VESTNIK
Požtni urad 9020 Celovec E Veriagspostamt 9020 Klagenfur!
=	izhaja	v Ce!ovcu
Erscheinungsor! Klagenfurt
=	Posamezni	izvod 3 žitinge
E mesečna naročnina 12 žilingov
)	P.	b. b.
5!tn)tm)m))nmt)imn!Mtim)i!«)inutmnmmm)mmnminnii?
LETNtK XXX!.
CELOVEC, PETEK, 5. NOVEMBER 1976
ŠTEV. 4S (1786)
Hujskanje nemških nacionaiistov in neonacistov rodi sadove:
Ziočinski atentat
rta partizanski spomenik na Komeijnu
„Z gnusom in z vso odiočnosljo obsojamo ziočinsko razslreiitev spomenika v čas! padtim partizanom na Komeijnu, ziočin, ki je komaj nekaj dni po avstrijskem državnem prazniku in ie en dan pred dnevom mrtvih, ko se ves oiikani svet spominja svojih mrtvih in junakov ne giede na to, na kateri strani so padii, že posebno brezobziren. V takem sovražnem ozračju in spričo ponovnega bombnega nasiija tudi pri jezikovnem ugotavtjanju 14. novembra ne more biti govora o demokratični odiočitvi. Zato korožki Stovenci že vnaprej odrekamo vsakržno veijavo kakržnim koti rezuitatom in vidimo ob tem atentatu ponovno potrjeno praviinost naie odiočitve, da ugotavijanje manjžine oz. jezikovno ugotavijanje bojkotiramo. Tudi viadi, če z jezikovnim ugotav-tjanjem res požteno misii, ne preostane ob tej situaciji ničesar drugega ko! to, da opusti jezikovno ugotavijanje 14. novembra, ki ne more biti demokratična odiočitev niti uporabna orientacijska pomoč, že ztasti pa ne more dati objektivne stike o dejanski moči manjžine. Edina orientacijska pomoč, ki je v takih razmerah možna na Južnem Korožkem, bi bito ugotavijanje moči tistih sit, kt štej ko prej odobravajo — ko! to ponovno prihaja do izraza v razstretitvi spomenika — nekdanjo nacistično potitiko iztrebtjenja korožkih Stovencev ter jo hočejo ohraniti in nadatjevati."
Ogorčeni obsojamo gnusni ziočin
Nadzorni in Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Korožkem sta na skupni seji dne 2. 11. 1976 razpravijaia o situaciji po razstretitvi spomenika na Komeijnu in o poioiaju pred prežtevanjem ter skieniia nasiednjo izjavo:
Zveza siovenskih organizacij na Korožkem z vso ogorčenostjo obsoja gnusni ziočin razstreiitve spomenika v čast padtim partizanom na Komeijnu. Ta atentat je nujna posiedica hujskažke gonje nemžkih nacionaiistov proti antifažistični borbi korožkih Stovencev, kakor je pri-žia do izraza tudi ob odiikovanju partizanskih borcev in ponovni postavitvi razstreijenega spomenika na Robeiu.
Zveza siovenskih organizacij na Korožkem ugotavija, da gre predvsem tudi za ustrahovanje korožkih Stovencev pred prežtevanjem, kar ponovno dokazuje praviinost odiočitve osrednjih organizacij, da pre-žtevanje bojkotirata. Zato pri prežtevanju 14. nov. t976 ne more biti govora o demokratični odiočitvi, že posebej tudi zaradi tega, ker žtetje pretvarjajo v ponoven piebiscit.
Zato Zveza siovenskih organizacij odreka v naprej rezuitatom iz tega žtetja vsako veijavnost in spričo zaostrenega poiožaja že boij odtočno poziva vse korožke Siovence kakor tudi pripadnike večinskega naroda na bojkot te nedemokratične obiike reževanja iivijenjskih vpra-žanj siovenske narodne skupnosti.
Zveza siovenskih organizacij apeiira na obiasti, da čimprej izsie-dijo krivce in jih kaznujejo, pri čemer opozarjamo, da gre pri spomeniku na Komeijnu za spomenik borcem proti fažizmu in s tem spomenik zaveznižkim vojakom v smisiu čiena 19 avstrijske državne pogodbe in zveznega zakona z dne 7. jutija 1948 [zvezni zakonski iist 176), ki oba zahtevata zažčito grobov in spomenikov zaveznižkih in asociiranih vojakov.
Korožki Siovenci se čutimo doižne, da iz hvaiežnosti in pietete antifažističnim borcem čimprej postavimo novo obeieije.
Manjšinsko vprašanje
na letni konferenci UNESCO
Tako je poudari) predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter, ko je zadnjo ne-detjo v svojem kratkem nagovoru ob odkritju obetežja, ki ga je našemu zastuinemu pevovodji Folti-ju Hartmanu poklonil Slovenski oktet, zavzel stališče tudi k zločinskemu atentatu na partizanski spomenik na Komeijnu.
Doslej .neznani storilci" so namreč v noči od sobote na nedeljo izvedli dinamitski atentat na spomenik, ki ga je Zveza koroških partizanov 28. maja 1972 v okviru veličastne slavnosti odkrila v čast in spomin Domenovi četi, katere borci so bili izdani in 12. oktobra 1944 zahrbtno pobiti na Apovnikovi kmetiji na Komeijnu nad Pliberkom. Takrat, pri odkrivanju spomenika, je govornik naglasi), da je spomenik namenjen borcem, ki so se borili tudi za svobodo Avstrije in Koroške *— .brez dvoma ne za .Karnten deutsch, (rei und ungeteilt', pač pa iskreno in junaško za .Koroško dveh enakopravnih narodov' — za nov, iepši svobodnejši svet bratstva in razumevanja med narodi."
Ravno tega pa nemškonacionali-stični in neonacistični krogi na Koroškem nočejo. Nočejo slišati o pro-
tifašističnem boju, ker jim spomin na tiste čase obuja slabo vest zaradi zločinov, pri katerih so zelo aktivno sodelovali; zato partizane in borce za svobodo nesramno žalijo, partizanske spomenike pa skrunijo in razstreljujejo. Oblastem se pri preiskavah ne bi bilo treba sprenevedati in se delati, kakor da ne bi vedeli, kje je storilce treba iskati.
Tisti, ki partizane zmerjajo z .morilci* in .klavci", tisti, ki v spomenikih protifašističnim borcem vidijo .izivanje domovini zvestih", so vsaj posredno krivci in zato neposredno odgovorni za take zločine.
Sadovi, ki jih rodi ta nacionalistična in hujskaška gonja proti Slovencem in njihovi protifašistični borbi, pa so hkrati tudi ostra obsodba oblasti in političnih dejavnikov, ki nosijo odgovornost za tak razvoj, ker dopuščajo, da sile fašizma spet lahko neovirano dvigajo glavo in razvijajo svojo dejavnost. Ta dejavnost je bila v preteklosti in je tudi danes naperjena proti neodvisni in demokratični Avstriji, ki se je v državni pogodbi svečano obvezala, da ne bo dovoljevala obnavljanja nacistične aktivnosti in širjenja nacistične miselnosti. Razvoj na Koroškem, v sklopu katerega je atentat na partizanski spomenik le eden iz dolge vrste takih in podobnih dogodkov, zato pomeni resen opomin odgovornim dejavnikom v deželi in državi, da neizpolnjevanje mednarodnih obveznosti nevarno izpodjeda temelje, na katerih je osnovana avstrijska republika.
Tega bi se morali zavedati tudi tisti, ki so aktivno sodelovali pri odkritju spomenika nacistu Steina-cherju, zdaj ob razstrelitvi partizanskega spomenika pa nenadoma odkrivajo .nevarnost" postavljanja spominskih obeležij.
N^ letnem zasedanju UNESCO (specializirane organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in umetnost), ki poteka v Nairobiju v Ugandi, je na dnevnem redu tudi vprašanje manjšin in njihovih pravic ter zaščite. To vprašanje je sprožil vodja jugoslovanske delegacije Trpe Jakov-levski, ki je problematiko manjšin povezal s prizadevanji za zagotovitev
človekovih pravic in za krepitev miru.
Praksa je pokazala — je naglasil jugoslovanski predstavnik — da povsod, kjer izvajajo asimilacijo manjšin, „ki v bistvu ni nič drugega kot izraz in oblika rasne diskriminacije, celo tedaj, kadar jo prikazujejo kot demokratično pravico", to pelje v poslabšanje odnosov med sosedi, s tem pa tudi mednarodnih odnosov. In Jakovlevski je — ne da bi posebej imensko navajal kakšno državo — obsodil primere, ko „našim manjšinam v sosednih državah odrekajo temeljne državljanske pravice in svoboščine ali celo negirajo njihov obstoj".
Pri tem je jugoslovanski predstavnik očitno mislil tudi na razmere v Avstriji, kjer prav zdaj gor do najvišjih vrhov manjšinam širokogrudno ponujajo .pravico" asimilacije oziroma ko z bližnjim preštevanjem praktično tudi postavljajo v dvom obstoj manjšin sploh.
V luči teh dejstev je morala nujno izzveneti kot dvoličnost izjava avstrijskega zunanjega ministra dr. Pahra, ko je trdil, da Avstrija podpira vsa prizadevanja za sestavo konvencije o zaščiti manjšin. Kajti dokazov, kako Avstrija svojih mednarodnih obveznosti ne izpolnjuje, imamo že dovolj.
Poziv ZSO koroškim Slovencem
Neposredno pred prežtevanjem Nadzorni in Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Korožkem spričo zaostrene situacije ponovno pozivata vse korožke Stovence, da 14. novembra 1976 bojkotirajo prežtevanje, ki so ga preobiikovati v ponoven pte-biscit, medtem ko domačo in svetovno javnost sku-žajo zavajat), čež, da gre za objektivno ugotavljanje materinega jezika.
Pod pritiskom sovražne propagande in ustrahovanja potom terorističnih ztočinov je vsaka demokratična odiočitev nemogoča in nam korožkim Sioven-cem ne preostane nič drugega, kot da prežtevanje bojkotiramo in mu že vnaprej odrekamo vsako ve-tjavnost.
Korožki Siovenci smo biti vseiej za sporazumno
režitev z viado na podiagi čiena 7 in smo kot prizadeta narodna skupnost tudi siej ko prej pripravljeni za tako porazumno reževanje. Z vso odiočnostjo pa odkianjamo .reževanje " potom prežtevanja.
Zato se ne damo prežtevati in bomo žtetje bojkotirati! Zato se 14. novembra ne bomo zapisati za Siovence, marveč bomo izbrati eno izmed nastednjih možnosti bojkota:
#	Zapisati bomo drug jezik.
#	Gtasovaii bomo neveijavno.
#	Oddati bomo prazno gtasovnico.
#	Ostati bomo spioh doma.
Zvexa siovenskih organizacij na Koroškem
..Pravica" do asimiiacije
je najboij grda obiika rasne diskriminacije
Prejšnji leden je imelo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije sejo, ki je bila v glavnem posvečena razpravi o dogajanju v Avstriji pred ugotavljanjem manjšine. Sejo je vodil predsednik Mitja Ribičič, uvodno zelo obširno in temeljito poročilo pa je podal Jože Hartman, predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja. V svojem prikazu položaja v Avstriji neposredno pred preštevanjem je ugotovil, da je Avstrija v minulih 21 letih po podpisu državne pogodbe postopno zmanjševala pravice manjšin, zadnja dva ,manjšinska" zakona pa pomenita neposreden pričetek enostranske revizije državne pogodbe.
Pogojevanje pravic s številčnost-
jo ni samo v nasprotju s 7. členom državne pogodbe, ampak tudi v nasprotju s človekovimi pravicami nasploh, je poudaril Jože Hartman. Ta številčnost je problematična sama po sebi, saj so že dosedanji redni popisi 1951, 1961 in 1971 vsebovati vrsto nepravilnosti in po teh štetjih Slovenci izginjajo od popisa do popisa v deseftisočih.
„Ko Avstrija trdi, da sta ta dva zakona vrhunec manjšinske zakonodaje, pa mi lahko trdimo, da je v svetu bržkone med prvimi, ki je s temi zakoni vezala pravice narodnostnih skupnosti na njihovo številčno moč, namesto da bi jo zaščitila tem bolj, čim šibkejša je. Tako pojmovanje je še zelo daleč od reševanja nacionalnega vprašanja na
sodobni podlagi, kaj šele od zagotavljanja nemotenega razvoja narodnosti."
V svojem poročilu je Jože Hartman zavzel stališče tudi k tako imenovani .pravici" do asimilacije, ki jo — kakor znano — zdaj zelo širokogrudno ponujajo koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom. Toda .pravica" do asimilacije z neko drugo .boljšo" nacijo ni nič drugega kot .herrenvolkovska" teorija o večvrednih in manjvrednih narodih in je zato najbolj grda oblika rasne diskriminacije, je naglasil govornik in potem prešel k vprašanju tako imenovanega .pra-strahu":
..Avstrijski reakcionarji — prete-tekli in sedanji — so nam dovolj blizu, da lahko spremljamo njihovo razdiralno delo, ki jim tudi razne demokratične fraze ne morejo zakriti pravega obraza, zlasti še, ko istočasno ljudi zavajajo s .prastrahom'. Ta prastrah pa je lahko le prastrah pred resnico, ki jo zgodovina razkriva kot nasilno germanizacijo Slovencev, ki pa so jo Slovenci kljub temu preživeli."
Ko je govoril o bojkotu preštevanja, je Jože Hartman poudaril, da se je manjšina odločila za fak korak, ker ne more pristati na številke in procente kot osnovo za dosego pravic oziroma priznanja svojega obstoja. "Preštevanje je že danes v bistvu propadla stvar, saj je kompromitirano od vsega začetka z nasprotovanjem same manjšine kot tudi tistih demokratičnih sil v avstrijski družbi, ki vidijo v raznarodovalni politiki avstrijske oblasti in v njenem povezovanju ter komplotiranju z neonacizmom grožnjo svoji lastni demokraciji."
Tudi dunajski dijaki
odklanjajo protimanjšinsko politiko Avstrije
Skupina dijakov akademske gimnazije na Dunaju se je mudila pretekli teden na Koroškem in se je med drugim srečala tudi s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Do tega srečanja je prišlo na pobudo predsednika dVP, dr. Tausa. To pa ne zaradi tega, ker bi bil Taus poseben prijatelj Slovencev, ampak ker ni bil zmožen, da bi pred dijaki zagovarjal sedanjo protimanjšinsko politiko Avstrije in vseh parlamentarnih strank. Dijaki so ga namreč na neki diskusiji na šoli napadli zaradi jezikovnega štetja in jih ni mogel prepričati, da je to pametna in demokratična rešitev.
Predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij so dijake informirali o našem stališču do vseh treh protimanjšinskih zakonov, ki jih je parlament sklenil 7. julija; odgovarjali so na razna vprašanja iz zgodovine, pravnega stanja itd. Slovencev na Koroškem. Dijaki so v tem soglašali, da preštevanje danes odklanjajo kot nedemokratično rešitev.
Heimatdienst je odklonil pogovor z dijaki, ker mu pisanje v njihovem časopisu o manjšinskem problemu ni ustrezalo; bolj enostavno je seveda tistega, ki skuša o tem vprašanju povedati resnico, razglasiti za „Schmierfinka".
Vsekakor je tudi ta obisk pokazal, da se stranke pri svojih protimanjšinskih ukrepih po krivici sklicujejo na avstrijsko ljudstvo, kajti laž je njihova trditev, da stoji 95 "/a Avstrijcev za temi ukrepi; v resnici se gibanje za manjšinske pravice širi po celi Avstriji, vedno več nemškogovorečih Avstrijcev spoznava, da je to tudi njihova zadeva.
Ugran^re - M niso ugranire/
#	Mi dijaka, ne absotventa Zvezne gimnazije za Siovence, ki bi pomnit, da je bit kdaj celodnevni iztet stoven-ske gimnazije v jesenskem času.
V vsem skoraj 20-letnem obstoju še ni bit kljub zadevnemu predpisu. Sedaj — pred 14. novembrom 1974 — je bil izveden in odrejen celo ob vsakem vremenu. In zakaj: ker je bilo treba dokazati miroljubne stike z nemško gimnazijo iz Spittala, stike, ki jih vse dotlej še nikdar niso gojili. Kaj čuda, da sta izvedela za to stvar tudi avstrijski radio in televizija in stučajno prišla na kraj programiranega dogajanja. In gotovo zgolj po naključju so naši slovenski dijaki prepevali: „Mi se imamo radi .. .!"
#	Mi ga med nami, ki bi pomnit, da je ie kdaj stišat tako prekrasen prenos maše v stovenskem in nemškem jeziku.
Nikoli v nad tridesetletnem prenašanju tudi slovenskih oddaj v avstrijskem radiu še ni bilo tako prekrasnega prenosa slovenske maše. Tudi ga
ni med nami, ki bi pomnil v cerkvi Sv. duha v Celovcu mašo, v kateri bi mogli nastopiti združeni slovenski cerkveni pevski zbori ter solisti. Nikdar še ni bilo slišati tako kvalitetne slovenske cerkvene glasbe. Leta 1947 slovenskim izseljencem ne maše ne molitve v celovški stolnici niso dovolili. Sedaj — pred 14. novembrom 1976 — je prenašal avstrijski radio to programirano dogajanje v poslednji kotiček naše dežele in preko nje v dokaz, kako vsestranska je pravica na cerkvenem področju na Koroškem in kako se čudovito razumemo ...
# Mi ga med nami, ki bi pomnit cetostranski stovenski inserat v koroških nemških potitičnih tistih!
Nikoli v zadnjih petdesetih letih ni bilo takšnega slovenskega inserata v nemških koroških listih. Sedaj — pred 14. novembrom 1976 — je možno skoraj vse! Tudi to, da izide celostranski stovenski inserat v nemškem koroškem listu, ki Slovencem niti malo ni naklonjen. Proti visokemu plačilu seveda, ker
denar — kot znano — ne smrdi! Vse to velikodušno programirano speljevanje in slepljenje plačuje avstrijska zvezna vlada tudi z našimi davki. (Naj bo ob robu omenjeno, da sta Slovenski vestnik in Naš tednik kljub ponujenemu dobremu plačilu odklonila sodelovati pri tem uradnem, iz javnih sredstev financiranem zavajanju javnosti in širjenju laži).
tn čemu vse to!
Da bi nas speljali na led! Da bi slepili s takimi akcijami široko javnost, posebno pa nas in zakrili pravi namen tako imenovanega jezikovnega štetja 14. novembra 1976!
Vsa zlaganost avstrijske politike pri takih in podobnih akcijah pa se kaže že v tako imenovani .informacijski kampanji" sami, v kampanji, v katero so investirali milijone denarja, samo da bi na zunaj prikrili pravi značaj jezikovnega štetja. V dokaz zlaganosti ponatisnemo popolnoma nespremenjeno inserata avstrijske zvezne vlade v nemškem in slovenskem jeziku, kot so izšli v nemškem koroškem listu.
	Zvezna deieia:
!\J Brii.ki	polllHnž okraj:
4Jr!sr!nt< Krhchong Jer MnHcrvprarhc	kraj: TAJNI JEZIKOVNI POPIS
Cr!.rn Sit !hrt Muttfr.prAcke durch Aniocuiea t!nt< Jtr MgtnJtn Katlcbtn tn:	Navedite Vaš materinski jezik, a tem da prekrižale eno od naslednjih okenct
d.ul.tk	[J	nemško
krMli-th	hrvaško
.k..	slovensko
.n:.ri<th	madžarsko
....1...	Q ..J ru.r.					drugo,	tnalcerr
	Popisne poie. v katerih n! prekrižana nobena rubrika, ne bomo prišteva!! nobenemu
	jeziku. Če prekrižate poiegnemškega jezika še kak drug jezik, bomo ta jezik upoštevati
A , Au,h,,„.S,i			prluporahlpodalkov.
Vsakdo, ki kritično primerja nemški in slovenski tekst, bo mogel odkriti najmanj dvanajst nesogtasij in smisetnih napak!
Ze iz optičnega vidika je možno razkrinkati falsifikat: v stovenskem tekstu manjka pet okenc ter punktirana linija.
Prav tako ni možno najti slovničnega razloga za dejstvo, da pišejo v nemškem jeziku političen okraj, občino in kraj z veliko začetnico, v slovenskem jeziku pa z malo.
Neodpustljiva, ker vsebinska in smiselna napaka pa je izpustitev besede materinskega jezika že v naslovu fal-sificirane glasovnice, prav tako kot nemškemu izrazu .Kastchen" ne odgovarja .rubrika" v slovenskem tekstu. Višek zlaganosti in predrznosti politike avstrijske zvezne vlade pa predstavlja dejstvo, objaviti glasovnico v slovenskem jeziku (ki je pa v resnici ni!), da bi pred svetovno in avstrijsko javnostjo vzpostavili navidezno popolno enakopravnost slovenskega jezika.
(Morda se je umazanost vse te umazanije zdela preveč umazana celo avtorjem in naročnikom teh falsifikatov, kajti v poznejših slovenskih inseratih so glasovnice enostavno objavili v nemščini.) Take metode in taki falsifi-kati nas morejo samo utrditi v naši odločitvi za bojkot jezikovnega štetja 14. novembra 1976!
Ne damo se! — Ne speljati na led, ne slepiti od takih na dolgo roko pripravljenih navideznih akcij!
Ne damo se — ne bodo nas!
, Jezikovno presfevarzje"
najTiu/si napad na naše pravice
(izjava Ktuba stovenskih študentov na Dunaju k bojkotu preštevanja)
Na izrednem občnem zboru dne 22. oktobra 1976 je Klub slovenskih študentov na Dunaju sprejel k bojkotu preštevanja naslednjo izjavo:
Ugotavljanje manjšine ali ..jezikovno štetje", kot ga uradno imenujejo, pomeni dostej najhujši napad na demokratične pravice naše narodne manjšine, kar dokazuje, da avstrijska v!ada, kijub iepim bejsedam in obijubam, ztepa ni pripravijena izpoiniti jasna in nedvoumna doiočiia č!ena 7 državne pogodbe. Nasprotno, s preštevanjem jih namerava svojevoijno revidirati in se tako znebiti mednarodnih obveznosti.
Očitni namen jezikovnega štetja 14. novembra je registrirati vse tiste Siovence, ki se nemškonacionainemu pritisku niso ukioniii in so vsem diskriminacijam, raziičnim družbenim in psihoioškim pritiskom nakijub vztrajati v boju za uveijavitev demokratičnih narodnih pravic. Nobeno ugotavijanje ati štetje ne more biti podiaga in tudi ne orientacijska pomoč za uresničevanje manjšinskih pravic, tako ravnanje siuži edinoie iegaiizaciji protiustavne raznarodovale poiitike državnih in dežeinih obiasti in večdesetietne šovinistične gonje protisiovenskih organizacij. Preštevanje in zakon o narodnostnih skupinah sta sad kapituiantske poiitike vodstva SPO, njegove koiaboracije z najreakcionarnejšimi siiami avstrijske družbe. To dokazuje tudi že samo dejstvo, da je viada pripravijena potrošiti biizu 100 miiijonov šiiingov davkov deiovnih ijudi, da ugodi zahtevam nemškonacionainih in neonacističnih sii, za ..pospeševanje" narodnih manjšin pa daje na razpoiago ie pičiih pet miiijonov. Preštevanje tudi ni statistična zadeva, kot to pogosto zatrjuje viada, temveč izkijučno poiitičen akt, naperjen proti pravicam in interesom narodnih manjšin v Avstriji. To dokazuje tudi trenutno protisiovensko vzdušje na Koroškem, to dokazujejo nešteti protisiovenski izpadi, grožnje in števiina podtikavanja nacionaiističnih, tudi najvišjr^ viadnih potitikov, ter nenazadnje tudi propagandne akcije pariamentarnih strank, ki naj bi ustvariie primerno, naravnost piebiscitno vzdušje. Kiub siovenskih študentov na Dunaju zato tudi odtočno protestira proti hujskaškemu propagandnemu pohodu pariamentarnih strank ter hkrati ugotavija, da so odgovorne stranke s svojo piebiscitno gonjo same razkrinkate vse iaži o objektivnosti štetja in svobodni, nevpiivani odiočitvi posameznika o narodni pripadnosti.
Koroški Siovenci bomo naše demokratične pravice, priborjene v antifašističnem narodnoosvobodiinem boju in mednarodno zajamčene v čienu 7 državne pogodbe najboije ubraniti z najmočnejšim bojntm sredstvom — z bojkotom jezikovnega štetja 14. novembra 1976. Poskrbeti bomo, da avstrijska viada ne bo dobita v roke zažeienega števiia Siovencev, da bi tako z našo pomočjo revidirata čien 7 državne pogobe. To se pravi, da pri preštevanju meseca novembra na dvojezičnem ozemiju noben koroški Siovenec ne bo zapisa! siovenščine! Ostaii bomo doma, aii pa bomo giasovaii ne-veijavno oziroma zapisati kak drug jezik!
Z uspešnim bojkotom bomo prekrižati načrte šovinističnih, protistoven-skih sit ter viado prisititi k iskanju novih, demokratičnih poti reševanja manjšinskega vprašanja!
Kakor vprašanje narodnih manjšin ni te vprašanje neposredno prizadetih, temveč osnovno vprašanje demokracije, tako je tudi ugotavtjanje manjšine 14. novembra zadeva cetotne demokratične javnosti v Avstnji. Zato je vsak napad na pravice narodnih manjšin, kakor npr. preštevanje, hkrati tudi napad na demokracijo, šovinizem in nemškonacionatno hujskanje sta naperjena ne te proti siovenski manjšini, temveč tudi proti interesom večinskega naroda, njun skupni namen je onemogočiti sotidarnost detovnih tjudi obeh narodnosti v njihovem boju za sociatni in družbeni napredek.
Prizadevanja viade, da bi uzakonita ugotavtjanje manjšine in ga tudi dejansko izvedta, so naleteta na močan odpor demokratičnega gibanja v Avstriji. Ta odpor je dobi! svojo organizirano obiiko v mnogih borbenih akcijah. Zato ie tudi razumijivo, da so se demokratične site pridružite pozivu koroških Stovencev na bojkot preštevanja. Soiidarnostni komiteji v Cetovcu. na Dunaju in v Saizburau, Komunistična partija Avstrije, vrsta sociatističnih organizacij, med njimi Žveza sociatističnih študentov (VSStO), in verskih skupin, npr. Katoiiška detavska miadina, ter drugih demokratičnih organizacij in znanih osebnosti, so podprii bojkot jezikovnega štetja 14. novembra. Bojkot štetja je možen v raziičnih obiikah: zapisovanje siovenščine kot materinega jezika kot izraz aktivnega bojkota (v krajih izven naseiitvenega ozemtja manjšine — op. ured.), neveijavno giasovanje ati neudeteiba. Ktub stovenskih študentov na Dunaju poziva vse demokratično in avstrijsko usmerjene sode-žeiane, da jasno in odtočno izrazijo svoj protest proti jezikovnemu štetju in se postužijo ene od naštetih obtik bojkota.
Bojkot ugotavtjanja manjšine pa nikakor ni edini citj.^k^ ga koroški
boju za narodno enakopravnost! Zato moramo že danes, še pred preštevanjem, ustvarjati pogoje za nadatjnjo krepitev demokratičnega boja naše manjšine, za krepitev enotnosti vseh demokratov in antifašistov, ki je jamstvo za uspešno uvetjavtjanje vseh demokratičnih teženj v družbi in s tem tudi za dosiedno uresničevanje narodnih pravic, zajamčenih v čtenu 7 državne pogodbe.
Kiub siovenskih študentov na Dunaju
Bojkot
preštevanja
je dolžnost slehernega zavestnega državljana
(lijava Ktuba slovenskih študentov v Gradcu)
Tudi odbor Kluba slovenskih itudentov v Gradcu so jo na zadnji soji bavi) I aktualnim poiitičnim položajem v Avstriji neposredno pred štotjom posebno vrsto in jo v svoji izjavi tozadevno poudarit:
Kiub siovenskih študontov v Gradcu ponovno potrjuje svojo odtočitev. da osrednje organizacije koroških Slovcncov in gradiščanskih Hrvatov brezpogojno podpre v njihovem uspoinom prizadevanju za bojkot jozikovnoga ugotavtjanja 14. novembra. Načrtovano ijudsko štetje posebne vrsto ni nič drugega kot pa ugotavijanje manjšine, ki jo bito skienjeno proti voijl prizadetega prebivalstva tor predstavlja kršitev dotoči) člena 7 avstrijsko državno pogodbe. Zato je dolžnost stehernega zavestnega državijana, da siodi pozivu manjšin na bojkot ijudskega štetja.
V tej zvezi jo Kiub stovenskih študentov v Gradcu izrazit prepričanje, da bližnje jezikovno ugotavljanje no bo imoto tistega uspeha, hi ga pričakujejo tisti, ki to štetje zagovarjajo. Hkrati pa ktub poudarja, da bo dokončna ureditev obstoječih odprtih vprašanj v zvozi s čtonom 7 možna samo na podtagi razgovorov s prodstavniki prizadetih narodnih skupnosti.
Posebej Ktub slovanskih študentov v Gradcu zavrača poskuso dotočonih krogov, da bi koroškim Slovencem v okviru kampanje za tako imenovano ..tajno jezikovno ugotavtjanje" očitali notojalnost. V tem vidi ktub samo poskus, da bi motiti prijatotjsko razmerje med obema narodnima skupinama ter so se koroški Stovcnci skupaj z nemško govorečimi Avstrijci boriti za svobodno in demokratično Avstrijo in da so vodno pripravtjeni varovati tomotjo današnjo Avstrije. K tem pa sodi tudi avstrijska državna pogodba, katero dosiodna izpolnitov jo garant miru tor sociatno in nacionatno varnosti in ugteda Avstrije v svetu. Mednarodni značaj državne pogodbo je imet za po stedico, da je neizpotnjovanjo privodto do mednarodno reakcijo. No le mod narodni torumi imajo nalogo, da so bavijo s spoštovanjom državno pogodbo in s potožajom manjšin v Avstriji; tudi sopodpisnica SFR Jugostavija ima mo-ratno dolžnost, da skrbi za zadovotjivo zaščito hrvaško in stovonsko narodne skupnosti.
Aula slovenica
je izdala Omanov koledar
.Aula slovenica", doslej znana „samo" kol razstavna in prireditvena dvorana v novem poslopju stovenskega zadružnega centra v Celovcu, se je prejžnji teden predstavita tudi kot društvo, ki si je zadalo naiogo, da z organiziranim predstavijanjem stvaritev slovenske (in tudi širše jugosiovanske) umetnosti prispeva k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju med narodi. Pri tem se društvo iahko opira na iepe uspehe in dragocene izkušnje, zbrane v času dosedanjega obstoja in deiovanja dvorane .Aula slovenica", kjer se je v dobrem ietu in po) zvrstiio poieg raznih drugih prireditev že pet reprezentativnih razstav priznanih in mednarodno znanih siovenskih umetnikov.
Ob predstavitvi zastopnikom koroškega tiska in preko njega široki javnosti je predsednik novega društva dr. Mirt Zwitter v kratkem orisu dosedanjega delovanja dvorane .Aula slovenica" omeni), da se je že leta 1963 začel baviti z mislijo na ustanovitev galerije, ki bi služila predstavitvi slovenske likovne umetnosti. Vendar takrat v Sekiri ni prišlo do realizacije in je bilo na uresničitev tozadevnih načrtov treba čakati vse do dograditve zadružnega centra v Celovcu (več kot 11 let oblasti niso dale gradbenega dovoljenja!), kjer je bila v kletnih prostorih leta 1975 odprta sedanja .Aula slovenica".
Med prireditvami, ki so se doslej zvrstile v dvorani, je dr. Mirt Zwit-ter omenil razstavo skulptur Aleksandra Kovača, ki ji je sledila razstava del kiparja in grahka Janeza Boljke; kustodinja Moderne galerije v Ljubljani je na predavanju v besedi in sliki predstavila slovensko slikarstvo dvajsetega stoletja; potem je bila na vrsti razstava svetovno znanega mojstra slovenske gratike prot. Božidarja
Jakca, katere otvoritev v navzočnosti umetnika je z bogatim kulturnim sporedom olepšat Dolenjski kulturni festival Kostanjevica na Krki, medtem ko je umetnika in njegovo delo predstavil univ. prof. dr. Luc Menaše; po razstavi priznanega slikarja Franceta Slane so se ob-
Solidarnostno gibanje
podpira boj proti preštevanju
Tudi solidarnostno gibanje, v katerem sodelujejo pripadniki večinskega naroda ne glede na svetovnonazorsko opredelitev ali politično prepričanje, je v teh tednih pred 14. novembrom razširilo in okrepilo svojo aktivnost, s katero podpira boj slovenske in hrvaške manjšine proti vsiljenemu preštevanju. Na Dunaju, v Gradcu, v Salzburgu in v Celovcu se vrstijo različne akcije solidarnostnih komitejev, s katerimi opozarjajo javnost na protimanj-šinski značaj posebnega preštevanja ter pozivajo vse demokratične Avstrijce, naj se pridružijo bojkotu štetja in podprejo boj za brezpogojno izpolnitev manjšinskih pravic, ki je hkrati tudi boj za demokratizacijo v Avstriji.
V tem okviru je vzbudila veliko pozornost tudi publikacija, ki jo je prejšnji teden izdal dunajski Solidarnostni komite za pospeševanje in za pravice slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji pod naslovom „Za pravice manjšin" (Fur die Rechte der Minderheiten). Na 76 straneh so v besedi in sliki predstavljene manjšine v Avstriji: kratko Čehi in Slovaki na Dunaju ter Madžari na Gradiščanskem, obširno pa gradiščanski Hrvati in zlasti koroški Slovenci. Sledijo primerjave med položajem manjšin v Avstriji in položajem manjšin drugod v Evropi — primerjava, ki je vse prej kot laskava za Avstrijo, čeprav je pogosto slišati samodopadljivo samohvalo o avstrijskem .vzoru" za vso Evropo. Ta avstrijski .vzor" postavlja na laž tudi konfrontacija med manjšinskimi pravicami na papirju m v praksi, kar velja še posebej tudi za novi tako imenovani zakon o narodnih skupnostih, ki manjšinam jemlje še zadnje že doslej okrnele pravice ter jih povsem prepušča na milost in nemilost troedinosti parlamentarnih strank. Iz vsega tega izhaja edini pravilni zaključek —
smislu naslednjega
bojkot štetja poziva:
EE na naselitvenem ozemlju manjšin, torej na Koroškem in Gradiščanskem, r.aj se vsi demokratično nastrojeni Avstrijci štetja vzdržijo oz. glasujejo neveljavno;
S v vseh ostalih predelih Avstrije pa naj se demokratično nastrojeni Avstrijci 14. novembra v znak zavestne solidarnosti priznajo za Slovence.
činstvu predstavili koroški in slovenski udeleženci otroške likovne kolonije v Vuzenici; krog dosedanjih razstav pa je bil zaključen s predstavitvijo grafik prof. Franceta Miheliča. Poleg tega so bile v dvorani tudi že številne druge prireditve, ki so enako kot umetniške razstave pritegnile razveseljivo številno občinstvo.
Poseben uspeh pa je .Aula slovenica" brez dvoma zabeležila s svojim najnovejšim dosežkom, ki ga je prejšnji teden predstavila javnosti: svoj prvi umetniški koledar. Gre za stenski koledar velikega formata (35X50 cm), katerega 12 mesečnih listov krasijo stvaritve našega domačega umetnika Valentina Omana; grafike so iz cikla .Dunajski fosili". Umetnik Oman in oblikovalec koledarja dr. Miran Zwitter sta našla zanimivo rešitev v tem, da so po štirje listi tiskani na enako pobarvanem papirju, tako da je iz celotnega koledarja mogoče sestaviti tri velike slike (posterje); v ta namen je vsak list tudi ustrezno per-foriran. Poleg oblikovalca in umetnika je pri izdelavi koledarja dokazalo svoje sposobnosti tudi mlado grafično podjefje NOREA-REPRO.
Z Omanovim koledarjem — lahko ga tako imenujemo — je napravila .Aula slovenica" razveseljiv korak tudi po poti medsebojnega spoznavanja in povezovanja med narodi. Kajti besedilo koledarja je trijezično:	slovensko-nemško-itali-
jansko; zabeleženi so državni prazniki treh sosednih držav in na vsakem mesečnem listu je natiskan še po en pregovor v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, značilen vedno za dotični narod; prav tako v treh jezikih pa je predstavljen tudi umetnik Oman s svojim dosedanjim uveljavljanjem doma in v svetu.
Ta .Omanov koledar", ki je izšel v nakladi 2750 izvodov in ga dobite v knjigarni .Naša knjiga" (Celovec, Paulitschg. 5-7) za ceno 80 šilingov, pa je tudi lep prispevek .Aule slovenice" za tako imenovani .jubilej" Koroške, vendar v perspektivnem pomenu, kot je dejal njegov oblikovalec dr. Miran Zwit-ter: .za leto 1001, kajti tudi po 14. novembru 1976 (dan preštevanja — op. ured.) se bo zemlja vrtela naprej".
Bnmo končno prišli
do sprejemanja siovenske TV?
Pred nedavnim so se na Bledu ponovno sestali predstavniki avstrijskega ORF in RTV Ljubljana, pridružili pa so se jim tudi strokovnjaki i: ttalije. Spet je šlo za vprašanje možnosti, da bi slovenska televizija s svojim programom dosegla tiste kraje na Koroškem oz. v Avstriji, kjer živi slovensko prebivalstvo, in na tem sestanku so predstavniki ORF — kakor je v tej zvezi povedal zastopnik RTV Ljubljana inž. Peter Mori — končno izrazili pripravljenost, da poiščejo nove kanale za lastne pretvornike in tako omogočijo uporabo kanala za pretvornike na Peči in Goliti. Zadeva je tako daleč dozorela, je povedal inž. Mori, da RTV Ljubljana takoj začne administrativni postopek za pridobitev soglasja za postavitev omenjenih pretvornikov, kakor to predvideva stockholmski sporazum za te oddajnike.
Ma blejskem sestanku pa se je tudi pokazalo, da pri dosedanjem večletnem zavlačevanju v resniti sploh ni šlo za vprašanja tehničnega značaja, marveč so morali biti pri izgovarjanju ORF v ozadju povsem drugačni — torej povsem politični .vzroki". Kajti zdaj so ugotovili, da je tehnično najbolj sprejemliv prvi predlog, ki ga je RTV Ljubljana posredovala avstrijskim strokovnjakom že pred tremi leti.
Kakor je razveseljivo, da se je vprašanje po večletnem čakanju končno le premaknilo z mrtve točke, pa je sedanja nenadna pripravljenost na avstrijski strani tudi sumljiva, ker prihaja tik pred ugotavljanjem manjšine. V tem času kaže Avstrija namreč nenavadno ..popustljivost": po več kot $0 letih se je nenadoma zavedla svojih neizpolnjenih obveznosti iz arhivskega sporazuma, po desetletnem zavlačevanju je privolila na podelitev odlikovanj koroškim partizanom in zdaj tako-rekoč čez noč spozna, da po helsinški konferenci tudi svobodnega pretakanja informacij ne more več zavirati z ustvarjanjem umetnih (beri: političnih) ovir. Ali je ta nenadna zavest, da je prevzete obveznosti treba tudi izpolniti, izraz slabe vesti, ali pa je tudi to samo .taktična poteza" z namenom in s ciljem, da bi zavajali domačo in mednarodno javnost! Odgovor na to vprašanje bodo dala dejanja, ki bodo sledila besedam.
[zgubljamo zaupanje
v objektivnost takih obtasti
Že nešteto primerov je bilo navedenih, ki pričajo o tem, kako znajo oblasti na Koroškem meriti z dvojnimi merili. To velja za preteklost in velja tudi za sodobnost; velja za sodišča enako kot za upravne oblasti, še posebej pa velja to za tiste državne ustanove, ki jim je naložena dolžnost, da skrbijo za red in mir — namreč za varnostne oblasti. Za te oblasti — to so dokazale s svojim zadržanjem! — očitno sploh veljajo dvojni predpisi: eni takrat, kadar gre za Slovence in drugi tedaj, kadar gre proti Slovencem. Le tako je npr. razumeti obnašanje teh oblasti leta 1972 ob podiranju uradnih dvojezičnih napisov in pa njihovo obnašanje letos, ko vse kaže, da je njihova edina in glavna skrb zavarovati nemške nacionaliste in njihove hujskaške prireditve.
Sicer pa se temu niti ni čuditi, če pomislimo, kdo vse dela „čast" tem krogom, kdo vse se kot „častni gost" udeležuje takih prireditev — od visokih predstavnikov „uradne" Koroške preko najvišjih funkcionarjev političnih strank pa tja do vodilnih
zastopnikov najrazličnejših oblasti.
Tudi na zadnjem zborovanju KHD v Celovcu, kjer so govorniki dovolj jasno povedali, da pri bližnjem štetju posebne vrste nikakor ne gre za ugotavljanje materinega jezika, marveč v pravem pomenu in z vsemi posledicami za ponovno plebiscitarno odločitev, je bilo dovolj takih „častnih gostov". Med njimi celo celovški policijski ravnatelj dvorni svetnik dr. Luggauer. In potem naj bi koroški Slovenci še imeli zaupanje v objektivnost takih varnostnih oblasti?
To sta osrednji slovenski organizaciji tudi poudarili v brzojavki, s katero sta pri notranjem ministru protestirali zaradi dvojnih meril, ki se jih poslužujejo varnostne oblasti. Ugotovili sta, da je policijski ravnatelj s svojo udeležbo na omenjeni prireditvi dokazal svojo enostransko usmerjenost; hkrati pa se ob takem očitnem sodelovanju med policijo in KHD v novi luči kaže tudi nasilje varnostnih organov v Škocija-nu, kjer so pred nedavnim brez vsakega vzroka aretirali 26 Slovencev.
D<2 se zgodovina rada ponav/ja, je prikaza/ tadi znani ^t;strijs^i zgot/otvMdr Jr. Kar/ 5tak/p/arrer, asistent na danajski aniverzi, J?o je prejšnji teden v ceiofš^i galeriji P/i/JekranJ predava/ o zgodo-vinskik vidiki/? manjšinskega vprašanja na Koroškem.
Predvsem se v koroški zgodovini odnosno v zgodovini avstrijske manjšinske po/itike dos/edno ponav/ja eno,- ve/ikanske raz/ike med kesedami in dejanji, g/okoki prepad med napisanimi pravicami in pravicami v praksi. Manjšinam so ki/e v Avstriji že od nekdaj priznane do/očenc pravice, toda v g/avnem samo na papirja, najprej v državnem teme/jnem zakona, potem v senžermenski pogodki in zdaj še v državni pogodki iz /eta 7933; k/jak tema pa so manjšine s/ejkoprej da/eč od resnične enkopravnosti, kajti tozadevnik do/oči/ v Avstriji nikdar niso jema/i Jovo/j resno, vedno — ko ki mora/a kesedam s/editi dejanja — so pre-v/ada/e tiste si/e, ki so manjšinsko po/itiko asmer-ja/e po že/jak in zaktevak nemškik naciona/istov.
Kavno to pa je drago, kar se v koroški manjšinski po/itiki tako dos/edno ponav/ja — vp/iv nemškega naciona/izma. Kredavate/j je tema po-g/avja koroške zgodovine pripisa/ poseken pomen ter je opozori/ na svojevrstno .kontinaiteto"/ od tako imenovanega .Koroškega dneva" /eta 7974 preko prve svetovne vojne, nato prve repak/ike in drage svetovne vojne ter nacistične doke vse do Janašnjik dni je kot rdečo nit nakaza/ prizadevanje nemškik naciona/istov, da ki 5/ovence ožigo-sa/i za ve/eizdaja/ce, za domovini nezveste in jik torej prikaza/i kot ve/iko nevarnost, kot proti-državni e/ement.
7n tretja znači/nost, ki jo je v koroški zgodovini tako dos/edno zas/editi,- pristojne ok/asti in odgovorne po/itične straktare vedno spet kapita-/irajo pred nemškimi naciona/isti; osvojijo njiko-va kajskaška ges/a in v smis/a tek gese/ fadi arav-
navajo svoj odnos do manjšine oz. do njenik pravic.
.Svoja izvajanja je predavate/j podkrepi/ s šte-vi/nimi Jokamenti; zanj kot zgodovinarja pač niso merodajna emociona/no pokarvana razmiš/ja-
Manjšinska
poiitika
v og!eda!u zgodovine
nja, marveč samo dejstva in dogodki, ki so zapisani v zgodovini. Zato pa je s take strani to/iko ko/j zanimivo s/išati npr. pojasni/o g/ede mejnega vprašnaja; ne po prvi ne po dragi svetovni vojni /agos/avija ni prekrši/a meje, ker takrat meje sp/ok še ni ki/o — v prvem primera je ki/a Jo-/očena še/e s senžermensko mirovno pogodko in v dragem primera z državno pogodko /eta 7933; če pa se kdo sk/icaje na moskovsko dek/aracijo, je treka opozoriti, da je ki/a z nemško zasedko Avstrije in z napadom na /agos/avijo senžermen-ska pogodka pre/om/jena, po/eg tega pa so prav Avstrijci ze/o kistveno sode/ova/i pri nemški oka-paciji /agos/avije, medtem ko so partizani s svojim kojem pomaga/i zrašiti nacistično Nemčijo in so s tem prispeva/i tadi k osvokoditvi in vzposta-
vitvi demokratične Avstrije. A/i sta/išče g/ede štetja,- jezikovno štetje, kakršno ko izvedeno 74. novemkra, ne more kiti pod/aga za reševanje manjšinskega vprašanja, ker na ta način ni mogoče agotav/jati narodne pripadnosti; do/očeni de/ež 23 "/e pa je sp/ok protiastaven in ki ki/o treka v tem vprašanja izkoristiti vse pravne možnosti do astavnega sodišča, kajti v državni pogodki nikjer ni govora o odstotkik, po/eg tega pa sedanje Jo/oči/o presega ce/o 20-odstotni de/ež iz prve repak/ike, ko je v smis/a senžermenske pogodke ve/ja/o nače/o .znatnega števi/a". /n končno še keseda o krajevnem okmočja; pri interpretacijak g/ede krajevne ve/javnosti do/oči/ č/ena 7 se Avstrija sk/icaje tadi na državni teme/jni zakon in na senžermensko pogodko, vendar ne v ce/oti na tozadevna manjšinska do/oči/a, temveč samo na tiste de/e, ki so njej v korist; pri tem pa so astrez-na do/oči/a č/ena 7 povsem jasna — gre za sodne okraje in za apravne okraje v smis/a Janašnjik okrajnik g/avarstev; zato v tem ozira ne ki sme/o kiti nokenik dvomov in torej raz/tčne interpretacije že vsekajejo po/itično izjavo o tem, ko/iko je Avstrija priprav/jena dati manjšinam.
Predavanja so nedvoamno daja/i posekno oke-/ežje tadi eksponati trenatne razstave .Umetniki o tretjem rajka", kjer ametniki iz ce/e Avstrije s s/ikami, riskami in ska/ptarami najostreje oksoja-jo z/očine nacističnega nasi/ja. Gre de/oma za apo-dokitve oseknik doživetij in so tozadevna pričevanja posekno dragocen prispevek k resničnema premagovanja pretek/osti, ne pa samo k pozak-/janja strakot tedanje doke, ko so mnogi tadi v naši ožji domovini pomaga/i aresničevati z/očinske načrte nemškega „naJč/oveka". Smise/no Jopo/-ni/o tej razstavi ko današnje predavanje v ga/eriji Tdi/dekrand, kjer ko ok 79.30 ari asistent na ce-/ovški aniverzi dr. Wi//ika/d 7/o/zer govori/ o odpora v Avstriji v /etik 793$—7943.
Slovenski oktet spet gostoval na Koroškem
Siovenski oktet — ambasador siovenske pesmi doma in v svetu, je pretekio nedeijo spet gostovai na Koroškem. Spet je to bii veiik praznik siovenske pesmi na Koroškem, kajti Siovenski oktet je med našim ijudstvom nadvse priijubijen; kjerkoii pri nas nastopa, so dvorane premajhne in občinstvo navdušeno. Med nami skoraj ni rojaka, ki ne bi pozna) Siovenskega okteta aii ne bi siišai njegovega dovršenega petja. Pobudnik tega gostovanja je biia Siovenska prosvetna zveza, ki je nastop Siovenskega okteta posredovaia Siovenskemu prosvetnemu društvu ..Košuta" v Seiah, sama pa je bita prirediteij koncerta v Škocijanu.
Gostovanje Siovenskega okteta pa tokrat ni biio ie običajno, marveč je njegov obisk na Koroškem ime) dvojni pomen: v Seiah je nastop Siovenskega okteta bii posvečen spominu pokojnega župana, učiteija in kutturnega deiavca Hermana Veiika; v Škocijanu pa je siovenski oktet ob tej priiožnosti našemu zasiuinemu zborovodji Vaientinu Hartmanu izročii ieseno piastiko „Rej pod iipo".
Koncert v spomin Hermana Veiika
Oddoižiii smo se spominu padiih junakov
Kakor vsako leto tako je Zveza koroških partizanov tudi letos polagala vence na grobišča padlih partizanov širom južne Koroške in se tako oddolžila žrtvam pretekle vojne. Letošnja osrednja počastitev v spomin naših mrtvih junakov, ki so darovali življenje za svobodo v borbi proti tašizmu je bila v Št. Jakobu v Rožu, kjer počivajo žrtve pokola pod Arihovo pečjo.
Osrednje počastitve so se kljub izredno slabemu vremenu, saj je močno deževalo, poleg domačega prebivalstva udeležili tudi jugoslovanski konzul v Celovcu Peter Župančič in zastopniki slovenskih osrednjih organizacij.
Na šentjakobskem pokopališču, kjer stoji lepi spomenik, je v počastitev spomina padlih borcev za svobodo spregovoril predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper.
V svojem govoru je poudaril, da koroški Slovenci v naših srcih čuvamo pridobitve teh ljudi, ki so v borbi proti tašizmu darovali svoja mlada življenja za svobodo našega naroda in za osvoboditev vseh zasužnjenih narodov Evrope. Narod, ki spoštuje mrtve, ki so se žrtvovali za svoj narod, ne more propasti. Zveza koroških partizanov že trideset let skrbno čuva in neguje 40 grobišč širom južne Koroške, kjer počiva 500 koroških partizanov. Še bolj pa koroški Slovenci hranimo v naših srcih oporoko živih in mrtvih partizanov, ki so se borili in umrli, da koroški Slovenci ustvarjamo na podlagi enakopravnosti bratsko sožitje z avstrijskim narodom, ki enako kot koroški Slovenci in ves svet želi samo mir in lepo prihodnost za sebe in svoje otroke ter enakopravnost, ki sloni na izvedbi člena 7 avstrijske državne pogodbe. V tem duhu se tukaj na šentjakobskem pokopališču globoko klanjamo spominu — tukaj pokopanih in po vsej južni koroški zemlji na .mrtvi straži" stoječih borcev za svobodo, za demokracijo in mir v svetu. Slava velikim sinovom našega naroda! S temi besedami je tovariš Prušnik zaključil svoj govor.
Osrednjo počastitev na šentjakobskem pokopališču, ob z venci obdanem grobišču, je poplemenitil še domači moški pevski zbor z lepo podano pesmijo .Počiva jezero v tihoti".
Z osrednjo počastitvijo v Št. Jakobu je bilo zaključeno polaganje vencev na vseh štiridesetih grobiščih širom južne Koroške, ki se je odvijalo v smislu spomina na žrtve in v smislu opomina, da se kaj takšnega ne sme več ponoviti.
Vogrn/e poJ/e
Farna dvorana je preteklo nedeljo popoldne bila premajhna. Že v dopoldanskih urah so se pričeli zbirati številni obiskovalci prireditve, da se s svojim obiskom spomnijo pokojnega Hermana Velika in prisluhnejo pesmi Slovenskega okteta, ki je ob nenadni smrti prijatelja Velika obljubil, da bo v njegov spomin prišel koncertirat v Sele. V nedeljo je svojo obljubo izpolnil. Predsednik SPD „Košuta" Jurij Mak je ob tej priložnosti lahko pozdravil številne goste, med njimi vdovo Marto z družino, zastopnike slovenskih narodnih organizacij, domačega župnika Vavtija, župana Hribernika, župana pobratene občine Škofje Loke Polajnarja in druge.
Jurij Mak je v svojih pozdravnih besedah orisal lik pokojnega župana in učitelja v Selah. Dejal je, da se
Cenjenim
naročnikom
Z današnjim izvodom Siovenskega vestnika ste spet sprejeii poštno poiožnico za vpiačiio naročnine, ki znaša za tuzemstvo za posamezni izvod 3, mesečna naročnina H, ietna pa HO šiiingov. Za inozemstvo stane posamezni izvod 4, mesečna naročnina IS, ietna pa ISO šiiingov. Vse tiste naročnike, ki so s piačiiom naročnine v zaostanku, vijudno prosimo, da bi se posiužiii priioženih poiožnic in poravnati naročnino za tekoče ieto.
Med upravo tista in vami naročniki in bratci obstoja skupna obveznost, k) je v tem, da uprava skrbi za redno izhajanje in dostavtjanje tista, bratci in naročniki pa naj bi skrbeti za redno piačevanje. To bi bita najideatnejša obtika harmoničnega deta med bratci in izdajatetji tista.
Stovenski vestnik prihaja k vam točno vsak teden kot prijateij, ki vas razvedruje in seznanja z dogodki doma in po svetu. Storite tudi vi svojo dotinost, ki jo imate do svojega in našega skupnega gta-sita s tem, da ptačate naročnino, k) je res matenkostna v primerjavi s trudom in stroški, ki jih je treba vtožiti v eno samo števiiko tista.
Vsem tistim, ki so naročnino ie poravnati, pa se zahvaijujemo za uvidevnost in zvestobo iistu. Hkrati naprošamo bratce, da bi v krogu svojih znancev širii) Ust in mu pridobivati novih naročnikov.
je Herman Velik kmalu potem, ko je prišel v Sele vključil v dejavnost takratnega kulturnega življenja. Z veseljem je učil takratni selski tamburaški zbor. Že takrat so se pokazale vse njegove vrline, ki so bile v poznejših letih v prid vsem občanom. Bil je za vsakega dostopen, znal se je vživeti v probleme in skrbi vsakogar. V svoji preprostosti je izžareval človeško toploto, ki jo je občutil prav vsak, ki je imel z njim kontakte. Vem, je dejal Jurij Mak, da ni ničesar bolj sovražil kot zahrbtnost in laž. Marsikomu je zaradi tega bil neprijeten nasprotnik, ker se nikoli ni dal zlorabiti za razne špekulacije. Tako je Jurij Mak obujal spomine na Hermana Velika. Posebno mu je v spominu leto 1953, ko je Herman Velik postal učitelj na novi šoli v Kotu. Okoli njega so se pričeli zbirati prosvetaši in bil je pobudnik za ustanovitev društva „Ko-šuta", ki je v Kotu postalo posrednik slovenske kulture.
O Hermanu Veliku je spregovoril tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss, ki je prav tako obujal spomine na pokojnega prijatelja. Že samo dejstvo, da se Hermanu Veliku pride poklonit sam znani Slovenski oktet, je dokaz, da smo izgubili pomembnega člana naše narodne skupnosti. V svojem kratkem delovnem življenju je na raznih področjih dosegel mnogo, nam pa, ki smo bili njegovi sodelavci pa je bil za zgled. Zdaj, ko ga ni več, nam je ostal le svetel spomin na njegovo bogato delo in izkušnje, ki smo jih od njega sprejemali. Mislim, da bi vsak izmed nas, ki mu je bil blizu, stopil sem in povedal doživljaj z njim in da bo to srečanje vse življenje hranil kot drag spomin. Z Hermanom Veli-kom sva se srečavala na sejah SPZ. Čestokrat mi je zaupal svoje skrbi, skrbi, ki so tudi naše, za vzgojo svojih učencev na šoli, kako jih vzgojiti v dobre člane naše narodne skupnosti in kaj bo z njimi po končani šoli. Kako srečen je bil, ko mi je prišel kazat nove barvne ovitke za Mladi rod, s kakšno skrbjo je gojil stike s slovenskimi učitelji in pripravljal srečanja z njimi. Z njegovo izvolitvijo
ZdsfopMi^i 5lovensBega planlnsBe-ga draštva v Celovca so v soBoto pred prdZMi^ow! dneva mrtvlB spet oBlsBall gro^ staroste s!ovensB:B alpinistov in gorski!; reševalcev Jožeta Čopa na pokopališča prijaznega kraja Planina nad Jesenicami. OB tej priložnosti so na groB velikega gornika in prijatelja koroškik Slovencev in planincev položili venec in se tako poklonili spomin# tega izrednega človeka.
za župana je občini Sele dal svoj pečat in dosegel je, da je občina ostala samostojna. Herman Velik je izvajal mnoge funkcije. Leta 1963 je postal podpredsednik Slovenske prosvetne zveze in prav po njegovi zamisli je naša organizacija pričela z novim delovnim načrtom. Tudi v svoji politični organizaciji je bil na mestu. Nikdar ni narodnosti zamenjal z ideologijo. Takoj je izvajal konsekvence čim je videl, da gre proti manjšini. Vsi stojimo za njegovo odločitvijo, ki je tudi odločitev naših narodnih voditeljev, da bojkotiramo ugotavljanje manjšine. Sledili bomo njegovemu zgledu in nobena sila nas danes in tudi v prihodnosti ne bo razdvojila od naših voditeljev. S to odločitvijo pa bomo najbolj izražali njegovo misel in odločnost, ki nam je tudi najdražje kar nam je zapustil.
Navzoče je pozdravil tudi novi selski župan Anton Hribernik. Po minuti molka za pokojnim Hermanom Velikom, je Slovenski oktet pričel s svojim koncertnim delom. Spremljevalec okteta Bogdan Pogačnik je uvodoma tudi spregovoril o prijatelju Hermanu Veliku, prijatelju Slovenskega okteta. Dejal je, da moramo zdaj ko Hermana Velika več ni, biti vsi mi veliki, da zagrabimo za idejo pokojnika, da bo naš narod ostal živ in krepak. V svojih povezovalnih besedah je Pogačnik naglasil velik pomen slovenske pesmi, zlasti koroške, katero tu na Koroškem hočejo razumeti, a povsod po svetu pa Slovenski oktet prav s to pesmijo žanje velike uspehe, tako da jo povsod razumejo! In kaj bi vas preštevali, ko pa vemo kako močna je vaša pesem, kako živ je vaš glas.
In res, pesem Slovenskega okteta je bila ponovna manifestacija slovenske kulture, kulture slovenskega človeka na Koroškem, ki je ponosen na Slovenski oktet, ki s tako zavzetostjo goji slovensko in tudi koroško narodno pesem. Zato je nedeljski koncert v čast pokojnemu Hermanu Veli-ku bil res lepo doživetje, hkrati pa tudi velika kulturna politična manifestacija, kajti med posameznimi pesmimi je zadonela tudi pesem borbe, izraz današnjega časa na Koroškem, ko gre za uresničitev člena sedem državne pogodbe.
Slovenski oktet — se je tako častno poklonil prijatelju Hermanu Veliku.
Koncert Siovenskega okteta v Škocijanu
Istega dne je Slovenski oktet nastopil tudi v tistem Škocijanu, kjer so pred nedavnim žandarji na surov in nečloveški način nastopili proti koroškim Slovencem.
Nabito polna dvorana in navdušenje s katerim so obiskovalci pozdravili vsako pesem, sta bili živi priči, da si Slovenci nočemo odvzeti pra-f Dalje M# #. strani)
Čopov Joža je amrl Janško leto, star #2 let. Bii je gornik, BI je sloven-sBema planinstva vnesel nov BorBenl daB. Afedtem Bo so slovenske gore prej osvajali tajcl, se je to v časa Čopovega adejstvovanja spremenilo, taBo da je on prevzel poBado in preplezal s tovariši predvsem Jallj-sBe zllpe. Bil je mojster plezalne stroge in predvsem doBer ačltelj dragim.
Za Čopovega Jožeta je značilno, da je stal vedno na strani mallB Ijadi, taBo tadi po prvi svetovni vojni, Bo se je prostovoljno Boril na KorošBem. V dragi svetovn vojni je Bil spet med tistimi, Bi so se Borili za golo življenje in svoBodo proti nemšBim in ita-lijansBim /ašistom. Bo osvoBoditvi je taBoj našel BontaBte s slovensBimi BorošBimi dijaBi, Bi so štadirali v .Sloveniji in s slovensBimi planinci, Bi so neBoliBo pozneje astanovili oziroma oBnovili slovensBo planinsBo organizacijo na KorošBem. SploB imamo vtis, da je Bila Čopova življenj-sBa naloga, da atrjaje prijateljstvo s BorošBimi Slovenci. KadarBoli so se naši planinci srečavali z njim v slo-vensBiB goraB, jim je naročeval pozdrave številnim znancem in prijateljem na KorošBem. Z njim smo Boro-šBi Slovenci zgaBili veliBega in dragega prijatelja, Bi nam Bo ostal v ne-pozaBnem spomina. Slava ma/
V sredo 27. oklobra je Janez Miklavčič pd. Orič iz Gorinčič pri Šf. Jakobu v Rožu pri Trinku v Vognjem polju obhajal svojo 80-letnico. Jubilejne slovesnosti so se udeležili sinovi in hčerke, njegovih 11 vnukov in oba brata Tevžej in Jozej. Čeprav je pred par leti ohromel, je drugače zdrav in še poln življenja. Za jubilanta je znano, da je bil vse svoje življenje aktiven borec za pravice slovenskega ljudstva na Koroškem. Predvsem se je uveljavil na zadružnem področju, kjer je bil soustanovitelj in prvi predsednik Kmečkogospodarske zadruge v Št. Jakobu. S svojim znanjem in prizadevnostjo si je v Št. Jakobu v Rožu ustvaril podjetje za proizvodnjo cementnih izdelkov, ki je znano daleč preko koroške dežele, poleg tega pa je bil tudi navdušen in napreden kmet. Zanj je znano, da je mnogo žrtvoval za slovensko stvar. Tako je bil na strani slovenskega ljudstva na Koroškem po prvi svetovni vojni, v najtežjem času nemškega tašizma je podpiral partizane, takoj po drugi svetovni vojni pa je dal takoj na razpolago svoja vozila za prevoz k prireditvam, ki so služila reaktivaciji kulturnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev. Leta 1954 mu je umrla žena, tako da je od takrat naprej gospodari) z otroci. Za vso prizadevnost napram svojemu ljudstvu, mu je le-to izkazalo svoje zaupanje s tem, da ga je predlagalo v slovenske tiste na volitvah.
Kljub visokim letom je še danes vedno na tekočem o dogodkih ki pretresajo naše narodno politično
Pomoč koroškim S!ovencem v boju za pravice
Vedno boi) se uveijavija navada, da ijudje podpirajo naš boj za obstoj naše narodne skupnosti tudi z denarnimi podporami. Tako je pred nedavnim Legat Sonja 61 00 0 Ljubijana, Tesio-v a 2 7 vpiačaia pri biagajni ADiT — DZS Ljubijana din 1000— kot pomoč koroškim Siovencem v boju za narodne in čtoveške pravice.
Tem potom se piemeniti darovai-ki iskreno zahvaijujemo.
življenje na Koroškem, pri tem mu je v veliko pomoč slovenski koroški tisk, ki ga prebira z veliko vnemo.
Ob njegovem prazniku mu iskreno čestitamo z željo, da bi bil še dolga leta čil in zdrav med nami. Ob tej priložnosti mu izrekamo iskreno zahvalo za vso prizadevnost v korist naše narodne skupnosti na Koroškem.
iGRA — TEMELJNi KAMEH ZiVLJENJA
Siovensko kuiturno društvo v Ceiovcu vabi na 2. skupinski sestanek v petek S. novembra 1976 ob 20. uri v Mohorjevi hiši, Viktringer Ring 26, 2. nadstropje.
Ha sestanku se boste srečaii z drugimi starši in vzgojiteiji, izmenjati izkušnje, se pogovarjati in reševaii odprta vprašanja o učnem tečaju in o igri spioh.
Tečaj vodi učiteij Janko Urank.
BOROVLJE:
Razstava „Ku!turna pokrajina se predstavija"
TLBratl s slovesno otvoritvijo nove oBčInsBe Blše v TšorovljaB o Baten smo že poročal: v našem /Ara, je Bila otvorjena tadl razstava pod naslovom „Ka!tarna poBrajlna se predstavlja", na Baterl so predstavljena dela sllBarjev In pesnIBov, BI so rojeni ali so živeli oziroma še živijo v Borovi jaB. Al e d sllBarje štejemo Tonija GregorltscBa, Tdaarda AfanBar-ta, Hermanna PoscBlngerja In LrlcBa KacBerja, med pesnIBa pa Joseja FrledrlcBa PerBonlga In Lorenza AfacBa. /Razstavo sta aredlla LrlcB KacBer In Lorenz A7acB. Razstava Bo odprta do Bonča novemBra In sicer oB torBlB In četrtBIB od 74. do 77.30 In oB soBotaB od 9. do 72. are. Za sBapIne Bodo razstavo odprli tadl Izven zgoraj napovedanega časa. Vstop je prost.
Uprava
GOSTOVANJE AKADEMiJE ZA GLEDALiŠČE, RADiO,
FiLM )W TELEVtZtJO tZ LJUBLJANE
v petek $. novembra 1976 ob 20. uri pri Mikiavžu v BUčovsu v soboto 6. novembra 1976 ob 20. uri v farni dvorani v Zeiezni Kapi)
Program: Enodejanka — komedija GHELDERON: ESCORiAL Hiapec Jernej (dva odiomka) — Poide Bibič pesmi Vatentina Poionška, Milke Hartmanove in Andreja Kokota
recita) Kosoveiovih in Cankarjevih pesmi
Studijski nastop — Umetnost giba (izrazni piesj: VRAČ
Po programu srečanje oziroma pogovori z nastopajočimi.
Nikoii ga ne bomo pozabiti

Načrfno jC)07ič?ni<rei/cHT/6? s/ovens^riTi
fopogrrafs^j/! /men
Pred nedavnim je izšel zemljevid Zimner Wandkarte 32 v merilu 1:25.000, ki prikazuje območje Baškega jezera. Zemljevid so izdali letos in je grafično lepo izdelan, vsebinsko pa je pod vsako kritiko. Cela vrsta napačnih podatkov in pa stara bolezen avstrijskih topografov, da nasedajo raznim ..izvedencem" in tako posredno pomagajo ponemčevati slovenska topografska imena, to ugotovitev samo potrjujeta.
V tem zemljevidu so topografi posebno pozornost posvetili Bleščeči planini (kjer imajo slovenski planinci svojo planinsko postojanko). Tako se je prvič pojavila v avstrijskih zemljevidih pravilna oznaka za slovensko planinsko postojanko — Kočo nad Arihovo pečjo — Hiitte ober der Arichwand. To gesto seveda pozdravljamo, obsojamo pa, da se je v zemljevidu hkrati pojavilo popolnoma novo ime, o katerem še nismo nikdar slišali pa čeprav smo stalni gostje Bleščeče — Sa)zque))e. To ponemčeno ime naj bi predstavljalo znani vrelec, ki mu domačini pravijo Solnice. Ime Salzquelle je seveda prav kakšen nesmisel, kot je ponemčeno ime za Bleščečo olanino - Rofšalm, ki je nastalo pod Hitlerjem; prvič ime Salzquelle nima nič skupnega s kakšno mineralno vodo (to je slovenski prevod), drugič pa voda tudi ni slana. Slovensko ime Solnice je prišlo od tega, da so tam nekoč napajali ovce in sicer tako, da so v lesene žlebove po katerih je tekla voda, trosili sol z močnatimi krmili (po ko-foško — lek), z namenom, da bi ovce raje pile in da bi bile bolj odporne proti raznim boleznim. Čeprav je novo ime Salzquelle nesmiselno, pa je v očeh germanizatorjev le korak naprej v njihovem stremljenju, da uničijo čimveč slovenskih topografskih tmen na dvojezičnem ozemlju Ko-
ti L U B MLADJE
sporoča, da so cenjenim bralcem na razpolago ponatisi (2. naklada) Mladje-doku-mentation Fremde in der Hei-mat (po filmu Brandsfallerje-ve) ter klub-mladje-informa-tion a in b. Dobite jih v Naši knjigi in Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Pismena naročila naslovite na:
Klub Mladje, A-9010 Klagen-furt/Celovec, Postfach 307
roške. Kako prefrigano so to izvedli, kaže laskajoči nemški naziv planinske koče, ki naj tujo javnost zlasti številne turiste, z vseh koncev Evrope slepi, češ kako tolerantna je Avstrija do svojih manjšin, po drugi strani pa brezobzirno nadaljuje s tem, kar je bilo v zloglasnem Hitlerjevem tisočletnem rajhu zamujeno.
Sedaj pa še k površnosti oziroma k napačnim podatkom, katerih kar mrgoli v tem zemljevidu: Na Reki (Muhlbach) sta na primer zamenjani imeni gostišč Rosentalerhof in Dober-nik. Gostilna Saueregger v Rožeku je pomotoma označena na nasprotni strani Drave v Semislavčah (St. Lamprecht). Restavracijo Illyrio v Logi vasi so prestavili v sosednjo vas Dob (Aich). Gostilna Kattnig v Svat-nah je označena na vzhodnem robu vasi tik nad Lešami). Podobne napake so tudi v območju Pulpač (Pul-pitsch) in Deščic (Dieschitz), kjer so kmetije Ramuschhof, Isophof in Der-solahof označene tam, kjer jih v resnic ni. Podobno je tudi z obema gostilnama Woith v Podhumu (Buch-heim) in Jagertvirt v Šmartnu (St. Martin) v rožeški občini. Teh nekaj primerov na tako mali površini jasno dokazuje, da so se tu delale napake, katerih ne bi smelo biti. Kljub lepi grafični obliki, je zemljevid torej skrajno površno izdelan.
Upravičeno se vprašamo, kdo so tisti faktorji, ki odločajo o usodi imen in tudi o tem, da je prišlo do tako grobih napak. Znano je, da se topografi v glavnem orientirajo oziroma poslužujejo planinske literature (predvsem vodičev Avstrijskega planinskega društva), podatkov turističnih uradov in druge turistične literature. Nadalje jim služijo informacije pri lokalnih izvedencih h katerim štejejo gozdarje, učitelje, župnike, pripadnike planinskih društev, kmete itd. Pri tem je službeni predpis topografov takšen, da smejo vnesti v zemljevid samo titsa imena, ki so dejansko pri domačem prebivalstvu v uporabi, to se pravi, da topograf sme prevzeti samo tista imena, ki jih je slišal iz ust zanesljivih ljudi. Pri izbiri teh ljudi imajo naši topografi po navadi srečo, da naletijo na takšne ljudi oziroma .izvedence", katerim so slovenska topografska imena trn v peti. Tako je bilo tudi v primeru novega imena Salzquelle. Najboljši izgovor na številne očitke je seveda ta, da na koroškem ni nomenklaturne komisije, ki odloča o pravilnosti topografskih imen. Takšne komisije obstojajo po vseh avstrijskih deželah, samo na Koroškem je ni (največji nasprotnik je bil Koroški deželni arhiv), to pa iz razumljivih vzrokov, ker je brez te komisije mnogo lažje ponemčevati. Na Gradiščanskem je v nomenklatur-
no komisijo vključen en stavist in pripadnik hrvaške narodne skupnosti. Podobno bi moralo biti tudi na Koroškem.
Kljub temu, da stalno kritiziramo, da se na Koroškem načrtno germanizirajo Slovenska topografska imena (to trdi tudi dr. Veiter), se na tem področju ni mnogo spremenilo. Tu pade tudi krivda na topografe, kajti pri slovenskih imenih bi čisto jasno morali odločati tudi prizadeti, to so pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. In ker tega ne delajo, je v koroški topografiji strašen kaos. Sploh je bila od nekdaj praksa, da so o slovenskih topografskih imenih odločali ljudje, ki sploh niso razumeli slovenskega jezika, zato je prišlo do raznih nesmislov kot je na primer nemško ime za Psinjo vas Hundsdorf ali za lepo slovensko ime Peč na tromeji — Ofen, ki seveda nima nič skupnega s kakšno pečjo za kurjenje.
Čeprav imajo slovenski planinci na Koroškem, ki so odlični poznavalci Karavank, že 76-letno tradicijo — leto 1900 je rojstno leto organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem — se še noben avstrijski topograf ni obrnil na te ljudi ali na njihovo organizacijo Slovensko planinsko društvo v Celovcu, kjer bi jim prav gotovo radi pomagali, da ne bi prišli pri tem odgovornem delu v konflikt z vestjo in tudi z zakoni. Vendar koroška stvarnost je drugačna. Topografi so vedno zamudili priložnost, da bi si priskrbeli podatke tudi pri ljudeh tiste narodnosti, katere imena se ponemčujejo — kakšno čudno naključje. Nova iznajdba Salz-quelle je spet eden izmed mnogih primerov, kako se načrtno ponemčuje slovenska avtohtona topografska imena. Takšno postopanje ni samo krivično, marveč tudi skrajno nekulturno in sramotno in zato vredno ostrega obsojanja.
Stovetuko prosvetno društvo .Edinost" v Ptiberku
vab) na
4. DRUŠTVEN) PLES
v soboto 6. novembra 1976 ob 20. ur) v dvorani gost))-ne Schwarz) v Ptiberku.
igra ansambei .Vese)) ptanšarj)"
Ljubite))) domače družabnost) prisrčno vabijen)!
Odbor
Nova števitka Mtadega roda
Pred dnevi je izšla 3—4 številka Mladega roda za meseca november in december. Kot vse ostale številke tega šolskega lista, katerega izdajatelj in založnik je konzorcij učiteljev na dvojezičnih šolah Koroške, je tudi ta pestra po vsebini in lepo ilustrirana. Čudovito lepa barvna fotografija avtorja Mirka Kunčiča (Dvor/Kranzlhofen) jasno izpričuje, da je ta števitka posvečena prehodu obeh letnih časov — od jeseni v zimo.
Dne 5. oktobra je v častitljivi starosti 93-tih let umrl starosta slovenskih učiteljev na Koroškem. On je bil tudi ustanovitelj šolskega lista „Mladi rod". Šolski nadzornik Rudi Vouk je v prispevku "Ravnatelju Aichholzerju v slovo" opisal življenje in delo tega velikega šolnika in zasluge, ki jih je imel pri ustanovitvi Mtadega roda.
Poleg zgodbic in pravljic, ki opisujejo, kot že omenjeno, značilnosti obeh stekajočih se letnih časov, med katere štejemo tudi praznovanja kot so dan mrtvih, Miklavž in božič, so dali svoje prispevke med drugimi tudi Stana Millonig "Domoznanski sestavki", Tomaž Ogris "Ljudje pri delu" in Gozdan Sovič prispevek o najboljši telovadkinji na svetu, Nadji Comaneci-jevi.
V rubriki "Stvaritve naših pesnikov in pisateljev" je bila tokrat predstavljena slovenska koroška pesnica Milka Hartmanova iz Libuč v Podjuni s kratkim opisom njenega pesniškega delovanja in s tremi njenimi pesmimi. Kot neke vrste posebnost je otroška igrica po pravljici bratov Grimmov "Volk in sedem kozic", ki bi bila primerna za podajanje na naših odrih.
Tokrat smo tudi lahko z veseljem ugotovili, da so naši šolarji pridni dopisovalci, saj so v rubriki .Bralci pišejo" napolnili kar tri strani Mladega roda, kar je lep doprinos k pomladitvi in popestritvi tega šolskega lista. Za nadaljno popestritev skrbijo tudi uganke in križanke ter številne ilustracije, ki jih je izdelala Jelka Reichman.
Mladi rod lahko naročite na naslov: 9021 Klagenfurt/Celovec, poštni predal 45. Cena posamezne številke znaša 10 šilingov.
„Volkszahlung 1976: Kamten deutsch." Alle zur Zahlung!
,,/eJe mcl?t aI?gegeI?eHe	<?:-
HM DeKtsc/^rHtHers fr/30'At Prozenf-
%HteJ Jer .S/otffHfH/" — st:'?H7MMHg AJrHten/" — „Z.ost%g /Jr AJrHten/" A^/r^/ %n d;e Aln-geH/%rfer BeutJ&erMHg.' gef?t Jg-rrrrH, %Hs KnJ MnsereH AinJern eme 5mJf MnJ etn Z.%nJ z% frJ?%(ffH, :'n Jem Jfese — so wie wtr — KHter Jem AlottO /e^fH J?OHHfH.' AJrHfeM deutsch, /re: %nj HHgefeJt/" Diese ScMdgzfJen (?zw. An/r^/e stamrnen mcLt elK?d Jen O^to^frf^gen Ješ /gf?res 7920, sonJern ^onnen einer AJrHfner ZeltMng vom 23. 10. 1976 CHtHOH!?weH tt?erJen. 5ie gelten Jer „Vo(&szJUKng" %m 14. lVofemI?er 1976, J:e /dKt 5PO + OVP Jl?er Jie Erm:tt(%Hg Jer AlKtterspr%cl?e H%r e:ne „Orz'eHt:ewHgsI?J/e" /Jr Jen sefn so J. SPO + OVP so/ften Jamit %K/I?dreH, Jzese ZjUzrng I?e-tre/fenJ, Jen 3/oweHen etwas vor-ZKHMclzeH. Dfe Vo/^SZjMHMg f?dt, tore HM n sief?t, Acrelts eme gunz %nJere BeJeMtHHg ^e^ommen. Der 14. November 1976 ;'sf berezts jetzt AJrntens
ZTOelter Vof^SC^SttrMTMMHgSSOHHfgg, Jem es cHgebhcb soggr wfeJer JarMm gebt .AJrnten /rež %nJ KHgeteJt" ZK erbclten. Ungebezzerhcb, wds HMH zn Jžesem Z.%nJ %Ms ezner VofbszJbŽMHg HMcben J%r// D%HM MKnJert HMH szeb nocb, J%/? AJrntens 5(oweHeM Jfese ZJblzzng boybottžeren werJen MnJ scAJtteft K^er Jzese „e:geHslnH:ge" /AJtMHg verTOMnJert Jen Aopf/ Deu 5/oweneH Mez^t d&er %/s Protest nzzr Jer Roy&ott ttnJ zzHtHer nze^r Jezzt-sc^e BJrger verste^en J%s/ L/nter? S(om<e%e% sžttJ ^ežn Spželzezzg /Jr tM-tzoHzJe Arezse, Jže ;eJe szcA fnetenJe Gelegenlzezt tozz/zrne/zHzeH, zztH žn Jer VerggHgeH&ezt zzz fe^en %nJ Jzese ^Jnsthcl) zn Jže Gegentoztrt verp/Lzn-zen, žnJetn ste, zzrn nztr cžnes von vže-žen Pežspžežen ztHzn/JžzreH, zztr Zežt „ VožIzszzžzstzHZHMHg" spžcžcn/ Dže 5žo-wenen sožlen Jzz/Jr IzerlzzzžteH/ Sže toJren JztzHZH, toenn sže J% zHztspžežeH toMrJen/ Dztlzer gžžt es, Jžesen Arežsen <!H! 14. November 1976 eznen StržcA Jurci? Jže AeeI?HzzHg zzz HZztcAeH/
Guttenbrunner Herbert
Kčttmannsdorf/Kotmara vas

!VAN CANKAR	12
Zgodbe
iz doHne šentflorjanske
_ Razlegla se je bila po fari čudna vest, tako neverjetna *n skrivnostna, da je nihče ni izpregovoril naravnost in da se je človek pokrižal, če je le pomislil nanjo. Bog vedi, kako se je porodila, kako raznesla; kakor mora je ležala na dušah; polrazumljiva bojazen, nerazločna slutnja.
.Pravijo, da so živega pokopali. . ."
„Kako pač živega? Dva dni je ležal v mrtvašnici, dišal je že .. ."
„Pa zakaj tako gomilo? Zakaj tak kamen?"
.Bog vedi zakaj; župnika vprašaj!"
Spogledala sta se in sta se ločila; obema je bilo v srce Tnraz.
.Kamen ni več ležal, kakor smo ga bili položili; zjutraj Je ležal počez. In zrahljana je bila gomila .. . Kdo je imel opravka tam?"
.Kdo bi rahljal gomilo, prelagat kamen? Vprašaj le tistega, ki leži tam spodaj! In vprašaj župnika!"
Umolknila sta v strahu in sta šla vsak svojo pot.
Stale so ženske v gruči.
.Kuharica pravi, da ga je videla, ko je plezal ponoči čez ^id. Oči je imel kakor oglje in dvakrat večji je bil nego v resnici. Stopil je k oknu župnikovemu in je kričal: ,Nazaj! Nazaj!' Bog vedi, kaj je hotel od župnika. .."
Zenske so se pokrižale.
. .Dekla pravi, da ga je videla, ko je šel po vasi, ne da se bil dotaknil tal z nogo. Kar preko streh, preko dimnikov. Drmaškov dimnik se je podrl sinoči; sunil je bil pač ^benj po neprevidnosti. Dišalo je po žveplu in smoli... In nato skozi dimnik v farovž ..."
Zavzdihnile so, pokrižale so se vdrugič.
.Hlapec pravi, da ga je videl, ko je hodil opolnoči po dvorišču, kakor da bi iskal. Nato je odprl duri, ki so bile zaklenjene in zapahnjene; samo na kljuko je malo pritisnil, pa so se mu odprle nastežaj. Prepirala sta se z župnikom tako naglas, da se je vzbudil za hlevom pes in je lajal pol ure ..."
V krčmi je sedela gospoda. Učitelj in župan sta pripovedovala svojo stvar.
.Nisem bojazljivec, ampak strah me je bilo!" je pravil učitelj. .Mislil sem najprej, da je pijan, nato pa sem spoznal, da je... vrag vedi kaj! ,Kaj mislita?' — naju vpraša kar naravnost — ,kaj mislita, ali je mogoče, da bi razmaknil tako solidno rakev, da bi odvalil tako velik kamen?' Gledam, strmim — ne šali se, čisto resno govori... Rad bi vedel, kaj se mu je pripetilo, zakaj ga je tako globoko vznemiril tisti potepuh, ki je umrl v njegovem hlevu. .. Tudi sinoči me je vabil, ampak Bog se me usmili, nisem imel korajže, da bi šel..."
Zupan je gledal zamišljen v svoj kozarec.
.Tudi mene je vabil, ampak toliko pravim, da bi šel rajši opolnoči na pokopališče. Nikoli še nisem videl takega obraza in sam ne vem, kako sem lomil po stopnicah navzdol in bežal po dvorišču. ,Kaj pravita, ali je dobro shranjen?' naju vpraša. ,Ali je človek tako krepak, da bi razmaknil to gomilo, stopil iz groba? Ali sem ga dobro zabil?' Tako izprašuje in se smeje široko, kakor lobanja, oči pa niso bile več človeške ... Kaj mislite, prijatelj, o stvari?"
Zdravnik je skomizgnil z rameni.
.Starec je, pa ni vse po pravici z njim. Ze drugače je bil časih precej čuden človek — pa je prišlo nekaj posebnega, Bog vedi kaj, in ga je vsega zvrtoglavilo . . . Saj je bil ves prepaden, ko je stal v hlevu pred mrtvim vagabundom . . ."
Zupan se je nenadoma domislil.
.Glejte, vagabund je imel listek v suknji in župnik ga je spravil..."
.Kaj pa je bilo napisano na listku?" je vprašal zdravnik.
I Nista se mogla domisliti ne župan ne učitelj.
Tedaj je planil v sobo človek, razoglav, ves bled in za-sopljen.
.Brž v cerkev!..."
Župnik je bil stopil v zakristijo. Mračno je bilo še tam; okno je bilo visoko in pobarvano. Ves truden je bil; oči, dasi široko odprte, so bile vse meglene in niso videle razločno.
Kmalu je prišel cerkovnik. Ko je ugledal župnika, je odprl usta in je obstal ob durih kakor okamenel.
,Kaj pa? Kaj pa?" je jecljal in lica so mu bledela.
Župnik se je okrenil in je stopil počasi k cerkovniku. Velika žalost je bila razlita po njegovem obrazu, nagnil je nekoliko glavo ter mu je položil roke na rame.
.Prijatelj, ki me poznaš tako dolgo let in ki si mi zmerom zvesto služil — jokaj danes z menoj, usmili se me! Pripetila se mi je velika nesreča, hudo kazen mi je poslal Gospod. Ne prestraši se preveč, prijatelj, če ti povem, kaj se mi je zgodilo! Glej, izgubil sem ime, svoje staro, lepo pošteno ime! Bog mi ga je bil dal, Bog ga je vzel, njegovo ime bodi hvaljeno . .. Namesto prejšnjega pa sem dobil novo ime, kazen božjo na stara leta. Ne glej me tako mrko, ne zavrni me! Zakaj vedi, o prijatelj, ime mi je Polikarp! ..."
Cerkovnik je prebledel, vztrepetal, nato se je jadrno okrenil, zaloputnil duri ter bežal po klancu navzdol.
„Ni usmiljenja na svetu!" je zavzdihnil župnik ves žalosten in je globoko sklonil glavo. Čul je iz cerkve šum, kakor od šepetanja številne množice.
.Fara je zbrana, pripravljen sem! Ti Bog mi daj moči!"
Prekrižal je roke na prsih, še trenotek je postal, nato je prestopil prag. S počasnimi, težkimi koraki, globoko sključen, je 'stopal proti oltarju. Gledal je v tla, nič krvi ni bilo v njegovih licih, siv, razoran in resen je bil obraz.
Po cerkvi je šumelo glasneje, zazibalo se je, kakor da je bil zapihal močen veter.
Pred oltarjem se je župnik okrenil in se je ozrl po množici. Tisočero začudenih, prestrašenih obrazov je strmelo vanj.
.Farani! Bratje v Kristusu!"
Trepetajoč in votel je bil njegov glas, toda krepak, tako da se je razlegala beseda jasno prav do stopnic pred cerkvijo.
M — $tev. 45 (1786)



5. november 1976
Jajca za živce in vitkost
Navajajmo otroke na de!o
/Krče^ :?7M pet /ef. Vzgo;ite/jic% v frtCM te pritožuje, Ja si rze zn% o^Mt: čeve/jč^ov, zavezati trakca pri ^api, čeprav je t/ragače ze/o samostojen in bister.
Tonček o/ns^aje i/ragi razred osnovne to/e. 5nov /ntro dojema, pr/ pisanja domači/i na/og pa ima mati težave. ,,/?om že, /?om že", od/asa Tonček. A/ati meni, t/a otro^ ni vztrajen pr/ de/a. /rt zaradi tega je rrtec/ materjo /rt Tonč/iom neprestana /tor/ra.
A/et^a Ziodi v prv/ razret/ /rt trtarrta trtert/, t/a /n si rrtora/a že sama čistiti čev/je. Tot/a rte gre /rt rte gre.
Ta/i^o Zn' našte/i te ve/i^o ta^t/t pr/rrterov. Ka^o ravrtat/ v ia^t/t pr/trtert/tf 5tarši to že tarrt/ agotovi/i, t/a t t//o rt/četar rte dosežejo, /e ot/por pr/ otroka te poveča. 5i/a rot/Z te več/o protisi/o/
Ponavadi te starši t/e/ovtte vzgoje /otijo, /to vttop/ otro^ v to/o. Po pa potrtert/, t/a zama-dijo rtajpr/rrterrtejt/ čat za vcep/janje t/e/ovrtt/r rtavat/ /rt /ja/:ezni t/o t/e/a. Verjamemo, t/a je v prverrt razreda že prepozrto A/et^o ttč/t/ či-tt/t/ čev/je. Če pa /t rtavaja/Z otroka rta to pottoporrta rte^a^o ot/ tretjega /eta t/a/je, /a trta to preš/o v rrteto trt /trt /rt potta/o tarrtoatrtevtta rtavat/a. Prav ta/to je t Portč/totrt. A/ort/a ga je o/n/ica igrač ot/vrača/a ot/ vztrajrtott/. A/ort/a je /t//a rtjegova trtatrt/ca rtet/ot/et/rta /rt je rta-ret/Z/a vte tarrta. Pa/to ravrtartje z otro/torrt te pozrta prt t/e/a v to/Z. 5 težavo te /ot/ t/e/a, rte vztraja t/o ^ortca pr/ pisanja t/otrtačZ/t rta/og, ^ p/tartja ga je tre/ta pr/gartjat/ Ztt/.
Vsi pozrtarrto ttar izre^ „Drevo /a/t^o apog-rterrto, ^o je te trt/at/o". Če pa to pot^atarrto, ^o t/revo zratte, te z/orrtt. /tto je z otrobi.
Porej, z t/e/ovrto vzgojo prtčrttrrto zgot/aj. Paz/t/ pa rrtorartto, t/a rte pottarte otroka t/e/o rtepr/jetrto trt t/a ga t/ojarrte ^ot Zgro. Pa^o te /to otroib Zgra/ Ztt t/e/a/ Zbrati. V ttjegov/ ote/t-rtott/ pa te /tot/o razvZ/e zt/rave t/e/ovtte rta-vat/e.
Na pr/rrter.- ^o trtat/ pr/prav/ja večerjo, rtaj opozor/ tvojo t/ve/ettto /tčer^o, t/a prtprav/ večerjo za ttjetto panč^o. Otro^ /to z vete/jetrt potttettta/ trtater. OtrocZ te ze/o rat/Z sma^ajo o^o/Z trtatere, /to pere. ZaCtj tte /t/ že rrtaj/rert otro^ potrtaga/ Ztt opra/ tte^aj ro/tč^ov, četat/Z /to rrtort/a po/Z/ t/a?
opominjam te trtatere, ^Z je prtpe/ja/a v sve-tova/rt/eo trZ/etrto /tčer^o. ,,A/oja partčCt je ta-^o t/trta. P/oče potrt/vatZ posodo, č/ttZtZ čev/je trt prat/. Po trte strašno ov/ra Ztt povzroča t/ott/ t/e/a. P/je Ztrtattt pa čat/" Čez štiri /eta je Ztto trtatrt/co rrapotZ/a to/a v našo tvetova/rt/co za-rat/Z otrokove rtetatrtottojttottZ. A/Zt/Zttt, t/a rt/ potre/trto raz/agat/, Ztje /trta otrokova ttetatrto-ttojrtott /torert/rte.
5aj je ret, t/a /to otroZ: o/* ta/tt' „Zgrt-t/e/a" ^aj raz/t//, popacka/ trt tttort/a tadi art/čr/. Pot/a ^aj je več to ^ot vzgojrta vret/ttott t/e/a?/
Svetovno zrtart pedagog je tte^oč zaptta/. ,,Nasršen je otro^ pr/ ZgrZ v predšo/s&em o/t-t/o/tja, ta^ je to/ar prt ačettja trt ot/rate/ č/o-ve/t pr/ t/e/a."
Če opazajetrto otrokovo Zgro, vtt/Zrtto, t/a te/e prot/ ^onca petega /eta raz/iTaje rttet/ Zgro
Jajce je Jako vsestransko uporabno živilo, da bi tudi najboljši kuhar odložil kuhalnico, če bi se kdo spomnil in prepovedal uporabljati jajca.
Če bi se človek prehranjeval samo z jajci in svoje obroke dopolnjeval s sadjem in zelenjavo, da bi dobil tudi vitamin C, bi imel vse, kar potrebuje njegov organizem. Jajce namreč vsebuje vse potrebne snovi: beljakovine, lesitin (za živce pomemben!), kalcij in tostor (za zgradbo kosti) pa železo (za kri!). V jajcu so tudi vitamin A (nadvse pomemben za kožo in možgane) in vitamin B1 in B2 (za živce).
Kdor si mora prizadevati za vitko linijo: jajca vsebujejo samo toliko kalorij kakor enaka količina puste govedine (kurje jajce ima samo 84 kalorij).
Najlažje je mehko kuhano jajce in tudi surovo jajce je lahko prebavljivo, če sta beljak in rumenjak stepena. Tudi beljak brez rumenjaka je upoštevanja vreden: 100 g beljaka iz kurjih jajc vsebuje 11 g beljakovin.
Pri kuhanju uporabljajte čim več jajc, zlasti v času, ko so najcenejša, saj se iz njih pripravlja obilica dobrih jedi.
Prav okusna so jajca kot samostojna jed, izvrstna so za večerjo s solato, ki ji dodamo trdo kuhana jajca.
Kako kuhamo jajca? Nekateri jih položijo v vrelo vodo, drugi jih pristavijo v hladno. Vsaka gospodinja prisega na svoj recept. Poglejmo nekaj načinov:
Sveže jajce položite v vrelo vodo. Za mehko kuhano jajce naj vre 3 do 4 minute, za malo bolj kuhano, a še vedno mehko 5 minut, za trdo pa naj počasi vre 8 do 10 minut. Kuhano jajce na hitro oplaknite z mrzlo vodo. Trdo kuhana jajca pustite v mrzli vodi toliko časa, da se malo ohladijo, sicer bi se zaradi lastne toplote kuhala še naprej. Taka jajca imajo med beljakom in rumenjakom zelen rob.
Ali pa jajca pristavite v hladni vodi, ki bo šele z jajci vred zavrela. Mehka kuhana jajca naj vro 4 minute, za trdo kuhana pa mora voda močna vreti 8 do 10 minut.
Jajca, ki jih nameravate kuhati, vzemite
/n de/om. 7*o se Z:aže v razu//; dejavnosti/?.-^rmi ri/nce v a^vari;a, ra J čava m/ajšega bratca, Z?riše posodo Zn čisti svoje igračke. To oprav/ja rac/. Težava pa nastop:, če ga ^ tema si/imo. Proti ^onca 6. /eta pa sZ otro/i že/Z, </a rwa oče Zn mati dajeta Z?o/j zaapne na/oge. Na primer, da gre v trgovZno po mo^o a/Z so/ z ,,ve/i^im denarjem". Za vse to pa priča^aje po/?va/o. Vsa^a poirva/a otroka dviga Zn mn veča vese/je </o </e/a.
Ker je otroka v predšo/s&em o/*do/?ja Zgra najvažnejša aktivnost, moramo pazZtZ, da ga navajamo na de/o v o/di^i Zgre. Če je otro/? zatop/jen v ne^o Zgro, ga ne or/vračajmo or/
iz hladilnika nekaj ur prej. Če ste na to pozabili, jih za nekaj časa položite v mlačno vodo. Jajce, ki ga vzamete naravnost iz hladilnika in ga potopite v vročo vodo, bo zagotovo počilo. Kadar imajo jajca šibko lupino in se bojite, da vam bodo počila, vsako posebej tesno zavijte v aluminijasto folijo in kuhajte nekaj minut dlje.
Starost jajca ugotovite tako, da jih položite v vodo. Sveža jajca se potopijo na dno posode, starejša pa se postavijo pokonci, zelo stara jajca pa plavajo na površini.
Če razbijete jajce, ugotovite starost po obliki rumenjaka. Pri svežem jajcu je rumenjak okrogel in zavit v trdno mrenico. Starejše ko je jajce, bolj ploščat je rumenjak. Pri zelo starih jajcih kožica poči in rumenjak se razlije.
Jajca shranjujte v hladnem in zračnem prostoru, najprimernejša temperatura je od 12 do 14 stopinj Celzija. Če bi radi shranili za dalj časa večjo količino jajc, naredite tako kot naše babice: naložite jih v glinasto posodo, ki jo postavite v klet. V predalčku za jajca v hladilniku se jajca ohranijo le nekaj dni. Prehud mraz jim namreč odvzame vlago in s tem se poslabša njihova kakovost.
Jajca se hitro navzamejo tudi vonjav, za-
Vsakomur kdaj srce tako razbija od veselja, da ga čuti prav v grlu. Ali pa ga pograbi tak bes, da se zboji za srce. Ali se pritožuje, da ga zbada pri srcu, ker ga čaka težavna preizkušnja.
Razburjenje, veselje in jeza, vse troje vpliva na dejavnost najbolj zdržljive mišice v človekovem telesu, posledice pa se oglašajo z zbadanjem ali kako drugo bolečino. Pravi čudež je, Česa je sposobna okrog 300 g težka, komaj za človeško pest velika mišica.
Normalno utripne srce 70 do 80-krat v minuti, kar je sto tisoč udarcev na dan in skoraj 38 milijonov na leto. 70 utripov v minuti pomeni, da se srčna mišica 70-krat skrči, da lahko kri steče v veliko arterijo in že jo kri spet
nje,	počc^zjfHO, t/% se ne/?% igrdti m
pote?M Jdj?wo prZ/ožnosf, dd pomdgd od-rds/itH.
Posebno Kgodno de/dje Md o/di^ovdnje de-/ot'7!;/j ndfdd otroZ: ZdudMje z* fzgojMO-vdrstfe-n/Z; dsfdMcvd/?. To je td^o iTMeHOfdMd ^o/e&-t/w!d de/ofMd fzgojd. O trot: potddgdjo pr/ posprdf/jdrzjd, pr/prdtdjdnjd mize zd posd-wezwe o/*ro^e itd. Ne sdwo, dd se otro^ td^o Mddč/ de/dt/ /n de/o vrednotiti, rdzvijdjo se t%-di njegovo zndnje in spretnosti, ^dr mn /?o v šo/i pr/ HČenjd ^or/sti/o. Vse to otro&d pozneje Zm/je in /džje v^/jdčdje v s^dpnost de/ovn/Z; /jddi.
Poskusite!
SVINJSKE ZAREBRNICE Z GOBAMI
Potre/*dje7no 4 do 3 zdre/?rnic, so/, md/o' mo^e, 2 ž/ici ntdščo/^e, če/?d/o, česen, en /iter go/:, poper, ze/en peterši/j, ntd/o ^is/e sme-tdne.
Pototčene ireike posolimo, pomokamo in opečemo na vroči maščobi. Nato irezke odstranimo, na ma ščobi zarumenimo čebuio, dodamo česen, na iističe zrezane gobe in začimbe. Vse skupaj prepražimo, dodamo opečene zrezke, priiijemo ma!o vroče vode in pokrito dušimo, da se meso zmehča. Pred serviranjem dodamo ze!en peteršiij in kisio smetano.
OMLETE Z GOBAMI
Potre/?dje7no 3 rdntenjd^ov, so/, 3 do T ž/ice /*e/e nto^e, md/o m/e^d, 2 ž/ici smetdne, sneg 3 /?e/jd^ov, mdščo/?o zd pečenje. Nddev.' ž/ico mdščo/:e, če/m/o, / /iter go/?, česen, poper, so/, ze/en peterši/j.
Na moščobi :arumenimo čebulo, dodamo na lističe zrezane gobe in začimbe — pražimo jih toiiko časa, da tekočina povre. Pripravimo testo, spečemo rahie omiete in vsako omieto, ko je na zgornji strani še mehka, potresemo s prepraženimi gobami in zvijemo. Omiete ziožimo v ognjevarno posodo aii pekač, poiijemo s metano, iahko potresemo z naribanim
to jih ne shranjujte z jedmi, ki imajo močan vonj.
Na splonšo velja: jajce je sveže 10 do 12 dni od takrat, ko ga je kokoš znesla. Uporabno je seveda tudi še dosti pozneje, a prav stara jajca raje porabite pri peki močnatih jedi.
napolni.
Po vsakem utripu si srce privošči samo še-stinko sekunde oddiha. Kljub vsemu je njegova delovna sposobnost velikanska. Pri vsakem utripu zapusti srčna prekata okrog 60 do 80 kubičnih centimetrov krvi. Se pravi: v 2+ urah bi srce zlahka do vrha napolnilo tank, ki drži 10.000 litrov. Kajti njegova dnevna zmogljivost je okrog 10.000 kilogrammetrov ali z drugimi besedami: 100 kg bi pri tej zmogljivosti lahko vzdignili 100 metrov visoko.
Ko bi hotel zidar opraviti enako delo, kot ga opravlja njegovo srce, bi moral v enem dnevu dvigniti 10.000 opek, težkih po kilogram, en meter visoko.
S srcem bi bilo koristno ravnati malo bolj obzirno, da ga ne bi po nepotrebnem naprezali. Srcu je potrebno gibanje, kar pa ne pomeni, da bi mu morali nalagati nesmiselno' delo. Kajti pri vsakem telesnem naporu in čustvenem vznemirjenju, kakršni so strah, nemir, groza ali veselje, začne srce krepkeje delati. Kri črpa pospešeno.
Kadar se vam zdi, da vas bo zaradi besa ali razburjenja doletel srčni napad, brž stopite k odprtemu oknu in globoko zadihajte.
Tecite za svoje življenje, svetujejo zdravniki. Urite se tako dolgo, da boste zdržali v teku deset minut, ne da bi se upehali. Gibajte se na vežem zraku, kak dan jejte samo sadje ali riž, da boste z lahko hrano razbremenili srce. Kmalu boste z veseljem spoznali, da so tope ali zbadajoče bolečine prešle.
Nekaj o našem srcu
„Lepo število let smo živeli skupaj v miru in prijaznosti. Bili ste mi vdani in tudi jaz sem vas ljubil. Če ste me žalili kdaj, odpuščam vam in tudi vi mi odpustite, če sem žalil koga izmed vas."
Zašumelo je po cerkvi, zaihtelo.
„Tako je bilo in ne bo nikoli več! Zakaj poglejte me, j kako stojim pred vami, ves ubog, od glave do nog s sramoto okrit! Hotelo se je Vsemogočnemu, da mi je vzel ime, i sem ga nosil v časti in poštenju tako dolgo vrsto let. Sodba je njegova, kazen je bila pravična. Od sinočnje noči, te žalostne, nesreče polne, mi je prilepljeno na suknjo čisto ] novo, zelo neprijetno ime in nosil bom to težko breme do groba. Ne zaničujte me, nikar me ne kamenajte! Bog je sodil, zakaj bi sodili še vi? Pomislite, bratje v Kristusu, in jokajte z mano: odslej mi je ime Polikarp! .. ."
Sredi množice je zakričala ženska.
..Prostora! Ven!"
Iz krika se jih je porodilo tisočero; kakor da bi se bila nenadoma, hrupoma odprla vsa okna in bi bil bruhni) v cerkev silen vihar. Ljudje so padali v gneči in vstajali, ženske so jokale z nenaravnim, kričečim glasom. Iz bledih obrazov so gledale široke, zakrvavele oči. .. Kakor črna reka se je razlilo po stopnicah, valilo se po klancu navzdol.
„Obseden! Obseden!"
Bežali so ljudje in so bežali zmerom dalje, razkropili se po skritih stezah, po polju, poskrili se pod kozolce. V cerkvi in na vasi je zavladala hipoma tišina.
Župnik je strmel v bežečo množico z velikim pogledom, topim od groze.
„Zaničevan! Izobčen!"
Zakril je obraz z rokami in se je zgrudil pred oltarjem na kolena ...
V zakristiji so se oglasili koraki; zdravnik, učitelj in župan so stopili v cerkev.
Župnik je vzdignil glavo, vstal je, umaknil se je za korak. Iztegnil je roko in je izpregovoril s trepetajočim glasom.
,,Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen name!"
,,Nobeden ni brez greha!" je rekel zdravnik.
,,Tako vam torej razodenem, zato da se odvrnete od mene z gnusom in strahom, vi prijatelji blagi, ki sem vas ljubil. .. Vedite, da mi je ime Polikarp!"
Ozrli so se osupli nanj.
,,Tukaj je napisano, trdno prišito, ni je več moči na svetu, ki bi izbrisala to sramoto! ... In tako pojdite ter me zaničujte! ..
Zdravnik se je zasmejal veselo.
,,Ej? gospod župnik, čemu bi vas zaničevali? Meni, na priliko, je ime Matija .. ."
Nezaupno mu je pogledal župnik v obraz.
,,Da me ne sovražite?"
,,Ne!" se je zasmejal zdravnik.
,,Ne!" je rekel učitelj.
,,Da ne pljujete predme?"
„Ne!"
Narahlo ga je prijel zdravnik za roko.
Mir je lege) na župnikov obraz, napol so se mu zatisnile oči.
,,Truden sem!" je zavzdihnil in se je opotekel...
Zunaj je sijal še dan, hladen somrak je bil v sobi.
Župnik se je ozrl, spoznal ni nikogar. Soba je bila bela, prazna, ena sama svetla slika je bila na steni, pod njo je visel velik molek. Ob postelji je sedela usmiljenka, črno oblečen človek je stal ob oknu.
Spoznal ni župnik nikogar, toda polagoma so se mu oči odpirale, ugledal je tam košato drevje in lopo, skrito sredi vrta. Dišalo je močno po rožah, po zrelih jabolkih in pokošeni travi. Obraz se mu je ves pomladil, lep nasmeh je lege) na ustnice.
..Marjeta! Marjetica!..."
In nikoli ni več izpregovoril besede.
KANCELIST JAREB I
Kancelist Jareb je odprl oči ter pogleda) v strop. Natanko nad njegovo glavo je lezla stenica; izgrešila je bila pot in je blodila na desno, na levo, preko velikih zelenih rož, ki so bile naslikane na zidu; naposled se je domislita in je hitela naravnost v kot ter po steni nizdol. Jareb se je tiho sklonil iz postelje, zgrabi) je copato in je čakal; stenica se je potuhnila, počivala je dolgo časa in obadva sta molčala; komaj se je previdno in počasi napotila dalje, je zamahnil Jareb ter udaril z vso močjo po zidu; nato je zalučil copato po izbi in je zaklel.
Zgodilo se je redkokdaj, da je bil Jareb zle volje; kajti bil je rodoljub. Tisto čednost je imel, ki jo ima tako malo ljudi na svetu: bil je spodoben, tudi če je bil sam. Ampak tisto jutro, ko je zalučil copato po izbi, je bito jutro brez primere.
Skoro do postelje je že sijalo svetlo sonce. Jareb je pogledal na uro, vzdignil se je v postelji ter se pokrižal. N' molil zaradi pobožnosti, temveč zaradi spodobnosti in zato, ker je bil uradnik. Vedel je dobro, da so zapovedi njegove družbe in njegovega stanu enotne in nerazdeljive: urad, velika maša, procesija in molitev. Ko je odmolil, je zaklel vdrugič.
,,Jaz pa le vem, da me bo izpodrinil ta vražji HojzičT
Vstal je in je stopil k oknu. Lepo jutro je bilo zunaj, vse dišeče in blaženo. Zdavnaj že se je bila vzdignila megla iz doline, v bledem soncu so se svetile hiše, nebo, svetlosinje, visoko, še vse v poljutranjih sanjah, je bilo koprnenja vredno. Tik pod njegovimi očmi se je smejala široka cesarska cesta; onstran ceste je spala pod vrbami v večnem mraku globoka kotlina; nobeno uho še ni slišalo, kaj pripoveduje temna voda Močilnika. In tam, še dalje, strme gozdovi v nebo; tiho, obzirno trepeče jutranja luč čez njih tihi mrak ... Lepo jutro je bito zunaj, njegova srca pa ni potolažilo.
(Da/je v prihodnji šffvZ/Z"/
Za naravne pravice gre
Prej žetžszzzo Aot ezzooJposeAzJA ?MŽog sžofezzsAe AzržtMre teoretžčzzo Jo-fožj jaszzo, Ježozz:r! tzzJž progrrtzzzsAo ^AcžjsAo, opreJežžžž zzjezze oAvezzzostž Jo cežotzzegr! sžovez:sAegr! AztžtKrzzegr! prostorr!. PreJez! szz:o JoJoArr: ztspežž ocezzžtž, v AožžAšzJ zzzerž szzzo t4 svoj Azzžtzzrzzž Jožg Jo prostorr! žzjzožzzžžž, 4Žž gr: vsr:j z:stvr:rjr:žz:o zastr:vžžž, ZMS tezz:ežjz:e žžvžjeztjsAe rrtzzztere z!4 tezz! prostora Aot posr:zz!ezz:žAe žzz zMroJz:o sA^pz:ost vse Aožj vzz!ezzzžrjr!jo ZM zzovž rr:vz:ž.- zteAJrzzzjr: zzzžsež zzzz cežovžtost sžovezzsAegr: AMŽtztrzzegr! yz'o^toz'z: se fse Aožj z:ežzAežz!o soočzz z zzovžzz: (r:žž szzzzzo z ZMZzoizo rrtzAržtžzz:) požo-žrtjez?!.- z ogorčezzosf;o eežovžtostž sžo-vezzsAe z:r:roJz!e Ažtž, oA čezzzer sžo-vezzsAr! A%žt%rr: zze zzzore ostrztž rr:vz:o-J%ŠZM.
Prezzzr:žo je z!4zz:reč rečž, Jr: je r:v-/oAtozzž sžovezzsAž žžvežj zza KorošAezz: :zpostr:vžjez! rrzzzzrzroJovrzžzzezz!!! prž-^žsAM, prepoz:žžz:e so t^Jž szzzzzo zr:A-/eve po spostovazz;zz Jržrzvzze pogojne, szz; vezzzo, Ar:Ao je črAo zzz^ozzzz zzzogoee žzožžratž oJ žžvžjezzjr:, jo j^or-?rzd/rzo cežo spoštovr:tž, zz jo AArr:tž /cAo sterz/zzzzzzZž, Jr: zze zzzore Ažtž ver ZZZ^OZZZMZ* pžoJzzr: SpoJAzzJr!. Prr!gŽČZ!0 zzzzzzzreč je, Jr: zzzz KorošAezzz (žzz v ^4v-^7ržjžj zzž protž 5žovez:cezz! sazzzo zze-^Asžstezztzzost zrzščžtzzegr: ZrtAoZZr!, zzzzz-pr:A Jozzrzz/% že sAorrzj cežotzzo rr:zpo-žožeztje vseA, Až svoje zzzzzezzje žrtAAo zzrrzžajo. Pzrzvžzz: ŽaAAo, Aer tžstž Jež :zoArr:žez:stvr:, Až se zze strzzzpz s ^ezjzzzzjžzzz oJzzosozzz večzzze Jo zzzzzzzj-szzze, se zze og/aszz (žz! se zzajArž zze (More) Aot sžžr:, Až Až žr:AAo Jzzzzes r:žž 74tz*ž OZZZOgoČŽŽr! JrKgrtČztO oArrZVZ!r:Vr:-zz;e zrtpžetr:. DtJž ^ozzzzzzzžstzczzzz paz--^žja y4vstz*žje, je zzzzsjzz, ^ot jzz*zzvžč-ZZO zzgotzzv/jzzzzzo, Jovo/j „pogzzzzzzz" 2z! jzo/ezzzz^o ZZ! ojzsoj^o v/zzJzze yo(ž-^e zzz stz'zzzz^, ^z v/zzJo poJpžz*%jo, ^ze zzzoz-e sjzz-ezzzezzztž tegzz stzzzzjzz.
PreJvsezzz iezz^očzztzzostz zzz zzzora/ž 3/ovezzs^e poJzZzčzze zaveszž gre torej Tzržpžszztž Jejstvo, Ja so vsž rzasz javzzž Tzrotestž zzjzerjezzž ^zrotz ravzzazzjzz av-^trzjs^žTz ojzjastž, zze pa protž avstrzj-^ezzza zzaroJa, JjaJstva, eejzrav je protzs/ovezzs^o zzz protzjagosJovazzs^o razpo/ožezzje zza /(oroš^ezzz že zze^aj časa več ^ot sazzzo zzezza^jozzjezz oJzzos c^/astz zzz strazz^, ^z so že po svojz' zJeofogzjž šovzzzžstžčzzo zzavJajzzzjezze. Ce/o upoštevajoč vse ^osejzzzostz v wz's/je^jM zzz v poJztzčzzz'^ stra^tara^z ^a/zoJzzoevrojzs^ega sveta, sž tež^o raz/agazzzo ^ot zzaravezz yojav zza jzrž-^ter ravzzazzje ^oros^zjz sžzzJz^atov, Ja c strazz^z, AJ je zza oA/astž zzz ve/ja v ZaAzoJzzezzz sveta za soeza/zstzčzzo, rzztz "egovortzzzo.
č^rav je, Ja 5/ovezzcž, Aot vsa /ago-^^avžja, o/zrazzjazzzo v svojzjz protesti yo/žtz'čzzo Jostojaastvo, Ja ostajazzzo ^vestž svojezzza JražAzezzezzza Ažstva, T^rav je pa taJz, Ja se v ce/otž zave-Jazzzo, AaAszze so taJz JražAezze raz-^ežzzostz seJazzje, v vsaAezzz jzržzzzera ^tagzčzze Aozzjrozztacžje zza T^oros^ezzz. ^čas jzoj (žzraz je, ža(, povsezzz prz-^"erezzj zzzora jzztz zzaravaazz vsaj v Jve 3zzzerz.' v s/zostovaaje zzzeJJržavazAz oAz-^ezzzostž žlvstrzje, z eaaAo žzrtetzzzteto 7*a taJz' v atrjevazzje zavestz' v zzas -sazzzzA, v 5/ovezzctTz z oAeAz strazzž Xa-ravazzA, saj zJaj je več Aot jaszzo, Ja ^e zzzorajo taJz zzasa Aa/taraa przza-Jevaaja tprezzrerzztz v sArjz za zzeJo-^aAjj^ost zzasega zzaroJzzega žzvjje-/zz zzz' paraJoAs, če taJz v tezzz ^rezzatAa agotav/jazzzo, Ja czza oJ potz ^o poravzzave zzasega Jo/ga Jo ee/o-^ztostž s/ovezzsAega zzaroJzzega žtv-^ezzja ostaja že večArat/orzztajtrazza ^^r^ za ce/ovžtost s/ovezzsAega Aa/tar-^ega prostora. 5eveJaz rea/zzzrazza ^ArA. 5pet sta s/ovezzsAa Aa/tara zzz rzaroJzza eAszstezzcza/aa trJzzost, Aot že ^o/zAoArat v zgoJovzzzz, zze/oč/jzvo povezazzž. Pravzčzzeje rečezzoz zzjazza TMeJsejzojzza pogojezzost žzz sooJvzszzost ^ta ojz seJazzjezzz po/ožaja zza avstrzj-t^ezzz /(orosAezzz /e sjzet jaszzo raz-TzJzzz.
V s/ovarsAezzz jezzAa je zzzeJ etzzo-cžJozrr za asžzzzz/acžjo ezser Pžstveaa **az/zAa, v asoJz aaroJa a/z aaroJ-sAapaostz, Až se z ajzzaa soočata, Pa je v Aoačaeza oPračaaa ojzoje eaa-razjžAa je (e v jzostojzAa. V seJa-^jz Aoaj'rz)atatzjz aa TforosAeza je sto-pz/o v ve/javo gcs/o o pravzcz Jo asz-^Jaczje. NeJvozaao; vsa A svoAoJea etoveA zaza /zravzco Jo aje, jzo (ogzč-tzeza sA/ejzaaja torej taJz s(eAeraa tzaroJaa sAa/zaost. 7*oJa č/ovešAa zgo-Jovzaa veaJar/e jzozaa eao sazao asz-
zazJacžjo, Až je zzaeroza v svojeza Až-stva aaszJaa, čeprav aavzJez JaAAo še taAo počasaa ajz cefo aevzJaa. Pro-stovo/jazA asžzaJaczj TzraAtžčao az. V zaJzvžJaa/aeza žzv/jeaja aastajajo, v aajzaaaj aaszJaž oA/zAž, žz aaje, aaj-večArat zaraJž oJtrgaaostž posazaez-azAa zz ajegove aaroJae sAapaostž, Ao začeaja zzgaA/jatz' za Aoačao zz-gaAž svojo aaczoaaJao žJeatzteto.
Prž aaroJaž sAapaost: pa taAšao zJeatzteto zaJašž aeAa Jraga sAapaost, pravzfozaa zaočaejša aJz vsaj števzJ-aejša. Šazao o aasz/až aszzaJaczjž zao-rezao za zaorazao govoržtt, Ao gre za razaaroJovaaje aeAe aaroJae sAa^z-aostž, Az' je — čeprav aa Jragž straaž Jržavae zaeje — Je/ aaroJovega te-Jesa, geogra/sAo za zgoJovzasAo. Da ategae Ažtz taAšea Je/ aaroJa (Až zaa za ArAtoza teče yo/z'tžčaa ža Jržavaa zaeja, ažč zaaaj aepržjazaa, četaJž oJ-prtaj popa/acžjsAo, eAoaozasAo za Aa/-tarao šžAAejšž, aerazrešžjžvo prezae-šaa z Jragače govorečo večžao, ae zaore razg/ašeaž „pravžcž Jo asžzaž/a-cžje" vzetž ajeaega aasž/aega Ažstva ažž pa ga AaAorAožž preAržtž s jarzo o oseAaž, svoAoJaz oj/očžtvž za taAšao „pravz'co". Ce/o če pržJe Jo taAš-aega staaja, Ao se Jež aaroJa, aaroJ-aostao razreJčea ža sprezaešaa, eAoaozasAo osžrozaašea ža Aažtarao zatrt, v Jožočeaeza treaatAa ArezžzgžeJaostž spogžeJaje s „pravžco" Jo asžzažžacžje, je taAšao spogžeJovaaje sazao tragžč-až aasžeJeA že žzvajaae asžzažžacžje,
Siovenski kuiturni deiavec o današjem poiožaju koroških Siovencev
počasaega, a aezaJržaega zoževaaja Aroga, trgaaja Aoreaža, preaszaerja-aja aepogrešžjžvžA staJeacev žžvžjeaja (AajpaA.* ves čas je AeseJa o aaroJ-aeza žžvžjeaja, ae o ogrožeaostž Ažo-žošAega oAstoja posazaezažAaj.
7a vse Aaže, Ja je prav taAšaa taJz' oceaa sžožae sAapaostz' avstržjsAžA ve-čžasAžA straaA, češ/ JoseJaajz' aspeA asžzažžacžje — AaAo pržzaerea je zJaj vžJetž cežo Pžžtžerjev Ježež v ajej — ozaogoča že Aar teoretžčao opreJežžtž ajeao aasžeJajo stopajo. V preprosteža čžovešAeza jezžAa Az' tezaa reAžž.* pravžce Jo žžvžjeaja tž ae Jaza, Jaza tž pa pravžco Jo szartž. /a prav taAšzzž aazaerž v ajeaž aajAožj srtrovo razga-žjeaž oAžžAž szao zJaj pržče aa avstržj-sAeza žčorošAeza. Pozaazao stažžšče PžežzaatJžeasta, Ja aa AžorošAcza až prostora za Jva aaroJa, .pravžca" Jo asžzažžacžje, Aot jo je /orzaažžraž av-strzjsAz stroAovajaA za aaroJaa vpra-šaaja, Az prav zaraJž žJejae Jozažsež-aostž aa teza poJročjzt postaja avstržj-sAž zaaaajž zažažster, až v Ažsta ažč Jrzzgega. DogoJAž zaJajega časa aaza-reč zgovorao potrjajejo, Ja je prav ta „pravz'ca zaaajšžae" tžsta čžovešAa vreJaota, za Aatero je vežžAoJašaa večžaa pržpravžjeaa storžtz vse za se je za aresazčeaje taAšae pravžce tzzJž že preseaetžjžvo vzorao orgaažzžraža, razvžža taAo šžroAo Jejavaost, Ja za aas ae zaore Ažtž več aoAeaega Jvozaaz AaAorAožž Ao že govoržža črAa Aa-AršaegaAožž zaAoaa, tezaežjaž aazaeA večžae Ao ostaž sžej Ao prej žstž.* žsAa-aje aajačžaAovžtejšega postopAa za asžzažžacžjo. 'Pa A o zagaaao vztrajaaje aa poseAaeza štetja je, gžeJe aa vse, Aar zaa je Jo tega treaatAa atžražo pot, preJvseza potreAa večžae, Ja sa-zaa seAž ža sveta, preJvseza pa zaaaj-šžaž, poAaže že Josežeae rezažtate taAšae asžzažžacžje, Aar aaj Az seveJa zaaajšžao Jo Ara ja Jezaoražžzžražo, zzaaajšažo ažz žzažčžžo ajea ojpor, ajeao vožjo Jo žžvžjeaja.
Pčoajroatacžja je v svojeza Ažstva Aratažaa, veaJar sazao aa vžJez ae-razazažjžva, saj žzaa taJž ta JoAra, stara Evropa čžsto svoj repertoar Jezao-Aracžje, svoAoJe ža pravžčaostž, Az' se Aožj ažz zaaaj sproščeao gžAžjejo aa oJra sveiovae zgoJovžae šeže tatArat, Ao se jezžA, aaroJ, Jržava Aar aajAožj žJeažao preAržvajo. Zato je tztJž ra-zttzažjžvo, Aaj jezžAovao (ža vžaJajo-čo) večžao v soseJajž (težAo Až še reAžž pržjatežjsAžj Zvstržjž aajAožj vzae-zažrja prž zaaajšžaž, Až se vse Aožj Arče-vžto Araaž poaajeae pravžce Jo asžzažžacžje. Afotž jo že sžeAeraž sžzaAož sazaega oAstoja te zaaajšžae, zato so zaoraže pastž Jvojezžčae taAže, ta ArA-Až sžzaAož, Az' ga je zaogoče poJretž že v eaž sazaž aočž, v eaeza sazaeza aa-važa sovraštva. Da je v zavestž aajAožj „osveščeae" večžae sžoveasAa gžzaaazžja v Cežovczt strztp, je sazao JosžeJaost zažšžjeaja, Aajtž taAšaa ža vsaAršaa sžoveasAa šoža je že sazaa po seAž aatžasžzažžacžjsAž JejavažA.
Zato je razztzažjžvo, Ja vežja gžav-až aapaj jezžAa ža Aažtzzrž, Aajtž Arez ajžjzt sta taAo posazaezažA Aot aaroJaa sAapaost aeoJporaa, pržpravžjeaa sprejetz asoJo, Až jžzaa jo Jožočžjo tžstž, Až prav tžJve prvžaž ažžvajo Aot aaravao pravžco čžoveAa. 5eveJa je staaje, Ao zaorajo Ažtž staršž, Aot pra-vžjo aeAaterž, že Aar pogazaaž, vse-AaAor pa aaroJao osveščeaž, Ja poš-žjejo svoje otroAe v sžoveasAo šožo, aaJvse aeaaravao v tezaežjaeza čžovešAeza pozaeaa AeseJe, taJž zaJrževa-aje taAžA šož aa ažžjž ravaž až praA-tžčao ažč Jragega Aot posreJaa asž-zažžacžja. 7*aJž apžraaje tezaa, Ja Až Jež sžoveasAega aaroJa, Až žžvž aa av-stržjsAeza XorošAeza, žaAAo aorzaažao sprezažjaž teževžzžjsAe ža raJžjsAe oj-Jaje žz $žoveažje, je že sazaopašaa pravžca večžae Jo asžzažžacžje zaaajšžae, asžzažžacžje, Až je oA taAšaeza Arateajzz aaravažA pravžc čžoveAa ža aaroJae sAapaostž že Jožgotrajea proces ža ga je zaogoče zazzstavžtž sazao z aajvečjžzaž aaporž. DraJaa Zvstržja se v teza szažsžzt zaaesžjžvo ae traJž, zato je oJgovoraost vseA 5žoveacev tožžAo večja aa oAeA straaeA Xara-vaaA. 7(rožeaje Azzžtare ža ozažAe zaotraj sžeAeraega aaroJa je, ae gžeJe aa Jržavae zaeje, aaravaa pravžca, ae pa požžtžčaa Jžverzžja. Zato zaorazao žzžoveacž pojzaovatž gesžo o cežovžtostž sžoveasAega Azzžtzzraega prostora Aar se Ja JoAeseJao, Aer Arez Aztžtare, Aa-Aor taJž z asžAajočo ažž zatžraao Aztž-tazo, až resažčae aaroJae žJeatžtete, trJae zavestž o seAž, Az' Az' Ažža zzaož-aa AžjaAovatž taAšaž ažž Jzzzgačaž asž-zažžacžjž.
Govoržžž szao — ža zažsež je še zzaeroza pžezaeažta AžjzzA števžžažza zžora-Aaza — o zaaajšžaž Aot o zaostzt zaeJ aaroJž, Aar pozaeaž, Ja se taAšea zaost orgaasAo vzpeaja z eaega Arega ža sAaša Josečž Jragega, zato je prav, Ja Sžoveacž v zaatžčaž Ježežž, ža z aazaž vsa /agosžavžja, oAčatžzao ta zaost Aot Jež seAe, Ja szao aaravaž Areg tžstega ajegovega AraAa, Až se žz zgo-JovžasAe aaje Aočž preA razAarAaažA voJa, asoJa AorošAžžz 5žoveacev je torej proAžera aas vseA, aacžoaažaž proAžeza, Až aas ae szae paščatž Arez-Aržžae. Cžažčaz' žJeožogžjz' prastraAa zaorazao postavžtz po roAa aašo pra-sArA za cežovžtost aaše aacžoaažae Ažtž. /a eJea oj žzrazov te aaše pra-sArAz' je ža zaora ostatž aaša zaAteva po aaravaž pravžcž Sžoveacev aa Xo-rošAeza Jo ajžAovega jezžAa ža Aaž-tare. žžžstvo sžežzerae aaravae pravž-ce pa je ravao v teza, Ja jo Arojž sazao tžstž, Až jo ažžva. O sžoveastva šžoveacev ae szae ža ae zaore oJžočatz ažAče Jrag Aot 6'žoveacž sazaž, Aajtž aaravaa pravžca až voJžžaa pravžca, Až jo je zaogoče žzrazžtž ža žzzaeržtž sAoz štetje.
V Aržtžčažžz treazttAžA je AoJržžaa AeseJa potreAaa, oA ajej pa aaza ae szae zzaaajAaiž pogztzaa za resažco; ža resažca tega treaatAa je, Ja aažoge, Až szao jo prevzežž prej žetž, Ao szao se ae preveč aspešao trztJžžž, Ja Až joratztžžražž svoj aacžoaažaž prograza, ažszao pošteao opravžžž, aajArž ažtž ae Jovožj resao zastavzžžz resažčae cežovžtostž sžoveasAega Azzžtaraega prostora ažszao astvaržžž, AežžA (ažz sžvžA) žžs v zaatžčaž Ježežž se čžsto JoAro ae zaveJazao, aa /(orošAeza pa szao prav gotovo storžžž zaaaj, Aot Az ŽaAAo. Tzt-Jž zato je, zJž se, Jrzaost aapaJaž-
in igzsinih ^nRcncv
V naslednjem objavljamo diskusijski prispevek, s katerim je sodelavec dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja dr. Wolfgang Neugebauer na simpoziju, ki je bil 22. oktobra 1976 v pravosodnem ministrstvu na Dunaju pod naslovom „Pravosodje in sodobna zgodovina", opozoril na odnos avstrijskega pravosodja do slovenske manjšine na Koroškem.
)th mothte ein Thema tur Spzache bringen, da: leider von den votlie-genden Relerafen nicht abgedeckt i:f, aber gerade jetzt von grof]er Aktua-tilat ist, namlich: die Frage det Behandlung det :toweni:chen Mindezhei! in dez d:terzeichi:chen Rechi::prethung. Profe::or Geraid Stounh vom Hi:1o-zi:then institut der Universitat in Wien hat in einem Vortrag am Osterzeithi-schen Histozikeztag im Mai 1976 in Kiagenfuzt die Spzuchpzazzi: de: Reichs-gerichte: in Nationaiitatenangeiegenheiten behandeit und dabei hezau:-geazbeitet, wie sehz poiiti:che Ubeziegungen und pez:oniiche Ein:teiiungen dez Richtez bei dez Uzteiisfindung maf)gebend wazen. Ebenso hat Dz. Kazi Stuhipfazzez vom institut fuz Zeitgeschichte dez Univezsitat Wien in seinem Festvoztzag cniaf;iich dez Feiez de: 60. Gebuzt:tage: von Pzotessoz Ludwig Jedticka im Mai 1976 in dez Wienez Kathoiischen Akademie, dez in dez Zeit-schzift „Die Repubiik" [Nz. 3/1976) untez dem Titei „Von dez Mationaiitat zuz nationaien Mindezheit: Die Kazntnez Siowenen" vezottentiicht wuzde, kziti:ch die Rechtsspzechung ostezzeichi:chez Gezithte und Behozden in Faiien dez Kazntnez Siowenen unter:ucht. Sowohi Stouzzh ai: auth Stuhipfazzez kommen zu dem Ezgebni:, dat) zwaz die zechtiiche Lage eindeutig zugunsten dez Siowenen beschaffen waz; denn im Artikei 19 de: Staatsgzundge:etze: von 1867 hief) es:
„Alle Votksstamme des Staates sind glechberechtigt, und jeder Volksstamm hat ein unverletzliches Recht auf Wahrung und Pfiege seiner Nationalitat und Spraehe. Die Gieichberechtigung aiier iandesubiichen Sprachen in Schuie, Amt und offentiichem Leben wird vom Staat anerkannt.
In den Landern, in denen mehrere Voiksstamme wohnen, solien die bffentlichen Unterrichtsanstalten derart eingerichtet sein, daB ohne Anwendung eines Zwanges zur Erlernung einer zvveiten Landessprache jeder dieser Voiksstamme die erforder-iichenMittelzurAusbildung in seiner Spraehe erhait."
Diese gesetziichen Hozmen wurden abez von den Gezithten, besondez: jedoch von den Verwc!tungsbehozden nuz zum Teii bzw. von ietztezen ubez-houpt nicht zeaiisiezt. Dazu ein Bei:piei au: dez vezdien:tvoiien Uniezsuchung Kazi Stuhipfazzez::
„Beschwerden und Eingaben vertielen diiatorischer Behandlung. So die Be-schwerde uber das Bezirksgericht Ferlach im Dahre 1908 als ein Beispiel unter vielen. Damals vermerkte man im Oustizministerium:
,Der Vorgang des Bezirksgerichtes Ferlach vziderspricht alierdings den Spra-chenverordnungen, er entspricht alierdings jener Weisung, die das Landesgerichts-Prasidium Klagenturt mit Genehmigung des Oberlandesgerichts-Prasidiums Graz im Oahre 1905 eriassen hat . . . Diese VVeisung vviderspricht zwar den geltenden Sprachen-verordnungen und ebenso der bis dahin in Karnten ubtichen Praxis. Es durfte aber trotzdem opportun erscheinen, nicht einzugreifen, da jeder Schritt auf deutscher Seite einen Sturm hervorrufen wurde. Mit Ruchsicht darauf erscheint es zvveckios, uber die Beschwerde Bericht abzuverlangen und beantrage ich ad acta.'"
Besondez: kzaf) und wizk:am waz die auf Assimiiiezung abzieiende Dis-kziminiezung dez Siowenen auf dem — wohi entscheidenden — Gebiet dez Schuien. ich zitieze dazu nochmais Stuhipfazzez:
„Die national-parteiische Fialtung der Karntner Landesbehorden ging so weit, daB dieses Schulsystem auch beibehalten wurde, als es slovzenischen Gemeinden gelungen war, den langen Weg durch die Instanzen hinter sich zu bringen, und als ihnen im Oahre 1910 das Reichsgericht neuerlich bestatigt hatte, daB die bei ihnen bestehende Form des utraquistischen Schu!systems staatsgrundgesetzlich unzu-
Nichtsdestovzeniger hat auch diese ausdruckliche Feststellung der Ungesetzlich-keit der Schulverhaltnisse in Karnten die Karntner Landesbehorden nicht bewegen konnen, ihre Haitung aufzugeben. Noch 1912 lesen wir in einem pro-domo-Vermerk des Unterrichtsministeriums zum Fail der Volksschuie in St. Johann, daB der Karntner ,Landesschu!rat anscheinend nicht wiltens (sei), aus der Judikatur des Reichsgerichtes betreffend die utraquistischen Sčhulen die Konsequenzen zu ziehen'."
Die Paraiielen zuz heutigen Situation dez Kazntnez Siowenen sind un-ubezsehbaz: Das geschziebene Recht, die kiazen Bestimmungen de: ostezzeichi-schen Staatsveztzage: sind fuz die Siowenen, die Pzaxi: sieht voiiig andez: au: — untez dem Dzuck dez gieichen deutsch-chauvini:ti:chen Kzafte, die seit ubez hundezt Jahzen die Eindeutschung dez :iowenischen Mindezheit betzei-ben. Leidez gibt e: dazu noch keine fundiezten wis:en:chaftiichen Untezsu-chungen, doch jedem von un: ist noch in Ezinnezung, wie beim Oztstafei-stuzm 1972 in Kaznten die bestehenden Ge:etze von faschistischen und chauvi-ni:ti:chen Eiementen gebzochen wuzden, die Exekutive tatenio: odez gaz zu-:timmend zu:ah und die Justiz ihzem Auftzag zuz Bestzafung dez Ge:etzes-bzechez nicht nachkam bzw. nachkommen konnte.
in jung:tez Zeit haben wiz die:e ungieiche Behandiung duzeh die Behoz-den am Beispiei von Demon:tzationen bei Ozden:vezieihungen fuz Pazti:anen in Kiagenfuzt bzw. bei dez Kziegezdenkmaienthuiiung in St. Kanzian eziebt. in dez zitierten Mummez dez Zeit:chzift „Die Repubiik" finden sich weitere Faiie von zechtiichez Diskziminiezung dez Siovvenen, untez anderem wizd an-gefuhzt, daf) auch die Amtsspzache S)owenisch in Kaznten 1976 de faeto nicht duzchsetzbaz ist. Es ist kein Zufaii, daf; im Bezicht des UM-Ausschusses fuz die Abschaffung dez Rassendiskziminiezung im Zusammenhang mit dez Ezoz-tezung de: ostezzeichischen Bezichtes 1974 das Bedauezn ausgedzuckt wuzde, ^da^ die infozmation nuz Gesetzma^nahmen enthait untez Ausschiuf; von Maf;nahmen fiiz den Bereich dez Justiz und Vezwaitung und andezen, wobei es keine indikation ubez den Umfang gibt, in weichem die duzeh guitige Ge-setze gazantiezten Rechte tatsachiich ausgeubt vezden".
Auf die Gefahz hin ai: Mestbeschmutzez angesehen zu wezden, mochte ich dazu konkzet hinzufugen: im Aztikei 4 des ostezzeichischen Staatsveztzage: wizd von dez Repubiik Ostezzeich die Vezhindezung gzof;deutschez Propaganda gefozdezt, im Aztikei 7 die Aufiosung mindezheitenfeindiichez Organisatio-nen und im Artikei 9 die Vezhindezung nazistischer und miiitaristischer Tatig-keif und Propagartda. Leider wezden diese Bestimmungen des Staatsvertrages nicht in die Wirkiichkeit umgesetzt, und es gibt nicht einmai strafgesetziiche Bestimmungen zu ihzez Durchsetzung.
Aii das bietet keinen Aniaf; zu Seibstzufziedenheit und Seibstgefaiiig-keit, und gezade am Mationaifeiertag soiite dazubez nicht ge:chwiegen wezden. ich mochte abschiiefjend noch den ietzten Satz aus dem vorzugiichen Referat von Kazi Stuhipfarzer vozbzingen, dez uns zu denken geben soiite:
„Die Karntner Slowenen zumindest wieder in den Stand ihrer Rechte und ihrer Entfaltungsmoglichkeiten wie in den Tagen der Habsburgermonarchie zu versetzen, dafur ist jenes Osterreich Voraussetzung und Erfordernis, das in den sieben Jahren deutscher Annexion in den Konzentrationslagern, in seinem Widerstand gegen das NS-Regime und in der Emigration sich setbst widergefunden hat."
CWM%M%ŠOM4roJMOŽjeMtžtftOUfčj%
žzz Mzzzoz-zvesFzzejšr:. Tz*Jz!ejŠ4 AKŽtMzzM z:r!vzočz:ost fzrJž ozzstMZ! Krzra^zzA, AMŽFMZ'4 Aot Z4fMt O SeAž, torej Affž-tM!-!! Aot Z!4jAožj Z4Z!MŽjŽV AfrZZZŽA V žzojr! protž <35Ž!?!ŽŽ4CŽjŽ, Z!45ŽŽZ!Ž ŽZ! tžAŽ, je že zJrtuzMj tzzJž požžtžčz:o vpz*4-šrzzzje. V trez:MtAžA jzkežzAztšzzje, A4-Afšzzo zJrzj Jožžtzžjrzjo 5Ž0tzeZ!CŽ Z!4 ŽČO-fošAezz!, sž AztžtMZ-z!!! zavest žz: rzgfesžv-Z!OSt 4SŽZZ!ŽŽ4CŽje Stojžtr! ZMSpEOtŽ V
MsoJz:ž zz:eJseAojz:ž oJvžszzostž,- čžzz! zz!očz!ejŠ4 je /zz"04, tezzz šžAAejš% je Jz*M-g4. ŽZ! oAt*rZtZ!0. ZrZtO je AffltMEZZO vpMŠrtzzje (že spet) tzrJž z!4CŽoz!4Žz:o Vpkrzšrzzzje.
Pz-4StrgA je p0ŽŽtŽČZ!4 ŽZZZ!ŽŠŽjotŽZ!r!, Z!r!Š4 ptmArA Zr! Z!4CŽ0Z!4ŽZ!0 žJeZ!tŽte-tO pr! !MŠ<3 Z!r!kr!'OZ!r!, Z!ŽAog4Z* OgfOŽr!-jočr: ptrZtzŽCr! Jo žžt?žjez:jr!.
CiriiHobet
(Sodobnost, Ljubljana)
Stovenski oktet spet gostoval na Koroškem
(N<zr/rz/;ev<zz:je s 4. str%w) vice do naše lepe pesmi in jezika pa čeprav nas strahujejo z vsemi mogočimi sredstvi, saj so na predvečer te krasne kuiturne prireditve ..neznani storilci" razstrelili partizanski spomenik na Komlju.
Tako je tudi spremljevalec Slovenskega okteta Bogdan Pogačnik opozoril na to, češ kako temna je bila pretekla noč, da pa je sedaj zopet svetla in polna zvezd. Poudaril je, da naj bo pesem povezovalno sredstvo med narodi in pri tem omeml, da je daljni državni kubanski zbor, s takšnim navdušenjem sprejel slovensko, prav posebno pa koroško slovensko pesem, da so sestavili poseben program slovenskih narodnih pesmi in to ljudje, ki ne razumejo niti besedice slovensko.
Po končanem programu, ploskanja navdušenega občinstva ni hotelo biti konca, tako da je oktet moral dodati še dve pesmi. Besede zahvale Slovenskemu oktetu za obisk na Koroškem je izrekel predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter. Ob tej priložnosti je tudi poudaril, kako važen je bojkot preštevanja manjšine, če nočemo, da bi zgubili pravice do darov naših prednikov — materinega jezika in do krasne slovenske pesmi, katere lepoto smo lahko uživali na tej lepo uspeli prireditvi. Ostro je obsodil razstrelitev spomenika, ki je bil postavljen v čast tistim borcem, ki so se borili proti najhujšemu sovražniku slovenskega naroda in človeštva — fašizmu. Po govoru dr. Zwitterja se je Slovenski oktet oddolžil za lepi sprejem še z dvema pesmima in tako zaključil prelep in sigurno ne zadnji kulturni večer, ki nam je bil hkrati tudi velika opora v boju za naš narodni obstoj. Tudi pesem je boj — človeški, nekrvavi boj!
Počastitev zasiužnega zborovodje
2e uvodoma smo zapisali, da je obisk Slovenskega okteta preteklo nedeljo na Koroškem imel dvojni pomen: počastil je tudi našega zaslužnega zborovodjo Valentina Hartmana. Slovenski oktet je Valentinu Hartmanu ob svojem 25-letnem jubileju obstoja poklonil leseno skulpturo „Rej pod lipo", katero je iz hrastovega lesa izdelal znani kipar Jovanovič.
Slavnostna izročitev skulpture v nedeljo je bila pred koncertom na domu zborovodje Valentina Hartmana na Klopinju. Ob tej priložnosti se je zbralo mnogo prijateljev Valentina Hartmana predvsem pevci, ki jih Valentin Hartman že desetletja uči slo-
Lutkovna skupina Koroike dijaške zveze iz Celovca vabi na iutkovno igro
RDEČA KAPiCA
v petek S. novembra 7774 ob )!. uri v ijudski kot) na Obirtkem v petek S. novembra 1776 ob 1S.S0 eri v tjudski koti v Vogrčah v nedetjo 7. novembra 1774 ob Ut.SO uri (po maki) v farni dvorani v Setah
v nedetjo 7. novembra 1774 ob 14. uri v gostitni „Fotta" v Stovenjem Ptajberku
v nedetjo 7. novembra 1774 ob 14.S0 uri v gostitni Tischter v St. !anku v H. v ponedetjek 0. novembra 1774 ob
14.	uri v gospodinjski koti v it. Petru pri it. !akobu v Koku
v ponedetjek !. novembra 1776 ob
15.	!Q uri v farni dvorani v it. tiju Priredite))) so siovenska prosvetna druktva.
venske pesmi. Prišli so iz Pliberka, Železne Kaple, Škocijana, Št. Vida v Podjuni, pa tudi iz Roža in Gur. Prišel pa je tudi tribun koroške narodne pesmi Pavle Kernjak, da prijatelju Folteju čestita k lepemu priznanju. Med gosti je bil tudi konzul SFRJ v Celovcu Peter Zupančič ter predstavniki slovenskih organizacij.
Bogdan Pogačnik je ob tej priložnosti povedal, zakaj se je Slovenski oktet odločil, da Valentinu Hartmanu podari skulpturo ,Rej pod lipo' (koroški simbol), namreč zato ker je njegovo ime tesno povezano s slovensko pesmijo na Koroškem in tudi v matični domovini. Valentin Hartman
Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" vabi 14. Novembra na
IZLET V SLOVENiJO
Odhod ob 6. uri zjutraj iz Loč. Prijave sprejema Jožko Wruiich.
je slovenski pesmi ostal zvest tudi v času nacizma, saj je v koncentracijskem taborišču Dachau ustanovil legendarni pevski zbor s katerim je lajšal gorje številnim sotrpinom ter jim s svojo pesmijo vlival upanje v zmago nad krivico, ki so jo prenašali.
Tone Kozlevčar je nato Valentinu Hartmanu izročil spomenik — Rej pod lipo v varstvo. Valentin Hartman se je za lepo darilo iskreno zahvalil in naglasil, da mu je slovenska pesem vedno bila vodilo v življenju in da mu je izročeno umetniško delo priznanje za njegov trud, ki ga je vlagal v gojitev slovenske zborovske kulture. Spregovoril je tudi dr. Franci Zwitter, ki je Hartmanu čestital in menil, da smo koroški Slovenci preskromni, saj najvidnejši ljudje naše zgodovine še nimajo spomenikov ter da je prav, če tako počastitev zaslužni mož doživi za časa svojega življenja.
Valentinu Hartmanu k lepemu priznanju čestita tudi uredništvo našega lista, ljubiteljem umetnosti pa priporočamo, da si lepo skulpturo pri Hartmanu ob priložnosti ogledajo.
„Nekje pa pesmi pojo"
Knjigarna „Naša knjiga" v Ceiovcu in zaiožba Obzorja Maribor bosfa v torek 9. novembra ob 17. uri v prostorih Naše knjige v Ceiovcu, Pauiitschgasse 5 7, predstaviii novo knjigo našega koroškega pesnika Andreja Kokota z nasiovom „Nekje pa pesmi pojo". To je obširen izbor iz Kokotove iirike, ki ga je pripravi) in mu spremno besedo napisa! zdaj že pokojni Mitja Mejak. Hkrati bo predstavijena tudi pesmarica ..Koroške viže ", ki jo je za zbore pripravi) pokojni Luka Kramotc.
Ha prireditev vsi prisrčno vabijeni!
Reka pri Št. Jakobu v Rožu
Pred dnevi je Viktor Antonič z Reke v krogu sorodnikov in znancev obhajal 70-letnico svojega življenja. Jubilant izvira iz znane in zavedne Antoničeve družine na Reki.
Viktor se je izučit za krojača. Kljub dolgim letom, ki jih je preživel v tujini, je ostal zvest svojemu narodu. Po povratku iz tujine je bil doma samostojen do upokojitve.
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
#	SAK KLJUB VODSTVU PORAŽEN
SAK je imel preteklo nedeljo v gosteh vodečo enajsterico Št. Štefan iz Labotske doline. Moral je nastopiti v nepopolni postavi, ker so manjkali trije stebri slovenskega moštva, M. Pandel, H. Wieser ter H. Hribar.
Začelo se je obetajoče. SAK je od vsega začetka prevzel iniciativo in v vseh predelih nadigral nasprotnika.
Tako je Voschitz Janko že precej zgodaj z dobro usmerjenim prostim strelom ukanil nasprotnikovega vratarja. Kljub dobrim priložnostim pa je do polčasa ostalo 1:0.
Po odmoru je SAK naprej silovito pritiskal in to tudi z uspehom, saj se je Hoblu posrečilo zabiti še drugi gol.
Vsi so že računali s sigurno zmago SAK-jevcev, ko se je petnajst minut pred koncem igre začel propad. Nasprotnik je v petih minutah s pomočjo slovenske obrambe zabil tri gole in poraz je bil s tem zapečaten. Zakaj je obramba, ki je bila vedno najboljši del moštva tako odpovedala, bo vedno ostalo odprto vprašanje.
Kljub porazu pa moštvo izreka svojemu trenerju Jo-vičeviču, ki je res strokovnjak, vse zaupanje.
#	SAK H ZMAGAL 3:2
Drugo moštvo SAK-ja je nastopilo spet v polni postavi in upravičeno premagalo nasprotnika. Kljub vodstvu z 2:0 za nasprotnika se Slovensko moštvo ni dalo ukaniti. Gole za SAK sta dala Rogaunik (2) in Albin Waldhauser (enajstmetrovka).
#	Ob namiznoteniškem dvoboju med Seiami in reprezentanco ZSŠDi/Obaia: tesnejši stiki med Siovensko tizkuiturno zvezo v Ceiovcu, Obaino teiesnokuiturno skupnostjo in Združenjem sio-venskih športnih društev v ttaiiji
Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu je v nedeljo 31. oktobra 1976, imela v Bilčovsu v gosteh predstavnike Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Obalne telesnokulturne skupnosti občin Izola, Koper in Piran. Delegacijo ZSŠDI v Italiji so sestavljali predsednik Vojko Kocman ter odbornika Valter Mokor in Ra-divoj Pečar, s strani Obalne telesnokulturne skupnosti pa so bili navzoči predsednik Zabukovec, predsednik šahovske zveze Nikolič in predsednik jadralnega kluba „Pirat" Vergolin. Predstavniki so spremljali na Koroškem namiznoteniško reprezentanco, sestavljeno iz igralcev ZSŠDI v Italiji in Obale, in so s svojim prihodom hoteli dokumentirati solidarnost s športniki in vsemi Slovenci na Koroškem ob nameravanem preštevanju. Z vso odločnostjo pa so obsodili najmlajšo provokacijo neonacističnih sil tik pred nameravanim štetjem, namreč razstrelitev partizanskega spomenika na Komelj-nu, kar glede na dan mrtvih v brutalnosti in nespoštovanju mrtvih nima primera.
PRiJATELJ! SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA! POZOR!
SAK igra v nedetjo ob 14.15 uri v Borovijah proti DSG Borovije. Ob 12. uri pa se bosta v predtekmi pomeriti rezervni enajsterici obeh kiubov.
Pridite v obiinem števiiu in podprite siovenski moštvi v teh spopadih!
Medtem ko so se športniki pomerili v namiznem tenisu, dvoboj je bil drugi take vrste na Koroškem, so predstavniki treh ostrešnih organizacij — Slovensko fiz-kulturno zvezo sta zastopala predsednik Danilo Pruš-nik in tajnik mag. Anton Malle — v skupnem razgovoru poudarili, da je treba medsebojnim prijateljskim stikom in športnim srečanjem polagati več pozornosti. O srečanjih, ki naj bi bila v bližnji bodočnosti, pa je vsekakor omembe vredno vabilo predsednika Obalne telesnokulturne skupnosti Zabukovca na mednarodni šahovski turnir „Interliga", na katerem bo tekmovalo 5 italijanskih ekip, 5 primorskih ekip in vabljena ekipa s Koroškega. Udeležba na dokaj kvalitetnem šahovskem turnirju meseca novembra ob slovenski obali bo morda dala povod k dokončni formaciji slovenskega šahovskega kluba na Koroškem. Dosedaj so bili storjeni prvi poizkusi v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu in v Pliberku.
V namiznoteniškem dvoboju med ekipama ZSŠDI/ Obala in koroškim ligašem iz Sel so bili gostje z italijansko prvakinjo Miličevo j^remočni in so zmagali 3:0. Toda prav v tekmi z Miličevo se je izkazalo, da se v vrsti Selanov nahaja izredno nadarjeni igralec, koroški
Čeprav je trpel na posledicah vojne, je svoj poklic izvajal vestno in tako vsem v zadovoljstvo.
Viktorja Antoniča odlikuje izredna skromnost in poštenost ter povezanost s svojim trpečim ljudstvom. Pri občinskih volitvah je vedno podpiral slovensko listo. Ker je zelo pobožen je to dokazal tudi s tem, da je veliko prispeval za obnovo šentjakobske cerkve, ki je pred leti postala žrtev požara. Zanj sta merodajni dve načeli — služiti svojemu narodu in vedno biti pripravljen streči v blagor cerkve.
Številnim čestitkam se pridružujemo z željo, da bi Viktor bil še v bodoče zdrav in srečen in da bi gcr imeli še dolga leta med nami.
Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu
vabi na predstavitev tiima VRNiTEV
v sredo 10. novembra 197& ob 19.45 uri v Deiavski zbornci, dvorana i v Ceiovcu.
Scenarij za tiim Vrnitev je napisa) Janko Messner, posneia pa ga je TV Ljubtjana. V giavni viogi nastopa naš rojak Marjan Srienc. Ljubiteiji siovenske tiimske umetnosti prisrčno vabijeni.
Odbor
šolarskl prvak Nantl Travnik, ki je nepričakovano zma-dal v treh nizih 18:21, 21:19 in 23:21.
Rezultati: ZSŠDI/Obala moški — Sele moški 5:2 (točkovali so Gluhak 2, Filipas 2, Silovič, oziroma Ora-že Mirko in Schwelger/Falle);
ZSŠDI/Obala mlad. — Sele mlad. 5:3 (Peric, Filipas, Milič 2 in Filipas/Milič oziroma Falle Werner 2 in Nan-ti Travnik);
ZSŠDI/Obala dekleta — Sele dekleta 3:0 (Rebula, Bla-žina, Rebula/Blažina).
Po končanem namiznoteniškem dvoboju ekshibicijskega značaja so se gostje iz Italije in Slovenije napotili v Št. Jakob v Rožu, kjer so se na pokopališču poklonili spominu padlih partizanov, ki so bili 9. februarja 1945 zahrbtno pobiti v globoko zasneženih gozdovih pod Arihovo pečjo.
D. P.
V A B i L O na predvajanje tiima KAPLAN MARTiN ČEDERMAC
# v petek 5. 11. ob 19.30 uri pri Cingeicu na Trati;
^ v nedetjo 7. 11. ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmi-heiu.
Hkrati bo tudi iNFORMA-TiVNI SESTANEK, na kate rem se bomo pomeniti o vprašanjih v zvezi z bojkotom jezikovnega štetja.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Narodni svet koroških Siovencev
izdajatelj, zoloinHt In tastntk: Zveza slovenskih organlzac)) na Koroškem; glovn) urednik: Rado 3aneiH; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7027 Kiagenfurt - Celovec, Gosometergosse 10. tel.S2-S-50 —Ttska: Založniška In tiskarska druiba z o. j. Drova, Celovec — Borovce
14. novembra se ne bomo zapisa!) za Siovence!
!zbra!i bomo eno izmed nasiednjih možnosti
bojkota:
Zapisati bomo drug jezik Giasovaii bomo neveijavno Oddaii bomo prazno giasovnico Oddaii bomo prazno kuverto Ostaii bomo spioh doma