POUK IN ZABAVA Skakalnica. Priobčil //. Podkrajšek. Zveži z eno potezo izpolnjene kvadrate, da dobiš lepo pesem! kle- W- tMk lil, rad za- bi če ti za- si me- vsem, v tem. se o*5 čim se o- vi- lil se moj, sr na sto- bi Ie- prel Tij bv tvoj; hva- bi ter rad hva- kar ril kar ni tu za- Rad jo lo reš diš ti cu v iz- 111, ka- ram. mo- ca mo- v manj- no- tu ld- to. ka- naj ko, hva- hva- v be-1 Bog no- re- ko a nam, jem sr- ši ba naj- pi? bi, mi vse a čem ni je sed, 8Ied: tri za moj do- te- krit tre- A Je- ra- od- be- bi te- iz- ne zik bi saj Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. ¦¦¦_ —¦¦¦ Rešitev zastavice v podobah v 9. štev. Sokol čili, večno čuvaj nam domačo zemljo, očisti in povečaj jo, da v bratstvu in svobodi se razvije k moči ! Prav so jo rešili: Ivan Mohorko, Maribor; Ivan Pust, Trbovlje II; Majda Ušlakar* jeva, Zlata Cimperškova, Sevnica ob Savi; Marija Rozmanova, Št. Ilj pri Velenju; Danica in Vladica Germkovi, Krašnja; Majda Šteblajeva, Sv. Duh na Blokah; Valter Čepirlo. Novo mesto; Jelko Kuhar, Trbovlje II; Medana in Brapiro Bezlajeva. Tončka Jakofčičeva, Kranj; Zdravko Gobec, Celje. 261 ZVONČEK XXV—10 Opomini. Dobro in prav. 1. Stari Gregec je bil tako strasten njuhač, Nikar ne hodi na višave, dau "i . mogel zaspati, če je bila njegova če čutiš da si slabe glave tobacnica zvecer prazna m tobakarna za* zakaj kaj lahko se zgodi,' ?r,ta. Vstal je in šel na tobakarnarjev prag da se v možganih ti zvrti cakat> kdaj zjutraj odpre, da dobi Gregec in zvrneš se v prepad teman, SV°J os2ap«k, ki ga reši vseh nadlog — tudi kjer boš za vedno pokopan! nespanca. lobakarnar se mu je cudu. Nekoc ga 2 vpraša: »Gregec, kaj bi najrajši na svetur« it , . ... » »Veste, veste! Toliko njivo tobaka za tri Vsak svoje srece je kovac, memike posetve, kakor je vaša na Rup* pregovor stan pravi; Cah; zf)rana Qaj bi b;,a tako na rahL tedaj, cetudi si berac da bi ^ d v brazdo in bj { namesto prsti vsaj zanko ji nastavi! tobak s|zal prav do nosnic Nosijal L ^ „ iti spal brez skrbi. — A kaj bi najrajši vi?« vpraša radovedno Gregec. Težko je srečo uloviti, »Jaz?« de prodajalec počasi, »jaz bi rad, če pa jo vendar uloviš, da bi bila tista njiva tvoja, Gregec. Po» ne pusti se ji preslepiti,^ misli! Narahlo zorana da bi ti sezala bela da sam jo zopet izpustiš. rtioka do kolen, ko bi zagazil vanjo — brez tobaka.« 4. »Brez tobaka že ne!« ugovarja Gregec. Kdor se zameril je usodi »Saj bi ti tudi ne bilo treba: Iz tiste kot jaz, o sreči naj ne sanja: moke bi tvoja žena noč in dan pekla kruh z nadlog krdelom ga povsodi ~ same štruce in toliko, da bi ti sezidal zatira ona in preganja. iz kruha hišo. V hiši bi gospodaril ti ter delil kruh siromakom in potrebnim. Ali bi 5. ne bilo dobro?« Kadar si v nesreči, »Hm!« pomisli Gregec. »Dobro že, prav ne zahajaj v svet vesel, Pa "e:a. ... » . . , , , ker bi svet se veseleči »Zakaj ne tudi prav, ce je ze dobro, ka* tvoje toge ne umel. kor trdiš?« »Zato, ker prav m brez tobaka.« q »A brez kruha ni dobro.« p ... »A brez tobaka ni prav,« je menil Gre» pepozno je gasiti, gec in se dvignil proti domu svest si go» ko plamen hram objame; tQve zmage. Tobakarnar pa zavpije za a treba je paziti, njim: sKo bog lačen pridi pOvedat, kaj da drugi se ne vname. ^ dobro in prav!<< 7 Gregec je dobro čul, samo delal se je ¦¦,.,. . ..' , v . ta dan naglušnega, ljudje so pa vedeli, Veckrat nush na slucaj, zakaj B B lvo TroSt da v tezavo te ne spravi, če nenadoma ti kdaj Za red in zdravje. pot z zaprekami zastavi! Nohtove si grizeš! g Pfuj, to je nemarno, pfuj, to je grdo! Ko v bedi vidiš siromaka, pa tudj nevarno, ga pomiluješ visakokrat; saj nohti hudo ' res blaga je navada taka, strupeni so vedno! a on gre vendar lačen spat. Zato si nikd6, g ki zdravje spoštuje ' in ve, kaj je red, Ko se ti zbujajo zavisti, TO\, ne oblizuje premisli resno kraj mi tisti, jn ne obgrizuje kjer bogataši med prosjaki strupenih nohtov! ležijo v postelji enaki! Zobje so za jed, 1f) za nohte so škarje! . Kdor pa teh besed Ce svet sočutja mma s tabo, ge slušati noče, čemu li zanj ga ti imaš? zasluži, da oče Pozabi ga, pečaj se s sabo, nad njim zarOpoče če ne, sam sebe goljufaš! . jn vtepe mu zmiSel za red! Fr. Rojec. Fr. Rojec. 262