GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO UTO XIII., ŠT. 58 - CENA It DIN _PONEDELJEK, 16. MAJA 1960 Prve izkušnje Pisali smo že o servisih. Še več 1* o tem govora na raznih sestankih in konferencah naših družbenih in političnih organizacij. Doslej se ni o tem pravih izkusi, oziroma jih je zelo malo. V glavnem drži, da so ponekod že ustanovili razne oblike vrtcev in fstanov za varstvo otrok, ponekod so že prvi zarodki posamez-•m* servisov. Urejene so že nekake pralnice in likalnice, servisi 2a pomoč v gospodinjstvu itd. Največje težave, kot javljajo tz Posameznih skupnosti, so v tem, da primanjkuje organizacijskih izkušenj in "se posebno sposobnega kadra za servisno službo. Vendar ie že sedaj vsiljujejo nekateri pomisleki o ustanavljanju in per-sPektivah teh servisov. Meje sta-n°vanjskih skupnosti so ponekod Preozke za pravilen razvoj posameznih servisov. Morda je to tudi Povod za predloge, da bi se ser-9jU organizirali v sirsem občin-5*em okviru: v okviru zavodov 2a Zaposlovanje invalidnih in man sposobnih oseb itd. Izkušnje bodo nase prve začetke vsakodnevno se dopolnjevale z novimi oblikami m možnostmi. Morda se bo pokazalo, da so nekatere službe oziroma servisi lahko tudi samo na območju stano-v*njske skupnosti. Za nekatere pa Se že sedaj kaže potreba, da bi IL" organizirali v večjem obsegu, 'o zlasti spričo ugotovitve, da Posamezni servisi ne bi smeli biti s**n0 napol organizirani, s prilož-n°stnimi delavci, upokojenci itd. m*rveč jih kaže že v začetku "jmerjati k sodobni industrijski dt)avnosti. Pfi tem naj bi se ustavili kar Pjl pralnicah. To že zaradi tega, er je v okviru servisov največ govora prav o uslugah te vrste. V samem Kranju je, seveda po °<>močjih stanovanjskih skupnosti, Un«no-vlH'nih kar 6 pralnic. V vse tr*ajo velike težave zaradi po-m'njkanja primernih prostorov, Zaradi pomanjkanja sposobnega 05fbja in podobno. Seveda so te-primerne tudi usluge. Nehote Se vsiljuje vprašanje, če ne bi bilo lmotrneje misliti na enotno, toda rt\ moderno pralnico. Pralnico na Pnmer, kjer bi zaposlena žena Ponesla zjutraj ko gre v službo *" na trg svoje perilo, in ga lahko Popoldne dvignila ie opranega, SHh/M in zlikanega, po potrebi . «' takrpanega. Tak servis bi bodočnost, bi bil napredek ** gospodinje in bi bil gotovo tu-1 ekonomičen, dasi bi bile prve lnrjesticije precejšnje. Toda, če kaj akega ne spravi skupaj Kranj kot c*lr>ta, potem ima seveda za to fm manj možnosti posamezna ^"■ovanjska skupnost. Prav podobno je s čistilnicami za obleki, mamo jo v Kranju, v Radovljici Toda nobena m opremljena 0f bi bilo treba. Menda nobena "'ma niti pogojev za nabavo so *?bnih strojev. Toda za celotni 'orenjs-kn bi morda ie bilo eko-!?*wfco in rentabilno imeti svojo c,ttilnico. Seveda bi morala imeti **t*nizirand sprejemno službo v Posame/mh \rediscih. kjer bi spre-[•»M/i oziroma izdajali obuke "ka služba bi lahko zagotovila *v<*litetne usluge in bi bila lahko ** ^ntabilna. $ '««0 bi lahko našteli tudi po-*mczne druge servise. Vse to nas Pr'pel)e Jn ugotovitve, da je treba Prt ustanavljanju servisov misliti ■a rt*tabilriost, na kvaliteto uslug J* »a perspektivo mehanizacije. A * Jc 'a posamezne dejavnosti kr>/no le v 'širokem obsegu. To ^o morda "se bolj pokazala prakut, ylno to, že dokazujejo tudi do- ^**njt izkušnje. K, M Z medokrajnega srečanja v Naklem ŽELJA MLADINE- več podobnih srečanj Dvatisoč ljudi je z navdušenjem pozdravilo prizadevanja in uspehe vaške mladine Naklo, 15. maja — T« je bil« dane« vse v zastavah in zelenju. Poseben čar današnjega dne pa je dajal živi venec mladincev in mladink, iz okrajev Ljubljane, Celja in Kranja, ki so pokazali, kaj so se naučili in kako delajo na kulturnem in športnem področju. Zal je slabo vreme nekoliko motilo, vendar je bilo razpoloženje vseh kljub temu izvrstno, prijetno in veselo, tako da se je zbralo pred Kulturnim domom t Naklem okrog 2000 gledalcev ii Naklega in njegove okolice. Naklo je po v>sej naši ožji domovini znano po naprednem kmetijstvu, ki ima tu lepo tradicijo in. ugodne naravne pogoje. Kraj je bil že od nekdaj središče kmetijske proizvodnje, posebno pa to lahko trdimo še za čas po osvoboditvi, ko se je tu razvila Kmetijska zadruga, ki je prav gotovo ena izmed najbolj- ših na vsem Gorenjskem. V Naklem so znani živinorejski sejmi — zadnji je bil prav včeraj, nadalje perutninarska farma, moderno skladišče krompirja itd. Ni pa vzrok za to, da je bilo današnje srečanje vaške mladine treh slovenskih okrajev sama v kmetijski tradiciji tega kraja, ampak predvsem v tem, da j« tu vaška mladina izredno delavna. Kaj imajo v Naklem najstarejši aktiv mladih zadružnikov v Sloveniji Omenjeno srečanje je otvoril predsednik OK LMS Zdravko Krv ina in predal besedo sekretarju CK LMS Tonetu Založniku. Razen predstavnikov okrajnih OZZ IN OK LMS vseh treh okrajev, so bili navzoči tudi organizacijski sekretar OK ZKS Kranj tovariš Levičnik ter člana predsedstva CK LMS Marjan Rožič in Jaka Bogataj. Tovariš Preložnik je med drugim dejal: '»Današnje srečanje je med prvimi prireditvami kmečke mladine v Sloveniji, ni pa tudi zadnje. V Naklem pravzaprav odpiramo sezono manifestacij kmečke mladine v letošnjem letu. Podobna srečanja mladine bodo odslej vse česča tudi ▼ okviru občin samih. Takih sre-(Nadaljevanje na 2. str.) nedeljske povorke »Kmečka mehanizacija« v Naklem Na sliki traktorji s priključki 0 delu stanovanjske skupnosti V torek zvečer, 10. maja, je bilo v Delavskem domu v Kranju zanimivo predavanje o nalogah in delu stanovanjskih skupnosti ter o nalogah organizacije SZDL t tej zvezi. Predavanje, ki ga je organizirala Delavska univerza, je bilo namenjeno zlasti članom svetov stanovanjskih skupnosti in članom odborov SZDL. Predavatelj Boje iz Ljubljane je na dosedanjih izkušnjah skušal čim-razumljiveje pojasniti nekatere težave in tudi oblike dela, ki so se pokazale v dosedanjem razvoju teh samoupravnih organov. -1. c. ŠTAFETA MLADOSTI Letošnja značilnost: množičnost in boljše priprave V četrtek popoldne je bila v Kranju seja okrajnega štaba za izvedbo »Štafete mladosti 1960«. Na seji so pregledali potek dosedanjih priprav in ugotovili, da po vseh občinah potekajo priprave za štafeto smotrneje kot prejšnja leta, z majhno izjemo Železnikov. Po približno dveh letih smo spet v času, ko delovni kolektivi volijo nove delavske svete. V precej kolektivih so volitve že bile, večina kolektivov pa voli prav te dni. Na sliki: v soboto so že v zgodnjih jutranjih urah volili nov delavski sve* tudi v Avto-prometu iz Kranja Koristni predlogi zadružnikov na občnih zborih zadrug Od 65 zadrug na Gorenjskem jih je doslej že 41 imelo svoje redne letne občne zbore. Vloga zadružnih občnih zborov se je sicer s formiranjem samoupravnih organov (zadružnih svetov in upravnih odborov) nekoliko spremenila, vendar ta najvišji zadružni forum ni izgubil toliko na pomenu, kot to menijo v nekaterih zadrugah in tudi drugje. Občni zbor je še vedno pomemben organ zadruge, kjer s predlogi lahko sodelujejo vsi zadružniki. Občni zbor sicer več ne sprejema in potrjuje zaključnega računa, finančnega in proizvodnega plana, vendar mora kljub temu o tem razpravljali, da se zadružniki seznanijo I gospodarje-njem v preteklem letu in s pla-ii.mi za prihodnje leto. Med perečimi vprašanji, ki nikakor ne sinejo iti mimo občnih zborov zadriiK kot najvišjega zadružnega organa, je danes gotovo tudi problem ekonomske moči zadruge in s tem v zvezi združevanje manjših, ekonomsko dovolj močnih zadrug. Ponekod prihaja do pretiranih lokalističnih teženj, ko hočejo zadrugo po vsej sili ob- držati, čeprav nimajo pogojev za uspešno delo (take primere imamo tudi še v kranjski občini). Drugod pa so spet zamislili združevanje preveč kampanjsko.. Zadruge združujmo samo tedaj, če vidimo, da bo nova zadruga lažje in bolje delala kot vsaka posamezna. Tak primer je na primer nedavna združitev brniške in cerkljanske kmetijske zadruge. Zadružniki torej lahko dajo na občnih zborih zadružnim svetom in upravnim odborom mnogo koristnih predlogov za nadaljnje delo. Predvsem pa ne smejo mimo proizvodnih vprašanj: mimo tega, kako bo zadruga izpolnila svoj proizvodno-finančni program in kako se bodo vedno bolj vključevali v ta program tudi PMnL Prav zaradi tega lahko upravičeno pričakujemo, da bo letošnja štafeta mladosti na Gorenjskem, ki sovpada s 15.obletnico osvoboditve in 10. obletnico delavskega upravljanja, še bolj množična kot je bila prejšnja leta. Tokrat bo namreč razen glavne štafete še 15 gorenjskih lokalnih štafet, ki bodo krenile iz znanih zgodovinskih krajev iz NOB. Značilnost teh štafet je, da bodo šle skozi podjetja in razne ustanove po občinah. Nosilci štafet bodo delovnim kolektivom čestitali ob 10. letnici delavskega upravljanja, le-ti pa jih bodo v kratkem seznanili z uspehi kolektivov. Tako pripravljajo na Jesenicah pred Železarno veličasten sprejem, prav tako pa tudi v ostalih večjih krajih Gorenjske, v katerih se bo razen mladine, članov delovnih kolektivov in tamkajšnjih domačinov, zbralo čimveč političnih, družbenih in javnih delavcev, ki bodo na sprejemu govorili o pomenu štafete naše mladine. V Kranju bosta med drugim govorila tudi zvezni ljudski poslanec Vinko Hafner in predsednik ObLO Kranj Franc Puhar. Pri letošnji štafeti bo v kranjskem okraju sodelovalo več tisoč mladincev, pionirjev, članov raznih športnih in telesno vzgojnih društev ter drugih družbenih or- ganizacij, medtem ko v največji meri organizacijo štafete vodijo TVD Partizan in šole. Omenimo naj še, kje -bodo šle lokalne štafete: 1. 2irovsko-škofjeloška bo šla iz Zirov skozi podjetja Alpino, Metko, Marmor, Remont in Motor v Poljanah. 2. Skofjeloško-selška bo šla iz Sorice skozi Niko, Lip Cešnjica, in Motor v Skofji Loki, kjer se bo združila s prejšnjo štafeto in nadalje potekala proti Kranju, kjer se bo priključila na republiško progo. 3. Tržiška bo krenila z Ljubelja in nato šla skopi Peko, Triglav, LIP, Runo, Tovarno lepenke, Tovarno finega pohištva in BPT. 4. Bohinjsko-blejska bo startala pri Bohinjskem jezeru in šla skozi Zago, Tovarno lesne moke, Gradbeno podjetje, Tovarno čipk in vezenin, TIO, Verigo, Gorenj-ko in Almiro ter se bo v Radovljici priključila na republiško progo. 5. Škofjeloška bo šla iz Gorenje vasi pri Ratečah skozi podjetja Pilarno Rateče, Predilnico na Trati, Motor, Jelovico II. in I., Gradiš, Tehnik, Odejo, Elro in Sešir. Štafeta se bo nato priključila žirovsko-š-kofjeloški. 6. Krvavška bo krenila s Krvavca skozi kranjska podjetja Zvezdo, Kovinar, Inteks in Standard. 7. Na Jezerskem bo start štafete, ki bo nato šla skozi podjetja LIP Preddvor, Oljarico, IBI, Roleto in Savo. 8. Prva kranjska štafeta bo šla iz Zgornje Besnice skozi Tiska-nino in Oven v Kranju. 9. Druga kranjska štafeta pa bo startala v Podreči in šla skozi Planiko in Iskro. 10. Štafeta iz Radovljice bo imela start v Podnartu, nato pa bo njena proga potekala skozi Plamen. 11. Begunjska štafeta bo krenila iz Drage in šla skozi podjetja Elan, Sukno in Almiro. 12. Zgornjesavska štafeta bo imela start na Pokljuki, nato pa bo šla skozi LIP v Gorjah. 13. Štafeta Javornika bo imela začetek na Stolu in bo šla skozi Plavž na Javorniku. 14. Jeseniško-dobravska štafeta bo krenila z Radovne oziroma Vintgarja skozi Železarno Jesenice in Tovarno drobne lesne embalaže Cokla. 15. V Dovje-Mojstrani se bosta združili štafeta iz Žirovnice in štafeta s Triglava, ki bo prišla čez Vrata. K vsem naštetim štafetam moramo dodati še glavno štafeto mladosti, ki bo šla 16. maja z Vršiča in bo po dveh dnevih prišla do Kranja, kjer se ji bodo priključile tudi vse ostale lokalne štafete. V Kranju bo sprejem štafete 18. maja ob 14.05 uri. -an Pred plenumom ObSS na Bledu ^Vodstvo Občinskega sindiknlne-♦re,SVott» je te izvedlo vse poved n'' nrinrave s*1 1< plenum no-si 1ZV(,1l<'nea;i ijo , lanskega Obč ,inl 1 PONEDELJEK, 16. MAJA 1»6" IZ NAŠIH KRAJEV Praznovanje Dneva mladosti se fe razširilo na ves mesec Mesec maj je mesec mladosti in veselega razpoloženja naše mladine. V vseh krajih Gorenjske ga bodo počastili s številnimi prireditvami in športnimi tekmovanji. Največ prireditev pa se bo zvrstilo v tednu okrog 25. maja. Na Bledu je poseben pripravljalni odbor sestavil koledar majskih prireditev, ki so se že pričele in bodo trajale do konca meseca. 19. maja bo glasbeni večer v kino dvorani na Bledu. Naslednje dni do 25. maja bodo pohodi planincev po partizanskih poteh, in sicer z Bleda na Pokljuko, z Gorij in z Boh. Bele pa v Krmo. Tamkaj bodo tudi razvili planinski prapor. 23. maja bodo po mladinskih aktivih prirejali predavanja o liku maršala Tita. Na večer pred rojstnim dnevom maršala Tita se bo zbirala mladina ob kresovih, naslednji dan pa bo telovadni nastop na blejskem telovadišču. — Na športnem popoldnevu tega dne pa se bodo pomerili mladi gasilci, planinci, strelci in modelarji. Po številnih tekmovanjih v streljanju, odbojki, s kolesi in r Zadnje vesti DOMA... Beograd, 15. maja — Danes dopoldne so mestne organizacije ZB ob Dnevu zmage položili vence na grobnico osvoboditeljev Beograda. Prav tako so položili tudi venec na grob neznanega junaka na Avali. Svečanostim so med drugim prisostvovali tudi še podpredsednik IS FLRJ Rodoljub Colakovič in armadni general Otmar Kreačič in še nekateri drugi generali. ... IN PO SVETU Pariz, 15. maja — V Parizu je za sestanek velikih štirih vse pripravljeno. V ta namen so Elizejsko palačo, kjer bodo potekali razgovori, popolnoma preuredili. Kot prvi je prispel v Francijo sovjetski premier Nikita Hruščev. Za njim pa sta prišla še ostala dva gosta Eisenhovver in Mac-millan. Jutri dopoldne se bodo prvič sestali v prvem nadstropju Elizejske palače De Ganile, Eisenhovver, Macmil-lan in Hruščev. Razen skupnega sestanka vseh štirih bo tudi več sestankov med štirimi očmi. Prvi od teh sestankov je bil že danes med De Gaullom in Ilruščcvim. ki je trajal eno uro. — Razen tega bodo veliki štirje povabili na razgovore tudi nekatere druge predstavnike držav, med njimi tudi kanclerja Aden-auerja. V._J loki, s prirejanjem izletov bo praznovanje zaključeno z mladinsko prireditvijo v Kazini dnt 18. maja. PODPREDSEDNIK IS LRS dr. JOŽA VILFAN JE SPREJEL UDELEŽENCE KONGRESA PSIHOLGOVO JUGOSLAVIJE Podpredsednik Izvršnega sveta I.RS dr. Joža Vilfan je priredil v petek popoldne v hotelu Toplice na Bledu slavnostni sprejem za udeležence I. kongresa psihologov Jugoslavije. Poleg številnih udeležencev kongresa iz vseh republik so bili na sprejemu tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Le-skošek-Luka, član CK ZKJ Boris Ziherl in drugi. Dr. Joža Vilfan je v imenu IS LRS zaželel udeležencem kongresa prijetno bivanje na Bledu zlasti pa uspešno delo kongresu. V imenu psihologov, udeležencev kongresa, se mu je zahvalil za priznanje in skrb, ki so jo bili deležni, profesor Mihajlo Resto-har. ""V Kongres je začel z delom 12. ' maja in ga končal včeraj. -k NAŠ RAZGOVOR Ne spominjajte me! Pretekli teden od 8. do 16. maja je bil Teden Rdečega križa. Prvič v zgodovini našega Rdečega križa, ki je prerojen in po sili nujnosti rastel in zra-stel v času NOB, so topot podeljevali najzaslužnejšim zdravnikom, zdravstvenim delavcem in organizatorjem RK posebna priznanja za njihovo nesebično delo v teh 15 letih. Predvideno pa je, da bodo letos, morda ob Dnevu republike 29. novembra, še enkrat podeljevali odlikovanja. Med mnogimi bronastimi in srebrnimi značkami so bile podeljene tudi 3 zlate značke. — Ena je bila podeljena v Radovljici in ena na Bledu, kar smo že (poročali. Eno pa je svečano sprejela osemdesetlet-na tovarišica dr. Valerija Str-nad v Železnikih prav včeraj, 15. maja. Se pred tem dogodkom smo jo obiskali na domu. Njena hiša je tik ob cesti v zgornjem koncu trga. Nismo jo spraševali o stvareh, o katerih go- vori vsa dolina, zlasti pa v Železnikih in mnogi, mnogi partizani in aktivisti z časa NOB. Dr. VALERIJA STRNAD Neštetokrat je morala iz okupiranih Železnikov preko straž v Martinj vrh ali v druge kra- je, da je obvezala in nudila prvo pomoč ranjenemu partizanu. Neštetokrat je izročila aktivistom velike zavitke zdravil in drugega sanitetnega materiala in s tem tvegala glavo pred Nemci. Prav tako je tvegala življenje, ko je ponoči sprejela ranjenega partizana v hišo, ga obvezala in zdravila ter mu nudila zatočišče. Tudi sicer pri delu že pred vojno in še danes, ni gledala na denar in koristi, ampak predvsem na ljudi, ki so bili potrebni pomoči. »Kdaj, ob katerem dogodku ste se posebno bali, da bodo za vaše sodelovanje s partizani zvedeli Nemci, oziroma, ob katerem dogodku v času NOB mislite, da ste največ tvegali, največ prispevali itd.« Tako smo vprašali tovarišico Valerijo. »Enkrat so me klicali v Martinj vrh. Bil je tam neki partizan hudo ranjen. Imel je ranjen mehur in črevesje. Pomoč je bila nujna. Imeli so ga pri neki hiši. Toda bilo je nevarno. Sovražnik, izdajalec je opazo- val vso stvar. Samo njegovo opozorilo Nemcem bi zadostovalo in že bi jaz v Železnikih tvegala glavo. Premišljala sem-Potem pa sem se odločila — Grem! Grem, naj bo karkoli!« Tako je pripovedovala o tem dogodku Valerija. A bilo jih je veliko, veliko! Pripovedovala je tudi, kako so skozi zadnja vrata v hišo prihajali partizani kar ob belem devu, čeprav so bili okrog po Železnikih Nemci-Pripovedovala je, kako se je večkrat z drugimi v hiši »tiskala v veži za debelim zidom, ko je zunaj pokalo in pokalo. »Toda o vsem tem nerada go-vorim dandanes. Prestali srn« to. Pretrpeli ta strah. Ne spominjajte me več na to,« je dejala in zato smo se začeli raz-govarjati o spomladi, o lepih dnevih in o njeni ordinaciji, hi jo tudi ob osmem križu še zmeraj vzdržuje. Potem pa smo ji iskreno čestitali za njeno delo, za visoko odlikovanje in se poslovili. Veličastna pros laf a Občni zbor vodne skupnosti v Cerkljah Britof, 15. maja Danes dopoldan se je pred ga-saliskim domom v Britofu zbralo več sto domačinov in okoličanov na svečani proslavi, ki jo je v počastitev 15-letnice osvoboditve priredila osnovna organizacija ZB Britof. Po odigrani državni himni so se na častni tribuni zbrali zastopniki političnih in družbenih organizacij občine in krajevnih organizacij, ki so po krajšem kulturnem programu prisostvovali razvitju prapora krajevne organizacije ZB Britof, ki je kot peta po vrsti v kranjski občini dobila svoj prapor. Po razvitju prapora je povor- ka krenila v Orehovlje, kjer so svečano odkrili spominsko ploščo Francu Kernu-Crnemu, ki je kot komandir VOS padel 9. septembra 1944 v Kamniku. Pri odkritju plošče je spregovoril med drugimi tudi predsednik ObLO Kranj France Puhar, ki je bil s padlim komandirjem nekaj časa skupaj v partizanih. Po govoru so v kulturnem programu sodelovali še pevskki zbor France Prešeren iz Kranja, godba na pihala DPD Svobode iz Kranja, pionirski odred Crni iz Predoselj in drugi. Desetina pripadnikov JLA pa je padlemu izstrelila častno salvo. -an Cerklje, 15. maja Danes je bil v Cerkljah III. redni letni občni zbor vodne skupnosti za vodno preskrbo področja Cerklje—Komenda—Vodice—Mengeš. Vodna skupnost je v krajšem razdobju dosegla že NOVA PREMIERA V ČUFAR-JEVEM GLEDALIŠČU Jesenice, 15. maja Sinoči je bila v Cufarjevem gledališču na Jesenicah že sedma premiera, v režiji in sceni Bojana Cebulja, V. Firnerjeve komedije »Kukavičje gnezdo-«. — Predstava je nadvse lepo uspela in so se odlikovali vsi igralci. U. S konference ObSS Bohinj Nad 400 novih članov pomembne uspehe. Glavna naloga za prihodnje obdobje pa je zgraditi vodovod in omrežje na tem področju. Na občnem zboru je bilo iz razprav vidno, da imajo nekateri člani vse premalo zaupanja do te skupnosti, kar je prav gotovo velika ovira pri delu. SPREVOD DIJAKOV NA JESENICAH Jesenice, 15. maja Včeraj dopoldne je bila, kot na vseh srednjih šolah, tudi na jeseniški Gimnaziji svečana predaja ključa dijakov 4. letnika, dijakom tretjega letnika. Prav tako so predajo izvršili tudi dijaki srednje metalurške šole in nato v martinarje oblečeni krenili v sprevodu po Jesenicah. -Sprevod se je ustavil pred železniško postajo, kjer so dijaki nazorno prikazali vlivanje jekla. Zaključek šolskega leta Jesenice, 15. maja. Včeraj dopoldne so dijaki Sred" nje tehnične metalurške šole na Jesenicah svečano zaključili šol-mnenja, da so bili lanski uspeh) sko leto. Čeprav so bili laI11 najboljši doislej in da jih v pri" hodnje ne bodo več dosegli, le" tošnji prav nič ne zaostajajo 23 temi. Četrti letnik so izdelali vs» in sicer 5 dijakov z odličnim, 13 s prav dobrim in 5 dijakov * dobrim uspehom. K temu uspehu je nedvomno pripomogel tudi ves predavateljski zbor, ki se je vse leto trudu* da bi nudil dijakom čim več. UMRL ZARADI PLJUČNICE 4. maja, ob 14. uri 40 minut je nenadoma zaradi pljučnice umrl Morič Ignac z Jesenic, 7" rojen 1945. Za to boleznijo je boloval že od 1. maja dalje- Boh. Bistrica. 15. maja Včeraj je bila v hotelu Jezero v Bohinju občinska konferenca sindikalne organizacije, ki so ji poleg delegatov prisostvovali številni gostje, med njimi tudi tajnik okrajnega sveta Mirk Rozman in sekretar občinskega komiteja ZK Bohinj. Konferenca je nad vsa pričakovanja zelo dobro uspela, zlasti v odnosu na to, da je pred tedni ista bila že sklicana in bila zaradi slabe udeležbe odpovedana. Poročilo sveta, ki ga je imel Franc VOJVODA, predsednik ObSS Bohinj in pa koreferat o bodočih nalogah tovariša Janka BRATE sta dala izčrpno analizo dela te organizacije v preteklosti in na osnovi tega tudi naloge za bodoče leto. Res je, da se sindikalna organizacija v preteklosti ni docela uveljavila v družbenem življenju občine, vendar zato obstajajo tudi objektivni razlogi in pa dejstvo, da prole-tariat v Bohinju pravzaprav ni- LJUDJE I H DOGODKI Na vrhu Danes se bodo v Parizu prvič sestali veliki štirje — predsedniki vlad Velike Britanije, Sovjetske zveze, Francije in ZDA. Po petih letih bodo znova skušali rešiti nekatere najosnovnejšo probleme, ki delijo svet in ogrožaj«« mir, predvsem her linski problem, povezan z nemškim problemom na sploh, nato problem razorožitve in problem tal nosov med Vzhodom in Zahodom, ki so zlasti v zadnjem času zaradi znane afere ■ ameriškim vohunskim letalom, sestreljenim nad ozemljem Sovjetske zveze, postali nek,Oliko bolj zadržani, skaljeni. Ko je /e v soboto, 1 i. maja, torej dva dni pred začetkom konference, pristal na pariškem letališču Orly, je sovjetski mini sirski predsednik Hruščev izjavil, da pričakuje od konference predvsem sporazum o postopni popolni razorožitvi pa tudi izboljšanje mednarodnih odnosov. Približno tako so povedali tudi I isenliovver, de Gaulle in pa Macmillan. Kljub različnim pogledom na probleme razorožitve in na nemški problem, ki so se jasno manifestirali na ženevskih razorozilv enih razgovorih desetorice in pa ob dvostranskih stikih med štirimi velikimi, so dana vsaj formalna zagotovila, da bodo državniki na ►►vrhu« zašla vili vse silo. da se dosežejo konkretni sporazumi, ki naj bi prispevali k okrepitvi miru in varnosti na svetu. Prav to pričakuje od konference vse svetovno javno nine nje. ljudje nikjer ni M /a vojno, povsod so proti njej. Spričo perspektive, ki jo predstavlja za človeštvo nov svetovni spopad, je pristašev vojnega obračunavanja toliko manj. Se vee! ljudje v manj razvitih državah — in ti predstavljajo veeino svetovnega prebivalstva — pričakujejo od razorožitve, o kateri naj bi se v principu sporazumeli štirje veliki, konkretne rezultate: večjo pomoč razvitih držav za razvoj njihovega gospodarstva, ki pa ni nerazvito po njihovi lastni krivdi, marveč zaradi kolonialne eksploatacije H strani sedaj razvitih dežela. Pričakujejo, da bodo to pomoč dobili brez političnih izsiljevanj in Izdaja CP »Gorenjski tisk« -Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. snubljenja. Predsednik Indonezije Sukamo je upravičeno dejal, da ob obravnavanju odnosov med blokoma veliki štirje ne bodo smeli pozabti, da je izven blokov mnogo držav z lastnimi stremljenji, ki jih bo treba tudi upoštevati. Povsem jasno je, da od konference na vrhu ne moremo pričakovati nemogočih stvari. Morda niti ne nekih povsem kon kretnih zaključkov. Toda. če se spomnimo pet let nazaj na ženevsko srečanje velikih, bomo v -idoli, da je tedaj ugodno vzdušje — tako imenovani »ženevski duh- — v mnogočem olajšalo re-se\ in jo nekaterih mednarodnih problemov. Vsaj to pričakujemo tudi od sedanjega pariškega sestanka. So mnog i skeptiki, ki hočejo vso ali nič. S siiinničonjom O iskrenosti posameznih pobud In predlogov, razdirajo vso pozitivne pobude M sporazumevanje. "Morda je prav nezaupanje največje zlo, najnevarnejši ostanek hladno vojno, ki zastruplja odnose med bolkoma. Zadnji vohunski podvig nam to najbolje dokazu jo. Zato bo kon terenca velikih štirih vsekakor dosegla sv o j namen, če se bo spričo osebnih stikov in razgovorov mod najvišjimi predstavniki štirih velikih sil, utrdilo medsebojno zaupanje mod V/hodom in Zahodom, da bo skratka v prihodnjo manj programskih govorov za publiko in več konkrol nega dola pri utrjevanju miru in miroljubnega sožitja urad narodi. ma posebne tradicije in da se je v širšem merilu pričel pojavljati šele po osvoboditvi. Razen tega Bohinj nima večjih industrijskih obratov in prevladujejo majhni obrtni obrati s še zelo primitivnim in nesodobnim načinom proizvodnje. Kljub temu pa se sindikat vse bolj uveljavlja. Dejstvo, da je bil v preteklem letu razširjen za preko 400 članov, da je bilo ustanovljeno kar pet novih podružnic in da se je organizacija kolikor toliko organizacijsko utrdila, potrjuje prejšnje. Razen tega je sindikait imel mnogo uspehov tudi v skrbi za delovnega človeka in vzgoji proizvajalcev. Nov zdravstveni dom, za katerega je sredstva prispevala tudi »dvotretjinska« akcija, preko 40 novih stanovanj, topol obrok na lesnem obratu itd., je le nekaj tozadevnih uspehov. — Sindikat se je prav tesno povezal z Delavsko univerzo in pošiljal delavce na seminarje in predavanja. To je rodilo tudi boljšo kvaliteto dela sindikalnih vodstev in tudi organov samoupravljanja. Bogata razprava in sploh vsebina konference da slutiti, da bo ta organizacija v prihodnosti tudi v Bohinju predstavljala pomemben družbeno političen činitelj, -on Medokrajno srečanje vaške mladine v Nakiem (Nadaljevanje s 1. strani) čanj. tekmovanj in praznikov naj bo čimveč! Saj manifestirajo pripravljenost mladine za sodelovanje v iskupnih naporih za dvig kmetijske proizvodnje in prikazujejo delež mladine pri tem, kakor tudi pri prizadevanjih za napr^Iek kulturnega življenja in socialističnih odnosov v naših vaseh.« V nadaljevanju je še dodal: ►•Nekateri na vasi zamorijo mladini, da hoče v industrijo, proč s kmetije. Vsi moramo vedeti, da je odhajanje mladine v industrijo normalen in celo nujen pojav, prodv.sem pa moramo vedeti to, da bodo mladi 1 judjo ho-teli delati v kmetijstvu le, če bo le-to nudilo take dohodke in take življenjske pogoje, kakršne nudi delo v drugih go-podar kih panogah.« Po slavnostni otvoritvi s«' je pričela povorka kmetijskih strojev. Traktorje i/, številnih knu-t i j s k i h zadrug na Gorenjskem so vozili sami mladinci. Poudariti jo treba, tla mladinci, ki so opravljali krmila, lani se niSO iz J ■ M 11 znali voziti traktorjev. SW' vsi so si pridobili to znanje mladinskih delovnih brigadah na avtomobilski cesti Bratstva ,n enotnosti. Lani jo obiskovalo traktorske tečaje v brigadah ni«« 1000 brigadirjev iz Slovenije, <*j tega pa jih je zdaj že nad (> traktorj«-^ zdaj pa jih aktivno dela v k'n<' tij.ski proizvodnji že 2100. rujzfijj tega imamo tudi že l<-i>" s',vl1, kombajnov in enega izmed nj1 smo videli tudi v današnji P" vorki kmetijsko mehanizacij^« Današnje slavje vaške mladij v Naklem pravzaprav ne bi 01 ^ popolno, eo no bi pokazali št' n<. katerih tradicionalnih slovensKN" običajev. Boh i nj.sk 1 mladinci J mladinko so pokazali del /'n'.'11, »Bohinjske kmečke oiceti« ^* res samo del, saj traja P*"8; bohinjska ol'eet kar nekaj v*J nja, nato pa .se jo mladina °~ zvokih pri |etne gla. be veselo * vrtela. In kakšen je namen dani>*»JJJ ga srečanja? Predvsem Hrv > medsebojno zbhzanje mladi- ^ za manifestacijo kulturne športne delavnosti. Obenem sodi to srečanje tudi v okvir toftnjih praznovanj Dneva dosti. , . M. Fsjon h" v soboto dopoldne je bil parkiral prostor prM iskko v Kranju nenavaden. O tem dovolj /govorno prha nasa slika, hkrati pa potrjuje, da številka nad (il)0 novo registriranih avtomobilov v Kranju vključno do konca marca letos ni nekaj nemogočega. C'o no upoštevamo moloeiklov, koles in mopedov, je mod (lam đelovinefa kolektiva Iskra tudi nad 120 avtomobilov (ni sliki jih je komaj polovica). Zatorej se ni čuditi, it Bi v Iskri belijo glavo, kako /motovili dovolj velik parkirni prostor B9 V prihodnjih v remi s pogostnim t .m" R C oh m"1,,1|1(, vendar večinoma s""" nov.htni.ni ploh«' ... n,,j medlem ko je v drugi •M,l"|(|j tedna pneal.ni it i morim ah«1 tov s leiimin de/jeni. GORENJSKE PONEDELJEK, 16. MAJA 1960 FILMSKE ZANIMIVOSTI t PRODIRANJE INOZEMSKIH TALENTOV V HOLLYWOOD SE NADALJUJE. — Za Francozom Yvesom Montandom in Angležem Frannklejem Vaughanom, ki sta rešila situacijo, ko so morali znani ameriški igralci kot so Grego^ Peck, Charlton Heston, Stephen Boyd in celo Ročk Hud-son drug za drugim odkloniti nastop v filmu »Let' s Make Love« (Ljubiva se) z Marilyn Monroe v glavni vlogi prihaja v Hollywood še en novinec, mladi francoski igralec Gerard Blain. Blain, poznan predvsem po svoji vlogi v Chabrolovem filmu »Les Cou-sins« (Bratranca) bo soigralec Lane Turner v »Streets of Mont-niartre« (Monmartrska ulica). Režiser tega filma, ki pripoveduje življenjsko zgodbo slikarja Mau-ricea Utrilla in njegove matere, le Douglas Kirk. • ANGLEŠKI IGRALEC LAU-RENCE HARVEY, KI JE PRI-ŠEL PREKO ATLANTIKA, PA J'e nastopil v filmu Johna VVav-nee »Alamo« in je potem ostal v H°Uyvvoodu še kot soigralec Eli-sabeth Taylor v »Butterfield 8« (za MGM), je sklenil s producentom Halom VVallisom pogodbo za Večje število filmov za distribucijo Paramount, s katerimi bodo Pričeli še v letošnjem letu. Prav tako bo za Paramount tudi film AWreda Hitchcocka »No Bail for the Judge« (Ni poroštva za sod- nika), v katerem bo Harvey igral skupaj z Andrey Hepburn in ki ga bodo posneli večinoma v Angliji. Toda pred začetkom snemanja kateregakoli teh filmov se mora Harvey še vrniti v Anglijo, da odigra vlogo v filmu producenta Miehaela Balcona. # POPULARNOST MLADIH PEVSKIH ZVEZDNIKOV POLNI BLAGAJNE AMERIŠKIH KINEMATOGRAFOV IN producenti jih zato bolj in bolj vključujejo v filme z velikimi proračuni in že priznanimi igralci. To zamisel je z uspehom preizkusil Howard Hawk, ko je v filmu »Rio Bravo« postavil Johnu Wayne-u nasproti mladega popevkarja Rickyja Nel-sona. Slab vtis pa je napravil s svojim prvim filmom »Honud Dog Man« pevec Fabian; pravijo, da je pokazal, da ne zna ne peti ne igrati. Producenti Charles Brackett ga je sicer izbral za protiigralca Bingu Crosbyju v svojem novem filmu za 20 th Centur.v Fox »High Time«; njegova soigralka »Honud Dog Man« Carol Lynley pa je baje izjavila, da se čisto za trdno ne bo pokazal v »High Time«, če bo res sodeloval tudi Fabian. Pevec Frakle Avalon, ki je nastopil v Waynejevem »Alamu«, ima tudi eno glavnih vlog — ob strani Alana Ladda — v filmu »Guns of Timberland« (Timberlandske puške), ki slika zgodbo iz življenja drvarjev. TONE SVETINA LOVCEVA HČI Riše Milan Batista Chr'stian« **oj©na Maybach pripada generaciji »novega vala«, ki ni obre-nobenitni predsodki. Njena velika želja je postati prva katerem zahodno nemškem gledališču. Zato ji pride prav vsakršna reklama 169. Ko so Neku v zatohlem zaporu sneli vezi, se je počutil olajšanega. Šele po nekaj dneh so ga prišli iskat in ga gnali na zasliševanje. Komandir h kateremu so ga pripeljali, ga je dal posaditi na stol. Spraševali so ga, kakor bi bil pri spovedi. Sprva, ko še ni šlo zavoljo divjega lova, ej odgovarjal. Ko pa so ga začeil spraševati o njegovih zvezah z Boštjanom in o tem, koliko gamsov in srnjakov sta že pobila, se je zakrknil. »Kaj me sprašujete, saj vse bolje veste, kakor jaz,« se jim je Nek brezbrižno smehljal. Potem so napeli druge strune. 170. »A tako, mrhar ti zviti,« je zarohne? komandir in ga zgrabil za suknjič. Tresel ga je, da mu je kučma padla iz rok. »Mi te bomo naučili kozjih molitvic. No, govori: kje imaš puško?« »Nimam je.« »Koliko si postrelil divjadi?« »Saj še ne razločujem srnjaka od zajca. Oglar sem,« je ugovarjal Nek. Komandir je poklical še dva žandarja. Ukazal je, naj naučita moža spodobno govoriti z oblastjo. Nek pa si je mislil: »Kar tako naprej grinte, pa jo bomo kar dobro zvozili. Ne boste me uka-nili kar tako, ne.« Komandir je pomignil žandarjema. 171. Zgrabila sta ga. »Prijateljček, zdaj se drugače pomenimo. Med prste sta mu vtaknila ostre oglate klineke. Nato sta poprijela in začela stiskati. Postalo mu je vroče in rad bi zatulil cd bolečin. »Koliko si jih?-* Bolečine so postale neznosne. Najprej je Nek priznal Ie enega zajca, potem še srnjaka, ko so ga močneje stiskali, pa tudi nekaj gamsov. Ko pa ni mogel vzdržati več, je zatulil: »Več sem postrelil, kakor vsi lovci. »Popustili so in se zadvooljno smehljali. Možu so roke z modro zateklimi prsti ohlapno padale k telesu. Operacija pod mikroskopom Doktor, jaz slišim... Operacijska dvorana klinike za uho, nos in grlo Vojno-medicinske akademije v Beogradu, ki malo spominja na običajne dvorane, v kakršnih operirajo ljudi, je utonila v temo. Namesto velikega reflektorja zasveti majhna žarnica na prenosnem mikroskopu. V dvorani tišina. , Na mizi leži petdesetletni Vladimir Markovič, uslužbenec iz Smederevskc Palanke. On ne sliši že nekaj let. Čez nekaj trenutkov bodo kirurgi — po neki novejši ameriški metodi — poskušali, da mu vrnejo sluh. Zdravnik je dvignil nad levo uho bolnika mikroskop, tako da se skozi njegove leče jasno vidi notranjost lobanje, tisti del, v katerem je srednje uho z drobnimi koščicami: s tistimi, po katerih se prenašajo zvoki do možgan. Te koščice so tako majhne, da se — če jih opazujemo z golim očesom komaj vidijo. Ena izmed njih ima dva do dva in pol milimetra. Povečana z mikroskopom pa se zdi, da ima štiri milimetre. To kirurgu olajšuje delo, vendar mora zato ravnati izredno precizno in obzirno. Tudi najmanjša neopreznost ali močnejši gib z nožem bi lahko bil usoden. Lobanja ni odprta, temveč se operacija opravlja skozi kovinski ušesni lijak, pri dnu širok vsega okrog 5 milimetrov, nastavljen skozi ušesni kanal do samega opna bobniča. V poltemi vidimo mizo z instrumenti — dokaj tankimi, podobnimi iglam za pletenje — ki se popolnoma razlikujejo od tistih za druge operacije, recimo srca, Rokavica za tanko pločevino Prekladanje tanke pločevine, zlasti železne in še celo, če jo pred korozijo ščiti plast maščobe, je bilo že od nekdaj sila nehvaležno delo. Pred kratkim pa je prišla neka domiselna tovarna na imenitno misel: vrsto majhnih, vendar zelo močnih stalnih magnetov so pritrdili na usnjen jermen, ki ga delavec pripne preko debele usnjene zaščitne rokavice. Ko se z rokavico približa plošči železne pločevine, se magnet prileipi nanjo tako, da pl ' Polja zanemarjena, dežel« obubožana. Na Angleškem je i( "ie: n,>ki VViclil — ali kako se že imenuje ta krivovorec — |''"'di| /medo v cerkvi. Njego \ i pristaši pa ure enakost in 'mii" * 11 P'"'*' kmečke množice, odrekle svojim gospodom Pie^ln°' ,'v'^"''*' splošno vstajo in zavzele London. I.ond s,. "'■'•||b', gospoda moja! • je malone kričal gospod Herman '''•>tsl ----— — • ------- • - m-.....---- r ---- ,lt lv,»- Pri moji veri. nevarna reč! In res sem i/, istih ust slišal, odrekle svojim gospodom po-don! ...lan in d . "'' 'i dlanjo po čelu. »Kraljeve prestolnice so se polastili '•Din,: •ter««!0' XU>' vs< ■ kilr P|i,v'" zamomljal Taler in s rii „ 8apo segel po novem kosu pečenke. Ti, Herman, kar rT*duj storije, jaz bom pa jedel, si je mislil. In ■>' P,;lv',n" i*' rasle I Herman. »Krnel, da bi bil enak :( "aha! Lepa je ta! Gospod da bi se brati I s llačartom? kr„(.( * "*r "I bog ustvaril ilmli zalo. da vlada in pobira davek, ;i •»> da uboga in dela ' j* Po .leno je. je s polnimi usti zagodel Taler. r nnesli!- se je nasmehnil župnik in prekrižal roke bodo se! se je kar naprej repcncil Herman. laka nt ki 11 it i e i cele dežele; kakor ogenj, ee pade na Prsih. I,,. lllvnate grive, gori in gori. dokler ne zajame vse gmajne. 1 tudi s elovesko mislijo: včeraj na Angleškem, danes ti V/ tli-'t'"'' "l 1 'nunskem ali pil na Nemškem in jutri bo zai elo Pr' 11 > Kilo bo uganil pravi čas, da jo pogasi'' Sodim, da bi ne bilo napak, če pravočasno poskrbimo, da do takih in podobnih poskusov sploh ne pride. Kdo naj poskrbi? Grof? Ta ima druge skrbi! To je naloga njegovega oskrbnika! To je moja prekleta skrb!« je končal Herman ves upehan, kakor da se je pravkar bojeval s celimi trumami upornih kmetov. Kako si to zamišljate, gospod Herman?« jc vprašal župnik. »Ne kaže, da bi kar na celem začeli dražiti ljudi!« je resno pripomnil in segel po medenem kruhku. Molk. •To bom izpeljal brez hrupa,« se jc spet oglasil oskrbnik. NJegOV lisičji obraz jc sprelelel zmagoslaven smehljaj. »En sam je, ki nam očitno nasprotuje. In ta carjeva ovca je Hribar. Mnogo jih je že okužil in zastrupil I sovraštvom do gradu. To se je pokazalo ob Trpinovem pogrebu. Ne le, da jc trosil laži, češ d» je upornega kmeta umoril grad — ne, umoril ga je njegov lastni jezik, — temveč je posegel tudi v eerkvenopravne zadeve, ko je na lastno pest pokopal Trpina, ki ste mu zaradi očitnega sovraštva do cerkve odrekli cerkveni pogreb, in tako osramotil Vas, rcvcrcmlc. • Kar zadeva cerkev in mene, bom s Hribarjem že sam uredil, je rekel župnik. Sel si j«' s prsti skozi srebrne pramene valovitih las, kakor da hoče odgnali nadležno misel. -Sicer se pa nad Hribarjem ne morem pritoževati. Bero mi je redno odrajloval, d.i bi bil lahko za vzgled drugim,« je še doda I Pri tem je /.apicM svoj pogled v Talci ja, ki mu je dolgoval še lansko bero. Na lihem mu je bilo celo /al, da jc Hribarjevo desetino odstonil gradu. »Ca je cerkvene dajatve odrajloval v redu,« se je OglMil Taler in priskočil svojemu gosposkemu botru na pomoč,- pa zanemarja svoje dolžnosti do gradu, javno žali gosposko in tisto, ki so ji vdani. Kaj ni tako, gospod Herman'.' »Tako je! je odseka! oskrbnik. .Kmete podpihuje zoper grad in jim pomaga z denarjem. Prilašča si Gabcrčnikov vrh, ki je dejansko graščinski. --1ii nam krade divjad, se jc oglasil lovec Trie. 'Taler '.jc prikimal in dejal: »Pa v moj rovt sili. Poleti je na Ravneh premaknil mejnike v moje. Žalil me je s pritepencem. Njegovi ljudje — hkrati kovač Lenart — pa so se norčevali iz Reparja, ki mi je pomagal spravljati rovt.« V resnici pa je Talerju dišal Hribarjev rovt na Ravneh, se-nožet, ki je slovela po svoji lepi legi. Vsaj pet krav več bi lahko redil, če bi se njegova košenina na Ravneh podaljšala za Hribarjev rovt. Pa tudi njiv svobodnjak ni imel slabih. Tista na Vrskah je bila ko nalašč za rž in korenje. To naj bi dobil Repar od gradu v najem, če bi se posrečilo pregnati Hribarja, tega ;.notarja in podpihovalca. »Se nevarnejši od Hribarja se mi zdi kovač Lenart,« se je oglasil Fric. »Pri njem se zbirajo ljudje od blizu in daleč in Lenart jim pripoveduje o vsem mogočem. Potovka Urša se vsak teden ustavlja pri njem. Menim, da ona ne prenaša zgolj sukanca in soli temveč tudi novice. Novice iz sveta! In te potem v kovačnici premic vajo pozno v noč. Pa lovske tatove podpira! Izdeluje jim vsakovrstno orožje in pasti.« »Sam pa ni za bolho boljši!« je podkrepil Taler. »Ukrade, kjer le more — tu .srnjaka, tam gamsa.« Za pričo je že precej okajeni Taler šel klicat svojega bodočega zeta. Nerodno se jc priklonil Repar. ko je vstopil. V rokah je mečkal svoj vega«ti klobuk. -Povej, Repar, ali krade kovač Lenart divjad, ali ne!« ga je očetovsko nagovoril Taler. »Ce bi zdajle stopil tja v Radovno, stavim, da bi ga srečal kje v Kuhinji ali pa v .Icrebikoveu. Doma vem, da ga danes ni!« se je odrezal Repar. »Vem, kako je z Lenartom,« je rekel Herman. »Toda dokler ne dobim drugega kovača, naj bo Lenart tam, kjer je! Sicer pa, ne tei da jc sovražen gradu, ampak, tudi brezbožnik je. Zadnjič ie javno zabavljal čez 1'arov/, mašo in druge pobožnosti. In to v vaši lastni krčmi, preeastili!-• »Kar se tiče cerkvenih vprašanj, bom z ljudmi že sam opravil!« jc rekel Gorjanski. Rahla rdečica mu je šinila v lice. 791793 GORENJSKE PONEDELJEK, 16. MAJA I** mm\ \ / mm* X r 0 b y £ S C . £ y A L £ C m a I i »glasi Trgovsk« podjetje Knjigarna »Simon Jenko« t Kranju sprejme dva vajenea — vajenki. — Pismene prošnjt je poslati na upravo podjetja 1755 Prodam le malo rabljen čevljarski šivalni stroj. Tudi elastiko dobro šiva. Prodam za pod polovično ceno ali menjam za les. Naslov t oglasnem oddelku 1797 Hišo z vrtom prodam v predmestju Kranja. Možna je ureditev dveh manjših stanovanj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1816 Štedilnik kupim z dvema in pol ploščama, prosto stoječ, v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1822 Prodam moped »Puch«. Cena 80.000 din. Koritnik Ciril. Ostali naslov v ogl. oddelku 1842 Prodam avto Ford Taunus, — 1949 tip, v brezhibnem stanju. Cena 320.000 din. Naslov v ogl. oddelku 1851 Prodam moped Colibri. Cena ugodna. Sp. Brniki 2, Cerklje 1858 Prodam ovco z mladičem. Naslov v ogl. oddelku 1859 Prodam NSU Primo 150 ccm. Savska Loka 13, Kranj, za tovarno Iskra 1860 Prodam 2 Lambretti 150 ccm. Ljubljanska 3, Kranj 1861 Prodam Vespo. - Dobro ohranjeno. Naslov: Benedikova 25, Stražišče, Kranj pod »135.000« 1862 Zdravstveni dom Kranj kupi v Kranju ali neposredni bližina stanovanje ali stanovanjsko hišo. Ponudbe z navedbo cene je dostaviti na zdravstveni dom Kranj 1863 Vzamem dekle na stanovanje in hrano. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 1864 Spodnje zobe sem izgubil 12. maja od Planine do Kranja. — Poštenega najditelja naprošam, naj jih proti nagradi vrne vratarju Jenkotu na Planini pri Kranju 1865 Želim spoznati inteligentno dekle. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Slika in srčen dom« 1866 Postelje, mize, stole, viidljiv štedilnik prodamo. — Vprašati Orehka pri Murniku, Preddvor it. 2 1867 kino Jesenice »RADIO«: 17. in 18. maja amer. barv. film LJUBEZEN MAJROIE MORNIGSTAR Jesenice »PLAVZ«: 16. in 17. maja amer. barv. cinem. film ISKREN NASMEH Bled: 16. maja ital. barv. cinem. film BEATRlCEVA CEN-Cl, 17. in 18. maja franc. film JULIETTA, predstave ob 18. in 20.30 uri Radovljica: 17. in 18. maja zapad, nemški barv. film TI SI MOJA PESEM, 17. maja predstava ob 20. uri, 18. maja pa predstava ob 18. in 20. uri Tržič: 17. in 18. maja jugoslovanski film VETER JE PRENEHAL OB ZORI Kranj »STORZlC«: 16. maja amer. barv. film EDINA ZELJA matineja ob 10. uri, sovj. barv. film SESTRE, predstave ob 16. 18. in 20. uri zadnjič, 17. in 18. maja ital. film DEČEK V KRATKIH HLAČAH, predstave ob 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri Vsem sorodnikom in znancem najavljamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil v 61. letu starosti naš predragi mož in oče LOJZE ZALOŽNIK Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili r torek, dne 17. maja 1960 ob 16. uri. s križišča na pokopališče v Kranju. Žalujoči: žena Terezija in sin Lojze Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj razpisuje mesto DIREKTORJA Kmetijskega posestva »Sorsko polje« Zabnica Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogoje: a) visoka strokovna izobrazba z 2 leti prakse na vodilnih mestih v kmetijski proizvodnji; b) srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse na vodilnih mestih v kmetijski proizvodnji; c) nižja strokovna izobrazba, visokokvalificirani kmetijski delavec z 10 let prakse na vodilnih mestih v kmetijski proizvodnji. Kandidati naj vlože pismene ponudbe taksirane z 250 din državne takse z navedbo šolske in strokovne izobrazbe ter dosedanje zaposlitve, s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na Komisijo za razpis mest direktorjev pri ObLO Krani do 30. maja 1960. Letni kino »PARTIZAN«: 16., IT. in 18. maja amer. barv. vist film OBRAČUN PRI O. K. KORALA, predstava ob 20. uri Primskovo »TRIGLAV«: 17. maja romunski film OREL 101 predstava ob 19.30 Stražišče »SVOBODA«: 17. maja premiera jugosl. filma PET MINUT RAJA, predstavi ob 18. in 20. uri Naklo: 18. maja jugosl. film PET MINUT RAJA predstava ob 20. uri Kino DUPLICA: 18. maja francoski film GERVAISE — predstava ob 20. uri Kino Kamnik: 16. maja angleški barv. film DR. BREZ DELA, 17. in 18. maja amer. barv. cinem. film REKA SMRTI, predstava ob 20. uri TELESNA KULTURA Srednješolsko prvenstvo Kranja v atletiki Tekstilci pri moških in ekonomke pri ženskah Kranj, 15. maja Več kot sto mladih atletov in atletinj osmih kranjskih srednjih šol se je zbralo včeraj popoldne na igrišču Triglava, na tradicionalnem srednješolskem prvenstvu. Tokrat smo pogrešali na startu učence Gumarske industrijske šole, ki so na tej prireditvi doslej redno sodelovali. — Prav tako so manjkali vajenci oblačilne stroke in industrijske tekstilne šole, medtem ko je bilo zastopstvo trgovske šole dokaj pičlo. To kaže, da nekateri profesorji telesne vzgoje na šolah še vedno nimajo dovolj razumevanja za tovrstne mladinske športne prireditve. Triglav - Zlatorogov smuk Vrata, 15. maja — Pod pokroviteljstvom Železarne Jesenice je bil danes tu tradicionalni Tri-glav-Zlatorogov smuk, ki ga prireja vsako leto Gorenjska* smučarska podzveza. Na progi, dolgi 1800 m, je startalo 33 članov, 30 mladincev, 7 članic in 6 mladink. Razen domačih tekmovalcev so se smuka udeležili tudi člani ASKO Vilach. Višinska razlika tekmovalne steze je bila 400 m. na njej pa je bilo 32 vratic. Rezultati — člani: 1. Muckel-schnadel (ASKO) 1:19,00, 2. Sumi (Triglav) 1:20,4, 3. Lakota (Jesenice) 1:25,00, 4. Križaj (Ljubelj) 1:25,2, 5. Jenko (Triglav) 1:26,0 in tako dalje. — Mladinci: 1. A. Kli-nar (Jes) 1:29,1, 2. Biedeberger ASKO) 1:40,1, 3. Tranigonner (ASKO) 1:41,2, 4. Detiček (Kranjska gora) 1:43,4, 5. M. Klinar (Jesenice) 1:44,00 itd. — Članice: 1. Rutar 1:38,00, 2. Zupančič 1:46,1, 3. Ankele (vse Triglav) 1:47,3, 4. Republiška ženska rokometna Uga MEDLA IGRA DOMAČINK Mladost : Slovan 5:10 (3:6) Kranj, 15. maja Danes dopoldne sta se na igrišču Mladosti v Stražišču srečali v prvem kolu spomladanskega dela ženske republiške rokometne lige, ljubljanski Slovan in domača Mladost. V zelo medli igri domačink je danes Slovan visoko porazil Mladost. V začetku je kazalo, da bodo domačinke enakovreden nasprotnik, vendar je igra pokazala drugače. Borbenejse gostje so zasluženo osvojile obe točki. Podzvezna rokometna liga Mladost II : Tržič 16:21 (9:10) GORENJSKA NOGOMETNA PODZVEZA Jesenice : Mladost 4:1 (1:1) (ml.) Jesenice : Naklo 3:0 vr. o. (pion.) Bohinj : Prešeren 3:5 (3:2) MLADOST : TRZlC 2:0 Planika : Jesenice 2:1 (1:0) ODBOJKA Jesenice : STTŠ Kranj 3:0 (mladinke) Jesenice : Poštar (Ljubljana) 3:2 (6:15, 15:7, 15:8, 14:16, 15:10) tekma je bila odigrana v okviru I. slovenske moške odbojkarske lige. Tovarna gumijevih izdelkov V/V SCUKX - Kranj sprejme večje število nekvalificiranih delavcev za priučitev gumarjev, starost od 20 do 35 let, z lastnim stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici. Prošnje je treba oddali v kadrovski oddelek podjetja. Plača po tarifnem pravilniku, in sicer od 52 do 71 dinarjev. Koder (Ljubelj) 2:07,00, 5. Praček (Jesenice) 2:09,3 itd. — Mladinke: 1. Klofutar (Kr. gora) 2:03.00, 2. Grojer (ASKO) 2:08,00. 3. Ravtar (Kr. gora) 2:23,00. - Ekipno so zmagali gostje iz Avstrije s časom 9:48,3, pred kranjskim Triglavom z 9::52,1. I. KRANJSKA GIMNAZIJ/ DVAKRAT PRVA Kranj, 15. maja Danes dopoldne je bilo v Zadružnem domu na Primskovem tradicionalno ekipno občinsko strelsko prvenstvo srednjih, strokovnih in njih sorodnih šol ter osemletk kranjske občine. Nastopili so moški in ženske v 10 članskih ekipah. Kljub slabi raz, svetljavi so bili doseženi zelo dobri rezultati. Presenetila pa je Gimnazija iz Kranja, saj je ekipno in posamezno osvojila vsa prva mesta. Rezultati pa so naslednji: ekipno — moški: Gimnazija Kranj 1343 krogov, Osemletka Stane Žagar 1239 krogov, slede Tekstilna šola. Vajenska šola trgovske stroke, Osemletka Predoslje itd. Ekipno — ženske: Gimnazija Kranj 1306 krogov pred Tekstilno šolo, ki je dosegla 1031 krogov itd. Posamezniki — moški: Tone Prestor 167 krogov, Milan Kri-šelj 167 krogov (oba Gimnazija) in tako dalje. Ženske: Majda Orehar 159 krogov pred Jožico Puhar, ki je dosegla 154 krogov od 200 možnih (obe Gimnazija Kranj). Prvo plasirani se bodo udeležili okrajnega prvenstva. -an Na srednješolskem atletskem prvenstvu v Kranju je nastopilo preko 100 mladih atletov Primitivne atletske naprave i* slabo vreme sta dala že kar tradicionalni pečat tudi letošnjemu prvenstvu, ki je bilo morda zadnjikrat na tem igrišču. V prvenstvu moških ekip, tekstilci še vedno niso izgubili pn-mata, saj so bile za več kot 801 točk pred drugo ekipo. Med ženskimi ekipami pa je presenetila Ekonomska srednja šola, ki se je uvrstila na prvo mesto pred STTS. Rezultati - moški - 100 m: Juvan (STTS) 12,0; 200 m: Rešeta (IKŠ) 25,3; 1000 m: Bratuša (STT šola) 2:56,3; 4X100 m: STTS 48.7; višina: Vidovič (STTS) 165 cm; daljina: Belehar (G) 601 cm; krogla (5 kg): Djurica (MS) 12,?3; kopje: Celarc (STTS) 40,70 m; ekipno: 1. STTS, 8508 točk, 2. Gimnazija 7698, 3. IKS »Iskra« 6935; 4. Mlekarska šola 6645, 5. ESS 6061, 5. Vajenska šola 4052, 7. Pleskarska šola 3750 in 8. Trgovska šola 1542 točk. Ženske - 100 m: Prvast (ESS) 13,7; 400 m: Močnik (STTS) l:lQl 4X100 m ESS 56,7: višina: Berce (ESS) 133 cm; daljina: Praprot, nik (STTS) 430 cm; krogla (4 kg): Senti (MS) 8,35; ekipno: 1. EsS 5405 točk. 2. STTS 5176, 3. Gimnazija 4954 točk itd. Tek osvoboditve na Jesenicah Jesenice, 14. aprila Atletski klub na Jesenicah je danes zvečer priredil po jeseniških ulicah štafetni »Tek osvoboditve«, za prehodni pokal AK Jesenice. Kljub slabemu vremenu se je za tekmovanje prijavilo 5 ekip, ki so tekmovale v štafet-nem teku 5X500 metrov. Start in cilj sta bila pred Gimnazijo na Titovem trgu. Proga je vodila po Titovi cesti, po Prešernovi, čez most do hotela Po<šte in po Gospodarski cesti mimo postaje na Titov trg. Posamezne ekipe so se razvrstile takole: AK »Triglav* Kranj v postavi (Krč, Florjančič, Gra-šič, ing. Ponebšek in ing. Zupan) z rezultatom 7:04,0, slede AK Jesenice z rezultatom 7:16,5, Partizan Kamna Gorica s časom 7:58,1. Metalurška industrijska šola Jesenice s časom 7:58,5 in Osemletka Jesenice s časom 8 minut 16,0. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, prve tri ekipe plakete, posamezniki Pa nekaj praktičnih nagrad. _aD Zadaji športni rezultati I. zvezna nogometna liSa Budućnost : Beograd 0:0 Dinamo : Vojvodina 2:2 Sloboda : Hajduk 2:2 Radnički : Partizan 0:4 Sarajevo : Velež 4:3 Crvena zvezda : Rijeka 5:1 II. zvezna nogometna liKa Odred : Igman 2:0 Zagreb 5:1 : Željezničar 2:0 Proleter 4:1 Vartcks 7:2 Lokomotiv;« 0;0 Split ; Elektrostroj Šibenik Borac : Trešnjevka Republiška košarkarska liga Spet zmaga na tujem Branik Maribor, 15. maja V prvenstveni tekmi tretjega kola slovenske košarkarske lige st se danes srečali na igrišču Branika moštvi Triglava iz Kranja in domačega Branika. Domači so brez dvoma veljali za favorita, saj Kranjčanom doslej sploh še ni uspelo zmagati v Mariboru. Po zmagi v ponovljeni tekmi s Svobodo v Ljubljani pa so Triglavani pripravili novo presenečenje m pi kandidata za tretje mesto na njego vem igrišču. TRIGLAV: D. Petrič 14, Rus II 22, B. Belehar 9, I. Belehar 9, Klavora 9, dr. M. Petrič, Stružnik in Dolenc. Triglav 50:63 (25:30) BRANIK: Kačičnik 7, Stražar 18, Šilih 3, Vaj 5, Serbelj 4, Ra-čič 7, Planišec 2 in Hreščak 4. Prvi koš so dosegli domači, ki so nato zavodili s 6:2 in 10:7. — S premišljeno igro v napadu in dobro obrambo pa so gostje kmalu prešli v vodstvo in zaključili pokaš s 5 točkami prednosti. V drugem delu so Kranjčani nadaljevali /. uspešno igro, proti kateri domačim ni uspelo najti prave obrambe ozir. boljšega napada. Razliko pet točk so povečali do konca kar na 13 in s tem obdržali prvo mesto na letvici republiške lige. L. S. Slov. conska nogometna l'£a Ljubljana : Maribor 5:1 Branik : Ilirija 4:1 Nova Gorica : Kladivar 0:2 Izola : Krim 0:0 Triglav : Rudar 7:4 Grafičar : Sobota 3:0 Gorenjska ženska rokometna"*8 STTS : STORZlC 5:4 Pionirji MLADOST : SAVA 11:14 <«:6) SAVA : KRIZE 32:14 Tokrat rokometni rezultat TRIGLAV : RUDAR 7:4 (6:2) Kranj, 15. maja V prvenstveno nogometni tekmi XIX. kola slovenske conske lige, sta se danes srečala pred približno 1500 gledalci trboveljski Rudar in domači Triglav. Moštvi sta se glodalcem predstavili v naslednjih postavah: RUDAR: Kalšek (Knez), Pri-stnr. Lenič. Ramnvšck, Kravo-:< h šorli, Pesek, Brc/nikar, Knavs, Mre/ar in Opresnik. TRIGLAV: Brezar lil. Štular II. Stravs. Cehulj. Brezar II. ing. Srakar, Mihelčič, Tomič, Brc/ar I. Krasmee in Štular I. 2e v peti minuti je po strelja-nem kotu Tomič povedel domačine v vodstvo. Kmalu za tem je Štular I povišal rezultat na 2:0. Gostje pa so prvi zadetek dosegli po avtogolu Srakarja. V 18. minuti pa je Krašovee ponovno zatresel mrežo gostov, vendar je že štiri minute za tem Opresnik spet zmanjšal rezultat. Tem do- godkom je sledila serija golov, ki jih je dosegel napad Triglava. Zapisati pa moramo, da ne toliko zaradi boljše igre, temveč zaradi večje iznajdljivosti pred golom gostov, medtem ko te sreče Trbovolj-cani niso imeli. Pripomniti pa moramo, da tudi vratar Rudarja tokrat ni imel najboljšega dne. Tuko kot v prvem delu igre, je bila igra tudi v drugem polčasu dokaj izenačena, saj bi se prav gotovo končni ta del srečanja z rezultatom 1:1. če ne bi sodnik ing. Skalar dosodil še dvomljive enajstmetrovke, ki jo je Opresnik zanesljivo realiziral. Na splošno moramo po dnnaš-njem srečanju zapisati, da igralci obeh moštev niso igrali grobo, vendar pa značilno prvenstveno — ostro. Razveseljiva pa je tudi odlična kondicija obeh enajstorlc. Tekmo je dobro sodil ing Ska lar. i)j Ana Zajčeva, absolventki' v Kranju, ni samo dnl>'» ■''jj , nja, ampak s«- ukvarja t»( ^ orodno telovadb., in ođlMU**' Na sobotnem sredim s"|sU''V,, v vrustvii je nastopila v višino