-9h 166 >¦*- I llOiiči^S] Spomini na mladost. u> ni.'*''}r^., ¦HL* m^/**^—i. *HB1 Pripoveduje Ivo Danič Tita |ijjrW''i- j ^jŠA I 'st'^rat sem biI ^e popolnoma mlad. Imel sem majhne in ¦^mmS \ nežne yoke, predrobne in prelahke noge, okrogel, licen in ' "^SIkJ^^M^^H sneženobcl obrazek z veselimi in živimi očmi. Kakor j ^^^S^HJBB ^ve iskri-nagajivki. Vsako jutro, ko si pripenjam kra- ''" "•¦;VV^, -, vato in ČeŠem lase, mi prihaja v spomin moj okrogli, 1 ¦TnVii ^-2LgŽ ''^n' 'n snežno^e^ obrazek. Vsak tak Čas stojim namreč pred zrcalom in opazujem z veliko žalostjo v srcu, da postaja moj obraz čjmdaljebolj pust in dolgočasen in se kremži na vse božje načine. Samo ob sebi je umiljivo, da je to silno Žalostno. Tistikrat mi je bilo neznanih Še mnogo stvari, ki so mi sedaj popol-noma domače. Tistikrat Že nisem vedet, da jemlje večerna in ponoČna luna svojo svetlobo pri podnevnem solncu na posodo in z njo cela vrsta milo migljajočih zvezdic, nisem vedel, zakaj ne letajo ribe po zraku in ne ptavajo ptiČki pod valovi. Takrat še nisem hodil sam na večerne izprehode in mislil visokoučenih misli; delal sem pa vse to, kar počenjate vi, ki znate že davno sami obuti čreveljČke in zapeti hlaČke in suknjo. Pri nas doma smo imeli kravo-sivko, telico-rdečko in dva vola, rogina in marogca. Za zadnja dva se nisem zmcnil nikoli, jako rad pa sem imel kravo-sivko in nad vse sem sovražil tclico-rdečko. Bilo je proti poletnemu vcčeru, in jaz sem šel naproti pastirici, ki je gnala naŠe čuhe s paše domov. Tekel sem na vso moč in vpil na ves glas: »Ančka, Ančka, ona rada spančka, spančka . . .« In Ančka mi je pretUa od daleČ z dolgo šibo, jaz pa sem še bolj tekel in še glasneje vpil. Takrat pa — sam zlomek vedi, kaj ji je padlo v neumne kravje možgane — se spusti proti meni v dir telica-rdečka. Rcp je vzbočila na kvišku, zdirjala ko veter in v trenutku je bila pri meni. V tistem hipu sem ležal tudi jaz na hrbtu, in vse veselje do nagajanja me je minilo. Telica je stala pri meni in me gledala, ko da bi se mi hotela zasmejati na glas, jaz pa sem brcal z nogami, kar najhitreje sem mogei, zakaj jako neprijetna mi je bila takrat bližina mokrega smrčka liudobne rdečke. Vpil sem pri tem na vso moč in dolgo sem moral prati tako svoje mlado grlo v neprijetni družbi hudobne rdečke, predcn je prižla poinoč. Moj ata je bil priŠel in me rešil vsch neprijetnosti. Ze od dalec se je smejal, ko je opazil mojo zagato. Ko sem vstal, sem se komaj oddahnil in hud sem bil na ata in na pastirico, ker sta se mi tako smejala, in črez vse hud sein bil na telico-rdečko, hudobnost hudobno. Ko smo prtšli domov, in je privezala pastirica rdečko k jaslim, sem 3el z atom v hlev, stopil k rdečki, prijel z dcsntco za atovo suknjo in z levico sem udaril rdcčko in bil sem hud ko le kaj: »Imaš dosti? . . . Kaj? . . . Nal - Nal . . .« -X 167 -<~ In rdečka je dobivala bunke, da me je bolela levica. ,.\.Jm J;' Od takrat sem jo sovražil na vso moč, dokler smo imeli lelico-rdeČko; tri dni pa sem bil hud zavoljo smeha na ata in pet dni na AnČko. Jako rad sem imel pa našo sivko. Ali nekoč se mi je bila zamerila zaradi svoje prevelike ljubezni. Stala ]p. na dvorišču, in jaz sem koračil moško k nji in jo boža! kakor po navadi po vratu. In vstopil sem se pred njo, jo prijel na obeh straneh i^iibca, ji gledal v oči in se ji sladko smehljal: »Ti sivka! . . . Ti velika, velika čuha! . . .« In takrat je prikipela njena ljubezen do vrhunca. Stegnila je glavo do mujega obraza in mi dala poljub. A!i čuha je velika in nerodna in ne umeje lcpo zaokrožiti ustnic in lepo in nalahko poljubiti . . . Poljubiti je menda liutela moje lice, ali v svoji nerodnosti je potegnila z raskavim in hrapavim in grdodebelim jezikom po mojem licu . . . Mene je zabolelo in tekel sem in prijokal k mami. Takrat sem bil nanjo jako hud in drugi dan sem prosil Ančko, da mi je daia dolgo Šibo, in z njo sem udaril nerodno sivko po debelih bedrih. »Na! — Da boŠ vedcla, kako se da poljubček . . .« Sivka pa se še ozrla ni, ampak šla je svojo pot. Tudi muco smo imeli pri nas. Vrat, trebuh, prednje in zadnje noge je imcla bele, drugod pa je bila siva. Nad očmi na Čelu je imeta tri temnejše proge, in konec njenega repa je bil črn. Pozimi je bila zame velike važnosti tista muca, zakaj največ opravila sern imel takrat z njo. V zimskih dneh je bilo moje kraljevstvo na prostorni lonČeni peči. Tam so bile vse moje igrače, in tja je prišla k meni naša muca. Pobožal sem jo, da je dvignila rep kvišku kakor sablo, potem pa sem jo pripravil, da je Iegla. Naravnal sem ji prednje in zadnje tačke, da je bilo videti, kakor da bi hotela skočiti na miško. Rep sem ji stegnil naravnost nazaj in zasukal sem ji Ščetinaste brke. Naša muca je početkoma lepo predla, potem pa je postala nevoljna, da je godrnjala. Pa sem se ji smejal m ji govoril: »O, ti neumna muca! . . . Kako si vendar ti neumna! . . .« A muca je še bolj renčala. »Muca! — Boš, bo5 . . . boš . . . bošl .VSF**"* " *'^.4' t; In delil sem jih ji po debelem hrbtu. .: Takrat pa je vstala muca kar hipoma in posegla s prednjimi nogami po mojih licih. Sveta jeza me je popadla takrat in vzel sem šibo — mikiavževko . . . Ta šiba je bila velika in gibka, in zatikal sem jo za tablo, ki je visela blizu peči. Na tej podobi je bila naslikana sodba, pri kateri so sodili Jezusa. Sodnik Kajfež je stal na sredi z veliko roglato kapo na glavi in dolgo sivo brado. In na levo in na desno je stala vrsta judovskih sodnikov s sivimi dolgimi bradami. Pred Kajfežem je stal Kristus. Za to sliko je biia moja miklavževka, ki mi jo je prinesel tisto leto Miklavž, in s to Žibo sem šel nad našo muco, ki je zbežala pod posteljo. -** 168 ><- Ali miklavževka jo je naŠla tudi tam, in tako smo se lovili takrat jaz in Šiba miklavŽevka in muca-porednica. Od tistega dne pa sem nosil skoro ves mesec na vsakem licu tri dolge praske, slavne spomine porednosti tiste naŠe muce in — svoje nagajivosti. ReČi moram, da so bili to veseli dncvi mojega življenja in menda naj-srečnejši. In rad se jih spominjam še zdaj in samo še enkrat bi rad potckel tako vesel in tako brezskrben Črez Široko poljano tja do Šumeče loze z drobnimt nožicami, zaploskal med tekom z ročicami in glasno zaklical s smchljajočim, okroglim, ličnim in snežnobelim obrazkom: »Adijo, adijo! . . .« In mama bi stala na pragu in se mi vsa radostna smcjala in mi mahala z veselo roko . . . * * In stopila je k meni moja mania in mi rekla: »Jeseni pojdeš v šolo; v mesto pojdemo, in pridno se boš moral učiti!« Takrat setn sedel na vežni prag, podprl z roko glavo in komolec naslonil na koleno. Pogledal sem tja v daljavo na zahajajoče solnce, na živožareče oblake, na zlate gorske vrhove in ozrl sem se po Širokem polju, po pisani trati, po mahoviti lozi tam v bližini . . . Bilo mi je tako hudo! Mama je bila že odšla od mene stran; sedel sem sam na pragu, glavo podprto z roko in roko naslonjeno na koleno . . . Tistikrat sem se prvič zamislil . . . Solza mi je stopila v očiy potekla po licu in kanila na bilko, ki je rasla med drugimi pred pragom. Bilo mi je tako hudo, in prva solza srčne žalosti mi je porosila oko . . . Tisto jesen potem pa sem šel v mesto. In več ni bilo mojega zlatega kraja, daleč je ležalo široko polje, daleč so sanjale pisane trate, daleč je šumela mahovita moja Ijuba loza . . .