PRIMORSKI DNEVNIK »klImna plaSana * gotovini /•< _ a/v t> Abb ostale I gruppo - L-dla 44J llT vpisu Prikrit ali odkrit pritisk raz-Političnih sil in oblasti eh vrst in stopenj v prete-in tudi včeraj, na Slo-zato da ne bi vpisali pojih, otrok v slovensko šolo, <£ °il preračunan v več smeri. JTab vlit v določen krog star-.fj* nai bi postal psihoza, Jii no razpoloženje, da obla-.! Postrani gledajo na tiste . w*e, ki se temu pritisku e vdajo. Na ta način doseže-0 občutno znižanje števila otrok, naj bi služilo ot dokaz, da je bila sloven-a šola in s tem tudi vse za-_ eo® in ustanove Slovencev J? Tržaškem in Goriškem u-etna tvorba, mogoča samo v Jjrjerah po zadnji vojni. Ta J~okaZ)> bi moral služiti kot ??v°d za nadaljnji pritisk in J n^oral demoralizirati Sloven- ^ ™d s^ovens^° šolo o' „JS??P°darski krogi, bodisi nekaterih močnih pri-Podjetij, vodstva držav-sUi. in P°tdržavnih gospodaren ustanov, velike občine in ,Ju9i državni uradi, so na svo-iJ?,P°dr°čju izvajali politiko sn slo.venski šoli s tem, da dn Vonaivečkrat na prikrit, to-. zadosti razumljiv način, da-*ir,IasuTneti- d-a so absolventi ^venskih šol nezaželeni. J? te*kih lotih, ko je šlo šte-(e \ bTezp°selnih v desettiso-s~'A® ni bilo neposredne per-skelVe izboljšanja gospodar-stanja in političnega gornika v naprednejšo smer, TnnJJoral gospodarski pritisk nini- sad°ve, saj se je našla-»Lis iz9°vor tistih slovenskih tmJev’ ki so vpisali svoje o-naivp*č italiiansko šolo, po-£ večkrat prav na skrb, da bi krtihv otrok težko prišel do šolo ^6 bo v slovensko inniites govorimo o teh doga-sire v preteklem času. Niso znni-0 včeraj odločujoče na-““ttjasfce, proti Slovencem na t> ki bo poleg dla? s6asoma vedno bolj me- v šolo delovna sila z znanjem slovenskega jezika iskana. V skladu z gospodarskim razvojem na svetu, ki gre v smer vedno tesnejše gospodarske povezave in integracije, ko postajajo vsi ljudje, ne glede na mejo, vedno bolj odvisni drug od drugega, bo moralo priti tu pri nas, posebno na meji, do tesnejšega gospodarskeaa sodelovanja v najrazličnejših panogah in oblikah, ki si jih danes ne moremo niti predstavljati Razumljivo je, da bo znanje slovenskega jezika v takih raz merah dragocena prednost. Tisti slovenski starši, ki morda v teh dneh kolebajo, ali naj vpišejo svojega otroka v slovensko šolo ali so se celo odločili, da ga ne bodo vpisali tja, kamor spada, naj imajo pred očmi, da bi si s tem dejanjem naprtili hud greh pred lastnim narodom, da je njihov strah pred političnim in gospodarskim pritiskom danes prazen in da z vpisom v slovensko šolo odpirajo svojim otrokom možnosti boljše zapp-slitve. BORIS RACE _______________________Leto XX. Sl. 216 (5899)___________________ PO RAZGOVORU MORA S TAVIANIJEM, DE MARTINOM IN TANASSIJEM Upravne volitve bodo novembra Datum bo vlada sporočila v petek Tajnik PSI De Martino je izjavil novinarjem, da je vprašanje predsednika republike «kočljivo» in da ga še proučujejo - Centralni odbor KPI bo zasedal 30. t. m. - Intervju Saragata za «Espresso» TRST, četrtek 24. septembra 1964 SKLEP IZVRŠNEGA KOMITEJA ZKJ 8. kongres ZRJ bo 7.12.1.1. A. Novotny v Kragujevcu • •* Poročilo o «vlogi ZKJ v nadaljnji graditvi socialističnih družbenih odnosov in o aktualnih vprašanjih v mednarodnem delavskem gibanju» bo prebral maršal Tito RIM, 23. — Upravne volitve bodo novembra, datum volitev pa bo notranji minister Taviani sporočil v poslanski zbornici v petek, kakor je minister za zvezo s parlamentom Sca-glia nanovedal včeraj v odgovorjena vprašanje poslanca La-conija. To izhaja iz izjav, ki so y * iali novinarjem notranji minister Taviani, tajnik PSI De -JleLrtino in tajništvo PSDI po razgovoru, ki ga je tajnik pšfil Tanassi imel s predsednikom vlade Morom. Tudi notranji minister Taviani in De Martino sta dala izjavo novi nar jem po razgovoru s pred sednikom vlade. Taviani je izjavil novinarjem, da bo vlada sporočila svoj sklep v petek v poslanski zbornici in da za jutri ni predvidena seja ministrskega sveta De Martino je dejal, da bo poročal jutri dopoldne na seji vodstva stranke o razgovoru, ki sta ga on in Brodolini imela danes s predsednikom vlade; na vprašanie glede volitev pa je dejal: »Upravne volitve bodo. Vedno smo bili mnenja, da morajo Biti_ v zakonskem roku.» Na vprašanje, ali so obravnavali tudi ustavno vprašanje v zvezi z boleznijo predsednika republike, je De Martino dejal, da ne more dati nobene izjave glede tega, ker je to vpra- ■ M MLiiiVtVOk ■ Hm JkH * Mrl ■ NA SESTANKU S SINDIKALNIMI PREDSTAVNIKI Pojasnilo ministra za delo glede predloga o pokojninah CGIl bo do 1. oktobra izročila ministru spomenico z obrazložitvijo svojih predlogov RIM, 23 — Danes je bil na mi- jasnilu sindikalne in druge priza-nistrstvu za delo drugi sestanek dete organizacije poslale do 1. ok p^ospodorskj položaj se je n0 Et* » zadnjih letih občut-čenn Vč1’ čePrav 1* opravi-nadaiJ?.0 delovnih ljudi za žševiiJ11 izbolišanje. Majhne °ečjo° brezPoselnih dokazuje »nest 'jzpoložljivost delovnih bianit, j mn°gih poklicih pri-re bit je delovne sile. Ali mo-člnkrJiJ takih razmerah še u-katerJl 0°*Podarskl pritisk, o Hui m ie bilo prej govora? st bn ,bo Prišl° do tega, da nii hnJ>l(?Venski izzik v bllž-tudi,r°A6nosti Priboril dostop Ta»no Jav?e urade in je na-Uen&vtu. b°d° absolventi slo-^ n šol zasedli ta mesta. teneivT?n*S’ ob naraščajoči in-s slo,, osti blagovne Izmenjave zaledjem in ved-biei. J1 osebni promet tu na v določenih panogah sindikalnih organizacij v zvezi z reformo pokojninskega sistema. Kakor je znano, je pred dnevi pripravil glavni ravnatelj za socialno skrbstvo v ministrstvu za delo dr. Carapezza načrt, na podlagi katerega bi se starost za upokojenost zvišala za moške in ženske na 70-let. Ta predlog je vzbudil veliko razburjenje in vse sindikalne organizacije, zlasti pa CGIL, so zelo odločno nastopile. CGIL je organizirala tudi protestna zborovanja. Ministrstvo za delo j? po današnjem sestanku objavilo sporočilo, v katerem pravi, da predloženi dokument ni bil uradnega značaja, temveč predstavlja samo podlago za diskusijo v okviru dosedanjih posvetovanj, kakor določa sporazum od 4. junija 1964. Sporočilo dodaja, da je minister Delle Fave obžaloval, ker je bila vsebina dokumenta objavljena, čeprav so se vsi sporazumeli, da se bodo med pogajanji držali stroge rezerviranosti. Uradno sporočilo pravi dalje, da je minister ((dokazal popolno neutemljenost napadov tiska, kar se tiče starostne meje 70-let». ((Dejansko gre, je zatrdil minister — in vsi navzoči so se strinjali s točnostjo tolmačenja — ne za to, da se mehanično premakne starostna meja za upokojitev na 70 let, temveč samo da se na 70 let določi meja za vplačila, v okviru katerih se lahko predvideva penzija na različni ravni ob koncu delovnega od nosa v zvezi s plačevanjem prispev kov in s prejemki. Z drugimi be sedami, gre za enostavno izključi tev tistih, ki so presegli 70. leto starosti iz vplačevanja prispevkov za pokojnine, pri čemer ostane nespremenjena najnižja starost za u-pokojitev.n Zatem pravi sporočilo, da je minister Delle Fave po tem pojasnilu izrekel solidarnost dr. Carapezzi zaradi ((neupravičenih in neutemeljenih napadov«. Na predlog ministra so se sporazumeli, da bodo po današnjem po- SPOROČILO 0 OBISKU SABRIJA V MOSKVI SZ IN ZAR ODLOČNO PODPIRATA BORBO CIPRA ZA NEODVISNOST Enakost pogledov glede Konga - Novi sporazumi o sovjetski gospodarski, finančni in tehnični pomoči ZAR tobra ministru za delo svoje pripombe k omenjenemu dokumentu in eventualno dodale druge točke, ki jih dokument ne vsebuje. -Nato bo minister Delle Fave nadaljeval pogajanja s prizadetimi organizacijami in pridržuje si pravico, da posvetovanja raztegne na druge neposredno ali posredno prizadete organizacije. Sklenjeno je tudi bilo, da se morajo z 31. oktobrom zaključiti posvetovanja. CGIL je v zvezi z današnjim sestankom objavila sporočilo, v katerem ugotavlja, da današnja pojasnila ministra za delo in metoda, ki se namerava uvesti, «lahko omogočata, da se pogajanja za reformo pokojninskega sistema in za zvišanje pokojnin naglo zaključijo«. Sporočilo dodaja, da bo CGIL potrdila v svoji spomenici, ki jo bo poslala pred 1. oktobrom ministru za delo, svojo negativno sodbo o predlogih, ki jih vsebuje dokument ravnatelja za socialno skrbstvo v ministrstvu za delo. CGIL bo poleg tega podrobno obrazložila svoje stališče glede izboljšanja in reforme pokojninskega sistema. Kakor že napovedano, bo v soboto, 26. t. m. v Rimu ob udeležbi tajništva CGIL sestanek tajništev delavskih zbornic in strokovnih federacij, da pripravijo odgovor ministru za delo. Pred objavo poročila Warren WASHINGTON, 23. — Člani preiskovalne komisije v zvezi z umorom predsednika Kennedyja, ki ji predseduje sodnik. Warren, bodo izročili jutri predsedniku Johnsonu svoje poročilo. V nedeljo popoldne bodo tekst poročila Izročili časopisom, radiu, televiziji in raznim založništvom. Uradna izdaja poročila bo v prodaji od ponedeljka dalje. PRAGA, 23. — Predsednik vlade ZAR Ali Sabri je prišel davi iz Moskve v Prago, kjer bo ostal štiri dni na uradnem obisku. Povabil ga je predsednik češkoslovaške vlade Lenart. Spremlja ga delegacija 25 članov. Uradno sporočilo o Sabri jevih razgovorih v Moskvi poudarja, da Sovjetska zveza in ZAR odločno podpirata borbo ciprskega ljudstva za ohranitev neodvisnosti in ozemeljske celovitosti. Sporočilo dodaja, da sta Sovjetska zveza in ZAR mnenja, da nedavni dogodki na Cipru ogrožajo neodvisnost otoka in varnost držav vzhodnega Sredozemlja in Srednlega vzhoda Sovjetska zveza In ZAR menita, da je ciprska kriza notranja zadeva te dežele, In zato je treba jdklonlti sodelovanje s tistimi državami, ki skušajo s tem v zvezi voditi samovoljno politiko s poskusom, da se otok spremeni v vojaško oporišče v napadalne na mene. Sporočilo poudarja tudi enakost pogledov obeh držav glede Konga. Tu mora prenehati vmešavanje Imperialističnih sil in kongoškemu ljudstvu Je treba zagotoviti možnost, da samo reši svoje politične, gospodo rske ln soctalne probleme. Dokument se sklicuje na zadnjo konferenco v Adls Abebt in na dru gi afriški vrh v Kairu ter -poudarja, da bodo sklepi, ki so jih sprejeli na teh dveh zasedati lih okrepili enotnost ln strnjenost afriških držav v borbi proti Imperializmu ln kolonializmu. Sporočilo pozitivno ocenjuje na- Nov načrt o Cipru? LONDON, 23. — V Londonu zatrjujejo, da proučujejo nov načrt o Cipru, ki baje predvideva plebiscit na otoku za priključitev k Grčiji. Poleg tega bi na otoku stalno bivale sile OZN in NATO. Dalje bi sprejeli «listino o pravicah turške manjšine«. Stalna sila OZN bi ščitila pravice turške manjšine, o-porišče NATO pa bi bilo namenjeno skupnim grškim in britanskim silam. Čanje kočljivo, dodal pa je: »Vsekakor pa to vprašanje še proučujemo.* Sporočilo tajništva PSDI pa pravi: ((Tajništvo PSDI jemlje z zadovoljstvom na znanje vest o izboljšanem zdravstvenem stanju predsednika Segnija in medtem ko izraža želje, da bi se zdravstveno stanje bolnika še nadalje boljšalo, poudarja, da se ritem demokratičnega življenja ne sme spremeniti. Tajništvo PSDI smatra zato, da so upravne volitve ob normalnem izteku zakonskega roka, namreč v prihodnjem novembru«. manjši meri današnjim razmeram prilagojena ponovna izdaja cen-trizma, bi vladna kriza postala neizbežna«. V zvezi s polemikami, ki so nastale zaradi njegovih prejšnjih člankov, v katerih je komentiral zaključke kongresa KD, pa Saragat zatrjuje: ((Koalicija levega centra more obstajati še nadalje, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije je na podlagi sklepa CK ZKJ sklenil sklicati osmi kongres ZKJ za 7. decembra letos v Beogradu s sledečim dnevnim redom: , .. . , . 1. poročilo CK Zveze komunistov Jugoslavije in centralna revizijske komisije o delu od sedmega do osmega kongresa: 2 vloga Zveze komunistov v nadaljnji graditvi socialističnih družbenih odnosov in aktualna vprašanja v mednarodnem delavskem gibanju ter borbi za kot si to osebno želim, le pod tre-1 mir in socializem na svetu mi pogoji. Prvi pogoj je, da se j referent Josip Broz-Tito; program, dogovorjen med štirimi j 3 družbeno gospodarski smo- strankami, uresniči na predviden način in v predvidenih rokih; drugi pogoj je, da sestav vodstva KD, ki bo izšlo iz bližnjega zasedanja glavnega odbora KD, da zadostna tri razvoja gospodarstva v bodoči dobi — referent Edvard Kardelj; 4. aktualna vprašanja, nadali- tanstlčnih izjav v Zahodni Nemčiji. Dejal je, da je Češkoslovaška za miroljubno rešitev nemškega vprašanja, ki pa se ne more doseči brez pogajanj z Demokratično republiko Nemčijo. Danes popoldne je odpotovala v Berlin jugoslovanska državna delegacija, ki se bo udeležila pogreba pokojnega predsednika vzhodnonem. ške vlade Otta Grctewohla. B. B. Hv tJLZJn jamstva za uresničenje programa; nja izgradnja ZKJ - referent um^UTemokrisriaSa poS tre«‘ P°*?J Pa da> politično | Aleksander Rankovič; ca Pistellija, nato pa so začeli razpravo v zvezi z uzakonitvijo zakonskega odloka, ki vsebuje spremembe v obdavčenju sladkorja in sladkornih proizvodov. V senatu pa SOFIJA, 23. — Etiopski cesar Halle Selasje je prišel danes iz Budimpešte v Sofijo na tridnevni je po zaključku splošne razprave o vladnih ukrepih proti konjunkturi spregovoril poročevalec večine Conti, na kritike senatorjev na bo jutri odgovoril finančni minister Tremelloni. V zvezi z zasedanjem centralnega odbora KPI, ki bo 30. t. m., se bo vodstvo stranke sestalo v ponedeljek 28. t. m. V intervjuju za tednik «Espresso» Saragat zatrjuje med drugim, da «že več kot 40-let zasleduje isti smoter: prispevati k temu, da bi ostvarili v Italiji veliko stranko socialistične demokracije« in dodaja, da teža demokratičnega socializma ni bila nikoli tako odločujoča, kot je danes. Saragat pravi, da sta politična linija PSDI in PSI sedaj že zadostno homogeni in da je seda.i tu le še sindikalno vprašanje, glede katerega pa PSDI ne zahteva, da socialisti izstopijo iz CGIL, ampak le zahtevajo, da se vsak svobodno odloči za to ali ono sindikalno organizacijo. Glavni smoter PSDI, poudarja Saragat, je danes združitev vsega demokratičnega socializma v eno samo stranko in dodaja: ((Socialistično združitev je moč doseči, ali s sodelovanjem v vladi levega centra, ki je vredna tega imena, ali z demokratično onozicijo,' ki naj pripravi socialistično alternativo vodstvu države«. Saragat nato pripominja, da so jalovi upi konservativcev, da bi PSDI vklenili v tako imenovani obisk. Jutri bo imel politične raz- > «zmerni» levi center: «če bi levi govore z bolgarskimi voditelji. | center postal le etiketa, v večji ali llllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIKIIIIIIIIIIIIIinilimillllliiiiiimillltflllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIHIMlIllllIHMIII Iz te svoje analize Saragat potegne zaključek: ((Delavski razred, ki še veruje v komunizem, se nujno obrača k demokratičnemu so-oializmu. Z zanimanjem sem čital intervju, ki ga je Longo dal prejšnji teden. Ne zaradi tega, kar je | Longo dejal, ampak zaradi tega, VILE V ISPRI IN KURSSAL PALAČE SODNA RAZPRAVA PROTI IPPOLITU PREDUJMI IN ODPRAVNINA IPPOLITA vodstvo vlade zadovoljivo tudi za nas«. Ta zadnji pogoj zadeva predsednika vlade; za PSDI je danes sprejemljiv le Moro in Saragat pravi, da v sedanjih razmerah ne vidi nobenega drugega demokrist-janskega politika, ki bi mogel biti sprejemljiv za vse tri stranke vlad. ne koalicije, kakor je to primer Mora. Na pripombo, da bi se v primeru vladne krize PSDI znašel v opo. ziciji skupno s KPI, ki bi Drevze-la vodstvo vse levice, je Saragat dejal, da je tako prepričanje zmotno in pripomnil: ((Predvsem upam in mislim, da se to vprašanje ne bo postavilo in da bo vlada premagala sedanje preizkušnje. Po drugi plati pa je položaj komunistov danes bistveno drugačen. Komunisti so v krizi; ne v krizi nasproti drugim, ampak nasproti samim sebi. Vse postavke v njihovem sistemu, ki so se zdele dokončne, odpadajo druga za drugo. Velika sovjetska podjetja prihajajo z razvojem tehnološkega in gospodarskega procesa v protislovje s proizvodnimi odnosi, namreč z birokracijo, ki bi hotela še nadalje voditi proizvodni sistem z metodami državnega kapitalizma, še bolj očitna je kriza sovjetskega kmetijskega sistema. Komunisti so končno ponovno odkrili svobodo, in to ni majhno.-odkritje. Sedai skušajo omejiti poeledieg tega odkritja in proučujejo vprašanje svobode v enostrankarski družbi (kar je protislovno), toda stopili so na pot in zelo težko je, da bi mogli nazaj. Končno pa je tu rusko-kitaj-ski spor, ki ruši v temeljih leninistične teorije o kapitalističnem imperializmu, kar ta spor reproducira podoben pojav tudi na ravni komunistične družbe«. Odvetnik državne uprave bo danes zaključil svoj govor, nato bodo razpravo preložili na torek pore predsednika Naserja za okrepitev enotnosti arabskih držav in nato omenja bližnjo konferenco nevezanih držav. S tem v zvezi se iz-reka želja, naj bi konferenca znova Ernstom izkoristiti več kot 60 sob RIM, 23. — Na sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu in njegovim domnevnim sokrivcem je odvetnik državne uprave Bronzini nadaljeval svoj govor, ne da bi ga zaključil. Konec njegovega govora je predviden za jutri, nato pa bodo razpravo odložili do prihodnjega torka, ko bo dobil besedo javni tožilec. V nadaljevanju svojega govora se je odvetnik Bronzini zadržal na zavarovalnih policah osebja CNEN in poudaril s tem v zvezi protislovja v izjavah prof. Ipnolita. Nato je govoril o predujmih in o odpravnini, ki si jo je Ippolito dal izplačati v višini 40 milijonov, kljub temu, da je Izplačilu odpravnine nasprotovalo zakladno ministrstvo; ker jo je smatralo za protizakonito. Odvetnik državne uprave se je nato zadržal na stanovanjskih vilah v Ispri, ki jih je CNEN vzel v najem za znanstvenike Eurato-ma in za katere je plačeval lastniku po 500.000 letne najemnine za vsako stanovanjsko vilo, od najemnikov pa je zahteval le 200.000 lir letne najemnine. Končno se je odv. Bronzini zadržal še na hotelu Kursaal Palače v Vareseju, ki ga je CNEN vzel v najem in dal adaptirati za osebje Eiiratoma. Po dogovoru med CNEN in gradbenim podjetjem Guffanti bi morali urediti v tem hotelu, 120 sob, Euratom pa jih je mogel upo; rabiti le 60. Tudi tik .pred potekom najemne pogodbe ni mogel prispevala k okrepitvi mednarodnega sodelovanja za ohranitev miru. Zatem omenja sporočilo dejavnost Alija Sabrija med njegovim bivanjem v Sovjetski zvezi, poudarja odločenost SZ ln ZAR, da bosta nadaljevali politiko krepitve miru ln miroljubnega sožitja, ter omenja gospodarske ln tehnične sporazume, ki so jih sklenili. Govorili so tudi o možnosti, da Sovjetska zveza nudi ZAR nov dolgoročni kredit; določeno je bilo, da se bo ta kredit uporabil za plačilo pomoči, kt ga je Sovjetska zveza nudila za nadaljnji razvoj gospodarstva ZAR. Dosežen Je bil rudi sporazum za sovjetsko gospodarsko in tehnično pomoč pri giadltvi metalurških obratov. električnih central ter drugih obratov. SZ bo nudila ZAR pomoč za šolanje kadrov za razne veje Industrije ln za šolanje strokovnjakov. Sovjetska zveza zagotavlja svojo gospodarsko in tehnično pomoč za obdelanje ledine v ZAR Stroške, ki jih bo Sovjetska zveza Imela na tem sektorju, se bodo vračali v obrokih. Jutri bo odv. Branzini govoril o družbah iz skupine «Archimedes». 5. idejna gibanja v sedanji stopnji našega razvoja in nadaljnje naloge ZKJ — referent Veljko Vlahovič; 6 spremembe in dopolnitve statuta ZKJ — referent. Lazar Koliševski; 7. sprejem resolucije osmega kongresa o bodočih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije; 8. izvolitev CK ZKJ in drugih organov kongresa; 9. razno. Predsednik CSSR Antonin No-votny je danes z ostalimi člani češkoslovaške delegacije v spremstvu tajnika CK Zveze komunistov SrDije Jovana Veselinova in drugih jugoslovanskih osebnosti obiskal Kragujevac, kjer je goste, kljub deževnemu vremenu, pozdravila množica ljudstva. Neposredno po prihodu je predsednik Novotny položil venec na grobove 44 češkoslovaških rodoljubov, pripadnikov 71. avstrijskega pehotnega polka, k,i so jih avstrijske vojne oblasti v prvi svetovni vojni ustrelile po umiku polka z avstrijsko-ruske fronte. Zatem si je Novotny ogledal naprave avtomobilske tovarne »Crvena zastava* in se seznanil z notranjo organizacijo dela, delavskim samoupravljanjem te največje jugoslovanske avtomobilske tovarne, ki vsakih šest in pol minute izdela po eno vozilo. Na zborovanju, ki so ga delavci priredili v čast predsedniku Češkoslovaške, je Novotny poudaril, da je češkoslovaška delegacija hotela obiskati mesto, ki spada med prve kraje junaške revolucionarne borbe proti fašizmu. Novotny je poudaril, da se češkoslovaško ljudstvo veseli uspehov Jugoslavije v borbi za srečnejio socialistično Jugoslavijo. »Čeprav se v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem^ vrsta stvari rešuje na razne načine, je važno, da se strinja v tem, kar je osnovno, v tem, kar je za socialistično zgraditev bistveno,* je 'poudaril Novotny. »Upajmo, ie nadaljeval Novotny, da bodo medsebojno spoznavanje in obojestranske izmenjave važen prispevek k zbližaniu med narodi in državami in utrditvi medsebojnega prijateljstva Jugoslavije ter možnosti za plodno sodelovanje.* Novotny je orisal delavcem tovarne zgodovino CSSR pred vojno in njen povojni razvoj v graditvi socializma. Nato je poudaril, da je češkoslovaška delegacija prispela v Jugoslavijo z namenom, da se v razgovorih z jugoslovanskimi voditelji dogovori o nadaljnji razširitvi medsebojnega sodelovanja. ((Mislim, je poudaril Novotny, da so pogoji za razvoj takega sodelovanja ln da si lahko medsebojno pomagamo«. Govornik je nato dejal, da se Jugoslavija in Češkoslovaška strinjata glede zunanje politike na osnovah miroljubne koeksistence med narodi in državami z različnimi družbenimi sistemi, in je izrazil zaskrbljenost zaradi revanšističnih in mili- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA PRIHODNJEM ZASEDANJU SKUPŠČINE OZN SZ PREDLAGA RAIPRA V0 0 ODPOVEDI SILE PRI REŠEVANJU OZEMELJSKIH SPOROV Novi predlogi o financiranju izrednih operacij OZN . Naprave za električno glasovanje na prihodnjem zasedanju skupščine ri sedeže, je izjavil, da bi morala sedanja vlada odstopiti in prepustiti desničarskim strankam nalo- © komunistične "strank^je S X. JSLSSTLJS, loval, ker število glasov, ki so ga dobili komunisti, ni zadostovalo, tej poti — prisiljen reči proti svoji volji in proti volji vodilne skupine KPI«. Saragat zaključuje, da je sedanji trenutek ugoden za veliko pobudo socialističnih sil v Italiji in da od tod izhaja njegovo zanimanje za socialistično enotnost. Glede evropske Integracije je Saragat poudaril, da je ta mogoča le na stvarno demokratični platformi Sporazum o propustnicah v Berlinu BONN, 23. — Podtajnik za informacije von Hase je sporočil tisku, da je ministrski svet soglasno odobril sporazum o berlinskih propustnicah. Kancler Erhard je poslal zahodnoberlinskemu županu Brandtu pismo, s katerim mu sporoča to odobritev. Jutri bodo v Berlinu podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo zahodni Berlinčani mogli obiskati svoje sorodnike v vzhodnem delu mesta. Sporazum bo podpisal zahodno-berlinski senator Korber, za Vzhodno Nemčijo pa podtajnik v vzhodnonemški vladi Wendt. Sporazum določa, da bodo zahodni Berlinčani v petnajstih dneh za božične praznike letos ter za veliko noč, binkošti in božič prihodnjega leta mogli obiskati svoje sorodnike v vzhodnem Berlinu. Prvi sporazum o propustnicah je bil dosežen decembra 1963. DANES da bi imeli svojega predstavnika v parlamentu. Voditelj radikalne stranke Karl Skytte je izjavil: ((Izguba enega sedeža ni katastrofa. V sedanjih okoliščinah radikalci lahko sodeluieio okrepitev moči. evropskega parlamenta in za njegovo izvolitev s splošnimi volitvami. Kar zadeva sedanjo diskriminacijo tega parlamenta v škodo komunistov pa je Saragat dejal, da bi po njegovem mnenju ta diskriminacija morala prenehati, če bi se KPI obvezala z izjavo, da sprejema ustanovni s socialnimi demokrati ali pa zahte- okvir teh institucij, ne da bi, se vajo nove volitve. Rajši sodeluje-1 s tem odrekla težnji, da se te in-mo.» ' 6titucije spremene od znotraj. MOSKVA, 23. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je poslal 22. septembra tajniku OZN U Tantu predlog, naj se na dnevni red 19. zasedanja skupščine OZN vključi razprava o obveznosti držav, da se odpovedo uporabi sile pri reševanju ozemeljskih in obmejnih sporov. Kakor je znano, je ta predlog sporočil Hruščov v svoji novoletni poslanici ob zaključku leta 1963 Socialni demokrati obdržali svoje pozicije na Danskem KOPENHAGEN, 23. — Na podlagi včerajšnjih volitev bo razdelitev sedežev v danskem parlamentu naslednja: socialdemokrati 76 (prej 76); radikalci 10 (11); konservativci 36 ( 32); agrarni liberalci 38 (38); ljudska socialistična stranka 10 (11); nemška manjšina 0 (1), neodvisni desničarji 5 (6). Predsednik vlade Otto Krag je ugotovil, da socialdemokratska stranka ni nazadovala in je trdno obdržala svoje pozicije. Pripomnil je, da bodo razpravljali na seji vlade o sestavi nove vlade. Doda! je, da namerava še dalje ostati predsednik vlade. Voditelj konservativne stranke, ki je pridobila šti- Gromiko razlikuje v svojem pismu dve vrsti ozemeljskih sporov: spori o mejah, ki so jih podedovale države, ki so nedavno dobile neodvisnost in ki so posledica umetnih sporazumov, ki so jih sklenile bivše kolonialne države, ter spori, ki so povezani z že določenimi mejami. Gromiko poudarja, da bi morali prve spore rešiti tako, da se stare krivice popravijo. Drugi spori pa vsebujejo kali nevarnih spopadov, ki bi se lahko razvili v svetovno vojno. Edino sredstvo, da se to prepreči, je, da se države izrecno odpovedo uporabi sile pri reševanju ozemeljskih sporov. Zatem poudarja Gromiko, da so spremembe, ki so nastale na svetu po drugi svetovni vojni, ustvarile ugodne pogoje, da se ti problemi lahko praktično rešijo. Zatem se Gromiko sklicuje na pismo Hruščova od 31. decembra 1963 in na pozitiven odmev, k: ga je to pismo imelo med številnimi vladami, ter dodaja, da to priznanje krepi upanje, da bo moč najti sporazum glede odprave sile iz mednarodnega življenja. Na koncu ugotavlja Gromiko, da bo v primeru sprejema sovjetskega predloga mnogo laže najti rešitve za vse druge mednarodne probleme, zlasti glede razorožitve in bo moč še bolj razširiti miroljubno sodelovanje med državami. V zvezi s sporom o finansiranju izrednih izdatkov OZN za vzdrževanje miru je švedski delegat predložil posebni finančni komisiji skupščine OZN predlog, naj bi na eni strani priznali pristojnost glavne skupščine v primeru, da se varnostni svet ne bi mogel sporazumeti glede sil miru. Toda ko bi se ta pristojnost priznala za neko posebno operacijo, ne bi bile države, ki bi glasovale proti, prisiljene finansirati operacij. Operacije, ki bi jih določil varnostni svet, bi finansirale vse države, tiste, ki bi jih določila skupščina, pa samo države, ki bi jih odobrile. Italijanski predstavnik pa je predložil tako imenovanemu odboru enaindvajsetih načrt, ki določa ustanovitev posebnega odbo ra, ki bi bil pristojen za izredne operacije OZN in za njihovo fi nansiranje ter bi držal vezo med skupščino in varnostnim svetom. Odbor bi moral biti sestavljen ob upoštevanju posebnih potreb in bi na eni strani moral odražati sestav varnostnega sveta, na drugi strani pa vključevati države, ki so v preteklosti finančno in vojaško podpirale operacije OZN. Naloga odbora enaindvajsetih je, predlagati skupščini nove metode finansiranja operacij za mir. V veliki dvorani glavne skupščine so za prihodnje zasedanje že uredili vse potrebno za električno glasovanje. Vsak delegat bo imel na svoji klopi tri gumbe: zelenega, rdečega in belega. Glasoval bo s pritiskanjem na gumbe. Zelen gumb bo pomenil pozitiven glas, rdeč negativnega, bel pa vzdržanje. Predsednik bo mogel na ta način takoj veden za izid glasovanja in prihranjenega bo mnogo časa, zlasti če se upošteva, da je število članic močno naraslo. Po tolikih ugibanjih, ali bodo upravne volitve odložene, se po včerajšnjem sestanku predsednika vlade z notranjim ministrom Tavianijem in s tajnikoma PSI in PSDI skoraj z gotovostjo lahko reče, da bodo volitve v novembru. Glede rešitve vprašanja o izvolitvi novega predsedniKa republike pa je tajnik PSI dejal, da ga še proučujejo, ker je »kočljivo«. Zdravniški bilten o Se-gnijevem zdravju ugotavlja namreč, da je bolnik prebolel najhujšo fazo bolezni, da se opaža začetek možnosti čitanja in pisanja z levo roko, ter da je bolnik popolnoma bister. — V vodstvih sindikalnih organizacij je vzbudil veliko razburjanje predlog glavnega ravnatelja za socialno skrbstvo v ministrstvu za delo, naj bi se starost za upokojc-nost z vi a la na 70 let. Vodstvo CGIL je organiziralo zaradi tega protestna zborovanja. Toda na včerajšnjem sestanku je minister za delo pojasnil, da se dokument tolmači, da morajo s 70. letom prenehati vplačila zavarovancev. — Glede juznotirolskega vprašanja pa je avstrijski zunanji minister včeraj izjavil, «da ne sme nihče misliti, da se je moč dotakniti meje na Breipierju; sedaj gre za to, da se s težavnimi pogajanji doseže tisto, kar se ni storilo ob sklenitvi sporazuma Gruber • De Gasperi, ter je zaradi tega potrebno potrpljenje ne pa teror, ki taiiko samo škoduje pogajanjem in jih utegne tudi onemogočiti«. Izrazil pa je tudi preprkanje, da se bodo v Italiji, posebno na levici, našli ljudje, ia bodo zantevali preiskavo o nedavnih »ekcesih italijanskih izvršilnih organov na južnem Tirolskem«. Sovjetski zunanji minister Gromiko je predvčeraj njim predlagal, naj se na dnevni red 19. zasedanja Skupščine OZN vključi razprava o obveznosti držav, da se odpovedo uporabi sile pri reševanju ozemeljskih in obmejnih sporov, ker bo v primeru sprejema tega predloga laže najti rešitev za vse druge mednarodne probleme, zlasti pa glede razorožitve. V uradnem sporočilu o moskovskih razgovorih predsednika vlade ZAR je predvsem rečeno, da se obe vladi strinjata: da je treba nadaljevati politiko krepitve miru in miroljubnega sožitja, glede odločne podpore borbe ciprskega ljudstva za ohranitev neodvisnosti, ker je ciprska kriza notranja zadeva Cipra in je treba zato odkloniti sodelovanje s tistimi državami, ki skušajo voditi samovoljno politiko s poskusom, da se otok spremeni v vojaško oporišče z napadalnimi nameni. Strinjata se tudi, da mora v Kongu prenehati vmešavanje imperialističnih sil; pozitivno o-cenjujeta zadnjo konferenco v Adis Abebi in Naserjeve napore za okrepitev enotnosti arabskih držav. Glede kairske konference nevezanih držav pa izražata vladi željo, naj bi znova prispevala k okrepitvi mednarodnega sodelovanja za ohranitev miru. Na Danskem bo tudi po predvčerajšnjih volitvah socialdemokratska stranka imela relativno večino v parlamentu, toda da bi ostala na vladi, se bo morala povezati ne samo z radikalci, temveč tudi verjetno z ljudsko socialistično stranko. Bonska vlada je soglasno odobrila sporazum o berlinskih propustnicah, s katerimi bodo zahodni Berlinčani lahko obiskali svoje sorodnike v vzhodnem delu mesta za letošnji božič ter za prihodnjo veliko noč, binkošti in božič. — 2 — 24. septembra 1964 lilioiiomsh vrednost HE Trnovo V razpravi, v kateri se mnenja delijo za hidroelektrarno Trnovo pri Bovcu in proti njej, je v ljubljanskem «Delu» napisal Valentin Kovač članek z gornjim naslovom. V razpravi o upravičenosti gradnje hidroelektrarne Trnovo je dejansko bilo že domala vse povedano, kar govori za ali proti. Mogoče je možno še bolj osvetliti nekatere že napisane misli, treba pa bo vsekakor pogledati še ekonomsko- plat raznih možnosti za pokrivanje velikih potreb po električni energiji. Nemara je le malo pretirana trditev, da bo hidroelektrarna Trnovo potopila velik del zgornje Soške doline. Poplavljenih bo le 9 kv. kilometrov, od tega okrog 30 odstotkov neuporabnega denudaclj-Skega področja Soče, kjer reka stalno premika svoje korito in zato s turističnega vidika danes ni toliko interesantno. Najlepši predeli Soče in Koritnice, vzhodno od njunega sotočja, ostanejo povsem nedotaknjeni. Neposredno pod Bovcem pa bo nastala velika vodna površina, ki bo vsekakor dajala več pogojev za razvoj turizmu privlačnih dejavnosti, kot jih danes lahko nudi sicer idilična vas Čezsoča in pa cesta, ki se vije na dnu doline. V poletnih mesecih bo jezero vedno polno, ker se v naših razmerah lahko pričakujejo redukcije v januarju, februarju, septembru ali oktobru. Dolinska pregrada bo nasutega tipa in se bo njeno s travo zasejano blago pobočje lepo vklopilo v prirodni ambient okolice. Da umetna jezera lahko zelo u-godno vplivajo na razvoj turizma, nam zgovorno pričajo mnogi akumulacijski bazeni v sosednih državah (Pieve di Cadore, Marmore-ra). Ni torej nujno, da s takimi posegi, kot je gradnja hidroelektrarne Trnovo, pokvarimo naravo. V razpravi je bilo že ugotovljeno, da v takem energetskem sistemu, kakršnega imamo v Jugoslaviji — kjer bo še lep čas prevladovala hidroenergija — nujno potrebujemo akumulacije. Slišati pa je bilo mnenje, da je akumulacijska elektrarna Trnovo v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi e-lektrarnami tega tipa, ki so zgrajene ali jih gradijo, manjši objekt, ki leta 1970 ne bo dosti pomenil. Temu pa le ni tako. Vrednost akumulacijske elektrarne namreč merimo po količini akumulirane vode glede na celotni dotok. Hidroelektrarna Trnovo recimo lahko v svojem zbiralniku zadrži 33 odstotkov celoletnega dotoka. Od zgoraj mišljenih drugih jugoslovanskih akumulacijskih elektrarn, je samo hidroelektrarna na Trebišnici-Dubrovnik ugodnejša z 41 odstotki, medtem ko imajo druge — Split 15 odstotkov, Senj 7 odstotkov in Bajina Bašta z 1 odstotkom — le neznatnejši pomen po vlogi, ki naj bi Jo imele akumulacijske elektrarne v našem e-nergetskem sistemu. V razpravi se je pojavila misel, da bi hidroelektrarno Trnovo lahko nadomestili s termoelektrarno ali celo nuklearno elektrarno. Na svetovni energetski konferenci v Melbournu se je več referentov obširneje ukvarjalo s podobnim vprašanjem. Ugotovili pa so, da je v današnjih pogojih neumestno vsako tako nadomeščanje hidroelektrarn s termoelektrarnami kot ločenih objektov, da pa je treba iskati najboljši sklop takih elektrarn, s katerimi bo možna kar najboljša prilagoditev proizvodnje energije potrebam potrošnje. Vloge akumulacijske elektrarne v e-nergetskem sistemu je razprava že prikazala in ugor,ovila, da niti termoelektrarna, še manj pa nuklearna elektrarna lahko gospodarsko prevzamejo njeno funkcijo. Ker pa je tako nadomeščanje — če gre za termoelektrarno — le možno, se danes v naši praksi ugotavlja vrednost hidroenergije na podlagi primerjave s ceno energije iste kvalitete iz termoelektrarne, ki bi jo morali zgraditi namesto obravnavane hidroelektrarne. Namesto HE Trnovo bi na primer morali zgraditi termoelektrarno moči več kot 100 MW, ki po investicijah — vštev-ši Investicije v rudniku — ne bi bila dosti cenejša. Proizvodni stroški pa bi v taki termoelektrarni bili ravno še enkrat večji kot v hidroelektrarni Trnovo. Razen tega ne smemo pozabiti, da prevzame hidroelektrarna Trnovo lahko še vrsto drugih funkcij v energetskem sistemu, kot na primer regulacije moči in frekvence, za kar termoelektrarna ni primerna. Pri nadaljnji razširitvi kapacitet za proizvodnjo električne energije moramo — predvsem v Sloveniji — računati s tem, da prevladujejo industrijski potrošniki, ki potrebujejo poceni električno energijo. Ko smo postavljali temelje taki industriji, smo računali s ceneno hidroenergijo. Energija iz hidroelektrarn ima v Jugoslaviji sedaj ceno 2,60 din/kWh, medtem ko stane termoenergija v povprečju 6,50 din/kWh. Spričo velikega deleža hidroenergije tudi še razpolagamo pri nas s cenejšo energijo v primerjavi z drugimi področji Jugoslavije. Hidroelektrarna Trnovo pa je med akumulacijskimi elektrarnami, s katerimi bomo v perspektivi v Sloveniji lahko razpolagali, najcenejša in bo tako prispevala svoj delež k naporom, da bi zadržali ceno električne energije na ravni, ustreza potrebam naše industrije. Pri nas se v zadnjih letih kaže tudi v elektrogospodarstvu tenden- Na 51. mednarodnem avtomobilskem salonu v Parizu bo tzdelovalnica karoserij Pininfarina navzoča z 12 modeli karoserij. Na sliki so od zgoraj navzdol: Ferrari 275/GTB, spyJer za 2-3 osebe; Fiat 1500, coupč za 2 osebi; Peugeot 104, cabriolet; Ferrari 275/GTB, berlina za 2 osebi ca po večjih vlaganjih v termoelektrarne na račun zmanjšanja investicij za hidroelektrarne. Tako usmeritev utemeljujemo s tem, da so za isto instalirano moč potrebne dosti manjše investicije pri gradnji termolekeram in da se tudi vložena sredstva hitreje obračajo, ker je rok za odplačilo posojila 20 let nasproti 35 letom pri investicijah za hidroelektrarne. Ne boli nas toliko, da bomo pozneje — v obratu take termoelektrarne — energijo dosti dražje plačevali, u-streza nam pa, da smo v času velikega pomanjkanja investicijskih sredstev prišli do kapacitet za proizvodnjo električne energije z manjšimi vlaganji. Pri taki investicijski politiki smo tudi računali z manjšam! presenečenji glede prekoračenj, ki so nam pri gradnji hidroelektrarn delale toliko preglavic. Smo pa v določenem pogledu prišli z dežja pod kap, ker je prišlo do večjih prekoračenj pri investicijah za odpiranje rudnikov pri novih termoelektrarnah. Razen tega se tudi stroški za kopanje premoga stalno dvigajo in tako bo menda tudi v Jugoslaviji — kot se je to v drugih bolj razvitih deželah že zgodilo — še nekaj desetletij trajala intenzivna gradnja hidroelektrarn. V zvezi z nameravano gradnjo nuklearnih elektrarn pri nas v bližnji prihodnosti se vsiljuje še nekaj vprašanj. Ali so naše razpoložljive in dosegljive surovine za proizvodnjo električne energije res že toliko načete, da smo prisiljeni takoj začeti graditi nuklearne elektrarne? Ali se bomo res že v tem desetletju izrednih naporov za povečanje izvoza podali v investicijo, ki bo skoro izključno vezana na uvoz, pri čemer bomo potem morali še pogonsko gorivo uvažati? Ali je res že Izdelan investicijski program za gradnjo nuklearne e-lektrarne z zmogljivostjo 200 MW in pridobljena potrebna soglasja, kar spričo goste naseljenosti, interesov zdravstva, turizma itd. ne bo tako lahko? na tem področju pač nimamo še nikakih izkušenj. Investicije so za podobne naprave po inozemskih izkušnjah dosti večje kot za klasične termoelektrarne. Konkurenčnost v ceni proizvodnje v primerjavi s klasičnimi termoelektrarnami se sicer pričakuje v perspektivi, vendar kot posledica piedvidenih nižjih stroškov za gorivo. Tega pa doma nimamo. Imamo pa dosti vode ter velike zaloge ihahJV/edrfih premogov, ki sicer niso 'ekonomsko izrabljivi. Nafta, ki je razen naravnega plina čedalje bolj cenjeno in razširjeno gorivo za proizvodnjo električne energije, pa bo v bližnji prihodnosti pritekla po ceveh do naše meje, kupovali pa jo bomo tudi lahko v naših pristaniščih — kjer tudi lahko postavimo elektrarne — če bomo že primorani uvažati gorivo za take namene. Vsekakor smo z našo proizvodnjo električne energije in potrošnjo na prebivalca — spričo sorazmerno bogate surovinske osnove — še v fazi razvoja, ki so jo bolj razvite dežele že dosegle pred več desetletji. Francija ima podobno strukturo hidro in termoelektrarn in je že velik del svojih vodnih sil tudi izkoristila, pa je vendar v zadnjih letih le 10 odstotkov investicij vlagala v nuklearne elektrarne (hidroelektrarne 55 odstotkov, termonukleame 35 odstotkov). Kljub silovitemu napredku tehnike na področju pridobivanja energije kot osnove za hiter gospodarski razvoj, tako le lahko počakamo z našo prvo večjo nuklearno elektrarno še nekaj več kot šest let. VALENTIN KOVAČ: Napolnjen ^petrolejski vod prijateljstva* MOSKVA, 23. — Agencija «Tass» Je sporočila, da se je polnitev trans-evropskega »petrolejskega voda prijateljstva* končala v ponedeljek zvečer. Da bi delo prej končali, so petrolej polnili istočasno z vzhoda in zahoda in obadva toka sta se srečala blizu mesta Lipetska. Petrolejski vod, ki je dolg 550 km, bo privedel sovjetski petrolej v ČSSR, Madžarsko, Poljsko in Vzhodno Nemčijo. V Casal Sigone pri Cremoni odstranjujejo ruševine, ki jih je pustil za seboj orkan Čez 4.100.000 otrok v osnovnih šolah RIM, 23. — S 1. oktobrom bo več kot 4.100.000 učencev prestopilo prag osnovnih šol. Po predvidevanjih izvedencev prosvetnega ministrstva bo namreč letos vpisanih nekaj desettisočev več otrok kot v preteklem letu, ko jih je bilo vpisanih 4.072.656. Porast vpisa bo v nekaterih severnih pokrajinah zaradi notranje emigracije in urbanizma. Pojav se je opazil leta 1963—64, vendar brez posebnih razsežnosti in v takem ritmu se bo nadaljeval tudi letos. V Piemontu je število učencev naraslo od 230.841 v letu 1962— 1963 na 242.708 v naslednjem letu; v Lombardiji od 517.994 na 528.864; v Venetu od 315.497 na 317.358; na Siciliji od 421.090 na 423.341; na Sardiniji od 166.280 na 167.120; v Liguriji od 89.741 na 92.937; v Emiliji Romagni od 237.782 na 238.890. V deželi Tridentinska — Gornje Poadižje pa je v lanskem letu nastopilo majhno nazadovanje v primeri z letom 1962—63; od 78.585 na 76.911; v Aosti od 7757 na 7032. Manjše število vpisanih v letu 1963 —1964 kot v letu 1962—63 je bilo tudi v Furlaniji in Julijski krajini; število se je od 76.940 zmanjšalo na 75.843. Nadalje se navaja znižanje števila vpisanih še za sledeče dežele; Toskana, Umbrija, Marke, Abruci in Molise, Puglie, Bazilikata in Kalabrija. MACERATA, 23. — Po vsej pokrajini Macerate je temperatura občutno padla. Na vrhovih Sibilin-skih gora (Bove, Foche in Vettore, ki so visoki 2334, 2235 in 2478 m) je zapadel sneg. IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIIUIIM V Parizu vedno manj mleka PARIZ, 23. — Francoska vlada nima nobenega namena dovoliti zvišanje cene mleka. To je izjavil minister za kmetijstvo Edgar Pisani na tiskovni konferenci. Dejal je: «Iz razlogov splošne politike je vladi nemogoče, da bi dovolila povišanje cene mleka. Sicer pa ne želim načenjati diskusije o cenah, dokler še traja stavka*. Medtem pa se pomanjkanje mleka vedno bolj širi; v Pariz je prispelo danes približno toliko mleka kot prejšnje dni, to je okrog 30 odstotkov potreb prestolnice. Kaže pa, da se bo dobava še zmanjšala, ko se bo z jutrišnjim dnem stavka razširila na dvanajst okrožij zahodne Francije in na področje Pirene-jev. 6e težje bo torej najti mleko v prestolnici tudi zaradi tega, ker so razpoložljive količine rezervirane za bolnišnice, klinike in porodnišnice. Po mnenju voditeljev poljedelskih sindikatov lahko stavka traja dva meseca. Verjetnost uvoza mle-ka .lz sosednih držav je po solidarnosti, ki so jo pokazali belgijski in holandski proizvajalci do francoskih proizvajalcev, zelo majhna. Nič novega po ugrabitvi POTIERS, 23. — V zvezi z ugrabitvijo treh otrok ni nastopil noben moment, ki bi lahko privedel policijo na sled ugrabiteljem. KONFERENCA 0 PROMET« IN VOŽNJI Tudi po desni strani prehitevanje v mestu Po petletnih preskušnjah spremembe cestnega zakona RIM, 23. — Na zborovanju o pro. metu na najvišji ravni bo objavljeno uveljavljenje prehitevanja po desni strani v mestih. «Možnost vožnje po mestu in predmestjih ter zadevni razvoj prometa* ter predlogi za »spremembe cestnega zakona* po petih letih praktičnih izkušenj — to sta temi 21. konference o prometu in vožnji, ki jo organizira Italijanski avtomobilski klub in ki se prične jutri v Stresi. Obe temi sta zbudili mnogo zanimanja. Potrjeno je, da bo 25. septembra na to najvišjo konferenco o prometu prišel minister za javna kasacijsko sodišče ter komisija za promet v poslanski zbornici. V nekem intervjuju listu «L’Au-tomobile* je minister Mancini že napovedal, da bo dovoljeno prehitevanje po desni na mestnih ulicah Eksplozija v Braziliji RIO DE JANEIRO, 23. — Do hude eksplozije je prišlo davi v brazilski tovarni municije v Piquetu. Po prvih informacijah je pet mrtvih in 15 pogrešanih. Eksplozijo, ki je že druga v dveh mesecih v isti r_______ rT______________ ^_________tovarni, so čutili v mnogih bližnjih dela Mancini. Ob zaključku de7 "pafkraiih' PreceJ daleč naokoli so po- . . . . *i ■ . ... nnlroln ti nlrvtlVi bo prispel tildi prometni minister Jervolino. Nadalje se bo zborovanja udeležil podtajnik v prometnem ministrstvu Romita, glavni ravnatelj za promet Loiacono, generalni ravnatelj motorizacije Car-lucoi, delegacija ANAS, ministrstva za turizem, notranjega ter pravosodnega ministrstva. Zastopano pa bo tudi ustavno sodišče, vrhovno iiiiiiiiiiiimmimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinin Na koncilu razpravljajo o svobodi religije VATIKAN, 23. — Danes se je na koncilu pričela razprava o svobodi religije. V razpravo je poseglo kar devet kardinalov ter škof iz Skopja dr. Emilijan Cekada. štirje kardinali so se izrekli brez pridržka za «izjavo o svobodi religije*, kot je sedaj sestavljena, medtem ko je o-stalih pet izreklo nekatere pomisleke. Tisti, ki so se izrekli pozitivno, so govorili v imenu večjih skupin: Leger v imenu kanadskih škofov, Američana Coushing in Meyer v imenu «skoraj vseh* škofov ZDA, Silva Henriquez iz čila pa v imenu 58 škofov iz Južne Amerike. Negativno sodbo pa so izrekli: italijanska kardinala Rufflni in Otta-viani, Ritter (ZDA) ter Španca Bueno Y Monreal m Quiroga. Tako Ruffini in Ottavlani, ki sta govorila o svobodi religije ter civilni oblasti, sta zelo jasno pokazala, da razumeta svobodo religije samo v smislu «svobode katoliške religije* ter nepriznavanja drugih religij in še manj svobode življenja izven religije. Svoboda religije je za ta dva kardinala predvsem v privilegijih, ki Jih v nekaterih državah uživa katoliška Cerkev. Danes so objavili seznam osmih novih avditorjev na koncilu, nadalje .osmih redovnih avditoric ter sedmih laičnih avditoric. Med novimi avditorji je tudi znani prof. Gedda, ostali pa so iz Francije, V. Britanije, Brazilije, Toga, Kanade, Hongkonga in Filipinov. Ena izmed avditoric je Amalia Cordero Lanza vd. Montezemolo, katere mož je bil eden izmed najbolj uglednih voditeljev osvobodilnega boja, odlikovan z zlato medaljo, ki je padel v Ar-deatinskih jamah. Nova avditorica ima pet otrok. Patriarh Aleksej v Ženevi ŽENEVA, 23. — Moskovski patriarh Aleksej je prispel v Ženevo, kjer ga je sprejel generalni tajnik svetovnega odbora cerkva Visser’t Hofft. Jutri bo imel patriarh razgovor z voditelji odbora, po dveh dneh pa bo odpotoval v Anglijo, kjer se namerava srečati z nadškofom iz Canterburyja. Patriarh, ki potuje z zasebnim letalom, je prispel iz Aten, kjer Je prisostvoval poroki kralja Konstantina. Spremlja ga metropolit iz Leningrada ter še drugi visoki predstavniki ruske duhovščine. Na Bled se bomo vozili drugače... Letos je bilo zgrajenih v Sloveniji precej cest in železniških prog, nekatere pa se še gradijo ali pa se njihova modernizacija še priprav-lja. Na Gorenjskem dobivata letos dve glavni cesti povsem drugo podobo. Od Naklega do Ljubelja je v glavnem že zgrajena asfaltna avtomobilska cesta, ki je dolga približno 26 km in se zaključuje z vhodom v Jugoslovansko - avstrijski mejni predor. Dela na tej sodobni avtomobilski cesti potekajo samo še pri Tržiču, kjer morajo vozila peljali približno 3 km po stari makadan-ski cesti. Ko bodo dograjeni predori in useki, skozi katere bo vodila nova ce3ta, bo tudi ta odsek pri Tržiču predan prometu. Verjetno bo to že v bližnji prihodnosti. Tudi na cesti Kranj—Bled, na sektorju med Podtaborom in Podvinom in blizu Radovljice, se gradi novi odsek avtomobilske ceste. Kot Je znano, je na tem sektorju vodila stara cesta čez Brezjanski klanec, ki je zelo strm in ima ostre ovinke. Z novim odsekom, ki bo imel tri večje mostove in er. predor, se bodo vozniki lahko izognili vožnji po Brezjanskem klancu. Pričakujejo, da bo ta odsek končan do srede prihodnjega leta. Na Gorenjskem modernizirajo tudi asfaltno cesto od novega ljubljanskega letališča na Brniku. V okviru graditve zasavske ceste, ki bo povezovala Ljubljano s Trbovljami in Hrastnikom, bodo letos dograjeni odseki oa Litije do Zagorja in Šentjakoba do Ribča, v celotni dolžini 25 km Dolžina avtomobilske ceste od Ljubljane do priključka na avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb bo znašala 95 km. Razen tega se bo z modernizacijo cest do Zidanega mostu, Rimskih Toplic prebivalcem zasavskih revir- jev olajšal promet do Celja. Zaključujejo se tudi dela pri elektrifikaciji železniške proge Jesenice Ljubljana. Na več mestih so odseki proge nameščeni, tako da so ublaženi ovinki, kar bo vlakom o-mogočilo razvijanje hitrosti od 70 do 100 km na Uro. Na več krajih so nadvozi in podvozi ter urejeni cestni prehodi preko železnice. Prve električne lokomotive bodo krenile na poti iz Ljubljane in Jesenic že letos pred dnevom republike. Na območju med Koprom In Prešnico se je letos začela tudi graditev železniške proge v dolžini 32 km, ki bo povezala koprsko luko s sedanjo progo Ljubljana—Trst. Nova proga bo imela več mostov in predorov. V načrtu Je, da bi železniško progo od Dekanov do Kopra postavili na «kroni» nasipa, s katerim je sedaj zajezen škocjanski zaliv. Predvideno je, da bo ta zaliv pozneje izsušen. pokale šipe v oknih. Privezan na železniški tir LONDON, 23. — Nekega 17-letne-ga mladeniča, ki so ga pogrešali od ponedeljka zvečer, so danes našli zvezanega k železniškemu tiru v bližini Blandforda v Dorsetu. Vlak mu je odrezal obe nogi. Žrtev tega strašnega dogodka je Stephen Hargreaves, študent moške šole v Bryanstonu blizu Blandforda. To je zelo draga šola (kjer se plačuje skoraj milijon na leto), ki jo obiskujejo otroci najbolj uglednih angleških meščanskih družin. Hargreavesa so spravili v bolnišnico in zdravniki so izjavili, da je njegovo stanje «še zadovoljivo*. Policija skuša ugotoviti, ali gre za tragično šalo ali za zločin. v Ze drugo «umetno srce» PALERMO, 23. — že drugič so Italoameričanu Antonyju Semlnari, ki ima 63 let, vstavili «umetno srce*. Seminara se Je po 42 letih vrnil na Sicilijo, da bi obiskal svojce. Začutil Je hude motnje v obtoku, zaradi česar so ga spravili v bolnišnico v Palermu ter mu zamenjali tranzistorski aparat, ki regulira u-darce srca, pa Je imel neko »mehanično okvaro*. Operacija Je popolnoma uspela in Seminara se bo lahko po nekaj dneh vrnil v Ameriko. Prvič Je Seminara imel enako operacijo leta 1962 v bolnišnici Me-doobrook v New Yorku. Grace bo lahko kmalu zapustila Atene ATENE, 23. — Princesa Grace iz Monaca, ki se zaradi nerazpoloženosti ni mogla udeležiti poroke kralja Konstantina, sedaj že vstaja iz postelje, toda po odredbi zdravnika še ne sme zapustiti sobe. Ce se bo izboljšanje nadaljevalo, bo lahko princesa, ki pričakuje tretjega otroka, čez nekaj dni odpotovala v Monaco. Evropsko pogrebno podjetje DUNAJ, 23. — Na Dunaju so u-stanovili «Evropsko zvezo pogrebnih podjetij*. Na konferenci, ki Ji je prisostvovalo 50 predstavnikov iz 10 držav, je dunajski predstavnik dejal, da se ob povečanju turizma vedno pogosteje dogaja, da ljudje umirajo v tujih deželah. V teh primerih je treba opraviti toliko formalnosti (za transport itd.), da je treba določiti in zajamčiti mednarodno sodelovanje. knjige ^ tjlcdttlibee V® glubku Emili* bliku'ibtvf* ^ Književniki iz Toskane so prišli na Reko TREVIGLIO (Bergamo), 23. — V tukajšnji bolnišnici Je neka ženska rodila dečka, ki tehta 6 kg. Mati in otrok se počutita dobro. REKA, 23. — Danes je prispela na Reko delegacija italijanskih književnikov iz Toskane, ki vrača obisk, ki ga je januarja letos opravila delegacija jugoslovanskih književnikov. Italijanski književniki bodo obiskali tudi Zagreb, Beograd in Kruševac. Član delegacije italijanskih književnikov in glavni urednik književnega časopisa .Tutti gli uomini» iz Pisto-ie, Florio Colomeiciuc je izročil književnikom italijanske etnične skupine Giacomu Scotti-ju z Reke nagrado, ki mu je bila dodeljena na internacionalnem konkurzu, ki ga je nedavno organiziral ta časopis. Na konkurzu je sodelovalo okrog 150 književnikov iz raznih držav. Scotti je s svojo zgodbo «Moj oče» dobil prvo nagrado za prozo. Danes je prejel denarno nagrado in pokal občine Pistoia. »Istarski mozaik* tDružtvo za književnost i u-metnost» v Pulju izdaja slstar-ski mozaika, revijo za družbena, književna in umetnostna vprašanja Istre. V 3. številki te revije je na uvodnem mestu članek, ki nas Tržačane posebej zanima. Gre za prispevek Vjekoslava Bra-tuliča na simpoziju o uPregle-du historije SKJ i radničkog poležeta* v Zagrebu 1963; prispevek ima naslov Socijalistički pokret u Julijskoj krajini .(1918—1941). V številki je nadalje objavljenih nekaj strani pesmi, ki jih je u-redništvo prejelo po razpisu posebnega natečaja. Ostala vsebina: Martin Bizjak, Spomenici kulture i turizem op čine Pula; Tat ja-naApambašič-Sliškovič, Zvjezdani brojevi sitnica (odlomek iz romana); Josip Percan, Treba li računati s pulskom lukom u medju-narodnom prometu robe; Ivo Ma-retič, lzlazak jugoslovanskih ri-bara na atlantik je neminovan; Ivica Percan, Pravo stanje na-šeg jilma; Viktor Božac, Kiš u Istri; Roman Lukin, Biblioteka u komuni; Marijan ' Zuber, Su-sret harmonijtašjcih orkestra i solista Hrvatske u Puli 25. i 26. Tone Crnobori, Prepor, rod hrvatskog Školstva u Istri za prijeme narodnooslobodilačke borbe (knjiga, ocenjuje Roman Lukin). Sledi še nekaj krajših sestavkov. Niko Prijatelj: Matematične strukture Prizadevni vnemi založbe «Mladinska knjiga» se je treba zahvaliti, da se veča število slovenskih knjig na vseh področjih znanosti. Tako je ta založba pred nekaj leti začela izdajati Knjižnico Sigma, v kateri izhajajo knjižice s področja matematike. Doslej jih je izšlo devet, napisali pa so jih univerzitetni profesorji in predavatelji Ivan Vidav, Alojz Vadnal, Niko Prijatelj, France Križanič, Oton Sajovic in Zvonimir Bohte. S knjižico #Matematične strukture*, ki je pred kratkim izšla, se javlja drugič kot avtor Niko Prijatelj. Delo je poskus — kot pravi avtor —opisa nekaterih temeljnih idej in metod, ki ka-rakterizirajo sodobno podobo matematike, in pričujoča knjiga je prvi del tega opisa. — Opozarjamo na knjigo predvsem profesorje matematike pa tudi tiste dijake višjih razredov, ki kažejo nagnjenje do matematike in fizike. (Ko knjižico samo prelistavamo, se moramo ob ((matematični pisavi» kar čuditi zmogljivosti tiskarne CZP Ljudska pravica; po pravici se avtor v predgovoru zahvaljuje tudi stavcu.) La Rassegna delta letteratura italiana Prva številka 69. letnika (serija VII) štirimesečnika La Rassegna della letteratura italiana je že sama dovolj obširen zbornik (212 strani). V tej številki sodelujejo: Franco Croce (L'Ester e la polemica anticortigiana del Del- la Valle), Giorgio Luti (La pro-vincia di Mario Pratesi), Riccar-do Scrivano (Alessandro Piccolo-mini), Enrico Ghidetti (Una no-bile follia: ragioni antimilitari-stiche della cultura scapigliata), Roberto Bigazzi (Un verista di-menticato: Gaetano Carlo Chelli), Gianni Venturi (La prima poeti-ca pavesiana: Lavorare stanca). šestdeset strani pa obsega bibliografski pregled, ki je razdeljen na poglavja Dante (urejuje Bruno Maier), Trecento (Riccardo Scrivano), Quattrocento (Giovan• ni Ponte), Cinquecento (Claudio Varese in Giorgio Cerboni Bo-iardi), Seicento (Franco Croce), Primo Ottocento (Cesare Federi-co Goffis), Secondo Ottocento (Giuliano Innamorati), Novecen-to (Claudio Varese) ter Varia. — Revijo, katere glavni urednik je Walter Binni, izdaja založba Šansoni v Firencah. Nova gledališka skupina Bramieri—Pišu—Del Frate Igralci Gino Bramieri, Raffaele Pišu in Marisa Del Frate so ustanovili gledališko skupino, ki bo nastopila 16. oktobra v gledališču «Pončhiellh v Cremoni z delom «Meno male che c’e la Spa-gna»; avtorja sta Faele in Bo-nocore, režiser pa Vito Molina-ri. V skupini so še Pinuccia Ga-limberti, Gino Lavagetto, Tonino Micheluzzi ter prva plesalka Annamaria Delos in Teddy Lane. Iz Cremone bo skupina odšla gostovat v Genovo in Turin, januarja bo v Milanu, marca pa ® Rimu. S štipendijo v Moskvi potem pa še v New Yorku Anna Aragno, mlada baletka ie Milana, se je v začetku julija vrnila iz Moskve, kjer je bila 12 mesecev v gledališču «Bolšoj» kot štipendistka italijanskega zunanjega ministrstva. Večkrat je ® Moskvi nastopila kot solistka v najslavnejšem baletu sveta. Sedaj pa je odpotovala v New York, ker je od ameriške vlade dobila štipendijo «Fulbright». John Wayne v bolnišnici cč9* HOLLYWOOD, 23. — Filmski' igralec John Wayne,kibise moral v oktobru udeležiti snemanja nekega filma, se sedaj zopet nahaja v bolnišnici v Los Angelesu, kjer so mu včeraj z operacijo odstranili neki abces na pljučih. Igralec je bil že pretekli teden operiran zaradi neke stare poškodbe. Njegova tajnica ni vedela povedati, koliko časa bo moral John Wayne še o-stati v bolnišnici. ASSISI, 23. — Začele so se predstave filmov, ki se udeležujejo «dni krščanskega filma>-Med drugimi so na sporedu filmi «Osem in pol» Federica Fellinija ter uEvangelij po sv. Mateju» P. P. Pasolinija. Na sporedu so še trije japonski filmi, trije ameriški (ZDA), dva francoska, en angleški in en brazilski-član žirije je tudi A. KaszotO-ski iz Poljske. * • * NEW YORK, 23. - Knjiga Lui-gija Barzinija «The It aliansa, ki je izšla v ZDA, je na seznamu ameriških bestsellerjev. * * * «Koča strica Toma» bo zopet filmana in sicer v jugoslovansko-nemško - italijanski koprodukciji. Protagonist bo John Kttt-miller. Film bodo delali v Ju9°-slaviji. *«* Poljski arhitekt Andrzej Vfej' chert iz Gdanska, star 27 let, 1? osvojil prvo nagrado mednarodnega natečaja iz arhitekture ^ univerzi v Dublinu. Nagrada znaša 3.500 šterlingov. Drugo nagrado 2.000 šterlingov sta dobila dva ameriška arhitekta. Vfer chert je študiral v Varšavi ter je član poljskega inštituta *? arhitekturo. Najbrž bo v kroj" kem stopil v neko podjetje Irskih arhitektov. V Trevisu bo od 3. do 13. oktobra drugi natečaj za slikar>iVi «ex tempore* za nagrado Tarvisium. Na razpolago je 23 odkup1' nagrad za skupno vsoto skoraj dveh milijonov lir (neka) nagrad Z po 150.000, še več po 100.000 in veliko število po 50.000 lir.) V bodo ravnatelji galerij moderne umetnosti iz Turina Trevisa, Jf, netk, Padove in Vidma, profesorji Luigi Malič, Luigi Menegazzi, do Perocco, Alessandro Prosdoclmi in Aldo Rizzi. Tema natečaja > »Treviso in njegove vode». Od dneva podelitve nagrad, 17. oktobrudo 1. novembra bo v zgodovinski sobani palače »dei Trecento» t0* slapa izbranih slik. Četrtkova črtica Begunec Dekle se je vrnilo v hišo s pitonom v roki. Naslovljeno je bilo nanjo. Stopila je v kuhinjo, sa-ntogibno umaknila čajnik z ognja •n sedla za mizo, topo motreč v Piavo ovojnico. Bila je visoka in njeno vitko telo se je očitno odražalo v ze-obleki. Stara je bila 21 let in lahko bi rekli, da je bila lepa. Oklevala je, naj pismo odpre ali ne. In vtem ko je sedela za mizo, je neka senca hušknila mimo kuhinjskega okna. Se preden se je mogla premakniti, so se vrata od-Pnla. Prestrašeno je poskočila in ™nati stisnila pismo v žepek ob- Na vratih je stal moški. Bil je Sisofc, srednjih let in porasel v kratko brado. Njegovi temni lasje so bili razkuštrani in vse na njem je dajalo videz surovosti in brez-bitja. — Stanujete vi tukaj? — je vpra-tol. Po naglasu je opazila, da ni * otoka. -Da. — Sama? ““ 2 očetom. — Kje je? — Na delu. — Kdaj se vrne? — Nocoj, ob šestih. — Te še kdo v hišiJ — Ne. °Pazila je, kako je neznanec od-mahnii z roko. Opazil je na mizi mgarete in segel po eni. — Veste, kdo sem? Pokimala je. Zaporniška jopa in oče so biie dovolj znane tudi lej- kot vsem na otoku. ~~ Zatorej nobenih neumnosti, tedvsem mi dajte skodelico čaja h nekaj za pod zob. Dva dni sem Kal v gozdu in se skrival pred Preganjalci. Ste bili kdaj dva dni °ree hrane? Niste? Ne bi vam te-ga Priporočal. Dobite lahko le jajc in sla-me —: je re^ia jn ponovno po-aviia čajnik na ogenj. Vtem ko Pripravljala hrano, je čutila, ako njegov pogled leze po njej: ramen na prsi in dol, dol do ^ g' Obšel jo je velik strah, ven-ar ,sa je krila v sebi. Spomnila tl -7e Pripovedovanja, da so neka--ri kaznjenci v kaznilnici na oto-Ku & deset let. ~~ Kaj je vaš oče po poklicu? — Mizar. — Jaz pa sem bil kovač... do-er se mi ni zavrtelo v glavi. Vi e Pametno dekle. Pazite, kaj de-*?■ v tistem trenutku, ko bi mi tnv- hotel kaj podtakniti, se mi *0] zavrti v glavi. Sicer pa sem p dober človek. Zapomnite si to. Postavila je preden krožnik s » ®n° }n on se je kar vrgel na di-i ied." Tedaj je prvič videla ^thZttrčs lačnega človeka. In to Je Povečalo njen strah. «° se je najedel, je begunec krožnik in si ponovno prisoj cigareto. Nekaj časa je molče pazoval dekle. Nato je nenadoma rekel: nrfT irhhte lepe oči. Plave. Kdaj (Ula1h prva ladja? Vsako uro, — in pogledala d TI°.uro- — Prihodnja odpluje ob e»h, sedaj pa je devet in pet rhmut Toda... nž~. Kaj toda? Kaj menite, da ml orfif- usPel°? Jasno, da ne mislim “ « <5ez dan in še v tej obleki jr ..!**• Toda vse se da urediti. lko denarja imate pri hiši? ~~ Okoli pet funtov. ~~ Dali mi jih boste. Ne mislite, SeJe.m lopov. Ne, še kaj hujšega. aJ Pa se moram umiti, obriti l,r,l*IIIMI|||llll„||||1||1I11||||||1||111|I|||||||||||||||(, V Se vedno o Nobilu 23- — Kasacijsko sodišče v 7VS?ral° ^reči zadnjo besedo i- ®zi s sporom med vdovo šved- siteoa i sporom med vdovo šved-Lumn, lela'skega kapetana Einara Nobiip?Iya; ki Je rešil generala U. vernic8’, ko Je ta padel na Se-"Itaiio tečaju s svojim balonom nije"a>>’ ter novinarjem P. Simeo-tllšr,, kl i® bil na prizivnem so-rnesenDzara(li žalitve obsojen na 8 Prekp z.aP°ra. Simeoni pa Je Sija „,sv°Jega odvetnika Garibol-sodi6*ylozi1 priziv pri vrhovnem hior-iip ’ . se bo čez kak mesec oralo izreči. meonob0rPva vdova je tožila Si-fes ri,, . in generala Tombesija, Javil aa^e bil članek, ki ga je ob-casonic meoni v nekem rimskem Simfrr ^’ 2a njenega moža žaljiv. TombPirJe tedai Pisal, da je od rešil l1Ja zvedel, da je Lundborg vii vge,nerala Nobileja, da bi sprale ohn,,SP, odškodnino, ki mu jo ba. vJUDl a neka zavarovalna druž-je opri?V0iern članku je dodal, da Posrsriera Tombesi zvedel to ne-P?v^° od Lundborga. reib v^topenjski proces, na k tombesi ni mogel biti na kate-_ ____ ______1 za- se je za obtoženca dobro do«-, a Prizivnem procesu pa jgj' izjavo, ki jo’je zapisal pa je rekel, da se ^antiraT $£-pok?K «e.neral .de. ai,y*?r. pač le švedski ■v«n dolži.., „„ JO Šobil na ’ b* od zavarovalnice ker f Švedski pilot pritoževal, re£ii zan? _?°1ŽU1P da Je Nobileja MednaRrado, kar pa ni bilo res. ral tv. Prizivno razpr— -------- le umrl in ravo je gene-razprava se končala z obsodbo novinarja. "•linij in si nadeti kako primernejšo obleko. Vaš oče prav gotovo ima, kar mi je potrebno. Do pristanišča je sedem kilometrov. Kako vozijo avtobusi? — Eden gre mimo nas ob pol desetih in prispe točno pred odhodom parnika. — Odlično! Kje imate kopalnico? Odpeljeta ga je v malo kopalnico in on je pustil vrata odprta ter ji ukazal, naj stoji pred njimi, da bi jo mogel videti v ogledalu. Slekel se je in okopal, nato obril. Ko je videla ostro britev v njegovih rokah, jo je obšel srh. Nagonsko je čutila, da so takšni ljudje brez milosti in da so pripravljeni storiti vse. Vrnil se je iz kopalnice ves svež in zadovoljen. Ko je šel mimo nje, je obstal in jo dobro pogledal. Vedela je, kaj se mu v tem trenutku vrti v glavi. Njegove oči so požirale njeno telo. Odmaknila se je, se obrnila in odšla v spalnico. Nekoliko je okleval, nato stopil za njo. Tu je bila starinska omara. V njej so bile obleke njenega očeta. Premetaval jih je in si poskušal jopiče. Nato je nenadoma vprašal: — Kaj pa je to? — Saj sami vidite. — Jasno, da vidim. Podčastniška obleka. Čigava je? — Jimova. — Kdo je to? — Narednik. — Kot bi bila za mene ukrojena — je rekel in začel pretresati žepe. Iz enega je potegnil neko knjižico. — Glej, vojaška knjižica! — Tu je na dopustu in je za nekaj dni odšel z jadrnico. — Narednik Alton — je prebral. — Je vaš dečko? — Da. — Ne bo več, — se je nasmehnil. — Sedaj sem jaz narednik Alton. Odšel bom od tod v uniformi ter s knjižico. Lahko bi igral poker s svojimi prekletimi kaznilniškimi pazniki in nihče bi ne opazil, kdo se krije za to uniformo. Dekle, s tem si si zaslužila poljub. Grobo je stopil k njej, ovil ji okoli pasu roko. Občutila je na ustnicah njegove ustne. Nič ni mogla storiti, čeprav so njegove roke lezle po njenem telesu. Nato je objem nekoliko popustil. Nekoliko se je odmaknila in mu primazala krepko klofuto. Mislila je, da jo bo zgrabil in vrgel na posteljo. Nepričakovano pa je popustil. — Nikoli več kaj takega, — se je zadrl. - Potem pa pazite, kako se obnašate. Jaz vam pomagam, kaj ne? Storila nisem nobene neumnosti. Dobili ste, kar vam pritiče. Vi ste tisti, ki počenja neumnosti. — Ti ne veš, kaj si storila. Zensko sem ubil samo zato, ker mi je nekoč storila to, kar si mi ti sedaj. Samo to: primazala mi je klofuto. — Avtobus odhaja čez deset minut. — Ne misli, da te bom pustil tu. Brž ko bi odšel, bi ti takoj telefonirala policiji. Zato si vzemi plašč in skupaj bova odšla. Jim Alton in njegovo dekle. Ko bomo čez, bova ostala skupaj, dokler ladja ne odpluje nazaj. Tedaj ti bom rekel «zbogom» in ti se boš lahko vrnila. Uro dve pozneje o meni ne bo niti sledu. Pristala je, ker druge poti ni bilo. Dala mu je denar in bila zadovoljna, ker jo je vsaj pustil pri miru. Nato sta sedla v avtobus. Na ladji je opazila nekaj policajev, toda nihče od , njih ni posvetil pozornosti naredniku in njegovemu dekletu. Prispeli so na kopno. Begunec je ostal poleg nje. Vse do tedaj, ko se je parnik vrnil. Vkrcala se je v zadnjem trenutku. On je odšel na železniško postajo, kupil listek za London in odšel na peron. Vtem ko je pri kiosku kupoval časopise, sta stopila k njemu dva vojaška policaja. Bila sta zelo ljubezniva. Pojasnil jima je, da se vrača z dopusta. Zahtevala sta vojaško knjižico. Dal jima jo je, ne da bi črhnil. Vojak je pazljivo bral vse rubrike: — Ali vam ni nič vroče? — ga je vprašal. — Kako to mislite? — Zato, ker ste že šest mesecev na seznamu dezerterjev. Policaja sta ga prijela in v trenutku je bil že na tleh. V času, ko so ga vodili v vojaški zapor, je bilo dekle še na ladji. Veter je plahutal z njeno obleko in tedaj se je spomnila na pismo v žepu. Odprla ga je. Trije stavki so bili dovolj, da je njen obraz zablestel od sreče. «Prav imaš, ljubljena, najbolje bo, če se predam. Sest mesecev v tej luknji bogu za hrbtom so hujši od vsega, kar bi se mi moglo zgoditi v vojni. Pridem jutri. Ljubi te tvoj Jim. — Ne bo več potrebno — je zadovoljno pomislila. VICTOR CANNING — Alora si slišou, za kol-ko so se zvišali davki u zadnem cajti samo u Trsti? — Ne. Jest samo-znam, de je draže tu, de je draže uno; ma kolko znese vse vkep jn za ceu Trst, pej res ne znam. — Ben, ti bom povedan jest,• ke sm brau. So zračunali, de od zdej naprej bo plačau samo Trst zi vse državne, občinske jn vse sort davke štiri miljarde več ku do zdej. Zastopeš? Štiri miljarde več ku do zdej. — E, tu je lep dnar. Caki — če zračunamo, pride na vsacga, na stare jn mlade, otroke, moške jn ženske aneh trinajst taužent. — Ja, trinajst taužent več. Na ta narbol majhno držino od treh ledi pride devetintrideset taužent več. F.ajn, ne? — A, forte lepu. Jn mi se pej zgebiavamo za naumnosti jn se kregamo jn jezimo za reči, ke prou ne be blo treba. Ku postaumo reč u Gorici zastran tistga okteta, ke je pojau u Katoliškem domi. Ani so se jezili jn so rekli, de oktet u Katoliški dom ne be smeu jet, drugi so se pej jezili, de be te dvorane ne be smeli dat okteti, de nutre poje. Videš, ki se zgebiavamo. Namesto, de be bli kontenti, ke se najdejo še ledje, ke be radi prpelali do večjega potrplenja aden z drugem jn de vsaj pr petji ne be poznali sovraštva — se pej jezijo jn hujskajo jn se bru-sejo jezike. Videš, jest rečem, de dokler bojo ledje tašni, se ne bo neč za čudet... Ke je še zmiri tolko strpeneh ledi. — Ma morbet smo zatu tako strpeni, ke vse, kur jemo, je zastrupleno. Vidi, zdej so najdli ven, de vsi tisti strupi, ke jeh mečejo na vse sort zelenjavo pruti vse soh hroščem jn bacilom, de tisti strupi pridejo tudi u zelenjavo jn pole kadar mi tisto jemo, tudi u nas jn de nas počasi, vsako leto namalo, vselih zastrupla. Jn pole smo strpeni. — Meni so Bazovci povedali, de prfina tičov ni več tolko, ku anbot. ,Zatu ke zdej nimajo kej jest, zatu ke ledje pokončavajo vso golazen. — E, jest mislem, de se nam maščuje, ke smo preveč ingordi. Mi be radi, de be raslo samo tu, kar je nam prou, ma pozabemo, de ses stru-pami uničavamo tudi šoštance jn de je zatu vse, kar prdelamo, zmiri mejn vredno. So ani učenjaki analizirali krompir, repo jn take reči jn so koštetirali, de tam, kamer ke preveč gnojijo samo ses prahi, de jema krompir jn drugo strašno malo šoštance. De je vse puhlo jn brez moči. Jn ke mi jemo tako puhlo sadje jn zelenjavo jn tudi mesu, de pole nam pej pridejo vse sort bolezni. Jn leukemija jn poliomelite jn rak jn vse sorte. — Ja, sm slišou, de so u Benetkah zboleli za rakam tudi ani konji jn de jeh bojo mogli zdravet. — M a vidi na — prfina konji. Jn ke so zrni-ram rekli, de kojn je narbol zdrava zvau. — Ma narlepše pej je, de tisti konji nanka niso z mesa, ma z brona. Ke so ku ane spomeniki. Ma rak se je lotu prfina brona. Se misleš! — Ja, se je prou za bat. Ameriški strokovnjak na konferenci v Herceg-novem Preobrat v razvoju jedrske energije Morda že v tridesetih letih glavni vir električne energije atomske centrale ■ Cenena pogonska sila bo omogočila borbo proti lakoti Direktor ameriškega državnega laboratorija za jedrska raziskovanja v Oak Ridgeu dr. Al vin M. Weinberg je na mednarodni konferenci v Herceg-Novem, kjer se razpravlja o skupni temi «Razvoj znanosti in tehnologije in njun vpliv na sodobno družbo«, imel otvoritveno predavanje z naslovom «Revolucija v razvoju jedrske energije«. Po mnenju dr. Weinberga je naglo večanje človeštva eden od osnovnih problemov naše dobe. V prihodnjih 25 letih se bo sedanjih obilnih dveh milijard ljudi povečalo na štiri milijarde z vsemi ustreznimi posledicami. Toda vtem ko se človeštvo množi tako rekoč v geometrični postopici, se sredstva za njegov obstanek razvijajo v aritmetični postopici. Ce predpostavimo, da se more energija spreminjati v hrano, vodo in osta- la sredstva za obstanek, se za ves ta pereči problem more reči, da obstaja dejansko v pomanjkanju energetskega ravnotežja, ali še bolj enostavno: energija, s katero človeštvo razpolaga, zaostaja za energijo, ki je ali še bolje bo človeštvu potrebna, če se bo še nadalje tako naglo množilo. Dr. A. M. Weinberg imenuje ta pojav — «krizo energije«. Po njegovem mnenju je bodočnost človeštva odvisna predvsem od izida borbe med vedno številnejšim človeštvom na eni strani ter med izvori energije na drugi strani. Preobrat na področju energetike, ki se sedaj razvija, bo pomagal človeštvu, Večina strokovnjakov je še pred dvema letoma bila do jedrske tehnologije pesimistično razpoložena, ker strokovnjaki niso videli skoraj nobene možnosti za zmanjšanje ustreznih investicijskih sred- MWWHiiimiiiniii"iliiiiiiiiiiiiiiiiiii"iiiiiiiiu"i"iii"'"rii"i........................... KAKO SO TRŽAŠKI TABORNIKI PREŽIVLJALI POČITNICE Medvedki in čebelice» na Plitvicab in nato po Dalmaciji Prenatrpan vlak v Karlovcu - Lepota Plitvičkih jezer nas je predramila - Se eno noč pod vedrim nebom - Mednarodna družba in pesem na ladji Pot nas je vodila tudi na Lovčen v Črni gori. V ozadju obrisi Cetinja. II. Tabornik se vedno znajde Prvi cilj naše ekskurzije so bila Plitvička jezera. V vlaku, ki nas je pripeljal do Karlovca, smo hrepeneli po jutru, ko bi že bili na zaželenem cilju, kajti prihajali smo s taborjenja in zaspani smo bili kar se da. Toda sreča nam prvi dan, oziroma prvo noč, ni bila naklonjena in to smo lahko opazili takoj. V Karlovac smo prispeli ob enih ponoči in morali bi nadaljevati pot z drugim vlakom do Vrhovin. Toda vagoni tega vlaka so bili tako prenatrpani, da se ne bi vrinila niti -miš, kaj šele štirinajst tabornikov z vso prtljago na ramenih. Toda misel, da bi na postaji morali pre-čepeti do jutra i,n še dlje, nas je tako podžgala, da smo mrzlične iskali najmanjši kotiček, kamor bi se lahko prerinili. Naše tekanje in iskanje je očitno zelo zabavalo potnike, ki so neusmiljeno zrli na nas, ne da bi nam količkaj pomagali. Ves naš pogum in prizadevanje sta bila zaman in vlak je odpeljal: onemoglo smo zrli za njim ter jezno -pa tudi prestrašeno mislili, kaj naj počnemo. Venaar se tabornik vedno znajde (čeprav sam samcat na peronu). Hitro smo pregledali vozni red, vprašali za nasvet ........................................................................................................mi.......................... .21.3. — kn-t'"" do 20.4.) Z lah-Ce so ,,u? odpravili vsa nasprotja. vašimi u„eP1 drugih v nasprotju z hite. ’ pa v* svoje dosledno bra- Pogob iod 214 do 20.5.) Ugodni ske rtoi«26 razširitev vaše trgovin-So bncf!ivriostk s Širino svojih idej Wn i^e Povečali ugled. H (od 21.5. do 21.6.) V Soji VTra b°do najprimernejši po-f.’3renjefnbgVei)a.vitev neke delovne bos RakCo, „ ovirani £od 22.6. do 22.7.) Kljub Vezno«ti izpolnili sprejete ob-opritp i' \ neki čustveni zadevi se Lpv pred'-'sem na svojo intuicijo, se i0„/°d 23.7. do 22.8.) Preden l2P°PolniHnekeKa Podviga, skušajte p ‘“iti svojo organizacijo. Vi- ijube ■ z izpolnitvijo dane ob-bo srJk’ste dosegli malone popol- hamo vzdušje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z doseženimi uspehi si boste obenem zagotovili tudi zaupanje oseb, ki vas obkrožajo. Obeta se vam zabaven dan. TEHTNICA (Od 23.9. do 22.10.) Z inteligentno pobudo vam bodo zagotovljeni lepi dobički. Ne bojte se nikogar, posebno če branite pravično stvar. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) S svojim smislom za prilagoditev, vam bo uspelo popraviti marsikatero stvar. Pazite, kako se boste vedli spričo nekega, nepredvidene ga primera. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izkoristite vsako priložnost, vendar ne pretiravajte s svojo drznostjo. Deležni boste dokajšnjega notranjega zadovoljstva. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nudile se vam bodo ugodne prilož nosti za utrditev nekega kbristne-ga sodelovanja. Odlična zamisel v zvezi z ureditvijo važnega družin skega vprašanja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne nasprotujte ukrepom svojih predstojnikov. Bodite bolj objektivni do oseb, ki jih ljubite. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh nekega razgovora vas bo povsem zadovoljil. Pazite, da bi se vaše čustveno življenje ne razvijalo po napačni poti. še postajenačelnika in se čez nekaj/ minut z drugim vlakom odpeljali proti Reki namesto proti Splitu. Po nekaj postajah smo izstopili, se prekobacili na drug vlak, ki je ti dve glavni progi križal in dospeli v Vrho-vine samo dvajset minut za vlakom, ki smo ga imeli v programu. Trudni, zaspani in premraže-ni smo ob petih zjutraj stopili na neprijazno postajo. Toda preden smo se malo umili in uredil^ prtljago, je avtobus, ki vozi na Plitvice, odpeljal. Sli smo v vas v upanju, da bo kmalu privozil drug avtobus. Toda ura je minila za uro in avtobusa ni bilo. Bilo je že pozno, ko smo se naveličani spravili na malico. Kot za dopolnitev našega razpoloženja se je prav pred nami pripetila prometna nesreča. V istem času je privozil avtobus, toda spet je bil natrpan in sprevodnik nas ni sprejel. Toda v našem programu je pisalo »Plitvice« in v Plitvice je bilo treba priti. Napotili smo se peš, odločeni, da prehodimo petindvajset kilometrov. Dobro uro smo hodili pod neusmiljenim soncem in po asfaltu in zaman puskušali z avtostopom. Končno se nas je neki kamionist u-smilil in nas pobral. Kar verjeti nismo mogli, da je konec naše mučne maratone. Vozili smo se skoraj eno uro in ob 12. smo izstopili v bližini jezer. Takoj smo šli na kosilo v Center Počitniške zveze. Po kosilu smo šli do srednjega jezera in se s čolne "i prepeljali do malih jezer. V senci smo po neprespani noči in dolgočasnem jutru globoko zaspali. Uro pozneje smo tihd in zaspano hodili po senčnatih stezah ob čudovitih jezercih. Polagoma nas je lepota narave prebudila, korak je postal bolj odločen in besede so prelomile dotedanjo tišino. Uživali smo ob pogledu na slapove, na vodo z. odtenki najlepših zelenoplavih barv, na floro. Cas je prehitro bežal 'in v -^ajvečji naglici smo obhodili srednje jezero in prišli do spodnjih jezer, kjer so slapovi mnogo večji. Zal pa smo to videli le mimogrede, kajti bilo je že pozno in z odlašanjem bi utegnili izgubiti avtobus. Ze spet je bila huda maratona do postaje, toda tokrat nam je uspelo vstopiti na avtobus, kjer smo tiho obsedeli vso pot. Na postaji smo nekaj malega pojedli in se slastno napili mleka; zavili smo se v trenirke ter utrujeni zaspali na stolih v čakalnici. Dve uri pozneje smo spet skočili pokonci, ker nas je brat Skala gnal na vlak in spet smo se do jutra vozili do naslednjega cilja — Splita in z njim morja. SINIČKA Od Kotora do Dubrovnika Prespali smo še eno noč pod milim nebom. Tokrat v Budvi. Zjutraj nas je prebudil trušč avtobusov in kamionov, ki so dirjali po bljižnji cesti. Vstali smo, pospravili blazine in svoje stvari ter bili čez pol ure nared. Napotili smo se proti avtobusni postaji, kjer bi nas bil moral čakati avtobus za Kotor ob šestih. Zaradi zamude pa smo se odpeljali tričetrt ure pozneje. Pot nas je vodila po slabi še ne asfaltirani cesti — bila je šele načeta trasa jadranske magistrale — skozi puste kraje. Po enourni vožnji smo se začeli vzpenjati do nekega sedla, po katerem se nam je pokazala v vsej svoji lepoti Boka Kotorska. V Kotor smo prišli ob osmih. Prtljago smo odložili pred postajo pomorske agencije in odšli na zajtrk. Potem je brat Skala odredil dveurno prostost in pohiteli smo na , zelenjadni trg po lubenice, ki smo jih slastno jedli. | modni kotiček g Za jeSen-ZimO nič posebno novega Kroji kostumov različni - Barve blaga so bolj važne (Nadaljevanje na 6. strani) Modni kreatorji sicer niso povedali še vsega o letošnji jesenski in zimski modi in še vedno niso zaključene razne modne revije, ki si sledijo zdaj tu, zdaj tam. Toda jesen je že tu in skrajni čas je, da si pripravimo letošnjo garderobo ter da izberemo med vsemi novostmi tiste, ki nam bodo najbolj ustrezale in najbolj služile. Zato se u današnjem članku ne bomo spuščale v opisovanje tega, kar nam modni ustvarjalci s svojimi modnimi, revijami še novegn^Hfm jejo, temveč bomo raje sprego- • varile o tem, kaj bi'si mdi‘ale’ nabaviti, če bi hotele zadostiti potrebam in bi to ustrezalo navodilom letošnje mode. Predvsem nam moda narekuje izbiro primernega kostuma, ki je postal že neločljiv del naše garderobe. Kroji jesenskih m zimskih kostumov so letos tako različni in tako p estri, da bo pravzaprav moderen tudi kroj naših starih kostumov. Razlika bo le v izbiri barv in blaga in pri tem se bo pravzaprav videlo, če je naš kostum nov, ali samo prenovljen. Vsi letošnji jesenski in zimski kostumi sledijo namreč dvem pravilom in sicer, da morajo biti za jesen v mehkih pastelnih, za zimo pa v bolj temnih, a še vedno pastelnih barvah ter da morajo biti iz zelo mehkih, a debelo tkanih volnenih tkanin, ki so same na sebi že tako lepe, da ne zahtevajo prav nobenih posebnih krojev, niti okraskov. Kot smo že rekle, so v modi različni kroji, od kostumov z dolgo jopico, ki zahtevajo klasičen kroj in gladko krilo, pa vse do kostumov z zelo kratkimi jopicami, ki so včasih le še nekakšni boleri. Ce hočemo športen kostum, potem st izberimo kroj, ki zahteva srednje dolgo jopico, ki pa ne bo ravno krojena, temveč bo nekoliko po telesu ter jo bo lahko krasil tudi mehko zavezan pas. Ovratniki bodo pri športnem kostumu vedno majhni in večkrat povsem zaprti, medtem ko bodo rokavi vedno ozki, ramena pa nekoliko širša, kot smo jih bile vajene do sedaj. Kostumi za bolj svečane in elegantnejše priložnosti imajo še večjo izbiro tako v kroju, blagu, kot tudi v barvah. Pri teh ima, seveda, važno vlogo tudi bluza, ki je lahko iz čiste svile, cadgja, chiffona, lahko je pa tudi volnena, če je volna lepa in mehka. Jesenski plašči bodo letos bolj po životu krojeni ter bodo le za bolj svečane priložnosti predvideni bolj ohlapni plašči. Redin-got linija bo tako primerna ne samo za bolj elegantne, temveč, tudi za športne plašče, ,ki, bodo prav tako iz debelo tkanega volnenega blaga, ali pa iz tweeda. Krilo in bluza bosta še vedno najbolj priljubljeno oblačilo. Posebno sedaj, ko se vse bolj uveljavljajo pletene bluze, ki so ne samo praktične, temveč tudi zelo lepe in elegantne. Ce se morate torej odločiti za obleko, ali za krilo in bluzo, vam svetujemo, da se odločite za drugo, ker vam bosta krilo in bluza nudi la mnogo več kombinacij, kot bi vam jih obleka. Dežni plašči in dežniki bodo letos tako lepi in privlačni, da bo vsaki z njimi ob deževnih dneh prijetno. Po možnosti si izberite tak dežni plašč, ki vam bo lahko služil tudi ob lepem vremenu, saj takšna je v glavnem funkcija letošnjih dežnih plaščev. Dežnik naj bo vedno v pravem nasprotju s plaščem ter je lahko tudi v najbolj živih barvah. Tako nam vsaj deževni dnevi ne bodo videti tako pusti in dolgočasni. K plaščem, kostumom in dežnim plaščem spadajo, seveda, primerni čevlji, ki naj bodo za šport in službo udobni z nizkimi petami, za boljše priložnosti pa že morajo imeti višjo peto, ki pa ne bo vedno le debela, temveč tudi tenka, ker je takšna bolj elegantna. Začnimo torej z nakupovanjem, a prej dobro premislimo, da kupimo le to, kar res potrebujemo, da ne bomo imele preveč izdatkov in da nas prihodnjo jesen ne bodo mučila v omarah oblačila, ki jih ne bi rade več nosile. ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA 1964 vo mnenje; 9.10 Strani iz albu- 9.40 Pesmi iz Moravske; 10.15 O- ma: 9.45 Popevke; 10.00 Operna peml pevci; 11.00 Turistični na- antologija; 10.30 Za šolarje na potki; 11.15 Pozor, nimaš pred- počitnicah; 11.00 Sprehod skozi nosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Jug. pevci; 13.30 Priporočajo vam; Beethoven; 11.45 Skladbe za go- 14.05 Glasbeni mozaik; 14.35 Naši „„„ _______ dala; 14.55 Vreme na ital. mor- poslušalci čestitajo; 15.15 Zabav- Pacchiori; 17.20 Lahka jih; 1_5.45 Gospodarska rubrUta; na_glasba; 15.« Perpetumn_ tnt> Aktual- Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Potovanje po Italiji; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17 glasba; 18.00 Zbor »Giuseppe Verdi« iz Ronk; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Milhaud: Kvartet za godala; 18.45 Uverture in zbori; 19.15 Steverjanski grad; nato Jug. ritmi; 20.00 Šport; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 »Malenkostna zadeva«, zgodba; 21.55 Di-xieland; 22.30 Čelist Renč Porest; 22.50 Preludij k noči. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Casamassima; 13.40 Simf. koncert; 14.20 Pianista Rus-so-Safred. 11X1 urUoUUUtVl o&a luušinui »to- —■ ~-— - —t— 16.00 Program za najmlajše; 16.30 bile; 16.00 Vsak dan; 1 V diskoteki; 18.10 Zborovsko jet- jgsbenlh ^ Koper 7.15 Glasba za dobro Jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Vo-strak: Suita iz baleta Victoria; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkester F. Poureel; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Melodije; 15.30 Bolgarske narodne; 16.30 Tretja stran; 16.50 Popoldanski koncert; 17.40 Popevke; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester; 19.30 Prenos RL; 22.15 Sekstet Ussleton. je v Arezzu; 18.50 Jazz; 19.10 Plesna glasba; 20.25 Jesen je tu; 21.00 Politična tribuna. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Van-na Scotti; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove pesmi; 11.00 Neapeljska pesem; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.25 Srečno pot; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Roman; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Verdijev »Don Carlos«; 21.40 Večerna glasba; 22.15 Jazz. lil. program Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 . _ Jutranji pozdrav; 9.05 Pslhologo- dijska *ola; 9.25 18.30 Angleška kultura; 19.00 Latentno življenje; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Bach; 21.00 Glasbeni festival; 21.50 Poklicna vzgoja in industrija; 20.35 Bartokovi Romunski plesi. Slovenija 7.15 Glasbena srečanja; 8.05 Slov. narodne; 8.25 Romunska in poljska zabavna glasba; 8.55 ■ ................ Veeell pozdravi; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Jazz; 23.05 Madžarska in češka glasba. Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Lahka atletika; 20.00 Almanah; 20.15 Šport 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tri buna; 22.00 Giorgio Gaber o glasbi; 22.50 Praktični atom; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 G. De Chia-ra: »Zadnja Boheme«; 22.25 Športni četrtek, ob koncu športne vesti. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 11.00 Francozi pri vas doma; 17.10 Angleščina; 17.« Ježek — bodež; 18.25 Napoved in obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Turške narodne; 20.« Papler; Jaga baba — igra; 31.30 Propagandna oddaja; 31.35 Koncert; 22.05 Obzornik. štev pri gradnji jedrskih central. Ni bilo večjih možnosti, vsaj kazalo je tako, da bi se energija, proizvedena na jedrski način, mogla z ekonomskega vidika kosati z ostalimi tekmeci. Po mnenju dr. Weinberga pa so v zadnjih dveh letih določeni dogodki to stanje povsem spremenili. Kaj se je zgodilo, da se sedaj jedrska energija po svoji proizvodni ceni more kosati s svojimi tekmeci? Konstruktorji so v zadnjih letih uspešno izpopolnili modele jedrskih reaktorjev, ki služijo za pogon jedrske električne centrale. Z gradnjo velikih reaktorjev se znižuje obseg investicij, računan po enem kilovatu proizvedene energije. Cena energije, ki jo bodo proizvajali reaktorji Oyster Creck z vročo vodo, glede katerih so bile v januarju letos sklenjene v ZDA pogodbe, bo cenejša od cene energije, pridobljene v termoelektrarnah. Tudi če se ta optimistična predvidevanja ne uresničijo v celoti, nudi dovolj upov že sama misel, da more energija, proizvedena v velikih jedrskih napravah, tekmovati z energijo, proizvedeno na klasični način. Dr. Weinberg meni, da se bo že čez 30 let, morda pa celo še prej, večina električne energije pridobivala s pomočjo atomskih central Ekonomsko dostopna energija pa se more zelo enostavno spremeniti v osnovne življenjske potrebščine: vodo, hrano, surovine, skratka v osnovne elemente za primernejše življenjske pogoje. Pridobivanje pitne vode iz morske vode na primer postaja že stvarnost. Samo v ZDA je že več poskusnih postaj, ki že več let delujejo. Največja je v Point Lomu v Kaliforniji, ki daje na dan 6,3 milijona litrov pitne vode, kar more zadostiti vsem potrebam mesta s 5.000 prebivalci. Cena vode, ki se dobiva na tak način, žal, danes še ni nizka, ker Je pogonska sila draga. Zato se predvideva gradnja nekaj atomskoenergetskih naprav, ki bodo hkrati služile tako za razsolje-vanje morske vode in hkrati za pridobivanje električne energije. A-meriški strokovnjaki iz Oak Rid-gea smatrajo«,, da: bi takšne naprave, ki bi služile obem namenom, mogle razsoliti morsko vodo po ceni 12 dolarjev za 4.500 litrov vode. Za uresničenje teh načrtov je že vzpostavljeno sodelovanje med ZDA, SZ, Izraelom, Mehiko in nekaterimi drugimi državami, kjer primanjkuje pitne vode. Dr. Wein-berg je v svojem poročilu prikazal, da se bo že čez 10 let vzdolž morskih obal, kjer ni dovolj pitne vode, pojavila cela vrsta takšnih naprav za pridobivanje električne energije in za razsoljevanje morske vode. V prvi dobi bodo te naprave oskrbovale samo mesta in industrijo, pozneje pa tudi kmetijstvo. Ameriški znanstvenik R. A. Blanco z inštituta v Oak Ridgeu meni, da se bo poraba umetnih gnojil na Zemlji, če jih bodo uporabljali v enakih količinah, merjeno na prebivalca, kot jih uporabljajo danes v ZDA, dvignila od 27 milijonov ton, kolikor so jih porabili 1961. leta, na 181 milijonov ton leta 2.000. Prlrodnih surovin za pridobivanje umetnih gnojil pa je vedno manj. Toda dušik se namesto iz čilskega solitra more pridobivati iz zraka, kalij iz morja kot stranski produkt pri destilaciji morske vode, superfosfat iz surovih fosfatnih sten itd. Da bi umetna gnojila, proizvedena s pomočjo takšnega tehnološkega postopka, bila cenena, je potrebna cenena električna energija. V tem primeru bi cenena električna energija, posredno seveda, privedla tudi do zadostnih količin pridelkov za vse človeštvo. V referatu dr. Weinberga na konferenci v Herceg-Novem so bile prikazane številne možnosti, ki jih jedrska znanost in tehnika prinašata za izboljšanje položaja človeštva glede mnogih dilem, s katerimi se iz dneva v dan mora spoprijemati. Hkrati je bilo govora tudi o težkočah, ki Jih prinaša razvoj Jedrskih raziskovanj. Tako n.pr., kako kontrolirati naknadni radioaktivni učinek jedrskih surovin, kako omogočiti razvoj jedrske energije v majhnih in nerazvitih deželah itd. Tudi glede tega Je bil dr. A. M. Weinberg v svojem referatu optimist. On meni, da bo stalno odstranjevanje radioaktinvih odpadkov postalo vsakdanji postopek in to brez nevarnosti za posameznika in za človeštvo. Vprašanje neskladja med razvojem nove energetske tehnologije in ekonomske moči posameznih držav ima, po njegovem mnenju, samo eno rešitev; družbene skupnosti bodo prisiljene, da se združujejo iz izključno ekonomskih razlogov. En sam reaktor vrste Hammond — je rekel dr. Weinberg — bi mogel proizvajati dovolj električne energije za potrebe treh srednjih evropskih držav. v. M. Vreme včeraj: najvtšja temperatura 20, naj nižja 12.6, ob 19. uri 18.2; zračni tlak t022,3 raste, veter jugovzhodnih 7 km, vlage 57 odst., nebo 5 decetiiy pooblačeno, morje rahlo azgibano, temperatura mor-ta ?1 1 s^oninie. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 24. septembra Nadja Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 17.5:i. Dolžina dneva 12.06. Luna vz de ob 19.42 in zatone ob 8.45 Jutri, PETEK, 25 septembra UroS OBISK KAMERUNSKEGA PREDSEDNIKA VLADE V TRSTU Važnost tržaškega pristanišča za zveze Kameruna s svetom # Najprej je imel predsednik tiskovno konferenco, nakar je sledila otvoritev novega konzulata Kameruna, ki je edini na svetu Predsednik kameninske vlade s konzulom Hessejem Včeraj so uradno otvorill nov sedež konzulata Kameruna v Trstu. Konzulat, ki ga vodi tržaški špediter Alberto Hesse, ima svoj sedež v Borzni ulici števi 1. Ob tej priložnosti je prišel v Trst predsednik vlade republike Kameruna Charles Assale, ki Je pred uiadno otvoritvijo imel tiskovno konferenco. Z njim je bil tudi konzul Hesse, ki je poleg predsednika Assaleja dal časnikarjem razna pojasnila o pomenu konzulata v Trstu in o gospodarskih stikih, ki jih ima Kamerun z Italijo in Evropo zlasti preko našega mesta. V razgovoru je bilo poudarjeno, da se Kamerun že nekaj let udeležuje tržaškega velesejma, ker vidi v Trstu in njegovem pristanišču največjo možnost za trgovske stike z Italijo in raznimi drugimi evropskimi državami. Trst je postal tudi središče pomorske zveze med Italijo in kamerunskim glavnim pristaniščem Dualo. Predsednik Assale je povedal, da Je konzulat v Trstu prvi kamerunski konzulat v Italiji in na svetu sploh, ker ima Kamerun v raznih dižavah svoja predstavništva samo na ravni ambasade. Zato bo tržaški konzulat imel svojo jurisdtkcijo nad vso Italijo in bo lahko opravljal razne posle tudi za druge države. Nadalje je poudaril, da je Kamerun našel v Trstu že od svoje ustanovitve najboljše pogoje za razvoj svoje trgovine z Evropo kot tudi za razne druge stike, ker Je v našem mestu naše! ljudi, ki so se takoj zanimali za novo, mlado afriško republiko. Do sedaj se je med Trstom odnosno Italijo in Komerunom najbolj razvil zlasti uvoz kamerunskih banan, kave, kakaa in tropskega lesa. Za primer, kake se ta trgovina naglo razvija, je konzul Hesse povedal, da se je uvoz kamerunske kave v Italijo od leta 1959 do lanskega leta povečal od 80 na 4000 ton in je v stalnem razvoju. Letos bo Italija uvozila iz Kameruna o-krog 13.000 ton banan, kar je skoraj 10 odstotkov celotne italijanske letne potrošnje. Konzul Hesse je poudaril, da so kamerunske banane naletele na italijanskem trgu na ugoden sprejem zaradi dobre vrste Poleg tega pa se italijanska trgovina zanima tudi za ameriške lešnike Iz Kameruna za izdelavo semenskega olja. Po drugi strani pa Je Italija močno udeležena pri gospodarskem ln socialnem razvoju Kameruna. Agip gradi široko mrežo bencinskih črpalk z ustreznimi moteli, druga podjetja so udeležena pri največjih javnih delih, z italijanskim in francoskim kapitalom oodo zgradili v Kamerunu veliko cementarno, prvi del gradnje nove železnice, ki bo vozila skozi celotne kamerunsko ozemlje, je bil dodeljen nekemu Italijanskemu gradbenemu podjetju. Z dograditvijo naprav za uvoz in razvoz banan v tržaškem pristanišču se bo trgovina z bananami še bolj razvila zlasti sedaj, ko bo s koncem leta ukinjen državni monopol In bodo zasebni trgovci uvažali preko Trsta banane iz vseh dežel, ki jih pridelajo. Okrog 12. ure pa Je bila uradna otvoritev, katere so se udeležili predstavniki civilnih oblasti, predstavniki konzularnega zbora v Tr- stu in časnikarji. Predsednik Assale je imel priložnostni govor, v ka-teiem je poudaril pomen otvoritve edinega kamerunskega konzulata na svetu v Trstu, ler vezi, ki vežejo naše mesto in Italijo z novo afriško republiko. Vodstvo tržaške PSI odobrilo liste za pokr. volitve Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo tržaške federacije PSI, ki je pod predsedstvom tajnika Ar-nalda Pittonija proučilo politična in organizacijska vprašanja, povezana z bližnjimi upravnimi volitvami. Odbor je odobril kandidatne liste za pokrajinske volitve in je proučil liste za volitve v občinske svete v Miljah, Dolini in Nabrežini. Odbor je tudi pooblastil posebno komisijo,- da sestavi volilni program. PREVEČ UPRAV VODOVODOV Težave okoliških občin z vodovodnim omrežjem Samo dolinska občina ima pri dobavi vode 7 milijonov primanjkljaja Kakor smo že na kratko poro- ^ no bilanco v tem poglavju Ima samo čali, je bila v petek v Dolini seja občinskega sveta, ki je med drugim razpravljal tudi o perečem vprašanju občinskega vodovoda. Ta problem tere dolinsko občino že nekaj let, enak problem z vodovodi pa imajo tudi druge podeželske občine. Dolinska občina plačuje Acegatu vodo po 43 lir. Temu je treba prišteti stroške za popravila vodovodnega omrežja, za črpalke, osebje ln zgube. Tako slane kub. m vode 81 lir, občina pa jo prodaja po 50 lir. Letni primanjkljaj znaša zaradi tega 7 milijonov iir. Občinska uprava ne more zvišati cene tako, da bi lahko krila primanjkljaj. Zaradi tega so občinski svetovalci sklenili, naj zaprosi za prispevek deželne uprave. Tudi uprava majskega vodovoda ima težave, še bolj pa repentabor-ska, zgoniška m nabrežinska občinska uprava, ki so združene v konzorcij kraškega vodovoda. Vodovodno omrežje na Tržaškem je obsežno in zajema vse vasi, k novim naseljem pa ga sproti podaljšajo. Glede tega ni problema, le ob suši nastopi problem dobave zadostne količine vode. Na Tržaškem imamo zdaj Acegat, konzorcij kraškega vodovoda, upravo rniljskega vodovoda in upravo dolinskega vodovoda. Aktiv- Acegat, ki dobavlja vodo tako kra-škemu kot miljskemu in dolinskemu vodovodu. Predvsem je očitno, da so kar štiri uprave vodovodov na tako malem področju, kot je tržaško, odveč. Zaradi tega je pač več upravnih stroškov, več režijskih stroškov, več stroškov za popravila in vzdrževanje itd. Bolj koristno in ekonomsko bi bilo, da bi ustanovili medobčinski konzorcij za vse področje, ali pa da bi upravo nad vsem vodovodnim omrežjem ter vso dobavo vode prevzel Acegat, seveda po sporazumu z vsemi podeželskimi občinami. Mnenja smo, da bi pobudo za to morala dati deželna uprava, ki je od vladnega generalnega komisariata prevzela tudi breme, da skrbi za prispevke občinskim upravam, da krijejo svoje primanjkljaje. Deželna uprava je zaradi tega zainteresirana, da se izboljšajo razmere, da se znižajo režijski stroški, da se združijo uprave za javne usluge, kjer je to v korist samih ustanov in prebivalstva. Prav tako se nam zdi, da bi s tako rešitvijo tudi laže dosegli dobavo vode za kmetijstvo po zni-žant ceni, kar bi znatno prispevalo k razvoju zlasti vrtnarstva in cvetličarstva. lllll|IIIIIIIIMIIIIIIIIItlllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||lii||i||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||||||,||t|||,|,l|„|,|„|||,|||||,,||,,,|||,||,|||||||u,|||,|m„ PO PREDLOGU 0 ZVIŠANJI STAROSTNE DOBE ZA UPOKOJITEV CGIL, delavci in upokojenci zahtevajo reformo pokojnin Zato odločno zavračajo predlog glavnega ravnatelja za socialno zavarovanje V*®£» C*>T .v*?;«4 .tv' oA l\& % * Predlog glavnega ravnatelja za socialno zavarovanje pri ministrstvu za delo dr. Carapezze, naj se upokojitvena starost delavcev ln u-radnlkov zviša cd sedanjih 60 na 7C let starosti, je naletel na odločen odpor delavcev ln večine sindikatov, saj bi to pomenilo, da bi le malokdo užival pokojnino. Zaradi naglega tempa dela so namreč že delavci pri 60 letih izčrpani, kaj Slovenski starši iz središča mesta, vpišite svoje otroke v novi slovenski otroški vrtec v Ul. Do-nadoni ! hi iiim m iiiii iMiiiiiniii ih n m ih ih n m iiiiiiiiMiiiiiiii umit iiaiiiiti hi iiiiiim mini iii milili iiiiiim m iiMiiiiiiii im m mn iim minil umi 111111111111 iii m ih ih m m n mili VPRAŠANJA SENATORJA VID ALU A Nezadovoljivo pojasnilo ministra Boja o položaju v ladjedelnici Sv. Roka v Zagotovita ministra za turizem v zvezi z gradnjo naftovoda - Žaljive filmske novice Na vprašanje senatorja Vidalija o položaju v ladjedelnici Sv. Boka v Miljah, je dal minister za državne udeležbe odgovor, ki ne more zadovoljiti prizadetih delavcev in rniljskega prebivalstva. Minister je ponovil znano dejstvo, da so ladjedelnico priključili Tržaškemu arzenalu, ker ni bila zaradi svojih zastarelih naorav več prikladna za gradnjo novih ladij. Sam Tržaški arzenal pa postopno koncentrira proizvodne oddelke, da bi bolje Izkoristil sodobnejše naprave, tako da bo sektor ladijskih popravil v Severnem Jadranu bolj učinkovit in ekonomičen. Boriti se mora namreč s hudo konkurenco drugih pristanišč ter je v primeri z njimi v neugodnejši zemljepisni leg!. Nedavno premestitev delavcev iz mehaničnega oddelka ladjedelnice Sv. Boka v Tržaški arzenal le treba vokviritl v ta položaj. Minister Je v svojem govoru tudi zagotovil, da bodo še vedno uporabljali suhi dok v millski ladjedelnici ter da ne bodo utrpeli delavci zaradi premestitve v Trst nobene izgube. Prav tako ne bodo premestitve negativno vplivale na miljsko gospodarstvo spričo dejstva, da so Milje zelo blizu Trstu. Minister za turizem ln prireditve pa je odgovoril na drugo vprašanje senatorja Vidalija v zvezi z negativnimi posledicami, ki bi ga imela za turizem gradnja naftovoda z izhodiščem pri rtu Sdobba. Minister je zagotovil, da bo ministrstvo upoštevalo želje, ki so jih Izrekle turistične ustanove. Vidali ln Adamoll sta končno naslovila, na istega ministra vprašanje, v katerega sta ga opozorila na to, da vsebujejo filmske novice INCOM št. 2503 žaljive izraze za pristaniške delavce ter da J* njihova vsebina sploh izzivalna zanje. Italijanska razstava v luebecku Pokrajinske turistične ustanove Trsta, Gorice ln Vidma skupno sodelujejo na razstavi, ki Je odprti v Luebecku od 17. do 22. septembra in ki Ima za geslo «Itan-ja pozdravlja Luebecku. Kot smo včeraj že poročali, bo imel predsednik dežele de Binaldini 25. septembra tiskovno konferenco, istočasno pa bodo turistične ustanove priredile za predstavnike o-blasti svečano kosilo in tiskovno konferenco za predstavnike potovalnih uradov. 26. septembra bodo turistične ustanove naše dežele pri- redile modno revijo, za katero bodo skrbele modne hiše iz Vidma, sodelovale pa bodo manekenke iz Trsta, številne trgovine ln izložbe so v Luebecku v teh dneh razobesile, panoje ln drug propagandni material o zanimivostih dežele Fur-lanije-Julijske krajine, ki so jih dobavile turistične ustanove, ki so ob tej priložnosti Izdale tudi več reklamnih lepakov. Zasedanje KPI v zvezi z volilno kampanjo Tržaška federacija KPI namerava razpravljati o raznih važnih vprašanjih, ki se tičejo bližnje volilne kampanje, na zasedanju, ki bo danes ob 19.30 uri na sedežu v Ul. Capltolina St. 3. Zasedanja se bodo udeležili voditelji sekcij. Na njem bodo orisali študijo o rezultatih deželnih volitev v tržaški pokrajini ter jih bodo primerjali z rezultati pokrajinskih volitev iz leta 1960. Na podlagi te primerjave bodo skupno razpravljali o perspektivah in nalogah tržaških komunistov v bližnji volilni kampanji. Turistični obiski V zadnjem razdobju je pokrajinska turistična ustanova sprejela več gostov. Tako Jo je obiskal italijanski konzul v Goeteborgu Mar- ciapiedi, ki je dal več pobud za okrepitev stikov med Italijo in Švedsko ln ki Je zagotovil svoje zanimanje, da tudi švedsko občinstvo seznani s turističnimi zanimivostmi naše dežele. Istočasno sta obiskala turistično ustanovo ravnatelj družbe Alitalia iz Duesseldorfa dr. Tani ter novinarka Sieckendlck, ki je že napisala več zanimivih člankov o Krasu. Končno Je turistično ustanovo obiskala novinarka turistične rubrike znanega lista «New York Herald Tribune« Bams, ki sl je ogledala turistične zanimivosti naše dežele. Jutri seja deželnega odbora V petek se ob 9.30 sestane deželni odbor na sedežu na Trgu Oberdan Odbor »e bo sestal v novi sejni dvorani, ki so jo uredili iz prejšnje dvorane BAI. Poročilo dežele o gospodarskem načrtovanju Tiskovni urad deželne uprave Je ..................... de ‘ i gl gospodarskega programiranja. K te- objavii obširno stališče odboi teželnega glede šele, če bi morali delati do 70 let. Kot je znano, je postavila CGIL zahteve po zvišanju minimalnih pokojnin ter vseh pokojnin INPS sploh, v daljši perspektivi pa tudi po prilagoditvi pokojnin plačam. Prav tako je zahtevala, naj bi za pokojnine veljala pregibna lestvica z draginjsko doklado, kot velja za aktivne delavce. O teh zahtevah so se že pogajali tudi na ministrstvu za delo, sedaj pa je prišla kot strela z jasnega vest, da Je bil postavljen omenjeni predlog, ki vsebuje poleg vprašanja zvišanja zgornje meje starostne dobe tudi druge nesprejemljive točke. Ker se na ministrstvu za delo nadaljujejo razgovori c zahtevi po reformi pokojnin tn njihovem zvišanju, je zavzelo tudi tajništvo Nove delavske zbornice — CGIL odločno odklonilno stališče do predloga glavnega ravnatelja za socialno zavarovanje. Ta predlog povzema tezo, ki jih je ravnatelj že obrazložil v imenu posebne komisije ministrskih funkcionarjev na prvem sestanku predstavnikov sindikatov in delodajalce/ na ministrstvu za delo dne 9. septembra, na katerem so se razgovarjali o reformi pokojninskega sistema. Do objave tega predloga Je prišlo, kljub temu da Je minister na tem sestanku ponovno ] poudaril, da predlog ne izraža niti stališč ministrstva za delo niti vlade Ministrstvo in vlada bosta določila svoje stališče po obrazložitvi | stališča sindikatov. Zato je mlni-stei Delle Fave pozval udeležence sestanka od 9. t.m., naj ne dajejo tisku Informacij o sestanku, da se Izognejo preuranjenim tolmačenjem. Bavno zaradi izjav ministra ni bilo potrebno, da bi sindikati takoj zavzeli javno stališče do tez, ki jih Je objasnil glavni ravnatelj. Zato Je z objavo ten tez ravno pred novim sestankom na ministrstvu, določenim za 23. september, ln s poudarkom, ki Jim ga Je dal tisk, postal nov položaj, ki vznemirja delavce, zaradi katerega Je nujno, da dš. minister Delle Fave pojasnt-lo o vsej zadevi. Vznemirjenje, kt ga Je povzročila objava omenjenih tez, je popolnoma upravičeno. Glavni ravnatelj namreč predlaga: 1. Zvišanje sedanje starostne meje za upokojitev od 55 let za ženske in 60 let za moške na 70 let s pogojem, da neha delavec kakršnokoli dejavnost. 2. Prepoved vsake dejavnosti upokojenca, sicer mu bodo ukinili pokojnino. 3. Ukinitev posebnih skladov za upokojitev, ki sada) obstajajo, ter Izenačenje pokojninskih zakonskih določb za delavce električne, plinske, telefonske in drugih strok. 4. Dejansko ukinitev sedanjega državnega prispevka za pokojnine državnim uslužbencem. 5. Bevizijo določb o invalidnini, ki predvideva ukinitev rent za nesreče in poklicne bolezni in docela nezadostno invalidnino. 6. Zavrnitev zahteve po raztegnitvi družinskih doklad upokojencem, kakor jih uživajo aktivni delavci, in spremembo sedanjega sistema družinskih kvot z Izplačevanjem kvot samo za otroke. tu poslanca Šantl in Novella. Delegacija CGIL bo na pogajanjih na ministrstvu za delo te zahteve odločno zagovarjala. Tajništvo CGIL je nadalje sklenilo sklicati za soboto 26. t.m. v Eimu sestanek voditeljev Delavskih zbornic in federacij upokojencev, da proučijo vse bodoče sindikalne pobude za dosego reforme pokojnin in njihovega izboljšanja. ira v zvezi s pobudami jramiranja, mu poročilu se bomo še povrnili. Predsednik kamerunske vlade v razgovoru s predstavniki oblaati konzularnega zbora v Trstu C Na podlagi tega bi se načele neredne povezave med delovno do- plačo in pokojnino, ki ga pred videva sporazum med sindikati in vlado Iz preteklega junija, skrčilo pn tezah glavnega ravnatelja za socialno zavarovanje pri ministrstvu za delo na kako malo spremembo neskladnosti sedanjega pokojninskega sistema. S tem se tudi zavrača avtomatsko prilagajanje pokojnin spremembam življenjskih stroškov ln plačam aktivnih delavcev. Končno zavrača predlog Izenačenje vseh minimalnih pokojnin ln njihovo izboljšanje. Kako je to stališče škodljivo, ni potrebno razlagati. Ce bi te teze sprejeli, bi se poslabšalo celo sedanje stanje. Jasno Je, da te teze niso v skladu z duhom sporazuma med sindikati ln vlado iz preteklega junija; nasprotno ta sporazum popolnoma zanikajo. Zato bodo delavci ln sindikati z vso odločnostjo zavrnili vsak poskus, da bi se na podlagi teh tez začela pogajanja. Po drugi strani Je tajništvo CGIL, ki se je sestalo v ponedeljek, ponovno poudarilo svoje zahteve po reformi ln Izboljšanju pokojnin v skladu z zakonskim osnutkom CG U* ki sta ga predložila parlamen- Trčenje vespe z avtom Včeraj ob 19,40 so prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 28-letnega Alberta Delaca iz Ul. Eomchetto 49/1, ki se je ponesrečil pri neki cestni nesreči na D’Annunziovem drevoredu. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili rano s praskami ter močno podplutbo na zatilniku ter praske na desnem kolenu. Zraven tega Je mladenič utrpel tudi močan živčni šok. V bolnišnici se bo moral zdraviti 12 dni. Do nezgode Je prišlo, ko se Je Delaca peljal z vespo po D’Annun-ziovem drevoredu v smeri proti Senenemu trgu. Na križišču z Ul. Conti je motorist trčil v avto fiat 1100 z začasno evidenčno tablico Z 34235, ki ga Je upravljal 30-letni Aldo Legovetti iz Ul. Dardi 4 Le-govetti je prihajal iz Ul. Conti ter je hotel zaviti na D’Annunziov dre. vored. Pri tem pa ni upošteval prometnega znaka «stop», ki je jasno narisan na križišču obeh cest. Brez oklevanja je zavozil na .glavno cesto ter s tem povzročil trčenje. Poziv stanovalcem Združenje stanovanjskih upravičencev in združenje stanovalcev iz Trsta in Julijske krajine, sta se spričo bližnje zapadlosti zakona o zapori nad najemninami 31. decembra 1964 in ob upoštevanju poslabšanega položaja v zvezi z zvišanjem najemnin in z izvedbo izgonov pridružili podobnim pobudam drugih vsedržavnih organizacij ter soglasno sklenili, da bosta poslali vsem stanovalcem v tržaški pokrajini v podpis ljudsko peticijo, naslovljeno na parlament in vlado zs snlošno ureditev stanarin in najemnih pogodb. Zato pozivata vse stanovalce iz naše pokrajine, naj pridejo na njuna sedeža v Ul. S. Lazzaro 16/11 in na Drevored XX, Septembra 22/1 vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18.30, da podpišejo peticijo. Kolektivna razstava slikarstva in kiparstva V soboto 10. oktobra bodo pod okriljem častnega odbora predstavnikov najvišjih mestnih oblasti odprli v dvoranah umetniškega krožka v Ul Imbriani 14. kolektivno razstavo slikarstva in kiparstva, s katero bodo proslavili 80. obletnico ustanovitve krožka. Bazstave se bo udeležilo 70 umetnikov z 216 deli in bo ostala odprta do 21. oktobra ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od 11. do 12.30 in od 17. do 20. ure. Vstop bo prost. IBUM ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23. septembra 1964 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 5 oseb. UMRLI SO: 78-letna Ernrnia Dardi vd. Fontanot, 54 letni Narciso Caz-zanelli, 83-letna Maria Graniglia por. Faniglluolo, 71-letm Demetrio Taglia-pietra, 10 minut stara Marija T ’a. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21. 9. - 27 9.) AlTAngelo d'oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Marchio. Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj); Alla Basillca. Ul. S. Giusto i; Busolini. Ul, P. Revo]# tella 41; 1NAM Al Cedro, Trg Ober dan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (21. 9. — 27. 9 ) AlTAngelo d-oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul, Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj). Razna obvestila Na sedežu Združenja Italija ZSSR v Trstu. Ul. S. NicolO 11-11.. tel 29-403, Je v teku vpisovanje V »daje ruskega jezika. —Kdor1 s« želi • vpisati,-” naf-se 'obrne na sedež Združenja vsak dan od 17.30 do 20. ure MLADINSKA INICIATIVA nhve‘ča vse člane, da bo v ponedeljek, 28. septembra ob 20.30 v Ul. Gepna 9 seja njenega glavnega odbora. Žara. di važnosti sklepov, je zaželena pri- sotnost čimvečji števila članov. lltVIIIMIIHIHIIHIIIHIIIHHIIIHHlIlllllllHIIIIIUtnUIIIHHIlHrilllllHIIIIIimHlllllllllllllliniHIMHimilllllllttlll Delovanje pokrajinskega kemičnega oddelka V juliju so opravili 315 analiz raznih vzorcev Pokrajinska uprava sporoča, da je kemični oddelek pokrajinskega laboratorija za nigieno in profilakso v mesecu juliju napravil skupno 315 analiz, in sicer 297 kemičnih tn 18 mikroskopskih. Oddelek je dnevno analiziral vodo štlvanskega vodovoda z negativnimi izidi. Poleg tega Je nadzoroval tudi nove vodovodne naprave ter izvršil številno preglede ln analize. Tudi vodo, ki so jo s kamioni vozili v naselje San lerglo, so dnevno analizirali. Strogo Je oddelek nadzoroval mle- Padec kolesarja Precej nenavadna nezgoda se je včeraj pripetila 36-letnemu težaku Aldu Lanteriju iz Doline, ko se je peljal s kolesom po Ul. Flavia proti domu. Moški je peljal na kolesu tudi svojega 9-letnega sina Vin-cenza. Nenadoma je za kolesarjem prlvozii neki avto. Ker se je moški zbal, da bi ga prihajajoče vozilo utegnilo podreti na tla, je sunkovito obrnil krmilo kolesa na desno stran. Po nesreči pa je kolo zadelo ob velik kamen, nakar sta se oče ln sin prekucnila na tla. Pri padcu se je poškodoval samo Lan-teri, katerega so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Ce bo šlo vse po sreči, se bo moral zdraviti od 8 do 10 dni na nevrokirurškem oddelku zaradi prask na desni strani čela. j 1111111111111111111111111111 lili III It HIHIHIIH lllIlHIIIHIHIIIHHIIIIIHIHHHIHIHIIIHHIHHHIHIHnHHItHlIllllHHH II JUTKI SESTANEK NA MINISTRSTVU ZA DELO Začasna prekinitev stavke delavcev kamnarske industrije FILLEA poziva delavce, naj ostanejo v pri; pravljenosti za morebitno ponovno stavko ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Oba sindikata sta soglasno prekinila stavko delavcev kamnolomov, ki se je pričela predvčerajšnjim zjutraj in bo morala trajati štiri dni. Iz Rima Je namreč prišla vest, da Je minister za delo Delle Fave povabil za Jutri ob 17.30 url na ministrstvo predstavnike sindikatov in delodajalcev, da bi poskusili začeti pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Seveda gre za sedaj le za poskus rešitve spora. FILLEA opozarja delavce, da to še ne pomeni, da je borba prekinjena, ter naj bodo zato vedno pripravljeni, da jo ponovijo. Tatvina zlatnine Prijateljski odnosi s 24-letnlm Gtannijem Impesljem od Spodnje Magdalene 2007 so bili prava smola za zakonca Pertout lz Ul. Madonni-na 3. Nihče bi namreč mogel misliti, da je prav omenjeni mladenič, ki je večkrat zahajal na njun dom, zakrivil tatvino raznih dragocenosti Ne bodi odpadniki Svojega otroka vpiši v slovensko šolo! Zadevo je prijavila policiji 15. t.m. 39-letna Natalla Abatangelo por. Pertout. Zenska je povedala, aa ji Je neznan tat odnesel tz spalnice dva prstana s topazovlma kamnoma, zlato zaponko z monogra-mom ter en poročni prstan. Skupna viednost ukradenih draguljev Je znašala okoli 80.000 lir. Policisti, ki so vodili preiskavo, so kmalu začeli s; miti, da Je tatvino zagrešil prav impesl, ki Je bil skoraj vsakdanji gost Pertoutovlh. Zaslišali so ga In po dolgem oklevanju je mladenič priznal, da Je tatvino zagrešil prav on. Ukradene zlate predmete pa Je prodal za 5.000 lir v neki zlatarni v središču mesta. Po opravljeni preiskavi so agenti prijavili impesiju sodišču zaradi tatvine. Prijavili pa so tudi 70-letno Lucio Benvenuti por. Veronese, ul je odkupila ukradene predmete. Zenska Je sicer spravila odkupljene piedmete v pisemski ovitek, na katerega Je napisala osebne podatke prodajalca (njen sin, kt Je bil tedaj odsoten, bi Jih moral pozneje vnesti v spisek), toda to ni zadoščalo zakonskim predpisom Zato so poli-cljbkl organi prijavili žensko sodišču zaradi neprevidnega nakupa u-kradenega blaga. ko. Od številnih vzorcev, ki so jih analizirali. Jih 16 nt ustrezalo predpisom, ker so ugotovili, da je bilo mleko posneto ali pa so mu dodali vode. Krivce so prijavili pokrajinskim zdravstvenim organom. Nadzorna služba tržaške občinske ln pokrajinske uprave jt v tesnem sodelovanju opravila 26 pregledov hlevov v občinah naše pokrajine, kot je to določilo ministrstvo za zdravstvo v posebni okrožnici. Vsi pre-ščic so dali nekativne Izide. Po pregledi vzorcev kruha m raznih sla-gledu oranžad, pokalic in drugin brezalkoholnih pijač so ugotovili, da samo en vzorec ni ustrezal predpisom, za kar so krivca prijavili pristojnim oblastem, medtem ko so bili vzorci piva v redu. Na zahtevo ritopatološkega urada so funkcionarji cadelka pregledali veliko količino uvoženih marelic in ugotovili, da so nagnite ter da niso za prodajo. Zato so jih uničili. Tudi pregledi vzorcev olje in drugih maščob so dali negativne izide Pri pregledu vzorcev kisa pa so ugotovili, da en vzorec ni bil v redu ter so krivca prijavili oblastem. Tudi v juliju je oddelek nadaljeval z nadzorstvom in analizami postekle-nelih loščev kuhlnske posode. Na 14 vzorcev. Jih 11 ni ustrezalo predpisom, ker so v njih ugotovili preveliko količino svinca. Prav tako so ugotovili, da dva vzorca mila nista bila v skladu s predpisi Vse delo oddelka se je vršilo v tesnem sodelovanju z občinskim higienskim uradom. Na Državnem znanstvenem licej« s slovenskim učnim jezikom v Trstu# Ki ima poleg razreoov i znanstvenim učmn. načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, vrši vpisovanje za šolsko leto 1864-1965 vsak dan od 10. do 12 ure V tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchto 9-11, neprekinjeno do 25, septembra. • • • Na Državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4. se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1964. m w m Ravnateljstvo Državnega trgov-skega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se s šolskim letom 1964-65 lahko vpišejo v prvi razred za* voda absolventi strokovnih »oi vseh vrst, ne da bi morali po1*" gati katerikoli izpit. Zadevni odlok je izšel v uradnem listu št. 189 * dne 3. avgusta 1964 . Dijakt, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo £ ki bi želeli nadaljevati šolanje na Držav-nem trgovskem tehničnem F^voojj-se lahko vpišejo v prvi razred do 25 septembra t. 1. • * • Ravnateljstvo Državne nižje *reir nje šole ter Nižje trgovske strokov-oe šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu Ul. Caravaggio 4, sporoča da se vpisovanje za vse tri f*® rede nadaljuje do 25. septembra H” vsak delavnik od 10. do 12, ure. >" čenči, ki se vpišejo v 1 razred, morajo predložiti naslednje dokumente# 1. rojstni lisi od anagrafskega uradi 2. potrdilo o precepljeriju 3. potrdilo o zdravih očeh 4. zadnje šolsko -pričevalo. Vsa druga pojasnila daje tajništvo šole, * * * Državna srednja šola tn nižja dustrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Kojart. Ul Moritorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanie učencev in učenk “ vključno dne 25 septembra t.1. • • • Na Državnem znanstvenem Hcejj* s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu.s« začne novo šolsko leto 1964-1965 * četrtek dne 1. oktobra 1964 8.30 s Sv. Mašo v cerkvi na Mo«-tuzzi. • * * Ravnateljstvo Slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, Ul. L. Frausin 14 opozarja na natečaj za eno študijsko nagrade# (60.000 lir) za katero lahko prosijo učenci-ke. ki so lali drugi razred v poletnem r°ku tega šolskega leta. Rok za vlaganje prošenj je do 3®-septembra. Vsa potrebna pojasnil* se dobijo v tajništvu. • • • Ravnateljstvo Slovenske srednje §*• le pri Sv. Jakobu, Ul, Frausin 14 obvešča, da se bo začel pouk d*1* 1. oktobra. Šolska maša bo ob 8. url v cetw kvi v Ul. Besenghl. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča «Verdi» so naprodaj vstopnice za čet'j\ ljudski septembrski koncert, Ki danes 24. t.m ob 21. url. Orkest«' gledališča Verdi bo dirigira! M)1*® Morgan, sodeloval pa bo čelist Gla®-ni.Chiampan, Na programu so skladbe: Schubert — Simfonija St. 3 (n°; va za Trst); Saint-Saens — Koncer za čelo in orkester op. 33 (nova '■ Trst); Prokofjev — Šesta simfonij* op. m. edan° cluh* Gasilci pomagali odpreti vhodna vrata Zaradi pokvarjene ključavnice na vstopnih vratih so se morali tržaški gasilci spustiti predvčerajšnjim popoldne iz četrtega na tretje nadstropje v poslopju št. 7 v Ulici Al-fieri. Zgodilo se le, da Je mlada maml-odšla z doi ki. Ko se je ženska vrnila domov, ni mogla odpreti vhodnih vrat. Gasilci so se spustili po lestvi Iz Četrtega nadstropja ter prišel do otroka, ki je mirno spal Brez težav so nato odprli vhodna vrata ln s tem rešili hudi družinski problem. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokojnemu očetu tovariši Pina Ladovanlja daruje Stanislav Renko 2000 lir za Dijaško Matico, Prepovedano mladini. lmpero 16,00 «La visita« Prepoved mladini. Moderno 16.00 «Not due sconosciu1'-Tecbblcolor. Kirk Douglas, Kin1 ^ vak. Astra 16,30 «11 ratto delle Sabine«. Vlttorlo Veneto 15.45 «007. dalla «u sia con amore« Sean Connery. Astorla 17.00 «GH avvoltol deli« m tropoll«# „ Abbazia 16.00 «L'urlo del marin'5 A. Nlchols. „ Ideale 16.00 «Arsenlo Lupin coni Arsenlo Lupin«. Skedenj 18.00 «L’ispettore» Scop" lor. Stephen Bojd. SPDT priredi v nedeljo 4 Ok««»'f izlet v Kanalsko dolino, v dolino "Jv zere In mimo zavetišča Grego Poludnlk (Jot di Mezzagriot) AV.|. bus se bo ustavil tud' pri post«J* Sču žičnice na Vtšarje ln na L°v Mali oglasi HODI m pokrivala >a Pu0e. ge m »intelične preproge 2» nod,Iur iz plastike, gume, Mouuettr m raklon Beneške zavese (lende a H-r: ',Vp. »■ z ane) po meri zastori Cinž tex, prevleke iz plastike A ITALPLAST — Trg ospedale *•: Tel. »5-91». DAHVV1L — Ptazza S. Gtovanni — natančna ln vestna popravila In zlatnine. DOBITE različne štedilnike na va ln premog, na plin In elekU1* ’ različne peči. trajno#' rrčn In na ' rosen, pralne stroje In hladilnike ® boljših znamk, plačilo po dogovo -tudi na obroke PRI CARLU NI, Trst, Ul, C. Battlitl it. 12. T*' 29641. Nazlonale 16.00 «11 piacere e H * stero« Technicolor. prepovedan mladini. ,, Arcobaleno 16.00 «Per un pugno dollar;« Technicolor, Excelsior 16,00 «La rlvolta dl Fra kenstein«. . Femce 15.00 »Marnle« Technlcmo ■ Tipi Hedren, Sean Connery. povedano mladim. ... Grattacielo 16.00 «La vendetta <•*' signora« Ingrid Bergman, Anth° 1 Quinn. Prepovedano mladim. . Alabarda 16.30 «Gli animall« ZI7U nje živali v naravi. # Filodrammatico 16.30 «11 pelo n mondo« Technicolor. Prepoveda mladini. 10 Aurora 16.30 «11 mlstero del teiDP Indiano«. ll4. Crtstallo 16.00 «Se permettete Pa^‘ , mo di donne« Prepovedano obad# • Capltol 16.30 »Vlagglo indimenllca17 le«. Technicolor. . , Garibaldi 16.00 «La vita provvlsor1 II TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Potrjena obsodba avtomobilista ki je povzročil nesrečo in zbežal Odložitev razprave proti trgovcu, za katerega morajo ugotoviti, ali je že bil obsojen prej v inozemstvu Pred kazenskim sodiščem, ki je razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča (predsednik Rosano, tožile Visatli, zapisnikar De Paoli) 5? moral zagovarjati 35-letni Usvaldo Martini iz Ul Scussa 3, ** je. bil obtožen, da je pri neki eestni nesreči poškodoval neko o-sebo' ter takoj potem zbežal, ne a* bi nudil ponesrečencu pomoč. Osvaldo Martini je dobro znan J sodnijskih dvoranah in še poji®?^) pri organih finančne straže, ,se je moral že večkrat žago-srjati zaradi tihotapstva s cigaretami. Zato ni čudno, če se vsa-®o toliko znajde za zapahi korovskih zaporov. Veliko smolo pa je Martini i-■ .8. avgusta predlani. Pravkar le bil prišel iz zapora. Bil je zibane volje ter je hotel proslavi-ti svoj prvi dan na svobodi na dostojen način. S 34-letnim Pie-Michelijem (ki je znan pod menom «il genovese*) iz Geno-p • 21-letno Giulio Cresi iz Ul. °nghi 79 ter 43-letno Margheri-«> Seattolini iz Ul. del Fico se y odpeljal z avtom znamke «Stu-oebakar, v Barkovlje Vesela dru-se je precej časa zadržala li/oka*u «Marinella» ter se neko-iko pred 15. uro hotela vrniti v , Na povratku je avto, ki je ®st Scattolinijeve, šofiral prav "ra rt mi. Čeprav ni bil vinjen 'vsaj tako so trdili potem nje-'“7' Prijatelji), je v bližini kopališča pri Cedazu trčil v avto znamke NSU TS 50815, ki ga je , s.meri proti mestu šofiral 43-»etni Otello Bertoli, brigadir mest-'n redarjev. Udarec je bil tako ovit, da je Bertoli izgubil o-last nad vozilom, posebno še za-’. kar. se je nekoliko noškodo-,al- Njegov avto je zaneslo na esno stran, kjer je trčil od za-v avto znamke NSU TS >»434, k; ga je njegov lastnik runo Marchi, star 38 let iz Mi-_ gorskega drevoreda 273 parki-* v bližini domače hiše. Takoj v ,besreči je avto znamke Stude-aicer izginil z veliko naglico v meri proti mestu. Na kraj ne-. ece so prišli policijski agenti, 50 Poskrbeli za prevoz ranje-' ®a Bertolija v bolnišnico, kjer zdravniki ugotovili razne P skodbe na desni nogi, na le-, m kolenu ter možni zlom re-ni* ^evo pazduho. V bolniš-zdC1 • • se moral ponesrečenec ^ih320^dV' najs^a^®em Pr'meru ka- n ^PBeija je seveda takoj uvedla o. . *av.°. Kmalu je našla neke-av. oc’vidca, ki je dejal, da je m J^tudebaker« nosil evidenč-br»yic.° TS 39237. Policisti so tod°leC*a^ register avtomobilov, m_*. v njihovo presenečenje o-drtT^118 številka ni odgovarjala f,’m podatkom. Predvsem je neki fiat 1200, katerega liciisv 3e bil kar nek' viši> PQ' S(,IJakl castnilc. Dvomi pa jih ni- ln „ , dolgo časa, ker so kma-.St»J«i. da ie kil neki avto kr> S?ker’ vpisan pod števil-Por>3?^7- Pričina pomota je bila no Jnoma razumljiva, ker je zna-so redki tisti, ki si utegne-°cno zapomniti daljše število. te ugotovitve pa do obiska teki ,aU°lInijevi na domu je pre-Znau j ma>0 časa Zenska je pri-v , ’ ;da se ie dan prej peljala bJem avtu in z nekaterimi to ?Cl -u. Barkovelj v Trst. Av-di' s°(iral Martini. Te izpovedim • Pb^rdila tudi Cresijeva, do-Vsakš1-6 *art‘ni spočetka zanikal 3e uSn? krivdo. Na kraju pa se Vom„ . al ter Priznal svojo odgo-da Zagovarjal pa se je, češ menil a6 odpelial naprej, ker je ter J da se ni nihče poškodoval merni,3 ]e prišlo le do brezpo-caiemne materialne škode. Poti-chplli Se, n' Posrečilo zaslišati Mi-k°t ka’fra r je ,a ‘Zginil iz Trsta Vsatf^t’ni^,v zagovor je bil brez riain Podlage tudi glede mate- U: i ® Škode. Rprtrliiou ouf a io bil n*tkal5ode' Bertclijev avto je javil a0 r.azbjt> da je lastnik izbiti ’kda sk°de sploh ni dal oce-Uporpkt1 3e,vozil° Popolnoma nemo .j0.',?;31« le naročil neke- PotrphpVetiniku’ nai napravi vse vorm^n7_korake» da bi mu odgo-poravnale celotno Obravnava pred tržaškim sodnikom je bila 7. februarja letos. Tedaj je bil Martini obsojen na 6 mesecev zapora ter na 90.000 lir globe. Obtoženec je prisostvo val tudi ponovni obravnavi pred kazenskimi sodniki. Na obravnavo je prišel i-z koronejskega zapora, kjer je ponovno priprt zaradi nekega drugega prekrška. Javni tožilec je zahteval, naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo, toda naj odvzamejo obsojencu vozniško dovoljenje za vedno ali pa vsaj začasno. Sodniki so potrdili prvotno razsodbo. Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 61-letni Giuseppe Ne-grini iz Ul. S. Giustina 18, ki živi sedaj baje na Reki. Bilo je že leta 1961, in sicer 17. junija ko so finančni stražniki zaplenili v trgovini z manufakturo Ramj v Ul. Valdirivo 11 nekaj dokumentov. Te so potem izročili zaprte v zapečateni škatli v varstvo Negrinijevi ženi Carli Zucca, ker je bil obtoženec v tistem trenutku v korone iških zaporih. Nekaj časa potem so se agenti spet vrnili v trgovino, toda o dokumentih ni bilo več ne duha ne sluha. Negrinijeva žena je povedala, da je mož baje odprl škatlo ter jih uničil. Financarji so prijavili primer sodnijskim oblastem, ki so Negri-nija poklicale da se zagovarja. Tržaški sodnik mu je sodil 12. decembra lani ter ga obsodil na 6 mesecev zapora in na 100.000 lir globe. Obsojenec se je pritožil proti tej razsodbi in sedaj je prišlo do ponovne obravnave pred kazenskim sodiščem. Proces pa se ni končal, ker Je odv. Lonciari zahteval, naj se ugotovi na pristojnem uradu ministrstva za pravosodje, če je v Negrinijevem splošnem kazenskem listu res vpisana kazen enega leta in pol zapora, na katero je bil prizadeti obsojen leta 1955 pred jugoslovanskim vrhovnim sodiščem. Ta okoliščina igra pri italijanskih sodiščih važno vlogo, ker se obsodbe tujih sodišč ne vpisujejo avtomatično v splošni kazenski list. To se lahko zgodi samo, če italijanska sodišča tako rekoč posvojijo obsodbo tujega sodišča. Kazenski sodniki so sprejeli bra-nilčevo zahtevo ter odložili razpravo. iiiiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiMiiiiiiiiiimiiHiiMiimtJiliiiimiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii NA POBUDO ODBORA ZDRUŽENJ INDUSTRIJCEV V Bariju bo zasedanje o prevozih na Jadranu Za pravičnejšo porazdelitev državnih pomorskih prog med Jadranskim in Tirenskim morjem Na pobudo odbora združenj indu-strijcev, ki meje na Jadransko morje, bo 10. oktobra v Bariju zasedanje, posvečeno vprašanjem pomorskih prevozov po Jadranskem morju. Uvodno poročilo bo imel prof. Luigi Ranieri z univerze v Bariju, ki bo govoril o nujnosti okrepitve pomorskih zvez na Jadranskem morju in zlasti o potrebi, da se n^avičneje razdele državne pomorske proge med raznimi morji. Drugi govorniki bodo obravnavali vprašanja brodnin ter razna vprašanja pomorskih prevozov in krepitve turističnih dejavnosti. Prof. Matteo Matemini, ravnatelj instituta za promet in ceste tržaške univerze, pa bo govoril o opremi jadranskih pristanišč in o prometu s tujim zaledjem. Na zasedanju bodo prisotni predstavniki večinp zvez industrijcev, ki gravitirajo proti Jadranskemu morju, in predstavniki pomorskih, špediterskih, trgovskih ter drugih združenj. / , To je že drugo tovrstno zaseda-, nje,—saj. je odbor združenj, industrijcev pred dvema letoma podobno zasedanje že priredil v Trstu. Prvo zasedanje je bilo prvenstveno posvečeno prometu v severnem delu Jadranskega morja in je ugotovilo zanimanje industrijskih podjetij za okrepitev pomorskih zvez in pristaniških dejavnosti v Jadranskem morju. Drugo zasedanje ima za cilj predvsem ugotoviti stanje v iužnih predelih Italije in s tem tudi podkrepiti splošne zahteve. da se okrepe pomorske zveze na Jadranskem morju. Pri tem pa je zanimivo, da industrijci odločno zahtevajo intervencijo države in da priznavajo, da glede pomorskih zvez na Jadranskem morju zasebne brodarske družbe niso izpolnila pričakovanj in da ni upati, da na njenem območju. Na seji odbora so tudi sporočili, otvoritev nove sekcije Centra za umsko higieno, ki ima svoj sedež pri posvetovalnici ONMI. Pobudo je bilo mogoče uresničiti zaradi sodelovanja dolinskega župana in pristanka krajevnega komisarja ONMI. Nova sekcija bo kmalu začela s svojo aktivnostjo. Med drugimi navadnimi upravnimi sklepi je odbor sklenil, da se bo udeležil XXI. konference o prometu in kroženju vozil, ki bo v Stresi od 24. do 27. t. m. In določil za svojega delegata namestnika odbornika dr. Rinalda Fragia-coma. Goriško-beneški dnevnik SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Občina bo nakupila zemljišče Folklorna skupina z Jesenic f _ • f • f f_•» • V J . . za gradnjo cenenih ljudskih hiš Pregledali so obračun INGIC v mesecu avgustu Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, kateri je predsedoval odbornik Lupieri, so proučili številna vprašanja upravnega značaja, med katerimi naj omenimo obračun ustanove INGIC za mesec avgust, prošnje za sprejem o-seb v podporne zavode, personalne zadeve občinskih uslužbencev ter dejavnost mestnih stražnikov. Kar zadeva javna dela, so odobrili kolavdacijo nekaterih del, imenovali so kolavdatorje ter nakupili zemljišča za širjenje cest. 850 tisoč lir so sklenili potrošiti za namestitev ogrevalnih naprav v osnovni šoli v Ul. Colonia, 836 tisoč lir za ureditev urada INGIC v Ločniku, nadaljnjih 800 tisoč lir pa za ureditev fasade vojašnice PS v Ul. S. Chiara. Ob začetku seje so pregledali seznam prireditev, na katerih bo občinsko zastopstvo sodelovalo s svojim praporom. Teh manifestacij bo posebno veliko v prvih desetih dneh meseca oktobra. Ob koncu je odbornik za javna dela Lupieri obširno poročal odbornikom o gradbenem programu v goriški občini, v okviru katerega nameravajo nakupiti gradbene parcele za ceneno in ljudsko gradnjo na podlagi zakona 167. S Včeraj se je ob pomolu «Auda-ce» zasidrala nova šolska ladja tržaške pomorske šole, ki ima 50 ton in je namenjena za vaje dijakov. Dolga je 23 metrov in razpolaga z 20 posteljami. Ladja je tabo lahko kri- ko opremljena, da žarila po Sredozemlju. HHiiiiiHiiunniiiuatiiiinMHf|iiMWHUM>HmuHiHuiiiiimiuiiiiiiiHiiniiiniuiiiiiii^i|ine>nin>n>""»n, na Korzu Italia 119, tel. št. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 22 stopinj ob 15. uri in najnižjo 2,1 stopinje nad ničlo ob 5.50. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 49 odst. POKAL POKALNIH PRVAKOV Torino 3 F. Geelen 1 TURIN, 23. — S precejšnjo težavo in s pomočjo enajstmetrovke je Torino prisilil v prvi tekmi I. kola turnirja za pokal pokalnih prvakov na predajo holadnsko e-najstorico Fortuna Geelen. Prvi so prišli v vodstvo gostje v 15’ p. p. s Kohnom. Tik pred zaključkom prvega dela pa je Hitchens izenačil. V 6’ drugega polčasa je Mo-schino povedel Turlnčane iz enajstmetrovke v vodstvo, Meroni pa je v 14’ še povečal in vzpostavil končni rezultat. Kotov je bilo 8:3 za Torino. • • « La Gantoise - West Ham 0:1 Legija (Varšava)-Admira (Dunaj) 1:0 Pokal prvakov Koeln -Odense Partizan (Tirana) 1909 . Real Madrid 2:0 2:5 POKAL SEJEMSKIH MEST Juventus 1 St. Gilloise 0 BRUSELJ, 23. —■ S strogo o-brambno taktiko se je Juventusu posrečilo danes zmagati v prvi tek. mi I. kola turnirja za pokal sejemskih mest. V 35’ je Combin na predložek DelTOmodarma prevaril vratarja belgijskega moštva Saint Gilloise in tako največ doprinesel k zmagi turinske enajstorice. Belgijci so v drugem polčasu napadali brez prestanka, vendar niso mogli, zaradi goste nepredome mreže branilcev, do gola. Njihovi streli od daleč pa so bili prešibki, da bi ogrožali Anzolina. BARCELONA, 23. — V prvi tekmi za pokal sejemskih mest Barcelona - Fiorentina je zmaga pripadla z 1:0 italijanski enajsterici. Valerengen . Everton 2:5 Borussia - Girondins Bordeaux 4:1 Lokomotiv (Plovdiv)-Vojvodina 1:1 Valencia - Royal Liegeois 1:1 Djurgarden . Manchester United 1:1 Leixoes . Celtic Glasgow 1:1 PO ZASLUGI MAZZOLE IN CORSA Inter z 2:0 (2:0) premagal Independiente V soboto v Madridu odločilna tekma za svetovni pokal STRELCA: v 8’ p.p. Mazzola, v 39’ Corso. INTER: Sarti; Burgnich, Facchetti; Malatrasi, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Milani, Suarez, Corso INDEPENDIENTE: Santoro; Ferrero, Decaria; Acevedo, Paflik, Maldonado; Suarez, Mura, Prospitti, Rodriguez, Savoy SODNIK: Gere (Madžarska). KOTJE: 7:2 za Inter. MILAN, 23. — če so bili gledalci (okoli 65.000) zadovoljni z današnjo igro med Interjem in enajsterico argentinskega Independienta ne vemo. Dejstvo je, da je bil nocoj v San Siru odsoten prav... nogomet. Milančani so zmagali in te so tudi luiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiuiiiiiiiiAuiiiiiiHiniiiiiiiiii KLJUB DEŽJU IN BLATU TEHNIČNO LEPA IGRA 7 golov reprezentance Evrope Jugoslovanom ★ Dva zgoditka za domačine - Jašin ubranil Kosticev strel iz enajstmetrovke (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Zaradi hladnega, vetrovnega in deževnega vremena je samo okrog 20.000 gledalcev prisostvovalo na stadionu JLA borbeni in tehnično zelo lepi igri med evropsko reprezentanco in Jugoslavijo, ki je bila igrana v korist gradnje od potresa prizadetih športnih naprav v Skopju. Tekma se je končala z rezultatom 7:2 (3:1) v korist reprezentance. Moštvi sta se švicarskemu sodni- ku Diehstu predstavili v naslednjih postavah: EVROPA (v rdečih majicah) — Jašin, Lala, Schnellinger, Pluskal, Meszoly, Voronin, Augusto, Maso-pust, Seeler, Eusebio, Simoes. JUGOSLAVIJA (v belih majicah) — Soškič, Belin, Jusufi, Melič, Cop, Vasovič, Samardlič, Zambata, Galič, Kostič, Skoblar. Trenerja obeh reprezentanc sta v drugem polčasu izvedla nekaj ža- metnih zvez Avstrije in Grčije, zvezni kapetani Francije in Madžarske, trener avstrijske reprezentance Bela Guttman in številni drugi inozemski nogometni strokovnjaki. Gole so dosegli: Uwe Seeler v 21’ prvega polčasa, Eusebio v 23’, Kostič v 30’, Eusebio v 43’. V drugem polčasu Eusebio v 6’ in 9’, Galič v 10’, Seeler in Augusto v 41’. Obe reprezentanci sta začeli današnjo tekmo z odkrito igro brez posebnih obrambnih sistemov. Za- radi tega je bila igra zelo hitra Skorič nadomestil šoskiča, Cebinac pa Samard. iča, -ki je igral na desnem krilu. V evropski reprezentanci je Sandor zamenjal na desnem krilu Augusta, ta pa je zamenjal Simoesa. Tekmi so poleg uglednih jugoslovanskih funkcionarjev prisostvovali podpredsednika FIFA Italijan Ottorino Barassi, predsedniki nogo. iiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiM ZA ITALIJANSKI POKAL Napoli (z žrebom) v III. kolu RIM, 23. — Sele kovanec je določil zmagovalca današnje izločilne tekme drugega kola za italijanski nogometni pokal 1964-65 Lazio-Napoli Ker se je srečanje tudi po podaljških končalo neodločeno brez gola, je sodnik vrgel kovanec v zrak in tako prisodil zmago neapeljski enajsterici, ki se je uvrstila v nadaljnje kolo. Igralci Lazia niso na igrišču napravili ničesar, da bi se izognili porazu, ki ga je sodnik dekretiral z žrebom. Igrali so slabo >n se večkrat oprijeli grobdh potez, da bi z njimi nadomestili vrzeli, ki so nastajale zaradi nepovezanosti in tehničnih pomanjkljivosti. Z druge strani pa so se Napolitanci mimo branili in tu pa tam ostro napadali. Na njihovo srečo pa so imeli danes v vratih nepremagljivega Cumana, ki ni dovolil, da bi napadalci Lazia zadeli njegovo mrežo. in prijetna za oči ter je navduševala zbrane gledalce, ki so se morali zaradi močnega naliva stiskati l pod dežniki. Po obojestranskih napadih se je igralcu evropske reprezentance Seelerju posrečilo z ne preveč nevarnim strelom spraviti prvo žogo v mrežo negotovega So-Skiča, ki je vrhu tega imel smolo, da je zdrsnil na blatnih tleh in zato ni mogel preprečiti zgoditka. Samo dve minuti kasneje Je Jusu-li zrušil Eusebia v samem kazenskem prostoru na tla, kar je sodnik kaznoval v enajstmetrovko. Streljal jo je Eusebio in doeegel za Evropo drugi gol. Jugoslovani so takoj ostro odgovorili in nekaj časa oblegovali vrata gostov. V 30’ je Kostič prisebno izrazil Zamba-tov predložek in spravil odličnega Jašina na kolena. Sovjetski vratar je bil že prej v nevarnosti, vendar ga je Schnellinger rešil na sami beli črki gola, ko je prestregel žogo, ki je bila namenjena mimo Jašina v mrežo in jo ponovno odbil v polje. Takoj po golu so Jugoslovani vztrajali v napadu in izvedli več navdušujočih prodorov. Domačini so prisebno izrabili več ugodnih priložnosti. Večkrat so zmedli obrambo evropske repre zentance, vendar niso mogli preko izvrstnega Jašina, ki je z dvema fantastičnima posegoma rešil mrežo. Evropski nogometaši so ponovno prevzeti vajeti igre v svoje roke in z Eusebtom povečali rezultat na 3:1. V drugem polčasu so bili že v začetku Jugoslovani manj prodorni in bolj počasni, kar so izkoristili odlični gostje, ki so z Eusebiom v 6. minuti povečali rezultat na 4, tri minute kasneje pa z istim igralcem, ki je ponovno spravil iz enajstmetrovke žogo do mreže, na 5:1. Sele Galiču se je v 10’ posrečilo zmanjšati rezultat, ki pa se je po zaslugi Seelerja ponovno povečal, medtem ko je Augusto zaključil vrsto golov za «rdeče» in tako postavil končni rezultat 7:2. Omeniti pa je treba, da je sodnik v 24’ prisodil enajstmetrovko tudi Jugoslovanom. Streljal je Kostič, ki je poslal zelo močno žogo proti levemu kotu vrat, toda Jašin je z bliskovitim skokom prestregel usnje, in se rešil v kotu. To je bila edina resna priložnosti ST so jo imeli Jugoslovani v drugem delu igre, da vsaj nekoliko zmanjšajo razliko. Poleg Jašina in Seelerja, ki je bil graditelj igre na igrišču in tudi strelec dveh golov, so se v vrstah evropske reprezentance še posebno izkazali Eusebio, Schnellinger, Voronin in Pluskal. Pri Jugoslovanih ni nihče izstopil. B. B. iskali. S tem uspehom so si priborili pravico do nastopa na tretji, odločilni tekmi za svetovni pokal, ki bo v soboto v Madridu. V častni tribuni je bilo precej osebnosti iz nogometnih krogov: med temi je bil podpredsednik evropske nogometne zveze Craye, pod-piedsednik holandske zveze Koler, tajnik madžarske zveze Honti in drugi. Srečanje je ladijsko oddajalo 11 argentinskih mrež, 3 brazilske, 1 čilska, 1 madžarska in 1 švicarska. Argentinci so stopili na igrišče z veliko italijansko zastavo v rokah. Po pozdravih je Inter sprožil prvi napad, ki se je zaključil v kotu. Argentinci so takoj odgovorili z močnim strelom Rodrigueza, ki je prisilil Sartija na parado. V 8’ pa so prišli Italijani nepričakovano v vodstvo. Corso je z desne strani poslal žogo Milaniju. Ta jo je brez oklevanja predložil prostemu Maz-zoli, ki jo je silovito in neubranljivo poslal v desni gornji kot vrat San-tora. Argentinci so takoj odgovorili, vendar niso mogli prodreti skozi gozd nog igralcev Interja. Ti so bili skoraj vsi v kazenskem prostoru in brez usmiljenja branili doseženo prednost. V 20’ je sodnik upravičeno razveljavil Milani jev gol iz off-si-dea in kmalu zatem je Suarez spu-stii iz kazenskega strela silovito žogo, katero je Sarti po sreči odbil s pestjo v vratnico. Žoga se je odbila v polje in nevarnost se je tako oddaljila. V 34’ se je Jair znašel pred argentinskim vratarjem, ki se mu je vrgel pod noge in odbil žogo v kot V 39’ je Inter podvojil rezultat s Corsom, ki je z glavo prevaril Santora v trenutku, ko se je ta pognal proti žogi. V drugem polčasu so Argentinci sprožili napad za napadom. Na sredi igrišča so sicer prevladovali, v kazenskem prostoru pa so odpovedali. Delno po njihovi krivdi, delno pa ker jim igralci Interja, vsi zbrani pred Sartijem, niso nikoli dovolili, da bi kakorkoli nevarno ogrožali mrežo. Zato so Argentinci skušali raniti Italijane s streli od daleč. Njihovi napadi pa so bili izvedeni brez posebne volje in brez jasnih idej. Tudi streli so zato končali visoko nad Sartijevim svetiščem, ki do konca ni niti enkrat klonilo. Zid igralcev Interja Je zmedel in tudi razburil goste, zaradi česar je na Igrišču vladalo, kljub večernemu hladu, še kar... vroče ozračje. To MaiiiiiiMimiMiiiMmiiimiiniHiimifiiiiiiitmmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinHimiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiuiHiitiiiiiii PO ŠTEVILNIH PROTESTIH Dionisi bo šel na olimpiado? je doseglo višek v 31’ ko je branilec Ferreiro zrušil na tla igralca Interja Suareza. Sodnik je brez oklevanja pokazal Argentincu pot v slačilnico, kar je še bolj razburilo duhove. Nastala je zmešnjava, a ko se je izključeni igralec umaknil z igrišča, se je tekma nadaljevala po poti dolgočasnosti in nezanimivosti. Kljub zmagi domačinov se lahko reče, da ti niso pokazali lepe igre. Vsaj take ne, kot so jo pričakovali tisti, ki so si s težkimi tisočaki kupili vstopnice z željo, aa prisostvujejo nogometnemu srečanju na visoki ravni: taki kot bi ga morala pokazati tekmeca za «svetovni pokal)). BOKS RIM, 23. — Prihodnji nasprotnik Nina Benvenutija na rimskem boksarskem mitingu, ki bo 2. oktobra, bo Brazilec Abrao De Souza, ki je prvi na svetovni lestvici srednje junior kategorije. De Souzo, ki še ni izgubil nobenega dvoboja, je WBA določila kot uradnega izziva-ča svetovnega prvaka srednje junior kategorije Mazzinghija. ŠE 16 DNI DO OLIMPIADE V TOKIU Zahodna in Vzhodna Nemčija z enotno reprezentanco Na kvalifikacijah odlični rezultati, a tudi razočaranja Nemci so pred kratkim sestavili atletsko reprezentanco za Tokio, sestavljeno iz tekmovalcev iz zahodnega in vzhodnega dela dežele. Izbirna tekmovanja so bila najprej 23. avgusta v zahodnem Berlinu, teden dni kasneje, pa so se najboljši nemški atleti zbrali v Jeni za drugi del kvalifikacij. že tekmovanje v Berlinu je pokazalo, da na Zahodu nekaj ni v redu. Po prvem delu predolimpijskih kvalifikacij so imeli atleti iz Vzhoda prednost in zabeleženih je bilo celo nekaj senzacionalnih porazov vsenemških rekorderjev iz Zahoda. Prvo presenečenje, ki je res skoraj neverjetno, je bilo zabeleženo v sprintu. V teku na 100 m so se na prva tri mesta po pričakovanju uvrstili Schumann. Obersiebrasse in Knickenberg (vsi iz Zahoda), četrti pa je bil najhitrejši vzhodniak Ei bstosser. Časi so bili zelo aotiri, atletom pa je malo pomagal veter. 5 tako uspešnimi tekači je bilo na dlani, da bo Zahodna Nemčija z lahkoto zmagala tudi v štafeti 4x100 m Njeni atleti, vsi z osebnimi rekordi 10”2 ali 10"3, so bili potencialno za pol sekunde boljši od rojakov iz Vzhoda. Zgodilo pa se je, da je na cilj prva pritekla ekipa iz Vzhoda ih tudi z odličnim rezultatom 3S”4, ki predstavlja nov vsenemški rekord in je tudi tretji letošnji V NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR Privabiti tudi dekleta Po dolgem poletnem premoru bo spet oživela dejavnost Borovega namiznoteniškega odseka. Sicer so borovci že nastopili na mednarodnem tekmovanju, ki ga je Partizan s škofij priredil v Kopru, vendar so se igralci, povabljeni v zadnjem trenutku, predstavili na tekme še povsem nepripravljeni in proti tako slavnim nasprotnikom niso mogli pokazati niti tega, česar Zdaj se pričenja nova sezona, sezona, v kateri bo treba nabirati v resnici zmorejo. RIM, 23. — Tiskovni urad italijanskega olimpijskega odbora je javil, da je nastop italijanskega prvaka v skoku s palico Dionisija na tokijski olimpiadi odvisna od prirediteljev. CONI namreč ni prijavil do določenega datuma nastopa v tej panogi. V primeru, da bo lahko CONI vpisal tudi to panogo, tedaj bo Dionisi brez nadaljnjega odpotoval na Japonsko. Vodstvo FIDAL je danes telegrafsko povabilo Renata Dionisija v Formio, kjer so zbrani atleti, ki bodo odpotovali v Tokio. Vest, da Dionisija ne bodo po- slali v Tokio, je razburila ves italijanski športni svet. Odgovorni krogi so se izgovarjali, da je premlad, zaradi česar bi mu nastop na olimpiadi bolj škodil kot koristil. Z druge strani pa so strokovnjaki izrazili mnenje, da Dionisi v Tokiu verjetno ne bi dosegel nič posebnega, vendar bi videl marsikaj in se tudi marsikaj navadil ter bi se vrnil domov z večjimi izkušnjami. Da bi Dionisija poslali v Tokio, se Je neki spremljevalec, ki je Bil na seznamu odpotujočih prostovoljno odpovedal potovanju na Japonsko. sadove lanskoletnih priprav in lanskoletnega treniranja, V preteklem športnem letu so namreč borovci vestno trenirali, in ker so bili večinoma začetniki, niso želi prevelikih uspehov. Vsekakor smemo preteklo sezono uvrstiti med najbolj plodne, saj so se atleti odlično izkazali na marsikaterem tekmovanju. Najboljši med vsemi pa je bil Boris Košuta, kateremu je društvo nudilo zelo dobre pogoje za izboljšanje svojega namiznoteniškega znanja in je v pretežni meri pozitivno odgovoril na pričakovanja voditeljev. Letos bo moral dokazati, da so mu bili lanskoletni uspehi le odskočna deska .za nove, tehnično bolj zahtevne storitve, ker bo tudi v bodočih mesecih še vedno ostal najmočnejši Borov pingpcm-gaš. Smo torej pred pričetkom nove sezone. Borove vrste bodo ojačili še drugi igralci, ki so že pokazali svoje znanje ob zelenih mizah in bodo zdaj imeli večjo priložnost za izboljšanje svoje tehnične sposobnosti. Skupaj z ostalimi mlajšimi borovci bodo sestavljali razmeroma homogeno skupino, ki bo znala v svojih kategorijah dostojno braniti Borove barve. Ne smemo pa pozabiti, da rezultati ne pridejo kar sami: zanje se moramo boriti na tekmovanjih in še prej jih moramo graditi s stalnimi in včasih ne preveč zabavnimi in napornimi treningi: brez resnega in stalnega treninga niti najbolj datiran atlet ne doseže velikih uspehov. športno združenje Bor ne zahte- va od svojih igralcev nemogočih stvaritev, noče vzgajati v svojih vrstah svetovne ase, vendar zahteva, da njegovi'‘iitietl, v kolikor jim je mogoče, pridno in vestno vadijo ter tako omogočijo sebi in društvu tiste uspehe, na katere smemo upravičeno in brez vsakega pretiravanja pričakovati. Negativna točka preteklega delovanja je bilo pomanjkanje deklet, ki bi gojile to športno zvrst. Odbor si moril zadati nalogo odstranjevati te vrzeli in sami igralci bodo morali priskočiti na pomoč in vaditi dekleta, da bo v najkrajšem času tudi v tem pogledu Bor zavzemal v tržaških namiznoteniških krogih enakovredno mesto, kot si ga je priboril v moški konkurenci. Skrajni čas je že, da vsi pridno primejo za loparje in se pripravijo za bodoča tekmovanja, ki se bodo pričela brž ko bo nov odbor na miznoteniške zveze začel delovati. Pred desetimi dnevi so se namreč zbrali v Bologni delegati vseh italijanskih društev in so izvolili nove voditelje namiznoteniške zveze. Na predsedniško mesto je bil poklican Milančan Sineri, podpredsednika pa sta postala Paoloni iz Rima in Tržačan Oiusto Merluzzi. Svetovalcev je zdaj namesto prejšnjih dvanajst le osem, med katerimi pa ni več Tržačana inž. Cam bisse. Krmilo zveze je tako prešlo v nove roke, ki bodo, upamo, bolj spretno vodile zvezno ladjo med čermi, ki so doslej ovirale njen napredek. I. P.zio najboljši čas na svetu. V Tokio bodo letos potovali že omenjeni trije atleti iz Zahoda za tek na 100 m in izredno izpiljena vzhodna četvorka Erbstbsser, Wallach, Loffler, Wagner in eventualno rezervi Berger in Krebs za štafeto 4x100 m. Na tri razpoložljiva mesta na 200 m so se uvrstili Schumann, ki je trenutno najboljši nemški sprinter, še zelo mladi Rouerfeld (oba Iz Zahoda) in Erbstbsser z Vzhoda. Ni izključeno, da v olimpijsko ekipo ne pride še kdo drugi, ker bi oiii nekateri tekači sicer zelo obremenjeni. Presenečenje predstavlja izločitev iz ekipe Gamperja in He-baufa, ki sta veljala za najbolj zanesljiva na velikih prireditvah. Poizkus je spodletel tudi «staremu» Germraju, ki se je posebno v zadnjih dveti mesecih močno trudil, da bi na 200 m dosegel nekdanjo formo. Možnosti nemških sprinter-jev na olimpiadi letos niso take kot pred štirimi leti s Haryjem. Vsi tekač. so po večini zelo mladi. Največ zaupanja imajo v Nemčiji v Knlckenberga, Obersiebrasse j a in Roderfelda, s ponovitvijo rezultata 39”4 pa imajo lepo priliko, da se izkažejo v štafeti 4x100 m tudi vzhodnjaki, ki bodo prvič zastopali sprint v zgodovini združene nemške ekipe. Nemalo presenečenje je bil poraz rekorderja Urbacha (Zahod) v meta krogle. Zmagal je sicer zahodnjak Birlenbach In tudi z zelo dobro znamko 18.70 m, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Hoff-mann (18.36) in Langer (18.30), oba iz Vzhoda. Nekaj dni po izbirnem tekmovanju v Jeni sta prišli iz Nemčije dve izredni novici. Ur-bach je dosegel 19.04 in zatem še 19.09 m. Strogi Nemci so v hudi zadregi: kvalifikacije so kvalifikacije in atletom, ki so si na tako pomembnem tekmovanju pridobili pravico nastopa v združeni ekipi, je težko odvzeti državni dres, obenem pa je nemogoče mimo odličnega Urbachovega rezultata. Zapleteno zadevo bodo morda rešili športni diplomati. Urbach pa za sedaj ostane doma. Dobro razpoloženi vzhodni metalci diska so pošteno zagodli tudi rekorderju Reimersu (Z). Ta se je z svojim letošnjim najboljšim rezultatom 60.06 m verjetno že sprehajal po Tokiu, v Berlinu pa njegov disk nikakor ni hotel daleč. Prvi je bil Losch \letos največ 58.38) (56.61), vsi iz Vzhoda. Nasprotno od Urbacha, ima Reimers zelo maio možnosti, da gre v Tokio. rekorda je namreč dosegel v teku sezone približno enake rezultate ko trije metalci z Vzhoda. Na izbirnih tekmovanjih so se po daljšem odmoru ponovno ppJ“' vili nekateri odlični nemški atleti. Najbolj znan med njimi ie,br?„ dvoma Manfred Kinder, ki je ze tekel olimpijski finale na 400 m v Rimu (5. mesto) in v štafeti 4x4uu osvojil srebrno kolajno. Kinder nima več nekdanje hitrosti, ker se jč specializiral za tek na 800 m, dokazal pa je, da je še vedno kos na obeh progah vsem ostalim tekmecem. Na 400 m je bil prvi s 46 b, na 800 m pa z 1’47”5. V zadnji panogi ima seveda večje možnosti uspeha in mesto na 400 m bo gotovo odstopil komu drugemu. Najboljši poleg Kinderja je Kalfelder (leto* 46”7). V teku na 400 m imajo atleti iz zahoda precej jasno premoč. Tek na 800 m, kjer je kot že povedano zmagal Kinder, bi se kmalu žalostno končal za Manfreda Matuschew-skega (V), evropskega prvaka J* leta 1962. Ta atlet še ni v najboljši formi in za tretje mesto, drugi J* bil Bogatzki (Z), je moral dan dušo. Dosegel je 1’48”2. V Tokiu Nemci pričakujejo od njega za cen dve sekundi boljši čas. še nekaj o srednjih progah. Na 1500 m popolnoma zmagoslavje tekačev iz Vzhoda Valentina, MayjJ in Holtza. Rezultata prvih dven 3’41”4 in 3’41”6, sta dobra, za olimpijsko konkurenco pa še prešibksu Velik proDlem je seveda Valentin. -* njim imajo Nemci slabe izkušnje-Pred štirimi leti je pred olimpiado dosegal Izredne rezultate (pod 3’40”' in mnogi so ga že postavili na oder za zmagovalce, tekač pa je bil * Rimu že v predteku izločen s 3’47 • Valentin je zatajil tudi na nekaterih drugih mednarodnih prireditvah, in to, ko je kazalo, da je v najboljši formi. Presenečenje predstavlja poraz Eyerkauferja in WW-dela (oba Zahod). Veliko pričakujejo Nemci na o limpiadt od deseteroboja, če že ne na zlato, upajo na srebrno in tudi na bronasto. Walde, Bock in HOJ" dorf so letos že presegli 8000 točk. Bock je celo za tnalo zgrešil evropski rekord. Na izbirnem tekmovanju je zmagal Holdorf (8156) pred Waldejern (7854) in Beyerjem (7643). Bock ni nastopil, vendar J« 'zelo možno, da bo on tretji"*" Tokio, ker v deseteroboju-m®d Vzhodom in Zahodom ni konkurence. Zahodnjaki so namreč v veliki premoči in morebitne spremembe v olimpijski ekipi bodo kar med seboj rešili. BRUNO KRIŽMAN drugi Kuhi (57.85), tretji pa Milde Od Kotora do Dubrovnika (Nadaljevanje s 3. strani) Po kosilu smo se vrnili k prtljagi, kjer smo zamenjali dežurnega, ki je tedaj še sam šel kosit. Ko se je vrnil, smo že vsi dremali kar po nahrbtnikih in vrečah s šotori in posodo. Skušali smo vsaj glavo spraviti nekam v senco, kajti sonce je to popoldne neusmiljeno pripekalo. Po dremanju, ki ga lahko kar mirno imenujemo globoko spanje, smo imeli predavanje, kjer smo obdelali naselitev Slovencev na Tržaškem in Goriškem ter njihovo socialno življenje do Pomladi narodov leta 1848. Ob petih popoldne smo se vkrcali na ladjo za Dubrovnik in se lepo namestili (pozneje je bilo to bolj problematično, ker se je nabralo dosti turistov). Najprej so bratje in sestre na dolgo in široko fotografirali, saj so imeli krasne momente. Popoldanska vročina je začela popuščati, vzporedno s tem pa se večala naša živahnost in začeli smo pre- pevati. Petje se ni poleglo sko-ro do Dubrovnika: peli smo slovensko, srbsko, nemško in 'ta' lijansko in vsakokrat, kadar sm° menjali jezik, nam je priskočil8 v pomoč druga skupina turistov- V Hercegnovem se je na ladjo vkrcala večja skupina sarajev-skih izvidjačev, ki je taborila na Cavtatu. Pri slovesu smo se burno pozdravljali, dokler nas niso mornarji pregnali s krme ladje-Dobili pa smo takoj druge Pr£ jatelje in sicer skupino 'Ju^ ljanskih ferjalcev, ki so P'u 1 prav tako kot mi v Dubrovnik-Prispeli smo ob 23. uri in pojav1 se je spet problem prenočevanja-Po uri iskanja sta brata Vo in Skala prišla nazaj z vese o novico, da sta prenočišče našla-Peljala sta nas na čuden Pr°T ster na periferijo Gruža. Okoli ene ure ponoči smo trdno zasp8' li, medtem ko je straža začela kinkati in se boriti, da ne bi tu" Ji ona zadremala. ČRTOMIR © !* v Juliishi krni in Islri Sko in zlasti protidelavsko u-smerjeni. Ta večina je imela v Trstu že med vojno več sestankov. Kmalu po vojni pa je bil širši sestanek v Trstu, ki so se ga udeležili tudi vodilni socialisti iz Goriškega in Istre. Tega sestanka, na katerem je bilo treba določiti, kaj bo s slovenskimi in hrvatski-mi socialno - demokratičnimi sekcijami na Primorskem, Notranjskem, v Trstu in v Istri, se dr. Tuma ni hotel udeležiti. V pismu, ki ga je poslal piscu tega sestavka, izraža svoje razočaranje nad stranko, obžaluje, da je stranka stopila v Nar rodne svete in si pridržuje, nastopiti javno, ko se bodo razmere razbistrile. Pisal je tako, kakor da so stopili v Narodne svete tudi socialisti, ki so sklicali ta sestanek in kakor da razmere niso bile še dovolj jasne, kar vsekakor ni ustrezalo resnici. Razmere so že bile nadvse Jasne. 1) Na sestanku pa so navzoči med drugim tudi ožigosali dejstvo, da Je stranka stopila v Narodne svete in v Narodno veče, kjer je, prav kakor kasneje v Ljubljanski deželni vladi, morala sedeti skupaj z zastopniki stranke (klerikalne), «ki Je vabila slovensko ljudstvo v denunciantstvo« in v liberalno stranko, ki ni bila boljša od klerikalne. Tudi v Italijanski socialistični stranki v Avstriji ni bilo glede narodnega vprašanja e-notnosti. Te enotnosti sicer ni bilo nikdar, ni obstajala, sedaj pa je kot neenotnost glede narodnega vprašanja nujno ostro planila na dan. V tej neenotnosti so bile resne in velike ideološke in politične razlike. Valentin Pittonl, Giovan-ni Oliva in skoraj vsi tržaški italijanski delavci so si vedno želeli Trst kot samostojno mesto v okviru Avstrije. (Idejo samostojnosti Trsta je narekovala zavest, da spada Trst svojemu zaledju, da je njega del. To idejo sta zagovarjala predvsem Valentin Pittoni, teoretsko pa Angelo Vivante). Ob polomu Avstro-Ogrske pa je Valentin Pittoni predlagal naj bo Trst ojačan z obalnimi mesti Istre in Furlanske kot samostojna država pod pokroviteljstvom velesil. Dejstvo, da so tržaški delavci v treh dneh medvladja, to je med polomom' Avstro-Ogrske in prihodom italijanskih čet v Trst, večkrat sneli s stolpa tržaške občinske palače italijansko tri-koloro in razobeseli rdečo zastavo in pa impozantna demonstracija tržaških delavcev po mestnih ulicah kot protiutež italijanski nacionalistični demonstraciji ob prihodu italijanskih čet v Trst, nam zgovorno prikazujejo razpoloženje in hotenje tržaškega delavstva, med katerim so socialisti te-,daj že popolnoma izkoreninili narodno sovraštvo. Dr. Ed-mondo Puecher in večina italijanskih socialističnih intelek- Temu je prispevalo morda tudi dejstvo, da niso razumeli ne slovenskega ne hrvatskega jezika. Vsekakor moram tu lojalno priznati, da sta vodstvo socialistične stranke Italije, kakor Centralni komite KPI, vedno gojila do slovenskih socialistov in komunistov v Julijski krajini in Istri največje zaupanje. A to zaupanje je bilo upravičeno. Večina slovenskih socialistov v Trstu, na Primorskem in v Istri se je bila že med vojno izjavila proti sodelovanju socialistov v Narodnih svetih. Proti sodelovanju v Narodnih svetih skupaj z narodnjaki, liberalci in klerikalci, ki so vsi skupaj bili izredno nazadnja- unpnNlATVO- TRST — UL MONTECCHI 6-II TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltco 1-II Telefon 3382 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: - , T,, .inUatna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, LjuDU ^ ss « «-• ,r“k” “ ••T, tualcev, socialističnih le zato, ker so bili v socialistični stranici, pa so bili za Trst, Goriško in Istro v sklopu Italije. Vodstvo italijanske socialistične stranke v Avstriji se je bilo pred polomom Avstro-Ogrske izreklo proti vstopu v italijanski Narodni svet v Trstu. Dan pred mojim odhodom iz Trsta na ((jugoslovansko socialistično konferenco«, ki je bila v Zagrebu 6. oktobra 1918, me je tedanji ravnatelj socialističnega dnevnika «11 Lavora-tore« Giuseppe Passigli, prosil, naj na konferenci povem, da so italijanski socialisti proti vstopu v italijanski Narodni svet, ki so ga ustanovili v Trstu italijanski nacionalisti in republikanci. Nazadnje pa so se mu le pridružili in so skupaj z italijanskimi nacionalisti, s slovenskimi narodnjaki in dveh slovenskih socialistov ustanovili znameniti «Comitato di sa-lute pubblica«, katerega Je italijanski general Petiti di Ro-reto, takoj, ko je prišel v Trst, razpustil. Ob prihodu italijanskih čet v Trst pa jih je socialistični dnevnik «11 Lavorato-re» v uvodniku pozdravil kot brate, ki da so prišli osvobodit Trst. Proti takemu pisanju lista so nastopili italijanski delavci in socialistična mladina in za nekaj ur zaplenili uredništvo in upravo lista. Preden so zapustili prostore lista, so prepovedali uredništvu tako proti-intemacionalno, nacionalistično pisanje. V nadaljnjem se je u-redništvo lista tega večinoma držalo. S tem so delavci in mladina vsekakor rešili čast tržaškega političnega odbora Italijanske socialistične stranke v Avstriji. Ta nastop je organizirala italijanska socialistična mladina, slovenska socialistična mladina kolikor jo je takrat pač bilo, je bila še šibka in posebej organizirana. V novembru 1918 pa je vodstvo italijanske socialistične stranke v Avstriji prijavilo svoj pristop Socialistični stranki Italije in s tem samim priznalo, da stranka smatra priključitev Trsta in vseh italijanskih in ne-italijanskih pokrajin bivše Avstrije kot gotovo dejstvo. S tem sklepom so se italijanski socialisti v .Avstriji odrekli svoji prvotni zahtevi o samostojnosti Trsta. 2) Zgodi se, da se politični voditelji iz preudarnosti upognejo objektivnim razmeram in da temu primerno uravnavajo svojo taktiko. Toda tedanji voditelji Jugoslovanske in Italijanske socialistične stranke v Avstriji se niso preudarno uklonili objektivnim razmeram, marveč s tem, da so se podali v. Narodne svete, v Narodno veče in v «Comitato di salute pubblica«, so se hote ali nehote postavili proti političnemu naziranju vsega primorskega proletariata, ki je konec koncev vendarle želel, naj bi se tržaško in z njim primorsko vprašanje vsaj skušalo rešiti dogovorno med italijanskim in slovenskim prebivalstvom. Tržaški italijanski proletariat se namreč ni mnogo zanimal, kako da bo Antanta črtala meje bodočih buržoaznih držav. Je-li to prav ali ne, je drugo vprašanje. Vendar se je 20. avgusta 1918 množično udeležil shoda, na katerim so s posebnim navdušenjem sprejeli resolucijo, s katero so na žalost zaman zahtevali od Italijanske socialistične in Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Avstriji, naj vendarle sedeta k skupni mizi in naJ sporazumno določita skupno stališče glede načina, po kate-rem naj bi se rešilo tržaško vprašanje. S to resolucijo je tr* žaški italijanski proletariat podprl resolucijo jugoslovanskega delavskega dne, ki J med drugim tudi zahtevala naj JSDS stopi v stik z it8liJaIJ' skimi socialisti zaradi konkre • nih problemov tičočih se narodnega vprašanja na Primo ’ skem. Vse zaman. Bilo Je k®‘ kor, da slovenski in italijansk delavci pihajo proti burji- Sestanka ni bilo. Valentin ni je bil na Dunaju, drugi V ditelji Italijanske socialističn stranke v Avstriji sl niso upa sklepati brez njega. 1) Pismo in dejstvo, da 1® Tuma odklonil udeležiti se ^ stanka karakterizira nenenno stalnost dr. Tume samega 8‘, ,, političnih gledanj. Saj je *P? s0 ka spadal med sodruge, ki sestanek pripravili. 2) O vsem tem bolj natank« pišem v 11. zvezku «R»glav)* , boja za socializem«, stran 11 naslovom: «Trst in tržaško šenje ob polomu avstrijske narnije«. (Nadaljevanje sledi)