60100^ g 5 5 ^ A A PR OSRtONJA K 4J IČNiCA ,P. lZt> L KOPtR ■ ■Tl wrcSKI DNEVNIK PoStnlna plačana * gotovini /s '4 t\r\ i • Abb. postale I gruppo 4UU 11F Leto XXXVn. Št. 111 (10.933) TRST, torek, 12. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi MEŠČANSKE SILE PO PORAZU NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH ŽE KUJEJO MAŠČEVANJE Po nedeljski zmagi nad Giscardom si mora Mitterrand zagotoviti večino v parlamentu Zmaga levice y mago socialista Francoisa " Mitterranda je pravzaprav malokdo pričakoval, še zlasti po televizijskem dvoboju na predvečer volitev, ki za predstavnika levice ni bil preveč pozitiven, saj je bi! njegov tekmec, dosedanji predsednik Valerij Giscard D’Estaing, Po mnenju političnih opazovalcev nekoliko bolj briljanten. Kljub temu pa so specializirane agencije, ki proučujejo javno mnenje, le da Jule prednost Mitterrandu in tudi njim je malokdo verjel. Mitter-randova zmaga pa je bila proti pričakovanju izdatna: milijon glasov naskoka ni malo (pred sedmimi leti je Giscard porazil svojega nasprotnika s pičlimi 400.000 glasovi). Vendar je mnogo bolj kot številčni i-zid pomembno dejstvo, da si je Mitterrand zagotovil več kot 50 od sto glasov v skoraj vseh francoskih departmanih, tudi v tistih tradicionalno meščanskih. To je marsikoga spodbudilo, da je začel vzklikati ponovno rojeni ljudski fronti, kar bi v sedanjem političnem trenutku Mitterrandu najbrž bolj škodilo kot koristilo. Mitterrand si je lahko priboril zmago le zaradi strnjenega nastopa levice, ki je kompaktno glasovala zanj. Po pekočem porazu, ki ga je njihov tajnik Marchais doživel v prvem krogu volitev, so komunisti namreč sklenili, da bodo svoj glas dali predstavniku levice, tako da se je po 50 letih (pred Mitterrandom je bil zadnji levičarski predsednik republike, če se ne motimo, Leon Bitim), socialist povzpel do Elizejske palače. Giscard in njegovi pristaši danes očitajo degolistom, s Chiracom na če-bi, da so se opredelili za Mitter-vanda, čeprav nekatere analize kažejo, da je 70 odst. Chiracovih pristašev glasovalo za Giscarda. Potem je treba tu omeniti tudi eko-logiste, katerih glasovi so šli nekako enakomerno enemu in drugemu kandidatu. Mnogi pa so mnenja, da je prvi vzrok za Mitterrandovo zmago ne priljubljenost dosedanjega predsednika Giscarda D'Estajnga. Francozi mu namreč očitajo vzvišenost, hladnost, pa nenazadnje tu di dejstvo, da je osredotočil ve bk, prevelik del oblasti v svojih rokah ter tako dejansko odvzel mnogo kompetenc parlamentu in tudi vladi. Prav to je bil najbrž vzrok, da se premier Barre med volilno kampanjo ni angažiral v korist predsednika vlade, temveč je ostal nekje ob robu. Če opustimo vzroke Mitterrando-ve zmage, je seveda najbolj pereče vprašanje, kaj sedaj. Konec meseca, ko se bo Mitterrand za naslednjih sedem let umestil v E-lizejski palači, se bo znašel pred vrsto izredno perečih vprašanj: Giscard mu pušča v dediščino milijon 800 tisoč brezposelnih, kar je na notranjepolitičnem področju najbolj kočljiv problem. Znašel se bo s parlamentom, v katerem mu je razmerje sil nenaklonjeno, saj je levica v parlamentu v manjšini in Mitterrand torej tvega, da ne bo mogel vladati, kot mu je Giscard napovedal med nedavnim televizijskim dvobojem. Zato bo novi predsednik moral razpustiti zbornice in razpisati nove volitve, v upanju, da se sestava parlamenta spremeni njemu v prid in se zastopstvo levice v njem okrepi. Komunisti so mu že izrazili pripravljenost so delovanja na vseh ravneh, čeprav niso takoj zahtevali plačila za podporo, ki so mu jo nudili na volit vah. Samo enotnost levice lahko Mitterrandu zagotovi pogoje za u spešno delo. Mitterrandovo zmaga pa je «zgo dovinski dogodek», kot jo je marsikdo označil tudi z nekega drugega vidika. Uveljavitev levice v Franciji spreminja namreč trend, ki se je zadnja leta kazal v zahodni Evropi in v Ameriki. Konservativne in meščanske sile so namreč v zadnjem času marsikje sla vile. Pomislimo le na zmago Mar-gareth Thatcher v Veliki Brila ni ji, na poraz Palme jev ih socialdemokratov na švedskem, na probleme socialdemokratov v Zvezni republiki Nemčiji, na izvolitev Ro nalda Reagana za predsednika najmočnejše zahodne države in, za kaj ne, na okrepitev meščanskih si! v Italiji po vrsti let, ko je levica napredovala in je komunistič ni partiji manjkalo le še kak od stotek, da postane stranka rela tivne večine. Mitterrandovo zrna ga je dragocen zgled tudi za ita lijansko levico, ki je vse prej kot enotna. Enotnost strank, s katerimi se istoveti večina italijanskega de lanskega razreda bi končno le lah ko pripeljala do tiste alternative, do tiste zamenjave v vodstvu vla de, o kateri govorijo tako komuni sti kot socialisti, ne da bi našli skupen jezik. IVAN FISCHER Uspeh socialističnega kandidata se je takoj negativno odrazil na vrednost francoskega franka - Previdne reakcije tako na Zahodu kot tudi na Vzhodu Mitterrand 51,8 odstotka Giscard pa 48,2 odstotka PARIZ — Francosko notranje ministrstvo je včeraj dopoldne ob 11. uri sporočilo zadnje uradne začasne podatke o francoskih predsedniških volitvah, ko so pregledali 31.158.522 glasovnic. Od teh je bilo veljavnih 30.272.925 ali 83,45 odstotka, glasovanja se je vzdržalo 5.114.015 (14,09 odstotka) volivcev. Za Francoisa Mitterranda je glasovalo 15.688.930 volivcev (51,8 odstotka), za Giscarda D’Estainga pa 14.584.022 volivcev (48,2 odstotka) . Notranje ministrstvo je tudi pojasnilo, da manjkajo rezultati 39.548 volivcev iz Polinezije in 80.161 Francozov, ki bivajo v tujini. V prvem krogu 25. aprila je Giscard prejel 8.222.432 (28,32 odstotka) glasov, Mitterrand pa 7.505.960 (25,85 odstotka). Komunistični kandidat je aprila prejel 4.456.922 glasov, ekologist La-londe pa 1.126.254 glasov. Novoizvoljeni francoski predsednik Francois Mitterrand (Telefoto AP) umu........................................Iiiiiiiniiiim.il.m..............................m....................... kuub številnim protestom zaradi vmešavanja cerkve v KAMPANJO 0 SPLAVUI Papež vztraja s križarsko vojno Pannella pripravljen na sporazum z laičnimi strankami za ohranitev zakona 194 RIM — Kot pričakovano je papež v nedeljo zopet z velikimi topovi streljal proti splavu. Karol Wojtyla Jc dejansko povedal tri stvari: prvič, da cerkev zavrača zakon 194 •n aa bo naredila vse, kar je v nje n' moči, da zakon odpravi; drugič, da smatra, da na ta način naredi uslugo tudi »domovini*, kot pojmu-te papež ta izraz, ki ga prepogo-stoma združuje s pojmovanjem ve-fc, torej »verne domovine*. Tretjič, da se natančno določijo meje med dobrim in slabim, da ni več možnih kompromisov. To pa pomeni, da ni 'ec sožitja med različnimi kultura-n'i oziroma, da gre dialog samo v ®no smer, to je v tisto, v kateri je Poudarjena hegemonija katoliške cerkve.. Danes je govor o splavu, fli bolje, o zakonu, ki ga urejuje in ki odpravlja skrivni splav: jutri, če bo odziv volivcev ugoden, bo lahko ponovno postavljeno vprašanje razporoke, o čemer že marsikdo Šušlja. Vse to je papež govoril množici, ki sc je kot vsako nedeljo zbrala na Trgu sv. Petra. Le da je bilo lokrat med množico nekaj tisoč čla nov Gibanja za življenje, ki so prišli pred osrednje svetišče katoliške cerkve s transparenti zelene barve z napisom «da». Volilna kampan.’a *e je tako tudi uradno preselila v Vatikan. Prav iz Vatikana je pri-šei včeraj še en poziv za odpravo Mkona o splavu: objavlja ga vatikansko glasilo »Oservatore roma no . ki poudarja, da papež ne krši meja svojega mandata, ampak da le izvaja svoje pastirsko poslan stvo. Pri svoji volilni kampanji se cerkev poslužuje naj- azličnejšib sredstev Tako je bila v nedeljo na sosednjem zborovanju Giban!a za življenje prisotna tudi Nobelova na grajenka za mir mati Terezija iz Kalkute, vendar kljub temu dvora na ni bila polna. V skoraj vseh cerkvah genovske nadškofije pa so brali poslanico kardinala Sirija, ki je izrecno pozval vernike, naj glasujejo za odpravo zakona o splavu. Edini, ki ga ni poslušal, je bil teolog Gianni Baget Bozzo, ki je že dve leti sprt s kardinalom prav za radi nekaterih Sirijevih načelnih stališč o vprašanjih, ki so le obrob no verskega značaja. Ob posegih papeža in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, ki jih je v zadnjih dneh vse preveč in žara di katerih so bili številni duhovniki že prijavljeni sodnim oblastem, pa se na drugi strani prav tako veča število izjav raznih organizacij za ohranitev zakona o splavu. Včeraj se .je za to izrekla napredna struja urtiukov Magistratura democratica, p: ?v tako pa so se izrekli zdravniki vključeni v sindikalno federaci j< CGIL CISL UIL. Pomena te ga zakona se zavedajo tudi radikalci, sicer bi si ne mogli razlagati pobude Marca Pannelle, ki se je obrnil na laične stranke in osebno na Craxija, Zanoneja in Longa. Pan nella kratkomalo predlaga ohrani tev sedanjega zakona. Skratka, po njegovem predlogu nj bi se radikalna stranka v zadnjih dneh volilne kampanje odpovedala propagandira-niu svojega referenduma, v zame no pa naj bi se Craxi, Zanone in Longe obvezali, da predložijo popravke sedanjemu zakonu Pobuda je vsekakor pomembna, žal pa so jo radikalci sprožili nekoliko prepozno. laiililllllllllllllllllllllflllllllllllflltllllllllllllllllllt Schmidt na obisku pri Thatcherjevi LONDON — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt je prišel včeraj na posvet s angleško premier ko Margaret Thatcher, po uvedenem običaju o srečanjih med največjimi zahodnoevropskimi voditelji dvakrat na leto. Osrednja tema na Dogovorih v podeželski rezidenci predsednice angleške vlade je bila seveda ocena položaja po izvolitvi socialista Mitterranda za predsednika Francije, Thatcherjeva in Schmidt pa sta izmenjala tudi mnenja o odnosih zahodnih držav s SZ, o krizi na Poljskem, o razvoju EGS in o razmerah na Bližnjem vzhodu. Razgovori so včeraj potekali, kot je soditi iz skopih poročil, «v sproščenem vzdušju*. Znano pa je. da so si stališča Thatcherjeve in Scnmidta precej narazen tako glede odnosov s SZ (angleška premierka je za trdo linijo, kancler pa za ohranitev dialoga), l>ot tudi glede višine prispevka Velike Britanije v skupen proračun EGS. PARIZ — Socialist Francois Mitterrand je novi francoski predsednik. Pariz, Liila, Le Havre Rouen, Nantes, Marseille....... kot večina drugih francoskih mest so dobesedno »eksplodirala* v valu navdušenja. Francozi so stopili na ulice, da bi dah duška svojemu zadovoljstvu in navdušenju. Poraženci že načrtujejo revanšo. Zahodnoevropska levica je umirjeno navdušena, v vzhodnih prestolnicah so presenečeni, na Zahodu pa skrajno previdni. V nedeljo se je zgodilo, kar ni nihče pričakoval, razen Francozov: v drugem krogu je zmagal socialistični kandidat Francois Mitterrand. Z njim je zmagala Francija delavcev, sindikalistov, socialistov, neodvisnih levičarjev, komunistov, e-kologistov . . . Francija drugačnih, odtujenih, ki se je naveličala odmaknjene in včasih kar objestne vladavine »republikanskega monarhista* Valeryja Giscarda D’E-stainga. V valu navdušenja so na slavolok zmage dvignili rdečo zastavo, simboličen dokaz, da je v Franciji zmagala levica. «čez dvanajst ah petnajst mesecev se bomo vrnili* trdijo poraženci, ki so prepričani, da bo morala desnica, «kaj kmalu ponovno prevzeti v svoje roke krmilo v državi, da bi popravila socialistične napake in rešila izpraznjeno državno blagajno*. Zagrenjenost, razdražljivost in napadalnost, ki že meji na odkrite grožnje, to so reakcije poražene francoske desnice, ki že napoveduje finančne, gospodarske in družbene katastrofe. Med poraženci so že v teku medsebojni boji, obtožbe kritike. Dosedanji ministrski predsednik Rajmond Barre že odkrito dolži za Mit-, terrandovo izvolitev neogoliste. Chirac že poziva vso sedanjo opozicijo, naj strne svoje vrste in naj na prihodnjih političnih volitvah po razpustitvi parlamenta dokaže, da je bila Mitterrandova izvolitev le spo drsljaj. Če si francoska desnica in center ližeta rane, tudi Mitterrandu ni do smeha. Komunisti na ves glas zatrjujejo, da je bil izvoljen predvsem z odločilnimi glasovi njihovega članstva. V komunističnih vrstah obstaja sum, da bo Mitterrand iskal podpore predvsem v centru. Marchaisov poraz v prvem krogu predsedniških volitev je še vedno pekoč. Tudi francoska partija se dobro zaveda, da brez odločilnih glasov francoske mladine med 18 in 25 letom, ki je v nedeljo prvič volila, bi njenih tolikokrat poudarjenih 5 milijonov volivcev kaj malo pomenilo. Bolj kot partije, s katero ima precej čiste račune, se Mitterrand boji predvsem francoskih gospodarskih krogov. Socialistični uspeh v Franciji se je že negativno odražal skoraj na vseh svetovnih valutnih borzah. Francoski frank je na milanski borzi izgubil za 1,5 odstotka svoje vrednosti. Na pariški borzi so administrativno ukinili vse operacije, frank je padel tudi na londonski in tokijski borzi. Francoski carinski organi so že poostrili nadzorstvo na mejnih prehodih, saj se bojijo bega francoskih kapitaiov pod vtisom Giscardovega poraza. Medtem prejema novoizvoljeni predsednik Mitterrand čestitke od državnikov in politikov. Med prvimi mu je čestital italijanski predsednik Pertini. Vsa italijanska levica je navdušena. Socialisti in socialdemokrati se obnašajo, kot da bi sami zmagali. Komunisti in ostala levica poudarjajo pomen Mitterrandovo zmage kot dokaz, da se lahko s potrpežljivostjo, vztrajnostjo in s skupnim bojem zmaga. Včeraj je Mitterrandu v imenu predsedstva SFRJ čestital predsednik predsedstva Cvijetin Mijatovič. Podobne čestitke so mu poslali japonski premier Ženko Suzuki, bri- tanski premier Thatcher, zahodnonemški zvezni kancler Schmidt, a-meriški predsednik Reagan in drogi. V zahodnih prestolnicah pa so skrajno previdni. Vsi poudarjajo Mitterrandovo privrženost atlantskemu zavezništvu, njegovo nasprotovanje sovjetski politiki v svetu, a dlje se ne spuščajo. Še bolj o-prezni so na Vzhodu, kjer slabo prikrivajo razočaranje nad porazom Giscarda D’Estainga, ki je bil za Moskvo «najzanesljivejši» francoski predsednik. Še bolj zaskrbljeni so v arabskem svetu, saj izgubljajo iskrenega prijatelja, ne da bi zagotovo vedeli, kako se bo v bodoče obnašal Mitterrand. Do sedaj ni socialistični prvak skriva! svojih simpatij do Izraela So pa zato nad Mitterrandovo zmago navdušene predvsem napredne sile Latinske Amerike, ki upajo, da bo Francija odigrala še samostojnejšo zunanjo politiko kot doslej. PO SPORAZUMU NA VČERAJŠNJI SEJI TAJNIŠTVA Sindikat gre enotno na srečanje z vlado Pogajanja o draginjski dokladi pogojena o J jasnih odgovorov vlade glede vrste zahtev RIM — Sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL bo šla jutri enotno na soočanje z vlado, s skupno platformo zahtev in predlogov za zajezitev inflacije in premostitev gospodarske krize. Ponovno vzpostavljena enotnost, ki so jo v preteklem mesecu zaman skušali razrahljati določeni politični in gospodarski krogi s pomočjo dela tiska, postavlja zdaj Forlanija in njegove ministre tako rekoč ob zid: ne morejo se več zakrivati za meglenimi načelnimi izjavami o dobrih namenih in hkrati posegati po razpršenih ukrepih, ki v bistro zvračajo vsa bremena inflacije in krize na delovne ljudi, a morajo priti na dan z določenimi načrti, katerih izvajanje bo mogoče nadzorovati. Enotno tajništvo sindikatov je namreč včeraj izdelalo enoten dokument, ki terja od vlade jasnih odgovorov o temeljnih pogojih za izhod iz krize. Po vrsti zahteva sindikat načrt za obnovo potresnega področja na Jugu, in pri tem takojšnjo zaposlitev 10.000 neapeljskih brezposelnih, takojšnje ukrepe na področjih energetike, kmetijsko -prehranske industrije, železarstva, kemijske industrije, prevozov. Na področju zdravstva in skrbstva predlagajo sindikati zvišanje minimalnih pokojnin in trimestralizacijo draginjske doklade, prilagoditev prispevkov avtonomnih delavcev (kmetov, obrtnikov in trgovcev) dejanskemu dohodku. Uvedbo morebitnih delnih prispekov za zdraniške preglede, izvide in sprejem v bolnišnice' sprejemajo le za delovne ljudi, ki imajo več kot 20 milijonov lir letnega dohodka. Za zajezitev infiacije naj vlada zamrzne za eno leto tarife za javne prevoze, telefon, plin in elektriko ter cene kruha, testenin, sladkorja in mleka. Poviške najemnin naj zmanjša na polovico, uvede pa naj nadzorstvo nad ceniki 100 največjih podjetij. Samo nazadnje bi bili sindikati pripravljeni sprejeti obvezo, da začnejo načelno razpravo o omejitvi stroškov za delovno silo, toda «ob zaščiti kupne moči plač*, in v tem okviru tudi o »prilagoditvi naraščanja draginjske doklade načrtovani stopnji inflacije, na osnovi različnih postopkov, ki so jih izdelale posamezne organizacije*. Sindikat torej sprejema tudi pogajanja o draginjski dokladi, a jih pogojuje odgovorom vlade glede drugih ukrepov. iiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiliiiiiitiiiiiuiiiiimiiiiiia ZAČETEK PROSLAV OB 60-LEINIC1 MAREŽGANSKEGA UPORA Pred 60 leti se je v Istri prižgala plamenica svobode Predstavitev knjige o Marezigah in publikacije ^Revolucionar Miro» KOPER — V okviru praznovanj 60-letnice marežganskega upora sg sinoči v prostorih osrednje knjižnice v Kopru odprli razstavo, posvečeno temu dogodku. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki političnega in kulturnega življenja občine in obale. . V uvodnem govoru ie ravnatelj pokrajinskega muzeja v Kopru Sal-vator Žitko poudaril, da so zbrali in predstavili predvsem tisto gradivo, ki ie vezano na prikaz Marezig, njenih ljudi, borcev in revolucionarjev prek vseh najpomembnejših prelomnih zgodovviskih trenutkov v protifašističnem gibanju med obema vojnama, med NOB pa vse tja do osvoboditve. Muzejsko gradivo, to je fotografije in razni dokumenti vse do sodnega procesa ! polpretekle zgodovine in ie tudi proti marežganskim antifašistom danes simbol neuklonhvega borbe-dopolnjuje izbor literature, člankov nega duha proti narodnemu zati-in razprav na temo narodnouhramb ranju in socialnim krivicam, ko se nega. revolucionarnega in osvobo- I v mislih vračamo v slavno ure-dilnega gibanja v Istri in Sloven■ I teklost. •iiimiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimmitintiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii PONOVEN VZPON TERORISTIČNE DEJAVNOSTI? skem Primorju, ki ga je tffispe-vala osrednja knjižnica. Potem ko je orisal zgodovinska dogajanja pred 60. leti in v naslednjih desetletjih, je poudaril, da so Marezige postale tik pred osvoboditvijo središče narodnoosvobodilnega gibanja slovenske Istre, saj sta imela tu svoj sedež komanda mesta Koper in loparski okraj. Ogromen prispevek Marezig v skupnem boju za nacionalno in socialno osvoboditev je dobil obeležje v odloku občinskega ljudskega odbora Koper, da se dan upora pred 60. leti, to je 15. maj. razglasi za koprski občinski praznik. Ta dan se je prižgala v slovenski Istri prva plamenica svobode, ki ni u-gasnila niti v najtežjih dneh naše Razstavo je zatem odprl član sveta federacije Branke Babič. V kratkem nagovoru se je pomudil pri dogodkih pred 60. leti in pozneje. ki tudi danes predstavljajo neizčrpen vir' ispiracij, ko gradimo nove odnose med ljudmi pri nas in v svetu. Udeleženci otvoritvene slovesnosti so nato prisostvovali predstavit- V ZRN zahrbtni umor deželnega ministra Žrtev je 6Uetni liberalec Heinz Herbert Karry BONN — Neznanci so včeraj zjutraj zahrbtno umorili ministra, za gospodarstvo in prevoze zahodno nemške zvezne dežele Hessen Hein-za Herberta Karryja. Po vsej verjetnosti gre za teroristični atentat in torej ponovni vzpon prevratniške dejavnosti v ZRN. Karryja so zadele najmanj tri svin čenke, ki so jih atentatorji izstrelili skozi odprto okno kopalnice njegovega stanovanja. »Podvig* je bil nedvomno skrbno pripravljen. Morilec se je po lestvi povzpel do prvega nadstropja ministrovega stanovanja, PSIHIATROVO MNENJE OB REFERENDUMU O SPLAVU Včasih je treba preprečevati tudi hujše tragedije Bliža se referendum o splavu in mene, kot psihiatra, izid zaskrbljuje, ker bi se v slučaju, da bi prevladali DA (m bi s tem odpravili zakon št. 194), tudi pri našem delu zopet pojavili problemi, ki so bili do pred nekaj leti tako pekoči. Omenil bom le dve vrsti problemov. V prvem primeru gre za ženske, ki so že imele huj se akutne psihotične krize in pri katerih je psihično rav nevesje sicer zopet vzpostavljeno, a vendar zelo labilno. Za tako ravnovesje je lahko porod in poznejša skrb za majhnega otroka velika nevarnost. To je razvidno tudi iz dej siva, da se neredko pojavlja tudi pri navidezno zdravih ženskah ■ takozvana «puerperalna psihoza». to je akutna psihotična kriza, ki nastane v prvih dneh po porodu in ki tiaja lahko tudi več mesecev Porod in poznejše vživi jan je matere v dojenčkovo čustvovanje zahteva namreč precej sr,jo zmožnost psihične prilagoditve, ki pri latentno psiho ličnih osebah obteži prav tiste predele osebnosti; kjer so konflikti najbolj nevarno nakopičeni. Če naj posplošimo: tista ženska, ki nosi v sebi že iz otroških let nerešen problem izredno močne potrebe, da se lahko na koga opira, se znajde čez noč v stanju, v katerem mora namesto, da ti jc dobila, nuditi oporo bitju, ki je od nje življenjsko popolnoma odvisno. Razumljivo je. da čuti taka ženska u-pravičen strah, ko ugotovi, da je noseča. Zmaga referenduma tGibanja za življenje*. ki izrecno odpravlja možnost splava zaradi nevarnosti za psihično zdravje, bi tako ženski., prisilila, da gre, proti svoji volji, naproti ponovni psi hoticni krizi, v škodo sebi in indirektno tudi otrokom, ki iih morda že ima. Drugi primer, ki 6i ga hotel omeniti, je primer ženske, ki zaradi nezadostne umske razvitosti ne zna uporab Ijati ali se ne zaveda važnosti kontracepcije in zanosi, ne da bi bila na to sploh pomislila in ne da bi imela najmanjšega namena in niti možnosti, da po porodu otroka vzgaja. Včasih ni v takih primerih niti medicinskih pogo jev, da se nosečnost kolikor toliko zdravo razvija. Podoben primer je lahko tudi ženska, ki v razburkanem obdobju neravnovesja zanosi in potem, ko psihotična kriza mine, k.o se kot prebudi iz hudih sanj, z grozo ugotovi, da je noseča. Z odpravo zakona št. 194 o splavu bi take in podobne situacije, ki niso tako izjemne, kot bi lahko mislili, bile brezizhodne ali pa bi bile ženske prepuščene mazačem in v tem popolnoma osamljene. Vsak splav je tragičen in zato si je treba prizadevati, da se prepreči vsako nezaželeno nosečost, a preprečevati je treba tudi hujše tragedije, ki jih ni mogoče dopuščati samo zato, da je naši tankovestnosti zgolj formalno zadoščeno. PAVEL FONDA počakal, da je Karry stopil v kopal nico in hladnokrvno sprožil maloka librski samokres. Prizoru je priso stvovala tudi Karryjeva žena. De želnega ministra so nemudoma pre peljali v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnil. 61-letni Heinz Herbert Karry, član liberalno demokratične r.tranke je bil v zadnjih časih v središču o-strih polemik, ker se je kot minister za gospodarstvo opredeljeval za razširitev frankfurtskega letališča in izgradnjo jedrske centrale v bes senski deželi. Kritizirali so ga še zlasti v levičarskih krogih in pa ekologisti. Policija sumi ,da so atentat pripravili v vrstah skrajne levice, ki je po smrti pripadnika RAF Sigur-da Debusa (ki se je odločil za sa momor — z gladovno stavko — da bi protestirat proti nevzdržnim jet-niškim razmeram) ponovno zaživela in organizirala nekaj demonstrativnih atentatov. Ker pa je bil Karry židovskega porekla, so tudi neonaci stične skupine na spisku osumlje nih organizacij, ki bi lahko izvedle zahrbtni umor. Zadnja politična o sebnost ,ki so jo umorili v ZRN, je bil predsednik združenja industrijcev Hans Martin Schleyer, katerega so teta 1977 ugrabili in ubili člani Rothe Armee Fraktion, «vrstniki* italijanski!? rdečih brigad v ZRN. Nekaj ur po podlem atentatu se je sestalo vodstvo liberalne stranke pod predsedstvom zunanjega mini stra Hansa Dietricha Genscherja. S Karryjevo smrtjo je liberalna stran ka izgubila enega svojih najugled nejših članov.' CK ZKS o zadnjih kosovskih dogodkih LJUBLJANA — Predsedstvo CK ZK Slovenije je na svoji včerajšnji seji preučilo posledice dogodkov na Kosovu in naloge slovenskih komunistov v zvezi z njimi. «čeprav so dogodki na Kosovu in vzroki, zaradi katerih je do njih prišlo specifični, jih lahko in moramo uporabiti kot izkušnjo. Predvsem je zdaj najboljša priložnost, da na vseh ravneh, od delovnih organizacij do federacije, sprejmemo realne ukrepe in začrtamo orientacijo akcij, s katerimi bomo hitreje in bolj u-činkovito reševali sedanje slabosti gospodarskega položaja, še zlasti pa zastoje za razvoj socialističnih samoupravnih od-. nosov,* je v uvodni besedi dejal sekretar predsedstva Franc Šetinc. Dejal je tudi,. da je prva izkušnja iz kosovskih dogodkov, k; za Slovenijo ni nova, ta, da je treba biti v ocenah do kraja odkrit, kritičen in realen brez prikrivanj in izkrivljanj resnic, ali pa lakiranja stvari. Pii ocenjevanju stanja samo to zagotavlja popoten uvid v resničnost stvari in v resnično razpoloženje ljudi. (jp) vi dveh publikacij, ki sta jih pripravili založba Lipa v Kopru m pokrajinski muzej v Kopru v počastitev 60 letnice marežganskega u-pora in 40-letnice usta je slovenskega naroda. Ob prvi publikaciji *Ma-rezige — simbol upora», ki je izšla v slovenščini in v italijanščini, ie predsednik uredniškega odbora Sat-vator Žitko povedal, da so v njen široko prikazali zgodovinska obdobja. v katerih se. ie istrski človek bojeval oroti zatiranju in izkoriščanju ter za osvoboditev izpote stoletnega iarma. Zatem so predstavili še drugo publikacijo «Revolucionar Miro*, ki ie prav tako izšla v slovenščini in v italijanščini, natiskalo pa io je Za-ložništvo tržaškega tiska. V tej knjigi, ki ie namenjena predvsem mladini, je avtor Rastko Bradaškia podrobno orisal življenjsko pot in delo revolucionarja Toneta Ukmarja od njegovih mladih let m Proseku in prvih korakov v boju delavskega razreda prati izkoriščanju pa vse do sodelovanja v gverilskih vojnah v .Španiji, Italiji, Franciji in Etiopiji. Obe publikaciji so v večernih urah predstavili v italijanščini tudi na sedežu skupnosti Italijanov «Antonio Gramsci* v Kopru. L. O. NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Po obširni razpravi je skupščina soglasno vzela na znanje odstop Carbonejevega odbora Uvodnemu predsednikovemu poročilu sledilo razpravo, v katero je poseglo deset svetovalcev Tržaški pokrajinski svet je sinoči malo pred polnočjo vzel na znanje odstop Carbonejevega odbora. V sklepnem glasovanju je odstop po-krajinskega odbora s pozitivnim glasom potrdilo 29 svetovalcev, eden pu je bil odsoten. Seja se je sicer začela z redno upravno dejavnostjo. Skupščina je morala namreč sprejeti vrsto nujnih sklepov, ki jih ni mogla odložiti na poznejši datum. Med temi ukrepi je tudi z večino glasov sprejela sklep, v smislu katerega je podelila prispevek v višini petsto tisoč lir Glasbeni matici: vzdržal se je edino svetovalec liste Cavicchioli. Ravno tako z večino glasov (vzdržala sta se oba neofašista) je skupščina potrdi- ,Splošni zdravniki: spet pregledi proti plačilu Od včeraj dalje opravljajo splošni zdravniki ponovno preglede v svojih zasebnih ambulantah. Pacienti pa morajo plačati pregled — kakor je bilo pred 1. majem, ko so zdravniki zaostrili svoje protestno gibanje in sploh zaprli ambulante — nakar jim deželna u-prava vrne izplačani znesek. Za pregled v ambulanti je treba odšteti 10.000 lir, za pregled na domu pa zahtevajo splošni zdravniki po 20.000 lir, medtem ko jp do 1. maja veljala tarifa 15.000 lir. Za izstavljanje receptov ali drugih dokumentov pa zahtevajo splošni zdravniki vplačilo 5.000 lir. Kakor znano, se splošni zdravniki zavzemajo za uveljavitev sporazuma, ki je bil dosežen s pristojnimi vladnimi organi 30. januarja a ki ga mora še podpisati predsednii. republike Pertini. Do podpisa pa doslej ni prišlo zaradi nasprotovanja tako imenovanih »finančnih* ministrov. Medtem se zaostruje tudi protestno gibanje zdravstvenega osebja, zaposlenega v bolnišnicah in preti nevarnost, da bi tudi na tem področju kmalu spet oklicali stavko. la program za kmetijstvo za leto 1981. Po izpolnjenih obveznostih je besedo prevzel predsednik Carbone, ki je v obširnem poročilu razložil''razloge, zaradi katerih mora pokrajinski odbor odstopiti in podal razčlenjen obračun dela, ki ga je odbor opravil med svojo mandatno dobo. V razpravo so nato posegli svetovalci Marchio (LpT), Harej (SSk), Martini (PSDI), Ventura (LpT), Pes sato (KPI), Segariol (MSI), Meloni (LpT), Locchi (KD), Martone (KPI) in Paludetto (LpT); po zaključenem glasovanju, s katerim je skupščina soglasno vzela na znanje odborov odstop, je Carbone prepustil predsedniško mesto najstarejšemu svetovalcu ,to je komunistu Martoneju. Neofašisti pa so tedaj vložili resolucijo o postopku, v smislu katere bi sc seja morala nadaljevati in izvoliti novega predsednika in novi odbor; njihov predlog pa je bil zavrnjen z večino glasov. Tržaška občina sporoča, da občani, ki niso prejeli volilnih potrdil za skorajšnje referendume, lahko prevzamejo potrdila vsak dan do 18. maja na županstvu, v oddelku za volitve v II. nadstropju, od 9. do 19. ure. Ob dnevih glasovanja pa bo urad izstavljal potrdila po urniku samega glasovanja. Fabbri zagotovil nadaljevanje proizvodnje v štivanski papirnici Štivanske papirnice ne bomo za prli. To zagotovilo je dal včeraj Giovanni Fabbri, predsednik družbe F abocart, kateri pripada štivanski obrat, na sestanku s člani tovarniškega sveta. V zadnjem času so se namreč razširile vznemirjujoče vesti, po katerih naj bi pomenila vpis delavcev v dopolnilno blagajno in ustavitev strojev na »liniji* za proizvodnjo patiniranega papirja le prvi korak na poti postopnega opuščanja proizvodnje v tem obratu. Danes seja deželne komisije za Osimo Ta teden se deželna skupščina ne bo Sestajala. Pač pa bodo zasedale razne stalne komisije. Med drugimi bo danes zasedala posebna komisija za vprašanja, vezana na izvajanje osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki ji načeluje socialist Pittoni. Na seji bo odbornik Colohi poročal o možnih lokacijah skupne italijansko - jugoslovanske industrijske cone. jg VPRAŠANJ# LADJE! Zadovoljstvo župana Bordona V zvezi z zadnjim srečanjem tržaških sindikalistov s predstavniki ministrstva za državne soudeležbe v Rimu kar zadeva miljsko ladjedelnico Cantieri Alto Adriati-co, je miljski župan Bordon izrazil svoje zadovoljstvo ob dejstvu — je dejal — da je bilo končno zagotovljeno nadaljnje življenje obrata in nadaljnja zaposlitev vse prizadete delovne sile. Župan je hkrati izrazil priznanje samim delavcem, sindikalistom, drugim krajevnim upravam, tržaškim parlamentarcem in političnim silam, da so se ob tej priliki enotno zavzeli za rešitev tega perečega vprašanja. Bordon je na koncu dejal, da se je zdaj treba še naprej boriti za to, da bo ladjedelnici zajamčeno nadaljnje redno obratovanje. Podobne misli je izrazil tudi podžu- Shodi o referendumih DANES, 12. MAJA Ob 19. uri na Trgu Goldoni enotno predvolilno zborovanje Odbora za obrambo zakona 194. V tem odboru so zastopane stranke KPI, PDUP, PLI, PRI, PSDI in PSI. Komunistična partija Italije: ob 11. uri v Vižovljah in ob 12. uri v Naselju S. Mauro v Sesljanu (leteča shoda); od 10.30 do 13. ure na Trgu Giarizzole (razstava); ob 17. uri na Reški cesti (Strada di Fiume) 29 (leteči shod); ob 18. uri na Trgu Pestalozzi (leteči shod); ob 18.30 v Ul. Dandolo (zvočniška obrazložitev); ob 19. uri pred blagovnico PAM (leteči shod); ob 20.30 v Gročani (javna skupščina z razpravo). Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. uri pred,Supercoop na Trgu Stare mitnice, ob 11. uri na Trgu tra i Rivi v Rojanu, ob 11.30 pri vogalu Borznega trga s Korzom (leteči shodi); od 16.30 do 19.30 manifestacija v Ul. Torri; od 16. ure dalje shodi v Naselju S. Mauro. JUTRI, 13. MAJA Kolektiv za zdravje žensk: od 12. ure naprej pri vogalu med ulicama Carducci in Battisti (shod in razdeljevanje letakov); od 20. ure dalje v Študentskem domu (skupščina z debato). V ČETRTEK, 14. MAJA Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. uri Trg Cavana, ob 10.30 Trg Unita in ob 11. uri pred blagovnico Upim na Korzu (shodi); od 16.30 do 19. ure pred blagovnico Upim na Trgu Stare mitnice (shod, razstava idr.). Zveza žensk Italije - UDI: od 17. do 20. ure leteči shodi v dolinski občini (Domjo, Ricmanje, Mačkolje, Prebeneg, Boršt, Dolina). V PETEK, 15. MAJA Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. uri pred PAM, ob 10.30 na Šentjakobskem trgu in ob 11. uri na glavnem trgu pri Sv. Ani (shodi); od 16. do 19. ure na Goldonijevem trgu (javna debata, predstava, razstava idr.). Zveza žensk Italije: od 17. do 20. ure leteči shodi v dolinski občini (Domjo, Ricmanje, Mačkolje, Prebeneg, Boršt in Dolina). pan Rossini. Z VČERAJŠNJE RAZPRAVE ^KRISTJANI ZA DVAKRATNI NE» ZAKON 194 NE ŠČUVA K SPLAVU A CA LE ZDRAVSTVENO UREJA» V Domu pristaniških delavcev so katoličani in protestanti, ki so proti predlogu Gibanja za življenje, obrazložili svoja stališča - Devinsko-nabrežinski odbor za obrambo zakona 194 protestiral zaradi župnikovega ravnanja Pet dni je še do glasovanja o referendumih in tudi v našem mestu, kot drugod po Italiji, je v ospredju volilne kampanje vprašanje splava, ali bolje rečeno predlog, da bi ukinili zakon 194, ki že dve leti dejansko ščiti fizično in psihično zdravje žensk. Pod geslom »Kristjani za dvakratni NE* .je včeraj pristaniška sekcija ARCI priredila v prostorih Doma pristaniških delavcev debatno srečanje, na katerem so predstavniki katoličanov in protestantske skupnosti, ki so proti predlogu Gibanja za življenje, obrazložili svoja stališča. Predstavnica temeljne skupnosti kristjanov iz Gorice je uvodoma takoj povedala, da katoličani ne morejo zapreti oči pred dejstvom, da živi veliko žensk marsikdaj v takih objektivnih pogojih, ki jih prisilijo k prekinitvi nosečnosti. To je stvarno, upravičeno in neizmišljeno dejstvo, saj je svetovna zdravstvena organizacija (OMS) .ke, po katerih naj bi v Italiji, pred zakonom vej — nad -2- mih.joha žensk, v zadnjih dveh letih, ko se prvič lahko pozna resnične podatke, pa jih je bilo le 400 tisoč letno. To so podatki, ki so zelo zgovorni, saj dokazujejo v prvi vrsti, da je mazaški ali skriven splav vprašanje družbene razsežnosti ter da MIIIIIIMlIlllllllllllllllllllllllllllllMHIHIMimlKtltlllMIMHIIIIIimiHIIIIIIIIIIIIIIIMMnillllllMIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllinitHIIHIItllllllltllllHIIIIIIIIIIIIllll* Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Komunisti in radikalci predlagajo dosego tehničnega sporazuma za KZE V upravni odbor toga organizma je treba izvoliti predstavnike vseh demokratičnih sil - Odgovor na predlog «tretje siie» V časnikarskem krožku je bila včeraj tiskovna konferenca, ki sta jo sklicali KPI in radikalci, da bi orisali skupno stališče, ki sta ga stranki zavzeli glede izvolitve 9-članskega upravnega odbora tržaške krajevne zdravstvene enote; jutri se bo namreč sestala glavna skupščina tega novoizvoljenega organizma, ki se bo po dveh neuspelih poizkusih morala ponovno spoprijeti s tem vprašanjem. Tiskovne konference sta se za KPI udeležila načelnik svetovalske skupine v KZE Francescato in Bordon, za radikalce pa Pecol Comi-notto, Ercolessi in vsi trije svetovalci radikalne stranke v KZE z načelnikom skupine Granaro. Poleg tega sta bila še prisotna predsednik zdravstvenega konzorcija Pessato in predsednik rajonskega sveta za Rojan - Greto - Barkovlje Dennis Visioli, ki sta uradna kandidata KPI za upravni odbor KZE. Kateri pa je pravzaprav predlog KPI in PR za sestavo upravnega odbora? Stranki, ki razpolagata skupno s 16 svetovalci, se zavzemata za dosego tehničnega sporazuma med vsemi demokratičnimi silami; v upravni odbor bi morali torej vstopiti predstavniki vseh demokratičnih sil krajevne zdravstvene e-note; izvoliti pa jil je treba — poudarjata stranki — brez vsakega predhodnega sporazuma in torej brez vsake že prej določene večine, ki bi nato izvolila iz svoje srede predsednika. Ne gre namreč pozabiti, da so pristojnosti predsednika upravnega odbora KZE mnogo večje, kot recimo, župana katerekoli občine. Predlog KPI in PR je torej odločen odgovor na pred log samozvane «tretje sile* — KD, PSI, PSDI in SSk - po katerem naj bi v upravni odbor vstopili po en predstavnik PSI, PSDI in SSk ter dva zastopnika KD. V tem pri meru bi ta večina izvolila predsednika, ki bi bil seveda iz demo-kristjanskih vrst. KPI in PR pa ne postavljata tega vprašanja; po njunem mnenju je važno le to, da pride končno do izvolitve odbora, v katerem bi se večina ustvarjala na sprotnih konretnih vprašanjih. O teh vprašanjih, ki zadevajo obširno zdravstveno in skrbstveno problematiko, pa ni bilo doslej sploh govora. Tako komunisti, kot radikalci so se ostro postavili proti takemu zadržanju nekaterih sil, ki so bile na obeh dosedanjih zasedanjih glavne skupščine proti temu, da bi se o teh vprašanjih sploh odprla tudi najmanjša razprava. N- zadnji seji glavne skupščine sta se v tem smislu izrazila listar Gambassini in demokristjan Scarpa. Na jutrišnji seji glavne skupščine bosta zato KPI, kot PR zahtevali obširno razpravo (komunisti so že najavili, da bo govorilo šest sveto valtev), predno bo skupščina poklicana, da izvoli upravni odbor. Predlog komunistov in radikalcev nasprotuje logiki »porazdeljevanja stolčkov*, je posebej poudaril Bordon, ki je še pristavil, da se predlog tako imenovane .tretje sile* vključuje v širšo operacijo, ki zadeva tudi tržaško občino in pokra jino. Mnogo ostrih besed je bilo na tiskovni konferenci izrečenih na račun Liste za Trst, ki se izmika svojim odgovornostim, s tem v zvezi je bilo tudi rečeno, da so bili nekateri svetovalci liste izvoljeni v glavno skupščino KZE s tečnim mandatom, da preprečijo krščanski demokraciji, da bi obdržala v svojih rokah zdravstveni sektor. Vsekakor pa je bilo poudarjeno, da bi se v zdravstvenem sektorju, v brk reformi, v prihodnjih petih letih prav nič ne spremenilo, če bi prodrl predlog »tretje sile*. Svetovalec Stoka o vojaških služnostih Na vsedržavnem zborovanju o vojaških služnostih, ki je bilo v Rimu, je deželni svetovalec SSk Drago Štoka predložil poročilo, ki obravnava zlasti vprašanja vojaških služnosti v Beneški (Sloveniji, Ka nalski dolini in Reziji. V poročilu ugotavlja, da je ta vzhodni predel naše dežele prepuščen pogubni izolaciji in da je v teh krajih tudi zaradi vojaških služnosti onemogočen vsakršen industrijski, turistični, pa tudi kmetijski razvoj. Ljudje so zaradi izredne revščine in pomanjkanja perspektiv prisiljeni, da zapustijo rodne kraje, kar ima med drugim za posledico tudi neizprosno propadanje jezikovnega in kulturnega bogastva, ki je značilno za Benečijo. Deželni svetovalec Štoka se zate v svojem poročilu zavzema za splošno revizijo vojaških služnosti v naši deželi, še zlasti pa v vzhodnih obmejnih predelih. Industrijski in turistični razvoj bo mogoče spodbuditi samo na ta način, da se u-kinejo tiste služnosti, ki se izkažejo za nepotrebne. Prav tako je treba zagotoviti primerno odškodnino lastnikom za vinkulirana zemljišča v vojaške namene ter isto je zakon 194 v bistvu pripomogel k njegovemu odpravljanju. »Evangelij nas uči, da ne obsojamo, da si ne umijemo rok pred težavami sočloveka. Zato smo, kljub temu, da ne zagovarjamo splava kot takega. odločno za obrambo zakona 194, ki je sedaj edino sredstvo za rešitev dramatičnih primerov. Mi nočemo biti kot cerkveni poglavarji, ki se v imenu abstraktnih načel obnašajo kot farizeji in si mislijo, da bo s prepovedjo zakona o splavu dejansko splav izginil.* Tako je razvijala svoje misli predstavnica iz Gorice, za katero je nato izredno neposredno in prepričljivo nastopil evangeličanski pastor Martelli. Dotaknil se je veliko tem — tako praktičnih kot teoloških —. ki so v ospredju volilne kampanje privržencev Gibanja za življenje. Izhajal pa je iz ugotovitve, da so pa pež in drugi katoliški prvaki prekršili v tej kampanji italijanske ■MmJe določila DANES IN V ČETRTEK Avtobusi bodo redno vozili Tajništvo enotnega sindikata u-službencev javnoprevozniških podjetij je preklical stavki, ki sta bili napovedani za danes, 12., in četrtek, 14. maja. To pomeni, da bodo tedaj tudi na Tržaškem avtobusi redno vozili. Sindikalnemu ukrepu botruje dejstvo, da je minister Fo-schi pozval zastopstvo CGIL - CISL - UIL jutri, 13. t.m., na sestanek za rešitev spora. V ZGLEDNI PRIREDBI KULTURNEGA DRUŠTVA PRIMORSKO Veličastna proslava ob 60-letnici prvega fašističnega požiga Mačkolj Večtisočglavi množici, v kateri so bili tudi ugledni gostje, je spregovoril predsednik KD Primorsko Smotlak - Spomin na Tita - Pester m bogat kulturni spored Vaški praznik v Saležu Odložitev za mesec dni vaškega praznika v Saležu, ki je odpadel na velikonočni ponedeljek zaradi deževnega vremena, se je organi- nm ne. kampanje. Križarsko kompa- ijo je namreč bilo dvorišče gostilne Grilanc nabitdf "Doltlb tič le'1 z domačimi, temveč tudi z gosti iz drugih okoliških krajev. Dober prigrizek, pristna domača kapljica in sprostitev ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana se je očitno prilegla, tako mladini kot starejšim obiskovalcem. B.S. njo proti zakonu 194, ki jo vodi Cerkev, pa je Martelli ocenil kot eno največjih zgodovinskih mistifi-kacij, ki jih cerkvena hierarhija vodi izključno v svoje oblastniške namene. Zakaj se niso papež in cerkvene oblasti zavzeli za življenje, ko je v Italiji umiralo na tisoče žensk zaradi skrivnih splavov, zakaj niso nikoli nastopili, da bi s prstom pokazali na ginekologe, ki so si (tudi v senci demokrščanskega ščita) obilno razmnožili — premoženje, seveda na koži nemočnih žensk? Če je tem silam res do življenja, zakaj niso nikoli storile ničesar pri širjenju informacij o kontracepciji in družbenih posvetovalnic, ki jih prav zakon 194 predvideva? Dejansko .je res, .je doda) Martelli, da je za Cerkev ženska le posoda, le sredstvo za razmnoževanje. To pa v Evangeliju ne piše, kot tudi ne piše, da je spolni akt namenjen le razmnoževanju. Ob tem pa je govornik še poudaril, da je med tistimi, ki so se poslužile obstoječega zakona o prekinitvi nosečnosti veliko katoliških žena. ki so se po svoji svobodni vesti odločile za ta korak. »Zakon 194 ne ščuva k splavu, ampak ga v primerih, ko se ženske zanj odločajo, zdravniško ureja. Oporečnikom iz moralnih razlogov daje možnost, da ga ne izvajajo, kdor pa mu je nasproten. naj ga ne dela. Toda za kon mora vendar biti, saj je bilo v Italiji dovolj smrti zaradi mi-zaštva. Zato ga bom v nedeljo zagovarjal*, je končal Martelii. Občinski odbor za obrambo zakona 194 iz dpvinsko-nabrežinske občine pa je včeraj posegel nri šolskih oblasteh, da bi protestiral zaradi ravnanja nabrežinskega župni ka. ki .je učencem nekaterih šol razdeljeval vabila za razpravo o referendumu, ki .jo je priredilo Gibanje za življenje. Zaradi tega protizakonitega delovanja je Odbor protestiral tudi pri prefekturi, v bodoče pa bo odgovorne prijavil sodišču, (nf) «Zbrali smo se tu pri vaškem spo meniku padlim v narodnoosvobodilni borbi, da se najprej poklonimo njim, žrtvam nacifašizma, katerim gre največja zasluga, da smo danes tukaj in svobodni.* S temi besedami je Danica Smotlak pozdravila večtisočglavo množico, ki je v nedeljo popoldne, v čudovitem sončnem vremenu, prihitela v Mačkolje na proslavo 60-letnice prvega požiga vasi s strani fašističnih hord, proslavo, ki jo je zgledno in uspešno organiziralo KD Primorsko. Ob vhodu v vas so goste in udeležence pozdravili bršljanovi slavoloki, ob spomeniku se je zvrstila častna straža partizanov in tabornikov, igrala je godba na pihala Breg, ki jo vodi Viljem Slavec, vzdušje pa je bilo svečano zbrano ob zavesti, da gre za nekaj pomembnega in velikega, ne samo v krajevni zgodovini, temveč tudi nasploh. Po slovesnosti ob spomeniku padlim, kjer so položili vence in cvetje Odbor za postavitev spomenika, KD Primorsko in sekcija Zveze žensk Italije, je sprevod krenil v središče vasi, kjer se je pred srenjsko hišo, ki je bila takrat tudi požgana, odvijal osrednji del proslave. Dogodek so počastili s svojo prisotnostjo številni ugledni gostje, med njimi predsednik deželnega sveta Mario Colli, generalni konzul SF RJ Štefan Cigoj, predsednik SZDL Koper Raul šiškovič, predsednik občinske skupščine Koper Mario A-bram, predstavnik italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji Mario Santin - Valter, župan in podžupan občine Dolina Edvin Švab in Marino Pečenik, delegacija iz Marezig, ki jo je vodil predsednik krajevne skupnosti Vinko Koren, številni zastopniki političnih, športnih in kulturnih organizacij iz dolinske občine in od drugod. Čudovito naravno sceno mačko-ljanskega središča je dopolnil oder, na katerem se je bleščala letnica 1921 - 1981 in pa rdeča delavska, italijanska in slovenska zastava. Slavnostni govor je v slovenščini in italijanščini podal predsednik KD Primorsko Robert Smotlak. Natančno je orisal zgodovinsko ozadje, ki je pripeljalo do mačkoljanske tragedije 16. maja 1921. Dan prej so namreč gorele Marezige, »naslednji dan pa so fašisti z mnogo večjo močjo skušali prodreti v Osp (kjer je tudi bil volilni sedež), in to z oboroženimi silami. Pred tako premočjo so se ljudjs^jupaknili proti Mačkoljam in Tinjanu. FTišlo je do spopada, v katerem je bilo nekaj fašistov ranjenih. Napadalci so skušali pobrati ves volilni material in to jim je uspelo šele potem, ko so ubili Andreja Žerjala, ki je z orožjem v roki branil volišče. Material so fašisti v celoti požgali. Nazaj grede so se maščevali nad Mačko-ljami. Zažgali so tri stanovanjske Z OBČNEGA ZBORA TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV Predsedniške posle po Tassi ju prevzame dr. Marcello Modiano? Javna skupščina industrijcev »spovedana za konec meseca Eksperimentalni zametek osimske industrijske cone naj bi nastal v okviru EZIT časno ustrezne protivrednosti za vse prizadeto prebivalstvo. •iiiiiliifMiMiiniiiiniitiiiiiiiMmiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiMiniiiMiiiiuiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiimiiiimiMniiHiiiiiiiiiiHimiiMiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiu Kakor smo že poročali, je bil v četrtek redni letni občni zbor tržaških industrijcev. Občni zbor je letos izjemoma potekal za zaprtimi vrati, medtem ko bo javna skupščina proti koncu maja. Na zboru je predsednik Tassi podal daljše poročilo o sedanjem stanju v tržaškem gospodarstvu, nakar je sledila razprava, v okviru katere so bile podane tudi nekatere informacije v zvezi z izvolitvijo novega predsednika industrijske zveze. Predsednik Tassi je namreč napovedal, da ne bo več kandidiral, zaradi česar je treba v razmeroma kratkem času določiti njegovega naslednika. V ta namen je bil v okviru industrijske zveze ustanovljen tričlanski odbor (Vidali, Sadoch, Cogoi), ki je doslej že kontaktiral nekatere industrijce. ki so prišli v poštev za prevzem te dolžnosti. Kolikor se je dalo zvedeti, je doslej načelno pristal na morebitno izvolitev le dr. Marcello Modiano, pri katerem pa obstojajo določene težave, saj opravlja Modiano tudi posle predsednika tržaške trgovinske zbornice. «Obtoženi volk» Žarka Petana v izvedbi igralske šole SSG Ali je Rdeča kapica res taka, kakršno poznamo iz pravljic? Ne mara res, saj hočejo volk, lovec, babica in sama junakinja spet v pravljico, vendar lahko pravljico zaokrožimo tudi drugače, z duhovitimi domislicami in svežimi prizori. Takrat zaživi pravljica o Rdeči kapici kot farsa o Rdeči kapici In kljub vsemu vsi ti vsebinski krogi niso niti najbolj zanimivi, če pomislimo, da smo sinoči v veliki dvorani našega kulturnega doma gledali igro, ki je bila v mnogečem posebnost in nenavadna. Gojenci igralske šole SSG so namreč predstavili Petanovega »Obtoženega volka* in to na izrazito sproščen in duhovit način, o čemer se je lahko prepričalo tudi maloštevilno občinstvo. Kdor pa je zamudil predstavo, je bil prikrajšan tudi za dovolj zgovoren kulturni užitek. Mladi, komedijanti so namreč ustvarili predstavo, ki jo je vredno gledati, obenem pa posredovali občinstvu tudi svoje igralske kvalitete. Skratka, če bo naše gledališče nadaljevalo po tej poti, se mu ni bati za podmladek, saj je sinoči nastopila cela vrsta talentiranih igralcev, ki bodo z nadaljnjim študijem in prizadevnostjo lahko zrasli do profesionalnih gledaliških igralcev. O sinočnji predstavi ne gre preveč pisati, obenem pa v istem duhu lahko iszustimo, da je bila Petanova igra nadvse privlačna in je za- bavala prisotne. Kaže, da igralska šola SSG rojeva zaželene sadove saj so nastopajoči Loris Tavčar, Pavla Starc, Giorgina Pisani, Tanja Pečar, Melita Malalan, Dorja-na Fidel, Alda Sosič, Igor Malalan, Mitja Hmeljak, Franko Korošec, Veronika Vremec, Damjana Kobal, Vera Volpi, Boris Pernarčič, Damjana Kralj in Barbara Rustja pokazali vzorno obvladanje odrskega kretanja in poskrbeli za solidno gledališko predstavo, kar dokazuje, da pri nas ne primanjkuje odrskih talentov. Pohvala gre seveda tudi Adrijanu Rustji, ki je igro režiral in ki z Miro Sardočevo, Josipom Tavčarjem in Stanetom Starešiničem tudi poučuje na igralski šoli. Kar zadeva razvojne perspektive, ki se danes odpirajo za tržaško gospodarstvo, je Tassi v svojem poročilu na občnem zboru opozoril predvsem na naslednje: treba je razviti pobudo, znano kot »projekt Trst*, za katero se kakor znano ogreva zlasti župan Cecovini, treba je o-vrednotiti mednarodno vodno pot, ki jo predstavlja severni Jadran, treba je uresničiti središče za znanstvene in tehnološke raziskave ter po možnosti evropski sinhrotron in treba je napeti vse sile, da se bo v tržaški luki uresničil terminal za razpečevanje premoga. K temu je Tassi dodal še vprašanje osimskega sporazuma in naglasil, da je treba predvsem ugotoviti tehnično in gospodarsko izvedljivost predvidene industrijske cone, ki naj bi kot prvi sperimentalni zametek nastala nekje ob morju, in sicer v okviru ža-veljske industrijske cone. Med razpravo so prišle do izraza še razne možne pobude, o katerih bo govor tudi na javnem delu občnega zbora, ki bo, kakor omenjeno, zadnje dni maja. Tako so prisotni prikazali možnost, da bi Krožni sklad finansiral gradnjo vrste šle-pov za prevažanje premoga po Tržaškem zalivu, drugi pa so se zavzeli za to, da bi del bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju ohranili za razne produktivne dejavnosti, za katere sicer v mestu ni primernega prostora. Tragični konac matere komaj 9-letne hčerke Včeraj zjutraj ob 6.20 se je tragično končalo življenje 50-letne Er-menegilde Nale vd. Radin, ki se je v trenutku obupa vrgla skozi okno svojega stanovanja v 14. nadstropja nebotičnika v Ul. Alpi Giu-lie 7. Za njeno komaj 9-letno hčerko Patrizio, ki je medtem spala, pa se je verjetno začelo težko življenje, saj je ostala brez očeta in matere. V varstvo jo je sprejel očetov brat Attilio Radin. Kot so povedali sosedje, je Radinova bila že dalj časa živčno izčrpana. ŠD Polet izraža najiskrenejše sožalje svojemu odborniku Marčetu švaglju ob hudi izgubi brata Emilia.*! Robert Smotlak hiše in tri gospodarska poslopja, u-strahovali prebivalstvo in več ljudi odpeljali s seboj*. Smotlak se je nato spomnil 40-letnice ustanovitve OF, razmer, v katerih živimo Slovenci v Italiji in Avstriji, neizpolnjenih obveznosti osimskih spo razumov in takole zaključil: »Naj bo nam vsem, posebno nam mladim v opomin, da moramo ideale, za katere so se borili naši predniki, ščititi s strastjo in jih s ponosom v srcih predajati rodovom, ki nam bodo sledili.* Organizatorji proslave so se spomnili tudi obletnice smrti predsednika Tita. O njem je spregovorila Radojka Tul. Dejala je, da zamejski Slovenci žalujemo za Titom, kot naši rojaki v matični domovini Tito jo poosebljal ideale, ki so skupni vsem ljudem na svetu, ki si želi- jo svobodo, mir bratstvo in enakost Titov spomin so prisotni počastili z enominutnim molkom. Kratek nagovor je imel tudi župan Švab, pozdrav iz Marezig pa je prinesel predsednik krajevne skupnosti Vinko Koren, ki je prisotne tudi povabil, naj se udeležijo proslave, ki bo v soboto v Marezigah. V bogatem in pestrem kulturnem programu so se zvrstili številni nastopajoči od mladih in najmlajših pevcev in godbenikov, do recitatorjev in gostujočih zborov. Žal pa moramo zapisati, da kljub odprtosti in želji organizatorjev ni bila zastopana celotna vas. Kulturni program sta povezovali Barbara Stur-man in Danjela Ščuka. Prvi je nastopil otroški zbor KD Jože Rapotec s Prebenega, ki ga vodi Valter Smotlak; ponovno šo nastopili tudi gojenci godbene šole godbe na pihala Breg. ki jih vodi Viljem Slavec, kot gost je nekaj pesmi zapel Oktet krajevne skupnosti Škofije. Kulturni program je z borbenimi in partizanskimi pesmimi zaključil moški zbor Valentin Vodnik iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota. Ko se je množica razhajala so ponovno zadoneli zvoki godbe Breg. Pomembno se nam zai pohvaliti odlično organizacijo članov KD Primorsko, ki so v manifestacijo vložili nemalo truda, a se jim je ta s polnoštevilnim obiskom domačinov in okoličanov bogato obrestoval. Partizanski golaž in dobra domača kapljica sta razvneli družabnost, ki se je razpotegnila dolgo v noč. (ris) + Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi EMILI0 SVAGEU Pogreb bo danes, 12. maja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena Danila, sin Livio, brat Marcello z ženo Anno, nečak Claudio, nečakinja Annamaria z družinama in drugo sorodstvo Trst, 12. maja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Zapustila nas je naša draga MARIJA POŽAR vd. ČOK Pogreb bo danes, 12. maja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo sin Mario z Licio in drugo sorodstvo Trst, 12. maja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi oče m nono LOVRENC BANDI Pogreb bo jutri, 13. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči: sinova Danilo in Bernard ter hči Xenia z družinami in drugo sorodstvo Boljunec, 12. maja 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono GIORGIO NOVACCO Pogreb bo danes, 12. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev. Žalujoči žena Marija, sin Bruno, hči Flavia, sestre in vnuk Ricmanje, 12. maja 1981 Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi STANKO CANCIANI Pogreb bo jutri, 13. maja, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena Ana, Ml Anka, sestri Marija ln Albina, brat Ladko in drugo sorodstvo Trst, Tradate, 12. maja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) U GORIŠKI DNEVNIK Gledališča STALNO^ 'GLEDALIŠČE V TRSTU VVILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE komedija v petih dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Jutri, 13. maja, ob 17. uri ABONMA RED H — mladinski v četrtek, 14. maja, ob 17. uri ABONMA RED H — mladinski IVAN MRAK PROCES himnična trilogija V petek, 15. maja, ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu v soboto, 16. maja, ob 20.00 v cerkvi v Žabnicah v nedeljo, 17. maja, ob 15.30 v cerkvi v Gornjem Tarbilju DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA tragikomedija v dveh dejanjih v soboto, 16. maja, ob 20.30 v . gledališču France Prešeren v Boljuncu VERDI V petek, 13. t.m., ob 20.30 (Red A) in v soboto, 16. t.m., ob 18. uri (red B) na sporedu peti oziroma šesti koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent Massimo de Bemart, kot solist bo nastopil Bruno Giuranna. Pri blagajni gledališča se danes zjutraj začne prodaja vstopnic za oba koncerta. AVDITORIJ Danes ob 17. uri (red 5. nedelja) komedija -«Un siki- per' Carlotta» v 1 tržaškem narečju. Glasba Nini Perji no, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8. Š Ariston 16.00—22.00 «Tre fratelli*. Režija Francesco Rosi. Eden 18.00 «L'isola». Barvni film. Ritz 17.00 «Assos>. Adriano Celentano. !. E. Fenech. Excelsior Zaprto. Grattacielo 16.30 «Per favore occu-pati di Amelia*. B. Buchet in R. Montagnani. Barvni film, ..'Fenice 17.00 «Le strade del rock*. Barvni film. Aurora 16.30 «1 falchi della notte*. Silvester Stallone. Barvni film. Cristallo Zaprto. 'WUor«r V enoto. 16.30 di Zenda*. : Capitol 16.30 «Quand pia*. Enrico Montesano. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.0*0 «1 mastini della guer-ra». Barvni film za vsakogar. Lumiere 16.30 «Sebastiane*. Prepo vedan mladini pod 18. letom. Miguon 16.30 «L’allenatrice sexy». Prepovedan mladini ppd 18. letom. Nazionale 15.30 «Corpi bollenti d'a-more*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatieo 14.30 — 22.00 «Lo spscchio del piacere*. Prepovedan ■ mladini pod 18. letom. Radio 16.30 «Ragazzine di buona fa-miglia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Zaprto. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/2 vabi danes, 12. 5. ob 20.30 na torkov večer, ki ga prireja v sodelovanju z Odborom za družbena in socialna vprašanja pri SKGZ DA ali NE Govorili bomo o referendumih, o njihovem smislu, političnem. ozadju in družbenem po menu. Debato, posebno o splavu, bodo uvedli zagovorniki različnih stališč na laični in katoliški strani. Pred tem bomo odprli raz 1 stavo fotografij Foto krožka «TRST 80». DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH SKLICUJE REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo v društvenih prostorih Proseška ul. 39, dne 17. maja, ob 9. uri v prvem sklicanju in v ponedeljek,, 18. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED: 1. poročila upravnega odbora 2. volitve novega odbora 3. razprava in razno lt Vabljeni vsi člani ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU DEŽELNI SEDEŽ RA1 V TRSTU Danes, 12. maja, ob 17,30 v Avditoriju A deželnega sedeža RAI v Trstu, Ul. ^abio Seve-ro 7 KLAVIRSKI VEČER v spomin na prof. E. Ambro-zeta in J. Lasič Čefarin. Nastopajo bivši gojenci prof. Erminija Ambrozetr in gojenci konservatorija G. Tartini iz Trsta, Glasbene šole iz Kopra in Glasbene matice iz Gorice. Vabila so na razpolago na deželnem sedežu RAI v Trstu - Ul. ,F. Severo 7. vrnem mimms rru r»rvn KS" . TABOR 0P^fNE priredi jutri, 13. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu kabaretni večer KLOBA • SANJE Satirična trojka Sergij Verč, Boris Kobal in Aleksander Vodopivec bo predstavila izbor iz svojih radiotelevizijskih nastopov. Ignacij Ota se prisrčno za-Jiva^u^^vs^nmvoščda ob l'U. Razna obvestila Osnovne šole ali prosvetna društva, ki bi hotela razstavljati ročna dela in likovne izdelke otrok vzgojnega zavoda «Elvira Vatovec* iz Strunjana naj se javijo najkasneje danes, 12. maja, od 8. do 16. ure na osnovni šoli «S. Gruden* v Šempo-laju, telefon 200482. Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega inštalaterja. Rok razglasa zapade 23. maja t.l. ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah. Pedagoški odsek SSŠ prireja seminar o ciljih in metodoloških vidikih sodobnega pouka zgodovine. Jutri, 13. maja: Š. Trojar, T. Sala — Najnovešje smernice pri pouku zgodovine v SRS in Italiji, četrtek, 14. maja: seminarsko delo - Poskus izdelave enotnega kurikularnega načrta po različnih stopnjah šol. Srečanja bodo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) ob 17. uri. Toplo vabljeni učitelji, profesorji in študentje filozofske fakultete. f Čestitke Danes praznuje VLADICA VODOPIVEC 10. rojstni dan. Da bi bila še naprej pridna, srečna in vesela ji želijo mama, očka in nonoti. ............................■•■■■■■■.mm..........................................mm......... Včeraj-danes Danes, TOREK, 12. maja PANKRACIJ Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.25 — Dolžina diva v a 14.48 — Luna vzide ob 13.51 in zatone ob 3.05. Jutri, SREDA, 13. maja v SERVACIJ Vreme včeraj: na j višja temperatura 19,9 stopinje, najnižja 14, ob 18. uri 17,5 stopinje, zračni tlak 1005,8 mb rahlo narašča, veter 12 km na uro jugozahodnik, vlaga 70 odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mir-no, temperatura morja 16,2 stopinje ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Tabacco, Mlchele Troha, Flisa Polli, Rossella Apollonio, Claudla Dcllostn, Marco Pasulo, Raffaela Favento in Zoila Ingrassia. UMRLI SO: 82 letni Egone Um bqrti, 59 letna Emma Antonazzi vd. Bodini, 78-letni Stefano Mercandel, 72-letni Pictro Ser vi, 78-letni Pietro Clcmente, 71 letni Giuliano Ciacchi, 51 letna Lucia Ambrosiano, 64 letna Maria Mazzoni por. Toscano, 59-let- ui Bruno Crismani, 83 letna Luigia Budicin vd. Bellini, 62-letna Bruna Serbo, 61-letna Eleonora Villas vd. Welther. Piji in Ivanu Širci čestitamo ob rojstvu •drugorojenčka TOMAŽA ki mu želimo zdravja, srečo in veliko uspehov v življenju Kolektiv Centralspeda NA REFERENDUMU BODO DVAKRAT GLASOVALE NE Doberdobske žene odločno proti odpravi zakona 19l4 Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Italiji organizira 29. maja enodnevni avtobusni izlet na otok Krk z ogledom mesteca Krk in Vrbnika. Vpisovanje na sedežu društva v Ul. Cicerone 14. in 15. maja, od 10. do 12. ure. Slovenski klub priredi v nedeljo, 17. maja, izlet s piknikom v Pekel pri Braniku na Vipavskem: z lastnimi vozili po najbližji poti mimo Repentabra, Dutovelj, Štanjela proti Braniku; pri zaselku Steske na desno. Dobimo se okrog 11. ure — hrano prinesite s seboj! Združenje Union Podlonjer priredi enodnevni izlet dne 17. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu. Ul. Valdirivo 30, telefon 64459. Devinsko-nabrežinska sekcija SSk priredi 23. in 24. maja dvodnevni izlet v Kranjsko goro, na Vršič, k izviru Soče in v Dolino Trente. Vpisuje Antek Terčon (209-509), O. Žbogar (208-592) in M. Kralj (200-310 ali 200-771). BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA-KREDITNA BANKA . • ' S..P. A. TRST - ULICA F. FILZI 40 - 61-AA6 11. 5. 1981 Ameriški dolar 1125.— Funt šterling 2380.— Irski funt šterling 1810.— Švicarski frank” f 544.— Francoski frank ‘ Belgijski frank0’ . s 207,- 29,75 495>L; Nemška 'hferkk Avstrijski šiling 69,75 Kanadski dola- 935.— Holandski f.orint 445.— Danska krona 156.— Švedska krona 230,— Norveška krona 200.- Drahma 19,— Mali dinar 29,— Veliki dinar 29,- MENJALNICA vseh tujih valut Zmaga Gibanja za življenje hkrati tudi zmago vseh, ki O tako pomembnem vprašanju kakor je zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, oziroma o poskusu, da bi z referendumom ta zakon odpravili, se morajo izreči vsi, predvsem pa tiste sile in organizacije, ki na nekem območju delujejo. Tako so si rekle demokratične ženske, če se poslužimo te splošne opredelitve, doberdobske občine, ki so v petek zvečer pripravile razpravo o tem vprašanju. Pripravile pa so tudi poseben letak, na katerega so v skrčeni, a izčrpni obliki, strnile svoja nasprotovanje tako predlogu Gibanja za življenje, kakor tudi tistemu, ki so ga predložili radikalci. Zagovarjami dvojni «ne», če povzamemo z letaka, ki so ga pobudnice predložile vsem organizacijam, ki delujejo v doberdobski občini, ker bi zmaga enega ali drugega razveljavila zakon, ki je končno začel reševati tisto kruto stvarnost, ki ji pravimo mazaški ali skriti splav. Predlog Gibanja, piše nadalje na dokumentu, ki so ga odobrili udeleženci diskusijskega večera v občinski sejni dvorani, bi ponovno potisnil številne ženske v roke mazačev in brezvestnih zdravnikov, predlog radikalcev pa zagovarja «sprostitev trga», kar pomeni, da bi bila ženska, ko bi se odločila za splav, bila podvržen' izsiljevanju denarnega značaja. Dokument, ki so ga predložile članice ženske sekcije kulturnega društva «Jezero», ki so bile tudi glavne nosilke celotne akcije, je bil ob obrazložitvi njegovega namena — množična angažiranost vseh občanov — tudi uvod v diskusijski večer. Daljše poročilo o pomenu in namenu zakona, ki nosi ne slučajno uradni naslov -'Določila o socialni zaščiti materinstva in o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, pa še o polemikah, ki so se razvile med referendarsko volilno kampanjo, o ciljih predlagateljev raznih predlogo” za odpravo zakona št. 194, je imela novinarka Breda Pahor. Predvsem je poudarila, da ne gre za boj med zagovorniki •'življenja* in «nosilci smrti* — ti naj bi bili seveda zagovorniki zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti — temveč za težnjo strani pristašev organizacije, ki sama sebe o-značuje za Gibanje za življenje, da bi nad splavom ponovno zavladal neodgovorni molk, po drug* strani pa odtočno zavzemanje demokratie-su- da bi. <*veljala rayini. zmagoslavjem sovjetske reprezentance, ki je osvojila kar osem zlatih kolajn. Le Kolajne z s b SZ 8 1 2 Bolgarija 2 0 3 NDR 1 3 2 Italija 1 1 0 Jugoslavija 0 3 1 Romunija 0 2 3 Nizozemska 0 1 0 Madžarska 0 0 3 Finska 0 0 2 ZRN 0 0 2 ČSSR 0 0 1 Francija 0 0 1 Irska 0 • 1 enemu sovjetskemu finalistu se je izmuznilo zlato, in sicer prav Jakovljevu, ki pa je. zasluženo izgubil proti Italijanu Damianiju. FINALNI IZIDI Minimušja Mustafov (Bol.) - Geilich (NDR) 5:0 Mušja Lesov (Bol.) - Titoiu (Rom.) 5:0 Petelinja Mirošničenko (SZ) - Buzoli (Jug.) 5:0 Peresna Novvakovski (NDR) -Kosedovvski (Pol.) 4:1 Ribakov (SZ) - Russolillo (It.) 5:0 Super lahka šišev (SZ) - Puzovič (Jug.) 5:0 Weltcr Konokbajev (SZ) - Kruger (NDR) Super welter Koškin (SZ) Pcrunovič (Jug.) 4:1 Srednja Torbek (SZ) - Raamsdonck (Niz.) 4:1 Poltežka Krupin (SZ) - Donici (Rom.) 4:1 Težka Jagubkin (SZ)-Fanghanel (NDR) 5:0 Super težka Damiani (It.) - Jakovljev (SZ) 5:0 KOLESARSTVO DIRKA PO ŠPANIJI Zmagoslavje Italijana Giovannija Battaglina (MADRID — Italijan Giovanni Battaglin je zasluženo osvojil prvo mesto «na kolesarski dirki po Španiji. * *-» . V nad«jU-etapi!-»te zelo naporne dirkje j je-*- zmagal -JŠpadec Javier Cedena. KONČNA SKUPNA LESTVICA 1. Battaglin (It.) 98.04’49” 2. Munoz (šp.) po 2’09" 3. Belda (Šp.) 2’29” 4. Marcussen (Dan.) 3’33” S. Angelo Lodigiano — Triestina 2:2 (1:0) S. ANGELO LODIGIANO: Bidese, Tonali, Castioni, Biasotti. Cadei, Peroncini, Marchesi (DelTAmico), Samaden, Mulinacci, Trainini. Brai-da (Ouartieri). (De Bellis, Magrini, Maglifiore). TRIESTINA: Bartolini, Lombardo (Di Croce), Magnocavallo (Schiral-di), Di Risio, Prevendini. Masche-roni, Mitri, Amato, Štrukelj, Franca in Zandegu. (Torresini, Lenar-duzzi in Scarel). STRELCI: Braida v 29 min., Mulinacci v 48. iz 11. metrovke. Zandegu v 60. in Štrukelj v 66. min. SODNIK: Rufo iz Rima. Vse .je kazalo, da se bo Triestina vrnila z nedeljskega gostovanja iz Sant’Angela Lodigiana praznih rok. Po tretji minuti drugega polčasa so domačini vodili kar z 2:0. To je morda tudi najboljši dokaz, da bi lahko gostje dosegli kaj več. če bi zaigrali od samega začetka tako zagrizeno in prizadevno in ne samo potem, ko .je že voda tekla v grlo. Na samem začetku so imeli varovanci trenerja Bianchija stalno pobudo, a kaj, ko so bili domači veliko bolj spretni in so prvič povedli po zaslugi Braide, ki ni imel težkega dela, da premaga Bar-tolinija potem, ko je prišla odbita žoga na njegovo nogo. Tildi naslednja prizadevanje Triestini niso prinesla nič konkretnega in rezultat se do konca prvega polčasa ne spremeni. Drugi hladen tuš so zvesti navijači Tržačanov doživeli na samem začetku drugega polčasa. Branilec Prevedini ni imel najboljše kontrole nad žogo in to je izkoristil Malinucci, ki ga je potem Prevedini podrl in sodnik je dosodil najstrožjo kazen. Streljal je isti igralec in tako prednost podvojil. V nadaljevanju so gostje najprej omilili razliko z Zandegujem m končni izid je postavil prisebni Štrukelj, ki .je bil tako tretjič zapored uspešen. Vodeči Cremonese je izenačil, a kaj ko .je Reggiana slavila in ima sedaj točko prednosti pred Triesti-no. Z remijem je se moral tokrat zadovoliiti še Fano. IZIDI 30. KOLA Forli - Novara 2:1 Modena - Mantova 0:0 Parma - Cremonese 0:0 Piacenza - Empoli 2:0 Prato - Spezia 3:2 S. Angelo Lod. - Triestina 2:2 Sanremese - Fano 1:1 Trento - Reggiana 1:2 Treviso - Casale 0:0 LESTVICA.. Crempriteft 43, Reggiana 40. Triestina 39, Joto 33, MŠhtbva, Treviso in Empoli 33, Forii 32, Trento in Modena 31, Sanremese 30. S. Angelo Lodigiano 28. Parma 27. Piacenza 25, Casale 23. Spezia 18, Prato 16. PRIHODNJE KOLO (17. 5.) Casale - Piacenza, Cremonose - I Reggiana, Empoli - Prato, Fano - S. Angelo Lod., Mantova - Trento, Parma - Modena, Spezia - Treviso, Triestina - Sanremese. KOŠARKA TURNIR DON BOSCA Gulič kar 39 toč k Alabarda — Slovenska rep. 108:86 (52:52) SLOVENSKA REPREZENTANCA: Volk 6 (2:3), Tremul 8 (2:3), Starc 8 (2:7), Bandelj 11 (1:3), Ušaj 14 (2:6), Gulič 39 (11:17), Pertot, Tavčar. Po zelo lepi tekmi je slovenska selekcija, v kateri nastopajo igralci Bora, Sokola in Kontovela, klonila pokrajinskemu prvaku Alabardi. Slovenski fantje pa so dokazali, da s tehničnega vidika prav nič ne zaostajajo za Alabardo, saj so v prvem polčasu stalno vodili. Med posamezniki gre omeniti dober nastop Guliča, ki je samo v prvem polčasu dosegel kar 27 točk, ter požrtvovalno delo pod košema Bandelja, Tremula in Tavčarja. Marko KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Tudi Hajduk kandidat za naslov Jugoslovansko nogometno prvenstvo postaja od no zvezdo, ki bo v prihod- nedelje do nedelje privlačnejše. Borba za vrh po- njem kolu gostovala v Skopju, to staja zanimivejša, saj se je sedaj v krog favoritov je proti zelo. Aneugodnemu* na-vključil tudi splitski Hajduk, ki je v nedeljo poskrbel sprotniku. za velik podvig: sredi Beograda je zanesljivo pre- Dramatično pa lahko utegne magal vodečo Crveno zvezdo. biti v Zagrebu, kjer bo gostovala Kaj pa reči o spodnjem delu razpredelnice, kjer Olimpija. Za moštvo Zagreba bo je stanje tako zapleteno, da je v žalostno usodo to verjetno odločilno srečanje za izpada iz lige vpleteno kar osem moštev? obstanek. Sicer pa začnimo kar z velikim derbijem v Beo- IZIDI 28 KOLA gradu. Tekma je bila zelo kakovostna. Po začetnem „ . , n„„ ■ vodstvu domačinov (strelec Repčič) so se Spličani 1 P v drugem polčasu razigrali in so stanje najprej izenačili z odličnim Gudeljem, nato pa povedli z Zlatkom Vujovičem. Gudelj pa je nato izid še zaokrožil iz enajstmetrovke. Spodrsljaj Stankovičeve čete so delu razpredelnice. Titograjska izkoristili nogometaši Radničke- Budučnost je na domačih tleh o-ga, ki so v Mostarju igrali ne- svojila proti Beogradu zlata vred-odločeno brez zadetkov in so se- ni točki. Prav tako dragoceni daj sami na vrhu 'estvice. točki je osvojil doma Napredak, ki je s tesnim izidom odpravil Sarajevo, pomemben korak naprej po poti do »rešitve* je na prevpil Vardar, ki je tokrat Budučnost - Beograd Vojvodina - Zagreb C. zvezda - Hajduk Olimpija - Partizan Dinamo - Rijeka Velež - Radnički Željezničar - Sloboda Vardar - Borac 1:0 2:1 1:0 1:3 2:2 1:2 0:0 2:0 2:0 za- Tudi za derbi med Dinamom in Rijeko je vladalo dokajšnje zanimanje. «Plavi» so bili očitno boljši od svojih nasprotnikov, vseeno pa s,o zmagali prisebnejši nesljivo premagal Borca, gostje. Tudi to se dogaja v no- že v prihodnjem kolu bo na gometu... vrsti nekai izredno pomembnih Zelo napeto je bilo v Ljubljani, srečanj. Derbi kola bo bržkone kjer je domača Olimpija le s v Nišu, kjer bo vodeči Radnički težavo osvojila točko v srečanju igral proti zagrebškemu Dinamu, s Partizanom. Gostje so celo dva- Zagrebčani so proti močnim eki- LESTVICA Radnički 36; Crvena zvezda 35; Hajduk 33; Velež 31; Sloboda 30; Rijeka 29: Partizan Sara.ie-vo, Olimpija 28; Željezničar 27; Budučnost, Dinamo, Vardar. Vojvodina 26: Borac 25; Napredak, Zagreb 24; Beograd 22. PRIHODNJE KOLO ___._____ Vardar - C. zvezda Borac * krat vodili. Na srečo pa je odiič- pam vselej dobro igrali. Izredno željezničar. Sloboda - Velež, Rad- ni kapetan Ljubljančanov Amer- zanimivo bo tudi v Sarajevu kjer šek stanje tudi dvakrat popravil, bo gostoval vedno boljši Hajduk. Nekaj derbijev pa so odigrala Z novo zmago v gosteh bi Spli-tudi moštva, ki so na spodnjem čani lahko celo dohiteli Crve- nički - Dinamo, Rijeka - Vojvodina, Zagreb - Olimpija, Partizan - Budučnost, Beograd - Napredak, Sarajevo - Hajduk. KOŠARKA V POSLEDNJI TEKMI ZA PRESTOP V C-l LIGO JADRAN V VICENZI V VELIKEM SLOGU Premagal je moštvo Elmitexa in tako končal prvenstvene nastope sam na vrhu lestvice Elmitex — Jadran 87:102 (47:48) ELMITEX: De Nicolao 8 (4:6), Samistra.ro, Zavaresco 6 (2:2), Dal-ia Vecchia 4 (0:2), D’Alba 6 (2:3), Della Chiara 4, Costantini 5 (3:4), Bortoli 7 (1:2), Merlini 18 (0:4), Mascellaro 29 (7:9). JADRAN: A. Sosič 2, Žerjal 9 (3:7), K. Starc 7 (1:4), V. Sosič 2, Kraus 14 (4:5), I. Starc 6, B. Vitez 32 (2:2), Ban 26 (8:11), M. Vitez, Klobas 4. PON: Klobas (26), Masu-llaro (38), K. Starc (39), Kraus (39) in Merlini (40). «Škoda, da se naslednja liga ne začenja zdaj!» je po nedeljski tekmi v Vicenzi dejal Jadranov igralec, očitno še pod vplivom navdušenja po zmagi. Kljub pretiranosti te trditve, saj jmaj^jgdr^Bbjgfe; 2^ Seboj kar 28 prvea^'e$!fj£t|ltfm in 9 mesecev nepretrganega ftretjih ran ja, je v njej precej resnice: neverjetno je namreč, kako so bili naši igralci v 'zadnjih dveh tekmah zmožni Uikn poletne in sveže igre po dolgem in napornem prvenstvu, ki je vsem ostalim ekipam kratko malo že odsekalo noge. giiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiii(iaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiuimiinMiiMHmiiiiiiiimtiniMaiiiiiiniiiiitiiiMaiitiaimiaiiiiiiiaiHH«Maiauiiiiiiiiiiiifiiaiiiiaiiiaiiiiiiiaiiaiiiaiiiaiiiiiiiiaiiiu V NEDELJO V KRIŽU URADNO ODPRLI NOVE SLAČILNICE Velika pridobitev za kriški nogomet Govora predsednika Vesne Angela Bogatea in občinskega odbornika Salvagna S kratko svečanostjo so v nedeljo v Križu uradno odprli slačilnice na nogometnem igrišču. Svečanosti se je udeležilo lepo število domačinov, gostov, ljubiteljev športa in drugih. V kratkem nagovoru .je predsednik Vesne Angel Bogateč poudaril pomembnost tega novega objekta za kriško nogometno in športno dejavnost sploh, obenem se ie za pomoč zahvalil predstavnikom Tržaške avtonomne letoviščarske in turistične ustanove ter občinske uprave. Nato .je spregovoril občinski odbornik Salvagno, ki je prav tako oenačil izgradnjo slačilnic kot pomembno pridobitev za razvoj športa ne samo v Križu, temveč na vsem Krasu. Ta objekt na naj bi bil obenem tudi spodbuda za bo dočo širšo športno dejavnost. Salvagno je nato tudi uradno od pri nove kriške slačilnice. Nogometno igrišče v Križu je tako dobilo primerno zgradbo za boljšo nogometno dejavnost. Prejšnje »slačilnice*, če jih lahko tako t r' -™~~r ~ (< < ~ Posnetek z nedeljske uradne otvoritve slačilnic na nogometnem Igrišču v Križu. Na sliki: predsednik Vesne Bogateč In občinski odbornik Salvagno sploh imenujemo, so bile za tako razvejano nogometno aktivnost, kot je v Križu, skrajno neprimerne in seveda niso bile »v čast» tej naši vasi. v kateri ima nogomet zelo bogato tradicijo. Prve skromne obrise .je današnji nogometni objekt v Križu (nogometno igrišče in slačilnice) dobil že leta 1946, ko so domačini udarniško znosili kamenje (ženske pa so bremena nosile kar na glavi) na tedanjo gmajno («Jaločevi o-rehi»). Prvo nogometno srečanje pa so Križani lahko odigrali na lastnem igrišču točno 20 let pozneje, pa čeprav je medtem domača Vesna žela pomembne uspehe. ♦Dvanajst let smo se borili, da smo dobili slačilnice,> nam je v nedeljo rekel eden od Vesninih odbornikov. »Uspeli smo, čeprav z veliko težavo.» Slačilnice na nogometnem igrišču v Križu so gradili približno leto dni. Stavba meri 200 kvadratnih m. visoka je 4 metre in je zelo prostorna. Vsebuje dve slačilnici za tekmovalce, eno za sodnika, v njej je tudi shramba in prostor za o-grevan.je. Za kriški nogomet in za ves naš šport .je to nedvomno lepa pridobitev. (bi) KOŠARKA KADETSKA INTERLIGA Slovenski derbi Poletu Tesen poraz Kontovela Bor — Polet 51:77 (22:31) BOR: Maver 9, Langan 10. Sancin 2, Peter Volk 1, Pavel Volk 10, Poljšak 13, Furlan 4, Premul 2, Kozlovič, Furlan. POLET: Tavčar 1, Vremec 24, Kralj, Malalan, Kalc 28 in Hro-tin i5. Po predvidevanju je openski Polet premagal Bor v tekmi za kadetsko interligo. Openci so povedli že v prvih minutah, v 17. min. p.p. pa so imeli že 16 točk prednosti. Borovci so se uigranemu nasprotniku sicer približali v 9. min. nadaljevanja na 6 točk, a so nato popustili. Pri Boru se .je izkazal le Poljšak, pri Poletu pa Vremec, Kalc in Hrovatin, ki so tokrat dosegli kar 67 točk, od skupnih 77. B. Bajc Inter Milje — Kontovel 66:65 (39:33) KONTOVEL: Kojanec 3, Gulič 24, Starc, Pupis 14, Sedmak, Emili 24. Daneu. Štoka. Po * zelo napeti in izenačeni tekmi je včeraj v Miljah Kontovel izgubil proti domačemu Interju s točko .razlike. V Kontovelovih vrstah sta največ pokazala Gulič in Emili. Zmaga Hurllnghama V drugem kolu B skupine poletnega turnirja je Hurlingham odpravil ekipo Liberti iz Trevisa. Obe ekipi sta na igrišče poslali predvsem mlajše igralce, ki so se dobro odrezali. Kljub temu da so Tržačani igrali z enim samim tujim igralcem (Gallonom), nasprotniki pa z dvema (Allenom in dobro zna nim Yelvertonom), so zanesljivo zmagali domačini (73:69). V tržaški ekipi je dobro igral tudi Čuk, ki je dosegel 8 točk. Jadran je z nedeljsko zmago v Vicenzi proti Elmitexu, ki je dotlej skupaj z našim moštvom vodil na lestvici, res na najboljši način končal letošnje prvenstvo, saj se je s to zmago odlepil od vseh nasprotnikov in zasedel sam prvo mesto na končni lestvici skupine za prestop v C-l ligo. Prepričani smo, Ja je malokdo, če ne nihče, pred začetkom prvenstva veroval v tak uspeh: liga, ki jo je Jadran igral, je v bistvu že profesionalnega značaja, saj so skoraj vse ekipe spon-sorizirane in igralce redno zaposlujejo, zato- je dejstvo, da jih je Jadran premagal in večkrat tudi pošteno dotolkel, tembolj presenetljivo, ko, vemo, da sp vsi naši igralci čisti amaterji. In prav zaradi tega mislimo, da jih je treba še posebej pohvaliti za visoko stopnjo zavednosti in nesebičnosti, ki so jo ves čas pokazali. I Res škoda, da Jadran tli v nedeljo igral doma, saj bi s prikazano igro gotovo navdušil svoje navijače, ki so letos redno polnili pretesno dolinsko telovadnico. Začel je sicer precej slabo: v prvih minutah je Elmitex uspel vsiliti svojo igro, z nizkim tempom in statičnimi napadi, v kateri je prišla do izraza višina domačih igralcev in njihova velika točnost v metu. Domačini so takoj povedli (16:4 v peti min.) in večji del prvega polčasa se je njihovo vodstvo sukalo okrog 10-15 točk (na j več jo prednost so imeli v 12. minuti pri izidu 34:19). Takrat pa je Jadran končno uspel vsiliti igri svoj ritem s hitrimi protinapadi, proti katerim visoki, a počasni domačini niso mogli najti pravega orožja. Prednost El-mitexa je takoj skopnela in Jadran je uspel celo v zadnji minuti polčasa preiti v vodstvo. V drugem polčasu je končno naša ekipa zaigrala tako, kot zna: po prvih minutah ravnotežja v izidu so jadranovci s hitro in točno igro v napadu, v kateri se je razigral Boris Vitez in z uspešnim zapiranjem v obrambi, predvsem po zaslugi Edija Krausa, povsem ♦razbili* nasprotnike in izvedli zmagoviti «break» z delnim izidom 11:0 v pičlih treh minutah. Odtlej je vse postalo lažje: »plavi* so mirno kon trolirali igro in večali prednost (77:62 v 12. minuti) odbili poskus Elmitexa, da s «pressingom» uspe nekaj popraviti, in s stoto točko Iva Starca v 19. minuti dosegli naj večjo prednost 19 točk (100:81). Odlično je v tej tekmi delovale dvojica «dvojčknv koša*, kot tržaška košarkarska javnost imenuje Borisa Viteza in Marka Bana, in znano je, da je Jadran ros težko premagljiv, ko oba zaigrata istočasno dobro. Če k temu dodamo še Krausa, ki je bil ob običajni odlični obrambi tokrat tudi zelo točen in nevaren v napadu, in vse «majhne» ki so vsi zadovoljivo o-pravili svojo nalogo, potem moramo zaključiti, da je v izredno lepi športni dvorani v Vicenzi Jadran odigral verjetno eno najboljših tekem sploh. Zmagati na tujem odločilno tekmo za prvo mesto v skupini proti ekipi, ki je največ kar zmore mesto, ki je več ali manj veliko kot Trst, in to še s stotico povrhu, je pa res zadoščenje, ki za vse Jadranove igralce in simpatizerje ter za vodstvo društva ne bo kmalu pozabljeno. Sergij Tavčar »POULE C-l* Jadran končal na prvem inosin IZIDI 14. KOLA Gabrielli - Pachera Servolana - Elcrom Elmitex - Jadran II Mobile - Mobilenar. i$tf q ‘Xrai niči 91:79 81:92 87:102 84:63 LESTVICA Jadran 22, Elmitex 20, Pachera San Bonifacio 16, Ga-brielli Cittadella in II Mobile Codroipo 14, Elcrom Tržič 12, Mobilenarduzzi Spilimbergo 10, Servolana 0 Jadran, Elmitex, Pachera, San Bonifacio ir zmagovalec dodatne tekme Gabrielli - H Mobile bodo v prihodnji sezoni igrali v C-l ligi; ostale e-kipe bodo igrale v C-2 ligi. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Mladi Koniovelci zlahka zmagali Kontovel — La Talpa 78:70 (42:37) KONTOVEL: Rauber 14, Pupis 10, Ban 6, Štoka 8, Emili 14, Vassal-lo 22, Kojanec 2, Velussi, A. Emili 2. Kontovelci so v nedeljo na domačem igrišču brez večjih težav premagali šibko peterko La Talpa, v kateri igrajo skoraj izključno veterani, rekreativci. Tokrat je Kontovel stopil na igrišče z zelo pomlajeno ekipo, v kateri je tudi prvič nastopil Aleksander Emili, ki ponavadi igra z dečki. Mladi Kontovelci so po slabem za četku takoj nadoknadili izgubljeno in so končali polčas z z.adovoljivo prednostjo. V drugem polčasu so na- ši fantje res dobro zaigrali, odločno startali na odbite žoge in s hitrimi protinapali so si priborili visoko prednost dvajsetih točk. Proti koncu tekme je Kontovelov trener poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, ki so se res dobro odrezali. Med temi bi pohvalili Petra Štoko, ki je prvič v tej kategoriji pokazal kar res zmore. Obenem pohvale vreden je tudi Andrej Vassallo, ki je v drugem polčasu borbeno igral v obrambi, ne smemo pozabiti tudi na mladega Emilija, ki bo prav na takih tekmah dobil večjo izkušenost. Lukša 1. MOŠKA DIVIZIJA Tesna zmaga Bora B B 86:88 NiiiiiliiiiiiiMiiiiBniMiaiiiamiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiniiiMMiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiinamaiiiaaiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiaaiiiiiaaiiiMiiiiiaiiifaiit KOŠARKARSKI IZIDI NA TRŽAŠKEM PROMOCIJSKO PRVENSTVO IZIDI 24. KOLA Bor - Grandi Motori 70:76; SGT -Stella Azzurra 71:79; Don Bosco -Polet sinoči; Scoglietto - Barcolana 84:91; Kontovel - La Talpa 78:70; Ferroviario - Edera 90:78. LESTVICA Ferroviario 44, Barcolana 34, Don Bosco 32, Scoglietto 28, Bor 24, Edera, Grandi Motori in Kontovel 22, SGT 20, Stella Azzurra 18, Polet 8, CUS 4, La Talpa 0. PRIHODNJE KOLO Grandi Motori . Ferroviario; SGT Scoglietto; Edera - Kontovel (16. 5. ob 20.30 v Miljah); Stella Azzurra - CUS; La Talpa - Bor (17.5. ob 9.00 v Ul. della Valle); Barcolana -Don Bosco. 1. DIVIZIJA A skupina IZIDI 7. KOLA Prevenire - Renault n.o.; Inter Mi Ije - Bor A 77:47; Barcolana - Liber -tas 67:71. LESTVICA Inter 1904 12, Inter Milje 8, Li-bertas 6, Barcolana in Bor A 4, Prevenire in Renault 2. PRIHODNJE KOLO Inter 1904 - Libertas; Renault -Bor A (17. 5. ob 13.00 v Ul. della Valle); Prevenire - Barcolana. B skupina Kontovel - La Talpa 75:60; Stella Azzurra - Saba 52:56; Don Bosco ■ POM 73:67; Alabarda - Bor B 86:88. LESTVICA Bor B in Don Bosco 12, Saba 10, POM 8, Kontovel in Stella Azzurra 6, Alabarda 2, La Talpa 0. PRIHODNJE KOLO Kontovel - Don Bosco (16. 5. ob 17. na Kontovelu); Bor B - POM (17. 5. ob 11.30 na stadionu «1. maj); Alabarda - Stella Azzurra; La Talpa - Saba. KADETSKA INTERLIGA IZIDI 7. KOLA Bor - Polet 51:77; Inter Milje - Kon lovel 66:65. Počitek: Kraški zidar Sežana. LESTVICA Polet in Inter Milje 8, Kontovel 6, Bor in Kraški zidar 2. Kontovel ima tekmo več. PRIHODNJE KOLO Kontovel - Kraški zidar (danes ob 18.00 na Kontovelu): Inter Milje Polet (15. 5. ob 19.30 v Miljah, Sred nja šola). HOKEJ NA LEDU Socialisti obtožujejo Skupina socialističnih občinskih svetovalcev v Ortiseiu je obtožila občinsko upravo, da je zakrivila vrsto malverzacij pri gradnji strehe nad umetnim drsališčem v tem kraju, kjer se je odvijalo tudi zadnje svetovno prvenstvo B skupine (na katerem se je Italija uvrstila v A skupino). Omenjena skupina socialističnih svetovalcev je obtožila graditelje stavbe, da so iz milijarde stroškov, kolikor je znašal predračun, ti izdatki ob koncu gradnje narasli kar na šest milijard lir, Alabarda — Bor ! (43:40) BOR Br.o čok 15 (3:6), Pertot, škeiT, Meneghetti 14 (0:3), Gerdol 2, Raseni 7 (1:3), štavar, Slavec 24 (2:8), Corbatti 14 (2:2), Barut 12 (2:5). PON: Naccarato (Alabarda) v 36. min. in Meneghetti v 37. minuti SODNIKA: Tamaro in Rovis (TS) Vsakdo bi iz samega rezultata razbral, da je Bor B odigral proti predzadnjeuvrščeni Alabardi eno svojih slabših tekem v tem prvenstvu. Resnici na ljubo se niso »plavi* izkazali kot na prejšnjih tekmah, a to predvsem po zaslugi trdožive italijanske peterke, ki je z zelo hitro igro, napadalno obrambo’ «mož moža* in bliskovitimi protinapadi spravila v težave naše fante, ki se niso nikoli kot danes morali pošteno potruditi, da so premagali takega nasprotnika, ki resnično zasluži veliko višjo uvrstitev Borovci so morali ves prvi polčas in začetek drugega zasledovati razigrano Alabardo. Naskok Alabarde je, dosegel končni višek v 3. minuti druge polovice srečanja pri 51:42, nato je napočila morda odločilna faza tekme, ko so «ptavi» v 10 minutah, z delnim izidom 27:12, končno zanesljiveje prešli v vodstvo. Odtlej so se morali upirati agresivnemu zasledovanju Alabarde, ki ni popustila niti minuto pred koncem, ko je bil rezultat 85:80 v prid naših. -fp- Inter Milje — Bor A 77:47 (37:24) BOR A: Kapic 6, Jančar 10, Perko 4, Sestan, Pavel Volk 6, Peter Volk, Pertot 8 (0:1), Oblak 13 (3:6). SODNIKA: Spadaro in Redivo Borova A ekipa, ki nastopa v prvenstvu L divizije, je kot predvideno klonila proti drugouvrščenemu Interju iz Milj. Borovci so se predstavili na igrišču v izredno okrnjeni postavi, poleg tega je bila razlika v višini med ekipama znatna: zato ne gre jemati ta poraz kot ponižanje, kajti objektivno ni bilo mogoče doseči več. V napadu sla domača centra Rella in Radessich brez težav nadigrala nižje borovce, v obrambi pa je dobra cona domačinov dopuščala »plavim* le met iz razdalje. HOKEJ NA LEDU V AI.LEGHAII Novi jugoslovanski trener za italijanskega prvoligaša ALLEGHE — Ignac Kavec, član jugoslovanske državne reprezentance v hokeju na ledu, bo letos novi trener italijanskega prvoligaškega moštva HC Alleghe-Latte Giglio, To je sporočilo društveno vodstvo, ki je tudi izjavilo, da bodo v vrste Igralcev vključili tudi dva tuja hokejista, verjetno Kanadčana, v pr vem moštvu pa bo igrala tudi vrsta mladih igralcev iz številnega domačega pomladka. ' RIM — Na prošnjo portugalske nogometne zveze so odpovedali prijateljsko nogometno mladinsko srečanje med Italijo in Portugalsko, ki bi moralo biti jutri. KOLESARSTVO s*,. ALPE - ADRIA Galih (ČSSR) prvi na hončni lestvici Zadnjo etapo osvojil Koba - Med ekipami najboljša NDR LJUBLJANA — Z zmago čeho-slovaka Pavla Galika se je zaključila v nedeljo jubilejna 15. mednarodna amaterska kolesarska dirka Alpe - Adria, katere 855 km dolga proga je vodila skozi Slovenijo, Koroško in Furlanijo - Julijsko krajino. Zadnja etapa ni prinesla dogodkov, ki bi bistveno spremenili skupno MED TRŽAŠKO IN GORIŠKO Sklicani nogomataši za povratno srečanje Z a povratno srečanje nogo-. metnih reprezentanc Goriške in Tržaške sklicuje trener goričkih zbranih vrst sledeče nogometaše za skupni trening, ki ■ bo za mladince jutri 13. maja ob 18.30 na nogometnem igrišču v Štandrežu, v četrtek 14. maja ob 18.30 pa za člane na istem igrišču. NARAŠČAJNIKI: Edi Kobal, Lucijan Pahor, Marko Ferfolja, Michele De Lorenza, Davorin Zanier. Mitja Frandolič. Marjan Cingerli, Walter Nanut, Marko Krpan, Boris Nanut, Tullio Boštjančič, Aleš Fajt, Julijan čevdek, Peter Brajnik, Simon Špacapan. ČLANI: Robert Vršič, Gabrijel Ferfolja, Klavdij Ulian, Silvan Ferfolja, Hilarij Kobal, Silvan Pahor, Edi Gergolet, Bruno Šuligoj, Dario Frandolič, Karel Ferfolja. Robert Gerin, Aleksander Šuligoj, Marko But-kovič, Egon Petejan, David Devetak, Milan Gomišček, Venček Devetak, David Klanjšček. Moreno Marson, Stanko Radikon, Hadrijan Lavrenčič. Pred samim srečanjem med Goriško in Tržaško, ki bo v Sovrdn:ah 21, maja, bodo gorički igralci opravili še en skupni trening in sicer v torek, 19. maja ob 18.30 za mladince, v sredo. 20. in petek. 22. maja ob 18.30 pa člani. Ti treningi bodo v Sovodnjah. Vili Prinčič lestvico, saj se je dirka dejansko odločila že na vzponu na Jezerski vrh nad Železno Kaplo, oz. na spustu s sedla preko Jezerskega, od tedaj dalje do nedeljskega Ž51j£k v Grosuplju pa so tekmovalci v, ubit stvu le varovali svoje pozicije, zlasti pa vodeči Galik, ki je bil deležen izdatne pomoči od svojih klubskih tovarišev. Lestvica zadnje etape: (150 km): 1. Koba (ČSSR) 2. Dennstedt (NDR) 3. Stuchly (ČSSR) 4. Povirk (Astra) 5. čevardov (SZ) 6. Herzog (NDR) 7. Raab (NDR) 3.2916'’ po 8” po 10" Ascoli - Torino X Avellino . Inter 2 Catanzaro - Bologna X Como - Napoli 2 Juventus - Roma X Perugia - Brescia X Pistoiese - Florentina 2 Udinese - Cagliari X Catania - Piša 1 Genoa - Sampdoria X Rimini . Cesena X Arezzo - Campobasso 1 Montecatini - Casertana 1 KVOTE: 13 - 3.045.800 lir 12 — 1C6.900 lir P mm 1. - 1. Clint 2. My Franky 2. — 1. Maierato 2. Top <*. — 1. Maloese 2. Osmaro 4- — 1. Dcmfio 2. M. Marcello 5. — 1. Cristoricmo 2. Destrezza *• — 1. Arbiano 2. Lively KVOTE: 12 — 7.985.650 lir H — 275.000 lir 1* — 32.500 lir t 1 2 1 X 1 2 X X X 1 2 8. Marinkovič (Rog) 9. Vithen (ZRN) 10. Bolha (Rog) 11. Galik (Inter) itd. Končna skupna lestvica: 20.48’41" 20.48’52” 20.5017” 20.50’25” 20.50'27” 1. Galik (Inter) 2. Ručki (Bohumin) 3. Spalti (Lie.) 4. Takacs (Mad.) 5. Koba (Inter) 6. Čevardov (SZ) 7. Herzpg (NDR) 8. Svdlik (ZRN) 9. Toffoletti (It.) 10. Gobbi (It.) 13. Borovičanin (Jug.) itd. EKIPNA LESTVICA 1. NDR, 2. Bohumin (ČSSR), 3. Inter (ČSSR), 4. Liechtenstein, 5. Tbilisi (SZ), 7. Sanvitese Mobili (It.), 9. Astra (Jug.) itd. nogomet V 3 AL NA GORIŠKEM 1 - 503010 — mm 5rMm 5015 mT m tSHOmŠOlSKE OTROKE NAŠE ENAJSTERICE SREDI LESTVICE V zadnjem kolu so vse tri ostale nepremagane - V prihodnjih tednih v Sovodnjah več zanimivih srečanj Italcantieri — Mladost 1:2 (0:1) MLADOST: Ferfolja, D. Gergolet, Pahor, Gerin, Uljan, Marizza, Šuligoj, E. Gergolet, Ballaminut, Lavrenčič, Kobal, 13 L. Frandolič. ITALCANTIERI: Pavesi, Grillo, Bosearol, Mcnia, Crivellari, Cergol, Allegra, Iacchin, Brussa (Mazzon), Gioia, Gon. STRELCI: v 13. min. Šuligoj, v 82. min. Kobal, v 90. min. Allegra. Doberdobska Mladost je odigrala poslovilno tekmo letošnjega prvenstva v Tržiču proti ekipi Italcantieri, ki spada med slabše enajsterice prvenstva. V prvem delu srečanja se je igra odvijala predvsem na polovici domače enajsterice in le redkokdaj so domačini ogrožali vrata Ferfolje. Po uvodnih potezah so Kraševci prevzeli pobudo na sredini igrišča in so s prodornimi akcijami sku- imiiiiitiiiikiitMHiiiHiiiiiiiHiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiimtiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiimititmiiiiiiiitiil BALINANJE NA TURNIRJU V LJUBLJANI ČETRTO MESTO ZA EKIPO BORA Borovci so se uveljavili med 48 najboljšimi ekipami iz Slovenije V okviru proslav ob obletnici o-svoboditve je bil v Ljubljani večji balinarski turnir, na katerem je e-kipa Športnega združenja Bor iz Trsta zabeležila velik uspeh: med 48 ekipami se je namreč uvrstila na odlično 4. mesto, z nekoliko bolj zbrano igro pa bi se lahko na končni lestvici uvrstila še višje-Na turnirju, ki ga je organiziral balinarski klub Slovan, so borovci nastopili v naslednji postavi: Dušan Košuta, Sergij Negrini, Danilo Švab in Ernesto Mattioni - Matkovič. Uspeh naših tržaških balinarjev je tem večji, ker so premagali dve izmed najmočnejših ekip v Sloveniji. BK šiška so namreč premagali s 13:8, BK Tivoli pa celo s 13:2. Izgubili pa so srečanje z BK Kodeljevo (6:13), ki je postal kasneje tudi zmagovalec tega mednaiodnega tekmovanja. IlUkllll j| Borovi balinarji so za stoJ uspeh dobili lepo plaketo,, ki. so si jo s 'sVojo odlično igro' (Mekakčr tUdi zaslužili. 1. ZAMEJSKO PRVENSTVO V tretjem kolu izenačene moči Tretje kolo 1. zamejskega balinarskega prvenstva je potekalo v znamenju izenačenosti moči, saj so se kar trije dvoboji zaključili z delitvijo točk. Osrednja tekma je bila vsekakor v Bazovici, kjer je Zarja več kot zasluženo odščipnila prvo točko vodilnim Opčinam. Openci so v prvem srečanju začeli silovito in povedli z 9:1. Domačini so nato z odlično igro izenačili na 10:10, nakar so jim pošle moči. V drugem srečanju je Zarja igrala izredno in je pustila nasprotnika na štirici. Tehnična raven igre je bila vseskozi zelo dobra in še posebno učinkoviti so bili tolkači obeh moštev. Polet in Gradina sta v tem kolu »razbila led* in osvojila prvi točki. Poletovci so v Zgoniku takoj povedli z 9:0 in osvojili prvo srečanje, v drugem pa so že vodili z 11:8, vendar je Krasu nato uspelo nadoknaditi zamujeno. V Nabrežini pa je Sokol v prvem srečanju vodil z 11:9, ko so Doberdobci nanizali štiri zaporedne točke in tako prvič slavili zmago. Končno naj dodamo, da si je Gaja zagotovila edino zmago tega kola in prepričljivo odpravila repentabrski Kraški dom. IZIDI: Sokol - Gradina 1:1 (11:13, 13:5) Kras - Polet 1:1 (8:13, 13:11) Zarja - Opčine 1:1 (10:13, 13:4) Gaja - Kraški dom 2:0 (13:7, 13:7) LESTVICA (po 3. kolu) Opčine (69:39) 5 točk, Zarja (74 proti 45), Sokol (68:43), Gaja (62:43), Kras (64:56) 4 točke, Kraški dom (43:77), Polet (37:73) in Gradina (35:76) 1 točko. PRIHODNJE KOLO (13. t.m.) Sokol - Opčine; Kraški dom Kras; Polet • Gaja in Gradina Zarja. POSTAVE: SOKOL: Drago in Jožko Širca, Argentino in Franko Bagozzi, Cortese. GRADINA: Čadež, Gergolet, Devetak, Frandolič in Uljan. KRAS: Kobau, Milič, DelTAnno in Colja. POLET: Bratož, Mlač, Malalan, Fuč-kai, Renar in Dukič. ZARJA: Maks in Lucijan Križman-čič, Karel in Silvan Grgič, Pečar. OPČINE: Briščik, Gulič, Milič in Raubar. GAJA: Guštin, Grgič, Ivan Gojča in Natural. KRAŠKI DOM: Škrk, Škabar, Vodopivec, Jurinčič in Šuc. B. S. NOGOMET DJAKARTA — Nova Zelandija je premagala Indonezijo z 2:0 v okviru kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo 1982. šali priti do gola. Mladost je prišla v vodstvo že v 13. min. Kombinirana akcija Kobal-Lavrenčič, pred-ložek slednjega na sredino se je odbil od vratnika, nakar ga je Šuligoj brez težav preusmeril v vrata. Do pričakovane reakcije domačinov pa ni prišlo. Nasprotno, pa bi gostje z Gergoletom (ta se je po osebni akciji sam predstavil pred vratarjem) 'koraj podvojili. Gostitelji so skušali priti do izenačenja, vendar je obramba Mladosti 3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM IZIDI 30. KOLA Juventina - Piedimonte 2:0 Italcantieri - Mladost 1:2 Poggio - San Lorenzo 0:0 Pro Farra - Audax 1:1 Azzurra - Vermegliano 1:0 Capriva - Isonzo 1:1 Brazzanese - Sovodnje 1:1 Adria - Fogliano 0:2 KONČNA LESTVICA Fogliano 45. Pro Farra 44, Isonzo 38, Azzurra in San Lo-renzo 37, Juventina in Audax 35, Mladost 32, Poggio 31, Pie-dimonte 29, Sovodnje 28, Capri-va in Brazzanese 25, Italcantieri 22, Vermegliano 17, A-dria 0 točk. Fogliano in Pro Farra napredujeta v višjo ligo. zagrizeno odbijala vsak njihov poskus, v kazenskem prostoru pa je bil Ferfolja neprekosljiv. Po odmoru se stanje bistveno ni spremenilo, čeprav so gostje kazali prve znake popuščanja. Italcantieri pa je začel resno ogrožati vrata Ferfolje, ki pa je večkrat z odličnimi posegi rešil lastna vrata. V 27. min. pa kombinacija Dario-Ed-vard Gergolet, strel slednjega je Pavesi ubranil, odbito žogo pa je Kobal nerodno zapravil. Po tej ak ciji so pobudo prevzeli zopet gostje. V 82. min. pa je Kobal po osebni akciji s prečnim strelom premagal nekritega Pavesija. V zadnji minuti je padel že skorajda «običajni» gol domačega moštva (po zaslugi Allegre). Brazzanese — Sovodnje 1:1 (0:0) SOVODNJE: Cabas, Florenin (Tomažič), Devetak, Vižintin, Tomšič, Petejan E., Butkovič, Kovic, Šuligoj, Gomišček (Petejan R.), Sambo. STRELCA: 27. min. d.p. Visintin, 37. min. d.p. Butkovič. Sovcdenjci so v nedeljo odigrali zadnjo prvenstveno tekmo v Krmi-nu proti ekipi iz Bračana. Iz tehničnih razlogov se je tekma odvijala zjutraj, kar je precej neobičajen urnik za tekme 3. amaterske lige in to je nemalo vplivalo na slabo igro, tako ene, kot druge ekipe. Slabemu prvemu polčasu, ki se je zaključil brez zadetkov, je sledil relativno boljši drugi polčas. V tem delu igre sta tudi padla oba za detka: najprej so povedli domačini v 27. min., nakar je v 37. min. za Sovodenjce izenačil Butkovič po izvrstni podaji Samba. Prav ob koncu tekme so imeli Vižihtinijevi varovanci priložnost, da povedejo z 2:1, vendar je Butkovič to priložnost zapravil, rezultat pa je tako ostal neodločen 1:1. S to tekmo, čeprav se je zaključilo prvenstvo, se niso še zaključili letošnji napori za sovodenjske nogometaše. Na sovodenjskem igrišču bo namreč na sporedu nekaj res zanimivih tekem v mesecu maju in juniju. 24. maja bo povratna tekma Gorica-Trst, 6., 7., 13. in 14. junija pa se bo odvijal tradicionalni «Turnir prijateljstva*, že 5. po vrsti, na katerem bo letos nastopalo kar 8 ekip; 28. junija pa bo v okviru občinskega praznika nogometna tekma med Sovodnjami in Škofjo Loko. P. I. Prve poteze po belih in črnih poljih Učenci devetih slovenskih osnovnih šol iz Trsta in Milj so se v pre teklem tednu udeležili izbirnega šahovskega tekmovanja Športne šole Trst, ki ga prireja v okviru letošnje osnovnošolske olimpiade. Kvalifikacijskega tekmovanja na področju raznih šol se je udeležilo kar sedemdeset mladih šahistov, ki so navdušeno, bolj ali manj vešče, premikali figure po čmobelih poljih. V soboto pa so se najboljši udeležili na stadionu «1. maj* turnirja, kjer so se pod vodstvo svojih mentorjev Hmeljaka in Jelinčiča potegovali za uvrstitev v višjo fazo. Po treh odigranih kolih je to uspelo po dvema učencema od Sv. Jakoba, iz Škednja in Ul. Donadoni ter po e-nemu iz škednja, Rojana, Milj ter o'J Sv. Ivana in Sv. Ane. Turnir se bo nadaljeval v prihodnjih dneh. Na sliki: mladi šahisti med sobot nim turnirjem na stadionu «1. maj» v Trstu. ...................................................................................""»h""""« NA EKIPNEM PRVENSTVU ATLETIKA DVA DEŽELNA REKORDA V TRSTU Bruni 223 cm in Pistrino 24”7 - Nasi atleti dobri le v soboto Videmski Libertas pri moških in tržaški CUS pri dekletih sta osvojila deželno ekipno atletsko prvenstvo, ki se je končalo v nedeljo popoldne na Grezarju. Bili smo priče dvema zelo dobrima dnevoma. Nedvomno letos v Trstu, v deželnem merilu, ne bomo videli več takih. Škoda je le, da niso do izraza prišle ekipe, ki prvenstveno same skrbijo za svoj naraščaj, temveč postave, ki so bolj ali manj «umetno» sestavljene. Videmski Libertas se v vedno večji meri naslanja na atlete iz Veneta, tržaški CUS pa je pravi mozaik različnih komponent. Sicer se je pojav 2. AMATERSKA LIGA V zaostalem srečanju zadnjega kola 2. amaterske lige je Breg dosegel proti Zarji neodločen izid 1:1, ki pa njegove usode nič ne spreminja, saj se bodo morali Brežani kljub o-svojeni točki poslovit: od 2. a-materske lige. V tekmi kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v 1. amatersko ligo je v Comu di Ro-sazzu kriška Vesna izenačila proti Tamaiu z 0:0. razširil tudi na ostala boljša moštva kar ne obeta nadaljnjega razvoja med domačo bazo. Vrhunski dosežki so bili pa vseeno stvar «domačih». Tako je sloviti skakalec v višino Bruni dosegel v soboto nov deželni rekord 223 cm v višino med izredno tekmo, kjer je Tržačan Martini skočil 216 cm in je bilo za 10. mesto potrebnih še vedno kar 200 cm! V nedeljo pa je 17-letria Nevia Pistrino pretekla 2C0 m v novem rekordnem času 24"7 potem ko je bila v soboto zelo hitra na 100 metrov z 12”. O domačih silah smo že skoraj vse napisali v nedeljo. Met krogle ni bil za naše barve posebno ugoden. Kraljeva je sicer zanesljivo zmagala, čeprav s poprečnim 12,12 metra, medtem ko je Tavčarjeva metala iz tehničnih potreb neregularno kroglo in met točno 15 metrov nima statistične vrednosti. Slabo je šlo v kopju tudi Sedmaku, Pučnik pa je s palico zabeležil, pri začetni višini 330 cm tri neveljavne skoke. V njegovo dobro gre tako le rezultat 11,56 v metu krogle, dosežen v \«>m\ sdfttttfi*-*.0* 00 Adrievci so na tako kakovbstnem Tudi letošnjega 9. DOSP v Sežani so se zamejske višje srednje šole udeležile polnoštevilno. Na sliki so predstavniki tržaških višjih srednjih šol med otvoritveno slovesnostjo na nogometnem igrišču Tabora pozitivni. Carlo Bonanno je v soboto napredoval tako na 100 m (12"0) kot na 400 m (55"7), v nedeljo pa je Ruzzier našel dovolj poguma za naporni tek na 3000 m čez ovire. K najboljšim tekmam je gotovo spadal tek na 1509 m, kjer je ponovno napredoval Tržačan Prosch s časom 3’51”7, pozitiven pa je bil tudi mlajši Segulia z izrednim časom 3’56"4. Na 100 m je bilo kar pet časov pod 11”, trije so tekli pod 50” na 4C0 m, dve dekleti pa sta tekli 100 m čez ovire pod 15". Ne smemo niti pozabiti na izredno napeti tek na 800 m za moške in na tehnično dober skok v višino za dekleta. V moški ekipni lestvici je, kot že omenjeno, slavil videmski Libertas, zelo dobro pa sta se odrezala tudi goriška Atletica in tržaški Cividin. Med dekleti je CUS zbral kakih 300 točk več od SNIA, na tretjem mestu pa so bile Goričanke. ORIENTACIJSKI POHOD VSALEZU ODLIČNA IZVEDBA NOČNEGA POHODA Prvo mesto je osvojila ekipa RMV Sobotni nočni planinski orientacijski pohod, ki ga je v Saležu priredil enotni odbor zgoniške občine za proslavo osvoboditve in 40-letnice OF, je ob ugodnih vremenskih pogojih uspel res odlično. Kolikšno je bilo zanimanje zgovorno priča že podatek, da je nastopilo kar 20 od 4 do 6-članskih ekip, s skupno 112 udeleženci. Pohod je bil izpeljan v glavnem po stranskih poteh in klancih, udeleženci pa so morali med potjo reševati razne naloge, iskati predmete in rastline ter odgovarjati na številna vprašanja iz splošne kulture in specifično iz tematike NOB. Minimalni čas za celotni pohod je znašal tri ure, maksimalnega časa štirih ur pa ni presegla nobena ekipa, razen ene, ki Taku množično so m v Saležu odzvali povabilu na udeležbo na nočnem planinsko : orientacijskem pohodu je odstopila. Organizator je tudi nagradil s pozitivnimi točkami prvih šest ekip, ki so dosegle najboljši čas. Prav zaradi boljšega časa je tako slavila zmago ekipa RMV. ki je prehitela drugouvrščeno moštvo le za 3,5 točke. KONČNA LESTVICA 1. Rod modrega vala (Marko Jarc. Marko Lutman, Marko Piccini in Egon Malalan) 172,5; 2. Melikovca (Andrej in Stanko Budin, Alenka in Vojko Kocman, Boris in Vlasta Štrekelj) 169; 3. Lisjaki (Magda in Darko Metlika, Nadja Škabar, Miloš Milič, Sonja Caharija ih Natalino Savi) 158; 4. SPDT 141; 5. ZKMI Devin - Nabrežina 136,5; 6. Divji petelini 126; 7. Volnik in Vesela klapa 123; 9. Ekipa Tenebom 121; 10. T’grozni 118; Vesela družba 115; Lušce 04 100,5; T’strašni 92,5; Miške 87; Djilas 81,5; Motovilci 72,5; Raki 69,5; Turisti in Kresnice 42,5 točke. B. S. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. TENIS DOSSELDORF _ Na mednarod nem teniškem tekmovanju za »Pokal narodov* v DOsseldorfu je bilo stanje finalnega srečanja med ČSSR in Avstralijo po dvoboju posameznikov 1:1. Ekipi sta morali tako odigrati še srečanje dvojic, v katerem je zmagala ČSSR. Zmagovito moštvo je prejelo 130 tisoč dolarjev nagrade. V ORGANIZACIJI MLADINSKEGA CENTRA IZ GORICE Tudi letos več športnih panog Tekmovanja bi se morala pričeti okrog 22. maja • Vpisovanje na ZSŠDI Med tradicionalne športne prireditve, ki jih slovenska društva organizirajo v zadnjih letih na Goriškem, sodi prav gotovo tudi vsakoletni turnir, ki ga konec meseca maja prireja Mladinski center iz Gorice. Na tem turnirju, ki se odvija na odprtem igrišču Slov. dijaškega doma v Gorici, je v prejšnjih letih sodelovalo precejšnje število moških in ženskih rekreacijskih skupin iz vse goriške pokrajine ter iz obmejnih krajev. V samem začetku, pred šestimi leti, je tekmovanje zajemalo le odbojkarski turnir, predlansko leto pa se je tekmovanje razširilo tudi na košarko in namizni tenis. Letošnji, «6. turnir Mladinskega centra* pa bo obsegal naslednje športne panoge: moška in ženska odbojka, moška in ženska košarka ter namizni tenis. Pravilnik tekmovanja — Vsaka ekipa mora pred začetkom prve tekme predstaviti seznam igralcev, ki bo veljaven do konca turnirja; — Med turnirjem ni mogoče prijaviti igralcev, ki niso bili pri javljeni pred prvo tekmo. — Vsak igralec lahko nastopa v posamezni panogi samo za eno ekipo; nastopa pa lahko v vseh panogah tudi v različnih ekipah. Panoge: NAMIZNI TENIS: vsako ekipo sestavljajo trije igralci; ekipe so lahko tudi mešane. MOŠKA ODBOJKA: v ekipi lahko nastopajo trije igralci, ki so člani vsedržavne odbojkarske zveze; vsi ostali člani ekipe so lahko igralci, ki v letošnji sezoni niso nastopali na uradnih tekmovanjih FIPAV. ŽENSKA ODBOJKA: v ekipi lahko nastopajo štiri igralke, ki so članice vsedržavne odbojkarske zveze, vse ostale članice ekipe, so lahko igralke, ki že eno leto niso nastopale v prvenstvenih tekmah. MOŠKA KOŠARKA: člani ekipe so lahko igralci, ki že vsaj eno leto ne nastopajo v prvenstvenih tekmah. V ekipi sta lahko dva igralca člana vsedržavne košarkarske zveze, ki nastopata v kateremkoli prvenstvu: ne smeta pa biti oba istočasno na igrišču. ŽENSKA KOŠARKA: veljajo ista pravila kot za moško košarko. Ostala pravila — Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe med turnirjem. — Vse ekipe morajo javiti svojo udeležbo najkasneje do sobote, 16. maja. Vpisovanje poteka na uradu ZSŠDI v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 330-29) ali v Dijaškem domu (Ul. Montesanto 84 - Gorica - telefon 834-95). — Vpisnina za vsako privaljeno e-kipo znaša: za namizni tenis 2.000 lir; za osta'e ekipe pa 3.000 lir. — Spored tekmovanja v posameznih panogah bo objavljen v Primorskem dnevniku ob koncu vpisovanj. Predvidoma bi se morala tekmovanja pričeti konec naslednjega tedna (okrog 22. maja); zaključek pa v okviru tradicionalne prireditve Dijaškega doma. ROKOMET Cividin Trst — Forst Brixen 18:14 (9:9) CIVIDIN: Pušpan, Palma. Sivini 3, Oveglia, Pipan 1, Andreassich 6, Calcina, Giustin, Scroppetta 3, Bozzola 5. Brandolin. FORST; Manzoni. Tarui 1, Nico-lich 4. Volf, Dorfman, Deiacump, Fliri 5, Sippold 1, Baur, Neuer 1, Gizi 2, Fapner. SODNIKA: Mancini in Prestaro iz Rima. GLEDALCEV: okoli 2 500. IZKLJUČENI za 2 minuti: Volf, Dorfman, Fliri (Forst) in Sivini (Cividin), Pomembna zmaga tržaškega rokometnega prvoligaša proti Forstu. Cividin, ki si .je z zmago praktično zagotovil 4. italijanski naslov, je kot običajno igral v okrnjeni postavi, a kljub temu zasluženo slavil zmago. Forst, ki je izredna ekipa, z odličnimi igralci, ie letos krepko razočaral, saj je bil največji favorit za končno zmago. Gostje so tokrat igrali na zelo visoki ravni, saj so držali izenačen rezultat do sredine drugega polčasa, Nato .ie Cividin povedel in obdržal vodstvo do končnega žvižga. Sedaj, ko manjkata še dve koli do konca prvenstva, morajo Tržačani gostovati v Riminiju ter igra ti s Čampo del Re v Trstu. IZIDI 24. KOLA Banco Roma - Tor di Quinto 26: 19, Mercury - Rcivereto 20:21, Cividin - Forst 18:14, Fabbri - Iomsa 20:22, Volksbank - Čampo del Re 20:17, Tacca - Edilarte 30:15, Ru-biera - Eldek 15:14. LESTVICA Cividin Trst 44, Tacca Varese 42, Forst Brixen 36, Rovereto 31. Banco Roma Rim 27, Eldek Rim 25, Fabbri Rimini 23, Čampo del Re Teramo 23, Mercury Bologna 21. Volksbank Bočen 18, Iomsa Rimini 17, Rubiera Reggio Emilia 11, Tor di Ouinto Rim 9, Edilarte Co-merciano 7. PRIHODNJE KOLO (1? 5.) Eldek - Tacca, Edilarte - Volksbank, Čampo del Re - Fabbri, Iomsa - Cividin, Forst • Mercur.v. Rovereto - Banco di Roma, Rubiera -Tor di Ouinto. Max ATLETIKA LOS ANGELES - Na nekem tekmovanju v Los Angelesu je Američan Greg Foster pretekel 110 m z ovirami v izvrstnem času 13**1, kar je drugi najboljši rezultat vseh časov na tej progi. Svetovni rekord je last Nehemiaha s časom 13”. MEMORIAL GRISELLI Drugo mesto za Naturalovo Zadnje dni aprila in prve dni maja se je na občinskem sladkim «Grezar* odvijalo alletsku tekmovanje »Memorial R. Griseili* za višje in nižje srednje šolo. Od slovenskih srednjih šol sta nastopaja le TTZ Žiga Zois in nižja srednja šola S. Gregorčič iz Doiine. ki sta na start poslala le dijakinje. To dejstvo dokazuje, da je med profesorji telesne vzgoje malo zanimanja za atletiko, kar vsekakor omejuje dijakovo športno razgledanost. Ne moremo pa trditi istega za italijanske šole; udeležba je bila dobra, kar pomeni, da je s strani italijanskih - šol dosti večje zanK man te za športno udejstvovanje. Pokal za višje srednje šole .ie osvojil Da Vinci pri dekletih in Volta pri fantih. Predstavnice Zoisa se niso mogle potegovati za ekipno lestvico, pač pa so se izkazale nekatere posameznice, predvsem pri metih. Najboljša je bila Tiziana Natural, ki je v disku dosegla 2. mesto, z dobrim rezultatom 28 m. Manj uspešna je bila dijakinja Astrid Košuta z rezultatom 16,76 m. Tatjana Milkovič se je izboljšala v metu krogle in .je prvič presegla 9 m (6. mesto). V tekih je bila najhitrejša Maura Spanghero, ki je razdaljo 10 m pretekla v 14 "4, za njo je prispela Katja Škrk s 14"5 in Tanja Per-tot s 15”3. Na progi 400 m ie nastopala še Veronika Logar, na 1500 m pa Tatjana Andlovič, katerima se ie pošteno poznala netrenira-nost. Tudi nižješolke iz Doline se niso potegovale za boljše uvrstitve, saj je bila konkurenca s strani italijanskih vrstnic izredno huda. Dijakinje šole Gregorčič so tekmovale v vseh panogah, ki so bile na programu. Progo 80 m ie najhitreje pretekla Lara Strajn z 11”6; v enajjem času 12"4 pa sta tekli Fulvia Pieri in Alcksija Labioni. Pri daljinj je bila naibol.i uspešna Emanuela Sacchi s 3.82 m. Kristina Milini ie skočila 2 55 m daieč. Nadja Kraljič 3.30 m in pa Barbara Šturman 2 46 m V skoku v višino je bija na.iboliša Lidija Gla-viha z 1,30 m. Sara Merlak ie preskočila letvico na višini 1,25 m: naim'ajša Lairis Žerial pa ie dosegla dobro višino 1,20 m. Oin-zia Bandi je sunite kroglo 6 57 m daleč. Loredana šturman 6.03 m. s 4 72 m na ie bila mani uspešna Štefani te Marsič. Edina tekačica na 1P00 m ie bila Marina Sancin, ki je pretekla razdaljo v 4’16”6. Na koncu so se naša dekleta pomerila še v hitri štafeti 4x100 m in so 7. neeserio zadnjo predajo dosegla čas 63"1. MILAN - Od 4. do 14. junija bo pri Grossetu svetovno lokostrelsko prvenstvo. Prvič se ga bo udeležila tudi državna reprezentanca LR Kitajske. GIMNASTIKA 'IA biSMioM 1931 32 Kategorizaripo tekmovanje pri Boru V tem tednu bo imel gimnastični odsek ŠZ Bor tekmovanje za notranjo kategorizacijo svojih mladih telovadk in telovadcev. Kot je znano vadi trenutno v tem odseku okrog 90 telovadk in telovadcev, ki se pod vodstvom svojih trenerjev pripravljajo na svoje bodoče nastope. Ker pa doslej še ni bila opravljena selekcija (odsek deluje komaj slabi dve leti), je tehnično vodstvo sklenilo opraviti kategorizacijo na podlagi katere bodo v prihodnjem letu vadeče razdelili po njihovih sposobnostih in znanju v več skupin, da bi tako izboljšali vadbene pogoje za otroke in pa olajšali delo vaditeljem. * f I dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki » , *! \<< ; llllliSfc. ®k- jš jdtyr w>w' . j Z drugega spominskega pohoda (Števerjan - Gonjače*, ki sta ga priredila KD (Briški grič* In Krajevna skupnost s Huma Marta ivašič govori na seminarju za učitelje zgodovine, ki ga je priredil pedagoški odsek SSŠ Proslava 36. obletnice osvoboditve in 40. obletnice OF v Zgoniku m*. h 'M**#' n . ^ 1 w K 'JJ Šolska prireditev učencev osnovne šole Stane Gruden v Šempolaju Šolski zbor iz Zgonika poje na proslavi Pohod po poteh sovodenjske občine, ki ga je priredil domači odsek zveze krvodajalcev i '* >> 1 ‘\- 'S-TVii-.-iiJ Dolinski župan Švab govori na proslavi 60-letnice požiga Mačkolj, ob priložnosti so se spomnili tudi 1. ob- ietnice. smrti tov. Tita Sprevod po Mačkoljah V prostorih NŠK je na pobudo društva (Pravnik* predaval Ciril Rom l JI ■» Mift ;'t I . r . ;v:"' , — Kulturni urednik jugoslovanskih časopliov na obisku v . tržaškem Kulturnem domu H S predstavitve nove pesniške zbirke Borisa Pangerca «ln legla je tišina* Otroški zbor iz Prebenega poje na proslavi v Mačkoljah ■Hi ^31*1 ■fclll . ; i . T«- m* I Ah-.'* r- ww§ i Ww Na kulturnem večeru, ki ga |e v Trebčah priredilo domače društvo (Primorec*, je nastopil tudi moški zbor (F. Zgonik* Iz Branika SPDT je priredile v Gregorčičevi dvorani rezijanski večer Občni zbor KASTA v Gregorčičevi dvorani klal i, — .. ... ut . davki - davki - davki - davki - davki davki - davki J- ■X« MU * IX. 1 — Ml ‘■L;, h ■. * L Za letošnjo prijavo dohodkov Bliža se običajna zapadlost davčnih prijav, ki jih je treba tudi letos sestaviti ter predložiti najkasneje do 1. junija. V glavnih obrisih se letošnji obrazec 740 bistveno ne razlikuje od lanskega. Oblika ter skoraj vse najvažnejše postavke so o-stale nespremenjene. Najpomembnejše novosti se nanašajo na spremenjene količnike za izračun katastrskih dohodkov zemljišč (lani 90, letos pa 120). Povišali so se tudi davčni odbitki (detrazioni d’imposta), kar naj bi teoretično delno razbremenilo davkoplačevalce predvsem pa odvisne delavce. Nadalje odpade v letošnji prijavi, na podlagi razsodbe ustavnega sodišča štev. 42 z dne 26/3/80, izračun davka ILOR za dohodke samostojnega dela (prosti poklici - profesioni-sti), za katere torej omenjenega davka ni treba več plačati. Kot že prejšnja leta je treba tudi letos prijavo dohodkov predložiti na že omenjenem obrazcu 740, Slednji se sestoji iz 4 strani ter iz serije prilog (quadri stac-cati), katere davkoplačevalci izpolnijo v primeru, da so med letom prejeli dohodke različne od o-nih navedenih na osnovnem o-brazcu. Umestno se nam nadalje zdi pojasniti, da se vsi o-brazci, tako osnovni 740, kot priloge, sestoje iz treh kopij. Posamezne kopije se med seboj razlikujejo le v napisu na vrhu, ter so namenjene davčni upravi, občini ter davkoplačevalcu samemu. Kopijo za davkoplačevalca obdržimo, ostali dve pa moramo v že omenjenem roku do 1. junija izročiti pristojnim občinskim uradom, lahko pa ju pošljemo po pošti s priporočenim pismom. Obrazec 740 z vsemi prilogami lahko dobite zastonj na občini, kjer imate stalno bivališče, ali pa. proti plačilu v vseh tobakar-nah ter specializiranih prodajalnah. Kdo mora sestaviti obrazec 740, kdo pa predložiti obrazec 101 Obveznost praktično velja za vse fizične osebe, ki so imele med letom 1980 kakršnekoli dohodke, razen nekaterih izjem, katere bomo obravnavali v na-daljnem. Razlike so v glavnem formalne, saj je za nekatere dovolj predložiti obrazec 101, drugi pa so obvezani izpolniti obrazec 740. Najprej bi si na kratko o-gledali le te: 1. Vse tiste osebe, ki so po za- konu obvezane v zv,ezi s svojo dejavnostjo voditi knjigovodstvo. 1 ' 2. Vsi tisti odvisni delavci, ki so med letom 1980 delali pri več kot enem delodajalcu, tako da imajo dva ali, več o-bražcev 101 za dohodke prejete med letom. " 3.. Vsi odvisni delavci, ki so med letom 1980 prenehali, svoje delovno razmerje ter jim je tako delodajalec izplačal odpravnino. , r . 4. Odvisni delavci ali upokojenci, ki imajo v lasti zemljišče ali druge nepremičnine, 5. Upokojenci, ki prejemajo več kot eno pokojnino. 6. Osebe, ki so soudeležene pri raznih družbah. - 7. Osebe, ki imajo užitniii$ko pravico nad dohodki ■ svojih mladoletnih otrok ali pa nad dohodki drugih nesposobnih oseb. , Za odvisne delavce, ki so med letom 1980 bili v delovnem razmerju le pri enem delodajalcu, ter niso obenem lastniki nobene nepremičnine (zemljišča, zgradbe) ali drugega dohodka, je dovolj, da na obrazec 101, ki jim ga je izdal delodajalec, navedejo svoje anagrafskp podatke, ga na hrbtni strani podpišejo, ter dostavijo pristojnim občinskim u-radom. Upokojenci, ki so med letom 1980 prejemali samo eno pokojnino od katerekoli državne ustanove. ter niso lastniki nobene nepremičnine, 'nimajo nobene obveznosti. Ni jim treba niti predstaviti obrazca 101 na občino. Komu ni treba predložiti nikakršne prijave dohodkov Vsakršnih obveznosti v zvezi z davčno • prijavo so oproščene vse tiste osebe, ki med letom 1980 niso imele nobenih dohodkov, ter nadalje: . 1. Osebe, ki so imele tekom leta ‘ 1980 samo katastrske dohodke zemlhšč in zgradb, manjše od 360.000 lir. 2. Osebe, ki so tekom leta 1980 . prejemale izključno dohodk^, oproščene davka IRPEF in ILOR, kot so na primer: vojne pbkojnine, rente , državnega zavoda za zavarovanje, proti poškodbam na delu (INAIL), obresti državnih efektov ter poštnih bonov.., ' j V Sovodnjah pri Gorici je pred dnevi potekala seja mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospo-darske zveze. Glavna točka dnevnega reda je bil razgovor o bližajočem se Dnevu mladosti, ki ga mladi v Jugoslaviji slavijo 25. maja in ki naj bi ga letos prvič praznovali tudi mladi iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije. Namen tega praznovanja, ki naj bi izražalo enotnost in povezanost med mladimi, ki živijo na obeh straneh meje, je predvsem ta, da bi 25. maj predstavljal tudi.. priložnost za srečanje med slovensko mladino v naši deželi, obenem pa naj bi omogočal skupen razgovor o problematiki in delovanju mladih. Tako bo letos osrednja mladinska manifestacija v Gorici v soboto, 23. maja, obsegala pa bo širšo razpravo o mladinski problematiki, katere naj bi se udeležili predstavniki mladinskih krožkov, odsekov in drugih organizacij, ter kulturni program z udeležbo glasbenih in kulturnih skupin iz videmske, goriške in tržaške pokrajine. Programu, ki ga bodo predstavili izključno mladi in bo torej izraz njihovih teženj, doživljanja in potreb, bo sledila skupna družabnost. Na sestanku mladinskega odbora je bil govor tudi o skupnem listu primorske mladine, ki naj bi zajemal prispevke mladih iz obmejnih občin v Sloveniji ter iz Trsta, Gorice in Benečije. Pri U- ........... ............................................... rejanju naj bi .se mladinske or- RAZGOVOR Z LJUBO VRTOVEC 3. Osebe, ki so med letom 1980 prejemale izključno dohodke, kateri so podvrženi obdavčitvi pri svojem izvoru, kot na primer: bančne obresti, poštne obresti, dohodki raznih obvez* nic itd. 4. Odvisni delavci ali upokojenci, katerih prejemki leta 1980 niso presegali 2.500.000 lir, četudi so bili v delovnem razmerju z več kot enim delodajalcem. Kdor torej spada v tu navedene, ne sme ali bolje ni dolžan predložiti nikakršne prijave dohodkov. Kako predstavimo prijavo dohodkov Kot smo že na začetku omenili, predložimo prijavo (tako 740 kot 101) občinskim uradom, kjer imamo stalno bivališče. Lahko jo tudi pošljemo po pošti. Tu gre poudariti, da prijava, poslana po pošti v posebnih ovojnicah, ne gre na občino, ampak direktno na davčno upravo, oziroma na posebni zbirni center. Državni uslužbenci lahko prijavo predložijo kar na svojem delovnem mestu. Za osebe, ki so umrle tekom leta 1980 ali januarja 1981. morajo prijavo predstaviti, ter podpisati dediči (dovolj je le eden od dedičev) do običajnega roka, do 1, junija, medtem ko za osebe umrle med 1/2/81 in 1/6/81 zapade rok predstavitve prijav 1/12/81. EDVIN BERNETIČ PRIHODNJIČ: NASLOVNA STRAN PRIJAVE POBUDA MLADINSKEGA ODBORA SKGZ Za povezavo mladih LIZ! ■ Tl# S L E RDIO ™i!0!H z obeh strani meje Na seji v Sovodnjah je bil govor o mladinski proble. maliki, o programu dela, o mladinskem listu, predvsem pa o letošnjem skupnem slavju 25. maja Folklorna skupina KD «Rdeča zvezda* se vadi za nastop Spontano formirana skupina, ki šteje 16 parov plesalcev Že dobre štiri mesece je na hodniku osnovne šole 1. maj 1945 v Zgoniku vse živo tudi ob nedeljah. Vendar ne gre za dopolnil^, no-dejavnost šole s celodnevnim poukom, temveč ima-redne vaje novoustanovljena nflSfainska folklorna skupina Rdeča zvezda iz Saleža. Ta skupina se je spontano formirala in jo sestavlja kar 16 parov, torej 16 fantov in prav toliko deklet iz zgoniške občine. Skupina deluje povsem samostojno v sklopu kulturnega društva, razne zadolžitve pa imajo Rado Milič, Silva Perčič in Anica Rebula. Umetniško in pedagoško vodstvo folklorne skupine je zelo uspešno prevzela Ljuba Vrtovec iz Ajdovščine, ki pa je že vrsto let poklicna plesalka pri AFS France Marolt iz Ljubljane. Opazovalcu takoj pade v oči, s kakšno vnemo, ljubeznijo in strokovnostjo posreduje svoje znanje mladim plesalcem. Zato je simpatična in ljubka vaditeljica kaj kmalu pridobila zaupanje svojih varovancev, ki vneto posnemajo njene kretnje in poslušajo njene nasvete, kar je najboljši porok za uspešno umetniško rast in uveljavitev. Med kratkim odmorom nedeljske vaje, ki traja kar 2 uri in pol, nam je vaditeljica Ljuba, sicer malo zadihana, ljubeznivo ocenila dosedanje delo: »Odziv mladine je bil zelo dober, čeprav so fantje in dekleta zelo angažirani tudi s športom in drugimi aktivnostmi, nekateri so celo pri vojakih pa redno prihajajo na vaje, se trudijo, tako da je vsakokrat vsaj 19 do 12 Parov. Malo nerodno je le to, da imamo vaje le enkrat tedensko, kar nas nekoliko omejuje. Iz Ljubljane se vozim ob nedeljah z avtobusom in večkrat smo vadili tudi v popoldanskih urah». VPR.: Gre za začetnike. So bili prvi koraki težki? ODG.: »Začeli smo z vajami za elemente plesov, hojo, skoke, poskoke, z vajami za hitrost, vzdržljivost, predvsem pa za telesno držo. Postopno so začeli osvajati te elemente, že nekaj časa pa vadimo splet belokranjskih in prekmurskih plesov, krstni nastop pa bo v kratkem, v okviru razstave vin v Zgoniku*. VPR.: Kako ocenjuješ pristop tvojih varovancev? ODG.: «Gre za precej homogeno skupino, čeprav le nekatere resnično zanima ples, druge pa je pritegnila predvsem družba, kar velja posebno za dekleta, rešuje pa jih petje. Pozna se jim, da pojejo v zboru in le redkokdaj sem pri podobnih skupinah naletela na take pevce. Poučujem sicer folkloro tudi v Trbovljah in Ljubljani, ter družabne plese v plesni šoli. Vendar mi skupina Rdeča zvezda daje največ zadoščenja in je zame največja poživitev, ker so mladi in jih imam resnično za svoje». In že je bilo treba pogovor prekiniti, ker se je vadba nadaljevala. Harmonikar Miloš Milič. ki redno skrbi za glasbeno spremljavo, je že nategnil svoj meh, vaditeljica Ljuba pa je v elegantnih poskokih načela ples, y pol- krogu pa so ji sledile še njene «ovčice». Vneme in požrtvovalnosti res ne manjka, kajti to je za sle- RIM — Socialist Francois Mit-terrand je kot novi predsednik francoske republike avtomatično postal zčastni kanonik* rimske katedrale, to se pravi lateranske bazilike, ki je posvečena sv. Janezu, Krstniku. Ta častni naslov, ta privilegij, ki izhaja še iz dobe Henrika IV. in ki je bil namenjen izključno francoskim kraljem, je Časom prešel ha predsednike Avdiovizualni pripomočki v službi učitelja in šole Radijski in TV aparati lahko veliko prispevajo k popolnejšemu izvajanju programa - Veliko pripomore lahko tudi radijska šola ganizacije s te in one strani meje vrstile, prva številka pa naj bi izšla prav ob priložnosti enotne manifestacije, to se pravi ob 25. maju. Člani mladinskega odbora so se tokrat sestali v Sovodnjah, kjer je mladinsko delovanje precej živahno, in kot običajno je bil dobršen del seje posvečen problemom mladinskega odseka. Odsek je nastal pred tremi leti, njegovo delovanje pa je bilo vse doslej precej razvejano, saj so mladi prirejali tako predavanja o ključnih problemih manjšine in države, plese ter kulturne prireditve. Mladi so poleg tega aktivni tudi na športnem področju. Hujši problemi pa oo nastali v zadnjem letu, ko so tukajšnji kulturni dom prenavljali in dolgo odlašali z otvoritvijo novih prostorov. -sp- Makedonski zadružniki na obisku francoske republike. MniuiiiiiiMiiimMiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiliHimiuiiiiiiuiiitMiniiiitiiMiiiiiiiiiiiiilminiiiiiii V današnji sodobni šoli, ki jo imenujemo aktivna ali «moderna*. ker je učenec v njej aktiven in ne sprejema le pasivno tega, kar mu podaja učitelj se odvija pouk po skupinah in učenci delajo skupno razne raziskave in zbirke, ■- Poslužujejo se. raznih didaktičnih pripomočkov, kiM®imajo na razpolago, kot so razglednice, kartončki za razne jezikovne in matematične vaje, lesene kocke, enciklopedije in razni drugi pripomočki. Ti služijo učitelju in učencem, da postane vsaka snov bolj nazorna in jasna. Toda z razvojem tehnologije so v. šolo prišli tudi avdiovizualni pripomočki, kot so radio televizija, magnetofon, gramofon itd . Ti avdiovizualni pripomočki -so nedvomno pomenili pravo preobrazbo v poučevanju in pomenijo velik korak 'naprej pri Vzgoji otrok. MmmifllliuillM Tri življenjska slavja V preteklih dneh sta slavila 50. rojstni dan Sveto Grgič in Ignacij Ota. Ob tej priložnosti so se okrog njiju zbrali k praznovanju-njuni prijatelji. Na gornji sliki ob Oti, naspodnji pa ob Grgiču im Okoli našega urednika Jožeta Korena se je ob njegovem 60. rojstnem dnevu zbral kolektiv našega dnev nlka na mali prigrizek in kozarec domače pijače ter k lepim voščilom Kakšne avtiovizualne' pripomočke ima na razpolago učitelj? Najprej bi omenil radijski aparat, ki'je že skoraj v vsakem razredu. Poslušanje radia v šoli je nedvomno žeto koristno, ker poslušajo učenci razne njim namen je-‘ ‘‘ “ Tržaška slovenska ra-i že vrsto let-edda— imčnovane »Ra-zthičif&fiiBl- so Pomenjene o-trokom otroškega vrtca, učencem Osnovnih šol im dijakom srednjih šol. Oddaje posredujejo na lahek in živahen način -razne predmete. Tako so pa sporedu številne oddaje o slovenskem jeziku, o prirodopisu, zgodovini in likovni ter glasbeni vzgoji. Poleg teh šolskih oddaj se ■ v razredu lahko poslušajo tudi oddaje ljubljanske radijske postaje. Učitelj lahko sam razporedi poslušanje radia v razredu, in sicer kaj in kdaj bodo poslušali. Važno je, da se slovenske radijske oddaje v šoli res poslušajo. Poleg radia imajo vse šole na razpolago vsaj en gramofon. Priskrbijo si lahko plošče z leposlovno vsebino in z otroškimi zbori, V prvih razredih osnovne šole bodo primerne plošče s pravljicami in otroškimi pesmimi, v višjih razfedih osnovne šole in v nižji srednji šoli bodo zelo koristne plošče z leposlovno vsebino: odlomki iz del slovenskih pisateljev, plošče s slovensko narodno glasbo ih folkloro itd. Poleg plošč se lahko učitelj ali profesor poslužuje tudi magnetofona in snema na trak branje učencev, recitaoije ity vse, kar mu služi pri podku. Nekatere srednje šole imajo tudi televizijo, ki Še bolj ponazori to, kar nudi radijski aparat, ker dijaki lahko vidijo ha zaslonu razne zanimive dokumentarce o živalih. rastlinah in sledijo šolskim oddajam italijanske postaje RAI ali ljubljanske RTV. Kdaj bomo lahko gledali oddaje italijanske televizije RAI v sloves čini? Dobili smo zaželeno 3. o mrežje RAI, namenjeno deželnim oddajam, toda obljubljenih slovenskih oddaj ni! Upajmo, da ne bo treba še dolgo čakati na te prepotrebne slovenske oddaje!; Poleg naštetih avdiovizualnih pripomočkov so nekatere naše šole opremljene še s filmskim projektorjem in uporaba tega je zelo koristna: učitelji in profesorji imajo na razpolago nešteto ftt-min o zgodovinskih dogodkih, o prirodopisu, flori in favni itd. in prav projiciranje le-teh pripomore k nazornejšemu podajanju tožnih snovi in k boljšemu dojemanju raznih lekcij. Načeto nazornosti naj bo vedno na prvem me-'stu pri pouku in pašteti didaktični in avdiovizualni pripomočki služijo nazornosti pouka. Koliko naših prosvetnih delavcev se poslužuje teh pripomočkov? Koliko časa se v razredih posveti uporabljanju didaktičnih pripomočkov? Res je, da je vedno premalo časi, toda treba je učno snov tako programirati, da se vključi v. P°uk tudi i-aba avdiovizualnih pripomočkov in to pogosto. Mnogi učitelji ne žnajo prav ravnati z mnogimi pripomočki, ki jih imajo na šoli. Potrebno bi bilo, da bi bil tudi na" osnovnih in nižjih srednjih, šolah tehnični pomočnik, kot je na vseh višjih srednjih šolah. To pa bi pomenilo dodatno breme za državo in zato. mislim, da bi bj&jgpgoče grešiti ta problem z uvedbo ‘po- $ebnega tečaja* ;namen}eBega®«či-teijem osnovnih šol, na te tečem bi jim predavatelji praktično prikazali uporabo in vzdrževanje raznih avdiovizualnih pripomočkov. Prepričan sem, da bi s takimi praktičnimi prikazi v učnem osebju osnovnih in nižjih srednjih šol vzbudili večje zanimanje do didaktičnih pripomočkov in bi jih šolniki z večjim veseljem pa tudi u-spehom, uporabljali v svojih razredih in to bo samo v korist pouku, ki bo postal še bolj nazoren in učenci bolj aktivni. Pred dnevi so se mudili na tridnevnem obisku -v Sloveniji predstavniki Agrobanke iz Skopja in u-pravitelji kmetijskih zadrug iz Makedonije. V Sloveniji so bili kot gostje Zadružne zveze Slovenije, ta pa ima večletne zelo dobre stike s sorodnimi organizacijami v zamejstvu, predvsem s Kmečko zvezo in konzorcijem kmetijskih zadrug Grmada. .Zato so gostje iz Makedonije namenili en dan izleta tudi za ogled tržaške pokrajine z vsemi njenimi kmetijsko -gospodarski komponentami, s posebnim poudarkom ra zadružništvo in zadružne bančne ustanove. Čeprav se naše kmetijstvo ne more kesati z njihovim zaradi pe-doklimatskih razmer in površinskih razmerij, s katerimi se soočamo. je vendar vzbudilo pri makedonskih zadrugarjih in bančnikih veliko zanimanje, ker so se sami zavedeli, da predstavlja kmetijstvo za manjšino v Italiji gospodarsko panogo, ki' jo moramo varovati iz gospodarsko - ekonomskega in narodnoobrambnega vidika Ker je to edina dejavnost, ki nudi možnost, da bomo ohranili zemljo v svojih rokah. Makedonski,. gostje konzorcija kmetijskih, za drug Grmada. Poleglega jeoUak predvideval tudi nglBdorlfoaflihttge in posojilnice na Opčinah ter seznanitev z njenim delovanjem. U-gledne goste so sprejeli v opoldanskih urah predstavniki hranilne ustanove in sicer predsednik ing. Sosič, direktor dr. Gantar, pomočnik direktorja Brajnik. Ing. Sosič je obrazložil delovanje ter uspehe hranilnice in posojilnice, medtem- ko je tajnik zveze hranilnih kreditnih služb Slovenije Mihael Demšar pozdravil gostitelje v imenu gostov. Iz umetnostnih galerij Slikar Milogoj Dominko ' _______________ • v , odprl razstavo v Vidmu V vseh prostorih prvega nadstropja velike palače Kechler m središčni Piazza XX Settembre v Vidmu in sicer na sedežu ustanove Centro Iniziative per VArte e la Čultura (CIAC) bo do konca maja na ogled kakih 75 del slovenskega slikarja Milogoja Dominka. Gre v glavnem za olja in akrile, pa tudi ca nekaj risb in nekaj več grafik, skratka za dela v treh zvrsteh, v katerih se likovno izraža mojster Dominko, ki spada v srednjo generacijo slovenskih likovnikov in ki je izšel iz šole znanega slovenskega mojstra Miheliča. V tej kratki beležki ne moremo govoriti o Do minkovi likovnosti, saj bi sama razstava, o kateri je govor, zahtevala že daljšo študijo, posebno zaradi tega, ker je mojster bolj znan v tujini, konkretno v Švici kot pa doma, kar razberemo tudi iz kataloga, kjer zasledimo več strokovnih ocen, med katerimi jih je največ iz švicarskega tiska in švicarskih občil nasploh. Veliko razstavo je slovenskemu mojstru pripravil v Vidmu že o-menjeni CIAC, ki je poskrbel tudi za tiskanje priložnostnega kataloga, pravzaprav že lepe publikacije osemdesetih strani, v kateri sodeluje več avtorjev, poznavalcev Dominkove likovnosti, pa tudi italijansko .- švicarski pesnik Alfreda Bazzucci, ki je spesnil dober ducat poezij ob navdihu, ki so mu ga dala Dominkova dela. Odprtje razstave v soboto zvečer je privabilo v prostore CIAC izredno veliko ljudi, seveda prvenstveno ljubiteljev umetnosti, katerim je najprej spregovoril o pobudi, pripravi in namenu razstave predsednik CIAC dr. Ezio Terev.zani, o Dominku in še posebej o njegovih delih je zatem govoril predsednik Umetniškega kluba romandske Švice dr. Gilbert Savioz, ki se je posebno zaustavil pri osrednjem Do-minkovem delu na razstavi, pri večjem olju z naslovom katedrala*. Nato je pgvzel besedo predsednik ustanove Museo detle Ar- ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska oddaja: Antibiotiki 13.00 Dan za dnem, rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Nigel — 5. nadaljevanje 14.30 Ihtavi, simpatični Bragcio di ferro 14.40 Zrcalo sveta 15.00 Klofuta, varietejski spored 16.10 Bugs Bunny, risanke 16.30 Happy days — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3. 2, L .. Kontakt! risanka Zakaj? — Glasba 18.00 Šolska oddaja: matematika 18.30 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 19.06 Programi pristopanja 19.20 240 Robert 1 del TV filma 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tribuna referenduma: Razprava o orožnem listu in o Cossigovpm zakonu 21.20 Mister Fantasy 22.10 Veliko povpraševanje Sokrat. 5. epizoda DNEVNIK. Vremenska slika ob koncu Zrcalo sveta Drugi kanal 12.30 Robinovo gnezdo — TV film 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Šolska oddaja: Dopolnilna šola 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Slika — TV priredba -15.25 Jezik za vsakogar: Francoščina 16.00 Evropski dnevi 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan, 2. del Program za mladino 17.30 Čebelica Maja — risanka 18.00 Šolska oddaja: Otrok in televizija 18.30 Dnevnik 2 — Šport 18.50 Dober večer s. . . Paolom Ferrarijem Vmes TV film iz Serije: Rhoda Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 — Poročila 20.40 Dnevnik 2 — Prostor 7 «Gospodar svojega glasu kot noben tenorist v zadnjih 40 letih* — to je mnenje kritika na račun Alfreda Krausa, ki je sedaj verjetno največji tenorist na svetu in ki uživa tudi iz- redno popularnost. Gre za pevca španskega porekla, ki je star 53 let in ki nosi sloves svoje dežele daleč v svet. Španija je bila sicer znana kot dežela odltčtjih pevcev, dežela z zelo staro tovrstno tradir i jo, ki pa se Sto ob.^UfcjJte^mo pač v zvezi z nastopom Alfreda Krausa v Rimu v Massepe-netovi operi ManQn. 21.30 «IL FEDERALEN - film Film je star točno dvajset let, je satiričnega značaja in jemlje pobudo v dobi čr- nega režima. Glavno vlogo v njem igra Uto Tognazzi, ki tudi v tem filmu ustvari izredno figuro. Pravzaprav je to prva njegova velika vloga, ki je temu odličnemu italijanskemu filmskemu u-metniku zagotovila pot v filmski svet. ti e Tradizioni Popolari della Car-nia, torej predsednik muzeja u metnosti in ljudskih tradicij Car nie Durigon, ki je bil v zvezi • z razstavo še posebno zavzet v zve zi z dejstvom, da sta organiza tor razstave ustanova CIAC in li kovnik Dominko numenila njego vi ustanovi določen procent izku pička ob prodaji, del na tej raz stavi. Spregovoril je nato videmski župan dr. Candolini, ki je go voril o podobnih pobudah, o iz menjavi kulturnih dobrin na tem področju alpske dežele, kjer se stikata Avstrija, Slovenija in Ita lija in,o tem ltakšno vlogo ima u metnost pri zbliževanju sosednjih dežel in sosednjih narodov. Kot zadnja je stopila pred mikrofon Nevenka Kovačič, konzul Jugo slavije v Trstu, ki je pozdravila pobudo in organizatorje, nakar se je zelo številna publilza razšla po prostorih in si ogledovala umel nikova dela in komentirala umel nikovo tehniko in tudi simboli zem ali če hočemo njegov surrea ližem, ki je v nekaterih primerih izredno zgovoren, pa čeprav po trebujejo ponekod nekaj razlage, da si iz kompozicije razloži mo to, kar je umetnik s svojim delom hotel povedati. Fre • • • RIM — V začetku prihodnjega leta bo Ul. mreža italijanske TV predvajala program z naslovom tDoba baroka*, ki ga sedaj Fol co Quilici in Jean Antoine pri pravi ata in ki bo trajal 4. ure. namreč po vsej verjetnosti v 4 nadaljevanjih po eno uru. To so davi sporočili na ti skovni konferenci na sedežu RAI v Rimu ob navzočnosti predsednika in podpredsednika UL mreže TV Giuscppa Rossinija in Ernesta Mazzetiija. Gre za koprodukcijo med italijansko RAI in pariško Polgtel International. Stroški pri snemanju oddaje bodo precejšnji, saj računajo, da bodo pri tem potrošili nič manj kot 900 milijonov lir. Ugo Tognazzi igra vlogo Prima Arcovazzija, črnega brigadista, ki ga pošljejo v Abruzzo, v majhen kraj, da bi aretiral antifašističnega filozofa, prof. Bonafeja., Za nagrado bo Arcovazzi imenovan za federala. In Arcovazzi se odprav’ v Abruzzo in izvede ukaz. Uspe mu si cer. da ne pade v roke partizanom, in tudi nacisti ga ne ujamejo, toda v stiku z antifašistom in filozofom njegova fašistična zavpro vanost opeša in ko prispe v Rim, so tu že zavezniki. Razjarjena množica bi ga sicer linčala, toda v tem trenutku mu priskoči na po moč prav njegova žrtev prof. Bonafe. V filmu igra odHčno vlogo tudi George Wilson. režijo pa je prevzel Luciano Salce. Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 17.40 Rock koncert: Jethro Tuli 18.45 Sto itali ianskih mest 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 — Deželni pro grami Nocoj ob 19.30 bo na tretji ital. TV mreži prva od šti rili oddaj, ki so namenjene . slovenski manjšini. Pro gram, sta pripravila Lilla Čepak in Piero Panizon ob sodelovanju Bo:ana Brezi garja. Milana Pahorja, Pavla Štranja in Pavla Mer kuja. 20.05 Vzgoja in dežele 20.40 Torkov koncert 21.35 Delta -» Tednik znanosti in tehnike 22.15 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 10.00 in 11.00 TV v šoli 17.25 Šolska TV: Mreža življenja, Pustolovšči na moderne umetnosti 18.20 Poročila 18.25 Kapitan Kuk. pravljica 18.35 Akademska folklorna skupi na «France Marolt* 19.05 Palčki nimajo pojma otroška serija 19.35 OBZORNIK 19.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narod nostno skupnost 20.00 Knjiga 20.15 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK in Vremenska slika 21.00 Drugačna Amerika, dok. oddaja 22.05 E. Zola: < Vzpon Rougonovih, nadalje ypnka 22.00 V znamenju Koper 17.30 -^dhovitev filma 19(00'Odprta meja 19.25 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.35 Mestna razvedrila, film 22.10 Dnevnik danes 22.20 Trnova pot 23.10 Baletni večer ZagreD 17.25 TV koledar 17.55 Otroška oddaja 18.25 Svečana akademija ob 100 letnici rojstva Dimitrija Tu coviča 21.00 Titovi spomini 22.00 Tuji dopisniki — film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17 00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Ra dijski koncert komorne glasbe; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Sodobni sound; 16.00 Mladi pišci; 16.15 Romantični trenutek; 16.30 Rezervirano za . . .; 17.30 Mi ih glasba: Klavirski večer v spomin na prof. Erminija Ambroseta in Jožice Lasič - Če-farir. v Avditoriju A deželnega sedeža RAI v Trstu (neposredni prenos). KOPER (Italijanski program) 7.30, 8 30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 8.50 Mu-ratti mušic; 9.32 Lucianovi dopis niki: 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Knjiga na radiu; 10.32 Glasbeni odmor; 10.35 Horoskop; 10.45 Mo zaik; 11.00 Vsi jih poslušamo; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi stranif 12.05 Glasba po željah; 14.33 Vrstijo se motivi; 15.00 Najlepše pesmi ljubezni; 15.33 Prijetni popoldan; 16.15 Plošče; 16.45 Poje zbor S Ambrogio iz Tržiča; 17.00 Glasovi naših dni; 17.10 S simpatijo; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček; 18.00 Glasbena fantazija; 18.32 Poje Denice Williams; 18.45 Radijski oder, KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 705 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored, objave; 8.15 Objava sporeda; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov: 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov: 15.00 Mladim poslušalcem; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik, RADIO 1 7 00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00. 6.45, 7.25, 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu: 9.00 Radio, aneh’io 81; 11.00 štiri četrtine; 12.03, 15.03, 17.03, 21.03 Informacije o cestnih razme rah; 12 05 Ni. bito to lansko leto?; 12.30 Ul. Asiago Tenda, oddaja z občinstvom; 13.25 Kočija: 13.35 Master; 14.30 Volk in jagnje; 15.05 Popoldanski radijski spored; 16.10 Rally; 16.30 Diabolik in Eva Kant, radijska priredba; 17.05 Star gags; 17.10 Modri Milan; 18.35 Programi pristopanja: 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Gledališka družba; 20.50 Glasbeni odmor; 21.05 Operni tednik; 21.30 Folklorna glasba; 22.00 Izmišljene zgodbe: 22.35 Glasba včerai in jutri; 23.05 Danes v parlamentu. Telefonski poziv. RADIO 2 6.30. 7.30. 8.30. 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30. 15 30. 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6 00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Together. R. Herricka, 2. nad.; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Ostržkov rojstni dan, radijska priredba; 11 56 Tisoč popevk; 12.10 Deželni programi; 12.45 Radijski kontakt; 134] Sound - Track, glasba in kino: 15.00 Radio 2 - 3131 -2. del; 16.32 Disko klub; 17.32 «Le mie prigioni*. S. Pellica: čas glasbe; 18.32 Direktni prenos iz bara Greco; 19.50 Prostor X - glasba za vse okuse; 22 00 Milan ponoči; 22.20 Parlamentoma panorama. LJUBLJANA 7.00. 7.30. 8.00. 9 00. 10.00, 11.(K)., 12.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7 10 Prometne informacije; 7.20 Rekreaciia; 7.50 Dobro jutro, o troci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v, dober dan; 9.30 to glasbenih šol; 10 05 Z radiom na poti: 10.40 Turistični napotki; 14 06 Rezervirano za .:12.05 Operne arije in monologi; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Danes smo iz braM: 13.30 ■ Kmetijski hasvetj; 13.40 Po domače; 1400 Danes do 13.; 14.30 Priporočajo vamr. . ic 15.05 V korak z mladimi; ' 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radjo jutri!; 17.00 Vrtiliak: 19 00 Sotočje; 19.45 Glasbena medigra: 20.35 Lahko noč. otroci; 20.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 2’. 30 S solisti in ansambli JRT- 22 05 Radi iška i-gra; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov: 23.30 Tipke in godala; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 S popevkami po Jugoslaviji; 1.05 Nočni program. Uredništvo, uprovo, oglosni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorico, Drevored 24 Mogglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tisko, Trst 11-5374 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADITi DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdajaVJ in tiskaj ^ ZTT Trst Član italijanske Zveze časopisnih |K||3n založnikov FIEG mami f« «, iM« CD it <;r1 Madridu odkrila ETA, kjer so n: sedem Baskov litične volje. vojake z ugandskega ozemlja. mednarodni salon strojev, opreme in materialov za prodajo in izdelavo gum. BOLOGNA (ltaly) 13. - 17. MAJA 1981 mednarodni salon opreme za avtomehanične delavnice in avtoličarstvo KA PROSLAVI TREH OBLETNIC V CELOVCU POUDARJENA NUJNOSTCELOVITE ZAŠČITE KOROŠKIH SLOVENCEV Proslavili so 40 letnico ustanovitve 0F, 36-letnico zmage nad fašizmom in 26-Letnico podpisa državne pogodbe - Govora Francija Zwittra in Matevža Grilca ČELOV EC — »Izkušnje iz NOB nam potrjujejo, da smo bili Slovenci najbolj mečni, ko nas na papirju sploh ni bilo,* je rekel dr. Franci Zwitter minulo soboto na osrednji prireditvi koroških Slovencev ob 40. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte, 36. obletnici zmage nad fašizmom in 26. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe, ki sta jo v celovškem Domu glasbe priredili Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik ZSO se je v svojem govoru spomnil vseh treh obletnic in dejal, da pri prireditvi ne gre le za manifestacijo teh zgodovinskih dogodkov, marveč predvsem za demonstracijo življenjske volje koroških. Slovencev in njihove legitimne pravice do popolne nacionalne in socialne enakopravnosti na avtohtoni domači zemlji. Posebej se je spomnil tudi ustanovitve OF in dejal. da morajo njeni ideali in pridobitve biti vodilo tudi še danes v borbi za nacionalno in socialno enakopravnost. Tu je med drugim imenoval enotnost, borbenost in tovarištvo, med nauki iz zgodovine pa je posebej poudaril tudi enotnost vseh narodnih sil neglede na politično o-predeljenost. Med gosti je še posebej pozdravil ustanovnega člana OF kot zastopnika krščanskih socialistov Toneta Fajfarja in predsednika RK ZSDL Slovenije Mitjo Ribičiča, ki je že leta 1942 prišel na Koroško in je sodeloval tudi pri prvem spopadu med partizani in nacistično vojsko na Koroškem. V zvezi z aktualnim položajem je dr. Zvvitter dejal, da bi po petih neučinkovitosti »zakona o narodnih skupinah* in kvarnega vzdušja nacionalne napetosti lahko že pričakovali učinkovit pristop k postopnemu reševanju življenjskih vprašanj koroških Slovencev, kakor so jih for- Padec franka in vzpon zlata ■liiiiiMiimiliiiiiiiiiiiiuiiiiiiMHiimiiiiiiiiniiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaimiiiiini Odkrili skrivališče ETA V soboto je španska policija v ske separatistične organizacije zapor Car&banchel. Aretirali so šujo količino orožja skrivališče baskov- __načrtovali napad na Baskov in zaplenili precej- (Telefoto AP) niulirali v operativnem koledarju. Registriral je rahle znake spremenjenega gledanja in bolj pozitivnega odnosa do Slovencev pri pristojnih mestih in zahteve iz operativnega koledarja imenoval zmerne, čeprav so življenjskega pomena za slovensko narodnostno skupnost. «To naj bo poudarjeno, ko so neposredno pred nami razgovori, ki terjajo končno konkretne rešitve v zelo konkretnih vprašanjih*, je rekel dr. Zwitter. Tudi predsednik Narodnega sveta j koroških Slovencev dr. Matevž Grilc j se je spomnil obletnic, tako tistih, j ki so koroškim Slovencem zadali glo-! boke rane, kot tudi tistih, ki so jih ! navdajali z upanjem v lepšo bo- i dočnost. Pri tem je še posebej pou j daril april 1941, ko so se zbrali ljudje različnih svetovnih nazorov, ki so si zastavili cilj osvoboditve slovenskega naroda izpod velenemške-ga jarma. «To gibanje je množično zaživelo med slovenskim ljudstvom in se najmočneje odražalo v oboroženi partizanski vojski proti zatiralcem naših ljudi,* je rekel dr. Grilc. Kot že dr. Zvvitter pred njim je tudi dr. Grilc podčrtal prispevek koroških Slovencev k osvoboditvi Avstrije, katerega sad je bil tudi člen 7. avstrijske državne pogodbe. Tudi dr. Grilc je poudaril potrebo enotnosti vseh naprednih sil v prizadevanju za enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti, njen obstoj in uspešen razvoj. V svojem govoru je med drugim ponovno pribil stališče, da določila člena 7 niso uresničena in da koroški Slovenci odklanjajo zakon o narodnih skupinah in ga tudi nikoli ne bodo sprejeli, saj gre za določila, ki pospešujejo germanizacijo. V zvezi z operativnim koledarjem je registriral sicer obilico obljub in lepih besed, vendar pa za koroške Slovence štejejo samo dejanja. Če se je politično vzdušje dejansko izboljšalo, je dejal dr. Grilc, zakaj potem zvezna in deželna vlada ne realizirata zahtev iz operativnega koledarja, vsaj delno. Rekel je tudi, da bodo pogovori o vstopu v manjšinske sosvete možni šele, če bo vlada izpolnila zahteve iz operativnega koledarja. Oktobrski tabor je Grilc imenoval kot dokaz, da imajo Slovenci med nemško govorečo mladino v Avstriji še mnogo prijateljev, zato je nujno potrebno njihovo nadaljnje nagovarjanje in pridobivanje saj se zavedajo, da so manjšinske pravice demokratične pravice. Na prireditvi so poleg Toneta Fajfarja in Mitje Ribičiča pozdravili še vrsto častnih gostov, med njimi celovškega župana Guggenber-gerja, deželnega poslanca Werniga kot zastopnika namestnika deželnega glavarja Knafla, predsednika koroške KPA Raimunda, jugoslovanskega konzula Nabrežnika in mnoge druge. (Sindok) Izvolitev socialista Mitterranda je (ob ponovnem povišanju davčnih obresti v ZDA) spodbudila mednarodno špekulacijo z znižanjem vrednosti francoskih delnic in franka. Na pariški borzi se je frank ošibil v odnosu do dolarja, medtem ko je narasla vrednost zlata, kot kaže slika (Telefoto AP) fO IZIDU NEDELJSKIH OBČINSKIH VOLITEV Gordijski klobčič v Zahodnem Berlina Po 26 letih socialdemokrati ob županstvo Uspeh levičarske «Alternativne liste» ZAHODNI BERLIN — Izidi nedeljskih predčasnih volitev za obnovitev občinskega sveta so po vsem videzu položaj le še zapletli, saj bi se vsak možen razplet (naj nam bo dovoljeno dozdevno besedno protislovje) prenesel v bržkone še o-štrejših oblikah na samo stabilnost zvezne vlade v Bonnu. Na nedeljskih volitvah je Krščansko - demokratska zveza pridobila 3,5 odstotka glasov v primerjavi z marcem 1979 in se je njena volilna moč povzpela na 47,9 odstotka volivcev. Precejšen osip pa so nasprotno zabeležili socialdemokrati, ki so dobili 38,4 odstotka oddanih glasov (prej 42,7 in liberalci, ki so zdrknili od 8,1 odstotka izpred dveh let na samo 5,6 odstotka glasov. »Alternativna lista*, ki je leta 1979 prejela le 3,7 glasov, se je pa v nedeljo ifiiiiiiituiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiia NA PROCESU PROTI RB V TURINU JE BIL VČERAJ NA VRSTI -SKESANI« BRIGAD1ST Patrizio Peci je potrdil obtožbe proti svojim nekdanjim pajdašem Ko se je pojavil v sodni dvorani, so ostali brigadisti iz protesta odšli Zaostren položaj odv. Spazzalija - Politična utemeljitev «kesanja» TURIN — Sodna obravnava proti sedemdesetim članom RB je včeraj prešla v svojo odločilno fazo. V torinski sodni dvorani, ki so jo namestili na dvorišču mestnega zapora, se je namreč pojavil, prvič odkar se je pred enim tednom začel proces, «skesani» Patrizio Peci, bivši voditelj turinskega voda RB, ki je s svojimi pričevanii omogočil aretacijo številnih brigadistov in razkritje oomembnega dela dejavnosti zloglasne prevratniške organizacije. Peci je sodnikom, ki so ga zaslišali nekaj dni po aretaciji — 19. februarja 1980, povedal v bistvu vse. kar je vedel o RB: petletno zgodovino organizacije, lastne odgovornosti in vlogo, imena svojih somišljenikov, kraje, kjer so brigadisti imeli svoje brloge in skladišča orožja. Tajnosti RB so prihajale na dan druga za drugo, organizacija je bila na robu propada, velika večina obtožencev torinskega procesa pa so padli v roke policije prav po njegovi zaslugi. Razen tega, na osnovi njegovih pričevanj temeljijo obtožnice •llllllllllHIIIIIIMMMIMIIMIIIIIIIIflIMnitlllllMIItlllllllllllllHIIIIIfllllllllllllllllllinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllltllHIIIIIIIIIIIIIIIItllllllltlllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllltfllllllllllllllfllllllllllllllllllllllliiitiiiiiiiiii MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE KOPER — L etos naj bi tuji tu- [ novinarjev v Tučepih povedal: Tisti v Juooslaviji ustvarili 39 mi rPenzionske cene so resda šle le Hjonov prenočitev in porabili 2,2 malenkost navzgor, zato pa so ce-milijarde dolarjev. Kar pogumno j ne v zasebnem sektorju in izcen-koračenje proti 3,1 milijarde dola- penzionski ponudbi za nemškega rjev deviznega priliva — eni če-tetini vrednosti celotnega jugoslovanskega izvoza, ki naj bi ga dosegli leta 1985. Danes pa je še marsikomu neznano po kateri poti priti do teh številk, katero od smeri ubrati. Možnosti iv odločujočih faktorjev je več. Eden pomembnejših so tudi cene, ki pa so se letos bolj kot kdajkoli znašle v precepu, sa j nanje vsakdo gleda z drobnogledom. Kakor obrneš — cene niso pravšne, Predvsem ne za domačega turista. štiričlanska družina bo z manj kot 2000 dinarji m dan le Stezica počitnikovala, ali pa bodo njene počitnice sestavljene iz zategovanja pasu. te prvomajske počitnice so pokazale, da so cene zaprle vrata marsikateremu domačemu turistu. iye samo v Portorožu, tudi na Rabu. v Makarski in dru-gih obmorskih krajih je bilo 10 do 30 odstotkov manj domačih gostov kot prejšnja leta. Penzionske cene so za tuje turiste v primerjali s cenami v arunili turističnih drin-Cuh nizke Naidražji penzion v Bre li prj Makarski, v - hotelu 4 kale-gi rije Maestral* — 1170 dinarjev, na Rabu v visok i«B kaiegoriii Hotel Carolina (vse 'sobe pogled na morje) — 800 dinarjev, v portoroškem hotelu ^Metropol* (A kategorija) 1180 dinarjev — to so sezonske cene. Sicer pa so se v povprečju cene za penzion povišale za 4 do največ 15 odstotkov in znaša jo v povprečju 499 do 800 dida-rie.v. Taki so predpisi, tako odln čaio Izvršni sveti in na take cene nui bi najlaže lovili tuje turiste. Vendar pa imaio tujci še bolj precizne «drobnoglede za cene*. Predstavnik ADAC iz ZRN Helmut Mahr. ki dela v propagandniinf or-mtitlvni službi, kjer skrbijo za vse podatke, ki jih nemški turist rabi za počitnice v Jugoslaviji, nam je na majskem srečanju turističnih številnih preiskovalnih uradov po vsej državi. Ni naključje torej, da so zanj sodniki pripravili posebno ločeno celico z neprobojnim steklom, medtem, ko so ostali brigadisti porazdeljeni v petih drugih »oddelkih* obdanih z železno ograjo. Peci je za sodnike priča neprecenljive vrednosti, prav zato so nekateri njegovi bivši somišljeniki že napovedali, da bi z njim fizično obračunali, ko bi jim le padel v roke: črv, nečastnež, svinja so le nekateri »vzdevki*, ki .jih je bil deležen od strani najbolj bojevitih članov RB, ki prisostvujejo procesu, kajti ostalih petnajst manj pomembnih «skesani» se iz strahu sploh ni pojavilo v sodni dvorani in v svojih dobro zavarovanih celicah v zaporu mirno čakajo, kdaj bodo prišli na vrsto. Včerajšnji dan se je začel z množičnim protestom obtožencev, ki so zagnali pravi vik in krik, ker u-službenci sodišča, kljub privoljenju predsednika, še niso odstranili nekaterih neprebojnih stekel, ki so onemogočala neposreden stik med brigadisti. Velika večina le-teh je zato iz protesta zapustila dvorano, ostalo pa je le zastopstvo, ki so jo sestavljali Vincenzo Guagliano. Nadia Ponti in Nicola D’A more ter odvetnik Sergio Spazzali, ki se sicer nima za rdečega brigadista in je že večkrat izjavil, da je nedolžen. Ko pa je v avlo vstopil Patrizio Peci, so vsi štirje — Spazzali z različno utemeljitvijo — zapustili dvorano, obenem pa pozvali sorodnike, ki prisostvujejo razpravi, naj prav tako odidejo, češ, saj ni vredno poslušati »izdajalca*. Peci je vse žalitve in obrekovanja sprejel navidezno ravnodušno. Najprej .je dejal, da potrjuje vse izjave, ki jih je dal med preiskavo. Nato pa je podrobno in. odločno odgovarjal na vprašanja sodnikov in nekaterih zagovornikov. Do kaj neprizadeto je, okrepi) obtožbe proti odvetniku .Spazzaliju, o kate rem je dejal, da je bil najpomemb nejši posredniki med zaprtimi brigadisti in onimi, ki so bili na svobodi. Slednjim je posredoval informacije in ddkumehtacijo, ki jo je bil prejel med običajnimi razi govori s svojimi «Varoyanci». Hkrati pa je Peci s svojimi izjavami precej omilil položaj neke obtoženke, ki je sicer že na začasni svobodi. Ob koncu je moral šicer «ske-$api» brigadist priznati, da se s Spazzalijem ni nikdar neposredno sestal " ’ > -4 .. Po zasliševanju je Peci prebral izjavo, s katero je hotel seznaniti sodnike, zakaj, se je odločjj, da ne Silvia in Micol Incardona zopet doma KAKOR OBRNEŠ' CENE NISO PRAVŠNJE tui ista 60 do 80 odstotkov višje kot lani. To pomeni, da so se v nekaterih stvareh izenačile s tistimi v Španiji in Italiji, kjer je ponudba boljša in zato visoke cene boli upravičene. Čeprav je povpraševanje in zanimanje za počitnice v Jugoslaviji pri nas (ADAC) v prvih štirih merečih za 22 odstotkov večje kot lani, pa to še ne pomeni, da bo toliko več nemških turistov tudi prišlo sem na počitnice. Veliko tistih, ki so lani prišli v Jugoslavijo, namesto v Španijo, se letos ne bodo vrnili v Jugoslavije, ampak ponovno v Španijo. Marsikoga torej počitnice v Jugoslaviji niso toliko navdušile, da bi se zanjo odločil še enkrat zaporedoma». pravi Helmut Mahr, ki je sedaj že petdesetič prišel k nam. V Portorožu so v obratih hotela Palače nedavno podražili pijačo za W do 50 odstotkov, pollitrsko pivo o njihovem bistroju ie 30 dinarjev, sok 26 din, kava pa 20 din. V bi- stroju hotela Riviera so cene še precej nižje, vendar ne za dolgo — iz dneva v dan čakajo na tugoden trenutek*... Tako pa je vzdušje ob vsej jugoslovanski obali. Ponekod so vred kratkim, drugod pa bodo v kratkem dvignili izvenpenzionske cene. F povprečju gre za 30 odstotno povišanje. Take cene z ere strani zapirajo vrata na morje domačemu turistu, z druge pa presenetijo tistega tujca, ki je po izredno ustvarimo 2,2 milijarde dolarjev deviznega priliva? Omogočiti Jugoslovanu cenejšo možnost! Od 80 milijonov lani u-stvnrjenih prenočitev, so jih namreč 50 milijonov ustvarili Jugoslovani, česar ne bi smeli pozabljati. Za tujega turista pa naj bo cena odraz prave vrednosti ponujenega, kar pomeni, da naj za po- nudbo prve kategorije v poletnih mesecih tudi toliko plača. Seveda pa pri oblikovanju ustreznih cen, ne bi smeli pozabiti tudi na obli kovanje ustrezne ponudbe. BORIS ŠULIGOJ Pri Catanii strmoglavil helikopter CATANIA - Nedaleč od Cala-nie v kraju Portella di Misterbian-co .je včeraj strmoglavil helikopter italijanske vojske tipa «augusta beli 206». V nesreči so izgubili življenje vsi trije člani posadke: pod-časnik Ugo Barra iz Cosenze, vb-jaka Antonino' Zuccarello iz Palerma in Francesco Greco iz Caserte. Oba sta služila vojaški rok v oporišču 30. skupine v Fontanarossi. Helikopter- je iz še nepojasnjenih vzrokov trčil v neki grič in se vnel. Ko .je drugi helikopter pristal na kraju nesreče, ni bilo za posadko več pomoči. . RIM — Jetništvo mladih sester Incardona je trajalo 59 dni. 14-letno Silvio in 9-letno Micol so ugrabitelji namreč izpustili v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah ob robu »avtoceste sonca* pri Attiglianu v pokrajini Terni.« Vest o izpustitvi so očetu mladih sester sporočili sami ugrabitelji s telefonskim pozivom. Feliee Incardona se je nemudoma podal na kraj, kjer so ugrabitelji napovedali, da so izpustili dekleta in ju tudi resnično našel. Po nepotrjenih vesteh so za njuno izpustitev starši odšteli okoli 550 milijonov lir odkupnine. ki so jo baje izplačali v soboto ponoči. Sprva so ugrabitelji baje zahtevali kar milijardo lir odkupnine, kar je bilo za neprebrano globoke žepe inženirja Incardone odločno preveč. Preiskovalcem sta deklici izjavili, da so bili ugrabitelji precej prijazni. Jedli sta, kar sta hoteli, zaprti pa sta bili v »običajnem* šotoru, ki so ga ugrabitelji namestili v sobi nekega stanovanja. Pred izpustitvijo sta tri ure krožili z avtomobilom v katerem sta ju zaprli ugrabitelji. Preden so jima odvezali ro-ke pa so zagrozili, naj se ne premakneta in mirno počakata prihod očeta. Sestri Incardona sta, kot znano, nenadoma izginili 12. marca. Starši so se odpravili z doma, starejša Silvia pa je imela nalogo varovati mlajšo Micol, ki je bila ravnokar pod tušem. Ko sta se oče in mati vrnila domov, ni bilo o njiju več nobene sledi. Ker so bila vhodna vrata pa tudi okna cela, so sprva domnevali, da sta se mladi sestri prostovoljno oddaljili, šušljalo se je celo, da sta bili sprti s stArši in sta tako hoteli pokazati svo- jo »samostojnost*. Preiskovalci so se tudi bali, da sta bili žrtvi manijaka. Šele ko so se prvič, oglasili ugrabitelji, so vsa ostala ugibanja padla v vodo. Feliee Incardona je kot direktor nekega podjetja za elektroniko prejemal dobro, a ne pretirano visoko plačo. Poleg stanovanja ni imel drugega premoženja. Sosedje, prijatelji in vsa vaška skupnost, kjer so Incardonovi živeli, je takoj začela solidarnostno nabiralno akcijo, zbrali pa so vsega le okoli 20 milijonov lir, kar je bilo odločno premalo. Ni znano torej, kako so se starši dokopali do denarja, s katerim so odkupili svobodo mladih Silvie in Micol. Takoj ko se je razširila vest o izpustitvi, so agenti policije začeli široko preiskovalno akcijo s cestnimi zaporami in drugimi ukrepi, vendar zaman. bo skrival ničesar in sodeloval s preiskovalci. Dejal je. da so razlogi zgolj politični: »Organizacija, kateri sem pripadal, je doživela polom, ker ji ni uspelo pridobiti široke podpore ljudskih množic. S svojo izbiro sem hotel preprečiti, da še kak drug tovariš ubere pot terorizma, ki vodi le v smrt in zapor.* Obravnava se je nadaljevala z zasliševanjem nekaterih drugih obtožencev, ki so na začasni svobodi, danes pa bosta na vrsti še odvetnik Spazzali in sin Petre Krau-se Marco Ognissanti. ki je sicer priznal, da je sodeloval pri napadu na neko karabinjersko vojašnico. hkrati pa pristavil, da je takoj zatem zapustil RB. BEMESKi DNEVNIK Pobude za zaščito jezikovnih manjšin Zahteva po zakonu za globalno zaščito Slovencev ČEDAD — Na pobudo čedadskega ARCI in Inštituta za slovensko izobrazbo iz Čedada je bilo prejšnji petek v čedadski mestni knjižnici srečanje o temi: «Pobude za zaščito jezikovnih manjšin*, ki se ga je med drugimi udeležil tudi pokrajinski odbornik za šolstvo in podpredsednik videmske pokrajine Gianpietro Sbuelz. Uvodni poročili sta imela: za slovenski inštitut Aldo Clodig, za furlansko organizacijo «hv Uajte* pa Mauro Toson. Prvi je podrobno analiziral položaj posameznih manjšin v Italiji in je predlagal delitev predlogov o zaščiti in ovrednotenju, saj že obstaja na politični ravni delitev glede posameznih pobud. Za Slovence pa ostaja prednostna zahteva o globalnem zaščitnem zakonu, ki bi ga vlada sprejela s poenotenjem in združitvijo vseh dosedanjih zakonskih predlogov, kot to izhaja iz vseh obvez raznih predsednikov vlade in določil osimskega sporazuma. Slovenci podpirajo pobude o sprejetju «okvimega zakona*, ki bi zaščitil vse. jezikovne manjšine, za katere ni zakonskih določil in mednarodnih sporazumov. »Okvirni zakon* pa ne sme ovirati uresničitve globalne zaščite za Slovence in mora ostati v točno predvidenih zakonskih omejitvah. Direktor furlanske organizacije »In Uajte* je v svojem posegu poudaril predvsem odsotnost in pomanjkljivost krajevnih organov. Kritiziral je deželo in pokrajino, ker se premalo brigata za ovrednotenje , furlanščine in je poudaril, da bi lahko krajevni organi uspešno posegli na vsem furlanskem ozemlju, če bi samo imeli dovolj po- pcvzpela na 7,2 odstotka in je torej skoraj podvojila svojo moč. Prav' uspeh slednje volilne formacije, ki je nastala iz levičarskih odpadnikov socialdemokratske in liberalne stranke ter iz zagovornikov zaščite narave in mladih oporečnikov, ki so. si v nedeljo priborili kar 9 svetovalskih mest-v občinski skupščini, postavlja tradicionalne stranke v precep. Načelno se namreč nobena ne mara spravljati v zavezništvo z Alternativno listo, številčna razmerja v novoizvoljenem občinskem svetu so pa taka, da je za sedaj le težko predvidevati, kako bi mogli sestaviti večinsko upravo. De-mokrščanski CDU pripada poslej 65 (prej 63 svetovalcev, socialdemokratski SPD 52 (prej 61), liberalni FDP pa 7 (prej 11). Vse torej kaže, zlasti pa izjave dosedanjega župana Hansa Jochena Vogla, da po 26 letih neprekinjenega vodstva SPD (dolgoletni župan je bi! tudi poznejši zvezni kancler in sedanji predsednik zahodne nemških socialdemokratov Willy Brandt), ne bo več socialdemokrat ukazoval na rotovžu tega dela mesta ZRN v o-srčju teritorija Vzhodne Nemčije. Vogel, ki je županoval v zavezništvu z liberalci, (ki mu sedaj številčno več ne zadostuje) sodelovanja z »alternativci* pa ne mara, je že izjavil,- da bo njegova stranka prešla v opozicijo. Toda kdo naj bi ga nasledil? Demckrščanski kandidat Richard ven Weizsaecker navzlic volilnemu napredovanju tudi sam ne zmore potrebne večine, zaradi česar je takoj po volitvah predlagal ostalim tradicionalnim strankam začetek pogajanj za vzpostavitev nekakšne «ve)ike koalicije*. Tako rešitev je pa Vogel zavrnil, liberalci se pa najbrž tudi ne bodo mogli kar tako odločiti za spreobrnitev zavezništev, saj bi tak preobrat najbrž ne ostal brez posledic tudi glede odnosov med SPD ib FDP na zvezni ravni v Bonnu, kjer že dolgo sodelujejo v vladi Zahodne Nemčije. V tej zadregi je sklenil predsednik krajevne FDP Juergen Kunze sklicati berlinske liberalce ha izredni kongres, da odločijo skupaj b možnosti koalicije z demokristjani, že samo vzdržanje liberalcev bi odprlo pot pl. Weizsae-ckerju do županskega stolčka, a si bodo najbrž temeljito premislili, preden bi spravili na kocko sodelovanje v zvezni vladi in omogočili konservativni CDU prevzem oblasti v tako občutljivem vozlišču, kot je Zahodni Berlin tudi za odnose z Vzhodnim. V Vidmu se je končala konferenca o zadružništvu VIDEM — V Vidmu se je kon-čla druga konferenca o zadružništvu, na kateri so ugotovili, da se je število zadrug v Furlaniji - Julijski krajini v zadnjih desetih ic-tili povečalo za 63 odstotkov, in sicer: v videmski j pokrajini je 923 zadrug, v pordenonski 366, v tržaški 297 in v goriški pokrajini 186 zadrug. Na konferenci so proučili deželne pristojnosti v zadružništvu, predlagali ustrezne zakonske reforme, da bi se lahko zadružništvo še bolj razvilo. Posebno skrb so posvetili tudi vprašanjem kreditiranja in bodočim razvojnim načrtom. DAR ES SALAM — Po pisanju tanzanijskega lista «Daily News» je. prejšnji konec tedna Tanzanija umaknila iz Ugande že drugo svojo vojaško enoto, da bodo do konca junija umaknili vse tanzanijske