novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 46 (1280) Čedad, četrtek, 8. decembra 2005 Terza conferenza sulle Il 28 novembre a Palermo si è svolto il terzo convegno sulle minoranze linguistiche organizzato dal Dipartimento per gli Affari regionali della Presidenza del Consiglio dei Ministri sul tema "Il presente e il futuro nella tutela delle minoranze linguistiche; esperienze esplicative della legge 482/1999: gli sportelli linguistici quali strumenti per i rapporti con le pubbliche amministrazioni, prospettive per una più efficace rappresentatività delle minoranze". Al centro dell'attenzione nel corso del convegno gli sportelli linguistici, attivati da comuni, provin- ce e regioni ed il rapporto tra lottato e le minoranze linguistiche che dovrebbe tradursi in una conferenza permanente che dovrebbe unire stato, regioni, enti locali e minoranze che rappresentano, come ha sottolineato il ministro Enrico La Loggia nel suo intervento, una ricchezza per lo stato italiano. Ma fin dagli interventi introduttivi è stato toccato più volte il tema della tutela della minoranza slovena. Ne ha fatto cenno il capo del dipartimento per gli affari regionali, Sebastiano Piana che, prima di parlare dei risultati conseguiti con i fi- nanziamenti messi a disposizione dalla legge per la costituzione degli "sportelli linguistici" e delle pressioni di altre comunità linguistiche che sono rimaste escluse dalla legge, ha dato la notizia che il comitato paritetico ha concluso il suo lavoro riguardo la definizione dei comuni sloveni e quindi del territorio in cui va applicata la legge 38/2001. E ciò dovrebbe favorire l'applicazione della legge dopo l'emanazione del relativo decreto da parte del Presidente della Repubblica. (m.c.) leggi a pagina 4 Speter, občinska dvorana nedelja, 11. decembra ob 14.30 ZAKLJUČNA PRIREDITEV OB 20-LETNI DEJAVNOSTI DVOJEZIČNEGA SOLSKEGA SREDISCA V programu predstavitev publikacij, izdanih ob 20-letnici dejavnosti. Sodeloval bo šolski zbor "Mali lujerij” pod vodstvom prof. Davida Clodig. V Beneški galeriji bodo na ogled jaslice 5. razreda. Alla fiera del libro a Lubiana C’è stata una risposta straordinaria alla proposta dell’Istituto per l’istruzione slovena - Zavod za slovensko izobraževanje di San Pietro che ha organizzato una gita a Lubiana in occasione della tradizionale fiera del libro. Sabato 3 dicembre sono infatti partiti alla volta della capitale slovena ben tre autobus. Moltissimi i genitori con bambini che hanno visitato la fiera del libro al Cankarjev dom dove si sono presentate tutte le case editrici slovene, comprese quelle delle minoranze slovene - tra queste anche la coop. Novi Matajur e la ZTT di Trieste. Notevole per dimensioni e qualità la produzione libraria slovena dedicata ai bambini. La gita è stata naturalmente anche l’occasione per visitare Lubiana. segue a pagina 6 Na sedežu Kinoatelje v Gorici so prejšnji teden predstavili projekt “Videošivalnica obmejnega spomina”, ki je financiran iz programa Phare. BERI NA STRANI 7 Pridita v Spietar na naš božični targ! Lansko lieto na parvem božičnem sejmu v Spietre je bluo veselo an živahno Cajne, pletenice, posode iz lesa, nogavice an druge reči iz vune na ruoke narete, idarske čipke (pizzi al tombolo) an podobe svečeniku na liesu, panjske končnice... vse nareto z naravnimi materiali. Domače an zdrave dobruo-te, ki jih pardielajo naši kumetje, od siera do medu. An potle še dielca z božičnimi motivi, ki jih napravjajo naši te mali po šuolah... Vse tuole an še puno liepih an dobrih stvari lahko ušafate na prodajni razstavi “Stara diela za današnji Božič”, ki bo v nedieljo 11. decembra v Spietre na placu tuk so šuole od 10. ure zjutra, dokler se na nardi mrak. Poskarbiel so tudi za dobro voljo, saj bojo že zjutra godle ramonike. Tisti, ki Zeli preživiet an dan v domači božični atmosferi an že misli na darila za praznike, naj ne zamudi tele parložnosti za šenkat svojim najdražjim kiek zaries posebnega an domačega. Beneški božični trg (mercatini di Natale jih kličejo drugod), se je rodiu lansko lieto na pobudo prò loco Nediške doline, ki ga lietos spet parpravja s pomočjo Gorske skupnosti Nadi-ških dolin, špietarskega kamuna an Kmečke zveze iz Nadiških dolin. Kar je trieba še posebej pohvalit ni samuo pametna ideja valorizat tiste, kar se diela an pardiela tle par nas. Pametno je bluo povezati v tel projekt vse tiste, ki imajo kiek za ponudit. Takuo lietos sodelujejo obartniki, umetniki an kumetje iz naših dolin an še Auser, Camp iz Brišč, Caritas, špietarska fara an še vsi vartci an šuole naših dolin. Kar smo vsi kupe rata zaries liep an veseu Božič. Takuo ku lansko lieto smo se povezal tudi z našimi sosiedi an parjatelji iz Soške doline. An tudi oni kupe s Turistično zvezo Gornjega Posočja pridejo dol v Spietar z liepimi an dobrimi rečmi. Kar je lepuo je, de pridejo tudi otroc, ki hodejo v osnovno Suolo v Kobarid. Vsi kupe smo buj močni, buj zanimivi an imamo tudi vič za ponudit. Sarà Raffaella Zorza a coordinare il comitato che si definisce trasversale e apolitico Contro l’elettrodotto azione transfrontaliera }uasi certa la data di sabato 17 per un dibattito organizzato dal Comune di Stregna Prende corpo il comitato transfrontaliero che intende opporsi alla realizzazione dell’elettrodotto, progettato lungo la direttrice Okroglo-Udine, che dovrebbe attraversare anche le Valli del Natisone. L’incontro che si è tenuto giovedì le dicembre a S. Leonardo è servito a sensibilizzare le associazioni locali sull’argomento ed a porre le basi per un’azione che si preannuncia non facile. D comitato ha intanto trovato u-na coordinatrice, Raffaella Zorza, ha chiarito la sua natura trasversale e apolitica ed ha annunciato un incontro con le amministrazioni locali, prima di Natale, per lanciare la petizione che dovrà dare peso agli intenti del comitato. Durante l’incontro Jožica Strgar, rappresentante della comunità di Kam-breško, ha fatto sapere di aver chiesto un incontro con il ministro sloveno Podobnik e che nei prossimi giorni a Nova Gorica dovrebbe tenersi una riunione tra i partners (Eles per la parte slovena, Grtn per quella i-taliana), occasione per far sentire la propria voce. Si terrà quasi certamente sabato 17 dicembre, a Tribil superiore, infine, un dibattito sulla questione deH’elettrodotto organizzato dal Comune di Stregna. Per la conferma della data manca solo la certezza della presenza di un rappresentante dell’Eles. KUPM0 |6f CIČM 1^' n£(U Abbi* Z. Revmi rue Ch. Dupr H , 17 CHAULIKUI. Kar človek preberè tele novice petdeset liet stare, parvo, kar se vpraša je, kam je šu podbunieški kanmn, kam so se zgubil ljudje. Donašnji dan jih je dvakrat manj: zadnji dan dičemberja lieta 2004 jih je bluo J174. Buog se nas usmil! SOVODNJE PeCnije Jamarji v vasi Iz Čedada so paršli v našo vas jamarji, ki se interesajo za jame pod zemljo. Pri nas sta dve jame, “Velika luknja” in “Mala peC”. Pravijo, da vCasih se pokaže v mali peci ogenj, ki nobedan ne vje, kuo nastane. Sada so šli Cedajski jamarji pogledat noter. V jami so ostali veC ur. Kadar so paršli ven, so pamesli s seboj zobè od adne stare živali, ki je izumrla Ze od tega veC tisoC liet! - sept.l okt. 1956 - Naše dikle Zadnje Case nimar manj naših puobu an mož pride v Belgijo. So zaCel hodit v Ger-manijo, kier vidijo, de belgijanske jame so previe nagobame za zdravje. Da se zgliha, pa je nimar vic naših čeč, ki hodijo služit v belgijanske družine. Tu v Belgiji buojše zaslužijo, ku v Italiji. Jih tudi buojš spoštavajo, zak dobre in pridne dikle se v Belgiji težkuo ušafajo. Naše CeCe vičkrat pravijo, da tam doma je trieba koš nositi in puno dielati. Je ries, de pri nas mora tudi žena puno dielati. A vse, kar je pri nas, tudi ni slabo. An vse kar se sveti, ni zlatuo. Hvala Bogu, de naše CeCe znajo dielat! To je velika dota, ki jo nese CeCa po svietu, Ce zna dielati! * * * PODBONIESAC Kolko jih živi po vaseh Ker iz podbunieškega kamuna je puno dielucu v Belgiji, jim zapišemo, kulku duš živi v vsaki vasi tega kamuna: Stupca 95 duš, Loh 70, Linder 55, Po-dboniesac 114, Malin 25, BrišCa 140, Peru-ovca 10, BroCjana 20, Zejci 32, Domejža 85, Bizont 26, Krancove 30, Pokovac 11, Lahove 16, Klavora 62, Osjak 47, Butera 47, Obala 47, PodvaršC 41, Zapatok 56, Kau 171, Cmivrh 411, Laze 124, Kras 63, Spanjut 36, Varh (Spinjon) 84, Dorboli 28, Flormi 48, Stonderj 20, Barca 4, Tuomac 30, Sturmi 39, Uodnjak 49, Skubini 40, Orjehuja 6, JuretiCi 107, Marseu 101, Poce-ra 40, Brdo 82, Klin 9, Zorza 64, Jerebi 52, Medveš 90, Spehuonja 48, ErbeC 122, Gorenja vas 78, Pačejda 91, Scigla 151, Tar-Cet 198, BijaCa 93, Landar 51, Sosnje 40, Cedarmaci 16, Parmierci 13, Kocijanci 58. V vseh 55 vaseh kamuna živi 3.686 duš. - nov. /dec.1956 - 4 novi mata j ur četrtek, 8. decembra 2005 Aktualno Giorgio Banchig e Bruna Dorbolò in compagnia del presidente del Confemili Domenico Morelli e di Gianpiero Boschero, occitano, nel parco di villa Malfitano, dove si è svolto il convegno Legge 482, a Palermo emersi aspetti positivi e carenze dalla prima pagina L'argomento è stato ripreso dal ministro per gli Affari regionali Enrico La Loggia che riguardo all'attuazione della legge 38 ha ammesso di non essere ancora riusciti a definire completamente il territorio, auspicando di portare a termine la questione. Riguardo alla legge 482 ha affermato che ha prodotto buoni risultati, ma deve essere adeguata e aggiornata con il contributo delle minoranze linguistiche. La legge dovrà anche istituzionalizzare la Conferenza permanente delle minoranze linguistiche che, anche in mancanza di strumenti legislativi, è già stata convocata a Roma per il mese di gennaio. Gli sportelli linguistici il loro impatto nell'ambito delle comunità, tema centrale del convegno, è stato trattato dai rappresentanti di tutte le minoranze che hanno espresso unitariamente un giudizio positivo per l'impiego effettivo della lingua, il numero di contatti con i cittadini anche tramite la produzione e la diffusione di materiale anche informatico ed il supporto all'insegnamento delle lingue minori. Il problema posto da alcuni è quello del mantenimento di tale servizio quando verranno a mancare i fondi della legge. Da segnalare in particolare la cospicua produzione di materiale in lingua sarda che va dai biglietti di autobus e parcheggi bilingui, alla cartellonistica, a cartelli segnaletici di vario genere, menù, materiale didattico e altro. Fra gli interventi inlroduttivi al convegno quello di Domenico Morelli, presidente del CONFEMILI, Comitato Nazionale Federativo Minoranze Linguistiche in Italia, che ha e-spresso un giudizio positivo anche per l’effetto prodotto dalle iniziative finanziate che hanno dato prestigio alle lingue minori e orgoglio a migliaia di persone. Sono state iniziative che hanno coinvolto enti, università ed anche associazioni che purtroppo non godono di una copertura diretta delle attività da parte della 482 e che, secondo Morelli, dovrebbero essere inserite in virtù di articoli già compresi nella legge. Un altro punto che andrebbe attuato prima del termine della legislatura è la ratifica della Carta europea delle lingue regionali e minoritarie del Consiglio d'Europa attualmente ferma al Senato. Questo argomento è stato ripreso anche dalla relazione di Bojan Brezigar, esperto del Comitato per le minoranze linguistiche, che ha anche posto il problema della completa attuazione della legge 38 che tutela gli sloveni del Friuli Venezia Giulia. Nel suo intervento ha anche sottolineato la necessità di una legge che tuteli la lingua e la cultura Rom, mentre per quel che riguarda la 482 ne ha illustrato i punti positivi e le carenze evidenziando gli a-spetti fondamentali della tutela che sono: l'uso della lingua nella pubblica amministrazione, l'insegnamento delle lingue minoritarie e la presenza della lingua nei mezzi di informazione. Oltre a Brezigar al convegno hanno partecipato altri esponenti della comunità slovena e precisamente il presidente del comitato paritetico Rado Race, Emidio Sussi, direttore dello Slori e per la provincia di Udine Giorgio Banchig, Marina Cemetig e Bruna Dorbolò. (m.c.) ZELENI f LISTI [Pyr Ace Mermolja Spet o pomenu državljanstva Besede, ki jih bom zapisal, ne veljajo samo za videmsko pokrajino, vendar izhaja Novi Matajur v Čedadu, kjer je obravnavan problem Se kako prisoten. Gre za star in danes že banalen nesporazum. Je pa trdovraten kot hrast, ki kljubuje stoletjem, snegu in vetru. Italijani, Furlani in tudi Slovenci bi se dokončno morali zmeniti, kaj pomenijo izrazi naro-dnost-nazionalità, državljan-stvo-cittadinanza, knjižni je-zik-narečje, lingua letteraria-dialetto. PiSem to, ker mnogi Se danes skušajo manipulirati s temi izrazi s ciljem, da zapostavijo tako Slovence kot Furlane. Dogaja se celo, da skuSa-jo nekateri Furlani zapostaviti same sebe in se prikazati kot neke čudaške Italijane, ki govorijo italijanski dialekt, ki ga ni, ker gre za furlanSčino. Zadeve so zelo jasne oziroma, namen zmede je jasen. Cilj referenduma v Reziji je želel povzročiti Se večjo zme- do med državljanstvom, narečjem in jezikom v politične namene. To je storil na zelo preprost način in podtaknil ljudem naslednjo misel: ko bi bila rezijanSčina slovenski dialekt, bi pomenilo, da so Rezijani Slovenci in da posledično ne pripadajo Italiji, ampak državi Sloveniji. Bili naj bi kot nekakšni priseljenci ali pa izdajalci. Če pravilno uporabljamo izraze, je zadeva povsem drugačna. RezijanSčina je slovensko narečje. Rezijani pa ostajajo italijanski državljani, saj državljanstvo v sodobnem smislu ne pomeni à priori pripadnosti čisto določenemu narodu ali veri. To je bil koncept nacionalne države, ki je temeljila na enačbi: ena država, ena narodnost in en teritorij. TakSno pojmovanje Se obstaja in je v preteklosti rodilo vojne, etnične čistke, deportacije in Se druge vrste nasilja nad človekom. Državljan je tisti, ki živi v določeni državi, A Cividale il calendario egli “Itinerari Opera/’della Sonisi Due iniziative culturali a Cividale in vista delle festività natalizie. Mercoledì 14 dicembre, alle 18.15, nell’aula magna del liceo “Paolo Diacono” si terrà la presentazione del calendario 2006 della Banca di Cividale dedicato alla chiesa di San Giorgio in Vado. Interverranno Lorenzo Favia, Paolo Casadio e don Oscar Morandini. Sabato 17 dicembre, alle 18, nel salone della Società operaia, in foro Giulio Cesare 15, verrà invece presentato “Itinerari Operaj”, un percorso nella storia moderna e contemporanea della Somsi e di Cividale. ima osebne dokumente te države ter spoštuje državljanske dolžnosti in uživa pravice, enako kot ostali. Italijanska ustava jasno dopušča lastnim državljanom različne narodne in verske pripadnosti. Če sem Slovenec v Reziji ali Furlan v Codroipu, mi to niti za trohico ne jemlje državljanskih pravic ali pa me postavlja kam drugam. V nekaterih beneških občinah je pri pisanju statutov prišlo do diskusij glede terminov slovensko narečje in slovenščina (mišljena kot knjižni jezik). V videmski pokrajini in Benečiji je to tako: večina ljudi iz beneških vasi pozna beneška narečja, ki se med sabo razlikujejo. Nekateri poznajo tudi knjižni jezik, berejo slovenske knjige in znajo govoriti po slovensko. S tem pa ostajajo “in toto” italijanski državljani. Če zase menijo, da so slovenske narodnosti, to ne pomeni, da bi morali v Slovenijo, ali da želijo “raztegniti ” slovensko državo v beneške doline. Ne, oni so Slovenci z italijanskim državljanstvom, kot so to Nemci na Južnem Tirolskem ali Francozi v Dolini Aoste. Slovenec se lahko čuti, kdor govori slovensko narečje ali pa knjižni jezik, kar pa ga ne postavlja v neko drugo državo in državljan-■ stvo. Nikogar ne izda, ampak z ohranjanjem lastnega jezika in identitete uživa pravico, ki mu jo najprej daje kot državljanu italijanska ustava, nato pa zakoni za jezikovne skupnosti in za Slovence. Isto velja za Furlane. Če se poenotijo v skupnost, ki bo podobna narodni, to še ne pomeni, da bodo hoteli imeti svojo državo ali kaj podobnega. Kot Slovenci in drugi bodo živeli, kjer so, kot Furlani in italijanski državljani. Zadeve so skrajno preproste, vendar jih nekateri nacionalisti trdovratno odklanjajo, kot odklanja grešnik dobro. In una conferenza espressa amarezza per la previsione dello schema di bilancio 2006 La protesta dei corregionali all’estero: “Dalla Regione un taglio netto ai fondi” Un taglio netto di 300 mila euro sul Fondo regionale per gli interventi a favore dei corregionali all’estero, dai 1.750.000 euro del bilancio della Regione 2005 ad una previsione di 1.450.000 per gli anni 2006-2008. Incredulità ed amarezza sono state espresse dai corregionali di origine friulana, giulianodalmata e slovena residenti all’estero per queste penalizzanti previsioni dello schema di bilancio della Regione per il 2006 che tendono a ridurre i già inadeguati finanziamenti destinati agli interventi a favore di quanti vivono ed operano lontano dalla propria terra d’origine. Se ne è parlato sabato scorso a Udine durante una conferenza stampa alla quale hanno preso parte i rappresentanti del Comitato regionale dei corregionali all’estero Dario Rinaldi (Presidente dei Giuliani nel Mondo), Luigi Lucchini (Presidente EFASCE), Gino Dessi per l’Ente Friuli nel Mondo, Cesare Costantini (Direttore dell’ERAPLE-ACLI), Dante Del Medico e Renzo Matte-lig (Presidente e direttore dell’Unione Emigranti Sloveni) ed Elvio Ruffino (Presidente dell’ALEF). Soltanto realizzando efficaci politiche di sostegno e di collaborazione - hanno affermato i membri del Comitato - e con ciò corrisponden- do alle aspettative dei corregionali all’estero, ed in particolare a quelle espresse dalle nuove generazioni dei discendenti, è possibile assicurare un futuro alle comunità presenti nel mondo, mantenendo vitale ed aggiornato nel tempo il prezioso patrimonio di presenza sociale e culturale e valorizzando le opportunità e le risorse che esse hanno rappresentato e rappresentano per lo sviluppo del ruolo internazionale del Friuli Venezia Giulia e delle iniziative di cooperazione promosse dalla Regione. L’avvio di un serio rilancio delle politiche nel settore - hanno anche rilevato - quale segno concreto di conside- razione nei riguardi dei corregionali all’estero, appare tanto più urgente in relazione alle profonde trasformazioni in atto in molti contesti sociali ed economici in cui sono inserite ed operano le nostre comunità presenti nei vari Paesi, ai fenomeni connessi alla globalizzazione, alle notevoli iniziative poste in atto da altre Regioni italiane. Oltre ad aver ricordato gli interventi prioritari già indicati alla Regione dal Comitato regionale dei corregionali all’estero, i rappresentati degli enti hanno rimarcato come la recente significativa presenza del Presidente della Regione, Riccardo Illy, a Toronto ed il positivo rapporto avuto in tale occasione con le comunità friulana e giulianodalmata, con l’approfondimento e con il riconoscimento di esigenze e proposte, con la confermata considerazione per le attività e le aspirazioni dei corregionali all’estero, rappresentano un motivo di speranza e di fiducia per una immediata inversione di tendenza. Questo rispetto ad una situazione che non può che generare incomprensione e disagio e che contraddice i doveri di solidarietà che la Comunità tutta del Friuli Venezia Giulia, tramite la Regione Autonoma e tutti gli altri enti ed istituzioni locali, deve concretamente manifestare, con iniziative adatte ai tempi, nei riguardi delle Comunità dei corregionali presenti in tante parti del mondo. Il problema è stato affrontato successivamente in un incontro che il Comitato ha avuto con l’assessore regionale all’emigrazione Roberto Antonaz. RICORDANDO JOLE DE CILLIA Lunedì 12 dicembre, a Savalons di Mereto di Tomba, l’Anpi provinciale di U-dine e l’Istituto Friulano per la Storia del Movimento di Liberazione ricordano la par-tigiana Jole De Cillia Paola. L’incontro è previsto a Savalons alle 10.30, nella piazza a lei dedicata; alle 11 ci sarà il saluto del sindaco Andrea Cecchini, cui seguirà l’orazione ufficiale, tenuta dal prof. Alberto Buvoli. La visita in cimitero concluderà la cerimonia, che in caso di maltempo si terrà nella sala consiliare del Comune di Mereto di Tomba. Jole De Cillia era nata ad Ampezzo nel 1921 da madre camica e padre originario di Savalons. All’inizio degli anni Venti la famiglia si trasferì in Francia dove Jole frequentò le elementari e le medie, conseguendo il diploma di infermiera. Allo scoppio della guerra rientrò in patria e trovò lavoro presso la chnica Quarantotto di Udine e poi al Forlanini, dove conobbe Fidalma Garosi e assieme a lei decise di partecipare all’attività partigiana. Ormai nota, per evitare l’arresto fu inviata nella zona di Spilimbergo, poi a Castelnuovo del Friuli, in Camia, dove conobbe l’amore della sua vita, Giannino Bosi Battisti, militare convertito alla causa partigiana. La relazione tra i due fu vissuta in clandestinità: i rapporti tra i due sessi in generale non erano ammessi. La De Cillia operò nella Zona Libera della Camia, facendo parte della Giunta di Governo e collaborando al giornale clandestino La donna friulana. Dopo il rastrellamento nazifascista dell’inverno 1944, Paola e Battisti furono tra i partigiani che rimasero in zona, difendendo valorosamente le postazioni. Caddero insieme nella zona di Palcoda il 9 dicembre, uccisi dai fascisti della X Mas. Nel 1957 a Paola fu conferita la medaglia d’argento al Valor Militare. Aktualno Občni zbor prò loco bo 12. Antonio De Toni V občinski dvorani po-dbonieške občine bo v ponedeljek 12. decembra redni občni zbor turističnega društva prò - loco Nediške doline, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Občine Podbonesec. Dela se bodo začela ob 20. uri s poročilom predsednika Antonija De Tonija o delovanju v letu 2005 s posebnim poudarkom na Inter-reg projektu Poti miru, na projektu Od me-je, ki združuje več društev vzdolž vse slovensko-italijanske meje v naši prokrajini ter seveda na delovanju urada, ki ponuja turistične informacije. Njegovo izvajanje bo s poročilom o obračunu za leto 2005 dopolnila blajaničarka Laura Birtig. V drugem delu občnega zbora bodo v ospredju program delovanja v letu 2006, predračun in plačevanje članarine za leto 2006. Po občnem zboru se bodo člani in vostvo prò - loco Nediške doline pomaknili k Škofu in v prijateljski atmosferi si voščili za skorajšnje božične in novoletne praznike. prossimi appuntamenti per il gruppo folkloristico Val Resia a Pordenone e Lubiana I balli resiani conquistano anche il pubblico della capitale Sabato 26 novembre, il gruppo Folkloristico “Val Resia”, insieme con i Danze-rini di Aviano “F. Angelica” ed i Canterini Danzerini Romagnoli, si è esibito al Teatro Orione in Roma, nello spettacolo folkloristico “Folklore specchio dell’anima regionale” organizzato dall’UFI (Unione Folklorica Italiana) e dal Fogolar Furlan di Roma. Il gruppo, guidato dal presidente Maurizio Di Lenardo, ha presentato le tipiche danze resiane con una decina di coppie vestite nei costumi tipici rappresentanti la ragazza giovane, la donna sposata, la vedova, il giovane, la persona facoltosa e le maschere carnevalesche “Te lipe bile maškire”. L’uscita a Roma ha dato la possibilità al gruppo anche di visitare la capitale. Nella mattinata di domenica, infatti, accompagnati da Francesco Madotto, corazziere del Quirinale in quiescenza, i danzerini resiani hanno avuto modo di visitare il palazzo presidenziale. Qui Francesco Madotto, resiano, ha svolto per quaranticinque anni il Foto ricordo in costume e poi tutti insieme in centro a Roma suo servizio raggiungendo i massimi vertici nel Corpo dei Corazzieri. Sempre in mattinata, il Gruppo ha visitato il centro di Roma ed ha partecipato alla funzione dell’Angelus in Piazza S. Pietro. Dopo l’impegno romano, il gruppo Folkloristico “Val Resia” è atteso giovedì 8 dicembre a Ravosa di Povolet-to, sabato 11 dicembre a Pordenone e sabato 17 dicembre a Lubiana. (LN ) Humanitarna akcija v Kobaridu Solidarnost Sredstva bodo zbirali za Pakistan V soboto, 10. decembra 2005, ob 18.00, bo v Kulturnem domu v Kobaridu organizirano predavanje ekstremnega alpinista Tomaža Humarja. To priložnost bodo združili s humanitarno La comunità di Mersino anche quest’anno Un calendario per solidarietà Nel pomeriggio di domenica 4 dicembre presso la Casa di riposo ”G. Sir-ch" di San Pietro al Natiso-ne, si è svolta una festicciola con gli ospiti della struttura, organizzata dagli abitanti di Mersino. Presenti il presidente della casa di riposo Giuseppe Chiabudini ed il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš. L'occasione per questo incontro è stata la presentazione del nuovo calendario "Mersino 2006" e la consegna del ricavato del calendario dell'anno passato, due poltrone e attrezzature mediche sono stati donati ai responsabili della struttura. Il presidente Chiabudini ha elogiato per questi preziosi doni tutti i presenti. Sorpreso positivamente ed orgoglioso, per quello che hanno saputo e si ripropongono di fare spontaneamente i suoi concittadini, il sindaco Domeniš, che ha constatato la validità dell'iniziativa degli abitanti della piccola frazione. Rammarico invece tra i presenti per la mancata presenza di un rappresentante dell'amministrazione pubblica locale. C'è stata quindi la presentazione del nuovo calendario da parte di Lucia Carlig, del fotografo dell'opera il dott. Rino Fantini e della ragazza copertina signora "Susanna". Nell'occasione si è saputo che i proventi del calendario Marsino 2006 saranno devoluti al Camp di Brischis. akcijo zbiranja sredstev za Pakistan, kjer se je pred nedavnim zgodil katastrofalni potres s posledicami, ki bodo to državo zaznamovale za nekaj desetletij. Ob reševanju alpinista Tomaža iz gore Nanga Parbat, se je Pakistan izkazal v tisti, najbolj človeški luči. Ob tem dogodku je slovenski alpinist spoznal veliko pomembnih in vplivnih ljudi preko katerih lahko zdaj pomaga tudi on Pakistanu in seveda z njim tudi tisti, ki bodo pristopili k tej akciji. Gorska skupnost Ter, Nediža, Brda podpira tudi kulturne dejavnosti in v tem okviru seveda tudi knjižne izdaje. V tem okviru in s finančno podporo tudi Občine Bardo bo v kratkem izšel slovar terskega dialekta. Pripravil ga je Dino Del Medico, ki se je v zadnjih letih precej ukvarjal z izročilom beneških Slovencev. Doslej se je trudil ovrednotiti posebnost in bogastvo nadiške, terske in rezijanske kuhinje. Med knjigami, ki jih je objavil na to temo naj omenimo delo “Bardo -Lusevera, jesti po našem”, Slovar terskega dialekta v kateri je zbral številne recepte iz visoke Terske doline, ki so zelo izvirni in se precej razlikujejo od furlanskih a tudi od tistih iz sosednjih slovenskih krajev. Se prej je izšla knjiga o receptih iz Nadiških dolin, v pripravi pa je knjiga posvečena rezijanski dolini. Tokrat je Dino Del Medico svojo poznost usmeril na jezikovno bogastvo svojega rojstnega kraja in pripravil za objavo slovar terskega dialekta. V njem je zbral več kot dvanajst tisoč besed. Delo, ki je sedaj v tisku, bodo v kratkem predstavili v javnosti. Canzoni che nascono a Clodig E’ uscito da pochi giorni il primo cd di Marco Mos-suto, alias Marcho’s. Marco vive da alcuni anni a Clodig e alterna l’attività di musicista a quella di operatore sociale. Proprio il suo lavoro "ufficiale” è alla base di alcuni dei brani del cd e tra questi spicca “L’assistente sociale”, un brano che sta a-vendo un grande successo nei circuiti radio indipendenti e, sicuramente, tra poco non solo in quelli. II disco, il cui titolo è “...ed ovviamente il tempo passa...” è edito dalla Maca- corecords, una piccola etichetta che segue musicisti vicini all’ambiente dei centri sociali, veri e propri laboratori di suoni e stili del domani. Marco, fior di musicista, è autore dei testi, semplici e geniali, basati sull’uso dello slang quotidiano ed è anche autore ed esecutore delle musiche. Sono canzoni che nascono a Clodig e che portano il respiro ironico di un’inquietudine non localizzabile tipica delle metropoli come delle periferie più isolate. Il disco di Marco (secondo da destra nella foto) “Marcho’s” Mossuto lo si può richiedere direttamente presso l’editore info@maca-corecords.com o ancor più direttamente presso l’autore, con tanto di dedica! (a.z.) 6 novi matajur ______________________ rx • • - • • r • 7 7 • četrtek, 8. decembra 2005 Knjižni sejem v Ljubljani Iz Spetra in Čedada nas je šlo zares dosti na knjižnji sejem v Ljubljano, proti večer smo se poskusili tudi fotografirati. Spodaj kotiček slovenskih založb iz Italije matajur Dmilvo slovenskih pisateljev Sekcija a mladinsko književnost • omSid«va 12 1000 LJUBLJANA '•JuWjaM.dne05.09. 2005 Jmja Vidmar, predsednica ^ * m'adnt.sko knjtfevnosi V nedeljo, 4. decembra se je v Cankarjevem domu v Ljubljani zaključil 21. knjižni sejem, ki je bil odprt obiskovalcem štiri dni. Največjo slovensko knjižno prireditev poznajo tudi Benečani, ki jo že par let obiskujejo. Letos so se v soboto odpeljali iz Benečije v Ljubljano kar trije avtobusi. Obiskovalci iz naših krajev so si lahko ogledali tudi pult z oznako P-14 nasproti kavarne, kjer so svoje knjige razstavljale tri založbe iz Trsta in Čedada. Svojo letno bero so tako predstavile založbe Mladika, Založništvo tržaškega tiska in Zadruga Novi Matajur. Mohorjeva družba iz Gorice je svoje knjige predstavila v okviru mohorjank iz Slovenije, Celovca in pač iz Gorice. Knjižni sejem je velika izložba in pravi vrtiljak dogodkov, predstavitev, pogovorov z avtorji itd. Tako so tri založbe iz zamejstva imele skupno predstavitev knjig v petek, 2. decembra, dan prej je svojo bero posebej predstavila založba Mladika, ki izdaja knjige in istoimensko revijo. V petek je Založniš- Tri založbe iz Čedada in Trsta na knjižnem sejmu v Ljubljani tvo tržaškega tiska po skupnem nastopu posebej predstavilo knjige in portrete štiri naših pomembnih osebnosti in sicer: pisateljico Marico Nadlišek (delovala je konec 19. stoletja), antifašista in tigrovca Zorka Jelinčiča, letošnjo uspešnico Lide Turk Zora in pričevanja Izidorja Predana. Vseh predstavljenih knjig ne moremo zabeležiti in predstaviti, zato bomo naredili in zapisali le krajši izbor, ki bo zanimiv za širše bralstvo iz Benečije. Ker smo Novi Matajur, je prav, da predstavimo najprej, kar je nastalo iz naše malhe. Mislimo na otroško revijo Galeb in na vse, kar ob reviji še vzklije. Urednica Galeba Majda Železnik je predstavila letošnjo bero, na predstavitvi pa je bil tudi odgovorni urednik Igor Gabrovec. Tako je Majda Železnik naglasila, da letno izdide 10 DESE"rN' 4K r; PR* PO V Ljubljani so predstavili tudi knjigo pričevanj Izidorja Predana. ... m pisem Zorka Jelinčiča iz ječe, z naslovom “Pod rdečim svinčnikom” Ze pol stoletja z mladimi! , (. V reviji objavljajo najbolj znani in priljubljeni pisatelji in pesniki ter vrhunski ilustratorji z obeh strani ‘meje’. Od septembra do junija 10 krat na 56. barvnih straneh: • izvirne pravljice, zgodbe, poezije • poučne vsebine, uporabne v Soli • strani za razvedrilo: kritanke, uganke, dopolnjevanke, igre, strip... • rubrika za starSe in Solnike z nasveti psihologinje • več strani za otroško ustvarjalnost: Solarji piSejo in riSejo samo za 21 € plačilo v decembru In Se ugodnosti, ki jih nudi založba Zadruga Novi Matajur: « za prvošolce je revija brezplačna • v družinah z več Šoloobveznimi otroki: eno plačilo naročnine za več izvodov • vsak mesec bogate knjižne nagrade • 100 Galebovih knjig za naročnike (žrebanje v mesecu maju) • 50 knjig za Šolske knjižnice (za 10 Sol z največ naročniki) številk Galeba, pri reviji pa sodelujejo priznani avtorji od Maribora do Trsta in Benečije. Gre predvsem za pisce in ilustratorje. Na sejem je Galeb prinesel tudi štiri knjižne novosti. Knjigo Trije Palčki je napisala Stefka-Kac Mam, ilustrirala pa jo je Ana Zavadlav. Zgodba Reševanje male ja-zbečarke je izpod peresa plodne tržaške pisateljice Eveline Umek, knjigo je ilustriral Marjan Manček. Pri založbi Mladiki je Evelina Umek izdala tudi povest Frizerka. Nadalje: stalni sodelavec Galeba Marko Kravos in ilustrator Adriano Janežič predstavljata zgodbo Podkovani zajec in modra oslica. Tatjana Kokalj je napisala Prigode z repkom, ilustrirala pa jih je Ana Zavadlav. V pripravi je knjiga Miroslava Košute Kriško Kraške z ilustracijami Klavdija Palčiča. Delo bo izšlo ob skorajšnji (prihodnje leto) 70-letni-ci rojstva znanega kriškega pesnika, dramatika, prevajalca in esejista ter sodelavca Galeba. O Galebovem šolskem dnevniku smo že pisali. Na sejmu je bila na razpolago tudi zadnja številka Novega Matajurja. "Kup" je kmalu izginil. Ko sem po predstavitvi šel po kavo, sem "zmotil" barmana, ki je z dokajšnjim zanimanjem listal naš Novi Matajur... Iz bere ZTT moramo omeniti romansirano pričevanje iz fašističnega in vojnega obdobja Zora. Knjigo je napisala Lida Turk, Književni listi ljubljanskega Dela so temu delu posvetili celo stran. Lida Turk je zbrala tudi radijska pričevanja Izidorja Predana - Doriča z naslovom Desetnjak Dorič pripoveduje. Knjigo sta izdala Sklad Dor-če Sardoč iz Gorice skupaj z ZTT in v sodelovanju z Zadrugo Novi Matajur. Uvodno beležko je takore-koč na smrtni postelji zapisal pesnik, dramatik, gledališki in radijski delavec Filibert Benedetič. Spremni esej je prispevala Jole Namor. Knji- ga prinaša in obdela radijsko izpoved (Radio TS A) Izidorja Predana. Znani beneški kulturni delavec, pisatelj, dramatik in nenazadnje urednik Novega Matajurja Dorič je v razgovorih z Lido Turk pripovedoval o nepopisni revščini, v kateri je kot otrok živel, govoril je o svoji tesni vezi z materjo, o svojih kulturnih in političnih izbirah itd. Knjiga je dragoceno branje tudi in predvsem za mlade generacije, ki tistih časov ne poznajo. Omembe vredna je nedvomno knjiga Pod rdečim svinčnikom, ki prinaša pisma iz ječe antifašista in tigrovca Zorka Jelinčiča. Z delom se je pet let ukvarjal Žarko Rov-šček. Na sejmu je knjigo predstavil Jelinčičev sin Dušan. Zorko Jelinčič je doživel prvi tržaški proces, ki je leta 1930 na smrt obsodil štiri mlade slovenske antifašiste (bazoviški junaki). Jelinčiča pa so od leta 1930 do leta 1939 zaprli v ječah v San Gimignano in Civitavecchia. V letih 1940-1943 pa so ga internirali v taborišče v Isemii. Pisma so kronološka. Razbiranje pa je bilo težavno, ker jih je Jelinčič zaradi stroge cenzure pisal v italijanščini, nekatere odstavke pa enigmatično, ker je skušal povedati določene zadeve, ki bi jih cenzor, ki je pisma bral, drugače črtal. Pri založbi Mladika je med ostalimi izšla nova knjiga Pavleta Merkuja Od babe do smrti. V njej so izbrani slovenski izrazi, ki s časom gredo v pozabo ali pa celo izumirajo. Odmevala bo tudi knjiga Milana Gregoriča Ljudje mojega časa, saj ji bo "pomagala" vseslovenska polemika, ki jo je sprožila nepodelitev ter sledeča afera Kocijančičeve nagrade, ki naj bi šla Gregoriču, a je to razdelilo slovensko žirijo, politiko in javno mnenje. Vsekakor so se zamejske založbe po svojem tretjem skupnem nastopu na Knjižnem sejmu v Ljubljani "utrdile" in za obiskovalce ne pomenijo več eksotike, kot so to ob prvem nastopu. Nedvomno je to korak naprej in priznanje za velik trud, ki je pogostokrat brezplačen. (am) četrtek, 8. decembra 2005 Svetovni dnevi slovenskega filma v Vidmu V okviru 100-letnice slovenskega filma je Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani organiziral projekcije štirih slovenskih filmov. S tem projektom so si pobudniki želeli širiti slovensko kulturo in slovenske filmske produkcije. Projekta se je udeležilo več kot 45 univerz po svetu, na katerih je slovenščina vključena v študijske programe. Tudi mi študenti z univerze v Vidmu, smo se udeležili pobude in so nam iz Ljubljane poslali informativno brošuro v slovenščini. Prevedli smo jo v italijanščino v sodelovanju s študenti z univerz v Trstu, Padovi in Rimu. V brošuri so predstavljeni trije igrani filmi: Ples v dežju (1961) Boštjana Hladnika, Šelestenje (2002) Janeza Lapajneta, Kajmak in marmelada (2003) Branka Djuriča ter dokumentarni film Z vzhoda (2003) Mihe Knifica, ki smo si jih ogledali 21. in 22. novembra na našem oddelku za srednjeevropske jezike. Naši prevodi so bili v korist gledalcem in vsem udeležencem pobude, ki ne razumejo slovenščine. Veseli nas, da smo se udeležili takega pomembnega dogodka. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tistim, ki so si prišli ogledat filme in pa naši lektorici Federiki Bello. Giulia, Cristina, Simonetta, Stefano Meseca otuberja se je začela videoraziskava z naslovom “Videošivalnica obmejnega spomina”, projekt ki ga bo Zavod Kinoatelje iz Šmihela s podporo Evropske Unije realiziru drugo lieto an ki zadeva tudi naše kraje. Namen telega važnega projekta - ki so ga Aleš Doktorič an Mateja Zorn predstavila v Gorici - je dat muoč tisti zgodovini, ki je bla an je med ljudmi, ki živijo ob meji- Kuo se je živelo ankrat, ko tista meja je bla pru an “zid”, so se ljudi poznal na teli an na te drugi strani, so se srečeval, so dielal kupe? Na tele vprašanje bo skušala odguarjat Nadja Velušček, ki bo režiserka videofilma an ki je zbrala, za lokacijo, tele vasi: Rateče v občini Kranjska gora an Bela Peč-Fusine in Vairomana v II Kinoatelje ha concepito nel 2003 il progetto per un Centro audiovisivi Servizi interculturali e transfrontalieri. Partner sottoscrittori della proposta di progetto transfrontaliero sono stati per quanto riguarda la Slovenia la Biblioteca France Bevk di Nova Gorica, il Comune di Nova Gorica, il Goriški muzej, il Kulturni dom di Nova Gorica, la galleria municipale Mestna Galerija di Nova Gorica. Partner italiani invece sono la Biblioteca Statale Isontina, la Provincia di Gorizia, il Comune di Gorizia, il Kulturni dom di Gorizia, la Narodna in študijska knjižnica, il Dams Cinema. Il supporto tecnico al progetto è stato fornito dall’Euroservice di Trieste. V Gorici so predstavili projekt, ki ga bo Zavod Kinoatelje realiziru drugo lieto “Videošivalnica” tudi v naših krajih Med lokacijami na italijanski strani je Nadja Velušček zbrala Prosnid, Dreko an Tarbi Nadja Velušček, Aleš Doktorič an Mateja Zorn na predstavitvi projekta v Gorici Nella proposta di progetto il Centro si articolava come nodo informativo intercittadino tra Gorizia e Nova Gorica, punto di micropromozioni quotidiane di eventi, mostre, convegni, rassegne, personaggi, pubblicazioni, produzioni audiovisive, come punto di accesso a una documentazione web e audiovisiva ragionata, nonché come strumento di coordinamento, consulenza tecnica, formazione ed aggiornamento nel settore degli audiovisivi con specificità interculturale. Il luogo di realizzazione del progetto era stato individuato nel Trgovski dom a Gorizia. Nella prima metà del 2005 la Regione Friuli Venezia Giulia ha dato corso al finanziamento pluriennale del progetto (100.000 euro, il 75% sul un valore complessivo). L’inizio delle attività di organizzazione preliminare è stato fissato al le aprile 2005. La parte di esecuzione pubblica del progetto avrà inizio invece nel luglio 2006. A causa del mutare del contesto cittadino e intercittadino in questi anni e per la non disponibilità immediata del Trgovski dom, i partner, riuniti giovedì 17 novembre 2005, hanno preso in considerazione un riassetto delle attività previste, compatibilmente con gli obblighi nei confronti dell’amministrazione regionale e funzionalmente a quanto già si sta operando nel settore sul territorio soprattutto da parte delle amministrazioni locali. občini Trbiž, Robedišče v občini Kobarid an Prosnid v občini Tipana, Volče v občini Tolmin an Dreka v občini Dreka, Kombreško v občini Kanal an Gorenji Tarbi v občini Srednje. Kuo se vide, gre za “dvojne” lokacije. Projekt bo pre-stavu kraje, zgodbe ljudi, ki so živiel al šele živijo tam, kere so perspektive telih kraju, sadà ki spadajo pod skupno Evropsko unijo. Projekt je nastau tud iz prepričanja, da je potriebno ponovno šivat tiste vezi, ki jih je zgodovina targala. Na prvem srečanju s partnerji je biu predstavljen projekt, ki bo traju adno lieto, tuole pride ree, da bo konac luja 2006 doživeu suojo predstavitev prau v tistih krajih, kjer bo Nadja Velušček snemala. Projekt - vse bo koštalo vič al manj 55 taužint euru -je sofinanciran iz Skupnega sklada za male projekte, Program Phare CBC Slovenija / Italija 2003. K projektu so aktivno pristopili partnerji iz obeh strani meje: Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, društvo Kinoatelje iz Gorice, Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline, Kulturno društvo Ivan Trin-ko iz Čedada an Turistično rekreacijsko društvo Globo-čak iz Kambreškega. Al Ristori il concerto si terrà venerdì 9 L’Orchestra Sinfonica a Cividale ed a Gorizia L’Orchestra Sinfonica del Friuli Venezia Giulia toma a Cividale, venerdì 9 dicembre, alle 20.45, al Teatro Ristori, con un concerto di particolare fascino e suggestione. Con la direzione del maestro Michal Dworzynski, all’arpa la solista Elena Zaniboni, verranno eseguiti Sommerabend (Sera d’estate), di Zoltan Kodàly, il Concerto per arpa e orchestra, di Nino Rota e la Sinfonia n. 40 in sol min. KV 550, di Wolfgang Amadeus Mozart. Il programma proposto per la serata è particolarmente interessante e suggestivo. fi Concerto per arpa di Nino Rota nasce nel 1947 e va in prima esecuzione assoluta all’Auditorium RAI di Torino quattro anni dopo, con la direzione di Carlo Maria Giulini. La composizione è dedicata a Clelia Gatti Aldrovandi, una delle migliori arpiste italiane del secolo scorso. La Sinfonia n. 40 in sol min. KV 550, di Wolfgang A-madeus Mozart è stata definita Michal Dworzynski “una delle pagine mozartiane che nella sua somma bellezza è divenuta celeberrima, riesce a raggiungere uno stupefacente equilibrio "fra purezza dello stile e urgenza della comunicazione”. Ancora stilistica-mente influenzata dall’impressionismo francese, “Sera d’e-state”(1906), è la prima opera sinfonica di Zoltan Kodaly, scritta durante le vacanze estive sulla costa adriatica. Il concerto sarà replicato sabato 10, alle 11, al Teatro Bratuž di Gorizia. mfflm Usa ENERGIA PULITA per la tua casa e per la tua azienda. producendo da solo l'energia che ti serve e vendere quella in eccesso con un notevole incentivo. Aktualno A Stolvizza scende la stella, presepe vivente in paese Notte di Natale in Val Resia Sarà una notte magica quella del prossimo 24 dicembre a Stolvizza in Val Resia. Una grande stella di dimensioni enormi, 8,40 metri di lunghezza, 1,20 metri di altezza ed illuminata da quasi 800 lampadine, scenderà dal Pusti gozd (1275 m.) e raggiungerà la parte più alta del paese (575 m.). Uno spettacolo stupefacente che sarà seguito da tanti resiani ma anche da molti turisti che da alcuni anni ormai non vogliono perdere l’occasione per godere di una manifestazione così speciale. Una manifestazione che unisce l’aspetto spettacolare al clima di attesa e partecipazione tipico del Natale. Nella notte santa, intorno alle 21,45, la stella inizierà la sua lenta discesa tra le note di una dolcissima colonna musicale che accompagnerà in un crescendo di sensazioni ed emozioni tutto il suo tragitto. Dapprima un puntino luminoso in cima alla montagna e poi piano piano nella discesa si delineerà la stella in tutta la sua maestosità e luminosità per posarsi sopra il paese di Stolvizza. Alle o-re 22,30 ci sarà la messa di Natale nella chiesa parrocchiale di San Carlo. Al termine tra fiaccole e luci tutti si porteranno sotto la stella dove, quasi per incanto, si accenderanno le luci su un caratteristico e suggestivo presepe vivente che sarà animato da centinaia di personaggi storici e da tanti caratteristici meccanismi che renderanno lo spettacolo particolarmente apprezzato dai grandi e soprattutto dai bambini. Tutte le fasi spettacolari della discesa della stella e del presepe vivente potranno essere seguite anche su un grande schermo posto all’ingresso del paese. Terminato lo spettacolo i visitatori scenderanno dalla collina attraverso i suggestivi vicoli del borgo Kikej dove saranno allestiti numero- si presepi fino alla piazza dove ci sarà un brindisi augurante. L’iniziativa sarà ripetuta lunedì 26 dicembre alle ore 17.30 con un’attenzione tutta particolare per i bambini che dapprima saranno coinvolti nel laboratorio del fieno a cura di Julia Artico e poi saranno chiamati per u-na emozionante passeggiata nel cuore del Presepe fino ai piedi della capanna e venerdì 6 gennaio 2006 sempre alle ore 17.30 con l’arrivo dei Re Magi. Per questi appuntamenti, sottolinea l’associazione Vi-viStolvizza, tutto il paese si mobiliterà per accogliere al meglio gli ospiti. In questo piccolo paese di montagna anche la partecipazione di tutta la comunità, che si sforza di creare nuove opportunità di crescita, il suo impegno per il successo di questo Natale davvero speciale è molto significativa e rappresenta anche un grande esempio di volontariato. Per la realizzazione di questo complesso progetto è stato necessario investire notevoli risorse umane e finanziarie, afferma il presidente Michele Buttolo. In questo senso l’Associazione ViviStolvizza ha attinto a piene mani alla grande generosità della gente resiana, ma tutta l’iniziativa è stata sostenuta dal prezioso contributo di Regione, Provincia e Comune, della pro-lo-co Val Resia, dell’Aiat del Tarvisiano e della Comunità montana oltre che da alcuni privati. Quest’anno per favorire la partecipazione, gli organizzatori hanno preparato anche un pacchetto turistico che permetterà di raggiungere Stolvizza, nei giorni delle rappresentazioni, comodamente in pullman. Danes 8. decembra otvoritev razstave v prostorih Etnografskega muzeja Brusači gredo v Ljubljano Ob razstavi, ki bo na ogled do 15. januarja, še vrsta spremnih kulturnih prireditev Slovenski etnografski muzej, Muzej brusačev iz Solbi-ce-Rezije, C.A.M.A. (Odbor za spomenik brusačev) in Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na odprtje gostujoče razstave “Potujoči brusaCi iz Rezije”. Razstavo bodo odprli danes 8.decembra, ob 18. uri v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2 v Ljubljani. Slavnostni govorniki bodo Bojana Rogelj Škafar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, Luigia Negro, Zveza slovenskih kulturnih društev in Giovanni Negro, predsednik C.A.M.A. Razstavo bo slovesno odprl Zorko Pelikan, državni sekretar Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na predstavitvi bodo nastopili brusaCi in skupina Cof, Kluba optimističnih folkloristov. Razstava bo na ogled do 15. januarja 2006. Spremljevalne prireditve bodo “Za adventni Cas iz Rezije v Ljubljano” (sobota, 17. decembra 2005), ko bo ob 18 uri nastopila folklorna skupina Val Resia z glasbo in plesi. Od 16. do 18. ure bo prikaz brušenja nožev in škarij. Nato bo v Četrtek, 12. januarja 2006 od 16.do 18 ure prikaz brušenja. Ob 17. uri bo nastopilo gledališče Zapik z lutkovno predstavo O lisici in Grdini iz knjige Zverinice iz Rezije. Ob 17.30 bo lutkovna delavnica pod vodstvom Jelene Sitar in Igorja Cvetka. Brusači si zaslužijo razstavo v Ljubljani, saj so del slovenske etnologije in zgodovine. Pomenijo posebnost rezijanskih dolin, saj so se redno in za dolgi Cas odpravljali v svet iz kraja, ki je bil na globusu skoraj nevidna pika, zaprt in nepoznan. VraCali so se poredkoma in za kratek Cas. Aldo Modotto je o brusačih napisal naslednje besede: “Brusač mora zapustiti družino in oditi v svet brez jasnega cilja, biti zdoma dolge mesece in se vrniti le za kratek čas ob posebnih priložnostih, kot so tradicionalni vaški prazniki in košnja... Delati zaCne na “sedlu” svojega nenavadne- In pullman a Stolvizza Grazie all’Associazione ViviStolvizza sarà possibile prendere parte alla Notte di Natale in Val Resia raggiungendo il paese di Stolvizza comodamente in pullman. Sabato 24 dicembre la partenza è fissata alle ore 18.20 da piazza I Maggio (lato castello) a Udine, ore 01.00 partenza da Stolvizza per Udine. Lunedì 26 dicembre e venerdì 6 gennaio 2006 la partenza da U-dine è alle ore 14.50, alle 20.30 partenza da Stolvizza per il viaggio di rientro. Sono naturalmente necessarie le prenotazioni. Telefonare ai numeri 0432 6724573 -338 508259, la partenza è garantita con un minimo di 35 persone. ga in posebnega kolesa, opremljenega z delovnimi pripomočki, kot sta veCja naprava za brušenje in manjša naprava s smirkom za lošCenje ostro nabrušenih predmetov. Nekoliko višje na kolesu je pritrjena manjša zarjavela posoda, iz katere kaplja voda na nožni pogon vrteči se brus... V preteklosti so se brusači selili iz kraja v kraj z delovnim orodjem v lesenem zaboju, imenovan krama, ki so ga nosili na ramenih. Kasneje so zaCeli uporablja- ti voziCek na dve kolesi, imenovan krosma. Po drugi svetovni vojni je vleCni voziCek zamenjalo kolo, opremljeno za opravljanje te obrti... Prehod na kolo je pomenil velik korak naprej, saj se je bilo lažje seliti in tako posel opravljati na širšem območju.” BrusaCi so bili “svetovni” potniki, ki se jih marsikdo od nas še spominja iz svoje mladosti, ko je nona nesla nože in škarje Človeku, ki je v mestu ali na vasi neumorno pritiskal na pedale, (rna) Punto ai osservazione dtscesa Stella Cometa Maxischermo Servìzio ristoro B '* m Piazzaceli'Arrotino •k- - e Piazza Nuova c=t> Percorso consigliato STOLVIZZA, Tudi letos je Slovensko kulturno središče Planika organiziralo za otroke in mladino tradicionalno miklavževanje. Miklavž je v spremstvu dveh parkljev obiskal otroke, ki delujejo v okviru samega središča ter Glasbene šole Tomaža Holmarja. Otroci, ki se pridno učijo slovenščine so ga pričakali s pesmicami četrtek, 8. decembra 2005 Zbrali so se tisti, ki so se rodili lieta 1933 Takuo, ki je ratala navada že puno liet od tega, vsako lieto se zberemo an dan kupe tisti, ki smo rojeni lieta 1933. Puno od naše klaše nieso imiel tarkaj sreče, ku mi in so nas prezagoda zapusti. In kar ni zadost, de nas je malo, je še vreme bluo naspruotno. Pa vseglih, kuk se vidi na fotografiji, smo bli dobre volje. Dobro kosilo so nam parpravli in še buj dobar merlot in tokaj smo pokušal. In kadar sarca so se ugriel, je Berto arzstegnu ramoniko an vsiem so začele pete sarbiet, na posebno ženan, ki so se zmislile, kar so imiele 18 liet in kar so čule ramoniko so hitro maman utieka-le, de sojo zadrinkale. Mama jih je pa ahtala, de fant jih na v gri-eh zapelje. "Oginj an slama na morta bit kupe!" je pravla ma- Berto Trebežanu je uša-fu adno fotografijo od klaše 1933. Ce kajšan jo je zgubu, naj gre po njo h njemu v Čedad (via San Giorgio, 34). ma. Zaries je lepuo se ušafat kupe in se pomenat gor mez te stare in te nove reči. Store dobro videt tega druzega, kuo se veselo posmieje. Tuole pomaga člo-vieku iti napriej. Da bi se tuole gajalo buj pogostu, ku ankrat, ki je šu človek dan do druzega in se poguarju gor mez dobro an slabo, takuo bi bluo buj lahko preživiet in prenest naše težave. In takuo, ki nas videta nasmejane smo se pozdravel in obljubil, de tudi poliete se bomo nazaj zbral. Vas pozdraven, Gino. Di tutto e di più alla festa dei 50! Hanno festeggiato proprio alla grande, "come si deve", i loro primi cinquanta anni i coscritti del '55 delle Valli del Natisone. Non hanno voluto raccontarci tanto, hanno dribblato le nostre domande indiscrete, ma abbiamo avuto la fortuna di vedere alcune foto e di sapere quasi "in diretta" da un nostro inviato speciale (molto speciale) quel che stava succedendo quel sabato di novembre, il 19, al Castello di Cividale. Balli acrobatici (ed i mal di schiena di cui vi lamentate così spesso al lavoro?), ballo classico con ballerine e ballerini... in tutù, diplomi per "meriti vari"... E’ proprio vero, non è che si incontrino molto spesso, loro festeggiano gli anni "tondi” (30, 40 ed ora 50), ma quando lo fanno non si risparmiano! Ragazzi e ragazze, avanti così! Silvia Battaglini vive a Milano, ma fin da piccola ha trascorso molti giorni a Sverinaz, dove veniva a trovare nonna Marcella (sorella del nostro Dorič). Piaceva a Silvia venire in questo paesino, qui si sentiva la regina di un regno tutto suo, era libera di correre, saltare, giocare, scoprire ogni giorno tante, tante cose nuove. Poi, si sa, la vita scorre e ti riserva anche dei momenti non proprio facili. La mamma di Silvia, Vilma Tomasetig - della casa Flipežova di Sverinaz, ha avuto dei problemi di salute e così Silvia ha dovuto dividersi fra gli impegni di studio e la mamma, che aveva ed ha bisogno di lei. Ma alla fine, con grande forza e determinazione, il 12 ottobre si è laureata a Milano, presso la Facoltà di Giurisprudenza con un ottimo 108. Brava Silvia! A condividere con te questo momen- Laurea in giurisprudenza per Silvia Battaglini Le sue radici sono a Sverinaz, presso la famiglia Flipežova to di gioia ci sono tutte le persone che ti vogliono bene, a cominciare dalla tua mamma Vilma, i tanti parenti ed amici. Sei stata davvero brava e siamo certi che altre soddisfazio- ni per te e per i tuoi cari non tarderanno ad arrivare. Complimenti e in bocca al lupo! Kulturno društvo Rečan Steklo je že trecje lieto od zadnjih volitev, zatuo bi bluo lepuo pomislit na novi program delovanja priet ku zberemo imena tistih, ki bojo vodil društvo za napri. Te vabim na sejo, ki bo v torak 13. dicembra na sedežu društva ob 20.30. Dnevni red: - obračun; - načrt za prihodnje tri lieta; - razno. Tel je moment, de vsak povje kar misle, zatuo prisotnost članov na teli seji je zlo pomembna. Predsednica Margherita Trusgnach Organizavata jo društvo Rečan an lieškafara Božična Devetica po rečanskih vaseh Kulturno društvo Rečan an lieška fara organizavata an lietos božično “Devetico” po vaseh rečanske doline. Tel je koledar večeru: Cetartak 15. dičemberja - Hostne, od znamunja do Kokocuove hiše. Petak 16. dičemberja -Seuce, od jaslic do Predan-kne hiše. Sobota 17. dičemberja -Peternel, od znamunja (Sla-povik) do Mateužove hiše. Nedieja 18. dičemberja -Liesa, od znamunja (Hlocje) do Eddove hiše. Pandiejak 19. dičemberja - Mali Garmak, od znamunja do Pičulnove hiše. Torak 20. dičemberja - Kosca, od znamunja do Mihelnove hiše. Srieda 21. dičemberja -Dolenje Bardo, od jaslic (Gorenje Bardo) do Uršne hiše (Dolenje Bardo). Cetartak 22. dičemberja- Topoluove, od znamunja do Martinkne hiše. Petak 23. dičemberja -Platac, od znamunja do Po-čalinove hišea. Devetica začne vsako vi-čer ob 20.00 uri. Parnesita za sabo lumine al pa svečke. f Andrea Predan, dottore in Da sabato 7 ottobre le Valli del Natisone, ed in modo particolare il comune di San Leonardo, possono contare su un nuovo laureato: Andrea Predan. Le gioie della famiglia Predan infatti non sono terminate con la nomina della sorella Francesca ad avvocato, ma sono proseguite con la proclamazione del fratello Andrea quale Dottore in Economia e commercio presso la prestigiosa u-niversità milanese "L. Bocconi". Andrea, che ha frequentato il corso di laurea in Economia delle Amministrazioni pubbliche ed internazionali, ha presentato un lavoro intitolato: "La bancabilità delle operazioni di Project Financing: il trasferimento ottimale dei rischi", in cui ha analizzato la reale applicazione del project financing per la realizzazione di opere presso l'ospedale Niguarda di Milano e l'azienda ospedaliera di Torino. Nonostante la distanza e l’adattamento positivo alla vita cittadina (a Milano è iscritto al- la Federazione Italiana Arbitri di Pallacanestro, svolge un ruolo attivo all'interno del Collegio San Filippo Neri) per Andrea le amate valli restano al primo posto: appena può vi fa ritorno per stare assieme ai suoi genitori Aldo e Teresa, che gli sono sempre stati vicino in questi tre anni universitari. Sentiti complimenti alla famiglia ed ai parenti ed ancora vivissime felicitazioni per il traguardo felicemente raggiunto! Bravo Andrea! Se srečat pomaga iti buojš napriej 10 novi mata j ur četrtek, 8. decembra 2005 Risultati 1. Categoria Riviera - Valnatisone 3. Categoria S. Gottardo - Audace JUNIORES Gemonese - Gaglianese Allievi Valnatisone - Bearzi/B Giovanissimi Union'91 - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Savorgnanese Amatori Filpa - RD Group Romans - Valli del Natisone Osteria al Colovrat-Sos Putiferio n.d. 0-0 0-0 2-3 0-2 n.d. n.d. 2-3 n.d. Poi. Valnatisone - Tratt.da Raffaele n.d. Calcetto Larla - Merenderos n.p. Paradiso dei golosi - Fagagna 5-7 V-Power - Bar da Caty 10-7 Misterrcell.it - Bronx Team 5-6 Klupa - Parajso A. A. 3-8 Parajso A. A. - Polisp. S. Marco 7-7 Ahjax - Carrozzeria Guion n.d. Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Bearzi 3. Categoria Audace - Villanova JUNIORES Gaglianese - Reanese Allievi Manzanese - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Savorgnanese Esordienti Donatello/B - Valnatisone Amatori Valli del Natisone - Carrozzeria Tarando Bagnarla Arsa - Filpa Calcetto Merenderos - Royal pub Gemona (9/12) New Welding- Paradiso dei golosi (10/12) Newell’s - V-Power (10/12) Bronx Team - Klupa (12/12) Mistercell.it - Parajso A. A. (12/12) Carrozzeria Guion - Trasi. N. Vinci (10/12) Classifiche 1. Categoria Lumignacco, Gemonese 29; Valnatisone* 21; Riviera* 20; Ancona, Lavarian/Mortean 19; Castionese 18; Venzone 17; Flumigna-no, Tarcentina 16; Chiavris* 15; Com. Fae-dis, Tagliamento, Bujese 12; Bearzi 1; Civi-dalese* -1. 3. Categoria Azzurra Gorizia 27; Moimacco 26; Serenissima 25; Paviese 24; Aiello 20; Audax San-rocchese 18; Cormons 17; Cussignacco 13; S. Gottardo 10; Pro Fiumicello, Villanova 9; Audace 8; Strassoldo 6; Donatello 0. JUNIORES Bearzi 24; Gemonese* 21; Gaglianese*, Reanese**; Torreanese 19; Lib. Atl. Rizzi 18; Riviera* 15; Chiavris 14; S. Gottardo 12; Arteniese* 11 ; Nuova Sandanielese*, Rago-gna* 7; Majanese 4; Fortissimi** 0. Allievi Serenissima 21 ; Moimacco*, Manzanese* 18; Gaglianese 17; Pasian di Prato/A* 14; Azzurra** 12; Valnatisone** 10; Fortissimi 9; Azzurra** 8; Savorgnanese** 7; Union = Sport— '91**, Chiavris** 5; S. Gottardo 1. Giovanissimi Valnatisone*24; Moimacco* 21; Serenissima* 19; Savorgnanese 18; Buttrio 14; Gaglianese 13; Fortissimi 10; Union '91, Chiavris 5; S. Gottardo * 3; Azzurra Premariacco* 2. Amatori (eccellenza) Mereto di Capitolo, Warriors 14; Ripa** 13; Zirac-co*, BaCol*, Turkey pub 11 ; Valli del Valnatisone*, Birreria da Marco, P.G. Codroipo* 8; RD Group*, Bar S. Giacomo 7; Bagnaria Arsa, Romans, Carrozzeria Tarando* 6. Amatori (3. categoria) Sos Putiferio**, S. Domenico* 12; Trattoria da Raffaele* 11 ; Lovaria* 9; Osteria al Colovrat* V.r. Man. Tee.*, Virtus Udine*, Polisportiva Valnatisone* 6; Bar Savio 5; Friul Clean* 1. * Una partila in meno - ** Due in meno. In un fine settimana dominato dal maltempo la squadra amatoriale coglie due punti preziosi a Romans Feste anticipate per la Valli del Natisone Pari per Audace e Juniores, gli Allievi si fanno superare nel recupero dal Bearzi - Buona prova dei Giovanissimi Nel calcio a cinque passo falso del Paradiso dei golosi, la V-Power non frena, una vittoria e un pari per la Parajso Se il “caporale” autunno ci sta riservando questi fine settimana perturbati, c’è da augurarsi che l’imminente arrivo del “generale” inverno non ci riservi qualcosa di peggio. Per la seconda settimana consecutiva il maltempo ha infatti costretto al rinvio diversi incontri di calcio sia del campionato amatoriale che di quello dilettantistico e giovanile. L’anticipo di vertice in programma sabato a Magnano in Riviera tra la locale formazione e la Valnatisone è stata rinviato a causa del campo allagato. Le due società si sono accordate per il recupero programmato per giovedì 22 dicembre, alle ore 20.30. In Terza categoria l’Audace di San Leonardo ha pareggiato a reti inviolate l’incontro giocato ad Udine con il San Gottardo. Gli Allievi della Valnatisone hanno disputato l’incontro casalingo con la formazione del Bearzi/B. Ai valligiani non sono bastate le due prodezze di Giovanni Tropina per ottenere un risultato positivo, gli udinesi hanno siglato il gol vincente all’ultimo dei quattro minuti di recupero concessi dal direttore di gara. Hanno ripreso la loro marcia vincente i Giovanissimi della Valnatisone che, dopo la forzata sosta della settimana precedente, hanno espugnato il campo dell’Union '91. Grazie ad una rete di La formazione della V-Power di San Leonardo. Sotto Manuel Primosig, attaccante dei Giovanissimi della Valnatisone Manuel Primosig ed una di Davide Conzut, i ragazzi sono tornati a casa con tre punti da Pavia di Udine. Dall’inizio del campionato la squadra sanpietrina mantiene inviolata la propria rete. Domenica a San Pietro si giocherà l’ultima giornata del girone di andata. Domenica 17 sarà recuperata ad Udine la gara con il San Gottardo. Non hanno giocato le formazioni degli Esordienti della Valnatisone. Nell’arco delle prossime due settimane sono in programma le gare di recupero con la Savorgnanese ed il Moimacco. Nel campionato di Eccellenza amatoriale rinviata la partita della Filpa di Pulfero. Si è invece giocato venerdì 2 dicembre a Romans, dove la Valli del Natisone ha superato i padroni di casa grazie alla doppietta di Mauro Clavora e la rete di Flavio Cudrig. In Terza categoria le partite delle nostre formazioni non si sono giocate a causa dei campi impraticabili. E’ saltato il derby in programma a Merso di Sopra tra l’Osteria al Colovrat di Drenchia e la Sos Putiferio che verrà recuperato sul medesimo campo di gioco sabato 17 dicembre alle 14.30. Rinviata anche la gara della Polisportiva Valnatisone di Cividale. In Prima categoria di calcio a cinque il Paradiso dei golosi di San Pietro al Natisone ha perso la gara con il Fagagna. I ragazzi del presidente Daniele Marseu sono andati a segno tre volte con Daniele Bastiancig ed una volta con Cristian e Patrik Birtig. Nel girone A di Seconda categoria la formazione di San Leonardo della V-Power ha proseguito il suo positivo campionato superando anche la formazione del Bar da Caty. Le dieci reti messe a segno dai gialloblu sono state realizzate da Bruno Paluzza-no e Matteo Tomasetig, autori di due triplette, da Terry Dugaro, che ha firmato una doppietta, e da Luca Bledig. Nel girone B la Parajso Amsterdam Arena di Clenia ha superato in trasferta la Klupa. La successiva esibizione contro la Polisportiva San Marco, una gara ricca di segnature, si è chiusa con il risultato di parità. La capolista del girone, la Bronx Team di S. Pietro al Natisone, ha continuato la sua marcia solitaria ritornando vincente dalla trasferta di Co-seano dove ha superato la Mi-stercell.it, confermandosi regina del girone. In Terza categoria, infine, la partita tra la formazione della Ahjax e quella della Carrozzeria Guion di San Pietro al Natisone, programmata per ieri sera, mercoledì 7, a causa della concomitanza della partita di Coppa dei Campioni che ha visto impegnata l’Udinese, è stata rinviata a venerdì 9 dicembre. Paolo Caffi CLASSIFICHE CALCIO A CINQUE (aggiornate alla 7 giornata) 1. CATEGORIA S.T.U. Fagagna 12; Paradiso dei golosi*, Royal pub Gemona 11; New Welding 10; Pron-toauto 8; Fagagna*, Merenderos* 7; Twi-ster 5; Bar Moreale 4; Mai@letto 3, Nolvideo 2; Larla* 0. 2. CATEGORIA Girone A Zomeais 12; V-Power 11; Nuova Udinese Sport, Ristorante alla Frasca verde 10; Newelle’s 7; Credi Friuli Reana, Bar da Caty 5; Polisportiva Valnatisone 4; Sporting, Sago 3. Girone B Bronx Team 14; Gaffa.it 10; Manzignel 9; Stralo, Polisportiva San Marco 8; Parajso Amsterdam Arena 7; Mistercell.it 6; Taverna Longobarda 4; Klupa 3; Reai Madracs 0. 3. CATEGORIA Bar da Erica 14; Studio 84 12; Danieli 11; Dal Lep 8; Dlf A-bramo, Traslochi N. Vinci, Pizzeria Campana d’oro 6; Ahjax 5; Arcadia 2; Carrozzeria Guion 0. Impresa dell’Under 14, fermata la capolista Pronto riscàtto della formazione maschile di volley della Polisportiva di San Leonardo che ha superato, venerdì 2 dicembre, nella palestra di Merso di Sopra la Vo-dafone di Gemona con un netto 3-0. Questi i parziali dei tre set: 25-15; 25-14; 25-19. Il prossimo appuntamento per la Polisportiva è quello casalingo di venerdì 9 dicembre, alle 20.30, contro la L.G. Computers. Vittoriosa in trasferta ad Udine la formazione delle Under 16 che ha superato per f Gara di brìscob Dopo l’avvio avvenuto venerdì 2 dicembre alla locanda alla Valle d’oro di Crostù, proseguono le serate con la gara di briscola ad otto coppie organizzate dall’Audace di San Leonardo. Si riprende a giocare nella serata di venerdì 9 dicembre presso il bar da Jupa, a Scrutto. Quindi appuntamento alla Rosticceria da Giuliana ad Osgnetto per venerdì 16 dicembre. Ci sarà in seguito un lungo “turno di riposo” per poi riprendere l’attività nel nuovo anno, venerdì 13 gennaio, presso il bar da Walter ad Altana. Gli ultimi due appuntamenti per gli appassionati sono stati programmati per le serate di venerdì 20 gennaio alla Trattoria Alla Posta di Scrutto e di venerdì 27 gennaio, presso il bar da Toni a Cemur. Al termine di ogni gara sarà servita la pastasciutta per tutti. 3-1 la Pav Udine/A. Sabato 10 dicembre alle 16.30 nella palestra di Merso di Sopra andrà in scena il tradizionale derby con l’A.S.F.J.R. di Cividale. Impresa della squadra delle Under 14 che, impegnata a Povoletto con la capolista Credifriuli, ha fermato la corsa di testa con un successo (3-1) portandosi a sua volta a condurre la classifica del girone. Queste le classifiche. 1. Categoria maschile: L.G. computers 6; M.E.G.I.C. volley 5; Polisportiva San Leonardo, Caffè Sport 4; Il Pozzo, V.B. Udine 3; Polisportiva Mortegliano 2; Codroipo, Vodafone Gemona, Stella Volley 0. UNDER 16 - Manzano 18; Polisportiva San Leonardo, A.S.F.J.R. Cividale 12; Fortissimi 5; Pav. Udine/A 4; Azzurra-Danieli 3. UNDER 14 - Polisportiva San Leonardo 8; Ken-nedy/B, Credifriuli 7; A.S.F.J.R. Cividale 6; Pav. Natisonia, Fortissimi 4; Pav Remanzacco 0. Kronaka 30. novemberja je biu se-njam svetega Standreža an v Kravarju so ga lepuo počastil. Za telo parložnost so spet od-parli vrata njih cierkvice gor zad za vasjo (na sliki liep utar tele cierkve). Za prit do nje so diel po cieli stazi fagle, ki so takuo osvetlile tamo an “ugrie-le” sarce vasnjanom, ki so šli h sveti maš. Le za telo parložnost so spet polozli na utarje podobe svetega Standreža an svetega Bamavè (san Barnaba), ki jih varjejo po hišah v Kravarju, saj se boijo, de jih ukradejo, takuo, ki se je zgodilo po drugih cierkvicah naših dolin. An v torak 13. dičemberja bo le v vasi pa sveta Lucija, an pru v cierkvi posvečeni nji, kjer je pru liep an bogat zlati utar, se zberejo ob 19. uri par sveti maši, par kateri bo pieu zbor “Aquileiensis” iz Vidma v katerim pieje an vasnjan, Gino Qualizza - Tonhacu. Dopo aver ricordato degna- Svet Standrež priet, sveta Lucija v torak mente sant’Andrea lo scorso Lucia nella chiesetta di Crave- oltariji) delle Valli del Natiso-30 novembre, martedì 13 di- ro a lei dedicata e dove è custo- ne. Verrà celebrata la santa cembre verrà celebrata santa dito uno degli altari d’oro (zlati massa alla quale parteciperà il coro “Aquileiensis” di Udine, dove canta anche un paesano, Gino Qualizza della famiglia Tonhacova (il quarto da destra nella foto sopra). Il coro canterà “la messa degli angeli”, con canti gregoriani e in sloveno. E’ un doppio appuntamento al quale sarebbe peccato non esserci. 1 A mamma GraziellaKoškriti ’39 an... ’38 Cara mamma, era il 9 dicembre di 68 anni fa quando sei nata. In questi anni hai vissuto momenti belli e meno belli, ma anche nei tuoi giorni più tristi hai sempre trovato la forza ed il coraggio per starci vicino, per darci il tuo amore, per non farci sentire soli. Questo non lo dimenticheremo mai, come non passerà giorno della nostra vita che non penseremo a te, e anche se non siamo lì, vicino a te, vorremmo che tu sentissi la nostra presenza, il grande amore che proviamo per te. Sei un grande dono per papà, per figli e figlie, nuore e generi, nipoti, pronipoti, per tutti i tuoi cari. Grazie mamma per tutto quello che hai fatto e fai per noi, e tanti auguri perché questo compleanno sia sereno e sereni siano tutti i tuoi giorni da vivere con la tua grande famiglia. Mary e Donatella (Questa mamma tanto amata dai suoi cari è Graziella Cucovaz - Grosetova di Mersino). Graziella Grosetova iz Marsina se je rodila na 9. dičemberja lieta 1937 takuo, de pru tele dni dopune 68 liet. Za telo lepo parložnost nje hčere Mary an Donatella z vso družino ji želijo dopoviedat, ki dost jo imajo radi an de ji željo vse dobre v življenju, ki ga ima pred sabo. Zbral so se tudi tisti od klašel939 an med njim so bli tudi nieki "klandestini", ki so se rodil adno lieto priet, koškrit lieta 1938. Bluo je v saboto 19. novemberja. Bla je vičerja, ples an pu-no veseja. Za zbrat kupe vse koškrite so se pose- bno potrudil Bepo Qualizza - Poličnjaku iz Dolenjega Tarbjà (Sriednje) an Remo Tomasetig -Biznarju iz Briega (Dreka). An drugo lieto? Drugo lieto bo še lieuš an buojš, zatuo začnita se parpravjat an na stuojta zamudit lepo parložnost! SREDNJE Oblica Žalostna novica V Spitale v Treviže, kamar je biu šu kak dan priet za se zdravit, nas je zapustu naš vasnjan Natalio Mellinch, Ton-ceretu po domače. Imeu je 74 liet. Natalio je biu ostu sam tam na duomu, biu je bardak človek, ki je zvestuo šu gledat vasnjane, za videt, kakuo jim gre, za se pomenat, za preživiet kupe kak minut. "Ga bomo pogrešil tle v vas" so nam jal Obličanji. Z njega smartjo je v žalost Studio legale in Cividale cerca impiegata max 23 anni uso computer, automunita, serietà, bella presenza, zone limitrofe. Inviare curriculum fax n. 0432/702147 -tel.0432/732624 AFFITTASI villa a schiera a Moimacco, tricame-re, due bagni, garage, ampio giardino. Tel. 335/7070356 -0432/722225 pustu sestre Pierino, ki živi v Kravarju, an Delfino, ki je pa tam v Milane, navuode, pra-navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Oblici v petak 25. novemberja popudan. GRMEK Seucè Zapustu nas je Mario Predankin Na naglim nas je zapustu Mario Sdraulig, Predankin po domače. Imeu je 64 liet. Uša-fal so ga njega domači na divane, parielo je, de spie, pa na žalost je biu umaru. Glih takuo na naglim je kak cajt od tegà umaru tudi brat Renato. Seda sta ostala še brat Beppino, ki živi v Klenji an sestra Paola, ki je pa du Vi-dme an ki pru lepuo sta skar-biela za bratra, posebno potlè, ki je biu ostu sam na duome. V žalost je pustu nje, ku-njada, navuode an vso žlahto. Za nimar bo počivu v bri- PRODAJAM diatonično harmoniko dobro ohranjeno 1.300 evro. VENDO fisarmonica diatonica ottimo stato 1.300 euro. Tel. 335/5387249 tofe na Liesah, kjer je biu njega pogreb v nediejo 27. novemberja. PODBONESEC Laze Pogreb v vasi Na naglim je tam doma umarla Maria Gubana, poročena Pienigh. Imiela je 76 liet. Nje hitra smart je v veliki žalost pustila moža Franca, sina Maura an hči Michelo, Mauro an Giorgia, majhanega navuoda Tommasa, brate, navuode an vso žlahto. Nje pogreb je biu v pandi-ejak 28. novemberja popudan v Lažeh. Puno ljudi ji je par-šlo dajat zadnji pozdrav. SPETER flMHHHMHMHHHHHHHHHHHHHHMHHHHHI Barnas Zapustila nas je Emma Pinatto V videmskem Spitale je zapustila tel sviet Emma Pinatto, poročena Sittaro. Učakala je 81 liet. Za njo jočejo mož Geremia, hči Flavia an sin Elio, zet Dino an neviesta Patrizia, navuodi Diana an Nila, Mattia, Maurizio an Marco, brat Aldo, kunjadi an vsa žlahta. Počivala bo v bamaškem britofe, kjer je biu nje pogreb v petak 2. dičemberja. Klenje / Ušivca Zbuogam Toninca Buog je h sebè poklicu adno našo pridno mamo, nono an bižnono. Antonia Crisetig, uduova Sdraulig - Toninca Blascjova po domače iz Ušivce je v mi-eru za venčno zaspala v Klenji, kjer je preživiela zadnje lieta par sinu Giordanu an ne-viesti Olghi. Vošta je bla do-punla 96 liet. Na telim svietu je zapustila sinuove Giordana an Maria v Klenji, Armanda an Gigija pa v Kanadi, nevieste, navuode an pranavuode. V nediejo 4. dičemberja popudan se je zbralo puno, zaries puno ljudi v Klenji za ji dat zadnji pozdrav. Giordanu an vsi družini so v telim žalostnim momentu blizu parjàtelji zbora Matajur. Ažla 9.12.2001-9.12.2005 "Il tempo lenisce il dolore, ma aumenta il vuoto che hai creato, lasciandoci." Nel quarto anniversario della scomparsa di Roberto Trinco - Bobo, una santa messa in suffragio verrà celebrata nella chiesa di Azzida, venerdì 19 dicembre alle 19. C.A.I. - Sottosezione Val Natisone Venerdì 16 dicembre 2005 VIDEOPR OTFZTONF. Un anno di escursioni della sottosezione Valli del Natisone SERATA DI IMMAGINI PRESSO LA SALA PARROCCHIALE DI SAN PIETRO AL NATISONE ALLE ORE 20.30 Gufili «/ J jììkpfcSe.}: Rajko je šu tu adno gostilno, kjer so igral tu karte, adni na desnim kraju, adni pa na čeparnim. Potlè, ki je popiu ne tri taje merlota je šu na sredi velike Stance an resno jau: - Na desnim kraju videm ’no skupino pajacu... na čeparnim kraju videm ’no skupino kaštronu... Potlè, ki je popiu še an taj merlota se j’po-brau čez vrata an, sevi-ede, pustu prečudvane vse igrače. Drugi dan Rajko se j’ nazaj par-kazu v tisto gostilno, an potlè, ki je popiu njega tri taje, je šu na sredi Stance an zaueku: - Na desnim kraju videm ’no skupino pajacu... na čeparnim kraju videm ’no skupino kaštronu... Kajšan klient je ustu gor za mu dat ’no le-cjon takuo, ki je biu uriedan, pa so pomislili, de muore bit kajšan šleutič, de na zastope, ki guori. Te treči dan Rajko, le ob tisti uri, je biu še ankrat v tisto gostilno, popiu njega tri taje an vzkliknu: - Na desnim kraju videm ’no skupino pajacu... na čeparnim kraju videm ’no skupino kaštronu... Tele krat je skoču gor na konac te narbuj vesok an debeu igrač, ga popadu za garlo an zaueku jezno: - Hej parjateu... pogledi, de ist nisem migu an pajaco! - A ne? - je odguo-riu hitro Rajko - Alora, ki dielaš tle na desnim kraju? Bieži na te Pepami ! Stanko je šu v gostilno an kuazu ’no pivo. Kadar jo j’ popiu pu mu je paršlo za iti v stranišče. Za de mu na popijejo piva, ki mu je ostalo na banke, je luožu an listek pod kozarec. Nanj je napisu: - Sem se oscau notar! Kadar se j’ varnu nazaj je ušafu napu-njen kozarec an na listku doloženo: “Tudi ist!” Dva pijanca sta se znajdla, ki sta hodila gor po binarje na š-tacjone v Cedade: - Hejla Miljo... - Povejmi Nino! - Al si zamerku, ki stopnic, škalinu imajo tele štenge? - De bi bluo samuo za stopnice bi na bluo nič... so pašamano, ki so previč nizki! Kronaka Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litori na 2elezniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK OD OKTOBRA DO JUNIJA 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*,12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*, 15.06,15.50,17.00,18.00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*,13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40,17.35,18.45,19.4 5, 22.15*, 22.40** * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Čedad...............731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 717208 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Občine Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727325 Se je ču frišan glas otruok, kar smo poklical mlado družino, ki živi v mikani vasici gor v koncu Idarske doline. Za resnico poviedat, v tisti vasi živi samuo tela družina, so Andrea Pa-ravan an njega Zena Marisa To-masetig, ki iz Kozce je paršla živet tle zavojo ljubezni do Andrea. Potlè so njih CiCica Gaia, ki miesca februarja dopune tri lieta, nono Lino an zia Gloria. Za de bo še buj zivuo v njih hiši so se jim parložli še dva otročiča. Rodil so se na 13. novembe-rja, tata Andrea an mama Mari- Dobro jutro Jacopo an Nina! sa sta jim dieia ime Jacopo an Nina. Po navadi mlade družine gledajo iti Živet, kjer so še druge mlade družine, kjer so še drugi otroc, v miesto al blizu njega. Marisa an Andrea pa sta se ustavla tle. "Smo veseli Zivi-et tle, nam je všeC an če nie vse lahko" nam je jala Marisa, "pa namest dat kuraZo an pomagat tistim družinam, ki se ustavjajo po naših vaseh an željo, de njih otroc bojo tle rasli, jim z 'no roko dajo, s to drugo pa vzamejo... Seda še tela stvar od "elettrodotto", "ki nam bi muoru pasat glih nad našo glavo an tisto od naših otruok...". Tudi na tuo-le študierajo Marisa an Andrea, kar mislejo na njih življenje an tisto od njih otruok, ki z vso močjo bi tiel, de bi rasli v telim kraju Idarske doline, ki počaso so jo malomanj vsi zapustil. Se troštamo, de Gaia, Jacopo an Nina na bojo muorli iti Živet kam drugam, de bojo tle lepuo rasli, zdravi an veseli. Tuole jim iz sarca željo tata an mama, nono Lino an zia Gloria, noni Rosanna an Renzo v Kosci, stric Maurizio, tetà Fabiola an kuZin Emanuele iz Spietra an vsi tisti, ki jih imajo radi. Vse dobre jim Zelmo tudi mi od Novega Matajurja. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. DICEMBERJA Čedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 9. DO 15. DICEMBERJA Spietar tel. 727023 - Prapotno 713022 - Ukve 860395 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA11. DICEMBERJA Ažla (kjer so fabrike) Q8 Cedad (na poti Čedad/Senčur) Agip Cedad (na poti Čedad/Videm v kraju 3 pietre) VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER - Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it : - ČETRTEK, 8. DECEMBRA Dopoldne bo večinoma zmerno oblačno, predvsem v zahodnih ravninskim predelih bo ponekod zamegljeno. V teku dneva bo zmerno oblačno ali ponekod spremenljivo. Proti večeru se bo oblačnost postopno povečala. PETEK, 9. DECEMBRA Dopoldne bo večinoma spremenljivo, v teku dneva zmerno oblačno. Na obali bo pihala zmerna burja, ki se bo popoldne okrepila. Temperature bodo padle. SPLOSNA SLIKA Nad našo deželo dotekajo v višinah hladni severozahodni atlantski tokovi, v prizemnih plasteh pa zmeren severovzhodnik. OBETI V soboto bo pretežno jasno. Na obali bo pihala močna do zelo močna burja. Je bluo lieto 1962, kar so zaCel praznovat sveto Barbaro tle par nas. Zbral so se tisti, ki so se bli varnil iz Belgije potlè, ki so bli zasluzil pen-zjon s karbonam. PoCaso poCaso so se damu vamil an drugi naši možje z njih družinam. Takuo za praznovat njih pomoCnico so se vsako lieto ušafal v liepim številu, bluo jih je nimar vic an kajšan krat so se jim parlo-Zli tudi tisti, ki so ostal v Belgiji an za telo parložnost so parhajal duon s koriero. Ratu je biu pru an liep se-njam, vsi so zvestuo hodil, obedan nie teu parmanjkat. Potlè, ku za vse, lieta so šle napri an naši minatorji so zaCel zapušCat tel sviet, jih nie vic tarkaj ku ankrat, pa liepa navada je ostala. An lietos so se ušafal takuo, ki Ce navada v Spietre par sveti maš, potlè pred spomenikom minatorju. Po kozarcu vina so se spustil v ristorant, kjer so imiel kosilo, ki je šlo napri do viCerje. So jedli, pili, se pogovarjali, smejali an plesali, pa se ni-eso pozabil na tiste, ki jih nie vič. Zmisinli so se tudi na veliko nasreCo, ki se je bla zgodila lieta 1956 v Marcinelle. Druge lieto bo 50 liet an za telo parloZnost študierajo narest kiek posebnega: bi se tiel zbrat an s koriero se pejat gor Na praznik sv. Barbare z mislijo na Marcinelle v Belgijo za se poklonit vsi kupe, tisti, ki žive tle doma, an tisti ki so ostal gorè, spominu tistih, ki so te-krat zgubil njih mladuo Življenje v narbuj hudi tragediji, ki se je zgodila v belgijanskih minierah. Najni2ja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Ur* sonca Obala 6/9 9/12 Nižina -3/0 6/9 0°C -6°C S«w* m« gl« pr*VKf»'M nizM obl Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina Obala -3/0 3/6 5/8 7/10 -1°C -6°C Ul S «I m*n) Megla Zm«njt«n« yM0vo«t Srednji vaiar M«tni zm«r«n mo («n = — P C / J-#m« »«m« Padavin* (od polnoči do 24h) N^hte ^ r«ht« M mm im*rn« mocn* oblin« 4 4 (-10 mm 4 4 4 4 IMO mm 4 4 4 4 4 4 »JO mm i