Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
.1 Mi*' prajeman:
ia
•elo leto naprej 26 K — h
pol leta ietrt * Mesec
13 . H »50» 2 » 20 »
V apravnlitvu prajeman: za
<«lo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — » ietrt » » 6 „ — » mesec » 1 »70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 104.
V Ljubljani, v petek, 8. maja 1903.
Letnik XXXI.
Kohn.
Mnogo črnila se je prelilo in mnogo besed izgubilo proti olomuškemu nadškofu, btvar se je po listih dosle) obravnavala skoro izključno kot personalna zadeva. Olomuškega nadškofa popisuiejo kot krvoločnega in straš-t.ega trinoga, kateri preganja krotke muče-nifce. Mladočeški in sec;alnodemokraški listi, katerim je bore malo skrb za »klerikalca« Očaska in Hoferia, ampak samo za gonjo proti škofu, prelivajo krokodilove solze, in zdihujejo, kakor bi jim kdo srce trgal na kose.
In vendar so Mladočehi pri tem jako neumni. Kajti nadškof Kohn, kateri je do-Blej kazal precejšnje nasprotstvo do krščansko socialnega gibanja na Moravsketn, bo vsled zadnjih dogodkov pač prisiljen, da temu gibanju vsaj več ne nasprotuje, in to bo slabo ravno za Mladočehe in za soeialne demokrate, ker bo krščansko-socialno gibanje najbrže s to afero pridobilo na ugledu in popularnosti. To je bil najbrže tudi vzrok, da jo s tolikim vriščem započeta mladočeika akcija v državni zbornici skoro krotko končala in slednjič niso doživeli pravega veselja niti Čehi niti vsenemci, ampak najbolj si je še srce olajšal krščanski socialec dr. ochei-cher, ki je na svoj pesimistično sarkastični na<V.n priinmal vcdilne cerkvene kioge, da jih približa krščanskosocialnemu toku
A stvar ima svoje juridične strani. Čas je, da se razsodi olomuški slučaj z načelno-cerkveno pravnega stališča.
Podlaga vsej aferi je dejstvo, da je neki duhovnik v proticerkvenom listu najgrše vrste napadel nadškofa na osebni časti in v njegovem javnem delovanju. Kaj naj stori nadškof ? Ali naj svojo osebno in škofovsko čast podvrže razsodbi porotnega sodišča, da bi frivolni liberalni advokatje porotnikom le iz liberalnih liBtov znanega nadškofa slikali kakor kanibala in potem izrekli svoj »pravo-rek" ? Nadškof je sam citiral duhovnika, da ga kaznuje.
V bistvu ni to nič nepravilnega. A n a-č i n , kako se je postopalo, ni pravi, ker ne soglaša s kanoničnim pravom. Da prvič niso dosegli prave osebe, to se svetnim sodiščem
tudi mnogokrat pripeti. Duhovno sodišče bi bilo pa moralo postopati natančno po zakonu, in to se ni zgodilo niti v slučaju Hoferjevem, niti v Dostalovem.
Prav so torej storili oni duhovski dr-žavnozborski poslanci, kateri so takoj stopili k papeževemu nunciju na Dunaju s prošnjo, naj se vendar v Avstriji urede cerkveno-sodne razmere. S tem se započne velevažna akcija v izpopolnitev cerkvenega organizma, katerega je liberalizem v Avstriji najhujše oškodoval.
Cerkveno pravo namreč zahteva, da je pri vsaki škofiji duhovno sodišče kot prva instanca. Državno pravo avstrijsko pa po postavi zabranjuje vsako zunanje prisiljenje pri izvrševanju cerkvene sodne oblasti (zakon z dne 7. maja 1874 § 19.) in tudi zabranjuje sodno postopanje cerkve, kadar kdo izvrši kako dejinje, ki je po državnem pravu dovoljeno, dasi je po cerkvenem prepovedano. Pod tako postavo je seveda cerkvena juria-dikcija pro foro externo zamorjena.
Cerkvena sodišča nimajo nobene moči, in so celo škofije, ki nimajo sodišč, dasi bi po jasnem cerkvenem pravu morali biti sodniki izvoljeni in določeni na škofijski sinodi.
Iz tega pa izvira marsikaj Blabega. V naši škofiji smo nedavno doživeli Blučaj, d* »kol duhovnika na noben način ni mogel spraviti na varno, dasi je počenjal skozi leta najhujše stvari. Niti svetno sodišče niti svetna vlada ga nista hoteli prijeti, ali sta ga pa takoj izpustili: eno, ker je reklo, da je neumen, druga, ker je rekla, da ni neumen. Skof je moledoval, a dolgo zastonj. V takih slučajih se jasno vidi, da mora škofijstvo imeti sodišče s pravosodno oblastjo. Tisti duhovski škandali, kateri se gode v veliko veselje liberalnim nravnim propalicam, bi se morali zabraniti po cerkveno - pravnem zakonu, za kar pa mora cerkev imeti tudi zunanjo oblast.
Se bolj je to potrebno v takih slučajih, kakor je omenjeni. Dandanes je škof brez hrambe. V časopisju ga napadajo. Ali naj n. pr. ljubljanski škof stopi pred ljubljanske porotnike, da razsodijo med njim in med »Narodom« ? Tega škof ne
more storiti, in zato je brez brambe proti napadom. A to mu na ugledu niti pesebno ne škoduje. A vzemimo slučaj, da bi se na žel d u h o v n i k , ki bi v »Nar.« sramotil škofa. Ali more to tudi mirno gledati? Nikakor ne. In vendar bi po sedaj veljavnih postavah imel škof proti takemu duhovniku edino le to orožje, da ga toži pred porotnici. To seveda ne gre: Biti morajo cerkvena sodišča a pravilnimi vzklicnimi instancami. Cerkveno pravo pozna tri take instance.
Ako se obrne pozornost javnosti na to nujno potrebo, je čisto prav, in dasi ne moremo soglašati b postopanjem olomuškega nadškofa, vendar mislimo, da utegne iz zadeve priti še kaj dobrega.
Nagodba v delu.
Dunaj, 7. maja.
Očetje dualizma gotovo niso mislili, da ustvarijo skupno državo na desetletne obroke. Vse določbe prve nagedbe iz 1. 1867 imajo znako vihravosti, površnosti in nejasnosti. Celo besedili nagodbe v madjarskem in nemškem jeziku se v raznih bistvenih točkah ne ujemali. z,ato tudi ni čudno, da Madjari, sklicujoč se celo na besedilo zakona, tolmačijo nagodbo na svojo korist, dasi je nagodba že sama na sebi ukrojena po ogrskem širokem telesu.
Ob vsaki novi nagodbi ponavlja so dolgotrajen boj mej avstrijsko in ogreko vlado, ponavljajo se večmesečne obravnave v parlamentu, ki jemljo dragocen čas za druu:a važna nerešena vprašanja. Nobena nova nagodba pa ni bila toliko časa v delu, kakor sedanja, po številu četrta, ki žo od 1. 1897 visi na klinu § 14. Vzroki so znani. Sedanja vlada je po daljših obravnavah z Ogrsko, kakor znano, na Silvestrov večer podpisala novo nagodbo, ki se prav nič ne loči od one, ki je bila za grofa Thuna uveljavljena s ces. naredbo z dne 21. Bept. 1899. Ako so nekatere določbe na videz za Avstrijo ugodnejše, to ni zasluga sedanje vlade, marveč Thunovc-, kar je tedanji trgovinski minister, poslanec dr. Barenreither v svojem
govoru dne 17. Bušca t. 1. brez ovinkov naglašal.
Bili pa bi krivični, ko bi hoteli sedanji vladi očitati, da morda ni odločno do zadnjega trenotka zagovarjala avstrijskih koristi proti ogrskim pretiranim zahtevam. Toda kakor vedno, so tudi sedanje izredne razmere prisilile vlado, da je morala podpisati nagodbo iz višjih državnih ozirov. Vlada sama ni vesela tega dejstva, in g. ministerski predsednik je bil v vidni zadregi, ko je v zbornici priporočal in zagovarjal predlogo.
Vsa razprava v nagodbenem odseku danes nima druzega namena, nego da se pojasnijo vsi razlogi, ki govore za nagodbo in proti nji. Nadrobna, stvarna razprava more v pravi luči pokazati trgovinsko politični in gospodarski inventar za bodočih deset let nasproti Ogrom in vnanjim državam.
Za doslej je razprava dokazala, da ie nagodba le politično vprašanje, z.a katero si je vlada morala pridobiti večino z narodnimi koncesijami. Razloček je le ta, da so Bade-nijevo nagodbo grajali in z obstrukcijo onemogočili nemški poslanci, ki danes molče glasujejo za Kiirberjevo nagodbo. Kiini dr. Lecher, ki je v kosce raztrgal Bade-nijevo delo, ima pogum, v odseku opetovano grajati tudi sedanjo nagodbo. In po vsi pravici. Kvotno vprašanje, to je porazdelitev troškov za skupne državne potrebščine, je navadno rudeče sukno, v katero se zaletava vsak protivnik nagodbe, kakeršna je. D3si je kvot« naravnost krivična za Avstrijo, vendar ni še najslabša stran avstro-ogrske državne zveze. Ker pa se mora škoda Avstrije z ozirom na kvoto dokazati z natančnimi številkami, zato pade najpreje vsakemu v oči in razum.
Toda so mnoge druge nejasne določbe v carinski in trgovinski zvezi z Ogrsko, katere niso izražene v državnih proračunih, katerih posledice pa se kažejo v propadu avstrijskega poljedelstva in industrije.
Tako vlada naglaša kot svojo zaslugo, da odpade transportni davek na Donavi. Ta davek je bil naravnost protizakonit v smislu mejnarodnih dogovorov. Dokaz temu je dejstvo, da male balkanske države niso plačevale tega davka, pač pa Avstrija kot ožja
LISTEK.
Lovska povest.
Volk.
Francoski spisal Guy de M a u ■ p a s s a n t.
Pripovedoval nam je zadnjič po obedu stari marquis d Arville sledečo povest. Lovili so jelena. MarcjuiB se edini ni udeležil lova. Med celim obedom se ni o ničemur drugem govorilo, kakor o lovih. Celo dame so poslušale vneto krvave in včasi prav neresnične povesti, in govorniki so posnemali s kretnjami spopad in boj z zverino in govorili z grmečim glasom. .
»Gospoda, jaz nisem bil nikoli na lovu, kakor tudi moj oče, stari oče in praded ne. Zadnji je bil sin moža, ki je več lovil, kakor vi vsi skupaj. Umrl je leta 1764, in jaz vam bom povedal, kako je umrl.
Imenoval se je Jan, bil je oženjen in stanoval s svojim mlajšim bratom Francem na našem gradu v Lotaringiji, sredi gozda. Franc je ostal iz ljubezni do lova neoženjen. Lovila sta oba dan in noč, poleti in pozimi; ljubila sta samo lov, nista razumela ničesar
druzega, govorila samo o tem in samo za to živela.
Vsako motenje pri lovu sta si strogo prepovedala, in ko je moj praded na svet prišel, ko je njegov oče ravno lisico lovil, ni prekinil Jan d'Arville niti jeden trenutek lova, temveč samo klel : ,Ta nepridiprav bi bil tudi lahko do konca lova počakal !"
Njegov brat Franc je bil še strastnejši lovec. Komaj je zjutraj vstal, je obiskal pse in konje in potem je streljal okoli grada tiče, dokler se nista odpravila druge zveri lovit.
V okolici so ju imenovali le gospod grof in mladi gospod. Oba sta bila neprimerno velika, koščena, močna, živahna in strastna. Če sta se za lov na konje vsedla, je bilo vselej veselje, t«, dva velikana gledati.
Pozimi leta 1764 je bila nenavadno huda zima, in volkovi so bili divji. Zaletovali so se v kmete, ki so se zamudili, lazili okoli sel, tulili od jutra do večera in praznili hleve.
Tedaj se je zaslišalo po deželi o nekem velikanskem volku s sivkastobelim kožuhom, ki je dva otroka požrl, neki ženi roko raz-mesaril in vse pse-čuvaje po deželi podavil.
Vsi ljudje so bili v hudem strahu. Nihče si ni upal ponoči iz hiše.
Brata d'Arville sta sklenila, poiskati ga in ga ubiti, ter Bta radi tega povabila vse plemiče na velik lov. Zastonj so gozdove posekali, nikjer ga niso mogli najti. Streljali bo pač volkove, todo pravega ni bilo med njimi in vsako noč po lovu je napadel kakega potnika, ali pa je požrl kako živinče. Nekega dne je pa vdrl v grajski hlev in požrl vse najlepše prašičke. Brata sta divjala in srdita sta se podala na lov. Od jutra do večera sta prodirala goščave, ne da bi našla sled. Srdita Bta Be vrnila slednjič domu. Čudila sta se, da ju je volk tako prevaril, in napadel ju je strah.
„To ni navadna žival", je rekel starejši, »človek bi mislil, da ima pamet kakor ljudje".
Mlajši je odgovoril: »Morebiti bi morala dati kroglje škofu blagosloviti.«
Potem sta zopet molčala.
Cez nekaj časa spregovori zopet Jan:
»Glej, kako je solnoe rdeče. Gotovo še naredi danes volk kakšno škodo.k
Ni še izgovoril, ko se njegov konj naenkrat vzpne. Širok grm se pred njima
odpre in pokaže se jima velika siva žival, ki zbeži po lesu.
Oba veselo vzklikneta in se spustita za njo. Letela sta skozi grmovje, po bregu navzdol in pihala močno v lovske trobente.
Tu naenkrat zadene moj praded s čelom ob močno vejo, ki mu zdrobi črepinjo; s krikom pade na tla in med tem njegov konj plašen zbeži in izgine v temnem lesu.
Franc takoj ustavi konja, skoči na zemljo in objame brata, kateremu tečo kri zmešana z možgani iz rane. Bratovo glavo položi v naročje in dolgo časa opazuje mrtvega brata. Počasi ga prevzame strah in položi brata navprek v sedlo, sede na konja in odjaha domu.
Kar naenkrat se prikaže postava v temi: zver! Strah ga prešine, nekaj mrzlega, kakor kaplja vode, mu zdrkne po hrbtu navzdol in boječe se prekriža, slučajno pogleda na mrtvo telo pred seboj ; polasti se ga strašna jeza. Vzpodbode konja in zdirja za volkom.
Čez grmovje, jarke, skozi gozd dirja za njim in nepremično gleda nanj. Tudi njegov konj, kakor se mu zdi, diha moč in jezo.
/jdaj se zaieneta lovec in zver iz gozda v neko dolino, ki jo oklepajo visoke skale, nobenega izhoda ni in volk se obrne.
saveznica Ogrske. Nasprotno pa je Avstrija že vej let zdatno podpirala podonavsko pa-robrodno družbo. S kratka: Ta davek je bil krivičen tribut Ogrom, ki so le prisiljeni obljubili, da odpravijo ta davek, ki znaša na leto 500.000 K. Ogri pa se brez odškodnine ne odpovedo temu dohodku.
Ogrska renta bode v bodoče v Avstriji brez davka, ki znaša dvakrat, morda trikrat več, ko ogrski transportni davek. Istotako plača Avstrija pri carinskih dohodkih za skupne potrebščine n. pr. po proračunu za tekoče leto 99,531.000 kron, Ogrska pa le 13,317.000 K. Recimo, da gre preko avstrijskih mej tudi nekaj blaga v ogrske dežele in moramo dotično carino na avstrijskih mejah računati Ogrom na korist, vendar plača pri carini Avstrija okroglo 80%, Ogrska le 20?;.
Največjo škodo pa ima Avstrija pri železnicah, kar bodem pojasnil pri 8. in 9. članu nagodbenega zakona. Sam dr. Biirn-reither, bivši minister in član sedanje nemško-poljske večine, je rekel v zbornici: »Brez-vspešen je ves trud, olepšavati nagodbe glede železničnih tarifov, ker je gotovo, da tudi po tej nagodbi Ogri dobe velike dobičke.«
Nagodbeni odsek je včeraj rešil 5. in 6. člen nagodbe. Peti člen določa, da vsaka vlada na svojem ozemlju pobira in upravlja carino. Obe vladi pa imata pravico, da po svojih nadzornikih nadzorujeta carinsko upravo.
Cten 6. govori o upravi trgov, mornarice, o pristojbinah v pristaniščih, o svetilnikih ob morski obali itd. Pri tem členu je dr. Ellenbogen grajal upravo avstrijskega Llovda.
Dr. K o 1 1 i s c h e r je ostro kritikoval pogodbo mej Lloydom in ogrsko »Adrio«, ki mnogo škodi avstrijski trgovini in poljedelstvu sploh. B i a n k i n i je predlagal resolucije glede varstva domačega ribništva proti italijanski konkurenci, zavarovanja mornarjev in ribičev za starost in proti nezgodam, glede boljše razsvetljave obrežja ob Adriji in glede hrvatske zastave na trgovinskih ladijah. Prve tri resolucije je odsek odobril, zadnja pa je ostala v manjšini z 10 proti 19 glasovom.
Danes je bil v razpravi člen 7., ki se tiče brodarstva na rekah. Razprava je bila jako živahna, ker so češki člani kar po vrsti grajali načrte glede vodnih cest. Jutri odsek nadaliuje razpravo. Obenem vsak dan zboruje tudi carinski odsek, kjer ni političnih in narodnih nasprotij, pač pa mej zastopniki velike trgovine in poljedelstva.
Dogodki na hrvaškem.
Nemiri v križevskem okraju. O neposrednem vzroku silnemu razburjenju kmetov v tem okraju pišejo oseške „Nar. obrane" : Dne 23. aprila so bili priredili dijaki shod v vasi Tučeniku, na kateri je došlo tudi do 150 kmetov. Med zborovanjem pa je prišel med nje pristav iz Kriievcev, Grat, da aretira jurista Dečaka. Navzoči so protestirali proti temu, ali rečeni je bil od
Veselo zakriči Franc in skoči z lovskim nožem v roki s konja.
S ščetinasto dlako in z vpognjenim hrbtom ga čaka zver in njene oči se svetijo kakor zvezde. Toda pred bojem prime lovec brata, ga nasloni na skalo in mu zakriči v v uho: »Pazi, Jan, pazi!«
Zažene Be na zver. Žival ga hoče ugrizniti, toda on ji stisne tilnik in ne da bi potreboval orožja, jo zadavi počasi. In v divjem veselju stiska goltanec vedno bolj ter kriči: »Pazi, Jan, pazi!«
Volk se ne brani več, mrtev je. Franc ga vzame in ga nese pred mrtvega brata ter zakliče s tresočim se glasom: »Tu, Jan, tu, tu je, vzemi ga!«
Potem naloži obe trupli in odjaha domov. Jokajoč in smejoč se pride v grad. VeBelo kriči, ko pripoveduje o volkovi smrti, in joka se in si ruje brado, ko pripoveduje o bratu. In večkrat v poznejših časih je rekel: »Ko bi bil moj brat videl, kako sem ga davil, bi bil gotovo mirno umrl!«
Vdova mojega pradeda je vlila svojim ■inovom gnus do lova v srca, ki se je podedoval od očeta na sina.«
Marcjuis d Arville je umolknil. Nekdo je vprašal:
»To je pravljica, ni res?«
In pripovedovalec je odgovoril:
»Jaz vam prisežem, da je vse od kraja do konca res.«
veden v zapore okrajnega sodišča. Radi tega je prišlo v Križevcih do demonstracij in |e bilo tem povodom zaprtih 60 oseb. Trije dijaki so bili obsojeni na izgon ia deset let is okrožja križevskega ter na tri dni zapora. Eden dijakov je bil obsojen na izgon za tri leta. Začetnik Bhodu je bil vrhu izgona obsojen na štirinajst dni zapora. Te
obsodbe so razburile kmete po vsej okolici. # •
*
Demonstracije v Zagrebu so se predvčerajšnjim zopet ponovile. Ilico ste zaprli dve kompaniji vojakov. V Gundu-ličavi ulici je pred dnevi več oseb zahte valo, da iz izložbe fotograf« Varge odstra nijo mažarsko krono. Policija je razpršila ljudi in 14 oseb aretirala.
Neko učenko je neki policist dvakrat s sabljo udaril po glavi. Po Zagrebu se govori, da se je dvoboj mej grofom Khuen Hedervaryjem in poveljnikom deželne brambe Canieem res vršil in s cer na pištole. Oba nasprotnika sta ustrelila v zrak. Fcm. Žab o in tem. llorzecky sta se odpeljala na Dunaj, kjer bodeta od cesarja sprejeta v avdijenei. To se spravlja v zvezo s konfliktom med vojaško in civilno oblastjo. O vseh teh dogodkih vlada mej prizadetimi velika tajnost. * *
«
Ban v zadregi. Banu silno šumi po glavi, ker se je za njega nepostavne čine pričelo zanimati tudi časopisje v A v striji in tudi drugod po Evropi. Obrnil se je do uradnega korespondenčnega urada, ki je odposlalo v svet neresnično brzojavko, da so poročila listov o nemirih na Hrvat skem pretirana in da so bili le lokalni iz gredi, ki so pa vsled uradnih naredb že popolnoma udušeni. Da nemiri kljub sili niso udušeni, pričajo vsak dan poročila is Hr vatske, a kakor javljajo najnovejša poročila, je gibanje za izvršitev zakona razprostrto že po celi Hrvatski, ki se ne ukloni prej, predno ne zmaga pravo!
Prememba tiskovnega zakona.
Pododbor tiskovnega odseka završi danes razpravo o vladni predlogi glede novega tiskovnega zakona. Tvarina je bila premla-čena že v včerajšnji seji, vendar je pa ostalo še nekaj točk, glede katerih se pododbor ni mogel zedinit'. Danes se bo torej razpravljalo samo o teh točkah ter o končni redakciji celega načrta. Daljša razprava je bila včeraj le o § 43, ki govori o konfiskacijah. Večina govornikov se je izjavljala proti zaplembi listov, predno izreče svojo sodbo sodišče. Končno je pa vendar obveljalo mnenje poročevalčevo, da se dovolijo izjeme v gotovih slučajih; izvzeti pa naj bodo nasproti vladnemu načrtu tile slučaji: ako ni na listu urednika ali tiskarja, če ni pravočasno prijavljeno izdajanje , opustitev dolžnostnega eksemplarja, prezgodnja objava zatožnic in izjav prič, vojaških operacijskih načrtov itd. Vsi ti nasveti so obveljali vkljub ugovoru nekaterih Članov. Tako predelani načrt pride sedaj v tiskovni odsek, vendar se pa razprava ondi vrši šele po binkošt'b, ker so glede raznih nerešenih točk potrebna pogajanja z vlado. Tiskovni odsek bo potem do parlamentarnih počitnic završil to delo in v jeseni pride kot ena prvih točk na dnevni red v plenumu zbornice.
Nemški cesar v Kiinu.
Rim, 6. maja 1903. Liberalni listi se trudijo oslabiti vtis, katerega je napravil sijajni obisk cesarja Viljelma II. v Vatikanu. »Tribuna« ga spravlja v zvezo z volitvami v državni zbor, ki se ima vršiti na Nemškem tekom junija. Cesar Bi je hotel baje dobiti naklonjenost centra. »II Giornale d' Italia« pa prinaša kaj čudna zgodovinska premišljevanja. Posega nazaj v dobo Henrika IV. Viljem II. pa gre v Vatikan kot zastopnik proste države. Pride mu nasproti papež, častitljiv po svojem umu in po starosti, bela postava, ki prosi miru, blagoslavlja in se smehlja. Kdo je zmagal? Pravi zmagovalec ni navzoč: i t a 1 j a n s k i narod, ki je oprostil papeža bremena posvetne oblasti, in mu vrnil duhovno veličanstvo, katero so imeli prvi nasledniki sv. Petra. Naš narodni preporod slavi danes dosledno svoje zmagoslavje: papež, danes pravi pa stir, proži roko vladarja druge konfasije, toda iste vere (fede identica). Mučenci naše stvari so s'užili tudi Kristu: katoliški papež in protestanski vlada? se sni deta b Kristusom v srcih na italjanskih tleh; spravila ju je kultura italjanska in germa ska, ki je uspavala vsa verska .lasprotja in povzročila lepo harmonijo, ter branila prostost vesti in neodvisnost misli«.
Včeraj je obiskal cesar v spremstvu kralja Viktorja Emanuela benediktinsko opatijo Monte Cassino in daroval 10000 mark za olepšanje kripte. Danes je bil dejeuner pri kraljici Margariti in ob 3. 50 je cesar odpotoval. Sv. Oče je sprejel danes še kan clarja Biilowa
Ruska sodba o položaju na Balkan«.
Zi ozirom na dohod italijanskega ter francoskega brodovja pred Solun ter t ozi-
rom na glasove, kot bi bili vsled tega Rusija in Avstro - Ogrska nekako potisnjeni v kot, objavlja petrohurški list »Now. Wremia« naslednjo izjavo: Dohod brodovia pred Solun nima nikakega demonstrativnega značaja. Tudi ne pomeni prisotnost italijanskega brodovja pred Solunom nikake nove Bostave velesil, ki bi bile prevzele varstvo interesov na Balkanu. Prej ko slej ostane naloga Rusiji in Avstro • Ogrski, da izvedeti reforme oziroma pospešita izvedbo; Itp'ija le kaže, da noče zaostati, in čaka. Vodilna uloga pa ostane t rokah Rusije in Avstro-Ogrske, ki sta voljni z energičnimi sredstvi napraviti red in čuvati nad tem, da Turčija v resnici izvede obljubljene in doslej še ne zadostno izvedene reforme. Dohod močnejega brodovja pred Solun ima pred vsem ta namen, da izvaja na Turčijo moralen pritisk in pokaže turškim izvršilnim organom vso evropsko eneržiio.«
Mej vrsticami te ruske oficielne izjave se bere, da tudi ruski vladi ni posebno ljub tak nastop Italije v Solunu ter jej že a pri-ori daje migljej, naj se ne vede preoblastno, ker vodivne naloge Rusija in Avstrija ni kakor ne izpustita is rok. V Rimu bo seve ta izjava silno poparila vladne kroge in vse je radovedno, kak bo italijanski vladni od govor.
Straža v dunajskem parlamentu.
S»ojedobno smo poročali, da se je pred sedstvo poslanske zbornice načelno izjavilo za uvedbo uniformirane parlamentarne straže. Vstanovilo bi se v to svrho 12 mest, letni stroški za vzdržavanje so pa proračunani na 26 000 K. Mej tem sta se piearni gosposke in poslanske zbornice tudi sporazumeli glede navodil za tako stražo ter glede njenih pravnih razmer. Uresničenje tega načrta pa je v zadnjem času zadelo ob ovire, ki bodo v bližnji bodočnosti onemogočile izvedbo načrta. Največ pomislekov je pa proti novemu bremenu.
Italija in Avstrija.
Značilna za razmerje Italije do zaveznice Avstro-Ogrske je pisava rimskega lista »Capitale", ki je splošno znan kot poluradno italijansko glasilo. Ta list najprej pripoveduje resnično dejstvo, da napitmci cesarja Viljema in kralja Viktorja Emanuela nista napravili v Avstriji nikakega ugodnega utiša, saj je mej drugim ni nihče omenil niti z besedico. Potem pa podaja „C«pitale« naslednjo izjavo : »Avstrija seve zasluži to izoliranje, ker more biti mor da (!) zaveznica, a nikomur prijateljica". — h tega sledi, da so Lihi zvezani z Avstrijo samo radi tega, ker jo potrebujejo, sicer jo pa štejejo v vrsto svojih sovražnikov. In vkljub vsem takim glasovom se našim diplomatom še Bedaj niao odprle oči in jej še vedno dovoljujejo celo vrsto ugodnosti na največjo kvar slovan skega prebivalstva in države same.
Iz brzojaTk.
Imenovanje gališkega namestnika grofa Potockegase objavi šele sredi meseca junija in sicer le radi službenih ozirov. — Ogrska zbornica bo danes izvolila kvotno deputacijo. Vse je radovedno, če bo opozicija res mogla preprečiti to volitev. Včeraj je govoril edinole opozicionalec Langyel. — Krvava volitev na Ogrskem. V občini Sesroes "so volili in izvolili dosedanje sodoike, ki pa kmetom niso povolji Volivci bo se uprli in pričel se ie silovit boj z orožniki, ki bo streljali. Ubiti bo 4 kmetje, več je ranjenih. Konečno so pozvali še orožnike. — Hrvatski deželni zbor se glasom poročila v »Agr. Tagblattu« snide v najkrajšem času. — O Bu-Hamari. Listi demontirajo vesti o umoru in pravijo, da se ravnokar pripravlja na večji boj s sultanom. — Iz Melille javljajo, da je bil v Medinni pri Fezu vroč boj mej vstaši in sultanovimi četami, ki je trajal deset ur. Vladne čete so se morale umakniti in imajo mnogo izgub. Tudi vstaši bo mnogo izgubili in zahtevali od Bu Hamare pomoči. — Za župana v A m s t e 11 n u je bil mesto bivšega posl. Scbmidla soglasno izvoljen prvi svetovalec Kubaska. — Kulturni boj ▼ Franciji. 17 kapucinov v Parizu so radi prestopka konercgacijskega zakona obsodili na globo po 25 frankov. P. Alix čegar bivališče je v Abesiniji, je bil oproščen. Občinstvo je razsodbo pozdravilo s klici »Zi vela svoboda!, živeli kapucini!« Poslednji so odgovorili: »Živela republika!« Bilo je tudi nekaj nasprotnih klicev. Policija je prijela več oseb.
Cerkveni letopis.
Delovanje Družbe večnega če-ščenja v lavantlnskl škofiji 1. 1892.
V tem letu je pristopilo k družbi 844 novih udov, tako je Bedaj v matični knjigi vpisanih 21 607 družbenikov. Milih darov bo družbeniki in drugi dobrotniki poklonili v družbine namene 6238 K 60 v., za katere je družbin odbor priredil oerkvene oprave in drugih potrebščin. Nekatere župnije so poslale večje zneske z namenom, da se jim oskrbi po-
trebna cerkvena oprava; tako je podarila župnija »v. Marka niže Ptuja 560 K in bo prejela za to lep baldahin, belo zastavo za dekliško družbo in pregrinjalo za prižnico; župnija Jarenina je poslala 408 K za dve beli mašni kazuli; visokorodna grofinja Marija Nugent roj Palavičini jo zopet letos poklonila družbi eno kazulo, albo in dve lepi štoli za praznike. Mnoge blage gospe in gospodične so pomagale brezplačno delati za družbo, bodisi da so pletle čipke za ko-roke in albe, ali pa vezle mašno obleko. Vsem bodi izrečena najsrčnejša zahvala za njihovo bogoljubno delovanje. Cerkvene oprave in priprav za službo božjo in drugih potrebščin je družba razdelila: 4 pluvijale, 22 mašnih plaščev, 2 dalmatiki, 5 vel ali naramnic, 4 plaščeki za ciborij in 4 za spoved, 4 Stole za praznike, 9 štol za spoved. 10 belovišnje vih štol, 6 altarnih pultov, 7 pogrinjal, 4 altarne blazink«. 21 alb, 16 roketov^ 108 purifikatorjev, 72 lavabo prtičev, 72 hurne-ralij, 40 malih in 30 večib korooralij, 2 altarni pregrinjali, 12 pašnikov, 12 rdečih, 12 črnih Buknjic za strežnike, 12 roketov za strežnike, 29 rdečih, 12 vijoličnih, 12 črnih golirjev za strežnike, 1 pregrinjalo za priž nico, 1 altarna preproga, 3 bandere, 1 baldahin ali nebo.
Dnevne novice.
V Ljubi jan i 8 maja.
Zahvala sv. očeta goriškim Slo-
veneem Na udanostno brzojavko, katera je bila preteklo nedeljo odposlana s sestanka goriških slovenskih katoliških društev, je prejel predsednik »Siov. katoliškega delavskega društva" č. g. d r. Andrej Pavlica naslednjo brzojavko : »SvetiOčeseje razveselil nad iskrenimi izrazi udanosti in nad prisrčnimi voščili Slovenskega ki toliškega delavskega društva" in z njim združenih katoliških društev goriške de-žele ter podeljuje a hvaležnim srcem apostol j ski blagoslov. Kardinal Rampolla.«
Usmilite se jih! »Primorski List« piše: O zadnjem dr. Krekovem govoru, ki ga je govoril preteklo nedeljo v Št. Petru, je prinesla »Soča« temeljito preštudirano in podrobno kritiko, ki se glasi tako - le: Ta (dr. Krek) jim je kvasil nekaj o socijalizmu, o Marksu itd., česar niti sam ne razume, razumeli pa niao tudi navzoči bt. Peterci. To je cela liberalna kritika o 1 uro dolgem govoru Krekovem. No, pa saj dalje liberalna pamet ne sega. Več pač ne smemo od njih zahtevati. Liberaloi pa so s to kritiko seveda zadovoljni. Dr. Krek pa in tisti, ki so njegov govor slišali, so pa še bolj prepričani, da so ti ubogi liberaloi res usmiljenja vredni reveži, ki so vse pozabili, ki ne znajo ničesa, ki ne vedo ni-česa, razun tega, ker jim prinese njihov „nadrukan" papir. Usmilite se jih! Dr. Kreku pa želimo iz srca. da bi ga mogli kaj kmalu zopet slišati na Goriškem. Tedaj pa bi bilo dobro, da bi ga prišli poslušat tudi liberalci, da se tako vsaj nekaj naučijo.
Duhovniike vesti s Stajarskega. Dne 13. t. m. bo v Gradcu v minoritskem samostanu posvečen v mašnika o. Rafael A. P o t r č od Sv. Urbana pri Ptuju. Dne 21. t. m. bo v Ptuju v minoritski cerkvi služil novo sv. mašo. Pridigal mu bo vlč. g. Mihael Horvat, župnik turjaški in dvorni arhivar grofa Auersperga. — Župnijski izpit delajo čč. gg. kapelani: Andrej B r a č i Č iz Ponikve, Fr. S. G o m i 1 š e k od Sv. Barbare pri Mariboru, M. K r a j n c od Svičine in Fr. S c h r e i n e r iz Dobrne pri Celju. — Nevarno zbolel je o. Ludvik W e 11 e n t h a 1, nemški pridigar v mariborskem frančiškanskem samostanu. Priporoča se v molitev!
Duhovske zadeve a Koroškega. Dne 30. aprila je bil č. g. dekan Janez W i e s e r v kn. šk. domači kapeli v Celovcu umeščen na proštijo Podkrnos, v nedeljo dne 3. maja pa v Škocijanu tamošnji novi župnik č. g. Ant Mikuluš. — Na s v. V i š a r j e gredo letos čč. gg.: Josip Dobrove, provizor v Mohličah, kot za-kristan; Jan. L o i g g e , kaplan v Št. Ilju in o. Mavrus R o ž m a n, kapucin iz Lip-nice na Štajerskem. — Pri knez. šk. vizita-cijah meseca aprila je bilo 1059 otrok bir-manih, in sicer: v Borovljah 186, v Svečah 319, v Podkloštru 236, v Nemškem Plaj-! bergu 150, v Domačalah 168. — Novo-
tri a š n i k i krške škofije. Lebs bodo posvečeni gg.: Iz I V. 1 e t a : Ferd. H u e t e r iz Berga pri Greifenburgu, Jan. K o g e 1 n i k iz črneč, Jakob Rozman iz St. Jurija pri Celovcu, Peter S e r a j n i k iz Kaple ob Dravi. — Iz 111. 1 e t a : Fr. Gritachacher od sv. Petra v Lasu, Jožef Guggenberger in Mute, Robert Krappinger iz Kotarč, Anton P a t -t e r e r iz Cerkna, Fr. S m o d e j od sv. Martina na Spodnjem Štajerskem in Jož>rf W a t z i n g e r iz Sovodenj.
Novi kanonik v Pulju čaBt. gospod Bernard Sever je rodom iz Ribnice na Kranjskem. Zadnji čas je bil profesor veronauka na c. kr. gimnaziji v Pulju, prej pa dolgo časa kapelan pri sv. Jakobu v Trstu.
Osebna vesti. Deželnovladni svetnik gospod vitez Laschan je bil včeraj sprejet pri cesarju v avdienci. — Stotnik pri 4. domobranskem polku v Celovcu Edv. pl. Dietrich je odlikovan z vojaškim zaslužnim križem. — Polkovnik in poveljnik 27. pešpolka Zimburg pl. Reinerz je vpokojen in odlikovan z redom železne krone 3. vrste. Poveljnikom tega polka je imenovan polkovnik Štefan V u č e t i č. — Evidenčna geometra 2. razreda gg. Jakob B e r n e v Metliki in Julij B a 11 e k v Ljubljani sta se pomaknila v 1. razred.
Slovensko polit, društvo sa Spod. Stajarsko s sedežem v Mariboru je sestavilo svoj odbor dne 5. maja sledeče: predsednik dr. Ivan Glaser, podpredsednik prof. R o b i č , tajnik A P. Korošec, blagajnik dr. F. R o s i n a.
Volitve za ptujski okrajni za-atop se bodo vršile v najkrajšem času. Sedaj je razpisan rok za reklamacije v skupini velikega posestva. Slovenski kandi-datje bodo določeni na posebnem shodu.
—	Shod sodalit SS. C za duhovnike le8kovške dekanije bode dne 25. maja na Vel. Dolini.
—	Čudne šolske razmere v ljub Ijanski okolici. Cim bližje Lubljane, tem bolj je marsikaj v neredu tudi v šolskih stvareh. Tako je župnija sv. Petra v Ljubljani največja in vendar je v novejšem času komaj dosegla razširjavo enorazrednice v dvorazredno. Enako razmerje je tudi pri ljudski šoli v Sostrem. To šolo bi moralo obiskovati 320 otrok, a vsled pomanjkanja prostorov jih hodi le 260 otrok, ostali so brez poduka. In vse te razmere vedo na tančno tudi slavne solske oblasti, a se ne zmenijo za to, da bi se nedcstatek nemu doma odpravil. Pa saj je bil v aprilu 1. 19D2 ogled šole, kjer se je tudi sklenilo razširiti tukajšnjo enorazredno šolo v trorazrednico, kateri zapisnik je namestnik c kr. okra|nega glavarja, dr. Lukan, vzel s saboj. Kaj pa pomaga samo sklep, ker s tem še ni nedo statek odpravljen. Hoditi se mora od Pon cija do Pilata in takorekoč vsak korak se mora le s silo pridobiti. Vprašanje je, kaj se je dosedaj izvršilo v tem oziru ? Nič druzega ne, kot da so načrti za zidavo novega šolskega poslopja ugledali beli dan in še to le na pritisk ljudstva in da sa je sklenilo razpisati posamezna dela za Btavbo in še to le na pritisk tukajšnjega g. učitelja, ki nikakor ne more več zadostiti dolžnostim, ki mu jih nakladajo šolske oblasti pri tolikem številu otrok (okoli 260 na dan). 0<i res ne ve, kako bi jih uredil, da bi bilo prav, ker sedeti morajo dopoldne kot popoldne otroci v klopeh s 5 sedeži kar po 8. In ko je bila poBtava za zidavo tukajšnje šole gotova, je slav. c. kr. deželni šolski svet menil, da je vsem odpoinagano in je celo ukazal, da se morajo oni učenci, ki so bili ie zaradi pomanjkanja prostora premeščeni v po-navljalno šolo, zopet urstiti v vsakdanjo šolo in teh je okoli 35. Da bi se pa to moralo zgoditi, ukazal je slavnoisti razdeliti dopol-danjo šolo v 2 oddelka, eden bi bil od 8 do 10., drugi pa od 10. do 12. ure v Soli, pri krščanskem nauku naj bi bili pa skupaj. Kakošen uspeh se more pri toliki množici doseči, je samo ob sebi umljivo ; skupaj jih je namreč 145. Ker je sedelo že dosedaj po osem učencev v klopeh s 5 sedeži, so se seveda morali oni novi usiljenoi pustiti brez poduka, ker jih nimajo kam dejati in so itak do velike noči hodili v ponavljalno šolo. Iz tega se pač nujno spozna, da se mora ugoditi času primernim potrebam glede šolstva tudi v ljubljanski okolici.
—	Umrl je v Idriji g. Jakob V i d i o.
—	Operni peveo Fran Naval Po gainik, naš rojak, bo zopet sngaževan na dunajBko dvorno opero. Dotična pogajanja bodo v kratkem končana.
—	Ustrelil so je v Gradcu mašinist graške klavnice Anton Saje.
—	Legar na Vrhniki. Za legarjem ali vročinsko boleznijo je nevarno obolel na
Vrhniki gospod Maka JelovSek, veleposestnik in tovarnar. Legar na Vrhniki pričel se je vsled slaba nitne vode.
—	V Gorioo je došel za nekaj dni bivši laški minister zunanjih zadev P r i -n e 11 i.
—	Stavka zidarjev v Zagrebu je
končana. Zidani bo dobili nekaj p>hol|škov.
—	Hrvatska siavnost v Dubrovniku Hrvatsko pevsko društvo »Gundulič" v Dubrovniku praznuje dne 31. maja in 1. junija t. 1. svojo desetletnico in blago-slovljenje društvene zastave. Tozadevno vabilo, katerega smo danes prejeli, zaključuje z besedami: „Cekamo Vas brEc-3 Hrvati i Slaveni, da orisustvujete slavi hrvatske pjesme. koja če se iz složnih grla slobod nija i krepča zaoriti u Hrvatskoj Ateni, gdje Vas želimo pozdraviti pod sjenom svoga barjaka«
—	Razpisano je mesto nadučitelja v at. Jakobu pod (Jalovcem do 17. maja. Prosilec mora znati slovensko. Na utrakvistični šoli v MelviCah ie razpisano učiteljsko mesto do 25 maja. Na Sestrazredni šoli v Prevalih je razpisana služba učitelja do dne 26 maja. Znanja slovenščine ne zahtevajo!
—	Sedem hiš je zgorelo v Zupečji vaRi na Spodnjem btajerakum. Goreti je začelo pri hiši posestnika Matije Zunkoviča. Od tam se je ogenj vsled vetra bliskovo razširil ter kmalu upepelil dve hiši Mihaela Muslafa, hišo A. DraSkoviča. Franca Fras, Matije Prediknka, Mih. Korošec ter sviniaki hlev Simona Mlaker. Škode je čez 22.000 K. K sreči «o vsi posestniki zavarovani.
—	Strajk so pričeli v Podbrudu dne 27. m. mes. vozniki materijala ali takozvani »šleparji". Zahtevali so po 4 krone na dan in dva moža k vozu. Sedaj so zopet šli na delo, ker so podjetniki dovolili dva moža k vozu in 20 b poviška na plači.
—	Samomor starčev. V občini Šent Jakob na Koroškem je 7lletni kočar Flonjan Peternel skočil v Dravo in utonil.
—	Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h ie dobil tsvarnišai dela vec Ivan Oražon v Mengšu, ker je reš-1 iz vode 71 letno Uršulo Ručigaj iz Pristave.
—	Županom v Zagorju je bil izvo ljen gOHpud Ribsrd Mihelčič, sveto valci so: inženir Ferd. S c h u I I e r, mlinar Mart. Bukovec, gostilničar Pavi We i n-b e r g e r in učiteli Jak. H r a h t e 1 i.
—	Cesta Bučja vas - Hmelnik. Te dni se je vršil komisionalni ogled za gradnjo omenjene okrajne ceste, ki bi bila zvezana s cesto Trebelno - Mokronog in tvorila najkrajšo zvezo z Novim mestom. Ogleda sta se vdeležila poleg načelnika novomeškega cestne gi odbora ter županov cbčm Mirna peč in Prečina deželni svetnik gosp. Z a -m i d a in deželni stavbeni svetnik g. K 1 i-n a r. Dalje so bili prisotni vsi odborniki ter do 300 interesentov.
—	Otrok se v kaši opekel V Dvor jah pri Cerkljah je pustila dne 6 t. m. zvečer delavčeva žena Marija Bergant svojega leto starega otroka Ivaia Berganta samega na ognjišču v kuhinji in šla za trenotek časa iz kuhinje. Mej tem časom pa je otrok se na ognjišču prevrnil z glavo v skledo, v kateri je bila vrela kaša, in sa tudi opekel. Otroka so prepeljali v bolnico, kjer je danes ponoči umrl.
—	Demonstracija graških mesarjev. Graš u mesarji niso suhi ljudje, vendar so prišli do prepričanja, da se jim jako slabo godi. Prvega majnika so presenetili prebivalstvo graškega mesta s podraženjem cen mesa in sicer 12 in 16 vinarjev pri kili. Občinski svet graški je predvčerajšnjim imel radi tega sejo. Predlog, da se posestnikom tržnih lop na javnih trgih poviša najemščina je propadel, sprejet pa je bil predlog socialnega demokrata P o n g r a c a , naj se vsem tistim mesarjem, ki vstrajajo pri povišanju cen mesa, odpove najemščina tekom 14 dnij. Na galeriji je bilo polno mesarjev. ki so pričeli po Bprejetju tega sklepa hrupno demonstrirati. „Jejte konjsko meso gladovniki!« »Same žgance zavživajte!« kričali so mesarji z višine občinskim svetnikom. Eden mesarjev je zakričal na ves glas: »Občinski svetniki naj sami pobijajo vole!" »Vol ne bo pobil vola!« kričali so drugi. Ti prizori so se nadaljevali tudi na cesti kjer Bta skoro nastali dve stranki ona mesarjev in ona delavcev. Še le po dolgem času se je policiji posrečilo razgnati uboge stradajoče mesarje.
—	Prvi roj na Štajerskem. V Dor-novi pri Ptuju se je dobil prvi roj že 25. marca popoludne ob 1. uri. Janez o e -g u 1 a, posestnik in vrl čebelar, je bil tako srečen.
—	Pred izseljevanjem v Juino Ameriko svari nižjeavstrijsko namestništvo v posebnem razglasu, ker so tam obupne razmere, posebno v deželi Čile oziroma San Paulo.
—	Nevihta. Iz Brežic se poroča, da je dne 3. maja vladala na južnem delu brežiškega okraja huda nevihta s točo. Sadna drevesa, posebno pa vinogradi, so precej poškodovani. Proti nevihti se ni nič stre-ljalo.
Ljubljanske novice.
Na Rožniku imeli bodo prihodnjo ne deljo dne 16. majnika delavci tukajšnje pre dilnice ob 9 uri zjutraj slovesno duhovno opravilo, b kateremu vabijo svoje znance in prijatelie-
Ukradeni konj. Avgust Stresen, posest nik v Kladeznih ulicah štev. 19 je včeraj iz usmiljenja vzel v službo nekega fanta, kateri je rekel, da mu bo svojo delavsko knjižico prinesel zvečer. Fant je vozil včeraj Stresenu s konjem zaboje in korbe od hiše pri brvi štev. 4 do hiše v Kladeznih ulicah. Fant je le enkrat zapeljal zaboje, potem pa je odšel s konjem in vozom in se ni več vrnil. Gospodar iskal ga je po celem mestu, a ga ni nikjer našel. Končno je stvar naznanil policiji, ki pa Unta, od katerega Stresen ša ni vedel imena povedati, tudi ni dobila, pač pa je poizvedela, da se je tekom dopoludne neki fint s praznim vozom odpeljal proti Sivi. Policaji imajo na Bumu kot storilca nekega postopača Rudolfi Zajca, ki je pred kratkim na Kodelijevem napadel nekega dečka in mu vzel denar. Zajca je aretiral orožnik v Litiji v trenotku, ko je hotel prodati konja.
Nezgoda. Včeraj popoludne padla je 3-letna dnalica Minka Pivkova, hčerka cerkovnika pri sv. Petru v Ljubljani, doma na dvorišču na neko razbito steklenico in se na obeh rokah hudo obrezala.
Kolesarstvo. Včeraj ob pol 2 uri pop. je v Gradišču čevljarski mojster Mat. Oblak s kolesom podrl na tla Marijo Zanoškar, 7 let staro hčerko kolaria Franca Zanoškarja na Rimski cesti št 5 K sreči se deklica ni poškodovala in sr ie le prestrašila.
Ukradeni svet lki. Na pokopališču pri sv. Krištofu sta bili z groba rodbine Bfyschlag ukradeni dve svetilki, % redni 80 K.
Ob železniškem prelazu se je pobil
Ivan Cuzak, posestnik in klavec na Poljan ski cesti št. 48 pripeljal se je včeraj ob pol
9.	uri zvečer po Dolenjski cesti z bicikelnom brez luči proti železniškemu prelazu. Ker ni oj.az'1, da je prečnica zaprta, padel je s ko lesom s tako silo v prečnico, da je padel na cesto in si je mej padcem na pedalu čevelj sezul. Pobil se je na glavi in poškodoval kolo. Na železniškem prelazu takrat ni b'lo luči.
V	Ameriko. Danes ponoči se je z juž nega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 oseb s Kranisiega.
Kranjska skupina prvega splošnega urad niškega društva in pa tukajšnje hranilno in posojilno uiadniško diuštvo imata svoi letošnji redni občni zbor v soboto dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v Hafnerjevi pivovarni na sv. Petra cesti. Da bode občni zbor sklepčen, trebn b-ti navzočih 30 članov.
V	fijakarskem vozu Fijakarski hlapec Ivan Kocmur, Stranska pot št. 17, je našel v svojem vnzu boo.
Izgubljeno perilo. Na poti od Krakovskega nasipa po Bregu, Križevniških ulicah, Valvazorjevem trgu, po Vegovih in Hlšer-jev.h ulicah do Gradišča je izgubil 9 letni deček Franc Kadunc, stanujoč Gradišče št.
10,	ko je nesel perilo domov, žensko krilo in bluzo.
Tatvina. Viktoriji Ban, sedlarci na Dunajski cesti št, 31 je nekdo ukradel iz delavnice 4 svetilke za vozove, 1 francoza in 2 metra sukna za vozove.
Nesreča na električni železnici. Danes dopoludne peljal je mešetar Matevž Sijovic do Dunajski cesti dva konja posestnika I. Orehka iz Nakla, občina Dravlje, na sejem. Ko je privozil električni voz, se je jeden konj splašil in skočil na tir električne cestne železnice tik pred električni voz tako, da ga je voz podrl na tla, ker voznik ni mogel voza takoj ustaviti. Konj se je le nekoliko pobil in je šel takoj naprej. Ker konj dolgo časa ni hotel vstati, se je okoli njega nabralo vse polno občinstva, ker je mislilo, da si je konj zlomil noge in da ne more naprej.
Pevskega društva »Ljubljana" velika vrtna veselica se vrši prihodnjo nedeljo 10. t. m. na K o z 1 e r j e v e m vrtu in ne, kakor je bilo prvotno naznanjeno, v Svicariji. Kozlerjev vrt je popolnoma na novo prirejen in toraj zelo prijazen. Začetek ob 3. uri; blagajna se odpre nb pol 3 uri. Godba c. in kr. pešpolka št. 27. Ob 6. uri vzdigne se znameniti zrakoplovec Cipulin v zrak. V mraku se zažge bengaličen ogenj. Lahko je bilo mogoče, da se je pri pošiljanju vabil koga spregledalo; to se naj oprosti in vseeno pride.
Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu aprilu L ozirom na lansko leto enacega meaeca je došlo v tem mesecu nekoliko manj oglasil, posebno onih delojemalcev, a oziraje se na prejšnji mesec, je došlo znatno več oglasil, zlasti delodajalcev. Delo je bilo ponudeno kmetskim poslom, vrtnim delavcem, mizarjem, Bodarjem. krojačem, gostilniškim in trgovskim uslužbencem, največ pa prometnim poslom. Dela so iskali deloma od zgoraj navedenih poklicev, ter nekateri d o p o t u-joči delavci, kakor : tesarji, kurilci, elektrotehniki, tapetniki, kovači, ključavničarji, pisarji, godci, sedlarji. Pri ženskem delu
je bilo oddanih največ hišnih poslov, nadalje gostilniških in kmetskih poslov ter nekaj prodajalk. Dela so iskale še šivilje, hotel ske hišine in druge uslužbenke. Posredovanje z vajenci ni imelo uspeha, a ono s stanovanji le deloma. V tem mesecu je došlo mnogo vnanjih naročil, a te je vedno težavno reševati, ker posli jako neradi odhajajo v vnanje kraje.
Mestna posredovalnica za delo in službe, Mestni trg štev. 27. Telefon št. 99. Od 24 aprila do 7. maja je dela iskalo 44 moških in 97 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 40 moškim in 81 ženskim delavkam, v 86 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. jinuvarja do 6. maja je doSlo 1036 prošenj za delo in 933 deloponudeb, v 598 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj, moški: 7 mizarjev, 1 prvi natakar. 2 gostilniški in 2 trgovski slugi, 1 krojač, 6 koniskih hlapcev, vajenci za kavarno, gostilno in pekarijo. Ženske: 1 hotelska kuharica, 3 gostil, kuharice. 2 gospodinji, 4 kuharice, 12 deklic za vsako delo, 3 orož-niške kuharice, 5 deklic k otrokom. Službe iščejo, moški. 2 komija. 1 pisar, 1 portir, več trgovskih slug, 2 hišnika, ženske: 1 šivilja, 1 hotelska in 1 kavarniška blagajničarka, 3 prodajalke, več natakaric in sobaric. Stanovanja, oddati je več mesečnih sob. V n a j e m ae iščejo stanovanja z 2 do 5 sobami. 1 stanovanje ie bilo oddano
Gasilno društvo ljubljansko in ona iz okolice imajo v nedeljo ob 7. uri zjutraj v florijanski cerkvi običajno sveto mašo, po maši pa sestanek v Hafnerjevi pivarni. Med sestankom, pred in po njem svira godba. Vstop je vsakemu prost.
Rešilna postaja je intervenirala meseca aprila t. 1. pri 36 osebah, in sicer pri 22 moških in 14 ženskah. S učaji nezgod so bili sledeči: 8 obolelosti in oslabelosti, 1 epilep-tičen napad, 1 zastrupljenje, 1 zdrobljenje roke, 2 zdrobljenje neg, 3 rane vsled padcev, 1 ranjenje z zobmi, 1 ranjenje vsled streljanja, 18 transportov bolnikov.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Tat in postopač je Miha Hubat, hlapec iz Dornic. Bil je že trikrat zaradi tatvine kaznovan in vendar ga to ni poboljšalo. Poleti lanskega leta je vzel v P o d -gori 12 K vredno suknjo, 9 marca t. I. pa si je prisvojil v Š t. Vidu nad Ljubljano dva para čižem, 1 klobuk in dva domača zajca; 20. marca je ukradel v Spod. Šiški 1 žepno uro, 2 srajci, 1 moško obleko, 1 klobuk itd. Da bi si bil denarnico z vsebino 30 K prisvojil, katere je Jožefa M o h a r v Spod. Šiški na dvorišču zgubila, sa mu ni meglo dokazati. Ker se je tudi ta Hubat brez dela okoli klatil ter so mu bile vse tatvine dokazane, je bil obsojen na deset mesecev težke ječe, po prestani kazni bodo ga pa izročili v prisilno delavnico. — V Ameriko sta jo hotela popihati jinez Zupančič in France Kovačič, posestnisa sina iz bt. Jerneja in se tako odtegniti vojaški dolžnosti. Oba sta imela v to svrho potne liste, glaseče se na tuja imena. A vse to jima ni nič pomagalo, ker sta se redarju na železniški postaji sumljiva zdela, zato ju je aretiral. Obsojena sta bila vsak na 14 dni zapora in vsak na 10 K denarne globe.
Mlade tatice. Celovško deželno sodišče je obsodilo 16 letno dekle Lizo R. iz Zlaten na dva meseca težke ječe s postom vsak teden, ker je avoiemu gospodarju Fr. Baumgartner ukradla 191 K. 16 letna Katra st. iz Kremsbriikena je bila že štirikrat kaznovana zaradi tatvine. Riznim ženskam je kradla obleko ter dobila zato 10 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
Balkan.
D Aretacije Bolgarov. Vsled dogodkov v oolunu dogodilo se je v bkoplju, Kolruli, Mon88t!ru in po vsej Makedoniji mnogo aretiranj Bolgarov. V Skoplju so aretirali tudi tajnika bolgarskega škofa, Ton-čeva. Med aretiranci je mnogo bolgarskih odličnjakov. V Cirigradu so aretirali tudi več bogatih bolgarskih trgovcev. V Skoplje so nadalje privedli 23 uklenjenih Bolgarov, med katerimi so bili tudi en duhovnik in dva gimnizijalna profesorja iz Skoplja.
D VMonastiru vlada velik strab, ker se prebivalstvo boji, da se tamkaj pripravljajo atentati z dinamitom. Včera| zjutraj so bile vse ulice zasedene po vojaštvu, vsa trgovine zaprte in prebivalstvo je v množicah zapuščalo mesto.
D V S o 1 u n u so vse šole še vedno zaprte, ravnatelji in učitelji v bolgarskih šolah so pa zaprli. Po raznih krajih Makedonije je aretiranih mnogo bolgarskih učiteljev. V ulici Orientale, kjer se nahaja av-Btrijsko poštno poslopje, so zasledili vse priprave za nameravani napad. Mir se počasi vrača, nekatere trgovine so zopet odprte. Turški policaji so aretirali mnogo bogatih Bolgarov z namenom izsiliti od njih denar.
D 30 ur trajajoč« bitka. Bliiu Skoplja se ju te dni zapet vršila bitka med usta š i in turškimi vojaki. 0 tej bitki pa niso ie došle podrobne sti. Druga bitka se je vršila v vasi Panica blizu Seresa. Ustafti so proti Turkom metali dinamitne bombe. Bitka seje vršila kakih 3 0 ur. Vsled eksplozij bomb je navstal požar v nekaterih bišah. Več ustaSev je v ognju našlo smrt, ubitih od turških krogelj pa je bilo ednajst njih, med istimi tudi načelnik Dalčev. Pri njem so dobili zemljevid okolice Seresa ter načrt za napad na železniško progo.
]> Avstrija se pripravlja. Del avstrijskih rezervnikov je dobil poziv, naj stopi pod orožje za nedoločen čas.
J) VCariraduje turška vlada pre povedala vse ljudske slavnosti. Turki zahtevajo od bolgarskega zastopnika, naj sestavi listo vseh dostojnih Bolgarov, da ostale Bol gare, ki ne bi bili v tej listi, izženejo, ali pa kaznujejo. Pri hišni preiskavi v hiši bolgarskega trgovca Dimitrova so bila zaplenjena tudi privatna pisma prvega tajnika bolgarske diplomat'čne agencije Nikovorosa, kljub protestom. Ko policija ni dobila nič kompromitujočega v pismih, je pisma hotela dati nazaj, a nihče ni hotel pisem spre jeti. Bolgarski diplomatični zastopnik je pro testiral pri turški vladi.
J) Z a s 1 u č a j vojne z Bolgari j o je turška vlada naročila 200 000 kg prepečenoa in sicer s pristavkom, da ga mora dobiti le tekom tekočega meseca. Od sobote vsak dan nalagajo na transportne ladije municijo in patrone. Na uprave nekaterih vojaških okrožij so došla povelja, naj nakupujejo konje. Mornarsko ministerstvo je dobilo povelje imeti pripravljeno vojne ladije za transport vojaštva.
Položaj je jako resen. Bolgarski odgovor na turško noto bode izšel te dni. Bolgarija bode učitanja Turčije zavrnila in izjavila, da je vsega kriva Turčija, ker je premalo zastražila meje. Bolgariia za hteva, predno ostro odgovori, naj Turčija svojo ultimatumu podobno noto vzame na zaj, a Turčija tega ne fctori, vsled česar je pričakovati poostrenje prepira.
]) Sultan je v zadevi napadov v Solunu osebio apeliral na bolgarskega kneza Ferdinanda, naj v obojestransko korist še resnejše, nego doslej, postopa proti makedonskim odborom, ki imajo središče v Bolgariji.
Bazne stvari.
Najnovejšo od rasnih strani
Veliko izgubo so imeli zopet v igri nekateri ogrski aristokratje. V narodni kazini v Budimpešti jih je obral Bela plem. Juszth v par urah za 2 400.000 kron. Grel Mihael Karoly je izgubil tretjino te svote.— Lakote umrla je v svojem stanovanju v Budimpešti 55 let stara vdova topničar-skega častnika Tempelhofa. Poleg nje je le žala komaj še živa sestradana njena esem-najstletna hči. — K smrtinavešala ste bili pred porotnim sodiščem v Brnu obsojeni Magdalena Vasiček in njena sestra Marija Blasek, ki sta moža Magdaleninega zadavili in truplo skrili v kanal. — Ruski prestolonaslednik veliki knez Mihael se poroči s hčerko nad vojvode Connaught. Radi tega obišče angleški kralj v kratkem ruski dvor. — Obletnica izbruha M o n t Pelea je danes. — Otroka živegazako-p a 1 a. 391etna delavka Bronislava Lembas iz Podgorc v Galiciji je živega zakopala svojega nezakonskega otroka. Otrok je bil star že več let in ji je bil, ko se je omožila, na poti. Porotno sodišče v Krakovem jo je obsodilo na smrt. — Številne aretacije. V Lodru na Ruskem Poljskem je bilo te dni aretiranih 300 do 400 oseb, katere so prepeljali v varšavske zapore. — Poslopje sv. Vaclavske založ-nevPragi je odbor zaloine prodal nekemu industrijcu za 630,000 kron. — Poljaki se v Berolinu pridno organizirajo. Poleg društev poljskih pekov, čevljarjev in vrtnarjev so vstanovili še društvi poljskih tiskarjev in poljskih krojačev. — Izgnani urednik. Iz Stok-holma je izgnan glavni urednik finskega lista „Palivae Lehti«.
Neprilike za pijance! Pijancem v \vstriji bo delal izvestno največjo preglavico § 17. novega zakona proti pijančevanju. Po em paragralu bodo kaznovali onega, katerega bodo tekom pol leta opetovano našli pijanega, z zaporom od 1 dne do 4 tednov in Če bo dotični pi anec imel posebno srečo, z globo od 10 do )00 kron. Tolažba za pijance je pri tem pa-
ragrafu v tem, da ga morajo opetovano tekom pol leta na|ti pijanega in če že pade pod ostrost tega paragrt-fa, potem mora prenehati s pijančevanjem pol lt t» ter s pijančevanjem zopet lahko prične, dokler se ga ne zaloti. Ta zakon je za vse jednak in sedaj je vprašanje, ako bodo policaji »pre gledovali« goste tudi v finih lokalih in kako se bo konstatirala pijanost Največ neprilik bodo imeli policaji v onih krajih, kjer so n. pr. mej občinskimi svetniki pijanoi, ki se ne opijo samo enkrat na pol leta in ne samo opetovano v pol leta, ampak vsak teden opetovano.
l>»rovi
Poslani našemu uredništvu:
Za pogorelce v Malinah pri Semiču: Župnija Kranj 23 K 80 v.
Za podporo „Kršč. d e c o -1 j u b u" G. Martin Meško, župnik pri Kapeli, 5 K.
Bog plačaj !
Telefonska in brzojavna poročila.
Zagreb, 8. maja. Na tisoče je po Hrvatskem mej ljudstvom razširjenih listkov z naslednjim „ Proglasom" : ,,Pošto je u zadnje doba bjesnilo vla-dajučih krugova u Hrvatskoj prevršilo svaku mjeru, a gaženje zakona i naj-elementarnijih prava narodnih i čovječ-jih pokazuje, da se je u našoj madja-ronskoj klici i njihovom goniču na ban-skoj stolioi razbjesnila zvjer pod čov-ječjim likom, tako da oružanom šilom na naj brutalni ji način gaze, tuku sjeku narod, koji mora da proti bezakonju brani zakon — pojav skroz abnormalan
—	te tako narušuju javni mir i pore-dak, počinjaju zločin nasilja i bune; narod, koji mora da u očigled tih pojava preuzme u svoje ruke eksekutivu
—	smatra nuždnim, da nad vladajučom klikom krvopija i njihovim hajdučkim vodjom, grofom Khuenom - Hedervary-jem proglasi Prieki sud i pozove sve sviestne ne samo Hrvate nego i ljude, koji do čovjeojega dostojanstva nešto drže, da stave taj izmet pred naroduu obtužbu. i da jih po propisima o prie-kom sudu u ime zakona, koji oni tako bezočno gaze i gaziti dopuštaju, i u ime narodnoga suvereniteta, a tu svrhu narodne obrane — po zasluzi najbez-obzirnije kazne. Upozorujemo napokon, da se ne obrača sila na onu po vlasto-držcima plačanu braču našu, koja proti narodu svome pere oružje; ali ujedno upozorujemo i tu braču, da ako več ne mogu biti uz narod — ne prevršuje svojim pregorljivim postupkom njegovo strpljivost. Neka se na tu braču našu do skrajne sile ne diže nijedna ruka, ne baci ni jedan kamen, ker narod naš ne traži borbe, več stupu samo u na-v rodnu obranu, a ta zahtjeva, da se u prvem redu kazne pravi krivci i vodje. Dolje s prostim lopovom i tiranom He-dervaryjem! Dolje s magjaroni! — Zbor narodne obrane." — Tiskala je ta poziv neka tiskarna v Baselu v Švici.
Videm, 8. maja. Na Vidmu pri Krškem je danes nenadoma umrl ta-mošnji župan in poštar gosp. .Janez Novak. Pogreb bo v nedeljo pop. ob 3. uri.
OlomilC, 8. maja. Nadškof dr. Khon vizitira sedaj župnije. V Majetinu in Ko-korju je bil slovesno sprejet. Pozdravljali so ga banderji.
Dunaj, 8. maja. V zadevi zadnjih sodnijskih imenovanj na Spodnje Štajerskem je deputacija nemške ljudske stranke včeraj ministerskega predsednika eno uro nadlegovala. Zahtevala je, da se v bodoče vedno ozira samo na nemške želje.
Dunaj, 8. maja. Danes so bili na tehniki zopet pretepi. Nemškonacionalni
dijaki so napadli katoliške dijake, ki so prišli s trakovi in jih porinili iz avle. Ker ni bilo miru, je rektor dal po slugah izriniti nemškonaoijonalne dijake iz avle ter je vsa vrata tehnike zaprl. Nemškonacijonalni dijaki so ropotali še nekaj časa zunaj tehnike, potem je pa prišla policija, ki jih je razgnala, nekaj jih je pa aretirala.
Dunaj, 8. maja. K zadnjim sod-nijskini imenovanjem poroča „Neue Freie Presse" iz Celja, da predsednik okrožnega sodišča Wurmser namerava iti v kratkem v pokoj in da je „nevaruost", da pride na njegovo mesto zadnjič 7u nadsvetnika ekstra statum imenovani Slovenec dr. Franc Voušek.
Gradec, 8. maja. Socialni demokratje so uprizorili cestne demonstracije proti podraženju mesa.
Praga, 8 maja. Društvo čeških časnikarjev priobčuje izjavo, v kateri pravi, da je pododsek tiskovnega odseka še tisto malo dobrega, kar je bilo v tiskovni predlogi, izločil in upa, da se bo pri splošni razpravi v zbornici dobila pot ustreči željam in prospehu časnikarstva.
Carigrad, 8. maja. V Monastiru je bilo doslej nekaj sto Bolgarov aretiranih. Turška vlada dementira vesti, da bi imela bojevite namene.
Pariz, 8. maja Kapucine v samostanu Bastia na Korziki so včeraj zjutraj ob 4. uri iztirali iz samostana. Že ob 2. uri je obdal samostan kordon vojakov, ki so nato s silo vlomili v samostan in odvedli redovnike pred sodišče. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno.
Umrli no:
4 maja. Fnnja Žepe, usmiljenka, 46 let, Radec-kega cesta 11, Tuhercul. pulm.
f>. maja. Marija Jelene, delavčeva hči, 1 mes., Jenkove ulice 14, Eeclampsie, želodčni in črevesni katar.
7. maja Pavla ZdovSek, delavčeva hči, 3','« leta, StrellSke ulice 16, dušljivi kašelj, Meningitis tuoercul.
Dunajska borza
dne 8. maja.
Skupni državni dolg v notah.....1C0-75
Skupni državni dolg v srebru.....100-55
Avstrijska zlata renta 4% .....121 2 i
Avstrijska kronska renta 4%.....101-10
Avstrijska inv. renta 3'/a * .....S 3 60
Ogrska zlata renta 4%.......12130
Ogrska kronska renta 4% ... . . 99-55
Ogrska inv. renta 3',',%....... 92 30
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 23
Kreditne delnice....................670-—
London vista...........239 80
Nemški drž. bankovci za IGO m. nem drž v	J17-10
20 mark ............89*43
20 frankov..........19 06
Italijanski bankovci........95-25
C. kr cekini...........11 30
Meteorologično porodilo.
Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746'0 mm
q 1 Cas epa-5 , tOTanja	Stanje barometra. ▼ min.	Tenpe-r»tnr» 1 „ po Vetroil. Celsijn 1	Nebo	■Hi •33?
7 9. »vež.	732-1	16'0 f brezvetr.	del. obl	00
J 7 zjutr 2. popol.	731 2 728 3	12 7 | brezvetr 22-0 |p. m jzah.	pol. obl oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura 15*8*, normale 13 0*.				
Žične eene
dne 8. maja 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borzi:				
PSenica za maj.......	K	7 71	do	7-72
» » oktober.....	»	7 47	»	7-48
Rž za oktober.......	>	6 65	»	6-56
Oves za oktober......	»	5 65		5-56
Koruza za maj ...	m	K-63		6-54
	»	6-t 3	»	6-64
(Efektiv).				
Dunajski trg				
Pšenica banaška.......	K	'/•76	do	8-40
	n	—	1	—
Rž...........	»	7 10	»	7-25
Ječmen , > ......	n	6-HO	n	7 25
	n	6 70	»	7 75
Cinkvant.......... 7 25 „ 7.70
Oves srednji......... 6 40 „ 6*60
Fižol . . . . :.....> 6 7o » 13 76
Za Učenje Uositernih pred-
bronzovo imttaoijo, bronzlranje 111" tU U, kipov lzmavoa. bronzlranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERIi v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 245 26 11—9
pristne v\ne.
Da ustrezam vinskim producentom svoie župnije in pa velecenjenim odjemalcem, ki Iščejo stanovitnega ln zanesljivega vina, izjavljam, da sem pripravljen med obojimi posredovati. Zdole
imajo srednjo lego in so bile radi tega lani obvarovane pozebe. Zato se je v njih produciralo mnogo dobrega belega m rudečega vina Cena najboljšim vinom je 11—14 krajoarjov Postaja je Videm ali Brežloe, pošta pa: Videm ob Savi.
Alojzij Soba,
636 3- 1	župnik na Zdolah.
Podgradska posojilnica in hranilnica.
Št. £8-1902.	640 1—1
K stavbenemu razglasu
v štev. 100 „Slovenca" opaža se, da gledž stavbe poslopja
„Narodni Dom"
fjsje pojfsiil« tudi nadinženir gosp. Fran Žužek Liubljani.
Podgrad v Istri, 6. maja 1903.
Starešinstvo.
Razglas.
63!) 1-1
Naznanja se da se bodo v zapuščino g. župnika Jerneja Kosec v Skocijanu spadaječe bogoslovne in druge knjige kakor tudi perilo
razprodajale v pisarni podpisanega e. kr. notarja kot sodnega komisarja v Sodnijskih ulieah št. 5 dne 0. maja t. 1., to je prihodnjo soboto, od 2. ure popoldne naprej.
Dr. Rupert Bežek 1. r.,
c. kr. notar krt sorini komisar.
w
w« ® s
n K> o
CD
►H "C
H p i
•g i»
3« o. H £ ffg:
• N
0>
N« P
w
N s &
» s ~ pj
-EL2
se »- < OS.« S
S n.V:
B B ^
® ^ ** —. c g, o csr
^ o CO<
ms" Ha kup In prodaja *£B vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev Itd. Zavarovanja za »gube pri irebanjlh, pn izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako irebanje. Kulantna izvršitev naročil na boi-»l.
' izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Menjarlčna delniška družba
„91 E2 IS C IT ■*«
I., Nollziils 10 in 13, Duna|, I., Strebelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh , potem o kursnih vrednostih vseh ipekolaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 194