Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izrkija celoletno 96 Din. za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/HI Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljub« Ijuna št. I0.65U in 10.349 za inserate; Snrajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Za ozdravljenje našega Hsidsiva Narodi, razorožite se Ogromen shod v Albert Hallu — Feldmaršal sir Robertson prohtinja vojno Lloyd George se obregnil v Francijo Načelnik ljubljanskega okraja, gospod dr. Andrejka je poslal županom svojega okraja sledečo okrožnico: >Že s svojim razpisom z dne 20. junija t. 1., 8 eni poslal županstvom okrožnico g. bana dravske banovine, ki priporoča v teli resnih in go-sjx>dursko kritičnih časih splošno štednjo v občinskem gospodarstvu in znižanje občinskih doklad v prihodi.jem jiroračunskem letu. Načelo splošne štednjo pa veleva tudi prebivalstvu, da se samo omeji na najpotrebnejše izdatke in du opusti ck Islej vse, kar bi pomenilo breaplodno trošenje ljudskega denarja. Tu sem spada predvsem čezmerno pohajanju v gostilne in prirejanje plesnih veselic, kjer se, kakor znano, le preveč razsipa težko pridobljeni denar, ter dogajajo radi preobilno užitih alkoholnih pijač pogostoma obžalovanja vredni izgredi. Dolžjiost, ki mi jo nalaga zukon o notranji upravi, da skrbim za gospodarsko, socijalno in kulturno blagostanje prebivalstva svojega okraja, me sili, da omejim to brezplodno in škodljivo veseljačenje, popivanje iu zapravljanje v gospodarsko tako kritičnih časih. Zaradi tega dajem na splošno znanje, da bom odslej prošnje za prirejanje veselic in za podaljšanje policijske ure brezpogojno odklanjal in dovoljeval le take prireditve, ki imajo v resnici vzgojen ali humanitaren namen, 11. pr. poučna predavanju, prireditve resnih gledaliških iger iu podobno. Prenehati mora razvada, da se za dozdevno podpiranje na sebi koristnih smotrov prirejajo plesi in veselice, ki trajajo pozno v noč in škodujejo ljudskemu zdravju, morali in blagostanju več. kakor prinaša koristi namen, pod kojega krinko se prirejajo. Pa tudi pri onih prireditvah, ki sem jih izvzel iz. teh omejitev, se mi mora dotična prošnja poslati tako pravočasno, da bom lahko |>o-izvedoval o primernosti prireditve in zanesljivosti prirediteljev. Zato je potrebno, du so take prošnje vsaj 10 dni pred prireditvijo vložene pri okrajnem načelstvu. Vse prošnje, ki prihajajo prepozno, bom iz tega formalnega razloga kratkoinalo zavrnil, pa naj si bodo sicer utemeljene. To dajem na obče znanje vsemu prebivalstvu in zlasti tudi prizadetim društvom.« Okrajni načelnik: Dr. Andrejka, s. r. * * * Za to okrožnico smo okrajnemu načelniku ljubljanske okolice zelo hvaležni in samo želimo, da bi ga posnemali načelniki vseh okrajev naše banovine. Bil je čas, da je j>oeegla v to pereče vprašanje fizičnega in moralnega zdravja našega ljudstva oblast sama, ki je bila na naše tozadevne pozive dolgo časa gluha. Vendar [>a ji moramo izreči priznanje za korak, ki, duši prihaja nekoliko jx>7.no, vendar ni prepozen. Avtoritativna inicijativa naših okrajnih načelnikov v tem pogledu lahko v kratkem |x>-pravi, kar se je zamudilo, obenem pa povzroči v vseh slojih prebivalstva preobrat na boljše. Popolnoma odobravamo, da se bodo veselice in plesi brezpogojno zabranjevali, naj se prirejajo pod še tako kulturno krinko. Kulturni nameni naj se dosegajo s kulturnimi sredstvi, ne pa z. alkoholizacijo ljudstva, ki je itak žali-bog preveč nagnjeno k pijači iin zapravljanju. Omejitev veseličenja je bila umestna že dav-nej bresz ozira na to, ali je gospodarska kriza ali dobra konjunktura. Kajti gospodarska kriza ne bi bila tako akutna, če bi se bili naši ljudje privadili varčevati in svojemu stanu ter položaju primerno izhajati v dobrih časih. Ljudje, ki so se splošno navadili, da živijo preko meja svojih sredstev, krizo seveda hujše občutijo pu se še ne bodo izpametovali, če oblast ne bo z vso strogostjo in brez ozira na kuj in na koga izvrševala svojo gornjo naredilo. Kljub vsej strogosti pa se popolni uspehi ne bodo dosegli, če naše ljudstvo samo ne bo sodelovalo pri delu svojega iztreznjenja in moralne okrepitve ter ozdravljenja. Treba je danes vsako paro desetkrat obrniti, preden jo izdamo. Naj bi vendar enkrat dekliški in ženski svet v naših vaseh u videl, du je naša kmetska žena lepša v preprosti domači obleki nego v mestni šari. svilenih nogavicah in pestrobarvnih šolnčkih. Koliko bi tudi lahko prištedili naši fantje, če ne bi posnemali »inteligence« in če se ne bi naučili modernih in modnih potreb, ki niso nobene jKitrebe, uinpuk ničemuruost in nepotrebna potrata, kolikor niso naravnost škodljivi zdravju duše in telesa. Tudi prekomerno razširjenje športa na deželo je vse kaj drugega ko zdravo bodisi v moralnem bodisi v finančnem oziru. Čimbolj v našem ljudstvu samem gine skromnost, varčnost iu sramežljivost ter tradicijonelna rezerviranost napram modnim in drugim novotarijam, tembolj propadamo gospodarsko in moralno. Seveda mora inteligenca iti nurodu na tej |K>ti na čelu, oziroma bi morala, mesto dn 11111 daje sama najslabši zgled, luikor se žal godi v resnici. Ker pa seveda tudi v izobrnženstvu hvala Bogu ne manjka elementov, ki si želijo preporoda in se sami znajo zdrževati, zato jc treba samo napeti vse sile in se sistematično lotiti ozdravljenja našega ljudstva, da se premagajo ovire, predrazsodki in učinki slabih zgledov. Da ne omenjamo Cerkve, ima tu veliko nalogo učiteljstvo pa vsa kulturna in človekoljubna društva ter vsi predavatelji sploh, ki morajo ljudstvo pri vsaki priliki navajati k varčnosti, umnemu gospodarjenju in treznemu življenju. Boj proti pijančevanju in zapravljanju pa se mora, podprt m pospeševan od oblasti, vo- I.oudon, 11. jul. tg. V dvorani Alberthall se je danes vršila pred množico več kot 10.000 ljudi im-pozantna manifestacija razorožitve. Feldmaršal Sir William Robertson je predsedoval. Prisotni so bili ministrski predsednik Mac Donald. vodja konservativcev in vodja liberalcev Lloyd George. Bivši feldmaršal in šef generalnega štaba v svetovni vojni Robertson se je v svojem govoru spomnil zaobljube, ki so jo položile vse države na mirovnih pogajanjih v Versaillesu pismeno in svečano, češ da bo razorožitev Nemčije prvi korak k razorožitvi vseh drugih narodov. Te zaobljube države zmagovalke niso držale. Kot star vojščak kliče svojim sonarodnjakom, da oboroževanje ni šc nikdar preprečilo vojne in da vojna še nikdar ni rešila spornega vprašanja. Zadnja vojna je požrla na milijone ljudi in ljudske imovine, in posledice kake nove vojne bodo še grozovitejše. Moči človeštva in zemlje se lahko bolje uporabijo nego za namene uničevanja. Tem besedam je sledilo viharno odobravanje, ki se je ponovilo, ko se je dvignil Mac Donald. Mac Donald je rekel, da ponavlja to, kar je že pred vojno govori! in kar je doslej sto in stokrat govoril v javnosti in v parlamentu. Anglija je edina država, ki je resnično pričela praktično z razorožitvijo. Noče imenovati kake države po imenu, toda nobena drugih držav ni doslej sledila Angliji in angleškemu zgledu. Tudi v Angliji ie dovolj kritikov in dvomljivcev. Toda te spominja na to — Baldvvin in Lloyd George bosta potrdila —, da je Anglija po svojem zastopniku v Versaillesu zahtevala omejitev mornarice in vojske vseh narodov sveta. Države so tedaj obljubile svečano, da bodo delale v smislu razorožitve. V tem so bili takrat vsi narodi edini. Toda lepe želje in obljube ne pomagajo dosti. Svet ne pričakuje le resolucij in lepili besed ter zaobljub, svet hoče resnične razorožitve, znižanje oboroževanja v številki, v tonaži, v množini ljudi pod orožjem in v vojnem materiiahi. Mi gremo v Ženevo, odločeni, da z apelom ua zgodovino in na pamet narodov narode pripravimo do sodelovanja z nami, da se nehajo vojne priprave, ki danes ločijo človeštvo od enega konca sveta do drugega. Tudi naslednji govornik Baldvvin je omenil, kaj jc že storila Anglija za razorožitev v vprašanju zračnega orožja. Orožje v zraku je najhujše od vseh. Z njim postane vojna uničujoč boj proti možem, ženam in otrokom, proti mestom in vasem. 2e ob misli na zračno vojno bi moralo človeštvo trepetati. Tudi on in njegova stranka vidita v Društvu Rim. U. julija, ž. Danes je Stimson odpotoval z avtomobilom iz Rima v Firenzo. Ni znamo, koliko časa bo ostal v Firenzi. Mislijo, da bo že julri o,lj>oloval v Milan, medtem ko bo v Pariz prispel v sredo. Za časa svojega bivanja v Rimu je bil Stimson zelo rezerviran in ni podal časnikarjem nobene izjave. Ves italijanski tisk piše o važnosti Stimsonovega obiska pri Mussoliniju. - Gi-ormtle d'I'alia< piše, da .ie Stimson z Mussolinijem in Grandijem razpravljal o vseh važnih vj>rašanjih, a v pi vi vrsti o vprašanju razoroiitve. Italija kakor tudi Amerika stojita na stališču, da se konferenca sa razorožitev, ki se mora sestati v februarju 1932, nikakor ne sme odložiti. Stimson je imel priliko prepritali se, da Italija želi politiko miru. Italija vedno dela na vzpostavitvi tim širšega mednarodnega sodelovanja, da se za vedno onemogoči vojna, pri tem pa odbija načrte, kateri bi svet razdelili narodov najvažnejši instrument, da se prepreči taka katastrofa. Upa, da se bosta Amerika in Rusija, ki sta danes še izven Društva narodov, kmalu tudi zucšfi v Ženevi. Končno je izjavil, da je Anglija po pogedbi in po svoji svečani zaobljubi dolžna delati za splošno razorožitev. Za Baldvvinom je govoril Lloyd George. Aplavz, ki ga je pozdravil, dokazuje, kako ta mož še vedno obvlada fantazijo Angležev. Tudi on se jc spominjal versaillske pogodbe in je omenil, da francoski ministrski predsednik tedaj ni pristal prostovoljno na splošno razorožitev, temveč na prigovarjanje drugih zaveznikov. Zavezniki so od Nemčije zahtevali, naj drži svoje obljube, oni sami se je pa niso držali. na geografske sfere. (?) Evropa in Amerika morata delati skupno na vzpostavitvi mednarodnega sodelovanja na vsem svetu. Za Italijo jo proaialo vse ono, kar bi se hotelo doseči z ustvaritvijo Panevroj>e. Evropa in Amerika morata dek.ti skupno. Francoski razorožitveni prediotš Pariz. 11. julija, tg. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je francoska vlada bavila s pripravami za razorožitveno konferenco in je izdelala spomenico na DruStvo narodov, ki obsega natančno statistiko sedanjega stanja francoske armade 111 vojske, istočasno pa vsebuje tudi francoske predloge k splošni razorožitvi. Kakor znano, je francoska vlada za metodo razorožitve z omejitvijo proračunskih izdatkov za vojsko. Anglija se odpovedala reparacijam Odlašanje bi povzročilo katastrofo London, 11. julija. AA. Angleško zakladno ministrstvo je poslalo banki za mednarodna izplačila pismo, kjer naznanja, da se je angleška vlada odpovedala vsem reparacijskim plačilom, ki bi jih morala izplačati Nemčija 15. julija po Youngovem načrtu. Angleška vlada je to storila, da pomaga Nemčiji v duhu Hoovrovega predloga iz sedanjih finančnih težkoč. Angleško časopisje zelo ugodno komentira ta korak angleške vlade. »Daily Telegraph« poudarja, da bo akcija angleške vlade in domijonov pomagala Nemčiji mo ralno in materialno. Nemčija bo tako oproščena plačila reparacij, ki zapadejo prihodnjo sredo. Finančni položaj v Nemčiji je sedaj veliko težji, kot je bil tedaj, ko je Hoover sprožil svojo akcijo. Bilo bi zaman prikrivati dejstvo, da se z dolgimi poganjanji izgubilo veliko dragocenega časa in poslabšal položaj. Z zavlačevanjem pogajanj je Hoov- rova akcija izgubila mnogo psihološkega etekia. Vlade britskega imperija so uvidele, da je Nemčiji jiotrebna direktna in takojšnja pomoč, da obrodi Hoovrov predlog zaželeni sad. Ce je ta predlog rešilen, kar vsi priznavajo, se mora ludi storiti vse, da uspe čimprej. Slično pišejo tudi drugi listi in poudarjajo, da je Hoovrova akcija prvi korak k izboljšanju sedanjega gospodarskega jioložaja. Borza, ki je po prvem poročilu ugodno reagirala na sklep angleške vlade, je kazala pozneje znake nervoznosti in reakcije. Vendar upajo, da bodo sledile akciji angleške vlade tudi druge države, kar bi gotovo ojačilo optimizem in pomirilo gospodarske kroge. Listi končno naglašajo, da bi vsako odlašanje izvedbe Hoovrovega predloga imelo za posledico poslabšanje že itak resnega gospodarskega položaja in gospodarsko katastrofo Evrope in sveta. Jugoslavija pmin moratoriju? Odločen beSffra;ski 0'as oroti zar;ostav'janiie Jugoslavije Belgrad, 11. julija. Današnje Vreme se v uvodniku bavi z vprašanjem Hooverjevega načrta glede na posledice, ki jih utegne imeti francosko-ameriški sporazum na finančni položaj za našo državo, in glede stališča, ki ga naj zavzame Jugoslavija napram enoletnemu moratoriju nemških reparacij. Če je Venizelos v imenu Grčije, katere finančni položaj je naravnost zavidljiv, odločno izjavil, da ne more Grčija sprejeti Hooverjevega na črta, potem je Jugoslavija, ki je za Belgijo od Hooverjevega načrta najbolj zadeta, toliko bolj upravičena, da se postavi firoti ameriško-franco-skemu sporazumu v obliki, ki je do sedaj znana. Z odbitkom nemških reparacij bi nastal v jugoslovanskem proračunu primanjkljaj 000 milj. Din, ki jih jugoslovansko gospodarstvo nikakor ne more utrpeti. Zato zanima Jugoslavijo predvsem usoda tako zvanega garancijskega fonda, ki ga predvideva Youngov načrt v primeru, da se Nemčiji dovoli moratorij. Iz tega fonda bi Jugoslavija prejela 300 milijonov dinarjev. S francoske in ameriške strani pa prihajajo glasovi, da hi se ta fond na podlagi francosko-ameriškega sporazuma sploh nc osnoval in da hi se dala od moratorija prizadetim državam le posojila. »Vreme« je mnenja, da se vprašanje garancijskega fonda ne more rešiti brez sodelovanja Jugoslavije iu da je treba radi tega na vsak način tudi Jugoslavijo povabiti na londonsko konferenco, ki bo razpravljala o praktični izvedbi Hooverjevega načrta. Jugoslavija je doslej privo- lila vse žrtve samo. da se ohrani mir. Ponovno jc pristala na znižanje reparacij, sprejela je Haaški sporazum Ic zaradi tega, ker so ji drugi obljubljali, da je s tem sporazumom vprašanje reparacij definitivno rešeno. Toda tudi teh žrtev mora biti enkrat konec in zato Jugoslavija ne more sprejeti Hooverjevega predloga v obliki, kakor je bil doslej stavljen; sicer bi sc obsodila v gospodarsko katastrofo. Osebne vesli Belgrad, U. jul. AA. Po odredbi finančnega ministra in s soglasjem predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev je premeščen jio službeni potrebi Anton F a bi 1111 i iz Hodoša v Gornjo Radgono. Belgrad, 11. jul. AA. Z odlokom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje sta postavljena za uradnika pripravnika pri državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec Leopold Vavšek in Dragotin Hanšlovar iz Ljubljane, Vojaške zadeve Belgrad. 11. julija. I. Na ukaz Nj. Vel. kralja so odrejeni po pol robi službe: za komandirja III. eskadrona 11. konjeniškega polka kr. garde konjeniški kapitan II. razreda Zvonimir Vucela. Za vodnika 111. bataljona I. pionirskega polka inž. podporočnik Hugo I ollmayer. Za vršilca dolžnosti blagajnika komande kičevskega vojnega okrožja nižji vojni uradnik Radoslav Sclimuiz. Za vršilca dolžnosti knjigovodje III. armijake oblasti uradnik Ivan ICova(. Za vršilca dolžnosti upravitelja ladje >Dragor< podporočnik Ivan Rabovstci. Odrejeni so na službo na kr. podmornico »Hrabri t poročnik korvele Alojzij Skofelj. Na službo na kr. ladjo -Orel« jc odrejen sanitetski poročnik dr. Jože Lipa. Za vršilca doižnosti upravitelja stroja kr. monitorja »Dralja« je imenovan Jos. Guzej. Za rezervne pehotne podftoročnike so jx>ložili izpit v letu 1031. sledeči: Josip Ilam, Hubert Gril. Pichler Jože, Zalokar Ciril, Krajcar Ivan, Senica Jože, Grebenšek Edvard, Klemene Franc, Novak Radovan, Kovač Mirko, Dobrave Ciril, Rozman Janez. Grad Anion, Kestel Ivan, Nedelka Boran. Koli Izidor, Žniavec Leopold, Zavratnik Stanko, Kren Milan, Dobovšek Marijan, Bačar Albin, Krajec Jože, Bertnik Jože, Krajgor Oroslav in Kac Jos. Nemčija odklanja pogoje? Berlin, 11. junija. A A. Predsednik nemške državne banke dr. Lutlier se je vrnil nenadoma iz Pariza v Berlin. Berlinsko časopisje meni, da se je dr. Lutlier vrnil, ker so mu stavili v Parizu za kredit Nemčiji jiolitične pogoje. Uradni komunike pa pravi, da so Luthrovi razgovori v Parizu bili le začetek važnih pogajanj, ki se bodo v kratkem vršila v Bazlju med voditelji glavnih narodnih bank. Pariški listi pišejo, da bo Francija sodelovala jiri kreditni akciji v korist Nemčije le pod golovimi političnimi pogoji. Nemčija se mora odpovedali carinski zvezi z Avstrijo in mora prekiniti gradnjo oklopne križarke >F)lsass I^othringen«. Berlin, 11. julija. AA. Razen komunističnih, socialističnih in pacifističnih listov ves nemški tisk odklanja politične pogoje za linančno podporo Nemčiji. »Ocrmania« pravi, da male oklopnc križarke. diti na celi črti, ne samo po deželi, ampak tudi v mestu. Mesto je, kakor je središče kulture, tudi središče alkoholizma, nemorale in autisocinlnih elementov. Kakor mora voditi proti tem pojavom energično borbo oblast, tako moramo ; sami kot kulturni delavci in kot voditelji in člani najrazličnejših udruženj delati 1111 to. da zavlada tudi v centru našega narodnega orgn-I nizma druga miselnost, kar se tiče Bn-khu in : Venere, da se ne Ik> izrabljala vsnkn prilika. 1 naj bo kulturnega uli človekoljubnega ali športnega značaja, v popivanje in kar je s tem združeno. Zato nuj bi energična inicijativa gospodu okrajnega načelnika dr. Andrejke našla globok odmev in vsestransko podporo od vseh faktorjev nnšega javnega in kulturnega življenju. Kuj pomaga delo z.11 narod, če obenem pustimo, da nnrod moralno propada, ter fizično in gospodarsko slabi? Delo na moralni regeneraciji narodu je zato pruv tako važno kakor delo na njegovi politični in gospodarski okrepitvi. ki jih Nemčija gradi po verzajski pogodbi, nc morejo nikogar ogrožati. Položaj je wgodne$ši? Berlin, It. jul. tg. Iz pogajanj, ki jih je imel dr. Lutlier še danes dopoldne v Parizu, sklepajo, dn položaj vendar ni tako neugoden, kakor so razne francoske vesti trdile. Nemška vlada bo še danes zvečer sprejela dr. Luthru, da ji poroča o svojih uspehih pri pogajanjih Z: kreditne dobave v inozemstvu. Najbrže bo seja vlade trajala do jutri, dokler nc odpotuje dr. Lutlier v Basel. /. velikim zanimanjem priča-kujejo tukajšnji politični krogi mednarodno konferenco vodečih državnikov. Predvsem z velikim zanimanjem pričakujejo obisk Mac Dona Ida in Hendersona, pri katerem bodo francoske zahteve glavna točka razgovorov. Dočim nac.ijonalistično časopisje napada francosko politiko v vprašanju nemškega kredita, zmerni nemški listi in posebno »Vossjische Zcitung« opozarjajo občinstvo, nnj se ne prenagli in pravi, da Luthrovo potovanje v Pariz ni bilo tako brezuspešno, kot trdi nucijonnli-stično časopisje. Beg kapitala iz dežele London, 11. julija. Ig. Kakor poroča list Fi-nanciel Nevvsc, so se včeraj vršili razgovori angleških privatnih bank o vprašanju omejitve bega kapitala iz Nemčije. Sllčna pogajanja so bila tudi v Ncvvjorku iu drugih središčih denarnega trga. Mussoiini na čelu mirovnega pohreta Išalifanski režim se še ni odločil (Od našega rimsloega dopiaaflra.) Rim, 11. julija. 1'oloiaj, ki je nastal po objavi piipežove okrožnice proti nasilju fašističnega reii-iiia. je v sedanjem momentu popolnoma nejasen. Dve struji v fašizma Počim si namreč izvesitno antiklerdkaJno svetovno časopisje pusti iz Rim« poročati, da stojimo lik pred od]>ovedjo lateranskih pogodb, kar da je bilo na seji ministrskega sveta 10. t. m. primcipijel-no že sklenjeno, p« se iz drugih virov dozaiava, da režim išče izhoda iz težkega položaja, ki naj hi zadovoljil tako režim kakor svoto stolic«. Ni dvoma, da se v fašizmu borita dve stiruji: ena, ki hoče na vsak način obraniti fašizem v or-ganičui zvezi s katolicizmom in smatra boj s Cerkvijo za jako nevaren in neoportun; druga pa, ki jo sestavljajo bivši framasoneki in socialistični elementi v fašistični stranki, z vsemi silami ščuva k popolnemu prelomu. Mussolini želi sprave Odločitev je v rokah Mussolinija. ki se kitc-da vse odgovornosti svoje neomejene moči. Kakor mi zagotavljajo zelo dobro informirane osebe, je Mussolini odločno za spravo, čeprav na nobon način ne misli odnehati od monopola fašizma na vzgojo mladine. KonciSSjanten glas Da šef vlade žela mirno rešitev, katero želi hrti sveta stolica, dokazujejo tudi članki njegovega brata Arnalda v »Popoio d* ltalia«. Armaldo že v petih člankih skuša dokazati, da 6e 6edanji konflikt med sv. stolioo in režimom ne tiče nobenih načel, ampak je nastal iz gotovih subjektivnih faktorjev, ki mu dajejo ostrejši značaj, nego ga v resnici ima. Anvaldo odločno trdi, da fašizem, ki ni noben filozofičen sistem, ampak hoče saino praktično zgradili Italijo na skrajni nacionalni požrtvovalnosti, bazira na katolicizmu, ki ga hoče ravno tako kakor katoliško Cerkev samo vedno globoko spoštovati in vpoštevati. Papež, pravi, da ni bil pravilno informiran o razpusti Katoliške akcije. Če so nekateri gorečneži režima šli predaleč, pa je {frešil tudi sOsservntore Romano«, ki celemu sporu skuša vtisniti pečat verske vojne. Fašisti pa tudi ne smejo pozabljali, da ima papež svojo oblast po božjem nalogu in mu zato ne smejo zn mer jat i. če Jo iotrasigereten, kler misli, da so bile kršene pmivjce Cerkve. Oe bi se vsedli k skupni mizi, končuje A. M. svoj članek, bi videli, da ni težko spor likvidirati s pametno interpretacijo paragrafa 43 konkordata. Samo framasoni želijo preloma s Cerkvijo. Na vsak način pa pravi A. M., da se mora Vatikan odpovedati indirektni pomoči, ki mu prihaja iz inozemstva, ker to Italijane najbolj draži. Francoski socialisti odobravajo encikliko Ostalo fašisrtično časopisje pa nadaljuje naj-oetrejšo kampanjo proti s-v. stoliici in se danes o-gorčuje zlasti nad člankom pariškega : Populadra;, organa francoske socialne demokracije, ki izraža Vatikanu neomejeno priznanje in simpatijo francoskega socializma, »Populaire« piše, da se v Franciji v času najhujšega kulturnega boja nihče ni dejansko dotaknil kakšnega duhovnika ali duhovščino grdil, nted tem ko so fašisti grozili s smrtjo celo papežu. »Populaire« zaključuje svoj članek s sledečimi besedami: »Po delovanju Benedikta XV. Zc ?va vsega (Odločna izjava Varšava, lt. julija p. Neki visoki cerkveni dostojanstvenik se je v zadevi papeževe okrožnice proti fašizmu izrazil takole: »Papeževa okrožnic« jasno dokazuje, da uljub zasramovanju, nasilju in protestom, ki padajo na sv. Stolieo, Vatikan nitnu namena Areniti s poti, ki si jo je začrtal, niti popuščati, ko gre za božje poslanstvo Cerkve. Sv. Oče se lahko in se t-*di mora sklicevati na ves svet, kadar položaj to Zahteva. Nikdo ne more vzbujati dvome o tej njegovi pravici, ki sloni na tisočletni tradiciji. V svoji zadnji noti fašistična vlada protestira proti vmešavanju tujcev v italijanske zadeve. Kdo pa so ti tujci! Gotovo ne sv. Oče. Značaj poslanstva sv. Stolice in dejstvo, da je sv. Oče tudi rimski škof iu primas Italije, upravičujetu sv. Očeta, du se zavzame za verska vprašanja na vsem svetu ter posebno v Italiji in v Rimu. V svojem protestu proti papeževi okrožnici, ni italijanska vlada računala s pravico sv. Stolice, da neposredno informira svetovno javno mnenje.« »Vernikov vsega .sveta ni mogoče smatrati za tujce, kadar dvigajo glas, da bi dali zadošče- ni ed vojsko, ki ga nadaljuje po vojni Pij XI., je Vatikan v svetu velesila miru. Kdor vidi največjo oviro za mirno sožitje naTodov ravno v italijanskem fašizmu, ta mora biti hvaležen papežu za obsodbo fašizma, ki sedi na gozdu bajonetov.« — Iz, lega članka sklepajo fašistični listi, katerim glavna naloga je sedaj ta, da preslepijo italijansko ljudstvo, da je dokazana »katoTiško-socialislična-framasonska amtimta«, katero je >0»«ervflitore Romano« tako ogorčeno odklanjal. Ze zopet „S!ovettec" Fašistični listi ugotavljajo, da »Osservatore Romano«, od katerega se je zahtevalo, da naj de-savuira ljubljanskega »Slovenca«, ki je vpletel v obstoječi spor dozdevno preganjanje katolicizma v Primorju, katerega v političnih namenih identificira z agitacijo za ohranitev slovenskega jezika. »Osservatore Romano«, pravijo, da »Slovenca« ne demantira in njegovega pisanja ne obžaluje. ' Ta molk pomeni, pravijo, odobravanje. —rm — poljskega preiata) nje žaljenemu sv. Očetu in kadar hočejo braniti njegovo dostojanstvo in njegovo poslanstvo. Vsi katoličani morajo razumeti, da svoboda in dostojanstvo sv. Stolice zadevata ves svet. Vdani verniki, ki se čutijo solidarne s sv. Očetom, so ua pravi poti. Mi Poljaki, ki se izza časa ruskega gespodstvu spominjamo, kako si je ruska vlada prilaščala pravico nadzirati čuvstvene odnošaje med katoličani iu naslednikom sv. Petra, mi vemo. kako je treba odgovoriti na takšna izzivanja. Danes so katoličani pripravljeni protestirati proti novemu preganjanju.« ye a* ke Praga, 11. julija. Češkoslovaški informacijski urad poroča iz Rima: Včeraj je sv. Oče sprejel predstavnike Katoliške akcije v Pragi. Nanje je imel daljši nagovor, ki ga je zaključil z naslednjimi besedami: »Povejte doma, da ste ugotovili veliko gorostasnost, kako se namreč Katoliška akcija v llusovi deželi lahko mirno rnzvija, medtem ko v mestu Kristusovega namestnika in na-, slednika apostola Petra, trpi preganjanje.. Tri dni pred reom^ Zamora optimist — Vse te!e$or>ski — preir&ane --Katalonska republika Madrid, 11. jul. 14. t. m. se sestane španska ustavodajna skupščina. Kakor hitro bo izvoljeno predsedstvo, bo provizorična vlada g. Alcala Za-inore podala demisijo. Skupščina bo ali demisijo sprejela ali pa obstoječo vlado potrdila še nadalje. Na vsak način pa vladni posli ne bodo prekinjeni, ker bodo vsi ministri ostali vsak na svojem mestu, dokler skupščina ne bo imenovala drugih. Ministrski predsednik Zamora se je o položaju optimistično izjavil, kljub temu, da so sindikalisti vprizorili veliko stavko telefonskega osebja. Zamora pravi, da se bo izkazalo, da je bila španska revolucija naravnost idealna. Pariz. 11. jul. A A. »Havas« poroča iz Madrida, da je zaradi telefonsko stavke in sabotaže nemogoč telefonski promet z inozemstvom. Madrid, 11. jul. Iz Barcelone je prejela vlada sporočilo, da je znani katalonski voditelj Macia ft pripravil načrt za katalonsko ustavo. Ta predvideva avtonomno katalonska državo v mejah španske republike. I'o tem načrtu si bo republika Katalonija volila lastnega predsednika za dobo petih let; predsednik bo smel po pretekli te dobe vnovič kandidirati. Kataloncem bo postavljal zakon lasten parlament. Ustavni načrt predvideva tudi splošno šolsko obveznost; poleg katalonščine se bo v šoli obvezno poučevala tudi španščina. Otvoritev baharske proge Bakar, 11. julija, ž. Kakor smo poročali, bo bakarska proga otoorjena v nedeljo 12. julija na zelo svečan način. Svečanosti se bo udeležilo tudi ljudstvo i: Sv. Lucije. Sv. Barbare in drugih okoliških mest. »Jadranska Straia* bo pri tej priliki napravila izlet v Bakar. Avtobusno podjetje >Ta-pred- bo dalo v jn-omet nekoliko novih tcvlobusov. Afirar v Dalmaciji Split, 11. julija, ž. 15. t. m. bo v gledališčni stavbi izvolitev eenilcev za likvidacijo agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Zanimanje posestnikov in kmetov za to izvolitev je veliko, ker se s tem prične z delom po novem zakonu o likvidaciji agrarnih odnošajev na področju bivše pokrajine Dalmacije. Stedenje na Cehoslovaškem Praga, U. julija, ž. Vlada je sklenila, da se začasno ukinejo vse upokojitve, napredovanja in sprejemanja v državno službo. V zveri s tem je sklenila vlada, da določi posebno kontrolo in studi jslci odbor. Tudi Avstrija štedi Melbourne, 11. jul. A A. Na seji reprezentant- ske zbornice je avstralski zakladni minister Theo-dore predložil državni proračun, ki izkazuje le 10.757.000 funtov šterlingov primanjkljaja, to je za 3.250.000 funtov šterlingov manj, ko je predvideval ministrski predsednik Scullin. Vlada upa, da bo strogim varčevanjem in povišanjem davkov znižala proračunani deficit na 5.176.000 funtov šterlingov. Gandhi pride v London London, 11. julija. A A. V Londonu in v vsej Angliji vlada veliko zanimanje za Oandhija, ki bo v kratkem prispel v Anglijo, da sodeluje na konferenci o indijski ustavi. Oandhi bo živel v Londonu sila preprosto. Nastanil se bo v siromašnem predmestju in se bo hranil z mlekom in sadjem. Odklonil jc vnaprej mnoga povabila bogatih Indijcev in Angležev. Prepovedane knjige Belgrad, 11. jul. A A. Po odredbi notranjega ministra je prepovedano uvažanje in širjenje knjige »Die Anderen < Tomislava Vitezoviča, izdane na Dunaju v založbi Amalthea. — Istotako je minister notranjih zadev prepovedal uvažati in širiti knjigo Kosovo«, izdano v Budimpešti v madjarščini. Hudi izgredi brezposelnežev Varšava. 11. julija, tg. V Kulinu je prišlo včeraj do težkih izgredov brezposelnih. Demonstracijski sprevod več kot tisoč oseb je poskusil vdreti v mestno hišo. Policija je nastopila proti njim s solznimi bombami, nakar so brezposelni odgovorili s točo kamenja. Policija je začela ostro streljati in je bil pri tem en demonstrant ubit iu več težko ranjenih. Ker so se nemiri nadaljevali še popoldne, je morala policija iskali pomoč od zunaj. Zvečer je bil vpo-stavljen zopet mir. Novo potniško lletato London, 11. jul. A A. Imperijalna zrakoplov-na družba je postavila v promet novo štirimotorno letalo z 42 sedeži, ki bo letelo v Indijo. Letalo je zelo hitro in se dvigne lahko s pomočjo motorjev tipa s Jupiter« do 0000 čevljev visoko. Potniki, ki so leteli s tem letalom, pravijo, da je zelo udobno in da se čuje ropot strojev le malo. Glava kitajskega komunizma padla London, 11. jul. Tukajšnji listi poročajo iz Moskve, da se v sovjetskih vladnih krogih potrjuje vest o aretaciji in takojšnji usmrtitvi tajnika kitajske komunistične stranke Sijau-ču-fa. — Kitajska oblastva so revolucionarja ujela in ga dala usmrtiti. Umorjen je bil prvi organizator in voditelj komunistične stranke na Kiajskem. Sijan-ču-fa je od leta 1026 deloval v zatišju in je le od časa do časa prihajal v Moskvo na zborovanja komunistične internacionale, h kateri je sam pripadal. Radek je izjavil, da pomeni usmrtitev Sijan-ču-faja strašno izgubo ne samo za kitajsko komunistično stranko, ampak za vse komunistično mednarodno gibanje. Sploh je kitajska vlada začela proti komunizmu brezobzirno borbo. TiŠuiescu se vrne v politiko Bukarešt, 11. jul. ž. Listi pišejo iz Londona, da se je tamkajšnji romunski posianik Titulescu odločil, da se umakne iz diplomatičnega življenja. Namerava se vrniti v Bukarešt, kjer bo nastopil zopet službo profesorja, obenem pa se bo udejstvo-val v političnem življenju. Nekateri listi trdijo, da bo moral Titulescu postati član nacionalne kmečke stranke in bo naslednik dr. Julija Maniua. AvsSro-mmifarska pogodba Budimpešta, 11. jul. ž. Sinoči je bila objavljena madjarsko-avstrijska trgovinska pogodba, ki določa osnovanje stalnega tarifnega odbora. Sprejete so mnoge olajšave za izvoz. Pogodbi je priključen tudi veterinarski sporazum. Pogodba je veljavna do 30. julija 1932. Umetnostna razstava Milan, 11. jul. A A. Tu so objavili razpored pete mednarodne razstave dekorativne umetnosti, moderne industrije in arhitekture, ki bo v Milanu leta 1933. — N a razstavi bodo sodelovale mnoge države. @ Polom za polomom Berlin, 11. jul. AA. Javno mnenje in bančni krogi se živahno zanimajo za polom mednarodnega koncema >Wollspinnerei und Kammgarn- spinnerei« v Bremenu. Tvrdka je imela v Nemčiji in v inozemstvu razne tvornice in podružnice. Akcijski kapital v znesku 75 milijonov mark je izgubljen. Razen tega ima koncem 200 milijonov mark dolgov. Pogajanja za sanacijo koncema so v teku. Tvrdko je ustanovil pred 50 leti Lahusen. Sodišče bo ugotovilo ali je polom tvrdke v zvezi s kakimi kaznivimi dejanji ravnateljev. Ženeva, 11. jul. AA. Občinski svet je imel izredno sejo, na kateri je sklenil najeti posojilo 15 milijonov, da reši ženevsko banko pred polomom. Izgube tega zavoda znašajo 25 milijonov. Poučeni krogi mislijo, da ta sklep ne bo veljal, ker bodo soeijalistični poslanci zahtevali kazensko preiskavo proti vodilnim uradnikom zavoda. — Polom te bnnke je uničil na tisoče oseb in izpod-kopal trgovino. Žoiiova, 11. julija, tg. Med ženevskim prebivalstvom vlada veliko vznemirjenje, ker je Banque de Geneve danes zaprla svoje lokale. V nedeljo bodo pogajanja za pomožno akniio r prid 18.000 vložnikom in da se prepreči konkurz. Razburjenje prebivalstva proli vodečim uradnikom banke je telo veliko. Splošno se zahteva naitanona preiskava, ki naj ugotovi odgovornost. Proces proti slovaškim seperatistom Bratislara, 11. julija, ž. Včeraj se je prffola pred državnim sodiščem za zaščito države glavna razprava proti 5 mladeničem, ki so pred tremi loti organizirali tajno organizacijo pod imenom »Zveza lovski]t junakov«, katere cilj je bil, da se odcepi Slovaška od Češke in osnuje posebna Slovaška država. Šef te omladinsko organizacije je bil Josip Vozar, 21 let star. Organiziral je druStvo v Ko-šicah, dovoljenje za to pa je dobil od prof. Jeh-ličke, ki živi na Dunaju. Vozar in njegovi tovariši priznajo, da so organizirali to društvo. Hoteli so pobegniti na Madjarsko, ko so odkrili njih delovanje, vendar pa so bili na meji ujeti. Obtoženci se zagovarjajo, da so po razsodbi Tnke prenehali delovali in se je organizacija razšla. Razprava bo trajala nekoliko dni. Casftiibi framasoni Bukarešt, 11. jul. ž. Na sinočni seji zborni«, je zastopnik dr. Trifun opozoril vlado, da je v Romuniji mnogo aktivnih častnikov, ki so člani prostozidarske lože. Po njegovem mnenju se prostozidarsko in prisega, ki so jo dali kralju in domovini, ne skladata. Naprosil je kralja, da pozove častnike, da zapuste ali prostozidarsko ložo, ali pa častniško službo. Nov Zeppelin Friedrichshafen, 11. jul. AA. Na občnem zboru zrakoplovne družbe *Zeppelin« je dr. Eckener poročal, da bodo bodoče »Zeppeline« popolnoma preuredili, tako da bo varnost potnikov zelo povečana. Zrakoplova »L. Z. 128» ne bodo zgradili. Zamenjali ga bodo z zrakoplovom, ki bo zelo spremenjen in dograjen najbrže šele čez eno leto. Odgodi-tev gradnje >L. Z. 128« je povzročila v glavnem katastrofa angleškega zrakoplova 101«. Novi zrakoplov bo napolnjen s helijem, da se preprečijo eventualne eksplozije. Na mestu bencina bo gonilo motorje surovo olje. Novi zrakoplov bo imel prostornine 200.000 m8. Razen posadke in pošte bo imel prostora za 100 potnikov. Motorji bodo razvijali 3600 konjskih sil. Novi zrakoplov bo zgrajen najbrže koncem leta 1932. Imej bo kadilnico in bo opremljen zelo udobno. Nemška emigracija Berlin, 11. jul. AA. »Reichsarbeitsblatt« piše, da se je po končani svetovni vojni izselilo približno 860.000 Nemcev. Dve tretjini sta se izselili ▼ prekomorske dežele, ena tretjina pa jc odšla preko državnih mej. ttiazne novice Stockholm, 11. jul. AA. Po poročilu Noblova ustanove znaša ta fond sedaj 31,348.438 švedskih kron. Letos bodo razdelili nagrade po 173.206 kron. Nevv vork, 11. jul. A A. V državi Alabami so izbruhnili spori med tamošnjimi mlekarskimi družbami. Na avtomobil z mlekom so neznane osebe vrgle bombo. Ubila je nekega črnca in več drugih oseb. Bruselj, 11. jul. A A. Zbornica je sprejela z 82 proti 72 glasovom (8 poslancev se je vzdržalo glasovanja) zakonski načrt, ki dovoljuje v Belgiji sežiganje mrličev. Pariz, 11. jul. AA. Bivši predsednik Kube, Ortiz, ki je bil nedavno imenovan za poslanika v Parizu, je nenadoma preminul. Pri prihodu v Francijo se je prehladih Predsedniku francoske republike Doumerju ni mogel več izročiti svojih pooblastil. tovt ravnovesje Uvedba ahordnega deta - Mi gonora o „upostavitvi kapitalizma" Moskva, 11. jul. Sovjetska vlac.% je pričela z vso naglico izvajati nova gospodarska načela, ki jih je postavil Stalin v svojem znanem programatičnem govoru na konferenci vodilnih organov sovjetskega gospodarstva. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov je na seji finančnih strokovnjakov v tem pogledu izjavil, da ne gre samo za izpremembo načel gospodarskih metod v sovjetski Rusiji, temveč tudi za ustvaritev praktičnih metod, po katerih naj se dvigne produkcija in gospodarstvo. Vlada je izdala na vse politične gospodarske organizacije don-skega okrožja proglas, po katerem se mora najkasneje do 1. septembra uvesti v donskih rudnikih akordno delo. Vlada poziva vse organe, da gredo delavcem, inženjerjem in tehničnemu osebju v vsakem pogladu na roke in da mu predvsem zboljšajo položaj glede hrane in stanovanja. Politične in strokovne organizacije naj stopijo v boljše odnošaje s pridnimi inženjerji in tehniki. Predsednik sovjetov Molotov je izjavil, da se stranka dobro zaveda, da ne bo lahko izvesti Stalinovih smernic, toda stranka bo odločno vztrajala pri novem kurzu, ker so bile spremembe v metodah gospodarskega pridobivanja nujno potrebne za izvedbo petletke. Vodstvo komunistične stranke se naglo pripravlja na izvedbo novega Stalinovega programa in že so v teku razne premestitve z vodilnih mest komunističnih organizacij. Na ta mesta pridejo nove osebnosti, ki nimajo nikakega pomisleka proti novi gospodarski politiki. Sovjetski tisk že s progratna-tičnimi članki pripravlja ruskega delavca na uvedbo akordnega dela, ki diši po kapitalizmu. »Pravda , glasilo komunistične stranke, zahteva, da se dosledno uvede v ruski industriji akordno delo. Zanimivo je pri tem, da ne bo višina akordnih plač odvisna samo od množine produciranega blaga, temveč tudi od njega kakovosti. To se povsem strinja s Stalinovimi smernicami, po katerih naj bi se plače strokovno izvežbanih delavcev dvignile v primeri s plačami ostalega delavstva. O enakosti delavskih plač, tem najvišjem idealu komunističnega gibanja, ni torej v Rusiji več govora. Plače sicer že doslej niso bile povsem enake, značilno pa je, da danes sovjetski voditelji tako odločno poudarjajo potrebo, da se mora pridnejši in strokovno Izobraženejši delavec bolje plačati. Po vseh sovjetskih podjetjih in tudi na kmetih se naglo uvaja akordno delo, proti kateremu so se vselej borili celo zmerni socijalni reformatorji, kaj šele komunisti. Stalin nalaga organizacijam komunistične stranke, naj ne preganjajo strokovno izobraženih tehnikov, četudi izhajajo iz nekdanjih meščanskih družin in niso komunisti, ako se politično ne izpostavljajo. Veliki gospodarski tru-sti naj bi se porazdelili na manjša podjetja, ki bi se lažje nadzorovala in zamisel kolektivističnega uprav« ljanja teh podjetij naj bi se umaknila pred individualno upravo. Ako potreba, naj na mesto petdnevnega delovnega tednika stopi šestdnevni. V sovjetski Rusiji smo torej še vedno daleč od polnega uresničenja komunističnih idealov. Gospodarska in socialna politika sovjetov stoji pred novim razdobjem. Mnogi primerjajo ta preokret z onim, ki jc nastal po Leninovi napovedi Nep-a, nove ekonomske politike. Vsnkakor pa bi bilo zgrešeno misliti, da se Rusija nahaja pred uvedbo kapitalističnega gospodarskega sistema. Za to ni nobenega znaka in v pogledu socializacije podjetij sovjetski voditelji niso prav nič popustili. Stalin je na glasu kot praktičen človek, ki mu ni dosti za teoretska razpravljanja. Ko je uvidel, da je pričela proizvodnja, predvsem v donskih rudnikih, radi nemarnosti delavcev ter pomanjkanja strokovno izobraženega delavstva in spretnih tehniških voditeljev hudo zaostajati in da je radi tega prišla v nevarnost petletka, se je odločil prav kirurško izsekati rano. V ta namen je privzel sicer nekatere pridobitvene metode iz kapitalističnega gospodarskega sistema, ua povratek k temu pa gotovo niti zdaleč ne misli. Ce je morda krenil nekoliko na desno, se bo jutri, ako sc bo pokazala oraktična potreba, okrenil zopet na levo. Ameriška K.S.K.Jednota nadškofa dr. Ani. B. Jegliču Koga imajo ameriški katoliški Slovenci v več- I Jem spominu nego nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki | jih je ob čikaškem evharističnem kongresu v Ame- I riki obiskal ter prepotoval in prepridigoval dobršen j del njihovih naselbin. Zato nič čuiia, da so se pri | svojem oficietrtein obisku stare domovine želeli j pokloniti sivolasemu nadpastirju. Dne 10. julija so to storili, ko so se podali v Gornji grad glavni uradniki KSK Jednote: duhovni vodja Rev. John Plevnik, glavni predsednik Mr. Frank Opeka, prvi podpredsednik Mr. John Gcrin in glavni tajnik Mr. Joe Zalar. Poklonitveno deputacijo je, povabljen, spremljal tudi stolni kanonik g. dr. Mih. Opeka. Prevzvišeni je obiskovavce neizrečeno ljubeznivo sprejel. Prijazno jim je razkazal vse svoje bivališče, veličastno gornjegrajsko cerkev z njenimi slikarskimi umetninami ter zgodovinske spominke Gornjega grada. Potem se je dal z gosti v več skupinah slikati in jih jo končno povabil k svoji mizi na malo južino, pri kateri jih je prisrčno pozdravil, izražajoč svoje veselje, du ga niso pozabili, in želeč vsem ameriškim izletnikom KSK Jednote lepih dni na Slovenskem. Ginjen je odgovoril Rev, John Plevnik: Mi smo hrepeneče želeli, da Vas vidimo! — beseda, k ije velikemu vladiki privabila solzo v oči. Tudi glavni predsednik Mr. Frank Opeka se je nadškofu za njegov pozdrav in očetovski sprejem zahvalil. Vsi obiskovavci so strmeli nad izvrstnim telesnim zdravjem in čudovito duševno živahnostjo nadškofovo. Po dobri poldrugi uri dragocenega bivanja v Gornjem gradu so se polni najlepših čuv-stev poslovili, in prva beseda, ko je zopet zabrnel avtomobil, je bila: To je bil krasen dan, tega ne bomo nikoli pozabili I Na Brezje! V nedeljo, 26. julija Zavidalo Vam M smehljaj? Erasmic Savon Denlifrice povzroča Irajno in sijajno belolo zob in izpopolnjuje z dovršeno lepoto Vaš smehljaj v zavisi Vaših znancev. In še nekaj — nežni privlačni vonj povzdigne dražest Vaše osebe Iz sleherne slovenske župnije pohite ta dan romarji na Brezje, da skupno s svojimi škofi po-časte Marijo kot Alater božjo v spomin 1500-letnice odkar je cerkveni zbor v EIczu podelil Mariji ta naslov. Obenem pa bo to spominski dan misijonarja, škola Friderika Barage in se tega spomina udeleže tudi amerikanski Slovenci, ki so prišli v domovino. Zato naj sleherna župnija pošlje društveno zastavo, kakor tudi zastave Marijine družbe, župljani pa naj se udeleže te verske manifestacije kolikor mogoče tudi v narodnih nošah. Z romanjem bo združeno versko zborovanje. Spored svečanosti je sledeč: V soboto 25. julija ob 8 zvečer pridiga, nato rimska procesija z lučkami ob bajni razsvetljavi cerkve. I V nedeljo 26. julija ob 10 pridiga, sv. maša na prostem, katero daruje ljubljanski škof. V slo- ' V niiavah. v Rorah pri morju — pri vsakem športu Vas obvaruje NIGGEROL ol;e in krema solnča-rice in opeklin. (Patent št. 5922). Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah Drogcrija GKEOORIČ, Ljubljana, Prešernova št. 5. !5 Eam SAVON DENHFRiCE X ESD I82-075 THf | RAS M t C COMPAMV LIMITED LONOON fNCLANO* Prosvetni dom vesni procesiji se prenese čudodelna podoba Marije Pomočnice na oltar na prostem. Po sveti daritvi otvori zborovanje zastopnik škofijskega odbora Katoliške akcije dr. Fran De-bevec, na kar sledi govor o Mariji. Naslednji govor je posvečen misijonarju Frideriku Baragi, koncem govora izroče zastopniki Baragove zveze škofu spomenico za poveličanje misijonarja škofa Friderika Barage. Naj ne bo župnije na Slovenskem, ki ne bi ta dan poslala svoje delegacije na Brezje. Oglasite se pri župnijskem uradu, kjer dobite izkaznice za polovično vožnjo, izkaznica stane za osebo 5 Din in velja od 24. do 2«. julija. Na vstopni postaji se kupi cel vozni listek do Otoč in se da žigosati z mokrim žigom in ta vozni listek velja za nazaj. Na izkaznico mora napisati vsak romar svoje ime in jo dati na Brezjah žigosati. Žigosale se bodo na Brezjah v soboto, nedeljo in ponedeljek. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. Alešova mama 70 letna Ježica, 11. julija. Znana Alešova gostilna na Jezici doživlja te dni vesel jubilej: obče priljubljena in spoštovana lastnica hiše, gostiluičarka ga. Marjeta Vilfan je doživela te dni 70 letnico svojega plodonosnega življenja in udejstvovanja, v ponedeljek pa bo njen sedemdeseti god. Kdo pač ne pozna Alešove gostilne na Posav-ju, kdo ne ve za Alešovo mamo. Vsi vozniki, ki dnevno obstajajo pred hišo, vsi gostje sploh, ki dan zji dnem, zlasti pa v nedeljah lako številno obiskujejo prijazno in solidno Aleševo hišo, dalje vsi reveži, ki so vsak čas postrežem, čim se lačni in trudni oglase pri dobri gospodinji Marjeti — vsi imajo pač eno samo in edino 9odbo o ženi: to je dobra, plemenita gospa, ki je vsem enako postrež-ljiva, mnogim dobrotnica in kakor ljubeča mati. Znana pa je Alešova mama tudi po tem, da vsak čas ili mnogo daruje za cerkev in njene potrebe. Za vse njene obilne darove in podpore ve pač le sam dobri Bog, ki gotovo piše vsa njena številna dobra dela v knjigo svojih božjih obračunov. Naj bo za zvon, za bandero, za orgle, za to ali ono reč v cerkvi — vedno je Aleševa mama prva, ki seže globoko v žep in prispeva za potrebno stvar iN jena obča priljubljenost in radodarnost pa se najbolj jasno izpričuje vsako leto ob njenem godovanju, na predvečer svete Marjete, ko se zbere ob hiši vsa mladina iz obširne fare, da dobri Aleševi mami po otročje vdano in iz srca povošči srečo in še dolsjih let življenja. To je kričanja. Topotanja ob takšnih prilikah — in veselja med malčki potem, ko vsak dobi od gospe Marjete v dar primernega drobiža ali drugih darov. Tako l jubko vdano in iz vsega srca, kakor ta nežna mladina posavska vsako leto, čast i tam o ob visokem življenjskem prazniku, ob njeni 70 letnici Aleševi mami tudi mi odrasli faraiii, sploh vsi njeni gostje in vsi, ki jo poznamo po njeni prisrčnosti, ljubeznivosti in po njenih dobrih delih! Bog Vas živi še mnogo le!! Vlom na poslati M. Sobota, 10. julija. Svojčas smo poročali, da je bilo vlomljeno v skladišče na železniških postajah v Beltincih in M. Soboti. Sedaj je prišlo na vrsto skladišče sosedne postaje Puconci. Trgovcu Hacklu v Lemerju je prispela večja množina manufakturnega blaga v vrednosti 8000 Din. Blago so spravili v skladišče. Tam bi moralo ostati čez noč. To so morali doznati neki uztnoviči in so se ponoči podali na delo. Vdrli so v skladišče in so odnesli vse blago. Delo je bilo tem lažje, ker je skladišče precej oddaljeno od postaje. Vlom je bil takoj prijavljen oblasti. Vlomilce so začeli zasledovati. S kakim uspehom, nam zaenkrat še ni znano. v Novem mestu Kapelica na Pejcah nad Jesenicami, katero je »ostavil in skoro vso sam plačal g. Jakob Novak, tovarniški delavec z Jesenic. Požar na Rakeku Rakek, 11. julija. Nenadoma je danes okrog ene popoldne, ko so ljudje ravno vstajali od kosila, izbruhnit ogenj na podstrešju posestnika Galantija, po domače pri Kornovih. Ogenj je našel na podstrešju dovolj netiva, se naglo širil in v kratkem objel vso streho. Ker stoji hiša v sredi vasi med drugimi hišami, je obstojala resna nevarnost, da se ogenj prenese na_ te, posebno je bil v nevarnosti prav blizu stoječi, s se-nom napolnjeni skedenj in hlev. Na bitje plat zvoria in tuljenje tovarniške sirene se je v kratkem času nabralo vse polno ljudi, ki so bili v tem času večinoma doma. Začeli so takoj gasiti in znesli vse, kar se je le dalo, iz hiše ven. Kot vedno so bili hitro na mestu tudi domači gasilci in stopili uspešno v akcijo. Iz bližnjega občinskega vodnjaka so napeli več cevi in začeli oblivati ogenj. Eno cev so napeli tudi iz vodovoda, toda voda je imela iz tega tako slab pritisk, da je prišla komaj do izhoda cevi. Temu so odpomogli s tem, da so vodo proti Uncu odprli in sporočili v Cerknico — kjer imajo ključe do vode — da so močneje odprli vodo. Prihiteli so še gasilci z Unca in Ivanjega sela. In združenimi močem se je posrečilo, da so ogenj pogasili. Posestnik Galanti trpi precejšnjo škodo, katera je pa deloma krita z zavarovalnino. Razne nesreče Ljubljana, 11. julija. Ljubljnnska bolnišnica je danes sprejela pet ponesrečencev. 24 letni Žagar Miha Dimnik, uslužben pri Stavbni diužbi v Mostah in doma iz Sneberja 18, v občini D. M. v Polju, je danes popoldne žagal na cirkularki deske. Med delom ga je zagrabila cirku-larka in mu močno porezala desno roko. 22 letni zidarski pomočnik Viktor Kokalj iz Gornje Zadobrove v občini D. M. v Polju je danes popoldne treniral na Ižanski cesti s kolesom za jutrišnjo dirko v Novo mesto. Med treniranjem je padel in se močno ranil na ustnicah. 56 letna hišnrica Neža Kokalj iz Tomačevega štev. 48 je včeraj nakladala doma seno. Padla pa je z voza in dobila hude notranje poškodbe. Snoči so se v Bohoričevi ulici splnšili konji ter podrli na tla 47 letnega Emila Klopčaverja iz Tovarniške ulice 27 v Mostah. Klopčuver je pri padcu dobil resne notranje poškodbe. V Stični so je ponesrečil včeraj 49 letni šolski upravitelj g. Jože Verbič. Padel je po stopnicah in si zlomil desno roko. Stanje raznih ponesrečencev, ki so jih zadnje dni pripeljali v bolnišnico, je v splošnem povoljno. Tudi stanje Marije Kopačeve, ki je dobila hude opekline pri požaru v Mlaki, se je obrnilo na boljše in je upati, du bo okrevala. Kolportiranje »Slovenca« Naša slika kože razprodajanje »Slovenca« v Stnihelu pri Novem mestu. Je tam precej agilnih korl-porterjev, a nnjagilhejši je pa šolarček Hrastar, ki sam proda ob nedeljah po 36 izvodov »Slovenca«, I kar je za to vas veliko, zlasti ker je tu veliko stalnih naročnikov našega lista. Nn sliki ga vidimo pod vaško lipo. sredi krona čitateliev »Slovenca«, ko jim po maši razdeljuje naš lisL Nova stavba Prosvetnega doma v Novem mestu na Florjunovem trgu v centrumu mesta se polagoma bliža dovršitvi. V prednjem traktu stavbe se nahaja v su-terenu hišnikovo stanovanje, skladišča in kleti, v visokem parterju, pred katerim se nahaja lep širok hodnik, do katerega vodijo stopnice od strani posestva sosedu g. .Seidla, se nahajajo trije visoki, prostorni poslovni lokali. V l. nadstropju je 5 sobno zračno stanovanje z balkonom, v manzardi trisobno stanovanje z veliko teraso in razgledom čez vso novomeško okolico, daleč tja na Gorjance in kočevske hribe. V drugem traktu, v katerega se pride skozi vežo, se nahaja avla za garderobo, buffet in blagajno. Preko avle se pride v 15 m dolgo in 10 m široko dvorano, v kateri bo vdelan kaseti-rnn strop in bo imela tudi galerijo. Pod prostornim tO m širokim in okrog 8 m globokim odrom, v katerega se vdelujejo nupruve bivšega Ljudskega odra v Ljubljani, se nahajata dve prostorni garderobni sobi, visoki 3 m, ki bostu ločeni ]>o premakljivi steni tako, da liosta obe sobi služili tudi zn primerno društveno dvoranico. Prvi trakt, ki služi stanovanjskim in I poslovnim prostorom, je pokrit s strešno opc-I ko, dvorana in stavbišče za oder, ki je 4 in višje od ostalega poslopja, sta pokrita s pločevino. Poleg stavbe sc bo nahajalo tudi primerno dvorišče in vrt. Novi Prosvetni dom bo slovesno otvorjen dne 2. avgusta t. I. Na predvečer, t. j. I. avgusta, se vprizori Josip Jurčičeva tragedija »Tu-gomer«. Dne 2. avgusta !>o ob pol It sv. mnša s pridigo prevzv. g. knezoškofa dr. Gregorija Rožmanu in petjem zbora pevskega društva »Gorjanci«, nato blagoslovitev doma. Med blagoslovitvijo poje mešani zbor pevskega društva »Gorjanci« pesem: »Ako Gospod ne zida hiše«. Nato sledi slavnostni govor g. prof. dr. Capudra in govor g. urednika Fr. Kreinžarja: ob 40 letnici okrožnice Rerum novarum. Popoldne ob 3 1mi koncert zborov novomeškega pevskega okrožja, nato srečnim- in prosta zabava. Kot nekak zaključek slovesne otvorilve se vprizori čez teden dni potem po dr. Pregljevem besedilu od g. P. Ilugolina Snttnerjn kom-ponirnna spevoigra »Kompostcljski romarji«. Lhiiomer Vodna zadruga v svrho regulacije ščavniee in pritokov se bo v kratkem ustanovila za občine Stročja vas, Ljutomer, Cezanjevci in Noršinci. Dne 2.r>. septembra meseca se je pri okrajnem nnčelstvu vršil tehnični pregled načrtov za regulacijo. Železniška uprava je zagotovila tudi, da v zvezi z regulacijo zgradi potrebne propuste skozi železniški nasip. Od solnčarice zadet je umrl g. Štampnr, de-lavec v Babincih. Zadnje dni vlada v našem kraju huda vročina. Okoli 100 otrok je prignal v četrtek g. vikar Žalar iz Hrastnika in jih porazdelil pri dobrih družinah v naši fari, kjer ostanejo čez počitnice. 90 letna gospa Terezija Kant, mati vojnega supe-riorja in Celeste, omož. Franchetti, pri kateri preživlja sveža na duhu, čila in čvrsta svoja stara leta. Prosvetno stavbe in socialni dan dne 15. in 16. avgusta v Grobljah pri Domžalah Vztrajno slovensko katoliško prosvetno delo je letos zopet dovršilo spomenik in dokaz slovenske kulture. Katoliško prosvetno društvo v Grobljah je dogradilo lasten društveni dom. Dne 15. avgusta bo tlom s slovesno blagoslovitvijo izročen svojemu namenu. Po navodilu naše centralne prosvetne organizacije se bo ta prilika porabila za letošnje največje slovensko prosvetno slavje. Drugi dan (v nedeljo 16. avgusta) se bo v prostorni dvorani novega doma vršil socialni dan, na katerem se lw>do obravnavale perečo socialne zadeve. Slavnostni govor na prosvetnem taboru bo imel dr. Marko Natlačen, na socialnem zliorovanju bodo pa govorili: dr. Aleš U š e n i č n i k (Izrustki sodobnega socialnega neredu v Evropi), dr. J. A h čin (En-ciklika Qundragesimo nuno), dr. Al. Kuhar (Kako naj se vzgoji naš delavski naraščaj, da ostane katoliški tudi v tovarnah in obratih), dr. J. Basa j (Kmet in sedanja gospodarska kriza), dr. Miha Krek (Kotoliška prosveta v slovenski kmetsko-delavski prosveti). Podroben načrt bo še objavljen. - Ste li morda živčno onem igli, bolni na želodcu al nn očeh ? Potem pojdite v termalno kopališče MED1}A«IZLAKE (postaja: ZAGORJE OB SAVI> Popolna dnevna oskrba Din K0"— Proslava 100 letnice rojstva Franceta Levstika Ljubljana t Velikih Laščah dne 25. in 26. julija Spored: 25. julija ob pol 0 zvečer slavnostna akademija: 1. a) Levslik-Volarič: »Zvečer«, b) Levstik-Volarič: »Pomlad in jesen«, poje slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane (člani: g g. Štibernik-Jug-brata Petrovčič-Šulc). 2. O Levstiku predava g. profesor dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane. 3. a) Levstik-Adamič: »Mačka, miš in miška«, b) Levstik-Ada-mič: »Vrabec in konj«, poje šolska deca s sprem-ljevanjem klavirja. 4. a) Levstik-Nedved: »Cvetice«, b) Levstik-Nedved: »Zlata doba«, poje bariton solo gi Tone Petrovčič. 5. a) Levstik-Nedved: »Ljubici«, b) Levstik-Jenko: »Dve utvi«, poje tenor solo g. Milan Jug. 6. Recitacija iz Martina Krpana in de-klamacije. Recitirajo in deklamirajo akademiki in šolska deca. 7. a) Levstik-Pavčič: »Deklica, ti si jokala«, b) Levstik-Volarič: »Razstanek«, poje Slovenski vokalni kvintet. 26. julija oh !) dopoldne: Sprejem gostov na kolodvoru. S kolodvora povorka skozi trg na Levstikov rojstni dom v Spodnje Retje. Pri Levstikovi rojstni hiši: 1. Levstik-Adamič: »Ležaj, ninaj tut ujnač«, poje šolska deca. '2. Jenko: »Molitev«, poje moški zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. 3. Govor pisatelja Vladimira Levstika. 4. Josip Pavčič: »Slavnostna kantata . 26. julija ob 14 v Velikih Laščah pri 1 vsti-koveni spomeniku: 1. Pozdrav predsednika. '.!. .toliko: »Molitev«, poje moški zbor Glasbene Matice. 3. Slavnostna beseda: Govori pesnik Oton Zupančič in odkrije bronasti profilu i relief Levstikove glave na spomeniku. 4. Levstik-Adamič: Psiček laja hov, hov, hov«, poje šolska deca. 5. Jos. Pavčič: »Slavnostna kantata na tri Stritarjeve verz- z Lev- stikovega spomenika«, poje moški zbor Glasbene Matice. Po kulturnem delti proslave: velika ljudska veselica. Vse glasbene točke igra železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika g. H. Svetela. Z odlokom M. S. br. 15.465 je odobrena četrti nska (%) vozna cena za vse udeležence iz vseh postaj v državi, za vse vlake in razrede z izjemo ekspresnih vlakov. Četrtinska vožnja v Velike Lašče in nazaj velja od 22. do vključno 30. julija. Legitimacije oddaja odbor za proslavitev stoletnice rojstva Franceta Levstika v Velikih Laščah. Cena legitimaciji je 2 Din. Z legitimacijo kupi vsak udeleženec na vstopni postaji polovični vozni listek za Velike Lašče. Legitimacijo da vsak udeleženec proslave žigosati na veseličnem prostoru. Z žigosano legitimacijo in polovičnim voznim listkom se I more vsak udeleženec vračati do 30. julija na svoj ! doni. Legitimacije naročajte takoj kratko: Odbor | proslave Levstika, Velike Lašče. Vsak, ki naroča ! legitimacije, naj priloži za vsako legitimacijo po 2 Din. Kdor naroči manj kakor 5 legitimacij, naj pošlje mesto denarja znamke. Prihode in odhode vlakov javimo pravočasno. France Levstik je nesporno največji pojav mlade slovenske kulture. Zato mislimo, da je pro-' slava njetrove stoletnice največji kulturni dogodek letošnjega leta in vabimo vse in vsakogar, da poroma ta dan v njegov lepi rojstni kraj. Odbor za proslavitev stoletnice roistva Franceta Levstika v Velikih Laščah. Zhorova mb uiQ e Slomškove družbe na Brezjah V dneh 7. in S. julija t. 1. je imela Slomškova družba svoje običajno veiikopočitni.-ko zborovanje na Brezjah. Že ti. julija so začeli prihajati stalni zborovalci, ki so se doslej še vedno odzvali vabilu svoje organizacije. Kakor vsakič, je tu li lo pot pripravila Slomškova družba lepa predavanja za svoje članstvo; zaradi zadržanosti enega predava telja in obolelosti drugega, se je moral spored temu primerno izpremeniti. V torek 7. julija je ob 10 služil sv. mašo g. katehet Kogej iz št. Vida, improvizirani pevski zbor pa je zelo lepo prepeval pri sv. maši. Po sv ti maši se je zbralo nepričakovano veliko število uii-teljev, učiteljic, nekaj duhovščine, par profesorjev v gostoljubni dvorani fraiu iškanske-:a samostana. Predsednik Štrukelj je otvoril 5. zborovanje Slomškove družbe ua Brezjah. Pozdravil je prav prisrčno gospoda dekana Faturja iz Radovljice, v katerega cerkvenem področju se članstvo Slomškove družbe tako rado zbira. Pozdravil je nadalje duhovščino kot prvoboriteljico za naša načela. Pozdravil je nadalje me.;čanskošolsko učiteljstvo in vse ostalo članstvo Slomškove družbe od blizu in daleč. Prav posebno je še pozdravil zastopnika naše prosvetne uprave g. banskega nadzornika Lu-žarja. Nato je predsednik obrazložil spored za oba dneva zborovanja. V svojem nadaljnjem pozdravnem govoru se je spominjal vseh starih veteranov, pričenši od Fr. Jakliča, ki je sklical prvič članstvo bivše Slomškove zveze že leta 1909. k zborovanju na Brezje. Spominjal se je vseh onih, ki so te laj bili navzočni na zborovanju, a jih sedaj ni več med nami; kakor Sadarja, Lavtižarja, Zemetove, Fa- | binca, Toničeva in nedavno umrle :a Janka Bajca. Nato je sledilo predavanje Kornelija Iglica: »Učiteljevo življenje v luči vere«. V svojem predavanju je iz svoje lastne prakse poudarjal, da je presveta Evharistija ono središče in oni vir, iz katerega črpa vsak učitelj-vzgojitelj moč in pomoč pri svojem vzgojnem delu. Poslušalci so mu zelo navdušeno ploskali. Razvil se je nato razgovor o temi, ki so se ga udeležili tovariš Slapšak, več članov in članic ter dekan Fatur, ki je po svojih pozdravnih besedah z veseljem ugotovil, da se prav članstvo Slomškove družbe vedno in povsod zaveda svojega vzvišenega zvanja kot učitelj-vzgojitelj. Sledilo je nato predavanje banskega nadzornika Lužarja »Misli ob nekaterih velikih jubilejih . V svojem referatu je omenjal te-le velike jubileje: 2000 letnico velikega rimskega pesnika Virgila. 1500 letnice sv. Avguština, 7001etnire sv. Antona, 500 letnice device Orleanske in 100 letnice Baragove. Po kratkem razgovoru, ki je sledil temu predavanju, so zborovalci odšli k skupnemu kosilu, katerega se je udeležilo naii 100 oseb Popoldne so zborovalci napravili izlete v razne kraje, kakor na Golnik, v Begunje, v Tržič, Radovljico, Leše itd. Večerni hlad pa je zopet zbral vse skupaj pod Finžgarjevimi kostanji, nakar so bile ob četrt na 9 pred milostnim oltarjem pete li-tanije, pri katerih je prepevala vsa cerkev. Drugi dan, 8. julija, v jutranjih urah so zborovalci opravili svojo pobožnost v cerkvi. Ob 10 pa je imel cerkveni govor društveni odbornik, p. dr. Gvido Rant, o temi »Katoliška akcija in intoligent«. V svojem govoru je poudarjal, da obstoji glavno delo katoliškega inteligenta v tem, da živi pravo in živo katoličanstvo. Njegov zgled bo privlačil vso okolico, da bo storila isto. Tako praktično katoličanstvo je tudi edina rešitev vseh današnjih problemov, kakor so: delavsko vprašanje, gospodarska kriza in odtujitev od vere. Po sv. maši, pri kateri je vzorno prepeval društveni zbor, se je nadaljevalo zborovanje v dvorani s tretjo temo »Žensko vprašanje — važni či-nitelj v sodobni krizi«, ki ga je imela Kristina Hafner. V svojem temeljito zasnovanem predavanju je podala razvoj kulture od najstarejših 'asov do danes, in dokazala, da je žena zvesto in koristno pri njem sodelovala. Kristus, največji sociolog vseh časov, je postavil ženo v pravo razmerje do moža. S tem je bilo podano pravilno stališče žene v človeški družbi. Srednji vek je ženo imel v Jasti in je žena imela velik vpliv. V času humanizma pa je ta svoj vpliv vedno bolj izgubljala. Rousseau, ki je propagiral izživetje, je uklenil ženo v suženjstvo moža. V dobi materijalizma, ko je prevladala moška miselnost, je bila potisnjena žena v ozadje. Ono lepo razmerje, po katerem naj je mož glava, žena pa srce družine, je v tej dobi popolnoma prene-nalo. In tudi danes je še tako. Tudi danes je razum vse, nihče pa ne upošteva blažil ne moči ženskega čuvstvovanja. Res je, da je prišla tudi žena do višje izobrazbe, res pa je tudi, da ji kljub temu pripadajo le take službe, ki zahtevajo nin<>go dela, n so slabo plačane. Predavateljica je nato podnla solnčne, pa tudi senčne strani feminizma. Ena izmed glavnih senčnih strani je: nepravilna znpo-islitev žene. Ker so življenjske razmere porinilo ženo iz družine v delo v tovarni, se je odtujila domu in družini. In prav zato vidimo, da danes družina propada. Ona lažniva enakopravnost, ki jo je izpeljal boljševizem do vse potankosti, je ženo še tem bolj odtrgal iz družine in doma, da ie prvotna celica človeške družbe, družina, v temeljih ogrožena. Ker vemo, da je družina ona temeljna celica, na kateri se razvija vsaka višja socialna edinica, je nujno potrebno postaviti se v bran bulj-šivizmu in dvigniti družino in zakon k nekdanji svetosti. Edini iu najmočnejši nasprotnik boljševizma pa je krščanstvo. V interesu naroda, dižave in človeške družbe je, da vsi poklicani činitelji pio-!>••• i rajo krščanstvo. S tem bo tudi pravilno rešeno ionsko vprašanje. Po živahni debati, ki je sledila predavanju, katere so se udeleževali Rupret, Slapšak, Horn, Lindtnerjeva, Rusijan i. dr., je sledil občni zbor Slomškove družbe. Predsednik Štrukelj se je pred prehodom 'ia dnevni red v toplih besedah spomnil najvišjega po-spešcvatelja narodove prosvete, Nj. Vel. kralja ter je predlagal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, kar so zborovalci z navdušenimi klici ln ploskanjem sprejeli. Nato so zborovalci zapeli »Pravde Bog«. Potem je predsednik prečital pravkar došlo pozdravno pismo knezoškota dr. Rožinana, ki pošilja zborovalcem prisrčne pozdrave in iskrene želje k izidu /Umivanja in občnega zbora. Zborovalci *o nato tudi svojemu višjemu pastirju poslali brzd-javni pozdrav. Nato je slpdilo poročilo tajnice, ki je nakratko podala pregled dela Slomškove družbe v preteklem poslovnem letu, se spomnila važnejših veselih in žalostnih dogodkov v organizaciji, označila sodelovanje članstva pri raznih kulturnih napravah in priporočala, naj bi se po § 37. društvenih pravil v okviru Slomškove družbe ustanovili razni odseki, ki bi zbirali članstvo enakega zanimanja v delovni zajednice. Na ta način bo Slomškova družba nudila vsakemu članu vse in bo, kakor si je tudi doslej vedno prizadevala, delala za povzdigo izobrazbe svojega članstva, za prosveto naroda, za splošno blaginjo domovine in države. Sledilo je nato poročilo blagajnika, ki je poročal o dohodkih iu je prosil točne vršitve dolžnosti članstva v tem oziru. Nato je poročal tovariš R. VVagner o »Mladinski knjižnici«. Vsa tri poročila so zborovalci odobrujč sprejeli. Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil, je predsednik zaključil občni zbor. Ob sklepu so zborovalci zapeli himno »Povsod Boga«. Popoldne se je vršil kratek razgovor misijonskega odseka pod predsedstvom gospe Sadarjeve. Sklenilo se je, da se vrši v dneh 25. in 20. julija razstava, od članic misijonskega odseka izvršenih ročnih del, v korist inisijonom na Brezjah. Nato so se zborovalci razšli v splošnem zadovoljstvu 7. iskreno željo, naj bi bilo še prav mnogo takih prijetnih dni. Vič Srebrni mašniški jubilej praznuje danes naš ljubljeni župnik g. p. Teodor Tavčar. Malo je mož med nami, ki bi se z vsemi mislimi tako posvetili ideji, ustvarjati in pospeševati blagor in dobrobit družin in sploh ljudstva, kakor je to storil naš slav-Ijenec. P. Teodor se je rodil 12. novembra 1883 v Selcah pri Škof ji Loki, v frančiškanski red je vstopil 24. avgusta 1901, v mašnika pa je bil posvečen 12. julija 1906. Izvzemši eno leto, ko je poučeval na domaČem bogoslovju v Kamniku, službuje ves čas na Viču. Ko je bil prvi viški župnik pokojni p. Avguštin Čampa izvoljen za provincijala, je leta 1919. postal p. Teodor župnik na Viču. Plodonosna so bila leta njegovega službovanja na Viču. V župno cerkev je dal napeljati električno razsvetljavo, pospešil je nabavo novih zvoivov ne samo pri župni cerkvi, marveč tudi pri podružnici sv. Simona in Jude, kjer je bila na njegovo pobudo postavljena tudi nova, lepa cementna ograja. Zlasti je p. Teodor znan kot vnet in priljubljen pridigar. V prosvetnem oziru se naš jubilant odlikuje v tem, da je bil nn njegovo inicijativo zgrajen društveni doni, kjer jo našlo torišče svojega delovanja mnogo prosvetnih organizacij, katerim je bil dolgoleten predsednik in odbornik. Posebne omembe vredno je njegovo delovanje nn karitativnem polju. Pod njegovim predsedstvom je namreč Vincencijeva konferenca sv. Antona na Viču postavila otroško zavetišče. Z ustanovitvijo Hranilnice in posojilnice je mnogim pripomogel do lastnega doma. Razen tega no ostane prikrito njegovo delovanje kot odbornik javnopravnih korporacij, občinskega in šolskega odbora. Gospodu jubilantu izrekamo iskrene Ča-stitke in prosimo lloga, dn bi ga nam še dolgo vrsto let ohranil zdravega in krepkega. ftaro£aife , Slo venca'! Francoski narodni praznik Dne 14. julija ob pol 11 bo francoski konzul položil venec pred s|K>menik Ilirije, kot je to storil lani. Tudi šef avtokaravane Citroen bo poklonil tamkaj šopek cvetja. Nato bo g. konzul položil cvetje na vznožje spomenika pesnika Val. Vodnika. Od II. do 12. ure: Recepcija na konzulatu. Izročitev kolajn francoskih ognjegascev odličnim v Sloveniji bivajoči m predstavnikom Jugoslovanske gasilske zveze. Ob 12—15: Razstava vozil avtokaravane C i t r o e u pred »Zvezdo«. Na počitnicah v Mednem Toliko obrekovano in tako zgrešeno kopališče mestne občine v Mednem na Savi je zdaj vendarle prišlo prav. Mestna občina je uredila tamkaj počitniško kolonijo za revne mestne otroke. Otrok je v Mednem 46, samih dečkov, ki bodo prebili ob Savi na počitnicah ves mesec julij. Potem pridejo na vrsto deklice, zopet kakšnih 40. Kolonijo vodi v imenu mestne občine g. Klavora, učitelj v Šiški, pomaga pa mu njegova hči ter še dva gospoda, en uciteljiščnik in en akademik. Otroci se v Mednem prav prijetno počutijo. Ves dan so na soincu in v vodi. Zjutraj vstajajo ob pol sedmih. Potem se dečki umijejo, napravijo, določeni reditelji urede sobe in ležišča, nato pa je telovadba na prostem. Vse to traja do osmih, ko je tudi zajtrk. Od 8 do 10 se otroci igrajo skupno ' in posamič, vrši se pravcati živžav po zeleni travi j in na soincu. Od 10 do 12 je redno in sistematično | solnčenje in kopanje v Savi. Potem iinajo dečki 2 j uri počitka. Povedati je pa treba, da je razposa- j jeno mladež prav težko obdržati ti dve uri pri I miru: toda disciplina in red mora biti, zanjo pa skrbi fr. Klnvora s svojimi pomočnicami in pomočniki. Popoldne napravijo otroci časih izlet v bližnjo okolico ali pa se kopljejo v Savi. 9 zvečer zavlada v koloniji popolen mir. Hrano imajo otroci petkrat na dan. Zaitrku-jejo ob 8 zjutraj, malicajo ob 10, obedujejo ob 12, južinajo ob 4, večerjajo ob 7 zvečer. Vsi v koloniji so zdravi, veseli in srečni. Malemu Ferdinan-čku je bilo prve dni najbolj dolgčas, kar osamljenega se je počutil, zdaj pa se je navadil in je že prav tako razposajen kakor ostali junaki. Vsa kolonija je nastanjena ob Savi pri kopališču, kjer je postavljena za koloniste večja baraka Rdečega križa, tipa Doeker, ki jo je spretno postavil g. jagodic Anton, upokojeni pisar, ravnatelj. Kuhima in drugo pa je namcšceno v kopališču, ki je s tem vendarle postalo koristno in potrebno. spodinje ali pa ker jim niso znane tozadevne določbe »Poselskega reda«. Glede pravice do dopustov določa S 10 Poselskega zakona, ki pravi: »Po dveletnem službovanju brez presledka ima |xxsel pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Nastop dopustu na j se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva in na osebne razmere posla in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic. Poleg redne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej. Pravica do dopusta ugasne, ako posel odpove siJ'.h;>, al: ako |? iz tehtnih razlog ' (§§ 17 in 18) iz službe odpuščen. Če je iz okol-nosti razvidno, da je odpovedal gospodar poslu služIlo le zato, da bi preprečil pravico do poselskega dopusta, je posel opravičen zahtevati odškodnino v znesku, ki bi jo bil dolžan plačati gospodu r za dobo preprečenega dopusta.« Služkinje, poslužujte se svojih upravičenih pravic do dopustov. V slučaju, da bi Vam bile te pravice kratene, se obračajte na svojo orca-■nizacijo »Poselsko zvezo«, ki ima svoj urad v palači Delavske zbornice, Miklošičeva c. 22. I. iPrlmarlf K>jr. |eše ne? ordlnlra seBinika, Močidol pri Novem mestu; Novak Mihaela, 7 let, hči posestnika, Mirna; Trojanšek Anton, 78 let, upokojeni železničar, Zapuže pri Št. Vidu. Na velikem štimoreni kopališču oh Savi na Ježici bo danes popoldne igrala delavska godba >Zarja« pod vodstvom kapelnika g. Franceta Do-linarja. 0 Znižanje cen teletini: V ponedeljek, dne i3. t. m. se zniža dogovorno z zadrugo mesarjev cena teletini na sledeče: 1. od 22 na 20 Din za kg, 11. od 16 na 15 Din — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. 0 Ponesrečeni delavec Alojzij Lupajne. Včeraj smo poročali o hudi nesreči v Cebinovem skladišču, pri kateri se je smrtno ponesrečil delavec Alojzij Lapajne. Včeraj še niso bili znani podatki o njem, danes pa se nain je posrečilo dobiti točne osebne podatke. Alojzij Lupnjne je bil rojen 21. junija 1904 in je bil pristojen v Mirno peč pri Novem mestu. Bil je Žagar pri podjetju Žitnik na Ižanski cesti. Stanoval je v Zg. šišjti 45. Bil je dober, marljiv in trezen delavec. Med delavci, ki so ga poznali in ga cenili, je njegova tragedija zbudila splošno sočutje. 0 Nočno službo imajo lekarne: Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; jutri: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34 (Ljubljana VII). O Na angleški uačin pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke Šimenc. Kolodvorska H. © Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kanovar. pokopališče Sveli Urii, Ljubljana. — Telefon št. 27-87. © Vse barve, lake, firneže najceneje pri tvrd-ki »Lustra«, Gosposvetska cesta 12. FOTCAMATERJi! Vse fotopotrebščine dol i to t Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki Sj. Vid nad Ljubljano Blagoslovitev nove motorne brizgalne. Pro> stovoljno gasilno društvo si je letos nabavilo novo motorno brizgalno s 36 KS, ki je izdelek domače tvrdke Strojnih tovaren in livarn v Ljubljani in isto blagoslovi danes 12. julija. Prireditev se vrši s sle-I dečim sporedom: Dopoldne: 1. Ob pol 9 sprejem gostov in zbirališče vseh udeležencev ter sodelujočih pred gasilnim domom. 2. Ob 9 odhod v spre-j vodu skozi vas Poljane k sv. maši. 3. Ob pol 10 sveta maša. 4. Po sv. maši slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne. 5. Po blagoslovitvi po-i zd ravi in slavnostni govor, nato obhod v sprevodu po Št. Vidu do gasilnega doma, kjer se vrši defila-cija. Po defilaciji razhod. — Popoldne: Ob 3 vaja z novo motorko. Po vaji velika vrtnn ljudska ve-t selicn na senčnatem vrtu ge. Fr. Cirman, p. d. »pri Johanu« z bogatini srečolovom, šaljivo pošto, j petjem itd. Pri celodnevni prireditvi sodeluje pol-noštevilna želez, godba »Sloga« iz Ljubljane in šentvidski pevski zbor. — Ža okrepčila bo poskrbljeno. Slovenska Krajma Solskn slavnost In razstava v Pcrtofi. Na tihem griču, kjer stoji cerkev sv. Helene, že dolgo časa ni bilo takega vrvenja, kakor letos 28. 7n 29. junija. To dan je bila šolska slavnost in razstava. — Slavnost se je začela — kakor navadno — v cerkvi s službo božjo, ki jo je opravil domači župnik g. Vnrga Štefan, po maši je bila zahvalna pesem, molitev za kralja ln »Pravde Bog«. Slavnost se jo nadaljevala potem v šoli. G. šolski upravitelj Poredoš Štefan je v slavnostnem govoru podal jasno sliko srbske zgi^lovine in vzroke bitke na Koso-vem. Učenci so jako spretno deklamirali in ubrano peli. Spored je štel 18 točk. Kot nadaljevanje sporeda dopoldanske slavnosti je bila predpostavljena Finžgarjeva mladinska igra: »Vedež«. Otroci so kljub veliki vročini in utrujenosti jako dobro igrali. Ta dan je bila otvorjena prvič na tej šoli razstava ženskih in moških ročnih del ter risb in lepopisja. Razstava jo bila odprta do 5. julija 1931. Starši niso hoteli verjeti, da bi šolski otroci kaj takšnega zrnozui bili nauravitL t Lepote Kranjske gore Letovišče je zopet oživelo. Sicer prihajajo letos gostje bolj polagoma in nekoliko pozneje, toda upanje je, da bo v par dneh Kranjska gora popolnoma zasedena. Vsaj so pa dani tudi vsi pogoji zn to, zlasti ker so cene oskrbi in stanovanjem napram prejšnjim letom zelo nazadovale. Kar prijetno je bivati v takem gorskem kraju v tej vročini, ki tare meščane v ravnini. Ko prične okrog 11 pripekati solnce in poskoči živo srebro nad 40 sto- linio najboljše okrepitve v svežem alpskem zraku. _ Na tako zvani .lurjevi Pišenci, ob cesti proti Vršiču, gradi gospa Pavlovič z vso naglico penzijon i Erika«. Ho krasno, enonadstropno poslopje, vse iz lesa, ki bo imelo preko 20 sob, razne salone, kavarno in druge potrebne ubikacije. Zgrajeno bo v pristno gorenjskem slogu in opremljeno z vsem modernim komfortom. To bo velika pridobitev za naš kraj. S čolnom po Savi Ljubljana, 10. julija. Pretekli teden s« ie vršil pripravljalni sestanek za ustanovni Obrni zbor Kajak - kluba v Ljubljani. V Ljubljani jc namreč že 16 zložljivih čolnov, kojili lastniki so navdušeni prijatelji izredno lepega športa, namreč veslanja po naših jezerih in rekah. Prav sedaj sta odšla dva v Srbijo, kjer bosta prva preveslola navzdol po Črnem in Belem Timoku. Klub si bo zadal za glavno nalogo spoznavanje jugoslovanskih rek, jezer in morja ter izdelavo »vodnih kart'., katere bodo omogočile tujcem plovbo r>o naših rekah, s čemer bo mnogo ko- I leve in desne ali od spredaj nič redkega. Ker j» čoln pokrit tako, da je tisti, ki vesla, naravnost I prepet z nepremočljivim platnom, ne uide skoro nič vode v čoln. Če se pa čoln slučajno prevrne, se pa prevleka z lahkoto odpne sama od sebe, tako da veslač ni v nevarnosti in mirno lahko splava na breg in za seboj še vleče čoln. Ko se človek vozi z vlakom od jiostaje Save naprej proti Zidanem mostu in gleda v besneče valove, ki se raz-j bijajo v skalah, bi mislil, da za tako lahke čolne tu ni prehoda. In vendar je z zložljivim čolnom I prehod mogoč. Čeprav je treba v takih brzicah naj- rastočemu turistovskemu posetu in ne manj prebivalstvu iz bližnjih podgorskih vasi, ki imajo v višavi gozdove in košenice. Podružnica je kupila zemljišče okoli studenca v svojo last in dosegla zabrano sekanja gozda nad studencem. Lepo zamišljen načrt za ograditev studenca vštevši napajalno korito je izdelal domačin, inženjer g. Mušič Marjan brezplačno. Z vso naklonjenostjo spremlja namero podružnice sedanji lastnik gozdne veleposesti, lesni industrijalec g. Šiška Ivan iz Ljubljane in zvesto izvaja mišljenje gospodarjevo upravitelj g. Zom-Ijak. Izvršitev načrta bo vodila podružnica v brezplačni režiji po nekaterih požrtvovalnih veščih svojih Slanih. — »Gospodična« dobi tudi svoj vrt, da jo bo poveličevalo živobarvno cvetje Trdinovega vrha. Štirje visoki in vitki topoli pa bodo vidno daleč na okoli opozarjali na romantični dvor •»Gospodične« in njen mikavni cvetlični vrt. Podružnica ne razpolaga z zadostnim denarnim zneskom za izvršitev nameravane potrebne, obče koristne in Na Gorjancih je (letno... Na naših bajnih Gorjancih kar mrgoli raznih turistov in izletnikov, ki gori taborijo. Veliko je gori Novomeščanov, še več pa je tujcev. Iz Ljubljane tabori na Gorjancih nemški viteški red s svojimi gojenci, Zagrebčani so se pripeljali baje v treh avtobusih, prišli so ludi skavti, ki so pred kratkim taborili ob Krki pri gradu Otočec. — Lepo in gorko vreme vleče jjudi v božjo naravo, kjer se po svoje lahko pove-sele in občudujejo stvarstvo božje. Obsojen cerkveni tat. V petek je došla v Novo mesto vest, da je bil v Celovcu obsojen na sedem let ječe 20 letni Gustav Ferlan, ki je poleg drugih večjih tatvin v Velikovcu, Špitalu ob Dravi in v Beljaku izvršil tudi cerkveno tatvino v novomeški frančiškanski cerkvi v noči od 80. septembra na 1. oktobra lanskega leta. Velezaniniivo predavanje n Ameriki je imel v sredo in četrtek obakrat ob 8 zvečer naš rojnk akademični slikar g. Božidar Jakac. 0- Cvetlični dan. Opozarjamo še enkrat na cvetlični dan. ki ga priredi Rdeči križ. podružnica Celje dane« dopoldne. Cisti dobiček cvetličnega dne je namenjen oškodovancem po toči v Dramljah in v Šmartnem v Rožni dolini. Kakor znano, je toča kmetom v omenjenih krajih potolkla ves pridelek letošnjega leta. 0 Priobčitev vojnega razporeda. Vsled naročila komandanta vojnega okrožja v Celju in komandanta dravske divizijske oblasti se vrši v nedeljo, dne 19. julija 1931 točno ob 8. zjutraj na Glnziji ob Ljubljanski cesti priobčitev vojnega razporeda obveznikom, dajalcem živine in prevoznikom. Z ozirom na to se morajo vsi v Celju (mestu) pristojni vojaški obvezniki letnikov 1881 do 1(109 in vsi v Celju bivajoči lastniki konjev itd., vozov in avtomobilov in inoLociklov ne glede na pristojnost osebno oglasiti na Glaziji vojaški komisiji. Prinesti se morajo seboj vojaška izprava. lastniki avtomobilov in motociklov pa nove evidenčne številke. — Kdor se temu razglasu ne bo odzval, bo strogo kaznovan. — Mestni načelnik: dr. Goričan. & Zobozdravnik dr. Stane Vrhovec ne ordi-nira od 12. do 26. julija t. 1. es Nesreče. V četrtek, 9. t. ni. je v Veračah pri Šmarju padel s češnje 17 letni posestnikov sin Uršič Jane/.. Pri padcu si je zlomil desno nogo. — V soboto, U. t. m. se je 54 letni sluga na državni realni gimnaziji, Trobec Ferdinand, v Celju pri delu vsekal v levo roko. 0 Komisijski ogled zaradi dopolnitve čistilne napravo s ponikovalnicatni pri tvrdki \Vostoii se je vrSil v sredo, 24. junija. 0 sklepih tega ogle (ki javnost takrat ni zvedela ničesar "drugega, kakor da si je geološki izvedene*' pridržal svojo iz javo za tri dni. »Potem pa vso tiho je bilo«. Danes, ko je preteklo že skoraj tri tedne, javnost še vedite ni mogla dognati dragega o tej čistilni«- napravi kakor to. da še vedno strahovito smrdi. Zato prosimo merodnjne faktorje, da nam vsaj povedo, kaj da se je ukrenilo v tej zadevi, bodisi da je odgovor negativen ali pa pozitiven. Bomo vsaj vedeli, pri ceni da smo. & Kopalci mostnega kopališča se pritožujejo, češ, dn avtomobili, ki vozijo v Lisce in naprej, strahovito vzdigujejo prah, tako da so navadno celi oblaki prahu nad Savinjo v oboli kopališčih. Vprašujejo, zakaj da mestni avlo te ceste nikoli ne škropi. kar bi se vendar lahko odredilo, n. pr. od ženskega kopališča do Seidlovega studenca. Nadalje zakaj se dopusti vkljub pre[x>vedi, da otroci na levom bregu Savinje vedno nogomet igrajo in s tem motijo kopalce, ki se tam solnčijo, kjer so vedno v nevarnosti, da dobe žogo na glavo, v hrbet ali trebuh. Prav tako kakor igranje nogometa je I prepovedano na levem bregu tega dela Savinje slačenje; pa tudi to ljudi nič ne moti, da ne bi kršili te prepovedi, dasi ima človek večkrat ob takih prilikah vse kaj drugega, nego i-^totska čuv-stva, kadar mora to gledati. Čudovito osvežilo za poleti! Kadar je vročina in prah, je kar potrebno, da si umijete glavo z Elida Shampoo« no m. To Vas osve« ži in Vam ohrani lase lepe in zdravel Vsak teden po enkrat 9i umijte glavo! ELIDA SHAMPOO »lartuljkova skupina, Špik (2472) s Srednjega vrha pinj Celzija, tedaj potegne od vzhoda hladen veter, ki razžene vso vročino, da ti je na solncu ravno tako prijetno kakor v senci. Za zabavo skrbi zopet izborni operni jazz iz Ljubljane, ki je prišel letos tu sem s popolnoma novim sporedom. Igra stalno v kopališču in zvečer izmenoma v hotelih in restavracijah. Čudno je, da gostje niso dostopni za klasično glasbo; večina je la lahko godbo, pa naj si bodo že valčki, šlagerji ali pa tudi kakšen »auf biks«. Kakor lansko jeto. Izvaja tudi letos naš cerkveni pevski zbor vse nedelje v sezoni, pri glavni službi božji inštrumen-talne maše, pri katerih sodelujejo člani opernega orkestra. Preteklo nedeljo so peli Kempterjevo mašo v D-molu, prihodnjo nedeljo pride na vrsto Sattnerjeva Missa Seraphiea«, pozneje Faist, Fil-ke i. dr. Imamo več odličnih gostov, med drugimi g. P Hugolin Sattner, ki je tukaj že drugi teden in ložira v penzijonu Zlatorog . Odkritosrčno mu že- Penzijonu nasproti gradi neki Zagrebčan lepo vilo. Načrt je bil zamišljen v hrvaškem slogu, toda j banska uprava ga ni odobrila in zahtevala domačega, ki je tudi že izgotovljen in predložen v po- j trditev. Oglašajo se pa že interesenti kot kupci za i druge senožeti v Pišencah in na ta način bo na- j stala tamkaj popolnoma nova kolonija — letovišče s krasnimi stavbami v gorskem slogu. Mirni in idilični kraji, kjer so nekdaj ukali pastirji, pritrkavali ovčji zvonci in prepevale grabljice, bodo spremenjeni v parke iti oglasil se bo saksofon mesto ov-novega roga. I Poleg drugih gostov imamo okrog 120 skav- tov iz Zagreba, v nedeljo pridejo Borci, ki bodo ; taborili v Martuljeku, »Za Gmajnico« so si pa po-! stavili šotore člani slovenske opere, ki se gredo tudi skavte. Toraj je življenje v letovišču dokaj pe-stio. Dal Bog, da liani bi bilo še vreme naklonjeno, od česar je odvisno razpoloženje letoviščarjev in — žepi Borovcev. iVovo mesto Ograditev studenca »Gospodična«. Podružnica SPD v Novem mestu je zaznala potrebo prikladnega zajetja in trdne pa okusne ograditve znamenitega, daleč na okoli edinega studenca, ki ga že tudi ljudstvo odlikuje z nazivom »Gospodična« (822 m), na pobočju Trdinovega vrha (1181 m) v Gorjancih. Ukreniti hoče, da se studenec ne bo nadalje cepil in okolico zantočvirjal in urediti ga, da bo kot cnjen izreden dar prirode udobno služil olepševalne naprave. Obrača se torej na oblasti in na prijatelje naše milobne dolenjske krajine in zlasti bajnih Trdinovih Gorjancev s prošnjo za dobrohotno pomoč. Ako se bodo v bližnjih dneh naše planinske čebelice razletele po domovih naših rodoljubov in rodoljubkinj s prošnjo za prispevek, da dobi sedaj zapuščena »Gospodična primerno moderno opremo, tedaj prosimo, da njih topla želja no naleti na trda srca. — Odbor podružnice. ristil našemu tujskemu prometu. l*rvi začetki toga lepega športa so se začeli pri nas leta 1906. Upamo, da bo število prijateljev tega športa kmalu narastlo in da bomo premogli v kratkem vsaj 50 čolnov, saj jih je v Zagrebu nad 100. Nihče ne bi verjel, da je mogoče z zložljivim čolnom veslati po Savi Bohinjki od Bohinjske Bele naprej in od stoka obeh Sav naprej mimo Kranja, Ljubljane, Zidanega most«, Zagreba do Donave. Zelo zanimiva je vožnja po gornjem toku Save. Prvo kočljivo mesto je pri Radovljici, drugo pri Sv. Joštu, naslednje 1 km j>od Kranjem, naslednja pa so v soteski proti Zidanemu mostu. Obleko in vse jiotrobsčine mora imeti vsak v ne-premočljivih vrečah, ki so za vsak slučaj privezane v čolnu. Pri vožnji skozi brzice niso tuši od prej privezati čolne, izstopiti in si natančno ogle* dati vse muhe Save, ki drvi skozi brzico, {vin sicer odskakuje na visokih valovih kakor lupina, s spretnostjo pa ga veslač lahko pripelje skozi vse Scil« in Kuribde, ne da bi pri tem doživel brodoloma. Slika nam kaže vslop v brzico, nekoliko nižjo od podaje Zagorje, ki se začenja ob gradu Prusnik. Tu toče glavni tok naprej j>o desni strani, potem pa preide na levo. Kdor napravi enkrat tako vožnjo, mora biti navdušen in prizjiati temu <>|>ortii prvo mesto za turistiko. U [Kitno, da se I »o pri nas I ta šport lepo razvil, tako da ne bomo imeli samo , Mvlino zveličavnega« nogometa. Da t »o k temu doprinesel čim več ljubljanski Kajak-klub. ki se ustanavlja, smo prepričani. Kranj Pri trgovskem gre.niiju za kranjski, trziški in Škofjeloški okraj v Kranju so se vršile, kakor slišimo, že več let razne nepravilnosti v denarnem poslovanju. Zadnji čas so temu prišli na sled in je tozadevno uvedena sodnijska preiskava. Zdravstveno stanje, krovca Štefana Primožiča, ki se je ponesrečil v sredo dopoldne v Rakovici, se je v poslednjih dveh dneh precej izboljšalo, ter je nevarnost smrti minula. Pevski koncert »Obilica«. Akademsko pevsko društvo »Obilic« iz Belgradu, ustauovljeno 1. 1884.. se bo na svoji pevski turneji po Savski in Dravski banovini ustanovilo tudi v Kranju, kjer l»o v četrtek, dne 16. julija, priredilo ob pol 9 zvečer koncert v dvorani Narodnega doma. Obiličcv pevski zbor šteje okrog 80 pevcev in pevk in je najboljši srbski pevski zbor ter je za koncert pričakovati velikega zanimanja kljub neugodnemu času. Kranjska gasilska tombola. Vsn društva se opozarjajo, da ne prirojnjo svojih veselic na dan 2. avgusta, ko se bo vršila tradicijonalna velika gorenjska tombola kranjskega gasilnega društvu. Sprememba naslova, lov urim /a gumijeve izdelke »Vulkan« v Kranju je dobila zadnje ti ni novo ime »Semperit«. Ali ima ti sprememba kot ozadje pregrupueijo kapitala in vodilnih oseb, zaenkrat še ne moremo reči. Svetov-noznane tvorniee »Semperit« imajo svoje obrate po raznih državah. Preselitve. Ni še dolgo od tega, ko se jc knjižnica francoskega krožku v Kranju priselila v poslopje gimnazije. Gremij trgovcev za okraj Kranj je preselil svojo pisarno i/ tiskarne sSuvc« v poslopje Mestne hranilnice. ( Ali obnovitev prošnje — ali izgon. Okrajno načelstvo v Kranju opozarja vse inozemce, ki bivajo in so uslužbeni v Kranju, na j vsaj I mesec pred potekom zu bivanje dovoljene dobe obnove prošnje /a nadaljnje bivanje, ker jim v nasprotnem slučaju preti čisto enostavno nevarnost izgona iz države. Okrajno načelstvo je bilo primoruno seči po tem sredstvu, ker so j gospodje inozeinci to odredbo precej cin*"*"" | briskirali. Macedonska svatba ua vaai. — Ženin in nevesta r sredi. Dnevna kronika Koledar Nedelja. !-• julij« ("• pobinkoBtna nedelja): Mohor in Fortunut, mučenca. Ponedeljek, 13 julija: Anaklet, papež; Frančišek Šolan., »poznavalec. Novi grobovi -j- V Ljubljani je včeraj umrl« gospa Frančišku Crček v starosti KIS let. Pokojna je bila v do-brniški župniji na Dolenjskem splošno znana kot vzorna krščanska žena in zgledna mati. Pogreb bo danes ob pol :t popoldne iz hiše žalosti. Idrijska ulica •Ju. Pokojni blag spomin, težko prizadetim naše najiskrenejše sožalje. Osebne resli lz sodne službe Višji sodni svetnik dr. Jakob kanila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani ie prideljen v službovanje btolu sedmerice, oddelek H v Zagrebu. Dr Konda odide ze prve dni prihodnjega tedna na svoje novo službeno mesto. Na drž konservatoriju v Pragi je ul)M>t-xiral in. m. kompozično šolo pn prol. k B Ji-uiku g. Drugo sijunec iz Mariboru. Med dru-i.n je zaslovel zlasti po svojih priredbah luziško-sibskih narodnih pe.suii. ki so bile n praškem tonfilmu in rudiu. Državna tehsiilna šola v Kranju Ker različni interesenti pismeno vprašujejo ravnateljstvo dr/, tekstilne šole v Kranju radi sprejemnih pogojev, načina šole, vpisa in podobnih >tv ari, prin.i amo tu podroben načrt, ki ga je ravnateljstvo šole izdelalo in ki odgovarja vsem morebitnim vprašanjem interesentov. I. Vpisovanje novih učencev v L letnik drž. tekstilne šole v Kranju se vrši I. in 2. sept. 1931 dopoldne. /.• zamudnike 3 sept 1931 od 9.—12. ure. 2. Sprejemni i/piti se vršijo 4. in 5. sept. 1931 ob o. uri m sicer za kandidate z malo maturo samo psihotehn. preizkušnja, za kandidate s kvalifikacijo po čl. 00 b) in c) Pravilnika o delovanju, redu in |ioukii na drž. tehn. srednjih šolah iz sledečih predmetov: a) narodni jezik: b) geometrija; c) aritmetiki, č) lizika; d) risanje, (snov za nižji tečajni izpit); e) psihotehn. preizkušnja. K prijavi naj učenci prinesejo s seboj sledeče dokumente: a) rojstni in krstni list; b) doniovnico; c) zadnje sol ko izpričevalo; č) izkaz o ev. zaposlitvi (praksi) po končanih študijah; d) nravstveno izpričevalo, ako kandidat ne prihaja direktno iz šole. 3. Vpi-sovanje vseh sprejetih učencev se vrši v I. letnik dne 9. sept. 1031 od 9,—12 ure, v II letnik popoldne od 15. 17. ure. -1. Pričetek šolskega leta dne 10. >ept. 1031 z obvezno šolsko mašo. 5. Redni šolski pouk se prične II. sept. 1931 ob 8. uri. Ostale uestt — Sa Brezjah ima duhovščin« radovljiške dokanije dne 1"). julija dopoldne običajni niarijan-ski sestanek. Cršiilinski samostan v skolji l^iki sprejema v svoj vzuojni zavod za šolsko leto 1931-32 soli odru sla dekleta, ki se žele naučiti nemškega jezika. Hkrati s" uče tudi gospodinjstva. Obmejna zastav« v Planini pri Rakeku. Obmejna državna zastava se bo postavila 19. julija brez slovesnosti iu veselice, zato odpade spored, ki smo ga objavili v nedeljo. Občinam bivše mariborske oblasti. Od Bte-v i 1 iz i ti občin smo prejeli naročila za tiskovine v dvrlio ob, - ..'ga obračuna za leto 1929-90. Sporo-čanio, da imamo le nekatere tiskovine In še te v malem številu na razpolago. Ako jia se jih dovoljno število oglasi -e ta teden, bomo takoj tiskali in razposlali. Te tiskovine se dobijo samo j>ri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. PoUvii na vožnja ftlbenik tja in nazaj (hI 23. julija do 23. avgusta. Legitimacije pri »Putnt-J,u v Ljubljani. Dunajska cesta 1 in pri podružnici Hotel Miklii V priloei »Službenih novin« št. 154 od Pl julija t I je objavljen Zakon o izkoriščanju vodnih -il , Zakon o izmenjavah in dopolnitvah v z.'družnih zakonih in Zakon, s katerim se pooblašča minister trgovine in industrije, da izda naknadne uredbe in predpise za izvršitev zakona o izvozu in uvozu [»šenice. rži in pšenične moke od 27. julija 1981 in kontrolne ukrepe za izvršitev istih. Direkcija drž rudnika Velenje sprejme takoj v delo ii do 8 prvovrstnih zidarjev, veščih vseh železobetonskih del, in 8 prvovrstnih stavbenih tesarjev, po možnosti cele partije. Keflektanti, obskrbljeni s potrebnimi dokumenti, naj se takoj prijavijo pri Direkciji drž. rudnika Velenje. Z»|irta cesta. Županstvo Vič razglaša, da bo Tržaška cesta med Oliniko ulico in viško mejo zurndi zgradbe zbiralnih kanalov po tej cesti od torka 11. julija t I napiej za nedoločen čas zaprta. Promet z Vua v Ljubljano in obratno naj se vrši z. (lllnr pn cesti XV preko železniškega prelaza v Kožno dolino, iz Ljubljane pa po Erjavčevi cesti čez železniško progo po poti v Hožno dolino. — Olepševalno in tujskoprometno društvo S|). Polskava-1'ragersko je priredilo jireteklo nedeljo, dne 5. t. m. tombolo, katera je z ozirom nn današnje težke finančne razmere dokaj dobro usjie-la Temu uspehu je pripisati predvsem darežljivim okoličanom: Mariborčanom, Frainčanom, Slov. Bi-stričanom in Zg. Polskavčanom. kakor tudi domačinom. ki so z obilnimi darovi priskočili društvu na pomoč. Odbor se čuti dolžnega, da se javno zahvali vsem dobrosrčnim darovalcem in se jim tudi za bodoče priporoča. Tečaj z« radio. Učitelji, ki se nameravajo udeležiti tečaja z« radio izven rokotvor-negu tečaju, ki gu priredi kr. bonska uprava, naj se /glasijo v ponedeljek. 13. t. m., ob jkiI t« nu realki v Ljuhljuni, Vegov« ulicu. Tečaj traja skozi 4 tedne in se vrši ob ponedeljkih, sredah SjSSTIO tedaj potuješ brezskrbno na počitnice, ako si cied odhodom nabaviš iu petkih od pol 18 do 10. - |UU sekciju za Dravsko bunovino v Ljubljani. — Odredba za hotelirje. V smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije Im> društvo -Ptllliik< izdalo II. izdajo Hotelskega vodniku«, ki bo veljal do I. aprila 1052. Oni hoteli iu peil-zijoni, ki bodo kršili ustanovljene cene, označeni: v tem Vodniku«; sc v izdajo I- 1932 ne bodo več sprejeli. V hotelih in pen/ijonih, navedenih v Vodniku«, morajo biti nu razpolago posebne knjige za pritožbe. Ban je odredil, da politične oblasti nadzirajo, ali se hotelirji drže o/nučenih cen in ali je v hotelih gostom nn razpolago knjiga /a pritožbe, potrjena od pristojne oblasti. — Za Aljažev prosvetni dom na Dovjem so poleg že objavljenih darov v skupnem znesku 8264 Din 50 ji darovali šc sledeči: Prevzvišeni g. knezo-škof dr. (iregorij Rozman 1000 Din, Osrednji odbor SPD v Ljubljani 250 Din. Po 100 Din: Msgr. Stanko Premrl v Ljubljani, Električna zadruga v Sp. Šiški, advokat dr. .luro Adlešič v Ljubljani, prof. dr. fOdn Slajmer v Št. Vidu nad Ljubljano, Janko Češnik v Ljubljani, neimenovan z Dovjega, neimenovan iz Mojstrane. Po 50 Din: Osrednja vinarska zadruga v Ljubljani, Hranilnica in posojilnica v Kamniku, primarij dr. Franc Derganc v Ljubljani, Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljici, okrožni zdravnik dr. Franc Kogoj nu Jesenicah, odvetnik dr. Aleš Stanovnik na Jesenicah, kutehet Franc Bonač v Ljubljani. Po 10 Din: Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Kmetijska zadruga v Starem trgu pri Ložu, neimenovan s Sv. Jošta. Najlepša hvala! Marfhop Pohorska vzpenfača - re&eno vprašanje Oblečemo las elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno, tudi na obroke I il. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 — Dve novi knjigi: Knjižne zbirke Jugoslovanske knjigurne v Ljubljani prinušujo zopet dve novi knjigi: F rana Levstiku z b r a u o <1 e 1 o. III. zvezek — Pripovedni spisi, uredil dr. Anton Slodnjak. (Leposlovna knjižnica.) Cena v platno vezani — za nenaročnike — 80 dinarjev ter Pregelj dr. Ivan Izbrani spisi. VI. zvezek: Idile in groteske. (Zbirka domačih pisateljev.) 45 Din, vezana (>0 Din. Glej dunušnji celostranski oglas. — Snnatorij v Mariboru. Gosposka ulica 49 telefon 2158. Lastnik in vodja primarij dr. če r. nič, speeijalist /a kirurgijo. Sanutorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim s o I n -ccin za obsevanje run. kostnih in sklepnih vnetij; t o n i z u t o r j e m za elektrizirmije pr poškodbah in olilapclohti čreves: d i« ter. inijo za električno pregrevanje in elektr. i/-žigunje; žnrnico »nalnc za revmatična in druga boleča vnetja; »e n t e r o c I o u n e t j em« za notranje črevesne kopeli pri zupeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne. — Noseče matere se morajo skrbno vn-j rovuti vsakegu zaprtju z uporabo naravne I »Franz-Joseft-grenčice. Predstojniki vsenčili- škili klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Joscfr-vodo, ker se lahko znuživo in sc gotovo |x>jnvi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Joscft-grenčicn se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Društvo gozdnih posestnikov opozarja, da ni izdalo nobenemu uslužbencu pravite nabirati člane, pobirati članarino, ulj izdajati kakršnakoli potrdila. — Društvo gozdnih posestnikov. Uradniška posojila daje Betgrajska zadruga, Ljubljana, poštni predal 307. — Sanitol za razkuževanje za časa nalezljivih bojezni se dobi v vseh lekarnah iu drogerijah. Zahtevajte le originalne steklenice! — Kemična sredstva, ki so potrebna za zatiranje škodljivcev v sadjarstvu, ima v zalogi tvrdka »Chemotechna«, Ljubljana, .Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A in E. Skaberne) — Zobni atelje dentist tehnik Bevc Jožko. Ljubljana, Gos|vosvetska cesta 4-1. poleg Figovca (nasproti -Kneza«) redno sprejema od P—'; 1 in od 2— Po dogovoru tudi izven teh ur. Telefon št. 32-%. Zacherlin i inrčesni prašek v originalnih steklenicah In škat-Ijicali urtft! ves mrč s. Dobiva se povsod Zacherliuc, Ljubljana Beethovnova tilic i štev. to Vrhnika Sigurna smrt vsemu mrčesu! Preteklo nedeljo je imclu Vrhnika veliko i gasilsko slavnost. Ze dolgo zuželjeilii avtoiuo-j bilnu motorna brizgulnu je bila blagoslovljena. Delo je večina |>opolnoniu domače. \uto sam je I društvu daroval g. Jože Jelovšek. opekarnnr in I veleposestnik nu Vrhniki, karoserijo je prav lično izdelal Franc Žitko, kovaška dela pa mojstrsko i/.vršil Leskovec Jakob. V znak pn/nunja so gasilci na predvečer blagoslovitve naredili |>odokiiico z. godbo in izročili g. Jelovšku diplomo o čaatnem članstvu. Drugega dne popoldne ivi je gasilski kurat. stolni kanonik g. Mih. Opeka blugoslovil ob navzočnosti cele vrhniške gasilske ž.upe in liinogobrojnegu občinstva novo brizgalno pred gasilnim (lomom, nakar je imel lin navzoče krutek nagovor. Med drugimi je g voril tudi župan občine Vrhnika in Milko II" jan, bivši tajnik Jugosl. gasil, zveze in njen soustanovitelj. Pri blagoslovitvi «o kumovoli: pn. dr. Lovrenčičevu, ga. Tomšičev u. soprogu le-, industrije« in usnjarju, gdč. Kunstolnovn, lici le-, veleindustrijnlca, g. župan teklu v najlepšem razpoloženju in se je dosegel načelen sporu/uin. Pregledali bo še treba stavbno načrte in višino stavbne svote. nakar bo sklenjenu definitivnu | pogodba iu se bodo zaprosila merodu.ju« obla-i stvu za koncesijsko dovoljenje. Bo to dvotirna j talna železnica na električni pogon; tekla bo i/. 1'eker preko lteiserjevegu zemljišča v smeri proti Bolfenku, imela bo dva osebna in dva tovorna vozu. Vožnja do vrha bo trajala predvidoma 20 minut. Voznimi Ik> znašala zu osebo 25 Din. Veleposestnik Reiser je dal zemljišče, po I katerem bo teklu železnica, brezplačno nu ruz-I polugo. tipati je, du pride v najkrajšem času do ' deli n i t i v ne pogodbe in se bo sklical občni zbor zadruge, da končnoveljavno odloči o graditvi v/penjuče. Stavbna tvrdka bo kreditirala v ! znatnem obsegu proračunski znesek, da se nu tiik način čim uspešneje vpelje v naši državi. ["] Nova planinska postojanka bo Ribniška koča, katere gradnja gre h koncu, tako da bo na Veliko gos|X)jiiico najbrže likof; slavnostna otvoritev pa jeseni. Nova avtobusna proga. Banska uprava je dovolila mestni občini mariborski koncesijo za avtobusni osebni jiroinet na progi Maribor— Hoče— Reka. Starši ne smejo obiskati svojih otrok. Prejeli smo: Dosedanje izkušnje v Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju nas silijo, prepovedali obiske starsev tekom bivanja njihovih otrok v domu. Razlogi so zelo tehtni m vsakdo, ki je količkaj uvideven, jih bo znal upoštevati. Otroci se brezmejno razburjajo ob priliki obiska svojih staršev, /budi se jim inočno domotožje, katerega pred obiskom niso imeli. Nadalje nastane motnja v razvoju njihove samostojnosti, discipliniranosti in volje, kar so vse izvrstne karakterne kvalitete, katere vsrkavajo mlade duše tekom enega meseca iu ki so poleg zdravstvenega faktorja bistven namen kolonije. Končno povzročajo obiski otrokom skvarjene že-lodčke. ker se jireobjejo sladkarij, salam etc., done-šenih od staršev in izročenih otrokom brez vednosti vodstva kolonije. In najhujše je pa še to, da ti obiski povzročajo pri onih otrocih, ki takih obiskov sploh ne pričakujejo radi skromnih razmer svojih staršev, nekak odpor proti svojim tovarišem, občutek manjvrednosti, zapostavljenosti in še druga občutja, ki na mlado dušo gotovo ne vplivajo blagodejno. — Odbor društva za zdravstveno zaščito otrok iu mladine v Mariboru. ( i Vpisovanje v I. letnik državne trgovske akademije v Mariboru. V I. letnik sc sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 4 razrede gimnazije, realne gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom. Učenci in učenke meščanskih sol z zaključnim izpitom se lahko vpišejo v L letnik, če opravijo preje dopolnilni izpit. Vsi. ki hočejo biti sprejeti, morajo najkasneje do začetka septembra vložiti prošnjo. kateri je priložiti izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu oz. o končnem izpitu na meščanski šoli ter krstni list, s katerim se izkaže, da učenec v šol. letu. v katerem se vpiše, dovrši 14—17 let. Učenci gimnazije (realne gimn. ali realke) kolekujejo prošnjo s kolkom od Din 5, učenci meščanskih šol pa prilože še kolek za Din 20 za rešitev H Končni izpiti na A. R. Legalovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru. K notici, ki smo jo objavili pred nedavnim pod gornjim naslovom, dodajamo inknadno, da so do izredno lepih uspehov ob zaključku letošnjega šolskega leta pripomogle odlične učiteljske moči, ki delujejo na zavodu, vzorna disciplina in nadzorstvo kakor tudi dobro ravnateljstvo. Novi tečaji se začno na omenjenem zavodu dne 0. septembra t. I. Vpisovanje in pojasni-i la tudi pismeno v Slovenski ulici 7 zraven trgovine W6gcrcr, telefon 2161, od 8 — 12 in od 2 do pol 7. Radi gospodarske krize znatno znižana šolnina. Zavod ima tudi svoj lasten internat. □ Radi ponarejanja tisočakov se bosta zagovarjala v kratkem pred tukajšnjim senatom trojice 62-letni fotograf Franc Rupnik ter 43-letni delavec Gaš|ier Potočnik; soobtozenih je še šestero drugih, ker so obema pomagali. □ Mariborčani in Zeppelin. Na radijsko vest. da bo pltil Zenpelin danes ob Koroški, so Mariborčani naravnost navalili na koroške vlake ter se podali na Urško, od koder upajo, da se jim bo nudil lep razgled na kraj, nad katerim bo baje plul Zeppelin. □ 1000 delavcev /a kruhom. Kakor vsako leto tako jc tudi letos najela delavska centrala v Berlinu sezonske delavce za Nemčijo. Preko mariborske Borze dela jc odpotovalo v Nemčijo do 1600 sezonskih delavcev, pretežno iz Slovenske Krajine. Te dni je šel zadnji letošnji transnort. □ II proccsu proti Moltorku bo povabljenih preko SO prič; razprava sc bo vršila v prejšnji porotni dvorani. Ker se pričakuje izreden naval Sedaj je suuio na občinstvu, d« vneto |iodpisujc in na In način podpre uspelo akcijo /a /.gradnjo Pohorske vzpenjate, katere vprašanje je s tem stopilo v svojo končno fazo. Nuvedena tvrdka jc šla celo tako daleč, tla ne bodo zadružniki nik-dur prisiljeni s kakimi novimi plučili prispevati k amortizaciji kreditirane vsote. Vzpenjata bo po dosedanjih kalkulacijah jtalu 5,250.000 Din. Zadrugo iinu trenutno vplačanih, deloma podpisanih in zagotovljenih 2 milijona Din. Tako manjka do končne vsote najmanj |xil milijonu Din, kar bodo meščani gotovo rudevolje žrlvovull, da dobi Maribor kot prvo mesto v državi vzpenjučo. Ostalo vsoto kreditira tvrdka Fulilcs in Schulze. V smislu rcntabilitetliih računov se bo vzpenjaču najbrže že v petih letih amortizirala, če vzamemo zu podlago letno frekvenco 40.000 potnikov. Razen tega je treba jemati v jioštev, da bodo šli gotovi nemajhni dohodki nn račun prevažanja tovorov: suj je zniiiio, da plačujejo žc sedaj naše pohorske postojanke za dovoz ruznih živil in pijač Icuio ogromne vsote. Vzpenjaču bo prav gotovo mnogo pripomogla k napredku tiijskegu prometa v našem mestu iu bližnji okolici. Zu vztrajno delo |>ri uresničenju gre zadruginemu odboru vse priznanje. občinstva, bo dostop v dvorano dovoljen samo proti posebnim vstopnicam. Mariborski šahovski šampijou. jugosloven-ski šahovski mojster Vasja Pire, se bo udeležil svetovnega šahovskega turnirja, ki bo dne 22. avgusta na Bledu i,i ki se ga bodo predvidoma udeležili tudi dr. Aljehin, Bogoljubov in Niemzovvitsch. H Neurje nad Mariborom. Včeraj popoldne so zagrnili temni oblaki nebo. Med gromom in bliskom je padala toča in povzročila zlasti v krajih po meji nemalo škodo. Strela je udarila v Kolodvorski ulici v dve drevesi. Razen tega je vihar izruval v mestni okolici več dreves. Kolodvorska ulica je bila za promet nekaj časa zaprla, ker je bilo treba odstraniti izruvana drevesa. □ Konji v avto. Včeraj jc prišlo na Aleksandrovi cesti do karambola. Splašeni vojaški konji so zdrveli v avto. K sreči ni prišlo do težjih poškodb. Krivda še ni dognana. □ Gadja zalega. Gad je pičil v nogo učenca prvega razreda osnovne šole Jožefa Skutnika iz Trbonj. K sreči je bil gad še mlad in ni bila rana smrtonosna. Pohištvo MEDEENO NAJSOLlDNEJSE in NAJCENEJŠE PR. BARONA Slovenjgradec V znamenju napredka. Tukajšnja tovarna meril, ki je bila pred par leti Se na zelo slabem stališču, bi gotovo šla v jiropast, ako bi ne dobila v letu 1928 novega z.olu podjetnica lastnika Ivana Mikoliča. Dočini je znašalo število vseh delavcev prej le okrog 30, je sedaj zaposlenih tu že nekaj nad sto delavcev. TovarniSki objekti, ki so bili prej zelo zapuščeni, so seilnj vsi prenovljeni. Ker letna kapaciteta vsako leto narašča, je bilo treba zgraditi in razširili že obstoječo tovarno. Zraven tega se tovarna vsako leto izpopolnjuje z novimi modernimi stroji in napravami. Da more podjetje ustrezati zahtevam svojih naročnikov, je bilo treba Zobozdravnik Dr. Jože Picej v Slovenjgradcu od 19. juliju pa do 30. avgusta t. I. oh ponedeljkih in torkih ne ordinira. tudi to leto izvršiti eno etapo tega dela in sicer se je pokazala potreba po večji moči. Parna loko-mobila, ki si jo je podjetje nabavilo šele pred dvemn letoma, je postala preslaba. Zato je bilo letos treba zgraditi novo, muogo večjo kurilnico, v katero bodo namestili novo okrog 2800 kg težko lokomobilo, močno za 120 KS, pri normalni izrabi moči |io potrebi jia lahko producira zn 150 KS. Dva dni so vozili posamezne dele s postaje. V četi tek popoldne pa so vozili glavni sestavni del: kolel, z dvema tovornima avtomobiloma, ki sta vozila vzporedno eden zraven drugega in jiočasi pomikala orjaka skozi mesto, da je bil v prometu pravi zastoj. Podjetju želimo še večjega razmaha, da bi moglo zaposliti se več delavcev, posebno sedaj, ko jih je več zgubilo delo v tovarni usnja in kjer se obetajo še večje redukcije. Nov trotoar je napravila mestna občina od občinske stanovanjske hiše do postajališča. Stune občino okrog 5000 Din. — Novo hišo ob Podgorski cesti gradi Gostcninik, orožnik v p. Zapustil nas je za vedno v neizmerni boli. danes v solx>to ob 8 zvečer naš predobri, požrtvovalni tata, stari tata, gospod Ivam Gantar nadučilelj v pokoju. no dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v visoki starosti 88 let. Pogreb sc bo vršil i/. Zvonarske ulice 11 na pokopališče k Sv. Križu. Vin m ura pogreba sc objavi v ponedeljskih listih. Ljubliana, dne II. julija 1431. žalujoče rodbine: GANTAR, REITZ, JERMAN. SITAR. Ij Mm ohmeino Peco! Tako morate jemati solnčne in zračne kopelii! Pred solnčenjem, »od« ne i mokrim telesom, nadrgnite se temeljito i NIVEA-CRENE NI VE A' ULJE (o'je za koto in masažo) irn Vnl.e 111«I i ako Ni ven .'1 ie Va« v a ruj o"n hs 1 a bo n i "vremenu pred blartnm in « le n mili pred pn-hlado u. .. . i----- ■ ...nI. .oin ^vetlObli Oboje vsebuje • 6into »voje vrste eueorit »ostavinn oboje ztuanjftuje nevarnost sotnfarioa. oboje nole njnje polt je nobo oblafno. N'Vea oremo Vas obla a pri vro ini, 6asu neprijetnih dni i/posloviti svoje . /.raku in vodi. Nivea-creme Din 5'- ilo Din 22" -. Nivea olju Din 2»"-. Din ■!•> -. .Itigosl. P. BKIBRSDORF & ('0., d. s. o. j.. M AH I BOR, Uregorčičevu ulica št. 21. Zalo inoreto tiuli 1'roiiraja: t i let (ivu koča na Peci. Daleč je Peca, zelo daleč od Ljubljane, zato se le težko odločiš za to pot. Zlasti zdaj -v vročini ni prav nič prijetno potovati z vlakom tako daleč. Saj se voziš, če potuješ z osebnim vlakom iz Ljubljane do Prevulj, skoraj polnih 7 ur. Z brzovlakoin čez Maribor si skrajšaš pot pač za dve uri, toda ne dobiš v Prevaljali zvezo na avtobus, ki vozi v Mežiško dolino — glavno izhodišče za turo nu Peco. Vsled tegu je trebn iz Prevalj do Mežice peš, ali pa se pač potegneš z brzovfakom dalje čez mejo v Pli-berk; odtet vprašal za pot. Naletel sem na kmečkem dvorišču na očeta in sina, ko sta ravno mnlcala. Pridno sta natepavala iz velike sklede kislo mleko, zraven prigrizovala črn kruh, oba pn sta imela pred seboj — časopis. Bil je nemški tednik, ki sta gn brala. Na slovensko vprašanje mi je gospodar po slovensko in prijazno povedni zn pot in mi jo pokazal. Na Riški gori je velika kmetija, tam je tudi državna meja. so nemški finanearji. Odtod računajo do llletove kočo še eno uro. Na-stnjal je mrak. ko sem odhajal od prijaznih ljudi. Pot je dobro nadelana, na gosto markirana, sploh prijazna in prijetna, toda ponekod zelo strmo napeta, zlasti ko se potem 6premeni v pravo vozno pot in začne teči prnv po skalnatem robu Pere. To vozno pot so napravili rudarji iz Mežice, vsi planinci, vro s kultikom. To je bilo prvo navdušenje in prvo delo novo osnovane podružnice SPD v Mežici, ki je prav te dni obhajala petletnico obstoja in plodonosnetrn delu. Podružnica šteje zdaj čez 300 agilnih članov, je v vednem razvoju, pridno dela in ima zlasti za prihod-njost še lepe načrte V petih letih si je razen omenjene vozne poti iz. Podpeee na Peco. ki je dolga okrog 4 kilometre, zgradila lepo Uletovo kočo na Peci. imenovano po aeilnem predsedniku Uletu, ki predseduje podružnici že vseh pet let. Koča ima čez 40 postelj, prostora pa že zdaj zmanjkuje. Podružnica ima zato v načrtu zgradbo primerne dependance, zgradila pa se bo tudi mala kapelica za božjo službo. V ta namen je osnovan pod pokroviteljstvom osrednjega SPl) poseben odl>or. ki naj preskrbi vsa potrebnn sredstva. Od llletove koče je do vrha še poldrugo uro. Peea ima pravzaprav več vrhov, na naši strani je najvišja Kordežovn glava, visoka 2114 metrov. Z vrha je krasen razgled, — tako lep. da gn zlepa ne pomnim tako lepega. Vsn spodnja Koroška leži pod teboj, Podjuna, Kanalska dolina, zadaj nekje vrhovi in pobočja Svinjskih planin. Prav pod Peco se blešči Šmi-hel pri Pliberku. rojstna farn našega knezoškofa dr. Rozmana. Nad vasjo na malem liol-mu sv. Katarina, znana razgledna točka, čeprav neznntno visoka. Legenda pripoiveduje, da so bili ob tem gričku nekoč ustavljene in razgnane turške čete. ki so iz Dravske doline prihrumele na Koroško. Zadaj je Velikovec, Dobrin vas. Globasnicn. — znana imena, znane vasi iz povojne zgodovine Koroške, pn še vsi drugi kraji vmes. Vsa Podjuna leži knkor razgrnjena preproga pod teboj, vsa pestra, živn. nepozabna. Z nobene naših gora, kamor v trumah zahajajo planinci, ni takšnega rnzslodn na lepo Koroško. Pripovedujejo, da je ob posebnih čistih, jasnih večerih, vidna celo Ljubljana in Celovec — v morju lučic. Zelo lep je dalje raze led ua slovensko Koroško, nu Pohor- je, na vso Savinjsko dolino do Celja in dalje proti jugu. V nedeljo je Peca kakor oživela. Doživela je mul praznik, skupaj z mežiško podružnico SPD, ki nosi njeno ime »Peca«, ki jo je ljudem pravzaprav odkrila, jo napravila dostopno. V soboto zvečer so vzplamteli v noč številni kresovi, — na muh so se pojavili ognji tudi po vseh okoliških vrhovih, na Uršlji gori, na Pohorju, daleč tam v Porljuni, v Kanalski dolini, — našteli so okrog kresov. Plameni so švigali v temno noč, noseč pozdrave onim in nam, poživljajoč vero. upanje, obnavljajoč zvestobo in ljubezen do domovine, ki je samo ena — slovenska. Mnoga srca so drhtela ob kresovih, so znova doživljala bridkost usodo, težko resničnost življenju, ki tuko globoko reže v živo narodovo telo, dn že toliko let krvavi ... Ob kresu na Peci je igrala rudniška godba iz Mežice pod vodstvom kapelnika Skačeja, peli pu so tudi cerkveni pevci iz Koprivne. Vso noč je trajalo planinsko veselje in rajanje, v jutro pa so knkor v procesiji romali planinci na vrh Pece. Ob devetih dopoldne je bila ob Uletovi koči sv. maša, ki jo je daroval mariborski profesor dr. Jeliart. Na Peci je lepo, planinci obiskujte jo F. Strah. V porečiu Morave m Vardar$a Moja davna pa iskrena želja je bila, da bi si kdaj ogledal porečje teh dveh srbskih rek. Zemlja ob Moravi in Vardairju je za Srbe ona sveta zemlja krvi in junaških borb za narodno svobodo, ki jo spoštujejo tudi kot rešiteljico iz stoletnega suženjstva. V vseh povojnih letih so nanjo gledali vsi politiki, ker so spoznali, da je ravno ta zemlja prepotrebna kultivizscije in splošne restavracije. Danes, po tolikih letih obnavljanja, se je pokrajina močno dvignila, ljudje so se zopet povrnili k rednemu vsakdanjemu življenju, gospodarske razmere so se zbolišale, tako da gledamo lahko na to zemljo kot zemljo bodočnosti naše mlade države. Tudi za nas Slovence ni ta zemlja malopo-membna, čeprav nas loči od nje mestoma preko 1000 kilometrov. Vprašanje kolonizacije teh krajev, ki naj bi se čimprej sistematično izvršila, je tudi zn nas nadvse aktualno vprašanje, ki ga ni- sem zato vsako misel na spanec, odprl okno in se naslonil nanj. Pred očmi se je odpiral zame čisto nov svet. Srbske vasice so še dremale v prvem, nalahnem odsvitu jutra. Na |>olju, kjer se je bohotila visoka rž, pšenica m nizki, že dozorevajoči ječmen, se je svetila biserna rosa. Ko je pokukalo izza rtanjske planine zlato solnce, je pokrajina kakor oživela. Tu iti tam vidim že zgodnjega pastirja, oprtega na visoko palico ob kopici ovac in koštru-nov, veselo ukajočega v solnčno jutro. Vlak vozi mimo nasadov samih sliv in orehov. Vasi se prebujajo. Hiše — beli dvori, kakor jih opeva narodna pesem, se skrivajo siredi bohotnega drevja. Raztresene so in kažejo povsem drugo linijo vasi, kot je naša, slovenska. Iz vasi hodijo ljudje, visoki in močni, vsak kakor junak Marko, da jih je oko veselo in jih sroe pozdravlja. Mestoma prekoračimo Moravo. Njen južni V prvih jutranjih urah... kakor ne moremo in ne smemo prezreti. To vprašanje se že sicer preizkuša na že naseljenih Slovencih in prepričan sem, da se bo poizkus ludi obnesel, če pomislimo na dosedanje izkušnje, ki so pokazale, da so Slovenci premagali vse težkoče ]>okrajin tudi tam, kjer se je na prvi pogled zdelo to za popolnoma nemogoče. V nas je žilavosti in odpornosti dovolj, kadar gre za naš življenjski obstoj. Zelja, da bi videl to pokrajino, se mi je prav pred kratkim izpolnila. Danes lahko zapišem vse tiste vtise, ki mi jih je pustila pokrajina, ljudje in običaji. Sedim v potniškem vlaku, ki vozi iz Bel-grada proli Nišu. Širok peron belgrajskega kolodvora je močno razsvetljen. Po njem tekajo številni potniki, za njimi se lovijo nosači (v belgraj-skem žargonu: tregeril) in iščejo svojim gospodom primernih prostorov na vseh vlakih, ki stoje na šestih vmesnih peronih. Med tem tekanjem čuješ vpitje raznašalcev časopisov, jedi in pijače, težko puhanje vpreženih lokomotiv in vrisk premikajočih se strojev. Čez nekaj trenutkov lokomotiva potegne. V hipu smo s postaje. Gledam na mesto, ki je v teh večernih urah razsvetljeno s tisočerimi lučmi, ki odsevajo z vseh belgrajskih brd. V kupeju sedi z menoj samo en potnik. Visok častnik je in ves vtopljen v eitanje belgrajskega večemika. Čez čas sem načel pogovor (kdo bi namreč sedel tiho, v se zaprt, če ima poleg sebe človeka, čeprav neznanca?), kmalu sva bila v naj-živahnejšem pogovoru. Gospod je dodobra poznal kraje, kamor sem bil namenjen in mi zato dal mnogo lepih pa koristnih nasvetov. Ljudstvo je silno dobro, je pripovedoval, in kar je glavno, nepokvarjeno, daleč proč od tiste laži-civilizaoije, ki je zajela žal že mnoge, tudi kmečke domove. Sedaj je naloga nas vseh. da tem ljudem pomagamo do večje kulture, umske in srčne, da bodo znali v dovoljni meri izkoristiti svojo zemljo, ki jini lahko donaša letno še enkrat več kakor doslej. Iz vsega pripovedovanja sem spoznal, da mora biti on sam list teh krajev in sem ga zato še z večjim zanimanjem poslušni. Vlak je med tem drvel z veliko brzino pa z enakomernim ritmom po pokrajini, ki je ležala globoko zavita v nočno tihoto. Ure so nama prinesle dremavec in zleknila sva se po mehkih sedežih. V Čupriji sta se prebudila. Častnik se je odpravljal, ker je bila njegova pot usmerjena le do Paračina. Poslovil se je in želel srečno pot. Še napol v spanju sem pogledal skozi okno. Nad pokrajino okroglih in prijaznih brd je vstajalo krasno poletno jutro. Ura je bila jedva tri. Da smo bolj proti vzhodu, uajbolje kaže dan. Opusiil pritok je lo. Oddaleč prihaja, zakaj njen izvor je prav pod Kosovskim |>oljem. Tu hiti in brzi, da bi čim prej ujela svojo sestro, ki prihaja iz za-padnih užiških brd. Objete ob Varvarinu hitita potem proti Donavi in se vanjo blizu Smedereva kot junaška Morava tudi izlijeta. Prav sedaj je južna Morava umazana, njena barva je kakor bakrena, ker so ji hudourniki nanesli prsti z daljnih planin. Vlak zavije od Aleksinca v niško ravan. Bližamo se prvi postaji mojega potovanja. Dan je že velik in solnce že močno pritiska. Hitimo mimo zadnje postaje, kjer še občudujemo moderno dvonadstropno poslopje tobačne tovarne, pa že čutimo, da se vlak ustavlja, ker je tu že Niš Niški kolodvor je obširen in vsled velikega dnevnega prometa zelo živahen, pa zopet ne lako, da bi zgrešil med ostalimi sopotniki starega znanca s slovenske zemlje, ki je prav kakor jaz prišel gledat in občudovat naš jug. Pa sva se zmenila za skupno pot. Pred kolodvorom nas je čakal niški tramvaj, ki ga je dobilo mesto na račun reparacij. Ni tak, kot je v Belgradu. pa večji in boljši kakor stari ljubljanski. Midva sva se ga lakoj poslužila. Že po prvih ulicah, po katerih nas je tramvaj zapeljal, sva takoj ugotovila, da je Niš pri vsem tem, da ima svojega bana, armijo in druge najvišje oblasti in povrhu še 40.000 prebivalcev, navadna >palan-ka«, kakor tu pravijo vasem, ki so bogvekdaj mesta postala. Seveda ni pri tem ravno treba, da ima vsak iz palanke tudi »palanačko lice«. Zasidrava se v najboljšem hotelu, da bi namreč ostala brez eventuelnih »posledic«. Znanec se je takoj zleknil, mene pa je radovednost gnala po mestu. Spomnil sem se namreč na svojega ribniškega rojaka Lojzeka, ki je v Nišu postavljen za kuratorja vojaških duš in sem ga šel iskat, da bi imel svojega mentorja za nadalje. Iskal sem ga okrog katoliške cerkvice, ki sem jo končno le našel. Cerkev je res cerkvica in je znotraj enako skromna kakor zunaj. Pa mi je znotraj cerkve obviselo oko na zidni plošči, ki mi je povedala, da jo je sezidal 1. 1887 Vil i bal d Czock (Vilko Čok!). In je še v cerkvi čisto slovensko bandero z napisom: »Kdor mene najde, najde življenje.« 1'oprnšal sem eospoda župnika, bosanskega franjevca, ki mu tako za šalo pravijo »beduinskl doktor«, po Lojzeku, nakar sem že dobil odrejeno smer. Tako sem zvedel za stanovanje, pa ko seovedati o lijem, da je ob6espoi»tovan gospod v Nišu in da bi soldatje, če bi bilo treba, umrli zanj. Dnevno, da dobi toliko pisem na naslov: [>opa Lojzek, višji vojni sveštenik, da bi lahko imel devet sto devet in devetdeset jturšev in bi še vsak dan j>o eno pismo ostalo na dan nerešeno. Poj>oldne smo se zmenili za Niško banjo, ki je že začela sloveti ne toliko jki svoji modernosti, kakor jx> zdravi mineralni vodi. Da bi si še kaj ogledal, sem odhitel po niški kaldrmi in prahu (ki ga zlasti odlikujeI). Srečeval sem domačine in moram reči, da so dekleta v primeri z moškimi mnogo lejiša in zanimivejša. Mesto ima okrog osem dvonadstropnih hiš, med njimi je najlepša nova banska palača in poslopje narodna banke. Na vzhodnem delu mesta stoji krasna bazilika — srbska pravoslavna cerkev, residenca ruškega apiskopa Dositeja. Veliko sem videl že pra-voslavnh cerkva, ta mi je najbolj ugajala. Cerkev je močno prostrana, v ospredju ima prestol za kralja in kraljico. Poslikana je z znamenitimi freskami, ob straneh ima visoke galerije. Cerkev napravi na posetnika nepozaben vtis. Po kosilu nas je tramvaj odpeljal v 12 kilometrov oddaljeno Niško banjo. Proga je ravna in tramvaj hiti po tračnicah prost vseh ovinkov in mestnih obzirnosti. Gospod Lojzek še med jx>tjo pokaže na bolnišnice in vojašnice, kjer razvija dnevno svojo dušno delavnost in omenja znamenito Čelatkulo kjer so natikali Turki lobanje pobitih sovražnikov. Niška bania Na zadnji postaji izstopimo. Niška banja je sedaj v poletnih mesecih j>rnv živo kopališče. Medtem, ki je Niša v a umazana vsled različnih nalivov, se vsi Nišljanci vozijo v banjo, da se tu v zdravilni mineralni vodi. ki ima poloti do 4o" C, okrej>e, j>a tudi — operejo. Za Niško banjo vedo ljudje komaj dobrih 10 let. Sedaj sloji tam nekaj enonaomena je Niška banja šele, odkar je toplice obiskal v zadnjih letih kralj Aleksander. Sredi hiš in kopaliških poslopij je krasen park, ki ga je uredil mlad, slovenski inžener. Seveda smo se prav udobno posedli po kraljestvu, ki je f i lo namenjeno gostom, tojiot nam. Gospod Lojzek je še poskrbel, da smo dobili najlepše kabine, kar jih banja premore. V tej |>ozi je bil kakor general, ki zapoveduje sredi najhujšega ognja. Zvečer smo nadaljevali naše sedenje v prijetnem hladu niške noči na mestnem trotoarju pred hotelom. Sveta je bilo okrog nas obupno l>reveč in morali bi zapustiti sedenje in svet, da nas niso tolažili sladkodoneči glasovi hotelskih j>e-vačic, ki so jiele ob tamburah in kitarah zaljubljene sevdalinke. Drugo jutro me je brzovlak, ki pelje po edini : progi, ki veže našo in bolgarsko državo, odjK-Ljal j proti Pirotu. Ogledati sem si hotel kraj, ki tako I slovi j»o svojih preprogah. Vlak je vozil skozi ko-! tlino Nišave, ki teče od svojega izvora v bolgarski zemlji z brzini tekom, da se nad Nišom zlije v Moravo. Teren je hribovit in oči ti zrejo na levo j in desno pogorja planin. Na levo nižje Sveljiško I planine, na desno malo višje Suva planina. Polja je malo, ali kar ga je. je skrbno obdelano. Me kilometrom oddaljeno od bolgarske meje, a je zelo znano po svojih cilimih, ki je v mestu samem in okolici nekaka ljudska obrt, ki pa donaša ondotnemu prebivalstvu j>rav Čedne denarce. Kdor je kujioval kdaj pirotske |>reproge. je gotovo tožil nad visoko ceno, ki jo preproge imajo, kdor pa je videl, koliko truda, časa in ne|>oi>isne j>otrpežljivosti zahteva en sam majhen ]>rtiček, da ga izgotovi Piročanka, bo vedel, da je cena, čeprav visoka, primerna delu, IKivrh lega ima j>a še zavest, da ni nikak slab fa-brikat, marveč solidno in trpežno ročno delo. Ljudstvo okrog Pirota je zelo skromno. Jezikovno se mnogo loči od niškega to je zapadno-moravskega dijalekta in se mestoma močno približuj" zapadnemu bolgarskemu narečju. Karakteristično je, da sklanja odpade. Zato govori Piroč.m, da je »iz Pirot«, »bio u Pirot« i »da je izradio deset čilimi.« Dekleta so brhka in nosijo celo v zlatovezane jeleče (nekak telovnik), pisane pregnjače (predpasnike) s prekrasnimi narodnimi motivi, rožaste mara me (rute) in navrh rute cvetje. Obute so v lahke opanke, zato je njih hoja prožna in lahka. Tudi fantje nosijo narodno nošo, vedno le domače ročno delo. Sredi mesta navadno razstavljajo že gotove preproge, a hkrati delajo že nove. Prodajajo največ le žene. Ker me je zanimala cena na trgu, sem povprašal : »Pošto imaš ovo?« Pokazal sem na utajimo, jedva 75 cm dolgo preprogo. »Za tebe, bre, šesdeset banki (kovačev).« Šest sto dinarjev je danes lep denar in kdor ga nima preveč, ga ne bo dajal za preprogo. Jaz sem moral odgovor spraviti za klobuk in iti dalje. Kasneje sem zvedel, da jirodajajo Piročami svojo čilime na trgu dražje, kakor čo jih hodijo ponujat od vasi do vasi. Vilko Boje. Ali so občine dolžne dajati kurivo vsemu učiteljstvu? O tem vprašanju, ki živo interesira vse naše podeželske občine, je razsodilo Upravno sodišče za Slovenijo v Celju na tožbo občine Šmartno ob Paki dne 17. junija t. 1. v prilog učiteljstvu, du so namreč občine na deželi dolžne dajati kurivo ne le upravitelju in šolskemu slugi, ako stanujeta v šolskem poslopju, marveč vsemu učiteljstvu. Z ozirom na načelno važnost te razsodbe priobčuje-nio v nastopnem doslovno razloge, s katerimi je upravno sodišče svojo razsodbo utemeljilo: liazlogi razsodbe: Župan občine Šmartno ob Paki kot predsednik krajevnega šolskega odbora je obvestil upra-viteljstvo šole v šmartnem ob Paki, da se bo dajanje kuriva odnosno izplačevanje prispevkov za kurivo učiteljstva ukinilo, že izplačani prispevki pa da se bodo odtegnili pri izplačilu stanarine. ! ker krajevni šolski odbor ni pravilno tolmačil § 84. zakona o narodnih šolah. Sreski načelnik v Gornjem gradu je z odlokom z dne 7. januarja 1931 l'. br. 916/1 ta ukrep razveljavil, ker so v smislu odloka ministrstva : prosvete O. N. br. 74504 od 20. oktobra 1980 šol- i ske občine dolžne dajati kurivo učiteljstvu od 1. februarja 1930 dalje, ker so bili krajevni šolski odbori z okrožnico kr. banske uprave IV. S No. 1038/2 od 19. septembra 1930 izrecno opozorjeni na to, da stavijo v svoje proračune v to svrho primerne zneske. Proti temu odloku se je županstvo Šmartno ob Paki pritožilo na kr. banslco upravo, ki pa z odločbo z dne 31. januarja 1931 IV. No. 1240/1 pritožbi ni ugodila ter odredila, da se dodeli učiteljstvu na šoli v Šmartnem ob Paki kurivo po odloku ministrstva prosvete v. dne 20. oktobra 1930 N. br. 74504, to je za čas od t. aprila 1930 dalje. Zoper to odločbo, ki ie bila odpravljena dne 12. februarja 1931, je županstvo občine Šmartno ob Paki dno 14. marca 1981, torej v odprtem roku vložilo tožbo na upravno sodišče. V tožbi navaja, da odločba kr. banske uprave ni v zakonu osnovana. kajti 1. S; 23. zakona o narodnih šolah, ki taksativno našteva vse dolžnosti šolske občine, določa glede dobave kuriva le, da mora šolska občina dajati kurivo za šolo ter za upravitelja in za šolskega slugo, ako stanujeta v šolskem poslopju, ne pa tudi za ostalo učiteljstvo; 2. če bi, kar pa tožiteljica zanika, § 84. navedenega zakona naložil šolski občini dolžnost do dobave kuriva za učiteljstvo, ki ne stanuje v šoli, toženo oblastvo radi ne.(ostajanju potrebne zakonite pooblastitve ni bilo upravičeno določiti iz-mero kuriva, ki bi ga imela šolska občina učiteljstvu dobaviti. Pri presoji tožnili točk je upravno sodišče nastopno preudarjalo: Po i; 22. zakona o narodnih šolah mora upravna občina dati potrebno zemljišče za učiteljska stanovanja, šolska občina pa mora po S 23. tega zakona sezidati in vzdrževati šolska poslopja, v katerih morajo biti tudi stanovanja za učitelje in za sluge ter dajati kurivo za šolo, upravitelja in slugo, če stanujeta v šolskem poslopju. Po § 29. odstavek 1. mora imeti vsaka šola poleg upraviteljevega stanovanja toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor je posebnih oddelkov, kakor tudi stanovanje za enega slugo, a po 2. odstavku tega tj-a sme v mestih in trgih dajati občina namesto stanovanja stanarino. Po predpisih § 84 zakona o narodnih šolah imajo vsi državni učitelji narodnih šol pravico do stanovnnja. odnosno do stanarine po §tj 23. in 29. tega zakona in na kmetih tudi do kuriva ( pravo na stan, odnosno stanarinu po tj 23. i § 29. ovog zakona, kao i na ogrev po selima«). Kjer na kmetih (u se-lima) šola še nima stanovanj za učitelje, mora po tj 173. odst. 2. občina plačevati kot stanarino vsakemu učitelju po 150 Din na mesec. Stanarina po §§ 29. in 84. tega zakona gre v smislu § 174. učiteljem od 1. aprila 1930 in so jo morale občinske uprave takoj po razglasitvi zakona o narodnih šolah postaviti v ustrezne občinske proračune. Ni dvoma, da zakon v toliko, v kolikor ureja vprašanje finančnih obremenitev za narodne šole, tako glede obsega teh bremen, kakor tudi glede neposrednega obvezanca ni zadostno jasen ler da se poedini predpisi radi nepopolnosti ne uj unajo v zadostni meri med seboj. Kar se tiče vprašanja, komu se mora dajati kurivo, se je treba ozirati na predpise S 23., točka 3. in na predpise S 84. zakona o narodnih šolah. Upravitelju iu šolskemu slugi, ako stanujeta v Šolskem poslopju, pripada brez razločka, gre li za šolo na kinelih ( u selima«) ali za šolo v inestu in trgu (»u varošlma i varošicania«) kurivo. Olede šol na kmetih (»u selima«) pa je določeno, da pripada vsem državnim učiteljem brez razločka, gre li za upravitelja šole ali za učitelja in stanuje li upravitelj ali učitelj v šoli ali ne, pravica do kuriva. Ne pripada torej kurivo a) ne upravitelju ne slugi v mestih in trgih, ako ne stanujeta v šolskem poslopju, dalje b) ne učitelju v mestih in trgih in končno c) ne slugi na kmetih, ako ne stanuje v šolskem poslopju. Predpisi § 23. in § 84. si torej ne nasprotujejo, marveč se le spopolnjujejo, dasi bi bilo go- tovo želeti, da bi bodisi § 23. (dolžnosti šolske občine), bodisi S 22. (dolžnosti upravne občine) iij m le tj 84. uredil vprašanje dajanja kuriva učiteljem na kmetih. Prvi odstavek v tj 84. se sicer res sklicuje na §§ 23. in 29., vendar velja to sklicevanje na ta paragrafa le za dajanje stanovanja, odnosno stanarine, ne pa za dajanje kuriva. Iz besednega reda predmetnega predpisa (»pravo na stan, odnosno stanarinu po S 23. i § 29. ovog zakonu, kao i na ogrev po selima«) sledi, da se besede »po § 23. i § 29. ovog zakona« nanašajo le na pravico do stanovanja in do stanarine, ne pa na pravico do kuriva. No le S 29., nego tudi S 23. točka 1. predpiše šolskim občinam, da skrbe za učiteljska stanovanji,, radi česar ni nujne potrebe, da bi se navzlic drugačnemu besednemu redu tudi predpis § 84. o dajanju kuriva nanašal le na one slučaje, ki jih omenja tj 23. točka 3. zakona o narodnih šolah. Dalje je treba vpoštevati, da se predpis t? 84. o pravici vseh državnih učiteljev narodnih šol na kmetih do kuriva že zavoljo tega ne more nanašati zgolj na slučaje t? 23. točke 3., ker ta točka gotovo ni imela v mislih le upravitelja in šolskega slugo na kmetih. Veljata pač v polnem obsegu oba predpisa o kurivu, tako g w4., kakor § 23. točka 3. brez omejitve. Upravno sodišče je vsled tega naziranja, da je § 84. zakona o narodnih šolah samostalno brez zveze s tretjo točko v t? 23. uredil vprašanje dajanja kuriva, dasi javnopravna edinica, ki ima dajati Uirivo, nI zadostno točno označena In se da šele z logičnim tolmačenjem v duhu zakona z analogno uporabo §t< 23., 25., in 29. in zlasti g 127. točka 17. sklepati, da je šolska občina in posredno upravna občina dolžna skrbeti za omenjeno kurivo 2. Gotovo predpis o pravici do kuriva ni zadostno točen za neposredno uporabo, ker ne določa kolikovost kuriva, ki je potrebno za dovoljno ogrevanje stanovanja in za kuho onim, ki imajo lastno gospodinjstvo ali si sami kuhajo. Količina v ta namen potrebnega kuriva je v različnih delih naše obsežne in razne klimatične pasove obsegajoče države različna. Zakon o narodnih šolah je ministrstvo prosvete tudi pooblastil, da izda obči pravilnik za uporabljanje tega zakona, ki je takoj po razglasitvi v Službenih Novinah« stopil v veljavo. Tak zakoniti predpis, ki namenoma ne uredi do vseh podrobnosti kakšen pravni odnošaj in prepusti določitev podrobnosti upravni oblasti, je pač predpis o količini kuriva. V kolikor minister prosvete ni z zgoraj navedenim občim pravilnikom spopolnil ta predpis, je smela pač kr. banska uprava izdati podrejenim šolskim oblastvom službena navodila, kakšno količino kuriva je treba odmerili državnim učiteljem na kmetih. Tako navodilo po svojem bistvu ni ničesar drugega kakor opozorilo, pod kakšnimi pogoji bodo sreski načelnik ali banovinski šolski odbor (kr. banska uprava) po § 25. zakona o narodnih šolah odobrili proračun šolske občine in reševali pritožbe glede proračuna, v kolikor se proračun nanaša na dajanje kuriva. S takimi opozorili in navodili se pa ne morejo kršiti pravice upravnih občin. Šele potem bi upravna občina mogla v rednem instanč-neiti teku uveljavljati svoje pomisleke zoper to ureditev količine kuriva za učiteljstvo, če bi kraljeva banska uprava, odnosno sresko načelstvo v konkretnem primeru odredila količino kuriva. V danem primeru pa sresko načelstvo v odloku od 7. januarja 1931 P. br. 91G/1 o tem vprašanju sploh ni odločilo, nego je bil predmet tekočega upravnega postopka le vprašanje, ali gre vsem učiteljem osnovne šole v Šmartnem poleg stanarine tudi pravica do kuriva ali ne. Le o tem je tudi odločila kr. banska uprava na pritožbo prizadete občine, ne pa o količini kuriva. Le mimogrede v razlogih svoje odločbe je kr. banska uprava omenila, da je tudi v svojem razpisu na vsa sreska in mestna načelstva in nn vse krajevne šolske odbore od 5. januarja 1931 IV. No. 12024 glede začasne določitve največje vporabne količine kuriva za vse šolske upravitelje in učitelje zastopala stališče, da ni le šolskim upraviteljem, ki stanujejo v šolskem poslopju, dajati kurivo. Tožiteljica torej ni upravičena, da neposredno osporava določitev količine neobhodno potrebnega kuriva po kr. banski upravi. Neosnovana pa je druga tožna točka tudi v toliko, v kolikor trdi, da se t> 84. glede dajanja kuriva začasno še ne da izvrševati, ker se količina kuriva še ni na zakonit način določila. Iz gorenjih izvajanj je razvidno, da je mogoče g 84 izvrševati tudi brez izvršilne uredbe ministrstva prosvete. Iz navedenih razlogov je upravno sodišče niornlo tožbo zavrniti radi neosnovanosti. ZOBNI A T E L J E I) E N T I S T A I« 1LIPA OGRIČA NOVO MESTO ne sprejema strank do konca julija. Jesenice Znamenje v Pejcah. Pred nekaj dnevi je »Slovenec« ]K>ročal o dveh starodavnih znamenjih, ki sta izginili na Jesenicah, oziroma Savi. Danes pa prinašamo na 3. strani sliko enega najlepših znamenj daleč na okolu. Na Pejcah se pravi, nekako 100 metrov nad Jesenicami, ne daleč od tam, kjer se je lansko leto 14 avgusta odtrgal velik kos hriba ter zasul tri hiše. Nu leni inestu je stalo ; znamenje že od pradavnih dni, ko je tam mimo ; vodila cesla, po kateri so vozniki vozili železno rudo od savskih jam v jeseniške plavže. Pri tem križu so počivali, kajti pol na onem mestu je silno strma in le čuditi se je, kako je živina zmogla j tolikšno strmino. Takrat je slal na onem mestu I samo lesen križ, ki je pa nekako pred 30 leti zgorel. »Novakov Jokč« pa je na lastne stroške naročil drugega ter vnovič postavil. Pred štirimi leli pa je Novak pričel z zidavo prave kapelice. Večinoma je dal vse sani. le nekaj so mu prispevali razni dobrotniki. V kratkem času je bila kapelica gotova in sedanji svetokrliki župnik -Kražna jo je leta 1927. blagoslovil. Stroški zanjo so znašali okoli 5(XX) Din. Novaku, tovarniškemu delavcu, pa to še ni bilo dosti, zalo ie letos kapelici postavil še mali zvonik in vanj obesil se.lem in pol kilograma težak j jekleni zvon, za kfr.erega je dal pri Kil) -1 »kovače«.. »Jokč« pa pravi, !a hoče v kratkem zamenjati jekleni zvon z bronastim, če mu bo le mogoče. Sedaj vsakdo ki pride utrujen z gore ali se . vzpenja kvišku, pri znamenju obetane, počasti Kri-žanega ler nekoliko pozvoni. Turisti, ki so naiiien.ieni na Golico in si želijo ogledali to lepo in zanimivo, v gorskem miru postavljeno kapelico, naj zavijejo na Jesenicah mimo cerkvi skozi Murovo, preko usadlega hriba in bjdo kmalu stali pred znamenjem, obenem pa odrezali nekoliko jvi. Pri]i inln.i i[ho, da je Novakov ,1 kč tovarniški strupar ter je skoraj vse jeklene zvonove, ki eo se izdelali pri KID stružil, da so dobili pravo obliko in glas. Najmanjšega pa je torej pripravil zase, oziroma za kapelico na Pejcah, kamor zahaja : vsak prosti čas. Čast in spoštovanje takemu možu! Por/reb umrlega predsednika zveze vojnih invalidov Luka Slabeta se le vršil v sredo popoldne na Jesenice. Jeseniška občina si je lani nabavila voz za škropljenje cest. Ceste se tudi redno škropijo, toda le skozi Jesenice, na Savo pa se voz le redkokdaj prikaže, tako da so prebivalci od tovarne do Mar-keža v vednem prahu Naj bi občina skrbela, da se tudi ta del jeseniškega mesia ne pozabi. Domžale Mar nsso govorile resnico, da so „ja(flrav v kratkem, že to nedeljo, pričakujemo prvi preizkus naprave. Gotovo je, da bo v nedeljo dne 1!). julija, ob priliki velike gasilske slovesnosti, elektrika že svetila. — Draga bo elektrika, seveda, ker poceni se danes taka stvar še ne dobi; a le takrat nam bo draga, ko jo bo treba plačevati, kadar nam bo svetila, ne bomo mislili na to. Ves vložen kapital bo skoraj dosegel en milijon dinarjev. Ker pa ima mesto precej lastnega kapitala, s katerim si sedaj pomaga, si končno vendarle ne bo s tem naložilo pretežko breme. Par sto tisoč dinarjev se bo že še kako zložilo. Meslo Mellika pa, ki je bilo izmed vseh slovenskih inesl z elektriko najslabše preskrbljeno, bo kar naenkrat stopilo v vrsto onih krajev, ki se ponašajo z odlično razsvetljavo. Pri tem pa naj Se opozorim občinstvo, da bo nova elektrika nevarna. Daljnovod bo kar smrtonevaren, zato naj se vsak modro izogne, da ga ne bo kaj pičilo, ko bi se napeljave dotaknil. Gasilska alavnost v Metliki. V nedeljo dne 19 julija se vrši 60 letnica gasilnega društva v Metliki, ki se bo obhajala jako slovesno z udeležbo vseh sosednih društev. Ob pol 11 bo v župni cerkvi sv. maša, popoldne pa se vrše nadaljnje točke sporeda z veselico, ki bo brez dvoma privabila mnogo gostov, če le ne bo v žepu preveč huda suša. Likovič Joža: Ranlena gruda Onkraj mesta, tam za gosposkimi vilami na Mirju se začenja nov svet, lep in tih. Trnovo s svojimi mičnimi hišicami, skromnimi kapelicami, počrnelimi plankami in pisanimi vrtički, na katerih se ves božji dan pripogibajo debelušne kmetice ler preštevajo košare svetlorumene salate in krhkega sočivja. Lepo razvrščene škropilnice se svetijo v jarkem solncu, negovano cvetlično grmičevje je razstavljeno pod okni, skozi katera se bliskajo snažni zastori. Julijsko ozračje je malce grenkobno; vendar se krade iz senčnatih zatišij tudi sladkoben vonj lilij in drobnih resedic. Vlaki mušic se vozijo okoli kostanjev pri Oradaščici; pred božjo ve/o se lovijo sunljavi otročiči, nadložen berač se slini na pragu župnišča. Pri Tenenteju vriskajo poljski delavci. Ako slediš zveriženi strugi Oradaščicc od mostu pred cerkvijo navzgor, si še nedavno naletel kraj nje na čudovite samotne trate, obkrožene od gostih jesenov, gabrov in dišečih lip. Tam je oilo še nekaj planega, puščenega v prvotni, preprosti obliki, česar še ni spačila mestna roka. Na te pravljične loke še ni segel mestni prah; pridne družine čebel so se selile med bujnim cvetjem, murni so nemoteno drobili svoj enostavni napev. Nič ni kalilo svečane ubranosti. Tu ni bilo zbeganih uti-sov in vihravega življenja. Molčeči zaljubljenci so tonili v sencah košatih vrb, med zlaticami in zrelo ti ivo... Pred leti pa so to sladkobno tihožitje pregnali. Posekali so divno hosto, skrčili ljubke logove in speljali nova pota. Sezidali so stanovanj- ske hiše, delavske kolonije in naravnali strugo Gra-daščice. Končno je ostal le še travnat pas med Ko-lezijo in Hrenovim vrtom. To je bil nekdaj Bizo-vičarjev travnik; njegovi robovi so bili kar pozlačeni z rumenim cvetjem. Košati hrasti, lipe in samotarski jeseni so mu dajali hladilno senco. Ta travnik je bil kakor zdrav mož, vedno se smehljajoč in miren. Zdravje je kipelo iz njegovih krepkih grudi. Obilna rosa je padala v belih junijskih nočeh na njegovo dišečo travico. Nič ni kalilo srebrne tišine, ki je čemela pod drevjem; komaj da se je zganila neznatna bilka ali pa kriknil murn pod mehko ruševino. Neslišno je razstavljal nagajiv mesec čarobne zanike po modrikasti vodni gladini Gradaščice. Na ozki brvi so se ustavljali zaljubljenci; daleč v barju so se oglašali skrivnostni zvoki, veter je brodil po žitih ... Neke |iomladi pa so začeli voziti tudi po njem. Črne brazde kolesnic so se zarile preko njega. Polagoma so skoraj polovico (ravnika zazidali; pustili so le ozko ravan in drevje ob vodi. I.etošnjo pomlad je še dehtelo po teh travah. Še so se lovili svilenčasti abranki v toplem ozračju, še se je nedavno utrnilo v tihotni večer rezko klepetanje kose. Poslušal sem ta boleči zvenk, bogve kaj sc mi je zdelo.,. Zvezde so gorele nizko, kri/ nad trnovsko božjo vežo je žarel v skrivnostnem siju. Na Bi/ovičarjevern travniku pa so poslednii-krat kosili. Zadnjikrat so se grudile nedolžne cvetke in trave, dehteče žrtve letnega časa. Zadnjič se je namreč nekega predpoldne privlekla na travnik grozna, enoroka pošast. Z železnimi podplati se je potuhnjeno plazila proti zeleni livadi; treskajoči ropot nienih motornih ndnv je odmeval daleč okoli. Previdno se je okrenila in se za hip oddahnila. Hroiienje njenih pljuč pa se je vnovič podvojilo. S presunljiviin rezgetoin je dvignila orjaško, železno šapo in se zarila v zemljo. Jezno jo je začela razrivati in prekopavati ter uravnavati nov jarek za strugo Gradaščice. Z divjo naslado se je zagrebla v mehko ruševino ter o neusmiljeno trgala. Korenine so pokale, še kamen se ie drobil pod železnimi kremplji. Uboge cvetke! Kako vatn je bilo tedaj, ko so vas zgnetli železni podplati... Potem so prišli mestni hlapci ter so začeli klestili drevie. Listje je boječe strepetalo v julijskem solncu. Oglasil se je smrlni žvenk žage, sekira je zapela smrtno pesem. Lipa je pala, vsa dišeča in mehka, hrast se je zgrudil. Poslednjikrat se je odprla zlata božja zarja sredi večernega ve-solistva, poslednjikrat je udaril blagoglasni zvon nad trnovsko božjo vežo. Drevesa so padala brez vzdiha in tolažbe. Strahotna praznina je zazevala kraj Oradaščicc. Smrt je položilu tjakaj svojo ledeno dlan ... Star gospod se je žalostno ozrl na travnik in vzdihnil: »Saj ne morem več gledati tega opustošenja! Uboga žemljica, kako te premetavajo...« Jarek za novo strugo se je nejirestano večal ter strahotno zeval kakor pravkar načeta rana. Za-dišald je po nečem grenkem, ranjena gruda se je solzila in strašno krvavela. Bizovičarjev travnik, svetel in mehak! Nikoli več ne boš opojno dehtel, nikdar več se ne bodo prašile preko tvojih rosnih travlc zlate drobne kresničke, nikdar več ti ne bodo zasijale večerne zarje, nikdar več ne bo padala rosa na tvoje bilke in rože. Tvoja ranjena in razmetana gruda trohni pod julijskim solnccm. Kdo ji ho v slovo zapel... Ljudje božjil Kdo pride jutri na vrsto? Velenjska elektrika nam zasveti sigurno že to jesen. Ta teden je bila sklenjena pogodba med našo občino in bnnsko upravo glede napeljave elektrike iz velenjske elektrarne po Domžalah. Deputacija občinskega odbora je v sporazumu s sedanjim lastnikom elektrarne g. Skokom zagotovila, da tako željno pričakovana elektrika zasveti že v jeseni. Po izjavi občinskega odbornika g. J. Flerina, ki iiiiu mnogo zaslug za to prekoristno delo, ostane napeljava po hišah za enkrat pri starem razen števcev. Nove bo banska uprava sama instalirala in se bodo odplačevali po 4 Din mesečno. Omrežje po trgu bo povsem nanovo urejeno. Cena toku se je določila na 3.25 Din, javna razsvetljava in cerkev imata 50% popusta. Na tok se bo naložila mala doklada, tako da ne bo presegala dosedanje cene, vsekakor pu bo manjša kakor doslej. Upati je, da bodo prebivalci zadovoljni s to ceno. ker se ne bo nanjo jiobirala ni-kaka doklada na davek Določiti se ima še prostor za transformator. Redni letni nabor za.našo občino bo v torek 1-1. julija v Kamniku. Vrtno veselico priredi v nedeljo 12. julija domžalsko gasilno društvo na vrtu gostilne pri Jožetu. Čisti dobiček je namenjen za kritje agregata, zalo se (neplačila hvaležno sprejemajo. Piut Špicerol v Mestnem vrhu je točka, ki jo obiskujejo meščani ob delavnikih in ob pravnikih zaradi tapeta razgleda, ki mu ga ni izlepa para v bližnji okolici Ptuja. Priporočati je izlet nn Špice-rol tudi tujcem, ki posečajo naše mesto. Po cesti ob Grajeni zaviieš za gostilno Zavec čez most proti severozapadu po stezi mimo Glatzovega Aninega dvora in si v dobrih 40 minutah na Špicerolu. S položnega holma se li nudi krasen razgled na vse strani od Pohorja preko Dravskega polja do Boča, dalje preko sedlaste Donnške gore na Haloze in Slovenske gorice tja daleč proti Ivanjšici na Hrvaško. Drava se srehri pod teboj, na jutfovzhodii vidiš v posebno mični sliki Plujeki tfrad in del mesta, po neštetih hp.loških in hrvaških gričih pa neštete cerkvice in hiše, ki te vse bele in drobcene pozdravljajo od vseh strani. Pred viničarijo brne čebele, iz bližnjega gozda diši po smrečju, po pobočju zeleni sadno drevje in se vpogiba pod težo sadja. Če si žejen, ti viničar prinese pristnega Štajerca, kakor so ga pridelali očetje minoriti iz Ptuja. Za štiri dinarje ga dobiš kar pol litra, pa takega, da bi ga anjjelci pili, kakor je dejal pobožen pivec. Morda se vprašaš, odkod ime Špicerol temu izrezku prelepe štajerske zemlje? Kronika minoritskega samostana v Ptuju, ki jo je spisal pred 70 leli p. Ludvik Pečko, ti pove, da je ptujski mestni pisar Franc Anton Pel-lizerolly bil lastnik Špicerola in da so ga ptujski minoriti kupili dne 30. maja 1765 od njegovu zapuščine za 780 goldinarjev, 70 goldinarjev laudemija in 15 goldinarjev, 53 kr stroškov. Ni imel slabega okusa ta mestni pisar, čigar vinograd in posestvo je ljudstvo prekrstilo v Špicerol, kar še danes po 160 letih drži. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju j« začela z zidanjem stanovanjske hiše na trgu pod proštijsko cerkvijo, kjer sta nekoč stali dve stari stavbi, ki so ju lani podrli. Pri kopanju temeljev niso naleteli na kake ostanke iz rimske dobe, kakor se je splošno pričakovalo, pač pa sledove zanikrnih srednjeveških gnojišč, staro zidovje iz novejše dobe, kamenito topovsko kroglo in borne odbitke rezanega kamna, ki je bil vzidan v stare zidine. Ali bo stavba estetsko in arhitektonično spadajo v svoje okolje, se bo moglo presojati šele, ko bo dovršena. Za vsakega nepristranskega opazovalca pa je na dlani, da ga ni zanikrnejšega prostora v Ptuju, kakor ta velika podrtija pod proštijsko cerkvijo, ki že preko osemnajst let vpije po remeduri. Ali bi res ne moglo olepševalno društvo v zvezi z mestno občino vsaj nekaj ukreniti, da se te podrtije očistijo in prostor kakorkoli vporabi bodisi za mal park ali pa tržnico? Da kmečka hranilnica postavi svojo hišo v centru mesta, je hvalevredno. Da pa je ostala gluha in slepa za vse predstavite, da bi njen dom dobil tudi kulturen in socialen pomen s tem, da bi se vzela v načrt tudi dvorana za prireditve, je pa zelo žalostno. Morebiti o priliki še kaj več o tem problemu. Konjice Zopet pretep. V tukajšnji bolnišnici Rdečega križa je te dni umrl Bračič Jurij v starosti 47 let. Doma je iz Mlač pri Ločah. Preteklo nedeljo je bil na nekem vinotoču. Ko je vino družbi, v kateri se je nahajal tudi Bračič, razgrelo možgane, je nastal pretep, v katerem so Bračiča tako zdelali, da je zadobljenim poškodbam podlegel. Mislimo, da bi bilo proti tej pretepaški »konkurenci« bolj potrebno nastopiti kakor pa proti Alojzijeviin proslavam. Za »tožili gros« se potegujejo nekateri, ki so menda v veliki denarni krizi. V Konjicah namreč skoraj ne bo mogoče več najti poštenega človeka, ki bi še ne bil denunciran. Seveda so oblasti dovolj uvidevne, da na take zlobne denuncijacije nič ne dajo. Analfalietski tečaj bo baje treba otvoriM pri nas v Konjicah. Zadnjič se je v bližini potočka odigral majhen Incident, ki je spravil na dan potrebo po takem tečaju. — »Učite se pisati in brali1 še enkrat vam pravim: učite se pisati in brali,« je s poudarkom svetoval nekdo nekomu, ki je dozdnj mislil, da je »pismouk«. Tečaj bo izven ?bičajne konkurence. Pa naj kdo reče, da Konjice niso in-teresantne! Murska Sobota Čestitamo. G. major Boič, komandant orož-niške čete, je povišan v podpolkovnika. K napredovanju priljubljenemu gospbdu iskreno Čestitamo! Smrtna kosa. V Martjancih je umrl 74 letni Vezer Jožef, posestnik in gostilničar. Umrli je bil daleč na okrog enn najbolj znanih osebnosti. Izredno slab sejem. Zadnji sejem je bil tako slab, kakršnega Sobota še ni imela. Na živinskem trgu je bilo nekaj kupčij, na blagovnem pa skoraj nič. Smo v veliki denarni krizi. Izmed sodobnih književnih izdaj so priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—. Jugoslovanska knjigarna v Uubllanl. a i e I j e m „St ovenča" za nedeljo CU Ch. G. D. Roberts: Morski tiger Rahel vetrič je komaj penil grebene mirnih, temnozelenih valov, ko se je počasi pri-valila velika beluha (orca, nordcaper). Mladič, ki ji je sledil, se je tupatam drgnil ob mater, kakor da bi se zavedal nevarnosti brezmejnega oceana iu se zatekal pod zaščito mogočnih materinih plavuti. Beluha, ki je menda najzvestejša in najpozornejša mati med vsemi morskimi živalmi, je včasih po-ljubkovala svoje dete s plavutjo ali ga nežno pobožala 7. velikanskim okroglim gobcem. Bila je vsekakor 6 do 7 metrov dolga. Mornar ali ribič, ki bi jo zagledal, bi takoj spoznal, da vidi pravega »vražjega kita«. Imenujejo jo tako, ker jo dobro ločijo od ostalih sorodnih vrst po velikanski vsaj 2 metra dolgi zadnji plavuti, ki se dviga nad širokim, močnim repom. Spoznali bi jo razen tega takoj tudi po rezko začrtani beli pegi sredi črnega boka in snežno belem trebuhu, ki je zdaj tako mirno počival na valovih. Vse to so bili znaki nevarnosti, ki je ne bi prezrl noben vešč pomorščak. Beluhinemu mladiču se res ni bilo treba veliko bati, dokler je ostal v materini bližini. Beluhi, najurnejši in najdivjejši med vsemi kiti, ni kos nihče izmed morskih prebivalcev, vštevši tudi njenega največjega sorodnika glavača. Čeprav je beluha le 7 m dolga, se vendar lahko zakadi v štirikrat daljšega in temu primerno težjega grenlandskega kita, ki ga imenujejo po kitovino namenjeni lovci »pravega kita«. Beluha je najnevarnejša med onimi kiti, ki so oboroženi z ostrim razbojniškim zobovjem namesto nedolžnega velikega sita iz prožne »ribje kosti« Dočim živijo drugi kiti od drobnih rib, polžev in stič- no, je beluha prava roparica, ki divje napada poljubnega sovražnika. Morebiti bi se lahko naučila spoštovati človeško moč, a naravni pogoji so jo obvarovali tega usodnega srečanja. Ima tako malo tolšče, da človeka res ne mika ta težavni in nevarni lov. Poznamo sicer po velikosti njej enake ali še večje morske volke toda z daleka niso tako divji, zahrbtni in urni. Zato si je beluha lahko privoščila leno in brezskrbno zibanje sredi mirne morske gladine, ne da bi se zmenila za ralove, ki so se zaganjali v obrežne čeri ali ta brezmejni odprti ocean. Če ni ljubkovala svojega malega deteta, je samo pazno ogledovala prozorno vodno globino: doli so bile doma velike sipe, njen navadni plen. Nenadoma se je potopila, in sicer popolnoma neslišno: samo voda je votlo zašumela nad njo. Globoko spodaj je bila zagledala v temi neko bledo, počasno bitje. Neprevidna hobotnica je bila zapustila skrivališče v skalovju in odšla na lov. Beluhine močne čeljusti so jo zagrabile, preden je utegnila pomisliti na beg. Osem dolgih trepetajočih tipalk je samo trenutno obupno tolklo po sovražnikovem gobcu. Na to so izginile. Kit je goltnil samo enkrat in hobotnice ni bilo več. Mati se je mirno povrnila nazaj k svojemu mladiču, ki jo je plašno pričakoval na solnčni morski površini, ker je bil še preneroden, da bi se udeležil lova. Ostal je bil sani kvečjemu dve minuti, in mati ga ni izgubila izpred oči, a mlado bitje nagonsko ni zaupalo mirnemu sinjkastemu vodovju, ker je slutilo, da je polno nevarnosti. Hobotnica je bila dokaj velika, a seveda nikakor ni zadostovala za ogromnega kita: pomenila je samo grižljaj, ki je podžgal nenasitni tek. Beluhino oko je vedno bolj napeto ogledovalo morsko globino. Na nekem kraju je nenadno postala zelenkastosinja globina svetlejša, kovinsko blesteča: dnevna luč je odsevala od belega grebena podvodne skale, ki se je dvigala na dnu kakih 10 m pod oeluho. Tu se je solnčilo veliki gobi slično, plosko, široko bitje 7. velikimi, do 4 m širokimi plavutmi v obliki kril in kakor bič dolgim repom. Gledalo je navzgor 7, nepremičnimi ribjimi očmi in zapazilo beluho. Črne plavuti so se komaj vidno zganile, in velikanski skat je zapustil skalo ter pobegnil v jlobino. A bil je prepočasen ali premalo spreten, da bi ušel sovražniku. Beluha se je zopet potopila: topot se ni potrudila biti neslišna in je izginila tako sunkoma, da so njene široke plavuti glasno tlesknile ob vodno gladino. Kakor kamen je padla v globino. Skat se je zmedel. Planil je v stran in se potem z nepopisno brzino z enim samim kras- nim sunkom pognal v vis. Zalet je bil tako močan, da je udarilo črno, prožno telo iznad vodne gladine. Zasukalo se je in za trenutek obstal o v zraku. Samo kaplje so padale doli, kakor da bi se hotel od groze obupani skat rešiti iz vlažne domovine v drug element. Beluhin plahi mladič se je zavzel nad tem pošastnim čudežem, ki mu je skoraj zastrl solnčno luč. A kakor rečeno, je trajal ta polet samo kratek hip in skatu ni nič koristil. Čim so vnovič plosknile njegove črne plavuti ob morsko gladino, je napadalna beluha že zagrabila svoj plen in izginila z njim pod vodo. To že ni bil noben dvoboj, ker je bil skat brez moči napram mogočnemu sovražniku. V vzpenjenih valovih se je odigralo samo kratko, bosno klanje, in nato je kri rahlo pobarvala zelenkasto morje. Tako izdatno kosilo je zadostovalo celo nenasitni beluhi. Preostali ogrizki so plavali okolu in se naposled potopili. Neštevilne ra-kovice, ki so prežale iz razpoklin in votlin podvodne skale, so se lotile te pojedine, ker je pospravljanje ostankov njih stalna naloga. Beluha je ostala še nekako pol ure na tem kraju, mirno kobacala po svetlem morju nad skalo, dojila in božala mladiča ter prebav-ljala svoj obed. Nato je počasi odplavala naprej in zdaj zavila proti celini, dokler ni obstala v razdalji pičlega kilometra pred vrsto otočičev in razoranim predgorjem, ki so od vseh strani zapirali nevarno oljalo Ti dogodki so zavzeli skoraj vse dopoldanske ure. Nebo je bilo brezoblačno, in navpični solnčni žarki so pronicali izredno daleč v morsko globino. Velika sipa. ki je plavela sredi prozorne svetlobe, je mislila, da je po- polnoma varna. Njeno šilasto, urno telo je merilo približno 2 111 v dolžino in bilo 30—40 cm debelo v sprednjem, najmočnejšem dolu, ki ga je tvorila njena glava. Šop tipalk, kakih deset po številu, je štrlel iz »e brezlične okončine, kakor rastejo lističi iz korena, in vsaka je bila tako dolga kakor riba sama. Život in tipalke so bile iste blede in motne, rumenkastozelene barve z rjavimi lisami — in ta zaščitna zunanjost je sepijo delala skoraj nevidno sredi v solnčni luči lesketajoče se morske vode. Po rakovo se je pomikala nazaj. Vedno nemirne tipalke niso bile udeležene pri tem gibanju. Oskrboval ga je pod tipalkami skrit velik mišičast mehur, ki je vedno zopet vsrkaval in z močjo izbruhaval vodo. Zdelo se je, da vdihava glavonožec vodo in se premika s pomočjo lastnega dihanja. Velik skat je pomenil izdatno kosilo, in beluha nikakor ni bila več lačna. A ko je zagledala sipo, nov masten zalogaj, ni mogla ostati ravnodušna. Njeno težko, a spretno oblikovano črnobelo telo se je zopet prožno potopilo in švignilo v razsvetljeno globino. Toda sipa se je pravočasno ozrla in zagledala kita, preden se je utegnil približati! Deset malie-drajočih tipalk se je hipoma strnilo v trd klobčič, da ne bi ovirale gibanja. Glavonožec je močno stisnil blede boke, izbruhnil vodo in planil proč 7. naglico iz topa sproženega torpeda. Istočasno se je poslužila sipa v njeni hodulji skrite žleze in se zavila v tieprodiren oblak črne tekočine, ki ji je omogočila beg. Ko je priplavala iz oblaka ven, je spremenila smer in pobegnila v globoko votlino med skalovjem na dnu morja. Na ta način je ušla sovražnikovim čeljustim. Beluha se je pogumno zarila v počrnjeno vodo, a v gosti temi je izgubila vsako sled za zaželjenim plenom. Za kratek trenutek celo ni vedela, kje se nahaja. Vedno zopet je na slepo odpirala mogočno žrelo, a brez uspeha. Zagrabila je samo pobarvano tekočino. Naposled se je povrnila iz črnega oblaka v prozorno zeleno vodo. Dvignila je oči in zagledala lako pošasten prizor, da je napela vse svoje moči in kakor velikanska krogla v naglici zopet šinila na površje. Njeni mogočni boki so tako rezali globinsko vodo, da se je ta vzpenila kakor pod vijaki oceanskega parnika. Njen mladič ji je bil hotel od kraja slediti pod vodo, a se je prestrašil črnega oblaka, ki je zavil njegovo mater. Plašno se je povrnil na površje in ko je brez cilja krožil po vodi v hrepenečem pričakovanju materinega povratka, je srečal razbojniškega morskega volka. Ta je dobro vedel, kdo mu prihaja nasproti. Takoj so je ozrl na vse strani po materi, ker se ni hotel zameriti beluhi-samici. A matere ni bilo nikjer videti. To morskemu volku nikakor ni šlo v glavo, a ker je bil besen od lakote, ni mogel zamuditi slične redke priložnosti. Sunkoma se je pognal proti mladiču, se poleg njega prekucnil v znak in pomolil iz vode svoj živo-beli trebuh, da bi zagrabil plen. Mladič je skoraj omedlel od groze, ko se je pred njim nenadno odprlo črno, trioglato, z neštevilnim zobovjem posejano žrelo. A v zadnjem trenutku je planil v stran, se daleč izognil napadalcu in pohitel na kraj, kjer je bila poniknila mati. Morski volk se je zopet zaletel proti mladiču, a kakor vedno se je moral obrniti, da bi se poslužil svoje čudno oblikovane, ven štrleče spodnje čeljusti. In mlada beluha je podedovala že pri rojstvu smisel za beg pred nevarnostjo. Zato se je izjalovil tudi drugi napad. Preden ga je utegnil morski volk v tretjič ponoviti, je zagledal mater, ki je pridrvela iz zelene globine. Čeprav je meril volk dobrih 10 metrov in je bil torej za tri metre večji kakor beluha, se je takoj obrnil in se spustil v beg. da bi si rešil življenje. En bežen pogled je samici zadostoval, da se je pomirila glede mladiča: saj ni bil poškodovan! Nato se je vrgla za napadalcem tako naglo, da sploh ni mogel pobegniti. Ni bil še petdeset metrov daleč, ko se je zakadila nadenj 7 odprtim žrelom. Morski volk se ji je krčevito izognil in na ta način ušel prvemu napadu Z obupnim pogumom se je nato zvil podijo, legel na bok in zasadil svoj trioerlati gobec beluhi v ' -ebuh. A ta je že pričakovala njegov ugri'/ 1 se mu utegnila napol umakniti. Zobje so ji sicer strgali kos kože in tolšče, a niso poškodovali nobenega za življenje pomembnega organa. Besna beluha je komaj občutila prizadeto rano. Zasukala se je tako besno, da je brizgnila in se razkadila vr.da v zraku, ujela je morskega volka za rep in ga zdrobila med zobmi. To je pomenilo konec dvoboja, če je sploh zaslužil to označbo. Divje klanje se je nadaljevalo še nekoliko minut, in krvavi vodometi so vzkipeli nad morsko gladino. A boj je postal enostranski. Beluha je grizla in trgala življenje iz razmesarjenega sovražnika. Ko je nehala, je ostala od morskega volka samo zdrobljena masa, ki se je počasi pogreznila v globino. Beluha je zopet vtaknila pod plavuti svojega prestrašenega mladiča, ga podo-jila in potem mirno odplavala proti globokemu kanalu, ki je delil otočje od celine. Upala je, da bo ujela še kako sočno sipo kot odškodnino za ono, ki ji je bila pobegnila poprej. Vetrič, ki je poprej tako nežno zibal morsko gladino, je zdaj vtoliko narastel, da je postala temnordeče nadahnjena. Gnal je vzdolž obale med čermi in celino čolnič, katerega edino jadro se je svetlikalo v solnčni luči. Drobna jadrnica je vozila dva potnika: I mož z dolgo ameriško pipo je krmaril, in dolgodlak rjav lovski pes je ležal v klobčič zvit ob vznožju jambora. Razorana ol>ala in številne čeri so bile jako nevarne za tako majhno ladjico. A mož v čolnu je bil dober, v jadranju preizkušen športnik. Ko je odšel iz 15 km oddaljenega pristanišča na svojo pot in zavil proti severu, da bi dosegel drugo, v daljavi 20 km ležečo obalno naselbino, je vedel, da mu je na tej progi na razpolago več zavetišč za slučaj, da bi nenadno pridivjal nevarni vzhodnik. Vodovje mu sicer ni bilo znano, a vzel je s seboj dober mornarski I zemljevid. Potovanje po tujem morju mu je I 1. Iz mojmo prja- Oj) tlarn in krikskutna- ratani Cenetam sma se pr Miklič prou pu purgarsk na-fruštkala. Ke sma bla enkat pukrofta-na, sma se pa pu-dala na rajža, de s ugledava Iblana saj ud tisteh plati, du kereh se pride iz ne prevelika muja tud sam iz ena noga. Zavila sma ja kar ukul vogla dol pu Miklušiču cest. Cenete se ta cesta ni pusebn du-padla. Reku je, da se mu zdi taka, kokr de b iz cel-ga sveta puslal bajte u Iblana na raztava, Iblančani sa jh pa pustaul, teb nč men nč, kar pu Miklušiču cest. Seve de sm mu dau jest prou, ke se men tud zdi, de pran nč skp ne pašeja. Tku sva pučas prkreulala du tistga parka pred sudnija, ke Miklušiču spumenik not stoji. Cene je biu tku ferbčn, da s je ta spumenik prec ukulinukul ugledu, kokr de b ga mislu kupt. Ke je biu enkat iz ugledvajnam fertik, me je prašu, kua tiste napu nage fegure pumenja, ke sa za Miklušičuvein hrbtain iz-štancane. Ce je biu ta Miklušič murde kašn dohtar, špecijalist za kožne bulezn. Sevede sm mu jest pu-vcdu, de te nag Ide prouzaprou nisa bouniki, de sa jh tle gor naredi le za spuinin na iblansk putres. »Ja, a jc biu Miklušič uržah, da je biu u Iblan putres?« »Tist mende glih ne. Če se na motm je ja Miklušič ene šter leta preh umeru, kokr je biu putres u Iblan.« »Za kua so pa pol te fegure tle gor naštulel?« »Tu morš stopt pa na rotuž prašat. Tam maja use take reči na protokol zapisane. Jest tega na morm vedet.« Ke ni mou 11Č druzga na jezik, de b me prašu, sma šla pa naprej ke du 'lečHjn^ju. Kumi pride- pomenilo najvišji užitek, in vzel je s seboj kot edinega spremljevalca samo svojega zve- ' stega psa. Ta 11111 je vedno rad sledil, če sta hotela ogledati nov, zanimiv kraj. Kakor rečeno, je bil (iardner izvrsten jadra vec, dobro se je spoznal v vseh vremenskih znakih in imel tudi pravi mornarski čut, kar je predpogoj za obvladanje vetra. A kar se tiče naravoslovja, ga je prepovršno obvladal za moža, ki se vozi po morju in pride v dotik z njegovimi prebivalci. Družina kitov šteje več različnih podvrst, a med njimi so bili Gardnerju znani samo veliki grenlandski kit, o katerem je nekaj malega čital v knjigah, in še zabavni nedolžni delfini, ki jih je srečal na potovanju. Zato 11111 sploh ni padlo na misel, da bi moral biti oprezen, ko je 7agledal vzbočeni črn hrbet in debelo glavo beluhe, ki je počasi rezala valove. Če bi bil v teh deželah domač, bi takoj v največji naglici drugam obrnil svoj čoln in s tem kita prepričal, da ga nikakor ne misli motiti 1 A Gardner je nasprotno zavil bliže, da bi ogledal nepoznano črno-belo bitje, ribo ali žival, ki se sploh ni zmenila za njegovo navzočnost. Ko se je razdalja zmanjšala na 80 ali 100 metrov, je prešinil Gardnerju glavo prismojen doniislek. Nudil se 11111 je dober cilj za strel; neznana žival bi lahko postala njegov dragocen lovski plen. Ni utegnil pomisliti, kaj bi počel s tem plenom, če bi ga res dobil. Ni se zmislil na to, da bi utegnila povzročiti njegova lovska puška kvečjemu le maloobčuteno rano v plasti tolšče, ki je ščitila vse važne organe morske pošasti. Ni vedel niti tega, da se mrtev kit takoj potopi na dno in da bi bil vsled tega brezpomemben tudi njegov najboljši strel. Kratkomalo — premagala ga je slepa lovska strast. Naslonil se je z enim kolenom ob krmilo, da bi obdržal čoln dosedanjo smer, dvignil puško in pomeril nekoliko zadaj za široko beluhino plavutjo, v točko, ki je bila po njegovi domnevi najbližja srcu. Medtem ko je streljal, je začutil njegov pes, da se dogaja ta hip nekaj izrednega: planil je na noge, se vzpel s prednjimi šapami na rob čolna in besno zalajal na neznano črno pošast, ki se je valila po morju. Gardner se je začudil, ko je videl, da se nestvor sploh ni zmenil za strel, a zato se je pričelo divje gibanje pod njegovo plavutjo. Neko bitje se je blazno pognalo od njega po morju. Strašilo samo je takoj zavilo v stran in jako pozorno pa plašno zasledovalo vsak gib tega bitja. Rahlo je lopnilo s plavutjo po vodi kot da bi hotelo koga pomiriti. Zdaj je Gardner razumel, da je zadel kitovega nda-diča. Vest ga je pričela peči. Če bi bil videl mladiča poprej, seveda ne bi bil streljal, kei ni bil neusmiljen, temveč samo lahkomiseln. Trenutek je opazoval ta prizor in ni vedel, kaj bi počel. Naposled je zaključil, da je mladič najbrž nevarno obstreljen, in ga b« torej še najboljše rešiti njegovih muk. Zopet je skrbno pomeril in sprožil. Strel je glasno odmeval od skalovja najbližjega samo nekoliko metrov oddaljenega otočiča. Topot je Gardner dobro zadel. Preden se je polegel odmev, je obstal mladič nepremično in se pričel nato počasi potapljati. Kratek trenutek je vladal popoln mir, ki ga je prekinjal samo razburjeni lajež lovskega psa. Beluha je počasi krožila okrog ustreljenega mladiča: hotela se je menda prepričati, ali je res mrtev? Nato se je ozrla proti čolnu. Gardner je samo en trenutek videl kitova očesca, a to mu je zadostovalo za spoznanje, da je bil zagrešil | grozovito napako. Nehote je usmeril čoln proti i skalnatemu otočku. ma pa du -Uniona«, že zagleda Cene Prešernu spumenik. »Ti, Gustl, kdu pa je tu, ke tainle na kamne stuji, nad nm pa ženska ena veja u lft muli?« »Viž, tu je pa 1'reširnu spumenik, ke je zdef tulk špetera zavle nega, de en časupis nalaš zatu vn dajeja, de se u nem lohka Ide menja, kam ga čja pustaut, de nau nubenmu na pot, pa da ga u vnder lohka usak vidu, ke u u Iblana pršou. »Pol nej ga pa gor pred štacjou pustauja.« »Veš, ta nar bi pametn bo, če se midva u tu na mešava. Kene, če pol na u prou, kokr uva midvv nasvetvala, uva pa midva uržah.« »Noja, pa ga pestiva. Ja kua pa tam naprej tulk Idi stuji in nekam dol gleda?« »Tle gre pa za rekord. Kdur u ta nar dle m inuste stau in prenašu smrad tiste gnojnice, ke pud mustain stuji, u dubiti red mestnga lintverna. Ud konca jh je stal velik več, ampak večina je že ušpe-tale. Viš, tistla, ke ma kapa in ga že ni druzga ket kust pa koža, stuji že studvejset dni in prau, da u tulk časa stavu, da uja usi trje mustovi fiksund-fertik.« »A uja naredi tri mustove? Za kua vam pa uja?« »Trje mustovi uja prou gvišn. Tu je že sklenen. Ce jh uma nucal še več, jh uja pa še ene par naredi. Viš, ta sredn u za autumubile pa za druge vuzove, ta leu u sam za ženske, ta desn pa sam za mošk spol.« »Hudimana, kuku u pa sredn spol čez Iblanca pršou?« »Sej glih za tu se gre zdej. Ke sa sklepal, kulk mustou uma nucal pred flečkajnarjem, jm ni u glava padi, da mama glih srednga spola u Iblan ta narveč. I11 tku sa l.ajn čist puzabil. Furmani se pa tud kujaja, da nauja pu tistmu muste vuzil kokr autumubile, zatu ke se žvina plaši. Astn, na ta \.'ža uja naredi ta narbl gvišn še dva mustova, tku de jli uma me! ush skp pet mustou pred flečkajnarjem. Zdej pa stopva kela k »Bajsnbolf«, de s tnal duše prveževa, uva pa pol še čez tu govurla.« I. M. Frtaučku G usti ma beseda Naš domači zdravnik B. C. v C. Kačji pik da je v vašem kraju pogostna nevarnost? Letos sem prelezel že mnogo hribov Ui dolin, tudi v vročili dnevih, a kač nleean videl dosti, strupene pa še nobene doslej, pri vas je, kakor pišete, obratno -- mnogo strupenih kač. Kako se taka golazen prežene, no vem. Spominjam se pa, da je bilo svojčas v nekem kraju mnogo stru-peaine, ki je vsako leto povzročila nekaj smrtnih primerov. Ko so tamkaj napravili strelišče, ni bilo več opazili daleč naokoli strupenih kač, tudi o kačjem piku se ni več slišalo. Kako ravnati človeku, ki ga je pičila strupena kača? Najbolj važno je, da se pičeno mesto, ki je seve zelo majhno, n e -mu dom a aLi izreže ali odščipne ali izžge iz žare-čini ogljem, razbeljenim železom ali močno jedko kislino). Nad pičenim mestom je treba ud tako podvezati, da je odtok krvi in sokrvce zaustavljen. Ranico, nastalo zavoljo odstranitve pičenega mesta, namažemo z jodovo tinkturo ali močno raztopino kalijevega permanganata (»rdečega kalija«) ali kar denemo vanjo droben kristalček tega kalija. Ako je bila ta prva in zares uspešna pomoč zanemarjena, treba nujno zdravniške pomoči, med tem naj dobi pičenec opojnine v obilni meri. Kot zasilno notrauje sredstvo priporočajo tudi salmija-kovo ali amonijakovo raztopino po eno žlico nn 5 do 10 minuti Glavna skrb bodi. da se sirup čim preje odstrani ali na mestu uničil I. T. v S. Dednost telesnih napak, okvar in nepravilnosti je brezdvomna, a ne vseh! Ne dedujejo se znaki, ki jih je kdo pridobil v teku lastnega življenja, pač pa se prenašajo po rodu znaki, ki jih je prejel kot dediščino od svojih prednikov. A še ti dedni znaki, ugodni in kvarni, niso vsi, hvala Botru, obvezni, t. j. laki, ki jih mora prejeti vsak potomec brez izjeme, marveč so večinoma priložnostni, ki se pojavljajo in kopičijo navadno pri sorodnih, sokrvnili roditeljih. (Podrobnosti tega zanimivega življenjskega pojava najdete opisane in naštete v Mohorjevi knjigi »Čuda in tajne življenja«, ki je izšla pred nekaj leti.) Žena, ki se ji lahti »ne krečejo pravilno radi nekih nepravilnosti ? rami«, naj bo mirna glede svojega potomstva. Tista nepravilnost v rami je bržkone posledic;! kakšne poškodbe ali pa kakšne bolezni v sklepu ali pa poškodbe ali bolezni živcev in mišic, te vrste nakaznosti niso dedne. Dedne so neke živčnomi-šične bolezni, ki se začenjajo že v mladosti in zavzemajo navadno večji obseg, ne samo posamično skupino. Na srečo so te neozdravne in napredujoče družinsko-dedne bolezni redke posebno v naših erajih. S. K. v M. Bradavica na prstu, ki moti pri delu in kazi roko, je časih posledica stalnega draženja tistega dela kože po obrtnem ali poklicnem opravilu, ki se po odstranitvi ponavlja, ako se tisto mesto ne zavaruje proti nadaljnjemu draženju. Ako nimate sredstev za zdravnika, pojdite v ambulato-rij kirurškega ali kožnega oddelka splošne bolnišnice, kjer vam odstranijo nakazo brez slroškov in — trpljenja. Ako pa hočete sami izvršiti to veliko operacijo, nabavite si selitmo kislino, ki je zelo jedka, in s stekleno ali leseno palčico spravite na bradavico toliko kapljic, kolikor jih posuše. Varujte zdravo kožo pred kislino! Čez nekaj dni vam odpade del bradavice, nakar iznova napojite ostanke bradavice s solitrno kislino, dokler ne izžgete tudi njenih korenik. Nekatere bradavice se dajo odpraviti z lastno slino. Poskusite si jo mazati s »teščo« slino vsaj tri tedne- G. K. v Lj. Zbirko vseh možnih in vf-možnih bolezni, ki vas tlačijo kot neznosen tovor podnevi in duši kot mora ponoči, si želite v počitnicah če ne že odpraviti, kar se vam zdi samemu nedosegljivo, pa vsaj toliko skrčiti, da vas ne bo ovirala pri za-vrševanju študija in opravljanju izpitov. Glava se vam dostikrat skuja, da nisle za učenje, živci se oglašajo zdaj tu zdaj tam kakor nekakšno trganje, srce vam nagaja, zlasti kadar želite počivati, teka nimate pravega, vaša prebava je v neredu, ponoči imate težke in mučne sanje, da ste zjutraj bolj upehan ko zvečer. Sredstev za zdravilišče in letoval išče nimate. Pazno zasledujete naše zdravstvene razgovore in pričakujete tudi zase zadovoljivih nasvetov, uporabnih doma v Ljubljani. Ne vem, ali naj se bolj čudim vam ali naj bolj poniilujem sebe, da nisem mogel od lanske jeseni niti izobražencem dopovedati, kaj je zdravju nujen predpogoj, namreč resna volja do zdravja, volia, ki se kaže v obvladovanju čuvstev. Ako vam vsa moja vodila glede utrjevanja niso zalegla, potem se za-tecite k ustanovi, ki se je začela kaj lepo razvijati v naši prestolnici. V Zvezdi, deloma v parku na Trgu kralja Petra, največ pa v tivolskih nasadih, gajih in sprehajališčih se zbirajo gruče ljudi, ki^se vneto bavijo z nego in ohrano svojih trupel. Krožki teh mrhogojcev so ločeni po predmetih, sorodne »dušet se' vedno najdejo in drže skupaj. Nekaj se jih ukvarja z zlaio žilo in zadevami tistega kraja, irugi se bavijo z želodcem in z gaslronomičnimi vprašanji, nekateri so veščaki v tekočinah in oka-meninah mehurja, obisti in žolčnika, zapel drugi poznajo srčne in žilne ležkoče, so tudi laki, ki so jim možganska in živčna motenja dognane stvari, le nadušljivci in kašljevci bolj <-.imotari.jo v tivolskem gozdu ali v Regalijevem gaju na Gradu. V leh skupinah izveste vse, kar vedo ljubljanski zdravniki o tistih boleznih, pa tudi specialisti in profesorji v Trstu, Gradcu in na Dunaju, vse kar je pisanega v konverzacijskih leksikili in raznih reklamnih brošurah, vsa domača zdravila in luje mešanice praškov in zelišč, največ seve veljajo osebne izkušnje posamičnih veljakov dotičnih krožkov. Vstopite v ta ali oni krožek, ki vam je bolj pri srcu ali pa jih proučujte kar po vrsti. Svarim vas samo pred eno tako bratovščino, ki se zbira v krčmah in kleteh (tretjega in čelrlega reda), bratovščino kranjskih cvičkarjev ali primorskih kvartinč-karjev. Ti so pa nevarni, ne zato, ker brez usmiljenja obirajo vse zdravnike, najbolj tiste, ki jim redoma ostajajo dolžni, marveč zato, ker imajo vso medicino in modrost v zakupu, da utonete prej ali solnčite, je pojasnil »Slovenec. že letošnjo pomlad. Vživajte mlečno in rastlinsko hrano kolikor se da sirovo in brez soli, kot ootranje zdravilo vam priporočam veliko čašo (3 dl) čaja iz planinskega mahu in preslice, ki ga »nijele tekom dneva. A. K. na G. Vaš prvi dopis je romal v koš in na ogenj, ker ni bil podpisan, na drugega ne morem odgovoriti, ker ne vem več, kaj sle vprašala v prvem; glava namreč mi je v notranjosti d os'i manjša kakor bi kdo sodil po zunanjosti. Pa pišite v tretje! Pravni nasveti Tožba za prodan les. I. M. Ž. Po svojem pooblaščencu ste prodali spomladi nekemu trgovcu f>00 m* lesa. Po dogovoru sle izpeljali les ob določenem času na določeno mesto in to naznanili kupcu. Kmalu nalo so kupčevi vozniki les odpeljali. Ivo ste šli k trgovcu po denar, pa je rekel, da lesa ne plača, ker ga sploh videl ni in pravi, da lirjajte voznike za plačilo lesa. — čim sle v smislu dogovoru speljali ob določenem roku prodani les na dogovorjeno mesto, sle Vi (»godbi zadostili. Ker je kupec. |>oslal voznike po ta les, so ti vozniki za kupca les prevzeli. Ce torej kii|>ec takrat, ob prevzemu lesa ik> voznikih, lesa ni grajal, ga je torej prevzel in je dolžan kupnino plačati. V morebitni tožbi na plačilo že zapadle kupnine bodete tožbo dobili. Seveda, če dobro vesle, da nima kupec nobenega premoženja niti kakih terjatev, ki bi jih mogli zarubMi, [»olem boste še svoje pravdne stroške, tudi če zmagate, sami trpeli. Tekom treh let od dobave lesa morete pač tožiti, sicer bi ta terjatev zastarela, ako jo v tem roku kupec ne bi izrecno priznal. Predvojne avstrijske obligacije. V. K. M. Zadeva raznih avstrijskih predvojnih obligacij še ni rešena. Po Informacijah v finančnem ministrstvu bo vse lo rešeno s posebnim zakonom Kdaj bo ta zakon izš? I ;'>a nihče ne ve. Zavarovanje. J. S. Lj. Zavarovani sle bili na doživetje pri neki češki zavarovalnici Pred enim mesecem sle dobili izplačanih 150 315 Din kos. Plačilo je bilo dogovorjeno po prejemu blaga pri filijali v Jugoslaviji. Izrecno je bilo dogovorjeno in na naročilnici napisano, da -.mete pri plačilu računa odračunati carino, ki jo plačate pri prejemu blaga. Sedaj pa tvrdka zahteva, da plačate za komad 315 l)'ii in še po 102 Din carine. — Tako tvrdka kakor Vi ste vezani na do- Jedilnik za (Dr. Krekova mešč. Ponedeljek, 13. julija. Kosilo: 1. Sadje: borovnice ali češnje. 2. Sveže zelje s svinjskim mesom obdano, z vencem pretlačenega krompirja. 3. Prepečeni pesni (man-gold) peclji. 4. Breskve z mlečnim rižem. Večerja: Mrzla jajčna jed S kisom in oljem, j črni kruh. Torek, 14. julija. Kosilo: 1. Sadje: ribez. 2. Ocvrti melancanl (Patlizan). 3. Kolerabice s korenjem, pečena go-! vedina, solata. 4. Mrzla angleška krema s peci-l vom. Večerja: Paradižniki z bučami in prazen riž. Sreda, 15. julija. Kosilo: 1 Sadje: koemulje (agraš). 2. Pra- žene gobe z jajci. 3. Grah s slanino, pečen krompir in pariški zrezek. 4. Sadna solata. Večerja: Jajnine s paradižnikom in solata. I Damske realne. ločbe, ki so napisane in natiskane na naročilnici, ki ste jo podpisali. Čim dospe blago, sle dolžni plačati carino od blaga; niste pa dolžni sprejeti po povzetju poslanega blaga, ker bi pri tem morali plačati celo kupnino in carino. Pustile se tožiti. Vendar pazite, da si pravočasno preskrbile pravnega zastopnika, (naslovi v Černetovein poslovnem koledarju), če bi Vas tvrdka tožila na Dunaju. Tožbo morale dobiti. Še enkrat o oprostitvi vojaške službe. L. B. Prošnje za oprostitev službe v kadru, kakor tudi za skrajšavo roka, odlog službe v kadru ali za odpust iz kadra, nadalje pritožbe zoper vse primere, ki so v zvezi z naborom, se vlagajo prikoinandantu pristojnega vojaškega okrožja najdalje v treh mesecih od dne, ko se ie izvršil nabor, ali priobčila rešitev, ali od dne, ko je nastopil vzrok prošenj ali pritožb. N. pr. Če sta dva brata po vrsti potrjena na polni rok. ki »a ie eden že odslužil, drugi pa še služi, bo tretji bra . Ui je ludi potrjen na polni rok, vložil prošnjo za skrajšan rok takoj, ko bo tudi drugi brat odslužil polni rok. Tedaj namreč nastopi pogoj, da dobi tretji brat skrajšan rok. Če ste edini hranilec matere in plačujete le 25 Din davka, le vložite prošnjo za oprostitev. Prošnji priložile rodbinsko polo, potrdilo o davkih in potrdilo županstva, da res preživljate mater. To potrdilo naj bo overovljeno po okrajnem načelstvu. Kdor pa prosi za skrajšani rok, mora pr>leg rodbinske pole kriložili prošnji dokazial (listine) o vojaški službi bratov oziroma očeta. Prošnjo je treba kolkovati s kolkom za 5 in 20 Din. (ie oprostitev. A. V. S. Mati in sin sta sama pri hiši Oče je odšel leta 1910. v Ameriko in od leta 1921. ne piše več. Sin je bil letos potrjen. Davka plačuje 13 Din. Ali ima pravico do oprostitve, ker preživlja mater? — Pravico do oprostitve imajo le edini hranitelji nesposobnih družinskih članov, ki plačujejo 120 Din ali manj nepo-srednjega davka V predmetnem slučaju bi bil sin oproščen, če je oče nad 00 let star, ali pa ako je mlajši, če ga strokovna vojaška komisija spozna za stalno nesposobnega. Ker pa je oče v Ameriki, seveda ne more k naboru V tem slučaju bo pa sin oproščen, ako bo dokazal, la |e (če 20 lei 1 inozemstvu ter če bodo pristojna oblastva potrdila, da ves ta čas ne vzdržuje z družino nobene zveze in je tudi materialno ne podpira. V vsakem slučaju Vam svetujemo, da vložite prošnjo taljenje časti. L. R. V. Sosed Vas zasmehuje in žali. Prič nimate. Radi bi vložili tožbo, pa nimate nobene imovine. Kaj storiti? Ali boste uspeli? — Če sosed res tako govori in postopa proti Vam, kakor sle napisali, je to njegovo ravnanje brez dvoma žaljivo in kaznivo. Tožbo daste lahko ob uradnem dnevu pri sodišču na zapisnik, kjer boste plačali le kolek za 20 Din. Če tudi tega ne zmorete, si pa preskrbile spričevalo o vaših imovinskih razmerah in prosite za oprostitev -takse. Če bo sodišče Vam verjelo, ne bo treba še drugih prič. Oi>ozarjamo Vas pa na dok/čilo zakona, ki pravi: »Če je dal kdo z nedostojnim nastopanjem neposredno povod drugemu, da ga je razžalil. se sme razžalilec oprostiti vsake kazni, če je razžalje-nec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno izmed njih kaznovati ali pa oprostiti vsake kazni.« Iz tega vidile, da je le tedaj varno tožiti, če nisle tudi Vi nasprotnika žalili, ali pa mu dali povod k žalitvam. Ali je drugi zakon ločenega katolika veljaven? S. A. P. Pri nas še vedno veljajo določbe občega državljanskega zakonika iz leta 1811. Ta zakon pa določa, da oseba, ki se je kot pripadnica katoliške vere v zakonu zvezala z drugo osebo, ne more znova poročiti, dokler prvi zakonski drug živi. Na tej določbi ničesar ne izpremene dejstva, da se dogajajo slučaji, ko ločeni katoliki prestopijo v drugo vero, v kateri dosežejo razvezo prvega zakona in se nato znova poroče. Tudi nam so znani takšni slučaji, Kako se more to zgoditi, ne moremo na tem mestu razpravljati. Veljavnost takega zakomi se da izpodbijali s tožbo pred deželnim oz. okrožnim sodiščem. Tožiti more prvi zakonski drug. Znani so nam slučaji, v katerih je sodišče lak drugi zakon razveljavilo Banovinska davščina na hiše in zgradarina. K. F. N. Plačali sle lani pri občini banovinski davek od hiše, sedaj pa zahtevajo od Vas še zgrada-rino. Ali je lo prav? — Banovinska davščina na hiše je banovinski davek, dočim je zgradarina državni davek Plačali morate oba, ne glede na višino pokojnine. Modne novosti - t j m/S Biiiiiiiiii Bh«. ....St^M! i Itfillitfl r- ^ K 3K L: ■ i Hfv ^ \ T>i< I /4 ^ | j', A 8 - Obalna obleka iz belega platna s plavim! portami. {11(1} Četrtek, 16. julija. Prfdobsvafte novšh naročnikov! Kosilo: 1. Sadje: hruške. 2. Zelena |x>tica j (|Kirabijo se lahko ostanki različnega mesa. 3. Ocvrti krompir, žličniki, praž. korenje. 4. Kabinetni puding (mrzel). Večerja: Pražen riž z grahom iu mrzla jajčna omaka. Ogledala teh vrst, velikosti Id oblik Sleklo zrcalno 6—8n,u. maSinsko 4—6 mm, portalno leuakf alabaster itd. Spectrumn d. d. Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 0»i|ek mesec gospodinjska šola). Petek, 17. julija. Kosilo: Sadje: borovnice. 2. Ocvrta karfijola v obliki piramide. 3. Fižol v stročju z jajcem, ponarejene ribice in solata. 4. Krhki kifeljci. Večerja: Strjen mlečen riž. Pečen novi krompir in presno maslo. Sobota. 18. julija. Kosilo; 1. Sadje: Češnjo (hrustavke). 2. Domač ješprenj. 3. Ocvrte palačinke z gnjatjo in solata s krompirjem. 4. Špansko seno. Večerja: Nadevani paradižniki z rižem. Fižol v stročju s kisom in oljem. Nedelja, 19. julija. Kosilo: 1. Sadje: mešano. 2. Prepečene me-lancane z bohinj. sirom. Mrzla telečja pečenka z majonezo in karfijolo Ocvrte buče, pečen krompir. 3. Češnjev (puding) močnik. 4. Ledena kava. Večerja: Krpice z gnjatjo obdane s praž. zeljem. Solata. Opozorilo: Paradižniki imajo mnogo vitaminov, so zdravi in priljubljeni. Najboljši so od julija do oktobra, torej sveži. Trde, še nezrele plodove pripravljamo kot solato. Zrele lepo rdeče pa nadevamo. Zelo zrele rabimo za omake, za zimski čas jih vkuhamo v obliki mezge. Športna obleka: Krilo iz progastega volnenega blaga, spredaj položena v globoki gubi. Zraven telovnik iz duvetina (so iško usnje) in bela bluza iz trikolina ali pralne svile. Obleka iz barvastega športnega platna z nagubanimi stranskimi deli. Zraven bela bluza z lahko zavezano pisano ruto in čepico iz enakega blaga. Nasveti za vri Zatiranje plevela po vrtnih poteh. Po vrtnih poleh nam vedno znova poganja plevel, in če jih hočemo imeti čiste, imamo z njimi neprestano delo. Pri kopanju ■ plevela razrijetno poti in s plevelom odnaša-! nto kolikor toliko peska. Zato je izredno dob-i rodošla iznajdba kemičnih sredstev za zati-; ranje plevela po poteh, dvoriščih, igriščih itd. Takih sredstev je dvoje vrst: ena se suha po-sipljejo, druga se raztope v vodi in potem s pomočjo navadne škropilnice polijejo po prostoru, ki ga hočemo očistite plevela. Paziti je treba, da ne uporabljamo sredstev, ki bi bila kakorkoli nevarna za ljudi in za živali. V sadovnjaku. Kjer je sadno drevje tako obrodilo, da se šibe veje, mislimo pravočasno na opore, da ne bomo doživeli škode. Odpadlo črvivo sadje poliirajmo sproti in pokrmimo ali pa zažgimo. Ako tako sadje puščamo na mestu ali pa vržemo na gnoj ali zakopljemo v zemljo, smo najboljši zavezniki škodljivca cvetodera. Kajti črvi, ki se nahajajo v odpadlem sadju, se zarijejo v zemljo, zabubijo, prezimijo, nato pa pridejo prihodnjo pomlad na dan v podobi kakor mravlja velikih, črnih cvetoderov. Ti potem prebadajo cvetove in plodišča in v vsak vbod zležejo po eno jajce, iz katerega potem zleze črv, ki žre cvet ali pa kasneje sad. Zaman bomo pozimi škropili, ako poleti in jeseni ne uničujemo črvivega sadja. Uganka Glazbila za vse! Violine . . . .nd Din Hf- Kltare.....od Din 199' - Tr o ni ho . . . . oil I)in 480 -llnriiionlkn . - ud llln 85 '- lvrimintlf-iir ln klavirske linrmnnlkc. Jn/./, Instrumenti /.nhtfvnjtc vitki hrciplafnl CKN9K „d iiajvefj« In na]cene]Ae noSIIJ. t». zlazhll Jaftftslavljt- MEINEL. & H EKOi-D 1'ovama fflazbll iti harmonik nrort. portr. Maribor 11. 102 Hm'7,iiIih-i'ii umik v svlrnn u. Navodila > ernl"i-. »Oster opazovalec.« Devet napak je na sliki! ali jili najdete? Jfe M K.: Jutro ob žitnem morju V mehkih valih žitnega morja ziblje se in lesketa živa jadrnica — zlata ptička, zlata ptička prepelička. Valčki kodrasti šumljajo, pljuskajo ob njo ... bež.ijo ... in spet s tihim, tihim smehom grabijo jo v svoj objem. A iz daljnih dalj — z obale solnčne — so se prismehljali še galebi beli k njim: trop metuljev svetlokrilih. Plove jadrnica, plove — pa prisluhne: »Kdo me zove?« In pogrezne se v globino, kjer je sredi bajnih trat morskih vil kristalni grad: gnezdo mladih prepeličk... Andrejček Kmet Balantač se vrača iz mesta domov. Prodal je telička od edine krave, ki mu še muka v hlevu. Vrača se in je zatopljen v težke misli — — Misli na Andrejčka in na ženo. Njegov Andrejček ima toliko želja. Vsaj štiri želje mu je hotel izpolniti: nove hlačke, nov klobuček, lesenega konjička in masleno štručko mu je hotel prinesti iz mesta ... Zdaj bo kmalu doma — v žepu pa nima ne darov ne denarja. Ves izkupiček za prodanega telička je v veseli družbi zapravil. Joj, kako bo žalosten Andrejček! Joj. koliko grenkih očitkov bo moral preslišati od žene, ki je že vnaprej vse skrbno preračunala, za kaj bo uporabila denar! Vrača se kmet Balantač, vrača skozi črno šumo... in ga zdajci obide rešilna misel. Tako bo storil in nič drugače! Zeni in Andrejčku poreče, da so ga spotoma napadli razbojniki in ga oropali... Namesto, da bi mu očitala lahkomiselnost, ca bo potem žena pomilovala in tudi Andrejček bo potem pozabil na obljubljene darove... Težek kamen se mu odvali od srca. Le čemu bi si delal težko vest, ko je prepozno. Za prihodnjič bo že vedel. Nikoli več se ne bo, tako spozabil... S podvojeno naglico stopa proti domu. Nič ne vidi, nič ne sliši, kako se mu izza širokega debla plazita dve senci za hrbet. Nič ne vidi, nič ne sliši, kako ena od njiju dvigne nad njegovo glavo grčav korobač in zamahne ... En sam presunljiv krik — in kmet Balantač omahne na tla. Obraz mu oblije gost curek krvi. Njegove misli so poslale živa resnica... Razbojnika planeta nanj in mu pretip-Ijeta žepe. Brezuspešen trud. Kmet Balantač nima niti dinarja več v žepu ... Razočarana se razbojnika izgubita nazaj v temo — sirovo preklinjajoč in psujoč — Andrejček leži tačas v beli postelji in ne more zaspati. Bedi in sanja z zaprtimi očmi o novih hlačkah, o novem klobučku, o lesenem konjičku in masleni štručki. Vse to mu je bil očka obljubil, preden je šel od doma ... Čudno, zares čudno, da ga še ni nazaj. Priti bi bil moral že sinoči. Hojej, gotovo je prodal telička šele danes in bo zdaj zdaj potrkal s koščeno roko na duri in zaklical z radostnim glasom: »Hoja hej, Andrejček, ali spiš? Vstani in poglej, kaj sem ti prinesel k Sanja revček Andrejček, sanja in ne ve. ne sluti, da umira njegov očka brez pomoči na samotni cesti... Ko bo sinilo jutro, ga bodo prinesli od-nekod črni možje. Tihega in bledega ga bodo položili v leseno krsto. Nikoli več se ne bodo zgenila njegova ustna v ljubečem smehljaju, nikoli več ga ne bodo posadile njegove roke na kolena in ga ujekale... Nikoli več! Zbogom, nove hlačke, nov klobuček, konjiček in maslene štručke, zbogom! Sanja revček Andrejček, sanja mehko in pokojno — jutro pa se bliža... bliža s sovražnimi, grozečimi koraki------ Ivan Albreht: Nevidni koren »Kaj si potlej iskal v klonici?« »Nič.« To materi noče v glavo. ..... »Za nič vendar človek ne hodi v klomco! No, pa kje si še bil?« v Tinče molči, toda solzne kaplje so ze spet bolj debele in se že začno družiti v potoček, ki svetlo polzi po licih...... Mati malo pomislijo m pomolce, potem pa prav rahlo pobožajo malega: »Vidiš, Tinče, naj bo ze maslo kjerkoli, la-/no to mi povej, zakaj jokaš?« Temu se Tinče nc more več ustavljati. Kadar ga mati prav nežno vprašajo, je vselej premagan, pa naj bi imel še kaj takega na vesti! Mati mu začno previdno otirati solze in mu pogledajo naravnost v oči: »No, le povej, Tince, zakaj jokaš. Ce ne bom šc jaz žalostna in bom začela jokati —« Tinče verno pogleda mater. Ustnice mu še vedno podrlitevajo in ko diha, se mu sapa zaletava in trga. Ktobuhova povest Stoji strašilo sredi žitnega polja. Pozabil kmet je nanj jeseni, zdaj zanj še jata lačnih vran se več ne zmeni. Stoji in bulji topo venomer predse... Klobuk, obleka, stari škornji — vse na njem v spomine bridke se pogreza in v vetru tiho govori... V šumenju vetra iz daljine — poslušajmo klobukove spomine! »Blestel nekoč v izložbi velemestni sem ves nov in zal. Prišel gospod je imeniten neko zimo mimo, me kupil za cekin svetal. Palača bajna bila je moj dom potem — a zdaj, poglejte, bratci, kaj z menoj je, kaj zdaj sem! Kako do tega je prišlo? — Eh, to so žalostni spomini. Preveč mi je hudo, da bi povedal vse vam, kar sem pretrpel v davnini... Po dolgih petih letih, razkošja in sijaja polnih, umrl nenadoma je moj gospod — in jaz oditi moral sem na težko pot. Iz rok v roke poslej sem romal. In čudno: čim starejši, čim resnejši, pametnejši sem postajal — v tem slabšo družbo sem zahajal... Dobil me slednjič v roko je pijanec. Takrat začel življenja mojega najhujši se je klanec! Po beznicali sem se potikal, po svi-slih, hlevih, restnih jarkih vse noči polegal, stikal — fej, to vam bil gnusoba moj je gospodar! Umrl je žalostno in bedno v zapuščenem hlevu — a mene ni poslej nikdo več maral... Tako sem se postaral. Moj zadnji gospodar je zdaj in bo ostal — strašilo. Cemu bi se ga sramoval? Pijanec stokrat grši je od njega!» dejal nekoč je hlapec Grega... In to je res! Strašilo poljsko kmetu malo vsaj koristi — a kam s pijnnčkom bi nerodo? Oh, ta je svelu v samo škodo!« Klobuček, hvala za povest in nauk! Pozdravljen! Zlatkine sanje Tinja tanja — sinja sanja je nad Ančko se sklonila, kradoma s poljubom nežnim njenih lic se doteknila. In je, kot bi mignil — hopla! — poletela preko holmca Ančka na perotih zlatih — v carslvo pravljic, bajk in solnca. Kraljevič na iskrem belcu je pridirjal ji naproti in od vedel na gostijo v pravljičen jo grad ob poti. In so vile priplesale in pritekli škrateljčki in ponudili kolačkov dobri ji prijateljčki. — Joj, takrat pa — tinja tanja — vse je vzela črna noč: Ančka se je prebudila, razočarane na moč ... Modrijan. Micka: »Jožek, ali veš, zakaj imamo počit- nice f« Jožko: »Seveda vem! Zato, da ne bi prehitro postali pametni...« »No, prav lepo povej. Samo meni, veš, da ne bo nihče slišal.« Deček se stisne k materi, globoko vzdihne in zašepeče: »Pri piškah sem bil.« »Na gnezdih.« Mali prikima. »Si ti pobral jajčka?« Tinče spet prikima. »In si tudi maslo vzel?« »Pa nc zase!« se skuša otresti Tinče »Za koga pa?« »Nekaj sem kupil —« »Kupil — ?! Kaj pa?« »Zdaj ni za nič, je ob moč,« vzdihne Tinče, pomoli materi svilen zavojček in vnovič grenko zajoka. »Kaj pa je to?« se čudijo mati in sučejo v rokah neznatni zavojček. »Pa nisi za to dal toliko jajec in masla?« »Seveda sem, še tri kokoši tudi,« izpove Tinče do kraja in se zdajci začuti kakor olajšanega. Materi sc začne svitati. (Konec prih. nedeljo) M. K.: Mrtvaški zvonček poje. »Tingel-ting, tangel, iz rnja gre angel: Majdica, ki jo je srčkala mama pet let — je umrčkala.. Tingel-ting, tangel, skloni se angel z gorkini sočutjem nad mamo — Majdieo damo zdaj v jamo. Tingel-ting, tangel, dušico angel k zvezdam je jasnim odnesel, v raj jo kol ptičko, belo golobičko, z zlatih peroti stresel.. Pes -- rešitelj Na Ruskem imajo izučene pse, da rešujejo otroke iz gorečih hiš. Neki pes, po imenu Bob, je rešil že 12 otrok iz ognja. Nekoč je zopet gorela hiša. Starši so se rešili, a v zmešnjavi so pozabili na malo deklico. Poslali so po njo Boba. Bob se je vrgel v gorečo hišo in čez nekaj trenutkov jirinesel iz nje deklico. Otrokova mati je jokala od sreče .. Vsi so se drenjali okoli hrabrega psa-rešitelja in ga božali. Pes pa se je nenadoma iztrgal iz njih srede in planil še enkrat v gorečo hišo. Ko je pritekel nazaj, so se ljudje na vso moč začudili: Bob je držal v zobeh — veliko punčko iz cunj... Za bistre g Save TEKMA POŽERUHOV 3. ... ledaj se je oder pod ogromno težo udri in Jaka Trebšnik je z vso silo telebnil v odprtino, kjer si je pošteno pretresel trebušček ... Tako je bil dvakrat kaznovan za svojo požrešnost: poravnati je moral račun in še bolečine je moral trpeli povrhu... Nekaj drugih zabavnih rešitev Leja Lev a nič, učenka II. razr. v Ljubljani: ... tedaj se je oder s truščem in hruščem podrl in ljudje so prestrašeni zbežali. (iospod Jaka Trebušnik ni mogel ven, ker je predebel. Z veliko težavo so ga čez nekaj časa spravili izpod odra ... Janez Bole, učenec (?) razr. na Brezjah: ... tedaj je Jaka Trebušnik planil na slavnostnega govornika in ga tako strahovito premlatil, da bi mu bil kmalu vse kosti polomil. Moral je poravnati račun za vse, kar je na tekmi pojedel in še račun za zdravila in za bolečine potolčenemu govorniku ... Gospod Jaka Trebušnik si bo zato dobro zapomnil, kdaj je odnesel prvenstvo na tekmi požeruhov! Anica Eržen, učenka (?) razreda v Cerkljah pri Kranju: ... tedaj je požeruh Jaka Trebušnik padel z odra na tla — in počil . . . I v i c a B r i c, učenka IV. razr. na Dobrovi pri Ljubljani: ... tedaj se oder podre in požeruha požre. Ljudje v smeli, da ga je bilo poln meh. Privoščim vsem požeruhom takšen »uspeli«, kajti tudi požrešnost je greh! Mitnica Pavlin, učenka III. razr. v Križah pri Tržiču: ... tedaj se je Jaka Trebušnik od jeze, žalosti in sramu — v zemljo pogreznil... E. Kovačič, učenec III. razreda na Grabnu v Ljubljani: ... tedaj so se udrla tla pod njim in Jaka Trebušnik je padel naravnost na trebuh, ki mu je pri tej priliki počil. Jaka Trebušnik je obležal mrtev na tleli. Tako je žalostno končal svoje življenje največji požeruh sveta. Za nagrado izžrebana je bila: Leja Leva nič, učenka II. razreda v Ljubljani, Lepodvorska ul. 14. Dobi vezano knjigo pravljice »Najdenček Jokec«,, STRICKOV KOTIČEK 174. Dragi Kotičkov striček! — Vedno moram čitati v Tvojem kotičku tarnanje kotičkarjev, kako požrešen je Tvoj koš, in nič drugega. To, kar Ti jaz zdajle pišem, priobči, če hočeš, če ne bom pa dva dni huda! Ali veš, kje so Hinje? Poglej na zemljevid: v sredi Suhe Krajine je majhna vas z imenom llinje. Tam je silna vročina in nič nimamo vode; moramo jo voziti od daleč. Po njivah in travnikih je vse polno skal. Gospod učitelj pravi, da zato, ker je Kras. Tu imamo dvorazredno šolo, v katero hodijo otroci po dve uri daleč. Pa smo le zmirom vsi v šoli, čeprav je daleč. Kajne, da smo pridni? Jagod, lepih in debelih, bi Ti poslala, pa je pošta predraga. Zvrhan liter jagod sem morala nabrati, da sem dobila 2 Din za to pismo. Ce je Tvoj koš tak, da tudi z žulji prislužena pisma žre, naj jih kar žre jaz bom pa drugič jagode sama pojedla. — Te lepo j>ozdravlja Cecilija Babic, učenka II razr. v Hinjah. Draga Cilka! Skoraj bi podlegel skušnjavi in Tvoje pismo kratkomalo zatajil... Veš, zakaj? Zato, ker praviš, da boš dva dni huda name, če Te ne bom v kotiček dal. lloho, kaj pa je to — dva dni? Takih se jaz bojim, draga moja, takih, ki mi zagrozijo, da bodo do hladnega groba jezni name, če jih vržem v koš... Kod so Hinje, res še nisem vedel. Ravnal sem se zato po Tvojem navodilu in sem šel gledat na zemljevid. In sem tam kar koj našel vašo prelepo vas. Čudil pa sem se enemu: Ti namreč trdiš, da je tam (na zemljevidu!) velika vročina. Jaz sem položil borometer na ono mesto in sem bil prepričan, da se bo vročina zvišala najmanj za 50 stopinj — pa se ni. Barometer je kazal |>rav isto vročino, kakor v Ljubljani. Saprabolt! Vdrugič me pa le nikar tako nc potegni, če ne bom jaz na Tebe dva dni hud! Trdiš tudi, da si morala denar za pismo in znamko z žulji svojih rok prislužiti. Hm, veš kaj, tega pa res ne verjamem, da bi človek pri nabiranju jagod dobil žulje na rokah. Če hočeš, da Ti bom verjel, mi pošlji od tamkajšnjega županstva potrdilo, koliko imaš žuljev — in jaz Ti bom jroslal za vsakega cekin! Torej požuri se! — Kotičkov striček. 175. Predragi striček! — Črno na belem stoji v »Slovencu , da imaš gluhe otroke rad. Zelo smo veseli, da se tudi nas spominjaš. Tudi mi hodimo v šolo iu se učimo pisati, brati in govoriti. Kadar boš prišel k nam. Ti bomo povedali, kje smo doma, kaj so naši starši in še pravljico o škratu in putki Graliki Ti bomo povedali. Naznani otrokom v kotičku, da jih lepo jrozdravljamo! Ojiozori jih, da je v Ljubljani Podporno društvo za gluhonemo mladino. — Zvrhan koš jiozdravov Ti pošiljamo: Janko Moliar, Slavko Š u š t e r š i č, Mirko K o-bal. Francka Zeinljič, Cilka Svetlin, krnica Si 11 ar, Črtomira M o d e r n d o r f e r , Alojzij K ii h a r , Alojzij Klančnik Janez K u m p. Dragi moji! — Črno na belem stoji v »Slovencu«, da imam gluhe otroke rad — priznam! Toda ne saitoo gluhih, tudi slepe in sploh vse otroke imam rad. To napišem iz previdnosti, da ne bo spet kdo dejal, da sem s leto protekcijo v žlahti. Torej kakor rečeno: rail imam vse otroke, vendar pa imam Vas, ki ste ljubezni in usmiljenja stokrat bolj jx>trelini, kakor drugi — zdravi — otroci, še prav posebno rad. To sem že nekoč dokazal: obiskal sem vas lansko leto v zavodu in jiotein svoje vtise v Slovencu opisal. Prijatelj, ki je bil z menoj, je nekaj fantičev in punčk celo narisal. Če se me še kdo od takrat spominja, ne vem. Jaz sem si te, je pa več kot malo, že pomislimo, koliko nas in državo tale opferni aparat na lelo stane... Hladnokrvno izjavlja operni rav-nuielj, da je solistični ansambel v sezoni reorganizacije pokazal višek svoie krize, da so večno nepredvideni tehnični in inscenacijski moiuenli, težave in ovire onemogočili izvedbo tega in onega že nažiudiranega dela. Kad bi človek enkrat dobil vpogled v drobovje te-le naše opere, k: se ima borili, kakor venomer zatrjuie, z neskončnimi težavami, ovirami, ka;asirol'ami in krizami, in kljub najvelikopo- eznojšim re .rgamizacljum ne pride niti za las dalje, ra'-'.en v pogledu umetnostno in kulturno velevažue garderobe Od premi.er smo imeli kaj haslta od Igorja in Snežinke, druuo je bilo kar lako tjavon.ian za lase privlečeno v reportoar. »Več ko 10 ali 11 prem er Ljubljana ne prenese,« trdi g ravnilelj v d bri veri, da e Ljubljana presita vse a dobrega. Od leh 10 ali U obljubljenih premijer j h je vs.i-o leto nekaj takih, ki ne pridejo na oder zaradi tehničnih oik č. druje se 6!udirajo p> par lel, j ne p.:k;.žejo, Ire e pa niso nikake premi.iere, ker smo jih |>o vojni že čuli. Drugo leto boni fin li reči, ki jih poznavalec glasbe ni;:a!>or ne b> vesel. G. 1'oJifc se bo najbrž opravičil, da re vgani-zacija zahteva suho -e/.ono. Kaj smo zaslužili poslušati Schrecka, Delacaya in LoMtaria, Benalzke-ga in Abrahama? V operi bo menda Strauasov Ka-valir, Puccinijev Turandot kaj zalegel, Weill pa Oslerc bosta pa najbrž ostala obljubljena, ker se bodo nedvomno pojavile tehnične in inscenaeijske težkoče. Tale zadnji ekapoee g. Poliča zasluži resno nezaupnico. Včasih se zdi, kakor bi se hotel ravnatelj naše opere iz ljudi malo pošalili. Njegovo slališče napram umetnosti se zrcali iz slavita, da mora opera imeli nekaj desetin oper na repertoarju, ki se kdajpakdaj malo popravijo in osveže in ostanejo za resno operno gledišče nujen sklad in aaklad«! Le kdor nima z živini kulturnim življenjem in tokom nobenega stika, bo drsal vse življenje tistih trideset oper, ki jih je spoznal v svoji učni dobi, podoben učencu, ki vse življenje dela po par kopitih, ki mu jih je dal mojster. Izgledi v našo operno bodočnost niso rožnati. Operi treba druge glave, prej ne bo bolje. V. is Kraljestvo božje, glasilo Apost. in bratovščine sv. Cirila in Metoda. L. V., štev. 7—8. — Iz stiškega cistercijanskega samostana je uvodna beseda o »Duhu slovanskih apostolov«. Pisatelj se po pravici vprašuje; »Kje so Soluni, ki bodo dali Cirile in Metode za ta novi poganski (prav: pagan-ski) rod, ki bo izšel iz ruske brezbožne mladine, ki jo bo v nekaj letih do 30 milijonov?« — V naslednjem informativnem članku »Boljševiška nevarnost« so s plastično in lapidarno besedo prikazana obilna propagandna sredstva, zlasti brezbožni ti.sk, ruskih brezbožnikov, katerih število je doseglo že blizu štiri milijone organizirancev. Povodenj boljševiške brezbožnosti pa grozi vsemu svetu. Vsi oboževalci materije in ra-a na zemlji, kapitalisti in proletarci, drve mimo Boga in brez Boga za trenutnim dobičkom, ki si ga obetajo od boljševizma. — V članku »Sv. Vladimir in pokrist-janjenje Rusije« se prikazuje važna epizoda iz prvih časov ruske cerkvene zgodovine. — V »Odkritosrčnih romarjevih povestih« beremo z užitkom in dušnim pridom dalje dogodljaje in doživetja pobožnega ruskega moža. — J. Sedivy priobčuie v »Umrl je apostol« spominsko črtico za pokojnim katoliškim škofom vzhodnega obreda Petrom Ge-bejem, iskrenim prijateljem Slovencev. — V rubriki »Mali apostoli« najdejo tudi otroci svoj kotiček za dušo in srce, da se pripravljajo na delo za cerkveno zedinjenje. — Dragoceni so tudi naslovi »Vesti s krščanskega vzhoda«, »Razgled po katoliškem svetu«, in »Razgled po domovini«, kjer jc v kratkih zapiskih na izbero dovolj informativnega gradiva o delovanju za zedinjenje ločenih bratov in o cerkvenem življenju v svetu sploh, List je izredno poučen za vzhodne razmere, pester in živahen. Spričo ogromne važnosti smotra in smeri, ki jih list zastopa, bi bilo želeti, da prodre v vse kote naše domovine. F. R- »Lovec«, list za lov in ribarslvo. L. XViIL, štev, 7. Izdaja Slovensko lovsko društvo, Ljubljana. — Ta menda edina slovenska poljudno pisana, rekel bi, prirodoslovna revija ne ustreza le lovcem, marveč seže rad po njej tudi vsak drug prijatelj prirode. — Šavelj A. nadaliuje svojo Črtico iz Kočevskih lovišč, ki se prav gladko čita. — Urednik Vladimir Kapus, ki razume in ljubi prirodo ter )S vniknil vanjo kot malokdo, nas uvaja v pravo pojmovanje plemenitega lovskega športa v člankih »lovstvo v 20. stoletju«, ki se z napetim zanimanjem čilajo — naj bi se tudi bravcem globoko vtisnilo v dušol — Kornelij Josifovič opisuje gozdno in lovsko življenje v pragozdih Argentinije. — Gošar si daje opraviti s »Škodljivci lovišč«. Članek je izredno poučen, — A. Mazlu je v »Muršča-ku« nanizal zanimive lovske pohode iz Slovenske Krajine. — Tone Kappus je bil »Na vnebohod ob Lepencu«, reki, ki teče skozi Kačaniško sotesko in se izliva izpod Skoplja v Vardar. Romantika in lolkloristika v tej črtici iz južne Srbije sila oživlja pripovedovanje. — Sledijo razni zapiski Iz lovskega oprtnika, društvene vesti, kinološke vesti in kratka poročila. — »Lovec« obeta postati sčasoma naši splošna prirodoslovna revija. Že sedaj imamo v vsaki številki lepe razprave in opise o raših gozdovih, o gozdnih prebivalcih, o ribogoj-stvu, o raznih načinih pospeSevanja ljubezni do prirode in seveda o lovstvu in ribarstvu. List ni suhoparno teoretičen in strokovnjaški, marveč je v njem vse poučno in lovsko strokovno podano v lepi pripovedni obliki, da tudi nelovec rad seže I po mem. F. R. »Odmev iz Arrike«, misijonski mesečnik s slikami. Letnik 28. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto 10 Din. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. — Vsebina St. 6 (junij); Ptsmo svete Kongregacije de Propaganda fide — Čudovit je Bog v svojih svetnikih — Zastava Srca Jezusovega zmagovito prodira v Južni Afriki — Ali res le en sain... — Veleč, oče Mlakič nadaljuje — Misijonnr Poznič v Južni Afriki — Izkaz razdeljenih mil' darov v 1. 1930. — Podarjeni predmeti v 1. 1930. — Posvetitev šole — Pismo na sv. Antona — Uslišane molitve na priprošnjo služabnice božje Marije Terezije Ledčchovvske. »Zamorček«, misijonski mesečnik s slikami za mladino. Letnik 19. Prinaša lepe povestice, slike in popise iz zamorskih dežel. Za mladino jako vzgojen in poučen, zato ga čg. katehetom in cenjenim Staršem toplo priporočamo. Cena na leto 7 Din. Naroča se tam kot »Odmev iz Afrike«, Ljubljana, Metelkova 1. — Vsebina št. 6 (Junij); Sv. Anton Padovansk! med zamorci — Praznik sv. ReSnjega Telesa v portugiškem Kongu — Mali Francel] — Iz sužnja otrok božji — Izpolnjene želje — Kako se igrajo kaferski otroci — Divji zajec — Pisemce zamorčku — Prošnja It Jezusu zn pogansko Afriko. — Za vse naročnike »Odmeva« in »Zamorčka« berejo afriški misijonarji letno 500 sv. maš. * V oceno smo prejeli: ZahraničnI polivka 'bonvk za Studil melnar. političnih, pravnih gospodarskih in socialnih vpia-šanj, S piilorfo- Vestnik ministr. za zuran e zadeve Č. S R. Leto X., zvezek 6. Praga 1931. Izdeja in tiska• »Orbis« tisk, zal. in časi. deln. dr. v Pragi 1931. Mtiseum. Časopis slovan k h bo roslovcev. Izdala literarna er.ota brn^iih bogoslovcev »Rfiže Su-ilovA«. Urednk Ant. Chr-ust Teto 1X11., št. V Brno ArtoninskA 1, 1°31 Na'o n na 10 Kč. za bogoslovce in deake, 15 Kč za ostale na-očnike. ii o r« gre s P E /V-klubov n a Holandshesn Amsterdam, iulila. V dneh 22.. 2". in 24. iunlju se je vršil IX. medu rodni kongres PO klubov v llngu. Zastopanih je bilo "'I držav s preko 30« odposlanci. An kongres so bili poleg oficielnih delegatov (po dva na samostojen center), ki imajo po pravilih pravico glasovanja, |K>vab-Ijeni vsi častni čl mi PE.\ klubov iu od vsakega samostojnega centra poleg teh še dvn najuglednejša zastopnika dotične literature, lako je bil ta kongres v resnici sestanek najuglednejših zastopnikov svetovnega pisutelj-stva. Rudi te redke prilike moramo tembolj obžalovali, da stu bila zu slovensko literaturo povabljena O. Župančič in F. S. Finžgar oba poslovilo zadržana in se nista mogla udeležiti kongresa. Posebno Župančiča so tudi inozemski delegati resnično j>ogrešali. Jugoslavijo, ki ki ima tri samostojne centre, v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani, je po medsebojnem tur-liiisu lelos zastopala ljubljanska delegacija, obstoječa iz prof. Juša Kozaka in tajniku kluba dr. Fr. Steletu. Izmed povabljenih častnih gostov so se kongresu udeležili jovan Dučič, jugosl. |ioslanik v Kairi. Ivan Meštrovič, dr. Milan Košnnin, M. Čurein. od Slovencev pu dr. Igo Gruden. Izmed mnogih navzočih svetovnih mojstrov peresa pa omenjamo samo par najuglednejših: Ustanoviteljica PEN-n Ms. C. A. Davvson Scott. predsednik londonskega kluba John Galsvvorthv, tajnik Ilermon Ould, Tlieo-dor Diiubler, ki je zopet opetovano pokazal svojo veliko simpatijo za Slovence, Felix Sal-den, Jakob Wassermaiin, Timmermans (Fla-inec), Jon Svensson (Irlandee), G. Duhamel, Jules Romain, D. Kosz.tolnmji, M. B. Bontcm-pelli, Nnlium Sokolov, Šalom Šneur (Žida). J. Kaden-Bandrovvski. Fr. Goetel (Poljaka). Karel Čnpek, H. Jelinek, dr. Fr. I-anger (Čehi), Šalom A-š, dr. M. Rejzin (Žida), Švicar E. Kor-rodi in nebroj drugih. Kongres se je bnvil pred vsem s francoskim predlogom pravil zveze PEN klubov. Predlog je bil z malimi spremembami sprejet. Obveljalo je načelo, da za PEN obstojajo pred vsem literature, ki so medseboj enakopravne in imajo načelno pravico do samostojnih centrov. Novi centri se lahko ustanavljajo s pristankom že obstoječih centrov v dotični državi. Ker je število s-imostojnih centrov zelo na-rastlo in, je to v korist malim literaturam, je bil sprejet predlog, dn se velikim literaturam omogoči večje število glasov, do največ treh. Kongres je prevevala misel mednarodnega bratstva in iskanje potov, kako nekulturno sredstvo vojne nadomestiti s kulturnimi načini poravnanja mednarodnih in meddržavnih sporov. V posebni resdluciji so bili vsi narodi opozorjeni na to. da PEN enodušno obsoja nečloveško ravnanje s tistimi, ki jih preganjajo radi njih političnega ali verskega prepričanja. Na koncu kongresa je madjarska delegacija. ki je imela ta dan predsedstvo, povabila PEN za prihodnje leto tia kongres v Buda-pešto. Nuša delegata pn sta sporočila vabilo jugoslovanskih centrov za prireditev XI. kongresa I. 1933 v Dubrovniku, kar je bilo zelo simpatično sprejeto. Holandci so pokazali naorani kongresi-stom največjo gostoljubnost. Gostili so jih v Scheveningenu in Hagu, priredili izlet v Delft in Rotterdam. kjer so jim razkazali ogromno 1 u ko in jih pogostili na prekooceanski ladji Sibnjnk. Po kongresu pa so nas odpeljali na Zuidersko jezero, nam razkazal! kolosalna dela za njega osušitev ter nam v Rijksmuzeju v slikovitem Amsterdamu priredili sijajno odhod nico. H a? d tis k in Pr'mor!e sta partnerja, ki bosta danes vprizorila v Ljubljani igro na zelenem poliu Igrišče Pri morja bo topot, upajmo, nabilo. Vsaj tako se glase poročila. Zaenkrat se ljubljanski športniki omejujejo na ugibanje in na stave. Pri Hajduku govore zanj rutini, fina tehnika, uspehi južnoameriške turneje. Za Primorje pa se bo borilo motit v o zanosa, energije, ambicije, moštvo, ki je v tekmi s Concordijo pokazalo doknjšnje znanje. Kolikor bo Primerja manjkalo v nogah hitrosti in vztrajnosti, mu je bo vlila ogromna množica. Ta bo v nedeljo imela veliko besedo. 3 do 4 tisoč ljudi na malem prostoru, to bo slika, kakoršne slovenska športnn Igrišča Se niso videla. Primorje naj igra danes s tem aH onim izidom, odpovedati pa ne sme v nobenem slučaju. Borba bo šla do konen. Slučajnost ni zijoditki ne bodo smeli krušill duhn in volje. Pričakovati je, da bo tekma dosegla v drugem polčasu vrhunec lepote in tempa. To bo zares tekma tempa ta znanja, tempa in tehnike Gospodarska kriza in MUD (Dalje.) Motenja svetovne trgovine. Sedmi izvor motenja. Motenja za mednarodno izmenjnvo blaga. Ta motenju povzročajo na eni strani razvoj nuvih izdelovalnic na drugi strani pa umetne zapreke za mednarodno izmenjavo blaga in težave, ki temelje nu političnih zadolžitvah. I To ob-ežno vprašanje so jk> vojski že po-| gosto preiskovali in nudi tla, na katerih se moremo varno gibau. Med motenji trgovine, ki vodijo v hrezpo-| selnost, navajamo najprej (Kistanek novih izde-| lovalnic. Že mednarodna gospodarska konfe-1 renca je poudarila, da je vojna v tem pogledu ; pospešila razvoj gotovih izpreinemb, ki so bile ! ze dalj času nu vidiku. V Združenih državah : Amerike je bila že pred vojno tendenca, du zgradi svojo lastno industrijo. Vojna je zaradi zaprtja meja in zuradi ijjprememb v valutnih j razmerah to tendenco bistveno podpirala. S tem je pa spravila svetovno trgovino Evrope v nered. Tudi odbor za obrt in trgovino pri britski vladi je leta 1925 ugotovil, dn jc razvoj industrije v prejšnjih uvoznih državah stalneg.i in velikega pomena in da bo najbrž uplival. du bo britski izvoz omejen ali pa da bo njegov način izpremenjen. Tn razvoj je prizadel sploh vse velike izvozne države. Pri tem razvoju pn moramo razlikovati. koliki del odpade na naravni razvoj gotovih industrij v jtosumeznih državah, to je, du temelji na dejanski potrebi in koliki del o:l-pade nu hoteno in zuvestno ustvarjanje takih industrij. V vsikem posameznem slučaju moramo tudi presoditi, kakšno vlogo je pri tem igrala racionalizacija. Dejansko je idejo osamosvojitve bodisi zuradi narodne obrambe bodisi iz častihlepnosti us!varila nove produkcijske obrate v lastnih državah. Ta ideja zmaguje v daljnem vzhodu na Kitajskem. Japonskem, v Indiji in v Avstraliji. Uvoz volnenih industrijskih izdelkov iz Anglije v Avstralijo je znašal leta 1915 12,900.000 kv. vardov. Leta 1927 le 10 milij. kv. vnrdov. Ko so se britski industrijci pritoževali, jih je minister za carine Fenton povubil, da nuj pridejo v Avstralijo in tamkaj sodelujejo p r i izgraditvi volnene industrije. Na )apon«kein se je v industrijo naložen kapital od I. 1924 do 1927 pošesioril. Podoben ruzvoj se je izvršil tudi v državah latinske Amerike. V Cliile in v Braziliji so ustanovili med vojno nove industrijske pnnoge, ' ki so varovune po carinski |Militiki že zelo na-; rastle. Argentinija je uvozilo v 1. 1914 še 71.V8 ducatov pnpov čevljev, v I. 1927 pa le 1716 ducatov parov. Domuča usnjarska industrija je takrat že obvlndnlu ves domači trg. V Braziliji je padel uvoz volne od 1914 do 1924 zu polovico, uvoz bombažu od 1922 do l<129 za dve tretjini, med tem ko je od 1920 do 1926 narastlo število | v domači bombažni industriji zaposlenih delojemalcev zn eno tretjino in število vreten zi r>0%. I V Cliile, kjer je tekstilna industrija zrlo napre-j dovaln, so indugtrijulizacijo med in |xi vojni nadvse pospešili. V industriji naložen denar je znašal I. 1914 133 milijonov peset. I. 1923 «22 milijonov in 1. 1928 že 1,012 milijonov peset. V Evropi so nove politične meje imele tudi gotove gospodarske posledice. Pod vplivom razmer v vojni in pod vplivom razvoja razmer v povojni dobi so v obsegu starega kontinenta deloma poživili stare produkcijske delavnice, deloma celo nove ustvarili. Sprememba mej, katere je smatrala |H>litika zn opravičene, ni vodilu do gos,podnrskegu sporazumu, ki je bil sicer nujen. Dostikrat ni imela drugih posledic, kakor da je podvojila obseg produkcije z. uslunovitvi jo novih izdelovalnic poleg starih industrijskih središč. Mesto, du bi se razvijala industrija v sorazmerju z obratnim kapitalom, jc Evropa doprinesla svoj del k nazadovanju svetovne trgovine in k poostritvi brezposelnosti. Prekomorski konkurenci se je pridružilo še na novo nastalo tekmovanje nn kontinentu. Tako sta morali Poljska in Estonska, Ki ste bili odtrgani od Rusije in njenega trga, svoje predilnice prcoisnovati za izvoz. Čchoslova.ška jc l>odedova!a več kot tri četrtine avstro-ogrske tekstilne Industrije. Toda ostale narodne države so ustanovile v senci carin nove tekstilne industrije. Z Alzacijo-Lotnringijo je prevzela Francija 1,900.000 vreten in več kot 50.IKK) statev. Nemčija se jc nasprotno trudila, da bi zopet vjjostavila v sedanjem državnem obsegu prejšnje stunje iu je večjidel izravnala izgubo na izdolovulnicnh. Volnena industrija jc dosegla po vojni v celi vrsti evropskih držav precejšnjo razsežnost. Zlasti v Italiji, ki je uvoz volnenega blaga iz predvojne dobe znižala po vojni itn jmi-Iovieo, svoj izvoz pa jiopetorilu. Od 1913 do 1928 je zvišala število vreten več kot za polovico, število mehaničnih statev je podvojila, uvoz volne pa potrojiln. Končno so prikazuje na vzhodnem obzorju veliko vprašanje — Sovjetska Rusija in |«isle-dice petletke. Radi političnih Izpreinemb \ l!u-siji in radi prekinitve normalnih zvez med to in drugimi državami je bila Rusija zaprta Šiloma je morala živeti sama zase. Ta položaj jo je prisilil, da je vodila smotreno politiko. Sovjetska vlada stremi, da si osnuje lastno industrijsko opremo in du postane pomembno ognjišče za obrtno in poljedelsko pridelovanje. V vseh teh slučajih so jxisledicc iste. Postanek in razvoj novih proizvodnih centrov je jx>vzročil nastanek novih delavskih mas. In radi tekmovanja na omejenem trgu vseli teh centrov zapadejo ti delavci v velikem številu brezposelnosti. V Rusiji je vsekakor točasno izginila brezposelnost radi izvedbe petletnega načrta. Tam vlada pomanjkanje delavcev. V državah pa. katere so prej, nekatere v ogromnem obsegu, izvažale, vlada brezposelnost. Povsod na zemeljski obli vlada tekmovanje med novimi industrijami, ki morajo isknti možnosti zn izvoz. Ni li značilno, dn nnstopn Japonska na kitajskem trgu ne le za bombaž, ampak tudi za volno, dn bi ' mogla izrabiti 910.000 vreten, ki jih ima mesto ' 240.000 vreten v letu 1924? Ni li značilno, da je I izvoz avstralske premogovne industrije oškodo-i van radi rnzvoin premogovnih rovov nekdanjih odjemalcev, kakor Nizozemske Indije in Chile? Radi tega trpe avstralski rudniki radi preobilice delovnih moči in merodajni krogi se pečajo z možnostjo, da bi 5000 rudurjev prevedli v druge poklice. Ali ste že poravnali naročnino? I Iz raznih krajev I Sv. Križ nad Mariborom. Misel za vodovod pri Sv. Križu je bila stara že nad 30 let. Ker v vasi Sv. Križ niso imeli dobre pitne vode, je bilo . z ozirom na veliki tujski promet ter na šolo in ljudi, ki prihajajo k cerkvi, nujno potrebno, da se nanelje v vas dobra, zdrava, pitna voda. Blago-pokojni nadučitelj in veleposestnik gosp. Avguštin Hauptman je skii|iiio z rajnim križevskitn rojakom dr. Radoslavoni Pipuscm in mnogimi domačimi veljaki napravil prve korake za zgraditev vodovoda. 2alibog za časa nemške Avstrije in graskegi deželnega zbora, ki Slovencem ni' privoščil kaj boljšega, niso mogli zgraditi jircpolrebnega vodovoda. Lansko leto ob času tridesetletnice vodovodne ideje so sc zopet ojunačili vrl: domači možje ter so s pomočio sreskega načelnik: dr. Ipavica in šefa mariborskega »Zdravstvenega »r^na dr. Vrtovca, storili vse potrebne korake, da se vendarle doseže zaželjeni vodovod. Hvala Bogu so našli podj^oro pri »Zdravstvenem domu-< v Mariboru, ki jc dal v to svrho 25.000 Din in pri občini, katera je prispevala v gotovini 12.500 Din. Ker stane cel vodovod okoli 75.000 Din, so ostalo vsoto jirispevali domači interesentie. Načrte za vodovod je napravil »Uigijenski zavod« v Ljubljani, delo je vodil gradbeni polir g. Kutin, inštalacijo pa je izvršil mariborski inštalater g. Otinar Bruderman, cevi je dobavila mariborska tvrdka Kiiliar in Zemljič, cement pa g. Andražič. Zemljišča, po katerih teče 840 m dolgi glavni vodovod, so odstopili posestniki brezplačno. Ravnotako je tudi lastnik močne vodne žile g. Mandl Martin odstopil pravico do vode in zemljišča brezplačno. Vdova dr. Pipuševa pa nam je darovala precej gradbenega materijala. Vodovod deluje brezhibno in ima padca 14 do 20 m. Za lepo našo izletno turistično točko pomeni ta vodovod velik napredek. Želeti je samo, da bi Sv. Križ kmalu dosegel tudi zaželjeno zidano cesto, katero je začel graditi zadnji dve leti mariborski okrajni cestni odbor iz Bresternice proti Sv. Križu. Kakor slišimo, je baje edina zapreka, da se letos s cestno zgradbo ne nadaljuje, ker leži proračun okrajnega cestnega odbora za leto 1931 pri finančnem ministrstvu v Beleradu nerešen. Prebivalstvo celega Kozjaka, osobito naša staroznana narodna trdnjava izgred svetovne vojne Sv Križ in cela okolica prosi meroda'ne činitelie, da bi čimprej zopet začeli z zgradbo prej omenjene cestne zveze. Sedaj je namreč nemoeoče priti s kakim boljšim vozilom na vrh k Sv. Križu, dasiravno po Bresterniški dolini ni skoro nobenega izrednega vzjiona. Ponikva ob j. i. Ponikva napreduje na vseh koncih in krajih. OSlakova hiša s treovino in gostilno |e dobila novo, itiko okusno zunanje lire. — Krstov imamo do danes 32. Lansko leto stno jih imeli v celem 37. Napredjjemo, kajne, kljub gospodarski krizi. — Gdč. Št urino va nam je že obljubila, da bo vodila gospodinjske tečaje. Prisrčna hvala ii za lo! Oospoda župana pa prosimo, da preskrbi primeren prostor. — Našim gg. gostilničarjem ne bi prav nič škodovalo, če bi si vsaj za poletje naročili ■ Slovenca«. Tulci povprašujejo po niem. Le nič strahu, »kaj bodo ljudje rekli!« — Dne 9. julija smo položili temeljni kamen za poso-iilnico. Vzidala se ie bakrena šatulja s spominsko listino. Pri tej priliki je zadela g. načelnika mala neznodica, l-i pa mu, imamo, j>ri nlegovl krepki postavi ne bo jiustila neljubih posledic. IkCE&uO Programi Knrfjo-l-ftibI?ana» Nedelja, 12. fulifa; 9.00 Kmetsko predavanje. — ".30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.30 Versko predavanje: pater prior Valerijan Učak. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas. napoved in dnevne vesti. — 12.15 Plošče. — 13.00 Vrern. napoved. 15.80 Plošče. — 18,00 Salonski kvintet. — 17.00 Kratz et Neal: V«le',ur>t I. del, veseloigra (Li oder). — 20.00 Radio koncert pevskega kvarteta »Glasbena Matica« s predavanjem v proslavo Da vorina Jenka. Predava o Davorinu Jenku g. nad-svetnik Skalar, Pesmi Davorina Jenka poje kvartet »Gl. Matice« g t. Pelan, Završan ml. in st , ter Sknlar. — 21.30 Harmonika solo, g. Pristovec. — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, 13. julija: 12.15 Plošče. — 12 4f> Dnevne vesti. — 13 čns. p I oŠ e, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. Iteva: Klima in človek. — 20 .Salonski kvintet. Torek, 11. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Časovna napoved, plošče, vremenska napoved. — 13.30 Borzne vesli. — 18.30 Sa. Ionski kvintet. — 19.30 Prof. F. Pengov: Beljakovine. — 20 Vremenska napoved. — 22 Časovna na-poved, dnevna vesti, šport, vrtine. — 22.15 Prenos iz Zagreba. Drugi programi i Ponedeljek, 13. julija. Belgrad: 12.45 Radlo-orkcster. — 21 Večerni koncert Radlo-orkestra. — 22.20 Plošče. — Zagreb: 12.80 Plošče. — 20.80 Vokalni koncert. — Budimpešta: 12.05 Itadio-kvartet. — 17.30 Orkestralni koncert. — 19 Koncert. — 19.-10 Koncert ciganeke glasbe. — 20.10 Koncert opernega orkestra. —■ Daiiaj: 20 Violincello. — 20.45 Ljudska glasba. — MIlan: 20.45 Komedija. — 21.25 Komorna glasba. — Praga: 20.30 Ljudska glasbil. — 21 Kvintet. — 21.30 Violinski koncert. — Langenlierg: 20 Večerni koncert. — 23 Plesna glasba. — Rim: 21 Lahka glasba. — Berlin: 20 Plesna glnsba. — 22 Večerna glasba. — KatoTice; 20.30 »Mndame Butterflv«, opera, Puccini. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. — 21 Ameriški orkester. — 22 Jazz-nlasba. — Stuttgart: 20 MOnchen. — 23 Plesna glasba. Torek, 14. julija. Belgrad: 11.30 Radio.orkester. — 20 Vokalni koncert. — 20.80 Zagreb. — 22.50 Koncert Radio-orkestra. — Zagreb: 12.30 Plesna glasba. — 20.80 Instrumentalni koncert. — 21.50 Vokalni koncert (Allce Burger, Wien). — Budimpešta: 12.05 Salonski orkester. — 17.30 Ciganska glasba. — 19 Koncert. — 20.15 Drama, nnto ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 20.10 Pesmi in arije. — 22.20 Večerni koncert. — Milan: 11.18 Pestra glasba. — 21 Simfonični koncert. — Oslo: 20 Orkestralni koncert. — 21 Vokalni koncert. — Praga: 19.05 Pesmi. — 20.25 Koncert. — 21 Koncert Češke Filharmonije. — Langcnberg: 20 Vesela glasba. — Rim: 21 Pester koncert. — Berlin: 19.05 Orkestralni koncert.«-— 20 Pestra ura. — Katovice: 20.15 Koncert. — 22.45 Lahka glasb«. — — Toulouse; 12.45 Vojaška glnsba. — 20 Popevke. — 23 Violina. — Stuttgart: 11.45 Koncert. — 21.16 Plošče. — 22 Glasbeni plagrati. — 23.15 Piean« glasba. Iz spominov stotnika Kaste lica Porodil sem se 1824. leta na sv. Pavla dan, to je 25. prosinca zjutraj v Žabini hišna št. 21 v šentvidski župniji pri Zatičini. Bila je lepa, ne mrzla nedelja, navzlic temu nisem nedeljski otrok. Imel sem v svojem dolgem življenju — posebno na svojih potovanjih — sicer nekaj lepih dni. katerih se spominjam sedaj v starosti z nekim tihim zadovoljstvom — vendar usoda mi ni bila mila. Poleg brezštevilnih neprilik uničile so me sknn> docela mOralične bolesti. Ne tnjim, na- I v Fušijama, japonska Sv. gora, na kateri zgrade vremensko opazovalnico, ki bo služila v prvi vrsti zračnemu prometu kopal sem jih včasih sam, ker sem premah poznal ljudi. Najbolj temeljito opravičevanje in vse lamentacije ne predrugačijo sedaj mojega stanja. Iz otroških let mi jo ostal v spominu debel sneg, katerega so žagali na strehah z vrečami in ga metali na cesto, da je segel do oken. Te snežene kopice so me kaj zapeljivo vabile, da bi skakal skozi okno nanje. Pa takoj pri prvem skoku sem se udri globcko v sneg, iz katerega so me rešili na moje kričanje. Kazen ni izostala. Bil sem kregan in tepen, a bolelo me ni nič. Tudi na saneh sem se vozil z drugimi dečki po snegu navzdol, včasih celo bos. ko so mi skrili čevlje. Kadar se je naredil na Štefanovi luži led, se niso drsali na njem samo otroci, nego tudi večji fnr'io. in to s takim navdušenjem, knkor da naj mislim na »kaka»). — Itnel sem OVs let, ko se je odločil oče, poslati me v šolo. Pred odhodom mi je rekel: »Dobro se uči, Fran-celj, moli rad in ubogaj!« — Jesenskega dne odvedla me je mati v vasico Grm k Polen-čiču, katerega sin je obiskoval že dve leti šolo v Ljubljani. Ta je naju odpeljal v I.jub-| liano. Spočetka mi ni tu prav nič ugajalo, tožilo se mi je po domu. Cez sedr>in tednov me je obiskal oče. Zelo sem se ga razveselil. Pripeljal je med na semenj sv. Elizabete, meni pa jabolk, orehov ter velik hlebec sorščinega kruha. Pogostil me je z mesom in vinom in ni dal naposled še nekaj drobiža. Odslej sem se čutil bolj zadovoljnega, mislil sem manj na dom, učil sem se z večjim veseljem. V prvem razredu normalke — spodnji oddelek — mi je bil učitelj Klander. Koncem šolskega leta sem bil 17. izmed 147 učencev, zato sem smel prestopiti v 2. razred, ne pa v zgornji oddelek prvega razreda. In prav to mi ni koristilo pri nadaljevanju mojih študij. Počitnic, ki so sledile prvemu šolskemu letu, se spominjam kaj dobro.'Bilo je leta 1834. Imeli so me radi, kamor sciii prišel, sorodniki in sosedje so bili priia/ •'; z menoj, letina je bila dobra, vsega je bilo v izobilju. Vinska trla je obrodila najboljše v celem 10. stoletju Traratev je bila boL..ta. kapljic -!ad-ka. Pod Primskovim, kjei • iste navar sel cviček, smo pridelali i, '• > vin | lenjec namreč pravi ponosu-, »pridelal sem Rcmhrandt van 11) n (po slikarjevem lastnem portretu), ki je bil rojen lo. julija 1000, torej pred 325 leti. Rembrandtova dela predstavljajo najdragocenejši zaklad svetovne slikarske zgodovine. bi jim bilo dobiti kako nagrado. Mnogokrat me je pri tem vrvenju kdo podrl na tla in dasi sem se udaril občutljivo, jokal nisem nikdar. Doma so me mati svarili, ne hoditi na led, a vendar so kuhali nam otrokom hruške, katerih vodo smo pili v zdravilo za kašelj. Za prvo sv. spoved sem so učil v pet četrt ure oddaljenem Št. Vidu. (Za bi na je na perferiji naše župnije.) Na pot sem dobil jabolko in kos ječmenovo-ajdovega kruha Jabolka, katera so hranili pozimi v kašči v žitu, so mi dišala vedno dobro, zato sem jih pa tudi po-hrustal precejšnje število. n Spoznavati črke so me naučili oče. Prvega sem si zapomnil »K« (učitelj mi je dejal. Jones iu Itolihins, ameriška letalca, ki sta starala za polet z zapadne ameriške obale v Tokio. Pot je dolga 8000 km; nagrada, ki jo je razpisal za polet neki japonski dnevnik, znaša 1,300.000 dinarjev. ga«, če mu vzraste dobro vino; če je pa slabo in kislo- »Ja, taciga nam je Rog dal.« Mnogo let je slovelo vino 1834. leta p sebno v vinskih krajih Ril sem že odrasel dijak, ko sem čul gospoda Blaža v Svibnji pridigovati nekako tnko-le: »Ni bilo še takA svatbe na svetu, kakor je bila onn v Kani v Galileji. Pobožni veseli ljudje so prepevali nedolžne pesmi in častili Boga. Pa kaj se je zgodilo, predragi poslušalci! Nič hudega, samo vina jim je zmanjkalo. Ko Jezus to vidi, reče jim: »Napolnite vrče z vodo!« Storili so, kar jim je ukazal. Potem je izpregovoril eno samo besedo in voda se je izpremenila v dobro, izvrstno, najboljše vino, sam »34-gar«. Tudi kmeta tuši čul reči drugače nego: »Vier und dreissiger.« V drugem razredu mi je šla precej trda, ker nisem znal skoro nič nemškega. Slovnica pa se je poučevala v tistem času samo v nemškem jeziku. Nje učitelj Peharc nam je razložil in pojasnil nekalere stvari v slovenskem jeziku — nemške sestavke pa smo se morali naučiti na pamet. Bilo je to zelo težavno in naporno. — Zato pa sem zdelal koncem šolskega leta razred samo z »dobrim* uspeli >m. Pač nespametna stvar poučevati v jezi' ' katerega nismo unieli. 2. sušca 1835. leta umrl je naš cesar Franc; ta dan m i je ostal v ži- ! vem spitfninu. Velika črna maša v stolnici in vse priprave prešinile so me čudovito. V tretjem ra redu leta 1835/36. imel sem zelo strogega glavnega učitelja Ivanetiča. Naloge, zlasti računske, je dajal tako težke, da so bile. rekel bi namen ene instrukt< rjeni. ne pa njih učencem. Jaz sem se držal precej dobro, postal sem celo »Muster=cliiller«. Ta je imel pravico sedeti na koncu klopi ter narediti piko k imenu onega, ki je šepetal ali izostal iz šole. V moji klopi je sedel med drugimi peka Malija sin, katerega som imel zelo rad. Težko ni ravno uganiti, zakaj Prinesel /.ciov mi je mnogokrat pol žemlje ali pa tudi celo, zato mi je bilo pa tudi hudo, ko ga je 1. 1836. pobrala kolera, katera je tisto leto hudo razsajala v Ljubljani. Jaz se sicer te strašne bolezni nisem bal, veselil sem se le, ker sem dobil za 1 krajcar polno kapo češenj. Zdravniki so namreč odsvetovali uživanje sadja. Nekoč je izostal zaradi bolezni »Obermu-stersrhiiler Breceljnik, kateri je sedel na koncu v »oslovski klopi«. Na učiteljevo pove-ji sem ga nadomestoval jaz. V tej klopi je edel tudi ljubljanski »Friichtel« Denkel, za glavo višji kakor jaz. Bil je razposajen, zabavljal čez vsacega in ker sem žugal, da ga zatožim, mi je ta spak namazal obraz s črnimi jagodami. Zato jih je pa tudi dobil na povelje učitelja Ivanetiča od »Obermusterschu-lerja' pet poštenih s palico. Denkel se je učil malo in počasi. Prišel jO lo četrtega razreda, kateri je imel dva tečaja in v katerem so predavali tudi nekoliko praktičnega (risanje itd.). Pozneje je bil natakar in kot tak je bil v 20. letu potrjen k vojakom; prišel je k 17. pešpolku. Tam je dosegel čez več let šaržo službenega narednika. Temu ni bilo ravno potrebno bogve koliko znati. Zadostovalo je, da je znal eksercirati moštvo mi je koniandirati na stražo, I. narednik se ; ■ imenoval inanipulant. Vodil je ra-čiu.j, 'zplaCeval denar, razdeljeval obleko ler nosil prelepo ime: mati stotnije. Meseca velikega srpana 1848. leta je napadel pred Milanom hrabri desetnik Cerne z enim oddelkom vojakov na holmcu razpostavljeno piemontešku baterijo ler ji vzel en top, kar je moral poplačati z življenjem. Ze preje je >il odlikovan ta pt gumni vojak z zlato svetinjo za hrabrost, ln kaj stori Denkel? Sede na top ter ga odpelje k najvišjemu poveljniku v la mi stan, ki mu je podelil nato zlato kolajno za hrabrost, ne da bi jo bil Denkel zaslužil. To odlikovanje mu je mnogo koristilo. Vlekel ni samo .premije do smrti, marveč je naslednje leto 1849. nvanziral za poročnika in se kasneje povzdiernil do stotniške šarže. Pozneje je prestopil k ljubljanskim domobrancem, se oženil in umrl v srednjih letih. (Dalje.) Senator Mupsieau. eUini larmarski zastopnik v ameriškem senatu, je prispel v Evropo. Gandi gosf v londonskem predmestju Včeraj smo priobčili sliko sobice, v kateri 1k) stanoval znameniti indijski narodni vodi-| tclj Mahatma Gandi, ko se ho v Londonu udeležil konference »za okroglo mizo«. Gandi 1* gost revne angleške misijonarke miss Lester ki ima skromno hišo v revnem londonskem predmestju Kastend, v neposredni bližini ladjedelnic. Miss Lester je bila pred leti v Indiji in ob tej priliki je spoznala Gandija, ki jo jc kot gndon, njen gost. Tako tedaj bo C »andi stanoval v revnem londonskem pred mest ju. Vsekakor je miss Lester pripravila svo jemu slavnemu gostu čim prijaznejše bivališče. No strehi svoje hiše, ki je drugače zatočišči revnih dijakov, delavcev in intelektualcev, jc dala postaviti kočo s tremi prostori, v katerih in okoli katerih je polno zelenja in cvetja. Ob sebi je umevno, a zaplenili. Te dni je pu izšel odlok, ki pravi; da morejo vsi kulaki dobiti nazaj svojo zemljo in politično prava, ako v teku petih let dokažejo svojo nepristra nos t nasproti kolektivnim gospodarstvom in odredbam vlade, to je, da ne rujejo proti njim — in ako vrhu tega dokažejo, da so [»ošteni in vestni delavci. — Znamenje novega vetra \ Rusiji je tudi odlikovanje najpridnejših iu najsposobnejših dclavcev-udamikov. Tako so v »Parku« za kulturo in okrepitev«, ki je najlepši v Moskvi, krstili eno cesto za »Drevored udarnikov« in jo izpreme-nili v znano berlinsko »Siegesallee«. Tu bodo ob obeh straneh postavili doprsju posebno zaslužnih udarnikov. Prvih 17 ki|>ov so že postavili in to v mavcu, da prihranijo čas in denar za vlivanje v bron. Kipe izdeluje kolektiv mladih proletnrskili kiparjev. Pruf. dr. Terres, na tehniški visoki šoli v Charlot-tenburgu, ki je zgradil šesterolaktni motor, ki prihrani 40 odstotkov kuriva in opravlja 50 odstotkov več dela. Česa fe zmožen pameten narod Pivska navada je ena i/med najliolj trdovratnih. Če se je cel narod naglo iznebiva, je to gotovo najl>oljše izpričevalo za njegovo zdravo jedro. To velja o Čehoslovakih, pri katerih zadnju letu potrošnja alkoholnih pijač izredno hitro pada. Temu nasproti |k> vseh večjih mestih narašča potrošnja mleka, sadnih sokov iu drugih brezalkoholnih pijač. Potrošnja limonade se je v zadnjih 10 letih zvišala za dve tretjini, (»otrošnja sodo pa celo za 150 odstotkov. Potrošnja piva je znatno padla, še bolj pa žganja in likerja, ki jih spijo za 20 odstotkov manj nego preje. * Anglež, IIus, Čeli in Škot so dogovorili skupen izlet in južino v naravi. V tu namen naj bi vsak prispeval kak domači proizvod. Anglež je prinesel s seboj ostrige, Čeli plzensko pivo, Rus kaviar. Škot pa je pripeljal na južino — svojega brata. Velikanski gospodarski polom v Nemčiji. Upravno poslopje Sevemonemške volnene predilnice v Bremenu, ki ie nenadoma propadla; primanjkljaj znaša nad 3300 milijonov dinarjev. To je bilo eno največjih in najuglednejših nemških industrijskih podjetij. Telovadni tečaj za župnike Prusko ministrstvo za narodno zdravje je povabilo višji evangclski cerkveni svet, naj |>ošlje na telovadni tečaj, ki ga priredi ministrstvo s sodelovanjem mladinske telovadne [ Svetovni boksarski mojster pripravlja kovčeg za zveze, jj duhovnikov. vrnitev v Evropo. Gosposko se iuial Mednarodni za družni tečaj Freidorf b. Basel, 8. julija. Mednarodna zadružna zveza v Londonu prireja ud 1. 19'J1 naprej vsako leto mednarodni zadružni tefaj, ua katerega prihajajo zastopniki raznih v zvezi včlanjenih zadružnih organizacij. Letos se ta tečaj vrši v Freidorfu pri Baselu od 4. do 18. t. m. Zanimiv je kraj, kjer se tefaj vrši, že sam po sebi. Freidorf ie ena izmed redkih zadružnih naselbin, ustanovljena je od Zveze švicarskih kouzuumih zadrug 1. 1921 z namenom, da postavi ;im NVirsal dieser Zett eine tleinistatte der Niich-stenliebe, des Friedens und der FreUieit«, kakor je napisano na spominskem kamnu postavlj«uem na trgu sredi naselbine. Zadruga Freidorf obstoji iz stanovanjske kolonijo s 150 enostanovanjskimi hišami in z zadružnim domom v katerem so poteg prodajalne tudi prostori za šolo, razne družabne in prosvetne namene ter za zadružni seminar, ki služi teoretični iu praktični vzgoji zadružnih de- | lavcev. V tem Freidorfu, ki je sedaj ves v cvetju in predstavlja en sam velik, lep vrl, napolnjen z vonjem vrtnic in cvetočih lip, se je zbralo 80 zadru-garjev iz 17 držav. Jugoslovanska delegacija je prav številna: trije Slovenci, vsi od Zadružno zveze v Ljubljani, en Srb iu en Hrvat. Program tečaja, ki jo zelo skrbno sestavljen, obsega 17 predavanj, v katerih se obravnavajo važna vprašanja zadružništva z ozirom na sedanje gospodarsko stanje ter z ozirom na sodelovanje zadružništva pro-ducentov z zadružništvom konzumentov. Kot predavatelji nastopajo uajodličnejši zastopniki konzumnih zadružnih organizacij. Predavanja se vršijo dopoldne; popoldnevi pa so namenjeni ogledovanju zadružnih naprav v mestu in okolici. Že pri prvih ekskurzijah so prišli vsi udeleženci do prepričanja, da Basel ne uživa zaman slovesa najbolj zadružno organiziranega mesta. To potrjuje že en sam sprehod skozi mestne ulice. Ni menda večje ulice, kjer ne bi stala poslovalnica baselske konzumne zadruge, in to navadno na najboljšem mestu. Dalje najdemo zopet ulice, oziroma po več ulic skupaj, oh katerih se nahajajo stanovanjske hiše, ki »o jih zgradile iu ki jih imajo v lasti stavbne ali pa konzumne zadruge, v katerih stanujejo njihovi člani. V Baslu je sedež Zveze švicarskih konzum-uih društev, ki je ludi izvedla tehnično organizacijo letošnjega zadružnega tečaja. Predsednik zveze. simpatični B. laeugi, ki je tudi častni predsednik tečaja, skrbi po očetovsko za vse udeležence in si samo prizadeva, kako bi udeležencem tečaja napravil bivanje v Kreiburgu čim prijetnejše. Ob drugi priliki bom poročal o organizaciji in delovanju zveze, za danes bi 1« ugotovil, da »o velike in lepe palače, v katerih ima zveza svoje prostore, bogata in lepa oprema teh prostorov, številno uradništvo iu dr., utrdilo v vseh obiskovalcih prepričanje. da je zveza velika in močna organizacija. Pojasnila, ki so jih dajali funkcionarji zveze o stanju zveze, so nas potrjevala v mnenju, da nas videz ne vara. Naj na kratko sporočim še vsebino treh predavanj, ki so bila do današnjega dne. Prvo predavanje je imel glavni tajnik Mednarodne zadružne zveze, II. .1. May in sicer o razvoju mednarodnega sudrntnišlva. Mednarodna zadružna zveza obstoja !15 tet, v njej je včlanjenih 120 zadružnih organizacij iz 41 držav. Skupno je bilo v teb organizacijah včlanjenih 70 milijonov zadružnikov. Promet vseh teh organizacij jc zna- Zakon o izkoriščanju vodnih sil »Službene Novi no objavljajo v svoji prilogi t dne 10. t. m. zakon o izkoriščanju vodnih sil. Osnovno načelo zakona, kakor jo izraženo v 1. členu, je: Z vodnimi silami n« javnih vodah razpolaga država. Državne ustanove dobe koncesijo na javnih vodah za neomejen čas, ostali interesenti pa na omejeno trajanje. Na privatnih vodah se bodo dale koncesije za neomejen čas. V čl. 3. je določen vrstni red, po katerem morajo biti nrojektiranc in izvedene instalacije, ti. ti. določa, da se lahko pri izdaji predkonceslje za instalacijo nad 11K t bruto konjskih sil določi največ 5% proizvodne energije pri malem vodoetunju za državne iu druge ustanove ter zadruge. Drugi deJ zakona od S U. do S 14. govori o ekspropriaciji iu |>ovračilu škode. Tretji del od S 15.-22. pa ugotavlja pristojnost oblasti glede izdajanja koncesij, predkon-cesij itd. Četrto poglavje govori o postopku za izdajo odobritev prelkoncesij in koncesij. Posebno so določbe za državne ustanove. Ta del zakona je naj-obSiroojši. V čl. 43. je točno določeno, kdaj more konce-sijomar začeti z zgradbo. Roki gredo od pol leta do dve leti. Dovršena pa morajo bili dela v roku 1_4 lot. Koncesija se bo izdajala po S 45. 7-a Instalacije na jaMiili vodah. 1. 10—30.000 konjskih sil za 00 let, 2. 600—10.000 konjskih sil za 50 let, 3. 50—500 konjskih sil za 40 let, 4. do 50 konjskih sil pa 30 let, računajoč pri leni od dno prejema dovoljenja za gradbo po $j 41. Možno pa jo. da se koncesija podaljša. Koncesija preneha veljati, ko poteče rok ali pa, kadar koncesijouar izrečno izjavi, da sc je odrekel dodeljene mu koncesije. V petein pjglavju (g 59.—60.) so navedene I »osebno odredbe, v šestem (S 70.-71.) pa kazni. Važna je določba S 72., po katerem ostanejo v veljavi vse pravice, dobljene po prejšnjih zakonih ali po običajnem pravu, kakor tudi obveznosti. Nadalje se koncesija ne more prenesli brez odobritve oblasti. Prav iako se tudi brez odobritve oblasti, ki je koncesijo izdala, ne sme izpremenili gospodarski cilj podjetja. V zaključnih odredbah je nadalje navedeno, katere reke so javne in katere privatne vode. Jj 77. določa, da bodo osebe, ki dobe koncesijo na javnih vodah, po novem zakonu, uživale uvtoiuatičue olajšave za plačilo pridobnine odnos-no društvenega davka glede dohodkov od sani" instalacije. Zakon jo bil podpisan 30. junija 1931 ter je stopil v veljavo, ko je objavljen v -Službenih No-vinah , Iri mesece za tem pa dobiva obvezno ni o," in tedaj prestanejo prejšnji protivni inu predpisi, ki so mu prolvni. šal po zadnjih podatkih 3.618 milijonov funtov šterlingov, vplačanu deležna glavnica znaša 197 milijonov, rezerve 112 milijonov, vrednost lastne produkcije teh organizacij pa znaša 340 milijonov funtov šterlingov. Namen zveze je dvojni, duhovni in vzgojni ter gospodarski. Duhovni pomen obstoji v vzgoji nove internacijonalne miselnosti, ki stremi, zavedajoč so skupnosti interesov konzumentov, za izboljšanjem njihovega položaja. Zveziiie publikacije, kongresi, mednarodni zadružni tečaj in mednarodni zadružni dan, vsi zasledujejo ta cilj. Zveza si tudi prizadeva ustvariti organske in gospodarske zveze med kmetijskim iu konzumnlm zadružništvom. Kot uspeh tega prizadevanja je označiti zadružni odbur sestavljen iz zastopnikov mednarodne zadružne zveze in mednarodne kmetijske komisije. Ustvaritev gospodarskih zvez med zadružnimi organizacijami raznih držav je bila vedno na programu zveze, vendar napreduje vprašanje mednarodne trgovske zadružne organizacije le počasi. Potreba take organizacije pa obstoja in je velika posebno z ozirom na svetovno krizo, ki jo je mogoče premagati le z mednarodnimi sredstvi. Zlasti ua polju agrarno krize bi mednarodni stiki med produceuti in konzumenti gotovo znatno pripomogli do vnovčevauja kmetijskih pridelkov. H. J. ,May tudi ni pozabil povdariti pomena, ki ga ima sodelovanje zadružnih organizacij na mednarodni podlagi za mirovno idejo. S švicarskim zadružništvom je seznanil poslušalce dr. H. Fuur. herre od Zveze švicarskih konzumnih zadrug V svojem referatu je pokazal razvoj švicarskega zadružništva ter njegovo sedanjo organizacijo. Zadružništvo se je uveljavilo več ali manj v vseh gospodarskih panogah. Ponos švicarskega kmetijstva so mlekarske zadruge, katerih je 1. 1930 bilo včlanjenih v 20 zvezah 3339 s 100.519 člani. V mlekarskih zadrugah organizirani kmetovalci imajo 66% vseh krav in predstavljajo 90% vseh kmetovalcev, ki mleko prodajajo. Med kmetijskimi zadrugami je omeniti še vzorno organizirane živinorejske zadrugo, ki jih je 022 s 27 tisoč 300 Slani ter rajfajziiovke, Iti jih jo okrog 500 s 42.574 člani, 6.8 mil. frankov rezerv in 543.5 milijonov vlog. Vseh kmetijskih zadrug je okrog 10.200 s 000.000 člani, kar pomeni, da je celotno kinetsko prebivalstvo zadružno organizirano. Konzumnih zadrug je v .Švici 1028, od katerih pa je 518 včlanjenih v Zvezi švicarskih konzumnih zadrug v Baslu. Kot centrali konzumnih zadrug delujeta še Zveza vzhodno švicarskih kmetijskih zadrug v VVinterthuru in Concordia- v Curihu. Referat tajniku Zveze nemških gospodarskih zadrug v Pragi A. Dietla, je imel namen, pokazati vpliv svetovne gospodarsko krize na zadružništvu. V konzumu samem so sc izvršilo velike spremembe, ki na trgovino niso ostale broz vpliva. Posledice teli sprememb čutijo seveda tudi konzumne zadruge, ki jih gospodarski položaj postavlja pred težke naloge. Treba je, da so težave zavedajo vsi tisti, ki konzumne zadruge vodijo. Zadruge se morajo razmeram prilagoditi, v poslovanju je potrebna največja previdnost. Kreditiranje je omejiti in izvaja naj so načelo prodaje proti gotovini. Z malimi zalogami naj so skušajo doseči večji poslovni uspehi. Ne opusti pa naj so propa-gamla za pridobivanje novih članov, da so dobi tako nove odjemalce in izravna zmanjšanje prometa, ki je radi krize nastalo. razglašenih celo 01 poravnav, v juniju lani pa 18. V dravski banovini sta bili razglašeni 2 poravnavi, v juniju lani 2, v maju letos pa celo 22. Posebno je nadalje še padlo število poravnav v savski banovini (maja 22, junija 0). Odpravljenih je bilo konkurzov 33 (v dravski banovini 7), prisilnih poravnav izven konkurza pa 14 (od tega v dravski banovini 7). Skupno jc znašalo število konkurzov v prvi polovici leta 1031 226. poravnav pa 283. Na posamezne mesece je odpadlo: Promet Poštne hranilnice. V juniju »o narasle vloge za 9 milj. na 271.8 milj. Din. V čekovnem prometu so bili samo 4 novi računi. Promet jo zuaSal junija 5571.0 (maja 5525.0) milj. Din. Vlogo so v mesecu juniju padle 862 na 851.0 milj. Din. Borza Ljubljana, 11 Denar julija 1031. januar februar marec april maj julij 20 (konkurzi) 45 40 27 54 30 40 (poravnave) 47 47 57 03 „ 48 Ta teden je bil devizni promet znaten, saj je znašal 28.4 milj. Din. v primeri z 10 milj. Din v prejšnjem tednu in 22.1, 18.6 ter 20.5 milj. Din v prejšnjih tetinih. Od celokupnega prometa je odpadlo na valute, ki se sedaj več trgujejo kot prej, 0.5 milj. Din. kakor običajno jo bilo največ prometa v devizah Curih, Dunaj, Praga in London. Fluktuacijo v tečajih niso znatne, saj znašajo komaj 4°/oo navzgor, oziroma navzdol. Te variacije so naravno v zvezi s trenutnim položajem na denarnem trgu. Ljubljanski efektni trg ne beleži nobenih znat, nejših izpremonib. V teku tedna jo prišlo do zaključka samo v vojni škodi po 386, nadalje os. DHB 76.75—79.25. I>unaj. Don. sav. jadr. 92.85, Wiener Bank-verein 14.90, Escouipieges. 150, Alpine 15, Kima Mur&ny 4t.5o. Žitni trg Izgledi na svetovnem žitnem trgu niso nič kaj dobri, tendenca je namreč zopet usmerjena navzdol. To jo pripisovati predvsem velikim cenitvam nove ameriške žetve, ki znašajo sedaj 700 milijonov bu-ljev v primeri s 650 milijoni v prejšnjem mesecu in 605 milijonom lanskega taktičnega donosa. To velia za zimsko pšenico, dočim so cenitve za jaro pšenico manjše: 192 milijonov v primeri s pridelkom lani, ki je znašal 247 milijonov bušljev. Strah pred novo letino je v preko-morskih državah vplival na trg in pritisnil na cene. V Kvropi je večinoma dobra letina, zato jo pričakovali manjšega uvoza, kar se je že pojavilo in so dovozi i»o morju že padli. Soveda je treba upoštevati, da bodo napori Francije, Nemčije in Italije imeli za posledico zmanjšanje ameriškega izvoza, kar bo neugodno vplivalo na trg. Posledice lega bodo gotovo tudi stalne strukturne izpre-menibo v svetovnem žilnem gospodarstvu. Pri nas je ostal položaj neizpremenjen, kakor smo ga opisovali v vsakodnevnih poročilih. Za slovensko mlinsko industrijo je važno, da ne smejo mleti več kot 25'' pšenice i/, liačke in Banata, ostalih 75'$, pa mora biti iz drugih krajev države. Baski in banatski mlini pa ne smejo mleti več kakor 40"» pšenice iz svojega področja, ostalih 60% pa mora bili i/, drugih krajev države. 40, oziroma 25',; pšenice Iz Baoke in Banata morajo trgovski mlini kupovati od Privilegirane izvozne družbe. V ostalem ni nič posebno novega na žitnem trgu. Pač pa se govori, da bo isti sistem, ki je sedaj vpeljan v pšenični trgovini, vpeljan v jeseni tudi za koruzo, v kateri imamo pričakovali dobro letino iu prav tako znaten izvoz na svetovni trg, kjer i»a kakor za pšenico razmere niso ugodne iu bo treba še mnogo žrtev. Pripominjamo, da znaša finančni efekt, ki bo potreben za izvedbo omenjene akcije glede pšenice in moke, ca. 300 milj. Din, kar ni ravno zu naše razmere velika vsota. Padec honhurzov v juniju Po pravkar objavljenih podatkih Društva iu-dustrijeev iu veletrgovcev v Ljubljani je bilo v mesecu juniju t. I- razglašenih v celi državi 30 konkurzov v primeri s 30 v juniju lani in 54 v maju I I Od celokupnega tevila konkurzov v mesecu juniju odpade na dravsko banovino 0 (lani v juniju' 0). edino v donavski banovini je znašalo število konkurzov več: 7...... Prisilnih poravnav je bilo v juniju razglašenih 4S, od tega v donai/ski banovini 27. V maju jc bilo w Z DMbfcTN/M FOTOKEMIČNIM M NUDI LE JUGOSLOVANSKA TISkARNA VUUBLIANI Nemi Sad. Oves: bč„ sr., slav. 165-170. Vse ostalo brez izpremombe. Tendenca: slaba. Promet: pšenica 88 vagonov, koruza 7 vagonov, moka 16 vagonov, otrobi 6 vagonov, oves j vagon. Budimpešta. - Tendenca: prijazna. - Promet: omejen. — Koruza: julij 13.00—18.65, zaklj. 13.61 do 13.65; avgust 18.58 13.68, zaklj. 13.07—18.69; maj 12.24—12.85, zaklj. 12.38—12.85. Hmelj Srednjeevropski hmeljski urad v Žalcu objavlja svojo prvo j)oročilo <> stanju hmeljsklli nasadov konec junija. Ob objavi tega poročila piše Saazer Hoplen- mul Brauer-Zeitung , da jo edino mogočo sredstvo (i»ri sedanjem razpoloženju in položaju hmeljarjev); uničenje dela pridelka. Dve tretjini pridelka se lahko oberota. ostala tretjina pa naj bi ostala neobrana. V tem oziru je |>rišo že mnogo takih nasvetov iz Žalca. Gospodarski momenti na letošnjem izseli, kongresu (Fran Mildavčič.) (Konec.) V sedanjih urejenih razmerah vsekakor moremo prijioročali naložbo v domačih denarnih zavodih, ker je |>o izvršeni stabilizaciji valute garantirana stalna vrednost našega denarja na zlati pariteti. Naši zavodi nudijo tudi mnogo ugodnejšo obrestovan je kot ameriško banke ter imajo torej prednost glede rentabilnosti. Ker je danes tako-rekoč vse, kar je bilo nesolidnega, že izginilo, tudi ni več nobenega vprašanja glede sigurnosti vlog. Predvsem pridejo v poštev večji denarni zavodi « priznano likvidnostjo, pupilarno varno hranilnice, pa tudi manjše jH).sojilnico na deželi, osnovano na zadružni podlagi. Pisec teh vrstic je že opetovano naglaaal, da je zelo primemo, če se izseljenski denar nalaga tudi jr> manjših posojilnicah Jia deželi, koder so dobro vodeno iu kjer je mi podlagi neomejeno zaveze |>odana garancija vseh zadružnikov. Na la način izseljenec v prvi vrsti koristi za slučaj jiotrebe svojim najožjim rojakom, ustvarjajoč jim možnost posojila pri lokalnem domačem zavodu. Odvisne vloge se jmi itak stekajo v centralne večjo zavode ter tako |>ridejo v korist celokupnemu narodnemu gosfiodarstvu. Dejstvo, da so nam naši izseljenci s svojimi denarnimi pošiljatvami faktično pomagali stabilizirati našo valuto iu i>a da so nam predvsem tisti, ki so živeli v Južni Ameriki, ustvarili našo trgovsko mornarico, nam da mislili na možnost, da bi se naši izseljenci, bodisi premožnejši posamezniki ali pa |>otom svojih organizacij in ameriških bank, kjer imajo primeren vpliv, direktuo udeleževali financiranja našo industrije, potrebnih zgradb za tujski promet in raznih drugih vrst našo podjetnosti. Pri tem ]>n moramo ojKizoriti na dejstvo, da raznim velikim podi>ornim organizacijam, ki imajo veliko premoženja, ameriški zakon ne dovoljuje, da bi imele svoj denar naložen pri tujih (t. j. izvenaineriskih) denarnih zavodih. Tu bo treba še iskali stikov in možnosti primernega sodelovanja. Dr. Čuvaj v omenjenem referatu nagjaša t Hitre bo iu željo, da naj bi so ameriški prihranki naših rojakov uporabili za razvoj našo domaČo industrije, tako da bi nam uvoz iz inozemstva [ostal kolikor mogoče nepotreben iu potem bi svojo ljudi mogli za|Kwliti doma. namesto da so izčrj>avajo v službi tujine. Itazne industrije bi bilo treba razviti domu, pri tem uporabljati jk> možnosti samo domačo sirovine in zaposlovati razen potrebnih strokovnjakov parno domače ljudi, katerega načela inarsikod še sedaj nismo mogli primerno izvesti. Pri tej točki bi bilo zojiet potrebno naglasi I i, da moramo zopet razviti po možnosti nekatere domače obrti, ki so včasih cvetele, a so pri nas že skoraj propadle, n. pr. platnarstvo. Na ta način bi več ljudi zaposlili na kmetskem domu in bi jim no bilo treba siliti za kruhom v mesto ali v tujino. Nadalje dr. Čuvaj >e naglasa važnost elektrifikacije naših krajev. Koliko mrtvega kajiilala leži v -.belem premogu , katerega izraba bi izdatno j>ri|M>mogla tudi k razvoju našega tujskega prometa. Po mnenju dr. Čuvaja bi bilo Ireba ustvariti dve organizaciji, eno od strani izseljencev, druge j l»a naj bi v stari domovini uslauovili gos|Kxlarski krogi, ki naj bi ob sodelovanju in pod event. liad-| zorslvom države izdelali načrte, kakor bi bilo naj-| ugodneje in najbolje plasirati kapitidije naših izseljencev, tako da bi služili kulturnemu iu ma-I terielnemu napredku naše domovine. Pri tem je ! najvažnejše vprašanje modsol>ojncga zaupanj« in i naše stremljenjo mora predvsem ili za tem, da ustvarimo vse v tem oziru potrebne J>redpogoje Pri »ličnih kongresih se \odno razpravlja ludi vprašanje notranje kolonizacije in moramo reči, da smo tudi v tej stvari končno jirišli na pozitivno bazo. o tem predmetu je |x»ročal v Zagrebu gosp. Kučič, predmetni referent savske banovine. Povedal nain je, kako na tej .stvari delajo v Zagrebu. Naglasil je najprej, da brezplačno zemlje ni na razpolago. Naseliti se morejo »amo tisti, ki imajo sredstva za nakup zemljišča, /.graditev potrebnih poslopij ter nabavo živine in gospodar, orodja. Tu naslano vprašanje, koliko denarja so |»o-Irebuje. S vsoto ra. 500 dolarjev (28.000 Din) so že more kupiti 4—5 oralov zemlje (že obdelane krčeviue), zgraditi hišica in najpotrebnejša gospodarska poslopja, kupiti 1 krava, 2 prašiča itd., skratka urediti malo gospodarstvo za preživljanje družino 4—6 oseb. Kdor ima ua razpolago dvojno gornjo vsoto, si more urediti vse to v večji in boljši izmeri, v boljšem jioložaju itd. V Slavoniji so naprodaj temu primerna manjša posestva se-Ijakov, ki zahtevajo takojšnje plačilo, dočim vele-IKJsestvs in krčevlne prodajajo veleposestniki in banke, ki zahtevajo zaenkrat samo ]>olovioo kup nine. Možne so tudi različne kombinacije. Referent ngrarno-upravnega odseka za notranjo kolonizacijo daje jiotrebne informacije ter je nn razpolago ob gotovem času, d« morejo interesenti jkvI strokovnim vodstvom ogledati zemljišče ter event. skleniti potrebne )>ogodbe. Mogočo bi se dalo kaj slič-nega urediti tudi v Ljubljani, v kolikor za to še ui preskrbljeno. Poudarili smo že. da je imel lcongres predvsem pred očmi možnost repatriacijo naših izseljencev ter so se zadevni problemi razmotrivali največ s tega vidika. Med svojimi predlogi je naglasi! potrebo, da se izda brošura o i>ogojih naseljevanja ter o možnosti trgovskega in drugega jki-slovanja v Jugoslaviji, ki bi jo razdeljevali med povratnike s |>rihranki kakor tudi med tiste, ki so iz enega ali drugega vzroka repatriirani. Temeljem zaključnih resolucij jo kongres sklenil, da se v sj>orazunm s pristojnimi državnimi oblastmi in drugimi organizacijami osnuje informativni posredovalni urad za izseljence in povratnike, ki naj skrbi tudi, da se zaključki kongresa dejansko izvršijo. Vse gotovo ne bo šlo tako gladko kol bi radi v kleli, in marsikaj bo Ireba i spremeniti oziroma dopolnili, vendar pa je bila uslvarjena nadaljnje delo in ob resnosti vseh odgovornih faktorjev, ki smo jo opazili na kongresu, uj>ajmo, da ludi uspehi nc bodo izostali. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstic« 150Din. Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseUiODitt. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.če je priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. .. "-'. -'S Zaradi nesreče inventurna odprodaja manufakturnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča Marija Rogelj, Sv. Petra cesta št. 26 Ljubljana Vajenca za kolarsko obrt takoj sprejmem. Hrenova ulica št. 19, Ljubljana. Zidarski prcddelavec delovodske šole se takoj sprejme. — »Jugograd«, Ljubljana, Streliška. Pečarskega vajenca z vso oskrbo v hiši sprejmem. Pečarija Franc Jer-_ ko, Črnuče._ Vajenka se sprejme v trgovino — Naslov pove uprava » Slovenca« pod št. 7915. Kovaškega učenca proti celi oskrbi takoj sprejmem. Franc Prevodnik, Bistrica, p. Podbrez-je, Gorenjsko. Tapetnika prvovrstnega, za fina dela — sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič. Pošteno dekle -i vsa kmečka dela, najraje Gorenjko — sc išče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7880. Služkinja pridna in poštena — se sprejme za vsa hišna dela. Ponudbe na zobni atelje 1. Hribovšek, Zagorje o/S. Mizar, pomočnika in vajenca sprejme .fanez Kuhnr. mizarstvo, Vižmar-je ft. 69, St. Vid n. Ljublj. Vrtnar, vajenca s popolno preskrbo takoj sprejmem. Ivan Bizovičar, trg. vrtnarstvo, Kolezijska ulica 16, Trnovo. Vajenca za mizarsko obrt, zdravega, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj Teodor Stupica — splošno mizarstvo, Št. Vid, Lukovica pri Domžalah. Kuharica samostojna, tudi za vsa druga hišna dela se takoj sprejme k rodbini brez otrok. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 7870. ! KOVAŠKI VAJENEC ! se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Dopise: W., Celje, Kocenova ulica št. 11. Apreter za damske klobuke, dobro izvežban, ki se razume tudi na listriranje — se sprejme. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Slovenca« pod »Apreter« št. 7901. Učcnec za trgovino s primerno izobrazbo, če le mogoče zmožen nemščine, se sprejme s polno oskrbo v trgovino z mešanim blagom v mestu. Ponudbe na podružnico »Slovenca« pod »Trgo-»Slovenca« v Celju pod Prodajalec ali prodajalka, izvežban za vodstvo konzuma na deželi, zmožen nekoliko knjigovodstva, predvsem pa prodaje, se išče. Kavcije zmožni in starejše moči s prakso imajo prednost. Ponudbe z označbo dosedanjega službovanja je nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 7801. Šivilje trezen, zmožen popravil, ; sedaj pri avtotaksi, zeli j k tovornemu ali drugemu avtomobilu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Mlad šofer« štev. 7719. ki znajo dobro šivati moške srajce in spodnje hlače, dobe stalno namešče-nje proti dobremu plačilu pri Domačoj tvornici rublja d. d. v Zagrebu, Krajiška ulica 20. Prazno sobo oddam najraje mladim zakoncem. Naslov pod 7932. Dve solnčni sobi . zelo lepi, meblovani ali prazni, oddam. Napoleonov trg 6/1. Več moških , sprejmem na stanovanje i takoj. Vodmat, Društvena ulica 23. Stanovanje sobo in kuhinjo, v novi hiši, oddam. Virant, Ižan-: ska 70. Stanovanje ! dvosobno, balkonsko, se odda za avgust mirni stranki. Stožice št. 104. z souporabo kuhinje in pritiklin, oddam takoj -ali z avgustom. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 7869. 2 boljšima osebama oddam dve krasni skupno ležeči sobi z vhodom iz stopnic, po želji s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod štev. 7905. Vajenca krepkega, zdravega, pošteno krščansko vzgojenega, sprejme za trgovino z mešanim blagom Gospodarska zadruga, Šmarje pri Jelšah. Vajenca za krojaško obrt, pridnega, sprejme A. Sajko, krojač za civilne obleke in uniforme, Maribor, Ob železnici 8. Mizar, pomočnika sprejmem za boljše pohištvo, ki je vajen delati 'udi na stroje. Ivan Mrhar, Stanežičc 21. št. Vid nad Ljubljano. Zdrava služkinja vešča vseh gospodinjskih del se sprejme pri mali rodbini. Plača po dogovoru. Maribor, Vrbanova št. 63. Čevljar, pomočnik kateri je sposoben tudi finejšega prikrojevanja po meri, dobi stalno službo pri Jos. Pogačar, Kamnik. Trgov, vajcnca s primerno šolsko naobr., sprejmem takoj v špecerijsko trgovino. - Viktor Sober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4. Kovaškega vajenca z vso oskbro v hiši, takoj sprejmem. - Naslov t>ove uprava Slovenca« pod St. 7791. Učenca v trgovino z mešanim blagom z oskrbo, sprejme večja trgovina na Gorenjskem. Starost od 14 do 15 let. Starejši ne pridejo v poštev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Gorenjsko« št. 7797, Prodajalko- soudeležnico iščemo za novo špecijalno trgovino sadežev v Mariboru. — Prednost kavcije zmožne. Ponudbe pod šifro »Ve-getarija« na »Marstan«, Maribor, Koroška cesta št. 10. Andrej Svetelj, mizar, Srednja vas, p.Šenčur, i išče učenca za takoj. Stanovanje in hrana v hiši, drugo po dogovoru. Gospodična Kot oskrbnik poštena in solidna — se sprejme na stanovanje v na večje posestvo bi šel lepo sobo. Najemnina niz-izkušen trezen mož. Na- ka. Naslov v upravi pod slov pod št. 7718. 1 št. 7909. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, predsoba, logia z autogaražo ali posamezno, v bližini Sv. Krištofa se odda za sept. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Telefon v hiši« št. 7731. Dvoje stanovanj v bližini Streliške ulice oddam mirnim strankam za mesec avgust. Eno: dve sobi, kabinet in kuhinja; drugo: dve sobi, kuhinja in kopalnica. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 7699. Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje 5/1. Prodam kuhinjsko opravo, zaradi premestitve. Kosovo polje št. 152, Zg. Šiška. Otroški voziček dobro ohranjen, na peresih, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7920. Pisalni stroj »Continental« — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7843. Lepo stanovanje udobno, v novi vili, v prijaznem kraju na deželi, s krasnim razgledom na Kamniške planine, z elektriko in vodovodom, se odda mirni boljši stranki z avgustom. Ponudbe pod »Udobnost« št. 7914 na upravo »Slovenca«. Samski voz imam naprodaj. — Franc Prevodnik, Bistrica, pošta Podbrezje, Gorenjsko. Dva skobelnika (Hobelbank), nova, prodam, večjega za 600 Din, manjšega za 500 Din. — Franc Mušič, mizar, Men-_geš-_ Pohištvo kompletne spalne sobe in razno drugo poceni naprodaj. Vprašati: Maribor, Koroška cesta 12. Moško kolo skoraj popolnoma novo, prodam za 1400 Din. — Jakopič Jožef, Sp. Pirni-če 30, Medvode. Več moderni spalnic iz mehkega lesa, elegant. pleskane in hrastove po-iitirane, ugodno naprodaj. Sodarska steza 2. Proda se: otomana, 2 fotela, mizica in preproga, čajna mizica salonska omara, omara za obleke in razno drugo pohištvo. Poizve se Vegova ul. 12/1 levo. /•/V C& A- »v N Dekle v starosti 20—25 let, ki razume kuho, meščansko hrano in pospravlja tudi fine sobe, pere in lika malo perilo, se sprejme v boljšo hišo. Ozira se le na res pošteno dekle lepega vedenja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hišni red« št. 7899. Učenca ki ima veselje za podo-barstvo, rezbarstvo, po-zlatarstvo in umetno slikarstvo, išče umetniški atelje akad. slikarja in podobarja Mihe Maleša. Ponudbe od 11 do 12 v Umet. ateljeju »Maleš«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 11. Revna deklica 12—13 let stara, zdrava, poš' ia, ki ima veselje do splo egi' gospodinjstva, sprejme v službo. Marica Kos, trgovka, Bizeljsko. Oskrbnik za planinsko kočo se išče. Koča je 1000 m visoko ter 20 minut oddaljena od vasi. Penzijonisti imajo prednost. — Ponudbe na Podružn. SPD, Črnomelj. Uradnico s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, obeh stenogratij, strojepisko, iščemo za takojšen nastop. Prednost one z znanjem hrvaščine. Pismene ponudbe na Titan« d. d., Kamnik. Manufakturista -fletailista poštenega, zmožnega in dobrega prodajalca, sprejme veletrgovina. — Ponudbe pod September 1000< št. 7882 na upravnišlvo Slovenca« v Ljubljani. 5 a Ve v° <> , a? «!>r> > »o . Proda se avto znamke »Om«, 6 sedežen, odprt, pripraven za letovišča, in »Fiat 501«. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 7861. Proda se malo rabljena omara za led (Eiskasten), pripravna za večje gospodinjstvo ali manjšo gostilno. Poizve se v Beethovnovi ulici _št. 2/1._ Vino prvovrstnih žlahtnih trt, čistega, finega okusa, nudi vinogradnik po prav ugodni ceni. Društva imajo popust. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7697. Automatična tehtnica Schomber, nova, motor na surovo olje, dinamo 4 PS, 220 V, z napeljavo, se radi preselitve po dogovoru ceno proda. Poizvedbe v upravi »Slovenca«, Maribor, Aleksandrova cesta 6. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šeienburgova ulica 6 11. nadstr. Vsakovrstno fentinfe po najvišjih cenah ČERNE. Iuvelir. Ljubljana, Wolfovs ulica št. 3u Kupijo se tri ženske narodne noše z aubami. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šifro »Narodna noša« št. 7806. Smo kupci za trofazni električni motor na vrtilni tok 220 Voltov od 20 do 25 KW. - Ponudbe na upravo lista »Slovenec« pod št. 7723. Mlatilnica - čistilna dobro ohranjena, na pogon z električnim ali bencinskim motorjem s 6 konjskimi silami, se proda po najbolj ugodni ceni. Izve se pri Mirko Gre-gorinu, Št. Vid nad Ljubljano. Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast koncesijonirana. Prosne-u št. 16 zastonj Pišite ponjl Učitelj glasbe sposoben, ki bi bil voljan prebiti počitnice — dva, tri mesece — v morskem kopališču v Trpnju — se išče za poučevanje novih godbenikov proti brez-■ plačni hrani in stanovanju. Ponudbe naj se pošljejo na župni urad Tr-panj, Dalmacija. Avto »Praga«, zaprt, tovorni, za prevažanje pošte, paketov, posebno praktičen V najem za potnike, ker lahko vozijo blago s seboj, 25 HP, i vzamem takoj srednje ve-nosilnost 500 kg, v zelo >k mlln prometnem dobrem stanju, naprodaj, i kraiu z nekai posestva in Ponudbe na oglasni od- j stanovanjem. Vpraša se v delek -Slovenca« pod i oglasnem oddelku »Slo-šifro »Praktično vozilo« venca« v Ljubljani pod št. 7757. __7883. Prostori za obrt ! v cvetočem industrijskem kraju, centralna lega. se oddajo v najem. (Prostori j so v prvem nadstropju.) \ Dopisi na upravo »Slov.« pod »Obrt« št. 7842. Mlad mehanik išče kakršnekoli zaposlitve, sluge, tekača, skla- ; diščnika ail kaj sličnega. Naslov pove uprava 'Slo- : venca« pod št. 7720. Meblovana soba j z elektriko in posebnim vhodom se odda. Naslov ' v upravi pod štev. 7892. I Stanovanje 1 večje sobe, kuhinje s pritiklinami za november, iščem. (1 oseba.) Naslov: Iv. Jančigaj, Samova ul. št. 4, Ljubljana VII. Meblovana soba se odda: Večna pot 17. Istotam se proda majhen konjiček-tekač za 600 Din Praktikant z dvorazr. trg. šolo išče nameščenje. Gre tudi nekaj časa brezplačno. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod štev. 7732. Na Bledu iščem stalno stanovanje najraje v Gradu, obstoječe po možnosti iz 2 sob, kuhinje in shrambe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7738. Soba i za samca, opremljena, se odda: Tržaško cesta 53, Glince. Trgov, pomočnik začetnik, zelo agilen išče službo. Gre tudi na deželo ter 1 mesec brezplačno na poskušnjo. -Franc Zerovnik, Krekov trg 4, Ljubljana. Sobo s štedilnikom in pritikli-nami, oddam s 1. avgustom v Rožni dolini X/8 (Podrožnik) 1 Prodamo Otroška posteljica in kuhinjska omara naprodaj v Rebri 3/1, levo. Na stanovanje in hrano vzame boljšo dijakinjo učiteljska vdova, stanujoča v bližini vseh šol. Krekova št. 14 III — Maribor. Deklica stara 16 let želi službe, najraje na deželi pri boljših ljudeh. Gre tudi k otrokom. Naslov v upravi ■ Slovenca« pod št. 7874. Pisalni stroj se proda. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7871. Opremljeno sobo lepo, čisto, oddam takoj solidnemu gospodu. Po-seb, vhod, elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca; pod št. 7839. Lepa pisalna miza in kopalna banja naprodaj. Naslov v upravi pod št. 7891, Trgovska pomočnica izvežbana v manufakturi, špeceriji, železnini ter v vseh strokah, želi «pre-meniti službo. Zmožna voditi tudi sama trgovino in to če mogoče v Sloveniji. Na zahtevo lahko vloži tudi primerno kavcijo. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Dobra prodajalka« št. 7845. Krava s teličkom naprodaj. Feliks Hubad, Zapuže 6, p. Št. Vid nad Ljubljano. Soba 7. dvema posteljama, se takoj odda v neposredni bližini kolodvora, eventu-| clno s hrano. Prost vhod j Kje, pove uprava Slo-1 venca« pod št. 7823. Pletilni stroj 8 -50 ugodno prodam. -Naslov v upravi »Slov,« pod št. 7868. Kolesa na 12 mesečna odplačila! »Tovarna koles«. Ljublja-na, Poštni predal 307. Proda se več vrvarskega orodja. Interesenti naj se obrnejo na podružnico »Slovenca« v Novem mestu. Premog, drva, koks P.1 Vi rodaja tudi na obroke "inko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13. Mizni štedilnik lep, skoraj nov, in omara s štirimi predali, naprodaj. Vprašati: Črnuče 77, blizu mosta. Pletilne stroje vseh številk, na enoin-p ct odplačevanje! -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307. Prodam dva motorja s prikolicama, oba v dobrem stanju. Interesenti naj se obrnejo na podružnico »Slovenca« Novo mesto. Pletilni stroj manjši, zelo dober, prodam ali zamenjam za karkoli. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Ne vi-I dim« št. 7908. Mlado kravo s teličkom, lepo in zdravo, kupim. Josip Gerk-man, Poljanska cesta 85. Valvasorja strani 33 do 80, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7843. Zobata kolesa za vodno napravo, kupim. Ferdo I.aznik, Radeče. Ribisel kupuje Mariborska mlekarna in tov.' sad. konzerv, Maribor, Aleksandrova cesta 63. Kozarce (Romerglaserl kupim. Ponudbe z veličino in količino na upravo »Slov.« pod »Kozarci« St. 7830. Trgovski lokal | ali že vpeljano špecerij-| sko trgovino vzamem v najem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Trgovski lokal« št. 7827. Trgovino z mešanim blagom oddam v najem takoj ali koncem avgusta z vso zalogo in inventarjem, v prometnem trgu blizu Celja, tik farne cerkve in šole. Potreben kapital ob prevzemu 15—20.000 Din, ostalo ' v obrokih. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7884. Podleskovo seme (colchicum autumnale) v vsaki množini kupuje - »Gospodarska zveza« v Ljubljani. Kupim 15 do 20 parov piščancev, 3 do 5 dni starih. Naslov: Premrl Fani, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev. Kupujem suh hrastov in črešnjev les. Ponudbe pod »Suh les« št. 7895 na upravo »Slovenca«. Suhe deske orehove, javorjeve in bukove, debelina 30, 50 mm, dolžina 2 do 5 m, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7774. Potnika za pletilno stroko za Slovenijo išče tovarna na Gorenjskem. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 7910. 150 do 300 din dnevno zaslužijo oni. ki imajo : mnogo poznanstva! Za ' odgovor znamko! - Kos-1 mos, Ljubljana, pošt. predal 307. Zastopniki ki se bavijo i zavarovanjem, ali pa oni, ki so prodajali srečke naj se takoj javijo. Nudi se jim lahek in dober zaslužek. Ponudbe na poštni predal 4, Maribor. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možuio. Pleskanje sobo- in črkoslikanje, lakiranje, točno in poceni izvršuje A. Renner, Krče-I vina pri Mariboru, Pra-1 protnikova 200. Ure popravlja z enoletnim jamstvom — Fran K n r o š e c , urar, Sv. Petra cesta 55, preje Barvarska steza. Entla^je m po 1 Din. Predtisk in vse vrste ročnega vezenja najceneje: Veziija, Dunajska cesta 1 a 4. Kovčki Ea potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v največji izbiri, najnižji ceni, Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. Parcela za Bežigradom se proda. Poizve se Tavčarjeva ul. št. 6, trgovina. Enonadstropna hiša novejša, z več stanovanji, pripravna za obrt, naprodaj. Golobar Ivan, Šmartno pri Litiji. Gostilna dobroidoča, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Naslov: Uprava »Slovenca« v Mariboru. f..anjše posestvo ali hišo z vrtom kupim. -Ponudbe z označbo cene na upravo »Sloven.« pod št. 7625. Enonadstropno hišo v kateri je gostilna in trgovina, na prometnem kraju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7887. Hišo novozidano, prodam. Potreben kapital 80.000 Din. Rožna dolina — Cesta XV/30. Nova hiša z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, pritličjem, kletjo, drvarnico, vodnjakom, vrtom, se proda. Pobrež-je, Stanko Vrazova ulica št. 25 pri Mariboru. Stavbna parcela aaprodaj. Brdo pri Viču št. 38. Hišo T Ljubljani kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« ,Hiša v Ljubljani' št. 7828. Hiša t nekaj vrta, blizu postaje Lesce št. 72 — ugodno naprodaj. Stavbne parcele na Dunajski cesti poceni prodam. Anica Lesjak — Ljubljana, Celovška c. 44. Gostilno 5 oralov posestva pri Mariboru proda za 100.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30. Fekarijo dnevni promet 600 Din, na Dolenjskem proda za 120.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna 30. Parcelo v Trnovskem predmestju, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7864. Posestva 5 oralov in poslopja se proda za 45.000 Din. Po-»redovalnica Maribor, — Sodna ulica 30. Dve parceli po 700 m' prodam po ugodni ceni. Vrt popolnoma urejen Izve se Černe-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7. Posestvo z vsem inventarjem, 5 glav živine, 7 oralov gozda, več njiv in travnikov, blizu Domžal, ugodno prodam. Štefan Ves, Rodica št. 16, Domžale. Posestvo naprodaj s trgovino in vinotočem blizu Ljubljane, tik cerkve, šole in tovarn. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7897. Hiša enodružinska, z vrtom in malo njivo se proda ali zamenja z malim posestvom v okolici Maribora. Pobrežje pri Mariboru — Nova ulica 7. Hišo z vrtom, nekoliko polja, v bližini kolodvora, v lepem kraju, tri četrt ure od mesta, prodam. Vprašati: Lipovnik, Limbuš pri Mariboru. Hiš« I Kupimo glasbila v Mariboru v najboljšem (Blechinstrument«), 20 kostanju z dobro idočo go- j sov, za sestavo godbe. In-stilno in valikim vrtom, j strumenti »o lahko rab-radi smrtnega slučaja ▼ I Heni, a dobro ohranjeni, rodbini, naprodaj. — Po- j Ponudbe naj se pošljejo jasnila: Koroška cesta 79. na župni urad Trpanj — Dalmacija. Hišica enodružinska, nora, s tremi sobami in pritiklinami, na solnčni legi ob državni cesti, oddaljena 25 minut od kolodvora, naprodaj. Naslov v podružnici ».Slovenca« v Celju. Malo hiša tik Celja, nova, takoj za vselitev, naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Trgovina, gostilna, trafika 2 hiši, 7 oralov zemlje na deželi 1 za 220.000 Din. — hiša s j pekarno, .njiva, inventar, ' 3 sobe, za 85.000 Din, — hiša s trgovino za 45.000 Din naprodaj. Kari Breznik, Celje. Hišo ob dolenjski progi, vzamem v najem ali 1*"ii kupim. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 7825. LEPE STAVBNE PARCELE v Gaberjih pri Celju poceni naprodaj. Vpraša se pri: Antonu Premozer — Celje, Gaberje. Posestvo z gospodarskim poslopjem, hiša, pod, kozolec, hlev, svinjak, 10 mernikov posetve, gozd, naprodaj. Poizve se pri lastnici Brtoncelj, Stranska vas, pošta Novo mesto. Nova vila solnčna, tik železniške in avtobusne postaje, vrt in pritikline, se odda v najem. »Pod 250« št. 7377 na upravo. Na Hajdini tik pri cerkvi lepa hiša in zemljišče naprodaj. Primerno zlasti za duhovnika ali orožnika oz. uradnika v pokoju. - Več pri Prelogu. Enonadstropna hiša z gospodarskimi poslopji se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Potrebna vsota 80.000 Din. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, Aleksandrova cesta 6. Gostilna event. tudi trgovina na zelo prometnem kraju, ob farni cerkvi, na prometni cesti, z lepimi prostori, se takoj radi bolezni proda. Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor. Posestvo naprodaj! Gospodarsko poslopje, in sicer: 2 hiši, pod, kozolec, svinjaki, vse krito z opeko, vodniak, 3 kleti, 2 skladišči. Hiši stojita lik farne cerkve in okrajne ceste. Natančna pojasnila se dobe pri lastniku Rap-plnu, Sv. Križ pri Litiji. Cena po dogovoru. Poleg posestva je na razpolago več travnikov in njiv na lepi legi. Posestvo 10 minut oddaljeno od kolodvora, 2 orala zemlje, vinograda in sadonos-nika, poceni naprodaj. — Vrečar Martin, Gorica 22, j . p. Store. j Lepo posestvo 50 oralov( polovica lep smrekov in bukov gozd), zaokroženo (glavni ' del ! nekd. graščinskega posestva), ob banovinski cesti v moravški dolini, se odda v najem ali proda z vsem inventarjem. Naslov pod št. 7709. Hišo s koncesijo in lepim gostilniškim sadnim in ze-lenjadnim vrtom prodam radi selitve. Hiša stoji pri postaji na Gorenjskem na prometni točki za vsako obrt pripravna. Naslov pove uprava »Slo-I venca« pod št. 7777. Trgovec v Ljubljani dobro vpeljan, želi pord-čiti dobro situirano gospodično ali vdovo. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Poštenjak 28«. IOS33S1 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 —————-- Voluharje, miši in podgane zanesljivo pokonča »Pantiganin«. Zor, Dunajska cesta la IV. Kopalne obleke od 45 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila toina. Vinotoč Rupena, Košaki toči dalje po Din 8.— liter. Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih napravlja Marija Gorjanc koderkoli na moje ime. — Tinko Skubic. Pozor! Žične posteljne vloge vam nudi najceneje tvrdka Pavel Strgulec, Gospo-svetska cesta 13 (Kolizej). Sprejemam popravila vseh vrst žičnih vlog v lesenih in železnih okvirjih ter zložljive železne postelje. Postrežba hitra in solidna Priporoča se na najprometnejšem mestu v Mariboru se nahajajoča pisarna z velikimi prostori, prevzema vsakovrstne transakcije: — Organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd. Cenj. ponudbe na Poštni predal 4, Maribor. Ajdo za seme najlepšo sivo in črno pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska * cesta št. 5. Veliko izbiro okvirjev za slike in svete podobe dobite t zalogi M. Rauch, Celje Prešernova ulica 4. Oves Sil Storijo kupile nairrnete Drl tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Veleirzotlna i litom. Resi teta cesta 24. Popolnoma varno naloilta svoj denar v f zojcmnl pesofilitici v Ljubliani, r. z. s o. a. na Mfk'ošičev. cesti poleg hotela »Un'on«, Hranilne v oge se obrestujejo naiugodneie. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri zna*a circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna paiača, nadpoiovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemliišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vkniižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. »Javor« lesna lndustr'jn v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. V Mariboru je galanterija, parfumeri-ja, papir, šolske potrebščine, nogavice, motvoz, vrvi itd. — najceneje pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica št. 26. »Sealyham-Terricr« z rodovnikom, se od 1. avgusta naprej oddajo. — Povrženi 3. junija. Gozdna uprava grofov Thur-nov, Grad Ravne, p. Gu-štanj. 'j&ti^!** V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nad ▼se ljubljeni sinko in bratec VIKTOR učenec III. razreda ljudske šole dne 11. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili za umirajoče, za vedno dokončal svoje mlado življenje. Pogreb našega ljubljenčka bo v ponedeljek, dne 13. julija 1931 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 52 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. julija 1931. Žalujoči starši Viktor in Josipina Kalan. Prevzem trgovine V prometnem trgu Notranjske se vsled bolezni proda trgovina z meša-I nim in manufakturnim blagom. Trgovina je zelo dobro vpeljana in stoii na najbolj prometni točki. -Prevzame se lahko takoj, potreben kapital 200 000 Din. Resne ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod »Sigurna bodočnost« št. 7811. Harmonij tvrdke Kaufman, Dunaj, z 10 registri, v dobrem stanju se proda. Lepa priložnost za prosvetna in pevska društva. Ponudbe na oglasni in reklamni zavod Soklii, Bled, Ljubljanska cesta 86. Avinal za odvado pijančevanja stane 235 Din, Nikoprost za odvado kajenja pa 76 Din. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3. Pozor, mizarji! Borove plohe, suhe, večjo množino, za mizarje — ima v zalogi po ugodni ceni Franc Skerjanec, La-hovče 29, Komenda. Maiinovec pristen, naraven, na malo in veliko jirodaja lekarna l>r. G. PICC0L1, Ljubljana. Dunajska e. 6 Pohištvo po najnižjih dnevnih cenah, oprave in posamezne dele, postelje, omare in kredence dobite pri: Vel-kavrh, mizarstvo, Krakovska ulica 7, Ljubljana. »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe. Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, taoetnik in dekorater, Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod Dvofakova ulica 3, dvorišče. ležalne stole Pohištvo Spalnice češnjeve, bukove, hrastove, pisalne mize ter sploh vse drugo pohištvo nudi najceneje Janez Kuhar, mizar, Vižmarje št. 69, Št. Vid n. Ljubljano n posteljne mreže, železne zložliive postelje otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup murske ' trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva močno blago eene nizk\ Modroce, otomane, divane-fotele in vse to|ietniške iz, delke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tajietnik in dekorater LJ UHLJA NA, Gosposvetska cesta 16 (pri Levu).' istil Krušno LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zad uga z neomeeno zavezo v Lubliair obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vlotie po dogovoru ter brez v-akega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred voj-ko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim iam-itvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 miiiionov dinarjev. Ia sveže hruške kg po Din 4.50, omote po 30 kg f r a n k o vsaka železniška postaja pošilja: G. DRECHSI.ER, Tuzla -Bosna. Stavbeno podjetje Rudolf Terčelj, Vodvodna cesta, Ljubljana, se priporoča ter izvršuje ceno in solidno vsa v to stroko spadajoča dela. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta oo 38 Din • kg fislo belo gosi« po 130 Din ks in čisti puh j po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetiu | L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čutil oica pena Hko se ne bojite slišati resnice, dovolite, da Vam jo povem. Gotova dejstva iz Vaše prošlosti in bodočnosti, financielnc možnosti in druge zaupljive zadeve Vam bo odkrila astrologija, najstarejša znanost v zgodovini. Vaši izgledi v življenju glede na srečo v zakonu, Vaše prijatelje in sovražnike, uspeh pri Vaših podjetjih In špekulacijah, pri dediščini in mnoga druga vprašanja se morejo pojasniti z veliko znanostjo astrologije. Dovolite mi, da Vam odkrito napovem občudovanja vredna dejstva, ki spremene celotni tek Vašega «51^ življenja in Vam prineso uspehe, srečo in napredek, mesto obupa in neuspehov, ki Vas sedaj čakajo. Vaša astrolo-logična napoved bo obširna in napisana v lahkem stilu ter bo obsegala dve celi strani. Napišite lastnoročno datum svojega rojstva, kakor tudi jasno in razločno svoje ime in svoj naslov. Ako hočete, lahko pošljete 10 dinarjev v novčanicah (ne v drobižu) za pokritje poštnine in pisarniških potrebščin. Naslovite svoje pismo na Profesor Roxroy Dep 3513 Emmastraat 42 Den Haag (Ho-landsko). Poštnina 3 Din. Prof. Roxroy žal ne razume slovensko, in bo torej odgovoril le nemško ali na željo francosko ali angleško. in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana Stari trg št 32. Pension »Germa« na Osojskem jezeru — Stiegl, postaja Steindorf, Koroško, nudi čez počitnice prijeten oddih. Krasna lega in izletne točke. Priporočljivo zlasti dijakom in dijakiniam zaradi nemščine. — Celodnevna oskrba 6 šilingov. Oblastveno koncesijoni-rana ?of ersha šola I. Gnberščik j bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31, nedaleč od kolodvorov Vhod tudi z Bleivveisovc ceste. ' koruzo, rceco dete! o in repo dobit,• pri FRAN POGAČNIK-U Ljubljana, Dunajska c. lili garantirano 23 karatno, za črkoslikarje — podobarje, kamnoseke — knjigoveze nudim f vsaki množini po naj-n žjih dnevnih cenah. Janežič ljubljena Flor anska nlica 14 si a b in a m b n n r ■ m »Slovenca«! Čitajte in širile a s o ■ a s ■ ■ a ■ ■ ■ Kdor rabi vr«č« hUPt |1l1 nO|- lentje pri tvrdkii Mirko Pllahar • Ljubljana • Slomškova ulica It. U 1 eiei. štev. Pohištvo priprosto In najmodernejše Vam nudi ivrdka po izredno nizki ceni liREGAR IN SINOVA flt.Vid nad L|ut>l.iann — naproti kolodvor« UPRAVNI ODBOR IN RAVNATF' JSTVO MESTNEGA POGRLBNEGA ZAVODA naznanjala, da je umrl njih dolgoletni zvesti nameščenec, gospod Ivsn I. aranžer Mestnega pogrebnega zavoda dne 10. t. m. po kratki mučni bolezni. Pogreb bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 3 popoldne iz Prečne ulice it. 2. Zvestemu uslužbencu ohranimo trajen časten spomin. Ljubljana, dne 11. julija 1931. Na varnejše In na'bo!jše nolofite denar pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani Miklošičeva c. 21 - Ustanovl ena leta 1911 Telefon 2183 (Palača Vzajemne zavarovalnice) Pošl. Ček rač. 10545 ki je edini pupiliirno varen zavod kmečkih občin. Za varnost vlog jamči 19 kmečkih občin ustanoviteljic 7. vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Nalagajte svoj denar v ta zavod, kjer je denar nujboli varen. Hranilne vloge obrestuje po 5%, vezune na 3 mesece po 6% in plačuje rentni davek iz svojega. Vložne knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar in se obresto-vanje ne prekine. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župni uradi denar mladoletnih, skrbliencev, pre-klicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin in zapuščin. Posojuje svoj denar na posestva in občinam proti amortizaciji in na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica je pod nadzorstvom kr. banskega komisarja. ,da si pridobit e sSava in toztsgustvo K ^ODAK mednarodni natečaj daje vsnkemu amaterju priliko, da si pridobi slavo in bogastvo. 5 700 QQQ IJ bi se bo razdelilo z nagtadnml na vsem svetu — iu tehnične vrline pri ocenjevanju ne pridejo v po-štev. Steie samo zanimivost slik Sami veste da lahko napravite zanimivo sliko — recimo svojega otroka ;dl pa prijatelja ali pa tudi svoje ljubke mačiee. Pošalilte take slike — z njimi imate upanje, da dobite nagrade. Zahtevajte podrobne nogoie za udeležbo teirn natečaja v katerikoli trgovini fotografskih potrebščin, ali pa pišite jugoslovanskemu oddelku za natečaj. Kupiti- si nrlcu Kodak filmov v gvilkth in iih vst rmra-bitf za alik-ini' Zii tml-ea] lahko voiljtlt liuhlcot slik hnf-plf. Evo vam nagrad, ki iih dobi jugoslovanski nagrajenci: I nacllonalno nairrada Dir 10.000.— 6 nrvlh nagrad do Din 1.000,— In 51 nagrad od Din 500.— do Din 100___ Vsi jugoslovanski dobitniki prvih nagrad se avtomatično udeleže mednarodnega tekmnvanj: v Ženevi, kier se razdcle I velika mednarodna nagradn 10.00»! dolarjev in A prvih nagrad p" '00 dolarjev. Vse za šport, potovanje I« tsiristiko. KODAK MEDNARODNI FOTOGRAFSKI NATEČAJ ZA AMATERJE OD 1. MAJA DO 31. AVGUSTA 1931. Pišite po pogoje na jugoslovanski oddelek za natečaj: Kodak d. z o. z., Zagreb, Zvonimirova ulica 2. Rabite najnovejši filmski izum: Kodak film ,,VERICHROME" ali pa film v skladih. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D. UUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah tu samo na debelo domači In Inozemski ca domačo kurjave io industrijske svrhe. Premog Kovaški premog .-eu.™t Koks Itvarniškl, plavžarski m plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. MftiloSIČBua IS/L ■■■.....BEu...........I^t.aHBHBEZ^ SPALNICA iz črešnje, javorja ali bukve, vložki iz afrikanske breze, moderni slog, fina izdelava, obstoječa iz 2 omar, 2 nočnih omaric, 2 postelj, psyhe z brušenim kristal ogledalom, mize in 2 stolov ter KUHINJA, fino belo emajlirana, obstoječa iz kredence, 130 cm šir., mize, 2 stolčkov, zaboja za premog in klopice za vodo. Cela gornja oprema za skupno ceno 8000 Din franko postaja Celje. Tovarna pohištva FRAN J O VEHOVAR, CELJE. Za pohištvo prevzamem enoletno jamstvo. Proti primernemu jamstvu na 12 mesečne obroke. — Izvršujem najluksurioznejše pohištvo po načrtih kakor tudi vsa stavbna dela. BlflHIBBBnnE232nE3!I3!lininESBI£!3BE2Bi SOKOLSKI in prosvetni domovi, kupujte domače izdelke, emajlir. peči sistema Lutz. Dobavlja jih samo GOLOB ALOJZIJ, Ljubljana, Puharjeva ul. 3 izdelovanje emajl. peči in splošno kleparstvo Cene konkurenčne! Direkcija rudnika Velenje razpisuje za na dan 15. julija 1931 ob 11 dopoldne nabavo: ca 50 mJ plohov Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije držav, rudnika Velenje. Pri bolezni želodca, črev slabi nrebavi m hemtroidih /emliile tudi Vi 'F / G O L». 'tlOOL» osvežuje in čisti kri Dobiva se r vsaki lekarni, po pošti pa ga razpošitia proizva/alec; Lekarna Dr Semelti. Dubrovn k 21-14. 3 stekl s poštn.no 105 Din. 8 steklenic 245 Din 1 steklenica 40 Din Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15 Zaloga neprekosljivih švicarskih žepnih ur: .Schaffhausen', ,0ines>a\ .Tissot', ,Doxa', .Cortebert', ,Junghans' ,Langen-dorf' Velika izbira: briljanti. zapestnice, uhani, verižice, prstani, obeski, do/.e za svaijčice, jioročni prstani. Električne stenske ure budilke vseh vrst,srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila. Konkurenčne cene. tudi na obroke. r m tia. Po oporoki z dno 5. junija 1931 sc bedo prodale na prostovoljni javni dražbi dno 18. julija t. 1. ob XI>\1. uri v notarski pisarni v Novem mestu št. 42 iz zapuščine po Vodnik Ani iz Novega mesta št. 210 spadajoče nepremičnine: 1 enonadstroprta hiša št. 210 v Novem mestu z vrtom, to je zemljišče vi. štev. 403. k. o. Novo mesto v vrednosti Din 145.020—. 2. zemljišče vi. štev. 569. k. n. Kandija s pare. štev. 102/5 in 102,6 njivama s površjem 3-1 a 0 5 m2 iu 32 a 59 m- v vrednosti Din 4998—. 3. zemljišče vi. štev. 281. k. o. Stranska vas s pare. štev. 1630/5 gozdom s površjem 1 ha 490 ni3 v vrednosti Din 3122 70. Zemljišča so neobremenjena in se ne prodajo pod eenilno vrednostjo. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni Matije Marinčeka, notarja v Novem mestu. NOVO MESTO, dne 9. julija 1931. Matija Marinfpk, notar, kakor sodni poverjenik. V PALAČI LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE se odda s t. avgustom 1931 stanovanje obstoječe iz 4 sob z vsemi pritiklinami, moderno opremljeno, s central, kurjavo in elektr. razsvetljavo dva pisarn, prostora s centralno kurjavo in električno razsvetljavo. Pojasnila daje: UPRAVA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE. NAZNANJA se slavnemu občinstvu in eenjenim zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in vodovodno inštalacijsko tvrdko naprej vodijo Jakob Fiigei dediči Po si ovni ca Ir» delavnica R mske c. 2 in Gregorčičeva ul. 5 Tolefou 3353 Priporoča se prvi slovenski zavod tizafemna zaosraimlnlca Lfablfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Storče* ičev trg 0, Sarajevu, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Praktično opremljena tiskarna v manjšem, ličnem mestu Slovenije, s sedežem srezkega načelstva, je pod ugodnimi pogoji naprodaj Tiskarna obratuje že nad 30 let in ima svojo staro klijentelo. Resni reflektanti naj se javijo pod šifro »Tiskarna" na upravo „ Slo venca". P I 42/30. Prostovoljna sodna dražba! Na predlog solastnikov se vrši v torek, dne 28. julija t. 1. oh 4 popoldne na licu mesta v Ljubljani, Lončarska steza štev. 2, prostovoljna sodna dražba posestva pod vlož. štev. 13 kat. obč. Poljansko predmestje, obstoječega iz hiše štev. 2 in štev. 4 v Lončarski stez.i, dvorišča, obširnega gospodarskega poslopja 5 TOVARNIŠKIMI PROSTORI ZA IZDELOVANJE PEI, vrta in 2 travniških parcel. Izklicna ccna znaša 1,000.000 Din. Dražb, pogoji so interesentom na upogled v pisarni podpisanega. MATE HAFNER, javni notar kot sodni komisar. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. 'O IZREDNO UGODNIH CENAH GOVEZN1CA .OSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE LUDV. BARAGA LJUBLJANA Šelenlmrgova ulicn <> dobite pri tvrdki ZA PISARNE lokale in javne prostore so najboljše in naj-prikladncjše emajlirane peči sistema Lutz. — Strokovno dobavlja in popravlja stare peči GOLOB ALOJZIJ, Ljubljana, Puharjeva ul. 3 izdelovanje emuji, peči in splošno kleparstvo Cene konkurenčne! Vinarska za d ni ga v Ljutomeru kupi novo ali dobro ohranjeno vinsko posodo in sicer za transport sode po ca. 3 hI in za klet od 15 do 25 hI. Interesenti naj sc obrnejo na gorenji naslov. Avstr. losoma za kose išče potnike, ki so dobro vpeljani pri manjših odjemalcih. Prednost ima mlajša moč in avto-vozač. Dopise pod »Seri68/W. R. S 5737« sprejema in odpošilja Jugosl. Rudoll Mosse, A. G., Zagreb Jela-čičev trg 5. Kavarna in restavracija prvovrstna, kompletno urejena, v večjem mesln province (Savska banovina), se da v najem. Re-flektira se na dovršenega strokovnjaka, ter soproga dobre kuharice, najboljše brez otrok. Potrebno nekaj kapitala za jamstvo iu vodstvo dela. Ponudbe na Jugosl. Rud. Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »194«. P 79/27 30. Oh lic Telefon 29-80 PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO Auto-taxi IVAN DOLMOVIČ, Novo mesto, nudi potnikom udobno potovanje s svojima dvema 4 in 6—7 sedežnima limuzinama. — Telefonska štev, 11. Ohrafnc inšpektoric nprojmetno proti mesečnemu pavšalu Din 2401) lo nudpro viziji. Nadalje podučujomo in zn poslujemo v vsakem rtkrniu poeuo sprnlno žensko zimidl daljnega poučevanja v strojnem pletenj« kot hišni obrt. Alio so poSlje znamka s:a oduovor, pošljemo ob>.e/.uu ui vodila. Zadruga jugoslov-pletača. Osijek. Stoj in eifaifl Tz ustrežljivosti - lorej popolnoma zasloni - Vam dam v kolikor Vas zanima, podrobne informacije slede na-* ednjih Štirih stvari: KJ0 morete dohiti stalno domačo službo za pismena dela. kje .c morote zastonj naučiti d oblek;inosne domače oln-li, ali če se /.elito baviti s prodajo nekega zelo ilobro idofega predmeta proti primernemu mesečnemu navSalu, ozl r.ako event.želite prevzeti v okrajih zastop.-tv » teko velike ugledne tvrdke. Pišite mi in priložite znaml-o za odirovor. Oskar Lustig. ravnatelj. Osijek. Krežmina ul. Najnovejši ..SACHS"-motorji Din495D- dvoko'esa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli. pneumatika. Ceniki franko. Najnižje cone. ..TKSBUNA" F. B. L. Ljubljana. Karlovska cesta st. 4. Cas vkuhavanfa se Je priCell Dobra gospodinja vporablja najpopolnejše jg^v. WECK-ove priprave za vkuhavanje. - Pri ^U^jS nakupu pazite na znamko SHf \7r7vj Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: v^/ FRUCTUS - LJUBLJANA, Krekov trg št. IU Krajevni prodajalci: Celje; J. Jugodič, Maribor: Carl l.otz in Pinter & Lenard. Ptuj: I-'. Vogel, Bre/.ioe: V. Petan, Kranj: Merkur«, Kočevje: l'. Huber, S.-vnlea: A. Ku--telioin P. Seli na, Slovonjuradec: l. liojniK ln K. Kojnik. Surovo maslo (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od -1 kg naprej franko, in sicer po ceni 30"— Din proti povzetju. Franc Kolleritsch APAČE PRI GORNJI RADGONI NOiiSl ZVEZA m tuu Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in speeerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna inoha n m:lna Forgacs, mim lopola, le stolno na zalogi. Pokojninski zavod m namešcence v Ljubljani razpisuje oddajo Prvovrstni izdelek in materijal. Najlažji tek. Ceno broa konkureneel VIKTOR BOHINEC - LJUBLJANA Dunajska cesta 21 Cenikibrezplačnol PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO GODEŠIČ PRI ŠKOF JI LOKI je priredilo dne 5. julija 1931 efeklno loterijo z dovoljenjem ministrstva poljoprivrede z dne 26. marca 1930 št 3888/1 pod nadzorstvom finančne direkcije s sledečim izidom pri žrebanju srečk: 5702 1405 5571 5513 699 6500 5307 3625 2136 2048 7977 5059 1547 3119 975 629 6236 7305 2245 6720 3903 1072 3262 5118 11-19 3413 2475 2142 751 6380 1562 6874 3358 687 588 2027 7707 4609 7229 5412 6377 5639 1489 6339 -1853 2540 5474 5813 5853 5713 4879 821 5519 6157 7802 2611 1338 2397 6052 1129 5431 4663 4421 2421 2108 6271 697 2504 1225 6507 2373 4060 1052 3972 5511 6 2228 5012 5483 1007 4592 117 4619 1436 4236 4297 2162 4392 6387 7774 6837 2851 5218 4263 3222 508 1073 1727 5661 4277 5145 6968 635 2302 6440 6361 7882 3834 5684 3815 634 2191 4949 4942 6910 2009 3192 3256 1374 2187 1781 5949 6032 7789 2883 6779 3209 7061 4371 3579 4374 1472 44-19 7029 4258 1821 3388 1267 2250 2896 6864 3111 34 6792 3808 4017 481 3401 5934 5508 6044 3949 4148 5757 3225 53-1 2426 4273 7921 3881 4769 5830 7657 5536 4672 2533 6471 5525 3983 5285 1265 5579 1269 1664 4551 4100 4382 5896 6924 7223 5358 2047 4066 302 2869 3406 -1397. Dostavek. Ta izkaz je objavljen samo v današnjem listu in v tedniku »Kmetski list«. Dne 23. julija 1931 ob 10 dopoldne se bo na licu mesta pri hotelu »Zlatorog* od Bohinjskem jezeru prodajalo potom sodne dražbe pet zelo lepili stavbnih parcel v obsegu po 1000 m'. Izklicna cena ! 7 Din za m5. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. 1., dne 9. julija 1931. i— '—Tf irtTT!--------irr ~ —i~tt—imrr nnrwnrrriri»i■»■ i—tj—m—1 Tudi letos so na prvem mestu francoska kolesa za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju. Vsi potrebni pripomočki, kot proračun in načrti, se dobe za Din 30'— od 14. t. m. dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Zapečatene in v smislu razpisa opremljene olerte je vložiti do 21. julija 1931 do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. T! to^^i d O _ K ,5 >3 & rr wO, S' O cJ 5 i S ca ' - S-Š^ls "Bj*eq =0=5 iJ u-l > t/3 t ■S -a M _ M S ..e3 a» -MEi & S ~~ _E 4) CV » ® C N — N M « So -85 m 5 , a 6 1 g ti g ■Sj? C3 ^ -N N r-. rvi —1 A« •CO C2 .0 c 1 Ci Sel g c« 5 23 ilSJ ai kt d S s .. ., .> j* u n . .— a> cQ " 'agg M i c ~ d' £5 «0 > ej 2 E ^ • ^^ e-i C » S _ sr/) -s - ^ q a Sg5 Olfrid v. Hanstein: 87 Strahotno potovanje na luno Zdaj so opazili, da so radi gibanja postali res zelo lačni. Jedli so torej, nato pa je Egon rekel: »Nekaj mi je prišlo na misel, kar bi nas utegnilo rešiti. Da bi sploh ketlaj zopet prišli na zemljo, moremo samo tedaj upati, ako dobimo vodik in kisik; iz njiju napravimo plinsko zmes in z njo napolnimo aparate. Videla sta, da sem prinesel s seboj nekaj snega in ga stopil na električnem kuhalniku. Spremenil se je v votlo, pa to TiHim nič ne pomaga, ker nimamo priprav, tla bi vodo razkrojili v njene kemične sestavine. Vendar pa se nam po mojih mislih utegne posrečiti, da najdemo vsaj eno teh snovi, zmrznjeno v sneg. Menijo namreč, da se v globinah tako/.vanih mesečevih žrel ob gotovih dobali nahaja vodikova megla, dasi zraka ni. Te megle moramo poiskali. Zato predlagam, da gremo zdaj najprej spat, jutri pa napravimo dolgo potovanje. Poglejta semle na karto! Kakih petinšestdeset kilometrov odtod stoji visoka gora. To je Piko, ki spada v gorstvo Platon in je visoka do tisoč metrov. Z veseljem sem gledal vajine športne vaje in dognal, tla bomo z velikimi skoki lahko kaj hitro potovali. Prepričan sem, da bomo v nekaj urah dospeli na vrh.« American je dvignil glavo: »Toda jutri l)o tema! Mesec se vendar vrti okoli svoje osi in bomo jutri na listi pohiti, ki bo proč od zemlje.« Egon se je zasmejal. Saj imate prav, pa tudi ne. Jaz namreč želim priti prav na tisto poluto, ki je proč od zemlje, ker upam, da bomo mortlu tam našli, česar potrebujemo. Če bi se bili kaj več pečali z zvezdo-slovjem, bi vedeli, tla se mesec sicer suče okrog svoje osi, da pa vkljub temu obrača proti zemlji vedno eno in isto poluto. Zato je njegova druga stran Zemljanom še danes nerešena uganka. Drugače bi tudi tako-zvani mesečev obraz ne bil vedno enak. Mislim torej, da bi najprej splezali na goro, nato pa se prepričali, ali bi ne bilo mogoče tudi na ono stran malo pogledati, ki je obrnjena proč. Zdaj bomo zaspali in zjutraj zgodaj odrinili. Kajpada se bomo morali zjutraj kolikor mogoče najesti in napiti, kajti po poti je izključeno, tla bi mogli kaj zavžiti; zato se bomo morali morda štiri in dvajset ur ali pa še tialj postiti.« Oba tovariša sta se prezirljivo nasmehnila: No, če hujšega ne bo —« Korus pa je bil potrt. Razočaran sem, ker bomo svetu podrli veliko nado. Mesec je mrtev, ni ne mesečnih ljudi ne mesečnih živali. Neverjetne stvari srno dosegi i in vendar, čemu? čemu leteti na mesec, čemu zabiti milijone in se voziti skozi vsemirje, če ne dosežemo nič drugega, ko spoznanje, da je mesec docela neporabno nebno telo?« No, tako popolnoma neraben mesec tudi ni. Ali ne bi bilo nekaj orjaškega, ako na mesecu zgradijo zvezdarno, pa iz nje raziskujejo zvezde in njihove življenjske pogoje, ne da bi jih oviralo ozračje kakor na zemlji? Pomislite, kaj vse pride, ako se naši načrti posrečijo! Zvezdama na mesecu! Poslopje iz iste snovi kakor naša raketa, prevlečeno z umetno kožo, v poslopju kisik in vodik za dihanje, pridobivan morda iz mesečnega snega, tako da vlada v hiši dober zrak in jo lahko zgradijo poljubno veliko. Pomislite! V tem poslopju lepo število ljudi, ki so po raketah v stalni zvezi z zemljo, zvezdoslovci, ki raziskujejo vsemirje in morda ugotovijo, d» «0 druga vsemirška telesa za naseljevanje primerna. Mesec bo nekakšna vmesna luka, ali, da zemeljske razmere prestavimo v orjaške izmere vsemirja: mesec bo zadnja postaja obzemeljskega prometa, z njega pa bodo velike, dokončne vsemirske ladje vozile na dnige planete! Pomislite dalje: Iz te zavarovane hiše bodo lahko rudarski inženirji prodirali v osrčje meseca! Poti ledeno skorjo, katere debeline še ne moremo določiti, je trdo jedro. Kdo ve, iz česa obstoji! Mogoče iz dragocenih kovin, celo iz lakih kovin, ki jih doslej niti ne poznamo ne in ki bodo gospodarstvo na zemlji napeljale na čisto nove tire. Tukaj in v vsemirju težnosti skoraj ni, ali ne bodo prav zato lahko velikanske tovore igraje prenašali z meseca na zemljo? Pomislite na vse to, pomislite na premnoge možnosti, potem pa šo govorite, da je naša pot brezplodna! • Časnikarja sta bila vsa navdušena. »Torej nam ni treba nič drugega ko poiskati oba plina?« • Nič drugega in vendar je to neskončno veliko! Kajti ako dragocenega snega ne bomo mogli najti, potem so vsi naši načrti uničeni in mi sami izgubljeni.« Vsi so umolknili in se za hip zamislili. Naenkrat pa dvigne Američan glavo. Ne vem. kaj mi je, da se čutim nocoj vse bolj medlega ko sicer; zdi se mi, da jc zrak v kabini slabši. Egon prikima. Saj tudi je. Kadarkoli smo odprl i vrata, je dobri zrak kajpada vselej uhajal v zatvor-nico. I.aliko je pa tudi mogoče, da na naš prenovili aparat slabo vpliva, ker raketa miruje.« DOBER GOSPODAR štedi svoje in svoje družine moči, če mlati namesto s cepci z HLATIINICO. niAfllNlCE vseh vrsl, geplje, čistilnike, trijerje, mline in stiskalnice za grozdje in sadje, slamoreznice, LISTER-motorje in DEERING-kosilnice. pluge in brane, črpaljke za vodo in gnojnico, kotle za krmo in ŠKROPILNICE za sadje, ves stavbeni materijal in razno železnino kupite ugodno v stari domači trgovini FR. STUPICA v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 1. tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor. Dravska ulica 15. L Ifcš ■ priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov io sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Rane in kožne bolezni razpokline, brazgotine, srbež izpuščaie razjede od potu in vlage, volka od boje zlasti pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno z.nana Bartuličeva ZDRAVILNA MAST, ki io proizvaia in razpošiha stara, i. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlat-ko Bartulič Zagreb. Jelačičev trg 20 — Cena škatljice 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni. m m B- e a mtzarit 9 Poceni in dobro Uporabljajte samo mrzel lim, kateri je za furniranje in drugo limanje prvovrsten. Vzorec zastonj! — Cena per kg Din 25.—. I. TURIN, Celje, Prešernova ulica št, 10/11, je organiziral karavano avtomobilov preko Evrope V jugoslaviji se bo mudila od 21. junija do 18. julija. Karavana dospe v Ljubljano dne 12. julija 1931. Predvajali se bodo novi modeli 1.931 C4 F — 4 cilindersld C6 F — 6 cilinderski Brezplačne peskusnf e v o ž n f e. Predvajali se bodo zelo zanimivi filmi v kinu „Ideai" dne 13 .julija ob 17., 19, in 21, uri. Brezplačne vstopnice se dobe pri kino-blagajni proii predložitvi povabila. Razdajanje zračnih balonov. Belgrajska, ljubljanska in zagrebška radio-postaja bo vsak dan obveščala o kretanju karavane. Maršruta karavane: Kriva Palaoka, Skoplje, Niš, Kraguie- vac, Beograd, Novi Sad, Vel. Bečkerek, Novi Sad, Beograd, Koviljača, Sarajevo, Moslar, Dubrovnik, Celinje, Dubrovnik, Metkovič, Split, Sibenik, Plit-vice, Sušek, Ljubljana, Bled, Ljubljana, '•-igreb, Maribor, Spielleld. kupite ure, zlatnino in srebr-nino pri svetovnoznani tvrdki Prešernova ulica št 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Glashiitte, J.W.C. Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahteva jte veliki ilustr cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTKER. LJUB izven Sama kesor v fraSru iKbfTa - cžo&ro LKupi Ako morate iz trgovine do trgovine, da pregledate blago, se boste v naglici odločili morda za nekaj, za kar se bosto pozneje kesali. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA. Tu imate čas, da pregledr.te in precenite vzorec kos za kosom.; nihče Vas ne bo prigovarjal za nekaj kar ne bi ugajalo Vašemu okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NASO KOLEKCIJO tkanin za ženske občeke, kostume in plašče in v par dneh jo boste imeli doma, seveda brezplačno in brezobvezno. Potem sedite in izberite ono, kar najbolj odgovarja Vašemu stasu in Vašemu okusu. Ker nabavljamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo direktno Vam, odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljšo kvaliteto za manj denarja. Ze pol stoletja strežemo zadovoljnim odjemalcci Največja trg. in odpr. tvrdka fajmeiVLMier Zagteb. S Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. RATOL je z zlato kolajno odlikovan zato, ker je dokazano pred oblastvi, da je zanesljivo sredstvo proti — podganam in mišim, a da je kljub temu popolnoma neopasen. Enako zanesljivo delujejo GAMADIN proti ščurkom, STENOL proti stenicam, ARVICIN proti poljskim raišim. Dobiva se povsod Izdeluje ga BIOMEDIKA, Zagreb, Hatzova 25. KRAJEVNI šol. odbori in vsi javni uradi, kupujte domače izdelke! Zatorej nabavite peči med počitnicami pri domači tvrdki, katera jamči za delo. GOLOB ALOJZIJ, Ljubljana, Puharjeva ul. 3 izdelovanje emajl. peči in splošno kleparstvo Cene konkurenčne! ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057, 2470, 297y D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io) 1»» . paa aaa aaa< PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad, Kranj, Šlbenlk, „ .. , . , ... VBoge nad Din 500,000.000- Marlbor) Koievie, cene, sombor, Diakovo, Split. Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan Uakorec, Urednik: Dr. Alojzij Kuhar. 010201020200020102010102010001013000010101002302010201010001020223015323020148