Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna štev. Ur 35.—
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: troniesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 410
TRST, ČETRTEK 26. JULIJA 1962, GORICA
LET. XI.
POSLANSKA ZBORNICA ODOBRILA DEŽELNI STATUT
Zopet zamujena edinstvena priložnost
O statutu bo sedaj razpravljal senat - Manjšina se na splošno omenja samo v 3. členu - Zakaj so levičarji umaknili svoje predloge?
Konec prejšnjega tedna se je v poslanski zbornici zaključila razprava o posameznih' členih posebnega statuta bodoče dežele j Furlanije-Julijske krajine. Kljub številnim popravkom in novim predlogom, ki so jih med enomesečno razpravo postavili poslan- j ci raznih strank, se osnutek statuta ni skoraj v ničemer spremenil in je zato v glavnem obveljalo besedilo statuta, ki ga jo I svoj čas odobrila posebna parlamentarna komisija.
V torek pa je bilo na dnevnem redu glasovanje o celotnem besedilu statuta, ki vsebuje 71 členov. Kot je bilo pričakovati, je bil statut odobren z večino glasov. Zanj so glasovali demokristjani, socialni demokrati, republikanci, socialisti in komunist'. Proti so bili liberalci, monarhisti in novi fašisti.
ZADNJI DAN RAZPRAVE
Besedilo statuta pride sedaj pred senat. Ker gre za ustavni zakon, bo po razpravi v senatu besedilo statuta ponovno proučila poslanska zbornica in o njem tudi glaso vala, nato bo o celotni zadevi še enkrat razpravljal senat. Med prvo in drugo razpravo v poslanski zbornici in v senatu pa morajo poteči najmanj trije meseci, šele po drugi razpravi v senatu in če ne bo kakih zaprek, bo statut končno postal zakon.
Iz tega izhaja, da bodo morale stranke vladne večine v prihodnjih mesecih zastaviti vse svoje sile, če hočejo, da bodo to vprašanje rešile še v sedanji zakonodajni dobi, ki sc zaključi, kot znano, sredi prihodnjega leta.
Slovence v Italiji bo zanimalo, kako jo Potekel zadnji dan razprave, ko so poslanci morali proučiti nekaj dopolnilnih členov k statutu, ki so jih v korist naše manjšino Predložili socialisti in komunisti. Ti so nam reč hoteli, da bi manjšinske pravice bile Natančneje določene v deželnem statutu, zlasti kar zadeva enakopravnost med obema narodnostma in uporabo slovenščine v javnih uradih. Omenjene dodatne Člene sta obrazložila in utemeljila poslanca Luzzatto (socialist) in Paietta (komunist).
IZJAVE MINISTRA MEDICIJA
Proti tem predlogom pa sta govorila tako Predstavnik demokristjanov poslanec Roc-chetti, kot član vlade pa minister Medici. Ta le med drugim dejal, da je manjšinsko vPrašanje »obrobnega« značaja in da se s to zadevo ne sme pretiravati. Izjavil je tu-
di, da manjšina uživa polno svobodo tiska, kar potrjuje dejstvo, da danes izhaja »13 slovenskih listov« in da program v slovenskem jeziku Radia Trst A traja tedensko po 84 ur.
Minister je še poudaril, da bo vlada »tudi v bodočnosti zagotovila Slovencem v Gorici in Trstu spoštovanje njihovih pravic.« Končno je tudi izrazil mnenje, da bi se kakšno še nerešeno vprašanje lahko uredilo z drugimi državnimi zakoni.
Po teh izjavah so socialisti in komunisti umaknili svoje predloge. V deželnem statutu se torej manjšina na splošno omenja samo v 3. členu, ki se takole glasi: »V deželi so priznane enake pravice in enako ravnanje vsem državljanom ne glede na njihovo narodno pripadnost. Njihove narodne in kulturne značilnosti so zaščitene «
Kot vidimo, poslanska zbornica ni sprejela niti ene izmed vseh zahtev, ki so jih v zvezi z deželnim statutom še pred kratkim postavili predstavniki naše manjšine, čeprav nismo nikdar gojili prevelikega upanja, da bi v Rimu prodrli vsaj s svojimi bistvenimi predlogi in zahtevami, smo vendarle pričakovali, da bomo na pristojnih mestih naleteli na določeno mero razumevanja.
Zaradi tega menimo, da od bodoče dežele
manjšina kot takšna ne more pričakovati velikih koristi, in sicer predvsem iz tehle razlogov. Noben bodoči zakon, na katerega je namignil minister Medici in s katerim se v svoji politični naivnosti tolaži tudi kakšen vidnejši pripadnik manjšine, ne bo mogel Slovencem zagotoviti, da bodo kot narodna skupina zastopani v deželnem svetu. Iz tega pa sledi druga ugotovitev, in sicer da Slovenci v okviru dežele ne bodo mogli povedati svojega mnenja niti, kadar se bodo reševala vprašanja, ki se tičejo izključno manjšine.
NEVARNOSTI
Zato nas ne more nihče prepričati, da je takšna deželna ureditev, kakršno sedaj kujejo v Rimu — in pri tem mislimo samo na manjšinsko vprašanje — v skladu z modernim pojmovanjem avtonomije in demokracije. Ce se ne bomo od sedanjih dogodkov nekaj naučili in korenito pregledali marsikaterega svojega stališča, se lahko zgodi, da se bo dežela spremenila v učinkovito sredstvo, da se nas še bolj razcefra, kot smo danes, da se nas kot neorganizirano množico pahne v še tesnejši objem italijanskih vsedržavnih strank in da se nas postopno poniža na stopnjo folklorne skupine, kar so danes Furlani.
Kljub neuspehom pesimizem ni na mestu
To kratko razmišljanje bi bilo pomanjk ljivo in pristransko, če ne bi povedali tudi svojega mnenja o zadržanju komunističnih in socialističnih poslancev. Kot smo že omenili, so predstavniki teh strank, v katerih je organiziran tudi del Slovencev, predložili v korist manjšine nekaj dodatnih členov k statutu, ki ga je bila izdelala parlamentarna komisija. Ko pa so videli, da tem predlogom odločno nasprotujejo demokristjani in njih zavezniki, so predloge umaknili. če bi namreč vztrajali pri svojih zahtevah, bi poborniki dežele ostali v manjšini in bi statut ne bil sprejet.
Očitno je, da so komunisti in socialist! dali prednost koristim večine svojih italijanskih pristašev, čeprav so izjavljali — in še danes izjavljajo, da je pravilna ureditev manjšinskega vprašanja zanje »načelno« vprašanje.
Res je sicer, da so tudi med razpravo o deželnem statutu od vseh italijanskih strank pokazali največ razumevanja za naše potrebe le komunisti in socialisti, a prav tako
je tudi res, da je vse ostalo le pri načelnih izjavah, čeprav je treba resnici na ljubo priznati, da se to ni zgodilo po njihovi krivdi. Kljub temu moramo priznati, da smo od teh strank pričakovali nekaj več vneme in nekaj več vztrajnosti pri utemeljevanju predlogov v korist manjšine.
Čeprav smo v zvezi s pripravami za ustanovitev dežele doživeli marsikatero razora-nje in marsikateri neuspeh, mislimo, da pesimizem ni na mestu. Kajti kakor je res, da si od dežele manjšina v narodnem pogledu ne more bogvekaj obetati, tako ie tudi res, da deželna ureditev ne bo mogla poslabšati današnjega stanja, če bodo Slovenci znali iz zadnjih dogodkov narediti pravilne zaključke.
Po našem mnenju so odgovorni italijanski krogi tokrat zgubili edinstveno priložnost, da končno pravilno rešijo manjšinsko vprašanje ob svoji vzhodni meji, kar bi ne bilo v korist samo Slovencem, temveč tud: sami državi ter nadaljnjemu mirnemu sožitju med narodoma, ki živita v tem delu Evrope.
RADtO TRST A
• NEDELJA, 29. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Kaj nam je. pravil piskrovez«, pravljica (Lea Fatur - Drago Petkovšek), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Kvintet Niko Štritof; 16.00 Popoldanski koncert ; 18.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.15 Nedeljski vestnik; 21.30 Sodobna simfonična glasba — Kabalevsky: Colas Breugnon, u-vertura; James Cohn: Simfonija v A-duru; 22.00 Nedelja v športu.
. PONEDELJEK, 30. julija, ob: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avtorjev — Škerjanc: Simfonija št. 2, Bravničar: Koračnica; 19.00 Organistka Lilian Cap-poni igra skladbe Sponga in Nordia; 19.14 Bartok: Madžarske skice; 19.30 Radijska univerza — Giuseppe Montalenti: »Zakaj smo podobni svojim roditeljem« — »Kaj zmore evgenika?«; 20.30 Iz glavnih italijanskih opernih gledališč — Wagne.r: »Tri-stan in Izolda«, opera v 3 dej. Prvo in drugo dej. Orkester in zbor bolonjskega občinskega gledališča dirigira Lovro Matačič.
• TOREK. 31. julija, ob: 18.30 Italijanski operni pevci: »Ezio Pinza»; 19.00 Klarinetist Miha Gunzek, pri klavirju Marjan Lipovšek — Hindemith: Sonata; 19.20 »Babica«, pravljica (Božena Nemcova - Dušan Pertot). Tretji del: »Lovčeva povest«. Igrajo člani RO; 20.30 Wagncr: »Tistan in Izolda«, opera v treh dej. Tretje dei. Orkester in zbor bolonjskega občinskega gledališča vodi Lovro Matačič; 22.00 Bizantinska civilizacija — Maks- Šah: »Osebnost bizantinskih cesarjev«.
• SREDA, 1. avgusta, ob: 19.05 Pianistka Giuliana Gulli; 19.30 Turistični razgledi — Dušan Pertot: »Po evropskih rekah in jezerih: Lago Maggiorc« — Mara Kalan: »Sprehodi po gornji Savinjski dolini«; 21.00 »Dekle in vojaka«, radijska drama (Gino Pugnctti - Drsn Kraševec), igrajo člani RO.
• ČETRTEK. 2. avgusta, ob: 18.30 Iz italijanskega glasbenega us'varjanja: »Verdijev založnik«; 19.00 Altistka Mariia Bitenc, pri klavirju Gojmir Demšar; 19.30 Z Valvazorjem po naši deželi (Mara Kalan); 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije. Približno ob 21.35 Književnost in umetnost — Martin Jevnikar: »Pesnik Alojz Gradnik ob 80-letnici«. Približno ob 22.10 Iz zgodovine italijanske veleindustrije — Rosario Romeo: »Kriza poljedelstva in carinske tarife, v dobi 1880-1896«.
~ PETEK. 3. avgusta, ob: 19.00 Konccrtna sezona Tržaške ljudske univerze 1960-61 — Grieg: Kvartet v (T-molu, on. 27; 19.30 človek in cesta — Rafko Dolhar: »Kako nai se vozač hrani. Vnliv alkohola«; ">0.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Vaški ansambel Silvo Tarpše: 21.00 Koncert nnc.rne j?la«be: 2’.00 Srečanja s tržaškimi književniki: »Anna Maria Tiberi Petroni« (Josip Tavčar).
SOBOTA. 4. avgusta, oh: 13.30 Otoki v lahki glasbi: 14.40 Pojeta .Telka Cvrtežar in Franc Koren:
16.00 Tone Penko: »Medvedove dogodivščine«: 16 45 Znane, melodije v izvedbi Alberta Casamassima in Franen Russa: 18 30 Skladbe julijskih avtorjev — Illersberg: Tnterludii za staro farso — »Le ciara-melle«. noem za sopran, moški zbor in orkester:
19.00 Pianistka Giat Mallv: 19.30 Tržaški obiski — »Rojan«; 20 00 Šnortna tribuna; 20.40 Slovenski vokalni oktet: 21.00 »Dreta se ie utrgala«, radijska igra (Josip Tavčar), igrajo člani SG v Trstu.
TEDENSKI KOLEDARČEK
29. julija, nedelja: 7. pobinkoštna
30. julija, ponedeljek: Julija
3|. julija, torek: Ignacij Lojolski
1. avgusta, sreda: Vezi sv. Petra
2. avgusta, čelrtck: Alfonz
3. avgusta, petek: Lidija
4. avgusta, sobota, Dominik
GNJAT HM NE DIŠI
Izraelska vlada je prepovedala od ponedeljka dalje sleherno rejo prašičev po vsej državi. Sklicuje se na židovske verske predpise, po katerih je svinjsko meso označeno za »nečisto« in ga zatorej Židje ne smejo uživati. Za predlog je glasovala večina poslancev, levičarske stranke so se pa uprle Prašičereja je dovoljena samo v severni Galileji, »kjer prebivajo tudi kristjani.
Nove olajšave pri potovanju v Jugoslavijo
V prostorih jugoslovanskega konzulata v Trstu je bila v petek prejšnjega tedna ti skovna konferenca, na kateri je konzul g. Oluič obrazložil tržaškim časnikarjem nove carinske predpise, ki veljajo za turiste, kateri potujejo v Jugoslavijo.
V bistvu gre za nove olajšave, ki znatno poenostavijo carinske preglede na meji in s tem omogočijo, da turisti v mnogo krajšem času opravijo vse formalnosti, ki so v zvezi z vstopom na ozemlje sosedne repu blike.
Važno je predvsem vedeti, da turistom ni odslej več potrebno prijavljati na posebnih obrazcih valute, ki jo imajo pri sebi. Potm ki lahko imajo s seboj kakršnokoli vsoto denarja (lire ali kako drugo valuto) in ie ni treba več prijavljati jugoslovanski carini. Nespremenjeni pa so ostali le predpisi o vsoti dinarjev, ki jih lahko ima pri sebi, kdor potuje v Jugoslavijo.
Kot znano ima vsak turist ali potnik pravico, da ob vstopu v Jugoslavijo ima s seboj največ 1.500 dinarjev (v komadih po 100 din). Glede na ugodno zamenjavo (n pr. lira — dinar) se med drugim tudi ne splača kupovati dinarje izven meja Jugoslavije. V menjalnicah v Jugoslaviji dobiš namreč 120 din za 100 lir.
Po novih predpisih se je nadalje znatno povečalo število predmetov, ki sodijo med osebno prtljago in ki jih zato tudi ni več potrebno carini prijavljati na posebnih o-brazcih. K osebni prtljagi na primer spadajo fotografski in radijski aparati, lovske in druge športne priprave in vrsta predmetov, ki iih običajno nosijo s seboj moderni turisti.
Po teh novih olajšavah in glede na novejše predpise o izdajanju turističnih vizit
‘Tisočkratni morifec
V torek so v Nemčiji zgrabili zdravniku VVernerja Heyde, ki ima na vesti več kol 100 tisoč umorov. Hcvde je bil v nacističnem režimu zdravnik-psihijater po taboriščih. On je imel nalogo določevati, kdo izmed jetnikov je telesno in umsko tako šibak, da ga je treba spraviti s sveta. Mož je tako »vestno« izvrševal svoj rabeljski posel, da je pošiljal v ppči kar množice nesrečnih žrtev.
Leta 1947 se mu je posrečilo pobegniti iz ameriškega taborišča. Skrival se je pod drugim imenom v šlezviku. šele po petnai stih letih so ga našli. Zdaj bo terjala pravica račun od njega.
LEPE NOGE IN POLITIKA
Amerikanci vsako toliko časa nekaj pre-tuhtajo. Ta mesec so prišli do ugotovitve, da lepe in vitke noge njihovih tajnic 'in tipkaric po južnoameriških poslaništvih in konzulatih škodijo političnim odnosom z diplomati južnoameriških republik. Ti so sc namreč vedno čutili v zadregi vpričo lepili nog in visoko rastlih tajnic, ki so nekako zviška gledale na južne Američane, ki so bolj nizki po postavi. Diplomatski razgovori so se zaradi tega nekako bolj zatikali. Združene države so zatorej najprej v Ekvadorju namestile bolj nizke uradnice in brž se je izkazalo, da gre bolje. Lepe in viso-korastle uradnice so torej v nevarnosti zn svoja mesta.
mov, o čemer smo poročali pred nekaj me sec, odslej potovanja v Jugoslavijo so mnogo bolj enostavna, kot je bilo še pred neka] leti. S tem sc bo gotovo še bolj okrepil tujski promet in tudi poznavanje sosedne države in njenih narodov.
—0—
PODKUPLJIVI URADNIKI
V soboto je rimska policija aretirala dva visoka uradnika, ki sta uslužbena pri računskem oddelku pri državnem predsedni-štvu na ICvirinalu. Uradnika Riziero G'-s m ondi in Beniamino Nicastro sta si uma- , zala roke in si. zapravila službo za bore sto tisoč lir. Sinu nekega sosednega posestnika v Frascatiju sta obljubila, da ga bosta dala premestiti v vojaški službi na boljše mesto. Oče Maccaroni jima je prinesel po- j lovico vsote, češ da nima več pri sebi; dodal je še gnjat in nekaj salamov. Posred nika sta pa pritiskala nanj, naj kar brž prinese še ostanek, sicer utegnejo sina poslati na staro mesto, zlasti še ker se sin v vojašnici slabo vede. Ko je vojak to zvedel, je javil zadevo predstojnikom. Tista dva sta takoj zgubila svoji mesti in se preselil i iz Kviranala v Regina Coeli, kjer so zapori.
Z ameriških univerz
Ob koncu šolskega leta začno poslovati i na ameriških univerzah pravi »delavski uradi«. Velika podjetja pošiljajo tja svoje zastopnike, da si zagotovijo delovno moč v določenih strokah. Dijalkom, ki dokončujejo izpite iz fizike, ponujajo za prvo službo do 350 tisoč lir na mesec; enaiko tudi absolventom s trgovinskih fakultet. Stavbenim in strojnim inženirjem ponujajo celo po pol milijona prve mesečne plače.
Slabše jc s pravniki. Zato pa je tudi vsako leto manj advokatov. Podobno je z zdravniki. Po ameriških bolnišnicah deluje večina zdravnikov — priseljencev. Za učitelje in profesorje pa ne mara več nihče študirati. Primanjkuje jih že nad 300 tisoč.
Ta stan je tudi v Ameriki, kot povsod drugod, premalo plačan in upoštevan.
RAZŠIRJENOST SLINAVKE IN PARKLJEVKE
Kier gojijo govejo živino, tam poznajo tudi slinavko in parkljevko. Po poročilu FAO — Mednarodni urad za kmetijstvo in prehrano — ie bilo lansko leto v Evropi nad 29.000 žarišč slinavke in parkljevke, in sicer 18.000 v Italiji, 7.000 v Zap. Nemčiji 2.600 v Franciji, ostala pa v drugih državah, med katerimi so tudi Sov. zveza, Jugoslavija, Poljska, češka in Vzhodna Nemčija
Pri FAO deluje posebna komisija za zatiranje kužnih bolezni pri živini. Na zadnjem zasedanju komisije je bilo ugotovljeno. da prašiči pred' slinavko in parkljevko sploh niso zaščiteni, ker so vsa doseda) preizkušena cepiva preslaba.
AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Proizvodnja avtomobilov v Italiji stalnn narašča. V teku letošnjega leta bodo vrgle tovarne na trg 775 tisoč avtomobilov; sc pravi 20 odstotkov več kot lansko leto-
Leta 1960 je prišlo eno vozilo na 21 Pre' bivavcev v državi, dočim je imel leta 19*-komaj vsak 335 prebivavec svoj avto.
Zveza med kontinenti
V ponedeljek ob osmi uri zvečer s La se po televiziji prvič povezala Amerika in Evropa s pomočjo Telstarja, zvezne postaje v osvetju. Umetni satelit Telstar, ki sprejema m odbija televizijske oddaje, je v po nedeljek brezhibno deloval ob točno dolo čeni uri. V sedemnajstih evropskih deželah, v Kanadi, Združenih državah in v Mehiki je čakalo na medcelinske oddaje več kot
Bombe na Vatikan
Ves krščanski svet je razburila bombna eksplozija v baziliki sv. Petra v Rimu. Mnogo se je že pisalo o tem nenavadnem atentatu, zlasti ker policija še ni našla zločincev. Malo 'je pa znano o dejstvu, da je bila položena bomba na spomenik papeža Klementa X., in sicer prav na njegov rojstni dan. Ta papež se je rodil v Rimu 13. julija 1590 in je umrl leta 1676. Bržkone je le gol slučaj, da je neznani zlikovec izbral prav tisto točko in prav tisti dan.
Vatikanski orožniki se zdaj spominjajo, da so tisto soboto pred vhodom v svetišče ustavili dva tujca, ki sta se branila oddati majhen zavoj, katerega sta nosila pod pazduho. Misleč, da gre za kake osebne predmete, so ju pustili mimo. Po eksplozij5 bombe, ki ni bila večja od jabolka, sta oba zginila.
Podobnih slučajev pa je bilo že več. Za časa papeževanja Leona XIII. (1878-1903) je neznanec pustil ročni kovček v pred dverju bazilike. V njem je bila skrita bomba, ki je z vso silo eksplodirala.
Ob svetem letu 1950 so tudi našli v bazi liki močno bombo, k sreči še preden se je razletela. Atentatorjev tudi takrat niso ulo vili. V zadnji svetovni vojni so padale bombe na Vatikan tudi iz zraka. V novembru leta 1943 je odvrglo neko letalo kar štiri bombe, ki so se raztreščile v bližirfi vatikanske radijske postaje. Govori se, da jih je vrgel z letala fašistični kolovodja Fari-nacci. še hujše je bilo v marcu leta 1944. ko je eksplodiralo šest letalskih bomb po-ieg poslopja sv. Oficija. Bilo je več mrtvih in tudi škoda je bila velika. Takrat je letalo krožilo nad Vatikanom komaj 600 me trov visoko. V vatikanskih krogih so bili mnenja, da je bilo tudi tisto letalo fašistično.
Vstaja vesti
Dne 20. julija so po vsej zapadni Nemčiji slovesno obhajali spomin na žrtve, ki so padle v boju proti zločinskemu Hitlerju. Na ta dan leta 1944 je skupina višjih čast nikov okrog generala Stauffenberga pripravila atentat na nacističnega vodjo. On je bil samo ranjen, vsi prijatelji in celo oddaljeni znanci zarotnikov so pa bili postre Ijeni.
Na visoki pedagoški šoli v Berlinu je predaval rektor vpričo množice profesorjev in dijakov. V govoru je podčrtal, da, čeprav ni hitela zarota trenutno uspeha, je vendarle vzbudila vest nemškega naroda.
Vsa državna poslopja so izobesila zastave. Kancler Adenauer pa je v Bonnu položil venec ob spomeniku nacističnih žrtev. ^ parlamentu so nekateri poslanci stavili Predlog, naj se 20. julij proglasi za državni Praznik. Kaže pa, da ne bo predlog prodtl, ker je zlasti med starejšimi še preveč na-cističnega duha in pangermanske veličine.
200 milijonov gledavcev. Sam papež Ivan. XXIII. je zasledoval potek oddaje iz svoje zasebne pisarne. V rimskem senatu so prekinili sejo, da so mogli senatorji prisostvovati zgodovinskemu dogodku.
V Evropi so gledavci spremljali prenos ameriškega programa, ki je obsegal sedem točk, od baseballa (ki ni bil prav potreben) do Kennedyjeve tiskovne konference.
Po končani ameriški oddaji je moral Telstar krožiti 160 minut okoli Zemlje, da je spet prišel v pravo lego. Ko se je na televizijskem platnu prikazal londonski stolp, so kazale ure po srednjeevropskem času 22.58. V raznih krajih Evrope je delovalo 54 televizijskih kamer, na osrednji postaji v Bruslju so pa oddajali slike preko Telsta-rja v Ameriko. Eno tisočinko sekunde so potrebovali valovi iz Bruslja v Ameriko. Kazali so slike s polarnih krajev in iz Sicilije, iz zapadne Evrope in iz Beograda. Poskus prve medkontinentalne oddaje se je odlično, obnesel. Ob 11. uri in 19 minut je bila oddaja končana in Evropa je prvič po televiziji voščila Ameriki »lahko noč«.
—0—
Najdaljša avtocesta
Po štiridesetih letih se je v Nemčiji uresničil načrt, povezati državo od severa do juga z moderno avtocesto. Severno-južno evropsko cestno zvezo so začeli graditi že pred vojno. Dela so bila prekinjena v vojnih letih. Pred 14 dnevi so pa dokončali še zadnji del te mogočne in važne proge, ki teče od Hamburga skozi Frankfurt do Ba-sela ob švicarski meji. Cesta Hafraba je dolga 820 kilometrov. Ko jo bodo podaljšali še do mesta Liibecka, bo znašala njena dolžina nad tisoč kilometrov.
Zdravniški zbor v Moskvi
V Moskvi so se te dni zbrali zdravniki iz sedemdesetih držav na VIII. mednarodni kongres izvedencev proti raku. V Kremlju je navzočih nad 5000 znanstvenikov, ki proučujejo mednarodno sodelovanje v borbi proti raku, bolezni, proti kateri do danes še niso našli učinkovitega sredstva.
Zborovanje se je začelo z branjem posebne pozdravne poslanice Nikite Hruščeva, ki pravi, da se morajo v borbi proti raku združiti znanstveniki vsega sveta. Poudaril je tudi, da bo skupni napor v tej znanstveni borbi imel uspeh le tedaj, če se bodo države razorožile in bo zavladal mir. V nasprotnem slučaju je sodelovanje onemogočeno in rak bo vedno kosil vsako leto na tisoče žrtev. O tej resnici pač nihče ne dvomi.
Posledica tiskovne pravde
V decembru lanskega leta je naperil bivš' župan v Sovodnjem Jožef Trinko pravdo proti Vojmiru Tedoldiju, uredniku lista »Matajur«. Zupan je tožil urednika, da je žaljivo pisal o njem v omenjenem dvoted-niku v številki z dne 15. septembra 1961. Časnikar je bil obsojen na eno leto ječe, 10C tisoč lir globe in na poravnavo pravdnih stroškov.
Občutna kazen je zbudila začudenje. Te-doidi je vložil priziv, ki bi se moral obravnavati prejšnji teden pred tržaškim sodiščem. Pred razpravo je pa urednik izjavil, da ni bil naperjen inkriminirani odstavek proti Trinku, ampak da je le na splošno označil razmere v občini, kar je tudi objavil v listu. Glede na te popravke je župan Trinko umaknil tožbo s pogojem, da plača urednik Tedoldi 200 tisoč lir za spomenik padlim v Cepletišču.
Ccata - za	potrebo
»Svetloba je za vse oči, toda vse oči nisc za svetlobo,« je rekel nemški modrijan Fenchterslebcn. Očala pa ne nosijo ljudje samo za potrebo, marveč tudi zastran mode, posebno temna v žarki poletni luči. Kratkovidnim in dalekoVidnim so se pridružili dandanes tudi previdni nosivci dveh steklenih plošč, vdelanih v lepe okvire.
Sedanja očala za sonce so prišla iz Amerike kot marsikatero drugo lepotilo. Po vojni so jih začeli nositi vsi, bodisi iz potrebe ali previdnosti, bodisi zaradi mode, kakor so začeli žvečiti gumi ali piti coca colo.
Danes nosijo zlasti lepotice temna očala z dragocenimi okviri, da še bolj poudarijo lepoto obraza in da skozi temna stekle nemoteno mečejo koketne poglede. Nikakor pa ne samo zaradi lepote, ampak tudi iz potrebe ...
Stare slike nam kažejo prva očala, vdelana v okvir iz žice. Iz 14. stoletja imamo prvo sliko na presno v dominikanskem sa mostanu San Nicolo v Trevisu. Slika nosi datum iz leta 1352. Te podobe kažejo resne možake, učenjake in pisce, ki modro berejo skozi naočnike, podobne našim ščipal-nikom na nosu. Seveda so jih morali po starem vedno držati z levo roko, ker še niso poznali vzmeti, ki bi stisnila »nanosni-ke« ali dveh paličic za na uhelj.
Dame in kavalirji so pa že v rokokojski dobi nosili očala, pritrjena na lepo izrez ljano paličico. Nastali so lornjoni, ki so pomenili višek mode za dame še pred prvo vojno. Gizdalini so se pa na sprehodih in v salonih ponašali z monoklji. Eno samo steklo so spretno nataknili na eno oko in se postavljali, češ kdo smo mi.
Potreba in okras sta oča'a razvijali v današnjo obliko. Monakovska princesinja Gra-ce je začela nositi očala z okviri, ki imajo vdelane srebrne in slonokoščene okraske.
—0—
NEZAŽELENA NAVODILA
Visoki uradnik francoskega finančnega ministra Rene Macart je napisal knjigo »Sleparije davkoplačevavcev v Franciji«. Mož je imel dober namen, ožigosati nepoštene državljane, ki odtegujejo državi, kar je njenega. Navaja dolgo vrsto zgledov in načinov, katerih se Francozi poslužujejo za napačne davčne napovedi. Oblasti so se začele čuditi, ko je več naklad te knjige kar naglo pošlo. Ljudje so se namreč posluže vali opisa sleparij kot učbenika, da so utajevali svoje dohodke, ne da bi jim prišla financa na sled. Ko bi morala iziti že osma naklada knjige, jo je vlada prepovedala.
15. Slovenski tabor na Repentabru
V nedeljo, 22. t. m. popoldne, je bil na Repentabru 15. slovenski tabor, ki se ga je udeležilo okoli tisoč tržaških, goriških in koroških Slovencev. Točno ob 15. uri se je pričela verska pobožnost, nato pa je sledi: program.
V uvodu je predstavnik tržaške Slovenske prosvete toplo pozdravil vse navzoče in med drugim poudaril, da se geslo letošnjega slovenskega tabora glasi: »Hočemo žive ti, narod hoče živeti, jočemo v smrt«.
Koroški Slovenci so pozdravili tržaške in goriške brate s štirimi lepimi pesmimi, n ji hov predstavnik pa je v svojem govoru poudaril, da so tudi na Koroškem še in bodo Slovenci. »Ne gremo z naše zemlje, mi ne!« je dejal. Tudi Goričani so prinesli svoj po zdrav. Njihov predstavnik se je v svojem govoru spomnil nedavno umrlega slovenskega kulturnega delavca, profesorja Mirka Fileja iz Gorice.
ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER
I priredi v soboto, 4. avgusta, ob 20.30 v Kopru zaključno revijo III. jugoslovanskega folklornega festivala
»JUGOSLAVIJA PLEŠE IN POJE«
It Sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli
i
KOLO - Beograd • LADO - Zagreb
TANAC - Skopje
H Prednaročnina vstopnic in ostale informacije Ij pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, ulica s Geppa 9/11. (tel. 31-119) od četrtka dalje od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure.
G. kaplan Zrnec, ki že 15 let živi v Kanadi, je rekel, da je zanj izredno lepo doživetje, ker lahko prisostvuje tej slovenski manifestaciji. Povedal je, da so v Torontu, kjer on živi, mnoge slovenske farne šole in da slovenska zavest in spomin na nas ne bo zamrl. Nato je prinesel tople pozdrave iz Argentine drugi slovenski duhovnik, ki že 14 let živi v južni Ameriki in je sedaj trenutno na obisku pri nas. Na 'kratko je opisal razmere tamkajšnjih rojakov in podobno kot g. Zrnec povedal, da je tudi v daljni južni Ameriki še vedno živa slovenska beseda.
In končno je sledila uprizoritev, v izvedbi članov Slovenskega odra iz Trsta, in v režiji prof. Jožeta Peterlina, dramatizirane povesti tržaškega pisatelja Alojza Rebule »Devinski sholar«. Navzoči so pozorno in napeto spremljali dogajanja na odru in s ploskanjem nagradili izvajavce ter s šopkom cvetja počastili tudi samega avtorja.
Posebno dobro so odigrali svoje vloge naslednji igravci: Jurij Slama, kot stari Ko. liščnik, Marinka Teuerschuh kot njegova hči, mali Jože Peterlin, 'kot njen sinko. Odi lično je nadaljeval isto vlogo Edi Košuta. Zelo dobro je igral tudi Jože Pirjavec v vlogi Hugona, sina devinskega gospoda La-morala. Pohvalo pa zaslužijo tudi vsi ostali igravci.
Ta 15. tradicionalni slovenski tabor je dobro uspel, saj so se vsi vračali na svoje domove s poživljeno slovensko zavestjo in zadovoljni.
Evgen žmak
TRNOVCA
Zadovoljni smo, da nam delajo novo, res lepo in široko cesto, ki bo šla iz Saleža do Bajte, to je skoraj do naše vaši. Žal dela napredujejo počasi in bo preteklo precej mesecev, preden bomo lahko uporabljali to pot. Zaenkrat smo povezani s Trstom, če ne štejemo ceste, ki gre skozi Nabrežino in ki je zelo dolga, le preko ozke poti, ki vodi skozi Samotorco in ki je žal v zelo slabem stanju. Slab	je posebno	tisti del
poti, ki je	takoj	nad	našo vasjo.	Zgodi se
večkrat, da se kak nedeljski izletnik, ki pride k nam in bi želel nato iti skozi Samotorco, vrne, ker je prepričan, da je z^-šel v kak klanec, ki vodi na polje. Zato bi radi videli,	da bi	občina poskrbela za malo
grušča, da	bi za	silo	uredili vsaj	tisti del
ceste, ki je res v najslabšem stanju.
IZLET SPDT NA JEZERSKO
SPDT priredi v nedeljo, 12. avgusta, celodnevni izlet na Jezersko (med Kamniškimi planinami iri Karavankami). Vpisovanje v ulici Geppa 9/II. od 9. do 13. ure.
ČESTITAMO!
Družini dr. Bogdana Berdona sc je v nedeljo, | 22. t. m., rodila hčerka, ki so ji dali ime Neva. Sreč-| nim staršem k veselemu dogodku iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Mali Nevi pa želijo mnogo {zdravja. Tem željam in čestitkam se pridružujeta uredništvo in uprava Novega lista.
Izidi letošnjiH matur
Na slovenskih srednjih šolah v Trstu so se prejšnji teden končali zrelostni in uspo-soibljenostni izpiti v poletnem roku. K izpi tom so prišli, kakor so šolska oblastva žt več let tako odredila, tudi maturanti z gc-riškega učiteljišča in liceja.
Uspehi so nekoliko slabši kot prejšnja leta. Prvi vzrok tega splošnega pojava j>‘ najbrž dejstvo, da se mladi rod premalo poglablja v študij. Motorizacija in zabave odtegujejo študente od knjig. Opaža se pa tudi ne samo na naših, ampak tudi na dru g ih šolah, neke vrste cinizem in nepravilen odnos študentov do predstojnikov. Vse to slabo vpliva na učne uspehe, posebno še, če se začne dijak šele v zadnjem tromesečju zadnjega leta pripravljati za zrfelostne izpite. Morda obstajajo tudi še drugi vzroki, o katerih bi kazalo ob priliki spregovoriti besedo.
V naslednjem objavljamo izide matur, ki so bili v nekaterih listih in drugih objavah napačno navedeni za nekatere šole.
Učiteljišče: Izdelala je ena kandidatinja, Gregori Ana Marija; 11 jih ima popravne izpite; odklonjenih je 8 (med temi dva neopravičeno odsotna); 1 je bil opravičeno odsoten.
Trgovska akademija: Izdelalo je 11 ma-
turantov. Ti so: Bonazza Sergij, Kozman Robert, Škerle Ivan, Trampuž Helena, Ve-scovo Luciana, Zahar Neda, Bandelj Kar mela, Coloni Ana, Mijot Neda, Nedoh Danijela in Orel Zora; štirje so odklonjeni: 23 jih ima popravne izpite in ena kandidatinja mora, zaradi bolezni, polagati v jesenskem roku vse izpite.
Na višji realni gimnaziji so z uspehom položili zrelostni izpit tile kandidati: Ada mič Henrik, Morpurgo Gianpaolo, Pertot Marijan in Bone Iva Martina. Popravne izpite ima šest kandidatov, štirje pa so bili odklonjeni.
Na klasični gimnaziji je polagalo zrelost ne izpite' skupno 11 kandidatov; od teh jih je bilo 6 iz Trsta in 5 iz Gorice. Od Tržačanov so izdelali: Beličič Matija, Schart Matej in Polojac Vla;;ta. En dijak ima po pravne izpite, dva pa sta bila odklonjena. Od Goričanov sta izdelala Kusič Aleks in Mašera Majda. Dva kandidata bosta popravljala jeseni, eden pa je padel.
Vsem maturantom, ki so srečno prestali maturo in dokazali svojo zrelost, voščimo dosti uspehov v življenju. Dijakom, ki se bodo morali jeseni še enkrat usesti k zeleni mizi, pa želimo, da bi zamujeno popravili.
CRNEJA
V naši vasi, kot še tudi v marsikateri drugi slovenski vasi videmske pokrajine, se radi držimo starih navad. Ena izmed takih je tudi »šagra od ucona«. Ucon pomeni v našem narečju koštrun. 2e stoletna navada je, da na nedeljo sredi julija zakoljemo tolstega koštruna, s katerim se masti vsa vas in še tujci, ki nas obiščejo za šagro Žival daje vsako leto druga družina po določenem vrstnem redu. Ce je revna, se pa združijo po dve ali tri skupaj. Obiskovavci vržejo po navadi tudi kak dar, kar gre polam za	cerkveni	afer. Letos nas je obiskalo
precej	sosedov,	saj smo	spekli	kar dva
»ucona« in ju zalili z dobro domačo kapljo.
BRDO
V naši prijetni vasi se tudi dogodi marsikaj, kar gre le malo v svet. Velika večina naših vaščanov je slovenskega rodu. Pa mislite morda, da	slišimo v	cerkvi	božjo besedo v	materinem jeziku,	kakor	ukazujejo
vsi cerkveni predpisi? Nikakor ne! Naš dušni pastir se žal za kaj takega niti ne zmeni. Verniki ne slišijo v cerkvi ne pridige ne molitve ne petja v svojem jeziku.
Pač pa se gospod trudi, da bi v svoji dvorani vpeljal zbor s petjem v furlanščim. Saj nič ne rečemo. Naj bo tudi tisto, a prav tako želimo tudi mi svoje pravice, zlasti še
v cerkvi, kjer sc je treba držati božjega nauka: »Pojdite in učite vse narode...«
TAVORJANA
Kot smo že poročali, so bile pri nas v nedeljo občinske volitve. Svoje kandidate sta predložili samo dve listi, in sicer demo-kristjanska ter Demokratska zveza (Allean za democratica). Volitev se je udeležilo od 2125 volivnih upravičencev samo 1583, torej komaj nekaj nad 74 odstotkov. Vzrok je pa ta, da se dosti volivcev nahaja v tujini na delu.
Zmagala je demokrščanska lista, le s skromno večino. Dobila je 618 glasov i?1
Desetletnica smrti
Deset let je že minilo, odkar so utihnile strune drugega goriškega slavčka Vinka Vodopivca. Že samo ime Vinko ali že sam priimek Vodopivec pričarata v ušesa še naših najmlajših zvonke melodije njegovih svetnih in cerkvenih skladb. Kakor so po narodele pesmi našega prvega 'goriškega slavčka Simona Gregorčiča, tako so postale prava narodna last tudi mehke in melodične skladbe drugega našega slavčka Vinka Vodopivca.
Tam v preprosti župnijski pisarni je vedno dobrovoljni gospod Vinko ustvarjal in snoval skozi dve svetovni vojni. Ugled skla datelja je bil tolik, da so imeli spoštovanje pred njim vsi mogoči narodi in odredi, ki so šli skozi Kronberg. Najvišja njegova svetinja so pa njegove pesmi in skladbe, ki žuborijo kot potoček iz srca do srca. Tega odlikovanja ne bosta razjedla ne rja ne čas. V svojih zvokih se bo Vinko vedno oglašal še poznim rodovom.
—0—
V nedeljo, 29. julija, bo v župnijski cerkvi v Kronbergu ob štirih popoldne spominska svečanost za pokojnim skladateljem in župnikom Vinkom Vodopivcem. Na sporedu so: pete litanije Matere božje z bla-
- [H ti it n Ib h ti flitliitu
goslovom; nato bo sledil spominski govoi škofijskega delegata. Po govoru pa bo koncert Vodopivčevih cerkvenih skladb.
Vsi častivci pokojnega velikega kulturnega delavca Slovencev in ljubitelji lepega petja so iskreno vabljeni, da se udeleže te spominske svečanosti.
PODGORA
V petek smo se vsi starejši Podgorci spomnili na našo bivšo učiteljico gospodično Milko Klančičevo iz spoštovane rodbine pri Županovih. Obhajala je svoj 80-letni rojstni dan. Gospodična Milka, kakor jo splošno vsi kličejo, je kljub visoki starosti ohranila še vedno svežino duha iij_ prisrčno vedrost, ki je bila zmeraj pod Županovo streho. Naša gospodična je živi vir za pod gorsko zgodovino. Pri raznih radijskih oddajah snio že slišali njene podatke o starem podgorskem življenju. Novo dobo pa tur.i spremlja s stalnim zanimanjem. Ona tudi podpira danes kar štiri vogle velikega posestva.
Na predvečer rojstnega dne so jo obiskali številni sorodniki, znanci in bivši u-čenci, ki so ji prišli voščit ob visokem jubileju. Čestitkam se pridružujejo tudi vsi Podgorci z željo, da bi v svoji sedanji živahnosti učakala še 90. in 100. letnico.
Dotakniti se moramo še naše slavne »pa-' šarele«. Pravzaprav se je ne moremo, ker je kljub obljubam in nakazanim 15 milijonom lir še nikjer ni. Lani 18. Oktobra jo je odnesla narastla Soča. Vsa oblastva so obljubljala Podgorcem, za katere je ta mosl res življenjske važnosti, da ga bodo vzpo stavila v dveh mesecih. Zdaj teče pa že osmi. Dela je sprejelo podjetje Rizzani iz Vidma. Poprave pa se ne more še lotiti, pomislite zaradi česa —, ker niso v Rimu še registrirali delovne pogodbe! Če bo šlo tako naprej, bomo prisiljeni še do prihodnjega leta hoditi po ovinkih v Gorico.
TRŽIČ
Vsako leto se v tržiškem mestu ponavlja v vročih in suhih poletnih mesecih ista pesem. Zmanjka namreč vode, zlasti v višjih krajih in nadstropjih, ker je vodovodna napeljava prešibka.
Letos se je pa občinški odbor vendarle odločil, da uredi tudi to vprašanje. Sklenil je, da se pogodi s štirimi podjetji, ki bodo postavila nove glavne vodovodne cevi. Pro račun za nova dela znaša skoraj 23 milijonov lir. To poletje seveda dela ne bodo še končana. Za prihodnje poletje pa upajo meščani, da jim ne bo več primanjkovala voda.
RUPA
Že l.ekaj časa je minilo, odkar se nismo oglasili. Saj se pripeti marsikaj, a včasih je bolje kaj zamolčati. Kadar se pa kakšna zadeva le preveč vleče in škodi vaški skupnosti, moramo tudi na dan z besedo. Zlasti še kadar bi utegnili nastati med sosedi brezpotrebni prepiri, kajti znano je, da so Rupenci po navadi živeli še vedno v lepi slogi.
Kar imamo danes v mislih, je tisto »jezero« na sredi vasi. Nastalo je zaradi tega, ker je nekdo zaprl odtok vode pri nekdanji Jakilovi hiši. O vzrokih ne bomo preiskova li in tudi nočemo. Vendar pa imajo škodo
tudi tisti sosedje, ki nimajo nič opraviti pri vsej stvari. Ob dežju se zaradi zaprtega kanala zbira voda tudi do četrt metra na visoko. Kako je to neprijetno za kolesarje, vespiste in avtomobile, si vsakdo lahko sam misli. Voda pa odplavlja -s seboj tudi gnojnico, da se okolica kar lepo zasmradi.
Menimo, da bi morali občinski možje po seči malo vmes.
TRBIŽ
Trbiž z okolico velja že dobrih dvajset let za eno izmed najbolj zanimivih turističnih pokrajin. Lahko bi pa postale še mnogo bolj privlačne, če bi znali uveljaviti kot izletniške točke tudi stranske doline, kot sta na primer ona proti Nevejskemu sedlu in proti Belopeškim jezerom.
Posebno prva se zdi, da je še zelo malo obiskovana, čeprav nudi izletniku obilo na ravnih, še neoskrurijenih lepot. Seveda, za tujski promet je treba najprej poskrbeti za dobre ceste.
Sliši se, da bo po prizadevanju trbiškega turističnega odseka prevzelo oskrbo ceste na omenjeno sedlo pokrajina, medtem ko jo je morala doslej upravljati občina. Bržkone bo tudi cesta, ki pelje do Belopeških jezer, prišla pod pokrajinsko upravo. Od križišča dalje je res potrebna popravila zlasti ker je preozka za vedno bolj naraščajoči promet. — Na Svete Višarie, ki so odprte od 24. junija dalje, prihaja že precej romarjev.
ZA TURIZEM
Goriški občinski svet je sprejel več sklepov, ki se tičejo tudi turizma. Že dolgo časa so imeli v načrtu, da bi razsvetili goriški grad vsak večer, tako kot kostnico na Oslav-ju. Doslej so osvetili obrise grajskih stolpov in nazidkov samo db posebnih svečanostih Nekaj stroškov za razsvetljavo bo krila tudi turistična ustanova. Mesto bo za tujce nekoliko pridobilo na privlačnosti.
Občina je tudi dosegla pomoč pri CONI (osrednji državni športni organizaciji) za -zgradbo novih športnih naprav na Malih Rojcah. Zgradili bodo novo nogometno igrišče, plavalni bazen in še druga pokrita igrišča.
LJUDJE SO SITI
Za v ponedeljek zvečer ob deveti uri je sklicala goriška misinska stranka zborova nje na trgu pri Ljudskem vrtu. Napovedan je bil kot govornik znani misinski gromov nik poslanec Michieli-Venturi. Po mestu so trosili letake in so po zvočnikih že dva dni prej klicali meščane, naj pridejo poslušat govor proti ustanovitvi dežele. Napovedovali so tudi govorniške dvoboje z goriškimi parlamentarci, zlasti s poslancem Martino. Iz vsega tega velikega bobnanja je bilo pa le malo muzike. Občinstvo se ni za zboro vanje skoro nič zanimalo.
ZA IZLETNIKE
Prevozniško podjetje Ribi v Gorici je vpeljalo novo avtobusno progo za izletnike. Avtobus bo vozil ob nedeljah in praznikih na progi Gorica - Lokve do 9. septembra. Odhod je določen z Ribijeve avtobusne po staje ob 7.30, povratek z Lokev pa ob 18.30. Prevoz tja in nazaj s kosilom vred na lokvah stane 1050 lir.
po večinskem volivnem sistemu 13 sveto vavcv od dvajsetih.
Občinarji, brez razlike mišljenj, upajo, da bo novi občinski svet upravljal občino nepristransko in da bo zlasti upošteval zapuščene vasi.
DUNJA
Po severnih dolinah naše pokrajine so sc pojavili veliki divji merjasci, še naj-starejši ljudje ne pomnijo, da bi take zveri strašile tod okoli. Prejšnji teden se je privalil trop divjih prašičev preko sedla Somdonje v dolino Dogna. Bržkone so jih lovci pregnali z onstran meje. Sled za njimi je kazala razrita zemlja. Pa tudi za člo veka bi ne bilo nič kaj prijetno, če bi se srečal s takim merjascem. To pot so pa kat prav prišli. Pri Dunji so namreč tri naj večje teh	zveri strmoglavile	v prepad	in so
se ubile.	Marsikdo,	ki že	dolgo ni	videl
mesa, se je pogostil z mastno pečenko.
TAMORE
Naša vas je prav majhna in spada pod občino Tavorjano. Kakor je majhna, tako je tudi zapuščena in Bogu prav za hrbtom, da se nihče zanjo ne briga.
Pač, moramo malo popraviti, ker so se nekateri oblastniki zganili tik pred občinskimi volitvami, ki so bile v nedeljo. Potrebovali so pač nekaj glasov tudi slovenskih Občinarjev. Najeli so nekaj delavcev, češ zdaj bomo pa kar na veliko popravljali ceste. V	resnici so	pa nasuli samo	malo
Peska po	naši poti,	ki ima	več lukenj 'kot
staro rešeto.
Pa še nekaj je zanimivega. Na vseh naših cestah v okolišu je stalno nameščen samo en cestar. Revežu dajejo 15 tisoč lir na mesec. S tem naj preživlja sebe in še devet °trok! Kakšno veselje in »žlanc« naj ima Pri delu, če pa mora iskati še drugih zaslužkov, da dobe otroci vsaj močnik za pod zob!
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Odkrili so senzacionalni dokument
Poljske oblasti so objavile, zdaj nekaj podrobnejših podatkov o senzacionalni najdbi zvitka rokopisnih listov nekega nekdanjega interniranca v uničevalnem nemškem taborišču Auschvvitz. Rokopise so našli pred nekaj meseci. Kot je objavljeno zdaj v poljskem dnevniku »Trybuna ludu«, sestavlja rokopis 354 kosov papirja, ki so popisani v hebrejskem jeziku. Našli so jih v zemlji v bližini tretje krematorijske peči. Listi so bili zviti in popolnoma premočeni. Takoj po najdbi listov, so jih izročili neki založbi v Lodžu, ki je v sodelovanju s komisijo za raziskovanje nacističnih zločinov na Poljskem in s pomočjo muzejskega osebja v Auschvvitzu te dni dokončala restavriranje in razbiranje rokopisov. Liste so posušili, jih očistili in restavrirali. Nato so jih fotografirali in strokovnjaki so začeli brati rokopis. Po treh mesecih težavnega dela so ga prepisali. Nanesel je 198 tipkanih strani. Branje je bilo posebno težko, ker so bili listi papirja pomešani in nič oštevilčeni. Strokovnjaki so morali šele določiti, v kakem vrstnem redu si strani sledijo, in to je bilo zaradi slabega stanja rokopisa zelo težko delo.
Rokopis ima dva dela. Prvi del opisuje vtise in popise, trpljenja v getu v Lodžu. Drugi del pa opisuje razmere v Auschvvitzu. Napisan je bil od 15. do 19. avgusta 1944. Ugotovljeno je tudi — in to jc zelo zanimivo — da je drugi del napisal nekdo drugi, in sicer neki interniranec, ki je spadal k eni izmed tako imenovanih Sonderkommand, to je skupin, ki so morale porivati trupla v krematorijske peči. Delal je pri peči št. 2. Strokovnjaki so ugotovili, da se je avtor drugega dela rokopisa pisal Zal-man Levventhal in da je bil doma iz Ciechanowa v varšavskem okrožju. Pač pa v vsem rokopisu ni najti imena avtorja prvega dela. Toda strokovnjaki
Egipčani nočejo Kleopatre
Egiptovske oblasti so uradno naznanile, da so odklonile vstopni vizum igravki Elisabeth Taylor, ki jc hotela potovati v Egipt zaradi snemanja zaključnih prizorov filma Kleopatra. Za vizum je zaprosila na egiptovskem veleposlaništvu v Rimu. Pristaniške oblasti v Aleksandriji so dobile ukaz, da naj zavrnejo Elisabeth Taylor kot nezaželeno osebo, če bi se kljub prepovedi hotela izkrcati skupaj s skupino omenjenega filma. Egiptovske oblasti so pojasnile, da je vpisano igravkino ime v črno listo ljudi, ki ne, smejo stopiti na ozemlje držav Arabske iige, in sicer zato, ker je Elisabeht Taylor sodelovala pri propagandi za podpis izraelskega posojila v Ameriki in ker je prestopila ob svoji poroki z Mike Toddom v judovsko vero.
Ker egiptovske oblasti ne puste igravke Elizabeth Taylor na svoje ozemlje, so nastale nove težave s filmom »Kleopatra«. Zaključne prizore bi bili morali namreč snemati v nekem kraju blizu Aleksandrije. V vseh tistih prizorih nastopa glavni igravec Richard Burton, medtem ko bi morala nastopiti Liz TayIor le še v eni sami sceni, ki pa je nujna. Zaradi tega bodo morali verjteno producenti filma, to je družba »Tvvcntieth Century Fox« zgraditi v Hol-iywoodu posebno egipčansko vas, da bodo mogli posneti prizor z Elizabeth Taylor.
Za prosveto v zaostalih državah
V neki starinski vili v Bellagiu (Italija) se je zaključil včeraj seminar o pomoči pri prosvetlje-vanju in vzgoji ljudi v državah, ki so šele v začetnih stadlj'ih svojega razvoja. Seminar je, organiziral atlantski institut v Parizu. Udeležili so se ga strokovnjaki za ljudsko izobrazbo, ki so prispeli iz Anglije, Francije, Nemčije, Španije in iz Amerike, pa tudi razni visoki funkcionarji organizacije UNESCO in še raznih drugih mednarodnih vzgojnih organizacij. Na seminarju so razpravljali o možnosti pomoči pri vzgoji v zaostalih državah, o ovirah, ki ovirajo tako delo, in o najboljših oblikah vzgoje in izobraževanja. Sestavili so resolucijo z raznimi priporočili glede na koordinacijo dela, da bi bila tako kar najbolj izkoriščena pomoč zahodnih držav in da bi bile čimbolj uspešne raziskave, ki jih bodo morali še izvesti na tem področju.
s -A
so mnenja, da bi se tudi to dalo ugotoviti. Neznani avtor namreč piše, da je poslal nekaj pisem judovskemu odboru v getu v Lodžu, kjer je bil v času, ko je pisal ta svoj dnevnik. V pismih je prosil za stvari, katere je, potreboval. Ker se je arhiv judovskega odbora v Lodžu ohranil, bi bilo možno ugotoviti s primerjanjem pisave in glede na vsebino, kdo je pisal tista pisma in je torej avtor najdenega rokopisa. Toda to delo bo posebno težko in dolgo, ker sestavlja arhiv nad 16.000 dokumentov. Strokovnjaki pravijo, da predstavlja najdeni rokopis nekaj edinstvenega na sektorju dokumentarne literature in de je važen vir novic o položaju v getu v Lodžu in o položaju »Sonderkommand« v Auschvvitzu. Dokument bodo objavili pod naslovom »Iščite v pepelu.« Zanj vlada veliko zanimanje tudi med tujimi založniki. Mnoge italijanske, nemške, francoske, izraelske in druge založbe so že zaprosile., da bi jim odstopili pravice za objavo te knjige.
—0—
Zborovanje evropskega kulturnega društva
V sredo se je začelo v Vidmu, in sicer v tako imenovani I.oggi del Lionello, zborovanje izvršnega sveta Evropskega kulturnega društva. Udeležujejo se ga pisatelji in učenjaki iz desetih držav z Vzhoda in Zahoda. Zborovanje bo trajalo do 27. julija. Predseduje mu podpredsednik omenjenega društva, Švicar Anton Babel, bivši rektor univerze v Ženevi. Na zborovanju razpravljajo o ustanovitvi svetovne kulturne, zveze, ki naj bi imela iste namene kot Evropsko kulturno društvo, a naj bi zajela vse države na svetu in povsod ustvarila pogoje za odstranitev miselnih pregrad, ki delijo narode in predstavljajo stalne vzroke za krize našega časa. Pripravljajo tudi drugo srečanje kulturnih ljudi iz Afrike in Zahoda, katero bodo organizirali na predlog senegalskega predsednika, pesnika Senghorja, prihodnje leto v Dakarju. Prvo tako srečanje je bilo leta 1960 v Rimu. Na zborovanju pa bodo tudi odločili glede prošenj 50 kandidatov za članstvo v društvu.
V Vidmu so se zbrali ob tej priložnosti med drugimi francoski pisatelji Aveline, prof. Arturo Carlo Jemolo, poljski filozof Adam Schaff in industrijalec Charles Veillon, ustanovitelj mednarodne literarne nagrade, ki je imenovana po njem.
Na gradu Sv. Justa je bila v ponedeljek zvečei predstava drame »Sv. Ivana«, katere avtor je Bernard Shavv, igrala pa jo je skupina, ki jo vodi An-na Proclemer. Ta je tudi igrala vlogo device Orleanske.
Malo osebnosti v svetovni zgodovini je tako privlačnih za dramatike, kot znamenita devica Orleanska. Mnogi so poskusili napisati dramo o njeni usodi, od Shakespeara do Anouilha, pri čemer jc zanimivo, da je med temi avtorji veliko Angležev, to je pripadnikov naroda, ki je junaško devico sežgal na grmadi. In ravno avtor angleškega jezika je bil tisti, ki je najbolj simpatično pisal o njej, namreč Bernard Shavv. Kritiki ugibajo, kaj je privedlo Shavva, ki je znamenit po svoji ironiji in ujcdljivosti, da se je s tako simpatijo lotil te snovi. Verjetno je imel bolj polemične namene, ko je začel pisati to dramo, vendar se je »dal med pisanjem blaženo zapeljati« k poeziji, kot je zapisal o njem italijanski kritik in dramaturg D’Amico.
Za predstavo je vladalo v Trstu živo pričakovanje. Pri predstavi je sicer občinstvo lahko ugotovilo, da delo ni ravno najbolj primerno za uprizoritev na prostem, ker se dejanje dogaja skoraj samo v zaprtih prostorih in ker predstava temelji v glavnem na dialogih, ki pridejo bolj do veljave na odru v dvorani. Tudi vreme, vetrovno in nekoliko hladno, ni bilo posebno naklonjeno predstavi. Kljub temu je znala Anna Proclemer ustvariti zelo dober lik svete Ivane, globoko človeške, preproste in za-
NEUTRUDNI PABLO CASALS
Glasbeni festival v Toulousu v Franciji se bo ačel dne 2. oktobra z oratorijem Pabla Casalsa, zloženim na neko pesem Jeana Alevedre. Oratorij bo prvič izvajan v Franciji. Na festivalu bo nastopil zbor »Orfeo Catala« iz Barcelone, ki šteje več kot 50 pevcev in med njimi tudi mnogo slavnih. Pablo Casals bo ob tej priložnosti dirigiral radijski simfonični orkester iz Toulousa, ki bo spremljal zbor »Orfeo Catala«. Sam bo igral na violončelo. Festival v Toulousu bo trajal do 4. oktobra.
»SUPERMARKET« ZARADI KLEOPATRE
Kot poročajo, se bliža film »Kleopatra« končno le h koncu. Filmska družba »Twentieth Century Fox« je zaradi njega skoraj propadla. Zdaj si skuša pomagati finančno na noge s tem, da se bo vrgla v čisto navadne kupčije. Te dni je odprla v Kaliforniji svoj prvi »Supermarket« konserv, v kratkem pa mu bodo sledili še drugi. S prodajo konserv na drobno in debelo bi rada krila zgubo, ki ga je povzročil film »Kleopatra«.
SOFIJA MEHIKANKA
V ameriških filmskih krogih se je razširila vest, da je sprejela Soifija Loren glavno vlogo v filmu »Sanchezovi otroci«, ki ga bodo posneli po neki sociološki študiji z istim naslovom. Film bo prikazal zgodbo revne mehiške družine. Film naj bi režiral Vittorio De Sica, producent pa bo Carlo Ponti v sodelovanju z družbo Mann-Kastner. Film bodo začeli snemati novembra v Mehiki.
—0—
Kratko kulturne novice
• Marlene Dietrich je dobila ponudbo, da bi nastopila v filmu, ki ga bodo posneli po »Operi za tri groše« Berta Brechta. Igrala naj bi vlogo »Piratske Janny«. Ce. bo sprejela ponudbo, bo to njen prvi nemški film po 30 letih.
• Charlic Chaplin piše zdaj zgodbo za Tilmsko komedijo, ki jo namerava posneti skupaj s svojim sinom Sidneyem. S tem načrtom se ukvarja že več let. Sam je označil ta film za burlesko. Glavno vlogo v njem bi rad igral sam.
• Prve dni septembra bodo priredili v kraljevi palači v Milanu zgodovinsko razstavo o filmu od začetka do danes. Razstavo pripravlja Organizacija za milanske prireditve v sodelovanju z italijansko kinoteko. Na razstavi bo videti fotografske reprodukcije, razne naprave zgodovinske vrednosti in dokumente. Ves ta material bo ilustriral razvojne stopnje filmske umetnosti v svetu, od nemega do zvočnega filma in do njegovega dananšjega razvoja. Razstava bo urejena po državah.
•upljive, tako da je očarala gledavce in si osvojila kritike. Tudi ostali igravci glavnih vlog, kot Carol Ninchi v vlogi Cauchona, Annibale Ninchi v vlogi inkvizitorja, Carjev- Hintermann v vlogi Warwicka in Antonio Pierfederici v vlogi prestolonaslednika so bili odlični. Zaostajali pa tudi niso igravci manjših vlog. Glasbeni komentar je napisal Roman Vlad.
Anna Proclemer in ostali interpreti so bili de ležni živega ploskanja. Prav tako režiser Mario Fer-rero. Frigeriova scenografija se je dobro prilegla obzidju gradu.
—0—
FILM O »NILSU HOLGERSSONU«
Dne 12. septembra bo v Stockholmu krstno predvajanje novega švedskega barvnega filma »Čudovito potovanje Nilsa Holgerssona«. Film je posnet po znameniti otroški povesti z istim naslovom, ki jo je napisala švedska pisateljica, Nobelova nagrajenka Selma Lagcrlof. Prikazal bo ljubko pravljično zgodbo o malem Nilsu Holgerssonu, ki prepotuje vso Švedsko na hrbtu divje gosi. Glavno vlogo v filmu, to je vlogo malega Nilsa, igra 12-letni Sven Lundberg, ki so ga izbrali izmed 10,000 dečkov, katere so preizkusili za to vlogo. Na premiero filma »Čudovito potovanje Nilsa Holgerssona« so povabili dečke iz 21 držav, ki bodo z modernim letalom napravili isto potovanje po Švedskem, kot ga je napravil Nils na hrbtu divje gosi.
»Sveta Ivana« na tržaškem gradu
Prepreči sKisavost vin!
Napredni kletar zna preprečiti, da bi druga, močnejša razkisalna sredstva, ki so
n /A np f n I L' i p 1	r\	n	n	1	/	o	1	m	^	rv	n	--v	4	«	 X-__________  v •	i	•	w	v	«
vino postalo kislo, a si žal ne zna pomagati če je že postalo kislo.
večinoma mešanica različnih karbonatov. Ne smemo si pa delati utvare, da s temi
grozdje obvarovana pred peronosporo in oidijem vse do trgatve in je bilo potrebno škropiti in žveplati tudi še v drugi polovici septembra, to je neposredno pred trgatvijo.
Zato morajo vinogradniki strogo paziti Če so do sedaj trte in grozdje zdrave, jih ne smemo v zadnjih tednih pred trgatvijo zanemariti. Potrebno je paziti vse do trgatve.
‘	-- -------- o	'
Zdravo vino ne bo postalo kislo, če ne | sredstvi vina popravimo, marveč jih napni
pride v neposredni stik z zrakom in se na haja brez drožij v zdravi posodi. Vseeno bo pravilno ravnal tisti vinogradnik, ki bo v poletnih mesecih vino zaščitil z dodatkom kakšnega ohranjcvalnega sredstva, kot sta »enososina« ali »tannisol« in bo na vsakih 100 litrov vina raztopil 1 do 2 hlebčka do-tičnih sredstev. V zadnjem času svetujejo novo zaščitno sredstvo FLOR-STOP, ki ne dovoli, da bi se na površini vina razvil kan ali da bi se razmnožile druge kvarne glivice. FLOR-STOP dobite v trgovini v kolescih treh velikosti, in sicer za pletenke (flaško-ne — damidžane), za sode in za vinske cisterne. Kolesca plavajo vrh tekočine in obvarujejo skozi par tednov vino dobro, čeprav bi posoda ne bila polna. Seveda se učinkovitost kolesc Flor-stopa s časom izgubi in jih je potrebno zamenjali: v polni posodi po 3 mesecih, v nepolni posodi vsak mesec.
Iz zgornjega izhaja, da je prav lahko preprečiti, da bi se vino skisalo, žal pa nimamo podobnih sredstev, da bi nakisana vina popravili. Predvsem se moramo zavedati, da je potrebno tudi prav malo kisla vina čimprej porabiti, ker tudi nimamo praktičnega sredstva, da bi započeto kisa nje zaustavili. V velikih kleteh imajo v ta namen posebno napravo, tako imenovani Pasterizator, s katerim zamorijo v vinu vse bakterije in tudi bakterije ocetne kisline. Vino ostane več časa tako, kot je prišlo iz pasterizatorja. Temu pravimo stabiiiza-
vimo samo laže pitna. Vino bi bilo popravljeno, če bi z razkisalnim sredstvom uničili ocetno kislino, ki je v vinu, kar se pa ne zgodi. V vinu je namreč več žlahtnih kislin (vinska, jabolčna, čreslovina, grozdna itd.) ter kvarna ocetna. Z razkisalom zmanjšamo količino kislin v vinu, a samo odstotek žlahtnih kislin, medtem ko ostane nedotaknjena vsa ocetna kislina. Zato pa postanejo zdravljena vina kmalu bolj kisla kot prej če jih pravočasno ne porabimo.
Iz zgornjega sledi, da moramo predvsem paziti, da kisanje vin preprečimo, ker kislih vin ne znamo zdraviti.
—0—
Trta in grozdje sta zdrava
Konec druge desetine julija sta trta in grozdje v glavnem zelo zdrava, ker pero nospora in oidij nista povzročila posebne škode. Vinogradniki so v splošnem škropili po 5-6-krat proti peronospori, proti oidiju pa so nastopili kakšenkrat več: žveplati je bilo potrebno vsaj dvakrat že pred prvim škropljenjem, potem pa so med 100 litrov škropiva primešali vsakokrat po 100 gramov koloidnega žvepla ali »eosana«.
Ali je za letos dovolj škropljenja in žvep-lanja? Kar prelepo bi bilo, če bi ne bilo potrebno več prenašati škropilnice in žvep-lalnika. če danes trte in grozdje dobro kažejo, se na to ne smemo zanesti, zlasti ker prav v zadnjih dneh nekateri javljajo, da
**•	|a. lemu pravimo staoinza- •	.	  J	“ -------
cija vina. V velikih obratih stabilizirajo s^.,e oldlJ tu Pa tam pojavil. Izkušnja zad-
... l *	mili lot nor	,	X	J	.	i_
sploh vsa vina.
Navadno pa se našim ljudem skisajo le manjše koiičine vina, največkrat od 50 do 100 litrov, če takih vin ne moremo popili niti mešanih z vodo, jim primešamo razki-salnega sredstva. Najbolj enostavno razki-salno sredstvo je apneni karbonat (carbo-nato di calcio) ali marmorjev prah, katerega premešamo po 100 do 300 gramov na hi kislega vina. V trgovini pa se dobijo še
Pravda za »Tofeajec”
Našim čitateljem je znano, da je ogrska izvozna in uvozna družba »Monimpex« vlo-zila tožbo proti uporabi imena »tokajec« za vina, ki ne izvirajo iz Tokaja na Ogrskem. Tožba je bila vložena na tržaško sodišče, a je končnovel javno bila odločena še le °d Kasači j skega dvora v Rimu. Razsodba ttajvišjega sodišča v Italiji pravi, da je do voljeno ime »furlanski tokajec« (Tocai friu-Jano) za vino, katerega dobijo furlanski v*nogradniki od enako imenovane trte.
Zgornja razsodba pomeni, da ne bo mogoče prodajati tega vina pod imenom »to kajec«, ampak bo potrebno dodati še besedo »furlanski«, ki naznači, kje je zrastlo grozdje za to vino.
Ta pravda zanima tudi Jugoslovane, ki °odo pač morali vpeljati podobno ime, n. Pr. »briški« ali »goriški tokajec«.
&deči radič v Italiji
V dobi od aprila do konca julija sejemo rdeči radič, katerega potem konec zime izkopljemo, očistimo in zvežemo v svežnje ter silimo v dobi od začetka decembra do konca februarja.
V Italiji igra rdeči radič neko gospodarsko vlogo samo v severovzhodnih pokrajinah, predvsem pa v pokrajinah Verona, Benetke, Treviso in Rovigo, manj v videmski in goriški pokrajini. Letno pride na trg kakih 250.000 stotov rdečega radiča, največ v pokrajini Verona, od koder je tudi izvoz najbolj živ.
Pod rdečim radičem razumemo 3 sorte, 3 kultivarje. Najvažnejša sorta je veronski radič z okroglimi listi. Na drugem mestu je pisani iz Castelfranca; ima okrogle liste, ki pa niso samo ene barve, je pa rdeča barva temeljna. Ta radič prevladuje v beneški pokrajini. V pokrajini Treviso sejejo tre-vizansko sorto rdečega radiča, katerega lahko spoznamo po dolgih in špičastih listih. Ta sorta se polagoma izgublja.
FERRARA BO PRIDELALA 16 MILIJONOV STOTOV SADJA
Na sestanku sadjarjev v Ferrari je poročevalec povedal, da bo provinca Ferrara pridelala leta 1966 okoli 16 milij. stotov sadja, v vrednosti kakih 60 milijard lir. Več kot polovico sadja bodo predstavljala jabolka, sledile bodo hruške in breskve, nekoliko bo češenj. — Na sestanku so razmo-trivali kam z vsem tem sadjem. — Taka razmotrivanja so zelo na mestu, a morajo
njih let nas nadalje uči, da nista trta in biti pravočasna.
Paradižniki v Italiji
Lanski pridelek paradižnikov v Italiji ce (cen za paradižnike, prevzame pa vse. Lan-nijo na 26,843.000 stotov, ki predstavljajo sko leto je znašala industrijska cena 12 do višek 10.2% v primeri s prejšnjim letom in 15 lir za kg.
5.2% v primeri z rekordnim pridelkom leta 1958. Od celotnega pridelka paradižnikov jih predela industrija nad polovico, okoli 40% jih použijejo sveže in kakih 5% jih izvozijo v svežem stanju.
Industrija paradižnikov ima v Italiji na razpolago 370 tvomic in predelovalnic v paradižnikovo mezgo in za lupljnje. Proizvodnja lupljenih paradižnikov stalno raste, ker je za to blago veliko povpraševanje posebno v Angliji, v ZDA in v Kanadi. Za paradižnikovo mezgo pa so najboljši odjemalci Zap. Nemčija, Anglija, Benelux in Zapadna Afrika, v manjših količinah pa izvažajo Italijani svojo paradižnikovo mezgo po vsem svetu. V srednjem izvozijo letno nad 1,200.000 stotov olupljenih in okoli 1,000.000 stotov mezge.
Paradižniki igrajo v Emiliji, v Pugliah, v Campagni in na Siciliji posebno važno gospodarsko vlogo, sadijo jih pa po vsej Italiji Za industrijo je najvažnejša sorta podolgovati SANMARZANO, ki se da lepo lupiti.
Seveda industrija ne plača posebno visokih
—0—
LANSKI PRIDELEK TOBAKA
je bil v Evropi zaradi hudega napada tobačne peronospore skrčen za približno 25%. Po podatkih FAO (Mednarodni kmetijski urad) je znašal v 10 državah — Jugoslavija, Italija, Grčija, Turčija, Bolgarija, Francija, Zap. Nemčija, Belgija, Švica in Avstrija — okoli 370.000 ton, medtem ko je znašai leto prej 470.000 ton. Najhujše je bila prizadeta Italija, ki je izgubila okoli 70% pridelka, medtem ko so ostale države izgubile 10 do 20%.
Kljub temu lanski pridelek tobaka ni na vsem svetu nič manjši kot leta 1960, ker je bil pridelek večji v ZDA, v Indiji, v južnoameriških državah; v združeni Rodeziji z Nyassalandom pa je bil pridelek izredno visok. Baje je bil pridelek tobaka boljši tudi v Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Viški v drugih državah več kot krijejo evropski primanjkljaj, zaradi česar tobak ne bo zmanjkal.
lt. B.
Peša usctle
20.
»Zdaj je pa dovolj, Hari,« mu je Ani padla v besedo, vsa trepetajoča od razburjenja. »Rajko Prašnik je moj zaročenec!«
Hari Brenk je obstal kot kip. Odprl je usta, glasu ni spravil skozi. Z vsem je računal, s to možnostjo pa nikakor ne. Doslej je imel Anino nagnjenje do Prašnika 'c za eno njenih običajnih in hipnih muh. Zdaj pa že govori o zaroki.
Ona se je že obrnila, da odide, kar jo on zagrabi za roko. »Saj nisi menila resno, Ani, prav gotovo ni res, kar praviš?«
»Kako da ne? Sicer pa kaj vse to tebe briga?«
»Kako da me ne briga!« Njegov glas je zvenel trdo. Na vso moč si je prizadeval, da bi ostal miren. »Vso zadevo, če gre zares, moraš resno premisliti, Ani,« jo je vsiljivo prosil. »Tega kar ne morem verjeti.«
Zdaj je postala tudi deklica bolj mirna. »Pa je prav tako, Hari,« je odgovorila potiho. »So pač stvari v življenju, ki se ne dajo odvrniti. Morda je to usoda.«
»Usoda!« je jezno odvrnil. Zgubil je prejšnjo mirnost. »Za gol slučaj imaš vse to?« Obrvi so se mu namršile. Zaničljiv posmeh mu je skrivil ustna. »Seveda usoda je to. Če bi ne bilo tako, bi on ...«
Ugriznil se je v ustnice. Srepo je zrl predse in zaničljivo zamahnil z roko. »Sicer pa je vse brez pomena, kar si ga vzemi.«
Sunkovito se je obrnil in skoro zbežal. Niti sekundo bi več ne vzdržal v njeni bližini. Divje misli so mu krožile po glavi, v veliki nevarnosti je bil, da bo izustil kako nepremišljeno besedo.
»Moj Bog, kaj pa je s teboj, Hari,« ga je sprejel oče, ko se je vrnil domov. »Nekaj se je pripetilo?«
»Seveda se je!« je izbruhnilo iz njega,
ne da bi pazil, ali ga kdo posluša. »Z našim načrtom ne bo nič!«
»Z našim načrtom,« se je začudil oče.
»Ne govoriva tukaj; pridi, Hari.« Prijel je sina pod pazduho. Ko sta prišla v sobo, ga je vprašal: »S kakšnim načrtom ne bo nič?«
V sinovih očeh se je vžgalo nekaj kol plamen.
»Lipičeva Ani se je premislila. Zaročila se je z nekim drugim.«
»To pa že ne bo držalo,« je tovarnar to lažil sina, ki pa ni niti poslušal njegovih besed; Kot da bi oče ne bil prisoten, je govoril sam s seboj: »Ne bo se mu posrečilo. To pot bom malo bolj pazil ...« Njegove besede so se zgubile v šepetanje. Jezno je stiskal pesti.
Nazadnje se je hripavo zasmejal. Smeh je veljal Rajku kot opomin, da se bo nad njim bridko maščeval. Maščeval se bo in ga uničil do konca, mu je šumelo v glavi.
—O— '
Rajko ni niti slutil, kakšne maščevalne naklepe si izmišlja njegov tekmec, če bi vedel zanje, bi gotovo prosil Ani, naj natanko premisli, preden zapodi od sebe Ha rija Brenka. Njegove misli so se vrtele okrog tiste tatvine načrtov v njegovi pisarni. Njegove misli so se bavile s tistim dogodkom tudi, ko je spremljal Ani naslednji večer domov.
Kar nenadoma je rekel: »Ne gre mi v glavo, kdo bi bil moral biti. Brez vzroka se pač ni moglo zgoditi,« je premišljal in gledal v tla. Skoro pozabil je na svojo lepe spremljevavko.
»Kaj premišljuješ, Rajko,« ga je Ani začudena vprašala. »Ne vem, o čem sploh govoriš.«
Presenečen je dvignil glavo. »Ne veš o čem govorim? Tvoj oče je doma prav go-
tovo pripovedoval, da je nekdo vlomil v mojo delovno sobo in da je odnesel neko važne načrte.«
»Načrte?«
»Da, načrte. Tajne risbe, ki pa še niso ,bile popolnoma izgotovljene in si ne bo mogel tat dosti pomagati z njimi. Toda m jih več. Zginili so iz mojega predala, čeprav nisem pri tem prav nič kriv, vendar bo lahko padel sum tudi name.«
»Nekdo je moral biti pri tebi...« Hipoma se je Ani nekaj posvetilo. Prav tako hitro je tudi odkimala z glavo. Ne, to ne more biti!
»Kako naj pade sum nate, Rajko,« je pozvedovala. »Ti je že kdo izrazil nezaupanje?«
»To še ne, Ani — nasprotno, vesel moram biti, da še ni prišlo tako daleč. Toda ne vem, če me razumeš...« čez hip je spet nadaljeval: »Vendar me teži in ovira pri de lu. Ta ali oni bo pa le utegnil misliti, da sem tudi jaz zapleten v zadevo, če se bo kakšno konkurenčno podjetje okoristilo mojimi črteži in jih bo morda uporabilo ...«
»Tvoje besede in strah so popolnoma brez pomena, Rajko,« ga je prekinila. »N'i stvari ne boš prav nič spremenil, samo trapiš se brez vsake potrebe.« Stisnila se je k njemu.
»Kako prijetno je, če se malce sprehodiva. Dosti lepše kot sedeti vedno v avtu.«
Pričakovala je njegovega odgovora. On pa je le molčal. Skušala ga je odvrniti od mučnih misli, zato je nadaljevala:
»Očka je prav gotovo prepričan o tvoji nedolžnosti, Rajko, če bi ne bil, bi prav gotovo kaj omenil, preden je odpotoval. Nekaj bi rekel, ker ve, v kakšnih odnosih sva si midva.«
Rajka je ob teh besedah prešinilo neznano čustvo. Doslej se mu je znanje z Ani zdelo, kot gol slučaj in ne kot naključje usode. Morda pa je nekaj drugega? Anine besede, katere je pravkar izgovorila, so bile dovolj jasen znak.
(Dalje)
Lepe dni je hodil po gozdovih in nabiral vsakovrstne plo dove za zimo. Tudi pri tem je ugotavljal, kako slabo pozna naravo, s katero je človeštvo zaradi popolne tehnizacije že davno izgubilo vsak intimnejši stik. O mnogih sadežih, na ka tere je naletel v jesenskem gozdu in na travnatih pobočjih, sploh ni vedel, če so užitni. Moral jih je pokušati v majhni količini in čakati na reakcijo v svojem telesu, da je lahko to ugotovil. Nastavljal je Zanke gozdnim živalim, ker ni imel lovskega orožja, razrezoval njihovo meso in ga sušil na soncu in pri ognju, v kolikor ga ni sproti povžil. Spomnil se je sicei na pradavno orožje lok, toda ko si ga je poskusil narediti, je ugotovil, da tega ne zna. Iz tega ali onega razloga, ki ga ni mogel odkriti, puščica nikakor ni imela dovoljne sile, da bi ubila 'kako večjo žival, ptice pa ni zadel, ker puščica ni tako točno zadevala. Poskusil je z raznimi vrstami losa in vrvic a bilo je vse zaman. Tako je ostal pri zankah, ptice pa je pobijal s kamni, kar pa se mu je redkokdaj posrečilo. Vendar je s časom postal dokaj spreten tako v uporabljanju zanke kot v lučanju kamnov.
Počasi se mu je razkrivalo, da je gozd poln življenja in tudi hrane, celo tam, kjer ni mogel prve čase ničesar odkriti. Prilagodil se je naravi in začel odkrivati pri vsakem koraku bujno življenje, ki ga prejšnje čase ni opazil, čeprav je teoretično vedel zanj. Zdaj je legel na zemljo in od blizu sledil mravljam, ki so vlačile med jelovimi iglicami svoja jajčeca ali hrano, in včasih po dolge ure opazoval igro mladih medvedkov. Ta bitja so mu zdaj nadomeščala svet ljudi. Bilo mu je žal, da jih jo moral tudi ubijati, da se je preživel, in ubijal je samo, kolikor mu je bilo neobhodno potrebno.
ocso(j,a
sr. z.
«9.
Tu v gorah je tudi mnogo močneje občutil navzočnost Boga, ^ je bil spoznal iz starih svetih knjig, čutil ga je v šumenju gozda, v razkošju in divjini narave, in v lastni duši; v svoji osamljenosti se je pogosto na glas pogovarjal z njim. Potem se ni čutil več tako sam.
Potem je prišla zima, ko se je moral zaradi snežnih viharjev in hudega mraza po cele dneve zadrževati v votlini, čas si je krajšal s tem, da si je ponavljal v mislih nauke krščanstva razmišljal o svoji usodi in razglabljal o vzrokih, ki so pripeljali človeštvo v sedanje stanje. V njem se je vedno bolj utrjevalo prepričanje, da je bil eden glavnih vzrokov v tem, ker se jc človeštvo vdalo češčenju tehnike. To pa je bilo sredstvo, s katerim so lahko nekateri zasužnili vse ostalo človeštvo. Zato se je sovraštvo do tehnike v njem vedno bolj poglabljalo. V njej if* videl simbol slabega.
Včasih je močno pogrešal pisalne potrebščine, da bi zapisal svoje misli. Toda tudi te so bile izdelek tehnike in tako ni žaloval za njimi. Zadovoljil se je s tem, da je včasih vrezal kak stavek v drevesno skorjo.
Še vedno se je bal, da bi ga odkrili iz zraka; v zasrtežerli pokrajini bi ga bilo lažje opaziti. Zato je hodil največ ponoči iz votline.
(Dalje)
PORTN1PREGLE
Medtem ko je bilo v Curacau zelo vroče
Vdihi Miša mirno (aha na Pdrosiana
V mestu Curacau se je zaključil peti turnir kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka. Osem ve lcmojstrov je odigralo skupno po 28 partij in danes je že znan izzivalec svetovnega prvaka Mihajla Bot vinika. Ta je Petrosjan. Na turnirju je nastopilo 5 velemojstrov iz Sovjetske zveze (Talj, Keres, Korč noj, Petrosjan in Gellor), ostali so bili Američan Robert Fischer, Čeh Filip in Madžar Benko. Glavni iavoriti so bili Rusi in Fischer.
Premoč predstavnikov Sovjetske zveze na pre teklih štirih turnirjih kandidatov jc bila izrazita Toda vsa predvidevanja, da se bodo morali tokrat Sovjeti boriti skupno proti osamljenemu Fischerju, so bila prav gotovo neutemeljena. Ruski šahisti so si priborili svojo popolno premoč v povojnem šahovskem življenju s trdim delom in zrelim znanjem. Pošteno so sc borili z edinim resnim tekmecem Re.shewskym, zdaj pa so mislili, da se bodo Pošteno spopadli s Fischerjem, ki je zaupal svojemu znanju in želji svojih nasprotnikov, da bi postal svetovni prvak. Fischer je zelo zaupal v sebe nasprotno od »čudaškega Sammyja«, ki je ves čas dvomil v možnost, da bi kdaj lahko postal svetovni Prvak pri načinu tekmovanja, ki ga je po Alj-ehi-novi smrti določila FIDE. Reshewsky je vztrajal, da bi igrali šahisti Sovjetske zveze na ločenem turnirju, zmagovavec pa bi se spopadel za naslov svetovnega prvaka z zmagovavcem turnirja najboljših neruskih velemojstrov. Trudil se je, da bi FIDE s primernimi ukrepi oslabila vsaj številčno pre moč ruskih šahistov na zaključnih turnirjih za svetovno šahovsko prvenstvo. Ko je FIDE leta 1946 \ Winterthuru odločila, da bo postal naslednik umrlega Aljehina zmagovavec turnirja šestorice: Botvinik, Keres, Euwe, Smislov, Fine in sam Reshe.wsky, je bil ta zadovoljen. Po odpovedi Fineja je njegova samozavest padla in ni igral tako dobrot kot je bilo pričakovati. Botvinik je postal svetovni prvak. Njegov izzivalec jc smel biti le zmagovavec turnirja kandidatov. Na prvem turnirju so nastopili vsi imenovani kandidati in še Bronstein, Szabo, Bole-slavski. Kolov, Lilienthal, Flor, Bondarevski, Slahl-berg in Najdorf. Fine in Euvve sta odpovedala udeležbo, Reshcvvskemu se je zdelo razmerje 8:4 v korist šahistov Sovjetske zveze za prehudo, zalo so odigrali prvi turnir kandidatov v Budimpešti leta 1950 brez njega.
Po conskih turnirjih 1951 in II. medeonskem turnirju v Saltjobadcnu 1952 je bil leta 1953 drugi turnir kandidatov v Ncuhausenu in Ziirichu. Bronstein, Boleslavski, Smislov, Keres, Najdorf, Reshetv-sky in Euvve so imeli neposreden vstop. Z med-conskega turnirja pa bi se morali prvotno priključiti še Kotov, Petrosjan, Tajmanov, Gellcr in Aver-oach. »9:3 za Ruse«: Sammyju se jc kar zameglilo Pred očmi. Zastavil je ves svoj vpliv in uspel. Zahodne šahovske sile so poklicale še Stahlberga, Sza-na in Gligoriča. Igralo je torej 15 kandidatov. Res-hewsky se je boril zelo mladostno in bil drugi. Bil Je to doslej največji povojni uspeh neruskega šahi-sta. Reshewsky je mirneje igral kot prej, ker jc tekmovalo še pet neruskih šahistov. Seveda je bila korist zanj le subjektivnega značaja, saj so bili razen Najdorfa ostali štirje na dnu tabele in niso vplivali bistveno na razmerje sil na vrhu lestvice. Re„shewsky je po porazu še vedno vztraud, da bi mu FIDE omogočila neposreden dvoboj z Botvini-kom. Ker mu to ni uspelo, je reagiral trmasto: Prenehal je sodelovati na prvenstvenih turnirjih
Tudi izkušnje tretjega in četrtega turnirja kandidatov, ko se je številčno razmerje izboljšalo v korist neruskih udeležencev zaradi njihove boljše ■Brc na medeonskih turnirjih in ukrepov FIDE (o-nicjitev števila predstavnikov SZ na kandidatskem turnirju na največ 5 udeležencev), niso spametovale Reshevvskega. Vsi trdijo, da je škoda, da je velik šahist »lovil čarovnice«, namesto da bi se osvobodil svoje bojazni in trezno pristopil k borbi za šahovski prestol. Na tretjem turnirju je bilo razmerje
Jrdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst,
6:4, a Szabo se je uvrstil na 3. mesto, medtem ko so vsi ostali neruski šahisti (Panno, Filip in Pilnik) zasedli zadnja tri mesta. Na četrtem turnirju kandidatov je bilo razmerje še ugodnejše za neruske šahiste 4:4, neuspeh pa je bil popoln; uvrstili so sc na zdanja štiri mesta.
Na petem turnirju v Curacau Fischerja ni skrbelo razmerje 5:3 za Sovjetsko zvezo ,n:ti ni računal na kakršno koli pomoč s strani Bcnkuja ali Filipa. Veroval je v svoje znanje in sposobnosti. Zato je bil peti turnir zanimivejši kot vsi prejšnji.
Medtem ko so v Curacau neusmiljeno tekle ure in so oči vseh ljubiteljev bile uprte v veliko osmo rico, ki je po maratonskem boju določila izzivav-ea, je veliki Miša mirno čakal na svojega nasprotnika. Kot ostali je verjetno tudi Miša razmišljal, ali jc Benki) naposled odkril tajno o umetnosti šaha, ki mu je bila doslej neznana, o Talju, ki je le senca nekdanjega Talja, o Fischerju, ki zdaj med močnimi tekmeci svojega brezmejnega samozaupanja ne more podkrepiti s stvarnimi dokazi resničnega znanja, o Korčnoju, ki tvegano igra na vse ali na nič in o svojem večnem rivalu Keresu, ki se mu že poznajo leta, in na Petrosjana.
Morda Botvinik je razmišljal o tem, morda tudi ni. Čeprav je že leta in leta na šahovskem prestolu, ga šahovska javnost ne. pozna tako, kot ve za vse Fischerjeve muhe. Botvinik je namreč miren človek, zaprt sam vase tudi kot igravec. Težko je o njem zvedeti kaj več. Nerad igra na turnirjih in zato jc njegov nastop v Hastingsu pomenil za vsesplošno presenečenje. Nekarteri trdijo, da se boji, da bi ga turnirji izčrpali. Frank Rhoden je poskušal na vse načine, da ga zvabi v Hastings, dal je pismo kozmonavtu Gagarinu, pisal Hruščevu in Botvin;k jc prišel. Hotel se je tudi rehabilitirati, ker je v svoji karieri veliki Miša doživel prav v Hastingsu 'etn 1934 edini neuspeh.
V Curacau so šahisti tekmovali, on pa je mirno čakal. Ni spremenil svojega sloga igre. Postal je še natančnejši in ne pada več v časovne stiske. Rajši potegne dve, tri enake poteze, če potrebuje čas za razmišljanje; ne spušča se v tvegane ekshibicije na deski. Ostal je vedno isti Miša. navzlic letom. Neverjetno točen v vsaki potezi, kot da pa 50 let ni niti najmanj izčrpalo. Botvinik je čakal, čakal kot lev na žrtev, izzivavca, da jo razstrže in da ohrani svetovno prvenstvo.
S hrepenenjem smo dolgo časa čakale lepih, sonč-lih dni, da bi so lahko hodile kopat, kajti naše telo je čutilo potrebo, da se prezrači in naužije blagodejnih sončnih žarkov. Pod vplivom teh nastaja namreč v našem organizmu vitamin D, ki ga potrebujeta naša koža in organizem za rast in razvoj.
Po dolgem času smo končno dočakale te dneve in s kopanjem na prostem pomagamo koži, da lepše diha, posebno če se kopamo v krajih, ki so izven mesta in je zato zrak čistejši. Poleg tega očistimo s kopanjem s kože znoj in prah, odvečno maščobo in odluščeno kožo, ki se nahaja na površju.
Pri sončenju pa moramo paziti na svojo kožo. Ta se je namreč v dolgih zimskih mesecih odvadila sonca in ji je zato potrebno nekaj časa. da sc nanj polagoma privadi. Pri morju je zrak čistejši morska voda odbija sončne žarke in našo kožo zadene več ultravijoličnih žarkov, kateri povzročajo zagorelost kože. Pod vplivom sončnih žarkov nastajajo v koži zrnca pigmenta, zato da ne bi ultravijolični žarki prodirali globlje v telo in poškodovali nežno tkivo.
Če torej sončimo dolgo časa še popolnoma belo kožo, sc ta vname, nastajajo na njej vodeni me-
Rusi najboljši v rokoborbi in telovadbi
V Toledu, v ZDA, so bile tekme za svetovno prvenstvo v telovadbi, tako prostega kot grško-riniškega sloga.
Največ uspehov v prostem slogu so imeli tek-movavci SZ, ki so trikrat zmagali in se z 20 točkami uvrstili na prvo mesto ekip. Drugo mesto so zasedli Japonci (26,5), tretje pa Iranci (25).
Med posamezniki so zmagali: Alijev (SZ), muš-ja; Akbas (Turčija), bantam; Vatanaka (Japonska), peresnolahka; Valčev (Bolgarija), lahka; Mabibi Iran), welter; Mehdizadeh (Iran), srednja; Medved (SZ), lahkotežka in Ivanicki (SZ), težka kategorija.
Sovjetska zveza si je prepričevalno osvojila tudi prvo mesto v grško-rimskem slogu (40 točk). Na drugo mesto je prišla Turčija (31), na tretje pa Bolgarija (20,5).
Rusi (Ribalko — mušja, Ko le so v — srednjelah-ka in Abašidžc — srednjetežka) so trikrat zmagali. Po dvakrat sta bili uspešni Turčija (Ayvaz — lahka in Kiz — srednja) in Madžarska (Polyak — peresna in Kozrna — težka). Eno zmago je osvojila tudi Japonska, in sicer Ichignichi (bantam).
Letošnje svetovno prvenstvo v telovadbi, ki se je končalo 8. julija v Pragi, je bilo po številu tek-movavcev naj večje tekmovanje vseh časov. V mednarodni areni tako razne telovadbe kot v orodnih vajah se jc zbralo kar 31 držav.
Največ svetinj je osvojila seveda Sovjetska zveza, in sicer kar 19 (6 zlatih, 8 srebrnih in 5 bronastih). Na drugem metsu je Japonska: 13 kolajn (po 4 zlate in srebrne ter 5 bronastih), na tretjem mestu je ČSSR z 8 medaljami (po 3 zlate in srebrne ter 2 bronasti. Dve. zlati kolajni je osvojila Jugoslavija; LR Kitajska, Italija in Madžarska pa ■to osvojile le po 1 bronasto medaljo.
V moški konkurenci so postali svetovni prvaki Japonci, med ženskimi vrstami pa SZ. Najboljši posameznik je Rus Titov, najboljša telovadkinja pa Rusinja Latinjineva. Lestvice so naslednje: Ekipna lestvica moških: 1. Japonska 574 65; 2. SZ 573,15;
3.	ČSSR 561,50; 4. Kitajska 559,00 in 5. Italija 557,20. lostvica posameznikov: 1. Titov (SZ) 115,65, 2. En-do (Japonska) 115,50, 3. Sahlin (SZ) 115,20, 4. Ono (Japonska) 115,15 in 5. Cerar (Jueoslavija) 114,95.
Ekipna lestvica žensk: I. SZ 384,928 , 2. ČSSR 382,590 in 3. Japonska 379,523. Lestvica posameznic: I. Latinjina (SZ) 78,030, 2. Časlavka 77,732 in 3. Per-vušina (SZ) 77,465.
V posameznih vajah na orodju so zmagali: dvakrat Cerar (Jugoslavija), ir) sicer na konju z ročaji in na bradlji, in po enkrat Titov (SZ), krogi, Ono (Japonska), drog, Krbec (č&SR), preskok in.Aika-ra (Japonska) v parteru. Med posameznicami so zmagale, vsaka z eno zmago: Časlavka (ČSSR), pre--kok. Pervušina (SZ), dvovišinska bradlja, Bosa-kova (ČSSR), greda in Latinjina (SZ) parter.
Iiurčki, pozneje pa celo rane. Pri vsem tem pa imamo lahko tudi povečano temperaturo.
Tudi z kozmetičnega vid ka je čezmerno sončenje nespametno. Na mestih, k'er so bili prej mehurji, nastajajo pogostoma črne lise, ki jih zelo težko odpravimo. Take lise nastajajo tudi takrat, kadar olupljeno kožo prehitro znova sončimo. Pazimo zato na to, da se vsak dan postopoma sončimo, da namažemo še pred sončenjem kožo s primerno kremo ali oljem.
Pri morju nas tudi kreme pri prvih kopanjih dovolj ne varujejo, zato moramo pogostoma seči -po brisači, ki si jo ogrnemo preko ramen. Sonce nas lahko opeče tudi v vodi, ne pozabite.
Obraza nikoli nalašč ne sončimo, ker postahe koža s tem kmalu zgubana. Zavarujmo si obraz zato s širokim slamnikom.
še nekaj o kopalni obleki. Vedite, da starejšim ženskam nikakor ne pristaja »bikini«. Mnogo bolj estetsko jc enodelna obleka. Tiste, ki imajo trebušček, naj ga skrijejo na ta način, da si izberejo kostum, ki ima spredaj krilce.
Vsaka ženska naj ima dva kopalna kostuma, in naj se takoj preobleče v suhega, ko pride iz vode. Posedanje v mokrem kostumu privede do raznih vnetij in bolezni in marsikatera se je že kesala, da se je sončila v mokri kopalni obleki.
Ondlna
(dt)
M
ISekuj o kopanju in sončenju
	Q)
	>c«
O)	*5^
>5«	
C	s
fi	•5* M«.
•r« O
P rt
C g
gPn
05 <-»
'S O p ■a-g A rt S>,r
C
'Z? ^
^ o (Ij
o Q o
C » G,
O ? u ..
p.^ E o (A
O *
3 "m ^ • —■ o J3 <y o rt ^
3 OJ ^3 TJ ««
"m «; ^
3^0.
•Si, e " S S'
^ S c
C «•
ir <u Tj 1
t/5 *'■">
rt *—i rt
2 - ^ ,^t/3 'jS ’u o3 ”* ~ M ~
O -‘-* c
a
SR o g
r- ) TJ N
s— rt G. Tj O
i~ w
X) -O cs T3
O
O C/3 >(/3 T
p
rt
c
>N
P
U>
■t/3 » rt rt tj .-§
E «
dj rt
'5* “ -S 2
« i-i
op |> 2
1j 'l,	^
p- rt 3 Ih :2
'.Z? v 'Smo K m >
i 'C 2
° H m *. rt
o O 01)
D. 5; aj c
N 73 rt c p w ’c
« W o
Ss -
C -D ~
<u S
1»
rt c
•s « S-'2..M E
rt c? o
£ -a S,
§, « ra
r- —' OJ K Dl) c/> O
£ 03
! 73 1 aj
• rt rt u .-h C Ph
5 5
IS '5 o
W O*^ M n P rt C rt P TJ
* c S s
Iti1
- m g « g 2 «'S. •a c« 2
oj R V)
** rt 1/1 .s.
—- CX (U
ra oj w-5 " «5 o u M o n ^ E .".S •“.«
3
aj o > »o
O
>U Ir,
O 0)
P >N <l)
f.N
K- T3’P
«2p. >(/>
<u v: fl r p-J
'fO^g rS ^ -S
. T3 i-, c/j .
^ §AE S S.
u) g o .«
rt O C ^ •
o
c
rt
2 3,3 « •J? A g “rt-l
- Cd t/3 2 "rt rt Qj
c 2 rt o
N g (J —
rt ^ ^ u>
«»s ^
f-. ’C . rt >
.H,aE!S a _ o c
^iE
t>D > c/) rt
‘C o _ c h ŠE S
U. :_ rt*.
O	73	jS		yj
S	*	rt	O	rt
TU u r*	03	C	P« T3	
	C	N >0	C	rt'
N	0	rt	rt	13
rt >C/)	D,	P.	C	C N O
’C rt	0)		E	P (A
O	01 c	0	OJ ••—1	<L)
S*
<A
a P
a-- _1/1 u E « «’g
o a
C — -C T3
•EL Ou m ^>5 c
O c5 tfl rt N N O C (0
«-S g 1
Sod. c o o
;S & M
o o 00 rt m ~	•*-*
3	rt
rt	5
C	to
	P
rt	p
T3	
	rt
S*	t/) p
'oJ	
!2	.2,
>	rt
	C
5 Oj	rt
CA	
rt	u.
a	0
	
rj o
I e
r?
o