poStnlM platen« v gotovini Leto XVm., št. 281. Upravtusivo i^juoijana, tuialljeva ulica d — Teieron St 8122. 812% 8124, 3125, 3120 Inseratni Jddeiek: Ljubljana, 8elen-burgova Ul 8 — Tel 3392. 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon St 190. Računi p n pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga čislo 78.180, Wlen St 105 24L Ljubljana, petek 3. decembra lffl Cena 2 Din Izhaja vsak dan raza ponedeljka. Naročnina snaia mesečno Din 25.—* Za Inozemstvo Din 40-—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica &, telefon 8122. 8123, 8124. 3120, 8120 Maribor, Grajski trg it 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayefleva ulica Stev. 1» telefon It 05. Rokopisi se ne vračajo. REZULTAT LONDONSKIH KONFERENC Sporazum med Francijo, Anglijo in Nemčijo mogoč le kot posledica splošnega pomirjenja in splošne ureditve vseh visečih mednarodnih vprašanj London, 2. decembra b. V kolikor je Se sedaj mogoče presoditi pomen obiska francoskega ministr. predsednika Chau-tempsa in zunanjega ministra Delbosa v Londonu, se lahko na splošno reče, da je potek razeovorov zadovoljil na obeh straneh. Po Halifaxovem potovanju v Nemčijo vidijo tu v razgovorih med francoskimi in angleškimi državniki najpomembnejšo etapo v splošnem političnem razvoju zadnjega časa. Rezultat diplomatske aktivnosti poslednjih dveh tednov prikazujejo v poučenih krogih v naslednjih bistvenih točkah: 1. Prijateljstvo, povezanost in skupnost Velike Britanije in Francije so znova potrjeni in tako rekoč demonstrativno utrjeni. 2. Francija in Velika Britanija sta si edini v tem, da more slediti spora/.um med Londonom. Parizom in Berlinom le kot posledica splošneea pnmirjenja ter splošne rešitve vseh visečih mednarodnih vprašanj. Ta rezultat londonskih razgovorov si v poučervb kroeih še posebej razlagajo kot pomembno Edenovo zmago nad ono skupino v angleškem kabinetu, ki bi bila pripravljena sporazumeti se eventualno z Berlinom »na hitro roko« in z dvostranskim sporazumom, brez upoštevania splošnega evroD^kesa ra7voia v zadniem času. 3. Halifaxovo nntnvanip v Nemčijo je potisnilo v osnredie trdi kolonijsko vprašanje in je bilo to vorašanje poleg problema Palinesa vzhoda v ospredju vseh posvetovanj in razeovorov v Londonu. Zdi se. da ie Francija poklala v tem vprašanju veliko več raznmevania za nemške zahteve kakor Velika Britanija Dasi sta se obe vladi nedvomno SDora7umeli glede vseh načelnih točk tega vprašania. ie vendar malo veripfno. da hi se knloniiski problem že v kratkem postavil na tanet mednarodnih razgovorov. 17 samega komnni-keia se da iasno razbrati, da bi se takih razsovorov morale udeležiti tudi druee zainteresirane države Četudi spremembe sedanjega statuta v Kamenmu in Togu niso izključene, se bodo bližnii razgovori o tem problemu verjetno sukali Dredvsem okoli vprašania. kako pomagati Nemčiji, da pride do surovin v kolonijah. 4 Naslednja važna točka londonskih razgovorov se tiče srednie Evrope. Glede te se zdi. da ostane stališče ansleške vlade nespremenjeno, kar pomeni, da je bila tudi to r>ot znova poudarjena enakost pogledov francoske in aneleške vlade, kar naslnži po«ehno pozornost spričo predsto-ječega obiska francoskega zunanjega ministra Demosa v jugovzhodni Evropi. Delbos bo lahko sed^i razložil državnikom srednjeevropskih držav ne le francosko, temveč tudi angleško stališče. Glede Avstrije ostane v celoti v veljavi angleško-francoska deklaracija iz leta 1934., v kateri je poudarjen interes Velike Britaniie na ohranitvi avstrijske samostojnosti. V ostalem sta Anglija in Francija mnenja, da ie zagotovitev avstrijske samostojnosti v glavnem zadeva Italije, ki ie na obstohi avstrijske republike neposredno najbolj prizadeta. 5. Glede Španije sta Velika Britanija in Francija še enkrat poudarili, da vztrajata pri svoji politiki pooolnega nevmešavanja v španske zadeve Za presojo tega stališča je važno, da je francoska vlada očividno opustila načrt o otvoritvi španske meje na Pirenejih. 6. Zaskrbljenost za sedanji razvoj na Daljnem v/bodo ^atemnjuje vsa ostala pereča vprašania mednarodne politike Anglija in Francija bo=ta stopili v stike z ostalimi velesilami zaradi skupnih korakov v tem predelu sveta kier so trenutno interesi vseh velesil postavljeni na kocko. Ta odločitev zasluži pozornost zlasti zaradi tega, ker jc iz nje jasno razvidno, da Velika Pritanl.ia «n Francija ne želita v tem vprašanju izključiti od skupnih nosveto-vanj Sovjetske iiniie, kakor to žele ostale velesile, zlasti Italija in Nemčija ter seveda Japonska. V tej zvezi zagotavljajo v poučenih londonskih krogih, da Anglija nikakor ne želi preloma franrosbo-ruske poeodbe. ker so v Foreien officeii mnenja, da bi tak prelom utegnil Rusijo nahniti nazaj v tako zvano »ranallsko noHtiko«, torei v iskanje novih «t>kov z Nemčijo, kar bi tako za Francijo kakor za Anerliio predstavljalo nedvomno večin nevarnost od se-danV noveranosti s Stalinovo državo. 7. V nasprotju z vestmi, da se je v Londonu pretresalo tudi vprašanje uresničenja tako zvanega četvomega pakta, se iz informiranih krogov doznava, da tako Anglija kakor Francija odbijata v načelu to idejo, ker stoiita obe vladi na stališču, da bi bil za pacifikaeijo Evrope potreben dogovor ne le štirih, temveč devetih velesil. 8. Po londonskih razgovorih ne more Ibiti končno več govora o kakih nesporazumih v aneleški vladi, ker se je po obisku francoskih državnikov tudi Chamberlain pr Inoma pridružil Edenovemu stališču, Ako je to res, potem je zelo verjetno, da Halifaxova pot v Nemčijo ne bD imela pozitivnih odmevov Stik lorda Halifaxa z nemškimi državniki bo potemtakem ostal samo informativnega značaja. Zadovoljstvo v Parizu Pariz. 2. decembra, b. Oficiozni >Temps* posveča londonskim razgovorom uvodnik, v katerem poudarja nekatere temeljne sestavine francoske zunamj? politike, tako zlasti: trdno«t sode'ovan!'a z Veliko Britaniio. ž»lio po «poia7iimu tako z Berlinom kakor z Rimom. pri čemei še posebej opozarja na možnost izmpniave dobrin in omejitev oboroževanja prinravlienost za koncesije na Tcolonijskem področju, na drugi strani pa na-popustljivoet v srednjeevropskih vprašanjih, posebno še v pogledu teritorialne nedotakljivosti Češkoslovaške ter neodvisnosti Avstrije. V tem smislu presoja list tudi londonske razgovore, ki jim sicer ne pripisuje, kakor nekateri drugi listi, zgodovinske veljave, vsekakor pa jih smatra kot uvod onih evropskih razgovorov, ki se zde odgovornim krogom v Parizu že dolgo nujna potreba. »lernps« nato nadaljuje: Angleško-frmcoskj blok se manifestira sedaj kot skupnost, ki je najmanj tako trdna kakor oe Rim-Berlin. Ako se bo sedanji razvoj normalno še naprej razvijal, utegne angleško-francoski blok dovesti do znatnih sprememb in zbolišanj v Evropi ter znabiti tudi do sodelovanja med zapadnimi vel^ilami Ko lonjiski problem mora tdti skrbno proučen in treba bo najti zanj primerno rešitev v okviru splošnega sporazuma. Rezerviranost v Berlinu Berlin, 2. decembra- b. V tukajšnjih političnih in uradnih krogih eo gledali na londonske razgovor© 6 precej prijateljskim razpoloženjem šele po povra'ku francoskih državnikov v Pariz pa se je pokazalo, da v Berlinu z rezultati londonskih posvetovanj niso posebno zadovoljni ker oo Djih zase nedvomno več prčakovali. To velja zlasti v pogledu nemških ko|o')i„«kii' aahtev. Zato kažejo novejši komentarji nemškega časopisja že precej hladen ton. ki je posledica zavesti, da sta se Francija in Anglija v Londonu v vseh perečih vprašanjih torej tudi v kolonijskem in srednjeevropskem, sporazumeli na osnovi da je rešitev slehernega vprašanja mogoča le v okviru sj>lošne ureditve. London in Pariz sta se z d>ugo beseio spet povrnila na svoje znano stališče 0 kolektivni varnosti, ki zahteva rešitev vprašanj na kolektivni osnovi, katera Nemčiji ni bila nikdar simpatična. Kaj pravijo „Times" London, 2 decembra, b »Times« komentirajo v daljšem članku komunike, ki je bil izdan po razgovorih francoskih in angleških državnikov, in pišejo med drugim: Kakor poudarja komunike, sta bila francoska ministra zadovoljna, da sta lahko ugOi-ovila. da je Halifaxova pot v Nemčijo odstranila nesporazume in razčistila atmosfero. Ta splošni občutek naj bi olajšal zbližanje z Nemčijo. Izmed vprašanj kii v komunikeju niso navedena, ki pa so prav tako bila predmet razgovorov, je treba omeniti še odinošaje do Italije, položaj na Balkanu, vprašanja severne Afrike ter položaj Rusije Tud; < teh vprašanjih sta se britanska in francoska vlada v celoti sporazumeli. Francija je nadalje) polagala veliko važnost v zagotovilo, da skupin interes obeh vlad na ohranitvi pogojev mirnega razvoja v srednji in v/hodni Evropi ni omejen le na one štiri države, ki jih bo Delbos v kratkem obiskal, temveč da se razteza na vse držav« tega evropskega predela, torej tuda na Avstrijo ai Madžarsko. Italijansko stališče Rim, 2. decembra, b. Italija ni zaradi rezultatov londonskih posvetovanj niti presenečena niti razočarana. To nevtralnost kažejo v ostalem tudi komentarji listov, ki ne pričakujejo niti dobrih niti slabih posledic razgovorov med francoskimi in an-angleškimi državniki. V glavnem se omejujejo samo na reprodukcijo Chautempso-vih izjav, celotnega besedila komunikeja ter mnenj angleških listov. Samo turinska s-Stampa« stopa iz te previdne rezervira-nosti ln piše med drugim: Zagotovila an-gleško-francoske solidarnosti imajo samo ta pomen, da je rešitev vseh bistvenih vprašanj zaenkrat odložena. Anglija prenaša pogajanja z Nemčijo glede njenih ko-lonijskih zahtev na pot rednih pogajanj, ki pa naj bi dovedla samo do ustanovitve nekakšne komisije za proučevanje problema surovin. Francija se na drugi strani tudi ne želi odreči svojim starim žavezni-štvom v jugovzhodni Evropi. Kot edino pozitivno stran londonskih razgovorov lahko smatramo samo to, da vrata za nadaljnja pogajanja med velesilami niso zaprta. Dunaj: Srednja Evropa ne bo žrtvovana • • • Dunaj, 2. decembra, b. Izmed komentarjev dunajskega časopisja o londonskih razgovorih francosikih in angleških državnikov zasluži posebno pozornost uvodnik vladi zelo blizu stoječega . »Neuigkeits VVeltblatt«, ki piše med drugim: Svojevrstni poskus, da bi se nemške kolonijske zahteve odložile na stroške zunanje in notranje neodvisnosti srednjeevropskih držav, lahko smatramo kot neuspel, četudi ni še povsem jasno ali je izhodišče te nemoralne »kravje kupčije« v oni skupim angleških politikov, ki odklanjajo sleherni prispevek za rešitev kolonijskega vprašanja, ali pa v oni nacistični propagandni centrali, ki je še pred nekaj tedni skušala razpravljati o >nacioralni opoziciji« v Avstriji na način kakor da avstrijsko-nem-ški sporazum izza julija lanskega leta ni dovolj jasen. Razgovori v Londonu so pokazali, da ne morejo biti srednjeevropski interesi in državna ureditev v Podunavju žrtvovani nobeni zahtevi. Francoski zunanji minister Delt-os bo ob svojem obisku v Pragi, Bukar;tšti, Varšavi in Beogradu tolmač tega skupnega angleško-francoske-ga stališča glede srednje Evrope. Londonski iiporazum o srednji Evropi pa bi bil nemogoč, ako bi se samo ena izmed srednjeevropskih držav lahko odtegnila iz usodne skupnosti in povezanosti Podunav-ja brez lastne nevarnosti. v Sre otovanje Evropo Francoski zunanji minister je snoči odpotoval v Varšavo nakar bo posetil še Prago, Bukarešto in Beograd Pariz, 2. decembra, o Nocoj je francoski zunanji minister Ivonne Delbos odpotoval iz Pariza v srednjo Evropo Najprej se bo ustavil v Varšavi, nato v Pragi, od tam pa bo potoval v Bukarešto in v Beograd. Na postaji so se poslovili od njega višji uradniki zunanjega ministrstva, poljski, češkoslovaški, rumunski in jugoslovenski poslanik. Včeraj popoldne je imel Delbos še daljše razgovore s poslaniki Zedinjenih držav, Rusije, Belgije in Jugoslavije. Delbos se vrne v Pariz dne 19. decembra. Merodajni krogi pripisujejo njegovemu potovanju v srednjo Evropo spričo uspelih londonskih razgovorov francoskih in angleških državnikov še prav poseben pomen. Po angleško-tranco&ki izmenjavi misli v Londonu in popolnem sporazumu, ki je bil ob tej priliki dosežen, je Delbos sedaj prevzel misijo, da bi Poljsko in države Male antante pridobil za večjo skupno akcijo, s katero naj bi se utrdil sedanji mir v Evropi. Delikatna bo izvedba te njegove naloge zlasti v Varšavi in Pragi. Francoska diplomacija si slej ko prej na vso moč prizadeva za spravo med obema slovanskima sosedoma. Delbos bo poskusil pridobiti poljske in češkoslovaške državnike za neposredna medsebojna pogajanja. Glede na to zatrjujejo dobro poučeni krogi, da bo v Pragi podal važne izjave o nedotakljivosti sedanjih državnih eksistenc v srednji Evropi ter da bo izrecno naglasil, da bosta Anglija in Francija smatrali vsako prizadevanje, da bi se izzvali nemiri v srednjeevropskih državah, za povod, da skupno nastopita v obrambo sedanjega statusa quo v Podunavju. V Pragi bodo podrobno govorili tudi o sedanjih češkoslovaško-ruskih odnošajih. Listi, ki obširno komentirajo Delbosovo misijo v srednjeevropskih glavnih mestih, posebej tudi naglašajo. da bo Delbos skušal državnike posameznih prijateljskih in zavezniških držav pomiriti tudi glede na kombinacije, ki so se pojavile v zvezi z angle-ško-francoskimi razgovori v Londonu Predvsem bo skušal paralizirati vtis, ki so ga napravila razna več ali manj tendenciozna poročila o rezultatih Halifaxovth razgovorov v Berlinu. Njegova naioga bo v tem okviru, da prepriča zaveznike in prijatelje, da bo Francija tudi v bodoče v duhu svojih tradicij vztrajala na njihovi strani in da tudi Anglija ni nezainteresirana glede na varnost teh držav. »Petit Parisien« poroča, da bo Delbos v Pragi načel predvsem odnošaje med Češkoslovaško in Nemčijo kolikor zadevajo evropsko mednarodno polit-ko Znano je, da francoska diplomacija še zmerom forsira večstranske pakte med državami srednje Evrope in zato tudi ne bi rada, da bi Češkoslovaška in Nemčija sklenili kakšen poseben sporazum. Svobodna Irska ženeva, 2. dec. AA. Vlada svobodne irske države je objavila, da bo po ustavi, ki stopi v veljavo dne 29. decembra, uradno proglašena svobodna irska država, ki se bo v irskem jeziku imenovala Ejre, v angleškem pa Irland. Belga ali frank Bruselj, 2. decembra. AA. Finančni minister je v odgovoru na pismena vprašanja nekega senatorja, ali je napočil čas, ko naj Belgija opusti belgo in ponovno uvede franik kot edino valuto, izjavil, da je spričo sedanjih razmer potrebno, da se ureditev tega vprašanja odloži, čeprav bi bilo boljše, da se belga opusti. 800 milijonov za nove železnice v Bolgariji Sofija, 2. decembra. A A. Ministrski svet je dovolil prometnemu ministrstvu kredit 810 milijonov levov za gradnjo novih železnic. Ludendorff na smrtni postelji Berlin, 2. decembra, br. Po poročilih iz Monalkova je bivši nemški generalfeld-maršal Ludendorff na smrtni postelji. Snoči se je stanje tako poslabšalo, da so vsak čas pričakovali katastrofe. Zaradi motenj v obtoku krvi je nastal nagel propad moči. Noč je prebil bolnik v nezavesti. Italija In Podunavje Rim se nikakor ne misli odpovedati svojemu vplivu v Avstriji in na Madžarskem Praga, 2. decembra, b Rimski dopisnik »Lidovih novin«, ki so zelo blizu zunanjemu ministrstvu, doznava, da se Italija navzlic svojemu dogovoru i Nemčijo nikakor ne želi odpovedati svojemu vplivu v Avstriji in na Madžarskem. V tem smislu si je treba razlagati značilni italijanski molk tako ob Halifaxovem obisku v Berlinu kakor ob pravkar zaključenih franco-sko-angleških nazgovonh v Londonu. Italijanska vlada je bila točno informirana ne le o Halifaxovih, temveč tudi o Darany-jevih razgovorih v Berlinu. Madžarsko razmerje je na obe strani jasno. Pa tudi glede Avstrije je treba pripomniti, da v Rimu niso še pozabili na svojega avstrijskega prijatelja. To dokazuje med drugim že sama napoved Cianovega potovanja v Pešto na konferenco držav rimskega trikota. Trditev, da bi bila Italija prepustila Avstrijo Nemčiji, je lahko domneva, ne pa Informacija, ki odgovarja dejstvu. Vsekakor pa je tudi po italijanskem tolmačenju Podunavje ie vedno prostor zakulisne igre velesiL Problem Podunavja bi bil rešen, čim bi se med zapadnimi velesilami našla primerna osnova za medsebojni sporazum na osnovi stare in znane Mussolinijeve zamisli o četvomem paktu, ki je »poslednji italijanski cilj« in v katerem so zapopadene »rešitve vseh visečih problemov«, torej tudi srednjeevropskega. Ali bo Sel razvoj po londonskih razgovorih v to smer, bo pokazala bližnja bodočnost. Zato je Italija za sedaj rezervirana, vendar čaka na pobude^ Italijanski listi o rimskem obisku predsednika dr. Stojadinoviča Rim, 2. decembra. AA. Bližajoči se obisk predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča pozdravljajo rimski večerni-ki kar najtopleje. »Giornale d'Italia vidi v tem obisku dokaz prisrčnega političnega razmerja med Rimom m Beogradom. Novih razgovorov pri tem obisku ne bo, pač bo obisk dal priložnost za podrobno proučitev vprašanj, ki zanimajo Jugoslavijo in Italijo. Milan, 2. decembra. AA O bližajočem se obisku predsednika dr. Stojadinoviča prinašajo italijanski listi prisrčne članke. »Po-polo d'Italia« spominja, da pomeni dogovor. sklenjen med Italijo in Jugoslavijo meseca marca t. 1. novo dobo v političnem in gospodarskem razmerju med obema drža- vama. List Izreka predsedniku vlade dr. Sto-jadinoviču kar največje priznanje za njegovo politiko, ki je mladi kraljevini zajatn-čiia prijateljsko sodelovanje z največjo sosednjo državo. Toda v Beogradu sklenjeni dogovor, pravi list, je velikega pomena tudi za vso Evropo in predstavlja velik prispevek k miru. »Corrierre della Sera« ugotavlja, da se js zahvaliti vplivu italijansko-jugoslovenskega raZKjerja, da vlada v enem izmed najobčutljivejših področij Evrope, ob Jadranu, mir. V Rimu ne bo govora o nobenem novem dogovoru, ker je že sedanji popolnoma zadosten in ker je razen tega v popolnem soglasju z osjo Rim—Berlin. Nov odpor Kitajcev Japonci so pri svojem prodiranju proti Nankingu naleteli na odločen odpor Šanghaj, 2. decembra, o. Borba na šang-hajski fronti se zmerom bolj bliža končni odločitvi. Japonci z dveh strani skušajo prodreti proti Nankingu in zajeti kitajsko vojsko med Vuhujem in Kangčevom. Snoči so zavzeli Kvangteh, ki so ga Kitajci zapustili že v prvih popoldanskih urah. V Šanghaj pa so s fronte prispele sedaj vesti, da Japoncem vendarle ne gre tako od rok. kakor so se glasila njihova poročila v zadnjem času Celo Japonci priznavajo, da jim pri Kiangjinu še zmerom ni bilo mogoče razdreti kitajskega jezu, o katerem so poročali že pred dnevi, da so ga podrli in da so njihove ladje prodrle že daleč naprej proti Singjangu V neki utrdbi blizu Kiangjina se še zmerom drži bataljon Kitajcev, ki mu niti granate niti letalske bombe ne morejo do živega in ki stalno odbiia napade velikih oddelkov japonske pehote in motor sil. Po drugih vesteh ie bila bitka za Kvangteh naravnost katastrofalna za Japonce. Po silnih izgubah so morali m^sto že v pretekli noči spet zapustiti in Kitajcem je davi celo uspelo, poenati jih za 13 milj nazaj, tako da so se morali docela umakniti iz pokrajine Anhui. Večje uspehe moreio Japonci beležiti le na centralnem delu fronte, na katerem je njihova vojska v7dolž železniške proee prodrla že pred mesto Tan-jan. ki l^i v zračni črti le še 50 milj daleč od Nankinfa. Pa tudi tam je bila kitajska voi=ka si^no oiačena. tako da sodijo, da se bodo Japonci pred tem mestecem morali za dali časa ustaviti. Krvava bitka pri Tanfangu Šanghaj, 2. decembra. w. V odseku pri Tanjangu se vrši velika bitka. Kitajci se borijo kakor levi, da bi ustavili prodiranje Japoncev. Jajx>nske čete uporabljajo veliko število letal, da bi vrgle Kitajce lz njihovih postojank. Po poročilih kitajskih listov so japonska letala dvakrat bombardirala Siaošeon pri Hankau. Obstreljevanje je povzročilo velike požare. Okoli tisoč hiš je porušenih. Število žrtev do sedaj še ni znano, vendar pa so že identificirali 500 trupel Zastopnik japonske vojske je priznal, da Kitajci de- loma še držijo utrdbe pri Kiansinu, o katerih so že javili, da so jih Japonci zavzeli. Japonske grožnje Hongkongu Tokio, 2. decembra, b. Iz Hongkonga poročajo, da je japonski generalni konzul opozoril oblasti v Hongkongu. da je pred kratkim prišla v mesito skupina znanih kitajskih voditeljev protijaponskega gibanja in čez nekaj dni sipet odpotovala. Spričo tega zahteva japonski generalni konzul popolno zatretje protijaponskega gibanja na mestnem ozemlju, sicer bo morala Japonska vključiti tudi Hongkong v svoje operacije v zvezi s kitajsko-japonskim konfliktom. Japonska demonstracija v mednarodni koncesiji Šanghaj, 2. dec. Japonska armada bo jutri proslavila svojo zmago s slavnostno parado in defilejem skozi mednarodno koncesijo, kjer žive trije milijoni Kitajcev. Tuja oblastva so skušala odvrniti Japonce od te namere, ker se boje incidentov in demonstracij. Toda vsa njihova prizadevanja so se izjalovila. Sest bataljonov japonske vojske z zastavami, topništvom, oklopnimi avtomobiL in tanki bo defiliralo po glavnih ulicah mednarodne koncesije. Občinski svet mednarodne koncesije je pismeno protestiral pri japonskih obla-stvih proti tej nameri. Občinski svet meni, da v sedanjih razmerah ni oportuno prirejati vojaške revije v mednarodni koncesiji. / Kitajski protest v Rimu Rim, 2. decembra. AA. Kitajski veleposlanik v Rimu je včeraj ustno protestiral pri grofu Cianu zaradi priznanja neodvisnosti Mandžukoa s straini Italije. Neka odlična osebnost mandžurake vlade je izjavila, da ima japonska vojska poslej vse pravice, ker Mandžurci žele čim bolj izgradfiti japonsko-mandžursko obrambo prad ziiimanjimi eovraž niki. Poudarjajo, da izvirata protokol iz že prej sklenjene japonsko-mandižureke pogodbe. V Španiji je pričakovati novih hudih bojev General Franco je končal priprave za odločilni spopad z republikansko vojsko Salamanca. 2. decembra, o. Poslednje priprave za veliko ofenzivo generala Fran- , ca so v glavnem zaključene. Sodeč po i službenem poročilu, ki je bilo izdano davi, ) se bo ofenziva pričela med 10 in 15. t. m. Glavni udarec bo naperjen proti Madridu. Ofenziva bi se morala pričeti že prejšnji teden, a so jo zaradi muslimanskega ra-maz?na odgodili do srede tega meseca, ker bi drugače ne mogli računati s sodelovanjem velikih oddelkov Maroč^nov. ki se bore na strani španskih frankovcev. V Franeovem glavnem «tanu zatrjujejo, da je blokada vzhodne ši-inske obale do«edaj dosegla mnogo uspehov. Brodovje valen-ciiske vlade se je moralo zbrati v Carta-geni in ValenHji. Madrid. 2 decembra. AA. V severnem delu pokrajine GuadaTaiare so skušale čete genoi-sip T5v3T1oa nana^ti portoianke ob cesti v Aragon Napadi so se izjalovili. Republikanska čete so nato prešle v protinapad in prizadejale sovražniku velike izgube Na drugih bojiščih nI bilo pomembnih dogodkov. Ameriški prostovoljci za republikansko vojsko Chicago, 2. decembra. A A. V zvezi s preiskavo, ki jo vodi policija v zvezi z nabiranjem prostovoljcev za republikansko Španijo, pričakujejo še zanimivih senzacij. Vse potrjuje, da je točna vest ki jo je objavil »Herald Examiner«. češ da je v republikansko Španijo odšlo 1.000 prostovoljcev. Dosedaj so mislili, da sta mednarodni brigadi »Abraham Lincoln« m George Washington« sestavi leni največ iz prostovoljcev iz Newyorica in San Fran-cisca Ta preiskava pa bo noVo^aia. kako na široko je bilo razpredeno nabiranje ameriških dobrovoljcev za republikansko Španija Proslave zedinjenja Prvi december so slovesno obhajali po vse) drŽavi Beograd, 2. decembra, p. Včeraj so v Beogradu in v vsej državi svečano proslavili praznik zedinjenja Po vseh cerkvah in molilnicah, ki imajo stalne duhovnike, so bile službe božje. Nj. Vel. kralj, kraljica Marija, knez namestnik in drugi člani kraljevskega doma ter kraljeva namestnika Radenko Stankovič in Ivo Perovič so prisostvovali svečanemu blagodarenju v dvorni kapeli na Dedinju. Glavna cerkvena svečanost je bila v obnovljeni saborni cerkvi. Vlado so zastopali minitri general Ma-rič, Magaraševič, Vrbanič in Simonovič, narodno predstavništvo predsednik senata dr. Mažuranič ln podpredsednik narodne skupščine Markič, beograjsko občino župan Ilič. Cerkvenemu opravilu so prisostvovali dalje predstavniki generalitete, zastopniki diplomatskega zbora in predstavniki raznih udruženj. Po končanem blagodarenju je spregovoril namestnik patriarha metro-polit Dositej. Med drugim je izvajal: »Prvi december je dan, ki ga naš narod v svoji zgodovini ne bo nikdar pozabil. Tega dne je bilo po svobodni volji naroda izrečeno, da hočejo Srbi, Hrvati in Slovenci imeti skupno domovino, ker so en narod s tremi imeni. Mi vemo, koliko važnost je blagopokojni kralj Aleksander Ze-dlnitelj polagal na to edinstvo, pa zato ne smemo nikdar pozabiti, kar nam je naročil s svojim poslednjim dihom: »Čuvajte Jugoslavijo!« V čuvanju Jugoslavije je videl ono, kar je bilo za njega med vsem najbolj dragoceno. Veroval je, da bomo tudi res znali to dragocenost očuvati. Mnogo težkoč bo še treba obvladati mnogo naporov in žrtev doprinesti, da naše zedinjenje ne bo samo v zunanji obliki, temveč tudi duhovno. Prišel pa bo dan popolnega miru in sloge«. Cerkveno opravilo v katoliški cerkvi Kristusa kralja je opravil nadškof dr. Uj-čič. Vlado sta zastopala ministra dr. Mi-letič in dr. Krek, narodno predstavništvo predsednik senata dr. Mažuranič, navzoč pa je bil tudi papeški nuncij msgr. Pelle-grinetti. Predstavniki sokolskih društev so imeli svečano sejo v prostorih Sokola matice. Po seji je bila mogočna sokolska povorka po glavnih mestnih ulicah. Tudi povsod v inozemstvu, kjer živ« jugoslovenski državljani ali poslujejo naia diplomatska in konzularna predstavništva, so na primeren način proslavili včerajšnji narodni in državni praznik. Svečanosti v Pragi Praga, 2. dec, AA. CTK: Ob priliki jugoslovanskega državnega praznika uedinjenja je bil snoči v poslaništvu evečan sprejem. Sprejema se je udeležil zunanji minister Krofta z višjim uredništvom zunanjega ministrstva in številni zastopniki jugoslovenske kolonije. Snoči je CeškoslovaSko-jugoslovemska liga priredila veliko slovesno proslavo praznika. Udeležili so se je predsednik republike dr. Reneš. predsednik vlade Hodža. jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Protič. člani vlade in zastopniki češkoslovaškega kulturnega in gospodarskega življenja. Prisrčno pozdravljen je predsednik pari v menta dr. Cirič ime! govor o prijateljstvu med ČSR iin Jugoslavijo. Proslava zedinjenja v šanghaju Šanghaj, 2. decembra. AA. (Havas) Češkoslovaški poslanik Jan Šeba je priredil včeraj na dan jugoslovanskega narodnega in državnega praznika uedinjenja svečan sprejem, ki so se ga udeležili mnogoštevilni odličniki tamkajšnje češkoslovaške kolonije. Na sprejemu je bil tudi zastopnik francoskega poslaništva. Zahvala Nj. Vel. kralja Beograd, 2. decembra. AA. Za praznik zedinjenja 1. decembra t. L je dobil Nj. Vel. kralj brzojavne čestitke z izrazi narodne zvestobe in rodoljubnimi željami. Po najvišjem nalogo je pisarni Nj. VeL kralja čast zahvaliti se osebam ln ustanovam za poslane čestitke ln vsem. ki so se pr! tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. Iz pisarne Nj. Vel. kralja. Ekspoze o proračunu Včeraj je bil poslancem razdeljen proračunski ekspoze finančnega ministra Letice Beograd, 2. decembra. AA. Danes so razdelili narodnim poslancem ekspoze finančnega ministra Letice o proračunskem predlogu za proračun za leto 1938/39. V uvodu pravi ekspoze da je predlagani proračun v ravnotežju glede izdatkov in dohodkov v višini 12 milijard 180 milijonov dinarjev in da je proračun v primeri s tekočim proračunom za leto 1937/38 večji za eno milijardo 270 milijonov dinarjev. Minister poudarja, da to povečanje nikakor ne pomeni uvedbe novih ali zvišanja obstoječih dajatev. Zvišanje celotne številke proračuna temelji izključno na trajnem naraščanju državnih dohodkov, ki se opaža v teku vsega leta 1937 in ki kaže tendenco, da bo ostalo tudi v bodoče. Po strokovnih presojah bodo jugoslovenski narodni dohodki znašali za tekoče leto okrog 44 milijard din ali za 2 milijardi več kakor leta 1936. Ekspoze pravi dalje, da. gre od predlaganega povišanja 1.270 milijonov skoraj cela milijarda za državno gospodarstvo in narodno obrambo, okoli 280 milijonov pa na povišanje materialnih in osebnih izdatkov državne uprave. Nato ekspoze natančneje analizira zvišanje izdatkov posameznih državnih gospodarskih podjetij in med drugim naglaša naraščanje dohodkov v prvem polletju proračunskega leta 1937/38, zlasti naraščanje dohodkov državnih železnic. Pri podrobnejši presoji državnih izdatkov po kategorijah naglaša eKspoze. da je povečanje izdatkov po proračunskem predlogu dejansKo mnogo nižje, kakor se na prvi pogled vidi, ker je povečanje izdatkov v znesku 1.270 milijonov delno vsebovano v izvenproračunskih izdatkih v tekočem proračunskem letu. Tu je treba vpoštevati 424 milijonov, ki smo jih v teku sedanjega proračunskega leta naknadno odobrili za zvišanje uradniških prejemkov tn za druge potrebe. Po odbitku teh 424 milijonov znaša dejansko zvišanje proračuna za leto 1938/39 v primeri s tekočim proračunom le 846 milijonov. Odstavek, ki analizira osebne izdatke. pravi med drugim, da znaša po tekočem proračunu številčno stanje vseh državnih uslužbencev vseb kategorij 280.752. V tem številu so tudi oficirji in uradniki vojaškega reda (11581), podoficirji, vojaški uradniki in orožniki (31503). Med posameznimi resori ima največ uradništva prometno ministrstvo Kljub zvišanju uradniških plač in povečanju številčnega stanja uslužbencev se razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki po proračunskem predlogu (45 13% in 54.87%) ne samo ni spremenilo v korist osebnih izdatkov, temveč pomeni nasprotno v primeri s tekočim proračunom zboljšanje v korist materialnih izdatkov Ekspoze nato v podrobno sestavljeni razpredelnici kaže razmerje med osebnimi in materialnimi iz-da+ki v posameznih proračunskih postavkah. Druga razpredelnica kaže pregled upokojencev, podpirancev itd. v posameznih resorih. Dalje podaja ekspoze pregled stanja invalidov, razdeljenih po finančnih direkcijah in naglaša, da so krediti za izplačilo ir /alidnin že dalje časa stabilizirani in se drže približno iste višine. Nato prehaja ekspoze na proučevanje materialnih izdatkov in navaja stvarno povečanje celotnega zneska v primeri s tekočim proračunom (860 7 milijona), kar se v, glavnem deli na eospo"4-—'n tehniške resore in na resor vojnega ministrstva. Po vrsti so analizirana ^"šanja materialnih izdatkov v posameznih ministrstvih. Začetek razprave v finančnem odboru Beograd, 2. decembra AA. Danes ob 5.30 popoldne je predsednik finančnega odbora Rajkovič otvoril prvo seio finančnega odbora. Tainik je klical člane, nato sta pa poslanca Voja Lazič in Pavle Matica navedla nekatere pripombe. Potem jO finančni mmister Dušan Letica podal ekspoze o predlogu proračuna državnih izdatkov in dohodkov za leto 1937/38 s predlogom finančnega zakona. Poslovilni banket nunciju Pellegrinettiju Beograd, 2. deoe-n&ra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister- dr. Stojadinovic in njegova gospa sta priredila kosilo na čast apos osvemu nunciju Pellegrinefiju ki zapušča Beograd. Na kosil j so bili beograiski nadškof dr Ji-eip Ujčič. minister Vibanič in n jogo v a gospa, minister br f>z portfelja dr. Miha Krek. prosve:ni minister Magaraševič. ameriški poslanik Artur Bliss, francoski poslanik Briu*ere z go^po. albanski in holand-ski poslanik, pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja. namestnik načelnika političnega od'"elka Milo je Smiljanič z gospo in več drugih odličnikov. Iz zdravniške službe Beograd, 2. decembra. AA Z odlokom ministra za socialno politiko sta povišana za šefa-zdravnika državne bolnišnice v Topol-Ščici dr. Dragotin Paunkovič in za šefa-zdravnika splošne državne bolnice v Ljub bani dr. Rudolf del Cott. oba v t-smi skuipird in oba coslej uradniška >>i i pi vnika. Iz železniške službe • Beograd. 2. decembra. AA. S kraljevskim ukazom so imenovani: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani za načelnika v 3/2 na prometno komercialnem oddelku Franc Hoje, doslej višji svetnik v 4/1, za višjega kontrolorja prometno-komercialnega oddelka Janko Vranjek, doslej v Celju; za višjega kontrolorja na celiskn postaji Peter Magajna. doslej v Kamniku; za kontrolorja v 7. skupini na postaji v Kamniku Franc Megiišar. doslej v Zidanem mostu, in za višjega prometnika na postaji Ljubljana si kolodvor L»*orolrt Stropnik. Beograd, ?. decembra, e. Upokojen je bi! železniški kontrolor Frančišek Leskovec. v 0. položajni skupini pri ljubljanski železniški direkciji. Odgodena seja Zveze mest Zagreb, 2. decembra o. Danes bi se morala v Ljubljani vršiti seja poslovnega odbora Zveze mest. Bila pa je odgodena. ker 80 zastopniki beograjske mestne občine sporočili. da ne morejo priti na sejo. 70. rojstni dan poljskega prezidenta Varšava, 2. decembra, b. Prezident poljske republike Moacicki je slavil včeraj svoj 70. rojstni dan. Ob tej priliki je prejel na tisoče brzojavk od doma ln iz tujine, direkcije v Ljubljani v p. Senzacionalna operacija v Londonu London, 2. dec. br. V bolnišnici v Croy-donu so izvedli preteklo noč senzacionalno operacijo, ki je v medicinskih krogih zbudila veliko pozornost. V bolnico so pripeljali neko žensko ki je krvavela v trebuhu. Operacija je bila nujna in so jo takoj izvršili. Med operacijo je srce operiranke nenadoma prenehalo biti. Vse injekcije niso nič pomagale. Zdravnik, ki je vodil operacijo, - se je tedaj odločil za nevaren eksperimet. Odprl je prsno votlino in začel z rokami masirati srce. Res je srce začelo že čez par minut zopet funkcionirati. V trebušni votlini so našli več ko polovico krvi, kar je imelo za posledico oslabitev srca. Najdeno kri so naglo filtrirali in jo zopet vbrizgali v žile. nato pa so končali operacijo Bolnica se danes počuti sorazmerno dobro in so zdravniki prepričani, da ji je samo originalni domislek operirajočega zdravnika »ešil življenje. Beležke Odložitev plačil sa kmečke dolgove nI mogoča Pod tem naslovom poroča »Slovenec«: »Pogosto nas ljudje izprašujejo. kako bi bilo mogoče pri Privilegirani agrarni banki doseči odložitev dolgovanega obroka za kmečke dolgove. Na merodajnem mestu smo dobili odgovor, da je tako odložitev mogoče doseči samo v primeru, če j« bil dolžniku odpisan davek zaradi nesreč« po toči ali drugih vremenskih nezgodah ali nesreče pri živali ln more ta odpis davka dokazati s davčnim potrdilom.« JNS v vrbaski banovini Banovinski odbor JNS za vrbasko banovino je sklical v okolici Bosanske Dubice štiri konference pristašev stranke. Vse štiri konference so bile lepo obiskane in so poslušalci navdušeno pritrjevali glavnemu govorniku poslancu dr. Srpku Vukanoviču, ki si je v razmeroma kratkem času stekel simpatije vseh jugoslovenskih nacionalistov v vrbaski banovini. Sestanek šefov srbske Združene opozicije Včeraj dopoldne je bila v Beogradu v stanovanju Ljube Davidoviča zopet daljša seja voditeljev srbijanske združene opozicije. Navzoči so bili poleg Davidoviča za demokratsko stranko še Milan Grol in Božidar Vlajič, za zemljoradnike Joca Jova-novič in dr. Milan Gavrilovič. za staro-radikale pa Miša Trifunovič in Miloš Bo-bič. Zveza srbskih kulturnih društev Na pobudo znanega Srbskega kulturnega kluba v Beogradu so se sestali predstavniki vodilnih srbskih prosvetnih organizacij in sklenili ustanovti skupno zvezo vseh srbskih kulturnih društev. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo sestavil zve-zina pravila. Na praznik sv. Save bo drugi sestanek, na katerem bo najbrž nova zveza že ustanovljena. O pripravljalnih delih poroča tudi »Slovenec«. Pravi, da iz podanih referatov izhaja, da »delo te srbske prosvetne centrale nikakor ne namerava biti omejeno na ozemlje, na katerem prebivalo Srbi. Dalje meni »Slovenec«, da bo ta centrala skušala poslati »nekaka postranska prosvetna oblast, ki bo dajala smernice in svetovala, kar doslej ni dosegla nobena taka prosvetna centrala«. Tudi »Hrvatski dnevnik« je zabeležil snovanje nove zveze. To priliko porablja za apel hrvatskim prosvetnem in znanstvenim delavcem, naj se izkopljejo iz enostranske službe znanosti ter se pridružijo aktualnim potrebam hrvatskega naroda. Zlasti zagrebška Akademija znanosti bi bila potrebna priliva sveže krvi. Napačno pojmuje svoje no*lan<=tvo. ako izdaja dela. ki se jih lahko poslužujejo pri svoiem študiju samo nekateri specialisti H^at^ka znanost mora služiti živi jen iu in potrebam vsega hrvatskega naroda Dolžnost hrvatskih učenjakov je. da D0<=e?ai0 v sodobno življenje. »Pispnia za kniige 1e b^o že dovoli. sedaj je čas pissnia za življenje.« Eorba za občino Cavtat Pri zadnji komasaciji občin je bila razdeljena velika južnodalmatinska občina Cavtat v dve občini: v občini Cavtat in občino Gruda. Ta razdelitev je bila. kakor poročajo listi, izvršena zaradi tega, ker je grozil kmetski živelj iz sedanje nove občine Gruda docela potisniti v stran meščanski živelj v Cavtatu. Nova komasacija je bila izvršena v soglasju s stališčem, ki ga je predsednik vlade dr. Stojadinovič orisal v narodnem predstavništvu, da je namreč treba računati s kulturnim in civilizato-ričnim poslanstvom malih mest in trgov. Za nove volitve v Grudi in Cavtatu se vrše živahne priprave. Dočim bo postavljena v okoliški občini samo lista HSS, bodo postavili v Cavtatu meščani poleg liste HSS še posebno meščansko listo. Borba je že sedaj zelo ostra. Tako so neznanci napadli mačkovskega poslanca profesorja Roka Mišetiča, ko se je nahajal na volilni agitaciji v cavtatski okolici. Uvedena je preiskava, ki pa napadalcev ni mogla ugotoviti. Nameravan atentat v Celovcu V sredo zvečer je predaval v veliki dvorani hotela »Sandwirt« p. Muckermann na povabilo »Nemškega kat. tiskovnega društva« o temi: »Katoliška beseda na sodobnost«. Ker je predavatelj mednarodno priznana osebnost, je bilo zanimanje za predavanje izredno. Dvorano je napolnilo kakih 1300 poslušalcev. Pred predavanjem je policija podrobno preiskala dvorano, ker je sumila, da se pripravlja kak atentat. In res je pri pregledu našla manjši peklenski stroj spretno skrit med oleandri, ki so bili postavljeni v okras dvorane. Eksplozija bi morala nastati ob \ 9, torej ravno sredi za 8. uro napovedanega predavanja. Pri nabito polni dvorani bi bile posedice takega atentata nedogledne. Sumijo, da so peklenski stroj podtaknili hi tlerievci, ki jim delovanje omenjenega družtva ni ravno po volji. Smrt francoskega Pulz X decembra AA. Danes > umri na svojem stanovanju v Parizu, Ren« Du-mks, član francoske akademij« In stalni njen tajnik. Poko^iik je bil ravnatelj časopisa »Revue des deux Moodesc Poroka kneza Starhemberga Dunaj, 2. decembra AA. Danes dopoldne se j® vršila poroka bivšega podkan-clerja kneza Starhemberga in znan« avstrijske igralke NOr« Gregorjeve, članic« Burgtheatra. Poroka j« bila po rimsko- < katoliškem obredu, kar dokazuje, da je ! papež razveljavil prvi zakon kneza Star-hemberga, kar je vsekakor redek primer. Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in Izpadanje laa To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER TRV LIS IN VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO. Trylislnu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje tem« in lase teh škodljivcev, Id stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega A« učinkovitejše ln popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi ln vzdržuje Vaše lase zdrave, odstranja prhljaj in preprečuje Izpadanje las. Božične počitnice na šolah bodo trajale samo en teden Beograd, 2. decembra AA. Na osnovi čl. 32 zakona o srednjih šolah je v smislu pravilnika o praznovanju praznikov na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah pod št. 15.791/28 izdan pod št. 45.601 z dne 29. novembra 1937 sklep, da imajo osnovne, meščanske, srednje šole in učiteljišča v letošnjem šolskem letu praznovati božične praznike po tehle določilih: 1) v šolah, kjer je vsaj 60% dijakov ene veroizpovedi, bodo prazniki te vere splošni šolski prazniki za vso šolo, ne glede na posamezne razrede ali paralelke. Na vsej šoli takrat ne bo rednega pouka sedem dni, to je 2 dneva pred božičem, trije dnevi praznikov in dva dneva po božičnih praznikih. Učenci in profesorji veroizpovedi, ki je na tej šoli v manjšini, imajo pra- vico praznovati svoje praznike, ln sicer učenci štiri dni (en dan pred božičem ln tri dneve božiča), profesorji pa tri dni (en pred praznikom in oba dneva božiča). 2) Ce je na šoli i pravoslavna i katoliška veroizpoved s protestantsko zastopana z manj ko 60% dijakov, praznuje vsaka veroizpoved samo svoje praznike. Takrat imajo učenci samo za svoje praznike po sedem dni prosto. 3) V oddelkih, kjer manjka zaradi praznikov četrtina učencev, smejo profesorji obdelati tudi novo gradivo, vendar v manjšem obsegu. Ce pa manjka v oddelku več ko četrtina učencev, ne bodo profesorji v tem času obdelovali novega učnega gradiva, temveč bodo samo ponavljali. Pribičevičevski disidenti vstopili v JRZ Obe beograjski glavni glasili JRZ, »Vreme« ln »Samouprava«, objavljata v senzacionalni obliki, da se je v sredo javila pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču velika deputacija članov vodstva bivše SDS. Sporočili so dr. Stojadinoviču, da stopajo oni in z njimi vsa stranka v JRZ. Naši čitatelji se bodo še spominjali, da se je spomladi zbrala v Beogradu skupina bivših pristašev Samostojne demokratske stranke ter ustanovila novo vodstvo stranke, oficielno vodstvo z Adamom Pribičevi-čem, Večeslavom Vilderjem, Savo Kosano-vičem, dr. Budisavljevičem in dr. Krizma-nom pa proglasila za odpadnike. Očitala jim je, da so se popolnoma podredili dr. Mačku in se izneverili prvotnemu strankinemu programu. Kakor je bilo že od vsega pričetka pričakovati je to novo vodstvo sedaj sklenilo vstop v JRZ. Zagrebško oficielno vodstvo pa stoji na stališču, da so bili člani novega beograjskega »glavnega odbora SDS« le samozvane!, katerih sklepi za stranko nimajo nobenega pomena. Vsekakor se bo moralo šele pokazati, če je bil ta sklep res eden »najvažnejših političnih dogodkov v poslednjih letih«, kakor je to v svojem vzhičenju napisala »Samouprava«. Bolj zanimivi pa so razlogi, ki Jih pribičevičevski disidenti navajajo v utemeljitev in opravičilo svojega koraka. Oni pravijo v prvi točki posebne spomenice, ki »o jo izročili dr. Stojadinoviču, da je program JRZ »istoveten s programom SDS« in da »proži najmočnejša jamstva za očuvanje narodnega edinstva«. Zato so vstopili v JRZ, a tudi zato, ker smatrajo za neobhodno potrebno, da se pod vodstvom JRZ osnuje močna jugoslovenska unitaristična fronta. »Samouprava« le kot glavno glasilo JRZ, kakor že omenjeno, odločitev pribi-čevičevskih disidentov navdušeno pozdravila. Zelo zanimivo bi bilo, ako bi se o tem in zlasti še o utemeljitvi sklepa izrazil tudi »Slovenec« kot slovensko glasilo JRZ. Poglobitev ljubljanskega kolodvora Ljubljana. 2. decembra. Te dni se v Ljubljani mudijo zastopniki prometnega ministrstva iz Beograda, da se z direkcijo dmžavnih železnic in z lokalnimi interesenti posvetujejo o načrtih za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Danes ob 11. se je na železniški direkciji vršila posebna konferenca, ki so ji prisostvovali načelnik inž. Krik in arhitekt Šmidingei iz prometa nega ministrstva, zastopniki železniške direkcije, banske uprave, mestne občine, Zbornice za TOI in ljubljanske 6ekcije Jugoslo-venskega združenja inženjerjev in arhitektov. Konferenca je razpravljala o vseh vprašanjih. ki se tičejo modernizacije m izpopolnitve ljubljanskega kolodvora in posebej še izvedbe poglobitvenega načrta. le na današnjem zasedanju je bilo med drugim sklenjeno, da se izined zastopnikov zainteresiranih ustanov ustanovi poe ben po 1fd-sek za proučitev železniškega vprašanja v Ljubljani v smislu poedobpvp-nač ta obenem pa so se načela p dr bna vpraša nja o najbolj pereč:h potrebah za iz"Opo'ni tev obstoječega ko'o tvora. NTa ju'ri'~nji konferenci bodo odobreni podrobnejši načrti. Tiskovna amnestija Beograd, 2. decembra, p. Današnje »Službene novine« objavljajo ukaz kraljevih namestnikov o splošni amnestiji za prestopke po tiskovnem zakonu. Ukaz nosi datum 1. decembra, obsega pa prav vse kršitve zakona o tisku, ki so bile do tega dneva storjene, ne glede na to, ali je bila o njih sodba že izrečena ali ne. Kljub amnestiji ostanejo nedotaknjene pravice države in zasebnikov na povračilo povzročene škode. Ako bi se pri izvajanju ukaza pojavile kakšne nejasnosti, bo o tem odločal minister pravde. Prvodecembrska odlikovanja Beograd, 2. decembra, r. Z ukazom kraljevskih namestnikov so bili odlikovani: z redom Karadjordjeve zvezde m. st. prometni minister dr. Mehmed Spaho; z redom Belega orla H. st. vojni minister Lju-bomir Marič; z redom Belega orla HI. st. gradbeni minister Dobrivoj Stošovič; z redom sv. Save I. st. ministri dr. Niko No-vakovič, dr. Vekoslav Miletič, Vojko Cvr-kič in Dimitrije Magaraševič. Dalje so bili odlikovani z redom Karadjordjeve zvezde IV. st. predsednik senata dr. Zelimir Mažuranič in predsednik narodne skupščine Stevan Cirič, z redom sv. Save H. st. podpredsednik senata dr. Kotur ter poleg drugih poslancev in senatorjev dr. Fran šemrov. z redom Jugoslovenske kroge HI. st. pa poleg drugih poslanca Gajšek in dr. Veble. Beograd, 2. decembra, r. Z ukazoma kraljevskih namestnikov je bil odlikovan z redom sv. Save H. st. član glavne kontrole g. dr. Konrad 6mid Z redom Jugoslovenske krone tretje stopnje pa general-Stabni polkovnik Vladimir Vauhnik. ' Beograd, 2. decembra, r. Na predlog ministra vojske in mornarice so odlikovali kraljevski namestniki večje število generalov to oficirjev. Med drugim: so bili odlikovani: z redom sv. Save I. st. cHvi-zijska generala Dimitrije Zivkovič in živ-ko Stanisavljevič, z redom Jugoslovenske krone HI. st- komandant 1. planinskega polka polkovnik Ivan Markull, šef štaba dravske divizije polkovnik Dragoljub Mi-hajlovič, pehotni polkovnik Rudolf Knez in artilerijski polkovniik Franc Pogačar. Z redom Jugoslovenske krone V. stopnje so odlikovani med drugimi: majorja Anton švajger, Oton Cufi, rezervni major Jakob Perhavc .rezervni kopetani Etbin Bežek, Ivan škof, Anton Svetina in Adolf Sadar, z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje pa podpolkovnik Rudolf Ukmar. Beograd, 2. decembra. AA. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom sv. Save IH. st. Frančišek Jelašič, načelnik železniške direkcije v Ljubljani v p. Minister dr. Miletič v Sloveniji Beograd, 2. decembra. AA. V želji, da se osebno seznani s sokolskimi in športnimi | ustanovami ln s *oortnimi funkc!onarji v 1 Sloveniji, se bo T^nteter ra telesno ^pojo dr Viekoslav Mfetič drev* odnehal v spremstvu svojega kabinetnega šefa v Ljubljano, nato bo pa ob^ka1 še Planico, Kranjsko goro, Celje in Maribor. Aljehin: Euwe Rotterdam, 2. dec. u. Triindvajseta partija za svetovno šahovsko prvenstvo, kj je bila v torek prekinjena v nekoliko boljši poziciji za Aljehina, se je končala včeraj z neodločenim izidom. Aljehin je imel sicer pešca več, vendar to ni zadostovalo za zmago in sta se nasprotnika zaradi tega zedinila za remis. Stanje 13.5 proti 9-5 za Aljehina. Zadnje športne vesti Beograd: Beograd : Zagreb 3 : 0 (1 :0). Beograjčani, ki so postavili bolj povezano in bolj prodorno enajstorico, so zasluženo zmagali. Zagrebčani so izpustili nekaj zrelih pozicij, pa so tudi sicer napravili precej slab vtis. Gledalcev je bilo okoli 7.000. Zelo slab sodnik je bil domačin mladi Dušan Popovič. Zagreb: Zagreb : Sušak 10 : 3 (3 : 2). Visoka zmaga druge zagrebške reprezentance nad elitno primorsko enajstorico, ki se je prav dobro držala samo do pavze. — Zagreb : Sisak 4 : 1 (3 : 0). Za ta nastop tretje zagrebške reprezentance skoraj ni bilo nobenega zanimanja. Novi Sad: Austria (Dunaj) : Vojvodina 1 : 0 (1 :0). Prva zmaga prvorazrednega profesionalnega dunajskega moštva v treh nastopih v JugoslavijL Dubrovnik: Slavija (Sarajevo) : Gradjanski 3 : 1 (1:1). London: Anglija: Češkoslovaška 5 : 4 (3 :2). Velik uspeh češkoslovaškega nogometa v domovini nogometne igre. Cehi so bili ves čas enakovreden nasprotnik in so tekmo izgubili prav za prav pn nesreči, ker je odločilni gol tik pred koncem zabil češki branilec Ko-štalek v svcia vrata. Gledalcev je bilo okoli 60 000, sodil pa je belgijski sodnik Langenus. Češkoslovaški savezni kapetan Tesaf, ki je bil tudi z moštvom v Londonu, bo morda sedaj le preklical svoj sklep o ostavki, ki gs je hotel izvesti takoj po povratku. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Ostanki hladnega zraka se drže še nad južnovzhod-no Evropo, kjer ustvarjajo jasno vreme. Huda depresija s središčem med Južno Anglijo zajema zahodno in vzhodno Evropo, kjer ustvarja pretežno oblačno vreme z dežjem v zahodni to srednji to s snegom v vzhodni Evropi. Jugoslavija: Oblačno z nekaj dežja v zahodni to delno oblačno v vzhodni polovici. Hud mraz na skrajnem jugu. Najnižja toplota Bitolj —18, najvišja Mostar 14 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Poobla-čitev v vsej kraljevini. Manjše jasnine utegnejo biti na skrajnem jugu. Deževalo bo v večji severni polovici, posebno v zahodnih predelih. Ponekod utegne snežiti. Toplota bo poskočila. Zagrebška: Oblačno, ponekod dež ali sneg. Dunajska: Najprej Se milo, v južnih Alpah padavine. Vsa Slovenija je dostojno proslavila praznik bratstva in edinstva Ljubljana, 2. decembra. Za narodni in državni praznik 1. decembra se je Ljubljana tudi letos pripravila z vso slovesnostjo, že v torek se je skoro vse mesto odelo v narodne barve, na praznik sam pa je počivalo vse delo po trgovinah ter industrijskih in obrtniških obratih in vse mesto je imelo prav svečano lice. Ob 10. je bila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je daroval škof dr. Rož-inan ob številni asistenci. Maši so poleg drugih predstavnikov naše oficielne in nacionalne javnosti prisostvovali ban dr. Natlačen s podbanom dr. Majcnom, komandant divizije general Tonič v spremstvu generala Dodiča in številnih članov oficirskega zbora, župan dr. Adlešič s podžupanom dr. Ravniharjem, rektor univerze dr. Kušej, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, železniški direktor dr. Fatur, finančni direktor Sedlar in zastopniki vseh drugih državnih in samoupravnih uradov in edinic, člani konzularnega zbora ter predstavniki nacionalnih in kulturnih organizacij. V pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda je opravil cerkvene obrede pro-ta Budimir. Tudi tu so službi božji prisostvovali najvišji predstavniki civilne in vojaške uprave. Pri obeh cerkvenih slovesnostih je sodelovala častna četa vojakov v bojni opremi s polkovno zastavo in godbo dravske divizije na čelu. Ob 11.30 je v vladni palači ban dr. Natlačen sprejemal čestitke in poklonitve. Naše Sokolstvo je poleg skupne proslave na predvečer narodnega praznika v veliki dvorani na Taboru počastilo 1. december tudi v okviru posameznih društev včeraj ob 11.30. Tako je v lepo okrašeni telovadnici v Narodnem domu Ljubljanski Sokol kot matično društvo jugoslovenske-ga Sokolstva zbra.l vse svoje članstvo, med katerim je bilo poleg mladine tudi mnogo starih, preizkušenih borcev, k intimni svečanosti. Ob uvodni koračnici so v dvorano prikorakali člani v krojih s praporom, ki ga je društvu poklonil blagopo-kojni Viteški kralj. Starosta br. Kajzelj je v jedrnatih besedah očrtal pomen našega praznika, ki mu je ravno Sokolstvo s svojimi spominskimi prireditvami že mnoga leta dajalo posebno slavnosten poudarek. Ob tem svečanem trenutku se v sokolskem svetišču spominjamo Viteškega kralja in vseh bratov, ki so padli za blagor domovine. Vsi prisotni so s krepkim trikratnim Zdravo! pozdravili svojega vrhovnega starosto Nj. Vel. kralja Petra II., godba pa je zaigrala državno himno. Po čitanju savezne poslanice je bilo razdeljenih okoli 50 diplom, ki pričajo, da je Ljubljanski Sokol kljub 74 letom svojega obstanka čvrst in čil in da je njegova mladina disciplinirana in vztrajna. Nekaj prvih mest so dosegli društveni telovadeči v orodni telovadbi in prostih panogah. Najlepši uspeh pa je društvo doseglo na tekmah za kraljev meč, kjer je s svojima vrstama zasedlo prvo m drugo mesto. Starosta je še posebej čestital br. Gregorki, ki se je udeležil vseh tekem za kraljev meč, nato pa je izročil prvim štirim tekmovalcem br. Malnariču, dr. Pustišku, Gregorki in Zupančiču od saveza poslane lovorove vence s troboinico. Ostali tekmovalci so dobili diplome v bodrilo za nove napore in nove zmage. Končno se je starosta zahvalil prednjaškemu zboru za uspehe telova-dečih in mu izrazil svoie priznanje. Po svečani zaobljubi novega č^nstva je godba zaigrala himno »Hej Slovani« in »Pesem sokolskih legij«, ki io je pela vsa množica. Popoldne je Ljubljanski Sokol priredil še posebno proslavo za deco s prisrčnim, ljubkim programom. Na podobno slovesen način so praznik Uedinjenja proslavila tudi vsa ostala so-kolska. društva. V mraku je bil po ljubljanskih glavnih ulicah običajni obhod vojaške godbe. Obhodu so se pridružili člani onih društev, ki so sodelovala v pripravljalnem odboru, ustanovljenem pod okriljem mestnega magistrata. Kakor v Ljubljani in drugih naših mestih. so narodni praznik svečano slavili po vseh krajih Slovenije in ostale države. Nekaj poročil prinašamo že v današnji številki, nekaj jih bomo pa še objavili. Iz vseh izhaja, kako postaja prvi december bolj in bolj resničen ljudski praznik. Tek uedinjenja v Ljubljani Po dopoldanskem športnem programu, o katerem poročamo v športni rubriki, so na-f i lahkoatleti ob 16. pripravili še patriotič-ni del prireditve. Zbrali so se v dvorani Mikličevega hotela, kjer jim je z lepim govorom tolmačil pomen narodnega praznika g. dr. Tomšič, podpredsednik ASK Primor-ja. Nato so razglasili rezultate dopoldanskega teke in razdelili darila. Deseti jubilejni tek je uspel v vseh pogledih odlično in je ponovno dokazal, kako lepa je bila zamisel g. Danila Sancina, načelnika lahko-atietske sekcije ASK Primorja, da so se ta tekmovanja uvedla. Popoldanske slovesnosti naših lahkoatletov so se udeležili tudi ugledni predstavniki. Na naši sliki so: za mizo v sredi divizionar g. Laza R. Tonič z načelnikom štaba polkovnikom Kelerjem, častni predsednik kluba g. Danilo Sancin, idejni ustanovitelj teka uedinjenja. Slavnostne prireditve v Celju Celje, 2. decembra. V torek zvečer so zaplaipodale na celjskih poslopjih državne zastave, pročelji mestnega poglavarstva pa je zažarelo v učinkoviti iluminaciji. Ob 20. ee je pričela v nabito polnem gledališču slavnostna akademija Sokoiskega društva Celja-matice. Navzočni so bili tudi predstavniki civilnih in vojaških ob-ls6tev in uradov ter mnogo drugih zastopnikov. Na akademiji so nastopili vsi oddelki. Spored je bil zelo lep in pester. Izvajanje posameznih točk je bilo zelo zadovoljivo in učinkovito. Pri akademiji je sodeloval tudi orkester Glasbene Matice v Celju pod vodstvom ravn Karla Sancina. Občinstvo je prirejalo nastopajočim viharne aplavze. Podrobnejše poročilo o akademiji bomo še objavili. Na praznik ob 8. je bila služba božja v opatijski, nato v pravoslavni in evangeljski cerkvi, ob pol 9. pa v starokatoliški kapeli. Službe božje so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, šol. korporacij in društev, Sokoli in gasilci v krojih in mno°ro drugega občinstva. Poleg tega so bile službe božje za šole in nato lepe šolske proslave 1. decembra. Ob po! 10. je (priredilo Celjsko pevsko društvo matinejo v veliki dvorani Celjskega, doma. Ob 10. se je pričela v polni dvorani So-k o Is k ega doma v Gaberju slavnostna seja Sokoiskega društva Celja I. Po pozdravu je društveni starešina br. Franjo Vrečko orisal pomen državnega in sokoiskega praznika, nakar .je pevski zbor zapel državno himno. Sledile so tri učinkovite deklamacije nara-ščajnika. nara^čajnice in male deklice. Pro-svetar br. inž. M ar p novic je prečital savez-no poslanico. Sledila je zaobljuba novega članstva Po izročitvi diplom na'boljšim tekmovalcem in tekmovalkam so udeleženci zapeli himno »Hej Slovani!« in pesem sokol-skih legij. Ob 10.30 se je pričela v nabito oolni veliki dvorani Narodnega doma slavn^stn • seja Sokoiskega društva Celja-matice- Orke- ster Glasbene Matice je pod vodstvom br. ravnatelja Karla Samcina zaigral državno himno. Nato je društveni starešina br. dr. Milko Hrašovec v tehtnem govoru očrtal pomen državnega in sokoiskega praznika. Ko se je vzklikanje sokolskemiu starešini Nj. Vel. kralju Petru U. poleglo, je nara-ščajnica Rada Cergolova deklamirala Gan-glovo pesem »1. december«, član br. Maks Gruden pa je recitiral Aškerčevo »Kronanje v Zagrebu«. Orkester je zaigral koračnico iz »Prodane neveste«. Sledila je razdelitev diplom in priznamic najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam. Po zaobljubi številnega novega članstva so udeleženci ob spremlje-vanju oflkiestra zapeli himno »Hej Slovani«. Ob 18.30 je krenila z Dečkovega trga po mestnih ulicah dolga povorka, v kateri je (bilo okiroig 1000 ljudi. Za železnica rsko godbo je korakal vod vo.iia.kov s svetilkami. Sledilo je 250 Sokolov in 150 Soko-lic, 60 gasilcev, člani in mladici fantovskega odseka, članice ženskega krožka in otroci, 80 gojencev rudarske šole z jamskimi svetilkami in mnogo drugega občinstva. Ko je prispela povorka mimo razsvetljenih poslopij pred iluminirano mestno poglavarstvo, se je tam zbrala ogromna, množica občinstva iz Celja in okolice. Zelezničarska godba je zaigrala državno himno, nato pa je celjski župan z balkona nagovoril množico in prikazal veliki pomen zedinjenja ter narodnega in državnega edinstva. Kc se je viharno vzklikanje Nj. VeL kralju Petru II.. kraljevskemu domu in zedinjeni Jugoslaviji poleglo, je godba zaigrala himno »Hej Slovani«, Sokolske čete so odkorakale na Dečkov trg. kjer so zapele pesem sokolskih legij in ee nato razšle. Zvečer je bil v veliki dvorani Narodnega doma koncert Celjskega pevskega društva, ki je izvajalo 7 mešanih in 3 moške zbore ter želo prisrčno in zasluženo priznanje. Velik uspeh je dosegel tu li odl;čn.: če list prof. Cenek ŠedObaiuer. ravnatelj Glasbene Matice v Ptujiu. Mariborske sokolske in narodne slovesnosti Maribor. 2. decembra. Maribor je tudi letos slovesno in zano-sno proslavil 19. obletnico Uedinjenja. Mesto je bilo vse v zastavah, po cerkvah so bile svečane službe božje v stolnici, v pravoslavni kapeli, v starokatoliški molilnici in v protestantski cerkvi. Nacionalno občinstvo z odričnimi predstavniki je napolnilo cerkve. Zvečer je bil po mestni veličasten sprevod, v katerem so ob vzklikar.ju kralju Petru II. in Jugoslaviji korakali člani vseh mariborskih nacionalnih, kulturnih, gospodarskih, stanovskih, športnih organizacij. Povorka je krenila preko Aleksandrove ceste in Gosposke ulice na Glavni trg, kjer se je pred staroslavnim in bogato razsvetljenim rotovžem z bleščečo se kraljevo krono na stolpu zbrala desettisočglava mno-čica, ki je neprestano vzklikala kralju in domovini. Po trobentačevem znamenju so pevci vseh mariborskih pevskih društev pod dirigentskim vodstvom A. Horvata ubrano in zanosno odpeli »Iz bratskog za-grljaja«, nakar je vojaška godba intonirala »Slavnostno fanfaro« in je zatem vsa množica gromko in krepko odpela vseslovan-g.ko himno »Hej Slovani«. Sledil je nagovor mestnega fcupana dr. Juvana, ki je naglašal pomen uedinjenja pred 19 leti, zlasti za naše obmejno ozemlje Spominjal se je kralja Uedinitelja. tvorca Jugoslavije, ter generala Maistra, osvoboditelja Maribora. Toplo se je zahvalil vojaškim edinicam, ki so se udeležile letošnje pcvorke skupno s civilnim nacionalnim Mariborom z mestnim poveljnikom generalom Č. Stanojlovičem na čelu. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. vzvišenemu kraljevskemu domu in je iz tisočih grl odmeval gromki »Zdravo«. Ob zaključku je še zadonela po Glavnem tr£u in daleč naokoli državna himna, nakar se je ta veličastna manifestacija nacionalnega Maribora zaključila z discipliniranim, mirnim razhodom. Posebno pozornost so zbudili pri tej manifestaciji močni oddelki naše hrabre vojske si tukajšnjo šolo rezervnih častnikov ter močni oddelki mariborskega Sokolstva. V ospredju vseh prvodecembrskih proslav in prireditev pa so bile sokolske mani-festacijske prireditve ob proslavitvi 30-let-nice mariborskega matičnega Sokola. Te spominske prireditve so se pričele s svečano otvoritvijo krasne sokolske razstave v Narodnem domu, o čeme.- smo že poročali, in so se nadaljevale na predvečer državnega praznika in na državni praznik sam. Na predvečer dne 30. novembra je bik v nabito polnem gledališču trad'cionalna, krasno uspela akademija mariborskega matičnega Sokola, ki sta jo počastila s svojo navzočnostjo tudi prvi podstarosta SKJ g. Engelbert Gangl. ob koncu akademije pred kazinskim poslopjem od množice sokolske mladine viharno pozdravljen, in pa mestni poveljnik general Č Stanojlovič. ki sta zavzela svoji mesti v reprezentančni loži. Brezhibno, strumno in izredno izvežbano so si sledile številne, pestre in svojski sestavljene akademijske točke od državne himne ob pričetku akademije preko Jiran-kove »Balkanske carice«, prostih vaj moške dece, »Češke beseden ženske dece, vaj s kiji članic vaj z banoni članov in orodne telovadbe, pri katerih sta se odlično postavila pred vsem naša priljubljena olimpiica brataštukelj in Primožič, pa do Jirankovega »Prvega decembra«, »Borbe za osvobojenje in uedinjenje«, odlično podane po šestori-ci vojakov Sokolov »Razgibanj-a« članic, burno sprejetih raznoterosti mlajšega moškega naraščaja, »Trnjulčice« ženskega naraščaja, »Serenade« članov in sokolske koračnice. so frajnejše so ostrejse so močnejše so trše. PREREZOM Na državni praznik dopoldne pa je bil v veliki, slavnostno okrašeni dvorani Narodnega doma svečan jubilejni zbor matičnega Sokola v Mariboru. Na odru je blestel kip sokoiskega staroste Nj. Vel. kralja Petra II. Tudi številni odličniki so prispeli, med drugimi mestni poveljnik general Č. Stanojlovič, poveljnik šole za rezervne oficirje podpolkovnik Gašič, poveljnik mariborskega vojnega okrožja podpolkovnik Radovanovič, polkovnik čordašič bivši mariborski župan dr. Lipold, magistratni direktor Rodošek, narodni poslanec dr. Jan- Malo dobro Vima na mokro krpo, zmiti in vse v hiši se bo svetilo od čistote. čič. višji državni tožilec dr. Zorjan, šef carinarnice Mihajlovič, šef obmejne policije komisar Krajnovič, šef davčne uprave Sever in drugi. Ob povelju »Mirno«, ki ga je odsvirala vojaška godba pod dirigentstvom kapelnika kapetana Jiraneka. so vkorakali v dvorano Sokoli s saveznim podstarosto br. E. Ganglom. V odsotnosti staroste matičnega Sokola br dr. Fornazariča, je s pozdravom vseh navzočih otvoril slavnostni zbor podstarosta br. Ferdo Prelog, ki se je spominjal pokojnih članov in ki je podčrtal pomen združitve jubilejnih sokolskih prireditev s proslavo našega državnega praznika. Ob sviranju državne himne je vsa dvorana gromko vzkipela v vzklikanju mlademu ljubljenemu kralju Petru II. Nato je zanosno spregovoril župni prosvetar br. Janko Pire, ki je poudarjal pomen 1. decembra za naše narodno in državno življenje. Spregovoril je zatem, vihamo akla-miran, br Gangl, in sporočil najpreje iskrene pozdrave saveza SKJ ob 30-letnici mariborskega matičnega Sokola. Zatem se je spominjal zaslužnih sokolskih borcev pokojnega dr. Rosine in pokojnega dr. L. Pivka. nakar je zajel v svoja globoko zasnovana izvajanja vso svežino in toploto sokolske miselnosti. Pohvalno je omenjal delovanje mariborskega matičnega Sokola, pohvalil je br. Štuklja in Primožiča. Dejal je: »Veliki hočemo biti v svojih težnjah in prizadevanjih, da bomo sposobni za borce bodočnosti. Aleksandrovo zemljo ščitijo Aleksandrovi Sokoli. Hočemo biti Sokoli velikega našega brata, ki je poznal samo dve fronti: vojsko in Sokolstvo. Vse, kar je vmes, bo zdrobila prihodnjost. Sokoli ne potrebujemo miloščine. Nismo berači, ampak gospodarji na svoji zemlji.« Viharen aplavz je sledil njegovim krasnim besedam, vojaška godba je odsvirala »Le naprej brez miru za sokolskim praporom ...« Ob gromkem odobravanju vsega zbora so odposlali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. pozdravno brzojavko pa savezu SKJ. Sledila je svečana zaobljuba novega članstva, ki je tvorila zaključek veličastnega zbora. Dve usodni nesreči na progi Vagon jo je razmesaril * Tragedija družinskega očeta Dolenji Logatec, 2. decembra. V torek zvečer se je pripetila na logaški železniški postaji 6mrtna nesreča. V času, ko so premikali večerni nabiralni tovorni vlak, je šla čez tire v višini severne kretni-ške postavljalnice v bližina Mačkovega mlina 531etna Frančiška Mihevčeva, po domače Štefioova Franca z Mandrije. Bila je močno gluha in na desno oko slepa. Svoj čas je služila pri Smoletovih. Ko je stopala čez tračnice, najbrž ni opazila bližajočega se odbitega vagona, ki jo je podrl na tla in hitel čez njo. Pri tem so ji šla kolesa čez obe stegni in jih odrezala nad koleni. Dobila pa je tudi hiude notranje poškodbe in uiarec na glavo. Našli so jo v nezvesti, izdihnila je sirota čez četrt ure. Nato so jo spravili domov na Mandrije. Kaj je ženska hotela ob kritičnem časni. ni znano, ugibajo pa. da je hotela najbrž na obisik v barako k Func-kovim in jo je pri tem doletela smrt. V lo- gaški posojilnici je zafvastila Franca K jev prihrankov. Zagorje, 2. decembra. Na železniški progi pri Zagorju, ki je bila že mnogokrat, zlasti ob priliki vremenskih sprememb, pozorišče hudih prometnfli nesreč, je prišlo včeraj spet do nezgode, ki utegn« terjati življenje 281etnega progovne-ga delavca Štefana Benca iz Dolenje vasi pri Zagorju. Ko je imel opravka na profp, 6e je s hriba nam njim zrušila težka skala in ga pokopala pod sabo tako, da mu je prire-dejala najhujše rane prav nad tilnikom. Nezavestnega so našli njegovi tovariši, ga rešili nevarnega bremena in ga odnesli na fce-lezniško postajo v Zagorju, od koder so ga z opoldanskim vlakom prepeljali v Ljubljano. Tu so ga ob 13.18 mestni reševalci sprejeli še zmerom nezavestnega, da ga prepeljejo na kirurški oddelek. Kakor nam poročajo. je življenje poškodovanca, ki )e dre-žinsfci oče, na nitki Roparski napad na Jelenovem klancu Brezposelnik je pobil in oropal lesnega trgovca Kranj, 2. decembra. Na Jelenovem klancu je bil izvršen v ponedeljek okrog polnoči drzen roparski napad na lesnega trgovca Hafnerja iz Trnja pri škofji Loki. Napadalec je izkoristil temo sredi klanca in je takoj po napadu brez slediu izginil. Toda okoliščine so ga izdale in orožnikom se je posrečilo, da so ga kmalu aretirali v neki gostilni v Naklem. Napadalec je brezposelni France Ribnikar iz Naklega. Napad je v celoti priznal. V ponedeljek je prišel v Kranj popivat. V neki gostilni je videl trgovca Hafnerja in je pri njeim začutil denar. Takoj je skoval načrt, kako bo žrtev premamil. Pozval je Hafnerja v neko drugo gostilno, kjer sta v družbi dveh neznancev popivala. Ribnikar se je Hafnerju predstavil za av-toizvoščka Malija. Pred polnočjo je izvabil Hafnerja s seboj proti Stari pošti, češ da gre po avto, da bo odpeljal Hafnerja domov. Ostalima dvema pa je rekel, naj počakata v gostilni. Ko sta Hafner in Ribnikar prispela do srede klanca, je Ribnikar potegnil iz žcipa etilet in udaril Hafnerja po glavi, da seje omamljen zgrudil. 0 doCtuv pkavazhnalakava. ♦ Resnica o pokojnem Jo3ipU Lesjaku. Iz Stične smo prejeli: Čitali smo o smrtni žrtvi nesrečne žganjekuhe. Poročilo navaja, da je bil pokojni Lesjak prijatelj kapljice. Kdor je imel opravka e pokojnikom, ga je poznal po pridnosti. Bil je izučea zidarski pomočnik in kot lak zelo spoštovan in priljubljen. Rad se je po delu malo poveselil s petjem. Bil je znan kot dober pevec im je velika škoda, da se ni mogel v petju izobraziti. Trezni ljudje, ki poznajo razmere po teme-niški dolini, obsojajo ta zavratni napad, katerega žrtev je postal miren fant, priden delavec. * Grand hotel »Beograd«. Naša prestolnica je dobila novo moderno hotelsko zgradbo. To je hotel »Beograd« na vogalu Balkanske im Nemanjine ulice blizu železniške postaje in predsedništva vlade. Na praznik zedinje-nja je bil hotel »Beograd« posvečen in izročen prometu. Iz Llubljane u— Veličastno slovo ge. Ane Podkrajšek - Harambaševe. Včeraj popoldne je velika množica narodnega občinstva spremila zaslužno nacionalno delavko go. Ano Podkrajšek - Harambaševo k poslednjemu počitku. Številni sodelavci, prijatelji in znanci in zlasti še zavedno narodno ženstvo je naneslo k njeni krsti na kupe vencev in cvetja, a v sprevodu je bila častno zastopana predvsem uprava Družbe sv Cirila in Metoda, ki je s pokojnico izgubila dragoceno sodelavko, in članstvo vseh ljubljanskih podružnic. Poleg drugih uglednih narodnih borcev sta stopala za krsto tudi častni predsednik šentpetrske podružnice CMD Rohrman in narodni poslanec Rajko Turk. Ob svežem grobu pri Sv. Križu sta se od Harambašice poslovila v toplih besedah tajnik CMD ravnatelj Gruden in predsednica šentpetrske ženske podružnice CMD ga. Milka Potočnikova. Plemeniti, požrtvovalni ženi bodi žemljica lahka, njenemu življenjskemu delu časten spomin! NE SAMO, da Vam ob nakupu fotoaparata strokov-njaško svetujemo, temveč se tudi zavežemo istega zamenjati, če pride nov model, ali ako Vam isti nI po volji! Zato nam zaupajte nakup fotoaparata! Fotoaparat Je zelo lepo ln primerno MIKLAVŽEVO DARILO! Se kar najvljudneje priporoča Foto Tourist — Lojze Smuč, LJUBI A AN A — ALEKSANDROVA C. 8. štofe za damske plašče, volnene blagove za obleke in bluze, najceneje pri F. I. GORICAR, Sv. Petra cesta 29 Veliki družabni in plesni večer sportnp?a kluba Ljubljana dne 4 XII 1937 v veliki kletni dvorani »METROPOL« (Mikiič). Za večerjo so najbolj hitro pripravljene MARIBORSKE WOGERERJEVE HRENOVKE, so sočnate ter dnevno sveže. — Dobite jih samo v delikatesi JANC, Židovska. ZA OBLEKE. BLUZE Kroji angleška volna brezJiS TONI JAGER, Kongresni trg I. Ljubljana Vsakovrstno pohištvo in LESTVE Vam izdela po najnižjih j cenah tvrdka L REPŠE, Ljubljana, • Igriška ul. 3. Darilo, ki se ga veseli cela famill|a in ni drago, je kino aparat. Zahtevajte najnovejši — brezplačni kino-cenik v DROGERIJI GREGORIČ dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova uL 5. m— Poslednja pot dr. Ivana HBglerJa. Ogromna množica občinstva, ki je na praznik 1. decembra popoldne spremila pokojnega dr. Htiglerja k poslednjemu počitku, je izpričala, kako ni naša javnost ceniti plemenitega moža in dobrotnika siromakov, za kakršnega se je dr. Hogler izkazal ob vsaki priliki. Pred mrtvašnrico ob Stari potd eo se pred 14.30 zbrale strume pogrebce, med katerimi so bilri podipredsednik mestne otči-ne dr. Ravnihar, predsednik Zdravniške zbornice dr. Menšol, predsednik Lekairnar-ske zbornice mr. ph. Leustek in predstavniki Trgovske bolmiške blagajne, ki ji j a bil pokojnik do svoje smrti zaslužen, požrtvovalen sodelavec. Ko so duhovniki opravili prve obredne molitve, je primarij dr. Mer-šol v toplem govoru orisal dr. Hogierja kol človeka in zdravnika in predočil njegovo življenjsko delo kot vzor, za katerim b.i morali stremeti vsi pripadniki zdiraivniškega stanu. V sprevodu, kj se je začel nato med gostim špalirjem pomikati proti Sv. Križu, so nosili mnogo krasnih vencev. za vozom s krsto pa so stopali užaloščeni sinovi, izmed katerih je eden primarij ženske klinike, drugi odvetnnik. tretji pa direktor kon-servatoriia na Dunaju. Na pokopališču se je ob odprtem grobu v toplih besedah poslovil od pokojnika zastopnik TPD dr. Majcen. Dr. Ivanu Hoglerju ohranimo častej spomin! n— Državna ženska gimnazija na Reslje-vi cesti je praznik zedin.jein.ia zelo slovesno proslavila. Proslavo, ki se je vršila v šolski telovadnici, so pripravile učenke same. Pred okusno ozaljšano podobo mladega kralja je o pomenu 1. decembra govorila učen ka Korun Tatjaia (Hib), učenki Šušteršič Vilma in Horvat Vida sta detklamirali Re-harjevo Osvobojenje, odnosno Neubauenjevo Našo sveto miseL, a devet učenk II. in III, razreda je prednašalo zborno deklamacijo Debeljakove pesmi Ljudstvo in dom. Med govorom in deklamacijami sta večkrat nastopila mladinski pevski zbor zavoda in godalni orkester državne učiteljske 5ole. Oba je izvršimo naučil in vodil prof. Repovš. Šolska svečanost se je zaključila i diržavno himno, ki jo je med 6preml.ievanjem orkestra pel ves zavod. Šolski proslavi je sledila še cerkvena svečanost. u— Predavanje. Udruženje četnikov, pododbor v Ljubljani, priredi javno predavanje drevi ob 20. v dvorani restavracije »Pri levu«, Gosposvetska 10. Predavatelj jurist Osovnik Tone nam bo predaval o revolucionarnem pokretu v naši zgodovini. Na to na cionalno predavanje vabimo vse nacionalno čuteče Jugosloivene, posebno one, ki so bili pri Narodni straži ali kot dobrovoljci pri razpadu Avstrije. Vstop prost n— Za O! D sta darovala gg. Albin in Janko La ovic 100 din namesto venca na grob gospe PcdKrajšek-IIarambaševe. — Na mesto cvetja na grob sosolke gospe Nuše Koroščeve pa so darovali gg. Zenkovič, La-jovic in uomiišefc 150 din. u— Koncert pianista Ivana Nofa. Drevi ob 20. bo v veliki Filharmoniani dvorani eden najlepših klavirskih večerov, ki ga izvaja priznani naš pianist Ivan Noč. Za svoj letošnji prvi koncertni nastop je izbral naslednji spored: 1) Vivaldi-Bach: Koncert za orgle v a-molu, 2) Bach: Fuga za orgle v c-molu. Obe -Skladbi je priredil za klavir g. Noč sam. 3) Chopin: 12 preludijev. Noktur-no v b-molu, 3 etude. Po odmoru zaigra najprvo Rimski-Korsakova skladbo Le vol du bourdon (let čmrlja). dalje Liszt: Les jeus d'aeux a la Villa d'Este. K sklepu Ca-stelnuovo-Tedesco: Onde lunghe (Dolgi valovi). Pianist Ivan Noč je priznan doma in v tujini kot eden najznamenitejših sodobnih koncertnih pianistov. Je odličen intenpret Baoha in Chopina, pa tudi drugih del, katera obvlada z vso svojo priznano virtuoznostjo. Igra na klavirju tvrdke Bosendorfer. Začetek točno ob 20. v veliki Filharmoničnii dvorani. Prodaja vstopnic tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice. u— Predavanje Pri rodo^ovnega društva. V torek 7 .L m. bo predajal univ. doc. dr. Albin SeKškar o 150 letnici rojstva J. Ev. Purkymčja. Ker bo to edina prireditev, s katero se Slovenci oddolžimo spominu velikega sina bratskega češkoslovaškega naroda, znamEmitega fiziologa Purkinčja, je želeti, da v čim večjem številu dostojno pokažemo, da znaimo ceniti njegove zasluge za znanost in s tem seveda tudi zasluge češkega nairoda, katerega zavedem sin je bil. Predavanje se začne ob 18.15 in bo v mineraloški predavalnici univerze. u— G. Jean Schrey je poklonil namesto venca na krsto g. Ane Podikrajšek-Haiam-bašove din 200 za Društvo slepih. u— Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana - Vič priredi danes ob 19. v telovadnici šole predavanje o bolezni na zelenjadi in grmičevju s skiop-tičnimi slikami. Predava g. Škulj Andrej. u— V steni in ledu«, je naslov lepega, sodobnega filma, ki ga bodo brezplačno prikazovali vsem ljubiteljem športa in turizma. V kinu »Slogi« bodo jutršnjo soboto ob 18 predvajali zelo zanimiv film: »V steni in ledu«. Film je švicarske produkcije in v njem sodelujejo znani švicarski alpinisti. Film je bil posnet v Zermatt-ski gorski skupini (preko 4.000 m višine) in Ima obilo prekrasnih posnetkov. Moderna alpinistična šola plezanja je jako dobro prikazana, zato je ta film zelo zanimiv za vsakega turista in športnika. Istočasno bo šef znanstvenega oddelka podjetja Dr. A. Wander imel zanimivo predavanje o sodobnem problemu: »O prehrani«. Predavatelj, ki je dalje časa bival v Olimpijski vasi v Berlinu, bo opisal vti-ske, katere so dobili zdravniki, opazujoči način prehrane 5.000 športnikov z vseh krajev sveta. Za gornjo prireditev vlada v vseh krogih veliko zanimanje. u— Pododbor društva »Knjeginja Zor-ka« priredi tudi letos Miklavževo čajanko v veliki dvorani Kazine v nedeljo 5. t. m. Nastop Miklavža točno ob 21. Isti dan, že ob 16. pa obišče sveti Miklavž naše pridne o'.ročiče tudi v veliki kazinciki dvorani. Prišel bo v sfirem^tvu mnogih lepih angelov, a parklje bo pustil v peklu. «aj je vsa naša deca dobra. Prijave in paketi se sprejemajo za deco in odrasle v soboto 4. t. m. od 15. do 19. ure in v nedeljo 5. t. m. od 10. do 13. Prireditev je brez vatdl im so vabljeni vsi oriiatelii društva. u— »Skedenj«, zabavno Kranjčevo komedijo, ponove šentjakobčani jutri, v nedeljo in na praznik 8. t. m. ob 20 15 Igra j? dosegla izreden uspeh. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano se je izvrstno zabavalo in 1e Igro nekaikrat pri odprti sceni prekinilo z navdušenim aplavzom. Kdor se hoče spet od srca nasmejati, na1 oosetl nred-stave. Pri sohntnl in nedeliskl predstavi nastopi sv. Miklavž s soremstvom. M'klav-žev nastop 1e namenien le za odrasle ln otroci nimajo dostopa. Dsrila se sprejemajo pri dnevni blaeaini v soboto in nedeljo od 10. do 12., od 15. do 17. in eno uro pred začetkom. Kupite vstopnice že v predprodaji, TEL. 21-24 KINO < MAT Najvišja fronta svetovne vojne v dokumenta ričnem velefllmu DOLOMITI V PLAMENU Danes predstava samo ob 18. url, obe večerni predstavi odpadeta vsled koncerta UNII 1 a Premiera izredno lepega in napetega kriminalnega filma V ZAŠČITI TEME (Schloss Vogelod) v glavnih vlogah: Hans Stiiwe, Carola HOhn, Hans Schletow ln mali Peter Bosse Predstave danes razen v Matici ob 10., 19.15 ln 21.15 uri. n— V vrsti naših letošnjih koncertov, bo zavzemal zelo vidno mesto nastop slovitega francoskega violinista Roberta Soetensa. Že spored njegovega koncerta odmerja njegov nastop v posebno kategorijo virtuocsov, ki jim ni tehnika dokončnih cilj, temveč le sredstvo za izražanje glasbene vsebine skladb. Vsa dela njegovega konr-ertnega sporeda so vzeta iz francoske literature. K natančni označbi celega sporeda se še povrnemo. danes opozarjamo, da bo njegov koncert v ponedeljek 6. t m. ob 20. v Filharmonični dvorani. u— Društvo »Tabor«. V četrtek 9. decembra bo v dvorani Delavske Zbornice literarni večer primorskih pesnikov in pisateljev. Odlomke iz svojih del bodo recitirali priznani literati. Večer bo novost v našem društvenem in emigrantskem življenju. n— Udratenje lel. uradnikor-oblastna uprava Ljubljana priredi drevi ob 20. v bančnih prostorih Ljubljanskega dvora. Kolodvorska ul., skioptično predavanje o bratih Šubicih; predava prof. Mirko šubic, predavanje spremljajo skioptične slike. Vabljeni vsi, ki 63 zanimajo za znamenita dela teh umetnikov, vstopnine ni! n— Nov program pestrega sporeda in nastopa Miklavža priredi Sokol v svojem domu na Tatoru v nedeljo 5. L m. ob pod 16. Rezervirajte si to popoldne za vašo deca Vstopnina: sedeži diin 5, stojišča dim 2, otroci v spremstvu staršev din 1. u— Uprava Elitnega kino Matice obvešča, da je danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta. Predvaja se frlm »Dolomit v plams-nu«. u— Odpiranje In zapiranje trgovin. Ban- ska uprav® je izjemoma dovolila, da smejo bati v Ljubljani v mesecu decembru trgovske obratovalnice odprte od pol 8. do 12. in od 2. do pol 7. ure zvečer, izjvzemši živilsko stroko, ki ima odprto do pol & zvečer. V nedeljo pred sv Miklavžem 5. t. m. in na zlato nedeljo 19. t. m. bodo trgovine v Ljubljani ves dan odprte. Združenje trgovcev. u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo XXXV izredni občni zbor. Udeležba strogo obvezna. V soboto 4. t. m. ob 11. bo predajna seja odbora. Udeležba novih in starih odbornikov obvezna. — Ženska sekcija ima danes ob 14. članski sestanek. n— Policija je razgnala gnezdo greha Na prijave, ki so prihajale od raznih 6osedov, je policija te dni opravila preiskavo v n=*lci stanovanjski baraki na vzhodni periferiji mesta, kjer so se pri starejši matroni že delj časa zbirale ženske raznih sumljivih opravkov. Policija je pri tej priliki odkrila, da je v baraki pogostokrat bivalo po pol ducata deklet, izmed katerih večina sploh ni bila v smislu predpisov prijavljena, a preživljale so se s tema, da so privabljale kavalirje na randeviuje. Po večini so bile brezposelne služkinje, ki so samo po nesrečnem naključju zašle na pot prostitucije. Policija je aretirala štiri mlade izgubljenke, ki so pri zaslišanju odkritosrčno priznale, da so že mesece, a nekatere izmed njih že leta živele od ljubezni za denar. Eopoldne-ve so po navadi prespavale v baraki, popoldne im zvečer pa so odhajale v mesto, obiskovale razne sumljive lokale in mamile v svoje mreže petične ljudi. Najrajši so se zadrževale po gostilnah v Kolodvorski ulici in v središču mesta. Nekatere izmed njih so se ukvarjale tudi s priložnostno krajo in pri eni je policiija našla dve moški uri in dva pretana, o katerih ni vedela povedati, kje jih je dobila. Najnevarnejša med njimi je bila neka Dragica, specialistka za kmečke fante, ki prihajajo v mesto po opravkih in so pogostokrat pripravljeni doživeti na lepem kakšno razburljivo senzacijo. Tako je pred dnevi na Starem trgu prestre-gla mladega Ižanca, ki j3 malo prej prodal voz drv. Pretentala ga je, da je konje zavlekel na bližnje dvorišče, sam pa je z Dragico prebil in prepil večer in vso noč. Ko se je zjutraj zdramil v njeni baraki, ni bilo o njegovem izkopioku ne duha ne sluha, prav tako pa je tudii Dragica izginila brez sledu. Aretiranke bo policija po zaslišanju izročila v sodne zapore. u— Stanovanjski ključ je bil izgubljen ▼ torek na Resljevi cesti. Gospod, ki ga je pobral. naj ga blagovoli oddati v blagajnd »Jutra«. u— Predbožifni izlet na Dunaj i vlakom priredi »Putnik« od 11. do 16. decembra Cena vožnje II. razreda din 490. III. razreda din 320. — Prijave in informacije pri vseh biljetarnicah »Putnika«. Vremenska poročila Dozdevno vreme v decembru po stoletnem koledarju Dan je dolg 8 ur 39 minut do 8 ur 24 minut in se do 22. t. m. skrči za 19 minut, do konca meseca naraste za 4 minute. P. 3. Fran. Ksav. Mlaj ob 0.11 S. 4. Barbara N. 5. Stojana Saba op P. 6. Nikolaj T. 7. Ambrož S. 8. Brezmadež. spočetje M.D C. 9. Peter Four. P. 10. Lavretan. Mati B. S. 11. Damaz P. krajec ob 2.12 N. 12. Aleksandei P. 13. Lucija T. 14. DuSan Spiridion S. 15. Kristina sneg, delna zjasnitev manj oblačno dež in sneg oblačno, topleje deževno lepo sončno, topleje vetrovno močni na' krajevni dt južno vreme oblačna u— Hwla nesreča kolesarja. Z Gorenjskega so včeraj pripeljali v bolnišnico nevarno ranjenega 251etnega Antona Vidica, stanujočega na Koroški Beli. Na cesti je tako nesrečno padel s kolesa, da si je razbil lobanjo in so mu možgani pogledali iz ran. u— Namesto venca na grob g. dr. It. Htt- glerja je darovala Zveza biagajniških zdravnikov 200 din za pokojninski zaklad za zdravniške vdove. Iz Celja e— Ukinitev toka. Kranjske deželne elektrarne bodo v nedeljo 5. t. m. zaradi nujnih popravil ukinile dobavo toka od 8.15 do 10. dopoldne. e— Pomožna akcija. Za včeraj dop^fdhe je bila sklicana na mestno poglavarstvo anketa zaradi uvedbe pomožne akcije za zaposlitev brezposelnih in pobiranje re-vežev. Ker se je pa izmed 1p, povabljencev zbralo samo 6, je bila anketa preložena in bo danes ob 20. Začetek je torej prav skromen. e— V bolnišnici Je umrla v sredo zvečer v starosti 16 let Ksenija Orlova, hčerka kamnoseškega rnojstra g. Antona Orla v Celju; pogreb bo jutri ob 15. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V sredo je umrla 14-letna hči trgovskega sluge Marija Klan-čnikova iz Celja. Pokojnima bodi ohranjen lep spomin težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! e— Obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju! It Maribora a— Odisejada ruskega ujetnika. Preko Varšave in Dunaja je pripotoval včeraj dopoldne 54-letni krojač Gligorije Vuko-jev, doma iz Obrovca v Banatu. Mož je doživel pravcato odisejado. Leta 1913. se je namreč iz Amerike vrnil v domovino. Madžari so ga takoj vtaknili v vojaško suknjo in leta 1914. je moral na rusko fronto, kjer je bil septembra pri Tarnopolu ujet. Rusi so ga odpravili v Kijev, kjer je živela srbska dobrovoljska divizija. Kot dobrovoljec se je udeležil bojev v Dobrudži, kjer je bil ranjen in zaradi tega ni mogel z divizijo preko Francije na solunsko fronto. V bolnišnici je bil skoraj leto dni, nakar so ga Rusi poslali v ujetniško taborišče v Novi Nikolajevsk, kjer se je oženil ln otvoril lastno krojačnico. že leta 1931 je prosil za povratek v domovino, in šele zdaj dobil potni list, s pomočjo katerega se je z ženo in tremi otroki vrnil v domovino. Iz Maribora je VuKojt-v nadaljevai vožnjo proti Beogradu. a— Drzni vlomilci strahujejo Studenee. V zadnjem času so bili v Studencih izvršeni trije vlomi. Zlikovcl so vdrli v stanovanje posestnika S. Dunsita v Bolfenkovi ulici 16. kjer so odnesli razne obleka, perilo in druge predmete v vrednosti okoli 1600 dinarjev. Isto noč je bi! izvršen vlom pri zasebnemu uradniku Ivanu Giberju v Zgornjem Radvanju 109. ki so mu odnesli razn«1 predmete kakor obleke, čevlje, perilo itd. v skupni vrednosti okoli 6000 dinarjev. Tudi mesarski mojster Makso Šerbe v Spodnji Radvaniski cesti 8 v Novi vasi je imel nezaželen obisk, ter so mu iz mesnice izginili razni predmeti v vrednosti okoli 2000 dinarjev. Na podlagi prstnih odtisov, ki jih je posnel policijski daktiloskop Grobin, se je dognalo. da je vlome izvrši! neki moški, ki je oblastem znan kot nevaren vlomilec in ki je bil šele pred kratkim izpuščen iz zar>Q-rov. Studenškim orožnikom se je posr^io. da so zajeli znanega vlomilca Mil&iia Peša ki je mirno priznal vlome, doč^ni so njegovemu pajdašu Fraincu Strmjbletu že na sledi. Iz Ptuja j— Zvočni kijio Ptuj predvaja jutri 4. t. m. in v nedeVjo ob pol 19. in pol 21. film >Pat in Paiachon kot slepa potnika«, za dodatek pa Alfa zvočni tednik ter film o naši državi. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: šimkovi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja. 5.: ob 15. Princeska in pastirček Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. o o Miklavž bo prišel v dramo tned predstavo »Princesko in pastirčka«, z vsem blesteči m spremstvom, ter bo obdaril posebno pridne otroke. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v operi. Gledališka pisarna spre jama od četrtka med 3. in 5. popoldne na podlagi kupljenih vstopnic darila, da se more na podlagi te označiti na zavitku sedež obdarovanca. OPERA Začetek ob 20. url Petek. 3.: ob 15. Seviljski brivec. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota. 4.: Ančka. B. Nedelja. 5.: Ob 15. Prodana nevesta. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Miklavž v Operi. V nedeljo zvečer bo prijel k predstavi Beneševe operete »Sveti Anton, vseh zal ublj^nib patron«. ter bo ob daroval odra-le. Darila sprejema gledali Ski mojster Leten v operi. SKNTJAHOBSKO GL.EO Sobota. 4.. Skedenj. Nedelja. 5.: Skedenj. Sreda. £ ' ^>*> i. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 3.: Zaprto. Sobota, 4.: Lopovščine. A. Športne objave Zveza sloveiisk.b lahkoatietskih klubov (Službeno). Drevi ob 20.30 važna seja tehn. in upravnega odbora zaiadi česai udeležba rsefc gg. odbornikov strogo obvezna. Seja bo v tajništvu Zveze, hotel Miklič-Metroi ol. nova stavba IV. nadstr.. 6oba 424. LZSP (Službeno). Seja upravnega o 'bora bo drevi ob 18.30 v kavarne »Union«. Udeležba obvezna! ZSK Hermes. Seja centralnega odbora bo drevi ob pol 20. v prostorih »Grafike«. I. nadstropje. SK Mars. Danes sestanek vseh igralcev na običajnem mestu zarasla nedeljskega gostovanja. , Občni zbor »Ljnbljaniee«. Kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Dobniniah ima v nedeljo 5. t. m. XII. redni občni zbor, ki bo točno ob 14. v prostorih Ivana Sela.na v Do-brunjah. s sledečim dnevnim re'om: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo tehničnega referenta poročilo nadzornega odbora, volitpv novega odbora in slučajnosti. Ker je za ta občni zbor precej zanimanja, ee prosjo vsi člani in bratski kolesarski klubi, naj se ga udeležijo v čim večjem številu. Gospodarstvo Pred fuzijo Zenice, Vareša In Ljubije Poročali smo že, da se pripravlja fuzija med državnimi železapactmi podjetji, ki bi se izvedla na ta GaSin,' da bi Industrija železa dd. v Z^nicj prevzela državni rudnik železne y Ljubiji in državni rudnik v Varešu skupaj s ta mošnjo topilnico železa. lz **eoftrada poročajo, da pripravljajo v ini-Iiistnstvu za gozdove Lj rudnike že uredbo, po kateri bo država prodala Industriji železa dd. v Zenici oba državna rudnika v Ljubiji in Varešu. Znano je, da ima država pri Industriji železa dd. v Zenici preko 9 desetin delniške glavnice. Kakor se zdi, so vsa vprašanja, ki 6o v zvezi s to fuzijo, že prouoe" na. Posebna komisija strokovnjakov iz ministrstva za gozdove in rudnike je pregledala naprave vseh treh podjetij. V zvezd s fuzijo bo zeniška železarna povečala svojo delniško glavnico. V kakšnem obsegu, to sedaj še ni znano. Ne/kateri trdijo, da bo glavnica povečana na 100 milijonov Din. po drugih vesteh pa bo znašala glavnica več sto milijonov. Pri povišanju delniške glavnice bodo sodelovali državni denarni zavodi. Njihovi predstavniki so si naprave tudi že ogledali. Po izvršeni fuziji bo treba predvsem rešiti nalogo, da se f>ost«vijo nove moderne visoke pači za topijenje železme rude. Zaenkrat si je varelka železarna pomagala na ta način, da je modernizirala obstoječe naprave. Nedavno so končali dela pri modernizaciji druge visoke peči, ta'ko da lahko sedai v Varešu obratujejo e povečano kapaciteto, kar je potrebno, ker potrebuje sedaj Zenica znatne količine surovega železa v zvezi s obratovanjem nove velike valjarne. Zaenkrat še ni odločeno, ali bodo nove visoke peoi postavili v Varešu ali pri železnem rudniku v Ljubiji. V novi veliiki valjarni v Zenici bodo v prvi vrsti proizvajali železniške tračnice, ki smo jih doslej kupovali v inozemstvu. Med generalno direkcijo državnih železnic in Industrijo železa dd. v Zenici se vršijo trenutno pogajanja za dobavo železniških tračnic. Zeniška železarna je zaenkrat eiposobna dobaviti na mesec okrog 30 vagonov železniških tračnic v teži 35 kg na 1 meter dolžine. Kasneje bodo pričeli izdelovati tudi tračnice, ki bodo tehtale 42 kg na 1 meter dolžine. Za financiranje teh naročil bo Državna hipotekama banka odobrila prometnemu ministrstvu posebno posojilo za nabavo tračnic v višini 100 milijonov Din. Naš kliring z Belgijo se ukine Iz Bruslja se je te dni vrnila naša delegacija pod vodstvom pomočnika zunanjega minisira g. Milivoja Pilje, ki je vodila trgovinska pogajanja z Belgijo. Istočasno se je vrnil viceguverner Narodne banke dT. Ivo Belin, ki je bil dodeljen naši delegaciji zaradi ureditve plačilnega prometa. V Bruslju je bil podpisan predvsem nov plačil ni sporazum z belgijsko-lu^semburško carinsko unijo. Kakor zatrjujejo na mero-dajnih mestih se s tem novtm plačilnim sporazumom ukine dosedanji klirinški sistem in se 6 1. januarjem 1938. zopet vzpo-•tavi sistem plačevanja v svobodnih devizah. Od uvedbe sistema plačil si obeta Narodna banka nadaljnjo poglobitev trgovinskih odnošajev in ugodnosti v plačilnem prometu. Naš izvoz v Belgijo se zadnja leta naglo dviga in je letos v prvih treh četrtletjih dosegel že 435 milijonov din (lani v istem razdobju 170), medtem ko je uivoz zelo nazadoval na 65 milijonov (lani 80). Tako smo v prometu z Belgijo dosegli letos v prvih treh četrtletjih znaten izvozni presežek 269 milijonov din. Navzlic temu izvoznemu presežku pa imamo v Belgiji klirinški dolg, ki znaša okrog 4% milijona belg. Razvoj kli-ringa na prvi pogled na v skladu z razvojem trgovinske bilance. Upoštevati pa je treba, da odpade pretežni del našega izvoza v Belgijo na kovine, ki jih izvažamo samo proti plačilu v devizah. Naš izvoz blaga, ki se lahko plača v kliringu, pa je očitno manjši, nego uvoz iz Belgije, ki gre v celoti preko kliringa. Po ukinjenju kliringa bomo morali naš klirinški dolg (okrog 33 milijonov din) gotovo poravnaifci v devizah, vendar ta znesek ni znaten v primeri z dotokom deviz, ki jih dobimo od Belgije. Ukinjenje kliringa z Belgijo pomeni nov korak v smeri postopne likvidacije klirinških plačilnih sporazumov. Beograd, 2 decembra. 0 vsebini novega sporazuma o plačilnem prometu z Belgijo je predsednik vlade dr Stojadinovič dal izjavo. v kateri pravi med drugim: Sporazum o plačilnem prometu z Belgijo, ki je bil sklepen v Br siju 27. t. m, pomeni nadaljevanje tigovinrke politike postopnega opuščanja klirinškem plačilnega sistema in prehoda k svobodnemu deviznemu režimu. Sporazum dopušča da im ino z "■elgijo aktivno trgovinsko bilanco v višini 20% vrednosti našega uvoza iz Belgije. Na-lalje je v sporaznnvu določenih več načinov 'a likvidacijo klirinškega ea'da. k; obsti v korist Belgije. Končno vsebuje pogoyM» je tmdi Aspirin kot popularen preparat proti revmatitmm, prthfajenjn in Bofelini. Aspirin je tadnjth 4o trt n oBfiii taStn najbofj razširjeno tdravifo ns svetu. Aspirin PROIZVOD ZAUPANJA! Oilas Jc registriran pod Sp. br. 751 od 17 avguiia 1937 Novinarski koncert Gospodarske vesti = Reorganizacija našega izvoza živine v Italijo. Iz Beograda poročajo, da bo naš izvoz živine v Italijo s 1. januarjem prihodnjega leta docela reorganiziran, in sicer na naslednji način: Izvoz goveje živine iz dravske banovine in enega dela savske banovine bo dirigiran v Postojno, iz ostale države pa na Reko Kontingente bo razdeljeval Zavod za pospeševanje zunanje trgovine med posamezne izvoz"-'Ve. ki bodo označili komisijonarje. Izvoz goveje živine se bo vršil v celoti na komisijski obnovi Izvoz svinj pa bo urejen na ta način, da bosta italijanska organizacija trgovcev in italiionska organizacija industrijeev dobivali kontingente od itsliiancke vlade. O dobljenih kontingentih bo^ta ti dve organizaciji obveščali naš Zavod 7a pepeše-vanie zunarre trgovce k' bo kontingente razdelil med izvoznike Svir'~ se bodo prodajale v Italijo po fk^ni ceni. = Pogajanja naše države s francoskimi imetniki naših državnih obvenzic inozemskih posojil, ki se vršijo v Parizu, se bodo, kakor vse kaže, v kratkem zaključila Bržkone bo že ob koncu prihodnjega tedna dosežen sporazum, po katerem se bodo za dve leti uredila plačila. Dosežene so neke olajšave pri obračunavanju francoskega franka. Po preteku dveh let se bo vprašanje definitivno uredilo. Novi sporazum bo podpisan v Beogradu hkratu z novo francosko-jugoslovensko trgovinsko pogodbo, in sicer dne 12 decembra, ko se bo v Beogradu mudil francoski zunanji mini-sre~ Delbos = Uredba o desetrMnars'I menični ta s pri kreditih za mobilizacijo kmečkih d Jgov. Službene Novine so včeraj objavile uredbo o taksnih olajšavah pri meničnih zado!ž;t-vah denarnih zavodov in zadrug za poseb- Ljubljana, 2. decembra Kakor vsako leto. je bila tudi letos proslava državnega in narodnega praznika v Ljubljani zaključena s tradicionalnim in priljubljenim novinarskim koncertom Četudi obisk to pot ni bil tako rekorden, kakor zadnja leta. je bil vendarle docela zadovoljiv, saj je bila velika taborska dvorana napolnjena. Zbrali so se zopet predstavniki vsega našega javnega življenja in v lepi harmoniji pripadniki vseh slojev in poklicev ljubljanskega prebivalstva, prav tako kakor so tudi novinarji v službi vse naše javnosti in vseh njenih delov. Vsa prireditev je tako v koncertnem kakor v družabnem pogledu zadovoljila obisikovalce. Na koncert so prišli poleg drugih ban dr. Natlačen, divizijski komandant general To-nič, rektor univerze dr. Kušej, predsednik apelacijskega sodišča dr. Goba in podpredsednik dr. Mastnak. župan dr. Adlešič in podžupan dr. Ravnihar, podban dr. Majcen, višji državni tožilec dr. Kravina, železniški direktor dr. Fatur, zastopnik poštne di-rekc. dr. Lebar, zastopnik okrož. sodišča s. o. s. Kralj, drž tožilec Lavrenčak in njegov namestnik dr. Fcllacher, zastopnik žan-darmerijskega polka podpcklovnik Pavelič, predsednik advokatske zbornice dr Zirov-nik, zdravniške dr. Meršol, inženjerske inž. Pirkmajer, podpredsednik notarske zbornice dr. Krevl, upravnik gledališča Zupančič, predsednik Hubadove pevske župe dr. Švigelj, zastopnik konservatorja prof. Osterc, ravnatelj OHZD dr. Bohinjec itd. Zvesti dosedanjim tradicijam so se vabilu novinarjev tudi letos odzvali člani ljubljanskega konzularnega zbora, med nji- mi italijanski generalni konzul Guerrini-Maraldi, francoski konzul Remerand, zastopnik čsl. konzulata Martinek ter honorarni konzuli dr. Dular, Hieng, dr. Štele in Knez. Od narodnih poslancev sta bila navzoča Rajko Turk in dr. Fux. Predstavljene so bile skoro vse velike ljubljanske organizacije, poleg drugih Jadranska straža po dr Pirkmajer ju in veletrgovcu Verbiču, L'druženje dobrovoljcev po prof. Jerasu, društvo Pravnik po univ. prof. dr. Sajovi-cu. Vodnikova družba po predsedniku Pu-stoslemšku itd. Vnovič so se snoči pokazale tesne vezi med novinarstvom in našim gospodarskim življenjem, saj so bili predstavniki naših gospodarskih krogov navzoči v zelo lepem številu, poleg drugih predsednik velesejma Bonač, predsednik industrijskega odseka zbornice TOI in generalni direktor TPD Skubec, direktor TPD dr. Vrhunec, zbornični svetnik Kavčič in mnogi drugi. Pestro sliko «o dali dvorani zastopniki našega damskega sveta z gc. dr. Kramerje-vo in soprogami gori navedenih predstavnikov na čelu. Strokovno poročilo o koncertnem delu bomo objavili jutri izpod peresa našega stalnega koncertnega poročevalca. Spored je otvorila državna himna, ki jo je zaigral mladinski orkester Glasbene Matice in so jo vsi navzoči poslušali stoje. Sledila je nato točka za točko, vsaka sprejeta z velikim aplavzom. Po koncertu je bil kakor vsako leto tudi letos družabni večer, ki je v prijateljski harmoniji ob požrtvovalnem igranju plesnega orkestra glasbenega društva Sloge zadržal udeležence še dolgo v prijaznih taborskih prostorih. ne kredite pri državnih denarnih zavodih (Narodni banki in Priviligirani agrarni banka). Po tej uredbi &e smejo za take zadolžitve uporabljati meničaie goJice, kolkovane le z 10 din. = Bank SIowianski v Berlinu. Kreditne zadruge Poljakov v Nemčiji so že leta 1933. ustanovile v Berlinu svoj lastni denarni zavod z imenom-Bank Slowianski—Slawische Bank A. 6., in sicer z začetno delniško glavnico 6 150.000 mark. Piva tri leta, ki so padla v dobo krize, banka ni mogla izplačevati nobene dividende. Za lansko leto pa izplačuje prvikrat dividendo 4°/®. Ker so v zadnjem času posli banke narasli, je uprava sklenila povišati glavnico 150.000 na 500.000 mark. Obenem bodo statute banke izpopolnili tako, da bo banka skrbela za bančne in gospodarske potrebe vseh ustanov, ki so priključene Zveizi poljskih zadrug v Nemčiji. = Uradni tečaji za december. Finančni minister je za december določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 29S.50 Din. 1 zlata turška lira 339.70. 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43, 1 kanadski dolar 42.90. 1 nemška marka 14, 1 poliski zlot 8.20. 1 avstrijski šiling 8.72. 1 telga 7.40. 1 madž. pengo 8.60. 1 brazilski milkra;s 2.65. 1 egiptsfc- fut 240. 1 urugvajsiki pezos 23.50. 1 argentinski pezos 12.90. 1 čU.-ki nezos 1.45, 1 turška papirnata lira 34.80. 100 albanski frankov 1415. 100 framc. frankov 163. 100 švicar-k;h frankov 1000. 100 'tal. lir 227 100 halandck:h goldinarjev 2390 100 bolg levov 45. 100 mm. lejev 32. 100 dan ■akih kron 964 100 Svedakih kron 1110 10^ norv kron 10?0 100 španskih oeze^ 240 100 Trških drahm 39.r)0. 100 čečkosl. kron 151 50 100 finskih mark 95. 100 letonskiih latov 815. Borze 2. decembra Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi trgovali v privatnem kliringu po 8.73, za angleške funte pa je bilo p vpraševanje po 238 V zagrebškem privatnem kliriii-ru je bil promet v avstrijskih šfin ih po 8 71 (v Beogradu po 8 70) in v angleških funtih po 238. me'tem ko so se klirinške nakaznice na lire nudile po 2 28. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beoflrrndu in Zagrebu 14.00. v Zagrebu pa za december 13.97. za januar 13.9250 in za februar 13.9350. Na zagrebškem efek'nem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 419 — 420 (v Beograd« je bil promet po 419). Do zakliučkov pa je prišlo v 7% Blairoveni posojilu po 85. DEVIZE Ljubljana Airs erlam 2896 66 _ 2411.26. BeiTn 173-7.03 - 1770.91, Bruselj 733.20 — 738.27. Curih 996.45 - 100? 52. London ?14.94 — 216.99. New York 42-^3.50 -'319 82 Pariz 146 09 _ 147 53 Praga 151.64 15? 74 Trst 22P 19 _ 229.28. Curih. Reograd 10 P,r:* 11.68 London 21 5950 \'ew York 432.875. Brus >1 i 73.5750, Milan 22.77."K) Amsterdam 240 35 Briin 174.45. Dunaj 79.50. Stockhohn 111-30, Oslo 108.5250, Kobenhavn 96.40, Praga 15.22, .Var- šava 84.80, Budimpešta 86.25, Atene 8.95, Bukarešta 8.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 419 - 420, 4% agrarne 54.50 — 56, 4% severne agrarne 54.50 — 55.50, 6% dakn. agrarne 76.50 den., 6% begluške 78.25 den., 1% in vest. 95 dem.. 7% Drž. hip. banka -100 den., 7% Blair 94 den.; delnice: PAB 214 — 216, Še^erana Veliki Bečkerek 650 bi., Se-čerana Osijek 165 den., Trboveljska 240 bL, DubrovaČka 400 — 450, Oceania 870 den., Jadranska 4<>0 — 450. Beograd. Vojna škoda 419 — 419.50 (419), 4% agrarne 54 50 den.. 4% severne agrarne 54.75 den., 6% dalm. agrarne 76.75 — 77 (76.75), 6% begluSke 78.75 den. (79.35:, 7% 6'abčliz. 90 bi.. 7% invest. 96.50 N., 7% Drl hip. banka 100 den., 7% Blair 85 — 85.25, 8% Blair 93.75 - 94. PAB 21325 — 213.50, Narodna banka 7500 — 7650. Blagovna tržišča ŽITO + Chlcago, 2. decembra Začetni tečaji: pšenica; za dec. 92.375. za maj 91625. za julij 86J25; 1 oruza: za dec. 52, za maj 55.625 za julij 56.75. 4- Winnipeg, 2. decembra. Začetni tečaji: pšenica- za dec. 113.50, za maj 111.625. za julij 107.50. + Novosadska blagovna borza (2. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: (78/79 kg), baška 174 — 175 banatska 170 — 176. haška ladia Tisa 17C — 178 ladja Begej 175 — 177 sremska 77-78 kg 174 — 175 sia-vonska 77/78 kg 175 — 176. Koruza: ba-5ka in sremska 104 — 106. banatska 101 — 102 baška nova sušenn 95 - 96 Oves: baški. sremski in slavonski 122 — 124 Rž: baška 168 - 170. Ječmen- baški ir srsmski 63/64 kg 130 - 132.50 Moka: baška in srsmska »0g< in »0gg< 270 — 280 >2< 250 - 260: »5« 230 - 240: >6« 210 — 220; »7« 180 - 190 >8< 125 — 130 Ofrobi: baški sremski in banatski v vrečah 92 — 95. Fižol*, baški beli brez vreč 204 — 206. + Budimpeštanska terminska borza (2. fc. m.) Tendenca stalna: koruza: za maj 12.61 - 12.63. BOMBAŽ + Liverpool, 1. decembra. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za dec. 4.47 (prejšnji dan 4.50), za maj 4.61 (4.66). za avg. 4.66 (4.70). + Newyork, 1. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 7.85 (7.89). za maj 7.96 (8.02). ŽIVINA + Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 30. novembra je bilo pripeljanih: 9 konj, 9 bikov. 60 volov. 292 krav. 17 telet, skupaj 387 glav. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli 5—5.50 Din. poldebeli 4—4.75, plemenski voli 3.50 — 4.80 biki za klanje 3.50—425. klavne krave debele 4—5. plemenske krave 3.40—4.25. krave za klobasar je 2.15—3.50. molzne krave 3.30—3 75. breje krave 3.10—3.65, mlada živina 4.50—5, teleta 5—6.75 Din za kg. Prodanih ie bilo 190 komadom. ■ >JUTRO« 5f. 23T - Francoska državnika v Londonu Prezident Mošcicki — 70 letnik Pe?eE, S. XTT. 1937 Po avtomobilski nesreči princa Eernharda Japonska straža opazuje na radiotelegrafskem stolpa v Chenzuju gibanje čet, ki odhajajo v bojne položaje in umik kitajskega prebivalstva Iz Nemčije prihajajo že nekaj dni poročila, da je zdravstveno stanje generala Luden-dorffa, znanega stratega iz svetovne vojne, zelo kritično. Ludendorff je bil že prošll mesec operiran na mehurju, po operaciji je navidez okreval, zdaj pa so se pojavile motnje v krvnem obtoku Pariška razstava ne bo obnovljena ? Frakcija francoske radikalne stranke v parlamentu zahteva od pariške vlade, da umakne predlog o podaljšanju svetovne razstave v Panzu. Ker zahteva to stranka, ki je zdaj na krmilu, računa io v Parizu z možnostjo, da svetovna razstava prihodnje leto ne bo podaljšana. Policijski komisar v Parizu zaslišuje prijetega voditelja francoskih zarotnikom vojvodo Pozza di Borgo česen proti raku Dunajski docent dr. A, Mtiller razpravlja v nekem članku o kemičnih vzrokih raka in o morebitni možnosti njegovega zdravljenja. Določene snovj so sposobne zaustaviti tvorbo dražilnih snovi, ki povzročajo raka. Takšne snovi so v česnu. S poskusi so ugotovili, da so se rakaste tvorbe, ki so jih vcepili živalim, dosti počasneje razvijale, če eo tem živalim dajali mnogo svežega česna. V česnu morajo biti torej zdravilne snovi. Vendar so ti poskusi šele ob' svojem začetku in bi bilo še prezgodaj trditi, da je mogoče raka ozdraviti s samim česnom. Mogoče je Mogoče je, da si kupiš klavir — toda igranja se moraš naučiti sam. Mogoče je, da vsadiš in vse ješ najbolj izbrane stvari v svojem vrtu — toda sonce Ln dež prihajata vedno od zgoraj. Mogoče je. da podariš svoji ženi novo obleko kakšna je v njej, pa ni vedno odvisno od obleke. Mogoče je, da te stvari, ki jih veš. napravijo srečnega — toda večina ljudi je še boli srečna zavoljo stvari, ki jih ne ve. ANEKDOTA Francoski general Gallifet je bil nekod povabljen na pojedino. Odkazali so mu prostor na takšnem mestu, da je imel vročo peč za seboj. Ko mu je postala vročina neznosna, je prosil, naj prineso zastor. Gostitelj je tedaj pripomnil: »Mislil sem vsekako, da kot vojak lahko prenašate ogenj!« »Saj ga tudi prenašam,« je odvrnil Gallifet, ampak ne v hrbtu!« VSAK DAN ENA Smrt znanega nevrologa V vilnskem zavodu za znanstveno raziskovanje možganov je nenadoma umrl 54-letni nevrolog dr. Maksimiljan Rose Rose s>*-Korao vprašam, kdo naj zdaj preje raziskoval možgane poljskega maršala ' vzame poveljstvo namesto gospoda kape-Pilsudskega. 1 tana?« Min. predsednik Chautemps in zun. minister Delbos odhajata izpred francoskega poslaništva v Londonu na posvetovanja v Dovvning Street Led se je razklal. •. Ruska odprava na Severnem tečaju v življenjski nevarnosti Po vesteh, ki eo jih prejeli v Moskvi s postaje na Severnem tečaju, grozi pogumnim raziskovalcem, ki že več nego šest mesecev vztrajajo na svoji samotni postojanki, grozna nevarnost. Odprava sporoča, da ee je ogromna ledna plošča, na kateri je zgradila svoje taborišče, po štiri in dva jse turnem strašnem trušču razpočila. Katastrofa se je zgodila v temi polarne noči, tako da raziskovalci do trenutka, ko so odposlali prvo poročilo, še niso imeli nobenega pregleda o svojem položaju. Domnevajo samo, da so njih plavajočo ledno ploščo ogromne mase ledu, ki so se v zadnjem času nabrale okrog nje, enostavno zmečkale. V svojem tesnem šotoru, okrog katerega divja vrhu vsega še nezaslišano divji snežni vihar, poslušajo v presledkih med viharjem grmenje in šumenje razbesnelega polarnega morja. Edina sreča je ta, da zveze med njihovo brežično postajo in ruskimi oddajniki še vedno delujejo. Možje pa ne morejo ugotoviti, kolikšen je kos ledne plo-šše, ki jim je še ostal. V Rusiji so pripravili za start takoj šest polarnih letal, ki bodo odletela, čim se bo vreme malo izboljšalo. Nadvojvoda — »cunja"... Leopold Salvator toži svojo mater, nadvojvodinjo Blanko Na opazovalnem stolpu Krči odrezane zeljnate glave Rastlina prav tako težko umre kakor žival... Bernard Shaw je, kakor znano, prepričam vegetarianec, nekoč pa vendarle ni spravil nobene besede iz sebe, da bi zagovarjal svojo pripadnost k temu gibanju z običajnim razlogom, da so tisti, ki meso jedo, ubijalci in mučitelji živali. To je bilo tedaj, ko je obiskal pred dnevi umrlega slovitega industrijskega rastlinskega fiziologa sira Jagadisa Chandra Bo-sea. Ta mu je po svojih umnih metodah predvajal krče zeljnate glave, ki so jo bili pravtkar odrezali. Bose je angleškemu dra- matiku tedaj na oko do-kazaL da ni smrt takšne zeljne glave nič manj dramatična in razburljiva nego smrt kakšne krave. Če imajo vegetarianci prav, da je s meso- ledstvom združena grozovitost proti gove-dnu, prašičem, perutnini i. t d., tedaj bi bilo pravično, da bi to svojo obtožbo naslovili tudi nase, kajti rastlini je prav tako težko umreti kakor živali. A če bi ljudje izbirali svojo hrano izključno s takšnih stališč. kaJ naii td poleni jedli? Nova graSološka odkritja F. T. Karmaha Naš vsesplošno znani domači eksperimentalni psihografolog g. F. T. Karmah se je posvetil zadnji čas zlasti študiju odraza spolnih bolezni in paralize v pisavi ter ugotovil docela nove izsledke, ki bodo izredno velike važnosti za nadaljnji razvoj te mla-dne moderne znanosti, za katero otvarjajo v Nemčiji celo že nove visoke šole. O Karmahovih najnovejših izsledkih poročajo tudi že nekatere tuje grafolo&ke in medicinske revije, med njimi celo velika ameriška »The Medical Review«, ki poroča obenem, da pride naš znameniti psihografolog v kratkem v Ameriko, kjer bo priredil študijsko in predavateljsko turnejo po Združenih državah. Se pred svojim odhodom čez ocean pa hoče dokončati g. F. T. Karmah študij rokopisov venerično bolnih in paralitikov po jugoslovenskih bolnišnicah in umobolnicah. O svojih najnovejših odkritjih pripravlja material za novo, docela znanstveno zasnovano delo, ki bo izšlo v posebni knjigi prihodnje leto v več jezikih hkrati in bo nedvomno vzbudilo največjo pozornost. Pomenilo bo v nekem oziru epohalen korak dalje v splošni fai posebno specielni psihografologijL Te dni pa prihaja na naš knjižni trg druga, zelo zanimiva in bogato ilustrirana Kar-mahova poučna knjiga »Naše življenje in okultne tajne«, prvo izvirno delo te vrste v naši državi. V tej knjigi obravnava avtor na znanstveni, a vendar vsakomur razumljivi način psihologijo, temperamenit, značaj, grafologijo, fiziognomijo itd. in bi jo moral poznati vsakdo, ki se količkaj zanima za najbolj skrite, a tudi najbolj pereče probleme človeškega življenja in naše osebne ter splošne usode. Knjiga »Naše življenje in okultne tajne«, s katero prejme vsak naročnik tudi posebno karakteristiko svojega značaja in nasvete za življenje, se naroča pri: Upravi F. T. Karmah, Žalec. Zasliševanje aretiranih zarotnikov Soprog holandske princese-prestolonaslednice Julijane, ki se čuti mater, se je pred dnevi v ranih jutranjih urah ponesrečil z avtomobilom. Sedel je sam pri krmilu ln je zavozil v težak tovorni avto. Pri tem je dobil rano na glavi in si je tudi pretresel možgane — Na sliki: Prinčevo vozilo po nesreči, v levem kotu princ Bernhard gova mati podpira kakor doslej. Nadvojvo-dinja je ugovarjala, da za svojega sina dovolj skrbi. Na razpravi je tožitelj med drugim navajal, da njegova mati ne prenese, da bi ji s sodnim odlokom naložili, naj svojega sina redno podpira. Za vsak groš naj bi prišel k njej beračit. Od poletja sem mu ne daje niti stanovanja. Na to je zastopnik tožene stranke omenil, da je nadvojvoda pač zelo razburljiv in da je prišlo zavoljo te njegove razburljivoeti že do neprijetnih scen. Najbolje bi bilo, če bi odšel kam na letovišče, da se pomiri, n. pr. v Dubrovnik. Nadvojvoda s tem ni bil zadovoljen, češ da bi mu mati potem tega itak ne plačala. Bil je že nekoč na stanovanje v velikem dunajskem hotelu, pa mu najemnine niso hoteli potem poravnati. Če je razburljiv, ni čudno, saj ravnajo z njim »kakor s cunjo«. Njegova družina ga sploh ne upošteva. Tako ga pošiljajo k hišni oskrbnici, češ da leži tam pet šilingov zanj ali pa kos kruha. Med vojno je moral živeti od častniške plače, mati pa je pobasala 160.000 kron, kri jih je dal cesar Karel za njegovo opremo in opremo njegovega brata. Tožena stranka je spet ugovarjala, da mu ne kaže dajati nobenega denarja v roke, ker vse v najkrajšem času požene. Sodnik je na zadnje predlagal poravnavo. Mati naj bi sinu plačevala po 500 šilingov mesečno in mu omogočila nakup majhnega stanovanja, sin pa naj bi se obvezal, da matere ne bo več tožil in ju postavljal še kakšne zahteve, če se bo držala tega predloga. Nadvojvoda mati je dobila rok do 8. decembra, da se odloči za predlog ala proti njemu. Na naš letošnji državni praznik, dne L decembra, je obhajal prezident republike Poljske, g. Ignac Mošcicki, 70. obletnico rojstva. Odlični jubilant je znan učenjak in izumitelj ter svetovnoznana kapaciteta — zlasti v stroki elektrokemije »Črna Venera« se je omožila Kreolska plesalka Josephina Bakerjeva, imenovana tudi »črna Venera«, ki je s svojimi eksotičnimi plesi dolgo let omamljala Pariz, je zdaj zavila v francoski zakonski pristan. Omožila se je v Beauvaisu z vele-trgovcem in letalcem Jeanom Lionom. Slava Bakerjeve je bila na višku že pred dobrimi desetimi leti. Tedaj si niso mogli misliti v Parizu privlačnega varietejskega programa brez kreolske plesalke. Pozneje je nastopala v Ameriki in Evropi, in sicer spomladi v Ne\vyorku, kjer je slavila pravcate triumfe v nekem broadwayskem gledališču, v jesenskih mesecih pa v Parizu. Gostovala je tudi v drugih mestih in prišla je tudi v našo državo. Josephina Baker Občudovalci njene plesne umetnosti menda niso niti vedeli, da je Bakerjeva omo-žena, in sicer z ameriškim industrijcem. Živela je z njim celo v jako srečnem zakonu. Med neko predstavo v Broadwayu pa je prinesel poštni sel za Bakerjevo telegram, ki je sporočal, da je plesalka ovdovela. Z velikanskim premagovanjem je Bakerjeva šla zopet na oder, kjer ni smela pokazati svoje pobitosti. Z železno disciplino je plesala do konca in je tudi izpolnila vse pogodbe, ki jih je bila sklenila za tisti čas v Ameriki. Letos v poletnih mesecih pa se je vrnila v Pariz, kjer je bila angažirana za svetovno razstavišče. V Parizu se je seznanila s svojim sedanjim možem. Pred leti se je Bakerjeva tudi sama poskusila kot letalka, vendar je letanje opustila in se vrnila k plesni stroki. Neko dunajslko sodišče je imelo te dni opravka z alimentacijskim procesom, ki ga je začel bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator proti svoji materi, nadivojvodinji Blaniki. Nadvojvoda je zahteval, naj ga nje- Ludendorff na smrtni postelji ? Bodoči predsednik Irske ? Grof Howard Taafe — vnuk nekdanjega avstro-ogrskega min. predsednika Edvarda Taafeja, je prodal svoja posestva na češkoslovaškem in se pripravlja na odhod v domovino svojih prednikov, na Irsko, kjer bo po nekaterih verzijah postal državni predsednik 7Nfice Natalet as7 smrtnih grehov Povest iz Casanovovih dni Zakaj vse, kolikor jih je, skrivajo ▼ svojih po- »večenih globinah vročo sapo rimske noči! Ta noč je na vsem zahodu edina, ki se je v nji ne gleda na besno sovraštvo do mesa, ki sta ga Sirila krščanstvo in njegova presveta Cerkev, še ohranilo tuje bogočastje iz svetišča Cythere! Kadar se zvezdnato nebo, podobno dragocenemu škrlatu izginulih delavnic Fenicije, razpne nad večnim sedmerogričjem, od sabinskih in albanskih gor& pa tja do daljnega morja — tedaj utihnejo srebrnojasni zvonovi in zvončki vseh sedmih sto cerkva in kapelic, ki sta jih pobožno prostodušje iin težki boj za blaženost na onem svetu postavila zanikovalcu življenjske radosti iz judejskih puščav, in iz preperelih razvalin vrhu Palatina se oglasi prastari, večni in neminljivi »evoe« vihtilcev tirza, ki so spremljali veselega boga, trumo njegovih golih menad in panterje, vprežene pred njegovim vozom! Tedaj oživi davni Rim v 'žuborenju sto in sto vodnjakov, ki na molčečnih dvoriščih pod zlato žarečimi pomorančevci krepčajo žejne ustne zaljubljenca, in v težkem vonju, ki ga pošiljata cvetoči lavor in voščenobleda tuberoza na odprte pomole hrepenečih devojk. 27 Tedaj zaigra življenje ma cesti, obrobljeni s vinogradi in osterijami, v fiaskih in prastarih kupah, ki so še ohranile podobo srečnejših, pred-krščanskih dni. Tedaj zaživi, takisto, kakor Je bilo nekdaj, v krvavordeči kaplji falernca, ki jo hči prastarega in neporušnega Lacija, še danes ta dan obdarjena z žarkimi očmi svojih prednic, v poljubu sreblje tujcu z nastavljenih usten, kakor da ji je bil prijatelj, drug in tovariš otroških leti Rimska noč, izmišljena od boginj in zaradi tega polna svetosti! Takšna si bila tudi takrat, ko me je Cristoforo vodil po zaspanih trasteverskih ulicah na molčečni vrt ob Vii Fontani. Komaj enajst mesecev je bilo prešlo od tistih dob, in vsa nesrečna isforija, ki sem jo imel bedak že za premagano, je v tej noči brez spanja vstala iz globin preteklosti, zdramljena od tega pisma. Z bršljanom obraščeno zidovje ob Vii Fontani, ki mu nihče, kdor je naglo stopal mimo njega, ni mogel poznati, kakšne naravne in umetnostne zaklade skriva v svojih svetlih dvoranah marmornata časa, ki je izginjala za njim sredi svojega zimzelenega vrta, je obdajalo posestvo duchesse Marije della Colonna, zadnje potomke svojega knežjega rodu. Prostorna palača, ena najlepših in najdostojnejših, kar jih je umirajoči cinquecento podaril Trasteveru, je bila, ko sem prvikrat stopil vanjo, samo bivališče stare gospe in njene nečakinje Beatrice Federzoni. Cristoforo, sluga izza dni pokojnega duceja, in naglušna kuharica An- tonletta sta i vrtnarjem Štefani Jem vred oskrbovala posestva Kakor v toliko drugih, sem bil prišel tudi ▼ to hišo zato, ker se Je osemnajstletna Beatrice Federzoni radi stisk svoje vesti zatekla v mojo izpoved-nico; kajti ob tistem času se je pripravljala njena možitev s contejem Morosijem. Morosl so bili ena tistih starih, a zadolženih napol j skih plemiških rodbin, ki jih je bilo slabo gospodarstvo južnotalijanske veleposesti, slabo obdelovanje zemljišč in neugodno podnebje privedlo na rob prepada Bernardo Morosi — takrat mu Je bilo Sest in dvajset let — je bil značilen primerek napoljskega lahkoživca, ki se v izposojeni, umazani in z ogo-1 j enimi blazinami koketno obloženi carrozzi vozi po Vii Toledo in skozi Santo Lucio v obmorskih nasadih na korzo. Nikoli, niti iz Beatricinih lastnih ust, nisem mogel zvedeti, kako Je bilo prišlo temu napoljskemu conteju do ušes, da je nečakinja duchesse Colonne eno najlepših in najbogatejših mladih deklet v Trasteveru. Gotovo Je toliko, da se je zadolženi conte nekega dne prikazal v Rimu ter se dal po skupnem znancu uvesti v hišo ob Vii Fontani, in da mu je stara contessa, ki bi bila rada videla Beatrico omoženo, z nečakinjo vred sedla na limanice. Bogata dediščina Colonnov, ki je bila po Marijini smrti namenjena Beatrici, je tako našla ljubitelja, še preden je deklica dopolnila osemnajsto leto. bpovednle, kd eo nemeffime T Bsi bmllM Svetega Petra v Vatikanu in kjer » prejema izpoved skesanih v vseh jezikih sveta, Je, kakor vemo, legi Jon. Zmerom se mi je zdelo izraz višje volje, da sem moral biti izmed vseh tisočev rimskih duhovnikov prav jaz tisti, h kateremu je prišla Beatrice tistega usodnega dne, ko se je začelo vse nadaljnja Bila je sedma ura ivečer; ob tem fiasu navadno že zapirajo bronasta vrata, ki vodijo v Najsvetejše katoliškega krščanstva. Velikanska cerkev, ki niso njene ladje nikoli popolnoma prazne, je bila že zapuščena, in skozi rotundo kupole, obložene zlatim mozaikom, je padal, kakor da bi prihajal iz očesa samega Boga, poslednji svit na bronasti baldahin, ki pokriva apostolov grob. Pogled mi je uhajal skozi okensko rešetko, in na uho so mi kakor iz daljne dalje udarjali čisti akordi sikstin-skega zbora mladeničev in mož s sopranskimi gla>-sovi, ki je imel v zakristiji vajo za neko slovesno službo božja V tej minuti sem bil kakor odmaknjen od sveta; zakaj poglabljal sem se vase in molil. Oko mi je iskalo višin umetnega neba, ki se tu boči nad Rimom in nad čredo njegovih vernikov; pravkar se je bilo ustavilo ob nasipu pod rotundo, ki z velikanskimi črkami oznanja namen Rima in njegovega pastirja od konca do konca »veta. Tedaj se moje, lepoti tako dostopno in s čut~ ljivostjo tako bogato srce vrnilo na zemljo; kajti podoba izpod Veronezovega čopiča je živa stopala proti meni nllnrnl pregled Koncert Umetniškega kluba v Marib®tu Imam dojem, da smo v Jugoslaviji v umetniškem pogledu preveč separatisti. Ne manjika nam svetovalcev, ki pridigajo: naj slika po srbsko, Hrvat naj kompostira po hrvaško, Slovenec naj prepeva slovenske narodne pesmi! Za vsako ceno! Nadaljevanje je sila preprosto: Gorenjec se ozira v gorenjsko skalnato stran, šta-' jerc malo pokoketira proti Gradcu, Ribni-čan pa najrajši poje svojo himno » Vre, vre, vre! mi smo iz Ribnice.« Pridigarji uspevajo čudovito, saj je danes naš človek naravnost vzor lokalnega patriota in so njegova, v 'co panogo domoljubja usmerjena čuvst,va in občutja najbolj prijemi jiva. Um^niku pa gre tudi za nekaj: reproduktivnemu za polno dvorano, pro-duiktivner^u za poln uspeh. In če so bili Cezar, Ner0, Kaligula idr. mnenja, da je bolj biti prvi v zadnji vasi Kakor drugI v Rimu, je nekaj na tem. Mnogo nas je sicer takih, ki bi bili rajši angleški ^todkralji nego prvi na kaki piratski ladji, vendar priznam Cezarju, Neronu in Ka-liguii, da smo v manjšini. No, kot ljudje kolikor toliko demokratskih načel priznavamo obstoječe dejansko stanje in tatto imamo v naši mili domovini vse polno orkestrov le zaradi tega. ker pri vsakem teh lahko nekdo svira I. violino. Taki orkestri so: Beograd, Zagreb, Ljubljana. Maribor, Celje, Ptuj, Kamnik, Tacen, moški zbor gluhonemice in umetniški oddelek na Studencu. Glavno nam je, da vsi člani kakega takega orkestra izvajajo bojkot nad vsemi drugimi. Ker imajo za to navadno polno kvalifikacijo in tudi drugače niso ravno od muh, postane njihov orkester najslavnejši. Za nje seveda, drugih pa to nič ne briga. In tako nam kakor iz tal poganjajo Bacili, Mozarti. Beethovni. Jn tako, le tako je mogoče, da Je pred tednom prijel Fosrster Gallusa blagohotno jiod roko in ga priznal tako rekoč za setvi enakega (v tedniku »Slovenija«), Najvišji arbitri za ocenitev doseženih uspehov so domačini, najbolji med njimi oni, ki še niso prestopili praga s-voje najožje domovine. ti še niso okuženi od Zapada in ne iz Oritnta — za vsakega človeka je tisti komad kontinenta, na katerem stoji on sam, vendarle Cen trum vesoljsbva. In delovanje v ten orkestrih je sila plodonosno: v njih se udeisbviujojo fe priznani umetniki, vsi virtuozi. Nekako take sanje sem imel, ko sem se vozil prejšnjo soboto k posvetitvi Muzič-ke akademije v Beograd, ta petek pa na Pianist Ivan Noč Drevi bo v veliki dvorani Fiiharmonične družbe koncert pianista Ivana Noča. Po krasnih uspehih, ki si jih je pridobil v drugih kulturnih središčih ia posebsj že v inozemstvu, ga smemo imenovati najboljšega ju-goslov. pianista. Njegov nocojšnji koncert ima na sporedu Vivaldi-Bachov koncert za orgle v a-molu in Bachovo Fuso za orgle e-molu v klavirsko priredbi samega izvajalci, dalje Rimskega-Korsakova »Let čmrlja«, Casteinuovo-Ted sscove »Dolge valove«, Chopinov e Preludije, Nocturno in Etude ter Lisztovo skladbo »Les jeux d'aaux a Ca Vil-la d' Este. V karakteristiko tega umetnika navajamo sodbe nekaterih domačih in tujih kritikov: Vreme, Beograd: Ivan Noč je najboljši Jugoslovanski pianist, kar jih je sploh kdaj nastopijo na koncertnih podi jih. Še več J Ugotavljamo, da moramo po tehničnih ln umetniških kvalitetah staviti Ivan Noča f vrsto najboljih evropskih pianistov . . . PoHltka. Beograd: Lahko trdimo, 196« na Propaganda d. (L, Zagreb. JeJačidev trg 5. 00687-1 Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet 20-59 Beseda 1 Din. Iavek 8 Din ta Šifro alt dajanj« gadova 5 Dia. NajmanjS! inessk 17 Din. šivalni stroj pogTeeljir, i okroglim Šolnikom. nemški fabrikat. — Stika, Stopa malenkostno rabljen, dobil« pwcetxi \ NOVI TRGOVINI na Tyr Seri cest? 36. 80211-88 Prodajalko Oblačila Beseda 1 Dta davek 8 Din u> Šifro ali dajanje naslova 5 Dim. NajmanjS tneeek 17 Din. Zimsko suknjo I pocenj prodam Cesta 29. oktobra 9, flftmsfca), vrata 16- 3004818 Pohištvo Beseda 1 Din Iavek 8 Dia «a Šifro ali dajanje naslova I 5 Dia. NajmanjS! sneaek 17 Dia. Prodam spalnico Beseda 1 Din. davek 8 Din ta Šifro ali dajanje naslova S Dia. NajmanjS* tneeek 17 Dia. Mlinarji! Na prometnem kraju v blfi-imi Šoštanja ba se oddalo poslopje i vo močjo radii ureditve mlina v najemi. Pojasnila daje Sternad Alojzij, ŠoStanj. 806SH-17 Posest Beseda 1 Dtn. Iavek S Din :a Šifro ali tajanje naslova 5 Dia. NajmanjS! tnasek 17 Dia. Stavbene parcele proda občina Teharje, ob banovin, cesti, 20 ml nut od Celja. Dražba se bo vršila 5. decembra 1937. ob 13. url na licu mesta v čretu, blizu gostilne Plšek. Prodajni pogoji so na vpogled občinski pisarni. 30316-20 Grad ali vilo parkom na Gorenjskem, v n&jlepži legi kui»im aii vzamem v najem. Ponudbe na ogl. od»a 5 Dia. NafmaoJB saeaefc 17 Dia. Dva resasta braka lepa te dobra, pe? 4 leta psioa 2 leti stara prodam. Cena 1600 Dim Dako Makar Metlika, Bela K.aj na. 30721-27 Seseda 1 Din davek 8 Din ca Šifro ali dajanje naslova t Dia. Najmanjši 17 Dia. Stanovanje eno a£ dvosobno oddam takoj. Vetvvškova nI. 54. 30715-21 Stanovanje lepo .enosobno. oddam tako.} ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra . 80700-21 @EEEi£n j Opremljeno sobo | oddam 15. decembra solidni gospodični alf gospodu. — Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 80694-28 Mirno sobico malo, čedno opremljeno, oddam osebi brezplačno, katera posodi hiSni gospodnnii 9—4.000 Din za kTajšo ali daljšo dobo. Sr»ba event. tudii s Štedilnikom Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sigurna garancija 10«. S0699-23 Sobe išče Beseda 1 r»in. davek 8 Dtn ta Šifro ali lajanje naslova 5 Dia. NaimanjSi znesek 17 Din. Opremljeno sobo strogo »ep&rinaiio. po možnosti v centru mesta. Hftfe boljši gospod. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Sifrio Simpatičen tujec« 30701-33a -2JL Vsaka Deseda 2 l>in davek 8 Dn ta dajanje naslova 6 Din; najmanjS znesek 20 Din. Pisma naj dvignejo: »Sprejmite sreC* »Nedelj sko solnce« in »U*o<1a<. 30718-34 G22ELBS1 Beo^ta 1 Dui Iavek 3 Din u Šifro »!■ vku vož nje. Po direktive (»r.dem osebno. Lnteres-»n naj na edejo naslov pod značko Siguren uspeh« na ogl. odd. Jutra. 80710-31 >ri K* Be»e«ia 1 Din. iavek 9 Dia Ka Jifro alt lajanj« u««n 6 Djl Najmanjši tneaek 17 Dn. Kupim Beseda 1 Din. divek 8 Dia za Šifro ali dajanje naslova I 5 Dia. Naimsnjšl tneeek 17 Dia. Postelje, madrace ■odeje, visoke omare to vse | druge store predmete, stalno kupujem — P>iš'te na: j Golob Marija, Gallusovo na- j brežje 29. Ljubljana. S0719-7 I Seseda 1 Dm lavok 3 Din ca Šifro ali lajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tneeek 17 Dul Opremljeno sobo s posebnim vb »dom. za eno ali dve solidni oeebi, oddam. Turk, Slreliaka ul. 22. 38705-23 Sostanovalca sprejmem. Naslon v vseh poslovalnicah Jutra. 80696-23 Miklavževa darila lepa, praktična, fina in priprosta po znatno nizkih cenah dobite pri tvrdkl F. M. Schmitt — Pred škofijo 2, Ljubljana. 343-6 nni Beseda 1 Din. davek S Din i« Šifro ali dajanje oaalova 9 Dm. Najmanjgi tneaek 17 Dia. Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. knpuje HBA- ILNE £NJ1ZCE veeh j. eavodov VREDNOSTNE PAPIRJE vw>b vrst VALUTE Y»el> držav po na., dnevni eent 23716 Sang und Klang not«, dobro ohranjene — £k'hubert Wagner Scraugi album itd. prodam. Miklo-iičeva 13, Oaaadian Pacific. 30565-6 Sanke in smuči kompletne, dobite najugodnejše pri izdelovalcu Fajfar, Trnovska ul. 25. 30539-6 Hranilne vloge kupit«, ali prodate potom moje plsajne najboljde Rudolf Zore LJubljana, Gledališka ulica 12. telefon 38 10. 80640 16 Za Miklavža najlepše darilo je »Kreko« perilo OgTomna tebira. — nizke cene. P« priporoča »Krekoc Tavčarjeva 8. 30714-6 Kupuj domače blago! Apnena jajca razpošiljam« w vsabr množini. Ed. Suppanz. Pristava. 30689-6 Opremljeno sobico z električno razsvetljavo in popolno oskrbo, oddam soli d'n i ^ospodiiča.. — Klavir, nemščina v Simon&ič. Gosposka ulica 1(V1. 80698-23 Sobico ! s posebnim vnvdom, takoj oddajn za Du, 120 Gliimce. Tržaška cesta 13/1 80698-28 Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: Blizo centra, Boljša, častna diskrecija, Cez dan odsotna. Do Din 200.000 Dobra trgovina Dom Dober zaslužek. Dvojček hiša. Din 300. D. Z 0 Z. Dve sreči 25. december. Elegantna. Feš in simpatična, Fiks in provizija, Gazdamica, Hiš nik. Hipoteka Igrača, Inventar, 4 kamni, Kolegi jalnost, Kassa, Lahka pro daja. Lokal, Leichter Ver-dienst. Modej in, Miren, Moderen avto. Možna sonde ležba, Medo Mlajša, Mirno zatišje. Marljiv 17, Najdi-na sreča, Najraje v Ljubljani, Nesrečna Danica. Na de želi. Prometna točka. Prid na ln taneslj >-a, Pndna in zmožna. Prvovrstna m*.č, Partija, Prilika Plačnik, Plačujem v naprej. Res dobro, Skromna, Solidna mirna go«pod;čna. Sigurna sreča, Sloga. Solidna mla denka, Trgovina, Tajnica Takojšen nastop. Ugodna lega, Usluga Vodja. VeiSt-na in točna. Vesten zastopnik. Vieoka tt>- ta. Znanje, Zdrava, Zaneslji« nspeh Z,imsko veselje S9. 10, 77. Nabavila sem si te krasne zavese v specijalnem oddelku tvrdke A & E. SKABERNŽ LJUBLJANA SLANE SARDELE v vsaki količini od julija ln avgusta 28/34 prodaja ZORKO KOVACEVIČ — ETVAJR INSERIRAJTE V „JUTRU"! Najslajša In najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci Fruška gora. ti G. Th. Botman: Gospod Kozamutnik postane umetni jahač f Po kratkem in mučnem trpljenju nas je v sredo 1. t. m. za vedno zapustila naša ljubljena hčerka in sestrica KSENIJA Pogreb naše drage hčerke in sestrice bo v soboto 4. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvaSnice mestnega pokopališča V Celju. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek 6. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. Celje, dne 2. decembra 1937. Rodbina OREL Postarati se in vendar ostati mlad bi hotel vsakdo. Ce tudi to izgleda težavno, vendar to lahko dosežete s stalno skrbno telesno nego. Odlično sredstvo za' to Je DIANA " FRANCOSKO ŽGANJE Masaža z DIANO učinkuje z močjo pomladitve, ravno tako je dragocena za nego ust in las. A poleg tega je zelo poceni. — Dobiva se v vsaki boljši trgovini. Zahtevajte izrecno DIANO in vzemite samo DIANO. Imitacije energično odklonite, ker niso nič vredne! H A D I O Četrtek, 2. decembra Ljubljana 12: Zvoki naše dobe (pložče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Muzikalni jedilni list (Radij&ki orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: Komorni trio. Izvajajo: gg. prot Jos. Bareš oboa in angleški rog, Raubar Miijutim (klarinet), Turšič Ivan (fagot in klavir). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Koncert Radijskega orkestra (lahka glasba). — 20.50: Jehudi Menuhin igra (plošče). — 21: Pregled svetovne klavirske literatura (predava in izvaja skladbe na klavirju prof. L. M. Skerjanc). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski jazz, vmesne speve poje g. Drago Žagar. Petek, 8. nor«mbra Ljubljana 11: Šolska ura: Zimske igre na prostem — dvogovor z glasbenimi vložki (vodi g. Viktor Pirnat). — 12: Slovenski biseri, (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Valčki polke in koračnice (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: V svitu Miklavževe mitre (ga. Ivanka Velikonja). — 18: Podoknice (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut za planince: 0 vzgojnem pomenu planinskega smučanja (g. Pavel Kunaver). — 20: Operni šramel. — 20.50: Orkestralna suita s plošč. — 21.10: Koncert stare orgelske in vokalne glasba (izvajata prof. Matija Tome (orgle) in ga. Toačka Smštar-Maroltova (sopran). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.15: Celo, petje ia orkestralna glasba. — 20: Prenos iz Zagreba. — 21: Orkestralni Ln violinski koncert. — 22.20: Lahka glasba s ploSČ. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkastra. — 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Operne arije in dueti. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 20.05: Prenos koncerta čelista Pabla Casalsa. — 22.25: Lahka godba b ples. — Varšava 20: Simfoničen koncert. — Dunaj 11.25: Koncertna ura. — 12: Lahka godba orkestra. — 15.15: Arije in pesmi. — 16.05: Simfonična glasba (plošče). — 17.26: Schuberto-ve in Sehumannov? skladbe. — 19.25: šansoni in plesni komadi. — 20.05: Dramski večer. — 22.30: Jugoslovenska orkestralna muzika. — Berlin 19.10: Venček lepili me-lodij. — 20: Simfoničen koncert — 21J Lahka glasba. — 22.30: Nočni koncert — Miinchen 19.10: Večar italijanske opere. — 21.20: Skladbe po željah. - 22.30: Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19.15: Vedra muzika za delopnst — 20: Večer za lovce in druge prijatelje narave. — 21.15: Chopinov koncert. — 22.30: Plesine kapele igrajo. — 24: Nočni koncert: Beethovnove skladbe. Vsak Jatrov naročnik je v slučaju smrtne nezgode zavarovan za 10.000 dinarjev JAVNOSTI! Vsem svojim cenj. odjemalcem sporočam, da sem se s 1. novembrom PRESELIL iz Komenskega ul. 34 na Rimsko cesto 8t. 2, odnosno Gregorčičeva 5. — Izdelujem posteljne vložke in »Rekorde blazine istotako dalje, ne pa kakor se izraža Matija Andlovic, Komenskega 34 proti mojim odjemalcem, da so se stroji pokvarili, da vsled tega ne morem izdelovati. Opozarjam ga tem potom, da bom proti nJemu in vsakomur za te govorice sodnijsko postopal. Priporoča se cenj. odjemalcem tvrdka TELEFON 24-70. ALOJZ ANDLOVIC tvornica posteljnih vložkov in »Rekord« blazin RIMSKA CESTA 2 GREGORČIČEVA 5 Umrl je dne 1. decembra ob pol 18. uri v 85. letu starosti naS dobri oče ln soprog, gospod IVAN BELE dolgoletni učitelj na Ledini, profesor na Mahrovi trg. ioli ln državni realki, Offlcier d'Academle ter meščan ljubljansL Pogreb bo iz hiše žalosti, Lončarska steza 8, v petek, 3. decembra, ob 14. urL LJUBLJANA, dne 2. decembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI f Umrl nam Je naš dobri soprog, skrbni oče, stari oče, gospod FRANC RESNIK DR2. USLUŽBENEC V POKOJU dne 2. decembra ob 7. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere v 71. letu starosti. Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 4. decembra t. 1. ob 2. url pop. Iz hiše žalosti Dravska ulica 3 (ob Vodovodni cesti) na pokopališče k t Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. decembra 1937. 2aInjočl: RESNIK MARIJA, soproga; MEVU, DANICA, JULCI, JOŽE, FRANCI, STANKO, otroci; B02ENA, vnukinja. Rodbine: RESNIK, BLATNIK — ln ostalo sorodstvo. Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik NOVA, 65 In tako je ostal gospod Kozamurnik tisti večer brez juhe. Upal je pa, da bo zamudo kmalu dohitel, kajti za drugi dan je bil povabljen na slovesno pojedino. Neki tovariš je slavil petindvaj-setletnico živinozdravniškega delovanja. V pražnji suknji in svetlem cilin-dr uje odjahal z doma. »Le pazi, da si ine pokvariš obleke! Zmerom si tako nepremišljen!« je ženka zaklicala za njim. moderno in higijenično opremljena tvornica kvasa stalno obratuje Priporoča se VOJNOVIČ & Cie Ljubljana — Vič, UMRLA MI JE MATI, GOSPA FRANČIŠKA PRISLAN DOTRPELA JE V NEDELJO 28. NOVEMBRA 1937 V 84. LETU STAROSTL ZAHVALJUJEM SE VSEM IN VSAKOMUR, KI JE IZKAZAL POKOJNICI KAKORKOLI SE OB ŽIVLJENJU IN PO SMRTI ČAST. GORNJI GRAD, DNE 30. NOVEMBRA 1937. DR. FRAN PRISLAN ... • Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi s Ljubljani.