CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
Nemčija bo morala poma-jgati ponovno zgraditi Evropo
Washington. __i Državni oddelek vlade z mrzlično naglico dela na pogojih, katere bo dobila Nemčija, kadar bo pripravljena položiti orožje. Pogoji bodo trdi in praktični, pa vendar znosni.
Zavezniki bodo zahtevali od I Nemčije tri glavne stvari: da se uniči njena napadalna moč v orožju; da se njen standard življenja ne bo hitreje dvignil kot v onih deželah, ki jih je Nemčija izropala in da mora Nemčija pomagati ponovno zgraditi razsuto Evropo. Podrobnosti se bodo mogle pa izvesti šele po vojni, toda gornji pogoji so glavni, ki jih bodo zavezniki zahtevali od Nemči-
37. ohijska divizija si je utrla pot do osrčja mesta in okupirala severno polovico mesta. Amerikanci so osvobodili ameriške ženske in otroke iz ujet-niškega tabora.
Luzon, 5. februarja. — Ravno 26 dni potem, ko so čete generala MacArthurja stopile na otok Luzon, so včeraj prodrle že do osrčja glavnega mesta Filipinov, Manile, ter osvobodile na tisoče civilnih in vojnih ujetnikov. Amerikanci so zasedli vladno palačo v osrčju mesta in danes prodirajo naprej, da dobe v oblast vse mesto.
V MESTIH PO NEMČIJI VLADA VELIKA PANIKA
Moskva. — Zanesljiva poročila trdijo, da vlada po večini nemških mest pravcata panika med civilnim prebivalstvom, ki čuti, da je vojna izgubljena, pa ttaciji ne puste položiti orožja.
Nemški radio in časopisje sg trudi na vse načine, da bi vzdržali narod pri odporu in kličejo: "Ne pozabite leta 1918."
Naciji pričakujejo, da bo prišel iz konference Rosevelta, Churchilla in Roosevelta ultimat: vdajte se brezpogojno! Naciji skušajo preprečiti revolucijo med narodom proti njim.
Nemci so s silo zadušili revolto na Norveškem
London. — Zavezniški viri trdijo, da se je nemško vojaštvo na Norveškem uprlo, ko je prišel ukaz, da se poda na vzhodno fronto. Vojaki so streljali na svoje častnike. Toda poveljstvo je revolto takoj zadušilo.
Druga poročila trdijo, da imajo nacijski voditelji pripravljenih mnogo letal, ki bodo v zadnjem trenutku odpeljala v Afganistan. Afganistav-ska vlada namreč ni bila na-prošena od zaveznikov, naj ne da zavetja pobeglim nacijem. -o—--
Ameriška bojna sila ima dozdaj 737,342 izgub
Washington. — Od Pearl Har. borja ima ameriška bojna sila 737,342 izgub in sicer so v tem všteti ubiti, ranjeni, pogrešani in zajeti. Armada šteje 650,420 izgub, mornarica pa 86,922.
Vojni tajnik Stimson poroča, da so štete izgube do21. januarja, torej krijejo najmanj prva dva tedna nemške ofenzive na zapadni fronti. Od poročila zadnji teden se je zvišalo število iz. gub pri armadi za 35,469. -o-
Ta si je sam pomagal do premoga
Youngstown, O. — Iz dvorišča West Side Coal Co. je v soboto izginil truk, na katerem je bilo dve toni in pol premoga. Truk je policija pozneje našla, toda premog je izginil z njega.
DEZERTER JE BIL 15 MESECEV V SVOJEM TABORIŠČU
Atlanta. — Henry Bembow-ski iz Beaver Falls, Pa., je jeseni 1943 nenadoma izginil iz taborišča. Polnih 15 "mesecev so ga iskali brez uspeha. In vendar je prebil vseh 15 mesecev v svojem taborišču. Skril se je bil namreč pod neko poslopje. Šele, ko je poslopje uničil slučajno požar, so begunca našli.
Odpeljali so ga v bolnišnico, da preiščejo njegovo duševno in telesno stanje. V tem času mu je zrasla dolga brada in lasje. Kje je pa ves ta čas dobival hrano, še ni ugotovljeno.
Razne vesli od naiih borcev
v službi Strica Sama
Nemci so umaknili vse ameriške ujetnike na zapad
Washingeon. — Nemške oblasti selijo vse ameriške vojne ujetnike iz taborišč, ki se nahajajo v krajih, proti katerim prodira ruska armada. Gonijo jih proti zapadu in sicer morajo iti peš.
Ameriški Rdeči križ je dobil tozadevno vest potom med narod, ne organizacije v Genevi, Švica.
Za več ameriških vojnih ujetnikov, ki so bili še v novembru v taboriščih v šleziji in na polj-sko-češki meji, je znano, da so bili premeščeni proti zapadu. Obenem z Amerikanci selijo proti zapadu tudi angleške in norveške vojne ujetnike.
-o-
Kupujte vojne bonde!
[f AMERISK^IFOOMOVINA
ttAMKE	AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	. ,	.	SLOVENIAN MORNING
L^IJ	IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
pRNER PREDLAGA 5 PVNI TEDEN V OHIO
sk k* *-
K ostalo v veljavi do 1. apr,ila, dokler bo pri-
■"anjkoyalo kuriva. Clevelandski župan se s jr^ načrtom popolnoma strinja. Restavraciji bl zapirale ob različnih dnevih.
flrelandski župan Tom Burke je izjavil, da bo njego-i 'Stracija podpirala apel guvernerja Lauscheta, da przava Oh io na, 5 dnevni delovni tednik. Ta odred-"	ba naj bi veljala do 1. aprila.
j®1)0 skoro gotovo kabinetni urad
.0r1, — Nasprotniki PjdPredsed. Wallacea, i, f,^edSednik Roose-
jnik S6natu za tr£°vhl-prenv' Pripravljajo,
riš eClli na marca,
'oda lTn0V&Tlie Pred
^cina ošno se govori, tc V senatu glasovala a ZclaJ\ ko sta loče-rSovinskega tajnika
S Wallacea so si.
f\bi imel v ro-im a Predsednik
fe1 - kakega
minil novega dealer"
fC J° RFC' kot
^Wna-
f d*želo
^edsednik Roosevelt, «oBW eov 0seb»i sve-' Cns v Evropi;
iettimf0 luže" Državni
INak Je tudi nezna"
> deJ." 12 deže'e pred-
b Sta r°ka- Ervnes. f. kdo zdaj vodi na-
tla riSkoro bi Pozabili' | d0nia Mrs. Roose-
j nakup »ni' ;WS, o °hl° W^tas^ Pravna se-% jfvr.et Mahoney iz
doln-°zlla Podlog, f.OOo $1-°00,000 za JUke iTr°v 2emlje v
J ^ služii ga' To-K ?i h Za državni
J1 Hd Cla odpeljana f^ovec Olniš"ico Mrs.
i' Na? •Ridge Rd-Per jo 'se v sobi
f UrWv^^jice lah-
t da se kma-Sj« je hei Ja P°vrne do-
lnj. 'Poznane trgov-
Dočim je premogovna situacija kar se tiče stanovanjskih hiš nekoliko boljša, pa je položaj industrij zelo kritičen. Mnoge tovarne so v jako kritičnem položaju kar se tiče zaloge premoga.
V	Clevelandu je zadnji teden 9,000 oseb klicalo v mestno hišo, da so brez premoga. Razen 400 slučajev so bili do sobote zvečer vsi slučaji rešeni. Vsak slučaj mora policija pregledati, da se ugotovi ,če je zadeva res nujna.
V	soboto in včeraj je bilo vreme nekoliko gorkeje, kar je mnogo pomagalo v akutni premogovni krizi. Vremenski urad misli, i da bo tako vreme vzdržalo vsaj 48 ur. To je rekel včeraj.
Po najnovejšem sporazumu ne; bdtio vse restavracije zapirale na isti dan. Vsaka restavracija si lahko izbere svoj dan v tednu, ko bo imela zaprto. Vsak lastnik restavracije je naprošen, da zapre en dan ta teden, kadar hoče.
Vse državne prodajalne žganja bodo danes zaprte, kot je ukazal guverner. Banke bodo ostale odprte, ker jim tako ukazuje državna postava. Zapreti smejo samo na legalni praznik.
Trgovci na drobno po vsej dr_ žavi Ohio so obljubili sodelovanje, da bodo zapirali en dan v tednu. Guverner sicer nima pravice šiloma zapreti trgovine en dan v tednu, toda kot prvi predstavnik v deželi apelira na business, naj bi sodeloval, da se pri-i de v okom preteči kurivni krizi.!
"Premoga ,plina in olja bo primanjkovalo vso zimo iii zgodaj pomladi," je rekel guverner. "V prvi vrsti moramo zato gledati, da bo dovolj kuriva za industrijo in stanovanja."
Danes bo v clevealndski trgovini praznik. Zaprta bodo vsa gledišča, gostilne, kegljišča, prostori za igranje birigo, vse department in druge trgovine, nekatere restavracije in mnogo drugih prostorov, ki niso važni za vojni napor. Zaprte bodo vse farne in javne šole.
--o-
Seja in asesment
Nocoj ob osmi bo v novi šoli sv. Vida važna seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Tajnica bo pobirala asesment že od šestih naprej.
Ik^ki koledar za racioniranje
•	10 točk r Plave znamke X-5, Y-5, Z-5 in A-2 do M-2, «>0 d« S v veljavi zdaj. X-5, Y-5, Z-5, A-2 inB-2 so t ' s*r> si marca.
~2> vsa'kalrOVo masl° itd — rdeče znamke Q-5 do Z-5 in dn 10 točk> so veljavne zdaj. Q-5, R-5 in S-5 so
f KOR J1; marca.
■L 2nati^amka 34 iz knjiee 4 je veljavna do 28. |^orja je veljavna do 2. junija. Vsaka je za 5
Iglica Znamke l, 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so velja-
*	- K
i ' B-5 jn "Poni A-14, vsak za 4 galone, so veljavni do
Itet — Avt ter B"6 in C*6 dokIer jih iraate kaj-
iv^ova- v 11 k°ies ni treba dati pregledati razen če 1 feT»;°°0 mili vrcialna vozila Pa je treba dati pregledati
§io Q OLje na vsakih šest mesecev-J °Ve Se2one ^uP°ni periode 4 in 5 prošle sezone ter so veljavni zdaj, vsaka edinica 10 galon.
Kakšen izdajalec je pa to?
Oni dan smo čitali v ameriških listih, da je general Draža Mihajlomč s svojimi četniki rešil že več kot 3,200 ameriških letalcev pred Nemci, jih preskrbel z vsem potrebnim ter nato varno spravil na ameriške baze v Italijo. Amerikanci imajo temu v dokaz fotografije. Tega Mihajloviča zmerja Tito z izdajalcem in kvizlin-gom. Je res čuden izdajalec, če rešuje ameriške letalce pred Nemci.
Amerikanci so v Manili
NOVI GROBOVI
Mary Skerbec
Po kratki bolezni je umrla Mary Skerbec, roj. Telič, stara 67 let, stanujoč na 1134 E. 63. St. Doma je bila iz Gornjega jezera pri Starem trgu, odkoder je prišla v Ameriko pred 43 leti. Mož Frank ji je umrl pred 14 leti. Tukaj zapušča dva sinova: Franka in Edwar-da, tri hčere: Rose Steblaj, Ana Salomon, Agnes, sedem vnukov, sestro Frances Dremel in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa hčer Marijo Pet-rič in štiri vnuke. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kal-varijo. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Anion Spehek
Kot natančneje poročamo na drugem mestu, je umrl Anton Spehek, star 35 let. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča ženo Angelo roj. Mostar, brata Charlesa M. M. l/C in dve sestri: Mary in Rose Strumbel. Stanoval je na 6307 Bonna Ave. Pogreb bo v četrtek .zjutraj iz Zakrajkovega'po-grebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
-o-
Prva pošiljka je na potu na Kitajsko
čungking. — Prvi zavezniški konvoj potrebščin je na potu na Kitajsko, da pripelje pomoč stiskani kitajski armadi. Konvoj,1 v katerem je več kot 100 trnkov, napolnjenih z raznimi potrebščinami, vozi iz Indijk na Kitajsko po novi cesti, ki se vleče 900 milj iz Indije na cilj, preko gora, skozi džunglo in pragozd.
Včeraj je konvoj prevozil prvih 470 milj ter prišel na kitajsko ozemlje. To cesto so gradili tri leta potem, ko so Japonci zaprli znano Burma cesto. General Kajšek je izjavil, da je ta cesta prvo vidno znamenje za poraz Japoncev.
-o-—
Velik ameriški tanker je bil torpediran
Washington. — V Arabskem morju je bil torpediran ameriški tanker H. D. Collier, last Standard Oil Co. iz Kalifornije. Pri tem je bilo izgubljenih 33 mož posadke. Čas ni naznanjen. Tanker je takrat vozil 102,000 sodov gazolina za letalske motorje.
--—o--
Maša-sedmina V torek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Alojzijo Smolič ob sedmini njene smrti.
Korporal Frederick A. Ore-hek, ki služi pri marinih v San Diego, Californija, nam sporoča, da je dobil nekaj dopusta in da bo v soboto 10. februarja že doma. Obenem z dopustom je bil pa še povišan v sarženta. Čestitamo!
nt ta "i
Mrs. Theresa Spilak iz 820 E.
95. St. je prejela karto od svojega sina Alexa B. M. 2/C, ki je že tri leta v japonskem ujetništvu v taborišču Omori, Tokio. Piše, da je prejel pošiljko, ki mu jo je poslala mati še leta 1943. Torei snoroča samo tolikn Hn i*>
še živ, kar je velika uteha za mater.
A/C Frank E. Kromar ima zdaj drugi naslov in sicer: A/C Frank E. Kromar, 35916376, Class 45-22 B, SAAAF, B. S. San Angelo, Texas. Prej je bil
v Moody Field, Georgia. w M ni Mr .in Mrs. Jacbo Cernilogar, 1252 E. 61. St. ata naročila Ameriško Domovino za sina Pfc. J. E. Cernilogar, ki služi pri ameriški armadi nekje na Pacifiku. Naslov zvedo prijatelji lahko pri njegovih starših.
Gen. MacArhtur bi že sam dospel v mesto, pa mu je to preprečil razbit most v severnem predmestju. Vrnil se je nazaj, da najde kak drug dohod v prestolnico Filipinskega otočja.
Veterani prve konjeniške divizije so v soboto ponoči obkolili ujetniško taborišče Santo To. mas in oprostili ujete Amerikan-ce in domačine. Kakjh 3,000 Amerikancev .večinoma žensk in otrok, je bilo osvobojenih v tem taborišču. Nahajali so se tukaj od 1. maja 1942.
Poročila zatrjujejq, da imajo Amerikanci v rokah vsa vlada poslopja, iz katerih so zbežali japonski uradniki. Amerikancev je pri naskoku na Manilo primeroma malo padlo.
Poročila tudi zatrjujejo, da čaka velik konvoj z zdravniki in moštvom Rdečega križa, da gredo v Manilo, da bodo tam zgradili veliko zasilno bolnišnico, čakajo samo, da se popravi most v mesto, ki so ga Japonci razstrelili. Najprvo bodo nudili pomoč osvobojenim ujetnikom, za katere imajo tudi 12,000 pisem od doma.
37. ohijska divizija je stopila v Manilo od severne strani, zasedla letališče Grace Park ter pr odirala proti reki Pasig, ki teče skozi sredino mesta. Večina mostov čez reko je bilo takrat še celih. Onstran reke se bodo morda Japonci postavili v bran. Detonacija iz južne strani mesta znači, da Japonci uničujejo Manilo.
Domačini v Manili so skoro ponoreli, ko so stopile v mesto ameriške čete. "Amerikanci so prišli nazaj!" je vpilo staro in mlado. "Bog vas blagoslovi, Amerikanci," so vsi ginjeni govorili stari možje in ženice, katerim so tekle po licih solze veselja,, da so jih Amerikanci osvobodili japonske sužnosti. * * *
Zapadni zid je skoro ves porušen in zavezniki bodo vdrli v Rajh
Pariz, 4. feb. — Ameriške čete so se pognale tri milje globlje v Nemčijo ter so samo eno miljo še od zadnjih utrdb v Siegfried črti. Predne ameriške čete so zdaj 11 milj v notranjosti Nemčije in še 31 milj od reke Rene, ki je zadnja ovira pred Rajhom. Zadej za Siegfried linijo Nemci z mrzlično naglico kopljejo nove strelske jarke.
Prva ameriška armada je osvobodila mesto Krewinkel, ki je bilo zadnje belgijsko mesto v rokah Nemcev.
Na južni fronti v Alzaciji je sedma ameriška armada na tem, da južno od mesta Colmar zajame več nemških pehodnih divizij in eno oklepno brigado.
Nemški radio je danes trdil, da se general Eisenhower pripravlja za Jsprednjo črto ,za
ogromen vdor v Nemčijo. Nemci pravijo, da general svojih načrtov prav nič ne skriva.
* $ :<c
Rusi so samo 11 mil j še od pristanišča Stettin na Baltiku
London, 4. feb. — Ruske armade zdaj naskakujejo mesti Frankfurt in Kustrin na reki Odri, 38 in 40 milj od Berlina. Ti mesti nudita Nemcem zadnjo oporo pred Berlinom. . Rusi so okupirali Sonnenburg, šest milj južnovzhodno od Ku-strina in 47 milj od Berlina. Rusi naskakujejo Kustrin na Odri od štirih strani.
Severno od tukaj prodira ruska kolona proti Stettinu, ki je pristanišče za Berlin na Baltiku. Stettin leži 70 milj severno od prestolnice. Radijsko poročilo je včeraj trdilo, da so Rusi samo 31 milj od Stettina. Neko poročilo trdi, da so nemške ladje že odpule iz Stettina ter se podale v Copenhagen na Dansko.
Rusi imajo s tem namen, da si zavarujejo od severa bok, kadar se bodo zgrnili na Berlin.
V	Vzhodni Prusiji Rusi še vedno oblegajo glavno mesto Koenigsberg na Baltiku. Rusi so Že v predmestjih in neprestano obstreljujejo mesto.
Nemci zdaj priznavajo, da je obleganje Dudimpešte skoro končano. Skoro šest tednov je vzdržala tukaj nemška garnizi-ja. V zapadnem delu mesta je še mal ostanek nemške garnizi-je, kateri donašajo potrebščine po zraku. Južno od Budimpešte so pa Nemci potisnili Ruse skoro nazaj do Donave na 30 milj široki fronti.
-o-—
Umor pred gostilno
V	soboto večer je stal pred vrati gostilne na 2211 E. 9. St. Anton Spehek, star 35 let, stanujoč na 6307 Bonna Ave. Nenadoma je odjeknil strel, Spehek se je opotekel v gostilno in se tam zgrudil. Krogla ga je zadela v trenuh. Umrl je, ne da bi mogel imenovati morilca ali morilcev. Tudi gostje v gostilni ne vedo nič povedati. Spehkov avto so našli parkiran v bližini na Bolivar Rd. Policija se trudi, da bi razrešila zagonetno zadevo.
Odbor Slovenskega doma
Slovenski dom na Holmes Ave. ima za letos sledeči odbor: Predsednik Frank Znidaršič, podpredsednik Anton Srebot, tajnik Frank Walter, blagajnik Jim Sepic, zapisnikarica Frances Su-sel; ostali direktorji: John Hro-vatin, Louis Jerkič, Filomena Sedej, John Čopič, Frank Ko-cin, Steve Mejak, Frank Supa-nic, Louise Cebron, John Prus-nik in Joško Penko. Direktorske ceje so vsako 4. nedeljo v mesecu.
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 5, 1945
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland S. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays__
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: Celo leto $650. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail, $730 per year. U. s. and Canada. $3.50 for 6 month*. Cleveland, by man. $4.00 for 6 months. U. s. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 180». at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
83
No. 29
Mon., Feb. 5, 1945
Papeške točke o komunizmu
Sledeče točke iz okrožnice Pija XI. navajamo tako kot so jih na kratko posneli čileanski škofje v svojem opozorilu na vernike. Naj pripomnimo, da je bila okrožnica izdana skoraj natančno pred sedmimi leti. Torej mnogo prej kot se je pojavila na svetu bojazen pred "ujedinjenim slovan-stvom." Pa tudi prej nego je "ujedinjeno slovanstvo" preko slovanske Poljske padlo v objem "ujedinjemu germanstvu." Ta. druga opazka le mimogrede.
1.	Boljševiški in breszbožni komunizem je vse preveč bližnja nevarnost, ki cilja na prekucijo družabnega reda in na izpodkopavanje vseh temeljev krščanske civilizacije.
2.	Komunizem je miselni sestav, poln zmot in zofizmov (krivih zaključkov), ki nasprotujejo razumu in božjemu razodetju. Prevrača družabni red, ker izpodkopava njegove temelje. To je miselni sestav (sistem), ki ne priznava pravega izvora in namena države., Zanika pravice,' dostojanstvo in svobodo človekove osebnosti.
3.	Komunizem je po svoji naravi protiverski in smatra vero za "opij ljudskih množic." To pa radi tega, ker vera, ki govori o življenju po smrti, ne navaja proletariata na to, da bi sanjal o nebesih v Sovjetiji, ki je od tega sveta.
4.	Po nekaterih krajih vabijo komunisti katoličane, naj z njimi sodelujejo na polju takozvanega humanitarizma in dobrodelja, med tem ko niso niti za las pripravljeni odstopiti od svojih prevratnih načel. Tu pa tam celo pridejo s predlogi, ki so v polnem soglasju s krščanskim duhom in nauki Cerkve. Spet drugod gredo v svoji hinavščini tako daleč, da delajo razpoloženje za misel, češ, da bo komunizem v tistih deželah, ki v njih vladata krščanstvo in kultura, zelo omiljen. Da torej ne bo zaviral izvrševanja verskih dolžnosti in bo spoštoval svobodo vesti. Nekateri se celo sklicujejo na neke novosti v sovjetski ustavodaji za dokaz, da bo komunizem kmalu vrgel iz svojega programa borbo zoper Boga.
5.	Glejte na to, častiti bratje (škofje in kardinali), da se verniki ne bodo dali zavesti in prevarati! Komunizem je v svojem bistvu pogrešen in komurkoli je kaj na tem, da reši krščansko civilizacijo, nima z njim sodelovati v kakor-šnikoli zadevi. Tisti, ki se dajo prevarati, da posodijo svojo roko za zmago komunizma v svoji lastni domovini, bodo prvi podlegli kot žrtve svoje zmote.
•'f	s!«	s!e
kampanji. Pa je predsednik napisal ginljivo pismo Jonesu, se mu zahvalil za zvesto službovanje ter z globokim obža-ovanjem naravnost in brež ovinkov povedal, da mora napraviti prostor Mr. Wallaceu. Kot odškodnino mu je pa Mr. Roosevelt ponudil diplomatsko mesto, katerih je ali bo več praznih.
Mr. Jones, ki ve, česa je zmožen in česa ne, se je za po-nudeno diplomatsko službo lepo zahvalil. V tem slučaju je orej predsednik odstavil uradnika od dela, ki ga je zmožno upravljal 12 let in mu hotel dati službo, o kateri nima niti pojma. Lahko si mislimo, kakšen diplomat bi bil bankir Jones, ki je vajen šteti "solato," pa se razume na diplomacijo oliko kot krava na orglice. Ta slučaj nam daje moder nauk, da če hoče naša Unrja uživati spoštovanje pri drugih narodih, jo morajo zastopati možje, ki uživajo spoštovanje tudi doma, ne pa taki, ki se jih meče na smetišče.
da bodo izdali recept: Ameri-
kanci pa domu!?
* * #
Vse polno odgovornih zdravnikov je, ki se trudijo, da bi obveljal za ozdravljenje bolnega sveta podoben recept kot ga predlaga Sumner Welles. Odlični državniki so med njimi, tudi sam papež v Rimu. Na zunaj se papežev recept razlikuje od Sumner Wellesovega le v tem, da ne zahteva "delati skupaj" samo od Amerike in Rusije, ampak od vsega sveta. Toda sam Sumner Welles bo gotovo rad priznal, da je ta zahteva tudi v njegovem receptu zapopadena. In papež bo rac priznal, da je Welesov recep; samo po besedah'drugačen od Pijevega, na znotraj pa oba e-nako mislita.
S tema dvema receptoma soglašajo neštevilni odlični politični, kulturni in gospodarski zdravniki svetnega in duhov-
skega stanu.
# * *
Ali je potemtakem zoper krščansko ljubezen, če tale kolona javno pove, da se je oni prvi recept bral v slovenskem katoliškem listu? Ali ni to ravnanje preveč po zgledu "tega sveta," ki veruje v načelo, da je treba povračati "milo za drago?"
Ko so škofje našteli te papeževe točke, zaključujejo: .
"To so papeški nauki ,draga nam deca, o komunizmu ... Mi moramo imeti krščansko ljubezen do vseh posameznih ljudi, kakega kompromisa z zmotnimi nauki (idejami) pa nikoli!
"Komunističnim naukom in komunističnemu delovanju je treba postaviti nasproti krščanski nauk in katoliško akcijo. Mi imamo najčistejši in najbolj odrešilen socialni nauk. To je nauk evangelijev,, ki ga nam razlagajo, priporočajo in nalagajo za našo prakso papeži v svojih socialnih okrožnicah (enciklikah.) N&ša nalogi je, 'da se s tem naukom seznanimo in se ga oklenemo, kakor nas opominjajo tudi okrožnice same, iz katerih smo povzeli svoje opomine. Zlasti se moramo okleniti načel-socialne pravičnosti in krščanske ljubezni, ki nam jih polaga na srce Pij XI. kot najbolj direktno in učinkovito sredstvo zoper komunizem."
i
Le čevlje sodi naj kopitar
Tako je zapisal naš nesmrtni pesnik France Prešeren kot odgovor.kritikom njegovih pesmi, češ, tak naj sodi ali ocenjuje pesmi, ki se na to razume. Zato pravimo takim, ki stfijo v stajo, katera ni zgrajena zanje, z zgornjim Prešernovim vzklikom, naj denejo na glavo klobuk, ki je primeren za njih glavo.
Nekaj podobnega je bilo v slučaju bankirja Jesse Joriesa, bivšega trgovinskega tajnika in administratorja bi-iijonske korporacije RFC, ko mu je predsednik mesto tega urada ponudil lepo diplomatsko službo. Jones je to ročno odklonil ter predsedniku povedal, da je on pač bankir, ne pa diplomat.--
Le prevečkrat se pojavljajo slučaji, da se kakemu uradniku, ki ga doma nočejo ali ne morejo več rabiti, ponudi diplomatska služba kot zastopniku naše velike Unije v kaki inozemski deželi. Človek bi mislil, da so naše diplomatske službe navadno smetišče, kamor mečejo doslužene ali ne-zaželjene vladne uradnike, da se potem s tega smetišča pobira diplomate.
S tem se pač zadovolji domačo fronto, ampak vprašanje pa je, kako tuje države zrejo na take diplomate, ki niso bili dobri za kako mesto ali službo doma, so pa dobri za diplomatsko službo, kjer so zastopniki Zed. držav, torej-velike osebe. Kako morejo imeti spoštovanje v taji državi do takega našega zastopnika, ki je izgubil doma kredit in bil poslan kot neljuba oseba v inozemstvo . Ako bomo jemali naše diplomatske zastopnike iz košare ,v katero mečemo neljube uradnike, bomo imeli slabo zastopstvo pred zunanjim svetom.
Jesse Jones, ki je 12 let dobro upravljal bilijone pri največji finančni instituciji na svetu, RFC, ker je imel pač vse življenje opravka samo s financami, je naenkrat postal odveč predsedniku Rooseveltu. Ne zato, ker bi ne (Dil nesposoben za svoje delo, ampak ker je hotel predsednik poplačati bivšega podpredsednika Wallacea za delo v predsedniški
Če te v trebuhu ščiplje in si že poskusil brez uspeha vsa domača zdravila, se morda odločiš za obisk pri zdravniku. Greš, se daš pregledati in zdravnik ti napiše recept. Ta beseda ni več zelo znana med ameriškimi Slovenci, tam doma je pa najbrž še.
Zgodi se, da zboli ves svet. Ne samo, da ga kje ščiplje, ^zgodi se, da bruha kri kar v porokih. Ali se ni nekaj takega zgodilo prav v teh naših časih, ne samo kdaj v starih časih ali "za njega dni?"
In ko ves svet zboli, mu morda ne pride na misel, da bi šel na obisk k zdravniku. Hvalevredno pa je, da se v takih slučajih zdravniki sami javljajo in pišejo recepte za ozdravljenje sveta.
* * *
Eden teh zdravnikov je napisal za ozdravljenje današnjega sveta, prav za prav za o-zdravljenje, ki naj nastopi šele po končani vojni, takle recept :
"Nemčija ne sme nikoli več do moči. Kako se bo to doseglo? Na vzhodu slovanski blok, na zapadu francoski blok, Angleži naj ostanejo na svojem otoku, Amerikanci pa domu!"
Kratko, jedernato, preprosto ! Z eno besedo — imenitno! Ne bomo se mudili s kakšnim trančiranjem tega recepta. O-pozorimo le na to, da se zahteva od nas Amerikancev v tem ' receptu nekaj, zoper kar sej mnogo drugih receptov na vse kriplje bori. Zahteva se od nas Amerikancev—izolacija! Morda veste, kaj je izolacija?
Zaradi odkritosrčnosti je treba povedati, cla so zgornje besede recepta vzete iz slovenskega katoliškega lista, Novi Svet. * # *
Drugačen recept, ki nosi naslov: Mir Sveta, je dal v svoji knjigi "The Time for Decision"
nekdanji državni podtajnik, Sumner Welles. Ta recept je ravno pri roki peresnika te kolone, z debelimi črkami ponatisnjen v angleško pisanem katoliškem listu: The Victorian. Takole bi se dal ta recept po naše povedati:
"V prvih povojnih letih bosta dve najmočnejši državi na svetu Združene države Amerike in Unija sovjetskih socialističnih republik. In to s stališča materialnega bogastva in enako s stališča vojaške sile. Od volje in zmožnosti ljudstva teh dveh držav je odvisno, če se bo vzdržal svetovni mir ali ne. Ravno tako-je od tega odvisno, če bo napredek človeštva šel naprej,ali ne. Ce bosta te dve ljudstvi'delali skupaj, bo šlo,
drugače ne bo šlo."
* * *
Ta recept je torej precej drugačen od onega, ki pravi: Amerikanci pa domu!
Recept Sumner Wellesa smo seveda že marsikje brali, tudi v njegovi knjigi sami. Zanimivo pa je v tej zvezi, da ga ponavljajo za njim razni katoliški listi v tej deželi, o katerih vemo, da vanje večinoma pišejo "Ajriši." Presneti Ajriši ali Irci, ki so drugače tako razvpiti za nasprotnike Rusije in za prijatelje Hitlerja! Ali ne "bi človek od njih najprej pričakoval,
Zadnjič je povedala ta kolona o tem svoje misli. Bog pomagaj, če ob pobijanju ideje tudi glava kaj dobi! Pa saj danes glava niti v poštev ne pride, v poštev pride samo oni peresnik.
Kar se p a tiče ljubezni, rad priznam, da me ne mika teči k onemu peresniku in ga kušniti, če je v tej reči največji izraz ljubezni. Nič mi pa ni težko, zmoliti zanj očenaš, recimo v čast sveti Katarini.
iK * *
In mimogrede naj bo še dostavljeno, da beseda "peresnik" ni iznajdba te moje kolone. Iznašel jo je menda stari Tomo Zupan, ki pa zdaj, odkar je, v nebesih, ni več star. On je pri svojem pisanju zelo rad rabil besedo "peresnik." To pa pri njem ni pomenilo tistega držala, ki je vanj zataknjeno pero. Morda se bo kdo spominjal, da se je tistemu držalu v starih časih reklo "štilček."
Kot rečeno, Tomo Zupan je imel navado rGči "peresnik" — ne "štilčku" — ampak tistemu človeku, ki piše. Morda zato, ker se je na ta način izognil raznim drugim "pisateljskim" imenom, na primer piscu, pi-savcu, pisatelju, spisa^ e 1 j u, kvasiku (po Prešernovo!) in mazaču.
* ■:> -ji
Ker smo torej že spet pri Vprašanju krščanske ljubezni, se nehote spet spomnimo tretje točke v pismu francoskega škofa komunističnemu voditelju. Zdaj pa recimo, da bi tudi "ajriški" katoliški listi v A-meriki priporočali le recept o-rtega slovenskega lista, ne pa Sumner Wellesovega. Ali bi mogli mi katoličani zameriti, ako bi lepega dne brali tretji točki v pismu onega škofa podobno izjavo, ki bi prišla od kakega svetnega državnika Wellesovega kova in bi se ne-
—■——^
■ —»
Torej nad našo lil blagoslov brezpof plavaj ali pa utoni, 't in neoporečni pogla* to v Jugoslaviji) ^ tero tako dobro d> močna vknjižba, da bomo plavali. * človek nekaj dni ptf mih slinah, končno f sitnemu želodcu tet' ako se mu ne ustrežf prej s sedečo stavk" ne zaleže, te bo Pol<f ter in tako dalje. |
Pametni vselej je rekel pijanček, "f val takole: "Ali bi! ga ne bi? Glava J" kar, želodec pa nagovarja: še enl Ker se dosledno i'a< vilu, da pametni ^ i neha, bo odnehala < s nalij mi še eneg»' t Tiste dni je pl# hišo neprestano Prl) "K nam pridite, v* skuhala!" Vabilo * pa odločno sproti mi takrat res n1 ® Otroci so v skledo j ( Vem, da sem še prijazni in dobri V ) ovi Urški, pa taP i bil za k mizi. 1 Toda, kot sem 'T želodcu je končno * j sov dovolj in brf } hteva svoj porej0" * drugega, kot da & ® govorimo ter si ',a najslabšega najbo'f1 nih razmerah m® r; Sklical sem torej . "velike tri," ki i«1.3'h hiši prvo in zadri]?1 je deklet in fant«9 čen za gospodarja 6 ta-le nehal gibati^ pripomnim, da f gospodarja najm1". tako kolikor m OF podaril sam. V s^ J iajo napačno, ko" ! starejšemu in P1'1,l( liko prekmalu v K ček, od tam pa v mizi so ostali s^ rekli: "Ne, pri^J * bo ta-le gibal!" f 11 besedam "ta
žlic, če kaj vem- 1 fi 1
Da bo naša ko»V pravi smeri in ^ ' bolj pri volji svete, ki naj' bi ^ g ukazi, sem kup1' . popa. Amerika"^ pop kot čebele i1® naši hiši je ta^0' . vas, pa ne vem- . vi steklenica Po!) L deže: izbi je tri"?
•-i	■ W'
cmerikavost m t
"Treba je dol0',, mo* poslej gosp°d' j gel modre besefle j tri," ko je vsak ^ zarec mehke stvf ^
"Ata," seže my ,ki bo doma 1 Ja ta steklenica iM \
"Da ,sinko vsa," ga potolažili klic je bil popo^fi in meni močno |i vadno je moral M co popa po bi^'J strico Jean, kai' Jil vršeno z veliki11,1 testi. Kadar dolžnost
azsoFI] vedno napravil 1 jn umaknil sem ^ je van je v roka1;.« tem se nisem .v stranki. Kar rivanju polila, I že precej prafvb'11,;(V< strica je starej^ |i kapljic več, d°c Jt bratec zftddščč^Pi dal par močnih JJ* ni sestrici v ši>"! iti imam tudi od J domači frOnti, s * Vprašanje = | razvija naprej.
kako tako glasila:
"Ljubim katoličane in jih bom ljubil, neglede na to, kakšno je in bo njihovo stališče do povojnega sveta. . . "
Verjemite, nekaj takega bi se prav lahko zgodilo. In potem bi z vso opravičenostj o kdo zapisal: Katoličani pa — domu! Spat, ljubi otroci!
* # #
Ampak treba nam je pravičnim biti. To sicer ni povedano v dosti dobri slovenščini, pa razumelo se bo že. Celo tisti, ki niste študirali latinščine potom slovenskega učnega jezika-boste razumeli. Torej, priznati je treba, da so tudi med katoličani v Amerikil taki, ki so zoper sodelovanje z Rusijo po vojni. Da, najdejo se taki, pa morda jih niti ni prav malo. Ravno tako jih ni malo med onimi Amerikanci, ki niso katoličani.
Od tiste strani, odkoder je veter pripihal oni recept, ki je natisnjen blizu vrha te kolone, pihajo tudi mogočni očitki na naslov vseh, ki so in ki so samo "baje" proti sodelovanju z Rusijo po končani vojni. Pada posebno po "Ajriših," pa če se nekoliko ustaviš ob teh očitkih, boš lahko sprevidel, da izraz "Ajriš" krije precej širše polje.
* * *
Sumner Welles je torej za Rusijo, pa tudi peresnik one-| ga recepta v slovenskem katoliškem listu je za Rusijo. Kaj hočete več? Ali je potem treba, da tale kolona spusti zoper oni veter, ki je prinesel recept, kak nasprotni veter brez recepta?
Razlika med peresnikovim receptom in Sumner Welleso-vim receptom je, da peresnik smatra povojno Rusijo že kar] za ves svet, Sumner Welles jo pa smatra samo za del sveta \ Nikar ne ugovarjajte, češ, da peresnikov recept ne govori samo o Rusiji, ampak tudi še o "francoskem bloku!" To je sicer res, ampak če se poglobite v celo filozofijo peresnikove-ga recepta, boste prišli na to, da sta "slovanski blok na vzhO-du" in "francoski blok na zahodu" prav za prav ena sama reč — Rusija! Te dni je sicer De Gaulle nekaj pojartiral, da njegov polet v Moskvo ni bil {ako uspešen, ampak ob času, ko je peresnik sestavljal svoj recept, je bilo v vetrovih drugačno mnenje.
Ostane torej zares tako, da je Rusija ves svet po mislih o-nega recepta v slovenskem katoliškem listu. Torej: Nemce stisniti v prešo, Angleži na svoj otok, Amerikanci pa domu! Vse drugo se prepusti Rusiji!
* * * !
Pomislite malo, kaj vse je A-merika žrtvovala za zmago nad Hitlerjem! Ne le sama je poslala milijone svojih fantov na razne fronte, kjer umirajo v stotisočih. Tudi Rusijo je pomagala oborožiti, pa še kako! Sam Stalin je nekoč nekaj takega priznal. Nič drugega ne zahteva Amerika za vse te žrtve, kot to, da bo imela zana-prej pošteno besedo v svtetovni organizaciji za preprečenje na-daljnih vojsk. To hoče, da bosta Rusija in ona sama, Amerika, v družbi vseh pametnih narodov po tej vojni držali skupaj in ne druga drugo izpodrivali. Nič več naj ne nastane potreba, da zopet kdaj z vojaško silo krotita svet, ker bo močna beseda zadostovala, da
bosta res skupaj držali.
* * *
Sam sveti Oče je navdušen za take načrte. Na vse načine jih priporoča. Ves preudaren svet si tega želi iz dna srca. Naš domač katoliški list pa tako zine! Amerikanci domu in šuti-te, samo Rusija naj govori!
Žal, da se moramo prav resno vprašati: Kje je ameriški patriotizem onega lista in njegovega dopisnika, ki je nekdaj
razodeval pi'ecej veliko mero pameti? Kje je katoliško mišljenje onega lista in njegovega dopisnika? Žal liam je, da moramo staviti ta vprašanja. Podobno pa je, da bomo morali na taka vprašanja v pouk ka-1 toliških bralcev onega lista tudi sami odgovarjati.
-o-
Poljaki—kozo kradli
S. S.
I.
Na "Pisanem polju" v Ame-rikanskem Slovencu se takole bere:
"Demokrat Sturzo je nekaj napisal o preseljevanju in omenil razmere na Poljskem. Pravilno je štoknil Poljake pod nos, da so hudo "poljakozirali/ raz-I narodovali v letih gospodovanja na vzhodu, ampak da so tudi Poljaki kozo le ukradli, tega Sturzo, žal, ne pove."
To se tiče bivše poljske države, ki je imela v svojih mejah na vzhodu tudi dosti Ukrajincev, Belorusov ,Litvincev in še drugačnih nepoljskih (po narod, nosti) državljanov.
Cele knjige so napisane o tem, kako in zakaj so ti ne-Poljaki prišli pod poljsko oblast. Obtožbe gredo sem in tja, pa tudi opravičevanja gredo sem in tja. Cele knjige, pravim. Pa debele knjige. Ampak, kdor zna, ta zna — saj veste, kdo je tako rekel, ko je kravo drl.. Pišite me v uh, debele knjige! To se vse lepo na kratko pove — Poljaki so kozo ukradli ,pa amen!
Ko je Adamič poslal v svet svojo "znamenito" knjigo o Jugoslaviji, je žapisala o njej Rebecca West, ženska, ki tudi vsaj nekaj ve o razmerah v Jugoslaviji. pred sedanjo vojno, je zapisala o Adamičevi knjigi, da fcje-I na vsebina "oversimplified." To se pravi ,da Adamič ni razumel vseh zapletenih stvari v Jugoslaviji in je vse skupaj preveč površno študiral in opisal. Kljub temu je Adamič vsaj cele bukve napisal, še precej bolj je zaple-I ten rusko-poljski problem. Ra-I vno zato se pišejo, oziroma so se pisale debele knjige o njem.
Najdejo se pa ljudje, ki so močno občudovali Adamičevo knjigo, pa se iz nje niso drugega naučili kot to da znajo biti sami še milijonkrat bolj "oversimplified." Kdo se bo trudil, da bi pogledal v kako resno zgo. dovino? Posebno, če misli kaj ■'zapisati o bivših poljskih mejah! Ali se splača? Dovolj bodi, če se zapiše, da so Poljaki kozo ukradli! S tem je opravljena vsa pisateljska dolžnost in vest je ' mirna pred Bogom pred ljudmi! Piše se pa le, ker tiskarska tinta še ni tako zelo strogo racio-nirana, da bi moral človek špa-rati besede! ,
Veste ,tale reč je čisto gotova! Karkoli se bo zgodilo mec Rusi in Poljaki, ne bo prav nič odvisno od nas, ameriških Slovencev. Bodimo mi prijatelji ali nasprotniki Poljakov, ali Rusov na drugi strani, to na potek dogodkov ne bo prav nič vplivalo. Zato bi se ne spuščali v ta vprašanja. Toda, ko drugod vse te resne reči odpravijo kar na kratko z neko "ukradeno kozo," naj se tudi od naše strani o tej stvari nekaj pove. Zato frride še.
-o--
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Čez tri gore, čez tri vode. . .
IHIM^IoUfflll
i OF AMERICAN	WL
j CHAN©^^^^^^^^^ j
INTO PRICELESsf^^S^^i^ MEDICINES FOR OUR TMfflSS^ VVOUNOED MEN AND INTO^ ' THOUSANDS OF WAR. '\ JIK,V>§1 i MATERIALS AND SUPPLIES | TO HASTEN VICTORY	\>-J-
! TORN IN USED FAT ro* CASH i AM EXTRA RATION POINTS
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 5, 1945
zoren namen, prisiliti ž njimi kralja, da popusti, ali pa mu vzeti krono in življenje. Med temi 20,000, katere naj bi odposlali vsi okraji Francije, da v njih imenu obnove zavezno slavnost, bi bilo najmanj 19,000 jakobincev. Kralj bi bil izgubljen, če bi dopustil, da imajo jakobinci tako vojno moč, zato se je uprl tudi temu, da bi se 19. junija zbrali ti prostovoljci.
Radi tega sta privedla San-terre in Saint Huruge (b. Sen-tiriž) svojo drhal oboroženo s cepini v skupščino in od tam v Tuilerije. Cez štirinajst bataljonov narodne brambe je branilo grad in vrt; vendar so bili tako nezanesljivi, da je drhal izsilila vstop in cele ure tulila in razsajala, vihtep svoje cepine krog kralja in kraljice, grozila njunemu življenju in ju obkladala z najgršimi psovkami. Kralj si je moral nadeti umazano rdečo jakobinsko čepico in piti na zdravje naroda. Mesar Legendre ga je v obraz imenoval izdajavca. Drhal je rjula: "Proč z vetom. "Častno pa je za kralja, da se ni dal upogniti od teh divjih izbruhov ter ni preklical prepovedi postave, ki je zahtevala, naj se duhovni izženejo. Ravno tako ni dovolil, da bi se zbralo 20,-000 prostovoljcev v Parizu.
Poročila z bojišča so večala razburjenje v Parizu. Že začetek boja proti Avstrijcem v Belgiji je bil za Francosko sramoten. Zdaj pa je prekoračilo mejo 80,000 Avstrijcev in Pru-sov. K tem je prišlo še 21,000 izseljencev pod poveljstvom o-beh kraljevih bratov, kar je seveda povzročilo, da je narod imel kralja za sovražnika francoske države.
Dne 11. julija je skupščina razglasila, da je "domovina v nevarnosti." Brissot pa je trdil, da je to le radi tega, ker eden mož slabi narodno moč. Nikar da bi se bali pruskega in avstrijskega kralja, treba marveč'udariti na Tuilerije, in "zadeta bosta tudi onadva. To je bilo jasno povedano: najprej udariti notranje sovražnike, kralja in vse, ki so njegovi pristaši, potlej zunanjega sovražnika. In to je odsihmal postalo geslo.
Zvezna slavnost, ki se je praznovala 14. julija, je dala povod, da so od vseh strani sklicali oborožence skupaj. Od prostovoljcev, ki so se prijavili za vojsko, jih je odšlo le malo na bojišče, in že 26. julija so nameravali z orožjem napasti Tuilerije, za kar je hotel San-terre spraviti na noge 40,000 mož oboroženih s cepini. Napad se sicer ni izvršil, ker ni bilo še zadostnih priprav. Ko pa je za nekaj dni došel v Pariz bataljon Marsejcev (iz mesta Marseja na južnem Francoskem), so javno proglasili, da bodo ti razorožili Švicarski polk in udarili na Tuilerije.
Na večer tistega dne, ko so prišli Marsejci v Pariz, sklical je polkovnik Bachman častnike našega polka v svojo vojašnico k razgovoru. Razložil nam je vso stvar in ni skrival nevarnosti. Sklenili smo naše vojašnice utrditi za brambo in napraviti potrebne korake, da dobimo več streliva in naših osem topov nazaj, katere nam je vojni minister odvzel pred dvema letoma.
Vsi častniki so soglasno potrdili, da vlada v polku, posebno pri desetnikih in narednikih duh in da je njih zvestoba popolnoma zanesljiva.
(Dalje prihodnjič.) -o-
Tudi republika Švica ima svojo mornarico in sicer deset trgovskih ladij.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
FEBRUAR:
10. — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
10.	— Društvo Dom št. 25 SDZ, plesna veselica v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights.	!
11.	— Dramski zbor Ivan Cankar vprizori igro v SND. APRIL:
14.—Slovenska ženska zveza
priredi veselico v SND.
15. — Glasbena matica prire di koncert v SND.
22. — Pevski zbor Slovan pri-rtdi koncert in prosto zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
MAJ:
27. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ proslavlja 50 letnico v SND.
Znamenita pravda
Po ustnem izročilu zapisal J. Cesnik,
. i
Ne vem, kdo si je izmislil to zgodbo.
Morebiti dovtipni godec, zna-! biti gostobesedni mešetar ali pa prebrisani kmet. Kljub vsemu poizvedovanju mi je to zago-netka do danes in mi najbrže ostane do smrti. A to me ne žalosti; glavno je vsebina, jedro, dasi me zanima tudi vir. O tem pa trodvratno molči ustno izročilo, zato moram tudi jaz kot natančen in dosleden opazovalec.
* * *
Bilo je takole:
Kmet Florijan Žeja se je vračal iz mestnega semnja. — Lep par volov je prodal in dobil zanje štiristo goldinarjev. Kar precej je dal denar v hranilnico, da bo tem več obresti. Povedati vam namreč moram koj v začetku, da je bil Žeja velik skopuh. Vsako podkev, vsak gumb in rjavo železo je pobral na cesti in ga shranil doma na polici. V krčmo ni zahajal nikoli. Ce je šel v mesto, je dal v žep pol. hleba kruha in dve prgišči kuhanega fižola. Tudi danes je ostal lepo zvest svoji navadi. A mesto je bilo daleč, dolgo je ostal na semnju in pojedel vso juži-no. Ni torej čuda, če se mu je oglasila lakota, ko je stopal proti domu. 4
Spomladi je bilo in ptiči so prepevali po logih in ložah, kjer je vse dehtelo v zelenju in cvetju, kjer je trepetalo mlado listje v zlatih sončnih pramenčkih.
"Presneto sem lačen! Predrta reč ti! Želodec, imej pamet, kmalu bova doma!"
A zaman. Želodec se ni dal potolažiti z lepimi besedami.
"Dve uri je še do doma, Žeja. Pomisli in ne skopari! O-grin ima veliko krčmo in gotovo dobiš kaj za južino, dasi je že pozno," je prigovarjal želodec.
"Norec, ali me hočeš spraviti na beraško plico? Star si in mnogo si skusil. Denarja pa ne dam iz rok. Nikoli ne grem v krčmo, pa bi prelomil to navado danes."
"Lačen sem, jesti mi daj in amen!"
Tako je obveljala želodčeva. Hudoval se je radi tega Žeja, a v gostilno k Ogrinu je le za-
vil. Stala je poleg ceste na samem. Okrog in okrog je že i cvetelo sadno drevje, na levo so se razprostirali travniki, na desno je rasel smrekov gozd. Pod krčmo je tekla globoka reka in gonila dve veliki mlinski kolesi in žago,
Večer se je bližal, ko je stopil Žeja v gostilno.
Žive duše ni bilo nikjer.
"Glej, da ni nič s tvojo lakoto," se je začel znova kregati z želodcem.
"Pokliči, pokliči!" je prigovarjal želodec.
Žeja je udaril dvakrat s palic® po mizi, za katero je sedel.
"Ho, ho, kje ste? Ogrin, krč-mar!" Izza ogla je prikrevsal počasi krčmar, majhen, rej en človek z zadovoljnim licem.
"Dober večer, žeja, dober večer! Ali si tudi ti enkrat prišel v mojo gostilno? To je lepo, prav zares, to je lepo! S čim naj ti pa postrežem? Pol litra vina, kaj ne?"
"Lačen sem, lačen. Ali imate kaj gorkega?"
"Napravljenega ni nič. Juho so vso snedli sejmarji, meso tudi in pečenko. Par jajc ti lahko ocvre gospodinja."
"Dobro, dobro, tri jajca naj ocvre in kos kruha prinesi."
"Precej, precej. Pijače nič?"
"Četrt čvička, če že tako siliš. Voda bi bila tudi dbbra."
Ko je krčmar prinesel na mizo ocvrta jajca in kos kruha, je začel pogovor o vremenu in kupčiji.
"Srednja kupčija je letos, Žeja. Kako ti kaj gre? Ali si zdrav, zadovoljen? Slišim, da si mnogo nahranil. Rediš dvajset goved in vedno nosiš v hranilnico. Berač sem proti tebi. Sin, ki sem ga študiral, mi je dosti snedel. Zdaj je advokat v Ljubljani."
"Ni sile, Ogrin. Ljudje več govore kot je."
"Ne zameri, Žeja, moram k žagi pogledat. Vrnem se takoj."
Ogrin je odšel. Žeja je hitro snedel jajca in kruh in iz-pil vino.
"Mudi se mi in Ogrina ni. Tudi prav. Prihranim nekaj. Škoda denarja! Cemu bi plačeval le ta stara jajca in kislo vino! Ravno prav ,ravno prav ... A brž proč, da me ne dobi."
Kot tat se je splazil in ubral ; proti domu.
! Ko se je Ogrin vrnil v sobo,
se je začudil. Žeje ni bilo nikjer. Klical ga je, a se ni zgla-sil.
"Ti preklicana reč! Ušel mi je. Že nekaj jih je spravil na beraško palico in prekanil. A jaz mu pokažem! Pišem mu, naj mi prinese ali pošlje tiste krajcarje. Koliko znaša račun, čak? Jajca so po šest, je osemnajst, 'kruh pet, triindvajset, vino deset, je triintrideset. Ce ne vrne, pa grem k sinu v Ljubljano. Ta mu navije uro!"
Ko je prišel Žeja v vas, že ni bilo nikjer nobene luči. Le koncem vasi je še brlela pri Medvedu. Medvedov Tone je vozil v Ljubljano maslo, jajca in enako drobnjavo. Prijetno življenje je imel s »staro materjo. Tudi nevesto si je že iskal, pri Žeji je potrkal na vrata, ker sta se imela rada z Ma-nico. A Žeja je bil gluh za hčerkine prošnje in Tonetovo prigovarjanje.
"Bogatega ženina hočem in ne takega berača!"
Medvedov Tone ni več vprašal po Manici, a rad jo je imel še vedno. In upal je, da jo dobi. Tako mu je nekaj pravilo. Bil je prebrisan in je mnogo čital. Marsikateri vaščan ga je vprašal za svet.
Žeja je pogledal skozi okno. Tone je sedel pri mizi in čital časopis, mati je dremala na klopi.
"Le beri, tuhtaj in študiraj! Vse to ne pomaga mnogo. Hčere ne dobiš, če prideš še stokrat vprašat," si je mislil Žeja.
"Le ne prehitro," mu je nekaj zašepetalo in stopal je dalje po vasi.
* * *
Ce teden dni je prikorakal res Ogrin v Ljubljano k sinu advokatu. Dr. Ivan Ogrin se
DELO DOBIJO PELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE	I
ženske za oskrbnice |
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu " Od 5:10 frop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Za pomoč v kuhinji
Potrebuje se žensko za pomoč v kuhinji, poln ali samo delni čas. Zglasite se v Šorno-vi restavraciji ,6036 St. Clair Ave.	(130)
V BLAG SPOMIN
DRUGE' OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
/
Frank Mišic
ki nas je za vedno zapustil 4. februarja 1943.
Dve leti Te že zemlja krije in truplo v grobu že trohni, težko nam je vsem pri srcu, po licu solza nam drsi.
Sladko počivaj tam v Rrobu v tihem kotičku miru. a duša srečo naj uživa pri Stvarniku večnemu.
Žalujoči ostali:'
MARY, soproga; PRANK, sin; SYLVIA, hčerka.
Cleveland, O., 5. februarja 1945.
je začudil, ko je ugledal očeta tako nenadoma pred seboj Prej je vselej pisal, če ga je mislil obiskati. Posedel ga je na zo-fo, si popravil zlat ščipalnik in pogladil dolgo črno brado.
"Ali se je kaj zgodilo, oče?"
"Zgodilo, zgodilo! Le poslušaj me."
Sklenil je roke in jih položil na široka prsa ter zrl zaupljivo v sina, ki je sedel na stolu in preplašeno gledal na okrog.
"Lepo imaš urejeno, Ivan. — In malo si se zredil. To je lepo in prav. Včasih si bil suh kot pajek."
"Pustiva to. Kaj se je zgodilo, oče?"
"Ti si učen advogat."
"Dobro, dobro! Ali povejte vendar, kaj se je zgodilo."
(Dalje prihodnjič)
—-'O---
Lupon ima od 4,000,000 do 4,500,000 prebivalcev; celotno prebivalstvo na Filipinih pa šteje 18,000,000.
" MALfaGLASr
Ženske
TAPER COIL Starost 21 do 35 Čisto delo Dnevni in nočni šiht Plača od ure in bonus
Reliance Electric & Engineering Co.
1091 Ivanhoe Rd.
(34)
Moški
Dispatcher Clerk Starost med 30 in 40 Nič strojepisja
Plača Kličite GL 3530
Reliance Electric & Engineering Co.
1091 Ivanhoe Rd.
(34)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave.
(x)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4213
wIdgofs photostudio
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Zaprta ves dan ob sredah.
Trebušne podpore
Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports)
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Itd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
KADAR vaša električna ledenica potrebuje popravila, pokličite
Franks Refrigeration Service
15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed., Fri. -r 50)
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu
POTREBUJEMO P^ESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj 111 po vojni. Visoka plača od ure in overtime.
LEMPCO PRODUCTS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
(31)
Dekleta in žene
za 100% vojno delo v prvovrstni prednostni tovarni.
Mnogo del je, ki ne zahtevajo nobenega predznanja. Največ je delo podnevi. Inšpekcijsko delo, assembly, pakiranje itd. Dalje za urad plačilno uradnico, time-keeperco.
Vi lahko pomagate poraziti Hitlerja in njegove japonske prijatelje s tem, da izdelujete vojne produkte.
Vzemite Quincy Ave. ulično železnico ali Central Ave. bus
EATON MFG. CO.
E. 65th & Central Ave.
(35)
5 ur na dan
J e vse, kar vzame za vaše delo v naši kafetiriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts
Colonnade Cafeteria
524 E. Superior (Leader Bldg.)
(32)
DOHODNINSKI DAVEK
vam točno izpolni ODVETNIK
wm. J. KENNICK
6530 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 3876
1945		FEB. 1945		
|Su	Mo	To	|We|	
	r-			UH3]
4	ITI	61		SfflH
11	12	13	|14|	
18	19	20]	(2|	22:23 24
125]	26	27		□□
-—■ 1 ■——
p Junaštvo iti i zvestoba
J^ovinski roman iz časov francoske revolucije.
> tedaj, da se vr-°Jemu polku. Zurlau-
11^'gnil, da bom ubo-olf°sti, in on me je n°du> češ, da mi kdo me neveste pred no-»enko od tistega do-l0bl moje matere ni-)Voril> in tudi pri slo-»ern Videl. Težko sem '.od matere. Blago-
(frizVn Prišel sem sre"
J - kjer sem velikemu | natančneje razložil, &°,nas Erlach ^ dru-^žavniki.
1 iirno h-Sem pisal Iza" j, . Pismo o svojem
, . 2In sem priložil tudi ji L ? 2 Jezerom in kra-vfj J" v 0zadju ter Zur-* adsVor z vrtom. ■ J*'Atopic zahvali?"1 sliki; pisala mi I e oce od srca sme-
iliri- kako sem po-4a c] 'telj,a- Radi slik 4itn V6 P°krajina Zu-
laV?"'- Zurlaubtin-
IdeS ^10 Posebnega fm-a dne Pa bo "sta-fYeTPrijeten- Hkon-fila ep0 Pozdravila in f tihena,)' orcein očeta npu i-m g0zdnem dvoru istltj se niso še odlo-I prit. Prazno gorsko :L J V Pai'iski hrup. lit i k seclaJ nisem mo-!|a'iner.sem baš prišel fa d„ nisem mogel brž
fCS*' Da pa je
ra "J ala dvorec mo-2ab°j." me je
Hi jp ' J
1 imi?° kala V službi, i se®1 0Pravila v vo-ken,8- d°ma krajšal se ni, ln likanjem. S ajHi 'em bavil mnogo. t0clJa skupščina je i * uT.^ dne drznej-
A Pun • Sit sem bil I i in ga govoričenja 4pih v °Sti' o tiranih list • S° bili ž njim
TWW govori' da bi
4 ni ly, 0 111 nasilnost, ,jKi 1° kmalu- V po-;%ia zv pščini je bila
4 drža?8 kralju in se
f se j 1 ustave, in ta fflika v -nanjšala vedno
iHlilJCma J'e bila oddala n**ska ^r je očit-lifn v to> da se kralj |erni Je ljudovlada.
d njinn so se fijri ^mna" ali žiron-1. Mvcli,- So bili ostrejši fljivo , evali za "eno in Va'?Ubliko." Ti so (tii ie;
V roL1792- imeli
So , . 21rondisti in 'i so lli izbrani mi-
da i?6* aprila Pri-
|n0 keR naPovedal Av-Nko "e.je bila zve-hotel * vojni minister fhi So Podati na mejo. favitJ n Uavn° namera-
lbte*pl°d kralja< da sili. M7mOci prepuščen
$ nPa nismo pusti-
re *C;Slali na mejo,
|ic0, ki Vali na pogod-> boji,"0 določale, da > ^ tedaj, če
' 1 P^ina Postavoda-
i. So s razPustila vse
Vili z vzgojo
rWe7 Tak« so po-Ne>„ sestre žrtev no-
l ^hoZi^sno so
pre-
i > 0 obleko in
l ^niij bo in alod.
|ki so 8''t!nali vse du-f	nili Poseči
koralo 7m duhovni-
k" ZaPu?Caj v imenu f se -Ustlti domovino.
rVi: Tel"0gUmno uPrl
"Pralna J Je zahtevala
f eli So 0,000 profsto-Pri tem pro-
--—---------lint., n iiiitwrriminc.vViV.ii/nVa>TrWi-nmi 1 III HM m H m ■ I' i	i i
Gornja slika nam kaže skupino nemških ujetnikov, ki dvignjenih rok korakajo v iijctnUtvo mimo mrtvih ameriških vojakov, katere so Nemci, ko so jih zajeli kratko malo postrehh. Poleg mrtvih je videti skupino ameriških vojakov, ki si prizadevajo, da bi in. clentificiraU mrtve tovariše.
n
AMEfciSKA DOMOVINA, FEBRUARY 5, 1945 i i.....-.............. i ............. ,1 i.i. ......
TRPLJENJE MLADE MATERE
v
ROMAN
lill)llill!llilllllii!ll!ll!l!l!IIIIIH
"Navidezno utegnejo biti okolščme proti njemu. — da uide nezasluženi kazni, je bil pobegnil. Ali ga mar hočete obsojaj? Prosim vas, bodite pravični in usmiljeni!"
"Jaz sem pravičen," zavrne nadpaznik nevoljno ihteeo prosilko in priprošnjico. "Vršiti mi j g samo mojo dolžnost, pa ničesar drugega. Kaj hočete tukaj _v>
Strogo in trdo obnašanje jet-niškega uradnika je preplašilo Mary, a kljub temu ni še izgubila upanja, da ga omeči.
"Prišla sem semkaj vas poprosit, da mi dovolite sestanek in pomenek s Freddyjem," je dejala z ginljivim glasom. "V vaših rokah je vse. Zato bodite usmiljeni in človekoljubni, pa nikar ne odbijte nesrečni ženi prošnje, da vidi svojega moža, ki ga loči nesrečna usoda od .nje!"
"Takšnih razgovorov s sorodniki sicer ne dovoljujem, posebno pa ne takšnim kaznjencem, pri katerih je pričakovati begunskih poizkusov," je pojasni nadpaznik.
"Rotim vas pri vsem, kar mi je sveto, da ne bo med mano in mojim možem govora o kakem begu," odgovori Mary, "hočem »a samo videti še enkrat. Prosim vas za božjo voljo, da mi dovolite ta sestanek z mojim nesrečnim možem. Na vse večne čase vam bom hvaležna za tu uslugo!"
Nadpaznik je molčal ter se zamislil za hip.
"Nikar ne omahujte, gospod!" ga prosi Mary dalje. "Storite mi to dobro delo. Nikoli se ne boste kesali zastran tega!"
Iz srca prihajajoče besede, ki jih je govorila Mary, niso zgrešile svojega cilja: Vplivale so na nadpaznika ter mu omehčale srce.
"Naj bo, topot hočem narediti izjemo," je dejal. "Ali poslušati pa hočem, kar bosta govorila med sabo."
Nadpaznik pokliče svojega podrenjenega služabnika k sebi ter mu naroči iti po Becker j a in ga privesti v sobo.
Mary sklene ginjena svoje roke.
Poduradnik se odstrani ter gre izvršit nadpaznikovo naročilo.
"Sedite," veli Mary ter pokaže na nekaj stolov, ki so bili V/ sobi ob steni.
Minilo je nekaj časa, preden so se začuli težki koraki. In kmalu nato so se odprla vrata. Paznik privede Becker j a v nadpaznikovo sobo. In sedaj se je nudil pretresljiv prizor,
Zagledavši moža plane Mary z radostni mvzklikom k njemu, ga poljubuje ter se mu privije na prsi.
"Moj Freddy! Moj ubogi, dragi Freddy!" je vzkliknila, in solze so ji zadušile glas.
Becker objame svojo ženo ter dvigne svoje otožne oči proti nebu.
"Mary — ti si tukaj?!" za-mrmra.
In šele zdaj opazi ona jetni-ško obleko na svojem možu, in solze jo zalijejo, da ni mogla odgovoriti.
Bil je to ganljiv prizor, ki je moral vsakemu še tako nevernemu opazovalcu zbuditi vero, da nima tu posla s kakšno zločinsko zakonsko dvojico. Celo nadpaznik se ni mogel ubraniti ob tem prizoru silnemu vtisku.
"Fred — Fred —" je ihtela Mary j a — "moj ubogi Fred — kaj moraš trpeti! In vendar si nedolžen I"
I "Nikar ne obupaj!" jo je iz-kušal pomiriti Becker, "Bog bo nama pomagal! Nikar ne jokaj! Ne otežuj mi srca!" '
Te besede so čudovito vplivale na njo ■— z vso silo se je borila proti svoji bolesti, stisnila roko Freddytu ter si potem otr-la solze.
"Jayja sem privedla semkaj ter ga izročila oblasti," mu je povedala ter potem pripovedovala nakratko, kar se ji je bilo pripetilo na otoku. Nadpaznik je vse to poslušal. Becker je s ponosom in občudovanjem sledil njeni povesti.
"Paddy ni mrtev! Stari zvesti Paddy živi!" vzlikne Becker, ko je skončavala Maryja svoje pripovedovanje.
In mož ji jame pripovedovati, da je Paddyja videl med delavci iz San Francisca. Zato mora biti v San Franciscu. Ta novica jo je očividno razveselila.
"Potem imam še enega človeka na svetu, ts katerim se morem pogovarjati o tebi in na katerega se lahko zanesem," je dejala. "Poiščem ga."
"Vzemi ga s sabo tja na Mary j in otok," je nadaljeval Becker, "utegne ti biti še v veliko korist in pomoč."
"Kdaj se pa ti vrneš, dragi moj Freddy?" vzklikne Mary s otožnim usmevom.
"To moramo prepustiti božji volji, ki bo vse tako ukrenila, da bo prav in dobro," odgovori Becker. "Videl sem te zopet, izvedel od tebe, da še lahko še nadalje zanašam nate. In vse to mi lahkoti srce. Vse to mi bo pomagalo prenašati nesrečo v zaporu. In vam se zahvaljujem isto, gospod," se obrne Becker odkrito do nadpaznika, stopi k njemu ter mu ponudi svojo roko. "Izkazali ste mi s tem veliko dobroto."
"Je že dobro, Becker," meni nadpaznik.
"Zbogom, Mary, bodi pogumna in zaupaj v Boga," reče Becker ter se poslovi od nje. "Ni še vseh dni konec. Še vse se utegne zasukati tako, da bo prav. obupaj, vrni se na Mary-otok, vzemi Paddyja s seboj in čakaj potrpežljivo! Morebiti se še vseeno snideva kdaj!"
Mary se privije k možu. Ob njegovih besedah je jokala po-tihem. Bolečina jo utegne vsak čas premagati, bilo je preveč, kar je trpela.
Toda možev zgled jo je "bodril in izpodbujal, naj bo pogumna in močna.
Vzravnala se je pokonci, — mož ji stiskne roko — nato se okrene ter odide odločnih korakov, iz sobe k pazniku, ki ga odvede v njegovo celico. Mary je obstala ter zrla za njim — nehote se ji sklenejo roke — in zopet je bila ločena od njega. — Tako je minilo nekaj minut. Nadpaznik ni prekinil tišine. Bolest te žene je bila celo njemu svetp, kakor se je zdelo.
Končno se Mary okrene, kakor da se je prebudila iz sanj. Uradnika je zagledala ter stopila k njemu.
"Verjemite, ali ne, gospod," mu je dejala. "Freddy Becker je nedolžen! In predstavite si, kaj sfe pravi, nedolžen prenašati to usodo! Bodite blagi, bodite usmiljeni ,nikar ne tirajte tega nesrečneža u obup! Ce je mogoče, mu olajšajte to trdo usodo! S tem si boste zaslužili božje plačilo in pa to, da bo za vas molila zapuščena žena."
-(Dalje prihodnjič)
1875
ptrnrtxtJiamillMii
1944
J^aznanilo in JZahx)ala
Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je angel si«| posegel v našo družino in nam odvzel našo preljubijeno in nikdar pozabljeno soprogo in skrbno mater	|
Mary Zakrajšek
ROJENA MODER
ki je sprevidena s svetimi zakramenti za umirajoče po dolgi bolezni zatisnila svoje mile oči in mirno za vedno zaspala dne 17. de«c
bra 1944 v starosti 69 let. Doma je bila iz vasi Sela pri Šmarju. Po opravljeni slovesni sveti maši v cerkvi Sv. Vida je bila položel
«
k večnem počitku dne 21. decembra 1944 na Calvary pokopališče.
V globoki hvaležnosti se želimo tem potom najprvo prisrčno zahvaliti Monsig-nor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za molitev ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Fr. Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Enako se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Francis Baragi za spremstvo na pokopališče ter prisrčna hvala tudi Rev. Andrew Andreyu in Rev. Francis Baragi za asistenco pri sveti maši.
Prav iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so jo obiskovali v bolezni, kakor tudi vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih.
Obenem se tudi prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob njeni krsti ter vsem, ki so se udeležili pogrebne svete maše in jo spremili na pokopališče. Posebno se iskreno zahvaljujemo Mrs. Mary Modic E. 55. St., ki je tri večere vodila molitev ob krsti pokojne.
Globoko hvaležni izrekamo našo prisrčno zahvalo vsem, ki so darovali krasne vence cvetja, s katerim so v blag spomin naši dragi pokojni okrasili krsto in sicer: Kennick družina, Mr. in Mrs. Anton Centa St. Clair Ave., Vidmar družina E. 60. St., Skrjanc družina E. 76. St., Mr. in Mrs. John Zabukovec in družina Orton Ct., Adamič družina E. 52. St., Louis in Molly Moze in družina, Donald Ave., Remic družina E. 76. St., Mr. Joseph Globokar E. 74. St., društvo Sv. Neže št. 139 C. K. of Ohio, društvo Srca Marije.
Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše namreč: društvo Sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., Mr. Lawrence Anzeltz New York City, Mr. Blaz Drobnich Fairport Harbor, Ohio, Mr. in Mrs. Martin S. Golob in družina E. 82. St.,
Mr. in Mrs. Max Jakopič in družina E. 209. St. Euclid, 0., Mr. in Mrs. Joe Ribic E. 82. St., Mr. in Mrs. John Skrinjar in družina E. 147. St., Mr. I. Vidmar E. 61. St., Mr. in Mrs. Edward Vidmar in družina Kirton Ave., Mr. in Mrs. Anthony Zimmerman E. 61. St., Mr. in Mrs. Frank Modic E. 55. St., Mr. in Mrs. John Kadunc E. 71. St., Mr. in Mrs. John Menart Sylvia Ave., Mrs. Mary Peterlin Yale Ave., Mr. in Mrs. Frank Fi-folt E. 212. St., Mr. in Mrs. Anton Kocjan-čič E. 212. St., Cimperman družina E. 61. St., Mr. in Mrs. John Zakrajšek PainesviUe, Ohio, Mr. in Mrs. Louis Struna Monterey Ave., Mr. Ixmis Zakrajšek in hči Underwood Ave., Mrs. Johana Celesnik E. 61. St., Mr. in Mrs. Oswalt Hite in družina Thompson Ohio, Turk družina E. 61. St., Mrs. Mary Turk E. 61. St., Mr. in Mrs. Anton Milavec E. 61. St., Mr. in Mrs. Joseph Se-mich Arrowhead Ave., Mr. in Mrs. Joseph Knaus Edna Ave., Anton Ponikvar Glass Ave., Turk družina E. 43. St., Mr. in Mrs. Frances Jarosz E. 84. St., Mrs. Mildred Phillips E. 43. St., Mr. in Mrs. Henry Laurie Sr. Bonna Ave., Mrs. Frances Ora-žem in družina Carl Ave., Mrs. Frances Pe-tric E. 71. St., Mr. in Mrs. John Ivansek E. 61. St., Mr. in Mrs. Andrej Tekavec E. 72. PL, Mr. in Mrs. Frank Mramor Sr. E. 76. St., Mr. in Mrs. Joseph Modic Norwood Rd.
Zabukovec družina Orton Ct., Mr. in Mrs. Stanley Okicki Flower Ave., Mr. Henry Zabukovec Orton Ct., Miss Jennie Zabukovec Orton Ct., Misses Frances in Mary Russ E. 70. St., Mr. in Mrs. Joseph Adamic E. 52. St., Mr. John Arko in družina E. 52. St., Jalovec družina, Miss Mary Alich Bonna Ave., Mrs. Theresa Besenicar E. 72. St., Mrs. Mary Dolenc E. 66. St., Mr. Joseph Franc E. 67. St., Hrovat družina E. 74. St., Mrs. Frances Judncih E. 74. St., Mrs. Antoinette Kadzevics E. 74. St., Mr. in Mrs. Anton Koprivec E. 76. St., Mr. in Mrs. Matt Laurie, 1011 E. 74. St. Levstik družina E. 60. St., Mr. in Mrs. Anton Marn in družina Donald Ave., Mencinger družina E. 74. St., Persin družina Bayliss Ave., John Persin Jr. E. 74. St:, Hlad družina E. 64. St. Mrs.
in I
Mary Rigler E. 64. St., Mr. Frank R«S| Euclid, O., Skully družina E. 72. St., in Mrs. Frank Skully Addison Rd., \ Frances SkuUy E. 64. St., Mr. in Mrs-' drew Skerl E. 53. St., Mr. in Mrs. F1? Skerl družina E. 64. St., Spehek drjj Bonna Ave., Mr. in Mrs. Peter Starin P1 wood Ave. Mrs. Mary Sterk St. Clair A Mr. in Mrs. Peter Sterk St. Clair Ave, in Mrs. John Sterk in družina E. 73. St-, in Mrs. Michael Kolar družina St. V Ave., Mary Blatnik E. 61. St., Tomsic"! žina E. 61. St., Tisovec družina E. 55.: Mr. in Mre. Joseph Urajnar E. 74. St j in Mrs. Mark Zivoder E. 74. St., Mr. in " Lcuis Zakrajšek Bonna Ave., Zuzeek <* žina St. Clair Ave., Mrs. L. Albus E. ^ Mrs. Vincent Soldacki E. 74. St., Mrs. A. A. Taday E. 74. St., Jochum & na E. 74. St.
Prisrčno se. želimo zahvaliti vse^I so dali svoje avtomobile na razpolag0' pogrebu. Našo prisrčno zahvalo naj sPj mejo članice društva St. Neže št. 139 | of Ohio, društva Marije MagdaleneJ& / K. S. K. J. društva Srca Marije staro ^ tarnega društva fare Sv. Vida, ki so se^ ležile skupne molitve ob krsti pokoj pogrebne svete maše, posebna prisrčn3 < hvala pa članicam, ki so nosile krsto j častno spremile do groba in položile K1] nem počitku.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, izrazili sožalje s poslanimi sožalninti "i tami in pismi.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejro*'* grebni zavod Zakrajšek Funeral HotfJ vso postrežljivo naklonjenost in za ' urejen pogreb.
če smo pa slučajno pomotoma k^j ime izpustili vas prosimo, da nam opr0^ ker se želimo vsem najprisrčneje zah^!
Preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in draga skrbna mati, zastonj Te iščejo naše solzne oči in globoka žalost se je na^'a v naša srca, ker Tebe ni več med nami. Bog Te je poklical k sebi in morala si zapustiti svoje drage in nam so ostali samo Tvoji
i
spomini. Vedno Te bomo ohranili v ljubečem spominu in tolaži nas le misel, da si rešena trpljenja ter počivaš mirno v zasluženem * nem počitku in nebeška luč naj Ti sveti.
I
žalujoči ostali:
JOHN ZAKRAJŠEK, soprog; PAULINE poročena CENTA hči; JOHN zet; FRANCES in PAULINE vnukinji. V stari domovini pa zapušča žalujoči sestri Jero in Johano.
Cleveland, Ohio, 5. februarja, 1945.