IX. tečaj. V Gorici, 1890. 9. zvezek. Sveta lira molitve. Peti dan junija meseca bomo praznovali praznik presvetega Kešnjega Telesa. Sveta cerkev vabi vse verne, posebno pa ude bratovščine Sv- Resnega Telesa, da bi ta dan posebno vredno častili Jezusa, ^amen te bratovščine je namreč: 1) ljubiti in častiti Jezusa Neprenehoma v zakramentu sv. Rešnjega Telesa in tudi druge 2a to vnemati. 2) Zadostovati za ražaljenje in nečast, ketero delajo ljudje Jezusu v tem najsvetejšem zakramentu. 3) Njegovo jtaščenje v sv. Rešnjem Telesu kakerkoli množiti, posebno z lepšanjem revnih cerkev na deželi, da se jim napravi, kar jim je Potreba za božjo službo. Ta bratovščina namreč skerbi za olepšavo vbogih cerkev in zato dajo njeni udje vsako leto določeno Miloščino. Razun tega so udje dolžni, pa ne pod smertnim grehom, imeti vsak mesec uro molitve. Ud si more sani izbrati dan v mesecu, čas in cerkev, kjer bo celo uro molil pred sv. češnji m Telesom. Ako bi bil zaderžan opraviti molitev ob dota čeni uri, opravi naj jo potem prej ko more ; ako je ne more v cerkvi, opravi naj jo doma in če ima veliko opravkov, jo more m°liti celo po poti in tudi mej delom, da ima le svet namen — 258 — spolniti svojo dolžnost in se pri molitvi oberne proti bližnji cerkvi, kjer je sv. Rešnje Telo. rKako pa naj opravljam uro molitve ?u bo morebiti gd° vprašal. Cerkveni pisavci učijo opravljati sveto ino molitve tak» le : Ko prideš v cerkev, obudi živo vero, da je Jezus Kristus resnično pričujoč v zakramentu presv. Rešnjega Telesa in pote® j ga pozdravi. Nato pojdi na mesto, kjer misliš zbrano opraviti sveto uro in prosi Jezusa pomoči, da bi ga mogel pobožno moliti. Ko si se tako pripravil moliti sveco uro, premišljuj neskončno ljubezen, ketero ima Jezus do nas posebno v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Prevdarjaj pa tudi gerdo človeško nehvaležnost proti Jezusu in prosi ga odpuščenja vsem grešnikom-Nato skleni, da vsaj ti in tvoja družina ne bote več žalili Jezus» in da boš še druge zaderževal po svoji moči. Potem daruj Jezus» sebe. svoje otroke, svojo hišo in mu naznani vse svoje potrebe-Prosi ga. da bi vselej vredno prejel sveto obhajilo posebno P8 sveto popotnico na zadnjo uro. Prosi Jezusa pomoči zoper skušnjave ali zoper poglavitno pregreho. Dalje priporoči Jezusu sveto cerkev in njene potrebe, svetega očeta, škofe in drug0 duhovščino, cesarja in njegove služabnike, svoje sorodnike, dobrotnike in sovražnike, dobre, da bi stanovitni ostali, in grešnike; da bi greh zapustili. Moli za ude bratovščine presv. Rešnjeg8 Telesa, in duš v vicah tudi ne pozabi. Ko se bliža konec ure; prosi Jezusa, da naj ti odpusti, kar si se pregrešil ta čas : z»' hvali se mu za vse dobrote, ketere si prejel to uro molitve *** ponovi storjene sklepe. Priporoči se Materi božji in ko ura odbije, pozdravi Jezusa še enkrat in ga prosi blagoslova. Udje, ki ne znajo brati, naj molijo rožni venec — žalostni del — v čast presv. Rešnjega Telesa. Drugi, ki znajo sicer brati, pa ne premišljevati, morejo opravljati urno molitev z molitvami, ki so v njih molitevni knjig* odločene v češčenje sv. Rešnjega Telesa. Lahko preberejo to ur° Kristusovo terpljenje in potem naj obudijo v sebi žalost, vsmi-ljenje in ljubezen do Jezusa ; naj bolje pa je, da sklenejo posnemati Jezusove čednosti. Naj poglavitniši sad, ketereg» prejema kristijan, ako prav premišljuje Kristusovo terpljenje, je, da objokuje svoje grehe. Zato je tudi zelo koristno, ak° moliš to uro spokorne psaljme, ketere najdeš v pervem delu „Nebeške hrane11 stran 353. Gdor zna premišljevati, more sveto uro molitve opravlja4* — 259 — 8 premišljevanjem. Taka premišljevanja najde v knjigah : „Sveta ai'a moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje/ spisal Janez Volčič, Prodaja Matija Gerber v Ljubljani. „Vedno češčenje svetiga Reškega Telesa in lepšanje revnih cerkva," spisal Janez Bonač, Prodaja Henrik Ničman v Ljubljani. V teli bukvah najdeš lepe Molitve za sveto uro molitve in sploh vse, kar zadeva bratov-•^ino presvetega Rešnjega Telesa. — A. — Pobožnosti in odpustki v mesecu juniju. Mesec juni je posvečen presvetemu Jezusovemu Sercu. Gdor opravlja sam ali pa z drugimi očitno vsak dan ves mesec Molitve ali pobožna dela v čast božjemu Sercu, prejme vsak dan !Se'vi dan po devetdnevnici ali pa mej osmino tega praznika, ako °Pi'avijo spoved, pristopijo k sv. Obhajilu in pobožno molijo za 0llpustke po navadnem namenu. To devetdnevnico z odpustki a«ko opraviš dvakrat na leto, pred praznikom Jezusovega Serca 11 Pa še enkrat mej letom, keder hočeš. Na praznik Jezusovega Serca je popolni odpustek, kete-j^ga se more vdeležiti vsak, ki se spove, obhaja, obišče cerkev, ! Jei' praznujejo Jezusovo presv. Serce in moli po papeževem "ainenu. 4) Urban IV. in drugi papeži so podelili razne odpustke za paznik sv. Rešnjega Telesa, osmino in procesijo. o teh odpustkih najdeš v lanskem tečaju „Cvetja." *) Pius IX. 8. maj. 1873. *) S. J. C. 13. jan. 1818. PiUs IX. 26. "“r- 1S76. *) Pius VIII. 7. jul. 1815. — 260 — 21. junija, na sv. Alojzija je popolni odpustek, kete-rega se more vdeležiti vsak, ki se ta dan spove, obhaja obišče sv. Alojziju posvečen oltar in moli za potrebe svete cerkve in p° papeževem namenu. ') Razun teh odpustkov je v juniji še več drugih, ketere morejo prejeti eni ali drugi. Udje tretjega reda imajo popolni odpustek: 13 junija. Serce Jezusovo, vesoljna odveza ; keder imajo mesečni shod in enkrat v mesecu, keder je komu drago. Udje bratovščine vednega češčenja p res v. R e š n j e g a Telesa: na sv. Rešnjega Telesa dan ali pa mej osmino, petek po prazniki sv. Rešnjega Telesa, na Serce Jezusovo, na sv. Janeza Kerstnika, sv. Petra in Pavla dan, tisti dam ko imajo udje mesečno skupščino, keder opravlja ud mesečno uro molitve, enkrat v mesecu, keder komu drago in vsak pervi četertek in petek v mesecu. Udje bratovščine p res v. Serca Jezusovega1 pervi petek ali pa pervo nedeljo v mesecu, na dan Jezusovega Serca ali pa nedeljo potem in na praznik sv. Petra in Pavla. Udje škapu lirske (karmeljske) bratovščine: tisto nedeljo v mesecu, keder ima ta bratovščina svojo mesečno procesijo. , Udje bratovščine rožnega venca: pervo nedelj0 v mesecu in na sv. Rešnjega Telesa praznik. Udje živega rožnega v e n c a : na sv. Trojico, n» praznik sv. Rešnjega Telesa, tretjo nedeljo v mesecu in na praznik sv. Petra in Pavla. V frančiškanskih cerkvah za vse verne, ak° opravijo spoved, pristopijo k sv. obhajilu, molijo po namenu 3V’ očetu in obiščejo kako frančiškansko cerkev: 13. junije na sV-Antona Padovanskega, spoznavavca iz pervega reda in 19. junija, blažena Mihelina, vdova iz tretjega reda, na sv. Trojic0' ako zmolijo keder obiščejo imenovano cerkev 3 očenaše in ^ češčenamarije. Primeri : Acta ord. min. 1885. P. Beringer S. J' Die Abliisse 1887. Der Marien-Psalter 12. Jahrg. 1889. — A. — 1) Beuedietus XIII. 22 nov. T29. in drugi papeži. — 261 Življenje svetega Lovrenca Brindiškega. IX. poglavje. Na p olita n ci pošljejo Lovrenca kot poslanca na Š p a n j s k o, da se po n j e ni pri kralji pritožijo proti n a m e s t n e m u kralju. — Njegovo popotovanje. 1. Za tega časa je vladal Napolitansko kraljestvo španj-ski namestili kralj. To je bil sirov človek in prava šiba pre-bivavcem. Namesto dober, skerban in milostiv oče, zaščitnik in varili, jim je bil le terd oderuh, ki ni imel sočutja s terplje-njem, keterega je prebivavcem sam napravljal. Gluh je bil za prošnje, niti se ni zmenil za pritožbe in nejevoljo. Ni bilo več najti pravice, vladala je le moč in samovoljnost. Narod je bil tako razkačen, da se je bilo bati vstaje vsaki trenotek. Ker je namestni kralj vedno le hudo delal, oterpnelo mu je bilo serce popolnoma za blažja čutila ; zato tudi ni zapazil nevarnosti, ki mu preti. O njem piše zgodovinar Muratori tako : „Bii je mož brez razuma in silno časti lakomen. Vedno je mislil na novotarije in delal vse po svoji glavi in termi. Plemstvu je kratil pravice ; zatiral je prostost cerkve in nakladal prebivavcem nove davke, keterih niso mogli več plačevati. Nič se ni dosti zmenil za vkaze in naredbe španjskega dvora, če tudi je vedel, da je v vsem odvisen od kralja, čiger namestnik je. Tako samovoljno je vladal in deri narod. “ Ni čuda. da je ta samovoljnost zbudila splošno nezadovoljnost mej vsemi stanovi. Plemstvo in najveljavniši možje v mestu in po deželi so sklenili, da se hočejo osloboditi tega trinoštva, naj jih stane, kar hoče ; saj jim tega bremena ni več prenašati. Preden pa nastopijo nevarno pot očitnega vpora, hoteli so svojemu pravemu gospodu in kralju sporočiti o krivicah, nasilstvu in bremenih, ketere jim naklada proti postavi namestni kraij. Ta sklep je bil vsem všeč. Pa nastalo je drugo vprašanje, kako ga zveršiti, in če bo imel tudi zaželen vspeh Tudi ni hotel nihče sprejeti v tej nevarni in težavni zadevi poslanstva na «panjski dvor. Nazadnje reče eden zbranih mož : „Čemu toliko besedova- — 262 — nja, če ne pridemo do sklepa? Menim, da sem našel moža, ki ga mej nami sicer ni, moža, ki bo gotovo zveršil to, kar ,se mi zveršiti bojimo. Saj vsi poznate patra Lovrenca Brindiškega ! Ni ga človeka, ki bi bil sposobnejši zagovarjati naše pravice, in odkriti krivice, ki se nam gode, španjskemu kralju, kaker ravno ta božji mož. Vsem je znana svetost, gorečnost, spretnost, veljava in vpliv tega slavnega kapucina Tudi ne pozna težav in zaprek, če gre za čast božjo in pravice sv. cerkve. Poleg tega tudi veste, da vživa veliko veljavo na španjskem kraljevem dvoru, kjer je storil vže toliko čudežev. Če vse to dobro prevdarimo, ne moremo si za našo reč zbrati boljšega posredovavca. Le treba je, da svojo zadevo izročimo pobožnemu kapucinu tako, da se ne bo hotel in smel braniti, da ne bi vslišal naše prošnje. Po mojem mnenji je najkrajša in najboljša pot ta, da sv. očeta in pa kardinalja, ki je pokrovitelj kapucinskega reda, pridobimo za našo reč. Če dobi od papeža povelje, gotovo bo rad slušal. Za pervi trenotek pa je največ na tem, da niti pobožni pater, niti namestili kralj o tem kaj ne zvesta. Ke bi se to zgodilo, splavale bi po vodi naše nade. Ponižni redovnik bi se branil sprejeti poslanstvo, trinoški namestnik pa bi po svoji znani zlobnosti stavil temu namenu vse mogoče zapreke/ Ta svet je bil vsem všeč ; sklenejo ga tudi zveršiti. Se živimi besedami so popisali papežu in kardinalju nepostavnosti in krutosti, ki se gode ; omenili so tudi, da se je še hujšega bati. In dosegli so svoj namen. Potem so poslali poslance k patru Lovrencu, keteri je kaker smo videli, ležal za protinom bolan v Kaserti. Poslanci mu niso na drobno razlagali posameznosti, le prosili so ga. naj pride v Napolj, kaker hitro mu bo pustila bolezen. Njegovo navzočnost zahtevajo imenitna in važna opravila, ki tičejo čast božjo in splošni blager podložnih. Tudi so sporočili španjskemu kralju, da namerjavajo v neki važni zadevi kot izrednega poslanca na njegov dvor poslati p. Lovrenca, keterega dobro pozna. Lovrenec se ni obotavljal niti trenotek, če tudi je bilo še slabo njegovo zdravje. Saj so ga poslanci zagotovili, da to zahteva božja čast, in to je bilo dovolj, da je pozabil na svojo bolezen. Njegova gorečnost je nadomestila moči, ketere mu je na-tora odrekla. Napravi se torej na pot v Napolj. Da se ogne vsakemu slovesnemu sprejemu, vravnal je svoje popotovanje tako, da je prišel pozno po noči v samostan. Predstojnik mu je kratko - 263 — razložil stvar. Drugo jutro so se zbrali najveljavniši možje iz mesta in z dežele, da se bolj natanko posvetujejo in dogovore o tej zadevi. Ko pride p. Lovreneo, vsi pokleknejo, da bi jih blagoslovil in da se priporoče vsmiljenju moža, po čiger posredovanji so pričakovali rešitve iz žalostnega položaja. Od hudih bolečin ves prevzet še precej ne zapazi, da vsi kleče Ko pa to zagleda, tudi sam poklekne in ne vstane poprej, da so drugi vstali. Ko so se vsi vsedli na svoje sedeže, nagovoril je najstarejši in najimenitnejši našega svetnika tako : »Častitljivi oče ! Imejte vsmiljenje z nami in pomagajte nam! To mesto, ta dežela, ki sta bila podobna svetišču, kjer so cvele razne čednosti, sta zdaj razvalina, kjer se šopiri hudodelstvo. Krivica se je vgnjezdiia tudi po sodiščih, kjer krivično sodijo. Sveta sramožljivost je zginila iz vseh stanov, in razuzdanost hoče pogoltniti vse meščane. Vbogi. ketere stiska lakota, zastonj zdihujejo po dobrotljivi roki. ki bi jih varovala in branila, zakaj gluhi so za vse njih prošnje in zdihovanja. Občni pripomočki, iz keterih so vbogi v sili in pomanjkanji dobivali podporo, zado-ščujujejo komaj zapravljivosti in gizdavosti tistih, ki jih osker-hujejo. Celo ti. ketere sili pogum, da bi se potegnili za pravično stvar, boje se njih, ki imajo vladno kermilo v roki. Silno nevarna je vsaka pritožba, zakaj vsako imajo za hudodelstvo. S kratka, hudobija ostane brez kazni, ker ni nikoger, ki bi postavil jez splošni razujzdanosti. Oni, ki bi mogli in morali kaznovati hudobijo, pospešujejo jo celo sè svojim zgledom, še bolj pa s potuho in molčanjem. Naše mesto, nekedaj napojeno s kervjo toliko sv. marternikov, bilo bi vže pilo kri svojih lastnih bratov, ke ne bi se svojo zmernostjo krotili serda in nejevolje mešča-Uov. Vzrok vsega tega zla je slabo in samovoljno vladanje na-mestnega kralja ; zato smo sklenili pritožiti se pri kralji samem, keterega pravičnost in dobrotljivost nam je znana. Ne dvojimo, ha bo odpravil vzrok našega terpljenja in stiske in to tem bolj, bo slišal naše pritožbe iz vaših ust. Zato smo vas, častitljivi °ùe, zbrali za svojega poslanca in zagovornika. Bodite torej naš Posredovavec pri kralji, keterega zaupanje vživate v polni meri. luianio tudi vže papeževo dovoljenje ; serčno želi, da bi kmalu je-njale naše žalostne razmere. Tudi meni, da ste najbolj sposobni Za to poslanstvo. Ravno tako nam je pokrovitelj reda poslal pičeno privoljenje generalja. Potemtakem smemo pričakovati, da — 264 — hoste sprejeli poslanstvo na korist deželi, v keteri ste bili savni rojeni, in se odpravili na pot na Španjsko Saj boste s tem koristili veri in rešili veliko duš pogubljenja, v ketero zabredejo, če se ne postavi hitro močan jez hudobijam in razujzdanosti, ketero pospešuje brezbožno vladanje namestnega kralja !" Lovrenec je vedel, da je govornik resnico govoril. Solze v očeh pričujočih so mu pričale, da je v resnici terpljenje še veče, kaker so ga opisale besede. Zato je rekel : ..Moja starost in bolezen mi seveda ne dopuščate dolzega in težavnega popotovanja. Tudi čutim dan za dnevom, da mi pešajo in ginejo moči in da vže stojim na robu groba. Ker pa zahteva čast božja, da grem na daljno pot, pripravljen sem žertvovati svoje življenje na korist sv. vere in v blager svoje domovine". Pri teh besedah so vsi poklonili, da se mu zahvalijo in prejmejo blagoslov. Potem so se pa podvizali, da hitro pripravijo vse potrebno za pot in mu izroče pisma, ketera naj v njih imenu nese kralju. Lovrenec zdaj sporoči svojima spremljevavcema, p. Hijero-niniu iz Kazanove in p. Janezu Mariji iz Montforta, da bodo šli, namesto v Brindizi, na Španjsko Tako je volja božja, čiger nerazumevnim sklepom se moramo ponižno podvreči. Tovariša sta rekla, da sta ga pripravljena spremiti, kamer ju bo peljal. Seveda je velik razloček, če popotuješ v Brindizi, ali pa v Madrid. Ker je bila želja bavarskega vojvode, da gre Lovrenec v Brindizi, zato je menil, da mora naznaniti svojemu prijatelu vzrok, zakaj je ni spolnil. To je storil s tem pismom : „Jezus — Marija ! P r e s v i 11 i k n e z ! Vže sem bil na poti, da vstrežem želji Vaše Visokosti in obiščem samostan in cerkev, ketero ste v Brindizi sezidali i'1 prav po kraljevo okrasili. Pa ko sem prišel v Napolj, sem za protinom tako hudo zbolel, da nisem mogel dalje popotovati. Ko sem toliko okreval in k moči prišel, da sem jel misliti na daljno popotovanje, prišel je pa drugi zaderžek. Po božji previdnosti so me s papeževim dovoljenjem prebivavci mesta Napolja izbrali za izrednega poslanca k španjskemu kralju v neki imenitni zadevi. Ker vidim, da je tako božja volja, sem se vdal njih želji-Opustiti moram torej pervo dobro delo, da zveršim drugo, ki je imenitnejše. Grem pa na pot sè zaupanjem na božje vsmiljenje, d*1 — 265 — bom dosegel konec terpljenja napolitanskega kraljestva, pa tudi konec svojega lastnega terpljenja. Naj Vaša Visokost kedaj v nebesih, v ketera upam vže mej tem popotovanjem se preseliti, prejme plačilo za vse čednosti, ki ste jih zverševali tukaj na zemlji in naj se te čednosti tudi razcvetajo v vaših potomcih itd. Naj vas blagoslovita Jezus in Marija !“ — S tem pismom je storil, kar mu je velevala vljudnost in dolžnost nasproti bavarskemu vojvodi. Zdaj mu je bilo na skerbi, da se o vsem popolnoma poduči ; zato se je na drobno pogovoril o vseh rečeh, v keterih bo imel posredovati pri kralji. Ker je bil vajen tega posla. mu je bilo kmalu vse jasno, kar zahtevajo podložni. Le ena težava je še bila : kako naj se izogne zaprekam, ketere bi mu vtegnil delati namestili kralj, če u tem kaj zvé. Ta skerb ni bila prazna : namestnik je hotel na vsaki način zabraniti to poslanstvo. Zborovanje in posvetovanje v kapucinskem samostanu je bilo sicer tajno. Vsi so obljubili molčati o tem. Ali redko kedaj ostane tajno, kar se je posvetovalo v navzočnosti več oseb. Tako je bilo tudi tukaj. Po svojih vohunih je kraljevi namestnik zvedel v vseh rečeh posvetovanja ; tudi da so pobožnega Lovrenca z volili za posredovavca in poslanca, ki naj kralju poroči o vseh krivicah in pritožbah. Namestnik je sprevidel veliko nevarnost. ki mu preti. Saj je vedel, da ima Lovrenec veliko veljavo pri kralji in vsem dvoru. Pritožbe iz ust tega pobožnega moža bo kralj precej vslišal. Misli in misli, kako bi odvernil toliko nevarnost. Edini pripomoček se mu je zdel ta, da poslanca sploh ne pusti na Španjsko. Zato je strogo zapovedal, naj mu zabranijo odhod. Na vse kraje je razposlal svoje ogleduhe in sè stražami obstavil vse mostove, pristanišča in druge kraje, kjer bi mogel Lovrenec oditi. Tudi po morji mu je hotel odrezati vsaki odhod. Zato je oborožil dve barki, ki ste neprenehoma jadrali semtertje pred loko. Imeli ste povelje, da natanko preiščete vsako barko, ki bi prišla iz pristanišča ; p. Lovrenca pa naj mu pripeljejo živega ali mertvega. Obljubil je bil vsakemu mornarju teh bark po deset zlatov, če zaderže in vjamejo kapucina. Pa kaj morejo vsi človeški naklepi proti- volji Najvikšega ? Namestnemu kralju so splavali po vodi vsi njegovi zlobni naklepi. Napolitanci so zvedeli o njih. Zato so storiii vse, da otmč» zanjkam moža. ki se hoče za nje žertvovati. Najprimerniše se jim je zdelo, da mož božji precej zapusti mesto. Tako bo ušel iz mreže, ki mu je nastavljena do samostanskega zidovja. — 266 — Izbrali so meščanje nekaj zanesljivih inož. Ti so prišli prav tiho okoli polnoči v samostan in prosili Lovrenca, naj nevtegoma zapusti samostan. Peljali ga bodo na kraj. kjer bo varen pred namestnikovim zalezovanjem. Ker zavoljo protina ni mogel peš hoditi, posade ga na konja V nekoliko urah so prišli do majhi-nega gradu, ki je stal ob znožji gore Vezuva. Grad je bil kaker nalašč pripraven za skrivališče. Stal je na samotnem kraji, daleč proč od ceste. Le po samotni stezici se je prišlo do njega. Bilo je okoli dveh popolnoči, ko je prišel Lovrenec sè svojim spremstvom do grada. Zdelo se mu je bolje, da po noči dalje popotujejo, ker so pred sovražnikom varni v temni noči. Seveda bi bil posestnik gradu rad sprejel našega svetnika pod streho, pa je bil tudi pripravljen dalje spremiti popotnika. Moral je hoditi peš, da ne bi ropot konjskih kopit jih pripeljal v roke tistim, katerim so hoteli ujti. Bilo je ravno 2. oktobra. V kljubi černi temi so se napravili na pot. Spremljevavci so bili prepričani, da jih bo tudi dalje Bog varoval. Tako pa so sklepali po čudnem dogodku ki se jim je primeril na potu. Pri odhodu je moral Lovrenec jahati prav divjega konja, ker v naglici niso imeli druzega pri rokah. Plemič, ki je spremljal Lovrenca, je znal, da ga izurjen jezdec komaj berzda, tudi je vedel, da je Lovrenec spreten pridigar, ne pa tudi spreten jezdec. Zato ga je opomnil, naj berzdo vedno derži napeto, da vkroti divjega konja. Lovrenec pa mu hladno odgovori : „Bodite le mirni in brez skerbi glede konja. Z božjo pomočjo se bo vse dobro izešlo.“ In res ! dokler je naš svetnik sedel na konji, je bil miren in krotak, kaker jagnje. Postal pa je zopet nemiren in plašen, ko ga je zajahal drugi jezdec. Da bi bili naši popotniki varni pred sovražnikom, ogibali so se cest in obhojcnih potov. Sli so po samotni stezici, ki je peljala skozi vinograde. Bil je ravno čas tergatve. Čuvali so vinograde veliki, za to izučeni psi. Neki teh psov vgrizne plemiča, ki je spremljal Lovrenca, tako hudo v nogo, da ta na glas zavpije. Lovrenec mu prijazno reče, naj molči, češ, saj ni nič hudega. Res tudi ni čutil več kake bolečine. Če tudi je bil vže precej prileten in imel protin v nogah, vender je lahko hodil poleg svetnika, kaker bi bil mladenič v najboljših letih. Ko so prišli na določeni kraj, hotel je pogledati svojo rano in jo obvezati. Zelo pa se začudi, ko ni našel ni najmanjšega sledu kake — 267 — rane. Ta čudni dogodek, kaker tudi druge mej tem kratkim popotovanjem. je pripisoval zasluženju sv Lovrenca. Veselo se je vernil nazaj v svoj gradiček ; saj je vedel, da je Lovrenec na varnem. Na tem kraji naj ostane naslednji dan skrit. Bil je 3. oktober, — dan pred praznikom sv. Frančiška. Ta dan ni mogel brati sv. maše ; to mu je delo jako težko. Mej dnem ga je pričel obiskat gvardijan samostana v Napolji z dvema tovarišema ; bila sta skoraj gotovo vže omenjena redovnika in njegova popotna tovariša. Lovrenec je zahvalil prednika, ob jednem je pa tudi izrazil željo, da bi neizrečeno rad bral drugi dan — na praznik sv. Frančiška — sv. mašo ; zakaj največa britkost bi bila zanj, ke bi ta dan ne bil mogel opraviti daritve sv. maše. Rekli so mu, da se s tem izpostavi naj veči nevarnosti ; vsa previdnost, ketere se je do zdaj posluževal, bi bila lahko zastonj. Blizu prebiva grajščak, ki je namestnemu kralju vdan. Ke bi zvedel, da je tu, gotovo bi naznanil namestniku. Pa Lovrenec se ni zmenil za taka prigovarjanja, češ, Bog bo vže čul nad njim in ga varoval pred njegovimi sovražniki. Morali so spolniti njegovo željo in ga. po noči peljati v bližnji kapucinski samostan. Ne bomo se toliko čudili tej gorečnosti našega svetnika, če pomislimo, da si je vse svoje življenje štel v največc srečo, če je mogel vsaki dan brati sv. mašo. — Ko je kot generalj reda obiskaval samostane, hodil je na meji Švice vso noč, da bi prišel vsaj pred poldnem v pervo katoliško vas, da bi mogel maševati. Če tudi je bil od dolzega pota ves truden in zdelan, šel je precej naprej, da bi do druzega dne prišel v drugo katoliško vas, ki je bila 14 ur hoda daleč, in ondi maševal, ker ni bilo bliže nobene katoliške cerkve. Drugi dan je bil praznik sv. Lovrenca, keterega je posebno častil. Tudi gre pomisliti, da je na vseh svojih popotovanjih ostro deržal poste, ketere zapovedujeta cerkev in redovno vodilo. Iz tega lahko sprevidimo, kolika žalost bi bila zanj, ke bi na praznik svojega očeta sv. Frančiška Serafinskega ne bil imel priložnosti opravati daritve sv. maše. Ko je pa zadostil svoji pobožnosti in izročil svoje poslanstvo nebeškemu varstvu, na to je bil popolnoma miren. Tudi drugi so bili prepričani, da se jim ni ničeser bati v družbi moža, keterega po vseh njegovih potih spremljajo čudeži. Vender so bili — 268 — te misli, da se naj poslužijo vse previdnosti, da se ognejo zankam, ketere jim stavi namestnik. Po dolgem posvetovanji so spoznali, da je najvarnejše, če po noči odrinejo proti Španjskemu. Prav tiho so proti polnoči peljali p. Lovrenca k morju, kjer ste bili skriti dve.barki, keteri so poslali Napolitanci. Imeli ste namen, da peljete Lovrenca in njegove spremljevavce na varen kraj. Komaj so stopili na barko, vže zapazijo ladije namestnega kralja. Ta je bil poveljniku obljubil veliko darilo, če vjame Lovrenca in mu zabrani pot na Spanjsko. Nevarnost pa je postala še tem veča. ker se je pripravljala huda nevihta. Če se odpeljejo na široko morje, so v nevarnosti, da se potope ; če se pa derže obrežja, pridejo sovražniku v pest ; če tudi stopijo zopet na suho, izpostavijo se najreči nevarnosti. Poveljnik in brodniki niso vedeli, kaj naj store. V tej stiski se p. Lovrenec zateče k molitvi, da z nebes sprosi varstva in blagoslova. Kmalu vstane ves vesel in reče poln zaupanja : „Le pogum in jadrajte na široko morje ! Prepričan sem, da bo morje bolj vsmiljeno do nas, kaker namestni kralj. Upam. da bo vožnja srečna." — Te besede so navdale vse z zaupanjem ; zginil je ves strah. Premagali so vihar in peneče valove razburjenega morja. Proti dnevnemu svitu so bili vže nasproti stari loki Terracine. Mornarji sami so spoznali, da so bili le po čudeži rešeni, da se barki v tako temni noči in hudem viharji niste razbili. — Po človeško soditi, je bilo skoraj nemogoče, da bi odšli vsem zanjkam, ketere jim je povsod nastavil namestni kralj. Ko je po svojih ogleduhih zvedel o Lovrenčevem odhodu, je poslal še dve oboroženi barki za njim. Tudi te dve ga niste došli. Srečno se je pripeljal Lovrenec v genoveško loko, kmalu za njim pa ste prijadrali barki namestnega kralja Ko se je po Genovi raznesel glas, da je prišel Svetnik v mesto, je bilo vse po konci in veselo. Meščanje so se še spominjali mnogih čudežev, ketere je storil, ko je bil provincijalj, zlasti ko so zvedeli, da se je na njegovo priprošnjo še pred dvema dnevoma na otoku Eljbi zgodil čudež. Ko je namreč naš svetnik mimo šel, se mu je nekaj vbozih ribičev priporočilo v pobožno molitev. Smilili so se mu in ganjen od njih zaupanja na božjo pomoč, jim svetuje, naj veržejo v morje svoje mreže v Jezusovem in Marijinem presvetem imenu. Ribiči slušajo svetnika. In glej ! vjeli so toliko rib, da se se kar — 269 — čudili, kaker nekedaj sv. Peter, ko je na Jezusovo besedo vergei ftrežo in vjel rib, da se je mreža tergala. Hvaležni ribiči so ponudili svetniku od tega lova, koliker Potrebuje za se in svoje tovariše. Lovrenec pa je zahteval v dokaz hvaležnosti le to, naj molče o tem dogodku. Seveda pa ivno tega v svojem veselji niso hoteli spolniti. Nekaj dni pred dohodom našega svetnika v Genovo, je Prijadralo v loko tudi španjsko brodovje, keterega poveljnik je P- Lovrencu sporočil, da ga ima prepeljati na Španjsko. Lo-H'encu se je zdelo to vgodno znamenje za blagovoljni sprejem na dvoru Dogovorili so se, da odrinejo na morje, kaker hitro Se vreme zboljša Mej tem je delal namestni kralj na vse kriplje, da zabrani °dhod. Kar ni mogel doseči sè silo, je hotel zdaj po drugem Poti. Naročil je namreč svojim prijatelom v Rimu, naj delajo na K da prepove kardinalj in pokrovitelj kapucinskega reda Lorencu pot na Španjsko in prekliče pervi odpis. Natanko so tersili to željo. Živo so popisali nevarnosti in terpljenje, kete^ r° bo moral p. Lovrenec prenašati na popotovanji. To vtegne riiiert nakopati slabemu in bolehnemu redovniku. Kardinalj se je is dal preslepiti in menil, da stori dobro delo, če prekliče dano Privoljenje. Lovrenec je z enako vdanostjo in pokorščino sprejel to vkaz, kaker pervega. Saj je bil prepričan, da bo Bog vže Uašel sredstva, s keterimi bo odstranil vse zapreke, če je sploh njegova sv. volja, da gre na Španjsko. Vže si je bil namestni kralj svesti svoje zmage ; ali piej toni tudi Napolitanci niso rok križem deržali. Obernili so se naivnost v Madrid ; razložili so kralju v kratkem svoje pritožbe to pokazali, kako zaderžuje namestni kralj podložne, da se ne toorejo pri njemu pritožiti o krivicah, ki se gode po vsem kraljestvu. Omenili so tudi, da zaderžuje v Genovi p. Lovrenca, či-?er previdnost, zmernost in pobožnost je kralju dobro znana. Prosili so ga, naj vkaže, da kmalu odpotuje dalje. Ker so mu izmere v Napolji popolnoma znane, bo mogel kralju vse tako Popisati, kaker je v resnici. Ko je kralj zvedel o teh spletkah, je bil zelo razkačen. Zapovedal je svojemu poslancu v Rimu, naj skerbi, da Lovrenec 0(ipotuje nemudoma v Madrid. Ke bi bilo treba, naj se oberile naravnost do papeža. Tega pa ni bilo treba ; kaker hitro je — 270 — zvedel kardinalj zadevo, kaker je bila v resnici, je zapovedali naj gre Lovrenec dalje. Komaj je to zvedel p. Lovrenec, jel se je pripravljati n» odhod. Tudi poveljnik, ki je vže tri mesece čakal sè svojim bro-dovjem, je bil pripravljen, da odrme na morje. Čez nekaj dni s« barke zapustile pristanišče. Vsaka pa je hotela imeti svetnika na svojem krovu. Verhovni poveljnik je temu tekmovanju stori' konec s tem, da je vzel Lovrenca in njegova tovariša na svoj» I barko. Mej potjo je Bog pomorščakom in vsem na barkah pra» i očividno pokazal, kako drage so v njegovih očeh čednosti našega svetnika. Ko se namreč vstavijo barke na obrežji neke vasi. kmalu zvedo po vsej vasi, da je mej popotniki tudi svetnik iz Brindiza. Neka vodenična žena, ki je poskusila vže vse prip°' močke, prihiti, da bi prejela svetnikov blagoslov. Lovrenec stori čez njo znamenje sv. križa. — in žena je bila pri tej priči >-e' šena svoje bolezni. Na to je velik strah navdal vse mornarje-Imeli so vsi na barki še toliko veče zaupanje in spoštovanje do svetnika. Kaker smo vže omenili, šteli so si maljteški vitezi v čast. da so smeli na svojih ladijah prepeljati Lovrenca se Spanjskeg» na Laško; zdaj so si pa Spanjci šteli v čast. da ga smejo sprem-ljati z Laškega na Spanjsko. Umel je pa tudi na barki porabiti vsako priliko, da je ž njimi govoril o Bogu in o tem, kar ji® je v večno zveličanje. — Ko je namreč opravil svoje molitve >n premišljevanja, jel se je po domače razgovarjati z mornarji-Vprašal jih je razne reči. ki se tičejo mornarstva. Viharno morje, ki stavi pomorščaka v vedno nevarnost, dajalo mu je priliko za razne nauke. Opomnil jih je. kako spremenljivo je vse na svetu, enako morju. Zdaj je vse mirno po vsej morski gladini, ketero prezre človeško oko. Naenkrat pa pribuči vihar, ki dela po morji valove, stolpom enake. Tako je tudi človeško življenje. Ko s* človek misli, da je najbolj varen, vzdignejo se skušnjave in druge nezgode, ki ga hočejo potopiti, kaker morski valovi barko-Zato je treba, da človek čuje nad seboj, kaker kermar na barkb in je vsaki trenotek pripravljen stopiti pred večnega sodnika- — S takimi in enakimi nauki je navdajal naš svetnik vse svoje so-popotnike z velikim pogumom proti vsaki nevarnosti. Ob tistem času je bila navada, da je gosposka obsojala razne hudodelnike k delu na barkah. V verige vkle- — 271 — sjeni so morali opravljati najtežavniša dela. Tudi za te hudo-ielnike je imel p. Lovrenec prijazno besedo. Učil jih je res-nice sv. vere in kako naj si obernejo v dušni prid svoje terplje-®je in kazen ter s tem nabirajo zasluženje v nebesih. Dokazi jim je, da je za nje edini pripomoček ta, da voljno in vdani v božjo voljo prenašajo, kar so sè svojimi pregrehami zaslužili. To jim bo lajšalo časno kazen, odešli bodo pa tudi večni kazni, I ketere se je človeku prav za prav edine bati, ker večno terpi. ! Tsnki pa mora božji pravici zadostiti, zato naj v zadoščenje predajo terpljenje. Prijazne besede našega svetnika so šle tudi tem terdovratnim hudodelnikom k sercu. Marsiketeri je naenkrat Postal ves nov človek. Poveljnik se je kar čudil, kako jih je Lovrenec v tako kratkem času poboljšal. Toliko vpliva je imel svetnik tudi do sere zastarelih hudodelnikov ! Ko so se po širokem morji vozili več dni, obstoji nekaj časa brodovje pri Monaki. Tukaj se je zgodil zopet nov čudež. Kaker hitro so popotniki stopili na suho, je šel p. Lovrenec v ?l'ad, da bi tam drugo jutro maševal. Ko je prišel v grad, poklekne pred njega neka služabnica kneginje, ki je vže dolgo bodala, in ga prosi blagoslova. Svetnik bolnico blagoslovi, in ta Paenkrat ozdravi. Neki svet strah po tem čudnem dogodku navda vse v gradu, in neka radovednost je silila tudi kneginjo, da bi kila pri sv. maši, ketero bo bral svetnik ; zato ni šla spat. — Omenjeni strežnici so bili vže popred naročili, naj pripravi šest Pertičev, ketere bi znal Lovrenec rabiti mej sveto mašo, da si kliše solze. Pridela je pa sama še enega, keterega je potem lira-Pila vse svoje življenje kot drag zaklad. Pokladala ga je na razi»e bolnike, ki so po svetnikovi priprošnji zopet zadobili ljubo kravje. Prav tiho je šla kneginja v izbo, ki je bila poleg kapele. Ly<« Sveti rožni venec. (Dalje.) Kerščanski očetje in matere, ki imate nesmertne duše, in te bo sodnik božji kedaj tirjal iz vaših rok, ali vas še ni bilo nigdar skerb, kaj bo z vami ? še nigdar strah, kako vam odrastejo otroci v tolikih nevarnostih, da se ognejo časni in večni pogubi? Ali je rožni venec znan v vaši družini? ali je doma pri vas ? Ali ne menite, da bo Marija, mogočna gospa tudi v današnjih dneh kači glavo sterla, vas in otroke vaše hudega varovala, če bote vsaki dan molili apostoljsko vero ? če bote sedmero prošenj molitve Gospodove po petkrat v nebo pošiljali ? če bote Marijo vsaki dan petdesetkrat pozdravljali ? če jo bote vsaki dan petdesetkrat prosili : prosi za nas grešnike zdaj in na našo smertno uro? Kerščanski ljudje, gospodarji in gospodinje, če pomislite, kaj govori sveti apostolj Pavel : kedor ne skerbi za svoje, zlasti za domače, on je vero zatajil, ter je hujši od pogana, ali vas ni nič zaskerbelo za vaše hlapce in dekle, za vaše domače, za keterih duše boste odgovarjali. in svoje duše zanje zastavljali ? Ali je v vaših hišah rožni venec ljub prijatel ? Ali mislite, da bi si res upala stara kača nevere in popačenosti vrat iztegovati do vaših prebivališč, odpirati svoje peklensko žrelo, ter vam v hiše in serca bruhati pohujšanje in greh. ke bi se glasila pri nas hvala Marijina, ke bi bile vaše hiše v varstvu nebeške kraljice ? O, ta mogočna braniteljica bi gotovo glavo sterla tisti zveri ! Vi, ljubi otroci ! ljubljenci preljubeznivega materinega serca Marijinega ! ti srečna nedolžnost, ti nebeška priprostost, ki nevarnosti ne poznaš ! ah ne, ti n e srečna nedolžnost in priprostost, — 283 — ki tega ne veš, ne slutiš, in zato se pogubljaš, še preden se zaveš ! Otroci, vi imate mater v nebesih, ki je boljša, ljubeznivima, mogočniša, častitljivima, vzvišenima, kaker je mati, ki jo vidite z očmi. Ona je mati v nebesih, je mati vašega odrešitelja Jezusa, je mati Božja, je vaša mati. ona je Marija. Nebeška ta mati vas hoče imeti pri sebi v nebesih. Ona vas prijazno vodi kaker mati za roku, ter vas bo tudi ves pripeljala v nebesa, če jo boste radi imeli, če jo bote častili, kaker se spodobi dobrim otrokom. Kolikerkrat molite rožni venec, tolikrat ji spletate takorekoč cvetoč venec iz najlepših rož, ter ga devate na glavo svoji nebeški kraljici. Mati nebeška, Marija, je prav vesela tega venca, še bolj pa vas. Hvaležna vam bo za to. plačala vas bo, varovala in branila bo vas in vaše stariše, ter bo po materino skerbela za vas vse. Ljubi otroci ! molite pogostoma rožni venec, molite ga radi in pobožno, molite vsaki dan sv. rožni venec. Kedo izmej nas ne čuti stisek velike in hude borbe v današnjem času ? Koga ni strah odgovora v večnosti ? Kedo se nima tresti za zveličanje svoje in svoji skerbi izročenih ? Kedor resnično ljubi sebe in svoje domače, mora hrepeneče in hvaležno segati po vsakem pomočku, ki ga more varovati in rešiti, ter vestno se ga posluževati. Ali ni torej sveta dolžnost, da Pobožno in radi molimo rožni venec, ko vsakedanjo molitev ? Naši očetje so z orožjem rožnega venca domačo hišo čisto ohranili pohujšanja in pregrehe. Prevideni z orožjem rožnega venca so varovali meje domovine in odganjali sovražnike. Z orožjem rožnega venca so zaderževali zmoto in nevero, ter so ham pravo vero, največi zaklad na zemlji, dar božji, neizkaljeno in čisto ohranili. Z orožjem rožnega venca so zmagovali skušnjave in naklepe duha iz temin. Z rožnim vencem so sklepali Vsaki dan, in tudi svoj poslednji dan so ž njim sklenili. Kaker s° vsaki večer z rožnim vencem legali spat, tako so ležali tudi zadnji večer življenja, in ž njim so jih v grob položili. Sveti r°žni venec so nam zapuščali ko najsvetejše sporočilo, ter nam Priporočali, da ga tudi molimo, kaker so ga oni, v naš časni ^ager in na naše večno zveličanje. Vem, da marisikod po de-že'i še zdaj vsaki dan molijo rožni venec. Vem, da kerščanski j^ščani z družino in posli še zdaj vsaki dan molijo rožni venec, *®r so katoliški potomci katoliških prednikov. Ali pa molijo r°zni venec tudi v viših krogih, v gosposkih stanovih? Ali ga — 284 — molijo le v vseli družinah po mestih in tergili in vaseh ? Žali-bog. ne ! Izobraženje, ki je okajeno z dimom iz pekla, je Stergalo rožni venec iz marisiketere roke, iz mnoge hiše, iz mnogo družin, podalo pa jim je znamenja nevere in napuha. Ke bi moral zdaj v imenu cerkve zavpiti dolu v grobove očetov: Katoliški očetje! vaši otroci in vnuki in potomci ne molijo več rožnega venca ; in v njihovih hišah, nekedaj vaših, se ne glasi več slavna hvala Marijina ; nimajo časa za to ; celo sramujejo se ga : kakšen bi bil pač odgovor ? Rekli bi nam : Izneverjeni, malopridni, nehvaležni otroci ! ali smo vas kaj takega učili? ali smo vam dajali take zglede? Ni čuda, če gine živa vera, če peša močna čednost, če vene cvetoča nedolžnost, če se gubi čversta mladost, če se blagoslov božji vmika s hribov in dolin, če vse žaluje in stoka pod stiskami in nadlogami in vsakoverstnimi nesrečami. Katoliški kriscijan, ki to bereš, in ki imaš še kaj božjega duha v sebi ! če več ne poslušaš živega glasu, poslušaj vender glas mertvih : ne zapuščaj svoje matere, ne oddaljuj se od svoje kraljice, ne devaj iz rok svojega najmočnejšega in najzmagovi-tišega orožja, terdno derži rožni venec: potem ti bo tudi vera in čednost in nedolžnost iznovič zacvela. vmikala se bosta hudi sovražnik in nesreča, blagoslov in rodovitnost se bosta razlivala po polju, po živini, nad hišo, nad teboj samim, nad vsemi tvojimi — srečen boš zdaj in vekomaj. (Dalje prih.) Slepa in prava zadovoljnost. Vprašaj keteregakoli hočeš na svetu, ako želi biti sreče« in zadovoljen, vsakedo bo naglo priterdil. Le kratek ogled p° svetu nas hitro prepriča, da vse za siečo in zadovoljstvom dervi, vsakedo si želi enkrat svoje serce vmiriti. Žalibog pa, da jih je prav mnogo, keterim zadovoljstva in miru najti ni mogoče, ker po takih stvareh hrepenijo, ki nikedar serca nasititi ne morejo-Glede teh nesrečnih je imel sveti Bernard neko prav čudno prikazen. „ Videl sem — pravi on — pet mož, keteri so se mi zdeli kot neumni. Pervi je imel polna usta peska, keterega je nepre- — 285 — neboma dvečil. — Drugi je stal v kovačnici ter je z odpertimi ustmi lovil okolo švigajoče iskre. — Tretji je sedel v močvirju in je slastno v se dihal kužni sopar, ki je iz njega puhtel. — Četerti je sedel na visokem stolpu z odpertimi usti, da mu je veter noter pihal. — Peti je pa stal na nekem posebnem mestu, ter se je vsem štirim zavoljo njih neumnosti posmehoval, pa siromak je sam zaslužil kot največi norec zasmehovan biti, ker si je neprenehoma perste in roke oblizoval, kaker da bi jih požreti hotel. Zelo so se mi smilili ti peteri možje. Vprašam jih, zakaj se tako čudno obnašajo ? Vsili pet odgovori : „Lačni smo, radi bi se nasitili." Ko sem njih meršava telesa pogledal, pridejo mi na pamet Davidove besede : „Zadet sem kaker seno in moje serce je suho, ker zabim svoj kruh jesti.“ Potem jim odgovorim : „Pesek, iskre, veter, sopar, to pač ni kaj takega, s čemer morete lakoto vtolažiti. In ako bi vam tudi vse to želodce napolniti moglo, bodo vaše duše vender le lačne ostale, ker po božji podobi vstvarjena in z razumom obdarovana duša se sicer lahko z mnogimi posvetnimi rečmi peča, ali zadovoljnosti v tem vender le ne najde. Njo, ketera je zmožna z Bogom se zediniti, ne more nič manjšega nasititi." Poslušajte me zdaj, kaj ta prikazen pomeni. Pervi mož. ki je pesek dvečil, pomeni skopuhe, keteri noč in dan le po denarju in imetku hrepenijo in s tem si mislijo svojo lačno dušo nasititi. Ali to se jim ne posreči. Pri vsem svojem denarju so vender le še bolj lačni, duša se jim noče nasititi. Sveto pismo pravi : „Jedo in se ne nasitijo." Drugemu možu. ki je v kovačnici z ustmi iskre lovil, podoben je serdit in maščevaven človek, keteri si misli ogenj svoje jeze s tem vtolažiti, ako svojemu sovražniku z besedo in z dja-njem prav mnogo zlega stori. To se mu pa ne posreči, ogenj jeze le nadalje gori in prizadeva mu največo bolečino. Tretjemu možu, ki se je z kužnim soparom nasititi hotel, podobni so raskošni ljudje, ki svoje duše se sladnostmi počut-kov zadovoljiti skušajo, kar pa ne morejo. Četertemu možu, ki je z odpertimi ustmi veter lovil, podobni so ošabni in častilakomni, ki si domišljujejo, da so že srečni, ako se spnejo do visokih služeb in časti, in ako jih svet s hvalo obsiplje. Ali kako je to mogoče, da bi veter posvetnih časti človeško dušo nasitil ? — 286 — Petemu možu, ki se je hotel z oblizovanjem svojih rok nasititi. podobni so nevošljivci in zavistneži, keteri niso nigdar veselejši, kaker tedaj, keder se komu slabo godi — Kako revno je tako veselje! Sveto pismo pravi: „Neumneža poje njegovo lastno meso u — Tako razlaga sveti Bernard svojo čudno prikazen hoteč prepričati nas, da svet sè svojimi dobrotami, in se zadovoljenjem naših strasti nas osrečiti ne more. Sveti Avguštin je dolgo miru in zadovoljnosti iskal, ali ni ga našel, dokler se ni k Bogu vernik Prepričan, da ni drugje zadovoljnosti, kaker pri njemu, je zdihnil ves zadovoljen : ,, Nemirno je naše serce, o Bog dokler se v tebi ne počije.“ Pomisli dobro te besede, pobožni bravec, in reci, ali se ni morebiti tudi tebi kaj enakega zgodilo, t. j. da si v posvetnih rečeh zadovoljnosti iskal, n. pr. po veselicah, v časteh, v bogastvu ali v čem drugem in vender je nisi našel? Res človeške duše ne more drugo zadovoljiti, kaker nebesa. To je prav lepo pokazal mlajši brat svetega Bernarda, Ni-vard. Ko je sveti Bernard sè svojimi brati dom zapuščal, da bi ž njimi v samostan stopil, ostati je moral še mladoletni Nivard doma, da prevzame kašnje vse domače posestvo, in da oče ne ostane sam. Pri odhodu mu pravi starejši brat: „G-lej, bratec, zdaj je vsa dediščina tvoja “ — Koliko jih je na svetu, ki bi tako srečo z veliko radostjo sprejeli. Mladi Nivard se pa ni tega kar nič veselil, on ni mogel najti zadovoljnosti v posvetnem bogastvu ; zato je odgovoril svojemu bratu : „Da, nebesa so za vas, zemlja pa za me ; — to ni enaka delitev !“ — Komaj je čakal tudi on priložnosti, da bi šel za svojimi brati iskat pri Bogu svojega miru. Enakih misli kaker mladi Nivard je bilo že na tisoče mladeničev in devic na svetu, keterim je posvetna sreča roko ponujala, ali znajoč, da jih ta zadovoljiti ne more, so iskali stalne sreče pri Bogu Prav lep zgled v tem je neki „manjši brat“ iz šestnajstega stoletja, imenovali so ga „brat Polidor.“ On je bil v svetu imeniten mož, doktor pravoslovja, bogat, v visokih službah, mož prekrasne postave ; govorilo se je, da je najlepši v vsi Italiji. Ali vse to ni moglo zadovoljiti njegovega plemenitega serca. On zapusti svetu, kar je bilo posvetnega, in stopi v red svetega Frančiška, ali samo kot brat lajik. Z veseljem je prevzel prav nizka opravila v kuhinji in na vertu, za kar ni bil — 287 — ravno preveč spreten ; zato ga je zlasti pervo leto marsiketera kazen, niarsiketero opominjanje zadelo. Ta nekedaj v svetu tako slaven mož in doktor je moral v samostanu tudi domačega osliča kermiti. V tem je pa nahajal več zadovoljnosti in miru, kaker pri posvetni visokosti ; vedel je. da dela vse zavoljo Boga. — Ko so ga njegovi prejšnji znanci, znameniti gospodje, obiskali, kar se je večkrat zgodilo, in ko so ga videli v zakerpani obleki in bosonogega najnižja dela veselo opravljati, so se zelo čudili ter so globoko ginjeni rekli : „Na svetu je vse nečimernost, in Polidorovo zaničevanje posvetnih reči je največi čednost,“ Ker je ta ljubljenec božji edino v Bogu svojo zadovoljnost iskal, jo je tudi našel. Sveto je živel in sveto je tudi vmerl. Svet ne more dati pravega miru in zadovoljnosti ; zato pravi sv. Pavel : »Iščite, kar je gori, kjer je Kristus sedeč na desnici božji, hrepenite po tistem, kar je zgoraj, ne pa po tem, kar je na zemlji. “ P. — n -- n. Zalivala za vslišano molitev. Z B. pri I p a v i. Imeli smo s svojimi sorodniki imeti čudno zamotano pravdo. V tem neljubem položaju sem goreče prosila, da bi ljubi Bog na bolje obernil in razsodil. Najbolj sem stvar priporočala sv. Jožefu. keterega že iz mladih let častim kot svojega velikega dobrotnika, in sv. Antonu P. Obljubila sem v »Cvetju* naznaniti, ako bom vslišana ; in res smo se poravnali. Torej večna hvala Bogu, sv Jožefu in sv. Antonu ; tako veselo spolnjujem svojo obljubo. A. Č. Nadalje naznanjajo svojo zahvalo : Iz Središča bralka „ Cvetja* za dobljeno pravico v neki pravdi. Iz Kozjega družinska mati Antonija za trikratno odver-njenje smertne nevarnosti in velike škode pri živini. Neka oseba č e r n i š k e skupščine za vslišano molitev. Z Notranjskega tretjerednica Fr. K. za čudovito pomoč od sv. družine v veliki zadregi zarad nekega,dolga. — 28S — Iz Tern o ve g a M K. za pomoč v bolezni nekega ži-vinčeta. Od sv. Ruperta J. D. za ozdravljenje na duhu bolne sestre in svoje telesno. Iz Slivnice O. T. za mnogokratno vshsano molitev, zlasti za ozdravljenje nekega goveda. Od K o b o r i d a M. U. za srečen porod. Od K a n a 1 a neke osebe za vslišano molitev, zlasti za nazaj dobljeno stvar, ki je bila vkradena. Od S v. Il j a neka tretjerednica za ozdravljenje bolezni v glavi in nogah. (Dalje prih.) Priporočilo. V pobožno molitev se priporočajo : Br. E ligi j Gregorič, 1. reda sv. Frančiška, f v Pazinu 3. majnika v 76. letu svojega življenja; pokojni udje tre-tjeredne skupščine svetotrojiške: Ana Karner, Elizabeta Kocbek, Terezija Petek, Elizabeta Koren, Jera Kranjc, Marija Novak, Urša Ješovnik, Jurij Padón, Martin Dokl, Terezija Ferenc, Marija Simenčič, Ana Mezarec, Marija Šrol, Marija Polič ; č e r n i š k e : Jožefa (Klara) Humar ; t o m a j s k e : Uršula (Brigita) Bole. Priporoča se tudi več bolnih udov svetotrojiške skupščine, posebno pa Urša Paurič iz Gornjih Verjan, Terezija Polič iz Gornjega Porčiča in Ana Vrumen iz Spodnje Senarske ; neka žena iz celjskega okraja za ozdravljenje zastarele bolezni v nogi ; neki mož, ki 3. red sovraži ; vsi. ki „Cvetje“ berejo in podpirajo ; J. J. iz V. pri Gorici priporoča svojega bolnega brata, da bi mu Bog podelil ljubo zdravje po prošnji prečiste Device Marije, sv. Jožefa, sv. o. Frančiška in sv. Antona Padovanskega ; M. G. tretjerednik, da bi vsmiljeni Bog na priprošnjo Marije vselej Device, sv. Antona Pad. in sv. Frančiška njemu tolažbo poslal in njegovo namenjeno dobro delo srečno dal doveršiti ; neka tretjerednica, da bi ji dal Bog stanovitnost v dobrem in kar si želi glede svojega stanu, njeni materi pa ljubo zdravje.