UREDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt. 8 t(Iskarna I. nadetr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldue in od 5. do 6. pc| oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
:	sprejemajo	: : [
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za A V8iro-0^rsko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : :	ostalo	inozemstvo	in Ameriko celoletno K 36-—.	:	j
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	♦. •. -J
UPRAVNI8TVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in; nraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica SOvin., popojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema u] lavni št vo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
" 1	Reklamacije	lista	so poštnine proste. "■	«
Stev. 608.
V Ljubljani, v soboto dne 14. junija 1913.
Leto III.
Tiskovna reforma.
I.
Gospod Hochenburger, ki je kot poslanec žugal ministrom s poobešanjem na kandelabre, se je kot minister prelevil iz Savla v čudnega Pavla. Njegov radikalizem navzgor se zdaj obrača navzdol in ima svoje najvidnejše znamenje v neštetih konfiskacijah, v katerih tekmujejo državni pravdniki kakor biciklisti, ki kolesarijo le zato. da bi prevozili čimveč kilometrov. Cim so zaplembe številnejše, tem manj so razumljive. Doživeli smo sami slučaje cenzure, ob katerih je vsa Ljubljana majala z glavo; čitali smo pa celo o državnem pravdniku, ki je i meni nič tebi nič konfisciral lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa črnogorskemu kralju Nikoli.
Avstrijsko Časopisje ni sicer nikdar uživalo ekscesivne svobode, kajti policijska država se vse od leta 1867. ni mogla popolnoma preleviti v ustavno. Ali take cenzurne prakse, kakršna se je razvila pod ministrstvom nemškega »svobodomisleca« Hochenburgerja, že nismo imeli, odkar je Korber nekoliko zabrzdal strastno marljivost državnih pravdnikov. Če ne štejemo Rusije, lahko mirne vesti zatrdimo, da se na svetu nikjer ne konfiscira toliko in tako kakor v Avstriji. Nikakor pa se ne more reči, da bi bil radikalizem avstrijskega časopisja vobče večji od francoskega, italijanskega ali ameriškega; pač pa so druge države ob svoji neprimerno večji tiskovni svobodi neprimerno krepkejše in razvitejše od Avstrije, ki se je popolnoma vrgla reakciji v naročje in pozabila, da morejo v današnji tekmi vztrajati le na svobodni podlagi zgrajene države.
Svobodno izražanje mnenja je faktor, ki ga podcenjujejo nazadnjaški državniki na veliko škodo držav. Prosta beseda odpira ljudstvu nova obzorja iri ga vodi do samostojnega mišljenja in do samostojne sodbe. Vsa politična izobrazba širokih plasti prebivalstva je odvisna od proste besede, ki jim omogoči spoznavati različna stališča, različne nazore in ogledavati vsako stvar od vseh strani. Da bi bilo svobodno izražanje mnenja na kvar državi in da bi po-
speševalo zločine, je pomota, katero najbolje zavrača zgodovina policijskih in absolutističnih družb, v kateri je od nekdaj več zarot, atentatov, političnih in navadnih hudodelstev, kakor v svobodnih deželah. Sploh je red, ki se vzdržuje le s silo, malo vreden in vedno nezanesljiv; kjerkoli se pokaže v sili kakšna špranja, bruhne skozi njo »nered«.
Celo s stališča oblasti je svobodno mnenje ugodnejše kakor zatirana in vsled tega skrivajoča se beseda. Policija bi bila gotovo vesela, ako bi tatovi in vlomilci javno obravnavali svoje načrte. In če smatra nazadnjaška država skoraj vsako mnenje, ki se ne vjema z vladnimi nazori za hudodelsko, bi morala že zaradi svoje poučenosti dovoliti besedi največjo svobodo.
Ali vsa ta uvaževanja nimajo v Hochenbur-gerjevi dobi nobene veljave. Mož, ki je bil nekdaj na glasu demokrata, je v zraku ministrskih višav popolnoma izgubil zmisel in občutek za najopravičenejše zahteve svobode in služi reakciji s tako vdanostjo, kakor da je bil to od rojstva njegov poklic. Tisto malo svobode, kar je je časopisje pridobilo pred njim. je zamorila slana njegovih državnih pravdnikov, ki konfisci-rajo s tako vnemo, kakor bi se bali, da bo imela »Wiener Zeitung« v svojem uradnem delu premalo gradiva.
Nekaj časa je izgledalo, da ravnajo cenzorji na lastno pest tako marljivo in da ne razumejo intencij svojega vrhovnega šefa. Ali ko se mu je v državnem zboru petkrat, desetkrat, dvajsetkrat povedalo, koliko je konfiskacij in kakšne da so, je moral najnaivnejši optimist spoznati, da izhaja iniciativa te prakse od Hochenburgerja samega.
Vsak dvom pa odvzema v tej stvari Hochen-buger s svojimi zahtevami glede na tiskovno reformo. Ekscelenca je podal odseku za to reformo. ki se vlači skozi parlament kakor morska kača, predloge take vsebine, da učinkujejo na tiskovno svobodo kakor vrv okrog človeškega vratu. Vsa javnost zahteva reforme za večjo svobodo; Hochenburger predlaga reformo za večjo sužnost. Mož je razodel svoje srce.
Balkanski preobrat.
Poziv ruskega carja, da naj Srbi in Bolgari Predloze Svoj spor njemu, je učinkoval skoraj Čudovito. Obe vladi sta nenadoma dobili premoč nad svojimi militarističnimi strankami in 5e ne varajo vsa znamenja, bo namesto meča odločilo razsodišče. To je zadovoljiv preobrat v žalostnem procesu zavezniškega prepira, in obžalovati je le. da je prišlo posredovanje tako pozno. Zakaj, če se sedaj tudi prepreči vojna, se vendar ne bo nikakor več dosegel tisti uspeh, ki bi bil mogoč, ako bi bila l^usija ali pa Evropa posegla vmes takoj, ko je postala šovinistična nervoznost očitna.
Kdor pogleda nekoliko globokeje v razvoj te*ra spora, ki nima nič nenavadnega na sebi, kajti v militarističnih zadevah so po doseženem uspehu skoraj vedno nastajala nasprotja, pa opazi, da je Evropa ves čas govorila o potrebi miru na Balkanu, da pa ni storila najmanjšega koraka za potolaženje razpaljenih strasti in za odstranitev spornih razlogov. Če se jemlje v poštev situacija zaveznikov, ki so se imeli v slučaju vojne na obeh straneh bati velikih nevarnosti za hrbtom, se opazovalcu nehote vsiljuje mnenje, da ni imela bojevitost Srbov In Bolgarov svoje vire le v Belgradu in Sofiji, ampak da je bilo med diplomatičnimi jeziki tudi kaj takih, ki so znali govoriti na dva načina; V Evropi pridigati mir, na Balkanu pa podpiha-vati bojnega duha.
Vsak prepir postaja tem intenzivnejši — tim dalje traja; s teni se ofežčava tudi pora v-nava. Ce bi se bil rešil spor v začetku, bi se bila dosegla sprava, izza katere ne bi bilo ostalo nič bridkega, ker ne bi bila nasprotja ge izpremenjena v sovraštvo in ker ne bi bila nobena pogodba povzročila občutkov poraza. Ce bi bila nezadovoljnost ostala v vodilnih krofih. Ki se bojujejo za hegemonijo, se vendar ne p1 p>laj_azširila med masami, v katerih bi bil se zivejsi spomin na skrivna dela. Balkanska zveza bi se bila =; tako naglo spravo lahko utfdila in povečala svojo neodvisnost.
Dolgotrajni prepir je zrahljal vezi solidarnosti; vsaka zahteva se je polagoma v prizadetem delu vživela kot conditio sine qua non. Kakršnakoli bo sedaj razsodba, bo na oni strani, ki doseže manj, porodila neugodne občutke poraza in izgube. To bo še dolgo učinkovalo in zahteva po revanši bo odmevala v ušesih nezadovoljnežev ter jemala zvezi notranjo silo. Namesto da bise vse zaupanje koncentriralo na lastno moč aliance, se bodo poželjive oči upirale na zunanjo protekcijo. Tuji vplivi bodo nahajali na Balkanu zopet hvaležna tla.
Potrjuje se torej, da balkansko vprašanje še nikakor ni rešeno. Izpremenilo je svojo obliko, ali za rešitev je treba še trdega dela Če je šlo doslej za osvoboditev od turške nadvlade, gre poslej za osvoboditev Balkana od tujih vplivov.
To pa je zadeva balkanske demokracije. Moč balkanskih narodov leži v njih zvezi in solidarnosti, kateri škodujejo največ domači mogotci in od njih pospeševani separatistični šovinizem. Hegemonija Bčlgarske, direktna meja Srbije z Grško, razširjenje grške oblasti okrog Soluna niso vprašanja Bolgarov, Srbov in Grkov, temveč interesi Ferdinanda. Petra in Konstantina, interesi bolgarske, srbske in grške kapitalistične in polkapitalistične buržva-zije. S temi so interesi narodov na Balkanu v nasprotju. Separatizem dinastij mora premagati solidarna balkanska demokracija; s tem se bodo zaprla vrata, skozi katera neprenehoma vhajajo tuji vplivi na Balkan. Tedaj šele se bodo mogli balkanski narodi svobodno razvijati in se rešiti tujega »prijateljskega« varuštva, ki jim veže roke. In tedaj se bo pokazalo, koliko sposobnosti za napredek ima balkansko ljudstvo, ki bo svobodno šele takrat, kadar bo moglo uravnavati svojo usodo po svoji volji in po svojih potrebah — brez tujih in domačih protektor-jev in despotov.
Kmetijska šola na Grmu.
Dr. Slane.
(Dalje.)
fn v tem oziru je posebno Človek iz mase ,oni element, ki je najboljši učenec novodobnih Mo J. »Ni bilo časa. v katerem bi bila masa tako Željna omike, kakor sedanja v Ameriki in v . Evropi. To je v zvezi s tem, da ni bilo še časa,
I kateri bi posameznemu Človeku dajal toliko pri-fJožnosti. aa se popne višje, v boljše življenske i pdnošaje. Eiasticiteta in veselo upanje v Ameriki i vsaki nadarjenosti in volji, ne da bi se vpra-alo, od kod prihaja človek, odpira prosto pot življenje, učinkuje tudi na druge svetove, udi stara Evropa se hoče po ameriškem vzorcu pomladiti.« »Naj se o zdajšnjem vstajenju
*	.^»vstva govori, kar se hoče, vzlic vsem napa-
kam, pomenja veliko hojo navzgor; mase so se zbudile iz življenja morečega trpkega dela in mrtvega uživanja, ideja bodočnosti je v njih oživela in poteguje vse moči na-se. Veliko novih interesov se je razvezalo; priroda in zgodovina govorita k ljudem, ki imajo kaj vprašati in vprašati vprašanja bodočnosti. Velika književnost je nastala In velikansko časopisje, ki vse stvari razsvetljuje po novih mislili. Ta literatura, to časopisje se čita strastno, iz nje se učijo najprid-nejši učenci, masa bere. Novo vstajenje delavskih mas je tudi razvezalo nove nravne moči. moči samovladama in discipline, navdušenosti in požrtvovalnosti. Te nravne moči so veliko vredne, stara družba dobiva po teh novih ljudeh.
nove ideale in nove moči. In če nič druzega dobrega ne povzroča delavsko gibanje, to samo opravičuje njegovo bitje.« Tako meščanski filozof Paulsen.
In po vsem svetu najde šolanje gostoljubno streho. Naj si bodo narodi države med sabo v razprtijah, šolstvo je skupno; na tem torišču ( je lepa, mirna konkurenca in ta bode enkrat zravnala marsikatera nasprotja. V Avstriji še ne privoščijo vladajoči razredi nekaterih narodov drugim narodom koristi občne in strokovne omike; Avstrija je pa tudi v drugem še v razvoju nazadnjaška. Pa prišlo bo tudi tukaj drugače. »Und das Idetl eines nationalen Bildungs-wesens ware dies: daB einem jeden Gelegen-heit geboten wiirde. zu einem Maximum per-sonlicher Kultur und sozialer Leistungsfiihigkeit nach dem MaB seiner Anlagen und seiner Willensenergie sich auszubilden.« (Paulsen.)
In v vsem boju evropejskega človeštva proti cerkvi in njenim naukom, njeni prevladi gorijo na grmadah knjige in ljudje, meč cerkvenih bojevnikov pokončuje bojevnike za osvobojenje in slednjič velja; Das Licht vom Himmel lžiBt sicli niclit versprengen, noch laBt der Sonnen-aufgang sich verhangen, mit Purpurmanteln oder dunklen Kutten.
Velikanski so uspehi novodobne šole. Meščanski človek iz srednjega veka bi kar le šila in kopita pobral, ko bi mu bilo dano pogledati v tako zdajšnje veliko mesto z vsemi pripravami modernega prometa, trga, domovanja, življenja in prav zbal bi se, ko bi stopil v kako fabriko in iz nje stopivŠi videl nad fabrrko letati po zraku človeka, ali na zemlji voziti z brzovlaki in avtomobili. Kako daleč nazaj bi še bila kultura meščanskih obrti, kmetije, ako bi se bilo posrečilo cerkvi ustaviti tok razvoja duha! V
Snem stoletju je svoboden človeški duh več flobnosti človeškemu gospodarstvu, življenju pripravil, kakor vsa znanost in premoč cerkve 19 stoletjih. Še danes bi ječal človek v tlakar-
Ljubljana in Kranjsko.
— V zadevj ljubljanske elektrarne trdi
»Slovenski Narod« sledeče: »Budgetni provi-zorij pride v zbornico in vladi prede za večino. Ali ministrski predsednik roma od frakcije do frakcije, ter jih poživlja, da naj mu predlože svoje »vvunschzettelne«, da tako izve, pod kakimi pogoji bi gospoda glasovala za provizorij. Dr. Šušteršič Je v imenu svojih kranjskih somišljenikov že naznanil pogoje, pod kojimi bi bilo slovenske klerikalce kupiti za provizorij. Cujte in strmite: prvi pogoj je, da se poljedelski minister Zenker zaveže, da bode poljedelsko ministrstvo brez pardona odbilo pritožbo mestne občine proti razsodbi deželne vlade, s katero se Je deželni elektrarni na Ljubljanici prisodila prednost.« — Da bodo klerikalci napeli vse strune za svoj električni projekt, je tako gotovo. kakor amen v očenažu. In da so jim v ta namen tudi politične barantije prav, ni nič novega. Zadnje opozicionalne geste v proračunskem odseku že kar kažejo na to. da imajo pripravljeno kakšno kupčijsko ponudbo, kajti iz načelnih razlogov niso bili naši klerikalci še nikdar opozicionalci. Treba bo dobro paziti, kako bo minister Zenker na to odgovoril. Vsa elektrarniška zadeva že precej diši po panatni, in vlada bo dobro storila, ako presodi vso reč S stvarnega, ne pa s političnega stališča. Važno pa je tudi, da imajo volilci odprte oči in pazijo, kakšna ko.upcija si zepet izkuša odpirati stranska vrata. Kajti v zadnji instanci mora s klerikalno stranko obračunati ljudstvo.
— Klerikalci molče na napade Kamile Thei-merjeve. kakor da bi res ne šlo za nič drugega, kakor za vprašanj; kakšnega menuja in nemara za kakšno erotično epizodico. Ali če javnosti ne zanimajo zadeve iz obednic in famili-arne intimnosti, S3 vendar težki očitki korupcije ne odpravijo z zaničevalno frazo: »Baba je nora!« Kajti če bi bila navsezadnje žena res bolna, o čemer pa doslej ni prav nobenega dokaza, medtem ko pričajo njeni članki o logiki, katere pri umobolnih navadno ni veliko, bi bila vendar očitanja tukaj, in javnost ima pravico zahtevati, da sc ji zadeve javnega interesa pojasnijo. Klerikalci so v veliki zmoti, če mislijo, da bodo z vzajemnim glorificiranjem spravili vsa odprta vprašanja s sveta. Tudi med njihovimi pristaši ni sama slepa disciplina, in rekru-tovski subordinaciji se že upirajo ljudje, ki so šli včasih čez drn in strn za komandanti. Spoznavanje, da pri koritih ni yeč veliko prostorov, že tudi zbuja v raznih glavicah vprašanje, kaj jih pravzaprav še veze s klerikalno stranko. Klerikalna moč ni več taka kakor prve čase, ko so prišli do gospodstva v deželi. In kakor ie videti, hočejo sami pomagati, da se omaje. Nam je seveda prav.
Ljubljanske učiteljske doklade in upravno
sodišče. Deželni odbor je svoj čas razveljavil sklep ljubljanskega občinskega sveta, da se razdeli 6000 K med ljubljansko učiteljstvo kot draginjska doklada. Upravno sodišče je pritožbo
stvu te gospode, ako bi se bilo posrečilo cerkvi zavreti razvoje človeškega duha. Le glede Rima zamorejo duhovniki reči: »Hohe Sonne, du weilst und beschaust dein Rom; groBeres sahest du niclit und wirst nichts groBeres sehen;« ali tudi v srednjeveškem kiparstvu, slikarstvu, muziki, v stavbenstvu so sodelovali geniji, kateri so bili sinovi svojega časa, ki je dr vil najprej, največji teh genijev so delali v času renesance, v 16. stoletju, bili so voditelji v izraževanju posvetnega življenja. In prišli so drugi, ki s cerkvijo niso imeli nobene zveze in stvarjali. kakor morajo stvarjati genialni umetniki in našli odjemalce v velikanskem bogastvu posvetnih ljudi.
Danes stoji kmetija pri tem, da lahko postavlja novega leta sveže grozdje na mizo, trikrat na leto lahko pripravlja sveže sočivje, lahko pripravlja za podvojeno število hrano; lakota ni gosopdarsko nujna, ker iz vseh svetov lahko pošilja kmetija živila na trg. V srednjem veku so v slabih letinah že itak slabo hranjeni tlakarji pocepavali kakor jeseni muhe. In tlakar je stanoval v zanikrni uti, jel crkovino s slastjo, bil pokopan v dilah, ki so že služile na gnojišču. Grajska kuhinja ni poznala perila in njena kuhinja je kaj slabo vršila svoje delo. Kako je vse to po osvobojenju kmeta in po zmagi ljudske in druge šole tudi na kmetiji drugačno postalo! Ko Človek pregledava te razvoje, vpraša, ako že ne bi zdavno prej zdajšnja kultura mogoča bila, ako duhovnik ne bi kmeta imel toliko časa v rokah in po njem vladal druge? — Sebi je vezal kmet roke in noge. ko je pomagal duhovniku do prevlade in do vladanja toliko stoletij. — Ali zdaj sili tudi konservativnega kmeta gospodarstvo v šolo in zdaj je nastopilo stražo delavstvo industrije in mestnih obrti, ki se ne bo dalo odgnati z mokro cunjo; ta straža tudi budi maso kmeta in jo kliče v šolo, v kateri se uči masa in je v njej najmarljivejši učenec.
(Dalje.)
mestne občine zavrnilo, češ, da je zadeva pridržana prostemu preudarku deželnega odbora in da ne spada v kompetenco upravnega sodišča.
— Pravde ljubljanskega mesta z deželnim odborom. Upravno sodišče je odbilo pritožbo mestne občine ljubljanske zaradi komunalizi-ranja »Mladike«, ki ga je deželni odbor prepovedal. Pač pa je razveljavilo sklep deželnega odbora, ki je sistiral izplačilo v občinskem svetu sklenjene podpore treh privatnih docentov Iz mestnega vseučiliškega fonda; upravno sodišče Je izreklo, da Je vseučiliški fond ustanova in ne glavnično imetje občine, vsled česar deželni odbor o njem nima besede .
— Izlet ljubljanske podružnice planinskega društva »Die Naturfreunde«. Ljubljanski pri-telji prirode napravijo v nedeljo 15 t m celodneven izlet na Skofeljco čez Golovec! Orle in Šmarje, Odhod točno ob 6. zjutraj s Karlovškega mostu. Drugi oddelek se odpelje z dolenjskim vlakom (z dolenjskega kolodvora!) ob pol 2. popoldne na Škofeljco, kjer se obe skupini združita. — Za drugo nedeljo 22. junija je projektiran izlet na Veliko planino; več o tem izletu sporočimo prihodnji teden.
— Preiskava mleka. Včeraj ob 5. zjutraj je tržno nadzorstvo z ozirom na zasirjenost in snažnost na Karlovški cesti preiskalo mleko. V 15 slučajih se je mleko precedilo in je bilo le v par slučajih snažno, sicer pa smetno. Ker jo bila današnja noč boli hlftdna, ni bilo mleko v nobenem slučaju zasirjeno.
— Javen shod v Zagorju. V nedeljo, 15. junija, bo v Zagorju ob dveh popoldne v Mihel-čičevi dvorani javen shod z dnevnim redom> »Ali Je v interesu ženstva, da se socialno demokratična stranka ugodno razvija.« Na shodu poroča sodružica Štebijeva iz Ljubljane. So-družice in sodrugi, udeležite se shoda v kar največjem številu.
— Slavnostna otvoritev »Gasilskega doma« v Zagorju ob Savi bo v nedeljo dne 27. malega srpana t. 1. »Prostovoljno gasilno društvom prosi tem potom vsa bratska društva, da naj se blagohotno ozirajo na našo slavnost ter ne prirejajo omenjeni dan nobene slavnosti. Naše gasilno društvo je skoraj najmlajše na Kranjskem! in v tem kratkem času srno si s vsestransko požrtvovalnostjo sezidali svoj lastni »Dom« s stolpom. Da se bode slavnostna otvoritev tem Čast-nejše vršila, apeliramo na vsa bratska društva, da pohite 27. malega srpana v Zagorje. Zveze so jako ugodne glede prihoda ali odhoda. Natančnejši spored priobčimo v kratkem. Na pomoč! — Odbor.
— C. kr. razredna loterija. C. kr. loterijsko ravnateljstvo na Dunaju je islalo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici trajni načrt I. avstr. c. kr. razredne loterije, pravila za ustanovitev in obrat poslovalnic in ponudbene vzorce za poslovalnice. Ti pripomočki so Vi pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled1.
©
"GJ
Danteja
božanstvena komedija
„Pekel“
Ta največji kinematografski senzacijonelni umotvor se bode predvajal samo 4 dni.
Od danes do ponedeljka 16. junija v »KINO 1DEAL“. Zvišane cene vsled visokih nabavnih stroškov. Predstave 3—4'/2, 4'/2—6, 6—7>/2, 7'/2—9, 9—10'/a. Zadnje predstave tu prostem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljen i
CL
en
S3
— Iz življenja rezervistov. Predstojniki neke sarajevske stotnije so dali časa opažali, da nosi eden vojakov vsak drugi dan zavitek na pošto. Sumili so, da tiči za tem vohunstvo 'ali kraja, pa ga je te dni počakala vojaška komisija s podpolkovnikom in stotnikom na čelu. Komisija je vojaku odvzela zavitek, ga odprla in kaj je zagledala .. V zavitku so bile skorje starega komisa, koščki mesa in šest krajcarjev: mož je pritrgal te reči od ust in pobiral ostanke svojih tovarišev, da jih je vsak drugi dan pošiljal svoji ženi in otrokom. Zgodba je napravila na vso komisijo silen vtisk, pa so zbrali nekaj denarja in ga poslali njegovi ženi. Ampak tudi S tem denarjem je imela nesrečnica poln koš sitnosti, ker se Je čudila, kako ga je mogel poslati njen mož in ker tudi možu ni bilo znano, kdo da je ženi poslal denar, je šel na pošto, da se informira. Ker tudi tu ni ničesar izvedel, je naznanil zadevo stotniku, ki ga je pomiril. Kmalu nato je bil mož, ki je dalje časa služil kot rezervist, odpuščen iz vojaške službe. Zgodba prav nazorno osvetljuje gorje rezervistov in njihovih družin!
—Novi občinski posredovalni uradi na
Kranjskem so se ustanovili, oziroma so začeli poslovati: v Hotiču dne 1. jan. 1913, — v Hrenovkah in Sinadoleh dne 17. aprila 1913, —
V	Erzelju pri Vipavi dne 24. aprila 1913, — v Hotedršici dne 1. maja in v Postojni dne 3. maja letos.
— V blaznico na Studencu so z rešilnim vozom prepeljali šiviljo Marijo Lebarjevo, roj. 1878 v Prevojah. Navedenka je bila pod varu-Stvoro, sedaj jo Je pa napadla hipna blaznost ta so sodni pslhijatri odredili oddajo v blaznico.
— Kinematograf »Ideala. »Pekel« po Dantejevi nebeški komediji se je predvajal včeraj ■V Kino »Idealu.« Zanimanje veliko, mnogo občinstva ni dobilo prostora. Slika je umetniško dovršena in nam kaže v 60 posnetkih potovanje Danteja v fantastično deželo Luciferja. Kazni grešnikov v deželi groze in strahu so v filmu mojstrsko inscenirane. Film zbuja napeto pozornost in pretrese živce kakor še doslej noben film. Obiskovalci so zapustili kino popolnoma zadovoljni. Predprodaja listkov zjutraj od pol 11 do 12. V torek »Zuma«, ciganska drama. Drugi teden, v petek, velika detektivska igra »Skrivnost iz Chateau Richmond.«
Idrija.
— Pritožba Idrijske občine pred upravnim sodiščem. V četrtek je upravno sodišče razpravljalo o pritožbi idrijske občine zaradi hiše st. 509. v Idriji. Občina je postavila v proračun a?* i •	20.000	K za prezidavo te hiše, a je
deželni odbor sklep idrijskega občinskega sveta razveljavil. Upravno sodišče je ugodilo pri-tožbi idrijske občine in razveljavilo odlok deželnega odbora.
.. ,„“7 V zadevi regulacije potoka Nlkave v
larill je deželna vlada kranjska odredila lokalno Komis.jp na licu mesta v torek, dne 17. t. m. ob 9. dopoldne. Komisije se udeleže predvsem zastopnik deželne vlade v imenu poljedelskega ministrstva, zastopniki deželnega stavbnega urada, rudniškga ravnateljstva in mestne občine idrijske. Upamo, da se bodo vsi zastopniki v velikem interesu idrijskega mesta izrekli za nujno potrebo regulacije potoka Nikave tako iz obče varnostnih, zdravstvenih in olepševalnih ozirov.
Štajersko.
i ~Poneverhe v ce,iskl krajni bolniški blagajni. Po mestu Celju vlada precejšnje razburjenje: v okrajni bolniški blagajni so odkrili
lih ie izvršU Prejšnji blagajniški tajnik Viljem Oechs. Sedaj revidira štajerska namestnija po posebnem odposlancu, in čimdalje se razkapa gnoj v okrajni bolniški bla-i u tem,boli smrdi! Oechs ni vpisoval zlasti glob, na katere so bile obsojene razne stranke in jih je pridrzaval zase. Mož je rabil denar, saj |e živel tako luksurijozno, da ni mogel izhajati samo s plačo. A štajerska namestnija se ni poprej spomnila na svojo dolžnost, dokler ni Uechs umrl. Ker ni zapustil nič premoženja, bo trpela škodo blagajna.
v Požar. Dne 11. t. m. je zgorel kozolec
iTn cu f:*?se,ta ,_n.? Vranskem. Ker je bil zra-i en skladišča, je bila nevarnost zelo velika. Le ugodnemu vetru in požarnim brambam se je za-m danes ni spodnji del trga — kup pe-Z0*0?®? so ^oŠie D°leg domače tudi j? Prekope, Kaplje, Grajske t si. Oomiljske. St. Petra in Žalca.
Goriško.
, 0~ Volilni shod bo v nedeljo dne 15. t. m.
,!V Pod gori v prostorih Ivana Pavlina v Oslavju lob 3. popoldne. Poroča sodrug Dr. H. Tuma.
? Podgore: Pevme- St. Mavra in oko-jnce vabimo na obilno udeležbo.
Popolno zaupanje
pridobile so si
-JEVB
I krilcem
(gotova goveja juha)
5
pri vseh gospodinjah.
Ime MAGGI jamči za
takojSnjo pripravo
in izvrstno kakovost
— Redni občni zbor okrajne bolniške blagajne v Gorici bo v nedeljo 15. junija ob 10. dopoldne v prostorih uradov blagajne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega zbora z dne 21. julija 1912; 2. poročila; 3. računsko in statistično poročilo, razprava in sklepanje o računskem sklepu in o izkazu premoženja od 1. januarja do 31. decembra 1912; 4. razni predlogi; 5. volitev nadzorovalnega odbora; 6. volitev razsodišča.
— šempolajskim sodrugom naznanja pripravljalni odbor podružnice splošne delavske zveze »Vzajemnost« v Št. Polaju, da se vrši v nedeljo 15. t. m. dopoldne ob 10. (in ne ob pol 4. popoldne, kakor je bilo prvotno naznanjeno!) v prstorih »Osmice« g. Iv. Kosmina ustanovni obči zbor podružnice »Vzajemnosti« s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor pripravljalnega odbora; 2. vpisovanje novih Članov; 3. volitev predsednika in odbora; 4. slučajnosti. Sodrugi! Agitirajte za častno udeležbo in za pristop k naši kulturni organizaciji; dolžnost vsaketrn sodruga je. da postane član »Vzajemnosti«. — Pripravljalni odbor.
Občinske volitve v Trstu.
Izid volitev v III. mestnem volilnem razredu.
I. volilni okraj:
Socialni demokratje .... 127 glasov Italijanski	nacioualci	...	349	»
Slovenski	nacionalci	...	50	»
Raznih (uničenih, praznih	itd.)	17	»
Izvoljeni Lucatelll in Nordlo. ital. nac.
II. volilni okraj:
Socialni demokrat ....	94	glasov
Italijanski	nacionalec	...	250	»
Slovenski	nacionalec	...	15	»
Raznih ...........................21	»
Izvoljen Caruiellich, ital. nac.
III. volilni okraj:
Socialni demokratje ....	98	glasov
Italijanski	nacionalci	...	543	»
Slovenski	nacionalci	...	165	»
Raznih ...........................24	»
Izvoljeni Chiaruttlnl. Liebmaun in Rutter, ital. nac.	\
IV. volilni okraj:
Socialni demokratje .... 139 glasov Italijanski	nacionalci	. . .	749	»
Slovenski	nacionalci	...	149	»
Raznih	......................jg	»	t*
Izvoljeni Morpurgo-Rodella, Savorgnan in Vidacovlch. Ital. nac.
V. volilni okraj:
Socialni demokratje .... 331 glasov Italijanski	nacionalci	. . .	1046	»
Slovenski	nacionalci	...	112	»
Raznih	.....................39	»
Izvoljeni Ara, Baldinl, Fiamln, Prešel, ital. nac.
VI. volilni okra}:
Socialni demokratje .... 516 glasovi Italijanski	nacionalci	...	390	»
Slovenski	nacionalci	....	167	»
Raznih	.....................20	»
Ožja volitev med socialisti in Ital. nacionalci.
Volllcem II. volilnega razreda v Trstu.
V	sredo 18. t. m. bo volil 16 zastopnikov v mestni svet II. volilni razred. Volilni odbor socilano demokratične stranke Vas vabi, da oddate ta dan svoje glasove sledečim socialno demokratičnim kandidatom:
I. volilni okraj:
(Sv. Vid):
RUDOLF CERNIUTZ JAKOB NICOLAO
EDMUND PUECHER
II. volilni okraj:
(Staro mesto):
EDMUND PUECHER
III. volilni okrajs (Novo mesto):
RUDOLF CERNIUTZ JAKOB NICOLAO
EDMUND PUECHER GILBERT SENIGAGLIA:
IV. volilni okraj:
(Barriera nuova in Skorklja);
RUDOLF CERNIUTZ JAKOB NICOLAO | ,	EDMUND	PUECHER
GILBERT SENIGAGLIA
V. volilni okraj:
(Barriera vecchia in KjadinJ:
)	. RUDOLF CERNIUTZ
JAKOB NICOLAO
EDMUND PUECHER
VI. volilni okraj:
(Sv. Jakob in Zg. čarbola):
_________________EDMUND	PUECHER________________
Trst.
— Smo vedeli že pre|. Včerajšnja »Edinost« komentira izid predvčerajšnjih ožjih volitev. Seveda komentira tudi izid ožje volitve v II. okoličanskem volilnem okraju. Pri ožji vo-litvi je dobil naš kandidat sodr. Kopač 164 glasov več kot pri prvi volitvi. Narodni kandidat dr. Pertot	Je pa dobil	210 glasov	več	kot	pri
prvi	volitvi.	»Edinost«	pravi, in le	seveda	pre-
pričana, da je glasovalo onih 164 volilcev, ki jih je dobil Kopač več. pri prvi volitvi za ital. nacionalca. Ne ve pa povedati, odkod je dobil Pertot onih 210 glasov več. Bilo bi nespametno trditi, da ni med 164 volilci, ki so glasovali pri ožji volitvi za Kopača nobenega, ki Je prej glasoval za ital. nacionalca. Vsi pa go-
tovo niso in jih le bržkone manj Kakor med onimi 210, ki so glasovali za Pertota. Je pač žalostno dejstvo, da je velik del okoličanov podvržen korupciji in pritisku. Žalostno je, da Je mogla zbobnati kamnin v vsej okolici tako 'ogromno število glaso\. m tisti, ki se dajo ko-rumpirati, ne pripadajo nobeni stranki, dočim je mnogo nepretrdih socialistov in slovenskih narodnjakov. ki se podvržejo grožnjam in pritisku od zgoral zaradi službe. Ako bi bila »Edinost« lojalna, bi bila morala torej konstatirati, da Je glasovalo pri ožji volitvi za socialista in narodnjaka mnogo onih volilcev. ki so pri prvi volitvi glasovali za italijanskega nacionalca.
—	Nepotrebno svarilo in brezploden trud. Po dolgih mesecih volilnega boja sta se včerajšnja »Edinost« in včerajšnji »Piccolo« vendarle našla skupaj v harmoničnem svarilu do socialne demokracije, ki se zdi obema, da hodi v narodnem oziru kriva pota. »Piccolovo« svarilo je bilo napisano v Trstu. Svarilo v »Edinosti« je pa datirano v Ljubljani. Človeka pa, ki prečita obe svarili, obhaja misel, da sta bili obe napisani v eni in isti sobi, skoro od ene in iste osebe. »Edinosti« je močno žal. da Je slovenska socialna demokracija brezdomovinska. protinarodna, breznarodna. da pravzaprav nosi na sebi pečat narodnega izdajstva, ker ji manjka v programu paragraf o narodni ljubezni. Zal ji je. ker zaradi tega ne more naprej kakor bi bilo dobro in pametno in koristno zlasti za delavstvo. Druge socialne demokracije so drugačne; ljubijo svoje narode. Samo ta pro-kleta jugoslovanska se ne mara nič učiti iz zgodovine. ne mara poslušati srčnih svaril političnih analfabetov in narodnjaških botegerjev. Ako bi bili mi vsaj nekaj podobni češkim socialistom, bi se nam godilo bolje. Celo N. D. O. ne bi bilo. Tu si je mož mislil, da nam dela N. D. O. velike preglavice in da baje igra v zgodovini veliko vlogo. Tudi ni »Edinost« povedala, zakaj se ne godi bolje češkim socialistom in zakaj se je tam ustanovila N. D. O. vkljub temu, da imajo češki sodrugi v programu tudi paragraf o narodni ljubezni. Ljudstvo je narodno, ljubi močno svojo grudo in svoj jezik in zato ne mara za nas. Tak očenaš, izpopolnjen s Le-
šfeno Marijo je objavila 1 Edinost«. »Pkvolo« je zmolil enakega na račun tržaških italijanskih'' socialnih demokratov. Do pičice enakega. In. glej čudo; tudi njemu je žal, da niso Italljansšu sodrugi bolj narodni. On se jezi, da niso. Jezi ker Je prepričan, da smo slovenski socialisti vsf veliki nacionalci. Njemu je žal, neverjetno žal, da nimajo socialisti več zastopnikov v občhi-skem svetu. In tudi on priporoča socialistom. Kakor »Edinost«, naj krenejo na drugo pot. na? poslušajo glas narodnega liV*tv*v;*i, naj se vlv rajo na narodne potrest nar>fl>uv itd. K teran dodamo še to. Naš dober sodrug se je včeraj stepel dvakrat. Enkrat s slovenskim narodnja-1 kom, kateri mu je očital, da je narodni izdaja-,
•	£nJK'č z, ‘tajvanskim narodnjakom, ki ran je očital, da je slovenski šovinist. Mi pravimo? Čemu se neki trudijo nacionalistični burši s teni, da pisarijo po svojih listih taka svarila socialnij demokraciji? Kdaj je neki poslušala socialni demokracija učenjake nesocialiste? In čemu J#1 neki potrebno, da bi vlačila tudi socialna demo-! kracija narodno ljubezen v politiko kot nekakšno politično vlačugo? Saj delajo to dovolj nacionalisti sami. Brezploden je trud, ki ga imajo nacionalci s tem. da pisarijo taka svarila. Socialna demokracija mora ostati prav taka. kakršna je v vseh ozirih, ako hoče ostati socialna demokracija. Komur ni naša stranka všeč in se ne strmia z njenim narodnim programom in postopanjem v narodnih vprašanjih, naj ostane izven nje. pa naj molči o stvareh, o katerih nima pravice govoriti. Zakaj nihče nima pravice govoriti o rečeh, ki jih ne razume.
— Vlomilec v poštne urade V Trstu pri Sv Ivanu so prijeli in zaprli nekega Ivana Bat-tistiga, ki je na sumu. da Je izvršil koncem lafr skega in v začetku letošnjega leta več vlomov v razne poštne urade na Tirolskem. Battistig ie več vlomov že priznal, nekaj jih pa tali ker s« mu dosedaj še ne morejo dokazati
— Odrevenelost zatllnlka. V četrtek Je priplul iz Amerike v Trst parnik Cunard-Line »Žibern ia«. Pn zdravniški preiskavi sodoV'-' *
nf0^- ?n 9tr.°'t ,na odrevenelosti  .............
Otroka so poslali takoj v infekcijsko bolnico.
Položaj na Balkanu.
Sasonov je naznanil, da sta Srbija in Bolgarska sprejeli carjevo razsodišče. Velesile so priporočile demobilizacijo. V skupščini je Pašič odgovarjal na interpelacije. Danev ie sestavil novo vlado.
, ' ZAVEZNIKI MED SEBOJ, Spalajkovič v Sofiji.
Sofija, 13. Srbski poslanik Spalajkovlč se je vrnil včeraj opoldne v Sofijo. Na merodajnem mestu zatrjujejo, da nima naloga zahtevati od Bolgarske neposreden odgovor na srbsko noto zaradi revizije pogodbe. Srbija pričakuje, da odpre carjev brzojav pot do mirnega sporazuma.
Carjev poziv In Bolgarska.
Pariz. 14. »Matin« poroča iz Sofije: Bolgarska vlada je odgovorila na carjev br^oia^* da je Bolgarska sama vedno zahtevala, da se izvrši določba, po kateri ima ruski car izreči razsodbo. Bolgarska vlada upa, da bo car, poznavajoč žrtve, ki jih je Bolgarska doprinesla za osvoboditev Macedomje, razsodi v duhu pravičnosti, tako da se bodo pomirili razburjeni duhovi na Bolgarskem.
Ferdinandov odgovor.
Dunaj, 14. Po tukajšnjih vesteh je kralj Ferdinand že odgovoril na carjev poziv, da ima Bolgarska vročo željo rešiti spore s svojimi zavezniki v miru. Bolgarska je pripravljena takoj demobilizirati, če Srbi zapuste Prilep, -tolje, Veles in Ohrido ter dovolijo, da se tam imenujejo bolgarske oblasti.
Rusko mnenje.
Peterburg. 14. »Novoje Vremja« pravi: Po carjevem brzolavu Srbiji in Bolgarski ne preostane nič druzega. kakor da se vzajemno izpolni zavezniška pogodba. Carjevo Poslovanje je zarotilo vojno med obema Evropska diplomacija vsied svoje ni dospela, da bi bila pravočasno posredovala.
V	odločilnem trenotku je izpregovoril car. Dan, ko se je to zgodilo, je dan slave za Rusijo, za slovanstvo in za svetovni mir.
Optimizem v Londonu.
London, 14. V tukajšnjih merodajnih krogih sodijo zelo optimistično o preobratu na Balkanu. Srbija se je obotavljala, dokler ji je bilo stališče Rusije povsem neznano, /daj pa se je prepričala, da Rusija deloma Pr,z™va zahteve. Grška pa je bila sploh vedno za razsodišče.
Posredovanje sprejeto.
Berlin, 14. Včerajšnji »Beri. Tageblatt« poroča iz Peterburga:	Ministrski	svet	je	imet
snoči sejo, na kateri Je poročal minister za zunanje zadeve Sasonov o aktualnem položaju na Balkanu. Sasonov Je naznanil, da sta srbska n bolgarska vlada odgovorili na carjev brzojav In mu pritrdili. Vsled tega bo Rusija razsodila v sporu Srbije Ifi Bolgarske o osvojenem ozemlju.
Kaj pa hoče Berchtold?
Dunaj, 14. Kania je izdal dolgo »uvaževa-nje« o koraku ruskega carja, in kritizira odstavek telegrama. Y katerem pravi car, da Je storil ta korak v Interesu »slovanstva«. Iz tega »izvaja« Kania. da bo carjeva razsodba le tedaj definitivna, če se bo vjeniala z Interesi Avstrije
In če - ji Avstrija pritrdi. (Pa ne da bi Kania hotel kar vojno z Rusijo? Zdaj!!!)
Vardar In balkanska zveza. .
Belgrad, 14. Velesile so izjavile da Že'9 ravnotežje na Balkanu; Vardar bodi meja med Srbijo in Bolgarsko. Rusija zahteva olr^itev
vendjo 7A eZe tCr carinsko in vojaško kon-
DemarSa velesil.
,,r^eIgfa?’ l4: Zastopniki velesil so včeraj Izročili vladi noto, ki priporoča deW> demo# zacljo.
BOLGARSKA ŠPIONAŽA?
'’■ 13VHerf0ie°va korespondenca poroča iz Belgrada: Nekega bolgarskega rezervnega častnika so tukaj zaprli vsled suma. da i* vohun Prišel je sem pred par dnevi in se ie izdajal za trgovca.
BOLGARSKI NAPAD NA TASOS?
Pariz, 14. »New York Herald« lavlla sle‘ dečo precej fantastično vest \z K J- »Paniki iz Kavale poročajo, da so botrske oblash zaplenile šest angleških ladjic, ki so bile tam zasidrane, pa so vkrcali nanje 300 vojakov, k; so imeli namen zasesti otok Tasos in pre*n?tl grško posadko. Grki so jim poslali toVdovko nasproti in ker so Bolgari videli da se ne ^odo mogli izkrcati, so se vrnili v Kavalo.
BOLGARSKA KRIZA.
tl S°o^a% 14j Xlada Daneva bo tako sestavljena: Predsedmštvo in zunanje zadeve DaneV’ notranje zadeve Burov, železnice Madžarov; ostali portfelji bodo v dosedajih rokah. Gešov postane predsednik sobranja.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad. 13. Današnjo sejo skupščine je vse pričakovalo z veliko napetostjo Pred prihodom ie, Pašič °d80varjal na interpe-lacijjl Boškoviča In Marinkoviča. Njegov odgo-vor pomeni, da bo Srbija pač morala Izpreme« niti svoje stališče, da pa se zgodi to le v s®* glasju g skupščino. Boškovič in Marinkovič st* strastno ^ odgovarjala. Pašič je izjavil, da je vlada pripravljena izvajati vse posledice, akfl skupščina obsodi njeno nanje. Pašičev nastop je bil zelo samozavesten in odločen. V par* Iametarnih krogih sodijo, da ima od ruske strani zagotovilo, da se bodo srbske želje vpoštevalft
ALBANIJA.
Esad vojni minister?
Valona. 14. Surija beg Viora in Izmail Kerna!, ki sta se pobotala, nameravata ponudit* Esad paši vojno ministrstvo. Ta vest je napra-vila po deželi najboljši vtisk.
FINANČNA KONFERENCA.
Pariz, 14. Seja finančne konference se odgodila do pondeljka. Vprašanle jrlasovaM pravice za balkanske države še »v. rfšeio. čina držav Je francoskega mnenja, da ,cre ba** kanskim državam enakopraven gliu}, Avstrij* vztraja na tem. da naj imajo samo posvetoval^ glas, ali pa kvečjemu pri glasovanju vse štiri države skupaj en glas. Do Dondel/ka upajo doseči sporazum.
1
B. Gotzl,
Brez konkurenc«!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov doii&acegra izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
lollthm postrežba.	Nafnlžje cen«-.
Umor Mahmud Ševketa.
POGREB.
Carigrad, 13. Slovesnega pogreba umorjenega velikega vezirja sta se udeležila oba sultanova sinova, novi velik vezir, poslaniki s svojimi dragomani in vojaškimi atašeji, odlični flani mladoturškega komiteja in mnogoštevilni dostojanstveniki. V največjem pompu se je razvil sprevod po ulici Svobode. Truplo so spustili ob popolni tišini v zemljo. Ob 5. popoldne je bila pogrebna slovesnost končana. Nagrobnih Stvorov ni bilo.
PREISKAVA.
Carigrad. 14. Ro zanesljivi!! informacijah |e videti, da so imeli zarotniki velike stroške, preiskava se razteza tudi na vire denarja, da
dožene, če niso prišla gmotna sredstva od Strani bivšega šejk-ul-islama Džema! Edina, ^jj pa od kakšne tuje sile.
Aretacije.
* Carigrad, 14. Naproti nasprotnim glasovom konstatirajo, da je Zia, eden treh morilcev |Walimud Ševketovih, aretiran. Zaprli so doslej |50 oseb. Med njimi je mnogo takih, ki so obloženi zaradi udeležbe pri zaroti princa Sabali Edina, katero so razkrili pred dvema mesecema. Med jetniki je Džamad Salis paša. lastnik Ivtomobila. iz katerega je bil izveden atentat, jrije častniki vojne mornarice, glavni urednik »Alemdara« Kadri, in glavni urednik »Dže-rada«. Aretacije se nadaljujejo.
F1NGIRAN POGREB.
Carigrad, 14. Ko se je bil pripeljal avto-nobil Mahmud Ševketa na Bajazidov trg. je loraka! preko njega pogrebni sprevod, vsled lesar se je moral avtomobil ustaviti, in sicer javno na vogalu ulice, kjer so popravljali tlak. Drgani preiskave mislijo, da je bil pogreb iin-liran v ta namen, da se ustavi avtomobil in jmogoSi atentat. Tudi iz drugih ulic so prihiteli ludje, kar je olajšalo napadalcem beg.
KOLOVODJE.
Carigrad, 14. Vsi policijski zapori so prenapolnjeni. Med osumljenci je zet princa Kemal Edina, ki je obtožen, da je podpisal šek za tisoč grških funtov, katerega so našli pri enem iz-lued Mahmud Ševketovih morilcev. Trdi se 'telo, da so zarotniki napovedali atentat tujini poslaništvom in jih povabili, naj poskrbe za varnost tujih
državljanov ter v ta namen even-hial*10 takrc^o čete. Poslaništva se baje niso obvestilo Treh morilcev doslej še -»olicija smatra za kolovodje flfOtnikov bivšega poslanika v Štokholmu Fe-'0 pašo iti bivšega državnega svetnika Muk-ar Serifa, ki je bate dal 5000 turških funtov a zarotne namene.
Oblegana hiša.
Carigrad 14. Policija je zvedela, 'da je v hPki hiši ulice Pera eden Mahmudovih moril-Ev Ko je hotela vstopiti, so jo prebivalci spre-ell 's streli. Policija je morala pričeti pravo >ble*ranie hiše. Boj je traial več ur. Na strani K>|icije je bilo več ranjenih, med njimi nekaki težko. Šele ko ie dobila pomoč, se ji je j^crežilo udreti v hišo.
Zadn*e vesti,
REDLOVA AFERA.
Špionov sokrivec v Pulju?
Dunaj, 13. Neko poročilo iz Pulja tnH. da ; v ondotni mornariški bolnici podčastnik Av-ust Brrkhoffer pod strogim nadzorstvom ker ie obdolžen, da je sokrivec polkovnika Redla. dsek vojne mornarice pri vojnem ministrstvu uravi. da mora biti ! e st napačna, ker ni dobilo ministrstvo nobenega takega naznanila.
SAMOMOR VOJAŠKEGA ZDRAVNIKA.
Sopronj. 13. Vojaški štabni zdravnik Lanj ge je ustrelil. Vzrok je baje živčna bolezen.
DEMONSTRACIJE V ZAGREBU.
Zagreb. 14. Včeraj, ko je svirala godba na Zrinjskem trgu, so nastale spontane demonstracije proti Čuvaju. Bilo je slišati tudi klice: Kivio Jukič! Policija na konjih se ie brutalno jjajeadila med občinstvo in je aretirala več oseb.
BOSANSKI SABOR.
Sarajevo, 13. Vlada je opustila namen, "da razpusti sabor, in ga bo v jeseni sklicala na zasedanje, ker upa. da bo dotlej zagotovljeno njegovo delovanje.
TISZA SE ZOPET TEPE.
Budimpešta, 13. Ministrski predsednik [Tisza je poslal grofu Ivanu Hadiku zaradi njegovega včerajšnjega govora v magnatski zbornici svoje priče.
ČASNIKARSKA TAJNOST.
Strassburg. 14. Dopisnik »Matina« Pave Sourson je bil zaslišan, kdo mu je dal informa cije o nameravanih izjemnih zakonih za Alzacijo in Loreno. Bourson se je skliceval na časnikarsko tajnost in ni hotel izpovedati. Obsodil So ga na 30 mark globe in na stroške procesa, (Zato ker ni hotel biti lopov!)
MILITARIZEM NA FRANCOSKEM.
Pariz, 14. Zbornica je sprejela zakon o predčasnem imenovaniu častnikov iz voiaških fioL
FRANCOSKA VOLILNA REFORMA.
Pariz. 14. Volilna reforma, ki jo je sprejel senat, je odkazana komisiji.
ATENTAT NA PORTUGALSKEM?
Lizbona, 14. Uradno poročajo: Tuji časopisi imajo brzojavne vesti, da ie ob priliki neke slavnosti občinskega sveta eksplodirala bomba, ki so jo baie položili monarhisti, ter govore .udi o žrtvah atentata. Te vesti so brez vsake podlage. V Lizboni ie vse mirno.
ŠPANCI V MAROKU.
Krvavi boji.
Madrid«* 14. Uradno javljajo iz Tetvana, da so Kabili napadli Špance pri Lorianu. Španci so imeli 15 mrtvih in okrog 50 ranjenih. Poznejše vesti pravijo, da je na španski strani padel en major in en poročnik. Vseli mrtvih je dvajset. Med ranjenimi sta dva poročnika in štirje podporočniki. Vsi so pripadali koloni generala Primo de Rivera. Mundova kolona je po jutem boju zavzela sovražnikove pozicije, (abili so imeli velike izgube.
KRIZA NA RUSKEM.
Peterburg. 14. Stališče ministrskega pretJ-sednika Kokovceva ie omajano. Pričakuje se njegova 'demisija.
Državni zbor.
Proračunska razprava.
Dunaj, 13. junija.
Danes se je pričela razprava o proračun-skein provizoriju in za poročevalcem dr. Stein-wenderjem so govorili
Pantz (nemški centruin), ki je izjavil, da vztraja nemški centruin pri l7miljonskem pred-ogu za železničarje, Gostinčar (slov. klerikalec). ki je naglašal. da vztraja njegov klub v opoziciji proti vladi (kako dolgo?) in na pred-egu, da sc preide preko proračunskega provi-zorija na dnevni red in slednjič je sodr. Tom-schik še enkrat z vso vnemo poudarjal, da socialni demokratje odločno vztrajajo pri tem, da dobe železničarji 17 miljonov < za izboljšanje svojih prejemkov. Poslanec Friedmann je utemeljeval svoj predlog, da najame vlada 40mi-ljonsko posojilo za izgradnjo telefonskega omrežja in zahteva tudi gradnjp prekopov. Dr. Vacek (češki, agrarec) je utemeljeval predlog, da se upostavi v finančni načrt 4.1 miljonov K za poštne uslužbence. Sodrug dr. Diamand je osvetlil vladno postopanje, ki ie namenoma napravila junktim med službeno pragmatiko in davčno reformo, samo da zaseje razdor med uradništvom in prebivalstvom. Končno izjavi dr. Diamand. da bodo socialno demokratični poslanci glasovali proti proračunu sedanje vlade.
Sodrug dr. Adler je vložil interpelacijo glede odpusta rezervistov 15. in 16. zbora. Prihodnja seja v torek ob 10. dopoldne.
Koroško.
— Samomor v vojašnici. Ustrelil se je v vojašnici >.Waisenbauskaserne« v Celovcu prostak 7. stotnije 17. pešpolka Anton Bervar. Bervar je rodom Korošec in se je ustrelil, kakor poročajo nemški listi, zaradi žalostnih družinskih razmer, druza poročila pa trdijo, da je izvršil samomor vsled mržnje do vojaškega stanu in zaradi neusmiljenega in sirovega postopanja proti njemu.	____________________
ki resno stoji ob na vseh odločili
' učiteljstva in se zavzema
istih za njegove interese. (Konec.)
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tisk n 1 '"iteljska tiskarna« v Ljubljani.
Velika
zaloga vina
v Sovodnjah št. 46.
Podpisani naznanjam slavnemu, da imam veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina po zmerni ceni. Oddajam ga od 56 litrov naprej in ga pošiljam tudi po želevnici. Vzorci na zahtevo zastonj.
Za obilna naročila se priporočam
Jožef Pelicon
trgovec z vinom.
Velik koncert
bo jutri v nedeljo 15. junija na prostornem vrtu pri Travnu na Glincah-Vič.
!Sa.č©teic o"b popoldne.
Ob neugodnem vremenu bo koncert v prostor*
r.::	nem salonu.	::::
K obilni udeležbi najvljudneje vabi
Vstopnina prosta.	J.	Traven.
>. Benisch
Ceno posteljno perje!
Najboljši Seški nakupni viri
1 kfj sivega, dobrega, puljenja 2 K; boljšega 2'40 K; prima polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega i_ snežnobelejta, puljenega, 27) 6-40 K, 8 K; puha	sivega
—6 K, 7 K, belega,	finega
10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franka.
Zgotovljene postelje
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnieama, 80 cm dolgi, 60 cm	Sir.,	polnjena * novim sivim, prav	stanovitnim	puhastim	perjem 16 K; ilapol puh 20 K: puh
24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, lo K. zslavnice 3 K, 3 50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14-70 K, 17'80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga. 70 cm Sir. 4 50 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 80 K, 14 80 K. RazpoSilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajofie se vrne denar. —- Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Beniscb, Dešenice štev. 758, Češko.
Kavarna s,j£ir« /J celo noč odprta
Gostilna
Florijanska ulica štev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja.
Delavska hranilnica in pose  jilnica v Gorici---------------
reglstrovana zadruga z omejenim jamstvo;;)
vabi na
III. redni občni zbe
ki se vrši
v nedeljo 29. junija ob 9. dopoldne v prostorih zadruge v Gorici Via Tre P«
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Potrditev letnega računa.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Volitev načelstva in nadzorstva
5. Sklepanje o predlogih članstva.
K obilni udeležbi vabi
Odbo;.
■S
■s
Ki
Mn
ms
Najboljši šivalni stroj sedajoosti je
faff
10 letna garancija.
Pouk v vezenju brezplačen.
1 Vrn \Tt\Ir Specialna trgovina šival-Igli* V UK) ;; alk strojev in koles.
Ljubljana, Sodna ulica St. 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
JP. n.
Vljudno naznanjam, da sem se danes z mojo
graversko obrtjo in izdelo?aD.em kavčuk šiampilij
preselil Iz Starega trga št. 20
v Šelenburgovo ulico št. 1
ter nrosim Vašega nadalinega obiska tudi v novem lokalu in beležim z velespoštovanem	ANTON	^EKNE, gravžr.
Goriškim učiteljem v preudarek!
(Iz učiteljskih krogov.)
Bližajo se deželnozborske volitve, katerih izid ie velikega življenskega pomena za učiteljstvo. Klerikalna stranka je popolnoma prepričana. da zavlada v naši deželi, kajti njena dosedanja tekmovalka, liberalna stranka, leži v blatu, iz katerega se ne bo več tako lahko vzdignila. Voditelji te stranke so odslužili svojo politično dobo z »izvrstnim« gospodarstvom in sedaj uživajo zaslužen pokoj pod kura telo. Stranka, za katero je najbolj agitiralo in delovalo učiteljstvo, ne eksistira več. Kam sedaj? Izkušnje so nas izučile, da klerikalna stranka pod dr. Gregorčičem in »liberalna« stranka pod Gaberščekom. odnosno Gregorinom, so nas vodile za nos. Ljudstvo je začelo spoznavati v obeh strankah le sebičnost. lenobo in politično nezrelost. Prepričani smo že naprej, da gorje učiteljstvu, ako zavlada v deželi klerikalna stranka. Nastala bodo nasilstva, preganjanja in vse to bomo morali prenašati v podvojeni meri ravno učitelji s svojimi družinami. Vsak treznomisleč in politiko zasledujoč učitelj je moral spoznati iz dogodkov v dunajskem parlamentu in v mnogih avstrijskih deželnih zborih, da so klerikalne in liberalne stranke sovražnice učiteljstva, nasprotno pa se poteguje za nas mednarodna socialno demokratična stranka, torej stranka, proti kateri je učiteljstvo še vedno šlo v ljut boj za meščanske stranke. Toda socialno demokratične stranke ne moti trenotna zaslepljenost velike množice učiteljstva in svojih velikih političnih bojev ne vodi po simpatijah in antipatijah, temveč v zmislu zahtev kulturnega in socialnega napredka in zato ji je tudi bodočnost zagotovljena. Kdo se je za nas najbolj vnemal v dunajskem parlamentu za izboljšanje gmotnega stanja? Stranka« zoper katero je učiteljstvo pri volitvah najbolj in z nainesramnejšimi sredstvi agitiralo. Ali se zaveda učiteljstvo tega? Žalostno je, da se cM učiteljstvo še vedno izkoriščati od meščanskih strank in zaodievati jt agitacijo Droti oni stranki.
odorni klobuki za gospode
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah S1 z 10° |o popustom v
Modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,
«■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
| Pojdi in stori tudi ti tako!
Ifls-ka in Adler kolesa. :t l>-k» lit Adler kolesa. :: F>-ka ali Adler kolesom.
In vsakomur ter povsod priporočal n S^SMka lil A-dler koleSft
m
pa si oglej prvovistna in originalna ::
Spoznal boš in se prepričal, da so najboljša in primerno najcenejša	::
Kupil boš in kolesaril po vseh svojih potih v popolno zadovoljnost in zabavo samo z
H
Gl
s:
m
Hf* domače strogo solidne tvrdke
ANA GOREČ, TSSK*
Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Koli/tja)
ZaHtevajte cenile.
OSTajvečja, lzpoeojevuJiuca ico»e--3.
BDBDISBBDDE3Dlfilin»U^Q
kil
K
£
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga z omejenim jamstvom)
V4ed velikega dohoda blaga v
skladišče za oblačila
ulica Raffineria štev. 3
so štirje oddelki:
konfekcija - manufaktura pokrivala - obuvala =
popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo
pomladansko in letno sezono.
Cene
meter od do
K 22 80 naprej >	16-50	„
.	12--	.
.	6-—	K	15—
, 28 — . 50— . 14-50 naprej n	9—	.
.	4-40	.
Konfekcijski oddelek:
Ootove obleke za moške iz najmodernejšega blaga
Ootove obleke za dečke..................
Ootove obleke za dečke s kratkimi hlačami Kostumi za otroke ....
Površniki In raglani za moške Moške obeke iz platna . .
Obleke za dečke..............
Kostumi za otroke ....
Sacco Alpagas črni, modri In sivi v veliki Izberi.
Obleke po meri:
izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorcih in v najfinejšem rezu ter
natančno izdelane.
Moške obleke ševiota...............................j	.	.	.	K	48—
Moške obleke iz počesane volne.......................!!....	5250
Moške obleke iz počesane volne, modre........................... 48-—
Moške obleke iz črnega priketa itd.................]	.	.	.	55 50
Površniki in raglani za moške...................................55- 
Oddelek manufaktur:
Volneno blago za ženske obleke:
Ševiot modri in barvani .
Drap de Dame ....
Oross de Coth ....
Alpaca (llster)............
Popellne, v barvah in črni Voile Iz volne ....
Mousseline, gladki in risani
naprej
meter od
K 2— . 2-10 .	4'50
, 2-20 . 2-20 , 1-28 . 2—
K
do
4-50
350
7—
4—
340
1-60
3-50
Svilnato blago:
meter od
Pongea v barvah.......................................................k
Duchesse za bluze............................................"....!
Svile in mousseline v izpreminjevalnlh barvah.........................*
Svile za podloge v barvah.............................................*
Topelin-Eolienne .  ..................................
Duchesse Brillant, gladki  ...........................................*
Svila l!berty, črtana............................................".!!!*
Taflelss visoki za krila.........................................******
Croise iz svile v izpreminjevalnlh barvah.........................)	’
Taffetas črtan (novost za bluze)......................................’
K
do 1-50 3— 3-30
i 2-20
. e—
naprej
1-10 2-20 1-60 1-60 520 3—
3-40
2-80 K 4—
3-80 naprej 2-80 K 4—
Blago iz platna:
meter
Panama, beli in barvani.................................................k;
Etamlne, barvan (visokost 120 cm) ,...*J***
Marquesettc iz črne volne................................................*
Eponge, beli in barvani.................................................*
/oile Iz bombaža....................................
Brillantin, beli in barvani.............................................’
Brilantin prozorni......................................................*
Tercaile v najlepših risbah...................................*	.	.	*
Batiste gladek in risan..................................................
L!berty za bluze......................................................
Šerpe iz platna in šali (iantasie)........................................
Šerpe iz barvane garze...................................................
od
—•96
2—
4—
3—
—•52
—•72
1-20
—•52
-•80
1-10
450
350
do
1-80
-•70
-•90 1 20 1-30 9— 5—
Čipke za bluse in okraske..........................................*	J’— ■	6—
Vrhutega se izdelujejo ženske obleke................................. 36- naprej
Oddelek pokrival:
Mornarske kape iz slame za dečke . • • • • •
Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzora ,Veslarske“ kape iz slame za dečke In moške .	.
Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah
Slamniki, panama za moške...............................
Klobuki	iz platna za moške	in dečke	. . .	.	.
Klobuki	iz platna, garnirani	za otroke	In dečke	.	.
Kape iz	sukna in Iz platna za dečke	.....
Mornarke iz platna, bele in	naravne, za oprati	.	.
Kape iz platna in svile za moške	......
Burski klobuki iz kože in platna za dečke . . .
Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn Klobuki trdi (katranirani) od J. zadruge klobučarjev na Dunaj Specialiteta trdih klobukov angleških in francoskih Dežniki iz pavole za moške in ženske
Dežniki iz polžide..........................
Dežniki iz Žide.............................
Dežniki-palice za moške.....................
Palice za izprehod....................... •
komad od K 1-50
:I . 1-60 ,	3-90
„ —80 . 1-80
£ „	480
2-80
4-50
9—
11-80
—■60
do
K 9-20 , 11— naprej
K 40— naprej napre|
naprej
6— .	9—
„ 10-50 * 11-50 ,	4—
. 8—
. 12— 11-40 18--naprej
Oddelek obuval:
Specialiteta amerikansklh obuval Iz ševroa In boks
kalp. par od K 11-90 . 18—
. 12-80 ,	8-70
do K 15— . 16— . 15-80
, 13—
Čevlji ,Derby“ za moške...........................................
Čevlji z gumbi, krasni............................................
Čevlji  ..........................................................
Čevlji z elastičnima stranicama..........................  •	•	•
Ženski čevlji anierikanske in francoske forme.
Ženski čevlji  ...................................................
ženski čevlji „Chevreaux“.........................................
Zenski čevlji  ...................................................
Čevlji za dečke v vseh oblikah:
Čevlji ,Derby“ z gumbi, „Triumph“ itd..............................
Čeveljčki za otroke.........................................
Čevlji, nizki amerikanski, črni in barvani za dečke in moške
Čevlji nizki za ženske, črni v barvah iz Chevreaux-
Čevlji nizki za ženske, „Derby“.......................
Čevlji nizki za ženske z gumbi ...»...............................
Čevlji nizki za ženske, odprti....................................
Obuvala za otroke — čevl|l fantasta, v barvah in beli sandali —
čevlji Iz platna itd.
K 10 40 K 13— „ 10— „ 15-80 ,	9-30	.	12—
K	7—	K	11—
,	1-20	„	5—
. , 16-
a in Oscarle: par od do 9— K 14— ,	«-20	.	15-60
,	7-40	„	11-70
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Ravnateljstvo.