poštnina plačana v gotovini
VEČERNIK
1 leto XIV. [Štev. 240	rELEPON UREDNIŠTVA: 25-67 UpRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-M	Maribor, torek 22. oktobra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po Doštl M din. Dostavllen na dom 16 din. tajlna 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 1I.40S	Cena | din 1.— j
ZapietUaji na Daljnem vzhodu
laponska vlada ustanavlja vojni kabinet - Nobenih novih diplomatskih pogajanj zaradi burmanske ceste — 25 podmornic bi lahko onemogočilo oskrbovanje Japoncev na Kitajskem -Odseljevanje ameriških državljanov in zapiranje konzulatov
TOKIO, 22. okt. DNB. Predsednik vlade Konoje se je zaradi novih prilik na Daljnem vzhodu odločil sestaviti voini kabinet v okviru svoje vlade. Ponovna otvoritev poti preko Burme kaže jasno, da sta se Velika Britanija in USA postavili proti Japonski, piše »Kokumin Šimbun«. Akcija Londona In Washingto-Oa je postala agresivnejša posebno še, ko so japonske čete vkorakale v Fran-°osko Indokino. V Tihem oceanu ie nastala nevarna napetost, ki jo hoče knez Konoje parirati s pritegnitvijo odličnih vojaških in civilnih predstavnikov v vojni odbor. Do te izpremembe ie došlo takoj po povratku trgovinskega ministra iz Holandske Indije. Računajo, da bo vojni kabinet sestavljen že do začetka novembra. ................ ......	...	....
TOKIO, 22. oktobra. Stefani. Uradni predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da ni nobenih diplomatskih pogajanj zaradi ponovnega odpretja burmanske ceste po Angležih. Japonska vlada Spremlja samo pazljivo nadaljnji razvoj Položaja, vedno pripravljena, da Intervenira v ugodnem trenutku. Tu se zatrjuje
dalje, da je bila burmanska cesta odprta na željo Londona, da vplete Zedinjene države Severne Amerike ne samo v vojno z Japonci, ampak tudi z državami osi. Iz Kalkute pa poročajo, da je tudi Indija prepovedala izvoz starega železa iz Indije na Japonsko.
NEW YORK, 22. okt. DNB. Dopisnik
»New York Timesa« poroča iz Hongkonga o prvih znakih že davno ugotovljenega tesnega sodelovanja med ameriško in angleško vojno mornarico 11« Daljnem vzhodu. Že dva meseca so vskladiščene tam velike količine priprav za potapljanje, ki so potrebne podmornicam Zedinjenih držav. Tam zatrjujejo, da bo v primeru, ako Angleži odstopijo USA svoje baze na Daljnem vzhodu, postal Hongkong podmoraiška baza USA, ker bi že 25 podmornic z večjim akclj-Jkim radijem zadostovalo za zaščito kitajskega morja in popolno preprečitev oskrbovanja japonske vojske na Kitajskem iz Japonske. Ladjedelnica v Hongkongu je tudi popolnoma sposobna za popravljanje podmornic.
Slabo vreme ovira večje letalske napade
Kljub temu so bila včeraj in poneči tako nemška letala nad Anglijo, kakor tudi angleška
nad Nemčijo in področjem ob Rokavskem prelivu
je bil neki
NEMŠKA VOJNA POROČILA
BERLIN, 2. oktobra. DNB. Včeraj je bilo več uspešnih letalskih napadov na razne vojaške naprave po Angliji. Zadeta je bila. neka tovarna v vzhodni Angliji, v drugem mestu pa uničenih več l^tal na nekem aerodromu. Poškodovanih je več postaj in železniških prog, bombardirana 80 bila pristanišča ob angleški kanalski obali.
BERLIN, 2. oktobra. Unp. Nemška le-tala so včeraj napadala Anglijo kot »ti. sočkratno maščevanje«, s katerim bo kaznovana Anglija zaradi včerajšnjega oogleškega nočnega napada na Berlin, ki Pomeni organizirani teror proti Berlinčanom. Uradno javljajo, da so nemška letala včeraj napadala London in mesta v južnovzhodni Angliji ter neko angleško Pristanišče v Kanalu.
BERLIN, 22. oktobra. DNB. Med vče-rajšnjim napadom na London je bil se« beljen angleški lovski avion, ki se je ves v plamenih zrušil na na notranji del mesta. Mimo tega so bila zrušena še tri druga angleška letala.
BERLIN, 22. oktobra. DNB. Posamez. "a nemška letala so včeraj napadla nek angleški konvoj. Potopljen je bil 3000-tonski trgovski parnik.
BERLIN, 22. oktobra." Stefani. Eno samo nemško letalo je napadalo angl. kon-v®j včeraj proti večeru t®r zadelo v polno SOOOtonsko trgovsko ladjo. Drugo letalo Pa je sestrelilo v plamenih nekega angle. ®kega lovca. Ostala letala so s strojnicami obstreljevala in zažgala baražne balone nekega južnega pbalskega mesta. Več angleških letal je bilo uničenih na ”®h na angleških letališčih.
ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 22. okt. Reuter. Slabo vreme je zmanjšalo nemške napade na London, in druge kraje v Angliji v teku noči, kaor tudi onemogočilo večjo ofenzivo angleškega letalstva. Največ nemških na-Wdov je bilo proti Mldlandom, Londonu m krajem ob reki Mersey. Bilo Je poškodovanih več hiš In nastalo je tudi nekaj požarov, ki pa so bili kmahi pogašeni. btevllo ubitih In ranjenih ni tako veliko. IihII v nekem severnozahodnem mestu bilo precej škode. Bombe na London so padle samo v nekaterih distrlktlb. Me-kla in slabo vreme sta ovirala napadal-
V	nekem mestu v Mldlandlh je že tf®tPč začelo goreti v nekem hotelu, ki-
nu in šoli. Pri Liverpoolu avtobus raznesen na koščke,
LONDON, 22. okt. Reuter. Uradno javljajo, da so britske letalske sile, kljub vre menskim težkočam, na katere so naletele, napadle razne točke v Nemčiji.
LONDON, 22. okt. Unp. Invazijska pristanišča na francoski obali so bila včeraj vsa v ognju zaradi napadov angleških letal.
LONDON, 22. okt. Reuter. Uradno javljajo, da so angleška letala od septembra dalje 14krat napadla Berlin. V napadih je sodelovalo blizu 250 angleških letal, ki so dvrgla 200.000 kg bomb.
NEMCI REŠILI ANGLEŠKE LETALCE BERLIN, 22. oktobra. DNB. Neko
nemško sanitetno letalo je rešilo v nedeljo posadko sestreljenega angleškega bombnika tipa Bristol—Blcn-lieim. Našli so posadko v Kanalu. Pilot je bil težko, ostala dva člana posadke pa laže ranjena. En motor na letalu je bil uničen. Britsko letalo sc je bilo po prvi poškodbi spustilo niže, sledila je še ena nemška salva nanj. na kar se je moralo spustiti na morje. Posadka se je vkrcala v gumasti čoln, na kar jo je rešilo nemško sanitetno letalo. Clafci posadke so bili z Novega Zelanda in so nedavno vstopili v britsko službo. Sestreljeni so bili na svojem poletu proti Nemcem.
Močan potres v Romuniji
BUKAREŠTA, 22. oktobra. DNB. Davi ob 8.40 so zabeležili v Bukarešti močan potres, ki je povzročil veliko škodo. Mnogo hiš je porušenih, ponekod so se porušila celo pročelja stavb, drugod so
razbita okna. V večih delih mesta je pretrgana telefonska zveza in napeljave za razsvetljavo. Tramvajski promet v notranjosti mesta so morali ustaviti za pol ure. Potres je trajal ena do dve minuti.
Odmevi Churchillovega govora Fracozom
TOKIO, 22. okt. Reuter. Ameriški parnik »:Monterey« bo prišel v Yokohamo prihodnji torek, da vzame na krov 425 Američanov z rodbinami, ki se selijo domov, Ladja bo potem odplula v Šanghaj, kjer bo 1. novembra vkrcala isto število Američanov iz Kitajske. Na povratku bo »Monterev« pristal v Avstraliji in Novem Zelandu.
TOKIO, 22. oktobra. DNB. V tukajšnji ameriški koloniji zatrjujejo, da bo ameriško veleposlaništvo zaprlo večino ameriških konzulatov na Japonskem. Koncem tega meseca bo kot prvi opuščen konzulat v Hagoji, ker je večina Američanov zapustila to področje in odpotovala v Ameriko.
Turčija se bo v vsakem primeru branila*
CARIGRAD, 22. okt. Unp. Neki visoki turški uradnik je izjavil ameriškim novinarjem, da se bo Turčija branila, pa čeprav jo napade 3 ali 5krat močnejša sila.
RIM, 22. okt. ZPV. »II Popolo di Roma« poroča, da je Turčija koncentrirala pri Cataldži v Traciji 500.000 vojakov. — Turški listi prisojajo Edenovemu obisku velik pomen.
Odločilna bo bitka za Egipt
BUENOS AIRES, 22. okt. Stefani. List »Dasion« javlja iz Londona, da so tam vedno bolj prepričani, da se odločilna bitka v tej vojni ne bo bila ob Temzi, nego v Egiptu. List dostavlja, da angleška vojna mornarica ni v stanu, da prepreči prevoz italijanskega vojnega materiala iz Apeninskega polotoka v severno Afriko.
USTAVLJEN IZVOZ SVINJ V ITALIJO
BEOGRAD, 22. oktobra. AA. Direkcija za zunanjo trgovino javlja, da je za nekaj časa ustavila izvoz živih svinj v Italijo.
ISMET INONI,
predsednik Turčije, ki postaja z vsakim ! dnem predmet večjega zanimanja v med-
LONDON, 22. okt. Reuter. Svoj govor po radiu, ki ga je imel Churchill sinoči na Francoze (glej str. 3), je angleški pre-mjer zaključil: »Lahko noč! Zaspite, da boste »brali moči za jutrišnje naloge in dan, ko bo sonce posijalo z resnico in obsulo z žariti vse one, ki trpe zaradi skupnih ciljev. Zasijalo bo sonce in zablestelo nad grobovi junakov, živela Franclja! Naprej z narodom iz vseh dežel za pravico in resnico, naproti boljšim časom!«
LONDON, 22. okt. CBS. Veliko se komentirajo Churchillov govor ter izjavi
dveh drugih ministrov. Churchill je izjavil, da bo Velika Britanija leta 1941. imela premoč v zraku. Mornariški minister Ale-xander je izjavil, da bo Velika Britanija pre nesla bojišče v sovražno deželo. Kolonijski podtajnik lord Lloyd pa je napovedal, da bo Velika Britanija kmalu začeta z ofenzivo. Minister za letalsko produkcijo lord Beaverbrook pa ni še mogel povedati, kdaj se bo začela ofenziva. Dejal je, da ima danes več letal kot sploh kdaj prej, vendar pa še ni zadovoljen.
Romunija zahteva izročitev Urdareanuja
BUKAREŠTA, 22. okt. DNB. Romunska vlada je poslala španski vladi zahtevo za izročitev bivšega dvornega maršala Urdareanuja, ki je pobegnil z bivšim kraljem Karlom. V svoji zahtevi pravi romunska vlada, da je Urdareanu ponarejal listine in poneveril denar. Po .rezultatih dosedanje preiskave je ugotovljeno, da je Urdareanu eden glavnih krivcev umora vo-ditelia železne garde Codreanuja. Isto je preiskava ugotovila tudi glede gospe Lu-
pescu. Vlada bo zahtevala tudi njeno izročitev. Vesti iz Seville trdijo, da je med •kraljem Karolom in obema njegovima najožjima zaupnikoma nastal resen spor, ker drug drugemu očitajo krivdo za neuspeh njihove politike v Romuniji.
AMERIŠKI RDEČI KRIŽ ANGLEŠKEMU
NEW YORK, 22. okt. DNB. Ameriški Rdeči križ je poslal angleškemu RK 330.000 dolarjev v pomoč.
narodnih političnih krogih. Živahna diplomatska aktivnost v Ankari priča, da se narod ob Dardanelah zaveda svojega položaja in Išče prave poti za konsolidacijo svoje bodočnosti.
Maribor, 22. oktobra.
lesno povezano s socialnim je gospodarsko življenje. Še več: pravilno urejeno gospodarsko življenje je osnova za harmonično razvijajoče se socialne od-nošaje. Kjer ni urejenega gospodarstva, tam nastanejo tudi socialna trenja.
Po dolgih letih svobodnega gospodarstva, t. j. gospodarstva, kjer je lahko vsakdo delal kar je hotel, smo prišli do spoznanja, da je tak način »gospodarjenja« vse prej kot gospodarski. Danes ga vidimo kot celo silno potratno obliko človeškega delovanja, ki se mora temeljito izpremeniti, če hočemo, da bo človeštvo lahko zadržalo druge dobrine. Svobodnega gospodarstva mora biti konec, če hočemo človeštvu ohraniti osebno in duhovno svobodo.
Ponekod so odpravili gospodarsko svobodo tako, da so s tem tudi zapadli v duhovno suženstvo. Ali naj gremo po teh zgledih?
Ne, če hočemo ostati osebno in duhovno svobodni, moramo sicer opustiti načela svobodnega gospodarstva, a sprejeti take nove poglede, da bomo lahko z njimi spremenili svet, ne da bi pri tem žrtvovali svojo svobodo.
S takimi pogledi moderne demokratske mladine smo vzeli v pretres »Prograrn» ljubljanske omladine JNS in njegova »Gospodarska načela«.
Takoj je treba povedati, da so pisana odkrito in zametujejo vsako demagogijo. Zaradi gospodarske naravi same ne obljubljajo gradov v oblakih, temveč s prstom kažejo na vse, kar bodo morali posamezniki ali pa tudi množice narediti ali opustiti v »novem« življenju. Pravilno je zavrnjeno brezglavo posnemanje tujih zgledov.
V	državi, kjer od zahodne civilizacije in kulture prehajamo polagoma- v azijat-ske razmere, je vprašanje notranjega gospodarskega življenja zapleteno. Zato je tudi težko izvedljiva zahteva: »Ne sme se dogoditi, da bi del države gradil svoje bogastvo z zapostavljanjem drugih delov države.« Težko je to pred vsem zaradi tega, ker je povsod pomanjkanje poštenih ljudi. Mi ji stvar idealno zamislimo ter jo začnemo tudi izvajati, potem se pa zgodi pri nas z vsako stvarjo tako, kpkor se je z »jugoslovansko ideologijo«. Nekateri so jo razumeli kot vele srbstvo, drugi kot svojemu narodu škod Ijivo, le pri nas Slovencih je našla iskrene zastopnike, a še tisti so jo kompromitirali. Zato pa: najprej je treba najti »novega« človeka, da se bo dalo živeti »novo« življenje.
Ker pa je takih »novih« ljudi v naši dižavi še vse premalo, bi bilo nedvomno potrebno zožiti široke gospodarske poglede in najprej paziti, da se zagotovi Sloveniji pravilen gospodarski razvoj, ne pa zaradi koristi n. pr. vojvodinskih producentov ali pa koga drugega delati na gospodarskem telesu Slovenije globoke rane. Razume se, da moramo biti pri pogledih ^na vso državo široki, vendar pa naša širokogrudnost ne sme uničevati našega obstoja, ker to tudi ne bi bilo v interesu državne skupnosti.
»Gospodarska načela« vidijo glavne probleme naše vasi v agrarni prenaseljenosti, majhnih kmetijah, slabi donosnosti in neorganiziranem kmetskem kreditu. To je pravilno spoznanje, ki nam odkriva drugačne poglede, kakor pa nam jih daje stalno tarnjanje o naših agrarnih težavah. Veliko pri nas slišimo lepega o danskem kmetu in o njegovem visokem življenjskem standardu. Pri tem pa pozabljamo, da je na Danskem 37 kmetskih ljudi na kvadratnem kilometru orne zemlje, pri nas v Sloveniji pa 238! Kako naj torej pri tej ogromni razliki dosežemo isti standard? Ce bi vse premoženje Slovencev tazdelili, bi dobili presenetljivo nizke številke. Na ta način torej ne bomo odpravili vseh težav. Rešiti pa se dajo gotovo z industrializacijo, ki pa ne sme biti umetna in breznačrtna.
Zato je tudi pravilno- rečeno, da brezglave industrializacije za vsako ceno ne sme biti v naši gospodarski politiki. To vidimo najbolje tu v Mariboru, kjer je mesto zaradi industrije doživelo neslu-ten dvig, kjer pa lahko prav tako pride do katastrofe, če se dopusti, da lahko vsakdo svoje stroie natovori in odpelje, brez ozira na težke vsote denarja, s katerim mu je pred vsem delovna roka naših ljudi napolnila žep.
Naloge Španije v Južni Ameriki
Nemški list o vlogi, ki naj jo izvrši nacionalistična Španija pri delu za odcep>tev Satinske Južne Amerike od anglosaških Zedinjenih držav Severne Amerike
BERLIN, 22. oktobra. ZPV. »Frankfurter Zeitung« -objavlja pod naslovom: »Alternativa« sledeče: Davno je že minil čas, ko so na panameriški konferenci zastopane republike Srednje in Južne Amerike pošiljale brzojavke »vzvišeni materi domovini« Španiji. Pod vedno večjim vplivom Zedinjenih držav Severne Amerike, so postale panameriške konference torišče za naglašanje edinosti političnih
Boji med Italijani in Angleži
RIM, 22. oktobra. United Press. Italijansko vrhovno poveljstvo javlja o napadih britanskih bombnikov na severno Italijo. V teku napadov je bilo ubitih 7 oseb ter ranjenih 15. Poškodovanih je več hiš ter zažganih nekaj manjših gozdov. Včerajšnji angleški napad je bil razedljen na dva dela, na zahodni in vzhodni, in naperjen proti italijanskim vojaškim tovarnam. Vrhovno poveljstvo pravi, da so angleška letala prekršila nedotakljivost švicarskega ozemlja.
KAHIRA, 22. okt. Unp. Prvi bombni napad na Kahiro v tej vojni je bil v noči
ako bi trdili, da so nasprotne struje dosegle kako nasprotje med zunanjo politiko obeh Amerik. Na konferenci v Limi ie mogel 1. 1928. sicer res argentinski delegat oporekati trditvi zunanjega ministra USA Hulla o identičnosti interesov USA in inberskoameriških republik z ozirom na kulturni različni izvor.
Vojna v Evropi je povzročila v svojem razvoju nove vplive v panameriški pol*" tiki. Na konferenci v Panami in Havani je bilo jasno videti, da južnoameriških interesov ni mogoče popolnoma prilagoditi interesom USA, ker proti temu ne govore samo kulturni, ampak tudi politični, kj od nedelje na ponedeljek. Neko italijan- Pre^ vsem gospodarski razlogi. V prvi sko letalo je letelo nizko nad strehami ter vrsti ni m°Sel biti uresničen načrt o vrglo več bomb. Neki Egipčan je bil ubit, i kartelu za kupovanje južnoameriških viš-
in gospodarskih interesov zahodne poloble kot dejstva mednarodne politike. Res je, sklepanje takoimenovanih »konvencij« in »deklaracij« ni mogoče smatrati vedno za soglasno izraženje one solidarnosti obeh ameriških kontinentov, katere uresničevanje predstavlja najvišji cilj panameriške politike Washingtona, vendar bi pomenilo podcenjevati uspehe, katere so USA dosegle v teku zadnjih let,
šest pa ranjenih.
kov proizvodnje in njihov izvoz iz sre-dišča v Washingtonu, ker bi dejansko ADEN, 22. okt. Reuter. Angleška letala pomenil ukinitev avtonomnih gospodar-so napadla italijanske aerodrome v Dire- skih zvez med južnoameriškimi državami
daui.
STOCKHOLM, 22. okt. DNB. Po vesteh iz Londona, je bil dopoldne spet dan znak za alarm na Malti. Alarm je trajal eno uro. Več italijanskih letal je v varstvu oblakov preletelo otok iz vseh smeri. Ne poročajo, ali so vrgli tudi bombe.
Sodelovanje španske in nemške polici!«
MADRID, 22. oktobra. DNB. šef španske policije in civilni guverner Madrida,
grof de Majalde, se je pred dnevi vrnil iz Nemčije, kjer je bil gost Hinimlerja. Novinarjem je na povratku izjavil, da je bila v Berlinu postavljena osnova za sodelovanje policijskih ustanov obeh držav. »Spoznal sem policijski red in izredni duh, ki vlada v oboroženih vrstah njenih stražnikov in udarnih čet. Njih tehnično znanje in udarna silo je na višku. Tudi v
Španiji ima mlada nacionalno sindikalistična policijska organizacija nalogo, odstraniti še zadnje sledove najkrvavejše, najstrahovitejše revolucije v obstoju Španije. Izkušnje nemške in fašistične policije bodo pri tem Špancem v drogoceno pomoč. Sodelovanje naših policijskih organizacij z onimi v Nemčiji in Italiji je nujno potrebno zaradi novega reda, ki ga bo dobila Evnpa.
Katastrofa francoskega letala
VICHY, 22. oktobra. Havas. Letalo, v katerem so se vozili trije francoski in štirje nemški častniki, ki so pripadali kon trolni komisiji, se je ob obali Sredozem-skgea morja zaradi burje zrušilo na tla. Vsi dosedanji poizkusi, da bi'našli trupla ponesrečencev, so ostali brez uspeha.
Alzacija postane nemška
LONDON, 22. oktobra. ZPV. Na velikem zborovanju v Strassburgu v Alzaciji je izjavil državni namestnik in župni vodja VVagner, da je Francija s to vojno dokončno izgubila Alzacijo, ki bo poslej postala za vselej sestavni del Nemčije.
NEMŠKI IN SOVJETSKI NOVINARJI V ARADU IN TEMIŠVARU
BUKAREŠTA, 22. oktobra. Rador. Skupina nemških in sovjetskih novinarjev je obiskala Arad in T«mišvar. Tu se je lahko prepričala o postopanju Romunov proti onim Madžarom, ki so optiralj za Madžarsko. Obenem so lahko čuli pritožbe Romunov, ki so bili izgnani iz onega dela Transilvanije, ki je pripadla Madžarom.
ALANDSKI OTOKI
MOSKVA, 22. oktobra. Tass. Predsed-ništvo vrhovnega sveta je rarificiralo konvencijo, sklenjeno s Finsko glede demilitarizacije Alandskih otokov.
PODRAŽITEV ŽIVIL V SSSR
MOSKVA, 22. okt. Unp. Uradni dekret je brez obrazložitve povišal ceno kruha v Moskvi in Leningradu za 15%, čeprav je bila letošnja žetev obilna. Istočasno pa je bila znižana cena krompirju za 25%.
GOVORICE O SOVJETSKIH NOTAH
CARIGRAD, 22: okt. United Press. V diplomatskih krogih se govori, da je Sovjetska zveza poslala v Berlin dve noti glede zadnjih dogodkov v Romuniji. Te govorice, ki pa ne navajajo ničesar točnega, pravijo, da je rečeno v notah, da je bila dogovorjena ekonomska, ne pa vojaška penetracija Romunije.
VOJAŠKE VAJE V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, 22. okt. Unp. 40.000 motoriziranih vojakov sodeluje s tanki in letali pri manevrih za obrambo glavnega mesta. To so prve velike vojaške vaje v Južni Ameriki, ki naj dokažejo sposobnost obrambe pred napadalcem.
VOLITVE NA FILIPINIH MANILA, Filipini, 22. okt. Unp. Hilario Moncardo, znani Američanom prijazni voditelj Filipincev, je včeraj vložil svojo kandidaturo za predsedniške volitve ter izjavil, da hoče spraviti vse Filipince pod protektorska krila USA.
AVSTRALSKI LETALCI NEW YORK, 22. okt. Tass. Avstralski letalski minister je izjavil, da je vlada dala za izvežbanje letalcev vsoto 11,500.000 funtov sterlingov. Prva skupina mladih letalcev bo zapustila šole sredi novembra.
MUSSOLINIJEV TRG V BRATISLAVI BRATISLAVA, 22. oktobra. Stefani. Občinski odbor Bratislave je sklenil poimenovati enega najlepših trgov prestolnice po Mussoliniju.
PRVA POMOČ KATALONCEM BARCELONA, 22. oktobra. DNB. Oblastva Katalonije so dala 200.000 pc-zcl kot prvo pomoč ponesrečencem pri poplavah v severni Kataloniji. SOVJETSKA POLJEDELSKA RAZSTAVA MOSKVA, 22. okt. Tass. Zaključena je poljedelska razstava, ki jo je obisikalo nad štiri milijone oseb.
ših javnih del, ki so se doslej le preče-sto izvrševala vse bolj po privatnih in političnih zreliščih kot javnih in splošnih. Najlepši primer za to je cesta na Kaplo, ki so jo začeli graditi še pred vsakimi volitvami, pa tudi z njimi končali. Če bodo javna dela nekoč v redu izvajana, potem bodo res postala zatočišče tistih, ki postanejo drugod nezaposleni. Tedaj
pa bo tudi mogoče vse podpore za neza-Dobro ie tudi zapažeoo vpnašanie ne- poštene črtati, ker so itaik javna sramo-
ta našega stoletja, ko so po eni strani delovni ljudje brez dela, po drugi pa nikjer ni dovolj rok za izvršitev najnujnejših javnih del!
Razume se, da bi sc moglo o gospodarskih načelih objavljenega programa obširno pisati. Tega namena na tem mestu	Mariborska napoved: Pretežno jas-
nismo imeli in je bila naša naloga le opo-	no in stanovitno	vreme.	Obeta	sb pozorih na nekatera gospodarska načela, ki	oblačitev. Včeraj	je bila	najvišja tem-
so v tem programu pravilno za progre-	peratura 16.4, danes najnižja	—0r4,
sivoo slovensko mladino začrtana. Rr.	opokkre 12J).
in Evropo. Istočasno pa bi to pomenilo tudi, da vlade v Buenos Airesu in Riu de Janeiru ter v manjših južnoameriških republikah opuščajo prvobitno pravico svojih dežel, popolno suverenost in nekontrolirano svobodo akcije od kogarkoli.
Kulturni odnošaji Južne Amerike z Evropo pa bi se mogli izkoristiti v večji vpliv. Iberskoameriške države niso podvržene večjemu in niti ne neposrednemu vplivu kulture Severne Amerike, ker so ohranile v svoji žilavi vztrajnosti svoje civilizacijske temelje, vendar bi novo gibanje, usmerjeno izven Amerike, moralo prav to dejstvo najbolj poudariti in izzvati renesanco španske kulture v Južni Ameriki. Naravno je, da pripada glavna vloga pri taki akciji oni državi, ki je bila izvor ljudstva in kulture Južne Amerike, t. j. Španiji. Dokler je Španija pod vplivom zahoda bila slabotna država, takega poslanstva ni mogla vršiti. Uvedba nacio nalnega režima in obnovitev političnega programa pa ustvarja nove pogoje za vršitev tega poslanstva, kpanija se danes ne zaveda znova le svojega položaja v Evropi in v novem evropskem redu, ampak spoznava tudi naloge, ki izvirajo iz njene zgodovine In njenega nekdanjega položaja v svetu. Madrid se dobro zaveda, da ne more obnoviti svojega nekdanjega »imperija« v smislu ozemeljskega osvajanja bivših prekooceanskih kolonij, zato pa hoče spet obnoviti pojem »hispanstva«, ki je bil prej duhovna zveza med Španijo in španskim svetom. Ta vez mora postati tudi sedaj, samo v spre rnenjeni obliki.
Zdi se, da stoji sedaj južnoameriški kontinent pred veliko odločitvijo. — V
Evropi je izvršila njegova duhovna mati Španija revolucijo, iz katere je prvič po dolgi dobi vstala zopet kot močna država. V Ameriki se pa na drugi strani tudi pripravlja močna država, USA, da uresniči svoje tolmačenje Monroeve doktrine v smislu njene nadoblasti nad obema deloma ameriškega kontinenta. Hls-panizem ali amerikanizem, to je sedaj, kakor se zdi, alternativa, pred katero stoji Iberska Amerika. Španija se pripravlja, da proži v tem odločilnem trenutku svojim bivšim ameriškim zemljam duhovno orožje odpora v smislu pojma hispanizma. Njej pripada naloga posredovalca med novo Evropo bi Južno Ameriko. Španija je duhovna os španskih narodov«, je geslo falangistov. Ali bodo iz tega sledili tudi politični in gospodarski nasledki, to zavisi od nadaljnjega razvoja Španije in njenega političnega položaja, ki ga bo zavzela v Evropi, ko bo končana vojna proti Angliji. Sedaj je Špa nija le v možnosti pokazati, da more preprečiti vse ovire na poti k temu cilju. — Končno pa velja tudi tu kot povsod v tem trenutku: diplomacija more pomagati, odločila pa bo vojna.
Borza. Curih, 22. X. Devize. Pariz 9.95, London 17.15, Newyork 4.31%, Milah 21.80, Berlin 172.70.
Nedavno je sovjetska vlada izdala ukaz, da se mora vsako leto izvežbati v posebnih strokovnih šolah 800.000 delavskega naraščaja. Posebno velja to za obrti, železnice in ono industrijo, ki jo država potrebuje v vojni. Mladi naraščaj, ki bo v starosti 16 do 17 let vstopal v nove izobraževalne tečaje, naj bi nadomestil pomanjkljivosti, ki so doslej bile v sovjetski delavski izobrazbi, piše »Neue Ziircher Zeitung« ter nadaljuje:	»Dolgo je
mislila »delavska država brez nezaposlenih«, da je z odstranitvijo delavskega kapitala in z investiranjem ogromnih vsot v državno industrijo rešen delavski problem. Stalinova industrija je dajala videz, da more računati z ogromno delavsko storilnostjo in neizčrpnimi
17	i	 ,	,	,	,	,	rezervami	s	podeželja	ter	s	tem	avtomatično
svojo dražbo kot sodelavko. KaKO lia-1 kriti potrebe industrije. Kljub dotoku kmeč-ivtio je bilo to mišljenje, so pokazali prav kega prebivalstva v mesto se je pa pokazalo,
! vojne krivde do absurda. Kakor je te dni i poročala »Neue Ziircher Zeitung« iz Cler-mont Ferranda, izjavljajo nasprotniki prostovoljne vključitve v novi red, da
ktnalu tako v Nemčiji kakor v Italiji,! predlagajot nie” P^atorji nekaj če-kjer so na omenjene francoske upe od- N; vsaj trenutno mhee od nj,h nit, ne govorili kratko in hladno, da je za volno | za^va- Ti govore o »sodelovanju«, toda odgovoren ves francoski narod in da sodelovanje ni podreditev, a Nemč.ja :>a-
Francija nikoli več ne more zavzeti prejšnjega položaja.
V zadnjih tednih se pa zdi, da se Francozi polagoma otresajo psihoze poraza in se pričenjajo bolj razločno zavedati dejanskega položaja. Pri tem opažamo celo znake, ki nam dokazujejo, da jih postaja sram svoje prvotne omotične slabosti. V zvezi s tem vstaja reakcija tako proti onim, ki propagirajo popolno prostovoljno preorientacijo, kakor tudi proti tistim, ki hočejo gnati vprašanje
hteva le podreditev celokupne francoske produkcije zahtevam nemškega gospodarstva in jo tudi izvaja. »Action Fran-caise« se pri tem celo vprašuje, čemu naj bi se Francozi sami vrgli v sužen-stvo? Ali ne bi bilo bolj pametno in moško, voditi politiko dostojne rezerviranosti? »Mi moramo sicer pristati na sodelovanje, toda stremeti obenem iudi po tem, da obvarujemo kolikor mogoče več svoje samostojnosti.« Podobno so se izrazili tudi mnogi drugi listi in celo »Temps«, ki je dolgo molčal, se je ogiasil
Položaj Jugoslavijo se okrepljuje
Francija s@ polagoma otresa psihoze poraza
Narod se prebuja iz omotice, ki jo je povzročil spočetka udarec vojne
Francoski romanopisec Andre Maurois je v svojih izpovedih z redko odkritosrčnostjo prikazal vse vroke in posledice francoskega poraza. Njegovim izvajanjem, ki smo jih objavili v minilih dneh, naj sledi danes pogled v življenje sedanje Francije, ki se izmotava iz udarcev in išče pota v novo bodočnost.
Za ogromno večino francoskega naroda je prišel vojni poraz s kapitulacijo in zasedbo treh petin Francije po nemških četah tako naglo in nepričakovano, da je vplival kakor omotica v trenutku na tla Pobitega človeka. Ta vpliv je pa tudi razumljiv, kajti vse do zadnjega trenutka Francozi sploh niso mogli verjeti, da bi bila njihova vojska tako slaba, da ne bi mogla vsaj še kljubovati nemški. Bili so vajeni verovati v končno zmago ali vsaj v čudež, kakor je -bil v svetovni vojni oni na Mami.
Nenadni poraz s kapitulacijo jim je zameglil presojo položaja, in iz ekstrema vere so padli v drugi ekstrem, v resignacijo in apatijo. V dobi tega duševnega zloma so se z lahkoto dvignili na površje ljudje, ki so videli vstajenje samo v popolni notranji in zunanji preorientaciji ne samo politike, ampak tudi celokupne duševnosti. Prvo, kar je bilo, je bil predlog, da se mora poražena Francija v vsem prilagoditi nastalemu novemu položaju v Evropi. Treba je pomesti z demokracijo in uvesti režim, ki bo vsaj nekako v skladu z režimi, kakršni vladajo v onih dveh velesilah, ki sta Franciji zadali ta strašni udarec. Treba pa bi se bilo tudi gospodarsko prilagoditi novemu redu, in v tej zvezi smo slišali celo vrsto Predlogov, kako naj bi Francija postala zopet pred vsem agrarna država in bi se tako njeno agrarno gospodarstvo s,po-Polnjevalo z nemškim industrijskim. Prejšnji želji po dominaciji je torej sledila Pripravljenost po vktonitvi in podreditvi tujim silam.
Drug, nič manj značilen pojav, je bila zahteva, da je treba kaznovati tako tiste, ki so zakrivili, da je bila Francija poražena, kakor tudi, da je šla v vojno kljub temu, da nanjo ni bila dovolj pripravljena. Iz te prvotnS še razumljive zahteve po kaznovanju krivcev poraza.
Pa se je sčasoma razvila na predlog nekaterih dosti bolj enostranska zahteva: kaznovati vse one, ki so zakrivili, da je Francija sploh šla v vojno.
Obe ti dve glavni zahtevi sta imeli svoj prvotni izvor gotovo v razočaranju, toda kmalu je nad tem razočaranjem zmagala špekulacija. Pojavili so se ljudje, ki so bili prepričani, da bo Francija, ako se vkloni novemu redu in ako kaznuje vojne krivce, otresla s sebe sploh vso odgovornost za novi položaj in si pridobila pri zmagovalcih tolikšno naklonjenost, da jo bodo pustili neokrnjeno v Evropi in v njenem imperiju ter jo sprejeli
Ves nemški tisk s simpatijami piše o govoru našega zunanjega ministra dr. C. Markoviča ter naglasa, da »ima Jugoslavija v Nemčiji siguren trg za svoje blago, zagotovljene so ji cene, ki bi jih nikjer drugod ne mogla doseči. Izjava dr. Markoviča dokazuje, da ne odvzemamo blaga drugim, temveč da delamo na napredku za izmenjavo tega blaga. Takšna politika se bo nadaljevala tudi v bodoče. V tem smishi delamo s polno paro.«
Na zboru JRZ v Nišu je predsednik vlade Cvetkovič med drugim izjavil, da »so se dogodki zdaj prilično izkristalizirali. Mi imamo danes jasen mednarodni položaj. Ta je tak, da moramo Svojo zunanjo poHtiko voditi še dalje v istih smer nficah tako, da se varujemo vsake pustolovščine in vsega, kar bi nas moglo spraviti iz mirnega stanja, v katerem živimo. Zato smo pazili in pazimo na to, da ohranimo z našimi sosedi dobre odnošaje, da storimo vse, da se naši gospodarski m
drugi odnošaii z njimi v ničemer ne iz-premene, z ničemer ne skale, ker se tako tudi njihovi interesi v celoti ujemajo z našimi.«
»Daleč smo od tega, da v kakršnem koii pogledu stavljamo naši domovini neke naloge, ki so tuje našim nacionalnim interesom. Zato pomeni naše stališče resnično zagotovilo miru v tem delu Evrope. Jugoslavija vodi realno politiko, od katere ne bo odstopila. Država ne bo šla v nobene kombinacije, zato je napačno pisanje dela tujega tiska. Stališče Jugoslavije je bilo jasno že v prvih dneh vojne in se doslej ni izpremenilo. Narod je miren, pa odločen in prost vsake nervoze, kljub težkemu položaju, ki se dogaja okrog nas. Narod naj ne naseda raznim prišepetovalcem, zaupa naj državnim predstavnikom, ki bodo tudi nadalje vodili Jugoslavijo v doslej preizkušeni smeri,« piše »Delo«, list pravosodnega minisfra dr. L. Markoviča.
Kvalificirani« delavstva v SSSR
da to ne zadošča za okrepitev delavskih vrst, ki so tudi kvalitativno terjale reorganizacijo. Zdaj bo stopilo vsako leto skoro milijon iz-vežbane delavske mladine v ospredje in je vprašanje, ali se bodo, ti uveljavili kot delovodje v tovarnah. Na vsak način So novi ukrepi dokazali, da je vlada spoznala pomanjkljivosti industrijskega delavstva, obenem pa računa z mednarodnim položajem, hoteč čimbolj dvigniti sposobnost onih podjetij, ki jih vojska ne more pogrešati. Z de-kretiranjem delavske dolžnosti stopa sovjetski despotizem spet na plan. Ako se bo kva-litatvinemu industrijskemu naraščaju posrečilo odstraniti res vse pomanjkjivosti, ki so doslej pretile sovjetski vojski za primer vojne v zaledju, bo odpadel tudi videz prisiljenega šolanja.«
Senečičev »Nenavaden človek
f»
ff
Med južnimi Slovani so Hrvati najbolj razvili dramsko produkcijo in imajo vrsto avtorjev, katerih dela se ne igrajo z uspehom Samo na hrvatskih, ampak tudi ua srbskih, slovenskih in mnogih tujih odrih. Med temi zavzema vedno pomembnejše mesto Geijo S e n e č i č, pisatelj cele vrste odrskih del, ki jih je publika, Pa tudi kritika sprejela s priznanjem. Njegova tragikomedija »N e n a v a d e n človek«, ki je doživela šele lani krstno predstavo v Zagrebu, je- bila kmalu nato z nenavadnim uspehom igrana v Frasi in drugod na Češkem, letos pa je na repertoarju mariborskega in več dru-Sih jugoslovanskih gledališč. Senečič je Po načinu snovi in njene obdelave soroden češkim pisateljem tragikomedij iz sodobne življenjske problematike, najbolj niorda še Františku Langerju. Tudi »Nenavaden človek« spada v to vrsto odrske literature.
Genu Senečič je posegel tu neposredno v našo sodobnost in postavil na oder kot osrednjo osebnost dela upokojenega železniškega sprevodnika Avgusta Tonko-viča. Ta Tonkovič je tisti »nenavaden človek«, nenavaden zato, ker se zdi med sodobno družbo zaradi svoje brezpogojne poštenosti nekakšna čudaška izjema, nekakšna »bela vrana«, in ga do dna j>o-
kvarjena, do jedra demoralizirana družba, sredi katere se giblje, od njegove lastne žene do velikega »dobrotvora«, pokrovitelja društva »9rce za siromaka«, nazadnje prav zaradi tega brezkompromisnega poštenja ostudno izigra in uniči. V delu, ki je napisano z odrsko rutino in mora že zaradi tega uspeti na vsakem odru, je torej skrito kljub mestovni lahkotnosti, globlje etično jedro, ob katerem se odkriva tudi jedka obsodba te moralno gnile družbe.
G. Jože Kovič, ki je priznano znan režiser zlasti za tovrstne komedije, je dobro zagrabil tega Senečičevega »Nenavadnega človeka« in nam ga postavil na oder z vso njegovo okolico v naravni pristnosti. S svojo režijo je dosegel posebno ponekod res popoln uspeh. Šibkejši je niorda le zaključek dela, kjer bi bil potreben živahnejši tempo, da se igra ne bi izgubila v medli širini. Sicer pa je tudi sicer, že v delu samem, zaključek mani efekten, kakor bi po celotni zgradbi tragikomedije pričakovali. Zlasti zaključne besede železniškega nosača se zde premalo utemeljene v delu samem in preveč samo »modne«. Prav dostojno je pripravljena tudi inscenacija. .
Osrednjo osebnost dela, »nenavadnega človeka« Tonkoviča, igra g. Jože Ko-
v i č izredno karakterno plastično in -realno, -tako po zunanjščini, kretnjah, besedah in celotni igri sploh. Mestoma dose-! ga izredne kvalitetno uspehe, ki prehajajo v resnično umetniško ustvarjanje. V : stil igranja realistično ustrezajoče je ; znesena prav tako tudi vpodobitev Ton-| kovičeve mlade žene Ankice, ki jo igra ' gdč. Ema Starčeva. Markantno oseb-jnost pokrovitelja društva »Srce za siro-imaka« ustvarja g. Danilo Gorišek v j karakterno vsestransko zreli igri. Karak-, terno posrečeni in igralsko močni so tudi j liki tajnika (g. Edo Verdenik), manikirke I (ge. Branke Rasbergerjeve), policijskega j komisarja (g. Rada Nakrsta), še prav posebno posrečenega prvega novinarja (g. Milana Košiča), drugega novinarja (g. Ljudevita Cmoborija), detektiva (ga. Justa Košute), železniškega nosača (g. Franje Blaža), izvrstnega stražnika (g. Pavla Koviča), kakor tudi nazadnje vseh j še ostalih; gospoda v sivem trenohoatu ‘(g. Milana Venišnika), mladega kosta-njarja (g. Antona Harastoviča), dame z otrokom (ge Slave Gorinškove) ter sobarja (g. Borisa Brunčka).
Premiera v soboto zvečer je bila izredno simpatično in toplo sprejeta, posebno še ob navzočnosti avtorja, ki je bil spontano klican na oder in nagrajen s popolnim priznanjem. Tako si je Senečičev »Nenavaden človek« tudi v Mariboru na mah osvojil občinstvo in bo gotovo še več večerov napolnil gledališče.
proti propagatorjem lastnega siljenja v podrejenost.
Prav tako se pojavlja reakcija proti že pretiranemu iskanju vojnih krivcev, m v francoski javnosti postajajo vedno bolj glasni glasovi, ki pravijo, da pada kr.v-da, ako je mogoče o njej govoriti, pač na ves francoski narod, ki se za svojo veliko odgovornost ni zadosti pripravil. Ako pa je treba že govoriti o kaki krivdi bivših državnikov za to, da je Francija šla v vojno, potem so enako krivi vsi ministri, ne samo nekateri, kajti s tem, da proti vojni niso že takoj javno protestirali ali vsaj niso izstopili s tako motivacijo iz vlade, so se z njeno vojno politiko ipso faeto solidarizirali. To velja tudi za Bonneta, ki bi ga sedaj nekateri radi stavili celo za vzor nasprotnika vstopa Francije v vojno.
Ta reakcija dokazuje, da se Francija pričenja prebujati iz omotice, ki ji .k) je povzročil usodni vojni udarec ob začetku letošnjega poletja. In neki francoski list je te dni celo zapisal: »Nič v življenju ni dokončnega! Vse je odvisno le od tega. da se ne vdamo stepo obupu In resignaciji.«	-r.
KDO BO REŠIL EVROPO?
Evrope ne bo »rešil po kratki poti« neki narod, ki šteje recimo 80 milijonov ljudi ne kje na vzhodu, temveč »rešil« jo bo pravičnejši socialni red. Nov socialni red pa ni absoluten zakon, ki velja od razglasa do preklica, temveč je poizkus ozdravljenja in ubia-ževanja vseh trenj, ki nastajajo v človeški družbi, in kot tak ne more biti statičen niti časovno, niti krajevno, temveč more in mora biti samo in edino gibljiv, živ, povezan s človekom. (V. Vrščaj v »Sloveniji«).
Italijanski kapital je na prvem mestu v
bolgarskem gospodarstvu. Lani je bilo tam 1335 delniških družb s skupnim kapitalom 4.9 milijarde levov. Italijanski kapital je udeležen s 273.5 milijona levov, USA imajo v Bolgariji vloženih 219.8, Nemci 183,2 milijona levov.
Japoncem primanjkuje mornarjev. Ministrstvo za mornarico vežba že dalje časa naraščaj v posebnih tečajih, vendar je mornarjev v primeru s številom, ki ga je imela Japonska pred vojno s Kitajsko na razpolago, še vedno za 40% nezadostno.
ChurchHI Francozom
Po radiu je govoril angleški ministrski predsednik sinoči Francozom in med drugim dejal, da ima Anglija namen očistiti Evropo od vseh oblastnikov in vzpostaviti svobodo. Narodi naj v težavah ne izgube glave in se med seboj ne kregajo. V Londonu se držimo dobro. Pričakovali smo vdor v Anglijo, pričakovale so ga tudi ribe v morju. To je šele začetek, Zaenkrat vladamo na morjih, 1941 bomo vladali tudi v zraku. Lahko si predstavljate, kaj to pomeni. Nasprotnika hočeta raztrgati ne samo ves francoski imperij, tudi materni deželi, Alzacija in Lorena naj prideta k Nemčiji, Napoleonova Kor-sika, Savoja in Nica pa k Italiji. Onstran Oceana so prijatelji Anglije in tudi Francije, ki bodo pravočasno posegli v to borbo za svobodo narodov. Francozi naj pomagajo angleški roki, t ki se bori tudi zanjc.,,Ohranijo naj ppguinua srca in naj se vesele angleških zmag, ki se bijejo tudi zanje. Ce nasprotnik ne bo mogel uničiti Anglije, ga bo prav gotovo uničila Anglija in očistila Evropo. Spomnite se Gambettovih besed:	»Zmerom mislimo
na to, namreč na zarjo svobode in slave, ki prihaja, toda govorimo čim manj o njej. Lepše jutro bo prišlo m zasijalo nad vsemi, ki so pogumni in zvesti,«
Angleški poslanik LOTHIAN
je iz VVaskkigtona odpotoval v London oa poročanje
V	Mariboru dne 22. X. 1940.     -*•
Novice
Bratom in sestram na meji - pomoč!
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda je določilo 10. november t. I. za izvedbo velike narodne zbirke. Tehnično stran izvedbe bodo prevzele podružnice ali same ali pa s sodelovanjem drugih narodnih društev v posebnih delovnih odborih. Sodelovali bodo tudi učitelji srednjih šol in učenci najvišjrh dveh razredov srednjih šol, kjer pa teh ni, pa tudi meščanskih. Vsi nabiralci morajo imeti posebne bloke in pooblastilo ter morajo biti prijavljeni najkasneje dan pred nabiranjem okrajnim načelstvom oz. policiji. Vodstvo CMD se obrača na javnost s sledečim oklicem:
živimo v dobi, ko marsikod padajo mej niki, ko se rušijo državne tvorbe, ko se človeštvo zvija v mukah, povzročenih po strahovitih pretresih. Zavedati se moramo, da le narodi z močno narodno zavednostjo in borbenostjo ne ragifljajo s po-zorišča zgodovine.
Naš narod, po pesnikovih besedah star težkih tisoč let, živi in hoče živeti. Slediti mora plemenitemu zgledu naše ju-goslovenske udarne in junaške preteklosti. Strniti se mora v bratski vzajemnosti, sam mora pomagati svojim sociahio šibkejšim slojem. Narod je živo bitje, ki ga je treba negovati in zdraviti, da bo zmožen rasti in odpora.
Družba sv. Cirila in Metoda, ki ima v svoji več kot polstoletni zgodovini zapisanih že veliko število dobrih del v prid našemu narodu, priredi letos na nedeljo, dne 10. novembra po slovenski zemlji veliko narodno zbirko v pomoč bratom in sestram na naših mejah. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je zbirko odobrila za vse kraje svojega področja In pri-
poročila učiteljstvu vseh šol, da sodeluje pri tem dnevu.
Pozivamo zato vse naše podružnice, da po vseh naših mestih, trgih in vaseh skup no z ostalimi društvi taikoj pričnejo s pripravami in naj izvedejo zbirko. Kjer ni podružnic, naprošamo druga narodna društva, da takoj ustanovijo v ta namen posebne odbore, ki bodo nalogo prevzeli in izvedli: v krajih, kjer pa tudi to ne bi bilo možno, smo prepričani, da bo imela naša Družba vsaj enega posameznika, ki se bo za stvar zavzel in jo izvedel v dobro zla6ti naše obmejne mladine po geslu: Mal položi dar — donvu na oltar!
Po šolskih zavodih pa bodo k vsestranskemu uspehu tega dne pripomogli gg. profesorji in učitelji na način, kakor so
se že mnogokrat izkazali, kadar je katero koli narodnoobrambno društvo prosilo njihove pomoči.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda se zaveda truda, ki je vsepovsod združen z izvršitvijo tako širokega načrta. Zato bo ostalo trajno hvaležno vsem in vsakomur, ki se bodo s plemenito vnemo potrudili za letošnjo narodno zbirko.
V	zavesti velikega pomena takega dela v prid bratom in sestram na meji, pa smo globoko prepričani, da bo letošnja narodna zbirka častno uspela.
Popoln uspeh prizadevanj naj dokaže našo narodno zavest, zato naj bo sodelovanje pri narodni zbirki častna dolžnost slehernega Slovenca.
Bratom in sestram na meji — pomoč!
Gozdarski sestanek na Uršlii gori
Preteklo soboto so se zbrali že na svojem četrtem sestanku absolventi gozdarske šole v Mariboru in gozdarji iz Mežiške doline, Dravske doline, Pohorja in Kobanskega. Tokrat je bil sestanek na Uršlji gori. Sestanka se je udeležil tudi njihov bivši učitelj inž. Stanko Sotošek. Otvorili so sestanek s kresom, raketami in slovensklmi-koroškimi narodnimi pesmimi. V nedeljo dopoldne je okrajni gozdar v Dravogradu, Martin Potočnik, podrobno orisal gozdarstvo dravograjskega okraja z vsemi posebnostmi in nujnimi vprašanji. V stvarni debati, katere so se udeležili vsi navzoči, so poudarili potrebo gozdarskega pouka gozdnih posestnikov in lesnih trgovcev, nastavitev gozdar jev po občinah, ustanovitev vzornih žag
z žagarskimi tečaji, zavoda za gozdne poizkuse s poizkusnimi in vzorčnimi gozd nimi površinami, ureditev položaja absolventov 1 do 2 letne gozdarske šole v Mariboru v državnih in drugih službah. Popoldne so si udeleženci ogledali gozdove v bližnji okolici ter se vrnili preko Jazbine v Mežiško dolino in domov. — Taki sestanki so gotovo koristni, saj se na njih spoznavajo mladi in »starejši absolventi in obnavlja tovarištvo. Na njih se razčistijo tudi mnoga strokovna in stanovska vprašanja ter okrepi delo in utre tradicija, primerno sedanjim potrebam našega gozdarstva. Dobro bi bilo, če bi tudi drugod sledili zgledu obmejnih gozdarjev ter prirejali take sestanke.	Absolvent.
Prva blagovna pošilika v SSSR
Te dni je bila postana v sovjetsko Rusijo prva pošiljka blaga na podlagi trgovinske pogodbe z Rusijo, ki je bila sklenjena spomladi v Moskvi. Tokrat so poslali večjo množino tanina, v kratkem pa bo izvožena določena količina ferosllici-ja. Sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Beogradu se je zanimalo tudi za svinjsko
mast. Tej želji bo mogoče ugoditi šele čez mescc dni, ko bo na naših tržiščih zopet večje število pitanih svinj, kajti sedaj bi utegnil izvoz masti povzročiti prevelik porast cen. Izvoz masti je začasno ukinjen tudi v druge države, kakor smo že poročali.
Tudi tropine so denar
Tovarna konzerv »Eta« v Kamniku je razposlala vsem »Sadjarskim podružnicam« v Sloveniji okrožnico, v kateri podaja podrobna navodila za odkup suhih tropin po ceni 1—1.20 din m kg.
Sedaj se nudi vsem kmetovalcem, posebno pa sadjarjem, ugodna prilika za vnovčevanje sadnih tropin, ki so jih sedaj
uporabljali kot krmo za svinje, ali pa so jih predelali v slabo žganje, ali pa v kis. Tropine je treba posušiti na soncu in jih poslati omenjeni tovarni. Najbolje bo to prodajo v naših krajih uredit! zadružno, tako, da bode na ta način možno zbrati večje količine ter s tem zmanjšati stroške. Upamo, da bode ta nov vir dohodkov za
naše kmetovalce razveseljiv in da bo našel ugoden odziv, obenem pa bomo preprečili kuhanje in uživanje slabega žganja.
Želeirašški detekciji —
Nedavno sem se vozil z vlakom št. 516 iz Zidanega mosta v Celje, zvečer se pa vračal z vlakom št. 525 iz Celja zopet proti Zagrebu. Obakrat tako prenatrpani vlaki, da se kaj takega vidi sicer le o priliki kakšnih izletov ali drugih velikih prireditev! Vprašal sem sprevodnika, kako da ne dobijo več vagonov, saj stoji nad polovico potnikov po hodnikih, tako, da se ne more človek niti ge-niti. Sprevodnik mi je potožil, da so seže oni sami pritoževali pri direkciji, kjer pa imajo za njihove pritožbe gluha ušesa. Poprosil me je, da bi podrezal časopisu, ker bo takrat morda več uspeha.
Priporočamo direkciji, naj pošlje enkrat svojega odločujočega uradnika na vožnjo v 3. razredu (v 3., ne v 2. razredu!), pa da ga mora voditi sprevodnik iz voza v voz. Vpraša naj dotični gospod potnike, ki stoje po hodnikih, ali so zadovoljni z vožnjo, ko morajo stati, plačali so pa sedeže in opazuje naj tudi onih 150 —200 dijakov, ki se vozijo v šolo in domov, pa naj premisli, ali je dobro za mladino, da jo silijo v vozove k potnikom, ki so večkrat vse drugo, le dostojni ne.
Stavimo, da se bo uradnik odločil, naj se nemudoma priklopijo k označenima vlakoma vsaj še 3 vagoni, ki bodo med Zidanim mostom ter Celjem na razpolago le dijakom in dijakinjam. Tako bodo rešeni neprijetnega potovanja nešteti popotniki, zadovoljni bodo tudi dijaki in dijakinje, hvaležni bodo pa tudi sprevodniki, ki bi mnogokrat radi ustregli pritožbam, pa ne morejo, ker nimajo podpore od zgoraj. Le malo dobre volje. p» bo šlo!
n. Naši uvozniki Iz Romunije bodo morali v bodoče plačevati blago v švicarskih frankih, ker so USA blokirale romunsko dobroimetje v Ameriki. Uvozniki morajo zaradi tega zamenjati potrebna dovoljenja pri pooblaščenih denarnih zavodih.
 ......
Cene jedilnega olja
Urad za kontrolo cen v Beogradu je predpisal, da morajo trgovci na vsem njegovem področju izračunavati svojo prodajno ceno za jedilno olje (izvzemši olivno olje) po sledeči kalkulaciji:
1.	Cena franko vsaka razkladalna postaja v državi, vključno sod od 200 kg in 5% davka na poslovni promet je 20.79 din. 2. Efektivni stroški prevoza od postaje do lastnega skladišča... din. 3. Trošarina in občinska davščina... din.
K tako določeni efektivni nabavni ceni se sme pribiti največ 5% kosmatega zaslužka. Cena se ne sme zaokrožiti navzgor. Trgovci smejo prodajati po tej ceni takoj, dolžni pa so poslati gornjo
kalkulacijo v dveh izvodih referentu za kontrolo cen pri banski upravi v Ljubljani, stroške pod 2. in 3. morajo dokazati s potrdilom občine ali okrajnega načelstva. Banska uprava bo v »treh dneh te kalkulacije odobrila li popravila. Trgovci na debelo iz dravske banovine morejo nabaviti olje iz tvornic samo po prehranjevalnem zavodu v Ljubljani. Trgovci na veliko smejo detajlistom prodajati olje samo po ceni, ugotovljeni na gornji način, vključno sod 200 kg. Pri prodaji manjših količin sinejo sod obdržati v kritje kala. Posebna navodila bo izdal banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani.
RtJBV M. A VRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
— Seveda ne, — je pripustil Sangster. — Če njen mož še živi, potem seve ne more biti s kom drugim zaročena.
Vendar pa je Sangster izgovoril te besede s tako čudnim naglasom, da se je Jimmy obrnil kot bi ga kdo zbodel.
— Kaj vendar hočeš s tem reči? Če že kaj zanesljivega veš, mi povej, da bom s stvarjo pri kraju!
— Saj ti pravim, da ničesar ne vem. Povedal sem ti le tisto, kar sem bil sHšal v klubu.
Nekaj korakov sta šla molče.
— Zakaj je ne moreš pozabiti? — je slednjič pogumno vpraSal Sangster. — Saj ni edina žepa na svetu. IabriSi jo iz svojega življenja za vselej!
— Lepe so tvoje besede... toda tako lahko nekoga ne moreS pozabiti. Sicer pa sva. končala, ti pravhn... In kaj bi še rad?
7
Ljubezen In revlčifta
Kljub sinočnjemu zagotovilu, da je s Cynthijo končal, se je Jhnmy popoldne z najrazličnejšimi izgovori odkrtžal Sang-sterja, ki ga je prišel povabit na izpre-liod. Čim je Sangster odnesel pete, je pohitel Jtmmy h Cynthiji.
ROMAN	15
Tokrat ni bila sama. Pri njej je brk) pol ducata gledaliških ljudi. Jimmy jih je večino poznal osebno. To so bili veseli in brezskrbni ljudje, ki jih je imel Jhnmy dokaj rad, toda danes mu je njihova družba presedala. Stežka je krotil svojo nestrpnost. Sicer pa mu je bilo vseeno. V glavo si je bil vtepel, da ostane z njimi do konca in še potem, kajti z vsako ceno mora danes govoriti s Cynthijo.
Reči je treba, da je bila Cynthija danes nenavadno ljubezniva. Nepristranski opazovalec bi lahko dejal, da se Cynthija Jknmyja vendarle nekoliko boji ter ji je mnogo na tem, da ga obvaruje v dobri volji. Jimmy tega seveda ni videl.
Oboževal jo je, kar je Cynthija kajpada dobro vedela. Pravtako je vedela, da bi zanjo storil vse na svetu. Zflkaj bi se ga torej bala?
Jimmy se je delal silno ravnodušnega. Ves čas je govoril z neko starejšo žensk0 z neokusno pobarvanimi lasmi, ki je bila svoje dni slavna balerina. Kljub letom je bila hudo zabavna, ne da bi se zavedala, da je njena mladost zapisana že v preteklost. Vrtela se je okoli Jlmmyja kot da ji je osemnajst let In se smejala kot neugnano dekletce.
In prav ta je odšla kot zadnja med zadnjimi. Jimmyiu se je zdelo, da jo je Cynthija nalašč prosila, naj se tako dolgo zadrži. Njemu je bilo, ko že rečeno, vseeno, če bi bilo treba, bo ostal tudi vso noč in vse dotlej, da bi na samem ne govoril s Cynthijo.
čim so se vrata zaprla za šuštečo svileno obleko postarane plesalke, je stopil Jimmy h Cynthiji.
Kadila je cigareto. Malomarno jo je vrgla v kamin, ko je padel Jimmy prednjo na kolena.
— Cynthija, — je drhteče dejal Jimmy Challoner, — ali nisi prav nič vesela, ker sem spet pri tebi? — Cynthiji se je raznežil obraz. Za hip mu je položila roko na ramo.
—- Vesela sem, vesela, kadar te vidim, Jinimy, to vendar veš. Upam, da ostaneva prijatelja, če tudi bi... četudi...
Jimmy je pograbil njeno roko In jo zasul s poljubi.
— Draga moja Cynthija!
Cynthija se je nemirno zganila.
— .Jimmy, kakšen otrok sl še, —- je dejala v nestrpnem tonu. — Ali te nikoli ne bo srečala pamet?
Jimmy je nagloma vstal in odstopil nekaj korakov.
Trenutek razkošja se je razletel v črepinje. Toplo je zrl v prasketajoči ogenj v kaminu in zdelo se mu je, da je najbolj zavržen in nesrečen med vsemi ljudmi na svetu. Da, nič več ga nima rada. To je občutil v njenem glasit bolj jasno kot bi mi mosel kdorkoli izraziti z besedo.
Seveda, želi si, da bi skoraj odšel. Nenadoma se je spomnil sinočnjih Sangster-je vili besed. Naglo se je obrnil li Cyn-thiji.
Mirno je sedela. Le1 z nogo je nestrpno vrtala po preprogi.
Jimmy se ji je približal.
— Ali morda že veš, kaj pripovedujejo v klubu? — jo je naravnost vprašal.
Dvignila je pogled in malomarno skomignila z rameni.
— Tam imajo vselej kaj zanimivega. Kaj neki je sedaj na dnevnem redu?
Kljub temu, da se je delala silno ravnodušno, je Jimmy z lahkoto spoznal, da jo je njegovo vprašanje spravilo v zadrego.
— Pravijo, da si zaročena z Mortla-kom.
Jimmy je ta hip naravnost zapičil svoje oči v njen obraz. Zanj je bil ta hip nad vse važen. Cynthija je nervozno mela roke.
— To da pravijo? — je dejala. — Kako je vse to zabavno.
Jimmy je nekaj, časa nepremično stal. Nato pa je bliskoma stopil k njej. Z roko jo je prijel za brado ter ji dvignil obraz, da ga je morala pogledati naravnost v oči.
— Ali je res? — je drhteče vprašal. — Ali je res?
Cynthija se je vsa stresla. Skušala se je umakniti njegovim očem, a je samo omahnila na naslonjalo.
— Jimmy. nikar me ne tepi. nikar. — !n hlipala.
Prijel io je za obe rami in stresel:
LlubSiana
»Neodvisni" razstavljajo v Ljubljani
Po zadnjem uspehu v Zagrebu so »Neodvisni« nekako tiho pripravili tudi razstavo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani in se predstavili ljubljanskemu občinstvu s svojimi novimi deli.
V	nedeljo ob 11. dop. so se zbrali v razstavnem paviljonu poleg oficielnih zastopnikov še tisti resnični ljubitelji naše umetnosti, ki ne zamude nobene take Prireditve.
Predsednik kluba »Neodvisnih« g. Kre-sar je v svojem pozdravnem nagovoru Poudaril pomembnost reprezentativne razstave mladih slovenskih likovnih umetnikov v Zagrebu, ki je predvsem potrdila, kot so to poudarili Hrvatje, dejstvo, da je mlada slovenska sodobna umetnost res slovenska in ne tuja. Ona zasluži, da
se ji odpro na stežaj vrata po vseh slovenskih domovih. Za g. Kregarjem je g.; Saša Šantel, predsednik društva Sloven-; skih umetnikov, čestital »Neodvisnim« na ' njihovem delu. Za tem so si gostje ogledali res vzorno pripravljeno razstavo, h kateri se bomo še povrnili v naši kulturni rubriki.
a Ljubljanski blljardisti so v medmestnem dvoboju v Zagrebu na velikem tekmovalnem biljardu dosegli remis, 4:4, na malem biljardu pa so jih Zagrebčani premagali s 4:1.
a licitacija del za zgradnjo klinične predavalnice ljubljanske medecinske fakultete je razpisana za 4. november v Beogradu. Za enkrat se bodo oddala tesarska, zidarska in železbbetonska dela.
Cef#e
Kako plačujemo kmetijske pridelke?
Pšenična moka bela Og 9, krušna 5, ržena 6.50, pšenični zdrob 9, koruzni zdrob 6, koruzna moka 5.50, ajdova 7 do 8, kaša 7, ješprenj 7, ovsen riž 7, žito 4.25, rž 4.25, ječmen 4, oves 3.80, proso 4, koruza 4.20, fižol 5 do 6 din kg. Govedina I. vrste 16 do 18, II. vrste 13 do 15, ^letina I. 18, II. 14 do 16, svinjina I. 20,
II. 16 do 18, slanina 24 do 25, suha slanina 28 do 30, svinjska mast 24 do 27, ko-štrunovo meso 16, sladko seno 1.10, kislo seno 0.90, slama 0.60, krompir 1.75 do 2 din za 1 kg. Mleko 2.50 din liter, čajno maslo 38 do 44 din za kg, jajca 1.50 do
1.75 din za komad, 1 m3 trdih bukovih drv 112.50 din.
Uršulin sejem
o Knjige Vodnikove družbe izidejo v drugi polovici novembra. Vsak naročnik prejme lepo ilustrirano „ Vodnikovo pratiko 1941“ z zanimivo, aktualno vsebino, povest Eda Držaja „Pod Spiki“, ki je prejela Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, povest like Vaštetovc: „Rožna devica“. ki se godi v napoleonski Ljubljani, in po-ljudno-znanstveno knjigo inž. Jakoba Turka „0 rastlinski^ ljudski in živalski prehrani". Vse štiri lmjige stanejo 20 din.
n V stoprvem letu starosti je umrl v Klism-i pri Demir Kapiji pravoslavni duhovnik Petko Tančevič.
n Dva elegantna Zagrebčana sta v zadnjih dneh nastopala v Karlovcu kot inženir, odnosno zdravnik. Velikopotezno sta nastopala v karlovških lokalih. Karlovški meščani so kaj radi posedali v družbi inteligentnih gostov, dokler ni končno policija ugotovila, da gre za dva njena stara znanca.
n faradi navijanja cen je bil obsojen beograjski restavrater Milan Mišič na 3000 din globe, ker je njegov natakar prodal v restavraiji tri zelene paprike za šest dinarjev.
n 136.000 prebivalcev ima zagrebški Mi-rogoj ,seveda pokojnih, saj to je največje pokopališče v naši državi. Novi del pokopališča ima že sam čez 10.500 pokojnikov in bo dovolj prostorem samo še za 5 let in to le tedaj, če Zagrebčani ne pospešijo svojega preseljevanja na oni svet. Sedaj umira letno 3000 Zagrebčanov. Vsekakor pa drži, da spada Mirogoj med največje naselbine v naši državi ter je že pravcato velemesto.
n Pripravlja se uredba o uvedbi kontrole nad izvozom fižola, tako da bo izvoz v bodoče vezan na nabavo potrebnega dovoljenja.
n Kontrola cen je v smislu uredbe o kontroli cen razširjena tudi na loj.
Včeraj je bil v Celju tradicionalni Ur-šulin kramrski in živinski sejem. Kramar jev ni prišlo tohko kakor običajno, ker sta bila v bližini še dva enaka sejma. Prišlo ie v Celje precej kmečkega ljudstva, ki ie kupovalo najvažnejše potrebščine posebno v manufakturi in obutvi, tako da so bili trgovci in kramarji s kupčijo po večini zadovoljni. Vendar tako živahne kupčije, kakor druga leta, ko so imeli Savinjčani že denar za hmelj, letos ni bilo.
Na živinski sejem je bito prignane malo živine in je bila tam kupčija le srednja. Policija je aretirala neko žepno tatico, ki je neki ženski ukradla 200 din. Aretiranih je bilo tudi nekaj sejmarjev, ki so hoteli blago prodajati brez obrtnega dovoljenja in nekaj krošnjarjev, ki so pri trgovcih nakupili kose manufaktumega blaga po nizki ceni in so ga prodajali na sejmu po mnogo višjih cenah.
Novi naročniki
naj takoj po prejemu prve številke, ki ji
prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—409, »Večernik« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali .»Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane.
Uprava »VEčERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6.
n Orožništvo je aretiralo že 120 pajdašev
razbojnika Draža Gligorijeviča, ki je 12 let hajdukoval okoli Jagodmc. Med njimi jc tudi nekaj uglednih oseb ter več žensk.
n 51 židovskih dijakov je bilo izključenih iz sarajevskih srednjih šol na podlagi uredbe o sprejemu židovskih otrok na srednje šole.
n Zastopniki mlinarske industrijo so poslali merodajnim činiteljem vlogo, v kateri zahtevajo povečanje uvoznega kontingenta pšenice ,so pa proti uvažanju moke.
Smrtna nesreča v hrastniškem rudniku
c Borza dela. 20. oktobra je bilo v evidenci 289 brezposelnih, med temi 161 moških in 128 žensk. 10 oktobra jih je bilo skupaj v evidenci 307, moških 165, žensk 142. - Delo je na razpolago: 2 hlapcem, 7 rudarjem-kopačem, 1 kleparju, 6 deklam,
10	kuharicam, 1 natakarici, 1 sobarici in 3 služkinjam.
c Z deB za asfaltiranje hodnika v Vod' nikovi utici so pričeli.
c Policijske vesli. Včeraj je policija v Celju ob priliki sejma polovila več sumljivih. ljudi, med katerimi je več znanih žeparjev. — V neki trgovini je neki moški v soboto kupoval blago. Dali so mu blaga v vrednosti okrog 190 din. Sumljivi kupec je s tem blagom izginil, ne da bi ga Plačal. Policija ga je prijela.
c Na sleparski način se je preživljal
neki 37 letni Leopold L. iz okolice Črnomlja. 2e spomladi si je izstavil polo za nabiranje milodarov pod pretvezo ,da se vsled bolezni ne more preživljati z delom. Milodare je pobiral po Sloveniji,
HrvatsH in Dalmaciji in dobro J3veL V Celju pa ga je policija izsledila in zaprla
c Žetev smrti V bolnišnici so umrle: 34 letna žena delavca Marija Kruleč iz Zvodnega pri Teharju, 46 letna žena posestnika Frančiška Leskovšek iz,. Mestinj-ske vasi pri Zibiki in 29 letna žena delavca Angela Mak iz Sešč pri št Pavin pri Preboldu.
c Z obratovanjem bo pričela tovarna za juto v Žalen. Podjetje išče stanovanja za delavce.
c Nesreče. 58 letna zasebnica Marija Jelenc iz Pameč pri Jurkloštru si je nri delu izpahnila roko. — 28 letni rudar Jakob Plahuta iz Sp. Rečice pri Laškem^ si je pri delu poškodoval ro«o. — 5 letni srn delavca Stanko Kunšek iz Brestovca pri Rog. Slatini si je vsled vbodljaja z nožem zastrupil kri. — 24 letni mlekar Leopold Krašovec iz Šmarja se je pri delu opekel po nogi. — 26 letni delavec Albin Gračner iz Rakitovca pri Slivnici pri Celju si je pri padcu nalomil nogo. — Vri se zdravijo v celjski bolnišnici.
V	nekaj dneh stopi v veljavo novi režim v izvozu žive živine iz naše države. Načelno bo ves izvoz živine rezerviran za živinorejske zadruge, če zadruge kontingenta ne bodo izkoristile, oziroma ne bodo prevzele celotnega kontingenta, se bo ostanek dodelil onim, ki pitajo živino in trgovcem izvoznikom. Sprememba je uvedena zato, da bi pomagali pravemu živinorejskemu zadružništvu ter preprečili tudi vsako trgovino pod zadružno firmo. Uvedena bo tudi kontrola nad zadrugami, če bodo res izvažale zadružno živino ali pa kupljeno. Zadruge bodo na-
*»! Uj
. p Drevi ob 20. bo v Mestnem gledališču repriza komedije „Volpona“.
P „Vzajemnost“ bo imela enkrat tedensko plesne vaje.
p Tatvina. Magdalenčiču Andreju, slugi Pri Kapucinih, se je neznanec utihotapil v sobo. Z njim je izginila nova obleka in več drobnarij v vrednosti 1500 din.
p Iz trgatve. Gostilničarji prirejajo v lem času trgatve, na katerih se zbirajo mladi in stari. Med petjem v Židani volji Pa se večkrat sprožijo manjši prepiri, ki privedejo najprej do prask in končno do resnega obračunavanja z noži. Tako se jc tudi zgodilo v nedeljo v Pocinju. Trgatev se j c izpremenila v krvav pretep. Bitu j« več ranjenih. Petroviča Franca, pos. sina iz Kicarja so morali poslati v bol-hišnioo.
P Slana. Travniki in polja so vsak dan Pobeljena s slano. Kmetje so zadovoljni, ker je mraz prinesel lepo vreme. Krepko so. prijeli za delo in hfte s spravljanjem Pridelkov in s setvijo ozimine.
Trboveljski drobiž
Pustite nam pošto! Obširna dolina potrebuje nujno dva poštna urada. Poštni urad Trbovlje II. je celo zelo obremenjen, ha je bila nujna druga uradniška moč. Sedaj pa naj bi omejili urad v trgu samo ua sprejemanje pošiljk, medtem ko bi vso oddajo oskrboval oddaljeni urad na. Vodah. Poleg številnega prebivalstva, ki stalno narašča, uporablja pošto II. tudi občinski urad, finančna kontrola, župnijski Urad ter vodstvi dveh osnovnih in meščansko šole. Končno bi tudi poslovni prostor namenjen občinstvu na pošti I. ne odgovarjal za ves poštni promet.
Kot prvi Slovenec je položil diplomski
izpit na višji pedagoški šoh v Beogradu na odseku za šolske nadzornike Slokan Filip, učitelj iz Trbovelj.
Spomenik kralja Aleksandra L, ki ga jc
postavilo Sokolsko društvo ob svoji 30 letnici in v okviru sokolske Petrove petletke, je za naš trg prav lepa umetniška pridobitev. Vendar moti ob ograii spomenika stoječi betonski steber električne napeljave. Sedaj, ko se betonski stebri prestavljajo pred društvenim domom, Dimnikom in Hribarjem, bi bila najugodnejša prilika, da se prestavi tudi steber ob spomeniku. Rudnik je že pred odkritjem spomenika odstranil drog, ki je stal na robu igrišča „Amaterja“ in kvaril ozadje spomeniku. Prav je, da bi sedaj temu zgledu sledila še elektrarna, oziroma cestni Odbor.
Zopet vprašanje kompetence. Cesta na Terezijo, ki vodi od Štiha mimo Cahuna, je v skrajno slabem stanju. Prizadeti prebivalci omenjene kolonije so zaprosili na občini, da bi jim popravili pot. Toda občina jih je napotila k TPD, ki naj bi bila merodajna za to cesto. TPD seveda noče o tem nič slišati in pravi, da je vzdrževanje te ceste v kompetenci občine.
21. zjutraj je rudar Urlep Jože iz Hrastnika s svojim tovarišem zmetaval krajni-nike v jašek tako, da je on bil pod jaškom, tovariš pa je metal krajnike v globino. Imela sta dogovorjene znake, kdaj se bo pričelo odnosno prenehalo z metanjem krajnikov. Ko je tovariš prenehal z delom ter dal Urlepu znak, ni iz globine dobil nikakega odgovora. V težki slutnji je šel pogledali pod jašek ter našel tam
Urlepa ležati med krajniki. Ponesrečenec ni kazal nobenih znakov življenja. Rudniški zdravnik, ko so mu prinesli Urlepa, je mogel samo šc ugotoviti smrt. • Ponesrečenec zapušča ženo.
Kako je prav za prav nastala nesreča, bo ugotovila komisija. Domneva pa se, da je Urlepu prišlo pod jaškom slabo ter se je zgrudil, na njega pa so padali iz velike višine krajniki ter ga usmrtili.
Spremembe pri izvozu živine
prej prijavljale direkciji za zunanjo trgovino število glav živine, ki jo pitajo zadružniki za izvoz ter navedle tudi približno čas, kdaj bo primerna za izvoz. Izvoz ne bo več odobren zadružnim zvezam temveč izključno rejskim zadrugam. Tudi razdelitev kontingentov zadrugam bo vršila direkcija. Predvideno je tudi dajanje kredita v obliki predujmov zadružnikom na živino, ki je prijavljena za izvoz, s katerim si lahko nakupijo krmo. Glede registriranja trgovcev pa je določeno, da bodo posebej registrirani izvozniki svinj, govedi in drobnice.
Stanje delavskega bolniškega zavarovanja
e IfrasUuško sokolsko društvo je polo-žfto obračun svojega dela na občnem zboru, ki ga je posetil tudi starosta celjske župe Smertnik. Po poročilih je razvidno, da društvo beleži tudi v tem letu lep napredek. V novo upravo društva so bili izvoljeni po večini stari odborniki s starosto Farčnikom na čelu. Sprejet je bil program obširnega dela za sledeče poslovno leto in proračun.
o Upokojen je bil v Kranju poštni inšpektor Ernest Rump.
'Prinašamo nekaj podatkov iz poskusne bilance ravnateljstva OUZD v Ljubljani, za prvo polletje 1940.
Predpisani dohodki so znašali din 29,133.933.81. Od teh odpade na predpisane zavarovalne prispevke din 28,421.862.86, ostalih din 712.059.95 pa se nateka iz naslova povračil, dohodkov lastnih kopaliških naprav, obresti itd. — Pod predpisanimi prispevki je razumeti prispevke, ki so bili predpisani za dobo od 1. januarja do 30. junija, toda dejansko takrat še niso bili plačani, temveč se običajno realizirajo šele po preteku 3 in pol mesecev.
Izdatki so dosegli v prvem polletju 1940 din 28,834.049.64. Potemtakem znaša poslovni prebitek din 299.873.17; toda ta prebitek je navidezen in pri nestalnosti rizika zelo neznaten. V bilanci namreč ni mogoče vpoštevati vseh računov, ki dejansko spadajo v prvo polletje, ker prihajajo ti računi običajno šele po zaklju čitvi računskega obdobja. Na podlagi staleža bolnikov so manjkajoči računi ocenjeni z din 550.000.—, zato je prvo polletje 1940 dejansko zaključeno z din 250.126.83 poslovnega primanjkljaja.
Med izdatki je najvišja in najvidnejša postavka hranarina din 8,196.064.25 ali 28.13% od skupnih dohodkov. Za zdravila je izdal urad din 3,350.840.72 ali
11.50%. Oskrbnine v bolnišnicah so v prvem polletju dosegle din 3,233.944.75 ali
11.10%. Stroški za zdravnike so znašali din 3,072.915.86 ali 10.55%. porodniške podpore, dajatve in storitve so urad obre menile z din 1,719.232.25 ali 5,89%. —
Zdravljenje v sanatorijih je znašalo din 1,409.39325 ali 4.84%; nega in popravila zob din 583.604.73 ali 2.—%; pogrebnine 224.798.50 — 0.77%; vzdrževanje ambu-latorijev 751.244.69 — 2.58%; laična kontrola bolnikov 462.558.73 — 1.59%; odpis in vzdrževanje inventarja 236.384.88
— 0.81%; stroški samouprave 40.449.50
— 0.14%; razni stroški 38.430.— — 0.13%. Dotacija skladu za odpis neizterljivih prispevkov je znašala 710.546.57 ali 2.44%. Od upravnih stroškov din 4,093.094.39 ali 14.05% odpade na osebne izdatke — plače nameščencev, doklade itd. 3,272.559.58 ali 11.23%, na materialne izdatke pa 820.434.81 ali 2.82%. Med materielnimi izdatki obremenjujejo urad zelo občutno najemnine za poslovne prostore, ki predstavljajo obrestne in amortizacijsko službo investiranih gradbenih stroškov, kar znaša 7% od zazidanih glavnic.
Hranarina je še vedno za skoro 3 točke višja kakor povprečje na področju cele države, S tem v zvezi so višji tudi ostali izdatki, ki so odvisni od staleža bolnikov. V prvem polletju je bilo v sta-ležu delanezmožnih povprečno dnevno 2.406 oseb, porodnic, ki so prejemale dajatve In podpore pa 343.
Iz imenovanega stanja je razvidno, da znaša zaostanek na neporavnanih prispevkih din 30,202.690.08. To je ogromen znesek, ki pomeni za urad manjkajoča obratna sredstva, katere si mora urad za vzdrževanje likvidnosti od drugih zavarovalnih panog izposojati proti obre-stovanju po 696.
Zanimivosti
Obnavljanje porušene poifske prestolfce
Jesensko življenje v Varšavi — Kavarna »Umetnost", v kateri streie o gosiom hrezposeSm
umetniki — Cvetoča konjunktura železninarsksh trgovin
Nov termometer
Dr. Johnson, profesor na kalifornij*
skem istitutu v Los Angelesu, je iznašel
švicarski dnevnik »Journal de Geneve« je te dni objavil dolgo poročilo svojega dopisnika iz Varšave, v katerem riše sedanje življenje v bivši poljski prestolici. V poročilu beremo med drugim:
»V času kratkotrajne poljsko-nemške vojne je najbolj trpela Varšava. Ko je bila vojna končana, je bila prej tako ponosna prestolica na pol v razvalinah. Prebivalstvo pa, ki se je koj po končani vojni lotilo obnovitvenih del, je potrebovalo nekaj mesecev, da je vsaj za silo vzpostavilo približno podobo prejšnjo Varšave. Težko delo je bilo treba opraviti. Sicer pa so obnovitvena dela še vedno v teku. Poseben pojav po vojni so nešteti parki in vrtovi, ki so zrasli kot gobe po dežju. Meščani so namreč na krajih, kjer so bile porušene velike palače in trakti, enostavno uredili vrtove in krasne parke. In vprav ti parki so najbolj značilni za novo Varšavo, ki vstaja izpod razvalin.
Težave z vodovodom in plinovodom.
Novi mestni upravi je zadalo največ skrbi vprašanje obnovitve znatno poškodovanega vodovodnega in plinovodnega omrežja ter kanalizacije. Dela v tem področju so bila končana šele koncem septembra. Šele nato je bil vzpostavljen po mestu promet, nakar so prišle na vrsto razvaline hiš in palač. Na obnovitev ni bMo misliti, zato so na mesju porušenih palač zgradili skromnejše stavbe. Ruševine po mestu pa so malone vsepovsod že odstranjene.
Poslovno življenje, konjunktura, pomanjkanje in draginja.
V	zadnjih tednih je v obnavljajoči se Varšavi podoba, da se poslovno življenje polagoma oživlja. V velikih modnih trgovinah, nekdanjih podružnicah znanih pariških modnih salonov je že dobiti v veliki izbiri najnovejše modele. Posebno živahno je kupčevanje v trgovinah z živili, vendar pa kupci tožijo nad veliko draginjo. Mimo tega je občutiti znatno pomanjkanje kolonijalnega blaga, kave, čaja, začimb itd. Naravnost pa cvete kupčija v trgovinah z železnino, žeblji, ključavnicami, kladivi, kleščami in podobnim.
Kavarna »Umetnost« na zaklonišču
Nad nepoškodovanim zaikloniščem pred zračnimi napadi v bližini porušenega gledališča je bila pred nedavnim zgrajena moderna kavarna z naslovom »Umetnost«. Stavba je okusno m lepo zgrajena. V njej se vsak dan tare na stotine gostov. Vse osebje kavarne pa tvorijo od natakarjev do plačilnih, kuharic in blagajničark ter postrežnic brezposelni
AMERIKANCI ZBIRAJO INDIJAJiSKO KULTURO
Nekoliko pozno so se spomnite ameriške znanstvene ustanove, da bi bHo umestno, če bi jele zbirati razne indijanske predmete m toteme, ki izvirajo iz davnih dob, ko je bila na tej celini sveta na višku indijanska kultura. Zaradi širjenja civilizacije je bilo v zadnjih stoletjih uničenih precej dragocenosti, deloma pa se nahajajo po raznih muzejih v Evropi. — Vlada je sedaj odredila poseben urad z večimi uradniki, ki bodo ne le v Ameriki, ampak po vsem svetu nabirali razne dokumente stare indijanske kulture. Ves material bo nato urejen ter spravljen v posebnem muzeju, ki bo tudi ustanovljen
gledališki umetniki, ki so pred vojno s svojo umetnostjo navduševali Varšavča-ne.
Nočno življenje in prometna sredstva.
Zanimivo je, da je v obratu precej dan-cingov in zabavišč z godbo. Vendar pa se ne morejo primerjati z nekdanjim razkošnim nočnim življenjem. Lokali se morajo namreč po naredbi • že zgodaj /zapirati, ljudje pa raziti na domove, čim pade na Varšavo prvi somrak, ulice izumrejo, puste so in prazne.
Mestni promet se poleg tramvaja in avtobusov razvija s pomočjo tkzv. »taksi-triciklov«. To so navadni bicikli s priko-i lico. »šofer« uporablja namesto bencina'
V	časopisju se čestokrat pojavijo vesti, da je tu ali tam velik orel odnesel otroka. Tem vestem so skušali priti do dna kalifornijski ornitologi, ki se bavijo s proučevanjem življenja ptic. Pod vodstvom ornitologa John Louisa je poseben oddelek omitološkega instituta jel vzgajati in dresirati velikega orla za nošnjo raznih bremen in predmetov. Orel, ki so ga imenovali »Cezar«, je brez težav poletel v višino ter delj časa krožil z bremenom, težkim 1 kilogram. Čim so breme povečali na 2 kg, je orel že težje vzle tel, v zraku pa je vztrajal manj časa. Opazili so tudi, da ni mogel krožiti niti »lebdeti« v araku. Z bremenom od 8 do 12 kg — in približno toliko tehta tudi normalen otrok — pa se orel sploh ni mogel dvigniti. Prhutal je po zemlji in le redko se mu je posrečilo, da se je vsaj
V	Moskvi so pred nedavnim pričeli objavljati arhive iz življenja nekdanjih ruskih kronanih glav. Posebno zanimiv je arhiv iz one burne dobe, ko je prostrani Rusiji vladala carica Ana Ivanovna, ki je umrla T740, torej ravno pred 200 leti.
Po smrti Petra II. je izumrla moška veja dinastije Romanovih. Ker car ni imel zakonitega naslednika, je vrhovni državni svet poklical nečakinjo Petra Velikega, hčer njegovega brata Ivana, kurlandsko J vojvodinjo Ano Ivanovno, naj zasede ruski prestol.
ali kakega pogonskega sredstva svoje noge. Taksi-tricikli so opremljeni s takso-metri, prav tako pa je tudi uradno predpisana tarifa.
židovsko predmestje za zidovi Del Varšave je obkrožen z visokim in debelim zidom. To je getho ali židovsko predmestje. V tem izoliranem delu današnje Varšave stanuje nad 2 in pol milijona Židov. Promet med tem delom Varšave in ostalim je nastrožje zabranjen. Ker pa se v židovskem delu nahajajo tri katoliške cerkve, imajo katoličani do njih poseben ograjen dostop, tako da ne morejo spotoma priti v stike z židovskim prebivalstvom.
za nekaj sekund dvignil za kakih 10 metrov s tal. Ob tem poskusu so ornitologi mnenja, da so razna poročila o ugrabitvi otrok prazne »bajke« in novinarske »ra-
Navadno se ljudje silno razburjajo radi »neprestanega« jokanja dojenčkov. In kaj često srečuješ ljudi, ki tožijo, da se komaj na svet prišli zemljani prederejo vse dni, ne da bi opešali v tej svoji vnemi, ki očetom in vsej okolici kolje živce. Nekateri zdravniki na medicinskem oddelku Columbia univerze v New-Yorku pa so šli tej stvari do dna. Skozi daljšo dobo so vsak dan opazovali življenje . do-
Poleg svojih sposobnosti je imela carica Ana tudi nekatere slabosti, zaradi katerih se je smejal ves Petrograd. Carica je bila namreč silno hudomušna ženska ter je ljubila kaprice, nenavadne dogodke in norčije. Tako je nekega dne zapovedala vsemu dvoru, da se mora zbrati v hiši dvorskega norca, da proslavi rojstvo kozliča. V neki sobi hiše dvorskega norca je ležala v razkošni postelji pod baldahinom koza. Na glavi je imela nočno čepico s svilenimi trakovi. Pokrita pa je bila z dragocenim atlasom. Poleg stare koze je na svileni blazini ležal mlad kozlič, povit
v	otroški povoj. Pred to posteljo so v dveh vrstah stali dvorjani z dvorskimi norci na čelu. Ko je prišla v sobo kraljica s svojim ožjim spremstvom, je stopila naravnost k postelji ter iz svoje torbice nasula kozi hrane. Zbrani dvorjani pa so med tem jel! z meketanjem oponašati kozo.
V	dobi carice Ane so bile zelo čislane tudi velikopotezne šale, ki so bile včasih vse prej kot »nedolžne«. Tako je nekoč vsemogočni caričin ljubljenec Biron na pretresljiv način maščevalno obračunal z nekim sovražnikom. Nekega dne je namreč prišel v Petrograd iz Ukrajine plemenitaš Oordenko, da sc potoži radi nasilja ki ga ie Biron izvajal nad ljudstvom. R' ron pa je za to izvedel prodno je prišel
novo vrsto termometra, s katerim je mo- j goče meriti temperature posameznih te- j les. ne da bi sa jim termometer sploh, približal. Termometer namreč meri ^valovno dolžino nevidnih infra-rdečih žarkov ter kot tak predstavlja spek trame ter,.j | ki meri temperature od 0 do 100 stopinj.
S	pomočjo tega termometra je mogoč# ■ meriti tudi temperature, ki jih doslej ® bilo mogoče, z navadnim termometrom. Nova vrsta termometra je zlasti uporabna pri meteorologiji, astronomiji in geofiziki.
NOJEVO PERO
— Gospa, tole nojevo pero vam od sil# pristaja. Precej mlajša ste. Takole per° vas pomladi najmanj za deset let.
— In koliko bi jih potrebovala, kaj sodite?
— Najmanj štiri, spoštovana gospa!
IZ APROVIZACIJSKIIi ČASOV -
Uradnikovič je zvečer, ko sta se z ženo odpravljala spat, zlezel najprej pod posteljo.
— Kaj, za vraga, iščeš? — ga vpraša žena.
— Svojo karto za meso!
— Zakaj le rabiš sedaj karto za meso?
— Sinoči se mi je sanjalo o tolsti svinjctini, pa nisem imel pri sebi karte za meso.
IZ AFRIKE
Ona je v senčni kopeli, ker bi rada postala bela.
jenčkov. Izsledki so za vse one, ki po nedolžnem klevetajo dojenčke, češ da se neprestano derejo, sila porazni. Ugotovljeno je bilo, da normalen dojenček pre-joče dnevno jedva 2 in pol odstotka dneV nega časa, dočim se najmanj 6.7 odstotkov dnevnega časa smeji ali pa je dobre volje. Preostalih 90 odsotkov pa porabi za spanje in prehrano oz. nego.
Gordenko do carice. Dal je plemenitaša zapreti ter privesti v svojo palačo. To je bilo januarja 1740, ko je vladala huda zima. Nesrečnega Gordenka so v sami srajci odvedli na dvorišče, kjer so ga poliva-
li	z vodo. Mož se je malone izpremenil v ledeno soho. Ta kruti dogodek, čigar ozadje je ostalo carici prikrito, je dal pobudo, da je ukazala zgraditi na reki Ne-
vi	ledeno palačo. Palača, ki je kot čudo zrasla sredi reke, je bila dolga 24, visoka 7 in široka 9 metrov. Vanjo sta vodila dva vhoda. Razdeljena je bila na več sob, ki so imele po pet oken. Na oknih pa so bile šipe iz tankega, prozornega ledu. Ponoči so gorele v vseh sobah številne sveče. V njih siju je bila ta ledena palača naravnost fantastična.
Carica Ana je odredila, da se v tej palači proslavi poroka dvorskega norca. Po poroki pred oltarjem so svatje odvedli mlad par v ledeno palačo. Carica je mladoporočencema obljubila visoko nagrado, če vzdržita vso noč v stekleni palači. Ko je prihodnji dan napočila zora, je stopil v palačo nek častnik. V postelji je našel mlad par popolnoma zmrznjen. Sprva so mislili, da sta mrtva. Toda zdravnikom je uspelo, da so obema ohranili življenje. Carica se je nad svojim domislekom močno radovala ter je obe žrtvi svoje hudomušnosti bogato nagradila.
v tem okviru.
Strojnica na angleškem bombniku
Novejši .tipi angleških bombnikov so oboroženi tudi s strojnicami. Tako oborožen bombnik se z lahkoto spusti tudi v zračno horbo z letali lažjega .ipa, n. pr. lovci. Kacina za strojnico je montirana vrh bombnika. Strojnica sama pa ie vrtljiva.
Ta dva sl verjetno pripovedujeta svoje doživljaje z letalske fronte
Ornitologi odkrili »novinarsko raco"
OREL NE MORE ODNESTI OTROKA
Hudomušne šale in kaprice ruske carice Ane
Poročna noč dvorskega norca v palač? iz iedu
ce«.
Zavrnjeno klevete proti dojenčkom
ČLOVEK JE V SMEHU ROJEN VEČNI OPTIMIST
Vinarska šola s Kalvarijo v ozadju.
ssor
Lov za parcelami v mestu in okolici
Vojna v Evropi in kritični časi, katere Preživljamo, predvsem vpliva na one ljudi, ki so imeli bodisi v posojilnicah, bodisi doma v »nogavicah« shranjene svoje »jurčke«. Sedaj so prišli ti ljudje ua dan s svojim denarjem, katerega se frdčejo na vsak način znebiti. Zato iščejo Priložnosti, da denar vložijo v nepremičnine, ki so sigurna garancija, da ne b°do izgubili svojo vrednost. Baš radi tega se je pričel pravi lov za nepremičninami. V poštev pride vse:	zemljišča,
stavbne parcele, hiše, vinogradi in kme-
tije. Pri tem cena ne igra velike vloge, samo, da se iznebijo denarja, ki so ga prej čuvali kot največjo svetinjo in je postal sedaj »neljub gost« v hiši.
Radi te mrzlice za nakup nepremičnin se sklepajo v mariborski okolici od Limbuša, Peker, Radvanja do Hoč, ter od Kamnice, da Sv. Petra dnevne kupčije in vsak, ki je dobil zemljišče ali kaj drugega je vesel. Pri vsaki taki mrzlici brez-dvomno rastejo cene, kakor na borzi in se ravnajo po povpraševanju. Znan je primer v Radvanju, ko je neki mali po-
Postavitev spomenika kralju ZediniteSju
VELIKODUŠEN DAR INŽ. MILANA LENARČIČA V ZNESKU 100.000 din
Sinoči je imel odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Mariboru sejo, na kateri je poveril g.'inž. Milanu Lenarčiču lz Josipdola na Poh. dobavo kamenitega dela spomenika. Ta del bo ves iz pohorskega granita (tonalita), kar edino dostojno odgovarja kraljevemu spomeniku. Izvedbo tega načrta je v veliki meri omogočil sam inž. Lenarčič, ki je odboru po-
klonil 100.000 dinarjev kot svoj doprinos za postavitev spomenika. Spričo tega pri nas tako redkega mecenskega darila se odbor za postavitev spomenika javno zahvaljuje g. inž. Lenarčiču, ki je z velikim razumevanjem omogočil, da bo spomenik tak, da se bo Maribor zares veličastno oddolžil svojemu nepozabnemu kralju Mučeniku in Zedinitelju.
Uspela gledališka predstava v Studencih
V	soboto in nedeljo zvečer so nas v Sokolskem domu v Studencih vrli diletantje zopet presenetili. Uprizorili so igro pod gornjim naslovom, s katero so ponovno dokazali velike igralske zmožnosti. Tudi tokrat smo se dodobra nasmejali. Vendar je vsak, ki jih je že imel priliko videti, lahko z veseljem ugotovil njihov napredek.
Posebno se je to opazilo pri M a j-heničevi (tajnica Marija), ki ji ni več cilj gledalce samo zabavati — kar te-li običajno pričakujejo — ampak nuditi tudi res umetniški užitek. Ista težnja se opaža pri Mlakarju (generalni direktor), kateremu ni nobena vloga več problem. Nekoliko manj vigranosti se je opazilo pri Maksu (Pavle), kar je pa spričo toli odgovorile vloge povsem opravičljivo. Tudi Zupančičev direktor bi lahko bil nekoliko samozavestnejši, čeravno mo-
ra izpričati svoje slabosti. Ugajali so pa tudi Haupt m a nova (uradnica Ema) in njen zaročenec Kor če (Kovač) — slednji je zelo dobro podal značilnosti svoje vloge. Originalni sla bili tudi obe slugi B o b a n e c (Štefan) in Padežnik (Ivan). Oba sta kot tudi Teršavčeva (služkinja) in Miku seva (perica) podala svoji vlogi skladno s povezanostjo.
Kot že omenjeno je opažati pri nekaterih igralcih zelo lep napredek. Mestoma so posamezniki docela prekoračili mejo dilctantstva in smemo pričakovati v doglednem času že popolnoma rutiniran kader igralcev. Da so te trditve resnične, nam jasno dokazuje vedno številnejše občinstvo, ki z veseljem spremlja njih razvoj.
Igro je vodil in zrežiral režiser Jože Mlakar.	—ič.
OB PONEDELJKIH PRODAJA SVEŽEGA KRUHA PREPOVEDANA
Uredba.o preskrbi prebivalstva s kruhom prepoveduje prodajo svežega kru-ha. Kruh se sme prodajati en dan po peki. To velja tudi ob ponedeljkih. Včeraj so mariborski stražniki kontrolirali, če se pekarne drže te prepovedi in so nekaj R-ojstrov ovadili.
m Diplomiral je na visoki šoli državne glasbene akademije v Zagrebu naš rojak •tesip Kalčič iz Trnič pri Račju. Glavni stroki sta mu orgle in kompozicija.
m Upokojen je pri štabu mariborske orožniške čele narednik Karel Flakus.
m Poročila sla sc v Mariboru občinski ‘'radnik g. Lojze Oberžan iz Laškega in Bde. Štefka Kranjc z Ročne/ in Seja mariborskega mestnega sveta ho v torek, 29. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je 62 točk. Med drugimi bodo sklepali o dveh novih zdravnikih, nadalje o oddaji mnenja glede predlagane priključitve občine Košaki k uiariborski mestni občini ter o posojilu 35.000 din, za katerega prosi sekcija Združenja gledaliških igralcev.
m Občinska uprava Pobrežje poziva vse brezposelne družinske očete, ki so domovinsko pristojni v občino Pobrežje, da se zglasijo med uradnimi urami v občinski Pisarni.
m Kemični laboratorij pri glavni carinarnici v Mariboru prične poslovati 1. januarja prihodnjega leta. V pristojnost mariborskega kemičnega laboratorija spadalo glavna carinarnica v Mariboru ter carinarnice v Celju, Dravogradu in Gornji hadgoni.
m Nastop mladih igralcev. V ponedeljek, r8- oktobra ljodo izvajali gojenci dramske SQle Vladimirja Skrbinška Sheriffovo vojno dramo v li. slikali „Konec poti“. Starejšim obiskovalcem gledališča je ta drama
v	izvrstnem Zupančičevem prevodu gotovo su v živem spominu od zadnje uprizoritve našega gledališča. Tokrat pa se bo v Picj poizkusila mnogoolietajoča mlada .generacija in zalo na to produkcijo še prav Posebno opozarjamo. —k.
m. Eksplozija patronc. Pri nabiranju starega železa je našel 681etni Ivan Horvat iz studencev tudi staro patrono, ki mu je pri Pregledovanju eksplodirala in raztrgala dlan 'Zdravi se v bolnišnici.
m Zrelo jagodo je našel pri nabiranju gob pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju g. Franc Matjašič, železniški mizar iz Studencev.
sestnik, ki je imel svoje posestvece aa prodaj, vsakemu kupcu, ki je prišel, cenil za 10.000 din več. Pa ne smemo misliti, ,da prihajajo kupci samo iz Maribora in okolice, ampak tudi iz drugih krajev, celo iz Zagreba in drugod. Parcele so se silno podražile, in sicer plačujejo že tam, kjer so prej ponujali 10 din za m2, sedaj že 30.— din in še več.
Kam bo neki ta blaznost dovedla, se vprašanje vsak, ki opazuje ta lov za nepremičninami.
m Škrlatica se je pojavila v besarabskem transportu. V Mariboru so poklicali našega zdravnika, ki je bolnike pregledal in dovolil prevoz bolnikov v Gradec.
Moderne doze za cigarete bogata' izbira
nizke cene
M. J Ig er jev sin. Gosposka ulica 15
in Zapirajte okna pred tatovi! Zadnje čase so vedno bolj j>o gosti primeri, da tatovi skozi odprta pritlična okna na periferiji kradejo razne obleke in druge dragocenosti. Tako je prijavila policiji profesorjeva soproga ililda Kraljeva iz Koroščeve ulice 36, da ji je neznanec skozi odprto okno ukradel plašč. Pletilji Julijani Mikličevi s Koroške ceste 11 pa je na isti način izginila pletena ženska jopica.
m Ker je 2. septembra izražal tujo miselnost, je bil pri mariborskem okrožnem sodišču v tajni razpravi obsojen 29 letni Anton Tušek iz GedcravoeV na 4 mesece strogega zapora.
m Sodna razprava na cesti je bila včeraj v Studencih. 52 letna žena kollarskega mojstra Marija Tomažičeva iz Maribora je bila obložena, da je zakrivila s svojini osebnim avtomobilom promebio nesrečo, radi lega je bila obsojena na 300 din denarne kazni, pogojno za dobo 2 let.
m Ker je ukradel dve kravl, je bil Milan Ovčar iz Zurmanca obsojen na 6 mesecev strogega zapora.
m Zrlev ubijalcev. Že včeraj smo poročali o krvoprelitju pri Sv. Ani v Slov. ricah. Dočim se zdravijo tri žrtve podivjanih fantov v tukajšnji bolnišnici, počiva 28 letni Anton Bračko doma na mrtvaškem odru.
m Krava je stisnila ob steno 58 letno malo posestnico Terezijo Ornikovo iz Dupleka ,ki si je pri lem poškodovala levo ramo. Zdravi se v lx>Inišnici.
m. Vse na prostor, kamor spada! Na Obrežni cesti v Studencih pri kapelici so se zadnji čas navadili razni občani odlagati smeti in cdpadke. Občina Studenci opozarja vse občane, da je za smeti določila občinsko gramozno jamo na Kralja Petra cesti ter bo vse kršitelje pozvala na odgovornost.
NE ODMETUJTE KOSTI, KER JIH LAHKO PRODATE!
Ravnateljstvo za proučevanje. in organizacijo poljedelstva vj svrho preskrbe z živežem opozarja prebivalstvo, da ne odmetuje kosti ker so vačne za proizvodnjo umetnih gnojil. V državi je nekaj tovarn, ki kupujejo kosti za meljavo koščene moke. Ker pa je nastalo pomanjkanje nekaterih umetnih gnojil, posebno superfosfata, bodo tovarne produkcijo še povečale. Merodajni so zato tudi sklenili prepoved izvoza koščene moke.
m Več kokoši je neznanec ukradel posestniku Francu Lešniku iz Mejne ul. 5.
m Z metlo sta napadla neki moški in ženska trgovčevo soprogo Rozalijo Pečarjevo v Mlinski ulici ter jo lažje poškodovala. Zgubila je pri tem tudi šop las.
m S kolesa je padla na Glavnem trgu 41 letna delavka Eva Vebrova ter sc poškodovala na desnici in nosu.
m. Tatinski čevljarski vajenec. Pred časom je bila čevljarskemu mojstru A. 2. iz Studencev ukradena iz delavnice na Aleksandrovi cesti večja vsota denarja. Tatvine je bil osum Ijen njegov vajenec, ki pa se je spretno izgovarjal. Pred dnevi pa so mu dokazali razne poneverbe, ko je za mojstra kasiral pri raznih strankah, ne da bi on vedel. Ko so ga studenški orožniki trdo prijeli, jim je pod težo dokazov vse priznal, tudi tatvino omenjenega denarja. Mladega nepridiprava so prijavili sodišču.
m Konj je stopil na nogo 52 letnemu delavcu Antonu Kukovcu iz Hoč, tako da je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici.	'
m S koso na ramenu se je peljal s kolesom 37 letni delavec Anton Pesek iz Rač. Med vožnjo je padel s kolesa ter se je pri lem občutno tirezal v desno roko.
*	Lastniki osebnih avtomobilov, ki želijo svoja osebna vozila opremiti z melanom ,naj sc zglasijo takoj pri mestnem avtobusnem podjetju, Maribor.
Narodno gladaMla
Torek, 22. okt., ob 20.: ..Nenavaden človek" Red B.
Sreda, 23. oktobra: zaprto.
Četrtek, 24. okt., ob 20.: „Cyrano de Bergerac". Red C.
Prva ponovitev tragikomedije „Nenava-den človek", ki je bila pri premieri ob navzočnosti prisrčno aplavdiranega avtorja zelo lepo sprejeta, bo drevi, v torek 22. t. m. Na vrsto pride red B.
Kino
Grajski
kino. Samo vi
■ključno
lrl« rw
torka
prvi ruski film „Peter veliki". Od srede dalje izboren češki film »Vražji študentje"
• Kino Union. Do vključno srede »Glasnik ljubezni" velika filmska drama, razkošne scenerije, napete vsebine z Jean Galunom v glavni vlogi.
* Esplanade kino. Vsled velikega zanimanja in ogromnega obiska se podaljša do vključno torka sijajni dunajski film »Dunaj, mesto ljubezni" z Hans Moserom in Paul Hčrbigerom.
Vzorno gospodarstvo Vinarske šole
Te dni so imeli v goricah ob Mariborski Kalvariji splošno trgatev v naj lepšem jesenskem soncu. Stopil sem navkreber med trgače tukajšnje Banovinske vinarske in sadjarske šole, da bi zvedel kaj več o letošnji vinski letini, ko imajo vendar tako vzorno in najskrbneje urejeno posestvo.	>
Ljubeznivi ravnatelj in duša vsega gospodarstva g. Priol mi je določil prijaznega profesorja g. Pečovnika za vodstvo po vinogradu in posestvu. V nevezanem pomenku sem zvedel, da ima Vinarska šola 150 ha veliko posestvo z gozdom vred. Za gospodarstvo brez šole porabijo letno okoli 250.000 do 300.000 din. Posebej so me zanimali vinogradi, ki jih imajo ob Kalvariji in v Racerdvoru. Ob Kalvariji je okoli 4 ha, v ‘Racerdvoru pa okoli 5 ha vinograda, ki so razdeljeni v oddelke po trsnih vrstah. Pri Vinarski šoli prevladujejo predvsem renski rizling, moslavec, laški rizling, silvanec, muškatni silvanec, burgundec in žlahtnina, pri Racerdvoru pa moslavec, muškat, laški rizling, silvanec in traminec.
V	omenjenih vinogradih je letos za dobro polovico slabša letina kakor prejšnja leta. Le vzorno oskrbovanje goric je dalo razmeroma nekoliko več kot drugod na kakovosti, pa tudi na količini. Marsikod je mnogo slabše. Druga leta je ime! mošt iz šolskih goric tudi precej nad 20°/o sladkorja, letos pa največ do okoli 18 in 19#/o. Toda Vinarska šola letos kljub temu ne bo vina sladila, ker smatrajo strokovnjaki, da bo letošnji naravni pridelek čisto dobro pitno vino za splošni potrošek. Letos bo Vinarska šola odbirala (sortirala)
samo burgundec, renski rizling, traminec naše države. Saj prodajajo v Šibeniku že in moslavec, ostale vrste pa bodo dale sedaj dalmatinca po 6 do 7 din liter, navadno potrošno vino raznih vrst (me- y ^em razgovoru sva prišla v lepo ure-šano vino).	jeno	vjnSik0 klet, ki je bila dograjena leta
Ob tej priliki sva se z g. prof. Pecov- jggg j^et je urejena jn opremljena ?a nikom pomenila tudi o letošnji vinski le- ngd 700 h!. G_ prof Pečovnik mi je razdrti drugod. Pravil mi je, da je letošnja |0jjj rajj0 mnogih najmodernejših apara-slika vinogradov zelo žalostna. Pridelali ^ov |n prjprav, ki so neobhodno potrebne bodo tu pa tam le eno petino ' pridelka, tudi najboljši gi pa še znatno manj. prečna kakovost takšna, kakršna je v narski šoli najslabša. Slajenje mošta bo ■morda kaj popravilo, če bo sploh denarja za sladkor. Letos mošta 2 do 3 kg va je na 3 kg. okoli 30
Šport
Končni rezultati nagradnega tekmovanja
Z zaključkom jesenskega dela prvenstva v slovenski nogometni ligi se je zaključil tudi naš nagradni natečaj, v katerem je sodelovalo 207 tekmovalcev, ki so več ali manj redno pošiljali svoje prognoze. Rezultati tekmovanja kažejo, da si ni bilo tako lahko nabrati točk, kakor je to v začetku izgledalo, saj niti najboljši ni dosegel 50% dosegljivih točk. V pr-
vi	vrsti je tu igrala odločilno vlogo vrsta popolnoma nepričakovanih rezultatov, iznena-denja smo imeli skoro v vsakem kolu, tako da raz. 2 progn. v 3. kolu nikomur nismo mogli prisoditi 6 točk, dočim više sploh nobeden tekmovalec ni prišel. Povprečni rezultati prognoz po točkah se sučejo med 3 in 2 točkama, kajti v celoti sta dobili 2 prognozi po
6	točk, 17 po 5, 79 po 4, 267 po 3, 329 po 2, 166 po 1 in 5 po 0 točk, 14 prognoz pa smo v teku tekmovanja izločili kot neveljavne v smislu razpisa. Najboljše rezultatee smo zabeležili v 3. in 1. kolu, dočim so tekmovalci pri ostalih p|ognozah imeli manj sreče.
Koliko točk so si nabrali
Prvo mesto v nagradnem natečaju je zasedel knjigoveški pomočnik Roman Tomšič iz Maribora, ki je vodil v zadnjih kolih ter ima ob zaključku 24 točk od 56 dosegljivih.
S	23 točkami je na drugem mestu Albin Ralca iz Maribora, z 22 točkami je tretji dijak Franc Vetrih iz Ptuja.
Po	21	točk	sta si nabrala šporn Herman,
uč. obrt.	šole	iz Maribora,	ter Kapun Hinko,
dijak	iz	Slov.	Bristrice.
Po	20	točk	imajo Karel	Pocajt, dijak žel.
šole iz Maribora, Herman Heller, dijak iz Dogoš, Vinko Glavič, litograf iz Maribora, in Kumar Jože, dijak iz Pobrežja.
Po 19 točk ima 14 tekmovalcev:	Alojzij
Greif, Tone Kolenko, Franc Radej, Tone Tratnik iz Maribora, Rudolf Babič, Ivan Grizold iz Pobrežja, Ivan Dremelj iz Studencev, Franc Mekina iz Nove vasi, Karlo Razdevšek iz Prevalj, Drago Dečko, Alfonz Brzič iz Celja, Janko Sušeč iz Gornje Radgone, Srečko Teran iz Kranja, Vlado Uratnik iz Braslovč.
Po 18 točk imajo Pavel Černigoj iz Maribora, Emil Medvešek, Filip Samar iz Studen-
cev’. .pojmir Gala, Živko Vodopija iz Celja, Vasilije Resinovič iz Pobrežja.
Po 17 točk imajo Stanko Hren, Paulca Konic, Maks Novšak, Ivan Orešič, Karel Pocajt, kroj. pom., Branislav Senica, Metod Skamlič, Zlatko Voglar iz Maribora, Milan Peršič, Cini Peršič iz Pobrežja, Ivan Ferš iz Košakov, Aloijz Brunker iz Prevalj, Ivo Kardoš iz Murske Sobote.
Razen teh ima 10 tekmovalcev pa 16 točk,
6	po 15, 14 po 14, 6 po 13, 10 po 12, 12 po 11, 11 po 10 in 96 izpod 10 točk.
Nagrajene tekmovalci
Med tekmovalce, ki so imeli pri ugibanju rezultatov največ sreče, bomo razdelili sledeče nagrade:
1. Sani tvrdke Pinter & Lenard Roman Tomšič.
2. Srajco s samoveznico trgovine Avgust Hedžet Albin Ralca.
3. Toaletne potrebščine, darilo mr. Cirila Maverja, lekarnarja pri Zamorcu, Franc Vetrih.
4. Tribunske vstopnice k spomladanskim ligaškim tekmam v Mariboru, darilo športnih klubov Maribora in Železničarja, Herman šporn.
5. Sliko 13X19 foto ateljeja Mirko Japelj, Hinko Kapun.
6. Brezplačno krožno potovanje po Slovenskih goricah, darilo »Putnika«, Karel Pocait. dij. ž. š.
7.—16. so knjige Tiskovne zadruge v Mariboru, ki jih bodo dobili sledeči tekmovalci: Herman Heller dr. H. Dolenca »Izbrane spise«, Vinko Glavič A. S. Puškina »Kapetanova hči«, Jože Kumar J. Zeyerja »Tri legende o razpelu«, Svena Hedina »V azijskih puščavah« Janko Sušeč, Vašte-Burger like »Umirajoče duše« Alfonz Brzič, Pastuškina »Križev pot Petra Kupljenika Drago Dečko, dr. F. Zbaš-nika »Žrtve« Franc Radej, Pavla Kunaverja »Zadnja pot kapetana Scotta« Tone Tratnik, Guya de Maupassanta »Povesti zi dneva in noči« Ivan Dremelj, Hearna Lafcadia »Knjiga o Japonski« Tone Kolenko.
17.—23. so enomesečni brezplačni abon-
maji »Večernika«, ki ga bodo počenši s 1. novembrom prejemali vsi tekmovalci z 19 točkami, ki niso med gori nagrajenimi.
Nagrajenim tekmovalcem čestitamo ter jih prosimo, da naj počenši s soboto, 26, oktobra dvignejo v našem uredništvu nakaznice za nagrade. Tekmovalcem izven Maribora bomo nagrade na željo poslali po pošti. Ob koncu izrekamo tudi toplo zahvalo mariborskim tvrdkam in športnima kluboma, ki so prispevali nagrade za natečaj.
Drobne novice
Velik požar v Selnici ob Dravi
Nocojšnjo noč je izbruhnil v gospodarskem poslopju Antona Škrbineka lesnega trgovca v Selnici ob Dravi ogenj, ki je lepo urejeno poslopje upepelil do tal. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Domnevajo pa, da je nastal v garaži. Lahko bi prišlo tudi do še večje nesreče, saj so se uslužbenci, ki so spali v poslopju, zbudili, ko je bil v ognju še velik del strehe. Prihitel je na pomoč selniška gasilska četa, ki je ogenj omejila, da se požar ni razširil. Škoda znaša okrog 100,000 din in je deloma krita z zavarovalnino.
n Mesto docenta klasične filologije je
razpisano na univerzi v Skoplju.
n Svinčeno sidfco z rimske galeje so našli potapljači iz Krapnja, ko so nabirali morske gobe med otokoma Šollo in Ciovo. Ker so na tem mestu že pred leti našli zgodovinske rimske predmete, domnevajo, da se je tu potopila rimska ladja, natovorjena z vinom ali oljem.
n. V nekem toplem izvirku kopališča v Da-ruvarju so našli utopljenega preddelavca P. Markuša, ki je bil zaposlen pri gradnji gozdne proge. Pred dnevi je dvignil predujem na svojo plačo, nato pa je dalje časa popival ter se verjetno v pijanem stanju hotel okopati v izviru, kjer je utonil zaradi otrplosti srca.
n. Ukradeno diplomsko delo. Absolventu šumarstva Dušanu Popoviču v Beogradu so neznani zlikovci odnesli iz stanovanja vse, kar je bilo količkaj vredno Med drugim so mu odnesli tudi diplomsko delo ter razne dokumente in risbe, ki jih je pripravil za izpite.
n. Lovska nesreča. Blizu Jelačičeva pri Da-ruvaru se je na lovu smrtno ponesrečil lovec Ivan Miletič; ustrelil je mladega srnjaka. Ker je kazal še znake življenja, ga je hotel na nelovski način ubiti z udarcem s puškinim k0-v pitom po glavi. Pri tem se je sprožil naboj v drugi cevi ter ga zadel v prsi. Kmetje so g3 našli drugi dan mrtvega poleg ubitega srnjaka.
n. Meteorološko postajo in botanični vrt
namerava zgraditi na Velebitu banska oblast banovine Hrvatske.
n 900 gramov težek paradižnik je zrasel na vrtu Milutina Obradoviča v vasi Leoviet pri Ljuboviji. Zanimivo je, da je plod dosegel to težo kljub hribovitemu in kamenitemu zetu* ljišču, na katerem je zrasel.
n. Bivšega poslanca Živojina Jevtiča, ki je bil izvoljen leta 1932 in 1935, je obtožilo državno tožilstvo v Jagodini, da je skrival prijetega razbojnika Draža Gligorijeviča.
n. S cerkvenega stolpa je padel na zemljo iz višine kakih 20 m 26-letni elek.tričarski pomočnik Ivan Franolič, ki je bil zaposlen pri popravilu kupole na cerkvi v Stanjevcu pri Zagrebu. Pri padcu se je zelo težko poškodoval.
n. Steklenico žganja je izpii v treh urah za stavo 500 din varaždinski obrtnik Franjo Vadas v hiši posestnika Martina Bohala, ki je ravno kuhal žganje. Stavo je tako sicer dobil, zato pa je še istega dne podlegel za-strupljenju z alkoholom.
n. Že tri leta živi s kroglo v glavi Djuro Krajnovič v Brodskem Varošu. Pred tremi leti je dobil strel v glavo. Zdravniki mu krogle niso mogli odstraniti, tako da jo nosi še danes. Za zanimiv slučaj se zanima več zdravnikov.
n. Novi most čez Savo bodo kmalu dovršili in dali v uporabo pri Stari in Bos?-)ski Gradiški. Most ima tri velike oboke, dolg je 240 m ter je stal 21 milijonov dinarjev.
n. Največji policist v Jugoslaviji je Stojan Čurin, občinski stražnik v Bosanski Dubici. Visok je 2.05 m. Pred vojno je bil v Ameriki, od tod pa je odšel na solunsko fronto kot dobrovoljec. Bil je večkrat ranjen.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V matih oKlasin stane vsaka beseda f>G pur. najmanjša pristojbina za te oglase le din 10.—. Dražbe, or ek lici. dopisovanja In ženitovanjskl oglasi din 1.— po besedi. Naj-manlsl znesek trn tt oglase le	Debelo	tiskane besede se računalo dvojno. Oglasni davek za
enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se piačnle takol pri naročilu, oziroma ga te vposlat! y pismu skupaj * naročilom ali pa do oožtni položnici na čekovni račun It. 11.400 -Za vso olsmena odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
SLUŽBO DOBI
OEVLJARSK. POMOČNIKA
sprejmem takoj. Plečko Franc, Tezno, Ptujska 19
19180-2
Sprejme se pošteno ZANESLJIVO DEKLE
ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa druca hišna dela. Trgovina. Koroška 17. __________19176-2
SlUtBO IŠČE
NATAKARICA
išče službo v mestu takoj. Pismene ponudbe na og|. oddelek »Večernika« poa »Natakarica«.	19165-3
VA)ENCI-(KE)
VAJENCA
krepkejša, zanesljivega, sprejme proti polni oskrbi pekarna Rakuša, Koroška c 24.  	19033-4
STANOVANJE ODDA
Lepo eno- in
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda z vsemi crjtiklinami takoj. Vprašati Radvanjska c. 30/1.	19182-5
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda mali družini. Vprašati: Aleksandrova c. 32/11. _________19175-5__________
STANOVANJE
za 2 stranki se odda. Tržaška 48.	19156-5
SAN
ROGCRU’*
c
PREHRANA
DVA GOSPODA
se sprejmeta v vso oskrbo v kabinet s 1. novembrom. Cafova 5, II nadstr. Maribor. 19178-7
SOBO ODDA
OPREMLJENA SOBA
pri parku se odda- Naslov v od. odd. »Večernika«.
19177-8
PRAZNA SOBA
se odda. Wlldenrainerieva 16, II. nadstr- vrata 6. 19171-8
SOBO IŠČE
OPREMLJENO SOBO
iščem v novi zgradbi v centru mesta. Naslov pustiti v od- odd. »Večernika«.
19186-9
POSEST
PARCELO
prodam. Pišite pod »Bližina njestnesia Darka« na. od. odd. »Večernika«.	19168-11
DENAR
IŠČEM SODELAVCA
s 6—8000 din. Dober zaslužek! Gobec Drago, Studenci, Ciril-Metodova 5.	19172-12
OBRT - TRGOVINA
.KERAMIKA.
Hišni posestniki ln najemniki. preglejte Vaše pefcj in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko odedate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki In pečarii popust.
5212-13
POHIŠTVO-OPREMA
IZVRSTEN ŠTEDILNIK
se uroda, Frankopanova 35, Divjak.	19162-17
Kuhinjsko in
SPALNO OPREMO v dobrem stanju prodam za din 2450. Mlinska ulica 10. 19173-17
Kupim železno
PEČNO ZASLONILO
Koroška cesta 6. v trgovini.
19163-17
ŽENSKI KOTIČEK
ŠIVALNI STROJ
za šivilje, malo rabljen, se proda. Koseskega ul- 57
19181-18
ŽENITBE DOPISI
DEKLE
s čisto preteklostjo želi poročiti moža s stalno službo, vdovci niso izključeni. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika Pod značko »Cista pre-telost«.__________19167-19
Spomnite se CMD!
RAZNO
VAŽNO ZA VSAKOGAR! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike Pri prvovrstnem pečarskem. podjetju-Stalno velika zaloga najnovejših modelov peči. štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav. Maribor, Tyrševa ulica 12.
18218-28
Prodam 4 visoke
NAGROBNE SVETILKE
Koroška cesta 6, v trgovini.
19164-28
VOZILA
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, vsled odhoda na orožne vaje se po* ceni proda. Ogled kolesa od 12—14 ali 19—20 ure. Babo-šek Milka, Tezno, Gregorčičeva 3.	19179-22
f*P ir ikro! e v a n Se
* lem krlvuljn kom ho pilnetlo Vaiim kolegom ln kolegicam uspeh. Tudi prejmete Mu navodila od izumitelja tega i
F. ICHAUn
Najatrova 13-11-6 Maribor
ZLOŽLJIVA POSTELJA
dekoraoijski divan, radio, črn moški plašč, harmonika, mize in raznovrstno pohištvo ceneno naprodaj. Masaryko-va 24.	19174-17
Ne čakajte zadnjega dne
Oddajte velike in male oglase za sobotno številko le danes #
l/se aa sola ah jusatka
v TISKOVNI ZADRUGI
Cankarjeva 1 - Telefon 25-45.
Izd 'la ln urejuje ADOLF RIBNIKAR * Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se «• rražajo, — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. «* Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11. 409.