Poštnina plačana v gotovini V HuHiianl. dn« 6. teb' a 193«; Pouffltina itav. Oln b < leto X'X Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaftova ulica 5/lln telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročala* rt taumttto: ietrtletoo t Oln, polletno It Oln, ctloletao 3« Oln; it IMa temstro ruea »merlkei Četrtletno II Ola, polletno 24 Din, celoletno 48 Dttj taerlka letno t dolar. — Račna poštne hranilnice, podrotnlee • L|aMjanU it 10.711. nosim hmeljarjem so polletni kontingenti z znižano corino Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je na« s lovil na ministra za trgovino in industrijo interpelacijo v zadevi izvoza hmelja. Inter* pelacija pravi med drugim: Blagostanje velikega in važnega dela drav* ske banovine je nerazdružno povezano s pri* delovanjem hmelja in z njegovo uspešno pro dajo v tujino. Vlada doslej ni posvečala zadostne pozornosti zaščiti te važne gospo* darske panoge, ki je izročena samovoljnemu tujemu trgovskemu izkoriščanju v škodo hmeljarja. Noben drugi kmetijski pridelek ni izpostavljen tako velikim izpremembam v ceni kakor hmelj. Dobčkonosnost hmelja je zaradi tega zelo nezanesljiva. Zato ne sme* mo ničesar opustiti, kar bi moglo na med* narodnem tržišču našemu hmelju zagotoviti primerne cene. Najstarejši hmeljski nasadi z najodličnej* šo kakovostjo pridelka so v Savinjski dolini, ki slovi po svojem zelenem goildingu. Zaradi nazadovanja rabe piva v Jugoslaviji porabi domača pivovarniška industrija le 2% vsega hmeljskega pridelka in se mora ves ostali pridelek razpečati v tujini. Upravičena je torej zahteva, naj vlada izposluje hmeljar* jem uvozne kontingente z znižanimi uvoz* nimi carinami v onih državah, ki so glavni kupci našega hmelja, predvsem v Ameriki, Angliji in Franciji. Slabim cenam, ki ubi* jajo naše hmeljarstvo že vsa leta, niso krivi samo hmeljski trgovci in prekupčevalci s svo jim nizkimi ponudbami, temveč je krivo v znatni meri tudi dejstvo, da nimamo teh kontingentov. Iz Savinjske doline smo v letu 1935. izvo* žili 40.000 starih stcitov hmelja (leta 1934. 21.000 in leta 1933 22.000); od tega je šlo v Severno Ameriko 19.000 (7.000, 7.000), v Anglijo 11.000 (8.000, 8.000), v Belgijo 6.000 (4.000, 5.000) in v Francijo 1.500 (1.000, 1.000) starih stotov. Vsa zadnja tri leta sta naša najboljša odjemalca Anglija in Sever* na Amerika, kamor gresta dve tretjini vse* ga pridelka. Cena hmelju bi bila mnogo boljša, ako v teh dveh državah ne bi bila tako visoka carina, ki znaša v Ameriki 20 Din. v Angliji pa 18 Din za kg. Ker je naš hmelj v teh dveh državah zaradi velike vse* bine grenčice zelo priljubljen, bi ga tam lahko še mnogo več razpečali ako bi dobili kontingente po znižani carini. V Franciji je v zadnjem času precej za* nimania za naš hmelj in bi bilo nujno želeti, da bi dobili tam ugodnostni kontingent. Ena* ko b morali dobiti kontingente v Angliji in Amerjki, kamor gre največ našega hmelja. Poleg vseh navadenih težkoč pa ovira naš izvoz še izredno visoka železniška tarifa, ki zahteva za kratko progo od Žalca do držav* ne meje pri Dravogradu eno petino vseh prevoznih stroškov od Žalca do Hamburga. Rejo ovc moramo dvigniti no storo višino Velike važnosti za naše narodno gospodarstvo je reja ovc. Posebno velja to v času gospodarske stiske. Prav posebno občutijo 'težave današn.e stiske giorjanski kmetovalci. V izdatni meri si pomagajo naši rejci z izdelki iz domače volne, ii>z katere si napravljajo cenena oblačila. Skoro pri vsaki gorski kmetiji so aiekraihljema zemljišča, ki ne donašajo nikakih koristi, za pašo ovc bi pa bila pri-m.irna. V vsetj banovini je nad 50.000 ha neizrabljenega sveta, ki bi se lahko porabil za ovčje pašnike. Povečala bi se vrednost narodnega premoženja in ublažila gospodarska stiska gorjanskega kmeta. V tem smislu že deluje naše Ovčerejsko društvo za dravsko banovino s sedežem na Jezerskem, ki je dmttlo pred dnevii, občni zbor. Zbor je vodil predsedik društva g. Virnik Ivan, ki je v uvodu pozdravil zastopnika kmetijskega oddelka banske uprave, priznanega strokovnjaka za ovčarstvo g. Hladnika Jakoba, ki mu je poverjena naloga, da našo rejo ovc spet privede na ono višino, kakor je bila nekdaj. Obeneim je zastopal g. Hladnik zvezo društev rejcev malih živali. Po kratkem letnem poročilu društvenih funkcionarjev so sledile vollitve in Je bil ponovno izvoljen stari odbor z ovčarskim sitarosto g. Vir nikom na čelu. Sledillo je strokovno predavanje g. Hladnika o pomenu in važnosti reije ovc. Banska uprava podpira delo društva na plemenski odbiri s tem, da nudi članom plemenske živali po znižani ceni in vodi po načrtu plemensko od-biro v svrho izboljševanja kakovosti volne. Iz poročila g. Hladnika ije bilo razvidno, da imamo v naši državi 8,600.000 ovc, ki nam dajejo 11 do 12 milijonov kg volne. Kljub temu uvažamo še zmerom za približno za 300 milijonov dinarjev volne iz tujine. Leta 1880. so našteli v pokrajinah današnje dravske banovine 230.000 ovc, a danes jih je komaj 34.000. Te številke nam pričajo, da mo-ramp delati z vsemi silami za napredek nekdaj teko cvetoče reje ovc. Ovčerejsko društvo na Jezerskem lepo deluje in vrši tudi pravilno plemensko odbiro jezerskosolčav-ske ovce. Uvedene bodo neOske postaje, ki bodo skrbele za vzgojo res prvovrstnih plemenskih živali, kJf se bodo razdeljevale po naši banovini v razplodne namene. Izvoljena je tudi rodovna komisija pod vodstvom ba-novinskega kmediOskega referenta g. Hladnika, ki bo stalno vodila odbirne posle. Politični pregled Po enotedenskem presledku je 2. t. m. narodna skupščina spet nadaljevala svoje deOo. Moo®i poslanci so pričakovati, da bo na danaišinji seiji nastalo vsaj deGno pcimiiirjenje, kakršno se je pokazalo na sejali finančnega odbora. Toda tudi ta seja je bila enako viharna kakor prejšnje in skupščina ni pri-šlla do razprave o točkah, ki so na dnevnem redu. Seji so prisostvovali tudi skoro _ vst člani vdade. Ko Je visiteipil predlsedniik Cirič, ga je desnica sprejela s pozdravljanjem, levica pa je začela burno vzklikati proti njemu in tofiŠi po kletpeh. Predsednik je otvoril sejo kfljub kričanju »n nopotamju. Ko je tajnik Nenadič prečital zapisnik, ki ga pa nihče ni mogel slišati, ije poslanec Lazič protestiral proti njemu, češ da ni točen. Po Laziče-vem govoru je dal predsednik Cirič zap'i«u>k na glasovanje in ugotovili, da je sprejet. V zbotlrttei je bi.l ves čas talk nemir, da ni bilo slišati nobene besede. V odmoru je skupščinski predlsedniik sklical v svoj kabinet posvetovalne šefov parlamentarnih klubov. Sestanka se je udeCežil tudi predsednik vlade dr. Stojadinovoč. Na sestanku naj bi se dosegel sporazum o nadaljnjem delu narodne skupščine, vendar do sporazuma ni prišlo, kar so z&stapiki opozicijskih kfjubov zahtevali 'odstop skupščinskega predsednika Ci-r'iča, na kar pa zastopnik kluba JRZ ni pristal. Po odmoru se je spet začela seja narodne skupščine, ki pa jo oe zdaj vodil podpredsednik dr. F ranijo Markič. Njegov nastop ije že sam prinesel mekcOko pomirjanja med poslance, tako da je iliahiko poslanec Došen obrazložil, zakaj zahteva nujno razpravo o svojem zakonskem predlogu o novi dtffiočStli čistega katastrskega donosa. Dokazovali ije, da je zemViški davek previsok zlasti v Vojvodini in da se ni zinižal za eno tretjino, alkkar b'i se bffl po izjavi vlade moral. Finančni minister je v iimenu vlade izjavil, da ne mcire sprejeti nujnosti predloženega zakonskega načrta. Podpredsednik dir. iMarkilč je odredil g'iaisovamje o tem ali se predlogu naij prizna nujnost aft ne. Ugotovil je, da je nujnost odklonjena. Naslednja seja narodne skupščine je bila v torek Prišla je sicer do obravnave na dnevni red postavljenih točk, a bila je enako viharna kakor prejšnje. Redno delo je bilo zaradi tega onemogočeno in so bile seje spet za teden dni cdgcdene. Pred sejo je bilo posvetovanje zastopnikov vseh parlamentairniih skupin, a ni prišlo dO sporazuma, ker je opozicija zahtevala odstoo Stran 2 ..DOMOVINA" št. 6 skupščinskega predsednika dr. Čirica itn nove Volitve skupščinskega predsedstva, kar pa je zastopnik vladnega poslanskega kluba odklonil. V ponedeljek se je vršil v Splitu velik zbor zastopnikov jugo-slovenskih nacionalistov hi stoje na stališču pohorske deklaracije. Zastopanih je bilo na zboru 14 srezov splitskega volilnega okrožja z 1400 Zaupniki- Zbor je otvoril senator dr. Andjelinovič, a glavni govorniki so bili senator Banjanin, narodni poslanec in bivši minister dr- Jovanovič, narodni poslanec dr- Juriša, narodni poslanec in bivši minister Stefanovic, senator in bivši minister dr. Kramer in senator dr- Zec Iz govorov vseh govornikov je bila razvidna trdna volja, vztrajati na potj jugoslovenskega nacionalizma; kakor ga izpoveduje pohorska deklaracija, ker samo ta pot dirži do složne in krepke Jugoslavije- Na povratku s pogreba angleškega kralja Jurija. V. so se ustavili v Parizu skoro vsi vodilni državniki Evrope, med njimi tudi mnogi vladarji. Medsebojni razgovori in razgovori s francoskimi državniki, ki so se bili začeli v Londonu, so se nanašali v prvi vrsti na ureditev položaja v Podunavju, kakor tudi na zajamčenje neodvisnosti Avstrije, kar naj bi se zgodilo ob sodelovanju Rusije. Iz razgovorov je dalje razvidno, da snujeta Anglija in Francija mirovno zvezo, sodelovanje zapadnih in vzhodnih držav za ohranitev miru- Dunajsko časopisje poroča med drugim, da je bil predmet razgovorov tudi ta, da bi države Male antante z Avstrijo in Madžarsko sestavljale gospodarsko zvezo, ki bi bila pod zaščito Anglije. Francije in Rusije- Razgovorov so se med drugim} udeleževali tudi bolgarski kralj Boris, rumuinski kralj Korol in knez namestnik Pavle. Državniški posveti se še nadaljujejo. Iz Addis Abebe poročajo, da se je začela na severni abesinski fronti nova bitka Čete rasa Sejuma napadajo z uspehom med H-ausienom in Adigratom. Če jim bo to uspelo, bo Makala odrezana od zaledja. Ra3 Sejum skuša raztegni^ fronto na daljavo, da bi onemogočil vsaku osredotočenje nasprotnikov- V tem primeru bi zavzeli Abesinci Makalo brez večjega prelivanja krvi. Po abesAnskih vesteh je padec Makale že neizogiben- Z južnega bojišča poročajo o manjših spopadih severno od Negelija Italijanski general Gra-ziani izkuša zavzeti mesto Ginjer, M je važno karavansko središče. Londonsko časopisje poroča o velikem oboroževalnem načrtu. Anglije Po tem načrtu bo Velika Britanija v šesitih letih zgradila 2000 novih vojaških letal, 11 linijskih ladij, 36 oklopnih križark, 108 tor-pednih rušiicev, prav toliko podmornic in več letalskih in pomožnih ladij. ftašim naročnikom PLAČAJTE NAROČNINO V ZAČE* TKU LETA, in sicer za celo ali vsaj za pol leta, tako da boste imoli eno skrb manj in uprava lista vas ne bo nadlegovala s polo* žnicami in opomini. Vplačane položnice shranjujte, da bcste vedeli, kdaj vam po* teče naročnina, katero nato takoj obnovite, da vam uprava ne bo časopisa ustavila. Pri tej priliki uporabite položnico, ki jo imate od poprej doma. Če je nimate, jo zahtevaj* te od uprave. Prav tako prosimo naročnike v inozems stvu, da naročnino pravočasno obnovijo. Nailaže se denar nakaže po mednarodni poštni nakaznici. Znesek se mora napisati v dinarjih, ki ga na pošti preračunalo v tujo valuto. Naročniki v Franciji. Relgiii in na Holamdskem pa se radi poslužujejo tudi Ranichove banke v Parizu, ki daje oglase v naš list. Opozarjamo, da morajo ta me ser biti pla: čani tudi vsi zaostanki iz preteklega letu, ker homo sicer primorani, izterjati jih z opominskimi in poštnimi stroški vred po poštnem sin. Kdor ljubi »Domovino«, plačuje redno naročnino. Uor?.va »Domovine* DOPISI SV. PAVEL PRI PREBOLDU. (Smrtna kosa). Pred dnevi je umrl tukajšnji župnik im duhovni svetnik g. Fortunat Končan. Po« kojnik se je rodil v žalcu 1. 1869. V masni* ka je bil posvečen 1. 1894. Pri Sv. Pavlu je župnikoval od 1. 1910. in je bij med župljani priljubljen: Blag mu spomin! ŠMARJE PRI JELŠAH. (Smrtna kosa)-V četrtek je umrl trgovec in posestnik g. Ivan Losdhnigg, star 86 let. Iz Črne na Koroškem ije prišel pokojnik pred 65 leti v Šmarje pri Jelšah, kjer je s svojo žilavostio in mairfljivostjo ustvari lepo trgovinsko pod. jetje in ga vzorno vodil, dokler ni omagal v deiiu. Zapušča 10 preskrbljenih otrok. Bodi mu Mag spomin, htldo prizadetim svojcem naše globoke so ž al te! Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na sejmu v Radečah, ki je bil ze'o dobro obiskan. Povpraševanje je bilo veliko. Zaradi pomanjkanja denarja pa je bila kupčija bCSj slaba. Na sejmu je bito zlasti velko goveje živine. Mesarji so plačevali slabšo kakovost po 1 dio 1.50, boljšo kakovost pa po 2 do 3.50 Din za kg žive teže. SVINJE. Na ptujskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: pršutar.em 4.50 do 5.25, pitanim svinjam 5.50 do 6.50, Plemenskim 4.50 do 4 75 Din. Cene za mrtvo težo so bile po 7.50 do 8 Dim. Praisci, stari od 6 do 12 tednov, so se predajali po kakovosti od 70 do 120 Din eden. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo: 1 nizozemski goldinar za 29.65 do 29.80 D n; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški funt šterling za 216.34 do 218.39 Din; l ameriški dolar za 42.74 do 43.11 Din; 100 francoskih frankov za 288.53 do 289.97 Din: Ivan Slivnik: 11 (Usodna idffiD Nazadnje pa je šiloma odtrgal pogled od kamna in ga nameril Beatrika naravnost v obraz. »Ali je bila tista moja slika edina, ki ste jo imeli pri hiši?« Pokimala je ter mu pogledala nežno in svetlo v oči. »Da. Viktor, edina. In jaz sem bila ponosna in srečna, da sem jo imela. Ne bila bi ie dala za vse zaklade sveta.« Čudno se je nasmehnil. »Nu, nu — to je lehko reči.« Ona pa je zasopla globoko. »Ah. Viktor, kaj veš ti, kako draga mi ie ta slika. In če pomislim, da pride čas. ko mi ostane od tebe spet zgolj ta slika — ah — plakati moram, kadar pomislim na to. Na rajši bi videla, da ostaneš pri nas za zmerom.« In res se ji .ie posrečilo. da je iztisnila ne-kai solz iz svojih lepih oči. Viktor je gledal na njeno plavolaso glavico. Omamen vonj se je dvigal k niemu. Vse mehko dekliško telesce se je naslanialo nani. Položaj je bil nevaren in zapefiiv. Viktor bi bil nedvomno podlegel izkušmavi. ako mu n» bi bil povedal Janko o sliki tolikanj različne zgodbe in se ne bi bil kamen v prstanu tako hudo kalil. Nenadoma je skočil na noge, tako da mu Je BeatriSina roka zdrknila s komolca. »Težko bo kaj, Beatrika. Dolgo pač ne bom mogel več ostati.« je rekel mirno in mnogo hladneje nego sicer. Bea/trika se je bila baš pripravila na glavni udarec. Upala je. da izvabi Viktorju žc danes jasno izavo; on pa se je izmuzni-tako nenadoma! Stopil je k oknu. To rekši, je naglo odšel iz sobe. mfiišUjala, kako bi obnovila napad. Viktor se je zdajci posJoviil. »-Nekaj nujnih pisem moram še spisati, Beaitrllka. Do svidenja pozneje!« To rekši je iaglo odšel iz sobe. Beaitirika je jezno gledala za njim. toda ni ga mogla držati. Morata ga je pustiti, da je šel. »Vražja pisma! Gotovo bi jih bil še lehko odložil«, je pomislila nejevoljno. In šla je ven. da bi poiskala mater, ki jo je nalašč pusitila z Viktorjem samo. Baš ko je šla Beatrika po veži, je vstopiH pismenoša ter oddal pismo. »Za gospoda Viktorja Tirtnika«, je dejal. Beatrika je prehitela slugo, ki je hotel vzeili list. »Pustite«, je rekla, »sama ga ponesem stricu«. Gredoč po stopnicah ?e radovedno motrila ovoj. Pisava je bife ooividno ženska. »Ej, Viktor si doprsuje z damo!« je pomi-sffia, im kair nerodno sie ji je de'a'lo ko je obračala pismo na vse strama. Za vse na svetu bi bila hote'a vedeti, kaj je v njem. Viktor je šel v svojo sobo in sedel k pismi™ mi®'. Slučajno ie pogiedail spet na svojo roko. Osupnifl je. Kamen v prstanu je bi! zoipert čist in svetal, kakor da se ni skalil ni- koli. ki vendar je prej tako čudno izpreme-niil barvo, ko je govoril z Beaoriko! »Nezmise!« je rekel" nejevoljno sam pri sebi. »Prevara čutov, nič drugega«. »in vendar«, j-e pomisKil nehote, »med zemljo in nebom je mnogo stvari, o katerih se naši medinostii ne sanja. . .« Nasmehnil se je samemu sebi. »Moj dobri Ka!uta me je čiito okužili s svojim prazno-v erjem.« Baš v tem trenotku je potrkalo na vrata. Ko je zakilica! »Prosto!« je vstopila Beatrika« »Pismo sem ti prinesla. Viktor. Litstonoša ga je pravkar oddal.« »Oh, Beatrika, pa se vendar ne bi sama bruidlila!« je vzkliknil ter vzel list iz njene roke. Pri tem ie spet uo čelu. »Pač. Janko — veni.« Vzel je njeno desnico med obedve dlani. »Kaj ne, da bi ga bilo škoda? Človek mit mora biti naklonjen. Jaz ga imam tako radi In t ud ni ti — kaj ne da ti je povšeči?« Ustniice so ji vzdrgetale. »Da. Janko —• zelo irrli je simpatičen — cenim ga jako - visoko«. »In ga hočeš vendar prepustiti Beatriki?« »Saj ji ga ne repuščain jaz. Sam se na-giblje k nji.« »Omrežui-e ga s svojo lokavo>st.o. In on veruje vain.io — ljubi jo.« Črta grenkega trplien.ia se je zarezala jaz sem že opazila. Pustiti ga morava, naj dkbg Romani:*'!! ust. »Da — ljubi jo — tudi Stran 4 .DOMOVINA" št. 6 * Banovlnski svet dravske banovine se sestane na svoji© sedmo redno zasedanje 17. it. m. ob 10. dopoldne v Ljubljani. Obravnavali se bodo: -predlog banovinskega preračunu za leto 1936./37., dopolnilna uredba k uredbi o občinskih uslužbencih in uredba s katero se tafreminja in dopolnjuje uredba o sestavi kandidatnih- list, o sestavi m poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dmavsikli banovini. * Smrt senatorja Petra Teslica. Iz Zagreba poročajo, da je 29. januarja umrl senator in veleindiustrijec iz Siska Petar Teslič v nekem zagrebškem zdravilišču. Zbolel je bil za želodčnim vnetjem. Peter Teslič je bil zmerom med prvimi poborniki jugoslovanske misli v hrvatskih krajih, ter se udejstvoval v vrstah bivše SDS- Tesličeva smrt pomeni nenadomestljivo izgubo v vrstah jugoslovenskih nacionalistov. V senat je bil izvoljen pri obeh eenatskuh volitvah 1- 1932- in 1935. Bodi mu ohranjen časten spomin! * Nov železniški direktor v Ljubljani. S kraljevim uliažom je postavljen dosedanja direktor železniške direkcije v LjuWTanii g. Josip Cmgmais za pomočnka glavnega direktorja državnih železnic v Beogradu. Za novega ciirelktonja pa je imenovan dosedanji načelnik splošnega oddeCIka pri M direkciji dr. Aleksander Fatur. Za načečullka promct-netga odider.ika pri beograjski železniški direkciji je postavljen inž. Dimitrije Atana-skovič. doiscda načelnik gradbenega oddelka ždleznišike dlrefccflje v LljubljanL, a za načelnika gradbenega oddelka železniške direkcije v Ljubljani je postavljen Milivoj Bo-risavljevič, dosedanji' načelnik oddelka generalne direkcije in za načeHlnčka splošnega oddeCIka ljubljanske direkcije dr. Ivan Kavčič, dosedaj na enakem položaju v Saraije- * Število državnih upokojencev in invalidov. Po podatkih finančnega ministra je v naši državi 64.238 upokojencev, ki so dobili v 1- 1935/36 skupno nad 1 milijardo dinarjev pokojnine in 70.142 invalidov, ki so prejeli v istem času nad 100 milijonov invalidnine. * Uvedba nakazniskega prometa z Nemčijo. Objavljen je odlok finančnega ministra, da se z Nemčijo obnovi vplačilo nakaznic za vse pošte v državi. Terjatve in dolgovanra iz te 'nakazniške službe se bodo začasno išče svoje sreče tam. kjer jo upa najti«, je d ara! a kakor borz glasu. Janko ji je pogledal globoko v žalostne, bolestne oč;. In zdiva ga je prešinila iskra spoznanja. Mar ljubi Romana strica Viktorja? Ali jo boli. da ustavlja svoje oči na Bea-trfki, nje pa niti ne opazi? Rahlo ji če pobožal laket. »Romama — stric Viktor nas hoče zapustiti«. Zdrznila se je. »Odpotovati hoče?« je vprašata s tesnobnim glasom. »Ne, preseliti se hoče v hotel.« Prijela se je za srce. Njen obraz je bil tako bled in beden, da se je moral zasmiliti človeku. Oči so ji zrle mrtvo tjavendan. Tako je stala nekar časa, ne da M se gcnila ali iz-progovorila besedrioo. Janko ni odvrnil oči od nje. »Ali slišiš, -Romana?« je ponovil tiho. Potegnila sii je z roko preko "cola. »Da, Janko. Aii — ali to se ne sme zgoditi. To bi bil zame hud udarec v obraz in smrtna razžalitev. ponižanje brez primere. Naj vendar ne rni'sl;. din sem tako pcdlia skonuiia. da bi n™ štela gostoljubje po vinarjih. Pomagaj mi. Janko! Prosi ga ti, naj se ne seli od nas. Dooovei mu. prercičai ga. da se nisem zaradi njega branila namočiti šampanjca. Saj veš. .!••!'«• i. od Trterk nai me ne smatra za tako r.rzkotno bitje — oh ne — teaa ne prenesem! Dokler ostane tu. mora tudli stanovati v naši hiši. Prosi ga ti! Tebe ima rad, ne bo tv rrogel odreči.« Janko je sedel nepremično, očtiVdno pre- likvidiirale po sporazumu med našim poštnim ministrstvom in nemškim poštnim ministrstvom preko sporazuma o plačilnem prometu med našo državo in Nemčijo. Transfer potom nakazniškega prometa je omejen do največ 1000 Din po osebi me- * Konec premogovnika Trobnega dola. Lastnici premogovnika Trobnega dola pri Laškem, sladkorni tvornici v Cupriji in Cr-venki sta sklenil ustaviti obrat zaradi ne-dcbiičkanosnosti in rudnik prodati. Kakor poročajo, je rudnik z vtsemi priftikliMnii prodan nekemu podjetniku iz Ljubljanice, ki ga je baje prodal naprej neki zagrebški družbi, kf.. bo te dni začela razprodlajati strojno napravo, tračnice, staro železo in tudi zemljišča. Nad 90 delavcev je taiko postalo brezposelnih in neti 150 družinskih čllanov bo brez kruha. * Naročitev smrekovih in borovih sadik. Iz banovinskh gozdivlh drevesnic v dravski banovini se bodo oddajale na pomlad gozdnim posestnikom smrekove in borove sadike, in sicer po nastopnih cenah: 1000 triletni h smrekovih sadik po 70 Din, štiriletnih p'> 80 Din in petletnih (že enkrat presajenih) po 90 Din; 1000 dvoletmrh sadSk črnega bora pa po 60 Din. Naročila kakor tudi denar za sadike spreijemajio do 1. marca posamezna županstva. Manj kakor po 500 posameznih saddk ne bodo prodajali. * Tako z-vanl nedeljski vozni listki b'»do veljale za nedeljo. Zveza za tujski premet v Sloveniji sporoča, da je generama direkcija državnih železnic v Beogradu odločila, d-a veljajo popusti za tako zvfOie nedeljske ^vozne listke samo za nedelje in ne tudi za praznike, kakor je bilo doslej v veljavi Tozadevna uredba stopi v veljavo 10. t- m. * »Pravoverno in strupeno časopisje«. Pod tem naslovom priobčuje beograjska »Javnost« olančič, iz katerega posnemamo: »Život«, ki ga izdajajo jezuitje v Zagrebu, prinaša v svoji zadnji številki spisek dnevnikov in tednikov z označbo »katoliški«, »liberalen«,- »proti katoliški«, »brezbrižen« in tako naprej- Po teh podatkih imamo 42 dnevnikov, in sicer 2 katoliška, 6 protikatoliških, 13 liberalnih, 5 brezbrižnih, ostali so strokovni in neopredeljeni- Dnevna naklada znaša okrog 40.000 izvodov Od tega odpade po oceni tega klerikalnega lista več kakor polovica na Ihte s strašen. Še nikoli ni bil videl Romane tako razburjene in zmedene. Bilo mu je, kakor bi jii giedal- v dno srca. In sklonili je storiti vse, karkoli! je v njegovi moči, ter pregovoriti strica, da ostane. »Da, Romana«, je rekel im jo spet prijel za roko, »takoj pojdem k njemu in ga ue prestanem prositi, dokler trni ne obljubi. Tako morem vsaj tudi jaz nekaj storiti zate. Najboljše bi blo, da bi me odvezala obljube. Potem bi mu lahko vse pojasnil. A tega nočeš; moral bom pač poizkusiti drugače.« Objel je Romano in našlo odšel. Ko je ostala sama, se je zgrudllfla v naslanjač ter si pritisnila roke na oči. »Kako grenko je misllid, da me obsoja po krivem«, je zaječala. Takoj nato Pa se je odločno vzravnala »Sai je itak vseeno. Vzljubil je Beatriko; poročil jo bo. Cutnm, da jo ljubi. S svojo lil— navščino se je polastila njegovega srca, kakor se ie tudli njena mati prilaskala mojemu očetu. In Viktor bo ž n:o nesrečen, kakor je bil moj oče s svojo ženo. Jaz pa bom morala stati zraven in gledati vse to s krvavečim srcem in zvezanimi rokami. Njegovo gorje me bo peklo še boilj od lastne nesreče.« Talko je premišljala v svoji globoki pobi-tosti Viktor Trtnik je bil med tem baš prečital pismo, ki mu ga je prinesla Beatrika. Zamiš. l;eno je gledal nanj. Nato je vzel iz svoje pisriine mize listnico — prav tisto, ki jo je bili mornl Kaluta-Baj vložiti na Dunaju. Spet je izv!efkel fotografiji in dctl®o giedal mlado ženo in otroka. »Težka mi bo pot k ubožilci,« je rekel I proiikatolišiko smernosljo- T oje zaires porz-na ocenitev našega domačega časopisja, ki spravlj sodržavljane katoliškega veiroizpove-danja v nemajlmo zadrego. Po zahtevi naših klerikalcev ne hi smel nobeden pošten katolik ne citati, še manj pa kupovati časopise, ki niso izrazito katoliški (bolje rečeno klerikalni). »Lepo bi bilo zaključuje, »Javnost« svoj članek, naše javno življenje,če bi mogli kle« rikalci v praksi izvesta svoje skromne željice. Koliko grmad bi gorelo, da bi požgali vse te številne »stupene« in »pogubne časopise!« * Silen vihar je v torek razsajal v 2 i rov* niči, Lescah n tam okoli. Prevrnil je kakš* nih 15 kozolcev, polomil mnogo drevja, po* škodoval strehe in tudi sicer napravil veliko šikodo. Vmes je padal sneg. * Močni potresni sunki so vznemirili v to* rek kmalu po 9. uri dopoldne Ljubljano in razne druge kraje v bližini. Zlasti hudi so bili v Cerkljah pri Kranju in tam blizu. V Cerkljah je sunke spremljalo precej močno podzemsko bobnenje. Okrog Cerkelj in v Cerkljah se je porušilo več dimnikov, raz* pokali so tu in tam zidovi in s streh je padala opeka. Pravijo, da ti potresni sunki čisto spominjajo na večer pred hud'm po« tresom 14 aprila 1. 1895., zlasti ker je po potresu nastopil hud vihar. * Lasten dom. Po n.em hrepeni vsakdo, ki ga še n'ma, in si ga. če je vztrajen, lahko kmalu zgradi. Seveda pa mora pri tem skrbno obrniti vsak dinar. To pa je mogeče le tedaj, če ima dobrega svetovalca, ki mu s pametnim nasvetom pomaga Načrt, ki si ga je človek sam naredil, je navadno prav lep, toda ko ga uresniči, vidi. da ima dčsttl napak in pomanjkljivosti. Zato je izdala založba »Žene in doma« v Ljubljani knjigo, »Kakšen naj bo naš dom«, ki jo je napisal naš znani gradbeni strokovnak ing. arhitekt Rado Kre-gar.Tu so cbširni opiši, kaj vse moramo v hiši .imeli in kako mora biti razdeljeno, da bo naš dom res udoben, pri tem pa čim cenejši. Nadalje je v knjigi pop:sano. v kakšnem razmerju morajo biti posamezni deli hiše, da niso ne prevelki in ne premajhne. Knjiga ima razen tega okoli sto raznih slik ;n načrtov, ki pojasnjujejo nazorno vsa navodila. V knjigi n'so opisane le gosposke stavbe, amoak zlasti dor-^vi malega človeka. ki ne sme o biti predragi. Cena je vzlic velikemu cbsegu 'm len1 opremi nenavadno nizka, saj s^a^e sa.n pri sebi. »Toda potrebna je«. S temi besedami je spravil sliki v listnico ter jio pel'ož i nazaj v predal. P.smo, ki ga je bil prejel, je shranil zraven. Baš ko je spet zaklepa/l mizo, je vstopil Jainko. »Ali te motim, stric Viktor?« Viktor je zmajal z glavo ter nehote pogledal na svoj prstan, kakor bi hotel napraviti prezkušnjo tudli v tem slučaju. In glej, kamen je ostal svetal in čist! »Ne, Janko, ne moriš me. Sedi prosim«. -Jainko je sedel in mo'če uiprl oči predse. Viktor ga .ie vprašujoče pogtedaL »Nu, prijatelj? Nekam žalosten in pobit se mi vidiš. Kaj pa ti je?« O Janko je vzdibniil. »Sati imam vzroka, da sem pofe>!t, stric Viktor. In tudi tli si kriv tega.« »Jaz?« »D- ti« »Kaj sem tii vendlar storil žalega?« Janko je globoko zasopell ter ga pogledal z grenkim očitanjem. »Ne bil b' smeli d ari mami tistega čeka, stric Viktor. Ona ne pogreša v tej hiši prav ničesar, niti ne Beatrilka ali jaz. Vsega, knr potrebujemo, imamo v obilju. Romana skrbi za nas. In mama ne bi smela sprejeti tvfeiga čeka.« Viktor ga je osuplo pogledal. »Za Boga, drae nekoč v svoji delavnici delal, je zapazil, da so mu nekateri predmeti in celo nekateri ljudje, ki so pravkar stali, zraven nega, izginili izpred oči. Ugotovil je, da se to dogaja vedno znova taikrat, kadar te ljudi m te predmete obsevajo neki doicče ii I DOMA »To jc moja teta Zcnobija,« je dejala s}OJ>j Atfjd B[B}SOd BpVUOUZt 3f I5J 'Bfl[BZOy ka in tiha. »Z njo se ni zmeraj prijetno pogovarjati.« »Kaj pa šepetaš?« se je zadrla huda teta nad Rozalijo. »Rekla sem. da še zdaj me hi bila tu, če mi ne bi bil nihče pomagal nesti košare.« »Rajši molči, klepetulja!« Takrat se ji je pokazala na pragu stara, debela ženska. »Kaj se pa speit prepirata?« je vpraša-ia R oz ali jo. »Teta Zenobija je huda, ker sem prepozno prišPa, stara murna. Košara pa je bi'a tako težka . . . « »Je že dobro« je dobnedušno odvraiiila starka.« FoOoži košaro v kot trn pojdi h kosilu. Na ognjišču sem ti ga pustila, da se ne bi shladiOo.« »Na dvorišču me počalkaj,« je dejala Roža1: ija Petini. »Takoj se vnraem, potem bova pa skupaj jedli. Če hočeš, s|i pojdi iskat kruha. Pek stanuje v tretji hiši na levi.« Ko se je Perrna vrnilla, je bila Rozalija že v sencli pri mCzi. »Kar seidi,« ji je rektla Rozalija. »Kosilo bova delit'!.« »Toda . . .« »-Le mlič se ne brani! Vprašate sem staro mamo, in mi je dovoda.« »Potem se pa seveda ne bom branila« sj je mislila Petrina. In sedDa ie k svoji novi prijateljici. i žarki, s katerimi se je b'II Pribil pravkar pečal Zato je začel s temi žarki delati poizkuse. Ko je to zadevo že prillieno dobro dognali, je povabil večjo družbo strokovnjakov un jim svoje dognauije pokazal. Iznajdba je vzbudila veliko zanimanje. * 40 let načelnik gasilske čete. Gasilska četa Dcll-Beričevo je v nedertjo proslavila 404etn co, odkar posestnik g. r rane Šimenc neprekinjeno predseduje četi. G. Šimenc sc je rodil v Dolu l. 1864. V gasilske vrstenje vstopil L 1894. in bil naslednje leto izvoren za podnačelnika. Izvoljen za načeniika je v nekaj letih poplačal vse dolgove, ki so nastali v prejšnjih letih z nakupom raznih gasilnih potrebščn. Spričo veiJkih zaslug za gasilstvo ga je občinski odbor imenoval za častnega občana. * Gadja zalega. Huso Šohovič iz Dervente znan lovec, se je te dnj napotil s svojim psom proti vasi Ljubljanici- Ko št«) prišla v gezd Siljarico, je pes začel kopati zemljo pod grmom. Šehovič je sprva mislil, da je pes zavohal jazbeca. Prestrišen pa je od skočil, zakaj zagledal je velik klobčič gadov, ki so se že začeli razvijati. Pobil jih je okrog 50. * Meso sta kradla. Nedavno sta ukradla Pres Karel in Valentinčič Janez iz Trbovelj mlinarju Pircu Antonu v Svibnem pri Radečah okoli 20 kg napol suhega mesa. Misleč, da tatvina ne bo prišla na dan, sta prinasla kos mes.i k nekemu posestniku ter mu potožila, da sta žejna- Med tem pa so jim že bili za petami orožniki ter ju na cesti na Jagnjenici aretirali Priznala sta, da sta z nekim Mari-nijem od Sv. .Turija ped Kumom in še dvema tovarišema jedla dolgo v neč ukradeno meso, ostalo pa so zakopali v nekem skednju v slamo. kjer je orožnižka patrulja našla estalo meso. Pres Kairel je nevaren tat- Okrožno so-" dišče v Novem mestu ga je iskalo že dalje časa. Ta tova sta bila izročena sodišču. * Tople zime v preteklih stoletjih. Letošnja izredno tepla zima, ki nam pravega mraza sploh še rti prinesla, povzroča kmetovalcem skrbi pred nenadnim valom poznega mraza. Toda izredno mile zime v preteklih stoletjih nam kažejo, da je po topffi zimi bila navadno rudi topa pomlad. Leta 1172. je bii1 januar v Porenju tako topel, da je cvelo vse I drevje, v februarju so pa ptice že pletie | »Tudi zaradi stanovanja sem jo že vprašala,« je povedala Rozalija. »Vse je že urejeno. TanJle zadaj boš Stanov ali a.« S prstom je pokazala poslopje z ilovnatimi sttenami, ki se je videlo izza hiše. Bilo je staro, že napol razpadlo. Perinj se ie kar čudno zdelo, kaiko je mogoče, da se še ni podrlo. »Tam je stano\wila moja stara mati, pre-idiein si je postavila hišo, ki jo Ima zdaj. Veš, ko je bila dojilja gospoda Edin un da, ije Obilo zaslužila . . . « Pri drugi mizi, ne dafleč stran, je sedel neznan moški, štiridesetih let. Nekaj je bral. »To je gospod Vendlt.« je šepnila Rozalija. Potem pa je kar naenkrat vstala, stopila k njemu in mu rekla: »Gospod Vcndit, tu sem vam privedla dekle, ki zrna angileško.« »Oho!« je vzkliknili možak, ne da bi bil Periino pogledal. Šeffle čez neki-ij časa je dvignil glavo in se OZiItl. »Ali si Angležinja?« jo ije vprašal po angleško. , »Ne gospod, ampak mciia mati je bila.« Ne da bi se bil še ka z:imo,\la je vinska tirta cvela že v marcu, v aprilu so pa že zobalii zrele češnje. Posebno toplo leto je bilo 1572., ko so imeli izredno millo zimo brez vsakega mraza. O veliki noči leta 15$5. je zorelo žito na polju. Zune v letih-1607.. 1609., 1617. in 1659. so bile sploh brez sn..^a in mraza po vsej Srednji Evropi. Leta 1662. je bila tako topla zima, da sploh ni bilo treba kuriti. Topla zima je bila tudi 1663. Tudi v preteklem stoletju .ie bilo več toplih zim. V letih 1834., 1846., 1857. in 1859. je drevje zelo zgodaj cvelo in sadje je bilo zrelo že pomladi. * Mrtvo so našli. 56 letna viničarka Vajs-baherjeva Terezija iz Grajene se je te dni mudila na delu pri posestniku Kukovcu Jožefu v Orel ju. Ponoči se je Vajsbaherjeva napotila domov. Naslednjega dne pa so starko pogrešili- Ker je od nikoder ni bilo, so Jo šli iskat na njen dem in jo našli mrtvo. Zadela jo je kap. "Žaloigra Slovenke v Zagreb". Hišnica Marija Kunčeva, doma iz Podgorja pri Kamniku, ki je stanovala v Zagrebu na Strugah, je pretekle dni šla z doma. Njen mož Rudolf je poslovodja v zadružni knjigoveznici. Ko- se je vrnil iz službe, je naše! doma pismo, v katerem mu žena sporoča, da gre v smrt, ker ne mere več prenašati svoje bolezni. Bila je že dolgo živčno bolna, da ponoči ni mogla spati, in to ji .e tako zagrenlo življene, da je obupala nad njim. Mož jo je iskal pri sorodnkih in znancih, pa je ni bilo nikjer. Ko je pa opazil. da je odšla z doma v copatah, ga je takoj obšla zla slutnja, da si ie res končala življenje. Nesrečno ženo so našli mrtvo v Savi. Policijska komisija ie kmalu dognala, da je utopljenka Marija Kunčeva. Še preden so obvestili moža, je prišel sam na policijo, in ko so mu pokazali utopljenko, je takoo spoznal svojo ženo. * Utopljenec iz Avstrije. V tako zvani Me-na ozemlju katastrske občine Mote ie Mura te dni naplavila truplo kakih 50 le-t starega moža, kj ie imel na sehi boljšo obleko, obut pa .ie bil samo na en' nogi. Glavo je ;«mel v tilniku precoi ranjeno. V žepu so našffi osem šilingov, kar priča, da je utopljenec iz Avstne. Istovetnosti ni bilo mogoče Dva moža sta sedela na vozu: mlajši, ki je vodil konja, ter starec sivih Jas in bledega obraza. Gospod Vulfran Paindavoine se je držal potocracu iin je imel na glavli s'lam-nik. Nič ni kazalo, da je že tako star, kakor je j>rej RozJija pripovedovala Perini. Rozalija se je pri M žala vozu in lastnik tovarne je vprašal: »Kdo pa je?« »Jaz, Rozalija,« je povedafo dekle »Pokliči svojo staro mater. Sem naj pride, ker bj raj nekaj z njo govoril« RoaaMja je odhitela v hišo Itn se kmalu vrnila s svojo staro materjo, ki je tovarnarja prijazno pozdravila in ga vprašala, kaj želi. »Zaradj Vašega brata bi se rad z vami pomenil,« je dejal- gospod Vulfran. »Pravkar sem bil v njegovi hiši, pa sem dobil tam samo njegovo ženo, ki je bila tako pčia-ma, da nisem mogel z njo izpregovorjti poštene besede.« »'Mej brat je v Anriernsu,« je povedala sbairka, »in se vrne šeile zvečer.« »Pa mu povejte, da sem zvedel, da je dal svojo iplesno sobo nekim pijancem v natjiesn. Meni to ni všeč iin nočem, da bi imeli taki ljudje pri. nas kalkšne veselice.« »Če pa je že sklenil z njimi dogovor?« »Naj ga še raizdire, ah pa ga bom jaz postavil pred vrata. V najini pogodbi jc napisano, da sme oddajati dvorano samo spodobnimi družbam. Nočem, da bi ljudje naš kraj oprav Hali.« »'Saj imauo tudi drugje veselice!« »Drugje, ne pa v Manauoourtu. Nočem, da bi ljudje tu takio propada®, kakor po dloo- Stran 6 »DOMOVINA" Št. O ugotov:ti. Truplo je moraJo ležati že precej ■časa v vod«, ker je bito močno razitrojeno. Ljutomerska okoliška občina ga je dala prepevati; na tukajšnje pokopal šče, kjer so ga pokopali * V strahu pred želodčno boleznijo si je prerezala vrat. Mariborsko diržavino tož.l-itvo je prejelo obvestilo o žalostni smrti po-sestnJkove žene Marije O&tirčeve v Vuč;i vasi pri Kirlževcih. V trenutku, ko je bc'la s svcOo ŠUirL;i.no hčerko Em lilijo sama v kuhinji, si ce z n.oževo briuv^o prerezala virat, da se je takoj zgrudila v mlaki krvi in kma-ttu zatem izdihnila. Mala Emioija se je vrgia na mamico, jo objelia im jo klica1 a. Ko se pa mamica nj oglasna i.e jokuoče dekletce stek. Bo n;; dvorišče, kjer je oče posestmi« Jakob Ostre Postal! takoij pozoren. Stopi! je v kuhinjo, za njim osualii štirje otroci. Na tleh jo ležala mrtva in negibna ntegova žena Marija s prerezanim vratom. Zadnie dni ie bila Ostrčeva slino žalostna in tiha. Cnrizla j> je neka mtse^ ki jo je stalno nadlegovala, da gloda v njeni notranjosti črv neozdravljive želodčne bolezni. V trenutku živčne razkrajenosti je obupala nad življenjem, ki si ga je končala na tako grozen na-161 n. Zapušča žalujočemu možu pat otrok med katerimi najstarejši šteje komaj 14 let * Žalostna smrt primorskega begunca. Otroci, ki se vozijo iz Ncoranph goric iti z Brezovice v Ijubianske šole. so našli te dir v bližni čuvajnice 650. na progi strašno razmesarjeno moško truplo. Postajni načelnik e takoj uvedel poizvedovanje in pozval na pomoč orožništvo. Orožniška patrola se je napotila na progo in našla povoženca pol kilometra južno od brezovrške postaje v bližni cestnega prelaza, kijer križa cesta Pod-peč—Brezovica železniški tiir. Ker je povo-ženčeva gflava po čudnem nakl»uo;u ostala nedio1etni delavec Jožef Vrhovnik ki je prišel pri sekanju drevja v Ribnici na Pob^uu pod padajoče drevo, pri čemer je dobil usodne poškodbe po vsem te'esu. * Ooešenega za okove so našlii v mariborskih policijskih zaporih 521etmega vini-čarja Ferdinanda Majcenoviča iz Frattia, ki ga ;e b'il stražnik aretira! zaradi prepovedanega "'šenia orožja. Huda nesreča v tvornici. V kcmiičn; tvornici in pražarni v Gaberju pri Celju so se ponesrečili tri-e delavci: 4?!etni Martin Košir z Dobrove. iOletni Karel Podlesnik z Dečkove ceste in 31 letni Alojz Trtnik iz Zagrada Ko so dajaLi razbeljeni baker v vodo, je krop pljusknil nanje. Vsi trije so dobili hude opekline na nogah. Reševalni avto jih -e prepeljal v bolnico * Po enomesečnem trpljenju je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandi.-i 23-ietnj trgovski sotrmdnuk ori Ivrdki Koren v Črnomlju g. Stanko Koželj iz Mokronoga Pokojniku je na sveti večer ko se je vozi, iz Črnomlja domov, na posraji M'rni pri vstopu v voz spodrsnilo na stopnicah, da je padel pod kolesa vlaka, ki so mu odrezala levo nogo in roko. * C.ozna smrt otroka na turbini. V Dolnjem Brdu pri Mežici se 'e zgodila nesreča k- ip z-ihtev*1* ?i'H'>tvp 7ipw Vl;i'ke bče^ vznemirjeni! Kakšna nesieča bi bila če bi b'l moral tovarne prodati aiii dati v najem. Pa se to vendar ni zgodi'o. $c zmerom dela, kaikoi bi imel zdrave oči.« Teda, se je spet pokazala na pragu teta Z eno bi,'a. »Rozalija. afj ne boš hitro prišla, lenoba.« »Takoj bom ooied''a.« »Le hitro, ljudje so prišli in jim je treba postreči.« »Zdaj te mor"m Da res zapustiti,« je tiho rekla Rozalia Perini. »Name se ni treba prav nič ozirati«, je odvrnila Perina. Zvečer se torej videva!« In počasi te stopila Rozalija proti hiši. TRINAJSTO POGLAVJE. Kaj bo prinesla prihodnost? Po Rozaililjiinem odhodu bi bila Perina prav rada ostala še pri mszi, saj se ji je zde-llo. kakor bi bila doma. Toda — prav to je bilo! Ni imela pravice ostati tu, kajti to dvorišče je bilo namenjeno uradnikom, ki so stanovali v tej hnši. Za delavce je bilo določano mam še dvorišče, kjer ni bilo ne klopi ne miz Tja pa se jf' n' IjtiblOo iti. Zato se je rajši odlločiila, da poflde malo po cesti. Toda čeprav .ie hodila prav počasi, ie ven dar prav kmailn obhodila vso vas. ki je bila prav majhna. Videla ie. kako jo opazuiejo ijludje, in to ji je bilo hudo nerodno Ko je prišla do tovarn, je opazifla na griču v ozad. fu gozd. Upala je. da bo tu odkrila prost o.r- ke posestnika Maksa Pike. Mala Mil ca se je vrnila v ponedeljek s svetosavske pros'a. ve liz šoie do-mov. Mati je v kuhinji sušita jabolka, MUlka pa je pobrala peške cd sadja ter ijiih nesla v družbi s 6!etnim bratcem i.a dvorišče, da bi jih natresia Pucam. Na dvorišču je z desAa.Tii pokrita vodna turbini zii pogon kmetijski,h s"ojev. C's turbine gleda ic lesenega pokrova Turbin: je bila v pogonu, ko je Milica . .oprla na pokrov, da bi tam natres;lia ptičfcam pešk? Ko se .ie pripomnila, se je krilce ovil o okrog vrteče se js. Ker se vrti os / velf.o brzino, e bili obleka v trenutku navita na železu, močna -'aa je otroka dv gi i':. tak , da je bila ga-vica • pri tleh, in z blazno naglllico je stroj brusil glavo po lesenem pokrovu. Bratec jo odhitel po očeta, ki je turbino ustavil, pa je biilio že prepozno. Smrt jie nastopila vjrekaj trenutkih. " Otrok je umrl za opeklinami Dveleir.: dninarjev suiček LeopVd .'ohan z lavor.a se je igral doma v kuhinji okrog štedilnika, prevrnil posodo z vrelim milekom in se polil po prsih. Fantek je dobf zelo hude opekline. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer e izdihnili. * Pod vlak ie skočil na Ponikvi 21 letni Karel Gorjanc- sin cerkovnika na Ponikvi. Kolesa so fanta strahovito razmesarila. Samomor ie izvršil iz nesrečne ljubezni. * Dvojni umor v Dobravicab nepojasnjen. Pred novomeškim veMkim senatom se ie v Torek zagovarjal železniški čuvai Anton Pavoc.. po rodu iz Sostrega. zaradi obtožbe. da ie umorili v Dobravicah železniškega čuvaja Jožeta Kožarja in njegovo žeuio Terezijo. Vsa razprava pa ie pokazala, da za obdolžitev umora ni zadostn,:ih dokazov. Zarad; -ega :3 zaradi tega tudi kaznovan. Zato mu je grozi! in tudi drugim pripovedoval, da ne bo dal prej miru, dokler ga ne spravi s tega sveta. Po prestani kazni je šel v Itali.o in pravijo, da se je zdaj vrnil, ker bi moral iti sicer v Abesinioo. Drugi dogodek, ki je isto noč vznemiril Metiičane, je bil drzen vlom v trgovino Irana Valjavca. kateremu so vlomilci odnesti usnja-tih izdelkov za 20.000 Din in izginili v iemno noč. L.mdje so pripovedovali, da so ponoči culi ropot avtomobila, ki je privolil b'>:zu trgovine in zato je verjetno, 'da so se vlom lei pripeljali z njim in naložili nani ukradeno blago. Nekaiteri domnevajo, da sta oba zločina v zvezi. NAŠI NA TUJEM Slovenci v Ameriki Cleveland, januarja. Pred dobrima dvema letoma so spoznali porotniki v Clevelandu Franceta Ba?aia za krivega ropa in ga obsodili na 25 let ječe. Njegov brat Maka je pa dosegel, da je istih 12 porotnikov zdaj podpisalo izjavo, da je France nedolžen. Porotniki sami prosijo oblastva, naj Basaja takoj izpuste- Basaj je bil prvi obsojenec v državi Ohiu, ki se je podvrgel operaciji z nekim aparatom, ki dožene, J ali človek laže ali ne. Vsa oblastva se strinjajo v tem, da je aparat dognal, da Basaj ni lagal in da je nedolžen- Med tem se je že tudi našel pravi krivec, toda Basaj še sedi v ječi- Take so pač v Ameriki razmere- V bližini Geneva se je smrtno ponesrečil Janez Oblak iz Ripleya- Peljal se je preti Clevelandu z avtomobilom, ki se mu je med vožnjo prevrnil. Oblak je dobil tako hude poškodbe, da je že čez eno uro v bolnišnici izdihnil. štel je šele 25 let. Veliko sleparstvo s hranilnimi knjižicami so odkrili v Olevelacdu. Oblastva so že nastopila preti sleparjem. Med žrtvami so tudi Slovenci Avgust Kovač, Franc Mohorič, Peter Cigetič, Franc Perme, Marija Hrastar. Rudolf Hrovat, Andrej Kcčevar, Marija Mer-varjeva, Janez Špora.r in Fred Majzec. Umrli so v Clevelandu Janez Nemanič, star 56 let, doma iz Bele Krajine, Janez Gartner star 61 let doma iz Mirne na DoVajskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 lati in Viktor Župančič star 44 let doma iz Dvora pri žužomberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 28 leti. V Biwabiku je umrl Franc Jakiovič, star 65 let. Na farmi pri Chi hol-rou je umrla Margareta Tanko stara 54 let-Zapustila je pet sdnov in pet hčera. Pri kopanju v Buenos Airesu je' utonil France Ko-stič, ki je prispel v Argentino pred štirimi leti- V Mihvaukeeju je umrl v bolnišnici Janez Klun Sitar 62 let, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti- V bolnišnici v Canonsburgu je umiri Janez Tomšič star 42 let, doma iz Ko-ritaice pri Št- Petru- V Ameriki je bil 15 let. V Clevelandu je umrl France Prijatelj star 62 let, doma iz Lebica pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. V Stantcnu je umrl Franc Pervišek star 63 let, doma iz Zagorja ob Savi. V Mihvaukeeju je pobrala pljučnica Franca Limonija. Pokojnik ja štel 57 let in je bil doma iz Doba pri Domžalah, cdkoder ie prišel v Ameriko pred 28 leti V West Allisu je umrl« vdova An« Jaraj stara 64 let. doma z Rečice v Savinjski dolini, odkoder je prišla v Ameriko pred dobrimi 30 leti. V iistem kraju je umrl Jože Bašelj star 51 let. doma z Dolenjskega. V Ameriko je prišel pred 32 leti- V Sheboyganu je umrla Josipina Pirčeva, rojena Bukovčeva, stara 25 let. Rodila se je v Ameriki- V Chicagu je umrl Luka Skala- Iz Buera (Nemčija) nam pišejo: Naše Jugoslovansko delavsko društvo je tmeio 19. 'januarja obdarovanje oitirok. Prisrčna . zalivala zveznemu predsedniku g. Bolhi, ki nam je pripomogel do prireditve. Istega dne se je tudi ustanovilo Jugosflovemsko žensko narodno društvo v Bueru. Pri ustanovitvi je bila navzočna zvezna predsednica ga. Koirentiova. Za predsednico je bila soglasno izvoljena naša priljubljena ga. Amafja Rozmanova, Buer-Mitte, Konig-gratzerstraisise 20. Zahvala, da se je to društvo ustanovijo, gire tudi gg. Rosmanu in Brenku. 'Želimo mnogo uspeha vrlim ženam in dekletom. k WesterliOlta (Nemčija) nam pišejo: Ju-•goslovehsko narodno društvo je prirediuo 18. januarja božiičmo obdarovanje otrok. Prireditev sta obiskala tudi zvezni predsednik g. Pavel Bolha in naš prijatelj novinar g. Kiel s soprogo. Leipa hvala delavnemu g. zvezinemu'predsedniku za pomoč. 11, Rue Auber, Parts (9"J odpretnlj denai v Jugoslavijo aaihitreje in po najbol|šera denarnem kurzu Vrši f« ParuSne po« s.e na ikulantneie. Poštni uradi v 8elS'ii. Kranciji, Holandiji in Luksemburpu ipreiemajo plačila oa naše čelfovne raiunt. Belgija; št 3064-64, Bruxel« les; Frariciia: št 1117-14 Part», HoUndita. šte*. 1458 66 Ned Dienst; Luksemburg: št 5967 Lu-sembourg — Na tahtevo pošltemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIH Za kuhinjo Dušeno meso. Kos govejega mesa (3/4 kile) dobro potolči in osoilli. Dobro zmešaj žiico sirovega mauia, eno sesek jano sarde-50, malo »uaribane limonove lupi niče, zelenega peteršilja 'm drobn.fa/ka. V meso vreži z osti:tim nožem več hikenj in vanje namazi zmešano sirovo mašilo. V kozi razboli mast in propraži eno drobno zrezano čebulo, potoži meso na čebulo, dodaj nekaj zrn popva in dva zvezama korenčka. Kozo po-k.iiij in dušr. da se meso zapeče. Ko je zapečeno, pri'/vat Po.žir*1 •< *•««*» litra rdečega -vina. Meso večkrat obrni in ko se sok ipoJuši, pnillij spet rrallio vina; tako du-šv, da postane mehko. Nato d eni meso na topel krožnik m ga z reži na polj ubne kose, na sok pa potresi dve žfici moke. Ko moka porumeni, po potrebi še mal o zal j z vodo alti z juho iin ko dobro ~ poivr e, pretlači na zrezano meiso in diad z makaroni na mizo. Čajni kruhki. Mešaj četrt ure en rumenjak, žiLiao olja ž< na čista tla ali mizo. Platneno krpo namoči v bencin in briši po preprogi vedo v eni smer,.. Pazi iin delaj to zunaj in ne v bližini ogna! Očiščeno preprogo potem obesi na zrak. dia se posuši in izsrnbi duh po bencinu Program radia Ljubljane od 9. do 16. februarja Nedelja. 9- februarja: 8.00: Telovadba (Ciril Šoukal) 8.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda- 8.45: Klavir in harmonij (Melita Gnjezdova in Dimitrije Kaškarov); vmes gosli in čelo 'na ploščah) 9.45: Versko predavanje (gosp. doktor Ciril Potočnik). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. 11.00 Jugoslovanska glasba (radijski orkester) 11.40: Otroci pred mikrofonom (vodila, bo Vencijzova). 12.00: Reportaža z olimpijskih smučarskih tekem v Garmisch— Partenkirchenu. 12 45: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. 15-00: Kmetijska ura: Ravnanje z vinom (ing. Flego). 15-20: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah)-16.00: Gospodinjska uira: Meso in tolšče v kmetijskem gospodinjstvu, III. del (Anica Lazar.ieva). 16.15: Ura lahke glasbe- (Viški šramel). 17-00: Razvoj slov drame (VIII. ura): uvodno predavanje, nato dr. Josipa Vošnjaka »Lepa Vida« (izvajali bodo člani radijske dramske družine)- 19 30: Nacionalna ura. 20-00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. 20.15: Večer zdravic (prenos iz Maribora); bo izvajalo pevsko društvo »Maribor«. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 2215: Radijski jaZz. Ponedeljek, 10- februarja: 12-00: Valček za valčkom (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila- 13-00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila- 13.15: Veseli domači na-pevi (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Zdravniška ura: O zastrupi jenju krvi (dr. Bogomir Magajna). 18.20: Citraški orkester igra (plošče)- 18-40: Kulturna kronika: Ob 75-letnici dr. Matije Murka (profesor Tine Debeljak). 19-00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Koncert godalnega kvarteta. 21.30: Operni spevi (plošče) 22 00- Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda- 22.15: Radijski orkester. Torek, 11- februarja: 11.00: šolska ura: V kraljestvu dolenjskega Krada — reportaža (Vojko Jagodic). 12 00: Razni pevski zbori (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila- 13-15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Leharjeve operete (radijski orkester) 18.40: Filozofsko zadružno gospodarstvo (dr- France Veber). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19-30: Nacionalna ura. 20.00: Prenos opere iz Zagreba (v I- odmoru glasbeno predavanje — Vilko Ukmar v II-odmoru napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. . Sreda, 12 februarja: 12.00: Orgle (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila- 13.00: Napoved časa," objava sporeda, obvestila-13-15: Operetni venoki (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18-00: O škratih in cvetkah (plošče). 18-20: Otroška ura: Zvitorepka mora pred. sodbo (člani ljubljanskega gledališča). 18.40: Biografija slovenskih šolnikov (Etbin Boje). 19 00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19-30: Nacionalna ura. 20 00: Prenos 'z ljubljanske opere (v I. odmoru glasbeno predavanje — Matija Brav-ničar, v II odmoru napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda- Četrtek, 13 februarja: 12.00: Sinfonične suite (plošče)- 12.45: Vremenska napoved, poročila 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila.' 1315' Zabavna ura (radijski orkester). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 00: Koncert za naše malčke (radijski orkester). 18.40: Slovenščina zd Slovence (dr Rudolf Kolarič). 1900: Napoved časa, vremenska mipoved, poročila, objava sporeda, obvestila 1930: Nacionalna ura. 20-00: V. ura slovenskih skladateljev: Jo3ip Klemenčič (koncert dijaškega zbora škofovske gimnazije iz Št Vida nad Ljubljano). 21.00 Skladbe iz založbe Bosworth, Leipzig (izvaja radijski orkester). 22 00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. .2215: Podoknice in uspavanke (plošče). Petek, 14- februarja: 11.00: Šolska ura: Higijensko predavanje (dr- Slava Kristan-Lunačkova). 1200: Iz Dvorakovih orkestralnih skladb (plošče). 12.45: Vremenska napoved. poročila- 1300: Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15: Havajske kitare (plošče) 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Ženska ura: O ženskem študiju na ljubljanski univerzi (Olga Grahorjeva). 18.20: Grieg: Pear Gymt, I- suita (plošče)-18 40: Delavsko zadružništvo (Češnovair Slavko). 19.00. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 39-30: Nacionalna ura- 20.00: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 20.30: Vesela božja pot — veseloigra (po Roseggerjevi noveli priredil Ilamik; poslovenil dr- Šmalc; izvajali bodo člani ljubljanskega gledališča). 21.30: Za, ples in dobro voljo (plošče). 22 00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda- 22.15: Ruski sekstet- Sobota, 15. februarja: 12.00: Plošča za. ploščo — napev v napev. 12.45: Vremenska napoved, poročila 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. 13-15: Plošča za ploščo — napev v napev 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 00: Na. delopust (radijski orkester). 18-4.0: O strnjenem pouku (Bratok Rudolf). 19-00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr Alojzij Kuhar). 20-20: Po slavni ribniški dolini (pester večer, spisal je in vodil bo g- Jakob Žvan). 22-00: Napoved časa, vremenska napoved, • poročila, objava sporeda-- 22.15: Ura plesne glasbe (izvajal bo radijski jazz; pevske vložke bo pela Carmen Antičeva)- ZANIMIVOSTI Dve desetetletji na neznanem rafsko lepem otoku Ameriška ladja »Oregon« je blizu otočja Fannitiga. ki leži v Tihem morju in spada pod angleško oblast, kakih 150 km severnozahodno od otoka Palmire odkrila doslej docela neznan otok. Na tem na novo odkritem otoku so Američani zdaj razvili ameriško zastavo. Poleg domačinov so našli na otoku tudi štiri ameriške mornar.e, kii so jih že 19 let pogrešali in so jih že davno imeli za mrtve. Ameriški mornarji z »Oregona« so se silno začudili, ko so med merjenjem morja nedavno v daljavi zagledali obrise otoka, ki ga doslej ni bilo zarisanega na nobeni kartt. Tako so pluli proti otoku, da se prepričajo, ali jih morda ne vara kaka fara morgara. Res so zagledali pred seboc pravi otok, pokrit s krasnimi palmovimi gaji. Ko so jadrali okoli otoka, so zapazili, več rjavopoltih otočanov, ki so začudeni strmeli v ladio. Ko so Američani zmerili globocino morja na tistem kraju, so prepeljali s čolnom na otok nekaj svojega moštva in več znanstvenikov, med njimi tudi ameriškega profesorja, ki je znal jezik Polinezijcev. Ta je v njihovem .e-ziku pozdravil otočane. Toda kljub temu so se le težavno sporazumeli, ker otočani govore svoje narečje, med katerim je pomešano vse polno ameriških besed Po daljšem pogovoru so Američani izvedeli. da ob otoku še nikdar ni pristala kaka ladja. Nato so otočani vodili goste v kočo, narejeno iz listja in lubja V tej koči >e stanoval poglavar oročanov. Toda veliko je bilo začudenje Američanov ko so v koči spoznali tega poglavarja po rodu Američana. Tudi poglavar sam se ie čudil temu obisku, a ni bil prav nič vesel. Očitno se je bal. da ne bodo zdaj njegovi rojaki ko so že prišli na otok, napravili konec mirnemu življenju. Kako je prišel na otok. je opisal svojim rojakom takole: Malo nas je ostalo živih od posadke ameriškega parnika Sheridiana Popotnik je ustrelil dva letalca zaradi zavarovalnine. Pred kratkim se je v severnoameriški državi Arkansasu ponesrečilo veliko potniško letalo, pni čemer je bito ubitih 17 ljudi. Preiskava j*e zdaj dtognala, da je nesrečo menda povzročijo sleparstvo z zavarovalnino. Letalo ni padlo za.rad: tega, ker b. se bi zlomi! prop-fier kakor so pr-vvituc miisffii, ampak je nesrečo povzročil nek. popotnik s svo*iiii zločinom. Ta mož, Ki policija njegovega imena še ::oče izdati, se je pred kratkim dal zavarovati za 100.000 dolarjev. Ko je policija to ugotovila, je dala truplo tega moža, katerega so našli ležati ti t.!k zraven obeli letalcev, posebno skrbno preiskati. Pri tem je policija dognala, da je ta p:lkoj.oik z reloliverjeni ustrelil oba letad-ca, da bt letaiio padlo na zemljo. Prav nič ga.iti peiklla vest pni misli, da bo zaradi njegovega zločina uničenih tudi 17 življenj •orugih potnikov. Mož je hptd z nesrečo povzročiti: 9vo>3 smrt, da bt žena po njem dobila veEiko zavarovalnino. Oblasti bodo preprečile, da bi bil grdi zločin poplačan. X 3600 let staro okostje dekleta. Kakor poročajo danski iiisti, so na Danskem izkopali več starih grobišč. Danski starinosilov-ci so pred nekaj tedai na Jutlandu izkopa® tako zvani »hunski grob«. V tem grobu so našli dooro ohranjeno žensko okostje, katero so prepeljali; v Kopemihagen, da ga bolj natančno preiščejo. Učenjaki danskega narodnega muzeja so sedaj doginaiii, da je to okospje dekleta, ki je ob svoji smirti štelo kakih 18 let. Nenavadno dobro ohranjeni so lasje in zobje. Zraven okostnjaka so naš'i znate ; • i . >nke oblačila, ki se da še dobro razločiti. Iz tega oblačila je razvid" no, da je mrtvo dekle spadalo med visoke stoje. Dekletova obleka je narejena iz dolgega volneneoa krila, ki se vije od ramen do pet itn je na plečih okrašeno z velikimi kosi medvedove kože. To krilo je prapasano s pasom, na katerem je vdelan fin glavnik iz rogovine. Kakor so zgodovinarji ugotovili, izvira okostje iz bronaste dobe, torej nekako iiz ča.sa okrog 1700 pred Kristusom. Okostje kaže, da je bilo dekle nenavadno veliko. X Niagarskj slapovi zamrzli. Iz Kanaide poročajo, da je si lian mrzli val zajel vso de-žeo. Ob Beli reki v Ontariju so 24. januarja imeli 41 stopinj mraza. Polno cest je bilo žameten h. V Quebec so prihajali vlaki z zamudami po 12 ur. Niagarski slapov, so vsi zamrzli. V severnih krajih Zedlinjenih držav je hud mraz. V treh dneh je v 16 državah zmrznilo 129 ljudi. Mraza je bilo te dni 35 do 49 stopinj. Mesto Milwaukee, ki slovi po svojih pivovarnah, posebno trpi zaradi mraza, ker zaradi hude zime niti ne mo-lejo razpošiljati piva. Zaradi silne zime jo bilo mnogo požarov. Ljudje so po h/šah kuril ognje, da bi se ogreli. Na ta način so nastali požari!,, katere pa je bilo zaradi mraza težavno gasiti. Pri teh požarih e zgorelo iS 'Hudi. Na severu ne\vyorške države so zgorele kar tri vasi naenkrat. X Kako letajo metulji. Naravoslovna znanost sc že dogo peča z življenjem metuljev. Kakor poročajo ruski listi, so v Moskvi ustanovili znanstveni zavod, ki se peča le z metulji. Zavod vodi naravoslovec, ki že četrt stoleija proučuje gosenice in metulje. T a zdrav nek in naravoslovec, dr. Perskindj, je na primer iij«l metulje ter jih zaznameno-val z majhnimi barvastimi črticami. Nato jih je spet izpusti)!, da bi dognali, ali bodo še leteli in kako daleč bodo prišli. Učenjaku se je posrečilo ugotoviti, da metu® prelete tudi 500 km, ker so tako zaznamenovanega metulja našli 500 km daleč od kraja, kjer profesor stanuje. Dr. Perskinij se je pečaJ tudi z vprašanjem, aili je mogoče, da bi metulji iz vročih krajev živeli v Rusiji. Pri tem pire učevanju je imel velik uspeh. Zdaj je dobil na razpolago od države zavod, kjer bo te reči lahko z večjo vnemo in z manjšimi težavami proučevat Stran »DOMOVINA" št. 6 Zakaj bolijo kurja očesa? Kurja očesa so kakor trn, ki je s svojim ostrim in trdim koncem zaboden » nežno meso VaSega nožnega prsta. Čevlji tiščijo kakor nož ostri koneo kuriega oCesa na občutljive živce. Živci prenašalo strašno bolečino k mozgu, tako da postane življenj« trpljenje, hoia pa prava muka. Kako se odpravijo bolečine ? I Dajte svoje uboge, izmučene noge v toplo vodo, kateri ste pridali toliko Saltrat Ro-della, da |e dobila videz mleka. Kisik i« osvobodi in dova:a ' zdravilne soli v vneto kožno tkivo. Kurja očesa in ožultena koža se omehčajo, bolečine pa naenkrat prenehajo. Prav dobro se boste počutili in hoja Vam bo pravi užitek. Kako se odpravijo kurja očesa? Napravite tako skozi tri dni. Saltrat Ro-dell omehča kurja očesa in žulje do korenin, da jih lahko brez bolečine odstranite t prsti. Otekline prenehajo, žulji oa izgine:o, da lahko nosite za celo številko maniše čevlje. To dokazujejo mnoga prostovoljna priznanja, ki jih dobivamo od vseh strani. Uspeh Saltrat Rodella je gotov. Po neznatni ceni ie naprodaj v v«ak; lelorni. MALI OGLASI Lisičje kože in kože divjačine prevzame v strojenje, barvanje in izdelavo po nizk-i oeni L. Ro>th, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5 NE ODLAŠAJTE! Takoj sedite in pišite na »Družinski tednik«, Ljubljana, Tyrševa cesta 29/Da, da Vam pošlje brezplačno začetek romana »Njena velika ljubezen«, dokler je še na zalogi. HIŠICO z vrtom, trafiko in branoarijo pri celjskem parku naprodaj. Cena 32.000 Din, Obrežna cesta — Celje. JABLUS — JABOLČNIH Ako boste imeli pijače za domačo rabo premalo, naročite že zdaj »jablus« — snov, iz katere naredite zelo okusen jabolčnik ali hru-škovec, ki se izborno meša z vsako pijačo. Gl. zastopstvo »Jablus« — Renier, Podčetrtek. BREZPLAČNO dam v najem lepo posestvo s stanovanjem tistemu, ki mi na vknjižbo posodi 15.000 Din. Na upravo lista pod »Ob ragaški progi«. ' POSOJILA vezano na štednjo in večletno mesečno odplačevanje, dobi vsaka kredita zmožna oseba. Brezplačno zavarovanje za primer smrti. Banka i štedionica, d. d., Krapinske Toplice. Glavni zastopnk za dravsko banovino RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Pismeni odgovori za 3 Dn znamke. X Petdeset let v ječi. Italijanski listi pri-občujejo zanimivo poročiuo o delavcu, kli je bil leta 1867. kot 24ietai mladenič obsojen zairadli umora svoje žene na dosmrtno ječo. Spravili so ga na otoček Rianoso v italijanski kazenski koloni.Si, kjer dela v rudniku Tam lomijo tudi znani marmor. Celih 50 let je živel med kaznjenei. Te dni so ga pa'izpustili kiott 7-1 le t nega sivolasega starca. Kralj ga je pamitostiil, kar je bilo njeoovo vedle-nje vselh 50 let vzorno. Ko so ga z otočka Pianose prepeljaUi z ladjo v Livorno im je po 50 letih zagleda! današnji svet rti hotel verjeti svojim očem, saj ni poznal nobene pridobitve našega stoletja. Avtomobila in elektrike se je siilno bal, o tef.efonu iin letalih pa sploh ni imel pojma. Tudi sedanjega italijanskega dieniairja ni poznal. Najgtobji vtis so napravile nanj ženske, o katerih pravi, da so se od leta 1887. najbolj izpremenile. Niso se pa izpremenile samo ženske obleke, temveč tudli ženske same. V starih časih so veiljalli dolgi ženskli lasje za največji kras ženske glave, zdalj je pa narobe. Ženske se zdaj javno pudrajio iin barvajo, zahajajo v kavarne in klinematognafe, kade kakor moški,, enako kakor moški se udeležujejo politike, skratka ženske so se v zadnjih 50 letih najbolj žzipreme mile. NOVOST farno Din 49*50 8i.62.3UU. Auker-nia Pravi Svic&i. etroj Dobra kvaliteta, lep k r o m 11 a o okrov S pismeno garancij« Din 49-30 3t. 82.311 ista t osveUjenlrat cazalcl la Številčnica. (Radium) Din t9 50 '.ahtevajte cenik, ki ?a ran ooSlJf t*-irnj In pogtnin« prosto LJUBLJANA 6 Lastna protoko-lirana tovarna ur v Švici BOLNI ft* PLJUČIH! TISOČI ŽE OZDRAVLJENI ! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti ori.»ran,e»anja ki je te marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, la ee bolezen hitro premaga NoPno znojenje in kašelj preaehata, teia telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. RESNI MOŽJE zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej 7,afcnete z mojim nač-inom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, ii katere boste črpali mnogo koris-tnega. Ker ima moj založnik ijamo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite nakoj, da ae boste mogli tu Vi prištevati med oce prefneže. Zbiralnica za poŠto: ERNST PASTERNACK Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13. Abt. Z 491 Za smeh in kratek čas NELJUB OBISK Služkinja: »Gospa, prišla je stara žena, odložila obleko, stopila v salon, ne da bi povedala ime! Edino s prstom je potegnila preko pohištva, kakor da išče prah!« Gospa: »Križ božji! To je mati moiega moža!« PO OVINKIH A:»Prijatelj, prednje kolo pri tvojem avtu je razrezano!« B: »Seveda, ker sem vozil čez steklenico«. A: 5Pa je nisi prej zapazil?« B: »Kako, ker jo je mož imel v žepu.« DOLG RAZGOVOR Šef: »Malo dolgo ste govorili po telefonu, gospodična!« Uradnica: »Bili je to poslovni pogovor.« Sef: »2e dobro, gospodična, toda prihodnjič vam mi treba naših kUjjentov nagovarjati s srčkom.« sečno. PONESREČENO OPRAVIČILO Gospodar fgoistu): »Skoda, da niste prišli malto prej, moja žena tie pravkar odnesia kavo.« Jurček: »Tako naglo K> je nesla, da je razbila skoideHfco.« MODER MOŽ Žena (Ijjubčku): »Mož mi je brzojavk«. Ljubček: »Kaj pa?« Zeina: »Brzojavka se glasi: »Ne vračaj ise domov, vse ti je odpuščeno!« KRATEK ODGOVOR A: »Kaj delaiš, da imaš tako belle roke?« B: »Ničesar«. STAROST Gost: »Gospod natakar, pred tofle gosjo .pečenko pa je treba smeti kilolbutk!« Natakar: »Me veseli, če vam tekne.« Gost: »Ne, ne, starost moram spoštovati.« ON NI BIL. Stric: »Kdo je stikal okrog mojega žganja?« Nečak: »Jaz že ne«. Stric: »Prav zares, ne?« Nečak: »Res ne! Steklenico ste postavili tako vasdkio, da je nisem mogel doseči«. NA LETOVIŠČU Leitovilščar (v gostil«): »Ali bi mi dali dve brisači?« Gostiillničar: »Da. ali mar milite vse po-leitje ostati pri nas?« IZREKI O ŽENSKAH Žena je upnik, ki ga nikoli, ne zadovoljiš. Kadar se ženska resničnio zaljubi, mora zgubiti prej glavo in pamet. Ljubezen lepe mUade žene ije kakar slaščica, ki se je nikoli ne naješ. Stana devica je izgubljena glavnica, priletna ženska iz obtoka vzet denar, tašča pa neizogibna valuta. V SOLI Učiteljica: »Pri živalih razlikujemo štiri« nožce in dvonožce. Štirinožci imajo po štiri noge, na primer osel, konj. Dvonožci pa so živali na dveh nogah (pokaže naslikano gos). Ta je (ivcinožec, jaz sem dvonožec, vi vsi ste dvonožci. Torej, Lizika, kaj sem jaz.« Lizika vstane, preplašena pogleda učite* Ijiico in zašepeče: »Goska, gospodična.« Listnica uredništva Bolniška blagajna ne daje brezposelnim podpor, pač pa borza delia. Po kakšnih pogojih iin kuriru Hh vicrašajte na cibčini. D. K. 1886. Leftnik »S. G.« iz i 1880 smo prejeli. Zdaj imate naročnino plačano do konca 1. 1937. Vuhred. Mi nismo prejeli nikakega pi«ma glede gradnje cerkve in zato vseh aam stav« ljenih vprašanj ne razumemo.