KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO VI 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VI. letnik Ljubljana 1958 2. zvezek Vsebina drugega zvezka: J. Curk: PtujisJii grad — Stran 57 R. Ogrin : Dolenjski kmet v prejšnjih stoletjih — Stran 67 M. Pahor: Nastanek apelacijskega sodišča v Kopru — Stran 73 E. U m e k : Kuga na Štajerskem v letih 1679^1683 — Stran 80 I. Zelko : Statistika prebivalstva v Prekmurju 1. 1698 — Stran 85 M. Pivec-Stele: Konrad Štefan, kustos ljubljanske licealne knjiž- nice — Stran 93 D. Ar ko : Vprašanje amfiteatra v Emoni — Stran 96 MUZEJSKE NOVICE: L. B o 11 a : Mestni muzej v Celju — Stran 97 ZGODOVINSKO BRANJE: B. O.: IV. Kamniški zbornik 1958 — Strain 99 B. O.: Josip Wester, Novomeški spomini — Stran 100 B. O.: 90-letnica grafične organizacije na Slovenskem 1868—1958 — 'Stran 100 J. S.: Nace Šumi, Gregor Maček, ljubljanski baročni arhiteikt — Stran 100 B. O.: Loški razgledi V — 1958 — Stran ilOl J. S.: Celjski zbornik 1958 — Stran 102 J.Š.: Gotische Fresken aus Slowenien — Stran 102 Na ovitku: Ptuj z gradom okoli 1. 1680—1700 Vinjete so delo prof. J. Plečnika Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino. Pred- stavnik Jože Som. Oprema inž. arli. B. Kobe. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Lredaištvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/111 (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski št.—'-— Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 din 506-1-VTS ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK VI. LJUBLJANA 1958 ZVEZEK 2 PTUJSKI GRAD (STAViBNO-ZGODOVINSKA SKICA) JOŽE CURK Tam, kjer se južni obronki Slovenskih goric in diluvialne prodnate terase najbolj približujejo Dravi, se je razvilo mesto Ptuj, katerega krona arhitektonsko izredno po- memben grajski kompleks, ki je zasedel konglomeratni grič nad mestom ter se preko obzidja neprisiljeno povezal z mestno veduto v zaokroženo, tipično srednjeveško naselit- veno enoto. Grad kot zaključek mestne kom- pozicije, ki najde v njem svojo kulminacijo, je postal simbol obrambne organizacije mo- stišča ter fevdalno urejene srednjeveške družbe. Ker se je novoveški Ptuj razvijal iz srednjeveškega po kontinuiteti teritorialnih in političnih razmer, a se zaradi periferne lege od 18. stol. dalje ni več močneje spre- minjal, je ostal grad slej ko prej znamenje ptujskega mesta. Kot daleč vidna mestna krona je ptujski grad že od nekdaj zbujal pozornost potnikov, pa tudi zanimanje znan- stvenikov, vendar se ni doslej še nihče razen prof. Fr. Basa v razpravi »Mali grad v Ptuju« (Zgodovinski časopis IV. 1950, p. 127—150) resneje pozanimal za njegovo gradbeno zgo- dovino. Gotovo je naselitvena in utrdbena konti- nuiteta grajskega griča prastara, saj je bilo treba od nekdaj varovati mostišče znane » Jantarske ceste«, ki je vodila tod mimo iz Srednjega Podonavja na Jadran. Izredno strateško lego komaj 45 m visokega graj- skega griča so spoznali tudi Rimljani, ki so v njegovi zaščiti zgradili zidani most preko Drave, grič sam pa utrdili. V dobi preselje- vanja narodov je Ptuj večkrat menjal go- spodarje. Imeli so ga v lasti Zahodni Gotje, Huni, Vzhodni Gotje, Langobardi in končno Sloveni, kot to dokazujejo arheološke zgod- njesrednjeveške predvsem staroslovenske najdbe na Hajdini in na grajskem platoju. Kazno je, da se je Ptuj ohranil preko vseh naštetih viharjev v času preseljevanja naro- dov vsaj kot skromna naselbina, kajti okoli 1. 850 se zopet omenja kot civitas ter ima most, trg in dve cerkvi. Leta 874 so dobili Ptuj salzburški nadškof je, ki so ga obdržali v svojih rokah malodane 700 let. Toda s po- sestjo v začetku niso imeli sreče, kajti v 10. in 11. stol. so te predele neusmiljeno ro- pali nomadski Madžari, ki so uničili tudi Ptuj. Konkretna umetnostna zgodovina Ptuja se začenja šele s prenehanjem madžarskih navalov v Srednjo Evropo, to je z 12. stolet- jem. Okoli 1. 1125 je salzburški nadškof Kon- rad I. obnovil »že oddavna v razvalinah le- žeči grad Ptuj«, ki naj bi ščitil salzburške posesti v Podravju. Iz citirane izjave Kon- radovega življenjepisca moremo sklepati, da je ptujski grad obstajal že v 11. stol., graj- ska lega v okopu na vzpetini nas sili, da po- maknemo čas injegovega nastanka v 10. sitol. Na kratko lahko rečemo, da se je iz sloven- skega gradišča preko dvora kot razvojnega tipa zgodnjefevdalnih fortifikacijskih na- prav polagoma razvil zidani ptujski grad s središčem na osrednji kopi ptujskograjskega griča. Ta razvoj dokazuje vrsta listin, ki ne- posredno omenjajo grad in njegove sestavine, in katere v naslednjem na kratko navajam: Leta 1203 se omenja v Ptuju salzburški dvor; leta 1230 se omenja Matildin dvor; leta 1231 se omenjata Castrum mains in minus; leta 1235 se omenja grad viteza Hermana; leta 1249 se omenja Castrum minus; ca. leta 1265 omenja kronist Otokar Štajer- ski v svoji rimani kroniki dva salzburška gradova v Ptuju; 18.7.1280 se v pogodbi med Friderikom Ptujskim in salzburškim nadškofom o med- sebojnih fevdalnih odnosih omenjajo ptujski gradovi (Vesten) kot nedeljivi in dedni ter imajo v lasti s kastelanstvom tudi 12 posesti okoli ptujskograjske gorice z vrtovi za stra- žarje. Ptujski ministerial je moral ob vsa- kem obisku salzburškega nadškofa zapustiti grad in ga dati nadškofu na razpolago za prebivanje. Poleg tega je moral vzdrževati žitnico na gradu za salzburškega nadškofa. Leta 1322 se omenja stanovanje ministe- rialov v gradu ter 12 hiš na grajskem hribu za posadko in poslugo. Leta 1338 se omenja hiša na grajski go- rici, ki jo je kupil Friderik iz Jablanja. Leta 1428 zapusti Friderik Ptujski v na- sledstveni pogodbi Janezu Schaumburškemu 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hišo in grad Ptuj, posesti pod hišo in v ptuj- skem mestu. Leta 1433 naštevata Hartnid in Friderik Ptujski salzburške fevde v Ptuju: grad, graj- ski stolp, hišo in vse, kar je na grajski go- rici, ter 12 stražarskih posesti okoli nje. Leta 1443 se omenja hiša na ptujskograj- skem grebenu nad stopnicami (»na Kamnu« na vzhodnem grajskem platoju). Leta 1487 omenja Santonino utrjeni in ne- zavzetni ptujski grad. Po listinah sodeč, je moral biti ptujski grad med največjimi v deželi, saj vemo iz 13. stol., da je ptujski ministerial vodil v deželni brambi 200 svojih bojevnikov in da je zanj plačeval letno 200 mark deželne kastelnine. Poleg tega je na gradu po 1. 1222 delovala nekaj časa babenberško-salzburška kovnica denarja, kar tudi predpostavlja večjo stavbo. Ce poskušamo iz navedenih listin rekon- struirati srednjeveški razvoj ptujskega gra- du, pridemo do naslednje slike. Ptujskograjska gorica je po svoji geograf- ski legi in izobliki že od nekdaj vabila k iz- rabi v utrdbene namene. Njen greben nam- reč ščitijo proti jugu strma konglomeratna pobočja, proti severu pa peščene glinaste strmine plazovitega značaja, tako da je po- ložne jši dostop nanj možen samo iz severo- zahodne strani. Tako izoblikovani greben je bilo mogoče že z manjšimi zemeljskimi deli spremeniti v terasasti plato, v katerega osred- njem, deloma skalovitem delu je z nasipa- njem zraslo gradišče. Kdaj se je to zgodilo, se ne da reči. Antične najdbe v okopih in dejstvo, da ležijo v nivoju zahodnega platoja staroslovenski grobovi iz 10. do 11. stol., da- jejo splošen časovni okvir, ki sovpada z dobo nastajanja zgodnjesrednjeveških zemeljskih utrdb, splošno imenovanih gradišča. Ali je ptujskograjsko gradišče predslovenskega ali slovenskega nastanka, bo morala odločiti arheološka lopata, gotovo pa je v njem treba iskati tudi starejšo kontinuiteto. Arnulfova listina iz 1. 890 in naslednje potrditve iz 10. in U. stol sicer govore o dvorih v Ptuju, izrecno pa ne omenjajo no- benega na grajski gorici. Vendar moramo vsaj za U. stol. takega predvidevati. Nje- gova lokacija je po obrambni logiki terena možna samo v okopih osrednjega gradišča kot centralne in vse obvladajoče točke. Ker pa je pri nas 10. in 11. stol. še izrazita doba dvorov kot razvojnih tipov zgodnjefevdal- nih fortifikacijskih naprav pred nastopom gradov, smemo tudi za Ptuj takega domne- vati. Dvori so bili večinoma lesene, ali pa na pol zidane stavbe, obdane z okopi, jarki in palisadami, torej bolj produkti tesarskega in zemeljskega stavbarstva kot zidarstva. Gradovi se pri nas pojavijo šele v 12. stol., ko je zidarstvo postalo splošni sestavni del fevdalne kulture in se je tesarsko in zemelj- sko stavbarstvo omejilo le na podložnike iu nastajajoče tržane. Eden izmed madžarskih navalov je moral ta dvor uničiti. Kdaj se je to zgodilo, se ne bo dalo verjetno nikoli ugotoviti, terminus ante quem pa je začetek 12. stol. Za vlade nadškofa Konrada L je bil med leti 1125 do 1131 »Bethowe antiquum extitit Castrum, sed derutum multis temporibus, atque sicut ho- diie cernituT reodificatum esit«. Doba 12. in 13. stol. je doba stolpastih gradov. Zidan večnadstropni stolp je istočasno utrdba, sta- novanje, kapela in tudi ječa. Stolp je prva stopnja v razvoju fevdalnih gradov, ki še ne združujejo v sebi uprave, ampak služijo samo utrdbenim in stanovanjskim namenom. Kot tak je stolp tehnični razvojni člen med dvorom in zidanim gradom kot središčem fevdalne uprave. Stolpasti gradovi so nasta- jali na obrambno najbolj ugodnih mestih višinskih postojank. Ta geografska lega je njihova glavna značilnost. V Ptuju je bila lega gradu določena že s predhodnikom, uničenim dvorom, ki je moral stati v pri- bližni sredini ovalnega gradiškega okopa. Na njegovem mestu je postavil nadškof Kon- rad I. svoj stolpasti grad — Castrum mains. Ta stolp se omenja 1. 1555 kot »visoki« stolp, v katerem je bila nameščena grajska oro- žarna. Na skici ptujske trdnjave iz sredine 17. stol. je lepo vidna stolpova centralna lega. Stolp ni stal točno na mestu današnjega Leslijevega južnega trakta, temveč je bil pomaknjen nekoliko severneje, precej daleč v današnje dvorišče. Po skici sodeč, je bil velikih dimenzij, skoraj kvadratnega tločrta ter postavljen v približnem naklonu današ- njega Leslijevega trakta. Po poročilu iz leta 1555 se more sklepati, da je bil vsaj štiri- etažen, sicer ga ne bi izrecno imenovali »vi- soki« stolp (glavni stolp!). Kot sedež ministerialov, ki jih je na gradu umestil Konrad I. z nalogo, da branijo salz- burško Podravje in upravljajo mestno mit- nino, carino in sejmarino, je moral ptujski grad obvladovati ptujsko mesto s prehodom čez Dravo in nastopati proti Madžarom v sistemu utrdb severno in južno od Drave. S pacifikacijo madžarske meje okoli 1. 1200 in z razvojem denarnega gospodarstva v 13. stol. pa se je uprava salzburških posesti utrdila in se skoncentrirala na mesto in grad Ptuj. S koncentracijo gospodarstva in uprave v Ptuju se je moral paralelno razvijati tudi njegov grad, ki je bil v tej dobi že sestavina upravnih, gospodarskih in stražnih stavb in 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Skica stavbnega razvaja Ptujskega gradu 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kapele, ki so bile z obzidjem, okopi ali pali- sadami povezane v eno celoto. V naraščanju upravno-gospodarskih funk- cij ptujskega ministerialstva je treba iskati tudi razlog za nastanek drugega ptujskega gradu. Leta 1231 in 1249 se izrecno omenja Castrum minus — manjši grad, 1. 1235 »Ca- strum domini Hermani«, okoli 1. 1265 ga ome- nja kronist Otokar, ko govori o dveh ptuj- skih gradovih, in 1. 1280 ga indirektno na- števa listina, ko govori o ptujskih gradovih (Vesten). Brezdvomno gre pri vseh omembah za isto stavbo, zidani stolpasti grad, ki je najverjetneje stal v zahodnem delu mesta, približno tam, kjer stoji danes t. im. »Mali grad«, ter zapiral vhod v prvotno mestno jedro. V njem je stanoval ministerialov po- močnik — vazal, a v primeru nadškofovega obiska tudi sam ministerial. Grad je služil predvsem upravnim namenom pa tudi za obrambo mestnega jedra. Poleg obeh stolpov je spadalo v sestav ptujskega gradu tudi 12 stražarskih posesti, ki so bile vse v neposredni zvezi z gradom ter razmeščene tako, da jih je bilo dvoje na vzhodnem, 10 pa okoli zahodnega pla- toja. Stražarnice so bile gotovo lesene, po- zneje tudi zidane stavbe (take se omenjajo 1338 in 1443 kot hiše!), ki so služile za stano- vanja stražarjev, poleg tega pa kot obramb- na oporišča na robu obeh ravnic. Na ravnici sami so bili vrtovi, katerih obdelava gotovo ni poškodovala slovenskega pokopališča in katerih tradicija se je ohranila prav do 17. stol., ko se na zahodni ravnici omenja grajski vrt. Stražarska posestva so ležala na poboč- jih in ob vznožju grajske gorice. Zitnica kot tradicionalna posebna pravica salzburških nadškofov, ki se izrecno omenja 1. 1280, je morala stati v gradiškem okopu v bližini glavnega stolpa. Za to govore po- leg obrambnih momentov — saj je bila zit- nica prehranjevalni garant grajske posadke — tudi drugi dokazi. Predvsem kaže sedanja žitnica enotno gradnjo, ki ni mogla nastati pred 18. stol. Njeni oporniki, ki vzbujajo videz starosti, so naknadno dodani iz teh- ničnih razlogov (zaradi tektonskega premi- kanja nasute terase pred žitnico so njeni oboki počili skoraj v vsej dolžini stavbe, zato jih je bilo treba stabilizirati!). Poleg tega žitnice ne kaže nobena slika pred sre- dino 18. stol. niti načrt in poročilo strokovne komisije iz sredine 17. stol., ki bi jo kot va- žen fortifikacijski element (po Bašu!) gotovo upoštevala. Hišo (Burghus, Burghaus, Haus), ki se omenja 1. 1428 in 1433, je treba lokalizirati v bližino glavnega stolpa, vsekakor pa v osrednji gradiški okop. Nasledstvena pogod- ba iz 1. 1428 govori izrecno o hiši in posestvih pod njo, torej o upravni stavbi na zahodnem obronku osrednjega gradiškega okopa in stražarskih vrtovih ter posestvih na zahod- nem platoju in njegovih terasah pod njo. Baševo domnevo »hiše« na prostoru poznejše renesančne bastije pri Karlovih vratih (ka- mor se je naselila grajska uprava šele v 18. stol., torej brez zveze s kako srednjeveško tradicijo!) negira izoblika južnih pobočij grajske gorice in izrecna lokacija iz 1. 1428. Listina iz 1. 1433 našteva poleg grajskega stolpa, hiše, vsega, kar je na grajski gorici in 12 stražarskih posesti okoli nje, tudi grad. Pod pojmom »grad« je mišljen stanovanjski del gradu (palas in kemenate), ki se je raz- vil s povečanimi potrebami življenjskega standarda poleg grajskega stolpa. Prav ta listina nam najbolje kaže sestavo srednjeve- škega grajskega kompleksa kot produkta 300-letne stavbne zgodovine. Grad so sestav- ljali stolp, palas s kemenatami, hiša in žit- nica na osrednji gradiški kopi, kjer je bilo za vse naštete grajske dele dovolj prostora, ter 12 stražarnic (deloma zidanih) z vrtovi okoli nje. Tako je zrastel ptujski grad kot sestav enega samega kompleksnega gradu z vzporednimi utrdbenimi, upravnimi in po- možnimi zgradbami v sistematsko trdnjavo. Z razvojem mesta Ptuja v osrednjo trd- njavo na Dravskem polju (izgradnja do- minikanskega samostana med 1. 1230 do 1260, minoritskega samostana med 1. 1250 do 1270 in mestnega obzidja okoli 1. 1250) je njegov grad polagoma izgubljal na svoji ob- rambni samostojnosti. 14. stoletje kot doba zidarskega grajskega stavbarstva ga je po- vezalo z mestno župnijsko cerkvijo na vzhodu in preko zahodnega stolpa z dominikanskim samostanom na zahodu v enotno utrdbeno linijo, ki je varovala mesto Ptuj pred na- padi s severa in obenem obvladovala mokri nižinski svet ob Grajeni, katerega je že od sredine 13. stol. dalje branil tudi minoritski samostan. Današnji zahodni stolp kaže vse gradbene značilnosti predrenesančne dobe (z močno uporabo antičnih balvanov) ter je moral nastati kot zvezna utrdba med gradom in dominikanskim samostanom v času, ko sta onadva prevzela osrednji položaj ptujske mestne trdnjave; to pa je bilo v prvi polovici 14. stol. (v 17. stol. se omenja kot »stari stolp«). Mogoče je istočasno nastal tudi t. im. »smodniški stolp«, pravokotna utrdba, ki se na starih slikah Ptuja vzdiguje izza jugo- zahodnega grajskega pobočja ter je služila predvsem za obrambo severozahodnih mest- nih vrat in za stražo nad položnejšim severo- zahodnim grajskim pobočjem. Z zgraditvijo zahodnega stolpa je nastala potreba, grad- 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA beno ga povezati z grajskim jedrom na osred- nji kopi. Zato sta nastala oba zidna kraka vzdolž zahodnega platoja kot mlajša in grad- beno naprednejša naslednika okopov, palisad in deloma stražarnic. Njihova gradbena teh- nika je še visokosrednjeveška, ker temelji na sistemu širokih osnov, iz katerih raste zid, ki se polagoma zožuje, dokler ne doseže vertikale. Medtem ko je severni krak ostal tudi kasneje brez stolpastih oporišč (poročilo komisije iz sredine 17. stol.), je bil južni krak opremljen z dvema stolpoma in eno ostrogo. Pravokotni stolp je v osnovi gotovo srednje- veški, a je bil kasneje povečan za ca. 2,5 m proti jugu. Brezdvomno je bilo to povečanje v zvezi z izgradnjo ostroge in delno prestavi- tvijo južnega zidu. Ostroga kaže pravilno gradnjo iz klesancev, ki se bistveno ločuje od poligonalne gradnje ostalega zidu, kaže pa sličnost z gradnjo notranje bastije. Tudi okrogli stolp je gotovo predrenesančnega iz- vora, ker pa spada že v obrambni sistem ožjega grajskega jedra, ga bom podrobneje obravnaval kasneje. Vzhodno od grajskega jedra je tekel zid po severnem robu platoja brez posebnih utrdbenih oporišč do vznožja grajske gorice, kjer je stal polkrožni »župniščni stolp«, ki je bil v 16. stol. opremljen z basti jo. , Pri obravnavi obrambne in stavbne orga- nizacije grajskega jedra moramo najprej upoštevati njegove dohode. Iz južne, mestne strani sta vodili na grajsko gorico dve poti: prva po trasi sedanjega dostopa na grad in dalje skozi ašelon, druga pa v vijugah iz mesta na vzhodni plato. Na severu je bila speljana vozna cesta po položnem severo- zahodnem pobočju do roba starega okopa, nato ob njem dalje na zahodni plato in v grajsko jedro. Sedanja trasa te ceste je plod renesančne predelave gradu v 16. stol. Kot sem že omenil, je predstavljalo grajsko jedro sestavo stolpa, gradu, hiše in žitnice, razmeščene v ovalnem okopu starega gra- dišča. Najstarejša dela gradu sta bila stolp (zgrajen ca. 1130) in žitnica (omenjena 1. 1280), najmlajša pa grad in hiša, ki se ome- njata šele 1. 1428 in 1433. Pojma »gradu« kot stanovanjskega in »hiše« kot upravnega po- slopja predpostavljata zidano gradnjo, ki je morala nastati v teku 14. ali pa celo šele na začetku 15. stol. Kaže, da je z osredotoče- njem dejanske oblasti nad salzburškimi po- sestvi v rokah Ptujskih gospodov rastel tudi ptujski grad v sestav kompleksnega gradu z utrdbenimi in upravnimi poslopji. Jedro sedanje dvonadstropne grajske pod- kve izvira iz tega časa. To jedro zajema juž- Ptuj z gradom okoli 1. 1580—1700 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ni trakt do renesančnega stopnišča (sledovi ometa z beležem na podstrešju, vidna pri- zidava vzhodne traktove partije, okrogli stopniščni stolp na jugovzhodnem oglu, got- ski oboki v pritličju), zahodni trakt s polža- stimi stopnicami in sanitarijami ter severni trakt do konca tretje arkade (v kleti je za sedanjo zahodno steno in zasutim vmesnim prostorom ohranjena prvotna zunanja ome- tana grajska stena, do katere sega tudi itali- janski severni obodni zid, na katerem stoji danes severni Leslijev trakt). Grajska pod- kva stoji, kot kaže, s severnim traktom na prirodni ravni, z zahodnim deloma na živi skali, deloma pa skupaj z južnim na samih okopih, katerim se tudi celotni koncept tlo- črtno prilagaja. Grajsko jedro je bilo, sodeč po zašiljenem portalu v prvem nadstropju zahodnega trakta, po obeh stopniščih (v jugovzhodnem zunanjem in severozahodnem notranjem oglu) in po ohranjenem ometu na podstrešju, že od začetka dvonadstropno ter se glavnega stolpa ni neposredno dotikalo. Verjetno je grajsko jedro v pozni gotiki do- živelo ponovne predelave, za kar bi govorila oblika notranjega dvorišča, v katerega regu- larnosti se že kažejo daljni odmevi renesanč- nega duha. Tako urejeno grajsko jedro je bilo treba tudi sodobneje utrditi. V ta namen so vdelali v obdajajoče okope obzidje, katerega južni (predelani) in zahodni krak sta še ohranje- na, krožno izpeljana severni in vzhodni pa manjkata. Od tega utrdbenega sistema sta predvsem ohranjena oba okrogla stolpa, ka- terih južni stoji na stičišču južnega in zahod- nega obzidja, severni, imenovan »zaporni stolp«, pa osamljen severno od gradu. Južni stolp lahko datiramo po ohranjeni konsoli v podobi z listjem obdane volovske glave, se- verni pa po obliki strelnih lin, splošno v 15. stol. Ko govori Santonino 1. 1487 o dobro utrjenem in nezavzetnem ptujskem gradu, misli predvsem na te utrdbe. Povezavo utrje- nega grajskega jedra z njegovo neposredno okolico sta v tej dobi tvorila zahodni portal s stopnicami in vrati v prečnem zidu z za- hodnim platojem, in položno speljani ašelon v jugovzhodnem delu gradu z južnim in vzhodnim platojem. V skicirani obliki je grad doživel novi vek. Razburljivi dogodki madžarske okupacije (1478—1490) in deželnoknežjega intermezza (1490—1511) so bili že pozabljeni, ko se je pojavila nova nevarnost, ki je usodno po- segla v preoblikovanje ptujskega gradu — turške vojne. Turki se mesta sicer niso nikoli lotili, niti 1.1532 ne, vendar je vrednost Ptuja za mejno obrambo postala tako očitna, da je kralj Ferdinand poskušal Ptuj na vsak način dobiti v svoje roke, a mu je za to vedno manjkalo denarja. Kljub temu je porabil del dohodkov, ki jih je dajala dežela, za utrje- vanje Ptuja. Pod vodstvom družine dell'Albo so v deceniju po 1. 1549 modernizirali pred- vsem zastarele mestne utrdbe, čeprav točno ne vemo, kaj se je delalo. Za leto 1556 zvemo slučajno, da je polir Antonio de Piva dal podreti nek star stolp (mestni ali grajski?). Kralj Ferdinand je končno vendarle dobil toliko denarja — posodili so mu ga vitezi de Gera —, da je lahko na Jurjevo 1. 1555 kupil mesto in grad Ptuj skupaj z gospoščino od salzburških nadškofov. 15. maja tega leta je salzburški oskrbnik Adlger Nösslinger iz- praznil grad in prepeljal ves njegov inventar v Leibniz. Ptuj je postal dokončno deželno- knežja lastnina, grad in gospoščino pa je Ferdinand zastavil de Gerom, s pogojem let- nega prispevka za utrjevanje ptujske trd- njave. Odločneje so se lotili utrditvenih del na obmejnih trdnjavah šele z nastopom vlade nadvojvode Karla (1564—1590). Glavno bese- do so imeli Italijani, posebno deželna grad- bena mojstra Francisco Teobaldi in Salust Peruzzi. Od slednjega nam je ohranjeno po- ročilo iz aprila 1570 o potrebah po utrditvi mest Graza, Fürstenfelda, Radgone in Ptuja. Po tem poročilu naj bi on gradil t. im. Nova vrata pri dominikanskem samostanu v Ptuju, vendar se je kameralna uprava temu upirala. Utrditvena dela na gradu so se začela ta- koj po nastopu vlade nadvojvode Karla 1. 1565 in so zajela predvsem grajsko jedro ter južni in vzhodni plato. Te novogradnje so bistveno spremenile lice srednjeveškega gra- du ter mu dale podobo, ki jo je v glavnem ohranil do danes. Južna raven je bila z mo- gočnim opečnim eskarpnim zidom spreme- njena v bastijo, ki je s svojimi topovi z lahkoto obvladovala celotno mesto pod seboj. Vhod nanjo je vodil po sedanji trasi, preko dvižnega mostu in skozi Karlova vrata, ki so še danes opremljena z originalnimi vrat- nicami in okrašena z nadvojvodovim grbom. Strelna lina ob portalu je branila sovražniku dostop do vrat, stražarjevo stanovanje nad njim pa omogočalo stalno kontrolo nad graj- sko varnostjo. Na bastiji ni bilo sicer nobe- nih stavb, kar dokazujejo skica in razne slike iz 17. stol. V tem času je bil obnovljen tudi zid od okroglega stolpa do notranje ba- stije, o čemer priča skrbna opečna gradnja in močan okrogel zidec, ki je splošen indicij za vsa italijanska poznorenesančna dela pri nas. Tudi vzhodni plato je v tem času dobil svoje severno in južno obzidje, ki sta spodaj eskarpnega, zgoraj parapetnega značaja. Se- verni zid, opremljen z okroglim zidcem, je 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA naslednik srednjeveškega obzidja. Na vzho- du je brez stolpastega oporišča pravokotno objel vzhodno ravnico ter se zaključil pri mestnem opazovalnem in požarnem stolpu sv. Pankracija (nasledniku ene od stražar- nic). Tudi južni zid ni tekel vzdolž vsega vzhodnega grebena, marveč se končal tam, kjer še danes neha okrogli zidec, in je tako puščal prost dostop po že omenjeni poti iz mesta k opazovalnemu stolpu na jugovzhod- nem hrbtu grajskega griča. Ker je stražni stolp imel zvon, s katerim je stražar opozar- jal meščane na grozečo nevarnost, je bil opremljen s posebnim stolpičem. Ostalih stavb na tem platoju še ni bilo. Največje predelave je doživelo grajsko jedro. Srednjeveško obodno zidovje je bilo na severu nadomeščeno z zidom, ki je po- vezal severni krak zahodnega platoja z za- ključkom severnega trakta. Od tu dalje je teklo obzidje tako, da je pustilo severni stolp ob strani, se preko severovzhodnega stolpiča uvilo vzdolž vzhodnega okopa, ga eskarpasto oblikovalo ter z dvojno vrsto strelnic učinko- vito branilo dovozno cesto na vzhodni plato. Zid spremlja okrogli zidec, ki teče tudi okoli že omenjenega stražnega stolpa, na katerega je Leslijeva obnova okoli 1. 1670 postavila sedanji oktogonalni kapelin stolpič, ter se zaključuje pri severnih vratih. Kot kažejo sledovi renesančnega, iz klesancev zgraje- nega zidu v jugovzhodnem kotu severne graj- ske kleti in kot to nakazuje tudi skica iz sredine 17. stol., je bil na mestu današnje kleti globok cvinger, ki ga je na zahodu za- ključeval severni grajski trakt. Močne predelave je doživel tudi južni del grajskega jedra. Od južnega grajskega krila je bila v smeri današnjega Leslijevega graj- skega trakta eskarpasto speljana notranja bastija (klesanci, opeka, rimske in gotske spolije), ki je s svojim trikotnim čelom se- gala globoko v južni in vzhodni plato ter v svoji notranjosti skrivala kazemate, ki so bile vkopane v gradiški okop ter na vrhu pokrite s prsteno plastjo. Srednjeveški ašelon je bil opremljen z novim portalom, za kate- rega je izdelal načrte že imenovani Salust Peruzzi 1. 1570. Elegantne oblike in lepo pro- filirani dorski kapiteli pilastrov izdajajo po- membnega umetnika. Vrata so tedaj gotovo nosila nadvojvodov grb, ki je bil odstranjen, ko je deželni knez dokončno izgubil oblast nad ptujskim gradom. Zalom bastijinega, z zidcem okrašenega zidu nekoliko pred seda- njim vhodom v kazemate, ki ga nakazuje tudi skica iz sredine 17. stol., dokazuje, da se je od tu eskarpni zid nadaljeval v severo- zahodni smeri do severovzhodnega ogla glav- nega stolpa in tako zaključeval ostrogasto notranjo basti jo. Med stolpom in severnim cvingerjem je obstajal sorazmerno ozek pre- hod na notranje dvorišče, ki pa verjetno ni bil posebej utrjen. Tudi notranje dvorišče je moralo ob koncu te stavbne periode doživeti precejšnje pre- delave. Predvsem je bilo med južnim graj- skim traktom in poševno stoječim glavnim stolpom vdelano renesančno stopnišče, po- tem vsi trije trakti povezani z dvonadstrop- nimi hodniki, ki so imeli spodaj slopast arkadast, v nadstropjih pa stebriščen galerij- ski značaj in končno je bil severni trakt (v razmerju z južnim!) povečan proti vzhodu za dvoje nadaljnjih prostorov. V prvi polovici 17. stol. je grad naglo menjaval gospodarje: deželnim knezom so 1. 1622 sledili Eggenbergi, tem 1. 1634 Tann- hauseni, ki so ga 1. 1642 darovali zagrebškim jezuitom; ti so ga pa 1. 1656 prodali bogate- mu cesarskemu generalu Škotu Walterju Leslieju, katerega nasledniki so ga obdržali do 1. 1802. Ker je vojaška komisija zaradi naraščajoče turške nevarnosti ravno v tem času (1. 1657) prepotovala vse obmejne trd- njave, je zanimivo vedeti, kaj je ugotovila glede Ptuja. Iz njenega poročila vidimo, da jo je posebno skrbela severna stran zahodne grajske planote, ki je bila najmanj utrjena (o žitnici ni govora!), zato predlaga izgrad- njo ostroge na ogroženem mestu med starim (zahodnim) stolpom in grajskimi vratci. Z izgradnjo ostroge bi bil grad dodobra za- varovan, obenem pa zaščiteno tudi mesto v smeri Novih vrat in dominikanske bastije na eni in grajski breg v smeri stare porušene ulivalnice proti vzhodu na drugi strani, isto- časno pa pod učinkom topov tudi nasprotni breg (Panorama), od koder bi mogel sovraž- nik sicer obstreljevati grad. Še važnejša kot poročilo je za nas skica utrdbenih objektov, ki skoraj v celoti ustreza stanju iz 1. 1858, ki ga je posnel F. Raisp in ga objavil v svoji znani knjigi »Pettau, Steiermarks älte- ste Stadt und ihre Umgebung«. Skice iz 1. 1657 mi ni treba posebej opiso- vati, ker je tedanje stanje gradu razvidno že' iz mojih dosedanjih izvajanj. Opozoril bi edino na nekatere njene, doslej napačno tol- mačene detajle. Predvsem so močno poteg- njene črte grafični izrazi za obrambno pomembne zidove, tanko potegnjene pa za obrambno manj ali celo nepomembne. Tako je treba gledati tudi na skico grajskega jedra. Narisana podkev ne predstavlja graj- skih traktov samih, ampak le njihove arkad- ne hodnike, na katerih južnem koncu je stari stolp z eskarpnim zidom, ki sega do ašelona; na severnem pa se nadaljuje že omenjeni cvinger do severovzhodnega roba obodnega 63 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zidovja. Zaporni stolp je popolnoma osamel, iz severozahodnega boka grajskega jedra iz- stopata dve pravokotni ostrogi, za katerih obstoj ni več dokazov, razen mogoče na- stavka zidu na zaključku starega gotskega trakta. Severni zid zahodnega platoja, imeno- vanega »grajski vrt«, se nadaljuje v ravni liniji do grajskega jedra ter oklepa s krajšim paralelnim zidom stopnice, ki vodijo skozi prečni zid na zahodni plato. Sicer v zahod- nem in osrednjem delu gradu ni večjih spre- memb. Precej drugačna pa je stvar na vzhod- nem platoju. Tu se južni zid končuje tam, kjer pripelje pot iz mesta na plato, severni pa v pravokotni kljuki objame vzhodni zaključek platoja ter se končuje ob stolpu, ki ga skica imenuje ;»Stražni stolp«. To je že omenjeni mestni opazovalni stolp sv. Pankracija, ki je bil opremljen z zvonom in stražarnico. V takem stanju je prevzel grad general Walter Leslie, ki se je takoj lotil njegove prezidave. Ze naslednje leto (1657) je opre- mil Peruzzijev portal z atiko, flankirano od dveh potlačenih volut, na katerih stojita ognjeni krogli (vojaški milieu). Atiko krasi Lesliejev grb (3 okrogle zaponke) ter napis in letnica 1657. Leta 1664 je prišel Walter Leslie v hud konflikt s ptujskimi meščani, ker jim je osporaval njihov opazovalni stolp na jugovzhodnem hrbtu grajskega griča. Te- ga leta je neimreč zgradil današnji vzhodni stolp in ker je naslednje leto potegnil južno obzidje do njega, je s tem meščanom zaprl do- stop do njihovega stolpa. Deželni knez je na- stali spor poravnal v tem smislu, da je moral grof postaviti novo stražarnico z zvonovim stolpičem na mestu starega stolpa. Leta 1669 je isti grof prezidal tudi zahodni stolp, ga opremil z dvojnimi zunanjimi stopnicami ter okrasil z železno zastavico, v katero sta vre- zana Lesliejev grb in letnica 1669. Istočasno je obnovil tudi severozahodno obzidje (nje- gov grb!) ter popravil severni portal, nad katerega je namestil svoj grb. Največje delo, katerega so izvedli v času od ca. 1660 do ca. 1680 na gradu, pa je prizidava obeh vzhod- nih grajskih traktov. Kaže, da je starejši med njima severni trakt, katerega so zgradili na italijanskih zidovih severnega cvingerja ta- ko, da je cvinger postal njegova (deloma nadstropna) klet, katero so s posebnim pre- hodom zvezali s starejšimi kazematami. Pri tem so novi trakt, ker se ni mogel razviti proti vzhodu, podaljšali za en arkadni lok proti zahodu. V njegovo nadstropje so na- mestili veliko viteško dvorano (predelano konec 18. stol.) s kapelo, ki so jo prenesli sem iz zahodnega grajskega trakta. Okrogel italijanski stolp so ob tej priliki oktogonalno nadzidali ter ga spremenili v kapelin stolpič. zaključen s krepko čebulasto streho. Nekaj kasneje je začel nastajati južni trakt. Naj- prej so podrli stari »visoki« stolp ter na po- ševni renesančni eskarpi zgradili sedanji trakt, v katerega pritličju so drvarnice in pralnica, v nadstropjih pa reprezentančni prostori grajske uprave. Letnica 1697 na no- tranjem portalu tega trakta je gotovo datum za nastanek portala, ne pa trakta samega, ki ga kaže že Vischerjev bakrorez iz 1. 1681. Oba trakta sta opremljena z bogato uokvir- jenimi okni, okrašenimi z lesliejevskimi grbi, severni pa tudi s sončno uro, katere letnica ni več čitljiva. Istočasno z obema traktoma je nastala tudi baročna stražarnica ob kape- linem stolpiču ter gospodarsko poslopje (že v sedanji obliki in velikosti) na vzhodnem platoju. Takrat so dobile tudi kazemate svoj sedanji vhod, notranja bastija pa balustrad- no ograjo, ki je danes ni več. Ker se s Visceherjevima bakrorezima iz 1. 1681 začenja dovolj gosta vrsta podob ptuj- skega mesta in gradu, da moremo z njimi za- sledovati njegov nadaljnji stavbni razvoj, se jih bomo v nadaljnjih izvajanjih kritično poslužili. 1. Georg Mathei Vischer: »Topographia Ducatus Stiriae«, Graz 1681. Oba bakroreza sta delo Vischer-Trosta. Prvi kaže pogled na celotno mesto, drugi samo na grad. Oba po- gleda sta vzeta z juga. Sta precej nekritična in v detajlih neenotna. Grajska enceinte kaže približno sedanjo podobo, le da je na vzhodnem platoju še ohranjena mestna stra- žarnica z zvonovim stolpičem, na južnem še ni za Karlovimi vrati nobenih stavb (viden zid je le priključek južnega obzidja na no- tranjo bastijo), grajsko jedro kaže že sedanjo podobo, na zahodnem platoju pa je poleg samovoljno oblikovanih stolpov omeniti samo »smodniški stolp« na zahodnem obronku, ob- čuten višinski skok v južnem obzidju ter ostrešje majhne, po videzu sodeč, lesene stav- be poleg pravokotnega stolpa. Karlova vrata imajo še dvižni most, zahodni dovoz sprem- lja obzidje z vhodnim portalom na vznožju hriba, vzhodno pot pa leseni latasti plot. 2. Slika o. pl. iz ca. 1700. Hrani jo ptujski Mestni muzej. Avtor ni znan. Kaže južni po- gled na mesto in grad z lahne ptičje perspek- tive. Slika je mnogo verodostojnejša od Vischerjevih bakrorezov. Grajsko jedro kaže sedanjo podobo, na vzhodnem platoju ni več mestne stražarnice, pod njegovo južno ob- zidje je prislonjena lesena stavba, stoječa na stebrih. Južna bastija je še brez stavb, le Karlova vrata so zamenjala dvižni most s fiksnim lesenim. Zahodni dovoz je brez ob- zidja, vzhodno pot spremlja latasti plot. Po- sebno lepo je viden zahodni plato z obzidjem 64 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in stolpi (k pravokotnemu stolpu je prislo- njena majhna stavba, od katere je vidna le streha) ter bočno obzidje s »smodniškim stol- pom«. V zahodnem prečnem zidu so vidna vrata, ki so vodila iz gradu na zahodno ravan. O žitnici še ni nobenega sledu. 3. Skica iz popotne knjige neznanega Šle- zijca (hranjena v arhivu Gornje Avstrije) iz 1. 1713. Skica kaže južni pogled na mesto in grad in je zelo površna. Grajsko jedro je nerazčlenjeno, pod njim vidna Karlova vrata s prislonjenim triosnim poslopjem. Na vzhod- nem platoju stoji 4-osna stražarnica s streš- nim stolpičem in nekoliko dalje proti vzhodu stolp z zelo visoko streho. Na zahodnem pla- toju kaže zid s stolpom razpotegnjeno linijo, ki vodi do dominikanskega samostana. 4. Risba iz 1. 1730 (po kopiji v Povodnovi zapuščini). Južni pogled. Zelo površno delo, iz katerega se da bore malo razbrati. Raz- ločno je le grajsko jedro, vzhodno od njega na mestu obeh portalov strešasta stavba, dalje gospodarsko poslopje, stolp in na koncu visok, ozek stolpič s piramidasto stre- ho. Na zahodu so vidni vsi trije stolpi ter že omenjeni zidni višinski skok. Karlova vrata so brez prizidka, dovoz k njim brez obzidja. 5. Slika o. pl. Ex voto 22. januarja 1766. Hrani jo ptujski Mestni muzej. Grajsko jedro je nespremenjeno, vzhodni plato z obema portaloma, hlevi in stolpom, zahodni z okro- glim in zahodnim stolpom, od katerega teče mnogo predolg razkrušen zid mimo poruše- nega »smodniškega stolpa« do dominikan- skega samostana. Zadaj prvič vidimo ogrom- no stavbo žitnice. Karlova vrata so dobila triosen prizidek in fiksen most, do katerega vodijo zahodni dovoz z obzidjem in vzhodna pot, ki je bila 1. 1701 (kot to dokazuje kamen z letnico in Lesliejevim grbom) stopničasto dodelana. 6. Risba v Deželnem arhivu v Grazu. Ima napis: Leopold Schickelgruber fecit Pettau die 21*«'' hornung 1792. Pogled z juga. Graj- sko jedro kaže sedanjo obliko, le da ima še baročno balustrado na notranji bastiji. Vzhodni plato je nespremenjen, Karlova vra- ta so dobila že vse prizidke (6-osne), pred' njimi je zidan most in dvojni dostop. Na za- hodu stojita dva oglata stolpa ter rekon- struiran mestni zid z okroglim »smodniškim stolpom«. Zadaj je vidna žitnica. 7. Lesorez iz Schiitzove ptujske tiskarne. Čas nastanka: 1794. Je v glavnem enak prejšnji sliki, pred Karlovimi vrati je še viden kamenit most. 8. Mestni načrt iz 1. 1824. V glavnem kaže sedanje stanje, le da sta žitnica in grajsko jedro še povezana z obodnim zidom, sodni stolp in severni grajski trakt pa s pritlično stavbo, ki so jo podrli šele na začetku naše- ga stoletja. 9. Litografi ja: Ptuj, avtor: Runk, čas nastanka: ca. 1820. Grad ima že sedanjo ob- Ptujski grad konec 18. stoletja (s pomočniškega potnega lista) 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO liko, zadaj je vidna mogočna streha žitnice, južni dostop ni upodobljen. 10. Tuš-risba, avtor: M. Steinbach, čas na- stanka: 1832. Hrani jo Deželni arhiv v Grazu. Grad kaže sedanjo podobo. Iz redosleda naštetih podob lahko zasle- dujemo posamezne faze gradbenega razvoja ptujskega gradu v 18. in 19. stol. Grajsko jedro samo se bistveno ni spre- minjalo. Pritlična stavba, ki je povezala sod- ni stolp s severnim grajskim traktom, je bila nepomemben prizidek, ki je služil pomož- nim gospodarskim namenom, zato je bil z majhnimi vratci povezan s kletjo. Odstranili so ga na začetku 20. stol. Tudi vzhodni plato je ostal v glavnem ne- spremenjen. Problematičen ostane edino čas odstranitve mestne stražarnice z njenim strešnim stolpičem. Vse kaže, da se je to iz- vršilo okoli 1. 1715. Zahodni plato fungira na vseh slikah kot vrt, v katerega vodi zahodni grajski portal preko stopnic in vrat v prečnem zidu. Na oljni sliki iz ca. 1700 je že odpadel južni od obeh paralelnih stopniščnih zidov, medtem ko je severni kot obodni zid ostal še preko leta 1824. Ob pravokotnem južnem stolpu se pri Vischerju (1681) in na oljni sliki iz ca. 1700 pojavlja manjše, verjetno leseno po- slopje, ki kmalu izgine. Po slikah sodeč (ona iz 1. 1766), je bila ogromna žitnica ob sever- nem robu zahodnega platoja zgrajena kot prva na svojem mestu šele v drugi četrtini 18. stol. Ob tej priliki je nastala tudi sedanja velika terasa pred njo kot manevrirni prostor za voznike. Verjetno je bila žitnica popreje v stavbah na vzhodnem platoju, še pred tem pa v samem grajskem jedru. Večje spremembe je doživljala tudi južna bastija. Prvotna dvoosna Karlova vrata so dobila pred 1. 1713 severni, proti sredini 18. stol. prvi južni (3-osni) in v zadnji tretjini istega stoletja drugi južni (3-osni) prizidek. Ti prostori so bili namenjeni grajski upravi, ki se je, kot vidimo iz gradbenega razvoja, stalno večala (trgovina z žitom!) ter polago- ma zasedla skoraj vso južno bastijo. Kaže, da so jarke pred obema grajskima vhodoma zasuli šele v začetku 19. stol. Od južnih dohodov je moral zahodni dobiti že konec 17. stol. svoj parapetni zid, vzhodni pa 1. 1701 svoj stopniščni dohod. Z letom 1683 je grad kot trdnjava odigral svojo vlogo in v teku 18. stol. (čas fiziokra- tizma!) dobil drugačen pomen; postal je gospodarsko in upravno (razvoj gospoščin) središče veleposestniško urejene gospoščine (izgradnja ogromne žitnice, novih upravnih in gospodarskih poslopij, izgradnja velike pristave na severnem vznožju grajskega griča). Ker je grof Walter Leslie, ki se je poročil z neko Dietrichstein, določil te za potomce svojega rodu, so Lesliejem 1. 1802 slediM knezi Dietrichsteini v posesti gradu. Ker pa je bila hčerka zadnjega kneza Tere- zija vdova po Herbersteinu, je 1. 1858 pri- dobila gospoščino in grad Ptuj za svojo rodbino. Terezija je popravila vsa poslopja, vendar gradu bistveno ni spreminjala. Iz njenega časa so naslikani aliančni grbi (Die- trichstein-Herberstein) po hodnikih grajske- ga jedra. Zadnji fevdalec, ki je popravil grad, je bil grof Johann Jožef Herberstein. Kot pravi napis na notranji atični strani Peruzzi- jevega portala, se je to zgodilo 1. 1912. Grad je tudi notranje opremil. Leta 1945 so Her- bersteini izgubili grad in posestvo Ptuj, ki sta postala nacionalna lastnina. Tega leta je bila v gradu urejena kulturno-historična zbirka ptujskega Mestnega muzeja, ki v glav- nem ohranja Herbersteinovo stanovanjsko ureditev kot edini ohranjeni primer pozno- fevdalne življenjske ureditve pri nas. Z vstopom v najnovejšo dobo zaključujem stavbno zgodovino ptujskega gradu. Kot vi- dimo, je bila zelo pestra. Začela se je v eri Ilirov, se preko antike in dobe preseljevanja narodov razvila v gradiško postojanko starih Slovenov, rasila iz zgodnjefevdalnega dvora preko visokosrednjeveškega stolpastega gra- du v poznogotski grajski kompleks, doživela metamorfozo kasnorenesančne trdnjave in visokobaročne rezidence, se v 18. stol. pre- levila v središče fiziokratsko urejene gospo- ščine in končno v gospodarsko postojanko odmrlega fevdalizma. LITERATURA Ferdinand Raisp: Pettau, Steiermarks älteste Stadt iukI ilire Umgebung. Graz 1858., okt. 306 str.; — Ferdinsind Raisp: Das Schloss Ober Pettau und seine Besitzer. Der Aufmerksame 1856., št. 2, 5, 10; — Damiisch Edvard: Mu- seum zu Ober Pettau. MhVSt VI — 1855., p. 2A7; — Zahn Josef: Zur Geschichte von Pettau in der Zeit der Gegen- reformation. MLVSt XXXII — 1884, p. 3—32; — Sechann Moritz: Das Marmorportal im Schlosse zu Oberpettau. MCKD IV. p. 24i — Zur Geschichte der Befestigung von Graz, Fürstenfeld und Pettau 1570. StGschBl. za 1883, p. M—78; — Beckh-Widmannstetter: Ober Pettau. MCKD NF XVII za 1894, p. 78—79; — Gaupmann Rudolf: Pettau. MCKD NF XVII za 1894, p. 126; —Kos Franc: Doneski za krajevne kronike (Ptuj). CZN VIII, XV, XVI; - Hans Wutschnig: Steirische Städte und Märkte im Reisebilder- buch eines Schlesiers (1710—171i4).BIFHmtkd 1941, p. 13—24. Pirchegger Hans: Schloss Ober Pettau v Hausmannovi iSiid- steicrmarkc, Graz 1924, p. 570—374; — Pirchegger Hans: Pettau als Grenzfeste v Festzeitung XII. Gauturnfestes des Südösterreichischen Turngaues. Pettau 1906; — Pirchegger Hans: Geschichte der Stadt und Herrschaft Pettau im Mit- telalter. 54. in 35. Jahresbericht des K. F. J. Gymna- siums Pettau 1902/03, p. 1—22, 1903/04, p. 9—35; — Pirch- egger Hans: Archivalische Beiträge zur Geschichte Pettaus und des Pettauer Feldes. 37. Jahresbericht des K. F. J. Gymnasiums Pettau 1903/05, p. 1—22; — Bas Franjo: Histo-- rično-geografski razvoj Ptuja. CZN XXVIII za 1. 1933; — Josef Felsner: Pettau, 1895; — Bas Franjo: Mali grad v Ptuju. Zgodovinski časopis IV. 1950, p. 127—150; — Biblio- grafijo Ptuja do 1. 1933 je zbral Franjo Baš in jo objavil v Ptuju posvečeni številki CZN, letnik XXVIII, za leto 1933. — Splošnih del in onih o gradovih ne navajam posebej, n. pr. Pipper, Zahn, Kos, Schuchardt, Baravalle-Knapp, Pirchegger, Dapsch, Pinder itd. 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA DOLENJSKI KMET V PREJŠNJIH STOLETJIH RAFAEL OGRIN »Graščaki so raztno tako branili svojo staro pravico kot kmetje soojo novo.< Ivan Cankar v Obiskih Izidorja Cankarja Avguštinski samostan pred Špitalskimi vrati v Ljubljani, danes frančiškanski samo- stan, je imel v Radečah blizu Zidanega mosta svoje imenje, ki je bilo sestavljeno iz dveh glavnih delov. Prvega so avguštinci kupili 1. 1672 od rod- bine Ramschüssel za 1900 fl. Obsegal je prvotno kakih 10 kmetij v vasi Vrhovo, ki leži ob cesti Radeče—Krško, 4 km od Radeč. Drugi glavni del so avguštinci dobili 1. 1715 od rodbine Scherrenburg kot pobožno ustanovo. Obsegal je pristavo v Breški vasi pri Hotemežu, pol ure hoda od Radeč ter osemnajst in pol podložnih kmetij, ki so bile raztresene po vasicah Breška vas. Spodnje Jelovo, Zahrib in Boriče. Zadnji trije zaselki ležijo po hribih med Savo in dolino Sopote, ki se pri Radečah izteka v Savo. Večinoma so to samotne kmetije, oddaljene približno eno uro do dveh ur od pristave, kamor so podložniki morali hoditi na tlako. Po raznih zamenjavah, nakupih in darilih je avguštinsko imenje Radeče imelo 1. 1756 v Vrhovom petnajst kmetov, v Breški vasi sedem, v Spodnjem Jelovem tri, v Zahribu in Boričah enajst kmetov, v Dobovici, ki leži v občini Dole pri Litiji, 15 km od Radeč, pa dva kmeta, skupno 38 podložnih kmetov. Poleg teh podložnih kmetov so imeli avgu- štinci še svoje vinograde na Trški gori pri Krškem, so bili gorski gospodje šestih vin- skih goric v bližini Radeč s kakimi 48 so- gorniki in so pobirali žitno in vinsko desetino od lastnih in tujih podložnikov v vaseh okrog Jelove gore in pod Kumom, kjer so imeli kakih 30 desetincev in 72 sogornikov. Posestvo je upravljal pater iz Ljubljane, ki je stanoval v Radečah v samostanski hiši. Leta 1771 so dali avguštinci radeško ime- nje v najem za 380 fl. Po razpustu avguštin- skega samostana 1. 1784 je prišlo imenje v last verskega sklada. Po smrti najemnika 1. 1815 je prevzela imenje uprava državnih po- sestev. Ta ga je 1. 1827 prodala za 12.105 fl Antonu Anžaku. Za njim je prevzel imenje I. 1838 njegov zet Anton Julij Barbo. Pri pristavi v Breški vasi in na Trški gori pri Krškem je bilo po franciscejskem kata- stru 1. 1825 118 oralov ali 67 in pol hektarja zemlje, od tega 44 oralov njiv, travnikov in vinogradov, ki so jih obdelovali podložniki. Po istem viru so imeli podložni kmetje okrog 1000 oralov ali 575 hektarjev zemlje. Od teh je bilo 249 oralov obdelovalne zemlje. Vsak podložnik je imel tri do osem oralov črne zemlje, kjer je prideloval razno žito, bob in fižol, zelje in repo, konopljo in lan. Koruze in krompirja pred 200 leti še niso pridelovali. Le avguštinci so poskušali gojiti koruzo. Ob rektifikaciji so prijavili kot pri- delek pet osmin mernika koruze. Podložniki so imeli tudi svoje travnike in pašnike. Bavili so se z živinorejo in perut- ninarstvom. Na vsem imenju je imel ob rek- tifikaciji konja le župan Funda v Vrhovem. Vsak podložnik pa je imel par vprežnih volov, večinoma tudi eno kravo in prašiča.' Pitati prašičev niso mogli, ker niso poznali ne koruze ne krompirja. Podložniki v Spod- njem Jelovem in Zahribu so redili tudi ovce in koze. Poleti se je živina pasla po pašnikih, pozimi pa jim je večkrat primanjkovalo krme, zato kmetje tudi niso mogli rediti več živine. Živina je bila slabe pasme. Računski urad- nik in knjigovodski adjunkt Franc Cadež je v svojem poročilu na deželnega glavarja in odbornike 1. 1754 poročal, da mora plemič, ki hoče imeti dobrega konja ali vprežnega vola, kupiti tega na Štajerskem ali Koro- škem. Poleg njegovega poročila je ohranjen še nek koncept, po katerem so kranjske krave majhne pasme, slabo hranjene in zato slabe mlekarice. »Živina naše dežele«, na- daljuje nepodpisani uradnik, >se da tako malo primerjati z živino sosednjih dežel kot cviček s tokajcem«. V Zahribu so imeH kmetje po travnikih in pašnikih zasajeno sadno drevje. Sadje so sušili in imeli za dopolnilo pri prehrani. Vsak podložnik je imel svoj kos gozda, kjer je dobival potrebno kurivo. Hribovski kmetje, ki so imeli velike gozdove, lesa niso mogli prodajati, ker ni bilo voznih cest. Še svoje kurivo so morali znositi na hrbtu iz gozda domov. Tako so poročali avguštinci. Kmetje v Vrhovem, Breški vasi. Spodnjem Jelovem in Dobovici so imeli svoje vino- grade. Ti niso bili veliki. V šestih vinskih goricah pod gorsko palico avguštincev je bilo 92 vinogradov, kjer se je pridelalo 652 veder vina, torej povprečno v enem vinogradu po sedem veder. Od teh je bilo treba oddati okrog pol vedra kot gornino, pol vedra pa kot desetino. Ostanek, približno 240 1, je imel lastnik komaj za lastno porabo in ga je le v sili prodal. Na hribovitem ozemlju imenja pridelki še danes komaj krijejo domače potrebe. Pred 200 leti pa je bilo kmetijstvo tukaj še na zelo nizki stopnji. 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Najboljša orna zemlja je bila v Breški vasi in v Vrhovom. Ob rektifikaciji so izdali uradno razpredelnico o donosu zemlje v po- sameznih vaseh imenja in sicer za vsako vrsto žita posebej. Povprečno je dal mernik posetve tri do štiri mernike, le v Vrhovem sta dajala ječmen in oves šestkratni pridelek. V jožefinskem katastru so se ohranili zem- ljiški listi treh avguštinskih kmetij v Spod- njem Jelovem. Po teh se je pridelalo na njivah te vasi največ po 12 mernikov pšenice ali rži, in po 15 mernikov ječmena ali ovsa na oral. Ker je hektar 1,74-krat večji od orala, se je pridelalo pšenice ali rži po 21 mernikov, ječmena ali ovsa pa po 26 merni- kov na hektar. Jožefinski kataster računa z dunajsko mero, po kateri je držal mernik 30,75 1, hekto- liter pšenice pa tehta približno 75 kg. Vse- bina mernika v litrih, pomnožena z litrsko težo žita in s številom mernikov, ki so se pri- delali na hektar, da hektarski donos. Tako se je pridelalo na hektar kakih 4,8 centa pšenice, torej le polovico tega, kar šteje danes za slab pridelek. Ako je teža rži 64 kg na hektoliter, se je pridelalo te vrste žita kake 4 cente na hek- tar, torej niti polovica tega ne, kar je bilo pred vojno povprečen pridelek v Sloveniji. Ce računamo na isti način pridelek ječmena in ovsa ter vzamemo kot hektolitrsko težo ječmena 75 kg, ovsa pa 42 kg, so pridelali kmetje v Spodnjem Jelovem 6 q ječmena in 3,4 q ovsa na hektar, medtem ko je danes povprečni pridelek ječmena 9,7 q slab pri- delek ovsa pa 5 q na hektar. Vzrok slabega pridelka je bilo nezadostno gnojenje, zlasti pa dejstvo, da se je na njivah vrstilo žito za žitom. Po ohranjenih zemlji- ških listih so n. pr. sejali na neki njivi prvo leto rž, nato dve leti oves, ali prvo leto pše- nico, drugo leto ječmen, tretje leto pa oves, oziroma tudi vsako leto oves. Po pojasnilu avguštincev k rektifikacijski napovedi niso v Vrhovem in Breški vasi puščali njiv v prahi. V Zahribu in Spodnjem Jelovem pa so po žetvi ovsa pustili strnišče nepreorano. Spomladi so take njive prvikrat preorali. Nato so nekatere teh njiv sredi maja vnovič preorali in posejali s prosom; druge njive pa so preorali sredi julija in posejali z ajdo. Ce se je kako leto posejalo manj ovsa, je tudi manj njiv ostalo v prahi. V Vrhovem in Breški vasi so sejali strniščno, v drugih vaseh pa prašno ajdo. Ob rektifikaciji so sprva hoteli popraviti tudi dajatve podložnikov. Zato so morali zemljiški gospodje napovedati tudi podlož- niško posest in pridelek. Po teh napovedih se da ugotoviti, kaj in koliko so podložniki pridelovali. Pridelek žita pa se lahko pri- bližno ugotovi tudi po prijavljeni desetini. Ta se je tedaj ugotovila po šestletnem po- vprečju. Ako se prijavljena desetina vsakega pridelka pomnoži z deset, dobimo povprečni pridelek tistih žitnih vrst, od katerih se je dajala desetina in sicer od pšenice, rži, ječ- mena, ovsa in ajde. Popolnoma znane pa so podložniške daja- tve. Te so se delile na najemnino za zemljišče, tlako in desetino. Poleg tega je zemljiški gospod pobiral še deželni in državni davek. Najemnina za zemljišče se je dajala v denarju in v naravi. V naravi so dajali na- jemninsko žito in male dajatve. Tlaka je bila odmerjena ali neodmerjena. Pri odmerjeni tlaki je bilo določeno, n. pr. koliko njiv je treba v nekem času preorati ali požeti. Pri neodmerjeni tlaki pa je bilo določeno le, koliko dni na leto ali na teden mora podložnik priti na tlako. Nadalje je bila tlaka lahko ročna ali vprežna. Najemnina in tlaka sta bili nerazdružljivo vezani na posestvo. Ne tako desetina, ki jo je dajal podložni kmet. Prvotno je bila dese- tina cerkvena, pozneje pa je prešla v naj- različnejše roke. Darovala se je ali prodajala ne glede na to, kdo je lastnik podložnih kmetij. Kako zapletene so bile tedanje gospodar- ske razmere, kaže tudi avguštinsko imenje. Samostan sam je dajal desetino od svoje pri- stave glavnemu župniku v Laškem, katere- mu so dajali desetino tudi kmetje v Breški vasi. Pristava je bila tako imenovana rusti- kalna pristava, ker je nastala po 1. 1618 iz štirih celih kmetij. Kmetje v Vrhovem so dajali desetino samo- stanu v Jurjevem ( Jurkloštru), podložniki v Dobovici pa gospostvu Svibno. Avguštinci sami so pobirali desetino od svojih in tujih podložnikov v vaseh Spodnje in Zgornje Jelovo, Zahrib in Boriče ter še od nekaterih drugih vasi pod Kumom. Žitna desetina se je dajala od pridelanega žita v snopih ali zrnih (t. im. desetina v vre- čah). Za druge pridelke, od katerih se ni dajala desetina, je dajala cela kmetija pol mernika, polkmetija pa četrt mernika ajde. To desetino so imenovali starič. Tako je za- pisal avguštinski upravnik v svojo knjigo kot navodilo za svoje naslednike. Od prirastka pri živini so dajali mladiško desetino n. pr. jagnjeta, piske i. dr. Cela kmetija je dajala po eno jagnje in eno piško, polovična kmetija pa polovico. K tej dajatvi je spadalo tudi predivo in sicer je dajala cela kmetija po 10 povesem, polkmetija zopei polovico. 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Od vinogradov se je dajala gornina in desetina. Gornino je prejemal gorski gospod in je bila dogovorjena in stalna ne glede na letino. Desetina pa se je ravnala po let- nem pridelku. Avguštinci so dobivali gor- nino od šestih vinskih goric, ki so bile pod njih gorsko palico. Na Trški gori so imeli avguštinci tri orale lastnih vinogradov in tri orale, ki so spadali pod gospostvo Šrajberjev turu. Od prvih niso dajali gornine, od drugih pa je dobival gornino Šrajbarjev turn. Kakor žitno si je tudi vinsko desetino lah- ko vsakdo pridobil. Tako so avguštinci kupili 1. 1676 vinsko desetino pod Jelovo goro in Kumom. Sami so dajali od svojih lastnih vinogradov na Trški gori tretjino desetine župniku v Krškem, dve tretjini pa sta bili njihovi. Od vinogradov pod gorsko palico Šrajbarjevega turna je dobival dve tretjini desetine Šrajbarjev turn sam, eno tretjino pa krški župnik. Od šestih vinskih goric, ki so bile pod gorsko palico avguštincev, je od največje gorice dobival desetino Jurklošter, od treh manjših glavni župnik v Laškem, od dveh najmanjših pa avguštinci sami. Kot najemnino v denarju so plačevali pod- ložniki letno 59 fl 30 kr. Kot najemnino v naravi pa so dajali pšenico, rž in oves. Ta dajatev je bila zelo neenako razdeljena. Od 38 kmetov jo je dajalo le 14. Skupno so da- jali 15 mernikov pšenice, 15 mernikov rži in 109 mernikov ovsa. Kmetje v Zahribu so da- jali za svoje gozde še 2 in Vie mernika pše- nice kot goz dnino. Tudi malih dajatev niso dajali vsi kmetje. 25 kmetov je dalo letno 14 kopunov, 15 pišk, 219 jajc in 115 povesem (25 Va funta) prediva. Kot žitno desetino so avguštinci prejemali povprečno, kakršna je pač bila letina, 21 mernikov pšenice, 19 mernikov rži, 35 mer- nikov ajde in 6 mernikov ječmena, 38 merni- kov ovsa in 5 mernikov boba in to od svojih in tujih podložnikov v vaseh pod Jelovo goro in Kumom. Isti podložniki so dajali samo- stanu tudi 12 mernikov ajde kot starič ter mladiško desetino in sicer letno 22 jagnjet, 22 pišk in 220 povesem prediva. Gornine so prejemali avguštinci 72 veder vina ne glede na letino, vinske desetine pa približno 85 veder, kakršna je pač bila letina. Poleg naštetih dajatev so podložniki mo- rali dajati še bero duhovščini. Podložniki v Vrhovem, Breški vasi. Spodnjem Jelovem in' Zahribu so jo dajali župniku, kaplanu in cerkovniku v Radečah, kmeta v Dobovici pa kaplanu in cerkovniku v Svibnem. Dajali so mernik ali pol mernika pšenice, štiri ali dva hleba sira in četrt ali osmino funta prediva. Najtežje breme podložnikov je bila tlaka. Avguštinski kmetje so opravljali le ročno tlako. Kadar je bila potrebna vprežna tlaka, t. j. ob setvi, košnji in žetvi, ob spravljanju žitne in vinske desetine, so avguštinci sami dostavljali svojo živino, pluge, brane in vozove. Ročna tlaka je bila določena na leto ali na teden. Pet kmetov je moralo opravljati 120 dni letne tlake brez hrane, 27 kmetov pa je moralo delati 107 dni na teden. Ti so do- bivali hrano. Pet kmetov je plačevalo tlako v denarju, med njimi oba kmeta iz Dobo- vice, ki zaradi oddaljenosti sploh nista mogla hoditi na tlako. Le en kmet je bil brez tlake in to župan v Vrhovem. Skupno so morali kmetje opraviti na leto 5564 dni tedenske in 120 dni letne tlake, sku- paj torej 5684 dni. Pri tlaki je bila razlika med Ramschüsslo- vim in Scherrenburgovim delom. Ohranjen je urbar iz 1. 1575, ko so bili podložniki dru- gega dela iz vasi Breška vas. Spodnje Jelovo, Zahrib in Boriče še pod zastavnim posestvom Radeče. Tedaj so imeli vsi, zemljaki in pol- zemljaki, le po tri dni tlake na teden. To se- je ohranilo tudi pod avguštinci. Izjema sta bila dva poldruga zemljaka iz Zahriba, ki sta imela šest dni tlake na teden. Podložniki prvega dela v Vrhovem pa so imeli večinoma šestdnevno tlako na teden. Avguštinci so jim znižali tlako na pet dni in jim dali soboto prosto. Imenje je imelo dnevno več kot 20 delav- cev na razpolago. Vendar niso bili vedno vsi obvezanci na tlaki. Avguštinci sami so tlako ob rektifikaciji takole pojasnili: »Samostan uporablja vso tlako najmanj sedem tednov na leto in sicer ob setvi, košnji : Posest ljuWjansikUi avguštincer pri Radečah 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in Žetvi. Ta čas prehranjuje delavce tudi ob nedeljah in praznikih kakor tudi ob slabem vremenu dvakrat na dan. Vsak obrok je se- stavljen iz dveh jedi, za kar se porabi vsa pridelana ajda in še nekaj drugega žita.« V jeseni so vozili desetino in pridelke v shrambe in kleti. Pozimi so morali priprav- ljati drva. Avguštinci so uporabljali podlož- nike tudi za pota v ljubljanski samostan, kamor so upravniki pošiljali perutnino in majhne živali. Nekaj kmetov iz Vrhovega je bilo določenih za obdelavo vinogradov na Trški gori, kamor so jih prevažali po Savi. K tlaki je spadalo tudi predenje prediva, ki ga je dobival zemljiški gospod od podlož- nikov ali pa ga je sam pridelal. Pozimi so morali kmetje iz Vrhovega in Breške vasi napresti 198 funtov preje. Kdor ni hotel presti, je moral plačati za vsak funt dolžne preje po 3 krajcarje. Zemljak je moral spresti 12 funtov preje, kar se mu je štelo kot 16 dni tlake. Tlako so lajšali prazniki in nedelje. Do 1. 1754 je bilo poleg nedelj še 36 praznikov. Ker pa so se gospostva vedno pritoževala, da prazniki odtegujejo kmeta od dela, se je to leto znižalo število praznikov na 15. Ce je bil v tednu kak zapovedan praznik, je pod- ložnik, ki je imel 4 dni tlake, po novem patentu o tlaki tlačanil le 3 dni. V delovni čas se je štela tudi pot od doma na pristavo in nazaj. Ob rektifikaciji so med gosposke dohodke prišteli tudi tlako in jo tako obdavčili. Letno ročno tlako brez hrane so zaračunali po 3 kr na dan, tedensko tlako pa so ocenili takole: Kot enoto so vzeli šestdnevno tlako na teden. Ta je veljala kot tlaka cele kmetije. Pet- dnevno tlako so šteli za tlako pet šestin kme- tije, štiridnevno za tlako štirih šestin kmeti- je itd. Število računskih kmetij so izračunali tako, da so število dni na teden delili s šest, torej 107 dni da 17 ^/e kmetije. Od vsake kmetije so zaračunali tlako po 10 fl na leto. Ker pa so avguštinci dajali svojo živino in orodje, se jim je zaračunala le ročna tlaka s hrano po 5 f 1 6kr, torej 17 Vs krat 5 f 1 6kr, skupaj 90 fl 57 kr. Ta vsota se je prištela dohodkom avguštinskega imenja in tako ob- davčila. Vse dajatve, ki so jih prejemali avguštinci od svojega imenja, so bile ob rektifikaciji ocenjene na kosmatih 1008 fl in sicer kmečke dajatve na 490 fl 8 kr, donos pristave pa na 518 fl 35 kr. V kalkulacijski tabeli so znižali vrednost kmečkih dajatev za približno 16 "/o na 412 fl 44 kr. Od tako znižane vrednosti so odbili še eno petino (20*/o), od ostanka pa določili eno petino (20 "/o) kot davek, torej 66 fl 2 kr. Donos rustikalne pristave so znižali za okroglo 50 "Io na 266 f 1 4 kr, nato odbili še dve petini (40 "/o) in od ostanka določili eno četrtino (25«/o) kot davek, t. j. 39 fl 53 kr. Skupaj je imenje plačevalo po rektifikaciji 105 fl 55 kr davka. Davčni vijak je bil torej do zemljiških gospodov zelo obziren. Tako gospod! Kako pa podložni kmet? Med največjimi kmeti avguštinskega ime- nja je bil poldrugi zemljak Martin Zupan v Zahribu. Njegova kmetija je bila ocenjena na 3 fl 37 kr, kar se dobi, če se od njegovega deželnega davka 9 fl 52 kr odšteje poldruga doklada in nova doklada (1 fl 45 kr in 52 V2 kr), ostanek pa razdeli z dve. Imel je 7 oralov orne zemlje, 14 oralov travnikov in pašnikov, od katerih je bilo nekaj zasajenih s sadnim drevjem, 5 oralov je bilo porašče- nih z grmovjem in šibjem. Njegovo posestvo je merilo skupaj 26 oralov. Poleg teh je bil s petimi drugimi kmeti solastnik 185 oralov gozda. Redil je 4 vole, 2 kravi, 8 ovac, 3 koze in 2 plemenski svinji. Njegov pridelek žita je izračunan po de- setkratni desetini, donos zemlje je vzet iz že omenjene uradne razpredelnice. Vsi podatki so v mernikih po 16 žitnih bokalov. Stolpci 4 do 7 obsegajo podložnikove da- jatve, stolpec 8 pa potrebno seme za novo posetev. Potrebno seme je izračunano tako, da se je pridelek (desetkratna desetina) delil z donosom (v 2. stolpcu). Donos pove, koliko mernikov da en mernik posetve. 70 ČASOPIS ZA SLOVEN S KOKRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Dajatve in seme, seštete v 9. stolpcu, so nato odštete od pridelka (v 3. stolpcu), nakar nam 10. stolpec pove, koliko žita je ostalo podložniku za lastno uporabo. Po kmečkem računu ima zemljak 1 mer- nik namletega mešanega žita za približno pet dni. Ostanek 45 mernikov je zadostoval torej kvečjemu za sedem in pol meseca, t. j. najdlje do srede februarja naslednjega leta. Tako je dobesedno res, kar je zapisal že omenjeni Franc Cadež v svojem poročilu: »Mnogo podložnikov je v vsej deželi, katerim okrog pusta primanjkuje kruba, za veliko noč pa ga sploh nimajo.« Isti primerja v poročilu tudi kranjskega in štajerskega pod- ložnika in pravi, da »prvi komaj toliko pri- dela, kot drugi poseje«. Ce se je tako godilo poldrugemu zemljaku, se lahko izračuna, kako se je godilo manj- šim kmetom. Živeti so morali od močnika in žgancev, če je bilo kaj moke, nadalje od mleka, zelja in repe ter suhega sadja. Ob slabi letini pa je nastalo tako pomanjkanje, da so ljudje umirali od lakote, kot to omenja Cadež za 1. 1751. Sledi naj ocenitev vseh pridelkov in daja- tev istega kmeta. Pridelek žita je določen po desetini, drugi pridelki po napovedih ob rektifikaciji. Cene so iste kot pri cenitvi pri- delkov na pristavi, po vzorcu katere je se- stavljena tudi ta ocenitev. fl kr fl kr 1. Poseoek. Po odbitku semenskega žita je ostalo od 20 meraikov pšenice še 15 5/15 mernikov po 1 fl 12 kr.......15 58 od 30 mernikov rži še 22 1/2 mer. ,po 45 kr 15 52 od 1 7/8 mernikov ječmena 12/8 mernika po 35 kr............. 45 od 35 mernikov ajde 25 merulkotv po 54 kr 14 10 od 25 mernikov ovsa 19 1/2 mer. po 20 kr 5 30 od 1 1/2 mernika prosa 1 5/8 mer. po 35 kr 49 od 2 1/4 mernika boba 13/4 mernika po 1 fl...............1 45 nadalje je pridelal 24 funtov prediva po 5 kr..............2 in 1 voz dolclie (21/2 starih centov) po 2 fl............... 2 60 49 2. Vrt. Donos je bil enak 3/4 mernika rži po 43 kr.............. 34 34 5. Travniki. 3 1/2 voza sena in otave po 1 fl 3 30 5 30 4. Gozd. 10 -voz drva po 9 kr......1 30 2 voza plotovime po 6 kr....... 12 1 42 5. Donos pašnikoD. 4 voli in 2 kravi po 45 kr 4 30 8 ovac in 3 koze po 15 kr...... 2 45 7 15 5. Donos živine. 33 funtov masla po 12 kr 6 36 2 teleti po 1 fl 42 kr........5 24 15 prašičkov, 6 jagnjet iu 5 kozlički po 15 kr..............6 16 Skupaj . . 89 50 89 50 Njegove dajatve so bile: fl kr fl kr 1. Najemninsko žito in gozdnina: 2 1/16 mer- nika pšenice po 1 fl 12 kr....... 2 29 3 merniki rži po 45 kr........ 2 15 20 mernikov ovsa po 20 kr...... 5 40 11 24 2. Male dajatve. 6 jajc po 1/4 kr..... 2 2 1/54 funta (15 povesem) prediva po 5 kr 10 12 3. Tiafca od cele kmetije........ 5 6 5 6 4. Desetina. 2 mernika pšenice po 1 fl 12 kr 2 24 3 merniki rži po 45 kr........ 2 15 3 bokali ječmena, mernik po 5'6 kr . . . 7 3 bokali boba, mernik po 1 fl..... 11 4 merniki ajde po 34 kr....... 2 16 21/2 mernika ovsa po 20 kr .... ! . 50 8 3 5. Mladiška desetina. 111/32 funta <10 pove- sem) prediva po 5 kr ........ 7 , 1 jagnje po 15 kr.......... 15 1 piska po 3 kr........... 5 25 6. Bera. .1 mernik pšenice ipo 1 fl 12 kr . . 1 12 1/4 funta prediva po 5 kr....... 2 4 hlebi sira po 2kr ........ 8 1 32 7. V denarju. Najemnina zemljiškemu gospodu 2 28 robotnina namesto tlake za pol grunta . 4 deželni davek ........... 9 52 vojna kontribucija.......... 9 25 20 Vse dajatve skupaj . . 51 52 51 52 ali več kot 57 Vo kosmatega donosa kmetije. Od pridelka mu je ostalo 38 fl vrednosti ali nekaj več kot 42 "/o. Najbolj trda je bilo za denar. Podložni kmet je zelo težko zbral potrebni denar za najemnino in davke. Edino živinoreja in pe- rutninarstvo sta ga reševali. S prodajo telet, jagnjet, kozličkov in perutnine je zbral ne- kaj denarja. Navadno pa je te živali odda- jal naravnost upravniku namesto denarja. Sploh so avguštinci za davke prejeli več blaga kot denarja, kar priča še ohranjena avguštinska knjiga prejemkov in izdatkov. Večina kmetov se je borila z največjimi težavami. L. 1750 je bilo le 8 kmetov brez zaostanka. Ostali so dolgovali samostanu na davkih in najemnini več kot 2200 f 1. Neka- teri kmetje so bili dolžni tudi preko 200 fl. Tako so podložniki vlekli težko breme do groba. Nekateri pa so obupali in zapustili svojo kmetijo in se izselili. Tudi avguštinci so imeli ob rektifikaciji nekaj zapuščenih kmetij, ki so bile oddane v najem ali pa spremenjene v travnike. Na vsem Dolenj- skem je bilo 1. 1770 menda nad 400 zapušče- nih kmetij. Neznosno stanje kmeta je bilo znano tudi na dvoru. Marija Terezija in Jožef II. sta se zavedala, da sloni vse na kmečkih ramah. Zato sta želela zboljšati podložnikovo stanje vsaj za toliko, da bi lahko plačeval svoje obveznosti. 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Rektifikacija davčne osnove pod Marijo Terezijo pa je glede podložnikov propadla zaradi odpora deželnih stanov in praznih državnih blagajn. Vendar je imela tudi rek- tifikacija neko dobro stran za kmeta. Vse kmečke dajatve so se prvič popisale in so odslej veljale le, če so bile zapisane in ob- davčene. Zemljiški gospod ni smel odslej nalagati podložniku drugih dolžnosti kot tistih, ki so bile prijavljene. Po rektifikaciji je hotela cesarica urediti še tlako. Na Nižjem Avstrijskem jo je ure- dila 1. 1772. Na isti način jo je hotela urediti tudi na Štajerskem. Štajerski stanovi pa so to šteli za neopravičeno vmešavanje v stare stanovske pravice in so zadevo zavlačevali. L. 1778 pa je cesarica brez soglašanja stanov izdala patent o tlaki, s katerim je določila kot največjo tlako tri dni ua teden. Ta uredba je veljala tudi za Koroško. Na Kranjskem je uredil tlako šele cesar Jožef II. 1. 1782. Po prvi začasni ureditvi 1. 1781 so bili tudi na Kranjskem določeni trije dnevi kot največja tlaka na teden. Sta- novi pa so dosegli, da se je v patentu pove- čala tlaka na štiri dni. Tako so štajerski in koroški zemljaki tlačanili po tri dni, kranj- ski pa štiri dni na teden. Slednjič je hotel cesar Jožef II. urediti tudi davke in jih pravično razdeliti med zemljiško gospodo in podložnike. L. 1785 je odredil, da se zmeri vsa zemlja in napravi kataster. To delo je bilo 1. 1789 končano, nato je izdal davčni patent, po katerem naj bi zemljiški gospod plačeval od vsakih 100 fl kosmatega dohodka 12 fl 13 '/s kr zemljiške- ga davka. Podložniku naj bi ostalo vsaj 70 "/o kosma- tega dohodka. Od drugih 30 "/o naj bi dobival deželni knez 12 fl 13 Vs kr, zemljiški gospod pa 17 fl 46 2/3 kr. Imenje, ki bi imelo 1000 fl kosmatega do- hodka, bi plačevalo 122 fl zemljiškega davka (dosedaj 105 fl); kmet s kosmatim dohodkom 90 fl pa bi plačeval U fl (dosedaj 18 fl 52 kr) davka, zemljiški gosposki pa 16 fl (dosedaj 31 fl 38 kr). Skupno bi plačeval v denarju 27 f 1, torej 1 fl 40 kr več, kot je dosedaj pla- čeval v denarju, vse druge dajatve, tudi tlaka, pa bi odpadle. Po vsej državi se je dvignil med zemljiško gospodo val ogorčenja. Vsi deželni stanovi so protestirali, na Ogrskem so katastre sežigali pod vislicami ali pa jih metali v vodo. Novi patent je veljal od 1. novembra 1789 dalje. 20. februarja naslednjega leta pa je cesar Jožef II. umrl. Njegov naslednik in brat Leopold II. je že 20. maja 1790 razve- ljavil davčni patent. Med mnogimi ob razveljavljenju naštetimi vzroki je bil glavni pač ta, da cesar »ne more dopustili, da bi se podložniki okoristili na račun svoje gosposke.« Zastonj sta si prizadevala mati in sin, da bi zboljšala stanje podložnikov. V boju za svoje »stare« pravice so zmagali zemljiški gospodje. * Pod najemnikom se je stanje podložnikov avguštinskega imenja zelo poslabšalo. Novomeški okrožni urad je 1. 1783 na pod- lagi novega patenta o tlaki uredil tlako na avguštinskem imenju tako, da je naložil tla- čanom poleg ročne še vprežno tlako, ki je dosedaj niso opravljali. Najemniku pa to še ni bilo dovolj. Ob rek- tifikaciji so bile vse kmetije razen treh v Vrhovem zakupne. Med 1. 1795 in 1801 so se vse druge kmetije prevedle v kupne. To pri- ložnost je porabil najemnik, da je v kupnih pismih predpisal vsem zemljakom tlako po štiri dni, čeprav so nekateri dosedaj oprav- ljali manjšo tlako. Tako je dosegel najemnik staro število tlake 107 dni na teden. L. 1802 je najemnik ujel kmete, da so mu menda podpisali pogodbo o nadomestitvi po njem določene tlake z denarjem. Tako naj bi kmetje priznali novo ureditev tlake in se z njo strinjali. Kmetje so pozneje to pogodbo odločno zanikali in trdili, da jo je najemnik ponaredil. Nadalje je najemnik zahteval, da so mo- rali podložniki tlačaniti po več dni na te- den na račun bodoče tlake in ni odračunaval zapovedanih praznikov, kakor je to določal patent. Cesar Jožef II. torej še na tako majhnem imenju, kakor je bilo avguštinsko imenje Radeče, ni dosegel svojih dobrih namenov. Bržkone je podpirala najemnika uprava državnih posestev. Ko so najemnikovi dediči oddali 1. 1815 posestvo upravi, so prosili, da se jim čimprej poravnajo stroški, ki so jih imeli z obrambo tlake. Slednjič ni najemnik zadnja leta več dajal tlačanom hrane in je začel sekati les v pod- ložniških gozdih. Te gozde je v kupnih pis- mih ob prevedbi kmetij v kupne kmetije označil kot posest imenja, v katerih pa imajo podložniki sopravico sekati drva. Šele 1. 1804 in 1805 so se podložniki zaradi teh krivic pritožili na okrožni urad Novo mesto in zahtevali odškodnino. Okrožni urad je 1. 1805 odločil, da najemnik ne sme zahte- vati vprežne tlake in da nima pravice sekati v podložniških gozdih. Po prijavi ob rekti- fikaciji niso avguštinci nikdar zahtevali od podložnikov vprežne tlake in so sami do- 72 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA stavljali svojo živino, pluge, brane in vozove.. Nadalje so imeli po isti napovedi le nekaj i gozda nad pristavo, vsi drugi gozdovi pa so j bili razdeljeni med podložnike, od koder so slednji dobivali drva za svoje potrebe. Za- htevo po odškodnini pa je okrožni urad za- vrnil. Proti tej odločbi sta se obe stranki pritožili. Pritožbi pa sta obležali do 1. 1815, torej 10 let. To leto je bilo po smrti najemnika imenje predano upravi državnih posestev. Okrožni urad Novo mesto je to leto popravil tlako po cesarskem patentu, gubernij pa je rešil pri- tožbi tako, da je razveljavil razsodbo okrož- nega urada iz 1. 1805 in vnovič zavrnil za- htevo po odškodnini. Sedaj so se kmetje pri- tožili na Dunaj. Šele na pritisk Dunaja je uprava drž. posestev priznala prvotno raz- sodbo okrožnega urada in priznala kmetom pravico do odškodnine. Pravda se je vlekla do leta 1823 in so spisi slednjič tehtali 8 fun- tov ali 4 in pol kg. Tako so slednjič tudi avguštinski kmetje zmagali v boju za svoje »nove« pravice. VIRI Imenjska knjiga VI 15f>a—1755, fol. 53; — Glavna knjiga dež. deske na Kranjskem VII R; _ Rektificirani domini- kalni akti 9 N Avg. imenje Radeče, 158 N gospostvo Radeče (urbar iz 1. 1575); — Napovedi k rektifikaciji 74. knjiga. Dolenjsko št. 9; — Kalkulacijske tabele IV. knjiga. Do- lenjsko št. 9; — Graščinski arhivi. Sam A. VII Imenje Radeče; — 1. Zaostanki. 2. Knjiga prejemkov in izdatkov; — Stanovski arhiv fase. 520. Rektifikacija 1747—1730. Poro- čilo Fr. Cadeža; — Jožefinski kataster. Občina Njivice (Jelovo); — Francijscejski kataster št. 349 N Vrhovo, št. 95 N Hotemež (Breška vas), št. 337 N Krško, št. 201 N Pod- kraj (Zahrib, Boriče), št. 172 N Njivice (Spod. Jelovo), št. 153 N Dole (Dobovica); — Zemljiška odveza fase. 11/91;, — Patenti iz 1. 1782 (patent o tlaki), 1785, 1789 in 1790; — Gubernijski akti: 1815 št. 1354; 1815 št. 1545; 1817/18 fase. 15 št. 5; 1821/22 fase. 15 št. 4; 1823/24 fase. 15 št. 5 — vse v Državnem arhivu Slovenije; — Anton Meli, Anfänge der Bauernbefreiung. Forschungen zur Verfassungs- und Ver- valtungsgeschichte, Steiermark Bd V. 1. Heft. Graz 1901; — Prof. ing. Sadar, Naše žito. Ljubljana 1949; — Prof. dr. Joh. B. V. Weiss, Weltgeschichte 4 Aufl. XIII/705. Graz 1899. i NASTANEK APELACIJSKEGA SODIŠČA V KOPRU MIROSLAV PAHOR Vzpodbudo za pričujočo razpravo mi da- jeta dva momenta: Najprej srečna najdba zbirke zakonov in dukalov, ki jih je zbral in okoli leta 1757 v posebni tiskani knjigi izdal koprski potestat Lorenzo P a r u t a. Knjiga ima naslov: Leggi statutarie per il buon governo dell'Istria in sem imel že priložnost omeniti jo drugje.' Knjigo je avtor razdelil na štiri dele: prva dva vsebujeta zakone, dukale ter za- konska pisma, ki zadevajo ustanovitev in utrditev prizivnega sodišča v Kopru. Tretja knjiga vsebuje zakone in dukale, ki zade- vajo javna tržišča, občinske urade, šole, banke itd. Važni so predvsem dukali in za- koni gospodarske vsebine. Četrta knjiga pa vsebuje zakone in dukale, ki sestavljajo neke vrste civilni in kriminalni zakonik; ta velja za vso Istro. Ker vsebuje knjiga zakone in določila od sredine XV. do sredine XVIII. stoletja, predstavlja gradivo, ki nam nazorno kaže rast in pomembnost koprskega občin- skega urada, še bolj pa osebe koprskega po- testata, važen vir za istrsko zgodovino. Ni- mam namena, da bi prikazal vsebino celotne knjige, ker me tu zanimata samo prva dva dela. Vendar moram takoj poudariti, da so Benetke od XV. posebno pa od XVI. stoletja dalje posvečale Kopru veliko pozornost. Drugi nagib za ta prikaz mi je dala E. Smo- letova razprava o koprskem obzidju, Mudi- nih vratih in Levjem gradu,^ v kateri je avtor brez posebnega namena delno osvetlil ined drugim tudi težki gospodarski položaj mesta Kopra od začetka XV. stol. dalje. Iz razprave je namreč dokaj jasno razvidno, s kakšno težavo se je mesto borilo za to, da je zbralo zadovoljive vsote denarja, s kate- rim je lahko obnavljalo rušeče se dele zidov in vrat, Levjega gradu in drugih utrdb. Ne- kajkrat se je moralo to zgoditi celo s pomočjo državnih financ, kot n. pr. v prvi polovici XVI. stol, dalje v letih 1608, 1620 itd. Celo v letih vojne z Avstrijo, ko so nadvojvodove armade pritiskale na mejah in je bila nevar- nost velika, ni bilo denarja, da bi se moglo mesto ponovno zavarovati. Poročila koprskih oblastnikov vedno češče govore o tem, da je treba obstoječe utrdbe temeljito popraviti. A rezultat vseh poročil je le krpanje, ki se ponavlja vsako toliko časa, ki pa vprašanja utrdb ne reši. Iz celotne razprave se razvidi kakor rdeča nit dejstvo, da primanjkuje de- narja in da so mestne finance v veliki zagati. Ce sedaj primerjamo oba momenta, ugo- tovimo naslednje: V dobi, ko so mestne fi- nance na tleh, ko mesto kaže jasne znake gospodarskega zloma, ga skušajo Benetke, dvigniti s tem, da mu dajo nek zunanji in notranji sijaj, po katerem naj bi pridobilo na moči, ugledu in morda tudi na gospodar- stvu. Eden izmed ukrepov, s katerimi je be- neški senat skušal doseči ta cilj, je bila prav gotovo ustanovitev apelacijskega sodišča. Toda preden bi prešli k predmetu, naj z ne- kaj besedami opišem obstoječe stanje v be-. 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO neški Istri. V prvih stoletjih svoje oblasti na naših tleh Benetke niso poznale nikakega pokrajinskega centralizma, marveč razdrob- ljen sistem lokalnih občin, tako rekoč mest- nih državic, kot so jih drugo za drugo dobile pod svojo oblast. Benetke so vezale te občine na centralno oblast z oblastniki, ki so jih tja pošiljale. Vendar so bila vsa mesta v svoji notranjosti skoraj popolnoma avto- nomna, z lastno lokalno oblastjo in upravo, z lastnim nižjim in višjim sodstvom. Bila so skoraj države v državi, zato ni čudno, če jih je vlada skušala prikleniti nase z vidnimi in nevidnimi vezmi. Pri tem sistemu je utr- pelo največ moralne in tudi gmotne škode mesto Koper, ki se je v dobi vladavine oglej- skih patriarhov dvignilo nad druga mesta in ki so mu patriarhi skušali dati naziv in položaj istrske prestolnice »Caput Histriae« ali »Capodistria«. Omembe vredno je, da v prvih stoletjih svoje vladavine Benetke to ime nekako ignorirajo in vztrajno uporab- ljajo stari naziv » Justinopolis« ali »civitas nostra Justinopolis«. Prav zaradi te degra- dacije veliki upor 1348 in kazni, ki mu sle- dijo.2* V obdobju pa, ki ga obravnava Smole v svoji razpravi in ki ga obravnava tudi pri- čujoča, je naziv »Capodistria« predvsem v italijanskih, delno pa tudi v latinskih spisih vsakdanji pojav. Zakaj tako? Benetke se vračajo k oglejski zamisli, da bi delno osre- dotočile sodstvo in upravo v enem centru in zato se jim zdi najprimernejši Koper. To pa iz dveh razlogov: Prvič zaradi bližine nad- vojvodove meje, ker bi lahko predstavljal protiutež avstrijskemu Trstu, drugič pa tudi zaradi tradicije, na katero je bil vsak Kopr- čan vedno ponosen. Ni moj namen, da bi sle- dil vsemu temu razvoju. Ker pa so začele Benetke s sodstvom, pri katerem je bilo naj- laže ukloniti krajevni partikularizem in osebno prizadetost posameznih občinskih oblastnikov, se hočem omejiti le na sodstvo in še to le na nastanek koprskega apelacij- skega sodišča, kot nam ga predstavlja Paru- tova knjiga. Istrsko sodstvo je bilo urejeno po statutih posameznih mest in komun. Benetke so ob okupaciji dovolile le možnost priziva. Pri- zivno ali apelaoijsko sodišče je bilo v Benet- kah enkrat pod kontrolo enega, drugič dru- gega državnega sveta. V času pa, ko beneška vlada razmišlja, da bi vrnila propadajočemu Kopru nekdanji politični sijaj, se pojavi na prvem mestu zamisel, da bi uredili v Kopru prizivno sodišče za vso Istro, kar skuša državna oblast doseči že v XV. stol. seveda bolj s pičlim uspehom. Prvi dokument o tem predmetu je z dne 20. oktobra 1448. Beneški senat razpravlja na svoji seji o vprašanju koprskega potestata in kapitana. Rezultat tega razpravljanja je sklep, da se naj v Kopru ustanovi prizivno sodišče za vso Istro, ki mu bo načeloval po- testat sam. To sodišče bo reševalo vse pri- tožbe proti sodbam in razsodbam lokalnih sodnikov in potestatov. V istem sklepu je tudi rečeno, da koprski potestat ne sme pod nobenim pogojem dovoliti, da bi mu to oblast kdo vzel iz rok. Ne smemo pa misliti, da je bilo ta sklep tako lahko izvesti, kot si je to predstavljal beneški senat. Razlog za to pa moramo iskati predvsem v upornosti drugih istrskih mest in občin, ki vidijo v Kopru srečnega tekmeca, ki se bo daleč dvignil nad njimi. Zato je morala beneška vlada z vrsto zakonov in sklepov najprej zlomiti odpor drugih istrskih občin in jih pripraviti do tega, da so priznale sodno nadoblast Kopra nad seboj. Po drugi strani je bilo treba zlomiti odpor še drugih istrskih potestatov, ki so v kopr- skem oblastniku gledali sebi enakega. Kot bomo videli kasneje, je bilo marsikje teže zlomiti Voljo potestata kot pa voljo občin- skega velikega sveta. Lorenzo Paruta, ki je v omenjeni knjigi zbral zakone in sklepe beneškega senata o tej zadevi, na žalost ni sledil ali ni mogel slediti celotnemu razvoju, morda zaradi tega, ker so se viri izgubili, morda pa tudi zato, ker se mu ni zdelo važno omenjati tiste občine in mesta, ki so se uklo- nila brez posebnega pritiska kot n. pr. občina Grožnjan, ki morda ni dobila takega sklepa v roke. Iz tega je razvidno, da sklep bene- škega senata o ustanovitvi prizivnega sodišča za Istro v Kopru ni imel uspeha, ker je po eni strani zadel na odpor občin in mest, po drugi strani pa na odpor samih beneških oblastnikov v posameznih občinah. Svojega sklepa pa beneški senat ni preklical. Kopr- skega potestata je vedno smatral za priziv- nega sodnika in mu je to funkcijo tudi dal. Ker pa občine niso hotele o tem nič slišati, si prizadeva senat ukloniti jih drugo za drugo, najprej šibkejše potem močnejše, najprej notranje, nato obalne, z vrsto zako- nov in dukalov ter zakonskih pisem, ki jih je Paruta delno zbral v svoji knjigi. Temu procesu Paruta dokaj dobro sledi in zato bomo podali ves potek, kakor ga prikazujejo dokumenti, zbrani v omenjeni knjigi. 7. januarja 1457 je potrebno, da senat opomni občino Oprtalj s pisanim sklepom, da se mora sodno podrediti potestatu in ka- pitanu v Kopru, »na čemer izrecno vztraja- mo«, kakor pravi pismo in da mora njegove ukaze »poslušati, kar izrecno ukazujemo«. Občina Oprtalj se je temu ukazu verjetno hitro uklonila, ker ni več primera, da bi jo 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA moral senat opominjati, pač pa jo ta večkrat stavlja za vzor drugim občinam, kar bomo tudi še videli.^ Občini Oprtalj je sledila ob- čina Buzet, ki je bila uklonjena s podobnim pismom; tega pa je v imenu senata pisal dož Cristoforo Moro. Datirano je 1. septembra 1470. To pismo je milejše vsebine. Določa, da gredo pritožbe na civilne in kriminalne pravde pred koprskega potestata, ki ima pravico odločati o njih.* Veliko teže je bilo z Bujami. Močni oljarski in vinogradniški kraj se ni hotel podrediti Kopru, ker je ver- jetno smatral, da so njegove dajatve cen- tralni vladi in dohodki enakovredni, če se upošteva manjši obseg občinskega ozemlja in manjše število prebivalstva. Tako je bilo potrebno, da je dož Nicolo Marcello opomnil 17. aprila 1474 bujskega potestata, da se mora sodno podrediti koprskemu. Iz dukala izvemo tudi, da se je bujska občina pritožila proti sklepu senata, a dož je pritožbo zavrnil z opravičilom, da tako hoče Svet naprošenih (consilium rogatorum) beneške republike.* Dukal doža Nicola Marcella pa ni pomagal. 25. avgusta 1483 je bilo potrebno, da je dož Giovanni Mocenigo pisal bujskemu pote- statu, da mora poslati vse pritožbe na nje- gove sodbe in razsodbe v Koper, ker je kopr- ski potestat vrhovni avditor, sindik, korek- tor in sodnik za občino Buje. V istem dukalu gre tudi za konkretno pritožbo nekega An- dreja de Cergna, ki se ne strinja s sodbo bujskega lokalnega sodišča. »To pritožbo je treba kot vse druge poslati v Koper, da raz- sodi tamošnji potestat.« Tako se glasi dukal, ! ki nadaljuje: »In za naprej mora bujski po- testat ubogati našo voljo brez pridržka in priznati svojo napako.« Če govori Giovanni Mocenigo o napaki, misli prav gotovo na to, ¦ da se je bujski potestat uprl volji beneškega senata, da bi se sodno podredil Kopru." S tem pa zadeva z Bujami še ni bila končana. Že 13. marca 1485 sledi nov opomin, v kate- rem mora Giovanni Mocenigo spomniti buj- skega potestata na pisma iz leta 1430, 1431 in druga doževska pisma, ki so jih dobili^ predhodniki sedanjega bujskega potestata. V teh pismih je svet desetorice ukazal v naj- odločnejši obliki, da se morajo bujski oblast- niki podrediti Kopru in da mu mora pokazati uradne knjige in vse, kar bo zahteval, da bi lahko opravljal svojo uradno dolžnost in svo- jo službo. V stavkih, ki slede, je omenjen tudi ukor tedanjemu potestatu v Bujah za- radi neposlušnosti.' To je edini dokument, ki se sklicuje na tovrstna pisma iz leta 1430 in 1431 ali sploh pisma izpred leta 1448. Možno je, da so Benetke na prizivno sodišče mislile že prej, vendax se mi zdi verjetneje, da se dož poziva na pooblastila, s katerimi je koprski potestat smel tu in tam pregledati poslovanje te ali one občine. To pa ni bila Sodna palača v Kopru, nekdaj blvaliSče in urad koprskega oblastnika in apelacijskega sodišča 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO izključno njegova pravica, ker je nekaj takih pooblastil dobil tudi kapetan v Rašporu, potestat v Labinu in v Piranu. Dukalu iz leta 1485 sledi navidezen mir, ki traja skoraj sto let. V tem času so morale Buje prenašati dvojno pojezdo iz Kopra in Rašporja skupno z vsemi bremeni in daja- tvami, ki so bile s tem v zvezi. Ni čudno tedaj, če se je občina Buje večkrat pritožila s pripombo, da teh bremen ne zmore. Ko pa se je leta 1578 zaradi dvojne pojezde pri- tožila tudi občina Podgrad (Docastelli), je senat sklenil stvari odpomoči in po senatnem sklepu je dož Nicolo Da Ponte ukinil obvez- ni letni obisk (visita di pasinatico) kapitana v Rašporu za občino Buje. Namesto tega je ostal obvezni obisk koprskega potestata, toda samo vsaka tri leta. Tako je bil zlomljen odpor občine Buje.^ Z uklonitvijo Buj se je končno pokazalo, da je imel prizivni sodnik v Kopru svoj globlji smisel tudi v tem, da je v revnih ob- činah odstranil velik del stroškov, ki jih je vsak posameznik utrpel na ladji in v Benet- kah, ko je v prejšnjih dobah bil prisiljen voziti se v Benetke pred apelacijsko sodišče. Bližina Kopra je to prednost še povečala, ker so za občine Oprtalj, Grožnjan in Buje pre- vozne stroške zmanjšali na minimum, koli- kor so bili sploh potrebni. Tako se zgodi, da leta 1538 zaprosi občina Vižinada, naj bi jo senat izvzel iz sodnega sistema občine Novi Grad in jo priključil Kopru. Senat je prošnji ugodil, kar izvemo iz dukala Andrea Grittija 7. decembra istega leta.» Odslej se dogaja, da stavlja senat občine Oprtalj, Buje in Grožnjan za vzgled vsem tistim občinam, ki še ne priznavajo koprske- ga potestata za svojega prizivnega sodnika. Nekajkrat se to primeri Novemu Gradu. Le- ta 1539 je veliki svet občine Novi Grad po- slal svoje odposlance v Benetke z naročilom, da bi od senata izposlovali sklep, da se novo- grajska občina sodno podredi koprskemu potestatu. Zakon 29. februarja 1539, ki reši omenjeno prošnjo, poudarja, da se naj to zgodi kakor za občine Grožnjan, Oprtalj in Buje zaradi tega, »da bi zadovoljili in rešili naše zveste podložnike, razen v tistih zade- vah, ki spadajo direktno pred državne sod- nike«.'" Vse pa kaže, da se v Novem Gradu zoperstavljajo sklepom senata sami beneški uradniki in potestati verjetno zato, ker bi s tem izgubili del svoje oblasti in, kar je naj- važnejše, del svojih dohodkov. Dukal Fran- cesca Donata z dne 2. maja 1547 namreč zahteva od novograjskega potestata, naj pošlje v Koper vse pritožbe Novega Grada in Brtonigle in naj jih nikakor ne zadržuje več, ker jih more rešiti le koprski potestat. Istočasno pooblašča oblastnika v Kopru, da uvede pojezde v občini Novi Grad, »da bi mogel kontrolirati in izvrševati, kar mu je naročeno«. O Novem Gradu sta še dve pismi z dne 29. oktobra in 4. decembra 1553, ki pa nimata zakonske vsebine. Pač pa ima zakonsko vse- bino dukal Francesca Veniera z dne 31. ju- nija 1554, ki ukazuje koprskemu potestatu, da sprejme iz Novega Gradu nekaj pritožb in ukroti oblastnika v tem mestu zaradi ne- pokornosti do centralne oblasti.*^ Medtem se je obrnila na senat tudi občina Bale v južni Istri s prošnjo, da bi bila sodno podrejena potestatu v Kopru. Dukal Fran- cesca Donata iz leta 1551 sporoča koprskemu potestatu sklep senata, ki določa, da spada občina Bale pod njegovo sodno oblast in da je on kompetenten reševati vse pritožbe proti sodbam lokalnih sodnikov tako v civilnih kot v kazenskih pravdah. Senat zopet poudarja, naj se to zgodi kakor za občine Oprtalj, Buje in Grožnjan.^' Ko so šibkejše obalne občine uvidele pred- nosti prizivnega sodišča v Kopru, so se same podale. Delno smo to videli že na primeru Novega Grada. Iz dukala 21. decembra 1574 izvemo, da je sredi septembra istega leta za- prosil veliki svet občine Umag od senata, naj sklene, da bo odslej spadala umaška ob- čina pod prizivnega sodnika v Kopru. Senat je prošnji kaj hitro ugodil, saj omenja dukal, da je bil ta sklep izglasovan že 20. oktobra istega leta. Dukal, ki je naslovljen na kopr- skega potestata Giovannija Veniera, omenja med že rešenimi občinami na prvem mestu Novi Grad." Leta 1580 se je končno podala Izola, kar izvemo iz dukala, ki ga je 12. julija istega leta pisal Nicolo da Ponte koprskemu oblast- niku Nicolaju Donatu. Kot v vseh podobnih dukalih za obalna mesta je tu govora o tem, da se je občina Izola sama obrnila na senat s prošnjo, da bi jo podredili sodni oblasti potestata v Kopru. Senat poudarja, naj se prošnja ugodno reši predvsem iz razloga, »da se zvestim podanikom našega mesta Izole prihrani neugodna vožnja po morju, veliki stroški, ki so s tem v zvezi, in izguba časa, kar vse obremenjuje že tako revne prebi- valce mesta«. Pred koprskega oblastnika naj gredo vse pritožbe civilne in kriminalne pravde predvsem proti sodbam, ki predvide- vajo za kazen visoke globe, telesne kazni (med temi v prvi vrsti sekanje udov), izgone, kazni na galeje itd. Tudi o vseh javnih raz- glasih in posebnih aktih sme soditi koprski potestat.'^ Šele ko so Benetke zlomile odpor manjših notranjih občin in ko so se zaradi praktičnosti in znižanja stroškov podale prve 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA manjše obalne občine, je mogel beneški senat misliti ponovno na stalno ureditev koprskega ali bolje istrskega sodnega aparata v Kopru. Mogel je misliti na ureditev apelacijskega sodišča, kateremu se bodo brez pridržka podredila vsa istrska mesta. Senat se verjet- no zaveda, da bo težko to dosegel, zato čaka primerne prilike, da bi dokončno posegel v istrske sodne zadeve. Priložnost je prišla, ko se je na senat obrnila občina Poreč s prošnjo, da bi jo kot ostala mesta sodno podredili potestatu v Kopru. To je bila poleg Pule, Pirana in Rovinja ena najbogatejših istrskih občin, kar je bilo senatu dovolj, da je na svojem zboru 5. avgusta 1584 sprejel nasled- nje sklepe: »Za naprej naj velja pravilo, da bo veliki svet republike vsako leto izvolil dva naša plemiča, ki bosta imela naslov svet- nika v Kopru. Prvi naj bo izvoljen takoj, drugi naj bo kooptiran iz sedanjih kamer- lengov ali grajskih oskrbnikov v Istri. Med- tem pa naj sedanji kamerleng v Istri na- domestuje še neizvoljenega svetnika. Oba svetnika sestavljata s koprskim potestatom in kapitanom svet prizivnih sodnikov za vse civilne in kriminalne sodbe vseh sodnikov in oblastnikov v Istri brez izjeme. Kolikor bi pa prišlo med njimi do nesoglasja, naj se obrnejo na naš svet dvanajstorice. Njihov urad naj se imenuje apelacijsko sodišče. V vseh civilnih in kriminalnih pravdah imajo pravico potrditi ali zavrniti sodbo pristoj- nega sodnika ali oblastnika, razen v tistih majhnih zadevah, ki spadajo izključno pred lokalno sodišče, ali tistih, ki spadajo direkt- no pred centralno sodišče beneške vlade. Oba svetnika imata tudi dolžnosti kamerlenga ali grajskega oskrbnika in sicer tako, da se menjata vsake štiri mesece, ali si čas raz- delita, kot jima bo bolj primerno. Oba imata tudi iste dolžnosti kot sedanji kamerlengi. Istočasno jim določamo tudi plačo 45 duka- tov na mesec in tiste dohodke, ki jih je imel do sedaj kamerleng ali grajski oskrbnik. Plačo in ostale dohodke pa dobita iz fonda sodnih glob.«" Ko je senat razpravljal o plačah sodnih svetnikov, se zdi, da je imel neke pomisleke. Bal se je, da fond sodnih glob ne bo zadosto- val za obe mesečni plači. Po eni strani ga sicer pomirja dejstvo, da bo odslej število glob mnogo večje, ker se bo reševalo v Kopru veli- ko več prepirov in pravd, kot jih je mogel reševati sam potestat kot prizivni sodnik prej omenjenih občin. Toda na to se senat ne ozira preveč: da bo obsegel zadostno vsoto, ob- davči vse tiste advokate, ki bodo pravde dobili, za 4 solde na vsak dukat njihovih dohodkov. Tudi to se senatu še ni zdelo do- volj in je zato določil, da mora sodna pisarna iz svojih dohodkov odplačevati 15 dukatov mesečno v fond plač obeh sodnikov. Končno določi tudi, če vse to ne bi zadostovalo, naj ostanek krije občina iz svojih dohodkov." S tem odlokom je beneški senat ukinil funk- cijo prizivnega sodnika in ustanovil apela- cijsko sodišče pod predsedstvom koprskega oblastnika. To sodišče sestavljata poleg nje- ga še dva beneška plemiča, od katerih izhaja eden iz vrst velikega sveta republike, drugi pa iz vrst plačanih uradnikov, ki v Istri ali bolje v Kopru opravljajo eno najvažnejših funkcij kamerlenga ali grajskega oskrbnika, s čimer rajši razumemo odgovornega kapita- na na Levjem gradu ali na Muselli. Da si, morata službo kamerlenga izmenoma deliti na štiri mesece ali njima primernejši čas, je popolnoma razumljivo, kajti v drugačnem primeru bi dohodki enega presegli dohodke drugega, kar pa senat ni hotel dovoliti. Kakšne dohodke je imel koprski potestat kot predsednik apelacijskega sodišča, pa nam dokumenti, ki jih objavlja Paruta, ne povedo. Štirinajst dni nato, t. j. 19. avgusta 1584, je senat na svoji seji zakon o ustanovi- tvi apelacijskega sodišča v Kopru dopolnil za primer, če bi se kateri od sodnikov za- pletel v kakršnokoli sorodstveno zvezo z enim ali drugim občinskim sodnikom ali po- testatom. Ker v takem primeru sodnik ni smel prisostvovati sodbi, bi bilo logično pri- čakovati, da bo senat uredbo dopolnil na ta Kamnita skrinjica za OTadbe v podvozu sodne palače Kopru iz 17. in 18. stoletja 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO način, da bo imenoval namestnika, s katerim bi zamenjal na omenjeni način izpadlega sodnika. Tega pa senat ni storil. Pač pa do- loča omenjeni dokument vsem potestatom in sodnikom istrskih mest in komun, da naj smatrajo sodbo, ki jo bosta izrekla dva pre- ostala sodnika, za popolnoma veljavno in pravomočno prav tako, kot če bi jo izrekli vsi trije. Kolikor bi pa ta dva prišla v spor, naj prepustita razsodbo svetu dvanajstorice beneške republike.^s Naslednji važen korak je napravil dož Antonio Prioli v dukalu z dne 1. decembra 1618, ko je na neko poročilo koprskega pote- stata o slabem ravnanju s podložniki v ro- vinjski in izolanski občini, pri čemer nosita največ krivde oba oblastnika, izdal naslednji ukaz koprskemu potestatu: »S senatom vam naročamo, da polno uporabljate oblast, ki vam je dana, da napravite vse,da bi pomagali tistim podložnikom, da bi jih zadovoljili in potolažili v vseh možnih stvareh. V vsakem primeru večjih terjatev, ki bi jih zahtevali oblastniki posameznih občin, morate začeti proti njim proces in ga kasneje prepustiti nam ali pisati načelnikom sveta desetorice, ki bodo proti njim postopali, kot se jim bo zdelo najbolj primerno. Za sedaj ste naredili prav, da ste začeli proces proti rovinjskemu oblastniku itd.«" S tem dukalom je dobil koprski potestat kot vrhovni istrski sodnik sodno oblast tudi nad osebami ostalih občin- skih oblastnikov v pokrajini, čeprav so bene- ški plemiči kot on sam. Dasi so mu po rodu enaki, se mu morajo brezpogojno podrediti. Da je bilo to zelo težko vsaj za nekatera mesta kot n. pr. Piran in Pulo, nam bo kmalu razumljivo. Kako so stvari potekale po obeh zakonih iz leta 1584 in po dukalu iz leta 1618, najbolje pove poročilo koprskega potestata Marca Vallera z dne 12. februarja 1625, v katerem najprej poda kratke notice o dogod- kih pred zakonom, detajlnejše pa poročila o dogodkih po zakonu. Iz poročila je raz- vidno, da so se sklepom apelacijskega sodišča upirale leta 1589 občine Motovun, Grožnjan in Rašpor. Leta 1594 se je zopet upiral kapi- tan v Rašporu, ki ni hotel poslati pritožb v Koper. Hujši je bil upor občine Piran leta 1607, kamor je moral koprski potestat poslati svojega glasnika (trobentača), da bi javno zagrozil s kaznijo, ki bi sledila takemu upi- ranju. Leta 1617 se upre župan v Labinu in sicer zaradi tega, ker mu je apelacijsko sodi- šče črtalo razsodbo o izgonu nekega meščana z imenom Zvan Poldrugi. 1618 se upreta ob- čini Rovinj na jugu in Izola na severu. Isto- časno zaznamuje poročilo nov upor občine Piran. Stvar je šla tako daleč, da je morala beneška vlada poslati grozilna pisma vsem občinskim oblastnikom. Vendar se Piran upira tudi naslednje leto. Leta 1624 se pa odločno upre oblastnik v Vodnjanu zato, ker mu je apelacijsko sodišče črtalo vrsto ob- sodb. Črtanja ni priznal in je šel tako daleč, da je izzval jezo senata proti sebi in je bil sam obsojen na izgon iz občine Vodnjan. Med vsemi temi upiranji je najvažnejše tisto, ki so ga začela povezano mesta Motovun, Piran in Milje s kapitanom v Rašporu na čelu. Kdaj se je to zgodilo, v poročilu ni povedano, vsekakor pa pred letom 1589, ker je ta akcija imenovana na prvem mestu. Združene občine pišejo senatu dolgo pismo, »katero — kot pravi poročilo — se mora še hraniti nekje v javnih arhivih«. To pravi, da Benetke niso ustanovile neke javne magi- strature, ki bi zamenjala prizivnega sodnika za Buje, Oprtalj in Grožnjan, temveč neke vrste monarhijo, ki živi in deluje pod avtori- teto beneškega senata. Prav zaradi tega, ker je senat na to skupno pismo štirih istrskih mest odgovoril negativno, se pojavljajo vsi kasnejši upori. Paruta ni sledil vsem doku- mentom, ki o tem govorijo, predvsem je iz- pustil skoraj vse dukale, ki so jih razni doži pisali upornim mestom in oblastnikom. Ven- dar nam je kljub izpustitvi podal nekaj do- kumentov, ki govore celo o tem, da je poročilo iz leta 1625 površno, ker nam ne pove vsega. Tako nam n. pr. podaja dukal, ki govori, da se je kapitan v Rašporu uprl tudi leta 1607, a piranski oblastnik in občina v letu 1607,2« 1623.21 To pa ni preprečilo senatu njegovega dela. Vsa ta upiranja ga niso namreč niti naj- manj plašila in zato je šel še dalje. Koprske- mu apelacijskemu sodišču ni priključil samo Istre, temveč tudi beneški Kvarner, kar po- trjuje dukal, ki ga je pisal dož Pasquale Ci- cogna 15. avgusta 1589. Kljub doževemu zatrdilu, da se to godi zaradi zmanjšanja stroškov, da ne bi bili tamkajšnji podložniki s svojimi pritožbami prisiljeni iti v Benetke, temu ne moremo verjeti, ker morska pot od Cresa do Kopra ni nič manjša kot od Cresa do Benetk.22 Po poročilu iz leta 1625 gre ves ta razvoj še bolj dosledno pot. Zdi se, da je dobil kopr- ski oblastnik stvarno možnost denarno kaz- novati vse neposlušne potestate, kajti odslej nam nudi Parutova knjiga predvsem doku- mente o tem, kako, kdaj in kakšno globoko so morali plačati mestni oblastniki, ki niso pri- znavali sklepov in razsodb apelacijskega sodišča v Kopru. Tako je bil kaznovan izo- lanski oblastnik Cattarin Ferro z denarno globo 500 dukatov.23 Dokument, ki ga je iz- dal koprski potestat Lorenzo Avanzago, je datiran v Kopru 26. marca 1630. 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Na isto kazen je bil obsojen Luigi Lom- bardo, grof in kapitan na otoku Cresu, ker se je zoperstavil črtanju obsodbe na izgon nekaterih oreških in osorskih plemičev. Ob- sodbo je črtal koprski oblastnik Pietro Cap- pello. Podpisala sta jo tudi svetnika Giacomo Balbi in Pietro Baseggio. Dokument je dati- ran v Kopru 13. julija 1633.^* Istočasno je bil podpisan tudi plačilni nalog, ki grozi s še strožjimi kaznimi.25 Podobna kazen je zadela tudi bujskega potestata Gabrijela Lipomana 18. septembra 1632, ker ni hotel preklicati sodbe o izgonu Turizana Tomilcasa, kot je zahtevalo apelacijsko sodišče. Dokument sta podpisala v Kopru Pietro Cappello, potestat, in Francesco Barbaro, sodni svetnik.^' Odslej skoraj ni več slišati o kakem več- jem uporu občine ali oblastnika. Le občina Motovun se upira leta 1634, da bi poslala nekaj pritožb v Koper, pa se je takoj uklo- nila z dukalom, ki ga je izdal 21. marca dož Francesco Ericcio. Med ostalimi se je pritožil neki Mihael Hrvatin.2' Isti Francesco Ericeio je leta 1637 uklonil puljskega grofa.^^ Pre- ostala je še jurisdikoija kapitana iz Rašpor- ja, ki je bil svoj čas nadrejeni organ neka- terim mestnim oblastnikom in so ga Benetke večkrat pozvale za razsodnika v mejnih in obmejnih vprašanjih ter sporih med posa- meznimi mesti. To je bila čast, katere se je težko odrekel. A končno ga je dož Francesco Ericeio uklonil z dukalom 21. julija 1640.^' Zadnje mesto beneške Istre, ki ni priznalo apelacijskega sodišča v Kopru, je bil Labin, ki se upira še leta 1647. Z ostrim dukalom ga je uklonil dož Francesco Molino 1. marca 1647. To je tudi zadnji znan spis o tej za- devi, ki se sklicuje na zakon iz leta 1584.'° Ko so bila istrska mesta uklonjena, je bilo treba končno misliti na to, da bo sodišče v redu opravljalo svoje delo po vsej provinci. Zato uvede dož Francesco Ericeio z dukalom 25. maja 1641 obvezno vizilo koprskega ob- lastnika po vsej Istri, da bi s tem še zmanj- šal stroške svojim podložnikom za vožnjo v Koper in da bi poslušal njihove pritožbe na mestu samem.'' To se je kaj kmalu izkazalo kot nepraktično, ker so te vizile ali pojezde prakticirali vsak po svoje tako oblastnik kot oba njegov sodna svetnika. Zato je dož Fran- cesco Molino leta 1645 prepovedal posebne pojezde sodnim svetnikom in odredil, da smejo obiskati provinco samo takrat, ko pri- mer to izrecno zahteva.'^ To se je verjetno zgodilo na pritožbo ene izmed občin, ki so zaradi takih pojezd bile preveč obremenjene. Po dukalu iz leta 1645 in to po uklonitvi občine Labin ni več uporov lokalnih oblast- nikov. Beneški senat je še leta 1668 z zako- nom uredil vprašanje manjših pravd, kar pa ne spada v okvir pričujoče razprave. Kopr- sko apelacijsko sodišče se je afirmiralo in nemoteno delovalo. Potrebno bi še bilo anali- zirati reforme, ki jih je v istrsko sodstvo uvedel potestat Lorenzo Paruta 1. 1756 in 1757. Mislim pa, da so toliko pomembne, da zahtevajo poseben študij, kar bo ob priliki tudi storjeno. Tako so Benetke po dolgotrajni in vztrajni borbi in neprestanem prizadeva- nju dosegle svoj namen. Skupaj z apelacij- skim sodiščem pa so gradile v koprskem oblastnem uradu še več: Koper polagoma prevzema kontrolo nad vsem političnim in gospodarskim življenjem Istre. Bližina avstrijske meje naravnost terja od, beneške vlade, da daje Kopru kljub počas- nemu gospodarskemu propadu in prav za- radi tega nek političen sijaj. Prav zaradi tega ne verjamemo vsem zatrdilom senata in doža o njihovih dobrih namenih, »da bi zmanjšali stroške svojim zvestim podložni- kom«, kakor jih imenujejo. Še več, vsiljuje se nam trditev, da se vse to gradi tako vztraj- no in potrpežljivo prav zaradi tega, ker stoji Koper na tako kritični točki v bližini avstrij- ske meje. Iz upora leta 1348 in iz genovsko- beneške vojne 1380. leta so Benetke odnesle dober nauk. Zaradi tega so hotele Koper zoperstaviti Trstu, za katerega so že tedaj vedele, da jim bo postal nevaren konkurent. Vendar ostane dejstvo, da so v Kopru ustva- rile apelacijsko sodišče in da je to sodišče odigralo, kljub morda negativnim namenom, svojo pozitivno vlogo, kar se bo izkazalo naj- bolj v drugi polovici XVIII. stoletja po re- formah Lorenza Parate.* VIRI IN LITERATURA 1. Kronika III. 1957. Statuti Kopra, Piraina in Izole ter istrski zakoni o šolarjih, isolarnah in tihotajpcih; — 2. E. Smorlo: Koprsko obzidje. Levji grad in Mudina vrata. Kio- nijka I. 1957; — 2. a Istrski zgodo(vinski zbornik. Leto I. 1955, koprski upor leta 1348; — 5. Leggii statutarie per il buon governo dell'Istria, delle Communita, Fonticd, Monti di pieta ed altri luochi pii, ed OtfizK della medesima . . . Raoolte e stampate sotto il reggimento de . . . Lorenzo Paruta podesta e Capitanio di Caipodistria. Knjiga I. Au- torita del podesta e Capiitanio di Capodiis^ria str. 15—16; — 4. istoiaan str. 17; — 5. Istotam sitr. 18; — 6. Ist»tam str. 19; — ?. Istotam str. 20; — S. Istoitam str. 31; — 9. Istotam str. 31; — 10. Isrtotam str. 22—25; — 11. Isto- tam str. 35-24; — 12. Istotam str. 29; — 13. Istortam str. 25; — 14. Istotam str. 30; — 15. Istotam str. 35-34; — 16. Istotam: Knjiga II. Instiiuzione del magistrate di Capodistria Facolta, Regolazione deillo stesso, e casi seguiti in manutenzione dell'Autorita ded medesimo str. 12—13; — 17. Istotam, knjiga IL str. 14; — 18. Istotam, knjiga IL str. 13; — 19. Istotam, knjiga II. str. 19; — 20. Isrtotam, knj'iga II. str. 18; — 21. Istotam, knjiga li. str. 2i—22; — 22. Istotam, knjiea str. 16; — 25. Istoitam, knjiga II. str. 50—31; — 24. Istotam, knjiga II. str. 55; — 25. Istotaim, knjiga IL str. 54; — 26. Istoitam, knjiga li. str. 55—56; — 27. Istotam, knjiga 11. str. 57—58; — 28. Istotam, knjiga II. str. 63; — 29. Istotam, knj.iiga li. str. 65; — 50. Isto- tam, knjiga II. str. 69; — 51. Istotam, knjiga II. str. 66; — 32. Istoitam, knjiga li. str. 67. (*) Iskreno se zahvaljujem tovanišici I. Tr. za njeno velikodušno pomoč pri nastanku te razprave. 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KUGA NA ŠTAJERSKEM V LETIH 1679-1683 EMA UMEK Sedemnajsto stoletje je doba velikih kuž- nih epidemij, ki so zajele vse slovenske dežele v več valovih. Na Štajerskem je razsajala kuga v letih 1600—1603, 1608, 1614—1617, 1623—1625, 1641, 1644—1647 in 1672 ter pu- stila za seboj velika razdejanja.' Najhuje pa je bilo v letih 1679—1683, ko je gospodarila kuga po vsej deželi. L. 1678 je izbruhnila kuga na Sedmogra- škem. Ogrskem in Slovaškem ter se širila naglo proti zahodu. Januarja 1679 je že za- jela Dunaj in okolico in tu gospodarila vse leto. Na Štajerskem in Kranjskem so vesti o kugi povzročile velik preplah, ki ga je še povečalo sporočilo, da bodo v deželi nasta- nili vojake regimenta grofa Rabatta. Ti so bili dotlej na okuženem področju. Deželni stanovi obeh dežel so odklonili nastanitev vojakov. Tako je moral regiment najprej prestati karanteno pri Radgoni, preden je prešel na Kranjsko in Štajersko.^ V letu 1679 so nastala na slovenskem Šta- jerskem tri kužna žarišča: Celje s celjskim okrožjem, mariborska okolica in predel med Radgono in Cmurekom. V Celje so zanesli kugo trije študentje, ki so se vračali iz Gradca v Gorico. 27. avgusta so prišli do Celja; ker zaradi suma okužbe niso smeli v mesto, so se nastanili pri kovaču Luki Drešniku v predmestju na Bregu blizu kapucinskega samostana. Tu je eden izmed študentov umrl že 29. avgusta sumljive smrti. Mestni padar ni ugotovil pri njem značilnih kužnih znakov. Ti se niso pokazali niti pri šestih ljudeh iz bližnje hiše na Bregu, ki so kmalu nato umrli v teku štirih dni. Mestni padar je označil njihovo bolezen za ogrsko mrzlico. A zaradi previdnosti so to hišo za- prli.s Pravi kužni znaki so se pokazali šele pri štirih umrlih otrocih celjskega meščana in špitalskega mojstra Sibenitschki, ki so se okužili v stiku z otroki iz hiše na Bregu. Hišo so takoj zaprli. Vest o pojavu kuge je v mestu povzročila velik preplah. Meščani so bežali iz mesta v okolico, v vinograde in gradove. Da se ne bi širila kuga po mestu, je dal mestni sodnik zapreti še hiše mizarja, ključavničarja, duhovnika in mestnega pa- darja, ki so bili v stiku z umrlimi otroki. Pred mestna vrata so postavili stražo, ki je preprečevala prehod iz mesta ali v mesto.* Kljub temu so še našli Celjani izhod iz mesta, da so trgovali in nakupovali sol v Laškem in Trbovljah in s tem prenašali kugo dalje.-'* Graška vlada je imenovala 6. novembra 1679 posebnega kužnega komisarja Karla Sigis- munda grofa pl. Gaisrukha, da bi nadzoro- val ukrepe za preprečenje kuge." Kuga se je v Celju naglo širila. Pobirala je predvsem otroke, mladino in ljudi sred- njih let.' Posebno mnogo žrtev je zahtevala med ljudmi na Bregu in pod gradom. Svoj višek je dosegla epidemija v mesecu novem- bru. 14. novembra je bilo okuženih že 20 hiš, in sicer hiše: špitalskega mojstra Sibenit- schki, kramarja Merve, Jurija Lembscherja, mesarja Vida, mestnega sekretarja, kovača Papsta, Prescholerjeve vdove, Schmeidlerja, Tomaža Maurerja, Hutterja pri gornjih mest- nih vratih, tesarja Grimca, Luke na Bregu, Pischotka, Predca, sla Zenzla, Urbana pl. Urbanija, uslužbenca mestnega sveta Abra- hama, kaplanija pri župnišču in še dve drugi hiši. Kot sumljive so bile označene hiše pl. Gablkovna, mestnega sodnika Jurija Khni- spergerja, kovača Stadtlerja, Robide in le- karnarja Philomella.8 Konec novembra sta bila na novo okužena hiša mesarja Poscherla in kapucinski samostan." Od začetka kuge 19. septembra do 13. decembra, ko je začela epidemija pojemati, je umrlo v mestu brez Brega in pod gradom 65 ljudi: iz hiše špital- skega mojstra Sibenitschki deset, mestnega sekretarja osem, Prescholerjeve vdove pet, kovača Stadtlerja šest, mesarja Vida tri, Schmeidlerja dve, kramarja Jurija Lemb- scher dve. Urbana pl. Urbanija dve, kramar- ja Merve dve, uslužbenca mestnega sveta Abrahama dve, sla Zenzla šest, tesarja Grim- ca dve, brivca tri, usnjarja »auf der Schitt« dve, mesarja Poscherla ena, Nessline ena, kaplanije sv. Martina ena in iz špitala tri osebe.'" Decembra je kuga popustila. V za- četku januarja je bilo okuženih še 18 hiš z devetimi bolniki. Za okužene so bile označe- ne konec januarja 1680 še hiše: mesarja Tomaža Poscherla, Abrahama Grafa, kovača Hansa Stadtlerja, Jožefa Bratca, Roka Moli- narija, mizarja Hansa Fekla, tkalca Matije Grešnika, Simona Rosmana, Gašperja Lede- rerja, brivca Ivana Feigla in Jakoba WoUfar- ta. V teh hišah sta bila le še dva kužna bolnika.'' V času od 13. decembra 1679 do februarja 1680 je umrlo v Celju še pet Ijudi.'^ Februarja so prestali Celjani karanteno, a mesto je bilo zaprto še do 16. marca. Vse okužene hiše so očistili, sežgali slamo in posteljnino. Begunci iz mesta so se vračali na domove in tu prestali karanteno.'" Begunci iz mesta, trgovci s soljo in berači so prenesli kugo iz Celja po okolici. V hišo Martina Gajška na cesti med Celjem in 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Št. Jurjem jo je zanesla neka ženska meseca oktobra iz okužene hiše na Bregu.'^ 14. no- vembra je okužila vas Podlog stara žena z oblekami okuženih iz Celja. Novembra se je kuga bliskovito razširila, zajela je vasi Trnovlje, Dobravo, Pristavo, Dobrišo vas, Tremerje, Košnico, Pirešico, Blagovno, Re- čico nad Laškim, Trnovo, Lopato pri Do- bravi, Spodnji Podlog, Št. Janž pri Pirešici, Babno in Laško.'' Višji kužni komisar Karel Sigismund grof pl. Gaisrukh je sklical na posvet gospode deželskih sodišč in mestnih pomerij k podložniku Malegaju v Št. Peter, da bi razpravljali o ukrepih proti kugi. Po- stavili so Karla Andrijana za kužnega pod- komisarja za predel od Savinje do Vran- skega. Sklenili so, da bodo zastražili okužene kraje. Celjanom, ki so še vedno hodili iz mesta, so to prepovedali.'* Kuga je najhuje divjala v Košnici, Tremerjih, Rečici in La- škem. Še decembra 1679 je bilo v Laškem okuženih deset hiš. V Tremerjih in na Bregu so bile okužene vse hiše razen šestih. Kuga je tu trajala do srede januarja 1680.'^ Iz Tremerij je zanesla kugo v začetku febru- arja v vas Turje neka ženska, ki je šla v Tremerje po dediščino. Ponovni pojav kuge v Turjah je povzročil velik preplah. Vas so zastražili.'^ Toda kuga se ni več širila. Iz Celja je zanesla kugo v šoštanjsko in velenjsko okolico beračica z dvema otroko- ma. Kuga je razsajala v Šoštanju in okolici, na Ravnah, v Velenju, pri Št. Janžu na Vin- ski gori, nad Topolščico, pri Sv. Duhu, For- steneku. Št. Janžu pri Pirošici in Zabrdu. Kužna epidemija je bila tu šibkejša in je prenehala konec decembra 1679.'» Le 20. ja- nuarja 1680 je še umrl v Slovenjem Gradcu neki popotni kmet s sumljivimi znaki, zato so hišo zaprli.^" Pregled kužne epidemije v celjski, šoštanj- ski in velenjski okolici nam kaže naslednja tabela, kolikor so znani podatki.** ] Kranjski deželni stanovi so poverili ob prvih vesteh o kugi v Celju Juriju Henriku Heinricherju pl. Grienthallu, prejemniku stanovske mitnine na Vranskem, nalogo, da obvešča stanove o širjenju epidemije. Posta- vili so višjega kužnega komisarja Johanna Antona barona Lewenburga, ki je nadziral deželno mejo in dajal navodila kužnim pod- komisarjem. Ti so bili postavljeni v Sevnici, Rajhenburgu, Brežicah, Loki, Radečah, Litiji, Motniku, Trojanah, Crnilcu in Gornjem gradu. Z deželnim patentom 17. oktobra 1679 so zaprli kranjski stanovi deželno mejo in ukazali zmanjšati število brodov na Savi. Prepovedali so vstop v deželo vsem ne glede na stan in fedo iz Celja ali drugih okuženih krajev. Ukinili so trgovino s Štajersko, ra- zen trgovine s soljo. Tovorniki iz Kranjske niso smeli več zamenjavati sol za žito. Trgovi- no s soljo so dovolili le pri Vranskem in pri zastraženih brodovih na Savi.^^ Trgovanje ob brodovih na Savi so stanovi začasno celo prepovedali, da so se dogovorili o načinu prodaje z zemljiškimi gospodi. Zaradi zmanj- šanja trgovine s soljo je cvetelo tihotapstvo. Tovorniki so podkupovali kužne straže, da so jih pustile preko meje,^' štajerski podlož- niki pa so se nameravali upreti in vdreti na kranjska tla po sol.^* 6. novembra 1679 so dovolili kranjski deželni stanovi prevoz soH na Štajersko še pri Radečah in Sevnici. V Radečah je prevzemal sol Andrej Danijel baron Mordax, v Sevnici pa Ernest Engel- breht Fabianitsch, ki jo je vskladiščil v svoji hiši nasproti sevniškega broda. Vzrok izredne vestnosti pri zapori deželne meje nasproti okuženi Štajerski je bil poleg bojazni pred okužbo tudi strah kranjskih deželnih stanov, da bi sicer zaprli deželne meje Goriška, Trst in Reka proti Kranjski, kar bi ohromilo trgovino s soljo, železom iu platnom.^' Zato so stanovi odbili vse prošnje štajerskega kužnega komisarja Karla Sig- munda grofa pl. Gaisrukha, da bi tovorih kranjski tovorniki sol od Vranskega dalje do broda čez Savinjo nad Št. Petrom ali k podložniku Malegaju v Št. Peter, Rečico in Mozirje.^' Ko se je novembra širila kuga, so prenesli trgovino s soljo z Vranskega na Tro- jane, dovolili pa so tovornikom prehod do Gornjega gradu. Sol so tovorih na Trojane Celje okoli leta 1580 (po VischerJTi) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kranjski tovorniki v ponedeljkih in petkih, prevzeli so jo pooblaščenci štajerskega kuž- nega komisarja, ki so jo ob drugih dneh da- jali štajerskim tovornikom.^' Prepoved to- vorjenja soli na Vransko je vzbudila med podložniki mnogo protestov. Izjavljali so, da se bodo uprli in vdrli na Kranjsko, saj jih je že dovolj prizadela prepoved o zame- njavi žita za sol. Poleg tega se je cena soli še dvigala zaradi prekupčevanja upravite- ljev gospostev in meščanov Žalca in Voj- nika.28 Kranjski deželni stanovi so morali popustiti, zlasti ker je zahtevala 16. decem- bra tudi notranjeavstrijska vlada, da kranj- ski tovorniki znova dovažajo sol do Vran- skega.2' A ko so pripeljali v Slovenske Ko- njice 30 q kamene soli, se je položaj spre- menil. Morska sol na Vranskem ni šla več v promet in nastala je nevarnost, da vderejo kranjski tovorniki s soljo preko meje in jo gredo prodajat v okužene kraje. Morali so pomnožiti straže na deželni meji."" Ko je januarja prenehala kuga v celjskem okrožju, so znova dovolili trgovanje z žitom in soljo na Vranskem, v Radečah, Sevnici in med Rajhenburgom in Brežicami, a le pod nad- zorstvom komisarjev in straž. Komisarji so tudi nadzorovali Savo in prevažanje vina po njej."' Februarja pa so tovorniki smeli iti tudi preko Vranskega."^ Deželno mejo so od- prli stanovi šele 12. aprila 1680. Le stanov- ski mitničarji so še pregledovali fede in nad- zorovali prevoz blaga, za katerega so me- nili, da prenaša bolezen: volno, volovske kože in predivo. Dežela pa je zaprosila no- tranjeavstrijsko vlado in dvorno komoro, da bi posredovali, če bi zaprle Goriška, Reka in Trst meje proti Kranjski."" Komaj mesec dni so bile odprte deželne meje, ko so prišle vesti o novem širjenju kuge na Štajerskem. Že jeseni 1679 se je po- javila kuga v Slovenskih goricah v več kra- jih: Šambertu, Velki, Sladki gori. Sv. Ja- kobu in pri graščini Stanov."* Maja 1680 je bila okužena radgonska okolica, Ptuj z oko- lico, Haloze in Dravsko polje. V radgonski Maribor s prilstajiom v 18. stoletju (ipo pomožnHkem potnean listu) okolici so bile okužene vasi Zepovcd, Apače in Lašbah. Kuga je bila lažje oblike in je v omenjenih vaseh umrlo le 16 ljudi, drugi oboleli pa so ozdraveli."^ Kranjski deželni stanovi so nameravali zapreti deželno mejo, ker jim pa tega notra- njeavstrijska vlada ni dovolila, so zastražili deželne meje z mušketirji, nastanjenimi v deželi. Imenovali so ponovno za kužnega komisarja Johanna Antona barona Lewen- burga s podkomisarji Jurijem Ehrenreichom Heinricherjem, Hansem Ludvikom pl. Ho- henwartom, Jurijem Sigismundom pl. Aichel- burgom, Wolfom Engelbrehtom baronom Gallom, Sebastijanom Draxlmayerjem, Han- sem Jurijem Aparnikom, Francem Kürch- bergerjem in Johannom Benaglio, ki so nad- zorovali deželne meje. Prehod v deželo so dovolili le tistim, ki so imeli fedo potrjeno v zdravih krajih. Fede so izdajala zemljiška gospostva, mestni župani ali mestni sodniki, v Ljubljani pa provisores sanitatis. Prepo- vedali so potovanja v sumljive kraje. Kužne straže so postavili ob meji na Crnilcu, pri Cemšeniku, Trojanah, Motniku, Sv. Jakobu, brodu pri litiji, Zagorju, Zidanem mostu, Radečah, Kompolju, Sevnici, Krškem, Jese- nicah, Čatežu in Tariški vasi."" Fede so trgovci zlahka dobili in se niso mnogo ozi- rali na nevarnost okužb."' Na ptujsko pro- ščenje je prišlo polno kramarjev in kmeč- kih trgovcev iz Kranjske kljub kugi. Rade- ški podložniki barona Mordaxa pa so s svo- jimi čolni prepeljavali ljudi brez fede preko Save. Zato so morali kranjski deželni sta- novi poostriti nadzor nad Savo. Podložnikom so ukazali izročiti čolne stražam in prepo- vedali pod smrtno kaznijo prevažati ljudi iz Štajerske preko Save."^ Junija so nadzor na deželnih mejah še poostrili, ker se je kuga širila v Mariboru in Gradcu. Prepovedali so prehod preko meje vsem sumljivim ljudem, posebno pa še študentom iz Gradca, tovor- nikom, romarjem in beračem. Apaltni voli, ki jih je gnal apaltator Luka di Lelio v Be- netke, so morali prestati karanteno na Tro- janah. Njihove vrvi so sežgali, najeli druge gonjače, vole pa gnali skozi tekočo vodo, da ne bi zanesli kuge."' Kranjski deželni sta- novi niso upoštevali niti fed, ki sta jih izdala notranjeavstrijska vlada in magistrat v Gradcu, ker so se bali, da bodo zaprli Trst, Reka in Goriška meje proti Kranjski. Kajti ljubljanskemu trgovcu Blažu Snedicu so se- žgali na Reki ves tovor klobukov kljub ljub- ljanski fedi. Mnogo trgovcev s platnom Re- čani niso spustili niti v mesto. Ker je za- htevala notranjeavstrijska vlada, da kranj- ski stanovi upoštevajo graške fede, so o tem razpravljali 6. julija 1680 na deželnem zboru. 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prosili so, da ne bi izdajali fed v Gradcu, dokler ne bo kuga prenehala, kajti Benečani, Goriška, Gradiška in primorska mesta so izjavila, da bodo zaprla svoje prehode proti Kranjski, če bodo tu upoštevali kranjske fede. S tem bi se zmanjšala trgovina in z njo tudi deželne mitnine, ki so bile za de- želo bolj donosne na ozemlju med Ljubljano in Primorjem kot med njo in Štajersko.^" Julija 1680 je vdrla kuga iz Ptuja, kjer je morila, na vse obširno področje Slovenskih goric in preko Drave. Znova so kranjski sta- novi poostrili nadzor na deželnih mejah po- sebno pri Gornjem gradu, kjer so prehajali preko meje tihotapci. Ukinili so vsa pro- ščenja ob deželni meji, kamor so prihajaH s Štajerskega. Kljub kužnim stražam je pri- šlo na sejem v Zagorju 29. junija okoli 100 ljudi iz Štajerske. Kranjski stanovi so za- htevali, da so postavila štajerska obmejna deželska sodišča in mesto Celje straže, ki so pridržale ljudi iz Gradca in Slovenskih go- ric v karanteni. To je bil pogoj, da so ostale deželne meje odprte za prehod s fedo in da so dovolili tovoriti sol na Štajersko.*' Avgusta je prišla kuga že do Nove vasi pri Slovenski Bistrici, kamor so jo zanesli iz Le- sko vca. Okuženi so bili kraji Breg pri Ptuju, Radgona, Negova, Sv. Trojica, Sv. Duh, Polj- čane in Studenice. Najhuje je divjala kuga v Mariboru, saj je zbolelo samo v Gosposki ulici preko 100 oseb.*^ Posledica je bila omejitev trgovine s soljo. Tovorniki so smeli tovoriti sol le do Vran- skega in to v ponedeljkih. Ob sredah pa so prihajali po sol na Vransko štajerski tovor- niki.*' Kljub tem ukrepom so zaprU Gori- ška, Reka in Trst prehode proti Kranjski, trgovina z njimi je prenehala. Zato so v za- četku 1. 1681 kranjski stanovi odlašali, da bi odprli prehode proti Štajerski brez fede, če- prav je tu kuga pozimi prenehala, da ne bi zapora obmorskih krajev še trajala.** Šele na mnoge ukaze notranjeavstrijske vlade so odprli 18. aprila 1681 deželne meje*' in za- prosili, da bi tudi Goriška, Reka in Trst od- prli svoje. Ti pa so to odklonili vse dotlej, dokler bodo držali zaprto mejo Benečani. Zato so se kranjski deželni stanovi obrnili na Franca Ulriha grofa Thurna-Valsassina, cesarskega poslanika v Benetkah, in ga pro- sili za posredovanje. 1. junija 1681 so Be- netke odprle prehode.** Junija 1681 so deželni stanovi na Kranj- skem dobiU nove vesti o širjenju kuge na Štajerskem pri Radgoni, v Novi vasi pri Rad- goni, Trnovcih pri Ormožu, Grabah, Spod- njih Šalovcih in na Vodranskem vrhu. Znova so prepovedali prehod meje ljudem iz sum- ljivih krajev, dovoljeno je bilo priti preko meje le s fedo. Imenovali so prejšnje kužne komisarje, postavili straže na mejo, prepo- vedali prevažati vino po Savi, obsavskim podložnikom prepeljavati ljudi iz Štajerske, pa čeprav so imeli fedo, pod kaznijo 1000 dukatov v zlatu. Ohranili so trgovanje s Celjani s ledami razen z volovskimi kožami, volno in predivom.*^ Celjani in okoliška de- želska sodišča so zastražiH svoje meje in pre- povedali prehod iz okuženih predelov. Ven- dar tega niso preveč strogo izvajali. Tako je prišlo na dan sv. Ane na proščenje v Teharje mnogo kmetov z okuženega Ptujskega polja. Kranjski stanovi so zato prepovedali obisk proščenj in romanja na štajersko stran.*^ Ju- lija so prepovedali goriški stanovi prehod ljudem iz Štajerske in vso trgovino s Štajer- sko tudi s fedo. Prepovedali so celo gonjenje apaltnih volov iz Štajerske.*' Isto so zahte- vali v sporazumu s Trstom in Reko, tudi od kranjskih deželnih stanov, sicer bodo zaprli mejo proti Kranjski. Notranjeavstrijska vla- da je morala posredovati, da je obdržala Go- riška odprte prehode v Kranjsko s fedami.^" Julija 1681 se je kuga širila po Slovenskih goricah. Vendar ni bila težke oblike, ker je po kužnih poročilih ozdravelo mnogo bol- nikov. Kuga je tu domovala do konca 1.1681. Okuženi so bili kraji: Gornja Radgona, Kog, Šalovci, Obrez, Pušenci, Libanja, Pavlovski vrh, Mihalovei, Ivanjkovci, Spodnji in Zgor- nji Brebrovnik, Anašak, Jeruzalem, Križevci, Ključarovoi, Bunčani, Stara Nova vas. Nova vas pri Križevcih, Bučkovci, Vučja vas, Šar- dinja, Bolenšak, Ljutomer, Travnik, Št. Pe^ ter pri Radgoni, Sv. Miklavž, Trnovci pri Ptuju, Ptuj, Negova, Runeč, Štrigova, Rado- slavci. Št. Jurij ob Ščavnid, Kraljevci, Slap- tinci, Biserjane, Bodkovci, Hvaletinci, Jan- ževski vrh. Gomile, Zagaje, Grajena, Gornji in Dolnji Ločki vrh, Jastrebski vrh, Jastrebci, Vodranci, Vodranski vrh. Središče, Stanovno, Lešnički vrh, Sejanci, Hum, Velika Nedelja, Iljaševci, Selišči, Vinski vrh. Svetinje, Vitau, Veličane, Kajžar, Sv. Duh pri Središču, Sve- tinoi, Ločič, Janeževci, Gobošak, Drsteljski vrh, Gmci in št. Ožbalt pri Ptuju. Najbolj je Tovorniki s konji (po Valvasorju) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO morila kuga v Trnovcih pri Ptuju, kjer je po- brala do 22. julija 162 ljudi, še avgusta 1681 je tu umiralo dnevno po 10—12 ljudi, tako da so ostala trupla nepokopana. Župnija Sv. Urbana pri Ptuju je bila popolnoma oku- žena in komaj ena tretjina prebivalcev je ostala pri življenju. Višek je dosegla kuga v avgustu, nato je začela pojemati, a trajala je do januarja 1682. Pregled kužne epidemije v Slovenskih goricah kaže naslednja tabela:" Februarja 1682 so odprli kranjski stanovi deželno mejo, ko je prenehala kuga na Šta- jerskem.52 Toda v maju je izbruhnila z vso silovitostjo ponovno v Ptuju in okolici in morila tu vse leto. Ko je prenehala 1. 1683 štiri leta trajajoča epidemija kuge na Štajer- skem, so se oddahnile od strahu pred kugo vse sosednje dežele, posebno pa še Kranjska. OPOMBE Vse navedene arhivalije hrami Državni arhiv LRS T Ljubljani. 1. Peinlich R., Geschichte der Pest in Steiermark, I. prekmurskega distriktaa je še vedno turško področje. Ob koncu za- pisnika vizitatorja pripominjata: >So še druge župnije v smeri Kaniže, ki jih uprav- ljajo krivoverci in katere nam ni bilo do- voljeno vizitirati tako zaradi strahu pred krivoverci kot pred Turki« (Sunt etiam aliae parochiae versus Canisam et circa quas pos- sident Haeretici, quas visitari nobis non lice- bat tam propter timorem Haereticorum, quam Turcarum).' — Šele malo pred 1.1693 — po odgonu Turkov iz Velike Kaniže — je zagrebška škofija obnovila svojo upravo v prekmurskem distriktu vse do bližine Ve- like Kaniže, oziroma za nekaj časa celo v Kaniži sami in je s tem dejstvom posegla na področje veszprémske škofije.* Veszprém- ska škofija namreč zaradi stoletne turške za- sedbe ni bila zmožna takoj po odgonu Tur- kov organizirati svojo cerkveno upravo tudi po obronkih svoje škofije.' Toda ta zasedba po zagrebški škofiji, čeprav manjšega ozem- lja, je izzvala medškofijski mejni spor, ki se je začel 1. 1740 in končal z delnim porazom Zagreba 1.1777, ko je bil celoten >prekmurski distriktu priključen k novo ustanovljeni ško- fiji v Szombathelyu.* Politični položaj v XVII. stoletju ni bil stabilen, marveč se je pogosto menjaval. Za Thökölyevega upora (1678—1683) se je tur- ško zasedbeno področje spet razširilo na za- hod, in sicer vse do Mure, torej dalje kot kdaj koli prej.' — Prve sledove turške oku- pacije Prekmurja zasledimo že v 1. 1627, ko je trg Salovci v turškem zasedbenem pod- ročju (»... miulta hódultsagra jutot a Varos az Török rablasa miat.. .«).8 Turniški tržani se pritožujejo 1. 1650, češ da so zaradi tur- škega podložništva zelo obubožali.' Martjan- ski prebioalci pa 1. 1652 iščejo razsodbo v svoji verski zadevi pri turškem glavnem agu v Veliki Kanižj." Tako osvetljitev vpraša- nja, kdaj in kateri del Prekmurja je bil pod- rejen turški oblasti in kakšen je bil značaj te zasedbe, zahteva posebno obravnavanje. Izmed zagrebških vizitacijskih zapisnikov XVII. stol (iz let: 1640, 1649, 1668, 1669, 1687, 1688, 1690, 1691, 1692, 1693, 1698 in 1699)" vsebujeta statistične podatke zapisnika 1669 in 1698. Najpopolnejše statistične podatke najdemo v vizitacijskem zapisniku iz 1.1669, toda le za turniško pražupnijo.'^ Za posa- mezne kraje manj pregledno število prebi- valcev, vendar sumarično za vse župnije prekmurskega distrikta navaja zapisnik iz 1. 1698. — Prav za isto leto 1698 najdemo tudi podatke za gornje P r e k - m u r j e v györskem vizitacijskem zapis- niku. Ta okolnost torej omogoča sestaviti statistiko prebivalstva za celotno sedanje prekmursko ozemlje za leto 1698. Gornje Prekmurje je pred nastankom somboteljske škofije (1777) cerkveno uprav- ljal G y Ö r. Po györskih škofijskih zapis- nikih iz XVII. in XVIII. stoletja je bilo gor- nje Prekmurje del vašvarskega arhidiako- nata.^^ Obseg vašvarskega arhidiakonata je istoveten z Železno županijo. Ozemlje vaš- varskega arhidiakonata je bilo po reki Rabi deljeno v dve polovici. Južna polovica — za G y Ö T preko Rabe (ultra Rabam) — se je sestajala iz štirih distriktov. Najjužnejši je bil distrikt T ót s ag (slov. : Sloven- ska krajina). Ime T ótsag je staro- madžarski izraz za slovansko pokrajino.'* Györski zapisnik tudi razloži, zakaj se tako imenuje. Domačini, ki govore slovenski je- zik, distrikt tako imenujejo: Quarta demum vocatur T ótsag, sic dicta ab indigents linguam sclavonico-croaticam terentibusi:.^^ Distrikt Slovenska krajina (Tót- s a g) je na zahodu mejil na štajersko voj- vodstvo in se na severu razprostiral do reke Rabe (... extensa ex parte occidentis usque ad ducatum Styriae; et ad septentrionem ter- minata per fluvium Rabam)." Na vzhodu Slovenske krajine je bil sosednji distrikt Or sé g (slov. : Straž- na krajina; 1. 1208: terra speculato- rum"). Kxaji Hodoš, Krplivnik, Domanjševci, Lončarovci in Središče so bili že v distriktu Ö r s é g u. Najstarejši ohranjeni györski zapisnik iz poreformacijske dobe za župnije gornjega Prekmurja je v primeri z zagrebškimi zapis- niki pozen, saj je šele iz 1. 1698. Po nalogu györskega škofa Avgusta Kristijana je vizitacijo izvedel vašvarski arhidiakon Šte- fan K azó. V distriktu Slovenska kra- jina (T Ó t s a g) se je mudil od 12.—27. marca 1698. Sestavil je obširen, 70 strani dolg zapisnik, ki predstavlja za XVII. stoletje izredno bogat vir tako za cerkveno kot ostalo zgodovino gornjega Prekmurja." Iz navede- nega zapisnika sem povzel statistične po- datke za kraje gornjega Prekmurja in jih navajam v razporedu in obliki, kot so v za- pisniku. Le v oklepaju so dodana današnja krajevna imena. 86 CASOPiy ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA I. KRAJEVNA IMENA S ŠTEVILOM PREBIVALSTVA V DISTRIKTU Slovenska krajina (Tótsag) 1.1698 1. Župnija sv. Nikolaja v S elu : pretóvScev K^t<>l«am Nekatolif. ((običajni izrazi: sunt animae universim; sunt omnes aoatholioi praeter parvulos) 2. Župnija so. Benedikta v K anč ov cih : 5. Župnija sv. Martina v M ar t j an cih : 4. Župnija sv. Fabijana in Sebastijana v P e č ar ov C ih : Martjanska podružnica sv. Marjete v Pužavcih: 5. Župnija so. Nikolaja v Murski Soboti: 6. Župnija so. Marije vneboozete na Tišini: s 7. Župnija sv. Helene o P e r t o č i : 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 8. Župnija sv. Jurija v R o g a š ov cih : 9. Župnija sv. Marije vnebovzete v Gornji Lendavi: O Gornji Lendavi pravi zapisnik: »In j oppido Fölsö Lendvensi sunt universim ani-j mae 280, ex his catholici praeter parvulos 46, i parvuli et indifferentes 106.« — Vsi ti soi všteti v številu 982. Podružnica sv. Lenarta v B od one ih: Podružnica sv. Kozme in Damijanal v K u zrni : 1 10. Župnija sv. Štefana kralja v Dobri^»: 11. Župnija sv. Martina ob Rabi: 12. Župnija Marijinega obiskanja v C e pine ih : Podružnica sv. Janeza Krstnika na Gornjem Seniku: , 88 fASOPlS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 13. Župnija sv. Trojice v Gornjih V ei r ov cih : 14 Župnija sv. Nikolaja v Velikih Dolencih: Ko je opat Štefan Kazó obiskal in popisal cerkve in župnije: Velemér — Selo — Kančovce — Martjance —¦ Pečarovce — Pužavce — Soboto — Tišino — Pertočo — Sv. Jurij — Gornjo Lendavo — Dobro — Sv. Martin ob Rabi — Markovce (Čepince) — Gornje Petrovce in Dolence, je ob koncu dolenske župnije zapisal, da se tu neha in končava distrikt Tótsag (Atque hie de- sinit et terminatur districtus T ó t s a g appel- latus).2« V distriktu Slovenska krajina (Tótsag) je bilo 1.1698 12.932 prebivalcev. ¦— V župnijah in vaseh, ki so danes v Jugo- slaviji — odpadejo župnije Dobra, Sv. Mar- tin ob Rabi, Gornji Senik ter Ritkarovci — je opat Štefan Kazó naštel 1. 1698 10.269 prebivalcev. i II. KRAJEVNA IMENA S ŠTEVILOM PREBIVALSTVA I V DISTRIKTU ' Stražna krajina, Madž. Orség, I. 1698 ' (jugoslovansiki del) j V mejah Slovenije so tudi kraji Hodoš, | Krplivnik, Domanjševci, Lončarovci, Sredi- • šče, Ivanjševci, Pordašinci in Motvarjevci. Prvih pet se omenja 1. 1698 v distriktu or- ség U.21 — Lončarovci, Središče in Ivanj- ; ševci so 1. 1366 spadali pod upravo gornje-j lendavskega dominija in k velemérski žup-J niji.^^ Iz tega moremo sklepati, da je vele- mérska župnija z navedenimi kraji v XIV. stoletju pripadala k Slovenski kra- jini. Vizitacijski zapisnik iz 1. 1698 župnije Velemér ne prišteva k distriktu orségu kot poznejši somboteljski šematizmi-^" Ven- dar jo tudi v končnih pripombah o distriktu Slovenska krajina vizitator Kazó pušča ob strani.^" Vzrok je verjetno v tem, ker je župnija v tem razdobju že pomadžar- jena. — Za župnijo K e r c o se konča vizi- tacija distrikta Orséga, tako pripominja vi- zitator. Nato sledi opis župnije Velemér, kamor je spadal kraj Motvarjevci (Szent Laszló) in o katerem pravi zapisnik, da leži večji del kraja v Žalski županiji (... quoad aliquam sui partem siquidem potiori ex parte continetur in Cottu Saladiensi...) —, in se opis nadaljuje z ostalim ozemljem Slo- venske krajine v razporedu, ki je po- dan v poglavju I. Statistični podatki za navedene kraje so naslednji: Župnija sv. Andreja ap. na Hodošu: (jugoslovanski del župnije) Podružnica Marijinega rojstva v Domanjševcih: preWvalcev Kataličaiii Nekatolič. O Motvarjeocih (Szent Laszló) je vizitator zapisal, da ima 20 prebivalcev, »hi sunt om- nes acatholici praeter parvulos«. Pordašinci (1455: Perdasinch;^^^ 1793: Por- [ dasintz^*) je bil in je še danes manjši kraj., L. 1793 je imel 37 prebivalcev^« in 1. 1831 51 ] prebivalcev.25 Ker pravi vizitator 1. 1698 o Motvarjevcih, da se kraj razprostira v Že- lezni in Žalski županiji — dejansko je tako, da so bili Pordašinci na ozemlju nekdanje Železne županije, Motvarjevci pa v Žalski županiji, — so verjetno v številu 20 všteti prebivalci obeh krajev. Manjkajo podatki za Središče (Szer- dahely) ter I v an j š e v c e (Janosócz) in nejasnost obstaja glede Pordašinec. Ce za- radi pomanjkanja točnih podatkov vzame- mo za zadnje tri kraje le približno število, in sicer 100, kot je bilo sorazmerno prebi- valcev po sosednjih vaseh, potem dobimo za 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO leto 1698 statistiko za kraje, ki so bili v Stražni krajini (örsegu) in ve- lemérski župniji, namreč : 267 pr ebi- D ale eo. HI. KRAJEVNA IMENA S ŠTEVILOM PREBIVALSTVA ' V PREKMURSKEM DISTRIKTU i (Districtus transmuranus: Zagrebško »Prekmurje«) 1.16982« 1. Župnija Marije vnebovzete v Turnišču: 5675 prebivalcev Kraji: In oppido Turnischa seu Czernecz (1688: in oppido Turnischie alitor Csernicz (Tur- nišče), Belatincz (Beltinci), j Lipa (Lipa), j Gomilicza (Gomilica), I Chrenszlocz (1688: Chrenszoiicz) (Cren-^ sovci), i Bisztricza (Bistrica), j Palina (Polana), i Brezooicza (Brezovica), j Nedelicza (Nedelica), | Braioncz (Bratonci), j Isakocz (Ižakovci), Deklesin (Dokležovje), Odriancz (Odranci), Melincz (Melinci), Ganicha (Gančani), Lipocz (Lipovci), I Renkocz (Renkovci). i Krajevnih imen Trnje in Žižki zapisnik ne j navaja. Omenjeni krajevni imeni še ne na- i stopata samostojno. Njih prebivalci so upo- \ števani pri kraju Crensovci, kakor je raz- ; vidno iz viz. zapisnika 1669.' Zagrebški vizitacijski zapisniki navajajo j le eno krajevno ime Bistrica, medtem ko madžarski viri že v XIV. stoletju ločijo dve Bistrici: Notranjo in Veliko Bi-\ strico, — ali Notranjo in Zunanjo Bistrico j (1381: Belseubezterche, Nogbezterche; 1389:; Belseubestriche, Kylseubreztriche).^^^ • 2. Župnija sv. Trojice v Bogojini: i .. 736 prebivalcev i Kraji: j Bagonya (Bogojina), \ Filocz (Filovci), ! Sztrelecz (Strehovci), 1 Ivancz (Ivanci). j 3. Župnija sv. Jakoba ] v Dobrovniku: 1701 preb. j Kraji: \ Oppidum Dobronak (1690: in Dobrounik) (Dobro vnik). Gönterhäza (Genterovci), Gaborhaza (na Madžarskem), Sziartohaza (na Madžarskem), Szombatfa (na Madžarskem), Bödehaza (na Madžarskem), Josecz (Jošavci, na Madžarskem), Radamos (Radmožanci), Kamanhaza (Kamovci), Sikolcz (Zitkovci). Pet vasi, ki so 1. 1698 spadale k dobrov- niški župniji, je sedaj na Madžarskem, osta- lih pet pa v Jugoslaviji. Prav iz ieh raz- logov je mogoče ugotoviti le približno število prebivalcev. Za izhodišče korekture vzemi- mo podatke iz šematizma 1793." L. 1793 je bilo v vaseh, ki so v Jugoslaviji, 1318 pre- bivalcev. V ostalih petih pa, ki so pod Ma- džarsko, — 698. Na madžarski del odpade dobra tretjina od celotnega števila. Isto raz- merje vzemimo tudi za leto 1698 in prisodi- mo jugoslovanskemu delu dobrovniške žup- nije: 1100 prebivalcev (slabši dve tretjini!). Kobilje. Zaradi popolnosti v celotni statistiki sedanjega Prekmurja ne sme- mo prezreti Kobilja. Kobilje je I. 1698 v cerkveno-upravnem oziru spadalo k župniji Sv. Jurija v Dolu (Szentgyörgyvölgy, Ma- džarska), kjer je dušno pastirstvo vodil kal- vinski duhovnik in zato zagrebški vizitator tja ni imel dostopa. Na ta način so statistični podatki v zapisniku izostali.^^ Zadovoljiti se moramo le s približno številko. L. 1793 je bilo v Kobilju (K e b e 1 e) 347 prebivalcev^« in po podatkih iz leta 1778 271 preb.'" Upo- števajoč navedena podatka in ozirajoč se na turška pustošenja v XVII. stoletju, priso- dimo Kobilju za leto 1698 250 prebival- cev. — Tako smemo skupno število prebi- valcev župnije Dobro vnik s Kobi- ljem vi. 1698 ceniti na 1350. 4. Župnija sv. Katarine v Dolnji Lendavi: 3040 prebivalcev Kraji: Ecclesia parochialis S. Catharinae... in praesidio Also Lindva (Dolnja Lendava), Saard (zaselek na Madžarskem), Banuta (Banuta), Hidveg (Mostje), Hoszufalu (Dolga vas), Hotiza (Hotiza), Kapcza (Kapca), Gyertyanos (Gaberje), Also Gyertyanos (Dolnje Gaberje; danes Kot?), Also Lakos (Dolnji Lakoš), Peteshaza (Petišovci), Harmasmalom (Trimlini), Csente (Centiba), j 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Feriifalu (marof Centiba), Völgyifalu (Dolina), villa külsö Varaš (zaselek Zunanji trg), villa fölsö külsö Varaš (zaselek Gornji Zunanji trg); montanistae: Szent Haromsag (Sv. Tro- jica), In monte Uj Thomas (prevod: v hribu j Novi Tomaž), j In monte Mély Völgy (Globoka dolina). In monte Supra C senti (Nad Centibo), In monte Oknyak (v hribu Oknjak), In monte Bako labja penes vineam Do- mimi (v hribu Pod Rabljem poleg gospo- skega vinograda). J Tudi pri župniji Dolnja Lendava ne mo- remo v celoti upoštevati števila 5040. Po- trebna je manjša korektura. Zaselek Saard odpade, ker ni v okviru jugoslovanskega j Prekmurja. Zato odštejmo 10 prebivalcev. ' Med kraji, ki so 1. 1698 spadali v župnijo Dolnja Lendava, pa ni Pine. Kraj Pince (Pincze) je pri štetju bil upoštevan pri žup- niji Kerka-Szent Miklós (na Madžarskem), kjer vizitator našteje v sedmih vaseh 1412 prebivalcev. Spet težava. Koliko od teh sme- mo prisoditi kraju Pince? — L. 1831 je bilo v Pincah 235 prebivalcev,«' I. 1859 275^^ in 1. 1889 268"". Na kraj Pince je v navedenih primerih odpadla 1/7 celotnega prebivalstva v župniji. Isto razmerje vzemimo tudi za Zemljevid št. 2. Legenda: 1 kraj, 2 sedež župnije, 3 škofijska meja, 4 sedanja jugoslovanska državna meja, 5 bivša avstro- ogrska meja, 6 meja med župnijama Železno in Zala, 7 meja med distriktom Slovenska krajina (Tótsagom) ter monoštersko opaitijo in Siražno krajino (örseg-om), 8 ozemlje zagrebške škofije, 9 ozemlje veszprémske škofije, 10 ozemlje veszprémske ., . . škofije, ki je med leti 1693—1777 bilo pod upravo zagrebške škofije. 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1. 1698, in sicer 200 prebivalcev. Tako dobi- mo za področje dolnjelendavske župnije z vasjo Pince končno čeprav le približno število prebivalstva: 3230 prebivalcev. Razen naštetih so bile 1. 1698 v -»prekmur- skem distriktui in v cerkveni upravi zagreb- ške škofije še naslednje župnije: Chesztreg (Csesztreg), Szent Geörgy völgy sen vallis S. Georgi] (Sv. Jurij v Dolu, na Madžar- skem), Nempthy (Lenti), Eccl. S. Nicolai su- pra Kerkam (Kerka-Szent Miklós) Szecsi- sziget, Paka, Banok Szent György, Tout Szent Marton (Tótszentmarton) in Canisa (Velika Kaniža). Njih statistični podatki pa nas v tej zvezi ne zanimajo. Po ne povsem natančnih podatkih je bilo I. 1698 na ozemlju bivšega dolnjelendavskega okraja ali sedanje dolnjelendavske dekani je: 10.991 prebivalcev. Statistika za sedanje prekmursko ozemlje v letu 1698 je torej naslednja: a) v distriktu Slovenska krajina i , (Tótségu):........10.269 preb. ^^^^t^ , . > soboski b) T distriktu Stražna krajina okraj (Orségu) ........ 267 preb. J bivši c) v iprekmurskem distriktut: . 10.991 preb. lendav- _skiokraj skupno 21.527 prebivalcev Zanesljivost statistike Ako primerjamo rezultat štetja v letu 1698 s statistiko iz 1. 1931, spoznamo, da soraz- merje naseljenosti v 1. 1698 preseneča. L. 1931 je bilo v bivšem murskosoboškem okraju, ki se v glavnem krije z ozemljem ^Slovenske krajine«, 52.775 prebivalcev ali 58,56 Vo od celotnega prebivalstva Prekmurja."* Istočas- no je bilo v bivšem dolnjelendavskem okraju, to je na jugoslovanskem področju zagreb- škega »Prekmurja« 37.353 prebivalcev ali 41,44 »/o."5 L. 1698 je sorazmerje drugačno. V bivšem murskosoboškem okraju je bilo 1. 1698 na- . štetih 10.516 prebivalcev (odšteti Motvar- jevci!) ali 48,85 "Io — in na ozemlju bivšega dolnjelendavskega okraja 11.011 prebivalcev (všteti Motvarjevci) ali 51,15 "/o. Nikakor ne smemo misliti, da je bilo ozemlje gornjega Prekmurja po Turkih bolj prizadeto in opu- stošeno kot dolnje Prekmurje. V vizitacij- skih zapisnikih je obilo dokazov, da so tur- ško pustošenje in neprestane vojne vihre XVII. stoletja v vsem Prekmurju, v posebni meri pa še v vzhodnem delu, uničevalno vplivale na razvoj in porast prebivalstva. Vzrok, zakaj so 1. 1698 v gornjem Prekmurju našteli manj prebivalcev, iščimo drugod. Opat Štefan Kazó je sestavljal statistiko tako, da je dal poklicati pred komisijo po nekaj ljudi iz vsake vasi. Kakor so mu ii poročali, tako je zapisal. V Gornjih Petrovcih se je pritoževal nad neiskrenostjo zaslišan- cev. Pravi namreč: »Čeprav je bilo nad tri- deset ljudi, potem ko so jih zaprisegli, strogo izpraševanih, vendar število duš ni povsem resnično. Bilo jih je več« (Quamquam autem deposito corporali juramento, ultra triginta hominum fuissent rigorose examinati, tarnen circa numerum animarum non est vero-simile veritatem fuisse expressam. Siquidem nume- rotiores essent, quam sint numerati)."" — Po- dobno izjavo daje tudi o župniji Sv. Bene- dikta v Kančovcih."' Tako je bilo 1. 1698 v gornjem Prekmurju dejansko več prebival- cev, kot jih je zabeležil vizitator Kazó. Nasprotno so v dolnjem Prekmurju šte- vilke deloma pretirane. Za preverbo vzemi- mo turniški primer. Vizitacijski zapisnik iz 1. 1698 pravi, da je bilo na ozemlju turniške pražupnije 5675 prebivalcev. Natančnejšo statistiko za turniško pražupnijo je sestavil turniški župnik Vinko Juretič 1. 1669. Popisal je vsako družino posebej z navedbo poglavarja in s številom družinskih članov po posameznih vaseh." Zato o točnosti nje- govega štetja ne moremo dvomiti. Po njego- vih ugotovitvah je imela 1. 1669 turniška pražupnija 3405 prebivalcev. Prirastek 2270 v 29 letih ni stvaren. Tako je številka 5675 verjetno zaokrožena navzgor. Ako upoštevamo navedene okolnosti, pri- demo do zaključka, da je bilo v gornjem Prekmurju 1. 1698 več prebivalcev, kot jih navaja vizitacijski zapisnik, v dolnjem Prek- murju pa nekoliko manj. Na ta način se pri- bližamo istemu sorazmerju v letu 1698, kot je danes, namreč: da je v bivšem mursko- soboškem okraju, ki je po teritoriju večji, od celotnega prekmurskega prebivalstva večje odstotek kot v bivšem dolnjelendav- skem okraju. OPOMBE i. Visitatio canonica 1698. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Protokoli: Archidiaconatus B e x i n Anno 1698; — prim. Fran Kovačič, Gradivo za prekmursko zgodovino. Časopis za zgodovino in narodopisje. Manibor 1926, 19—20; H o 1 u b József, Zala megye torténete a közepkorban. I. Pees 1929, 4M—II5. — 2. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Pro- tokoli: Br l/I — Kanonske vizitacije: Različne. — 5. Nad- biskupski arhiv Zagreb. Protokoli: Br 5/III — Kanonske vizitacije: Različne. — 4. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Pro- tokoli: Br 70/1 — Archidiaconatus Bexin, Anno 1680—1695; — in Br 75/VI vis. can. 1747. — 5. Karäcsonyi Jänos, Magyiaroirszäg egyhäztörtenete föbb vonäsaiban 970-töI 1900-»g. Veszprém, 1929, 154—195. — 6. Fära József, Muraköz törte- neténok rövid foglalata (Die kurzgefasste Geschichte der Murinsel). Szombathely, 1942, 19, 25; G é f i n Gyula, A szombathelyi egyhäzmegye torténete. Szombathely, 1929, 35, 411. — ?. Barthos Inder — K u r u c z György, Magyarorszég törtenelmi atlasza. Budapest, 1939, 11; Ka- räcsonyi Janos, n. d., str. 150. — 8. Payr Sändor, Egyhäztörteneti emlékek. I. Sopron 1910, 118. — 9. KI e k 1 Jožef mL, Tornisce. Kalendar Srca Jezusovega 1910, 60. — 10. I v a n 6 C y Franc, Vazlatok a régmult korból. Szom- bathelyi Ujsäg 1900, št. 15. — 11 Nadbiskupski arhiv Zagreb. Protokoli: Br. l/I, Br. 3/111, Br. 70/1. — Kanonske vizitacije: Archidiaconatus Bexin; prim. Kovačič, Gra- divo za prekmursko zgodovino. CZN 1926, 9. — 12. Nad- biskupski arhiv Zagreb. ProtokoK: Br. 3/III. Kanonske vizi- 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tacije: Različne; prim. Kovačič, n. d., CZN, 1926, 13. — /3. Visitationes canonJcae 1'698, 1714, 1756. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 14, Kniezsa Istvan, A szlavok östörienerte. A magyarsag es a szlävok. Buda- pest 1942, 19; Moor Elemér, Die slawischen Ortsnamen der Theissebene. Zedtschrift für Ortsnamenforschung. Mün- chen, VI, 152—154; M e 1 i c h Jänos, A honfoglaläskori Magyarorszag. Budapest, 1926—1929, 417—418 Slo- venske krajine<. — 20. Visitatio can. Kazoiana 1698, 795. — 21. Vis. can. Kazoiana 1698, str. 716 dalje. — 22. C s ä n k i Dezsö, Magyarorszag torténelmi földrajza a Hunyadiak koräban. II, Budapest 1894, 716. — 25. Prim. Schematismus venerabilis cleri diocesiis Sabariensis pro anno MDCCCXXXI. Sabariae, 84; in Schern. 1859, 75 — ter Schem. 1914, 88. — 25. a C s a n k i D., n. d., II, 784. — 24. C a t a 1 o g u s cleri diaecesis Sabariensis pro anno MDCCXCIII. Sabariae, 36. — 25. Schem. 1831, 94. — 26. Povzeto po zagrebškem vizitacijskem zapisniku 1698. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Archidiaconatus Bexin. — 26. a CsanKi D., n. d., III, 57. — 27. C a t a 1 o g u s , 39. — 28. Vis. can. 1698. Nad- biskupski arhiv Zagreb. Archidiaconatus Bexin. — 29. C a - talogus, 58. — 50. Vis. can. Szilyiana 1778. Škofijski arhiv Szombaihely. — 31. Schem. 1831, 114. — 32. Schem. 1859, 102. — 53. A szombathdyi pUspöki megye papsäganak névtara. Szombathely 1889, 118. — 34. Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana 1937, 455. — 35. Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana ia57, 300. — 36. Vis._ can. Kazoiana 1698, sir. 791. — 3?. Vis. can. Kazoiana' 1698, str. 795. } KONRAD STEFAN KUSTOS LJUBLJANSKE LICEALNE KNJIŽNICE 1897—1909 Ko je Fran Levstik, od 1872 skriptor ljub- ljanske licealne knjižnice, 1887 umrl, je kranjska deželna vlada 14 decembra 1887 razpisala izpraznjeno skriptorsko mesto z letno plačo 800 goldinarjev, letno aktivitet- no doklado 250 goldinarjev in zakonito pra- vico do petletnega napredovanja.' Prosilci so morali do 15. januarja 1888 predložiti prošnjo, opremljeno s prilogami, v kateri so morali navesti starost, študij, izpite, jezikov- no in bibliografsko znanje, dosedanje delo oz. poklic, nravnostno zadržanje in more- bitno sorodstvo ali svaštvo z osebami, že na- stavljenimi v knjižnici. Javilo se je 15 kandidatov: Janez Fon, suplent učiteljišča v Trstu, Konrad Stefan, suplent gimnazije v Trstu, Josef Fidler, pro- fesorski kandidat v Znojmu, dr. Alfred Rit- ter von Urbanitzky na Dunaju, dr. Karel Štrekelj, privatni docent slavistike na du- najski univerzi, dr. Johann Millanz v Trstu, Roman Rhomberg, kaplan v Mittelbergu (Predarlsko), Evgen Lah, tajnik Slovenske Matice, Franz Maric v Krakovem, Anton Mi- kuš, profesorski kandidat v Ljubljani, Anton Trstenjak, uradnik trgovske in obrtne zbor- nice v Ljubljani, Friedrich Ahn, profesorski kandidat v Gradcu, Theodor von Grimber- ger, volonter študijske knjižnice v Salzburgu, Emil Guttman, adjunkt finančne prokura- ture v Ljubljani in (naknadno) Fridolin Kau- čič, podporočnik pešpolka št. 78. Deželna vlada je poslala 24 januarja 1888 vse proš- nje s prilogami predstojniku licealne knjiž- nice, Gottfriedu Muysu, s pozivom, naj čim- prej pošlje predloge, primerne za razmere in potrebe študijske knjižnice.^ Muys je poslal svoj obširno utemeljeni terno-^redlog že 15. februarja 1888.^ Izločil je najprej J. Millanza, R. Rhomberga in F. Marica, ker niso priložili dokazilnih do- kumentov, F. Kaučiča, ker ni imel univer- zitetnega študija, in A. Trstenjaka, ker ga ni dokazal. Ostalih 10 kandidatov je obrav- naval z vidika splošnih zahtev za vstop v bibliotekarsko službo ter specialnih razmer in potreb ljubljanske licealne knjižnice. Kot kvalifikacijo za bibliotekarsko službo je zahtevala ministrska naredba 23. novem- bra 1864 univerzitetni študij in znanje jezi- kov; poznejše določbe so oba pogoja še spe- cificirale: glede študija doktorat ali profe- sorski izpit, glede jezikov znanje italijan- ščine, francoščine in angleščine, ali mesto angleščine kakšen slovanski jezik, v dvo- jezičnih deželah znanje obeh deželnih je- zikov. Kot potrebe licealne knjižnice pa označi Muys na prvem mestu znanje slovenščine — posebno ker sam tega nima — ali drugega slovanskega jezika, z obveznostjo, da si slo- venščino v najkrajšem času prisvoji: na dru- gem mestu pa stabilnost novega skriptorja. Prejšnji skriptor je bil več let bolehen, zad- nje mesece težko bolan, novi skriptor potre- buje tudi večmesečno vpeljevanje v delo, predstojnik — itak starejši — je bil že dalje časa preobremenjen, zato ne pridejo v po- štev mladi suplenti. Na podlagi prvega kriterija odpadejo J. Fidler, dr. A. v. Urbanitzky in Th. Grim- berger, na podlagi drugega J. Fon, dr. K. Štrekelj in Fr. Ahn. Izjema je K. Stefan, ki želi skriptorsko mesto kot stalno, kakor kaže pripomba njegovega direktorja v Trstu, in isto velja za E. Laha, E. Guttmana in A. Mi- kuša, čigar spričevala pa ne vzbujajo za- upanja. Od tako preostalih 3 kandidatov predlaga Muys primo loco Emila Guttmana, ki ima 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO juridično fakulteto z vsemi izpiti, večletno odvetniško prakso in službo pri finančni prokuraturi. Obvladuje nemščino in sloven- ščino, uraduje v obeli jezikih, zna italijan- ščino in je poslušal tudi predavanja iz fran- coščine. Bibliografsko znanje bi si pridobil pod vodstvom predstojnika. Svojo sedanjo plačo bi v knjižnici dosegel šele po 10 letih, kar dokazuje njegovo ljubezen do bibliote- karske službe. Muys bi ga najraje predlagal unico loco. Secundo loco predlaga Konrada Stefana, ki je rojen 1. februarja 1854 v Rožnovu na Moravskem, je absolviral gimnazijo v Opavi in univerzo na Dunaju, ima profesorski iz- pit iz matematike in fizike in je bil 1885 do 1886 suplent v Gradcu, zdaj pa je v Trstu. Njegovi predstojniki hvalijo njegovo vest- nost in neoporečno zadržanje. Zna razen nemščine še francoščino, italijanščino in če- ščino, ki je njegova materinščina. Prof. Mi- klošič potrdi, da je dobro podkovan v češki slovnici in da je tudi na vprašanja iz slov- stvene zgodovine zadostno odgovoril. Sloven- ščino bi si kot rojen Slovan gotovo hitro prisvojil, bibliografsko znanje pa pod vod- stvom predstojnika. Edini pomislek je nje- govo zdravje, ker ima dispozicijo za obolenje pljuč, zato je šel službovat v južne kraje. Do zdaj ni imel motenj v službi, vendar je vprašanje, ali bi mu bilo službo v knjižnici nasvetovati, čeprav meni direktor gimna- zije v Trstu, da bi bila zanj bolj priporoč- ljiva kot pouk v šoli. Isti pomislek velja za kandidata, ki ga predlaga tertio loco, za Evgena Laha; ta je študiral univerzo na Dunaju, napravil domačo nalogo, ni pa mogel iz zdravstvenih razlogov opraviti ustni izpit. Kot tajnika Slovenske Matice hvali njen predstojnik nje- govo marljivost in neoporečnost. Odlikuje ga posebno bibliografsko znanje iz slovenske književnosti, ni pa prinesel dokazil za zna- nje drugih jezikov. VeMk del licealne knjiž- nice obstoji iz francoskih in italijanskih del; ta dva jezika bi si moral vsekakor prisvojiti. Skriptor je postal 1. aprila 1888 Konrad Stefan. Kaj je bilo odločilno za njegovo ime- novanje, se zdaj še ne more ugotoviti, ker so prezidialni akti deželne vlade zaradi po- manjkanja prostora v Državnem arhivu Slo- venije še nedostopni, drugod v delno suhih kleteh, pa tudi arhiv NUK o tem nič ne nudi. Ravno tako manjkajo podrobnosti o njegovem imenovanju za kustosa licealne knjižnice, 1. decembra 1897, po upokojitvi in smrti G. Muysa. Naslednik K. Stefana kot skriptor je postal 14. aprila 1898 Luka Pintar. Ko je češki muzikolog in slikar Ludvik Kuba zbiral slovanske pesmi, je prišel 1890 v ljubljansko licealno knjižnico, kjer je črno- bradatemu, slokemu, nemško govorečemu bibliotekarju v slovenščini razložil, kaj hoče. Ta ga pa ni razumel, ker — kakor je priznal, — slovensko ni znal. Slučajno je prišel v knjižnico takrat tudi slavist Perwolf iz Var- šave, razvil se je pogovor med njim in Kubo; bibliotekar je poslušal, se nazadnje vmešal v pogovor in rekel s smehom, tudi češko: Jaz sem pa Stefan, Moravan. In potem je seveda šlo vse laže. Ta drobni dogodek je značilen za Štefanovo narodnost.* V dobi službovanja K. Stefana sta potresa 1895 in 1897, ki sta hudo poškodovala licej- sko poslopje, povzročila postopne selitve li- cealne knjižnice, ki je bila v drugem nad- stropju poslopja, v druge prostore: 1897 je bil del knjižnega fonda prepeljan v eno sobo deželnega muzeja, 1901 pa ostali fond še v drugo sobo deželnega muzeja in v 5 sob pri- vatne (Waldherrove) hiše v Beethovnovi ulici. Ko je bila končana zgradba II. državne gimnazije na Poljanski cesti, kjer je bil cest- ni trakt določen za licealno knjižnico, je sledila dokončna selitev, ki je bila šele 1908 zaključena. O selitvi 1901 je Stefan podrobno poročal v reviji »Mittheilungen des Oesterreichischen Vereins für Bibliothekswesen«.^ Delala sta oba uradnika, 2 služitelja, 2 mizarja in 8 nosačev z ročnim vozičkom. Imeli so 21 ošte- vilčenih zabojev, en zaboj za eno polico. Knjige so vložili v vrstnem redu v zaboj, uradnik je zapisal številko police, nato so 4 nosači nesli zaboj na dvorišče in na voz. Police so mizarji razdrli, prepeljali v nove prostore, postavili in napolnili s knjigami. Selitev je trajala 17 dni. Omenili smo te po- drobnosti, ker je ironija usode hotela, da se je prav na isti način selila Univerzitetna bi- blioteka, naslednica licealne knjižnice, po- leti 1941, samo s to razliko, da je voz oz. kamion zamenjal ročni voziček. Omenjeno glasilo društva avstrijskih bi- bliotekarjev, ustanovljenega 1895, je začelo izhajati 1897 in prenehalo 1914. K. Stefan je bil od začetka član društva in je pazljivo študiral vsebino revije. V seznamih članov — bilo jih je vedno nekaj nad 150 — je pod- črtal imena slovenskih bibliotekarjev dr. J. Žmavca v Pragi, dr. A. Žiberta na Dunaju, L. Pintarja v Ljubljani, pa tudi sosedov v Gradcu in Celovcu ter pristavil s svojo malo pa dobro čitljivo pisavo, deloma tudi v (nemški) stenografiji, dodatke in pripombe. Razen pri tem strokovnem društvu je bil tudi član Muzejskega društva za Kranjsko. Vzorno je uredil arhiv licealne knjižnice. Tak je ostal arhiv do druge svetovne vojne, ko je bil prenesen v zaklonišče, po končani 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vojni pa zopet v skladišče NUK. Fascikli so ostali urejeni, njihov vrstni red pa še ni na novo upostavljen. Njegovo glavno delo je zgodovina licealne knjižnice, ki je pod naslovom: Geschichte der Entstehung und Verwaltung der k. k. Studien-Bibliothek in Laibach izšla v 20. letniku (1907) revije Mitteilungen des Mu- sealvereines für Krain (str. 1—116). Dr. G. A. Crüwell, takratni urednik, je v Mitteilungen des österreichischen Vereins für Bibliothekswesen napisal obširno oceno*, kjer podčrta, kako maloštevilna so zgodovin- ska dela o avstrijskih knjižnicah, in hvali vestno in solidno delo K. Stefana, ki je dobro uporabil bogato arhivalno gradivo. Osporava samo metodo dela, ki ga je pisal preveč pred- stojnik urada, pa premalo zgodovinar, in da so v tekstu stvari, ki bi spadale v pripombe. Tak vtis ima res vsakdo, ki delo študira. Moramo pa ugotoviti, da je to prva obširna zgodovina neke knjižnice v Sloveniji in je tudi ostala edina, o drugih naših knjižnicah imamo le krajše sestavke in drobiž. Stefan pa je v rokopisu sestavil tudi stvarni katalog za večino starejšega fonda licealne knjižnice, ki je bil zelo praktičen in uporaben, pa je postal žrtev požara v čitalnici Univerzitetne biblioteke 29. janu- arja 1944, kar je treba tem bolj obžalovati, ker starejši fond NUK do zdaj še ni zajet v stvarnem in decimalnem katalogu. K. Stefan je umrl sredi dela za kapjo 11. maja 1909, njegov pogreb pa je bil 13. maja popoldne.' Ker je stanoval na Prešer- novi (Bleiweisovi) cesti 22 v frančiškanski župniji, je vodil pogreb p. Hugolin Sattner. Udeležba je bila elitna: deželni predsednik baron Schwarz, dvorni svetnik grof Chorin- sky, Marquis Gozani, deželni vladni svetnik vitez Kaltenegger, deželna šolska nadzornika Hubad in Leveč, okrajni glavar dr. Praxma- rer, višji stavbni svetnik Bölz, višji deželni sodni svetnik Schneditz, major Breindl, po- licijski svetnik Lauter, direktorji in profe- sorji državnih učnih ustanov, osebje licealne knjižnice s skriptorjem L. Pintarjem na čelu, in mnogo drugih. Laibacher Zeitung je pri- nesla osmrtnico, nekrolog in poročilo o po- grebu.8 Nekrolog, ki hvali Štefanovo delova- nje — zanimivo je, da omenja njegovo zgo- dovino šele v dodatku —, pravi, da je živel le za svoj poklic in za svojo družino. Zapu- stil je vdovo, tri hčere, sina in snaho. Nje- gova družina se je 1942 izselila v Celovec*, njegov grob je ostal na starem delu pokopa- lišča na Žalah'", dobro ohranjen in čisto ob- raščen z bršljanom. Konrad Stefan je zadnji v vrsti predstoj- nikov ljubljanske licealne knjižnice, ki niso bili domačini. Čeprav pravi Muys, da je po rojstvu Slovan in da je češoina njegova ma- terinščina, je bil vendarle sudetski Nemec, verjetno pa je bila njegova mati Cehinja. Tako je prišel v Ljubljano iz popolnoma drugega miljeja, iz druge stroke, ker je bil prva leta v službi na srednji šoK, in tudi njegova študijska predmeta, matematika in fizika, ga nista posebno predestinirala za bi- bliotekarsko službo, za katero so se navadno jemali filologi in zgodovinarji. Ce vse to upoštevamo, moramo priznati, da se je do- bro vživel v svoje področje dela. Morda je vestnost njegova najbolj značilna poteza. Skrbno je vodil selitve knjižnice, uredil je njen arhiv, sestavil njeno zgodovino, zasledo- val težnje bibliotekarstva v strokovnem gla- silu, in njegova sestava stvarnega kataloga je bila za to dobo prav napredno delo. Bil je res vesten uradnik. Brez ozira na njegovo osebo, čisto splošno vzeto, pa vzbujajo dej- stva, kakor n. pr.: visoka kvalifikacija in obširno znanje posebno jezikov, kar se je zahtevalo za bibliotekarsko službo — prese- neča samo raba izraza »bibliografsko zna- nje« —; množica kandidatov, ki se je pote- govala za bibliotekarsko mesto — ker so bila taka mesta razmeroma redka —, in udeležba najvišjih oblasti dežele pri pogrebu biblio- tekarja, misel, da se je takrat funkcija bi- bliotekarja in pomembnost njegovega dela v družbi precej visoko cenila. Melila Pivec-Stele OPOMBE 1. Arhiv NUK, aikt d4 XU. 1887; - 2. Arhiv NUK, akt 24. I. 1888; — 7. Arhiv NUK, akt 15. II. 1888; - 4. L. Kuba, Cesty za slovanskou pesne 1885—1929. 2. zv., 7; — 5. MOVB 5 (1901), 224—225: Von der k. k. Studien-Bibliothek Laibach; — 6. MÖVB U <1907), 171—172; — ?. Mrliška knjiga frančiškanske župnije; — 8. L ZG 1909, 107 (12. V.), 109 (14. V.). — MÖVB 15 (1910) 50 ima kratko notico z napačnim datumom 19. IV.; — 9. Sporočilo ge. M. Obersnel; — 10. Kartoteka pokopališčne uprave 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VPRAŠANJE AMFITEATRA V EMONI Tu obračam pozornost na tri poročila, ki bi verjetno pripomogla k razjasnitvi vprašanja, ali je bil v nekdanji Emoni rimski amfiteater ali ne. Kakor se da videti iz objavljenih do- kumemtov, nas je prvi obvestil o najdbi amfi- teatra leta 1714 nekje na Mirju Josip Nolli v svoji knjigi »(Priročnik za gledališke dilatante*, kjer je obdelal tudi kratek oris gledališkega dogajanja na Slovenskem. Po njem je povzel Anton Trstenjak, da je amfiteater stal na istem bregu Ljubljanice, kjer je stalo staro deželno gledališče, to se pravi tam nekje, kjer je sedaj je jf* »taJ v Ljul»l};ini prvt glclrtii^kt twl*'r, »j t«itn ni- niamu |H>ro^tl.'t. in kilaj t«* jt* prvt«- igmio, o tem tmli ni ni^ /i(|>i»am*g». Ixkt'jjanc razvuliuo na Mirju I. 1714 lx)kii7Al« «0. lia ju i.f .st-ir-i Km^nii lim-lii ftmtiteater, in sicer na i.v.<-m bregu I.jiibiji-,.. • t,, krt'.t. in j.- >t.\lo »taro ¦tóWno pleililiaJV. To y v-t-. kat wia» » ritsskm gJe-laltSfn v ta^i dežiUi. K<» m j^rtSIt Hiraij.>>,(av(l! .s«> »i !iiiitt*<-iitfr fciten-ga slwUivi m m ohmnth il*> nitstit lint. Po takem »interno tnliti. .1» |f i»t.r:ivs amlidalra bila «Bim» y Prtih liwiih, m IM tiiili vi-r-iifUi". la .sn »!¦ i>ri nas priryjiJe Podatek o amfiteatru v Trstcnjakovi knjigi >SIova3isko { gledališče«, str. 7 Posnetek Delničarjevega rokopisa tel. 83, kjer govori o iz- I kopu ostankov amfiteatra 15. novembra 1714 ) JH iJiofPBci ia&bo^ do zdaj U airaiua« ¦(MNiiipi mmemmi g^edüätt ia g^i se drmsMÉM nmÉMiiÉ k po diletaatih. TTte stara rimska laaoaa^ id I» utabt iwaa, kjor m razprostira zdaj LJBb^ot, |e mM amlti^teir, kakor m kMd<> 1. 1714 siroftMte iM^fdÉie m Hiiji. Od émi é>k< uapr^ p M do i«. sW«*Ja. v kteresa so se po- isman tedi pri »is duhoToe tsrre, latinske ia. Stran 44 iz Nollijeve knjige s podatkom o emonskem amfi- poslopje Filharmonije. Po Trstenjaku in po Nolliju so vsi drugi gledaljški zgodovinarji in kronisti navajali ta podatek, ne da bi ga pre- verili. Odgovor na vprašanje, ali je bil dejansko v stari Emoni amfiteater ali ne in ali so de- jansko leta 1714 našli izkopanine amfiteatra, nam pomaga razsvetliti Dolničar (Thalnitscher), ki v svoji kroniki »Anales urbis Labacensis« za november leta 1714 poroča dobesedno tole: >Den 15. sind in dem grossen Comendisehen gartten vor dem Teutschen thor, als man ein paumgarten angelegt in aus graben grosse rudera eines amphitheatri endt- dekt worden« (podčrt. avtor). Ta zapis sodobnika teh odkritij bi dal skle- pati , da so se v tem letu res odkrili sledovi amfiteatra. Poleg tega pa se bi iz tega zapisa dalo dobiti vsaj nekaj namigov, kje naj bi iskali sledove rimskega amfiteatra iz stare Emone. Po tekstu zapisa, ki omenja komendski vrt, moramo iskati sledove starega amfiteatra v neposredni bližini sedanjega letnega gleda- lišča v Križankah in sicer v kompleksu med Križankami in Srednjo tehnično šolo. Sicer pa imajo tu besedo arheologi, ki naj bi ob vsem tem tudi spregovorili svojo besedo. Namen tega prispevka je bil le objava vseh treh omenjenih dokumentov in kratka vzpod- buda za iskanje tudi v tej smeri, za postopno razčiščevanje posameznih še nerešenih proble- mov iz domače gledališke zgodovine. Dragotin Arko 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MUZEJSKE NOVICE MESTNI MUZEJ V CELJU Zanimanje za zbiranje muzejskih predme- tov se je v Celju pojavilo že zelo zgodaj, ker so pri gradnji različnih novih poslopij na vsakem koraku naleteli na ostanke rim- skih stavb in spomenikov, ki ležijo pod današnjim Celjem. Imena Zupančič, Seidl, Knabl, Kenner, Arneth in še nekatera so več ali manj povezana s prvimi celjskimi najd- bami. V Seidlovem času, t. j. konec XVIII. stol., so bili odkriti prvi sledovi rimske ka- nalizacije. M. Vodušek, ki je bil sredi XlX. stol. opat v Celju, je dal prve rimske kamne vzidati v zunanjo steno farne cerkve, podob- no kot S. Povoden v Ptuju. Leta 1881 se je ustanovilo v Celju Muzej- sko društvo, katerega prvi in najprizadev- nejši član je bil E. Riedl. Ze naslednje leto, 1882, so našli za razstavo muzejskih pred- metov eno sobo v poslopju nekdanje nor- malke in učiteljišča. V drugi svetovni vojni je bila ta stavba zbombardirana. Na šolskem dvorišču je bil urejen majhen lapidarij. Za Riedlom so se muzejskemu delu posve- čali v glavnem celjski gimnazijski profesorji: Eichler, Novotny, Schön in Potočnik. Tik pred prvo svetovno vojno je prof. Lorger pričel že tudi z zelo uspešnimi izkopavanji v Ločici, Šmarju pri Jelšah in še na posa- meznih mestih v Celju (na Sevcih). Po prvi svetovni vojni je bil nekaj časa predsednik Muzejskega društva prof. Mrav- Ijak, od leta 1925 do nemške okupacije pa prof. J. Orožen. Novi lapidarij je dobil stre- ho na dvorišču sedanje Glasbene šole, kjer vedri še danes. Najbogatejše pridobitve so v tem obdobju prinesla Mestnemu muzeju iz- kopavanja univ. prof. dr. Srečka Brodarja, tedanjega profesorja celjske gimnazije. Od- kril je prvo paleolitsko postajo na Sloven- skem: Potočke zijalko. Tej so kmalu sledile še Mornova zijalka pri Šoštanju in Špehovka pri Velenju ter Njivice pri Radečah. Nove prostore je Mestni muzej dobil šele leta 1945 v poslopju Stare grofije ob Savinji. Stavba je bila takrat še skrajno zanemarjena in povrh še poškodovana od bombnih na- padov. Preden je bila možna preselitev mu- zejskih zbirk, so bile potrebne vsaj najnuj- nejše adaptacije. Te so se izvršile v pritličju že leta 1946. V istem letu se je uredilo tudi prvo nadstropje vzhodno od glavne dvorane. Zahodna stena Stare grofije je bila poprav- ljena v letih 1949—1951. Leta 1946 je prevzel mesto upravnika Mestnega muzeja sedanji ravnatelj A. Stu- Stara grofija pred 2. svetovno vojno, zdaj celjski muzej pica. Dal je bodoče razstavne prostore v prvem nadstropju najprej očistiti, pri čemer so se v večini dvoran odkrile izredno po- membne baročne in rokokojske freske. Prva razstava v novih prostorih je bila za javnost odprta na Prešernov teden leta 1947. Za mu- zej je bilo takrat usposobljenih 5 razstav- nih prostorov. Dne 27. aprila 1951, za deseto obletnico ustanovitve OF, je bil odprt za javnost NOB oddelek v novi, preurejeni dvorani kot prvi tovrstni oddelek v slovenskih muzojih. Za Muzejski teden leta 1956 je muzej od- prl še tri nove razstavne prostore, ki slu- žijo sedaj za arheološko zbirko. V dvorani, ki je bila do takrat namenjena arheologiji, so bili prvič razstavljeni etnografski pred- meti s celjskega področja. Celjski muzej skuša danes v svojih enaj- stih razstavnih prostorih pokazati rezultate svojega dela na vseh področjih.' Največjo tradicijo ima arheološki oddelek. Prve arheo- loške spomenike omenja že Santonino v svo- jih >Die Reisetagebücher des Paolo Santo- nino 1485—1487.« O prizadevanju, da se arheološki predmeti ohranijo bodočim ro- dovom, sem omenil že zgoraj. Tudi danes se posveča arheološkim najdbam vsa potreb- na pozornost. Ljudska oblast nudi v ta na- men vso moralno in materialno pomoč. Po osvoboditvi je bilo opravljenih že več zaščitnih in sistematičnih raziskav. Pri tem so, razumljivo, zopet najštevilnejše rimske najdbe. Omenil bi samo izkopavanja na Sad- nikovem vrtu v Celju, kjer je bil odkrit rim- ski tempelj, in zaščitno izkopavanje v Pre- šernovi ulici. Našli so se stavbni objekti iz različnih gradbenih period rimske dobe m srednjega veka. Na Bregu v Celju je bilo o priliki regulacije Savinje odkrito rimsko grobišče in naselbinski objekti. Odkritih je bilo tudi več posameznih rimskih kamnov z napisi in reliefi. V okolici Celja so bili odkriti rimski miljniki. Eno najbogatejših in najpo- membnejših rimskih najdišč pa je vsekakor KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO grobišče v Šempetru v Savinjski dolini, ki po številu najdenih blokov, marmornih na- pisov in reliefov, kakor tudi po kvaliteti re- liefov daleč presega vse tovrstne najdbe v Sloveniji in še daleč preko meja naše domo- vine. Pri vsem tem pa celotno gradivo za- radi razumljivih vzrokov niti še ni odko- pano. Ze dosedanja izkopavanja pa nam nu- dijo možnost za rekonstrukcijo štirih do pe- tih grobnih aedicul. Izkopavanja v Šempetru opravlja SAZU v Ljubljani pod vodstvom univ. prof. dr. J. Klemenca. Mestni muzej že od vsega začetka sodeluje pri izkopava- njih. Nove rimske najdbe so pa tako rekoč na dnevnem redu. V letošnjem oktobru so o pri- ložnosti neke novogradnje v bližini gleda- lišča odkrili večje ploskve mozaika, ki ga sedaj odkriva kustos za rimsko arheologijo V. Kolšek. Celjski muzej vodi tudi že tretje leto sistematična izkopavanja ilirske nasel- bine na Rifniku pri Šentjuriju. Izkopavanja potekajo pod vodstvom kustosa za prazgo- dovino L. Bolte. Grobišče omenjene naselbine je bilo znano že konec prejšnjega stoletja. Med nemško okupacijo je z raziskovanjem naselbine pričel pokojni dr. W. Šmid. Nedo- končano delo je celjske arheologe podžgalo tudi zato, ker je Šmid trdil, da je poleg ilir- ske našel tudi vzhodnogotsko naselbino. Vse pa kaže na to, da ta njegova hipoteza ne drži. Izkopavanja rifniške naselbine so še v teku. Slovanski najdbi v Laški vasi pri Štorah sta se po osvoboditvi pridružili še dve novi. Leta 1951 je bilo odkrito staroslovansko gro- bišče v Gotovljah pri Žalcu, kmalu zatem pa še slovansko gradišče pri Mozirju, imeno- vano Štrucljevo gradišče. Obe te najdbi sta pa nekoliko mlajšega datuma in ju lahko stavimo že v XII. stol. n. e. Mestni muzej izdeluje razen tega arheolo- ško topografijo na pobudo Arheološkega dru- štva Slovenije, ki namerava v doglednem času izdati celotno arheološko topografijo Slovenije. Topografsko je sedaj obdelana skoraj celotna spodnja Savinjska dolina. V okviru topografije smo dobili tudi vrsto zelo dragocenih podatkov v zvezi s trasami rim- skih cest. Etnografska ekipa, ki je bila osnovana pri Mestnem muzeju na pobudo znanega sloven- skega etnografa pokojnega dr. Kotnika, je še pod njegovim vodstvom raziskala Gornje- grajsko in del Kozjanskega. Plod tega dela je »Kotnikov zbornik«, ki izšel že po njegovi smrti. To delo sedaj nadaljuje ekipa pod vodstvom kustosa M. Moškonove. Obde- lan je bil še predel okrog Šmihela nad Mo- zirjem in Gornjesavinjska dolina. V letoš- njem letu so bile zajete najvišje kmetije v Sloveniji. Pri etnografskih raziskovanjih je sodeloval tudi Glasbeno-folklorni inštitut iz Ljubljane, ki je posnel na magnetofonski trak vso duhovno kulturo. Etnografska zbirka se je v preteklem letu obogatila z izvenevropsko zbirko, ki jo je zapustila muzeju Alma Karlin. V zbirki, ki šteje okrog 350 predmetov, so najlepši iz- delki primitivnih ljudstev. Na umetnostno-zgodovinskeni področju je muzej poleg ureditve majhne razstave slik in plastike, ki obiskovalcu nekoliko približa umetniška hotenja od gotike do srede XIX. stol., opravil hvaležno in koristno delo s tem, da je objavil zbirko grafike, ki je v muzeju. V zbirki so izvirna dela Diirerja, Rem- brandta, Cranacha in drugih mojstrov gra- fike od konca XV. do XIX. stol. Zbirka gra- fike, ki jo je spremljal bogato ilustriran ka- talog, je bila razstavljena v Celju, Mariboru, Ljubljani in Beogradu. Za zadnjo razstavo je kustos M. Moškonova pripravila poseben katalog v srbohrvaščini. NOB oddelek se od otvoritve leta 1951 za- radi pomanjkanja prostorov ni bistveno spre- menil. Zato pa hrani ogromno muzejskih predmetov, maket in listin v depoju. V bliž- nji prihodnosti bo morda uspelo vodji mu- zejskega oddelka NOB S. Terčaku dobiti 8 novih prostorov v neki drugi zgradbi. Le na ta način bo mogoče pomen narodnoosvo- bodilnega gibanja v celjski kotlini pravilno prikazati. Tudi NOB oddelek celjskega muzeja opravlja poleg vsakodnevnega muzejskega internega dela (inventarizacija, kartoteka, fototeka), že drugo leto topografijo vseh za narodnoosvobodilno borbo pomembnih kra- jev. Lansko leto je bila končana topografija Šaleške doline, letos pa topografija Dobro- velj in Mozirskih planin. Delo NOB oddelka kakor tudi ostalih od- delkov v muzeju se skuša javnosti približati z raznimi priložnostnimi razstavami v me- stu. Ob odkritju spomenika NOB 27. aprila 1.1. je bila spominska razstava o partijskem gibanju in ilegalnem delu do leta 1941 in razstava NOB do leta 1945. Znanstveno in publicistično delo kustosov se objavlja v strokovnem časopisju, raznih zbornikih, kakor tudi v dnevnem časopisju in radiu. Kustosa za arheologijo objavljata svoje razprave in poročila v Arheološkem vest- niku. Celjskem zborniku. Savinjskem zbor- niku in Velenjskem zborniku. Etnografi ob- javljajo svoje v Planinskem vestniku, razen tega pa so izdali, kot sem že omenil, tudi 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA samostojen zbornik. Umetnostnozgodovinske študije so izšle v Celjskem in Ptujskem zbor- niku. Izsledki iz zgodovine narodnoosvobo- dilne borbe so zajeti v treh samostojnih knji- gah, manjših brošurah in strokovnem časo- pisju (Borec, Letopis muzeja NOB) kakor tudi v raznih zbornikih (Celjski, Savinjski in Velenjski zbornik). Tudi v Planinskem vestniku je NOB tematika dostojno zasto- pana. Boleča točka v celjskem mestnem muzeju je pomanjkanje prostora. Premajhni so raz- stavni prostori, da ne govorimo o depojih, ki jih trenutno sploh nimamo. Posebno po- glavje je pa celjski lapidarij, ki je kljub te- mu, da je jedro celjskega muzeja, še vedno na dvorišču Glasbene šole, kamor je prišel že leta 1925. Tam izredno bogato lapidarijsko gradivo trpi zaradi pomanjkanja prostora in je izpostavljeno vplivom vremenskih spre- memb. Upamo pa, da bo tudi to vprašanje v naj- krajšem času rešeno. Dela na adaptiranju celotne stavbe so v teku. Po predvidenem načrtu bodo muzeju dane že v nekaj letih objektivne možnosti za nadaljnji razvoj. Lapidarij, ki je temelj celjskega muzeja, bo po novem načrtu našel prostor v pritličju Stari grofiji prizidane stavbe. V tej 57 m dolgi in 7 m široki dvorani bo možno razsta- viti najvažnejše rimske napise in reliefe iz Celja in najbližje okolice res dostojno. Arheološki kameniti spomeniki, ki bodo služili samo za študijske namene, bodo hra- njeni v kletnih prostorih Stare grofije. Ra- zen tega bodo tu večji etnografski predmeti. Ostale arheološke zbirke kakor tudi etno- grafski predmeti bodo razstavljeni v pritličju v prostorih, kjer je sedaj Studijska knjiž- nica (Študijska knjižnica se po obstoječem načrtu preseli v novi del stavbe nad lapi- darij). V prvem nadstropju bo nameščena kulturnozgodovinska zbirka in galerija slik in kipov. Posebna pozornost bo posvečena glavni dvorani z znamenitim celjskim zgod- njebaročnim slikanim stropom. V podstrešni etaži je hodnik nad arkadami namenjen za grafični kabinet, ostali prostori pa za mu- zejske depoje. Načrte za ureditev celotne zgradbe in naj- bližje okolice je napravil univ. prof. M. Mu- sic. V skladu s spomeniškovarstvenimi pred- pisi bo stavba — vzpostavljena bo v prvotno stanje — zableščala v vsej lepoti poznore- nesančne in zgodnjebaročne arhitekture. No- tranjost je pa po arhitektovem načrtu pri- rejena tako, da bosta dve kulturni ustanovi, ki sta tu dobili svojo streho, mogli svoje delo primerno razvijati. Razen tega so pri izde- lavi načrta mislili tudi na to, da bodo lahko prostori Študijske knjižnice, kadar bo ta dobila popolnoma novo stavbo, z malenkost- nimi adaptacijami preurejeni v galerijo. Lojze Bolta Opomba: Celjski muzej ima uradni naziv Mestni muzej, kar pa njegovi vlogi dejansko ne ustreza več. Po svojem področju dela se uvršča med pokrajinske muzeje. Po svojih zbirkah pa predstavlja kompleksni muzej. 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINSKO BRANJE IV. Kamniški zbornik 1958. Izdal in uredil uredniški odbor. Oprema in vinjete Karel Ze- lenko. Ljubljana 1958. 291 str. Nekateri od priložnostnih krajevnih zborni- kov, ki so izsili pred leti, so se v teku časa razvili v periodične letne zbornike, od katerih sta brez dvoma najvažnejša »Loški razgledi« (izšel že IV. zvezek za 193?) in Kamniški zbornik, kate- rega IV. letnik za 1958 je pred nami. Po tehtnosti svojih prispevkov je Kamniški zbornik na pre- cejšnji višini, zlasti pa je to opaziti pri zadnjem zvezku. Zal, da v letošnjem zvezku manjkajo prispevki in gradivo za zgodovino NOB na kam- niškem področju, ki so bili sicer delno že zbrani, a se je objava zaradi nepredvidenih del zakasnila. Nedvomno je eden od najboljših prispevek dr. I. Rakovca o geološkem razvoju kamniške pokra- jine, ki sega od srednjekarbonske dobe dalje, ob- ravnava najstarejšo favno in razvoj rečnega omrežja ter podaja tudi detajlno bibliografijo. K. Puppis je prispeval sestavek o vodnem go- spodarstvu Kamniške Bistrice z obravnavo pri- tokov, hudournikov, melioracij, vodne oskrbe in kanalizacije. Najobširrnejši je letos prispevek dr. V. Valenčiča o prebivalstvu kamniškega pod- ročja skozi tri stoletja, zelo temeljito dokumenti- rana študija, ki obravnava obseg kamniškega okraja v preteklosti, cenitve prebivalstva na pod- lagi natalitete, prva štetja in vojaške konskrip- cije, rezultate štetij med 1857 in 1918, demograf- ski razvoj v novi jugoslovanski državi ter spre- minjanje poklicne in socialne strukture od 18. stol. do danes. B. Otorepec je objavil važen vir za zgodovino srednjeveškega Kamnika, mestno privilegijsko knjigo iz 1. 1528 z njenim opisom ter celotnim tekstom. Umetnostni zgodovinar E. Cevc je tokrat temeljito obdelal znano kam- niško povest o Veroniki z Malega gradu v vseh njenih znanih verzijah in pokazal na podobne teme pri drugih narodih. E. Cesar je v sestavku Kamnik in okolica v slovenski književnosti zajel vidnejše pisatelje, ki so pisali o Kamniku in nje- govi okolici od srede 19. stol. dalje. Iz literarne tematike zajemata tudi A. Peterlin, ki opisuje F. Detelo in pokrajino njegovih junakov, ter Z. Verstovšek, ki obravnava F. Albrehta in nje- govo sodelovanje pri Ljubljanskem Zvonu. Iz aktualne problematike so prispevki V. Plešnarja o kamniškem industrijskem okolišu glede na last- no proizvodnjo vrtnin in A. Pavlina prikaz gospo- darstva v občini Domžale v letih 1935—1958. C. Jeglič opisuje arboretum Volčji potok in njegov kulturnoprosvetni pomen, V. Rebolj pa plavljenje lesa po hudourniku Kamniški Bistrici. Zvezek zaključuje kratka informacija o delu na spomeniškem varstvu v Kamniku in prizadeva- nju, da dobi Kamnik kmalu svoj muzej na gradu Zaprice. g O. Josip Wester, Noioomeški spomini. Založilo Do- lenjsko muzejsko društvo v Novem mestu. Po- natis iz Kronike 1936 in 1957. Novo mesto 1958. 106 str. V Dolenjski muzejski knjižnici so kot drugi zvezek dzšilii Westrovi »Novomeški spomini«, po- natis iz Kronike 1936 in 1937. Prikupna knjižica vsebuje poleg Jakčeve risbe v uvodni besedi ob- širnejši življenjepis avtorja izpod peresa J. Jarca. Tej slede SjKMnini na Westrove tri dobe v Novem mestu: iz 1882—1885 kot učenca na ljudski šob, iz 1900—1902 kot profesorja in iz 1918—1921 kot ravnatelja tamkajšnje gimnazije. — Pisani s top- lim spominom na takratno okolico in ljudi nudijo zanimiv pogled v vsakdanje življenje starega Novega mesta. Dalje je v knjižici objavljena tudi bibliografija J. Westra in sicer najprej knjig in brošur iz let 1910—1958, nato pa še številnih razprav in člankov po časopisju in revijah, ki živo kažejo, kako mnogostransko je bilo avtor- jevo zanimanje, saj segajo na področje šolstva, planinstva itn potopisov, literarne kritike, lite- rarne zgodovine, biografije, gledališke kritike, zgodovine in čebelarstva. Dodan je tudi seznam zapisov o Josipu Westm ter imenik oseb, ome- njenih v Spominih. Njihovo vrednost še močno povečajo obširne pripombe J. Jarca, ki še detajl- neje osvetlijo nekatere osebe in dogodke. Vse- kakor bo moral to knjižico vzeti v roke vsakdo, kogar zanima življenje in delo Josipa Westra. B. O. 90-letnica grafične organizacije na Slovenskem 1868—1958. Zbornik siindikata grafičarjev Slove- nije. Uredil uredniški odbor. Ljubljana 1958. 71 str. Okusno opremiljeni zbornik v revialni obliki, posvečen 90. obletnici slovenske grafične organi- zacije, vsebuje nekaj zelo dobrih zgodovinskih prispevkov. Tu je treba omeniti prispevek dr. R. Syovskega »Iz obdobja nastanka grafične orga- nizacije«, ki obravnava splošne ekonomske, druž- bene in politične ter socialne razmere, ki so pri- vedle 1. 1868 do ustanovitve »Izobraževalnega društva za tiskarje« v Ljubljani; to je delovalo razen na prosvetnem, tudi na političnem pod- ročju s sodelovanjem in podpiranjem stavkovnih gibanj Za zboljšanje življenjskega položaja gra- fičarjev v stari Avstriji ter tako odigralo po- membno vlogo pri stanovski aktivizaciji in na- prednejši usmerjenosti slovenskih grafičarjev. Nekako nadaljevanje je izčrpen in dobro doku- mentiran sestavek V. Kralja o gibanju grafičar- jev med obema vojnama; lepo prikazuje uspehe, ki so jih grafičarji dosegli s svojo organizacijo v tem obdobju. T. Štrekelj je prispeval življe- njepis narodnega heroja Jožeta Moškriča, orga- nizatorja osvobodilne borbe med ljubljanskimi grafičarji, v posebnem sestavku pa opisal delo grafičarjev v okupirani Ljubljani, kjer je v tej dobi delovalo kar 6 ilegalnih tiskarn. J. Jurač je podal pregled dela grafične organizacije po osvoboditvi, B. Gerianc pa pregled uspehov slo- venskih grafičarjev pri tisku in opremi sloven- ske knjige od 16. stol. dalje s številnimi faksimilL — Zbornik je vsekakor lep spomin na častno ob- letnico naših grafičarjev. B. O. Nace Sumi, Gregor Maček, ljubljanski baročni arhitekt. Izdal in založil Mestni muzej v Ljub- ljani, Ljubljana 1958, 48 strani besedila, 22 foto- grafij in 16 načrtov-tlorisov. Oprema: Alenka Lenarčič. Namen Šumijeve razprave je, da nam s po- jasnitvijo Mačkovega dela pokaže domači delež v razvoju naše baročne arhitekture, kjer se je preveč poudarjala vloga tujcev (Pozzo, Dome- nico Rossi, Michelozzo in drugih), ki so prišli k nam po posredovanju Akademije operozov. Razprava je razdeljena na tri dede: uvod, pre- gled in ocena Mačkovega dela. V uvodu avtor podaja kratek pregled baročne arhitekture na 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Primorskem, Notranjskem, Dolenjskem in Go- renjskem, to je v pokrajinah, ki so v drugi polo- vici 17. stol. že zarodile vrsto domačih stavbnih šol An katerih osnovni« in najbolj značilni ele- menti so združeni v Mačkovi arhitekturi. Pokaže nam arhitekturno dejavnost v Ljubljani, kjer sledi veliki gradbeni aktivnosti v cerkveni grad- nji (protiref ormaci ja), konec 17. stol. in v prvi polovici 18. stol. tudi meščanstvo, ki pa ima vzore še vedno v Italiji. Pri pregledu Mačkovega dela nas avtor naj- prej seznani z mojstrovo biografijo, ki je sicer skopa, saj razen nekaj arhivalnih podatkov o krstu, poroki in smrti o njegovem življenju ne vemo dosti. Na novo je ugotovljen mojstrov rQJstni kraj, ito je Studenec pri Ljubljani. Škoda, da ni nič znanega o mojstrovem šolanju. Nato daje avtor v kronološkem redu pregled Mačko- vih del. Kot prvence postavlja cerkvi na Šmarni gori (1711) in Dobrovi pri Ljubljani (1713), kjer je mojstru vzor — podobno kot številnim cerkvam v tem času — romarsika cerkev v Novi Štifti pri Ribnici. Naslonitev na vzor se kaže predvsem v konceptu, to je v pogledu tlorisa, v oblikovanju pa ima že izdelano predstavo, ki temelji na domačih arhitekturnih primerih. Za cerkev v Cerknem je dobil idejo v ljubljanski stolnici, le predelal in poenostavil jo je. Še pred zaključkom gradnje cerkenske cerkve naj bi prevzel vodstvo gradnje na ljubljanskem rotovžu. Ob dejstvu, da svojega jezika form pri nadalj- njih delih ni dosti spreminjal, je važen pomislek, če je Maček kot ikreator sploh udeležen pri teh delih. Vsekakor nam to zelo zmanjšuje možnost, saj vemo, da more željam in zahtevam naroč- nika ustreči samo' človek s pomembnim razvojem ali vsaj z obsežnim registrom posameznih ele- mentov, ki jih uporablja. Gotovo je dejstvo, da je Mačkov delež težko ugotovljiv. V 20 letih 18. stol. je nastaila poljanska cerkev. Tloris ima izhodišče v gorenjskih cerkvah z za- potegnjenim osmerokotnikom v osnovi. Pri por- talu mu je bila posredni vzor — preko cerken- ske cerkve — uršulinska fasada. Tlorisa ne more- mo ocenjevati kot primitivni konstruktivizem, saj se zdi, da je konstrukcija tisto Mačkovo pod- ročje, ki ga temeljito obvlada in iz katerega v svojih zasnovah prvenstveno izhaja. Razlika forme v obodu zunanjščine od tiste v notra- njosti pač ne more biti posledica zaostale in za Mačka nujne rešitve. Maček je v tem primeru naredil v likovni obdelavi tlorisa prece|šen korak. To delo mu daje tudi kvaliteto, saj je čutiti, da poleg nekega funkcionalnega konstruk- tivizma nastopa tudi ideja, misel, in to je tisto, kar tudi v modernem arhitekturnem obdelovanju cenimo. Mislim, da ni pretirano rečeno, da je prav ta razvoj tlorisa poleg originalnih zasnov konstrukcije in obvladovanja dovolj razsežnih razpetin glavna Mačkova kvaliteta. V letih 1722—1728 sta nastali cerkvi v To- mišlju pri Igu in na Homcu pri Domžalah, 1726—1729 cerkev v Komendi in 1752—1734 cer- kev v Kamniku. Interesantna in v prijemu podobna primeru poljanske cerkve je cerkev v Šmartnem pri . Cran ju. L. 1732 začno graditi velesovski samostan, eno največjih baročnih gradenj pri nas, ki pa je zaradi jožefinskih reform izgubil svoj prvotni obseg. Pri gradnij cerkvene stavbe se je Maček naslonil na Križanke in uršulinsko cerkev. Cerkvi na Limbarski gori pripisuje avtor naj- večji dosežek in sintezo Mačkovih prizadevanj. Tu so v veliki meri združena načela in idejnost, ki jih je mojster pokazal v dveh starejših delih: v cerkvah v Poljanah in Šmartnem pri Kranju. Kakor v vseh značilnih Mačkovih delih so tudi tu pomembne empöre, ki jih spretno oblikuje v prehodu osmerokotnega tlorisa v pravokotne- ga. Izredno vrednost Mačkovemu delu daje pre- tehtana oprema, osvetljava in vizualni efekti, ki nas spremljajo pri ogledu. V tretjem delu avtor povzema glavne misli ter ocenjuje na zelo temeljit in jasen način nje- govo vlogo kot graditelja-konstruktorja oziroma njegov formalni' svet poleg vseh tistih značil- nosti, ki mu dajejo kongenialno mesto z vsemi tistimi primeri, ki jih je posredno posnemal. Razen redkih primerov in domnev, ki so bile znane, je avtor pri raziskavanju Mačkovega dela oral ledino. Škoda, da ni mogoče ugotoviti, kakšen delež je prispeval Maček v stanovanjski, arhitekturi. Potem ko se je ta uveljavila, je težko misliti, da bi tu mojster stal popolnoma ob stra- ni. Obžalovati moramo tudi to, da avtorju ni biilo mogoče bolj neposredno nakazati posnemo- valce Mačkovih del, vsaj na področju, kjer so njegove gradnje nastajale. V tehničnem pogledu bi bilo morda na mestu, da bi razprava imela pregled krajev ali vsaj kazalo. V pomanjkanju razprav s področja slovenske arhitekture in njenih tvorcev predstavlja delo razveseljiv prispevek in branje za vsakega kul- turnega človeka, posebej seveda še za ljubitelja naše umetnostne zgodovine. Knjigi je dodam résumé v nemškem prevodu, kar ji daje vrednost tudi izven naših meja. J. S. Loški razgledi V — 1958. Izdalo in založilo Muzejsko društvo v Škofji Loki decembra 1958. Uredil Branko Berčič, tisk Triglavske tiskarne v Ljubljami. 245 + 14 str. Peti letnik tega našega najbolj znanega kra- jevnega zbornika, ki leto za letom prinaša zani- mive prispevke k zgodovini loškega ozemlja, je v veliki meri posvečen 15. obletnici Prešernove brigade, ki je bOa ustanovljena na Zbonti 13. ju- lija 1943. Ob tej priložnosti je podal Miha Klina r kroniko te brigade od ustanovitve preko bojev na Zirovskem vrhu, zmage pri Dolenji vasi, za- vzetja Turjaka, števUnih bojev na Gorenjskem, Primorskem in Notranjskem, pa vse do osvobo*- ditve Gorice 1. maja 1945, kar vse dokazuje, kaiko častno so Prešernovci izpolnili svojo nalogo v narodnoosvobodilni borbi. — V rubriki Razgledi je tokrat objavljena poleg prispevka dr. A. Ra- movža o okamenelem življenju v loških hribih tudi razprava dr. P. Bilaznika, ki na podlagi po- pisa kmetij, izdelanega od posebne komisije leta 1510, analizira gospodarsko stanje loškega gospo- stva v tej dobi. Komisija je imela nalogo odpra- viti številne puste kmetije in jih znova naseliti, kar ji je, sodeč po kasnejših urbarjih, uspelo do dve tretjini. J. Zontar je v razpravi o novem škofjeloškem mestnem redu iz 1. 1747 pokazal vzroke, ki so privedli do njega. Na eni strani je bila to socialna diferenciacija med notranjim svetom in občino meščanov, ki se je kazala v sporih ob volitvah sodnikov, na drugi strani pa razne pomanjkljivosti v mestni upravi. Iz etno- grafskega področja zajema članek A. Novakove o posebnostih v kmetovanju Poljancev. Dr. E. Cevc razpravlja o motivu pletilje na znani crn- grobski freski sv. Nedelje iz 1. 1460—1470 z ugo- tovitvijo, da so se podobni »locnji« za pletenje ohranili še do danes v hrvatski soseščini. Za- 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nimiv je tudi prispevek A. Pavlovca o ljud- skem umetniku Tonetu Klemenčiču-PInadarju, avtorju številnili rezbarskili del, razširjenih po loškem ozemlju, J. Kreka o življenju in delu Cvetka Golarja do 1. 1924 in D. Goriškove o lo- ških klobučarjih in njihovih delavnicah. V no- vejše čase sega F. Braniselj z opisom razvoja Go- renjske predUnice v Skofji Loki v dobi 1928 do 1958, inž. P. Olip s pregledom škofjeloške lesne industrije in inž. M. Kus z obravnavo pridelo- vanja kroanpirja v Poljanski dolini. — Rubrika Leposlovje z objavo šopka loških pripovedk po zapisu L. Zupanca, poročila in problematika za- ključujeta dokaj bogato vsebino tega zvezka Lo- ških razgledov. „ „ J5. O. Celjski zbornik 1958. Celje 1958. Izdal Svet za prosveto in kulturo okraja Celje. Tiskala Celjska tiskarna, Celje. Preko 320 strani obsegajoči zbornik ima pisano in zanimivo vsebino. Najprej opiše Ivan Mbnar razvoj celjske gimnazije skozi 150 let njene zgo- dovine, za njim obdela prvo leto celjske čitalnice Bruno Hartman. Neumorni Janko Orožen je pri- speval dva članka: Dva Kidriča v Rogaški Sla- tini in Zgodovinski pregled gospodarjenja celj- ske občine do leta 1941. Tudi umetnostni zgodo- vinar Jože Curk je zastopan z dvema prispevko- ma; prvi obdeluje staro celjsko grofijo, drugi je poročilo o delovanju referata za spomeniško var- stvo OLO Celje. Arheologi opišejo rimsko gro- bišče v Šempetru (univ. prof. J. Klemene) in Lo- čico. Močno so zastopani literarni zgodovinarji, njim slede geologi, medicinci in gospodarstveniki. Dobrim posnetkom na navadnem papirju prednjačijo priloge na umetniškem papirju (arheološki spomeniki iz Šempetra), na stran 141 je objavljena celo barvna reprodukcija lastnega portreta z masko celjske profesorice risanja Da- rinke Pavletič-Lorenčakove, na strani 205 pa enako barvna reprodukcija stenske slikarije iz XVIII. stoletja v celjski grofiji. J. s. Gotische Fresken aus Slowenien (Kopien) aus der Nationalgalerie in Laibach. Klagenfurt, Künstlerhaus 12. Juli bis 3. August 1958. Ob priložnosti razstave naših srednjeveških fresk v Celovcu je izšla brošura, ki ji je napisal dr. France Stele uvod z naslovom spätgotische Wandmalerei in Slowenien. Članku sledi stro- kovni katalog, temu pa izbor reprodukcij naših najpomembnejših fresk. 102 lOVARNA NOGAVIC T O N O S A Ljubljana - Savlje priporoča svojo Logato izbiro nogavic in opozarja na svoj najnovejši izdelek HOLA-HOP, to so nogavice, podaljšane v hlačke, pletene iz raztegljive Nylon preje. O kakovosti se prepričajte z nakup om ! Trgovsko podjetje ' »USNJE« LJUBLJANA. GRADIŠČE 10 Telefon 20-517, 20-570 vam v svojih poslovalnicah v Ljubljani: ZARJA LUXOR ČEVLJI ELITA ATLAS ZMAJ v Celju poslovalnica JADRAN in na Reki poslovalnica BLED nudi vsakovrstno obutev ročne izdelave v najnovejših vzorcih in za vsako priložnost Ljubljanske opekarne LJUBLJANA Emonska cesta 4/I proizvajajo na svojih obratih VIČ, BRDO, OPEKA, DRAGA vse vrste zidne, stensico, stropne in strešne] opeke »AVTO PRO M ET«, Ljubljana, Savska c. Vrši avtotransporte z novimi In sodob- nimi vozili - v delavnicah vrši popravila vseh vrst avtomobilov, karoserij in vul- kanizlranje avtoplaščev - Izdeluje tudi nove karoserije za osebna in tovorna vozila - Podjetje vrši tudi servisna po- pravila za motorna kolesa »Panonla« V pričakovanju Vaših cenjenih naročil se priporoča uprava Telefoni: prometna pisarna 30-823 uprava 31-392 tehnična služba 31-198 NaroČite se na »KNJIŽNICO KRONIKE« Do sedaj so Izšle tri knjige : 1. Dr. M. Kos Srednjeveška Ljubljana 2. I. v r I š e r Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane 3. Dr. VI. Valencia Sladkorna industrija v Ljubljani v tisku je 4. Dr. S. Vilfan Ljubljanska mestna hiša Naročajte pri UPRAVI KRONIKE časopisa za slovensko krajevno zgodovino Ljubljana, Mestni trg 27/111 SLOVENIJALES izvaža: mehek rezan les vseh vrst in dimenzij, bukov in hrastov rezan les kakor tudi rezan les drugih listovcev, doge in sode, celulozni les, železniške prage, drva za kurjavo, lesno oglje, zaboje vseh vrst, parkete, furnirje, rezane in panel plošče, lesovinske plošče, obešalnike in drugo galanterijsko blago, kopita, igračke, taninske ekstrakte, moderno in stilsko pohištvo (v garniturah ali posameznih kosih), stole razne konstrukcije in izdelave, drobno in otroško pohištvo, montažne hiše in barake. Poslovalnice: LJUBLJANA, Kidričeva 1 CELJE, Zidanškova 15 BEOGRAD, Vuka Karadjica 8 ZAGREB, Subičeva 24 SLOVENIJALES opremlja: hotele, restavracije, kavarne, gledališča, kinodvorane, laboratorije, klinike, ladje, poslovne in reprezentančne prostore, trgovske hiše itd. SLOVENIJALES razpolaga s centralnim skladiščem za dotok blaga slovenske pohištvene in predelovalne industrije ter vrši odpremo po Jugoslaviji in Evropi. SLOVENIJALES ima pristaniško lesno skladišče na Rijeki, ki je med največjimi v državi. Vrši vsakovrstne manipulacije, kakor sortiranje, celjenje lesa itd. Lastna špedicija odpremlja blago v vse kontinente sveta. SLOVENIJALES ima specializiran projektivni biro, izdeluje načrte za najsodobnejše opreme. SLOVENIJALES ima v notranjosti države svoje poslovalnice v Ljub- ljani, Celju, Beogradu, Zagrebu. SLOVENIJALES prodaja svoje izdelke vsej trgovski mreži sirom Jugoslavije.