PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/-i	i m f
Abb. postale I gruppo	lediti XOU llF
Leto XXX. Št. 285 (8991)
TRST, sobota, 7. decembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO OBŠIRNI RAZPRAVI O VLADNEM_ PROGRAMI
Danes bo tudi poslanska zbornica izglasovala zaupnico Morovi vladi
De Martino o potrebi po okrepitvi boja proti fašističnemu terorizmu - Nova izzivalna pobuda PSDI: Orlandi zahteval uvedbo policijskega pripora - Amendola (KPI) napovedal vladi kratko življenje
RIM, 6. — Razprava o zaupnici novi Morovi vladi se bliža kon-cu. Po senatu bo jutri tudi poslan ska zbornica glasovala o zaupnici: hid glasovanja nikakor ni v dvom u, saj Moro lahko računa na široko večino. To pa še ne pomeni, da gre za trdno večino, saj so se Polemike med štirimi levosredinskimi strankami, ki podpirajo Morovo vlado, samo nekoliko utišale, problemi pa so ostali nerešeni. Prav iz današnje razprave, v katero so po segli nekateri «veliki kalibri» italijanskega političnega življenja, je dovolj jasno razvidno, da Morova vlada ne bo imela lahkega živije nja.
Razlogi te šibkosti so isti, ki so Privedli do krize prejšnje vlade: ne-niogoče je namreč uskladiti stališča De Martinove socialistične stranke * vedno bolj desničarskimi in konservativnimi, včasih pa celo provo-katorskimi stališči Orlandijevih socialdemokratov, medtem ko krščanska demokracija koleba med PSI in PSDI ter se otepa izbire, ki bi
spevek k reševanju gospodarske krize, toda s pogojem, da bo lahko izvajalo demokratično nadzorstvo nad načinom in nad roki reševanja. Komunistični predstavnik je tudi ugotovil, da je v Morovem programu še vedno prisotna stara logika odlašanja ukrepov, ki bi jih bilo potrebno takoj sprožiti.
.	Amendola je tudi poudaril šibkost
so se zgodili med njihovim uprav- italijanske zunanje in notranje po-
Ijanjem.
Socialdemokratski tajnik Orlandi pa je v svojem govoru orisal vzroke, zaradi katerih je njegova stranka sklenila podpreti Morovo vlado, nato pa je zavrnil obtožbe, po ka terih naj bi PSDI vodila nazadnjaš ko in konservativno politiko. Žani
»»k objektivno pomenil, trem,k	“ajS*
na desno ali na levo, in torej po vsej verjetnosti tudi izgubo volilne moči.
Prav zaradi teh dejstev velja najprej omeniti posega, ki sta ju da-
Tajnik PSI De Martino
Pes imela v poslanski zbornici tajnik PSI De Martino in tajnik PSDI Orlandi.
. V uvodnem delu svojega posega je De Martino ugotovil, da je v Morovem programskem govoru zasledil dve različni interpretaciji Vzrokov krize: po prvi, ki je tudi Uradna interpretacija KD, je vzrok v sporih med socialisti in socialdemokrati. Po drugi pa je osnovni vzrok krize v dejstvu, da država še ni znala najti svoje organske ureditve. Tajnik PSI je dejal, da bolj verjame drugi verziji. Ko so socialisti zahtevali nov način vla-danja, je nadaljeval De Martino, niso imeli destruktivnih namenov. Pač pa konstruktivne. Nasprotno pa so se znašli pred pobudo socialdemokratskega predsednika, ki je s Pretvezo odnosov s komunisti sprožil pravi napad na socialiste z zahtevo po sestavi centristične vlade in predčasnega razpusta parlamenta. Namen te pobude je bil sprožiti v državi najširši spopad. Prav zaradi tega so se socialisti borili Proti predčasnim volitvam, ne zato, ker bi se jih bali ampak v prepričanju, da interes intalijanskega ljudstva ni v frontalnih spopadih. Pač pa v iskanju soglasja. De Martino je dodal, da bi se socialdemokratski manever ne mogel razviti, ko bi ne našel podpore tudi znotraj krščanske demokracije. Zaradi tega pa je osnovni problem problem odnosov med socialisti in KD, zato pa mora tudi KD odgovoriti na zahtevo socialistov po prenovitvi države. Odnos med KD in PSI ostane važen faktor za stabilnost demokracije, vendar pa mora biti njegova koncepcija spremenjena. Ta del svojega posega je De Martino zaključil s trditvijo, da torej ne gre za izbiro med PSI in PSDI, ampak za razčiščenje znotraj KD.
De Martino je tudi dejal, da je Podpora socialistov Morovi vlad) popolna in lojalna, ker je sestava dvobarvne vlade preprečila izvedbo načrta o razpustu parlamenta. PSI je tudi mnenja, da nova vlada ni začasna vlada, pač pa vlada, ki mora voditi državo k spomladanskim upravnim in deželnim volitvam.
Glede vladnega programa, ki ga ie označil za «realističnega in delno tudi pogumnega», je De Martino dal nekaj pripomb: v prvi vrsti je poudaril potrebo po nadaljevanju in krepitvi boja proti terorizmu in fašističnemu prevratništvu. To je toliko bolj potrebno, ker sta zamenjavi Tavianija in Andreottija ustvarili vtis popuščanja desnici. Vsekakor je tajnik PST ugotovil, da je tudi sam Moro v svojem govoru in v zaključnem posegu v senatu zavrgel teorijo o nasprotujočih si ekstremiz mih. De Martino je tudi poudaril potrebo po hitri preureditvi tajne sluz be in p i ugotovitvi vseh odgovor nostih, ne samo individualnih, ampak tudi političnih V tej zvezi je De Martino prinomnil. da ni pra Vilno, da bi morali biti klicani na odgovornost samo vojaški predstav-
povzročila krizo Rumorjeve vlade, čeprav ni tokrat skušal zvrniti odgovornosti na socialiste. Pač pa je Orlandi kljub zelo umirjenemu tonu svojega posega sprožil pobudo izrazito izzivalnega značaja: zahteval je namreč, naj vlada odobri zakonski osnutek o policijskem priporu, proti kateremu se je že v preteklosti odločno izrekla vsa levica. Če bodo socialdemokrati vztrajali pri tej zahtevi je jasno, da se bo šibka vladna koalicija občutno zamajala. Glede govora socialdemokratskega tajnika moramo še zabeležiti dejstvo, da je Orlandi smatral za potrebno še posebno poudariti, da politično nasilje ni samo fašističnega značaja.
Stališče KPI je v poslanski zbornici orisal Amendola, ki je uvodoma izrazil zadovoljstvo, ker so bile poražene politične sile, ki so povzročile krizo in so zahtevale predčasne volitve. Takoj nato pa je Amendola ugotovil, da Morova dvobarvna vlada ne bo sposobna obnoviti smernic in metod vladanja in da ne bo mogla dolgo ostati na oblasti zaradi sporov, ki obstajajo v večini, ki vlado podpira. Prav zaradi tega je Amendola ocenil Morovo vlado kot «začasno vlado».
Velik del svojega posega je A-mendola posvetil analizi gospodarskega položaja ter v tej zvezi dejal, da se vlada ne sme sklicevati na evropski in svetovni značaj gospodarske krize kot na alibi. Kriza ima namreč v Italiji še hujše posledice kot v drugih državah zaradi tega, ker niso bile uresničene reforme, ker ni prišlo do pravega načrtovanja in zaradi neurejenega razvoja. Za izhod iz krize je nesmiselno zatekati se v avtarkijo, pač pa je treba predvsem iskati dogovor med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami prozvajal-kami petroleja. Treba bo tudi okrepiti proizvodnjo, toda na tak način, da ne bodo samo delavci morali plačati posledice krize. Treba jo dokončno razbliniti upe tistih, ki računajo na dva milijona brezposelnih, da bi strli bojevitost delavskega razreda. Sindikalno gibanje — je nadaljeval Amendola — se popolnoma zaveda resnosti položaja ter je pripravljeno dati svoj pri-
litike in dejal, da je eden od vzrokov te šibkosti masovna prisotnost tujih tajnih služb v Italiji. Ta prisotnost daje tudi duška fašističnemu prevratu, ki ga pa bo mogoče ustaviti z angažiranjem ljudskih sil, ki so edino resnično jamstvo republiške ustave.
Med vidnejše osebnosti, ki so danes posegle v razpravo, moramo omeniti tudi predsednika PLI Mala-godija, ki je potrdil, da se bo njegova stranka vzdržala glasovanja o zaupnici. Malagodi je med drugim
dokaj pozitivno ocenil vladni program, ki da izraža voljo po sproženju konkretnih in učinkovitih ukrepov za izhod iz krize, ter celo dejal, da za devetdeset odstotkov soglaša z Morovimi programskimi izjavami.
Za republikance je govoril Biasini, ki je poudaril važnost sodelovanja PRI v Morovi vladi, za demokristjane pa Rognoni. Kot zanimivost naj omenimo, da se je po-leg vrste misovcev oglasil k razpravi tudi bivši misovec Birindel-li, za katerega pa ni povsem jasno, zakaj je posegel v debato, saj je dejal, da še ne ve, kakšno stališče bo zavzel do Morove vlade in da se bo odločil šele po jutrišnjem zaključnem posegu ministrskega predsednika. Vsekakor je Bi-rindelli izkoristil to priložnost, da se je postavil kot nepoklicani odvetnik oboroženih sil, ki naj bi jih levi center dobesedno «razkosil».
»is*
Brežnjev in Giscard D’Estaing ob zaključku pariških razgovorov
PARIZ, 6. — Vse kaže, da je francoski predsednik G. D’Estaing sprejel predlog tajnika KP SZ Leonida Brežnjeva, naj bi prihodnjo spomlad, takoj po zaključku ženevske konference o sodelovanju in varnosti v Evropi, sklicali v Helsinških «vrh petintridesetih», se pravi sestanek državnikov vseh evropskih držav, ki naj bi kronal napore sovjetske diplomacije za uspeh te konference. Razumljivo je, da je dejstvo, da se že omenja datum «vrha 35 državnikov» (pomlad 1975), spodbudno, kajti dokazovalo bi, da je med razgovori bila premeščena glavna zapreka, zaradi katere je potek konference v Ženevi zašel v
nizke vode: vprašanje «svobodnega kroženja ljudi in idej», čemur so Sovjeti po svoje nasprotovali, ker jim ni bilo do ideoloških «diverzij», kot imenujejo kremeljski voditelji širjenje tiska in knjig, ki bi ne bile v celoti na «liniji», kakor tudi vprašanje «svobodnega kroženja» ljudi, kar naj bi omejevalo varnost SZ.
Vse kaže, kot trdijo opazovalci, da je Brežnjev predlagal francoskemu sobesedniku, verjetno v dolgem večernem razgovoru, preden sta se odpravila spat, novo kompromisno rešitev, ki jo je Giscard D'Estaing sprejel. O čem sta se točneje pogovarjala, ni znano. Pač pa sta glasnika obeh delegacij na običajni tiskovni konferenci poudarila, da je prišlo v razgovorih do «bistvenega zbližanja» stališč, za-
radi česar so sedaj pogledi «SZ in Francije o bistvenih problemih e-naki».
Giscard D'Estaing in Brežnjev sta se, s sodelavci, spet pogovarjala predpoldne. Razgovor se je pričel ob 11. uri in trajal dlje kot tri ure, kar je Brežnjeva utrudilo, da se ni udeležil delovnega kosila, ki so ga pripravili v «lovskem paviljonu» Rambouilletskega gradu. Francoski predsednik je zato kosil samo s francoskimi ministri, medtem ko se je Gromiko umaknil. Ni, seveda, izključeno, da sta se partijski tajnik in načelnik sovjetske diplomacije takoj po pogovorih posvetovala o nadaljnjem delu. Brežnjev in Giscard D’Estaing se bosta namreč še enkrat sestala pred odhodom sovjetskih gostov v domovino, ki je predviden za prve popoldanske ure. Tedaj bo tudi objavljeno skupno sporočilo o obisku.
MED DELEGACIJAMA UPRAVE IN KOVINARSKIH SINDIKATOV
Sporazum o skrčenju dejavnosti in preureditvi «Alfa Romeo»
«Praznični mostovi» za odpravo odvečnih zalog neprodanih avtomobilov - Večja teža proizvodnji avtobusov, šolskih avtobusov, tovornjakov in drugih industrijskih vozil
MILAN, 6. — Po dolgi neprespani noči in celodnevnih mučnih pogajanjih je sindikat kovinarjev dosegel sporazum z vodstvom poldr-žavne tovarne avtomobilov «Alfa Romeo». Sporazum so pozitivno o-cenili tako zastopniki uprave podjetja, kot tudi delegacija tovarniškega sveta, čeprav ga bo morala še podrobneje preučiti, dokončno pa ga bodo potrdili prihconji teden sami delavci tovarne v Arese-ju pri Milatu, na svoji skupščini Sporazum izhaja iz spoznanja, da se v «Alfa Romeo», ki deluje v režimu svobodne notranje in mednarodne konkurence lahko pojavi «nenavadna» odvečna zaloga in da je zato potrebno sprotno sporazumevanje o načinu krčenja proizvodnje med upravo in delavci Toda to ni bistveni del sporazuma, vsaj po mnenju sindikatov, ki ocenjujejo pozitivno obveze podjetja, da bo skupaj s sindikati razpravljalo in uresnizilo nove sisteme dela, skrčilo nadure in zagotovilo delavcem zaposlitev, tudi z novim' investicijami. Tako je v sporazumu predvidena zaposlitev novih 2009 delavcev v tovarni, k' ho lograje ng leta 1977 v Foggi! V tej'tovarni bo «Alfa Romeo» gradila našle die-nflcTnepa ministri za dogodite, ki slove motorje, ki bodo služili za in-
dustrijska in kmetijska vozila ter za avtomobile.
Še posebej je važno, da se je «Alfa Romeo» obvezala, da bo v nadalje okrepila nekatere sektorje proizvodnje, ki so «socialno koristni». Med temi proizvodnjo tovornjakov, avtobusov, malih šolskih avtobusov itd.
Glede načina, kako skrčiti preostalo odvečno zalogo avtomobilov (računajo, da je neprodanih vozil v skladiščih najmanj 30 tisoč), so se sindikalisti sporazumeli z upra vo za prekinitev dela za 34 dni do konca maja z uvedbo prazničnih «mostov». Prvi bo za božične in novoletne praznike (dejansko od 23. decembra do 7. januarja), nato pa ob važnejših praznikih za skupnih 26 dnt. To pa zato, ker so «most» osmih dni že opravili. V teh pr z ničnih mostovih bodo delavci preje mali, poleg plače iz dopolnilne blagajne v višini 80 odstotkov realnih prejemkov, še predujme na tiste praznike (1. maj, 15 avgust in tako dalje), ki bodo v letu 1975.
Naj iz komentarjev citiramo predvsem stališče FLM, to je sindikata združenih kovinarjev CGIL—-CISL— UT,, ki obtoz.u'e, «Alfa Romeo», ki je pod nadzorstvom državne IRI, da v teh časih ni znala pokazati
prave avtonomije do zasebnih indu-strijcev in se je ravnala, kljub pritisku delavcev, po njihovih direktivah. Po mnenju sindikalistov FLM bi tako javno podjetje vendarle lahko vodilo neodvisno in socialno bolj občutljivo politiko, izhajajoč iz dejstva, da je naloga javne industrije tudi ta, da zajamči socialni in gospodarski napredek celotne države in ne samo lastne dobičke.
Pogajanja, trdijo kovinarski sindikalisti, so bila težavna tudi zaradi različnih stališč v samem u-pravnem svetu «Alfa Romeo», v katerem so prihajale do izraza zdaj popustljive, zdaj nepopustljive teze. Rešitev je zato nujen plod kompromisa, čeprav po mnenju FLM ’■ bistvu odraža temeljne zahteve delavskih skupščin. Pri tem poudarja., , da je prisotnost delegacije delavskega sveta «Alfa Romeo» najtrdnejše jamstvo, da bo sporazum v osnovnih črtah pozitivno sprejet.
NIKOZIJA. 6. — Ciper pričakuje prihod nadškofa in zakonitega predsednika Makariosa. ki je že napovedal. da se bo izkrcal in prevzel svoje posle že danes. Makarios je v Atenah. kjer se je zadnjič srečal s Ka-ramanlisom. Pogovor je trajal eno uro.
Znano pa je že, da je Giscard D’Estaing sprejel vabilo sovjetskega državnika, naj obišče Sovjetsko zvezo. To se bo verjetno zgodilo v drugi polovici prihodnjega leta.
Preden se je Brežnjev utrujen umaknil počivat je z Giscard D’E-staingom podpisal novi petletni sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama, ki — v bistvu — predvideva podvojitev dvostranskih odnosov na tem področju in še posebej nekatere pomembne francoske naložbe v Sovjetski zvezi.
Zvečer se pogovori niso nadaljevali, ker je Brežnjev priredil v sedežu sovjetskega veleposlaništva v Parizu sprejem za člane politbiroja KP Francije in s tem komaj delno «uravnovesil» svoj odnos do sicer močne opozicije Giscardovi vladi.
V popoldanskih urah sta glasnika obeh delegacij imela običajno tiskovno konferenco, na kateri je stekel pogovor predvsem o dveh vprašanjih: o dogovoru med Giscard D'Estaingom in Brežnjevom o tem, naj bi evropsko konferenco o varnosti čimprej zaključili z «vrhom» državnih poglavarjev v Helsinkih ter «govorice» o Brežnjevi bolezni.
O prvem, vsekakor važnejšem vprašanju, je spregovoril dovolj jasno sovjetski glasnik Zamjatin, ki je dejal, da bo vrh sklican v prvi polovici prihodnjega leta. Neuradno pa so potrdili, da je govor o prvih spomladanskih mesecih.
Glede Brežnjeve bolezni pa je Zamjatin odločno zavrnil govorice, češ da so «neumne». Vest o tem, da je Brežnjev hudo, morda neozdravljivo bolan, je po nekem a-meriškem listu povzel francoski «Le Monde», ki je do tega sklepa prišel na osnovi ugotovitev o tem, kako je potekal pariški vrh. Pariški list je trdil tudi, da namerava Brežnjev doseči svoj «življenjski cilj», sklic evropskega vrha, nato pa zapustiti, s tem rezultatom, politično sceno z ostavko na mesto generalnega sekretarja KP SZ. «Le Monde». je pri tem podčrtal nekatere spremembe programa obiska Leonida Brežnjeva v Parizu. Ni se namreč nikoli premaknil iz gradu Rambouillet, ni se udeležil kosila z Giscardom, ni se udeležil lovskega pohoda, ki so ga priredili njemu na čast. Vendar sovjetski časnikarji v Parizu opozarjajo tudi na dejstvo, da je državnik, kljub temu, imel dolge in naporne razgovore, ostal za mizo do pozne večerne ure in da je torej v teh primerih utrujenost več kot upravičena. Brežnjev se, zaradi tega, tudi ni udeležil jutranjega obiska razstave ob 50-letnici francosko-sovjet-skih odnosov v «Grand Palaisu».
vprašanje energetske in finančne krize ter utrjevanja atlantskega pakta,'t6da zdi se, da je glavni namen Helmuta Schmidta ta, da spravi Francijo in ZDA in nastopi na tem področju kot «posrednik».
Zaključena kampanja za referendum v Grčiji
ATENE, 6. — S televizijsko «tribuno», v okviru katere sta nastopila sam kralj Konstantin in en predstavnik strank, ki so se izrekle za republiko, se je zaključila kampanja za nedeljski referendum o državni ureditvi Grčije. Za republiko so se izrekle vse stranke levice in Mavrosov center, medtem ko je Karamanlisova «Nova demo kracija» zavzela nevtralno stališče.
V svojem televizijskem govoru se je kralj Konstantin, ki ga plakati prikazujejo v družbi s Pattakosom in Papadopulosom, zatrjeval Grkom, da se je z neuspelim državnim udarom, zaradi katerega je moral v izgnanstvo, zoperstavil diktaturi vojaške junte in s tem pridobil «demokratične zasluge».
DANES
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiui
V BISTVU DOSEŽEN SPORAZUM MED BREŽNJEVOM IN GISCARD D’ESTAINGOM
Pomladi sklic «vrha» 35 državnih poglavarjev za zaključek evropske konference o varnosti
Podpisan sovjetsko-francoski gospodarski protokol o petletnem sodelovanju - Giscard D’Estaing bo obiskal ZSSR
Poslanska zbornica bo predvidoma danes izglasovala zaupnico Morovi vladi, ki se bo morala nato lotiti kočljivih gospodarskih in druž-benili vprašanj na dnevnem redu. Po dosedanjih predvidevanjih pa bo imela nova vlada težko življenje, saj vprašanja, ki so pretresla odnose med strankami levega centra, še nikakor niso bila rešena. Kaže tudi, da se socialdemokrati niso odrekli svojim manevrom, kot dokazuje njihova zadnja zahteva o uvedbi policijskega pripora. J5s-no je, da bo ta iwbuda spet razburila vode levega centra in povzročila hude preglavice novi vladi.
Srečanje med Giscard D’Estaingom m sovjetskim partijskim tajnikom Brežnjevom se je uspešno zaključilo. Že pred objavo uradnega sporočila so glasniki obeli državnikov poudarili, da je na teh pogovorih bil dosežen sporazum o zaključku evropske konference o varnosti s sklicom «vrha» 35 državnikov naše celine, ki naj bi kronal napore vseh držav, da zagotove politiko miru in sodelovanja v Evropi.
V zaključku popoldanskega dela pogovorov sta Brežnjev in Giscard D’Estaing podpisala protokol o petletnem gospodarskem sodelovanju med Francijo in SZ.
Politične stranke na občini in v deželnem svetu so ostro obsodile sklep preiskovalnega sodnika, da uvede kazenski postopek proti tržaškemu županu in 34 občinskim svetovalcem. Ostalih 26 svetovalcev je prevzelo soodgovornost za prekršek «prilaščanja javnega denarja».
ll|lUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||!|||||||||||||t||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||IM||,
Rimsko sodišče pristojno za preiskavo o Vetrovnici?
Generalni pravdnih- pri husacijskem sodišču dr. Di Majo je podprt zahtevo rimskega sodnika dr. Fioreja po združitvi preiskav o državnih udarih v Rimu
RIM, 6. — Generalni pravdnih j zadnjih, tednov pokazala, kako je pri kasacijskem sodišču dr. Carlo ! spor o pristojnosti zavrl preiskavo.
Heiniuf Schmidt na obisku v ZDA
WASHINGTON, 6. — Nemški kancler Helmut Schmidt je prispel na svoj prvi uradni obisk v ZDA, kjer se je dve uri pogovarjal s predsednikom Fordom, nato pa še z zunanjim ministrom Kissingerjem. Snremlja ga zunanji minister ZR Nemčije Genscher. Na razgovorih so za sedaj obravnavali predvsem
Di Majo se je v 12 tipkanih strani dolgem dokumentu zavzel, da bi vrhovno sodišče združilo tri preiskave o prevratniškem rovarjenju in jih zaupalo rimskim sodnikom. Kot je znano je pred nekaj tedni rimski preiskovalni sodnik dr. Fiore, ki vodi preiskavo o propadlem Borghesejevem poskusu državnega udara, sprožil spor o pristojnosti, češ da ima izključno pravico do združene preiskave. Svoje izvajanje je osnoval na dveh ugotovitvah: dejstvu, da so preiskave v Rimu, Milanu in Turinu objektivno in subjektivno povezane in dejstvu, da je najhujši zločin odkrilo rimsko sodišče. Fiorejevo izvajanje je v bistvu osvojil tudi dr. Di Majo, ki pobija Tamburinovo in Violantejevo dokazovanje, da sta edina pristojna za svoji preiskavi.
Kot je znano sta turinski in pa-dovski sodnik osnovala svoje teze predvsem na dejstvo, da objektivni dokazi potrjujejo njuno pristojnost, poleg tega pa poudarjata, da bi združitev povzročila zastoj preiskave.
Ni to mesto, da bi se spuščali v podrobno analizo zapletenih sodnih problemov, vsekakor pa se Di Majevo izvajanje zdi nekam šibko. Ne gre pa tudi pozabiti, da je praksa
saj zakonik o sodnem postopku v takih primerih dovoljuje sodnikom le najnujnejše ukrepe.
Na ukaz turinskega sodnika dr. Violanteja so danes v Genovi are tirali univerzitetnega študenta Massima Ciprianija, ki je obtožen nedovoljene posesti razstreliva. Ci-priani je 28. septembra sodeloval pri pripravljanju peklenskega stroja, ki naj bi eksplodiral na stadionu Marassi med nogometno tekmo. Razstrelivo se je vnelo in eksplodiralo ter uničilo stanovanje, fašistom pa se je, čeprav ranjenim, posrečilo pobegniti. V afero je bil vpleten tudi Pietro Benvenuto, ki je pobegnil v Švico.
Cipriani je že star znanec političnega oddelka genovske kvesture zaradi svojega prevratniškega rovarjenja. V začetku februarja 1969 mu je na primer počil v roki peklenski stroj, ki ga je nameraval vreči v sedež KPI. Zaradi tega je bil obsojen na leto dni ječe.
Padovski sodnik Tamburino pa je v prejšnjih dneh zaslišal v zvezi z rovarjenjem Vetrovnice vrsto visokih častnikov obveščevalne službe. Govori se, da je med temi tudi general Maletti, toda vest ni bila uradno potrjena. V tej zvezi je sodnik danes odredil preiskavo na sedežu časopisne agencije OP.
NEZADOVOLJIV IN NEGATIVEN ODGOVOR AVSTRIJE NA NOTO SFRJ
Komentar
diplomatskega
Tanjuga
urednika
BEOGRAD. 6. — Odgoior (iv-sirijske vlade na jugoslovansko noto od 29. oktobra, po pisanju diplomatskega urednika Tanjuga, v uradnih jugoslovanskih krogih ocenjujejo kot popolnoma nezadovoljiv in negativen. S svojo noto, ugotavlja Tanjug, Avstrija očitno zapira vrata dvostranski rešitvi, zato bo treba rešitev poiskati tudi na drugih straneh.
Tanjug v komentarju svojega diplomatskega urednka ugotavlja, da je odgovor avstrijske vlade potrdil ne le upravičenost jugoslovanske note in točnost njenih trditev, temveč tudi, da se avstrijska vlada tudi tokrat, kot to dela vrsto let, sistematično izogiba polni izpolnitvi svoj ti mednarodnih obveznosti iz državne pogodbe in, sodeč po vsem, ne kaže namere, da jih izpolni, kar spravlja v negativno stanje jugoslovansko - avstrijske odnose v celoti. To bi mogla biti najvažnejša negativna posledica najnovejšega avstrijskega odgovora na dokumentirane jugoslovanske ugotovitve in trditve, da Avstrija ne le, da ne uresničuje določil državne pogodbe o priznanju polnih pravic jugoslovanski nacionalni manjšini temveč da jih s tako svojo politiko in stališči skuša revidirati, zmanjšati ter se jim izogniti. To je kratkovidna politika, ki niti ne potrjuje, niti ne prispeva k izraženi želii po sodelovanju, kajti če se v enem bistvenem načelnem vprašanju naših odnosov, kot je položaj manjšine, ne kaže pripravljenosti za končno, pravično in trajno rešitev, tedaj se logično spravljajo v dvom tudi druge izražene želje, ugotavlja Tanjug in pripominja, da avstrijska vlada v svojem odgovoru arogantno odbija vse točke jugoslovanske note in s tem praktično zapira vrata za rešitev, ki se išče. To, da avstrijska vlada «izraža pripravljenost, da vodi razgovore o spornih vprašanjih», je za Jugoslavijo popolnoma nesprejemljivo iz preprostega razloga, ker se n. ma kaj razgovarjati o zelo jasnih in nedvoumnih določilih državne pogodbe, ki so mednarodna obveznost, ki je Avstrija ne izpolnjuje V avstrijski noti, ugotavlja Tanjug nadalje, se na dolgo našteva, kaj je bilo vse storjenega za zaščito manjšine, pozablja pa se na to, kar ni bilo izpolnjeno in kar se na vse mogoče načine ovira; pač pa se v noti potrjuje namera o preštevanju manjšine, kar ie v protislovenskem ozračju ki danes vlada na Koroškem, samo način, da se zmanjšajo pravice manjšine, da se s pritiski izvaja nadaljnja asimilacija slovenskega prebivalstva. ki se je začela po «anschlus-su» - priključitvi Trditev avstrijske vlade, da ie proti terorističnim akcijam in izpadom, ugotavlja Tanjug, se lahko pozdravi samo kot deklaracija kajti ti akti se praktično niso prenehali Postavlja se logično vprašanie: če pristojni organi niso sposobni, da preprečijo akcije nacističnega značaja, če niso sposobni zagotoviti izvajanja svojih odlokov, kot je postavljanje dvojezičnih napisov, kako bodo šele sposobni preprečiti razne druge odkrite in prikrite oblike pritiska gospodarskega, političnega in drugega značaja na slovensko in hrvaško manjšino? Avstrijska vlada, ugotavlja nadalje Tanjug z raznimi pravnimi izgovori skuša zavleči rešitev vprašanja vrnitve kulturnih dobrin, ki so jih oropali med drugo svetovno vojno. V zveznem tajništvu za zunanje zadeve, zaključuje Tanjug, se obširna nota še vedno preučuje Toda že vrvo čitanje kaže. da njena vsebina vzbuja skrb za nadaljnji razvoj stvari, predvsem za volno uresničenje pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. S sedanjo noto Avstrija očitno zapira vrata dvostranski rešitvi, ki bi bila najlažja, najhitrejša in najpravičnejša Zato ta problem začenja presegati okvire jugoslovansko - avstrijskih odnosov. tako da bo treba nota za rešitev očitno poiskati tudi na drugih straneh.
B. B.
Jeseni 1975 bo sklican «veliki kongres» LRK
PEKING, 6. — Kot poročajo japonske agencije je namestnik kitajskega premiera Teng Hsiao Ping povedal japonskim gostom, članom budistične stranke, da bo četrti državni kongres LR Kitajske (nekakšna skupščina izvoljenih ljudskih delegatov, ki posluje kot parlament) sklican konec jeseni 1975. Na kongresu, ki bo dve leti po kongresu KP Kitajske (avgusta lani) bodo sprejeli novo ustavp in preuredili državne organe, od vlade do predsedstva republike.
Zadnjič se je «veliki kongres» sestal med letoma 1964 in 1965, se pravi pred desetimi leti. Kulturna revolucija najprej nato odstranitev Lin Piaa, sedaj pa kampanja proti bivšemu Maovemu namestniku ter Konfuciju so sklic «velikega kongresa» . onemogočili.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
REAKCIJE NA OBTOŽBO OBČINSKEMU ODBORU IN SVETU
Vsi svetovalci sprejeli soodgovornost za «prilaščanje javnega denarja»
Ostra obsodba načelnikov svetovalskih skupin, strank in v deželnem svetu
Sklep tržaškega preiskovalnega sodnika dr. Serba, da sproži kazenski postopek proti županu in 34 ob: činskim svetovalcem, češ da so si «prilastili javni denar v obtežilnih okolnostih», je naletel na pričakovano reakcijo. To kršitev zakona naj bi tržaški občinski svet zagrešil, ker je izglasoval sklep, da se svetovalcem izplača odškodnina v znesku 15.000 lir za seje, ki so bile v dopoldanskih urah. Včeraj je 26 svetovalcev, zaradi odsotnosti niso izglasovali sklep, podpisalo pred občinskim tajnikom izjavo s katero prevzemajo vso politično, moralno in kazensko soodgovornost za sklep. Svetovalca Rossettija, ki je tudi pokrajinski tajnik KPI, so morali zato poklicati celo v Varšavo, kjer se mudi v teh dneh.
Načelniki vseh svetovalskih skupin so ob tem problemu soglasno o-dobrili dokument, v katerem izražajo «veliko začudenje za sklep sodstva, ker menijo, da so se svetovalci držali vseh zakonskih predpisov, da so bili v dobri veri in izredno pazljivi.» Nadalje ugotavljajo, da so se za sklep izrazili svetovalci vseh političnih skupin in da so tudi tisti svetovalci, ki so bili med glasovanjem odsotni, prejemali prispevek in se s sklepom strinjali.
Potreba po prispevku svetovalcem nastala, ker so se spremenili pogoji, v katerih je do tedaj občinski svet deloval. Vlada je namreč v okviru pobud za varčevanje določila, da morajo biti seje ob u-rah. ko je še svetlo in to je nemalo prizadelo vse tiste svetovalce, ki živijo od lastnega dela.
Načelniki vseh svetovalskih skupin nadalje ugotavljajo, da so podobne sklepe sprejeli v številnih drugih občinah v Italiji in je računski dvor te sklepe tudi odobril. V enotnem dokumentu nadalje trdijo, da je treba upoštevati najnovejše zakone in ne tiste iz leta 1915, ki ne predvidevajo prispevkov za seje krajevnih ustanov. Končno ugotavljajo, da je pokrajinski nadzorni svet odobril sklep občinskega sveta, ker je bil formaino in vsebinsko neoporečen. Na tej podlagi, zaključuje dokument načelnikov svetovalskih skupin, je treba zavrniti obtožbo, da so svetovalci hote in v slabi veri kršili zakon, obenem pa je treba potrditi samostojnost in demokratično zastopstvo krajevnih organov, ki slonijo na ljudskem glasovanju. Končno izražajo upanje, da bo pravica pri svojem nadzorovanju nad dejavnostjo krajevnih organov priznala pravilno in zakonito delovanje tržaškega občinskega sveta.
O nepričakovanem sklepu dr. Serba so izrazili mnenje tudi svetovalci KD, PSI, KPI in PSDI v deželnem svetu, ki so vložili vprašanja deželni vladi ter pokrajinski federaciji PSI in KPI v posebnih tiskovnih poročilih. V obeh poročilih poudarjajo, da sklep pre-
iskovalnega sodnika prikazuje v slabi luči vso demokratično ustanovo občinskega sveta, obenem pa izvaja določila kazenskega zakonika v izredno ozkih mejah.
Na sinočnji seji občinskega sveta je bila najprej krajša proračunska razprava ,v katero sta posegla dva mi-sovca (Stigliani in Lonciari) ter demokristjan Sai. Razprava o proračunu se bo nadaljevala v ponedeljek.
Zatem je občinski svet odobril nekaj sklepov odbora. Med temi je tudi sklep, ki ga je predlagal podžupan in odbornik za javna dela Giu-ricin, po katerem bo občina «preusmerila» v korist drugega športnega objekta na zahodnem delu Krasa — verjetno v Križu — tistih 25 milijonov lir, ki so bili prvotno namenjeni za športno igrišče v Trebčah.
Ob tem predlogu se je vnela razprava, v katero sta posegla misovec Stigliani, ki je predlog podprl, ter
komunist Dolfi Wilhelm. Slednji je orisal napore Trebencev, da bi prišli do lastnega igrišča, pa čeprav s prostovoljnim delom. Ker občina ni še uredila kraškega regulacijskega načrta in bi torej uresničitev slačilnic — po besedah podžupana Giu ricina — bila nemogoča, so Trebenci izdelali lasten načrt za novo šolsko telovadnico. Toda očitno, je dejai Wilhelm, občina ne namerava narediti niti tega in se na ta način diskriminira s Trebčami vzhodni del Krasa.
Na te besede je odgovoril župan Snaccini, ki je dejal, aa obžaluje, če je prišlo do tega, toda telovadnica bi bil predrag strošek. Na vsak način, je pristavil, je bilo treba potrosit« razpoložljiv denar in zato so ga namenili vedno za kraško področje. Sklep so nato odobrili svetovalci vseh skupin, razen komunističnih svetovalcev, ki so glasovali pioti.
OB 30-LETNICI NJENE USTANOVITVE
_____	.	________ ...	_	_	na v odnosu s prejšnjim «tržaškim»
••»«iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiumiiiimiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinniniiiiiiiiinmHiiiiiiimiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifc
TISKOVNA KONFERENCA V «AULÌ MAGNI» UNIVERZE
Rektor de Ferra predlaga ustanovitev univerze Furlanije-Julijske krajine
Rektor je poleg tega zakonskega osnutka orisal tudi hude finančne težave tržaške univerze, ki ima skoro dve milijardi lir deficita
Jutri srečanje bivših borcev Tržaške garibaldinske brigade
Na srečanju v Avditoriju bo govoril član vodstva ANPI Gallo - Popoldne pri Korošcih partizanski miting
Jutri bodo bivši borci brigade «Garibaldi Trieste» (Tržaška brigada) proslavili v Avditoriju 30. obletnico ustanovitve svoje enote. Ob strani jim bodo stali njihovi sobojevniki iz drugih brigad in enot, italijanskih in še posebej slovenskih.
Bo to velika manifestacija, ki bo združevala vse bivše borce, terenske aktiviste in antifašiste, stare in mlade, v skupnem boju proti fašizmu v vseh njegovih oblikah ter za dokončno uresničenje ciljev, za katere so se borili pred tridesetimi leti naši partizani.
Tržaška brigada - XIV Brigata d’assalto Garibaldi «Trieste» se je porodila 5. aprila 1. 1944 v Srednjem Lokovcu na Banjški planoti.
Njeno hrbtenico so tvorili že preizkušeni borci iz Tržiča, Trsta in Milj, ki so se bili udeležili bojev pri Gorici v septembru 1943 ter tudi v Istri (bataljon «Zol»), Njena sestava pa je bila dokaj spremenje-
POLITEAMA ROSSETTI
Ob 16. in 20.30 dvojna predstava dramske skupine Tina Buazzellija «SOVRAŽNIK LJUDSTVA» Henrika Ibsena. Prevod Claudia Magrisa, režija Edma Fenoglia, scene in kostumi Sergia d'Osma. Druga abonmajska predstava. Osrednja blagajna v Pasaži Protti sprejema rezervacije za vse ponovitve.
Izredne finančne težave, besedno «stiskajo vrat» tržaški u-niverzi, ter perspektive za razvoj deželne univerze sta bili temi včerajšnje tiskovne konference rektorja tržaške univerze prof. Giam-paola de Ferre. V «auli magni» je ob prisotnosti novinarjev, profesorjev in sindikalnih predstavnikov orisal finančno stanje blagajn tržaške univerze — v katerih manjka skoro dve milijardi lir — ter osnutek zakonskega predloga za «prelevitev» tržaške univerze v «Univerzo Furlanije - Julijske krajine».
Rektor je najprej podal nekaj številk o primanjkljaju. Finančno stanje tržaške univerze^ je na robu propada, je dejal, plače za osebje so sicer vsaj začasno zagotovljene, ni pa sploh zagotovljeno izplačilo dolgov upnikov, katerim je univerza dolžna nekaj nad 700 milijonov lir. Starih dolgov iz prejšnjih let je nekaj nad 900 milijonov lir, univerza pa je morala izplačati 800. milijonov lir, ki bi jih morala sicer izdati država, zaradi zamud pa jih je morala uprava vseučilišča anticipiratl. Kljub tako hudi finančni stiski
ki do- odobrilo prošnje tukajšnje univerze, da bi lahko zaprosila za posojilo Tržaško hranilnico in to po skoro treh mesecih, odkar so v Rimu prošnjo vložili. Nasprotno, dolg države je naraste! na eno milijardo in 100 milijonov Mr in doslej niso izplačali iz Rima niti ene lire za novo akademsko leto.
ni ministrstvo za javno šolstvo še
aiiiniiniiiiimiMiiiHiMii«»"1*’""*"'».—..-
STALIŠČE DEŽELNE KOMISIJE KPI 0 POOBLAŠČENIH ODREDBAH
USTANOVITEV SVETA SLOVENSKE ŠOLE
Svet naj celokupno Izraža slovensko šolsko ureditev, v njem naj se združijo vsi Slovenci in demokratične sile v deželi
Za poglobljeno razpravo o vpra-anjih, ki izhajajo iz uveljavljanja «ooblaščenih odredb o šolskem u-»ravljanju, se je sestala te dni leželna komisija KPI za vprašanja lovenske narodne skupnosti v Ita-
iji-
Člani komisije so kritično oce-lili pooblaščene odredbe, ki ne u-itrezajo demokratični rasti družbe n zahtevam šolskih komponent. Še inkrat je vlada pokazala neobčut-jivost za zakonite potrebe Slovenke skupnosti v Italiji po samostoj-wsti šolskega ustroja, namenjenega llovencem, ki mora služiti kultur-lemu in družbenemu razvoju manjšine. Ta samostojnost je pomemben lei splošne zaščite demokratičnih jravic slovenske manjšine.
Deželna komisija KPI za vpraša-ija slovenske manjšine meni, da ;ej potrebi ne ustreza v zadostni neri zamisel, da bi jamstva o sa-nostojnosti slovenske šole uresmcih i/ okviru šolskih okrožij. Slednji so namreč predvsem vez med šolo. delovnim okoljem in krajevnimi upravami, organi, v katerih se glede storitev in infrastruktur more izražati sodelovanje vseh italijanskih in slovenskih predstavništev, ki se bo-do zavzemala za učinkovitejše in obvezujoče uveljavljanje pravice do
šolanja.	.	,	.
Komisija zato meni, da je sprememba pooblaščenih odredb z ustanovitvijo Sveta slovenske šole. to je demokratičnega organa, ki naj celokupno izraža slovensko šolsko ureditev, cilj, v katerem se lahko
làSUteiis
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. ».
TBST - ULICA F. FILZI IO -	® OI-AAB^
BANKOVCEV
666,10
URADNI TEČAJ Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
1551,-249,40 143,60 267,90 37,65 36.— 36 -
MENJALNICA
vseh tujih valut
združijo vsi Slovenci in demokratične sile v deželi. Samostojnost slovenske šole v mejah sedanjega u-stroja, ki nujno potrebuje korenite reforme, lahko začnemo uresničevati z obvezo vsem predvidenim organom, da glede vprašanj slovenske šole sprejmejo mnenje Slovenskega šolskega sveta, ki naj ima v pokrajinskih šolskih svetih svoje stalno predstavništvo.
Demokratična in politična zrelost naših skupnosti nas prepričuje, da bo v okviru soudeležbe za obnovo itahjanskega šolstva prišla do izraza vzajemno sodelovanje in vplivanje slovenske skupnosti in zavzetost italijanskih demokratičnih sil v šoli in na delovnih mestih.
Za to se bodo brez dvoma odgovorno zavzeli tako slovenski, kakor italijanski komunisti v izvoljemh krajevnih in vsedržavnih organih ter sploh vsi, ki se borijo za gospodarski in družbeni napredek v Italiji. Slednjim naslavlja komisija KPI poziv, naj te napore uresničijo v enotnih pobudah.
S seje dolinskga občinskega sveta
V vidiku razprave o proračunu za finančno leto 1975, ki bo na vrsti v torek, 17. decembra, je dolinski občinski svet posvetil sinočnjo sejo zgolj obravnavanju raznih upravnih zadev, kot so imenovanje računskih revizorjev za finančno leto 1973, poveritev študije za uvedbo sprememb v splošni regulacijski načrt inž. Costi, pooblastitev odbora za prodajo gradbenih zemljišč v Borštu potrebnim občanom ter ratifikacije številnih sklepov občinskega odbora. Dolinski ob činski svet je na sinočnji seji spre jel obenem odborov predlog za finančne podpore godbam na pihala in prosvetnim društvom v občini. Občina bo na podlagi tega predloga nakazala godbama iz Doline in Ric-manj po 100.000 lir. Obenem bo prispevala 200.000 lir za p.d. «F. Venturini», po 150.000 lir za p.d. «V. Vodnik» iz Doline, p.d. «F. Prešeren» iz Boljunca in p.d. «Slovenec» iz Boršta ter po 100.000 lir za p.d. «Slavec» iz Ricmanj. mešani pevski zbor iz Mačkolj in Glasbeno matico.
Kljub tako velikim finančnim težavam pa je tržaška univerza pripravila zelo pozitiven, obenem pa tudi optimističem načrt za povečanje vloge univerze same in za dokončno rešitev dolgoletnih sporov, kampanilističnega značaja, z «videnskimi bratranci» — zakonski predlog za ustanovitev nove univerze Furlanije - Julijske krajine. Še preden je rektor orisal zakonski predlog je na kratko obnovil bolj in manj zapletene dogodke, odkar so v Vidnu začeli zahtevati lastno univerzo. V okviru splošne obnovitve ih demokratizacije univerze, je dejal rektor, je bila imenovana komisija za preučitev vprašanj razvoja univerzitetnih dejavnosti v deželi. Iz te komisije se je izluščila ožja komisija, ki so jo sestavljali deželni odbornik za šolstvo, rektor, predsednik tržaške pokrajine in Videnški župan. Delo slednje, pa tudi prve komisije je zamrlo, predvsem, ker so se tako opredelili zastopniki furlanskega dela dežele, medtem ko so se tržaški akademski krogi opredelili proti ustanovitvi konkurenčnega središča v Vidnu, ki bi prav gotovo postala majhna, provincialna univerza z istimi hibami, ki jih ima še danes tržaško vseučilišče.
Zato so rektor, akademski senat in upravni svet univerze izrazili predsedniku deželnega odbora mnenje proti ustanovitvi nove univerze ter predlagali razširitev tržaškega centra na vsa deželna središča na podlagi zahtev prebivalstva in posameznih socialnih struktur. V u-pravnem svetu so poleg univerzitetnih zastopnikov tudi zastopniki krajevnih organov, sindikatov in drugih proizvajalnih sektorjev, kar zagotavlja res demokratično zastopstvo v tem organizmu. Kljub temu ni deželni svet sprejel tega predloga, pač pa se je izrazil za novo in neodvisno univerzo v Vidnu. Zato je rektor izdelal načrt za zakonski predlog, ki so ga odobrile vse univerzitetne komponente in ki so ga poslali v Rim na ministrstvo za šolstvo in predsedniku deželnega odbora. Kljub vsem poskusom, je dejal de Ferra, pa do sedaj ni še bilo nobenega odgovora.
Kaj pravzaprav vsebuje novi predlog? Da se tržaška univerza spremeni v deželno univerzo, z osrednjim sedežem v Trstu, v Vidnu pa bi imeli prorektorja in upravno pod-ravnateljstvo. Do te pomembne reforme naj bi prišlo v roku šestih mesecev po sprejemu zakona s strani parlamenta, kar bi zagotavljalo, da ne bi prišlo do običajnih zamud, katerim smo priča pri skoro vseh državnih reformah.
Kaj pa bo s tem zakonom? Po mnenju rektorja je vse odvisno od strank in od tistih, ki imajo oblast v rokah. Če jim bo bolj pri srcu razvoj znanosti in potreba po specializiranih izvedencih, bodo zakonski osnutek sprejeli, v nasprotnem primeru, če bodo polagali večji po men na kampanilistične probleme, pa bo verjetno vse ostalo pri seda-
njem slabem stanju. Upati je, da bo novi deželni odbornik v kratkem sprejel rektorja in da bo prišlo do obnovitve sklepov deželnega sveta.
Generalni konzul SFRJ pri županu
in predsedniku pokrajine
Novi jugoslovanski generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko je včeraj dopoldne najprej v sprem stvu konzula Srečka Kovačiča u-radno obiskal tržaškega župana Marcella Spaccinija, s kateripr se je zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru. Nato je pričel obiskovati člane tržaškega konzularnega zbora. Popoldne pa je jugoslovanski generalni konzul Ivan Ren ko obiskal predsednika pokrajine Michela Zanettija, s katerim se je prav tako zadržal v daljšem in prisrčnem razgovoru.
bataljonom, saj se je v njenih vrstah znašlo veliko število bivših italijanskih vojakov, karabinjerjev, železničarjev, prisilnih mobilizirancev «republikinske» vojske itd.
Brigada je bila ustanovljena po predhodnem sporazumu med osvobodilnim gibanjem severne Italije -Comitato di liberazione delTAlta Italia - in slovenskim političnim vodstvom, oziroma med «Corpo volontari della libertà» in predstavniki IX. korpusa NOV in POJ. Tržaška brigada je bila potem pod o-perativnim vodstvom IX. korpusa ter je v tej sestavi tudi zaključila svojo bojno pot.
V	času svojega obstoja je odigrala pomembno vlogo privlačnega bojnega središča za pripadnike italijanske narodnosti v naši deželi. Med drugimi moramo omeniti, da je šlo v juniju, juliju in avgustu 1944. leta skozi njene vrste več kot 2000 mladincev iz Trsta, Tržiča, Milj itd., ki so se skušali izogniti nemški mobilizaciji in ki so pozneje prešli vsaj deloma v brigado «Fontanot», ki je delovala v Suhi in Beli krajini.
Na kraju moramo še omeniti, da je bilo v Tržaški brigadi tudi precej Slovencev s Tržaškega in Goriškega ter celo nekaj Dalmatincev. V hudih ofenzivah 1944. in 1945. leta se je v brigadi krepila in kalila globoka zavest nujnosti sodelovanja med narodi v boju proti fašizmu. To zavest izpričujejo danes tudi bivši pripadniki brigade iz Ro-magne in Veneta, ki se bodo ude ležili jutrišnje proslave.
Jutri, ob 9. uri se bodo udeleženci proslave zbrali na Trgu sv. Justa, četrt ure kasneje pa bodo položili venec na obeležje padlim v odporniškem gibanju v Spominskem parku. Ob 10. uri bo v Avditoriju proslava, na kateri bo govoril član vsedržavnega vodstva VZPI - ANPI odv. Gallo.
V	Ljudskem domu pri Korošcih bo popoldne ob 15.30 partizanski miting s sodelovanjem predstavništev VZPI - ANPI in tujih odposlanstev. Nastopil bo partizanski pevski zbor z instrumentalnim ansamblom pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra.
hlUT.E VESTI NA OSMI STKANI
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija)
Scena	Edvard Zajec
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija Mario Uršič Danes, 7. decembra ob 20.30
Vse ljubitelje zborovskega petja vabi zadruga «Naš Kras» na
KONCERT MEŠANEGA ZBORA IZ POSTOJNE
ki bo v soboto, 14. decembra 1974, ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
PD VESNA IZ KRIŽA
v sodelovanju z odborom Ljudskega doma in sekcijama KPI in ANPI iz Križa priredi
jutri, 8. decembra 1974 v Ljudskem domu v Križu ob 17. proslavo
25-LETNICO
moškega pevskega zbora Vesna
pod vodstvom F. ŽERJAVA
Sodelujejo:
Moški pevski zbori:
VASILIJ MIRK s Proseka IGO GRUDEN iz Nabrežine FRANC ZGONIK iz Branika
Mešana pevska zbora: PRIMOREC iz Trebč RDEČA ZVEZDA iz Saleža
Svojemu odborniku Borisu Rapotcu in njegovi izvoljenki Mimi Kapelj iskreno čestita in želi veliko sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti PD Slovenec
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 7. decembra URBAN
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 0.32 in zatone ob 12.31.
Jutri, NEDELJA, 8. decembra BREZM. SPOČ. D. M.
Vreme včeraj: najvišia temperatura 7,4 stopinje, najnižja 4,8, ob 19. uri 6,8 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb. stanoviten, veter 5 km na uro severovzhodnik, vlaga 91-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
De 6. decembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 51-letni Silvester Rau-ber, 73-letni Giuseppe Pecchiari, 78-letni Andrea Gioia, 72-letni Ottone Bergamini, 74-letna Angela Zerial vd. Frausin, 84-letni Enrico Tomasin, 63-letni Luigi Cesar, 79-letna Elsa Je-lusich vd. Vergori, 75-letna Helena Bartol vd. Ražem, 69-letna Giuseppina Petronio, 69-letni Pietro Sironi.
Danes se poročita
MIMICA KAPELJ in
BORIS RAPOTEC Sekcija KPI Opčine želi srečnemu paru obilo sreče na poti v novo življenje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM. Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska lica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiNiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Do konca marca 1975 začasno poslovanje po bilanci 1974
500 milijonov lir zu prevažanje šoloobveznih otrok
GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1974/75
četrti abonmajski koncert V četrtek 12. decembra 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana
Dirigent: Marko Munih Solist: Jože Falout - rog Spored:
M. Kogoj - A. Srebotnjak: Bagatele za orkester W. A. Mozart:
Koncert za rog v Es-duru, št. 3 D. Šostakovič:
Simfonija št. 1 v F-duru, op. 10 Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Združenje staršev dijakov srednje šole «I. CANKAR» priredi v ponedeljek. 9. 12	1974. ob 18.30 v telo-
vadnici šole predavanje o novih w skih zakonih. Govoril bo pro • mo Pahor,
Razna obvestila
Smučarski klub Devin ima na zalogi še nekaj parov novih smuči po tovarniški ceni. Tel. 209161.
Slovensko dobrodelno društvo v listu prireja tudi letos miklavževanje za slovenske osnovnošolske otroke na Tržaškem. Prihod sv. Miklavža F najavljen danes, 7. decembra .o 15.30, ko bo v društvenih prostorm delil darilne pakete med naše malčke.
V Društvu slovenskih izobražencev bo dr. Zorko Harej predstavil novo knjigo Rafka Dolharja «Pot iz P^' nin». Večer bo v dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 v P<>ne deljek ob 20.15.
Danes, ob 20. uri, bo v Baragovem domu v Ricmanjih predavanje deželnega svetovalca dr. Draga Štoka temi «Mednarodni manjšinski kongr v Trstu in njegov pomen za Slov ce v Italiji».
Mladinski krožek - Trst organizira danes, 7. decembra, ob 20. uri pe • Obveščamo, da samo še danes spr jemamo prijavnice z dvema sl,-kar’\j'
PD Kraški dom Repentabor pnrem danes ob 20.30 predavanje B™na Križmana o potovanju po Kubi. Pr davanje bo ilustrirano z barvnum diapozitivi.
Deželni svet je na včerajšnji seji obravnaval in sprejel tri nove zakone, od katerih se dva nanašata na deželni proračun, tretji pa zadeva nekatera vprašanja deželnega osebja. Najvažnejši je zakon, ki dovoljuje deželni upravi, da začne finančno leto 1975 z začasnim poslovanjem po določbah, ki so veljale za finančno poslovanje v letošnjem letu. Zaradi krize, ki je praktično zaustavila delo deželnih organov za dva meseca, niso namreč utegnili pripraviti rednega proračuna za poslovno leto 1975 (tudi zaradi tega, ker se bodo morale njegove postavke ujemati z novimi smernicami gospodarskega in družbenega tazvoja v Furlaniji - Julijski krajini). Zato bo deželna uprava do 31. marca 1975 začasno poslovala na osnovi letošnjega proračuna, in sicer tako, da bo upoštevala tako pri dohodkih kakor tudi pri izdatkih letošnje globalne vsote, vsak mesec pa bo lahko izdala največ po eno dvanajstino predvidenih globalnih izdatkov. V razpravo o tem zakonskem osnutku so posegli svetovalci Lonza, Zanfagnini, Bosari in Vari-sco, poročevalec Rigutto in odbornik za finance Coloni. Pn glasovanju so se liberalci vzdržali, pripadniki KPI. MSI in MF pa so glasovali proti.
Drugi zakon v zvezi s proračunom se nanaša na deželno bilanco 1974 in določa poseben izdatek 500 milijonov lir, ki jih bo deželna u-prava nakazala občinam in konzorcijem občin za kritje stroškov za prevažanje šoloobveznih otrok v šo-
OBČINA MILJE
ŽUPAN
na podlagi člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973
opozarja
da miljska občina razpisuje po postopku čl. 1, črka a) zakona 2 2. 1974 štev. 14 dražbo za gradnjo drugega dela grezničnega o-mrežja na področju Lazareta Osnova dražbe je 41.342.435 lir.
Zainteresirana podjetja lahko vložijo prošnjo za pristop k draž-tajništvo občine, Trg Marconi 1, najkasneje do 12. ure, 19.
bi na decembra 1974.
Župan
(Gastone Millo)
lo in iz šole domov. Poleg tega bo dežela nakazala vsoto 120 milijonov lir za ureditev struge nekega potoka v bližini Gumina. Zakonsko normo je obrazložil poročevalec Rigutto, v razpravo pa so posegli svetovalci Zanfagnini, Bosari in Vanisco. Vsem je odgovoril odbornik za finance Coloni, nakar je bil zakon sprejet z večino glasov. Proti so glasovali svetovalci KPI in MSI, liberalci pa so se vzdržali.
Tretji zakon zadeva kakor rečeno nekatera vprašanja deželnega o-sebja; v bistvu gre za odložitev rokov v zvezi z uveljavljanjem nekaterih členov ustrezne delovne pogodbe. Po krajši razpravi, ki so se je udeležili svetovalci Lonza, Zanfagnini, Bettoli in Vanisco, poročevalec Ginaldi in odbornik za finance Coloni, je bil zakon sprejet soglasno.
Spaccini in Zanetti pri predsedniku Pittoniju
Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku tržaškega župana ing. M. Spaccinija in predsednika pokrajinske uprave M. Zanettija. Med drugim so razpravljali tudi o delovanju «Sklada za Trst»
PREDAVANJE ZDRUŽENJA «MOST»
Marjan Rožanc o osebnem srečanju z E. Kocbekom
S predavanjem Marjana Rožanca je kulturno združenje «Most» sinoči v Kulturnem domu otvorilo vrsto predavanj posvečenih Edvardu Kocbeku ob njegovem visokem življenjskem jubileju. Prihodnjo soboto bo ob 18. uri govoril Taras Kermavner, v soboto, 21. decembra, pa bo imel Aleš Lokar zaključno predavanje.
Marjan Rožanc je govoril o Kocbeku iz osebnega vidika lastnega pristopa in je tako plastično orisal duševni pretres, ki ga je doživel, ko se je srečal s «Tovarišijo» in s tem prešel iz takratnega aktivističnega pogleda na svet na duhov no področje. V tej zvezi je govo-
ril o stalni prisotnosti komponent upanja, hrepenja po nesmrtnosti, po veri in o lastni razklanosti, ki pa je v Kocbeku ni zaradi trdne vere. Govornik je le bežno orisal Kocbeka tudi kot politika in v tej zvezi ugotovil, da je vzgled, do kod more umetnik iti v politiki.
Po razpravi se je razvil zanimiv dialog med žal premalo številnimi prisotnimi.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Respiro libero di Marta Meszaros», igrata Ersebet Kutvogyi in Gabor Nagy, madžarski film.
Ariston 16 30—22.00 «E cominciò viaggio nella vertigine», barvni film G. Moschin in Ingrid Tuling. Nazionale 16.00 «H giudice e la mi norenne», barvni film, igrata C. Abram in S. Scott, prepovedan mladim pod 18. letom.
Excelsior 15.30 «La poliziotta». Barvni film, v katerem igrajo Mariangela Melato, Orazio Orlando, Renato Pozzetto. Mario Carotenuto. Grattacielo 16.00 «Amore libero - Free love», Emmanuelle, Enzo Bottesini Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Amore amaro». V glavni vlogi Lisa Gastoni. Barvni film. Eden 15.00 «Tutta una vita», režiser Claude Leluch. V glavni vlogi Carla Gravina.
Ritz 15.30 «Un uomo, una città», barvni film, igra E. M. Salerno, prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «L’erotomane», Gastone Moschin. Prepovedano mladini pod 18. letom:
Capitol 16.30 «La signora gioca bene a scopa?» Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «A muso duro», barvni film. igra Charles Bronson. Impero 16.30 «Farfallon», Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Filodrammatico 16.30 «Gelda», Jane Avril. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16 30 «La gatta sul tetto che scotta». Elisabeth Taylor in Paul Newman. Barvni film.
Ideale 16.00 «Viveva per uccidere, uccideva per vivere», Julio Alleman, Barbara Angely. Vestem v barvah. Vittorio Veneto 15.30 «Serpico», v glavni vlogi Al Pacino. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Attento Gringo... è tornato Sabato», vestern film v barvah. G. Martin in F. Sancho.
Astra 16.30 «Un tocco di classe», George Segai in Glenda Jackson. Barvni film.
Volta - Milje: 17.00 «Virilità», Agostina Belli, Turi Ferro, Paolo Cavarli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Šolske vesti
Prispevki
Namesto cvetja na grob Kureta daruje Silvester Kuret lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob v Rauberja darujeta Elza in Eto oo
10.000	Ur za SPD Tabor z Opčin-Namesto cvetja na grob
Rauberju - Vetu darujejo za 5D _ _ let: družina Feliče Ostrouška 1 •
Ur, Anica in Ivan Kapun 5.000 j • Anica in Marčelo Malalan 5.00	’
Anica in Marčelo Švagelj 5.000	•
Majda in Srečko Sedmak 5.000	•
Marta in Celeste Daneu 5.000	•
Irma in Egon 10.000 Ur, dr- r Gantar 10.000 Ur, dr. Mitja Bitezni
5.000	lir.	.	n,..
V spomin na pok. Veta darujeta
jana in Ladi Jazbec 2.500 Ur ra Polet in 2.500 lir za ŠD Bor.
SOŽALJA
Cerkveni pevski zbor «Sv. Apostol Jernej» z Opčin izreka iskreno s žalje svojcem ob prerani smrti Rauberja.
Ob nenadni smrti svojega d ni goto' nega člana Silvestra Rauberja -izraža Slovensko gospodarsko zdru nje ženi in drugim sorodnikom sV0 globoko sožalje.
Ob bridki izgubi Silvestra Bauber’ ja - Veta izreka sekcija partizan . zveze Repentabor globoko s°z družini.
Ob prerani smrti dragega prjj* telja Veta izrekata prizadeti zini globoko sožalje
družini Caharija in Gruden
Kulturni krožek Devin - štivan priredi vsakoletno tradicionalno MIKLAVŽEVANJE
danes, 7. decembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Devinu.
Prosvetno društvo «Kraški dom»
s sodelovanjem združenja staršev osnovne šole Repentabor priredi v torek, 10. t.m., ob 20. uri v dvorani občinske kopalnice v Repnu predavanje prof. Danila Sedmaka «Naša družba in šola danes».
Vljudno vabljeni!
SVET FURLANIJE - JULlJ' SKE KRAJINE se pridružuje globoki žalosti deželnega sve tovalca inž. Angela ERMAN ob izgubi matere
MARIE M0NAI vd. ERMAN0
Tolmeč, 6. decembra 1974
Izleti
SPDT obvešča udeležence izleta v neznano, da je odhod avtobusa jutri, 8. decembra, izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano) ob 7.30. Priporočamo potni Ust aU prepustnico.
Potovalni urad «AURORA»
priredi za božične in novoletne
praznike naslednje izlete:
•	Od 22. do 26. dec. z avtobusom v BOHINJ (smučanje na Voglu). Cena 38.000 lir.
•	Od 24. do 26. dec. z avtobusom na BLED. Cena 29.000 lir.
•	Od 29. dec. do 1. jan. z leta lom v PARIZ. Cena 139.000 lir.
•	Od 31. dec. do 1. jan. silvestrovanje v hotelu «LEV» v Ljubljani. Cena 29.000 Ur.
Vpisovanje in informacije pri
«AURORI» v Ul. Cicerone. 4,
tel. 29 243.
Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
SILVESTER RAUBER - VETO
Pogreb bo danes, 7. decembra ob 15. uri izpred cerkve na Opčinah.
Žalujoči: žena Pija, mama Viktorija, brat in sestre z družinami, teta, stric ter drugi sorodniki
Opčine, 7. decembra 1974
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma v četrtek zapustila naša draga mama, nona in sestra
HELENA BARTOL vd. RAŽEM
Pogreb drage pokojnice bo danes, 7. t.m., ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesku.
žalujoči: sin Milan z družino, hči Marija z družino, brat Gusto z družino ter drugo sorodstvo.
Pesek, 7. decembra 1974
Občinska pogrebna služba. Ul- Zonto 7/C
RAZGOVOR Z ODBORNIKOM ZA URBANISTIKO DE LUCO
V kratkem času je mogoče spremeniti norme za gradnje na tržaškem Krasu
Občinski uradi sedaj preučujejo predloge o perimetra-ciji in značilnosti naselij ■ Kaj določa regulacijski načrt
Y našem dnevniku smo do sedaj objavili dva razgovora o zelo važ-nem in perečem vprašanju podrobnega regulacijskega načrta za kra-sko področje, ki spada pod upravo tržaške občine. Najprej smo po našem uvodnem članku objavili razgovor s svetovalcem KPI, znanim arhitektom Costo, nato pa z odbornikom Slovenske skupnosti dr. Dolharjem. Sedaj pa smo zaprosili za razgovor neposredno odgovornega odbornika za urbanistiko De Luco, ki je rad dal nekatere okvirne odgovore na naša vprašanja. Že v u-vodu pa smo se z njim dogovorili, oa se bo razgovor nadaljeval in da bo v kratkem dobil obliko formal-noga ter s tem obvezujočega intervjuja z vprašanji in odgovori, ker sedaj občinski uradi preučujejo predzadnjo fazo predlogov, ki jih J® sestavil slovenski arhitekt Ko-koravec.
Odbornik De Luca nam je uvodo-•oa pojasnil, da temelji urbanistična ureditev tudi kraške okolice na urbanističnem načrtu in na normah za izvajanje, ki so bile sprejete z dekretom predsednika deželnega odbora 16. decembra 1969. leta. Te nor-■ue predvidevajo za «kraško cono» uva različna režima in to poseben režim za obstoječa naselja in drugačen za «odprta zemljišča».
Za naseljeno cono obstajajo resne težave, ker so norme zelo ostre, obvezujoče in le malo dopuščajo, tako da gradbena komisija ne more mnogo narediti. Takšne norme so sprejeli za obe področji iz u-pravičene bojazni, da se v kratkem času pozida celoten Kras z resnimi posledicami za spremembo naravnega okolja in s tem tudi za spremembo področja na škodo Slovencev.
Odbornik De Luca je mnenja, da bo mogoče v kratkem spremeniti norme in jih uskladiti, tako da bodo odgovarjale interesom prebivalcev prizadetih naselij, kar pa bo prvi korak k reševanju širše ureditve Krasa. Bistvo problema je torej za odbornika v normah in v njihovi strukturi, zaradi česar je prav gotovo zanimivo kaj te nor-me točno določajo, zaradi česar objavljamo deveto poglavje regulacijskega načrta «Kraška cona»-
Nalezljive bolezni v tržaški občini
tržaške
obdobju
Zdravstveni funkcionar občine sporoča, da so v med 25. novembrom in 1. decembrom zabeležili naslednje nalezljive bolezni: škrlatinka 10, norice 3, vnetje srednjega ušesa 1, srbečica 2 (oba primera izven občine), nalezljivo vnetje jeter 1 (smrtni primer) in garje 1.
O Tržaški župan je odredil, da bodo morala odslej vozila, ki prihajajo iz Ul. Piccolomini v Ul. Giulio, dajati prednost avtomobilom iz Ul. Giulia.
10 je tržaški župan odredil začasno prepoved parkiranja pred omenjenima stavbama. Prepoved velja med tednom od 8. do 17. ure.
• Zaradi popravljanja stavb v Ul.
sv. Frančiška 20 in v Ul. Brunner
Prometna nesreča pri Divači terj'ala smrt mladega dekleta
V bližini Divače se je v četrtek zvečer pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 15-letna Miroslava Gombač iz Zarečja pri Ilirski Bistrici. Dekle je pri bencinski črpalki prečkalo cesto, ko je mimo privozil rešilec jugoslovanskega Rdečega križa s koprsko registracijo in jo podrl. Vozilo je upravljal 26-letni Sežan-čan Franc Bekar.
Miroslava je v nesreči zadobila hude poškodbe in je izdihnila že med prevozom v izolsko bolnišnico.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,,,,,,,,,,,,,,!
VPRAŠANJE NABREŽINSKEMU ŽUPANU
Kdaj bo občinski svet razpravljal o reg. načrtu
Občinska svetovalca PSI opozarjala na nekatere pereče probleme
Kot smo na kratko že poročali, sta socialistična svetovalca Srečko Colja in Vittorino Caldi prejšji teden naslovila na devinsko-nabrežinskega župana pismo, v katerem zahtevata pismen odgovor na vprašanje, kdaj bo občinski svet začel razpravo o občinskem regulacijskem načrtu. To pa predvsem zaradi tega, ker so bile v zadnjem času predložene občini številne prošnje za gradnjo skupnih stanovanjskih hiš in rezidenc na obalnem področju pri Nabrežini. Svetovalca PSI vidita v tem odkrito špekulacijo, ker nekaj takega ne bo mogoče po odobritvi novega regulacijskega načrta. Colja in
Caldi ostro grajata počasnost ob-
________ ______ činske uprave pri reševanju važ-
«Kraška cona obsega obstoječa 1 nega vprašanja nove variante občin-
naselja gornjega predela in odprte predele.
Za gradnje na teh dveh ločenih predelih kraške cone veljajo naslednji predpisi:
1.	Obstoječa naselja: Zgradbe se morajo v največji možni meri prilagoditi tradicionalni tipologiji naseljenega središča, v katerem bodo postavljene in to glede prostorpi-ne, višine in značaja. Zaradi tega so načeloma dovoljene obnovitve in notranje preureditve obstoječih stavb kadar so v skladu in kadar vrednotijo arhitektonske značilnosti poslopij in naselja.
Poleg tega se dopušča rušenje obstoječih stavb, ki niso posebej zanimive iz arhitektonskega vidika ali iz vidika okolja in njihovo zamenjavo z novimi gradnjami, ki morajo imeti v celoti isto prostornino in ki ne smejo biti višje od prejšnje stavbe ter od okoli stoječih stavb.
Na morebitnih svobodnih parcelah so dopuščene nove gradnje poleg že obstoječih samo v primeru, ko je mogoče izpopolniti tradicionalni na-selbeni sistem v šahovskem zaporedju ali v zaporedju dvorišč, ne da bi se sistem spremenil, na vsak način pa nova zgradba ne sme biti višja od sosednje, ki je že prej obstajala.
Ista načela veljajo za gradnjo gospodarskih poslopij, ki služijo kmetijstvu (hlevi, kokošnjaki itd.).
2.	Odprta zemljišča — Gradbeno dovoljenje se lahko izda samo na osnovi podrobnega načrta ali konvencionalnega načrta, ki so ustrezno odobreni in ki imajo naslednje značilnosti:
a)	minimalno površino 10 hektarjev;
b)	za potrebe stanovanja se lahko izkoristi ne več kot 50 odstotkov z načrtom predvidenega zemljišča, o-stalih 50 odstotkov pa mora biti izkoriščeno za opremljeno zeleno področje svobodno dostopno javnosti, razen eventualnega nadzorstva;
c)	gradbeni indeks znaša 5.000 kubičnih metrov na hektar in to na Celotno površino načrta:
d)	poslopja so lahko visoka največ 8,5 m in imajo lahko največ dve naseljeni nadstropji;
e)	drugotna urbanizacija in priključki javnih služb je v celoti v breme graditelja, še posebej je treba urediti ustrezno odstranjevanje trdih in tekočih odpadkov;
f)	prepovedana je saditev eksotičnih dreves in prednost je dana značilnim rastlinam področja;
g)	pri ureditvi prostora in pri tlakovanju je treba spoštovati obstoječo floro in geomorfološke značilnosti, treba je spoštovati alti-metrične značilnosti naravnega zemljišča, ne sme se premeščati zemlje in naseljevanje ne sme biti v nasprotju z naravnim okoljem.»
skega regulacijskega načrta, ker ne vidita tako resnih ovir za odobritev.
V uvodnem delu svojega pisma občinska svetovalca PSI pripominjata, da je preteklo že nekaj mesecev od seje svetovalske komisije za regulacijski načrt, ko so bile ugotovljene vse divergence, ki so nastale pri izdelavi načrta. Do nasprotnih gledanj in ocen je prišlo v glavnem ob jasni definiciji norm za kraške vasi, za turistično področje pri Sesljanu, za razvoj Devina tudi med dvema glavnima cestama in za gradnjo mednarodnega kolegija. Glede kraških vasi socialistična svetovalca menita, naj bi veljal predpis, po katerem bi lahko debili gradbeno dovoljenje občani, ki tam stanuieio naimanj že decot let. Knak predpis bi mora! veljati za ŠHvan, Ribiško nase-lie ter za Devin med cestama 14 in 202. Turistično področje v Ses-lianu
lacijskega načrta. Mednarodni kolegij naj bi bil vključen v področje' za javno - koristne pobude.
O Z objavo ministrskega dekreta iz dne 5. 11. 73 na uradnem vestniku št. 312 je bil razpisan 30. novembra letos javni natečaj za 89 mest pomočnika direktorja knjigovodskega u-rada na poskušnji v staležu vodilnega osebja knjigovodstva glavne in periferične uprave ministrstva za šolstvo.
BfMSK/ DNfVMK
Sestanek študijskega centra «Nediža»
V četrtek so se v prostorih Jio-téla Belvedere v Špetru zbrali člani študijskega centra Nediža in razpravljali o nadaljnji aktivnosti centra. Sklenili so, da se spoprimejo z vprašanjem barnaškega kamnoloma, ki s svojim zastarelim načinom delovanja predstavlja nevarnost za vas in njene prebivalce. Razpravljali so tudi o vlogi gorske skupnosti in o njenem statutu, o nadaljnjih srečanjih predstavnikov društev z oblastmi, predvsem pa še o problemih uveljavljanja domače kulture v šoli in izven nje. Tako nameravajo v času novoletnih počitnic izpeljati manjšo prireditev za mladino, poleg tega pa se mislijo člani centra intenzivno posvetiti študiiu narečnih tekstov, ki so jih zbrali z natečajem «Moja vas». S tem delom bodo začeli že v ponedeljek, ko se bodo zbrali, da s po-
ŠTMLETNI OBRAČUN DELA UPRAVNEGA ODBORA
Kljub številnim finančnim težavam geriška bolnišnica na dobrem glasu
Lahko sprejme do 700 bolnikov ■ Kmalu zaključena dela v novih upravnih zgradbah ■ Precejšnje terjatve do bolniških blagajn
naj hi bilo določeno s po-1 močjo prof. Pavleta Merkuja do-
kw«	1 r-1 V-,» rt r%	O 1	1 r ^	r» n 4 V* O C Ir f 1 rA/-» 1 1 rt
drobnim načrtom, ki b' ga mora’a dežela odobriti v roki» šestih mesecev od odobritve splošnega regu-
ločijo kriterije za transkripcijo besedil.
ž. G.
V	zadnjih štirih letih so v goriš-ki splošni bolnišnici, ki je po zadnji reformi bolnišnic dobila uradni naziv «deželna splošna bolnišnica», i-meli precej opravil z modernizacijo naprav in z gradnjo novih objektov. Dovolj je, da se ob prihodu v bolnišnico ozremo na desno in levo stran, pa bomo videli novi stavbi, ki sta Lk pred dograditvijo. Za osrednjo stavbo bolnišnice so pred letom in ! izročili svojemu nar nu večjo stavbo, v kateri so osredotočili vse službe bolnišnice, v načrtu pa je še gradnja nekaterih novih bolniških naprav. Z deli so pred nekaj leti začeli z mladostnim elanom, finančna kriza pa je prizadela tudi bolnišnice in sedaj nekatera dela napredujejo počasneje.
Tudi goriška bolnišnica, kot vse ostale v deželi in v državi, se bori s finančnimi težavami in pred mesecem dni so bili v dvomu, če bodo uslužbencem sploh lahko izplačali mesečne prejemke. Položaj se je v zadnjem hipu popravil, sedaj Pa upajo na obljubo vlade, da izplača bolnišnicam to kar jim dolgujejo bolniške blagajne. Terjatve goriške bolnišnice do bolniških blagajn gredo v milijarde in zato je tudi dnevna oskrba tako visoka, saj morajo upravitelji bolnišnice upoštevati tudi visoke obresti, ki jih morajo plačevati bankam.
Sedanji upravni svet je nastopil 20. aprila 1970. Predsednik v u-pravnem svetu je odv. Peter Sanzin, člani pa so Renato Zalateu, dr. Lucio De Rocco, Maks Komac, Marino Piani, Marija Selič, Emidio Tasca, dr. Edoardo Terenzio in prof. Lanfranco Zucalli. Izvoljeni so bili delno od občinskega delno od pokrajinskega sveta upoštevajoč po litično-strankarsko razdelitev v o-beh upravnih telesih.
V	zadnjem letu so prevzeli v skupno upravljanje tudi bivši pro-tijetični sanatorij, ali kot jo sedaj uradno imenujejo pnevmološko bolnišnico, ki je bila prej v upravi INPS. Polagoma bodo vse službe obeh bolnišnic združili, fako bodo upravljanje tudi poenostavili in lažje porazdelili osebje ier tudi lažje uporabljali prostore obeh bolnišnic.
Število bolnikov se je v zadnjih letih nekoliko zvišalo, od 13.892 v letu 1970 na 15.766 v prejšnjem letu. V bolnišnico lahko sprejemajo tudi do 700 bolnikov in v nekaj primerih so skoro dosegli to število.
Upravljanje seveda ni lahka stvar. Upravitelji se morejo vsak dan spoprijeti s potrebami nenehne modernizacije naprav v bolnišnici, s specializacijo Zdravniškega in pomožnega osebja. To terja precej truda in tudi sposobnosti. Poleg tega pa so imeli in še 'majo v goriš-ki bolnišnici, kot smo že omenili, tudi opravka z deli za povečanjem kapacitet. V obeli stavbah, ki jih sedaj gradijo ob Ulici Vittorio Veneto bodo namestili vse urade in tudi nekatere ambulante. Tako bodo pridobili precej prostora za bolniške sobe. Goriška bolnišnica bo s tem pridobila ne le več prostora, marveč tudi sloves dobre in moderne bolnišnice, ki ga že sedaj uživa.
koledar vseh turističnih manifestacij, ki bodo na programu prihodnje leto. Zainteresirane organizacije bodo morale poleg datuma napisati tudi značilnosti vsake manifestacije.
V	ponedeljek v Gorici seja občinskega sveta
V	ponedeljek, 9. decembra, ob 18.30 se bo v Gorici sestal občinski svet. Na dnevnem redu so točke prejšnjih dnevnih redov, ki jih še niso izčrpali. Med njimi je najpomembnejši predlog o ustanovitvi manjšinske konzulte. To novo upravno-politično telo je občinski svet odobril že pred leti. vendar ga šele sedaj pričenjajo ustanavljati.
Med ostalimi točkami dnevnega reda so pretežno nepremičninske zadeve, in sicer popravilo strehe židovske sinagoge v Ul. Ascoli. napeljava vodovoda v nekatere hiše, zamenjava naprave, ki urejuje delovanje semafora na križišču ulic Vittorio Veneto in Terza Armata. Razširili bodo nekaj cest in zvišali stroške za centralno ogrevanje v šoli v Ul. Leoni, ki jo gradijo.
zlasti tistih vrst, ki jih pridelujejo v Brdih.
Malo prometa čez prebod Stupica-Robič
Tudi v novembru so na obmejnem prehodu Stupica-Robič v Beneški Sloveniji zabeležili zmanjšanje prehodov. Bencinska kriza je marsikaterega izletnika prepričala, da je ostal doma. Skupno so na tem prehodu zabeležili 53.708 prehodov: 25.623 ljudi je šlo v Jugoslavijo, 28.085 pa jih z jugoslovanskega o-zemlja prišlo v Italijo. Medtem ko so se Italijani posluževali v glavnem potnih listov so prišli Jugoslovani čez mejo v glavnem s prepustnico.
Šolske vesti
ivainateijstvo gimuazije-liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo v četrtek. 12. decembra, ob 18. uri v risalnici učiteljišča. Ulica Croce 3, roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo v sredo, 11. decembra, roditeljski sestanek. Ta bo v risalnici šole v Ulici Croce 3 s pričetkom ob 18. uri. Starši dijakov učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice ali njihovi namestniki so vabljeni, da se udeležijo roditeljskega sestanka.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole obvešča, da bo v ponedeljek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih šole roditeljski sestanek. Starši trgovske šole so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici, Ulica Ran-daccio 10, obvešča, da bo roditeljski sestanek v torek. 10. decembra, ob 18. uri. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
- NAROČITE SE NA
■ ■
PRIMORSKI DNEVNIK
Razna obvestila
Na pošti v Doberdobu bodo danes izplačali pokojnine kategorije JO za Jami je, Poljane in Dol. Pokojnine iste kategorije za upokojence, ki stanujejo v Doberdobu, bodo izplačevali v ponedeljek in torek.
šolski delovni odbor vabi vt« člane odbora na sejo, ki bo v torek, 10. decembra, ob 20. uri v prostorih Slovenske kulturno-gospo-darske zveze v Ulici Malta 2. Na seji bodo razpravljali o šolskih pooblaščenih odredbah.
Na županstvu v Sovodnjah bodo 10 decembra, od 8. do 12. ure, pobirali davke. Na razpolago bo uradnik goriške hranilnice.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi v ponedeljek. 9. decembra, ob 20.30 v sejni dvorani SKGZ v Ulici Malta 2 koncert
DUA PAHOR-SLAMA
Miloš Pahor bo nastopil s kljunasto in prečno flavto, Dina Slama na čembalo.
Vabljeni!
• Pokrajinska turistična ustanova vabi vse turistične organizacije, naj do torka, 10. t.m., pošljejo na sedež ustanove v Ulici Mazzini 20
LOVSKA VEČERJA
po 2.800 lir z glasbo in plesom vsako soboto in nedeljo
HOTELU «TRIGLAV»
v SEŽANI
Rezervacija miz:
Ufficio Centrale Viaggi
Trg Unità 6 - Tel. 62621
CIT
m
NOVA GORICA n. sol. o.
DELOVNE ORGANIZACIJE
PRIMORJE-EXPORT
Spet stavke osebja v vrtcih ONAIRG
V otroških vrtcih ONAIRC je učno osebje že več časa v sindikalni akciji, ker noče vodstvo te ustanove upoštevati nekaterih u-pravičenih zahtev osebja. Ta nesporazum traja že več časa in osebje je bilo prisiljeno stavkati, da bi od nadrejenih dobilo to kar mu pri-tiče. Seveda so bili pri tem otroci, ki obiskujejo vrtce, prikrajšani in marsikatera družina se je znašla v težavah. Krivde pa ne smemo pripisati osebju, marveč vodstvu ustanove, ki je v demokristjanskih rokah. Na Goriškem upravlja ONAIRC tudi nekaj slovenskih vrtcev in sicer v Doberdobu, Sovodnjah. Rupi, Štandrežu, Podgori in Pevmi.
Za prihodnji teden je enotna sindikalna organizacija napovedala dvodnevno stavko in sicer 10. in 11. decembra. Seveda če ne dosežejo prej sporazuma z vodstvom ustanove.
Član konzorcija «Colilo» na simpoziju v Franciji
Član vinskega konzorcija «Collio» dr. Fabbro se je pred nekaj tedni udeležil svetovnega simpozija v Montpellieru v Franciji, kjer so strokovnjaki in enologi z vsega sveta razpravljali o zadnjih pridobitvah na področju vinskega pridelka. U-deleženci simpozija so si v inštitutu v La Vellette ogledali najsodobnejše stroje, lei jih bodo v kratkem uporabljali tudi naši vinogradniki pri njihovem delu.
Dr. Fabbro se je na tem simpoziju srečal s številnimi strokovnjaki z vsega sveta ter si izmenjali mnenja in izkušnje o pridelovanju vina.
fiiiiiiiiiinuriifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||l||||||„||m,|,m„l,„l||||„l|,|||||l1||||||||||||||||||||B
OB 29. NOVEMBRU
Gojenci Slovenskega dijaškega doma svečano proslavili partizanski praznik
Dijaki so večer posvetili pesnika Kajuhu
V	Slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič» v Gorici so tudi letos primerno proslavili praznik jugoslovanskih narodov, 29. november. Na letošnji proslavi so se gojenci doma spomnili na partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha, saj poteka letos 30. obletnica njegove smrti.
V	začetku je ravnatelj doma Edmund Košuta orisal pomen 29. novembra za našo narodnostno skupnost. Sledile so recitacije Kajuhovih pesmi, ki so jih podali Mavricij. Loredana, Mojca, Renco, Robert. David, Karlo, Manuela Dolores in Edos.
Glavni govor ob letošnji proslavi je imela višješolka Dolores Bensa. Dijakinja se je v svojih besedah spomnila na dogodke izpred 31. let, ko se je v malem bosanskem mestecu, Jajcu, rodila nova Jugoslaviia. Spomnila se je tudi na Gortana. Bidovca in Marušiča in na ostale tovariše, ki so dali lastno življenje za osvoboditev naših krajev.
Svoj govor je Dolores zaključila tako: «Mi moramo nadaljevati z bojem za naš narodnostni obstoj, kajti, čeprav nas je malo, imamo za sabo veliko kulturno zgodovino. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila narodnoosvobodilna borba tudi borba proti barbarstvu, ki ga je tedaj nacifašizem hotel vsiliti vse inu svetu. Prav zaradi tega so par tizanske brigade nosile imena po na šib zaslužnih kulturnih možeh, kot so L .1 Prešeren, Gregorčič, Kosovel in Gradnik. Vse to nam mora globoko vcepiti v zavest, da se bomo še naprej postavili po robu tistim, ki nam še sedaj, trideset let po končanih vojnih grozotah, nočejo dati to, kar nam pritiče.»
Ob zaključku proslave 29. novem
bra je nastopila folklorna skupina «Dom».
I. K.
Kmalu konferenca o sindikalnih zahtevah
Tajništvo enotne sindikalne federacije je pozitivno ocenilo uspeh triurne splošne stavke, ki je bila na Goriškem v torek in ob priliki katere je federacija priredila nekaj uspelih sindikalnih shodov Da bi tudi druge sloje prebivalstva podrobneje obvestili o zahtevah sindikatov bodo priredili v naslednjih dneh tiskovno konferenco na katero bodo povabili predstavnike tiska, zastopnike krajevnih u-prav, parlamentarce in deželne svetovalce.
finančni položaj, v katerem se nahaja društvo. Izražena je bila želja, da bi se prebivalstvo še bolj oklenilo tega kluba, ki uživa simpatije najširših slojev prebivalstva. Tako bi bila rešena finančna kriza, ki davi to nogometno društvo.
Seslanek koordinacijskega odbora za cene
Na goriškem županstvu bo v ponedeljek sestanek občinskega koordinacijskega odbora za cene. Vodil ga bo odbornik za programacijo Fantini. Na sestanek so vabljeni zastopniki trgovcev in zadružnih trgovin, sindikalisti, policiiskih sil. Razpravljali bodo o možnosti, da bi tudi v Gorici, kot v nekaterih drugih italijanskih mestih, uvedli kampanjo o znižanju cen najnujnejšim prehrambenim izdelkom.
Župan De Simone in odbornik za šport Moise sta se sestala s predsednikom športnega društva «Pro Gorizia» in člani odbora tega društva. Ti so županu prikazali hud
iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinii|l|||||||„|,ll|lvrllllllllllllllllllllll
V spomin aktivistu TIGR Francu Rutarju
Lažji nesreči v središču mesta
V Ulici Boccaccio se je včeraj popoldne z mopedom ponesrečil 49-letni delavec Carlo Malavolti iz Ulice Torriani 31. Zaradi neprevidne vožnje je mož trčil v avtomobil, ki je vozil v nasprotno stran. V bolnišnici so mu ugotovili možganski pretres ter ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Druga nesreča se je pripetila na zabavišču na Travniku. Poškodovala se je 5-letna Patrizia Calia s Tržaške ceste 117 Zaradi poškodbe na obrazu se bo zdravila 10 dni.
TOZD • ZUNANJA TRGOVINA, Nova Gorica b. o. TOZD - M0T0REM0NJ, Šempeter pri Gorici, b. o. TOZD - CEP0RT, Šempeter pri Gorici, b. o. TOZD - ČIPKA-IDRIJA, Idrija, b. o.
Zahvaljujemo se vsem poslovnim strankam za dosedanje uspešno sodelovanje in se priporočamo
V 76. letu starosti je po mučni bolezni umrl v Mekinjah pri Kamniku Franc Rutar, doma iz Čadrga pri Tolminu. S svojo velikodušnostjo si je v dolgih letih bivanja med vaščani Mekinj pridobil spoštovanje, ki so mu ga domačini izkazali na njegovi zadnji poti z veliko udeležbo pri pogrebu in z mnogimi venci. Najprej je drvaril v Kamniški Bistrici, nato se je zaposlil v smod-nišnici. Imel je osem sinov in dve hčerki. Desetemu otroku, hčerki Olgi, je botroval predsednik Jugoslavije maršal Tito.
Kakor tisoči primorskih Slovencev, je tudi on za časa fašističnega režima v Italiji odšel iskat dela po svetu. Leto pred svojim pobegom je kot član ilegalne organizacije TI GR vodil čez mejo avgusta 1928 Andreja Šavlija, ki je ušel italijanski fašistični policiji v Trstu, ko so 4. 8. 1928 aretirali dr. Dorčeta Sardoča, Jožeta Deklevo in Romana Pahorja.
Na rojstno TolminsKo ga je veza! spomin soudeležbe pri sabotaži na italijansko gimnazijo v Tolminu. Ko je fašizem odpravil slovenske šole na Primorskem, so slovenska dekleta in fantje skrivaj delili slovenske abecednike in učili otroke slovenskega branja. Zavedna slovenska mladina ilegalne organizacije TIGR se je zaklela onemogočiti poitalijančevanje z uničenjem otroških vrtcev in šol, zato so gorele šolske stavbe po raznih krajih Primorske. Italijanska gimnazija, ki je bila u-stanovljena namesto ukinjenega slovenskega učiteljišča v Tolminu, je domačine bodla v oči. Saj je bilo slovenskim dijakom na tej gimnaziji strogo prepovedano govoriti v svojem materinem jeziku celo izven šolskih prostorov. Ravnatelj gimnazije je poklical na zagovor dijakinjo, ki je na dvorišču gimnazije govorila s sošolko v svojem jeziku. Obtoženka se je opravičevala, da se je v kotu dvorišča potihoma pogovarjala s sestrično, da ne bi nikogar vznemirjala.
Člani tajne organizacije so skle-
nili razstreliti italijansko gimnazijo v Tolminu. Pri sabotaži sta imela glavno vlogo Franc Rutar in Jožef Rutar iz Čadrga pri Tolminu. Tigrovci so si s Tonetom Majnikom iz Volč ogledali stavbo, pripravili načrt in odtis ključa vhodnih vrat gimnazije. Franc Marchia ga je nesel Lojzetu Kovačiču na Grahovo, ki je ključ naredil. V temni julijski noči so prišli iz Čadrga Franc Rutar, njegov brat Tone in Jožef Rutar. Na levem bregu Soče pod Gradom so se srečali s Francem Fortu-natom in Majnikom iz Volč, a na desnem bregu Soče je bilo več vol-čanskih fantov, ki so jima pomagali prenašati razstrelivo. Po strmem bregu pod Gradom so Majnik, Fortunat in trije čadržani v temi nosili dve težki granati in nekaj nabojev ekrazita, vžigalnike in vži-galno vrvico. Razstrelitev gimnazije bi izvedli po sistemu uničevanja vojnega materiala. Z eksplozijo ekrazita se istočasno s silno eksplozijo razpočita granati. Na Petelincu so se prilepili k tlom in eden je odšel na cesto, da je opazoval, če bi bilo kaj sumljivega v bližini. Nato so naglo prečkali cesto in hiteli po stezi pod Gradom do senika Lucije
Sivec, kjer so skrili granati, ostalo pa sta vzela s seboj Franc in Jožef Rutar.
Določeno noč sta dva prišla iz Čadrga, da izvedeta sabotažo. Bila je polna luna in jasno nebo, da je bilo svetlo kot podnevi. Stavba gim-nazije je stala na križišču, kjer so s treh strani hodile mimo fašistične izvidnice, a policijska postaja je bila oddaljena le 50 metrov. Senik je bil precej oddaljen. Prenašala sta po eno granato, navezano na drogu tako, da se je vlekla tik nad zemljo. Ko so se zaslišali udarci podkovanih čevljev na cesti, sta se vie-gla na tla. Patruljiranje se je ponavljalo v določenih presledkih vso noč. Tako stanje ju je zamudilo, da se je že bližalo jutro. .Morala sta se sprijazniti z ugotovitvijo, da bi se pred dnem ne mogla vrniti v oddaljeni Čadrg, če bi v takih razmerah izvedla razstrelitev. Opustila sta nadaljnji poskus akcije. Skrila sta strelivo in se pred zoro vrnila domov.
Po tem dogodku je Franc Rutar hotel pobegniti iz Trbiža čez mejo, a so ga fašisti z drugima dvema prijeli in zaprli v Trbižu. Ker jim niso uspeli dokazati nedovoljenega pobega, so jih izpustili. Franc se je uprl zapustiti zapor, češ da so brez sredstev in naj jim dajo dela. Zato so jih pregnali čez Viden in Gorico v Tolmin.
T. R.
Blizu Cortine našli truplo zdravnice
V bližini Cortine so v jarku ob peš poti našli v četrtek popoldne truplo 44-letne zdravnice Serene Peretti por. Lega, ki sicer živi v Bologni, rojena pa je bila v Gorici. Našel jo je možakar, ki biva v neki koči v gozdu. Perettijeva je bila v Gortini na počitnicah. Policija domneva, da je padla v jarek, se pri tem huje poškodovala in obležala v nezavesti, V hotelu je zjutraj povedala, da gre na sprehod po bližnjih gozdovih.
Drevi ples dijakov višjih srednjih šol
V prosvetni dvorani v Gorici bo danes zvečer ples, ki ga priredijo dijaki slovenskih višjih šol. Dre-višnja plesna zabava se bo pričela ob 20.30 ter se bo zaključila okoli 2. ure zjutraj. Na plesu bo nastopil sovedenjski zabavni ansambel «The Lovers»: deloval bo tudi dobro založen bifè z domačo jedačo in pijačo.
Dijaki obveščajo, da se vabila, brez katerih je vstop nemogoč, lahko nabavijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ulica Malta 2 ter pri Loredani Berlot v Dolu, Loreti Maraž na Oslavju. Aldu Jarcu v Doberdobu ter Žarku Grilju na Vrhu.
Kino
(lorica
VERDI 16.30—22.00 «Le farò da padre». L. Proietti, T. Savay. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Romanzo popolare». Ugo Tognazzi in Ornella Muti. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 «L’urlo», T. Anmont in L. Proietti, barvni film v kinemaskopu. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00-22.00 «Il potere di Satana». O. Welles, P. Franklin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «Il caso Drab-ble». M. Časne in D. Cleasence, kinemaskope v barvah.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «L'uomo della Mancha». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il grande Gatsby». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Slam! colpo forte». Barvni film.
!\ora (lorica
SOČA «Smrt policijskega komisarja», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Peter in Tilka», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Policaj», francoski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
Včeraj-danes.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Michele Polenčič, Riccardo Bellan.
SMRTI: 72-letni upokojenec Umberto De Luca, 70-letna gospodinja Marija Bogataj vd. Rossello, 82-letna gospodinja Maria Ballori vd. Brun.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja. tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo, tel. 28-79.
OB 23. OBLETNICI SMBTI ROMANA PAHORJA
Zgleden nosilec mladinske misli
Organizator, ki ga je odlikovala volika skromnost
Te dni je poteklo 23 let, odkar je , dejavnost takšnih združenj, se je
Roman Pahor v bolnišnici v Izoli podlegel neozdravljivi bolezni. U-mrl je 2. decembra 1951. Njegova smrt je žalostno odjeknila med nekdanjo tržaško mladino, saj je bil Roman tisti, ki je v težkih dneh fašističnega zatiranja bodril slovensko mladino k upornosti proti fašističnemu raznarodovanju. V letih od 1920 do 1927, ko so fašistične oblasti nasilno zatrle vsakršno narodnostno izživljanje Slovencev v tedanji tako imenovani Julijski Benečiji, je Roman Pahor vstal in kot prvo dejanje organiziral dva kongresa srednješolske mladine na Primorskem in dal na teh pobudo za organiziranje mladine na Tržaškem, ki je bila narodnostno najbolj ogrožena. Po njegovi zamisli je bilo najprej ustanovljeno mladin-
Roman Pahor
sko društvo «Prosveta» pri Sv. Jakobu. To mladinsko društvo je pomenilo zametek vseh mladinskih društev, ki so se nato ustanavljala na Tržaškem. Roman Pahor je bil tisti ,ki je hodil od mestne četrti do mestne četrti in od vasi do vasi ter neutrudno vzpodbujal k u-stanavljanju mladinskih društev, tako da jih je bilo ob oblastvenem raz -pustu slovenskih mladinskih društev 1972. leta samo na Tržaškem kar 18.
Če hočemo pravilno oceniti Romanovo osebnost in njegovo delo, si moramo najprej priklicati v spomin razmere, ki so zavladale na Tržaškem in na Primorskem koj ob razsulu Avstrije ter ob prihodu I-talije. Kot prvi ukrep proti Slovencem je bil ta, da je italijanska oblast prepovedala rabo našega jezika v vseh javnih uradih in ustanovah. Dopuščala, celo podpirala je preganjanje, pretepanje, celo ubijanje naših ljudi od fašističnih tolp, ki so, še preden so prevzele oblast, že upepelili številne narodne domove na Tržaškem in razna druga kulturna ognjišča in kar je doseglo vrhunec s oožisom Narodnega doma v središču Trsta, Vse to barbarsko počepe, ki ga je tedanja nacionalistična in imperialistično usmerjena Italija izvajala koj ob svojem prihodu v naše kraje, je fašistični režim, brž ko je 1922. leta prišel na oblast, le še uzakonil in potenciral. Lahko bi rekli, da smo se Slovenci kar čez noč znašli v popolnoma brezpravnem položaju, brez vsake možnosti učinkovitega narodnoobrambnega dela, ki bi zaščitil predvsem mladino pred nasilnim potujčevanjem.
Zaradi tega je še zlasti slovenska študirajoča mladina spoznala nevarnost, da bo zašla v popoln kulturni mrak, posebno še zaradi tega, ker se je veliko dijakov z našega področja vpisalo na šole v Sloveniji, kamor so se mnogi zaradi šolanja celo izselili. V tistem času so nekateri dijaki, ki so o-stali še doma in študirali na zasebnem abiturientskem tečaju, dali pobudo za ustanovitev dijaškega krožka «Prosveta». Zbirali so se kar v šolskih prostorih, ki so bili v tedanii Ul Stadion, sedanji Ul. Cesare Battisti. In v tem času že srečamo ime Romana Pahorja. Poleg njega je važno omeniti še imena naslednjih pobudnikov, ki so se skupno z njim zavzemali za ustanovitev dijaškega krožka. Ti so bili: Svobodin Čok, prof. Josip Kosovel, dr. Josip Božič, dr, Josip Fischer in Franc Gombač, danes že vsi pokojni.
Ko se je abiturientski tečaj zaključil, se je mnogo dijakov za radi nadaljnjega šolanja preseli lo v Jugoslavijo. Zaradi tega se je že itak skromno število študirajoče mladine še skrčilo. Zato se je na pobudo imenovanih in predvsem še Romana Pahorja ustanovil pri Sv. Jakobu krožek «Prosveta», ki je prevzel vlogo prejšnjega di.ja škega krožka. Naloga mu je bila ohraniti slovensko mladino zvesto jeziku, kulturi, navadam in šegam, boriti se v novih razmerah za slovenski narodni obstoj ob spoštova nju italijanske narodnosti. Pouda riti moramo ob tem dejstvo, da krožek ni imel strankarskih obe ležij in smotrov in da se je zato vključevala vanj slovenska študira joča mladina ne glede na svetovno nazorsko prepričanje posameznika.
Ta mladinski krožek, katerega gonilna moč je bil njegov' tajnik Roman Pahor, je zavzemal vedno večji razmah in postal zlasti po požigu Narodnega doma v juliju 1920 zelo močan. Ker pa je krožko-va razgibanost prerasla običajno
POTEM KO JE SARTRE ORISKAL REDERJA
pokazala potreba, da se krožek preimenuje v društvo. Tako je iz obstoječega mladinskega krožka nastalo leta 1921 pri Sv. Jakobu mladinsko društvo «Prosveta», ki je bilo na Tržaškem prvo mladinsko društvo in ki je v naslednjih letih dalo pobudo za razmah tako imenovani mladinski misli in mladinskemu gibanju. To gibanje je ob že omenjenem oblastvenem zatrtju leta 1927 zajemalo kar 18 mladinskih društev.
Roman Pahor, ki je bil že v mladinsko - dijaškem krožku tajnik, je tudi v novem, mladinskem društvu prevzel isto mesto. Ob pomoči že imenovanih tedanjih organizatorjev, katerim so se pridružili še brata dr. Josip in Rudolf Potrata, Olga Cerkvenikova, Romanov brat pok.
Drago Pahor, Rudolf Ivančič, Vojko Ferluga in še mnogi drugi, je Roman Pahor razvil ogromno delo in ga je zato treba smatrati za nosilca mladinske misli in organizatorja mladinskega gibanja nasploh.
Kakor je bila izključno Romanova zasluga, da je bilo pri Sv. Jakobu ustanovljeno prvo nrosvetno društvo, tako je bila tudi njegova zasluga, da je bila kmalu pozneje v predvidevanju nastanka številnih mladinskih društev ustanovljena na Tržaškem še Zveza mladinskih društev, ki je pod Romanovim vodstvom učinkovito delovala, zlasti ob sodelovanju pok. prof. Josipa Kosovela in dr. Jožeta Dekleve, dr. Goljevščka, dr. Sardoča,
Mira Stoparja, pok. Franca Gombača in Justa Blazine ter še nekaterih drugih. Vsa novo ustanovljena mladinska društva so v tedanjih časih, kljub hudemu pritisku fašističnih oblasti, razvijala ogromno narodnostno dejavnost in ni bil redek primer, da se je še bosonoga mladina zbirala na članskih sestankih tudi na podstrešjih, celo na prostem, v nočni temi.
Tudi zaradi nadvse uspešnega delovanja mladinskih društev se v dobi končnega obračuna s fašizmom na Tržaškem ni nikoli opazilo narod-o odpadništvo. V naših krajih tudi nismo imeli primerov belogardizma in plavogardizma, pa tudi ne kakega drugega odtenka sodelovanja s sovražnikom. Pri nas je mladina ostala trdna in zvesta izročilom Romana Pahorja in načelom Osvobodilne fronte, kar je zvesto izpričala tudi z ogromnimi človeškimi žrtvami.
Toda vrnimo se nekoliko nazaj, v dobo zveze mladinskih društev.
Delo Romana Pahorja fašističnim oblastem ni ostalo prikrito^ Že 4. avgusta 1928 so ga prvič aretirali in konfinirali na Ponzo za dobo pet let. Svoj ukrep so utemeljevali z njegovim antifašističnim delovanjem. Roman se je vrnil domov 20. novembra 1932. Komaj tri leta pozneje in sicer prav po božiču 1935 so ga ponovno aretirali,
16. februarja 1936 pa v drugo konfinirali na Ponzo za dobo pet let.
Iz konfinacije pa se je vrnil že aprila 1937 zaradi pomilostitve ob podpisu prijateljskega pakta med I-talijo in Jugoslavijo. Dva dni po vstopu Italije v vojno pa so Romana Pahorja ponovno internirali in sicer za nedoločen čas v kraju Istoni Marino v okolici Chietija.
Toda tu so ga aretirali in nato pripeljali v koprske zapore, kjer so ga dali na razpolago fašističnemu posebnemu sodišču, ki ga je 15. decembra 1941 obsodilo na 12 let ječe. Takoj so ga odpeljali v ječo San Gimignano, od koder se je vrnil domov šele 1. februarja 1944.
Dejavnost Romana Pahorja na narodnoobrambnem področju je bila velika in za naše kraje zelo važna. Lahko bi rekli, da je prešel v zgodovr o tržaških Slovencev kot svetel —» antifašističnega borca za pravice, celo za obstoj slovenskega naroda v naših krajih in zato bi se ga morale naše organizacije vse bolj češče spominjati. Ob tej priložnosti omenjam, da se je odbor bivših mladinskih društev že pred časom zavzel pri mestnem odboru v Kopru za poimenovanje kake ulice v Kopru po Romanu Pahorju. Predlog je bil ugodno sprejet, vendar do danes še ni bil u-resničen.
Roman P. r je bil velik borec za naše pravice, hkrati pa je bil tudi velik človek, ki je pogosto prevzemal nase odgovornost tudi za dejanja, ki jih ni nikdar izvršil, le da je s tem rešil našega človeka pred kaznijo, konfinacijo, ječo. Romana sta odlikovala velika skromnost in samozatajevanje. Iz njegovih ust ni bilo nikoli slišati ne tožbe, ne osebne prošnje. Nikoli ni negodoval, niti takrat ne, ko se mu je zgodila krivica. Milko Škrap
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHHi»iiiiiiiiiiiiiiniinni»Miiiiiiinniiiiiimi»»»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniMi»*iMiiiiiiiiiiiiii
Sto let minerà od suini ital. piša telja, pesnika in jezikoslovca Nicco-loja Tommasea, ki se je 1802 rodil v Šibeniku
IZKUŠNJE ZADRUŽNIKOV IZPOD PRUSKE GORE
Uspela letina velik dohodek
Izvedba arondacije je omogočila uporabo mehanizacije in dosledno s tem večji donos in nižje stroške
Ko smo letos že večkrat poročali o velikih uspehih v pridelovanju pšenice v Vojvodini, hkrati pa tudi o težavah z jesenskimi deli in sicer s pobiranjem koruze, sladkorne pese in drugih pridelkov zaradi poplav in slabega vremena, smo večkrat omenili tudi nekatera družbena posestva in zadruge, pa tudi kakega posameznega zasebnega kmeta, ki je z modernimi tehničnimi sredstvi in marljivostjo dosegel izredne rezultate. Danes se bomo ustavili pri kmetijski zadrugi «Lovas» v Lovasu in pri nekaterih njenih rezultatih. Izplača se ustaviti se pri tem primeru, ki je sicer zelo pre-
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii>"'uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH>niiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prizadetost in hrup ob neznatnem dogodku
Francoski filozof se je omejil glede stališča skupine Rader-Mein-hoff - Poziv na mednarodno akcijo za pomoč zaprtim anarhistom
Odvetniki zaprtih pripadnikov skupine Bader - Meinhoff izražajo zdaj, ko je slavni francoski filozof in pisatelj Jean Paul Sartre nedolgo tega obiskal Baderja v stutt-gartskem zaporu, posebno zadovoljstvo z izidom obiska, ker menijo, da so dosegli, kar so želeli: da namreč preusmerijo pozornost svetovne javnosti v vprašanja anarhističnega bistva in terorističnih metod «Frakcije rdeče armade» na gladovno stavko in pogoje, v katerih žive v zaporu vodilne osebe te skupine, z Baderjem in Meinhof-fom na čelu.
Že od začetka je bilo jasno, da želi odvetnik Croissant, ki je dal pobudo za obisk francoskega filozofa, izkoristiti njegovo ime za to, da bi ustvaril nekakšno solidarnostno gibanje s skupino Bader -Menhoff celo med tistimi levičarji in naprednimi krogi, ki se v bistvu ne strinjajo z metodami in cilji «Frakcije rdeče armade». Odpor in hrupno nezadovoljstvo, ki ju je bil povzročil prihod Sartra na enourni razgovor z Baderjem v stuttgartšktem 'žaporu, nista niti najmanj motila odvetnikov zaprtih anarhistov, nasprotno — to jim je bilo celo dobrodošlo.
Reči je treba, da se je bil okrog Sartrove odločitve, da obišče Baderja in od njega osebno izve, kakšna so stališča in pogledi oziroma cilji «Frakcije rdeče armade», dvignil velik hrup v zahodno-nemški politični javnosti in tisku, dasiravno vzrok ni bil najbolj pomemben. Predsednik vlade Baden-Wiirtenberg, ki je ena od vodilnih osebnosti Krščansko - demokratske unije, je izjavil, da Sartrov obisk pri Baderju dokazuje njegovo «pomanjkanje instinkta». In brez izjeme vsi zahodnonemški časopisi kritično pišejo o tej Sartrovi potezi, poudarjajoč, da njegov obisk v zaporu, kjer naj bi bil izmenjal mnenja z Baderjem, vsekakor ne bo koristil njegovemu ugledu in prestižu v ZR Nemčiji.
Glavni razlog, ki ga je bil Sartre iznesel v zvezi s tem obiskom, je bil, da skupina Bader - Meinhoff, navzlic morebitnim njenim zablodam, vendarle pripada svetovni levici in da je spričo tega mnenja, da mora biti z njo solidaren, neglede na to, da se ne — vsaj ne povsem -- strinja s cilji in metodami «Frakcije rdeče armade». Sartre namreč pravi, da ne vidi, da bi «Frakcija rdeče armade» bila kakorkoli povezana z zahodno-nemškimi proletarskimi množicami in da bi svojo borbo vodila v okviru nekega množičnega revolucionarnega gibanja, zato da ga metode skupine Bader - Meinhoff kar precej spominjajo na razne «pu-čistične poskuse». Nima sicer nič proti revolucionarnemu nasilju in tudi ne terorju, vendar samo, ko je to del široke revolucionarne akcije množic. V vsakem primeru bi on v Franciji ne podprl take dejavnosti, ker pa mu niso dovolj poznane okoliščine v ZR Nemčiji, je hotel osebno od Baderja čuti. kako on gleda na cilje in metode
skupine, na katere čelu se nahaja.
Na osnovni Sartrovih izjav, ki jih je bil dal na tiskovni konferenci, potem ko se je vrnil z obiska v zaporu, je moč imeti vtis, da razgovor ni omogočil nobenih sprememb v mnenjih: Sartre ni prepričal Baderja (v kolikor je to sploh poskušal) ne Bader Sartra (kar je tudi bilo malo verjetno). Z drugimi besedami, vsi Sartrovi pomisleki v zvezi z bistvom dejavnosti skupine Bader - Meinhoff so ostali nespremenjeni ali so se še okrepili. Obsodil je nesmiselni u-mor sodnika Drenkmanna, zato pa je po drugi strani ostro kritiziral razmere, v katerih v zaporu žive anarhisti, in vztrajal pri tem, da so le-ti pripadniki določenega političnega gibanja, torej politični zaporniki.
Baderja je opisal kot človeka, ki je zelo oslabel zaradi gladovne stavke (izgubil je dvajset kilogramov), ki se težko koncentrira, a izoliranje zaprtih pripadnikov «Frakcije rdeče armade» je obsodil kot «posebno vrsto mučenja», proti čemur je gladovna stavka popolnoma pravilna oziroma upravičena ter predstavlja edino pot oziroma obliko borbe. Sartre je končno pozval vse razumnike sveta — a poimensko nobelovca Heinricha Bolla — da ustanove poseben odbor za pomoč zaprtim pripadnikom skupine Bader - Meinhoff. Prav to pa je bilo, kar so odvetniki najbolj želeli in upali.
Zahodnonemško časopisje poudarja, da imajo zaprti anarhisti, če-
(Nadaljevanje na 8. strani)
iiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinii
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Kamnolom v Brna sa povzroča škodo
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Obtoženi boste napake ki jo je storil vaš kolega. Prijetno presenečenje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Poslovna negotovost bo odpravljena. Bodite bolj pouustljivi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S svojo nestrpnostjo boste pokvarili vse možnosti. Rešite vprašanje srca.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nove odgovornosti zahtevajo solidna zagotovila. Pazite, da ne izgubite prijatelja.
LEV (od 23.7, do 22.8.) Odpravite napake, ki vam ovirajo dober potek poslov. Krotite svojo naravo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Dan ni primeren za reševanje finančnih zadev. Rešite se iz nevšečne-ga položaja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Za izvedbo načrta si zagotovite sodelovanje pogumnih oseb. Poravnali boste spor z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izpopolniti morate svojo poslovno organizacijo. Ločili se boste od drage osebe.
STRELEC (od 23.11. do 2012.) Postavili se boste po robu brezbrižnosti. V čustvenem pogledu presenečenje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša vztrajnost bo preizkušena. V družini bo vladalo prijetno vdušje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo zelo ploden in se vam bo ponudila lepa priložnost. Odložiti boste morali potovanje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne vztrajajte pri svojih napakah. Ohladilo se bo neko prijateljstvo.
O gospodarskem stanju v Beneški Sloveniji so naši bralci stalno informirani, saj je problem gospodarske zapuščenosti in izseljevanja eden najhujših problemov naše narodnostne skupnosti. Splošni zapuščenosti pa se pridružuje še dejstvo, da redke produktivne dejavnosti v teh krajih še zdaleč niso v skladu z zahtevami okolja, temveč celo uničujejo okolje ter s tem v stoletjih zgrajene gospodarske osnove, podirajo težko doseženo ravnotežje v naravi, ogrožajo pa tudi varnost prebivalstva.
Vsi se verjetno še spominjamo zaprtja opekarne v Čemurju. Danes je opekarna zapuščena, zapuščene pa so tudi jame, v katerih so kopali ilovico. Nihče ni poskrbel, da bi se te rane v pokrajini kakorkoli vsaj za silo zacelile.
V zadnjem času pa je ponovno prišlo v ospredje vprašanje kamnoloma Italcementi v Barnasu (občina Špeter Slovenov), ki je oddaljen komaj 200 m od vasi in s svojim načinom dela povzroča prebivalstvu vasi hude nevšečnosti, saj se je to jesen zgodilo, da je ob razstrelitvi mine padla na vas toča kamenja, ki je poškodovala strehe in okna vaških hiš. Prebivalstvo je razburjeno in živi v stanju stalne negotovosti, saj je tako delovanje kamnoloma skrajno nevarno tudi za ljudi same.
Neposredni nevarnosti padanja materiala se pridružuje še škoda, ki jo povzročajo premiki ob pokanju min, ne nazadnje pa tudi škoda za pokrajino samo. Delo kamnoloma je povsem rušilno, za njim ostajajo kupi ruševin. To pa pomeni obubožan je skupnosti. Kdor pozna labilno hidrogeološko ravnotežje beneške zemlje, pa dobro ve, da ima tako rušenje ozemlja zelo daljnosežne in nepredvidljive posledice v obliki hudih naravnih nesreč. Poleg tega je blizu kamnoloma paleontološko najdišče, ki je zaradi dela v kamnolomu nedostopno, pa čeprav deželni urbanistični načrt označuje to področje kot «delni geološki naravni rezervat».
Celotno zadevo okoli barnaške-ga kamnoloma je v zadnjem času proučil špetrski občinski odbornik arh. Simonitti, ki je ugotovil, da družba Italcementi v Barnasu ne upošteva čl. 124 dekreta predsednika republike z dne 9. 4. 1959, št. 128, ki izrecno zahteva, da eksplozije min ne smejo povzročati škode ljudem in predmetom in da je treba pri tem preprečiti padanje materiala v daljavo. Arh. Simonitti je tudi ugotovil, da se drugod ta člen spoštuje, tako na primer v kamnolomu v Toppu (Travesto), ki ima podobne značilnosti kot barnaški in kjer uporabljajo tehniko riperja in se poslužu-
jejo min le izjemoma in v globinah.
Poleg tega je omenjeno področje podvrženo hidrogeološko - gozdarskim omejitvam v smislu kraljevega dekreta z dne 30. 12. 1923, št. 3267 in medministrskega dekreta z dne 12. 3. 1973, št. 59708, kar pomeni, da je izkoriščanje tal o-mejeno in da ne sme povzročati škode. V skladu z 9. členom italijanske ustave in v skladu z deželnim zakonom z dne 16. 8. 1974, št. 42 pa bi morala družba poskrbeti tudi za ponovno izgradnjo okolja, ki naj bi bilo stabilno, dostopno, hidrogeološko urejeno, produktivno in funkcionalno.
Svoj dokumentiran ekspoze je arh. Simonitti predložil občinskemu svetu, poslal pa ga je še če-dajskemu pretorju, glavnemu inženirju rudarskega distrikta v Trstu, deželnima odbornikoma za ambientalne dobrine in za načrtovanje, špetrskemu županu, predsedniku nadiške gorske skupnosti, predsedniku združenja Italia Nostra v Vidni ter gozdarskemu inšpektoratu v Vidnu.
Poleg tega pa je študijski center Nediža sklenil, da v bližnji prihodnosti skliče javno zborovanje v zvezi s tem problemom in da tako ljudi informira o nedopustnem ravnanju družbe Italcementi ter sensibilizira politične in družbene sile.
prost, hkrati pa tudi zelo značilen.
Kmetijska zadruga «Lovas» razteza svojo dejavnost na zahodnih obronkih Fruške gore, ki je znana po odličnem vinu fruškogorski biser. Zadruga «Lovas» se uvršča med tiste delovne organizacije, ki že dolgo časa iz leta v leto beležijo dobro žetev pšenice, visok donos koruze, sončnic in tudi kakega drugega pridelka.
V	zadrugi beležijo tudi razmeroma visok dohodek. Tako je bilo tudi letos, pa čeprav vremenske razmere, kot vemo, niso bile najboljše zaradi preobilice dežja v jesenskih mesecih, ko je bilo treba pridelek spraviti pod streho.
V	kooperaciji z zadrugo so bili doseženi tudi odlični rezultati. Pridelek na poljih kooperantov je zelo dober, pa čeprav je pridelek na družbenem sektorju že večji.
Lovaska zadruga je letos posejala z žitom 600 ha polj in požela v poprečju po 60 stotov zrnja na ha. Nekaj manj je bilo koruze. Posejali so le 420 ba polj s koruzo in dosegli poprečje po 76 stotov zrnja na ha. Sončnica pa je bolj slabo obrodila, vendar so imeli po 22 stotov semena na ha.
Čeprav gornji podatki ne govore o kakem izrednem donosu, j ' še vedno govor o obilni, o dobri letini, ki se odraža tudi na dohodkih. Kmetijska zadruga računa, da bo letos imela 800 milijonov novih oziroma 80 milijard starih dinarjev dohodka. To pa je dvakrat več kot je bilo lani. Ti finančni rezultati imajo, seveda, precejšen vpliv tudi na osebne dohodke. V zadrugi je zaposlenih 106 delovnih moči, med katerimi sta dva inženirja agronomije in štirje tehniki, torej agronomi s srednjo kmetijsko šolo. Če primerjamo njihove poprečne letne dohodke, ugotovimo, da so se letos njihove mezde oziroma plače dvignile do oktobra za 35 odst., do konca leta pa bodo imeli celo o-koli 40 odst. višji osebni dohodek
Na področju kmetijske zadruge «Lovas» je 650 posesti, ki razpolagajo s 1.6C0 ha obdelovalnih površin. To se pravi, da gre v glavnem za manjše posesti. Zadruga i-ma kooperantske odnose s približno 90 odst. posestev, s katerimi se dogovarja za odkup pridelka, katerim daje kredite, dobavlja semena, umetna gnojila itd. Zanimivo je pri tem, da se tu ustvarjajo pogoji za ustanovitev dveh morda celo več osnovnih organizacij združenega' déla, ekonomij in ko-‘ operacij. Baje bi bilo treba to čimprej urediti za še boljše medsebojne delovne odnose.
Visoka akumulativnost kmetijske zadruge «Lovas» omogoča tudi velike naložbe. Prav sedaj je v teku gradnja večje šole. Zadruga je v ta namen dodelila 8 milijonov dinarjev. Ker pa na tem področju beležijo presežek delovne sile, je zadruga investirala v industrijski obrat tovarne «Borovo» 26 milijard dinarjev in s tem omogočila ustvaritev nadaljnjih 260 novih delovnih mest.
Velik pridelek in velika akumulativnost sta vzpodbudili vodstvo zadruge, da je vložila velika sredstva v mehanizacijo. In ta razmeroma majhna Zadruga razpolaga trenutno s 60 traktorji. Zadruga pa hkrati ne razpolaga z zadostnim številom kombajnov, t.j. strojev za žetev in mlačvo žita in je zato namenila za nakup novih strojev večja sredstva.
Zadruga se je namenila za še večjo mehanizacijo zato, ker je prej izvedla ustrezna «pripravljalna» dela. Prej smo rekli, da je za to področje značilna d? obna ali vsaj ne velika posest, saj meri poprečje tri ha obdelovalne površine na posest. Toda nekoč razdrobljene posesti so s komasacijo in arondacijo tako strnili, da morejo danes koristno uporabljati tudi težko mehanizacijo. S tem pa delo ne le bolje opravijo, pač pa tudi veliko ceneje .
Za konec pa tudi nekaj podatkov o krajevnem «rekorderju»: največji pridelek pšenice je na področju Lavasa imel kooperant Stjepan Peulič, ki je pridelal 81 stotov pšenice na ha, koruze pa kar 134 stotov.
9.30
12.30 12.55
13.30
14.00
17.00 17.15
18.30 19.20
20.00 20.40 21.50
22.45
18.00
19.00
20.00 20.30 21.00
22.00
10.35
12.55 16.10
16.55 19.30 19.50 20.00
20.30
21.40
21.50
22.05
22.10
SOBOTA, 7. DECEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
- 11.30 Šola
Poljudna znanost: Contropiede
Komični filmi
DNEVNIK
Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih DNEVNIK
Program za najmlajše: BELI KAMEN Poljudna znanost: Monografije Nabožna oddaja DNEVNIK
PRI BELEM KONJIČKU Posebne televizijske reportaže PROBLEM LAKOTE V SVETU
Program «Problem lakote danes» sta pripravila Piero Angela in Ugo Paterno. Govor bo o tem, kaj se je o problemu lakote razpravljalo tudi na mednarodni konfet i ici v Rimu, ki jo je organizirala FAO, specializirana organizacija Združenih narodov, ki se ukvarja s problemom prehrane in kmetijstva. Na konferenci v Rimu so prišla ponovno do izraza protislovja današnjega sveta, kjer se bogati svet še bolj naglo razvija, kot se razvija siromašni svet, tako da na eni strani bogastvo bogatih narašča, siromaštvo siromašnih pa se še p<r glablja. Sicer pa nekateri strokovnjaki menijo, da bodo tud1 bogate dežele prej ali slej zapletene v ta dramatični položaj, v katerem se nahajajo dežele tretjega sveta DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Sodobni vzgojni problemi Tedenska športna oddaja: Dribbling VEČERNI KONCERT DNEVNIK
Kdo, kje, kdaj: Niccolò Tommaseo
Letos proslavljajo 100-letnico smrti tega italijanskega pisatelja, ki je po rodu iz Šibenika,
Veliki lov: UGRABLJENI LEV
Ne gre za leva, za kralja divjih živali, «lev» ali bolje «El lepn» je psevdonim ali ilegalno ime latinsko ameriškega revolucionarja, ki so ga aretirali v Nizzi, zaradi česar je prišlo do zapljetljajev v odnosih s francosko vlado . . .
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 12.00 TV šola
Nogometna tekma: PARTIZAN — DINAMO Disneyev svet: Zgodba o konju Brinstoneju
zabavni film
12.55
17.00
19.15
20.15
20.30 21.20
22.30
HOKEJSKA TEKMA MED OLIMPIJO IN JESENICAMI DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar «ZA. KULISAMI» — burleska Charlia Chaplina Veliki mojster burlesk bo več sobot zabaval gledalce ljubljanske televizije z mojstrovinami, ki jih je posnel v davnih letih začetka filmske umetnosti, v dobi od 1915 do 1917. Za začetek so izbrali film «Za kulisami», ker je to eno najbolj značilnih del Chaplinove ustvarjalnosti iz te dobe FESTIVAL GLASBE PODONAVSKIH DEŽEL P' -'a za vas — poučna oddaja 1	V NIK
Piooagandna oddaja
DVOBOJ PRI SREBRNEM POTOKU
Barvni film je režiral Don Siegel, v glavnih vlogah igrajo An-die Murphy, Faith Domergue, Stephen McNally itd.
Šerif v Silver Cityju je znan po svojem pogumu in po spretnosti. Tolovaji se ga bojijo in zato je v mestu red in mir. Toda nekoč se pojavi v mestu tolpa, ki pobija vse, kar noce kloniti, vsakogar, ki noče podpisati prodajne pogodbe za zemljišče, ki nato pripada tolpi. Vodja tolpe je ugleden meščan, v katerega nihče ne sumi. Mladi Silver Kid, ki so mu razbojniki ubili očeta, pa se odloči za maščevanje
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Nogometna tekma: PARTIZAN - DINAMO, prenos iz Beograda
Hokej: OLIMPIJA - JESENICE
Veleslalom za moške — posnetek iz Val dTsere
DNEVNIK
Vihar — serijski film «Svet v vojni»
Ključ — serijski film
Vaterpolo — finalna tekma za pokal prvakov
TRST A
7.15, 8.15,	13.15. 14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Mezzosopranistka Nora Jankovič in pianistka Neva Merlak; 19.10 Slovenski pomorski klub Čupa; 19.25 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 Odskočna deska; 21.30 Popevke; 22.30 Četrt ure s P. Calvijem.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16 30 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.45 Pisan glasbeni spored; 10.45 Glasba in nasveti: 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah;
15.30	Jug. pevci lahke glasbe; 16.45 Za konec tedna; 17.15 Primorska in njeni ljudje; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni weekend; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI	GRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji: Mozart: 11.30 Izbran spored; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drugi zvok; 14.50 Znanstveno srečanje; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 18.00 Večerni muzikal: 19 30 Abeceda plošč; 20.00 Verdijeva
opera «Un giorno di regno» ali «Namišljeni Stanislav»; 22.15 Francoske popevke.
M PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesgm za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Pol stoletja italijanskega radia; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Inštrumenti v glasbi; 17.00 Italijanska folklora; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Pisan radijski spored: 19-55 Plošče; 22.50 Glasba v večeru.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9-05 Pionirski tednik; 9.35 Plesni orkester: 10.15 Sedem dni na radiu.' 11.15 Z nami doma in na poti: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke glasbe; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino: 18.05 S knjižnega trga; 18.20 Dobimo se ob isti uri; 19.40 Ansambel Jožeta Privška; 19.50 Lahko noč, otroci! ; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Za prijetno razvedrilo: 21.30 Oddaja za izseljence: 23.05 S pesmijo v novi teden.

iiiiiiitiiimimiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiimiimimiiiiiiimiii||l,lll,llli>,li(
ZA OČETOM
Proti večeru sta dečka prispela po državni cesti do male indijanske vasi, kjer sta sklenila prenočiti. Starejša Indijanca, ki sta	živela	v revni koči	na	začetku	vasice,
sta	ju z veseljem vzela	pod streho	in jima
za	večerjo	še postregla	s	polento	in lam-
jim mlekom. Kos polente je ostal tudi za Kunija, ki	jo je naglo	in	hlastno	pospra-
vil. Nato sta legla na travo.
Naslednjega dne sta prispela do stopničaste ceste, vodeče po bregu navzgor, naravnost čez gorski greben. Bila je še ostanek prometne poti izza časa vladanja Inkov. Stari Tavantinsujci niso poznali voz, zato so imeli speljane čez gore le stopničaste poti. Kuni je stekel po njej naprej, Bojan je vodil na vrvi lamo, Zoran pa je stopical navzgor zadnji.
Popotovanje po stopničasti cesti je de ka močno utrudilo. Najrajši bi bila osta a kar na vrhu in tam počivala, a tega n sta ne mogla ne smela storiti. Vedela *♦*' da morata brž ko mogoče priti do kake do linice, da napaseta lamo in si zajameta vode za pitje in kuhanje. Na grebenu »a zato ostala le nekaj minut in zrla navzdo v globoko gorsko dolino pod pobočjem*
nevarne bližnjice do avtomobilov v sz
Prepovedan sadež
Kakšen je greh visokih funkcionarjev Volgograda? — Hoteli so avto čez vrsto — Devet so jih kar odpustili
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
Zgodba o devetih sovjetskih Adamovih potomcih, ki jih je zamikalo nedosegljivo avtomobilsko jabolko, je te dni dobila epilog. Ta je povsem v stilu tistega, kar je nekako pred dvema tednoma zapisala »Pravda«, ko je obelodanila nenavadne mahinacije z avtomobili »volga« in v katere so se zapletli visoki funkcionarji Volgograda. »Vsem je znano, kako strogo je bil kaznovan Adam za svoj greh«, je zapisala »Pravda«. »Njegovi potomci, ki so padli v avtomobilsko skušnjavo, pa so še vedno na svojih uglednih položajih ...«
Zdaj niso več. Adam je bil menda izgnan iz raja, ko si je svojevoljno privoščil prepovedano jabolko, devet vol-gograjskih avtomobilskih Adamov pa so izgnali iz službe, enega tudi iz partije — ali pa so hkrati z izgubo službenega mesta dobili naj-strožji partijski ukor.
Vijugasta pot do svojega vozila
Volgograjska avtomobilska Zgodba je prej ko ne služila kot zgled in opomin za vse tiste, ki bi si želeli po svoje utirati bližnjice po vijugasti sovjetski poti do lastnega osebnega vozila. Znano je namreč, da sovjetska avtomo bilska industrija le stežka izpolnjuje naraščajoče povpra Sevanje po avtomobilih V prvih dveh tretjinah tega le ta je sicer prišlo na tržišče 829 tisoč novih »žigulijev«, »volg«, kar je za 23 odstotkov nad načrtovanim, pa ven dar še vedno premalo, da bi ustregli vsem, ki lahkega sr ca odštejejo 5500 rubljev za stari »žiguli« (fiat >24: ali 7500 rubljev na novi »žiguli« (fiat 125) ali pa kakih 9000 za »volgo«.
Tako se ustvarjajo dolgi »očeredi«, vrste, v katerih le potrebno čakati na osebno vozilo tudi po dve ah tri le ta. Seznamov se strogo drži jo in tu so nemogoče kakšne »posebne zveze«, ki bi poma gale preskočiti Jaro kačo ča kajočih Obstajajo pa poseb ni seznami tistih, ki imajo pri nakupu avtomobila pred nost. Po teh seznamih je moč priti do nove »volge« ali »ži gulija« sorazmerno hitro že čez nekaj mesecev ali celo dni.
Kdo ima prednost?
Prednostni seznami veljajo, denimo, za oddaljena velika gradbišča, daleč bogu za hrbtom v sibirski ledenici, ob elektrarnah, naftnih vrtinah ali ob novi bajkalsko-amur ski magistrali: to naj bi bila spodbuda za čim večji dotok delovne sile na ta neprijazna gradbišča. Potem veljajo prednostni seznami še za voj ne veterane, pa za udarnike
socialističnega dela, najbolj zgledne delavce, ki se izkaže jo v izpolnjevanju in prese ganju v petletki zastavljenih nalog.
Volgograjski funkcionarji so izdelali svoj prednostni se znam, lepo uradno overovljen s pečatom in podpisom in s tem, kar je zanj potrebno Sestavili so ga v volgograj skem mestnem izvršnem sve tu, katerega predsednik Ko roljev je bil očitno duhovni vodja podviga v stilu Ostapa Benderja.
Seznam je bil docela v skladu z zakonskimi zahteva mi. Nikjer ni bilo v njem rečeno, da so kupci ugledni mestni funkcionarji, ampak je govoril o navadnih delav cih udarnikih, ki jih je z na glo dobavo nove »volge« po trebno vzpodbujati k čim ooljšemu delu Seveda pa med imeni na tem seznamu navadnih delavcev ni bilo Razen ene izjeme — »zgledne ga delavca petrovske tovarne za predelavo nafte Hlebniko va«. Toda kasneje so ugoto vili, da je Hlebnikov nič več in nič manj kot — sekretar volgograjskega oblastnega sindikata.
Tako so nove »volge« v kratkem času dobili: sekre tar nižjevolške teritorijalne prevozne uprave, direktor oblastnega podjetja za trgo vanje z gorivi, dva prorek tor ja politehniškega inštituta, direktorica znanstveno razi skovalnega inštituta, načelnik oodietja »Promstrojmateria li« direktor oddelka za ceste sindikalni voditelj in predsednik mestnega izvršne ga sveta.
Stari avtomobili gredo za med
Vsi so »voige« že imeli, ne kateri pravzaprav še ne tako stare Večina med njimi je stara vozila prò&ala nekateri pa so jih prepisali na svoje žene oz sinove Kaže, da je prodaja starih vozil prinesla udeležencem volgograjskega »plesa z volgami« dobre do bičke. Neuradno je slišati, da je treba pod roko odšteti za stari model »žigulija« 10 do
15 tisoč, za novi pa celo 20 tisoč rubljev, medtem ko ve Ija »volga« na prostem trgu od 15 do 20 tisoč rubljev. To je pač davek, na pomanjkanje vozil in na dolge, večletne »očerede«.
Med kupci sta omenjeni dve imeni, neki Jenokjan, ki se zdi po imenu sodeč Armenec, in pa neki Kesov iz od dta.ljene gruzinske vasi Oljan Zlasti prebivalci tistih sovjet skih srednjeazijskih republik ki obračajo mastne rublje za svoje drago prodano sadje in vino, pri čemer so še posebno znani Gruzinci, se najpo gosteje pojavljajo kot poten cialni kupci osebnih avtomo bilov. Ni znano, koliko je de vet volgograjskih avtomobilskih grešnikov zaslužilo s preprodajanjem svojih vozil, naibrže pa ni šlo za majhne denarje.
Etjilog
Zgodba je zdaj dobila svoj epilog. O vsej zadevi je razpravljal oblastni komite par tije, ki je izrekel najstrnžje partijske kazni: eno izključi tev, sedem strogih ukorov ir en navaden ukor. Tega je do bil sindikalist Hlebnikov ki ga edinega niso razrešili služ bene dolžnosti ker je pravi čas spregledal svojo stranpot »Volgo«, ki jo je kupil pod imenom zaslužnega delavca petrovske tovarne, je prodal volgograjski tovarni, ki bo naposled z njo lahko nagra dila res zaslužnega, navadne ga delavca.
Ples z »volgami« ob volgi je tako končan. Razkril je vrsto zanimivih drobcev iz so vjetskega avtomobilskega vsakdana. Kaže, da postaja avtomobilizem že tolikšna strast, da zavzema obseg epi demije ' z vsemi možnimi stranskimi posledicami. Mor da je volgograjski primer osamljen. A morda se je osrednjemu glasilu »Pravda« zdelo vredno toliko razpisati zato, ker bi bil primer lahko nalezljiv. Niso namreč majh ni denarji, ki se obračajo z avtomobilskimi kolesi In so dobni Ostani Benderji imajo nos zato, kje se kaj obra ča...
TIT DOBERSEK
AKTUALNA POLJSKA TEMA
Dan brez dima
»Rumeni karton« za kadilce na Poljskem — Protiniko-tinsko gibanje si nabira točke ob protestih kadilcev
OD DOPISNIKA TANJUGA POSEBEJ ZA DELO
VARŠAVA, decembra — Mladinski list »Standard miodlch« je objavil karikaturo, ki prikazuje, kako krvnik obsojencu pred giljotino ponuja zadnjo cigareto. Ta pa jo zavrača z besedami: »Hvala, cigareta skrajšuje življenje«. Ta črni humor v poljski družbi ni brez podlage, saj se že leta in leta v tej državi odločno borijo proti kajenju, ki se mu je predal že vsak drugi Poljak, star nad 15 let.
Vsepoljski odbor za prepoved Kajenja je dosegel to, da je od lani prvi decem ber »dan brez cigarete«. Tedaj se pravi loma vsi vzdržijo kajenja, cigaret pa na ta dan tudi ne kupujejo. Od srede letoš njega leta velja tudi zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih, »da se kadilci ne bi obnašali tako ,kot svete krave v Indiji’,« kot je zapisal neki poljski list
Nikotinski oblak
»Nikotinski oblak«, pišejo tukaj, se je grozeče zgrnil nad Poljsko. Ta država je po številu cigaret, ki jih pokadi en prebivalec, na drugem mestu v Evropi in na petem mestu v svetu — za ZDA, Veliko Britanijo, Kanado in Japonsko Poljaki danes pokadijo štirikrat več kot pred voj. no, med novimi kadilci pa je največ mia dine.
Akademik Boguslaw Bobrunski trdi, da zaradi raka na pljučih v tej državi umre okoli 7501) ljudi, od tega je 90 odstotkov kadilcev Kadilce namreč '•as napade 15 do 20-krat pogosteje kot pa nekadilce Ljudje, stan nad 50 let, 12-krat bolj po gosto zbolijo na srcu, 3-krar več pa je tudi čira na želodcu
Ce v neki državi na leto pokadijo 50 milijonov cigaret potem to zadostuje za 500 ton čistega nikotinskega Katrana Na Poljskem pa so že v prvih desetih mese cih letos prodali 15 milijard cigaret S Ka tranom ki bi ga lahko pridobili iz 50 mi lijard cigaret, bi lahko asfaltirali najmanj pet kilometrov ceste. Ta katran pa zah teva več žrtev Kot vse asfaltne ceste v tej državi
Takšnih zastrašujočih primerov imajo nasprotniki Kajenja na pretek Verjetno so zato tudi sprejeli zakon, morda edinstven v Evropi ki ga je podprlo šest ministr štev Ta zakon prepoveduje kaditi pred vsem zdravstvenim delavcem na delovnem mestu (celo med obiskom bolnika na nje govem domu), prepoveduje ga v tovar niških restavracijah in bifejih, na konfe rencah in predavanjih, v pisarnah, na pot niških postajah, v šolah in povsod tam kjer bi se nekadilci lahko čutili ogrožene
»Brezdimne cone«
Boj za »brezdimne cone« so tukaj spre jeli tako, kot da bi šlo za »brezatomske cone« Tako že govorijo, da je potrebna »nikotinska demokracija« Kadilci namreč pravijo, da so zdaj neenakopravni, da Jim je vzeta določena svoboda — zato vse po gosteje prihaja do polemik 'in protestov.
Zakonodajalec pa popolnoma jasno pravi, da je treba nekadilce zaščititi pred strupenim dimom in da je to v skladu
z varstvom človekovega okolja. Zato ne kateri menijo, da ponudena cigareta po-meni »napad na gostovo zdravje«, ne pa pozornosti ali spoštovanja.
Kadilci se jezijo zaradi »rumenega kar tona« ker so se zaradi njega znašli v »središču pozornosti protinikotinskega gi banja«. Najbolj jih jezi, če jih primer jajo z alkoholiki Neka novinarka je ob tem zapisala, da takrat, ko jo primerjajo z alkoholikom, »pokadi dvakrat več ci garet kot navadno« Kadilci pravijo, da »na svojo strast niso ponosni, in da jih ta strast celo bolj moti kot nekadilce« Pritožujejo se da je zelo malo posveto valnic, kjer bi lahko dobili tablete, ki »blažijo slo po nikotinu«.
Neka Helena Wroblewska iz Drawskega (mesta v dolini reke Drave, na severo zahodu Poljske) upa da bo tudi »moda kajenja« minila, vendar pa sprašuje, za kaj vsi junaki v gledališčnih filmskih ali televizijskih delih »skoraj obvezno kadijo pred milijoni gledalcev« Umetnik, piše Wroblewska, bi svojo nervozo lahko izra zil kakor drugače, ne da bi cigarete pri žigal drugo za drugo.
Kakšni ukrepi?
Neki železniški potnik se je časopisu »Trybuna ludu« pred kratkim pritožil, ker je moral plačati 100 zlotov kazni Kazen je plačal zato ker je kadi) v čakalnici vendar pa trdi da Je bil »napis o prepo vedi komaj viden« S temi stotimi zloti bi lahko potoval vsaj 200 kilometrov daleč Vendar pa ni nrč pomagalo, saj bi to mo ral vedeti še preden se je napoti) na vlak
Najteže je z dijaki, zato se Je nuni ster za prosveto pred kratkim vključil v boj proti kajenju in izdal odredbo, ki strogo prepoveduje kajenje vsem dijakom Njihovi učitelji in vzgojitelji pa se mo rajo »obvezno vzdržati kajenja v pnsot nosti otrok in mladine«. Omenjena odred ba velja za vse območne ustanove, v sa mem prosvetnem ministrstvu pa je kaje nje prepovedano na vseh sestankih, kole gijih in ob podobnih priložnostih Za zdaj še niso natančno določeni le ukrepi proti tistim, ki odredbe ne upoštevajo. Kot ka že, je to prepuščeno dobri volji in uvidev nosti kadilcev
O tem, da cigareta skrajšuje življenje kot pravi karikatura, so se tukaj na ža lost prepričali ob nekem tragičnem pri meru. Družinski oče si je med vožnjo hn tel prižgati cigareto, vendar je izgubi) oblast nad vozHom. Oče iit stri*'sta v ne sreči umrla, mati in hči pa sta bili hudo ranjeni.
ALEKSA BRAJOVIC
Svež veter v	Riu?
Ali bo moralna zmaga brazilske opozicije na parlamentarnih volitvah prinesla deželi večjo demokracijo?
OD NAŠEGA BRAZILSKEGA DOPISNIKA
BRASILIA, decembra — Tudi največji optimisti niso pričakovali, da bo opozicija na parlamentarnih volitvah dobila toliko glasov, kot jih je. Opozicijska stranka MDB je v boju za poslanska mesta, za tretjino sedežev v senatu ter za obnovitev mandatov v pokrajinskih parlamentih občutno okrepila svoj položaj, saj bo imela poslej v poslanski zbornici 170 poslancev namesto 87, v senatu pa 23 predstavnikov namesto dosedanjih sedem Ce upoštevamo, da so opozicijski kandidati dobili večino glasov v tako pomembnih državah, kot so Sao Paulo, Rio de Janeiro in v državi Rio Grande do Sui, od koder so prišli zadnji trije brazilski predsedniki, potem lahko govorimo o moralni zmagi opozicije.
Politične razmere v Braziliji, ki ji dejansko še vedno vlada vojska, so seveda specifične. Čeprav so januarja letos izbrali novega predsednika Ernesta Geisela v parlamentu, je vsakomur jasno, da so bile prave volitve v vojašnicah in gene ralnem štabu, kjer so res nični centri moči.
Ni torej čudno da parlamentarne volitve sredi novembra v javnosti niso vzbu dile takega zanimanja kot v deželah, ki so bile pred de setletji za Brazilijo vzor demokracije Za sedeže v po slanski zbornici in senatu so se spopadli samo kandidati edinih dveh zakonitih strank, ki so ju vojaške oblasti umetno ustvarile pred leti, da bi dale dežeb vsaj na zunaj videz parlamentarne demokracije Na eni strani ;e konglomerat vladi zvestih politikov, združenih pod za stavo Narodne obnovitvene zveze — Alianca Renovadora Nacional (ARENA), na dru gi strani pa opozicijsko gi banje Movimento democratico brasileiro (MDB).
Toda ko se |e septembra začela volilna kampanja, se je kmalu pokazalo, da kandi dati opozicijske stranke govore ljudem bolj razumljiv jezik kot njihovi nasprotni ki. Nenadoma se je začelo govoriti o demokraciji, o ne potrebnih izrednih zakonih ki omejujejo osebne svobo ščine pa o visokih življenj, skih stroških, o inflaciji, nizkih plačah ter drugih vsak danjih problemih, ki žulijo povprečnega Brazilca. Voli) na kampanja, ki je bila na televizijskem sporedu vsak večer ob desetih, ko je imela vsaka stranka na voljo pol ure za brezplačno propagando, je na lepem začela dobivati za Brazilijo doslej neznan prizvok Gledalci, ki v časnikih ne morejo nikjer zaslediti kritične besede na rovaš vlade, so nenadoma slišali marsikaj takega, kar je bilo v zadnjih letih v javnosti popoln tabu.
Medtem ko sprva skoraj nihče ni poslušal volilnih govorov, ki so prekinjali za nimive televizijske nadalje vanke, pa so proti koncu
ljudje z zanimanjem bdeli pred sprejemniki, kjer so kandidati postajali vse bolj drzni in kritični. Neredko je bilo težko ločiti vladnega kandidata od njegovega nasprotnika, kajti kmalu so tudi kandidati ARENA spozna li, da jim bo kritika infla cije prinesla več glasov kot pa hvalisanje vladne politike. Toda taktiko so spreme nili prepozno, kajti proti koncu kampanje je bilo vse bolj očitno, da bo opozicija dobila veliko več glasov, kot so sprva pričakovali.
Zdaj se seveda postavlja vprašanje, kaj pomeni uspeh opozicije v praksi V zveznem parlamentu bodo poslanca MDB poslej imeli možnost, da prisilijo vlado, da dovoli ustanovitev par iamentamih komisij, ki bodo preiskovale nekatera pod ročja vladne dejavnosti Opo zicijski blok bo lahko aktiv no sodeloval v vseh tehnič nib in strokovnih komisijah parlamenta na drugi strani pa bo, vsaj teoretično, lahko tudi predlagal ustavne amandmaje V senatu bo vpliv opozicije omejen, pač pa bo MDB delala sive lase že izvoljenim guvernerjem v tistih pokrajinah, kjer )e do bila večino.
Brez dvoma Je opoziciji pomagal sedanji gospodarski trenutek Tudi Brazilci že občutijo posledice gospodar ske krize, ki ji Je resda v veliki meri botrovala tudi svetovna ekonomska situaci Ja Toda na drugi strani so opozicijski kandidati prodrli z dobro organizirano volil no kampanjo med katero so slavospevom vladi, s katerimi so največkrat nastopali kandidati ARENA, uspešno
... Na Japonskem imajo gasilci polne roke dela, kljub temu pa jim ne uspe ukrotiti stihije požarov, ki povzročajo v deželi »vzhajajočega sonca« velike škode. Po najnovejših statističnih podatkih je bilo v preteklem letu na Japonskem kar 13.072
postavili nasproti vsakomur razumljiva gesla.
A vse to je bilo seveda mogoče predvsem zato, ker je vlada tokrat dovolila pošteno volilno propagando. Vsa sredstva obveščanja so bila v enaki meri na voljo tako vladi kot opozicijski stranki. Mnogi opazovalci zdaj menijo, da je vlada namenoma dopustila prodor opozicije, dia bi zagotovila postopno vrnitev k resnični demokraciji. »Spodobno« obnašanje opozicije naj bi pripomoglo k temu, da bi se tisti krogi, ki nasprotujejo demokratizaciji dežele, prepričali, da »revolucionarni ideali in cilji«, o katerih govori vlada, mso ogroženi. Strah pred reakcijo teh krogov Je bilo opaziti že v pr-vih dneh po volitvah Komentator vplivnega dnevnika »Estado Sao Paulo« je zapisal, da je »položaj delikaten«
Toda na drugi strani je jasno, da po padcu vojaških režimov v Evropi brazilska vlada ne more zdržati bitke na vseh frontah Gotovo je, da ni lahko držati na vajetih naroda, ki že krepko občuti posledice gospodarske krize Mogoče je torej domnevati, da je bil uspeh opozicije nekakšen varnostni ventil ki ga bo vlada izkoristila za to, da bo utrdila lastne pozicije Navsezadnje od brazilske opozicije m mo-goče pričakovati spektakularnih udarcev Predsednik MDB Ulisses Guimaraes je sam izjavil, da je vlada veliko pripomogla k uspehu opozicije na volitvah in napovedal, da bo opozicija »odgovorna in konstruktivna«.
BOGDAN ŠALEJ
požarov, v katerih je izgu bilo življenje 1870 ljudi, število ranjenih pa je še večje. Tudi materialna škoda je ogromna, saj je po oceni ogenj v lanskem letu »pogoltnil« okrog 114 milijard jenov (preko 400 milijonov dolarjev) ...
Obisk v Miinchnu
Kupi knjig za otroke
Velika in tradicionalna razstava
Kadar govorimo o knjigah, posebej tistih leposlovnih ali, denimo, tudi poljudnoznanstvenih, oziroma o njih brgrijuTse razume samo po sebi," da so naše razpoloženje, misel in še naj boli naše želje kar se da demokra lične. Ne moremo^ na primer, pristali na predpostavko, da so te knjige na merjene in dostopne~zgolj temu in zgGlJJnemu,~neke druge pa spet čisto drugemu občinstvu. In četudi je v resnici marsikdaj tako, vendar ne mo re biti dvoma, da nobena leposlovna ali Jcako drugače »bralna« knjiga — načelno ali teoretično — ne more biti ekskluzivna ter graditi le na kakšnem ozko zamejenem občinstvu, na neki vnaprejšnji kulturni ali duhovni diferenciaciji med ljudmi.
Sleherna si pač, po pravilu in vsaj »teoretično«, želi široke publike in čim več čimbolj pozornih bralcev — kljub temu, da so želje pogosto eno, stvar nost pa drugo; in seveda navzbe te mu, da je kakšna prav zelo popular na, kot se reče, dobro idoča ali dobro prodajajoča se knjiga po svoji leposlovni ali drugačni »vsebini« lahko tudi docela ničeva. In narobe. Drobna naklada in maloštevilni bralci — a tisti toliko pazljivejši — nikakor ne morejo spodbiti leposlovne ali kakšne drugačne vrednosti (izrazitosti, produktivnosti itn.) določene knjige. Njena vrednost se pač izpriča na drugačen način, tudi na daljši rok, v dru gib, novih knjigah in drugačnih spi sih ... naj jo v njenem času beroče občinstvo še tako spodbija ab se zanjo ne zmeni, ob njej še tako vsevdilj ponavlja kakšen znani ironični obrazec iz Cankarja: »To ni za ljudstvo ...«
Ali se leposlovje tudi »spreminja«?
Vendar ni na tem mestu naš namen govoriti o razlikah ali dialektičnih zvezah med popularnimi in ezoteričnimi knjigami, med uspešnicami in preležanim književnim blagom. Reči smo hoteli, da leposlovne, idr. knjige ne morejo računati na nikak-šno apriorno diferenciacijo, da so — načelno — odprte in na voljo vsem in vsakomur na enak način, tako rekoč svobodno. In da je zgolj od bralca odvisno, ali jih bo vzel v roko — in če jih bo bral, ali jim bo prišel do konca. Ob leposlovnih idr. knjigah pristajamo brez zadrege in brez na-»iljevanja svojega demokratskega raz-
položenja na eno samo razlikovanje med ljudmi To je, naj tako rečemo, biološko razlikovanje
Knjige za otroke, berilo za mlade bralce - kot radi govorijo naši pedagogi, knjižničarji, založniki, pisatelji. ■. — so pač neizogibno zmerom čisto posebne knjige, speciahzirano berilo, ki ga pišejo že pisatelji s posebnim namenom in ga skoraj zmerom »proizvajajo« tudi specializirani založniki, zbirajo in posredujejo med puibbko specializirane knjižničarske ustanove. Gre seveda za kompleksno in zapleteno podjetje, v katerem hodijo z roko v roki različne vednosti in speciali zirane dejavnosti dulia, poezija nemara s pedagogiko, vsaj to, zakaj otroci-bralci so seveda še med seboj več kot odločno diferencirani kulturni Ljudje: knjige pa so namenjene različnim starostnim stopnjam, vsakršnim namenom, od poetičnih do pedagoških in ideoloških pa tudi do takšnih, ki so na poudarjen, čist način »artistične«.
In vendar, četudi mimogrede: ali niso najizrazitejše, nemara najkompleksnejše knjige za otroke zmerom tudi takšne vrste berilo, da prebijajo »biološko diferenciacijo« ter jih je mogoče enakopravno uživati (ali vsaj brati) tudi drugemu, že odraslemu, biološko nič več nedozorelemu občinstvu: Andersen m Mark Twain, Saint-Éxupéry in Astrid Lindgren in Oton Župančič... če že omenjamo le naj bolj evidentna in najbolj znana Imena. In ald se ni po kakšni še ne raziskani igri zgodovinske usode zgodilo, da so še tudi prenekateri spisi iz slovenske književnosti, celo tisti, ki jih po pravici prištevamo v klasiko, saj pomenijo »vogelni kamen« slovenske lepe književnosti — danes (ali že kdaj prej) »spremenili« v takšno čtivo, da ga morajo in tudi znajo z največjim pridom použivati ravno in predvsem otroci. Omenimo samo Janeza Cigler-
ja, ki »ga štejemo za začetnika slovenskega proznega pripovedništva in za pisca naše prve povesti« (Janko Kos) in katerega Sreča v nesreči bi mogla biti danes mladinska povest par excel-lence, če bi nas ne tolkla po glavi njena nasilna katolicistična tendenca. Ali ni tudi Martin Krpan, temeljno delo klasične slovenske proze, prav za prav zgodba za otroke? še prej Trdinove Bajke? In še več: ali ni danes tudi »prvi slovenski roman«, Jurčičev Deseti brat (da o drugih povestih tega pisatelja niti ne govorimo) prav tako izvrstno in predvsem mladinsko čtivo? In prav tako Finžgarjeva znamenita »povest davnih dedov« Pod svobodnim soncem?
To je vsekakor svojevrsten proces spreminjanja leposlovne ali poetične tunkcije v nekaterih literarno zgodovinsko brez dvoma relevantnih, če ne sploh ključnih besedil v slovenski književnosti Seveda pa se ga na tem mestu razen mimogredne omembe ne moremo dotikati, kakor bi mu kdaj veljalo posvetiti posebno, načrtno pozornost in raziskavo.
In tudi ne bi bilo potrebno hoditi v daljnji bavarski Mtinchen, na 25. mednarodno razstavo knjig za »otroke in mladino«, da bi lahko omenjali takšne zanimive m še ne raziskane »probleme« stare slovenske (ah samo te?) literature Vendar pa smo v Miinchnu videli v razsežni Knežji dvorani tamošnje Državne knjižnice cele kupe knjig najnovejšega datuma, namenjenih izključno mladi publiki Bilo je, naj povemo za ilustracijo, več kot 5000 primerkov iz 40 držav in z nemara vseh celin na Zemlji, kolikor so jih pač zbrali v specializirani mednarodni mladinski biblioteki Zbiranje knjižnega fonda poteka, kajpada, na črtno, kajpada kolikor je to mogoče.
Res ie miinehenska »Jugendo'blio-thek« edina institucija svoje vrste v
svetu ter deluje kot »associated Project« samega UNESCO s tem namenom, da bi zbirala in zbrala in sproti dopolnjevala zbirko vsega, kar se po svetu piše in izdaja za otroke. Vendar zveze z založniki in sorodnimi nacionalnimi ustanovami drugod ne funkcionirajo zmerom tako, kot bi bilo potrebno Zato je marsikaj prepuščeno naključju in marsikje ostajajo nedotaknjene bele lise.
Edinstvena institucija
Sicer se je v Mednarodni mladinski knjižnici na Bavarskem od ustanovitve v 1948 letu naprej nabralo že kakšnih 220.000 zvezkov v več kot šestdesetih svetovnih jezikih. (Med njimi ni slovenščina seveda nikakršna izjema, saj so stiki »mladinske knjižnice« ravno z ljubljansko Mladinsko knjigo med vsemi jugoslovanskimi založniki najbolj redni in načrtni) Iz tega obsežnega fonda sestavlja skupina strokovnjakov, razdeljenih po jezikovnih področjih oziroma »referatih« (britanskem, ameriškem, skandinavskem, francoskem, slovenskem, nemškem, italijanskem, zahodnem romanskem, holandskem, arabskem, azijskem ...) redno vsako leto posebne spiske z izborom najizrazitejšega ah najbolj za- I nimivega tekočega berila za otroke To je zmerom dovolj zanesljiv kažipot tako za izposojevalnico v matični knjižnici sami kot za različne druge mladinske biblioteke oziroma individualne nakupe na Nemškem in drugod V tej zvezi je mogoče omeniti, da izposoja miinehenska Mladinska knjižnica poseben izbor 50.000 knjig redno kar v šestih jezikih, da s to izposojo ne »pokriva« le domačega, nemškega, ampak prav tako tuje, na
priliko, »zdomsko« občinstvo v ZRN — in da se prav zdaj posebej zanima za krepitev teh kanalov tudi v jugoslovanski smeri. Jugoslovanske založbe naj bi ne pošiljale na Bavarsko zgolj študijskih primerkov svojih publikacij — komaj v enem izvodu — ampak bi se intenzivneje vključile ne posredno v izposojo oziroma prodajo svojih izdaj v druge mladinske knjižnice v zahodni Nemčiji, kjer so potem pač dosegljive vsakršni zainteresirani mladi publiki, tudi tamkajšnji jugoslovanski Ta plat rednega sodelovanja bi nemara mogla biti zanimiva tudi v komercialnem pogledu, kar je v teh časih še kako pomembno (Sedanje pošiljanje slovenskih mia dinskih knjig v študijske namene miinchenske Mednarodne mladinske knjižnice teče, kajpada, kot se reče »gratis«. No, v resnici ni korist, od tega niti najmanj majhna.)
To Je bilo, ne nazadnje, mogoče razbrati tudi na tradicionalni, petindvajseti razstavi letošnje mednarodne ali kar svetovne »produkcije« otroških in mladinskih knjig. Eksponati Mladinske knjige so, kot smo že poročali, vzbudili občutno pozornost Na razstavi, kajpada, predvsem s svojim likovnim deležem, nemara zares tudi z dejstvom, da je prav v zadnjem času pridobila že preskušena In tudi v mednarodnih okvirih (iz tujih izdaj t slovenske mladinske literature) znanih »skupina« slovenskih likovnikov-ilustratorjev zanimivo, prav tako izrazito, a do nekatere tudi modemizator-sko nadaljevanje v mladih ali mlajših nadaljevalcih njenega »izročila«. Pozornost so vzbujali seveda prav ti mo-demizacijski premiki — to nadaljevanje in poglabljanje že tradicionalnih prizadevanj oo kar se da prečiščeni »likovnosti« kot taki, živopisnosti in atraktivnosti, celo ostrim, predvsem pa — za poznavalce — za-
nesljivem ujemanju besedila s sprem-Ijujočo ilustracijo. Ujemanje pa je vendarle takšno, da likovni prispevek v knjigi ne izgublja svoje samostojnosti in da »funkcionira« nemalokdaj skoroda kot avtonomen poln in sam v sebi koherenten likovni fenomen. Potrebno je omeniti, da je založba domiselno in duhovno »osamosvojila« li-kovni delež iz svojih znanih slikanic tako, da je iz njih sestavila (in v Miinchnu tudi razstavila) dva velika plakata (»postra«) na klasični otroški literarni temi: na Piko Nogavičko in na Ostržka, oboje delo ilustratorke Marlenke Stupica — razen plakatnega designa, ki so ga zasnovali na ljubljanski šoli za ohMkovanje pod vodstvom Tomaža Kržišnika.
Slovenci uspešni
Prav tako se je izkazal, kot že rečeno, za izredno atraktivnega tudi likovni delež v drugih ljublianskib eksponatih na miinenensk) razstavi, najnovejših izdajah Mladinske knjige. Med njimi še posebej v obsežni zbirki Zlate knjige, izbora najizrazitejšega mladinskega berila iz starejših in novejših časov, slovenskih in tujih krajev, izbor, ki so ga naredili na podlagi obsežnih anket po šolah mladi bralci sami, knjige pa v enotnem nsu oblikoval Justijan Miklavčič Prav tako so bile opazne nove velike in male slikanice slovenskih avtorjev in ilustratorjev Svetlane Makarovič in Marije Lucije Stupica oziroma Jelke Reichman in Milana Bizovičarja, ki je ilustriral tudi knjigo Lojzeta Kovačiča; Branke Jurca tn Marjance Jemec-Božičeve, Leopolda Suhodolčana in Marlenke Stupica, pa drobne knjižice, »Čebelice«. Marije Vogelnikove, Lidije Osterčeve, Jožeta Cente, Ančke Goš-nik-Godčeve.. in še in še Med njimi naj posebej naglasimo vsaj še zanimiv poskus s stripom, ki ga je po znamenitih Burgerjevih Prigodah lažnivega Kljukca narisal Aco Mavec in ki je izšel v dveh zvezkih in v barvah: vsekakor izrazit pendant drugje in drugače razširjenemu striparstvu — v Miinchnu so ga strokovnjaki prav tako pogosto jemali v roke.
Bilo je še marsikaj drugega na veliki miinchenski razstavi — predvsem tudi zanesljiv razgled po drugih prizadevanjih v smeri izrazite knjige za otroke — drznih in tudi še zmerom konvencionalnih izdaj, v katerih ni manjkalo širokih poplav starega sladkega kiča. In ostale je tudi vprašanje o leposlovju in o slikah za otroke, vprašanje, ki ga moramo seveda prepustiti prijaznim dnem v prihodnosti ..
Andrej Inkret

tuji zemlji
pa tudi pohlep jih vsako zimo žene, planin podajo v nomadsko življenje
POTOVANJE ZA SONCEM IN OVCAMI
Nomadi na
Neustavljiva trma, pomanjkanje krme da se z velikimi čredami z bosanskih
Na sirotnem in vetrovnem kraškem polju nekje pred Buzetom sem končno zagledal čredo debelih ovac. Pastirji, starejši možakar in troje fantov, so bele kupčke segnali vkup in se sredi tropa postavili nekako prežeče in nemirno. Kaže, da nomadski pastirji iz Bosne tako vsakogar pričakajo, kajti ni ga obiskovalca, ki bi jim kaj dobrega prinesel. Kdo ti bo želel dobro, če paseš na tuji zemlji?
Specialna vozila iz TAM
MARIBOR — V tovarni avtomobilov in motorjev so pričeli montažo težkih vozil, za katera kupujejo dele pri zahodnonemškem partnerju Klockner-Humdoldt-Deutz. Sestavljajo vozila, težka od 13 do 16 ton in večje avtobuse. Do konca tega leta bodo za prodajo pripravili 300 vozil, od tega 80 avtobusov. Za prihodnje leto predvidevajo, da bodo sestavili nekaj več motornih vozil, pri čemer bodo poskrbeli za specialna gospodarska vozila, namenjena gozdarstvu in gradbeništvu.
Tovarna iverk v Bosni
SARAJEVO — Gospodarska zbornica Bosne in Hercegovine je podprla zahtevek šipada, ki namerava v Bosanski Krupi in Kladnju zgraditi tovarni za proizvodnjo ivemih plošč. Po zborničnem mnenju novi tovarni lahko računata na surovinsko zaledje, sta pa tudi vključeni v srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte, med katerimi je predelava lesa ena najvažnejših. Kljub temu pa zagotavljajo, da zaradi obeh tovarn ne bodo zašli v težave ostali potrošniki lesnih surovin. Dovolj lesa bo tudi za proizvodnjo celuloze, za kar v Bosni načrtujejo, naj bi do 1985. leta povečali proizvodnjo na 250.000 ton surove celuloze. Obe tovarni iverk naj bi dali 100.000 kubičnih metrov plošč letno.
Kmalu domača surovina za detergente
PRAHOVO — Industrija kemičnih proizvodov je pričela novo naložbo, s katero bo do konca leta 1977 omogočila proizvodnjo natriumtripolifosfata. Surovina je potrebna za izdelavo detergentov. Prahovo bo že leta 1978 izdelalo 70.000 ton surovin za detergente, to pa bo skoraj zadoščalo potrebam tovarn iz Kotora, Maribora, Kruševca, Skopja, Novega Sada, Ohrida, Beograda in drugih proizvajalcev. Ker bo hkrati prišlo do razširitve proizvodnje v Hrastniku, je pričakovati, da se bodo jugoslovanski proizvajalci rešili uvoza surovin, na tuje tržišče pa bodo lahko prodali 30.000 ton.
Letos so tovarne detergentov v Jugoslaviji porabile približno 22.500 ton natriumtripolifosfata. Od tega sta tovarni v Prahovu in Hrastniku priskrbeli komaj 60 odstotkov. Prihodnie leto bodo proizvajalci detergentov kupili na tujem približno 9.000 ton surovin, leta 1977 bodo morali uvoziti 24.000 ton.
Reška luka - organizacija posebnega družbenega pomena?
REKA — Občinska skupščina predlaga izvršnemu svetu hrvaškega sabora in gospodarski zbornici, naj s posebnim družbenim dogovorom razglasi luko za organizacijo posebnega družbenega pomena. To omogoča novi zakon o pomorskem in vodnem gospodarstvu, o lukah in pristaniščih, ki je bil pred kratkim sprejet. Že prejšnji mesec bi lahko sestavili samoupravni sporazum. vendar do tega m prišlo. Zdaj Reka predlaga, da bi poseben družbeni pomen zavarovali z družbenim dogovorom. Poudarja, da gre preko Reke polovica vsega morskega prometa, pri čemer tudi 3 milijone ton tranzitnega prometa za podonavske države. Ce bo sprejet družbem dogovor, se bo reška luka lahko ravnala po razvojnih načrtih hrvaškega gospodarstva in izkoristila velike komparativne prednosti.
Novembra v Trstu manj Jugoslovanov
Sonce jim kaže pot na vse strani neba, ko se vsako jesen spustijo z bosanskih planin in ženejo črede svojih tisočerih ovac na vse strani Jugoslavije. Najraje jo uberejo proti morju na opuščena in ogolela kraška polja, kjer jih, tako upajo, ne bodo preganjali niti sneg niti kmetje.
Tudi v Sloveniji smo jih videvali nekaj zim, ko so se prek Gorskega Kotarja pre bili v deželo med Snežnikom in Slavnikom, na Kras ali v Šavrinijo. Gotovo bo kak šen črednik poskusil srečo s slovensko pašo tudi letos, poskusil, kajti kmetje so se jih doslej še zmeraj odkri-žali s pomočjo medobčinske kmetijske inšpekcije, ki jemlje nomadsko pašo za krajo, za očitno bogatenje na tuj račun; pa tudi za škodljivost, kajti nomadi so na gmajnah sila temeljiti, če tako reče mo, ovce grizejo travo pri koreninah, tako da po petih ali šestih dneh travnika tako. rekoč ni več. še huje je, če tako opustošijo ozimno žito.
Dom na stoičnem osličku
»Moji dokumenti so v redu, preverite, prosim,« ml naj starejši pas’ir očitno lastnik črede, pomoli šop pova Ijanih papirjev zdravstveni list za okoli sto ovac, ki jih je izda) veterinai iz Bugojna. »Tu je uradno potrdilo, da lahko ženem na pašo,« pristavi lastnik na videz zelo prepričano, mlajši pa so se držali, kot da sem jim storil nezaslišalo krivico, ker sem sploh prišel
Gazda Skender Cetin s 317 ovcami ( kdo t'> gledal na tisto malenkost če za okoli 200 ovac nima zdravstvenih listov, meni Skender) je s sinovi Mustafom Huseinom in Raifom krenil s planine Radine prvega novembra. Vrnili se bodo šele tik pred prvim majem, ko gredo ovce najbolje v denar Ves ta čas bodo preživeli na prostem ob čredi, oblečeni v dva kompleta spodnjega perila, volnen pulover, suknjič, krzneni telovnik in krzneno bundo. V bisagi, ki j© na lesenem sedlu nosi osel, ima vsak še dvoje gat in majic
Nepremični in tihi osel nekako združuje podobo njiho vega zimskega domovanja. Ves dan prenaša njihovo dobro povezano nomadsko imetje, nekaj posode in nekaj
hrane ter svežnje kož, s katerimi se ponoči pokrivajo. Stalno mora biti pripravljen na premik, na umik ali beg, le zvečer, ko se vsi zakloni jo v kakšni brezvetrni vrtači, ga raztovorijo, vendar še naprej ostanejo za njegove noge privezani trije besni psi, ki so ovčarji, lovci in branilci obenem. Stoično prenaša tudi brce svojih gospodarjev, ki so posuroveli od tegobnega mrazu in nenehnih sporov z lastniki paše. Le kadar zariga, začutiš žalost tega življenja, obup brezpo-tij in na pol razpadlih vasi, ki na prisojnih robovih skopih polj medlijo v zadnji sončni pozlati
Mrzla pastirska idila
»Pogrneš kožo po goli zemlji, ležeš nanjo in se pokriješ z drugo kožo Ce piha burla, če dežuje ali sneži, si poiščemo kakšen zaveten kot in se stisnemo pod naš šo torček. Spet ležeš na kožo in molčiš ... nikomur se ne moreš pritožiti Največji vrag je, ko ti proti jutru pobegne vsa toplota spod oblek, čeprav storiš vse, da bi jo obdržal. Ne moreš nič, pride ura, ko ti mrzla noč zleze v kosti ...«
To je rekel Huso, Mujo pa je nadaljeval- »Takrat se stisnem med dve ovci In je toplo kot pn materi. Pa tudi čez dan me ovce včasih po-grejejo. Ognja si sredi dne ne moremo kuriti. A kmet te ne povabi v hišo, ne, kmet bi se smejal, če bi crkaval pred njegovim pragom.«
»Ja, hudičevo je tako življenje ...« je doda! Rail, kot drugi skuštran in povaljan, poln ovčjih dlak po laseh In obleki.
Tudi njihov oče je zastokal: »Kaj mraz! Hrana, hrana ... Le zvečer si skuhamo kakšne makarone, čez dan natepamo star kruh. Na tem področju je malo trgovin. Nakupujemo za dva tedna naprej.«
Ena njihovih pesmi pa poje; Pobogu ljudi, zašto osta-viste ognjišta? Da, le zakaj?
»Stalno nas spodbujajo, naj povečujemo fond drobnice.« je povedal Cetin. »No, povečujemo ga. Tako je že velik, da ne moremo več pridelovati suhe krme, ker jo ovce še presno vso poledo Zato moramo na zimsko pašo.«
Redno se izogne Sloveniji, češ vaši ljudje še posebno zagrizeno varujejo zemljo če. tudi jo ponekod že dolga le-
ta ne obdelujejo Njegov el-dorado je Istra, zlasti severni del, ki ga temeljito pozna — ni je boljše karte od tiste, ki jo ima v glavi pravi Skender — do hujščine Kak šno leto pride tud) do Uma ga, ki je pravzaprav cilj in obračališče njegovega iskanja toplote in sočnejših pašnikov.
Neustavljivi nomadski valovi
Okoli 110.000 ovac se vsako jesen spusti s planin Via šič, Cemernioa Manjača Ko-njuh in drugih. Tolikšni tropi puščajo za seooj seveda ve liko škodo, ki je nihče ne po ravna, kajti nomadi trdijo, da iščejo le neobdelano zemljo — in dobro vedo, da je je pri nas veliko — njivam se izogibajo. Poremtakem — pravijo — nimajo plačevati nikakršne škode.
že leta 1967 je hrvaška skupščina sprejela zakon o zaščiti posevkov pred noma di, ki izrecno prepoveduje nomadsko pašo na kmetijskih površinah. Vse kršitelje so občinski organi dolžni odstraniti na njihov račun. To da trmasti in oboroženi nomadi ne priznavajo paragra fov. »Ovce morajo jesti in mi tudi,« pravi Cetin V ime nu te preproste resnice se ie pripravljen spopasti s komerkoli, vendar na poseben način, na videz uklonljivo, v resnici pa nepoboljšljivo: če ga preženejo z enega travnika, gre pač past na dni gega. Ovce pa se ne ozirajo na človeške stvari kjerkoli so, se sliši le škrobotanje njihovih zob.
Nobena straža |in ne usta. vi, nihče tudi ne ve, kdo so pravzaprav lastniki tolikšnih čred.
Pastirji, ki se odpravijo na tako zahtevno pustolov ščino, so po večini le najemni delavci, vaški reveži; pravi lastniki pa so bogati kmetje in upokojenci. Pravilo je, da pastir dobi za plačilo vsako četrto jagnje. Z njimi zaslu ži na leto v povprečju okoli
20.000	dinarjev Koliko pa zasluži lastnik?
Trma dvajsete zime
Seveda se tudi položaj gaz-de Cetina sred) čičarijskega mrazu pokaže manj krut in bolj prostovoljen, manj sočuten in nikakor ne neiz bežen, če vemo, da mu bodo ovce ob koncu januarja po. vrgle okoli 150 jagenjčkov.
»Tretjino črede bom maja prodal, za kar oom dobil ne-kaj čez pet milijonov,« pravi Cetin, kar je seveda račun za javnost.
Kako pa se gazda, ki ima doma razmeroma veliko posestvo (dvajset »dulumov«) počuti na tuji posesti?
»Kaj morem, če na svoji zemlji nimam dohodka? še prodati je ne morem. Moram na tuje, če si hočem zavarovati starost. Cez petdeset let sem že star, zdrav sem še in še nikoli nisem bil pri zdravniku. A dolgo tako ne bo šlo, kajti poznalo se bo, da že dvajseto zimo prestajam pod milim nebom.«
»Ali ne bi bilo bolje, če bi se vaši sinovi kje zaposlili?«
»Mene pa pustili, da crknem! Bi to radi? Dokler jedo moj kruh, bode z menoj. Kar naj skusijo malo tega pastirskega življenja Za šolo niso bili, torej naj bo tako, dokler ne gredo v vojsko Potem pa, kamor bo koga odnesla sreča. Zaradi mene tudi v Nemčijo. Le najsta. rejši bo ostal pri meni. Za to mu bom zgradi) novo hi. šo in mu priskrbel lepo i ženo...«
Premišljevanje v veter
Počasi in preudarno je zlagal besede, po svoje tragičen in sprenevedav tro gospodar nad čredo in sinovi, ki na tej nomadski paši čakajo, da bo minilo tistih nekaj let do vojaščine, ki jih bo odrešila
Pripeti pa se, da podivjajo od krutega življenja Vsak drugi ali tretji dan se stepe jo med seboj, potem pa pre čemijo dolge ure vsak na svoji strani čred«* nai mora biti zanje še bolj tegobno kot to, da ne vedo niti za uro niti za kraj, kjer so da ni majo niti tranzistorja niti časopisov, kajti stari it nepi smen in noče razširiti svoje ga znanja. Trmasto oznanja da velja le tisto kar ima »v glavi«, zato naj si dobro za. pomnijo, kje jih vodi in ka ko zna ravnati z liudmi.
Nemara pričakuje, da bodo nadaljevali nlegovo pot?
Ali jo bodo res? Ali pa jih morda že zdai ? brezbrežju časa, ki ga imajo za premišljevanje, kljuje kako neko ristno in žalostno jim odteka mladost in zdravje?
Cetina se ne da premakniti. Le počasi se je napotil za ovco, ki je ušla na posejano njivo Nikamor se mu ni mu dilo. Najbrž se je že davno odvadil naglice... če jo je sploh kdaj poznal. Kajti ča sa zanj ni Edini čas. ki ga priznava, se premika v zla tem loku sonca, za katerim I potuje. ŽELJKO KOZINC
TRST, 5. dec. (Tanjug) -Letos je prišlo za praznike konec novembra v Trst
25.000	jugoslovanskih turistov manj kot lani. Po podatkih tržaške obmejne policije Je prišlo od četrtka, 28. novembra, do vključno nedelje, 1. decembra, v to mesto s potnimi listi in maloobmejnimi dovolilnicami 74.844 jugoslo-
vanskih državljanov, medtem ko jih je bilo lani v teh dneh 99.612. Za to je več vzrokov, med najpomembnejšimi pa je neugoden kurz dinarja, saj si v prazničnih dneh dobil za 100 starih dinarjev 36,5 lire. Svoj delež pa je prispevala tudi podražitev potrošnega blaga.
Fotografije, kipi
V koprski galeriji »Meduza« razstavljata fotograf Rado Čok in kipar Romildo Pustetta — Dve panogi, dva sveta
Koprska umetnostna galerija »Meduza«, znana po živahni razstavni in tudi trgovski dejavnosti, je tokrat razstavila dela dveh upoda-bljavcev:	domačina, foto-
grafa, Rada čoka, in gosta iz Izole, študenta beneške akademije lepih umetnosti, kiparja Romilda Pustetta. Šestnajst fotografij prvega in ducat plastik drugega nam predstavi dva povsem različna svetova in njun skupni nastop je lahko samo naključen, kvečjemu še kako sekundarno pogojen.
Tematika Rada čoka so za obalno Istro značilni solin ski izrezi. Nedvomno iskani, vendar ne povsem naključno, čeprav z zelo nihajočimi razpoloženji:	enkrat nekoliko
romantični, čustveni, na meji idilike, svetlobno študirani, drugič stvarni in zato kar monumentalno učinkoviti, skorajda grozljivi v svojem trajnem opozarjanju na eksistenčno in z njim združena druga vprašanja, tret-
Koliko dražji je sladkor v Sloveniji
Zaradi različnih marž različne cene — V SRS kg 12,35 din
LJUBLJANA, 5. dec. — V včerajšnjem »Delu« smo na 4. strani v prispevku, ki sta nam ga po-siala Tanjug in naš beograjski novinar Zdravko Ilič »Ukrep za povečanje domače proizvodnje« ob razložili, zakaj je prišlo do povečanja cen sladkorja in olja.
Prej je bila povprečna cena v Jugoslaviji za kg sladkorja 6,75 dinarja, na zadnji seji pa je ZIS sklenil, da se bo sladkor podražil za 4,95 dinarja, kar znese 11,70 dinarja. To je povprečna cena za vso Jugoslavijo, ker pa imajo republike različne prodajne marže, so tudi cene sladkorja na drobno različne. Tako smo doslej v Sloveniji kupovali sladkor po 7,40 dinarja, od 4. decembra dalje pa stane kilogram 12,35 din.
jič spet odrsko monumentalno aranžirani ali zaigrani. Razpon Je velik, talko v ob-likovno-sJogovnem pogledu kot v tehničnih podrobnostih.
Vsa razstavljena dela, med katerimi je nekaj tudi izra zito namensko aranžiranih, sestavljenih ali »zaigranih«, odlikujejo velika estetska občutljivost že pri izboru motiva in pozneje pri njegovi ureditvi, skrajna izbrušenost kompozicije, toplo razmerje do posnetega izraza ali aranžmana, nevsiljiva anga-žiranost-opozarjanja na svet, ki propada in izginja, in enakomerno izkoriščanje likovnih prvin na slehernem posnetku, ne da bi dajal izrazito prednost eni sami oziroma na eni sami gradil učinek in sporočilo slike. Gre torej za majhen, ne povsem izenačen opus, ki pa je poln resnične zavzetosti in čiste lirike.
Izrazilo mladega kiparja Romilda Pustetta je blok.
Strokovnjaki zatrjujejo, da je posestvo v Poljčah sedaj prav zgleden primer dobro urejene in uspešne kravje farme, ki ji pri nas ni enake in se lahko meri s tistimi v kmetijsko razvitih drža-vah. Že doslej je bila znana po izredni mlečnosti krav, saj so dosegli povprečje nad 5000 litrov mleka na kravo letno. Novi hlev pa je prinesel nekatere pomembne novosti pri reji krav in drugem delu na farmi.
Novi hlev je podobno kot prejšnji zgrajen za prosto rejo, tako da krave niso privezane, marveč se prosto gibljejo v njem ter hranijo in napajajo, kadar jih je volja. Vendar pa so živali sedaj bolje zaščitene pred slabim vremenom in mrazom kot v starem odprtem hlevu, saj ima novi trdne stene in streho čez vse. V njem je prostora za 289 krav, to ie 100 več kot prej V dveh me. secih bodo število stojšč povečali na 300. Crede jim ni
Blok kamna, lesa ali mavca. V to neizoblikovano oziroma samo geometrično omejeno polno maso, ki že sama posreduje dokaj močan, prvinski plastični občutek, zareže le še nekoliko potez, odvzame posamezne prostornine ob njih, zaobli prehode in ustvari taiko samosvojo prostorsko figuralno plastiko, samo nakazano v temeljnih sestavinah, obrnjeno navznoter in na videz neaktivno. Obrazi so same ploščice z nakazanimi osnovnimi potezami nosa in arkad, zglajene, vendar vseskozi tipske. Nekam primitl-vistično delujejo ta dela in njihova najbolj očitna lastnost in kvaliteta je predvsem ravnotežje med napetostjo oblik, poredujočih sluteno notranjo napetost, in siceršnjo anatomsko vezanostjo, neativnostjo in v ena-mi meri slutenim mirovanjem.
JANEZ MESESNEL
bilo težko povečevati, saj imajo s kmeti dobro urejeno kooperacijo za rejo plemenske živine.
V novi hlev je KZK Kranj vložil okoli 8 milijonov dinarjev. Pri finansiranju so s posojili sodelovali tudi občinski rezervni sklad. Ljubljanska banka in izvajalec del SGP Sava z Jesenic. Objekt so zgradili v pičlih šestih mesecih kljub zahtevnemu delu zaradi nove izvedbe in novih naprav.
Novi hlev pomeni za farmo veliko pridobitev tudi zato, ker so z novimi napravami in ureditvijo precej olajšali delo. Prav zaradi napornega dela, ki ne pozna ne prostih sobot in nedelj ne praznikov so namreč v zadnjem času na posestvo vse teže dobili nove delavce. Vendar pa so z novo naložbo precej povečali produktivnost, saj sedaj za skoraj 300 krav skrbi le 18 delavcev.
LADO STRUŽNIK
Prvi objekt
Zeleni načrt se uresničuje: v Poljčah so odprli zgleden hlev za molznice
V naši republiki je že zgrajen prvi objekt Iz zelenega plana, s katerim načrtujemo večjo proizvodnjo domače hrane. To je nov hlev na farmi krav molznic kmetijsko-živilskega kombinata Kranj v Poljčah pri Begunjah, ki so ga slovesno odprli pred dnevom republike. Z njim so povečali zmogljivost farme, hkrati pa posodobili tehnološki postopek.
Jože Javoršek
Dnevnik
Bolnišnica, za okni umirajo zadnji novembrski dnevi
Sinoči, ko so me pripeljali v bol nišmco, sem na potujoči postelji iz vodoravne lege gledal silno svetlo luno. Od okna do okna je potovala za menoj in zaklinjala svet z besedami neodgonetljivih čarovniških znamenj. Bila je presunljivo lepa in smešna. Zdaj je že davno zložila med kulise vesolja svoje herleklnsko lice, zdaj so se razprostrle za okni novembrske zavese sivine, vame pa ka plja življenje po prozorni cevki Iz visoko obešene steklenice Naravnost v žilo. Ta prizor, ki sem ga kdaj pa kdaj v bolnišnicah mimogrede videl, me je zmeraj zmrazil. Ker sem zdaj nenadoma sam igralec v podobnem prizoru, ne vem, ali bi se bal ali smejal, strah in smeh pa sta pod to streho prepovedana. Velja ena sama zapoved: mir, ki ga terja bolečina.
Spet imam priložnost misliti na filozofijo bolečine, ki bi jo bilo treba napisati z deviškimi stilnimi sredstvi Ne morem in ne morem se spo-prijazniti z mislijo, da bolečino kažemo ljudem samo v metaforah ali kvečjemu v zgodbah, nikdar pa ne naravnost. Ce bi jo kazali naravnost, bi verjetno njena krutost učinkovala tako morilsko, da bi ljudje pred takim popisom panično bežali. Tudi umetniško je ni mogoče upodabljati tako, da bi človek začutil natanko isto silo bolečine kakor umetnik, ki je oblikoval na primer PEKEL ali TIMONA ATENSKEGA ali SONETE NESREČE. Ce bi morali sproti izpiti isti korec bolečine kot Prešeren, ko je pisal SONETE, bi verjetno ponoreli. Zato je res, da ostaja bolečina nekaj čisto zasebnega, o njej lahko le poročam, in sicer samo tako, kakor poročajo v Racinovih tragedijah očividci o grozljivih dejanjih, grozljivih dejanj pa nihče ne vidi.
Opazujem, kako se pogrezam v nekakšno podzavest, nato spet nenadoma zaznavam milo jasnost sveta, pa spet zdrknem nazaj v neke blodne jame, kjer s plahutajočim umom stikam za podobami izrazito razumarskega romana, v katerem bi s sredstvi neznanstvenega pisanja naslikal spužvasto življenje slovenskih intelektualcev v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Ustavljam se ob popisovanju pičev-stva, ustavljam ob tistem prizoru, ki kaže, kako se vreščeče dame in gospodje otepajo tega imena, kakor se še danes vsak otepa imena Šentflor-jancev, katerih zgodovinski in moralni dediči so dandanes Pičevci. Ponavljam prizor, kot bi do brezumnosti ponavljal isti magnetofonski
trak, a ta prizor je nad vse vreščeč. Vpijejo: »Pa kaj so sploh Pičevci? Kdo je Pičevec? Jaz nisem! On je Pičevec! Tistale je Pičevka! Oglejte si seznam! Preberite! Pa naj zdaj kdor koli božji že končno pove, kdo je Pičevec!« — Vnel se je tudi vročično zadušni prepir: se naj mar Pičevci pišejo z malo ali z veliko, zakaj res je, da bi se po slovnični pameti morali pisati z malo (tako kot jehovci, kristjani, mohamedani. skakači ali framazoni), res pa je tudi, da jih po nekih iskrih pravilih naše slovnice lahko pišemo z veliko... Nastal je spet nov prepir. Jaz sem vpil: »Odkritje, da pičevci niso samo sodelavci Prostora in časa (PiCa) ali pa da z njim sploh niso v nikakršni zvezi, pa so kljub temu pičevci, da so pičevci tudi ljudje, ki s PiCem sploh ne sodelujejo, in da marsikateri Pičevec ni pičevec, čeprav sodeluje v PiCu, je razjarilo vse pristne pičevce«! Vse kaže, da jih je moje vpitje tako razburilo, da zdaj skačejo kot cirkuške bolhe v Kopen-hagnu, da ne rečem kot vsesplošne opice, predvsem pa se praskajo po najbolj občutljivih delih telesa ter zraven vreščijo, po vsej verjetnosti zategadelj, da bi ponovno dokazali pravilnost Pascalove misli o praznem proštom, ki rentači. Glavni povod za ta biološko politični nemir pa je seveda isti kot pri mravljinjaku, ki se zbudi in neprištevno ponori, če kdo drezne v njegovo vesoljno pogačo.
Vse te podobe, ki jih zdaj z muko in v nejasnosti bolečine gledam, so take vrste, da bi jih lahko naslikal samo Hinko Smrekar s svojim jakobinskim smislom za humor in krutost resnice.
A vendarle se iz te karikature ne bi izluščila definicija pičevstva, ki bi se morala glasiti približno takole: »Pičevec je v svojem zunanjem življenju glasno (uradno) ali tiho (tudi uradno )zvest socializmu ali celo komunizmu, v svoji notranjosti in med svojimi notranjimi tovariši pa socializem in komunizem z najrazličnejšimi sredstvi spodkopuje.« — Dvoličnost tega stanja, ki so se ga ljudje v glavnem že navadili in so zanj že neobčutljivi, je ena Izmed konstant sodobne slovenske družbe, zlasti pa kulture. Zato se je tudi pripetilo, da je slovenska literatura prvič v svoji mučeniški, če že ne revolucionarni zgodovini postala v nekaterih svojih prikaznih krinka nazadnjaštva.
Vzemimo za primer samo najvažnejšo pičevsko postojanko: Trst in njegovo zaledje.
Trst in njegovo zaledje sta že od-davna pribežališče pičevcev, saj tam-
kaj lahko odložijo naličnice (kar je vsekakor prijetno), in besede ki niso več privezane na socialistična tla, veselo vzplahutajo po tržaškem zraku kakor pisani zmaji. Splet najrazličnejših okoliščin je nanesel, da imajo v mestu ob morju in v njegovi okolici precej svojih sobratov. Te sobrate izobražujejo v neke vrste nepretrganem ideološkem seminarju, cilj tega izobraževanja pa je dokaj zapleten. Eno je očitno: iz tržaških pičevcev bi radi »matični« pičevci uresničili svojo sanjo, ki je opozicija, opozicija v neki družbi pa je v bistvu nadzor nad vsem, kar tisti del družbe, ki je »na oblasti«, počne. In tako so se tržaški pičevci razvili v višje nadzornike socialistične republike Slovenije, kar se jasno kaže v njihovih zapisih, glosah, izrekih, predavanjih, brošurah in knjigah in sploh v celotnem njihovem početju. Vse to bi bilo lepo in prav in najbrž tudi koristno, če bi v svoje visoko nadzorništvo vnesli pristno silo revolucionarnega oblikovanja naše stvarnosti in ihto smiselne kritike, a žal ostaja vse njihovo nadzorovanje v območju pičevstva, se pravi v območju impotentnega nerganja.
Njihova vloga je... skoraj bi bil zapisal veličastno besedo — in jo kar bom — zgodovinska. Tako kot vsi Slovenci, ki se na Tržaškem ukvarjajo s peresom, so tudi oni svečeniki slovenske besede ob našem morju in bistvena jedra naše narodne biti v Trstu in okolici, poleg tega pa jih življenjsko potrebuje tudi slovenska kultura. Slovenska kultura je potrebovala Trst od Trubarja in Cankarja do Pahorja in Rebule kot svojo posebno razsežnost, v političnem jeziku bi se tej razsežnosti reklo okno v svet, če že ne most med dvema sosednjima narodoma ali celo kulturama ali pa celo mostič med vzhodom in zahodom.
Ampak kaj tržaški pičevci počno? Nikdar še ni bilo moč zaznati, da
bi na primer oblikovali svojo slovensko možatost po meri možate zgodovine sodobne Jugoslavije, in če že ne po ničemer drugem, vsaj po meri naše zunanje politike, ki je za nešteto klafter višje cene, slovesa in moralne vrednosti od rimske zmede in ujetosti. Ampak tržaški pičevci si rajši trosijo na glavo pepel naših nekdanjih in zdajšnjih zablod ter sključeni v dve gube nenehno tarnajoč nadlegujejo izročilo slovenskih rev in težav. Kljub temu, da bi lahko na prste izračunali, da je usoda Slovencev v Italiji v premem sorazmerju z močjo in mednarodno veljavo Jugoslavije, dosledno javskajo, kaj vse smo zamudili, zagrešili, kaj vse smo ga polomili in kakšni sploh smo, dosledno tonejo v močvirju nekakšnega političnega obupa in tako samim sebi žagajo veje, na katerih čepe.
Sicer pa sem previsoko meril. Nisem politik, še manj strokovnjak za zamejska vprašanja. Samo opazovalec sem. — Zato tudi lahko rečem, da ob taki odprtosti mej in ob takih zemeljskih in zračnih zvezah tista birokratska državna meja nikdar ne bi smela biti odločilna ovira za ustvarjanje vedno bolj živega, smiselnega in omikanega slovenskega občestva.
Vse kaže, da je do uresničitve takega občestva še dokaj daleč.
Skoda.
Kdo je kriv?
Med najrazličnejšimi krivci so vsekakor pičevske katakombe, ki so posejane po Trstu in njegovi okolici, a v te katakombe iz daljnih dežel prihajajo politkomisarji slovenskega mračnjaštva, ki se tako kakor dr. Ciril Zebot »utaborijo v prvi gostilni za mejo« (da citiram samega sebe iz tistega Dnevnika, ki je vrgel iz tira računalnik Denisa Poniža), ker bi radi dihali zrak, ki veje s Krasa, gledali Nanos in Triglav, če ju je sploh mogoče videti, tipali pulz »ljubljene« socialistične republike Slovenije, opa-
zovali modnost oblek Ljubljank in Lj ubij ance v, ki prihajajo čez mejo. da ne govorimo o homerskih razpravah o vsesplošnem položaju vsesploš ne Slovenije in vsesplošnega sveta. Razumljivo je, da taki politkomisarji uničujejo še tisto malo vere, ki bi bila potrebna, da bi nekdo postal most med narodi ali kulturami ali da bi bil živ člen sodobnega slovenskega občestva.
Ampak zoper zlo m pomoči. Nasprotno. Z mirno tišino ga moramo podpirati.
Zakaj?
Ker tržaški pičevci lahko rečejo čisto vse, kar jim pride na jezik, pa jih nihče ne bo prijel za jezik, ker je njihov jezik pač narodna vrednota. — Oni lahko suvereno sodijo o jugoslovanski zunanji politiki in jo lahko suvereno smešijo, a ob njihove sodbe se ne bo nihče spotaknil, ker so pač tržaški pisatelji. — Oni ne bodo nikdar sodelovali v stvarnem, vsakdanjem, napornem snovanju slovenske družbe, ker se bojijo, da bi se umazali, njihov posel v zvezi s slovenstvom je čista kritika, razumljivo, saj so tržaški pisatelji. — Oni lahko napišejo s sveto strastjo in čisto zaverovanostjo natančne recepte, kako in kaj naj počnemo, da se bo razletela Jugoslavija, ampak nihče jim njihovih misli ne sme očitati, saj so pač tržaški pisatelji. — Oni lahko dvomijo čisto o vsem, celo o ideji, da bi bil lahko socializem vodilna misel narodne obrambe, čeprav pojma nimajo, kaj se v resnici pri nas dogaja, a zapišejo lahko vse, kar zapišejo, saj so tržaški pisatelji — Ti ljudje še nikdar niso napisali kaj prijaznega (ali objektivnega) o katerem koli Slovencu iz socialistične dežele, ampak načelno zaničljivo pišejo o vseh razen seveda o pičevcih, a taka je pač njihova naravna pravica, saj so tržaški pisatelji. — Oni namreč še zmerom mislijo, da imajo zaradi Martina Krpana, ki je hodil na kontrabant v Trst po sol in jo tovoril na Kranjsko, edini v zakupu edino pamet in jo edini izvažajo v Ljubljano. In pri tem mislijo, da samo njih nekaj predstavlja Trst in njegovo slovensko okolico, kar je seveda brezmejna krivica do vseh tistih tržaških pisateljev, ki niso njihove baže, pa imajo prav tako trgovino s soljo. A kaj hočafe. tako pač mislijo in tako delajo in prav imajo, saj so tržaški pisatelji.
A mi?
Mi pa moramo biti tiho. Slaba bi predla tistemu, ki bi napadel katerega koli tržaškega pisatelja. Muhasti kot primadone bi se tako in tako prvi dvignili s hruščem in truščem v svojo obrambo, pri nas pa bi rekli:
»Le kje si s pametjo? Pusti jih, čuvarji slovenske besede so, in čeprav lajajo na nas, lajajo po slovensko in že to je nekaj!«
Bolnišnica, prvi dan decembra
Spet mi v žilo teče srebrna voda iz visokega napajališča.
Pisatelj novo razsežnost zgodovine zasluti, napove in ji celo pomaga do izraza, ko pa se zgodovina izrazi, se pisatelj prestraši ter vrne v prastare školjke svojega bitja.
Se nikdar nisem videl nobenega francoskega, nemškega, angleškega, ameriškega ali italijanskega pisatelja, da bi ustvarjal iz užaljenosti. Ali da bi zagrenjena užaljenost določala njegov odnos do družbe. In njegov samopokop.
Bojim se, da smo zamudili v zadnjih dveh desetletjih nekaj mogočnih možnosti za izvirni navdih v literaturi. Boris Pahor ie nekoč zapisal: »Za pisatelja ni bistvenega pomena, kakšni so njegovi ljudje ob njem, ne, če so zvesti ali nezvesti, ne, če so malenkostni ali velikodušni, pač pa, kako velika je v njem moč, s katero j in bo vse prenesel v prihodnost in jih oživil v njihovih potomcih kot bolj zavestne nadaljevalce plemenitih izročil njegovega rodu.« Kdo je danes pokoren temu notranjemu ukazu, ki vodi literaturo? Kdo je kriv, da v enem najbolj razgibanih obdobij slovenske družbene zgodovine ni prave pisateljske ustvarjalnosti?
Pičevci, ki jim je toliko do vrednote človeške osebnosti in ki že od-davna iščejo to vrednoto bodisi po navodilih Evangelija ali po navodilih različnih postkrščanskih filozofij, še nikdar niso resno spregovorili o samoupravljanju. Ker so sicer zmeraj oznanjali personalizem, se mi zdi njihov molk več kot čuden. Da ne rečem značilen.
Med tretjo in četrto uro zjutraj sem na bližnjem drevesu za oknom bolnišnice slišal skovikati čuka. Dolgo sem ga poslušal, nato sem zlezel iz postelje, odprl okno, skočil na drevo in čuku pregriznil vrat.
PIC — revija Prostor in ča«
primorski dnevnik
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 7. decembra 1974
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
18.00	v Trstu Libertas — Kras
ŽENSKA PRIJATELJSKA TEKMA
20.00	v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Volley Pordenon
MOŠKI TURNIR YBLS
17.00	v Vidnu
Bor — Fiume Veneto
KOŠARKA
MLADINCI
17.00	v Trstu
Bor — Italcantieri
NARAŠČAJNIKI
18.00	v Trstu Bor — Polet
NOGOMET
ZAČETNIKI
15.00	v Doberdobu Mladost — San Canzian
JUTRI
NEDELJA, 8. decembra 1974
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici
Zarja — Juventina * * *
9.45 v Trstu, Ul. Flavia
Edera — Primorje * * *
14.30	v Trstu, Sv. Sergij Flaminio — Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu Mladost — Fossalon
* * *
14.30	v Štandrežu
Sovodnje — Viilesse * * *
10.30	v Nabrežini
Aurisina — Breg
SPORT SPORT SPORI
7. decembra 1974
12.00	v Križu Libertas Rocol
Union
14.30	na Padričrh Gaja — Roianese
# # #
10.30	na Proseku Olimpija — Barcola
MLADINCI
8.30	v Trs*u, stadion «1. maj»
Union — Zarja
# * #
8.45 v Križu
Vesna — Primorec
• * •
12.30	na Proseku Primorje — CMM
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Dolini
Domio — Union
* * •
10.30	v Doberdobu Mladost — San Canzian ZAČETNIKI
12.00	v Žavljah Zaule — Breg
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI 11.15 na Kontovelu Kontovel — Don Bosco
SMUČANJE
SMUK V CERVINII
Kar tri Italijanke med prvo peterico
Tekmovanje je veljalo za EP
CERVINIA, 6. — Danes je bilo tukaj tekmovanje v ženskem smuku, veljavnem za EP, v katerem so dosegle italijanske tekmovalke velik uspeh. Pobrale so zlato in srebrno kolajno, poleg tega pa so osvojile še peto in deseto mesto.
Zmaga je pripadla Tiziani Bra-celli, ki si je to uvrstitev priborila v dokaj ostri konkurenci, saj je vseh prvih pet tekmovalk prispelo na cilj v dobri sekundi, v času manj kot dveh sekund pa je prispelo na cilj kar vseh prvih dvanajst smučark.
Tekmovalke so na 2150 m dolgi progi, s 460 m višinske razlike in 23 vrati, dosegle tako uvrstitev:
1.	Tiziana Bracelli (It.)	1T9”17
2.	E. Elzenbaumer (It.)	1’19”35
3 M.	Schluchter (Av.)	1T9"82
4.	A.	Petautschnig (Av.)	1’19”90
5.	J. Plank (It.)	1’20”00
6.	A.	Totschnigg (Av.)	1’20”20
7 R.	Ollikka (Fin.)	1’20"38
8. A.	Rudigier (Av.)	1’20”55
9 G.	Strixner (Av.)	r20"63
10.	E.	Fasoli (It.)	1’20”83
11.	R.	Sackl (Av.)	1’20”94
12 E.	Dirren (Švi.)	1’21”14
13.	A.	Giletta (Fr.)	1'21”50
14.	H.	Bauer (Av.)	1'21”55
15 N.	Chevassus (Fr.)	1’21”77
* * *
VAL DTSERE, 6. — Tekmovalci, ki se udeležujejo mednarodnega smučarskega tekmovanja «Kriterij prvega snega» v Val dTseru so i-meli danes dan počitka. Izjema so bili le tekmovalci v smuku, ki so imeli «no stop».
Jutri bo na sporedu ženski veleslalom, v nedeljo pa se bo prva letošnja mednarodna smučarska prireditev, veljavna za SP, zaključila z moškim smukom.
Izmed italijanskih smučarjev se je (po odličnem nastopu v začetnem delu te prireditve) večina danes vrnila v Italijo. Odšli so zlasti vsi specialisti za slalom, med temi Pietrogiovanna, Radici, Pego-rari, presenetljivi De Chiesa, Se-noner in Oberfrank. Vsi ti bodo v nedeljo in ponedeljek nastopili v Inninchenu na tekmovanju za EP, kjer se jim bo pridružil še Roland ThonL
PRIJATELJSKE TEKME Minibasket
Sokol — Kontovel	32:69
SOKOL: Terčon 2, Pupis 6, Zidarič, Della Schiava M. 7, Velussi 14, Sandri 2, Slavec 1, Žbogar, Gruden, Trobec, Škrinjar, Bandelj, Ko-janec, Caharija, Rebula, Bertok, DeUa Schiava, Veble, Bogateč.
KONTOVEL: Gulič 10, Daneu 19, Peter Starc, Martin Starc 4, Daneu D. 4, Aleksander Starc 6, Štoka 10, Milič 16, Čuk 6.
SODNIKA: Ukmar in Čuk.
V trening tekmi so se pomerili
najmlajši košarkarji Sokola in Kon-tovela. Tekma je bila zelo zanimiva, saj so se košarkarji obeh ekip močno potrudili. Kontovelci so dobro igrali v napadu, medtem ko je njihova obramba šepala. Košarkarji iz Nabrežine so šele začeli s treningi in zato so s prikazano igro, kljub visokemu porazu, na splošno zadovoljili.
Sokol — Inter Aurisina 36:25
Sokol je v tem srečanju igral bolje. Napredek je bil predvsem v napadu. Košarkarji Sokola so bili predvsem proti koncu tekme pri-sebnejši in so tako zasluženo zmagali.
H. L.
KOLESARSTVO
BASSANO DEL GRAPPA, 6. -Od 12. do 18. maja bo v Bassanu del Grappa 3. svetovno vojaško kolesarsko prvenstvo.
RIM, 6. — V Rimu so danes podpisali pogodbo o športnem sodelovanju in jačanju športnih stikov med Italijo in Vzh. Nemčijo. Pogodba bo veljala do leta 1980.
NOGOMET.,
NAŠE EKIPE JUTRI V AMATERSKIH LIGAH
VSE NASE PETERKE ZAPOSLENE
Juventina bo gost bazoviške Zarje ki doma že 440 minut ni dala gola
V 3. AL bodo naša moštva odigrala tudi tokrat nekaj zahtevnih tekem
2. AMATERSKA LIGA
Nedeljsko 11. kolo bo precej naporno za naše enajsterice, saj bo le Zarja igrala pred domačim občinstvom.
V Bazovici bo na sporedu slovenski derbi Zarja — Juventina. Ba-zovci so v zadnjih dveh nastopih zapustili poraženi igrišče in zato si ne smejo dovoliti spodrsljajev, kajti njihov položaj na lestvici je postal precej kritičen. Poleg tega imajo «rdeče-beli» odprt račun z navijači, saj na domačih tleh letos niso še zmagali in to predvsem zato, ker so bili pomanjkljivi v zaključevanju. Zarja je doma dala en sam gol in to v prvem kolu (v 10. min.) proti Costalungi, kar pomeni, da ni pretresla mreže v Bazovici že 440 minut. Ta podatek zgovorno govori v korist Juventine, ki upa. da tudi jutri Zarji ne bo uspelo priti do gola. štandrežci računajo v Bazovici na remi, na katerega so se letos že privadili, saj so jih dosegli že kar sedem.
Po dveh zaporednih porazih, s katerima se je poslabšal že itak kočljivi položaj enajsterice Primorja, je prišlo (kot je bilo pričakovati) do zamenjave trenerja. Vod-

ODBOJKA
V SACILU
Jutri ekipa Sokola v mladinskem finalu
Mlade Nabrežinke bodo nastopile s svojo najboljšo postavo
Jutri bo v Sacilu deželni sklepni | du že ob deveti uri, potem pa vsa-tumir letošnjega odbojkarskega j ko naslednjo uro druga. Popoldan-
prvenstva mladink. Na tem turnirju bodo igrali štirje pokrajinski prvaki: Libertas iz Pordenona. PAV Despar iz Vidna, Corridoni in Št. Petra ob Soči ter prvak naše pokrajine Sokol iz Nabrežine. Že ta uvrstitev je za mlade odbojkarice in Nabrežine velik uspeh. Vsekakor pa niso brez možnosti niti v Sacilu.
Sistem tekmovanja je «vsak z vsakim». Vsaka šesterka bo odigrala tri tekme. Prva bo na spore-
Danes se poročita
MIMA KAPELJ in
BORIS RAPOTEC Novoporočencema želi obilo sreče v novem življenju
ŠD Breg
r -»BSjrš
Juventina, ki je remizirala v nedeljo s Flaminiom (na sliki), računa na točko tudi v Bazovici
ski tekmi pa bosta na sporedu ob
15.00	oziroma 16.00. Pol ure pred pričetkom samega tekmovanja pa bo žrebanje za določitev parov.
Kot napovedujejo nekateri dobri poznavalci deželne odbojke pri mladinkah je velik favorit za končno zmago Libertas iz Pordenona. Podcenjevati ne gre niti mlade in obetajoče šesterke PAV Despar iz Vid: na. Vsaj na papirju ne bi smel biti nevaren Corridoni iz št. Petra ob Soči, katerega trenira Jože Cej. Naše zastopnice iz Nabrežine so v izločilnih tekman prikazale zelo dobro odbojko. V dveh srečnjiri s Kontovelom pa so kljub preprič; liivima zmagama igrale precej slabše.
Pred finalnim nastopom nam je povedal trener Sokola Savo Ušaj, da so njegove varovanke marljivo trenirale in odhajajo v Sacile razpoložene optimistično. Ta optimizem je tudi opravičen, saj bodo zaigrale v najboljši postavi. Barve Sokola bodo to pot branile naslednje igralke: Antoni, Kralj, Zandomeni, L. in V. Legiša, Paškulin. Škerk-Kosmina, Verginella in Petelin.
OBVESTILA
SPDT bo v nedeljo, 8. t.m., priredilo smučarski izlet na Ncvej-sko sedlo. Vpisovanje v Trstu,
UT. Ceppa 9 (od 8. do 14. ure).
* • •
SPDT sporoča vsem udeležencem izleta prejšnje nedelje, ki niso plačali trikratnega abonmaja, naj potrdijo svojo udeležbo zaradi rezervacij mest v avtobusu.
* * •
SPDT priredi od 22. dec. ’74 do 5. jan. 1975 ZIMOVANJE V ŠT. JANŽU NA KOROŠKEM (Rožna dolina - St. Johann in Rosental)
Možni sta dve izmeni: od 22 do 29. dec. in od 29. dec. do 5 jan. Bivanje v zasebnih sobah (po 1 ali 2 postelji + 1 stanova nje). Delujeta 2 vlečnici, na raz pelago po želji smučarski učitelj
Potovanje z osebnimi avtomobl li ali z vlakom. Predvideno praz novanje Novega leta.
Vpisovanje in informacije na sedežu ZSŠDI. Ul. Ceppa 9, tel. 31-119 izključno do sobote, 7. decembra (urnik od 8. do 14. ure).
stvo Primorja je odstavilo Vatto in poverilo vlogo trenerja članske e-kipe Barbianiju, ki je že treniral Primorje v sezoni 1972-73.
Kako bo na zamenjavo reagirala ekipa je težko reči. Trenutno je bila morala v taboru Primorja nizka (da ne govorimo o igri ekipe). Po navadi pravijo, da nov trener prinese zmago. Tokrat se nam zdi, da bo to precej težko, saj gre Primorje v goste k Ederi, ki je prav prejšnjo nedeljo (na domačih tleh) nepričakovano (prvič v tem prvenstvu) klonila. Tržačani se bodo jutri gotovo maščevali za ta poraz, saj niso še zgubili upanja na končno zmago. Remi bi predstavljal za Primorje že lep uspeh.
Vesna bo šla v goste k enajsterici Flaminia, ki je za Križane prava «črna mačka». Tržačani so vedno delali preglavice Vesni, ki je tudi v lanski sezoni v gosteh klonila Flaminiu s 3:1. Jutri Križani ne marajo poraženi zapustiti igrišča. Igrali bodo v standardni postavi, zato mislimo, da bo varovancem trenerja Košute uspelo od ščinniti Flaminiu vsaj eno točko.
V ostalih tekmah predvidevamo zmago Sagrada nad Giarizzolami, remi med Camnanellami in Costalungo. zrn a po Stocka nad T.iberta-som in delitev točk med Duinom in Portualejem. V tekmi Isonzo — S Anna pa lahko pride do vsake ga izida.
3. AMATERSKA LIGA
Jutrišnje (deveto) kolo bo verjetno potekalo v premoči vodečih enajsteric, ki se borijo za naslov zimskega prvaka. Kaže, da bo odločitev (če ne bo prišlo do presenečenja) padla šele v zadnjem kolu zimskega dela prvenstva.
Na Goriškem bo enajsterica Sovodenj sprejela v goste voditelja lestvice Viilesse, ki je do sedaj klonil le ekipam Staranzana in Poggia. Sovodenjci se v tem začetnem delu prvenstva niso dobro odrezali. vendar so prav v zadnjih dveh tekmah pokazali viden napredek. Upati je. da se bodo tudi proti Vil-lessam Marson in tovariši dobro izkazali.
Mladost bo spreiela v goste solidno ekipo Fossalona, ki je letos doživela le en noraz (Viilesse). Prav gotovo bi Doberdobci z remijem prebrodili vse težkoče in nesporazume. ki so se v zadnjem času pojavili med trenerjem, nogometaši in vodstvom.
Na Tržaškem iera Breg v Nabrežini proti moštvu Aurisine, ki sc po kratki krizi vrača spet v formo in računa na končno zmago. Prav zaradi tega je razumljivo, da bo naloga «plavih» naporna. Navijači Brega vsekakor upajo na pozitiven nastop.
Union bo gost Libertasa iz Ro-
tiiiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHi,ii
cola, ki zaostaja za Podlonjerci le za točko. Če «modro-rumeni» nočejo nazadovati in spet razočarati svojih navijačev (kot prejšnjo nedeljo) morajo zmagati.
Gaja bo sprejela v goste šibko enajsterico Roianeseja, ki (vsaj na papirju) ne bi smela delati pregi arie gajevcem. Ker pa so «zele-no-rumeni» v zadnjih treh nastopih osvojili le eno samo točko, so tudi navijači skeptični.
Olimpija bo sprejela v goste Bar-colo, ki je trenutno na drugem mestu lestvice, mesto, na katero je v začetku prvenstva računala tudi Olimpija. V tem začetnem delu so «modro-beli» precej , razočarali (posebno prejšnjo nedeljo). Vsako predvidevanje je zato tvegano, saj je Olimpija sposobna kljubovati močnejšim ekipam, nato pa podleže šibkim nasprotnikom.
Primorec bo jutri počival.
B. R.
DOMAČI DERBI BOR-POLET
Borovi člani v Vilešah ■ Mladinci proti Italcantieriju
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
J-.itri se bo začel drugi del promocijskega prvenstva. Borovci bodo gostovali v Vilešah, kjer bodo igrali proti domači ekipi, ki so jo v prvem srečanju rekordno premagali s 117:62.
Bila je to najvišja zmaga v tem prvenstvu, ki je tudi dala upati našim košarkarjem, da bo njihova nadaljnja pot lahka. Prvenstvo pa je pokazalo, da so se naši košarkarji britko motili, saj so v prvem delu kar trikrat zgubili.
Morda pa je tudi to spoznanje borovcem koristilo, saj sedaj bolj sproščeno in samozavestno igrajo.
Možnosti, da bi se lahko uvrstili na prve dve mesti, so namreč minimalne.
Bor bo jutri v Vilešah igral z naslednjo postavo:	Sosič. Vatovec,
Barazzutti, Kralj, Pertot, Fabjan,
Sirk, Ambrožič, Klobas, Kraus.
Villesse ima na lestvici štiri točke (dve manj od Bora). Na lastnih tleh je še posebej nevaren, saj sta favorita za končno zmago te skupine Radici Arte iz Gorice in Libertas iz Trsta premagala domačine s pičlo razliko v koših.
MLADINCI
Borovi mladinci bodo zadnje kolo tega prvenstva igrali doma proti moč- košarkarji veselo presenetili.
RIM, 6. —- Italijanska boksarska zveza je imenovala Tržačana Nina Benvenutija za svojega svetovalca.
Sledil bo predvsem mladincem ter sodeloval pri pripravi moštev za olimpijske igre v Montrealu in v Moskvi.
..............................................................................................................
neriiu Italcantieriju, ki je skupno z Borom na tretjem mestu na lestvici.
Italcantieri je bil večji del tega prvenstva v vodstvu. V zadnjih dveh kolih pa je nepričakovano izgubil proti Lloydu Adriaticu in Italsidru.
žal, bodo borovci na današnjem srečanju nastopili z zelo okrnjeno postavo. Odsotni bodo Guštin, Žerjal, Kažem (zaradi poškodb) in Koren (izključitev).
Bor bo torej igral z naslednjo postavo: Vatovec. Oblak, Kravos, Kraus, Klobas, Francia. Lisjak, Košuta, Se,-stan, Mazzucca.
NARAŠČAJNIKI
Že v 4. kolu bo na sporedu drugi slovenski derbi. Poletovci so se namreč že pomerili s Kontovelom, danes pa bodo igrali proti Boru.
Obe ekipi imata na lestvici po štiri točke, kar tudi kaže, da sta po moči izenačeni. Tekma bo torej zanimivejša, borba za točke pa izredno važna.
Kontovel bo jutri igral proti Don Boscu, ki je prav tako kot Kontovelci na prvem mestu na lestvici s šestimi točkami. Kontovel je v tem delu prvenstva dokaj zanesljivo igral in zato je upati, da bodo tudi jutri naši
NOGOMET
PREGLED MLADINSKIH LIG
Jutri zanimiv slovenski derbi med ekipama Zarje in Uniona
Med naraščajniki je Vesna premagala svojega najnevarnejšega nasprotnika
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
1
1
2
2
X
X
X
Cagliari - Roma	1
Cesena - Inter	X
Fiorentina - LR Vicenza	1
Juventus - Torino	1
Lazio - Bologna	1
Milan - Napoli	1
Ternana - Sampdoria	1
Varese - Ascoli	X
Genoa - Atalanta	1
Sambenedett. - Palermo	X
Verona - Alessandria	1
Massose - Grosseto	X
Messina - Siracusa	1
MLADINCI
Prejšnjo nedeljo so bile odigrane zaostale tekme šestega kola. V skupini A je Zarja zasluženo osvojila svojo drugo zmago in se tako dvignila z zadnjega na šesto mesto. V skupini B pa je Primorec zgubil s teniškim izidom 6:1. Edera, ki vodi na lestvici, je ponovno dokazala, da je trenutno v dobri formi in je brez težav prekosila Crem-caffè. Jutri bo na sporedu zelo zanimiv slovenski derbi med Unionom in Zarjo: trenutno izgleda, da so Bazovci na boljšem. Vsekakor bi remi zadovoljil obe ekipi. Zanimivo bo tudi srečanje med Vesne in Primorcem: Križani bi si morali zagotoviti celoten izkupiček. Primorje pa se bo spoprlfelò^S CMM.
IZIDI
SKUPINA A
Rosandra - Zarja 0:2.
SKUPINA B
Primorec - Cremcaffè 1:6, Barco-la - Libertas Trst 2:2, Edera - Costalunga 2:0.
LESTVICI
SKUPINA A
Fortitudo 16, Giarizzole 14, Mug gesana 11, Ro anese 10. Esperia Sv. Alojzij, Zarja in Rosandra 6, De Ma cori in Union 5.
SKUPINA B
Edera 18, Vesna in Cremcaffè 13, CMM, Costalunga in Inter SS 11, Libertas Trst 7, Primorec, Primorje 6, Barcola 4.
NARAŠČAJNIKI
Zadnje kolo je bilo za Vesno zelo uspešno, saj so naši zastopniki premagali in prekosili na lestvici svojega najnevarnejšega tekmeca (izvzeta je Oricina SC). Primorje je ponovno klonilo in je pobralo iz lastne mreže že sedeminštirideseto žogo. V skupini B je Breg brez večjih težav odpravil Domio, najnevarnejši tekmec «plavih», Libertas Trst, je osvojil dve točki brez borbe, ker se Libertas Rocol B ni predstavil na igrišču. Tekma med Unionom in Ro-sandro je bila prekinjena zaradi blatnega igrišča.
Jutri bodo na sporedu zaostale tekme šestega kola. Od naših ekip bo nastopil le Union, ki se bo spo prijel z Domiom. Naši zastopniki lah ko računajo vsaj na točko.
IZIDI
SKUPINA A
Opicina SC - Libertas Sv. Marko
2:0, Vesna - S. Giovanni 3:0, Primorje - Ponziana 0:4.
SKUPINA B
Libertas Trst - Libertas Rocol B 2:0 b.b., Union - Rosandra n.o.. De Macori - Montuzza 3:2, Breg - Do mio 2:0.
SKUPINA C
Triestina - Libertas Rocol A 7:1, Zaule - Fortijtudo 0:2, Costalunga -Giarizzole 0:6, Muggesana - CGS 1:2, Esperia Sv. Alojzij - Crem caffè 0:2.
LESTVICE
SKUPINA A
Opicina SC 20, Vesna 13, S. Gio vanni in Libertas Sv. Marko 11, Ponziana 10, Cremcaffè 8, Esperia Sv Alojzij 4, Primorje 2.
SKUPINA B
Breg in Libertas Trst 16, De Ma cori 11, Montuzza 9, Domio in Ro sandra 8, Union 6, Libertas Ro col B 3.
SKUPINA C
Giarizzole in Triestina 20, Libertas Rocol A 13, CGS 12, Fortitudo 11, Zaule 7, Costalunga 1, Muggesana 0.
ZAČETNIKI
Najmlajšim Brežanom ni prejšnjo nedeljo uspelo osvojiti niti točke. Prihodnjič se bodo «plavi» spoprijeli z Zaulami v zadnji tekmi pred zimskim premorom, ki bo trajal do pomladi. Vodeči Montuzzi je v tem
kolu prvič delno spodrsnilo; Tržačani so po dolgi seriji zmag (8) remizirali s Fortitudom. Na lestvici skupine A vodijo Giarizzole, ki so v neposrednem spopadu premagale in tako prekosile na lestvici doslej vodeči Libertas Rocol.
IZIDI
SKUPINA A
Opicina SC - Inter Sv. Sergij 1:0, Triestina A - Ponziana 1:1, Sistia-na - CGS 0:1, Libertas Rocol - Giarizzole 1:2.
SKUPINA B
Zaule - Muggesana 4:0, Triestina B - Edera 1:1, Cremcaffè - Esperia Pio XII 0:1, Fortitudo - Montuzza 1:1, Breg - Rosandra 0:2.
LESTVICI
SKUPINA A
Giarizzole 13, Libertas Rocol 11. Triestina A, Ponziana in CGS 8. O-picina SC 7, Sistiana 6, Inter Sv. Sergij 5, Libertas Sv. Marko 4.
SKUPINA B
Montuzza 17, Esperia Pio XII 13, Cremcaffè 12, Fortitudo in Rosandra 10, Zaule 9, Muggesana 6, Triestina B 4, Breg 3, Edera 1.
Naši naihnljši strelci:
Colja (Union) in Ferluga 6; Colja (Zarja), Russinian. Biagi. Kalin in Klun 5; Terčon, De Michele, Košuta, Kralj M., Lonza, Zucca, Bencich, Lovrečič, Grizonič P. 3: Lappi, Kralj D.. Sedmak, Milič, Persi, Žerjal, Eva, Štoka in Krevatin 2.
Primorec, ki je igral v nedelj o s Sampvitom, bo jutri počival
Janko Perat
UMIRAJOČI
CAS
rudi Gvozden je bil zraven. Ko sva zagledala drug druge-sva si planila naproti, si segla v roko in se objela. Oči e nama svetile od sreče. Potem se je sestanek začel.
»rvi je govoril naš komandant, komandant tankistov, avnik Sokolovič. Ko sem slišal njegov predlog, sem po-eje prisluhnil njegovim besedam. Dejal je,	prav
m zgodovinskem trenutku zmage na primorskih tleh po ovem prepričanju dolžni zahvalo sinovom te naše pokra-njihovemu junaštvu in zvestobi, ki so jo pokazali v sdnjem, zmagovitem boju. Izkazati moramo hvaležnost riznanje njim, ki so se v tako velikem številu bonk sku-z drugimi borci v prekomorskih enotah. Te enote so na-5 velik sestavni del naše armade. Prav iz vrst Primorcev bi izbrali najboljšega in najzaslužnejšega, tistega, ki je rednejši naj višjega odlikovanja.
Nato je rekel, da ima predlog, ker pozna junaka, ki bi ižil takšno najvišje priznanje.
Še bolj sem prisluhnil. Slišal sem, kako je Sokolovič Uagal za najvišje odlikovanje oficirja, ki je stopil v boj 4 nacifašizmu še pred razpadom Jugoslavije Bil je v bo-prl Tobruku in drugod na libijski fronti, potem pa je bil med prostovoljci, ki so iz zavezniških enot prešli v na-
rodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije. V naši vojski je bil kot izkušen tankist postavljen za komandirja tanka, s svojim tankom pa je uničil dva sovražna tanka, enega pri Josip Dolu, drugega pri Bazovici. Tretjega je zaplenil sovražniku v istem boju popolnoma nepokvarjenega. S tem tankom pa je že naslednji dan posegel v boj v sestavu naših oklepnih enot. Komandant Sokolovič je sklenil svoj predlog s poudarkom, da je predlagani borec Primorec in eden izmed najpogumnejših v brigadi, zato tudi najprimernejši za takč visoko priznanje. To bo obenem tudi priznanje junaštvu vseh Primorcev. Potem je komandant obmolknil. Nastala je tišina. Na obrazih navzočih je bilo videti trpek nasmeh.
Nenadoma se je dvignU visok, suh oficir, z globoko vdrtimi očmi, ki so se mi zdele močno znane. Le kje sem ga že srečal? Odkod neki ga poznam? Nisem se mogel spomniti. Oficir je prosil za besedo, potem pa je začel:
«Tovariši, jaz se s tovarišem Sokolovičem ne morem strinjati. Osebno nimam sicer nič proti Primorcem, saj so nam bili tovariši v boju. Toda vprašam vas, kje je tovariš, ki ga Sokolovič predlaga za najvišje odlikovanje, bil v tistih slavnih dneh, ko sta v domovini divjali četrta in peta sovražna ofen-živa?»
Pri teh besedah sem se hipoma spomnil, kje sem bil videl nemimi pogled, ki je zdaj begal po nas, poslušalcih. To je vendar Stevo Grujič, moj vodnik iz voda prve prekomorske brigade. Prav on je! Tisti, ki mi je vzel brzostrelko. Upajmo, da ga vsaj zdaj ne bo zgrabil jurišni napad, sem pomislil. Morda pa bi bilo dobro. Morda bi se s tem onemogočil pred komandanti. Ampak ničesar ni bilo. Grujič je kar naprej govoril in svojo misel razvijal z nekakšno logiko, ki ji je bilo težko oporekati. Toda njegov glas je prihajal do mene vedno bolj nejasno, kot iz daljave, kot da gre le za mučne sanje.
Medtem ko je Grujič govoril, mi je v misli prišel Shakespeare Ne vem zakaj, kajti Shakespeara nisem nikoli po-
sebno maral. Zoprn mi je bil že zato, ker so študentje in drugi izobraženci ponavadi tako radi navajali njegove besede, pa tudi zato, ker sem moral v šoli prebirati njegova dela. Zdaj se mi je nepoklican vrinil v misli.
Spomnil sem se na besede obtoženega Shyloeka, Žida, ki se je moral zagovarjati pred doževim sodiščem:
«Zid sem. Ali nima Žid oči? Ali Žid nima rok, udov, čutil, čutov, nagibov, strasti? . . .»
Iz neke odmaknjene neresničnosti pa so k meni prihajale Grujičeve besede: «... Pravim vam, tovariši: ali v tem velikem trenutku pozabljamo na heroje, ki so od prvega dne naše vstaje šli skozi trpljenje? . . . Borec, ki ga predlaga tovariš Sokolovič za najvišje odlikovanje, pa v tistih slavnih dneh ni bil z nami. Bil je pri Angležih, še prej, vse od rojstva pa je živel med fašisti. Tega ne smemo pozabiti . . . Kdo izmed vas mi jamči za njegovo proletarsko zavest? Za njegovo razredno pripadnost. Nihče! . . . Najvišje odlikovanje, tovariši, zaslužijo le tisti, v katere lahko trdno zaupamo, da bodo tudi jutri, pojutrišnjem v prvih linijah naše borbe. Tisti, o katerih smo prepričani, da nam nikoli ne bodo delali sramote...»
Glasovi v dvorani so postajali vse bolj odmaknjeni.
Hkrati z Grujičevimi besedami so se mi v mislih prepletale Shylockove besede: «. . . Ali ga ne hrani ista jed, ne rani isto orožje? . . . Mar ni podvržen istim boleznim, se ne zdravi z istimi sredstvi, ga ne greje isto poletje in ne hladi ista zima? ... In če nam delate krivico, naj se ne maščujemo? . . . Ce smo vam podobni v vsem, hočemo delati tudi v tem enako . . .»
Shylock je bil v meni vse glasnejši, tako da sem naposled slišal samo še njega. Moje ustnice so neprenehoma šepetale:
«Prekleto, prekleto, prekleto!»
Nenadoma me je sunek s komolcem mojega soseda prebudil v resničnost. Mrzlično sem poskusil ujeti tok sestanka, a brez uspeha.
«Kaj šepečeš? Odgovori, tebe sprašujejo!»
«Kaj, prosim?»
«Kot zastopnika Primorcev te vprašujejo, ali imaš k vsemu temu kakšne pripombe.»
Vstal sem in pogledal okoli sebe. Moj pogled se je srečal z Gvozdenovim. Videl sem, kako je povesil oči. Potem sem rekel: «Ne, nič. Ničesar nimam pripomniti.»
V ustih se mi je hkrati z grenko slino nabirala kletev.
TRETJI DEL
XII
TJASIN DNEVNIK
Maj 1960
Hodila sem kot v omotici. Nekaj dni se nisem niti zavedala, kaj se je v resnici zgodilo. Delala sem vse kot poprej: zjutraj sem zbudila otroka, jima pripravila zajtrk, šla v službo, in ko sem se vrnila, sem opravljala hišna dela, skrbela sem za otroka in se pogovarjala z njima. Le ljudi in srečanj z njimi sem se bala. Vendar sem hodila ponosno, s klobučkom, Id m! je na oči metal senco in jih zakrival pred preveč radovednimi pogledi.
Šele pozneje je prišlo za menoj.
Ni me bolela izguba moža, še zdaleč ne. Ustrašila sem se prihodnosti, življenja, ki je za ločenko dvakrat težko.
Svet okrog mene je poln hinavščine, Vklenjen v farizejske predsodke. Nobenega upanja nimam več, da bi živela v zavetju mirnega doma, z otroki in njihovim očetom, svojim možem in prijateljem.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ Itevilka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacijo in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
7. decembra 1974
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII* - DZS - 61000 Ljubljana;
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: Trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 Ur «Mali oglssi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-I*
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	lzdaia 'n tlska V ZTT ' ^
PO UMORU KARABINJERSKEGA PODČASTNIKA flNPREA LOMBflRDINIJfl
ŠTIRJE DOMNEVNI MORILCI V ZAPORU DRUGIM TREM PA SO AGENTI NA SLEDI
Aretiranci naj bi priznali, da so sodelovali pri umoru - Neosnovana domneva političnega zločina - Osumljenci trdijo, da so pripravljali rop, njihova razlaga pa ne prepričuje preiskovalcev
BOLOGNA, 6. — Preiskava o umoru karabinjerskega podčastnika Andrea Lombardinija, poveljnika orožniške postaje v vasi Castel D’Argile pri Bologni, napreduje zelo hitro in preiskovalci so dosegli pomemben uspeh: v slabih 24 urah so aretirali že štiri domnevne morilce, drugim trem pa so na sledi.
Aretiranci so vsi mladi fantje, ki stanujejo v Bologni in okolici. Kaže, da so med zasliševanjem priznali, da so simpatizerji izvenparlamen-tarnih levičarskih gibanj, predvsem «Potere operaio», a njihov zločin nima političnega prizvoka. Namestnik državnega pravdnika dr. Luigi Persico, ki vodi preiskavo, je v pogovoru s časnikarji odločno pobil govorice o političnem zločinu. «Umor podčastnika Lombardinija — je poudaril dr. Persico — je posledica kriminalnega izpada banditov, ki so se čutili ogrožene, in nič več. Pogumni podčastnik je bil žrtev svo-jé privrženosti delu.»
V mrežo preiskovalcev so se doslej ujeli Stefano Sonora, Claudio Vicinelli in Bruno Valli, katere sod-
., nedovoljene posesti orož-tatvie avtomobilov in združeva-
nik dolži umora v obremenilnih okoliščinah, poskusa umora, poskusa ropa, upiranja funkcionarja javne varnosti ja
nja v zločinske namene, četrti domnevni ropar Renzo Franchi pa se bo moral zagovarjati zaradi sodelovanja pri umoru in ker je pomagal padjašem na begu.
Pričevanje aretiranih, ki so kot kaže, priznali krivdo, je pomagalo obnoviti razplet dogodkov. Kot so sami priznali, so banditi pripravljali napad na poltovornjak krajevne tovarne sladkorja, na katerem naj bi bilo okrog 30 milijonov lir za plače uslužbencem. Ni bilo še jasno, če naj bi vozilo prišlo včeraj ali danes in zato so roparji čakali v zasedi s štirimi avtomobili: poltovornjakom fiat 238, na katerem jih je zasačil Lombardini, starim volkswagnom, ki ga je pokojni zaplenil preden se je spopadel z banditi, fiatom 1100 in fiatom 126. Wolksvagen in fiat 126 sta bila last dveh članov tolpe, drugi dve vozili, pa sta bili ukradeni.
imiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiitiimiimiitiiimiiiiiuiniiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiu
SKLEP SODNIKA SIRICE
Nixon ne bo pričal na procesu Water gote
Zvezni sodnik Gesell pa je sklenil, da bo po zaključku procesa dovolil objavo vseh posnetkov Nixonovih pogovorov s sodelavci
WASHINGTON, 6. — Ko se bo zaključil proces proti petim Nixo-novim sodelavcem, obtoženim, da so hoteli utišati škandal Watergate, bodo ameriške televizijske postaje lahko objavile posnetke vseh Nixonovih pogovorov s svojimi sodelavci, ki so podporni steber obtožnice. Tako je razsodil washingtonski zvezni sodnik Gerhard Gesell. Sodnik je v bistvu sprejel izvajanje odvetnikov treh največjih televizijskih družb NBC, CBS in ABC, ki so se pritožili, ker da ne morejo objektivno obveščati poslušalcev o poteku procesa.
Nixonovi odvetniki so se doslej ostro protivili objavi posnetkov, ker da bi to lahko spravilo bivšega predsednika v hudo zagato. Sodnik je pa razsodil, da Nixon nima pravice, da odreče ameriškemu narodu popolne informacije, ko mu je sodišče zajamčilo, da bo spoštovalo tajnost njegovih pogovorov s tujimi državniki.
Gesell je istočasno poudaril, da ne bo dovolil prevelike komercializacije posnetkov. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, če bi vsebino trakov objavilo kakšno dobrodelno društvo, katerega cilj ni zgolj zaslužek. Pridržal pa si je vsekakor pravico, da še poglobi vprašanje in dokončno razsodi po zaključku procesa.
Sodni postopek proti petim sodelavcem bivšega šefa Bele hiše se bo kot vse kaže zaključil hitreje kot predvideno. K temu bo botrovala odločitev sodnika Sirice, da ne bo zaslišal Nixona. Sodnikov sklep — ki med drugim žigosa Nixona kot ne preveč verodostojno pričo — pomeni, da se bo proces končal še preden si bo Nixon dovolj opomogel, da bi lahko pričal.
Sodni zdravniki, ki so prejšnji teden pregledali bivšega predsednika, so namreč potrdili, da Nixon ne bi mogel pričati pred 6. )anuar-jem. Zdravje bivšega šefa Bele hiše se vidno boljša, toda Nixon je še vedno šibak in se utrudi oo najmanjšem naporu.
Nixonovo pričevanje so zahtevali predvsem njegovi bivši sodelavci, ki trdijo, da se sicer ne morejo u-činkovito braniti, po mnenju tožilca pa prisotnost bivšega predsedni-ga v sodni dvorani ni nujna.
V Etiopiji nov« osebnosti na ključnih položajih
ADIS ABEBA, 6. — Vse kaže, da se politični položaj , v Etiopiji po zadnjih dramatičnih dogodkih, ko je vojaški začasni svet fizično likvidiral 60 predstavnikov bivšega političnega režima cesarja Haileja Selasieja, začenja normalizirati. Tega procesa normalizacije niso zaustavili niti bombni atentati
Vojaški začasni svet je imenoval kakih 15 oseb na ključne, - oziroma zelo važne položaje v državi. Gre za vojaške in civilne osebnosti.
Predvsem je treba omeniti imenovanje za zunanjega ministra Ki-fleja Wodaijoa, ki je bil zadnje čase etiopski veleposlanik pri OZN. {Nadomestil bo bivšega zunanjega ministra Zewdeja Gebreja Selasieja, ki se je udeležil zasedanja generalne skupščine OZN in se' potem ni hotel vrniti v domovino.
Zelo zanimivo je, da so vojaški oblastniki imenovali za ministra za obrambo neko civilno osebnost, in sicer Mandefra Ayeluja, ki je bil do pred kratkim veleposlanik v Somaliji, kjer je reševal zapletene pro-
bleme, ki zadevajo pokrajino Oga-den na jugovzhodu etiopske države.
Za upravitelja južne pokrajine Kaffa (bogato kmetijsko področje, kjer tradicionalno pridelujejo kavo) je bil imenovan tosedanji etiopski veleposlanik v Pekingu. Vojaški oblastniki so nadalje imenovali nòve poveljnike vojske, letalstva in mornarice.
Iz Kaira sporočajo medtem, da je etiopski veleposlanik v Kairu zavrnil zahtevo svoje vlade, da se vrne v domovino. Tudi drugi člani veleposlaništva so sprejeli isti sklep.
V Rimu aretirali šest agentov-tatov
RIM, 6. — Na ukaz rimskega državnega pravdnika so danes aretirali v Rimu šest agentov letečega oddelka, ki so obtoženi tatvine v obremenilnih okoliščinah. Agenti so izmaknili neki priletni ženski, ki je prijavila tatvino, znatno vsoto denarja in dragoceno ogrlico draguljev.
Priprave banditov so vzbudile sum nekega Lombardinijevega obveščevalca, ki je takoj dal alarm. Pogumni podčastnik je sklenil, da o-sebno preveri verodostojnost informacij in se je odpravil s karabinjerjem Sciarettom na pot. Najprej sta zaplenila osumljeni wolksvagen in ga pripeljala do vojašnice, nato pa sta se odpravila v Argile, kjer sta pri pokopališču naletela na roparje. Tu je prišlo do tragičnega spopada, v katerem je Lombardini izgubil življenje. Banditi (Stefano Bonora, Claudio Vicinelli in Bruno Valli) so nato prelisičili Seiaretta in pobegnili z njegovim avtomobilom.
V njihovem poltovornjaku so preiskovalci našli odejo, radijski oddajnik in sprejemnik vrste «waìkie-talkie», samokres beretta 7,65, brzostrelko «sten» in samokres «ber-nardelli 7,65».
Ko je zapustila karabinjerski poltovornjak, se je trojica ločila: Bo nora je odšel domov. Vicinelli in Valli pa sta jo mahnila proti Bologni kar čez polja. To jima je bilo usodno, ker sta malo pozneje mokra in umazana od blata vzbudila sum izvidnice prometne policije, ki ju je priprla. «Bila sta tako blatna — je pozneje pripovedoval eden od agentov — in sta hodila zelo hitro. Rada bi se nam bila izognila, a nista mogla, ker jima je beg čez polja onemogočala visoka ograja parka neke vile. Ko smo ju obtožili, da sta Lombardinijeva morilca, sta prebledela, a nista izustila niti besede. Uklenili smo ju in ju odpeljali na kvesturo».
Tu so ju preiskovalci zasliševali vso noč. Valli je dolgo kljuboval, medtem ko se je Vicinelli izkazal za najšibkejši člen verige in je popustil. Z njegovo pomočjo so a-genti prišli na sled še drugima dvema članoma zločinske tolpe. Aretiranci naj bi vsi priznavali, da so pripravljali napad na furgon tovarne sladkorja, istočasno pa naj bi zavračali vsakršno odgovornost za umor Lombardinija. Karabinjerskega podčastnika — trdijo — so ubili trije pajdaši, ki so pobegnili. Preiskovalci so že odkrili istovetnost vseh treh — med njimi naj bi baje bila tudi neka ženska — in dr. Persico je že podpisal zaporne naloge.
Kljub strogi tajnosti, ki ovija izsledke preiskave, se je zvedelo, da pripovedovanje domnevnih morilcev ne prepričuje preiskovalcev. Vprašanje, ki si ga postavljajo je, če je za razmeroma preprost rop, kot je napad na tovarniški furgon, res potrebna taka organizacija (sedem ljudi, štirje avtomobili), zlasti še, ker je bil predviden plen — 30 milijonov lir — majhen. Ne gre prezreti tudi dejstva, da so banditi imeli s seboj radijski oddajnik in sprejemnik, ki bi ga uporabili za zvezo s podobno napravo, nameščeno verjetno na nekem drugem vo-
zilu. Kaj so torej imeli banditi za bregom? So pripravljali ugrabitev? Že ob ugrabitvi Francesca Sega-freda (danes se je razširila govorica, da so zanj plačali pol milijarde lir odkupnine) se je govorilo o tol pi, ki naj bi se posluževala radijskih aparatov vrste «walkie-talkie». Je možna povezava? «Preiskava je v teku — je dejal kvestor Lettieri — in preverili bomo tudi to domnevo, ki pa je, vsaj tako kaže, osnovana na dokaj krhkih indicih.»
Umor Andrea Lombardinija je tragično odjeknil v Bologni in okoliških vaseh, kjer so ga poznali kot vzornega državljana in moža postave. Popoldne je občinski svet v Bologni na izredni seji ostro obsodil zločinsko dejanje in se poklonil spominu pokojnika. Župan prof. Renato Zangheri je v imenu vsega mesta izrazil Lombardinijevi vdovi sožalje in solidarnost.
Lombardinijevo truplo je danes še v zavodu za sodno medicino za obdukcijo. Jutri ga bodo prepeljali v Castel D’Argile, kjer bo popoldne svečan pogreb.
.......... .....
Prvi sneg v Michiganu je v veliko veselje razposajenima žrebcema, ki ju ne tare skrb, kako se bo iztekla energetska kriza. Krme pod snegom res ni veliko, ker pa se jima obeta topel hlev in vreča ovsa, si lahko privoščita poskočno zimsko igro
■iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimTiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimuiiiiiiiiiiiifiiliiiiiiiiiiniililimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiTiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiimiiiiin
ZAOSTRITEV GVERILSKE VOJNE PROTI IZRAELCEM!
V severni Galileji Palestinci napadli kibuc «Roš Hanikrah»
Palestinci trdijo, da je šlo za pomembnejšo vojaško akcijo, Izraelci pa govorijo le o treh gverilcih
TEL AVW, 6. — Izraelska vojska in policijske sile so danes preiskovale, tudi s helikopterji, široko področje v Galileji blizu meje z Libanonom, kjer so iskale dva palestinska gverilca, ki sta davi napadla kibuc Roš Hanikrah, nekaj kilometrov južno od libanonske meje. Kakšen je bil obseg te palestinske akcije v Izraelu, se še ne ve. Izraelske oblasti trdijo le, da so ubile enega od treh gverilcev, ki so prišli čez mejo med Libanonom in Izraelom, medtem ko se je dvema posrečilo, da sta zbežala.
Agencija Wafa, uradno glasilo palestinske osvobodilne fronte, pa je popoldne sporočila, da so še vedno v teku boji med palestinskimi gverilci ter izraelskimi oboroženimi silami. Sporočilo agencije daje slutiti, da gre za večjo operacijo vojnega značaja. Agencija trdi celo, da pri njej sodeluje več tisoč izraelskih vojakov z močnimi oklepnimi silami ter letali.
Izraelsko sporočilo pa omejuje napad palestinskih gverilcev na tri može, ki so davi prešli libanonsko -izraelsko mejo. Pri prehodu naj bi morah seveda prerezati vrsto žičnih
štirje aretirani domnevni morilci. Od leve proti desni: 19-letni Claudi» Vienielli, 20-letni Bruno Valli, 22-letni
Stefano Bonora in 22-letni Renzo Franchi
ograj, s katerimi je prepletena celotna meja.
Okoli 5. ure zjutraj so trije Palestinci (tako trdijo Izraelci) potrkali na vrata nekega stanovanja omenjenega kibuca. 37-letni Gii Livneh je odprl vrata, toda takoj nato se je zgrudil na tla, ker je eden od palestinskih gverilcev oddeli vanj rafal iz brzostrelke. Takoj nato so na pomoč ranjenega moškega pritekli drugi člani kibuca, medtem ko so vojaki in policisti začeli preiskovati okolišnje hribe. Krajevno prebivalstvo pa je preiskalo vse hiše v bližnjem okolju napada. V določenem trenutku je bil eden od članov kibuca ranjen od strela, ki je prišel iz neke hiše v bližini. Policija in vojaki so napadli stanovanje in so po kratkem strelnem spopadu vdrli v hišo ter našli v njej enega od treh gverilcev. Moški je bil mrtev. O o-stalih dveh ni bilo ne duha ne sluha.
Pozno zvečer je agencija Wafa sporočila, da se je palestinskim gverilcem, ki- so davi vdrli v kibuc Roš Hanikrah, posrečilo zbežati. Vsi, razen enega, so se vrnili v svoje o-porišče. Palestinska agencija poudarja, da je oporišče komandosa v notranjosti zasedenega ozemlja.
Izraelske oblasti so pozneje sporočile, da je zdravstveno stanje ranjenega Livneha zadovoljivo.
Zadnja trditev palestinske agencije je pomembna, ker je že danes izraelski obrambni minister Simon Peres opozoril libanonsko vlado na možne povračilne akcije. Ko je po svojem prihodu v Tel Aviv, potem ko je o-biskal kraj današnjega napada, je Peres poudaril, da je Libanon v preteklosti že plačal visoko ceno (zaradi podpore palestinskim gverilcem) in da bo, če bo nadaljeval po tej poti, plačal še več. Te izjave dajejo slutiti, da bo Izrael v kratkem izvedel povračilne akcije nad južnimi predeli Libanona, kjer so nameščena taborišča palestinskih beguncev.
Vprašanje je le, če je res, da je napad prišel iz Libanona, ali pa če ni res, da imajo Palestinci svoja odporniška središča v sami severni Galileji, oziroma Cisjordaniji. če bi držala ta zadnja domneva, potem bi bila vsakršna izraelska povračilna akcija proti Libanonu nesmiselna.
Iz Bejruta sporočajo medtem, da je nova libanonska vlada, ki ji predseduje Rašid Solh prejela danes za-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiitnniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiHiiuuinonouionnunooououuuuuuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip
Zaročenca poskusila samomor
RIM, 6. — Zaljubljenca sta da nes poskusila samomor z zastrupitvijo v gozdiču pri Castelfusanu. Po prvih rezultatih preiskave kaže. da sta zaljubljenca raje izbrala smrt, kot da bi se ločila. Ženska je u-mrla med prevozom v bolnišnico, moški pa bo verjetno ozdravel.
Nesrečna zaročenca sta 29-ietni Cesare Chelli in 27-letna Ria Ca panna. Oba sta bila zaposlena kot bolničarja v bolnišnici San Giacomo. Ker se nista mogla poročiti — Chelli je bil že oženjen, poleg tega pa so Iliini starši nasprotovali njunemu razmerju — sta šla raje v smrt. Potem ko sta dalj časa kolovratila z avtomobilom, sta se ustavila v gozdičku, kjer sta zaužila zavojček mirilnih tablet, raztop Ijenih v viskiju. Ko so ju našli, je Ria- Capanna že izdihnila, Chelli pa se bo verjetno rešil. Državno pravdništvo je v zvezi z dvojnim poskusom samomora začelo preiskavo.
KER MU BURMANSKA VLADA NI HOTELA POSTAVITI SPOMENIKA
Študentje ugrabili U fantovo truplo
RANGUN, 6. — študentje ran-gunske univerze so se danes polastili U Tantovega trupla, ki je bilo izpostavljeno na parah v nekem opuščenem hipodromu. Zagrozili so, da ne bodo vrnili trupla, dokler ne bo burmanska vlada svečano počastila bivšega generalnega tajnika OZN in mu postavila spomenik za zasluge, ki jih je imel pri obrambi miru.
U Tantcvo truplo so pripeljali iz New Yorka v Rangun v nedeljo in ga izpostavili na parah v opuščenem hipodfomu. Ta kraj so izbrali zato. da bi omogočili čimvečjemu številu ljudi, da se pokloni bivšemu generalnemu tajniku OZN. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je burmanska vlada prezrla vest o smrti zaslužnega diplomata.
Ko so se študentje polastili tru
pia, se je dolg žalni sprevod začel pravkar pomikati s hipodroma proti pokopališču na drugi strani mesta. Po pričevanju očividcev se je od bivšega tajnika OZN poslovilo vsaj 50 tisoč ljudi. Kljub prošnji U Tantovega mlajšega brata U Kanta, so študentje prisilili budistične svečenike, da so jim izročili truplo, ki so ga nato nesli v sprevodu skozi vse mesto do univerze. Tu so ga izpostavili v slavnostni dvorani in sklenili, da ga ne vrnejo oblastem, dokler ne bo vlada priredila U Tantu svečan državni pogreb in mu postavila spomenik za zasluge, ki jih je imel v boju za mir in mednarodno sodelovanje.
Burmanska vlada je sporočila vest o ugrabitvi U Tantovega trupla v skopem in suhoparnem komu nikeju. Takoj nato pa je vladni
glasnik sporočil, da bodo vse šole od danes zaprte za nedoločen čas. Čeprav ni v tej zvezi niti namignil na ugrabitev diplomatovega trupla, očitno pa je, da je ukrep posledica svojevrstne demonstracije študentov. Vladno sporočilo tudi ne omenja dejstva, da so študentje zahtevali za U Tanta bolj svečan pogreb in spomenik.
U Tant je umrl 25. novembra v 65. letu starosti vneki newyorski bolnišnici za rakom na licu in pljučnimi komplikacijami. Od kar se je 31. decembra 1971 odpovedal mestu glavnega tajnika OZN, je živel v newyorskem naselju Harrison. Njegovo truplo je bilo nekaj dni iz postavljeno v palači narodov, kjer so se mu poklonili predstavniki vseh držav članic OZN, v nedeljo pa so ga prepeljali v Rangun.
upnico poslanske zbornice po debati, ki je trajala več kot dva tedna.
Trije mrtvi v prometni nesreči pri Avellimi
AVELLINO, 6. — Tri osebe so umrle, neka druga pa je bila lažje ranjena v prometni nesreči na državni cesti, ki povezuje Serico s planoto Tenmnip. Fiat 600, ki ga je vozil 39 letni Michele Cur-ci in v katerem sta bila njegov 6-letm sin Marcello ter 77-letni upokojenec Sabato Maglio, je iz nepo jasnjenega razloga čelno trčil v fiat 1300, ki ga je vozil Giovanni di Genua.
Trčenje je bilo silovito in maii fiat se je vnel. Ker se je nesreča pripetila zvečer in v osamljenem kraju, je '.nirulo precej časa preden je «.do priskočil ponesrečencem na pomc-i. Za potnike malega fiata je bila vsakršna pomoč zaman, ker so zgoreli, ujeti v skrotovičeni pločevini. Di Genua, ki je bil sprejet na zdravljenje v bolnišnico v Salerno, pa bo okreval v dveh tednih.
Prizadetost in hrup
(Nadaljevanje s 4. strani)
prav razmeščeni po samicah, relativno dokaj široke možnosti stika z zunanjim svetom, lahko čitajo časopise, poslušajo radio, dobivajo knjige in sprejemajo obiske tako da o kaki prestrogi izoliranosti ne more biti govora. Francoskemu filozofu in pisatelju pa očitajo, da ni izbral dovolj ostrih in nedvomnih besed obsodbe za teroristične metode in dejanja skupine Bader -Meinhoff, zaradi katerih bodo sojeni.
Gotovo je reakcija zahodnonem-škega javnega mnenja v zvezi s Sartrovim obiskom Baderja v stuttgartskem zaporu pretirano o-stra, vendar ima to svoje psihološke razloge, ki jih je treba predvsem iskati oziroma sam pojav objasniti z vzdušjem strahu in napetosti, ki ju poraja terorizem, a ta se vse bolj širi tudi v ZR Nemčiji, v veliki meri po zaslugi tovrstne dejavnosti, ki jo je razvijala skupina Bader - Meinhoff.
Predsednik Socialdemokratske partije, Willy Brandt, opozarja za-hodnonemške državljane, da ne nasedajo poizkusom ustvarjanja množične histerije in strahu Dejstvo pa je, da so porajanje in širjenje takega vzdušja strahu pred terorjem, ki žene samo vodo na mlin zahodnonemških konservativnih sil, povzročile in omogočile predvsem bombe in mine «Frakcije rdeče armade».
Ena od značilnosti slepe ulice, ki so vanjo zabredle, sodobno kapitalistično urejene družbe, zlasti v najbolj razvitih deželah, je poleg drugega tudi čedalje pogostnejše seganje po instrumentu individualnega terorja, kar dokazuje ne samo zaskrbljujoče večanje zmedenosti in neurejenost razmer, kljub pogosto varljivi zunanjosti, marveč izpričuje tudi nemoč obstoječih družbenih inštitucij in političnih sil. da bi pojav odpravile ali vsaj obrzdale. Vse to pa je, seveda, v skladu z znano resnico, da novih razmer v življenju na noben način ni moč uskladiti z že preživelo družbeno obliko.
Nepalski premier Rial na obisku v Sloveniji
Na Brdu pri Kranju ga je sprejel jugoslovanski predsednik Tito
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 6. — Nepalski premier Nagendra Prasad Rial je svoj enodnevni obisk v Sloveniji začel davi v Kranju. Na železniški postaji ga je sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc, pozdravila pa sta ga še podpred sednik Rudi Čačinovič in predsednik družbeno-političnega zbora skupščine Slovenije Stane Markič. Z gostitelji in zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Emilom Ludviger jem ter jugoslovanskim veleposlanikom v Nepalu Hijo Topaloskim si je predsednik nepalske vlade s sodelavci ogledal tovarno Iskra - te lekomunikacije na Laborah, kjer so jim opisali delo in uspehe.
Malo pred poldnevom so se v republiški skupščini začeli pogovori, v katerih je predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc seznanil goste z zemljepisnimi značilnostmi in raz vojem republike Slovenije ter odnosih s sosedi. Pri tem so se po govorili še o možnostih za tesnejše sodelovanje Slovenije in Nepala, de nimo pri graditvi energetskih ob jektov, o štipendiranju in drugem, beseda pa je stekla o uspehu zadnje slovenske alpinistične odprave v Himalajo ter o načrtih in možnostih.
Predsednik nepalske vlade je popoldne v ljubljanskem hotelu Lev sprejel člane slovenske himalajske odprave in se z njimi zadržal v krajšem pogovoru.
Predsednik Tito je popoldne na Brdu pri Kranju sprejel predsednika vlade kraljevine Nepal Na-gendro Prasada Riala in se z njim zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Premier Rial mu je tudi izročil osebno poslanico kralja Di-rendre. Na sprejemu so bili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedič, član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Emil Ludviger in veleposlanik v Nepalu Ilija To-paloski, z nepalske strani pa minister za zveze Rada Prasad Gimi-re, sekretar za zunanje zadeve general Padma Bahadur Katri in veleposlanik v Jugoslaviji Bissva Pra-dan.	D. K.
Pred nacionalizacijo družbe «leyland-Innocenti»
LONDON, 6. — Naj večja angleška avtomobilska družba «Leyland —-Innocenti» je zašla* v hudo križo. V zadnjem času so dobički družbe padli na eno tretjino. Vse to je povzročilo hudo paniko na londonski borzi, kjer so danes delnice družbe Leyland izgubile eno četrtino svoje vrednosti, oziroma 5 milijonov in 600 tisoč funtov šterlingov družbenega kapitala.
Danes je britanski minister za industrijo Tony Penn potrdil v spodnji zbornici, da bo angleška država odkupila en, del delnic družbe «British Leyland motor», da bi tako skušala rešiti hudo krizo v angleški avtomobilski industriji. Praktično angleška vlada pripravlja načrt za nacionalizacijo družbe «Leyland». Angleški minister je izjavil, «da vprašanje preučujeta sedaj obe stranki v zvezi z državnimi posegi na kratke roke, da bi obdržali raven zaposlenosti in delavskih mezd, a na daljših rokih za nove investicije ter preosnovo industrije.»
Kriza v avtomobilski družbi «Leyland» je povezana direktno z dejavnostjo mnogih drugih angleških družb, ki jih bodo težave v omenjeni avtomobilski družbi prizadele. V prvem trenutku pa vlada ne bo mogla upoštevati težav v teh družbah. Predvsem se bo morala zanimati za ohranitev položaja družbe Leyland na mednarodnem trgu.
Opozicija obtožuje vlado, da je izkoristila krizo avtomobilske indù strije zato, da bi naoionalizirala čim večje število podjetij.
TRŽAŠKA KRONIKA
DANES PRI SV. JUSTU
Odkritje spom. obeležja deportiranim delavcem TELVE
Združenje bivših političnih deportirancev prireja s sodelovanjem pripravljalnega odbora delavcev bivšega podjetja TELVE, v okviru proslav 30. obletnice osvoboditve, spominsko svečanost, ki bo danes,
7.	decembra, ob 10.30, ob odkritju spominskega obeležja v parku Pn Sv. Justu v počastitev spomina delovnih tovarišev pri TELVE. V decembru 1944 so jih aretirali ese-sovci in odpeljali v nacistična taborišča, od koder se niso več vrnili.
Govorili bodo Bruno Mosetti, Miloš Kodrič in Giovanni Postogna.
Odpuščeni delavci usnjarne «A.-Marzotto» na odborništvu v Trstu
Vprašanje tovarne «Aulan - Mar-zotto» z industrijske cone Ausa-Corno pri S. Giorgiu di Nogaro je postalo pereče tudi v Trstu. Kot je znano je pred skoro dvema mesecema podjetje odpustilo vseh 45v uslužbencev, ki od tedaj zasedajo tovarno. Kljub temu in kljub splesni stavki v furlanski nižini, ni doslej prišlo do nobenega konkretnega rezultata, razen finančne Potj' pore delavcem s strani sindikalnih organizacij, notranjega ministrstva (25 milijonov lir) in deželne uprave (55 milijonov lir).
Sinoči se je delegacija 45 delavcev z vsedržavnim tajnikom enotnega sindikata delaycev kemijske stroke Sil vani jem prišla pogajat v Trst na sedež odborništva za industrijo in trgovino z odbornikom Stopperjem. Ker med prvim srečanjem niso dosegli konkretnih sporazumov, so sklenili, da skupina delavcev ostane v sedežu odborništva v Ul. Trento, dokler ne bodo dosegli stvarnih obveznosti. Se pozno v noč so se pogajali z rnvn3] teljem odborništva in drugimi deželnimi zastopniki v pričakovanju, da se predsednik deželnega odbor Comelli vrne iz Rima, kjer j® j51 pri ministru Torosu in mu predio-čil to težko vprašanje.
Solidarnostni večer s španskimi političnimi preganjanci
Pokrajinsko tajništvo Zveze žensk Italije prireja v ponedeljek, 9. o?! cembra, ob 20. uri, v dvorani «P1 Vittorio» v Ul. Pondares, solidarnostni večer s španskimi Pol^!c?*j mi priporniki. Ob tej priložnosti bo srečanje s predstavništvom vžena teh pripornikov. Pobudi Zveze žensk Italije se pridružujejo napredn^ stranke, njihove mladinske organ1' zacije, borčevske organizacije, sm-dikati in razni kulturni in politici» krožki.
Druga žrtev ogljikovega monoksida
Včeraj, nekoliko pred 15. brm je v oddelku za oživljanje izdihm-la 73-letna Livia Turko vd. K®*?1 kar. Turkova se je prejšnji ted® zastrupila v pritlični garaži bis v Ul. Marcese.kjer se je pokvari grelec na plin. Poleg nje je P05^.. žrtev ogljikovega monoksida tu® 21-letni vnuk Marino Fiori, ki P je podlegel zastrupitvi že na dan tragedije.
Streljanje v zrak: opozorilo tihotapcem
Tihotapci z oblačili so krivi za četrtkovo kratkotrajno streljanje z. avtomatičnim orožjem v zalivu Prl šentjernejskem mejnem prehodu. Kaže, da so ti «zašli» v jugoslovan ski morski pas, kjer so jih opaž»1 obmejni stražniki. Tedaj pa j®.111.®” torni čoln, na katerem so bili tihotapci, bliskovito menjal smer u1 v megli izginil na italijansko stran-Jugoslovanski graničarji so zaradi tega sprožili rafal v zrak, ki pa čitno ni prestrašil tihotapcev.
Angelo Stefani, ki stanuje v vilj na področju Št. Jerneja je prijav» miljski policiji, da je našel na svojem oknu kroglo, ki je po vsej verjetnosti padla z visokega. Prebila je namreč prvo šipo dvojnega okna ter se ustavila med šipama.
Vsekakor pa tržaške oblasti, ki so sicer odkrile motorni čoln, niso ukrepale proti lastnikom, saj P° italijanskem zakonu izvažanje oblačil ni tihotapstvo.	>