2. STOTIM I Ljubljani, v torek f. januarja I9Z1. L!V. leto Izhaja raak dan popoldne. isr%e«*l nedolfe la praznika. e aH t Prostor 1 ml m X 54 ml m za male oglase do 77 ml m vlSlne 1 od 30 ml m vi Sine dalje ktipčtjski in uradni oglasi 1 ml m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—% Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se nriloži znamka za odgovor. Opravnlštro „Slov. Naroda11 in ,,Narodna TIskarna1* KnaHova ulica št 5, pritlično. — Telefon it 304. „Slovenski Narod' ral|e v Li obijani In po poitt i v Jngoalarl|l: celoletno napre, plačan . K 300* polletno.......„ 150 — 3 mesečno. • . • c . „ 75*-1 ........25- ¥ laoaesmatvo: celoletno...... K42J-— polletno „210*— 3 mesečno...... „105'— .......35 - Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnini doplačati. Novi naročniki na pošljejo v prvič naročnino vedno faV* po nakaznici. Na samo oismern narorila brez oosiatve denana se ne moremo ozirati. Uredništvo „S1oy. Naroda" Kaaflova ulica it. I, L asdstretrje Telefon stcv. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno franaoTSBt, Rokopisov no vrača. Posamezna številka velja 1*20 K Poštnina platana v gotovini. Pouerjenišfua. Ob prevratu je maralo ljudstvo prevzeti viada Le naravno je bilo. da je postavilo na čelo poedinih re-sortov noče svojega zaupanja iz svoje srede. Vse tri takrat merodaj-no politične stranke so se sporazumele dede ključa in glede kandidatov za vodilna mesta. Izprva niti vedeli nismo, kako naj jih imenujemo: ljudske komisarje, oddelne predstojnike, predstavnike, dokler se jih ni oprijelo nazlivanje poverjeniki. Po verjeniki ljudstva, ali bolje in res-Dičnejše poverjeniki strank. V politični revoluciji, sicer nekrvavi. Je ljudstvo izpremenilo vlado nad seboj. Po svojih zastopnikih, po politikih je to storilo in zato je vsakdo imel za umevno, da so politiki prišli na vlado. Nikogar ni bilo. ki bi temu oporekal. Seveda pa smo bili vsi skupaj mnenja, da je ta rešitev prevrata le začasna. Provizorij nai bi trajal le toliko časa. dokler ne nastopijo normalne razmere, to je dokler na eni strani ne dobimo od vseh Dripoznane centralne vlade v Beogradu In dokler na drugi strani funkcija uradov na novem tiru ne postane redna. Oba ta pogoja sta že davno izpolnjena. Ministrstva naše kraljevine so pričela redno poslovati vže marca meseca 1919. Naši uradi na so se vže rrmogo r>rei bili orila-godili novim razmeram, tako da se je ob nastopu ^deželne vlade« cela vrsta poverjeništev lahko ukinila ter so se njih posli podredili neposredno mfaistrstvom. To se je tem lažje zgodilo, ker so imeli na Čehi sposobne In izvrstne uradnike. Finance, pošta, železnice, trgovina m obrt. prehrana, zdravstvo — vse to je brez vznemirjenja preneslo »centra-lizacrjoc'. Tudi ostala poverjenišfva bi jo lahko, vsaj pa je bilo tudi zanje čas, da so na čelo poverieništev stopili strokovno izvežbani uradniki. Ne samo brez škode bi se to bilo zgodilo, ampak bi bilo stvari le na ko> i rist. Ko se danes oziramo nazai. se 1 zaman vprašujemo, zakaj ni enaka usoda zadela ostalih poverjeflTštev: kmetijstvo, notranje, javna dela, pravosodstvo, uk fn bogočastie. socijalno skrb. V vseh teh resortih smo imeli vže takrat uradnike, ki smo iim bili brez oklevanja smeti prepustiti vodstvo poverieništev. Provizorij, ki smo ga ob prevratu šteli z meseci, se je zavlekel v tretje leto. Se'vedno imajo poverie-ništva v rokah politiki. Čemu to? Zaman iščemo razlogov. Da živijo stranke. Strankarsko obiležje gotovo ne more biti v korist uradu. Pred nekaj časa je Slov. Narod prinesel stvaren dopis iz uradniških krofov, ki poudarja naravnost kvaren vol i v političnega vodstva na uradništvo in uradovanje samo. Dopis ie vsega uvaževanja vreden. Oba ljubljanska napredna dnevnika sta po demisiii dr. Brejca in njegovih tovarišev izrekla soglasno mnenje, da bi bil sedaj pravi čas za nkiirjenje političnih poverieništev. Tem boli. ker nam bo konstiruanta brez dvoma prinesla odpravo te institucije. Ni razloga, da bi se iej sedai še podaljševalo življenje, V občinstvu ni simpatij do nie in ne čuje jo se nič manje kakor laskave sodbe. SLS je sicer zagovarjala r-overieništva s stališča demokracije. Mislimo pa. da ie bil to le plašč, ki je ž niim odevala svoje av-tonomistično stališče poverieništva speljati v avtonomno u Dravo ter iz njih napraviti nekakšna mala ministrstva, reservirana za parlamentarce pokrajinskih zborov. S stališča svojega proerrama JDS ne more In ne sme zagovarjati političnih poverieništev. Vstregla bo splošnemu mnenju in razpoloženju, ako o priliki, ko se je sestavila nova centralna vlada, zastavi svojo resno in odločno besedo za odpravo ookraimskih vlad s svojimi poverjeniki-politikL Jugoslavenska matica. V imenu žrtvovanih in zatiranih povzdigujemo svoj glas in apeliramo na Vaša srca, na Vašo zavednost.. Ob novem letu, ko določujete svoj proračun, ne pozabite naše najsplošnejše narodno obrambne organizacije *— Jugoslovenske Matice. Hranilnice in posojilnice, banke in /ndustrijska podjetja, pa tudi poeta-mezni trgovci in obrtniki ne pozabite, da določite del svojega dobička >Jngo- eloven. Matici«, Vaš dobiček je posledica našega dela, vaši uspehi so utemeljeni v narodnem delu in hrbtenica vsega tega je >Jugo3lovenska Matica«. Zato skrbite slabo za sebe, če ne podpirate onih, ki Vam neposredno omogočujejo blagostanje. A tudi iz idealnih vzrokov se obračamo do Vas, ker upamo, da ste enako dober Jugoslovon, kakor najbednejši uradnik, ki redno polaga svoj davek na oltar domovine. Tudi Vam, bednim uradnikom velja naš klic. Vemo, da je Vaš položaj težaven, vemo, da prenašate vse mogoče težkoče, ali vemo pa tudi, da ste bili vselej v prvi vrsti narodnih borcev in Važa odsotnost bi bila za nas najtežji moralni udarec. Zato nam ostanite zvesti še nadalje, zato podpirajte na&o stvar, zato nabirajte nove člane, da z Vašim in našim naporom priborimo narodu tako moč, da zabije tudi Vam pravica. In Vi, metje, steber naše države, up n&^ih zatiranih bratov! Kjer se narod zbira v pomoč zatiranim, tam ne sme manjkati Vas, ki poznate najbolje tuje gospodstvo. Zato jiodprite mater zatiranih, zato pristopajte k >JugosIo-venski Maitici^. Ne nazadnje potrkamo tndi na Vaša vrata, vi trpini iz delavskih vrst. Tvorimo za lepšo bodočnost Vaših tovarišev, borimo za gospod.trski in duševnih dobrobit Vaših sotrpinov in zato pričakujemo tndi Vaše podpore za naš svet in pravičen boj! Vsem stanovom in vsem Jugoslovanom velja nas klic, rasa prošnja. Združite ee r skupnem delu, strnit^ po v vrstah narodnih borcev, da bo nas boj veselejši, da se ne ponove napake pretočenega let?.. Naj bo novo leto vesel in pomemben pričetek naše lepše bodočnosti, nagega narodneca vstajenja. Kadar bo ves narod združen v >Ju-goslovenski Matici«:, red* j se to gotovo zarodi. Zato pristopajte* k > Jugoslovn-eki Matici«, zato portanito njen član. Tule časopisje Vse tuje časopisje se živahno zanima za potek dogodkov v naši državi in zlasti razmotiiva stališče, katero je nastalo po volitvah v konstituanto. Tako prinaša tudi v Inomostu izhajajoči list >Alpcnland^ elanek pod naslovom >Jugos!ovenska protislovja«, v katerem govori o izidu volitev v konstituanto ter konstatira, da bi mogel ta izid ustvariti domnevanje, da je v naši državi vse urejeno in da kaže na zunej sliko vsakdanjega mirnega življenja. Vendar pa ima vf9, kar je v zvezi s temi volitvami, veli notranjepolitični, pa iadi velik sauar/ apolitični značaj. Pa tudi te'volitve nosijo popolnoma značaj vojnega proizvoda V prvi narodni skupščini so bili poslanci nominirani, vsled česar nikakor ni bilo zajamčeno, da jo prišla prava narodova volja do izraza. Po volitvah pa se je pokazala povsem nova slika. Stara vlada razpolaga sicer tudi sedaj še z večino, a ta večina je naravnost malenkostna. Največji uspeh pri volitvah so dosegli Ra-dičevei, mnzlimani in komunisti, s katerimi do sedaj v narodni skupščini ni bilo mnosro računati. Volitve v ustavotvorno skupščino je smatrati kot nekako državnopravno izooved. Državna ideja ujedinjenja in kraljevine je bila. če vzamemo stvar po številkah, — potrjena. Dvotretjinska večina se je izrekla za monarhistični sistem. Taka je slika v celoti. Ce pa pregledamo posamezne skupine, najdemo, da sta se izrekli Srbija in Slovenija za monarhijo. Hrvatska pa. kjer so dobili Radičevci 60£> mandatov, za republiko. Tako je nastal v jugoslovenski notranji politiki prvi razdor. Radić izhaja od načela, da ju-poslovenska država pravno še ne obstoja in da mora pasti šele odločitev ali pride do ujedinjenja med Srbi in Hrvati ali ne. Radić je mnenja, da so se izrekli Hrvati pri volitvah proti ujedinjenju in da se zahteva hrvat narodna republika. Samo iz internacionalnih 1 ebzirov je hrvatska seljačka stranka proti temu. da bi se že sedaj prekinila zveza s Srbi;o. S tem stališčem pa stoji Hrvatska osmp.Ijena. Srbija, Črna gora, Dalmacija. Slovenija. Borna, Hercegovina in Vojvodina so se odločile za kraljestvo Karagjorgjvvićcv. Radića pa to dejstvo ni motile. On i? dne 8. decembra v Zagreba proglasil hrvat, seljačko republiko. Is teta sklepa list, da je notranji razkroj državo v polnem teku ter sklepa to tem boli. ker ne prihajajo v .svet nikakršne vesti o kjkih nemirih v Zn grebu. List sklepa iz tega, da s5 j? hc-iel ustvariti Rad-t s proglasitvijo republike z a svoja kompromisna pogajanja nekak pius. na drugi strani pa je sklepati iz dejstva, da v Beogradu ne mislijo na nasilno potlačitev Eaoičeveev. da hoče viada apelirati na narod, ki bi se pri glasovanju prav gotovo izrekel za monrjrhijo, kar bi bilo potem natuspe-nejže sre države »Ju-i goslavija«:. Ustavni odl>or demokratskega kluba je na pred og bi v« ga ha vatskega bana drja Tomljenovir- tkls* r»il, da se člen 1. vladnega predlaga • ustavi spremeni tako, da «e določi kraljevino Srbov, Hrvatov in .Sioven-cev službeni naziv >Jurro^lavija<. Tf pklep Je amestrn in le želeti je, W Lil sprejet v konstitiinnti. = Izvedba rapalske po*rxJj£. I Naša in Italijanska vlada sta se, kakor javljajo iz Beograda, sporazumeli jrle-de evakuacije onega ozeulja, ki pripade po rapallski po^odhi Jugoslaviji, Po tem sporazumu bn Italija, ćim se uredo razmere na Reki, umaknila svojo vojsko iz lovskega okraja in Dsl-macije. Vojna ministrstvo }e poklicala v Beograd poveljnike obmeinih voja-Ših oblasti, da jim da potrebna navodila glede voaške zasedbe onega ozemlja, ki ga izpraznijo Italijani, ~ Miiiiariz ui a že'eznie. »Stafbea* Novine.' so obinvile vl?dno naredbo <* militarizaciji železnic za shiftaj mavl* ali pobun**. = Kmetska zbornica. Rotfodffsfc* ministrstvo namerava ustanoviti posebno kmetsko zbornico za vso držav* Ves tozadevni materijal \c it zbran. = Avstrija vrne zapletiiene lokomotive, železniško ministrstvo je poslalo posebnega delegata v Avstrijo, dt v Aspangu prevzame vse one lokomotive in vozove, ki so jih Avstrijci rt časa okupacije zaplenili v Srbi i i in j* odpeljali na Dunaj. =l: Državljanska svoboda. >\arod»t IA&ty< pise-jo: Kasi komunisti nimnjo sreče s svojimi reditelj L K<> no po-0*Ji svoje pristaše m aliee, so s* sami akn li. Naivni sodrug Kulda se je boril pred Rudolf inam z orožniki, a sodra g dr. Houser je sedel na varnem. Prišel je zato sodruem Kuldi »overit na frrom Nič več ni bilo nevernosti in govorit* je vselej mogoee. će ni treba ničesar vee. Ni eudn*. da *e jeze ti junaki nn državo, ki je dokazala, da je sr» dr i-va. Kaiti država, ki bi ne imela moei onemogočiri akcije proti sebi, bi ne bi la več država- V potmu državn* o.-^e niraeije je neizogibna tudi državna izvršilna moe. Ravno komunisti na Ru »kem uživajo to moe bolj kot kjerkoli. Toda dr. Housen trdi, da >moderne dr zave ne dopuščajo, da bi *e 'melo d t« iavljanske pravice tlačiti, niti v n « hujših krizah.« — Na Ruskem pa B9 vse ustavne in državljanske Sfobolej ne teko zatrte, kakor nikjeg dr a* j« na svetu! Tudi Anglija ni karala nobene sentiment«Inesti proti vstašem na Is-skem in Z jed in jene d rž i ve zapro vsakega komunista, ako se le kje pojavi. Kako razumejo če»ki komunisti državljanske svoboščine, so pokazali na Kladnu. kjer so tiskovno svobodo uveljavljali s tem, da so že na kolodre-m življenju žensk iz tega sloja igra pač enak slučaj večkrat važno ulogo; zato imajo sočutje z ljudmi iste usode... Mati mi ie hotela poskrbeti koft» kor možno dovršeno vzgok>. kar pač store vsi Iindie. ki sami niso uživali večje izobrazbe. Tako se ie osmelils vprašati eno izmed nafbrHratei^ih od-iemalk. ki je imela sina v približno isti starosti, v kateri zavod je izročfi la svojega sina. In razložila ji je tud? namen svojega vprašan*a, To gotovo nedci/no vprašante m! je povzročilo v življenju prvo bolest. Dama se je čutila užaljeno, da se predrzne mrla trgovka svoiega nezakonskega $:nx napraviti za so-učenca njenemu sinu. ki ie bil shi grofovski! Moja mati pa ni slutila ničesar. Razložila ie gospei pL An-glepierrevi svoje načrte z menoj te*v ie v svoii naivnost] dostavila: »Veliko veselje bi mi bilo. milfv stiva. če bi živel moi sin ondi. kier bo vas. Vedno ste mi izkazovali toliko naklonjenosti, in gotovo ostane tudi val Ferdinand tak napram mojemu Perčku. Moj dobri sinko ni prišel namreč še nikdar Iz moje družbe ter bo zato Uubezen zelo pogre-lal...« (Dalje prihodnjič). t/l i 2 stran .©TfJVTTrero NAKUlt* crne 4. januarja nrz-i. .e STCV. emiiffl* Tse došle časopise dragih itrank. Dr. Houser pa vendar trdi, da fceška demokracija ni demokracija. Zalo pa vendar ne odide na Rusko, kjer te državne svoboščino izvajajo po njegovih vzorih! Naj gre v ruski komuni-Stovski raji — Tudi jugoslovanski komunisti bodo zdaj govorili o terorja, absolutizma i. dr., ker je vlada končno (Onemogočila komunistom uganjati po ruskem vzgledu rdeči teror in absolutizem. Kdor ruši zakone, red in mir, nima vzroka pljuvati na palico, ki ga je zadela. s=s Obč. volitve v Brao. Obč. svet w Brnu je dne 31. dec. volil župana. Ei ožji volitvi, katere se niso udele-e nemške stranke, je bil izvoljen za šupana narodni socialist dr. Macu. = Radi žalitve dr. Beneša. Dne 31. nečem, se je v procesa proti Čerenske-inu, ki ga je češkoslovaški minister za umanje posle dr. Beneš tožil zaradi razžaljenja časti, izrekla sodba. Če-" .renski je bil obsojen na en mesece zapora. Ugodnost pogojne izvršitve kazni se mu ni priznala. = Odstavljen Trockil. Iz Wa-;shingtona poročajo: Trockij je bil odstavljen od poveljnlštva rdeče armade. V koliko je ta vest resnična, se ne da kontrolirati. = Red rdečega kladiva. Osmi vseruski kongres je sklenil ustanoviti Jed rdečega kladiva. «= Gospodarska konferenca. Zu-jzanje ministrstvo dementira nepravibie vesti glede gospodarske konference aasledstvenih držav ter ugotavlja, da se ie češkoslovaška vlada potrudila, odstraniti vse težkoče, da bi konferenca resnično imela pozitivne usoehe. Vendar pa vztraja Češkoslovaška vlada na tem. da mora biti program konference natančno določen in dovolj pripravljen. Češkoslovaška vlada je že od vsega početka obvestila o tem reparacij sko komisijo, zavezniške vlade ter druge neposredne udeležence konference. Vse drusre Informacije so b^rez vsake podlage. Tudi vest, da se konferenca vrši v Karlovih varih, ne odgovarja resnici. Krai konference se dolo-ti šele meseca januarja. = Stambolijski v Varšavi. Predsednik Stambolij<=ki j© dospel dne 31. decembra iz Krakoveffa v Varšavo v soremstvu ministrskega predsednika Witosa in vojnega ministra Sosnkow- 1 kowskega. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki ministrstev zunanjih zadev In vojne. Zvečer je dal ministrski predsednik Witos veliki dine Stambolijske-fim t čast. = Spor med Poljsko in Vatikanom. Spor med poljsko vlado in Vatikanom jr vprašanju udeležbe duhovništva na jpripravah za plebiscit v Zgornji Šlezi-|i, ki izvira iz odredbe nadškofa Ber-thrama ni bil poravnan po od po slan-. stvn monsismora Oamo, ki zastopa sv. Stolico ▼ Zgornji sleziji. Poljsko prebivalstvo v plebiscitnem ozemlju ni za-aovoljno s proglasom monsignora Og-ina, ki ne obsoja dovolj politiko nad-jlkofa Berthrama in ki ne omogoča še •poljskemu duhovništva, da bi se bavilo S plebiscitnim delom. Ker predstavlja dnliovnišrvo skoraj izključno intelektualni del Poljakov ▼ Zgornji Sleziji, bi lahko postopanje cerkvene oblasti prejudiciralo poljsko stvar v deželi. = Plebiscit v Zgornji Sleziji. Zveza poljskih sindikatov v Zgornji Sleziji, v kateri je po 300 zastopnikih zastopanih 40 udruženj in več nego 80.000 delavcev, je sklenila proglasiti generalno stavko, ako bi njih protest proti glasovanju izseljencev ne imei uspeha Delegatje sindikatov so poslali na toedzavezniškega komisarja brzojavko, V kateri zahtevajo, da se določi čimprej dan plebiscita. = Nasilnost italijanskih socijali-stov in vojnih invalidov. >Corriere della Sera,« piše obširno o nasilju so-cijalistov, ki so v zadnjem času vstva-rili pogubonosno reakcijo iz meščanov, jfašistov in dijakov, sedaj pa kličejo na pomoč državo, ki naj bi pomagala uničiti njihovo lastno protidržavno delo. Zahteve vojnih invalidov so sicer upravičene, toda njihovo nasilno nepo-trpežljivost je treba ostro zavrniti. = Debata o gospodarski in finančni krizi v francoskem parlamentu. V debati o vzrokih pomanjkanja dela v nekaterih industrijskih panogah je naglašal minister Loucheur, da ie sedanjo krizo zakrivila valutna kriza, 'vsled katere se morajo nakupovati surovine po visokih cenah. Čeprav je prijatelj Anglije, mora vendar omenjati, da je Anglija s svojo premosrovno politiko storila gospodarsko in finančno zmoto, škodila interesom Francije in prihaja sedaj v nevarnost, da izgu-'hi francoski trg. Vzrok svetovne krize tiči v neizjednačenju denarja. jl.iOueheur zahteva, da bi Z jedinjene j .'države in Anglija opustile svoje dosedanjo politiko in znova pristopile k sklepanju posojil od države do države, kajti v sedanji krizi imajo vsi narodi sveta jednake interese, življenje sveta j se vrne na svojo pravo pot še le tedaj, ko bo zadnji Nemec razorožen. Trgo- 1 vinski minister Isaac je povdarjal, da tudi Zjedlnjene države in Anglija pre- j zivljajo gospodarsko krizo in da je francoska kriza posledica sedanjega stanja valute. Pri tem je obrazložil, kako je vse polno zaprek proti razrešitvi tega vprašanja. Končno je rekel: Dokler raziskovanje mednarodnih po-znavateljev gospodarskega življenja ns razreši valutne krize, se bo francoska vlada posluževala carinskih tarifov po vsakokratni situaciji. Zbornica je izrekla vladi zaupanje s pričakovanjem, da bo znala vsestransko varovati narodno industrijo. =r Harding, novoizvoljeni predsed-jak Sjedinjenih drča v. se udeležuje se- l daj kongresa kot navadni kongres- man. Ko je vstopil v zbornico, povr-j nivši se s svojega potovanja v svrho j okrepitve po volilni kampanji, so ga j navzoči navdušeno pozdravili. Sprego-| voril je na to nekaj besed v zahvalo, : izražajoč upanje, da bo v bodoče, ko prevzame mesto predsednika, skušal živeti s senatom v najboljšem sporazumu. Harding je imol v Norfolku, ko se je vrnil domov, govor, v katerem je povdarjal, da hoče imeti ljudsko vlado, v kateri bodo sodelovali vsi, ki so za napredek ameriškega naroda vneti. Skušal bo dvigniti ameriško trgovsko mornarico. Njegov program je, da dokler se svet ne razoroži, morajo imeti Zjedinjene države najmočnejšo vojno mornarico na sveta. Harding je izvajal nadalje, da želi pristopiti k svezi narodov, ali ne k taki, kakršna sedaj obstoji. Poživljal je demokrate in republikance, naj složno delujejo v to svrho, da bo mogla Amerika vršiti vodilno nalogo za bratstvo in sporazum med vsemi narodi na svetu. s= Nezaposleno«* mm, Angleškem. Pred božičem je Časopisje z grozo beležilo, da je danes aa Angleškem 640.000 ljudi brez dola in brez kruha. Izmed ogromne te nezaposlene delavske armade spada največji odstotek na bivie vojake, ki danes ne morejo dobiti nobenega posla. Njihovo število presega 260.000 mož, to je ljudi, ki so e svojimi prsi v vseh delih sveta ščitili in širili prospeh angleške države. Ali danes si to ogromno Število vrlih angleških vojakov ne more služiti kruha. Razni listi ostro komentirajo to žalostno dejstvo in izvajajo, da ako angleška vlada porablja za vojno ekspedicijo v Mezopotamiji 70 mit liber, ako potroši za stoje odredbe na Irskom 18 mil. liber, ako podpira protiboljševis-ko delovanje v Rusiji s 100 mil. liber, je gotovo, da mora dobiti kruha tudi za te, ki so trpeli in delovali za angleško državo pa sedaj gladu je jo in zrarzu-jejo. Telefonska in brzofauns poročila. NOVA VLADA IMENOVANA IN ZAPRISEŽENA. — d Beograd, 1. januarja. (ZNU. Uradno.) Regent prestolonaslednik Aleksander je sprejel ostavko dr. Ves-nicevega kabineta In imenoval za ministrskega predsednika in ministra za zunanje stvari Nikolo Pašlča, za ministra za pravosodje In ministra za priprave za ustavotvorno skupščino In izenačenje zakonov Marka Trlfkovlča, za ministra za notranje stvari In zastopnika ministra za zgradbe Mllorada Draškovlča, za ministra za finance Košta Stoianovića. za ministra prometa g. Jovana Jovanovlća. za ministra prosvete Svetozarja Pribičevlca, za ministra poljedelstva in vede In zastopnika verstva dr. Vellzaria Janko-vlča, za ministra za šume In rude dr. Hinka Krizmana, za ministra vojno In mornarice generala Branka Jovanovl-ča. za ministra za pošto in brzojav in zastopnika ministra narodnega zdravja dr. Slavka Miletiča. za ministra za socialno politiko in zastopnika ministra za prehrano in obnovo zetnlie dr. Ve-koslava Kukovca. za ministra za agrarno reformo Nikola Uzumeviča. za ministra za trgovino in industrijo dr, MIlivoja Jovanoviča. — d Beograd, 1. januarja. (ZNU) Danes opoldne je bil podpisan ukaz o novem kabinetu, ki bo jutri ob 11. položil prisego in prevzel dolžnosti. AKCIJA PROTI KOMUNISTOM. — d Beograd, 1. Januarja. V Beogradu se ie izvršila hišna preiskava pri komunistih ter so se izvršile nekatere aretacije. Tekom včerajšnjega dne je bilo aretiranih okoli 100 oseb. Dokumenti, ki so se našli Dri komunistih in pri njihovih sekcijah, so se izročili beograjskemu sodišču. Arhiv Radničkega doma Še ni ves pregledan. Ko so zaprli dom, je došlo pismo s poročili iz Banjaluke, v katerem neki študent, ne ve-doč za beograjske dogodke, javlja centralnemu komunističnemu odboru, da je v Banjaluki vse pripravljeno za solidaren nastop. Vlada ie storila vse. da najde osebe, ki so v zvezi z akcijo v tej savari. IMENOVANJE DRŽ. TAJNIKOV. — d Beograd, 1. januarja. Kar se tiče imenovanja državnih tajnikov v posameznih ministrstvih, bo izdan sklep tekom tega tedna. Državni tajnik za zunanje stvari bo menda dr. Sp&-lajkovič. O POSLOVNIKU. ■— d Beograd, 1. januarja. Ministr-strski predsednik Pašič bo začel jutri pogajanja z načelniki strank glede novega poslovnika. Od strank so dosedaj predložili pismene predloge Jucoslo-venski klub. Muslimani in socialni demokrati. BOLEZEN FINANČNEGA MINISTRA. — d Beograd, 1. januarja. Finančni minister Stojanovič ie včerai zjutraj na naglo in težko obolel. Zvečer se je stanje nekoliko poboljšalo, davi pa se je bolezen zelo poslabšala. DR. RIBAR V BOSNL — d Beograd, 1. januarja. Predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar je odpotoval v Bosna Iz naše kralleuine. — Strossmaverjev dan pro svete. >Prosvjetni savez< v Zagrebu je sklenil, da se roslavi rojstni dan velikega ju goslo venskega škofa Strossmaverja s posebnimi svečanostmi v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 4. februarja naj bi priredila vsa društva brez razlike »dan prosvete< s predavanji, deklamacijami, petjem, godbo in z ustanovitvijo tečajev za analfabete. Kjer bi se to ne moglo prirediti, naj se pošlje v ta namen zbrana vsota »Prosvetnemu savezne v Zagreb, Markov trg 6. Ideja je lepa In vredna spomina velikega Strossmaverja ki je s svojimi kulturnimi ustanovami pri- pravljal osvobojen]e in ujedinje vseh Jugoslovenov. — Nove poštne znamke. S sklepom ministrstva za pošto in brzojav se bodo izročile prometa nove znamke, izdelane v Ameriki, dne 16. januarja. Nove znamke so visoke 25 mm, široke pa 21 milimetrov ter imajo sliko kralja in regenta. Znamke za 2 pari so izdelane v rujevi barvi, za 5 par v zeleni, za 10 par v rdeči, za 15 par v vijolčasti, za 20 par v temnosivi, za 25 par v modri, za 50 par v olivni, za 60 par v narančasti barvi. Znamke za 1 dinar so v narančasti barvi, za 2 dinarja v olivni, za 4 dinarje v temnozeleni, za 5 dinarjev v rožnati in za 10 dinarjev v ruj a vi barvi. Dnevne uesfl. V Ljubljani. 3. januarja 1921. — Trboveljska dražba In klerikalci O znamenitih dogovorih med Trboveljsko in klerikalno vlado dol-20 ni javnost nič izvedela. Vršil se je občni zbor na Dunaiu. pomnožila se je glavnica, ali pri nas je vse molčalo. Ker nam ta furtlmaški zistem nI ugaial. smo stavili iavno vprašanje. Sprva so klerikalni slabovestniki nekaj zastokali. Ko so videli, da naš list ne odneha, so ob novem letu poskrbeli, da je prišlo 30.000 delnic Trboveljske družbe na iavno podpisovanje. Ta razpis ie zelo zanimiv. Danes naj le povemo, da je od 120.000 novih delnic »dodeljenih« Jugoslovanom 30.000. Kakor smo že poročali, so tih dobili stari delničarji 36.000 po 1200 avstrijskih kron. Ostane jih še 54.000. o teh nič ne povedo, kateri interesentie so iib dobili. Za Jugoslovane je izposloval gospod dr. Brejc 30.000 po 900 jugoslovanskih kron. Ker je nomlnala delnic 200 avstr. kron. pomeni naša cena 3600 avstr. kron ali 18kratni nominale. Dvoje je zanimivo. Prvič kolosalen dobiček, k! era naredi ta družba pri emisRL Druelč na zelo visoka cena 900 naših kron. Pri tem smo mnenja, da tudi ne more Iti za špekulante, ki prodado tako delnico takoj na dunajski borzi, ampak za resne kupce, ki drže delnice. Glavna stvar bi pa morala biti skrb. da ostanejo delnice res pri nas. Ce iz tega stališča presojamo stvar, vidimo, kako »odlično« sta vodila akcijo pravni zastopnik Trboveljske dr. Benkovič in pa klerikalna vlada dr. Breičeva za Slovenijo. Če smo orav poučeni, ie Trboveljska plačevala dividendo 6 odstotkov, to bi bilo 12 avstrijskih kron za delnica Za del- nico pa zahtevajo sedaj 900 naših ali 3600 avstr. kron. Ker Trboveljska s svojimi dragimi ravnatelji, nad-ravnatelji. podravnatelii itd. vedno toži. da ne more izhajati fn da ie. kakor se pravi, v krizi, zlasti, če gre za slovenske delavce, potem ne vemo, aH se sme upati, da bodo v bodočnosti plačali take obresti, da le pravična cena za delnico 900 jugoslovanskih kron. — Klerikalna morala. Sodno uglavljeni denuncijanti. Iz Ljutomera se nam poroča o zanimivi kazenski razpravi, ki se je vršila dne 23. decembra pred okrajnim sodiščem. Meseca oktobra je došla na okrajni šolski svet v Ljutomeru vloga v kateri »krajni šolski svet In župani občin ljutomerskega šolskega okoliša« energično zahtevajo, da se na vsak način odstrani učitelj Lubej. »ki se drzne že v prvem letu svojega službovanja blatiti naše verske evett-nje in zastrupljati našo mladino s tem, da jo odvraća od izpolnjevanja božjih zapovedi.« Vloga je bila podpisana od kaplana Lovreea in desetih okoliških občinskih predstojnikov in posestnikov ier je spravila učitelja Lubeja v disciplinarno preiskavo. On si je seveda iskal zadoščenje pred sodiščem, kjer je je tudi dobil. Kazenska razprava Je spravila moralo tukajšnjih klerikalcev v čudno luč. Izkazalo se je. da je vlogo sestavil iz samega političnega sovraštva, ker je učitelj Lubej delaven član »Sokola«, predsednik ljutomerskega »Orla«, Drago ti n Novak. Vloga js bila napisana na pisalni stroj okrajnega glavarstva (!) in »orel« Novak js v farovi vabil ueiedne okoličane, da se podpisali pritožbo. Pri razpravi je večina obtožencev izjavila, da učitelja Lubeja ni+i ne poznajo da o njem ne vedo nič slabega in da so podpisali pritožbo zoper njega, zapeljani od Novaka, na 4a bi io pročitali. »Orel« Novak I pritožb« seveda ni podpisal in je kas-| ni vest njegovega dejanja že zastarala, ko ae je zvedelo aa pravega povzročitelja eeiiuncijacije. Ostali obtoženci so pri razpravi podali častno izjavo da nimajo najmanjše podlage za očitanja, i ki jih vsebuje pritožba, ker se je učitelj Lubej popolnoma korektno vedel, in da plačajo vse stroške, na kar jim je gospod učitelj Lubej odpustil. — Vsekakor pa bi bilo potrebno, da se pover-jeništvo za notranje zadeve pobriga za to zadevo in pozove na odgovor okrajno glavarstvo, na čigar stroj je bila ta podla pritožba napisana, pa tudi občinske predstojnike, ki so uradno potrdili neutemeljeno denuncijacijo. — Ureditev orožniških plač. Na predlo« irdnistra za notranje stvari in vojnega ministra ie ministrski svet sprejel uredbo o ookoj- , nini orožnikov, ki jo je že sankciio-niral regent Aleksander s svoiim podpisom. Po tej uredbi bodo imeli orožniki in njihove družine pravico do pokojnine po 16 službenih letih. Z dovršenim 30 letom službe bodo dobivali orožniki celo plačo kakor tudi doklade kot pokojnina Ako postane orožnik pri izvrševanju službe nesposoben dobi kot pokojnino celo plačo, kar velja rudi za družino. Ako pade v službi, dobi nje-j gova družina ne glede na službena j leta celo pokojnino, ki jo dobe tudi družine orožnikov, ki so padli v I službi od 1. marca 1919 kot dneva, ko se je osnovalo enotno orežništvo v vsej kraljevini. — O zlorabah na Koroškem. Z ozirom na vest »Beogradskega Dnevnika«, da so Schalier. Leder-vvaseh in Renko pred plebiscitom na Koroškem prevzeli v Celovcu 5 vagonov moke. ki jo je poslala tvrdka Majdič ter jo takoi prodali avstrijski organizaciji »Heimats-dienst«. nam piše g. Josip Schalier. posestnik in bivši župan v Logivast na Koroškem, da ni z Imenovanim Schallerjem v nobeni zvezi in ni od tvrdke Majdič leta 1920. vobče sprejel nobene moke. Takisto Izjavlja, da nI osebno znan niti z Lederwaschom niti trgovcem Renkom. — Pomnožitev finančne straže ▼ Sloveniji. Finančno ministrstvo je skle- I nilo, da pomnoži število finančnih j stražnikov v Sloveniji. Finančna stra-; ža se pomnoži v prvi vrsti za to, da se močneje zesedejo meje, preko katerih se v zadnjem času utibotaplja vedno več ponarejenih bankovcev. — Iz železniškega ministrstva. Za višjega kontrolorja L razreda in namestnika šefa obračunskega odseka je imenovan dr. Jakob Borko, višji železniški komisar pri komisarijatu lezniškega ministrstva v Ljubljani. — Pravoslavna služba božila na Božič. Dne 7. t m, na pravoslavni božič se vrši služba božja ob pol 9. v tukajšnji evangeiiski cerkvi na Oo-sposvetski cesti. — Izoremetnba hrt en a noŠtnega orada Stari tre dti Kočevju. Ime poštnesra urada Sari trg pri Kočevju se je izpremenila Stari trg Pri Črnomlju. — Mladinska oskrb se še rrl preselila v Kočevje, morda se to zarodi o veliki nočL naibrž pa šele na jesen. V poslopje prisilne delavnice ne pridejo oddelki iz bolnice, temveč umobolni, za katere na Studencu ni prostora dovolj in katerih bo treba mnogo prevzeti iz Feld-hofa pri Gradcu. Izvršiti pa se morajo prej še nekatere adaptacije. — Izstop iz državne službe. Izšel je regentov ukaz, s katerim se jemlje na znanje ostavka na državno službo šefa gospodarsko - finančne sekcije oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb drja. Janka H a e i n a. — Prodaja srbskega tobaka. Kakor čujemo, namerava mon. uprava uvesti prodajo srbskih cigaret in tobačnih vrst tudi v Sloveniji. Temu pa se baje protivijo trafikanti, češ da imajo prenizke provizije za razprodajo. Z ozirom na to se najbrže otvori v Ljubljani posebna trafika, ki bo prodajala izključno proizvode srbskih tobačnih tovaren. — Gojitev tobaka v Sloveniji. Finančno mistrstvo je dovolilo, da se sme saditi tobak v črnomaljskem, novomeškem in krškem glavastvu, v Prekmurju in okrajih Konjice, Celje, Ptuj, Maribor in Ljutomer. V Ptuju se osnuje poseben urad za tobak ovo kulturo. Po potrebi se ustanovi posebna ekspozitura za Prekmurje, v Novem mesta pa se osnuje p ličen urad, ako se izkaze, da bo zadostno veliko zanimanje za gojitev tobaka na Dolenjskem V Sloveniji se bo sadil večinoma samo velikostni ogrski tobak. Monopolna uprava bo leta 1921 plačevala kg surovega tobaka po 12, 16, 24 in 40 K, izredno lep pridelek pa po 56 K. — Prenapolnjena lavna bolnica v LkibUanS. V lavno bolnico v LJubljani fe zadnie mesece velikanski naval. Lludie iz vse Slovenije prihajalo v bolnico, dasi imamo dve bolnici še v Mariboru fn Celju. Kakšen naval da je v bolnici, fe razvidno Iz dejstva, da je bilo tekom lanskega leta v bolnico sprejetih preko 12.700 oseb. To število Je največje, odkar obstoja bolnica. — Zdravstveno stanje mestne občine Hnblfanske. V času od 19. do 25. decembra se je rodilo v Ljubljani 23 otrok, 1 je bil mrtvorojen, umrlo ie 17 oseb, med njimi 11 domačmov. Za |e-tiko je umrlo 5 oseb, vmes 1 tujec, vsled mrtvouda 3 osebe. Za vratico ie obolela ena oseba. — Komunistično gnezdo. Da ie v Vodmatu in Mostah mnogo komunistov, se nam ne zdi prav nič čudnega. Drugo pa je. da se naši policiji ni posrečilo izslediti komunističnih gnezd. Sicer je napravila policija te dni v gostilni pri Klincu v Mostah preiskavo, kaj na je našla* nam ni znano. Sedaj so se komunisti zatekli drugam in se zbirajo v gostilni Sušnik v Zeleni iamL Denarja morajo imeti v izobilju ker popivajo in veseljaćijo cele dneve ter kriče, da mora priti do poloma. Zlasti glasen, pravijo, je nadsprevodnik He-reseh. kateremu ie mir in red v naš! državi trn v peti in neposredno Drr> glasa: .letzt imiss es krachen! — V poca&eenje spomina blagopo-kojnega g. Ivana Beliča je nabralo v njegovi gostilni pri St. 6 omizje njegovih prijateljev C00 K kot novoletni dar oslepelim vojnkom. — Sumljiv Italijan. V Medvodah je bil v nedeljo popolno 2 i m. prijet neki elegantno oblečen (iiivi^t — Italijan, ki se je vedel zelo sumljivo. Pri njem so našli razne hranilne knjižico za 20.000 lir in 300 lir gotovine. Pravil je, da je moral pobegniti iz Trsta, ker je bil obsojen na 10 mesecev ječe in na veliko denarno globo. Dalje jo pripovedoval, da je rodom Sicilijanec iz Paler-ma in da je prepotoval peš skoro vso Italijo. Tudi preko demarkacijske črto jo je prima h al pe£ po vrhnisko-mod> vodskih hribih. — V Kranju prijet-nevaren vlomilec. Na >Stari poštic v Kranju je bil na Novega leta dan opoldne aretiran nevaren vlomilec Ivan W a g n e r, trgovski pomočnik iz Reke, v družbi svoje ljubice Marije R a k o b a iz Novega mesta. Oba sta ljubljanskemu trgovcu čevljev Franu Mlakarju v Florijan-ski ulici poneverila za 26.000 K raznih čevljev. — Lahkoživ natakar. Natakar France Zore si je privoščil udobno potovanje. Iz Kočevja je dne 30. oktobra prišel v Ljubljano, v žepu 40 dolarjev, last nekega dolenjskega kmetica. Dolarje je v Ljubljani plodonosno zamenjal, nakar je začel >potovanje« po ljubljanskih gostilnah. Zjutraj v megli se je prebudil e težko glavo na klopi v Zvezdi. Zapeklo ga je, ko je spoznal, da ni več lepih bankovcev in sam ni znal, kako so mu izginili iz listnice. Pri neki gospe j je prejel še 80 K in I njimi hajdi skrivaj preko demarkacijske črte v Gorico, od tu v Trst, Reko. Karlovac, Zagreb, Sisek, Beograd, Ml-trovico — Beograd ter nazaj v Ljubljano, kjer so ga 27. m. m. gostoljubno sprejeli. Potoval in oestoval je skoro dva meseca. — Kino na Češkem, Češka vlada je sklenila, da ne bode podeljevala nič več zasebnikom licenc za -kinematografe ter jih tudi ne bode več podaljševala. V bodoče dobe licence za kinematografe le dobrodelne in kulturna korporacije ter občinski oradi po manjših mestih, toda le pod pogojem, da bo* do gojili dostojen, kolikor mogoče umetniški in kulturen program, Ministrstvo šolstva in narodne prosvete bode pazilo, da izvršujejo kinematografi in biografi v bodoče le prosvetno nalogo. Nemoralni, detektivski in živčno razburljivi programi se absolutno n« bodo dovoljevali. V češkoslovaški republiki je danes okoli 500 kinov, ki dajejo na leto okoli 250.000 predstav, katere noseča 60—60 milijonov oseb ter plača 150—180 milijonov kron vstopnine. V Angliji imajo nad 5000 biografov, ki jih poseča vsako leto okoli ena milijarda 160 milijonov oseb, V Ameriki imajo nad 30.000 biografov, ki jih poseti na leto nad 8 milijarde G00 milijonov oseb. Na Češkem plačujejo že dandanes za izposojene filme letno 50—60 milijonov kron, ki gredo skoraj vse v tujino, kajti Čeških originalnih filmov je le malo. Cehoslovaška vlada hoče pospeševati tudi izvirno češko filmovstvo ter izkoristiti kinema* tografe kulturno in gospodarsko. — Konj ga je udaril. V ljubljansko javno bolnišnico jo bil danes zjutraj pripeljan Sletni posestnikov sin Miha K a r č iz Vira pri Kamniku. V hlevu ga je ponoči udaril konj ter mu težko razbil vso čeljust Protikomunistične odredbe v Sloveniji. Na ministrskem svetu dne 29. decembra L L skleniene stroge odredbe proti razkrajalni in orotidr-žavni komunistični propagandi so se Izvedle tudi v Sloveniji, osobito v Ljubljani. Ob zgodnjih urah na No* vega leta dan so kriminalni organi policijskega ravnatelisva izvršili razne preiskave, pred vsem v tiskarni, kier se tiska komunistično glasilo »Rdeči prapore. V tiskarni so zaplenili nekaj drugače brezpomembnih rokopisov. Dalje je veniii. tudi glasilo železničarjev. Glavni voditelji so se poskrul. Ludvik .Vencajz. sklicatelj lavneea 2. štev. .SLOVENSKI NAROD*, *ne 4. januarja 1921. 3. stran komun i stičnega shoda, ki bi se bil imel vršiti v nedeljo v veliki union-sk dvorani, na katerem bi komunistični poslanci poročali »o položaiu v konstituanti«. ie bil obveščen, da ie shod prepovedan. Za ta shod so bili izdani že veliki zelo rdeči letaki V nedeljo dopoldne ie kliub temu došlo nekaj radovednežev pred »Union«. V nedeljo m danes zjutraj so bHi po mestnih ulicah nabiti veliki razglasi, ki naznanjajo odredbe centralne vlade proti državi nevarnemu komunističnemu rovarenju s znanim obširnim komentarjem. D očim je bila komunistična agitacija do glavnih delavskih centrih, »lasti v Ljubljani zadnje tedne navidezno zelo mirna, pritajena, so komunisti na kmetih razvijali veliko živahnost. Iz raznih kraiev Dolenjske in krajev ob demarkacilski Črti nam javljajo, da so se pred prazniki in po Božiču povsod širilo vesti, da bodo komunisti, posebno oni v Beogradu odstranili regenta z nasiljem. Ta govorica se je širila povsod. Večina treznega naroda je sprejemala komunistično propagando z nasmehom, ker je uveriena. da bode kon-stituanta donesla konečni in zaže-Ijeni mir in red državi. Kakor smo informirani, doslej nI bila izvedena absolutno nobena aretacija. Voditelji komunistične stranke v Ljubljani so izjavili, da ostanejo popolnoma mirni. Krvavi dogodki v Zagrebu. Iz Zagreba smo dobili to-Is pri* vatno vest: »Komunisti so nameravali na Silvestrovo Izvršiti v Zagrebu državni prevrat. O tej nakani ie bila pravočasno informirana oblast, ki je takoj ukrenila vse potrebno, da se preprečijo komunistični načrti. Ko se je množica jela zbirati v Fran-kopanski ulici, je takoj stopila v akcijo okonjena policija, ki ie z vso energijo nastopila proti b'udski masi. Ker so se poedinci zoperstavliali ukrepom policije, so stražniki rabili orožje. Več oseb ie bilo ranjenih, dve osebi pa ubiti. Policiji se le v najkrajšem času posrečilo raz gnati od komunistov naščuvano množico. Vojaštvo je bilo v popolni pripravljenosti, vendar pa ni stopilo v akcijo.« — Tako se je glasi privatna vest. ki je v popolnem nasprotju s službenimi poročili, ki naglašajo. da ni v Zagrebu In na Hrvatskem ob priliki vladne akcije proti komunistom nikjer došlo do prelivanja krvi. nainouefša poročila* DOGODKI V ZAGREBU IN BEOGRADU, Zagreb. 2. januarja. Kakor znano, so 30. t m. proklamirali komunisti generalno stavka ki naj bi trajala 24 ur. Kot odgovor na to je sklenilo sindikalno vječe, da se 31. de« cembra ustavi v vseh onih obratih delo, v katerih se vsled proklamacije generalne stavke 30. m. in. ni delalo. Vsled tega tudi časopisi v Zagrebu niso izšli. Ker v Zagrebu niso izšle novine skozi 4 dni. so se pričele širiti po mestu in po okolici razne vesti o nemirih in nerednostih, tako v Zagrebu kakor v Beogradu. Vlada le bila vsled tega primorana izdati komunike, v katerem kategorično dementi-ra vse te vesti in poziva občinstvo, da takoj prijavi vsakogar, kdor bi take vesti razširieval. Danes se je vršil pod krinko republikanskega shoda v Beogradu shod komunistov, na katerem so komunistični voditelji imeli glavno besedo. Vsklikalo se ie proti monarhiji m proti državi sami. vsled česar je vlada dala razgnati zbor. Ker so hoteli zborovale! pred zgradbo »Slavijo« nadaljevati svojo skupščino, je bfla žandarmerija primorana, da poseže vmes. Prišlo je do malega spopada, pri katerem je bflo na obeh straneh več lahko ra» njenih. Na večer je vladal v Beogradu popoln mir. — V Zagrebu včeraj In danes n! prišlo do nJkakih spopadov. REPUBLIKANSKO ZBOROVANJE, —d Beograd« 2. januarja. Glavni odbor republikanske stranke je sklical sa danes ob 10. dopoldne veliko javno sborovanje v prostorih restavracije »Slavije«. Na zborovanju 10 govorili Jaša Prodanović, Dragica Vašić, Gjo-nović in Boža Pavlović o destruktivnem delu sedanje vlade. Zborovanje se ni končalo, ker je zborovalce razgnalo orožni šrvo. Množica okoli 400 oseb, ki je došla Iz zborovalne dvorane na prosta je nato demonstrirala proti vladi. Nato je bilo izdano konjeniškemu oddelku orožništva povelje, naj razžens množico. Konjenica je navalila na množico ter jo preganjala tako dolgo, dokler se ni popolnoma razkropila. V ostalem is vladal ves dan red in mir. DRŽAVNI PODTAJNIKL •—d Beograd, 2. januarja. Vprašanje o imenovanju državnih podtajni-kov je odloženo, dokler se ne izdela uredba o državnih podtajnikih. DELAVSKO VPRAŠANJE, d Beograd, 2. januari a. V parlamentarnih krogih govore, da bo ena prvih skrbi nove vlade, sestaviti komisijo strokovnjakov, ki bo proučila delavska vprašanja ter predlagala odredbe za ureditev tega vprašanja. Vlada dr. Vesnića je razgnala komunistično stranko, ki je pripravljala državni preobrat, kakor se govori. Nobena vlada pa ne more biti nasprotna delu sindikatov ter njihovemu boju za zboljšanje gmotnega stanja. Blagajniške knjige in ostali spisi sindikatov se bodo vrnili delavstvu, ko bo policijska oblast Izvršila preiskavo ter ugotovila, da se denar al rabil v prevratne namene. URADNIŠKO VPRAŠANJU —d Beograd, 2. januarja. Rešitev oradniškega vprašanja js sprejeto v delovni program nove vlade pod NIkolo Pašićem. V svrho Čimboljše rešitve tega vprašanja, bo najprej posebna komisija proučila primernost kvalifikacije dosedanjih uradnikov ter dognala, v koliko Je v resnici potrebno število uradnikov v državi, zlasti višiih. PROTI DRAGINJI, —d Beograd, 2. januarja. Zastopniki radikalcev in demokratov so se sporazumeli, da mora nova vlada napraviti naj energične jše korake za pobijanje draginje in znižanje cen. Dogovorjeno Je, da se ustanovi posebna komisija, ki bo proučila to vprašanja tet predlagala odredbe, ki jih *oo freba takoj podvzeti. Ravnotako je določeno, da se spisi o razdelitvi davkov revidirajo. STALIŠČE MUSLIMANOV. —d Sarajevo, 2. januarja. Danes je končal osrednji odbor muslimanske organizacije svoja posvetovanja, na katerih je bilo odobreno stališče in dosedanje postopanje parlamentarnega kluba nuislhnanske organizacije. Muslimanski poslanci bodo sodelovali samo pri onem parlamentarnem delu in same v taki vladi, v kateri bodo sodelovala vsa tri plemena našega edinstvenega naroda. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se na ministrsko mesto kandidira namesto dr. Spahe novinar Korkut, za ministra za narodno zdravje dr. Kara-mehmedović, glede kandidature za tretje mesto pa so se prepustile popolnoma proste roke parlamentarnemu klubu muslimanske orjajanizacije. DEMISIJA DR. KKSTELJA. —d Split. 2. januarja. Ker je predsednik pokrajinske vlade dr. Krstelj sprejel poslanski mandat v ustavotvoT-ai skupščini, je ponovno zahteval, saj se sprejme njegova demisija. BOLEZEN FINANČNEGA .MINISTRA. —d Beograd, *. januana. Minister Košta Stojanović je predvčerajšnjem selo resno obolel. V prvem trenotku niso mogli takoj dognati značaia bolezni ter se je zdelo, da je obolel na jaki Influenci, ki zadnje dni besni v Beogradu. Včeraj popoldne pa so zdravniki pri ponovnem konzultn dognali, da je bolezen zelo nevarna, ker ie minister obolel na vnetju možgan In ledvic. Upajo, da bo rad! svrMe močne telesne konstruk-I elje prestal krizo, v kateri se nahaia. j Pri bolniku so neprestano 4 beogra;sM I specialisti zdravniki, ki še niso izgubili trpanja, da bo okreval REŠKO VPRAŠANJE. -*-d Rim, 1. januarja. V razgovoru rezkih parlamentarjev z generalom Ferrarrjem, ki se je vr3il veVrajj v Opatiji, so bile ngotovoljene zadnje podrobnosti, ki prepuščajo reškim oblastim in meščanom, da nrede same vse, kar se tiče I>* Annunzijeve esebe. To spravljivo mišljenje generala Caviglia Je parlamenterje zelo uzodovoljilo. Zagotovili po generalu Caviglii, da bodo skrbeli za izvedbo pogodb« in da se bodo najenergienoje postavili napram onim, ki bi skušali te prenreelri. Danes se bodo izročili ujetniki in legi^o-narji, ki niso pristojni v Reko. Kate bo razpnšČen legijonarski zbor. Ko bodo ti pogoii izvršeni in ke odpluje^ ladje iz Inke, se redne c>ie umaknejo na mejo repke regenee«. Vse te pogoje izvršiti, bo težavno, ker so reske žete nedisciplinirane in desorganizirane. Se snoei se legijonarji med pogajanji napadli na ve? krajtih redne čete, pri eemer eo uporabljali strojnice in cele topove. Žrtev ni bilo. SPORAZUM MfD ITALLTO IN REKO. Opatija, 3. jan. Po dolgih pogajanjih je bil v petek končno dosežen sporazum med zastopniki reške in italijanske vlade. Sporazn obsega sedem glavnih točk: t. Izmenjava ujetnikov v kar mogoče najkrajšem času. 2. Odhod vsega vojnega brodovja. počenšt z 2. jan. 1921. 3. Konstituiranje komisije, sestoječe iz rednih častnikov, armadnjh in mornariških, ki poskrbi za pospravo vsega orožja in municije in zraven spadajočega materijala, ki je državna lasi: k tej *o pritegne posebna reška konrsUa. odgovorna za oddajo materijala. 4. Odhod vseh legijonariev, počenši s 5. jan. 1921. s i.-emi vlaki na dan ro ruim tm mož. Poveljništvo reških čet se obvezuje, da ne dopusti odnesti iz mesta nikakega orožja. Leglionaril morejo oditi v notranjost države v svoje okraje aH občine, kamor so pristojni 5. Obdržita se dva obstoječa bataljona oborožena milice, 6L Voia- i Ske oblasti in karabinierski oddelki ter carinske straže morejo prihajati v mesto sporazumno z mestno oblastjo. 7. Izpraznjenje otokov Krka in Raba ter obrežja sv. Marka se prične 5. jan. 1912. Predpogoji za sporazum so bili: priznanja rapallske pogodbe s strani reške vlade in s strani generala Caviglie popolna disciplinarna garancija, izvzeniši navadne delikte, nepokarščino, ki ni v zvezi s prehodom nu Reko in ua-slednjo borbo. — Reka. 2. jan. D' Armunzio ie izdal v slovo svoj »mrtvaški Alala« (Alala funebre), v katerem pravi, da sta v Opatiji odposlanca podpisala mir in pa zapečatila s pečatom Marije Terezije in pečatom Viktoria Enianuela v rdečem vosku. Mi smo pa zapečatili svojo zvestobo z najboljšo krvjo. Zapuščam resko ljudstvo, naj si samo prisodi svojo bodočnost. Pričakujem, da me pozove, naj zapustim mesto, kamor sem prišel samo zaradi njegovega blagra in zaradi tega blagra tudi odhajam. Puščam mu v varstvo svoje mrtvece, svojo žalost m svojo zmaero. PREVZEMANJE OD ITALIJANOV ZASEDENEGA OZEMLJA. —d Split, 2. januarja. Po informacijah iz poučenega vira in sodeč po raznih pojavih menijo, da bodo naše oblasti in naše vojaštvo 10. t. m. pričele prevzemati dosedanje okupirano ozemlja IZGUBE V RESKIH BOJIH. — Opatija, 2. januarja. Po uradnih podatkih je bilo do včeraj? od početka vojnih operacij izgub pri regularnih četah: mrtvih 1?. ranjenih 142; na reški strani mrtvih 18, ranjenih 51 vojakov in 253 civilnih oseb. KAM POJ DE D' ANNUNZIO? — Rim, 1. januarja. >Idea Nazio-n%Ie< se je obrnila na kompetentno mesto z vprašanjem, ali bo vlada Intervenirala, da so določi D* Annunziu stalno bivališče. Dobila je e strani vla*-de odgovor, da italijanska vlada ne bo aa nikak način ovirala D* Annunzijeve svobode. POLOŽAJ XA REKL ~-m- Reka. 5. januarja. Mesto Irafce počasi normalnejse lica. že v petek je bilo odprtih nekaj trgovin. Po uli-eah je vse polno vojaških patrulj in avtomobili brzijo neprestano semintja. Okoli 400 oseb ee je bilo zateklo v •podnje prostore gledališča >Fenicetom st. germe insko mirovne pogodb©, vsem inozemoem. torej tudi državljanom bivših aaveznlii nevtralnih držav, ugodnosti glede izročit-v* gotovih imetij, ki so eo mornle v smislu te države pogodbe priznati državljanom al i i ranih in asociiranih držav. Z XTI. naredbo od 17. nov. 1920, zvezn. zak. list *t. 15. so bodo ob?fo-joče naredbo glede zapor splošno omejile na ono mero, ki je brezpogojno potrebna za varstvo premoženjske oddaje, za izvedbo zasege zlatnikov in inozemskih vrednostnih papirjev ter sa ureditev pravnih razmer zadolžnie bivša avstrijske države v zmislu saiut germainske državne pogodbe. Pri toni se predvsem tudi odreja, da sa napram inozemcem ki ne pridejo v pofctev pri avstrijski premoženjski oddaji, razveljavijo vsa morebitna v svrho varstva kake bodočo prem. oddaje odrejena aavarovanja. ter da se oraosroči inozemcem ki niso podvrženi oddaji inozemskih >Todnostnih papirjev in zlatnikov, prosto razpolaganje a temi efekti. Zapore glede neizklieanih inozemskih vrednostnih papirjev in zlatnikov, glede nekovane in neobdelane plemenite kovine, nevdalanih dragih kamnov, zlatega, srebrnega ali drugega npkita, inozemskih državnih in bančnih novčanlc, menic, čekov in nakazil na inozemstvo se razveljavljajo, vložene kavcijo v nakitu pa se povrnejo. Avstrijsko zastopstvo opozarja pri tem predvsem, da ne spadaio v Avstriji hranjena imetja in vrednostni papirji po zakonu o enkratni veliki premoženjski oddali k imetju vezanemu na Avstrijo, tako da v splošnem inozemci, ki nima-jo od 30. junija 1915. ali (trgovci) od 30. junija 1917 ▼ Avstriji bivallSČa ter tamkaj ne izvrsnjejo nobene pridobitne obrti, ne bodo pritegnjeni avstrijski premoženjski oddaji radi terjatev in depotov vrednostnih papirjev, ki jih imajo pri avstrijskih kreditnih za*-vodih. —g Izvoz porcelana iz Cehoslova-s"ke. Urad za zunanjo trgovino je normiral za izvoz porcelana določene cene za dežele z valuto višje vrednosti, h katerim se prištevajo Amerika, Italija, Holandska. Skandinavska. Belgija, Angleška, Švica, Grška. Španska, Portugalska, Francija in Nemčija Za druge dežele veljajo minimalne sena s 3Q2i. pribitkom. — g Spremnice pri izvoznih listih. Ministrski svet je sklenil, da se pristojbina št. 204 pristojbinskeca zakona za spremnice pri tovornih listih In izvoz> ni'i listih '/J3l domače blago poviša od 20 par na 1 dinar in da u pristojbina velja 7d vso kraljevino. Ker je št 204 pristoibhiskeg-i zakomi razširjena na vso kraljevino, velja ta *klen od dne. ! i bo inančni minister dognal, da le mofcoCc to točko uporabljati. — g Prodaja sladkorja. Ministrstvo za prehrano ffl obnovo dežel objavlja, da 2e z odločbo z dne iS. de* cembra 1920, št. J-16161, dovolilo sladkornim tovarnam v Osjcku, Novem Vrbasu. CrvenkL Vel. Bečkcreku in lJe!moiioštru, da smejo brez posebne dovolitve imenovanega ministrstva prodati slsdkor trgovoess, in sicer vsaka tovarna do 100.000 kg. Posamezni trgovec ne moro dobiti \cč* kakor 500 kg sladLuria ln je dolžan ga prodajati j>orc mi'turni kvečemu za 4 K draže od tovarniške prodajne cene* Pri nakupu sladkorja so morajo trgovci izkazati s potrdil.m. da so zadostili davčni dolžnosti v proŠlem letu. —g Italijanske finance. Zakladni minister Meda ]e podal v iborBloi nastopne podatke o Italijanskih financah-. V proračunu za L 1919—1920 so zna« inli efektivni izdatki 2 '..0G7 milijonov od katerih naj bi so uj oralilo 7793 mir lijonov v vojne svrhe. 7730 pa za vojne dolgove, za obresti narodnega dolga vojne pokojnine in za pokritje deficita pri železnicah. Resnični izdatki ps *o znašali 2*>29 nuli Jono v veo nego j« je bilo v proračunu. Prejemki so znar šali 14.243 milijonov. Za finančno leto 1920—1921 *e bo povišaj deficit na 13.430 milijonov, ki se mora pokriti m posojili ali z drunimi finančnimi operacijami. Proračun za 1. 1920—1921 na-» vaja za izdatke 23.497 milijonov, za pn-jernke pti 14.786 milijonov. Torej bodo prejemki za 3960 milijonov večji od prejemkov minulega leta. Javni dolg .-o je povečal za 14.353 milijonov ter znaša r»S072 milijonov. Javni dolg je zna&al j red vojno 13.430 milijonov. Denarni promet 6e je od 31. okvobra 191^ povečal za 276 milijonov. Prora-črin za, L 1920—21 izkazuje izboljšanje financ v zne^k treh milijard. —j? Izvoz premoga ii Amerike. Zadnji ča* so imele v izvozu premogs vodilno mesio Zjedinjene državo. Prvih 8 mesecev tekočega leta je znašal • izvoz premoga iz Amerike 23 milijonov ton proti 20 m ili j. tonam celo leta 11*13. TaJcrat je bila Anglija največja' izvoziteljica premoga in sicer jo znašal, njen izvoz 76 milij. ton. na drugem me-^tu je stala Nemčija s 30 milij. tonami. Obo državi pa sta hudo trpeli vsled vojne in štrajkov in tako so ju Zjedi-, Ti jene države prehitele. Zjedinjene dr* zave so izvozile v letu 1914. ton 20 mi« lijonov. V fiskalnem letu 1920. ki je končalo 30. junija t. L, pa ton 23 milijonov. N.-iTodna premogovna družba namerava zvišati tedensko produkcijo premoga na 12 milijonov ton. —g Afriška volna za Nemčijo. V Južni Afriki, kjer bo so nakopičile velike množine volne, se bavijo s načrta -m. da bi se vzel vsled izročitve sa- i plemba nemškega premoženja prostf denar za podlago kredita Nemčiji, da bi se mogla na ta način pričeti izvasatf volita v Nemčijo. BORZE. —d Dunaj, 31. decembra. Devize* Zagreb 409—413, Berlin 902—908, Budimpešta 109.25— 111.25. BukareSta 795_8Q5, London 2325—2345, Milan-Trst 2250—2270, Pariz 3830—>3920. Praga 734.50-- 740.50. VarSava-Krakov 94 do 96. Curih 10.000—10.050. Newyork 656—660. Amsterdam 206.50—207.50, Valute: Novi jugoslovanski dinarji 1626 do 1645, francoski franki 3870—3910, Švicarski franki 9950—10.000. češkoslovaške krone 734--740, madžarske krone lio—115. romunski leji 810—620, Italijanske lire 2240—2260, nemSke marke 001—907, poliske marke 96—99, angleški funti 2320—2340. carski rublji 321 333, dolarji 654—658. —d Curih, 31 ^decembra. Devize?, Berlin 9.10, Holandija 206.10. Newvork 658, London 2321. Pariz 39. Bruselj 4095. Milan 22.90. Kodnnj 102.75, Stock-holm 131. Kristljanija 103. Madrid 88.25, Buenos Aircs 225, Praga 7.40, Zagreb 4.10, Dunaj 1.57V2, avstrijske žigosane krone 1.05. Darila. Upravi našega lista so poslali zat Društvo sa varstvo ptic: g. J. Alfc- mau, poručnik - blagajnik 30. p. p., Pri^j zron. Stara Srbija, 10 K, z motivacijo, da njegov žep vsled tega ne trp L ubo- j gim ptic.im bo pa le pomagano. Kaj bi bil Požnik brez ptic? Jugoslovansko Matico*! g. Florijan Bati^tič. preglednik fin. straža 8t Ju-' rij ob Pesnici. 171 K 20 r, nabranih v veseli družbi ob godovanju g. Ivana Gaubo v Sv. Jurju ob Pernici. »Slepega sčarčka Pijrarioa v H«*' tiču«: Josip Zaje, tu. 12 K, neimenovan: na vdova 30 K, dva neimenovana 12 K in g. Kreutzer iz Zagorja ob S. 20 £L> Skupaj 74 kron. Srčna hvala! --- Poizoedbe. Zgabila se je zlita ura, moška, na ključ, na poti od Šiško do Št Vida* Kjer je drag spomin, se naproša najditelja, da jo vrne proti nngradl pr\ tvrdki f'r. Stupica, Ljubljana. j I Glavni urednik: Rasto PustoslemšeC. Odgovorni urednik: Mitom JLft4UJk£ t 4« sitan* .SLOVENSKI NAROD-, dne 4. januarja »921 2. ttev. Velika tvornica za felezniSke in industrijske potrebščine (jeklenim) nt Češkoslovtskem (Severna Čaška) ille spretnega, poštenega pri železniških oblastvth in Industrij! fer pri Ttietrgovcih dobro uvedenega _ |y zastopnika. Ponudbe ped Sisenbahnen and In-dnstrie P- B. 3180 s nemškem jeziku ma Bndolf Mooss, Progo, PHkopT t. 16 Darinka tono naznanja, da je njen soprog ptssrniikf pristav umri dne 17. decembra. Pogreb je bil dne 28. decembra na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v četrtek v Župni cerkvi oo. frančislcanov. Dual, 30. dec. 1920. Zlatar in |w ?*r Alojzij ¥ veha SelenDurgova i*ićCa 6 priporoča svojo veliko za-ogo juvelov, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. Upa I se dobijo Franca Cerar, sadja v Stobu, p. pri razpošiljanje Domž<*l** 9717 Prodam delni .Ljublj. kred. banke" in delnice .Združ. pivovaren Žalec in Laško" Ponudbe s ceno na »Jug 73* poštno ležeče Celje. 9908 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvomic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd, Jffiletina nI. 15. + Pretužnim srcem javljamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočnemu dopadlo poklicati med nežne krilatce našo preljubo hčerko v nežni starosti 5 let Pogreb nepozabne se je vršil v nedeljo, 2. januarja 1921 na farno pokopališče v Zagorju. ZAGORJE OB SAVI, dne 1. januarja 1921. Žalujoče rodbina Rudolf Mu km. - >*• T.*-£ flnsnlvent nilje šole M bi pre\'2el me to v Jugoslaviji. Govori čc5ko, nemško nekoliko -francosko in je v tvornici za stroje. Naslov v uprav. Slov. Naroda. he sfiaa Ih. prodajam od 50 kg naprej po nizki ceni. Naročila pod .konkurenca/7* na uprav. Slov. Naroda. 7 cepljena 1920, dolgosti 75 cm r.izpo-šHja vsako množino tudi posamezne vagone. Tomo Kosi, Kamna gorici Borenfsko. 9927 se vsako množino. Ponudbe pod "D. B. 9922* na upravništvo Slovenskega Naroda. ^922 A^olventUa Iprno te'aja na tukaišnjem licem žeh vstooitl v brezrlačno prakso pri kakem odvetniku ali trgovskem podjetju. Ponudbe pod .Brezplačno 9941* 9941 \M izurieneoa Ko^cloijentB. Notar BratHovir. ML ■934 Stavbeni prevzame večje zgradbe ali pri večjih podjetjih akordno delo pod lastnim vodstvom s 100 zidarji za dobo do 3 let. Naslov pove Anončnl in informačni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 9954 Mesar ■ prsRajeuaisc se takoj sprejme za vodstvo stojnice. Prednost imajo oni, ki lahko razpolagajo z neko! ko kavdje In so delovali že pri večiih tvornicah omenjene stroke Ponudbe sprejema Janko Popovič, Ljubljana. 9899 popolnoma nova kompletna spalna soba. Osebni auto .Adler* 4 sedežni 15 HP 4 cilindre, pleskan temno-sivo v jako dobrem stanju. Ogleda se lahko VIČ 16. 9904 Of 0., Dravski artil. polk v Regenta Aleksandra vojašnici bode oddajal gnoj za leto 1921 od povprečno 9580 konj mesečnega staleža. — Oierti naj se vpoSljejo do 18. januarja do 9. ure zgoraj imenovanemu polku. Pogoji so razvidni na magistratni deski v Ljubljani. 9946 Krasno stanovanje i tePe so zadnja za enako v Mm 3 nit iid. upravništvo Naslov pove Narod*. Slo venskega 9350 Učenca pogtenih staršev sprejme takoj trgo-\ina z mešanim blagom na deželi Ponudbe pod .Tii in pol leta 9952* na upravo Slov. Naroda. 9952 Naprodaj nov umetni valjčni mlin z bistriško vodno močjo, gospodarskim poslopjem ter zraven sradajoče zemljišče. — Mlin se proda prostovoljno radi smrti gospodarja. — Poi '.ve se pri lastnici Mariji Rihrar, Studa pošta Domžale ali v Ljubljani, Fr. Ravnikar, Linhaitova u. 25. Obttsači železniških pragov (Švelenhaker) skupina 20—30 mož sc ob dnevni plači 400—500 kron in dobri hrani sprejmejo Grttzer, Orafind. Koroško 9780 Prodam pletilnl stro] še iz mirne dobe, v dobrem stanju Primerna cena. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 9065 dobro ohra- Mornoriika ofic^ska uniforma njena za visoko osebo se kupi. Tudi posamt zni komadi Ponudbe pod .Uniforma 9964* na upravništvo Slovenskega Naroda 9964 Proda se oprava iz trdega iesa za enilnn rnhn nič rab|J'ena »" " kuhinjo. •U JI lili iUUU Poizve se Za Ortdon Strmi pot it. 6. 9963 jfrvatskog učitelja tražim. Ponude pod .Popodne 9962* za cijenom na upravu Slov. Naroda. 9962 le površino stensgralinjo in stro-leolsko Ifte velika indastrilska pisarna v nabijani. A hrvatskega v govoru in pisavi ter iz-vežbane v knjigovodstvu. Stalno name-ščenje s takojšnjim vstopom. S prilogami opremljene ponudbe so v svrho predstavitve osebno oddati pri Zvez fndnstrljeev, Ljubljana, Selenbargsva allca 7/II. 9961 Ženitna ponudba. Dobro situirana dama se želi poročiti z boljšim, popolnoma zdravim, ne pod 35 let starim gospodom. Ponudbe s sliko na upravništvo Slov. Naroda pod .Ljubljana 9955' do 12. januarja 1921. 99.55 Inienler, drž. uradnik 8 soprogo, ršče meblovano sobo eventualno z vporaho kuhinje. Ponudbe pod .Nevvton 996v.* na u ravni 31 vo Slov. Naroda. 99.58 ovčjega al lovske- -Xupim psa, ga za lov. V teku 6 dni. Ponudbe pod „Vuk* pri vratarju .Slon". LJubljana. y937 Urno sodo ilte državni oradalk- ajrafarfjh Ponudbe rod .Inženir 99.%" •Q*J6.Min. na upravništvo Slovenskega Naroda. 9956 Kofiforistinja, spretna slovenska, nem'ka stemgraffnfa in strojepiska, se sprejme. .BiSTRA* kovinska injustnja, Domžale. 9 ista dr. lafe Tbikn Bfe* tarsksoa kandidata in prosi za ponudile. ___ , Šivilja, roča. Več se Pod F. S. P. za krpanje perila, ki gre v h'šo, se pripoo-izve Streliška ulica 2. 13 f Ammm poš*eno žensko za umi-5%5i5C vanj." posode v gostim Ponudbe Kopsa, Pension .Lavica", Samobor. 12 Boljfo deklico If&stz nemSko. fSčem k »roji 3 leta stari de-vojčiei. Ponudbe Kopaa, Peastta »Latica* Samobor kod Zagreba. 11 in asa M iboI^V s ih g ^dnega In lesnega gospodarstva. Grem tudi v Bosno ali Srbi »o. Ponudbe pod .Veniran 6* na upravo Slovenskega Naroda. 6 Knjigovodjo veščega bilanee, ilče za takojšnji nastop .BISTRA*, kovinika industrij« v Domžalah. 10 Svojim naročiteljem srečno novo leto! Janko hwi velefrgatina, LJubljana. 9950 ISe se planino oz. klavir S takej proti dobremu plačilu. Poiudbe naj se stavijo na uprav. Slov. Naroda pod .na p«sodo/t*. fc- lepa urarska trgovina v Jugoslaviji, obstanek zagotovljen. Potrebni kapital K 80*000 Podrobnosti se izvedo pri Anončni ekspediciji J. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 15 Slike kralja Petra v velikosti 47XW cm priporoča i lijiiarc. f Ljilani. Cena K 24- -. lS£em primernega mesta. Morem položiti kavcije 100.000 K Vešč poleg slov. še nemščine, italij., rulS., čeič., srbo-hfv. ter nem. in slov. stenografije. Imam vpogled v knjigovodstvo. Praktično izvežban v ključavn. in telefon, napravah. Dovršil pred vojno gimn. in nekoliko teologije. V rus. ujetništvu vodil koresp. ujetnikov. Ponudbe pod .Delavnost/9954* na upravništvo Slovenskega Naroda. 9954 Razpis. Vodstvo za zgradbo mostu čez Muro v Verieju ima oddan' dobavo okoli 60.000 kg portlantoameatt« — Kolkovane ponudbe naj se vložijo do 15. januarja pri gori navedenem vodstvu, pošta Križevci pri Ljutomeru. jOmOi sT^i sC3a» sT^isfT^asg^S iT^mt sr^ s^\ / l s^\.