251. štev.
Pošalila plačana v got&vini.
!, b ponslellek 7= novembra
► esameana Sisu, 23 kup
i*h®Ja Fazen nedelj Esi pmnfhov w s b h San ©te 10. uri «©poS«3ne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
II
jusosfe-v
rz k
slične st
g k K
Tfc*eže:;c.\, S .
Naročnina: Po pošti ali dostavljanjem na dom za celo leto K 308, za pol leta K 168, za če Irt lota K 84, za mesec K 28. Za. inozemstvo mesečno K 45, lelno K 540.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna.
V četrtek dne 6. t. m. ob 6. uri zvečer bo v veliki dvorani
»MESTNEGA DQMA“
protestni steci
proti odpravi ministrstva za sociialno politiko. Edino institucijo z modernimi nalogami hoče vlada odpraviti! Roke proč! Vložimo na shodu najodločneji protest!
Pismo iz Belgrads.
(Situacija. — Delo v parlamentu.)
Zunanie-politična situacija z ozirom na dogodke se bistri. Dasiravno bo mala antanta dosegla, da se na Madžarskem izključijo vsi Habsburžani od nasledstva na prestolu in da se tudi Madžarska razoroži, vendar znači rešitev madžarskega vprašanja za malo antanto diploma-tičen poraz. Velika antanta je zma-gla in mala antanta je podlegla. Vsled zahrbtnega postopanja Rurnu-nije in vsled tega, ker je naša država premočno zarožljala s sabljo, je mala antanta potisnjena v stran. Z ozirom na takšen potek dogodkov je mobilizacija (uradno: poziv na vežbe) izgubila vsako opravičenje in ie zato socialistični klub danes od vlade žalitevcf, da se vpoklicani nemudoma vrnejo domov, a nadalj-nl vpoklici ustavijo. Upati je, da bo imela ta intervencija uspeh.
Razun moralnega poraza pa smo doživeli tudi materijalno škodo: vojni minister zahteva od parlamenta 200 milijonov dinarjev izrednega kredita, ki mu ga bodo vladne stranke seveda dale.
Sila zanimivo je bilo zadržanje strank naprani dogodkom na Madžarskem in vladi. Kakor so poročali časopisi, je vlada 29. oktobra podala v parlamentu izjavo, v kateri j® precizirala svoje stališče in zahteve glede Madžarske. Izjava je bila vodena. Nato so posamezne stranke podale izjave, v katerih so označile svoje stališče. Vse stranke so se izrekle proti Habsburžanom, a proti vojski z Madžarsko Is socijaliia«d> mokratična. Tozadevno izjavo našega kluba je »Naprej« priobčil. Tudi Klerikalci se niso izrekli proti vojski, dočim so doma na shodu to pripovedovali in napadali soeitali ta, češ, da so za vojno. Naj le priobčijo
Belgrad, 4. nov. 1921.
klerikalni listi izjavo svojega Jugo-slovenskega kluba, če si upajo, potem bo javnost videla, kako dvojno igro igrajo! Dočim je socijalistični klub jasno izrekel svoje nezaupanje vladi, je izjava klerikalnega kluba izrekla, da bo klub vlado v njeni akciji radi Madžarske podpiral!
Protičeva akcija za revizijo ustave zaenkrat ni uspela, ampak je doživela fijasko. Zanimivo je, da je ta fijasko sopovzročil Korošec, ki je padel Padiceveem v hrbet, češ, da ie Radič premalo hrvatski. Korošec pripravlja na Hrvaškem teren za prihodnje volitve. Rad bi ojačen s hrvaškimi mandati kot Radičev naslednik po piihorHfh volitvah igral vlogo, ki jo sedaj ne more. Koncept ni slab; če se bo posrečil, je drugo vprašanje. Nas socijaliste Protičev nevspeh ne žalosti, kakor se tudi Pašičeve zmage ne veselimo. Oba sta nam enako tuja in nasprotna. Sedanja vlada bo zaenkrat ostala v bistvu nei7premenjena.
V parlamentu so se na včerajšnji in današnji seji volili razni odbori. v katerih je debil socijalistični ki ah no en mandat. V odboru za prošnje in pritožbe je s. Brkič, v admnstratvnem odboru republikanec G j o n o v i č , v finančnem, imunitetnem in v odboru za prouča-vaiije načrta podelitvi na oblasti pa sodr. dr. Koru n. Izgloda, da bo dela v parlamentu dovolj; bati se je le: da bo manjkalo pri vladnih strankah dobre volje.
Socijalistični klub je imel včeraj dolgo sejo. Napravil je važne sklepe z ozirom na nekatera nujna vprašanja. Sklep glede demobilizacije sem že omenil. Sklenilo se je zahtevati nrdRlio takojšnjo potrdit*v so-druga Lozinšba za župana v Ptuju.
Z ozirom na zakon o delavskem zavarovanju se je sklenilo, da se zahteva v zavarovalnih upravah in nadzorstvih dve tretjini delavcev, (vladni načrt daje delavcem le pariteto), dalje da se za prehodno dobo nekaj let pusti obstoječim zavarovalnicam dosedanja avtonomija.
Zelo važna je bila debata in sklep glede ministrstva za socijalno politiko, i'o ministrstvo hočejo radikalci ukiniti in zahtevajo, da prevzame te posle minister za trgovino!! Ne glede na stvarno škodo, ki bi delavstvu iz tega nastala, bi pomenila ukinitev ministrstva za socijalno pol!tiko hud udarec v obraz delavstvu v vsej državi. Ker je vlada izjavila, da prepušča odločitev v tem
J vprašanju vladnim strankam in ker ! so se radikalci že izjavili za ukinitev ministrstva za socijalno politiko, obstoja resna nevarnVst, da se to ministrstvo ukine. Klub je zato sklenil, da opozori vlado in vladne stranke, da bo odgovoril z mijenergičnejšimi koraki, če bi se ministrstvo za socijalno politko ukinilo Naše organizacije, posebno pa strokovne, opozarjamo na pretečo nevarnost in jih prosimo, naj po celi deželi s telegrafičniinl protesti na ministrskega predsednika in ministra za socijalno politiko podpro akcijo kluba ter zahtevajo, da ostane ministrstvo za socijalno politiko!
n. n.
Frcfest i;rcil predrzresti!
Jugoslovanska buržoazija robka na vseh straneh, kjer se je v državi ustanovilo kaj naprednega. Najnovejša nakana je, kakor smo že poročaii, odprava ministrstva za socijalno politiko. Po vseh drugih državah smatrajo to vprašanje za silno važno, ker je danes velika večina siromašnih slojev eksistenčno vedno ogrožena.
Socijalna politika ima ob današ* njih razmerah silno velik pomen. Če upoštevamo samo obstoječe socijal-ne zavode, so že ti tako važna panoga, da morajo absolutno ohraniti samostojnost. Nalogo, tega ministrstva pa niso samo nepopolno socijalno zavarovanje in varstvo dela, kolikor ga imamo, marveč vse to se mora pospeševati, razviti in izpopolniti. Današnje življenje je namreč tako, da naravnost pogineš, če nimaš dela ali postaneš nezmožen za delo. Nihče se ne briga za te! Izvesti je treba socijalno zavarovanje, vodili gospodarsko politiko tako, da bo delavec imel delo v zaposleni industriji, da bo tudi preskrbljen, če bo brez dela brez lastne krivde.
! V teh smereh mora delovati ministrstvo za socijalno politiko.
Najprej je vlada prišla s predlogom, da se ukinejo pokrajinska poverjeništva za socijalno skrb. Takrat ni nihče pričakoval, da pojde vlada še dalje, danes pa imamo tukaj že konkreten predlog, ki je za današnje razmere nekaj nezaslišanega.
Naše strokovne organizacije so že povzele proti tej nameri najodloč-nejše stališče, ker gre tu v prvi vrsti atentat na delavstvo vseh vrst. Enako je dolžnost vseh socijalnozavaro-valnih in drugih institucij, ki spadajo v področje tega ministrstva, da povedo jasno svoje mnenje, ker jim mora biti samim za svoj razvoj. Ta predlog vlade nam jasno priča, kak* šno mnenje ima vladna gospoda o najvažnejšem probfemu, o socijal-nem vprašanju v državi.
Zavrnimo ta atentat, ne dopustimo, da se ministrstvo za socijalno politiko izpremeni v kretinski biro vlade, v katerem naj utone socijalno vprašanje in polagoma še mnogo teh pridobitev, ki jih že imamo. Proč roke od tega vprašanja!
Ir.Fcrcffc poli defa\shu.
Habsburžan Karel
in event. njegovo bivališče.
Poročevalec našega lista je imel priliko govoriti danes z generalnim konzulom g. V. Schweglom, ki mu je dal na najvljudnejt način nekaj zanimivih pojasnil o otokih, na katerih namerava antanta nastaniti Karla Habsburžana. Gospod Schvve-gel osebno dobro pozna tiste kraje.
Po njegovem mnenju je otok Aseension popolnoma neprimeren. Ko je bil gosp. Schwegel leta 1905. tam, je videl samo eno drevo in dozdeva se mu, da je bilo tudi to naslikano. Angleži so polagali na ta otok kot bivališče tako malo pomena, da ga še v vojnih zapiskih mornarice ne navajajo kot otok, nego le kot »trajno zasidrano ladjo«. Pomen ima otok samo zaradi želv, ki prihajajo enkrat v letu leč jajca in ob tej priliki preobračajo in pobijajo neokretne živali zaradi dragocene rogovine. Sv. Helena je povsem drugačen otok, ki ima lepo rastlinstvo. Iz pristanišča Jamestrown, pravi generalni konzul, smo krenili po dolgih stopnicah, ki jim pravijo Jakobova lestva, na visok planoto otoka. Do Lang\vooda, rezidence ['flpoleonove, je od morja pet kilometrov. Iakrat in še pozneje sta živela tam še dva sodobnika Napoleonova, in sicer papiga in želva.
* apiga je venomer ponavljala: »Napoleon, Napoleon!« Da, kdor dolgo f,1* doživi mnogo. Po mojem mne-Wu Karla na tem otoku ne bodo na-
Mariborska »Straža«, glasilo dr. j Korošca, uačdiiika Slovenska Ljudske Stranke, prinaša v št. 128. z dne 4. novembra dve notici, v katerih zlasti eni, odločno pravi, da je ministrstvo za soc! ~lno politiko nepo-, trebno. S to svojo konstatacijo je i
»Straža« jasno povedala delavstvu, prav posebno pa viničarjem, da je SLS sovražnica delovnih slojev, sovražnica, da bi se v sedanjih krutih socijalnih razmerah, omilila beda, da bi se socijalna zakonodaja izpopolnila Pravi celo, da so stroški v ta namen nepotrebni!
stanili, ker bi to bilo onečaščenje Napoleonovega spomina.
Kanarski otoki so krasni. Pripadajo Španiji. Španija je pa že odklonila sprejem Karla, zato ga tudi na Kanarske otoke ne bo marala. Hum-bolt je imenoval dolino Orotavo naj-lepšo točKo, ki jo je videl na svojih svetovnih potovanjih. Tam rase znamenito zmajevo drevo, neka vrsta aloje, katere eno sem videl, ki je stara 6000 let. Še starejše drevo, v katerega deblu se je nahajala kapela, ie v 70. letih uničila strela. Poti temi drevesi so prebivalci otokov prisegali na svoje pogodbe, j Videl sem tudi tipe praprebival-j cev, ki jih Španci niso mogli popol-I noma zatreti, in sicer na otoku Pal-ma. Ti so baje potomci Vandalov, ki j so osvojili severno Afriko, dali ime španski Andaluziji, francoski Ven-deeji, italijanski Benečiji. Vandali in Vendi so bili isto slovansko ljudstvo, čeprav krivo trdijo nemški zgodovinarji nekoliko drugače. In tako so se tudi naselili »Vindi(ši)« na Kanarskih otokih. Na otoku Cio-! mera se prebivalci na veliko dalja-j vo razumevajo z žvižganjem, na i Palmi, ki je zelo skalovit in razoran, so navajeni silno spretno skakati od skale do skale. Oboroženi so z dolgimi drogi in brez nevarnosti skačejo iz višine hiš, pri čemer se z drogi ujamejo, preden pridejo do tal. Otok Ferro je dal ime meridi-janu, po katerem merimo zemljepisno širino, in takozvanega Fantastičnega otoka, o katerem so se Španci
Kaj bo rekla k temu uboga deca, vojni invalidi in zlasti vse delavstvo, ki komaj čaka, da se izvede socijalno zaavrovanje?!
Zločinci! Drugače vam ni mo-i goče reči, če uganjate tako nesoči-jalno politiko! Besedo ima SLS! Za ali proti?! Na ta nečuveu napad morajo dati odgovor vse delavske organizacije, ki na ne morejo priti do druge izjave kakor te, da je čin, ki se namerava izvesti, predrzen, in da so vse stranke, ki se tu ne zavzamejo za ohranitev tega ministrstva, zavratne in protidelavske!
In kaj porečete k temu Vi delavci, ki so Vas klerikalne vabe spra-< vile v klerikalne strokovne zveze?!
Kaj pa demokrati?
V Belgradn hočejo odpraviti ministrstvo za socijalno politiko. V nobenem meščanskem listu se ne zavzemajo za ohranitev tega ministrstva. Na strankinem zboru v Ljubljani so demokrati peli veliko slavo socijalni politiki, sedaj ko je v nevarnosti, pa nimajo nobene besede za to ministrstvo. Zdi se nam, da bi se ti ljudje radi iznebili dr Kukovca in socijalne politike. Ta igra le pre-jasno pove, da je vsa delavska prijaznost teh ljudi le — frazerstvo, in ko treba do dejanj, se potegnejo v krtove luknje in čakajo, da bo božja volja pomagala njegovim naldepom do zmage. Torej, kako je; ali ste za ali proti? Proč s hinavstvom!
Politične vesti.
-f Poverjeništva za poljedelstvo odpravljena. Iz Belgrada javljajo, da je poljedelsko ministrstvo izdelalo naredbo, s katero so oddelki kmetijstva pokrajinskih uprav v Ljubljani,
, Zagrebu, Splitu in Sarajevu ukinjeni I in se mesto njih ustanove pri dotič-nih pokrajinskih upravah oddelki ministrstva za poljedelstvo in vode. Odelki bodo neposredno podrejeni ministrstvu za poljedelstvo.
+ Zaradi Albanije pošlje zveza narodov posebno preiskovalno ko«< misijo na lice mesta.
+ Kelrikalna igra. Klerikalna politika je vedno dvorezna. To se je pokazalo tudi sedaj ob razburljivem karlističnem puču na Madžarskem. Klerikalci so se držali zelo dvomljivo. Dočim se je njihova oficijelna
in Portugalci prepirali, pa sploh ni, marveč je le optična prevara, efekt zanimivega zračnega zrcaljenja. Brez kon^a bi mogel pripovedovati o teh otokih. Na otoku Pic von Te-neriffa se nahaja živ Vulkan, ki je 12.000 metrov visok. Tam sem videl naravni pojav zodiokalne luči. Zgodilo se je to slučajno. Ponoči ni gorela peč, dim je bil in mraz, da nisem mogel spati, pa sem stopil iz varnostne ute. Prav posebno pa je zanimiva fiora (cvetlično rastlinstvo) Kanarskih otokov. Veliki deli so kakor pokriti z Opuntia-kaktom, na katerem živi uš, iz katere so dobivali, preden so iznašli anilinske barve, lepo rdečo cochenillno barvo, s katero so barvali francoske unl-formske hlače. Karakteristična, kakor tudi za ves afrikanski kontinent, je tam velika Evforbia, ki je, kakor vso volčnice, strupena, in se je govedo izogiblje. Poleg nje pa imajo drugo rastlino, tej skoro popolnoma podobno, ki ni škodljiva. Živali to vedo, ker se pa boje zmote, se tudi j druge rastline ne dotaknejo. Ne- 1 umna žival je včasih prav pametna, ! če ne bi Habsburgovci še danes ' vladali. Tik severno Kanarskih oto* kov so otoki Madeira in Azori, ki so portugalska posest, in na katerih imamo skoro iste klimatične (podnebne) razmere in utegnejo pri Karlovi internaciji tudi priti v poštev. Vobče pa Kanarski otoki in Madeira niso tako samotne točke, kakor bi kdo utegnil misliti; nahajajo sc marveč sredi ene glavnih prog svetov-
nega prometa med Evropo in Južno Ameriko, ki dobi vbodoče gotovo še velik pomen. Enako se nahaja otok Malta na križišču prometnih poti v Sredozemskem morju. Pravtako kakor se križajo pota po suhem in železnice Evrope v Švici, tako pomorska pota Sredozemskega morja v bližini Malte. Zato se je usidrala tam Anglija. Po mojem mnenju ni noben teh krajev primeren za Karla Habsburžana. Bolj oddaljen bi že bil otok Ceylon, kjer so Angleži internirali Arabi Pašo, voditelja egipčanske vstaje. Še bolje bi pa bilo poslati Karla na kak otok Tihega Oce-aua iu ga izročiti japonskemu poveljstvu, eventualno pod nadzorstvom Zveze narodov, kateri se je zadnja leta izročilo že toliko različnih funkcij, da bi jo že kmalu spravili v življenje.
Prihajam pravkar z Dunaja, kjer sem videl svojega starega prijatelja, dopisnika Reuterjevega biroja, ki je živel na Dunaju že mnogo let pred vojno, kamor je bil leta 1900. premeščen iz Chicage. Njegovo mnenje je bilo, da so Madžari razcesarja Karla namenoma zvabili v to zadnjo pustolovščino, da ga za vedno onemogočijo. Na tako rafinirano zvijačo je mislil že marsikdo od nas, ki se bavi s politiko in pozna značaj Madžarov, v prvem trenutku, je prav verojetna iu odgovarja italijanski politiki m morda jo je ta tudi podpirala. lakozvana habsburška nevarnost je bila eno redkih področij, v katerih sta Jugoslavija in Italija so-
glašali v politiki in tudi obe skupno nastopali, če je bilo treba, kot sovražnici Madžarske. Pod vsakim regentom, monarhom ali predsednikom, se ogrsko vprašanje poenostavi za Italijo in Ogrska bo, če ne bo več središče za obnovitev habsburške monarhije, prav porabliivo orodje za protijugoslovansko politiko, ki jo minister della Torretla na svojem poslaniškem mestu na Dunaju odobrava in posebno dosledno goji. Za Ogrc je vprašanje politične presoje, kaj je več vredno za njih prešerne namene: ime Habsburg, ki bi še nekaj nespametnikov v izgubljenih ozemljih še utegnilo pridobiti za idejo »historične« Ogrske, ali skupno delo, oziroma zveza z Itali-* jo, na bodoče stroške Jugoslavije. To so, če se tako hoče, neumne konspiracije, in bodočnost jim ne bo dala prav, čim razpoči mehurček današnje italijanske velesile. Te pa odgovarjajo današnji mentaliteti teh d’Annunzijev in Hejjasov ter utegnejo naprtiti udeleženim narodom še veliko nesrečo. Karel in Žita ter njiju svetovalci se nam zde danes tudi kot kretini toda vendar koliko ljudi in narodov je moralo zaradi njiju fizično in gospodarsko poginiti! Naša država potrebuje krepke zunanje prijatelje, ki so manj sebični in potrebni, kot naši neposredni so« sedje.
Tako je pojasnil generalni konzul g. Schwegel položaj s svojega vidika.
Stran 2,
NAPREJ.
Stev. 252,
politika v Belgradu postavljala na vojno stališči češ, da ni nobena žrtev prevelika pri zapletljajih z Madžarsko in Albanijo, so njihovi listi v Sloveniji dosledno razburjali ljudstvo zoper vse vladne ukrepe. Nehote se nam vriva vprašanje, zakaj ta dvorezna klerikalna politika?!
Ali so hoteli klerikalni voditelji v zmedah ribariti za svojo politično moč?! Zdi se nam, da. Kajti klerikalci so se umaknili s svojega prvega oficijelnega zadržanja v Belgradu šela sedaj, ko so videli, da z njihovim ribarjenjem ne bo nič. Kakor sklepamo po poročilu našega dopisnika iz Belgrada, so se klerikalci šele sedaj umaknili in so intervenirali za demobilizacijo, ko so že videli, kako je nastopil socialistični klub in potem ko je že madžarski parlapment sprejel zakon o detronizaciji Habsburžanov! Klerikalno zadržanje v teh zadnjih razburljivih zunanje - političnih konfliktih je bila neodkrita igra!
+ Demisšja Pašičeve vlade. Po zaprisegi kralja Aleksandra na ustavo poda Pašič formalno demisijo vlade. Kakor pa pišejo belgrajski listi, demisija ne bo samo farmalnega značaja, temveč se bodo izvršile iz-premembe in sicer naj bi notranje ministrstvo prevzel radikalec in Stojan Protič naj bi prevzel tudi kako ministrstvo.
+ Angleško - japonska - ameri-kanska antanta. Kakor pišejo listi, bo Japonska na washingtonski konfe* renči izjavila, da je pripravljena, priključiti se namesto japonsko - ver-sailleski pogodbi angleško - japonsko amerikanski antanti.
+ Angleška delavska stranka je pri zadnjih občinskih volitvah v 78 najvažnejših angleških mestih napredovala za skupaj 44 sedežev.
+ Nove volitve v sovjetski Rusiji. Iz Petrograda poročajo, da so se vršile 27. oktobra v 89 okrajih nove volitve v okrajne sovjete. Do sedaj je izvoljenih 211 komunistov, 42 brez stranke in 1 menjševik.
Nalnevelie.
PRISEGA KRALJA.
LDU. Belgrad, 6. nov. Na današnji seji narodne skupščine je Nj. Vel. kralj Aleksander prisegel, kakor to predpisuje člen 58. ustave.
DOLOČITEV MEJE MED JUGO-SLAVIJO IN ALBANIJO.
LDU. Pariz, 6. nov. Poslaniška konferenca je na svoji včerajšnji seji odobrila poročilo komisije za ureditev albanskih mej in je sklenila, da se na prihodnji seji, ki se bo vršila v pondeljek ali torek, podpiše protokol o imenovanih sejali. »Temps« pije, da ostane albanska meja v glavnem ista, kakor je bila leta 1913. Izpremenjena bo le na štirih krajih:
1. Kraj Lim pripade ves Albaniji.
2. Pot Debar-Truga pripade kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3. Popravi se meja pri Prizremu v korist Jugoslavije. 4. Severno-vz-hodno od Skadra bo meja znatno pomaknjena naprej, da sc zavaruje Podgorica.
ODSTRANITEV KARLA NA MADŽARSKEM.
LDU. Budimpešta, 6. nov. Narodna skupščina je zakonski načrt o izgubi prestola kralja Karla in Habs-burgovcev sprejela v prvem in drugem branju.
TRANSPORT KARLA IN Z1TE.
LDU. Bukarešta, 4. nov. Raz-kralj Karl in razkraljica Žita sta davi s posebnim vlakom zapustila Or-šovo in bosta dospela drevi v Ga-lac, ne da bi se ustavila v Bukarešti. Odvedli ju bodo takoj na angleško vojno ladjo „Cardiff“. Razkralja stražijo angleški policijski uradniki. Ladjo „Cardiff“ bodo vodile štiri romunske stražne torpedovke.
GLAD V RUSIJI.
LDU. Moskva, 3. nov. Število gladujočih v samarski guberniji je vsak dan večje. V decembru bo v tej guberniji gladovalo okoli 2 in pol milijona ljudi. Glad je pomoril že mnogo otrok. V tatarski republiki innogi stariši ubijajo svoje otroke, Ja jim skrajšajo trpljenje. Grozna umrljivost je vsak dan večja.
Dnevne vesti.
Buržuji v soboto. »Jutro« je njegova fiksna ideja »soeialnodemokra-ške-lderikalne« zveze zbegala kakor ščurka luč. Piše: To pa ne moti (socialnih demokratov in klerikalcev namreč), da iščejo z združenimi močmi korita na mestnem magistratu v Ljubljani in v Mariboru ... Gospodje okoli »Jutra«, lahko vas potolažimo, ker se korita ne bodo našla, saj so jih demokratarji vsa že davno prej pobrali in odnesli. — »Narod« je spregovoril v spanju. Menda je povprašal, če spada sodr. Kocmur socialnodemokratski stranki: Kaj to pomeni? Pa ja ni pri »Narodu« spalna bolezen že tako hudo neozdravljiva? — »Novi čas« nam je povedal svojo prvo resnico. On molči. — Neki novi list, ki se tudi »delavskega« imenuje, menda ja ne misli, da mu bomo delali reklame! Takih_ »errorjev« pri nas nismo vajeni. Ce si pa meni dobiti patent na nesramne laži in ribarenje v kalnem, mu svetujemo, naj si ga nikar ne hodi iskat med delavstvo, ker to je že približno sito buržoazno-podrep-niških hujskačev. To smo hoteli dobrohotno povedati gu. glavnemu »errorju« in vsem že davno pozabljenim še slavnejšim »errorjem« za njegovim hrbtom.
Druga javna redna seja občinskega sveta ljubljanskega se bo vršila jutri dne 8. novembra ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu so važne zadeve finančnega odseka, direktori-ja mestne klavnice, upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne, pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestnih vožen, dehodarstvenega urada itd.
Podžupan ljubljanski Riko Jug je kot rezervni častnik poklican v vojaško službovanje.
Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Ljubljani, je na svoji seji dne 2. t. m. določilo izmed svojih članov gg. Adamiča, Goln;ayerja, Kralja in Tumpeja, da smejo v zmi-slu uredbe za pobijanje draginje z dne 17. junija 1921 št. 253 pregledati vse zaloge življenskih potrebščin ter od lastnikov teh zahtevati na licu mesta vsa pojasnila in dokaze, ki so potrebni obč. sodišču pri določanju maksimalnih cen, kakor tudi pri izrekanju svojih kazenskih odločb.
V to svrho se jim izstavijo potreb- ? ne legitimacije obč. sodišča. Pri teh poizvedbah se bo po- možnosti udeleževal tudi predsednik obč. sv. g. Fr. Rupnik. Prve razprave o dose-daj vloženih ovadbah se bodo razpisale v kratkem, s čemur bo pričelo občinsko sodišče s svojimi rednimi razpravami. V to svrho se sestavi rudi potreben pravilnik. Urad posluje na magistratu, leva hiša v pritličju na levi in sicer začasno od 9. do 12. dopoldne in 15. do 18. ure popoldne. Člani občinskega sodišča zavračajo časopisne vesti, češ da zahtevajo po 80 K na uro za svoje poslovanje. Resnica je, da bode te dnevnice določil mestni občinski svet v svoji prvi seji.
Odgoditev vpoklica letošnjih rekrutov. Ministrstvo vojne in mornarice objavlja, da se z ozirom na vpo- j klic štirih letnikov na orožne vaje odgodi vpoklic letošnjih rekrutov na poznejši čas, ki ga objavi ministrstvo.
Draginja. Jajca se prodajajo na Štajerskem že po 12 K komad, inle* ko pa je v Mariboru že po 12 K liter.
Zopet služkinje! V „Slovencu“ razpravljajo zopet o zahtevah klerikalne „Poselske zveze“ za povišanje plač služkinjam in se odločno upirajo zahtevi, da dobivaj služkinja po najmanj 300 K mesečno. Pravijo, da je dovolj, če služkinje dobe po 100 K mesečno. (Če računamo, da je današnja krona vredna toliko kot en krajcar pred vojno, je to torej 1 predvojni goldinar mesečno.) če klerikalci tako delajo s svojimi lastnimi organizacijami, potem mora pač vsaka služkinja obrniti tej klerikalni „po-selski zvezi“ hrbet! Čemu pravzaprav imajo klerikalci potem strokovne organizacije, če se sami upirajo izvedbi njih zahtev? Pač za štafažo klerikalnemu kapitalizmu! Kako naj si vendar služkinja s 100 K na mesec nabavlja obleko, čevlje itd.??!
Poziv brezstanovanjcem. Radi revizije se vabijo stranke, ki so zaprosile za rodbinsko stanovanje v
Ljubljani pri bivšem Državnem stanovanjskem uradu in so še sedaj brez stanovanja, naj se zglase v pisarni navedenga urada na Dunajski cesti št. 40 (vogal ceste na Južno železnico) od 9. do 13. ure, in sicer: dne 8. novembra 1921. stranke z začetnico A do H, 9. nov. I do N, 10. nov. O do Š, 11. nov. T do Ž.
Draginja. Iz Ptuja poročajo, da stane tam eno iajce že devet kron. Čudno ni, da sc cene jajc tako dvigajo.
Redne seje občinskega odbora občine Celje-okolica se bodo vršile prvo vsako drugo nedeljo po prvem v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.
Škrlatinka v Belgradu. Te dni
so zaradi škrlatinke zaprli vse bel-grajske šole.
despodsrstvo.
= Naš državni proračun za leto 1922. Dohodki so preračunani za leto 1922. na 4.518,052.236 dinarjev, izdatki pa na 6.434,690.896 dinarjev. Deficit znaša 1.619.638.660 dinarjev.
= Zopet velik padec naše valute.
V Curihu je dne 5. t. m. notirala naša krona 1.45 (100 K = 1.45 švicarskih frankov).
= Jugoslovanska vladna komisija je dobila od Bolgarske iz rudnika Ternik v imenu vojne odškodnine 69.131 ton premoga. Ostanek bo Bolgarska izročila še tekom tega meseca.
= Železnica Murska - Sobota-Ljutomer - Ormož je že trasirana. Kolodvori bodo v Murski Soboti, Dekležovju, Veržeju in Krapju. Tudi v Ljutomeru se zgradi nov kolodvor.
— Dobava denat. (gorivnega) špirita. Ker se je špirit izdatno podražil se je urad za pospeševanje obrti v Ljubljani odločil preskrbeti obrtnikom večjo množino denaturi-ranega špirita po nizkih cenah. In-teresentje naj obvezno prijavijo svoje potrebščine najkasneje do 12. t. m. na naslov Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.
= Amerika, kakor smo že rekli, ne ve, kam bi s svojim denarjem, da ji pa ne bi ležal kar tako brez haska v njenih blagajnah, ga skuša vložiti za slabe čase v izmozgano Evropo. Ta namera je rodila že uspehe, kakor smo napisali v par noticah, vse, kar je bilo doslej, pa naravnost izgine v primeri z najnovejšim: Na portoroški konferenci je namreč ameriški polkovnik Schmith povedal, da se osnuje banka, katera bo lahko imela glavnice do 5 bilijonov (5,„000„000,000.000!) zlatih dolarjev! Ta banka naj bi služila k regulaciji valutnega vprašanja v Evropi in obnovitvi predvojnih razmer. Veste, kaj se to pravi? Ne? To-pomeni, da se izpremeni vsa Evropa v en sam veletok zlate kovine, Amerika bo brezpogojna gospodarica na svetu, kar se pa vsega evropskega denarja tiče, ne bo imel niti toliko pomena kakor kepica snega, skopnelega pred 100 milijoni let v geološki dobi. Konferenco je polkovnik Schmith s svojim govorom silno presenetil in go* spodje evropski diplomatje so imeli samo še toliko pameti v sebi, da so vso zadevo odložili za podrobnejšo debato. Ameriški kapitalizem se valja kakor svinja v svojem koritu, sto milijonov ameriškega delavstva pa umira lakote in pomanjkanja vsega, ameriški delavci se danes sami_ prodajajo, kakor bi bili živina in ne ljudje. O sreči lahko govore, če dobijo kupca, ki mu za košček kruha vsak dan prodado svoje telo in dušo. To je danes Amerika, najbogate^ša država na svetu, tak je kapitalistični sistem na svojem vrhuncu, brutalen, živinski in katastrofalen vsemu življenju. In ta sistem na vrhuncu se sedaj uvaja v Evropo. In proletariat? Proletariat se še vedno bojuje z vsemi sredstvi proti — sebi . . .
Dopisi.
po 100 kron in povprečno 25% povi- ; ška plač v obliki doplačevanja de- I lavcem na živila. Mladoletne delav- : ke dobijo 140 kron nabavnega pri- i spevka. Nabavni prispevek se bo do ! 16. novembra izplačal, povišanje ! plač velja od 1. oktobra t. 1. Osem- i urni delavnik je pogodbeno določen ; in se ima strogo varovati, in sicer na ; željo ravnateljstva. Poleg drugih t ugodnosti, da delavstvu za strokov- j no organizacijo lokal za pisarno. ! Pogajanja je vodil ravnatelj g. Bur- j ger in inž. g. Probaska. Strokovno ; organizacijo so zastopali ss. Leske- | šek iz Celja in Malovrh Kari iz Hra- j stnika. Dogovor velja samo za kemično tovarno v Hrastniku. V celoti bo objavljen v »Delavcu«.
Krščansko * socialno prepričanje klerikalnega občinskega odbornika Maksa Janiča v Celju. V Celju in okolici slinijo večkrat zaslepljeni delavci okrog in agitirajo za krščansko socialno zvezo (klerikalno organizacijo) pri delavcih in obljubljajo nebeški raj v njihovem taboru. Pod tako krščansko firmo je tudi liemšku-tarski (bivši avstrofil) Maks Janič stopil na plan kot kandidat v občinski svet ter obljubljal isto kakor dr. Ogrizek (JSZ v Celju). Gospod Janič opravlja tudi važne funkcije pri rimsko katoliški cerkvi v Celju. Človek bi mislil, da je ta mož nadvse socialen. Obenem je pa pekovski mojster in veleposestnik ter zaposluje pomočnike in delavce. Pekovske pomočnike sili k poljedelskemu delu in jih ne plačuje po pogodbi. Ko sta nedavno dva pomočnika zahtevala plačo po pogodbi, jima je takoj odpovedal službo ter ju vrgel čez 14 dni na cesto. V izpričevalo je pa napisal:
,.Delal kot pomočnik II. kategorije". Razume se, da tako izpričevalo škoduje pomočniku v napredku. Organizacija pekov je tega krščanskega gospoda tožila. Namesto odslovljenih pomočnikov je Janič sprejel v delo neorganiziranega pomočnika! Tako izgledajo katoliški pekovski mojstri in njih pekel za pomočnike! Pripomniti še moramo, da je bil Janič meseca julija inspirator pekovske stavke v Celju.	____
E&rultTCne vesiie
Shod notarjev. Pripravljalni odbor vabi vse notarje z Slovenije na shod,, ki se vrši dne 13. t. m. ob 11. uri v magistratih dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Posvetovanje glede zakona o takšah. Referent predsednik Notarske zbornice v Ljubljani, gosp. notar A. Hudovernik. 2. Poslovni davek. Referent g. notar dr. And. Kuhar. 3. Smernice o novem notarskem redu. Referent g. notar dr. And. Kuhar. 4. Organizacija notarjev. Referent g. notar dr. Iv. Stojan. Radi važnosti shoda prosimo polnoštevilne udeležbe! Za pripravljalni odbor: Niko Lenček, notar, Al. Hudovernik, notar, Dr. And. Kuhar, notar.__________________________  k
P1® svetu.
— Brezposelnost delavstva v Italiji. Italijansko ministrstvo za delo je te dni objavilo podatke o brezposelnosti po stanju 1. avgusta t. 1. Glasom teh podatkov je bilo tedaj v Italiji 435.194 brezposelnih, med temi 335 926 možkih in 99.268 žensk. Narastek od julija je znašal 46.450.
| Najhujša je brezposelnost v Lombar-j diji (97.49K), najmanjša v Calabriji i (223). Znatna je brezposelnost v Benečiji (89.026), potem v Piemontu (65.154), Emiliji, Toskani, Liguriji i. dr Največ je brezposelnosti v tekstilni industriji (1. avgusta 107.749 brezposelnih). Nato slede stavbena, cestna in vodna stroka. Močno sta prizadeta tudi kovinska industrija in kmetijstvo.
— Povodom Karlovega puča so igrali nemški monarhisti zelo dvolič-
no igro. Na eni strani so bivšega avstrijskega cesarja obsojali, po drugi pa so ga očitno podpirali z vstopanjem v njegovo „armado“. Značilno i^tudi, da so tiste dni pisali in da še pišejo v tem smislu, češ, naklep avstrijskih monarhistov se sicer ne more posrečiti, vendar pa bi sc obnovitev prejšnjih razmer lahko posrečila v Nemčiji. Na podlagi teh izjav so nemški socialisti zahtevali od vlade, da dožene; je ii Viljem na Ho* landskem dovolj pod nazorom in da se dotični monarhisti, ki so se puča udeležili, a potem pribežali na Bavarsko, izženejo iz Nemčije.
— Na laponskega ministrskega predsednika so v Toki ju izvršili atentat, ki mu je stal življenje Ni čuda, če evropske metode vplivajo tudi na Japonsko, ker sedanja vlada s svojim ministrskim predsednikom vred bi lahko služila katerikoli belokožni vladi kot vzgled za reakcijo. Spominjali se boste kako je še pied nedavnim na Japonskem tekla kr; nedolžnega delavstva in kako hujska japonska buržoazija na pokolj proti Ameriki in Rusiji.
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosme-tikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči »Elsafluid«. Mnogo močnejši in boljši kaor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalno steklenico skupno z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Fugen V. FSeller, Stubica tlenja, Elsatrg 252, Hrvaško. aa
Zahvala.
Tem potom se zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so ob smrti moje žene darovali razne vence ter dne 1. novembra 1.1. spremljali jo na zadnji poti na pokopališče, ker nisem vstanu se vsakemu posebej zahvaliti.
Ivan Brenčun,
Gaberje pri Celja St. 45.
ilismiil
p Ha HI, Uilia,
Slomškova ulica 4.
Na predaj m
lepa hiša
z 8 sobami, kletjo in drugimi pritiklinami, z vrtom blizu kolodvora v Slovenski Bistrici. Naslov v upravi „Naprej-a“ pod št. 1550.
Hrastnik. (Uspeh mezdnega gibanja kemičnih delavcev). V sredo, dne 2. novembra t. 1. se je vršilo pogajanje v kemični tovarni v Hrastniku. Delavstvo je doseglo poleg nabavnega prispevka za delavce po 300 kron, za ženo 100 kron in za vsakega pod 14 let starega otroka
UUJit MIHI ULICA STE«. 6
===== KECiSTROVftHA ZUDRilO« 2 OMEJEMO ZAVEZO. ==» TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELKE
LETNE ZAKLJUČKE
najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, BROŠUR ITD.
STEREOTIPNA. LITOGRAFIJ«,
I. SANDRIN
UUBLJAHA.
Velika zaloga vsakovrstnega
usnja
koi, podplatov, gonilnih Jermenov In boksa
na debelo.
MESTNI TRfl 6.
Kapital: 20,000 OOO kron.
Slovenska eskomptna banka
Ljubljana Selenburgova ulica št. 1- izvrfme vse i
Rezerve okrog 6,000.000 kron.
Podružnice: Nov.mesto in Rakek.	Li«bliana	SetenburgOva	Ulica	St. 1.	vse bančne transakcije najkmantneje.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur	re	i	ivi	orza.
Izdajatelj: Ivan MHuar.
[Tisk Učiteljske tiskarne v Uubliajii.