25. april 2007 Mali traven
Medij Mestne občine Ptuj, leto XIII, številka 4, ISSN 1318-8550 cena 0,42 €, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ
m un
Pogovor s podžupanom Mirkom JCekcem
NK Drava lovi pri kij učok bliže vrhu V Sožitju si želijo lastne oivalne enote Podpis pogodbe o vitalizaciji Ptujskega jezera 18. razstava Dobrote slovenskih kmetij Ptuj pred vrati Pogovor s Tonijem Hamlerjem, dekorativnim mojstrom Svetlobno onesnaževanje stranski učinek industrijske civilizacije
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
OKOLJE IN PROSTOR
Otvoritev
Puhovega mostu čez reko Dravo na Ptuju
18. maj 2007 ob 13. uri
Družabno srečanje občanov in občank Ptuja se bo pričelo ob 17. uri pri mostu, na levem bregu reke Drave. Puhov most bo do 17. ure odprt za sprehajalce, rolerje, deskarje, kolesarje ...
Vljudno vabljeni.	mestnaobCinaptuj
MESTNA OBČINA PTUJ
in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj
v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor in klubom brigadirjev MDA Ptuj,
vabita na
TRADICIONALNO PRIREDITEV OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
s petek, 27. aprila 2007, ob 10. uri pri Lackovi domačiji v Novi vasi na Ptuju.
Slavnostni govornik bo Mitja Mrgole, dr. med., predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj in častni občan Mestne občine Ptuj.
V kulturnem programu bodo sodelovali: Moški pevski zbor »Jezero« DU Budina - Brstje Ptuj pod vodstvom Ladislava Pulka, Andrej Kos in Klemen Furman, harmonikarja Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in recitator Matija Puš, član umetniškega društva Stara steklarska Ptuj.
Mitja Mrgole, dr. med, predsednik ObmočnegaJrdruženja ZZB NOB
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občinePtuj
Vi
VABILO
Obli.uri
bodo udeleženci prireditve v počastitev 30.obletnice delovanja Kluba brigadirjev Ptuj krenili na 11. tradicionalni pohod v Kicar
» PO POTEH UPORA IN PROSTOVOLJNEGA DELA «,
kjer bodo praznovanje nadaljevali z 9. brigadirskim praznikom.
Slavnostni govornik bo Stanko Lepej, Predsednik kluba Brigadirjev.
Za prijetno druženje pohodnikov bo v gasilskem domu Kicar poskrbel narodno zabavni
ansambel.
MESTNA OBČINA PTUJ in Turistično društvo Ptuj
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA PTUJ
Vsem občanom čestitamo ob 1. maju - prazniku dela in vas vabimo na osrednjo proslavo, ki bo v ponedeljek, dne 30. aprila 2007 ob 19.30 pri gasilskem domu na Ptuju, Natašina pot 1 a.
Po proslavi bo družabno srečanje s kresovanjem, ognjemetom in živo glasbo.
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
S športom, rekreacijo in zabavo v 1. maj
Program prireditve: Ljudski »rt: 9.00 pohod in godba na pihala Ranča Ptuj:


-- y i-
13.00 -18.00 športne igre (košarka, nogomet, odbojka) 14.00 kolesarski izlet po okolici Ptuja (15 km) 15.00 tek po kroni Ptujskega jezera (3 km in 11 km) 16.00 vožnja z kanuji in kajaki 18.00 zabava z glasbeno skupino -21.00 kres na vodi
2
OKOLJE IN PROSTOR
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Zemljo smo si sposodili od svojih vnukov
Zemlje nismo podedovali od naših dedov, temveč smo si jo sposodili od svojih vnukov. Tako pravi nek že zelo star rek, ki priča o tem, da je ideja o varovanju okolja že zelo stara in nam vse bolj bode v oči. Tudi nekateri znani ljudje iz, sveta zabavne industrije so poprijeli za to idejo in z, njo, ko jo popularizirajo, pridno polnijo svoje mošnjičke.
Ideja o varovanju okolja, torej ekologiji, sega ie daleč v 19. stoletje, ko je nemški biolog Ernst Haeckel skoval ta izraz iz grških besed o\kos - hiša, dom + logos, ki naj bi pomenile "nauk o naravnem domu". Ekologija, kot jo poznamo danes, pa je svoje smernice dobila šele z, dokumentom o trajnostnem razvoju, ko je bilo sprejetih kar nekaj ključnih načel ekološkega razvoja sveta. Trajnostni razvoj je ideja o razvoju človeške druibe, s katero naj bi se izognili nevarnosti, ki jo povzroča prekomerno izčrpavanje nara vnih virov in onesnaževanje okolja zaradi hitrega "napredka " človeka, Trajnostni razvoj govori tudi o globalni odgovornosti, medgeneracijski pravičnosti, integraciji gospodarskih, druibenih in okoljskih ciljev, ohranjanju pestrosti zemlje ter zame najpomembnejši stvari - izboljšanju človekovega Življenja. Najenostavnejša definicija trajnostnega razvoja pa se po Burtlandski komisiji iz, leta 1987 glasi: "Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili moinosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe."
Zloglasna je raztegljivost pojma trajnostni razvoj v politični praksi. Podrobnejše opredelitve obsegajo koncepte šibke trajnosti, krepke trajnosti in globoke ekologije. Različna pojmovanja razkrivajo napetost med ekocentrizmom, osredotočenjem na naravo, in antro-pocentrizmom, osredotočenjem na človeka. Pomanjkanje trdne definicije dovoljuje različna pojmovanja in trajne razprave o natančni opredelitvi pojma. Politika se sicer ogromno ubada z ekologijo našega sveta, pa vendar redko kje zaslediš politika, ki si nadene rokavice, gre v gozd in ven privleče pet kilogramov stare šare, ki jo je nekdo pustil tam.
V duhu dneva Zemlje te dni poteka ogromno čistilnih akcij, zasaditev novih dreves ... še več pa je obljub iz ust pomembnih, kako pomemben je naš planet in da naj se zavemo varovanja okolja. Obljubljajo nam nebesa, čisto morje, zelene travnike in gozdove, dobimo pa bore malo od tega. Ce se ozremo okrog, vidimo, da Zemlja propada. Vse več je naravnih katastrof in okolje je na vsakem koraku onesnaženo. Medtem ko se nekateri evropski politiki vseeno že zavedajo tega problema, pa dva največja onesnaževalca, Kitajska in ZDA, nista podpisala Kjotskega sporazuma in teksaški kavboj je ekologe celo označil kot naslednike komunistov in kot grožnjo razvijajočemu se svetu, ker hočejo ustaviti razvoj, saj razvoja "po Bushu" brez onesnaževanja ni. Žalostno je, da se ljudje, ki bi lahko spremenili največ, ne zavedajo pomembnosti takih problemov. Vsi se sicer strinjamo, da je najlažji gospodarski napredek neozirajoč se na okolje, pa vendar, če dobro pogledamo, vidimo tudi družbe, ki veliko stavijo na okolje, cvetijo in imajo največjo zaposljivost. Prav zaradi tega je tam tudi socialni status najvišji in s tem izpolnimo tisto zame najpomembnejšo smernico trajnostnega razvoja, ki govori o izboljšanju človekovega življenja, ki ni povezano samo z življenjem v zdravem okolju, ampak tudi z dvigom nivoja zadovoljstva v družbi.
Ce govorim o varovanju okolja, ekologiji, trajnostnem razvoju ali kakorkoli že poimenujemo to stvar, je pomembno le eno: najti ključ do čistega in zdravega sveta; aparat, s katerim bomo začeli čuvati naše okolje in ga čistega pustili našim zanamcem. Pa tudi sami se moramo zavedati, da je živeti v zdravem in čistem okolju naša pravica, ki si jo kratimo sami. 22. april je vsako leto dan, ko se imamo priložnost ogromno naučiti o varovanju Zemlje. Takrat moramo prisluhniti, da bomo znali tudi sami in ne le en dan v letu, ampak skozi vse leto varovati svoje zdravje in predvsem zdravje naših otrok!
Žiga Simonič
MODROST MESECA
Ne verjemiti tistim, ki trdijo, da prevzemajo oblast le začasno.
Rudi Ringbauer
SPREHOD PO VSEBINI
Mogoče je samo igra	4
Čista energija kot povezovalka šestih mestnih občin	4
1. letošnja seja Varnostnega sosveta	5
Projekt Ulice otrokom	6
Problematika v LTO preložena na naslednjo sejo!	7
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov	8
Pogovor s podžupanom Mirkom Kekcem	12
Ptuj bo postal diamant med malimi evropskimi mesti	14
Svetlobno onesnaževanje	15
Ekološka tržnica tokrat postregla s skromno ponudbo	16
Poročilo o delu upravne enote Ptuj	16
Podpis pogodbe o sofinanciranju vitalizacije Ptujskega jezera	17
18. razstava Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2007 pred vrati	18
Izbiramo kmetijo leta Mestne občine Ptuj	18
Turizem smo še vedno ljudje	19
Promocija Ptuja v Ljubljani	19
Nova pravila EU za državne pomoči v kmetijstvu	20
Perutnina Ptuj prihodke od prodaje povišala za skoraj 6 %	21
Vino Ptuj 2007	21
Dve priznanji za ptujsko klet	21
Ptujska klet na vinskem sejmu ProWein v Dusseldorfu	21
Dva nova projekta in prostorske težave	22
Koncert Ženske vokalne skupine Fortuna	22
Unikatni nakit za vsako priložnost	22
Območna izpostava JSKD Ptuj - tri regijske prireditve	23
Skavtstvo - Bum stoletja	23
Začela se je bralna značka za odrasle	23
Na obisku pri Borutu Pahorju	24
Življenjska pustolovščina	24
Mladinska hiša	24
Srečanje v Frankfurtu	25
Certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja	25
17. nacionalni otroški parlament	26
S turizmom gradimo mostove	26
Potopis Ptuj-Miramare-Oglej	27
Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja	27
Predstavitev podružnice Združenja multiple skleroze	28
V Sožitju si želijo lastne bivalne enote!	29
Ali res vsaka peta pade po stopnicah	30
Nogometna tekma za ponovno vključitev v družbo	30
Najuspešnejša sezona v zgodovini ptujskega ŽRK	31
VI. Regata Ptujčanka	31
NK Drava lovi priključek bliže vrhu	32
Skrbimo za zdrav razvoj otroka	33
Natalija Tetičkovič - DJ Miss House Wife	35
Naslovnica: Iz VI. Regate Ptujcanka Foto: Stasa Cafuta
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Grafis d.o.o., tel.: 02/608-92-25, elektronska pošta: repro@grafis.si Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis d.o.o., tel.: 02/608-92-25, elektronska pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos. ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
3
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
IZ MESTNE HIŠE
Mogoče je samo igra
Ptujski slikar Andrej Božič razstavlja v galeriji Magistrat
V ptujski Mestni hiši je Andrej Božič v marcu razstavil 41 akvarelov manjšega formata (24 cm krat 19 cm), ki jih je ustvaril v letu 2003. Istega leta jih je na ogled postavil v idrijskem mestnem muzeju, natančneje v nekdanji mestni galeriji, ki je delovala v sklopu tega muzeja. Na Ptuju pa jih je tokrat razstavil prvič. Njegova zadnja (obsežnejša, pregledna) razstava v našem mestu je bila konec leta 2004 v Miheličevi galeriji in na ptujskem gradu.
Milena Turk
Skozi delček sveta likovne umetnosti Andreja Božiča lahko v galeriji Magistrat potujete do 3. maja. Razstavo z naslovom Mogoče je samo igra je odprl župan dr. Štefan Celan. Razlago naslova avtor prepušča gledalcu, ki si naj ob gledanju slik in razmišljanju ustvari svoje mnenje. Ob odprtju je bila izdana tudi zgibanka, kjer si obiskovalci lahko preberejo interpretacije Božičevega akva-relnega slikarstva in cikla slik Mogoče je samo igra Maria Berdica, Milana Pirkerja in Dušana Fišerja. Slednji je Božičeva dela tudi predstavil zbranim na otvoritveni slovesnosti.
»Subjektivnost umetnikovega pogleda ustvarja sugestivnost forme, ki je odprta in razumljiva, vendar v poziciji konteksta dramatična. V svoji enostavnosti je vse spojeno v en znak, ki
Foto: Staša Cafuta
se skozi njegovo rotacijo zavrti v samoizraznost in prostorsko topografijo forme, kjer je izvzeta pripovednost. Podobe nakazujejo miselne mreže pre-interpretiranja osnovne ideje. Način razmišljanja implicira nezavedni kot zavedni subjekt skozi artikulacijo specifičnega medija. Prosojnost forme se strukturira skozi materialnost nosilca slikovnega polja, ki na specifičen način ustvarja globino iluzije in prostora. Univerzalnost oblik in mono-kromnost barve ne dopuščata širokih poetičnih interpretacij v smislu vsebinskih in formalnih izhodišč.«
Andrej Božič, sicer član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, se zdaj prepušča umetniškemu izrazu ob ustvarjanju slik za razstavo, ki bo novembra letos na Vodnikovi domačiji v Ljubljani.
Slikarji Dušan Fišer, Andrej Božič in Tomaž Plavec na otvoritveni slovesnosti v galeriji Magistrat.
v
Cista energija kot povezo-valka šestih mestnih občin
I^Fulturno izobraževalno društvo Kibla iz Maribora ■ff je 4. aprila pripravilo novinarsko konferenco, kjer I ^kje bila prvič podrobneje predstavljena partnerska kandidatura Maribora in partnerskih mestnih občin za Evropsko kulturno prestolnico 2012.
Iva Felinc
Foto arhiv Kibla
Koordinatorji, se pravi KID Kibla, so označili kulturo kot čisto energijo in generator razvoja, saj je ravno kultura po besedah Dejana Pestotnika, ^ odgovornega za promocijo v Kibli, najhitreje rastoča panoga v Evropi, ki prinaša največ novih delovnih mest in najbolj vpliva na razvoj gospodarstva. »Želimo, da kultura postane ena gonilnih sil razvoja v državi.« Za slogan in rdečo nit kandidature so torej izbrali Cisto energijo! Tudi logotip partnerske kandidature je oblikovan tako, da vsako mesto predstavlja ena turbina, ki proizvaja čisto energijo.
Peter Tomaž Dobrila, predstavnik Kible, je podrobneje predstavil kandidaturo Mariborčanov. Dejal je, da je program policentričen in da temelji na medregio-nalnem in globalnem povezovanju. Namen projekta je povezava kreativnosti, sodobnih tehnologij, znanosti, izobraževanja, digitalne pismenosti, dediščine in sodobne umetnosti. Kibla s partnerji si je zadala naslednje cilje: 30 obnovljenih zaščitenih sporne-
#
GNEROIA!
nikov, 7 novogradenj za kulturne vsebine, 7 rezidenčnih centrov za umetnike, 5 centrov kreativnih industrij, muzej na prostem, izvedba programov s področja kulturne dediščine, arheologije, umetnosti, filma, izobraževanja, turizma in še mnogo več. Vse informacije o programu in investicijah so objavljene na spletni strani www.si2012.si ali www.maribor2012.si.
Vzhodna kohezija si lahko po besedah Simona Karduma v letu 2012 od projekta obeta 3 milijone več obiskovalcev prireditev, 900 tisoč tujih turistov, 700 tisoč več nočitev, 600 novih delovnih mest in milijon evrov čistega dobička. Vrednost celotnega projekta, to je investicij v kulturno in prometno infrastrukturo ter stroškov programov vseh sodelujočih mestnih občin, znaša 5,5 milijard evrov.
Strokovna komisija za izbor najprimernejšega kandidata za Evropsko kulturno prestolnico je zasedala med 19. in 23. aprilom 2007, nakar je svojo odločitev predala ministru za kulturo Vasku Simonitiju.
Župan Mestne občine Maribor, Franc Kangler (desno), je dejal: »Izzivi so najrazličnejši, veliki so pa predvsem na področju kulture. Maribor je za kandidaturo storil vse. Ce bo komisija o projektih odločala po strokovni plati, bo imela veliko dela.« Poudaril je tudi, da se lahko zgodi kulturna eksplozija. Okrepila se bo vzhodna kohezija in kulturni prostor univerzitetnega mesta se bo razširil v ostale občine.
4
OKOLJE IN PROSTOR
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
1. letošnja seja Varnostnega sosveta
V sejni sobi Mestne hiše je 27. marca potekala prva letošnja seja Varnostnega sosveta MO Ptuj. Policijski postaji Ptuj (PP Ptuj v nadaljevanju) je bila predana računalniška oprema, predstavljeni so bili trendi varnostnih pojavov v lanskem letu, poročilo o delu Varnostnega sosveta za leto 2006 in program dela za letošnje leto. Sledila je še aktualna problematika ter pobude in predlogi posameznih članov sosveta.
Staša Cafuta
Na seji je bilo slovesno, saj je bila PP Ptuj predana računalniška oprema: prenosni računalnik, prenosni tiskalnik ter LCDprojektor za izobraževalne namene v skupni vrednosti dobrih tri tisoč evrov. Gre za posodobitev dela policije na terenu; za takojšnje pisanje zapisnikov na kraju samega prekrška oziroma nesreče. Na pobudo oziroma željo PP Ptuj je Varnostni sosvet organiziral zbiranje sredstev. Donatorji so bili: MO Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj ter Cisto mesto Ptuj. Predaje računalniške opreme se je udeležil tudi Karol Turk, direktor Policijske uprave Maribor, ki se je zahvalil za donacijo ter poudaril, da policija brez širše podpore javnosti ne more biti učinkovita.
Foto: Staša Cafuta
Trendi varnostnih pojavov v letu 2006
Pomočnik komandirja PP Ptuj Boris Kozenburger je predstavil trende varnostnih pojavov v lanskem letu (vsi navedeni podatki se nanašajo na območje MO Ptuj). Na področju kriminalitete je bilo lani zaznanih 1.463 dejanj z elementi kaznivega dejanja, od česar je bilo obravnavanih 1008, 362 dejanj pa je bilo zaključenih s poročilom na Državno tožilstvo. Odstotek raziskanosti kaznivih dejanj znaša 49,31 %. Na področju gospodarske kriminalitete je bilo obravnavanih 159 primerov. Mladostniška kriminaliteta se je povečala, saj so zaznali povečanje kaznivih dejanj; skupno jih je bilo 60 oz. v primerjavi z letom 2005 jih je bilo 5 % več. V lanskem letu je bilo 350 kaznivih dejanj, v katerih je bil osumljen mladoletnik. Na področju zagotavljanja javnega reda
Andrija Koter, direktor podjetja Cisto mesto Ptuj, Karol Turk, direktor Policijske uprave Maribor, župan dr. Štefan Celan in Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ob slavnostni predaji računalniške opreme Policijski postaji Ptuj.
in miru so policisti obravnavali 603 kršitve. V letu 2006 se je zgodilo 755 prometnih nesreč oziroma za 1% več kot v predhodnem letu. V lanskem letu so policisti obravnavali sedem samomorov. Policijska postaja Ptuj je v lanskem letu poleg številnih preventivnih dejavnostih nadaljevala s sodelovanjem v projektu Samostojna policijska postaja, kjer so na lokalni ravni načrtovali samostojnejše delo. Tako so se usmerili na preprečevanje kršitev v gostinskih objektih in delu s povratniki kršitev javnega reda in miru na javnih krajih ter povratniki kršitev s področja tako imenovanega družinskega nasilja.
Poročila in program
Mag. Janez Merc in dr. Štefan Celan, predsednik Varnostnega sosveta, sta predstavila poročilo o delu za leto
2006 in program dela v letu 2007, ki zajema 37 točk, med katerimi bo Varnostni sosvet še naprej obravnaval varnostne razmere s področja klasične kriminalitete, javnega reda in miru, varnosti v cestnem prometu, zaščite in reševanja ter druge varnostne problematike. Ocena stanja varnosti je v naši občini ugodna. V letošnjem letu bo sosvet obravnaval tudi varne dovoze - varne poti. Aktivnosti bodo usmerjene tudi v bolj izpostavljena - ogrožena območja: npr. mestni park, nekatere ulice v mestu, prostor za avtobusno postajo, Vičavska pot, Dom krajanov na Potrčevi cesti, park Turnišče. S ciljem preprečevanja vseh oblik odvisnosti bo predvidoma stekel projekt Z glavo na zabavo.
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela 1. maju čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
5
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
OKOLJE IN PROSTOR
Projekt Ulice otrokom - umirjanje prometa v bližini sol in vrtcev
Prometna (ne)varnost na naših cestah je zastrašujoča
OZN je v letu 2005 prvič obravnavala svetovne razsežnosti posledic prometnih nesreč. Z večanjem števila motornih vozil na naših cestah se povečuje tudi število žrtev. Na svetu zaradi prometnih nesreč letno umre več kot milijon ljudi, kar je številka, ki daje misliti. Ekonomska komisija Organizacije združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta zato sprejeli resolucijo o izboljšanju varnosti v cestnem prometu in skupaj razglasili 1. globalni teden za varnost na cestah, ki poteka od 23. do 29. aprila, namenjen pa je predvsem večji varnosti mladih na cestah.
Bronja Habjanič
Da bi bila varnost naših otrok v cestnem prometu čim večja, so se za sodelovanje v mednarodni akciji Ulice otrokom odločili tudi v ptujskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V izvedbo projekta se je na lokalni ravni vključila Mestna občina Ptuj ter osnovne šole Mladika, Olge Meglič, Breg, Ljudski vrt z Grajeno, dr. Ljudevita Pivka in Vrtec Ptuj. Prireditev je potekala 25. aprila. Minimalni cilj, ki so si ga zadali organizatorji, je bil, da na ta dan v Sloveniji zapremo najmanj 500 ulic in jih namenimo za igro in različne dejavnosti otrok. V okolici ptujskih osnovnih šol so zaprli ulice in jih v času od 10. do 12. ure namenili otrokom, ki so pisali in risali različna sporočila za večjo varnost v cestnem prometu, opozarjali na nujnost zaščite otrok v avtu (mednarodni projekt Pasavček), se na ulici igrali, organizirali kolesarska tekmovanja v spretnostni in polževi
policije, mestne redarje, člane prometnih krožkov na šolah, pa tudi starše, ki se zavedajo nevarnosti, prežeče na otroke v cestnem prometu.
S tovrstnim projektom je SPVCP želel opozoriti na probleme, ki jih imajo v prometu otroci, saj zlasti v mestih in naseljih ni dovolj površin, na
katerih bi se lahko varno igrali, premalo je tudi varnih šolskih poti, kolesarskih stez in drugih površin za nemoteno igro. Zlasti otroci imajo v cestnem prometu specifične potrebe (manj razvita koordinacija, nepazljivost) in ulice v okolici šol in vrtcev bi bilo zato nujno urejati po načelu umirjanja prometa.
Foto: Bronja Habjanič
vožnji in izvajali ostale poučne aktivnosti. Pri OS Olge Meglič so zaprli del Cafove in Dravske ulice, pri Mladiki del Cučkove in Znidaričevega nabrežja, pri OS Ljudski vrt del Zupančičeve, Kajuhove in Zgečeve ter ulico 5. Prekomorske brigade, učencem s te šole so se pridružili tudi njihovi sovrstniki s podružnice Grajena, saj tamkajšnja ureditev ne dovoljuje cestne zapore, ki bi bila dovolj varna. Pri breški šoli so zaprli del Rogaške ceste, na Tihi poti so na varnost opozarjali učenci iz bližnje šole dr. Ljudevita Pivka, otroci iz vrtca so ustvarjali na Mestnem trgu. Sole so morali izbrati tiste ulice, za katere želijo, da bi se jih postopoma preuredilo v območje umirjenega prometa (10 km/h) ali v območje omejene hitrosti (30 km/h). Franc Kozel, predsednik SPVCP MO Ptuj, in Božena Papež, članica sveta, zadolžena za osnovne šole, sta k sodelovanju povabila tudi delavce
Božena Papež in Franc Kozel pri predstavitvi projekta Ulice otrokom
Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vest-nik Mestne občine Ptuj, št. 12/03) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata
RAZPIS
za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj, imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj, zlate plakete Mestne občine Ptuj in plakete Mestne občine Ptuj
1.
Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanja:
•	imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov;
•	zlato plaketo Mestne občine Ptuj, za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja.
2.
Zupan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje - plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja.
3.
Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
4.
Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe.
5.
Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 8. junija 2007.
6.
Priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob praznovanju praznika Mestne občine Ptuj.
Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
6
OKOLJE IN PROSTOR
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Problematika v LTO preložena na naslednjo sejo!
Osrednje točke, ki so zaznamovale tokratno sejo občinskega sveta, so se vrtele okrog podelitve stavbne pravice potencialnim zainteresiranim investitorjem, ki bi v poselitvenem območju okrog stadiona zgradili športne in poslovne objekte. Nekaj vprašanj so svetniki županu zastavili tudi o ustanovitvi Lokalne energetske agencije, poročiloma o delu Varnostnega sosveta in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lanskem letu niso namenili nobene razprave, ravno tako ne poročilu o izvedbi letošnjega kurentovanja. Zaradi le delno predlaganih rešitev, kako rešiti nastalo situacijo z Lokalno turistično organizacijo, svetniki o problematiki zavoda niso želeli razpravljati, saj ni dokončno znano, kdo bo dejavnost zavoda izvajal po ukinitvi LTO, dejavnost TlC-a pa naj bi se predvidoma prenesla na občino.
Bronja Habjanič
Pri točki pobude in vprašanja je svetnike zanimalo, kako dolgo se bo še vlekla gradnja krožišča na Dornavski cesti. Zupan je pojasnil, da občina glede zamude pri gradnji že ves čas opozarja izvajalca del. Do 18. maja mora biti zgrajeno in urejeno tako cestišče kot tudi krožišče, kolesarska pot, nabrežine in kapela pa morajo biti dokončani do konca maja. Problemi okrog krožišča so tudi na Zagrebški cesti. Zaradi predvidenih treh trgovskih centrov (Perutnina, Jager in Hofer) bodo potrebni trije odstavni pasovi. Opte Zabjak, ki je v lasti družbe Gorenje, opušča svojo proizvodnjo. Zupan se je z upravo Gorenja in njenim predsednikom F. Bobincem pogovarjal o nadaljnji namembnosti površin, ki obsegajo dobrih 6 hektarjev. Tam, kjer sedaj stoji Opte, bi naj v prihodnosti zraslo stanovanjsko naselje. Lidija Majnik je opozorila na slabo urejenost pokopališča, potrebno bi bilo urediti razsvetljavo in tudi prenoviti poslovilni prostor. Predlagala je, da občina Komunalnemu podjetju določi rok za celovito ureditev pokopališča. Janez Rožmarin se je zavzel za to, da naj bi inšpekcijske službe svoje delo večkrat opravljale tudi na terenu, Silva Fartek iz mestne četrti Breg je vnovič opozorila, da na občini niso upoštevali ankete občanov glede gradnje krožišča, svetnik Zelenih Vlado Cuš pa je predlagal, da bi bilo v mestu dobro zagotoviti javni potniški promet. Jože Glazer je mestnemu svetu predlagal, naj občinska uprava pripravi seznam stavb v starem mestnem jedru, ki so v občinski lasti in kjer so potrebne obnove streh
in fasad, pričakuje pa tudi načrt obnove teh stavb. Rajko Fajt je opozoril na neplačane terjatve. Te naj bi znašale skoraj 120 milijonov nekdanjih slovenskih tolarjev, ki jih občini dolgujejo neplačniki najemnin za poslovne prostore in stanovanja. Predlagal je, da se na dnevni red ene od naslednjih sej uvrsti problematika neplačevanja najemnin. Zupan je ob tem pojasnil, da se nekatere tožbe vlečejo že skoraj deset let, občina pa svojega denarja še ni uspela izterjati. V bodoče bodo zato poskušali zadeve reševati po drugačni poti, tudi z deložacijo.
Nov Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave MO Ptuj predvideva namesto dosedanjih šestih notranjih organizacijskih enot le štiri:
-	Urad župana in splošnih zadev (združitev Urada župana in Oddelka za splošne zadeve)
-	Oddelek za finance in anali-tiko
-	Oddelek za negospodarske javne službe in upravne postopke (pokrival bo upravni del delovnega področja prejšnjega Oddelka za družbene dejavnosti, Oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje ter Oddelka za gospodarstvo)
-	Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo (tu se bodo opravljale nekatere naloge prejšnjega Oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje, dodajajo pa se razvojne in investicijske naloge, ki so do
sedaj potekale po vseh oddelkih, ter naloge na področju kakovosti in projektov, ki so se do sedaj opravljale v Uradu župana).
Zavod L.E.A. - Lokalna energetska agencija Spodnje Podravje
V začetku leta 2006 se je MO Ptuj s podporo 24 občin Spodnjega Podravja prijavila na razpis Evropske unije za vzpostavitev lokalnih in regionalnih energetskih agencij. Nosilec izvedbe prijave projekta je bila ZRS Bistra Ptuj. Za sodelovanje pri projektu je bilo potrebno vzpostaviti mednarodni konzorcij partnerjev. Nosilec prijave in koordinator projekta je bila provinca Cordoba iz Španije. Zraven občin Spodnjega Podravja sta v konzorcij vključena še dva partnerja - občina Krško s podporo štirinajstih občin iz dolenjske regije in Bukarešta iz Romunije. Na osnovi uspešne prijave celotnega konzorcija je bila z Evropsko komisijo sklenjena pogodba o dotaciji. Pogodba predstavlja osnovo za izvedbo projekta vzpostavitve Lokalne energetske agencije Spodnje Podravje. V njej so opredeljene medsebojne pogodbene obveznosti, način vzpostavitve, pravni status in delovanje agencije v prvih treh letih ter načini financiranja. Eden izmed pogojev za sodelovanje pri prijavi je bil, da v regiji oziroma področju, ki se prijavlja na razpis, prebiva vsaj 100.000 prebivalcev. Ker pa v Sloveniji nimamo regij, je bilo potrebno zbrati dovolj veliko število občin. Z izborom le-teh je to število doseglo 167.707 prebivalcev. Prednostni projekti, ki jih bo energetska agencija izvajala, so: izdelava lokalnih energetskih konceptov za vse občine oziroma celotno regijo, izvedba energetskih pregledov šol in drugih javnih ustanov ter javne razsvetljave, uvajanje energetskega menedž-menta v te ustanove, svetovanje, sodelovanje z gospodarskimi družbami. Cilj agencije je postati glavni akter na področju energetike v regiji. V ta namen bo agencija poskušala razširiti svojo partnersko mrežo, razvijala bo dodatne storitve in postala glavni kanal za pridobivanje sredstev iz skladov EU. Poskrbela naj bi za dolgoročno znižanje določenih stroškov
(nabava energije in energentov, vode), za večji pritok denarnih sredstev iz državnega in evropskega proračuna ter zagotavljala izvajanje državnih in evropskih določil. Zaradi resnosti energetske in okoljske situacije je vzpodbujanje dejavnosti učinkovitejše izrabe energije in povečana raba obnovljivih virov energije ena izmed prioritet globalne energetske politike, zato je ustanavljanje Lokalne energetske agencije v skladu s politiko in smernicami tako EU kot Slovenije. Agencija mora biti ustanovljena kot nova pravna oseba z lastnim kadrom, delovati pa mora kot neprofitna organizacija.
Po županovih besedah se naenkrat ustanavljajo štiri lokalne energetske agencije: v Krškem, na Ptuju, v Cordobi v Španiji in v Romuniji. Po pogodbi znaša sofinanciranje s strani EU 200.000 € v obdobju treh let. Pogoj, da ta sredstva pridobimo, pa je izpis iz sodnega registra o sami ustanovitvi agencije ter potrdilo o zaposlitvi delavcev. Rok je 28. maj letos. Dokler vse občine ne vložijo zahtevane dokumentacije, se ne more ustanoviti nobena agencija. Zaradi dolgotrajnih postopkov registracije, izpisa iz registra namreč ne bo moč do konca maja posredovati Evropski komisiji in je občina vložila prošnjo za podaljšanje roka do konca septembra. Nekakšen izhod v sili, v kolikor nam agencije ne bi uspelo ustanoviti, pravi župan, bi lahko bil ta, da naročimo projekte pri obstoječih agencijah, ki so v Sloveniji že štiri - nam najbližji sta mariborska in prekmurska. V kolikor pa bo občini uspelo, bi ta imela sedež v Revivisu. Ni zanemarljivo niti dejstvo, da bi takšna agencija tukajšnjim prebivalcem lahko svetovala, kako pridobiti tudi do 75 % nepovratnih sredstev s strani EU, ki jih je možno dobiti z gradnjo energetsko varčne hiše. Svetniki so imeli pomisleke, kaj se zgodi po treh letih, ko bo L.E.A. počrpala 200.000 €. Takrat, pravi župan, bo moral biti menedžment toliko sposoben, da si bo znal na trgu pridobiti lastna sredstva. Tista, ki jih bo agencija dobila, bi naj zadostovala tri leta za tri zaposlene in materialne stroške dela.
Delovno uspešni so bili v lanskem letu: ravnateljica JVVZ
7
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
OKOLJE IN PROSTOR
Vrtca Ptuj (Božena Bratuž), v. d. ravnateljice OS dr. Ljudevita Pivka (Irena Cvetko), ravnateljici OS Ljudski vrt (Tatjana Vaupotič) in Mladika (Sonja Purgaj), ravnatelj OS Olge Meglic (Ervin Hojker) in Glasbene šole Karol Pahor (Štefan Petek), direktor Knjižnice Ivana Potrča (Matjaž Neudauer), direktorici Zdravstvenega doma (Metka Petek Uhan) in Lekarn (Darja Potočnik Benčič) ter zaposleni v Lekarni in direktorica Ljudske univerze (Klavdija Markež) skupaj z zaposlenimi.
S 1. marcem lani so se direktorjem v javnem sektorju začele plače izplačevati na podlagi Zakona o sistemu plac v javnem sektorju, ki v poglavju "delovna uspešnost" določa izplačilo dela plače za uspešnost, ki se lahko izplaca v višini največ dveh osnovnih mesečnih plač, in sicer enkrat letno. Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti so določena s posebnim pravilnikom, mestni svet pa mora v skladu z zakonom na svoji seji podati soglasje k delovni uspešnosti posameznega direktorja. Božena Bratuž bo prejela 3.304,28 €, Irena Cvetko 1.995,30 €, Tatjana
Vaupotič 3.075,44 €, Sonja Purgaj 2.007,96 €, Ervin Hojker 2.822,00 €, Stefan Petek 3.571,24 €, Matjaž Neudauer 3.239,95 €, Metka Petek Uhan 3.669,12 €, Darja Potočnik Benčič 2.907,68 €, Klavdija Markež pa 5.102,98 €. Javni zavod Lekarne Ptuj je v lanskem obračunskem obdobju pridobil s prodajo blaga in storitev na trgu sredstva v višini 1.492.000,00 € oziroma 14,45 % od skupnega prihodka, zato so mu svetniki podali soglasje za povečanje skupnega obsega sredstev za plače za dodatno delovno uspešnost v višini 17,5 % od mase plač za preteklo leto. Javni zavod Ljudska univerza je v lanskem obračunskem obdobju pridobil s prodajo blaga in storitev na trgu sredstva v višini 348.643,00 € oziroma kar 64 % od skupnega prihodka in mu je zato svet izdal soglasje za povečanje skupnega obsega sredstev za plače za dodatno delovno uspešnost v višini 16,23 % od mase plač za preteklo leto.
II. in III. faza izgradnje tribun na mestnem stadionu
Predvideno je javno-zasebno partnerstvo, s katerim bo občina pridobila dodatne športne površine, zasebni vlagatelji pa poslovne prostore. Svetniki so potrdili t. i. dokument identifikacije investicijskega projekta obeh faz izgradnje tribun, ki ga je izdelalo podjetje TMD Invest, ravno tako pa tudi predlog sklepa o posameznem programu razpolaganja s stvarnim premoženjem MO Ptuj, ki se nanaša na podelitev stavbne pravice zainteresiranemu investitorju, ki bi zgradil športne in poslovne prostore. Občina bo objavila razpis, na podlagi katerega bo izbrala najugodnejšega ponudnika in mu podelila stavbno pravico za obdobje dveh let. Višina nadomestila za stavbno pravico bo brez DDV-ja znašala 23.900,00 € in se bo poračunala ob prenehanju stavbne pravice. Tedaj se bo namreč na zgrajenih športnih in poslovnih površinah določila etažna lastnina. Nadomestilo za povečano tržno vrednost nepremičnine bo lastnik imetniku stavbne pravice poravnal v sorazmernem lastniškem deležu.
Letošnje kurentovanje je bilo po zaslugi Konzorcija kurent uspešno in kar je najpomembneje: brez izgub!
47. kurentovanje je bilo uspešno tako iz ekonomskih in medijskih vidikov kakor tudi po rekordnem številu obiskovalcev in nastopajočih na prireditvah. V 11-dnevno pustno-karnevalsko dogajanje je bilo vključenih kar 7.000 nastopajočih, prireditve pa si je ogledalo več kot 100.000 obiskovalcev. Celotna vrednost projekta je znašala natanko 532.221,06 €. Letos je kurentovanje prvič po dolgih letih imelo celo presežek prihodkov nad odhodki - ta je znašal skoraj 5.000 €, porabil pa naj bi se za aktivnosti za pripravo Kurentovanja 2008, ki so že v teku. Prihodnje leto bo prireditev trajala le tri dni. Letos začeto obliko organizacije kurentovanja bodo v konzorciju razvijali in nadgrajevali še naprej ter vanjo vključili še več različnih subjektov. Kurentovanje pa naj bi v prihodnje postalo najpomembnejši evropski pustni dogodek mednarodnega pomena.
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov
Pobudi Miroslava Letonje: 1. Pri vsakem pomembnem odloku, ki ga sprejme mestni svet, se naj vključi širšo javnost, civilno iniciativo in naj se opravi javna razprava.
V razvitih demokracijah se stopnja demokratičnosti na lokalnem in državnem nivoju meri z vključitvijo širše zainteresirane javnosti oz. civilne družbe. Zadnje čase opaža, da na Ptuju civilna iniciativa ni ravno vključena, da je zamrla, kar ni dobro za našo demokracijo na lokalnem nivoju, saj izostane kresanje mnenj, ki po njegovem prinaša kvalitetnejše rešitve za sam razvoj lokalne skupnosti.
Odgovor:
Mestni svet MO Ptuj sprejema vse predpise vključno z odloki v skladu s trenutno veljavnim Statutom Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in na način, kot ga določa veljavni Poslovnik mestnega sveta (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99).
Na podlagi obeh citiranih aktov se vsa gradiva, ki jih sprejema mestni svet, vključujejo na spletno stran občine in posredujejo različnim medijem, po sprejemu pa se tudi objavijo v uradnem glasilu MO Ptuj. Zainteresirani občani lahko gradivo najdejo na spletni strani, se z njim seznanijo preko članov mestnega sveta in preko svetov četrti ter medijev. Pobude, ki jih v pisni ali elektronski obliki posredujejo na mestno upravo, se posredujejo pristojnim delavcem. Mestna občina v skladu s pogoji nudi vse možnosti za sodelovanje ljudske iniciative na osnovi veljavnih predpisov, predpogoj za takšno obliko sodelovanja pa je tudi interes ljudske iniciative.
Trenutno je v fazi obravnave prenovljeno in zakonsko usklajeno besedilo statuta, ki mu bo sledila tudi priprava novega poslovnika. Navedeno pobudo bomo v skladu z zakonskimi možnost-
mi smiselno vključili v besedilo navedenega akta.
Mag. Janez Merc
2. Prouči naj se možnost izgradnje vodnega centra pri Dravi in pripravi naj se odgovor, čigava so zemljišča ob Dravi!
Odgovor:
Za območje ob Ranci je podana pobuda, da se v strategiji prostorskega razvoja občine opredelijo površine za športno-rekreacijske in turistične namene. Zemljišča so v pretežni meri v zasebni lasti.
Peter Cafuta
Pobuda in vprašanje Silve Fartek:
1. Obstoječe stanje gradu Turnišče in njegove okolice ni v ponos krajanom in občanom Ptuja. Nujno bi bilo potrebno urediti okolje: redno čiščenje parka in košnja travnih površin, ureditev sprehajalnih poti,
odstranitev dotrajanih in nevarnih otroških igral, namestitev novih, postavitev klopi in košev za smeti. Urejen park bi omogočil ljudem rekreacijo in druženje, otrokom pa veliko veselja in radosti.
Odgovor:
Republika Slovenija je z Zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 89/99 in 107/ 99 - popr.) in Odlokom o razglasitvi gradu in parka Turnišče za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99, 55/02 in 54/03) postala lastnica tega območja in s tem tudi odgovorna za zagotavljanje sredstev za vzdrževanje objekta in okolice.
Zato smo pobudo posredovali Direktoratu RS za kulturno dediščino, ki je pristojen za urejanje zadev v zvezi s spomeniki, ki so v državni lasti. V zvezi z upravljanjem gradu pa se bomo v kratkem pogovarjali tudi z ministrom za kulturo. Po prejemu odgovora,
8
OKOLJE IN PROSTOR
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
ga bomo posredovali mestnemu svetu.
Zdenka Ristic
2. Zakaj MO Ptuj kljub zagotovilu ni upoštevala rezultatov ankete glede izgradnje krožišča (veza Državni lokacijski načrt za območje trase avtoceste Slivnica-Draženci)?
Odgovor:
Mestni svet MO Ptuj je razpravljal o načrtovanem krožišču G9 ob Draženski cesti (krožišče leži v mejah DLN za avtocesto Slivnica-Draženci) na svoji 42. in 43. seji v juniju in juliju 2006. Predloženo je bilo naslednje gradivo: sklep Mestne četrti Breg, rezultati ankete v delu Mestne četrti Breg, dopis Ministrstva za okolje in prostor, dopis DARS-a, mnenje Odbora za okolje in prostor v Mestni občini Ptuj.
Na podlagi navedenega gradiva je svet sprejel sklep: »Mestni svet podpira rešitev v DLN za avtocesto Slivnica-Draženci; krožišče G9 ob Draženski cesti na Ptuju (Hajdina).« Sklep je bil sprejet soglasno.
Stanislav Napast
Pobudi Albina Piska: 1. Načrtovana vlaganja v mestno jedro se naj izvedejo pravočasno, predvsem kar se tiče urejenosti poslovno-stanovanjskih objektov in fasad.
Odgovor:
Z namenom oživljanja starega mestnega jedra, zunanjega videza mesta in vzdrževanja kulturne dediščine bo MO Ptuj tudi v letošnjem letu namenila sredstva za obnovo poslovno-stanovanjskih objektov.
Tako bodo v letu 2007 obnove deležne tudi nekatere stavbe starega mestnega jedra, kot npr. Prešernova ul. 25 (sanacija strehe in požarnega zidu ter zamenjava oken), Krempljeva 3 (sanacija strehe, zamenjava vhodnih vrat hodnika), Mestni trg 4 (popravilo oken, sanacija fasade), Dravska 8 (zamenjava vhodnih vrat), Dravska 6 (popravilo strehe), Ul. Heroja Lacka 4 (ureditev fasade in strehe). Navedeni so le posamezni objekti iz programa vzdrževanja za leto 2007.
Prav tako pa bo MO Ptuj v skladu z objavljenim javnim raz-
pisom fizičnim osebam, ki so lastniki ali solastniki stanovanj ali stanovanjskih stavb v starem mestnem jedru, za obnove fasad in streh subvencionirala največ 40 % višine izvedenih del. Javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 3/07, 26. 3. 2007, je odprt do 23. 5. 2007, višina vseh razpoložljivih sredstev pa znaša 20.865 EUR.
Nina M. Ogrizek
2. Razmisli se naj o ustanovitvi redarske službe, ki bo zagotavljala varovanje javne lastnine (zelenic, parkovnih objektov ...), saj nam to sedaj omogoča tudi novi zakon.
Odgovor:
Novi zakon razširja pristojnosti redarske službe tudi na področje javnega reda in miru, ker pa smo še v prehodnem obdobju (do 31. 12. 2007), je najprej potrebno uskladiti določene akte, pridobiti navodila ministrstev, določiti sodelovanje s policijo, usposobiti kader in podobno. Zaradi tega radarska služba zaenkrat nadzira predvsem mirujoči promet. Ker pa navedena problematika nastaja predvsem kot posledica opitosti in tudi drogiranosti mladine, je bilo že na varnostnem sosvetu predlagano, da se za učence in dijake organizirajo konkretna predavanja o delovanju in posledicah alkohola in drog ter se tudi s tem poskuša vplivati na zmanjševanje pojavov vandalizma v občini.
Jožica Težak
Pobuda Milana Petka glede sežiganja odpadkov: V izogib vsem dvomom in morda različnemu tolmačenju 4. in 6. odstavka pisnega odgovora Skupne občinske uprave, podanega 6. 3. 2007, predlaga, da se v strokovni službi Skupne občinske uprave pripravi kratek nedvoumen zapis, ki ga bodo vsi razumeli in ta naj se objavi v eni od naslednjih številk Ptujčana z namenom, da občani ne bomo v dvomih, kaj smemo in česa ne smemo, oz. koga se moramo bati in česa se v tej zadevi ni treba bati.
Odgovor:
V predhodno posredovanem
odgovoru je bilo razloženo, zakaj je po Odloku o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik MO Ptuj, št. 9/05) prepovedano sežiganje komunalnih odpadkov, ki zajemajo tudi zeleni vrtni odpad z zelenic (odpadne veje, trava, listje). Tovrstnih odpadkov ni dovoljeno sežigati ne na domači zelenici in ne na bližnjem kmetijskem zemljišču, ker so po izvoru komunalni odpadki. Za nadzor so pristojni komunalni inšpektorji.
Istovrstni odpadki nastajajo tudi na kmetijskih oz. gozdnih površinah, vendar večinoma v večjih količinah. Glede na izvor jih je mogoče v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov razvrstiti med odpadna rastlinska tkiva (navedeno pri odpadkih iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva, ribogojstva in proizvodnje hrane) ali med odpadke, primerne za kompostiranje (navedeno pri komunalnih odpadkih in njim podobnih odpadkih iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti). Za tovrstne odpadke ni predvideno sežiganje, ampak kompostiranje, kar je razvidno iz priloge Pravilnika o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost.
Nesporno je, da sežiganje oz. uporaba odprtega ognja v strnjenem naselju ni mogoča. Ce gre za gozd, kmetijsko obdelovalno zemljišče, kmetijsko neobdelo-valno zemljišče, obrežni ali pro-tivetrni pas drevja, drevorede in parke, obore za rejo divjadi in pašnike (torej naravno okolje), ureja kurjenje, sežiganje in uporabo odprtega ognja Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06). Po 6. členu navedene uredbe
je:
-	prepovedano kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov,
-	prepovedano kuriti ali sežiga-ti ostanke kmetijskih rastlin na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih, če niso izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 5. člena ista uredbe,
-	zažigati kmetijska neobdelo-valna zemljišča, kot so pašniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem
oziroma nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge kmetijske neobdelovalne površine oziroma zemljišča v zaraščanju. 5. člen navedene uredbe določa, kako se mora v primeru kurjenja, sežiganja ali uporabe odprtega ognja urediti kurišče:
-	obdano mora biti z negorljivim materialom,
-	v prostoru okrog kurišča ne sme biti gorljivih snovi,
-	kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 m od gozda in vsaj 100 m od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi,
-	kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja ali sežiganja,
-	po končanem kurjenju ali sežiganju se mora ogenj pogasiti ter kurišče pokriti z negorljivim materialom,
-	kurjenje, sežiganje ali uporabo odprtega ognja je potrebno prekiniti v primeru, ko je povprečna hitrost vetra večja od 6 m/s ali ob sunkih vetra, ki so močnejši od 10 m/s,
-	ne sme se uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijejo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
Izvajanje uredbe neposredno nadzoruje Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če pa komunalni inšpektor ugotovi nespoštovanje zgoraj navedenih določil, je dolžan narediti zapisnik in zadevo odstopiti pristojnemu republiškemu inšpektorju.
Iz navedenega lahko zaključimo, da je sežiganje komunalnih odpadkov popolnoma prepovedano, prav tako pa je prepovedano sežiganje drugih odpadkov, oziroma je dopustno samo izjemoma pod natančno določenimi pogoji. Takšno ravnanje izhaja iz t. i. Kyotskega protokola, s katerim se je Slovenija zavezala, da bo sodelovala pri varovanju podnebja in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, med katerimi se na prvem mestu navaja ogljikov dioksid.
Mag. Zdenka Bezjak
9
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
STRANKE MESTNEGA
SVETA SPOROČAJO

SDS
Mestni odbor Slovenske demokratske stranke in Slovenske demokratske mladine čestita vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, vsem Slovenkam in Slovencem ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, in tretji obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo ter želi prijetno praznovanje.
Hkrati vas prijazno obveščamo, da so uradne ure na sedežu MO SDS Ptuj, Cučkova 2, vsak ponedeljek od 10. do 12. ure in vsak petek od 17. do 19. ure.
Veseli bomo vaših pobud in predlogov.	ptuj@sds si
Slovenska ljudska stranka na Ptuju je na občnem zboru izvolila novi enajstčlanski mestni odbor, ki ga bo tudi vnaprej vodil Robert Ceh, dr. med. Ob Andreju Rebernišku, univ. dipl. ing. agronomije, je bil za novega podpredsednika izvoljen doktor kmetijskih znanosti Marjan Janžekovic, sicer mestni svetnik.
Skivenika Nudaka --[riiik-i Sprejeli so prioritetna strateška programska področja delovanja stranke. Poseben poudarek je
dan uveljavitvi in vzpostavitvi pokrajine Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju, z upoštevanjem načel subsidiarnosti pri pristojnostih in avtonomije pri virih financiranja ter aktivnostim in povečanju prepoznavnosti rezultatov dela stranke na področjih regionalizacije, cestne infrastrukture in okolja na Ptujskem, ki jih s tvornim sodelovanjem stranke na Ptuju vodijo ministri SLS v Vladi RS.
Novo vodstvo in programske prioritete je na srečanju regionalnega odbora SLS Spodnjega Podravja podprlo tudi vodstvo SLS na čelu s predsednikom Janezom Podobnikom, dr. med.
Mestni odbor SLS Ptuj
FT^ SOCIALNI
L.RnEUAVDi
IsS DEMOKRATI
Spoštovane Ptujcanke in Ptujcani!
Zaupanje ljudi v Socialne demokrate raste. To od nas zahteva v prvi vrsti odgovornost, da z jasnimi in realnimi idejami oblikujemo odgovor na temeljno vprašanje slovenske prihodnosti: Kakšno Slovenijo hočemo? Pred nami je vrsta zahtevnih in odgovornih odločitev. Zato vas vabim na odprto tribuno Predsedniške in parlamentarne volitve, prihodnost stranke in države, kjer bomo gostili prvaka stranke Boruta Pahorja, ki bo 19. maja ob 18. uri v hotelu Mitra na Ptuju. Iskrene čestitke ob prvem maju, mednarodnem prazniku delavstva ter ob dnevu boja proti okupatorju!
SD Ptuj
str ankamla d ihilovemie
Darko Krajnc, kandidat SMS za predsednika R Slovenije
Darko Krajnc, kandidat za predsednika
"Moja kandidatura je možnost izbire in bo povezovalna, nisem kandidat elit. Izpostaviti želim potrebo po odgovornem odnosu do okolja in kvaliteti življenja vseh."
Odločitve, pomembne za življenje ljudi, se sklepajo v ozkih, zaprtih krogih in pogosto neživ-ljenjsko, saj sledijo interesom političnih, gospodarskih in podobnih elit, namesto da bi bile v korist ljudi. Cas je, da se po dvajsetih letih zaprtega kroga istih ljudi in načina delovanja, ki nima veliko stika z realnim življenjskim okoljem, pojavi nekdo, ki izhaja iz množice in bo z lastnimi izkušnjami tudi lažje zagovarjal dejanske potrebe ljudi.
Ljudem je potrebno dati možnost izbire. Država mora postati bolj naklonjena tistim, ki imajo znanje. Se posebej bo nagovoril ljudi, ki morajo za svoj standard delati vsak dan in se preživljajo s plačami. Vsi državljani morajo imeti pravico razmišljati in se odločati po svoje. Državljani morajo imeti občutek vrednosti, saj so najpomembnejši člen v verigi, ki seji reče država.
V SMS želimo, da ustvarimo družbo čim manjših socialnih razlik, družbo, ki ne bo razlikovala otrok že v vrtcih in šolah ter mladih pri srednješolskem in visokošolskem izobraževanju glede na socialni status staršev.
Mestni odbor SMS Ptuj ptuj@sms.si
10
STRANKE MESTNEGA
SVETA SPOROČAJO
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Zeleni Ptuja ob svetovnem dnevu zemlje
V zadnjih 200 letih so povečane potrebe po hrani, surovinah in energiji prekomerno obremenile naše življenjsko okolje. V svetu se je posledično povečalo tudi onesnaženje zraka, vode in tal. Danes so spremembe vidne in ogrožajo prihodnost naših vnukov.
Zeleni Slovenije vse leto in tudi ob svetovnem dnevu zemlje, 22. aprila, pozivamo k trajnostnemu razvoju, varovanju narave in dobrim ekološkim rešitvam sedanje in prihodnjih generacij.
Želimo vam mirne in sproščujoče prvomajske praznike, v katerih si bomo nabrali moči za nove izzive.
Delu čast in oblast
Nekoč so govorili, da delu pripada čast in oblast. V obdobju procesa divjega lastninjenja pa so ti izdajalci delavskega razreda govorili le o dragi delovni sili in fleksibilnosti. V načelu mislijo samo na kapital in na dobiček! Malo jim je mar, tem novodobnim tranzicijskim kapitalistom za socialne stiske malega človeka - delavca, ki ga neizprosno izkoriščajo in se na ta račun nesramno bogatijo. Toda kljub temu delavke, delavci, ponosno glavo gor! V upanju tistega časa, ko bo naše delo spoštovano in primerno plačano. Ob tej priložnosti vam delavke, delavci MO SNS želi ponosno praznovanje 1. maja.
Miroslav Letonja,
predsednik Mestnega odbora NS Ptuj
LDS
OEMCKflAClJA &L4JU1! Ml| L
Razmere, v katerih se je po zadnjem kongresu znašla Liberalna demokracija Slovenije, niso lahke. Ni jih malo, ki se trudijo, da bi stranko odstranili iz slovenskega političnega prostora. Trdno verjamemo, da ima LDS še dovolj prostora, energije in perspektive.
LDS je po vseh izstopih in prestopih danes razbremenjena in čeprav ima trenutno manjšo podporo volivcev in javnosti, je notranje dovolj močna in trdna za izzive v prihodnosti.
Odgovore za prihodnost bomo iskali tudi širše, spodbujali bomo razmišljanja ostalih, članov in nečlanov, simpatizerjev ter skeptikov. Brez liberalnosti, brez vzpodbujanja posameznikov, da sodelujejo pri spremembah na bolje in s svojo pobudo in znanjem prispevajo k napredku in blagostanju vseh, ni prave prihodnosti.
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in ob 1. maju, prazniku dela.
MO LDS Ptuj
N Si
Nova Slovenija
ttfttantka Itu&iko ttranka
Drage Ptujčanke in Ptujčani, smo v toku velikih dogajanj in razprav, ki se nanašajo na dolgoletna prizadevanja o naši mestni občini in pravem številu pokrajin. V Mestnem odboru Nove Slovenije se bomo še posebej potrudili, da se argumenti Spodnjega Podravja slišijo preko naših poslancev v parlamentu, ko se bo glasovalo, koliko pokrajin zagovarjamo. Bližajo se nam prazniki, zato vsem občanom čestitamo za dan upora, 27. aprila, in za 1. maj, tradicionalni praznik dela vseh delovnih ljudi.
Praznike preživimo sproščeno in se udeležujmo raznih prireditev s prijetnim druženjem.
Janez Rožmarin,
predsednik MO N.Si Ptuj
11
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
OKOLJE IN PROSTOR
Pogovor s podžupanom Mirkom Kekcem: »Politika te zasvoji toliko, kolikor si sam dovoliš«
V štiriletnem obdobju ni mogoče narediti vsega, za kar obstajajo želje!
I irko Kekec bo letos dopolnil šele 42 let. Je inženir agronomije, kot vodja proizvodnje je zapo-Islen v Perutninarski zadrugi Ptuj. Je poročen in oče dveh majhnih otrok v starosti treh in petih let. Ob naporni službi in mladi družinici mu za hobije ostaja malo prostega časa. Ker mu družina pomeni največ, tudi svoj prosti čas večinoma preživlja z njo. Velikokrat se odpravijo na kakšen krajši izlet, radi pa gredo tudi plavat in kolesarit. Blizu jim je narava, saj so si svoj dom ustvarili v Žabjaku. Kot pravi, mu je v velik užitek urejati zelenico okrog hiše, ne brani pa se niti del na kmetiji svojega očeta, kjer je odraščal.
Bronja Habjanič
Lani se je začel že vaš drugi mandat občinskega svetnika, letos ste postali podžupan. Kdo vas je zvabil v politiko?
»Intenzivneje sem začel spremljati politiko od osamosvojitve dalje; kako nasploh deluje, pa me je zanimalo že mnogo prej. Moj strankarski kolega Miran Šalamun, ki je bil mestni svetnik dva mandata, je »krivec«, da sem se aktivno znašel v politiki. Po njegovem prigovarjanju sem najprej leta 1998 kandidiral na listi SDS-a za člana sveta primestne četrti Rogoznica. Pri tem delu sem spoznal določene zakonitosti, ki sem jih želel še nadgraditi. Na naslednjih volitvah leta 2002 sem kandidiral na listi stranke SDS za člana mestnega sveta in bil izvoljen, ravno tako pa tudi na lanskih lokalnih volitvah.«
Bi lahko tudi vi potrdili tezo mnogih, da te politika enostavno zasvoji in ko enkrat postaneš del nje, jo težko zapustiš?
»S tem se ravno ne bi mogel strinjati. Sam pravim, da te zasvoji toliko, kolikor si sam dovoliš. Zavedam se, da je delo v politiki odgovorno, da ljudje, ki so te izvolili, pričakujejo, da si delaven in da seveda pokažeš rezultate. Potrebno pa se je zavedati, da je delo v politiki minljivo. Velikokrat sem že opazil, da je politika nekatere
Foto: Bronja Habjanič
zares zasvojila in so se stežka sprijaznili s tem, da kasneje, ko niso bili izvoljeni, tega dela več niso mogli opravljati. Sam se tega dobro zavedam in sem na to tudi pripravljen.«
Kakšni so vaši spomini na prvo štiriletno obdobje občinskega svetnika?
»Ko sem nastopil svoj prvi mandat in začel spoznavati delo mestnega sveta ter strukturo občinskega proračuna, lahko rečem, da sem bil do neke mere razočaran. Pričakoval sem, da bom lahko kot mestni svetnik storil več, a ko sem videl samo strukturo proračuna, sem bil neprijetno presenečen, kako malo sredstev v proračunu dejansko ostaja za investicije. Tako sem kaj kmalu prišel do spoznanja, da v kratkem štiriletnem obdobju ni mogoče narediti vsega, za kar so želje. Delovali smo, tako jaz osebno kot celotna svetniška skupina, kot konstruktivna opozicija. Moram reči, da smo imeli tudi določene zasluge pri izgradnji šolskega prostora, pri čemer mislim predvsem na osnovno šolo Ljudski vrt. Podpirali smo tudi marsikatere stvari, za katere smo ocenili, da so v dobrobit Ptuja. Verjel sem, da se bo dalo s pobudami svetnikov doseči več, vendar kot sem že omenil, omejitev financ je prevelika.«
V prejšnjem mandatu je podžupansko funkcijo opravljal mag. Miran Kerin. V tem mandatu boste to, zagotovo zahtevno nalogo opravljali vi. Kako je pravzaprav prišlo do odločitve, da podžupan postanete ravno vi? Na eni izmed sej mestnega sveta se je kar nekaj svetnikov zavzelo, da bi ta funkcija pripadla ženski.
»Odkrito vam moram povedati, da takoj po volitvah osebno nisem pričakoval, da se bom kadar koli znašel v tej funkciji. Dejstvo je, da je naša stranka na volitvah dosegla dober rezultat - smo druga najmočnejša svetniška skupina v mestnem svetu in župan dr. Štefan Čelan se je odločil, da mesto podžupana dodeli drugi najmočnejši stranki. V lanskem letu je bil namreč tudi spremenjen Zakon o lokalni samoupravi. Ko je bil podžupan še mag. Miran Kerin,
so podžupana morali potrditi mestni svetniki, sedaj to ni več potrebno. Dovolj je, da podžupana, ki svojo funkcijo opravlja neprofesionalno, imenuje župan. Moje osebno mnenje je, da bi to funkcijo zagotovo lahko kvalitetno opravljal kdo drug, tudi kakšna izmed kolegic v naši svetniški skupini. Na podlagi odločitev izvršilnega odbora, temeljitega pogovora v svetniški skupini in nenazadnje tudi na podlagi moje privolitve je potem bila sprejeta odločitev, da to funkcijo prevzamem jaz. Res smo se pogovarjali tudi o ženski kandidatki, to je bila Helena Neudauer, vendar zaradi službenih obveznosti te funkcije ni mogla prevzeti.«
Kakšni so bili vaši prvi vtisi ob nastopu funkcije?
»Moram reči, da dokaj dobri. Z županom sva se pred samim
12
OKOLJE IN PROSTOR
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
imenovanjem odkrito pogovorila in taksni pogovori ostajajo stalnica v najinem delu se naprej. Pričakujem, da bom to funkcijo lahko opravljal v taksni meri, kot sem si jo zastavil. Do sedaj slabih izkušenj se ni bilo.«
Podžupan načeloma nadomešča župana, ko je ta odsoten, in kaj kmalu po vaši potrditvi ste že nadomeščali župana, ko je ta v času kurentovanja odšel v Peking. Kako ste se znašli v svoji novi, javni funkciji? Je bilo kaj treme?
»Seveda. Na srečo je to sovpadalo ravno s pustovanjem in v tem času je večja ali manj-sa trema s strani opazovalcev drugače sprejeta. Pri vsakem delu, ki se ga lotevas povsem na novo in ki ga se komaj dobro spoznavas, je trema zagotovo prisotna. Se mi pa zdi, da je bo vedno manj.«
Ste si kaj napisali kakšen govor ali ste govorili kot pravimo »kar iz glave«?
»Tisto, kar sem si kadar koli napisal in želel potem povedati iz glave, se je ponavadi zataknilo. Spoznal sem, da si je bolje narediti samo osnutek, kajti če si želis iti natančno po nekem že vnaprej napisanem scenariju, se včasih zalomi, se posebej, če je prisotna trema.«
Sodelovali ste tudi pri oddaji Kandidature za evropsko kulturno prestolnico leta 2012.
»To je bila izredno lepa izku-snja. Srečal sem se z župani in enim podžupanom petih mestnih občin, s katerimi smo oddali skupno kandidaturo za evropsko prestolnico kulture. Vseskozi je bila prisotna pozitivna energija in prepričanje, da se nam je mestnim občinam končno uspelo povezati med seboj. To do zdaj zagotovo ni bila praksa. Končno pa je v tem okolju prislo do prepričanja, da združeni skupaj lahko ponudimo več. Prepričan sem, da ima vsako izmed sestih mest marsikaj za pokazati, da vsako na določenem področju izstopa in taksna skupna kandidatura
je lahko samo nas plus več, da uspemo.«
Vas je župan pooblastil še za kakšne posebne naloge oziroma če vprašam drugače, kaj vse obsega vaše delo podžupana?
»Po pooblastilu župana opravljam delo na področju gospodarske infrastrukture, ki ga sočasno pokriva oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje na ptujski občini. Z županom se sproti dogovarjava za protokolarne zadeve. Morda se občani niti ne zavedajo, a različnih vabil, ki prihajajo na občino, je ogromno. Ko sem v svojem prvem mandatu mestnega svetnika namreč začel dobivati stevilna vabila na različne prireditve, sem sele spoznal, kaj vse se na Ptuju pravzaprav dogaja. Velikokrat se Ptujčani neupravičeno jezimo, da je nase mesto mrtvo, a se niti ne zavedamo, kaj vse se tukaj dogaja in kako se različni ustvarjalci trudijo nase mesto narediti še zanimivejše in privlačnejše. Zato je županu samemu zagotovo nemogoče biti prisoten vsepovsod. Še celo dva sta včasih v stiski, če je dnevno taksnih prireditev več.«
Se lahko na vas obrnejo tudi občani s svojimi vprašanji?
»Uradne ure imam vsako sredo med 15.30 in 17.00. Občani in občanke me lahko najdejo v prvem nadstropju Mestne hise, v sobi stevilka 13. Dobro je, če se predhodno naročijo v tajnistvu župana, na tel. št. 748 29 13, da jim ne bi bilo treba po nepotrebnem čakati.«
Kolikšen pomen pa ima v vašem življenju politika nasploh? Menite, da lahko kot član sveta in sedaj podžupan storite več, kot bi sicer, če bi bili le občan?
»Zagotovo. Na mojo odločitev, da sem sploh sprejel funkcijo podžupana, je predvsem vplivalo to, da sem ocenil, da lahko kot podžupan naredim več kot svetnik. Res je, da se na mestnem svetu sprejemajo
odločitve, a ponavadi je tam že vse do neke mere vnaprej pripravljeno. Sam sem zagovornik tega, da se moramo medsebojno veliko pogovarjati, saj lahko le tako najdemo najbolj optimalne rešitve. S samim dogovarjanjem pa imam kot podžupan večje kompetence oziroma opažam, da so mi vrata marsikje bolj odprta kot sicer. Da ne bi bilo razumljeno narobe, moram pojasniti, da ima tudi svetnik vedno možnost priti na oddelek in podati kakšen predlog. A vseeno ocenjujem, da lahko v sedanji funkciji, še zlasti na področju gospodarske infrastrukture, dosežem več.«
Ste svetnik stranke SDS, Župan pa prihaja iz opozicijske LDS, ki zadnje mesece doživlja nenehne pretrese. Koliko po vašem mnenju pripadnost določeni politični opciji vpliva na delo občinskih svetnikov?
»Manj kot si marsikdo zamišlja. Občinski svetniki smo bili izvoljeni s strani občanov zato, da vsak po svoji moči prispevamo k razvoju Mestne občine Ptuj. Pri odločitvah smo velikokrat soglasni in večina svetnikov se ne poslužuje nekih političnih igric. Glede na vaše vprašanje, da prihajam iz opozicijske SDS, pa lahko pojasnim, da smo do sedaj z županom zmeraj korektno sodelovali in takšno sodelovanje pričakujem tudi vnaprej. Naša stranka ni tista tipična nergaška opozicijska stranka, ki bi nadzorovala praktično vsak predlog, kajti zavedamo se, da nas ljudje niso izvolili zaradi tega, da bi se na sejah mestnega sveta prepirali in si pod noge metali polena, pač pa da vsak po svojih najboljših močeh s svojimi idejami in zmožnostmi doprinese k razvoju celotne občine.«
Kje - na katerem področju vidite največje teŽave, ki bi jih morali na Ptuju čim prej odpraviti in kakšne so rešitve?
»Težav je precej, odvisno je le, iz katerega zornega kota jih gledamo. V preteklem mandatu se je uredila osnovnošolska infrastruktura, v zadnjem
času se stvari urejajo tudi na področju predšolske vzgoje. Čeprav smo nedavno odprli nov vrtec na Bregu, bo v prihodnje potrebno razmisliti še o kakšnem. Tudi na področju kulture se stvari urejajo, poglejmo samo obnovo gledališča. Marsikdo bi na vseh teh področjih v prihodnje pričakoval še večje korake. Tudi na področju gospodarske infrastrukture se je v tem času nekaj naredilo, vendar mislim, da je prav tukaj občina najbolj šibka.
V	tem mandatu bo zato potrebno narediti še več, pri tem pa ne smemo zanemariti ostalih področij. Srž problema je zagotovo kanalizacija. Občina je sicer na razpisu uspela pridobiti evropska sredstva za zaščito podtalnice. S tem bomo nekaj, od čistilne naprave do primarnih vodov, na določenih področjih obnovili, vendar to ne bo pokrilo vseh zahtev, ki se pojavljajo. Svetniki se na vsaki seji mestnega sveta ukvarjamo tudi s problematiko cest.«
Glede na to, da ste oče dveh majhnih otrok, se samoumevno zastavlja vprašanje, kako usklajujete delo v službi ter delo podžupana in občinskega svetnika z vsemi družinskimi obveznostmi?
»Odgovor na to vprašanje je najtežji. Preden sem pristal na to, da sprejmem funkcijo podžupana, sva se z ženo veliko pogovarjala. Oba sva se strinjala, da mora moja služba zaradi novih zadolžitev potekati nemoteno, tako kot je potekala do zdaj.
V	občini želim delo opravljati profesionalno in korektno, doma pa tudi ne želim zapostavljati družine. Moj dan je tako zaradi vseh obveznosti precej daljši kot bi bil sicer. Na žalost moram reči, da se velikokrat zgodi, da me žena in otroci vidijo manj kot nekoč. Verjetno v tem trenutku žena ne podpira treh vogalov v hiši, ampak tri pa pol, če ne celo štiri, za kar sem ji zelo hvaležen«.
13
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
OKOLJE IN PROSTOR
Ptuj bo postal diamant med malimi evropskimi mesti
Pogovor s Tonijem Hamlerjem, dekorativnim mojstrom
Skoraj ga ni Ptujčana, ki ne bi že slišal za Tonija Hamlerja, dekorativnega mojstra. Veliko se govori o njegovem delu. Kot pravi sam, je njegova najboljša reklama tista, ki kroži od ust do ust zadovoljnih strank. Želi si, da bi na Ptuju pustil svoj ustvarjalni pečat.
Staša Cafuta
Toni Hamler se je pred slabimi tremi leti preselil v Slovenijo. Njegovi starši, po rodu Slovenci, živijo v Nemčiji. Pravi, da ga je vedno vleklo v Slovenijo, na Ptuj, kjer je še kot otrok preživljal počitnice pri svoji babici. Zdaj, ko postaja Ptujčan, želi s svojim znanjem in izkušnjami prispevati k obnovi starega dela mesta. V hiši, kjer živi, ima tudi svoj studio, v katerem ima zbrane osnutke svojih del zadnjih petnajstih let. Že pri trinajstih letih se je prvič srečal z malarijo. Vse ostalo je zgodovina. Tako kot sam pravi, je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev in prav zaradi tega je delo toliko bolj zanimivo. Na vprašanje, kaj je po izobrazbi, ponosno pove, da je dekorativni mojster, grafik in restavrator. Ima široko znanje iz najrazličnejših tehnik.
Kdaj ste se prvič srečali z dekorativnim slikarstvom?
Pri trinajstih letih pri svojem očetu. Kasneje sem svoje znanje nadgrajeval v privatnih šolah za umetnost v Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji in celo Rusiji. Šolnina, ki sem si jo moral sam plačati, je bila izredno visoka. Moji učitelji so bili priznani profesorji. Veliko sem se naučil od Eldarja Zeynalova, s katerim še tudi danes poslovno sodelujem.
Kako to, da ste prišli na Ptuj?
Ker sem Slovenec, želel sem priti domov. Vedno sem se v Sloveniji boljše počutil. Moje srce je tukaj.
Naštejte nekaj preteklih projektov, na katere ste najbolj ponosni.
Za mano je ogromno projektov. Najbolj pa sem vesel, da sem lahko delal za bolnice v Nemčiji, ki so bile grajene po feng shuiju. Tam sem delal antične italijanske tehnike. Naročniki so se zavedali, kako zelo pomemben je tudi prostor, v katerem pacienti bivajo. To delo me je zelo veselilo, saj sem lahko s svojimi barvami in dekoracijami pomagal ljudem. Delal
Foto: Staša Cafuta
sem za različne ljudi. Od višjega do nižjega sloja. Pa saj to ni tako pomembno. Zame je zanimiv tisti naročnik, ki to vrsto uporabne umetnosti ceni.
Za koga trenutno delate?
Trenutno delam za poslovneža Rajka Hrvatiča iz Portoroža. Bil je zelo presenečen, kaj imamo na Ptuju, kakšno znanje je lahko v eni roki oziroma v enem človeku. Ko je prišel v moj studio, sem moral pred njim nemudoma narediti osnutek načrta za "zvezdno nebo" (posebna tehnika, kjer so zvezde narisane točno po astrologiji) in takoj je želel vedeti, kdaj bom pričel delati v njegovi vili.
Pri vašem delu morate biti zelo natančni, ne smete se zmotiti.
Res je. Vendar potrebujem ta adrenalin, ki mi daje pozitivno energijo. To me vznemirja in pro-vocira.
Prenašate svoje znanje tudi na druge?
Že nekajkrat sem testiral potencialne sodelavce, ki bi mi lahko pomagali pri delu. Računam, da bom v tem letu izučil do pet ljudi. Svoje znanje želim prenesti na mlajšo generacijo, ki bo lahko nadaljevala z mojimi umetnostnimi tehnikami. Ker dekorativno pleskarstvo zamira, želim ustanoviti na Ptuju svojo zasebno akademijo.
Kako bi se opisali?
Sem kar dober, vendar ne perfekten in ne najboljši. Vedno se zelo trudim. Delam s srcem in dušo. Sem malo "nor" umetnik. Ko delam, popolnoma padem v delo in ne slišim in ne vidim ničesar, kar se dogaja okrog mene. Kot da sem v transu. Živim s tem. Ne znam si predstavljati življenja brez čopiča in barve. Ponoči veliko sanjam o svojih kreacijah. Velikokrat se zbudim in takoj spravim ideje na papir.
Kje ste na Ptuju prvič delali?
Hotel Mitra je bil moje prvo delo. Na začetku, ko sem prišel na Ptuj, ni bilo lahko. Skoraj sem
Toni Hamler, dekorativni mojster, restavrator in grafik. Stili risanja: rimski, grški, pomplonski, egipčanski, baročni; moderne antične tehnike, unikatne štukature, pozlačevanje, restavriranje.
odšel spet nazaj v Nemčijo. Bil sem brez doma. Živel sem tudi v hotelu Mitra in velike zasluge za moj obstoj in nenazadnje razvoj na Ptuju ima Franc Mlakar. On je videl v meni velik potencial.
Kako vidite Ptuj?
Rad bi pomagal pri obnavljanju Ptuja, ki je zame eno izmed najlepših mest. Želim, da postane diamant med malimi evropskimi mesti. Potrebno bi bilo izdelati mestni koncept.
Ko sem začel živeti na Ptuju, sem ogromno časa opazoval in proučeval vsak kamen, detajl, razpoke v stavbah ... Ptuj ima nešteto detajlov, ki imajo zame dušo. Velikokrat slišim, ko ljudje rečejo: ne moremo si privoščiti obnove. Vendar to ni res. Veliko ljudi ne ve, da se da fasado obnoviti že za nekaj tisoč evrov.
Kakšna pa je konkurenca?
Je kar nekaj strokovnjakov v Sloveniji, vendar so ponavadi specializirani samo za določeno tehniko. Ljudi, ki pa bi imeli široko paleto znanja, teh pa ravno ni
veliko. Na žalost so prav ti večkrat izkoristili moje ideje, moj "know how". Vem tudi, da se trg v Sloveniji odpira in želim si sodelovanja, saj bi bili skupaj zelo močni in ne konkurenca.
Sodelujete s spomeniškim varstvom?
Ja, z Viktorjem Gojkovičem sva sodelovala, ko smo delali projekt obnove Ptujskih vrat.
Zame so ta naša vrata kot ena lučka. Drugače pa je večina mojih strank iz zasebnega sektorja, ki so lastniki novejših arhitektur.
Kaj nam svetujete pri obnovi starih hiš?
Lahko se oglasite pri meni, da skupaj pogledamo objekt in naredimo sanacijski koncept (GSM: 031/ 617 388). Potrebno se je povezati tudi s spomeniškim varstvom, brez tega ne gre. Vsak sam zase je laik in lahko naredi več škode kot koristi. Na koncu, ko posameznik vidi rezultat strokovnega pristopa, bo srečen, da je naredil to, (žal) daljšo pot.
14
OKOLJE IN PROSTOR
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Svetlobno onesnaževanje stranski učinek industrijske civilizacije
Ze pred časom so naravovarstveniki pričeli opozarjati na svetlobno onesnaževanje našega planeta. To problematiko nam je predstavil naravovarstvenik Dominik Bombek, sicer učitelj biologije na OS Breg. Ptuj tako kot večina mest, zadnje čase pa tudi vasi, v Sloveniji s svojim nepravilnim osvetljevanjem sledi trendu svetlobno onesnaženih razvitejših držav po Evropi. To ni samo stvar občin in njene ulične razsvetljave. Tudi posamezniki lahko veliko pripomoremo k zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja in posredno varčujemo z električno energijo.
Staša Cafuta
Foto: Staša Cafuta
Njen namen je globalno zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, ne le zaradi lažjega dela astronomov, pač pa tudi zaradi energetskih in splošno okolje-varstvenih razlogov.
Kaj pa v Sloveniji in Ptuju?
V Sloveniji je preko 90 % svetilk nezasenčenih ali le delno zasenčenih. Osvetljevanje na Ptuju je zaskrbljujoče, saj je večina svetilk neustreznih. Kaj to pomeni? Svetilo ni pomaknjeno v ohišje, zato je sevanje usmerjeno navzgor in le majhen delež svetlobe osvetli tla ulice. Nezasenčena svetila so okrogle oblike in iz prosojnih materialov, svetilo je zasenčeno z zgornjim delom, svetloba se širi iz spodnje strani v nebo. V starem mestnem jedru je osvetlitev neustrezna. Namestili so neustrezne svetilke. Tri četrtine svetlobe dejansko uhaja v nebo. Tudi ostala javna razsvetljava je pregosta. Sakralni objekti so osvetljeni preveč časa, pozno v noč. Pozicija osvetljevanja objektov je nepravilna. Namesto da bi bili osvetljeni od zgoraj navzdol, so osvetljeni od spodaj navzgor. Ce bi se zavzemali za zmanjševanje nekontroliranega uhajanja svetlobnega vira, bi dejansko privarčevali ogromno denarja in energije.
Kakšen je vpliv umetne svetlobe na človeka?
Melatonin je hormon, ki nastaja v hormonski žlezi češeriki. Uravnava dnevno-nočne, mesečne cikle. Je dejansko reparator (popravljalec) DNA in antioksi-dant. Raziskave so pokazale, da že šibka svetloba ulične razsvetljave, ki prihaja v spalne pros-
Naravovarstvenik Dominik Bombek
Kaj je sploh svetlobno onesnaževanje?
Je nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Je pretirano ali moteče umetno osvetljevanje. Med drugim povzroča zdravstvene težave, onemogoča vidnost zvezd v mestih in s tem preprečuje astronomska opazovanja. Z neprimernim osvetljevanjem pa tudi izgubljamo dragoceno električno energijo.
Kakšno je onesnaževanje v Evropi in v svetu?
Glede na to, da svetlobni viri niso ustrezno usmerjeni, uporabljajo se nepravilno zasenčene svetilke, veliko svetlobe uhaja v nebo. Naravovarstveniki napovedujejo, da v petindvajsetih letih na evropskem nebu ne bo več videti zvezd. Najhuje je v Belgiji, Nemčiji, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. V osemdesetih letih je bila v ZDA ustanovljena mednarodna zveza za temno nebo. Ta danes združuje številne organizacije civilne družbe iz kar šestdesetih držav.
Društvo za opazovaje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
je že leta 2000 zavzelo stališče proti svetlobnemu onesnaženju.
Izklop reklamne in dekorativne razsvetljave po 23. uri.
Prepoved uporabe svetlobnih snopov.
Nove svetilke naj bodo popolnoma zasenčene.
Prepoved uporabe ter prodaje visokotlačnih živosrebrnih svetilk.
tore, povzroči motnje v nastajanju melatonina. Ker se zaščitni učinek melatonina zmanjša, se pospeši rast rakavih celic.
Kako pa je pri živalih?
Svetlobno onesnaževanje vpliva na ptice selivke, saj se ne morejo orientirati po zvezdah, ker umetni viri svetlobe žarijo močneje. To ima za posledico, da zaidejo iz idealne smeri selitve. Vsako daljšanje poti je lahko za te ptice usodno. Nezasenčena svetila privabljajo žuželke iz širše okolice. Glede na to, da se ne morejo rešiti objema svetlobe, poginejo. Takšno iztrebljanje žuželk povzroči pomanjkanje
hrane za žužkojede ptice, netopirje---
Zakaj menite, da se ljudje premalo zavedamo te problematike?
Ljudje si pred problemi radi zatiskamo oči, naštel bom nekaj primerov, ki vplivajo na nas, pa se ne ukrene kaj prida; zaradi intenzivnega kmetijstva smo na Dravskem in Ptujskem polju onesnažili podtalnico s pesticidi. Ker se posledice tega kažejo na daljši rok, se nič ne ukrene za varovanje podtalnice. Pa bi se moralo. Zaradi toplogrednih plinov se nam povečuje temperatura ... Podobno je s svetlobnim onesnaževanjem, posledice niso vidne takoj. Zato za ljudi ta
A
Svetlobni snop: Pri osvetljevanju poskušajte delovati preudarno. Z ugašanjem svetil boste pripomogli k varčevanju in zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja.
problem ne obstaja. Glede na to, da je človek po naravi egoistično bitje, ga pa zelo malo skrbi, da bi zmanjšal svojo dejavnost in tako omogočil sožitje z drugimi živalskimi vrstami.
Kaj torej svetujete nam Ptujčankam in Ptujčanom?
Poskušajte delovati preudarno. Kar se tiče svetlobe, ne potrebujemo dvorišča, razsvetljenega celo noč. Kar zajeten denar pa tudi lahko privarčujemo s kako pobudo občini. Tudi kot posameznik lahko privarčuješ. Ugašanje svetil pripomore k varčevanju. Kot zanimivost povem, koliko privarčuješ pri naslednji malenkosti; če izmakneš polnilec za GSM iz električne vtičnice po polnjenju, privarčuješ 50 evrov na leto!
Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Puhova ulica 10, obvešča uporabnike komunalnih storitev, da ima za delo s strankami določene uradne ure:
Ponedeljek
Sreda
Petek
od 7.00 do 10.00 od 7.00 do 10.00 od 7.00 do 10.00
od 12.00 do 14.00 od 12.00 do 14.00
Blagajna je odprta vsak delovnik od 7.30 do 14.00.
Sprememba velja od 16. 4. 2007 dalje.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
15
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
OKOLJE IN PROSTOR
Ekološka tržnica tokrat postregla s skromno ponudbo
V primerjavi s prvo tržnico, ki so jo članice kluba Soroptimist organizirale v lanskem novembru in na kateri je sodelovalo okrog dvajset ekoloških kmetij, je bila tokratna ponudba okrnjena le na dve prodajni stojnici, a kupci so bili kljub temu večinoma zelo zadovoljni.
Bronja Habjanič
V okviru drugega praznika ekoloških kmetij, ki je potekal 31. marca na Novem trgu, so kupcem tokrat ponujali na izbiro zdravju in okolju prijazne izdelke. Kateri izdelki so označeni kot ekološki in kdo to preverja, določa predpis, ki velja za vse članice Evropske unije. Ekološki pomeni, da je pridelava potekala brez uporabe kemično-sintetičnih sredstev, tako za varstvo rastlin kot tudi lahko topnih mineralnih gnojil. Kmetje, ki se
Foto: Bronja Habjanič
ukvarjajo z ekološko pridelavo, ne uporabljajo gensko spremenjenih organizmov, pri reji živali pa morajo skrbeti za to, da jim je na voljo kakovostna krma ter ustrezni prostori za bivanje in gibanje v hlevih. Vsa ekološka živila so natančno kontrolirana in imajo certifikat.
V bodoče je upati, da bi bila takšna ponudba izdelkov na Ptuju stalna, kot je to že nekaj časa na primer v Mariboru, pa tudi kupci so dali vedeti, da
bi tovrstne izdelke z veseljem kupovali. Sicer pa Soroptimistke že razmišljajo o novi ekološki tržnici, ki naj bi jo predvidoma organizirale v juniju, in obljubljajo, da bo takrat prodajnih stoj-
nic zagotovo več kot tokrat, ko je ekološkim kmetijam zaradi vedno večjega zanimanja kupcev na stalnih tržnicah preprosto zmanjkalo pridelkov.
Ena tretjina strank še vedno zamenjuje UE Ptuj, Mestno občino Ptuj in Davčni urad Ptuj
Poročilo o rezultatih dela v Upravni enoti Ptuj
Beseda je na začetku tekla o delovni soboti (predvidoma prvo soboto v mesecu), ki naj bi jo uvedli maja, in sicer za šest do osem mesecev, nakar bo ministrstvo ocenilo, kako se bo obneslo. V Upravni enoti Ptuj
V prostorih Upravne enote Ptuj je 5. aprila potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili poročilo o rezultatih dela v lanskem letu, spremembo delovnega časa in letošnjo nujno potrebno investicijo, obnovo oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo.
Staša Cafuta
Foto: Staša Cafuta
(UE Ptuj) ne pričakujejo večjega navala ljudi. Po besedah načelnika mag. Metoda Graha bodo sobote koristili predvsem zdomci in meščani. Predvidevajo, da bo ta dan delalo do dvajset zaposlenih. Ob sredah se bodo uradne ure podaljšale za eno uro, do osemnajste ure. Novih zaposlitev ne predvidevajo, saj je strategija vlade in ministrstva za notranje zadeve zmanjšanje zaposlenih, vsako leto za en odstotek.
Skrbnica sistema kakovosti Marija Potočnik je predstavila dosežene cilje, ki so bili določeni v letnem poslovnem načrtu za leto 2006: "Splošna ocena dela je zelo zadovoljiva, saj smo vse cilje realizirali." Na področju reševanja upravnih zadev so dosegli, da so bile rešene vse upravne stvari v pred-
Marija Potočnik in mag. Metod Grah
pisanih rokih, s tem so odpravili vse zaostanke pri reševanju v vseh oddelkih. V lanskem letu so opravili 10.607 upravnih overitev, od tega 9.529 v sprejemni pisarni in 1.078 na krajevnih uradih. Opravili so tudi 308 vpisov podjetnikov oziroma njihovih sprememb v Poslovni register. Na področju denacionalizacije je trenutno nerešenih 65 zadev. Od skupno 1.115 prejetih zadev, Ptuj je na četrtem mestu v Sloveniji po vloženih denacio-nalizacijskih zadevah, je bilo konec leta 2006 pravnomočno rešenih 1.048.
Stranke so v lanskem letu zelo dobro ocenile kakovost storitev, saj je bila UE Ptuj v povprečju ocenjena s 4,2 od 5 možnih ocen. »Stranke glede na pričakovanja dobijo več, kot pa pričakujejo, temu botruje tudi tako visoka ocena.« Čakalni čas se je v UE Ptuj po statistiki nekoliko povišal, vendar še zmeraj 85 % strank pride na vrsto do vključno deset minut. Barometer kakovosti, ki so ga uvedli maja lani, je pokazal, da je večina strank
slabo ocenila urejenost oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo, ki se nahaja na Raičevi 3. Tako bo že maja letos stekel projekt prenove omenjenega oddelka, kjer bodo obnovili streho, fasado in notranje prostore. Približna vrednost projekta znaša sto tisoč evrov. Od leta 2003 poteka na vseh UE merjenje zadovoljstva zaposlenih. Ankete kažejo, da se število zaposlenih, ki odgovarjajo pozitivno, iz leta v leto zmanjšuje. Lani je tako na vprašanje "Ali ste ponosni, da ste zaposleni v UE Ptuj," odgovorilo dobrih 73 %. »Ker nimamo vpliva na plačni sistem, poskušamo zaposlene motivirati z usposabljanji in napredovanji," priznava Metod Grah. Letno obišče UE Ptuj do 50.000 strank. Veliko ljudi še zmeraj ne ve, katere storitve lahko opravijo v UE Ptuj in MO Ptuj. Lanska trimesečna analiza je pokazala, da ena tretjina strank še zmeraj pomeša med seboj Davčni urad Ptuj, Upravno enoto Ptuj in Mestno občino Ptuj.
16
OKOLJE IN PROSTOR
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Podpis pogodbe o sofinanciranju vitalizacije Ptujskega jezera
V poročni dvorani Mestne hiše je bila v začetku aprila krajša slovesnost in podpis tristranske pogodbe o sofinanciranju projekta Vitalizacija Ptujskega jezera, ki je uvrščen v Načrt razvojnih programov Republike Slovenije. Predmet projekta je ureditev pristanišča Ranca v Budini s privezi ter možnostjo spusta in dviga čolnov, dveh vstopno-izstopnih mest (v Zabovcih v občini Markovci in pri Termah Ptuj), veslaške proge z označbami in računalniško opremo za prenos podatkov na informacijsko točko in na svetovni splet ter označitev plovbnih poti in plovbnega območja s prometno signalizacijo. Pogodbo so podpisali minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, župan Ptuja dr. Štefan Čelan in župan občine Markovci Franc Kekec.
Milena Turk
Foto: Staša Cafuta
Ptujskega župana veseli, kot je povedal po podpisu, da se nadaljuje projekt souporabe Ptujskega jezera. Za ta namen je bilo potrebno sprejeti celo uredbo vlade, ki je omogočila, da lahko ob državi - lastnici - tudi lokalna skupnost uporablja to veliko vodno površino. V preteklosti je bilo mnogo truda vloženega v izčrpavanje mulja, ureditev gnezdišč ptic in logična posledica tega so sedanja prizadevanja vlade in ministrstva. Zato se je zahvalil ministrstvu za šolstvo in šport, saj je bilo uresničenih kar nekaj razvojnih načrtov, ter Dravskim elektrarnam. Minister se je spomnil, da so v 80. letih že smučali na tej vodi. Razmišljal je tudi o pri-
mernosti terminov »vitalizacija« in »revitalizacija« ter ocenil, da sta oba primerna. Izpostavil je oba župana in Simona Starčka, generalnega direktorja direktora-ta za šport (pred tem direktor ptujskega športnega zavoda), kot zaslužne za ta projekt, za katerega je bila večina sredstev pridobljena iz EU.
Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 654.200 evrov, preostanek od celotne vrednosti projekta, ki znaša 772.704 evrov, pa bosta poravnali obe občini, in sicer občina Markovci v višini 19,9 %, MO Ptuj pa v višini 80,1 %. Odgovorni nosilec investicije bo MO Ptuj, katero Občina
A	Ureditvena, pripravljalna in zaključna dela ter tehnična dokumentacija	13.876,73 €
B	Izdelava pristanišča Ranca	313.832,14 €
C	Izdelava vstopno-izstopnega mesta Toplice - gradbeni del	25.237,59 €
D	Izdelava vstopno-izstopnega mesta Zabovci - gradbeni del	11.644,26 €
E	Izdelava vstopno-izstopnega mesta Toplice - jeklena konstrukcija in les	9.658,80 €
F	Izdelava vstopno-izstopnega mesta Zabovci - jeklena konstrukcija in les	123.032,60 €
G	Označbe plovnega območja in poti	71.110,67 €
H	Veslaška proga z označbami in računalniško opremo za prenos podatkov na info točko in svetovni splet	75.527,26 €
	Skupaj	643.920,05 €
	20% DDV	128.784,01 €
	Skupaj z DDV	772.704,06 €
Podpisniki pogodbe: župan občine Markovci Franc Kekec, minister dr. Milan Zver in župan Ptuja dr. Štefan Celan.
Markovci pooblašča za celotno izvedbo investicije.
Gradnja se bo predvidoma pričela 1. junija letos. Podrobnejša slika stroškov je podana v tabeli.
Razvoj športnega in vodnega turizma je ena od prioritet Integralnega razvojnega programa MO Ptuj. Na Ptujskem jezeru in delu Drave od železniškega mostu do sotočja dovodnega kanala HE Zlatoličje in struge Drave (ptujske toplice) želita MO Ptuj in Občina Markovci izkoristiti dane možnosti za razvoj turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti. V ta namen nameravata na Dravi urediti mesta za pristajanje in priveze čolnov ter ustrezno označiti in urediti tudi plovbne poti in plovbni režim. Za potrebe urejanja je Vlada RS izdala Uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na delu reke Drave in Ptujskem jezeru, občini pa sta sprejeli Odlok o določitvi
plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Dolžina plovbnega območja znaša 6.200 m, največja širina je približno 1.100 m, najmanjša pa približno 45 m.
Izgradnja športno-rekreativne-ga turističnega središča pomeni zagotovitev osnovnih pogojev za programe vadbe in tekmovanj v kajaku in kanuju na mirnih vodah v vseh disciplinah, za vadbe in tekmovanja v jadranju v vseh disciplinah: veslanje, deskanje, rafting, moto navtika. Na reki Dravi in jezeru bo potekal javni promet, kjer bo turistična ladjica s turističnim vodnikom prevažala obiskovalce. Na plovilu bo turistična, izobraževalna, gostinska in ekološko-turistična ponudba. Barka bo služila kot sredstvo za premagovanje ovire med desnim in levim bregom Drave, za vožnjo po jezeru, sočasno pa omogočala izobraževanje na njej.
17
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
GOSPODARSTVO/
TURIZEM
18. razstava Dobrote
slovenskih kmetij Ptuj 2007 pred vrati
Peter Pribožic
Soorganizatorji državne razstave smo Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in nosilka projekta Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Cas razstave
Razstava bo na ogled od 18. do 21. maja. Slovesno odprtje razstave bo 18. maja 2007 ob
10. uri na dvorišču minoritskega samostana. Na slovesnem odprtju pričakujemo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, župana MO Ptuj, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in ostale goste.
Kraj razstave
Razstava bo na ogled v prostorih minoritskega samostana na Ptuju, Minoritski trg 1, v osrednjem refektoriju, križnih hodnikih in ostalih prostorih. Prodaja in ponudba dobrot bo organizirana na dvorišču minoritskega samostana in pred njim.
Program razstave
Odprtje razstave bo v petek, 18. maja, ob 10. uri. Ogledi bodo možni vsak dan od 9. do 18. ure, razen v ponedeljek 21. 5., ko bo razstava odprta med 9. in 14. uro.
V soboto, 19. maja, bodo ob 13. uri podelitve priznanj za nagrajene mesne izdelke, suho sadje, vina, sokove, marmela-
de, žganja, sadna vina, kise, olja, kompote in konzervirano zelenjavo. Med podelitvami bo bogat kulturni program.
V	nedeljo, 20. maja, ob 10. uri bo maša, ki jo bo daroval dekan iz Lenarta. Ob 11. uri bo podelitev priznanj za krušne in mlečne izdelke. Med podelitvami bo kulturni program, ki se bo nadaljeval tudi popoldan.
V	ponedeljek, 21. maja, ob 13. uri bo strokovni posvet na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, Ormoška cesta 28. Zaprtje razstave ob 14. uri.
Število sodelujočih
Za sodelovanje na razstavi so slovenske kmetije prijavile 1034 dobrot. Kmetije bodo sodelovale s krušnimi, mlečnimi, mesnimi izdelki, suhim sadjem, žganjem, kisom, oljem, vinom, sokovi, sadnimi vini, marmeladami, kompoti in konzervirano zelenjavo.
Število nagrajenih
Vsi prijavljeni izdelki bodo ocenjeni. Pričakujemo preko 700 nagrajenih dobrot, ki jim bodo podeljena zlata, srebrna in bronasta priznanja. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa bodo podeljeni znaki kakovosti.
Posebne predstavitve
Program razstave bo obliko-
van skupaj z osrednjo pokrajino, tokrat s Podravjem. Na odru se bo vse štiri dni odvijal kulturni program. Predstavila se bosta kmetijski šoli iz Ptuja in Maribora. Kot generalni sponzor prireditve se bo predstavila Zadružna zveza Slovenije s partnerjem. Na prireditvi sodeluje tudi Turistična zveza Slovenije. V okviru mednarodnega sodelovanja se bo predstavila Kmetijska gozdarska
zbornica Celovec iz Avstrije. V tem času bodo Ptuj obiskale tudi delegacije iz pobratenih mest.
Od 18. do 21. maja vas vabimo, da obiščete minoritski samostan na Ptuju in si ogledate osrednji festival kulinaričnih dobrot slovenskega podeželja. Podrobnejši program prireditve bomo predstavili v začetku maja na novinarski konferenci.
Mestna občina Ptuj razpisuje akcijo
Izbiramo kmetijo leta Mestne občine Ptuj
1.	Splošni pogoji
Na razpis se lahko prijavijo prebivalci Mestne občine Ptuj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:
-	kmetijstvo je glavna panoga,
-	kmetijo vodijo kmečki zavarovanci,
-	kmetija mora biti v Mestni občini Ptuj,
-	kmetija mora imeti mladega gospodarja,
-	kmetija mora imeti tradicijo kmetovanja,
-	urejenost kmetije.
2.	Vsebina ocenjevanja
Ocenjevalo se bo pet sklopov:
-	ekološko in tehnološko varčno kmetovanje,
-	gospodarjenje na kmetiji,
-	ohranjanje tradicije življenja na vasi,
-	arhitektura in urbanizem,
-	zunanja ureditev kmetije.
3.	Način in rok prijave
Prijave sprejemamo pri Tereziji Meško, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 21; pri Andreju Rebernišku, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 29; pri Alenki Bezjak, Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarstvo, Mestni trg 1, tel. 748 29 42. Rok za prijavo je do 8. junija 2007. Na izbor lahko kmetijo prijavijo lastniki ali kdor koli, ki meni, da v njegovi okolici obstaja ekonomsko trdna, ekološko usmerjena, urejena in z okoljem skladna kmetija.
Prijavljene kmetije bo na terenu v juniju ocenjevala komisija, v kateri bodo predstavniki Kmetijske svetovalne službe, Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj in Mestne občine Ptuj.
Izbrana kmetija bo simbolično nagrajena in razglašena v okviru programa občinskega praznovanja Mestne občine Ptuj.
Vse nadaljnje informacije dobite pri Alenki Bezjak na Oddelku za gospodarstvo Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, tel: 748 29 42.
Prodajno-promocijska tržnica za razstavo Dobrote slovenskih kmetij, na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, sobota, 14. april.
TOM TELEFON 080-1234
TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski
(vsak dan od 12. do 20. ure) Klic je brezplačen!
18
GOSPODARSTVO/
TURIZEM
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Turizem smo še vedno ljudje
Staša Cafuta
V Termah so izbrali ime novega štirizvezdičnega hotela. Imenoval se bo Grand hotel Primus. Ime je dobil po Marcu Antoniju Primusu, rimskem vojaškem poveljniku, ki je leta 69 n. št. na vojaškem posvetu na Ptuju (Petovioni) podprl izvolitev novega cesarja Vespazijana. Primus je latinska beseda in pomeni prvi. Ime je dobro izbrano, saj gre hitro v uho in je lahko izgovorljivo. Veliko ljudi je navdušenih nad imenom. Obstaja pa že hotel z enakim imenom in sicer v neposredni bližini Rima. Na dan razkritja imena, 12. aprila, pa je potekal v Termah tudi Posvet o politiki turističnega razvoja Slovenije in o strategiji turizma na Ptuju in okolici. Glavni govorci in strokovnjaki s področja turizma so bili: mag. Marjan Hribar,
Foto: Staša Cafuta
direktor direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, dr. Marija Ovsenik, dekanija Turistice, Visoke šole za turizem Portorož, Dejan Podgoršek, pomočnik direktorja Slovenske turistične organizacije, mag. Andrej Sprajc, direktor dejavnosti Turizem, poslovna skupina Sava, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, župan dr. Stefan Celan, poslanec Državnega zbora RS Branko Marinic, ki je bil pobudnik posveta. Govorci ter ostali udeleženci srečanja so govorili predvsem o Razvojnem načrtu in usmeritvi slovenskega turizma za obdobje 2007-2011, o nosilcih turističnega razvoja na področju Spodnjega Podravja, o nadaljnjem razvoju in stra-
Novi štirizvezdični hotel, katerega odprtje je predvideno konec septembra, je dobil ime Grand hotel Primus.
teških usmeritvah turizma na Ptujskem. Beseda je tekla tudi o novem predlogu delovanja lokalne turistične organizacije, ki temelji na javno-zasebnem partnerstvu, pa tudi o pomenu strokovnega kadra v turizmu. Na koncu so bili vsi enotni, da
je na Ptujskem turizem prvenstvena gospodarska panoga in da se speča Trnulčica, tako kot je bil pred kratkim poimenovan Ptuj, prebuja.
Promocija Ptuja v Ljubljani
Ob koncu marca je bil na ljubljanskem gospodarskem razstavišču s podporo Slovenske turistične organizacije in Turistične zveze Slovenije organiziran sejem Turizem in prosti čas.
Albin Pišek
Foto: Majda Goznik, Štajerski Tednik
Na povabilu Turistične zveze Slovenije se je odzvalo tudi ptujsko turistično društvo. Glede na to, da danes turizem ni le namestitev in transport, temveč turisti iščejo druge vsebine, doživetja, prireditve, stike z ljudmi, smo ocenili, da naj ima na sejmu, ki je trajal od 29. marca pa do 1. aprila, tudi Ptuj svoj razstavni prostor.
Sejem v Ljubljani je znan po tem, da ga obišče zelo veliko ljudi, saj ni vstopnine, večina proizvodov pa je v brezplačni ponudbi. Preko predstavitev turističnih vsebin in izdelkov turističnih društev iz cele Slovenije na razstavnih prostorih smo spoznali raznolikost Slovenije od Prekmurja, Prlekije, Slovenskih goric, Haloz, do Primorske
in Gorenjske, Bele Krajine, Ljubljane in Dolenjske. Različna vsebina je bila namenjena naravni in kulturni dediščini, kulinari-ki in navadam.
Iz Ptuja se je sejma udeležilo 25 turističnih delavcev, ki so bili aktivni ves dan. Društvo kmečkih žena ptujske občine je ponudilo dobrote iz naših krajev, društvo vinogradnikov Ptuja pa naša domača sortna vina. Predstavnice družbe Ptujske vedute so bile oblečene v rimska oblačila. Razstavni prostor je bil vedno poln obiskovalcev, nekateri so se celo večkrat vrnili na dobrote in dobro kapljico vina. Goste so pritegnili tudi mladi harmonikarji iz Hajdoš, tako da je bila velika razstavna dvorana vedno bolj obiskana in
Štajerski frajtonarji, na ljubljanskem gospodarskem razstavišču.
ljudje vedno bolj veseli. Veliko Ljubljančanov je pohvalilo našo kulinariko in živahno igranje mladih harmonikarjev. Naš razstavni prostor je bil premajhen, saj smo imeli veliko preveč promocijskega materiala in domačih dobrot.
Vsem iz Ptuja in okolice, ki so sodelovali na sejmu, se moram
kot predsednik Turističnega društva Ptuj zahvaliti, saj lahko le skupaj kvalitetno promoviramo naše zgodovinsko in najstarejše mesto. Posebna zahvala velja predstavnikom mestne občine ter medijem, ki so sodelovali na sejmu Turizem in prosto čas.
19
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
GOSPODARSTVO/
TURIZEM
Nova pravila EU za dodeljevanje državnih pomoči v kmetijstvu
Od 1. januarja letos dalje morajo vse občine pri dodeljevanju proračunskih sredstev za kmetijstvo upoštevati nova pravila Evropske unije. Za obdobje 2007-2013 je potrebno pri dodeljevanju proračunskih sredstev za kmetijstvo poleg splošnih določil Skupne kmetijske politike upoštevati nova pravila.
Alenka Bezjak
Pri dodeljevanju pomoči kmetijstvu bo za občine gotovo najbolj pomembna uredba komisije, ki določa t. i. skupinske izjeme za kmetijstvo. Ta uredba je osnova za oblikovanje novih občinskih pravilnikov. Skupinske izjeme za kmetijstvo pomenijo pomoči v kmetijstvu, ki jih pred izvajanjem ni potrebno priglasiti Evropski komisiji. Evropsko komisijo se o takšni pomoči samo obvesti, postopek pred dodeljevanjem pomoči vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V novem pravilniku bo opredeljeno dodeljevanje državnih pomoči za dve področji: za področje primarne predelave v kmetijstvu ter za področje pre-
delave in trženja kmetijskih proizvodov ter drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, kot so turizem in obrt.
Na tej podlagi bo v letu 2007 tudi objavljen javni razpis, ki bo še podrobneje določal pogoje, kriterije in postopke za dodelitev in koriščenje sredstev s področja kmetijstva.
Bistvene spremembe, ki čakajo upravičence (to so predvsem kmetje) v obdobju 2007-2013 se nanašajo predvsem na: • spremembo načina pridobivanja pomoči, in sicer so v letih do sedaj vlagatelji na razpisih za področje kmetijstva pridobili sredstva za že izvedene aktivnosti na podlagi izstavlje-
nih računov (investicije na kmetiji, delovanje društev, subvencioniranje izobraževanja kmetov, analiza zemlje, testiranje škropilnic, urejanje kmetijskih zemljišč, zatravlja-nje strnišč, osemenjevanje itn.), kar z letošnjim letom ne bo več mogoče, ker bo vlagatelj oz. kmet pridobil finančna sredstva oz. pomoč le na podlagi projekta, predračuna, poslovnega načrta, s katerim se bo prijavil na javni razpis;
•	investicija na kmetiji, nakup opreme, izvedba programa izobraževanja oziroma katera druga dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2007 in v naslednjih letih tega obdobja, ki bo predmet prijave na razpis, se ne sme začeti pred izdajo odločbe oz. sklepa upravičencem o dodelitvi sredstev;
•	nekatere oblike pomoči (izobraževanje, usposabljanje, svetovanje oz. druge oblike tehnične pomoči) se bodo po novem dodeljevale v obliki subvencioniranih storitev, kar pomeni, da bodo prejemniki teh sredstev organizacije oz. društva s področja kmetijstva in gozdarstva, ki bodo za kmete izvajale katero od navedenih storitev;
• v tem obdobju nekateri do sedaj sofinancirani ukrepi ne bodo več možni, in sicer: subvencioniranje analize zemlje, osemenjevanje, testiranje škropilnic, ker so to tekoči stroški proizvodnje in niso več v skladu z evropskimi predpisi.
Z novostmi in spremembami pri dodeljevanju pomoči v kmetijstvu, ki jih prinašajo nova pravila EU, se bomo morale spoprijeti tako občine, ki bomo sredstva dodeljevale, kot tudi upravičenci pomoči - kmetje. Na drugi strani pa bodo kmetje morali odmisliti nekatere »stare oblike pomoči« in se spoprijeti z izpolnjevanjem pogojev, vezanih na novosti.
Pri tem posebej opozarjamo, da se bodo sredstva za vse naložbe na kmetijska gospodarstva dodeljevala na podlagi vloge z zahtevanimi prilogami, ki bodo objavljene v javnem razpisu in jih bo komisija pregledala ter izbrane vlagatelje pisno obvestila o višini dodeljenih sredstev. Priznani bodo vsi upravičeni stroški, nastali šele po izdaji določbe. Vse, ki ste nameravali kakor koli investirati v vašo kmetijo, opozarjamo, da z investicijo počakajte do javnega razpisa.
Program prireditev ob 1. maju v primestni četrti Grajena
Ponedeljek, 30. april
Pred Domom krajanov Grajena.
Ob 17.30 Postavitev prvomajskega drevesa
(ŠD Grajena) Ob 20.00 Kres
Prireditev bo ozvočena. Torek, 1. maj
Prostor pred gasilskim domom.
Ob 8.00 Zbiranje udeležencev
(PMC Grajena, ŠD Grajena) Ob 8.30 Godba na pihala MO Ptuj Ob 9.00 Zajtrk - golaž za vse udeležence
(Pomočpri delitvi - OO RK in DU Grajena) Ob 10.00 Kulturni program:
MoPZ KD Grajena (KD Grajena) Ljudski pevci KD Grajena Učenke in učenci OŠ Grajena Ob 11.00 Vaja z vedrovko (Pionirji PGD Grajena)
Degustacija vin (Društvo vinogradnikov) V primeru dežja bo prireditev v Domu krajanov Grajena.
Občine imajo v okviru nove uredbe za skupinske izjeme na voljo kar nekaj novih vrst pomoči za kmetijstvo:
-	naložbe v kmetijska gospodarstva,
-	varstvo tradicionalnih krajin in stavb,
-	vzpostavitev kmetijskih gospodarstev za mlade kmete,
-	predčasna upokojitev,
-	pomoč za skupine proizvajalcev,
-	pomoč za plačilo zavarovalnih premij,
-	pomoč za ponovno delitev zemljišč,
-	pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov,
-	zagotavljanje tehnične podpore,
-	pomoč živinorejskemu sektorju.
Nekatere od navedenih oblik pomoči kmetijstvu se bodo izvajale že na državni ravni in jih bodo občine s svojimi sredstvi le dopolnjevale. V splošnem velja načelo, da mora biti pomoč, ki se bo dodeljevala kmetijstvu, usmerjena predvsem v izboljšanje kakovosti kmetijske proizvodnje in pridelanih kmetijskih proizvodov, izboljšanju naravnega okolja, higienskih razmer in standardov za dobro počutje živali.
20
GOSPODARSTVO/
TURIZEM
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Skupina Perutnina Ptuj
prihodke od prodaje povišala za skoraj 6 %
Perutnina Ptuj je obdržala ugled in tržni položaj, pogled naprej, njena strategija širjenja pa jo pozicionirata kot najpomembnejše podjetje v branži tako v Sloveniji kot v jugovzhodni Evropi
Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj
Na tiskovni konferenci v marcu je uprava Perutnine Ptuj predstavila poslovne rezultate v dinamičnem letu 2006 ter razvojne in investicijske načrte Perutnine Ptuj ter skupine povezanih in odvisnih družb. Poslovanje Skupine Perutnine Ptuj je bilo v letu 2006 uspešno. Prodajo so povečali praktično v vseh državah. Pozitivni premik v Jugovzhodni Evropi je prihodke od prodaje povečal za 2,1 milijona evrov, skupni prihodki od prodaje pa so se glede na predhodno leto povečali za 5,7 %. Skupina kot celota je realizirala dobiček 5,6 milijona evrov, največji delež dobička v Skupini pa je ustvarila Perutnina Ptuj, 4,2 milijona evrov.
Ce v Perutnini Ptuj že lahko predvidevajo posamezne potrošniške trende, napovedujejo in usmerjajo prehranjevalne navade in soustvarjajo prevladujoči kulinarični stil, na najpomembnejših ciljnih trgih pa objektivno ne morejo vplivati na nekatere globalne pojave, ki neposredno vplivajo na poslovni položaj. Tako sta na poslovanje Skupine Perutnina Ptuj v letu 2006 najbolj vplivala dva globalna pojava, aviarna influenca v začetku leta in rast cen osnovnih surovin v drugem polletju.
Poslovni položaj in posredno tudi finančne rezultate Skupine Perutnina Ptuj pa je ob koncu leta zaznamovala tudi spremem-
ba na trgu najpomembnejših surovin, ki jih potrebujejo za krmne mešanice. Njihove cene so namreč porasle od 30 % do 50 %. V tem položaju se je pokazalo, da je bila njihova poslovna odločitev širjenja na agrarno področje, vključno s prevzemom Agrokombinata Maribor, oportuna, delež k stabilizaciji poslovanja in ugodnejšim cenam pa so dodali tudi terminski nakupi, ki so bili sklenjeni na letnem nivoju.
Kljub opredeljenim omejevalnim dejavnikom pa je družba v letu 2006 realizirala tudi nekaj strateških razvojnih korakov. Vzpodbudili so trženjske aktivnosti na tradicionalnih in nekaterih novih trgih ter kljub spremenjeni strategiji sodelovanja s strani nekaterih prehranskih multinacionalk uspeli povečevati rezultate na nekaterih trgih. Pogled naprej in jasno izoblikovana strategija širjenja uvršča Perutnino Ptuj kot najpomembnejše podjetje v svoji branži v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Z internacionalizacijo njihovega poslovanja pa se širi tudi upravljanje s prepoznavnostjo, ugledom, blagovnimi znamkami ter z naložbami Perutnine Ptuj. Z izvozom znanja vzpostavljajo razlikovalno pozicijo v primerjavi s konkurenco, potrošnikom pa vlivajo zaupanje v varnost in kakovost njihovih živil.
Dve priznanji za Ptujsko klet
Staša Cafuta
V Veroni je med 29. marcem in 2. aprilom potekal vinski sejem Vinitaly. Vzporedno je potekalo mednarodno ocenjevanje vin. Sodelovalo je 30 držav vseh petih kontinentov s 3.500 vzorci. Ptujska klet je prejela dve priznanji Gran Menzione, in sicer za Noblesse Sauvignon 2006 ter Traminec Nobl 2005.
Vino Ptuj 2007
Staša Cafuta
V refektoriju minoritskega samostana je 28. marca potekalo 17. ocenjevanje vin, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Po besedah Edvarda Hojnika, vodje odbora za organizacijo in prireditev, se je ocenjevanja udeležilo 75 vinogradnikov iz Slovenskih goric, Haloz, Ljubljane, Braslovč ter Maribora, ki so prinesli 141
Strokovna komisija in organizatorji 17. ocenje^ vanja vin, ki je potekalo v minoritskem samostanu.
Foto: Staša Cafuta
vzorcev različnih vin. Vina sta ocenili dve strokovni komisiji, po sedem enologov, ki prihajajo iz Ljutomera, Ormoža, Maribora in Ptuja. Sampion vin rednih trgatev sta prejela Stanko in Silva Gregorec za laški rizling, šampion vin posebne kakovosti je prejel Edvard Hojnik za laški rizling, suhi jagodni izbor. Prvake sort so prejeli: Janez Meznarič za zvrst, Marija Bikovšek za šipon, Stanko in Silva Gregorec za laški rizling, Jakob Svenšek za renski rizling in sivi pinot, Ljudmila in Marjan Varvoda za chardonay, Zdravko Zamuda za sauvignon, Kmetija AS Arnečič za rumeni muškat in Franc Visenjak za laški rizling pozna trgatev.
Ptujska klet na vinskem sejmu ProWein v Dusseldorfu
Staša Cafuta
Foto: Staša Cafuta
Med 18. in 20. marcem je v Dusseldorfu potekal eden izmed največjih mednarodnih vinskih sejmov ProWein, tokrat že štiri-najstič zapored. Na sejmu se je predstavilo preko 3.000 razstavljavcev iz 43 držav. Največje število razstavljavcev je že tradicionalno pripadalo Nemčiji. Naši sosedje Avstrijci so imeli svojo halo ob glavnem vhodu, predstavilo se je kar 261 vinarjev. Nastopilo je tudi petnajst slovenskih vinarjev, med njimi Ptujska klet. Po mnenju vinskih poznavalcev je sejem klasika, kjer obiskovalci vidijo svetovno vinarstvo na enem mestu. Letošnje vinske dežele, ki so vzbudile največje zanimanje, so bile: Nova Zelandija, Urugvaj, Gruzija in Južno afriška republika.
Slovenija je bila letos bolj opazna, predvsem zaradi boljše razstavne pozicije in prostora v obliki otoka.
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
KULTURA/
PREDSTAVE/RAZSTAVE
Dva nova projekta in prostorske težave
Rok Vilcnik
V Mestnem gledališču Ptuj, ki se zavoljo restavracije gledališke hiše ves čas ubada s prostorskimi težavami in skuša izkoristiti vse alternativne lokacije, ki so v mestu in okolici na voljo - od Vurberka do Cirkovc, v mestu pa je njegovo delovanje usojeno na selitve iz dvorane v dvorano, iz Stare steklarske v Gledališko klet, pa v dvorano Gimnazije itn., se kljub temu ne dajo. Ce že ne kaj drugega, da veliko svežega zagona že sam pogled na novo pokrito streho gledališča, na žuborenje delavcev na gradbišču in mrzlično drdranje strojev. Vse to nam daje upanje, da bo jeseni konec in bomo lahko sproščeno zadihali in ponosno pospremili prvo premiero v prenovljeni gledališki stavbi k njenemu uspešnemu življenju, gotovi, da je v prihodnosti pred mestom Ptuj bogato in pomembno gledališko dogajanje brez bojazni, da bi se komu kaj
zrušilo na glavo.
Tako pripravljamo dva nova projekta. V prvem bo znani ptujski dramski igralec Tadej Toš avtorsko predstavil svoje videnje Hamleta. Zanimalo ga bo, kdo je pravzaprav bil William Shakespeare? Kdo je Hamlet? Kaj je gnilega v deželi Danski? Zakaj je »biti ali ne biti« vprašanje? Odgovore na ta in tudi na nekatera druga vprašanja vam bo p(r)odajal v mono predstavi, ki jo je poimenoval Fender Hamlet in je duhovita in slikovita predelava enega temeljnih odrskih besedil svetovne dramatike. Tošev pristop razkriva povsem nov in nekoliko drugačen pogled na to dramsko delo in je poln preobratov v stilu stand up komedije in 'cepljen' z rock'n'rollom, hkrati pa tudi odlično pomagalo za lažje razumevanje originala, kar bo vsekakor dobrodošlo za 'manj zrelo' gledališko publiko,
ki šele raziskuje teater in tokrat v njem gotovo ne bo videla nič dolgočasnega.
Naslov drugega gledališkega projekta, ki pa bo premierno zaživel v začetku junija, je kar preprost, in sicer Igra za dve osebi. Gre za eno temeljnih del enega največjih ameriških dramatikov Tennessee Williamsa, ki je uprizarjano mnogo redkeje kot njegova zgodnejša dela. Najznačilnejši vsebinski vzvod tega besedila je gotovo vprašanje resničnosti, ki ga avtor postavi med brata in sestro igralca in s tem tudi v idealni življenjski prostor, natančneje na gledališki oder, kjer resnica že sama po sebi spreminja agregatno stanje kot neko bitje svoje volje.
Resnični živi bitji iz 'našega' sveta, ki bosta s svojim igralskim darom skušala prisluhniti tej resnici, pa sta Aleksandra Balzamovic in Aljoša Ternov-šek, seveda z veliko podporo režiserja Reneja Maurina.
Tadej Toš
Za konec pa naj še pohvalimo Kokoloreka, tega bil pred kratkim uvrščen v tekmovalni program mednarodnega festivala Zlata paličica, ki ga vsaki dve leti prireja gledališče GOML iz Ljubljane. Kokolorek, ki ga igra Aljoša Ternovšek, in se po uspešni premieri v oktobru prejšnjega leta bliža že svoji petdeseti ponovitvi, je tudi v Ljubljani navdušil najmlajše in bil nagrajen z bučnim aplavzom. V maju pa gostuje v Lutkovnem gledališču Maribor.
Koncert Ženske vokalne skupine Fortuna
Darja Koter
Unikatni nakit za vsako priložnost
V prostorih hotela Mitra so 15. marca postavili na ogled zanimivo razstavo unikatnega nakita iz lesa, ki ga izdeluje Srečko Molk iz Levanjcev. Zlasti ženske so si ga radovedno ogledovale, marsikatera pa je tudi na skrivaj poskusila, kako ji pristaja. S to razstavo v najstarejšem mestnem hotelu nadaljujejo projekt Kulturna oaza mesta.
Bronja Habjanič
Palacij ptujskega gradu je v soboto, 14. aprila, oživel z glasbo Ženske vokalne skupine Fortuna, ki deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj. Vodi jo zborovodkinja Lidija Žgeč, profesorica glasbe, sestavlja pa dvanajst ubranih pevk, od katerih ima večina za seboj bogato pevsko prakso. Mlade glasbenice odlikuje vzorna vokalna tehnika in sproščeno muziciranje, kar jih uvršča
med prvovrstne pevske skupine na Ptuju, njihovo petje pa v marsičem dosega raven, primerljivo z najboljšimi ženskimi sestavi na Slovenskem. Sobotni koncert na ljudsko temo in v znamenju zimzelenih slovenskih popevk, ki so zazvenele ob spremljavi pianista Toma Hajška, bas kitarista Gregorja Kozarja in tolkali-sta Aleša Zorca, je potrdil, da v našem okolju deluje odlična pevska zasedba, s katero se Ptuj lahko ponaša ob vsaki priložnosti. Svežina njihovega izvajanja in profesionalni nastop napovedujeta vzpon, ki mu bo potrebno dodati le še več smelosti pri izbiri zahtevnejšega repertoarja.
Molka navdihuje lepota linij in barv, ujeta v lesu. Ker ne želi izgubiti stika z njegovo prvobitnostjo, ustvarja izključno z naravnimi, človeku prijaznimi materiali. Nakit izdeluje ročno, zanj pa uporablja različne vrste lesa, tako avtohtone kot tropske, ki so redke in zato tudi težje dobavljive. Drevesne vrste, po katerih posega doma, so bukev, lipa, oljka, sliva, hruška in oreh, med eksotičnimi pa išče navdih v ebenovini, pink ivoryu, mahagoniju, palisandru, bocoteju, wengu, tiku in palmi. Tropskim drevesom navadno barvo, trdoto in gostoto zagotavljajo razmere, v katerih rastejo, zlasti specifična podlaga ter podnebje.
"Vsak izdelek poudarim z lakom ali tikovim oljem, ki ustvarjata Žameten videz in ohranjata naravno obarvanost lesa," pravi Molk.
Foto: Bronja Habjanič
Nakit izdeluje tudi po naročilu in pri tem upošteva posebne želje vsakega posameznika. Izbira med različnimi vrstami lesa je velika, vsak pa se lahko odloči za tisto, ki se najbolje poda k njegovi osebnosti.
Razstava takšne vrste je bila dobra popestritev k sicer večinoma slikarskim mojstrovinam, ki si jih je mogoče ogledati po naši občini in zapišemo lahko, da se je na unikatno izdelanem nakitu zagotovo ustavilo marsikatero žensko oko.
Unikatni nakit, na katerem se je ustavilo marsikatero žensko oko.
Ženska vokalna skupina Fortuna na koncertu v Palaciju ptujskega gradu.
22
KULTURA/
PREDSTAVE/LITERATURA
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Območna izpostava JSKD Ptuj v naslednjem mesecu tri regijske prireditve
Lutke, otroški in mladinski pevski zbori, folklora
Začela se je bralna značka za odrasle
Letošnja akcija je stekla 21. marca, na svetovni dan poezije. Tako kot vsa leta doslej sta tudi tokrat zanjo zadolženi vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Liljana Klemenčič in bibliotekar-ka študijskega oddelka Jožica Sajko. Letošnji bralni seznam zajema sedem domačih in prav toliko tujih avtorjev, bralni znački ptujske knjižnice pa se pridružujeta tudi mariborska knjižnica in Knjižnica Franca Ksavra Meška iz Ormoža. Bralna značka se bo zaključila na dan splošnih knjižnic 20. novembra.
Bronja Habjanič
Nataša Petrovič
Po uspešno organizirani območni lutkovni reviji marca je Območna izpostava JSKD Ptuj 24. aprila v Skorbi pripravila tudi regijsko revijo lutkovnih skupin. 17. maja pa bo organizatorica regijskega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov v kulturni dvorani Gimnazije. Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin bo v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij na dvorišču minoritskega samostana, 19. maja.
Tako bomo lahko videli nastope izbranih skupin, ki so po mnenju strokovnih spremljevalcev območnih revij OI JSKD Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj pokazale najbolj kakovostne in izvirne programe.
Iz Mestne občine Ptuj se je
Letos je za vse skavte prav posebno leto, saj je leto 2007 zaznamovano s stoletnico skavt-stva. Na Ptuju smo se odločili, da skavtsko stoletnico obeležimo kar se da glasno in eksplozivno, zato smo ta projekt poimenovali Bum stoletja.
V okviru tega se je 13. aprila v refektoriju minoritskega samostana zgodil že 161. Viktorinov
na regijsko revijo lutkovnih skupin uvrstila Lutkovna skupina Zvezdice iz OS Ljudski vrt Ptuj s predstavo Žabica nagica. Na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov se je prijavil Mladinski pevski zbor OS Mladika Ptuj, izbor najboljših odraslih folklornih skupin pa bo znan v naslednjih dneh. Na regijsko revijo otroških gledaliških skupin, ki je bila 10. aprila v Ormožu, pa se je uvrstil Mini teater Zveze kulturnih društev Ptuj s predstavo Strašilo Motovilo.
Med odraslimi gledališkimi skupinami se je na medobmočno revijo, ki bo v Slovenski Bistrici, uvrstila gledališka skupina KD Grajena z Gospo ministrico, v režiji Tatjane Vaupotič.
večer z naslovom Skavtstvo - Bum stoletja.
Gostje tega večera so bili duhovni asistent p. Branko Cestnik ter načelnica in načelnik Združenja katoliških skav-tinj in skavtov Damjana Kern in Slavko Lenart. Vsi imajo za sabo že dolgo skavtsko pot, spregovorili pa so o zgodovini tega gibanja, skavtski metodi in
Bralna značka za odrasle je postala prepoznaven projekt domače knjižnice, njen domet pa sega celo izven lokalne skupnosti. Kot izvirna, biblio-pedagoška dejavnost, ki v prvi vrsti spodbuja branje in širi obzorja, pa je tudi dobra kulturna popotnica in pro-motorka knjižnice.
Z naslednjo mislijo, zapisano na zloženki, v ptujski knjižnici vabijo, da se branju pridružite tudi vi. "Branje osvobaja bralca in ga postavi od branja knjige k branju samega sebe. Pripravi ga k temu, da sodeluje v pogovorih, kot to počne toliko dejavnih bralcev: starši, učitelji, prijatelji, pisatelji, prevajalci, kritiki, založniki, knji-gotržci, knjižničarji. Edinstvenost vsakega bralca, ki odseva iz posebne narave njegove osebne knjižnice (njegovega intelektualnega genoma), cveti v raznolikosti," je v knjigi Toliko knjig zapisal Gabriel Ziad.
Letošnji bralni seznam ponuja naslednje čtivo: M. Viewegh: Čudoviti pasji časi, A. Brvar: Domača naloga, A. Ingolič: Gimnazijka, I. Geister: Dopuščanje narave, D. Ugrešic: Ministrstvo za
vlogi skavtstva danes v družbi. Glasbene utrinke na tem večeru so pripravili ptujski skavti, ki so z zvoki strun kitar in s skavtsko pesmijo na ustih popestrili večer.
Skavtstvo je namenjeno in odprto vsem, še prav posebej pa je Baden Powell, ustanovitelj skavtov, hotel pritegniti mlade z ulice, ki so brezciljno tavali skozi svoja najobčutljivejša leta in večinoma neplodno preživljali svoj čas. In ravno zaradi tega je skavt-stvo še kako aktualno tudi danes, saj take mladine ni malo.
Te dni pripravljamo tudi osred-
Foto: Bronja Habjanič
bolečino, P. Ourednik: Evropeana, A. L. Bondoux: Morilčeve solze, E. Vouk: Belo drevo, R. Barentic: Osmi poverjenik, M. Dekleva: Zmagoslavje podgan, J. Bauer: Dedkov angel, M. Marinšek: Astrid Lindgren, D. Bedrač: Pesmi iz šipe in S. Nadolny: Odkrijte počasnost. Potrebno je prebrati najmanj pet knjig, tri naj bodo s seznama, ostale pa preberite po želji, so pojasnili v knjižnici. Dobrodošli so vtisi o prebranih knjigah, ki jih bralci lahko zapišejo v posebno mapico. Čeprav ljudje ne bero zato, da bi dobili kakšno nagrado, pa jim bodo ob koncu letošnjega projekta vseeno podarili knjižne nagrade, ki jih bodo prispevale založba Mladinska knjiga, Družba Piano in Litera.
Branje šini obzorja
nji projekt - avanturo po Ptuju in okolici, kjer se nam bodo pridružili skavti iz cele Slovenije. Ozrite se naokrog, mogoče kje zagledate kakšnega skavta v oranžnem kroju in z rutico okrog vratu.
"Poskusite zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli, in ko boste vi na vrsti, da vzamete slovo od življenja, boste to storili srečni in v prepričanju, da ste dali vse od sebe, ne da bi zapravljali svoj čas."
Baden Powell
Žabica nagica, lutkovna predstava OŠ Ljudski vrt Ptuj (fotoarhiv JSKD Ptuj).
Skavtstvo - bum stoletja
Petra Janžekovic
23
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
OKOLJE IN PROSTOR
Na obisku pri Borutu Pahorju
Jana Skaza
Ob koncu marca je tričlanska delegacija SD Ptuj in Mladega foruma SD Ptuj, v sestavi Patricija Babosek (predsednica Mladega foruma SD Ptuj), Mladenka Bogatinovski in Aljaž Petek (člana predsedstva
SD Ptuj), na povabilo Boruta Pahorja, predsednika Socialnih demokratov in evropskega poslanca, obiskala Bruselj.
V Evropskem parlamentu jih je prvak stranke Borut Pahor toplo sprejel ter nagovoril. Med
drugim je povedal, da je zelo zadovoljen z napredkom stranke in da je razultat javnomnenjskih raziskav o podpori stranki verjetno stvaren, vendar je opozoril, da to dejstvo ne sme zavesti članov stranke, ampak naj bo le vzpodbuda za nadaljnji razvoj ter delo.
Povedal je tudi, da je v pripravi alternativni vladni program za
obdobje 2008-2012, ki mora biti seznam uresničljivih ukrepov za vsa resorna vladna področja in vlade kot celote.
Poleg Evropskega parlamenta so si ogledali še Evropsko komisijo in seveda številne arhitekturne bisere, ki krasijo Bruselj.
Polni dobrih vtisov so se vrnili domov z željo, da ta obisk ni bil zadnji.
Mladinska hiša
Rebeka Pšajd, predsednica MS MO Ptuj

Z leve: Aljaž Petek, Patricija Babosek, Borut Pahor in Mladenka Bogatinovski
Življenjska pustolovščina
Tabor Venžej bo letos potekal od 23. junija do 4. julija
Bojana Iljaž
Pristno prijateljstvo je precej redko in ga je - kakor vsako drugo vrednoto - treba odkriti, zavarovati in hraniti. Gojiti in ohranjati prijateljstvo zahteva voljo, čas, potrpežljivost in občutljivost, toda za te napore, najsi so tudi veliki, se je vedno vredno potruditi ... Takšna prijateljstva sklepajo mladostniki med 13. in 17. letom starosti vsako leto na poletnem taboru v Veržeju. V dopoldanskem času se odvijajo delavnice raznovrstnih vsebin, kot so samopodoba, spolnost, nasilje in še veliko drugih. Športne aktivnosti in številne kreativne delavnice ter krožki pa pridejo na vrsto v popoldanskem času. Takrat ustvarjamo po najstniško in se maksimalno zabavamo. Dan se
zaključi z družabnim večerom, ko pride na vrsto ples, lov na skriti zaklad, pižama party, bivaki ...
Vtisi udeležencev preteklih taborov so pozitivni in takšna je tudi izjava enega izmed udeležencev, ki se glasi: »Uživaj mladost, dokler si mlad.« Preostale vtise ste si lahko ogledali na fotografski razstavi Tabor Veržej skozi čas v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju do 24. aprila.
Ce pa tudi sami želite preživeti 12 čudovitih dni v družbi svojih vrstnikov iz cele Slovenije, se nam pridružite na letošnjem taboru, ki bo potekal od 23. junija do 4. julija v Veržeju. Prijavnice so na voljo v Centru interesnih dejavnosti.
Vsak se lahko vpraša, kaj sploh je Mladinska hiša, kaj predstavlja, komu naj bi bila namenjena? In odgovorov bo polno. Vsak posameznik ima svoje predstave, ideje, mnenja ... Že samo ime pa nam pove, da bo to neka stavba, v kateri se bodo odvijale dejavnosti, namenjene mladim. Sodelovali pa ne bodo samo mladi, ampak tudi drugi, starejši, izkušeni ljudje, tudi strokovnjaki, v glavnem vsi, ki se želijo ali pa se ukvarjajo z mladino.
Koliko občanov mesta Ptuj je sploh seznanjenih s projektom Mladinska hiša, ki ga pripravlja in za katerega je odgovorna Mestna občina Ptuj? Res je morda še prezgodaj, da bi govorili o tem, pa vendar je projekt trdno zastavljen in se že uresničuje. Izbrana je lokacija, stavba, izbrani so bili sposobni ljudje, ki so zadolženi za uresničitev projekta. Vendar je, kot v večini primerov, denar tisti glavni dejavnik, ki povzroča težave in narekuje ritem uresničevanja projekta. In prav zaradi tega mora biti čim več občanov informiranih o tem projektu, saj je Mladinska hiša v našem mestu nujna, če želimo poskrbeti za našo mladino. Le s skupnimi močmi in z medsebojnim sodelovanjem lahko dosežemo uresničitev. Ljudje morajo vedati, da to ne bo le neka stavba in v njej neke pisarne. To bo
stavba z natančno določeno in zastavljeno vsebino, ki bo nudila različne dejavnosti za mlade, in ta stavba ne bo imela nobenih »dobičkonosnih« vsebin. Vsebine bodo zastavljene tako, da bodo zadovoljile tako nadpovprečno mladino kot tudi vsakega posameznika individualno in vse tiste, ki bodo želeli kreativno zapolniti svoj prosti čas. Ko bodo občani vedeli, da je to nekaj koristnega za našo mladino, tedaj upamo, da lahko pričakujemo podporo. S tem pa ne mislim na denar, saj vsi vemo, da so davki precej visoki in navsezadnje je tudi del davko-plačevalskega denarja s strani Mestne občine Ptuj namenjen temu projektu. Vendar je tukaj veliko poti, kako pomagati, se zavzeti in uresničiti ta projekt. Le slediti bo potrebno dogajanju, ki se bo odvijalo v sklopu Mladinske hiše.
Mladinski svet Mestne Občine Ptuj pripravlja projekt, ki ga bomo predstavili kmalu. Glavni dogodek se bo sicer odvijal v septembru, namenjen pa bo boljšemu razumevanju mladine in njihovih potreb. Večdnevna prireditev bo imela dobrodelni namen in ves izkupiček bo šel za odkup in ureditev prostorov Mladinske hiše.
24
VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
Srečanje v Frankfurtu
Slovensko kulturno-prosvetno društvo Sava v Frankfurtu ob Maini je 24. marca praznovalo 35. obletnico obstoja. Na to slovesnost so povabili tudi predstavnike Mestne občine Ptuj in Osnovne šole Mladika, ki je pred leti sodelovala z njihovo šolo slovenskega dopolnilnega pouka. Med društvom Sava in našim mestom so se v teh letih stkale mnoge vezi prijateljstva in sodelovanja.
Irena Golob
23. marca smo se predstavnik Mestne občine Ptuj - svetnik in častni občan Ptuja Albin Pišek, predstavniki OS Mladika - učiteljici Anica Ternovšek in Irena Golob ter učenki šestega razreda Larisa Horvat in Maja Simonic odzvali vabilu in odpotovali v Frankfurt.
Clani društva Sava so nas lepo sprejeli; predstavili so nam delo-
vanje društva in njihove člane. Skupaj z njimi smo si z zanimanjem ogledali nekatere zgodovinske znamenitosti Frankfurta, med drugimi tudi svetovno evropsko banko.
24. marca smo se udeležili slovesnosti ob 35. obletnici obstoja društva. Učenki Larisa in Maja sta s plesom sodelovali v kulturnem programu. Zaplesali sta tri plese
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
in s tem navdušili občinstvo. V imenu Mestne občine Ptuj je zbrane pozdravil Albin Pišek, v imenu OS Mladika pa sem nekaj besed spregovorila Irena Golob.
Na tem srečanju smo še poglobili prijateljstvo. Dejali so, da jim je vedno toplo, ko slišijo domačo slovensko besedo, še topleje pa
takrat, ko se srečajo s svojimi rojaki. Povabili smo jih, da nas ob priložnosti obiščejo. Obljubili so, da se bodo odzvali vabilu.
Srečni in zadovoljni smo se odpravili nazaj proti našemu rojstnemu mestu Ptuju. V srcu pa smo odnesli toplino, ki smo je bili deležni na obisku.
Certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja
Sonja Purgaj
Osnovna šola Mladika je druga osnovna šola in četrti javni zavod v Sloveniji, ki je uspela pridobiti certifikat SIQ - Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja. Na Ptuju sta tako že dva zavoda, v januarju ga je dobil Vrtec Ptuj, ki sta si pridobila ta certifikat.
Certifikat si je zaslužila z dolgoletnim prizadevanjem za nenehne izboljšave. Vključena je bila v dva državna projekta kakovosti Mrežo učečih se šol in Ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. V letu 2005 se je vključila v pilotski projekt Slovenskega inštituta za kakovost pod naslovom Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja. Tim za kakovost je na šoli ob podpori ravnateljice Sonje Purgaj zavzeto vodila učiteljica Majda Kolenko. Projekt je bil uspešno zaključen 30. marca, ko so zunanji presojevalci kakovosti iz SIQ ugotovili, da šola dela v skladu s poslovnikom kakovosti, ki so ga sprejeli vsi zaposleni, in v skladu z vizijo šole, ki se glasi »Skupaj s starši bomo skrbeli za osebnostno rast učencev v spodbudnem okolju«.
Sola je znana po inovacijskih projektih s področja oblik in metod poučevanja, po predčasnem izvajanju programa deve-
tletke, po odmevnih šolskih projektih in prireditvah za širšo javnost, zglednem sodelovanju z ustanoviteljem in številnimi javnimi zavodi na Ptuju. Poznana je tudi po mednarodnem sodelovanju s sedmimi državami v projektu Comenis, po sodelovanju s partnerskim mestom Burghausen in Slovenskim kulturnim društvom Sava v Frankfurtu.Skrbi za strokovno in profesionalno rast zaposlenih in za dobre medsebojne odnose. Starše aktivno vključuje v reševanje vzgojne problematike učencev, v izobraževanje in v delavnice oddelčnih skupnosti. Na šoli uspešno deluje skupnost učencev in šolski parlament. Dodatno pomoč nudi učencem s posebnimi potrebami pri pouku in izven pouka. Nadarjenim učencem pa ponuja možnosti dodatnega udejstvova-nja v različnih projektih, raziskovalnih nalogah, taborih in tekmovanjih. Vsako leto izvede vsaj tri šole v naravi, plavalne tečaje in tečaje tujih jezikov. Veliko pozornost posveča investicijskemu vzdrževanju šole in lepemu estetskemu izgledu, saj bo letos zgradba stara 105 let in želi ohraniti naziv »Lepotica ob Dravi«.
Počitnice, letovanja
Od 7. do 15. maja lahko starši v CID Ptuj dvignejo in oddajo prijavnice in drugo dokumentacijo za letovanje otrok in mladih v kapacitetah ZPM Maribor v Poreču. Razpis za subvencionirano letovanje je objavljen v Uradnem vestniku MO Ptuj, prilogi te številke Ptujčana!
POKLICI NAS
ČE POTREBUJEŠ: • POMOČ, • POGOVOR,
•	INFORMACIJE,
•	ali SVETOVANJE
031 519 902
- svetovanje in pomoč odvisnikom, staršem, osip-nikom, žrtvam nasilja in zlorab, dolgotrajno brezposelnim in vsem drugim družbeno izključenim posameznikom... -
DRUŠTVO ARS VITAE
društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog
25
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
17. nacionalni otroški parlament
Letos je potekal že 17. nacionalni otroški parlament na temo Naše mnenje o devetletki. Parlament je zasedal 19. marca v prostorih Državnega zbora v Ljubljani.
Iris Kališnik, 9. r. OS Breg
I
Jasmina Kokol, ki je letos vodila zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta
Uvodno razpravo je vodil predsednik lanskega nacionalnega parlamenta. Parlamentarce so pozdravili tudi politiki, med njimi France Cukjati, minister za šolstvo dr. Milan Zver, predstavnica ameriškega veleposlaništva ter mnogi drugi.
Predsednica letošnjega nacio-
nalnega otroškega parlamenta je bila Jasmina Kokol iz Ptuja. Debata je najprej potekala v štirih skupinah, in sicer: ocenjevanje in nacionalno preverjanje znanja, izbirni predmeti in nivojski pouk, obremenjenost in prosti čas ter organizacija dela v devetletki. Vsaka skupina je
sprejela sklepe in predloge, kaj bi bilo dobro spremeniti in cesar ni potrebno spremeniti. Najvec je bilo govora o nenehnem spreminjanju sistema, ki vsekakor otežuje delo v šoli. Ucenci se s spremembami ne strinjajo: »Počutimo se kot poskusni zajčki!«
Veliko besed je bilo namenjenih tudi ocenjevanju, nacionalnemu preverjanju znanja, nivojem in pogojem za vpis v srednjo šolo. Vecina parlamentarcev je menila, da se nacionalna preverjanja štejejo le, ce bo preverjanje možno v dveh rokih (možnost izboljšanja rezultata) in ce bi ucenec imel možnost izbire tretjega predmeta; ali pa
se nacionalna preverjanja ukinejo. Za vpis v srednjo šolo naj štejejo tudi osvojena priznanja.
Izpostavljen je bil tudi prosti cas. Mnenja so bila deljena: nekateri zatrjujejo, da je zaradi natrpanih urnikov premalo casa za dodatne dejavnosti, spet drugi, da ga je dovolj, ce si le znaš delo dobro organizirati. Porajala so se tudi mnenja, da nekatere obšolske dejavnosti sovpadajo s šolskimi urniki in da imajo otroci vecjih mest vec možnosti za dodatne aktivnosti kot otroci iz vasi. Dani so bili tudi predlogi, da bi se osnovne in srednje šole povezale in da bi se okrepilo povezovanje med predmeti.
Po koncani razpravi so parlamentarci izglasovali temo naslednjega 18. nacionalnega otroškega parlamenta, in sicer: Zabava in prosti čas mladih.
Menim, da so se mladi parlamentarci zelo dobro odrezali, in upam, da bodo dobili možnost uveljaviti svoje predloge.
Člani ekipe, ki je zastopala ptujsko območje na zasedanju 17. nacionalnega otroškega parlamenta: v ozadju mentorici Edita Kovač z OŠ Gorišnica in Anita Peklar Selinšek z OŠ Olge Meglič, spredaj pa Niko Kokot z OŠ Gorišnica, Iris Kališnik z OŠ Breg kot učenka - novinarka, Jasmina Kokol z OŠ Olge Meglič in koordinatorka otroškega parlamenta za ptujsko območje Nevenka Gerl.
S turizmom gradimo mostove
Bronja Habjanič
22. marca so v prostorih OS Olge Meglic osnovnošolci iz Spodnjega Podravja pripravili odlicno razstavo, na kateri so ucenci posebej izpostavili zanimivosti svojih krajev. Izdelali so tudi raziskovalne naloge, ki so jih na iskriv nacin predstavili gledalcem in strokovni komisiji.
Ucenci osmih osnovnih šol iz Tomaža, Destrnika in Trnovske
vasi, Svetega Jurija, Juršinc, Makol in Vidma ter dveh ptujskih osnovnih šol - Ljudski vrt in Olge Meglic - so na festivalu z veliko mero iznajdljivosti in domišljije pokazali, kaj vse je pomembnega in zanimivega v njihovem okolju ter tudi pri-vlacnega za turiste, saj so skozi celotno šolsko leto veliko prostega casa namenili odkrivanju in
raziskovanju številnih krajevnih znamenitosti.
Tekmovalce je v imenu organizatorja Turisticne zveze Slovenije pozdravil Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj, zbranim pa je spregovoril
tudi ravnatelj šole Ervin Hojker.
Odlocitev komisije je bila težka, a vendarle so se na koncu zedinili, da se državnega sreca-nja v Ljubljani kot najboljši udeležijo ucenci iz osnovne šole Destrnik - Trnovska vas.
Osnovna šola Olge Meglic je bila v letošnjem letu gostiteljica 21. regijskega festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekal pod sloganom S turizmom gradimo mostove. Organizator festivala je Turisticna zveza Slovenije, po pravilih pa se ga lahko udeleži tista šola, ki pripravi raziskovalno nalogo s področja turizma, odrsko predstavitev in razstavo. Delo je na Ptuju ocenjevala komisija v sestavi: Rozika Ojsteršek (predsednica) Sonja Jerman, Jana Kovic, Peter Militrov in Klavdija Petek.
Zmagovalci iz OŠ Destrnik - Trnovska vas, ki se bodo kot najboljši udeležili državnega srečanja v Ljubljani.
26
VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Potopis
Ptuj-Miramare-Oglej
Predstavila bom enodnevno potovanje iz Ptuja v Italijo, skozi mesto Trst, mimo gradu Miramare ter do Ogleja, ki je bil končni cilj. Vire sem črpala iz lastnih vtisov in z intertneta.
Urška Belšak, učenka 9. razreda
Pot smo zaceli v zgodovinskem mestu Ptuj. Z avtom smo se peljali do postajališča v Arji vasi, kjer smo prestopili in pot nadaljevali z avtobusom.
Peljali smo se po avtocesti skozi glavno mesto Slovenije, kjer nas je pričakala vodič-ka. Po nekaj kilometrih vožnje nas je presenetilo in zbudilo jutranje sonce. Še bolj pa smo postali živahni, ko smo zagledali Nanos, ki je visok 1313 metrov.
Po pol ure pa nas je pozdravil vonj po morju in pred nami se je pokazal nepozaben razgled na Tržaški zaliv, ki zavzema severozahodni del Italije in je blizu slovenske meje. Ob vožnji skozi Trst nam je vodička podala zanimivosti mesta. Iz zgodovine je znano, da je Trst postalo svobodno pristanišče in sijajno mednarodno mesto.
Iz rimske dobe je v mestu samem in okolici veliko ostankov, npr. dobro ohranjeni amfi-teatri v centru. Veliko zanimivosti je tudi v neposredni okolici, med katerimi je grad Miramare, po italijansko Castello di Miramare.
Nato smo pot nadaljevali do gradu Miramare. Grad je bil grajen med leti 1856 in 1860, po načrtih arhitekta Carla Junkerja in po naročilu
Maksimilijana Habsburškega. Grad naj bi imel prvotno 3 nadstropja, a je Maksimilijan zaradi denarja odpovedal gradnjo. V gradu je Maksimilijan živel s Šarloto Belgijsko. Kasneje je bil ustreljen.
Idiličen grad tik ob morju, ki iz daljave izgleda kot iz filma, je urejen tudi v muzej. Obdan je z visokim obzidjem, ki je služil kot zaščita pred napadalci in na vsakem koraku označen z različnimi grbi in čudovitimi svetilkami. Sam frontalni pogled na grad odkrije vso lepoto in kvaliteto gradnje tistega časa in vsak balkon in okno je poglavje zase.
Poleg gradu se nahaja 22-hektarski park. V urejenih vrtovih, kjer se je sprehajala gospoda, je polno kipov. Po senčnem drevoredu se lahko sprehodiš do morja, kjer so imeli svoje lastno kopališče in privez ter pogled na grad. Med sprehodom po botaničnem vrtu smo lahko prisluhnili šumenju potokov, vodometov ter petju ptic, kar bo ostalo nepozabno. Bližina morja nam je omogočila, da smo ga tudi poskusili. V primerjavi s poletnim je bilo zelo mrzlo.
Sledil je ogled notranjosti gradu. Vstopnica je bila 4 evre in bila je vredna vsakega centa. Grad je ogromen in ima veli-
ko število sob, vendar so le-te majhne.
V pritličju si je mogoče ogledati zasebne prostore Maksimilijana in Šarlote. V prvem nadstropju se nahajajo razkošnejši prostori v slogu 30-ih let.
Stene so debele. Sobe imajo svoj specifičen vonj, ki te potegne nazaj v čas in povsod so velike količine prahu. Okna so bila zaprta, zato je bilo dihanje na trenutke precej zadušljivo, vendar so nas barve pohištva, preprog in ostalega predramile iz otopelosti.
Pogled na delovno mizo, obsijano s soncem, in na mizo, ki je imela v ozadju morje, nas je fasciniral. No, nazaj k sobanam. Knjižne police so polne raznoraznih knjig, ki verjetno niso bile odprte že celo stoletje, in ur, ki so nekoč v brezčasju kazale čas. Slike, ki so kljub stoletju zgodovine še vedno čudovite, in vrata, ki so omogočala skrivne prehode iz sobe v sobo, kažejo način življenja, ki se je živel v gradu Miramare. Razočarani nad kopalnico, ki pa je bila za tiste čase verjetno zadnji krik mode, smo se potolažili s čudovito, v rdeče opremljeno spalnico in še bolj čudovitim lestencem v jedilnem prostoru.
Je eden izmed redkih gradov, ki je iz istrskega marmorja in ima 22 sob.
Prav z lahkoto bi skočil v tisti čas in živel v tem gradu, užival v življenju, ki ga takšno udobje ponuja in izkoristil vsak dan maksimalno. Ampak realnost je tukaj in zdaj.
Po čudovitem ogledu gradu ter bogatih vtisih smo se odpe-
ljali do mesta Oglej. Je eno največjih in mogočnih mest v Rimskem imperiju, zgrajeno pred 2000 leti in je imelo do 500.000 ljudi. To mesto je sredi polja. Rimljani so mesto ustanovili ob reki Nadiži. Oglej je sedež patriarhov. Mesto je bilo v času rimskega imperija vojaška postojanka, v 4. stoletja pa središče krščanstva s sedežem škofije, pod katero je spadal tudi del našega ozemlja.
Sledil je ogled pristanišča, grobišča, obzidja, vidnih ostankov rimske ceste, sarkofagov (krst iz kamna), rimskega foruma (glavni trg), kjer se zvečer odvija družabno življenje. Ogledali smo si tudi katedralo, ki je grajena iz kamna in je zelo velika. Bila je najrazkošnejša cerkev tistega časa (5. stoletje) na 750 km2površine.
Potem je sledil še en ogled muzeja, ki je v središču mesta. Predstavljeni so najdeni kamniti spomeniki vladarjev, bogov, star denar, nakit, toaletni pribor, broške, orožje, itn.
Po napornem, a poučnem ogledu, smo si lahko privoščili pavzo in odšli smo na vročo čokolado. Ko je zahajalo sonce, smo se začeli vračati. Med potjo smo se še ustavili na vojaškem grobišču Sredi polja. Tudi tam smo se sprehodili po stopnicah in imeli prelep razgled. Polni vtisov smo se v temi vračali po isti poti nazaj.
Na Ptuj smo prispeli ob 21. uri.
Vse, kar smo videli in slišali, je bilo vredno celodnevnega izleta.
Ogled zgodovinskih mest priporočam tudi drugim.
Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja
Staša Cafuta
Na OŠ Breg je 10. marca potekalo državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja. Konec januarja pa je potekalo na 25 šolah ptujsko-ormoške regije šolsko tekmova-
nje osmih in devetih razredov, med katerimi se je na državno tekmovanje uvrstilo 58 učencev iz prej omenjene regije. Vodja državnega tekmovanja ptujsko-ormoške regije Irena Tomanic
nam je posredovala rezultate regije, ki so naslednji:
8. razredi: zlato priznanje je prejel Matjaž Skerget iz OŠ Breg, mentorica Irena Tomanič. Pet srebrnih priznanj so prejeli: Luka Zemljaric, OŠ Breg, Lea Sprah, OŠ Borisa Kidriča, mentorica Mihaela Planinšek, Sebastijan Kužner, OŠ Majšperk, mentorica Nada Planinc, Žan Belšak, OŠ Cirkulane-Zavrč, mentorica
Darka Korošak, Luka Horvat, OŠ Središče ob Dravi, mentorica Olga Daljavec. 9. razredi: zlati priznanji sta prejela Jurij Podgoršek, OŠ Breg, in Simon Ranf, OŠ Gorišnica, mentorica Zdenka Zver; srebrni priznanji sta prejela Marko Horvat, OŠ Breg, in Katja Podgoršek, OŠ Cirkovce, mentorica Ivanka Čeh.
27
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
HUMANITARNE DEJAVNOSTI/
SOCIALNO VARSTVO
Predstavitev ptujske podružnice Združenja multiple skleroze
Jolanda Šoštarič
Združenje multiple skleroze Slovenije združuje preko 1900 obolelih oseb za neozdravljivo boleznijo multiplo sklerozo. Združenje ima sedež v Ljubljani, sestavlja pa ga 15 podružnic širom Slovenije. Obolelih z multiplo sklerozo je preko 3000, le nekateri ne najdejo poguma, ali je razlog oseben, da bi se soočili z boleznijo, premagujejo jo sami, kolikor jim pač uspeva.
Ptujska podružnica multiple skleroze (v nadaljevanju MS) je bila ustanovljena 27. 10. 1996.
V	začetku je štela 16 članov, ki jih je vse do leta 2005 uspešno vodila predsednica Vera Furek.
V	vseh teh letih je članstvo nenehno naraščalo, sedaj šteje 70 članov. Leta 2005, ko se je V. Furek odrekla vodenju podružnice, je to nalogo prevzela Jolanda Šoštarič.
Naša podružnica pokriva kar 16 občin: Ptuj, Podlehnik, Žetale, Destrnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Hajdino, Markovce, Trnovsko vas, Jur-šince, Dornavo, Ormož, Zavrč, Gorišnico, Videm, Majšperk in Kidričevo. Nekatere občine denarno pomagajo s prispevki za izvajanje programov združenja. Največ nas je iz ptujske občine, zato ptujska občina pri-
Foto: Srdan Mohorič
speva največ sredstev. Programi, ki se izvajajo na lokalnem nivoju, so:
1.	Preprečevanje izoliranosti težkih invalidov z obiski poverjenikov podružnice.
2.	Aktivnosti za krepitev zdravja na lokalnem nivoju (razgibavanje najtežjih bolnikov - masaže preko celega leta).
3.	Šport in rekreacija (plavanje, balinanje, pikado, šah ...). S tem programom ne vzpodbujamo samo fizičnih aktivnosti, temveč pomagamo posameznikom pri vključevanju v okolje ter pri dvigovanju njihove samozavesti.
4.	Preprečevanje socialne izključenosti, kar omogočamo z družabnimi in strokovnimi srečanji (občni zbor, pikniki in skupinski odhodi v zdravilišče ...).
Skoraj tretjina članov ptujske podružnice je zelo težko gibljivih, uporablja invalidski voziček oziroma so popolnoma negibljivi. V domovih starejših občanov na Ptuju, Muretincih in v Ormožu pa je 7 naših članov.
Sedež naše podružnice je bil do oktobra lani v prostorih Rehe. Tam smo se dobivali vsak torek, se pogovarjali, družili in tudi nasmejali kakšni
Gostje: Beatrika Končan, prim. dr., nevrologinja iz KC Ljubljana, in Tominc, dr. med., iz Term Ptuj.
šali. Sedaj pa smo brez pravega »doma«, saj se moramo sestajati v gostinskem lokalu v Termah Ptuj. Zahvala gre direktorju Term in osebju, da so nas tako lepo začasno sprejeli, ker smo trenutno kot najdenčki, brez doma. Upamo, da lahko od občinske uprave v najkrajšem času pričakujemo primerne prostore za naše delovanje.
Kakšna bolezen je multipla skleroza?
To je avtoimunska kronična nevrološka bolezen osrednjega živčevja. Napada mielinsko ovojnico možganov in hrbtenjače. V beli snovi centralnega živčevja obkroža vsako živčno vlakno izolacijska plast, ki se ji reče mielin. Brez te ovojnice živčni signali ne morejo potekati normalno. Dokončno diagnozo omogoča le spremljanje kliničnih simptomov ter rezultati ustreznih preiskav. Prvi simptomi pogosto niso natančno opredeljeni, saj skoraj vsak človek doživi vrtoglavico, prehodno omotičnost, mravljinčenje po okončinah ali druge znake, ki napovedujejo MS. Predstavljajte si, da so ta z mielinom pokrita živčna vlakna električni kabel, ki ga sestavlja več žic. Pri kablu je zelo važno, da se žice med seboj ne dotikajo. Da se to prepreči, je vsaka žica pokrita z izolacijskim materialom. Izolacija zagotavlja, da teče elektrika po žicah brez kratkega stika. Podobno je pri živcih.
MS se razlikuje od bolnika do bolnika tako po svojih znakih kot poteku. Najpogosteje poteka z obdobji poslabšanj, ki jim sledijo obdobja delnih ali celotnih izboljšanj. Simptomi in znaki se razlikujejo glede na območje živčnega sistema, ki je prizadeto. Bolniki trpijo za različnimi težavami, med katerimi so naj-
pogostejše: utrujenost, otrplost, tresenje, poslabšano občutenje, slaba usklajenost gibov, motnje v ravnotežju, dvojni vid, nehoteno hitro premikanje oči, nerazločen govor, odrevenelost ali krčevitost, oslabelost okončin in v težjih primerih paraliza okončin ter oslabitev mehurja ali črevesnega delovanja.
Bolezen se občasno navidezno izboljša, lahko tudi za več let, nakar so možna občasna poslabšanja. Ko se počutiš bolje, si misliš, da si zdrav in da lahko spet delaš kot v »starih časih« pred boleznijo. To pa je zelo varljivo, saj hitro ugotoviš, da se hitro utrudiš, postaneš brez volje in energije. Ko se malo odpočiješ, pa lahko spet še kar normalno funkcioniraš. MS pa v nekaterih primerih nima teh obdobij sprememb, ampak se lahko stanje le počasi slabša brez izboljšanj. To poteka skozi več let. Pri taki obliki bolezni zdravljenje z infuzijami ne pomaga. MS je nenavadna bolezen - bolezen tisočerih obrazov. Kot bolnica z MS pa ugotavljam, da je najpomembneje sprejeti tega nezaželenega sopotnika in živeti dalje prilagojeno normalno življenje, kolikor se le da. Zaradi slabe osveščenosti širše javnosti o tej bolezni bo letos prvič v Sloveniji teden MS, od 21. do 27. maja, kjer bo medijsko in teritorialno osveš-čanje širše javnosti o tej bolezni.
Dnevi MS na Ptuju
Na Ptuju bodo v Qlandiji od petka, 25. 5., popoldan, v soboto, 26. 5., cel dan in v nedeljo, 27. 5., dopoldan
informativni dnevi s promocijskim materialom. Predvajali se bodo tudi video posnetki o težavah ljudi z MS, program pa bodo popestrili tudi glasbeni gosti.
28
HUMANITARNE DEJAVNOSTI/
SOCIALNO VARSTVO
SPORT	25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
V Sožitju si želijo lastne bivalne enote!
Polepšajo dan vsem tistim, ki si ga sami ne zmorejo
Sožitje je medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Sedež ima v Rajšpovi ulici 20 na Ptuju. Predseduje mu Janko Šuman. Društvo je nevladno, nestrankarsko, nepridobitno in prostovoljno, združuje pa tako osebe z motnjami v duševnem razvoju kakor tudi njihove starše in ostale člane družin. V Sloveniji deluje 49 takšnih društev, vsa pa se povezujejo v Zvezo Sožitje. Varstveno-delovni center (VDC), ki deluje v sklopu Sožitja že dobrih pet let, vodi mag. Srečko Šalamun. VDC ima koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dvajset varovancev, čeprav jih v dnevni center občasno prihaja tudi več. Letos si bodo prizadevali za pridobitev koncesije za vključitev še sedmih varovancev.
Bronja Habjanič
Konec marca je v prostorih restavracije Gastro potekal redni občni zbor društva. Po izvolitvi delovnih organov je predsednik društva Janko Suman s strani Vidoje Radičevica, člana Rotary kluba Ptuj, prevzel donatorska sredstva v višini 2.556 evrov, ki so jih Rotarijci zbrali na 11. dobrodelnem plesu letos februarja v Kidričevem. Šuman je podelil zahvale donatorjem, ki so jim v lanskem letu prav tako priskočili na pomoč. V imenu Qlandie, ta je darovala milijon nekdanjih slovenskih tolarjev, je zahvalo prevzel njen upravnik Bojan Miško, ravno tako je enak znesek Sožitju doniralo podjetje Talum, posebni zahvali pa sta
Foto: Bronja Habjanič
prejela tudi Marjan Skok, lastnik restavracije Gastro, in Klub malega nogometa Petovio Ptuj. Vidoje Radičevic je ob podelitvi donatorskih sredstev opravičil predsednika ptujskih Rotarijcev dr. Nikšo Mudnica, ki je bil službeno zadržan, zbranim pa je namenil nekaj besed: »Predsednik si vsako leto izbere svoje geslo, ki je vodilo vseh Rotarijcev na svetu. Letošnje je »Rotary deli, podarja« - tistim, ki so pomoči potrebni. Veseli smo, da lahko tudi letos podelimo društvu Sožitje znesek, ki smo ga zbrali na tradicionalnem pustnem plesu. Naše sodelovanje traja že kar nekaj časa in verjamem, da se bo nadaljevalo tudi v bodoče«.
Za njimi je bogato leto
V	društvu skušajo polepšati vsakdan osebam z motnjo v duševnem razvoju, ki živijo bodisi doma bodisi pri starših ali rejnikih. Veliko pozornosti namenjajo druženju in sprostitvi, svojim varovancem pa pomagajo tudi pri razreševanju osebnih stisk in težav. Lansko leto so vsak četrtek v popoldanskih urah svoje varovance peljali na brezplačno kopanje v ptujske Terme, v restavraciji Gastro so zanje organizirali pustni ples v maskah. V delavnicah so člani Sožitja pomagali pri izdelavi dobitkov za sreče-lov na dobrodelnem plesu v maskah, ki so ga organizirali Rotarijci. Folklorna skupina VDC je lani imela kar lepo število nastopov (pred Mestno hišo, v Qlandiji, Gastroju), kar je zagotovo doprineslo k pozitivni promociji in prepoznavnosti društva. Spar jim je ob svoji obletnici podaril tekalno stezo, na kateri varovanci pridno vadijo, razširili pa so tudi svoj program izdelkov in ga nadgradili z zahtevnejšimi iz gline, kar jim je uspelo s pomočjo nove peči za žganje, vse to pa jim je hkrati prineslo večje število naročil. VDC je pridobil tudi certifikat umetnostne in domače obrti ter certifikat za voščilnice z vezenim narodnim motivom, ki ju je podelila Obrtna zbornica Slovenije. Voščilnice izdelujejo po naročilu za zunanje naročnike. Zanimivi so zlasti njihovi pujski, ki po starodavnem ljudskem izročilu prinašajo srečo. V poletnih mesecih se je v različne oblike letovanj preko Zveze Sožitje vključilo 27 oseb. Lani je društvo organiziralo tudi vikend seminar za družine varovancev.
Bivalne enote, nov društveni kombi
V	Sožitju vlagajo veliko truda, da bi svojim članom
omogočili bivanje v bivalnih enotah. Želijo si, da bi že v letošnjem letu tam lahko bivalo od štiri do osem varovancev. Čakajo pa tudi na koncesijo za razširitev VDC-ja, saj sta pralnica in likalnica perila že opremljeni. S pomočjo evropskih sredstev so izobrazili tri svoje varovance -enega za pranje perila, drugega za likanje in tretjega za fotokopiranje. V Sožitju imajo od lani tudi nov kombi, opremljen s klimatsko napravo, ki so ga pridobili s pomočjo Zveze Sožitje in sredstev iz FIHO. VDC si je v vseh letih delovanja pridobil kar nekaj kooperacijskih programov. Želijo si še kakšnega. Za vsa dela, ki jih tukaj opravijo, seveda varovanci dobijo tudi posebno denarno nagrado.
Kaj vse bodo počeli letos
Prijavili se bodo na razpis Zveze Sožitje in MO Ptuj za izvedbo socialnih programov, še naprej bodo sodelovali z Rotary klubom, saj se izkupiček njihovega vsakoletnega pustnega plesa v celoti nameni društvu, poskrbeli bodo za medsebojno druženje, v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi bodo v okviru rehabilitacijskega programa organizirali plavanje v termah in košarko v OŠ dr. Ljudevita Pivka ter jahanje, v okviru posebnega socialnega programa bodo organizirali oglede kino in gledaliških predstav in pomembnejših prireditev ter si še naprej prizadevali vključevati v društvo čim več novih družin, v katerih živi oseba z motnjo v duševnem razvoju.
»V društvu so zbrani ljudje, ki si želijo polepšati dan vsem tistim, ki si ga sami ne znajo in ne zmorejo. Upam, da bo tako tudi v bodoče,« je ob koncu občnega zbora povedal predsednik Janko Šuman.
V imenu Rotary kluba je Vidoje Radičevic (levo) izročil simbolični ček v višini 2.556 evrov predsedniku društva Sožitje, Janku Šumanu.
29
SPORT	25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
HUMANITARNE DEJAVNOSTI/
SOCIALNO VARSTVO
Ali res vsaka peta »pade po stopnicah«?
Ženski forum SD Ptuj je 29. marca v hotelu Mitra na Ptuju pripravil pogovor o pereči problematiki družinskega nasilja. Udeležili so se ga dr. Vlasta Nussdorfer, višja državna tožilka in generalna sekretarka društva Beli obroč, avtorica knjig Naši dečki z ulice ter Naše deklice z vžigalicami, ki se že skoraj tri desetletja ukvarja z žrtvami zlorab, nasilja in kriminala, mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, ter Lijana Valentin, predsednica Humanitarnega društva Soroptimist Ptuj, ki je med drugim pomagalo pri sofinanciranju opreme za Varno hišo na Ptuju. Okroglo mizo je moderirala Alenka Krabonja.
Jana Skaza
Nevladne organizacije, še posebej po tragediji v Zdenski vasi, opozarjajo na neučinkovitost državnih organov pri preprečevanju nasilja v družini in potrebo po področnem zakonu. Zaskrbljujoč je podatek, da se 90 % družinskega nasilja zgodi v stanovanju in da je med letoma 2001 in 2004 po podatkih MNZ število prijav v zvezi z nasiljem v družini naraslo z 2.566 na 4.443. Žrtve so največkrat ženske in otroci, dogaja pa se tudi (sicer veliko redkeje), da so žrtve nasilja moški. »V letu 2006 je bilo
na območju Upravne enote Ptuj 350 prijav nasilja v družini, od tega je bilo 150 policijskih intervencij v družinah na območju MO Ptuj,« je povedal Miran Kerin. Hkrati pa je opozoril, da v prihodnje pričakujejo teh prijav manj, pa ne zaradi zmanjšanja družinskega nasilja, ampak zaradi dejstva, da je po novem ob intervenciji policije potrebno plačati 600 evrov, kar še dodatno obremeni ponavadi že tako majhen družinski proračun.
»Trenutno imamo na tem področju v Sloveniji slab zakon.
Vse predolgo že čakamo na nov zakon preprečevanja nasilja v družini, potrebne pa so tudi nekatere spremembe na področju kazenske zakonodaje, da se bo pot do rešitve skrajšala,« je povedala Vlasta Nussdorfer, »ker so ovadbe veliko premalo za rešitev problema, saj žrtev v času čakanja na sodbo živi v strahu. Zato je potrebno to problematiko reševati širše, z različnih vidikov, saj je pot do rešitve predolga in je nujno potreben timski pristop k obravnavi družine. Pogosto se preveč pričakuje od policije, tožilcev in pravosodnih organov.« Vendar pa, kot je dodala, je doslej prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb, kot npr. sprememba v pričanju priviligiranih prič, kar pomeni, da sodišče upošteva vsako izjavo od začetka do konca trajanja procesa, tudi če kasneje priča spremeni svojo izjavo, saj se je doslej pogosto dogajalo, da je žrtev v času procesa spremenila svoje pričanje zaradi pritiskov obdolženih. Poleg tega mladoletniki na glavni obravnavi ne
pričajo.
Od januarja letos poteka v Sloveniji nov pilotski projekt zagovorništva otrok, v katerega so poskusno vključeni štirje kraji. V projekt se je vključila tudi odvetniška zbornica in kot je povedala Nussdorferjeva so trenutno v fazi izobraževanja kadrov oz. pooblaščencev otrok, ki bodo znali prisluhniti zlorabljenim otrokom in se bodo predvsem »borili« za njihove pravice. Nussdorferjeva poudarja, da bi morali uvesti posebna družinska sodišča, ki bi se ukvarjala samo s tovrstno problematiko in na katerem bi delali ljudje s čutom za sočloveka.
Gostje so skupaj prišli do zaključka, da nobeni ženski, otroku ali moškemu ni potrebno biti žrtev nasilja, zato je pomembno osveščati ljudi, kakšne so njihove možnosti v teh situacijah, kam se obrniti po pomoč, predvsem pa da sploh prepoznajo, da so žrtve nasilja.
Nogometna tekma za ponovno vključitev marginalnih skupin v družbo
Tudi na Ptuju smo bili priča nenavadni nogometni tekmi - eni od mnogih, ki se trenutno odvijajo po vsem svetu. V domači športni dvorani Mladika so se 21. marca na četrti izmed desetih tekem, ki tačas potekajo širom po naši državi in so del projekta svetovnega prvenstva brezdomcev v nogometu, pomerile štiri ekipe (obiskovalci in stanovalci Ozare, dijakinje ekonomske šole, predstavniki občine in nekateri športniki).
Bronja Habjanič
V mednarodnem projektu, v katerem že vse od leta 2003 brezdomci iz različnih držav merijo moči v uličnem nogometu, se je letos pridružila tudi Slovenija. Zavod 69 (Zavod za razvoj in promocijo športa) in javni zavod Socio sta partnerja v projektu, namenjenem socialni integraciji skozi šport. Kot je
pojasnila direktorica celjskega zavoda Socio, Suzi Kvas, je osnovni namen projekta ta, »da se ti ljudje postavijo nazaj na svoje noge, si poiščejo službo in stanovanje ter da začno živeti življenje, kot so ga živeli nekoč.«
Projekt je zelo uspešen, saj je lani kar 77 % igralcev, ki so
se udeležili svetovnega prvenstva, našlo novo življenjsko pot. Zanimivo je, da so zraven ekip ptujske srednje šole, brezdomcev iz Celja, Maribora in Materinskega doma Celje ter znanih Slovencev, namesto brezdomcev Ptuj na tekmi nastopali člani društva Ozara (Društvo za pomoč ljudem z dolgotrajno izkušnjo duševne bolezni).
Po besedah mag. Mirana Kerina, direktorja ptujskega Centra za socialno delo, na Ptuju brezdomcev ni, saj skušajo vsakemu zagotoviti najnujnejše in streho nad glavo. Izven Ptuja je stanje nekoliko drugačno, se pa tudi rešuje povsem na drug način. Vendarle zaenkrat
tistega klasičnega brezdomstva na našem koncu še ni zaznati. Tekmo so organizatorji želeli izpeljati, saj je podpora ljudem, ki so potrebni kakršne koli pomoči, zmeraj zaželena, zato tudi dogovor, da bo na tekmi sodelovala Ozara, ki bo v okviru tekmovanja predstavljala naše mesto.
Polfinalni tekmi se bosta igrali v Mariboru in Celju, zadnja finalna tekma pa 26. maja v Ljubljani, kjer bo selektor reprezentance Aleš Ceh izbral ekipo osmih brezdomcev, ki bodo med 500 udeleženci 27. julija na svetovnem prvenstvu na Danskem zastopali barve Slovenije.
30
SPORT
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Najuspešnejša sezona v zgodovini ptujskega ženskega rokometa
Enega zastavljenih ciljev v tej sezoni, udeležbo v evropskem pokalu, je ŽRK Mercator Tenzor Ptuj uresničil
Ivo Kornik
Na predzadnjem srečanju v Kočevju se je zdelo, kot da gre za skrbno načrtovano zgodbo, v kateri je likov toliko kot v kakšnem 'rad bi bil velik' slovenskem filmu. V hiši lutk so z marionetami tokrat upravljale Ptujčanke, ki so se uvrstile v tekmovanje za enega izmed evropskih pokalov - katerega, pa do zaključka redakcije še ni bilo jasno. Ekipi v boju za drugo mesto, Celjske mesnine in Skofja Loka KSI, sta zaostali ter tako krepko zvišali vrednost ptujskih delnic. Te so zdaj spet v igri. V igri, da po sezoni 2006/2007 (nastop v pokalu EHF) še drugič skočijo na prizorišče »evropske klubske borze«. »To bo nova izkušnja, ki prinaša tudi nove motive. Čeprav bo pritisk velik, je vedno treba misliti pozitivno in si zastavljati visoke cilje. Bo pa vidnejša uvrstitev vsekakor težko doseglji-
Foto: Črtomir Goznik
va,« je rekla Ines Mlac Černe, športna direktorica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj.
Za ves ptujski rokomet in mesto je to izjemno pomemben dosežek. Zdaj bodo dvignili to igro na še višjo raven, lahko pa si predstavljate napredek na klubski ravni in promocijo MO Ptuj.
Seveda Cernetovo v prihodnjih dneh čaka veliko dela, pravzaprav se ga je lotila že pred tedni. Seveda so si v dvorani Center na jasnem, da bo treba sestaviti konkurenčno ekipo, okrepljeno z nekaterimi slovenskimi in tujimi igralkami. »Prav kmalu bomo razgrnili našo postavo, pravzaprav bo sestava ekipe znana do prvih majskih dni,« nam je napovedala Ines, tako da smo lahko le ugibali o številu novink v »trgovskem« taboru.
Za odlične nastope in neomajen značaj je treba pohvaliti vsa naša dekleta. Včasih se ni bilo lahko pobrati, zato smo ponosni nanje, ker so verjele v zmage. Strokovni del vodenja ekipe je bil v domeni priznanega strokovnjaka Miša Toplaka, za podporo pa se je treba zahvaliti predsedniku
ŽRK Mercator Tenzor Miranu Sencarju in Stanku Brodnjaku,
ki ju zdaj čaka živahno obdobje.
»Vsekakor bomo morali še trdo delati, da izboljšamo naše nastope. Najprej bomo sestavili oceno, potem bomo z različnimi poskusi iskali rešitve na treningu,« zaključuje Ines Mlač Cerne.
VI. Regata Ptujčanka
Stasa Cafuta
Biograd na morju je med 14. in 17. aprilom že šestič zapored gostil Regato Ptujčanko. Med seboj se je pomerilo 22 skupin iz cele Slovenije. Lepo sončno vreme, veter in modro morje so v treh tekmovalnih dneh povezali 136 ljudi, ki so v timskem in tudi tekmovalnem duhu jadrali cilju naproti. Zadnji dan, po končanem petem plovu, je sledila podelitev pokalov. Končni zmagovalci prve skupine so bili
Foto: Staša Cafuta
Dream Team iz Ljubljane. V drugi skupini pa so slavili v Tenzorju.
Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. V prvi skupini se je pomerilo deset skupin, ki so tekmovale z Elanovimi jadrnicami 340. Prav te jadrnice so bile lani razglašene za evropsko jadrnico leta! Skiperji in vsi ostali člani posadk so bili navdušeni nad prej omenjenimi jadrnicami. »Ima špartansko
opremo in najboljše pogoje za jadranje. Udobje tukaj odpade,« je Elanke komentiral Samo Bauman, predsednik organizacijskega odbora. Druga skupina, ki je štela dvanajst skupin, je tekmovala s plovili Jeanneau, Sun Odyssey 37 in Bavaria 36. So si pa bili vsi, tako iz prve kot iz druge skupine, enotni, da je pri jadranju najpomembnejše znanje, ki na koncu vedno odloči o zmagi! Letos so bile na regati zelo zaželene ženske. Posadka Ptujčanka je za vzgled in povabilo prihodnjim ženskim tekmovalkam.
Drugi dan so sodniki odločili, da bodo jadrali kar tri regate, eno za drugo. Bilo je zelo naporno, vendar se je trdo delo ekip izplačalo, saj jih je na koncu dneva čakala prijetna zabava v majhnem kraju Tkon na otoku Pašmanu. Predstaviti je treba še vse nastopajoče, ki so v treh dneh skupno odpeljali kar pet regat. Posadke v prvi skupini (po končnem vrstnem redu - skupno): 1. Dream Team, 2. Kapljica, 3. Skampi, 4. Felnar 1, 5. Globočki, 6. Telem, 7. Ranca, 8. Euronautic one, 9.
Pol na pol in 10. Rival. Posadke v drugi skupini (po končnem vrstnem redu - skupno): 1. Tenzor, 2. Radio Tednik Ptuj, 3. Euronautic Tramontana, 4. Euronautic Nika, 5. Manca, 6. Živa Ana, 7. Rokometna šola Ptuj, 8. Energija, 9. Libertas, 10. Spužve, 11. Felnar 2 in 12. Ptujčanke.
Vsak dan je ob 9. uri zjutraj potekal sestanek krmarjev oz. skiperjev. Predsednik regatnega odbora Emil Mesaric in sodnik Badisar Morožin - Balde sta začrtala progo tekočega dne. Kljub temu da je celotna regata potekala zelo tekoče, so bili organizatorji pripravljeni na vsakršno nevšečnost, ki bi se lahko pripetila tekmovalcem. »Organizacija tako velike regate zahteva veliko odgovornost in velike predpriprave,« nam je povedal vodja kopenske ekipe, Boris Rogina iz Euronautica. »Največkrat lahko pride do »prerivanja« in morebitnega trka na startu, ko se ekipe borijo za dober odskočni start,« pravi moderator Ptujčanke Rado Skrjanec.
Na delu ujeta ekipa rokometnega kluba Ptuj.
31
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
ŠPORT
NK Drava lovi priključek bliže vrhu
Nogomet: Pogovor s Francem Krajncem - 1. liga Telekom Slovenije
Pred zaključkom redakcije mesečnika Ptujčan, 20. aprila, so Domžale suvereno jurišale proti prvemu naslovu državnega prvaka, Hit Gorica je držala korak prednosti pred Mariborom in Primorjem v boju za drugo mesto, Nafta in Drava sta bili uvrščeni v sredino prvenstvene razpredelnice, na dnu pa je bilo še vse po starem: Interblock je čvrsto zasedal zadnje mesto ter je zaostajal za Belo Krajino 7 točk, medtem ko je Celje prehitelo Koper.
Ivo Kornik
Kakor se spodobi za glavo družine, sedi Franc Krajnc na koncu dolge mize. Srebrni lasje so sveže postriženi, obraz rahlo zagorel, v roki pa kozarec osvežilne pijače. Nosi eleganten "gvant", čez trebuh je malce šibak, na kravati se sveti briljant. Drag? Franc se nasmehne, dobil ga je od svoje žene Jelke. Pravijo mu ustvarjalec trendov in nogometni zanesenjak.
"Franc Krajnc ni bil eden izmed tistih, ki hlastajo po publiciteti. Je niti ni potreboval, saj so zanj govorila dejstva in dejanja na nogometnih igriščih. Med kolegi je bil priljubljen, ker je bil zmeraj voljan pomagati z dobrim nasvetom," je v pričakovanju Krajnčeve šestdeset-letnice pripovedoval Ivan Klarič, vratar "s tisoč rokami", s katerim sta se spoznala pri Dravi.
Bil je kapetan sijajnega domačega moštva, ki je nastopalo v 1. SNL, pozneje pa se je uveljavil v Sloveniji kot trener. Veljal je tako za dobrega psihologa kot tudi strokovnjaka za taktično in telesno pripravo. Njegove besede imajo v krogih, ki so blizu nogometu, še zmeraj svojo težo in ni presenetljivo, da je bil naš sogovornik.
"Dravo pričakujem na mestu, ki vodi v Evropo. Želim si, da bi selekcionirano izbrani mladinci Marko Drevenšek, Doris Kelenc, Rok Kronaveter, Lucas Horvat,
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Prejac in Miljenko Bošnjak igrali na mednarodnem prizorišču. Znanje in izkušnje Dabanoviča, Sterbala, Ziliča, Tisnikarja, Emeršiča, Berka in Pešterca pa so še samo dodatki, ki tvorijo nov ptujski nogometni mozaik, ki je garant za uspešne nastope med elito," je optimističen Krajnc, ki ni pozabil na zasluge trenerja Dražena Beska.
"Spoštujem Beska. Bil je igralec Varteksa, Dinama, Olimpije ..., vselej je precej razmišljal in si zastavljal vsa mogoča vprašanja. Zdaj kot strateg ohranja svoje značilnosti: je odprt in dostopen, obenem pa si je začrtal jasno pot, po kateri odločno vodi modro-belo zasedbo," opaža in v svoji analizi o dosedanjem delu novega prvenstva le zamahne z roko, kadar mu kdo omeni, da Drava nima kakovosti za Evropo in da naj bi se v ospredje prebila le z izjemnim ekipnim duhom ter po zaslugi lažje premagljivih tekmecev v uvodnih krogih.
"No, najprej to o Primorju in Nafti. Le kdo si upa trditi, da so Primorci in Lendavčani slabi? Že vrsto let so neugodni za vsakogar. Mar nista bili ti dve moštvi v minuli sezoni povsem enakovredni tako opevanim Domžalam, Mariboru in Novi Gorici, ki so jih pogosto reševali nekorektni sodniki?"
Se povsem strinjamo. Odlična partij a Mariborčana Roka Kronave-tra v Ajdovščini in na Ptuju je bila samo smetana na imenitno kolektivno igro, ki so jo navijači zlahka preimenovali v super igro. Tako spektakularne predstave nihče ni pričakoval. Toda Drava je dobesedno izzvala že dolgo ne tako odločno favorizirana tekmeca in ju prepričljivo premagala.
Na stadionu ŽŠD Ljubljana je bil scenarij malce drugačen. "Številčno oslabljeni gostje so se kljub vsemu predstavili z dopadlji-vo igro, toda v primerjavi s prvim polčasom so se priložnosti veliko bolj vrstile pred vrati Tomaža Murka. Po koncu tekme si je polna tribuna šišenskega stadiona le oddahnila: štejejo le tri točke," je z grenkobo pojasnjeval Krajnc.
Dvanajstdnevni premor zaradi
Franc Kranjc - Futa
reprezentančnih obveznosti je hitro minil. Ko so ga "Dravaši" izrabili in ali so napolnili "akumulatorje", smo se lahko prepričali 14. aprila, ko se je končalo igranje v angleškem ritmu sobota - sreda - sobota, klubi pa so odigrali po pet tekem. Poškodbe in kazni so razredčile vrste domačih, najprej si je branilec Pešterac zlomil nogo,
Franc Kranjc - Futa (drugi z leve) z I. Komikom, I. Klancem in M. Lenarticem.
Sobota, 5. 5.
9.00-15.00 Nedelja, 6. 5.
18.00
Sobota, 5. 5.
10.00-20.00 Nedelja, 6. 5. 10.00-16.00 Sreda, 9. 5. 16.00-20.00 Sobota, 12. 5. 8.00-16.00 Četrtek, 17. 5, 8.00-14.00
Nedelja, 6. 5.
17.00
Nedelja, 13. 5.
17.00
Četrtek, 17. 5.
8.00-14.00
Nedelja, 20. 5.
17.00
Sreda, 23. 5.
15.00
Sobota, 19. 5.
10.00-12.00
Organizatorji:
Zavod za šport
ŠPORTNA TEKMOVANJA V MAJU 2007
ŠD CENTER
Rokomet, turnir, dečki, ŠD Rokometna šola Ptuj
Tradicionalni dobrodelni koncert SONČEK, Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož
ŠD MLADIKA
Razstava plazilcev, organizator - Bengali, Dunaj - Avstrija
Razstava plazilcev, organizator - Bengali, Dunaj - Avstrija
Namizni tenis, 1. SNTL, NTK Ptuj : ŽNTK Maribor
Badminton, turnir, Badminton klub Ptuj
Košarka, namizni tenis, 14. igre specialne olimpiade Slovenije, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
MESTNI STADION PTUJ - glavno nogometno igrišče
Nogomet - člani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Interblok (Ljubljana)
Nogomet - člani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Nova Gorica
Atletika, 14. igre specialne olimpiade Slovenije, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Nogomet - člani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Celje Publikum
Atletika, medobčinsko tekmovanje OŠ v atletiki - posamezno
Terme Ptuj, Pot v toplice 9, Ptuj
Test hoje na 2 km - Ptuj v gibanju, (od Term Ptuj proti Hajdošam)
Karate do klub Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj in Ptuj
32
SPORT
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
sledila je poškodba Kronavetra, na koncu pa jo je staknil še vratar Dabanovič, ki je moral počivati en mesec. "Boj za drugo mesto in za obstanek se razplamteva, za nekatere je morda že konec razmišljanj o ciljih, ki so jih tako smelo napovedovali pred nadaljevanjem prvenstva," pravi Krajnc.
Goriški nogometaši so gostili nepredvidljivo Dravo, tokrat pa navijačev v pomembni tekmi proti neposrednemu tekmecu v boju za Evropo niso pustili na cedilu. "Nisem nezadovoljen z igro Ptujčanov, saj so imeli veliko željo in bili predvsem v drugem polčasu boljši tekmec."
Za Beska in njegove fante je sledila na Ptuju že nova in huda preizkušnja, saj so ob Ormoški gostovali odlični, a "ranjeni" Belokranjci, ki se krčevito borijo za obstanek med elito slovenskega nogometa. "Drava v srečanju s Crnomaljci ni navdušila in je zasluženo ostala brez prvenstvenih točk. Bila je daleč od raznovrstnosti in tega, da bi dosegla zadetek več. Gostje so uspešno - s podvajanjem - preprečevali širjenje igre in juriše prek bočnih položajev, toda ključ
do zmage je bil v tem, da so igralci Bele Krajine onemogočili igro kratkih pasov in hitrih prenosov žoge, zaradi česar sta se v junake tekme lahko prelevila Zeljko Mitrakovič in Leon Panikvar. Predvsem pa ni bilo mogoče videti resničnih potencialov te zasedbe," je bil skupaj z množico navijačev razočaran Franc Krajnc.
V celjski Areni Petrol povsem drugačen pristop.
"Tekma na celjski lepotici je vzor, kako je treba igrati. Borbenost, srčnost in veliko teka so bile značilnosti, ki so krasile ptujske igralce in uspeh ni izostal. Dvoboj sodi v rubriko Saj ni res, pa je. Celjani so namreč ves drugi polčas igrali z dvema igralcema več, potem ko sta bila ob koncu prvega polčasa izključena Filipovoc in Ster-bal, oblegali so ptujska vrata, toda mreže Murka niso mogli zatresti. Gostje, ki so za drugi del sezone gojili velike ambicije, so po treh zaporednih porazih vendarle končali črni niz," je s kančkom optimizma razlagal Krajnc.
Na stadionu Drave sta sledili za ptujski nogomet eni najpomembnejših tekem v zadnjem obdobju,
gostovala sta namreč NK Domžale in NK Maribor.
Domžalčani so na Ptuju potrdili, da težko izgubljajo tudi takrat, ko so oslabljeni ali niso v najboljši formi. "Kljub porazu domačim igralcem ne moremo ničesar zameriti, saj so se zgledno borili in pokazali veliko željo po uspehu. Vsekakor se je poznala odsotnost nekaterih standardnih članov prve enajsterice."
Drava in Maribor sta sredi aprila pred polnimi tribunami prikazala dobro igro, priigrala sta si veliko priložnosti, na koncu pa so lahko bili z razpletom zadovoljnejši gostitelji, ki so bili v drugem polčasu srečanja v podrejenem položaju. "Čestitam fantom za odlično igro in pristop, ne pa za učinkovitost. Mariborčani so v nadaljevanju zasenčili domače, a tega niso znali unovčiti. Proti dobremu tekmecu točka ni neuspeh, izstopala sta Murko in Kronaveter," je zaključil s komentarjem nogometne nedelje Franc Krajnc in nazdravil zbrani družbi.
Letošnja igra Drave je torej prepoznavna?
"Da. Navdušuje me trdna nave-
zanost obrambe in napada. Gre v bistvu za moderen pristop k igri. Zunanja branilca sta zelo agresivna, Horvat pa je zame eden najboljših igralcev prvenstva doslej. Nogometaši zvezne vrste z obrambnimi nalogami so nevarni tudi za nasprotni gol, centralni branilci pa zbrano gradijo igro na svoji polovici."
Evropa torej, "če ne zdaj, kdaj potem", z Robertom Furjanom na čelu. Kot predsednik združuje popolno kombinacijo. Strokovno znanje, združeno s trdnostjo in disciplino, ki jo zahteva od fantov in kljub temu pri vsem tem ostane človek, moštvu daje občutek moči.
Nogometni Ptuj je dolgo pričakoval, da se bo Franc Krajnc - Futa, kakor ga kličejo prijatelji, vrnil v klub v kakšni drugačni vlogi. "Ne vem, kaj večjega bom še kdaj počel," je poudaril in dodal, da se mu vrnitev v nogometne vrste zdi tvegana in prav nič privlačna. V svoji hiši iz belega kamna in v krogu družine si je ustvaril varno zavetje pred krutim svetom pro-fesionalizma, kar mu zaenkrat povsem zadošča.
Skrbimo za zdrav razvoj otroka
Uroš Esih
Atletski klub Keor Ptuj je pred petimi leti ustanovil Atletsko šolo Mirka Vindiša z namenom, da postane nosilka razvoja atletike za najmlajše v širši ptujski regiji. Otroška atletika, prilagojena razvojnim potrebam otroka, je v zadnjih letih dosegla velik razmah v svetu in v Sloveniji, obrisi dolgoročno zastavljenega dela pa se že kažejo tudi na Ptuju. Najboljši dokaz so uspehi Marka Drevenška, ki je letos postal državni prvak v najmlajši katego-
riji (U12) v teku na 60 metrov in v mnogoboju, za nameček pa je v obeh disciplinah postavil tudi osebni rekord.
V Atletski šoli se otroci seznanijo z osnovami sistematične športne vadbe, gimnastičnimi, razteznimi in krepilnimi vajami ter z osnovnimi značilnostmi posameznih atletskih disciplin. Vadba obsega sklope osnovne motorike in gibalnih sposobnosti. Prilagojena je posameznim razvojnim obdobjem, s čimer je
zagotovljeno integralno pridobivanje in razvijanje športnih znanj, ki so ključne za celosten in zdrav razvoj otroka.
Veliko pozornosti je posvečene atletski abecedi, tekalnim in štafetnim igram ter elementarnim metom in skokom. Otroci se s tem naučijo nadzirati svoje gibanje, pravilno teči, odrivati in metati.
Vadba atletike je namenjena dečkom in deklicam, ki obiskujejo prvo in drugo triletje osnovne šole, vabljeni pa so tudi starejši. Poteka zelo sproščeno, z obilico igre in druženja ter ne traja dlje kot dve šolski uri. Z začetkom letošnjega šolskega leta uvajajo prilagojen program atletske vadbe tudi za populacijo predšolskih otrok. Vadba poteka skozi celo leto, v toplejšem delu leta se odvija na zunanjih atletskih objektih, pozimi pa v atletski dvorani in v telovadnicah. Ob koncu poletnega in zimskega ciklusa organizira šola interno tekmovanje v atletskem mnogobojčku, člani šole pa se udeležijo tudi sorodnih tekem drugje. Za atletski podmladek skrbita dva atletska trenerja: Barbara Gacnik in Aleš Bezjak skupaj z vaditelji Mojco
Gramc, Simono Oblonšek in Aleksandrom Lorencicem, po
potrebi pa se jim lahko pridruži še dodaten izšolan atletski kader. Vsi imajo veljavne licence trenerja oziroma vaditelja atletike, za katere skrbi Atletska zveza Slovenije, kar predstavlja zagotovilo za strokovno delo. Vpis v Atletsko šolo poteka vsak ponedeljek in četrtek ob 16.30 na Mestnem stadionu Ptuj.
Želja atletskih delavcev v Atletskem klubu Keor Ptuj je, da bi pri delu z mladimi na področju atletike prišlo do pozitivnih premikov, zato vse otroke, ki jih navdušuje kraljica športov, vabijo v Atletsko šolo, kjer jim bodo posvetili vso potrebno pozornost. Storili bodo vse, da bodo otroci pri kakovostni vadbi in na tekmovanjih uživali, da bodo zadovoljni ter tako še bolj vzljubili atletiko in se ji mogoče tudi trajno posvetili. V nasprotnem primeru pa je atletska vadba odlična osnova za ukvarjanje s katerim koli drugim športom. Osrednji cilj je pripeljati čim več mestnih in obmestnih otrok na atletske steze in igrišča ter jih s tem odvrniti od škodljivih družbenih pojavov.
Vpis v Atletsko šolo Mirka Vindiša poteka vsak ponedeljek in četrtek ob 16.30 na Mestnem stadionu Ptuj (fotoarhiv Atletskega kluba).
33
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
PRIREDITVENI
VODNIK
PROGRAM
<?P
MAJ
¿Mtilno (jbdatiMr
Za odrasle in mladino
Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET - izpoved razočaranega igralca - PREMIERA
18. 5. ob 20.00 Stara steklarska Ptuj
Ponovitvi: 19. 5. in 22. 5. ob 20.00 v Stari steklarski Ptuj
Na gostovanjih
A. T. Linhart: MICKA
30. 5. ob 9.00 in 11.30
Gostovanje v Kulturnem centru Janeza Trdine Novo Mesto Rokgre: KOKOLOREK 5. 5. ob 10.00
Gostovanje v Lutkovnem gledališču Maribor
CftD
p i u j
Center interesnih dejavnosti Ptuj Osojnikova 9, SI-2250 Ptuj www.cid.si cid@cid.si tel.: 02/ 780 55 40 in 041/ 604 778
Program v maju
Na ogled je razstava udeležencev tečaja risanja Tečaj je vodil akademski slikar Tomaž Plavec, ki je opravil tudi izbor del za razstavo.
Sreda, 9. maja
Udeležba na nacionalni prireditvi Evropa v šoli Učenci osnovnih in srednjih šol, katerih izdelki so bili izbrani za sodelovanje na nacionalnem natečaju, se bodo v spremstvu mentorjev udeležili zaključne nacionalne prireditve ob dnevu Evrope v SNG Maribor.
Petek, 11. maja, ob 20. uri
Koncert zasedbe Zmajev rep Skupina Zmajev rep je v začetku leta izdala svoj tretji album z naslovom Sanje podob. Zmajev rep so slišati kot zlitje progresive ter jazzovskega navdiha. Zasedba zmerom manj dela na vokalih in vedno več na primarnem, zvočnem izražanju. Zasedba: Andrej Boštjančič Ruda - kitara, Jošt Drašler - bas, Vid Drašler - bobni, Ambrož Božiček - klaviature. Vstopnina 5 EUR, dijaki in študentje 4 EUR.
Sreda, 16. maja, ob 17. uri
Regijska prireditev Evropa v šoli Na prireditvi bomo podelili priznanja za sodelovanje vsem učencem in mentorjem z območja Ptuja, Ormoža in Lenarta, ki so poslali svoje likovne, literarne in fotografske izdelke ter raziskovalne naloge na natečaj Evropa v šoli.
Petek, 18. maja, ob 19. uri
Potopisno predavanje: Turčija Miha Mihelič je v Turčijo odpotoval tako kot včasih - z vlakom čez Balkan. Doživel je rafting na reki Dalmaman skupaj z 10 vodiči z vsega sveta, ki so sedem tednov skrbeli za doživetja turistov: spust po čudoviti divji reki, oglede kanjonov, plaž, mest ... Vstopnine ni!
Sobota, 19. maj, in nedelja, 20. maj 2007
STOP THE POLUTION - START THE ®EVOLUTION Skupinska izdelava grafita s Sašom Fenosom na ekološko tematiko. Vabljeni vsi, ki se že ukvarjajo z izdelavo grafitov, starostnih omejitev ni! Potrebne so predhodne prijave, sprejemamo jih le do zapolnitve mest oz. najkasneje do 11. maja. Sestanek ekipe bo teden dni pred delavnico, da člani naredijo skupen načrt. Udeležba je brezplačna, obstaja možnost nadaljevanja projekta na drugih lokacijah
Sreda, 23. maja, ob 14. uri
Drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta Predstavniki vseh popolnih osnovnih šol na ptujskem območju bodo
še drugič obravnavali temo Naše mnenje o devetletki in se seznanili s stališči nacionalnega otroškega parlamenta ter temo za naslednje šolsko leto.
Sreda, 23. maja, ob 17. uri
Odprtje razstave natečaja Moj pogled Udeleženci natečaja, osnovnošolci in srednješolci ter njihovi mentorji, bodo prejeli priznanja za sodelovanje, najboljši trije avtorji literarnih, likovnih in fotografskih del pa tudi nagrade. Pregledna razstava ekološkega natečaja bo odprta do konca šolskega leta.
Petek, 25. maja 2007, od 17. do 20. ure
Dogodek meseca: Z glavo na zabavo V Termah Ptuj bo gostovala najboljša zabava za mladostnike v Sloveniji! Generacija Nulanula, animatorji, žonglerji, DJ, raper Pižama, živa glasba, nagradne igre, preizkušanje spretnosti s stopkom . Skratka: zdrava zabava za vse mlade, predvsem za učence zadnjih treh razredov osnovne šole! Za uresničitev tega projekta Fundacije ZGNZ smo se povezali Terme Ptuj, LAS MO Ptuj, Varnostni sosvet MO Ptuj in CID Ptuj. Vstop bo brezplačen za vse učence zadnjega tri-letja osnovnih šol, ki bodo v šolah prejeli vstopnice.
Neformalno izobraževanje Glinarjenje - začetni tečaj oblikovanja gline
Glinarjenje je več kot učenje tehnike, je prijateljevanje z glino! Obsegalo bo 6 srečanj z začetkom v maju, na katerih se bodo udeleženci seznanili z osnovami oblikovanja gline pod mentorstvom Leje Kolednik. Potekal bo v popoldanskem času enkrat tedensko, namenjen pa je vsem, ki jih privlači oblikovanje s tem naravnim materialom. Cena za udeleženca je 30 EUR. Prijave sprejemamo do zasedenosti mest.
Tečaj risanja - zaradi velikega zanimanja ponovno!
Tečaj bo vodil Tomaž Plavec, obsegal bo 6 srečanj. Prijave zbiramo v CID. Cena tečaja je 80 EUR.
Pomoč pri učenju slovnice za srednješolce
Ob sredah poteka program brezplačne pomoči pri učenju slovenske slovnice za srednješolce, ki ga izvaja mlada profesorica slovenskega jezika Vojka Havlas. Za udeležbo se je treba predhodno prijaviti na
040 417 476 ali vojka.havlas@gmail.com
Mladinski informativno svetovalni center
Brezplačna uporaba spleta in elektronske pošte, tiskane informacije, popustne kartice za prenočevanje v mladinskih hotelih po Evropi in svetu in popustne kartice EURO<26 za različne popuste na potovanjih po Evropi, indeks NEFIKS itd. Zbiramo prijave za tabor v Veržeju, ki ga izvaja Društvo Hopla! Na spletni strani www.cid.si bodo od 7. maja dalje na voljo zanimive povezave do ponudnikov najrazličnejših počitniških programov za otroke in mladino po vsej Sloveniji! CID je odprt za javnost vsak delovni dan od 9. do 18. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave . pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru.
34
MLADI ZA MLADE
25. APRIL/MALI TRAVEN 2007
Natalija Tetičkovič - DJ Miss House Wife: 'Ustvarjala bi tudi na deželi'
Boris Voglar
I
if
•V
Natalija, kako je prišlo do odločitve, da se začneš resneje ukvarjati z vrtenjem glasbe, da začneš delati kot DJ?
Najprej je bila samo želja po igranju klavirja, a sem imela možnost igrati harmoniko kot alternativo. Ker sem bila takrat precej trmasta, sem se odločila, da potem raje ne igram nič, če že klavirja ne morem. A želja po muziciranju je ostala in ko sem slišala elektronsko glasbo, sem začela sanjati o tem, da bi jo tudi sama izbirala in vrtela. Kupila sem opremo in začela kupovati plošče, a sebe si vseeno nisem predstavljala na odru pred publiko. Leta 1997 sem spoznala organizatorje zabav v diskoteki Africa, ki so me povabil k nastopu. Povabilo sem sprejela in takrat se je pot na oder odprla. Začela sem več vaditi in dobivati povabila. Prvi odmevnejši nastopi so se zgodili, ko sem se zaradi študija preselila v Ljubljano. Razlog, zakaj sem se resneje začela ukvarjati z vrtenjem glasbe, je v tem, da želim ljudem predstaviti glasbo, do katere se sami verjetno ne bi dokopali, da jih seznanim s tistim, kar je lepega skritega v glasbi in nikakor ne sme ostati brez pozornosti.
Kaj ti pomeni glasba? Tvoji prvi stiki z glasbo?
Glasba je medij, preko katerega lahko izrazim sebe, svoje občutke, misli, lahko me umiri, lahko me energizira, lahko dela čudeže, lahko je pa tudi dolgočasna. Je moja vsakodnevna spremljevalka. Moji spomini segajo v zgodnje otroštvo k starim ploščam, ki sta jih oče in mama poslušala, največkrat so to bile kake štance. Že takrat sem zraven dodajala zvočne vložke, zraven komada poplesavala in se afnala. Tudi z bratom sva lovila radijske postaje in odkrivala nove zvoke. Že prvi stik z elektronsko glasbo naju je začaral in temu sva morala slediti. To je bilo že leta 1986, spomnim se na M.A.R.S., ki je takrat postavil nov mejnik v glasbi in tudi mojih glasbenih preferencah.
Pogledi na DJ sceno pri nas? Primerjave s stanjem v tujini? Tvoje Želje glede kariere?
Zelo sem vesela, da se stvari tudi pri nas razvijajo. Imamo kar nekaj zelo dobrih didžejev in na srečo tudi didžejk. Veliko ljudi si prizadeva, da bi nekaj naredili za razvoj scene. K nam pripeljejo imenitne goste, vrtijo inovativno glasbo, so tehnično dobri in tudi publika se je začela odpirati za različne glasbene zvrsti. Po nekem obdobju prisotnosti elektronike se je
Foto: Boris Voglar
pač zgodilo to, da je ta postala precej popularna in eni so sli v zelo komercialno smer, v organizacijo velikih dogodkov s preverjenimi imeni, kar mene osebno ne pritegne, a sem to vseeno sprejela kot nek naraven proces, in na drugi strani so tisti, ki preizkušajo nove stvari, so kreativni in prinašajo svežino na našo sceno. Moje karierne želje so usmerjene k temu, da ustvarim lastno produkcijo in še naprej redno nastopam v klubih in na drugih prireditvah.
Kateri 'event', na katerem si sodelovala, ti je ostal v najlepšem spominu in zakaj?
Dogodkov, ki jih imam v lepem spominu, je precej. V spominu imam nastop v Ambasadi Gavioli. To je bil večer, na katerem smo glasbo vrtele samo ženske. Izjemno dobro se počutim med ženskimi ustvarjalkami in tudi publika je bila fenomenalna, zelo smo se ujeli. Pri srcu mi je tudi nastop v Sarajevu, tudi tam so v celoti razumeli glasbo, ki sem jo vrtela in Sarajevčani so nasploh krasni ljudje, potem pa bi obvezno omenila lanski festival Mesto žensk, kjer smo spet vrtele samo ženske. To je bila zaključna zabava celotnega festivala, nastopila pa sem s Trick-C. in Electric Indigo. Atmosfera je bila tako dobra, da jo lahko še zmeraj podoživljam. Lepo je bilo tudi na lanskih Roza disco večerih v K4, kjer sem redno nastopala. Pravzaprav težko rečem, kje je bilo najlepše. Večina dogodkov, na katerih sem nastopala, mi je ostala v zelo lepem spominu.
Kakšna je glasba, ki jo trenutno vrtiš? Razvoj tvojega glasbenega okusa?
Razigrana, navihana, melodična, plesna, odprta, pozitivna ... Glasbeni okus se nenehno spreminja. Vedno dodam kaj novega, ker tako mora tudi biti. Elektronska glasba je takšna, da nenehno ponuja nove možnosti, rada jih odkrivam in ponudim novo možnost tudi drugim ljudem.
Kako dojemaš položaj žensk v družbi nasploh, kako na glasbeni sceni oz. na DJ sceni?
Menim, da bi položaj žensk v družbi moral nujno biti boljši. To kar se dogaja v državah tretjega sveta, je grozljivo in tega ne smemo sprejeti kot nekaj, kar se dogaja daleč stran in nas ne zanima. Nasilje, ki se izvaja nad ženskami, pa pravzaprav ne pozna mej med religijami, kulturami in družbenimi sloji. Položaj za vsaj polovico žensk ni enakopraven, spremembe so nujne! Tudi pri zahodnih
prebivalkah so še zmeraj prisotni globoko zakoreninjeni mehanizmi diskriminacije, a ti delujejo nekako bolj potuhnjeno. Sodobne ženske danes gradijo kariero in hkrati skrbijo tudi za svojo družino, kar je res velik vložek. Kar se tiče participacije žensk na glasbeni sceni, se pojavljajo velike razlike med moškimi in ženskami. Predvsem je malo žensk v vlogi producentk, menedžerk, lastnic založb itn. Največ se jih pojavlja v vlogi pevk. Za tiste, ki so uspele priti na prej omenjene položaje, pogosto govorijo, da so uspešne zato, ker delajo stvari po moško. To je predsodek, ki nas ženske spremlja že vseskozi. Nadarjenih žensk je veliko in ravno zaradi takšnih predsodkov marsikatera na poti odneha, kajti uspešnost določajo moška merila.
Ali je pri nas v primerjavi z drugimi deŽelami elektronska scena res bolj razvita? Smo res tehno nacija?
Jaz bi rekla, da smo mi povprečni, če primerjam evropske države. Zagotovo se ne moremo meriti s Francozi, Nemci ali Angleži, kjer se je ta glasba prijela že veliko prej kot pa pri nas. So pa prav gotovo države, v katerih se ne dogaja toliko stvari na področju elektronike kot se recimo v Sloveniji. Dve ali tri leta smo bili zagotovo tehno nacija, za danes pa več ne bi upala trditi, mislim, da ni več toliko tehno zabav, pa tudi tehno DJ-i so se začeli preusmerjati k elektru.
S Trick-C. sta Že sodelovali na festivalu Mesto Žensk lansko leto v Ljubljani? Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Do sodelovnja na lanskem Cowu je prišlo, ker je bila organizirana zaključna zabava, na katero je bila povabljena Electric Indigo, ki je ustanoviteljica mreže Female Pressure, in ker sva s Trick-C. po izboru glasbe sodili zraven. Sva tudi aktivistki za promocijo elektronske glasbe. Se posebej pa nama je v
interesu, da spodbudiva še ostale ženske k participiranju. Tako sva postali del festivala. Vsekakor bova še naprej sodelovali. Nastopili sva na Ptuju v Super Li-ju, gostili pa sva tudi Virgin Heleno. Delava na tem, da bi v Slovenji končno dobili klub, kjer bi se lahko redno odvijali večeri z didžejkami. To bi bil korak naprej k spodbujanju participiranja žensk. Torej pozivam organizatorje, ki bi bili pripravljeni sodelovati, naj se javijo!
V kakšnih klubih oz. na kakšnih 'eventih' najraje vrtiš?
Najraje na odprtih zabavah, na svežem zraku, na večerih z didžej-kami in pa seveda tam, kjer vem, da ljudje pridejo na zabavo zaradi glasbe in da gredo po tem, ko zaključim z vrtenjem, domov z več energije kot pa so prišli na zabavo.
Po diplomi na Fakulteti za socialno delo si ostala v Ljubljani. Ali so moŽnosti za kariero v prestolnici bistveno boljše?
Slovenija je tako majhna, da si iz katerega koli konca lahko zelo hitro v prestolnici. Jaz pač izkoristim priložnosti, ki se ponujajo v prestolnici. Verjetno pa bi bila prav tako ustvarjalna, tudi če bi se vrnila na deželo.
Se je z vrtenjem glasbe moŽno preŽivljati? Koliko takšnih kot sta DJ Umek in Valentino Kanzyani dopušča naš prostor?
Možnosti so neskončne, dovolj je prostora za še koga v formatu Umeka in Kanzyania. Čakam, kdo bo naslednji postal tako ambiciozen in sposoben.
Načrti za prihodnost? Ali tudi ustvarjaš svojo glasbo? Lahko pričakujemo tudi kak avtorski komad?
Zase načrtujem v prihodnosti čim več nastopov, sodelovanja z drugimi didžeji in pa seveda končno svoj avtorski komad.
35
^ LEKARNE PTllj
LEKARNA PTU| TRSTENjAKOVA 9 51-22 50 PTUj T 02 771 50 01
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI! 7,00 - 20,00, V SOBOTO! 7,00 - 14,00
dežurstvo: maj: 1.5.2007 - b.5.2007
14.5.2007 - 31.5.2007
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE Z|UTRA|, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE zjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
Za vas smo tukaj:
med tednom od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
dežurstvo: maj 2007
ponedeljek I torek I sreda I četrtek I petek I sobota I nedelja
7 TOP;-8 TOP- 9 TOPr 10TW^' UTOP;..' 12'ur 131
Označene dni dežura naša lekarna, in sicer:
ob delavnikih	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14. do 7. ure
ob nedaljah in praznikih	24 ur
POTRČEVA 23, 2250 PTUJ, tel. 02 787 84 90
www.lekarna-toplek.si