Mo XVI., ft 13. NMahn platana v gotovta«. V Ljubljani, 10. Jullfa 1929. V organlaaclji J« act, kolikor mati — l«Hk« pravic«. AJA3TLRDAM DnJilitto la apravai Lfab-Ifaaa, poitnl predal 290. GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Uhaja 16. la 25, da« v mesecu. Stane posamezna iterilk« Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izTod po 1,— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti iranklra-ni in podpisani ter opremljeni E Štampiljko dotlčne organizacije. Telelon Mer. 3478. Ček. račun 13.562. Roka Macdonaldova. Boj za Vašingtonsko konferenco o osemurnem delavniku. Sedanje zasedanje mednarodnega urada dela je bilo otvorjeno v znamenju boja za osemurni delovni čas. V tozadevni. Vašingtonski konvenciji je namreč tudi določba, da se mora vsakih 10 let poročati o stanju ratifikacij in provedbe te konvencije, obenem pa ima konferenca tudi pravico revizije, ako bi bila potrebna. Stališče podjetnikov. Znano je, da je nastala Vašing-tonska konvencija o osemurnem delavnem času pod vplivom takratnih revolucionarnih razmer, ne pa iz socijalnih nagibov, ker je to pravično. To potrjuje ves 10-letni boj za uveljavljenje osemurnega delovnega časa.- Mednarodni urad dela šteje 50 držav-članic. Konvencijo je pa ratificiralo le 5 držav, v praksi Uvedli pa le dve državi — Belgija in Češkoslovaška. Večje države so stale ob strani in izjavljale (Francija, Nemčija itd.), da bodo takoj ratificirale konvencijo o osemurnem delavniku, kakor hitro izvede ratifikacijo Anglija. Ta pa je od začetka izvajala le Pasivno rezistenco. Po padcu prve delavske vlade je pa stopila na čelo reakcijonarnih! držav ter zahtevala revizijo vašingtonske konference o osemurnem delavniku. Tudi dve konferenci ministrov za socijalno politiko ali kakor jih imenujejo, za delo, iz Nemčije, Francije, Belgije in Anglije so ostale v tem pogledu brez uspeha. Umljivo je, da so v koncert velikih z veseljem udarile tudi manjše države in čakale — na revizijo. Stališče delavskih organizacij. Delavske organizacije niso bile le proti reviziji te konvencije, ampak so zahtevale, da se osemurni delovni čas razširi na vse delavstvo. Dosedaj so spadali podi določila o osemurniku le industrijski in obrtni del'avci. V nekaterih državah so ti le na papirju. Delovni čas bi bil potreben regulacije zlasti v pomorstvu, v prometu, trgovini, v pisarnah;, pa tudi v poljedelstvu. Zahteva po iz-premembi delovnega časa v poljedelstvu je bila že odbita na zadnji konferenci. Zadeva osemurnega delavnika za privatne nameščence je prišla na dnevni red na sedanjem1 zasedanju mednarodnega urada dela, delovni čas v pomorski službi bo prišel pa v jeseni. Pri razgovoru o izpremembi delovnega časa za vse privatne nameščence brez razlike načina zaposlitve pa ne gre za konvencijo, ampak le za priporočilo, ki bo naložilo, ako bo sprejeto, državam-članicam nekako moralno obvezo, da predlože ta načrt svojim1 zakonodajnim organom s priporočilom; da jo uzakonijo. Predlog o reviziji Vašingtonske konference propadel. Na konferencah mednarodnega urada dela sta dva enako mločna in enakd nepopustljiva tabora. V takem ozračju so zastopniki posameznih držav odločujoči jeziček na tehtnici. Nikjer drugod, kakor tukaj, ne pride do veljave moč delavstva v posameznih državah. Zastopniki dotične države, v kateri je delavstvo organizirano in v kateri ima vpliv tudi na njeno upravo, bodo na strani delavskih delegatov. Trbovlje In Hrastnik I Cankarjeva družba Vas zove. Kje ste? Sodrugl in sodružice cele Slovenije I Kdor še ni Član Cankarjeve družbe, plačaj takoj 20 Din in bodi član. Kajti, kdor ne ceni se sam, podlaga je kapitalistični peti. Uspeh organiziranega delavstva v Mojstrani. Sklenjena kolektivna pogodba. Plate poviiane od 10%—30%. Delavci kemiine tovarne v Hrastniku, organizirajte sel Vsak kemiini delavec mora biti strokovno organiziran. Rudarji v Trbovljah in Hrastniku I Kje Vam je strokovna organizacija? Kaj niste ve* proletarci? Kdor ni strokovno organiziran, se ne zaveda sa> mega sebe. Pivovarji stoje v mezdnem gibanju. Od moil njihove organizacije je odvisno, kako sl izvojujejo ugodnejši položaj in boljše mezde. Nasprotno bodo šli zastopniki izrazito kapitalističnih držav čez drn in strn s predstavniki kapitalizma. Da bo predlog za revizijo vašingtonske konference prodrl, je bilo skoraj več kot gotovo, zlasti, ker je šla v boj za njega oficijelna Anglija, podpirana po mogočnem vplivu angleških kapitalistov. Toda angleško delovno ljudstvo je prekrižalo načrte. Pri zadnjih volitvah je oddalo svoje glasove delavski stranki, vsled česar je mogel v odločilnem! trenutku poseči vmes Macdonald1. Iz dosedanjih nasprotnikov je napravil zagovornike osemurnega delavnega časa. Radi tega je potegnila tehtnica globoko na delavsko fronto. Predlog za revizijo konvencije o osemurnemi delavniku je propadel. svoje zahteve udejstviti vedno le v skladu z ostalim delavstvom-. Da bodo morali prestati še veliko bojev in da bodo ti boji zmagoviti le tedaj, ako bodo bojevani v trdnem in ne-razdtužljivem zavezništvu yšega delavstva. Pomen zmage delavske fronte na konferenci mednarodnega uradajje- Ide Revizija vašingtonske konvencije je odbita. S tem' je zaključen prvi del velike borbe za osemurni delavnik. In to je velikega pomena. Korakanje ideje o osemurnemi delavnem času je prišlo na prvo točko. Ravno radi predloga o reviziji konvencije. Za 10 let je to vprašanje z dnevnega reda. Države članice se st' (i»f* r h st Tako je odločila Macdonaldova roka. Osemurni delovni čas in nameščenci. Šele po tej veliki zmagi je bilo mogoče preiti na dek> za izdelavo načrta1 za osemurni delovni čas za vse privatne nameščence. V nasprotnem slučaju bi ne mogli govoriti o borbi za osemurnik. Na tem vprašanju je zainteresiranih' nad 13 milijonov nameščencev, od teh je organiziranih približno 2 milijona. Po razpoloženju, ki vlada sed&j, je upati na pozitiven uspeh. Zavedati se še morajo nameščenci tega dejstva, da bo dosežena njihova zmaga v sklopu) s celotnim delavstvom. Da je njihova dolžnost, da se organizirajo in da skušajo vse bodo morale odločiti, izbegavanje ne bo več mogoče. Za enkrat ni mednaroden položaj za delavstvo preslab. Z Macdo-naldovo zmago so dobili; trdno oporo delavske stranke po vseh državah: V Nemčiji, Franciji, Belgiji in drugod. Kljub temu pa ne nudijo trenotne razmere stalne sigurnosti. To morejo dati le trdne delavske organizacije. Ne moremo se ozirati niti čakati na pomoč angleških, nemških, francoskih delavcev, ampak se moramo zavedati, da more lastne zadeve najbolje reševati vsak sam. In jih, če1 je kaj vreden. Delavec bo pa le takrat kaj vreden, ko bo šel med njegovimi vrstami klic: Največji sovražnik delavstva je neorganiziran delavec. Zaupnik. Nositi to ime, resi ni težko, biti pa resnično zaupnik, da, to je pa tako velika naloga, da meje nima, namreč zato, ker imajo v mislih delavskega zaupnika, zaupnika strokovne organizacije. Naj bode ta zaupnik v tovarni ali izven tovarne kot organizacijski zaupnik, velika in težavna je njegova naloga. Pred vsem' pa v prvem hočemo govoriti o našem zaupniku v organizaciji, ki je temelj naši organizaciji. Prevzel je nalogo, da svoj okoliš sodelavcev vzbudi za organizacijo, da jihi organizira, da jih poučuje in jim raztega raznovrstne dogodke iz borb delavskega gibanja vsega sveta, da jim1 daje nasvete, jim1 pomaga v vsem; in vselej, d!a zbira prispevke in skrbi, da se razni sklepi izvršijo, ki jih je napravil' ali odbor ali pa članski sestanek. Da prevročekrvne pouči in omahljive navdušuje in se poleg vsega tega vedno postavlja na . »špico« v vsaki situaciji napram krivicami delodajalca. Skrbeti mu je, da so člani obveščeni za ud'eležbo na sestanke, da se jih udeleže itd. Poleg vsega pa se na tega našega zaupnika vali še nebroj nalog in želja, da pomaga pridobiti za to in ono, za kulturno organizacijo in za gospodarske zadružne akcije, da zbira za to in ono, kar je prekorist-tio za delavsko gibanje. Kratko, mi zaupniki strokovne organizacije moramo biti služkinja za vse. Pri našem' zaupniku se ponajveč-krat vse domače skrbi prevalijo na ženo, ki ne' redko godrnja, da te nikdar1 ni doma; zgodi se tudi, da pravi: »Pusti vse skupaj, poglej soseda, kako lepo gre skupaj z družino na sprehod zvečer, ti pa vedno seje, sestanke in vrag si ga vedi kaj, kaj pa imaš od tega?« Komaj je minula ploha užaljene boljše polovice, kateri si odnesel pete, te že še na cesti sreča kak lenuh, pa vpraša: »Kam1 pa greš« — mu poveš, pa se začne smejati in pravi tudi ta: »Ja, ti si pa res vedno zaposlen, jaz bi ne bil za to: pusti vse skupaj, saj se z našimi ljudmi ne da nič napraviti.« In ko si se tudi od tega oddaljil in mu zamolčal svoje mnenje o njem*, prišedši na sejo ali sestanek, se te že tu zopet nahruli: »Kje vraga hodiš?« Zamudil si in potem se prične seja ali sestanek, na katerem si se še prav pošteno skregal in končno še tu v kadru naletiš na kakega omahljivca, ki zavpije: »Vrag vzemi vse skupaj, jaz sem že tudi sit; vse skupaj bom pustil, ne samo. zaupništvo, temveč tudi član ne bom več; vrag1 vas vzemi, saj nočete tako, kot jaz hočem.« in včasih nastanejo momenti, da iz-gleda, da je res sedaj vse vrag vzel in da je vse šlo po copatah. Na vse to se pa včasih odpre še povrhu prava vojska1 osebnosti, tako, dla potem, ko greš domov, res ne veš. kam1 bi glavo položil, da bi se malo ohladila. Da, da, težko je včasih, drugi dan pa je treba zopet zgodaj v službo, če že nisi moral kar iz sestanka v nočno službo. No, in če eden vse to leta in leta skuša, pa gleda, koliko jih je od časa do časa omahnilo in podleglo, zaspala, resnični zaupnik naš pa' kljub vsemu temu) gre naprej in doživlja vedno večja zadioščenja radi uspehov, ki so izvor vztrajnosti, ker se zaveda, da od njega, njegovega podrobnega dela, napreduje organizacija. On čita vse in mnogo, išče, da si razbistri duha, da je z živim: življenjem organizacije širom sveta dnevno v zvezi in opazuje vse dogodke iz vidika socijalno pravič- nega ali krivičnega stališča, ter podaja o temi svoje mnenje in kritiko za vzpodbudo in vzgojo. On mora čitati in vse vedeti, kar je v zvezi z delavskimi interesi in delavskimi gibanjem. Pravilnik organizacije mora znati na pamet in gledati, da člani dobijo poleg svojih dolžnosti krite tudi svoje pravice, mora poznati socijalno zakonodajo, poznati mu je tudi način kapitalistične produkcije, kapitalističnega gospodarstva iz Marksove ekonomske teorije, ter nasprotno temu poznati komunalno zadružno gospodarstvo, s katerim bode delavstvo ostalo izšolano za vpostavitev pravičnejše razdelitve dela in jela. Poznati mora natančno vso zaščito delavstva, kakor vse pridobitve kolektivne pogodbe in nad vsem tem čuvati, kakor nad punčica svojega očesa vedno z zavestjo, to je naše, priborili smo si in ne damo! Duh zaupnika je vedno nemiren, ker on mora in on išče vedno sedaj to, sedaj' ono, raziskuje, izprašuje, vadi se v vsem, v vsaki situaciji se mora znati uravnovesiti in iznajti, povsodi ima prisotnost duha, vse okrog njega je živo, ljudje in narava, nad vsemi ima svoje dopadenje, ker rmif pogled na vse dela veselje, na vse, ker vse, kar opaža okrog sebe in kjerkoli, vse se bori za obstoj in kar se ne in kdor se ne, podleže, naravno, ker življenje je boj! Pokonci nosi glavo, kakor vsak samozavesten, samostojno misleč in tiha radost mu igra mnogokrat na ustih, ker on zna misliti, vse gleda z odprtimi očmi okrog sebe; on razumeva svet in ga skuša objeti do tečajev, ker se je ves posvetil tej borbi svojih sokolegov, sotrpinov za sveto stvar, ves je vdan, z nezlomljivo vero služi zmagi, ideji dela in j se zaveda, da mu je življenje kratko odmerjeno, vsakemu, ne samo njemu in da se ne izplača živeti teh par deset let kot zgolj suženj druzega. Boljša je častna borba, kot poniževanje in zato je z vsakim tako vljuden in prijazen, za vsacega ima dobro in poučno besedo; na nikogar se ne jezi in vsakemu odpusti, če mu ni kratil njegove časti. Za vsakega sodruga in za vse se žrtvuje in z vzgledom vzbuja v vseh plemeniti čut solidarnosti. Tak je res zaupnik, nihče ga ne premakne, ne odneha in ne bo, ker ve, da le v vztrajnosti je zmaga. Trpi pri delu in v družini vsled pomanjkanja kakor drugi. Tudi njega vse obišče, kakor bolezen in razno gorje. Tudi on ima razbite živce, tudi on težko plača organizacijo in vendar jo in še druge pridobiva in sami se vsaki dan čimbolj uživlja v trpljenje in muke svojih sotrpinov in s hladnim razumom kljub vsemu hladno vse presoja in dela načrte, a ne kloni, ter mu tudi nikdar ne zmanjka dobre volje. Zanj ni dopusta, zanj ni miru, ker vstvarja bodočnost, ki je naša! Tak je naš zaupnik, tak naj bo in taki bodite vsi! Internacijonalno delavsko flibanje. (Poroča tajnik U. R. S. S. J. sodr. B. Krekič.) (Konec.) Da bi se obvarovala polna in stalna prosperiteta, je potrebno dvigniti konzumno sposobnost notranjih trgov. A to je edino mogoče z racl-jonalizacijo, kakor si jo zamišlja de-lavstvo v borbi proti prizadevanju kapitalistov vseh držav, ki hočejo racljonallzacljo izkoristiti Izključno za svoje osebne profite brez obzira na človeško družbo kot celoto. Splošna, skupna linija delavskega razreda je borba proti carinam in protekcijonizmu sploh, ker vse to podražuje produkte, ovira cirkula-, cijo in občutno vpliva na zmanjšanje porabe ter tako veča gospodarske krize. Seja uprave 1SS je imela v vidu raznovrstne stopnje gospodarskega razvoja raznih držav in potrebno je, da se vsakemu narodu zagotovi njegova gospodarska eksistenca. Zato je dana zahteva za ustanovitev mednarodnega sodišča za pridobninske spore. Naposled je še tu zahteva, da se izenačijo pogoji dela v raznih državah, ker ima to izenačenje posledico tudi Izenačenje načina dela in v glavnem intenzivnost dela. Splošno soglasje je doseženo v tem, da se mora kartele, domače in internacionalne, podvreči najpopolnejši kontroli javnosti, da bi se ne spremenili v samovoljne diktatorje proti človeški družbi kot celoti. Po-vdarjen je značaj stabiliziranja kupne vrednosti denarja, ker je od tega odvisna stabilnost cen, stabilnost proizvodnje, stabilnost zaposlitve. Od posebnega značaja je konstatacija, da se mora delati na okrepitvi kupne moči širokih slojev na vasi in da se mora zato injicirati in pomagati vsa prizadevanja za izpopolnitev poljedelske proizvodnje. Da bi se iz pridobninskega življenja, ki bo moralo postati harmonija raznih panog dela, odstranila vladajoča anarhija, ki ga uničuje, morajo delavske strokovne organizacije delati, da se ustvarijo javna nacijonalna pridobninska telesa, (pn-dobninski sveti), v katerih mora biti delavstvo paritetno zastopano. Plačani letni dopusti. Nekdaj, v začetku strokovnih organizacij, se ni mislilo na delavske dopuste, a najmanj na plačane letne dopuste. Danes je parola: plačani letni dopusti, postala tako splošna, kakor je bila nekoč parola za osemurni delavnik. Samo, da se tedaj, ko je bila izdana parola za 8 urni delavnik, ni mogel pohvaliti noben delavec, da v praksi za tega ali onega že to eksistira, dočim danes, ko se je izdala parola za plačane letne dopuste, že mnogi delavci v raznih državah uživajo letne plačane dopuste. Do pred nekaj leti, če pogledamo nazaj, so plačane letne dopuste imeli samo državni uradniki in gotove privilegirane grupe privatnih nameščencev, medtem ko so bili privatni nameščenci v masi izenačeni z vsemi ostalimi delavci, ki niso teh olajšav niti poznali. Po vojni je moč delavskega strokovnega gibanja, ki je v nacijonalni zakonodaji vpisala toliko novih, originalnih strani in ustvarila toliko novih mednarodnih institucij, ki so etape na potu ustvarjanja splošnočlovečanske Celote, v na-cijonalne zakonodaje mnogih držav vnesla tudi odredbe o plačanem letnem dopustu za delavstvo vseh panog. Take odredbe so na pr. v zakonih Avstrije, Poljske, Čehoslova-ške, Rusije, Finske, Letonije, Luksemburga, Brazilije, potem za posamezne grupe delavstva na Danskem, Angliji, Italiji, Švici, Španiji, Čilu in Salvadoru. Skupna osnova vseh internacijo-nalnih zakonodaj za odredbo višine plačanih letnih dopustov je: za enoletno nepretrgano zaposlenost pri enem in istem delodajalcu se da 8 plačanih dni dopusta na leto. Ustanova plačanih letnih dopustov je poleg zakonodaje zagotovljena tudi s kolektivnimi pogodbami. Ta način se posebno uporablja v Nemčiji, Angliji in na Francoskem, kjer še zakonov o plačanih dopustih ni. V Nemčiji, na pr. od 9.32 milijonov delavcev, za katere veljajo kolektivne pogodbe, ima 8.68 milijona ali 93.1 % plačane letne dopuste povprečno 7 dni na leto. Na Angleškem ima to pravico na podlagi kolektivnih pogodb okrog 1.5 milijona delavcev. Istotako imajo to pravico po kolektivnih pogodbah delavci Holandije, Danske, Švice in drugih držav. Cilj razprave o tem vprašanju je bil na seji uprave 1SS v Pragi ta, da se pravica delavcev za plačane letne dopuste postavi na stališče principa in da se za to zainteresira in angažira čim1 širša javnost in čim več merodajnih ustanov. Čehoslovaški delegat, glavni tajnik Čehoslovaške sindikalne centrale, sodrug Tayerle, je podal o tem pregleden, informativen in izčrpen referat in predlog resolucije, ki je zadovoljila vse navzoče. Naglasil je in resolucija plenuma je vsebovala: da plačani delavski letni dopusti ne smejo biti volja ali nevolja šefa delodajalca, nego mora to postati zakon in s tem pravica vseli delavcev in nameščencev. Dolgost dopusta je odvisna od teže dela v posameznih podjetjih. Vendar podlaga naj bo 8 dni dopusta na leto pri zaposlitvi leto dni. Tega dopusta ne sme zavirati delodajalec niti delavec. Dopust ni samo pravica, nego tudi dolžnost delavca. Urad Dela v Ženevi se poziva, da vprašanju plačanih letnih dopustov posveti vso pazljivost pri prvih rednih konferencah Dela. V zvezi s tem vprašanjem je potrebno posvetiti zanimanje za že preje postavljene zahteve potreb delavcev, t. j. za delavska zdravilišča, za cenena letovišča itd. Gostoljubje čeških sodrugov. Zastopniki mednarodnega sindikalnega pokreta so na svojem sestanku v Pragi od 23.—26. maja izvršili veliko in važno delo. To delo se je delalo v prijetni, sodružni in bratski atmosferi, ki je zavladala s prvim dnem, ko so mnogoštevilni tuji delegati stopili v krog čehoslo-vaških' sodrugov. Čehoslovaški so-drugi so jih sprejeli z nepopisno pazljivostjo in ljubeznivostjo. Ves čas zasedanja tega internacionalnega sindikalnega foruma so se počutili v Pragi, brez razlike na ogromne razlike v jeziku, kakor doma ter so o simpatičnih čehoslovaških sodrugih in njihovem strokovnem pokretu ponesli s seboj najprijetnejše spomine. Delavec" zaplenjen. Ko smo tiskali zadnjo številko, smo prejeli sledečo konfiskacijo: »Državno pravdništvo v Mariboru zabramjuje v smislu člena 19., t. 7. zakona o tisku v zvezi z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku, razširjanje in prodajanje novin« »Delavec« štev. 12 z dne 25. junija 1929, ki izhajajo v Mariboru, ker obsega članek z napisom, »Dividende rastejo« na drugi strani v 3. stolpcu vi spodnji polovici s sliko in besedilom pregrešek po čl. 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Služb. Nov. štev. 6 in z dne 1. marca 1929, Služb. Nov. štev. 54/XXIII. Zabrana sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi (člen 24 zakona o tisku). Obenem se odrejuje po členu 24 zakona o tisku, da se zapečati tiskarski stavek, plošče in kamenorezi. Zabrano izvrši kr. policijski ko-misarijat v Mariboru. Razlogi: Po členu 19., t. 7. zakona o tisku je zabraniti razširjanje in prodajanje novin, če je storjeno s tiskanim spisom kaznivo dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. članek v 12. številki novin »Delavec« z dne 25. junija 1929, na 2. strani v 3. stolpcu v spodnji polovici z napisom: »Dividende rastejo« ščuje s sliko in besedilom članka na razdor med družabnimi sloji in tvori tako dejanski stan pregreška po členu 5. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 5. januarja 1929, Služb. Nov. štev. 6 in z dne 1. marca 1929, Služb. Nov. štev. 54/XXIII. Zabrana razširjanja in prodajanja uvodoma navedenih novin je zato v smislu točke 7. člena 19. zakona o tisku in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku utemeljena. V Mariboru, dne 24. junija 1929. Prvi drž. pravdnik: Dr. Jančič. Zadru2ni dan. (V nedeljo 7. julija 1929.) Letos poteka osmo leto, odkar so sklenile zadružne organizacije praznovati prvo nedeljo v juliju kot splošni zadružni dan. Praznujejo ga po vsem svetu s shodi, obhodi, veselicami itd. Letošnji zadružni dan je za naše zadružne organizacije, kakor tudi za ostali delavski pokret tolika važnejši, ker se baš sedaj izdelava nov enoten zadružni zakon, odi katerega je mnogo odvisno, v kakem pravcu se bo razvijalo jugoslovansko in pred vsem delavsko zadružništvo. Kakor znano, prevladuje zaenkrat v odločilnih krogih mnenje, da je treba usmeriti delovanje zadrug v svobodno zadružništvo. Temu stremljenju je treba dati baš na zadružni dan čim večjega povdarka, ker je tudi znano, da so sile na delu, ki bi hotele zadružništvo še tudi zakonodajnim' potom ločiti v priviligirane in svobodne zadruge. Še v enem oziru je letošnje praznovanje zadružnega dne jako važno. Letošnjo leto je nekakšen mejnik, ko zadruge zapuščajo njihovo dosedanje samozadružno delovanje in prestopajo na pota socijalne politike množic. V manifestu mednarodne zadružne zveze v Londonu, ki ga objavlja zadnja številka »Konzumen-ta«, je razvideti, da je ta pravec nove poti zadružništva prišel spontano tako od najvišjih vrhov zadružnih organizacij kakor tudi od spodiaj, od ogromne množice članstva. V Sloveniji je zarezalo na ta pota prvo naše Konzumno društvo za Slovenijo, kateremu je treba priznati veliko odločnost v smeri tega novega razvoja. Parole, ki jih letos izdaja »Kodes« so že daleč od tistih časov, ko so tako naše zadruge, kakor vse zadruge sploh agitirale zgolj na individualno-egoistični čut. Višek nekdanje agitacije so bila — povračila. Ne samo, da so privatni podjetniki to parolo že skoro po vseh krajih prevzeli, temveč tudi splošen razvoj sili zadružništvo, da nasloni svoje delovanje in svojo agitacijo v višji in popolnejši pravec. Delovni človek je zbujen iz letargije. Ogromni sunki svetovne vojne so ga zbudili. Kakor so bili njegovi občutki prvi trenutek.po prebujenju še blodni kaos, tako se njegova miselnost vedno čistejše kristalizira v glavna vprašanja življenja: Kaj bo z menoj na starost? Kaj bo z družino v slučaju moje smrti? Kaj bo z menoj in družino, če postanem brezposeln? Ako hoče delavska zadružništvo sporedno korakati z ostalim1 delom delavskega pokreta, kot njegov bistven in sestavni del, potem mu seveda ne preostane drugega, kakor, da tudi ono išče odgovora na zgornja tri vprašanja. Konzumno društvo za Slovenijo se je v ta vprašanja pravilno poglobilo in nanje tudi pravilno odgovorilo. Ono je sklenilo vso silo prigospodarjenega kapitala usmeriti v to, da se ta tri vprašanja rešijo na korist delovnih množic. Konzumno društvo za Slovenijo je zopet enkrat temeljito dokazalo, da se smatra za del delavskega pokreta. Ono rešuje ista vprašanja kot ostali delavski pokret, le z drugimi sredstvi! In tako je prav! Že prejšnja leta smo smatrali zadružni dan kot praznik vsega delavskega razreda. Letos storimo to tem rajše, ker vidimo na zastavah našega zadružnega pijonirja »Ko- desa« iste parole, kakor so napisane na naših lastnih. Zato poživljamo vse prijatelje delavskega pokreta, članstvo vseh delavskih organizacij, naj se v množicah udeleži prireditev zadružnih organizacij na slavnostni dam in naj hrabro zakliče z nami: Živelo delavsko zadružništvo! Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v .CANKARJEVI družbi"! DELAVCEM - KOLESARJEM V LJUBLJANI IN OKOLICI. Na Zadružni dan, v nedeljo 7. julija, nameravajo prirediti zadružne organizacije v Ljubljani slavnostni obhod po mestu. Na čelu sprevoda naj bi 10. julija 1929. »DELAVEC« Stran 3 vozili okrašeni delavski kolesarji. Zato prosimo vse delavce, ki posedujejo kolesa, ali bi si jih lahko za ta dan izposodili, da prijavijo svoj naslov tajništvu Konzumnega društva za Slovenijo, Ljubljana VII, Žiber- Umor vajenca na V pondeljek, dne 10. junija 1929, se je ■odigral žalosten umor vajcnca pri mizarskemu mojstru Staretu na Rečici pri Bledu. Vajenec je z dletom zabodel mladega tovariša, vajenca Viljema Hrovata, sina vdove ponesrečenega Puclja, ki je lansko leto v tovarni KID smrtno ponesrečil. Uboga mati je komaj malo prebolela smrt svojega moža, pa jo je že zopet doletela strašna nesreča, da je tako nehote in tragično izgubila tudi svojega sina. Vajenec-moriiec je zahteval od umorjenega, da mu pove, kje je on dobil s svojim drugim sotovarišem tako lepe jagode in ker mu ta tega ni hotel povedati, ga je ta gotovo — ne misleč, da ga bo smrtno zadel — zabodel z dletom zadaj v stegno in mu prerezal glavno žilo, da je nesrečni Viljem dalj časa umiral in podlegel. Vsekakor je čudno, da inu zdravniška pomoč ni mogla rešiti mladega življenja. Kaj hočemo na dolgoi raziskovati to strašno tra- tova ulica. Najboljše je, če popišejo za- \ upniki po posameznih tovarnah In delavnicah vse kolesarje in pošljejo na skupni listi njihov seznam na zgoraj označeni naslov. Reiici pri Bledu. gedijo, najnesrečnejša je uboga mati, ki je skrbela za svojega otroka, da se kaj izuči, otrok kot vajenec pa je, žal, bil pri mojstru, ki je, kakor mnogi, iskal samo koristi od vajencev. Dokaz temu je, da se je ta slučai zgodil ob pol 10. url zvečer v delavnici. »Jutro« pa je pisalo o tem tako, da so slučajno ta večer delali tudi vajenci nadurno delo. Tako torej, pisec je gotovo kak velik nacijonalni filantrop, toda samo na jeziku, ker sicer bi gotovo malo premislil, kdo je pravzaprav resnično kriv tega umora. ’ 2e v zadnjem »Delavcu« smo v odprtem pismu na Inšpektorja dela v Ljubljani opozorili na to, kakšne razmere vladajo v radovljiškem okolišu za vajence, kot fakt pa je sedaj tu ta konkreten slučaj, ki prikazuje, da so bile navedbe točne, ker smo že takrat baš tudi tega mojstra omenili, da pri njemu ni nobene meje delov- j nega časa za vajence. Gospod inšpektor, I ob tem dogodku pa se res zavzemite za ta slučaj in potegnite konsekvence na podlagi zakona, ker ta zločin, ki se je izvršil, se je izvršil baš radi tega, ker so bili vajenci gotovo ne samo ta večer pozno v noč zaposleni; če bi pa imeli potrebni prosti čas, bi sei pa to gotovo tudi ne pripetilo. Nesrečni vajenec, ki gotovo ni mislil postati morilec, bo sedaj kruto sojen, in morda se bo preko vsega pozabilo na greh mojstra, ki je pravzaprav sokriv tega umora, ker je vajence tako pozno v noč zaposlil. Pričakujemo, da tudi Delavska zbornica stori svoje in poskrbi, da bo ta strašni slučaj mejnik nadaljnjemu izkoriščanju vajencev v naši okolici. Organizirano delavstvo mora pa še krepkejše zastaviti ves svoj vpliv in vso svojo moč za izvedbo zaščite vajencev po zakonu o zaščiti delavcev, da konča to morjenje mladih ljudi od nenasitne in strokovno zaostale obrti, ki hoče z vajenci sebe vzdržati In rešiti. Starši, pazite, komu ste zaupali svoje otroke v pouk: na tem slučaju1 nesrečne matere in otroka, kakor nesrečnega mladeniča, ki bo nosil pečat morilca, si vzemite vzgled. Ubogi materi, ki je vdova in ima skrbeti še za tri nepreskrbljene otroke in je sedai delavka pri KID, med tem pa bolna, izrekamo naše globoko sožalje. Moško perilo, cefir finejše vrste in za delavstvo ter poppelin prodaja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila „TRIGLAV“y Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj. Pripomba uredništva: Zakon o zaščiti delavcev, podpisan in sankcijoniran od kralja, smejo kršiti razni mojstri-obrtniki in se sploh na debelo krši. Zato naj bodo zaupniki in strokovne organizacije izvrševalci tega zakona na način, da povsod In v vsakem slučaju naznanijo oblastem kršilce zakona. Same pa naj gledajo, da oblasti te kršilce tudi kaznujejo. To je naša samoobramba. V slučaju tega umora pa se bo poskrbelo, da bo mojster* Stare zaznal, da velja podpis kralja na zakonu tudi za buržuazijo STROKOVNI VESTNIK. Wvwm Sekcija težkfe železne industrije Jesenice. V nedeljo, dne 9. junija, se je vršilo generalno člansko zborovanje članov in članic z Jesenic, Javornika in Dobrave v Delavskem domu na Savi. Dvorana je bila nabito polna. Predsednik je poročal o stališču podjetja napram zahtevi po nabavnetr prispevku, o čemer bo podana odločitev v pondeljek, 10. junija. Cianstvo je sklenilo, da vsled opravičenosti v tej zahtevi ne popusti. Za tem je poročal oblastni tajnik sodrug Vrankar o tem, kako nam je razumeti zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov in prečital paragraf, ki daje hišnim posestnikom pravico, povišati najemnino za 10%, ter pri tem naglasil: Zakon je tu, katerega mora delavstvo in vsak vpoštevati; posestniki imajo pravico, povišati najemnino za 10%, kjer pa ni 10.000 prebivalcev, imajo ipak prosto roko. Vpoštevati se mora zakon, ker je tu in uveljavljen, ni pa zakona, ki bi sočasno poskrbel tudi za to, da bo delavstvo zmoglo s povišanim zaslužkom plačati povišano najemnino in ker tega ni, je treba, da delavstvo ve, da mora za to poskrbeti samo, je treba, da je delavstvo organizirano in da organiziranim potom izvojuje to, da bo zmoglo kriti potrebe. Zato je dolžnost, odnosno naloga delavstva, da postavi tudi zahtevo za 10%-no povišanje plače. Delavstvo ima to priliko, če je organizirano. Organizirajte vse delavstvo, kar ga še ni, povišajte si plače, sicer boste gladovali in z od ust pritrga-nim plačevali stanarino. Zavedajte se tega, kolikor moči, toliko pravice. Tako je zaključil. Možato in resnično je bilo to povedano. Da ni drugega izhoda, je za nas jasno, in tako bo moralo naše delavstvo to napraviti! Za tem je prispel tudi centralni tajnik sodrug Blagoja Bračinac, ki je bil od navzočih burno pozdravljen, ker je dospel baš v času na naš sestanek, ko se nahajamo tudi v mezdnem boju. Sodrug Bračinac je za tem v imenu centrale pozdravil navzoče in v imenu sodrugov iz Hrvatske In Srbije, ter v lepi kratki poučni razlagt naglasil naloge delavstva za organizacijo. Pravi: delavstvo ima samo en življenski -vir, to je zaslužek svojega dela. Od tega zaslužka živi, zato pa mu je dolžnost v skrbi za družino, da si ta zaslužek izboljšava, zamore ga pa le, ako je organizirano. Srbski pregovor pravi, dokler dete ne joka, tako dolgo mu mati ne da prsi in ne da jesti; ko začne vekati in kričati, je mati opozorjena, da je dete gladno. In glejte, pravi, tako je tudi pri nas delavcih. Ce je delavstvo neorganizirano, če molči In topo trpi in gladuje v pomanjkanju, se kapitalist ne zmeni zanj, če je pa organizirano in složno tirja svoje pravice, kot jih dete v materinem naročju, tedaj se kapitalist zgane in zavesti delavstva, ki ustvarja produkcijo in le iz njegovih rok je mogoča, se ukloni in solidarnosti mora primakniti zaslužek. Navzoči so kljub srbskemu narečju govornika dobro razumeli in mu frenetično ploskali k zaključku njegovega govora. Dulii solidarnosti je vladal na sestanku, ki je dokaz, da smo na pohodu boljšim časom in novim borbam za zboljšanje našega položaja. Zopet je v nas borbeni duh, vzbujena volja in mi hočemo, ker moramo! Ali se včlanjujete v Cankarjevo družbo, sodrugl kovinarji? Pazite, da ne boste zaostali za ostalim delavstvom I Jesenice. Dne 4. junija t. 1. je pri KID udarila strela petkrat zaporedoma in pokvarila v Radovni I. transformator in Voltm. ter v centrali na Jesenicah razbila 28. Karborun-dum-odpor. Pri menjavi varovalk je omamila v centrali zaposlenega paznika pretiko-valnice, Ivana Iskro, ki je ležal 10 minut v nezavesti ter se sam; prebudil. Istotako je dne 15. junija zopet udarila strela v centralo na Savi, uničila popolnoma 9 aparatov, 2 Voltm. in napravila še razne škode v Radovni II. Tokrat je bil v službi v centrali na Savi paznik pretikovalnice, Vodišek, ki je pogasil nastali požar. Omenjamo samo mimogrede, v kako veliki nevarnosti so ti ljudje, osobito, ker je samo po eden v tej! službi, dasi bi po predpisih morala biti dva. Kako lahko se dogodi, da bo le v nezavesti. A v takem slučaju, ko nikogar ne bo blizu, smrt ni izključena. Sekcija elektrikarjev naj vodi račune o tem. Kovinarji — v organizacijo! Že ivečkrat sem premišljeval, zakaj delavci proletarskega mišljenja ne giredo v strokovno organizacijo. Res je menda ■vzrokov zia to iveč, ali dla bi imel kateri zal ito k alki iposelbetv in pri tem Se taktični raz-lo.(S, kateremu ibi se me dalo priti v okom, tega mi ipač ne bo niik'db trdil. Saj če pogledamo po tovarni delavci drugega mišljenja ali če hočete dnu'geiga prepričanja, so iitaik vsak v svoji strokovni organizaciji', le mi smo tako srečni, da večina naših ljudi še vedno gleda od strani maše delo 'in borbo, namesto da ibi stopili v vrste im pomagali vstvairjaiti. Nerazumljivo mi je, kaj da ti ljudje pričakujejo od svoje abstinence. Da imamo absolutno več into v tovarni, to so mam ipo-kazale volitve v bratsko sldadmico in tudi diruige hj nas o tem sigurno prepričale, če bi nam bilo dopustno jih izvesti. Našemu delavcu ibo treba začeti jasno misliti, da spada absolutno v enotno razredno strokovno organizacijo. Če so lahko naši inženirji, delovodje in drogi nameščenci organizirani vsak v svoji stanovski organizaciji, katera ščiti in brani njihove interese, samo maš delavec je tako srečen, da tmu 'tega ni treba. Vsaj misli si tako, kieir Je n« razume tega in se ne trudi razumeti, da ibo v .doglednem času moral aibsolutno računati ma karteliranje in tras tiranje v vseh modemih obratih in po vseh državah, poleg hitre racionalizacije v istih ter 9e postaviti na svoje stališče. Treba mu Ibo zrnati tudi to, da so podjetja v teh kartelih tako medsebojno »vezana, brez ozira na to, da la je ta ali oni Jud ali Turek, narodnosti ie te ali one, ali temo je, ti imaš to stroko, ijaz rarvmo talko, midva sipadava skupaj in že sta tudi ibaš radi tega. Pa «e tiudi lahko pripeti, da so delavci pri enem podjetju v mezdnem gibanju radi zboljšanja svojega položaja, morda tudi stopijo v stavko, med tem pa delavci 'drugega .podjetja, ki je temu enako, delajo maduire im še prigiamjia se jih, morda se jim obljubijo tudi kaki procenti za to, če bodo več blaga naredili, saj ga bode omi podjetnik rad plačal, ker ve, da če bo zlomil svoje delavce, da se mu bodo ti procenti bogato obrestovali. In ti delavci ne bi nič vedeli za to, da delajo za druge, da njihov podjetnik pošilja blago na račun tega, ki ima delavce v stavki, ker po pogodbah, ki jih imajo med seboj v kartelih, treba da da gotovo kvoto vsak na trg. No, seveda, če tega ne more vsled stavke, potem mu pomaga 'dirugi, ker ti ljudje znajo jako dobro podpirati dr.ug drugega v veri: dames jaz tebi, jutri ti meni! Iz vsega tega, so drugi, nujno sledi, da vsemu temu nasproti moramo postaviti samo močno strokovno organizacijo, ki bo zvezana intemacijonalno, lahko kos takim in sličnim nakanam kapitalistov, ki nas bo •lahko hitro in sproti obveščala, kiaj se godi v internacionalnem delavskem gibanju in da bi se dogodil kak slični slučaj, potem bo delavstvo lahko reklo svojemu podjetniku: mi me delamo za vaš kartel. Če so v borbi naši sodru&i, potem gotovo vedo, zakaj so, in maj se njihove zahteve zadovoljilo rešijo, pa bodo tudi sami radi zopet šli ma dello. To bi, so dirugi, pokazalo veliko delavsko solidarnost in sodrugom samim bi rast-la moč in vera v saimega sebe, in nehote bi se nas moglo upoštevati im z mami računati. Pa mi ipridle eden ali dlrutgi in mi pnanri: Saj ibi prišel v organizacijo, pa so tako visoki prispevki! Res ije, saj jih ijaz, kakor ti, tudi težko plačam, toda če se bodeva zavedala, kaj ije prav« organizacija in da so .to samo prispevki za tekoče in upravne stroške, da je to fond, ki ti je vedno n« razpolago za akučaj brezposelnosti ali stavke itd., in če pomisliš, da bi te .prispevke lahko plačali kdo drugi namesto tebe, no potem mi ne boš več trdil, da so previsoki, saj pomisliti moraš, da to še mi vse, če ti redno plačuje* svoje tedenske prispevke. Pravi član organizacije šele .postaneš, kadar začneš misliti, kaj je 'organizacija, razni otriv ati vprašanja, slična gornjemu in druga, ki naj bi izboljšala polociaj naš; no, potem boš razumel borbo, ki .jo imamo, da jo pro vedemo in gledal boš v jasni cilj pred seboj, ki ga bomo dosegli, čim bo i prodrla .v nas ta misel: samo v enotni strokovni organizaciji je sipas delavstva. Vsak dan rabiš organizacijo, to je njeno zastopstvo; mnogim, kadar teče voda v igrlo, bodi povedano: rešitve ni in ne pomoči, če nisi organiziran! Toman Fr., /tajnik SMRJ Jesenice. Elektromonterjem v vednost. Elektrotehnično .podjetje Karol Florjančič v Celjlu. stalno išče po in-seraitih in pori Borzah delai elektron monterje. Da si bomo nia jasnem v zahtevah, ki jih stavll}a to podjetje elektromonterjem, prioibčuijleirnio eno talko ‘pismo dobesedno v celoti. »Gospodu N. N. Ljubljana. Sklicujem se ma Vašo ponudbo z dne 21. novembra 1. L ter Vam sporočam, da ibi bil pripravljen Vas sprejeti pod precej u-godnimi pogoji, pač pa zahtevam, da ibi vršili vse samostojno'. Morali bi iskati inštalacije, katerih je zdaj povsod dosti pri mas, z 'Stranko zaključiti, izvršiti delo sami, za kar hi še .dobili enega učenca in na koncu napraviti .potrebne izkaze o delu in ma/teri-jalu. Inštalirati bi mogli točno po predpisih popolnoma samostojno, .tako, da ni potrebno nobenega pregleda, ker mo) obrato-vodja nima časa., za vsakim monterjem gledati. Treba je tudi, da znate nemško. Izvolite mi sporočiti, če ibi bili tega zmožni in če bi se zadovoljili začetkom z Din 7.— na uro. Kedaj bi .delali izven Celja in me ibi imeli hrame in ne stanovanja pri naročniku, bi Vam dal še ma dan Din 25.— dijet. 'Pričakujem Vaš odgovor ter beležim s spoštovanjem Podpis nečitljiv.« Ali je potreba k gornjemu pismu še kakega komentarja. Elektromon-terjil Kako dollgo se bodo Se delodajalci norčevali iiz Vais. Kako dolgo Vam bodo za take zahteve ponujali tako sramotne plače? Elektromonter. Sekcija težke železne industrije Jesenice. Zopet lahko z veseljem poročamo, da se naše vrste za Stan in Dom dnevno množe; zopet je večje število sodrugov podpisalo za prihodnji mesec. Da, mi hočemo, le tako naprej; zaupniki, storite svojo dolžnost. Člani, prijavite se vsi. Vsaki mesec se je prijaviti do 15., sicer se pa lahko prijavi, kadar kdo hoče. V slogi je moč! Zal nabavni prispevek do tega časa še ni definitivnega odgovora, vendar je odločitve pričakovati vsaki dan. Delavstvo je zelo razburjeno zaradi zavlačevanja odgovora. Upamo, da bodo gospodje še ob 12. uri zadostili opravičeni zahtevi delavstva! RUDARJI. Za pravice se je treba boriti. Za v četrtek, dne 30. maja, na dan Sv. Rešnjega telesa, je Trboveljska družba odredila, da se ima delati po navadi. Rudarji rudnika Zagorje in Kisovec imajo po neki stari pogodbi zajamčeno, da se delo za ta dan odškoduje, in sicer v Kotredežu s 50% in v Kisovcu s 100% doklado. Družba se je do letos tega držala; vendar ni prišlo vedno veliko vpoštev, kei se običajno ta dan v splošnem ni delalo. Letos pa, ker je konjunktura TPD dobra, so zaukazali delo, a delavci so zahtevali po pogodbi jiiri prlstoječo doklado. Družba je to odklonila. Tako so potem za ta dan Kisovčani soglasno zahtevali dopust. Vodstvo rudnikai na to ni pristalo, no, in zgodilo se je, da je ta dan delo v rudniku Kisovec popolnoma počivalo. Na podlagi tega dejstva je dala družba pri tem rudniku raz> glasiti, da bodo Kisovčani prvi na vrsti, če se bo pri TPD zopet praznovalo šihte. Mi ne zagovarjamo nastopa delavstva iz stališča praznika kot takega, ker smo sploh za odpravo praznikov. Ali iz stališča pravičnosti, da se naj da, kar komu gre, je imelo to delavstvo popolnoma prav, da se je uprlo, ter je s tem dokazalo, da s« zna boriti za to, kar mui gre. No, in če družba ni hotela dati, so bili delavci tudi lahko en dan doma. Kaj pa takrat, ko je družba po cele tedne pustila delavstvo doma, ali jih je za to kaj odškodovala? Nič. Še na cesto jih je metala. Groziti s praznovanjem šihtov je pa smešno, ker najbrž družba sama premoga kopati ne more, »knapje« postajajo ptice selivke, ki gredo v severne dežele, in gg. pri TPD, glejte da vam rudarji sami ne bodo enkrat praznovanje šihtov napovedali. Rudarji, vsi v Zvezo rudarjev Jugoslavije! Rudarji v Zagorju na Savi so med prvimi med ilani Cankarjeve druibe. A drugod? Posebno Trbovlje in Hrastnik T Kje ste? Pa jim dajte doma zaslužek in kruh. Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju je dobila obvestilo, da se je Trboveljska premogokopna družba pritožila na merodajnem mestu, češ, da se Izseljuje preveč naših1 delavcev v inozemstvo, z zahtevo, da bi se moralo to preprečiti. Res je, da bo Trboveljski družbi v najkrajšem času primanjkovalo rudarjev, pred vsem kopačev. Res je, da je šel dne 21. junija velik transport naših rudarjev v Francijo. Res je, da je dobila Delavska zbornica in Borza dela ponudbo za sprejem 2000 rudarjev v holandske državne rudnike v provinci Limburg. Pogoji plač in stanovanja so nadvse ugodni in se jih bo v prihodnjih letih rabilo še okrog 8000. Na Holandskem je premogovna industrija silno v razvoju, in rudarski podjetniki, pa bodisi privatni ali državni, so veliko dalekovid-nejši kakor naši. Oni vedo, če hočejo imeti zdravo delovno silo, ki je storitve zmožna, da ji morajo dati tudi človeku dostojno plačo in stanovanje. Slovenski rudarji, ki so povsod v inozemstvu na glasu' kot dobri dclavci, bodo imeli v tem dotoku gotovo prednost. Mi gotovo nimamo namena propagirati med našim rudarskim delavstvom voljo za izseljevanje, ker stojimo na stališču, da je pred vsem »domovina« dolžna, da skrbi za delo in jelo svojih državljanov. Vemo tudi iz lastnih izkušenj, da se delavec v tujini nikdar ne počuti tako srečnega — pa če živi v še tako ugodnih razmerah — kakor na domači zemlji med svojimi, posebno, če ima še družino. Ali, da hoče Trboveljska premogokopna družba omejiti svobodo gibanja delavstva, napram temu pa odločno protestiramo in naprošamo merodajne kroge, da tej želji družbe ne ustrežejo. Zakaj se bo človeku, ki nima dela, ali pa če tudi s svojim' delom ne zasluži toliko, da bi mogel pošteno preživljati sebe in svojo družino, branilo, iskati delo tam, kjer je tudi kruli. Mislimo, če le kdo ni opravičen, da je med temi najmanj opravičena Trboveljska družba, ki je s svojim postopanjem napram svojemu delavstvu že mnogokrat dovolj jasno pokazala, da nima nobenega socijalnega čuta do istega. To pa se ne dogaja samo pri Trboveljski družbi, temveč je pri državnih rudnikih še slabše. Kako se more rudar tukaj preživljati s 600—800 Din mesečne plače in se mu pri tem še odteguje za soc. zavarovanje in drugo. Ce rudarji v Krmelju zaslužijo od 24—35 Din in če na Lešah odpuščeni rudarji pri regulaciji Meže zaslužijo na akordnem delu 8 urno samo 7 do 10 Din dnevno, potem je jasno, da niti neumen vrag, ki ne potrebuje hrane, ne bi hotel delati za to pasjo plačo, še veliko manj pa človek. Mi bi gg., ki mislijo izselitev delavstva preprečiti in ga s tein prisiliti, da jim bo napol zastonj garalo, priporočili, da naj si vzamejo potne liste, in gredo v tiste dežele, kamor vabijo naše delavce, pa si naj nekoliko ogledajo predvsem tamošnje delovne razmere, postopanje tamošnjih predpostavljenih napram delavstvu, istega plače in stanovanje ter končno pri obedu pogledajo v delavčevo skledo, ali je kaj mesa notri, ali sam koruzni duš. Ko so blagovolili vse to proučiti, potem naj pridejo domov in naj dajo svojemu delavstvu to, kar mu gre, in kmalu bodo videli, da se jim ni treba bati za pomanjkanje delovne sile. To bo najboljša prepoved izseljevanja. Vsako drugo pa odkla-ijamo. Vi, rudarji, pa razmišljajte o tem in razmislite tako, da se boste vsi organizirali v Zvezi rudarjev Jugoslavije. Stanovanjske razmere v rudnikih. Ni samo važno za delavca, da Jobi možnost zaposlitve pri kakšnem podjetju, temveč enako važno je, ako more dobiti tudi primerno stanovanje. Zakaj človek ni žival, da bi mogel prebivati v brlogih. To so morali uvideti tudi najreakcijonarnejši podjetniški krogi prejšnjih dob, in tudi sama državna zakonodaja se je morala ba-viti s tem vprašanjem. Tako imamo tudi v naši državi v zakonu o »Zaščiti delavcev« v čl. 32., točka 2., določbo, v kateri se zahteva od podjetnikov, da preskrbe svoje delojemalce s potrebnimi stanovanji. Ali, žal, kakor marsikatera določba v zakonu, ki ima namen zaščite delavstva, tako je ostala tudi ta samo na papirju. Res je, da so gotova rudarska podjetja že pred vojno zidala stanovanja za svoje delavstvo in da se je še po vojni gotov čas s tem nadaljevalo, ali kar naenkrat v letu 1926. se je z vsakim zidanjem stanovanjskih hiš prenehalo. Iz kakšnih razlogov, nam ni povsem jasno, a vendar upamo, da zaradi štednje, da se dobiček premogovnih podjetnikov ne obremeni. Če vzamemo, da je v Sloveniji zaposlenih 10.158 rudarskih delavcev in je med temi 4372 oženjenih, potem je treba samo pregledati število obstoječih rudniških stanovanj, pa bomo ugotovili, da niti polovico teh nima rudniških stanovanj, ki si morajo iskati stanovanje pri privatnikih, ali se pa kot oženjeni očetje potikati po samskih domovih, puščajoč svoje družine zunaj na kmetih. Kako to vpliva na gospodarske in rodbinske razmere v družini, mislimo, da ni treba posebej razlagati. Koliko pa je zopet takih družin, ko sicer oče že poseda rudniško stanovanje, a se mu dorasli sin ali hči omoži, ne more dobiti nikjer stanovanja, pa morajo v stanovanju, obstoje- čem iz ene male sobe in kuhinje, živeti kar 2—3 družine skupaj. Kako to higijenično in moralno vpliva na prizadete, si lahko vsak sam predstavlja. Ra še eno je, kar obstoječe gorje še poslabšuje. To je, da rudarski podjetniki v zadnjih letih ne samo, da ne zidajo več novih stanovanj, tudi obstoječih več ne popravljajo, temveč zahtevajo, da si stanovalci stanovanja sami vzdržujejo. Kako bo sedaj prizadeti rudar, ki komaj toliko zasluži, da se najskromnejše preživi, še mogel nositi stroške stanovanjske poprave. Naravno je, da on tega ne zinore, trpi s tem družina, pohištvo in poslopje, in to samo zaradi štednje in zopet štednje, da dobiček rudarskih lastnikov ne trpi. Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju je tozadevno dobivala vedno več pritožb od prizadetih rudarjev v svrho odprave tega kričečega stanja. Tozadevno je Zveza rudarjev z dne 22. maja t. 1. poslala preko Delavske zbornice na pristojno rudarsko oblast »spomenico« sledeče vsebine: »V nekaterih rudnikih stanuje delavstvo v stanovanjih, ki so popolnoma nehi-gijenična. Tu bi se moralo najti pota in sredstva, da bi se posvetilo tem stanovanjem vsaj nekoliko več pažnje, da ne bo delavstvo v takih stanovanjih popolnoma propadlo. Naproša se Vas, da obrnete pažnjo nadzornih oblasti in da storite vse, da se ti nedostatki odpravijo. Ob priliki eventuelnega ogleda teh stanovanjskih objektov bi bilo jako priporočljivo, da bi se vpogledalo v stanovanjsko knjigo rudnika, iz katere bi bilo razvidno, koliko je prosilcev za stanovanja in v koliko stanovanjih stanujeta po 2 družini, kai je iz higijeničnega in moraličnega vidika nedopustno. Tako rudarji! Zveza rudarjev je po-krenila akcijo za omiljenje stanovanjske bede v rudniških revirjih, in sedaj je na vas, da takoj, če pride preiskovalna komisija k vašemu rudniku, isti sporočite in pokažete vsa ona stanovanja, ki ne odgovarjajo zdravstvenim potrebam vas in vaših družin. Zakaj borba nas vseh mora iti za tem, da ne- samo. da si rudarsko delavstvo pribori za človeško življenje primerne plače, temveč tudi človeku primerno stanovanje. Zatorej v borbo za vaše pravice. Vsi v strokovno or&anlzacljo, Zvezo rudarjev Jugoslavije. V četrtek, dne 6. junija, smo zagorski rudarji spremili k zadnjemu počitku sodru-ga Ignaca Ravnikarja, enega izmed najboljših naših. Pokojni, ki je umrl v 61. letu starosti, zapušča vdovo z enim nepreskrbljenim otrokom, je bil član naše rudarske strokovne organizacije nad 34 let. ' Dragi sodrug Nace! S Teboj smo organizirani rudarji zgubili moža, sodruga, borca, ki si v najtežjih dnevih reakcije predvojne dobe, ponosno kljubujoč vsem viharjem, stal vedno v ospredju one male peščice borcev, katera je imela namen in voljo, da prodre svetla razredno-socijalna misel v tej zagorski sajasti kotlini, da dvigne hlapce suženjstva k spoznanju svobode človeka. In ko je prišla doba najtežje bratomorne borbe med proletarijatom v povojni dobi, ko je izgledalo, da se poruši stavba, ki si jo tako vneto pomagal zidati skoro 30 let, si nas smehljaje bodril: Nič L. MIKUS, LJUBLJANA MESTNI TRG 15 Na malo! Dežniki Na vallko! USTANOVLJENO 1839 Delovke In delavci! mm Blago za obleke, perilo itd. dobite pri tvrdki NOVAK UuUimia, Koneresnl trs 15 Najbolje in najcenejše! Radi prezidave lokala Se zelo znlSane cene. S N a £ 53 o*- ^ v** S1- rt s* § J.§ O S a