ORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini 'Afk 1* Abb. postale I gruppo “ ‘1U II1’ Leto XXI. St. 5 (5983) TRST, četrtek 7. januarja 1965 KONEC POLEMIKE^ MED «AVANTI!» IN < slovenskem prevodu njegov roman »Hotno Faber«, ki po problematiki in načinu pripovedi v marsičem spominja na roman eStiller#. Max Frisch pa ni samo eno najbolj znanih imen sodobne švicarske literature, temveč se po aktualnosti svoje problematike in svojega modernega stila uvršča med najpomembnejše sodobne evropske pisatelje. Ne bi hoteli bralcev prikrajšati za zanimivo zgodbo, vendar naj prav zaradi zainteresi-ranja za to delo povemo, da v tem romanu opisuje pisatelj človeka, ki ga primejo na švicarski meji, ker so prepričam, da je to kipar Stiller, ki je pred sedmimi leti izginil. Potem pa spremljamo nekaj mesecev trajajoče ugotavljanje ali je človek, ki so ga švicarske oblasti prijele in vtaknile v ječo, v resnici pogrešani kipar ali ne. Un sam to trdovratno zanika Toda njegova žena, njegov brat, prijatelji, vsi veseli povratka izgubljenega umetnika, trdijo drugače: to je Stiller. Oh vsem lem ugotavljanju istovetnosti človeka pa izvemo za kiparjevo življenje pred sedmimi leti, preden je neznanokam izginil: izvemo za polomijo njegovega zakona, neizpeto ljubezensko zgod- bo, za vse njegovo življenje, k; mu je spodletelo. Vsi njegovi najbližji pa si Stillerja predstavljajo takega kot je bil, ka kršen pa sum ni hotel več b:t; in zaradi česar je svoji ženi ljubici, pnjatedjem in domovi ni obrnil hrbet in odšel v svet Človek, katerega identiteto ugo tavljajo, pa je drugačen človek m tudi hoče biti povsem drugačen. Ko nas pisatelj privede dc tega, da doumemo bistvo dvoj ne osebnosti, čeprav nam seve da neposrednega odgovora ni da, pa doživimo nadaljevanje zgodbe o sedanjosti. Neznanec ki se končno vda v to, da je pogrešam kipar, ki pa je ven dar docela drugačen kot on t izpred sedmih let, doživi kratke ljubezensko srečo s osojo ženo z njeno smrtjo pa osebno tragedijo. ■ Neznani priprti človek, ki noče biti nekdanji umetnik Miller, človek, ki ima dva različna obraza, ki se otepa starega čeprav ga vsi vanj naravnost silijo, je značilna osebnost današnjega sveta: živčen, neodločen, pa tudi šibak m omahljiv, nezadovoljen sam s sabo in s svetom okoli sebe. V njegovi, v bistvu tragični zgodbi je upodobljena vsa, mestoma sicer tudi groteskna, tragedija sodobnega človeka, ki hoče postati drugačen, ki sicer celo pobegne xz svoje osebnosti, pa ga spet na silo hočejo potlačiti vanjo. Vsa ta zgodba današnjega evropskega človeka m njegove stiske v sodobnem svetu, je podana na oblikovno zanmiiv način vsekakor originalno. Ta oblikovna posebnost, ki se kaže v tem, da pisatelj v njej preskakuje iz sodobnosti v preteklost, pripoveduje enkrat v prvi in potem spet v tretji osebi, daje romanu izraz plastičnosti m slikovitosti. Seveda napravlja pripoved samo še bolj živo in privlačno. Pri tem je podoba glavnega junaka podana tako živo. da se bralcu povsem vtisne v spomin in v njem docela zaživi, seveda kot tragična figura današnjega sveta, ki bi radu nekaj dosegla pa nikakor ne more, saj včasih celo ne ve. kaj bi rada. Ce omenimo še lep gladek prevod Vitala Klabusa m še kar ustrezno, čeprav ne najbolj duhovito opremo Uroša Vagaje, potem >ahko poročilo o knjigi zaključimo s pozitivno ugotovitvijo o romanu, ki se nedvomno uvršča med vrhunske stvaritve sodobne evropske književnosti. Si. Ru. John Johnson je vedel, da mora umoriti ženo. Razmisliti je bilo treba le, kako naj to stori. O raz poroki se sploh ni dalo govoriti Za sedaj ni imel resnih razlogov Poleg tega je bila Mary ljubezni va. lepa in prijetna življenjska sopotnica. Bila je izredna kuharica in odlična partnerica za kvartanje. V mestu je bila znana kot najbolj gostoljubna gospodinja. Bilo mu je žal, da jo mora umoriti. Vendar je bolje to, kot da jo poniža in zahteva razporoko prav sedaj, ko sta pred dvema mesecema proslavila dvajsetletnico poroke kot najbolj srečni zakonski par na svetu. Ko sta trčila s kozarcema, polnima penečega se vina, sta si pred Številnimi prijatelji prisegla večno zvestobo in ljubezen. Tudi to je eden razlogov, zaradi česar bi je ne mogel kar tako odvreči. Brez njega bi Mary bila izgubljena, Razumljivo, da bi tudi naprej ohranila svojo trgovino s pohištvom — starim in novim — vendar bi je ta ne zanimala več, brž ko bi ne imela več njega. Čeprav ji posli gredo dobro, jo vzdržuje samo zato, da bi ji čas hitreje potekal, ko je on na delu. Kdo bi jo potem vodil na koncerte in v gledališče? Osamljena bi se vključila v kategorijo zarjavelih devic in vdov in bi namesto na večerjo vabila prijatelje na kosilo. Ne, ni je mogel prepustiti takšnemu življenju, čeprav se je hkrati zavedal, da bi mu dovolila razporoko, brž ko bi jo za to prosil. Nekaj takega pa Mary zares ne zasluži. Ko bi med službenim potovanjem v Lexington le ne bi bil srečal Lettice! Z druge strani, kako naj bi mu spet bilo žal zaradi tolikšnega zadovoljstva?! živeti je dejansko začel šele pred šestimi tedni, od trenutka, ko je spoznal Lettice. Odkar je srečal njo, se je počutil kot slepec, ki je nenadoma spregledal, kot gluhi človek, ki je nenadoma začel uživati mile glasove. In, kar je najvažnejše, Lettice ga ljubi, želi se z njim poročiti in vztraja na tem, da se on osvobodi. Zares se mora nekoliko zbrati in najti najprimernejši način, kako bi se Mary rešil. Najboljši način bi morda bila kaka nesreča v trgovini, ko bi ji — denimo —-padel na glavo kak marmornati doprsni kip ali kaka druga težja stvar — Moraš povedati svoji ženi, dragi... — mu je govorila Lettice, ko sta se zadnjič sestala v hotelu ,v Leiingtonu. — Moraš nekaj storiti glede razporoke. Moraš. Moraš ji vse povedati o nama! — Govorila mu je to polglasno, vendar odločno. Nič ji ni vedel odgovoriti. Mislil je pri tem, da Lettice niti ni lepa niti bolj elegantna od Mary... In vendar se ji ni mogel odreči. Tisoči ljudi v Združenih državah so davi vstali in pred mrakom jih bo na tisoče umrlo. Kako bi se kaj takega ne moglo zgoditi tudi njegovi dragi Mary? Zdi se nenavadno, toda tudi Ma-ry Johnson je bila v enaki stiski, kakor njen mož. Ni imela namena, se zaljubiti. Pravzaprav je vse do pred nedavnim mislila, da ima svojega moža rada. Le kako je bila tako naivna! Naivna, vse do trenutka, ko je srečala Kenneta, ki je pred nekaj tedni stopil v njeno trgovino, da bi kupil Mozartov doprsni kip. Imela je več Mozartovih doprsnih kipov. In ne samo njegovih. Prodajala je tudi druge: Bacha, Beethovna, Balzaca, Shakespearea, Washingtona, Goe-theja... Predstavil se je, kar stranke po navadi ne delajo, in ona mu je povedala svoje ime. Pozneje je zvedela, da je eden največjih dekoraterjev v mestu. — Da vam odkrito povem, menim da bo ta doprsni kip pokvaril ves salon. Toda moj naročnik želi tako. Upam, da ne boste imeli nič proti temu. da se malo sprehodim po trgovini in pogledam, kaj vse drugega imate. Razkazala mu je vso trgovino. Pozneje, ko se je skušala spomniti trenutka, ko sta se prvič poljubila. se je spomnila, aa ga je veljala v majhno stransko sobo, kjer je hranila drobne predmete. Tam jo je prvič prijel za roko. — Kaj vam le pade v glavo?! — je tedaj rekla. - Sveta nebesa, ali si morete misliti, kaj bi bilo, če bi nekdo vstopil... — K vragu tudi stranke! Zaprite trgovino. Enostavno ni mogla razumeti, da se je kaj takega sploh moglo zgoditi. Toda zgodilo se je. Od tedaj ni bila več sama, ko je njen John od časa do časa odhajal na službena potovanja. — Ljubim te, in to zares, — ji je pravil Kennet. — Smem verjeti, da tudi ti mene ljubiš. Naveličan sem skrivanja v tej mračni sobi. Tu se ne morem več ustaviti. želim se s teboj oženiti. Povej možu, da hočeš ločitev zakona. Ko je še govoril, je Mary razmišljala, kako da to ne bo tako lahko. On misli na razporoko, kot bi se z zobozdravnikom domenje-val za sestanek. — Potrpi, dragi... — odgovorila: — že predolgo sem čakal. Ne morem več Kako le naj zavrže Johna? živel je edino za to, da bi jo čimbolj zadovoljil. Nista imela prijateljev, razen kakega zakonskega para. Ko bi ga zapustila, bi moral živeti, samsko življenje. «Ne bi imel rednega življenja niti jedel niti spal bi ne več v redu. Vabili bi ga le na kosila...», — je mislila. Nikoli se mu ni zdela lepša kot je bila onega večera, ko se je vrnil s službenega potovanj" Zato mu je bilo še huje pomisCiti, da jo mora umoriti. In to še ta večer. Kako bo to storil, bo razmislil do podrobnosti med večerjo, vtem ko bo užival v izredni hrani, ki mu jo je Mary pripravila. KO mu je prinesla kavo, jo je pogledal nrav v oči. V njih je onazil neki čuden izraz, ki mu je bil neznan celo po toliko letih zakonskega Življenja... — Oprosti, dragi — je rekla, — pravkar sem se spomnila, da sem v trgovini pozabila nekaj storiti, kar moram takoj urediti. Vrnila se bom čez kak trenutek. Naglo je odšla iz obednice in skozi vežo stopila v trgovino. Toda ni se vrnila takoj. Odpil je požirek kave, ker pa je bila vroča, jo je odložil na stran in stopil v trgovino, da bi videl, kaj počne Mary in zakaj se je toliko zamudila. Ni slišala, kdaj je vstopil. Sedela je v starem fotelju stila empire pod velikim doprsnim kipom in tiho jokala. Sveta nebesa! To je priložnost, ki jo je že dolgo čakal. Ni se smel obotavljati. Priložnost je preveč edinstvena, da bi je ne izkoristil. Ko je sklonila glavo, se je postavila prav v takšen položaj, da bi ji doprsni kip mogel z vso svojo težo pasti prav na tilnik. Pogledal je kip. Ni vedel, ali je to Victor Hugo ali Benjamin Franklin. Treba je bilo le malo ga potisniti... Stopil je in to storil. Vse je bilo enostavno. «Ni zaslužila takšne smrti...« — je še pomislil, ko se je vračal v sobo. In vendar se ni kesal. Popil bo kavo — si je mislil —in nato bo poklical zdravnika. Ni računal, da bo policija mnogo izpraševala. Sklepala bo, da je Mary po vsej verjetnosti sama povzročila nesrečo. Ka/va je bila Se nekoliko topla. Popi' jo je počasi, v požirkih. Mislil je na Lettico. Ali naj ji telefonira in pove. da bo čez čas postala njegova žena? No, bolje je s tem nekoliko počakati, jo presenetiti in ji to sporočiti neposredno. Počutil se je kar dobro. Popolnoma se je sprostil. Lotil se ga je dremež. «To je prav gotovo zato, ker sem opravil veliko stvar brez večjih težav...« — je mislil zase. Malo bo legel na kavč. Ko se bo prebudil, bo poklical zdravnika. Ni utegnil storiti niti to. Zadremal je kar na stolici... Nihče od njunih prijateljev si ni mogel niti misliti, kako se je vse to zgodilo. Mary je, so menili, umrla zaradi nesrečnega naključja, zaradi doprsnega kipa, ki si ga je po naključju spodmaknila na glavo. Ko pa jo je John našel mrtvo, ni mogel tega preboleti. V kavo si je vsul mnogo uspavalnega praška in se z njim zastrupil. Vsi so se dobro spominjali proslave njune dvajsetletnice poroke. Bilo je to pred približno dvema mesecema. Ko so si napili s kozarci, polnimi penečega se vina, sta Mary in John izrazila željo, da bi istega dne zapustila ta svet. In zares sta bila najbolj srečni zakonski par, kar so jih ljudje poznali. NEDRA TYRE — Ben, tudi prazniki so šli. Zdej bo pej res treba začent delat. — Ja, ani so vre začeli. Jn za dober začetek je Indonez-ja rekla, de bo šla ven sez Združeneh narodov. je bol slabo. Glih jubileja Združenih •— Prou res, de začelo se letos, ke se je govorilo od narodov jn de bojo velike fešte, glih, ku za nalašč, pride ven glas, de bo ana država izstopla. Tu se me prou neč ne dopade. — Ni lepu, ne. Ma staro leto nam je zapestild tudi druge skrbi. Denmo reč odbore. — Oh, ne stoj mi govort od odborov! Ke s temi je biu zmiran križ. Be se mogli kej zmislet, de be šlo naprej brez odborov. — Ja, ma Mihec, ne stoj bet laku! Odbori morejo bet. Pokrajinski, občinski, deželni jn druge sorte. Sej svet ne more naprej, če ni. odborov! Mene me bol mote, ke je tolko strank jn ke za spravet vkep an odbor, je treba delat, ku de be spraulau vkep an mozaik. Jn je treba je-met ano potrpežlivost ku svetniki, — Ma ne samo uani, ma tudi mi, ke tu beremo. «Dc večino be se skori dalo naredet, ma se še ne zna, kej bo reku uni. De ta če jemet ane reči, ke bo težko ustreč. De se ne zna, če bo uni podpirau večino odzven al od znutre. De bo podpirau od znutre samo, če unga ni zraven. Ma če bo uni zraven, de se lahko zmisle, de uan nardi večino z anem drugem, samo če se bojo zglihali, de be se an drugi zdržau. Ma tisti pej, de če bet nutre jn ne samo gledat na uakni. Ma če ne bo taku, ku čemo mi, nej pride rajše komisar. Ma če nardimo nove volitve, bomo glih tam ku zdej jn taku be blo skori bnlše, če be nardili večino ta jn uni pej od zven, de samo gleda.« Ma dej, dej, sej dobiš douge... — Caki Mihec, ne stoj začent govort po re- nesančno! Jn prouzaprou moreš zastopet, de postaumo reč, u Nabrežini se gre za ttj, al bomo še jemeli slo-vfenskega žepana al ne. Jn zdej ses temi proporcionalnem! volilnem! sistemi jn s pomočjo aneh na- predneh strank je pršlo taku, de čeglih je u Nabrežini še zmiram narveč Slovencou, je pej zvo-ljeneh u občinskem sveti več Italjanov ku Slo-vencou, Jn če nardijo večino levega centra, pole bomo zgebili slovenskega žepana. Jn za jemet slovenskega žepana, be n\ogli spravet vkep hudiča jn žegnano uado — če reč komuniste jn Slovensko listo. Videš, tu je tisti hudič. Jn zdej je tu, de povsod je zmiram narbol važno, ku be reč, svetovni nazor. Zatu ke danes so taki caj-ti, koker u srednjem veki jn jemamo spet verske vojske koker tabat, kadar so Turki teli, de be vsi molili Alaha al pej kadar so ble križarske vojske al pej inkvizicja. Jn danes se ne praša. al znaš al ne znaš delat, al si al nisi pošten. Ta glavno je, de jemaš ta pravo vero al de jemaš ta pravo tešero u garšti. Jn pole si lahko zabit, de slišeš travo rast. — Mene me samo tolaže tu, de smo glih zad-ne dni unga leta dobili precednika. Jn vsi forte pišejo, de je forte fajn, de jema vse dobre lastnosti. — Ja, veselje je blo res veliko. Prfina šulam so dali še dva dni več počitenc. Ceglih so prej rekli, de bojo začeli šule vre u pondelek, zatu ke je blo u jeseni vre preveč počitenc zastran praznikov jn volitu, vselih, kadar je biu zvolen precednik, prou ni šlo drugače, de nardijo po-citence še dva dni. — Znaš, je treba, de se tudi Sulska mularija počasi vključe v politično dogajanje. Jn če bo zmiram dosti volitu, jn zastran tega zmiram po šulah dosti prostih dni, se bo tudi med mularijo razviu čut jn simpatija za demokratične pridobitve. Je res al ne? . —;Kepej ku je res! GNEČA V MESTNEM PROMETU SILI ČLOVEKA VZRAK «Raketni telovniki* so že v rabi čeprav za sedaj le pri vojski Idealnega vozila ni - Navpični vzlet in pristanek - Nekoč bo gneča v zraku Dvajseto 'stoletje zahteva od letalstva brzino, težave z navadnim zemeljskim prometom pa dajejo pogona osvajanju zračnega prostora. Prišel je čas, ko mora letalski promet zagotoviti prevoz ljudi v višinah od pol metra nad zemljo do 80 km nad zemljo irv z brzino do 25.000 km na uro. Tesni mestni promet terja ,to rešitev. To izzveni pretirano, toda dosedanji poskusi z raketami, ki se sicer izdelujejo le za vojsko, potrjujejo možnost splošne rabe tako imenovanih »raketnih telovnikov.« Brzina ljudi, opremljenih z «ročnimi» raketami, znaša okoli 70 km na uro na višini 20 km. Ta oprema se sedaj jemlje v poštev pri načrtovanju bodočih kozmičnih poletov kot pomožno prevozno sredstvo v kozmičnem prostoru ali na površini Lune. Za množični prevoz pa se morejo uporabiti vozila vrste «ho-vercrraft«, katerega nesporna prednost je v tem, da se morejo premikati ne glede na teren, po katerem gredo. Pritisk stisnjenega zraku ne drži v zraku le vo- zilo, pač Pa mu more dati tudi brzino od 100 do 150 km na uro. Uporaba takšnih vozil v vojaške namene ima velik pomen, v civilnem prometu pa ‘ustvarja možnost idealnega vozila, ki ne bo niti ladja- niti letalo, pač pa neka kombinacija teh dveh prevoznih sredstev. Na področjih, ki sc težko dostopna letalom, avtomobilom in ladjam, se bo lahko uporabilo vozilo vrste »hover-craft«. Pri obravnavanju realnih možnosti izkoriščanja «hovercrafta« za promet med celinami so strokovnjaki ugotovili, da bi moglo vozilo, ki bi bilo sto metrov dolgo in prav toliko široko «jadrati» na višini kakih desetih metrov nad valovi, kar bi bilo povsem dovolj za uporabo na rednih progah. Mnogi si postavljajo vprašanje, čemu se človeku tako mudi, na primer pri izdelovanju vedno hitrejših letal, ko vendar letalo o-pravi stotine in stotine kilometrov med enim in drugim mestom v najkrajšem času, da bi nato potnik od letališča porabil ure in ure preden bj se mogel z avto- VPRAŠANJE ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA PRED ROJSTVOM Tri shem «umetnih placent» za zarodek Zadnji kot gornje Savske doline je za zimski šport idealen. Kranjska gora, še prej Gozd Martuljek in nato Podkoren (na sliki) so zelo primerni kraji za smučarje, ki se tega športa komaj lotevajo, kot tudi za preizkušene smučarje Praktične potrebe poneklkrat pomagajo razvijati znanost bolje in hitreje kot deset univerzitetnih ustanov skupaj. Takšen je danes tudi primer onih učenjakov, ki nadaljujejo s poizkusi dr. Daniela Petruccija, kate-ri.i cilj je, da se pojasni in osvetli človekovo življenje pred rojstvom.. Omenjeni italijanski učenjak je uspel ne samo umetno oploditi jajčno celico, temveč je tudi načelno rešil vprašanje izmenjave plinov ter prehrane človeškega zarodka izven materinega organizma v času, ko se začenja oblikovanje organov. S teh- Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Pesmi in plesi; 12.15 V Trstu pred sto leti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobna jug. glasba; 18.45 Solisti z orkestri; 19.15 Lepo pisanje; nato Domači in tuji motivi; 20.00 Šport; 20.35 «Več ko bron in cimbale«, radijska drama; 21.40 Plešite z nami; 22.30 Melodije. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Casamasslma; 13.35 Kaj pripravljajo domači pisatelji? 13.45 Slmf. koncert. Koper 7.15 Jutranja glasba; UM O-troški kotiček; 11.30 Glasovi in orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Skladbe V. Younga, 14.00 Glasba po željah; 151)0 u-perni almanah; 15.40 Vprašanje tedna; 18.00 Tretja stran; 16T5 Popevke; 16.35 Onemi Pr(’Xr¥"; 17.40 Plošče; 18.00 Prenos RL, 19.00 Pianist Pino Calvi; 19.30 Pre nos RL; 22.15 Ansambel Basso-Valde-brini; 22 40 Nočni motivi. Nacionalni progrtm 6.30 vreme na • ,m”^Lh’Io8eo-Jutranji pozdrav; 9 05 Psih0'^” vo mnenje: 9.10 Strani iz albu ma; 9.45 Pnn-vke; , 10.00 antologija; 10.30 Sola, 11.00 P ČETRTEK, 7. JANUARJA 1965 hod skozi čas; 11.15 Ital. plesi; 1145 Skladbe za godala; 13.25 Operna in filmska glasba; 14.55 Vreme na Ital. morjih; 15.45 Go-sriodarska rubrika; 16.00 Program zanajmlajše; 16.M Haydnov Trlo, štev 31- 18.10 Bachove skladbe 'IT orgle- 18.55 Mali koncert; 20.25 PLsana glisba; 21.00 G. Cassieri: rsTrtr/skok«; 22.00 G Calvi ln njegov orkester; 22.15 Sopranist-ka Van Sante in pianistka Ma-niettl. II. program 11.05 Neapeljske popevke, 12.00 Romantično popotovanje; I4.uu Pevci; 14.45 Nove plo^e; Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; lb;35 Pevci lahke glasbe; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 A. Dumas: «Grof Montecristo«, 1. nadalje.va-nje; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Iz Rossinijeve opere «La cambiale dl ma-trimonio«; 21.00 Filmske novosti; 21.40 GlacV'"' v večeru. III. program 18.30 Filmski pregled; 18.45 Pe-trassijeve skladbe;' 19.00 Newto-nova doba; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Boccherinijev Kvintet za godala; 21.20 Z glasbenih festivalov; 22.45 Milhaudova Sonata štev. 1; 22.45 Priče naše dobe. Slovenila 8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasbeni vedež; 9.45 Nekaj melodij; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Opoldanski koncert; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Naši pevci; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Violončelist Janez Jančar; 18.45 Jezikovni pogovori; 19,05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Arnold Tovornik; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 S popevkami po svetu; 23.05 Glasba od Francesca Lan-dina do Bacha. Ital. televizija 8.30 Šola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.40 Na pragu znanosti; 20.00 Športne vesti; 20.15 Ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV zgodba: «Tobeyevi prijatelji«; 21.50 «IRI — 1964»; 22.35 Tedenski pregled prireditev; 23.15 Dnevnik. II KANAL 21~00 Dnevnik; 21.15 Denny Ka-ye; 22.05 športni Četrtek. Jug. televizija 10.00 TV šola; 1100 Francoščina; 16.40 Ruščina; 17.10 Angleščina; 17.40 Mendov program; 18.45 Reportaža; 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna glasba; 20.40 Ekran na ekranu; 21.40 Kulturna tribuna; 22.10 Včeraj, danes, jutri. nične strani pa ta rešitev veija samo za embrio, ki ni starejši od dveh mesecev ln težji od 2,5 grama. Petruccljevl eksperimenti zajemajo obdobje, ko embrio malone ne pridobiva v teži, zavzema zelo malo prostora ln mu je potrebna relativno majhna količina hrane ln kisika. Sledi obdobje, ko znanost ln praktična medicina lahko z gotovostjo ohranita pri življenju bitje, ki se je rodilo ne samo po devetmesečnem življenju v materinem trebuhu, ampak tudi po osmih, sedmih In celo šestih mesecih embrionalnega razvoja. O-trok rase vse hitreje ln hitreje ter pridobiva v teži, posebno zadnja dva meseca. Ta embrionalni razvoj med približno 2,5 in 1000 g predstavlja domala še povsem neraziskano področje razvoja bodočega človeka. Praktiki, se pravi specialisti za porode se bore za življenje slehernega bodočega člana človeške družbe, celo, če dojenček pride na svet po komaj šestih mesecih razvoja v materinem trebuhu. Kaj pa bi bilo, ko bi človeku uspelo razvijati zarodek v epruveti nepretrgoma vseh devet mesecev? Biologi bi lahko sledili razvoju organizma kot na kakem filmskem traku. Ko bi se Izdelala naprava, ki bl v polnosti omogočila pogoje, v katerih se zarodek razvija v materinem trebuhu, bl učenjaki mogli opazovati ne samo vse faze razvoja določenega organizma (ontogeneza), marveč še nekaj več, namreč, kako spočeti človekov organizem ponavlja vse faze razvoja živega sveta nasploh (fl-logeneza). zakaj, še pred poj s- izven materinega telesa Kaj bi dosegli, ko bi mogli zarodek gojiti v epruveti nepretrgoma vseh devet mesecev? - Petruccijeva «zibel-ka», «umetna maternica» M. G. Ananjeva ter «umetna placenta» S. A. Nadirašvilija - Odločilen prispevek Gruzinskega inštituta za fiziologijo žene - Nadaljnji razvoj zanimivega in obsežnega programa nilno plazmo s kisikom, a zatem s seboj odnaša Izločke zarodka, lrna v tem primeru samo vlogo kanalizacije. Dokaj razvit plod se nahaja v plačentni tekočini. Kot v primeru druge sheme, je ciklus prehrane In dihanja tu moč zagotoviti na osnovi sistema AIK ter umetnih ledvic, Z neko bistveno razliko; s kisikom nasičena kri ne obliva zarodka od zunaj, kot pri Petrucciju, ln mu ne posreduje kisika skozi pla centno, ki je skupno s plodom bila prenešena v epruveto. Uporabljena je bila drugačna metoda: kei se iz materinega telesa odvzame že dokaj razvit zarodek 16 mesecev, teža okrog 1000 gramov), se AIK s pomočjo črev neposredno skozi popek priključi na arterijo in veno. Odpade tako potreba po naravni placenti. Celo takrat, ko začne razvijajoči se zarodek s pomočjo ledvic iz-ločati odpadke, zagotavlja linearna kanalizacija higieničnost tega umetnega ležišča življenja, ki dozoreva. Zamisel o umetni placenti se je porodila v Gruzinskem inštitutu za fiziologijo žene, ki ga je organiziral profesor I. F. žorda-nija. Leta 1958 Je izdelal prvi model aparata ter z njim napravil nekaj poizkusov. Navdušenje za to delo je postalo še večje, to je svet Izvedel, da so istega leta švedski učenjaki Vestin, Niberg in Engeming s pomočjo umetne cirkulacije nekaj ur ohranili pri življenju štiri in petmesečne človeške zarodke. Zakaj so tl aparati zanimivi? Ker vlogo srca in pljuč tu opravlja zelo enostavna naprava. V tem aparatu so poškodovani zarodki odvzeti na klinikah ženam po različnih operacijah, živeli največ šest ur. Na osnovi že storjenih poizkusov, pa je moč reči, da bi se njihovo življenje, ko bl ne bili poškodovani, lahko podaljšalo in bi se docela normalno razvijalo vse do »rojstva«. Tl poizkus! pa so se šele začeli. Razvija se zelo zanimiv in obsežen program nadaljnjega dela na tem področju. Nujno pa je potreben za podobna raziskovanja poseben laboratorij, kjer bl se moralo: prvič, razviti metodo ter Izdelati napravo, ki bi organizmu olajšale prehod od življenja v materinem trebuhu, na življenje Izven njega; drugič, odkriti metodo reševanja ln vzgajanja zarodkov, ki so na svet prišli liiiiiilliMiiMimiiit,iiiii|||||„|l|llnl|)|||||||||t|MII|1lll|||)|||MI||n||MI|inlM|MIM|||t|ltn||l|IIMIItll|)llll„,l„|,,|„„|l„|U||„|||i,ii,milni,iiiiniHtivniiiiiiiiiiiiitiiiiii, vom človeka (sesalca) na Zemlji, so tu že živeli njegovi neznansko davni predniki: ribe, dvoživke, plazilci... Z drugimi besedami, ustvarila bl se možnost, da se v kratkem razdobju devetih mesecev v nekakšni zgoščeni obliki prouči vsa zgodovina življenja na Zemlji, ki je staro okrog dve milijardi let. Vrhu tega bi se ustvarili tudi Idealni pogoji za proučevanje, kako se v najbolj zgodnjih fazah razvoja oblikujejo človekove posebnosti. Biološka lnkompatibilnost' tkiva ln organov... Skupinska in re-zusna lnkompatibilnost krvi... Koliko problemov bi Iznenada ter nepričakovano bilo rešenih! Ce je različnost rezusa v krvi staršev zelo močno poudarjena, je otrok že dolgo pred rojstvom prizadet od hude napake. Izredno natančna in popolna naprava za gojitev zarodka izven materinega organizma, bl v tem primeru bila nadvse dobrodošla, da bi se preprečile tragične posledice. Vse to prehodno obdobje bl potekalo pod natančnim in ((skrbnim« nadzorstvom — avtomatike. S kakšnimi sredstvi pa razpolagajo učenjaki za reševanje vseh teh praktičnih in teoretskih nalog? Obstajajo tri variante ustrezne naprave, ki se postopno izpopolnjuje; Petruccijeva «zlbelka», «umetna maternica« M.G. Ananjeva ln J .N. Kozlova ter ((umetna placenta« S.A. Nadirašvilija, A. A. Vinerja ter I.I Kiseljeva. V prvem primeru krvni serum, ki vsebuje hranilne snovi in kisik, prehaja skozi zibelko, odnašajoč s sabo tudi vse nepotrebne proizvode življenjskih funkcij zarodka. To predstavlja v nekem pogledu linearno shemo prehrane. Notranji ciklus dihanla se tu ustvarja med zarod Kom ln placento ki se okrog njega ovija kot goba na mahasti podlagi. Druga shema ni več linearna, temveč krožna. Ciklus se tu ustvarja s pomočjo naprave za u-metno cirkulacijo krvi (AIK). To omogoča uporabo znatno manjše količine krvi za prehrano ln dihanje zarodka. Zato Je tu placenta znatno večja. Tretja shema predstavlja sintezo obeh predhodnih, čeprav v spremenjeni obliki. Linija pretakanja, ki pri Petrucciju nosi hra- mobilom v mestni gneči preriniti do središča mesta. Da bi se temu odpomoglo, so se pojavile nove ideje: Neki znani konstruktur je glede tega izjavil; «Letalo bo polovično prevozno sredstvo vse de tedaj, dokler se ne bo lahko dvignilo ali pristajalo brez vzletišča.* Ta trditev vsebuje hkrati odgovor na gornje vprašanje. Tej zamisli deloma ustrezajo helikopterji, ki letajo že 25 let in ki jih na relacijah do 150 km še ne moremo z ničemer nadomestiti. Poleg tega nam helikoptev zagotavlja že brzino 250 km na uro. Vertikalni vzlet ln vertikalno pristajanje pa more omogočiti 1* močan .pritisk zraka, ali kako drugo primerno pogonsko sredstvo, npr. navzdol usmerjena raketa, ki ima tolikšno potisno silo, ki ustreza teži letala. Ko bi letalo prispelo na določeno višino, bi vertikalno potisno silo bilo treba spremeniti v horizontalno. Obstajajo že načrti za motorje za navpični let, za horizontalni let pa služi že vrsta motorjev. Izdelujejo pa se tudi načrti, ki predvidevajo neposredno spremembo vertikalnega leta v horizontalnega. So pa še tretji načrti, ki predvidevajo avtomatično spremembo vertikalnega leta v horizontalnega. Seveda bi bilo treba razmisliti, kaj bi v bodoče počeli z velikanskimi betonskimi površinami, ki bi ostale potem, ko bi nova letala, nova prevozna sredstva, o katerih je bilo govora, zamenjala sedgpje avione. Inženirji menijo, da bodo v rabi do tedaj, ko bodo letala letela z brzino 20.000 km na uro. Glede na poseben značaj in velikansko brzino bodočih potniških letal, jih bodo do višine kakih 40 km morala odnesti velikanska startna letala. Na teh višinah se bo potniško letalo odlepilo od «matice», ki se bo spet vrnila na letališče po drugega «potnika». Letalo bodočnosti pa bo na'višini 80 km sposobno prepeljati potnike z enega do drugega konca zemlje v sami poldrugi uri. Uporaba raketnega pogona v civilnem letalstvu bo omogočila u-resničenje načrtov, o katerih si danes niti ne moremo misliti. In vendar nekateri zatrjujejo, da bo-mo potovali z raketami že tam nekje okoli leta 1980/1990. Kar se pa tiče leta 2.000, moremo že se--daj reči, da se bo tedanji letalski promet povsem razlikoval ne le od dapašnjega, pač pa od vsega, kar si moremo danes sploh zamisliti. Ne smemo pozabiti, da bodo tedaj' medplanetarni poleti dokaj normalna zadeva. In kar je še najbolj zanimivo: gneča ne mestnih ulicah, ki nam danes po-gesto žre živce, bo tedaj mnogo manjša, dočim bo v zraku precej gneče. Po (»Tribuna Ludu«) iiiiiiii,itiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiif,iiiiiiiiiii„iiii,ii„,ii„„,„„„l„II,l,lmtllllmllltlllm,llllllnilll|tMkMa|||||||IN 3—4 mesece prezgodaj. če pride plod na svet, še pre-den- Je dosegel 1000 g teže, po navadi umre, kar bi se lahko preprečilo. Postavlja pa se še neka resnejša naloga: namreč, kako ohraniti pri življenju otroke, ki so se rodili po komaj pelth mesecih nosečnosti? Težiščna meja bl se, z drugimi besedami povedano, morala še zmanjšati, ln sicer od že omenjenih 1000 na 500 gramov. modni kotiček Bliža se doba zahtevnih prireditev Večerna obleka je nujna, ni pa nujno, da nas veliko stane OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne vztrajate na nekaterih nemogo-č h in škodljivih stališčih; Odpravite nekatere primere sebičnosti v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Branite svoje Interese z vsemi sredstvi. Izredno čustveno zadoščenje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zagotovili si boste zaupanje vseh svojih sodelavcev Ne spuščajte se v brezplodne razgovore. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dobro proučite vse posledice neke pobude, Dobremu prijatelju boste storili veliko uslugo. LEV (od 23,7. do 22.8.) Pri izbiri sodelavcev bodite zelo previdni. Manjša spremembe v današnjem HOROSKOP čustvenem programu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan je nadvse primeren za uveljavitev nekaterih višjih stremljenj. Obiskal vas bo neki star dober prijatel) TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Okoliščine ne bodo v prid vaših poslovnih pobud. Skušajte odpraviti svojo pretirano občutljivost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce zavzemate odgovorno mesto, bodite danes zelo oprezni. Manjši spor v družini. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Da bl mogli biti kos novemu položaju, se predvsem oprite nase Prišlo bo do nekega nepredvidenega obiska. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Novi dogodki vam bodo v poslih narekovali nove poti in sredstva. Z ljubljeno osebo se boste odpravili na prijeten Izlet. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne dovolite, da bi se vam v delu nakopičile še nove težkoče. Napetost v družini bo popustila. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo ugoden trenutek za izpolnitev neke težavne naloge, ki zahteva iskreno sodelovanje. Manjše razočaranje v zvezi z nekim čustvenim razmerjem. Božični in novoletni prazniki so sicer za nami, toda sedaj se šele začenja tisto obdobje, oziroma tisti prazniki, ki zahtevajo od nas več skrbi glede novih, za večerne priložnosti primernih oblek. Skratka, bližajo se plesi m druge zabave, na katere se moramo pravočasno pripraviti z novo ali vsaj obnovljeno večerno obleko. Kaj nam v tem pogledu svetuje letošnja moda? Kot glede o-stalih oblačil, tako je tudi glede večernih, oziroma vsaj bolj svečanih oblek letošnja moda zelo velikosrčna. Moderne so v glavnem kratke obleke in to najrazličnejših krojev, barv in, vzorcev. V manjši men bodo prišle v poštev dolge večerne obleke in še te so predpisane za res izredno svečane priložnosti. Pa pomudimo se pri takšnih oblekah, ki prihajajo v poštev za nas, ki na dolge večerne obleke nikoli niti pomislile nismo, V mislih imamo takšne oblike, ki jih lahko z majhnimi spremembami ali dodatki prilagodimo za vse priložnosti in ki jih s pridom nosimo tudi nekaj let. Tu bi omenile na prvem mestu črno obleko. Črna oblekq ie š? vedno steber večerne garderobe, ki se da najbolje prilagoditi vsem zahtevam in ki jo lahko, ie je pravilno in zmerno krojena, vedno nova in lepa. Tudi letošnja moda daje prednost črnim večernim oblekam, ki pa so, za spremembo od lanskih, bogato okrašene z umetnimi kamni in drugimi svetlečimi se okraski. Tu je samo ria nas, da izberemo takšne, ki bodo naj-bolj efektni in ki bodo videz tudi že stare obleke povsem spremenili. Videle smo v modnih revijah vrsto lepih domitlic, ki gredo od ovratnika, napravljenega iz umetnih kamnov, pa do bolerov, okrašenih s takšnimi kamni, kot tudi do bleščečih se volanov in res, s katerimi obši-jemo vratne izreze, včasih pa tudi rokovne izreze, ali celo kar vso obleko Takšni okraski, seveda, niso preveč poceni, zato se odločimo za takšne, ki ne bodo predragi ter jih prtšijmo na mesto, kjer bodo najbolj «padli v oči«, ali drugače povedano, kjer bodo naibolj efektni. Torej črna obleka letos ne sme biti brez takšnih okraskov, kj jo bodo poživili in predvsem povsem spremenili. Drugačna je zadeva, Če smo se odločile za večerno obleko iz blaga v svetlejših barvah. Tu je že barva tista, ki daje obleki ton. Cim bolj živa je ta barva, tem manj okraskov je potrebnih in tem bolj preprost kroj zahteva. Ce je pa blago na primer brokat ali druga dragocena svila, potem pa sploh ne sme biti drugih okraskov, temveč zadostujeta le kroj in pa pravilna izbira barve. V modi so letos tudi večerne obleke iz zelo prozornih svil, kot na primer iz chiffona, cadgja, georgetta itd. Te svile zahtevajo seveda tudi svoj kroj. Obleke iz chiffona morajo biti predvsem zelo bogato nabrane ter podložene s težjo svilo v isti barvi. Zelo efektne in priporočene so zg večerne priložnosti obleke iz črnega chiffona, pod katerimi nosimo nekakšno spodnjo obleko iz težje svile, ki je brez rokavov, alt pa samo z zelo tenkimi naramnicam. gornji del iz chiffona pa je bogato nabran ter ima po možnosti tudi dolge rokave K takim oblekam so za o-kras dovolj že ena sama umetna roža, majhna broša, ali pa na primer ovratnik iz umetnih kamnov. V modi so tudi večerne bluze, h katerim nosimo gladka črna krila iz žameta ali pa tudi svile, oziroma volne. Prednost teh večernih oblačit je v tem, da jih z menjavo bluze ali krila z lahkoto spremenimo in tako obogatimo našo večerno garderobo. Kot vidite, niso potrebni izredni stroški, da pridemo do nove večerne obleke. Nekaj fantazije, dobrega okusa in tudi kakšna originalna zamislica in nova večerna obleka bo tu v naše veliko veselje m zadovoljstvo in pa o zadovoljstvo tistih, ki nas bodo občudovali. PREJELI SMO BttCHER UND ZEITSCHRFTEN ITALIENS. BUcherrundschau (zwelmonatllch). Jahrgang VII. Nummer 9-10. September-Okto ber 1964. Mlnlsterpr&sldtum. 1» formationsamt. Rom. Vreme včeraj: najvišja temperatura 7, najnižja 1,8, ob 19. url 5,8 stopinje, zračni tlak 1024 stanoviten, veter vzhodnik Jugovzhodnik 5 km, vlaga 49 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 7. januarja Zdravko Sonce vzide ob 7.46 m zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 10.37 Im zatone ob 21 05 Jutri, PETEK, 8 januarja Maks PO DANAŠNJIH DVOSTRANSKIH RAZGOVORIH KD-SS Jutri uradna pogajanja med KD, PSI, PSDI in SS Gre za sestavo občinskega odbora devinsko-nabre-žinske občine in za sestavo pokrajinskega odbora Uradna pogajanja med KD, PS Dl, PSI ln Slovensko skupnostjo o sestavi občinskega odbora v devin-sko-nabrežinski občini in pokrajinskega odbora tržaške pokrajine bodo v petek ob 18.30 na sedežu KD v palači Diana. Predvidoma bi morala biti pogajanja že v četrtek, sc> pa jih preložili, da se bodo danes najprej sestali predstavniki KD in Slovenske skupnosti na ločenih dvostranskih razgovorih. Dosedaj so se namreč preliminarni razgovori vodili vedno samo med predstavniki KD ln Slovenske skupnosti in je na tej osnovi tudi Slovenska skupnost 4. decembra uradno sporočila tržaški Krščanski demokraciji, «da Je sprejela predlog, da se prlčno pogajanja za uresničitev sodelovanja s Krščansko demokracijo in drugimi strankami levega centra« in da bo «ta diskusija naravno vsebovala tudi sestavo odborov levega centra in sodelovanje Slovenske skupnosti«. Med današnjimi dvostranskimi razgovori bodo ponovno preučili pogoje, ki jih je Slovenska skupnost zahtevala za sodelovanje In na katere je menda načelno tržaška KD že pristala. V petek pa bo menda na dnevnem redu sestava pokrajinskega in odbora devinsko-nabrežlnske občine, kot tudi programa teh odborov. V zvezi s položajem v devinsko-nabrežinski občini bo verjetno v kratkem razgovor za okroglo mizo med predstavniki Slovenske skupnosti, KPI in PSI. Slovenska skupnost Je namreč 26. decembra uradno povabila KPI ln PSI na javno debato o splošni slovenski manjšinski problematiki, na kar sta obe omenjeni stranki pristali Debata bo imela lokalni okvir in jo bodo priredile devinsko-nabrežinske sekcije v sodelovanju s pokrajinskimi vodstvi. Davčne olajšave za hribovita področja Pred kratkim je skupina parlamentarcev. med katerimi so bili tudi Curti, Veronesi in Zugno, predložila poslanski zbornici zakonski osnutek, ki je bil prijavljen pod številko 1795 in ki predvideva vrsto davčnih olajšav za hribovita področja. Na ministrstvu za finance poudarjajo, da gre za olajšanje davčnega bremena v skupni vrednosti čez 400 milijard. Mnenje nekaterih finančnih strokovnjakov pa je, da bi bilo treba te olajšave vnesti v splošen sistem olajšav, ki jih nameravajo v kratkem priznati nerazvitim področjem srednje in severne Italije. Davčne olajšave, ki jih predvideva omenjeni zakonski osnutek, se nanašajo na prometni davek IGE, trošarino, carinske dajatve, davek na nepremičnine ter na davčno obremenitev gradnje novih hotelov in turističnih naprav. V podrobnosti predlaga zakonski osnutek odpis trošarinskega davka in carine na nakup gradbenega materiala, strojev in naprav za nove industrijske obrate, ki bi jih gradili na področjih, ki jim je država svoj čas priznala 'voistvo hribovitih področij, in s* :r za dobo 10 let, medtem ko bi prav tako za 10 let znižali prometni davek IGE na polovico. Poleg tega bi davek na registracijo kupoprodajnih pogodb, ki bi se nanašale na nove industrijske objekte na prizadetih področjih,. ne smel presegati maksimalne višine 2.000 lir. Deželno zborovanje izvoljenih na listah KPI V nedeljo 10. t. m. ob 9.30 bo v Gorici v kinu «Modemissimo» deželni sestanek vseh izvoljenih na listah KPI (parlamentarcev, deželnih, pokrajinskih in občinskih svetovalcev) o vprašanjih gospodarskega načrtovanja, o vlogi krajevnih ustanov in dežele s posebnim statutom ter o intervencijah države v okviru sedanjega političnega ln gospodarskega položaja. Razpravljali bodo o stališčih ln predlogih komunistov tako v parlamentu kot v deželnem svetu In v krajevnih ustanovah. 13. januarja seja deželnega sveta Predsednik dr. de Rinaldini je sklical sejo deželnega sveta za 13. januar. To bo letošnja prva seja, ker se je deželni svet zadnjič sestal v decembru 1964. Vprašanje sen. Vidalija o pristaniških problemih Sen. Vidali je postavil ministru za trgovinsko mornarico vprašanje, kaj namerava ukreniti spričo zvišanja tarif Javnih skladišč za nakladanje in razkladanje blaga ter za njegovo vskladiščenje, ker vpliva to negativno na promet. Minister je odgovoril, da je že skrbno proučil to vprašanje, da pa ni bilo mogoče ničesar storiti. Zaradi TRADICIONALNE OBDARITVE ZA VČERAJŠNJI PRAZNIK Na najvažnejših mestnih križiščih cele grmade daril za mestne redarje Darila so med drugimi prinesli tudi predstavniki oblasti • Obdaritev otrok občinskih in pokrajinskih uslužbencev, otrok v ubožnici, otrok pristaniških delavcev in članov policijskega zbora Včeraj, na dan treh kraljev, je starka «Befana» letala od enega na drugi konec mesta. Najbolj se «Befane» veselijo otroci; toda tudi odrasli, zlasti pa tržaški mestni redarji, jo z veseljem pričakujejo, da jih obišče na mestnih križiščih. Obdaritev mestnih redarjev je dejansko najbolj vidna, saj je bilo včeraj na križiščih mestnega središča položenih toliko daril, da so jih zvečer morali odpeljati s kamionom na redarsko poveljstvo. Avtomobilisti, ki so sicer med letom v stalni «bojni pripravljenosti« proti čuvajem prometnega re- _______ da v mestu, so bili včeraj zelo zvišanja plač osebja je moralo I radodarni. Ves dan so se avtomo-vodstvo Javnih skladišč zvišati tu- bili ustavljali na številnih križiščih di tarife. Glede pristaniške ustano- ® puščali redarjem najrazličnejša dopoldne prinesli svoja darila redarjem in jim čestitali za njihovo vsakodnevno požrtvovalno delo. Na križišču pri «Portici di Chiozza« je oblasti pričakal in jih pozdravil poveljnik redarskega zbora polkovnik Dolce. Med prvimi je prišel župan dr. Franzil, ki je prinesel v imenu občinske uprave velik koš poln daril, za njim je prišel predsednik pokrajinske uprave dr. Delise, nato pa še kvestor dr. Pa-ce, prof. Dulci v imenu deželne uprave in dr. Ruggeri v imenu vladnega komisariata. Vsi so redarjem izrekli voščila za leto 1965 ter priznanja za delo, ki ga opravljajo v mestu. Največ obdarovalcev je prišlo na glavna križišča okrog poldne, tako da so se v najkrajšem času pojavili ob semaforih ali pa na sredi križišč veliki kupi najrazličnejših daril. Obdaritvi je prisostvovalo tudi mnogo ljudi, ki so se iz radovednosti ustavljali na najbolj prometnih križiščih. Ves včerajšnji IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllliillllllllllillllliiilliliuilllIililIllliliiiiillliiiiiliiiliiliiiiiiiiiiTiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMIIIIUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIII VČERAJ PO 12. URI MED MILJAMI IN ŽflVlJflMI PRI FERNEJIH Mladenič izgubiI življenje pri trčenju avtomobila v nosilec tilobnsne mreže Pri silovitem trčenju je mladeniča, ki je sedel na zadnjem sedežu, vrglo na rob ceste, kjer je obležal mrtev • Drugi potnik hudo ranjen, šofer pa le malo - Krivda za nesrečo: blazna hitrost ve pa je minister odgovoril, da je že skoraj pripravljen zadevni zakonski načrt. Minister je tudi zagotovil, da bodo uredili vprašanje izdatkov za železniški promet v pristanišču, ki jih morajo sedaj kriti Javna skladišča. darila. Nekatera podjetja so obdarila redarje z zelo bogatimi darili, kot na primer z modernimi plinskimi in električnimi štedilniki, televizorji, pralnim stroji in podobnim. Predstavniki oblasti pa so včeraj V mestu se še ni polegel sočutni 22-letni delavec Carlo Serbottini s odmev tragične nesreče, ki se je pripetila v ponedeljek v Ul. I. Sve-vo in že so časopisni stolpci polni poročil ponovne smrtne nesreče, ki se je dogodila včeraj okrog 13. ure na pokrajinski cesti med Miljami in Žavljami pri Fernejih. Se eno mlado življenje je tokrat pokosila kruta smrt ki vedno, na vsakem vogalu, na vsakem ovinku, preži na neprevidne avtomobiliste. Cesta je spet zahtevala svoj krvavi davek in od včeraj popoldne leži v mrtvašnici glavne bolnišnice truplo komaj 22-letnega delavca Franca Rusniaka s Sprehajališča Sv. Andreja 40. Na pljučno kirurškem oddelku pa leži hudo ranjen 25-letni delavec Italo Grimani iz Ul. dell’Agro 3. Človeka stresa groza, ko pogleda razbitine fiata 1100 z evidenčno tablico iz Milana 387058, v katerem so se peljali Serbottini, Rusniak in Grimani. Pri trčenju v nosilni drog filobusne električne mreže, Je bil sunek tako močan, da je dobesedno odtrgalo desna vrata avtomobila. Pri tem pa se je šofer avta, Avto Fiat 1100 po trčenju v drog Trga Sv. Jakoba 3, le laže opraskal po desnem kolenu. Vse se je zgodilo v nekaj trenutkih. Serbottini, Grimani in Rusniak so se peljali iz Milj proti Trstu. Grimani je sedel zraven šoferja, Rusniak pa zadaj, na desni strani. Kot je bilo mogoče ugotoviti pri preiskavi, ki so jo na kraju nesreče uvedli agenti cestne policije, je Serbottini z blazno naglico drvel po cesti. Zavozil je na most nad reko Osp, zapeljal še približno 200 ali 300 metrov dalje in na blagem, na desno zavijajočem ovinku, verjetno zaradi raztresenega gramoza, izgubil oblast nad avtom. Z vso silo je treščil v drog na desni strani ceste in pri tem so se odprla desna vrata avta, ki so se odtrgala s karoserije. Avto je nato po strani zdrsel še približno dvajset metrov dalje in se ustavil počez na levi strani ceste s sprednjim delom obrnjenim proti morju. V tej blazni vožnji je Rusniaka in Grimanija vrglo iz avta. Rusniak je padel na desni rob ceste s polovico telesa na travnik, Grimani pa na sredino cestišča. Ko je Rusniak obležal na robu, je bil že mrtev. Kot je ugotovil sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je prihitel na kraj nesreče, je Rusniak izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb. To pomeni, da so mu razbitine odtrganih vrat že v notranjosti avta povzročile smrtne poškodbe. Redki očividci, ki so prisostvovali strašni nesreči, so onemeli od groze, nekdo pa je vendarle odhitel na reševalno postajo v Milje, odkoder so poklicali rešilni avto RK. Bolničarji so takoj prihiteli, z njimi pa zdravnik dr. Pincetti. Za nesrečnega Rusniaka ni bilo več pomoči, v bolnišnico pa so odpeljali Grimanija in Serbottinija. Prvega so pridržali na pljučno kirurškem oddelku zaradi zlomov grod-nice in levih reber. Zdraviti se bo moral en mesec. Serbottiniju pa so nudili samo prvo pomoč in bo okreval v 5 dneh. Po opravljenih formalnostih, ki so jih na kraju nesreče izvršili a-genti cestne policije, je namestnik republiškega prokuratorja dr. Cor-si izdal dovoljenje za prevoz Rus-niakovega trupla v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiifiiuHiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DELOVANJE DEŽELNEGA OD BOR NI ŠT V A ZA DELO V deželi je treba usposobiti vsako leto 22.000 delavcev Zato bo deželna uprava posvečala veliko paznjo spopolnitvi mreže strokovnih tečajev in šol za usposabljanje delovne sile Odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo je orisal važne naloge, ki jih mora opravljati njegovo odbomištvo na podlagi deželnega statuta. Predvsem pripada deželi izključna zakonodaja glede obrtništva. Nadalje bo prešla od države na deželo naloga nadziranja zadrug. Na tem področju daje dežela lahko vse pobude, ki se ji zdijo koristne za razvoj zadružništva in za usklajevanje raznih področij njegove dejavnosti. Kar se tiče dela in socialnega skrbstva, nalaga statut deželi, oziroma pristojnemu odbomištvu, samo dopolnilno dejavnost in uresničenje določb in predpisov državnih zakonov. Tako bodo lahko deželni organi dopolnili delo države pri strokovnem usposabljanju delavcev. Uradi samega odborništva za delo se pripravljajo na poseg na posamezna področja za daljšo dobo, prav tako pa tudi za letošnje leto v okviru možnosti, ki jih bo vseboval letošnji deželni proračun. Pri tem je odbornik Glust poudaril, da deželna zakonodaja sovpada z uresničenjem prvega petletnega vsedržavnega gospodarskega načrta ter z začetkom deželnega načrtovanja. Spričo tega bosta odbomištvo in vsa deželna uprava sploh storila vse, da bo njuna dopolnitvena dejavnost čimbolj učinkovita Predvsem bo dežela čimprej dala razne pobude za reševanje vprašanj delavcev, da se izboljšajo njihove gmotne in kulturne razmere ter da se ustvarijo pogoji za njihovo vključitev v sedanjo gospodarsko in družbeno stvarnost. Za socialno skrbstvo so pripravili več posegov, da se zadovoljijo potrebe raznih družbenih slojev. Glede strokovnega usposabljanja bo dežela izvedla dopolnilne pobude k programu raznih tečajev ministrstva za delo. Predvsem je treba poskrbeti za stalno naraščajoče število mladine, ki se hoče vpisati v razne strokovne šole in tečaje ter se vključiti v delovni proces. Prav tako pa je treba poskrbeti tudi za delavce, ki že imajo kak poklic, a hočejo Izboljšati svoj položaj. Zato se jim mora omogočiti obiskovanje tečajev za preusposab-ljanje. Skratka, treba se je prilagoditi dinamičnemu razvoju in tehničnim preobrazbam v industrijskih podjetjih in na raznih proizvodnih sektorjih. Po dosedanjih ra- čunih je treba v vsej deželi usposobiti ali preusposobiti okrog 22.000 delavcev in uradnikov. Seveda bo to terjalo mnogo naporov, dela in sredstev. To delo se bo lahko konkretno pričelo po odobritvi proračuna. Kot je znano, pa ni mogla deželna uprava do sedaj še pripraviti niti proračuna za prvih sedem mesecev njenega obstoja lani, ker še niso bile izdane norme za uresničenje finančnih določil deželnega statuta. Te dni so sicer obetali, da bo vlada končno odobrila zakon o teh normah, a stvar je zelo nujna in v Rimu bi morali bolj pohiteti, saj je preteklo že dovolj oziroma preveč časa. Odbornik Giust je vsekakor zagotovil, da se bo njegovo odbor-ništvo za izvajanje teh načrtov obrnilo na razne ustanove, združenja in sindikalne organizacije s prošnjo, naj , sodelujejo, da se doseže na tem področju čimvečji uspeh. V ta namen bodo ustanovili tudi posebne posvetovalne komisije. U-pajmo, da bosta odbomištvo za delo in deželna uprava ravnala pri tem čimbolj demokratično ter da ne bo tokrat nobenih diskriminacij po »barvi« sindikatov in združenj. žili samo po levi strani cestišča. Ves promet proti Trstu, pa so usmerili na cesto pri Orehu. V soboto otvoritev novega zavoda za pomoč materam in otrokom V soboto opoldne bo uradna otvoritev novih prostorov Pokrajinskega zavoda za pomoč materam in otrokom, na Stari reški cesti. Otvoritve se bodo udeležili predstavniki oblasti. Ob tej priložnosti bo Pokrajinska federacija ustanove ONktl začela razdeljevati otroško zdravstveno knjižico, ki so jo sestavili za vse otroke rojene po 1. januarju letošnjega leta. Ustanova ONMI je sklicala za jutri ob 17. uri tiskovno konferenco, na kateri bo izredni komisar ustanove Raffaello Corberi obrazložil časnikarjem pomen otroške zdravstvene knjižice ln bo hkrati naprosil časnike, naj o tem obširno pišejo, da bodo vse družine pravilno obveščene o pomenu te zdravstvene izkaznice za otroke. Smrtno ponesrečeni Franco Rusniak Zaradi nesreče, je bil promet ustavljen približno eno uro. Filo-busi, ki so vozili v Milje, so vo- i iiiu iii n iiiiiiii n n iiiii n iiiiii mi iiiiiii n ih n iiimaui 11111111181111(111 ■■iimiiiim 111111111111111 m ■iiimniiiiiiiiiiii KLJUB ZAGOTOVILOM PREDSEDNIKA POKRAJINE Nova šola pri Sv. Ivanu še vedno ni dograjena Gimnazijci se bodo lahko vselili vanjo čez dva meseca, dijaki trg. akademije pa šele s prihodnjim šol. letom dan je torej potekal v najbolj prijaznem vzdušju med avtomobilisti in redarji, ki so bili včeraj nadvse popustljivi tudi proti tistim vozačem, ki malomarno in neodgovorno vozijo po mestnih ulicah. Kljub temu pa se je promet zlasti v ožjem središču mesta v redu razvijal. Svoja darila in voščila so prinesli redarjem tudi šoferji Rdečega križa in gasilci. Dopoldne so v kinu «Aurora» razdelili darila otrokom občinskih u-službencev. Ob prisotnosti župana, številnih odbornikov in občinskih funkcionarjev so razdelili 450 paketov. Poleg tega so razdelili tudi precejšnje število hranilnih knjižic z že vpisano določeno vsoto denarja, deset otrok iz ubožnice pa je dobilo posebne nagrade. Vrednost razdelienih paketov je znašala 1 milijon 200.000 lir. Na pomorski postaji so obdarili okrog 500 otrok pristaniških delavcev. Darila je poslalo ministrstvo za trgovinsko mornarico; na sedežu pristaniškega poveljstva so ob prisotnosti poveljnika gen. Batta-glierija obdarili otroke vojakov poveljstva. Pokrajinski predsednik dr. Delise, nekateri odborniki in pokrajinski funkcionarji so prisostvovali obdaritvi 250 otrok pokrajinskih uslužbencev; ob prisotnosti kvestorja dr. Paceja in poveljnikov policijskih enot so v dvorani «Ginr nastica Triestina« obdarili 1130 otrok, članov policijskega zbora. Tudi po posameznih policijskih komisariatih v okolici so razdelili otrokom članov policije mnogo daril. Podobne svečanosti so bile včeraj tudi po raznih delavskih krožkih in na sedežih raznih ustanov. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE IGOR TORKAR PRIMOŽ KOZAK DIALOGI ŠTUDENTSKA SOBA SASA VUGA BERNARDEK Režija in odrska priredba: JOŽE BABIC PREMIERA v torek, 12. januarja 1965 ob 20.30 (premierski abonma) v sredo, 13. januarja 1965 ob 20.30 (abonma I. ponovitev) v četrtek, 14. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red A in B) v petek, 15. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red C in D) v soboto, 16. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 17. januarja 1965 ob 16. uri (abonma I. popoldanski) v sredo, 20. januarja 1965 ob 20.30 v četrtek, 21. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 31. januarja 1965 ob 16. uri (abonma II. popoldanski) Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred •• pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Ponesrečila se je v stanovanju Na ortopedski oddelek bolnišni ce, kamor so jo prepeljali z avtom RK, so včeraj popoldne sprejeli 72-letno gospodinjo Sofijo Pizzi-go vd. Turk iz Ul. del Ronco 2. Ponesrečenka se bo morala zdraviti tri mesece zaradi verjetnega zloma desne stegnenice. Povedala je, da se je približno uro prej ponesrečila v svojem stanovanju, kjer je nerodno padla. župan dr. Franzil izroča darila otrokom občinskih uslužbencev v ki- nu «Aurora» Po božičnih in novoletnih počitnicah ter počitnicah za izvolitev predsednika republike, se danes spet začne pouk v šolah. U-pali smo, da bomo lahko pisali o začetku drugega tromesečja bolj obširno in z večjim poudarkom, ker smo pričakovali, da se bosta klasični in znanstveni licej te dni preselila v novo šolsko stavbo ob Lonjerski cesti pri Sv. Ivanu. Tako je namreč predsednik pokrajinske uprave dr. Delise zagotovil skupini prizadetih dijakov, ki so ga obiskali po stavki 28. oktobra in mu obrazložili razmere, v katerih se morajo učiti. Toda šola ni še dokončana in dijaki klasičnega ter znanstvenega liceja se ne morejo še vseliti. Verjetno se bodo vselili čez dva meseca, dijaki trgovske akademije pa šele v jeseni ob začetku prihodnjega šolskega leta. Te dni smo si ponovno ogledali zgradbo in smo žal ugotovili, da je treba še marsikaj napraviti. Učilnice so sicer dokončane, v nekaterih so že postavljene klopi in table, prav tako sta skoraj urejena tudi kabineta za fiziko in kemijo, toda hodniki, stopnišča, vhod, centralna kurjava in nekatera okna zahtevajo še precej dni dela. Ko bodo uredili vja okna in vhod. bodo dokončali centralno kurjavo in segreli prostore, da bodo delavci lahko opravili notranja dela, zunanjih (omet in pleskanje) pa se bodo lotili spomladi. Na pokrajinski upravi so nam dejali, da nikakor ni bilo moč dokončati dela, ker so predvidevali v jeseni zaradi raznih težav, ki jih imajo podjetja zaradi nabave materiala in najemanja delavcev. Kakor je znano, so morali dijaki klasičnega in znanstvenega liceja zapustiti prostor v Ul. Lazzaretto vecchio 27. oktobra, 28. oktobra so stavkah v znak protesta, ker ni bila še dograjena nova zgradba, nato pa se je 29. oktobra začel za te dijake popoldanski pouk v učilnicah trgovske akademije in učiteljišča. To povzroča nevšečnosti dijakom, profesorjem in staršem. Razumemo, da v današnjih razmerah nastanejo pri gradnjah razne težave, toda gradnja nove šole pri Sv. Ivanu se preveč zavlačuje, saj je bil zadevni sklep sprejet že leta 1957, temeljnt kamen pa je bil položen v prvih dneh oktobra leta 1961. Božično obdarovanje otrok na Repentabru V otroškem vrtcu na Repentabru je bilo kot vsako leto, tudi letos 24« decembra na pobude Pomožne občinske ustanove, razdeljevanje božičnih daril vsem otrokom, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Slovesnosti so se udeležili: predsednik Josip Doljak in odborniki Pomožne ustanove, župan Guštin Mihael in člani ožjega občinskega odbora ter poveljnik o-rožniške postaje na Opčinah. K dobremu uspehu tega praznika so pripomogli z, denarnimi sredstvi: tržaška prefektura lir 45.COO, Tržaška hranilnica 20.000, kamnolom tvrdke Zaccaria Fede-rico 25.000, kamnolom tvrdke Ca-va Romana 20.000, kamnolom tvrdke Marmifera Gorlato 10.000, kamnolom Petrovizza Cooperativa Marmi 3.000, Škabar Josip, trgovec 5.000, Gregoretti Angela, trgovka 3.000, Guštin Ludvik, trgovec 2.000, Guštin Karl, trgovec 2.000 in Kutin Ivan, gostilničar lir 2.000. Vsem skupaj se Pomožna ustanova, prav prisrčno zahvaljuje tudi v imenu vseh obdarovanih otrok. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (4. I. — II. 1.) AlKAlabarda, Ulica dellTstrla 7; Centauro, ul. Buonarroti 11; de Lei-tenburg, Trg S. Glovannl 5: Mizzan, Trg Venezla 2; Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ulica Commerclale 26; Vielmetti, Trg delta Borsa 12; Mianl, Drevored Mira-mare 117. Služba lekarn od 13 do 18. ure Barbo - Carniel, Trg’ Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti. Trg della Borsa 12; Miani, Drevored Miramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (4. I. — 18. I.) AlFAlabarda, Ulica deldTstrla 7; Centauro, Ul. Buonarroti 11; de Lel-tenburg, Trg S. Glovannl 5; Mizzan, Trg Venezla 2. PRISPEVAJTE UM •MASKO MATKO I Dr. Ruggeri izroča darila v imenu vladnega komisarja poveljniku korpusa mestnih redarjev polk. Dolceju Od toliko daril... balonček za otroka Gledališča VERDI V presledku med prvim in drugim delom operne sezone bodo v gledališču Verdi trije nedeljski simfonični koncerti po ljudskih cenah. Iste koncerte bodo ponovili ob ponedeljkih v Gorici. Prvi koncert bo v nedeljo ob 17.30, Orkester bo vodil Nino Malone, sodeloval pa bo pianist Giuseppe Da Licata. Na sporedu so skladbe Cherubinija-Maio-neja, Rahmaninova in Schuberta. Danes se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za ta koncert. * * * V ponedeljek 11. t.m bo v gledališču zanimiva predstava, «Black Navity» imenovana. Z njo so želi po vsej Evropi zelo lepe uspehe. Gre za dve umetniški skupini ameriških črncev, ki imata na sporedu božične pesmi, ki poveličujejo Kristusovo rojstvo. Spored je sestavljen iz dveh delov. Vstopnice za to predstavo bodo začeli prodajati danes, TEATRO STABILE Danes zaprto. Jutri v Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bandena) ob 21 uri izven a-banmaja Will)iam Shakespeare «Kar hočete«. Zadnje ponovitve. Režija Eriprando Visconti. Scene in kostumi Luca Sabateiili. Glasba Doriano Saraoino. Cene: parter 1500 Mr, balkon 300 Ur. Rezervacija in prodaja vstopnic v Galeriji Frotiti, tel. 36-372. Nazionaie 15.30 «La caduta delilTm-pero Romano« Technicoior. Alec Guinness, James Mason. Arcobaleno 15.00 «La spada nella roccia« Disneyej film. Tecnnicolor. Excelsior 16.00 «Matrimomio ali'i tal ia-na» Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenlce 16.00 «L’oltraggio» Paul Nevv-man, Laurence Harwey, Claire Bloom. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «La calda pelle« Elsa Mart in el M, Jean Sored prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16,00 «La rrnia signora« Silvana Mangano, Alberto Sordi. Filodrammatico 16.00 «Summer holii-day» Technicoior. Cliff Richard. Aurora 16.30 «In ginocchio da te«. Cristallo 16,30 «Non mandarmi flori« Technicoior. Rock Hudson, Doris Day. Capitol 16.00 »Oleopatra«. Technicoior. Richard Burton, Elizabeth Tay-lor. Garibaldi 16.30 «Faininy». Technicoior. Leslie Caron, Maurice Chevallier] Impero 16.00 «Dobtore nel gual» Vittorio Veneto 16.00 «Vlva las' Ve-gas». Techicolor. Elvis Presley. Moderno 16.00 «Cav»lcarono insie-me» Technicoior. James Stevvart in Richard VVidmark. Astra — Danes počitek. Astoria 16.30 «1 misteri deii’oltre-tor. bt«. Prepovedano mladini pod 16 letom. Abbazla 16.00 «Biilly »id — Furia selvaggia«. Paul Newman, Lita Ml-lan. Ideale 16.00 «1 flgli del capitano Grant« Technicoior. Ljudska prosveta Sola Glasbene Matice. Vaja otroškega pevskega zbora bo zopet v petek 8. januarja ob 18. url v šolski dvorani. K udeležbi vabimo tudi otroke, ki doslej še niso peli v otroškem zboru. Ravnateljstvo CITATELJI NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1965. TAKO BOSTE PREJEMALI LIST CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NAGRADO SE LEPO SLOVENSKO KNJIGO. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA TELEFONIRAJTE NA ŠTEV. 37-338 PROŠNJA Uredništvo P. d. bi potrebovalo knjigo: Ivan Cankar: 11 servo Bortolo e il suo diritto. — Trad. dallo slo-veno di I. Regent e G. Sussek. Časa Ed. «Pamaso» — Trieste Knjiga je Izšla okrog 1. 1925 In seveda ni več v prodaji. Zato na-prošatno tjste čitatelje, ki jo ima-jo in jo lahko odstopijo našemu uredništvu v odkup, na.) to sporočijo (tel. 93-808) ali pa knjigo prinesejo (Ul. Montecchi, 6/II. . Trst). Mali oglasi SINTETIČNE PREPROGE in preproge za hodnike iz plastike «Ba-latum» in «Meraklom». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquettc» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. PRI MAGAZZINU FELICE — Trs*. Ulica Carduccl 41, DOBITE: ženske, moške ln otroške dežne plašče, bunde, hlače. Jopiče In srajce najboljših vrst ln znamk po najnižjib cenah. IS- T- M- OTVORITEV novega sodnega leta Zločini Primija, Indelicata in drugih bodo predmet prvih sodnih razprav Spored razprav mora še podpisali predsednik prizivnega sodišča Pred nekaj dnevi smo že poro žali, da se bo dejavnost na raznih sodiščih v Trstu in sploh na vsem tržaškem sodnijskem področju oživela šele po odprtju novega sod nega leta, ki bo 15. t. m. v porotni dvorani tržaškega sodišča. Čeprav pa v tem trenutku ni obravnav, vendarle dejavnost raznih sodnijskih organov ni zastala. Konkretno mislimo tu na delovanje uradov, ki pripravljajo obravnave, kj se bodo začele takoj po odprtju novega sodnega leta. Javnost bodo seveda zanimale predvsem obravnave pred porotnim sodiščem. Čeprav ne moremo ustreči še s popolnimi podatki glede teh procesov (splošni spored mora namreč še podpisati prvi predsednik prizivnega sodišča), vendar pa je skoraj gotovo, da bo. do te obravnave zadevale naslednje primere. Prvi bo na vrsti znani Mario Primi, ki je pred več kot dvema letoma umoril svojo sestrično Ado Spadaro. Primija so obdolžili namernega umora, posilstva, zavajanja mladoletnega dekleta ter o-skrumbe trupla. Primijev proces traja že več mesecev. Prvi zdravniški pregled je bil za obtoženca ugoden. Uradni zdravnik je menil, da je bil Primi v trenutku zločina nezmožen pravilnega presojanja in hotenja. Proti temu mnenju se je pritožil javni tožilec dr. Bal-larini. Naslednli pregled treh zdravniških izvedencev je pripeljal do popolnoma nasprotnega rezultata: po mnenju zdravnikov je bil Primi čisto priseben, ko je u-moril sestrično ter je treba pripisati njegovo sedanje stanje samo strahu zaradi posledic grozovitega zločina, ki ga je zakrivil. Na drugem mestu bo obravnava proti Ubaldu Indelicatu in njegovim sodelavcem. Indelicata, ki ga niso nikoli izsledili, dolžijo, da je ». januarja lani streljal pri Sv. Jakobu na agente letečega oddelka. Se prej pa je baje zagrešil dva ropa v Ul. delTAc-qua in na Trgu sv. Jakoba. V prvem primeru sta lndelicato in njegov soobtoženec zbežala s plenom. Tedaj je lndelicato streljal na očita in sina, ki sta ga skušala prijeti. V drugem primeru i pa je isti obtoženec streljal na je isti obtoženec streljal na nekega nočnega čuvaja. Poleg Indelicata se bo moral zagovarjati An-g lo Sirotti, in sicer zaradi raznih ropov in tatvin. Drugi obtoženci: Omero Zorzenon, Maria Palmich in Vittorio Fratte pa se bodo zagovarjali zaradi tatyine, oziroma namernega ali nenamernega odkupa ukradenega blaga. Sledil bo potem, verjetno, proces proti Vittoriu Matteiu, ki je pred nekaj leti skušal ubiti v Ul. Fonderia neko žensko. Obtoženec se je baje zapletel v ljubavno razmerje z zensko, toda še pred I «banda del mitra«, ki deluje v krvavim obračunom na stopnišču severni Italiji, pred njenim stanovanjem, je za- " ’ " grešil razne druge prestopke, kot izsiljevanje, tatvino, telesne poškodbe, grožnje in nedovoljeno nošnjo orožja. . f° kratkem presledku se bo začelo drugo letošnje zasedanje porotnega sodišča.. Baje bosta prva na vrsti zlikovca, ki sta v Ul. Oateri napadla in oropala zlatarja, ki ima svojo trgovino v Drevoredu 20. septembra 1. Dogodek je našj širši javnosti znan. Ko sta se zlatar tn njegova žena vračala domov, noseč s seboj dve torbi z zlatnino, sta ju napadla dva roparja. Enega izmed njih so policijski organi aretirali v Furlaniji ter našli skoraj vse ukradeno blago. Gre za Lambertija Venturija, ki je izdal na zaslišanju svojega šopajdaša: Luciana Lutringa, ki ga iščejo, do sedaj se vedno brezuspešno, policijski organj v Italiji in Franciji. Lut Naglednji proces bo zadel skupino treh mladeničev, ki so 10. junija ,lani oropali podružnico . denarnega zavoda (tBanca commer-ciale italiana v industrijskem pristanišču. Gre za Glauca Zegnani-ja. («11 pistolero«), za Giannina Perosso in Umberta Bearzatte. Ta je, kot je znano, sin nesrečne Irene Bearzatto, ki jo je neznanec umoril lani v zakotni sobici v Starem mestu. Zadnji proces bo zadeval dva jugoslovanska begunca, ki sta napadla sina nekega gostilničarja na Trgu sv. Alojzija ter se polastila denarja, ki sta ga našla v predalu točilne mize Gre za Josipa Kozino in Jožo Spoljariča. Zdi se, da na prihodnjih zasedanjih ne bodo še obravnavali primera uboja Giuseppeja Pietrobo-na v Ul. Molino a vento 70. V priporu je njegov brat Giovanni. katerega dolžijo, da je zagrešil u- ring je znan kot eden izmed po- j boj. Baje pa je ta preiskava še glavarjev kriminalne organizacije 1 vedno v teku. TE DNI V TRŽAŠKEM ZALIVU Uspešna poskusna vožnja turbinske ladje «Oceanic» Ladja je dosegla hitrost 40 vozlov na uro Na prvo krožno potovanje bo odplula spomladi Te dni je 34.000-tonska turbinska potniška lad.a *Oceanic» zaplula izpred tržaških obratov Združenih jadranskih ladjedelnic na prvo poskusno vožnjo po zalivu. Prvi poskus se je dobro obnesel in kaže, da bo uprava ladjedelnice v doglednem času določila datum, ko bo slovesno izročila ladjo družbi »Home Lines* iz Paname, ki jo je pred nekaj leti naročila. Ladjo «Oceanic» so začeli gra diti oktobra leta 1961, splavili pa so jo 12. januarja 19G3. Gre ža turbinsko potniško ladjo, ki meri 236 m. v dolžino, 30. m v širino in 23 m V višino'. Pogonski stroj ji omogoča plovbo s povprečno hitrostjo 'z5 vozlov, medtem ko so na prvi poskusni vožnji dosegli hitrost 40 ^vozlov. Ladja je bogato opremljena z vsem, kbr lahko nudi udobno vožnjo turistom. Tako na primer je na njej za 70 kv. metrov plavalnih bazenov, 17 barov in drugih javnih lokalov, tiskarna za tiskanje ladijskega dnevnika, posebne pasje utice za štirinožne spremljevalce turistov, kinematografska dvorana itd. Ladja bo lahko sprejemala na- krpv poleg 535 članov po-sadkč" 2(102 turistovem sičšf'302 v pvvemv 1,1166 p« v turističnem razredu. Ladjo «Oceanic» bo druž- ba Home Lines postavila na prekooceansko progo med Severno Evropo ter Združenimi državami in Kanado, od časa do časa pa bo z njo organizirala krožna potovanja po Indijskem oceanu. Prvo krožno potovanje bo letos spomladi. ....... ČEPRAV JE BILO BLAGA VEČ NA TRGU KOT LANI Povrtnina se je v decembru podražila za 25 odstotkov Ribji trg je bil dobro založen, potrošnja rib se je povečala, cene pa tudi zadnjih dveh mesecih v letu se ajno cene povrtnine povišajo vsem zaradi pomanjkanja bla-la trgu. eteklega novembra je prišlo na ljadno tržnico na debelo v Tr-skupno 47.000 stotov povrtni-n sadja, novembra leta 1963 pa 0 stotov. Tudi v prvi polovici mbra Je prišlo na zelenjadno co na debelo za okrog 12 od-cov več blaga kot v istem ob-u leta 1963. Kljub temu pa je ugotovljeno, da so se cene a j vseh vrst povrtnine (razen dižnikov, repe in cvetače) po-e za 25 odstotkov v primerjavi nami v novembru in v prvi poli decembra 1963. Po drugi stra-a je sadje v glavnem obdržalo na ravni prejšnjega leta. ne povrtnine v prodaji na drob-io se prav tako povišale za 25 otkov, kar so seveda zelo ob-e gospodinje, ki vedno bolj se-po povrtnini. Decembra 1963 rržačanl potrošili dnevno počno 1.846 stotov povrtnine in a, lani pa se je potrošnja pola in dosegla dnevno povprec-2.075 stotov, ali okrog 12 odrov več kot decembra leta 1963. b večjim količinam blaga na in večji potrošnji, so se cene tnine, kot smo že omenili, pole za 25 odstotkov, idi glavna ribarnica Je bila proti koncu tega leta prav tako dobro založena z ribami. Tudi dnevna potrošnja se je povečala od povprečno 44,9 stota svežih in 3 stote zmrznjenih rib v decembru leta 1983 na 60 stotov svežih in 10 stotov zmrznjenih rib dnevno v prvih dneh decembra minulega leta. Toda povprečna cena na drobno je v prvih dneh decembra 1963 znašala 847 lir za kg, v prvih dneh decembra minulega leta pa 783 lir za kg. Pri potrošnji in cenah rib je treba ugotoviti pozitivno dejstvo, da so se cene proti koncu lanskega leta sorazmerno z letom 1963 celo znižale. Drugo pozitivno dejstvo pa je, da se Je znatno po- dnevno v decembru lanskega leta. 4 "Ktmna Po stopnicah je padel V podružnici Selad na Opčinah, kjer je uslužben za čuvaja, se Je včeraj zjutraj ponesrečil 26-letni Claudio Pangher iz Ul. Sv. Frančiška 48. Ko je stopal po stopnišču je spodrsnil in padel. Ponesrečenega Pangherja so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na stomatološki oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi rane na desni ličnici. PREDVAJA DANES, 7. t. m. ob 18. url film: ZGODBA DA VIDU Čoln «Bora 3» nov izdelek CRDA Združene jadranske ladjedelnice so te dni v Parizu prvič prikazale svoj najnovejši model motornega čolna «Bora 3», ki je opremljen z dvema pogonskima strojema Volvo Penta Aquamat]c po 110 KS na bencin. Novi' izdelek je razstavljen ria razMavi »Salon de la navigation de plaisan* ce»», po zaprtju salona pa. ga bodo CRDA razstavile še na mednarodnih razstavah v Hamburgu, Genovi in Amsterdamu. Čoln meri 9,05 ni v dolžino, 2,96 m v širino in 1,92 m v, višino. Nje-gdva hitrost je preračunana ria 40 km na uro, V oba rezervoarja lahko natočijo po 600 litrov, goriva, kar omogoča čolnu plovno avtonomijo do 700 km. v čolnu sta tudi tu£ in majhna kuhinja, njegovi graditelji pa so posvetili vso skrb palubi, oa kateri je lep prostor za sončenje. »Bora 3» je opremljen z najsodobnejšimi navigacijskimi instrumenti. Pogreb Zupanca in Bertanijine matere Velika množica ljudi, sorodnikov In prijateljev Je včeraj zjutraj iz mrtvašnice glavne bolnišnice pospremila k zadnjemu počitku tragično preminulega Angela Zupanca, žrtev strašne nesreče v Ulici Itglo Svevo. Samo pol ure prej pa se Je istotam zbrala še ena množica, ki Je pospremila na zadnji poti 55-letno Bertanijevo mater An-dreino Andrighettl. V neizmerni žalosti in obupu se je včeraj zaključeval prvi epilog ponedeljkove nesreče. Bertanijina mati le izdihnila, ne da bi vedela, kaj se je- hčeri pripetilo. In tudi Bertanijeva še ne ve, da ji Je mama umrla. Zdravniki in bolničarke sc Ji iz usmiljenja zamolčali materino smrt. Giordana Bertani se je včeraj za nekaj trenutkov zavedla. Skušali so jo zaslišati, toda karabinjerjem ni uspelo izvedeti ničesar, ker je takoj zatem mladenka spet Izgubila prisebnost. Ponavljala Je samo, da se ničesar ne spominja. Usoda Ji Je bila do skrajnosti nemila. Ko se Je pripetila nesreča, se je Giordana zaskrbljena vračala domov, potem ko je v bolnišnici, obiskala umirajočo mater. Tisto prehitevanje Je bilo zanjo usodno in usodno je bilo tudi za druge, katere so preiskovalni organi zaslišali razen seveda Giugovazove, katere zdravstveno stanje je še vedno hudo. Toda nihče se ničesar ne spominja H Tržaška burja izgublja svojo moč? Kaj se dogaja s tržaško burjo? To vprašanje si lahko upravičeno zastavljamo, če upoštevamo meritve, ki jih je v zadnjih letih opravil prof. Polil, izvedenec tržaškega talasografskega inštituta. Po Polli-jevih računih je burja pihala lani s povprečno hitrostjo 9,5 km na uro. Spričo te hitrosti je bilo leto 1964 skupaj z letom 1961 eno izmed najmanj vetrovnih v zadnjih 20 letih. Po opazovanjih prof. Pol-lija znaša letno povprečje vetra v Trstu okoli 13,7 km na uro. Na podlag! teh računov se seveda ne sme sklepati, da nas ne bo burja v tem mesecu ali pa v februarju presenetila ter zapihala s hitrostjo 100 ali pa še več km na uro. V zvezdoslovskem zborniku za leto 1965, ki ga je izdal tržaški zvezdoznanski observatorij pa beremo, da bomo imeli letos dva sončna in dva lunina mrka. Prvih dveh (30. maja in 23. novembra) ne bomo mogli opazovati v naših krajih. Vidna pa bosta lunina mrka 13.-14. junija in 8. decembra. V letošnjem letu se bodo prikazale 4 zvezde repatice: v februarju «Wolf 2-Harrinton«, v marcu «Neujmin 2», v oktobru «Grigg-Skjellerjup« in v decembru «Gia-cobini 2 Zinner«. Ta se je prikazala prvič leta 1900, a sedmič leta 1959. PO PODATKIH MESEČNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA NOVEMBER Izmed vseh proizvajalnih sektorjev je tekstilni v največjih težavah Mrtvilo v gradbeništvu, zlasti v Cradežu - Slabe perspektive za prihodnje leto, ker ni bilo predloženih dovolj načrtov za gradnje Po mesečniku trgovinske zborni- — —;------------;---------—------— ce za november Je preživljala in NrCCftllfC Z ('11110^1111 dustrija tudi v tem mesecu občut- , 1 ° no krizo. Pokazal se ni noben znaK, j po katerem bi bilo mogoče sklepati, I da se bodo razmere zboljšale. Skrajšani delovni čas, ki so ga uvedli prejšnje mesece v številnih obratih, je ostal v veljavi tudi ta mesec. V ladjedelnicah dokončujejo nekaj plovnih objektov, ki so jih začeli graditi v prejšnjih mesecih. Pri teh delih so zaposlene tudi nekatere obrtne delavnice. ManjSi ladjedelniški oddelki pa delujejo normalno. Kar zadeva metalmehanični sektor, naj omenimo poslabšanje razmer v livarni jekla, medtem ko pomanjkanje naročil ni dovolilo proizvodnje tekstilnih strojev. Normalna Je proizvodnja industrijskih hladilnikov, metalne embalaže in drugih podobnih artiklov. Mehanične delavnice niso v primerjavi s poprejšnjimi meseci zabeležile nikakršnih sprememb. Normalna Je proizvodnja kemičnih tovarn, ki proizvajajo sodo, lake in detergentske vode, isto velja tudi za elektromehanični oddelek v Tržiču. . Tekstilna industrija še vedno proizvaja z nizkim ritmom, ker Imajo težave posebno s prodajo bombažnih tkanin. Tudi manjši tekstilni obrati so občutili splošno krizo, ki je zajela tekstilni sektor. Prehrambena Industrija je dobro proizvajala, zlasti še zaradi povečanega povpraševanja v zvezi z bližnjimi prazniki. Isto velja tudi za likerje in slaščice. Nikakršnih sprememb ni v gradbeništvu. Opazovalci sodijo, da se je v primerjavi z normalo zmanjšala dejavnost v goriški pokrajini tudi za 90 odstotkov. Delo skoraj popolnoma miruje v Gradežu in sploh v južnem delu naše pokrajine. V Gorici tega pojava ni zaslediti in tudi gradbeniki se zaenkrat ne pritožujejo; v bližini Tržaške ceste se na primer zelo veliko gradi. Skrbi pa jih, kaj bo prihodnje leto, ker ni bilo predloženih gradbenih načrtov ln se niso' sklepale pogodbe. Splošne težave po sodbi trgovinske zbornice niso bistveno vplivale rja ayt,oprevozništ,vQ, ki skoraj i)or-. malno nadaljuje s svojo dejavnostjo. v p. d. «Ivan Trinko* v Čedadu Včeraj popoldne so imeli v prostorih prosvetnega društva šivan Trinkoi> v Čedadu zabavno prireditev, ki so jo voditelji tega društva pripravili predvsem za emigrante, ki se ponavadi pozimi vračajo k domačemu ognjišču. Čeprav je bilo slabo vreme (v nekaterih beneških vaseh je tudi po SO cm snega), se je v dvoranici zbralo zelo veliko naših ljudi iz Beneške Slovenije, ki sta jih s toplimi pozdravnimi besedami nagovorila predsednik Mario Kont in pa tajnik Izidor Predan. Miro Kuzmin iz Sovodenj pri Gorici je prinesel filmski projektor ter zavrtel film Marisol in pa nekaj slovenskih dokumentarnih filmov. Pozneje so zavrteli več slovenskih plošč, tako da so se vsi veselo zavrteli. Prireditelji so goste pogostili z dobrim domačim vinom, da je bilo kar prijetno in se nikomur ni mudilo domov. Letošnje drugo srečanje z emigranti je popolnoma uspelo ter ga bodo predstavniki društva šivan Trinko» priredili vsako leto. VČERAJ ZAKLJUČEK PRAZNIKOV Obdarovanje otrok, policije in mestnih stražnikov Tradicionalno kopičenje darov na ce8lnih križiščih v Gorici Včeraj Je bil zadnji dan božičnih in novoletnih praznikov, ki se Je tudi na Goriškem zaključil z obdarovanjem mestne policije, cestne policije v Gorici in obdarovanjem otrok nekaterih ustanov. Mestni stražniki so zbirali darove raznih ustanov in avtomobilistov, ki imajo največ opravka s čuvarji javnega reda, katerih posel je zaradi naraščajočega motornega prometa vedno težavnejši, na glavnih križiščih v Gorici in sicer: ob začetku Ul. Roma na Travniku, na križišču pred glavno pošto, pred kinom Verdi in pri kavami Garibaldi. Do popoldne se je nakopičilo na posebnem lesenem podstavku že velik kup daril, med katerimi je bil celo velik plinski štedilnik. Največ darov so nakopičili na križišču pri kinu Verdi in pri kavar- iiiiiiimiriiiriiiimtiiiiiiiimiiiiiiimMiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiitiiKiiiiiiimMiiiiimiiiiiiiiiiiitiiMiiiiHiifiiMiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMufiiiiiitiiiiiiiiiiiiii PO PRESELITVI V NOVI DOM Posojilnica v Sovodnjah deluje še bolje v novih prostorih Vkljub gospodarski krizi, se vloge niso zmanjšale • posojila pa so celo narasla Nekaj pred novim letom se je sovodenjska kmečko-delavska hranilnica in posojilnica končno preselila iz starih in neprimernih prostorov nekaj nižje od farne cerkve v nove in racionalno urejene prostore v lastni stavbi, ki so jo uradno otvorili že pred nekaj meseci. Preselitev se je nekoliko zavlekla, ker je bilo treba urediti tudi notranjo opremo ter nekatere druge formalnosti, čeprav so novi prostori tudi za občinstvo bolj prikladni, pa se vendar nekateri klienti sprva niso povsem; znašli v njih. Ljudje se pač na neke prostore navadijo in tudi če pridejo potem v neprimerno boljše, se Jim sprva zdi čudno. Tudi v novih prostorih posluje posojilnica po starem urniku, se pravi ob nedeljah in sredah dopoldne, v času kot je bil v veljavi v stari poslovalnici. 1 čeprav so konjunkturne težave zajele tudi denarne zavode na Goriškem, pa so nam v posojilnici povedali, da so te težave, odnosno zmanjšanje poslovnega prometa v ■ prav gotovo videla porast starih, in tem zavodu le neznatne. Pravza-1 začetek novih vlog, saj nudi z novo prav gre satno za vloge, ki se niso niti zmanjšale, pač pa so ostale na višini prejšnjega leta. Kar pa se tiče posojil, so se ta še povečala. Marsikdo, ki je imel v hranilnici svoje prihranke, se je spričo negotovosti denarne vrednosti, ali zaradi realne potrebe po lastnem domu, odločil za zidanje, ter Je poleg prihrankov vzel še posojilo, kolikor mu je manjkalo za zidavo. Drugi so se zopet odločili za razne preureditve ali povečanje svojih domov ter tudi v ta namen potrebovali posojilo. Posojilnica je enim in drugim, v okviru svojega statuta in drugih predpisov, priskočila na pomoč, saj je njen glavni namen pomagati občanom v potrebi. Ker ima posojilnica precejšnje rezerve, izdaja posojil ni predstavljala kakšnih težav, kadar je nudil prosilec predpisano jamstvo. Ko bodo konjunkturne težave zopet mimo, pa bo tudi hranilnica niiiiiiiiiiiiHliiiiimiiniiilliiiiiiiiliiili„„m,....................iiniiiimmiiimiiiiiiiiinimiiin Imena goriških davkoplačevalcev z nad milijon Ur letnega dohodka stavbo vlagateljem še večjo varnost za vloge, čeprav je bila ta že lani več kot zadostna spričo velikih rezerv, ki jih ima ta ustanova pri državnem zavodu v Gorici. ni Garibaldi. Nekateri darovalci pa so prinesli svoje darove kar na njihov sedež v Ul. Mazzini 7. Tudi cestni policiji so nosili tradicionalne darove za «Befano» na njihov sedež na Rojcah. V vojašnici goriških gasilcev so Imeli ob 11.30 včeraj slovesnost z obdarovanjem 18 otrok gasilcev z Gorice, Tržiča ln Gradeža. Prišli so tudi prefekt dr. Princlvalle tn drugi predstavniki oblasti. Prefekt je Imel ob tej priliki kratek nagovor. zahvalil pa se mu Je poveljnik gasilcev Inž. Nardini, ki je o-menll tudi Izdaten prispevek prefekture za darila otrokom. Podobno obdarovanje so imeli tudi v mali dvorani UGG v Gorici, kjer so razdelili igrače, sladkarije in druge dobrote številnim otrokom. policije. Tudi tedaj so se udeležili razdeljevanja predstavniki krajevnih oblasti. Včeraj dopoldne Je odbor za socialno pomoč razdelil na sedežu PSDI v Gorici darilne zavoje za otroke revnih družin. Podobno razdeljevanje tega odbora je bilo tudi v Ronkah in drugih večjih centrih na Goriškem. Povišanje cen v navadnih hotelih Ta teden se je na prefekturi v Gorici sestal pokrajinski urad za cene, ki je ob tej priliki razpravljal tudi o cenah, ki naj veljajo po hotelih v letošnjem letu. Ker so hoteli višjih kategorij izjavili, da so pripravljeni obdržati tudi za letos cene, ki so bile v veljavi lani, je odbor odobril ta njihov predlog. Pač pa so hoteli in prenočišča nižjih kategorij zahtevali zvišanje lanskih cen zaradi zvišanja režijskih stroškov. Tem je odbor dovolil, da smejo za 10 odstotkov zvišati cene, Id so bile v ve-ljavi v posameznih lokalih lansko leto. Severino Hvala, trgovec, 1,3 milijona (51 OOQ); Antonio lanesch, uradnik, en milijon (36 000); Fran-cesco Ianni, trgovec, 1,6 milijona (69.000); Sigismondo Innamorato, agent PS, 1,5 mil. (63.000); Igna-zio Interbartolo, šofer, 1,5 mil. (63 tisoč); Raffaele Ippolito, uradnik, 1.3 mil. (51.000); Antonio Kacin, profesor, 1,2 mil. (46.000); Boris Kersevani, trgovec, 1,6 milijona (69.000) ; Floriano Kocjancic, u-pravnik, 1,5 milijona (63.000); Lui-gi Kodermac, prevozni zastopnik, 1 mil. (36.000); Stefano Kofol, delavec, 1 mil. (36.000); Rainero Ko-mauli, frizer, 1.050.000; (38.000); Bruno Krainer, zdravnik, 1,4 mil. (57.000) ; Fausta Krainer, gospodinja, 1 mil. (36.000); Fausta Krainer, gospodinja, 1,8 mil. (82.000); Luigi Krainer, trgovec, 4 mil. (277 tisoč); Ugo Krainer, trgovec, 1 milijon 050.000 ( 38.000). Emilio Križnic, avtoprevoznik, en milijon (36.000); Carlo Krpan, trgovec, 1,2 mil. (46.000); Giovanni Krpan, trgovec, 1,4 mil. (57 tisoč); Walter Kufohl, mesar, 1,2 mil. (46.000); Carmen Kuhner, poročena D’Atri, bar, 1,2 mil. (48 tisoč); Carlo Kumar, trgovec, 3,5 mil. (225.000); Lucia Kuerner, i-metnik, 3 mil. (177.000); Giovanni Kusterle, avtoprevoznik, 2,4 mil. (126.000) ; Giustino Kusterle, avtoprevoznik, 2,7 mil. (150.000); Car-mine Lalli, marešalo italijanske vojske, 1,2 mil. (46.000); Olga Lapanja, gospodinja, 1,250.000 ,48 tisoč); Vincenzo Lapini, učitelj 1,4 mil. (67.000); Leardo Leardi, učitelj, 1,5 milijona (63.000); Čarobna Leban, 1 mil. (36.000); Severino Leban, trgovec, 3 milijone (177 tisoč); Federico Lebani, didaktični ravnatelj, 1.350.000 ( 54.000); Au-gusto Ledri, mehanik, 1,1 mil. (40 tisoč); Giuseppe Leghissa, upokojenec, 1,2 mil. (46.000); lilo Leoni, uradnik, 2,1 mil. (103.000); Giovanni Leotti, zavarovalni agent, 1,5 milijona (63.000); Carlo Lantieri, posestnik 1,5 mil. (63.000); Elfri-da Ličen, učiteljica, 1 mil, (36 tisoč); Adriani Lipizer, zdravnik, 2.4 mil. (126.000); Giordano Lippi, geometer 1 milijon (36.000); Vivaldi Louvier, upokojenec, 1,5 mil. (63.000) ; Lelio Lov,ati, prodajalec bencina, 1.150.000 (43.000)); Vladi-miro Lucchesi, industrialec, 1,8 mil. (82.000); Renato Lucigrai, učitelj, 1,5 mil. (63.000); Armando Lugnani, uradnik, 1,1 mil. <40 tisoč); Giuseppe Lupi, trgovec 1,4 mil. (57.000); Olga Lutman, gospodinja, 1,2 mil. (46.000); Stefano Lutman, ravnatelj potovalnega u-rada, 1 mil. (36.000); Luigi Luzza-to, odvetnik, 1,7 mil. (75.000); Giovanni Macuz, mesar, 1,4 mil. (57.000) ; Mari Macuz, inženir, 1 mil. (36.000); Igino Madama, upokojenec, 1,8 mil. (82.000); Giuseppe Madon, trgovec, 1,3 mil, (51 tispč); Valeriano Magnarin, bolničar, 1 mil. (36.000); Bruno Mal-ner, učitelj, 1,8 mil. (82.000); Giordano Malni, arhitekt, 1,5 mil, (63 tisoč); Giuseppe Manferari, indu-distrialec, 1 mil. (36.000); Ervino Maniacco, uradnik, 2 mil. (96.000); Giovanni Manzini, zdravnik 1,3 milijona, (51.000); Lino Marchi, u-radnik, 2.550.000, (122.000); Bruno Marega, trgovec, 1,9 mil. (89.000); Giovanni M-resa, delavec, 1,2 mil. (46.000) ; Luigi Marega, 1 mil, (38 tisoč); Carlo Maresi, zdravnik, 3,3 mil. (205.000); Bruno Marini, indu-strijec, 3,5 mil. (255.000); Riccardo Marini, uradnik, 1,3 milijona (51 tisoč); Baldassare Marini, indu-strijec, 2,5 mil. (134.000); Giovanni Maroni, 1 mil. (36.000); Pietro Marši, magistrat, 1,5 mil. (63.000); Milano Martellani, trgovec, 2,2 milijona (110.000); Milano Martella-nj, .1,5 mil; (63.000); Michele Martina, ravnatelj podjetja, 1,3 mil., (51.000) . Pietro Martini, 1.350.000, (54 tisoč); Mario Martissa, učitelj, 2,3 mil. (118.000); Renato Marzini, lekarnar, 1.050.000, (38.000); Cesare Merolla, trgovec, 1,5 mil. (83.000); Italo Massi, uradni, 1 mil. (36.000); Ugo Massi, trgovec, 2 mil. (96.000); Ermanno Mattioli, učitelj, 1.650.000 (72.000) ; Enrico Mattioni, trgovec, 8,5 mil. (958.000); Luigi Mattiroli, uradnik, 1,5 mil. (63.000); Enrico Mauro, učitelj, 1.3 milijona (51 tisoč); Luigi Mauro, industrialec, 1,8 mil. (82.000); Camillo Medeto, učitelj, 1,9 mil. (89.000); Donato Mele, uradnik, 1.760.000 (78.000); Antonio Menegutti, delavec, 1,5 mil. (63.000); Adolfo Mercusa, 1 mil. (36.000); Massimiliano Meret-to, uradnik, 1 mil. (36.000); Lam-berto Mermolja! zobozdravnik 1,5 milijona (63.000); Nicolo Mermolja, uvoznik, 1,8 milijona (82.000); Bruno Mtzzorana, uradnik, 1 milijon 350.000 (54.000); Paoli Miani, zdravnik, 4 mil. (277.000); Vincenzo De Michenri, zdravnik, 2,8 mil. (159.000) ; Paola Michelsteadter, imetnica, 1 mil. (36.000); Angelo ^lichlelis, bančni prokurator, 1,2 mil. (46.000); Ladislao Miklus, prevoznik, 1,1 mil. (40.000); Giuseppe Milani, slaščičarna, 1 mil. (36 tisoč); Alfredo Milano, zdravnik, 2.3 mil. (118.000). (Se nadaljuje) Roparja iz Romattsa še vedno na svobodi Roparja, ki sta s samokresi v rokah vdrla v hranilnico v Ro-mansu, spravila ob zid oba uradnika ter odnesla okoli 3 milijone lir (v hitrici sta spregledala ostalih 10 milijonov) sta še vedno na svobodi. Karabinjerji ,n kriminalni oddelek kvesture jih neprestano iščejo, vendar jim je doslej u-spelo dobiti samo avtomobil, ki sta ga ukradla v Gradiški in z njim izvršila rop. Neki moški iz Tržiča je včeraj sporočil karabinjerjem, da je kakšno uro po ropu, to se pravi ob 17. uri videl na hribu Sv. Helene dva moška, ki sta ustrezala opisu roparjev; tja sta se pripeljala z nekim motociklom. Vest za enkrat še ni potrjena. Mati in hči iz St. Mavra sta padli z motociklom Včeraj popoldne okrog 14. ure se je odpravila 45-letna Ana Bitežnik, por. Valentinčič, ki stanuje v St. Mavru Vas št. 10 s svojim motociklom Aer Mačehi v Gorico in sicer na obisk v bolnišnico. S seboj je imela na zadnjem sedežu tudi 18-letno hčerko Slavko Valentinčič. Ko sta se peljali po drugem klancu iz St. Mavra navzdol, pa so se pri vozilu utrgale zavore. Mati je izgubila kontrolo nad vozilom in obe sta padli ter se pri tem poškodovali. že okrog 7. ure zjutraj so prinesli včeraj prvi darovalci svoja darila za mestne stražnike in policijo na običajna mestna križišča. Preko dneva so se darovi znatno pomnožili Nove knjige v državni knjižnici V državni knjižnici v norici, Ul. Mameli 12, so v zadnjem času prejeli med drugim tudi naslednje nove knjige: Vzgoja: Spock: Problemi dei ge-nitori; VALERI ■ MONACI: Storia della letteratura per i fanciulli Zgodovina in politika: GAITI: Caporetto; PAGLIANO: Aviatori I-taliani; PAOLELLA: ... e pol scop-pšb la guerra; LA REPUBBLICA deirOssola 1944. Slovstvo: PO: L’ereditk di Leopardi e altri saggi; BONOMO: L'Orlando Furioso; FLORA: Orfi-smo della parola; NATAU: Giuseppe Parini; SABA: Memorie e poe-sie; Prose. Tehnologija: Dorfles: II disegno industriale; MEYER - ORLANDO: Dizionario tecnico italiano-tedesco. Zemljepisje: BEVILACQUA: Mar. che; PRETE - PEDRINI: Umbria; TOSCHI: Emilia - Romagna; T.C.I.: Venezia e la sua laguna. Filozofija: RANZOLI: Dizionario dt scienze filosofiche; SCIACCA: II problema di Dio e della religione nella filosofia. Znanost: BATES: II mondo degli animali; CASTELFRANCHI: Fisica moderna, atomica e nucleare; NORTHRUP: PTonto soccorso per i vostri bambini; PETRUCCI: Geo-fisica; ROCHFORD - GORER: Le piante della vostra časa; VIOLA: I funghi oome sono. VERDI. 18.00: «1 quattro dl Chicago«, F. Sinatra, D. Martin m S. Davis J.; ameriški barvni film; zadnja predstava ob 22. CORSO. Danes predstave ob 17. in 20.45: ((Kleopatra«, Liz Taylor tn Richard Burton. Ameriški kine-maskop v barvah. MODERNISS1MO. 16.00: «11 disco-volante«, Alberto Sordi, S. Man-gano in M. Vitti. Crnobeli italijanski film. Zadnja ob 22.30. VITTORIA. 15.00: «L’americano», G. Ford in A. Lane; ameriški barv-ni film; zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Furia Indiana«, V. Mature ln S. Bali. Ameriški film v barvah. OTROCI IZ SLOVENSKEGA OTROŠKEGA VRTCA V UL. RANDACCIO V GORICI so se zvrstili pred fotografom za spominsko sliko na pravkar minule praznike. Z njtml sta na sHtd tudi njihova učiteljica gdč. Lebanova in postrežnica DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je od prta v Gorici lekarna PONTONI BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 3,2 stopinje nad ničlo ob 14.30 in najnižjo 4 stopinje pod ničlo ob 4.30. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 183 odstotkov. SHef f-S pl Ffil !»J m y pssporcs .uSj iti USPEH ODBOJKARSKE SOLE BORA VVALTER VELJAK med izbranimi za juniorsko reprezentanco V razdobju poldrugega leta smo zasledili na sklicevalni poli FIPAV za sestavo Italijanske juniorske reprezentance zopet Ime športnega združenja Bor. Tokrat je na vrsti Walter Veljak. Pred njim pa je že oblekel dres «azzurrov» Sergij Veljak, ki nastopa trenutno za barve tržaških gasilcev. Sergij je dosegel tudi prvo državno moštvo, kar želimo, da bi , uspelo tudi njegovemu dve leti mlajšemu bratrancu Walterju. ,, Walter Veljak se je rodil pred 18 leti v Trstu iz družine, ki je že dala odlične atlete in jih bo še dala, saj tudi mlajši Walterjev brat dpbro obeta. Spominjamo se Walter-ja, ko je pred štirimi leti zašel aktivno gojiti odbojko in je bil prvo leto nastopanja Borove ekipe v C ligi rezerva. A že takrat je zaradi prirojenega odriva in zelo močnega u-darca dobro obetal, že naslednje leto je postal stalen član prve šestorke in se je uveljavil. Ko je Sergij prestopil h gasilcem, ni bilo čutiti njegove odsotnosti. V tem letu ju je tudi opazil trener italijanske reprezentance Ivan Trinajstič in ju povabil na izpopolnjevalni tečaj v Celano. Wal-ter je bil tudi letos na tem treningu in se je izkazal med najboljšimi. Ko se je vrnil s tega treninga ga je čakala tržaška reprezentanca, ki je letos poleti nastopila proti zagrebški Mladosti in češkoslovaškemu Spartaku. Posebno v prvem srečanju se Je Walter izkazal z odlično igro. Sedanji zadnji nastopi Bora pa so dokončno pokazali, da je trenutno z Jurkičem najboljši mož v ekipi. Sedaj, ko bo odpotoval na Izbirni trening, ki bo v rimskem športnem parku «Acqua Acetosa«, mu želimo, da bi se uvrstil med dvanajstorico, ki bo 9. marca nastopila proti Franciji, če bo dosegel ta dres, upamo, da ne bo pozabil na prav tako plavi dres športnega združenja Bor. RITTER V NEDELJO, 10. t.m. V GORICI DOM in BOR prireditelja medpokra j inskega namiznoteniškega turnirja Tekme bodo v dvorani na Verdijevem korzu št. 1 Namiznoteniški igralci s Tržaškega in z Goriškega bodo letos prvič nastopili skupno na turnirju, ki ga prirejata športno društvo Dom iz Gorice in tržaško športno združenje Bor. Turnir, ki je namenjen igralcem in igralkam tretje kategorije, bo obenem sploh prvo tovrstno srečanje med atleti sosednih pokrajin in hoče delovati kot bodrilo za tesnejše stike med klubi in atleti sosednih pokrajin. Do- slej so bila taka srečanja zelo redka. Razen deželnih faz italijanskega zveznega prvenstva je prišlo le enkrat, pred štirimi leti, do skupnega nastopa tržaških in soških igralcev na turnirju, ki ga je priredila goriška Aligera in na katerem so se Borovi atleti, takrat edini slovenski zastopniki na tem torišču, dobro izkazali. Letos se bodo turnirja udeležili kar štirje slovenski klubi, ker se bodo poleg Doma in Bora brez dvoma odzvali vabilu še goriška Olimpija in novoustanovljeni športni krožek iz Sovodenj. Seveda bodo prisotni tudi člani vseh ostalih namiznoteniških klubov dveh mest in zaradi tega se bo turnirja udeležilo veliko število atletov. Pomembno pa bo to tekmovanje tudi zato, ker bo letošnji krstni nastop deklet. Do sedaj namreč niso igralke še imele nobenega turnirja in jim bodo nedeljske tekme služile kot priprava za pokrajinsko prvenstvo, ki je na sporedu že v tem mesecu. Zanima nas posebno nastop novih še neznanih igralk iz Trsta in Gorice, ki se bodo prvič uradno pomerile za zelenimi mizicami. Turnir, ki bo v prostorih goričkega društva «Simon Gregorčiči) na Verdijevem korzu št. 1, bo v nedeljo, 10. t.m. in se bo začel točno ob 9. uri. BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK Vodstvo odseka vabi vse igralce in igralke in še posebno tiste, ki še niso izpolnili letošnjih zveznih izkaznic, da se udeležijo treninga, ki bo v soboto 9. t.m. na stadionu «Prvi maj» in se bo pričel ob 16. uri. Ob tej priliki bo dokončno sestavljen seznam atletov, ki bodo zastopali Borove barve na nedeljskem tekmovanju v Gorici. MLADINSKI MEDNARODNI TURNIR UEFA Italija in Jugoslavija v prvi izločilni skupini Začetek 15., konec pa 25. aprila - Tekme bodo v Zahodni Nemčiji ŠAH Silvij Kovač prvak Idrije IDRIJA, 6. — Proti koncu leta je bil končan turnir za šahovsko prvenstvo Idrije, na katerem je sodelovalo 13 najboljših idrijskih ša-htetov. Po predvidevanjih je zmagal prvokategornik Silvij Kovač, ki je osvojil vseh 12 točk. Drugi je bil tretjekategornik Tone Bajc z 9 točkami, tretji pa Tone Troha z 8. Kovač je mlad in zelo perspektiven šahist, ki je že lani dosegel na prvenstvu Slovenije prav lep uspeh. FRANKFURT, 6. —■ Zahodnonemška nogometna zveza je javila razpored tekem turnirja UEFA za juniorske reprezentance, ki bo od 15. do 25. aprila na igriščih Nemške zvezne republike. Italija, ki nastopa v A skupini, bo prvo tekmo odigrala 15. aprila v Stuttgartu proti škotski, v drugi pa se bo 19. istega meseca spoprijela v Pforz-heimu z Jugoslavijo. Razpored tekem je naslednji: SKUPINA A 15. v Stuttgartu ITALIJA - ŠKOTSKA JUGO- 17. v Friburgu ŠKOTSKA SLAVIJA 19. v Pforzheimu ITALIJA - JUGOSLAVIJA SKUPINA B 15. v Loerrachu ŠVICA - POLJSKA 17. v Landauu POLJSKA - IRSKA iiiiiiHiiiimiuiiiiiimuiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiimimiuimHiiiiii PRVENSTVO PRVE MOŠKE KOŠARKARSKE LICE Na vrhu še vedno Simmenthal in Ignis Goriška Ginnastica zopet praznih rok Samo petnajst dni je trajal počitek košarkarskih prvoligašev, tako da so bili igralci na polju že v prvi letošnji nedelji. Najbolj zanimivi tekmi šestega kola sta bili brez dvoma na milanskem in beneškem igrišču. V lombardski prestolnici je novinec v tej ligi pe-torka AU’Onesta uspešno zajezila napade rimske Stelle Azzurre. Rim. sko moštvo ni več tako močno kot včasih, ko je štelo v svojih vrstah Borisa Kristančiča in je pobiralo točke tudi na tujih igriščih. Ven- POKAL ITALIA Juve, Lecco, Capari, Atalanta, Genoa, Napoli in Palermo v četrtfinalu turnirja Včeraj so odigrali tekme osmine finala turnirja za italijanski nogometni pokal 1964/65. Izidi so naslednji: V Turinu JUVENTUS-BRESCIA 1:0 V Leccu LECCO . SAMPODRIA 3:0 V Bustu Arsiziu GENOA - PRO PATRIA 2:1 (po podaljških) V Moden! ATALANTA - MODENA 5:4 (po streljanju enajstmetrovk) V Cagliariju CAGLIARI - SPAL 1:0 V Nepalju: NAPOLI - FOGGIA 2:1 (po podaljških) V Palermu PALERMO-CATANIA 1:0 Tekmo Simmenthal . Venezia bodo igrali najkasneje do 10. marca. * * * VICENZA, 6. — Zaostala tekma 12. kola A lige med Lanerossi in Fiorentino se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Kotov je bilo 13:5 za Lanerossi. PRIJATELJSKI NOGOMET S. Monza - Milan 1:1 Lazlo - Ferentino 8:0 Torino ■ ■ Temana 4:0 Inter - Como 4:1 Potenza . Lucchese 5:0 Bologna . Pistoiese 4:2 Vittorio Veneto - Venezia 2:2 Triestina • Latisana 6:1 Udinese - Gemonese 12:1 ZAKLJUČENA TURNEJA »ŠTIRIH SKAKALNIC« Norvežan Brandtzaeg končni zmagovalec Jugoslovan ZAJC (včeraj peti) deseti v lestvici BISCHOFSHOFEN, 6. — Trinajsta ■ izvedba tradicionalne novolet. ne nemško . avstrijske turneje «štirih skakalnic* se je zaključila z dvojnim uspehom norveških predstavnikov: 23-letni Torgelr Brandtzaeg je zasedel po štirih nastopih prvo mesto na končni lestvici, njegov rojak Bjoem VVirkola pa je v zadnjem, tekmovanju, ki je bil danes na skakalnici v Bischof- -- shofenu, prepričljivo zmagal pred Cehoslovakom Motejlekom, ki je s 104,5 m dosegel nov rekord skakalnice. Brandtzaeg je že tretji Norvežan, ki je zmagal v tem važnem vsakoletnem tekmovanju najboljših skakalcev sveta. Jugoslovan Ludvik Zajc je danes presenetil z dolgimi skoki in predvsem s slogom, zaradi česar se je v zadnjem dnevu tekmovanja uvrstil na odlično peto mesto. Ta u-vrstitev mu je pripomogla, da mu je pripadlo v končni lestvici nadvse zadovoljivo 10. mesto. Izid današnjega zadnjega tekmovanja je bil naslednji: 1. BJOERN AVIRKOLA (Norv.) 220,2 točke (94,5 in 103) 2. Dalibor Motejlek (ČSSR) 217,6 (95,0 in 104,5, nov rekord skakalnice) 3. Viktor Krejukov (SZ) 210,8 (98 in 94,5) 4. Max Golser (Av.) 202,5 (96,5 in 97,5) 5. Ludvik Zajc (Jug.) 201,7 (95 in 94) (Norveška) 6. Torgelr Brandtzaeg 199,5 ( 94 in 95) 7. Peter Mueller (Av.) 199,5 in 93) 8. Sepp Lichtenegger (Av.) 197,6 (94,5 in 94,5) 9. Per Coucheron (Norv.) 191,8 (94 in 85) 10. Mihaji Vertenikov (SZ) 191,5 (90,5 in 91) 11. Franz Keller (Nem.) 188,5 (87 in 94,5) 12. Erkki Pukka (Fin.) 188,4 (90,5 in 87) 13. Georg Thoma (Nem.) 187 (86 In 93) itd. KONČNA LESTVICA) 1. BRANDTZAEG (Norv.) 869,51. 2. VVirkola (Norv.) 842,8 3. Motejlek (CSSR) 839,7 4. Przybyla (Polj.) 803,0 5. Mueller (Av.) 800,7 6. Pukka (Fin.) 798,7 7. Engan (Norv.) 792,2 8. Krejukov (SZ) 791,0 9. Vertenikov (SZ) 790,9 10. Zajc (Jug.) 779,2 itd. dar je tudi slavno ime nekaj vredno in od časa do časa je moštvo zmožno večjih podvigov. Tako je v nedeljo presenetilo s svojo živahno igro, ki je večkrat spravila v težavo domačine. A1TO-nesta pa je bil kos nepričakovano močnemu nasprotniku le s tem, da se je poslužila vseh svojih starejših in izkušenih atletov. Le ti so po štiridesetih minutah zanimive, ostre in borbene, vendar na drugi strani tehnično ne povsem zadovoljive igre, ukrotili elan gostov in jih-končno prisilili na poraz. Še bolj ostra pa Je bila tekma med beneško Reyer' in Fonte Le-vissima iz Cantuja. Fonte Levissi-ma spada letos med najboljše italijanske petorke, pa čeprav na tujem se še ni uveljavila. Na lagun-skih tleh pa je želela doseči svoj prvi uspeh izven domačih sten. Bila je že na tem, da uresniči to svojo željo, ko so ji domačini prekrižali račune ter jo v podaljških prisilili na poraz. Ostali izidi tega kola odgovarjajo pričakovanju. Simmenthal je bil gost goriške Ginnastice, ki je kljubovala le v prvih dvajsetih minutah, medtem ko so milanski napadalci našli v drugem delu tekme najbolj pripraven ključ in nato brez težav prehajali preko soške obrambne vrste. Nič težjo nalogo ni imel Ignis s Petrarco, Tudi padovska ekipa ne prestavlja nikake nevarnosti na tujih tleh in še posebno ne za tako močne petorke kot so italijanski prvaki. Dvoboj med Bielio in Livornom je potekal pod znakom nekdanje moči in »lave. Danes ena in druga ekipa igrata znatno pod nivojem preteklih sezon. Trenutno je Livorno boljši in to je tudi dokazal s tem, da Je osvojil obe točki. V Bologni sta se spoprijeli v domačem dverbyju Fides in Knorr. Knorr ni smel zamuditi prilike za zmago, ker bi še en padec pomenil konec vseh njegovih upov pri-i bliževanja vodečemu paru. Fides pa je na drugi strani želel pokazati svojo enakovrednost bolj kva-ficiranemu domačinu. Alesinijevi atleti so zaigrali oprezno brez tveganja in končni rezultat je bil njim v prid. To kolo j,e torej preteklo brez pretresljajev na lestvici, kjer še vedno vzajemno vodita Simmenthal in Ignis. IVAN PATRIZIO IRSKA 19. v Erberbachu ŠVICA SKUPINA C 15. v Emmedigenu GRČIJA - LUKSEMBURG 17. v Wormsu Z. NEMČIJA - LUKSEMBURG 19. v Stuttgartu Z. NEMČIJA -GRČIJA SKUPINA D 15. v Kaiserslautemu CSSR - BOLGARIJA 17. v Offenburgu BOLGARIJA -FRANCIJA 19. v Reullingeru CSSR - FRANCIJA SKUPINA E 15. v Karlsruhe ROMUNIJA - MADŽARSKA 17. v Mannheimu MADŽARSKA -ŠVEDSKA 19. v Pirmasensu ROMUNIJA ŠVEDSKA SKUPINA P 15. v Ludwigshafnu BELGIJA - ANGLIJA 17. v Heilbronnu ANGLIJA - ŠPANIJA 19. v Rastattu BELGIJA - ŠPANIJA SKUPINA G 15. v Schvvenningenu V. NEMČIJA - PORTUGALSKA 17. v Durlachu PORTUGALSKA -AVSTRIJA 19. v Ludvvigshafnu ali Speyeru V. NEMČIJA - AVSTRIJA SKUPINA H 15. v Baden-Badnu TURČIJA - HOLANDSKA 19. v Freudenkeimu HOLANDSKA -TURČIJA Četrtfinale bo 21. aprila, polfinale 23., finale pa 25. aprila v Essenu. Finalna tekma za tretje mesto bo istega dne v Duisburgu, kjer se bodo zbrali vsi četrtfinalisti. Istočasno s finalnimi nastopi bo tudi tolažilni turnir za dodelitev ostalih mest od 5. do 8. Te tekme bodo 23. aprila v Mariu in Berlinu in 25. v Galdbecku in Duesseldorfu. SLOVENSKI ŠPORTNIKI V SLIKAH ZGONIK Odbojkarji zgoni.škega športnega krožka Kras, ki je imel predvčerajšnjim letni občni zbor PROSEK STOCKHOLM, 6. — V prvi tekmi osmine finala turnirja za košarkarski pokal evropskih prvakov je OKK Beograd premagaj domači Alvik 136:90 (60:44). ALPSKE SMUČARKE V GRINDELVVALDU V veleslalomu uspeh Avstrijke Zimmermann Marielle Goitschel draga, Obrecht tretja GRINDELWALD, G. — Olimprska prvakinja Francozinja Marielle Goitschel se v začetku letošnje tekmovalne sezone nikakor ne more uvrstiti na prvo mesto, že včeraj je morala v slalomu Grindelwalda prepustiti glavno lovoriko nemški smučarki Heidi Bieblovi, danes pa Nogometno moštvo proseškega Primorja, ki z uspehom nastopa na prvenstvu II. amaterske kategorije jo je enaka usoda doletela v veleslalomu, kjer je prvo mesto pripadlo presenetljivi avstrijski tekmovalki Edith Zimmermannov!. Marielle Goitschel se je morala zadovoljiti z drugim mestom, medtem ko je včerajšnja zmagovalka Bieblova pristala skupno s Švicarko Ruth Adolf na devetem. Tretji položaj v lestvici je zasedla letos odlična Švicarka Therese Obrecht, četrto pa Je pripadlo olimpijski prvakinji v smuku Avstrijki Chrlstl Jiaasovi. Italijanka Glustlna De-metz se je tokrat uvrstila na še kar častno sedmo mesto. MARIELLE GOITSCHEL je imela smolo, ker je v začetku proge izgubila palico. Sicer jo je pobrala, vendar je izgubila nekaj drago- cenih sekund, kar jo je stalo zmago. Njena sestra Christine, ki je olimpijska prvakinja v veleslalomu, je kmalu po startu padla. S tem je izgubila vsako možnost za boljšo uvrstitev ter se je morala zadovoljiti s 17. mestom. Izid današnjega tekmovanja v veleslalomu je naslednji: 1. Edith Zimmermann (Av.) 1’28”94 2 Marielle Goitschel (Fr.) 1’29”40 3 Therese Obrecht (šv.) i’29”61 4. Christl Haas (Av.) l’29"6l 5. M. Bochatay (Fr.) 1’29”77 6. Annie Famose (Fr.) 1’30”25 7. Giustina Demetz (It.) 1’30”82 8. Brigitte Seiwald (Av.) 1’32”43 9. Ruth Adolf (šv.) in H. Schmid-Biebl (Nem.) 1’32”71, itd. Mlada enajstorica Primorja s Proseka, ki se je uveljavila na juniorskem prvenstvu FRANCE BEVK 73. MLINU ŽIVLJENJA I Ko je Plečar hip nato odhajal, je bil kot pijan. Mučilo ga Je strašno ponižanje. Tolažila ga je le zavest, da je poskusil prav vse. Pred Gmajnarjem si uinije roke. Težila ga je samo misel na dekle. V vasi je zavil k Jeramu. Ko je že čez nekaj minut odhajal proti Plečarjevini, se je za njim kot izgubljena opotekala Franca. Misel, ki mu je prišla v stiski, bi bil moral prespati in s Tono govoriti o svoji nameri. Tega se je zavedal. A bil je v nekaterih primerih nagel kot strela, ni poznal omahovanja. Trdo je zabijal palico v tla. Hodil je, kakor da gazi neki neprijeten spomin na svojo mladost. 13. Bilo je zgodaj spomladi. Po gorah je že ležal sneg, a v dolinah je bilo že dolgo kopno. Zemlja je dišala. Pavle je nekega dne prišel v trg in se oziral po napisih. Ustavil se je pred širokimi vrati, ki so vodila na dvorišče neke gostilne. Zagledal je Ferjana, ki je golorok, z zavihanimi rokavi in v modrem predpasniku stal pred debeluhom, ki ga je gostobesedno ošteval zaradi površno opranega koleslja. Bi- lo je videti, kako se Ferjan z muko premaguje, da mu ne vrača besed. Slednjič se je debeluh zavihtel na kozla, počil z bičem in se odpeljal. Ferjan je šele tedaj zagledal brata. Zavzel se je, hkrati ga je zapeklo, da ga je Pavle našel v tako ponižujočem položaju. Naglo je stopil do njega, mu kazal veder, smejoč se obraz in mu stiskal roko. «Glej ga! Kaj pa ti?» »Obiskat sem te prišel. Ali ne smem?« «Zakaj ne? Pa si vedel, kje me najdeš?« «Nekaj smo slišali, kje si...» Ferjan je naročil bratu, naj ga počaka v drugi gostilni onkraj ceste. Uro pozneje sta že sedela v pivski sobi «Pri grozdu«. Ferjan je bil v praznični obleki, ves sijoč in razigran. Igral je videz, kako mu gre dobro in da se nič ne kesa, da je šel od doma. še na misel mu ni hodilo, da bi pripovedoval o dneh, ko je bil lačen in brez beliča v žepu in je le malo manjkalo, da ni prosjačil. In o urah, ko se je moral poniževati in požirati psovke, da se je priučil novemu življenju in delu. In da se Je pogosto z vzdihom spomnil doma, ki mu je tedaj zadišal še iz Pavletove obleke. ((Gospodar je malce siten,« je rekel. «A kdo ga posluša! Kaj pa doma?« ((Pozdravljajo te.» Ferjan ni prikrival, da mu je to prijetno. ((Vpoklic sem ti prinesel,« je rekel Pavle in vrgel papir na mizo. «K vojakom moraš.« «Na to sem čakal. Torej gremo... Oj, zdaj gremč,« je poskusil zapeti. In vendar mu je bilo težko. Oči mu niso lagale. «Ali je oče še vedno hud name?« je vprašal. «člsto te ni pozabil,« je odgovoril Pavle dvoumno. «Nekaj denarja tl pošilja.« Pavle je položil bankovec na mizo. Ferjan se je rahlo pomračil. Vse dni je računal, da pogleda domov, preden obleče vojaško suknjo. To bi bil najlažji povod, da zopet stopi v hišo. če mu oče pošilja denar, pomeni, da ga ne pričakuje. Še več: da ga noče videti. «Le spravi,« je porinil bankovec od sebe. «Imam toliko, da mi ne bo sile. In drugega mi nič ne naroča?« je vprašal malce porogljivo, s prizvokom grenkobe. «Pač,» je Pavle pogledal v mizo. ((Vprašuje te. če se ne misliš več vrniti. Hoče reči, Če ne računaš na hišo.« «Tako kot je on hotel, ne. Sploh ne. Ne mislim se vse življenje ubadati v tisti strmini.« Ferjan se je zavedal, da se s tem za vedno odpoveduje domu. Tej misli se je bil že privadil, vendar mu je bilo nenadoma malce grenko. «Ali je to tvoja zadnja beseda?« «Zadnja!» je rekel Ferjan in natočil kozarec. «Pijva! Nič več o tem! Govoriva o čem drugem!« Rešetala sta vaške novice. Ferjan se je zanimal za vsako hišo posebej, le ene se je ognil. Pavle mu je skušal brati v očeh. Ali ve, da je Franca pod njihovo streho? Ni vprašal po nji, a on se mu je ni upal omeniti. Stopila sta na cesto. «Pa mi daj tisti denar,« je rekel Ferjan. «če je bil že meni namenjen, naj bo.» Ko je Pavle odhajal, je Ferjan dolgo gledal za njim fn bankovec mečkal v rokah. Bilo mu je čudno samotno pri duši. 14. Franco so bili sprejeli pri Plečarju z vso nežno obzirnostjo. Tona je molče sprejela moževo odločitev; bilo ;i je nekoliko nerodno le zaradi ljudi, a tega ni omenila. Pavle in Lenka sta se začudila, a sta se naglo privadili misli, da ima- jo v hiši «nevesto brez ženina«, kot so govorili ljudje. To je bilo tako proti vsem navadam, da je nekaj časa šumelo po vsej okolici. Plečarju se je vsak le čudil, obudil se jim je spomin na njegovo prvo ženo, a ga nihče ni obsojal. Mož se je zavedal, ds lahko hodi z dvignjeno glavo. Gmajnar pa je nosil klobuk na oči in je še k maši raje hodil v Meline kot v Smrečje. Polagoma so govorice potišale. Ljudem se je zdelo že čisto naravno, da je dekle pri Plečarju. Tudi Franca se je privadila hiši. Toda topel sprejem ji je olajšal le prihod, a ne tudi življenja pod tujo streho. Bila je preobčutljiva, vsaka misel jo je razburila, da ji je divje razbijalo srce. Ne bi smela razmišljati, a je rada grebla vase, ni si mogla pomagati. Temu se je vdajala z isto nepremišljeno strastjo kot prej ljubezni. Hotela se je raztresti z delom. Pospravljala je v hiši in okoli oglov, a tega v tistem letnem času ni bilo mnogo. Ce se je lotila kakega težjega dela, je bil že Plečar nad njo. «Pusti! Boš že, kadar pride čas. Tedaj ti nihče ne bo branil.« Ubogala ga je bolj kot bi ubogala očeta. Gledala ga je s tisto nemo nvaležnostjo in spoštovanjem, ki gre do srca... Tiste dni, ko so v sadovnjakih zapele prve kose, je nekoč ostala sama doma. Nekaj časa je sedela v soncu pred hišo in se ozirala na zelene obronke Osojnika. Spodila je kokoši, ki so greble v vrtni gredi nad klancem. Posedala je za živim plotom, ki se je kot gosta mreža vlekel vzdolž poti. Da bi se s čim zamotila, Je pletla zelen košek iz bilk. Pri tem so ji misli neumorno snovale. Vedno iste že vse dni. Obračala jih je, a so se ji vedno kazale le s temne strani. Kam pojde z otrokom? Vedno ne bo mogla ostati v tisti hiši. Da bi Ferjan vsaj enkrat vprašal po nji! Bilo je, kot da ga ni več med živimi. To ji Je delo najhujše. (Nadaljevanje sledi) iiULiiNicrvn- TRST - UL MONTEOCH1 « II TELEFON 93-808 tn 94-6H* - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco l II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Teleton 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrt- letna 2250 lir oolletna 4400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 50 din. letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trsi 11 5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, cTtart fro VI ' telefon 22-207 tekoči račUD ort Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLA!)!:' Cene oglasov: Za vsak mm. v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 25(1. osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške In goriške pokrajine M stan trg - . 'naročajo pri upravi — Iz vseb drugih pokrajin ItaUje pri »Societk Pubblicltk Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst