Stev. 197. Trst, v torek 16. julija 1912 Tečaj XXXV!;. IZHAJA VSAK DAN Ml tb nedeljah In praznikih ob 5., ah ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih to bakar n ah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele St€T. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokoati 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »amrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali ogla« po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava »£dinostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. £PINQST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ,r tšiunti M wir NAROČNINA ZNAŠA aa celo leto 24 K, pol leta (2 K, 3 mesece <1 K; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroSala« d« nadttjak« lsdaojt „EDINOSTI" at&m«: mm •mlo leto Kron 5*20, mm pml ltta Kron a-ao. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrmnkm-vana pisma aa ao oprejeiaaja in rokopisi ao ao vraftaja. Naročnino, oglasa in reklamacijeja pošiljati na upravo lisi«. UREDNIŠTVO: ulici Giorgio Galattl 20 (Narodni daoi). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galmtti štev. 20. PaStna-hranllnltal ra^un Stev. 841-652. TELFF0M It 1I-5T. BRZOJflUNE UE5TI- Cesar. ISCHL 15. (Kor.) Cesar ]e danes dopoldne posetil Sarsteinerjevo sirotišnico, kjer je zelo milostno izrekel svoje priznanje gospe Sarsteinerjevi na njeni človekoljubnosti in potem nagovoril tudi vse navzoče. Cesar je bil v sirotišnici 20 minut, nakar se |e ob burnih ovacijah občinstva vrnil v cesarsko vilo. Minister dr. Trnka na Bledu. BLED 15. (Izv.) Danes je dospel semkaj na letovišče minister javnih del dr. Oto-kar Trnka in je bil po korporacijah in občinstvu posebno slovesno in navdušeno sprejet. Nastanil se je s svojo rodbino v vili „Dalibor". Kandidatura ministra dr. Trnke. PRAGA 15. (Izv.) Kakor Je znano, nameravajo Čehi kandidirati v opavskem okraju v Šlez'ji ministra javnih del dr. Trnko, ker se boje, da bi jim sicer mogel ta važni mandat uiti iz tok. Z ozirom na ta namen pa so izjavili češki naroda! socijalci, da ne morejo podpirati te kandidature in bi morali postaviti svojega lastnega kandidata, če bi kandidiral dr. Trnka. Češki narodni socijalci so izjavili, da ne morejo glasovati za ministra, ki je član kabineta Stiirgkhovega sistema. Proti mladočeSki politiki. PRAGA 15. (Izv.) V Selovicah se je vršil včeraj velik shod češke agrarne stranke, na katerem je govoril poslanec župnik Vacek, ki je ostro napadal dr. Kramara in Maštalko, češ da je njuna politika zelo nesrečna za češki narod. Poudarjal je, da je nujno potrebno, da se češka delegacija čim prej odtegne usodepolnemu vplivu teh dveh mož. Govor poslanca Vacka Je vzbudil tem večjo pozornost v političnih krogJh, ker Je agrarna stranka v najožjih zvezah z Mla-dočehi. češko-nemška spravna -pogajanja. PRAGA 15. (Izv.) Češko-nemška spravna pogajanja so stopila v odločilni štadij. V najbližjih dneh pride do končne odločitve, aii se pogajanja končajo srečno, ali pa se razbijejo. Najbrž pride do odločitve že jutri, v torek. Bosensko-hercegovske stvari. DUNAJ 15. (Izv.) Skupni finančni minister vitez Bilinski odpotuje v sredo v IschI, kjer bo sprejet pri cesarju v avdijenci, da mu poroča o uspehih svojega potovanja po Bosni in Hercegovini. V političnih krogih se sodi, da je pričakovati od te avdijence zelo važnih posledic za nadaljno politiko monarhije v Bosni in Hercegovini. Berchtold — Izvolski. DUNAJ 15. (Izv.) Današnja večernja „Zeit" poroča, da se tekom letošnjega poletja sestaneta avstrijski minister zunanjih zadev grof Berchtold z bivšim ruskim zunanjim ministrom Izvolskim k zelo važni konferenci v Solnogradu. Volilna reforma na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 15. (Izv.) V notranjem ministrstvu izdelujejo novi volilnoreformni načrt, ki ga baje predloži vlada že takoj v POanSTEK. Spomini na praške slavnosti. (Nadaljevanje.) Palacky. Ni to morda anekdota, ki si jo je izmislil kdo v šali in Je potem romala od ust do ust po Pragi v onih slavnostnih dneh, temveč je živa resnica, dogodek, ki se je dogodil v ponedeljek, dne 1. julija, takoj po slavnostnem odkritju spomenika velikemu zgodovinarju in politiku Češkega naroda, Frančišku Palackemu. Ko je bilo namreč končano slavnostno odkritje spomenika, se je prerii skozi velikansko množico, ki je obkrožala spomenik, starček z gostimi pod pazduho. Dolgi beli lasje so mu viseli na vrat in sključen pod težo let je prihajal pred spomenik. Tu je gologlav vzel gosli, jih naslonil na prsi ter zasviral. Nf bilo to nič umetnega, biia je preprosta češka pesemca in trudna tresoča se starčkova roka ni izvabjjala iz gosli najubranejših glasov. Prenehal je in dejal: „Čakal sem in dočakal sem! Sedaj, ko je odkrit spomenik očetu češkega naroda, naj preneham gosti Položil je gosli z lokom pred spomenik, se poklonil pred soho očeta naroda in odšel s solzami v očeh. Množica, ginjena do začetku jesenskega zasedanja državni zbornici. Obenem z načrtom o volilni reformi pa predloži vlada zbornici tudi načrt nove razdelitve volilnih okrajev. Oba zakonska načrta bodeta sestavljena Izključno le v prilog madžarskim tendencam. Kancelar Bethmann-Hollweg. BEROLIN 15. Državni kancelar Beth-mann-Hoiivveg se je danes zjutraj povrnil v Berolin. Volitev panamskega predsednika. NEW-YORK 15. Volitev predsednika v Panami se Je izvršila mirno. Kandidat Porras je bil izvoljen brez opozicije. Srbija. BELGRAD 15- Kraljev ukaz sklicuje za mesec juli, avgust in september vse rezerviste prvega sklica na 20dnevno in rezerviste drugega sklica na 15dnevno orožno vajo. Vsi rezervni častniki so pozvani na šest-tedensko orožno vajo. BELIGRAD 15. Poslanski klub vladne stranke je sinoči sklenil, da ostane sedanja vlada na krmilu do Jesenskega zasedanja skupščine. BELIGRAD 15. Kralj je podpisal zakon o 21V2 milijonskem kreditu za oboroženje. BELGRAD 15. (Srbske obligacije iz leta 1881): 65 000 K je zadela serija 2547 št. 22, 10.000 K ser. 2979 št. 16. BELGRAD 15. Tržaški aviatik Widmer je napravil včeraj popoldne dva poleta v zraku, ki sta se posrečila. Dosegel Je višino 1000 metrov. Zarota angleških sufražetek. LONDON 15. (Izv.) Oblasti so baje zasledile tajno zaroto angleških sufražetek, ki Je imela baje namen sistematično uprizarjati atentate na angleške ministre. Novodobno suženjstvo* LONDON 15. (Izv.) Angleški generalni konzul v Peruju je sporočil angleški vladi strahovite obtožbe raznih angleških indu-strijalnih in trgovskih družb, kako ravnajo z ljudmi, ki so zaposleni v njihovi s»«»žbi. Poročal Je zlasti o takozvani »Amazon-Com-pagnie", ki Je dobila 4000 ton gumija na ta način, da Je pri nabiranju v gumija poginilo okrog 30000 Indijancev. Še huje kakor z moškimi, pa so uslužbenci te družbe ravnali z indijanskimi ženskami in otroci, ki niso bili sposobni za delo, dočim so moške delavce pustili umirati gladu, jih zadavljali, obglavljali in streljali, kakor divje zveri. Poročilo generalnega konzula je v vsej Angleški pobudilo velikansko senzacijo. Francosko-italijanska ententa. PARIŠ 15. (Izv.) Govor francoskega poslanika v Rimu, Berrera, ki je med drugim navajal, da postoji med Francijo in Italijo prijateljska ententa, ki Je najbistrejši in najodločnejši element za vzdržanje evropskega ravnotežja, je povzročil precej razburjenja v diplomatskih krogih. V dunajskih diplomatskih krogih smatrajo to izjavo Ber-rerovo za precej pretirano in trdijo, da ni nikake nove entente med omenjenima državama, če bi pa bila v resnici, bi bila s tem brez nadaljnega govora Jako tangirana naša monarhija. t Friderik Mistral. PARIŠ 15. Umrl je v Malllanesu pro-vencalski pesnik Friderik Mistral. solz ob tem prizoru, ni vedela, kaj naj stori; potem so pa zaorili slava-klici in starčku se je sama po sebi napravila široka gaz med množico, da je odšel po njej, pozdravljan kakor največji odiičnjak, ki je bil navzoč pri odkritju spomenika. Gosli so shranili v muzeju kraljestva Češkega. Frančišek Palacky je bil rojen 14. junija 1798, leta v HodslavJcah na Moravskem. Svoje študije je dovršil v Trenčinu in Po-žunu in je nato dalj časa služboval kot vzgojevatelj in domači učitelj. V Prago je prišel I. 1823., hoteč natančno proučiti zgodovinske vire o husltskih vojskah. Bil je tu nekaj časa tudi arhivar pri grofu Frančišku Sternbergu. Leta 1829. je dobil nalog od čeških stanov, da spiše zgodovino Češke, leta 1839. pa je bil imenovan za Češkega deželnega historiografa. V revolucionarnih letih 1848. in 1849. je posegal Palacky z vsem svojim velikim znanjem in z vso vnemo v javne zadeve in je izdelal znano izjavo z dne 21. marca 1848. 1„ v kateri so izjavili Čehi, da hočejo, da ostanejo dežele češke krone v okviru avstrijske monarhije in v kateri se je obenem zahtevala popolna enakopravnost češkega naroda z nemškim. Palacky se Je dvignil v tem času na mesto voditelja celega svojega naroda, ki mu je poverjal najodličnejša mesta v javnem življenju. Tako je bil Pa- J Iacky član nacijonalnega odbora, predsednik Jugoslovanska sokolska zveza? DUNAJ 15. (Izv.) Iz Zagreba poročajo, da se vrše med Hrvati in Srbi pogajanja za preosnovanje hrvatske in srbske sokolske zveze v enotno jugoslovansko sokolsko organizacijo, kateri naj bi se priključila tudi slovenska sokolska zveza. Gospa Tosellijeva. FLORENCA 15. (Izv.) Gospa Tosellijeva, bivša saksonska prestolonaslednica, ki je težko obolela na vnetju trebušne mrene, je bolezen srečno prestala in se počuti znatno bolje. Turčija. CARIGRAD 15. Kosovski vali dospevši v Prištino, Je zahteval ojačenja. — Porta Je prejela včeral brzojavko prebivalstva v Ši-lanu, v kateri zahteva, da se ustavijo vojaške operacije. VojaSki upori v Turčiji. RIM 15. (Izv.) „Corriere d' Italija" poroča, da se je vojaštvo utrdbe Karaburu pri Solunu spuntalo. Vojaki so napadli oficirje in začeli streljati nanje. Eden častnik je bil ustreljen. Končno se je le posrečilo premagati upornike in Jih aretirali. Turške oblasti se boje, da ne bi se vojaški upor prenesel na celo solunsko garnizijo. Nemiri v Albaniji. CARIGRAD 15. (Kor) Albanska voditelja Sefer Ahmed in beg Dullah sta odposlala v imenu karadaških pokrajin iz Gilana brzojavko albanskima poslancema, v katerem obžalujeta boje, ki se vrše že dva meseca in so se sedaj raztegnili tudi do Pri štine, ter prosita poslanca, naj bi posredovala, da se ublaži razburjenje, ki vlada med 80.000 Albancev. Vetrne trobe. NEW-YORK 15. V raznih delih dežele so se pojavile vetrne trobe. Pet oseb je bilo usmrtenih. Materijalna škoda znaša nad milijon dolarjev. Bubonska kuga. WASHlNGTON 15. Iz Portorika poročajo uradno o treh novih slučajih kuge. Vrtinčarski viharji v Meksiki. NEW-YORK 15 New-yorški „The Sun" poroča iz Meksike, da so v državi Gnana J -nato silni vrtinčarski viharji napravili ogromno škodo. Več sto oseb je baje izgubilo življenje in cele vasi so razdejane. Škodo cenijo na 20 mil. dolarjev. Vročina v Berolinu. BEROLIN 15. Izredna vročina traja dalje. Včeraj je kazal toplomer 34° C. Italijansko-turška vojna Italijanska zmaga pri Sidi Aliju. RIM 15. (Kor.) O zavzetju Sidi Alija brzojavi ja general Garioni iz Ferne dne 14. t. m. ob 10 55 ponoči sledeče: Ko smo pustili potrebne posadke v Bu-Chamezu, Sidi Saidu in na poluotoku Maka bežen, sem odkerakal iz Sidi Salde z vsemi divizijami, iz katerih sem napravil operacijski kor pod poveljstvom generala Lequio in rezervno divizijo pod povelstvom polkovnika Cavadocchija. Operacijske čete pod poveljstvom generala Lequio so se ob 3 30 zjutraj začele pomikati proti Sidi Aliju. Ena kolona je je korakala ob južnih peščenih nasipih, druga pa je krenila okrog peščenih holmov. Ko se Je leva kolona približevala Sidi Aliju, so jo naenkrat obsule kroglje sovražnikovih predstraž. Ko sta prispela h koloni oddelek bersagllerjev In grenadirjev, se ji je posrečilo razviti trikoloro na najvišjem kraju griča. Medtem so napadli desno kolono močni sovražnikovi oddelki, ki so prihajali iz Ša-torišča in iz Regdaline, s sidialijskega ma-rabuta pa je začela obstreljevati naše čete sovražnikova artiljerija. Sovražnika smo napadli in ga vrgli nazaj. Nato je začela vsa artiljerija Lequljevega kora, artiljerija v utrjenem sidisaidskem taborišču in poljska artiljerija in rezervna divizija obstreljevati napadalce. Proti sovražnikovemu levemu krilu, ki je vsled med tem došlih ojačenj iz Zuare narastel na 5 do 6000 mož, sera nato poslal rezervno divizijo. Vse čete so obenem napadle sovražnika, ki ni mogel vzdržati napade združenih naših sil in se je začel umikati, pri čemer ga je od vseh strani obstre-ljavala naša artiljerija, moštvo ga pa napadlo z bajoneti, da ga je popolnoma razpršilo in uničilo. Mi smo imeli mrtvih 16 mož, med njimi 4 askarje, 73 mož, med njimi 19 as-karjev pa ranjenih. Ko so naše Čete po bitki preiskavale bojno polje, so našle stotine sovražnikovih mrtvecev. Zaplenjenega Je bilo mnogo orož;a in municije, mnogo sovražnikov pa je bilo ujetih. Ponašanje čet je bilo Izvrstno. Sidialijsko pozicijo je Lequijeva kolena zopet popravila in je prenočila na zavzetem kraju. Premirje med Italijo in Turčijo. RIM 15. (Izv.) „Avanti" poroča, da krožijo po mestu vesti, ki spravl|ajo današnji italijanski ministrski svet v zvezo z vestmi, da se v kratkem času sklene premirje med Italijo in Turčijo. Turčija bo nadaljevala vojno. CARIGRAD 15. Veliki vezir je imel govor o notranji in un2nji politiki in Je ko-nečno stavil kabinetno vprašanje. Minister za unanje stvari je prečltal ekspoze o unanji politiki. Posebno je poudarjal, da bo Turčija nadaljevala vojno. Mirovne predloge pretrese le tedaj, ako bodo vsprejemljivi. Zaključil je svoj govor z besedami, da morajo Turki nastopiti pred inozemstvom j kakor — en blok. Med Slovenci in Hrvati. L V svojem napadu na Sokolstvo sploh je ,Gorica" skušala reklamirati veliko večino hrvatskih Sokolov kakor svo|e politične somišljenike in strankarske zaveznike, ergo: kakor politične nasprotnike slovenskih in čeških Sokolov, ki da so — toliko previdna je bila vendar „Gorica" — po veliki veČini sami liberalci in sovražniki vere in duhovščine. N]ena argumentacija je bila zelo enostavna : ker so hrvatski Sokoli po veliki večini pravašf, in ker so pravaški poslanci iz Dalmacije v hrvatsko-slovenskem klubu na Dunaju — ergo je hrvatsko sokolstvo v taboru.... Goričinem! Kako prisiljeno in neopravičeno je to slovanskega kongresa, član provizorične vlade na Češkem in voditelj avtonomistične stranke na onih burnih državnih zborih na Dunaju in Kromerižu. Umljivo je, da ga je skušala vlada popolnoma pridobiti zase, vsled česar mu je bil dvakrat ponujen portfel naučnega ministra, a Palacky je hotel ostati svoboden in ni sprejel ponujenega ministrskega sedeža. Po 48. letih se je Palacky umaknil iz Javnosti in je posvetil vse svoje moči znanstvenemu delu, preiskovanju in opisovanju zgodovine češkega kraljestva. Šele v 60. letih je zopet stopil v javnost, ko je izginilo reakcijonarno Bachovo ministrstvo in je cesar sklical na dan 5. marca 1860. takozvani pomnoženi državni zbor ter podal z oktobrsko diplomo (20. oktobra 1860. L) državi novo ustavo, ki pa ni zadovoljila narodov, vsled česar bil izdan pod Schmeriingom 26. februarja 1861. 1. takozvani februarski patent, ki je prinašal zopet novo ustavo, ki je bila končno odpravljena in nadomeščena 21. decembra 1867. leta z novimi še sedaj veljavnimi državnimi osnovnimi zakoni, nakar Je tedanje ministrstvo Beustovo napravilo mesto takozvanemu meščanskemu ministrstvu Auerspergovemu. Čehi so pričakovali, da jim nova ustava zagotovi res popolno enakopravnost in narodno samostojnost, kar se pa ni zgodilo, vsled česar je nastalo v Čehih veliko nezadovoljivo in so izdali meseca avgusta 1868. leta one znane deklaracije, v katerih so zahtevali nerazdeljivost dežel češke krone in vzpostavitev češkega državnega prava. Podavši te deklaracije so češki poslanci izstopili tudi iz deželnih zborov, kar so storili 2e prej glede na državni zbor. Dne 12. septembra I. 1871 Je bilo pod grofom Hohenwartom s cesarskim reskriptora načelno priznano češko državno pravo nakar so bili po odstopu tridesetorice sestavljeni oni oseranajsterl „fundamentalni členi", ki naj bi urejali razmerje čeških dežela napram ostalim deželam monarhije. Češki deželni zbor je sprejel po izhodu nemških poslancev te člene soglasno, a na predlog državnega kanclerja Beusta cesar ni pripustil predložitve fundamentalnih členov državnemu zboru, vsled česar je odstopil grof Hohen-wart, kmalu za nJim pa tudi Beust sam, Čehi pa so se zopet umaknili v ozadje in niso hoteli sodelovati pri državni upravi. Prišel je potem Stremayr, vlada se je bavila z reformo raznih zakonov. V vseh teh burnih časih je Palacky sodeloval pri obrambi pravic češkega naroda in kraljestva ali dejansko ali pa s svejim izkušenim svetom, a prav tedaj, ko so se začeli za Avstrijo, o kateri je znan njegov izrek, da bi jo bilo treba ustvariti, ako bi je ne bilo, velepomembni dogodki na sosednjem Balkanu, |e zatlsnil veliki mož v visoki starosti 78 let dne 26. majnika 1876. leta svoje oči za vedno. (Dalje.) Stran II. „EDINOST" it. 197 V Trstu, dne 16 julija 1912. reklamiranje hrvatskih pravašev kakor poli- kologičnega oddelka) v mestni bolnišnici pa j tudi s hripavim pet|em služijo življenske „ tičnih somišljenikov naše S. L. S., to Je na dr. Crisogono. Za to mesto sta se potezala | potrebščine, dlani vsakomur, ki le količkaj pozna sintezo tudi dr. R. Liebmann in dr. Cristofoletti na j Običajno se pred to hišo razgraja med (sestav) političnega življenja na Hrvatskem, Dunaju. i 2 in 4 zjutraj in sicer na način, ki ne bi kdor ve, da za pripadnlštvo k stranki* Na to so se izvršila običajna učiteljska i smel biti dovoljen. V noči od 9. na 10. t. pravašev Je za veliko večino nje članov od-i semestralna imenovanja in premeščenja. ločilen državnopravni moment, nje držav-! Kako vzgajajo deco! Prejeli smo: nopravnl program. Pravo nasilstvo na re-1 Stanujem v ulici Gretta di sotto št. 141/11. snici Je tore], ako hoče kdo trditi, da pra- Bilo Je dne 9. Julija ob 3. popoldne. Pet-vaštvo je eo ipso politično somišijeništvo s j letna mi hčerka Otga se Je nahajala pred stranko, kateri v prilog piše „Gorica". Res Je, da so pravaški poslanci iz Dalmacije v hrvatsko-slovenskem klubu na Duna|u. Ali z o zlrom na dogodke iz zadnjih časov se moramo le Čuditi „Gorici", da se ravno temu argumentu — ni izognila! O diskrepanci med pragmatičnimi cilji pravaštva in nameni praktične politike naše S. L. S., nam priča dejstvo, da je radi prlpadnlštva dalmatinskih pravaških poslancev hrvatsko slovenskemu kluba na Dunaju nastala precej huda kriza v stranki pravašev v Dalmaciji. Proti taktiki pravaških poslancev na Dunaju je nastopil sam podpredsednik stranke dr. Drinkovič z ostrim člankom ter Je brzojavnim potom položil podpredsedniško čast. Sklicati so morali v Split posebno sejo uprave stranke, da kako rešijo to krizo. In vodstvo je popolnoma odobrilo nastop dr.a Drinkovića hi Je desavuiralo pravaške poslance. Forma Izjave, ki jo Je podala uprava stranke; je sicer blaga v formi, ali vendar jasna, odločna. Uprava izjavlja svečano, da se ne Identificira s postopanjem svojih po slance v ob vprašanju vojne reforme, da je bilo to postopanje posledica pripadnosti teh poslancev k hrvatskoslovenskemu klubu, zaključuje, da odslej naj imajo poslanci stranke prava svobodne roke v vseh izključno hrvatskih vprašanih po načelih in tradicijah stranke. Kar se tiče razmerja stranke prava do slovenske ljudske stranke, oziroma odnošajev med hrvatskim in slovanskim narodom, in zaželjenega skupnega političnega delovanja stranke prava „s pred-stavltelji bratskega naroda slovenskega", se prepušča vrhni upravi stranke prava, da te možne skupne odnošaje čim prej ustanovi in utrdi z zastopniki slovenskega naroda. Ta izjava uprave stranka prava je naravnost klasičen dokument proti poskusom v „Gorici", da bi vse pra vaše jednostavno konfscirala kakor svoje politične somišljenike. Tu je povedano suho in lapidarno, da se dalmatinski pravaški poslanci pregrešajo proti načelom In tradicijam siranke. In ka| pomeoja priporočilo, da naj se odnošaji med stranko prava in S. L. S. še-le urede in utrde ?! Tudi najhujši sofist in najprefriga-neji diplomat ne bo mogel prid do druzega zaključka, nego Je ta: kar se ima šele ugotoviti in pojasniti, to ni še — gotovo In pojasnjeno ! Z istimi mislimi, a Še jasnejimi in od-ločaejimi besedami je spregovoril v isti stvari član centralne oprave stranke prave v Banovini, g. Stjepan Zagorac, v „Hrvatski Rieči". Tudi on izjavlja, da treba razmerje med pravaši, ali prav za prav Hrvati Slovenci enkrat spraviti na čisto. Piše namreč: „Mi moramo priti na čisto, morejo 11 in v koliko morejo in hočejo bratje Slovenci voditi hrvaško pravaŠko politiko. Mi moramo vedeti, v koliko so oni voljni, da nam gredo na roko. Te meje se morajo strogo fiksirati in v teh mejah, samo v teh se ima gibati hrvaŠko-slovensko skupno politično delovanje. Zakaj samo Še en tak dogodek In preneha za bodočnost vsako hrvatsko slovensko skupno delo, ali stranka prava preneha biti ono, kar je danes in kar mora biti v bodočnosti. Noben Hrvat, najmanj pa pravaš, ne more hoteti niti enega niti drugega. Razmerje med Hrvati in Slovenci, Jasno precizirano, iskreno dogovorjeno, bo od koristi enim kakor drugim. Iskrenost nad vse! Jaz niti danes ne morem razumeti, kaj je vodilo dr. Šusteršlčat da je svojedobno — ne da bi bil vprašan — Izjavil, da se pri vojaških reformah ne sme zahtevati, niti dati nobenih koncesij! To bi lahko izjavit c. In kr. vojni minister, ne pa vodja „opozicijeu južnih Slovanov v dunajskem parlamentu f" Domače vesti. Osebne vesti. Včeraj so dospeli in se nastanili v Excelsior Palače Hotelu generalni major Edvard Fischer, poveljnik 13. konjeniške brigade v Stanislavu, ruski konzul na Dunaju Janikovsky in podmaršal izven službe grcf Artur L!chtenberg-Mondaxt-Schneeberg iz Dunaja. Iz poštne službe. Poštni oficijal v tehniški službi Fran Vittureli v Trstu je imenovan višim poštnim oficijatom. Izredna seja mestnega sveta. Tržaški me3tai svet Je imel sinoči ob 7 izredno javno sejo z edino točko: Proslava spomina pok. II. podpredsednika občinskega sveta, odvetnika dr. Hektorja D aura n ta. To nalogo Je Izvršil predsedujoči župan v primernih besedah in ob izrazih sočutja od strani mestnega sveta. Javni |e sledila tajna seja, na kateri so se izvršila nekatera imenovanja. Med drugimi je bil imenovan: ravnateljem nove ob-očinske gimnazije pri Sv. Jakobu prof. hišnimi vratmi z drugimi otroci iz iste hiše in se je igrala žnjimi na tleh. Pri hišnih vratih je stal precej visok čeber (70 cm v okrožju), na pol napoljen z vodo: milnato, gosto, umazano, smrdljivo, ki jo je neka ženska iz hiše že pred 4 dnevi po dovršenem pranju ostavila v čebru. K igrajočim se otrokom se je prikradel nek 10-leten poba-lin, prijel moje dekletce za nogo, je dvignil, postavil v Čeber na glavo in zbežal. Kako se je ubogi otrok rešil iz vode sam ne vem. Na vpitje dece sem prihitel in odnesel hčerko v postelj. Bruhala je in tožila o bolečinah v trebuhu. Po preteku ene ure ji je bilo bolje. Na to sem z otroci, ki so bili priče pobalinovega surovega čina, naznanil dogodek policijski oblasti. Ali kakor je že znano svojstvo naših Italijanov, da po načinu bojazljivcev vse taje in so vedno nedolžni kakor novorojeno dete, tako je tudi oni pobalin, ki sliši na ime Valli, tajil svoj čin. Upam pa, da redarstvena oblast poskrbi, da podivjani dečko dobi primerno kazen. Vsakako je ta dogodek v klasično ilustracijo vzgoje, ki so je deležni sinovi slavljene 2000 letne — brutture! Gonja proti prodajalkam in protežiranje regnikolov. Plše|o nam : Prodajalka zeijenadi Rosa Eker iz Rlcman) je prodajala na „Rdečem trgu" zraven zeijenadi tudi ka-cih 30 glavic Česna na nekem košku, obrnjenem na robe. Seveda je bil to domač pridelek. Zraven nje pa je prodajal neki človek od onstran luže od Tržaškega magistrata protežiran Čožot Temu Je bila seveda ta konkurenca domačinke neljuba in pomagal si Je po stari navadi. Hitel je po pomoč tja, kjer Je gotova vsakemu regnikolu. — Šel Je po tržnega komisaria! In prišel je g. komisar v diužbi obč. redarja ter je ubogi ženi absolutno prepovedal prodajanja česna, rekšl jej: „Ta mož ima pravico prodajati česen, ne pa Vil On ima 8 mož posadke na ladijl, ki jih mora plačevati". Žena pa je odgovorila: »Jaz pa imam doma 5 otrok in bolnega moža — kdo naj Jih vzdršuje ? I« Tržni komisar na to arogantno: „Cossa me interesa i suoi fioi, la poteva far di-meno di farli". Si-ll morete misliti hujše brutalitete, nego zasramovanje poštene zakonske matere, ker — ima otroke ? 1 Mi pa pravimo : To je popolnoma podivjanost čutstev. Domačin naj bi ne smel prodajati svojih pridelkov, pač naj ima to pravico, tujiaec. Oni komisar je še mlad in interesantno bi bilo vedeti, kje se je učil — olike. Morda pri tistem svoje časti vrednem občinskem funkcionarju, ki — lovi pse po ulicah ? 1 Ako pa nam odrekajo to pravico, pa naj nas vsaj oproste vsacih davkov. Dokler pa se to ne zgodi, naj gredo Italijani pro-dajatl svoj Česen v Tripolis! Mi bomo branili to svojo pravico in z vso odločnostjo. Tržni komisar pa naj ne pozablja, kdo ga plačuje I Plačujejo ga davkoplačevalci in med temi smo tudi mi okoličani. Naši zastopniki naj poskrbe, da se temu mlademu gospodu stopi nekoliko na prste. m. in sicer okoli četrt na 4 zjutraj je moral celo redar opozarjati razgrajalce, ki so skozi okna omenjene hiše uganjali svoje komedije. Tu Je slišati izrazov, ki bi spadali v naj-umazanejŠi del mesta. Pošten človek se mora sramovati te druhali in njenih uma-zanosti. V nobeni javni hiši bi ne bilo dovoljeno to, kar se dogaja v hiši št. 19 v ul. Stadion in čuditi se |e, da se prebivalci sosedn]ih hiš ne pritožilo! Vsekako bi moralo redarstvo storiti svojo dolžnost in odpraviti iz te glavne ulice take škandale. Zidarji) Ne pustite se premotiti od hujskarij socijalnih demokratov z ozirom na posredovalnico dela. Dokazali smo vam. da imate pri posredovalnici dela vi, v NDO organizirani zidarji, iste pravice, kakor soc. demokrati. Pri posredovalnici dela mora biti politika izključena. Ako bi slučajno od kakega zidarja zahtevali knjižico organizacije, naj to dotičnik nemudoma naznani v uradu NDO v ulici Sv. Frančiška štev. 2. Ravno tako prosimo, naj se naznani vsak drugi slučaj, ki nasprotuje obrtnim zakonom. N. pr. ako se opazi, da imajo socijalni demokratje pri posredovalnici dela predpravice, tudi to treba tako naznaniti. NDO bo v slučaju, da se pri posredovalnici dela ne postopa korektno, da se ne uvažujejo tozadevne določbe obrtnega zakona, nastopala z vso odločnostjo proti posredovalnici ter zahtevala, da se posredovalnica razpusti. MI hočemo pravičnosti za vse in ne samo za posameznike. Razmere v tovarni linoleja. Prejeti smo od NDO: V tovarni „Linoleum" so še nekateri delovoditelji, ki postopajo po Na-tekovem vzorcu. Do danes jih mi nismo imenovali, to pa poudarjamo, da pridejo, ako ne postanejo v najkrajšem času drugačni, tudi oni na dnevni red, kakor Miha Natek. Posebno ostro pa nastopimo proti onim, ki so celo odborniki delavskega kon-sumnega društva in vzlic temu goje sovraštvo proti v NDO organiziranim delavcem omenjene tovarne. — Žalostno Je to, silno žalostno, da so najbolj neusmiljeni in kruti delovodje slovenske narodnosti. — Nemški delovodje so veliko boljši. Imena Natek, Babič itd. nam pa pričajo, da je slovenski delovodja, ker služi par desetič več na dan, pravi prlganjač, pravi nena-rodnjak, seveda samo zato, ker se nahaja slučajno za korak višje, nego navaden delavec. Proti takim ljudem bomo nastopali z vso silo. Slovenski narod naj jih spozna in naj se jih vsak narodni delavec izagiba. Klin s klinom I Brez pardona proti takim izdajlcam delavstva 1 Trgovski pomočniki in vajenci, ki so obiskovali trgovski tečaj, naj pridejo nocoj točno ob 8.30 zvečer v Trg. izobr. društvo, ul. Sv. Frančiška 2, kjer se |im raz-dele spričevala. Vodstvo. S Prošeka. Ker sem mislil, da Vam spretnejše pero kaj sporoči o lepo vspeli Ciril - Metodovi bakljadi, prihajam tako pozno s opisom tega velepomembnega čina, ki bodi ohranjen v spominu naših vaščanov. Vrla četa navdušenih, idealnih in požrtvovalnih „Hajdrašev* Je v svrho, da se umevanje Ciril - Metodove propagande med ljudstvom širi, ukorenini, je priredila na predvečer Ciril - Metodovega praznika, pevajoč narodne koračnice, bakljado po vasi. Po ob- hodu so se pevci ustavili na trgu - križadi Naša javna kopališča. Prejeli smo:-in zapeli več zborov. Tu se Je pridružilo Onemu, ki hodi v kopališče pri svetilniku in i pevcem dom. godb. društvo. Tako smo ime-ki pušča obleko in razne vrednosti v njej, U zopet enkrat ob bengaličnem svitu, ob svetulerau, naj raje potrošijo 20 stotink in;spuščanju umetnih ognjev, petju in godbi shranijo obleko pri paznikih. Kdor je lep večerni koncert na trgu. Manjkal pa tudi plačal to svoto, ima pravico oddati pazniku ni trobojni Ciril - Metodov transparent. Na vrednosti, za katere hranitelj odgjvarja. j trgu se je zbrala kmalu skoro vsa vas, ki Glede redarjev pa menimo, da bi bilo je navdušeno odobravala improvizirani kon-malo pomagano, tudi ko bi jih bilo vse cert in zadovol|no aklamirala pevske in god-polno. Tat jemlje obleko, ki se mu bolj bene točke. Hajdraši niso le žrtvovati za prilega, in ko Je kopališče polno, Je vsako bengalične ognje, ampak tudi pripomogli, da nadzorstvo nemožno. Najbolje je, da vsakdo se je zbral pri tej priliki znesek 9 K za dom. sam pazi na svoje stvari, a redarstvo naj podružnico. * skrbi le, da se v kopališču ne dogajajo ne- > Kakor sem doznal, Je pevsko dr. „Hajd-redi. Dobro bi pač bsJo, ko bi tupatam kak rih" prejelo vsled razpisa nagrade 4 mešane redarski agent pogledal po kopališču ter zbore, ki jih je odposlalo izvoljenemu raz-opazoval poznane uzmoviče, a tega menda sodišču, sestavljenemu iz gg.: dr. Q. Krek, ne pričakamo I } A. Forster, F. Gerbič, M. Hubad. Kopališče v Barkovijah Je zelo nevarno! Društvo Je razposlalo te dni slovenskim Minole dni je Šla večja družba v to na in slovanskim društvom Širom naše domo-zunaj lično prirejeno kopališče. Izmed vine vabila na pevsko slavnost, dne 8. sep-uružbe sedmih oseb se jih je v kopališču terabra. Sodeč po pripravah in dobro pre-ranilo nad polovico! Na dnu je vse polno mišljenem delu, se ta prva slovesnost 25-ostrih kamenov, in kakor Je stopil človek v letnice pevskega društva na tržaških tleh vodo, že ima krvave noge. Ta nedostatek razvije v velepomembno pevsko slavnost, bi se dal morda odpraviti z nevelikim! kakoršne še ni bilo na tržaškem ozemlju, troški, kar upamo, da v to poklicani faktorji Pa saj bi bilo to tjdi opravičeno. „Hajd-store to. rih" je bil vir, iz katerega so zajemala dru- Kalilci nočnega miru. Prejeli smo: ga pevska društva ljubezen, navdušenje, ______........ ....... _ ____ _ Že minulega poletja Je nekdo tožil v „Edi- energijo in voljo za narodno delo. Saj je!nedel|o iz Aleksandrije nt ki Andrej Regent, nostl", da je vsled razgrajanja nočnih ro- »Hajdrih* tisto društvo, ki že 25 let nepre- star 22 let, iz Trsta, ki je bil pred več Ča- teljera in članom v čast, milemu narodu, posebno pa nr.ši ogrof-'i Južni jadranski postojanki v korist in po. i. Zato kličem Vam vrini bojevnikom: Krepko naprej I Dan sla te ne-le Vaše, ampak vseh dobromislečih Slovencev in Slovanov, so bliža. Bliža se d. n zadoščenja, ki naj Vam dokaže, da Siovcin zna ceniti neutrudno in požrtvovalno delo na narodnem poiju. Pri vrtni veselici, ki se bo vršila v nedeljo dne 21. t. m. na vrtu društva „Jadran* pri Sv. Jakobu v kor.^t bodočega otroškega vrtca Istotam, sodelujejo iz prijaznosti, Devski zbor Sentjak. Čitalnice in pevsko društvo .Ilirija". Svira godba NDO. Ker je čisti dobiček določen v tako blagi namen pričakujemo obilne udeležbe. Zdravstveno stanje v Trstu. Toliko med tukajšnjem prebivalstvom, kolikor v dunajskih in graških listih so bile v zadnjih dveh razširjene govorice o namišljenih slučajih kolere v Trstu. Vse take govorice so popolnoma brez podlage. Kakor poroča deželni zdravstveni nadzornik dr. vit. Beden, je leto» zdravstveno stanje v Trstu, neglede na to, da nI bilo nlkakega slučaja kolere, bolje nego v prejšnjih letih. Vkljub siin - ročM se je ugotovilo raz-merno le rcalo siucajev akutne gastroenterl-tis. Tudi zdravstveno stanje v Istri in na Goriškem je izvrstno. V zdravstvenem področju se je pojavilo zelo malo slučajev driske in legarja, tako da nI povoda za kako vznemirjenje. Ker se nI letos tudi v Italiji pojavila kolera eoidemično, se zamore pričakovati z gotovostjo, da ne bo v Trstu tudi sporadičnih slučajev kakor lani. Pfiaoročamo torej našemu občinstvu, da se ne da begati po kakihkoli govoricah. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 0 knjigovodja, 1 kores-pondent, O kontoarist, O poslovodja, 1 potnik, 0 skladiščnik, 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 0 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 0 pomočnik galanterijske stroke, 2 kontori-stinjf, 0 blagajničarka, 4 prodajalke, 2 učenca, 0 učenk. Službe i Š č e j o : 4 knjigovodje, 2 ko-respondenta, 1 kontoarist, 4 poslovodje, 2 potnikn, 3 skladiščniki, 20 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železninarske stroke, 6 pomočnikov manufak. stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 10 blagajničark, 18 prodajalk, 6 učencev, 4 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Vržaška mala kronika. Samomor. K2rlo Revere, star 70 let, zasebnik stanujoč v ul. Barriera vecchla 11. si Je včeraj ob 3 popoldne vzel življenje s tem, da |e pil karbolno kislino. Prenesli so ga v mestno bolnišnico, kjer |e kmalu umrl. Poskušen samomor. Klara Benedetti, stara 26 let iz Kopra, izgnana iz Trsta, se je skušala včeraj opolunočl usmrtiti, izpili Je večo količino črnila. Pozvana zdravniška postaja jo je dala odvesti v mestno bolnišnico. Nepreviden deče';^£ = vsake bolečine = Dr. J. Čermdk V. Tuschsr zobozdravnik konces. zobni tehnik ulloa della Caserma štev. 13, II. n. *KA>C MAYEK - iiiST TELEFON 1743. vir z a oobh anj po< ćene kave. NAROČBE za oglase naslovite ra ,,Inseratni oddelek Edinostiako želite, da bodo oglasi takoj uvrščeni v našem listu. og&mil Fino = — urar in zšatar = = Trst, ulica Vincem o] Beliini št. 13 ustion eerrvs it. lmu lmtfij Božat te bor ur ?iatc, kafrer ;ac r-fc;;Eor, prslunar t oiuntl in bres to*, -erlSIff zla «] Ee srebrn*- t* e, V$c v o krmkuf enčnih c*w fcJ f I Odlikovano na I : 7 razstavah.: 1 Zdravilno pivo dvojnega kvasa S. ŠTEFAN Glavna zaloga v Trstu, via Valdtrivo št. 32. Vsi zdravniki ga priporočajo. Odlikovano na : 7 razstavah. : Telefon Št. 2201. Noro pogrebno podjetje, i st (vogal P azza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa St. 31. - TELEFON 5t 14-02. Tu se sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čtsto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter izdeluje vence tudi iz svtiih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste in lesene, obleke, čevlje In druge potrebščine za mrliče in sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd. ——————vse po nizkih konkurenčnih cenah. ———— V DOdmžnicail in lastODiH na Opčinah pri g. MrMn, V Nabrežini pri g Vitem, pri Orehu (Nogere) jn g. Meiu se dobi vse za rosrebe četrtino lte. henrik s ti bel j V slučajih potrebe se toplo priporoča udani deležnik in upravitelj podjetja. ^-.»aife^js^T..' jam*. mt Nova slovenska trgovina izgotovljeeiii oblek domačega in inozemskega blaga za moške obleke MART N SKAPIN. TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač ze delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. 3 JZ > U CL > «8 C N O tafl 4» «0 > Velikanske zaloge manifžk-turnega blaga m, Aiw Velikanske zaloge manifak-turnega blaga ollca Um 36 s podružnico ulica tluova 38, oc$al l Laziaro Naznanja svr>iim c "-j. odiemalcem in slav. občinstvu, d \ prodaja zaradi pre-napolnieni:i il rO ztlo znižanih cenah man fakturno blago vsake vrste za pumlacuutiko m. po etno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voiie, perkal in batUt y*e v najmodern.j-ših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in vnlna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in b&rvane. Velikanska izbira narejenega p n Stran IV. .EDINOST" St. 197. V Tratu, dne 16. julija 1912. z odliko. Od 23 Italijanov {e napravilo Izpit 19. En Slovenec je padel na 6 mestcev. Smrtna kosa. V Gorici [e umrl dne 13. t. m. v nenavadno visoki starosti 91 let glavar na Goriškem širom znane rodbine Bolkove, gospod Anton Bolko. Naj počiva v miru ? c. „Novi Čas" in kranjska metoda. V Gorici izha|a novostrujarsko glasilo „Novi čas", ki hoče na vsak način prenesti kranjsko metodo klerikalne politike tudi na goriško ozemlje. Ali gospoda okoli „Novega časa" se jako moti, ker Gsričani niso razpoloženi za znano kranjsko taktiko. Mi Go-ričani spoštujemo vsakogar, ki nam hoče dobro, spoštujemo vero naših pradedov in vzorno duhovništvo, ali tega nočemo, da se prenesejo prosluli izreki kranjskih klerikalcev k nam, ker ni pri nas „za boj na nož' godnih tal. Zadn)a števika „Novega časa* komentira odlok šolskega sveta, naj namreč pazijo učitelji na šolsko mladino pri plesih, takole: „Da, vi učitelji ste obsojeni, ki pri-rejujete plese. To velja za tiste liberalne vzgojitelje, ki sodelujejo pri plesih, sokolskih, čitalniških, metodarskih in drugih liberalnih društvih. Ta društva brez plesov ne morejo obstojati, liberalni učitelji pa so njih glavni činitelji. Obsojeni stel Učitelj, ki hoče mladino vzgajati, mora tudi sam proč od plesov. To je nauk, ki ga daje okrožnicaI" Mi pripominjamo k temu, da ne bc dajala takih naukov nikoli nobena okrožnica. Nekaterim ljudem je menda zrastel greben, odkar imajo novega novostrujarskega šolskega nadzornika. Ako mu je kal na tem, naj „Novi čas" kar objavi okrožnico, ki bi prepovedovala učiteljem, zahajati na „meto-darske" plese! Mlad učitelj ima mlado kri, on ni nikak frančiškan, ki bi delal razne obljube. I z vestni krogi so jako razdraženi, če mlad učitelj zapleše parkrat v letu... Le mirno gospoda 1 Pride tudi za njega čas: ko mu bo osivela glava od velikih skrbi in ko se mu hrbet upogne in se mu bodo začele starosti tresti noge, tedaj... no, tedaj bo sovražil plese, kakor vi. Sfcer pa vleče tako siromašno plačo, da mu bo itak kma!u minulo veselje do plesov... Nasvet za vas, gospoda okoli „Novega časa": Ko se veseli srečna mladina, kakoi se veseli narava spomladi, ko ji zazrete smehljaj na trepetajočih ustnih, ko čujete prijazno pomenkovanje mladine obojega spola, ted j J nikar s palico med njo I Med plesom in plesom Je razlika! Čemu nastopate s tako intoleracco ravno proti „metodarskim, čitalniškim in sokolskim" plesom ?! Vzgajati mladino Je ena, buditi v njej hinavščino — druga ! Vesti iz Istre. Narodno probujanje na Piranščlni. Po shodu „Narodne Prosvete* v Kaštelu. Bila je skoraj sedma zvečer. Duševne hrane so zborovalci dobili dovolj, a poskrbeti je bilo treba tudi za telesno. V ta namen so bila pripravljena mrzla jediia in pijača v gostilni na cesti, do kamor pa Je četrt ure hoda, idoč skozi vas (ako se more Kaštel imenovati vas, ker h še so vse raztresene, le tu pa tam so po dve, tri, največ 6 skupaj) Razvrstil se je sprevod: na čelu slovenska in hrvatska trobojnica, za njo godba in pevci in ljudstvo čez 400 oseb. Impo-zanten sprevod za naše razmere. Idoči mimo gostilnice našega vaškega načelnika, imponirali smo tudi njemu in njegovim prodancem. V gostilni na cesti pa se je vršila potem ljudska veselica. To se je menjala sedaj godba, sedaj petje Kortežanov, sedaj narodne rodoljubne pesmi Materadčanov. Med to zabavo je prišel naš stari znanec Pistan z velikim Šopom nageljčkov. Povedal je navzočim, da v spomin na ta dan v Kaštelu podarja udeležencem one nageljčke proti temu, da prejemniki kaj darujejo za družbo. V kratkem času se je izvršila razdelitev. In družba je od tega siromašnega ljudstva, ki se Je komaj začelo zavedati, prejela 18 kron 42 vin. bogat dar, ako upoštevamo, da ga je zložilo samo priprosto ljudstvo, ki je doslej spavalo narodno spanje. Na odhod Je bilo treba skrbeti. „Mate-rada je 2 uri daleč, poti so za koze", rekel Je g. voditelj Nežič iz Livad v pozdrav udeležencem iz Materade. Zastavi zopet na čelu sprevoda, za njima godba in ob zvokih koračnice smr pospremili Materadčane do steze, ki se odcepijo od državne ceste. Tu sta se zastavi pobratili, godba je zasvirala „Naprej!", a Materadčani se niso mogli ločiti, dokler so slišali godbo. Z mahanjem robcev in živijo-klici so se odhajajoči pozdravljali z ostalimi. Par komadov je še zaigrala godba, pevci so zapeli še par pesmi, nakar se Je g. Orel zahvalil gostoljubnosti Kaštelanov s pripombo, da upa, da se nismo videli zadnjič in da znamo biti veseli tudi mi in to po naše. A Kaštelani? Vero kume! Ovakog dana Kaštel Još nije vidio--- Požar v Podbežah pri Podgradu. Dne 8. julija t. 1. Je uničil ogenj petim posestnikom vsa gospodarska poslopja s hišami vred. Vsled močne burje in pomanjkanja vode ni bilo možno rešiti ničesar razuu obleke, ki so jo imeli na sebi. Škoda je cenjena nad;40.000 kron, kar Je v sedanji draginji za naše gospodarske razmere ogromna svota. Pogoreli posestniki so prav pridni gospodarji z drobnimi, nedoraslim otročiči in povrh tega zavarovani za prav malo svoto. Zato so sedaj v veliki stisk m v resnici usmiljenja vredni. Dobrotn milodari naj se blagovolijo pošiljati na župn urad v Hrušici pri Podgradu v Istri. Šolski semenj pri Sv. Luciji! Prav v v živo Je zadela piranske signore naša mila istrska Ciril - Metodova družba, ko Je te dni domačinom v Sv. Luciji pri Portorose dogradila toli zaželjeno šolo. Tako lična slovenska šolica tik ob stari laški Šoli pri železniški postaji svetovnega zdravilišča in pred vrati della fortlssima Pirano!! To Je kar preveč hudega popra za fine noske piranske gospode, ker se boje te nove šole vsaj tako, kakor hudič križa. Zato hočejo še vse po skusiti, da odvrnejo toliko nesrečo od teh trdovratnih barbarov, ki se nočejo več pod rejati 2000-letnl kulturi. Ossar tutto! „Ms resta poca speranza" so nekako vzdihnili sam magnifico signor podesta della fortis sitna Pirano, ko so se v nedeljo opoldne vrnili od svoje „konference" pri Sv. Luciji, ker tudi ta poskus ni obetal mnogo vspeha. Domačini so bili pač |ako radovedni, ko so v nedeljo, že zjutraj ob zaključku šolskega let* v stari laški šoli pri Sv. Luciji slišali svi rati godbo; ali ker ni bilo časa in prostora za kak semenj ali ples, so večinoma zope odšli zmajevaje z glavo — no, razumevajoč takoj, da mora biti to zopet kaka pest piranskih gospodov. In res: razdeljevanje spri čeval v nedeljo na italijanski Šoli je bili nekam nenavadno, nekako bolj — semenj sko, nego v prejšnjih letih. Bilo Je v nedeljo, najeli so godbo za 30 kron, ki Je svirala po poti in v šoli; iz Pirana je prišlo mnogo gospodov — sam podeŠta, konšelirji, učitelji, učiteljice, katehet in drugi. In vsprlčo vse te družbt so gospod župan piranski potem, ko jt godba utihnila, naslovili svoj govcr n? zbrane učence. Prosil jih je, naj se vsi zopet vrnejc v staro šolo, naj povedo starišem, kako lepo jim je bilo v tej šoli in kako bode še bolj zanaprej skrbeli zanje. In spomnili so se gospod župan v svojem daljšem govoru na ljudstvo, kako lepo vse v miru )e bilo nekdaj na P.ranšČini, da so se tud; piranski gospodje ženili s Slovenkami (!) in celo Slovenci s Pirančakami (!?) Kako sta živeli v neskaljeni slogi in medsebojni jubezni obe narodnosti. Ati zda) se je tc spremenilo, odkar kmetje poslušajo neke tujce, ki jih prihajajo dražit z neko druge Šolo, sejejo prepir in vlivajo pravi strup med nje. Ali zagrozili so velemožni gospoo župan, da si Plranci dobro zapomnijo one s:ariše, kl pošiljajo svoje otroke v slovensko šoloJ V prisotnosti gospoda kateheta so prepovedali gospod župan tem materam, da ne smejo več dati krstiti novorojenčkov pri S Giovanni Battista v Piranu („Hvala Bogu!* je zavpil nekdo vmes, „imamo dosti vodt sami domau), a noben oče da ne najde zaslužka ne v tržaški, ne v koprski, ne v Izolski In ne v piranski občini. Tako hudo se je jezil g. dr. Fragiacomo pred svojimi poslušalci, a nato sta še gospod katehet in učitelj priporočala in hvalila svojo laško šolo ter delila otrokom molitvenike, knjižice, konfete in Amicot Cuore*. Tudi takim, ki niso bili v šoli. so poslali darove, in vmes je svirala Št banda, da je bil v šoli pravi semenj, a upajmo, da vsa ta gosdoda niso napra v
  • mljiSče z vinogradi za K 1200. Naslov pove Ius oddelek EdiioBti. 1^05 DfnHo 86 hiša 8 4 proarori in hlevom, zrav> n I I (Jud Trt s trtami, pridela se do 4 hi vina Cena 9000 kron. Bojan. — Naslov pri inaeratnemu oddelku Edinosti. 150 o Lepo meblovHno sobo oddam takoj. Belvedere St 33, II vrata 12. 150fi Vino isterako, najfinejše, v partiji, ugodna cen se prod*. Klet Goriup, Opčine. 1414 Moderne spalne sobe delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Kelvedere 28, ogel Torqumto Tasao. 55b Josip Gregorič, mu občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano trgovino jestvin in zalogn \sakovrutnega olja; po na točil u se poSUja tudi na dom ; hvaležni pozdrav. 1160 l/iiniiiom »taro železo in kovine. A. Cerneca KUpUJcm Trat, via deli' Olmo 12. 140) PrflHa 86 a množina Živega apna. Zglasiti rrUUd »e je do 25. t. m. pri Konsumcem društvu na Opčinah. Cene ugodne 1481 PrnrlQ M orkestron y najboljem stanu po jako I rUUd ugodnimi pogoji. Zglasiti se pri K on »umnem društvu na Opčin>h. 148* Ma flnfrnah 86 odd* met>|on°ii> *ot> ™d UJJblllđll ter prazno otanovanie. Lastnica Pepina Stavdaher, restavracija na dii. ko od.uru. p V Priporočam slavn. občinstvu mojo === rozoi i lognto hi^ sioalnlli strojev s svetovno znano znamko original Pfaff, Gritzner in Singer. Dalje za čevljarje orig. Durkcpp, jamčim od 5 —10 let. z znamko Job. Puoh, °remler, Regent in Humber. opremil V O K Uit? oa ljenimi z žičnimi črevi (Stahldrath-Pneumatik) ali z navadnim Crevom. — Stiskalnice in mline za grozdje in slamoreznloe. Popravljajo se zgoraj navedeni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji f||AKf Iftflff in gTamofoni. - loje »taro podjetja ne pozna konlurenoe. - Udam JUj. ftJblllbVU . Gorica, ulica ^iunlelplo St. 1. SVOJI K SVOJIMI Aaristide Gualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana tovarna (s«,'*,0.) ceo! In cementnih :: plošč, teracoo In umetnega Komna. :: Sprejem* vsakovrstno delo v cementa. Cene zmerne, delo točno. ZALOGA ovsa in sena ogrskih beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. Blago prve vrste. Zelo ugodne cene. Giosuć Cruccialti vit Glulla 33. — Telefon 313 X/IV. msr Zaloga obuvaia saa» iti iaž-tna delalniou scaa irsi, cl. uiosne Corducci 31 Velik?. izberi*, mi 5kiL in »enstib čevljev. - Poprave se izvrftujejo toč* dO tc fu 1-tiri o r- fo evmh tmh I Dne 24. avgusta se preseli v isto ulico 5t. 27 blizu hotela Moocenisio Knhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, pri-prave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki« Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaSe, čepice Iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice In nogovice Za člane športnih in planinskih drufitev VC POSEBNE CENE. "M Športno triouina Strukel ulica S. Antonio 12 (nasproti Kred. poslopja) - - Čevljarnica - - Leonardo Renna Trst, ul. delle Acque 4. Velika izbera moških, ženskih in otroških čevljev, prejemajo se narcčila in jopraiila po zmernih cenal Nova peKarna in slaflCiCarna v Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendice dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino --v steklenicah. Zdravljenje krvi! čaj „Tisočeri cvet" (Mllleflorl) Cisti kri ter je Izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v Želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju ln bemoroldam. - Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna h!5a) — Telef. 377. Poitne pošiljat ve se Izvršujejo takoj In franko ako se dopoiljekron I 10. ANTON B4RUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San franccsco 8'^Issisi 2, Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Ja'f.61 /s popolno delo In se ne bo|! konkurence. Zaloga obuvala - i r; lastna delavnica - :: TR3 T :: ulica Arcata 19. Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: pu Jako IllzkUl \u zmernih cenah. Pahor Rimske toplice v Tržiču (MONF4LCONE) odprte od 1. junija do 1. oktobra. — Toplice 400, slovite močvirnate kopelji a tr-ži5kitn h'atom, mis.'iž-, eUktroter pija. Uspešno proti kroničnemu rcvm.itiz:r.u v členkih in mišicah, posledicam, ki nastajajo vsled zlomljtnj.i in zvitja kosti, ishiasu, starim izpahom itd. V kopališču izborne sobe in hrana. — Zmerne cene. Vodilni zdravnik : Dr. Kara man. — Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Graf. tržaška posojilnica In hranilnica T lastni hlSL registrovana zadruga z :: omejenim poroitvom n Telefon St.952. Trct, Plazzn Cnserma 2, L n. (ahod po žinunlh stopnicah), Jo 6»///, in do amortlsaotjo d&lj-o dobo po dogovora Irtillio vloft sprejoso* od vsakega, £o ta« oJ od b M 1| 01 jih obrastaj« ^^F *M |4 |0 1—tll dOTtk od hnnlliiDi vlog plačo je ■•Tod ha. Vlaga M lahko po ono krono. FoaoJUa daj ft aa Tknjiibo po dogovora No meajioo po 6 7®. no natoTO o o Uradna «ra: od 9.—12. aro dopolodno in od 8.-6. popoladne. ZsplafinJ« a« ▼saki dan ob uradnih arah. — Ob nedeljah in praznikih je arad t a p r t. Poftno - hranllnlftil račun 816 004. Isa aajaotforaojo vojoao Tftnottao —Uoo za Okras bo vredno«1, papirjev, llttla tU. kakor todi kraallao pMm. a katazifij aa naj na petne je navaja itediU tvojo deco