14
TP
Pottnlna plaiana v gotovini.
V Ljubljani, dne 30. junija 1932.
S lev 46.

Letnik LXXII. (Šol. leto. 1931132.)
■""«M»
Učitelistei Tovariš
sekcije sza Dravsko banovino v Ljubljani
Stanovsko politiško glasilo J. V. U. -
===== Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanske milem tli. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pieem ne •prejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letne . M Mm Inozemstvo SO Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovore, cm -ek posehe. Pošt. ček. rač. 11.197. Tele/cm 3111
Mesečna priloga »1>rosveta«
Delovanje Jugoslovenskega učiteljskega udruženja
sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani v poslovnem letu 1931. 32.
(Tajniško poročilo.)
Zopet se nagiblje upravno leto h koncu in prihaja čas, da podamo račun o delu sekcije v dobi po zadnji banovinski skupščini. Dobro smo se zavedali lansko leto, ko smo prevzemali posle, iki ste nam jih poverili s polnim zaupanjem, težkega položaja in odgovornega dela. Vendar gledamo danes, ko stopamo pred vas, opolnomočene zastopnike učiteljskih društev, z mirnim srcem in samozavestjo na svoje delo. Težko in truda polno je bilo. Nikjer in nikoli nismo opustili nobenega trenutka in nobene prilike, da ne bi skušali izposlovati za celokupno članstvo čim več ugodnosti, nudili pa smo tudi polno moralno podporo vsakemu poedincu, ki jo je potreboval in se je zatekel za zaščito na stanovsko organizacijo. Mirno lahko trdimo, da je vršila letos organizacija delo v načelnem in administrativnem pogledu v takem obsegu kot nikdar doslej. Verno sliko organizačne delavnosti, njenih prizadevanj, uspehov in neuspehov nudi tajniški opravilni zapisnik.
Organizačni posli tekom zadnjih let neprestano naraščajo. Svoje delovanje je raz-predla tako, da sega njen vpliv na vsa področja javnega življenja. Deloma v lanskem, deloma v letošnjem upravnem letu so se v našem okrilju na novo osnovali oziroma formirali odseki: odsek za šolski radio, časnikarski odsek, ekskurzijski odsek in gospodarski svet, pripravlja pa se še ustanovitev odseka za šolske filme in diapozitive. To in pa težiki časi, v katerih živimo in čijih posledico čutijo danes vsi stanovi, zlasti pa velika neinformi-ranost članstva v pogledu poznanja svojih zakonskih pravic spričo neprestano se menjajo-čih in često nejasnih in nepopolnih zakonskih določb: prevedba, stanarine, napredovanja, materialne dajatve ter zaščita članstva v pogledu nameščanja in premeščanja, ki ga povzročajo največkrat neobjektivni in neodgovorni lokalni činitelji, nalagajo sekciji novega dela. Najtočneje se vidi naraslo delo v tajniškem opravilnem zapisniku, ki kaže nad 1300 številk več, kot jih je izkazoval ob zaključku lanskega upravnega leta
Vse sklepe, sprejete na prvi banovinski skupščini v Ljubljani, je sekcija izvršila in jih predložila tudi Izvršnemu odboru.
Ožje vodstvo sekcije je razmotrivalo na enajstih sestankih o splošnih in načelnih or-ganizačnih zadevah in o ukrepih za dosego čim ugodnejšega gmotnega stanja za učitelj-stvo. O vseh važnih zadevah je obveščala sekcija potom okrožnic vsa svoja sreska društva, pa tudi člane upravnega in nadzornega odbora, tako da je bila z vsemi svojimi edinkami in člani obeh odborov vedno v najožjem stiku.
UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR.
Upravni odbor je imel vsega pet sej, štiri od teh skupno z nadzornim odborom. Na sejah sta dajala predsednik in tajnik podrobna poročila o delu sekcije. Seje so razpravljale o načelnih stališčih stanovske organizacije in sklepale o smereh njenega dela v bodočnosti, o čemer smo sproti obveščali članstvo potom Učiteljskega Tovariša.
IZREDNO POSVETOVANJE DRUŠTVENIH PREDSEDNIKOV.
Vodstvo sekcije je smatralo za potrebno radi važnosti načelnih zadev podrobno informirati predsednike sreskih društev o svojem delu, hotelo pa je zvedeti tudi za mnenje in težnje svojega članstva, zato je sklicalo 9. januarja izredno posvetovanje društvenih predsednikov, ki se je vršilo v Ljubljani. Na posvetovanju je podala sekcija obširno poročilo o svojem delu v dobi po banovinski skupščini. Predsedniki so zavzeli načelno stališče do vseh učiteljskih, šolskih in drugih javnih vprašanj, ki zadevajo naš stan. Točnejšo sliko o poteku izrednega posvetovanja društvenih predsednikov je dobilo članstvo v 23 štev. Učit. Tovariša.
Vsi sklepi oz. stališča, osvojena na tem zborovanju, so izvedena.
Na željo sres. društev je sekcija pod-vzela korake, da je bila vnešena v poslovnik JUU določba, na podlagi katere lahko prisostvujejo izrednemu posvetovanju predsednikov tudi drugi člani.
REORGANIZACIJA.
Najvažnejša notranja organizačna zadeva v dobi po skupščini je bila reorganizacija sreskih učiteljskih društev v smislu novih pravil JUU. Na svojih občnih zborih so sreska učiteljska društva poverjeništva UJU likvidirala in ustanovila so se nova društva sekcije JUU, ki so prevzela vso imovino likvidiranih društev. Sresko učiteljsko društvo v Marenbergu se je pri tem radi maloštevil-nosti članstva in iz tega izhajajočega slabega gmotnega položaja združilo s sreskim učitelj-
skim društvom za srez Dravograd. V.enakem položaju je bilo Savinjsko sresko učiteljsko društvo JUU za Vranski sodni okraj, ki je zato po izvršeni likvidaciji pristopilo k sre-skemu društvu v Celju. Ker sta bila med tem sreza Črnomelj in Metlika priklopljena Dravski banovini, je prešlo belokranjsko učiteljsko društvo zopet v območje naše sekcije.
Sresko društvo poverjeništva UJU za Maribor levi in desni breg, ki je obstojalo iz dveh političnih in šolskih srezov, je izvedlo po izvršeni likvidaciji v smislu pravil delitev v sresko društvo Maribor desni in Maribor levi breg. Obe društvi sta po številu članstva dovolj močni, njuno delovanje pa je spričo manjšega teritorijalnega obsega olajšano.
Danes šteje sekcija 33 sreska društva
L
>n d	Sresko učiteljsko društvo	> ' is §2	Oco	+	
N			>U_:		
1	Brežiško.......	115	107		8
2	Celjski (Vranski) ....	31	202	171	—
3	Črnomelj — Metlika . . .	63	46	—	17
4	Dravograjsko (Marenberg).	80	85	5	—
i	Gornjegrajsko.....	47	43	—	4
b	Kamniško......	111	124	13	—
7	Kočevsko ......	104	132	28	—
8		70	68	—	2
9	Kozjansko......	48	49	1	—
10	Kranjsko.......	128	125	—	3
11		148	148	—	—
12		121	128	7	—
13	Litijsko.......	110	124	14	—
14	Dolnjelendavsko ....	91	58	—	6
15	Ljubljana — mesto . . .	187	18/		—
16	Ljubljana - okol. - vzhod, del	112	111	—	1
17	Ljubljana - okol. - zahod, del	132	133	1	—
18	Ljutomersko .....	110	113	3	—
19	Logaško .......	102	108	6	—
20	Maribor — mesto ....	111	77	—	34
21 22	Maribor — desni breg . . Maribor — levi breg .	jl38	101 87	50	—
23	Murskosoboško ....	92	116	24	—
24	Novomeško......	84	89	5	—
25	Ormoško ......	63	63	—	—
26	Ptujsko.......	132	151	19	—
27	Radovljiško......	113	116	3	—
28	Slovenjebistriško ....	62	61	—'	1
29		57	42	—	15
30	Slovenjgraško.....	41	44	3	—
31	.Smarsko — rogaško . . .	79	77	—	2
32	Šoštanjsko......	52	54	2	-
33	Zužemberško.....	31	32	1	
		2965	3223	356	93
II.
> aj	Sresko	e > 0	S,S > S	(S 0 j N	> m H	
S a ■	učiteljsko društvo	i-	C ± i-8		a.	Opomba
N		>55	N 3	■J5	>č/5	
1	Brežiško.....	107	49	5	5	
2	Celjski (Vranski) . .	202	85	5	4	\ Društvo V ni poslalo / podatkov
3 4	Črnomelj-Metlika. . Dravograd-Marenberg .	46 85	_	_	_	
5	Gornjegrajsko . . .	43	63	5	2	
6	Kamniško ....	124	63	5	4	
7	Kočevsko ....	132	65	4	3	
8	Konjiško.....	6-.	69	5	4	
9	Kozjansko ....	49	62	5	2	Društvo ni posl. podatk.
10	Kranjsko.....	125	54	—		
11		148		, 3	3	
12		128	65	' 4	4	Društvo ni posl. podatk.
13 14	Litijsko..... Dolnjelendavsko . .	124 85	54	6	6	
15	Ljubljana mesto . .	187	58	6	5	
16	Ljubi jana-okol. vzh. d.	111	71	5	3	
17	Ljubljana-okol zah.d.	133	75	5	4	
18	Ljutomersko . . .	113	70	5	4	
19	Logaško .....	108	57	3	3	
20	Maribor-mesto . .	77	71	6	5	Društvo ni posl. podatk.
21 22	Maribor-desni breg . Maribor-Ievi breg	101 87	79	5	4	
23	Murskosoboško . .	116	88	5	5	
24	Novomeško....	89	66	5	5	
25	Ormoško ....	63	66	5	5	
26	Ptujsko.....	151	70	5	5	
27	Radovljiško ....	116	71	5	6	
28	Slovenjebistriško . .	61	88	5	4	Društvo ni posl. podatk.
29	Svetolenartsko . .	42	—	«s«	—	
30	Slovenjgraško . . .	44	78	5	v5	
31	Smarsko-rogaško. .	77	67	5	5	
32	Šoštanjsko ....	54	85	5	4	
33	Žužemberško . . .	32	83	4	3	
	|3228|69"3|l31 |l!2					
Tabela II. kaže, da šest sreskih društev ni poslalo podatkov, zato je slika o številu društvenih zborovanj, predavanj in o procentualni udeležbi na zborovanjih nepopolna. Ostalih 27 društev je imelo na 131 zborovanjih 112 predavanj in to pedagoških, znanstvenih in gospodarskih. Iz tega razberemo, da skrbijo društva v polni meri za izpopolnitev izobrazbe svojega članstva. Iz tabele je razvidno, da nekatera društva niso imela toliko predavanj kot zborovanj. Poudariti moramo, da mora imeti vsako društvo na vsakem celodnevnem zborovanju tudi pedagoško predavanje, ker se sicer izpostavljamo nevarnosti, da izgubimo ugodnost prostega dne za društvena zborovanja
Povprečna udeležba na zborovanjih je znašala 69-3% Pri nekaterih društvih je odstotek udeležbe zelo visok, kar izpričuje veliko zavednost članov in njihovo potrebo sodelovati pri reševanju važnih stanovskih vprašanj. Med člani je še vedno mnogo takih, ki sploh ne prihajajo na zborovanje in to kljub prizadevanju društvenih predsednikov in odborov in kljub sklepom društvenih zborovanj. Treba bo iskati tudi v bodoče načina, kako bi pritegnili vse člane k aktivnemu delu v društvih, zakaj le tako članstvo je organizaciji v oporo in predstavlja njeno moralno silo.
DOPISOVANJE MED ČLANSTVOM IN SEKCIJO
se ima vršiti po svoječasnem sklepu širjega sosveta in pokrajinske skupščine iz leta 1930. preko sres. učit. društev. Mnogo članov tega kljub številnim apelom od strani društvenih predsednikov in osebnim opominom še vedno ne upošteva in se obrača s prošnjami za pojasnila in intervencije direktno na sekcijo ali pa celo osebno na njenega predsednika ali kakega drugega člana eksekutive. Zato prosimo vse predsednike in delegate sres. učiteljskih društev, naj navajajo članstvo, da se obrača na sekcijo le po svojih društvih. Pri stalno naraščajočem delu mora stremeti članstvo za tem, da organizaciji delo olajšuje. Zaradi obilice osebnih zadev, ki so dostikrat jako malenkostnega značaja, ne sme biti načelno delo, ki ga vrši sekcija v korist vsega stanu, v ničemer ovirano in ogrožano Mnogo dopisov, ki jih prejmemo, je takega značaja, da bi jih rešilo lahko sresko društvo v lastnem delokrogu. Le take dopise v personalnih zadevah članstva, ki jih ne morejo sama rešiti, naj pošiljajo sreska'društva sekciji v na-daljni postopek. Le ako se vrši dopisovanje dosledno potom sreskih društev, so slednja točno informirana o delu organizacije in morejo v bodoče reševati podobne primere sama.
NEORGANIZIRANO UČITELJSTVO.
Sekcija je pozvala sreska učiteljska društva, naj sestavijo spisek neorganiziranega učiteljstva svojega teritorija in naj pošljejo v svrho evidence prepis tudi njej. Od 33 društev se jih je odzvalo le 7, ki izkazujejo 59 neorganiziranih učiteljev. Točna evidenca nečlanov je organizaciji potrebna posebno za primere, kadar se neorganiziranci obračajo v potrebi nanjo. Na podlagi teh seznamov bo mogoče ugotoviti tudi vzroke nevčlanjenja.
POŠTNINSKA PROSTOST.
Ukrenili smo potrebno, da dosežemo priznanje poštninske prostosti v dopisovanju z državnimi uradi in oblastmi, ki se je poslužujejo že vse sekcije v državi, dočim jo nam direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani ospo-rava. Obrnili smo se preko Izvršnega odbora direktno na ministrstvo. Zadeva še vedno ni rešena.
GOSPODINJSKI TEČAJ V MALI LOKI.
V	ta .tečaj, ki ga je priredila kr. banska uprava, je bilo sprejetih 20 učiteljic, 27 pa je bilo radi pomanjkanja prostora odklonjenih. Teden dni po otvoritvi je bila sprejeta v tečaj, ki je bil prirejen izključno za učiteljice, neučiteljica, ki za sprejem ni imela potrebne kvalifikacije. Ta primer je zadel ob načelno stališče organizacije, bil pa je nasproten tudi razpisu, zato je pokrenila sekcija na merodajnih mestih, čim je imela v rokah verodostojne podatke, da prepreči v bodoče slične primere.
STIKI Z NARODNIMI PREDSTAVNIKI.
V	svrho urejevanja šolskih in stanovskih zadev, ki pridejo v poštev v skupščini in izven nje, posebno pa glede perečega vprašanja osebnih intervencij v personalnih vprašanjih učiteljstva, je poslala sekcija obema slov. ministroma, vsem slov. senatorjem in poslancem pismeno predstavko, v kateri predlaga, naj bi se prosvetni referat opredelil na gotove poslance, s katerimi bi bila sekcija v stiku. O uspehih še ne moremo poročati
Vsi narodni predstavniki Dravske banovine prejemajo naše stanovske liste, iz katerih se lahko razvidijo naše težnje in stremljenja.
IZVENŠOLSKO DELO.
Na merodajnih mestih smo ponovno predočevali, naj se pri učiteljevi oceni upošteva predvsem delo v šoli in izvenšolsko delo šele v drugi vrsti. Druga naša zahteva je bila, da se učiteljstvo ne sili k izvenšolskemu delu, za katero ni usposobljeno, marveč naj se mu da možnost svobodne izbere izvenšol-skega udejstvovanja.
POENOSTAVLJENJE ŠOL. ADMINISTRACIJE.
Napravili smo korake za dosego poenostavljenja šolsko-upravnega poslovanja V to svrho smo predlagali sklicanje seje banov, šol. sveta, kjer naj bi se rešilo to vprašanje.
STALNOST UČITELJSTVA.
Obnovitev stalnosti učiteljstva je nujno potrebna, to čutimo vsak dan jasneje. Sekcija je iznesla to zahtevo na seji gl. odbora, kjer je bila soglasno sprejeta in predložena ministrstvu prosvete. Prav tako smo obvestili ministrstvo, naj se pri nameščanju upoštevajo neporočene učiteljice v enaki meri kot poročene.
ZNIŽANJE STANARIN.
V decembru pret. 1. je dalo Udruženje jugosl. železničarjev pobudo za skupen nastop vseh organizacij javnih nameščencev za znižanje stanovanjskih najemnin, radi katerih je danes uradniški sloj zlasti v mestih in trgih naravnost v nevzdržnem položaju. Ker trpi pod težo pretiranih najemnin tudi velik del učiteljstva v mestih in trgih, je smatrala sekcija, da je dolžnost organizacije kot predstavnice vsega stanu, se odzvati vabilu in sodelovati v vprašanju znižanja stanovanjskih najemnin z isto aktivnostjo, kakor se je borila proti uredbi o ocenjevanju naturalnih stanovanj, ki je zadevala največ učiteljstvo na deželi. Skupno z ostalimi organizacijami javnih nameščencev je priredila v Ljubljani dva protestna shoda in organizirala tudi drugod enako akcijo. Stroški akcije za znižanje najemnin so se sorazmerno porazdelili na vse sodelujoče organizacije in je padel del tudi na nas. O tem so bila obveščena sreska društva z okrožnico štev. 1432, v kateri je zaprosila sekcija tudi za odobritev teh izdatkov. Stalen odbor, sestavljen iz zastopnikov organizacij javnih nameščencev, deluje neprestano na tem, da bo višina najemnin z zakonom regulirana.
ZAŠČITA ČLANSTVA.
Najtežje delo, ki ga vrši sekcija, je zaščita, katere je potrebno članstvo ob najrazličnejših prilikah in ki jemlje mnogo časa in energije. Največ je zaščitnih primerov radi premestitev, ki se izvrše radi vmešavanja neodgovornih krajevnih faktorjev v učiteljska personalna vprašanja. To je najžalostnejše poglavje našega stanu v sedanji dobi, zato mu posveča organizacija vso skrb in pažnjo Take premestitve nas zadevajo gmotno in moralno. Učitelj je danes najbolj eksponiran faktor, naložene so mu najrazličnejše težke dolžnosti, ob njem pa se spodtikajo vsi mogoči činitelji.
Sekcija se je za vse slučaje, ki očitujejo krivico in zlorabo, zavzela z vso odločnostjo. Izvršila je Donovne osebne intervencije na ban. upravi, v slučaju potrebe je intervenirala osebno ali preko I. O. direktno pri ministrstvu. Pri težjih slučajih se je posluževala tudi drugih zvez in stikov. V mnogih primerih je uspela, dostikrat pa se je obrnil prizadeti na sekcijo prepozno in nam ni bilo mogoče krivice več preprečiti. Slejkoprej stoji sekcija na stališču, da se izvršijo take premestitve le na osnovi disciplinskega postopka in dokazane krivde. V primere, za katere teče disciplinski postopek, se načeloma ne vtika. Sres. učit. društvom je razposlala sekcija obrazce za zaščito članstva, ki jih je naknadno še izpopolnila, ker so bili prvotni nepopolni. Novi so sestavljeni tako, da ima sekcija v kratkem pred seboj popolen pregled zaščitnega primera in vse podatke, ki jih potrebuje za obrambo.
NATURALNE DAJATVE.
Ministrstvo financ je osporovalo vse določbe specialnih zakonov, ki se tičejo naturalnih dajatev in stanovanj, češ da je vse to ukinil § 29. novega uradniškega zakona in imajo pravico do naturalnih dajatev samo oni uradniki, ki in kolikor jim to določa uredba o naturalnih dajatvah, izdana na podlagi § 29. urad. zakona. Sekcija je poslala na me-rodajna mesta spomenico, v kateri stavi predlog, da se priznajo učiteljstvu naturalne dajatve glede kuriva, razsvetljave itd. v isti izmeri, kakor ostalim strokam drž. uradnikov, ki uživajo to ugodnost po specialnih zakonih.
Ministrstvo prosvete je izdalo na osnovi zbranih podatkov predlog, da se izpopolni gornja uredba tudi za resor min. prosvete.
NATURALNA STANOVANJA IN STANARINE.
ker je izključevala vsako precenitev vrednosti uživanega stanovanja. Vse prizadevanje sekcije, ki je s pomočjo I. O. stremela za tem, da se pri učiteljstvu določila uredbe ne izvajajo, ker veljajo zanj določbe zakona o narodnih šolah, je bilo dolgo časa zaman. Skušala je doseči zato do končne rešitve tega vprašanja vsaj začasno omiljenje uredbe v tem smislu, da uživajo šol. upravitelji kot oskrbniki in varuhi šol. poslopja brezplačno uradno stanovanje, druga naturalna stanovanja učiteljstva pa naj se precenijo po uporabnosti, vendar naj se pri tem sprejme načelo, da za naturalno stanovanje odtegnjeni znesek v nobenem primeru ne sme prekoračiti višine občinske stanarine. Iz tega vzroka in ker so bile prvotne napovedi v mnogih primerih napačne, je pokrenila, da je izdala banska uprava odlok, naj izvrši učiteljstvo korekture svojih prvotnih napovedi, v opombi obrazca pa navede vse eventualne nedostatke uživanega stanovanja, da bi bil ob eventualnem uveljav-ljenju nove uredbe ves material že zbran in bi učiteljstvu na finančni efekt rešitve ne bilo treba predolgo čakati. Pri vsem tem pa sekcija ni izpustila iz vida proste uporabe stanovanja in je uporabila vsako priložnost, da je opozorila merodajne faktorje na določbe zakona o nar. šolah, in na iz njih izhajajoče pravice učiteljstva. Posledica tega dela, pri katerem je našla sekcija pri I. O. polno razumevanje, je bil člen 62. fin. zakona, po katerem se stanarina za nat. stanovanja, ki pripadajo po spec. zakonu, ne odbija in pa ukinitev 2. odst. 29. člena urad. zakona, po katerem se je odbijala stanarina samoupravnih teles. Ta rešitev bolečega vprašanja učiteljske stanarine je gotovo najugodnejša od vseh, ki jih jč moglo članstvo pričakovati od svoje organizacije.
DELO ZA OLAJŠANJE POLOŽAJA DRUŽ. OČETOM (MATERAM).
Sekcija je skladno z načelnim stališčem, ki ga je objavila članstvu v okrožnici št. 333 in z ozirom na osvojeno načelo izrednega posvetovanja društvenih predsednikov z dne 9. jan. t. 1. opozorila oblast, naj se ozira pri nameščanjih v mestih in njihovi neposredni bližini prvenstveno na družinske očete (matere), da jim bo na ta način dana možnost šolanja otrok. V to svrho je razposlala na sre-ska društva potreben obrazec, ki se ga je po-služilo nad 60 tovarišev in tovarišic. 'Iz materiala, ki so ga poslala sres. društva, je razvidno, da žive posamezni tovariši(-ce) v naravnost obupnih razmerah. Zbrane podatke smo predložili banski upravi, da jih pri nameščanjih uvažuje.
UČNI NAČRTI.
Predvidena je že na jesen izdelava učnih načrtov za osnovne in višje narodne šole. Izdelan bo za osemletno šol. dobo. Ker je bila pri nas že doslej uvedena osemletna šol. obveznost, je učiteljstvo Dravske banovine na načrtih najbolj zainteresirano. Dosedanji učni načrti niso ustrezali našim razmeram, zato smo se ponovno bavili s tem vprašanjem in prišli do zaključka, da je nujno potrebno sestaviti našim razmeram odgovarjajoč učni načrt za vse kategorije narodnih šol od eno-do osemrazrednice. Ker je sedaj prilika za to najbolj ugodna in nam ne more biti vseeno, kakšen bo osnutek novega učnega načrta, ki bo prišel v končno redakcijo, je osnovala sekcija iz strokovnjakov-praktikov sestavljeno anketo, ki dela na sestavi učnega načrta. Ves elaborat je že zbran in ga urejuje sedaj ožji odbor, preden pride v plehumu v končen pretres. Banska uprava je v to svrho nakazala podporo v znesku 3500 Din, tako da učni načrti ne bodo obremenjevali organizačnega proračuna prav nič. V tem pogledu je uspelo na-ziranje sekcije, da se ima osnovna in višja narodna šola organizirati po šol. letih in ne po razredih ter je ministrstvo že izdalo zadevno tolmačenje. S tem so se zaščitile posebno nižje organizirane šole na deželi.
NAPREDOVANJA.
Učiteljska napredovanja se dclgo niso ganila. Slednjič smo na osnovi ponovnih intervencij dosegli, da se je izpremenil odlok ministrstva in je bilo možno banski upravi poslati prošnje v Beograd. Rešujejo se tako, da pridejo pri napredovanju predvsem v po-štev oni tovariši(-ce), ki jih je zatekel novi uradniški zakon tik pred napredovanjem po določbah zakona iz 1. 1923., t. j. taki z 8, 14, in 20 služb. leti. Šele potem napredujejo drugi in se upošteva tudi pri teh predvsem službena starost, tako da je vsako zapostavljanje izključeno. Tudi za peto grupo se izvršujejo napredovanja onih, ki imajo za to izpolnjene pogoje. Ker so ta imenovanja ukazna, zadeva počasi napreduje. V peto grupo postavljenim se odmerja in nakazuje pokojnina takoj po V. grupi, torej jim ni treba čakati 13 mesecev, kot bi to morali, ako bi ostali v aktivni službi. Organizacija dela na to, da bi učiteljstvo z odlično in prav dobro kvalifikacijo napredovalo v V. grupo po končanem 301etnem službovanju in to ne glede na starost.
UČITELJSTVO V SRESKIH PISARNAH.
Na osnovi § 23. novega fin. zakona morajo vsi sres. šol. nadzornikom v pomoč dodeljeni učitelji, ki vršijo v sreskih prosvetnih referatih administrativne posle, prositi za premestitev na šole. Zavedajoč se težkih posledic, ki bi jih rodilo strogo izvajanje cit. člena, dela sekcija na to, da ostanejo ti učitelji na dosedanjih mestih.
REDUKCIJA RAZREDOV.
Svoj čas se je mnogo govorilo o redukciji šol, razredov in učiteljstva. Nekatera sres. društva so tudi zahtevala od sekcije zadevnih pojasnil. Prišel pa je nov proračun in ostalo je vse pri starem. V zadnjih dneh so prejela sreska načelstva odlok ministrstva prosvete
glede ukinitve razredov, ki nimajo po čl. 51. zakona o narodnih šolah doseženega števila otrok. Besedilo odloka in naše tolmačenje smo objavili v 43. štev. U. T. Sekcija bo skušala doseči, da se pri izvajanju te odredbe min. prosvete upoštevajo predmetna določila zakona o narodnih šolah in zakona o zdravstveni zaščiti učencev. Nepravilno tolmačenje in izvajanje gornje ministrske odredbe bi bilo proti interesom našega šolstva in bi nasprotovalo tudi zakonsko utrjenim določbam.
PLAČEVANJE ŠOLNINE NA SREDNJIH ŠOLAH.
Novi finančni zakon določa plačevanje šolnine za vse učence srednjih šol. V veljavo stopi ta določba v začetku novega šol. leta 1932./33. Šolnina se bo odmerjala po višini neposrednih davkov. Ker je na vprašanju prizadet velik del učiteljstva, je sekcija intervenirala pri I. O., ki je naslovil na min. financ pismeno predstavko za olajšanje določb glede plačevanja šolnine drž. uradnikom. Pred-stavka je vsebovala predlog, naj se oproste plačevanja šolnine od incl. V. skupine navzdol vsi drž. uradniki, čijih otroci se šolajo izven njihovega službenega kraja. Absolutno' oprostitev plačevanja šolnine bi ne bilo moči doseči, zato se je postavila organizacija na stališče, da so uradništvu v mestih življenjski pogoji že s tem močno olajšani, ker mu ni treba posebej plačevati hrano in stanovanje za šolanje otrok. Zadeva ni uspela, vendar je ne bomo opustili in bomo delali tudi v bodoče za dosego gornjega smotra.
NAKUP PARCELE NA OMIŠLJU.
Sekcija je pokrenila akcijo za nakup parcele v Omišlju v izmeri 2000 m2. Na tem svetu, ki leži tik ob morju, naj bi se postavilo obmorsko okrevališče za učiteljstvo JUU — sekcije za Dravsko banovino. Učiteljska tiskarna bo darovala potrebno kupnino.
REDUKCIJA URADNIŠKIH PREJEMKOV
je bila težak udarec, ki ga je najbolj občutilo učiteljstvo na deželi, ker se je izvršila ¡>o dra-ginjskih razredih tako, da so bili odtegljaji za uradništvo na deželi večji kakor za ono v mestih. Prvotno smo bili obveščeni, da bodo znižali uradniške prejemke od 5 do 11 %, po izvršenem okrnjenju pa se je pokazalo, da je izgubilo učiteljstvo na deželi tudi do 20 in več odstotkov. Da bi obvarovala svoje članstvo, ki živi večinoma na deželi, pred težkim materialnim in moralnim udarcem, se je obrnila sekcija s tehtnimi argumenti, ki govore proti gornji diferenciaciji, na oba naša ministra in na vse slovenske narodne poslance in senatorje S prošnjo, naj nastopijo proti izvedbi diferenciacije odtegljajev po draginj-skih razredih, ker je že sama razlika drag. razredov težka in ni pravično, da bi se razlika v prejemkih z večjimi odtegljaji pri podeželskem uradništvu še povečala.
Ob tej priliki je nastopila sekcija tudi za ukinitev draginjskih razredov.
SLUŽBENI PODATKI O IZVENŠOLSKEM DELU UČITELJSTVA
dajejo oblasti jasno sliko o intenzivnosti iz-venšolskega udejstvovanja našega stanu in o velikem poslanstvu, ki ga vrši učiteljstvo med narodom na vseh področjih javnega življenja? kulturnem, gospodarskem, socialnem in športnem. Obenem pa so ti podatki vsak čas<. na razpolago tudi organizaciji, kadar jih potrebuje v zaščito svojega članstva. Zaradi zbiranja potrdil, ki jih je moral vsak poedinec predložiti upraviteljstvu v svrho dokaza verodostojnosti podatkov o izvenšolskem delu, učiteljstvo ponekod akciji ni bilo naklonjeno. Da bi mu ne bilo treba zbirati dokazil o svojem delu izven šole, je sekcija pokrenila, da je izdala banska uprava k prvotnemu odloku dopolnilo, s katerim odreja, da zadostuje, ako overovijo vpise o službenih podatkih učiteljstvu šol. upravitelji, tem pa šol. nadzorniki. Vsekakor se na podlagi teh podatkov ne bo mogel več dogoditi slučaj, kakršen je bil leta 1931. v banskem svetu.
UČITELJI KONTRAKTUALCI.
Vprašanju kontraktualnih učiteljev je posvečala sekcija vso svojo skrb,- kar ji je povzročilo mnogo dela. Nešteto vlog smo odposlali za ureditev te zadeve, še več pa je bilo izvršenih osebnih intervencij. Danes je končno to vprašanje skoraj rešeno. Sreska društva smo obvestili o rešitvi vprašanja kontraktualcev z dvema okrožnicama.
SRES. UČITELJSKE KONFERENCE.
Bile so sklicane letos prvič po letu 1929. Udeležba je na osnovi člena 147. zak. o nar. šolah obvezna in sicer brez pravice na potne stroške in dnevnice. Radi težkega gmotnega položaja učiteljstva, ki se je po zadnjem znižanju službenih prejemkov še poslabšal, je napela sekcija vse sile, da se letos odgodijo in prelože na poznejši čas. Prošnja banske uprave, ki jo je na našo pismeno predstavko odposlala ministrstvu za odgoditev sej sres. učit. svetov, je bila zavrnjena. Sekcija je zato potom JUU v Beogradu poslala obširno vlogo,, na ministrstvo prosvete in dosegla, da se imajo vršiti sres. učit. konference o priliki zborovanj sres. učit. društev. Sreska društva smo o tem obvestili in jim poslali obenem tudi druge potrebne podatke. Naše delo je stremelo samo za tem, da bi učiteljstvu za uradne konference ne bilo treba trositi denarja.
SKJ IN UČITELJSTVO.
Razmerje med organizacijo in SKJ, oso-bito glede načelnega stališča, ki mora veljati pri namestitvah in premestitvah iz sok. razlogov, je pojasnila sekcija svojemu članstvu z okrožnico štev. 523. Skrbela je, da so bili zaščiteni interesi šole in učiteljstva tudi v tem pogledu. Z vso intenzivnostjo je delala na to,
da se učiteljstvo odtegne vplivu jačjih lajiških osebnosti, ki se na deželi potom sokolskih društev vmešavajo v učiteljske namestitve in premestitve. Da obvaruje učiteljstvo tega vmešavanja, je sporočila svoje načelno stališče tudi Savezu SKJ in banski upravi, informirala pa je o tem tudi I. O. Da bi preprečil dogodke preteklega leta, je razposlal Savez SKJ 3. 2. 1932 sakolskim župam radi želja sokolskih društev glede premestitev učiteljev-Sokolov okrožnico, v kateri navaja smernice, po katerih se imajo ravnati sok. župe in društva pri svojih predlogih. Okrožnica navaja, da se mora izvršiti ta akcija brez vsakega razburjenja učiteljstva. Predlogi ne smejo upoštevati nobene maščevalnosti. Akcijo so imele izvršiti sokolske župe dogovorno s pristojnimi sreskimi šol. nadzorniki in z učiteljsko organizacijo, a sporazumno s prizadetimi učnimi osebami. To okrožnico pa je neka sok. župa povsem samovoljno prekrojila v obliko, ki jo moramo brezpogojno odklanjati. Sekcija je takoj nastopila proti okrožnici in sporočila svoje stališče banski upravi, Savezu SKJ in 1. O. O vsem je obvestila tudi sres. učit. društva. Na osnovi gornjih določb savezne okrožnice se je obrnila sekcija do sreskih društev z vprašanjem, v koliko so župe z njimi sodelovale. S tem je sekcija hotela obvarovati članstvo pred eventualno škodo.
POSLOVNIK JUU
je izšel in je bil v celoti objavljen v Narodni Prosveti. Iz zgolj tehničnih ozirov ga doslej nismo mogli priobčiti v Učit. Tovarišu. Glasom sklepa upravnega odbora ga bo izdala sekcija obenem z izpremenjenimi pravili JUU in ga bo razposlala svojim društvom.
MONOPOL ŠOL. ZVEZKOV
ni prišel nepričakovano. Obetali so nam ga že več let. Sekcija je storila vse potrebno, da se ukine, ker smatra, da ni v prospeh našega šolstva. To stališče bo zavzemala in zagovarjala tudi v bodoče iz povsem načelnih učnih in šolskih ozirov.
NADZORNIŠKO VPRAŠANJE.
Imenovanja preglednikov smatra sekcija za kvarno šolstvu v moralnem in stvarnem pogledu. Zato je stremela, da se nadzorniško vprašanje definitivno reši. Pri tem je zastopala stališče, naj se ozira pri sestavi liste za nadzornike predvsem na kvalifikacijo, ki usposablja kandidate za tako važno mesto in je od zmožnih izbrati najzmožnejše. Razpored nadzornikov, ki morajo biti teoretično in praktično na višku, naj se izvrši z ozirom na stvarne potrebe. V izbero nadzorniških oseb se sekcija ne spušča, ker smatra, da je to zadeva prosvetne uprave, v čije dolžnosti in pravice se ne vmešava. Glede nadzorniških oseb je zahtevala le: kvalifikacijo po zakonu, službeno in strokovno neoporečnost, korektnost, pravičnost in objektivnost. Povsem samoumevna je zahteva, da morajo biti kandidati spričo prosvetnega dela učit. organizacije, pri čemer so neobhodno potrebni dobri odnošaji med njo in šol. oblastmi, tudi člani udruženja. Oporekala pa je imenovanju nekaterih preglednikov, ki po mnenju sekcije niso v skladu z načelnimi pogledi sekcije.
RAZPISI UČITELJSKIH MEST.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da je delo ob kumulativnem letnem razpisu tako obsežno in komplicirano, da je potreben material skoraj nemogoče rešiti tako, da bi bilo s početkom šol. leta učiteljstvo na svojih mestih. Zato nastanejo v začetku vsakega leta velike težave. Nekatere šole imajo preveč učiteljstva, drugod pa ga zopet primanjkuje. Radi tega stanja je otežkočeno redno delo v razredu, trpi pa pod tem tudi učiteljstvo, ki pričakuje nove razporeditve in ki v začetku šolskega leta še vedno ne ve, ali bo in kam bo premeščeno. Ko se izvrši to, je treba po-polniti še mesta, ki so se izpraznila s premestitvami. V izogib tem neprilikam, ki težijo šolo in učiteljstvo, je pokrenila sekcija akcijo, da se posamezna prazna mesta sproti med letom razpisujejo in se med letom tudi oddajajo, imenovane učne moči pa jih zasedejo šele tekom počitnic. S tem upamo doseči tudi to, da se bodo razpisavala v bodoče vsa prazna mesta in se ne bodo zasedala z dodelitvami. Enako je opozorila narodne poslance na potrebo revizije določb o nameščanju v zakonu o narodnih šolah.
DRUGE AKTUALNE ZADEVE.
Prizadevanje sekcije, da bi dosegla za učiteljstvo priznanje polovične vozne ugodnosti na državnih poštnih avtobusih, ni rodilo uspeha. Na merodajnih mestih smo intervenirali za ukinitev odloka, na osnovi katerega sme vlagati učiteljstvo tožbe v primerih, ko išče zadoščenja radi klevete in žalitve, šele po predhodnem pristanku ministrstva. Zadeva je še v teku. Sekcija si je prizadevala tudi, da se razpišejo počitniški učiteljski tečaji pravočasno, da je možno vsakomur odločiti se brez naglice za tečaj tistega področja, na katerem se želi udejstvovati. Pri sprejemu v tečaje naj se ozira predvsem na prosilce, ki so bili že enkrat ali celo večkrat odklonjeni. Finančni zakon za 1. 1932./33. je z določbo § 24. ukinil § 34. zakona o učiteljiščih, ki je dopuščal absolventom mešč. šol vstop na učiteljišča. S tem je bilo mnogo naših tovarišev težko prizadetih in obračali so se na organizacijo za pomoč. Sekcija dela na to, da se gornja določba fin. zakona ukine ali pa vsaj omili. Sekcija opira to svojo zahtevo tudi iz drugih tehtnih razlogov.
Poleg navedenega je vršila sekcija še mnogo drugega podrobnega dela. Reševala je najrazličnejše zadeve, v katerih se je obračalo članstvo nanjo. Poslovala je hitro in točno in je skušala ugoditi v vseh upravičenih primerih.
ORGANIZAČNO GLASILO.
»Učiteljski Tovariš« jc pazno spremljal delo v organizaciji in podpiral njeno stremljenje ter zastavil ob vsaki priliki in potrebi besedo v prilog stanu in šoli. Po sklepu lanske skupščine je ostalo stanovsko glasilo, ki izhaja že 72. leto, tudi v pretekli poslovni dobi tednik. Kakor prejšnja leta, predlagajo nekateri tudi letos, naj izhaja »Učiteljski Tovariš« le trikrat v mesecu in to iz razloga štednje. Začeti s štednjo baš pri stanovskem glasilu, ki se že skoraj % stoletja bori za nas in brani naše stanovske in šolske interese, ne da bi bili prej omejili druge, izvenorganizač-ne izdatke, je stvar, ki jo mora vsak zaveden učitelj dobro premisliti Naše stremljenje bi moralo biti haš nasprotno. »Učiteljskemu Tovarišu« je treba podpore, pa mnogo dobrih sodelavcev. Kritika sama ne pomaga dosti, če kritiki ne pokažejo boljše poti.
»Prosveta«, priloga »Učiteljskemu Tovarišu«, je prinašala aktualne razprave in navodila za prosvetno delo med narodom. Treba je to našo revijo še spopolniti, da bo zanesljiv kažipot učitelju — prosvetnemu delavcu.
PEDAGOŠKO GLASILO »POPOTNIK«.
Za duhovno preorientacijo učiteljstva in za njegovo nadaljnjo izobrazbo je poleg strokovnih knjig in učiteljskih delovnih zajednic pedagoški časopis tisto sredstvo, ki omogoča učiteljstvu globlje prodiranje v nove probleme in s tem šolsko obnovo na široki podlagi.
Priznati je treba, da je to nad vse razveseljiv pojav, da učiteljstvo vzdržuje svoj vodilni pedagoški list iz lastne moči. To daje našemu učiteljstvu najlepše izpričevalo, saj je s tem v dejanju dokazalo, da je zanj možnost take nadaljnje izobrazbe največjega pomena. Šolska reforma dviga namreč učiteljstvo tudi socialno, kar znači, da se bodo v doglednem času izpolnile tudi njegove idejne in materialne zahteve.
Naš »Popotnik«, ki mu nihče ne more odrekati stroge stvarnosti, skuša na trdni podlagi prejšnjih let graditi dalje, daje pa tudi pobude in kaže nova pota in tako hoče tudi v bodoče biti trdna vez med šolskimi reformatorji v mestu in na deželi, med teoretiki in praktiki.
Tudi v preteklem letu je »Popotnik« služil pedagoški teoriji in praksi. Treba je namreč, da teorija povzroči v najboljšem delu našega učiteljstva ono čudovito notranjo iz-premembo ali preorientacijo, po ka'teri »beseda« postane »meso«. Za šolsko prakso, zlasti pa za pravilno izvajanje šolskih »poizkusov« je neprestana izmenjava misli in izkustev med teoretikom in šolskim praktikom neobhodno potrebna, zakaj s tem se zvišuje vrednost dela obeh.
Izmed važnejših problemov je »Popotnik« v preteklem letu podčrtal zlasti dva in sicer: 1. pedagoško poizkusno delo v poizkusnih razredih in šolah, ki ga je označil kot prvi korak do resnične šolske reforme; 2 individualno psihologijo, da se je naše učiteljstvo lahko seznanilo vsaj z njenimi osnovnimi pojmi in da je spoznalo njen pomen za vzgojno in učno prakso.
Pregled vsebine zadnjega letnika pa nam tudi kaže živahno prizadevanje slovenskega učiteljstva za reformo naše šole. Zlasti je treba podčrtati činjenico, da članke večinoma pišejo učitelji(-ce) in da črpajo pobude za nje predvsem iz svojega šolskega dela. To je po našem mnenju prava pot do obnove našega šolstva, pri čemer naj bi našemu »Popotniku« tudi v bodoče pripadala vodilna vloga. Kot sotrudnik pa nam je dobrodošel vsakdo, ki se zaveda važnosti in globine problemov, ki so v zvezi s težkimi nalogami učiteljskega poklica.
Obetajo se nam novi učni načrti. Vsi si jih želimo radi novega vzgojnega duha. Ako jih kmalu dobimo, bo prihodnji letnik našega časopisa zavzel do njih svoje stališče in si bo predvsem prizadeval, da čim več pripomore do tega, da se učiteljstvo čimprej uvede z izpodbudnimi praktičnimi učnimi posnetki v duha teh učnih načrtov.
Izhajajoč od praktičnega šolskega dela se bodo v bodoče obravnavala tudi najbolj pereča vprašanja podeželske šole ter določile smernice za reševanje najnujnejših tozadevnih problemov. Podeželskemu učitelju pripada važna naloga, da prilagodi šolsko obnovo pogojem in potrebam podeželja, da tukaj vrši produktivno delo, četudi morajo biti osnovne ideje šolske reforme za mesto in deželo iste.
Tudi potrebe in želje našega učiteljskega naraščaja bo naš list v prihodnjem letniku v večji meri upošteval nego doslej, ker nas močni dotok mladih sil v zadnjih letih v to obvezuje.
Sploh pa hoče »Popotnik« delati na to, da se vsa reformna prizadevanja v našem šolstvu izvrše po dobro zasnovanem programu in da se šolska reforma izvede tudi pri nas v duhu pedagoških idej, ki so sodobne v kulturnem svetu. To zahtevo opravičuje napredek pedagoške vede, interes za otroka kakor tudi duh nove dobe in blaginje naše države Ali pri vsem tem, da je šolska reforma mednarodna, mora imeti obeležje naroda, ki jo izvaja. Zato bo tudi »Popotnik« skrbel predvsem za to, da bo nova šola pri nas dobila naš narodni pečat!
CENTRALNA ORGANIZACIJA.
Glavna skupščina se je vršila 23., 24. in 25. avgusta 1931 v Beogradu. Potekla je mirno in popolnoma v redu. Brezplodne borbe zaradi reorganizacije udruženja je presekal § 76. urad. zakona z dne 31. marca 1931. Likvidacija poverjeništev se je izvršila povsod v najlepšem redu. Reorganizirano Jugoslo-vensko učiteljsko udruženje je stopilo v novo dobo dela za dobrobit učit stanu, šole, na-
Knjigarna
Učiteljske tiskarne v Ljubljani
POZOR!
Učiteljstvu
mariborskega okrožja!
otvori v začetku julija
v Mariboru
v Gornji Gosposki ulici št. 44
svojo podružnico
Pozivamo učiteljstvo, da prečita zadevno okrožnico, ki jo te dni prejmejo vse šole mariborskega okrožja
rodne prosvete in po teh za dobrobit naroda in države. Njegovo Vel. kralj Aleksander je poslal skupščini v pozdrav lastnoročno pismo. Udruženje je razdeljeno na 10 sekcij, ki se krijejo s teritorijem banovin.
Za glavno skupščino je poslala naša sekcija poročilo za glavni izveštaj in vse važne predloge I. banovinske skupščine. Mnogi izmed njih so bili rešeni, drugi pa še čakajo realizacije.
Izvršni odbor se je redno sestajal in reševal tekoče posle. Odplačal je dolg za Jugo-slovenski učiteljski dom in začel izdajati mladinski list »Jugoslovenče«, iki izhaja v 100.000 izvodih.
Glavni odbor je imel 2 seji. Zlasti uspes-na in plodovita je bila seja, ki se je vršila 17. in 18 marca 1932 v Beogradu. Za to sejo so morale predložiti vse sekcije pismena poročila, ki so obsegala stanje banovinske sekcije, stanje šol v banovini, šolske nadzornike, upravitelje in učit. ž. r. del, gospodarske in kulturne ustanove naše organizacije in izven-šolsko delovanje učiteljstva. Tov. Dimnik je obširno utemeljeval 30 predlogov, ki so jih poslala sreska društva odnosno jih je sprejelo izredno posvetovanje vseh predsednikov na seji dne 9. januarja t. 1. v Ljubljani.
Iz poročil predsednikov sekcij je razvidno, da šteje udruženje okrog 15.000 članov. Je torej največje in najmočnejše uradniško udruženje. Politika, ki jo vodi udruženje, je prvenstveno nacionalna, jugoslovenska. Vsled tega je našlo udruženje razumevanje vseh faktorjev v državi.
Vse sekcije so se trudile, da organizirajo čim največ učiteljstva po sreskih društvih. Uspeh ni izostal. Statistika kaže, da je organiziranega po nekaterih banovinah do 90 % vsega učiteljstva.
Stanje šolstva v državi je v splošnem zadovoljivo. Po nekaterih banovinah trpi nekoliko vsled sedanjega gospodarskega položaja. Dočim je v naši banovini precej nadštevil-nega učiteljstva, vlada po nekaterih banovinah pomanjkanje učiteljstva in šol. nadzornikov.
Na seji glavnega odbora 17. in 18. marca je bil sprejet za celotno udruženje tudi nov poslovnik, ki ga je ministrstvo prosvete odobrilo.
ODSEKI.
V tekočem upravnem letu so delovali pri sekciji sledeči odseki:
Gospodarski svet.
Kot posvetovalni organ upravnemu odboru sekcije se je ustanovil gospodarski svet, v katerem so zastopane vse učiteljske gospodarske in socialne ustanove. Naloga gospodarskega sveta je dvigniti stanovski gospodarski napredek in organizirati sodelovanje učiteljstva po določenem programu pri narodnem gospodarskem delu. Na osnovi sistematične gospodarske vzgoje učiteljstva bo deloval gospodarski svet na to, da pomnoži število zadružnikov in članov pri gospodarskih in socialnih ustanovah ter s tem dvigne veljavo in kredit teh institucij, posredoval pa bo tudi, da pridejo učiteljski gospodarski ta-
lenti do udejstvovanja v teh ustanovah. Naloga gospodarskega sveta bo tudi organizirati smotreno sodelovanje zlasti učiteljev za-drugarjev pri splošnem narodno gospodarskem posebno zadružniškem delu.
V	tem pravcu se je sestal gospodarski svet k prvi seji 2. aprila 1932. Po sprejetem pravilniku in konstituiranju odbora je obravnaval takoj aktualne gospodarske in socialne zadeve zastopanih ustanov. Predvsem se je pečal z našimi domovi. Z nakupom primerne stavbe je pristopil Učiteljski dom v Mariboru k dejanskemu izvrševanju svojega programa. Aktualno pa je postalo tudi zidanje doma v Ljubljani, ko mu je podarila Učiteljska tiskarna stavbišče. Gospodarski svet je raz-motrival načine realiziranja zgradbe tako glede stavbišča, kakor tudi glede gmotnih sredstev, s katerimi razpolaga zadruga. Na osnovi prizadevanja gospodarskega sveta se vrši s podporo banske uprave zadružni tečaj od 7. do 29. julija 1932. Ker tvori zadružništvo temelj vseh bodočih uspehov naših gospodarskih ustanov, je izvolil gospodarski svet posebni zadružni pododsek, čigar naloga je, sestaviti evidenco učiteljev zadrugarjev in kataster obstoječih zadrug v banovini, organizirati zadružne tečaje in voditi vse priprave za ustanovitev zadruge Učiteljski zdraviliški dom ob morju.
Z ustanovitvijo gospodarskega sveta smo oživotvorili vez med stanovsko organizacijo in stanovskimi gospodarskimi in socialnimi ustanovami z namenom, združiti jih v tesno sodelovanje po enotnih načelih v svrho okrepitve našega celokupnega stanovskega gospodarstva. Treba pa je povdariti, da izredne gospodarske prilike tako med narodom kakor tudi med učiteljstvom ovirajo gospodarski svet pri njegovem delu. Zato naj se učiteljstvo s pravim pojmovanjem nastalih razmer oprime dobrin, ki jih nudijo učiteljske gospodarske in socialne ustanove, kajti le organi-začno in gospodarsko močni si bomo izvoje-vali mesto, ki nam pritiče.
Šolsko upravni odsek.
je imel v upravnem letu 1931./32. 5 sej. Na prvi seji dne 14. XI. 1931. se je odsek konstituiral: Za predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Andrej Skulj, tajniške posle je opravljal tov. Vinko Gregorič.
V	svrho obravnave osebnih zadev in zaščite članstva je bil izvoljen pododsek, ki se je sestajal po potrebi in obravnaval došlo gradivo. Šolsko upravnemu odseku je stav-Ijal predloge in poročal o rešitvi obravnavanih vlog.
ŠUO je razpravljal o naturalnih stanovanjih in stanarini. Dalje je odsek obravnaval in reševal razne vloge v spornih primerih glede stanarine in nat. stanovanj, ter dajal članstvu v različnih zadevah potom sreskih društev navodila in pravne leke. Odsek je razmotrival vprašanje o t v a r-janja razredov višje narodne š o -1 e, zbral je material in napravil skico za generalno rešitev ustanavljanja višjih narodnih šol. Določil je način obravnavanja in spopol-nitve učnega načrta za 8razrednico
ki ga je izdelalo ministrstvo prosvete in ga je poslal izvršilni odbor sekciji v proučitev in izpopolnitev.
Razpravljal je vprašanje imenovanj šol. upraviteljev in o razpisovanju izpraznjenih učnih mest. Zavzel je stališče, naj se smatrajo z min. dekretom imenovani učitelji za stalno nameščene in naj se taka mesta ne razpisujejo. Poleg naštetih je obravnaval in reševal tudi druge šolsko upravne in osebne pravne zadeve, v katerih so se obračali poedinci na sekcijo.
Odsek za narodno izobraževanje in »Prosveta«.
O delovanju tega odseka ni težko dajati obračuna. Pogled na IV. letnik »Prosvete« pove vsakomur, koliko in kaj je odsek delal, oni, ki so temeljito prebirali vse številke lista, so pa o vsem delu naj točneje poučeni.
Težje bi bilo odgovoriti na vprašanje: »Kakšne uspehe je dosegel odsek s svojim delom?« Odgovor bi mogel dati odsek šele tedaj, ko bi zvedel od vsega članstva, v koliko so mu služila navodila za izvenšolsko delovanje, ki so bila priobčena v vseh številkah »Prosvete« in v koliko je skušalo članstvo realizirati »Poslovnik odsekov in referentov za narodno izobraževanje«, ki ga je odobrila lanska skupščina. Odsek je storil vse, da prilagodi učiteljsko izvenšolsko delovanje zahtevam poslovnika in je dajal potom »Prosvete« potrebna navodila.
Bavil se je na svojih sejah z realizacijo sklepov lanske skupščine. V nekaterih slučajih je dosegel pozitiven uspeh, v drugih je bilo to izključeno.
Na odsekovih sejah je bilo tudi govora o prireditvi samoizobraževalnih tečajev in se je mislilo predvsem na prireditev tečaja o delovni šoli. Ker pa ni bilo izgleda, da bi bilo mogoče dobiti zadostnih gmotnih sredstev, je misel na prireditev tečaja odpadla. — S
prireditvijo drugih tečajev so se bavili ostali odseki.
Na iniciativo odseka za narodno izobraževanje je bil ustanovljen tudi poseben odsek za šolski film in diapozitive, čigar naloga bo ustanoviti centralno izposojevalnico za šolske filme in diapozitive.
Delovanje odseka bi bilo predvsem glede organiziranja počitniških tečajev še uspešnejše, če bi imel na razpolago zadostna gmotna sredstva.
Odsek za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo.
Ta odsek je imel 8. januarja t. 1. svojo prvo sejo, na kateri si je izvolil za predsednika tov. Viktorja Grčarja, za podpredsednika tov. L. Hofbauerja, za tajnika pa tov. Alf. Završnika.
Odsek je stal letos pred važno nalogo, da z modernim pravilnikom in direktnimi vlogami kolikor mogoče vnese v nov zakon o obrtih vse one korekture, ki so potrebne, če naj ta zakon ustreza vsem zahtevam modernega obrtno-nadaljevalnega šolstva Zlasti je bilo treba misliti na to, da bi aplikacija novih zakonskih določil ne oškodovala že dosedanjega, dobro razvitega obrtnega šolstva v Dravski banovini
Zato je podal predsednik odseka že na prvi seji izčrpno poročilo o novih določbah, zlasti glede onih predpisov, ki bi globoko zarezali svoje sledove v naše obrtno-nadalje-valno šolstvo.
Ker je za vse slučaje nujno potreben enoten nastop, se je učiteljstvo tega šolstva opozorilo na namero odseka pri sekciji z nasvetom, da se v vseh zahtevah obrača samo na ta odsek. Separatne zahteve na razne kor-poracije bi enotnemu in skupnemu nastopu samo škodile.
Po temeljiti razpravi o novem zakonu o obrtih je bilo sklenjeno, sestaviti za prihod-
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
LISTEK
Jože Župančič, Litija.
Naši izseljenci in njih šolstvo.
(Razgovor z g. Pavlom Bolho, predsednikom Zveze jugoslovanskih Delavskih in podpornih društev v Nemčiji.)
Kar v srce mora zaboleti vsakogar, ko pogleda statistiko — obupno kričečo v svet o borem poldrugem milijončku slovenskega dela jugoslovanskega naroda Komaj za eno banovino nas je doma, pri rodni materi, ostali pa so križem kražem v svetu: pri Gospej sveti in vzdolž Soče ... prvih je nad poldrugi sto-tisoč, onih drugih preko pol milijona.
In pa še vsepovsod drugod je raztresen naš živelj. Ko bi vzel v roke zemljepisno karto, pa bi zabodel znak, povsod kamor so se raztepli naši ljudje, bi bila vsa karta kakor drobno rešeto. Ali naj obupamo nad temi našimi brati in sestrami, ki jih je vklenila med svoje meje tujina? Menim, da je bil svoj čas, pred leti položaj naših izseljencev z ozirom na vezi z domačo grudo daleko bolj žalosten, kakor pa je danes, zato pa je pel o njih Oton Župančič v svoji »Dumi«: »Morajo v svet in tujina se diči z deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko ...«
Sama naša vrhovna državna uprava poT sveča zadnja leta našim izseljecem, zlasti rudarjem v Belgiji, na Francoskem, onim v Vestfaliji in drugim čim več pozornosti. Tako zunanje in socialno ministrstvo, naša banovin-ska uprava, družba CMD, Narodna odbrana in še druge organizacije delajo složno roko v roki, da otmo naše ljudi pred narodnim potopom v morju tujine In prav zato so nad vse umestni in nujno potrebni stiki, ki jih goje naše izseljeniške kolonije, ko se podajo na vsakoletno narodnostno romanje v jugoslovansko domačijo. — Ob podpori oblasti se formirajo vlaki za obisk izseljencev v staro domovino. Akcijo, da prihaja deca naših rudarskih izseljeniških družin med svoje male
bratce in sestrice v svobodni domovini, pa bo treba z leti še izboljšati. Naše podeželske družine bodo sprejemale narodnostne ne-bogljenčke zgolj iz patrijotične dolžnosti, in jim bo gotovo v največjo zahvalo dejstvo, da se je naš mali človek iz daljnje tujine utrdil v materni govorici, in spoznal, da je v senci Triglava domačija njegovih staršev in njegovih svobodnih bratcev in sester — Jugoslovanov.
Pred nedavnim se je vršila v Ljubljani velika izseljeniška konferenca na kateri niso bili zastopani samo razni visoki činitelji iz naše države, temveč so se je udeležili delegat je in predstavniki naših izseljencev domala iz vseh kontinentov. Naše stanovsko časopisje ne more molče preiti preko teh dogodkov in sklepov, saj so zanimivi tudi za naš stan iz poklicnega stališča. Saj so ugotovili merodajni činitelji, da so za dvig narodne in domorodne zavednosti med našimi izseljenci nujno potrebni — učitelji, ki naj predejo jugoslovansko vez med posamezniki in kolonijami v obliki potovalnih tečajev. Nekaj teh načrtov so medtem že izvedli, iz dnevnega časopisja sem tudi posnel vest, da se nahaja med našimi rojaki na Francoskem tov, Jan-kovič, izgotovljena pa je že tudi menda lista potovalnih učiteljev za ostale naše izseljeniške kolonije v Evropi.
Nedavno se mi je nudila prav lepa prilika, da sem bil v krogu gospodov, ki imajo odločujočo besedo o našem izseljeniškem vprašanju: bili so to eni izven mej naše države, drugi pa predstavniki naših humanitarnih in narodno-obrambnih društev. Voditelja našega izseljeniškega pokreta na Vest-falskem, Pavla Bolho, ljubljanskega rojaka in predsednika Zveze jugoslovanskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, pa sem kasneje poprosil, naj mi očrta življenje in razmere na Vestfalskem, s posebnim ozirom na njih kulturno-prosvetne in narodnostno -šolske okoliščine.
V opombo:
Motil bi se, kdor misli, da je tip delavca iz naših domačih pokrajin in revirjev istoveten onemu iz zunanjega sveta. Veren prikaz moža iz velikih svetovnih revirjev je baš gosp. Pavel
Bolha. Duhovit družabnik, oster debater, sijajen govornik. Omenjam naj mimogrede, da sem ga čul že večkrat pred množico, lanske počitnice, ko se je vršil v Trbovljah velik kongres narodnega delavstva — (iz zanimanja sem šel tudi sam tja) — pa je bil po mnenju vseh baš g. Bolha sprejet kot najbolj popularen in demostenski govornik, tipičen človek vseh Slovencem priznanih možnosti, — mož iz nadpovprečne sredine! ...
Predsednik Zveze pripoveduje:
Ob reki Ruhr, ki tvori s pritoki znano Poruhrje, kamor spada del Rheinlarfda in Vestfaiske, je osredotočena težka industrija: rudnik, premog, železo, plavži... Tamkaj v Vestfaliji... je domala 60.000 naših ljudi z ženami in otroki. Točne statistike pa, žal, še nimamo, zato jih nekateri cenijo med 40.000 do 80.000. Prvi naši ljudje so začeli prihajati med nemške »knape« že okrog 1. 1880. Zdaj so že gori 3 naše generacije Pod pritiskom novih okoliščin pozabljajo daleč z doma na jezik iz mladih let; ostajajo pa še jugoslovanski državljani. Mnoge kliče sicer njih srčni utrip, Domovina! — Ampak, udušiti je treba sentimentalnost; kruh je glavno življenjsko vprašanje, zato morajo daleč od doma, z žu-ljavo roko, tolči v tujih »šahtih« ...
Naši vestfalski izseljenci so orientirani politično v glavnem v 2 smereh: v napredno in katoliško miselnost; dočim se idej socialnih strank ne oprime mnogo.
Tedenski eksistenčni minimum znaša na Vestfalskem 9 M (v našem ca 120 Din) — Toliko dobivajo tudi domačini - brezposelni državne podpore.
Domorodci — Nemci so napram ljudem iz Jugoslavije zelo kulantni. Seveda le v toliko, v kolikor nimajo naši ljudje posla s šovinističnimi krogi. Razen Jugoslovanov je na Vestfalskem tudi precej Čehoslovakov, največ pa Poljakov. Ti imajo močne stanovske in kulturne organizacije, — Sokola, lastno časopisje, cerkvene organizacije; našim rudarjem pa je edino čtivo ljubljanski tednik: »Domovina«.
•
Slovenskih otrok imajo naše rudarske družine čez 5000 Seveda so razkropljeni po vseh revirjih. Ta mladina, ki poseča nemške
šole, dorašča brez prave narodnostne vzgoje. V zadnjem času pa so jo organizirali in jo vodijo uvidevnejši rudarji, ki dobivajo pobudo v narodno-strokovnih organizacijah.
Tečaji za materinščino.
Glavni predmeti so: branje, pisanje, me-moriranje in prepevanje narodnih pesmi. Deca se uči z vso vnemo jugoslovanskih narodnih popevk, ki jim bude zavest, da bivajo doli na jugu med Alpami in Jadranom bratje in sestre v svobodni, milijonski državi, koder se uči njih srečnejša mlada tovarišija v šolah v domačem jeziku pesem o naši lepi domovini, medtem ko si ti ubogi malčki pod visokimi, okajenimi dimniki daleč na severu zlogovaje beležijo:
»Lepa naseha Domovina ...« (pišejo v gotici) da drugo uro radostni v obraz ponavljajo prelepo pesem, ki se jo zatem uče prepevati po navodilih svojega neobičajnega učitelja navdušenega rudarja.
Popreje so se vršili takile poučni sestanki na domovih rudarjev. Šolske družinice pa so se v toku zadnjega časa razrastle. Treba je bilo večjih prostorov, ki jih imajo na razpolago v državnih šolah v prostih popoldanskih in večernih urah za 3 M mesečno.
Kadar pa pridejo na obisk v šolo »Herr Schulinspektor«, takrat se pa razvesele srčeca vseh malih in pridnih šolarjev. Učitelj-rudar, ki ni prišel zaradi visokega obiska prav nič v zadrego, pozove svojo mladež — »Vstanite!« Ko pa je končano spraševanje in je »Onkel Paul«, kakor naziva jo šolarčki svojega »nadzornika« g. Bolho, pa dobri mož razveže zavitke, in deca se posladka s čokolado in pecivom Nato pa ves drobiž v smeh, za slovo pa zapojo nekaj narodnih popevk, da je šolski praznik še bolj povzdignjen.
Mnogo uporabljajo naši prostovoljni stanovski tovariši — vestfalski rudarji, tudi priložnostni pouk na prostem. Skupni izleti, na katerih se razvije vsa pristna slovenska domačnost, pa so svetli prazniki vsem udeležencem. Zato se širi krog jugoslovenske družine od izleta do izleta.
Res je, da gospodarska kriza, ki jo trpe tudi naši rojaki na Vestfalskem, škoduje razmahu narodne misli, — pa začetek je tu in prav med najmlajšimi dobivamo zavednih sinov in hčera. Kajti že vedo, da je Domovina — kakor zdravje!...
njo sejo točno statistiko vseh obrtnih nadalj. šol v banovini ter pravilnik k novemu zakonu, in sicer sporazumno z obema zbornicama, ki prideta pri tem šolstvu v poštev.
Na drugi seji odseka, dne 5. marca t. 1. je poročal predsednik o pravilniku za strokovno nadaljevalne šole v Jugoslaviji, ki je v skladu z določili novega zakona o obrtih.
Na željo Delavske zbornice se je vršil dne 7. februarja t. 1 v Ljubljani sestanek, kjer se je sprejel z nekaterimi izpremembami od strani Delavske zbornice pravilnik, ki ga je za naš odsek izdelal in predložil predsednik tov. Grčar. Osnutek tega pravilnika si je osvojila tudi enketa vseh delavskih zbornic v državi, ter je bil odposlan vsem pristojnim ministrstvom in strokovnim referentom.
Odsek je sklenil, da predloži tudi sekcija ta pravilnik vsem pristojnim ministrstvom in strokovnim referentom, kakor tudi še v poštev prihajajočim lokalnim oblastvom in kor-poracijam.
V	posebni spomenici, ki naj se predloži istočasno z osnutkom pravilnika, je pa zavzel odsek načelno stališče glede aplikacije nekaterih določil tega osnutka, zlasti glede finan-siranja šol in honoriranja ter nastavljanju učnih moči.
Poseben poudarek je položil odsek še proti nameravani zopetni vpeljavi nedeljskega pouka na obrtno nadaljevalnih šolah.
Ker primanjkuje v naši banovini še vedno strokovno usposobljenega učiteljstva za poučevanje na obrtnih šolah, se je obrnil odsek na bansko upravo s prošnjo, da vstavi tudi za leto 1932./1933. v proračun primerno vsoto za prireditev merkantilnega tečaja za obrtno-nadaljevalne in trgovsko-nadaljevalne šole ter za risarski tečaj za obrtne šole.
Vse to delo je začel odsek z veliko energijo; želeti je le, da se učiteljstvo obrtnih šol zaveda njegovega velikega pomena, ter da ga z rednim poročanjem in s pobudami podpira pri njegovem delu. Uspeh zavisi le od smot-renega sodelovanja, vseh, ki so interesirani na krepkem razvoju tega šolstva
Odsek za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo.
Tudi v tem letu ima šolstvo mnoge uspehe in je pokazalo nov razmah.
Težki časi zahtevajo tudi od kmet.-nad. šol svoj tribut. Učiteljstvo samo je na delov, občestvu pristalo na to, da se število dovoljenih in nagrajenih ur zniža, ustanovitev novih šol nekoliko otežkoči, vendar oboje v takem obsegu, da intenzivnost dela in globina ideje nista okrnjeni. Šolstvo ima svojo posebno organizacijo z delovnim občestvom kot glavno korporacijo. Eksekutivo vrši odbor voditeljev. Ker ti dve instanci pretresata vsa vprašanja kmet -nad. šol in oblast njune predloge v polni meri upošteva, je odsek za kmet.-nad. šolstvo pri sekciji JUU skoraj popolnoma razbremenjen. Njegov obstoj pa je kljub temu tudi v nadalje potreben, da zastopa interese učiteljstva teh šol. Med uči-teljstvom kmet.-nad. šol in organizacijo sood-nošaji povsem tovariški in kontakt stalen. Organizacija je pomogla kmet.-nad. šolstvu osobito s tem, da so mu stolpci stanov, glasil v neomejenem obsegu na razpolago. Delovanje učiteljstva v kmet.-nad šolah pa je zopet krepka opora vsemu učiteljstvu, kar se je tekom tega leta parkrat jasno dokazalo. — Mnogo se je razmotrivalo vprašanje, ali je že šolstvo v vsakem, tudi idejnem pogledu tako močno fundirano, da bi bila akcija za širjenje v druge banovine uspešna. Za enkrat je to še odloženo.
Velika ovira je nastala, ker so železniške postaje dobile navodilo, da se kmet.-nad. šole ne smejo smatrati za šole v smislu pravilnika o znižani vožnji in so radi tega ekskurzije kmet.-nad. šol v mesta in kmetijske šole onemogočene.
Odsek za šolski radio.
V	tekočem poslovnem letu je pričel odsek za šolski radio s šolskimi oddajami. Prva oddaja je bila dne 3. novembra, z »Vidov-dansko proslavo« pa ie odsek zaključil prvo leto svojega obstoja. Oddaje so se vršile vsak torek in vsak petek ter jih je bilo v teku leta 61. Natančno poročilo o delu tega odseka ie v 7. številki »Prosvete« pod naslovom: Bilanca našega šolskega radia po prvem letu obstoja.«
Pevski odsek
Od 1. IX. 1925. do 5. VII. 1931. je bil U. P. Z. samostojno društvo, tega dne pa je na izrednem občnem zboru likvidiral kot samostojno društvo in postal odsek JUU.
Vsak član se je moral ponovno priglasiti novemu društvu. Pri pevskem tečaju 5., 6. in 7. septembra so bili vsi člani ponovno preizkušeni. Danes šteje zbor 34 pevke in 38 pevcev, skupno 72. Ti člani so posetili 14 pevskih tečajev, in sicer jih je bilo 10 za mešani zbor, 4 pa samo za ženski zbor. Vadilo se je skupno 40 dni in sicer 25 prostih in 15 šolskih
Rezultat: 1. Turneja ženskega zbora (Kar-lovac, Petrinja, Črnomelj, Novo mesto) v dneh 6.. 7. in 8. decembra 1931. — 7 koncertov (4 za odrasle. 3 za šolsko mladino). 2. Koncert v Ljubljani 7. marca 1932. 3. Nastop na prvem slovenskem glasbenem festivalu dne 15. maja 1932., kjer je zbor zastopal slovensko glasbo
Na programu je imel zbor še koncerte v Mariboru in Celju, dalje cerkvena koncerta v Ljubljani in Dev. Mar. v Polju. Vse to bi zbor izvedel, ako bi bil v stanu finar.sirati za to potrebne pevske tečaje. Dohodki prireditev izdaleka ne krijejo izdatkov, ker so vse prireditve če že ne deficitne, pa vsaj brez prebitka.
Z zaključkom letošnje sezije ima zbor za seboj 52 nastopa, in sicer 42 za odrasle ter 10 mladinskih, ki jih je imel v 27 krajih Jugoslavije in ČSR in to vse v teku 7 let zbo-
rovega obstoja. Lepa številka, ki jasno priča o intenzivnem in požrtvovalnem delu tega odseka.
Vsa zborova vprašanja in težkoče je odbor razmotrival in rešil na 23 sejah v 320 dopisih. Organiziral je 2 koncerta trboveljske mladine v Ljubljani ter koncert zagrebškega Učit. pevskega zbora »Ivan Filipovič«.
Zbor se je trudil na vse načine ter je s pomočjo vlog na mestno načelstvo v Ljubljani, bansko upravo, ministrstvo prosvete, Učit. tiskarno in razne denarne zavode iskal vire za kritje izdatkov. Finansiral je samo v preteklem letu 14 pevskih tečajev, a ima poleg teh izdatkov bogato zalogo not, pisalni stroj, opalograf ter drug potreben inventar.
Založil je pesmarico »Mladini ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika« in pripravlja izdajo šol. pesmarice za vse razrede osnovne in višje narodne šole.
Odsek za učiteljski naraščaj.
Stiki med učiteljstvom in učiteljskim naraščajem so nujno potrebni in čim bolj gojimo te stike, tem lažje smemo pričakovati, da bodo sedanji kandidati pozneje dobri tovariši in marljivi delavci v naši stanovski organizaciji.
V letošnjem letu je bilo delovanje naraščaja zelo živahno. Priredili so večji ciklus predavanj v zimskih mesecih. Predavatelje je poskrbel odsek. S preureditvijo sobe odsekov JUU v čitalnico, ki je bila učiteljiščnikom vedno na razpolago, so prišli naši bodoči tovariši v stik z organizacijo. Odsek je skrbel, da so dobivali tako učiteljiščniki kakor uči-tcljiščnice zadostno število naših stanovskih listov, da se seznanjajo z delom organizacije in uvajajo v to delo še pred vstopom v poklic.
Če bi se ves učiteljski naraščaj tako agil-no udejstvoval v stremljenju za izpopolnjevanjem, kot delajo to nekateri, potem bi nam ta mlada generacija nudila najboljše jamstvo, da bodo naši bodoči tovariši in tovari-šice res najidealnejši učitelji in uspešni delavci v stanovski organizaciji. Stiki z učiteljskim naraščajem v Mariboru so bili poverjeni odboru mariborskega sres. učiteljskega društva, ki je vršilo poverjeno nalogo po istih smernicah z isto vnemo in istimi uspehi kot ljubljanski odsek.
Novinarski odsek JUU.
Njegova naloga je objavljati v dnevnem in strokovnem časopisju vse važnejše dogodke, predvsem organizačnega in pedagoškega, pa tudi splošno kulturnega značaja, v kolikor je v zvezi z našo organizacijo in z našim stanom. Člani tega odseka so si ob važnejših dogodkih kakor ob priliki raznih izobraževalnih tečajev, predavanj, zborovanj, skupščine, učit. koncertov, izrednega posvetovanja društvenih predsednikov, prihodov učiteljskih osebnosti in korporacij itd. porazdelili posamezne časopise, v katere so pošiljali svoja poročila. Delo je rodilo uspeh in videti je, da se danes mnogo in obširno piše o našem delu v dnevnih časopisih. Poscbpo uredništvo »Jutra« in »Slov. Naroda« sta d^r jali za naše stanovske zadeve rade volje na razpolago predale svojih listov.
Svoj delokrog hoče novinarski odsek JUU povečati v bodočem letu še bolj. V vsakem učiteljskem društvu naj bi bil po en poročevalec za vsak časopis, da bi objavljali v dnevnem in strokovnem tisku vse naše važnejše dogodke. Potrebno bi torej bilo, da bi se v Ljubljani vršil vsaj pardnevni poročevalski tečaj, kjer naj bi se udeležnikom predavalo, kako se vrši poročevalstvo.
Časopis je ona močna sila, potom katere more doseči učiteljstvo svoje zasluženo upoštevanje, zakaj le potom tiska moremo pokazati naše delo, naša stremljenja in naše zahteve.
Ekskurzijski odsek.
EO je bil ustanovljen na podlagi sklepa prve banovinske skupščine. Po temeljiti predpripravi je bil v Učit. Tov. sklican 28. decembra 1931. ustanovni občni zbor, ki se je vršil v prostorih JUU in se ga je udeležilo 40 učiteljic in učiteljev. Izvoljeni odbor je prešel takoj k delu za realizacijo odsekovega smotra. Naloga EO je organizirati potovanja tu- in inozemskim učiteljskim korporacijam. Izletnikom v Ljubljano preskrbi prenočišče in hrano ter vodstvo po mestu, goji stike z inozemskimi učiteljskimi ekskurzijskimi društvi itd. V letošnjem letu je nameraval prirediti potovanje na Plitvička jezera in na Koroško, ki pa sta radi malega števila prijav odpadli. 19. junija pa se je vršila lepo uspela ekskurzija »V domovino Tavčarja in Cankarja«. Izleta se je udeležilo 80 oseb, ki so bile s ceno in celotnim potekom izleta izredno zadovoljne. EO pripravlja še več takih cenenih enodnevnih izletov, ki se bodo vršili med počitnicami, nadalje izlete v planine itd. Pripravlja bivanje 50 učiteljem iz Češkoslovaške, ki dospejo v juliju in 60 v avgustu. Z vodstvom hotela Miklič je odbor sklenil dogovor, po katerem bodo imeli posetniki tega hotela znaten popust pri hrani in stanovanju. Na pobudo našega EO se snuje ekskurzijski odsek tudi pri izvršnem odboru v Beogradu. Dosti dela bo še. če hočemo da v tem pogledu dosežemo češkoslovaške in poljske tovariše.
POROČILO »MLADINSKE MATICE«.
Bilo je težko leto. Kriza, ki je divjala po vsem svetu, tudi »Mladinske Matice« ni božala. Ob začetku leta je izgledalo slabo. Do določenega roka se je prijavilo samo par tisoč naročnikov. Ali novi odbor se je lotil dela z vso silo Izdelale so se razne okrožnice s prošnjo na predsednike učiteljskih društev, poverjenike in na vse učiteljstvo sploh', da
poveča agitacijo za naše publikacije. Učiteljstvo se je odzvalo in kmalu se je število naročnikov »Našega roda« dvignilo na 24.000. To število ni bilo stalno. Ko je začelo padati, je započel odbor akcijo, da se ta mladinski mesečnik razširi tudi na meščanske šole in na nižje razrede srednjih šol. Tako se je število vzdržalo in naklada ni nikdar padla pod 21.000.
Tudi literarni odsek je pridno delal. Da bi uredništvo nudilo naročnikom kolikor mogoče dobro in raznovrstno gradivo, je bilo neprestano v stikih z našimi najboljšimi mladinskimi pesniki, pisatelji in ilustratorji, ki so se s čim dalje večjim veseljem oklepali Matice. Da bi prišel odbor do čim boljših del, je razpisal tudi več nagrad za redne in izredne publikacije. Uspeh ni izostal. Samo v tem šolskem letu je prejelo tajništvo Mladinske Matice na razpis 40 rokopisov. Tako se naša mladinska književnost množi in boljša. V njen krog stopajo tudi priznani literati iz mlajše generacije, ki bi drugače morda nikdar ne izpregovorili naši mladini Kazalo »Našega roda« in letošnjih publikacij Mladinske Matice nam našteva skoro sto sotrudnikov iz vrst naših literatov in slikarjev. V tej pisani množici sotrudnikov pa uredništvo ni izgubilo smeri in je stalno zasledovalo gotovo linijo. Tako tudi pri knjigah. Da bi bilo izdajanje knjig čim bolj sistematično, je sestavil književni odsek poseben štiriletni književni program, ki- ga je prosvetni odsek Mladinske Matice izpopolnil in potrdil. Na seji posvetovalnega odseka se je tudi sklenilo začeti z izrednimi publikacijami. In že decembra meseca sta izšli dve knjigi v tej izdaji: Ribičičev »Mihec in Jakec« in Lovrenčičevo »Tiho življenje«. Obe knjigi sta imeli lep moralen in Ribičičeva tudi lep materialen uspeh. Z izdajanjem izrednih publikacij je stopila Matica P0-,svoji začrtani poti — kljub težkim časom — še en korak naprej.
Mladinska Matica misli na izredne publikacije tudi v bodoče in v ta namen je razpisala subskripcijo za dr. Čermeljevo iknjigo »Tesla in razvoj elektrotehnike«. Od rezultata subskripcije je odvisno, ali ta prepotrebna knjiga izide ali ne. Pri izdajanju izrednih publikacij Matica seveda ni zanemarjala rednih. Čeprav je letos vsled krize število naročnikov padlo, je vendarle izdala za isto ceno kot lani vse štiri knjige Da bi ne bili v skrbeh za rokopise in da ne bi bilo nepotrebnih zamud pri izdajanju publikacij, je odbor sklenil nakupiti si nekaj literarnih del. Tako si je pre-skrbel lepo pravljico »Brkonja Čeljustnik« od Bogomira Magajne in za najmlajše od Marije Kmetove »Obleka govori«. Prva stvar izide k letu v publikacijah Mladinske Matice, druga pa v »Našem rodu«.
Odveč bi bilo govoriti o podrobnem delu odbora. Kdor je sledil stalni rubriki v »Tovarišu«, mu je tako že povečini znano. Zanimalo bo morda, da je dobila Mladin. Matica od predsedstva sekcije nove primerne prostore, kjer je imel odbor redne seje. Tu so se vršile tudi seje literar. odseka, katerega glavno delo je bilo ocenjevanje velikega števila rokopisov. Posvetovalni odsek je bil sklican samo enkrat, to pa zato, ker je padanje števila članstva narekovalo odboru čim večjo šted-njo. Sicer pa tudi ni bilo dovolj iniciativnih
predlogov, ki bi te seje narekovali.
*
Tudi gospodarsko stanje Mladin. Matice ni slabo; razumljivo pa je, da že vsled zmanjšanega števila naročnikov ni moglo biti tako ugodno kot prejšnje leto. Vendar pa je pokazala Mladinska Matica tudi v tem težkem letu v vsem svojo veliko vitalnost.
O tej njeni življenjski sili govorijo dovolj jasno številke same V petih samih letih obstoja je izdala ta mladinska založba poleg »Našega roda« še 21 knjig v skoro 400 000 izvodih in samo v tem šolskem letu 6 knjig v skupni nakladi, ki je prekoračila 90.000 izvodov.
ZAKLJUČEK.
Pričujoče poročilo podaja v kratkih obrisih delo in stremljenje sekcije v preteklem upravnem letu. V podrobnosti se ne morem spuščati. Podrobno delo vedo ceniti tiste mnogoštevilne tovarišice in tovariši, ki so se obračali na sekcijo s prošnjami za informacije, intervencije in za zaščito. Pri sestavljanju poročila sem stremel za tem, da Vam pre-dočim, cenjene delegatke in delegati, delo sekcije čim točneje in pregledneje. Iz podanega razvidite, da smo storili za organizacijo in članstvo vse, kar smo mogli. Uverjeni smo, da Vam ne bo težko pravilno oceniti delo, ki smo ga vršili z vso intenzivnostjo za vse in vsakogar, ki stoji v naših vrstah
Časi so resni in težki. Delo sekcije bo uspešno le tedaj, če bo našla v svojem članstvu pomoč in oporo. Pri tem se ne smemo strašiti neznatnih gmotnih žrtev, ki jih terja od nas organizacija, zakaj zavedati se moramo, da bomo uspeli le tedaj in v toliko, če in v kolikor bomo žrtvovali.
W OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA, MlkloSiieva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Brfani iraaiiairi dobe blago Mi n tbrtke prati preiložifti lagitimi;.
Albin fifrer, puškar
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 12
poleg restavracije „Novi svet*_Tel. 3349
Orožje, streljivo, lovski in ri-	^^
barski pribor, — Lastna delav-niča za vsa v to stroko spada-joča popravila. — Mont. daljnogledov, ^^^r
Splošne vesti.
—	Stanovanje za skupščino in tečaj. —
Kdor želi imeti za časa skupščine in zadruž-no-knjigovodskega tečaja poceni stanovanje, naj to takoj javi naravnost sekciji. Nakaznice bo izdajal tajnik ob verifikaciji delegatov.
—	V III. zadružno knjigovodski tečaj so sprejeti sledeči prosilci: Pečnik Gustav, Mi-kulič Anton, Pogačnik Janko, Venturini Oskar, Kavčič Rudolf, Tivadar Janez, Žehelj Alfred, Berlot Srečko, Kržin Štefan, Lenardič Mihael, Robič Anton, Lumbar Gabrijel, Ver-dir Stana, Vidmar Miro, Pahor Drago, Per-gar Viktor, Škafar Ivan, Pogačnik Stane, Šu-ler Stane, Doljak Valentin, Kožuh Mirko, Kuhar Janko, Beloglavec Vilibald, Menard Vilko, Predan Drago, Vičar Franc, Gorup Franc, Zazula Rafael, Ločniškar Franc, Veni-gerholz Miroslav, Primožič Ivan, Zor Miroslav, Bulovec Marija, Bitenc Ivan, Kogej Leopoldina, Lunder Dušan, Turnher Edmund.
Tečaj se bo vršil na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Začetek . v četrtek 7. julija ob 8. uri dopoldne.
—	Prvi delni risarski tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolah. V strokovni risarski tečaj, ki se vrši od 4. julija do inkl. 27. avgusta tek. leta so se sprejeli navedeni prosilci: 1. Božič Adal-bert, Trbovlje-Vode. 2. Brument Ant. Beno, Ptuj; 3. Černelč Božidar, Zagorje ob Savi; 4. Eržen Fr. Franc, Banjaloka; 5 Gabrovec Benedikt, Žiri; 6. Golob Ivan, Kamnik; 7. Hri-bernik Edvard, Žiri; 8. Justin Ciril, Žiri; 9. Klemene Franjo, Sevnica; 10. Knez Rudolf, Lesce, 11. Košca Franc, Škofja Loka; 12. Košmerl Vinko, Zagorje ob Savi; 13. Kotnifc Josip, Laško; 14. Mrak Jože, Mengeš; 15. Ogo-relec Albin, Ljubljana; 16. Pavlic Efrem, Tr-bovlje-Vode; 17. Perkavec Celestin, Šmartno pod Šmarno goro; 18. Pivc Maks, Žalec; 19. Rihar Rafael, Trbovlje; 20. Sicherl Janko, Škofja Loka; 21. Smodič Ant., Hajdina pri Ptuju; 22. Smole Izidor, Mengeš; 23. Svete Stanko, Zg. Tuhinj; 24. Vidmar Miroslav, Gornja Radgona; 25. Vodopivec Stanko, So-dražica; 26 Volk Stane, Hrastnik; 27. Vrezec Milan, Ribno; 28. Vutkovič Srečko, Sevnica; 29. Završnik Albin, Hrastnik; 30. Zomer Franjo, Sevnica. — Tečaj se otvori dne 4. julija 1932. ob 8. uri zjutraj na srednji tehnični šoli v Ljubljani.
—	Na držav, moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili učiteljski diplomski izpiti v času od 1. do 18. junija pod predsedstvom min odposlanca g. vseučiliškega profesorja dr. Ivana Prijatelja. Izpit je delalo 39 rednih gojencev ter 2 kontraktualca. Uspeh izpita je: uspešno so napravili izpit vsi redni učenci in eden kontraktualec, dočim je dobil drugi popravni izpit iz enega predmeta. Imena aprobiranih: Agrež Boris, Barle Nikolaj, Bolta Vekoslav, Casagrande Julij, Cerkvenik Franc, Cvar Miroslav, Drovenik Božidar, Fink Stanko, Fuchs Marijan, Golar Emanuel, Goršek Rudolf, Havliček Josip, Janškovc Leon, Jenko Metod, Kastelic Ivan, Keržan 'Ivo, Ladič Milan, Leder Mirko, Lenščak Dušan, Levstik Ivan, Mayer Danilo, Mihelčič Alojzij, Miklič Anton, Müller Anton. Perko Josip, Rihar Ivan, Škulj Edvard, Štante Jurij, Štrubelj Drago, Švegl Štefan, Tolmajner Leon, Vanič Vilj em, Vidmar Viktor, Volk Rudolf, Žemlja Gabrijel in Jeletič Rudolf.
—	Na držav, ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili učiteljski diplomski izpiti od 1. do 22. junija pod predsedstvom gosp. univ. prof dr. Franca Jesenka kot ministrskega odposlanca. K izpitu so bile pripuščene vse absolventke obeh petih razredov (77), 1 kandidatka, ki je po enem letu izpit ponovila, in I 1 kontraktualna učiteljica (dopolnilni izpit). Uspešno je napravilo izpit 64 kandidatk, 10 kandidatkam se je dovolil popravni izpit iz enega predmeta v avgustu, 5 kandidatk je bilo odklonjenih na eno leto. — Diplomo o učiteljskem diplomskem izpitu so prejele: Ber-toncelj Julij ana, Bižal Ljudmila, Božič Frančiška, Božič Ljubica, Brezovar Olga, Budič Stanislava, Čebular Danila, Čuk Matilda, Fur-lan Eleonora, Grilc Ljudmila, Grošelj Valerija, Grudnik Marija, Hafner Alojzija, Hribar Helena, Iglič Aida, lic Marija, Ilovar Elizabeta, Jekl Justina, Jelšnik Helena, Jugovic Kornelija, Juvanc Rada, Knez Julijana, Kobal Viljemina, Kochl Zlatica, Kofol Ida, Komel Olga, Kos Ana, Kosec Cirila, Kozina Zlata, Lavrič Ljudmila, Leskovic Hedvika, Ljubic Barbara, Malahovsky Hildegarda, Malnerič Milena, Marovšek Zora, Merhar Stanislava, Mišič Daniela, Pengov Marija, Petsche Ernestina, Podboj Julijana, Renčelj Zorislava, Ročnik Angela, Seiko Vincencija, Sinkule Štefanija, Sturz Doroteja, Suhadolnik Vida, Sve-tek Daniela. Šetina Danica, Šetina Vida, Šorli Elizabeta, Štrukelj Ljudmila, Švalj Josipina, Švigelj Angela, Švigelj Bogomira, Torkar Marija, Trobovšek Magdalena, Trost Milena, Uranič ^ Justina. Urbančič Terezija, Vales Nada, Zakrajšek Nada, Zemljak Stanislava, Zickero Helena in Žigon Ljudmila.
—	Jugoslovenska učiteljska kreditna zadruga. Na lanski glavni skupščini J U. U. v Beogradu je bilo sklenjeno, da se osnuje Jugoslovenska učiteljska kreditna zadruga. Ta sklep je realiziran. Zadruga je ustanovljena z namenom, da nudi učiteljstvu kredit z naj-povoljnejšimi pogoji, da navaja članstvo k varčevanju in da organizira fond za samopomoč. Poleg tega glavnega namena bo zadruga podpirala vsako zadružno prosvetno delo in osnovala ustanove, ki bodo v korist zadružnim članom in njih rodbinam. Zadružni delež znaša 300 Din. Upravni odbor je sestavljen sledeče. Predsednik: Damnjan Rašič, upravnik: Tihomir Jevtič. Odborniki: Manojlo De-lič, Vujica Pctkovič, Milic Majstorovič, Marko Milovanovič, Ivan Trinajstič, Radivoj Ga-jič in Vojislav Stojanovič. Nadzorni odbor:
j
predsednik: Milan Mihajlovič. Odborniki: Vasa Šešič, Živan Radojkovic, Stanko Sta-nojevič, Miloš S. Matovič, Borivoje Josimo-vič, Trajko Gopič, Dragomir Petrovič in Bla-goje Jelisavič. — Naši novi stanovski gospodarski ustanovi želimo najlepše uspehe.
—	Ravnateljstva meščanskih, višjih narodnih in strokovnih šol obveščamo, da je prosvetno ministrstvo odobrilo Jedrliničevo »Tretjo srbohrvatsko čitanko« za gori omenjene šole ter da bo ista izšla za prihodnje šolsko leto v založbi Učiteljske tiskarne.
—	Maturanti goriškega učiteljišča 1912.
Ker so nekateri tovariši 4. julija zadržani, se vrši sestanek za dvajsetletnico 16. julija ob 10. uri v hotelu Miklič. — čopič
—	Prvi izlet EO. V prejšnji številki »Učiteljskega Tovariša« smo priobčili v rubriki »Listek« poročilo pod gornjim naslovom. Ker je piščevo ime pomotoma izstalo, sporočamo, da je to poročilo spisal tov. Arnošt Adamič iz Toplic pri Zagorju.
—	Podporno društvo državnih in bano-vinskih uslužbencev Dravske banovine v Ljubljani obvešča svoje članstvo bolniškega sklada, da bo društveni zdravnik vodil vsak torek ob 14.30 uri v društvenem lokalu v Kri-ževniški ulici št. 5/II zdravniško posvetovalnico.
—	Pozor maturantje ljublj. moškega učiteljišča 1907. Okrožnico popravljam v toliko, da se vrši sestanek na vrtu Kazine v Ljubljani; vse drugo ostane. — Na svidenje tedaj 7. julija. — Tit.
—	Tiranove »Čudežne gosli« v Toplicah pri Zagorju. Mladina topliške šole v Toplicah pri Zagorju je v tem mesecu štirikrat z velikim moralnim uspehom vprizorila ljubko delo tovariša Tirana »Čudežne gosli«, med tem dvakrat za šolsko mladino obeh dolinskih šol. Režirala je tov. ga. Marija Adamičeva, pevske točke sta naštudirala tov. Hilda Mihclči-čeva in Arnošt Adamič, balet pa tov Mate Šulin. »Čudežne gosli« je pa igral tov. Pergar Viktor. Delo, ki ima tudi lepo etično vsebino, je bilo podano živo in s Srečnimi režijskimi domisleki. Balet, ki je sicer malce predolg, saj traja domala pol ure, je bil lepo uvežban in izveden. Rudarska mladina je poklonila ves čisti dobiček, 700 dinarjev, lokalnemu kolu JS kot malp oddolžitev za darove, ki jih najpotrebnejši med njimi prejemajo vsako leto v obliki obleke ali prehrane.
Zal da je bil denarni efekt z ozirom na pozno sezono in nezanimanje nekaterih krogov prav majhen. Avtor je tantjeme odstopil kolu, za kar mu bodi izrečena najlepša zahvala za plemenito nesebično gesto.
Učiteljski pravnik.
—§ Šolnine. Pravilnik o pobiranju šolnine (Službeni list« št. 350/34 od 30. aprila 1932) določa, da mora vsak učenec predložiti pri vpisu potrdilo o višini davka roditeljev, na podlagi katerega se odmeri šolnina iz tarifne postavke 318/a taksne tarife. — Vsi tovariši se vabijo, da po možnosti vlože še tekom julija tozadevne prošnje za izstavitev potrdil izrecno na kraljevsko bansko upravo, oddelek VIL, ker bi se zadnje dni pred vpisom ne mogla pravočasno izstaviti vsa potrdila V smislu člena 4. tega pravilnika mora biti prošnja kolkovana s 5 Din, za potrdilo je pa priložiti (ne nalepiti) kolek za 20 Din, odnosno toliko kolkov po 20 Din, kolikor potrdil se zahteva
—§ Članom društva Selbsthilfe der steier-markischen Lehrer in Rottenmann. Zaradi neke ministrske naredbe se je med slovenskimi člani navedenega društva pojavila bojazen, da so vsa zavarovanja v inozemstvu zabranjena in da so torej naše posmrtnine pri imenovanem društvu izgubljene. Obrnil sem se vsled tega na pobudo nekaterih tovarišev potom svojega pristojnega učiteljskega društva v Ormožu na JUU sekcijo za Dravsko banovino v Ljubljani s prošnjo, da ona zadevo prouči. Naša sekcija se je v zadevi obrnila na trgovinski oddelek banske uprave, ta na ministrstvo za trgovino in industrijo in končno ta še na ministrstvo financ. Slednje je izdalo v zadevi sledeči odlok: Br. II.
13. maja 1932. god.
Ministarstvu trgovine in industrije trgovinsko odelenje.
Vračajuči ovaj predmet Odelenje držav-nog računovodstva ima čast saopštiti, da na-redba gospodina Ministra Finansija Br. 145373 od 31. decembra 1931. god. (Službene Novine br. 9. od 13. januara i br. 37 od 17. februara t. g.), kojom se počeo od 1. januara t. g., po-red ostalog, zabranjuje zaključivanje kot stvarnih društava ugovora o osiguranju, nema retroaktivnog dejstva i da prema tome članovi učiteljskog udruženja, koji su se osi-gurali kod »Učiteljske samopomoči« u Ro-tenmanu pre stupanja na snagu napred označene naredbe, t j. do 1. januara t. g., mogu i dalje postupati u smislu zaključenih ugovora.
Prilog: Predmet: 16. maja 1932. g. Beograd. Savetnik Ministrstva, Potpis.
Za ministra finansija načelnik Potpis.
Iz tega ministrskega odloka je razvidno, da velja naredba, ki je povzročila bojazen, le za zavarovanja sklenjena po 1. januarju 1932. in da torej naša pri Selbsthilfi prej sklenjena zavarovanja niso ogrožena. Slovenski člani Selbsthilfe, ki smo večinoma že upokojeni, deloma pa še tudi aktivni učitelji, smo razkropljeni po vsem ozemlju bivše mariborske
oblasti, nimamo pa seveda svoje tozadevne organizacije in zato prav za prav nobeden od nas ni poklican ali opravičen, opravljati kake voditeljske posle. Nasprotno pa je tudi nesporno, da ima vsak član pravico, se zavzemati za svoje in za koristi svojih sočlanov. In samo to sem storil jaz. Nimam pa niti razpoloženja niti za to potrebnega fonda, da bi vseh 60 prizadetih tovarišev (toliko Slovencev je še približno pri Selbsthilfe) po dopisnicah ali raznih dnevnikih obvestil o gornjem odloku.
Zaradi tega storim to potom našega Učiteljskega Tovariša, katerega bi po mojem mnenju moral vsak aktiven, pa tudi vsak upokojen tovariš do konca svojega življenja vsaj citati, ako ni redno nanj naročen. In slednje bi bilo zelo priporočljivo tudi z ozirom na podobne informacije, kakor je le ta.	Josip Rajšp.
Na delo za naš dom! Vsa naročila potom U.G.P.
—§ Napredovanje. Tovariši (-ce), katerim dospe 3. periodični povišek VI. skupine dne 1. sept. 1932. t. j. oni, ki so bili razvrščeni dne 1. sept. 1923 v bivšo II/l. skupino, naj prilože prijavi za povišek prepis rešenja o razvrstitvi iz leta 1924., ker nimajo drugega dekreta o napredovanju v II/l. skupino, dalje izvod iz Uslužb. lista in prevodnico.
Tiskovine
i.
Spisek otrok, ki so dorasli za vpis v šole
2
Spisek defektnih otrok po §§ 15. in 58. zakona o narodnih šolah
3.
Matični zdravstveni list za defektne otroke
4.
Poročilo o boleznih pri otrocih
po novih pravilnikih
I. o zdravniškem predledu otrok za vpis v šole;
II. o zdravniškem pregledu dece za sprejem v šole za defektno deco in dolžnostih zdravnikov v teh šolah
ter vse nove predpise
a)	o zdravniškem pregledu dece za vpis v šole;
b)	o postopanju za vpis dece v šole za nezadostno razvito deco in učnih načrtih za te šole;
c)	o postopanju za vpis dece v gluhonemni-ce in učnih načrtov za gluhonemo deco;
d)	o postopanju za vpis slepe dece v zavode za slepo deco in učnih načrtih za pouk slepe dece
izda
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.
Tiskovine se lahko naroče takoj, za knjigo o vseh gornjih novih predpisih pa sprejema
prednaročila
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE«
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učiteljske Samopomoči. V
mesecu juniju 1.1. ni bilo novih smrtnih slučajev. Uprava je razposlala položnice in opomine samo tistim članom, ki imajo večje zaostanke. Nekaj članov ni še porabilo položnic, katere so dobili prejšnji mesec Uprava vljudno prosi, da poravnate člani vse zaostanke takoj v prvih dneh julija t 1. Na poštnih uradih pustite svoj počitniški naslov, da nam ne bo pošta vračala med počitnicami razposlanih pisem. Na položnice nišite svoje stalno bivališče. Stalno preselitev — name-ščenje v drugem kraju — sporočite po dopisnici naši upravi. — Kdor je prejel v aprilu ali maju t. 1. tiskovino »pristopnica«, naj jo nemudoma podpisano vrne naši upravi v Ljubljano. To zahtevajo naša pravila v §§ 4., 8. in 10. Delež 10 Din je plačala za Vas zadruga sama. Kdor ne vrne pristopnine tega se ne more smatrati za člana. — V mrsecih juliju in avgustu t. 1. se bo uradovalo za stranke v zadružni pisarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1 vsako soboto od 8. do 12. ure. Za pojasnila ob drugih dnevih pišite upravi U. S. — Učiteljska Samopomoč ima danes 2558 članov. Posmrtnina znaša 12.790 dinarjev. — Za sprejemne pogoje in potrebne tiskovine pišite zadružni upravi. -- Vsem članom želi vesele počitnice uprava U. S.
—g Učiteljska gospodarska poslovalnica
poziva vse zavedne tovariše in tovarišice, šolska upraviteljstva in krajevne šolske odbore, da naročajo vse lolske potrebščine edino-le potom UGP v Mariboru ali v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1 Vsako naročilo priloži kamen k našemu domu. Obenem prosimo vse pristopivše člane, da pošljejo podpisane pristopnice ter 7 Din (delež in pristopnina) na gornji naslov.
—g »Domu učiteljic« r. z. z o. z. je darovalo litijsko učiteljsko društvo Din 1000-—, za kar izreka odbor najlepšo zahvalo.
Mladinska Matica.
—mm S 24. seje Mladinske Matice 27. VI.
1. Določilo se je poročilo M. M. za skupščino. 2. Na predloge raznih sreskih učiteljskih društev glede »Našega roda« in publikacij Mladinske Matice je odbor zavzel svoje stališče, katero bo zastopal na skupščini. 3 Upravnik je poročal o gospodarskem stanju Mladinske Matice v tem poslovnem letu. 4. Udeležili smo se z »Našim rodom« novinarske razstave v Košicah. 5. -Od zadnje seje je prejelo tajništvo še naslednje rokopise za publikacije: Razbito zaledje, Čurimurci, Palčki zidajo hišo, Grudica, Ptica kukavica. 6. Za natečaj za naslovno stran »Našega roda« vlada precejšnje zanimanje. Že do zdaj je prejelo tajništvo več konkurenčnih risb.
—mm Še ena ocena Lovrenčičevega »Tihega življenja«. Vinko Košak, ki je znan po svojih ostrih kritikah, priobčuje v zadnji številki »Ljubljanskega Zvona« daljšo oceno o »Tihem življenju«. Med drugim pravi sledeče: ---Kakor sem dejal, je Lovrenčič
legende moderniziral, in sicer na ta način, da jim je dal nekak uvod ali pa tudi konec, kjer pripoveduje, kako je našel zgodbo; v tem ozi ru sta najbolj značilni »Legenda o zlatem studencu« in »Legenda o kraju, kjer ni vrabcev«. Druge je pa tudi časovno natančno določil, n. pr. »Legenda o Kriščevem trnu« in »Legenda o usmiljeni Materi Mariji Kropar-ski«, ki prehaja cclo že v povest. Poleg tega stopa včasih v ospredje tudi pisatelj sam, česar v starih legendah ne poznamo. Kljub temu pa se je pisatelju, ki zelo dobro obvlada jezik, in katerega slog je kakor nalašč pripraven za takšno, rekel bi, zgodovinsko snov, posrečilo pričarati bralcu svoje zgodbe dokaj umetniško verno, ne da bi jim jemal njihov legendni značaj. Najbolj ustreza tej zahtevi »Legenda o Kriščevem trnu«. — Lovrenčiče-vo »Tiho življenje« je lepa obogatitev naše mladinske književnosti, ki je dobila v Mladinski Matici kljub nekaterim zastranitvam dobrega podpornika in pospeševalca ...
—mm Letošnje izdanje knjig Mladinske Matice v Ljubljani. Z velikim veseljem sem prejel letos knjige Mladinske Matice, saj so prišle pravočasno, kakor se nam je obetalo. Naša mladinska založba je dala letos vsem štirim knjigam kaj lično zunanjo opremo. — Eda Deržaja slikovnica je napravila med mladino mnogo veselja. Poslušal sem deco, kaj je vse videla in brala iz slikic. To je povest, katero niti dva učenca ne tolmačita enako. Knjižica bo kaj dobro služila pri nazornem nauku, a tudi v manjšinskih šolah nam bo izvrsten pripomoček pri govornih vajah. Slike so naravne, in to je glavno, kar zahtevamo od knjige za mladino. — Kresnice. Otroci so tudi letos pričakovali podobno snov ko: je bila lansko leto. Odprli so knjigo, jo prelistali in glej — Vstajali so in govorili, ta je spisal to povest, jaz sem jo že čital, glej tale je urednik »Našega roda«, spisal je »Miškoiina« in »Mihca in Jakca« itd. Vsi so bili tako ve-sfelo presenečeni nad novo vsebino, da jim knjiga kar ni šla iz rok. Menim, da je zamisel urednika te knjižice vredna vsega priznanja, kajti ravno take snovi nam je manjkalo. — K. Hafner: Botra z griča, Ta ljubka povest ni samo zanimiva, še več, iz nje se bodo naučili otroci, bodisi dečki ali deklice, mnogo. Podana je povest tako prisrčno, da so celo dečki čitali in zajemali iz nje nauke z največjim zadovoljstvom. Kako globok vtis je napravila vsebina na deklice, je dokaz to, da same pravijo, to je knjiga za »nas dekleta«. Želeli bi še več takih knjig s tako blagim podajanjem snovi. — Fr. Bevk: Lukec išče očeta«. Tudi ta povest je podana z izredno mehkobo, v kateri se zrcali ljubezen otroka do očeta in do spremljevalca — ubogega ptička škorca. Otrok zajema iz povesti mnogo novih pojmov, ki so lepo pisani in risani, da si jih iahko pravilno predstavlja. Slog je pripove-dovalno opisovalen, a ljubek, mehek in čuv-stven. — Vsak ljubitelj naše mladine bo izjavil, da je letošnje izdanje knjig Mladinske Matice v vseh ozirih odlično. Želimo, 41a bi stopili mladinoljubi na plan, se oklenili nase Mladinske Matice ter dali naši mladini, kar jih ona prosi. Koliko mladih src so letošnji pisatelji priklenili nase. Knjige je pa tudi čl-talo naše podeželsko ljudstvo, in s kakim zanimanjem jih je pričakovalo in sedaj prečita-lo! — Starši in vsi smo zadovoljni in skušali bomo po svojih močeh dvigniti število, da bodo prišle knjige ne samo v vsako hišo, temveč tudi v vsako gorsko kočico. — D. Sterk.
Stanovska organizacija JUIj
Iz društev:
Poročila:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
je imelo svoj letni občni zbor in skupščino sreskega učiteljskega zbora v soboto 9. junija t. I. v Beli dvorani Uniona v Ljubljani.
Predsednik tov. M Pelko otvori občni zbor s pozdravom na vse navzoče, posebej še na sreskega nadzornika tov. I. Bezeljaka. Pred prehodom na dnevni red javi, da je zbor zgubil delavno članico in odbornico tov. Ado Oelhofer, učiteljico na topliški šoli, ter pozove navzoče, da počaste spomin blage tovarišice z enominutnim molkom.
V predsedniškem poročilu očrta na kratko delovanje odbora ter podčrta okoliščine, ki so podpirale ali ovirale delo društva. Nato prečita aktualne došle dopise, nakar se razvije živahna debata. Tovariš Adamič je na široko razvil svoje misli o prepovedi »pritiskanja kljuk« in raznih posredovanj ter končno točno ugotovil, kdo se tega n e poslužuje.
Poročilo tajnice je pokazalo porast članstva, vendar pa je še nekaj takih, ki stoje izven društva. Organiziranega učiteljstva v srezu je 126, dva sta med letom izstopila, štirje so odšli iz sreza. 1 pa je umrla Neorganiziranih je še kakih 15. Da se omogoči točno poslovanje med člani, društvom in centralo, naj bo skrb vsakega člana. Kdor prihaja ali odhaja v ali iz sreza, naj javi to društvu, da ne bo nepotrebnih zmed. Tako tudi za dosego društvenega smotra treba, da nosi skrb celokupno članstvo in vsak posameznik posebej. Več aktivnosti.
Poročilo o blagajni bi bilo lahko bolj razveseljivo in za blagajnika bolj prijetno. Vsaka številka »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika« pač opozori dovolj vsakega, da ima obveznost napram društvu.
Na državno skupščino se zaradi izčrpane blagajne ne pošlje delegatov.
Za banovinsko skupščino se javi prostovoljno tov. Okorn V. iz Višnje gore in M. Pelko. V odbor so bili izvoljeni:
Aničič Josip, Adamič A., Černelč Božo, Intihar Al., Kolenc Al., Kopriva Iv., Kovič Leopoldina, Kovačič Maks, Kunstler Eluša, Okorn Vinko, Pelko Matija, Turnher Ed*. Weber Al., Vrščaj Zinka, Župančič Jože.
Po kratki pavzi otvori sres'ki nadzornik okr učiteljsko skupščino ter poda poročilo o utisih povodom inšpekcij. V globoko zasnovanem referatu opozarja na napake v šolskem delu in daje smernice za prehod v moderni strnjen pouk. Omeni zdravstveno stanje dece in učiteljstva, ki ovirajo uspešno delo ter poziva k vztrajnosti in požrtvovalnosti. Pohvalno se izrazi o izvenšolskem delu učiteljstva, ki kaže posebno ponekod prav lepe uspehe, poziva pa tudi one, ki si še niso izbrali svojega torišča, da poprimejo s svojimi tovariši.
Pelko M., predsednik; Vrščaj Zinka, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO. Ljubljansko učiteljstvo se je skoro polnoštevilno zbralo dne 8. junija t. 1. v telovadnici II. deš. osnovne šole in zborovalo od 8. do 12. ure. Po otvoritvi zborovanja je pojasnil tov. predsednik članstvu vse tekoče org. zadeve, prečital vse došle dopise in okrožnice, došle potom sekcije ali pa direktno učiteljskemu društvu. Dopis Slovenske Šolske Matice, da bi se prispevki za njene publikacije pobirali skupno s članarino za JUU, je članstvo odklonilo, soglasno pa je odobrilo dopis učiteljskega gospodarskega sveta glede zidave Učiteljskega doma v Ljubljani na zemljišču, ki ga je velikodušno podarila naša največja učiteljska gospodarska ustanova — Učiteljska tiskarna. Ker potrebuje zadruga za zgradbo še mnogo denarja, je bil z veseljem pozdravljen in sprejet sklep, da se pobirajo prostovoljni prispevki — »Mali dar« — za Učiteljski dom pri vsakem zborovanju. Zbiralno akcijo je prevzela upraviteljica I. dekl. osn. šole ga. Polakova. Končno je razdelil tajnik pristopne izjave ter ponovno priporočal pristop k Učiteljski gospodarski poslovalnici.
Da dobi članstvo točne informacije o dosedanjem delu in o položaju v organizaciji, je naprosil odbor predsednika sekcije za si-tuacijsko poročilo. Tov. Dimnik je izvajal sledeče;
»V današnjih, splošno težkih časih, ne smemo ceniti dela in uspeha organizacije samo po njenih uspehih v materialnem pogledu. Uspehi materialne narave so samo trenutni. Združevati nas morajo uspehi, ki smo jih dosegli v moralnih in etičnih dobrinah, ki so stalni ter nas bodo dovedli do večje trdnosti in skupnosti Malodušnost nas ravno sedaj ne sme prevevati. Vzdržati moramo intelektualno in moralno vsaj na tej stopnji, ako pod pritiskom razmer materialno izgubljamo. Pred 1. aprilom so se lansirale razne govorice. Prepričali ste se, da črnogledi in oni, ki so nasedli raznim prenapetežem, niso imeli prav. Naše vrste morajo ostati neoma-jane.«
Po burnem odobravanju je prešel poročevalec na vsa pereča vprašanja organizač-nega značaja. Posebno izrazito je omenil zapreke, ki onemogočajo nastavitev novincev in izrazil željo, da naj zaprosijo tovariši s 35 službenimi leti za pokoj, da tako napravijo prostor onim tovarišem, ki so primorani v mestu šolati svojo deco. Dalje je ostro ožigosal postopek nekaterih tovarišev, ki skušajo za hrbtom organizacije na nelegalni način priti do boljšega mesta ali položaja. Ko je še omenil zaščito članstva in disciplinarne zadeve, je pozval članstvo, naj obravnava spore vedno med seboj in le v skrajnem slučaju prepusti razsodbe društvenim razsodiščem. Svoja izvajanja je zaključil s ponovno ugotovitvijo, da so edino etični in moralni temelji organizacije trdni in trajni.
V imenu navzočih se je zahvalil poročevalcu za njegove informacije in spodbujajoče besede tov. Polak s pripombo, da smo ravno v zadnjem času mogli z uspehom ugotoviti poleg etičnih in moralnih dobrin organizacije tudi materialne koristi. Tov. Potočnik je izjavil, da bodo njegovi vrstniki radi sledili pozivu organizacije ter prepustili svoja mesta drugim, ker so prepričani, da jim je na podlagi zakona, kakor je omenil tov. predsednik, zasigurana jasna bodočnost. Nadalje so navzoči z odobravanjem sprejeli izvajanja tov. Hreščaka in Ambrožiča, ki sta k presedni-kovemu poročilu pripomnila, da mora biti vodstvo organizacije proti omejevanju izobrazbe na učiteljiščih. Učiteljišča nudijo poleg strokovne tudi splošno izobrazbo, ki je posebno dobrodošla bodočim gospodinjam in materam. Če tudi ni izgleda, da bodo takoj dobili službe, naj se mladini kljub temu nudi prilika izobrazbe kakor v drugih državah. Na ta način se bo dvignil nivo splošne izobrazbe v narodu. Poročevalec, tov. Dimnik, je podal na vsa izvajanja zaključna pojasnila ter pripomnil, da vodstvo ne zagovarja omejitve,
resno pa premišlja, kako naj prosvetna uprava zaposli nad 500 učiteljev, ki že delj časa čakajo namestitve.
Po lOminutnem odmoru so sledile volitve delegatov za banovinsko in državno skupščino. Za banovinsko skupščino so bili izvoljeni: Petrovec Ciril, Hartman Amalija in čuček Julija, namestniki pa: Mihelič Josip, Krapš Roza in Paljk Leopold. Delegati za državno skupščino so: Likozar Jožica, Supančič Drago in Sežun Andrej, namestniki pa: Mihelič Josipina, Sadar-Kleinmayer Marija in Lavrič Pavel. Ker ni nikdo izmed članstva prijavil za skupščino posebno važnih predlogov, pripomni predsednik, naj se pošljejo isti pismeno odboru vsaj do 20 junija.
Pri poslednji točki dnevnega reda se je vnela živahna debata o pripravi in sprejemu osnovnošolskih otrok v srednjo šolo. Med drugim je omenil tov. Hreščak znano brošuro, katero sta sestavila profesorja gg. Mlakar in dr. Kozina. Ker je slovnična snov v tej brošuri preobširna in ni sestavljena v smislu točke 11. pravilnika o polaganju sprejemnega izpita za srednje šole, je bilo soglasno sklenjeno:
1.	Kr. banska uprava se naprosi za odredbo, da se po tej brošuri pri sprejemnih izpitih v srednje šole ne izprašuje, ampak postopa edino po predpisanem pravilniku o izpitih za srednje šole.
2.	Staršem naj se nasvetuje, da pošljejo svoje otroke v srednjo šolo šele z dovršenim 5. razredom, iz 4. razreda pa samo učence z odličnim uspehom
3.	Ker vstopajo nekateri učenci šele po dovršenem 5. razredu v srednjo šolo, naj kr. banska uprava pri ministrstvu prosvete posreduje, da se odpravijo predpisane starostne meje (dobe) učencev za posamezne razrede srednjih šol.
Tov. Hreščak je nadalje priporočal novo-osnovano društvo »Šola in dom«, tov. Paljk pristop k uradniški nabavljalni zadrugi, tov. Lavrič društvo »Samopomoč za učiteljske otroke«, tov. Mihelič pa enodnevni izlet z avtobusi v Poljansko dolino in preko Logatca na Vrhniko.
Ob zaključku zborovanja je tov. predsednik bodril navzoče k vsestranski zavednosti in sodelovanju v organizaciji-, ker le na ta način bo organizacija upoštevana in bo tudi nadalje vodila vedno dosledno in energično borbo za moralne in gmotne dobrine članstva v smislu uradniškega zakona in zakona o na-rodinh šolah.
V. Mlekuž, predsednik Josip Mihelič, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL je zborovalo dne 11. junija 1932 v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo 117 članov, t. j. 88 %. Takoj po zborovanju je bila seja sres. učit. sveta, zato so bili navzoči tudi nevčlanjeni tovariši; tov. predsednik jih je povabil k vstopu v društvo, poudarjajoč korist organizacije. Poročal je o vztrajnem delu naše sekcije in glavnega odbora ter o lepih uspehih, ki sta jih dosegla nedavno za koristi učiteljstva Pozval je člane, naj darujejo za Učiteljski dom in omenil važnejše učiteljske kulturne prireditve bližnje minulosti.
Tov. tajnica je poročala o vsebini dopisov in prečitala predloge odbora. Soglasno so b.li sprejeti predlogi, tičoči se uradnega poslovanja.
Za banovinsko skupščino sta bila izvoljena za delegata: Mikuž Zdravko in Obersnu Petra; za njuna namestnika pa Vrhovec Stanko in Schott Vida.
Za glavno skupščino je bila izvoljena samo Pleško Marija. Ako bi se pa ona ne mogla udeležiti skupščine, bo darovalo društvo odgovarjajoči znesek »Učiteljskemu domu«.
Za banovinsko skupščino so člani sprejeli 7 predlogov, ki bodo objavljeni v poročilu o banovinski skupščini, ako si jih bo osvojila.
Zdravko Mikuž,	Lenarčič Ana,
predsednik.	tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo v soboto 18. junija 1932 v dvorani Sokolskega doma v Ljutomeru. Zborovanje je bilo polnoštevilno obiskano. Tov. predsednik pozdravi v uvodnem govoru vse člane in nečlane, kateri so po končani uradni konferenci tudi prisostvovali zboro- . vanju. Omeni kot najvažnejši dogodek jubilejni koncert Ljutomerskega učiteljskega zbora, ki je sijajno uspel. Zahvali se v imenu društva pripravljalnemu odboru, posebno tov. Zacherlu, ki je v največji meri pripomogel k lepemu uspehu jubilejnega koncerta. Nato poda poročilo seje upravnega odbora, ki se je bila vršila 12. t. m. Na seji so bila na dnevnem redu važna vprašanja, in sicer: 1. Stanarina — Da se je učiteljstvu izplačala stanarina, je v največji meri zasluga organizacije. 2. Učiteljski pevski zbor. Poudarilo se je, da še naj tudi nadalje ostane normalni prispevek za U. P. Z., ker reprezentira le-ta največjo moralno moč našega stanu. 3. Mladinska Matica je danes najbolj razširjena mladinska književna korporacija, zato ji pomagajmo tudi nadalje po svojih močeh. 4. Učni načrti. Pose-
ben odbor sestavlja nove učne načrte. 5. Redukcija razredov Izšla je naredba, da se morajo razredi pod 50 (1. odd.) oz. 40 (2. odd.) otrok združiti. Upravni odbor si je osvojil predlog, da se naj združijo razredi, ki imajo manj kot 20 učencev, ker dobimo v obratnem slučaju razrede, ki bodo imeli 70—90 učencev. . 6. Članarina. Razpravljalo se je o znižanju članarine. Sekcija je proti znižanju. Nastane namreč vprašanje: Kje znižati? »Učiteljski Tovariš« ozir »Popotnik«? Tukaj nastane z znižanjem nevarnost, da izgubi naš tisk na ta način svojo borbeno moč ozir. znastveno višino in preide v stagnacijo. To bi nam morda več škodovalo, kot bi materialno prihranili. Tudi pri upravi je težko reducirati postavke. — Sledi takoj debata: 1. Tov. Žel stavi predlog: »Učiteljski Tovariš« naj ne objavlja raznih odlokov, ki jih itak dobi vsaka šola. Ti odloki zavzemajo skoro Vi lista. Na ta način bi se ta lA lista prihranila. 2. Tov. blagajnik citira sledeči predlog: Mislim, da bi se vseeno dala znižati članarina od 170 Din na 150 Din. Znižal naj bi se prispevek za U. P. Z., za Učiteljska domova, za Učiteljski Tovariš itd.
Sledi čitanje zadnjega zapisnika učiteljskega zborovanja in poročilo o proslavi društvene 60 letnice. Pri slednji točki se sprejme predlog tov. Lubeja: »Sresko učiteljsko društvo v Ljutomeru je na svojem zborovanju 18. junija t 1. v Ljutomeru konstatiralo, da ni v nikaki zvezi s kritiko tov. Jandla v U. T. z dne 12. maja 1932 v zadevi jubilejnega koncerta ljutomerskega učit. društva. Tov. Seraj-nik je kot povabljen gost odigral svoje koncertne komade v splošno zadovoljstvo in odobravanje vse prisostvujoče publike. Zato se mu učiteljsko društvo zahvaljuje, da je s svojim sodelovanjem odlično pripomogel do visokega moralnega uspeha tega jubilejnega koncerta.
Sledi volitev delegatov: Za banovinsko skupščino se izvolita tov. Gregorič Edvard, namestnica tov Puppis Ana.
Za glavno skupščino v Beogradu tov. nadzornik Karbaš Franjo, namestnik Miki Ciril.
Med slučajnostmi pride v pretres vprašanje ped. odseka. Z odhodom tov. Špangerja je krožek zaspal. Radi važnosti, ki jo ima tale odsek, bi bilo umestno, da bi ga njegov namestnik tov. Stopar obudil.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo sredi septembra v Radencih.
Zborovanje se zaključi ob 18.
Predsednik:	Tajnik:
Mavric Karel.	F. Jandll.
Novosti na knjižnem trgu.
—k Tita. — Lisica. V prevodu znanega prevajalca mladinskih knjig prof. Pavla Ho* lečka v Celju ter založbi in tisku Zvezne tis* karne v Celju je ravnokar izšla na 96 straneh v lepi, okusni opremi nova mladinska knjiga — prevod dveh živalskih povesti Ernesta Thompsona Setona »Tita« in »Lisica«. Knjigo krasi mnogo zelo posrečenih risb celj. aka, demičnega slikarja A. Seebacherja. »Tita« je prisrčna, napeta zgodba o prerijski volčiči, ki so jo ljudje ugrabili kot mladiča. V ujetništvu spozna človeške zvijače in se nauči, kako se je treba čuvati človeških nakan in nevar= nosti. Povest »Lisica« opisuje prebrisanost zvitorepke in tragiko, ko mati končno zastrupi mladiča, ki so ga ljudje ugrabili in ki ga ni mogla več rešiti. Knjiga je kartonirana in stane 18 Din. Dobi se v vseh knjigarnah in pri založnici Zvezni tiskarni v Celju.
—k Dr. Živan V. Markovič: Sreske bolnice. Zagreb 1932. Strani 56. Založila »Kemika« di d. v Zagrebu. Svojo razpravo o sreskih bolnicah začenja avtor pod geslom: Preka je potreba da se u Kraljevini Jugoslaviji što pre podignu sreske bolnice po svim sreskim me-stima, koja jih sada nemaju. Knjižica obsega dvanajst poglavij, ki povsem točno utemeljujejo gornje geslo in vsebujejo tudi navodila za ustanavljanje sreskih bolnic. Knjižico bodo pozdravili v vseh krogih, ki želijo narodu zdravja.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in soclalnt namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanji! znesek Din 5-—
RAFIJSKI LIK
za pletenje košaric v izredno lepi kakovosti nudi a Din 24'— Sever & Komp., Ljubljana,
Gosposvetska cesta št. 5.
Ne samo kot darilo*
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, izpralan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.

Vrsta 2642-05
Če ima otrok nove čevlje, je vedno vesel in razpoložen. Zato smo napravili te čev, lje iz finega laka in rjavega boksa.
Vrsta 5725,77
Elegantni platneni pumps čevlji z gumi« jastim podplatom, v okusnih kombinacij jah raznih barv. Oblika tega čeveljčka je vedno moderna.
Vrsta 1185-36
Poleti v krasnih sončnih dnevih ne mo> rete biti brez teh elegantnih čevljev. Ima-mo jih v vseh modernih barvah.
Vrsta 2927,15
Okusni moški polčevlji iz rjavega ali črnega boksa z močnim usnjatim podpla, tom. Udobna oblika daje čevlju posebno eleganco.
Moške sandale.
Sandali ne žulijo niti nog niti	žepa.
Otroški št. 22,20 Din 39—, št.	27,34
Din 49—, ženski št. 35,38 Din	59—, moški št. 39,46 Din 69—.
Za deklice,	Vrsta 4762,74
okusni platneni čevlji z belim gumijastim podplatom in peto, v nijansah raznih barv. K poletni oblekci.
Vrsta 1805,61
Naši gumijasti kopalni čevlji Vas najbolje obvarujejo, ko hodite po razžarjenem pesku in ostrem kamenju. Lahki so in udobni.
Vrsta 4435,37
Ženski platneni čevlji v sivi barvi z gumi, jastim prožnim podplatom. Praktični so za vsakdanjo nošnjo. Otroški Din 39—.
Vrsta 4337,25
Specijalni platneni čevlji za tenis z izvan, Tedno močnim gumijastim podplatom. Iz, deiani po navodilih najboljših tenis-igralcev.
Vel. 19,26	Vrsta 4441,05
Za deco: Zračni in lahki platneni polčevlji okusne oblike, z gumijastim podplatom in peto.
VESELE POČITNICE V NAŠI OBUTVI.
Ni pravega poletnega počitka brez naše praktične obutve. V poletni vročini in soparnih dneh nosite lahko in zračno obutev. Vse naše prodajalne smo preskrbeli z bogatimi vzorci poletne obutve v raznih kombinacijah modernih barv. Naša obutev /sisšS&l®*»^ ^ssasosN	je cenena in dobre kvalitete.
Žlica in kljukica
___	__	__	__Din 4—,
Lufov vložek Din 5—.

Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
OKKSC&OKKSCKSOSOa
"1
Avgust Agnola
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
I
Specialna delavnica
za popravila in uglaševanje g J p g J J jj p
klavirjev Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
I
garcía/,e
«V
au.."

*
SkiiHan
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.