123. številka
Ljubljana, v četrtek 29. maja.
XVII. leto, 1884.
Ishaja vsak dan avečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av strij sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo oaročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „   50 „
, četrt leta....... 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 n
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
n Pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4„   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Vpravništvo ,,8lov. Naroda".
V 1J ubijani 29. maja.
Mnogokrat imeli smo že priliko pečati se z nemškim šulvereinom, njegovimi nenravnimi sredstvi in z njegovim državi kakor tudi našej narodnosti škodljivim delovanjem. Opozarjali Brno že merodajne kroge na nevarno in kvarno rovanje tega v Bero-linu vzraBlega društva, a v višjih krogih za vse to nemajo oči j in mirno, apatično se gleda, kako se to društvo dan na dan oblastneje in oholeje postavlja na noge, kako se tej nerazumljivoj slabosti in po-popustljivosti vlade javno in brez bojazni roga.
Da je temu društvu narodna agitacija prva in skoro jedina svrha, pokazalo se je zopet zadnje dni. Slavnostni odsek nemškega „Schulvereina" izdal je oklic na nemško prebivalstvo Gradca in Štajerske, v katerem se predvsem naglasa zatiranje nem-štva, poudarja narodno politično stan društva in v katerem se občinstvo pozivlje, da z obilnim okra-šenjem hiš izjavlja svoje simpatije. Hiše naj izključno razobešajo nschwarz-roth-goldu, kajti to je „ohne Rikcksiclit auf Staaten miri Gren-zcn das gemeinsame Banner Aller".
Tako jasno se še ni govorilo pri nas in „Scbul-verein", čegar kolovodje v jedno mer zatrjujejo, da društvo nema političnih smotrov, ima toliko predrznost, javno izreči kaj tacega, postaviti se na tako Btališče, da se mu ni brigati več niti za državo niti za državne meje, da se obnaša, kakor kaka postranska vlada.
O avstrijske j državi se je že reklo, da je „das Reicb der Unwahrscheiniichkeitenu, isti pridevek pa v še obiloejej meri pristuje „zelenej" Štajerskej, kajti kar se ondukaj godi, je tako Čudno, nenavadno, da bi človek skoro mislil, da ima v tej kronovini oče Kurent krmilo v roki. Par dnij je še le, kar se je v Slovenskoj Bistrici morala odstraniti c. kr. črno-žolta zastava, par dnij, odkar so šul-verajnovi adepti in žandarji vezali in tepli slovenske kmete, ki neso ničesar zagrešili, in potem ukle-njene odgnali v Celje, par dnij, odkar se je v obeh teh afdrah stavila interpelacija v državnem zboru, in kakor v odgovor nabija se v Gradci oklic, da naj se razvija črno-rudeče-zlata zastava, ki je brez ozira na države in meje vkupni prapor vseh. C. kr. črno-žolta zastava izzvala bi bila v Slovenskej Bistrici demonstracijo, velikonemški prapor pa, zaradi katerega je sam namestnik Ktibeck okrajnega glavarja na Ptuji o potovanji presvitlega cesarjh tako odurno in javno oštol, sme slobodno plapolati, kajti ta prapor je znamenje, da so „zatirani" Nemci v tako ugodnem izimnem stanji, da se jim ni brigati za državo in njene meje, tedaj dosledno tudi ne za njen obstanek.
O štajerskej vladi, ki dopušča take izdajske oklice, ki ima za slovenske pokrajine drugo meso, nego za osrednjo in severno Štajersko, tudi ne moremo biti veliko drugačnih misiij in nikakor si ne moremo tolmačiti, da se spodtika drugod nad nedolžnim grbom, dočim dopušča, da se pred njenim pragom prilepljajo taki državo in njene meje zanikajoči oklici.
Švedski kancelar je sicer rekel, da je malo modrosti treba, da se vlada svet, a modrost štajerske vlade je že tako minimalna, da se bode skoro spreobrnila v nasprotno lastnost.
Na Kranjskem se stori premalo za povzdigo kmetijstva.
Kdo si upa kaj takošnega trditi ? Kdo je tisti, ki ne vidi, koliko se je kranjska kmetijska družba že za kmetijstvo potrudila? Kdo ne ve, da ima kranjska kmetijska družba zdaj v kmetijstvu izurjenega tajnika, ki je ob jednem potovalni učitelj ? Kdo ne opazuje, da kranjska kmetijska družba izdaja celć svoje glasilo?! Vse to je res in v tej zadevi bi si ne upal trditi, da se premalo zgodi. S temi vrsticami bi jaz rad samo to dokazal, da se na Kranjskem, kjikor v obče po vsem Slovenskem, s peresom in s tiskano besedo že prav veliko stori za kmetijstvo. Le poglejmo, koliko imamo časopisov, ki se izključljivo s kmetijstvom pečajo n. pr. Ljubljanski „Kmetovalec", Goriški „Gospodarski list", GraŠki „Štajerski gospodar"; večinoma pa obravnavajo kmetijske zadeve „Novice", „Slov. gospodar" in „Mir", mnogo se pečajo s kmetijstvom naši politični listi in celć listi druge stroke posežejo v čaB v kmetijske nauke, zlasti store to Šolski listi.
Kaj ne, to je vse hvalevredno, da skrbe naši listi tako z veseljem za kmeta in kmetijstvo. Res je, ali to pa ni veselo, da ti listi tako malo v roko pridejo kmetom. Vsaj kmetje na Kranjskem (na Štajerskem je izjema, morebiti tudi na Goriškem) časopisov naših malo bero. Vsi listi, ki na Kranjskem izhajajo so predragi za našega priprostega, večinoma revnega kmeta. „Novice" so bile namenjene že začetkoma največ kmetom, ali dozdeva se mi da štejejo mej kranjskimi kmeti kaj malo naročnikov. Po „Kmetovalcu" bi ložje zdaj segli naši ljudje, a tudi t* list je za nje — predrag. Vsaj stane drobni listič cela 2 gld.
Listov kmetijskih torej naš kmet ne bere, od kod naj se nauči boljšega kmetovanja?! Z živo besedo in z dejanskimi poskušnjami bi se moralo na Kranjskem več storiti. Le poglejmo na Štajersko, kako je ondi vse živahnejše! Kako po-gostoma beremo ondi o shodili kmetijskih podružnic, o kmetijskih razstavah, o konjskih dirkah itd. Le poglejmo, kako na Štajerskem kmetijski strokovnjaki potujejo od kraja do kraja in pri shodih kmetijskih poddružnic razlagajo z glasno, živo besedo kmetijske
LISTEK
Listi iz tujine.
XXVIII.
Reggio-Calabria 15. aprila 1884.
Dragi prijatelj! Prodno zapustim M es s in o in z Djo staro Sicanijo, kraljico otokov sredozemskega morja, o katerej je že stari Homer popeval, imenuj oč jo slavno deželo solnca, odločil sem se pogledati Bi vsaj v naglici nasprotno stran slavnega Fretum Siculum in v ta namen potegnil me je brzi mali parobrodič v pičlej uri vožnje v Calabrijo, v glavno mesto Reggio. Prav prijetna je ta vožnja posebno zjutraj, ko solnce obseva, prihajajoče izza Calabriških gord, deloma Se snegom kritih, nasprotno siciljansko stran; malo pred uhodom v Reggio pa se prikaže v daljavi mogočni velikan Etna, katerega se od tu prav lepo in različno vidi, kakor nese m pričakoval.
Mesto samo ob sebi nema posebnih znameni-tostij in je kot glavno središče dosti obširne in rodovitne provincije primerno malo, kajti z okolico vred ne šteje več nego 35.000 prebivalcev.  Trgovina ni
posebno živahna, ker mestu manjka dobre luke in le malo večjih parobrodov in ladij ustavlja se tu, da izvažajo bogate pridelke iz rodovitne, a zdi se mi malo zanemarjene pokrajine. Prebivalci so lepe visoke rasti, elastične*) in gibčne hojein se zelo razlikujejo od Sicilijanov, ki so večjidel — vsaj v Messinskej okolici — male rasti in bolj čo-kaste postave, a zato pa nič manj gorke in iskrene krvi, kar so pogostoma pokazali, braneči čast rodne zemlje. Kdo ne pozna iz zgodovine slavnih „sicilijanskih večernic", prouzročenih po predrz-nej in nesramnej silovitosti francoskih gospodarjev Sicilije? Veliki ponedeljek 1. 1282., ko bo je v Pa-leimi popoludne ljudstvo shajalo k večernicam, vski-pel je dolgo nabrani srd do vrhunca in nesramno dejanje pojedinca prouzročilo je smrt tisočem in tisočem francoskih prebivalcev. Iz Palerme razširil se je ko blisk klic po vsej deželi: Smrt Francozom! in kakor snopi padali so pod nožmi razjarjenega ljudstva. Samo v M ess in i palo je nad 12 000 Francozov. Grozno maščevanje zatiranega ljudstva!
Pa vrniva se nazaj v Reggio, o kattrem naj povem še jedno ali drugo, ker veliko ni pripovedo-
*) čeravno neso deželni poslanci — kranjski, najnovejšo fucone.
vati. Mesto ima, kakor je že iz rečenega razvidno, prijetno lego in lepo rodovitno okolico. Tu konča železnica, ki prihaja iz gornje Italije in katera ae nadaljuje iz Messine naprej po vsej Siciliji. Jako praktično uvedena je zveza čez morsko ožino, kajti iz glavne poste je Reggio gre železnica naprej tik do luke, kjer bo ostavlja mali poštni parobrod, tako da se kar naravnost prestopi iz vagona na parobrod in ravno tako zopet v Messini iz parobroda na kolodvor in v vagon, in se ima mnogo manj neprilik in nadležnostij, kakor če se je n. pr. treba na Dunaji preseliti iz jednega kolodvora na druzega. Razen glavnega „corso", velike cerkve in nekaterih monu-mentov nesem opazil posebnih znamenitostij, ki bi bile popisovanja vredne. Tudi Reggio trpel je večkrat od potresov, posebno 1. 1783 in zadnjikrat hudo 1. 1811, jedno samo leto potem, ko so ga Angleži bombardovali 1. 1810. S tem bil bi povedal do malega, kar je zanimivega o Reggio, pristavim naj le Še, da prav blizu nahaja se znani Aspromonte, kjer je Garibaldi s svojimi prostovoljci proti Cavour-jevej volji prodirajoč proti notranjemu dolenje Italije bil ranjen in ujet od italijanske kraljevske vojske pod poveljništvom generala Palavicinija v 29. dan avgusta 1862. I.
nauke, zdaj govori tu tajnik kmetijske družbe, zdaj tam ravnatelj vinorejske sole, pa zopet umui živioo-zdravnik itd. Taki govori obude kmetijske poddruž niče, ki neso na Štajerskem tako zaspane, kakor na Kranjskem, kjer nekatere leta in leta nimajo zbora. Ali ni to smešno, da je na Kranjskem kmetijska družba, pri kateri menda nobenega kmeta ni, marveč sami duhovniki, graščaki, oskrbniki, učitelji. Ne bi rekel, ako bi Kranjci ne imeli sposobnih, v kmetijstvu izurjenih mož! Vsaj imamo zdaj tudi potovalnega učitelja! Zakaj bi tak mož vsak teden jeden-krat ne govoril! Ali nimamo na Slapu drugo izvrstno moč, ki zna tako razločno in mikavno govoriti. Ali ne bi kranjska kmetijska družba v sporazumljenji z deželnim odborom preskrbela, da bi tak mož vsaj po Vipavskem in Notranjskem hodil od kraja do kraja in s svojo gladko besedo naše ukaželjue ljudi poučeval. Zakaj bi šolske gosposke ne mignile vrlemu ljudskemu učitelju, kakeršen je n. pr. g. I.'. na P., da bi kaj jednacega v svojem okrožji storil. Vsaj take vrste domoljubi ne bodo zahtevali Bog ve ka-košne odškodnine za svoj trud; zauovoijni bodo, da se jim le dejanski stroški povrnejo. Naj bi mero-dajni krogi na ta ali na oni način preskerbeli, da se za pouk z živo besedo več stori za naše kmetijstvo, nego se j« do sedaj storilo. Vsaj sama mrtva cika doeta ne izda, čeravno veliko truda staue, predno se je na tiskam papir spravi. Krški.
Za zboljšanje delavskega stanja.
(Dalje.)
Đ. Za pomočne delavce v fabriških obrto van j i h.
§. 96.: „V fabriških obrtovanjih delov-ska doba, neuštevši delovskih stank, za obrtne pomoćne delavce ne sme več i zna Sati kakor največ jeduajst   ur v štiriindvajsetih urah.
„Vender pa more trgovski minister, sporazu-mevši se z nostranjim ministrom in zaslišavsi trgovske in obrtne zbornice, ozoameniti tiste obrtne razrede naredbinim potom, katerim je z ozirom na pismeno potrjene posebne njih potrebe podeliti jednournega podaljšku vsakdanje delavske dobe, in zapisek le-teh je pregledati na vsaka tri leta."
„Razun tega more trgovski minister, sporazumevaj se z notranjim ministrom, pri tistih razredih podjetij obrtnih, za katero je ne pr etr ga n o obr to-vaje dovoljeno v zmislu §§. 75, odstavka 3, in 96 b, odstavka 4, primerno uravnati delovsko dobo, da se tako omogoči povratna potrebna vrstva."
„Če prirodni dogodki ali nezgode pretrgajo pravilno vrnilo, ali če se je pokazala po treba, pomnožiti delo, to more obrtno oblastvo na prvi stopinji posameznm obrtnim podjetjem dovoliti časno podaljšanje delavske dobe, toda najdelj za tri tedne; preko te dobe pristoji tuko dovoljenje političnemu deželnemu oblast,vu."
„Podaljšanje delovske dobe more se v po-Bebni sili in najdelj za tri dni v meseci dovoliti od obrtnega oblastva na prvi stopinji zgolj proti prijavi."
„Za dela, ki se jih zvrsiti mora pred lastito fabrikacijo ali za fabrikacijo (kurjenje kotla, razsvetljenje, čiščenje), goreuja določila ne veljajo, ako teh del ne opravljajo mladostni pomočui delavci.
.Preko ure je posebno plačevati.-V tem paragrafu je tedaj tudi za Avstrijo ko-nečno pripoznan takozvani normalni delavski dan.   Pomenljiva nam je ta istina že v  tem pogledu, ker je naša država pred vsemi drugimi državami na kopnem evropskem ozemlji  prva za Švico storila nekako v zmislu socialističnih načel ta korak v resnično zboljšanje delavskega stanja. Določilo, katero ustanovlja dnevni maksimum delavskih ur, je jedro te dni obravnavane obrtno-zakonite novščine, a tudi nje najbolj občutna in napadana stran. Nepremišljenemu  ali  pa posilnemu  trošenju telesne moči delavčeve postaviti se ima tu prepotrebni jez ! Omejitev dnevnega dela ima varovati,   da prevred ne usahne vir življenja delavcu in njega družini, da delavec pred Časom  ne postane suho drevo, na-rodno-gospodar8k proletarec, milovanja  vreden zločin človeške družbe,  katera se tudi sramovati in — bati mora svoje pregrehe! Obrtni odsek v svoji hvalevredni obrazložbi k temu nasvetu sam obstaja, da je državi potreba in dolžnost, preskrbeti varstvo delavski moči,  da se je brezvestno in lehkomiselno ne trati, oziroma izsesavati ne pusti. To izpoznanje prišlo je že do zmage v vseh kulturnih državah; ali večinom v/elo je v resnično zavetje le mladostne delavce i u /ruske po tovarnah, odraslim pustila se je svoboda,  gospodariti po svoji in po podjetnika volji s svojinu močmi. Častne izime in lepe vzglede bo kazale in kažejo Angleška,  Švica in Ameriška Unija. V Angliji, v prvem kraljestvu obrtnosti, odmerjenih  je tvorniškemu delu 9 ur 25 minut na dan, 56 ur 30 minut na teden in 84 dela prostih dnij v letu. Švice zvezni zakoni določujejo delavsko dobo na 11 ur in ob sobotih na 10 ur na dan, tedaj 65 ur na teden in 60 dnij v  letu  brez tvor-niškega dela, podjedno pa Še prepovedujejo po noči delati ženskam in mladini pod osemnajstim letom. Severno-ameriška  Unija in nje posamezne države ! imajo osemurno delo na dan po državnih tvoriščih. j Tem na vse strani pravičnim uredbam v rečenih i državah pridružil se je te dni sklep našega držav-] nega zbora, da ima za avstrijske v državnem sovetu I zastopane dežele in kraljestva doba fabriškega dela j iznašati 11 ur na dan, 66 ur na teden ter pre-1 trgena biti z 52 pogojno prostimi dnovi v letu. Na i pristojnem mestu se je že bilo predlagalo in želja i delavcev, izjavljena vzlasti  na zadnjem shodu delavskem v Brnu, teži tudi za tem,   da bi se naj-večjino dnevnega dela skrčilo še za jedno uro; v j delavskih krogih se tudi pričakuje, da bode gospodska zbornica v resnici na pravilni delavski dan določita le 10 ur. Ali že nad jednajsturno pravilno dobo zbirala se je v veliko-obrtnih lakomnib krogih velika nevihta in ni se brez razloga pričakovalo, da poBtrežljivi prijatelji veliki obrtnosti na levici izlijejo to oblačno gibanje tudi v parlamentu na bistveno določbo obrtne predloge!   Ali stvar se je v debati razjasnila čudovito mirnim potom, brez govorniškega groma in treska!   Levica je ta pot uvidela, da se tudi njej ne da plavati proti toku denašnjega časa, in hitela nas je zagotavljati, da tudi ona ne sovraži maksimalnega delovnika.   Se ve da bi zatajevanje bilo preveliko, da ne bi levičarski govorniki v ime svojih obrtnih klijentov tudi ta pot ponavljali svojega refrena, češ novščina bode obrtnosti avstrijskej I vezala roke in naša obrtnost ne bode mogla doha-
Ker sem tako brzo končal z Reggio in mi ostaja še obdo prostora, vrniva se nazaj v Mes-Bino, katero mi je zapustiti te dni, in ti tedaj hočem še povedati kaj o tem prijaznem mestu, kjer sem prav prijetno preživel letošnjo zimo. O splošnem utisku mesta na obiskovalca govoril sem že v prvem svojem listu, danes podam ti nekoliko podrobnosti. Messina aH Messana je mesto jako staro, čegar početek sega daleč nazaj pred stari R i m. Ležeče ravno v sredini Messinske soteske ima od narave jako dobro ustvarjeno luko, jedno nnjlep-ših naravnih luk sveta, katero obiskuje na tisoče in tisoče ladij in parobrodov na leto. Luka je močno utrjena in ima tedaj tudi v vojniškem oziru precejšnjo važnost. Prebivalcev šteje mesto z okolico v katne) je več selišč, nad 112.000, ulice ima lepe ravne, čedno tlakane z velicimi kamnitimi ploščami, in za morsko mesto v južnej Italiji, kjer čednost ni ravno prva krepost prebivalstva, nenavadno snažne. Po vojnah, potresih in kugah trpela je Messina v raznih dobah, posebno je potres 1. 1783 hudo poškodoval velik del tedanjega mesta. Razen nekaterih lepih javnih prostorov šetališČ, in monumentov je znamenita lepa katedrala, cerkev sv. Gregorja pa-
peža, lepo veliko gledališče Vittorio Emanuele, mestna hiša in že omenjeni mali, a jako ukusno uravnani mestni vrt, kjer je celo zimo po dvakrat na teden svirala jako dobra mestna godba.
Znameniti so cerkveni obredi, posebno procesije „del bambino" o Božiči, procesija sv. Jožefa, katerega štatuo nosijo v slavnem sprevodu po vsem mestu in procesija na Veliki petek zjutraj in zvečer, ko nosijo takozvane „barelle" (pare z zveličar-jevo mrtvolo) v fantastičnem spremstvu po mestu, zato pa potem veliko soboto ni navadne procesije „ustajenja", kakor pri nas. Na svet večer in zadnji dan leta spuščajo sredi mesta po ulicah rakete v zrak, in ob polunoči čuje se zvonenje iz vseh v luki ukrcanih brodov, kar vse skupaj učinkuje nenavadno na Človeka, nevajenega tacih prizorov.
Za danes naj končam. Prihodnje pismo dobiš iz Neapola, kjer se hočem baviti več dnij, kajti tri reči posebno dražijo mi domišljijo, te so: Ve-su v, Pompel in Casamlcdola. Snovi k pisanju bode tedaj obilo. "
Bodi mi zdrav ti in VBi drugi prijatelji! Tvoj stari
Josip Nolli.
jati obrtnosti sosednih! Tudi nemški liberalizem je spuščal svoje zlate pene, češ, zakonodavstvo bo tu utika v privatne razmere, katere bi ui svobodno uravnati imela aama, podjetnik in delavec 1 Lehak je bil odboj teb strašil: saj občna korist aploh zahteva od posameznega, da tu ali tam odneha od svoje svobode, saj izpočite roke storijo več in boljšega, saj imenovane države delo ie bolj omejujejo, nego-li nasvetovana osnova, in Baj se proti drugi konkurenciji zavarovati da z zaSČitno carino! In vender videti je, državno-zbornička desnica dala je levici toliko izim in na tak način utihotapiti v dobrotvorno to postavo, da se je bati: za samimi izimami bode določba o pravilni delavski dobi hirala in umirala! Umski poslanec Chlumeckv je, pravi „liberalec", zaupnice in oblasti metal vladi, oziroma trgovinskemu ministru, kateremu pa je gorak kakor vladi, v naročaj, nasvetoval je za §. 96-ga drugo odstavko in nadalje vladne oblasti, katere prvo, to važno odstavko blizu od vremena in njegove izpre-menljivosti zavisno store! Izredno veliko izročilo se je v tej določbi resni volji vsakočasne vlade in vestnosti njenih organov. In ker imamo v avstrijskih naših zakonih veliko zakladov, veliko hvalevrednih načel, katerih pa zmirom in vsi, na pr. mi Slovenci ne uživamo, zato je naša nezaupnost opravičena, s katero pričakujemo vladinih naredeb in pojavov iz oblasti, ki so jej dane bile v tej določbi. Ali navzlic temu kukavičinemu jajcu, leženemu od „liberalne" levice in če tudi nam v Avstriji to določilo delovske pravilne dobe, veejidel prepisuje navado v postavo, vender socijaluo politični ukrep naših zakonodavcev gre prištevati k srečnim činom v zgodovini naših postav, zlasti, ako bode opravičeno upanje, da sklep še boljši izide iz gospodske naše zbornice 1 (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje <lcžele.
V Ljubljani 29. maja.
Včeraj je gospodska zbornica državnega zbora imela poslednjo sejo m volila je v delegacijo.
Po posredovanji galiskega deželnega šolskega Bveta je ministerstvo zaukazalo Levovskej mestnej občini ustanoviti rusinsko šolo v smislu odločitve državnega sodišča. Proti temu ukazu se je pa pritožil šolski referent mestnega magistrata, in Če bi ta pritožba ne pomagala, se hoče pa tožba uložiti na državno sodišče zaradi prelomljenja gali-škega šolskega zakona, po katerem ima občina, ki vzdržuje šolo, pravica določevati učni jezik. Tako ta stvar pride v novic pred državno sodišče. Mi moramo le obžalovati tako postopanje Poljakov proti slovanskim Rusinom, ker mejsebojni spori siovan-skej stvari uiaakor ne morejo biti v prid.
V muijo države.
„Invalid" organ ruskega vojnega minister-stva prinaša nek začasni reglemeat o avansovanji podpolkovnikov v polkovnike. Polkovnikom se ne bode smel nikdo imenovati, ako ne bode nobeno mesto izprazneno, sicer pa samo taki, ki so že najmanj petnajst let častniki, 4 leta podpolkovniki in neso še čez 55 let stari. Izvzeti so samo z 03obno hrabrosti odlikajoči se, in zaslužni podpolkovniki, ko stopijo v pokoj. Kdor v civilnej službi doseže čin polkovnika, ne bode mogel prestopiti v vojaško službo, pa tudi ne postati general, ko pojde v pokoj. Čin generala se bode dajal samo za ueprestano neon uule zeva no službo v vojski.
Bolgarska vlada je naznanila švicarskemu zveznemu svetu, da pristopi k Genfskej pogodbi o ravnanji z ranjenimi v vojski.
Najvažnejše je, kar je v načrtu Ferrvjevem o reviziji francoske ustave, da se bode 8. član, ki govori o reviziji ustave tako premenil, da se pod revizijo ustave ne sme razumevati spremene republikanske državne oblike. Tako bo sedaj zagotovljeno, da se republika na Francoskem ne bo mogla pć ustavnem potu odpraviti, temveč le z revolucijo. Tako bode monarhistom zabranjeno agitovati za monarhijo, ako ne bodo hoteli veljati za rovarje in kot taki biti kaznovani. Tako bode večja stalnost v francoskem državnem življenji dosežena. Do zdaj je francoski senat mnogokrat oviral vspešno delovanje zbornice. Znto se bode pa z revizijo omejila moč senata. Tako ne bode več smel senat povikšati a'i zmanjšati kreditov, ki jih je dovolila zbornica, tako bode zbornica povsod imela poslednjo besedo. Dosmrtni senatorji se bodo nadomestili z desetletnimi. Te bosti tako dolgo, da izmrjejo vsi sedanji dosmrtni senatorji, pri vsakej nado me stil ne, j volitvi volili obe zbornici vkupe, potem pa jih bode volil senat sam izmej sebe. Sedanji triletni senatorji se bodo pa volili, kakor doslej, samo da se bodo pomnožili v razmerji z občinskimi svetniki. Ker revizija zagotovija nedotakljivost republikanske oblike, je upati, da se jej tudi radikalci ne bodo preveč protivili, da si tudi jih v oči bode, da ne bode od-
pravljen senat. — Senat se sedaj bavi s postavo o ločitvi zakonov, in jo bode najbrž zelo spremenil, ali pa popolnem zavrgel. Zbornica je pa predvčeraj vsprejela 1. član in 2. član zakona o novačenji, ki določujeta da se vojaška dolžnost raztezuje na vse Francoze od 20 do 40 leta brez izjeme. Vsi predlogi, da bi se dovolile kake dispenzije, so se zavrgli. Danes bode pa zbornica nadaljevala posvetovanje o tem zakonu in volila komisijo 22 članov za pretrese vanje predloge o reviziji ustave.
Kristijanski poslanci v kretskem narodnem sobranji predlagali so, da se dovoli 3000 funtov za urejenje vakifskega vprašanja (vprašanja o cerkvenem premoženji,) katera vsota naj se jednako razdeli mej kristijansko in mahomedansko duhovščino, ter naj se vakufski davek plačuje pri krajnej blagajnici. Turški deputati bodo uložili protest, če se ta predlog vsprejme, v katerem bodo izjavili, da bo bode izselilo vse mahomedansko prebivalstvo.
Prevčeraj je angleški mioisterski predsednik Gladstone v spodnjej zbornici se izjavil, da se bode konferenca bavila samo z egiptovskimi financami, ko bi se pa pozneje s Francijo ali kako drugo državo drugače sporazumelo, bode on že pred shodom konference naznanil parlamentu- Na privilegije in pravice Anglije se bode vedno oziralo. Kdaj da se sni.le konfereca, tega ne more povedati. — Po dobno pojasnenje dal je Granville v zgornjej zbornici. Turčija je neki privolila v konferenco, samo s tem pogojem, da se na konferenci ne bode nič govorilo o angleškej aneksiji ali protektoratu. Nadalje je turški sultan vsprejel angleški predlog, da Turčija pošlje 12.000 do 15.000 mož v Sudan, ki se bodo skupaj z angleškimi vojaki pod poveljstvom angleških generalov vojevali. Po dogovoru bodo angleške in turške čete ob jednem ostavile Sudan in Egipet, ko se naredi mir.
Dopisi.
Iz Postojliie 27. maja. [Izv. Hop. j Bralec, si li že videl podzemeljske prostore razsvetljene z električno lučjo? Si videl podzemeljska čuda in krasote v dnevnej svetlobi? — Ne? — Tedaj pa popotno torbico v levico in palico ali pa solnčnik v desnico, in prihiti Bmkoštni ponedeljek v Postojino, in glej, občuduj in strmi. — Zagotovim ti, da ti ne bode žal za novce, ki jih bodeš potrosil.
Pobožen čut te bode obšel,  ko bodeš ustopil V veličastni „dom",  — ko bodeš  videl skoro vsak kot tega velikanskega prostori, — ko bodeš gledal — kar prej pri brlečih lučicab ni bilo mogoče," — nad seboj temni, s kapniki obsejani obok,  pod se boj čez šumečo Pivko držeči most, na desni in levi pa strmo, v zrak kipeče skalovje. — Zamišljen bo deš korakal dalje.   — Kmalu pa te bode zdramila na uho doneča muzika, pobožen čut bode izginil in dal veselemu in radostnemu prostora v tvojem srci, korake bodeš pospešil, da tem preje prideš na plesišče, ker od tu prihaja muzika. — In komaj usto-piš na plesišče, že ti uide občudovalui „ab'' iz grla in nehote pogledaš nad se,  da bi videl one velike razpokline, skozi katere solnce ta podzemeljski prostor razsvetljuje.  — pa mesto razpoklin videš tri Bolnca v podobi treh električnih svetilnic,  ki spreminjajo podzemeljsko noč v dan.   — Veselo se bodeš uasmehljal in, če si plesalec, zasukal se bodeš gotovo predno bodeš nadaljeval svoj pot skozi jamo čudov in krasote.
Pa stoj! Kaj ti bodem opisoval bliščeče bisere naše jame? Še jedenkrat ponavljam, pridi in sam glej in občuduj, ne bodeš se kesal.
Vsa čast in slava pa našemu vrlemu in rano-gozaslužnemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju A. Globočnik-u, kije omogočil ogledovanje naše jame pri takej svetlobi! — Koliko truda ga je ta razsvetljava stala, koliko časa je potratil, koliko nočij je prebil brez spanja I Lahko rečem, da jama je njegov najljubši otrok, za katerega Žrtvuje vse, za katerega skrbi, dela in se trudi noč in dan. — Bog ga ohrani našemu trgu v korist, našej jami pa v slavo še mnogo, mnogo let!
In sedaj naj bi se dala Postojinska jama tujcem v najem, sedaj, ko je upanje, da bode električni razsvetljava privabila še dva-tri-znabiti tudi desetkrat več obiskovalcev v Postojino? — Ne, ne! — Slavna vlada ne bode hotela, da bode 36 družin, ki se sedaj samo z zaslužkom pri jami prežive, izgubilo vsakdanji kruh in oberačilo, da bode šel de nar iz dežele mesto da ostane v njej, — da se bode prebivalstvo našega trga žalostilo, ko se bode mej tem par podjetnikov v pest smejalo!
In ali je tudi naša jama predmet, ki se zamore dati v najem? — Kdo pa more garantirati, — da ti tuji špekulantje ne odbijejo in odneso najlepših in najkraanejših biserov naše jame, kakor n. pr. zagrinjalo? — Ali naj bi položili kako kavcijo? — Kako veliko vsoto pa Be hoče za to od-
ločiti? — Vsako najmanjše poškodovanje kakega lepšega kapnika je nacenljivo. — Ne in ne, to se ne sme zgoditi! — Saj naš lepi trg tako že preveč čuti delovanje tujca, posestnika hot°la „Adels-bergerhof", ki odganja s svojimi neverjetno visokimi računi tujce od nas sebi in trgu v škodo! — Sedaj pa naj bi se mu še dala jama v najem, potem je pa naš trg v teku 10 let, — Brnelo trdim, — na bobnu, ker po preteku teh 10 let ne bode nobenega tujica sem. — Slavna vlada pa vendar ne bode hotela, da jeden sam, pa še tujec, v teku teh 10 let obogati z dohodki jame, 36 družin pa v ravno tem času pride na beraško palico! — Vse moči hočemo napeti, da se oskrbništvo jame ne odvzame tako spretnemu in zvedenemu možu, kakor je naš gospod okrajni glavar, in ne da tujcem v roke.
Iz Rateč na  Gorenjskem   26. maja. [Izv. dop.]   Skoraj človek ne dene lista iz rok, da ne bi bral o kakej nesreči, ki  so jo z dinamitom prouzročili hudobni ali lahkomiselni ljudje. Težko pa se kje v kakej vasi toliko in tako lahkomiselno z dinamitnimi patronami strelja,  kakor pri nas, in to prav po nepotrebnem.   Poredni pobalini vselej streljajo zvečer z dinamitom, kadar je imendan kake bolj „nobelj Marine". Od kod in kdo toliko dinamita v vas donaša, ne vem, to pa vem, da se je že več nesreč pripetilo v našej vasi po dinamitnih patronah, in le Bogu se imamo zahvaliti, da nam  ti „dina-mitovci" že neso vasi upepelili. Nek fant je prižgal tako dinamitno patronu in  vrgel jo na sredo vasi. Patrona eksplodira iu v tem hipu bilo  je nad 40 šip na oknih bližujih hiš zdrobljenih.  Mlad, 24 let star, jedini sin tukajšnjega posestnika S. je lansko leto na imendan svoje „Marine" streljal z dinami tom, iu kaj se zgodi ? Komaj prižge patrono, ko ta že eksplodira v deanej roki in mu odtrga vseh pet prstov prav pri dlani. Tukaj sni posestnik M. se je hotel na vsak način prepričati, kakšna je patrona na dnu. Zato vzame necega dne dinamituo patrono in dolg žrebe'j ter ž njim prične nevarno operacijo, in, ko z žrebljem dregne vanjo, mu v roci eksplodira in precepi palec na dvoje, kakor bi mu hotela reči „nolli me tangere". Letos v postu na Marijin dan so fantje že pozno zvečer delali s streljanjem dina mita „parado" županovoj  dekli  „Marini".   Pri tej priliki bi se bila zgodila kmalu velika nesreča. Kakor po navadi pri jednakih „paradab", so bili fantje vsi pijani. Jeden prižge patrono, jo vrže pred prag biše št. 28, nasproti županove hi.se.    Udova gospa Weinman, sestra hi -ne gospodinje, je prišla ravno ta čas domov in komaj je  bila še par korakov od praga, ko patrona poči in malo je manjkalo, da je ni raztrgala. Ko je gospa Weinman potem svojo nevoljo izrekla, da župan kaj tacega okolu svoje hiše trpi, se ta za to še zmenil ni.  Njegova družina pa se jej je prav nesramno posmehovala.
Vprašam, ali so res naše „Marine-' tako imenitne, da se jim o vsuke) priložuosti z dinamitom strelja, da se vse trese. Človek se o takih časih skoraj ne upa čez prag stopiti, v strahu, da zdaj pa zdaj te bode dinamit vrgel v zrak. Vprašam pa tudi tiste, ki jim je v srenji za javni red in mir skrbeti, zakaj oni tako nevarno in prepovedano početje dopuščajo? Župan se ve da ne more veliko opraviti, če on komu kaj reče, ga pa ta prav dobro ozmerja. Tukaj bi morali že žandarji vmes poseči. Kranjska Gora je od Rateč samo jedno uro hoda oddaljena in tam imajo žandarji postajo. Oni tedaj lahko slišijo strel od tukaj do tja. In ako se jim že toži po noči iti jedno uro daleč gledat, kaj streljanje v Ratečah o nenavadnem času pomen, u, naj bi vsaj po dnevi, kadar v Rateče pridejo, poizvedovali po onih poreduežih „dinamitovcih". To bi bila njih dolžnost, vsaj večja, kakor pa ta, da hodijo Rateškega učitelja nadzorovat. Nad tem bo vsi Ratečnni stud izrazili, in tudi tedanji c. kr. okr. šolski nadzornik g. S. Kole.
Ker že o učitelji govorim, naj še povem, kakšna je v Ratečah šola. Posebnega šolskega poslopja tukaj nemarno. Za šolsko sobo imamo staro farovško klet, katero je g. župnik v ta namen brezplačno prepustil. Ta klet, ali če hočete, šolska soba je zelo majhena v primeri 8 številom (nad sto) šolskih otrok. Otroci so po klopeh natlačeni kakor slaniki v Bodu. Soba zelo moči, zrak v njej je, posebno po leti, kužen, zato se ni čuditi, da noben učitelj ne ostane dolgo pri nas, ker bo vsak boji, da bi si ne pokvaril zdravja. Sedanji učitelj gosp. Strel je komaj pol leta tukaj in že bo je v tej beznici pokvaril zdravje, da Že od Velike noči ne more službe opravljati.  Kedaj si bodo vender omi-
slili naii srenjski očetje novo Šolo? Srenja ni tako revna, da bi ne mogla nove šole sezidati. To je le neodpustljiva nemarnost in popustljivost županova. Koliko srenjskih „gmajnu in lesovja iz srenjskih gozdov je Že prodal, da bi bili lehko že dve šoli sezidali, pa še jedne nemamo, denarja pa v „ta Železni" tudi menda ni več veliko. Ljudje se za ušesi praskajo, in povprašujejo, kam je denar prišel.
Kako so naši srenjski „mažiu modri, svedoči tudi to le. Tri revne, Rateške družine so se živele s tem, da so v tukajšnji Planici kredo kopale in prodajale na razne kraje.   To bo poprej ti revčeki Brneli, ne da bi bili srenji zato kaj plačevali. Ko je pa J. Pintbach župan postal, jim je pa takoj naložil, da morajo vsako leto srenji plačati po 60 gl. najemnine. S tem jim je bil, seveda, zaslužek zelo „pokisan", pa živeii so se vender. A to je bilo Županu še premalo.   Šel je v svojej  zagrizenosti do vsega, kar ni „ pa versko" (bajtarji in kočarji bo pri njem le na pol ljudje), še dalje.   Dal je namreč kredo v zakup na več let, Ljubljanskemu g. Šifrarju tako, da bi ta plačeval  srenji  po 53 gld. od vagona, ako jo bode kopal, če jo pa ne bode kopal, pa nič, a Ratečanov je pa tudi ne sme nihče kopati. Zdaj si je župan vihal rokave in trkal na prsi, češ, poglejte „mažiM  zdaj sem „uštimal"  pametno, da take še nobeden pred mano.  In vsi „mažia so mu „čast in hvalou ploskali za njegovo modrost, kajti mislili bo, da bode g. Šifrar vsako leto vsaj 10 vagonov nakopal, kakor jim je to župan ponoBno pripovedoval.   In srenjski   „mažtt „Anža" je že kar zahteval, da morajo takoj pisati po zidarje, da bodo novo šolo zidali za denarje,  ki jih jim bode g. Š. za kredo dal Odbornik Lipovec pa je svetoval vender toliko Časa z zidarji počakati, da bo g. Šifrer pogodbo spisal. In pri tem je ostalo. G. Š. je pogodbo spisal, „mažia  pa so mej tem časom pri glažu novo šolo zidali in zraven tudi še pogodili, da bodo županu, za njegovo modrost kupili novo peresno držalo in črne tinte, ker ne spodobilo bi se za njega, da bi še za naprej imel za peresno držalo obrezano trsko in pa tinto, kakeršno mu dekla v kuhinji iz saj naredi. Ko je g. Šifrar bil gotov s pogodbo, seveda, nemško, jih vpraša, če znajo vsi nemški? Na to vsi jednoglasno zaupijejo: „Vsi, vsi, mi bi nemški ne umeli, mi, še laški, kadar je treba kaj prodati.   Še madjarski, zakriči jeden.   Kaj nesmo „drajezibekarja" Madjarjem led prodali, ki neso nič slovenski znali. „Mažiu so po tem vsi nemško pogodbo podpisali, marveč podkrižali, ker pisati izven treh nobeden sr. odbornik ne zna. S to pogodbo pa jim je g. Šifrer le kredo zaprl,  da jo sami kopati ne smejo, ker so mu do sedaj ž njo konkurenco delali, on jo pa tudi ne bo kopal, še gledat ni šel, kje je kreda, on jo ima pri Kamniku dosti, ki je pa gotovo bliže Ljubljane, ko Rateče. Tako Ratečani sedaj  več let ne bodo dobili za kredo nobenega solda, poprejšnjim kopalcem pa so potisnili beraško palico v roke.
Domače stvari.
— (Trgovinska in obrtna zbornica Kranjska) ima v petek dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje Beje. 2. Poročilo o delovanji. 3. Poročilo člana državno-železničnega sveta gosp. K. Luckmann-a o zadnjih obravnavah državno-železničnega sveta na Dunaji. 3. Poročilo o vprašanji, ali bi ne bilo dobro izdati ukaz, s katerim bi se vsem, kateri imajo po postu v i, izdani dne 23. junija 1881 1. le pravico z žganimi opojnimi tekočinami tržiti, prepovedalo imeti v svojih prodajalnicah žgane opojne pijače v odprtih posodah in ne zapečatenih steklenicah. 5. Poročilo o vprašanji, ali se sme tudi od mlinarjev terjati, da izkažejo sposobnost za pekovsko obrt, če hočejo črni kruh peči. 6. Poročilo o prošnji mestne občine Radovljica za dovolitev živinskihsemnjev. 7. Poročilo o prošnji farne občine Prežganje za tri semnje. 8. Poročilo o 8. prošnjah, da bi proaiteljem ne bilo treba predložiti dokazov sposobnosti za nastop obrti. 9. Posamični nasveti.
— (Nemška Ljubljanska omika.) Piše nam prijatelj našega lista: Danes zjutraj Btal sem proti 9. uri pred prodajalnico g. trgovca L o zarja in od daleč ogledoval krasni trak, katerega poklone" nSavinjske Slovenke" „Hrabremu Sokolu" v Mozirji. Kar prideta dva Nemca, začetna črka pri obeh je M. Ko ogledujeta trak, reče M., katerega imenu druga črka je Bo" k svojemu prijatelju „M.U: „Sa-vinjske Slovenke", das sind schvveinische Sloveni-nen". GoBpa, ki je poleg gospodov stala, jih je za*;
ničlji?o pogledala ia odšla, jaz pa sem si mislil: „C.lej nemško omiko!"
— (Vabilo k izletu  „Sokola"  v Mozirje) Da Binkoštno nedeljo 1. junija 1884. 1., kjer se udeleži slavnosti blagoslovljenja zastave bratskega društva „Savinjskega Sokola".   Red: Sokolovci zbirajo se v dan 31. maja t. 1. do 11. ure v noči v Čitalnični restavraciji ter odidejo točno ob '/» 12. uri skupno s zastavo na kolodvor južne železnice, od koder se odpeljejo ob 12. uri in 5 minut s poštnim vlakom  v Celje.   Priti je v polni društveni opravi s plaidom ali vrh no suknjo v jarmen povito.   Strogo je paziti na splošni red in posamezne uredbe  odbora,  rediteljev  ali  predtelovadcev. — Kdor želi ostati delj nego dva dneva v Mozirji, vzame naj seboj tudi civilno opravo, da se preobleči, ker drugače  ni dovoljeno ostati  mu čez ta Čas tam, ali kje drugje. — Program slavnosti razposlal se je že mej društvenike   in   ostane nespremenjen. S poštnim vlakom ob jednem dojde deputaciia Tržaškega „Sokola" in v Zidanem mostu snidemo se z Zagrebškim „Sokolom", da se zajedno popeljemo v Celje. — Odhod iz Celja na vozeh ob pol 5. uri zjutraj.   V Žavci skupni zajnterk  v gostilni gosp. Hausenbichlerja. V ponedeljek ob 12. uri opoludne odhod iz Mozirja v Celje, od koder se ob pol 6. uri zvečer odpeljemo z mešanim vlakom v Ljubljano. Bratje Sokoli! Dolžnost naša je, da se navedene slavnosti udeležimo društvu in  sami  sebi  na čast polnoštevilno. V prav obilo udeležbo vabi tedaj najvljudneje Sokolov odbor.
— (K istrskim volitvam.) Gosp. S trk, poprejšnji poslanec za Voloski okraj, odpovedal se jo zaradi bolehnosti volitvi v deželni zbor. Na njegovo mesto misli se kandidovati g. S1 a v o j Jenko, trgovec in posestnik v Podgradu. Kakor neradi pogrešamo delavnosti veležaslužnega gosp. Strka, tako nas vedeli, da se mu je izbral tako izvrsten naslednik, kajti rodoljubi, kakeršen je g. Slavoj so redko sejani.
— (V Postojinski jami) poskušava se ta teden z električno razsvetljavo, katera se jako dobro ponaSa in ki bode letošnje binkoštoe praznike dosedaj nepoznanih Čarov razgrnila po redki podzemeljski tvornici čudodelne narave. Dvanajst svetil je razpostavljenih, jedno tako svetilo sveti za 1400 navadnih sveč. V nedeljo so jamo razsvetlili pomorskim akademikom z Reke, včeraj in pa danes po-poludne pa so imeli v električno razsvetljeno jamo prost uhod Postojinski meščani in okoličani.
— (Zavoljo bistriške in reške vode,) ali bi se jo odprodalo mestu Trstu ali ne, v Trnovem v 18. dan t. m. zbrani srenjski zastopniki iz sodnih krajev Bistrica, Postojina in Novi Grad na Primorskem sklenili bo, z vsemi postavnimi sredstvi upirati se vsakateremu pogajanju s Tržaškim mestom glede odkupa vode in svesti si velike nevarnosti, ki bi jim iz tega pretila v gospodarskem, životnem, trgovskem in zdravniškem oziru, obrnili so se z lepo prošnjo do naše visoke deželne vlade, naj one občine reši iz nastavljeno zanjke ter zaprošeno koncesijo odbije mestu Trstu v zmislu vodne po-8ta\e z dne 15. maja 1872,
— (Pri Rože k u) na Koroškem, v vasici Breg, našli so obširno predzgodovinsko grobišče, ki šteje okolu 300 grobov. Do sedaj razkrili so 30 grobov ter našli v njih železna bodalca, nože in srpe, bronaste igle, zapone, pušice itd. Izkopavanje vodi predatojništvo koroškega muzeja.
— (Premembev Lavantinskej škofij i.) Gosp. Martin Napast, provizor pri Veliki Nedelji ustopil je k nemškemu redu. G. Josip Rostoher nastopil je službo kaplana v Šmartnu pri Slov. Gradci.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 28. maja. Gospodska zbornica je brez debate vzprejela v drugem in tretjem branji načrte zakonov, ki so bili danes na dnevnem redu. V delegacijo so voljeni: Be-zceny, baron Ceschi, knez Czartorvski, pl. Czedik, grof Falkenhayn, Fluck, grof Fttrsten-berg, Goegl, grofa Herberstein, Hubner. opat Kari, grof Latour, grof Montecuculi, Moser, Seilern, knez Thurn in Taxis, grof Traun, grof "vVidmann knez "VVindisch-Gratz in grof Wod-zicki; dalje deset namestnikov. Na to se je rešilo celo vrsto peticij v zmislu predlogov komisije, potem je pa ministerski predsednik objavil v imenu cesarja, da je državni zbor •odložen.
Zahvala.
Podpisani al asojam v imenu Zgornje Brniške soseske izrekati presrtino zahvalo alavsemn .Graškemn zavarovalnemu društvu" za poslanih nam 30 gld., katere smo prejeli v priznanje kot hrabri gasilci ognja za novo ročno brizgal-nico.
Zgornji Brnik, .In.' 26. maja 1884.
Josip Jenko.
Tujci:
dne 28. maja.
Pri ni o u n : Bradač z Dunaja. — Dr. Kak iz Maribora. — Canigli&ro iz Trsta. — Couvrant iz Pariza. — Ba-rina iz Benetk.
Pn MoJi«!: Dr. pl. Pozzi z Dunaja. — Grtlnhut iz Gradca. — Lowy z Dunaja. — Latzko iz Budimpešte. — Btilh z Dunaja.
Pri avstrijskem cestarji: Kaldarar z Dunaja. — Messnar iz Kranja.
Pri Jasnem kolodvora t Miilter iz Prage.
Poslano.
I Jan kli a n s „Leitha", Wien, Schottenring Nr. 15, izdala je sto strani obsezajočo brošuro (katero pošlje na zahteva-nje zastonj), v katerej so pregledno in popularno ter natanko razložene vse pozicije avstrijskega kurznega lista. Ta brošura je neobhodni voditelj za vsakega, ki se zanima za avBtro-ogerske vrednostne papirje, evropske Brečke itd., in razjasnuje najrazličnejše načrte žrebanja, o šansah za dobitke, sekuritetj, amortizaciji, ktirznih premembah, kuponih in davku od ulog in špekulacijskib papirjev, Brečk itd., in sploh vse, kar upliva na evropske borze. Delce mora biti vsakemu pravi kompas, kjer potrebuje sveta, pri nakupovanji, prodajanji ali menjanji vrednostnih papirjev, ali pri primerjanji njih kurzov, rentabilitete in vrednosti, ter je zato trajne vrednosti. Borzni, žrebovalni in finančni list „Leithaw je gotovo jeden najboljših strokovnjaških listov naše države, ter je že v neštevilnih skušnjah pokazal svojo nezavisnost, odkritosrčnost, resnicoljubje ter toplo zanimanje za privatno občinstvo, ki je navadno brez vsakega vodila, ter bi bilo odveč ga hvaliti. „Leitha" izhaja vzlic svojoj dosedanjej obilnej vsebini v povekšanej obliki in prinaša popolna in avtentična porodila o žrebanji vseh tu- in inozemskih papirjev z navadno skrbnostjo, ravno tako obravnava vse kiiiv.il*- listine srečk, inozemskih in kakeršnih koli vrednostnih papirjev, v „borznem razgledu" obravnava položaj evropskega trga vrednostnih papirjev jako obširno, daje informacije, Bvete in pojasnila v jako obširnej meri, ter prinaša mnogo BtrokovnjaŠkih Bpisov o emisijah, zavodih in njih bilancah, denarnem trgu, inostranskih borzah, poročila o državnih papirjih, bankinih, transportnih, zavarovalnih in industrijskih društvih, občnih zborih, rentabili-tetne in primerjalne tabele itd.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratnra	Vetrovi	Nebo	Mo kri na v mm.
28. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-73 mm. 73387 mm. 733-43 mm.	+ 8-8*0 -f-19 6' C -f-13-6° C	si. svz. si. svz. si. svz.	megla jas. jas.	000 mm.
Pxua^5*3c<t "borzo.
dne 29 maja t. 1.
f Izvirno t*lografiĆno porooilr. >
Srebrna renta .... ....
Zlata ren    . . ......
5*/0 marčna renta.........
Akcije narodne bank*-. ......
Kreditne akcije...... . .
London   . ...
Srebro .........
Napol......... .
C kr. cokini...       ...       . .
Nemške marke ... 4°/, državne urečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz L 1364.         100 gld. 4"/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/«......
5°/0 štajerske zemljišč, od . .•/.. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 ■ . 100 gld. /..•iiilj. obč. avstr. 4ty»V« zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Budolfove srečke .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-društ. velj.  170 gld. a. v.
Trgovski pomočnik
ss> prodajalnlco s mešanim blagom, z najboljšimi spričevali, vsprejme se takoj z ugodnimi pogoji. Prednost imajo oni, ki so popolnem vajeni proda|e usnja. Ponudbe pošiljajo naj bo na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (365—1)
V „NAR0DNEJ TISKARNI"
sti ravnokar izšli knjigi:
Tia_n.a,lr našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 Btranij.   Cena iO kr., po pošti 45 kr. Potem:
IHihrovski.
PoveBt.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
80 gid.		55	kr,
81		35	H.
102		—	0
95	v	90	f.
859	•	—	9
308	•	50	
122		30	a
—		—	■
	*	70	i«
f»	„	75	«-
59	rt	80	n
124		10	n
172	n	—	m
101		95	FV
122	■	70	
92		15	e-
88	*	90	n
104		50	m
115	•»	50	ip
122		25	it
108	rt	40	v
107	9	25	i»
176	■»	50	n
19	„	—	n
114	rt	75	t$
221		25	B
Srednja temperatura + 13-20, za 31° pod normalora.
5000
1 (788—42)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5 gl.
L. Storch v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Vozni red istrske državne železnice,
veljaven od 20. maja 1884.
XDXTTSl6Sl-I=,-U.lj
PoHtaj o
Divača   .... odh. Herpelje-Kozina . „ Podgorje.   ... „ Rakitovič   ... „ Buzt>t (Pinguente) „
Rozzo..... „
Lupoglava ... „ Cerovlje.... „
Pazin..... „
S. Pietro in Selva „
Canfanaro   .   .   j odh'
Zabraniti (m. p.) . „ Dignano .... „ Galesano (m. p.) . „
Pulj..... prih.
Osobni vlaki
1. 2. 3. razred
zjutraj 7-33
7- 56
8- 10 8'26 8-36 8-46
8- 59 9 23
9- 35 9-53
1008 1009 1024 10-38 10-48 11*— dopolnilne
1. 2. 3. razred
dopoludne 9-15 9-37 952 1013 10-25
10- 35 10*49 11*20 11*35
11- 56 12*12 1217 1233 12*51
102 1*15 popoludue
1. 2. 3. razred
popoludne
4- 52
5- 20
5- 39 6*08 6*23
6- 37
6- 57 7*32
7- 49
8- 14 8-34
8- 39 8*58 917
9- 30 9-46 zteier
1. 2. 3. razred
iiefor 8*57 915 9-28 9-44 9*54 10*04 1017
10- 40 1052 11 09 11*23 11*24
11- 51
12- 10 po noti.
l'os< u j o
Pulj..... odh.
Galesano (m. p.) . „ Dignano .... „ Zabronič (m. p.) . „
Canfanaro . . ^ fjjfa S. Pietro in Selva „
Pazin..... „
Cerovlje .... „ Lupoglava ... „
Rozzo..... „
Buzet (Pinguente) „ Rakitovič ... „ Podgorje ... „ Herpelje-Kozina , „
Divača  .... prih.
Osobni vlaki
1. 2. 3. raz**ed
zjutraj 5 —
5- 20
546 5*47 602 619
6- 33
6- 55 7* 8
7- 18 7*28 7*43 7*57 8*15
zjutraj
1. 2. 3. razred
zjutraj
7-05 722 7*35
7- 54
8- 12 8-18 8*39 906 926 954
10.10
10- 24 10*42 1104 11*22
11- 46 dopoludne
1. 2. 3. razred
popoludne 1212 12*36 12-49 1*05 1*20 1 24
1- 42 204 2*21
2- 48
3- 02 313 830 349
4- 05 4-26
popoludne
1. 2. 3. razred
popoludue
4- 50 5 03 5*13 5*28
5- 42 545 601
6- 19 6-35
6- 58 711 721
7- 33
7- 49
8- 03 8-22
zrečtr.
BANKHAUS „LEITHA"!
(Halmai), Wien. Schottenring 15, vis-a-vis der Borse.
StTOir tocrfeit&ftt nit Sfebemmim (anf SBerlaiigtn), (d lange ber •."orv.nb reidjt, n*■■•'**< unc franro tHtfcK, 'neben erfdiienene. tibdjft iuirtui,K   niii,i;ic<ir trtic imb intfrcffantc «8 rod) ure 'ammt UnlUcrfcil*Ucr[of«ii(i* ftnicnbcr (100 ©eitert, 49. Sliiflnflt)- Difirfl
S   fiir Kapital, Sparanlage, Effecten-Speculation, sowie Losbesttzer,
# fRtntUtš ima >»arfe«3iUereffettteH, grofit unb Heine Jt.iini.iiiii.-i-. 3uftiiutr, Stiarlnffeii 11116 'Uritiatc gleid) J S iiin;l**'iii|U-iiJ*o ItttO un.'iiiLii'hi hrtu- SBJerfd-en, bon mt^v al« HOO tjerBot-raflenbfii 3o«nialcn 6t« J«» un*> -Jlii&laitDfe. S aiuiteiinenb beit)roa*-eii, leitet nlri
• £tm\V   trener Comnass
SburA aHe -»ofltionrn ttS cfterreid-ifaitii <iur*6tatt*#, fiiettt fotnmtl. riirot-Hiftiicn Ho*-®ptel\)lcine (albliabet.), alit j S, Talen 11. Gvlaiit-nmgen iiber Hmortifation, flinabl, ©ecutltat n. SSefen btr Bfterretrfjtfdjotiifl-ir. '-llHlancVatiletre, Z etaailretttett, Sttfe, ©run»entlafiitiind=Cblifl(tt.r '4Jf<mbbi*iefc. '.UriorUaten, atctirit btr iOniiN, Irnn«. Titort u. Diibiiiiricgt'i.llfd|. (iroteii te, trTCart bir SBortbtile bet SDOlener ©bile gegenUber btti-Jtocfitl-tiltn s a- ^roontA1 5 mib »MitBIoiiD^-iJbi-iei., ciinutrrt faiiintttirfie O'oatblniituincii b« ©beculation, faejliricfit bie jimgflm njirtl)fdjaftliiijeii S ISKigiiifiV. «"iniUerfioit, ^Iciftoatlirti 1111 fl bet Babnen, 3Ift>ecten, ©llanjen, St»fambcn ber Ottftitute ic. — 3m J* 'ilnidjfiifte fiitimt empf-ljU-n hiir bas -llboiitieittettt auf bafl beftuiilenicbtete, btnigfte uub r-Kbboltig*te
filiiiiicielle, Borsen- und Verlosungstolatt „LEITHA".
aSaafclbf, ancrloiittt ctl*» iinuarteiifcSje« imb flctuiffentjaft«* Qnfonnation«-aournal, beratb^l bei »auf, Hinimtfrti S ur.b fflerrouf bou SonbO-, 'IIiiI.mi*'   uub  G*jecttl«Jtioit(Stia"*»er«:n, unb berjeiđ-uet mir fiir bie Jntereffenteii luincm-ntfrtbfii 'Jtortividiten uub (Jifdieinungtii auf t-olWroirtbfdjaft(irt|em &tt)\ttt, bt« Jpanbel« uub ber Onbuflne. ffliett. S grbenbfle aiifoimatiPiicn loflmfrfi. ©an-jaliiig btofi fl. 1.30 mit **Joft'ii'cnbuiig. ^robe-gremplare groti« uub ftattco. aiboiin-i £ iuciitaibim-rt mit jebem Kane begiuntii. — tDa« a)antb,auil „i'eitba" uoflfubri aOe ine -Jad- einid-tdgigeii inuftvage, fontie Orbre*
rgs^*  i'ii r die Wiener Borse "^pJ
S ju VI n l n g e j n> eden uiie aurii in oflen*© b t c u I a 11 o n 6 f o r m e ti, ^Jramien, Confortial-, laitfdjoptrotlonen, »c. ^ ciact nnb reell ju Dtiginalcmfen gegeu mafiigr "Bebetfung unb gertugr *Proi*ifion.
aJB^F" V«>rsolnisse anf Wertli]>aplere "^H
2 L-i0 nuf JDeitfrfJ |u li|y{< 5" „ ginfttl pro unno (g-blii)ren= u. prouifioneirei) in grbfjeveii ajettiigen, biS ju 80°/0 beJ GurBnmtljeB
mmm———f ••••••••••••••••••••
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".