UVOZ  MAŠČOB
Hiter povojni porast potroš-nje sladkorja, pšenice in maščob jc rodiil potrebo, da te artikle uvažamo, da tai mogli nadome-stiti primanjkljaje domače pro-izvodnje. Ce crimerjamo letno potrošnjo na prebivalca pred vojno in po vojni, nam ta po-rast potrošnje <Ja naslednjo sbko: Fotrošnja
na         1935—1939 1953—1954 prebivalca
maščob           12 kg        9.0 kg
pšenice         134.5 kg     151.0 kg sladkorja        5.0 kg        8.5 kg
Uvoz ma&ob
rrlnjske  masti  (v  tonah) margarine Jedilnega olja
Potrošnja teh artiklov kaže — razen pri pšenici — težnjo še večjega porasla. Tako velike povečanje potrošnje omenjenih pridclkov iz izvoza je nastalo zato, ker kmetijska proizvodnja zaostaja za našira celotnim go-spodarskim razvejem.
Iz oraenjenih razlogov mora-mo te proizvode nvažati. Razen pšenice, in od časa do časa tudi sladkorja, uvažamo tudi znatne koiičine maščob. V zadnjih letib opažamo pri uvozu maščob ni-hanje, ki je odvisno od rezul-tatov žetve koruze in oljnic
1952        1953        1954       1955
29.118     41.722     20.823     33.915
2.466       3.170       1.883       1.850
1.996       5.000       2.000       3.000
SkupaJ    33.580     49.892     24.706     38.765
Na>več teh maščob smo nvo-Hli iz ZDA in Holandije.
Razen oraenjenih količin je-dSlaih mašeoto uvažamo za po-tretoe naše induslrije mila, barv, lakov, usnja in tekstila še okrog 1S do 20 tisoe ton tchnačnih ma$čob, največ loja in lanenega oija.
Tako velik uvoz raznih vrst jedilnih in tehničnih maščob bi lahko zmanjšali. Imamo vse po-goje za proizvodnjo surovin za skoraj vse vrste mašcob, razen kopre, ln Jc zato treba najti reSitev, da bi se ta visoki uvoz zmanjšal na najmanjšo mero.