iia mobilizirana za potresne kraje Sodi se, da je lOfooo ljudi brez strehe in brez živeža. Vlada je povedala vsako novoletno praznovanje. SILNA PO^AVA v SEVERNI TURŠKI Ankara, 31. dec praznovanje je turš] — Vsako od vseh krajev in mečejo ljudem nn , . , vlada pre-1 obleko in živež, povedala da dežela|okaže) ka.j Najbolj je bilo prizadeto mesto ko globoko socustvijo s tisoči Erzincan, kjer je bilo ubitih, naj- " 7.» kl 80 lzgLf;ii svojce viman-i 4°.°00 oseb zadnjo sredo, potresni katastrofi j 2onimi ti- Tisoče ranjencev iz tega mesta •oci, kl SO izpostavi ji,)j mrazu in so dopeljali po železnici v Anka-bnzardu, brez vsaj strehe in!ro. Ti pripovedujejo o katastro- vsake hrane. |a (ležeia je fi zadnjo sredo, šli šo k mobilizirana za re| „ in pomoč prihaja že tudi rn kako j p0tem so se pa vrnili domov, ker skrbeti za 100,000|0aeb) ki so je bil zunaj tak strašen mraz in ostale v tem silnem h*ia?u brez sti-ehe in brez živeža; ker jim je potres vzel vse. valiia dela so silno težka, ker.. ,leprestano zunaj zmrznili, sneži in so vse javn|Ceste zame_l Istanbul, 31. dec. uničil te je potem zajel drug potresni sunek. Mnogi, ki* so zbežali na polje naravnost iz postelje, so tene. Do nekaterih vjLSg s' cest, ker je vse Toplomer je padel C stopinj pod ničlo. ske kar cepajo vsled za in pomanjkanja da bo nastopala solidn«kjer bo pač mogla do besede. Tako je sinoči naLj- prvj se. ji izvolila zbornici predsednikom mestne zbornid ^ L j)e. Maioribusa in mestk klerkom C. J. Bannicka, oba|fepublikan_ ca. DeMaioribus je obn 19 gla. sov, Štiri glasove je tna zbornica v ro^ št r Prva obletni sred° 3. januarjaT ho bra la v cerkvi sv. VidaP^" sy .masa za pokojno ^ la_ vich. Sorodniki in priL^j so prijazno vabljeni. K molitvi Članice društva C9rnHia jjive, 493 The Maccabees,Sq pr0^ da se udeleže dai zye. čer ob osmih skupne mo\itve za Pokojno Julijo Mausar!v grebnem zavodu AuHt Svetek. Iz No. Chicaga North Chicago. — Dne L de_ cembra je umrl John Ž<|znjk) star 57 let in rojen v Rovt^ nad Logatcem, gostilničar v i>egetj ulici. — Dne 17. dec. je irl John Kogovšek, star 31 let \ rQ_ Jen v Waukeganu. je bil re- cer vzhodno od sedanjega. __-o-- po-F. Obisk iz severo-zapada V sinoči je dospel iz Pioneer-ville, Idaho, občeznani Mr. Louis F. Truger, uradnik družbe Come Back Mining Co., katere sodelni-čarji so tudi nekateri Cleveland-čani. Dobrodošel med nami in mnogo zabave v naši metropoli! Nov grob Danes zjutraj je po dolgi bolezni preminila Christina Šinkovec, stara 25 let, stanujoča na 1213 E. 173d St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Josip Zele in Sinovi. Podrobnosti in čas pogreba objavimo jutri. Važna seja Danes zvečer se vrši redna seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v prostorih stare šole sv. Vida. Asesment se prične pobirati že ob šestih. Zanimive vesli iz slovenskih naselbin New York. — Fani Pirr.at, žena Mihe Pirnata, je pred dnevi tako nesrečno padla, da si je zlomila nekaj reber. Zdravi se doma. — V Fly Creeku, N. Y., je 25. nov. umrl Andrej Klun, doma od nekod na Krasu. Pred 19 leti je prišel iz Colorada in tu zapušča ženo, sina, hčer in štiri vnuke, v starem kraju pa brata. V Pueblo, Colo, je umrl nagle smrti pri delu Peter Miklavc, doma od Sežane na Krasu. Zapušča ženo, sina in hčer. Duluth, Min". — V Aurori je zadnje dni umrl John Žagar, star 67 let. Tu je bival 35 let in nekaj let je bil član komisije za ulice. Milwaukee. — Dne 14. dec. je umrl 13-letni Ronald Hower, vnuk rojaka J. Podržaja. Poleg starega očeta in stare matere zapušča tudi starše in sestro. Deček je bolehal tri leta. Oglesby, 111. — Dne 5. dec. je šel'51-letni Jože Križel na delo, drugi dan so ga pa našli mrtvega pod nekim mostom v 16 palcev globoki vodi. Sprva so mislili, da je izvršil samomor, kasneje so pa dognali, da ga je nekdo ubil in truplo zavlekel v vodo, kajti imel je veliko rano na glavi in več drugih udarcev na telesu. Pred nekaj meseci mu je umrla žena. Zapušča tri otroke. Calumet, Mich, — Avto je povozil Steveta Klobučariča in mu zadal več ran na glavi in drugod po telesu. Zdravi se doma. — John G. Vičič, sin priseljenca Mihaela Vičiča, je dobil službo'v federalnem uradu socialnega zavarovanja v Baltimoru, Md. Walsenburg, Colo. — Albert J. Papež, star tri leta, je pred dnevi umrl za opeklinami, ki jih je dobil po nesreči. Zapušča starše. Meadow Lands, Pa. — Pred kratkim so našli v vodi truplo Petra Grudna, ki je utonil proti koncu oktobra. Star je bil 52 let in rojen v šmihelu pri Postojni. Joliet. — Dne 17. decembra je bil od avta smrtno povožen Josip Legan, star 76 let in rojen v Sadinji vasi pri žužemberku na Dolenjskem. Umrl je nekaj ur po nesreči v bolnišnici. V Ameriki je živel 50 let in bil je med pionirji v jolietski naselbini in prejšnja leta je vodil gostilno. Zapušča ženo in sedem odraslih sinov in hčera. Detroit. — Zadnje dni je za umrl John Gosenca, in rojen na Grmu pri Novem mestu. Bil je bivši Calu-metcan, ki je prišel iz starega kraja v Calumet pred 44 leti, pred 18 leti se je pa preselil v Detroit z družino. Zapušča ženo, štiri sinove in dve hčeri. Govori se o prelomu med zavezniki in Rusijo London, 31. dec. — V diplomatskih krogih seje pojavila naenkrat govorica, da bodo zavezniki pretrgali diplomatske odnoša-je z Rusijo in da bodo začeli z moralno križarsko vojsko proti Sovjetiji. Da sta postali Anglija in Francija zelo mrzli proti Rusiji, kaže to, da odide angleški poslanik Seeds s svojo soprogo v torek iz Moskve domov v London. Uradno se pravi, da gre na počitnice." Ko se bo poslanik vrnil v London, bo angleška vlada obelodanila pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo, ki so se pa razibila in je potem prišlo do zveze med Nemčijo in Rusijo, kar je potem povzročilo evropsko vojno. Tukaj se bo potem videlo, zakaj zavezniki niso hoteli pristati na Stalinove zahteve. Od tega dokumenta bo odvisno, če bo Anglija pretrgala svoje diplomatske odnošaje z Rusijo. Ta dokument bo gotovo razkrinkal zakulisno Stalinovo politiko in če bo Anglija to izdala v javnost, potem se bo gotovo nehalo vsako prijateljstvo med Rusijo in Anglijo. Francija bo potem gotovo sledila Angliji. časnikar Gough piše v svoji reviji, da bo vsa Evropa v boju, predno se bo končala sedan ja evropska vojna. Finci so potisnili Ruse nazaj na vseh frontah Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je preminila v St. Alexis bolnišnici Mrs. Julia Mauser, rojena Majer, v starosti 31 let. Stanovala je na 19008 Cherokee Ave. Rojena je bila v Clevelandu ter zapušča žalujočega soproga Wil-liama, dve hčeri, Dorothy in Alice, sina Wiliiama, starše Frank in Mary Majer, dve sestri: Anna in Mary in tri brate, Franka, Johna in Edwarda. Bila je članica društva Carniola Edison, mornariški tajnik Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je imenoval Charles Edisona mornariškim tajnikom. Edison, sin iznajdite-ja Thomas Edisona, je opravljal urad mornariškega tajnika, odkar je umrl tajnik Swanson. S tem je bil povišan Edison v ka-oinet( predsednika Roosevelta. imenovanje mora potrditi kon-rres formalno. Edison je bil prej republikanec in je to že tretji slučaj, da je Roosevelt imenoval republikanca za svojega kabinetnega uradnika. Prvi je bil tajnik notranjih zadev, Harold L. Ickes, in drugi poljedelski tajnik Henry A. Wallace. Rusi imajo manj finskega ozemlja, kot so ga imeli prvi dan vojne. Ruska letala kar naprej bombardirajo nezavarovana mesta. V mehiških šolah morajo učiti socializem Mexico City, 31. dec, — Mehiški kongres je zaključil svoje zasedanje. Na prizadevanje predsednika Cardenasa je kongres sprejel dodatek k ustavi, da se mora v vseh šolah pripravljati lijake v državljanstvu socialistične podlage. Radi tega se pričakuje pq deželi mnogo protestov. ; '-i.----L_0„—--■ ' Poznani rojak umrl Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu, 1053 E. 72d St., dobro poznani rojak Joseph Beseničar, star 63 let, Doma je bil iz Dobrove pri Ljubljani, odkoder je dospel v Ameriko pred 34 leti. Po poklicu je bil izučen klepar. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Terezijo, prej Zakrajšek, doma iz RUSI SO IZGUBILI 100,000 MOŽ V PRVEM MESECU BOJEVANJA pljučnico star 67 let vasi Šmarata pri Ložu ter pa-Hive, št. 493, Maccabees ter PQ-j,storke: Josepha, Wiliiama in družnice št, 14 SŽZ. Pogreb se. LadisiaVa. Bil je član društva bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 j gv_ Vida, št. 25 KSKJ. Pogreb iz pogrebnega zavoda_ August;rahjikega se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih iz pogrebne- F. Svetek, cerkev sv. 478 E. 152d St. v Pavla na Chardon ga zavoda Frank Zakrajšek, Rd. in na pokopališče sv. Pa- 6016 gt G]air Ave v cerkev sv, via. Naj ji bo lahka rodna ^ in na Calvary pokopali- ^ dozdaj "najmanj 100.000 Helsinki, 31. dec.— Finski bo jevniki so vrgli danes tretjo rusko armado nazaj na sovjetsko ozemlje in na drugih frontah sto je nepremično kot zid napram vsem ruskim naskokom. Medtem se pa še vedno zaganjajo ruska letala na finska mesta in mečejo bombe. Kakih 50 bomb so vrgli včeraj na mesto Hanko, ki leži ob morju, kjer so razdejali bolnišnico in štiri druga poslopja. Deset bolnikov je dobilo pri tem poškodbe. Rusi so bombardirali tudi mesto Vaasa, kjer je bilo ubitih pet civilistov in Sipoo, ?0 milj vzhodno od Helsinki, kjer je bilo ubito neko dekletce. Bitka, v kateri so Finci vrg! Ruse nazaj čez mejo na rusko cizemlje, se je vršila v bližini Kuhma, na vzhodni finski fronti. že prej so Finci vrgli Ruse nazaj severno in južno od Lieska, V Salla sektorju se finske čete na smučkah še vedno zaganjajo m. rusko ozemlje, hoteč uničiti idii"!o rusko železniško progo do Belega morja, da bi tako severna ruska armada ostala popolnoma brea vsakega dovoza živeža in vojnega materiala. Finsko vrhovno poveljstvo je v soboto poročalo, da imajo Rusi danes manj finskega ozemlja, kot so ga imeli prvi dan vojne, na JO. novembra. tega so jim Finci uničili najmanj 300 bojnih tankov in okrog 250 letal. Pri vseh teh izgubah pa ne" morejo Rusi pokazati niti najmanjšega uspeha. Vse važnejše finske linije stoje še nepremaga-ne, čeprav se danes še ne more soditi koliko časa bodo vzdržale. Rusi čp še vedno niso približali glavni finski obrambni črti Mannerheini na polotoku Karelian. Vendar delajo Finci noč in dan, da utrdijo drugo linijo, za katero se bodo umaknili, če bi prva in glavna padla. Nekateri vojaški strokovnjaki trdijo, da se štejejo ruske izgube enajst proti finski eni, drugi celo trdijo, da so Rusi izgubili 40 mož proti enemu finskemu. Finci so utrpeli največ izgub od ruskega topniškega ognja, ki usip-lje neč in dan krogle na Mannerheini linijo. Kakor Rusi obstre-ljavajo s topovi, se smatra, da je njih municija neizčrpna. Helsinki,' 1. jan. — Najnovejša poročila javljajo, da so Finci popolnoma razbili eno celo rusko divuijo, 18,000 mož, severno od Suomussalmi. To je bila ena največjih zmag, kar so jih Finci še doživeli v tem enomesečnem bojevanju. Ta ruska divizija, pod novim vodstvom generala Sterna, se je nameravala zagvo-zditi v sredino Finske proti bot- Prve švedske čete so že prišle niškem zalivu. To je 163. ruska na finsko fronto in prihodnji teden se pričakuje Norvežane. To je prvič, da Finci uradno priznavajo, da so prišli na pomoč švedski prostovoljci pod generalom Linderjem in da je to dalo finskim četam novega poguma. Ob koncu 30 dni bojevanja med tuši in Finci se sodi, da so Rusi gruda, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Društvo št. 103 JSKJ Društvo Marije Vnebovzete št. 103 JSKJ je izvolilo za leto 1940 sledeči odbor: Predsednica Jo-hana Pust, podpredsednica Agnes Krall, tajnica Anna Kovach, 15210 Saranac Rd., blagajničar-ka Mary Walter, zapisnikarica Anna Warter, nadzornice: Cer-trude Bokal, Mary Matoh, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob pol dveh v Slovenskem domu na'Holmes Ave. Njegovi prijatelji so pro |šeni, da se udeleže pogreba. Naj bo ranjkemu lahka ameriška gruda, preostali družini pa naše iskreno sožalje. Članicam podruž. 14 članice podružnice št. 14 SŽZ se prosi, da pridejo danes popol- divizija in poročila trdijo, da jo je prav malo še ostalo in kar jo je, jo Finci gonijo proti ruski meji, ki je samo par milj od tukaj. Helsinki, 1. jan. — Ruski letalci so napadli pristanišče Turku (Abo), kjer se steka ves vojni material, ki ga dobivajo Finci iz drugih dežel. Bombe so užgale mož, mrtvih ali ranjenih. Poleg več poslopij. LEP NAPREDEK NA JUTRO VEM dne ob dveh k skupni molitvi za j dvorani. Ta pomembni dogodek so proslavili z lepim programom. Popoldanski program je otvo- pokojno sestro Julijo Mausar v Svetkov pogrebni zavod in jutri naj se po možnosti vse udeleže pogreba. Opozarja se jih tudi, da je danes zvečer mesečna seja v navadnih prostorih. V nedeljo so naši rojaki na kovati je, da se bo sedaj tudi Prince Ave. in okolici praznovali mladina malo bolj zanimala za lepo slavnost, ko so odprli nove narodno podjetje, Saj ima sedaj prostore pri Slovenski delavski lep prostor, kjer se bo lahko zbirala na družabnih sestankih ter nadaljevala delo svojih staršev. Hitler prerokuje zmago, zavezniki tudi London, 30. dec.—Adolf Hit ler je imel ob zatonu leta nagovor na nemški narod, v kate-dem je trdil, da židovski kapitalistični svet ne bo preživel 20. stoletje in je izrazil popolno zaupanje v nemško zmago v letu 1940. To leto bo najbolj odločilno za Nemčijo v vsej njeni zgodovini. Hitler je rekel, naj odloči orožje in da ne bo vzel nobenega kompromisa. "Orožje se mora izviti iz rok povzročiteljem vojne," je rekel Hitler. "Na eni točki smo si na jasnem in to je, da židovski kapitalistični svet stoji proti nam z tnim samim namenom m ta je, da uniči Nemčijo in nemški narod. "Zato je naš bojni namen jasen, da se mora oprostiti Nemčija in vsa Evropa groženj in zatiranja, ki prihaja iz Anglir je." Potem je Hitler prosil od Boga blagoslov, "ki nas je v preteklosti varoval," ter je apeliral na armado, naj ima pred očmi, da je to boj za obstoj Nemčije. Hitler je za novo leto odpovedal vsak uradni sprejem. Anglija je takoj odgovorila na Hitlerjev govor in ponovila, da sta Anglija in Francija odločeni bojevati boj do konca. Angleški tujezemski urad je izjavil, da je Hitler ponavljal samo svoje stare fraze, katerim nihče več ne verjame. Ves svet ve vzrok, zakaj sta Anglija in Francija posegli po orožju in z.a dosego tega Anglija in Francija ne bosta odložili orožja. Berlin, 30. dec.—K Hitlerjevemu govoru je dodal še feld-maršal Goering svojo pripombo. Rekel je, da nemško letalstvo čaka samo povelja od Hitlerja in bo izvajalo tako razdejanje, kot ga svet še ni doživel. ril g. Max Traven. Naj prvo je Zalarjev orkester zaigral ameriško in nato pa slovensko himno, čast odpreti, nove prostore je imela agilna društvena delavka gdč. Ančka Traven. Nadaljni program pa je vodil g. Frank V. Opaskar ml. K besedi je bilo poklicanih več govornikov. Nastopili so tudi štirje pevski zbori in sicer: škrjančki, Cvet, Planina, Miss.Vičič v soli in Zvon. Kljub precej mrzlemu vremenu je bila udeležba precej povolj- Naše iskrene čestitke k tako lepemu napredku in tu je zopet dokaz, da v slogi je moč in napredek. Mesto kupici obleko Tritisoč tristo ženskih delavk, 1 ki so zaposlene pri WPA, dela razne kose oblačil in posteljnine, ki se jo izdela do 200,000 kosov vsak mesec. Mestni relifni urad namerava imeti v zalogi najmanj 600,000 obleke in posteljnine. Ker jo mesto razda med one, ki so na relifu, samo 100,000 na mesec, se mora na ta na. Opazili smo tudi lepo števi- način nabrati ogromna zaloga, lo naših rojakov iz St. Clair Ave.. Čudno je to, da ima mesto toliki so se odzvali povabilu prija-,ko zalogo obleke, ko sftio še zad-znih Jutrovcev. S tem novim|nji teden slišali, da se dobe pri prizidkom zaznamuje Slovenska^ družinah, ki so na relifu otro-delavska dvorana lep napredek, ke, ki nimajo zadostne obleke, na narodnem polju. Prostori si-; da bi šli v šolo. cer niso veliki, a bodo gotovo! Nov državljan odgovarjali potrebam ondotnih Zadnje čase je postal držav- rojakov. Novi prostori so v ponos našim rojakom in dokaz po- ljan Zed. držav Valentin Kamin iz 924 E. 207th St., star naselje- žrtvovalnega delovanja. Priča-'nec v Euclidu. čestitamo! T r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6X17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class.' matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 1 Tue., Jan. 2, 1940 Važni problemi pred nami 130,000,000 ameriškega naroda bo pozdravilo novo leto z dvema resolucijama, ki sta življenskega pomena za vsakega izmed nas in to je 1) da se izognemo evropski vojni, in 2) da ne bo narod pri vsej svoji obilici življenskih potrebščin, ki so nakupičene po raznih skladiščih, stradal. Med obema tema dvema je pa še važno merilo, kako ekonomizirati, da se ne bo narodni dolg zvišal nad 42 bilijonov dolarjev. V deželi imamo še vedno od 8,000,000 do 11,000,000 brezposelnih. Med temi brezposelnimi je 3,500,000 mladine, ki zre s polnim pričakovanjem na življenje, od katerega bo pa morda dobila samo polno razočaranj. Vse te probleme bo dobil na svoja ramena kongres, ki se snide v Washingtonu na svojemu 76. zasedanju. Prvo delo kongresa in predsednika bo, ali vsaj moralo bi biti, da vzdrži in morda še izboljša sedanji podvig businesa v deželi, da kolikor mogoče pristriže federalne izdatke, da poskuša balancirati stroške z dohodki in da se izogne vsakemu dejanju, ki bi porazno vplivalo na prosperiteto, ki se počasi plazi izza vogala. Druga naloga kongresa in predsednika pe je, da obvar-je Zed. države in vse Amerikance pred revolucionarno propagando iz starega sveta in da se pri tem ne zaplete v evropsko vojno. Predsednik in njegova demokratska stranka ima preji seboj tudi važno nalogo, da ohrani slogo v letošnji volivni kampanji in za časa volitev samih. Republikanci si bodo pa nadeli nalogo, da poiščejo konstruktivne grehe, ki jih je storila demokratska stranka in bo skušala po napakah svojih nasprotnikov zlesti v Belo hišo. In kako bodo naši zastopniki v Washingtonu vse to reševali, je odvisen dobrobit Amerikancev, ne samo v letu 1940, ampak še mnogo let pozneje. Iz debat in delovanja kongresa bo odmevala tudi predsedniška kampanja. Slišali bomo preroke, ki bodo pridigali ekonomijo in konservatizem, srednjo pot in zmerno trošenje denarja, liberalizem in relif. In ko se bo kongres enkrat v maju ali juniju! zaključil, se bo položaj precej izčistil in narod bo že precej vedel, kdo bi bil najboljši bodoči gospodar v Beli hiši in komu lahko zaupamo za prihodnja štiri leta usodo naše svobodne in demokratske dežele. Boji v strankah Konservativni demokrati, ki so v zadnjem zasedanju kongresa ustavili demokratskega senatorja Holta iz West Virginije, ki je hotel vložiti resolucijo proti tretjemu terminu predsednika, mu bodo morda zdaj dali prosto roko, ker se je pojavil podpredsednik Garner, priznan konservativec, ki je namenjen kandidirati za predsednika samo zato, da bi ustavil Roosevelta kandidirati za tretji termin. V senatu je še vedno nekaj novodealerskih demokratov, ki so glasovali za podobno resolucijo, ki jo je predložil senator La Follette preti nameravani kandidaturi predsednika Coolidga. Zdaj bi jih bilo torej sram, če bi spremenili svoje mnenje na ljubo svoji stranki. Eden najbolj vročih bojev med demokrati samimi bo trgovski akt, ki ga je sklenil državni tajnik Hull zlasti z republikami Južne Amerike in ki poteče meseca junija. Za-padni republikanci kriče, da so bili radi tega zelo oškodovani ameriški farmarji in bodo to zanesli v volivno kampanjo, če Hull in Roosevelt ne bosta odnehala od tega. Demokratje bodo skušali biti kolikor mogoče edini in se bodo izogibali boja v kongresu, ker bi to' škodilo njih moči. Zgled jim bo dal Roosevelt sam, ki bo skrbno pazil, da ne bo vsiljeval za sprejem predlogov, ki bi vrgli dinamit med stranko. Saj je nazadnje želja vseh demokratov, da ostanejo pri vodstvu. Predvsem se bodo pa skušali demokratski kongresniki v teku zasedanja zediniti, da bodo potisnili na stran tretji termin predsedništva. Dasi skoro ni vprašanja, da bi Roosevelt na demokratski konvenciji ne mogel dobiti nominacije, pa je potem veliko vprašanje, kako bodo to sprejeli volivci! Republikanci bi to dobro izkoristili in udarili na struno ameriške tradicije, kar bi prav lahko povzročilo, da bi Roosevelt ne bil izvoljen in demokratska stranka bi se lepo obrisala za vodstvo. Enake boje ima pa pred seboj tudi republikanska stranka. Regularni fepublikanci niso posebno vneti za kandidaturo newyorškega državnega pravdnika Deweya in se bolj nagibljejo k senatorju Vandenbergu iz Michigana. Drugo mesto pa zavzema senator Ta ft iz države Ohio. Od obeh teh dveh bomo mnogo slišali, v kongresu, ker bosta skušala v kaki pomenljivi in pozornost vzbujajoči debati dobiti naklonjenost volivcev. Polefe javnih debat v kongresu, ki bodo odmevale od enega konca dežele do drugega, pa bo glavno delovanje, o katerem navadni zemljani ne bodo vedeli nič in to bo meše-tarenje po koridorih, lobijih, hotelskih sobah, raznih party-jih in drugod, kjer se bo spletkarilo, kupčevalo, obljubovalo in kupovalo naklonjenost kongresnikov in potom njih vpliv v državah. Tudi kongresniki niso nič bolj vzvišeni kot smo drugi zemljani in tudi tukaj bodo sklede leče igrale važno vlogo vse do novembrskih volitev. In potem se bo pa zopet pričelo cd kraja, kot se je vedno godilo in kot se vedno bo, dokler bo igrala politika glavno vlogo med nami. Janezu Rokavec na tihi grob Med božičnimi spomini iz domovine sem sprejela tudi žalostno sporočilo, da je umrl posestnik g. Janez Rokavec, bivši župan občine žire in cerkveni ključar naše fare sv. Ane v Slov. Goricah. Kot prijateljico dobre Rokav-čeve hiše me je smrt gospodarja globoko dirnila, ker vem, da je to za vse globoka rana, ko je dobri oče legel k večnemu počitku. Prijela sem za pero, da vam tja čez široko morje pošljem v Ameriški Domovini svoje iskreno so-žalje in srčno zagotovilo, da sočustvujem z vami, ki ste ostali. Zdi se mi, da čujeni zvon v vaši kapeli kako poje očetu Ro-kavecu smrtno pesem . . . Vsi spomini so mi oživeli, katere hranim na dobro Rokavčevo hišo. Očetov jeklen značaj, posebna katoliška zavednost, katera mu je bila tako globoko vklesana, pa moška odločnost od katere ni nikdar odstopil. Še mnogo mi sili v pero, da bi še veliko lepega napisala in izlila na papir iz davnih let tam doma. . . Kot mlad gospodar ste postavili pri hiši lepo kapelo posvečeno Lurški Mariji. Vsa leta moje mladosti smo se tam zbirali ob nedeljah proti večeru k molitvi rožnega venca. Trikrat na dan je klical zvon Rokavčeve kapele in še kliče vse vaščane raztresene po hribih naših Slovenskih Goric k pobožni molitvi. Gotovo je nebeška Gospa imela veliko dobrega zapisanega v svoji knjigi, saj ste bili Njen vneti častilec vse dni svojega življenja. Vaša hiša je bila vedno ob prvih petkih dobro zastopana, nikoli ni bilo preveč dela. Nagradil vas je tam tudi že nebeški Oče za vse kar ste storili dobrega siromakom. Nikdar ni šel potreben revež čez prag vaše hiše lačen ali praznih rok, ker vaša usmiljena roka je rada rezala kruh siromakom. V duhu stopim tja na naše pokopališče, k mojim srčno dragim, tja kjer bo vašo svežo gomilo pobelil prvi sneg ter iz srčnih globin vzdihnem: Vas zakrila je gomila v domovini dragi, rodni, — dokončano delo . . . dokončan js vam trpljenja dan, Marija je peljala vse pred prestol sodni, božje sveto,Srce, Jezus, naj plačnik bo vam . . . V miru počivajte na božji njivi ! Vaša Mary Kurnik. bite 7. januarja in pridite v dvorano sv. Vida. Na svidenje,! Vstopnice lahko že sedaj dobite v predprodaji, le sezite po njih. Naj bo ob koncu leta izrečena prisrčna zahvala vsem našim članicam, posebno našim aktivnim delavkam, za vse vaše delo v preteklosti in prosim ostanite še nadalje miroljubne, zavedne in vztrajne delavke, vse za napredek naše dične Slovenske ženske zveze. Srečno in veselo novo leto 1940 želim vsem skupaj. Bog vas živi! M. T., članica. Predpustna zabava Podružnica Slovenske ženske zveze št. 25 priredi svojo pred-pustno zabavo prihodnjo nedeljo 7. januarja v šolski dvorani Dv. Vida. Zato vabimo vse članice in naše prijatelje in prijateljice, da nas obiščete in se pošteno z nami zabavate. Zabava se prične ob dveh popoldne. Ponovljena bo igra "V šolo jo dajmo," katera je bila igrana 27. novembra v Knau-sovi dvorani. Na splošno željo | se ista sedaj ponovi. Kdor ni! imel zadnjič prilike videti jo, j bo imel sedaj priliko nasmejati ; se do solz Nežiki, Marici in i Pavletu. Ker je smeh zelo koristen va-, šemu zdravju, nikar ne zamu-! dite te prilike. Po igri (ki bo končana krog štirih),, se bo vršila zabava z darovi in vsak bo imel priliko poskusiti svojo srečo. Po šesti uri pa se prične prosta zabava in ples do polnoči. Tako vidite bo vsem ustreženo. Za žejo in prigrizek bo vse preskrbljeno. Torej ne poza- Lorainski kotiček Joisephine Eisenhardt ............k Tukaj se je poročil mladenič Louis Durjava iz 30. ceste. Za svojo zakonsko družico si je vzel mladenko slovaških staršev Helen Novak. Pred nekaj tedni se je tudi poročila mladenka Olga Petkovšek iz Stop 7; za tovariša in spremljevalca v bodočnosti si je izbrala fanta nemške narodnosti. Obema paroma želimo kar največ sreče v zakonskem življenju. Vile rojenice so se oglasile zadnje dni pri družini Joseph Tomšič na 32. cesti in jim pustile prvega sinkota in pri družini Frank Paul na 30. cesti so pustile pa . prav luštno punčko. Naš poklon in čestitke! Po srečno prestani operaciji se je povrnil iz bolnišnice rojak Frank Gradišek iz 31. ceste. Težko je obolela rojakinja Mrs. Franecs Juha iz 33. ceste. Obema želimo, da bi se kmalu dobro pozdravila. Končno -naj še omenim, da smo zopet enkrat imeli priliko slišati naše cerkvene pevce in to pri božični polnočnici. V krasno ozaljšani cerkvi se je nabralo ljudi, da so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Iz kora se je oglasila stara, a še vedno lepa, prelepa "Sveta noč, blažena, noč . . ." in nato pa težka, nova skladba latinske maše. S to skladbo so se naši crekveni pevci pokazali, da so v resnici zmožni izvajati tudi najtežje skladbe. Navzoči verniki so prav vneto poslušali in se potem tudi prav laskavo izražali in pohvalili te naše fante in dekleta, ki :e vedno radi potrudijo, da nam vsaj za božič in veliko noč podajo nekaj, kar razveseli in ublaži dušo in srce in vse to v prelepih cerkvenih pesmih. Torej fantje in dekleta, vsa zahvala in pohvala vam! S temi vrsticami zaključujem letošnja poročila v tem našem kotičku. Novice so bile vsake vrste, dobre in slabe, vesele in žalostne, take kakršno je naše življenje. Včasih nam sije sonce in nato pa grmi in treska in zopet po vsakem viharju zašije toplo sončece, da je nevihta pozabljena. Želim in upam, da bo prihodnje leto vsem čitatelj&m Ameriške Domovine kar najbolj srečno in zdravo ter zadovoljno in veselo! Dal Bog! —Trst. Umrli so: Smerdu por. V'rkner Josipina 57 let. Vrubel Ana 67, Jelovica Anton 75, Muha Adolf 61, Prodan Jakob 47, Udovič Franc 63, Stanič vd. čok Marija 70, šušteršič por. Skok' Erminija 42, Faganel Josip 68,' Pelicon Josip 55, Terčon Ivan 68, | Petelin por. škerl Marija 80, Pa-rovel Ivan 49, Kristjančič Ivan j 35. ! i —Renče. Na cesti proti Gorici; sta trčila s kolesi 19-letni Marko j Vodopivec in 24-letni Alojz Gre-, gorič. Gregoriča so prepeljali v j goriško bolnišnico s pobito gla-j vo, Vodopivec pa je ostal nepo-j škodovan. ' Voznik Andrej "Pravočasno prideva, gospod! Za dne bova tam. Glej jo, vasico, pod hribom! Ali jo vidiš? Ko prevoziva oni nizki vršič, smeva reči, da sva tam." In mladi voznik je švignil z bičem po konjih in zakričal glasno in izpodbudno na nje: "Hi, hej! Hijo, gospoda! . . ." štiri kolesa vozička so močneje zabrizgala redko blato na poljski poti. Njegovo razmajano ogrodje je zamolklo zaropotalo sredi žalostne, puščobne, od dežja razmočene ravnine. Deželan je še enkrat pognal, se udobneje namestil na zaboju, na katerem je sedel, vrgel z glave vlažno oglavnico na svoj debeli ja-murluk (plašč) in brezbrižno nekaj zapel. "Kako ti je ime, fant?" se je oglasil iz velikega volčjega kožuha rejen gospod, ki je sedel v kolesi ju. Mladenič je prepeval kar naprej . "Hej, dečko!" je glasno in osorno zaklical gospod. "Kaj?" se je obrnil mladenič. "Ime, ime? . . . Kako ti je ime?" "Andrej." "A, a, Andrej. . . . Premete-nec si! . . . Vsi ste postali taki. Lisjaki ste postali, vi kmetje. Samo lagati in goljufati znate. ... In kako se pretvarjate! . . . Opazujem jih na sodišču. Ovči-ca, pravi tepček — v resnici pa cel volk! . . . Igrate se s sodniki." "Preprosto ljudstvo smo, gospod, samo obrekujejo nas. Vam se to le zdi, pa ni tako. ... Iz nevednosti varajo naši kmetje, iz nevednosti in uboštva." "A, a, a, iz uboštva! Prokleto tnalo neotesano! Nad nevednostjo se pritožujejo, pijejo pa ko gobe. . . ." "Iz blagostanja, porečeš, gospod? ... Iz blagpstanja? . . . Ne! . . . Iz blagostanja ne. . . . Da, pijejo, popivajo . . . vsi pijejo. Za blagostanje, ne pa iz blagostanja. ... To si, človek kakor vi, celo lahko zapiše . . ." "A, a, zdi se, da si se tudi ti napil, prijatelj! ... Za to si še premlad, brki ti še niso pognali. . . . Vaši kmetje, zapiši si to: izgubljeno ljudstvo, in to je ta stvar!" "Zapiši ti sam, gospod, mi ne znamo pisati," je rekel fant, se okrenii k svojima mršavima konjema in zavpil na njiju: "Hi, hot, gospoda!" In zamislil se je. Konja sta se nekoliko zdrznila in se tudi zamislila. Gospod je privzdignil veliki j ovratnik svojega volčjega kožuha, se pogreznil vanj in se tudi zamislil. Na samotno drevo ob cesti je sedla vrana z razčepirje-nimi perotmi, se zazibala na suhi veji in hrepeneče zakrakala. Mali koleselj se je počasi premetaval v globokem in redkem blatu, se pogrezal, dvigal in obračal. Deska, na strani odtrgana, je neprestano enoglasno, zamolklo in nesmiselno tolka in bičala živce debelega gospoda v kožuhu ter ga pripravila ob potrpljenje. Razgrnil je ovratnik, pomaknil ven svoja rejena lica in zaklical: "Kakšen grozen kiopotec, vrag ga vzemi! ... Ne da mi miru." "Deska tolče na moj voziček, gospod, in ta trka kot učen človek: niti sama ne razume, niti je ne razumejo drugi!" "Premetenec si, Andrej, zvi-' tež! . . . Gotovo znaš dobro laga-! ti dekletom, če seveda nisi ože-njen. Vi se ženite mladi in ima-! te lepe ženice." Gospod ju spustil ovratnik na! kožuh. "Reci, kar hočeš, toda gospe so lepše! . . . Prav dobro vem to! Kdo pa si, gospod, po kakšnem' opravku greš v našo vas? . . ." "Sodni komisar sem." Andrej se je obrnil in si pozorno ogledoval svojega najemnika. "Za dolžnostjo, kaj ne? . . ." "Za dolžnostjo, seveda. Po igrava se z menoj neki od vaših, toda tokrat mu jih nabrenkam. . . . Je neka prekleta polnomoč-na listina in vse se mi izmuzne iz rok. . . . Spoznal sem ga, da goljufa, toda do večera ga izvoham, pomnil me bo. . . . Zaplenim mu žito! Deloma, da njega naučim pameti, deloma, da vam pokažem primer, da se ne boste prihodnjič izmikali. Varate kupce, varate meščane in jim prodajate sprijena jajca in žaltavo maslo. ... Le čakajte, kmetavzi, urad se ne da tako lahko potegniti ! . . . če kaj načne — naredi temeljito! Korobač na vas, rusko naga j ko — samo tako se poboljšate! . . . Postali ste pijanci, uničili ste se, propadli — postanete nesposobni plačniki davkov in uničite državo. . . . Trpele bodo rodoljubne koristi! Ah, zakaj nisem car, vsaj dva dni, da bi vas predelal tako, kakor znam! . . . Angelčke, angelčke bi napravil iz vas, pa — nisem!" Sodni komisar je odpel svoj kožuh in njegovo telo se je v njem zavrtelo ko pišče, ki si klju-je lupino. "E, gospod komisar, Bog je ustvaril svet in preračunal, da ni treba ženam brk, in ni jim jih dal. . . . Preračunal je, da potrebuje osel velika ušesa, in mu jih je dal," je odgovoril Andrej na videz naivno. "In ti ne besediči, ampak vozi, se že mrači. . . . Dosti si zahteval od mene, hudič! Tri leve za 20 kilometrov! . . . Znate nas skubsti. . . . Vozi vendar, vozi, ie ne ti kljusi zaspita." "Hi, hot, gospoda!" je zaklical Andrej in zavihtel bič. "Ti jima daješ priimek — gospoda, kaj? Rajši jima reci bra-:a!" je jezno opomnil komisar. "Razjezila bi se, gospod komisar! . . . Užalil bi ju, če jima oi ne rekel "gospoda." . . . Sta prava gospoda! Njihova služba je uradniška — na ure. Zjutraj vstaneta. Ob tej in tej uri jima dajemo vodo in ju napajamo. Potem ju naprežemo, gresta ven, recimo v pisarno, tam garata do večera. Večerja ob tej in tej uri, jijeta vodo, "prečitata vestnik" in — spanje. Uradniško življenje." "Povej, kje si se ga nacukal, prijatelj, in ne klobasaj, ampak vozi, da se ne zakasniva. Potuh .ijene oči imaš, poniglave!" "Volkov ni. gospod komisar, ie bojte se," je dejal kočijaž takim naglasom, da se je cenje-ii sodni komisar preplašeno oziral okoli. "Volkov se ne bojim, prijatelj, samo mraz je postalo. Nimam časa, da bi si nakopal prehlad." "Zavite se v čul (grobo platno), gospod komisar. Moja "gospoda" se nikoli ne pritožujeta nad prehladom, čul -je jako topel." "To ti je gobezdalo!" je pomislil komisar v duhu in se strogo obregnil: "Vozi, vozi, govedo! . . ." In zlobno se je napihnil, se pogreznil v svoj kožuh in utihnil. "Aa, v mojih rokah si prijatelj," si je mislil Andrej. In obrača je se je vprašal resnobno: "Torej službeno, kaj ? Koga pa zašijete, gospod komisar?" Komisar je dolgo molčal, potem pa je jezno odgovoril: "To je neki. . . . Stanojčo mu pravijo, takšen majhen ... z debelim vratom!" "Poznam ga. — Tak njemu boste zaplenili žito? Revež je, gospod komisar, prizanesite mu!" "Revež je, toda hudič, tako da se je raztrgal! . . ." Komisar .ie umolknil, že se je mračilo. Konja sta komaj lezla na hribec, za katerim bi morala biti vis, Andrej niti ni več vpil na nje, niti ni vač vihtel biča nad njima. Prestal je govoriti in prepevati, premišljal je. . . . Ko sta prevozila vršič in se peljala na drugo stran, je nastala noč, in vas se še ni pokazala. Prodoren in mrzel veter je zavel nad krajem, pogreznjenim v mokroto. Raztrgani oblaki so r bežali pti goram. Modri obok mrzlegaebesa se je jasnil, se širil in vijl. Kmalu so zatrepetale na nm zvezde, mrzle, jasne zvezde, irak se je močno ohladil. In inja sta stopala počasi, počasi, omisar pa se je venomer jezi "Vozi.ej. šop! Bomo zamrznili!" Andreje brezbrižno kriknil na konjsn leno zamahnil z bičem nadijunima glavama, ta dva pa slbrez vneme in utrujeno vleklkoleselj, ko da ne sli-šita. Are j je mislil na ubogega Staja, ki mu bo jutri komisar zasnil žito, komisar, katerega saj sam pelje tja. "Ti si i pripeljal t0 nesrečo, Andreji'iu bo rekel Stanoj, ko bo zvedein opsoval ga bo! Potem se uiosti, ga pogosti, se napije in jal bo. . . . Da, jokal bo. . .. Melisa srca je Stanoj. Andrej ve t< Treba pomagati temu človeku, tre mu je pomoči, je pomislil Arej. . . . Treba mu je reči, najiravi žito črez noč in pomete ičo, sicer mu bo celo leto krul.v želodcu od lakote. Mora i mu pomagati, — ne gre drugi! Tema bila in na tleh se ni razločilo č razen blata, globokega in stega blata. Cesta se je izgubla v tem blatu in ni peljala mmor drugam kakor zopet val. Na neh mestu je Andrej tr-gnil z vai in ustavil konje. "Čakajahko zablodimo, gospod korar!" In fanje upiral pogled v temo. Korar je resno opazoval njegov otz, na katerem ni bilo niti sla prejšnje porednosti in mu re: "Dečk^dpri oči, sicer ne od-govarjana posledice. . . . Te-pen boš." Andreje potegnil za vajeti, zavihtel i in rekel komisarju: "Dobr« drži, gospod komisar!" Daleč ed njifoa je v temi svetila vi Po pasjem laježu, ki. je od taiprihajal, se je zdelo, da ni bli Nekaj korakov na desno jepstelo z bisernim leskom veli prostranstvo negibne vode. >z je krenil naravnost proti nji. "Kaj jo?" je vprašal komisar. "Močve, gospod komisar. . . Cesta dr čezenj. Močvirje je plitvo, nfee ne boj. . . . Samo sem ter j so luinje. Koli- kokrat si šel mimo, i z vozom, i peš, i.. Hi, pot, gospoda! Drži se trd; gospod komisar!" Konjaa lezla v mrzlo vodo, v kateri i je zrcalilo nebo, in capljala prej, ko sta se začela neprejio globlje in globlje potapljalMrtvo in biserno zeleno blefca voda močvirja se .je razgibl in oživela. "Stoj ana!" je čez hip zaklical gosd in se oplašeno vzravnal v ožuhu. "Utopil me boš, Šop!. . Ali ne vidiš, da se že polnijčija z vodo! Ustavi! Ustavi!" Komiii je jezen začel zmerjati. Andrije ustavil konja. Voz, flje na 3 p tram i (evTaniele aFpane carj^stjmiiJtsttasttmannamKitt: Stalima zunaj Moskve lepo poitvo, kamor pride počivat olbbotah in nedeljah. Laško let je oziroma že na sporni je najel izurjenega vrtnja, ki mu naj uredi in napri lep vrt. Vrtnar ogle-dujejemljo in vidi, da bi jo bilo eba predvsem dobro po-gnot, zato je ponižno snel preStalinom Groznim svojo čep) in rekel: bi morali, vaša gnada, dahavoziti nekaj voz vašega višjo spoštovanega gnoja." t daj si pa svojo ženo spo-ziiin vzljubil?" Vzljubil sem jo že davno, spnal sem jo pa šele en te-di po poroki." imumuamjtiii»iiit:iiiiiiiiiiiiiiitiittit»»»»tK»i!»tiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiinmmno j WINNET0U Po nemikem Isrlrallni K. M»J» um»mgnnmnn«mmummmuuiuuiJ«utmm:iMiiiniiMi»H»«'»»»»»>«tnnttmt Topot konj so gotovo čuli v šotoru. Ljudje so utihnili, zave- šel sem jim in zlezel po skrivni poti v dolino. Prišel sem mimo se pred vhodom pa niso odgrnili. vas, pa sem mislil, da so Čimarre 'Pojdite z menoj, sir!" mi je šepnil stari scout. "Da vidite, kako veselo bodo iznenadeni." Odgrnil je zastor in vstopil. " "So že tu!" je nekdo vzkliknil. "Ne pustite ga noter!" Strel je počil. Scout je zakrilil z rokami, se prijel za zastor in zdrknil na tla. Puške so se pomolile skozi vhod. "Moja slutnja —!" je zastokal Old Death. "Moj brat — odpuščanje — v sedlu —." Vse se je zgodilo tako naglo, da sem še vedno ves prestrašen stal, ko je Old Death že zdrknil na tla. Tedaj sem se zavedel. "Za božjo voljo, senor Uhl-mann!" sem kriknil. "Ne streljajte! Prijatelji smo, Nemci! Tast Lange in njegov sin sta prišla!" "Rojaki so —!" je vzkliknil nekdo od znotraj. f'Je res?" "Da? Ne streljajte! Pustite nas v šotor!" "Vstopite! Pa le vi!" Odgrnil sem zastor. Obsežen je bil. Kakih dvajset moških je stalo naokoli, vsi s puškami v rokah. Tri petrolejke so gorele. Mlad človek mi je stopil naproti. In za njim je prišel starejši človek, ves raztrgan in s krvavimi madeži p0 rokah in po licu. Maljši je pokazal na mene. "Ali je bil tale poleg, Harton?" je vprašal. "Ne, senor!" Vznevoljil sem se. "Neumnost! Pustite tisto nepotrebno izpraševanje! Vaši prijatelji smo, za nami pa prihajajo sovražniki. Vsak hip so lahko tu. Imenovalf ste tega moža Har-tona. Ali je on tisti, ki s0 ga či-marre ujeli in vlekli s seboj sem v bonanzo?" "Da!" je odgovoril mladi človek. "Kdo vam je pravil o Či-marrah?" "Pripovedoval vam bom, ko bo več časa. Za sedaj je važneje, da zvem, kako je senor Harton prišel k vam." "Ušel je ičlimarram. Pravkar je pribežal." "Torej sefti le prav videl —. Nekdo se je plazil mimo nas, ko smo šli skoii sotesko. Kdo je streljal?" "Jaz!" jc povedal eden delavcev. "Ilvalabogu!" sem si oddahnil. Bal sem se že, da je brat ustrelil lastnega brata. "Ampak krogla je zadela vašega najboljšega prijatelja, ki je z naj plemenitejšimi nameni prišel k vam!" Langeja sta vstopila in z njima gambusino. Kako iznenadenje! Na Uhlmannovo vzklikanje se je razgrnila zavesa v kotu šotora in dve ženski sta vstopili. E-na je imela otroka v naročju, ja je bila, druga pa je bi-Neža, Langejeva hči in Uhl-™annova žena. Oče in hči, brat 1 Tsef ra so &e objemali. Jokai KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV la hvn iaj0Č in tožeč je prinesel do- £tof St°ld Death°vo truplo v sotoi. Stan stezosledec je bil mrtev, krogla ga ie -„,> , Tininvr.; ' zadela v sr- njih koč. šotor je bil poln ]ju. di, vsi so križem govorili, Langeja sta pripovedovala, jaz pa sem poklical Hartona in ga v ' šal, kako je s čimarrami "Vodil sem jih po ovinkih," je pripovedoval, "in jih sprvail v gozd na južnem robu doline. U-taborili so se, poglavar je §,ei na poizvedovanje in ko se je stemnilo, so se odpravili, da napade- i jo bonanzo. Konje so .pustili v! gozdu in stražo pri njih. Mene so zvezali in me pustili pri stražah. Posrečilo se mi je, da sem si osvobodil roke in tudi noge. U- in njihovi beli zavezniki. Pohitel sem semkaj, našel delavce zbrane in jim povedal, da prihajajo Indijanci in beli in da mislijo tabor napasti. In prvi, ki je vstopil, je dobil kroglo." "Da ste rajši ostali, kjer poper raste! Veliko nesrečo ste zakrivili!" "Nesrečo —•? Kako?" "O tem se pomeniva pozneje. Sedaj moramo misliti na napad. "Pravite, da so se čimarre odpravili v dolino. Torej utegnejo vsak hip priti! Treba se bo pripraviti, da jih spodobno sprejmemo." Poklical sem senor Uhlmanna, s kratkimi besedami sem mu razložil položaj in v dveh minutah smo bili pripravljeni na "obisk." Prepričan sem bil, da bodo beli poslali nekaj svojih ljudi na poizvedovanje. Ker niti slutiti niso smeli, da smo že prispeli, smo predvsem spravili naše konje v kot doline ter postavili A-pače in Winnetoua za glavni šotor. Njim so se pridružili tudi Uhlmannovi delavci. Truplo u-bogega Old Deatha smo skrili. K potoku smo zavalili sodček petroleja in pripravili steklenico bencina. Sodček smo odprli in določili moža, ki bi naj na dogovorjeno znamenje izlil bencin v petrolej, izpraznil petrolej v potok in ga zažgal z bencinom, potok bi odnesel plameneče valove in raz-svetil dolino. K vhodu smo poslali nekaj najzanesljivejših delavcev na stražo. Ženski z otrokom smo tudi spravili v kot doline, tam sta bili varni pred kroglami. Na zad nji strani šotora smo zrahljali vrvi, s katerimi je bilo platno pritrjeno h kolom, da smo bili v neposredni zvezi z Winnetouom in njegovimi ljudmi. Vsega nas je bilo nad petdeset mož, torej toliko kakor sovražnikov. Pa oboroženi smo bili mnogo, mnogo bolje. Saj je imel vsak izmed nas puško in samokres, nekateri celo dvocevke, Indijanci samo lok in puščice. Nismo dolgo čakali. Eden delavcev, ki so pri vhodu itražili, je prišal javit, da bi se Iva bela rada predstavila gospo-Uhlmannu. Za belima pa, je pravil mož, se je čul šum in nemir, najbrž da za njima prihajajo čimarre. Senor Uhlmann je naročil, naj bela vstopita. Z Langejema in Winnetouom pa smo se skrili za! zaveso v kotu šotora. In vstopila sta — Gibson in Ohlert. Uhlmann ju je vljudno sprejel in povabil, naj sedeta. Gibson se je predstavil, imenoval se je topot senor Gavilano. Pripovedoval je, da je učenjak, zem-Ijtmerec, in da potuje po Mehiki v studijske namene. V gozdu da i se je utaboril in neki gambusi-l no, Harton po imenu, je prišel k njemu. Zvedel je od njega, da živijo v bližini beli in da bi morebiti dobil pri njih stanovanje. In ker mu je tovariš zbolel, je prišel in prosi, da bi vsaj njega senor Uhlmann za tisto noč sprejel pod streho. Ni bilo časa, da bi razmišljal,' ali je Gibsonova povest duhovita ali neymna, — stopil sem izza zavese. Gibson je šinil pokonci in z nemo grozo strmel v mene. "Ali so bolni tudi čimarre, ki prihajajo za vami, master Gibson?" sem ga vprašal. "Prav, da ste prišli! William Ohlert bo ostal pri nas, radi vam uslišimo prošnjo. Pa tudi vi bodete ostali. In oba bom vzel s seboj." William Ohlert je nem in top obsedel. Ni se zmenil za nič. Gibson pa je koj našel besedo. "Lopov!" se zadri. 'Tudi tukaj še ne daš miru poštenim ljudem?" JANUAR 1.—Ustoličenje ljubljanske županje in ljubljanske gospodične ob 2 :30 popoldne v Društvenem domu na Recher Ave. Snelo se bo tudi premikajoče slike. 6.—K. S. K. J. Bowlers ples v Twilight Ballroom. 6.—Frances Rupert Cadets, 3. obletnica obstoja. Pecon orkester, vstopnina 30c, v S. D. Domu na Recher Ave. 7. — Spevoigro "Mavrica" priredi mladinski zbor Kanarčki v SND na 80. cesti. 13.—Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v SND. 13.—Pevski zbor Adria priredi plesno zabavo v Društvenem domu na Recher Ave. 13.—Pevsko društvo Cvet ima plesno zabavo v SDD na Prince Ave. 14.—Predstava Svetvodske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 20.—Dr. Lipa št. 129 SNPJ obhaja v SND na St. Clair Ave: 30 letnico svojega obstanka. 20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 21.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Mlad. pev. zbor. Slov. doma koneert v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Miss Maxine Steinitz ob država predavanje v St. Clair javni knjižnici na 55. ce- 27.—Maškaradna ve s e 1 i c a skupnih društev na Jutrovem." 27.—Roust-About Club ples v Twilight Ballroom. 27., 28., 29.—Mladinski oddelek društva Najsvetejšega Imena priredi Minstrel Show v šolski dvorani sv. Vida. FEBRUAR 3.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico. 3.—Društvo Dom št. 25 SDZ priredi veselico v SND Maple Heights. 3.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. 3.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 3.—Društvo Kranj, ples v Twilight Ballroom. 3.—Predpustna veselica Slovenske zadružne zveze v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. 4.—Podružnica št. 3 S. M. Z. priredi igro in maškeradni ples v Slov. domu na Holmes Ave. 4.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 6.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 10.—A m i g o s Club ples v Twilight Ballroom. , 25.—Podružnica št. 50 SŽZ predstava v avditoriju SND. MAREC .30.—St. Vitus Cadets ples v sti in St. Clair Ave. pod avspi-co Slovenske ga jezikovnega j Twilight Ballroom, kluba. ' 31.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi spomladanski koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd. APRIL 6.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND. 6.—Skupna društva Zapad-ne slovanske zveze prireditev v SDD na Waterloo Rd. 7.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 14.—Mladinski pevski zbor Zvončki koncert v Narodnem domu, West Park. 14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje. 27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND. MAJ 4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 4.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana). 5.—Samostojno društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom. 5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND. 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road. 18.—Dr. sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 19.—Materinska proslava Svetovidske mladjne, šolska dvorana sv. Vida. 25 Izložbena okna v Parizu, ki niso prečrtana radi reklame, ampak so v takih figurah preprežene z trakovi, ki bodo držali šipe skupaj, če bi Nemci bombardirali mesto. JUNIJ 2.—Društvo sv. Vida št. piknik na Pintarjevi farmi. 9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi. 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. JULIJ 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. -o- VOZNIK ANDREJ požeruh . . . vol . . . teleban! Pridi! . . . Reši me! . . . Usmili se! . . . Zverina . .. kmetavz. . .. šop! ..." In usedel se je na voz, zlezel v svoj kožuh in se razjokal ko otrok. (A. D.) 11 PRIMORJA (Nadaljevanje z 2. strani) potopljen do svoje podloge, je stal sredi močvirja, čigar kraj je izginjal v neprodorni temi. "Hijo. . . . Naprej!" je vpil Andrej na konja. Mogočni in zldriavi njegov glas. se je jako razlegal v noč in se zgubljal v nepregledni pušči. V bližini so zletele divje race in šume izginile. "Tudi mi bi morali postati po-nirki, da bi prišli ven," je rekel zamišljeno Andrej, "drugače." "Oh, zagovednež! ... Ko se enkrat izmotam — te pretepeni! Saj se utopimo! Tele! . . ." "Ne, ne bomo utonili, gospod komisar, ne boj se. ... V taki temi bi vsak zašel, bodi miren," je dejal Andrej in začel pregledovati jermenje. Zavezoval je, ra zvezoval, klel, grozil, potem je spet sedel na zaboj, zavihtel bič in zakričal: "Hi—i! Naprej! . . ." Konja sta potegnila in šla Kmalu je eden izginil očem in od-prežen je zacapljal v močvaro Drugi se je sam ustavil z vozom "Hola! . . . Kaj se je zgodilo?" je zavpil komisar. "Stoj! . . .Dorčo, Dorčo . . Doreoi" je zaklical Andfej za konjem in ga začel vabiti. Toda ta, prestrašen zbog vode, se je obrnil nazaj in počasi, počasi izginjal v temi proti bregu, ne da bi maral za klice svojega gospodarja. Komisar je stal trepetajoč in prestrašen v vozu. Ta čas je Andrej hitro skočil ra drugega konja in šel po Dor-čovem sledu in neprestano glasno in jasno klical: "Dorčo, Dorčo, Dorčo!" "Kam greš . .. hej!. . . Kaj delaš, ti divjak? živina! . . . Ah, ti ušivi kmetavz! ... jaz te bom i" ze nauc Iz teme mu je odgovoril vesel smeh. "Aj, živina, ti me puščaš tu! . . . Da poginem! ... Da me raztrgajo zveri! — Dečko, prosim te, ne delaj mi tega," je spregovoril komisar z drhtečim glasom, katerega ena struna je jokala. . . . "Ne boj se, kar nič se ne boj, gospod komisar," se je oglasil Andrejev glas----Zveri ni, ki bi lezla v močvirje. . . . Zavijte se v čul, da se ne prehladite. . . . Zjutraj — pa pridem ... na vozu je seno, postelji si. . . . Nočni-ne nc bom jemal!" "Dečko ne šali se z menoj," je prosil komisar. "Ne puščaj me! . . . Pridi! . . . Izvleci me od tu!" "Tema je, gospod komisar, tema je in nič se ne vidi! . . . Tudi konj mi je ubežal! . . . Kako naj ti pomagam — ne morem!" Komisar je slišal iz teme oni strupeni glas in se zgrozil. . . . Kako! Ostati tu! . . . Sredi moč-\ aro! Sredi te mrzle, zelene močvirske vode, katere konca ni videti ! . . . "Pridi vendar", Andrej! . . . Dr.r.i ti denarja, kolikor boš hotel! . . . C svobodi me! . . . saj <— Gorica. Umrli so: Silič Franc 56 let, Stranšček Josip 83, Drašček Anton 33, Ipavec Stanislav 24, Jamšek Ivan 56, Hoban Dominik 29, Terčič Katarina vd. Felfrin 63 žerjal Avgust 53, Kerševan Ernesta 33. Artistka posebnih zmožnosti Da je mogoče človeško voljo z dolgo vajo osredotočiti na izvrševanje skoraj nemogočih stvari, kaže neka artistka po imenu Thea Alba, ki zbuja s svojimi spretnostmi splošno občudovanje. Thea Alba je sposobna istočasno z vsako svojih rok pisati po 'eno pismo in pri tem tretje še diktirati, a to celo v treh jezikih. To pa še davno ni vse, kar zmore. Na vsakega svojih deset prstov pritrdi po en svinčnik in je zmožna potem napisati istočasno deset različnih števil. Za to žensko z "mnogimi možgani" je malenkost napisati kakšen stavek z bliskovito brzino v obratno smer. Prava šala ji je sesti h klavirju in zaigrati z desno roko valček, z levo pa polko, pri čemer lahko zapoje še kakšno pesem. Kjerkoli je Thea Alba nastopila, in v 17 letih je prepotovala že pol sveta, zbuja presenečenje in pozornost. Mnogi ljudje namreč menijo, da dela s kakšnim spretnim trikom. Ni pa nobena čarovnica, pripoveduje sama, temveč si je morala svoje spretnosti pridobiti s težkim delom, čeprav se je zmožnost za mnogovrstno istočasno delo kazala pri njej že zgodaj. Kot otrok je bila zelo raztreseni, mislila je istočasno na sto različnih stvari in v šoli je imela zavoljo tega mnogo sitnosti. A kar se tiče iger s spretnostjo in kombinacijskih nalog, je bila že tedaj majhna mojstrica, dokler je niso napotili, naj te svoje talente razvije. S svojimi sposobnostmi je edinstvena. Doslej še ne vemo za človeka, ki bi mogel tako dovršeno posnemati njene zmožnosti. —Idrija. Pred prizivnim sodiščem v Trstu se je vršila razprava v zadevi šoferja Ivana Jereba, ki je zakrivil nesrečo na mostu v Gorici. O nesreči smo pisali tudi v našem listu. Pri tej nesreči so trije vojaki in en civilist prišli ob življenje. Šofer se je zagovarjal, da so popokale verige in da je to povzročilo nesrečo. Kazen mu je bila znižana od 2 1st na 14 mesecev. —Trst. V mestu in na deželi je bilo kaznovanih z globami od 20 do 50 lir 12 trgovcev, ki so prodajal- blago po višjih cenah kakor je predpisano. 1» V3P V" ■ * fr '•vi," umrjem Imam otroke! člani kanadske Hockey lige iz Toronto, se vežbajo v orožju šlco službo. ■jlučaj vpoklica v voja- Kujon, kaj nimaš srca! ... je kričal v obupu, toda nihče več se ni odzval. Tedaj je komisar obupno, kakor da jizgubil vse čute, rjovel proti vasi: "Hej, potepuh! . . . živina . . . V BLAG SPOMIN tretje obletnice smrti našega ljubljenega soproga in očeta ŠTEFANA LUNDER ki je preminil 2. januarja 1937. Leta tri počivaš v grobu, nam pa še tolažbe ni, upanje nas le tolaži, da vid'rno se nad zvezdami. žalujoči ostali: Mary Lunder, soproga, Stephan in Adolph, sinova, Hermina, poroč. Race, Mary in Josephine, hčere, Joe .Lunder, brat. Cleveland, O., '2. jan. 1940. ZGODOVINSKI ROMAN ; tjgA: t-VSt/J LXgAJ ivg/J t^VgA! IXgv J UVgjjjj-^ L VgM^ Ijg^J tjJB^-J t^gA! IjjftAJ LV^H^ katerega priredi ob priliki 15-letnice trgovanja svežega sadja in sočivja po ulicah \ Seivirala se bo fina kokošja večerja in dobra kapljica. , Za ples bo igral Hojer-Ribničan. Vstopnice so že v prodaji in se dobe tudi na njegovem domu, 3552 E. 80th St. Cena istim je $1.00. Razpisuje se letno delniško zborovanje korporacije SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE. za dne 14. januar j a, 1940, ob 1:30 url popoldne v domovih prostorih D1REKTOR1J SLOVENSKEGA DOMA /SAFETt\ OF YOUR INVESTMENT prve obletnice smrti naše nadvse ljubljene in nikdar pozabljene \ matere Mary Glavich ki je zfttisnila svoje mile oči in mirno v Bogu zaspala dne 2 januarja, 1939 Spomin na Vas. dragi mati Naj Vam večni Bog poplača s žalostjo obhajamo, vsa Vaša dela in skrbi, bridki bil je čas ločitve, katere ste za nas imeli, težke ure—nam in Vam. večni mir Vam podeli. Žalujoče hčere MARY in CAROLINE, GEORGE in JOSEPH, zeta. Cleveland, O., 2. januarja, 1940. Djakon, ki je izborilo vedel, še izvedeti ni mogel kje se naha-da ju bodo preganjali, je začel, ko je prišel ■ do prvega potoka, bežati po vodi nizdol; prebrodiv-ši do Embaeha, ga je preplaval in napravil nekoliko zank po vrbovju, prešel nazaj na desni breg in legel s svojim Mihajlom, da se odpočije. Pogon j a je pridirjala do potoka, tu pa so psi, ki so bili zjutraj napaseni in so neradi hodili, izgubili sled, se zgnetli na kup in nehali iskati. Lovci so jih tepli, toda psi na noben način niso šli. Del lovcev je vzel pse na kopčo in krenil po potoku navzgor k bolj divjim mestom, kamor sta jo, kakor so domnevali, najbrž udarila ubežnika ; drugi s0 šli na drugo stran potoka. Tam so pse znova izpustili, toda uspeh je bil isti in po-gonja se je vrnila v grad s praznimi rokami. Misel, da bi bil ubežnik toliko predrzen in se skril, ne v goro, temveč malone prav pri mestnem obzidju, ni prišla nikomur v glavo. Neuspešno iskanje je dalo govoricam novo snov in v očeh meščanov potrdilo hlapčeve besede, da je čarovnik odletel z medvedom po zraku. Po mestu pa se je začela širiti še druga povest, kateri prej niso posebno verjeli, da je meščana Andersa, ko se je prav tiste dni vračal zvečer iz pivnice, hudič za ovratnik dvignil v zrak, ga pozibal kakor veter svetilnico in spustil na tla, na kar je spoštovani debeluhar tako bežal domov, da je izgubil po poti šolen in z biseri obšito mošnjo z denarjem, ki mu jo je bila žena podarila. Ako se pridenejo k temu še vesti o razdejanju nemškega dvora po Pskovičih in o odhodu čet iz Wendena, Segewalda in drugih mest proti Rusom, kakor tudi pripravljanje Jurjeva samega na vojno, postane nemirno raz položen je njegovih prebivalcev razumljivo. Edinole Ščenek, ki je že nekoliko dni postopal po mestu v obleki Latiša, ki ga je rešila, ne sumov, temveč javnega zasledo vanja, ni vedel nič, kaj se je zgodilo v gradu. Krajčki kruha so mu kljub skrajni varčnosti s težavo zadostovali za dva dni; v zalogi mu je ostalo vsega skupaj dvajset jajec, medtem pa se zadeva osvo boditve tovarišev ne le ni pomek-nila niti za las naprej, temveč Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. IIEndersson 2978________ AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogali St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. MAR-KET COAL CO. 1261 Marquette Ril ENdicott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! ja.]o.- Da bi s komerkoli začel govoriti po rusko, se ni odločil, in težko tudi, če bi bilo kaj koristilo; drugega jezika pa ščenek ni znal. Spočetka se je previdno potikal samo po puščobnih skrajnih delih mesta, nato se je začel kazati s svojo oa}.nico(, kakor bi prodajal jajca, tudi v glavnem, srednjem delu mesta, na prodajnem trgu, in venomer pozorno opazoval hiše, ugiba je, v kateri izmed njih bi utegnila biti ječa; pravega kraja, kjer so bili njegovi tovariši zaprti, še celo slutil ni. še dva dni je prebil Ščenek napol lačen in pospravljal jajca, ki so mu še ostala; v tem času je nekoliko spoznal življenje in navade Nemcev in se v Jurjevu že ni več čutil kakor v gozdu. Prva dva dni je šel pred zahodom sonca skozi mestna vrata v gozd prenočevat: ostati v mestu, kjer ni imel zavetja, se je varoval. Derpt v teh časih, kakor sploh vsa tedanja mesta, ni imel znotraj svojih mej ne vrtov ne ograd. Nekoliko ozkih, krivih ulic, ki so držale na dovolj prostoren čet verovoglat prostor pred rotov žem, obzidanih krog in krog s trdnjavskim obzidjem, in nekoli ko cerkva — tako je bilo srednjeveško mesto. Širina ulic je bila taka, da sta se mogla dva srečajoča se voza ogniti le na glavnem trgu. Pločnikov in uličnih svetilk niso imeli. Le pri nekaterih, morda treh, štirih hišah v vsem mestu,'so nad vhodi v pivopivnice in vinar-ne na železnih drogih visele plo čevinaste, nerodne in kadeče se oljnate svetilnice. Zvonci še niso bili izumljeni; namesto njih so na močnih hišnih vratih visela na kratkih verižicah prikovana kladivca za trkanje; na drugih vratih so i-meli prav za to velike železne lome. čez ulice so bile visoko nad neravnim uličnim tlakom napete vrvice in na njih se je sušilo perilo. Svet, ki je bil zavarovan pred pogostnimi napadi sovražnikov s trdnjavskim obzidjem, se je dra-4"o cenil, zato pri hišah ne le niso imeli vrtov, temveč celo dvorišč ne; če so jih pa kdaj imeli, ^o bila prav majhna. Starinska mesta so rasl^ v višavo in1 ne v širjavo; ulice so postale z leti čedalje bolj mračne in se spremenile v napol temne soteske. Za pomanjkanje sveta na po-vršjU zemlje so se meščani oškodovali z napravami številnih kleti, hodnikov in skrivnih prostorov pod hišami. življenje v mestu je zamiralo z nastopo mveČera in le vinske kleti, kamor so radi pogledovali meščani, da bi si nabrali novic in se porazgovorili o njih, so bile >dprte, včasih celo čez polnoč. Neprestano stražena mestna vrata so se zvečer zapirala in ponoči so izpuščali iz mesta le na poseben pismen izkaz magistrata in župana. Tretji dan je ščenek v neki zagati mesta naletel na staro pogorišče. Pogledal je za napol razpadli zid iz opeke in opaziv-ši, da tam ni nikogar, vstopil skozi ozko vrzel. Pogorišče ni bilo veliko; na njem sta se dvigala dva črna, ožgana dimnika in ostanki okajenih zidov. Sodeč po njih višini, je morala biti hiša dvonadstropna. ščenek je šel okoli enega teh zidov in zagledal kup sesute ope- ke, zarasel z visokimi repinci. Zdelo se mu je, da je tam jama. Ko je prišel bliže in razgrnil re-pince, se je prepričal, da se ni /.motil: pred njim je bila udrta klet; v nje globini se je Črnila manjša luknja, ščenek se je spustil po sipu, pogledal vanjo, jo razširil z rokami in zlezel vanjo. Nenadoma je bil v prostornem podzemeljskem prostoru. Veselo čustvo je prevzelo šče-nka: slednjič si je našel varno zavetje, in še celo v mestu samem! Ko se je nekoliko privadil temi, je napravil dvajset korakov v notranjost podzemeljskega prostora in se ustavil: dalje je vladala popolnoma tema in jti naprej brez luči bi bilo nevarno. Nepričakovano odkritje je osr-čilo ščenka, lačni želodec pa mu je pokazal načrt za nadaljnje delovanje. Pohajaje po mestu je prišel do dvajsetkrat mimo vinarn in vsa-dkrat se je ustavil in gledal skozi odprta vrata na prodajalnik, q'er so ležale razne zapeljive jedi : klobase, gnjat, koščki mesa in kruha; krog lesenih miz so po klopeh in stolih posedali obisko-vavci. Ščenek je venomer poslušal, da bi ujel kako rusko besedo, a je ni bilo čuti; ko so se po volji najedli in piva napili, .so rdečelični meščani metali kakor pitan merjasec tolstemu gospodarju denar, ki je zvenel po prodajalniku, in odšli % blaženo motnimi očmi. Misel, da bi, če bi imel denar, tudi on lehko prav tako okusno jedel in pil v kleti, je šifiila Ščen-ku v glavo. Nehote je potipal žep, toda tam ni bilo niti kruhovih drobtin, ki jih je bil že davno iz tresel na dlan in pojedel. Ta slika je tudi prišla ščenku pred oči, ko je prišel v zemljeni-co, in ga dovedla do sklepa, da počaka zvečer pri varnimi kakega Nemca in mu vzame mošnjo Mislil je Ščenek zmerom z veliko {ežavo, toda kadar si je kaj umislil, je delal naglo, brez okle vanja; kakor zverini se mu je preudarnost in nagloSt zdramila samo v nevarnosti. Ko je bil trdno sklenil, kaj stori, je izlezel iz zemljenice, šel iz previdnosti na ulico in se odpravil iskat pripravnega, mesta za nočno zasedo. Dve sto korakov od največje vinarne, ki se je nahajala na trgu, se je neki meščan pripravljal, da prizida svoji hišici, ki je imela le dvoje oken na ulico, drugo nadstropje. Streha je bila že odnesena in na debelo zidovje sta bili položeni dve vrsti nove opeke. Na tej prazni hiši je obtičala pozornost ščenka. Šel je okoli zidišča, pogledal skozi okensko lino, da bi vedel, ali je na drugi strani izhod, in videl, da je: v sili bi ne bilo težko spraviti se na streho naslednje hiše, od tam pa skočiti v sosedno ulico. Ščenek je pogledal tudi v to, temeljito proučil kraj, se vrnil v svojo luknjo in kakor medved v brlogu legel v daljni kot, da bi počakal večera. Nehote je trdno zaspal, ko pa je odprl oči — je bilo nemogoče v podzemeljskem prostoru kaj razločiti. Tipaje je ščenek krenil k vhodni luknji, napravil dvajset korakov, potem trideset, nato štirideset — izhoda še vedno ni bilo. Misleč, da se je zmotil in v temi ni vzel prave smeri, se je Ščenek obrnil in se, tipaje z dlanjo po steni, začel pomikati nazaj. Vrzeli tudi tam ni bilo. ščenek se je ustavil in začutil, kako mu je lahek pot pokril vse telo. Zabloditi v neznanih podzemeljskih hodnikih, in še celo brez luči, je pomenilo biti živ pokopan; ščenka je obšel strah. Ne da bi pomislil, kaj dela, se je vrgel, iztegnivši roke predse, v novo smer, nadeja je se, da najde tam steno, toda ta je kakor bi bila izginila: roke so mu zagrabile v prazno. Spotikaje se — dvakrat je celo padel čez kup sipja — je ščenek slednjič zadel ob steno in šel urno, pospeševaje korake, vzdolž nje v neznani smeri. Sipje je bilo vedno pogostne j še in višje; kopaje se čeznje je včasih močno trčil z glavo ob kameniti obok in je le po vseh štirih mogel splezati dalje. Zrak je postajal zatoh-lejši, pot je lil ščenku v potokih po obrazu in hrbtu, toda on je hitel venomer naprej. (Dalje prihodnjič) Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 4G. LETO Ustanovljena 2. aprila 1394. inkorporirana 12. januarja 1898 v državi ! Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% Mrs. Chamberlain, žena angleškega premierja, pregleduje ženske čete, lei so se priglasile v službo v Londonu, da skrbeza ranjence, če bi Nemci bombardirali London. F. S. Iv. Jednota i..ia nad 35,000 članov in članic v odrasicm lil mladinskem oddelk.i. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135 V Cleveland!), Ohio je 15 naiih krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAHOD!" Ce te hečeA zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpor«, organizaciji, zavaruj se pri Kranisko-Slovetiski Katoliški Judnoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razue poškt>dbe. operacije, .>roU bo-_azni in onemoglosti. It. S. K. Jednota surejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A'" aH "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizsk, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" sa nlača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in £9c na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. člani )n claniee nad CO let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari ciani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavaroval,(a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce Se nisi član ail članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi ta kol. V vsak', slovenski ncjelbini v Združsnih državah ji moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednota Kjerkoli že nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaetji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois. Alfred London, pogoreli kandidat za predsednika na republikanski listi leta 1936 počiva,, da dobi nove sile za kampanjo drugo leto. HRANILNE VLOGE TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE Ohranite ta kupon, je vreden 250 Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. Ohranite ta kupon, Je vreden 250 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 2, 1940