Pn&tniun plafann r gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din l'Mt
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din,	]	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
a»eeečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	j	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.	Telefon	št.	2552.	UUBLJANA	5.	novembra	1927.	Telefon	št.	2552	ŠTEV.	127.
Direktna tarifa z Italijo.
Po dolgem pričakovanju je končno s 1. novembrom stopila v veljavo direktna tarifa za železniški promet z Italijo. Njeno uveljavljenje pomenja bre». dvoma velik napredek za organizacijo naše zunanje trgovine, vendar se bojimo, da prihaja prepozno. Še predno je prenehala inflacijska konjunktura, so že naši gospodarski krogi opozarjali na potrebo, da dobimo direktne znižane tarife za promet z Italijo, ki igra v naši zunanji trgovini največjo vlogo. Vršile so se mnogobrojne konference v Rimu, Benetkah, Opatiji, na Reki in v Bolzanu, predno se je dosegel sporazum glede prometno-političnega koncepta "nove tarife. Nato so sledila dolgotrajna .tehnična dela, ki so zavlekla uveljavljenje tarife za cele dve leti.
Škode, ki srno jih vsled tega utrpeli, so neprecenljive in skoro nepopravljive. Zaman so bili leto dni opomini m naše prošnje, naj se pospeši uveljavljenje tarife — potekal je mesec *a mesecem in tuja konkurenca K* izpodjedala tla našim proizvodom, ki smo jih izvažali v Italijo v lokalnem prometu z lomljenimi tarifi.
bredi stagnacije, ki vlada po celi Italiji vsled revalorizacije lire, se uveljavlja tarifa. Obširen in kompliciran elaborat, ki obsega nič manj kot 720 strani. Gospodarski krogi v Sloveniji *o »voječasno preko zbornice stavili predloge za direktno tarifo — bilo je to pred leti, ko je bila situacija našega ekaporta bistveno drugačna. Medtem so nastale mnoge izpremembe in že danea je 9igurno, da bo treba novo ta-
Alcclja Manufakturnega trgovskega u druženj a v Beogradu.
Manufakturno trgovsko udruženje v Beogradu je poslalo vsem gospodarskim zbornicam v državi naslednji
»pol:
Večna in brezciljna preganjanja naših politikov izza osvoboditve do danes so naše patrijotične strokovnjake ovirala, da bi se mogli lotiti kom-pilaeije modemih gospodarskih za-onov in zbog tega trpi naše gospodarstvo še dandanes ogromno škodo 1,1 je izpostavljeno sikanam vsake vrste od strani mnogoštevilnih brezvestnih špekulantov, ki si po raznih zlorabah današnje različne zakonodaje v naši državi delajo kapitale na škodo poštenih državljanov, a v prvi vrsti na škodo trgovine, obrti in industrije v naši državi.
Uprava Manufakturnega trgovskega Udru2enja smatra, da se mora ta-lioj začeti z akcijo za delo na gospo-(tarskem poletu države in za izdela-vo gospodarskih zakonov, kakor: obrtnega reda, zakona v menici in če-ku, zakona o garantnih pismih, zakona o konkurznem postopanju, zakona o nelojalni konkurenci, zakona o obrtnem davku, zakona o delniških druž-b«h itd. in zato predlaga in prosi zbornice, da čimprej skličejo na konferenco vse trgovce svojega področja, Kakor tudi poslance - gospodarje in fia se na konferonci, a na to tudi potom tiska energično manifestira že-mo gospodarskih krogov po plodonos-
p .m koristnem delu na tem polju.
Pripominjamo, da je zlasti sedaj ugoden čas za to zahtevo, ker so posl ancivseh političnih barv o priliki zadnjih volitev obljubljali narodu gospodarski raj na zemlji, za primer,
rifo, ki predstavlja sicer morda dobro bazo za nadaljno izgradnjo, pričeti takoj kritično dopolnjevati, da jo prilagodimo dnevnim potrebam izvoza in vsakokratnim situacijam našega gospodarstva. Ostra konkurenca Avstrije, ki je dobila 13 mesecev pred nami direktno tarifo z Italijo, je nekoliko iztreznila naše eksporterje, da so začeli posvečati železniškotarifni politiki več pažnje. Zbornica se je sedaj ob priliki uveljavljenja nove tarife obrnila na zainteresirane industrije, da se izstavijo glede strukture in konvenijence nove tarife. Prepričani smo, da odziv interesentov to pot ne bo izostal in da bodo vzeli vprašanje, ki je za naše gospodarstvo vitalnega pomena, resno v razmatranje.
Poslevodečo upravo te tarife vodijo italijanske železnice. Že prvi pogled v tarifo zadostuje, da ugotovimo, da so Italijani v tej tarifi iskali in našli dobrodošlo sredstvo za podpiranje svojega eksporta in svoje ekonomske ekspanzije in ž njo dopolnili koncesije, ki smo jih jim že dali v pogodbeni carinski tarifi.
Nastaja vprašanje, kako so ocenjeni v direktni tarifi naši eksportni interesi, ki so bili pri trgovinski pogodbi žali bog tako malo vpoštevani? Tudi negativen odgovor nas ne sme iz-nonaditi, moramo s podvojeno silo na delo, da se s časom izgradi direktni promet po pravih efektivnih in praktičnih načelih reciprocitete in največjih ugodnosti, ki bo koristil najširšim slojem našega gospodarstva.
* * *
da bodo izvoljeni; zbog tega prosi Manufakturno udruženje vse zbornice, da skliče v svojih okoliših konferenco, a po možnosti tudi shode gospodarskih krogov in poslancev - trgovcev, v svrho obravnavanja gornjih upravičenih zahtev.
Članom gremija trgovcev v Mariboru.
>Slovenec« je objavil v svoji številki z dne 28. oktobra t. 1. kot volilni manever notico, da je Trgovski gremij v Mariboru baje izplačal tajništvu SDS za sodelovanje pri lanskih zborničnih volitvah 27.000 dinarjev in zahteva o tem pojasnila. Še isti dan je gremij ugodil tej zahtevi in poslal »Slovencu« sledeče pojasnilo: »Z ozirom na »Javno vprašanje« v današnji številki Vašega lista pojasnjuje podpisani gremij, da ni dal tajništvu SDS za sodelovanje pri prejšnjih volitvah v zbornico za TOl iz svojih sredstev nikakega prispevka ali nagrade, o čemur se vsak gremijalni član lahko prepriča iz blagajniških knjig in računov v tajništvu gremija. Gremij se strogo drži proračunskih postavk, ki so odobrene na vsakoletnem občnem zboru in ne daje nikomur kakih prispevkov ali daril.
Ker /Slovenec« tega uradnega pojasnila k njegovi kleveti do danes ni priobčil, se daje isto tem potom vsemu trgovstvu na znanje, mariborsko trgovstvo se pa poziva, da se samo prepriča iz naših blagajniških knjig, koliko so vredni časopisni napadi na naše stanovske organizacije s strani stranke, ki hoče zavojevati našo Zbornico in nam komandirati. — Trgovski gremij v Mariboru: Predsednik V. Weixl 1. r.
Ali so trgovski gremiji oproščeni poštnine?
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je izdala neki pošti sledečo izjavo:
Trgovski gremiji niso po nikaki zakonski odredbi oproščeni poštnine za svojo korespondenco. Člen 56. proračunskih dvanajstin za avgust - november 1925, na katerega se sklicuje, velja samo za zadružne zveze in zadruge, ki delujejo v okviru srbskega zakona o kmetijskih in obrtnih (ne pa trgovskih) zadrugah. Kdo in kakšne pravice imajo te zadruge po čl. 56., naj se pošta pouči iz odredbe št. 29137/11. od 11. avg. 1925 (Okrožnica XXVIII.-196 — 1925) in št. 21100/119 od 30. aprila 1926 (Okrožnica XVI. 103 — 1926). Iz citiranih odredb bo pošta spoznala, da niso gremiji oproščeni,, tudi ako bi bil trgovski gremij včlanjen v kaki zadružni zvezi in potom nje v Glavnem zadružnem savezu. Kajti tudi od onih zadrug, za katere velja omenjeni člen 56., je samo tista korespondenca poštnine prosta, ki je naslovljena na zadružno zvezo ali na Glavni zadružni savez v Beogradu. — (Korespondenca gremijev in zadrug je oproščena poštnine samo za primera, da odgovarjajo gremiji na poziv obrtnih oblasti in če je na kuverti označena številka dotičnega poziva z opazko: Poštnine prosto*. — Op. ured.)
LADJEDELNICA V KRALJEVIČI JE
prišla v konkurz. Iz Beograda poročajo, da se je pričela v pomorskih trgovskih krogih akcija za sanacijo podjetja. Delnice so prevzele Narodna banka, Donavsko - jadranska banka v Beogradu in neka angleška finančna skupina. Ker pride ladjedelnica 15. t. m. na dražbo, jo hočejo kupiti in moderno opremiti ter jo tako usposobiti za nadaljno gradbeno delovanje.
* * *
AVSTRIJSKA TRGOVSKA BILANCA.
Avstrijski trgovski statistični urad je namesto dosedanjih četrtletnih statističnih izkazov o zunanji trgovini izdal koa-čnoveljavne zaključke za leto 1926, z vsemi dopolnitvami in popravki. Tem številkam so pristavljene tudi končne Številke za leto 1925. Slika za zadni dve 'eti je tale (v milijonih šilingov):
Uvoz Izvoz Plus uv.
1925 :	2905-1	1985-9	919-2
1926 :	2844-6	1744-9	1099-7
2e leta 1925 je bila bilančna pasivnost precej visoka, lani se je pa še za 180 'A mil. šilingov zvišala, ker je izvoz veliko bolj nazadoval kot uvoz; izvoz za 241 0 •ml. šilingov, uvoz pa samo za 605 milijonov. V odstotkih se ta razlika v nazadovanju še bolj pozna; uvoz je šel nazaj za dobra 2 odstotka, izvoz pa za skoraj 14 odstotkov. Poleg teh številk ima nova publikacija celo vrsto drugih podatkov, ki doslej še niso bili priobčeni.
* * *
NEMŠKI KHEDITI ZA TEKSTILNE
STROJE
sklenjeni nedavno za nemško tekstilno ir dustrijo, so bili pri nemških tekstilnih tovarnah zelo dobro sprejeti. Pri posredovalnici je veliko naročil, kojih spodnja meja so zneski od 20.000 do 30.000 niark. Zlasti predilnice kažejo veliko potrebo po predilnih strojih. Zaključek se doslej ni izvršil še nobeden, ker je treba predloge prej preštudirati. Mislijo pa, da se bo v najkrajšem času izvršilo prav veliko zaključkov.
Fr. Zelenik:
Trgovskim nastavi j ene era v prevdarek.
Trgovsko društvo Merkur vzdržuje leto za letom učne tečaje za razne trgovske predmete, kakor knjigovodstvo, slovensko in nemško stenografijo, nemščino, italijanščino itd. in vsako leto se tudi prijavi precejšnje število obiskovalcev, ki nekaj časa obiskujejo tečaje, potem se pa začne število obiskovalcev krčiti. Marsikateri misli, da gre kar tako brez vztrajnega učenja, ko pa vidi, da se mora človek učiti, pa neha obiskovati tečaje. Uspehi so mogoči le z marljivostjo in vztrajnostjo. Z rednim obiskovanjem teh tečajev bi pokazali, da se ceni stremljenje za slovensko trgovino tako zasluženega trgovskega društva,, ki hoče ravno s tečaji pomagati pripadnikom trgovskega stanu, da se izobrazijo v raznih predmetih, ki so zg. mladega trgovca posebne važnosti. Naš mlad naraščaj ne zna skoraj nič nemščine, pa naj je tudi po štiri leta drgnil hlače v klopeh srednje šole, Nemščina pa je v trgovini neobhodno potrebna in znati jo mora vsak pripadnik trgovskega stanu, ako hoče dobiti mesto v izvozni trgovini, kakor tudi v večjih trgovinah. Danes šole ne naučijo nemščine, nekdaj pa smo se je dobro naučili.
Kadi zločinskega postopanja Italije proti svojim državljanom naše narodnosti ne gojimo ljubezni do italijanskega naroda oziroma do njegove vlade, toda trgovsko življenje se ne ravna^ brezpogojno po duševnem razpo*-loženju množic, ampak po poslovnih potrebah in koristih, pa radi teh moramo znati italijanski. Iz praktičnih ozirov nudi trgovsko društvo s svojim italijanskim tečajem priliko, da se obiskovalci nauče tega jezika. Seveda nam ni potreben ta jezik, ko kupujemo pri Italijanih, ker, če bi bili dovolj zavedni in ponosni, bi občevali in dopisovali z njimi v našem jeziku, ali kadar smo prodajalci, ne moremo siliti italijanskega kupca, da se poslužuje našega jezika. Italijanščina je tako lahek jezik, da se ga marljit in reden obiskovalec tečaja lahko jako dobro nauči v tečaju samem.
Večina naših mladih nastavijencev, ki niso imeli prilike, da bi se izvez-bali v knjigovodstvu, mislijo o njem precej omalovažujoče. To zelo važno panogo trgovskega znanja smatrajo za neko čisto mehanično delo, nekako avtomatično prepisovanje, vpisovanje in prenašanje iz knjige v knjigo itd. Tako mišljenje je popolnoma napačna Knjigovodstvo je potrebno vsakemu trgovcu in trgovskemu nastavljene«. Brez knjigovodstva dandanes količkaj razvita trgovina ne more obstojati. Znano mi je iz lastnega opazovanja, da marsikateri začne na svoje, pa si <ie zna vrediti knjigovodstva. S tečajem se nudi prilika, da si obiskovalec pridobi znanje knjigovodstva.
Izbera osobja za trgovske pisarne je znatna, toda dobro stenografinjo se težko dobi. Mnogo je ponudnic, ki trdijo, da znajo stenografirati, ali njihove čačke so kaj malo podobne stenografskim znakom in marsikatera svojega lastnega stenograma ne zna pozneje čitati. Dobra stenografinja dobi dobro mesto. S tečajem se nudi prilika, da se pridobi temeljno znanje stenografije, oziroma si znanje izpopolni. Potrebno urnost si mora seveda vsak sam pridobiti s pridnostjo in vežbanjem.
Prijavite se v tečaje, obiskujte jih,
rdtlno in vztrajno, pa bodete imeli uspeh in korist od tečajev. Brez truda in marljivosti ni vspeha. Društvo hoče koristiti pripadnikom trgovskega stanu, tedaj cenite njegovo stremljenje in poslužujte se tega, kar nudi društvo.
Parker Gilbert svari Nemčijo pred novimi inozemskimi dolgovi.
Reparacijski agent sir Parker Gil-toert je vložil na nemško vlado spomenico, ki jo še niso priobčili; tudi Parker Gilbert sam želi, da ostane tajna. Celo voditelji strank, ki sta jih sprejela državni kancelar in državni finančni minister, so bili o vsebini spomenice le v velikih obrisih informirani. A kakor zmeraj v takih slučajih je postala vsebina vsaj v splošnih potezah kaj hitro znana. Parker je že v julijskem sporočilu kritiziral finančno politiko dežel in občin in je govoril o nepreglednem proračunskem gospodarstvu. V svoji zadnji spomenici gre pa še korak naprej in izvaja, da bi nadaljevanje dosedanje politike najemanja posojil in nadaljevanje obremenitve države z reformo plač, z izvedbo šolskega zakona in z zakonom o likvidacijski škodi imelo za posledico nezmožnost Nemčije, da bi izpolnjevala svoje reparacijske •dolžnosti. Parker Gilbert opozarja, da je najela Nemčija že štiri milijarde zlatih mark v inozemskih posojilih, ki se razdelijo na državo, na dežele in na občine, in da se ta posojilna politika v tej obliki ne sme nadaljevati. Konjunktura zadnjih mesecev je izjemni ■pojav v svetovnem gospodarstvu, in se že iz tega lahko sklepa, da s trajnostjo te konjunkture ni mogoče ra-&miti.
Vsled tega dozdevnega vmešavanja Parkerjevega v notranje razmere Nemčije ga je del nemškega časopisja napadel; uradno sedaj priznavajo, da je bila spomenica spisana na željo nemškega državnega finančnega ministra.
Dr. O. Pirkmajer:
Za sistematično pospeševanje tujskega prometa v naši državi.
že večkrat smo razpravljali o narodnogospodarskem pomenu tujskega prometa ier prišli do zaključka, da je ta panoga pri nas premalo izkoriščena, dasi bi mogla bistveno izpremeniti gospodarsko bilanco celokupne države ter pomeilja v nekaterih krajih in to zlasti v Sloveniji in Dalmaciji edino možnost ustvariti aktivnost gospodarske bilance, dvigniti ekonomski niv6 pokrajine ter ustvariti blagostanje naroda. Ni moj namen v podrobnem prepričevati koga o potrebi pospeševanja tujskega prometa, ker
predpostavljam, da smo si v tem na jas-•nem. Če se s tem problemom zopet ba-vimo, se mi zdi to potrebno v toliko, da se zedinimo na temeljna načela, po katerih je treba pospeševati razvoj tujskega prometa in kako so dolžnosti v tem pogledu porazdeljene na posamezne in-teresirane faktorje.
Glede temeljnih načel pospeševanja tujskega prometa ne bomo ustvarjali nič novega, to vprašanje se mora rešiti po vzorcu ostalih evropskih držav. Tu velja princip, da je poverjeno pospeševanje tujskega prometa specijalnim organizacijam, ki vodijo sistematično propagando za svoje področje ter potoni svojih obratov in privilegiranega stališča nabirajo sredstva, s katerimi so v stanu tudi neposredno ustvarjati ustanove, ki služijo tujskemu prometu.
Tudi pri nas mora veljati načelo: Pospeševanje tujskega prometa naj bo poverjeno specijalnim samoupravnim organizacijam.
S tem ni rečeno, da država in lokalna samouprava nima dolžnosti v pogledu prspeševanja tujskega prometa. Država naj izvršuje nadzor nad delovanjem tnjsko-prometnih organizacij, ne da bi jih s tem v prostem udejstvovanju ovirala, nadalje jim mora določiti osnovne smernice delovanja, v kolikor morajo biti v skladu z interesi celokupne drža^ ve, ona mora upoštevati tujsko-prometne interese v svoji prometni in finančni politiki ter jih čuvati povodom urejevanja odnošajev med posameznimi državami. Naloga države nadalje je, da uporabljajoč svojo zakonodajno oblast ustvari in osigura obče predpogoje za razvoj tujskega prometa v državi, da osigura tuj-sl: o-prometnim organizacijam sredstva ter ustvari tudi sicer kar najboljše možnosti države, v pogledu pospeševanja tujskega prometa. So to na eni strani dolžnosti čuvanja tujsko-prometnih interesov v obče v kurativnem udejstvovanju države, na drugi strani pa dolžnosti države nap ram tujsko-prometnim organizacijam kot inštitucijam, katerim je poverjena po principu samouprave kompetenca pospeševanja tujskega prometa.
Polef! države, katera ima v prvem redu pred o&mi gospodarsko skrbstvo celokupnega državnega teritorija, je k sodelovanju v pospeševanju tujskega prometa poklicana posebno oblastna samouprava, kateri po postavi pripada delokrog pospeševanja ekonomskih prilik na svojem področju. Ako smo se uverili o važnosti tujskega prometa kot ekonomskega faktorja za teritorij kake oblasti, tedaj ne more biti dvoma, da je oblastna samouprava dolžna posvetiti svojo pozornost ter nuditi razpoložljiva sredstva tej panogi v razmerju njenega pomena. Ta zahteva je upravičena teni bolj, ker je na ekonomskem razvoju svojega področja oblastna samouprava že iz finančno-političftega vidika intere-sirana, ker bo lažje nabirala sredstva za izvrševanje svojega delokroga na ekonomsko jačjem kakor na ekonomsko sla-
bejšem teritoriju. In če poleg tega oblastni samoupravi deloma tudi nepo-siedno dotekajo sredstva iz tujskega prometa, je s tem dovolj podkrepljena zahteva, da se naj vsaj del teh sredstev zopet porablja v tujski promet pospeševalne namene. (Konec prihodnjič.)
m
m
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev Celje ima v sredo, dne 9. novembra 1927 ob 19. uri (7. uri zvečer) izredni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Sprememba pravil glede števila vajencev, pristopnine (inkorporacijske pristojbine) in doklad. 3. Določba obratnega časa za razne vrste trgovin. 4. Ugodnosti pri Trg. bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani proti posebnem prispevku okoli Din 240 letno. Ker je dnevni red za vse trgovce zelo važen, se nadeja polnoštevilne udeležbe. Ako ne bi bilo ob določeni uri navzočih zadostno število članov, se vrši po določbi § 17 gremijalnih pravil eno uro kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih članov.
Uradni dan »Sreskcga gremija trgovcev v Celju« za člane sodnega okraja Šmarje pri Jelšah se vrši v petek, dne 4. t. in. od 9. do 12. ure predpoldne v posebni sobi gospoda Maks Gradt-a v Šmarju pri Jelšah. — Načelstvo.
Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 8. novembra t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski eolol Prevozno
družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se uljud-no vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
Ljubljanska borza.
Tečaj 4. novembra 1927
DEVIZE: Amsterdam 1 h gold.
Berlin 1 M...............
Curih 100 Ir.............
Dunaj 1 Šiling . . . . London 1 funt . . . .
Pariz 100 ir.............
Praga 100 kron . . . Trat 100 Ur..............
Povpra-
ševanje
Din
Ponudba Din
22-92	22-98
13-65	13-58
1094"—	1097"—
8-005	8*035
-276-30	277-10
2-24-—	266-—
168-05	16885
309-375	311-375
Trgovina.
Sladkor. V zadnjem času nobene bistvene spremembe na svetovnih sladkornih trgih. Kubanska delegacija pod vodstvom polkovnika Tarafa se je pod:i-la na svetovno potovanje. Najprvo se bodo posvetovali na Holandskem z merodajnimi evropskimi produkcijskimi deželami. Ker predsednik Machado prad povratkom ekspedicije gotovo ne bo ničesar ukrenil, se bodo odredbe na Kuhi zopet nekoliko zakasnile. Pač velja kot končni rok za odredbe 30 november, po zakonu, in ima torej delegacija le malo časa. Veliko se pa govori o novih dumping-prodajah kubanskega sladkorja v Evropo in o ponovni odložitvi pričetka kubanskega pridelka. Kampanjska dela v Evropi gredo svojo normalno pot naprej, lepo vreme olajšuje pospravljanje pese izredno. Končni pregled o pesi in o sladkorju pa še ni mogoč. Zadnjo Lichtovo cenitev priobčamo na drugem mestu.
Industrija.
Nemški rjavi premog. Pisali smo o štrajku v industriji nemškega rjavega premoga in da je štrajk sedaj končan. Državni gospodarski minister je imenoval sedaj komisijo, ki naj proučuje cene rjavega premoga in naj išče možnost, da bi se večja obremenitev po mezdah izenačila brez zvišanja cen za konsu-mente. Zlasti mislijo na zboljšanje organizacije v premogovni veletrgovini in v nadrobni trgovini; razliko v zaslužku med obema vrstama smatrajo za preveliko.
Valorizacija japonske surove svile. Iz
Tokia javljajo: Kot je znano, se nahaja japonski trg surove svile v težki krizi, cene so tako nizke, da se Krijejo komaj produkcijski stroški. Zato je vlada dovolila cenene podporne kredite. Da pa zagotovijo trajno sanacijo trga surove svile, so zopet začeli misliti na njeno valorizacijo. Po vzorcu brazilske kavne valorizacije hočejo ustanoviti posebno družbo, koje glavnico bi vplačala na polovico japonska vlada, na polovico pa industrija svile. Ta družba bi imela nalogo, da nadzoruje cene na svilenem trgu m Jili cventuelno z nakupi in z vtririo-
diščenjem drži na primerni višini.
Nazadovanje ogrske sladkorne produkcije. Na Ogrskem je 13 sladkornih tovarn; letos so predelale 12,200.000 metrskih stotov sladkorne pese, lani pa
12,500.000	stotov. Zato bo tudi letos manj sladkorja kot lani; lani so ga napravili 17.500 vagonov, letos pa ne računijo na več kot na 16.300 vagonov. Po končni ugotovitvi produkcije bodo določili, koliko odstotkov bo ostalo doma in koliko bodo smeli izvoziti.
Narodna industrijska razstava v Bolgariji. Zveza bolgarskih industrijcev je skupaj z bolgarskimi trgovskimi in industrijskimi zbornicami naslovila na trgovsko in industrijsko ministrstvo spomenico, naj bi se napravila ob priliki 50-letnice osvoboditve Bolgarske (Bol-
LISTEK.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
(■Nadaljevanje.)
3. Kot zadnji pogoj za uradni razpust društva navaja § 24 dr. z., »Če •društvo ne ustreza pogojem svojega pravnega obstoja«. Formulacija je ho-toma taka, da kot clausula generalis pripušča razsežnejšo interpretacijo in s tem podvajanje vseh onih primerov, ki se ne dajo spraviti pod razpustne ir&zloge, omenjene pod točko 1 in 2.
Vendar se da navesti več za ta razlog tipičnih primerov. En tak primer Je popolno prenehanje društvenega delovanja brez prostovoljnega razida. Društvo nima več ne vodstva niti imo-vine, niti Slanov, tako da sploh ni mogoče sklicati zadnjega občnega zbora, niti ni izgleda, da bi se zopet poživelo. TPaka brezdelna in brezpomembna društva se vodijo zastonj in brez razlogov v uradnih društvenih katastrih, varajo oblastva in javnost s svojo eksistenco, ki je v resnici ni in ovirajo lestokrat snovanje podobnih društev
z enakimi cilji, ki bi obetala krepko delovanje. Zato je v javnem interesu in dolžnost društvenih oblastev, da se taka društva razpuste in kot odmrli organizmi izločijo iz javnega upravnega života. Tu so pač odpadli pogoji pravnega obstoja, od katerih je pogla-viti članstvo in imovina^
Drug primer: V društvu nastanejo prepiri, ki ovirajo skozi leta in leta delovanje. Odborove seje, občni zbori so ali nesklepčni ali pa se všled odpora načelstva ne vrše ali pa pride na njih do spopadov in sporov, ki ogrožajo vsako nadaljno delo. Razsodišče, ki naj bi rešilo spore, pa se vsled odpora strank ne more sestaviti. Tu je edino in v resnici najskrajnejše sredstvo razpust, saj tudi tako društvo ne odgovarja več pogojem pravnega obstoja.
Dejansko stanje za razpust iz tega razloga pa nastane lahko tudi brez krivde društva. Zunaijje razmere, ali zakoniti predpisi, pod katerimi se je društvo nekoč ustanovilo, se lahko tako izpremene, da postanejo namen ali sedež društva ali društvena sredstva nevzdržna ali brezpomembna, protipravna, protizakonita ali državi nevarna. Tako so postala ob prevratu in ob ujedinjenju vsa prejšnja avstrijska patriotska društva brezpomembna, ker
je z objektom njihove brige, Avstrijo, zmanjkalo pogoja za njih pravni obstoj. Enako vsa društva, ki so propagirala nacionalne ali politične aspiracije, ki so v nasprotju z ustanovo in cilji naše države, n. pr. vsa italijanska ali madjarska itd. bojna društva. Pogojev pravnega obstoja bi zmanjkalo n. pr. danes društvu, ki bi imelo namen, ohraniti fidejkomise, ker so po ustavi odpravljeni ali društvu za varstvo izjemnih pravic plemstva.
Pogojev pravnega obstoja nimajo več podružnice društva, ki je bilo oblastno razpuščeno, tudi če niso zakrivile nikakih dejanj, po katerih bi se mogle razpustiti, zgolj radi zunanjega dejstva, ker je odpadlo matično društvo, torej pravna oseba, od kaei so črpale kot nje priveski svoj P
obst°j- „ * *
V naši ujedinjeni zakonodaji se ba-vi z razpustom dnistev edino zakon o zaščiti javnega miru m reda v državi. V členu 15 določa namreč sledeče:
»Ako ugotovi državno upravno obla stvo, da je udruženje (sindikalna organizacija alidruge) izpremenilo svoj namen, dopuščen z zakonom ali da se je pričelo tajno ali javno baviti z drugimi nedopuščenimi organizacijami ali posli, razpusti tako udruženje. Zoper
to odločbo imajo njegovi zakoniti predstavniki pravico pritožbe v 3 dneh na prvostopno sodišče. Zoper odločbe prvostopnega sodišča se sme v istem roku vložiti pritožba na kasacijsko sodišč©«
Zakoniti zastopniki tako razpuščenega udruženja se kaznujejo za nedo-puščeno delovanje z zaporoin na,imanj enega leta in v denarju s	Din,
kolikor ne gre za težje kaznivo de-
'a Te določbe se «e krijejo povsem z
določbami § 24 dr' zak- Na eni strani jih specializirajo z navedbo izpremem-he namena, ne da bi jih izčrpali, na drugi strani pa razširjajo dopustnost pogojev za razpust tudi na primer, da se bavi društvo z nedopuščenimi organizacijami ali posli.
Ta pojem je razsežnejši nego pojem: »po zakonu kazniv« ali »protizakonit«, kazni pa so drakonske; zastopniki društva, ki je bilo n. pr. ustanovljeno kot družaben športni klub, a se je bavilo z nedopuščenimi posli hazardnih iger, bi se kaznovali najmanj z 1 letom zapora.
Korektiv zoper eventualne prekr-šaje je podan v sodni kontroli policijske kazenske razsodbe po načinu srbskega policijskega kazenskega prava.
Štev. 127.
TRGOVSKI LIST, 5. novembra 1927.
mm\ —— ■■■■■■——	-
Stran 3.
garija je bila osvobojena lela 1878) in ob priliki tisočletnice smrti velikega bol-' garskega cara Simeona (vladal od 1. 893 v.lo 927) v Sofiji narodna industrijska razstava. Ministrstvo se bo tej pobuui skoraj gotovo odzvalo.
Britanska industrija v bodočnosti. Zveza britanskih industrij pravi, da so njeni izgledi za bodoče leto najugodnejši po vojski. Težkoče v Vel. Britaniji se bližajo koncu, mednarodna višina cen se l<o dvignila, bančne obresti bodo padle, zaloga zlata bo narasla in s tem vred ''.".postavitev zaupanja. Tudi zunanja trgovina se bo poživila. Vse to pripisuje zveza korakom, ki so jih napravile evropske velebanke skupaj z ameriškimi General Rezerve Goardom v New Yorku v svrho ustanovitve mednarodnega sistema mednarodnega sodelovanja v nadziranju zlate valute onih dežel, ki vpo-rabijajo zlato.
Denarstvo.
Poljski proračun za bodoče finančno leto so objavili 31. oktobra t. 1. Dohodke so naračunili na 2360 milijonov zlatov, izdatke na 2228 milijonov, izdatkov je za 237 milijonov več kot v zadnjem proračunu. Niso pa vsebovani vsi pozitivni izdatki in dohodki, temveč samo splošne številke. V krogih državnega zbora (sejma), pa pravijo, da mora biti proračun popoln. Zato je računiti s tem, da bo prišlo do novega konflikta med poljsko vlado in med sejmom.
Razpust ogrskega kartela vlog. Na Ogrskem se je izvršila popolna sprememba obrestovalne kupčije, banke so sklenile, da bodo kartel vlog razpustile. Videti je bilo naprej, da se v sedanjih razmerah kartel ne bo mogel držati; kreditne obresti pri denarnih zavodih so se podražile, obresti za vloge so pa ostale neizpremenjene. Pri velikih zavodih dosežejo izdatne zneske ta-kozvane prisilne vloge, ki se morajo zadovoljiti z določeno jim obrestno mero. biednji in majhni zavodi tega nimajo in si morajo drugače pomagati, da dobijo vloge. Vodstvo kartela ni hotelo dovoliti višjih obresti in so rajši kartel razpustili. Občinstvo se bo torej odslej naprej zopet lahko pogajalo z vsakim zavodom o višini obresti.
Nemške emisije v Now Yorku so nekoliko zastale. Trg je 9 posojili prena-sičen in so morale'prevzeti večje zneske emisijske tvrdke same. Glede nemškega finančnega položaja se opaža v New Yorku neko vznemirjenje, povzročeno po razmotrivanjih o spomenici re-paracijškega agenta. — Glej poseben clanek. Zato mislijo tudi, da se bodo pogajanja o bodočih nemških posojilih na ameriškem denarnem trgu nekoliko zapekla.
Angleški kapital t Rumuniji. Med
•oudonskima denarnima zavodoma Mid-land Bank Ltd in National Securities na '-ni strani ter Biharsko Komitatno poso-Ji nioo in gospodarsko banko d. d. v Vel.
ara(lu na drugi strani se je sklenil dogovor, na podlagi katerega se bosta obe angleški skupini s posredovanjem omenjenega rumunskega zavoda udeležili koneolidacijskega dela v Rumuniji. Ru-munska banka bo izvolila v svoj uprav-n svet dva angleška bančna direktorja m bo zvišala svojo delniško glavnico.
Promet.
Pristanišče Baziaš. To rumunsko pristanišče leži ob Donavi tik ob jugoslovanski meji. Za pospeševanje erdeljske-ga trgovskega prometa je sklenila ru-munska vlada sedaj obnovitev tega važ-pega, med vojsko popolnoma razdejanega pristanišča. Baziaš je važno postajališče za vse donavske ladje, obenem pa važno križišče za železniški promet. Za popravo pristanišča in železniških naprav na čisto zapuščeni postaji bo dovo-bla vlada izreden kredit. Zunanje ministrstvo hoče napraviti potrebne korake da uredi obmejni promet z Jugoslaviio l’r»ko Baziaša.
. eor8anixacija japonskega brodovja ,K **s*anov>tev Lloyda. Vsled težkega jKjložaja, nastalega po pomnoženi konkurenci ameriškega, britanskega in ja-irr*a trgovskega brodovja, hoče ja-
2 raznimi odredbami tr-n 'O. ”r°dovje reorganizirati. Nameravana je organizacija enotnega Lloyda, j* »t z<^ružil posamezne plovbne ružbe. Na čelu novega Lloyda bo zna-družba Nippon Yuson Kaiša. Lloyd
bo razpolagal z glavnico 150 milijonov jenov, jen je ca pol dolarja. Zelo živo se zanima za novo družbo tvrdka Mitzui, japonski Stinnes. Japonski trgovski plovbi je nastala v zadnjem času huda konkurenca zlasti od strani neke velike ameriške družbe, ki je prevzela velik del tovorništva med azijsko celino in Zedinjenimi državami. Poleg kitajskih pristanišč obratuje ta družba tudi v ruskih pristaniščih Daljnega vzhoda in sicer po dogovoru s sovjetsko vlado. Japonska vlada se hoče tudi v tem vprašanju dogovoriti s sovjeti in hoče izločiti na la način ameriško konkurenco.
RAZNO.
-f Milena dr. Žerjavova. Narodnega poslanca in ministra n. r. dr. G. Žerjava je zadela kruta usoda. V noči od srede na četrtek je preminula njegova soproga — ideal narodne, plemenite in požrtvovalne slovenske žene. Impozantna žalna manifestacija ob njenem pogrebu je pričala o velikem spoštovanju, ki ga je uživala blagopokojna v vseh slojih naroda brez razlike. Naj ji bo lahka zemlja domača. G. ministru in cenjeni obitelji naše sožalje.
Zadružna centrala na Ogrskem. V ogrskem poljedelskem ministrstvu izdelujejo načrt, tičoč se zadrug. Zakonski načrt misli na ustanovitev zadružne centi ale, ki naj nadzira vse zadruge in njih trgovsko in finančno poslovanje. Ugotovili so, da se je več zadrug oddaljilo od potov zadružnega delovanja. Od zadružne centrale si obetajo vsestranskega zboljšanja.
Fuzije ogrskih zavarovalnih družb. V zadnjem času se pripravljajo na Ogrskem združitve zavarovalnih družb. Gibanje izhaja iz inozemstva. Zlasti protizavaro-valnica v Mtinchenu hoče svoja ogrska podjetja koncentrirati in jih spraviti pod centralno vodstvo. Ta fuzijska stremljenja se pa ne tičejo samo inozemskih družb, temveč se hočejo fuzionirati tudi ogrske družbe same; tako družbe proti nezgodam, avtodružbe, jamstvene družbe itd.
Stanovanja za državne uradnike iz skupička srečk. Seveda ne pri nas, temveč v Češkoslovaški. Iz posojila na državne srečke za gradbo uradniških stanovanj so sezidali do konca letošnjega junija na vsem ozemlju čslov. republike za državne in druge javne nameščence 496 hiš s 5599 stanovanji in 4.623 stanovanjskimi prostori. Skupni stroški znašajo 485 milijonov Kč, ki so jih vzeli iz proračunjenega zneska v znesku 580 milijonov Kč.
Električni stroji. Doslej so imele velike pariške tvrdke, ki so prodajale izgotovljene ženske obleke po najnovejši modi, posebne uslužbenke, ki so se oblekle v nove obleke in so hodile po razstavnem prostoru sem ter tja ter pred-očevale pariškim damam nove izume v modni stroki od vseh strani. Te uslužbenke so morale biti lepe, imeti so morale brezhibno postavo in kretati so se morale z vso eleganco. V ta namen so morale dovršiti, preden so nastopale pred pariškimi bogatimi gledalkami, poseben tečaj, v katerem so se urile v gracijoznem kretanju in ljubkem nastopanju. Seveda so bile te uslužbenke tudi dobro plačane. Sedaj pa kaže, da je tem uslužbenkam odbila ura. Glavne pariške krojačnice so si že dale napraviti
posebne punčke, ki se bodo, odete z novimi modernimi oblačili, kretale po velikih izložbah. Gonila jih bo elektrika in bodo ti stvori le nekaki električni aparati. Njihove kretnje bodo tako popolne, da ne zaostanejo v ničemer za živimi uslužbenkami. Tako bodo tudi v tej stroki nadomestili stroji človeško telo.
Ruski narodni gospodarji na Dunaju. Na Dunaju se mudijo zastopniki ruskega narodnogospodarskega sveta, med njimi nekaj inženjerjev, da se orientirajo, kje bi mogli izvesti naročila. Do junija je treba izvršiti še za 60 mil. šilingov dodatnih naročil, tako visoko gre še jamstvo dunajske občine. Rusi bodo kupili po večini instalacijski materijal. Zlasti veliko blaga potrebujejo ruske elektrifikacijske naprave, ki jih gradijo po velepoteznem načrtu. Pa tudi drugih predmetov industrije hočejo ruske im-portne organizacije dosti nakupiti.
Avstrijske ceste. V novi avstrijski proračun za pospeševnaje gradbe cest, so vstavili višjo vsoto kot doslej, zato, da se zboljšanje sistematično vrši. Z deli pa ne bodo pričeli pred pomladjo, ker bodo poslale zvezne dežele tozadevne predloge na vlado šele do konca tekočega .leta. Kakor smo enkrat že zapisali, je nastalo v zadnjem času vprašanje, če je gradba cest produktivna investicija iu če se sme porabiti zanjo del novega investicijskega posojila. Na drugi strani pa pravijo, da praktično to vprašanje ni posebno pomembno, ker se mora del investicij, in sicer v znesku 55 6 mil. šilingov, itak kriti iz tekočih računov, in bi bili stroški za gradbo cest že s tem zneskom več kot pokriti; preračunjeni so namreč z 31 in pol milijonov šilingov. Zastopniki Zveze narodov so takoj jb dovolitvi posojila protestirali proti nazoru, da bi bila gradba cest produktivna investicija, in za produktivne investicije je bilo posojilo dovoljeno.
Po svetu. Amsterdamska Kontinentu lna plovbna družba namerava v bo-dočen letu začeti s prometovanjem po Donavi in je najela v Budimpešti že prostor za svoje parnike. — Vodstvo znanega budimpeškega velemlina Vik-toria hoče zopet pričeti z obratovanjem, zaenkrat samo z 10-odstotno kapaciteto. To se je moglo doseči samo na ta način, da so nekateri za Viktorio delujoči po-deželni mlini, ki so delali podnevi in ponoči, svoj obrat skrčili. — Tranzitna konferenca med Rumunijo in Poljsko v Bukarešti se je končala brez uspeha. — Pogajanja za trgovska pogodbo med Jugoslavijo in Avstrijo se pričnejo 7. t. m. r Belgradu. — Trgovina s tobakom v Bolgariji je bila v zadnjem času zelo živahna, cene letošnjega pridelka so v Pravnem poskočile, vendar se splošne smernice ne dajo določiti. Najboljše vrste so dosegle do 190 levov za 1 kg, dolini si dobil navadne vrste že po 15 le-v°v. — Po poročilih Zagrebške trgovske in obrtne zbornice je bil letošnji vinski pridelek v splitskem okraju kvalitativno dober, kvantitativno pa slabši kot lani. — Na Dunaju se je vršila seja srednjeevropskega odbora za tujski promet. Obravnavali so vprašanje skupnih srednjeevropskih reklamnih akcij, zlasti v prekmorju in vprašanje o olajšavah glede potnih vizumov. — Podjetje Rima Murany Salgo Tarjan bo izplačalo dividendo 6 pengo. — Tovarna Škoda d. d. je kupila staro moravsko tvrdko Bar-thelmus in Donath za 17 milijonov Kč,
da ojači svojo pozicijo na Moravskem. Podjetje so prevzeli 1. novembra in ga bodo popolnoma modernizirali. — što-vilo brezposelnih v Vel. Britaniji zelo pojema; v oktobru 1926 jih je bilo 1 milijon 295.000, v letošnjem oktobru pa
1.074.000. >Times« pravijo, da se industriji sedaj tako dobro godi kot še nikoli po letu 1921. O tem tudi posebej pišemo. — Gospodarska pogajanja med Rumunijo in Nemčijo, prekinjena vsled padca vlade Averescu, so se spet pričela. — V Češkoslovaški je izvoz deviz in efektov sedaj popolnoma prost. — Poljska banka bo zvišala delniško glavnico od 100 na 150 milijonov zlatov. Novo delniško emisijo bo skoraj vso prevzela država. Prevzemni tečaj bo 150 zlatov za delnico; sedaj notirajo bančne delnice na borzi ca 160 zlatov. Vlada bo mogla svoje delnice na borzi oddati občinstvu. V seji 5. t. m. se določi bivši državni podtajnik v finančnem oddelku U. S. A. Dawes za finančnega sosveto-valca Poljske banke kot zastopnik ameriškega posojilnega konsorcija. — »Echo de Paris< se bavi z vprašanjem stabilizacije franka in pride do zaključka, da je stabilizacija neposredno pred zaključkom. Praktično je francoska valuta že dolgo stabilna, manjkajo ji še primerne zakonite odredbe. Člankar Pietri pravi, da se bo francoska industrija in francoska trgovina nato še bolj povzpela. Čslov. državni dolg se je v letu 1927 znižal za 715 milijonov Kč. Čisto znižanje napram letu 1926 znaša 560 milijonov.
— Vereinigte Stahlwerke bodo pričeli z izdelovanjem jeklenih hiš; začasni produkcijski program znaša 1500 jeklenih hiš na leto. Zaenkrat izgotavljajo tri tipe: št. 1 tip s tremi sobami' št. 2 s štirimi sobami, št. 3 s petimi sobami. Cena hiši je 6000, 8000 in 10.000 mark. — Bolgarske tobačne eksportne tvrdke so dobile v zadnjem času zelo velike množine prvovrstnega tobaka za eksport; gre za 400.000 kg iz Petriča, Melnika in Džu-maje. Te vrste so izborne kakovosti in se zmeraj lahko prodajo. Nakupna cena sc- giblje med 120 in 150 levi. Velik del Omenjene množine je že prodan. — člani finančne komisije Zveze narodov, ki lu.čejo preštudirati v vprašanju posojila (smo že pisali o tem v št. 125 »Trg. lista«) gospodarski položaj Bolgarije, so prispeli tja okoli 1. t. m. in bodo ostali tam 14 dni. Nato se podajo nazaj v Ženevo, da izdelajo tam svoje predloge glede posojila. Izgledi so ugodni. — Obtok bankovcev v Rumuniji je znašal 15. oktobra nad 21 milijard lejev, državni dolgovi 3653 milijonov za potrebe državnega zaklada in nad 7 milijard lejev /a poenotenje valute. Zaklad finančnega ministrstva za odplačilo teh dolgov je narasel na 1834 ^ mil. lejev. Zlati zaklad znaša nad 7 milijard lejev. — Na zborovanju evropske donavske komisije v Galacu so bili navzoči vsi zastopnini razun rumunskega. Zato so sklepanje o važnih točkah odložili.
Drobne vesti. Češkoslovaške tovarne žico se doslej sicer niso pritoževale iu*d prepičlimi naročili, vendar niso bi-4 le polno zaposlene. Sedaj se je pa tudi to obrnilo in delajo s polno kapaciteto.
Poljaki in Čehi se bodo dogovorili o medsebojni teritorijalni zaščiti v indu-slriji litega emajla. — Pogajanja zastopnikov nasledstvenih držav z reparacijsko komisijo o ureditvi nekaterih vprašanj avstroogrskih predvojnih dolgov, vršeča Si? v Parizu, so za en mesec prekinili. To prekinjenje je bilo zato potrebno, ker so bile zahteve zastopnikov upnikov tako visoke, da niso imeli državni zastopniki zadostnih pooblastil. — V zadnjem gospodarskem letu (od 1. oktobra 1926 do 30. septembra 1927) je naročila Rusija r Češkoslovaški za 8,600.000 dolarjev blaga, izvozili so ga pa faktično za 5,200.000 dolarjev. Na elektrotehniške stroje je prišlo za 2,400.000 dolarjev naročil, na druge industrijske 9troje
2,900.000	dolarjev, na železo in žico
1.100.000. — Prihodnjo pomlad bo Rusija prvič zastopana na pomladanskem velesejmu v Pragi; doslej je bila zastopana lc v Leipzigu in na Dunaju. — V tovarniških napravah največje italijanske tovarne umetne svile, Snia Viscosa, je nastal velik požar, ki so ga šele čez več ur pogasili, škoda znaša ca 1 milijon lir.
— Avstrijske kreditne akeije, 400.000 kosov, so bile v Newyorku takoj podpisane. — Budimpeška Komercialna banka je nakupila večje števila delnic pod-
Vinocet
Tovarna vinskega kisa,
«1. z o. as., Ljubljana, nudi
naifineiši in najokusnejši N ANIONI KIS ^ iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo I
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji
•to«««* Ljubljana, Dunajska caata 1«, lk natfstr.
j«, tja Dynamit-Nobel v Bratislavi. Delnice je prodajal neki berlinski konsor-cij. — Poljska vlada namerava najeti notranje posojilo v znesku 100 milijonov /.latov; doba posojila je nameravana na ‘25 let, obresti 7%. Posojilo bo služilo v prvi vrsti stavbnim svrham. — Britan-skoogrska banka d. d. bo izdala 120.000 novih delnic z dividendnimi kuponi za leto 1928. Nove delnice bo v celoti prevzela tvrdka Helbert Wag Co Ltd v Londonu. — Beremo, da bo mogla vsled zboljšanega denarnega in deviznega položaja obdržati Angleška banka sedanjo obrestno mero do konca tekočega leta.
TRŽNA POROČILA.
Rumunski šitni trg. Položaj rumun-skega žitnega trga ni rožnat; pridelek ni bil tak, kakor je bilo pričakovati po prvih poletnih mesecih. Oblikovanje na svetovnem žitnem trgu kaže zmeraj bolj jasno, da Rumunija ne bo mogla tekmovati z drugimi deželami, ki žito pnue-lujejo. Vzroki te že več let trajajoče krize so znani: prevelike izvozne pristojbine in druge davčne obremenitve, drag domači transport, popolnoma nezadostna transportna sredstva, nezadostne in nemoderne žitne shrambe, pomanjkljivo financiranje žitne trgovine, pri čemer se pomanjkanje tozadevnega kreditnega zavoda naravnost katastrofalno pozna; saj moraš plačati za posojilo 24 do 25% obresti. Sicer so v zadnjem času izvozne pristojbine precej znižali, vendar se to ne pozna dosti, in zahtevajo popolno njih odpravo. Zlasti pšenica je zelo na slabem.
Tržne cen« v Mariboru dne 1. novembra 1<*27. Vse cene v dinarjih: Goveje
meso 10—18, jezik sveži 9—17, drob 5 do 17, loj 8—10; teletina 17'50—22 50, jetra 15—18, pljuča 8—10; svinjina: 17 do 30, salo 24—26, pljuča 10, jetra .12, ledvice 17 50—20, glava 10—15, noge 5 do 8, slanina sveža 20—25, papricirana 26—30, mast 22—30, prekajeno meso 23 do 34, gnjat 30—36, prekajene noge 7 do
10, prekajen jezik 30 — 36, prekajena glava 10—15, klobase 18—40, meseni sir 20—30; konjsko meso 4—7 za kg. — Kože: konjske kože 60—140 komad, goveje 13—15, telečje 20—22, svinjske 8, gornje usnje 70—100, podplati 55—65.
— Perutnina: Piščanci 15—3250, kokoši 45—50, race 30—40, gosi 50—90, purani 60—100, domači zajci 7-50—30 za komad.
— Dirjačina: 30—50 za kg. — Mleko, maslo, sir, jajca: mleko 2 50—3, smetana 12—14 za liter, maslo surovo 36—46, kuhano 48—50, čajno 50—55, sir 25—100 za kg, sirček 3—6, jajca 150—1*75 za komad. — Pijače: vino 8—12 (novo), 14—25 (staro), pivo 8, žganje 30—45 za liter. — Kruh: beli 6, črni 5 za kg, žemlje 554 dkg 050 komad. — Sadje: jabolka 4—8, hruške 4—10, posušene slive 10—12, rožiči 10, datelji 25—30, mande-lji 55—75, orehi 9—10, jedrca 40—45 za kg. — Špecerijsko blago: kava I. 65 do 75, II. 45—55, pražena 1. 80—100,
11, 50-70, čaj 75—150, sol 3, poper 75, cimet 60—70, paprika 45—75, testenine 10—12, povidl 10, sladkor 15—17, kvas 35, škrob pšenični 16, riževi 20, riž 6 do
12, milo 15—18, soda 2 za kg; kisova kislina 45, kis navadni 2—4, vinski 4 do 6, olje olivno 20— 22, bučno 20—22, špirit denat. 15—18 za liter. Žito: pšenica 3*25—350, rž 3—3-25, ječmen 3, oves 2'75—3, koruza 2'75—3, proso 2 75—3, ajda 2'50—275, li/.ol 4—5, urah 15, leča
12—14 za kg. — Mlevski izdelki pšenična moka 3'50—5'50, ržena moka 4'75—5, piosena kaša 5'50—6, ječmenček 6—12, otrobi 2—2'25, koruzna moka 3, koruzni zdrob 3'75—4'50, pšenični zdrob 6, ajdova moka 7—8, ržena kava 16, cikorija 22—25 za kg, kaža 6—7 liter. — Krma: seno 65—80, slama 35—45 za kvintal. — Kurivo: drva trda 140, mehka>105 za kubični meter, premog trboveljski 43—50, velenjski 20—28 za kvintal, oglje 2, koks 0 60—0 80, karbid 7, sveče 25—35 za kg, petrolej 7, bencin 9 za liter. — Zelenjava: glavnata salata 0-50—1'50, endivija 050—2, karfiol 1—15, poper 025 do 0-50, korenje vrtno 0 *25—1, koleraba 0*25—0’75 komad, paradižniki 3, čebula 250—3, česen 10—14, krompir 0’75 do 1-50, hren 8—10, kislo zelje 4, kisla repa 2, zelena paprika 8—10, buče 25—35 za kg, peteršilj 0 25, zelena 0 50—2, zelenjava za kuho 050 za šopek, glava zelja 050—3, glava ohrovta 0-50—2, kupček fižola v stročju 1, kifelčarja 1, pesa rdeča 025—050, repa 025, koleraba 0‘25 do 0'75 komad.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobavo. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8. novembra t. 1. ponudbe glede dobave stekel za okna; do 10. novembra t. 1. glede dobave jamskega gradbenega lesa, jeklenih vrvi in 4 vagone portland - cementa; do 12. novembra t. 1. pa glede dobave krp za čiščenje strojev. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe glede dobave smrekovih in borovih plohov, jamskega lesa, strešne lepenke in 2000 kg bencina. — Direkcija državnega rudnika v
Kaknju sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 10C0 kg cilindr-skega olja, 500 kg tovotne masti, 500 kg olja za kompresor in 500 kg olja za tni-k.in?* ~ Predmetni oglasi za natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornic« y.a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izšla Je
Blasnlkova
za prestopno leto 1028,
ki Ima 866 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še dane« najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja m odlikuje po bogati vsebini ln slikah.
»VELIKA PRATIKA« je uajboljSI la najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi Je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
i. BI
tiskarna in lltografičnl »vod
Ljubljana, Breg 12
Kreditni zavod za trgovino in industrsio
Ljubljana. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon štev.: 2040, 2457, 2548; inferurban: 2706, 2806
Peterson International Banking Code '
Obrestovani« Vlog, nakup In proda)« «»nkovr*tnil< «r»«*no»tnlh paplr|*v, clavlm In valut, bor*n« nmotlla,
predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, sa*edepositi itd.
!a
BBBBWl|yff¥S5iff*M«M""*"*nM*PMMMaBaaBaaBBBBBlBa,PE»BSBBaMgaB«BBaB»aBBBBBaB)BBBggBaHaBBB3aaBBBBWffl%i3gSWiaaaaBBBBBBBBBBBBB
veliko Galanterija vZo
Trikotaža za dame in gospode. Volna Za pletenje
v vseh barvah. Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. Kompletne potrebiiine za krojače, šivilje in čevljarje. - Razno toaletne in kozmetično potrebščine pri
Josip Petelinc-u, Ljubljana
Sv. Patra nasip T ob vodi.
' Postrelba toCna. Cena nlske. Postrelba tolna.
Brzojavi: KrUpercolonialc Ljubljana. - Telefon štev. 2263.,
:afeasxogsaš> Ljubljana. 6gsasgssasx5gsas
Lastnika: ALOJZIJ LILLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
Zaloga Špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago. — Točna postrelba.
Izdelovanj* oljnatih barv, flrnala, lak«* In itoklarakaga klaja. — la-loga kemičnih In rudnlmklh bar*. — Potrebiiine ta »likarje, pte-•karje, ličarje In druge, »»e * le ■troke »padajoče.
Se pripor o Cam
Ivan Jančar
TRGOVINA
MIKLOŠIČEVA C. 4 skladišče VIDOVDANSKA M.
MIRTNE vene« In Šopke sa poroke najnovejSfh oblik, boZttne prtičke (rutice), umetne cvetlice in peresa, nagrobne vence I. t. d. nudi po konkurenčnih cenah
Cvetličarna Podčetrtek
Lastnik t
RADO PREGRAD.
Specijalijeta: Mlrtnl venci in Šopki.
RAZPIS.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
razpisuje oddaj«
krovskih in kleparskih del
za stanovanjsko hišo na Bleivveisovi cesti. Vsi potrebni podatki, kakor proračuni itd., se dobijo med uradnimi urami v zborničnem uradu.
Zapečateno oferto je oddati do 10. novembra 1927 do 12. ure opoldne pri podpisanem uradu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Naročajte in širite povsod
TRGOVSKI — LIST! —
VELETRGOVIN«
kolonijalne In ipecerijsfee robe
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
Zaloga sveSo Sene kav«, « dišav in rudnimke vode.
Toln« in solidna postroSba I
Zahtevajte ceniki
Ureja ANTON PODGORŠEK. — Za Trgovsko-induetrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja ih tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.