I" Ediai dw™k v Zjedifljcnih T ^T"^ TT ^^ ^^^T If ^ jf \ IT^ f ^llb^c«^Mletim daQy^tiL^ Velja za vse leto - - 3 3. GO I VXJlJXJlO -L^AVv^J^XjL ! Issued eve^^t Sodr*, | Ima nad 7000 naročnikov. I ■ | and Holidays. £ i ......- - -k--—..H-tm List slovenskih delavcev v Ameriki. * I TEUTON PIBAMtE: «687 OORTLAMPT._Entered m 8«cond-0Uw Matter, September n, IMS, it ttw Port Office »t New York, N. T, under the Act of Congrem ol Marck S, 187«. T TELETON PISARNE: 4687 OORTLANDT MO. 21«. — ŠTEV. 214._____NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 13, 1911. — SREDA, 13. KIMOVCA, 1911. VOLUME XIX. - LETNIK XIX Novakovi milijoni ne eksistirajo. —o- Vse poizvedbe avstrijskih konzulatov glede Novakove dedščine so imele negativen uspeh. —o— PREMOŽENJA NI NIKJER. ! —o— Ne ve se iz katerega razloga se je! 1 spravila v svet novica o tej fik- J tivni dedščini. -o- Iz Pari/a smo dobili od avteiiti-j cili' strani sledeče poročilo: Obširne vsestranske poizvedbe avstrijskega poslaništva \ Parizu.! generalnega konzulata v Marseil-lu. konzulata v Oranu in drugih; avstrijskih konzulatov glede Novakov«* dedščine so imele posve negativen uspeli. Nihče ne ve o tej zapuščini, zlasti tudi ne franeoska vlada. ki bi vendar morala vedeti za tako ogromno premoženje. Kiio stoji: Premoženja. ki lii bilo za podedovati, ni nikjer. Ne ve se iz katerega razloga se je spravila v svet novica o le j tiktivni dedščini. J Evropski lisii poročajo zdaj o;! nekem Ivanu Novaku, ki je umri v .Južni Avstraliji in zapustil baje ogromno premoženje. -o- . I ŠTRAJK NA ILLINOIS CENTRAL ŽELEZNICI/, —o— ' ] i ■ Novo glasovanje. / -»- i; Chicago, 111., 12. sept. Danes se'' je vršila konferenca zastopnikov vseli i* mednarodnih zvez železni-;1 škili delavcev. Zastopniki so sklenili dati na glasovanje vprašanje. 1 ako s«' strajk v delavnicah Illinois,1 Central železnice proglasi brez so-1 udeležbe mednarodne zveze uiaši-nistov. J -o- REVOLTA NA KITAJSKEM. | —o- Uporni vojaki. ' —o — i i Cheng-King. 12. sept. V okraju; fheng-Tu je izbruhnila revolt a. j Vojaki so se uprli in nočejo izvesti ukazov svojih poveljnikov. Poskusili so se polastiti železni-! ške proge. Sole in prodajalniee , so zaprte in ako vlada ne bo takoj udušila revolte. bode nastal splošen upor. Položaj je zelo re-i sen in nevaren. Misijonarji so prišli vsi semkaj, kjer skrbe za njih varstvo inozemske vojne ladje. C-por ni naperjen proti tujcem. -o- 1 Organizacija proti draginji. Pri Supreme Court u v New Yor-! ku je bila inkorporirana Produ-' cers and Consumers National League. ki ima namen voditi boj proti podraženju živil v Ameriki. Liga bo sklicala velik shod po-j 1 jedeh* e v in političnih voditeljev [ vseh strank. S politiko se liga ne bo baviia. ——---——-i Denarje v staro domovino, pošiljamo: j >» f 10.36 ............ 50 kron,! ■a 20.60 ............ 100 kron. m 41.00 ............ 200 kron, sa 102.60 ............ 500 kron, ss 204.50 ............ 1000 kron, ■a 1020.00 ............ 5000 kro~ Postarina j« vi tet« pri teh rroUk. Dom« m nakazane nota popolnoma izplačalo brez vinarja odbitka. Nate denarne poHljatve Izplačuj« e. kr. poštni hranilni nrad ▼ 11. do 12 dneh. Denarja nam poslati je najpriltf-neje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pLsmn, večje maske po Domestic Postal Money Order ali Pa New York Bank Draft. FRANK CAKSER 93 Oorttaadt 81, New York, N. Y. •104 81 Olatr Ave., N. Clertlmd, Ohio. Slovensxe vesti. Ali morajo biti delegati K. S. K. Jednote amerikanski državljani? —o— Krogi, ki vodijo boj proti samo-jvoljjfemu nastopu predsednika K. iS. K. -Icdnote so se obrnili na dr-jžavo Illinois, da jim pove, če ima i res tako postavo, da morajo biti | delegat i amerikanski državljani jKvo odgovor: Insurance Department State of Illinois, Springfield. The Amerika Publ. Co. < iospodje:— Prejel sem vaše pismo, v kate -rem me vprašujete glede pravil Kranjsko Slovenske Katol. Jednote i/ .Jolieta, lil., v katerih je pisano. da morajo biti delegat je za konvencijo te Jednote državljani Zjedinjenih držav. Dovolite mi, daj vam povem, da zavarovalne po -stave te države nikakor ne zahtevajo. da bi morali delegat je biti državljani Zjedinjenih držav. Vendar če se vidi. da je to primerno ali sposobno (fit) za Jednoto, se to lahko naredi. S spoštovanjem Fred W. Potter, superintendent zavarovalnega oddelka države Illinois. Konvencija K. S. K. Jednote. Od mnogih strani se nas poživlja. da bi objavili imena delegatov konvencije K. S. K. Jednote. To nam ne kaže, ker naš list ni uradno glasilo te Jednote. To bi moral storiti "Amerikanski Slovenec". Zakaj tega ne stori, lic vemo, vsekakor pa je čudno, da se imena delegatov še niso objavila. Konvencija je že pred durmi, a glavni urad zadržuje objavo delegatov. Kdor hoče vedeti za vzroke takemu postopanju, se mora obrniti jia glavni urad Jednote ali pa na Jednotino glasilo "Amerikauskega Slovenca5'. Žrtev amerikanskega kapitalizma. Včeraj smo obiskali v Bachovem hotelu na Washington St. v New Yorku slovenskega rojaka Andreja Rožica iz Rateč na (Jo-retijskcm. Solze morajo stopiti človeku v oči. ko ga vidi in sliši njegovo žalostno zgodbo. Pred 10 leti je prišel v Ameriko zdrav in krepak, zdaj se vrača domov z zlomljenim križem in brez nog. Delal je v premogovniku v Pittsburgh Kans.. kjer se je pred šestimi leti vsulo kamenje na njega in mu zlomilo križ. Šest let je le-žiil v <*armel Hospitalu v Pittsburgh kjer so mu vsled nemarne postrežbe noge segnile tako. da so mu jih letos dne 2. januarja morali odrezati. Križ se mu je po operaciji zarastel tako. da se zdaj more vsaj sam nekoliko vzdigniti v postelji. Ko je po operaciji na nogah ozdravel, je pisal domov po svojega nečaka Janeza Kožica. ki je prišel semkaj, da odvede svojega, nesrečnega strica v Radoljieo. kamor je pristojen. Andrej Rožič leži ves čas v nosil-nici in tako so ga prenesli iz vlaka in tako ga bodo prenesli na Iparnik ".Martha Washington"', s katerim se danes odpelje. Avstro-ogrski generalni konzulat je po-!skrbel za njega in njegovega nečaka znižano vožnjo. Nezaslišano J je. kar je Andrej Rožic pripovedoval o bolnišnici v Pittsburgu. (Ravnali so z njim nečloveški. iKarmelitarice so si obdržale ves 'denar, ki ga je bil dobil od Jednote $723 in njemu so dale samo '$50. Od kompanije ni dobil nobene odškodnine in je tudi iskal ni, češ. kaj hoče revež v Ameriki doseči pri sodniji. Na lovu v Coloradi. i Naš znani dopisnik g. A. J. Terbovec se je podal za teden dni s svojimi niinrodskimi tovariši na lov v coloradske hribe blizu Sulphur Springs, od koder nam je doposlal lepo razglednico. Divjačine in rib je ondi obilno. Družba modernih lovcev je vzela seboj tudi fotografični aparat, na katerega se baje kaj radi lovijo medvedje. Terbovec nam je obljubil sc ■ , ■ i s ■ i Zakone zoper štrajke ; žele delodajalci. —o- John Kirby, predsednik zveze tovarnarjev, poživlja guvernerje vseh držav, da vpeljejo zakone zoper štrajke. —o— RDEČA ZASTAVA ZAPOSTAVLJENA. Med stavbinskimi delavci v New-arku, N. J., se je pojavila velika nesloga. -o- John Kirbv ml., predsednik zveze tovarnarjev, je objavil odprto pismo na guvernerje vseh [držav, v katerem jih poživlja, tla uvedejo zakone zoper štrajke. Na konferenci, ki se vrši te dni v Silver Lake. N. J.. imajo priliko se posvetovati tudi o teh zakonih. Kirbv trdi, da so št raj ki velika nevarnost za življenje ljudi in za blagostanje dežele. Po njegovem mnenju so linijski voditelji odgovorni za vse poškodbe na imetju in na osebi. Po delavski paradi. Radikalno krilo v Central Federal ed Cnion je v zadnji seji o-stro napadlo uradnike, ker niso pri paradi na Labor Day dali prednosti socialističnim organizacijam in je bila rdeča delavska zastava zapostavljena za drugimi. Predlog, da se izreče vodstvu centralne unijo graja, je bil od klonjen. Nesložni stavbinski delavci. Med organiziranimi delavci % Newarku vlada nesloga. Pri neki stavbi so železninarji pričeli štrajkati in so zahtevali, da jih mizarji s simpatijskim štrajkom 1 podpirajo. Mizarji niso hoteli te- 1 ga storiti. Vsled tega je Kssex 5 Trade Council izključil sedem carpenterskih unij. Izključene ti-nije imajo 2500 članov. -o- KROJAŠKI ŠTRAJK V CLEVELANDU, O. ■ —o— Nadaljevanje štrajka. —o— < 'leveland. Ohio. 12. sept. Štraj-kujoči krojaški delavci so včeraj glasovali o nadaljevanje ali o ustavljenju štrajka. Vseh štraj- , kar je v je 5O00. Pretežna večina štrajka rje v se je izrekla za nadaljevanje štrajka. Razmerje glasov je bilo 10: 1. Strajk traja zdaj že 1") mesecev. Delavci zahtevajo zvišanje plače in skrajšanje de- < lavnega časa. < -o- Zrakoplov v Maroku. Casablanca, 12. sept. Zrakoplo- ( vee Viezi je včeraj poletel s svo- ' jim zrakoplovom 30 milj daleč. ■ Mavri so ostrmeli, ko so videli človeka z letalnim strojem v zraku. Prohibicija je zmagala v Maine. Portland, Me.. 12. sept. — Včeraj je bilo povsod razglašeno, da so prohibiciouisti pri volitvi v ponedeljek podlegli in da so zmagali nasprotniki proliibicije. Po novejših poročilih so zmagali prohibi-cionisti s 465 glasovi večine. Polom velike tvrdke v New Yorku. Včeraj je na "Wall Street zatvo-rila svoje urade bančna tvrdka Van Schaick & Co., ki je bila članica New York Stock Exchange. Vzrok poloma so poneverjenja. — Tvrdka je bila ustanovljena 21. fe-bruarija 1907 in ima podružnice v Jersey City in v Baltimore. Obveznosti tvrdke znašajo $4.000.000 W. H. Jackson, ki ga je v hotelu Iroquois umoril Pavi Geidel, je bil uradnik propadle banke. obširno poročilo iz coloradskih hribov. ITdeležnikom želimo mno-, go zabave in dosti plena! MESTNE VOLITVE V PITTSBU RGU, PA. ilBARCH^LDjS suthrTE] Photo of Rarchfeld "hy American Press Assoc iation. V zadnjem zasedanju pennsyl vanske legislature je bila sprejeta takozvana "ripper" bill, s katero je službena doba Williama A. Ma-gee skrčena na 18 mesecev. Prih odnje volitve se vrše meseca no -vembra. Nič manj kakor 30 kandi datov se je oglasilo za župansko mesto. Republikanci so se zedinili na kongresnega poslanca A. J. Barchfelda, ki je največji mož v kongresu, progresisti pa podpirajo bivšega župana George W. Guthr ie. Sedanji župan Magee je izjavil, da je "ripper" bili protiustavna in da se bo z vsemi postavnimi sredstvi branil proti njenemu uvel javi jen ju. Češki deželni zbor in državni zbor, —o— Avstrijski državni zbor bode sklican baje začetkom meseca oktobra. —o— KATOLIČANI V ŠLEZIJI. Varstvo delavcev v sladkorni industriji in v tiskarski obrti. --o- Praga. 12. sept. Listi poročajo, da bo sklican češki deželni zbor dne 20. septembra na zasedanje, da pa bo imel samo eno sejo. v kateri pridejo na vrsto prezidijal-na poročila in nekatere nadomestne volitve v naeijonalno politično komisijo. Državni zbor bo sklican potem baje začetkom oktobra. Katoličani na Gališkem in v Šle-ziji. Dunaj, 12. sept. Krakovsko časopisje napoveduje veliko akcijo, ki ima namen doseči ločitev katoliške cerkve v Šleziji od vrati-slavske škofije in združitev s krakovsko. Poljski listi napadajo vratislavskega nadškofa kardinala dr. Koppa, kateremu očitajo, da hoče germanizirati duhovščino v Šleziji. O Koppovih germaniza-toričnih tendencah se je že mnogo pisalo. Varstvo delavcev. Trgovsko ministrstvo je pred dnevi izdalo naredbo, ki določa nekaj predpisov v varstvo življenja in zdravja .delavcev po eu-krarnah in v tiskarnah. -o- Velik vihar v Michiganu. Pod razvalinami hiš. —o— V Wexford County je divjala grozna nevihta, ki je opustoši-la ves okraj. —o- MNOGO LJUDI PODSUTIH. V Hobartu je vihar podrl šolo in ^ več drugih poslopij. -o- Tustin. Mich., 12. sept. V južnem delu Wexford County je divjal včeraj ponoči silen vihar, ki je napravil ogromno škodo. Več vasi in naselbin je bilo razdejanih. V Hobarti, ki leži kakih pet milj daleč od Cadillaea, je bilo pod razvalinami podrte hiše pod-sutih 7 oseb, ena ženska in šest otrok. Tri otroke so izvlekli še žive izpod razvalin. V tem kraju je vihar podrl tudi šolo in več drugih poslopij. Vse brzojavne zveze s Hobartom so bile prekinjene. -o- POLET OD OCEANA DO OCEANA. —o— Zrakoplovec ponesrečil. Zrakoplovec Robert Fowler je na svojem poletu iz San Francisco jCal., v New York priletel do Alta. Cal., kjer je s svojim aeroplanom ponesrečil. Stroj je bil razdejan. Fowler je bil samo lahko poškodovan, a ne tako, da bi ne mogel nadaljevati poleta. Cena vežnja. Parnik od Austro-Americana proge OCEANIA odpluje dne 20. septembra 1911. ALICE odpluje dne 27. septembra 1911. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $35.00 > Ljubljane 35.60 Zagreba 36.20 t Vožnje listke je dobiti pri Fr. l Sakser, 82 Cortland Street, New York. Francoski odgovor na nemške zahteve. Včeraj je francosko ministrstvo v posebni seji razpravljalo o maroškem položaju in določilo odgovor na nemško noto. LJUDSTVO DVIGA DENAR. —o— V berolinskih finančnih krogih je včeraj krožila vest, da je Nemčija odpoklicala križarko "Berlin" izpred Agadirja. -o- Paris, 13. sept. — Včeraj ob 4. uri popoldne je bila ministrska seja, v kateri se je razpravljalo o maroškem vprašanju in se določil odgovor na nemške zahteve. Odgovor. ki ga je sestavil ministrski predsednik Cailaux je dostojen, miren in odločen. Vsi ministri so odgovor odobrili. Vlada je sama razglasila, da je zavrnila pretirane nemške zahteve. Francija stoji še vedno na stališču, ki ga je bila o-značila v zadnji noti nemškemu zunanjemu uradu. Pogajanja se bodo zdaj šele nadaljevala, kadar dobi nemški državni tajnik plem. Kinderlen-AVaechter francoski odgovor v roke. Na borzi v Berolinu vlada velika uesigurnost. Kupčija je zelo slaba. Zdaj so tudi ruski bankirji zahtevali, da Nemčija reši zadolž-nice. Berolin, 12. sept. — V finančnih krogih je bila razširjena vest. da je vlada odpoklicala križarko "Berlin" izpred Agadirja, kar pa je vlada zanikala. Ljudstvo se še ni pomirilo in še vedno dviga denar iz bank in hranilnic, vsled česar so tinančui krogi zelo vznemirjeni. ITALIJANSKI NAČRTI. --o-Okupacija Tripolisa. —o— Rim. 12. sept. — Na konferenci med ministrskim predsednikom Crioliitijem, vojnim ministrom, [generalom Spingardijem in mor-Inaričniin ministrom admiralom [Catolico, je bilo sklenjeno, da bo Italija zasedla Tripolis, ako Turčija ne bo pripoznala italijanskega protektorata nad deželo. Vlada ima že vse pripravljeno za ekspe-dicijo v Tripolis. Časopisje pozdravlja načrt vlade z navduše -njem. ker je zdaj najugodnejši čas za okupacijo afriške pokrajine. — Ljudstvo ni posebno navdušeno, ker se spominja poprejšnjih žalostnih ekspedicij v Afriki, ki so zahtevale mnogo'žrtev, pa niso prinesle nobenega dobička Italiji. -o- ŠTRAJKNI IZGREDI V ŠPANIJI. — o— Vojaki streljajo. Bilbao. Španija. 1'2. sept. M6d štrajka rji in vojaki civilne garde -je prišlo včeraj do krvavih spopadov. Vojaki so streljali na štraj-karje in osem delavcev smrtnone-varno ranili. Strokovne organizacije so proglasile generalni štrajk. Enajst ulancev utonilo. Draždane, 12. sept. Pri saksonskih vojaških manevrih je v reki Labi utonilo enajst ulancev, ki so pri Pirmi na konjih hoteli preplavati reko. -o- Nesreča na morju. Seattle, Wash., 12. sept. Leseni parnik "Ramona", ki je la^t Pacific Coast Steamship Co., je na poti iz Skagway v Seattle pri Spanish Islands nasproti rtu Decision za-vozil na skalovje in se je razbil. Potniki in moštvo so bili rešeni. Nesreča se je pripetila že v nede-, Ijo, ali vest o njej je prišla semkaj r šele danes. Parnik je bil vreden. $200,000. Predsednik Champ Clark pred svojimi volilci. Predsednik poslanske zbornicc je zatrjeval, da je večina ameri-kanskih politikov poštena. KAZNOVANI KADETI. —o—. Japonski poslanik baron Ucliida se bo danes v Beverly poslovil od predsednika Tafta. -o- Louisiana. Mo.. 12. sept. Champ Clark, predsednik kongresne poslanske zbornice, je imel na banketu, ki so mu ga njegovi volilci priredili, govor, v katerem je poudarjal, tla je dandanes potreba,, da se državljani zanimajo za politično življenje. Naglašal je, da . je pretežna večina amerikanskih J politikov poštena in da so obsoje-vanja vredna očitanja, da so vse javne osebe v Ameriki podkupljive in da je vlada koruptna. Taka očitanja izpodkopavajo ugled dežele in rode nezaupanje do oblasti. Iz vojaške službe odpuščeni. Washington. 12. sept. Kadeta Gaston L. Holmes in Charles L. Clifford, ki sta bila v Bergen na Norveškem pobegnila z vojne la-dije. sta odpuščena iz vojaške službe. Sedem kadetov vojaške akade-' mije v West P.ointu, ki so bili vtihotapili v tabor opojne pijače, bo disciplinarno kaznovanih. Japonski poslanik odhaja. Baron Uchida. japonski poslanik v Washingtonu, ki je imenovan za japonskega zunanjega ministra, je danes prišel v Beverly, Mass.. in se poslovil od predsednika Tafta. Iz Beverly se poda v Bretton Woods. N. H., kjer se poslovi od državnega tajnika Kno-xa. Dne 21. septembra odpotuje iz Washingtona. Socialni demokrati nasprotniki vojne. —o- Nemški socialni demokrati so na strankinem shodu v Jeni ostro obsodili hujskanje na vojno. —o— RUSKI DVOR V KIEVU. —o— Holandska se je skrbno pripravila, da varuje nevtraliteto v slučaju vojne med Francijo in Nemčijo. --o- »Jena: 12. sept. Na socialno-de-mokratskem strankinem shodu je bila po obširni in temeljiti raz-, pravi o maroškem vprašanju sprejeta resolucija, ki ostro obsoja hujskanje nemških šovinistov i na vojno s Francijo. Shod je zahteval, da vlada takoj skliče državni zbor, da bode zastopnikom ljudstva dana prilika povedati svoje mnenje o splet karijah Vse-nemeev, ki so naperjene proti iu-teresom ljudstva. Ruski car v Kievu. Kiev. 12. sept. Ruski car Niko-laj je prišel s svojim dvorom v Kiev in bo ostal tukaj teden dni. Vsi člani ministrstva in bolgarski prestolonaslednik princ Boris so prišli semkaj. Mesto je izdalo za [ sprejem carja $1,000,000. Vse uli-I ce. po katerih se je vozil car, so bile okrašene. Ljudstvo je carja navdušeno iiozdravljalo. Holandska na straži. Hague. 12. sept. Vlada je odre- - dila obširne priprave v varstvo - nevtralitete za slučaj vojne med . Nemčijo in Francijo. V vseh trd- - njavah ob mejah so bile posadke ^ pomnožene. Narodne rezerve so -: bile poklicane na manevre. Vlada -;je kupila provianta za vojaštvo el in konje. Iz kolonij je naročila velike množine riža. Slovensko katoliško e, podp. društvo ^^ sveteBarbare Za Zjediiyene države Severne Amerflnu - t Sedež i Forest Citv. Pa. Irtorporirano doe II. januarja 190i v državi Penosytvaalfl ODBORNIKI: i 1 Predsednik: MARTIN GERCMAN. Box «S3. Forest City. Fa. Podpredsednik. JOSEF PETERXEL, Box 96 WUlock, Pa. I. tajnik: IVAN TEL.BAN, Box 707. Forest City. Pa. II tajnik: STEFAN ZA BRIO, Box 608, Conemaugh, P*. Bl&cajnlk: MARTIN MUHIČ, Box 637. Forest City. Pa. ^ ^ NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ŽALAH, Box 647. Forest City. Pa.-L nadzornik: IGNAC PODVASN1K. 4734 Hatfield Rp, Pittsburg, Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St.. Luzerne, ra. UL nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — Jrd 8t., Rock Springs. Wy* POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City, I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral, Kana. II. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7711 Issler St., Cleveland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: V" ' 1 Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj »e pošiljajo I. tajniku IVAN 1 iLBAN, P. o. Boa T07 t For m« Clt», Pa. DruJtveno glasilo je "GLAS NARODA". - Izseijeniško zlo. 3 -O- Dunaj, 6. avgusta. V zadnji seji gosposke zbornice je odgovarjal vodja trgovinskega ministrstva dr. Mataja na interpelacijo grofa Tarnowskega, ki zahteva od vlade, da v najkrajšem času predloži parlamentu zakonsko predlogo o varstvu izseljencev, kakor to obljublja ' p rest o lili govor cesarjev. To vprašanje se nahaja že dol- J;ga leta na dnevnem redu socijal- ~ no-političnih načrtov avstrijske ~ i zakonodaje. Ponovno je vlada že 'hudi sestavila zakonske osnutke, [i ki pa nikdar niso prekoračili praga parlamentarne razprave. Reči pa se mora. da se je naša i . | uprava vprašanja šele sedaj z I vso resnostjo lotila, kajti šele le-^tos so bile izvršene vse one predli študije, ki so potrebne, da se u-i. stvari na podlagi praktičnih iz-^ kušenj in z ozirom na inozemsko ( ' zakonodajo zakon, ki bo potrebam in pravim socijaluo-politič-"Jnim zahtevam tudi odgovarjal. Po naročilu trgovinskega 111 it j-strstva je sedaj izšla obširna ;knjiga: ** Izšel jeiiiška zakonodaja"' , v kateri je z ozirom na' i pri nas posebno pereče vpraša-' nje. kako varovati avstrijske iz-; sel jenee, sestavil luinisterijalni podtajnik dr. vitez Srbik v sinop-tičnem razporedu najvažnejše evropske izseljeniške zakone ter tako ustvaril pregledni zbornik zakonov, ki so jih druge države "v interesu svojih izseljencev že sprejele — medtem. ko je Avstrija tozadevno daleč zaostala, 'j Do šestdesetih let preteklega stoletja ni igralo izšel ieniško ! vprašanje pri nas skoro nobene uloge. Od leta 1850 do 1868 se jej izselilo iz cele države skupaj ne- j i kaj i-«'/ f»7.< >00 oseb, od katerih je bilo čez 43,000 Cehov. Pri nas! na Slovenskem je v tej dobi izse- i j 1 je van je skoraj nepoznano. Po |letu ISTO pa se dviga število iz-j i seljeneev neprestano in v osem-' deset ill letih je Avstrija izseljeni-1 ;ška dežela, ki je izgubila tekom j naslednjih deset let 200.000 in v i zadnjem desetletju ID. stoletja; |že 450.000 svojih državljanov. V: I tej dobi se pridružijo izseljencem 'Nemcem in Cehom tudi Poljaki j in Slovenci. Vedno silnejši postaja človeški tok v prekmorske dežele, statistika izkazuje od leta do leta žalostnejše številke in i letno število 100,000 j,. že davno I prekoračeno. Izseljevanje je po-j stalo ekonomična nevarnost za državo, v posameznih deželah in i narodih (tako pri nas na Slovenskem) prava gospodarska in mo- ( ralna narodna nesreča. Avstrijsko izseljevanje sloni i na popolnoma drugih predpogo j jih kakor n. pr. nemško. Nemči- j ja je danes že dežela, nasičena ljudske sile in brez skrbi oddaja svoj prebitek inozemstvu, Av-j strija je država, kjer so le neugodni življenski pogoji, napačna ali zagrešena narodno-gospodar- J ska in socijalna ter na najzadnje tudi kulturna politika kriva, da odteka državi toliko ljudske sile. jo slabi, demoralizuje njeno prebivalstvo in končno, ker se celi pojav pri nas vrši popolnoma neurejeno, niti izseljencev samih ne ojači v gospodarski poziciji. Izseijeniško zlo ima pri nas globoke korenine, katere je mogoče iztrebiti le s široko in globoko zasnovano gospodarsko, so-cijalno in kulturno politiko, ki mora ustvariti v domovini boljše življenjske pogoje, zasigurati delu zaslužek in odpraviti mamlji-vost ameriških rudokopov in delavnic s tem, da ustvarja domače prebivalstvo usposobljenejše za življenjski boj, mu pripravi več delovne priložnosti in mu v eksistenčnem boju zavaruje uspehe "jegovega dela. Pri nas se je v tem oziru mnogo zamudilo; narodnogospodarska zaostalost, ki drži državo še ■ vedno v sponah veleagrarizma in prepreča razvoj industrije in trgovine, socijalno-političen kon-servatizem, ki so še do danes ni mogel odločiti na temeljito rešitev eminentnih eksistenčnih vprašanj malih slojev, kulturno 1 reakcijonarstvo. ki ubija šolo s klerikalizinom in je izobrazbo iz- 1 ročilo političnim in nacijonalnim ; strastem, so rodile in z rastočim ! številom prebivalstva tako groz- ' no ojačile izseljevanje. f Toda pri nas nismo le ravno- 1 dušni glede na vzroke te narod- 1 no-gospodarske kalamitete, temveč država je bila napram poja- j vu samemu dosedaj skoraj popol- « noma apatična. — Avstrijski iz- .1 seljenee je že na rodni zemlji iz- j ročen brezvestnim agentom, na ji i- jih. koder so društva te Jednote. i, Toda mi se ne bahauio, kakor se o nekateri drugi, ampak skušamo i- vsak po svoji moči izpolnjevati 0 svoje dolžnosti. Tukaj bi lahko ? navedel eden slučaj od nekega >- društva v državi Wyoming, o ka-e j tereni Rev. Kranjec dobro ve. ka-i. | ko se je neki irski duhoven prito-e j zeval zoper društvo. Dotično dru- - štvo ni bilo pod okriljem J. S. K. a | Jednote. pač pa druge, ki se šo- 1 ■ pili z najboljšimi lastnostmi. To--! da ui moj namen iskati slabosti e i nikjer, vsaj jih imamo povsod; i razlika je le, tla jih nekateri no-. čejo videti. Društva obeh sloven- - škili katoliških Jednot in njih - člani lahko žive v najlepši slojri. p:treba je le malo več dobre volje j naših srcih in malo več vpošteva-nja pravega bratskega principa ill namena Jednot. Nadalje se sklicujete na ''Ka-. toliško Jednoto Borštnarjev7 t češ. tam je inteligenca združena . in tam delajo vse po katoliški ve-. ri. Povem Vam. da mi je tudi to dobro znano. kajti iiuam east _ predsedovati Borštnarskeinu dru-, št vu v EIv že skoraj pet let. Vem tudi. - nimajo, ne vem. Moja srčna želja 11 je. da bi v naši cvetoči naselbini f- imeli največji pevski zbor in lah-ie ko bi bili ponosni nanj. Saj je vendar veliko fantov in deklet, ki n imajo čista grla iu lep dar petja. Stopili bi v krog in krepko zape-o li: V petju oglasimo zdaj se slož- 0 no mi. glase povzdignimo, da vse a zagrmi! Pavel Battel. >- a St. Louis, Mo. Cenjeni g. urednik:— 1 Upam. da ponatisnete sledeče vrstice v priljubljenem nam listu Idas Naroda, da naznanim roja- ° kom širom Amerike tukajšnje 1 ' razmere. '' Z delom gre slabo, kakor nien-da povsod, in zato lie svetujem " rojakom semkaj hoditi za delom. " Kadar se obrnejo delavske raz-" mere na boljše, že sporočim. Enkrat sem že omenil, da smo v '.zaštrajkali delavci St. Louis Re-' frigerator Car Company, in sicer. 1 da pripozna unijo in nam poviša plače. Strajk še ni končan: veliko! - nam škodujejo skebi, uied kateri--,mi je. žal. tudi en Slovenec. Le-ta " hajc še sam nabira druge skebe in tako izdaja na najnesrainnejši lia-' < in sodelavce. Sram ga bo stvari. Najpreje Vas vprašam, g. Kranjec. zakaj nalašč zavijate in napačno tolmačite moje besede.' • Stavil sem Vam nekaj vprašanj, popolnoma dostojnih in opravičenih. zakaj molčite nanje? Zato, : ker ne morete dati odgovora. Vi ste izdali svoj ukaz kot duhovni vodja K. S. K. Jednote; temu ne oporekam, ker vem. da ste s tem 1 storili svojo uradno dolžnost, skrajno sumljivo se pa lahko vidi vsakemu treznemu človeku, da ste to izdali ravno sedaj, ko sej-bliža konvencija. Zakaj niso bili ' objavljeni taki ukazi vsako leto • obstanka Jednote in zakaj ne se- 1 daj ob pravem času? Iz tega lah- 3 ko vsak sklepa, da ste nameravali 1 doseči vse kaj drugega, kakor se verske dolžnosti točno izpolnju- ' jejo. 1 Strašansko se spodtikate nad J. ' S. K. Jednoto. in posebno nad ' člankom v pravilih, ki je bil črtan 1 na zadnjem zborovanju. Povem * Vam pa, da ne veste popolnoma ^ nič, o čem govorite. Pravila J. S. ] K. Jednote pred zadnjim zborova- 1 njem so bila bolj obširna, verske 1 dolžnosti so bile omenjene v več;1 členih, na zborovanju se je mar-1' sikaj skrajšalo, toda namen in j1 podlaga je ostala ista, kakor ved-1 no poprej, kar pričajo sledeče' točke v prayilih: Točka 207: "V Jednoto se sprejemajo vsi prak-( tični katoličani, ki svoje verske in državljanske dolžnosti vestno iz- 1 polnjujejo in niso udje kakega 1 katoliški veri nasprotnega ali od 1 katoliške vere prepovedanega 1 društva, in ki pošiljajo svoje o- 0 troke v katoliške šole, kjer je to * mogoče." In točka 317: "Vsak z posamezni član društva in Jedno- j te se lahko suspendira, ako zane- ^ marja svoje verske dolžnosti, ako 1 se po nekatoliško poroči ali živi s v očitnem prešestvu in drugače ^ kaže nemoralno ali za katoličana j nespodobno življenje, tako, da da- 2 je javno pohujšanje." Ali želite še kaj več, g. Kranjec ? Da pa društva J. S. K. Jed- u note opravljajo svoje dolžnosti, z lahko priča marsikateri slovenski u duhovnik, ki ^e nastanjen po kra-Jg '' Vzgoja otrok v šoli in i doma. .. ! —o— i Amerika je dežela ekstremov. i Vse se giblje v ekstremih. naj st gre že aj nekoliko skrbi vzgoji 1 svojih ljubljencev, ali vsega ne 1 morejo storiti in tu.mora poma-1 gati šola. Spjoh ima šola nalogo posredovati nravstveno predobrazbo pri -jotrokih raznih ljudskih slojev in na dani domači vzgoji izpopolniti • naobrazbo. To je naloga, katere -jdom ne more izvršiti, ker v domu - ne dostaje raznih ljudskih slojev. Sola mora vcepiti otrokom pojme o pravici in nravnosti, na katere L opira trgovsko in politično živ-' ijciije. V tem oziru ima šola ob-1 j širno polj«« delavnosti. Dopisi. South Fork, Pa. Cenj.iii g. urednik:— ( Tukajšnje delavske razmere so | bolj slabe. V nekaterih rovih de-1 jlajo vsak dan. v nekaterih pa po j j- dni na teden. Delo se težko I j dobi, in zato ne svetujem rojakom semkaj hoditi za njim. J Dasi naša naselbina ne šteje ve-(siiko Slovencev, imamo vendar svoje podporno društvo "Združi-tclj '. Pri redni seji dne 10. t. m. je hilo tudi srečkanje ure. Izžrebana je bila srečka številka 185, katero je kupil Josip Sernel v Lloydell. Pa.. Box 11. — Na tem mestu se zahvaljujem vsem društvenim sobratom, ki so se trudili s prodajanjem srečk. Pozdrav vsem sobratom S. D. Z. Jakob Rupert. Waukegan, 111. t 'eiijeno uredništvo :— "Tiha luna jasno sije, duh moj misli na svoj dom" itd. je donelo po šolski dvorani 7. t. m., ko smo jemali slovo od soustanovitelja in do danes zvestega Člana društva •Ljubljanica", g. Josipa Lebna. Zapustil nas je in šel je služit Stricu Samu, v nadi, da si tam pridobi boljšo bodočnost. Z rojakom Lebnom smo izgubili dobrega igralca, pevca in tamburaša. kateremu bo težko dobiti namestnika. Tako izgubljamo dobre člane. Nedavno tega je odpotovala v staro domovino večletna cerkvena pevka in tudi za naše društvo '" [' jubljaniea" vneta Mari ja Mihevc. Namestnikov ne dobimo, ' potem pa naj se še kedo vpraša, zakaj naše društvo ne napreduje? 1 Poizkusili smo že vse mogoče načine. da bi rojake pripravili do prepričanja, kako velik pomen lina pevsko društvo v tej novi do- 1 j niovini. Meseca avgusta lanskega 1 leta smo preosnovali društvo, ka- ! kor so druga, namreč, da se iz- I plačuje podpora. Nadejali smo se, 1 da tem potom dobimo novih mo- 1 cij. Ker imamo v naši naselbini s veliko podpornih društev, nam ni 1 ta korak nič koristil, in ker po J tem sistemu sploh nismo mogli > gojiti naše naloge, namreč petja, . smo preustrojili zopet društvo na prejšnjo podlago. Mi ne delamo 'i za se, za svojo zabavo, mi delamo * za vas in za narod. Koliko truda 1 lin požrtvovalnosti je treba priJc "GLAS NARODA" (Slovonic Dally.; Owned and published by the Slovenlo Publishing Co. (acorporation.) FRANK SAKBER, President. JANKO PLE.ŠKO, Secretary. LOUIS BENEUIK, Treasarer. PUre of H amines.- of the corporation and •ddre»*9M of above officer* : 82 Cortland I Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........*.*5.00 " po! |?ta........ ! 50 " leto za mesto New York . . 4.00 1 let« u mej-to New York . , 2.0(1 Evropo za v«»e leto . . ... 4.30 ** " " po! leta.....2.50 .....* četrt '^ta . . . . 1.75 •1iLA8 NARODA" izhaja %>«k dan iz-vzemAi nedelj in pravnikov. "QUAS NARODA" ("Voice of the People") iaroed every dav, except Sundays and Holidays. Subacriptiun yearly $0.00. Advw tltwmanta on agreement. I►•>pi~i brez polpisa in udobnosti ee ne natisnejo. Denar naj -k? blagovoli pošiljati j» — Money < »rder. Pri spremembi kraja naročnikov Ero-iiuo, da >e nam toli prejšnje na/nani. da hitreje najdemo naslovnika. Dopimm :n TH^diaTvazn naredite ta na-■lov : "OLAS .NARODA" B2Cortlan.lt St., York City. Telefon <7 Conlan.it, Najnovejše vesli. Pariški 1 i.*>t " * Temps piše. da nemški optimizem na komando ni na mestu iu tla bodo Nemci zaradi .Maroka razočarani. • X Aiitwerpeiiu divja silen po -/ar. Pet lesnih skladišč je v pla-! menih. Kolodvo'- je upepeljen. Požar -«• ni pod kontrolo. Škodo ce- j nijo že zdaj nad en milijon dolar-' jev. • V Chicagi j«- bil arelovan nek lopov S. A. Potter, ki je ogoljufali Ijiuli za s takozvauim "(iieen (jootls švindelnoiu. * Milijonar jeva žena Mrs. \V. \4. Suydnin je pobegnila s plumberje-viui siuom Kred. Noble. V Chicagi bodo združili vse električne družbe, ki stoje pod kontrolo Edisonovih interesov, v eno i veliko korporacijo. • V Pleasantville, N. J., si je včeraj služkinja Mary Effort v verski! blaznosti polila obleko s petrolejem in j« sama zažgala. Dokler se ni <>iiCN\estila j.- kričala, tla jo l$o«r klir#- k sebi. \"s(> ožtiano so jo prepeljali v bolnišnico. • Leonid Menčikov, bivši načel -i ik ruske tajne policije je dospel v Ameriko. Najbrže bo tukaj zasledoval ruske revolueionarce. -Miss .Myrtle Hawkins, ki so jo našli v nedeljo v Osceola Lake. N. C., je bila umorjena. 1'mor je bila posledica prepovedane operacije. V gozdu pri jezeru so našli njene dragulje. V Alexandria, La., so se primerili izgredi proti črncem, ker je 1 nek črnec umoril nekega dijaka. ' Dva fnica sta bila ranjena. ^ lioslonu so štrajkujoči pre - ' vozniki mleka napadli vozove, na katerih s<» skebi prevažali mleko. 1 Hazbili so vs.- steklenice in razlili mleko po tleh. ' • Včeraj je bila v Spring Lake, N. 1 J., otvorjena konferenca guvernerjev. ' J Na pa rn i k u ''17. Septembre", 1 ki leži v pristanišču Port de Paix, se je uprlo moštvo in vrh tega je * še nastal ogenj na parniku. I • ' V Chicago je došlo 71 kitajskih | dijakov, ki bodo študirali na anie- i rikanskih vseučiliščih. I * ' Japanska vlada bo ustanovila v j' mestih S.-adia in Fukuoka dve no- 1 vi vseučilišči. 1 • I Anglija. Avstrija, Nemčija, r Spinija in Italija so pripozuale ( portugalsko reptibiiko. v * t Sodnik Tra B. Jones bo kandidi- 1 ral za guvernerja v državi South s Carolina proti sedanjemu guver- s nerju Cole L. HI ease. F Iz Cantona. Ohio, poročajo, da!z j« zvezni senator Pomrone obolel. celem njegovem ]>otu v tujino za 'kruhom ga smatrajo špekulanti iu izkoriščevalci za "izseijeniško blago", iz katerega se da vleči dobičke, v tujini je razpuščen od svoje lastne domovine, ki niti lie skrbi, da bi morda prihranjeni vinarji našli varno pot na rodno zemljo nazaj. Avstrija je do danes brez vsake pozitivne izseljeniške zakonodaje, za katero so se že davnaj odločile druge države, kjer izseijeniško vprašanje daleč ne igra one velike uloge. kakor pri nas. Izseljeniška politika, to je organizacija iu nadzorstvo i/.-iseljevanja. pri nas ni uzakonje-1 na in obstoji danes le v par povečini negativnih. posameznih, ponajveč policijskih odredbah, ki Iso zastarele in nezadostne. Je nujno potrebno, da se končno zakonito uredijo najvažnejša vprašanja, ki pridejo pri izseljevanju v postrv, da se izseljencem vsaj zasigura v njih in v interesu države oni minimum zakonitega varstva, ki je v moderni državi samoobsehi umeven. Kot najvažnejše zahteve izseljeniškega vprašanja se označujejo: 1. Izboljšanje izseljeniške 1eli-I nike. t. j. predvsem organizacijo in nadzorstvo izseljevaluih agen- j tov; 2. določitev zakonitih norem za prevozne pogodbe s paroplovni- ' mi in drugimi trauportnimi dru-jžbami. eventualno; tudi ta riti muje voznih cen; ( 4. organizacijske službe; 5. koncentracija izseljevanja v domačih pristaniščih, da je kon-itrola olajšana; ♦i. obsežno državno varstvo v tujini in v slučaju povratka v | domovino; I 7. organizacijo in varstvo denarnega prometa izseljencev v • domovino; končno | 8. olajšave za vojaški dolžno- i isti podvržene izseljence. Potrebo takih zakonitih določb čutimo seveda tudi v Avstriji že dolga leta. R<-s je tudi vlada že| dvakrat (v letih 1!)04 in 190S) pripravila zakonske predloge, katerih prva je bila celo predložena parlamentu. Do rešitve pa ni prišlo. Sedaj se končno tudi v tem oziru obrača na boljše. Na podlagi temeljitih študij se izseljuje v trgovinskem ministrstvu zakonski osnutek, ki se bo naslanjal na inozemsko izseijeniško zakonodajo, pri tem pa upošteval tudi specifične pojave in posebnosti avstrijskega izseljeništva; o-ziral se bo primerno tudi na one določbe, ki obstojajo zlasti v Severni Ameriki, Argentiniji, Bra-j ziliji, Avstraliji glede priseljencev. Dr. Mataja seveda včeraj ni obljubil, da bo vlada že ob gotovem terminu predložila zakonski načrt parlamentu; zagotovi! pa je, da se bo to v najkrajšem času zgodilo. Medtem pa hoee vlada vsaj z { upravnimi sredstvi izpopolniti varstvo izseljencev. Posvečala bo večjo pažnjo izseljeniškim domom v tujini, preprečala bo škodljivo in brezvestno agitacijo za izselje-i vanje ter ostro pazila na agente, : ki z obljubami in pregovarjanjem spravljajo na tisoče ljudi v ne-! srečo. Javne posredovalnice za delo, poduk prebivalstva o gospodarskih in delovnih razmerah v tujih dežavah bi v tem oziru mnogo koristil. Izseijeniško vprašanje je soei-. -jalno zlo, proti kateremu treba enkrat začeti z brezobzirnim bo- j jem. Mi Slovenci smo na tem bo- i I ju poleg Poljakov in Rusiuov| najbolj interesirani. I Izpred sodišča v Ljubljani. —o— \ Skrajna surovost. Silvester Zaje. pekovski pomočnik, iu 18 let stari Josip .Alartin-čič, mlinarski pomočnik, sta bila oba v službi pri peku Avguštinu Fieku v Domžalah. V tej hiši prebiva tudi vdova slaboumna Emilija Jenka, sestra Fiekove žene. To levico sta obdolženca posebno vzela na piko. Dne maja t. I. dopoldne sta jo na dvorišču zgrabila. ji zvezala roki na hrbtu, jo vrgla na tla. ter jo z vrvjo vlačila po travi, vsled česar je dobila več poškodb in potplutb na telesu. Sele na pomoč došli ljudje so jo ■rešili iz tega mučnega položaja. Silvester Zaje je pa tudi nevaren tat. ki je bil že šestkrat radi tatvine kaznovan. Dne lf>. maja t. I. se. je na Studem vtihotapil v hišo Marije Klopčič, ko ravno ni bilo • nobenega doma, ter vzel 10 K gotovine iu žepno uro z dvema verižicama. Po izvršeni tatvini ga je lastnica Klopčič zasledovala in na njeno zahtevo ji je moral vrniti uro z verižico. I)ne 2. junija t. 1. J je poskusil Zaje še drznejšo tatvino. Vlomil je pri zadnjih vratih v hišo Frančiške Sitar, nato s silo ; odprl sobne duri. ter si prilastil več denarja in dragocenosti, vzel bi bil tudi h rani I nično knjižico z vlogo 1400 K. da ga ni zasačila Frančiška Sitar in ga. da'-j aretirati. Obdolženec se zagovarja, da tu ni hotel krasti. Sodišče je obsodilo Zajca na 3 leta. Jos. Mar-tinčiča pa na 4 mesece težke ječe. • Očitanje krive prisege. Posestnik Fran Bancej iz Blejske Dobrave je imel pred nekaj ičasa pravdo zaradi neke poti. Pri tej pravdi je bil zaslišan tudi neki Jakob Frčaj. ki je izpovedal pod prisego v lieprilofi Banceju. 'Pozneje mu je nekoč Bancej očital krivo prisego. Frčaj ga je tožil in okrajno sodišče je obsodilo Banceja na 10 dni zapora. Toda | tudi Bancej ni bil zadovoljen sto obsodbo. Poklical je na pomoč vzklieno sodišče. Toda. ker ni mogel Bancej nič razbremenilnega navesti, je senat priziv zavrnil in ga obsodil na 14 dni zapora. t Nevarni uzmovič. Tako bi se smelo trditi o Valentinu Vičiču, nckadjnem natakarju, ki je iz Hotiča doma. brez stalnega bivališča. Bil je devetkrat predkaznovan, med temi 6-krat zaradi tatvine. Obdolženec se je priklatil iz Hrvatskega ter poskusil svojo tatinsko srečo dne 8. maja t. 1. zjutraj okoli pol ene pri Srečku Rusu v Št. Vidu. Pristavil je lestvo in zlezel po nji na hodnik. Zasačil pa ga je gospodar. a vendar se je Vičiču posrečilo pobegniti. Rus je takoj na kolesu šel za njim. ta pa je skočil v grmovje in ušel. Vendar si ga je Rus dobro ogledal. Še tisto dopoldne ga je zalotil Josip Birk v svoji hiši v Preserju. kjer je pokradel raznih reči v vrednosti 35 kron. Izročil ga je orožnikom. Obdolženec vse taji in pravi, da je vsled slaboumnosti včasih tako zmešan, da ne ve, kaj dela. Seve mu tega sodišče ni verjelo, ter ga obsodilo na 13 mesecev težke ječe. SLOVENCI IN SLOVENKE NA ROCAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI EN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice - - Spljet, Celovec, Trst, - ' sprejema vloge na knjižice in na te- ^ lOI - Snliot Polnvan Tr.» -LLJ;--——-:----koči račun ter je obrestuje po čistih42 b *pi'Bt, l>8lOY8C, TfSt, - Sarajevo in Gorica. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Sarajevo in Corica, . glavnic« - Naš dopbnik z* Zje din jene države je tvrdka I R«ervni fond I _ ir ■ p; QAA ono i____■ •. -- -F .■ . - ^ FRANK SAKSBR , 82 Cortland t St.f New York. - ^ soo.ooo. MHUHBM^BMHH--' ■------- šili. tako. tla sta morala svoj rop, popustiti in zbežali. V kovčegu je bila hranilna knjižica za 8000 K in d«*uarja t<-r vrednostnih papir- j jev za vee kot 1000 K. | Nesreča ali zločin? V št. Vidu pri Planini so našli pred nedavno! <"->mo oslabelo žensko, čisto raztr- ' •rano in zglajeno. Ker ni imela 110- ' lietiili papirjev pri sebi in tudi ni mogla od slabosti govoriti, se ni i] moglo dognati, kedo in kaj je. IV- ' Ijali so jo v celjsko bolnišnico, a je spotoma umrla. Ogenj v cerkvi. V Kjejali i»;i Slovenjgradeu so slavili v nede- " Ijo. dne 20. avgusta običajno **že-gnanje " ali "lepo nedeljo". < »b * »••j priliki so d. kleta okrasila ol- ' ta rje z venci in šopki. Popoldne! se je vnel od sveče na nekem ol-tarju šopek; ogenj se je naglo raz-' širil na vence in planil po celi cerkvi. Med obiskovalci cerkve, oso-1 bito med ženskami, je nastala i strasna panika, ki pa k sreči ni' inu la hudih posledic. PRIMORSKO. .1 Starine v Ogleju. Kakor poro - j '•ajo iz (iorici*, bodo nadaljevali z i izkopavanjem starinskih mozai-jt kov v Ogleju. 1 Konec stavke tramvajskih uslu- j žbencev v Trstu. Med stavkujoči- > mi in tramvajskim ravnateljem je > prišlo do sporazuma. \ Suedmarka. Pred tedni je ku- 1 pila Suedmarka nekdanjo \ alaso- | vo hiše na Predelu. Napravila je i v hiši krčmo za hajlanje. da se bo- < do li nebeški glasovi razlegali po i Predelu. V Bovcu so baje vedeli < za to prodajo, pa so molče dopu- ' stili, ila je bil izvršen ta narodni;! škandal. ji Kolera. Pri Albancu Krištofu | Kistani. ki je dne 12-1. avgusta pri-i šel popoldne iz Sv. Ivana v Medni J v Trst z Llovdovim parnikom Bu- 1 kovina in je 2't. avgusta zbolel, so 1 konštatirali pravo azijsko kolero, i' 'Bolnika in vse osebe, ki so prišle .1 /. njim v dotiko. so izolirali v me- J stni infekcijski bolnišnici, parnik ' ... Bukovina pa so dirigirali v laza- 1 ret Sv. »Jerneja. Mestni zdravniški j' tirati je našel vse osebe, ki so pri-'' šle z bolnikom v dotiko, zlasti pa j1 one. ki so spale v isti sobi, kakor P - Uisiiani. ■ 1 HRVAŠKO. i S črevljarskim nožem je na ulici napadel črevljarski pomočnik;] tiregorovič svojega dekleta — 20-j j letno Marijo Strauss — in jo težko ranil. Mimoidoči so ga prijeli i in izročili straži. Vzrok napadu jej: bila ljubosumnost. |j Zavraten umor v Bosni. Huscin- | beg Iladžikatibegovič v Bos. Pe- ( trovcii je poslal svojega poljskega čuvaja Salka Mulianoviča v, vas j Smoljane. tla bi nakupil sena. Ho- , tel je prenočiti v vasi, med večer- . no molitvijo ga je pa kmet Bazo j Mrgja za vrat no napadel s sekiro j in mu razklal glavo. Nato je trn-j, plo vrgel v bližnji potok, kjer so i je čez tri dni našli. Morilec je že v1-rokah pravice. j( RAZNOTEROSTI. Grd zločin. V Ogrskem mestu i Nagv lllondi sta žena delavca Ti-j mofteja in njen ljubimec — nek j pastir — opila moža prve, potem j mu oblekla srajco, v katero je že-na preje zašila dinamitno patrono in nato vlekla moža v bližnji gozd. kjer sta ga pustila, ko sta preje prižgala užigaluo vrvico k patro-mi. Ljudje so našli strašno razme-■ sarjeuo telo Timofteja, preiskava r KRANJSKO. V Ameriko se j«- z ljubljanskega južnega kolodvora dne U~>. avgusta odpeljalo Hrvatov in 1" Slovencev, nazaj je prišlo pa i Slovencev. Obolel za pasjo steklino. — V Stražišču pri Kranju je obolel Su-štarjev France za pasjo steklino — ugriznil ith j»* pred dalj časom stekel pes v Bit njem. Stari trg pri Ložu. Zopet smrtna nezgoda. Dne avgusta popoldne je zagrabila na Skerbči vi tovarni v Podeerkvi Ileka os osemletno učenko 1. razreda Marijo Žnidaršie in jo tako razmesarila. «In je bila na mestu mrtva. To j<-že druga nezgoda s smrtnim izidom v enem tednu. Težko sta se poškodovala. .Jože Kode, posestnika sin i/. Stare Vrh-; nike je peljal na Vrhniški cesti prazno trugo domov, na poti se je pa vsedcl vanjo neznani človek in ker je bil težak, se je truga prevrnila in Kruleta na glavi nevarno poškodovala. — 'Jakob Vehovec. kovinski strugar i/. Sp. Šiške, je na cesti pri Radovljici padel s kolesa in si zlomil levo nogo. Zato ker je nogo podstavil je bil tepen. Brata Anton in Mohor Ku*. mesarska pomočnika v Sp. Šiški, in delavec Miha Bašelj so se pred nedavno nahajali v Rebcrše-kovi gostilni v Spodnji Šiški. Tu je Bašelj Mohorju Kusu nogo podstavil. da je padel. Ko se je pa vračal Bašelj iz gostilne, napadla sta ga na državni cesti brata Kus in ga prav pošteno zato nabila. — I mevno je, da se bosta zaradi tega morala zagovarjati pred sodiščem. Brezobzirni avtomobili:!. Posestnik Alojzij Kunaver je vozil s svojo vprego iz ši»kr proti Drav-lam po državni cesti. Kakega l'--» kilometra pred Spoil njo Šiško pri-vozi od St. Vitla sem z največjo hitrostjo neznani av tomobilist ; Kuna ver jev mladi konj se je te vož-; nje tako ustrašil, da je skočil v titran in soro pri vozu zlomil. Ko s»e je Kunaver trudil konja ponii-| riti. ji* t tuli on zadohil ko/ne odr-tine na tlrsiiein dlanu. Neznani avtoinobilist j«- pa drvi! svoj voz naprej, ne dn bi se bil količkaj za to nesrečo zmenil. Ljubljana zopet oškodovana — po zaslugi klerikalcev. Celi vrsti mest so se znižali železniški tarifi za živino in sveže meso za 50 odstotkov. Ljubljana ni deležna te dobrote, to pa samo zategadelj ne, ker Ljubljana po krivdi klerikalcev nima občinskega sveta. Znižanje železniških tarifov je namreč vezano na predpogoj, da občinski sveti dotičnih mest prej sklenejo i znižanje klavne in tržne pristojbine ter znižanje cen za krmo. Ljubljanska občina tega ne more skleniti, ker njen občinski svet vsled nagajive klerikalne pritožbe proti j občinskim volitvam ne posluje. Vladni komisar, ki mu je izročena j obč. uprava ljubljanskega mesta, se ne smatra poklicanim in koin-petentnim, tla bi sklenil znižati o-mcnjene pristojbine. Klerikalci so torej zopet enkrat občutno oško-i t'ovali Ljubljano ter jwdeg tega i mestu povečali — draginjo. ŠTAJERSKO. Ponesrečena tatvina. Pred nedavno sta vdrla neznana tatova vi hišo posestnika ('ilenška v Mozirju. Porabila Rta odsotnost doma čili, ki ho bili vsi na polju. Tato ! va sta odnesla gospodarjev kov-; čeg na bližnje |>oljc. da bi ga tam' odprla. A neki ljudje so ju spla- pa je dognala zločin. Storilca sta zaprta. Velevažna jezikovna razsodba upravnega sodišča za avstrijske Slovence. Stanislav Mueller je vložil na mestni magistrat v <'pavi prošnjo v češkem jeziku za sprejem v občinsko zvezo. Magistrat je to prošnjo zavrnil s pripombo, da je poslovni jezik občine nemški in tla se v drugem jeziku pisane vloge rešujejo samo. ako jim je priložen nemški prevod. Mueller se je proti tej odločbi pritožil na: upravno sodišče, ki je izdalo sedaj to-le razsodbo: Avtonomne' oblasti ne sinejo zavrniti vlog. ako so pisane v deželnem jeziku, ki ga ; v tlotičnein uradnem okolišu go -voli. četudi samo neznatna manjšina. Določitev uradnega in poslovnega jezika avtonomne oblasti; .je na sebi obvezana samo za kor-! poracije same in za njene organe, j nikdar pa ne za jezikovno rabo i tretjih, oil njih odvisnih oseb ali korporacij." V smislu te razsodbe je bil mestni magistrat v Opavi zakonito obvezan rešiti češko pro šnjo v določenem roku. določeneir v $ (j. novele k domovinskemu zakonu. in je odločitev v tej stvar: j prešla, ker je magistrat rešitev od-; klonil, na predpostavljeno politi-j eno oblast — Po tej važni razsod- : bi se naj ravnajo sedaj Slovenci v ' < elju, Mariboru, Ptuju. Celovcu, j Trstu, Corici in po drugih mestih, j kjer iiuajo nasprotniki v rokah občinsko upravo. Iz dežele čudežev. Pred tedni so trosili neki sleparji po raznih krajih Kranjske. Štajerske in Koroške. posebno kjer so božja pota. med ljudstvom laži in izmišljene' klobase t) čudežih in ž njimi begajo nevedno in preverilo ljudstvo. Par takih za zgled. Prvi čutit ž:' Kmet gre na polje repo sejat, kjer mu pogine konj. Ves razjarjen zagrabi puško i:i ustreli v nebo. Ali glej, kazni božje. V hipu obvisi. kmet v zraku. Pridejo ljudje iz. vasi. da ira snamejo iz zraka; toda kdor se »;a dotakne, obvisi v zra- j ku. Sedaj jih baje visi že cela rt;-; šta in romarji vedo o tem pripo-| vedovati dolge povesti. — Drugi j čudež: Starši neso novorojenčka h krstu. Ko pridejo v cerkev, se spremeni otrok v svečo in župnik ga noče krstiti nil i za petak. (»redo domov. Drugi dan ga zopet neso v cerkev, kjer se spremeni v ribo in župnik ga noče krstiti niti za desetak. Credo domov. Tretji dan se otrok spremeni v hlebec. Župnik ga krsti. češ. ker je kruh pred postava Gospodova. Otrok spregleda in izpregovori: "Če bi inc krstili kot svečo, bila bi suša 7 let in ogenj bi uničil vse. Ce bi me krstili kot ribo, bila bi povo -denj T let. Ker ste ine krstili kot hlebec, bo 7 let taka letina kot letos. (Potemtakem ne bo posebno dobra.) — Tretji in še najbolj verjetni čudež: V faro je pripla- vala po zraku velikanska klobasa,! širša kakor domači župnik okrog pasa in prijetno je dišala skozi devet fara. Prišli pa so kmetje s kosami in vilami nad to klobaso, iz farovške veže pa stopi župnik in jih posvari, da naj n«' store hu-dega klobasi. In zgodi se tako. Klobasa pa odpre usta in izpregovori: "1'rišii ste z vilami in kosami nadme in zaraditega me devet let ne boste okusili: župnik pa je prišel nadme z lepimi besedami in odprtimi rokami in služila mu bom devet debelih, mastnih let. tla bo še širši okoli pasa. kakor .-eni jaz klobasa." Prebrisan kmet •>a pravi: "Amen na vse večne i-ris;-. t (i vemo mi brez le klobase. KRETANJE PARH1K0V : KEDAJ ODPLWEJO IZ SEW YOBKA Parki k odpi.ujb v t i. Washington.!Sept. 16 Bremen Majestic..........,, lfi Sunt liarr ptcn Kroonlanu..........., 1. Antvverpen New York.....j ,, 1«'. Southampton Kvndain............,, l'-> Kottenlam Kronjt. Cecilia ,, 19 Bremen B uecher.......]'J Hamburg Oceania............,, 2<> Trst - Fiame. La Lorraine... ,, 21 Havre lialtic....................,, 21 Liverpool Cincinnati--------,, 2'.'> Hamburg Oceanic..................2;> Southampton St. Paul..............-'^Southampton Finland ..........,, 2:t Antwerpen I'ottsdam............,, 26; Rotterdam K. Wilh. d. (jr. ,, •-"Bremen Alice..........i ,, 28 Trst - Fiame. Celtic..........: ,, 2h Liverpool iiros Kurfuerst ; ,, 28 Bremen Ijbl Provence .. J ,, 2S Havre Glode cene za parobrodne listke in , vsa druga pojasnila obrnit« se da: FRANK SAKSER 82 Cortland* St., New York, W. T POZOR, BRIVCI! Na prodaj je lepo urejena BU1VNICA v sredini slovenske naselbine. Proda se prav za nizko ceno in je; najboljša prilika /i\ enega Slo-' venca ali Hrvata. Prodam jo za-' to. ker sem < >ger in ne razumem, slovenski in hrvatski jezik. Za podrobnosti vprašajte pri: G. Lamport. 2823 Globe Ave.. So. Lorain. O. (13-15—51) HARMONIKA NA PRODAJ. Importirana kranjska harmonika najboljše tvrdke. masivnega dela in lahka, s zelo močnim glasom. se proda. V zalogi imam tudi importirane nemški* harmoniki'. Podrobnejša, pojasnila daje: ■John Weiss, Hopkins St.. lirooklvn, X. Y. I_(1 :S-1 •">—<)) Iščem svojega brata FRAN OSO-IJXA. Pred dvema mesecema mi je pisal zadnji list iz Baltic, l>ox 155. Houghton, Mich. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Maria Osolin. K K) Trout man Street, Brooklyn V Y. (12-1 'A—(>1 NEMŠKI ZRAKOPLOVCI ARETOVANI. i —o— Na francoskih tleh. —o—- Verdun, v departmental Melise, Francija, 12. sept. Danes je pri-plul iz Nemčije preko francoske | meje zrakoplov s tremi zrakoplov-ci. ki so se pri vasi Kouvres spustili na tla. Oblasti so jih prijele in takoj obvestile vlado. Pri preiskavi so našli v posesti zrakoplovcev j mnogo novih fotografičnih slik. Neprevidni zrakoplovei so bili pridržani v zaporu in se bo proti njim uvedla preiskava. McNamarov proces. Los Angeles, Cal., 12. sept. Sodnik Bordvvell, ki bo vodil obravnavo proti bratoma John J. in dame's ■). MeNaniara je razsodil, da 1 je sodišče v Los Angeles pristojno za kazensko postopanje in ne so-* dišče v Indianapolis, Ind. Brata McNamara sta izvršila dinamitni j napad na poslopje lista "Los An-1 geles Times". Obtoženca sta ugovarjala proti pristojnosti, češ. Direktna črta a I do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. ' Ekapres parnlkl aoi j I 'LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "I.A TOUR VINE 1; na dva vijaka na dva vijaka oa dva vijaka n* dva rli»v» Poštni parnllcl aoi "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO"* na dva vijaka. QIavaa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, j earner Pearl St., Cbesebruofh Balldiaj. | Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih is pristanišča it«7. 57 North River in ob sobo tih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y. | *LA SAVOJE 14. sept. 1911. *LA SAVOIE 5. okt. 1911. *LA LORRAINE 21. sept. 1911. * L A LORRAINE 12. okt. 1911 *LA PROVENCE 28. sept. 1911. #LA T O l'R Al NE 19. okt. 1911. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: iParnik LA BRETAGNE odpluje s pomola St. 57 dne 16. sept. 1 \ Parni k MEXICO odpluje s pomola 84 16. septembra ob 3. popoldne. Parni k NIAGARA odpluje s pomola i37 dne 2.1. sept. oh 3. uri pop. Pariiik ROCHiiMBEAU odpluje s pomola 57 dne 30. sept. ob 3. pop. Paralki z zvezdo zazaamovaai imajo p» Iva vijaka SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS J RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. 1 IEDstar'SR3 Plovltbo mod New Yorkom In Antworpom Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A (KROONLAND 18,694 tor .^^Jtt^pJr 17,195 tomfi FINLAND Ji^fe^W^^^rtfer.rAlllg'i LtJt% 12,185 ton -^mmsž^LfJWltitW ^^ 12.018 top II Kratks^n udobna pot sa pctnlkaflv Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Qilicij'), kajti mad Antwerpom ia imenovanimi deželami je dvojna direktna ie> tesniška svesa' Posebno se fte skrbi za ndobnost potnico v med krovi*. Trejti rasred odssomJ malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov^ Za nadaljne informacije, cene in voiae listke obrniti se je naj RED STAR LINE. " ~ NBHS3i«M> 'ZMS&EZJsx' i VUkSUtitOt SANnfijJSscO^lcAl« SEVTHjIwaSH- "ZSStiSti?* MžžžfeSl«^: FRANK SAKSER 1 § 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. | PODRUŽNICA: | | 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. I t_ * 8 [----—-| oŠIzdaja ČEKE ALI DENARNE PRODAJA PARO- | STARO DOMOVINO NAKAZNICE za dobre, solidne BRODNE IN ŽELEZ- f brzo in ceno. \ Av- })anke; 2a SIovenee na pr> na NIŠKE LISTKE za I i tnVrnegtošiSv:Uc. h»k" V ****** prekomorsko | i kr. poštna hranilnica M^JA DENARJE po dnev- družbo po izvirnih ce- f i na Dunaju. uem kurzu- nah. I _____S I---1-1 I Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: £ 82 Cortlandt St., New York. | Vsa >isma, pošiljat ve in nakaznice se imajo glasitj na: j | HRANIC SAKSER. I I Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poirvedeti, g naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. POZOR ROJAKI! nj&Btr asJB^ uraatlas. k&koršne t-iJT tio«*laj^na ^avetu krasni brki do pol. 111 v rokah noe*h in * Sdneh PoPolnom, ordrmvlm. kur j« oč«. ^ 'f °*ebl.ne u popolnoma odstranijo. Da je to ranica jamčim a $600. Pttit« po cenik katerega pošljem ras to j ru ^^ i JAKOB VAHC1C, P. O. Box 69 CLEVELAND O _ '.i! ili Ali že veste, da smo izdali ravnokar nov, lep in zelo obširen, ilustroran slovenski ee-! nik nr, verižic, družtvenih prstanov, . zlatnine in srebrnine sploh, gTamofo-i ov in slovenskih plošč, pušk, revolverjev, koles, peci, šivalnih strojev, j daljnoglelov, semen itd. Pišite takoj po cenik, katerega vam pošljemo zastonj in poštnine prosto! Podpi- ' rajte edino narodno podjetje te vr- j j ste in prepričali se bodete o pošteni j j in točni postrežbi. | A. J. TERBOVEC & CO. ; (nasi. Dergance, Wideticb k Co.) :1622 Arapahoe St., Denver, Oolo. Cleveland, 0.: Frank Sakser Co. in William Sitar. Cleveland, O.: Josip Marinčič, 8108 Marble Ave. Colliuwood, Ohio: Math. Slapnik, 15408 Daniel St., Collinwood, O. Za Lorain, Ohio, in okolico: Andrej Bombač. Oregon City, Ore.: M. Justin. Alegheny Pa. in okolico: M. Kla-j rich. 1013 Ohio St. j Braddock, Pa.: Ivan Germ. Burdine, Pa. in okolico: Frank Ferlan. Box 257. Connemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge Pa.: Anton Jerina. Bronghton, Pa. in okolico: Anton Demšar iz Broach ton, Pa. Forest City, Pa.: Karl Zalar. West Newton, Pa. in okolico: Aloj-! zij Jak oš. • ; Irvin, Pa. in okolico: Frank Dem- jšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. ' Maček. Za Meadow Lands, Pa., John ; Bat ieh. Pittsburg, Pa.: Ignacij Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. WUlock, Pa.: Fran Seme, j Black Diamond Wash.: Gr. Po-[ renta. Za Ravensdale, Wash.: Jakob j Romšak. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Za Thomas, W. Va., in okolico: Josip Rubs. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Za West AIlis. Wis., Frank j Skok. 420 52nd Ave. Rock Springs Wyo.: A. Justin in j Val. Stalich. NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za /'Glas Naroda" in knjige kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Pranccisco, CaL: Ivan Stariha. Za Denver. Colo., John Dcbevc, 1719 Blake St. in A. J. Terbovc. j Pueblo Colo.: Petar Culig. ! Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man. J Depue, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, HL: Frank Jurjovec, 1801' 22nd St. La Sale, 111.: Mat. Komp. Za Joliet, 111., in okolico: Frank Bambich, 1704 N. Center St., Joliet, III. Za Ottawa, 111.: Josip Medic. Waukegan, 111.: Frank Petkovšek. Frontenac, Kans. in okolico: Fr. ; 1 Erznožnik. Calumet, Mich, in okolico: Ivan ; Šutej. Iron Mountain, Mich, in okolico: ! Marko Badovinac. Manistique Mich, in okolico: John B. Kotzian. Za South Range, Mich., in okolico M. D. Likovich. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže in J. Škerjanc. f Eveleth, Minn.: Jurij Kotze in Nick Miletič. Duluth, Minn.: Josip Sarabon. Hibbing Minn.: Ivan Povše. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin. ; Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. Bridgeport, O. in okolico: Andrej; Hočevar. ^VkW^NB*«, 7 ' Vstaaovljena doe 16. avfasta IMS. i Inkorporlrana 32. aprila 1QOQ v državi Penna. s sedežem v Conemaugh, Pa. f GLAVNI URADNIKI: Predsednik: adHAEL ROVAN8EK. R. P. D. No. 1, Consnuofh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS. 624 Broad St., Johnstown. Pa. Glavni tajnik in blagajnik: IVAN PAJK. L. Box 328. Conemaugh, Pa. Pomot ni tajnik: J08IP SVOBODA, R. F. D. 1, Box 122, Conemaugh, Pa. Pomol nI blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box $, Con-manah, Pa. NADZORNIKI: JAKOB KOCJAIf, predsednik nadzornega, odbora. Box SOS, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Bo* 101, Conemaugh. Pa. > ANTON 8TP.AZISAR, nadsornik. Box 511, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: i ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porotnega odbora. Box I, Dunlo Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik. Box 324. Primero. Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box S23. Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIKI l š. A. BRAjuLIER, Grove St., Conemaugh, Pa. C«n)«na druftjva, oslroma njih uradniki, so uljudno proSenl, poinjatl denar aari noet na blagajnika In nikogar drugega, vse dopise pa na glavnega tajnika V slučaju, da opazijo drufitveni tajniki pri mesečnih poročilih ali SDloh kjarslbodl v poročllln glavnega tajnika kake pomanJklJIvosU, naj to nemudoma na-■naoljo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Drultveno glasilo Je "GLAS NARODA". OLD SUREHAND1 f ---o---- Potni roman. Spisal Karol May. — Poslovenil za "Gl. Naroda" B. P. Lakner. T R E|TT al A KNJIGA. -O—-- (Dalje.) ' Le poeasi. .Mr. Treskow! Strožji sem, kakor mislite. Ce tudi ni moKoee kaznovati namena, sem vendar za to, da ga lie pustimo brez kazni. "Kaj predlagate?" "Sedaj št- nič. Nisehi edini, ki ima pravico odločevati." / To je res! je pritrdil Dick Hamerdull hitro. "Plačilo mora dobiti rdecekožec; to se razume samoobsebi! Ali ne meniš tudi ti tako. Pitt Holbers, sfari medved?" ... Z*.?!11' miii,iŠ ti« je zaslužil }»ošteuo klofuto, imaš prav, dragi Dick, je odgovoril dolgin. Potem se posvetujino, kaj storimo z njim!" ie predlagal Treskow. Zanimivo j«- bilo videti, kake obraze jv delal Šahko Mato tekom pogovora. Vse je slišal in tako je vedel, na kak način sem se zavzel za njega. Njegove pn-j tako grozeče oči. so bile sedaj s prijaznim izrazom uprte vame; jasno je bilo. da mi je hvaležen. Meni je bilo to vseeno, k<-r m<- niso privedla osebna čntstva, da bi se ztinj spri z Tre-skowoiu. Ko j,- ta sedaj predlagal, da se posvetujemo, je prekinil glavar Ozagov molk. Obrnil s«- je namreč k meni in rekel: "Ali bode poslušal Old Shatterhand tudi mene, ko bodo govorili bledoličniki/" "Govori:" sem ga pozval. "Slišal se m besede, katerih nisem ihogel razumeti, ker so mi tuje • i teinboljše sem pa slišal, dn je govoril Old Shatterhand zame. ko so'| drugi proti nuiii. Ker je Winnelou, glavar Apačev, molčal, mislim da se strinja s svojim prijateljem in bratom. Oba sta sicer sovražnika Ozagov. toda vsem belim in rdečim vojnikom je znano, kako pravično mislit« oba slavna vojnika in kako pravično postopata; zato ju pozivam. da stii tudi danes pravična!" Ker je obmolknil in me pogledal, kakor bi pričakoval odgovora sein izjavil: "Glavar Ozagov se ne moti; od nas nima pričakovati kake krivice. Pred vsem ga opozorim na to, da nismo sovražniki Ozagov. Naša zelja je, da bi živeli rdeči in beli možje v slogi; Če nam pa kdo nasprotuje, ah liam celo streže po življenju, se moramo vendar braniti! Iu < e storimo to, in zmagamo, ne more nikdo trditi, da smo njegovi sovražniki!" i "S temi besedami je menil Old Shatterhand najbrže mene. Kdo pa more trditi, da je bil napaden.' Šahko Mato, glavar Ozagov. ■vpraša, zakaj imajo bledoličniki sodnijo in sodnike?" "Na kratko reeeno. -zato, da gojijo pravičnost." "Ali se godi tako?" "Da." "Ali verjame Old Shatterhand. kar je povedal?" "Da. Kes je. tudi sodniki so ljudje, ki se morejo motiti, in zato '•I r. nI-:" mi je Ilitro seg.-l v besedo--"zato se motijo ti sodniki ravno takrat, ko bi morali biti pravični napram rdečim'mo- " zem! Old SliHtterhand in Winnetou sta sedela že ob neštevilnih taboriščnih ogniih in slišala deset tisočkrat tožbe, katere dviguje rdeči luoz proti belim; niti ene teh tožb nočem ponoviti, in tudi lie povedati nove: toda gla vu r (>/.agov sem in smeiii torej govoriti, kaj je trpel na rod Ozagov in kake krivice se um godijo še sedaj vsak dan. Kolikokrat smo že bili ogoljufani po bledoličnikih. ne da bi se našli sodniki, ki bi se nas usmilili! Pred komaj enim mesecem so »as zopet opeharili. in ko smo zahtevali pravico, so nas zasmehovali. Kaj stori beli uiož. če mu odreče sodnik pravico.' Obrne se na višje sodišče. In če ga pusti tudi to na cedilu, sodi sani s tem. da svojega nasprotnika litiča. ali pa vstanovi družbo, ki dela skrivaj proti postavam. Zakaj si ne bi smel pomagati tudi rdečekožec sam? Vi imenujete samopomoč linčanje. mi pravimo maščevanje: vi imenujete družbo odbor.! mi pa pravimo zborovanje starcev. Toda če si vi sami pomagate, imenujete to prisilno pravičnost, ako si pa mi pomagamo, pravite, da je to rop in opustošenje. Resnica je pa sledeča: belec je pošte-' njak. ki idečekožea neprenehoma goljufa in krade, in belec je tat.! ropar, katerega belci vedno osleparijo. Pri tem govorite vedno o veri j in pobožnosti. o ljubezni in dobroti! Zadnjič so nas zopet ogoljufali za meso. za smodnik iu za mnogo drugih stvari, katere bi imeli dobiti. Ko smo prišli k agentu in ga prosili za pomoč, smo našli porogljivo se uiiiejoče obraze in grozeče na nas namerjene puške. Potem smo vzeli meso. smodnik in svinec, kjer smo je dobili, ker smo to rabili /.a življenje. Nato so nas zasledovali in ubili mnogo naših vojnikov. Kdo je tega kriv, da smo izgrebli bojno sekiro, da maščujemo smrt naših vojnikov? Kdo je ogoljufani in kdo je goljuf? Kdo je oropani in kdo je ropar? Kdo je napadeni in kdo sovražnik? Old Shatter-fcaud mi naj odgovori na ta vprašanja!" Pričaknjoče je uprl svoj pogled vame. Kaj sem mu mogel odgovoriti. seveda kot pošten mož? Winnetou me je rešil iz tega sitnega j položaja, ko je poprijel za besedo: "Winnetou je vrhovni glavar vseh apaških rodov. Noben glavar se ne potrudi toliko za dobrobit svojih ljudij, kakor jaz. Kar jej povedal Sahko Mato. ni nič novega ; isto sem naznanil bledolieuikom že neštetokrat, pa vedno brez uspeha! Ali mora živeti vsaka riba od mesa drugih rib? Ali mora biti vsaka žival v gozdu drugim nevarna? Zakaj ne napravi glavar Ozagov razlike? Zahteva pravičnost, sain pa postopa krivično, ko se hoče maščevati nd osebami, ki niso niče«#r ukrivile! Ali nam more naznaniti le en slučaj, da bi bil Old --------;----------1 ----- ____ "JB Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich j Najprlpravnejša in najcentjša parobrodna črta iz Slovence in Hrvata ^ ^ Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". * | Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko, Cene rožnih listov iz New Yorka za IIL razred so Vai spodaj navedeni novi parobro TRSTA............................................§35.00 , 4i na dva vijaka imajobrea- L.I U I!LJA2s'E...................................35.60 žični brsojav,* KliKE.............................................. 35.QC i A LIGE, LAURA ZAGREBA......................................... 36.2C MARTHA "WASHINGTON KARLOVCA..................................36.55 ARGENTINA, Za Washington stane $3.00 več. -i 1 II RAZRED do I OCEANIA. TRSTA ali REKE: Martha Washington $G5.0o. druci «60.;-------- Shalterhand ali pa jaz nasprotnik kakega človeka, ne da bi bil prej napaden. Ali ni nasprotno že velikokrat videl in slišal, da prizanašamo tudi našim najhujšim sovražnikom? In če tega ne bi vedel do danes, se je mogel prepričati prej, da je govoril Old Shatterhand za svojega sovražnika, dasi mu je stregel po življenju! Kar nam je povedal glavar Ozagov, vemo že davno, tako, da o tem ni treba izgubljati besed: kar mu hočemo povedati, menda še ne ve, namreč da s krivico ni mogoče dobiti pravice! Odločil nas je za mučilni kol, in ve. da bi mu mogli sedaj vzeti njegov skalp in življenje; oboje naj c Id rži; tudi svoboden bode. dasi mogoče še ne danes. Njegovo sovraštvo bodemo poplačali z dobroto, njegovo hrepenenje po krvi s prizanaša njem. in če bode potem še trdil, da smo sovražniki Ozagov, ni vreden, da bi njegovo ime kdaj izgovoril bel ali rdeč vojnik. Šahko Mato je imel prej daljši govor, in jaz sem sledil njegovemu vzgledu, dasi niso bile potrebne ne njegove in ne moje besede. Govoril sem. Howgh!" s Ko je končal, je nastala globoka tišina. Njegov govor je mogočno vplival na vse. Razun njega sem bil pač jaz edini, ki je vedel, da ni govoril samo o Ozagu. Njegove besede so bile namenjene tudi d?'ugim, v prvi vrsti pa Treskowu. Šahko Mato je ležal z nespremenjenim obrazom ; ni mu bilo videti, da bi Apačeve besede kaj vplivale nanj. Treskow je povesil oči, kakor bi se sramoval. Naposled me je pogledal in rekel: "(.'udno je z vami in Winnetouom, Mr. Shatterhand. Če človek h« če ali ne. nazadnje mora biti enih misli z vami. Če hočete dati jetnikom prostost, kakor Old Wabbleju, sem sedaj jaz oni. ki nima nič proti temu! Samo bojim se. da ne jezdi potem s svojimi ljudmi za nami. da nas končno, če ima srečo, vendar še ne v jame." "Bomo videli! Ce vas prav razumem, ne uvidite več jiotrebe za posvetovanje?" sem vprašal. 'Res ni več potrebno. Storite, kar hočete!" "Well, petem smo takoj gotovi! Poslušajte torej, kaj določim sporazumno z Winnetouom! Šahko Mato jezdi z nami. dokler nam ne | 11101 e več škodovati, ko ga izpustimo; sicer bode zvezan, vendar bo-1 demo lepo postopali z njim. Njegova vojnika sta svobodna; naj se vrneta v Vara-tu, da povesta Ozagom, kaj se je zgodilo. Tam naj povesta, da so bledoličniki posvarjeni. in da bode glavar ustreljen, ako kljub temu napadejo farme. Razvežite ju!" Hamerdull in Holbers sta me ubogala. Ko sta čutila Ozaga, da sta prosta vezij, sta poskočila in odhitela k svojima konjema; toda to nakano sem jima preprečil z besedami: (Dalje prihodnjič.) SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK.