TRST, petek 13. maja 1955 Leto XI. - Št. 112 13041) PftitiORSKI DHEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 J®jNISTVO: UL. MONTECCH1 it. «, III. nad. — TELEFON 93-89* IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dm. Imr ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, wavni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 60 - - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst DESET LET Vmaf 1045 - 13. maj 1055 Ves poteče deset let I dneva, ko je izšla v 'Hu prva številka I‘ri-^kega dnevnika, ko je ■r’>liOro dveh desetletjih Etične prepovedi slo-t(nskega dnevnega tiska ^>novno začel izhajati v ^s,u slovenski dnevnik. ®l€s slavilno torej nad *** Vazen datum — de-tJl° obletnico vstajenja genskega tržaškega ti-,*• Slavimo pa tudi pr-^ deset let njegovega st°ja, njegovega vpliva, j^ovih borb, njegove ve-e vloge v slovenskem l^n em :ivljPllju našega In v javnem življe-^ 2ah od ni h zamejskih °vencev ter v javnem sJl fenju vsesa prebival-jl'i obmejnih kra- ki S° vspb tpb deset * bili predmet skoraj n*nne pozornosti vse klovne javnosti. Dfe današnji desetletnici _ . J ... Cl le naša prva dolžnost, ,,Se spojnnimo vseh da ki s so z največjo tvij°' s svojim življe totT/ °m°Zočili zmago j... hedstičnimi in naci-^ lnii hordami in z njo J«*o rojstvo tako ne-^ ?dnetta in važnega e, la' kakršno je prav ^ anreL n''rr>dnosti ločenega l^.nh,>a, ki mu danes dite,/? manjšina- Naš n )e mndgo več! Je "silo ,.s sega resnično na tituli prebivalstva 'ituL, l'sega delovnee j siva g *, v dsti-n .. » nosilec oni a ih P>lnei 1 pr or aja jo svet 1so jr/ zares sv o v I A .Tl/l'- ljudsko skupnost k>itlpJ'n,'"distično družb in. Djp0) l° idejp zmamjejo. ' iih morajo po-! s°g(i sveta. V tej »l, Pr p J?., ''kliki. Mi pa smo 'V n,, • fini-on *•/»n tfj r fini, on i ° ,ek socialisti'n ih pe bomo ob d1 k pava iali vesti in tit, \-k 'L r>ro \ K ■thlp ra-nta- I '‘d; . rn~o ;r.m ir m S.. -■ ut.... "k takih prih- haš . • nn’°- bi| . vevink n svo i i N' l d ki pr od devet i- \ 'V se S, V" fv do k ► pt'b; . ' 'n' >'sa- (/>nh , lrd' borbi v Set. t,pSo 4» -'U-O. i •'■■'.inrga «j«n jn viednarodna , J. ki ;;i d h in me- 1,1 dni,.: * ,,ro " Ijamo. minulem desetletju, pa črpamo dragocen nauk za bodočnost, za lepšo, pravičnejšo bodočnost. V imenu te bodočnosti vabimo ob današnji obletnici vse svoje sotrudmke, naročnike in čitatelje, vabimo vse napredne Slovence. da nam ostanejo zvesti in da se še tesneje strnejo okrog svojega glasila, ki bo le na ta način moglo v še večji meri postati močno orožje v borbi našega ljudstva, in mu pomagalo zagotoviti njegov obstoj in razvoj. Veliko Vlahovič predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine FLRJ BEOGRAD. 12. — Na dc ■ nešr.ji seji zunanjepolitičnega cdtora zvezne ljudske skupščine je bilo soglasno izvoljen za predsednika odbora Veljke V.uhovič, predsednik prosvetnega odbora zvezne skupščine. Dosedanji predsednik zunanjepolitičnega odbora Vladimir Popovič odhaja, kot je znano, za veleposlanika v Peku g. 20 iliion din zn žrtve potresa v Gii BEOGRAD, 12. — Zvezni ,z-v.-ini svet je sklenil poslati grški vladi materialno pom č \ vrednosti 20 milijonov dm za prizadete po zadnjem po-ticsu v Tesaliji. Posarsko vprašanje PARIZ, 12. — Britanski zunanji minister Mac Millan, ki je po turnusu pred.-edn'k tni-n.strskega sveta ZEZ, je sprejel danes predsednika posar-ske vlade Hoffmanna in mu sptrečil včerajšnje sklepe sveta ZEZ o pesarskem vprašanju (način referenduma in pooblastila evropskerta komisarja za Posarje). Hoffmann je sprejel sklep ZEZ, zahteval pa je 24 ur časa, da poroča o njih svoji vladi. Kakor hitro bo posarska vlada obveščena, bodo sklepi ZEZ objavljeni. Takoj po razgovoru z Mac Mulanom, ki je trajal dobro uro. je Hoffmann odpotoval v Saarbruecken V NEDELJO PREDPOLDNE PODPIS Po vabilu sovjetski vladi HVSTRUSKE DRZHVHE POGODBE Včeraj so veleposlaniki dosegli popoln sporazum o celotnem besedilu državne pogodbe - Zunanji ministri bodo prišli na Dunaj danes in jutri in se bodo prvič sestati verjetno v soboto DUNAJ, 12. Avstrijsko dr- čih držav namreč ne bi več žavno pogodbo bodo podpisali mogla prevzeti odgovornost' v ponedeljek predpoldne ob 11. uri na Dunaju v gradu Belvedere Konferenca veleposlanikov je danes dosegla sporazum tudi o zadnjem spornem vprašanju, o členu 35 pogodbe, k; obravnava vprašanje nemške imovine. Po današnji seji konference je bilo izdano naslednje poročilo; ((Konferenca veleposlanikov ZSSR, Velike Britanije, ZDA m Francije s sodelovanjem predstavnikov avstrijske republike je z uspehom končala svoje pripravljalno delo z državno pogodbo za obnovitev neodvisne in demokratične Avstrije. Q vseh členih pogodbe je bilo doseženo popolno soglasje. Veleposlaniki in avstrijski predstavniki se bodo sestali jutri ob 9.30. da bi dopolnili tehnično delo koordiniranja besedila pogodbe v štirih jezikih. Zunanji ministri ZSSR. Velike Britanije, ZDA in Francije in predstavniki avstrijske republike se bodo sestali na Dunaju konec tega tedna, da bi proučili in podpisali avstrijsko državno pogodbo«. Sporazum o členu 35 je bil dosežen s kompromisom, ki ga je predlagal ameriški predstavnik; v pogodbo bo vneseno staro besedilo člena, določila avstrijsko-sovjetskega moskovskega sporazuma pa bodo priključena pogodbi kot posebna priloga. Po seji so vsi veleposlaniki izjavljali, da so zelo zadovoljni z opravljenim delom. Kot poroča avstrijska poluradna agencija APA, bo a-meriški zunanji minister Dulles prispel jutri ob 12.30 na letališče v Tullnu, angleški zunanji minister MacMi1-lan ob 15. uri na letališče v Schvvechatu in francoski zunanji minister ob 19.30 na i-sto letališče. Sovjetski zunanji minister Molotov bo prispel v soboto po 13. uri na letališče Voesslau na sovjetskem področju. Zunanji ministri se bodo sestali verjetno v soboto zvečer in formalno odobrili besedilo državne pogodbe. Sodijo pa. da bo to opravljeno za neuspeh. Prihodnja nedelja bo praznik za avstrijsko ljudstvo, pa tudi za ves svet, ki ga bo obhajal skupno z nami v upravičenem upanju, da bo doseženi sporazum pomenil prvi korak k rešitvi ostalih še nerešenih svetovnih vprašanj.« t Zunanji minister Figi pa je popoldne naznanil v parlamentu, da je podpis državne pogodbe pred durmi, Nato je ligi prikazal, kakšna bo državna pogodba v svoji dokončni obliki; v svojem poročilu ni mogel omeniti edinole člena 35, o katerem ta čas še ni bil dosežen popoln sporazum. Veleposlaniki so po Figlo-vem prikazu sklenili predlagati zunanjim ministrom črtanje naslednjih členov načrta pogodbe iz marca 1950: čl. o (naturalizacija in bivanje nemških državljanov v Avstriji), čl. 11 (vojni zločinci) Čl. 12- (likvidacija Zveze narodov), čl. 14 (dvostranske pogodbe), čl. 15 (vrnitev arhivov), čl. 16 (begunci), čl. 16 bis (preselitev oseb nemškega izvora). Izmed vojaških določil državne pogodbe so črtali čl. lr (omejitev avstrijskih oboroženih sil), zadnji odstavek čl 18 (prepoved članstva v avstrijskih oboroženih^ silah za bivše člane nacističnih organizacij), čl. 19 (prepoved vojaškega vežbanja) in čl. 25 (odvečni vojaški material). Črtan bo tudi čl. 36 o vrnitv* zavezniške imovine, izboljšan pa bo čl. 38 (avstrijska imovi-na v Nemčiji in odpoved zahtevam do Nemčije). Prav tako ne bo v novem besedilu več člena 48 bis, ki obravnava povojne dolgove. Soglasno so bile odpravljene tudi priloge I (definicija vojaškega vežbanja). VIII (posebna določila o nekaterih vrstah imovine) in X (sodstvo). Vsi o-stali členi so bili odobreni v prvotni obliki. Avstrija je zahtevala, naj se v uvodu črta tretji odstavek, ki se glasi: «• . . ker se je po tej priključitvi (k Nemčiji) Avstrija udeleževala vojne proti zavezniškim in pridruženim deželam in proti ostalim združenim narodom kot oolj na' hitro in da bodo o- sestavni del hitlerjevske Nem- MOSKVA. 11. — Moskovski radio javlja, da so v SZ razpisali posojilo za razvoj narodnega gospodarstva. Posojilo bo znašalo 32 milijard rubljev in bo vračljivo v 20 letih. stali razgovor posvetili načrtom za sestanek štirih načelnikov vlad. Avstrijski kancler Julius Raab je izjavil o konferenci veleposlanikov: «Po velikem napredku, ki ga je konferenca naredila prejšnji teden, nisem več dvomil o njenem izidu. Nobena izmed sodelujo- čije in ker se ie Nemčija v ta namen posluževala • ozemlja. Čet in materialnih virov Avstrije in ker se Avstrija ne more odtegniti določeni odgovornosti, ki izhaja iz sodelovanja v vojni«. Današnji dunajski tisk naznanja, da bo avstrijska vlada, kakor hitro bo podpisana državna pogodba, predložila parlamentu zakonski načrt o obvezni vojaški službi. Prvi letnik, ki bo vpoklican morda že v začetku leta 1956, bo 1935. Avstrijski podkancler Adolf Schaerf pa je izjavR. da bi bili pred nekoliko tedni mnogi Avstrijci zadovolini, ko bi biia podpisana državna pogodba v besedilu zadnjih let Podpisano pa bo nekaj povsem drugega, kajti v prvotno besedilo so vnesli številne važne spremembe. Tako bodo Avstriji vrnjena njena petrolejska ležišča in tudi vsa podjetja koncerna USIA in to r.e za odplačilo v dolarjih, temveč v blagu; nadalje bo A.vstriji vrnjena tudi donavska plovna družba z vso opre- mo in premoženjem. Schaerf je nadaljeval, da je važno tudi to, da ho vsa imovina na avstrijskem ozemlju, ki je biia označena za «nemško imo-v.no», izročena avstrijski državi in to ne-le na sovjetskem področju, temveč v vsej deželi, tako da bo odstranjena vsakršna možnost zahtev ali c spora vanj a z nemške strani. Nova državna pogodba, je cujal Schaerf, je za Avstrije mnogo ugodnejša od predvuj-ne senžermanske pogodbe. za sklicanje konference štirih Faure napoveduje konkretne francoske predloge za razorožitev in pomirjenje • Prvi razgovori z Molotovom o konferenci bodo v soboto na Dunaju - Začetna faza ustvarjanja nemške vojske PARIZ. 12. — Francoski mi-1 co štirih in na MacMillano-1 potoval danes predpoldne, je nistrski predsednik Faure, ki I vo pobudo sklenila, da od- : po prihodu na letališče Wahn je govoril danes na skupni I potujeta na Dunaj na sesta-; pri Koelnu, ^ izjavil glede^ na-seji odbora in parlamentar-J nek z Molotovom, tudi če av- ------ ' * -».—u nih skupin radikalno-sociali- strijska pogodba še ne bi bila stične stranke, je izjavil, da I pripravljena za podpis. V bo Francija predložila na kon-| tem primeru bi z Molotovom ferenci štirih konkretne pred-1 govorili samo o načrtu kon-loge za razorožitev in pomi- ference načelnikov štirih vlad. ritev v svetu. Faure je do- Kot je znano, je Dulles vče-dal, da je pripravljanje se- j raj sklenil odložiti svoj od- stanka štirih najvažnejša skrb hod na Dunaj, dokler velepo-njegove vlade. slaniki ne bi dosegli sporazu- List ((Tribune de Genčve« ma o avstrijski pogodbi. Zve-zatrjuje danes, da bo Zene- čer pa je prišla vest z Du-va zelo verjetno izbrana za j naja, da je avstrijsko vpraša-kraj sestanka štirih velikih, j nie urejeno. Medtem sta imela ameriški I Včeraj zvečer in danes pred- Sovjetske oblasti so danes obvestile avstrijsko vlado, da so določile 22. maj kot datum državni tajnik John Foster' poldne so odpotovali iz Paza repatriacijo družin, sovjet- Dulles in angleški zunanji riza ministri držav atlantske-skih častnikov v Avstriji. Av- minister Harold MacMillan ga pakta in Zahodnoevropske sirijsko osebje pri sovjetskih danes predpoldne še en raz-1 zveze, ki so se udeležili zave jaških družinah bo odpušče- govor. Govorila sta predvsem | sedanja obeh organizmov, no s 15. majem. ‘ o perspektivah za konferen-1 Kancler Adenauer, ki je od- Predsednik repnblike Gronchi zavrnil Scelbovo «vljudnostno« ostavko Črtov za konferenco štirih, da je «treba počakati, da bodo dogodki v miru dozoreli«. Izrazil je zadovoljstvo, ker je bonnska republika zdaj članica NATO in ZEZ, in dodal, Jutri izide «BRI/INt:» št. 3 Predsedniku vlade se fe posrečilo še ohraniti pri življenju vlado in vladno koalicijo * »Razčiščevanje" zoženo na poravnavanje računov med vladnimi strankami DELO PODODBORA OZN ZA RAZOROŽITEV V LONDONU Večje možnosti sporazuma spričo novih sovjetskih predlogov Nutting je izjavil, da so se sporazumeli o dveh od treh glavnih načel - Tudi Moch je izrazil zadovoljstvo zaradi novih predlogov T ON DON 12 — Voditelji (V ostalem pa je načrt o raz-, mio odpravo vseh ameriških irch Z .hodnih delegacij na orožitvenem postopku enak ! vojaških oporišč v Evropi, A- treh zahodnih delegacij na i orozuve_ in Moch friki in na Daljnem vzhodu. razorozitvem konfeienc. so ahodmm P^^^o zara-j Umik čet iz Nemčije «v okvir di zbližanja med zahodno in sovjetsko tezo. Tudi izvedenci ameriškega se danes zjutraj sestali v Fo-reign Officeu, da skupno s svojimi svetovalci proučijo zadnje sovjetske predloge. Zahodne delegacije so ugodno sprejele sovjetske predlo- - ge. ker pristajajo na nekate-i ge in verjetno Jih re nacionalnih meja« pa bi pomenil popoln umik ameriških sil iz Evrope. Ustanovitev o-mejenih policijskih sil v državnega departmaja prou- j Vzhodni in Zahodni Nemčij čujejo nove sovj P , , : pa bi odpravil ponovno obo- Ker prisiajajo na ucn.ai.c- , ge in verjetno j , | rožitev Zahodne Nemčije, kai točne angleško-francoskega ! uradno komen^tira i j p - i je bil do sedaj temeij ame- uiaUH» . .. Vonriar nn n-,- ■'r a„ie- načrta o razorožitvi. Vendar tekom vec dni. p riško-evropske politike. Sovjet- vajajo v obveščenih in diplo- | j_„ di :?:• ki p., nhi„. prc do »mn »'/»//, I,'« *P„„, kod ie ta . tpI, , " ‘ndska nhlp^t. % le,ib ir paš S'* f d »’ d o, b„-lh d,. doen*tkp s( b, r-nmp. r'n’’ iz ip rit p "npM v *tnl n' Jo bi) veder, da bo tl 'p,v "r 'maeala. ie .^oli vonmaino ob k^Oli Ir"'1'- 'k' bomo !’ v en el, „i vsa. naprednega n, 'ih \ *l>T,dlmd n? ">m vo Ko i*i vleda- W ^f,rej, „ iz vsp_ 4 Hodilo v pa pripominjajo, da je sovjetsko stališče glede nadzorstva v različnih fazah razorožitve še «nejasno». Popoldne je bila seja pododbora, na kateri so razpravljali o novih predlogih. Seja je trajala dve uri. Uradno poročilo pravi, da so člani petih delegacij ((nadaljevali diskusijo«. V francoskem zunanjem ministrstvu niso še dobili besedila zadnjih sovjetskih predlogov, na podlagi informacij pa se poudarja, da so ti predlogi zelo važni. Pripominja se. da predlogi v veliki meri presegajo okvir dela podod- bora za razorožitev. V zunanjem ministrstvu vsekakor poudarjajo, da ^bodo predloge skrbno proučili. Voditelj francoske delegacije na razorožitveni konferenci Jules Moch je včeraj na tiskovni konferenci izjavil zadovoljstvo, da je prišlo do spremembe sovjetskega stališča, ki je prav tako pomembno kakoi spiememba lanskega leta. Moch je tudi poudaril, da so med določbami, ki jih predlaga Sovjet-ska zvcz3« ((Številne idGjc, ki so jih pred dvema mesecema razgovarjali v Londonu in v drugih zahodnih prestolnicah in ki jih je sovjetska delegacija tedaj zavračala. Dodal pa je, da ((ostaja še znatna razlika glede vprašanja o uporabi atomskega o-rožja«. Sovjetska vlada ho- če, naj se «napad, ki bi edini dovolil to uporabo, ugotovi po Varnostnem svetu, med-| tem ko govorijo zahodne de-| legacije auostavno o napadu«. .. > , „ „„„ ski predlogi ne omenjajo zdru- matskih krogih n p ~ žitve Nemčiie in ZDA so mne- tovitve: 1- sovjetski predlog 1 ..... - i nja, da to pomeni, da je Molelo obširen. 1 . skva opustila z.amisel zdru je eni sami resolumji vprašanje , ^itve obeh področij v korist razorožitve, Neme j , g p - | nevtralizacije celotne Nemči- darskih odnosov med država- j • mi ter vprašanje propagande Londonski pododbor ne more razpravljati o nekaterih od teh točk. Britanski predstavnik na konferenci Anthony Nutting je danes izjavil, da so za-, hodne države in Sovjetska 2. Sovjetski predlogi o raz- i zveza »podvojile področje spo-orožifvi in o nadzorstvu nad razuma o razorožitvenem na-oborožitvijo pomenijo ne- £rtu)) Nutting, ki je govoril dvomno koncesije zahodni te- na nekem volilnem zborova-zi, tako da povzema sovjet- nju konservativne stranke, je ska nota skoraj dobesedno j pripomnil, da so se zahodne predloge, ki so jih zahodne j drjave jn Sovjetska zveza delegacije stavile v Londonu. secjaj sporazumele o dveh od Številke so iste, ki jih vsebuje francosko-britanski načrt Prav tako povzema Moskva kompromisni predlog francoske delegacije o mednarodnem nadzorstvu nad o-rožjem o množičnem uničevanju. ki naj bi stopilo v veljavo, potem ko bi se znižalo število oboroženih^ sil in konvencionalnega orožja. 3. Kar se tiče nadzorstva, se zdi. da se je sovjetska vlada naslonila na ideje ZDA. Vendar pa sovjetska nota ne navaja, ali bi morali nadzorstveni organi dokončno bivati v stalnih sedežih, na letališčih, postajah ali pristaniščih. Z ameriške strani bi želeli popolnoma svobodno nadzorstvo, tako da bi organi, ki bi nadzorstvo izvajali, lahko odšli, kamor koli bi želeli. V tVashingtonu pa niso pre- treh načel, «ki jih mi zagovarjamo«, in sicer: prepoved atomskega orožja in znižanje oboroženih sil. Dodal je. da je treba še rešiti vprašanje mednarodnega nadzorstva nad razorožitvijo. S tem v zvezi je dejal, da morajo imeti nadzorstveni organi dostop kamor koli in v vse države, ter da ne sme obstajati nobena tovarna ali zaloga, na kateri bi bilo napisano ((prepovedano nadzorovati«. Na koncu je izjavil, da bo sporazum o razorožitvi zelo blizu, če bo Sovjetska zveza pristala na tako nadzorstvo. Kakor zatrjujejo v splošno obveščenih krogih je baje Nutting na današnji seji pododbora tudi predlagal, naj bi (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Predsednik vlade Scelba je danes po komaj I ciurni vladni seji odšel i.a Kvirinal, kjer je predložil piodsedniku republike Grou-chiju ostavko vlade. Gronchi ostavke m sprejel. Takoj po vladni seji je bilo r.a Viminalu izdano poročilo. ki pravi, da je predsednik vlade «odšel na Kvirinal. da bi sporočil Giovanniju Gronchiju formalen odstopi k, t izraz spoštovanja do novega predsednika republike«. V uradnem poročilu z vladne seji pa je zadeva formulirana tako: «Ob koncu seje je predsednik vlade predlagal, ministrski svet pa mu je soglasno odobril pooblastilo, da sme predložiti ostavno vseh čJanov vlade kot osebni izraz dclžne poklonitve novemu državnemu poglavarju«. V tej formulaciji je jasno razvidna želja, da se ostavka v),-ide, ki ie po ustavi potrebna po menjavi državnega poglavarja, spremeni v navadno formalno dejanje in celo v navaden vljudnostni akt brez vsakega političnega pomena in seveda brez vsakih političnih posledic (včeraj so se cele širili glasovi, da je Scelba mnenja, da sploh ni treba, da bi vlada, pa četudi le formalno odstopiila). Poročilo, ki je bilo zvečer izdano v uradu predsednik: republike, se v zvezi s tem sliši nekako ironično: ((Predsednik vlade je danes zvečer cniskal predsednika Gronchi-ja in mu sporoči!, da je bil na današnji vladni seji s soglasno odobritvijo ministrskega sveta pooblaščen, da predloži estavko vseh članov vlade Kot osebni izraz dolžnega poklona novemu državnemu poglavarju. Predsednik Gronchi je vzel na znanje sporočilo in na r.jegovi osnovi ni sprejel predložene ostavke« Razgovor med Seelbo in Gronchijem na Kvirinalu je trajal več ko dve uri. O tem, kaj sta oba državnika govorila. imamo na razpolago aa-mc Scelbovo izjavo po povratku na Viminal. Tu je Scelba dejal novinarjem, ki so tfa že nestrpno pričakovali: «Bil sem pri predsedniku republike. da bi mu izročil poklon vlade. S predsednikom republike sem imel dolgo izmenjavo mnenj o političnem položaju. Cez nekaj minut bo predsedstvo republike izdalo poročilo o sklepu ministrov, ki sem ga osebno sporoči'« Tudi tu govori Scelba, cot je videti, samo o sklepu ministrov. skoraj kot da držav-ru poglavar pri tem nima kaj sklepati ali odločati. Na ta način se je torej zaenkrat spet ugladila grozeča vladna kriza, ki se je boje vsi tisti, ki jim ni prav, da hi šel razvoj v Italiji po novi poti. Danes predpoldne je Scelba še enkrat sprejel Sa-ragata in z njim razpravljal o političnem položaju. Sicer pa je bilo že znano, da se socialni demokrati včeraj niso izrekli za začetek krize, da se je tudi sam Saragat, kot doslej že mnogokrat, čez noč premislil, in da PSDI še nadalje potrjuje stiristransko vladno formulo. Isto so po- prej potrdili že liberalci in demokristjani, s tako kritim hrbtom je bilo Scelbi potrebno samo še to, da se ostavka vlade spremeni v res čimbolj formalen akt. In Scelba jo je spremenil celo v navaden izraz vljudnosti. Položaj je namreč tak, da vlada, če bi se morala ponovno predstaviti parlamentu z zahtevo po zaupnici, verjetno ne bi prestala preizkušnje. Tako pa je lepo ostala v sedlu. Sicer pa so o vprašanju ((razčiščevanja med demokratičnimi strankami« (zanimiva je tudi ta formulacija, kajti z njo so mišljene le štiri stranke centra, Kar spravlja ((razčiščevanje v ozki okvir urejanja medsebojnih računov v vladni koaliciji namesto nove ureditve italijanskega političnega ravnotežja) govorili tudi na današnji vladni seji. Glavno in skoraj edino besedo je imel spet Scelba, ki je govoril o svojih nedavnih •stikih z voditelji glavni!) strank in dejal, da so na eni strani tri stranke soglasne, da se mora nadaljevati njihovo sedanje vladno sodelovanje «za izvedbo vladnega programa«, da pa je na drugi strani treba ((hitro odstraniti razloge, ki so v zadnjih časih povzročali nesoglasja in polemike med strankami koalicije«. Scelba je tudi sporočil, da namerava v najkrajšem času sklicati voditelje strank vladne koalicije na razgovor. Na današnji vladni seji je večino sicer pičlega časa zavzelo Martinovo poročilo o pariškem zasedanju atlantskega sveta in ZEZ, pri čemer je poudarek, ki ga je dal Mar tino, zlasti pa uradno poročilo o vladni seji, na onem odstavku včerajšnjega poročila atlantskega sveta, ki govori o italijanski mirovni pogodbi, potrdil domneve, da je tudi ta odstavek služil kot podpora Scelbi in njegovi vladi, da ostaneta na krmilu. Nadalje je vlada sklenila «kot izraz vseljudskega občudovanja do Luigija Einaudi-ja» podeliti Einaudiju dosmrtno profesorsko stolico na turinski univerzi. Dosedanji prefekt iz Bologne dr. Oscar Moccia pa je bil postavljen za glavnega tajnika predsedstva republike V političnih krogih so z zanimanjem zabeležili današnje izjave predsednika Confindu-strie De Michelija, ki jih v onem delu, ki brani industrij-ce pred ((neupravičenimi napadi«, razlagajo kot posreden odgovor na včerajšnji Gron-chijev proglas. Danes zjutraj se je v Rim vrnil Togliatti. A. F Na seji niso govorili o sporu glede notranie organizacije stranke. Izvršilni odbor stranke pa je danes s 45 glasovi proti 12 in enim vzdržanim odobril resolucijo, s katero zahteva, naj bi zadevo razso- ski študentje in stavkajoči vozači večkrat spopadli s po-l.ciio. Tu se je zbralo nad 1C.GOO demonstranti.v Bojijo se, da bo jutri, na cbic-tnico krvavih spopadov med policijo in kitajskimi stu- dili radikalno socialistični | denti, prišlo do novih nere- predsedniki republiškega sve. ta Gaston Monnerville, skupščine Francoske unije Albert Sarraut in gospodarskega sveta Emile Roche ter ministrski predsednik Faure. Izrekli naj bi svo.ie mnenje o sporu, ki- je nastal z «akci.isko komisijo«. ki ji predseduje Men-des-France in ki ie bila ustanovljena na zadnjem izrednem kongresu z nalogo, da reorganizira stranko. Razsodišče omenjenih štirih predsednikov naj bi odločalo o u-pravljanju stranke v pričakovanju rednega kongresa, ki bo oktobra. «Jugoslavija-Ekspres» in «Balkan-Ekspres» BEOGRAD, 12. Z novim voznim redom na jugoslovanskih železnicah, ki prične veljati 22, maja, se uvajajo številni novi vlaki v notranjem in mednarodnem prometu. Med drugim se uvaja brzovlak «.lu- več zadovoljni zlasti z oni* mi deli predlogov, ki govorijo o umiku oboroženih sil j konferenci štirih. S črtanjem in o eliminaciji vojaških opo- i teh določb bi bil sporazum rišč v tujini, ker bi to pome- I mnogo lažji. goslstvija Express» na liniji se iz sovjetskega načrta črta- j Beob^ad Ostende in iiHalkan le nekatere določbe, kakor na ■"—«*(■>— — n_:.= ..------------------, primer določba o umiku čet iz Nemčije, ter naj bi se o tem govorilo na prihodnji grad-Ateiie-Carigrad. nJugosla vija-Exnress» bo imel redno zvezo z brzov lakom Ljuhifana Reka, uBalkan Express« pa z brzov lakom v Split. Francoski radikali PARIZ. 12. Na skupni seji radikalno socialističnih poslancev in senatorjev je danes predsednik vlade Faure obrazložil program vlade. Po sestanku so objavili resolucijo v kateri so navzoči izrazili svoje zadovoljstvo. Faure je zlasti govoril sledečih vprašanjih; Socialna politika: Faure je mnenja, da je treba predvsem pospeševati proizvodnjo, zato da se doseže večja razpoložljivost potrošnega blaga. 18-mesečni načrt je uspel, gospodarska politika postaja socialna politika. Severna Afrika: Faure je izjavil, da je treba še spopol-uiti dosežene rezultate glede Tunizije. Kar se tiče položaja v Alžiru, je Faure navedel sredstva za normalizacijo. Razširitev večine in sodelovanje socialistov v vladi: Faure je omenil razgovore Mendes-Francea in svoje poznejše razgovore za sodelovanje socialistov Zatem je izjavil, da je treba spoštovati sporazum z ostalimi skupinami večine. Neredi v Singapuru SINGAPUR. 12. — V Singa-puru je prišlo danes do hudih neredov. Na več krajih so se spopadle večje skupine demonstrantov s policijskimi a-genti. Med demonstranti so bil; stavkajoči avtobusni vozači m veliko število študentov. Med spopadi sta bila i bita en policist in ena kita;-ka študentka. Dopisnik agen-c je «Unitei Press« pa je bil hudo ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Proti večeru so se neredi še bolj razširili. Demonstran i so zažgali 10 policijskih vozil. V sredini mesta sc se kitai- dov Predsednik vlade Dav:č. Marshall je po radiu pozval prebivalstvo, naj bo mirno. :n je opozoril stavkajoče d *-iavce, naj ne sledijo «tistim. k, izkoriščajo njibeve zahie-ve v politične namene«. Zr nerede je predsednik vlade obtožil ((komuniste«. KARAČI. 12. — Predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva je nocoj sporočil, da jc- Pakistan sprejel egiptovsko ponudbo za posredovanje v speru z Afganistanom. Posredovanje :e ponudil predsej-n k egiptovske vlade Naser. Pakistanska vlada pa je sporočila, da mora posredovanje veljati samo za incidente, k: so se dogodili 30. marca z Kabulu, ko so strgali pakistansko zastavo. da je med Francijo in Zahodno Nemčijo preostalo še nekaj nerešenih vprašanj v zvezi s Posarjem, da pa bo o tem sklepal tudi svet ministrov Zahodnoevropske zveze. Z Adenauerjevim povratkom v Bonn so prišli t*di načrti za ustanovitev nove nem-še vojske v odločilno fazo. Govorijo tudi že o zasedbi nekaterih visokih vojaških funkcij. Tako naj bi postal bivši tankovski general Lud-wig Cruewel generalni inšpektor (vrhovni poveljnik) oboroženih sil. Med zadnjo vojno je bil Cruevvel nekaj časa poveljnik afriškega korpusa. »Inšpektor« suhozemskih čet bi postal bivši tankovski general Walter Wenck, ki je leta 1945 poskušal razbiti sovjetski obroč okoli Berlina. ((Inšpektor« letalstva naj bi bil general Adolf Galland, nekdanji poveljnik nemškega lovskega letalstva, ((inšpektor# mornarice pa kapetan korvete Otto Kretschmer. Sodijo tudi, da bo general Heusinger postal načelnik generalnega štaba. Za prvo fazo oborožitve bo zadostvovalo štirideset generalov, 250 polkovnikov in 600 podpolkovnikov. Imenovala jih bo posebna parlamentarna komisija. Ameriški tednik «News-week» piše. da bo ameriška vlada predlagala vključitev sovjetskih satelitskih dežel v široko nevtralno področje Srednje Evrope. To naj bi bil odgovor na sovjetski predlog o nevtralizaciji Nemčije. Po pisanju lista predlog šele izdelujejo in obsega zaenkrat več variant. Po eni naj bi nevtralni pas obsegal tudi Bolgarijo in Albanijo, po drugi pa Romunijo, Madžarsko, CSR in poljsko. Na vsak način, pravi list, pa bi ZDA pristale na «izgubo Nemčije« samo pod pogojem, da se sovjetske čete umaknejo na predvojno mejo. BEOGRAD. 12. Skupščine' V Becnr stalne konlerenee mest, ki bo j P16(IE0[| li K0flf616llG0 Šllllil v Sarajevu od 16. do 18. ma- ja, se bodo udeležili tudi zastopniki norveške, avstrijske in zahodnonemške zveze mest. Kongresa zahodnonemške zveze mest, ki bo julija v Frankfurtu, se bodo udeležili tudi zastopniki stslr.f konference mest Jugoslavije. Kitajsko sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami Izjave kitajskega obrambnega ministra Peng Teh Huaia na varšavski konferenci - Sovjetski general Antonov je poročal o ustanovitvi enotnega vojaškega poveljstva VARŠAVA, 12. — Današnji soji konference vzhodnoevropskih držav je predsedoval madžarski ministrski predsediuk Hegeduš. Na jutranji seji >o govorili voditelj albanske delegacije Sehu, bolgarski ministrski predsednik Viko Cer-venkov romunski ministrski predsednik Georgiu Dej in kitajski obrambni minister. Tudi na popoldanski seji so gi vorili romunski, bolgarski n. albanski ministrski predsednik ter kitajski obrambni minister Peng Teh Huai. Prvi tuje so poudarili, da želijo nj hove vlade normalizirati in izboljšati odnose s sosednimi chžavami, Cetiti pa je v imenu svoje vlade podprl načrt za sklenitev pogodbe med vzhodnoevropskimi državami. V svojem govoru je izjavil, da je mir nedeljiv in ie pripomnil; «Ce se v Evropi raz-b'je mir, če bodo imperial-stični napadalci sprožili vojno proti miroljubnim evropskim državam, bosta r.aša vlada in naše junaško ljudstvo 600 milijonov ljudi vodila skupno borbo z vladami in narodi prijateljskih držav preti rapadu do končne zmag°» Peng Teh Huai te obtožil ZDA. da vodijo napadalno politiko v Aziji in da se vmešavajo v kitajske notranje zadeve, vendar pa je izjav (ia je prepričan o možnosti c-hrrnitve miru na vsem svetu. ((Kitajska vlada bo nadaljevala z napori za zmanjšanje mednarodne napetosti«, je izjavil Peng Teh Huai in je pripomnil: »Pripravljeni smo nšiti s pogajanji vse mednarodne spore vštevši vprašanje napetosti na področju Formeze« Agencija Tass je javila, da je bila danes tudi tajna se^a. na kateri je sovjetski general Antonov predložil poročilo o ustanovitvi enotnega povelj- tva oboroženih sil. Prihodnja plenarna sejs bo iutri. Včeraj je poljski ministrski predse inik Cyrankiewicz priredi! na čast delegatom velik spr :-jem, ki so se ga udeležili tudi čiani diplomatskega zbora. Ob tej priložnosti se je marsai Bclganin nekaj časa razgovar-jal z britanskim, p .slanikom. Po mnenju opazovalcev se bo konferenca verjetno zaključila jutri, pred odhodom Molotova na Dunaj. ZDA in SZ WASHiNGTON, 12. — Pred stavnik ameriškega državnega departmaja je sporočil, da bo prišla v ZDA uradna sovjetska kmetijska delegacija, da obišče ameriška kmetijska pidročja. Istočasno pa bo odšla v Sovjetsko zvezo skupina ameriških poljedelcev'. Ameriški poljedelci bodo odšli v Sovjetsko zvezo neuradno, medtem ko bodo sovjetski poljedelci prišli v ZDA uradno Dobili bodo diplomatski potni list in vizum. BEOGRAD, 12 — V Beo- gradu pozdravljajo predlog zahodnih sil vladi ZSSR o sk.icanju konference zastopnikov štirih velesil. Beograjski politični krogi poudarjajo v tej zvezi, da je Jugoslavija vedno ne-le podpirala, temveč tudi aktivno pomagala vsa pri vsaki akciji v korist mirnega reševanja mednarodnih vprašanj, zmanjšanja mednarodne nrpetosti in odstranjevanja vzrokov hladne vojne. Zat’ predlog o sklicanju konference, ki bi razpravljala o najaktualnejših mednarodnih vprašanjih uživa podporo celotne jugoslovanske javnost:. Konferenca najvišjih državnikov Francije, Velike Britanije, ZDA in ZSSR po rešitvi avstrijskega vprašanja bo po mnenju v Beogradu potekala v ugoanem ozračju in prepričanju, da je z razgovori mogoče rešiti tuai zapletena mednarodna vprašanja. Sokolovski pozdravlja ZDA bodo objavile dokumente iz 1938 VVASHINGTON 12. — Predstavnik državnega tajništva je sperečil novinarjem, da bo objavljena zbirka ameriških dplcmatskih dokumentov iz leta 1938. Ti dokumenti se nanašajo na povečanje mednarodne napetosti pred drugo svetovno vojno, zlasti pa na šprnsko državljanske vojno, na priključitev Avstnje k Nemčiji, na nacistični pritisk na CSR in na muenchenski kompromis. VVASHINGTON, 12. — Bela hiša zanikuje vest, ki jo je danes objavil neki newyor'ki dnevnik, češ da je predsednik Eisenhcvver povabil so- vjetskega maršala Zukova na uraden obisk v New York. V Moskvi pa je načelnik sovjetskega generalnega štaba maršal Vasilij Sokolovski .-prejel devet bivših ameriških bojevnikov, ki so na obisku v Moskvi ob obletnici ((srečanja na Labi«. Na sprejemu, ki so mu prisostvovali tudi ameriški in britanski vojaški in pomorski atašeji, bivši a-meriški Vojaki povabili maršala Sokolovskega, k' je pr vrjni v Berlinu spoznal Eisen-hc,werja, naj pošlje poslanico predsedniku ZDA. Sokolovsk: je dejal: »Sporočite predsea-niku Eisenhoiverju moje kar najbolj prijateljske pozdrave in moje najboljše želje, tudi v imenu maršalov Zukova in Konjeva«. Sokolovski je večkrat nazdravil «ameriškim prijateljem) in ((prijateljstvu med obema deželama«. BEOGRAD, 12 — Danes je bil v državnem tajništvu za zunanje zadeve podpisan sporazum o dobavi 200.000 ton pšenice Jugoslaviji kot pomoč ZDA. Obenem je bil podpisan tudi protokol, da lahko Jugoslavija uporabi neizkoriščeni del dosedanje pomoči v vrednosti 6 milijonov din za nakup pšenice. Dinarska protivrednost bo uporabljena za zgradnjo cest in za razvoj jugoslovanskega gospodarstvu. Danes, PETEK 13. maja Servacij. Jasna ot> Sence vzide ob 4.38 in z*o#e oo 19.25 Dolžina dneva 14.47 L Vž.de ob 24.00 in zatone ob >• • Jutri, SOBOTA 14 m»J* Bonifacij. Svetolik KAM VODI NEPOPUSTLJIVOST ZAKLADNEGA MINISTRA! Včeraj popoln nsprh stavke v vseli poldržavnih ustanovah « Aurelia» odpluje danes zjufraj Pokrajinski odbor 1NAM odobrava zahteve osebja in zahteva ureditev spora, ki povzroča veliko škodo zavarovancem Razen uslužbencev INAM. ki stavkajo že 11 dni, so za-eeli včeraj ponovno stavkati tudi uslužbenci INPS in INA-IL, ki so se udeležili stavke stoodstotno. Zaradi tega so tudi ustavljena vsa izplačila, ki jih neposredno opravlja INPS. Z razliko s prvimi vestmi bodo upokojencem redno izplačali pokojnino, ker opravlja sedaj to aelo za INPS poštna uprava. Na poštni upravi ležijo seznami upokojencev, v katerih je tudi naznačena vsota pokojnine, ki jim pritiče; INPS pa sporoča vsak mesec sproti samo morebitne spremembe. Ker je INPS ta mesec že sporočil te spremembe, preden je bila napovedana stavka, bodo upokojenci redno dobili pokojnino po pošti. Prikrajšani pa bodo brezposelni, ker izplačuje podporo za brezposelnost INPS. Zaradi stavke nudijo ponesrečencem na delu pomoč v bolnišnici namesto v ambula-toriju INAIL. Za zavarovance INAM pa deluje izredna zdravstvena služba v občinskih am-bulatorijih. Včeraj se je sestal pokrajinski odbor tržaškega sedeža INAM. ki je sprejel resolucijo z zahtevo po čimprejšnji ureditvi spora, hkrati pa zaprosil za takojšnji sprejem pri dr. Palamari. V resoluciji ugotavljajo, da je podaljševanje stavke uslužbencev INAM povzročilo doslej že veliko škodo, ki je v našem mestu se mnogo večja kot v drugih, ker se tu običajno nudi zdravniška pomoč v ambulatorijih INAM. Odbor izraža solidarnost z mezdnimi zahtevami osebja, katere je upravni svet INAM, ki je edini za to pri-glojen, ze sprejel. Opozarja vladne organe, ki nosijo odgovornost za pomanjkljivo zdravniško pomoč, na veliko škodo, ki jo trpijo zavarovani delavci in nameščenci, ter izraža zeljo, da bi zakladno ministrstvo preklicalo pridržke in bi se spor končal s sprejetjem zahtev osebja INAM, kar bi pomenilo tudi zagotovitev pravic vseh zavarovancev. Po drugi strani pa še nič ne kaže. da se bo spor kmalu poravnal. Vladni organi trdijo, da je koordinacijski odbor pol-državnih uslužbencev svoj čas pristal na to, da ne smejo biti plače poldržavnih uslužbencev več kot 20 odstotkov višje od plač državnih uslužbencev. Po njihovi trditvi pa naj bi bile te plače ze sedaj višje, kot dopuščajo zakoni. Ta trditev pa ne drži, kajti poldržavne ustanove so že dale uslužbencem predujme na bodoče poviške in s tem dejansko priznale. da imajo uslužbenci do njih pravico. Razen tega pa se plače, napredovanje, kvalifikacije itd. poldržavnih uslužbencev ravnajo po plačah, napredovanju, kvalifikacijah itd. državnih uslužbencev, kar upravičeno poudarja koordinacijski odbor. Spričo teh nasprotnih razlag je pač treba pričakovati se dolgo borbo, razen če se čimprej ne izreče o sporu državni svet, kateremu je zakladno ministrstvo predalo v tolmačenje spor. vadi hodili v urade v Ulici Rismondo, Ulici delPIndustria in Ulici Lazzgretto Vecchio, pri okencih v veži palače urada za delo na Trgu Oberdan štev. 6. Kontrola bo v popoldanskih urah od 15. do 17.30 ure. Nove prošnje za dosego brezposelnostne podpore se lahko predložijo med običajnimi uradnimi urami pri uradu za delo, III. nadstropje, soba št. 30. sa 2. tel. 28-255-56, kjer interesenti lahko dobe vsa pojasnila. _______ Nagradni nalečaj za dijake ob dnevu varčevanja Republikanci izstopijo iz Irž. občinskeaa sveta? Obvestilo urada za delo glede podpor brezposelnih Iz tehničnih razlogov bo od danes. 12. maja podpisovanje brezposelnih, ki uživajo brez-poselnostno podporo, za kontrolo po turnusu, ki so po na- •La Giustizia», glasilo PSDI, sporoča v svojem dopisu iz Trsta, da bodo republikanski predstavniki ta teden izstopili iz tržaškega občinskega odbora in iz drugih krajevnih ustanov. Sklep ni nov in postane izvršen, ko ga odobri pokrajinski kongres stranke, ki se je pričel predvčerajšnjim. List pravi, da ne more biti dvoma o izidu glasovanja, ker so se vsi glavni predstavniki stranke kot Geppi, Rovatti, Volli itd., izrekli za izstop republikancev iz občinskega odbora. Tudi občinska odbornika prof. Cumbat in Furlani, sta se izrekla za izstop, čeprau s pridržki. Ta korak ne pomeni, da bo nastala zaradi tega v občinskem svetu kriza, ker razpolagajo ostale tri stranke z zadostno večino za upravljanje občine. Tržaški republikanci so sklenili, da stopijo v opozicijo, ko je PRI odpovedala sodelovanje v skupini «štirih» strank v parlamentu. Toda v Trstu so vzroki za ta korak dejansko drugačni. Stranka je utrpela precejšen udarec, ko jo je bivši župan Miani zapustil in ustanovil združenje «Facchinetti» in so se drugi člani pridružili gibanju «Unita Popolare». Sedaj bi stranka rada vsaj delno vzpostavila svojo enotnost, najbolj primerna za to, pa naj bi bila umaknitev njenih predstavnikov iz občinskega odbora. Tržaška hranilnica je dala tržaški občini na razpolago 2 milijona 400.000 lir za nagraditev dijakov srednjih šol ob svetovnem dnevu varčevanja. Razdelili bodo 134 nagrad po 10.000, 25.000 in 50.000 lir, pri čemer bodo najvišje nagrade dobili maturanti ali tisti, ki so se v letu 1955-56 prvič vpisali na univerzo. Prošnje za pristop k natečaju je treba poslati na navadnem papirju do 12. ure dne 31. avgusta 1955 v sobo štev. 32 občinske palače, podrobnejše informacije so interesentom na razpolago v sobi štev. 100 v III. nadstropju omenjene palače. mš •'Lh. • —.šr'* •/ •: • 11. junija zaključek pouka na osnovnih šoloh Šolsko skrbništvo sporoča, da se bo pouk na osnovnih šolah zaključil dne 11. junija. Od 28. do 31. bodo izpiti za dosego spričevala o dovršeni ljudski šoli (5 razr.), od 6. do 11. junija pa za prve tri razrede. Dne 4. junija se bodo začeli srejemni izpiti za vstop na srednje šole. Uradni zaključek šolskega leta bo dne 15. junija. Pazite na izrezke našega nagradnega tekmovanja! Danes ob 6. uri zjutraj odpluje v Avstralijo ladja «Aureliar, s katero potuje tudi 115 Tržačanov, in sicer 60 specializiranih in kvalificiranih delavcev s svojci. Skupno s Tržačani so se včeraj vkrcali na ladjo tudi številni Avstrijci in izseljenci iz beneških pokrajin. Ladja bi morala odpluti že včeraj popoldne, ker je bilo vkrcavanje zaključeno, toda odhod so odložili na danes zjutraj. Kot druge krati so se tudi včeraj dogajali običajni prizori poslavljanja med svojci, ki ostanejo v Trstu, in med odhajajočimi. Ostalega občinstva pa je bilo to pot zaradi slabega vremena mnogo manj. PO TRAČI f! N EM KRVOPRELITJU V MIRNI KRAŠKI VASICI CEROVLJE Ze si štiri dni pred zločinom {e Tocohetti kupil revolver Vsi znaki potrjujejo, da je Toecbetti izvršil umor premišljeno - V Cerovlje se še vedno ni vrnil mir - Do včeraj še ni bilo odločeno, kdaj bo pogreb žrtev V Cerovljah še vedno vla- da nekak nemir. skorajda nervoznost. Tragedija pri Trobčevi hiši je presunila prebivalstvo in tistepa miru, ki Je vladal v prijetni vasici, še ni. Zadeva bo sicer šla počasi v pozabo, a je za sedaj še vedno jedro vseh pogovorov v vasi. Cez dan je o-koli Trobčeve hiše stalno vr- Od 6. do 10. junija tečaj o moderni prodaji na drobno V okviru nacionalnega komiteja za produktivnost bo tudi v Trstu pod pokroviteljstvom tržaške trgovinske zbornice in centra za gospodarski razvoj od 6. do 10. junija tečaj o modernih načinih prodaje na drobno. Iniciativni odbor tega tečaja, kjer sodeluje poleg že omenjenih ustanov tudi več združenj trgovcev na drobno. Delavska zbornica in ENALC. posluje pri centru za gospodarski razvoj v Ul. dell» Bor- Danes prvi odrezek nagradne uganke V zgornjem levem oglu strani boste našli prvi odrezek uganke za naš jubilejni nagradni natečaj. Odrezek skrbno shranite; v prihodnjih dneh mu bo sledilo ostalih devet in ko boste imeli vse, boste iz njih sestavili sliko, jo nalepili in Jo poslali upravi ^Primorskega dn°vnika». Trst. Ul. S. Fran-cesco 20. Rešitve pa boste lahko izročili tudi vaškemu raznašalcu »Primorskega dnevnika*. Med tiste, ki bodo pravilno rešili uganko in bode izžrebani bo razdeljeno sto lepih nagrad. n. 12. 17. IR. 21. 22. 23. 24. 26. 31. 32. 34. 3«. 37. 51. Radijski aparat, radijski aparat, originalna slika tržaškega slovenskega likovnega umetnika, 10-dnevno letovanje v enem Izmed znanih turističnih središč, usnjen potovalni kovček, usnjena potovalna torba, čajni servis 0. koristni predmeti z narodnimi motivi, Kalinsek: Slovenska kuharica, - 33. Sodobna kuharica, - 35. velika lepo izdelana šaha, sest gramofonskih plosc s slovenskimi motivi, - 50. po dve sodobni knjigi na izbiro iz bogatega seznama, - 100. po ena knjiga letošnje izdaje. NB: Iz nagradnega žrebanja so izključeni člani uredništva in uprave PD in nameščenci ZTT. Pazita na nadaljnja nagradna odrazka I lietta in njen brat. ki sedaj študira v Turinu, sta živela v Istri, dokler ju ni oče po- Salvatore Tocchetti venje; ljudje prihajajo mimo in gledajo proti mestom, kier s« predvčerajšnjim popoldne ležala trupla Haefelove, mlade GiuUette in morilca-samo-morilca Tocchettija. Potiho se pogovarjajo, kot bi se bali, da bi prebudili žrtve zločina iz večnega sna. Povzročitelja tragedije niso poznali, poznali pa so Haefelovo in Giuliet-to, najmlajšo žrtev, ki se je razlikovala od drugih deklet po svojih oblačilih, tipičnih za dekleta, ki so zrasla sredi velikomestnega vrvenja. Turin ji je vzbudil ljubezen do življenja, a ji tudi prinesel prvo razočaranje ter jo prisilil, da se je zatekla v Cerovlje, kjer je iskala mir, a je namesto njega našla kruto smrt. Kaj je dalo povod za to strasno krvoprelitje? Blazna ljubosumnost, smo Dišali včeraj. To bo tudi držalo. Kako pa sta se pravzaprav spoznala Giulietta in Tocchetti? Salvatore Tocchetti se je rodil pred 55 leti v Mezzoiu-ri, v vasici v palermski pokrajini. z 12 leti je odšel v Ameriko, vendar se je vrnil v svojo domovino. Nekako pred 15 leti se je odselil v Turin, kjer se je poročil s Serafino Chiaberge, ki mu je rodila sina Domenica. kateri ima danes že 11 let. Zakonca sta imela trgovino, vendar se je hotel Tocchetti povzpeti više. Trgovino je prodal in si kupil hotel v Valveri, ki mu je prinašal dobre dobičke. Toda tudi to ga še ni zadovoljilo. Nameraval je kupiti bar v Sanremu In začel je že pogajanja za nakup. V zadnjih aprilskih dneh se je sestal z nekim prijateljem in ko se je vrnil domov, ni nikomur omenil, če je kupčijo sklenil ali ne. Nekaj dni kasneje je prijavil karabinjerski postaji v Noni nakup samokresa, kateri naj bi mu služil za obrambo proti morebitnim roparjem. Vprašal je le poveljnika karabinjerjev, kdaj odpelje vlak proti Turinu. Malo zatem je verjetno Tocchetti že stopil na vlak in se odpeljal. Kam? Nihče ne ve, a verjetno proti Trstu. Medtem je živela Giulietta Franduti pri svoji teti v Ce-rovljah, kamor se je preselila pred približno 4 leti in najela sobo pri Trobčevih. Giu- klical k sebi. Odpotovala sta. vendar se nista zglasila pri teti. Brat se je posvetil študiju, dekle pa je našlo delo najprej kot blagajničarka Tocchettijevi trgovini in kasneje kot natakarica in nekaka tajnica v hotelu v Voive-ri. Leta 1953 je prvič prišla na obisk k teti in se vrniia. Toda zadnje čase se dekle ni več znašlo: baje ji je Tocchetti vsilji\gi dvoril, kar ji ni ugajalo ih -je tzato živčnd zbolela. Drugega izhoda ni našla, kot da se .je zatekla k leti. Poslala ji je 'pismo ž obvestilom o prihodu, vendar odgovora ni počakala. Prišla je in se zdravila pri nabre-žinskem zdravniku dr. Posa-relliju. Tocchetti pa ni mogel pozabiti nanjo in ji je pisaril o-četovska pisma, na katerih sta se podpisovala tudi njegova žena in sinček. Večkrat so jo vabili, naj se vrne, vendar ni hotela. Zavedala se je namreč, da skriva njen gospodar svojo blazno zaljubljenost pod krinko očetovstva. Zavedala se je tega in se bala. In predvčerajšnjim je Tocchetti nepričakovano in brez vsakršnega predhodnega obvestilu prišel na obisk, kakor je že prišel 6. marca, to je 3 mesece po njenem odhodu iz Turina in kakor je prišel okoli 20. aprila. Takrat se je Tocchetti prisrčno poslovil tako od Giuliette kakor tudi od njene tete, ki sta ga celo spremili na kolodvor. Prva, ki je videla Tocchettija, je bila Milena Trobec. Pozdravila ga je in mož ji je izročil zavoj bonbonov za o-troke. Haefelova je prala na dvorišču in Giulietta ji je pomagala. Po prihodu Tocchettija se je med njimi razvil pogovor, ki se je nadaljeval v oddaljenem kotu pri nizkem obcestnem zidu. Nekaj časa sta se Giulietta in Tocchetti sama pogovarjala, medtem ko ju je teta opazova la in nadzorovala. Nekdo je opazil, kako si je dekle obrisalo solze in nato odšlo k teti v hišo. «Teta,» je spregovorila z objokanim obrazom, «hoče, da grem še danes v Volvero.« «Ne!» je bil odločen odgovor Haefelove. «do-kler bodo te oči gledale, ne boš šla iz hiše« In teta je naglo zapustila hišo ter se približala Tocchettiju, ki je stal ob zidu. Očividci so slišali samo besedo «podlež» in trenutek zatem prvi strel, ki je zadel bežečo žensko v ramo. Tocchetti se je nato bliskovito obrnil proti Giulietti, ki je stala kake 3 metre od njega, in sprožil: krogla se ji je zarila v prsi. Dekle j? zaječalo ter steklo za Tocchettijem. ki j, s samokresom v roki tekel ža teto. «Salvatore. ne stre-.ljaj- ne gtreljaj.« je kričala za njim 'in se nato prestrašena obrnila, stekla preko ceste na travnik 'n se ponovno vrnila proti "cesti. Medtem je Tocchetti ubil Haefelovo in stekel proti njej. Prestregel jo je na cesti, ustrelil in jo zadel v roko. Dekle je steklo, padlo in se pobralo ter steklo naprej. Pri zidu je padlo na hrbet in si z roko zakrilo čelo. Tocchetti je tedaj sprožil še zadnji strel in jo zadel v grlo. Trenutek zatem je bila mrtva. Tocchetti se je kakor izgubljen obrnil in odšel po cesti do hiše. Nato je stopil mimo. zavil okoli vogala in se ustavil v bližini mesta, kjer so bili dekletovi sandali. Mirno se je oziral o-koli in ko je opazil, da so z raznih strani prihajali policijski agenti, si je nameril samokres v glavo in sprožil. Medtem ko policija še vodi preiskavo, so o tragični smrti obvestili tako moža Haefelove, ki je trenutno v Italiji, kakor tudi brata Giuliette in Tocchettijevo ženo. Včeraj sta bila pri mrtvi materi le njen sin Dino in hčerka Vilma. medtem ko je njun oče po telefonskem pogovoru najavil svoj prihod, kakor je najavila prihod tudi žena morilca in samomorilca. Dc. včeraj zvečer pa se ni še nihče oglasil v mrtvašnici. Ni še znano, kdaj bo pogreb žrtev. Verjetno bodo Giulietto in njeno teto pokopali, če bo seveda prišel njen mož. že danes, medtem ko predvidevajo, da bodo Tocchettija odpeljali v Turin. št. 33 nerodno padel in ker se je opraskal po rokah in se ranil na glavi, se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh sprejeli na I. kirurškem oddelku. DRUGI DAH OBISKA AVSTRIJSKEGA MINISTRA ZA TRGOVKO Massimo. 16.00: «Divji nokturtW’. B. Stanwyck. . • ;,00: «Sestl Minister lllig poudarja pomen Trsta za avstrijsko gospodarstvo Včeraj si je minister ogledal ratinerijo «Aquila», ža-veljsko industrijsko pristanišče in pristaniške naprave Podlegla poškodbam Včeraj je 85-letna Katarina Klabočki vd. Magličič iz Reške ulice podlegla poškodbam, ki jih je dobila pri padcu s postelj^ 4. t. m. 2ensko so tedaj. sprejel? na II. kirurškem oddelku, kjer pa so si zdravniki pridržali prognozo. Včeraj dopoldne je avstrijski minister za trgovino in obnovo dr. Udo lllig v spremstvu generalnega direktorja ing. Guicciardija obiskal naprave čistilnice Aduila. Obisk je trajal dalj časa, ker si je minister podrobno ogledal vse naprave in se ustavil pri napravah za proizvodnjo mazil, katere uvaža tudi njegova država. Bo tem obisku si je minister ogledal tudi razna podjetja industrijskega pristanišča v Zavljah, kjer ga je sprejel predsednik odv. For-ti. Po kosilu, katerega je ministru na čast priredila tržaška trgovinska zbornica, si je popoldne ogledal pristaniške naprave in bil zvečer na častni večerji na Obelisku, katero je priredila zbornica za okrepitev prometa med Avstrijo in Trstom. Obisk avstrijskega vladnega predstavnika je sicer neuraden, vendar izredno pomemben, saj je to prvi obisk predstavnika avstrijske vlade po vojni v Trstu. Minister je zaradi neuradnega značaja o-biska odklonil vsako izjavo in je tudi odpovedal tiskovno konferenco, katero je hotela danes prirediti trgovinska zbornica. Ze prvi dan svojega obiska pa je kljub temu minister na sestanku s tržaškimi predstavniki pristanišča na sedežu trgovinske zbornice poudaril velik pomen tržaškega pristanišča za avstrijsko gospodarstvo. Minister je poleg tega podčrtal velik pomen bližnjega novega političnega položaja /• v strue, kar - «■ o o m o-i zilo na povečani trgovinski izmenjavi ter bo v prvi vrsti koristilo prav Trstu. Zato pa je po njegovem mnenju potrebno v Trstu urediti tiste tarifne in davčne ugodnosti, ki bodo omogočile preusmeritev avstrijskega prometa proti našemu pristanišču. V nadaljnjih razgovorih je avstrijski vladni predstavnik podrobno razpravljal o vrsti tehničnih vprašanj, ki zavirajo krepitev avstrijskega prometa. O teh konkretnih vprašanjih bodo seveda razpravljali ponovno in po vsej verjetnosti na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču. Danes dopoldne si bo minister ogledal turistične zani- mivosti mesta ter bo na kosilu v Sesljanu, od koder se bo vrnil z avtomobilom na Dunaj. V bolnišnici si je zlomila nogo V trenutku ko je 68-letna Ana Gabrijelčič vd. Ubaldini iz Ul. Tor Cucherna včeraj navsezgodaj stopila s postelje na I. zdravniškem oddelku, kjer se zdravi, je nerodno padla in si zlomila nogo in zapestje. Pridržali so jo na i-stem oddelku in menijo, da bo okrevala v 40 dneh. GLASBENA MATICA V TRSTU V ponedeljek 16. t. m. ob 21. uri v Avditoriju SLOVENSKI OKTET Spored obsega umetne in narodne pesmi domačih in tujih avtorjev. Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15-11., telefon 31-119, v soboto od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, v nedeljo od 11. do 13. ter v ponedeljek od 11. do 33. in od 16. do 21. ure, V drogeriji Šaimer v Barkov-'Ijah ter v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu. Oktet bo nastopil tudi v soboto 14. maja ob 20.30 v Prosvetnem domu (Ul. Ricreatorio štev. lj na OPČINAH in v nedeljo 15. maja ob 14.30 v gledališču v SV. KRIŽU. Za koncerta na Opčinah in v Sv. Križu bodo vabila na razpolago pred pričetkom koncerta. Kovo Čine. 16 Orteon”’ 16.00: ((Praznik ljrfe«,"! in smrti«. M. Ferer j, ludio 16.00: «Kooec ttranat, McCrea. «<• Secolo. 16.30: ((Proces D«*> stu«, A. Nazzan. Venezia 16.00: «La malduerKP D Del Rio. vj. Skedenj, 18.00: «WilUams®v* rabinka« „ „„ .urrkv- Kino na Opčinah 18.00: «K i jev dom«, J. Coten, *>• vvvck. /J ■'J PETEK 13. maja 1»55 TUM' POSTAJA * 11.30 Lahki orkestri; 12.00/ trinki iz znanosti in jf j3J» ,2.11 Za vsakogar ntj/mfa/ti Glasba po željah; 14-15., cb vernik; 14.25 Glasba n uje 17.30 Plesna glasba: Dovvell: Koncert št. ^ v. Haeradel: Iz «Concerto gfj®£ ,0 IA tv/ 12 18.30 Z začarane P®* j|,40 možu. ki n,i imel sramt^ Ztmorske pesmi poje sop e ju Eisilia Downing; 1 ^- .. izletet' senčne strani šotekOt sp0rt: 19.15 Pestra glasba; 20.09 20.05 Pestra operna glwP’ jo.g Tržaški kulturni raz8 KT.' 31* Slovenski moški zii'i5 pr*-Btethoven: «Leonora»:_zj^[jj » da v; n je: Italijanski. kritiki; 21.30 Rossini: •"Spili opera v 2 dej.; T K S T I. Sil**' 11.30 Naši glasovi: P^&^oni« na Andaloro: 11.45 aarsiD1 glasba; 14.45 O vp; ašanjih predava u™ ^onct< G.orgio Roletto: I7-45* JI.* pianista G. TeriaOCa11Snzfr> Simfonična koncert, oin* "io Roissi. R O E 14 l4!l Slovenska poročila: 23 30* 13.30, 14.30, 19.30 in ^ Hrvaška poročila: vsaK ob 20.00, Italijanska poročila: o*1 • 12.30- IZPRED KAZENSKEGA SOD1SCA MEDSEBOJNO OBTOŽEVANJE dveh roparskih napadalcev Dijaški dom v Trstu vabi .stabše svojih rednih in. zunanjih gojencev na 3. roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo, dne 15. maja ob 9. uri v Dijaškem domu v Ul. Buonarotti 31. Prosimo za točnost! Uprava * * * Obtoženi Kozlovič dolži za svoje tatinsko delovanje ženo, češ da si je izoosojevala denar za pijančevanje Kakor je Floriano Cernaz v zadnji razpravi pred porotnim sodiščem zavračal krivdo za roparski napad na Bruna Pertota na Darija Kozloviča. tako je včeraj Kozlo- pa ukradenega blaga, so dejanje sicer priznali vendar s pripombo, da niso vedeli za njegov tatinski izvor. Ražman pa, ki je obtožen, da je Cer-nazu, katerega je iskala po- vič med zaslišavanjem zavra-I licija, dal prenočišče, je v čal odgovornost na Cernaza. protislovju s Cernazovimi iz-Pojasoil je, da je silil Cernaza I javami zanikal, da bi vedel naj gresta domov in ta pa ga za tatinsko delovanje in mu Z motorjem je padel Med vožnjo z motorjem «Mondial» po cesti Sv. Križ-Nabrežina je 45-letni pek A-lojz Metlikovec iz Nabrežine -“i' i L: Giulietta Franduti vabil, da bi odšla po Lonjerski cesti. Njegove včerajšnje izjave so si v precejšnjem nasprotju z izjavami na policiji in preiskovalnemu sodniku, vendar je vztrajal na izjavi, da je stopil v Pertotovo sobo, kjer je le ukradel denar. Na stopnicah ga je Cernaz ustavil in ko je videl denar mu je velel, da se izplača vrniti češ, kjer je denar je tudi kaj drugega. In šele tedaj se je Pertot prebudil, kajti kamor pride Cernaz, je dodal Kozlovič, napravi zaradi svoje oglušelosti precej ropota. Kozlovič je nadalje priznal le del tatvin, katerih ga obtožujejo in izjavil, kakor je že prej storil Cernaz, da ga je policija hudo pretepla. «Ne bi hotel niti imenovati policijo« je dodal Kozlovič •temveč živali...« Več ni povedal, ker ga je predsednik jezno prekinil z opombo, da je policija bolj spoštovanja vredna, kot on in njemu podobni. Zakaj pa je Kozlovič, ki je imel dobro službo pri železnici, padel tako nizko? To je sam izpovedal v pismu, ki ga je iz zapora jjoslal sodišču. Krivdo za tatinsko delovanje zavrača na ženo, ki se je predala alkoholu in si izposojevala denar, zaradi česar ni mogel več plačevati dolgov. To stanje ga je skoraj pripeljalo do obupa in tako je začel krasti, «Ne prosim usmiljenja, pač pa razumevanja« je zaključil Kozlovič svoje dolgo pismo. Jn med čitanjem tega je mladenič, ki je izgledal nadut, brezobziren in surov, sedel in zajokal. Tudi ostala obtoženca in sicer Silvestro Kozlovič in Cri-stiano Cernaz sta nekaj tatvin priznala, medtem ko sta je zatočišče dal, ker je mi stil. da se je sprl s svojo sostanovalko. Po prečitanju zapisnikov Maria Buzana, ki se je odselil v Avstralijo ih katerega obtožujejo nakupa u-kradenega kolesa, so razpravo zaključili in jo odložili na danes zjutraj, ko bodo zaslišali prvih deset prič. Pred. Rossi, tož. De Franco, zapisn. Tessier, odv. zas. stranke Padovani, obramba odvetniki: Presti, Catalan, Ke-zich, Bologna, Sardos, Petrac-co, Falconer in Carlini. on včeral do danes HOJ ST V A. SMHT1 IN POHOKE Dn? 12. maja se je v Trstu redila 5 otrok, porok je bilo 11, umrlo pa je 9 oseb POROČILI SO SE: uradnik P:ero Artico in prodajalka Evelina Catta.ruzza, pomorščak Igna-/.io Virdichizzi in gospodinja lucia Ruzzier. mizar Edoardo Kad«xlin.j i-n gospodinja Miranda Meneghetti, uradnik Livio Milani in delavka Teresina Zabotto, geometer Vinicio Ferrarin in gospodinja Gisella Novacco. zidar Kome-o Bene voli in gospodinia Marija Makovec, slikar Mario Ncit in gospodinja Sofronia Birsa. tehnični pomočnik Tulilo Zuctoni in šiviija Pia Tamburli-i»i. Čuvaj Mauro Vaniglio in go->;p< dinja Nadia Vascoito, strugar Claudio Michelini in gospodinja Giovariina Fabbri, uradnik Gio-v arini Bullicini m prodajalka bruna Fliseo. UMRLI SO: 48-letni Cesar e Sgubbi, 70-letni Luigi Tomat, 03-1 etni Luigii De Micheli, 65-let-nj Francesco Car boni, 67-1 etn a Augenia Ambrožič por. Dežman, 74-letna Marianna Vattovaui, 44-letni Massimliano Sar asi n. Se-letni Salvatore Tocchetti, 8C-letni Torquato Zumin. * Ražna obvestila V DIJAŠKEM DOMU 3. RODITELJSKI SESTANEK Roditeljski sestanek služi izmenjavi misli o vzgojnih vprašanjih, ki koristi razvoju in rasti naših otrok. Tržaški filatelistični klub «L. Koš1™. Jutri, od 16. do 19. in v nedeljo od 9. do 12. ure bo razstavljal v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11, član kluba Ivan Loč-niškar del svoje zbirke. Vabimo člane, da sl razstavo ogledajo. Nedeljski sestanek za zamenjavo znamk bo kakor običajno od 9. do 12 ure. Ljudska prosveta Izvršni odbor SPZ v Trstu bo Intel sejo danes 13. t. m. ob 18 uri na sedežu v Ul. Rom« 15.11. l2let SPDT, v nedeljo 15. t. m. pr i redi SPDT izlet na Vodnik. Ičb.ranje na postaji openskega tiamvaja oo 14. uri. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 14.3, najtežja 11.6, ob 17. uri 14.2. Zrač- druge zanikala. Med razpra- “j !"* 1016'4 v P®r8St& buria vo pa je prišlo na dan, da so ukradeno blago spravljali v vreče in ga odnašali v Cer-nazovo stanovanje, kjer so si ga razdelili. O njihovem delovanju naj bi vedela tudi Cernazova sostanovalka Ana Petaros, s katero je imel sina, vendar je slednja vse zanikala, sklicujoč se, da so ji vedno izjavljali, d« blago kupujejo in ga nato razprodajajo z dobičkom. Ostali obtoženci, razen Ražmana Albina, obtoženi naku- km na uro, vlaka 62 odst., padavine 13.8, nebo 8 desetin pocblačeno, morje razburkano, temperatura morja 16,8. Sindikat slovenskih šol. nikov sporoča svojim članom, da se bo drugi redni občni zbor vršil v nedeljo 15. t. m. ob 1.30 v risalnici višje realne gmiuazije v ul. I.azzaietlo vecchio 9 11. in ne v šoli pri Sv, Ivanu, kol h: bilo prvotno napovedano. Glavni odbor Rossetti. 16.30: «Rodila se je zvezdnica)), J. Garlantl, James Mason. Fxcelsior. 16.00: «Madame Da Barrv», M Carol, D. Ivern-i. Feuic^ 16.00: «Prošnja za pomi-lostitev», M. Morgan, K Vai-ione. Nazionale. 16.30: »Raziskovalci neskončnost i», YV Lundra m, H. Marshall. 1 ilodrammatico. 14.30: «Pred or kanom», V. Heflin, A Fay Supercinema. lo.OO: «Sti ti jatlje ob zori», P. Laurie. R Col-houn, Miadini izpol 16 let prepovedano. Arcobaleno. 14.30: «Pred orka nom», V Heilin, A. Kav. Astra Rojan 16.30: «Rdeči me-teorit», T. Curtis, P. Laurie Capitol. 16.00: «Nezuan ljubi- mec)), v. Hell n, G. Rogers. Mladoletnim prepovedano. Cristaiio. 16.00: «Aina» Antl ony Qmun. S. Loren. Crattacielo, 15.30: «Norosti leta« M Monroe Alabarda. 16.00: «Rasputin)>. P. Brasseur, M. Vitale. Mladoletnim prepovedano. Aiiston 16.00: «RevŠčina in plemen itost», Toto Armonia. 15.00: «Sa»n\e Boheme», K Gravson. * Aurora. 16.00: «ZiVi torpedi)). P. Vallone. Garibaldi. 15.30: «Velika vročina)). G. Ford. id. a!e. 16.00 «PoSast v Ul. Mor-gue», P Medina, Mladoletnim Mepoveda-no. in.pero. 16.00: »Plesala bom r» teboj med zvezdamu>. H. Ma*z. Italia. 16.00: «Cigan», uouna Gorco ran. S. Marco. 16.00: »Zgodba bene škega peka». M Lotti. Kino ob morju. 16.00: r.Toto iSčc mir», Totb Moderno. 16.00; «Sužnja greha«, S. Pampanini. Mladoletnim prepovedano. Savona. 15.30: »Popoln zločin«, P. Milland. Viale. 16.00: »Karavana Luna Parka«, A. Raxter. Vittorlo Venelo. 16.00: «12 m ljubezni«, L. Bali. Azzurro 16.00: »Bengalski strei-ei», R. Hudson. Belvedere. 16 00: «Ježa rdečiti vragov«. S Hayden, Marconi. 16.00: «Rojena za ljubezen«, E. Willianw. I dan (razen nedelje in ka) ob 14.36 itai- Jz uaijh listov ▼ dan (razen nedelje ih v ka) ob 17.06 , . 7 00 K* 6.40 Jutranja glasba, . ^ rtf* led ar - vremenska na-po poved časa; 7.05 Glasba z*oS{jod>-iutro; 7.30 Nasvetuj® .je: 11.00 Opoldanski si2ram»i i lozaik; 12.00 Za . ^1440 13.45 šl zbori pojo; ---------- „ , smo; 15.15 Tisoč taktov rev i in filmov; 16.00 vsak0|a> imermezzo; 16.15 Za nekaj: 17.45 Lahka g. lasba: Iz delavskega sveta; 19- zjbiv' ■e 15 15 minut japonsi* -riiestf ne glasbe; 20.15 Iera jugoštf' Bor ny Goodman; 2040 jj.oS b vanske narodne Pesrn'L//inij> v. Beethoven: IX, sin“ b-rr.olu, cb 125. •S l. U V K Vi 3 327,1 in, -202.1 ^ Poročila ob 3 00. 6.00. <• 15.00. 17.00 m 22.00 lj)* 11.00 Radijski koleda l’c\cK Glasbena medigra: H'* Dro0. r.om — dober dan: n-1? . \P' skladbe velikih hiojstr . * ^tr »MčUUC VCIIMU rVviC Skladbe Blaža Arniča PftoOij, ,30 5 že m “skozi operete, Ar- ijanski komorni zbor; «« Inl rnclllčl 1 t.C ! 1 el: ste poslušajte- /cm oiwzi ujjci t-ic, » ., .-i K/,. beoe revije; 14.30 N® „^8, 14.40 Domače besmi piri 16.00 Za pionirje: F« tfO’ partizanov: 16.20 P,a iu pesmi in plesov narodo ^eij. vije; 17.15 Koncert ^ 17.15 Po svetu zaha/* : Jf1 18.00 Domače »ktuainos Poje Ljubljanski 18.45 15 minut vedrin ^ 20.15 Harr.y James ‘“30 jL njegovega orkestra,. VjuW“ plesni orkester radio 17.30 Obisk v muzeju ■ ,M*j I .1 l.\ IZD-1* . jjjjf' m^f-iim skega preporoda: „“,'yeSti 00 dtp tedni«; 20.30 Sčfokles »Kralj Ed:iP»- TRSi Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in-serHte. male aruSI> oglase, osmrtnice i” ^ io od 8. do 12.30 in 18. ure. EXPBeSS ADRIA r HSi' 4 pfltL Ul. Ocerune st. tel. 29243 IZLETI: koiU 2,'1;vKnv'■(S«S.y iJ, jemajo st »asladio0 vstopnice na Turinu. 7.-12. VI. 55 na DUNAJ: , V. 55 vpisovanje n ^ Odhodi 29. V-£ 9 12. 26. VI- 33 -j v PARIZ: se zakp^ vpis«r;;‘nje r i* ^ Tr5.ž Dnevni odhodi ^, £ na Sicilijo <»P$ne na Sicilijo manj H>_oseo’'^ Dmil ‘»‘g1 Llrus> ‘ftK Srniri ANG LIJO. bK- holandiju’ DIN A VIJO^ (t- ADRIA • skrbi trgovske- ,ranž' turistične^.zUine. ^ MILAN. —jKr»< GENOVO- n OESOI M mi m nacifašizmom SPOMNIMO se naših padlih O VOL11VAH NOVEGA PRE V I'1 (( Danilo pregarc rojen v Trstu 6. 12. 1964 Padel leta 1945 v Sremu UMBERTO DORINI rojen v Trstu 18. 9. 1919 padel 3. 3. 1944 ZORA PERELI.O rojena v Trstu 14. 5. 1922 *• 2.1945 v Rasvensbrueku RENATO FURLANIC — rojen 1. 1 . 1922 umrl 17. 9. 1944 GRAHONJA-SLAVA Prebenegu 7. 9. 1921 29.8.1944 na Opčinah JOSIPINA GRAHONJA rojena v Prebenegu Odpeljana v Nemčijo UVIO STOK v Trstu 28. 3. 1925 l945 v Ul M. D’Aze*lio ALBERT WILHEL.M rojen v Senožečah 27. 10. 1906 padel avgusta 1944 v Sremu r°JenCJAN -Pofen Trstu VESNAVER 19. 1. 1929 v Buchenwaldu ZORKO PIRC rojen v Borštu 28. 12. 1923 padel 3. 5. 1945 pri Kočevju pojen Lt ŠKABAR Paaei t«K ra 1,16 lebruarja 1945 ALOIZ JAZBAR rojen v Trstu 1. 7. 1910 padel sept. 1943 na Čavnu Se dolgo bo treba razmišljati o izvolitvi novega predsednika republike in o parlamentarnih dogodkih, ki so jo pogojili. Nekaj pa je kar moramo že sedaj smatrati za dokončno: ta izvolitev ni le podrla vseh napovedi in vseh trankarskih naznanil, ampak je razbila tudi vse tradicionalne teme politične klasifikacije. Bolj kakor politično dejanje, je bila rezultat popolnega in izdelanega kolesja, umotvor nekaterih »spletkarjev* parlamentarnega zakulisja, v primerjavi s katerimi obledijo primeri diplomatov turškega dvora. Med deseto uro 28. aprila in peto uro popoldne 29, aprila je naša parlamentarna kronika doživela svoj najhrupnejši «dan prevare* Poglejmo na kratko rezultate. Katoličanom je s poslancem Gronchijem uspelo, prvič po ustanovitvi enotne italijanske države, poslati na Kviri-nal svojega uradnega predstavnika. Toda večina katoliške stranke ni niti želela, niti olajšala tega zgodovinskega dogodka. Bivši predsednik poslanske zbornice je bil skozi deset let med demokristjani najbolj nepriljubljen in najbolj osamljen človek. Vsi največji eksponenti — od De Gasperija do Dossettija, od Pelle do Andreottija, od Go-nelle do Fanfanija — so bili stalno proti njemu. Kljub temu je ta «revni sorodnik* postal v četrtih volitvah u-radni kandidat stranke. Socialisti in komunisti so vedno skušali vihrati zastavo laicizma više kakor katera koli ((buržoazna* stranka. Fcu se je večkrat ponašal v preteklih letih, da je glasoval proti vključitvi lateranskih paktov v ustavo in KPI je imela večkrat priliko kesati se, da se ni zadržala na :sli način. Toda vzpon Guelfa na Kvirinal so, bolj kot pospešili, celo povzročili vprav socialisti in komunisti hienni m Togliatti sta bila velika Gron-chijeva volivca in v onih zgodovinskih 30 urah sta delala v tesni zvezi z Gonello in Andreottijem. Fanfani, ki je bil naravni Nennijev zaveznik, je ravnal Nenniju samemu navkljub, ta pa mu je vrnil z namečkom. Najbolj srčni zagovorniki Gronchija so med demokristjani bili Gonella, Pella, Andreotti, Aldisio, to je eksponenti desne struje v stranki, najbolj nasprotne levici, ti- j ste struje, ki že leta zagovarja potrebo usmeritve k monarhistom in neofašistom, politične uspehe katerih je ona skušala pospešiti na vse mogoče načine. To jih ni zaviralo, da ne bi izbrali za svojega kandidata človeka, ki že deset let zagovarja usmeritev na levo, ki se je uprl razbitju tristrankarske vlade, ki je obžaloval vstop Italije v atlantski pakt in ki se je trudil, da bi usmeritev, ki jo je De Gasperi dal naši zunanji politiki, zamenjal z «nevtrali-stično* usmeritvijo. Demokr-ščansko tajništvo, ki tolmači težnje leve struje, ki je zmagala na kongresu v Neaplju, si je pa zbrala za svojega kandidata enega najbolj znanih eksponentov gospodarske desnice in ga je trmasto branila do zadnjega proti Gron-chiju in proti možnim kandidaturam drugih demokrščan-skih eksponentov iz levega centra (Segni, Vanoni), ki bi mogli pomagati do kompromisne rešitve. Reklo se je, da je Gron-chijev uspeh pomenil poniževalen poraz ne samo za de-mokrščansko tajništvo, ampak tudi za štiristrankarsko vlado. To je točno, ampak je tudi ' res, da štiristrankarska lada ni imela, se ji ni posrečilo imeti lastnega kandidata. Scelba je hotel Einaudija. ampak je bil pripravljen umakniti se do Merzagore; liberalci in socialni demokrati so bili tudi za Einaudija, toda niso sprejemali Merzagore, niti 'kot. izhoda za silo; demokr.ščanska večina je bila za Merzagoro, toda izločila je že od začetka možnost naknadnega povratka k Einau-diju; demokristjanska manjšina je bil*) za Einaudija, ko se je drugim zdelo še možno vsiliti Merzagoro, toda zapustila ga je dokončno, ko se je zdelo, da je večina pripravljena vzeti ponovno v poštev njegovo kandidaturo; republikanci so bili za Merzagoro proti Einaudiju, socialni demokrati in liberalci za Einaudija proti Merzagori. Edine ((laične* kandidature, ki so se pojavile izven teh imen, so prihajale od socialistov, toda padle so v prazno. Potencialni kandidat vladnih strank ni v končni analizi utegnil niti postati skupni kandidat večine, in ta ni u-spela usmeriti svojih glasov na svojega favorita. Iz kljubovanja vladi in demokrščan-skemu tajništvu, je skrajna desnica dala svoje glasove človeku, ki ga je do zadnjega obtoževala kriptokomuniz-ma. Iz kljubovanja centru, je skrajna levica pogojila zmago ((klerikalca*. Iz kljubovanja Gonelli, je Fanfani izpodbijal zmago katoličana, in ni hotel zapustiti alternative Merzago-ra-Gronchi za neko politično manj značilno kandidaturo. Iz kljubovanja Nenniju so socialni demokrati opustili možnost izvolitve laika, iz kljubovanja Fanfiniju pa so liberalci dopustili, da so v volilni vrvež vrgli Einaudijevo ime na način, ki zanje prav gotovo ni časten. Kako se je moglo dogoditi vse to? Odgovornosti so številne, zapletene in preproste. Nihče se iz tega ne reši čistih rok; tudi zmagovalci bodo morali verjetno kmalu u-gotoviti, da gre za grenko zmago. Nenni. ki .si želi usmeritve na levo, se bo verjetno znašel pred predsednikom republike, ki pospešuje razvoj v desno, da bi tako pozabili na njegovo levičarsko poreklo. Demokrščanska ((koncentracija*,' ki hoče usmeritev na desno, se bo znašla pred stranko, ki noče na to pot in ne bo mogla spremeniti položaja, ker je njena moč znatna v parlamentarnih skupinah, ničeva pa v vodilnih organih stranke. Toda ničemur ne služi u-gotavljanje krivde in odgovornosti. «Dan prevare* je bil le zadnji in najhrupnejši pojav ozračja, ki že del j časa prevladuje v naših političnih sezonah Ali ima še smisel govoriti o desnici, centru, levici? Koalicija center-levica, ki že več kot eno leto vlada deželo, se poslužuje pomoči desnice, da vodi politiko, ki niti ni politika desnice, ker služi le, da komaj vzdržuje na površju vladno barko. Antifašist Scelba se pogaja s fašistom Michelini-jem. Kriza levičarskih strank, ki se je pokazala na kongresu v Turinu, je naletela na največje nasprotovanje vprav tam. kjer bi morala naleteti na zaupanje in simpatijo. Andreotti gre mimo Scelbe, in se predstavlja za resničnega branilca kmetov. Togliatti se znajde na strani vlade, in se strinja z njeno nepremičnostjo. Zlo je staro in že davno zastruplja italijansko politično ozračje. Nihče ne verjame v to kar pravi in nihče ne dela tega, v kar pravi, da veruje; vsi kradejo vlogo drugim, vsakdo skuša stalno menjati karte na mizi. Gre za gobavost transformizma, zmešnjavo jezikov in kva-lunkvistično pijanost, na desnici, na levici, na centru. Ce hočemo v resnici razjasniti italijansko politično sceno, bo treba začeti dajati besedam, gestam in obvezam vrednost in pomen, ki ga imajo. Ciz revije «11 Mondo«) V soboto 14. t.m. ob 21.45 bo po televiziji prenos ba leta SERGEJA PROKOFJEVA iz gledališča Della Pergola v Firencah Izvaja balet beograjske Dpere v okviru prireditev ,.Florentinskega maja“ Predsednik turske vlade Menderes e tnržko-jngosloTanskik edmsili t,Mnenja sem, da si bo Jugoslavija kmalu zagotovila sijajno bodočnost, ki je bosta deležni ta lepa dežela in njeni hrabri narodi'' Obisk predsednika turške vlade Menderesa v Jugoslaviji pomeni še en kora* naprej v utrjevanju ter izpopolnjevanju odnosov med tremi ba'kanskimi državami. Nekatera natolcevanja, češ. da se v zavezništvu nekaj krha. so izhajala samo iz želja onih, ki bi jim kaj takega prijalo. Toda eno so pobožne želje in iluzije, drugo so dejstva. V splosnem naporu, ki smo mu danes priča v svetu, da bi se mednarodni odnosu izboljšali, tako da bi bila odpravljena neposredna nevai-nost za mir ter zagotovljeno mednarodno plodno sodelovanje, je vloga balkanskega /a- 8. t.m. je bil v Beogradu podpisan trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Turčijo. Na sliki podpisovanje sporazuma: za Jugoslavijo je sporazum podpisal Svetozar Vukraanovic, za Turčijo pa podpredsednik turške Vvlade Kat im Rustu Zorlu <1^2 kovač,c; n 28.4 i««* 9' 192* rojen v v Mathausnu pogrešan od 20. 8. 1944 PETER KOCJANC1C Prebenegu 18. 6. 1922 KAJ MENI INDIJSKI ZNANSTVENIK 0 TEM ZANIMIVEM VPRAŠANJU Ali je himalajski milijone let trajajoči Mumije v tibetanskih samostanih bi lahko dale ključ za rešitev vprašanja, ali gre zares za posebno bitje ali pa je to le produkt domišljije tamkajšnjih ljudi Pred časom je odpotovala v omenjenih samostanih pre- PREJELI SMO: Pravnik. Glasilo za pravno teorijo in prakso. Izdaja Društvo pravnikov LRS. Letnik X — 1955. Stev. 1—3. Ljudska uprava. Izdaja Sekretariat za zakonodajo izvršnega svela Ljudske skupščine I.RS. Letnik VIII. St. 3. Ljubljana 1955. Socialistična misel. 1955. St. 4. Ljubljana. Tibet ena neštetih angleških ekspedicij. Ta ekspedicija si je zadala nalogo, da s pomočjo sredstev, ki jih :ma na razpolago, in s pripravami za moderna raziskovanja enkrat za vedno postavi na čisto tajnost o tako imenovanem ((snežnem človeku*, o katerem je bilo toliko pisanega in ki je vzbujal na eni strani skrajno radovednost vseh znanstvenikov, na drugi pa skepso ali celo strah. O tem nenavadnem bitju se je v Severni Indiji in med zainte-lesiranimi znanstveniki govorilo še mnogo prej, preden so evropski in ameriški planinci začeli osvajat: vrhove najvišjega planinskega grebena na svetu — Himalaje. O »snežnem človeku* so doslej lahko ugotovili, da živi v Tibetu na najvišjih planinah in to vedno več kot 4.090 m nadmorske višine, da ni niti človek, , niti žival, vendar pa bližji človeku in da ga zato tamkajšnji ljudje kličejo ((snežnega človeka*. Nadalje se je zatrjevalo in se še zatrjuje, da so posamezniki ((snežnega človeka* videli, seveda od daleč, vendar da ga doslej ni mogel še nihče ujeti, ker mu je vedno uspelo, da se je z neverjetno naglico odtegnil vsem svojim preganjalcem. Tako je bilo doslej. Toda tajnost ((snežnega človeka* se mora zdaj dokončno rešiti. To je načrt angleške ekspedicije Ta rešitev je možna na dva načina, ki se bosta uporabila hkrati. P.rva možnost je, da sc omenjena znanstvena ekspedicija ne vrne domov preden ne pojasni do kraja vpraša nja snežnega človeka in ga morda celo živega pripelje s seboj. Druga možnost je v podrobnem pregledu številnih samostanov v pokrajini Kam v vzhodnem Tibetu in samostana Aki v pokrajini Siga-ste v zahodnem Tibetu. Po poročilih lame Riglizina imajo namreč v teh samostanih mumificirane «snežne ljudi* t. j. posušene posmrtne ostanke onih živih bitij, za katere se more predpostavljati, da so tako imenovani «snežni ljud-je». j Ker se ne da sklepati, kdaj bo omenjena ekspedicija naletela na ('snežnega človeka* in ali ji bo sploh uspelo ujeti neko tako Živo bitje in ga prinesti s seboj, da bi se na njem praktično vršila vsa znanstvena raziskovanja je v sporazumu s kitajskimi znanstveniki pred kratkim odpotovala iz Severne Indije v Tibet ekspedicija, ki bo v iskovala mumificirana telesa ((snežnih ljudi*. Sam lama Riglizin opisuje svoje lastno raziskovanje ene take mumije s sledečimi besedami; «Bil sem večkrat v samostanu Aki t zahodnem Tibetu. Njegov starešina, ki mi je izkazoval največje naklonjenost in spoštovanje, me je spremljal v bližnje podzemske jame. kjer v velikih sarkofagih počivajo v miru mnogi slavni tibetanski lame in učitelji, V. eni teh podzemskih jam sem videl tudi neko mumijo. Rekli so mi. da so v kleti samostana Aki še štiri podobne mumije. V zaupnem tonu so mi celo povedali, da gre za nekega «Me-toh Kangeni*, torej za neko «snežno bitje, ki si ga človek ne more predstavljati* kot to v Tibetu imenujejo ((snežnega človeka*. Videl sem torej neko bitje, ki je sključeno ležalo postrani in bilo popolnoma mumificirano. Kljub tej legi se je vsa njegova oblika lahko jasno razvidela, zato lahko verujem, da je to mumija kake velikanske opice, opice, ki je podobna človeku ah bitju, ki je med človekom in opico*. Besede lame. ki smo jih ravnokar navedli, je potrdil tudi neki indijski redovnik iz samostana Tjang Boki, ki je pozimi leta 1945 skupno s starim vodičem Tensingom videl neko bitje, za katero je po svoji vrnitvi v Indijo trdil, da je podobno veliki cpici brez repa*. Ali ne gre verjetno za neko vrsto opice, ki bo prej ali slej padla človeku v roke, posebno sedaj, ko so se lotili ((znanstvenega lova* prav sistematično? Kaj naj bi si sicer lahko mislili drugega za tega ((snežnega človeka*? To je teorija, ki so si jo postavili raziskovalci kot na primer Erik Siptung, Frank Shmitt, Herbert Tichy, pol. kovnik Hunt in katero je potrdil tudi nepalski zoolog Keiser So sicer tudi druge predpostavke, ki so več ali manj znane. Slo bi lahko na primer tudi Za kaznjence, ki so zbežali iz zaporov, za morilce, ki so se s pobegom v gore rešili pred preganjanjem tibetanske policije ali kitajskih odnosno indijskih varnostnih organov. To bi lahko bili tudi redovniki kakega tibetanskega samostana, za katerega širši svet sploh ne ve, kajti t' samostanski ljudje so se zakleli, da ne bodo prišli v pikale stik v,‘č s svetom, Ali Pa je ta sneženi mož neko posebno bitje med opico in človekom, torej niti človek, niti opica, ampak nekaj drugega, kar še ni odkrito in je la produkt prirode, ki se je razvil v teh nedostopnih planinah v teku milijonov let? Med planinci viada povečini mnenje, da je ((snežni človek* le produkt domišljije in da pripada kraljestvu bajk. Ti ljudje so se postavili na stališče, da ((snežnih ljudi* sploh ni in da so pričanja tamkajšnjih ljudi o teh bitjih le gole izmišljotine. V članku pa. ki ga je pred kratkim objavil v dunajskem «Wochenschauu» indijski znanstvenik dr. J. K. Ramados iz Kalkute, je rečeno, da se sploh ne sme dvomiti v resničen obstoj ((snežnega človeka*. Edino kar je tu še negotovega, je njegova vrsta in poreklo. To so lahko — piše dr, Ramados — pobegli obsojenci, ali kaj podobnega, ne moremo pa izključiti niti možnosti, da gre za neko bitje, ki je med človekom in opico, vsekakor bližjo opici. Nikoli nismo bili bliže ugotovitvi resnice, kot smo sedaj, saj Sta v ta namen odpotovali v te kraje kar dve ekspediciji, od katerih si je ena postavila za nalogo, da vsaj eno teh bitij privede živo s sabo*. Tako je dr. Ramados zaključil svoj članek. vezništva v tem smislu povsem očitna. Da lahko pride tudi med najboljšimi in najbolj iskrenimi prijatelji ter sodelavci do trenutnih nesoglasij, tega ne gre izključiti, to je neminovno kjerkoli se ljudje združijo in povežejo, da bi dosegli neki določen skupni cilj. Da pa je prav skupna želja za dosego postavljenega cilja ki je v interesu tako enega kot drugega. tisti činitel.i. ki vsakokrat nastala manjša ali večja nesoglasja izgladi ter odpravi, chkazuje sam razvoj balkanskih odnosov, ki so se navzlic razlikam v ueologijah ler političnih interesih, razvili do zgledne in zavidanja vredne stopnje. Lahko so primer vsem, ki iščejo poti, kako u roditi nevarna naspretja, zagotoviti treznejše in koristnejše odnose med posameznimi državami ali skupinami držav. Ce je torej bil kdo, ki ie verjel tendencioznim glasovom. po kateuh naj bi bile baje med balkanskimi zavezniki nastopila nekatera nesoglasja, ki se bodo težko odplavila, so ga morali prisrčni sprejem, s katerim so jugoslovanski delovni ljudje in odgovorni voditelji počastili o-fcisk visokega predstavnika zavezniške države, zatem uspešen potek razgovorov, kakor tudi same izjave o ten razgovorih predsednika Menderesa. popolnoma prepričati o nekritičnosti in nekonstruktivnost takšnih glasov Preden se je poslovil od Jugoslavije, je predsednik Men-neres na tiskovni konferenci podal o svojem obisku, vtisih in uspehu razgovorov, sledečo izjavo: »Moji vtisi so najpo2itivnej-ši. Povsod smo naleteli na topel sprejem, ogledali smo si deželo in se prepričali o velikih uspehih, ki jih je dosegla, ves čas smo bili obkroženi z največjo pozornostjo. Moram poudariti, da pomeni sprejem, ki smo ga bili deležni. mnogo več od navadne protokolarne pozornosti. Nisem videl vsega, dobil pa sem vtis, da Jugoslavija hodi po poti izrednega napredk i, da se razvija pod učinkovitim in modrim vodstvom, ki omogoča prebivalstvu, da lahko izrezi vsa svoja najboljša svoji,tva. Prebivalci marsikatere dežele so včasih postavljeni pred dejstvo, da se morijo težko prebijati skozi začasne težave, vendar, če je zagotovljen končni rezultat, se žrtve »prebivalstva, ki jih doprinaša, izplačajo. Mnenja seru, da si bo Jugoslavija kmalu zagotovila sijajno bodočnost. To bo zares velika in sijajna bodočnost, ki je brsta deležni ta lepa dežela in njeni hrabri narodi*. Zatem se je predsednik Menderes dotaknil razgovorov, ki jih je imel z odgovornimi jugoslovanskimi voditelji, S tem v zvezi je izjavil: ('Razgovori so potekali v atmosferi popolne iskrenosti in medsebojnega zaupanja Hkrati Di hotel poudariti, da je bila osebna prisotnost ve-Pkega državnika predsednika republike maršala Tita. ki ,i» je udeležil večine naših se-itankov, zelo važna, da je v naših razgovorih predstavljala koiistno pomoč, ker smo taki imeli najlepšo priliko, da iz ust najmeredajnejše jugoslovanske osebnosti čujemo mnenje o jugoslovanski politiki, kakor tudi, da izmenjamo r.išijenja o raznih dogodkih Jaz tega ne bom nikdar pozabil, Bilo pa je naravno, da sc. ti razgovori med zavezniki. ki verujejo v iskrenost in si medsebojno zaupajo, potekal’ v tako prisrčni atmosferi*. »Na naših sestankih smo se prepričali, da je naše zavezništvo trdoo. Sama narava naše zveze izhaja iz življenjskih potreb in skupnih interesov. Pregledali smo. kaj je bilo doslej storjenega, in ugotovili, da je bilo vse opravljeno v skupnem interesu naših dežel. kaKor tudi. da se zveza v tedoče mora se izpopolniti m to v skupnem interesu, v in-tcie.iu miru, neodvisnosti ter integritete naših narodov*. »Ob tej priliki, je rekel dalje turški ministrski predsednik. naprošam jugoslovanski tisk. da izrazi naše vesolje in hvaležnost za sprejem. ki smo ga bili deležni v tej deželi. Eminentni državnik maršal Tito je pokazal do nas globoko prijateljstvo in d -bro voljo, kar je na nas napravilo globok vtis, a mi smo mu za to zelo hvaiežni. Pravtako je napravila na nas glohok vtis iskrenost. s katero so nas sprejeli gospodje Kardelj, Rankovič m Popovič. Maršal Tito nas i* sprejel z veliko iskrenostjo in prijateljstvom*. »Razgovori, ki smo jih imeli, so potekali v zelo prisrčni atmosferi. Prebivalstvo je pokazalo topel interes in simpatije do Balktnske zveze m jug islovansko-turškega prijateljstva. To je dokaz, da je zveza našla pot v srca ljudi, du je postala element nacionalne politike. To je nadvse važna ugotovitev*. Govoreč o Balkanskem paktu je Menderes rekel, da j* Turčija, ko se je ta pakt sklepal, vedela, da Jugoslavija ne želi postati članica Severnoatlantskega pakta. »Mi smo spoštovali razloge, je dejal, ki jih je Jugoslavija imela za takšno svoje stališče, kakor tudi spoštujemo njeno stališče samo. Po drugi strani pa ju Jugoslavija poiskala možnost., s pomočjo katerih je lahko pristala na članstvo Grčije in Tuičije v Severnoatlantskemu paktu. Na ta način se je dosegel popoln sporazum glede na specifičnost položaja vsake pogodbeni strai ke*. «V teku razgovorov smo lahko z globokim zadovoljstvom ugotovili, da so cilji in temelji, na katerih je zgrajena naša zveza, ostali popolnima isti kot prvega dne, ko je bil sporazum sklenjen. Prejeli spno od najavtoritetnej-ših jugoslovanskih činiteljev vsa potrebna zagotovila, kakor smo jih z naše strani v tem pogledu dali tudi mi. Ker je bil torej v pogledu osnovnih načel dosežen popoln sporazum ne more določena različnost v diagnozah in gledanju na svetovne dogodke imeti kake posebne važnosti. To so manj pomembna stališča. ki nfe morejo škoditi solidnosti Balkanskega pakta.* «V razgovorih, ki smo jih imeli z našimi jugoslovan- skimi kolegi, smo ugotovili, da Balkanski pakt ne ustreza le neki trenutni potrebi po obrambi in stabilizaciji, marveč bo moral imeti svojo vlogo tudi v bodočnosti, da bo tu morala biti dolgoročna in čedalje bolj plodna vloga, tako v interesu treh deželrčla-nic Balkanskega pakta, kot vseh miroljubnih dežel sveta. Ugotovili smo, da predstavlja ta pakt na balkan- skem področju bratstvo, stabilnost. blagostanje in varnost, in da se bo v tej smeri tudi naprej razvijal.* RAZGOVOR JUGOSLOVANSKEGA N CK MU BO CAS D( UUAL bo De Sica obiskal Jugoslavijo Vloga neorealizma v ital. filmski umetnosti in vzrok njegovega sedanjega zatona Vittoria De Sico ne prište-] Vloga in delež, ki ju je pri vajo brez razloga med najuspešnejše italijanske filmske umetnike, med one, ki so pomagali dvigniti sodobni italijanski film na višjo stopnjo, na raven, ki jo danes zavzema v svetu. Italijanski umetniški filmski proizvodi so danes dosegli stopnjo, ki jih uvršča med najkvalitetnejše stvaritve na tem področju, se-t'eda pri tem ne mislimo na vse, kar je prišlo doslej na filmsko tržišče, pač pa na ona dela, ki so jih izdelali z resnimi umetniškimi stremljenji, z željo, da bi bili kot taki sprejeti doma in tudi v lu ji ni. Brez dvoma je italijanski film po lej vojni napravil vzpon, ki bi ga človek niti ne pričakoval, če se je jemala v poštev huda, neužitna kulturna dediščina, ki jo je za sabo pustila petindvajsetletna tiranija fašizma, in pa splošne neugodne okoliščine, ki se je v njih Italija znašla po končani vojni katastrofi. Zgodilo se je nasprotne. Iz razvalin fašistične podrtije, iz puntanja in trpljenja, ki ga je moralo doživeti italijansko ljudstvo, je kakor marsikje tudi na področju umetnosti, filmske še posebej, pognala človeška težnja za lepšim, bolj srečnim življenjem. hkrati pa kritika družbene stvarnosti, ki so se v njej ta stremi jen ja dušila z namenom, da sc še naprej ohranita uzakonjena nasilje in beda, tem imel Vittorio De Sica, nista majhna. Nasprotno, rekli bi, da sta velika, morda celo odločilna. Ne da bi skušali to trditev natančneje utemeljiti, potrjujeta to že sam sloves in mesto, ki ju De Sica danes uživa ne samo doma, ampak v mednarodnem merilu. In brez dvoma je njegovo ime najtesneje p o vezano z napredkom, razvojem ter uspehi modernega, naprednega italijanskega filma. Pred kratkim je De Sico obiskal kulturni dopisnik jugoslovanskega časopisa, verjetno z namenom, da bi italijanskega umetnika spoznal, še bolj, da bi se seznanil z njegovimi splošnimi in umetniškimi načeli, z njegovim preteklim delom in bodočimi načrti. kakor tudi z njegovim mišljenjem glede na mesto vlogo in pomen današnjega italijanskega filma ter njegovimi nadaljnjimi možnostmi. Postavil mu je nekaj vprašanj, kot prvo, ali bo kmalu začel snemati film ((Streha*, ki je o njem govoril scenarist Zavaltini ((Vtem ko bo Zavaltini pisal svoj scenarij», je rekel, «bom jaz še nastopil v nekaterih filmih. Upam pa, da bo> mo film začeli snemati sep• tenih ra ali oktobra. ((Streha» se ne bo v ničemer ločila od mojih ostalih filmov. Ne po stilu, ne po vsebini. To bo preprosta zgodba o človeških , bolečinah», Na vprašanje. ali drži, da število neo realističnih filmov stalno pada iti katere razloge bi lahko za to navedel, je De Sica odgovoril: «Mnogi producenti so mnenja, da neorealistični film ni več dobro komercialno blago. Toda danes je že vsakomur jasno, da je italijanskemu fil-mu v svet odprl pot prav neorealistični film. Most med nami in producenti je poplavljen. Navzlic temu verujem v italijanski film in njegov razvoj. Realistični film ima svoje publiko, svoje gledalce. Ti bodo gotovo odvrnili producente od njihovega današnjega gledanja na film Vendar, čeprav obstajajo takšni in podobni nesporazumi, se v Italiji še vedno ustvarjajo dobri filmi. Med temi bi pred vse druge postavil filme, ki jih je režiral Fellini (med Fellinijevimi deli je dosegel nai-večji uspeh njegov film aStra-da*, ki je tako po svoji oblikovni kot^ vsebinski obdelavi izzval občudovanje po vsem svetu op. ur). Osebno ostajam dosledno zvest realizmu. Not igralec nastopam v vsakovrstnih filmih' režiram pa samo one teme. ki so mi resnično pri srcu*. Sledilo je vprašanje: «Ali obstajajo med raznimi strujami italijanskega filma nesoglasja in kako se ta odražajo?* Na to vprašanje je italijanski umetnik odgovoril: uNobene ustruje* niso in tu- di ne bodo obstajale. Obstajajo le iskreni in neiskreni ustvarjalci filmov». Temu kratkemu, jedrnatemu in značilnemu odgovoru je sledilo vprašanje: «Verjetno bo v kratkem podpisan sporazum o stalnem sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi filmskimi podjetji. Ta sporazum bi imel biti takšen, kot ga že imate s Francozi. Kakšno je rase načelno stališče glede filmskih koprodukcij?* Odgovor• «Načelno sem proti koprodukcijam. Današnje koprodukcije so si izmislili poslovni ljudje, ne pa ustvarjalne sile*. V nadaljnjem razgovoru je, med drugim padlo tudi vprašanje, če bi bil zainteresiran na filmu jugoslovansko-ilali-janske koprodukcije, ki bi ga režiral on. Ue Sica: ((Takšnega filma bi ne želel delati. Zelo rad bi pa snemal čisto jugoslovanski film, obravnavajoč izključno jugoslovansko temo, v katerem bi nastopali samo jugoslovanski ljudje. Toda vpra šanje je, če bi v tem uspel. Da bi se mogel ustvariti dober film, je v prvi vrsti po-tiebno čutiti z narodom, gn razumeti. Osebno poznam italijanski narod, njegove običaje, moralo in etiko. Nemci imajo, za razliko od Francozov, a ti za razliko od Japoncev, Italijanov in Jugoslovanov, povsem svoja in samo (Nadaljevanje na 4. strani) GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK ODLOČITEV MINISTRSTVA ZA INDUSTRIJO IN TRGOVINO Nova določila glede objavljanja meničnih protestov trgovinske zbornice S tem se skušajo preprečiti neprijetnosti, ki so bile povzročene osebam, katerih menice so šle v protest Zaradi objavljanja meničnih protestov v listih in publikacijah trgovinskih zbornic je čestokrat prišlo do neljubih dejanj, ki so škodovala ugledu trgovcev, katerih menice so šle v protest. Zaradi tega je bilo komisiji pri ministrstvu za industrijo in trgovino, ki sestavlja sezname meničnih protestov, naročeno, naj te stvari pregleda in sporoči ministrstvu svoje zaključke. Ministrstvo je le-te poslalo pokrajinskim' trgovinskim zbornicam s točnimi navodili, v katerih je med drugim tudi rečeno, da se zaradi neljubih posledic, ki jih lahko povzroči objava imena dolžnika v listih, zaradi ugleda trgovca in zaradi izgube zaupanja tretje osebe, uvede v ta postopek kriterij, ki naj prepreči dosedanje nevšečnosti. V skladu z novimi ukrepi bodo morale trgovinske zbornice odslej dalje zelo paziti pri pripravljanju seznamov. Ne bodo jih smeli več objavljati kot doslej skupaj z ostalo vsebino, ampak jih bodo morali tiskati na posebnih listih. Za objavo se bo morala osebno zanimati trgovinska zbornica, ne bo pa tega dela smela prepustiti zasebnim u-rednikom. Za objavo bo odgovoren ravnatelj trgovinske zbornice. Seznami meničnih protestov bodo morali biti razdeljeni po občinah, kjer imajo dolžniki stalno bivališče. Za vsako menico v protestu bodo morali objaviti tudi nekatere podatke. Opustiti pa bodo morali uporabo okrajšav, točen naslov, datum protesta ter navedbo vzroka itd. vinah in prejel tudi zahtevano vsoto denarja. Gotovo bi bil dnevni zaslužek dober, če mu ne bi trgovec Riccardo Sussi, ki ima trgovino tudi v Raštelu, preprečil načrta. Ko je bil namreč namišljeni u-službenec trgovinske zbornice v trafiki v Raštelu, kjer je sicer že opravil svoje delo m spravil v žep 328 lir. je prišel tjakaj trgovec Sussi in ko je videl, za kaj gre, se mu je stvar takoj zdela sumljiva. Zahteval je od neznanca nekaj pojasnil o stvari in čemu jq treba plačati 328 lir. Gotovo se »uslužbenec« ni nadejal, da bo moral dajati komu pojasnila in je zato ostal brez besede. Lastnici tobakarne ,ie takoj vrnil denar, se urno o-brnil in še urneje odšel. Popravilo kmečkih poslopij poškodovanih med vojno bo plačalo poljedelsko minislrslvo V senatu je bil predložen zakonski predlog, s katerim naj se določi, da prispevke za popravilo z li obnovitev kmečkih poslopij, ki so bila poškodovana in porušena n.ed vojno v skladu s členom 3 zal: )-na št. 968 od 27. decembra 195-3, plača ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo. Prispevki bodo odobreni v višini, ki je določena za izboljše-vrlna dela, o čemer govori dekret št. 3 od 22. junija 1945. Stavka uslužbencev INAM še traja Stavka uslužbencev INAM Še .vedno traja zaradi zahteve uslužbencev, naj jim država prizna poviške, ki jih je že priznala državnim uradnikom. Medtem se v Rimu nadaljujejo pogajanja, da bi prizadeti stranki prišli do sprave. Glasbeno-kulturni večer v Ljudski čitalnici Akademsko - srednješolsko društvo «Simon Gregorčič« priredi v soboto 14. maja ob 20.15 v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1—I, drugi letošnji glasbeno-kulturni večer. Spored obsega predavanje o klasiki in njenih osnovah ter izvajanje mladinskih klavirskih del Haydna, Možata in Beethovna. Prireditev je namenjena vsem ljubiteljem glasbe, predvsem pa mladini. Saj je v dimniku so se vnele Goriški gasilci so v sredo ob 20. uri odhiteli v Ul. Del. la Bona, kjer so ugotovili pričetek požara v stanovanju št. 11, ki je last Luciana Ra-guse. Požar, ki je nastal zaradi nepravilnega delovanja dimnika, so gasilci v kratkem času pogasili. Skoda je znatna Zaslužil je denarce z goljufanjem trgovcev Pred dvema dnevoma je nekdo obiskal razne trgovine v Raštelu s pretvezo, da je uslužbenec Trgovinske zbornice in da mora napraviti neke vrste statistiko trgovskih obratov. Zahteval je od vsakega trgovca, naj mu pokaže obrtnico. Ko je dobro pregledal obrtnico, je zahteval še razne podatke o delovanju obrata. Ko je bila formalna stran opravljena, je potegnil iz aktovke blok in kasiral pri vsakem trgovcu 328 lir, za katere je izročil potrdilo. Tako je gospodič dobro izvedel svojo namero v nekaterih trgo- Z GORIŠKE PRETURE UKRADEL JE KOLO vendar so ga ulovili V odsotnosti so ga obsodili na 3 mesece zapora in 3.000 lir globe Na preturi so v sredo v odsotnosti sodili nekega 48-let-nega Achilla De Fazia iz Pavie v videmski pokrajini. Mož je bil obtožen, da je 8. julija lani ukradel 20.000 lir vredno kolo Serafinu Peteja-nu. ki je bilo brez nadzorstva prislonjeno k nekemu zidu. De Fazio je to opazil in izkoristil ugcdno priliko. Skočil je na kolo in skušal pobegniti. Ko je Petejan videl tatvino, je pričel klicati, naj tata ulovijo. 20-letni vajenec Alberto Pangerc je takoj skočil na kolo in v Ul. Italo Brass dohitel tata. ki ni mogel dirjati, ker je imel svoje in še ukradeno kolo. Pangerc je zahteval ol De Fazia tudi osebno izkaznico, katero je tudi dobil. Obvestil je policijo, ki je pričela z zasledovanjem, vendar je bilo vse zaman. Pretor ga je obsodil na tri mesece zapora in 3.000 lir globe. .3«žai...:.. -j. ' :.' i *::: i::: * i ; :: 'A ■ lij Ijpii-h J m ' H . V ■4 ii: n tiSi«- i ftj « ' 1 ' li • .-V” s I t~ ‘-i-«* .Uj.uptiitplMfjtij- WH - 5irp’jn r m Avtobus v Trsi na koncert okteta Na koncert Slovenskega okteta, ki bo v ponedeljek v Avditoriju v Trstu, organizira ZSPD avtobus, ki bo odpeljal iz Gorice ob 19.30 izpred kavarne Bratuž. Vpisovanje na sedežu ZSPD in pri Bratužu do vključno petka zvečer. Vožnja in vstopnina 650 lir. Ako se udeleženci pravočasno vpišejo, pojde avtobus tudi skozi Pevmo pri mostu. Podgoro. Standrež. Sovod-nje, Gabrije. Dol itd. Najdeni predmeti Na občinskem ekonomatu i-majo shranjeni dve vsoti denarja ter denarnico z nekaj denarja, kar vse je bilo najdeno zadnje dni v mestu. Poleg tega sta bili najdeni še dve jopici, ki ju hranijo na uradu mestnih stražnikov v Ul Mazzini 7. Motociklist v Ločniku zavozil v obcestni kamen V sredo zvečer se je v Ločniku ponesrečil z motorjem 47-letni Giovanni Zorzutti' iz Ul. Orzoni št. 9 v Gorici. Zorzutti je okrog 19.30 vozil z motorjem po ločniški cesti. Ko je hotel napraviti glavni ovinek, ga je zaneslo h kraju ceste, kjer je zadel ob'obcestni kamen ter padel. Na kraj je prišel takoj rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so mu zdravniki ugotovili poškodbe na glavi in rokah ter precej hudo rano na desni nogi, zaradi česar se bo zdravil o-krog 10 dni. Kolesarska dirka po Italiji ; pojde skozi Gorico 38 kolesarska krožna dirka po Italiji bo šla tudi skozi Gorico, kjer bo na Korzu leteči cilj. Tekmovalci pojdejo skozi Gorico pri 18. etapi iz Trsta v Cortino. Pričakujejo, da bodo vozili skozi mesto o-koli 11. ure. Za tekmovalca, ki bo pr-i privozil skozi leteči cilj, je določena denarna nagrada. Cilj bo pri Spominskem parku. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontom-Bassi, Eastel 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 17.00: »Pariški zrak«, J. Gabin. VERDI. 17.00: «Bosa grofica«, A. Gardner in J. Bogart. CENTRALE. 17.00: »Virginija, ima 10 v ljubezni«. V. Mayo. VITTORIA. 17.15: «Rdeča ravnina«, Gregory Peck. MODERNO. 17.00: «Ljudje brez strahu«, J. Mason, R. Pre-ston. SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU Juiri v irsiu Pi miška Kemčija Jugoslavija bo igrala v Monzi z Belgijo, Norveško in Anglijo Jutri se prične tekmovanje /a svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah. Moštva so razdeljena na štiri skupine. Vsaka skupina igra v drugem mestu, in sicer skupina A v Modeni, skupina B v Trstu, skupina C v Novari in skupina D v Monzi. Skupine sc sestavljene takole: Skupina A: Francija Danska. Cile, Španija. Skupina B: Portugalska, Nemčija, Holandska. Skupina C: Italija, Irska, Švica. Skupina D: Belgija. Jugoslavija, Anglija, Norveška. Prvič se udeležuje svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah tudi Jugoslavija. To nekoliko preseneča, namreč ne to, da Jugoslovani prvič nastopajo, temveč da sploh nastopajo. O višini hokeja na kotalkah v Jugoslaviji se ne ve skoraj nič. To športno panogo gojijo za sedaj v Puli in Novi Gorici. Mogoče je vodilo Jugoslovane na svetovno prvenstvo prepričanje, da se z nastopanjem proti dobrim nasprotnikom lahko se največ naučijo. Vendar se nam zdi, da je ta udeležba le nekoliko prenagljena. Sicer pa niso izključena tudi prijetna presenečenja. V Trstu bo prva tekma v soboto zvečer ob 22,45 v Športni palači (vehesejem), in sicer bosta nastopili Portugalska in Nemčija. V nedeljo ob il. uri bo Nemčija igrala proti Holandski, zvečer ob 22.15 pa Holandska proti Portugalski. Marzotto—Jugoslavija 3:2 VALDAGNO, 12. Na poti v Monzo se je jugoslovanska hokejska reprezentanca ustavila v Valdagnu. kjer je odigrala trening-tekmo z Marzottom. Zmagali so domačini s 3:2 (2:2. 1:0. 0:0). Jugoslovani so nastopili v postavi: Batel, Cobalti II, Pertot, Jug, Mauri (rezerve: Makuc, Stepčič, Peraič). Dobro je zaigral samo kapetan Pertot, drugi se pa niso znali dvigniti nad povprečje. JUTRI START ZA GIRO DMTAHA j V NEDELJO JUGOSLAVIJA -SKOTSjCA Tudi Magni S svojim moštvom Srednji krilec Svraka se je pojavil v zadnjem trenutkugIilYlia novost iePrezen^ie Poleg starejših preizkušenih ,,asov" ne manjka mladih, ki se bodo hoteli uveljaviti MILAN, 12. — Se malo in okrog sto dirkačev se bo spustilo na dolg pohod — 3839 km, razdeljenih na 21 etap, od katerih bosta dve na kronometer, osem pa jih bo »obdarjenih« z nagradami za gorske cilje. Poleg tega bo še 30 letečih ciljev. Giro zdruzi vsako leto za mesec dni nele vse najboljše dirkače, temveč tudi mnoge «bivše» najboljše. Tako je tam Girardengo. ki je voditelj belgijskega moštva, potem so Belic ni. Sivocci. Pavesi :n drug', vsak s svojim moštvom. Nekateri nastopajo v drugačnih vlogah: Bordin n. pr. fotografira. Letos pa je nov na Giru tudi Bartali. Pravzaprav je Bartali ze presneto star znanec na Giru, toda doslej vedno samo kot dirkač. Letos je pa nov zato. ker ni več dirkač, temveč telekronist. Spremljal bo Giro s televizijo ter govoril in komentiral, kar bo videl in kar bodo tudi gledalci po televiziji videli. Poleg Bartalija v novi vlogi se je na Giru pojavil nanovo tudi Valetti. ki je zmagal na Giru 1. 1938 in naslednje leto. Valetti je na Giru v sklopu jeklamne karavane. Giro pomeni precejšnji napor celo za tiste, ki mu samo sledijo v avtomobilu, kaj sele za dirkače. Coppi se baje dobro počuti in tudi njegova priprava za Giro bi morala biti koristna. Letos je zmagal na dirki po Campanii. pa tudi v ostalih dirkah se je dobro odrezal. Doslej je zmagal na Giru petkrat in ni izključeno, da ne bi tudi sestič; tako bi imel pr- POJASNILO venstveno število zmag, medtem ko doslej deli prvenstvo z Bindo, ki je tudi petkrat zmagal. Bartali je sicer napisal, da vidi zmagovalca v dirkaču, ki bo zmagal na Dolomitih. Tudi lani je na Dolomitih zmagal Coppi, toda končno zmago si je le osvojil Clerici. Tudi letos ne manjka ambicioznih mladih ljudi, ki se hočejo uveljaviti kljub Coppijem, Magni-jem, Kobletom in drugim velikanom. Med inozemci so zlasti pomembni Koblet, Geminiani in \Vagtmans. Nivea-Fuchs za Giro Za Giro se je vpisalo še moštvo Nivea-Fuchs z Magnijem na čelu. Vzrok, da se ni vpisalo že prej, je v tem, da je bil Magni na etapni dirki po Španiji, Magnijevo moštvo je tako sestavljeno: 92. MAGNI Fiorenzo 93. BARONI Mario 94. PEDRONI Silvio 95. BAFFI Pierino 96. MARTINI Alfredo 97. PIAZZA Donato 98. COLETTO Angelo DAVISOV POKAL Čile-Madžarska po prvem dnevu 2:0 BUDIMPEŠTA, 12. — Po prvem dnevu dvoboja za Davisov pokal med Čilom in Madžarsko vodijo gostje z 2:0. j Hammersley je premagal As-j botha (48 let!) 6:2. 6:3, 4:6, j 10:12, 6:4. Ayala - Adam 6:3. j 6:3, 6:3. Tekme je gledalo 25 najboljši letošnji rezultat v metu diska. «Leteči pastor« Bob Richards je zmagal v skoku ob palici s 4.52 m pred Bar-nesom 4.34. Tudi drugod so bili doseženi odlični rezultati. Tako je na primer Les Bitner vrgel kopje 71.95 m, Taylor je tekel 100 y s pomočjo vetra 9.5, 220 v pa 20.9, komaj 17-letni Brewer pa je skočil ob palici 4.31 m. * * * Najboljši ruski atleti so se zbrali na tekmovanju v Moskvi in dosegli naslednje rezultate: 100 m: Bartenjev 10.5, 800 m: Fedjajev 1:51.1. 5000 m: Kuc 14:26.4. 400 m ovire: Li-tujev 51.7, steeple-chase: Tol-stopatijev 8:57.8. daljina: Gri-gorijev 7.23, troskok: Cen 15.48. krogla: Grigalka 16.67, disk: Grigalka 51.87: ženske — 100 m: Kovaleva 12.0, 200 m: Itki-na 24.8, 800 tn: Otkolenko 2:10.0, višina Cudina 161, krogla: Zibina 15.38, disk: Dum-badze 50.95, kopje: Roolaid 53.68. * * * Na svojem prvem letošnjem startu je tekel najhitrejši evropski spnnter Heinz Fuette-rer v Wolfsgburgu 10.6 na 100 m. Hitrejši je bil v Bochumu mladi Garmar z 10.5. Se nekaj važnejših rezultatov iz Nemčije: krogla: Lingnau 16.04. kopje: Will 72.33, ženske — krogla: Werner 14.49, disk: Werner 45.63. Tudi branilski par še ni igral skupno v reprezentanci nogometaši se počutijo dobto- Zvezni kapetan Aleksander Tirnanič je sestavil naslednje moštvo za tekmo s Škotsko prihodnjo nedeljo: Beara, Belin, Zekovič. Čajkovski, Svraka, Boškov, Veselinovič, Milutinovič, Vukas, Bobek, Zebec. Rezerva je vratar Kralj. Škotsko moštvo bo nastopilo v postavi: Yanger, Parker, Haddock, Evans, Young, Cummins, Smith, Collins, Rilly, Gemel in Liddel. Rezervni vratar Brown. Novost in skoraj največjo neznanko za širšo publiko predstavlja v tej reprezentan-C’ Svraka, ki bo igral srednjega krilca. Igralec ni več posebno mlad. pravijo oa, da je v zelo dobri formi. Svraka je član Sarajeva. Za Belina se je že večkrat govorilo, kot o kandidatu za reprezentanco, Zekovič pa je lani že igral v B-reprezentanci proti angleškemu moštvu B. Po vojni je bilo to prvič, da sestavi reprezentanco en sam sestavljavec ne pa posebna komisija. Od ponedeljka so bili kandidati za reprezentanco v Beogradu, kjer so trenirali pod vodstvom predvojnega reprezentanta in najbolj po-gumetaša Moše Marjanoviča. V gometaša Moše Merjanoviča. V sredo so imeli lahko trening tekmo, kaj več pa skoraj ne morejo napraviti v tem kratkem času. Marjanoviču pomagata še trener Partizana Spic in trener BSK Bozovič. Vsi PRED ZADNJIM KOLOM TURNIRJA V BUENOS AIRESU Gligorič in Szabo remizirala Zmaga Ivkova še bolj verjetna Ct Irt«, mliln tsnosit.nl. p Gli|.rio ne .ere »»hiteti goslavija - Italija organizira »Turist birot) iz Ljubljane in ne «Putnikn, kakor smo pomotoma objavili. Če mu bo čas dopuščal bo De Sica ob skal tuqoslavijo (Nadaljevanje s 3. strani svoja nacionalna obeležja. To je treba v prvi vrsti razumeti, tu je treba študirali in čutiti. Zato bo dobre jugoslovanske filme lahko napravil samo jugoslovanski režiser, in ta tisti, ki svoje ljudstvo pozni1». Na koncu ga je jugoslovanski dopisnik še vprašal, ali bi se udeležil filmskega festivala, ki ga bo priredila redakcija njegovega časopisa in kdaj bi, kot gost redakcije, lahko obiskal Jugoslavijo. «Z ahvaljujem se vam za vabilo», je odgovoril De Sica. «Ze!o rad se bom udeležil festivala, to mojo željo bi lahko preprečilo samo sne- Goriški srednješolci vabijo ljubitelje naše šole k svoji zaključni prireditvi ki bo v nedeljo 15. maja in na praznik 19. maja 1955 vsakokrat točno ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom) Na sporedu so; pevske točke, ritmične vaje. telovadni nastop, slovanski narodni plesi, šaloigra «Jezični dohtar» Vstop prost. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake V primeru slabega vremena se prva prireditev prenese na praznik 19. maja, druga pa na naslednjo nedeljo 22. maja Vabila se dobijo v šolskem tajništvu, pri «Bratužu», v knjigarnah «Carducci» in «Katoliški», v trgovini Kosič v Raštelu ter zvečer pred pričetkom prireditve. manje kakega novega filma. Vem. da so biti moji filmi pri vas dobro sprejeti, da jih je vaša publika pozitivno o-cenila. Po vašem časopisu pošiljata vsem jugoslovanskim ljubiteljem filma svoje pozdrave. Zrlo rad bom obiskal Jugoslavijo. To bo zame veliko doživetje, zakaj zelo cenim Jugoslavijo in njene naroden. in še nekaj je. povedal Vit-torio De Sica, kar je vredno omeniti, kar odkriva, čemu je on ne le skromen, preprosi in dober človek, ampak tudi umetnik visokih kvalitet. Rekel je; «V svoji mladosti sem mnogo pretrpel, spoznal sem razočaranje. odpovedi, ponižanje, doživel uničenje mnogih iluzij. To so izkušnje, ki človeka privedejo do tega, da gleda krog sebe in često globoko čustvuje..-)) Ko je ob priliki znani ameriški filmski igralec Orson Welles dokaj predrzno izjavil, da predstavlja De Sica samo umoden primer)), je Chaplin na to odgovoril: «Vittorio De Siea je nova ep oh a v svetovnem filmu)). Menimo, da italijanski umetnik lepšega priznanja ni mogel dobiti od tega, ki mu ga je dal eden doslej največjih filmskih umetnikov. In to zasluženo, zakaj filmov, ki jih je ustvaril De Sica, kot ng pr. «Sctuscia». «Tatovi koles», «Postaja Termini)), (dJmberto D.)), «Nea-peljsko zlat o» itd., filmov, katerih visoke odlike niso samo v njihovi formalno-estet-ski plati, ampak predvsem v globoki, iskreno doživeti socialni, človeški noti, takih filmov nimamo prilike gledati vsak dan. Kdor jih je gledal je brez dvoma moral priznati. da jih je ustvarjal odličen umetnik in človek. MUENCHEN. 12. — Program teniškega dvoboja Nemčija -Italija za Davisov pokal: V soboto 14. V. ob 14.30: Gardini - Biederlack; Merlo -Huber. V nedelio 15. V. ob 15.30: Siroia in Fietrangeii - Buch-holz in Herman. V ponedeljek 16. V. ob 14.30: Gardini - Huber; Merlo - Biederlack. Tudi v ZDA leti kladivo čez 60 m V Cambridgeu je dosegel ameriški metalec kladiva Con-noIly enega najboljših svetovnih rezultatov v metu kladiva z rezultatom 61.65 m. Tudi na ostalih tekmovanjih v ZDA ie bilo doseženih precej odličnih rezultatov: 100 y: Richards 9.7, 1 milja: Santee 4:09.4. 120 y cvire: Shankle 14.1, 440 y ovile: Culreath 53.2, višina: Shel-ton 2.03, Allard 2.02, palica: Richards 4.597, Bragg 4.37, krogla: Neider 17.15, Grier 16.66, disk: Vereen 52.72, Vick 51.21, kladivo: Engel 55.88. Vsak dan prihajajo iz ZDA poročila o novih odličnih rezultatih atletov. Tako sta v Santa Barbari kar dva brata premagala višino 2 m. To sta ze dobro znana Ernie Shelton. ki je skočil 207.6 cm, njegov manj znani brat Varren pa je premagal višino 200.7. Na istem tekmovanju sta še dva atleta preskočila 200.7. To sta bila Findler in Jeter. Tudi metalci kopja so se izkazali. Long je vrgel 73.97, Miller 71.60. Righ-ter pa 69.49. Bivši svetovni rekorder v metu diska Sim Iness je dosegel z metom 54.73 m Razen Ivkova, Gligoriča in Trifunoviča, o katerih smo poročali včeraj, so drugi udeleženci mednarodnega turnirja v Buenos Airesu svoje prekinjene partije dokončali takole: Szabo-Lipinix 1:0. Bisguier-Donner 1:0, Pachman-Guimard vnovič prekinjeno, Pilnik-To-ran 1:0, Panno-Martin remi, Sanguinetti-Lipinix 1:0, San-guinetti-Rossetto 1:0. Rezultati XVI. kola: Ivkov -Rossetto remi, Szabo - Gligo-iič prekinjeno, Trifunovič -Pachmann remi, Sanguinetti -Guimard remi, Martin - Lipi-nix 1:0, Donner - Espos-ito 1:0, Toran - Bisguier 0:1. Reinhardt - Panno in Benco - Pil-nik prekinjeno. Ivkov si je pred zadnjim kolom priboril toliko prednosti, da bi mu zadostoval remi z Espositom in bi ga nihče razen Gligoriča ne mogel več dohiteti. Gligorič pa bi to lahko dosegel samo. če bi dobil prekinjeno partijo s Szabom in s Sanguinettijem v zadnjem kolu. To pa je vsaj zaradi Szaba nekoliko težko. Ce bi pa Ivkov v zadnjem kolu izgubil, tedaj bi se pa stvari lahko le še nekoliko obrnile, čeprav ne mnogo — teoretično bi ga lahko še dohitel Szabo. Pred zadnjim kolom je bilo tako stanje: Ivkov 12.5. Gligorič 11 (1). Szabo 10.5 (1), Pilnik 10 (1), Rossetto 10, Pachmann 9.5 (1), Bisguier, Donner 9, Panno 8 (1), dr. Trifunovič 8, Martin, Sanguinetti 7.5, Toran 7, Guimard 6.5 (1), Esposito 6.5, Lipinix 3, Reinhardt 2.5 (1). Benco 2 (1). V zadnjem kolu so se pomerili: Esposito - Ivkov, Sanguinetti - Gligorič, Pilnik - dr. Trifunovič, Pachmann - Szabo, Guimard - Martin, Lipinix -Reinhardt, Panno - Donner, Bisguier - Benco, Rossetto -Toran. BUENOS AIRES, 12. — Odigrali so vse prekinjene partije in danes zvečer bodo igrali zadnje kolo. Gligorič in Szabo sta remizirala, tako da je prvo mesto Ivkovu absolutno zagotovljeno, če v zadnjem kolu vsaj remizira. Le če bi izgubil in Gligorič svojo partijo dobil, bi oba Jugoslovana delila prvo in drugo mesto, medtem ko Je Szabo izpadel iz kakršnekoli kombinacije za prvo mesto. KARAKLAJIC V BRUSLJU Po turnirju v Bognor Regi-su je novi jugoslovanski državni prvak mojster Nikola Karaklajič igral na «Turnirju petorice« v Bruslju. Zmagal je belgijski mojster 0’Kel'y s 3.5 točke od 4 možnih, pred Ka-raklajičem s 3 itd. * * * Na mednarodnem šahovskem turnirju, ki bo v San Bene-dettu del Tronto. bo od Jugoslovanov nastopil mojster Rabar. Škotskih nogometašev v u goslaviji ne poznajo, ker jlh n' bilo v Jugoslaviji, pa ™ Jugoslovani se niso nastop1, na Škotskem, če izvzamem« gostovanje kakega kluba Pr vojno. Nogomet je na Škotskem rodni šport. Začeli so sredi minulega stoletja. “** metna zveza je bila ust»n ljena leta 1873. Škoti so redko igrali z evropskimi ^ prezentanti. Največ tekem imeli v okviru britanskega venstva z Anglijo, Irsko \Valesom. V teh tekmah so li pogosto zmagovalci. ^ V času naj večje s*aV*»1(0, gleškega nogometa so bili ^ ti edina reprezentanca, Angleže premagala v . n, nu. Prvikrat so zmagali v donu že leta 1876 z rezU tom 3:0. ^ škotski nogomet je zelo ^ doben angleškemu. Škotski gometaši so popolni 'Sr vendar imajo enake hib* kor Angleži. Najšibkejša ka njihove reprezentance _ vratar. Na mednarodno teraV. z Jugoslavijo soseprT; ljali zelo resno, kajti s ^ nogometaši ne bodo i£ra 1 . mo z jugoslovanskimi _repn> zentanti. marveč pojdejo ^ deset dni trajajočo turne),-0 Evropi. Po tekmi z Jug°s pu. bodo igrali 19. maja na naju in 26. maja v Bud«o£ šti. Izbrali so najboljše e ^ ske reprezentance in s® ^ meseca resno pripravlif,'lej0. b' želi uspeh. Dokazati da so boljši od Angl*z® so njihovi stari in veCb' ;eitl meci. V njihovem sella Jev, moštvu nastopa 6 nogome ki so zastopali Škotsko n*. ^ tovnem prvenstvu v d- bran so: vratar Martin. Cummingam in Davidson. • ^ nji krilec Dokerti in desn ^ padalec Kinsey in Ferne) • d prezentante so določili več kot enim mesecem. * * * V sredo popoldne ip 1 fe. jugoslovanska nogomein^^j. prezentanra. ki se bo v f(. 1 jo pomerila s škotsko tj zentanco. trening 1t’''ITj>raU -1 moštvu «Naša krila«. le ec trikrat po pol ure. tanca je zmagala z rez 7:1. Najboljša sta b ,a v0ijil* tinovič in Bobek. zaf7 ^ovi*' pa sta tudi Boškov in Beara je bil zanesljiv- Odgovorni urednr* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT KUHO ŠHEIlKjjj predvaja danes V- *;; !J!; ob 18. uri Metro-R"" Igralci JAMES STEVVA*'1'-JEAN HAGEN-WENDELL COB Tuite na DneJtiuuj predvaja DANES 13. t. m. z začetkom ob IS« jiim: HICIIIf.4lt.1llV IIIIV' Igralci: J. Cotien, B. Stanwyck, L. Calhern, Leslie car»n Štirje veliki igralci — zelo dramatičen film. Skrivnosten dogodek, ki se dovršeno odvija! Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR 4VLJIC IN ČAROVNIJE 99. Peto poglavje« JOSIP GODINA IN DON L0RENZ0 Spoznal se je z osebnostmi in «osebnostmi», jezilo ga je, da so tržaški Slovenci gledali v ozadje pomaknjenem Ivanu Veselu - Koseskem in v podjetno delujočem Francu Cegnarju «naša pesnika». medtem ko so pravi tržaški in okoliški Slovenci, ki so sicer pridno zahajali na plese in veselice, v pravem kulturnem, to je v literarnem pogledu — spali. Zavihal si je rokave in začel sam pisati in bruhati proizvode svojega uma med ljudstvo Seznanjal je v dopisih Slovence na Kranjskem in štajerskem, na Goriškem in na Koroškem z zadevami in življenjem tržaških Slovencev. In kc je začel pisati svoj »Opis in zgodovino« Trsta, se je čez noč zavedel, da je tudi vse to, kar se danes okrog njega dogaja, po čitalnicah in v občinskem s.retu. po šagrah in veselicah, tudi že dejstvujoča zgodovina, ki il j 3 da ne bi zapadla v pozabo kakor histerija prejšnjih stoletij, potreben zgodovinopisec ali vsaj kronist. Zastavi] je svoje pero in Je žel nerazumevanje ln nehvaležnost. Na njegov račun so padali očitki ne samo stvarnega, marveč ludl osebnega značaja. Bil je marsikomu dobrotnik in veljal je za «ožurnlka», skopuha. Izgubil je troje žena in vse svoje otr -ke. Usoda ga je tepla na vseh področjih m na vseh področjih se ji je postavljal v bran. Kljub temu Je vztrajal in delal do zadnjega. Ali nima potemtakem ne samo pravice, marveč celo dolžnosti, pisati svoj lastni življenjepis? Izpovedati se, pojasniti toliko krivo razumljenih svojih dejanj in čudaštev, zatožiti pred zgodovino svoje nasprotnike in mučitelje, napisati prod zgodovino svoj lastni zagovor in svoje lastno opravičilo? Ali ni njegovo življenje samo kos zgodovine? Kdo bo sicer čez 50 ali 100 let vedel, kako je živel in t: pel človek v njego/i dobi, če ne bo nihče zapustil pisanega dokumenta? Za te svoje «zanamce», je pisal ta svoj življenjepis, zato ga je pisal v tretji osebi kot kak zgodovinsko nepristranski dokument, kot je, denimo, pisal včliki Cezar svoje «Komentarije». Nerazumljen in sprt s svetom je v popolni »veličastni osamljenosti« pisal Godina ta svoj dokument, zagovor in obtožbo obenem, ta življenjepis, ki je morda eden najbolj svojevrstnih in čudnih med Slovenci. 72. Godina ni bil samo težak, marveč tudi despotičen značaj. To je razvidno iz mnogih podrobnosti njegovega »Zivanja ...», kdaj posredno in kdaj tudi neposredno. Mimogrede si je nakopal nasprotnikov, med temi tudi lastne predstojnike, in v življenju se je večkrat tožarii ali Je imel vsaj tak namen. Bil je občutljiv do m al en kos tnosti, zamerljiv in je nerad odpuščal, s kome: se Je sprl. Posredno se aa sklepati, da je bil doma pravi tiran Pobeg sina Alfreda, ki je bil dober dijak gimnazije, na morje dopušča sodbo, da ga je oče držal pretrdo na vajetih To domnevo potrjuje tudi ravnanje zadnjega preostalega sina, Slavoljuba, ki mu je oče, ko ga je poslal na visoko šolo v Gradec, takoj preskrbel varuha v njegovem ujcu Kochu. Na tisoče je bilo slovenskih študentov, po veliki večini kmečkih sinov, ki so študirali na Dunaju, v Gradcu ali Pragi in ki niso imeli nobenega varuštva razen domače vzgoje in ki niso zabredli. Slavo-ljub je bil, kot pravi Godina, vzoren dijak in se je prvo leto v Gradcu dobro držal, še pozneje mu daje njegov predstojnik Ivan Hribar kot uradniku banke «Slavije» najboljše spričevalo. Godina očita svoji tretji ženi, Slaboljubovi mačehi, da je pastorka s svojo preveliko ljubeznijo pomehkužila in da ie njena potuha precej zakrivila, da je tako strašno zabredel. Kakšna je bila «strašna bolezen«, ki jo Je sin prinesel s seboj iz Gradca in ki je najprej pokopala mačeho in čez sedem let še sina samega, Godina ne pove. Tudi mi ne bemo o tem ugibali in bomo rajši prepustili življenjski izkušnji čitatelja, da si to bolezen po svoje razlaga. Iz odstavkov, k> sem jih bil v enem od prejšnjih poglavij navedel, pa se da čutiti, kot da bi Godina poskušal odvreči neko krivdo od sebe prav na sina in mačeho Če je mačeha pastorka razvajala in mu dajala potuho, potem je prav verjetno, da je oče s sinom pretrdo ravnal in se je sin nehote zatekal k mačehi po zaščito. In ko ie prišel potem v Gradec na univerzo, se je vigel v življenje prav kakor teliček, ki so ga spustili z vrvi. Fno leto je še držalo ujčevo nadzorstvo. Naslednje leto pa se je vedel Slavo-ljub, kot pravi Godina, temu nadzorstvu oziroma »varstvu ali nadgledu... s posebno zvijačo odtegniti«. Ujec Koch pač ni bil neizprosni izterjevalec davkov, kakršen je bil Siavoljubov oče. ki je, vajen zasledovati tihotapce ln tihotapstvo, s podobnimi izkušnjami zasledoval tudi mladeniške poti svojega dorašča-jočega sina. O svoji nepopustljivosti in neizprosnosti v službi daje sam večkrat nehoteno pričevanje. Leta 1874 je bil nekoliko obolel in je ostal kakega pol leta doma. Nato je januarja 1875 sam zaprosil za upokojitev. Tako piše v »Živenju-.. » ob tej priložnosti (str. 134): »Sicer bi bil lahko (Josip) še naprej za nekoliko časa služil ln bi bil mogel biti še bolj povišan, pa mu je bilo ljubše mimo življenje z omenjeno precej obilno penzijo. Da ni bil v službi kot finančni uradnik oderuh strank in da se je vendar ostro držal postave pri uradovanju, dokazalo JnL bil v Poglavitnem tržaškem časniku jakcJ; tud1 J w’ dar Je odšel iz službe v pokoj: Tržačani so S . ^ dobro poznali zastran izpolnjevanja njegovih doim bicer po slavi ni on nikdar hrepenel«. m,,*«.*0? ■ mortuls nil nisi bene«, pravi pregovor. ot) cjurlj' } Pomenijo za uradnika nekakšno službeno_ i i, ^ 0 P^ejo hvalnice prav najstrožjim jra cnt t>irr nekakšne tihe, podzavestne hvaležnosti, da Je nelzpl0frTiu krat končno položil orožje. Očitno je dokaj nečimrne teriU| dinj pohvala v «poglavitnem tržaškem dnevniku« — s nrijet^ gotovo ne misli njemu nasprotne »Edinosti« " edel1 laskala, obenem mu pa služila za cbrambo zoper ne ^erU oenke neimenovanih obtoževalcev, čes da je b11 strank«. ne' . histvU -r Ce sem dejal, da je Godinovo «Zlvfenje . • . » v_,ha z°V,n kakšen prikrit samozagovor, nekakšna samoobram za marsikdaj nenavedene obtožbe in tožitelje, Pol.enl.,ve trditev pričevanja malone na sleherni strani njeg rv| Ko se mu Je leta 1842 v Dubrovniku rodil ojeBj1'' jadj° n-prav tisti Alfred, ki je pozneje pobegnil s šveds ^ v morje, pripoveduje Godina ob tem dogodku Pr's°i,ji & darle nekako opravičuje poznejši očitek, da Je ^ pa resnično nekakšen »ožurnik* ali skopuh, čeprav se mestu tega očitka brani. , v pJLje Godina je bil takrat še mlad, 34-leten m0^.„|ctin0’ Ji svojih let. Imel je prvega otroka s prvo ženo, K