PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
- Cena 90 lir
KRALJEVA VLADA POVSEM NADZORUJE POLOŽAJ
Po neuspelem poskusu udara v Maroku popolnoma mirno
Hasan napovedal ustrelitev voditeljev upora - Podrobnosti o sobotnem napadu na kraljevo palačo - Reakcije v arabskih državah
Leto XXVII Št. 160 (7948) URADNO SPOROČILO O POGOVORIH MORA V MOSKVI
TRST, torek, 13. julija 1971
SEJA RAZŠIRJENEGA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V ČEDADU
RABAT, 12. — Po ponesrožomu poskusu državnega udara proti £r*l]u Hasanu II. je danes položaj v vsem Maroku povsem miren.
n°tranjega ministra generala Ufkira, ki mu je vladar poveril vodenj« državnih poslov, imajo popolno nadzorstvo nad položajem.
Edini	znak)	nemira so v	Rabatu policijski obloki ob	vhodih	v
mesto ter	straža	okrog vladnih	poslopij.	Oddelki	vojske	so zjutraj
Pr*9^fd*li	nekaj	hii predvsem	v bližini	sedeža	radiotelevizije	v
iskanju skritih upornikov:	nekaj ..-------7	—............
oseb so aretirali. Državni uradi de-'u »i°, prometne zveze tudi. Vsa le-'•litča so odprta, zveze s tujino pa P°M°^n0 VIP0,,®vli*n»-Največjo skrb	vzbuja usoda	vo-
_ tol je v upora, za katere je kralj napovedal, da jih bo dal vse po postreliti. Eksekucije bi morale P”1. danes zvečer. Po nekaterih
ostaleMte^vestf taSU	^nljuje - je dejal - de
n	^	brez po ;QnQi-_ na tri n d s TTflrir ■* Poziv krnila
.>11x011, britanska kraljica Elizabeta 'n italijanski predsednik Saragat. Slednji je v poslanici obžaloval »huda nasilna dejanja, ki so k sreči doživela neuspeh*.
Voditelj maroške opozicije v tujini Medhi Aiahoui, ki vel.ia za naslednika Ben Barke, je v Parizu izjavil, da je poskus udara še bolj utrdil oblast generala Ufkira. »Hasan mo-
J-rdila, Za gotovo se ve samo, da r*..voditelje upora, med katerimi so “*Je generali in dva polkovnika, opoldne še vedno zasliševali. I?®nda v neki vojašnici v samem “Abatu. Glavni voditelj upora, ge-Medbaih, pa je bil ubit med -^napadom na kraljevo pa
° k™ napadu se je danes iz Pjjoevanj očividcev zvedelo več po-*®bnosti, med drugim to, da je bil z. • Medbouh ubit po pomoti od ^pwikov samih. Prav to je po bivšega francoskega mini-i> a r°lusa Joxa. ki je bil navzoč na sobotnem sprejemu v kraljevi pa smi+- P°vw°čilo neuspeh udara. Po „generala so namreč uporniki "Agresili vrsto napak, ker so se brez direktiv.
^uporniki — pravi bivši minister »Vvedeli, kaj bi s kraljem.
Kateri so stekli na radioteleviziji wr objavili vest o kraljevi smrti proglasitvi republike, drugi so asedli notranje ministrstvo, ne da j vodeli, da ,ie bil minister Ufkir Jr0®®-, Zasedli so tudi pošto, ne pa ministrstva za telekomunikacije.
da so ključni centri ostali pod "Adzorstvom vlade.
jV°^b doživetjih med sobotnim “Padom je pripovedoval v intervjuji dunajskemu listu »Kurier* tudi r^avnik prof. Fellinger. Povedal so udeleženci sprejema ob cetku streljanja mislili, da gre W;Umetne ognje. Šele ko so neka-jT1. Padli pod kroglami, ubiti ali so se zavedli, da gre za **aj resnega. Udeležence sprejema uporniki odpeljali na dvorišče b^ačo ter jih prisilili, da so TT*. * obrazom proti tlom. Čez V^Kaj časa pa so videli kralja, ki rrbil zopet na svobodi, obdan od £P°*?ukovt ki so pa sedaj vzklikali alju. To potrjuje tudi trditve, da ,^?iaki ob napadu na palačo J™*11", da gredo kralja branit: ko zavedali, da gre za popolnoma Položaj, so zapustili svoje ter se opredelili za Ha-IJa- Mnenja očividcev pa so ločena ali so bili napadalci pod mamil.
nr^a?J> Hasan H. je imel preteklo wc kratko tiskovno konferenco, med .h.Tr? »e je spravil na politične *n sindikate, ki jih je ob-da so trdili, da je bil rež.i n. Z0*** poloma ter da je vladal fevdalni način. Politične in sindi-Ofi”® voditelje je opozoril, da bi v DrJT61"^’ da bi udar uspel, bili 2rtve upornikov. Kdor seje T je še dejal grozilno kralj mi^anj? vibar. V bistvu pa je po-Jcvalno pozval sindikate in stran-ti«l„naj. sodelujejo s kraljevino. Na Vf.n'!riU.,konferenci je krali tudi po-DaHn ’ da je bil med sobotnim na-°.m,ranjen njegov brat princ Ab-
n^vin^jl W Pa je sedaj izven
Rah«3^ .Husein je dospel danes v sami ’ kje1, je osebno izrazil Ha-nSvoje zadovoljstvo zaradi ne-Pri^? P°skusa udara. V Rabat je tovck tud* osebni odposlanec egip-Khni:6®* Predsednika Sadata El kralii’ “ državniki so poslali JU Hasanu brzojavke, med njimi
..""""■'miiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiHiiiiuiiuiiiii
Volkspartei o obisku avstrijskega zunanjega m»nistra v Rimu
Parv^-’ — Izvršni odbor Volks-odohv':? je danes z večino glasov «ra 1 resolucijo, v kateri izraža siteBBrnevanje» za odločitev avstrij-Potui zunanjega ministra, da od-uJe v Rim m podpis sporazuma, katerega bodo izročili šitpu rodnemu sodišču v Haagu re-in * ^eeebitnih sporov med Italijo škeonVStrij° glede izvajanja pari-z“a sporazuma iz leta 1946. bor y° je> ^ je lat* izvršni od-tovBni-0j žas negativno ocenil po-nistra^ avstrijskega zunanjega mi-ormJ; V Rin,> kakor tudli PodPis ieTkri^ega sporazuma. Volkspartei jih .menil°. da oba ukrepa, ki kou00 videva tako imenovani «pa-postgi28 . Južno Tirolsko, še nista Zdi “vršilna.
Vatvu 361 da so na današnje glaso-la vplivala zagotovila, ki so bt-Jnnshmf, v°diteljem Volksparteia v nji „?jebu, da bo avstrijski zuna-obraT^^ 08 P°K°vorlh v Rimu Sa(nt»naval tudi druga važna vpra-kot nT3 iukuuttrolsko prebivalstvo, vlzliaSvPrlrner sprejem tujih tele-
DPOdroimnu ir nomSlrAtn
jansko pa vlada Ufkir.* Poziv kralja političnim strankam in sindikatom po mneniu voditelja opozicije pomeni, da skuša Hasan omejevati o-blast notraniega ministra in vojske. Aiahoui je tudi izključil, da bi bila T*W|a kakorkoli fovezana z uporniki.
Reakcije na poskus udara so v arabskih državah, kjer z veliko po-
zornostjo spremljajo dogodke v Maroku, dokaj deljene. Libijski tisk obžaluje, da udar ni uspel, dodaja pa, da mora arabski svet podpreti revolucionarna gibanja proti po' ni korupciji. V Alžiriji in v Siriji daje tisk velik poudarek dogodkom
Medsebojno sodelovanje! Predsednik «Trinka» L Predan in evropska konferenca
Zaskrbljenost za položaj na Bližnjem vzhodu
RIM, 12. — Zunanji minister Mo-1 legacija pa smotre italijanske zu-ro se je nocoj vrnil v Rim iz se-' nanje politike. Še posebno pozornost demdnevnega obiska v Sovjetski sta obe strani posvetili položaju v zvezi. Moro je imel v Moskvi po- Evropi in z zadovoljstvom ugotovili
govore s sovjetskim zunanjim mi nistrom Gromikom in sta ga sprejela tudi predsednik sovjetske vlade Kosigin in predsednik prezidija
izboljšanje političnega ozračja. Obe strani sta med pogovori poudarili obveznost, da bosta prispevali k nadaljnji utrditvi zbližanja položa-
Podgomi. Poleg tega je italijanski | jev v Evropi na osnovi obstoječega zunanji minister obiskal Leningrad j stanja ter priznanja sedanje oze-■- '	— . meljske ureditve in sedanjih meja.
Zato bosta obe vladi nadaljevali
v Rabatu, ki pa jih ne komentira, in nekatera druga sovjetska mesta. Ves jordanski tisk pa izraža za-1	_	.	_
dovoljstvo zaradi neuspeha zarote "° zak|jucku pogovorov z Gromi-ter pravi, da si je «ves arabski j ™ ja buo objavljeno skupno urad-narod oddahnil*. Mnenja so deljena no poročilo- V njem je med drugim
v Libanonu: desničarski tisk podpira kralja Hasana, levičarski časopisi pa menijo, de ie po'v'is udara dokaz nevzdržnega položaja v Maroku.
s politiko dejanske varnosti v širšem sodelovanju in v ozračju med-
du z listino OZN, poudarili zvestobo načelom neodvisnosti in suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, ne-vmešavanja v notranje zadeve dru-
interes za sklicanje konference o evropski varnosti z navzočnostjo ZDA in Kanade. Italija in Sovjetska zveza, je rečeno v sporočilu, sta kot
BEOGRAD, 12. — Minister za zunanje zadeve kraljeve vlade nacionalne enotnosti Kambodže Sarin Chaak se je danes na poti v Bu-1 janji. karešto kratko zadržal na beograjskem letališču, kjer ga je pozdravil namestnik državnega tajnika Jr.
Anton Vratuša, ki ie s Chaakom izmenjal misli o nekaterih mednarodnih- in dvostranskih vprašanjih.
gih narodov, mirnemu sožitju, spo-1 elanic'i ',odbora za razorožitev v Že-
ssrrjJSTussss** °«t - - <"-»	*
ditvi, odpovedi uporabe sile in rešitve mednarodnih sporov s poga-
Sporočilo nadalje pravi, da je sovjetska delegacija obrazložila italijanski delegaciji program 24. kongresa KP Sovjetske zveze v pogledu zunanje politike, italijanska de-
ij' 'LvjfŠ.*
Maroški kralj Hasan II. (levo) m ed tiskovno konferenco, ki jo je Imel preteklo noč v Rabatu. Na desni je nekaj tujih gostov, ki so bili na sobotnem sprejemu, ko so uporniki napadli kraljevo palačo. Drugi x desne Je sin tunizijskega predsednika Burgibe.	(Telefoto ANSA ■ UPI)
se čimprej doseže prepoved uporaoe bakteriološkega orožja. Poleg tega se bosta zavzeli za zmanjšanje oboroženih sil v Evropi.
Na pogovorih v Moskvi, pravi sporočilo. sta obe vladi izrazili svoje stališče o nevarnem položaju na
o položaju Slovencev v Benečiji
Obravnaval je številne zahteve beneških Slovencev po jezikovnih pravicah in boljših življenjskih razmerah - Obsežna m poglobljena razprava
Predsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze Boris Race: »Nezadovoljni smo, ker nas še ni sprejel predsednik vlade*
»Obžalujsmo, ksr nas predsednik vlade Colombo ie vedno ni sprejel, da se z njim pogovorimo o globalni zakonski zaičitU, je dejal pradsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race v svojih sklepnih besedah na raziirjeni seji izvršnega odbora SKGZ v soboto zvečer na sedežu kulturnega društva «lvan Trinko* v Čedadu.
«0 tem vprašanju, se pravi o
globalni zakonski zaščiti — je nadaljeval predsednik Race — bomo razpravljali tudi na prihodnji seji glavnega odbora v petek 23. julija. Pogovorili se bomo o našem prepričanju da je manjšinsko vprašanje moč uspešno rešiti samo prek spremembe posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije • Julijske kra-jine.s
Sestanek izvršnega odbora SKGZ, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja. Slovenskega gledališča. Kmečkih zvez, Slovenskih planinskih društev, Glasbene matice in
Dijaške maUce, je bil posvečen £
treba čimprej rešiti spor in doseči trajen mir na osnovi uveljavitve resolucije varnostnega sveta od 22. novembra 1957.
Skupno poročilo pravi, da so na pogovorih v Moskvi z zadovoljstvom ugo.ovili ugoden razvoj italijansko-sovjetskih odnosov zlasti na gospodarskem in tehnično-znanstvenem področju. Sporočilo zaključuje, da so bili Morovi pogovori v Moskvi prispevek k večjemu sodelovanju med Italijo in Sovjetsko zvezo ter v korist evropske in mednarodne varnosti.
Izvoljen predsednik sicilske deželne skupščine
PALERMO, 12. — Tu se je sestal novoizvoljeni sicilski deželni svet. Pri drugem glasovanju je bil s 47 glasovi izvoljen za predsednika deželne skupščine demokristjan Angelo Bonfiglio.
Strougal v NDR
BERLIN, 12. — češkoslovaški ministrski predsednik Ljubomir Strougal je dospel danes v Leipzig, kjer bo obiskal mednarodni velesejem o poljedelstvu »Agra 71». Ob prihodu v Leipzig je Strougala sprejel predsednik vzhodnonemške vlade Willi Sthoph. 'T
...........Hlinili.nuli...imiiiiiiiii......mi.1.umu,...........
TISKOVNA KONFERENCA MINISTRA ZA PRORAČUN GIOLITTIJA
NAZADOVANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE IN NAPREDOVANJE ZUNANJE TRGOVINE
Po dolgih letih povečanje zaposlenih v kmetijstvu - Podražitev potrošne-ga blaga - Narodni dohodek se bo letos povečal samo za 3 odstotke
Minister Glolltti
RIM, 12. — Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti je imel danes tiskovno konferenco o gospodarskem položaju. Giolitti je ugotovil, da se nazadovanje proizvodnje v industriji izraža tudi pri uporabi proizvajalnih naprav. Glede zaposlitve je dejal, da so zabeležili povečanje delovne sile v kmetijstvu in v industriji, hkrati pa zmanjšanje števila upravnih delovnih ur. Zunanja trgovina pa je napredovala. To so osnovne značilnosti, je dejal Giolitti, italijanskega gospodarstva v luči statističnih podatkov v prvih letošnjih petih mesecih.
Glede delovnih sporov je minister poudaril, da vzroke, ki so pn vzročili zmanjšanje proizvodnje, ni moč pripisati satmo izgubljenim delovnim uram, temveč jih je treba iskati tudi v negotovosti in težavah, ki nastajajo v odnosih na delovnem področju. To stanje, je dejal Giolitti, se je skušalo v zadnjih časih
hotelskih uslužbencev.
Ko je govoril o politiki reform je minister dejal, da se konjunktura in reforme dopolnjujeta. Po njegovem mnenju je vsako oporekanje reform škodljivo ih lahko povzroči politično napetost ter krizo na nekaterih gospodarskih področjih. Pri tem je opozoril na kolebanje okrog stanovanjske reforme, ki je povzročilo krizo v gradbeni industriji.
Minister Giolitti je na tiskovni konferenci obrazložil gospodarski položaj v številkah na osnovi podatkov v letošnjih prvih petih mesecih. V tem obdobju se je industrijska proizvodnja, v primerjavi z istim časom lanskega leta, zmanjšala za 3 odstotke. Zunanja trgovina se je od januarja do maja povečala za 11,4 odstotka pri uvozu in 14,5 odstotka pri izvozu.
Zanimive podatke je Giolitti dal o delovni sili. Po podatkih osrednjega statističnega zavoda se je število zaposlenih v kmetijstvu v prvih petih mesecih letos povečalo za 113 tisoč oseb m znaša sedaj 20 odst. vseh zaposlenih v Italiji. Minister je poudaril, da že mnogo let niso zabeležili tega pojava. Po njegovem mnenju se je mnogo ljudi zaposlenih v gradbeni industriji in nekvalificiranih obrobnih dejavnostih ponovno vrnilo na zemljo. To dokazuje, da je kriza zajela zlasti gradbeno in sorodno industrijo. V industriji se je število zaposlenih povečalo za 66 tisoč oseb. Hkrati pa so v letošnjih prvih petih mesecih ugotovili, da je bilo 310 tisoč delavcev zaposlenih s krajšim delovnim umikom. Giolitti je opozoril na nevarnost tega pojava in ugoto vil, da je to prvi korak na poti zmanjšanja števila zaposlenih v industriji. Opozoril je vse gospodarske in delavske dejavnike (sindikate in delodajalce) na ta resen po I jnv, ki lahko ima hude posledice
popraviti, kar dokazujeta zlasti re 'irvl„stPiljt;ko proi2Vodnjo.
ailcu irT PIX>'?rar>1ov v nemškem Je- šitev spora v F:aiu in podp:s nedav	_
** Priznanje študijskih diplom, nega sporazuma o delovni pogodbi Nato je Giolitti sporočil časnikar
jem, da so se cene na debelo od januarja do maja letos, v primerjavi z istim obdobjem lani, povečale za 3,3 odstotka. Značilno je, da so se cene kmetijskih pridelkov na debelo zmanjšale za 0,9 odstotka, industrijski proizvodi pa so se podražili za 4,5 odstotka. Po mnenju ministra so to podražitev povzročili višji delovni stroški. Temu primerno so se seveda povišale tudi cene potrošnega blaga za 5,1 odstotka.
V luči sedanjega gospodarskega položaja in njegove dinamike je minister Giolitti poudaril, da se bo narodni dohodek letos povečal poprečno samo za 3 odstotke.
Minister je tudi opozoril, da so
stave proračuna za leto 1972, ker bodo morali pri tem upoštevati no vo deželno ureditev. Zato se bo 22. tega meseca sestal ministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE), ki bo proučil osnutek proračuna za prihodnje leto, perspektivo finančnih potreb in «belo knji go* o javnih izdatkih.
Senatna komisija za finance in zaklad je danes ob navzočnosti ministra Pretija začela s splošno razpravo o davčni reformi. Jutri se bo sestal posebni odbor, ki bo proučil popravke, ki so bili predloženi k temu zakonu. Pričakujejo, da bo komisija začela obravnavati posamezne točke zakonskega osnutka Prihodnji četrtek in da bo zaključi-
ključno razpravi o položaju Sloven-
cev v videmski pokrajini. Udeležili pa so se ga med drugimi tudi številni beneški Slovenci ter e-migrant Ado Kont, član Društva beneških izseljencev, ki se je vrnil v domači kraj, da bi se ukvarjal s socialnimi vprašanji beneških prebivalcev.
Rahlo Izboljšanje političnega vzdušja
V svojem obsežnem poročilu je predsednik PD »I. Trinko* Izidur Predan navedel nekatere premike na bolje, ki se kažejo v večjem zanimanju oblasti v Beneški Sloveniji za naše potrebe, kakor tudi v večji
UlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMtllllimillllllllllMIIIIIItllinilimilllluamiMIIIIIIIIMHHItimitllllMIIIMIIIIIUIIIIItlllllll
PRIČAKOVAN UKREP ČILSKE VLADE
Nacionalizacija rudnikov bakra
Hud udarec za ameriške interese Predvideno izplačevanje odškodnine
SANTIAGO, 12. — Čilski parlament Je skoraj soglasno odobril ustavni amandma, s katerim so vsi bakreni rudniki postali državna last. Načrt za nacionalizacijo bakra je predsednik Aliende sprožil že pred šestimi meseci, ttfc po zmagi na predsedniških volitvah. Ukrep najbolj prizadeva ZDA, katerih investicije v čilski baker znašajo okrog tristo milijard lir: gre za najhujši udarec ameriškim interesom po letih med 1950 tn 1960, ko je Fidel Castro nacionaliziral ameriško imo-vino na Kubi za okrog 600 milijard Ur.
Najbolj prizadete so ameriške družbe «Annaconda,>, «Kennecott» to «Cerro Corporation«. Država jim bo plačala odškodnino, ki jo bo določil Čilski urad za državno nadzorstvo ob sodelovanju tujih izvedencev. Podržavljene družbe bodo lahko vložile priziv na posebno sodišče, ki ga bodo sestavljali predsednik vrhovnega sodišča, predsednik osrednje banke, predstavnik u-stavnega sodišča, ravnatelj državne ustanove za razvoj to ravnatelj urada za državno načrtovanje. Država bo lahko prekinila plačevanje odškodnine, če družbe ne bodo dale na razpolago vseh podatkov, ki bi bili potrebni za dosego vnaprej določenih proizvajalnih nivojev ali če bodo na kakršenkoli način ovirale proizvodnjo. Pri določanju odškodnin bodo upoštevali Izvirno vrednost lmovin, od katerih bodo odšteli amortizacijo, staranje naprav ln tudi «pretlrare profite«, ki so jih te družbe Imele v preteklosti.
Baker Je pred nacionalizacijo predstavljal 80 odstotkov vsega čilskega Izvoza. Z nacionalizacijo predvideva vlada dohodek kakih 800 milijonov dolarjev letno, ld jih bodo uporabili za finansiranje družbenih reform, predvsem pa agrarne reforme, ter za nacionalizacijo zunanje trgovine, bank ln drugih važnih Industrij.
Predsednik Aliende Je današnji dan proglasil za «dan nacionalnega dostojanstva«, vendar so napovedana praznovanj« odpovedali zara-
di tragičnega potresa, ki Je pretekli teden prizadel Čile.
Ameriška vlada Je umirjeno reagirala na nacionalizacijo rudnikov bakra, saj so ukrep pričakovali.
Glasnik državnega departmaja Charles Bray je samo izrazil upanje, da bi med čilsko vlado to ameriškimi družbami dosegli obojestransko sprejemljiv sporazum za pravično ta učinkovito odplačilo.
Dodal je, da ameriška vlada načelno ne nasprotuje možnosti, da bi tuje vlade razlastile Investicije ameriških zasebnikov na njihovem ozemlju s pogojem, da se to ne zgodi na diskriminacijski način, pač pa
s primernimi kompenzacijami.	(Nadaljevanje na 6. strani)
.........1111111111111111111111111111111111111111111,mlliiHMIIII, HI,II,.H..
IZJAVE BRITANSKEGA PREMIERA
prisotnosti ljudi iz matične domovine. »Izboljšanje stanja je posledica osveščanja domačega prebivalstva in dobrososcdnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Seveda ni mogoče teh sprememb posploševati. ker gre samo za nekatere predstavnike oblasti in strank, ki so pričeli podpirati naš boj za narodno enakopravnost in zaščito. V takšnem vzdušju je bilo mogoče prirediti v lanskem letu tečaj za poučevanje slovenščine, mogoče je bilo ustanoviti pevski zbor »Rečana.
Tri večje prireditve
Potem ko je omenil velik prispevek Društva beneških izseljencev, je govoril o nekaterih bližnjih pomembnih prireditvah. Dne 24., 25. in 26. julija bodo v Subidu nad Ahtnom priredili shod izseljencev; v istem času bo društvo Rečan priredilo v Klodiču prvi festival beneških popevk. Na Matajurju bo 8. avgusta miting z udeležbo Slovencev iz vseh treh dežel. Izidor Predan se je zahvalil SPZ in SG za nesebično pomoč pri uresničevanju teh pobud ter je pozval vse prisotne k sodelovanju, da bi se zaključile čimbolj uspešno.
Izrecno je omenil dejavnost društva Rečan, ki je nekaterim šovinistom v vasi trn v peti. Ršiztrgali so dva društvena transparenta, kjer je bila zapisana beseda »Rečan*, ter premazali tudi napis »Rečan-ska dolina*, ki so ga člani društva napisali na zid. Pritiske vršijo tudi na ansamble, zakaj doslej so odpovedali že trije, ki bi morali spremljati popevkarje.
Možnost uvajanja tečajev slovenščine
Predsednik »Trinka* Predan je opisal stališče posameznih strank do narodnega vprašanja Slovencev v Benečiji, kjer se še vedno bijemo za najosnovnejše pravice, se pravi za pravico do poučevanja slovenščine v šolah. Izrekel je zadovoljstvo, ker je predsednik BerzantJ podprl zahtevo o odpiranju slovenskih tečajev, kar bi dežela tudi gmotno podpirala. »To bi bil začetek uvoda v odpiranje slovenskih šol v Benečiji* je dejal Predan. Na prihodnjih upravnih volitvah bi mo
nastala resna vprašanja glede se-1 la s svojim delom do sobote.
millllUIHIUIIHIH.Hlinil.IIHHHIHIIIHIIIHHIIIIHIIIIIHHIHIHIHHIHIIHHHIH llllltlltlllllll ...
Začetek razgovorov Granfil-Zagari
Član ZIS bo ostal v Rimu tri dni
Toma Granfil
BEOGRAD. 12. — član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil je odpotoval danes zjutraj v Rim na razgovore z ministrom za zunanjo trgovino Italije Mariom Zagarijem o finančno kreditnih odnosih, posebno o tistih, ki so pomembni za stabilizacijo jugoslovanskega «pspo-darstva in razvoj jugoslovanske industrije. Sestanek zastopnikov o-beh vlad bo poleg tega priložnost za razgovore o drugih oblikah intenzivnega in kompleksnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo posebno o skupnem nastopu gospo darskih podjetij obeh držav na tretjih trgih. Toma Granfil se bo zadržal v Rimu tri dni.
Riad v Beogradu
BEOGRAD, 12. - Na vabili. Jr žavnega tajnika Mirka Tepavca j«
prispel danes na štiridnevni urad ni obisk v Jugoslavijo podpredsednik vlade in zunanji ministei ZAR Mahmud Riad. Ministra Riada je na beograjskem letališču pozdravil državni tajnik Mirko Tepavac s skupino visokih funkcionarjev državnega tajništva. Mahmud Riad je pri prihodu v Beograd izjavil, da nosi pismo predsednika Sadata za predsednika Tita, ki je po besedah Riada odigral doslej veliko vlogo v naporih, da se uresniči mir na Bližnjem vzhodu. Egiptovski zunanji minister je opozoril na podporo in pomoč, ki jo je Jugoslavija doslej nudila Egiptu v borbi proti agresiji in na razumevanje Jugoslavije za pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Pozno popoldne so se pričeli v državnem tajništvu za zunanje zadeve uradni politični razgovor; Riad - Tepavac.
Velika Britanija pred vstopom v EGS
V Bruslju pogajanja mod evropsko Šesterico in V. Britanijo o ribolovu in gibanju kupilulov
LONDON, 12. — Predsednik britanske vlade Edward Heath je danes na tiskovni konferenci, katere se je udeležilo okrog 200 britanskih to tujih časnikarjev, obrazložil sta lišče svoje vlade do vprašanja vsta pa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Na številna vprašanja časnikarjev Je Heath poudaril, da nedavna »bela knjiga« vlade ne daje točne številke o bremenu, ki ga bo morala prevzeti na svoja ramena Velika Britanija z vstopom v gospodarsko skupnost glede plačilne bilance. To breme, je poudaril, bo znatno manjše od tistega, ki ga navaja »bela knjiga« laburistične vlade iz let« 1970.
Po Heathovem mnenju bo Imela britanska plačilna bilanca koristi zaradi odprtja evropskega trga. Poleg tega je ugotovil, da se bodo življenjski stroški zaradi vstopa v EGS neznatno povečali ln da ne bodo vplivali neposredno na dohodke od dela.
Na vprašanje, ali bo vlada dobila večino v parlamentu pri glasovanju o vstopu v gospodarsko skupnost, Heath nd ničesar odgovoril. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi parlament zavrnil te predloge. Dejal pa Je, da namerava njegova vlada vsiliti vsem konservativnim poslancem disciplino pri glasovanju v poslanski zbornici.
V Bruslju pa se je danes sestal ministrski svet EGS. Sestanka se je udeležil tudi britanski minister za evropska vprašanja Rtppon. Ob. ravnavali so dve vprašanji glede vstopa Velike Britanije v gospodarsko Skupnost, ki nista bili rešeni v Luksemburgu, to sicer ribolov to gibapje kapltalov. Ko se bodo dogovorili še o tem, se bodo pogajanja za vstop Velike Britanije v gospodarsko skupnost dokončno zaključila. O vstopu pa bo moral še odločati britanski parlament.
Na današnjih pogovorih v Bruslju so se dogovorili samo o vpra-
šanju gibanja kapltalov. Sklenili so, da bodo Veliki Britaniji dali na razpolago dve leti, da se prilagodi pravilom gospodarske skupnosti Večje težave pa so nastale glede ribolova, ki ostaja še edina nerešena točka.
NAIROBI. 12. — Po zaključku o-biska v Adis Abebi je ameriški padpredsednik Spiro Agnew dospel danes v Nairobi, kjer bo ostal tri dni in se srečal s kitajskimi voditelji.
DANES na športni strani
Ocana padel
Merckx vodi
Dosedanji vodja skupne lestvice Ocana je nevarno padel In odstopil. Rumeno majico je zato oblekel Merckx.
V	Gorici zmagi
Italije in Jugoslavije
Na evropskem košarkarskem prvenstvu »kadetov« v Gorici sta včeraj Italija in Jugoslavija premagali svoja nasprotnika.
Rodriguez umrl
V	NUrobergu se Je smrtno ponesrečil eden najbolj znanih avtomobilskih pilotov na svetu Mehikanec Pedro Rodriguez.
Dobri plavalni
rezultati v ZDA
V	San« Clarl v Kaliforniji so dosegli vrsto zelo dobrih plavalnih rezultatov, posebno pa se je izkazala mlada Gouldova.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PLODNO DELO MIRAMARSKEGA CENTRA ZA TEORETSKO FIZIKO
Danes se začne mednarodno srečanje o gravitaciji in o teoriji polja
Med predavatelji je tudi Nobelov nagrajenec, angleški profesor P. A. M. Dirac
Mednarodni center za teoretsko fizike, ki ima svoj sedež v Mira-maru. je zelo aktiven. Pred kratkim je organiziral zelo pomemben simpozij o atomski fiziki, danes pa se bo začela v njem mednarodna konferenca o gravitaciji in o teoriji polja. To srečanje, ki bo trajalo do 17. juli.ja, je miramarski center organiziral v sodelovanju z dunajsko univerzo.
Pripravljalni odbor sestavljajo : profesor Abdus Salam, ki je direktor miramarskega centra, prof. R. Sexl z Dunaja, dr. J. A. Strathdee iz mednarodnega centra za teoretsko fiziko in dr. C. Isham iz Londona. Srečanje, na katerem bodo sodelovali svetovno znani fiziki, so priredili zato. da bi pregledali napredke. ki so jih dosegli na sledečih poljih fizike: v kvantizaciji teorije relativnosti, v teoriji polja, v katero je prof. Salam vnesel pojem gravitacije in v močnih gravitacijskih poljih.
Na tem simpoziju bodo predavali: angleški profesor in Nobelov nagrajenec P- A. M. Dirac, R. Omnes iz Francije, P. G. Bergmann. S. Deser. B. De Witt. A. Schild. J. L. Anderson, R. Brili i.i W. Rindler iz ZDA, F. Pirani, R. Penrose in S. Haeking iz Anglije, R. Ruffini iz Italije in profesor Abdus Salam s svojimi sodelavci.
Kongresa se bo udeležilo kakih <0 fizikov poleg tistih, Id že delujejo v moramarskem centru.
Včeraj sta obiskala mednarodni center za teoretsko fiziko v Mira-maru izredni veleposlanik, opolno-močeni minister in stalni predstavnik Združene arabske republike profesor Mohamed H. El-Zayyat ter japonski podminister za šolstvo Isao Amagi, ki sta se sestala z vodstvom centra in s fiziki, ki v njem delujejo.
Danes pa bo obiskal miramarski center izredni veleposlanik in opol-nomočeni minister ter stalni predstavnik v Združenih narodih republike Sierra Leone.
VČERAJ V LJUBLJANI
Razgovori delegacij ZKS in deželnega komiteja KPI
LJUBLJANA, 12. - Na centralnem komiteju ZKS sta se danes sestali delegaciji deželnega komiteja KPI za Furlanijo — Julijsko krajino in centralnega komiteja ZKS. Slovensko delegacijo je vodil predsednik CK ZKS France Popit, italijansko pa sekretar deželnega komiteja Furlanije — Julijske krajine Silvano Bacicchi. V italijanski delegaciji so bili še predstavniki federacij Komunistične partije Italije Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, v slovenski pa Bogdan Osolnik. Jožko Štrukelj, Edo Brajnik, Jože Hart-
man, Tomaž Bizajl in Ivan Renko. Obe strani sta se medsebojno obvestili o političnem položaju v Italiji oziroma v Jugoslaviji, ocenili mednarodni razvoj, zlasti pa odnose med Italijo in Jugoslavijo. Delegaciji sta se še posebej pogovarjali o obmejnem sodelovanju in se zavzeli za nadaljnjo krepitev medsebojnega sodelovanja. Pri tem sta izhajali iz pozitivnih izkušenj dosedanjih stikov obeh političnih organizacij.
D. Košmrlj
Vprašanje poslanca Škerka prosvetnemu ministru
Prejšnje dni je poslanec Albin Škerk na zasedanju poslanske zbornice s pismeno interpelacijo vprašal ministra Misasija, če mu je znano, da predpisi ministrskega odloka z dne 31.-marca 1971 — vključitev profesorjev v stalni stalež na slovenskih šolah na Tržaškem in na Goriškem — nasprotujejo določbam zaikonov štev. 603 in štev. 468, na katerih ti predpisi temeljijo. Nadalje ti predpisi, je opozoril poslanec Škerk, nasprotujejo tudi določbam, ki sta jih v tem smislu že izdala bivša prosvetna ministra Gui in Ferrari Aggradi. Omenjena ministra sta namreč zagotovila, da bodo najprej razpisane habilitacije za slovenske profesorje in nato uveljavljena zakona štev. 603 in štev. 468. Ti protislovni predpisi pa prizadevajo prav tiste profesorje, ki so se prijavili k pravkar razpisani habilitaciji, a je niso še opravili. Zato poslanec Škerk zaključuje z vprašanjem, ali se ne zdi prosvetnemu ministru primerno in pravično, da bi podaljšali rok za vlaganje prošenj ali pa omogočili profesorjem, da vložijo naknadno potrdilo o opravljeni habilitaciji.
Msgr. Jakob Ukmar 93-letnik
Z narti slovenski duhovnik, teolog in znanstvenik msgr. Jakob Ukmar praznuje danes svoj 93. rojstni dan. Rodil se je 13. julija 1878 na Opčinah. Novo mašo je pel, ko mu je bilo 23 let. Prav na jutrišnji dan bo slavil 70-letnico mašništva. Pozneje je spopolnil svoje študije in
s.
rale avstrijske oblasti, ker jim ni bilo po volji, da se je že mlad uveljavil v javnem življenju.
V času fašizma je msgr. Ukmar kot zaveden Slovenec vedno stal ob strani našemu ljudstvu. Iz tedanjih
bujal naše ljudstvo. Čeprav je bil tedanjim oblastem trn v peti in so mu večkrat grozili s konfinacijo in z zaporom, si vendar niso upali nastopiti proti njemu, ker je užival velik ugled.
Tudi vsa povojna leta je bil po svojih močeh soudeležen pri nastopih, ko je šlo za načelna vprašanja tu pri nas.
Ko je pred tremi leti slavil 90-letnico, sta ga obiskala in mu čestitala tedanji jugoslovanski gen. konzul inž. Marjan Tepina in konzul Gačnik. Ljubljanska teološka fakulteta pa mu je 29. januarja lani ob proslavi svoje 50-letnice podelila častni doktorat iz bogoslovja. Nedavno je izšla knjiga z njegovimi znamenitimi pridigami pod na slovom «Zadnja večerja».
Msgr. Jakobu Ukmarju, Ki že od predvojnih let živi v Skednju, česti tamo ob današnjem prazniku in mu želimo, da bi ga v nadaljnjih letih njegovega življenja spremljalo zdravje in da bi mogel storiti še marsikaj koristnega za našo skupnost.
časov so znane njegove pridige, v katerih je obsojal nasilje in je spod-
MiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiimmnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiit
SKLEP SKUPŠČINE DELOVNEGA KOLEKTIVA
NA POGAJANJA Z GMT GRE TOVARNIŠKI SVET
Skupščine so se udeležili sindikalisti FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM
kot neposredni in enotni predstavniški organ delovnega kolektiva.
Na ta način so načelno obšli postavljene zapreke, istočasno pa cio segli dejansko izločitev CCdL iz pogajanj. Tovarniški svet sestavljajo namreč delavci na osnovi enotne liste, na kateri so člani vseh sindikatov, ki pa zastopajo predvsem delovni kolektiv, in ne posamezne zbornice. Ker gre za delovne pogoje v tovarni, ie izbira o pogajanjih preko tovarniškega sveta edina načelna. in ustreza tudi sklepom konferenc FIOM-FIM-UILM v Rimu.
Včeraj so se na sedežu uprave tovarne velikih strojev »Grandi Mo-tori Trieste* v Boljuncu obnovila pogajanja o pogojih prehoda delavcev iz tovarne strojev pri Sv. An-dreju v boljunske obrate.
Kot je znano, so se pogajanja prekinila prejšnji teden zaradi incidenta, ki ga je sprožila prisolnost predstavnikov nove sindikalne zbornice UILM. Predstavniki lastnikov in zbornice CCdL so namreč zapustili sejno dvorano in s tem preki-rili sejo.
Pozneje se je ob tem dogodku razvila žolčna polemika. CCdL je namreč skušala dokazati, da ni hotela prekinitve razgovorov, temveč obratno, da gre krivdo pripisati sindikalistom nove UILM.
Včeraj zjutraj je v tovarni GMT bila skupščina prizadetih delavcev, na kateri so nastopili sindikalisti Burlo (FIOM CGIL), Gnilo (FIM-CISL) in Dellago (UILM). Na skupščini so razpravljali tudi o lem. kako nadaljevati prekinjena pogajanja v novih pogojih. Sklenili so, da se bodo nadaljevala, a ne več na pokrajinski ravni, ker bo pred odposlanstvo lastnikov stopil tovarniški svet,
Lambretlst padel na tla
Med vožnjo z lambreto po Ul. Zorutti v smeri Ul. Doda se je hotel 17-letni študent Sandy Malnich iz Ul. delle Campanelle včeraj dopoldne izogniti ženski, ki je tik pred njim prečkala cestišče. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel na tla.
Študenta, ki se je potolkel in ranil po glavi, so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga
V NEDELJO, KO JE VROČINA NAJBOU PRITISNILA
Mestne ulice in trgi prazni obala in Kras pa natrpana
Gledališča
V gledališču Rossetti so v teku zadnje mrzlične priprave za operetni festival «Poletje 71», ki se bo začel 16. t. m. s premiero Abrahamove operete »Havajska roža«, medtem ko bo 22. tm. premiera Lehar-jeve operete «Vesela vdova«. »Havajska roža« bo na sporedu še 18., 23., 27., 29. In 31. julija, «Vesela vdova« pa 24., 25., 28. in 30. julija ter 1. avgusta. Vse večerne predstave se bodo začele ob 21. uri, nedeljske pa ob 18. url.
Piri centralni blagajni v pasaži Pnottl se je začela prodaja vstopnic za prvo predstavo »Havajske rože«, jutri pa se bo začela tudi za prvo ponovitev 18. t.m.

Avtobus sameva v opoldanski vročini na običajno natrpanem nabrežju
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitnuiiNiiiMiiiiMiiR
ŽIVAHNA DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV
Niz konferenc pred končno izdelavo drugega deželnega razvojnega načrta
Te dni je bila konferenca o industriji, drevi bo srečanje o obrtništvu, v soboto o turizmu, v ponedeljek pa o prevozih > Danes seja deželnega sveta
Za deželni svet se danes zjutraj prične nov utrujajoč delovni teden, ker mora nadomestiti zamujeni čas in opraviti vsaj večji del dnevnega reda še pred poletnimi počitnicami.
Današnja seja bo posvečena odgovorom posameznih odbornikov na vprašanja, nato pa bo svet začel razpravo o zakonskem osnutku komunističnih svetovalcev dr. Jana Godniča, Coghetta in Moschionijao podporah kmetovalcem, spolovinarjem .in kolonom pri najemanju posojil, izplačevanju davščin in socialnih dajatev v primeru, da jih je prizadela povodenj, toča, nevihta ali druge vremenske neprilike.
■mirazširltev vsedrža-zakona/'#! fca pa navodila ustreznega ministrstva preveč zožujejo.
V prvem delu seje bodo odborniki odgovarjali na vprašanja svetovalcev. Med temi velja omeniti odgovor odbornika Stopperja o drugem razvojnem načrtu dežele Fur-lanijeJulljske krajine. Vprašanje sta postavila komunista Baracetti in Bacicchi.
Verjetno ni naključje, če je deželni tiskovni urad anticipiral odgovor odbornika Stopperja o deželnem gospodarskem načrtu, pa čeprav v grobih obrisih.
Sporočilo deželnega tiskovnega u-rada ugotavlja, da je gospodarski načrt v fazi Izdelovanja. Od tod vzporedna ustanovitev in začetek dela področnih odborov za gospodarsko načrtovanje, ki predstavljajo krajevne ustanove na posameznih družbeno-gospodarsklh conah, ter posvetovanje deželnih organov s sindikalnimi vodstvi in podjetniki ter tako imenovanimi »ustanovami za gospodarsko spodbujanje« — konzorciji za industrijske cone, FRIE, Medtooredito, Friulia in Friulia Lis.
To posvetovanje misli uresničiti deželna uprava s pomočjo občasnih konferenc, ki bodo zaporedoma posvečene vprašanjem določenega gospodarskega sektorja.
Prejšnji teden Je že bila sklicana konferenca o Industriji. Udeležili so se je, poleg odbornika za delo in načrtovanje Stopperja in odbornika za industrijo Dulci Ja, tudi predsednik področnih odborov za načrtovanje, predstavniki združenj industrijcev, odposlanstva delavskih sindikatov in delodajalcev.
Stopper, ki je prvi spregovoril, je prisotnim orisal v grobih obrisih zametek drugega gospodarskega načrta in povabil prisotne, naj ga o-
Sledilo je podrobno poročilo deželnega funkcionarja za gospodarsko načrtovanje Ennia Antoninija o poglavju «dxugega razvojnega načrta«, ki zadeva industrijo.
Drevi je na sporedu druga konferenca, ki bo posvečena obrtništvu. Predstavniki dežele in obrtnikov se bodo zbrali na sedežu od-bomišIva za industrijo in trgovino v Ul. Trento 2 ob 16. uri.
V soboto zjutraj bo konferenca o turizmu, v ponedeljek pa konferenca o prevozništvu.
s prognozo okrevanja v 15 dneh j bogatijo s kritikami, novimi spo-sprejeli na nevrokirurškem oddelku-1 znanji in predlogi.
■iiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiimiiimiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimirltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiuiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiu
DVE SMRTNI NESREČI V PRESLEDKU ENE URE
Z malini furgonom je podrl delavca Z motorjem treščil v železni drog
Prva nesreča se je pripetila v Ul. Teatro Romano, druga pa v Miramarskem drevoredu
Včeraj popoldne sta se v strogem mestnem središču in v predmestju pripetili hudi prometni nesreči, ki st« Vwv».li žiuVVvtje 3i.letnega Carla Franza iz Ul. Madonnt, -tel Mare in 40-letnega Giorgia Peres iz Ul. Valipula.
Prvi, ki je bdi zaposlen kot raz našalec pivovarne Forst. je zgubil življenje med delom. Okoli 16.30 je i dostavnega tovornjaka pivovar ne, ki je bil ustavljen v bližini anagrafskega urada v Ul. Teatro Romano, odnašal polne zaboje pijače in prinašal prazne, ko se je vanj iznenada zaletel z malim fur-gonom tržaške registracije 19-letni šofer Giuseppe Spallino iz Ul. Godne«, ki .je vozil v smeri Korza
Itaiia. Spallino je sicer pritisnil na zavore, vendar nekaj sekund pr* pozno: sunek je nesrečnega Franzo zbil na tla, kjer je v krvi negibno obležal. Že tedaj je bilo jasno, da je njegovo stanje brezupno. In res je Franza podlegel hudim lobanjskim poškodbam že med prevozom z rešilnim avtom v bolnišnico. Truplo pokojnega Franze so kasneje prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem, agenti prometne policije pa so za ugotovitev krivde uvedli preiskavo, ki je še vedno v teku.
Druga nesreča s smrtnim izidom se je pripetila niti uro kasneje v Miramarskem drevoredu prav na sproti železničarskega kopališča. Bi-
lo je približno pol šestih popoldne, ko je 40-letni Giorgio Perco iz Ul. Valiicula, med vožnjo z motornim kolesom znamke gilera proti Bar kovljam, prehitel kolesarja in nato zavozil na desho. Čeprav hitrost ni bila velika, je Perco iz nerazumljivih razlogov treščil v ustavljeni fiat 1300, zavozil z motorjem na pločnik in trčil ob železni drog e-lektrične napeljave. Udarec je bil tako silovit, da si je nesrečnež prebil lobanjsko dno in se zvrnil mrtev na tla.
Po preiskavi, ki jo je izvedla izvidnica karabinjerskega preiskovalnega oddelka, so truplo nesreč neža malo pred 20. ur0 pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
našel neki kmet v kalu nedaleč od televizijske antene pri Čamporah. Kot .je ugotovil zdravnik, je smrt nastopila pred 10 ali 12 dnevi.
Svettinijevo izginotje ie prijavil Luciano Fermo iz Pisciolona 48, ki je možu nudil sicer borno zatočišče. Svettini je živel sam in se preživljal z delom na polju. Baje je bil ločen od žene, ki se je odselila na Sicilijo, nekateri pa govore. da je nekaj časa živel z neko žensko v Trstu.
Dejstvo je, da je mož rad pil. Vselej, ko je bil pijan, je padal in se večkrat potolkel. To se je zgodilo tudi tokrat. Svettini je zjutraj vstal in,se verjetno napotil na delo. Todp.mpd potjo se je zatekel v razne osmice. .kjes.«se .ie prav gotovo opil. Verjetno ga je pot zanesla mimo kala v katerega je padel in utonil v približno meter globoki umazani vodi.
V	kalu našli jatlm* nvoža
V	nedeljo zvečer so prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 51-letnega Maria Svettinija, stanujočega v Pisciolonu nad Miljami.
Mrtvega Svettinija je nekaj ur prej
UIIIII|||||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||fMIUI,„im|||,||,|||||t||||||||||||M||||||||||||||m|||||||||||||||||||||
FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
Konflikt družba-posameznik v grenki Aliprandijevi povesti
v
Španski Faust ni izpolnil pričakovanj
Z italijanskim filmom *La ragaz-za di latta*, ki so ga predvajali v nedeljo na Gradu sv.' Justa, je festival znanstvenofantastičnega filma stopil v svojo odločilno fazo in se po prvih razočaranjih kvalitetno dvignil. Delo Marcella Aliprandija, se je sicer predstavilo brez večjih ambicij (saj ga niso šteli med favorite), je namreč prijetno preše-, netilo in postavilo kandidaturo za najvišje odličje. V ironično-alego-ričnem stilu je prikazalo zgodbo (ali bolje povest, kot pravi njen podnaslov) mladeniča, ki se trmasto upira avtomatizaciji, s katero je družba povsem uničila posameznikovo osebnost. Čeprav se pred drugimi osmeši, še vedno zavrača serijski avtomobil, sen vseh njegovih kolegov, in pohaja na kotalkah, nosi kratke lase (vsi drugi imajo brado), zavrača pusto življenje žene in prijateljev ter se zateka v svet sanj, v katerem doseže višek sreče, ko opazi z okna dekle, ki postane glavna junakinja njegovih izmišljenih dogodivščin. Iz ljubezni do neznanke zavrne celo gospodarjeve ponudbe, ko ga slednji skuša omamiti s slavo in z bogastvom. Končno se ojunači in dekle zasleduje, tedaj pa spozna, da je to le brezhiben avtomat iz sintetične snovi, igračka, ki jo proizvaja ravno tista družba, kateri se je tako vneto upiral. V valu jeze avtomat pokvari in mu razbije oči, nato pa se vda družbenemu pritisku: postane gospodarjev namestnik, kupi serijski avto, vseeno pa obdrži pri sebi slepi avtomat, kateremu je ravno okvara vlila nekaj človeškega. V glavnih vlogah sta nastopila odlični Roberto Anto-nelli (ki bi lahko računal z nagredo za igralce) in Sidneg Rome.
Sinoči pa je bil v kinu Eicelsior (ker je grozila ploha) na vrsti španski film *El eitrano caso del doc-tor Fausto», moderna verzija Fau-stovega mita. Za ta filtn velja govoriti ravno obratno od prejšnjega. O njem se je govorilo zelo dobro, konec koncev pa ni povsem prepričal. Izdelan je sicer odlično, fotografija je zelo bogata, medtem ko je Aliprandi razpolagal z zelo skromnimi sredstvi, sicer pa se zgodba odvija zelo nejasno in se često izgublja v iskanju fotografskih fines. Na kratko poteka film tako: znanstvenik Faust izvaja čudne raziskave, ki bi mu jih neznanci z daljnega planeta hoteli preprečiti. V ta namen pošljajo k njemu prikupno dekle, ki pa se ga Faust reši. Njena naslednica s pomočjo Mefista
Fausta omreži in ga ugonobi. Nič boljša pa ni Mefistova usoda, saj se sam zaljubi v prikupno neznanko in ostane na Zemlji kot navaden človek. Film torej ne bi smel imeli možnosti za končni uspeh, saj ne vsebuje nič novega in s svojo baročnostjo večkrat celo dolgočasi.
Pred obema celovečernima filmoma pa se je vrstilo precej kratko-metražnih filmov. V nedeljo je bil najboljši francoski *Tenebres», ki je sicer proti koncu zapadel v precejšnjo komercialnost, je pa v svojem kratkem poteku le ustvaril grozljivo vzdušje. Simpatična je bila tudi angleška risanka *Children’s car», ki je pokazala skozi otroške oči, kam drvi človeštvo s svojo avtomatizacijo. Madžarski tStudium» je bil samo efektna čeprav zelo spretna igra. Sinoči smo videli najprej zanimiv sovjetski dokumentarec oLeto na Luni — zemeljski am-bient», Id je prikazal preizkušnje, ki jih morajo astronavti prestati, preden se Lahko za daljši čas odpravijo v vesolje, nato pa bolgarski *Drobec neskončnosti» in belgijski cToilets pour le bah (Priprave za ples).
Retrospektivna sekcija je startala precej nesrečno. V nedeljo so ponovili nekaj filmov, ki smo jih videli že prejšnji teden, včeraj pa je celo odpadla zaradi zamude, s katero je dospel v Trst španski film, ki so ga morali še prikazati žiriji.
Izlet Slovenske Vincencijev« konference v kolonijo v Ovaro bo 18. julija. Prijave sprejemamo: v Trstu na sedežu Slovenske Vlncencljerve konference, Ul. S. Nlcolč 31 (tel. 62-972) od 17. do 19. ure, razen so-bate; v Gorici na Placutd št. 18, vsak dan od 9. do 12. ure ln od 16. do 19. ure. Vpisovanje se bo zaključilo danes.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi dne 25. t. m. Izlet v Pulj ln okolico. Vpisovanje v društvenih prostorih.
P, d. Slovan iz Padrlč priredi v nedeljo, 18. julija enodnevni Izlet v Kočevski Rog, kjer so bile v času NOB vse važnejše partizanske baze za dolenjsko področje.
Kdor se namerava Izleta udeleži tl, se lahko prijavi do 15. Julija pri tajniku društva Dariju Grgiču, Pa drlče 42.
Poletje, ki se je v juniju nekoliko obotavljalo zaradi nenehnega deževja, je v tej prvi polovici julija končno pokazalo svoje zobe. Živo srebro se je spet vrtoglavo dvignilo čez mejo 30 stopinj, ko človeku začenja jemati sapo in vsakršno voljo do dela. Pojem poletje je zato tesno povezan na pojem počitnice, oddih. Kdor si še ni vzel dopusta in se odpravil na letovišče, nestrpno pričakuje vsaj nedelje, da se lahko že navsezgodaj vsede v avtomobil in odpelje kamorkoli, samo da ne ostane v mestu, v tem soparnem kotlu.
Posledica vsega tega ie, da se mesto izprazni. Le tu oa tam vidiš avtomobil ali osamljenega pešca. To je popolno nasprotje temu, kar vidiš po mestnih ulicah med tednom, če se mesto spremeni v puščavo, se pa zaradi tega vsa oba-la do Sesljana in naprej ter vsa zgornja mestna okolica spremeni v pravo mravljišče.
Tako podobo so zadobile plaže in kraška planota v nedeljo. Ob morju skoraj ni bilo prostega kotička, vsi gozdički od Miljskih hribov do Grmade pa so bili polni izletnikov.
Druga neprijetna posledica množičnega odhoda iz mesta je bil izreden promet na vseh cestah. Dolge avtomobilske kolone so ves dan paralizirale vse pomembnejše prometne žile. Posebno kritično je bilo stanje na obalni cesti ter na' cestah, k*»wdi.jo k mejnim prehodom.	*jč na primer odpra
vil na istrsko obalo, da bi se osvežil v čistejših istrskih vodah, je moral zbrati vso svojo potrpežljivost, da je lahko hladnokrvno prenašal neskončne kolone na cesti, ki je celo med tednom izredno prometna, saj jo morajo pokrajinski cestarji asfaltirati v nočnih u-rah, ker se sicer podnevi ne da zaradi prometa.
Če bi morali delati obračun o nedeljskem prometu, potem bi morali zabeležiti predvsem zadovoljivo dejstvo, da kljub tolikšnemu prometu ni bilo nobene hujše nesreče.
Včeraj - danes
Danes, torek, 13. julija DRAGAN
Sonce vzide ob 5.26 ln zatone ob 20.53. Dolžina dneve. 15.23. Luna vzide ob 23.26 in zatone ob 11.26.
Jutri, sreda, 14. julija SVOBODA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30,3, najnižja 23,5, ob 19. uri
29.4	stopinje, zračni tlaik 1017,9 pada, veter 4 km severozahodnik, nebo 8/10 pooblačeno, vlaga 56 odst., morje mimo, temperatura morja
25.5	stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
11. ln 12. julija 1971 se Je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 25 oseb.
Umrli so: 73-letni Francesco Pisar ni, 86-letna Gluseppina Senizza vd. Marohi, 74-letnl Giovannl Flamlnio, 88-letni Emesto Lorenzi, 43-letni Mario Furlan, 93-letaa Eufemia Za-rotti, 93-letna Maria Danesln, 73-letni Valerio Mosco, 70-letni Nazario Richter, 83-letnl Silvio Colussi, 81-letni Domenico Faraguna, 76-letna Antonia Fradl vd. Piccodo, • 74-letnl Carlo Francescini, 76-letna Maria Ruelč por. Maronl, 62-letni Guido Pozzetto, 67-letnl Giuseppe Perlon, 731etni Luigl Taiucer, 84-letni Gu-stavo Gornici, 46-letna Nella Aiuti por. De Luca, 88-letna Teresa Del Fa.bbro vd. Barbo, 65-letnl Erman-no Milic, Tanta Zorani, stara en dan; 76-letna Anina Lucchesi, 50-let-na Gluseppina d’Abondo por. Pa-gan, 82-letna Anna Tamlburlin vd. Cantemto.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega Uceja »France Prešeren« v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. Julija 1971.
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar« in državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1971-72 do 24, julija; za tiste, ki imajo popravne izpite, pa takoj po opravljenih izpitih.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Fran Levstik Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse trt razrede vsak dan od 10. do 12. ure do do vključno 24. julija t. 1.
šolsko skrbništvo sporoča, da so od 5. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih Sodah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1971-72. Lestvice bodo na vpogled deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «Fr. Prešeren« na Vrdelski cesti št. 13/1.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «2iga Zois« v Trstu, Vrdelska oestal3/2, sporoča, da 24. Julija 1971 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1971/72. Dijaki, ki bodo opravili popravni izpit v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini sporoča, da je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12.30 v tajništvu šole do vključno 24. Julija t. 1.
Ravnateljstvo Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Cirila In Metoda v Trstu, z oddeljenimi razredi na Katinari, sporoča, da je vpisovanje za vse tri razrede vsak dam od 9. do 12. ure do vključ-
H^tavnateljstvo državhe srMriJ* S*-* le s slovenskim učnim jezikom «Fran Rjavec« v Trstu, Ul. Montor-sino 8, sporoča, da je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu šole do vključno 24. julija t. 1.
Ravnateljstvo državnega učitelji šča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se dijalki, ki so izdelati v poletnem rolku, morajo prijaviti za naslednji razred do 24. julija. Do Istega dne se lahko vpišejo dijaki, ki bodo obiskovali prvi razred. Dl. jaki, ki imajo popravne izpite, pa se morajo vpisati oziroma prijaviti do 22. septembra. Pojasnila daje tajništvo.
Razna obvestila
V petek, 16. julija ob 20.30 bo v dvorani p. d. »I. Cankar«, Ul. Mon tecchi 6 — IV. nadstr. nadaljevanje ustanovnega občnega zbora Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu. Na dnevnem redu: odobritev pravil, volitve in razno. Vabljeni vsi gledališki amaterji in ljubitelji gledališke umetnosti!
FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Kino Exceisior (Retrospektivna kulturna sekcija) od 17. ure «40 amrni dl esperimenti« (Nemčija); »I misteri dl Shangai« (ZDA).
Na gradu Sv. Justa od 21.30 «Gloria muindi« (Madžarska); «Mbvimento, movlmento« (Anglija.) «Buomamotte» (Poljska); «Segnali — Un’awentura spa-ziale« (Nemčija).
MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči in zvoki«.
Danes v torek tedenski počitek.
Nazionale 16.00 «Questo pazzo, paz-zo, pazzo mondo«:	PamavLslon.
Technioolor.
Fenice 16.00 «007 con amore daiia Russia«. Sean Connery. Technicolor.
Eden 16.30 »Mercato nero deli'amore)). Cmobeli film. Prepovedano mladimi pod 18. letom,
Grattacielo 16.30	«11 decamerone
orientale«. Grandscopecolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior IX. festival znanstvenofantastičnega filma.
Ritz 16.30 «Most» (Inchiodate Formata sul ponte). Jugoslovanski film. Technioolor.
Alabarda 17.00 «La tempesta«. Silvana Mangano, Van Heflim. Tech-nicolor. Cinemascope.
Filodrammatico. Zaprto.
Aurora 16.30 «La notte brava del soldato Jonathan«. CJint East-woord. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «1 fiorl del male». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Le framcesl sl con-fessamov). Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol Zaprto.
Moderno 16.30 «Mia nipote vergl-me», Edwlge Semas, Fred William. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vlttoroi Veneto 17.00 «11 re deli« Isole«. Carlotte Keston. Technicolor.
Ideale 16.30 «7 volontarl del Tekaš«. James Caam, Michael Sarra-zln, Brenda Soott. Technicolor.
Astra 15.00 «Flore dl cactus«. Ingrid Bergman. Technicolor.
Abbazia 16.30 «Uma storia d’amore». Anna Moffo, G. Macchia. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
KINO «|RIS» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 barvni (Tehnicolor) film GERMANIA — 7 DONNE ‘4A TESTA	" '*“’*■*
Odkritje druge plati Nemčije Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojn« Elizabete Kapun daruje Marija Željan 3.000 lir za spomenik na Proseku.
Ob smrti dragega brata Milan* Nardina daruje sestra Mila in G«-nio 5.000 lir za PD «1. Grbec«.
Ob obletnici smrti pok. Rudij* Wilhelma darujeta Marija in Vladimir Vilhekn 5.000 Ur za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
V počastitev spomina pok. Bruna Kralja daruje Svetko Čufar 4 družino 2.500 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici ln 2.500 TS za ŠD Zarja v Bazovici.
Namesto cvetja na grob pok. Mi' lanu Nardinu darujeta Vida in Mari čela 2.000 lir za P. d. »Ivan Grbec* v Skednju.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Itoyd, Ul. Orologlo 6 . Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Pioclola, Ul. Orioni 2, Vemarl, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basillca, Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giusttzia, Trg Libertb 6, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
SPDT priredi v nedeljo, 25. julija avtobusni Izlet na Nevejsko sedlo z vzponom na Kanin. Žičnica do koče Gllberti (1.850 m) deluje. Vpisovanje do 21. julija v Ul. Geppa 9 Cena: 1.600 člani, 1.800 nečlani Vpisnino Je treba poravnati v Ul Geppa. Vpisnin na avtobusu ne bo mo sprejemali.
Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je za vedno zapustil nadvse ljubljeni mož, tata, brat, tast, stric in svak
HERMAN MILIČ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 13. t.m. ob 18.30 iz hiše žalosti v Zgoniku št. 14 na domače pokopališče.
DRUŽINA MILIC
Zgonik, 13. Julija 1971
Po kratki bolezni nas Je 10. Julija 1971 zapustil naš dragi
MILAN NARDIN
Pokopali smo ga na koprskem pokopališču.
Žalujoča žena Miranda, hčerke Majda, Breda ln Mirandics, sestre Zora, Mila in Slava, svaki Elvio, Genio in Alojz ter drugo sorodstvo
Koper, Ljubljana, Trst, Dunaj, 13. julija 1971
Zapustil nas Je za vedno noš dragi
PEPI PERION
Pogrebni sprevod bo krenil danes, 13. julija 1971 ob 15.45 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice na kaitlnarsko pokopališče.
V trajnem spominu ga bodo ohranili bratje z ženami, drugo sorodstvo ln družine MIOT, ZUPANČIČ, APOLLONIO, MILKOVIČ, KRIZMANC1C in SOSIČ.
V SOBOTO IN NEDELJO V REPNU
I OBČINSKE SEJE V TRŽIČU
Uspel praznik terana in pršuta
Nastop godbe s Proseka in pevskega zbora iz Repna Nagrajeni vinogradniki iz repentabrske obfine


Ponovna zahteva po preklicu funkcionalne avtonomije papirnici
V osemurni debati so svetovalci izčrpali ves dnevni red - Prihodnja seja bo v jeseni
kak*	JjtSi
zakuski po uradni otvoritvi praznika terana in pršuta. S kozarcem terana nazdravljata predsednik pokrajine dr. Michele Zanetti in repentabrski župan Mihael Guštin
^ veselem razpoloženju, s plesom
Prepevanjem, “Polnoči zaključil
se je v nedeljo
^ -------v Repnu praznik
Jerana in pršuta. Praznik se je u-ra®o zaključil opolnoči, toda mnogi 8j»tje so posedali in praznili steklenice terana še naprej, ker je Wlo prav prijetno. Popoldne je bilo malo gostov, kdor je mogel je nam-šel na kopanje, pozno popoldne zvečer pa je bil trg poln ljudi, Pelne so bile tudi gostilne. Mnogi ■zletniki so si ob tej priložnosti “gledali tudi «Kraško hišo* in z zajemanjem brali napise na stenskih kamnitih portalih. Ob mraku je igra-a godba na pihala s Proseka, nato Pa je nastopil domači pevski zbor prečko Kumar*, ki je pod vodstvom Pevovodje Mirja Guština zapel «Po-°I1atiiniiijio,> (V. Vodopivec), «Tamna (R. Gobec), »Sem se rajtav zeniti* (C. Pregelj), »Vinski bratje* to1- Sega) in «Soči» (Aljaž). Pevci 'epo in ubrano zapeli toda petje
na odprtem prostoru, na trgu, kjer so se ljudje pogovarjali in sprehajali, kramarji pa ponujali svoje blago, žal ne more priti do prave veljave. Bolje bi bilo, če bi pevski zbor nastopil na dvorišču Kraške hiše ki je zelo akustično.
Na letošnjem prazniku so imeli svoj teran Emil Purič — Repen 15, Roman Purič — Repen 13, Zdravko Bizjak — Col 10. Josip Lazar — Repen 60, Maks Guštin — Col 9, Anton Škabar — Repen 32, Ivan Škabar — Repen 30, Karel Škabar
—	Repen 23, Amil Škabar — Repen 5, Dušan Guštin — Repen 22, Alojz Milič — Repen 49, Stanislav Ravbar
—	Repen 2, Mirko Guštin — Repen 54, Anton Guštin — Repen 71.
Po nastopu pevskega zbora je župan Mihael Guštin razglasil izid ocenjevanja vin in proglasil zmagovalce. Prvo nagrado prejme Ivan Škabar — Repen 30, drugo Karel Škabar — Repen 23, tretjo Roman
Purič — Repen 13. Omenimo naj še. da so na vinski razstavi točili le teran in nobene druge pijače, v gostilnah pa so seveda točili belo in črno vino, pivo in razne hladilne pijače.
S furgonom v pešca
Med prečkanjem Miramarskega drevoreda nedaleč od prehoda za pešce pri stavbi št. 5. se ie 49 letni Mirillo Možina iz Ul. M. Praga znašel pred furgonom. s katerim je 23-letni Dario Perini iz Ul. Zonta vozil proti Barkovljam. Perini se možu ni mogel izogniti in ga je zbil na tla.
Možino so s prvim avtom, ki je privozil mimo, spremili v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarca po glavi ter raznih odrgnin po obrazu in rokah pridržali na nevrokirurškem oddelku. Okreval bo v dveh tednih.
V soboto zvečer je bila v Tržiču še zadnja seja tamkajšnjega občinskega sveta pred poletnimi po čitnicami. Ker je bilo treba ob tej priliki izčrpati ves dnevni red tudi s točkami s prejšnjih sej, je bila temu primerno seja dolga, najdalj ša v letošnjem letu. Začela se je ob 18. uri ter so jo zaključili ob dveh v nedeljo zjutraj, potem ko so jo nekaj po 20. uri prekinili za sko-ro eno uro za majhen prigrizek, s katerim so se okrepčali župan, odbor in vsi svetovalci. Pozneje so j se poživili še s pivom in drugimi o-svežujočimi' pijačami.
I V prvih urah je bilo prisotnega nekaj občinstva potem pa so odšli domov in ko so bili svetovalci sami med seboj je ukrepanje o raznih točkah še precej naglo potekalo. Največ časa je zavzela debata o j funkcionalnih avtonomijah, ki jih je j dobila papirnica Timavo s poseb-I nim ministrskim odlokom za svoje lastno pristanišče. Kot znano so te avtonomije pozneje na splošno zahtevo praktično prekinili; na občinski seji pa so vztrajali pri zahtevi, da pristojno ministrstvo tudi formalno prekliče odlok, s katerim so dovolili tako avtonomijo. V tem smislu so odobrili tudi posebno resolucijo v kateri predlagajo pono ven sestanek z ministrom Viglia-nesijem, da bi mu še enkrat pojasnili- jedro vse zadeve. Med debato so predstavniki levice ostro kritizirali premajhno zanimanje deželne uprave za ustrezno rešitev tega pro blema, ki je osnovne važnosti za gospodarstvo tržiškega področja.
Na javni seji so obravnavali in odobrili kakih 15 točk dnevnega re da, ter odobrili kakih 40 sklepov občinskega upravnega odbora. Nekaj več debate je bilo tudi o spre-membeh cen za trošarinsko lestvico za 1971 ter o postopku oziroma pravilniku za uporabo občinske telovadnice v Ul. Rossini, ki je namenjena v uporabo raznim športnim organizacijam na občinskem področju, pa je treba v ta namen točno razporediti program posameznih manifestacij.
Zadnje pol ure je bila tajna seja, ki pa ni bila potrebna kot ta-
ka, ker je vse občinstvo že nekaj ur prej odšlo domov. Kot rečeno so sejo, na kateri je bilo prisotnih 26 svetovalcev, zaključili ob dveh v nedeljo zjutraj. Predvideno je, da bo prihodnja seja šele proti koncu septembra, razen če bi ne bilo potrebno kakšno nujno sklicanje za važne razloge.
V	ponedeljek stavka gradbincev
V	Gorici so se sestali deželni zastopniki gradbincev, ki so včlanjeni v tri naivečje sindikalne centrale. Ugotovili so. da se število zaposlenih v gradbeništvu krči tudi v naši deželi in s tem v zvezi se krči tudi število zaposlenih v tovar-
nah, katerih proizvodnja je povezana z gradnjo stanovanj.
Ker se čujejo glasovi, da name ravajo določene politične sile v senatu zaustaviti zakon o stanovanjski gradnji, ki je bil pred kratkim izglasovan z večino glasov v poslan ski zbornici, so se zastopniki gradbincev zavzeli za to. da se zakon v senatu čdmprei odobri.
V podporo tej svoji zahtevi so za ponedeljek 19. julija napovedali sbavko gradbincev v deželnem merilu.
Neroden padec
Na domačem vrtu je včeraj zjutraj padla 76-letna Olga Reja. bivajoča v Ulici Giustiniani 107. Ima večjo rano na levem kolenu. V ostala dva
V NEDELJO SO LJUDJE ISKALI HLAD
Zaradi poletne vročine je bila Gorica izpraznjena
Mnogo Goričanov je bilo na Lokvah - Iz Gradeča in iz Li-gnana so se zvečer pomikale dolge kolone povratnikov
F teh dneh je povsod pri nas zelo vroče. Ljudje na toplomer ne gledajo več, ker že vedo za odgovor. Zaradi tega iščejo hlad v zaprtih hišnih prostorih, v parkih ali gozdičkih, pri morju.
Prejšnjo nedeljo je bila Gorica dobesedno zapuščena. Le tu pa tam si videl kakega junaškega posameznika. ki je ostal, kljub prazničnem dnevu v mestu. Delali so le mestni stražniki in uslužbenci kavam in barov, ki morajo ostati na svojem delovnem mestu. Veliko ljudi je šlo že v jutranjih urah čez mejo, da bi v gozdovih na Trnovski planoti ali v okolici Črnega vrha našlo kak lep senčnat in hladen prostorček. To idejo so imeli mnogi, saj si na cesti od Nemcev do Lokev in še dalje proti Lažni videl vsakih dvajset metrov parkiran avtomobil. Mnogi pa so s svojimi vozili zavili na
bolnišnici bo ostala dva meseca.
.....imuni........................ml.im......................
V OBMORSKI KOLONIJI SKGZ
Goriški otroci se v koloniji v Savudriji počutijo prav dobro
Pismo Primorskemu dnevniku - Letovanje bo trajalo še nekaj tednov
v
VČERAJ ZADNJI PROCES POROTNEGA SODIŠČA
WA MESECA ZAPORA ZARADI SRAMOTITVE OBOROŽENIH SIL
Zaradi pomanjkanja dokazov so Goričana oprostili obtožbe sramotitve italijanske države
ut UVCI1 primerni ruya ao “Uci včeraj obravnavali nepomem-aen kazenski primer 25-letnega Da-P.a Faganela iz Gorice, Ul. Pasu-
IR bi nn i- tv*nnnl fort/vimi*! oli
dveh primerih ropa so porotniki —*
i
110 16. ki se je moral zagovarjati ?aradi sramotitve italijanske države n oboroženih sil.
Do dogodka, ki je sprožil sodno kolesje, je prišlo v večernih urah • Amija lani, ko se je Faganel ^Peljal v Gradež na večerjo. Po-f®tn ko je obiskal več gradeških in gostilnic, se je odpravil ^ neko restavracijo, da bi pove-£erjal. Ko pa je pospravil vse iD *La je natakar prosil za plačilo, r1!1 je Faganel zabrusil, da nima laao rekoč niti počenega groša, aakar ^ je iz protesta zleknil P®? mizo in nekaj zagodrnjal. Na-^karju seveda ni preostalo dru-jjfSa, kot telefonsko poklicati polisa, ki so takoj prišli v lokal. ,.u so vinjenega mladeniča skuša-J najprej pomiriti in ga z lepimi Judami prepričati, naj vendar £!a“a ali naj se kakorkoli že o-^“sti. Goričanu pa je kri še bolj “topila v glavo in se, potem ko je aiučal šop ključev proti agentom. a8nal proti njim. Pri tem pa je
začel rjoveti in sramotiti, tako pravi obtožnica, italijansko republiko in policijo oziroma oborožene sile. Prav tedaj pa je prispel iz Gorice na gradeški komisariat javne varnosti fonogram. Na njem je bilo napisano, da so neznanci izmaknili v Gorici avto fiat 600, last Faga-nelovega soseda. Agentom seveda ni bilo težko ugotoviti ali je res mladenič ukradel vozilo, saj so s ključi, ki jih jim je bil malce prej zalučal, z lahkoto odprli vrata fiata 600, parkiranega v bližini restavracije.
Zaradi tatvine, vožnje brez vozniškega dovoljenja ter vinjenosti so Faganela že pred meseci obsodili v Gorici, včeraj pa so ga, kot rečeno, sodili zaradi sramotitve italijanske države in oboroženih sil. Faganel je na vprašanja porotnikov odgovoril le, da je bil tisti večer močno vinjen in da se ne spominja ničesar. Javni tožilec je predlagal zanj 9 mesecev in 10 dni zapora, branilec odv. Pedroni pa najširšo oprostitev. Sodniki so ga zaradi sramotitve oboroženih sil obsodili na 2 meseca zapora, zaradi pomani kanja dokazov pa so ga oprostili druge obtožbe sramotitve.
ZAVOD JE BIL PO PRVI VOJNI V TOLMINU
Ravnatelj zavoda «F. Scodnik» v očeh njegovih bivših gojencev
Francesco Spazzapan si je prizadeval odpraviti slovenščino iz naših krajev - Polemičen poseg gojencev v zvezi z nekim člankom
Pred nekaj leti je v Gorici umrl šolski inšpektor Francesco Spazzapan. Mož je bil neločljivo povezan s slovenskim šolstvom na Goriškem v precej dolgem razdobju, saj ga je nadzoroval in tudi skušal na vse načine uničiti. V nekem videmskem časopisu je goriški publicist Camillo Medeot objavil članek v katerem trdi, da je bil Spazzapan predhodnik današnjih časov, v katerih prihaja do prijateljstva med Italijani in Slovenci. Medeot trdi v svojem članku, da se je pokojni Spazzapan v letih po prvi svetovni vojni, ko je vodil zavod «Francesco Scodnik» v Tolminu, zavzemal za bratstvo in prijateljstvo med slovenskimi in italijanskimi gojenci.
Članek je precej razburil številne starejše učitelje, ki so bili v tistih letih gojenci zavoda tScodnik» v Tolminu. V «Primorskih novicah» so objavili članek o lem vprašanju. Iz lega članka povzemamo glavne misli.
V Tolminu ni bilo italijanskih gojencev, zaradi tega si ni mogel Spazzapan prizadevati za bratstvo med Slovenci in Italijani. Na Tolmin-
...........„................................................."<»»
ŽIVAHNA DEJAVNOST DEŽELNIH KOMISIJ
Pripravljen osnutek o ponovnem finansiranju zakona o izseljencih
Odobren je bil tudi osnutek o ustanovitvi pokrajinskih kmetijskih zbornic
.Deželna uprava v celoti, tako od-JjL kakor tudi deželni svet in ko-S|je, delajo kljub vročini s pol-
. Paro. Poleg sej deželnega sve-r ’ 0 katerih redno poročamo, mo-i«u° svetovalci vsako popoldne obdati seje komisij, kjer se se-■ avljajo, združujejo in popravlja-j zakonski osnutki, preden pride-Sv na dnevni red seje deželnega cj a- Marsikdaj deželni svetoval-sploh ne hodijo na kosilo in se adoyoijij0, posebno tisti, ki pri-»Lpajo iz krajev, ki niso v v trža-' Pokrajini, s sendvičem ali, za-cti vročine, kar s sladoledom v aru sredi trga v Cavani.
j'*? dnevnem redu ene izmed ko-s (druge) so z večino glasov orejeli zakonski osnutek o ustano-sj Vl kmetijske zbornice in profe-onalnega seznama kmetovalcev, odlagali so ga svetovalci Krščan-štae demokracije in predvideva U-Ce oovitev tega seznama in zborni-dM V vsaki izmed pokrajin naše SoZeIe- Osnutku v tej formulaciji nn .n?sProtovali svetovalci leve o-s”Zl.c,je KPI in PSIUP ter misovci. tor . alec Moschioni (KPI) je nalili °vanie svoje skupine uteme-rekoč ,da zakon sploh ne raz-
likuje med družinskimi in velikimi kapitalističnimi podjetji, medtem ko je misovec Boschi bil mnenja, da je ta zakon sploh nepotreben. Cogo (KD) je trdil, da bodo zbornice novo sredstvo napredka na kmetijskem področju. Zakon je podprl tudi svetovalec furlanskega avtonomističnega gibanje Schiavi.
O kmetijskih vprašanjih je razpravljala tudi tretja komisija, kjer so odobrili zakonski osnutek o podporah poljedelcem v primeru nesreče ali bolezni.
Ista komisija je tudi odobrila, z nekaj popravki, ponovno finansiranje važnega zakona štev. 24 za podpore in pomoč emigrantom v tujini. Predlagal ga je demokristjan Pittino, poročal pa je odbornik za kulturo Giust.
Po poročilih so v diskusijo posegli svetovalci Rizzi (PSIUP), Bo-sari (KPI) in Trauner (PLI). Zahtevali so, naj se razprava o zakonu odloži za kratek čas, ker so očitno hoteli preučiti popravke. Ker jim večina tega ni dovolila so iz protesta zapustili sejo.
Delno so uspeli v svojem namenu, ker je komisija, po njihovem odhodu še nekaj časa nadaljevala
z razpravo, nato pa odložila sejo do torka. V razpravo so pose 'i svetovalci Martinis in Cocianni (KD) ter Di Caporiacco (MF).
Četrta komisija pod predsedstvom svetovalca Metusa (KD) je odobrila zakon o ponovnem finansiranju zakona o posebnih podporah gorskim področjem za industrializacijo. Besedilu osnutka so nasprotovali svetovalci KPI, ker so bili mnenja, da je zakon splošen in brez smernic, tudi zato, ker podpore deli brez kriterija, tjavdan. To mnenje je zagovarjal svetovalec Pascolat, medtem ko se je v prid zakonu izrekel svetovalec Colautti (KD). Liberalec Bertoli je predložil nekaj popravkov, ki jih je komisija spre jela.
Ko se je 31-letni uradnik Adriano Cecchet iz Fogliana v nedeljo vračal s svojim avtomobilom iz Ajdovščine proti mejnemu prehodu v Rožni dolini, mu je nenadoma postalo slabo. Izgubil je kontrolo nad vozilom ter je avto krenil s ceste. Pri tem je bil Cechet poškodovan na lobanji in odpeljali so ga v go riško splošno bolnišnico, kjer so ga za nekaj dni pridržali na zdravljenju.
skem in Kobariškem je bil Spazzapan zelo dobro znan. Med vojno je iz Gorice (bil je sin slovenskega očeta iz Ozeljana ter slovenske matere iz Sužida) zbežal v Italijo, ko so italijanske čete zavzele Kobarid in okolico pa je tam odpravil slovenske šole ter jih že med vojno zamenjal z italijanskimi.
V času, ko je vodil zavod «Scod-nik* v Tolminu, si je na vse kriplje prizadeval, da bi strl slovenstvo gojencev. Ko so se ob neki priložnosti	gojenci	branili	prepevati	ne-
ko fašistično pesem, je kaznoval malo Maro Skalinovo iz Kobarida: izključil jo je iz zavoda. Po njegovi zaslugi je že v prvem letu poučevanja	izgubila	službo	učiteljica	Rafaela	Trebše,	ker se	ni hotela	pokoriti	fašistični raznarodovalni	ob-
lasti. V letu 1925 je kaznoval tri učitelje, Franca Šivca, Marijo Rutarjevo, Josipa Gruntarja, ker so pred cerkvijo pustili šolski «gagliar-detto».
Pravijo, da je bil Spazzapan republikanec in da ga zaradi tega fašisti niso marali. Baje so ga zaradi tega po tolminskih letih poslali v notranjost Italije. Kljub svojemu «antifašizmu» po je bil Spazzapan, tako trdijo njegovi nekdanji gojenci, eno izmed najboljših orožij v rokah fašistične raznarodovalne oblasti. Morda so ga zaradi tega fašisti leta 1941 nagradili in ga poslali, po fašistični zasedbi Ljubljane, v slovensko prestolnico kot šolskega svetovalca. Po vojni je postal nadzornik za slovenske šole na Goriškem in vemo, da se je v prvih povojnih letih, po cvetočem razvoju, ki je sledil osvoboditvi, število slovenskih šol in učencev občutno krčilo.
U::.rfšn:.i poizkusi, da bi politično rehabilitirali tega človeka, trdijo njegovi nekdanji učenci, niso pošteni. Mož je bil kar je bil, nikakor pa ne prijatelj Slovencev. Se manj pa se je zavzemal za prijateljstvo med tu živečimi Slovenci in Italijani.
stranske gozdne poti. Popoldne ja na Lokve prišlo še več ljudi, ker so imeli pri hotelu Poldanovec koncert znanega orkestra narodne glasba Slak.
Večina ljudi pa je odšla k morju. Mnogi so šli v Sesljan, v kopališča ob Tržiču, v Gradež, v Lignano, v Bibbione. Povratna vožnja v večernih urah je bila huda, ker so vpadnice v vse te obmorske kraje ozke. avtomobilov pa je bilo v vseh teh obmorskih mestih zelo veliko. Število kopalcev se je povečalo, odkar se Tržačani kopljejo v teh kopališčih raje kot v svojih, kjer se toliko govori o onesnaženju vodd. Zaradi tega so se morali avtomobili v večernih urah premikati v dolgih kolonah zelo počasi.
V mestu so imeli zvečer mnogo posla prodajalci sladoleda, hladnih pijač, lubenic. Seveda je veliko ljudi napolnilo vse gostilne, ki imajo senčnat vrt, še več pa jih je bilo t> vseh krajih, kjer so bile razne veselice.
Smo pa šele na začetku vročih poletnih dni!
Na letovanju v Savudriji se goriški in benečanski otroci letos prav dobro počutijo. Kot prejšnja leta so dobili gostoljubno zavetišče v modernih in racionalnih prostorih ZPL Ljubljana Center, Ob našern o-bisku so se brž zbrali na stopnišču pred glavnim vzhodom za tradico-
nalno spominsko sliko. Z njimi je tudi upravnica Julijana Stojšinič iz Ljubljane, ki že vsa zadnja leta u-spešno vodi v vzornem redu vse življenje v koloniji. Pri tem ji pomagajo tudi domače vzgojiteljice, ki so prišle iz Gorice in drugih krajev skupaj z otroki ter seveda dru-
go osebje kolonije.
Na steni glavnega poslopja za skupino otrok pa smo opazili vzidano tablico, na kateri piše, da je v tem domu našlo gostoljubno za vetje 207 učencev iz Banjaluke ob potresu leta 1969 ter bivalo tukaj s svojimi vzgojitelji
Konec tedna praznik športnikov v Doberdobu
Športno društvo «Mladost» v Doberdobu priredi konec tega tedna drugo športno praznovanje. Na 'sporedu imajo vrsto večernih nogometnih tekem. V medsebojnem tek movanju se bodo pomerile mladinske nogometne ekipe društev »Mladosti* iz Doberdoba. Sovodenj ter »Juventine* iz Štandreža. V nedeljo pozno popoldne pa bo na sporedu tekma med Dorečenimi in neporočenimi domačini.
Vsak večer bodo imeli na prazničnem prostoru tudi ples, na katerem bo igral najmodernejše plese priznani ansambel iz Tržiča Deloval bo dobro založen bife. Dober-clobski športniki vabijo domačine pa tudi okoličane, da pridejo na njihove prireditve.
Prejšnji teden je 26 otrok z Goriškega odpotovalo v Savudrijo, kjer bodo ostali nekaj tednov v obmorski počitniški koloniji, za katero skrbi Slovenska kulturno gospodarska zveza. Po enem tednu, odkar letujejo otroci ob jadranski obali, smo v uredništvo dobili od Nadje Marinčič, ene izmed deklet, ki so v koloniji, naslednje pismo:
«Vsi otroci iz kolonije v Savudriji sporočamo starsem, da se počutimo dobro in da imamo lepo in sončno vreme. Odkar smo prišli je minilo pet dni in smo se že prilagodili življenju v koloniji.
Življenje v domu poteka takole: zjutraj ob sedmi uri vstanemo. Telovadimo, se umijemo in oblečemo.
Vse v pol ure. Nato imamo zajtrk.
Po zajtrku si pospravimo postelje in omare. Potem gremo k morju, medtem ko naša starešina Elijana ocenjuje sobe.
Vsaka skupina ima svoje ime.
iimiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiaiaimiuiiiimmaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiniiiaiiiaK«iii
PO POROČNI VEČERJI «PRI TOMAŽU*
Smrtna nesreča ženinovih staršev na cesti v Gabrjah
Mopedist je okleval na križišču in prišel pod avto
Me smo tškoljke*, drugi pa »zvezdice*, «morske iskrice*, »del-fini», «galebi», »klinčki*, itd.
Med školjke in delfini imamo trideset točk. Vse druge skupine pa jih imajo manj.
Morje je zelo lepo in bi ostale v njem kar vedno. Ob desetih gre dežurna po malico. Pri morju ostanemo do kosila. Nato hitro prite-čemo k dobro obloženi mizi. Po kosilu imamo do petnajste ure počitek. Nato pa malico. Po malici gremo k morju, kjer ostanemo do večerje. Nato gremo na sprehod. Včasih gremo do svetilnika (Loredana mu pravi svetnik), ki je eden najstarejših ob vsej jadranski obali. Nato gremo poči vat. Ne utihnemo takoj, saj si imamo marsikaj povedati. Prijetno je tudi poslušati valovanje morja in marsikatera od nas si zaželi, da bi tudi ob luninem svitu zaplavala in občudovala svetlikajoči se plankton.
V soboto pozno ponoči se je pripetila blizu gostilne »Pri Tomažu* v Gabrjah huda nesreča, pri ka-tdri sta bila hudo poškodovana 65-letni Vincenzo in njegova žena 60 letna Vittoria Casula, medtem ko sta skušala prečkati cesto peš v trenutku, ko je privozil mimo avto, ki ju je podrl. Žena je podlegla poškodbam že med prevozom v splošno goriško bolnišnico, med tem ko se zdravniki trudijo, da bi možu rešili življenje ter so ga odpeljali na specialno zdravljenje v videmsko bolnišnico.
Ponesrečena zakonca sta prišla prejšnji dan iz rodne Sardinije na poroko svojega sina, finančnega stražnika 27-letnega Franca Casula, ki službuje v Devinu, ter se je v soboto poročil v cerkvi v Štivanu s 25-letno Marijo Colovatti iz Sta-rancana. Ženitovanjsko slovesnost, pri kateri so bili sorodniki in prijatelji, so okrog polnoči zaključili v gostilni Pri Tomažu, ter se začeli razhajati. Ženinova oče in mati sta hotela preko ceste ravno v trenutku, ko je mimo privozil svoj avto 28 letni delavec Fulvio Giardini iz Gorice Ul. Di Manzano 6, ki je prepozno opazil oba na cesti, da bi ] se jima lahko izognil. Giardini je | vozil od Dola proti Gorici ter je I bila z njim 26 letna delavka Giu
liana De Comelli iz Gorice Ul. Co-lombo 3. Oba sta ostala pri nesreči nepoškodovana, pač pa sta bila ženin in nevesta priča nesreči njegovih staršev. Zapisnik so napravili orožniki iz Gorice.
Do druge hujše prometne nesreče je prišlo istega večera tudi na križišču ulic Leoni in Paolo Diacono kjer je bil žrtev 51-letni Alessio Romano iz Tinjana v Istri, ki sedaj stanuje v Gorici, Ul. Forte del bosco 11. Mož se je peljal z mopedom po Ul. Diacono in ko je prečkal križišče z Ul. Leoni je bil malo neodločen, kar je bilo zanj u-sodno. V tistem je namreč privozila po Ul. Leoni iz središča mesta 20-letna Orienne Demartini iz Romansa in ga podrla. V bližini sta patruljirala dva cestna miličnika, ki sta mopedistu takoj priskočila na pomoč ter poskrbela za njegov prevoz v bolnišnico, kjer so mu ugotovili precejšnje poškod be na udih in na glavi ter so ga pridržali z rezervirano prognozo.
I
Pred večerjo ali po njej imamo tudi razne svobodne dejavnosti. U dejstvujemo se lahko v raznih krožkih kot so likovni, dramski, modelarski, lutkovni, krožek za ročno delo, za prvo pomoč, pravljični, pevski zbor, zgodovinsko-zemljepisni in prirodopisni. Vzgojitelji poskrbijo tudi za razne športne dejavnosti kot so: košarka, namizni tenis, nogomet, šah, itd. Danes je prispel v kolonijo tudi učitelj plavanja. Najbolj so se ga razveselili neplavalci.
Včeraj zvečer smo imele v domu proslavo ob dnevu borca. Najprej so nastopile nekatere deklice iz kolonije. Nekatere so deklamirale. druge pa pele. Iz naše skupine je nastopila starešina. Neka deklica je igrala na harmoniko. Zelo dobro se je odrezala. Nato je mladinski zbor RTV Ljubljana zapel nekaj pesmi. Bilo je 50 pevcev, deklet in fantov.
Lep je bil ta večer posvečen padlim junakom, umrlim, ki ne bodo nikoli mrtvi. Prav je, da se jih spominjamo, saj so za domovino žrtvovali svoje življenje in nam omogočili lepo, brezskrbno otroštvo v svobodni deželi.
Starše, znance in prijatelje lepo pozdravljajo pirati, delfini in školjke iz Savudrije.*
Iz goriške bolnišnice
Včeraj pod noč se je peljala 15-lelma Patrizla Menon Iz Ločnika, Ul. Brigata Re 7, s kolesom od Ma-donirce proti Podgori. Pri tem se je z roko oprla na ramo nekega mopedista. Naenkrat je izgubila ravnotežje, padla in se ranila. V botoišnlcl so ji ugotovili udarec v lobanjo s pretresom možganov ter so jo pridržali za pet dni na zdravljenju.
Okrog 18. ure je padla z mopedom 17-letna Jole Jacob lz Gorice, Ul. Clprlanl 111, sicer na križišču Korza Italija ln Ul. Rossini. V bolnišnici so Ji nudili prvo pomoč, okrevala bo v petih dneh.
Za 8 dni so pridržali na zdravljenju 11-letnega Emila Zorzenona lz Moše na Blanklšu, ki se je sinoči pri padcu ranil na čelu.
Nesreča vespista
V nedeljo zvečer okrog 20. ure se je v Gabrjah ponesrečil 56-letni Jožef Marinič, bivajoč v Štandrežu, Ul. Monte Sabotino 2. Marinič se je vozil s svojo vespo proti Sovod-njam, v bližini karabinjerske vojašnice pa mu je postalo slabe in je zaradi tega zašel s ceste. 7 rešil nim vozom zelenega križa so ga peljali v eoriško bolnišnico Ozdra vel bo v petnajstih dneh.
Včeraj-danes
rojstva, smrti in poroku
V goriški občini se je od 5. do 10. julija rodilo 20 otrok, umrlo j« 11 oseb, poročilo se je 6 parov in 7 so jih oklicali.
ROJSTVA: Stefano Pllani, Elena Fior, Paolo Tjia, Maria Dal B6, Barbara Perusin, Alessandro Paulin, Eriča Puntin, Andrea Braidot, Anna Maria La Bianca, Rebecca Rinelli, Raffaella Pilastre, Gianan-drea Fantin, Davide Galastri, Gior-gio Batzu, Cesare Spessot, Monica Ionche, Gianluca Gaspari, Cristina Muscovich, Dario Svriz in Barbara Antoniolli.
SMRTI; gospodinja 90-letna Tere-sa Torelli vd. Collodi; upokojenec 80-letni Tullio Melloni; 71-letni Antonio Pillon; 50-letni Francesco Bi-siani; gostilničarka 81-letna Frančiška Hmeljak vd. Bon; gospodinja 63-letna Mileslava Mačus por. Ve-scovo; gospodinja 73-letna Maria Raserni por. Mestroni; 64-letna gospodinja Giustina Sterlinko por. Ognisanti; 75-letna gospodinja Rosa Petreusig vd. Kondermatz; 82-let-ni upokojenec Michele Depangher in 93-letna gospodinja Pierina Fabretto
POROKE; trgovski zastopnik En-nio Ambrosini in otroška negovalka Giuseppina Gandolfo; profesor Gian-ni Rigo in profesorica Annalucia Menghiu; bolničar Claudio Orzan in delavka Iole Ersettis; uradnik Carlo Ballaben itv profesorica Min-jam Saunig; uradnik Francesco Ia-cona in uradnica' Immacolata Li-guori; finančni stražnik Giuseppe Zanolini in gospodinja Dolores Ber-biani.
OKLICI; uradnik Luigi Višini in uradnica Silva Pressi; keramičar Ivan Giroj in bolničorka Cloridia Gori; podčastnik Rodolfo Bučo in delavka Rosa Gazzillo; oficir Mar-eello Negusanti in študentka Ma-rinella Ricchi; zvatoprevoznik Bojan Pregelj in uradnica Milena Cijan; finančni stražnik Mario Picariello in gospodinja Giuseppina Giro; monter Roberto Cambruzzi in gospodinja Claudia Birsa.
Slovensko pl&niusko društvo v Gorici priredi v nedeljo 18. julija vzpon na Rodico. Zbirno mesto bo na Travniku ob 5. uri. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 24-95.
VERDI ob 17.00: «Dumbo». Barvna slikanica.
CORSO 17.30-22.00: «Good Bay — heilo good bay», M. Crawford ln G. Gelles. Ameriški barvni film. Mladimi pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi poletnih
počitnic.
VITTORIA 17.30—21.30:	«Dtvoralo
alTitaldana«, M. Mastrotannl ln S. Sandrelli. Mladini pod 16. letom prepovedan.
Tržič
AZZUKRO — Zaprto.
EXCELSIOR 17.30:	«11 profetaa,
Vittorio Gassman in Ann Mar-gTet. V barvah.
PRINCIPE ob 15.00 «Cose di coaa nostra«, C. Gluffre ln P. Tlffin. V barvah.
Ronke
RIO: danes film «Operazlone Cre-pes Suzetteu.
iVovu Gorica
SOČA (N. Gorica): «Kraljevske sanje«, ameriški barvni film — ob 18.15 ln 20.15.
SVOBODA (Šempeter): ..Zavezanih oči«, ameriški barvni film — ob
18.30	in 20.30.
RENČE: ..Peterica v akciji«, ameriški barvni film — ob 20.30. DESKLE: ..Pravični mož z za pada«, ameriški barvni film — ob 20. KANAL: ..Tudi konje streljajo, mar ne?», ameriški barvni film — ob 20.30.
ŠEMPAS: «0 Kako čudovita vojna«, ameriški barvni film — ob 20.30 PRVACINA: «Svetllnlk proti mafiji«, francoski barvni film — ob
20.30
DE2URNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna KURNER, Korzo Italija 10. tel. 2576
V	TRŽIČU
Danes ves dan ln ponoči Je t Tržiču dežurna lekarna dr. Pab-bris, Ul. Cosulich 117, tel 72480.
hriiMUKbKl DNfcVNIK.
4
Gost iz Nove Gorice razstavil v St. Petru
Oprtaljski župnik Zvon im irBrumn ič
Župnišče v Oprtlju je vedno odprto za vsakogar. Tjakaj prihajajo ljudje iz okolice Oprtlja, če potrebujejo nasvet ali kako pomoč. Prihajajo tudi turisti, ki želijo kaj več vedeti o zgodovini Oprtlja, prihajajo tudi strokovnjaki, da bi se posvetovali o problemih Oprtlja in Oprtaljščine.
Že od leta 1948 je v Oprtlju župnik Zvonimir Brumnič, ki pozna vsak kamen v starem mestecu in vsako hišico na področju oprtaljske župnije, ki je zelo velika in raztresena. Tu so vasice tako odročne, da moreš do njih samo peš. Preden je prišel v Opr-talj, je bil Brumnič župnik v Zrenju, ki tudi pripada Oprtaljščini.
Brumnič se je rodil leta 1912 v vasi Funčiči pri Lindaru, le nekaj kilometrov od Pazina. Oče Anton in mati Josipina sta imela dvanajst otrok. Zvonimir je bil odličen učenec. Za nadaljevanje šolanja ni bilo tedaj druge možnosti kakor koprsko malo semenišče, kjer je maturiral, nakar je končal še bogoslovje v Gorici. Po končanem bogoslovju je bil nekaj časa prefekt malega semenišča v Kopru, tako da je bil prvi Hrvat kot prefekt tega zavoda.
Leta 1938 je prišel v Zrenj. Spočetka je bilo težko, ker so bili ljudje v ostrem sporu s prejšnjim župnikom. Odnosi med ljudmi in cerkvijo so bili zelo napeti. Toda Brumnič kot zaveden istrski Hrvat je takoj navezal stike z ljudmi in si pridobil njihovo zaupanje.
Že leta 1942 se je Brumnič povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Pomagal je in organiziral med ljudmi zbiranje pomoči v hrani in oblekah za partizane. Med osvobodilno vojno je bil nekaj časa župnik v Tinjanu, kjer so mu leta 1943 ljudske oblasti zaupale ključe občinske stavbe, v kateri je bila shramba živil, ki jih je on delil na podlagi navodil ljudske oblasti. Istega leta, 25. septembra se je udeležil istrskega sabora v Pazinu, po vojni pa je bil med podpisniki spomenice istrskih duhovnikov medzave-zniški komisiji, s katero so zahtevali priključitev Istre k Jugoslaviji.
Od leta 1948 do danes je župnik v Oprtlju. Ko je prišel tjakaj, je bilo tu mnogo ljudi, sedaj pa je veliko hiš zapuščenih in tudi porušenih, prebivalstvo pa
sestavljajo v glavnem starejši ljudje: migracija in emigracija sta opravili svoje.
Na vsej tej težki poti v času fašizma, vojne in v povojnem času, ko so se prebivalci selili, je Brumniču stala ob strani njegova mati Josipina, ki je nedavno umrla v starosti 94 let. Bila je prava istrska žena, ki je imela za vsakogar lepo besedo in je vsakomur rada pomagala, tako da so ljudje ob njeni smrti rekli, da je umrla «mati vseh revežev*.
Vse življenje se je Brumnič boril za Istro in da bi v njej bilo življenje ljudem lepše in boljše. Ne more pa se sprijazniti s tem, da ljudje zapuščajo istrske msi in prepričan je, da bo Oprtalj zopet zaživel.	j, F
Jože Spacal bo razstavil svoje mozaike v Grožnjami
V istrskem mestecu Grožnjanu in sicer v tamkajšnji galeriji *Stara kovačija» bo 24. t. m. odprl rastavo 10 svojih del slovenski umetnik Jože Spacal. Kot nam že samo ime pove, je Jože Spacal Kraševec. Umetnik Spacal se je rodil leta 1909, v Kostanjevici na Krasu. Šolal pa se je najprej v Ljubljani na oddelku za uporabno grafiko na šoli za oblikovanje ter še na oddelku za u-metnostno zgodovino na filozofski fakulteti, Nato je Jože Spacal nadaljeval šolanje v Milanu in sicer pri prof. Mauru Reggianiju na umetnostni akademiji Brera, kjer se je izpopolnjeval v slikarstvu. Pri prof. Silviu Michie-Hju na višji umetnostni šoli v Castello Sforzescg pa je študiral mozaik. Nekaj časa je umetnik delal pri milanski RA/, sedaj pa dela kot scenograf pri L ljubljanski RTV.
Spacal se bo v Grožnjanu predstavil s svojimi mozaiki, ki so, kot menijo strokovnjaki, zelo lepi. 0 Spacalovih dosedanjih uspehih dovolj zgovorno pričajo njegove dosedanje razstave v raznih krajih Italije in doma, v Sloveniji. Sicer pa se bomo o tem prepričali na razstavi sami. Razstava bo odprta do 14. avgusta.
V kulturnem programu letošnje repentabrske razstave terana in pršuta sta sodelovala tudi domači pevski zbor .Srečko Kumar, pod vodstvom Mirka Guština (slika zgoraj) In proseška godba na pihala, k' «> vodi Zdravko Kante.
Na današnji dan pred 51 leti je razbesnela tržaška fašistična drhal zažgala naš Narodni dom.
...................................................................................................................mu.,II.
ŽE POVRŠNE ANALIZE DAJO SLUTITI...
Pred nedavnim, je v galeriji tAlla Quercia» imel velik uspeh bosenski slikar Pečanac, ki je tu razstavil nekaj svojih grafičnih del. Ta uspeh je spodbudil občinski svet v Št. Petru ob Soči, da je povabil Pečanca, da bi razstavil tudi pri njih, v okviru obmejne kulturne izmenjave. Pri tem pa je treba povedati, da je Pečanac le po poreklu Bosanec, kajti izšolal se je v Ljubljani, poučuje pa že dalj časa v Solkanu pri Novi Gorici. Ker pa je Pečanac malone Novogoričan, so povabili na slavnostno srečanje z domačimi kulturniki vse učno o-sebje solkanske šole. In tako je v novi zgradbi občinske knjižnice v Št. Petru ob Soči Pečanac razstavil svoje klasične ujedanke, pa tudi več svojevrstno izvedenih barimih tiskov, to je del, ki zaradi izvirnosti postopka ne dovoljujejo razmnoževanje listov.
Slikar Pečanac si je namreč zastavil nalogo, izpopolnjevati grafične prijeme tiska, ki naj ovrednotijo končni grafični izdelek na nekakšni višji strokovni ravni. So pa ti prijemi v svojem dokončnem delu, v zadnji fazi takšni, da je dosežek tiskanja enkraten in neponovljiv in so torej njegove grafike praktično prave slike, v katerih umetnikova roka odreja le
izbiro neortodoksnih matric, ki jih primerno izreže iz najrazlič nejših materialov grafično zanimivih površin. Vlepljanje — po načinu kolažev — izrezov slik iz revij ali pa kemično doseženi pretisk njihove vsebine na list, pa take grafike še bolj približuje sodobno zasnovanim podobam.
V le-te pa jih seveda povzdigne edinole iznajdljivost resnično u-metniške fantazije. Poslednja pa je pri Pečancu kar prekipevajoče bujna. To fantazijo pa umetnik pravilno usmerja v sm-slu svojega zelo prefinjenega okusa, da je namreč skladnost oblik in barv vedno na višku napredno pojmovane oblikovnosti.
Pri tem pa opažamo, da se ta v starejših listih vsebinsko veže še na narodno, na ljudsko oblikovnost iz umetnikove ožje domovine, Bosne, kjer se dekle in konj često pojavljata v pravljičnem okolju. Nasprotno pa je v letošnjih barvno mojstrsko doti-skanih unikatih grafik oboje osvobojeno folklornosti in se podreja našemu času ustrezajočemu oblikovanju, dokler ne doseže čudovite sproščenosti v čistih tiskih vodnih površin, na katere pada orumeneli jesenski list, vtem ko se drugi potoni jo v vodi.
v-ti ko BAMBIČ
iiiiii miii iiiiii mi iiiimii iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„iiiiiiiiiiiI,,|I|II|,|IuiII|IiiiI,mini,m,iiiiiui,mu,Hminujiimiiiiii
Japonski kapital na zeleni celini
NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI
Mimi Malenšek: POJOČI LABODI
Japonski poslovni ljudje se ne obotavljajo
Biografski roman o Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu
Ko »o pred letom dni futuralo-0 napovedovali razvoj v svetu, so na osnovi konkretnih podatkov •ugotovili*, da bo sicer siromašna Japonska že v začetku prihodnjega stoletja po svoji življenjski ravni — prva na svetu. To se zdi sioer nekoliko čudno, ko pa vemo, da je Japonska daleč za drugimi razvitimi državami. Kdor pa se temeljite,je ukvarja z ekonomiko, ve, da je Japonska, ki ima na razpolago zelo malo domačih surovin, te na drugem mestu na svetu v marsikateri gospodarski panogi. Vrh tega Je znano, da je Jepomsikl človek, seveda ne po lastni želji, pač pa' pO sili razmer, ieredno skromen, hkrati pa neverjetno marljiv ln to je po računih sociologov ln ekonomistov osnova zt napoved, da se bo Japonska Izvlekla iz sedanjega stanja in se povzpela k vrhu če ne na vrh lestvice.
Toda Japonci niso podjetni In marljivi le doma. Japonci začenjajo »osvajati* svet. Japonca na pr. srečamo povsod v jugovzhodni A-zijl, pa tudi v Afriki, Japonca srečamo povsod -r* po Južni Ameriki. Ustavimo se pri tem.
Bančniki, trgovci in rudarji se vključujejo v dejavnost, prvenstveno v poslovno in investicijske načrt* malone vse Južne Amerike, ki j* bila do pred nedavnim interesno področje ZDA in nekaterih evropskih držav.
Vlade dežel Južne Amerike, katerih mnoge zelo previdno gledajo na tuje naložbe, si še niso povsem na jasnem, ali tuje družbe ali tuji naložniki predstavljajo novo obliko mednarodnega sodelovanja, ali pa so le nove figure v stari Igri, ki Jo mnogi Južnoameriški opazovalci in tudi javni delavci imenujejo z bolj konkretnim Imenom — ekonomski Imperializem.
Ker so japonske družbe za sedaj povsem nove v tej igri, kaže, da ni moč dati točnega in zadnjega odgovora na gornje vprašanje. Toda podrobnejše razčlenjevanje, podrobnejša analiza japonske .navzočnosti* v Južni Ameriki odkri-
va določene znake. Zavedati se namreč moramo, da so Japonci v svojih naložbah v posameznih deželah Južne Amerike takoj za Združenimi državami. In to ni majhna stvar.
Zaradi primerjave bomo povedali, da japonske rudarske družbe kažejo veliko zanimanje za ista področja dejavnosti, za katere kažejo zanimanje ameriške družbe. Na drugi strani pa je Japonska trgovina z Južno Ameriko na vsem področju od Kube do Brazilije v neprestanem naraščanju, se posebej od toto 1967 dalje, Bo neka. terih ocenah je lanskoletna izmenjava blaga med tem področjem ln Japonsko dosegla že vrednost 2.5 milijarde dolarjev, kar Je o-koli 7 odst. vrednosti vse japonske zunanje trgovtne.
Južna Amerika pa ima za Japonsko še veliko večji gospodarski pomen kot ga kažejo gornje številke. In to posebno po letu 1969, ko je močan japonski gospodarski razvoj omogočil tudi naglo zmanjšanje vladne kontrole nad japonskimi naložbami v tujini. 2e marca 1969 so v Tokiu izračunali, da japonske naložbe v Južni Ameriki znašajo 470 milijonov dolarjev, kar je obilna petima vseh iap»n-
N, r. * 11
(Nadaljevanje na 6. strani)
Izvirni slovenski roman že ni več tako redek pojav, da bi izid že sam po sebi vzbujal večjo pozornost. Tudi Mimi Malenškova Je postala tako priljubljena pisateljica, da nas pri njeni izredni pisateljski plodovltosti, novi tekst niti ne preseneča več. Tako se torej novi obsežni roman pisateljice Mimi Malenškove POJOČI LABODI, ki je izšel piri Državni založbi Slovenije v dveh zajetnih knjigah, pojavlja na slovenskem knjižnem trgu v vsej svoji problematiki kvalitete. Zlasti še, ker Je s svojimi - dosedanjimi biografskimi rotoa-ni o' ‘Trubarju, Hrenu in Gallusu pisateljica globoko zaorala na področje biografskega romana ln dala slovenski literaturi vsaj z enim ali dvema od omenjenih tekstov, nadpoprečno kvalitetne tekste. Mimi Malenškova torej ni novinec na področju biografskega romana temveč pisateljica, ki ima za seboj že več tovrstnih stvaritev. NI presenetljivo torej, da se je lotila nove zanimive snovi, življenja dveh slovenskih umetnikov, pesnikov Ketteja in Murna, in njuno u-sodo obdelala v zanimivem ln široko zastavljenem pripovednem tekstu, ki ga imamo sedaj pred seboj.
Roman POJOČI LABODI je vezan na slovenske razmere ob
. prelomnici 19. ln 20. stoletja in na majhno skupino ljudi, ki sl je prizadevala, da bi razmahnila meje slovenskega duhovnega prostora In vpeljala vanj nove tokove tedaj zelo razgibanega evropskega kulturnega življenja. To je bil čas slovenske Modeme, ko se je slovenska kultura skušala otresti tistega, kar označujemo z izrazom kulturna provinca. V romanu je tedaj opiisana tragična usoda dveh nadarjenih piesnikov, ki sta skušala s svojim delom doseči ta cilj, na drugi strani pa krivda slovenske tišje družbena, plasti, kije v zatohlih razmerah s svojo konservativnostjo ubijala resnične talente.
Tako nam založba predstavlja nov biografski roman o slovenski Modemi, katere predstavniki dajejo obilo bolj ali manj hvaležne snovi za literarno obdelavo. Malenškova je s pridom izkoristila to snov in napisala temeljit ln obsežen tekst. Kakšen pa je ta tekst, bodo presodili sami slovenski bralci Vsak prijatelj biografskih romanov, še bolj pa vsak ljubitelj slovenske literature, bo novi roman Malenškove prebral z veseljem. Na drugi strani pa najbrž niti najpreprostejši bralec, pia tudi tisti, ki je najbolj zahteven, z novim tekstom ne bosta piovsem
IMMMIIMMMMirillllllMMIIIIIIIIIIIItlM MMMMMMMMIMIMMMIIIMMMMMMMMMMMMMMMMMMMIIMMM I IIIMIIIIIIIIIIIMIIMIMMiMIIIIIIMMMM III lilMIIMIMI IIIIIIIIMMMMMItAl
OVEN (od 21 3. do 20. 4.) Rtai-
11 se boste iz neke zagate samo s piomočjo neke zelo vplivne osebe. Nekdo je za vas pripravljen veliko žrtvovati.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Za delo, ki ga opravljate, niste najbolj primerni. Vaša vztrajnost in zvestoba bosta poplačani.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Sreča bo na vaši strani, vendar spričo tega ne bodite pireveč brezskrbni. Ne zaupajte osebi, ki vas preveč hvali.
RAK (od 23. 6 .do 22. 7.) V nobenem pirimeru ne pripustite. Na čustvenem področju boste zamudili Izredno priložnost,
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sku-
šajte se uveljaviti, vendar ne za kakršno sl bodi ceno. Posvetite več časa družini.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sreča bo naklonjena vsem drznim o-sebam Pazite se pred nekom, ki ga še ne pioznate dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skušajte kar najbolj učinkovito izkoristiti netoo ugodno priložnost. Ne zahtevajte preveč od ljubljene osebe.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Uspešen dan, prisebno kar za-
deva osebno kulturo. Ne ozirajte se na besedičenje svojih sosedov.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Odpovejte se osnovnim postavkam nekega že sprejetega programa. Zelo enostavno boste rešili zaplete-no vprašanje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne hodite na delo prepozno. Opn-zorite mlajše na njihove dolžnosti.
VODNAR od 21. 1. do 19. 2.) Prišlo bo do ostrega spopiada med vami ln sodelavci. Vaši živci niso
v najboljšem stanju.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V najkrajšem času boste napredovali. Ne dovolite, da bi čustva obvladovala razum.
zadovoljna. Prav gotovo pa bo z njim zadovoljna večina poprečnih pirijateljev slovenske knjige.
V pirvi knjigi nam pisateljica predstavlja življenjsko piot Dragotina Ketteja. Na kratko sioer srečamo oba protagonista skupaj, ko sta se malo pred Kettejevo smrtjo sešla v stari Cu-krami na Poljanskem nasipiu v Ljubljani. Sicer pa je prva knjiga Pojočih labodov posvečena izključno tragični življensld usodi pesnika Dragotina Ketteja.
Pisateljica začenja svojo prd-pioved v Trstu, ko so Ketteja odpustih od-vojakov ln jo zaključuje s pisateljevo smrtjo, ki je sledila’ ktatek čas ’kasneje. Vmes pia se vrača v pesnikovo mladost, v čas, ko je štirileten zgubil mater, ko se je s starši selil iz Prema v Košano, ko je v gimnaziji zgubil očeta, doživel prva ljubezenska srečanja .okusil vojaščino, bedo ln pionižanje in nato umrl komaj 23 let star.
Druga, še nekoliko obsežnejša knjiga, je piosvečena življenjski poti Josipa Muma, ki je bil, podobno kot. Kette, brez doma, saj je bil nezakonski sin gospodinjske pomočnice, ki je otroka morala prepustiti tujim ljudem v rejo. Njegova osebna tragika, ki pa Jo je enako kot Ketteju, zaključila tuberkuloza, deloma podedovana, deloma posledica revščine in neurejenih življenjskih razmer, je temeljito ln obsežno predstavljena. Tako nam roman razkriva življenjsko pot ln osebno tragiko dveh mladih slovenskih pesnikov Modeme, ki sta zadušena od okoliščin socialne bede ln takratnih slovenskih skromnih razmer, končala svojo pot, preden sta se kot umetnika sploh lahko približala postavljenemu cilju.
Pisateljici je uspelo prikazati življenjsko pot ln tragiko življenjske usode tako Ketteja kot Murna. Slednjega morda bolj temeljito ln prepričljivo kot prvega. Tako pravzaprav o Ketteju niti ne zvemo dosti novega, kar bd ne vedeli že iz literarne zgodovine, medtem ko nam o-
sebnost Josipa Muma vendarle zaživi popolneje in prepričl ji veje. Drugo, kar je v romanu močno pozitivno, je slika tedanjih slovenskih razmer, bede, skromnosti, konservativnosti; skratka slika razmer, v katerih sta dva mlada talenta brez doma, brez denarja in brez pomoči kogarkoli, morala fizično propasti, ko jiirna je revščina zasadila kal tuberkuloze. Poleg temeljitega prilkaza življenjske poti Muma In Ketteja spoznavamo v romanu Pojoči labodi družbene razmere pri nas ob prelomu stoletja. V vseh .teh pogledih Je ta biografski roman zanimivo delo.
Manjka pa v njem eno: poezije, umetniške poti in razvoja niti enega niti drugega v tem biografske mromanu ne "spoznamo. Ce se spomnimo na nekatere druge biografske romane 6 velikih svetovnih pesnikih, slikarjih in sploh umetnikih, je šla pripoved navadno v dveh smereh: v prikazu življenjske poti in v prikazu umetniške rasti in umetniškega ustvarjanja. Zal pa v biografskem romanu o Ketteju ln Murnu zelo zelo malo zvemo o njuni umetniški rasti, o notranjih pobudah pesni kega u-stvarjanja. pa niti ne o tem, kdaj in kako sta ustvarjala svoje pesmi.
Pisateljici v dobro smemo šteti tudi dejstvo, da je za to svojo najnovejšo stvaritev uporabila modernejšo pripovedno tehniko. V tem romanu torej ne gre več za kronološko pripoved, temveč za časovno nevezano pripoved. V romanu pripoved preskakuje v času. Pa tudi sicer je pripoved le deloma direktna temveč v pretežni meri posredna. Ta pripovedna tehnika je gotovo pripovedi v prid, bo pa prav gotovo motila manj zahtevnega braloa, ki bo moral porabiti nekaj truda in prebrati dokaj stra-ni prve knjige, da se bo vživel v pisateljičin način prikazovanja življenjske poti Ketteja in Murna.
Sl. Ru.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
HOROSKOP
TOME SVETIMA
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRUG« KNJIG«
Dim se je nazadnje vendar zredčil, tako da je lažje dihal. Preveč se je bil že utrudil, zato je legel kar med tračnice, da bi si nabral novih moči. Vsako minuto je onemoglo kriknil: •Tovariši, na pomoč!* Se vedno je bil prepričan, da bodo prišla ponj. Minerji niso nikoli puščali svojih ljudi sovražniku.
Ko so napadali železnico v Baški grapi In je enega med umikom zadel rafal v nogo, so bili že visoko na pobočju, ko so ga pogrešili. Komandir je takoj odredil, naj se vrnejo ponj. Skoraj danilo se je že, ko so ga našli. Bil je že zadnji čas.
«Ne bodo me pustili, saj sem zažgal bencin,* se je začel prepričevati. Ko Je zaslišal svoj glas, se Je počutil manj osamljen, plamenček upanja Je spet zagorel. Čeprav Je zaman klical, ni nehal klicati. Z glasom je oživljal temo podzemlja, kjer ni bilo nobene sence, ničesar razen sluzaste noči in mrzlih tal pod golim telesom.
Dolgo, dolgo, brez slehernega občutka za čas, Je vztrajno lezel naprej in otipaval tirnice, dokler jih ni zmanjkalo. Tedaj je brezupno obležal na mokrih tleh. Spomnil se je, da se tu Jama cepi na več strani, in je spet zaklical:	,
•Toovaariišiiiii — naaa pooomoooč...*
Odmev mu je z mnogih strani prinesel klic nazaj. Sprva je mislil, da se mu je nekdo odzval. Morda Je Tomo ali Blisk, no, morda je Tušar... Zlogoval je imena med izsušenimi ustni-oami in ožgane oči so mu zalile solze.
«Rešill me bodo... Se bom videl tovariše v diviziji, še
bom hodil po Baški grapi.*
Z novimi močmi je zavpil: «Toomoooo... Blisk... Tušaaar... Kje ste?*
Klical Jih je po vrsti, da se ne bi komu zameril.
Odmev se mu je skrivnostno In grozljivo hahljal lz ponorov: Toomooo, -a, sa, sa, aaaaa.
Spoznal je prevaro In se spet zgrudil. «Kam, kam?...* Je
zatulil.
Ko je tipal po tleh, je nekaj zatipal. Kamen? Dober bi bil, saj je ves gol in nebogljen ko dojenček; če pridejo Nemci, se bo branil vsaj s kamnom...
Pa ni bil kamen. Bila je ofenzivna ročna bomba. Stisnil Jo Je v ožgane dlani in jo dvignil k ustom. Z zobmi je prijel zatič. Nenadoma se je počutil močnejšega. Sele zdaj je postal gospodar svojega življenja. V najslabšem primeru jo bo prihranil zase. Smrti se ni bal. Skrbelo ga je, da ga ne bi Nemci ujeli živega in ga obesili pred jamo. Ne, tega veselja ne smejo doživeti'
Spet se Je plazil ob stenah, ko mu je nenadoma udaril na uho šum podzemske reke. «Ali ni govoril Blisk o nekem Tartaru, antičnem peklu, kjer Haron prevaža duše v onostranstvo?*
Sum vode mu je zbudil žejo. Nekajkrat je že lizal mokre stene, kjer Je mezela voda, toda zdaj bi se rad napil, tako napil, kot še nikoli; in ohladil bi si ožgano telo. Želel si je vode kot ranjena žival. Kdo ve, kako dolgo se je plazil navzdol, tja, kjer je po šumu slutil vodo, ko je naposled z roko otipal curek, ki se Je iz skrivnih žil prebijal v podzemsko reko. Pritisnil Je ustnice k sluzasti sigi In podstavil jezik, voda mu Je blagodejno napolnila grenka usta. Hlastno Je pil, potem pa je naslonil čelo na mokro skalo.
Hlad ga Je zbistril. Dohod do bobneče podzemske reke so zapirali prepadi. Nekajkrat bi bil že skoraj zdrsnil s spolzkih skal. Moral se je vrniti do železnice in poiskati stranski rov, ki drži navkreber, na Veliko goro.
Zdaj ni več kričal. Prepričan je bil, da ga imajo tovariši
za mrtvega in da so se že rešili. Zdaj lahko pričakuje Nemce. Ce bo še klical, jih bo opozoril nase.
Nemoi bodo prišli v jamo po njihovih sledovih in po njihovi poti, je premišljal, šli bodo, dokler jih bosta pustila dim in požar, potem se bodo morali vrniti. Jama nima povsod skrivališč, in Ce se sreča z njimi v gladkem rovu, ga bodo ujeli. Toda živega ga ne smejo dobiti!
Vlekel se je navkreber kot prestreljen volk, dokler m začutil, da so tla bolj položna. Do skrajnosti izmučen je splezal med gozd stalagmitov, si poiskal zavetje in obležal. Objela sta ga tišina in tema in z njima dvorni in obup. Sam se ne bo rešil iz tega labirinta... Ce ga ne bodo dobili Nemci, bo prej ali slej zdrsnil v kakšno poč ali brezno, iz katerega ni poti...
Umreti tako mlad... Dal sd je roko z bombo na prsi, tja, kjer je nemirno utripalo srce. Nič dobrega ni okusil v življenju, pa vendar bi rad živel in se še naprej boril. Trdno je bil prepričan, da bo po tem boju revežem bolje, da otroci ne bodo stradali kruha, kot ga je on. Bil je še otrok, ko je moral od doma. Pasel je krave po pobočjih Baške grape, potem Je bdi hlapček pri gruntarju, spal po hlevih, dokler se ni naveličal in odšel po svetu, žulil je kramp in lopato, živel v barakah, pasel lakoto in uši...
«Klonil pa nisem nikoli,* je dejal naglas.
»Ne, nisi,* si je odgovoril.
»(Tudi takrat ne, ko sd mahnil laškega oficirja, ki ti je opsoval slovensko domovino — prevrnil se je čez tri mize in obležal...*
(»Prekleti Lahi, tako ste me premikastili, da sem komaj stal pokonci. Upornik, schiavo, pes... zgnil bi, če ne bi bila fašistična Italija crknila. Tri leta in pol strogega zapora sem dobil... Vojaško sodišče v Veroni... Škripanje ključavnic, tema v samicah in kalna brozga... Tri leta in pol so minila, zdaj pa ni minil niti en dan, odkar so se spustili v to prekleto jamo.*
Zaprl je utrujene oči in slike minulega življenja so se vrstile pred njim v nedogled. Mati ga Je večkrat božala po laseh In mu prigovarjala, naj potrpi: (»Reveži smo, Rudi, ko
boš z ras tel, boš zaslužil tudi zame.* Tudi oče ga Je Imel rad-
Baška grapa mu je bila vedno pri srcu. Tja se je odpravil iz Toscane takoj po kapitulaciji. Stradal je, pešačil ln s« skrival, dokler ni z obronkov Kolovrata zagledal modre Soče-Srce mu je zavriskalo, še dva dni čez krnske gore — in je bil v grapi, doma... In že je odšel naprej s partizani. Hotel je biti miner, rad bd bil fašistom vsaj nekaj povrnil za vse, kar so njemu in primorskemu ljudstvu prizadeli hudega-
Hlad mu je rezal v golo telo. Od mraza so mu šklepetal* zobje. Mirovanje mu je jemalo pogum, tesnoba ga je čedalje bolj peklila. Saj so tudi pred vhodom Nemci... Ce se že privleče srečno do tja, ga bodo ubili, ko bo prilezel na svetlo-
»»Končaj sam s seboj, dokler sd še pri močeh,* je šepni* tuj glas iz teme.
<»Ne! dokler ne poizkusim zadnje možnosti, ne! Včasih se zgodi čudež. Norci imajo srečo. Morda jo bom imel tudi jaz>
Hotel je vstati, da bi z gibanjem pregnal obup. Že se je dvignil, ko je iz daljave zaslišal glasove In kmalu nato kašljanje in korake.
Nemci...
Kakor zastreljana zver se Je ulegel, se zgrbil v Jamo W stegnil predse roke z bombo. Ce imajo pse, ga bodo odkrili-Potem naj gre vse skupaj k hudiču! Nesel je bombo k ustom in z zobmi čvrsto stisnil zatič.
Cas se je zgostil. Slišal Je šumenje lastne krvi in J® skušal umiriti. Uspelo mu je. Še drgetal ni več.
Videl je pramene svetlobe, ki so se bližali, slišal rezk® nemško govorico In tudi zagledal jih je... Sli so v precejšnjem razmiku, z orožjem, pripravljenim na strel. Potem je sklonil glavo, kot bi hodila po njegovem telesu...
Ko se je dvignil, so se že spuščali po Kalvariji navzdol-Njihova svetloba mu ni bila več nevarna.
Najmanj en vod jih je bilo. V zavoju so se izgubili ko* veriga senc, se spet pojavili in spet izginili.
O, blažena svetloba! Ko bd imel vsaj majhno svečo!
Potrpežljivo je čakal, kdaj bo dim prignal Nemce nazaj-In ni se varal. Vesel je bil, da je pravilno sklepal. Ni vedeli
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
13. Julija 1971
Y_J4. ETAPI KOLESARSKEGA TEKMOVANJA «TOUR DE FRANCE»
OCANA JE PADEL IN ODSTOPIL MERCKX ZOPET V RUMENI MAJICI
Do padca Ocane je prišla zaradi nevihte in velike hitrosti na spustu s Col de Mente - Padel je tudi Merckx, vendar brez hujših posledic
LUCHON, 12. — Ocana je zgubil rumeno majico in oblekel jo je opet Merckx. Toda to se je zgodilo tako. kot ni nihče pričakoval.
Spremembo na vrhu skupne lestvi-je namreč zakrivilo slabo vreme. Medtem ko so se tekmovalci vzpeli' na Col de Mente se je razbesni? huda nevihta. V ospredju je Vozi1 Merckx, z njim pa še Oca-?a’ Zoetemelk in drugi boljši ko-!®sar.ii- Na spustu s sedla je Merckx *djub nalivu, toči in megli drvel pmh dolini s hitrostjo okrog 50 *m na uro. Ocana, za katerega je znano, da se v spustih ne znajde njcdje. je skušal obdržati svojo Prednost na skupni lestvici in seveda zato tudi ni štedil z drznostjo.
Pa tehnično ni bil dorasel tako Mtn vožnji (ki se je poleg tega °dvijala §e v slabem vremenu) je na nekem ovinku zgubil nadzorstvo nad kolesom. Merckx je ovinek zvo-5J' -ana pa je padel. Približno “d metrov za njim je nekoliko preši kfl6. voziI Zoetemelk, ki zaradi slabe vidljivosti ni opazil pravočasno £aj se dogaja pred njim. Ocana se j® skušal po padcu dvigniti, toda v •stem trenutku je že z vso hitrostjo zavozil v njega Zoetemelk, ki je “d’ padel. Nekoliko nižje — približno 200 metrov — se je skoraj istočasno znašel na tleh tudi Merckx. i.dda takoj se je dvignil, brez huj-™n poškodb in udarcev, ter je nadaljeval z vožnjo. Za njim se je
dvignil tudi Zoetemelk, tega pa ni | mogel storiti Ocana. Takoj je bilo opaziti, da je njegova poškodba težja. Zoetemelk se je namreč z vso močjo zaletel vanj tako, da ga je s krmilom dregnil v hrbet. Vse kaže, da ima zato Ocana poškodovano hrbtenico. Tudi prvi reševalci, ki so prihiteli k njemu, so takoj opazili, da so njegove poškodbe nevarne in težke. Službeni zdravnik «Toura» je po pregledu dal neuradno izjavo, da si je odlični španski kolesar poškodoval hrbtenico in desno ramo, ter si je pridržal prognozo. Ocana so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico Saint Gaudens.
* * *
Kasneje so iz Sant Gaudensa sporočili, da zdravstveno stanje Ocane ni! tako hudo, kot je prvotno kazalo. Natančen zdravniški pregled je pokazal, da si Španec ni'zlomil nobene kosti, dobil je le zelo močan udarec v hrbet in ramo.
Ocana je bil zelo potrt, ko je v bolnišnici prišel k zavesti. Povedal je, da ga je na usodnem ovinku verjetno spodnesel kamen, zaradi česar je padel. Njegova žalost je seveda razumljiva, saj se mu je izmuznila iz rok zmaga, ki bi lahko pomenila njegov vrhunski življenjski športni dosežek.
Tudi Merckx je bil zaradi nesreče svojega tekmeca pretresen. «No-čem nositi rumene majice, do ka-
M>1l>"IM|,lll)ll,|||||||||||||||||||||||||(|||)|||1|||||||||||||1||||||||||||1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||v||
Pedro Rodriguez se ubil s ferarijem v Niirnbergu
Pred devetimi leti se je smrtno ponesrečil tudi njegov brat Ricardo
V nedeljo se je med avtomobilsko dirko v Niirnbergu smrtno posrečil eden nepriljubljenejših avtomobilskih tekmovalcev. Mehikanec Pedro Rodriguez. Kot kaže. je Prišlo do tragične nesreče iz dokaj “analnih vzrokov: med vožnjo se mu je snei plašč s platišča, Rodriguez je zgubil nadzorstvo nad vozilom, na nekem ovinku je avto začel drseti, nato pa ŠE je prevrnil in vnel. Reševalci so iz Plamenov iztrgali pilota, vendar je mio že prekasno. Še živega so smer pripeljali v bolnišnice, kjer •te Pa kljub izrednim naporom zdravstvenega osebja, da bi ga ohranili PU življenju, kmalu nato izdihnil.
Poškodbe, ki jih je dobil, so bile Prehude. Počila mu ie lobanja, zlo-J]*l si je obe nogi in medenico, Poleg tega pa je dobil na 25 odstotkih telesa opekline tretje stop-n-ie, katerih ni prenesel.
Rodriguez je v tej dirki, ki mu i. Prinesla smrt, vozil avto ferari 512.
. Pedro Rodriguez, ki je bil star ... mt, je izhajal iz družine mejnega miljarderja in veleposestma. Skupno z bratom Ricardom ?e je že zelo zgodaj posvetil dir-*mm, Saj je (z izrednim dovolje-P.Tem predsednika republike) prvič astopil. ko mu je bilo 17, bratu Pa celo le 15 let. Oba brata sta j malu postala prava idola ljubite-J®v avtomobilizma, saj sta šla od
zmage <j0 zmage.
Leta 1962 se je na avtomobilski p. i za veliko nagrado Mehike ubil "■tcardo in Pedro se je odrekel na-Mjevanju svoje dirkaške kariere. °da zdržal je le leto dni. Dirke .° Sa zopet zvabile na dirkališča od tedaj dalje je osvojil vrsto ooucnih mest in uspehov. Bil je mod najboljšima dirkači sveta.
n_^ar®di Rodriguezove nesreče so Sanizatorji dirke v Niirnbergu Prekinili tekmovanje in so sestavili stvico na podlagi uvrstitev, ki so J,h dosegli tekmovalci krog pred
nesrečo. Zmagal je Cris Craft na meklarnu.
Rodriguezu pripravljajo domovini izredno svečan
v njegovi pogreb.
Vse stroške pogreba pa je prevzela mehiška vlada. Posebno izjavo je dal ob tej priložnosti tudi predsednik mehiške republike Echeverria.

.H
K
85 9
mm
im HI
■ mS
£j.~i* • - 't Mggj

:
1'3
si®»i %«'j
Ocana se je najbolj bal spustov z gorskih sedel, kajti tovrstna vožnja je predstavljala najbolj šibko točko njegovega kolesarskega znanja. In res: prav spust je postal zanj usoden. Sanj o končni zmagi Je konec
tere sem prišel na račun nesreče Ocane* je dejal po prihodu na cilj. Šele ko so prispele vesti, da zdravstveno stanje Ocane ni tako hudo, kot je kazalo, so ga uspeli prijatelji pregovoriti.
«Zelo mi je žal, vendar nisem kriv* je povedal Zoetemelk o svojem deležu pri tej nesreči, ki je spremenila vrh lestvice. tNenado-ma sem zagledal pred seboj Oca-
no, skušal sem zavirati, toda kolo ni ubogalo mojih ukazov. Zavore zaradi dežja niso delovale.*
Današnja etapa je povzročila še več drugih odstopov, saj so se morali odpovedati nadaljnjemu tekmovanju tudi Gosta Pettersson, David, Lievens, Gandarias in Zubero. Verjetno pa bodo današnji napori prisilili jutri še koga k odstopu. Lestvica 14. etape:
1.	Fuente (Šp.) ki je prevozil 214,500 km dolgo progo od Re-vela do Luchona v 6.H’54" s p.h. 35,040 km na uro
2.	Merckx 6’21” zaostanka
3.	Van Impe
4.	Lopez Carril
5.	Aimar
6.	Zoetemelk vsi v Merckxovem času
7.	Guimard 6.19’09”
8.	Mamtos 6.19 20”
9.	Labourdette 6.19’28”
10.	Agostinho 6.19 29”
11.	Mori 6.19’33”
12.	Thevanet 6.19’45”
13.	Wagtmans 6.22’30"
14.	Van Springel
15.	Martinez Skupna lestvica
1.	Eddy Merckx (Bel.) 70.49T0”
2.	Joop Zoetemelk (Niz.) 2’21”
3.	Lucien Van Impe (Bel.) 2’51”
4.	Bernard Thevenet (Fr.) 4’46”
5.	Leif Mortensen (Dan.) 1T24”
6.	Thomas Pettersson (Šve.) 14’56”
7.	Joaquim Agostinho (Pori.) 15’01”
8.	Cyrille Guimard (Fr.) 15’21”
9.	Lucien Aimar (Fr.) 19’41”
10. Bernard Labourdette (Fr.) 20’00'
V včerajšnji etapi na kronometer za posameznike v Albiju je bili
1.	Merckx (Bel.) ki je prevozil 16,300 km dolgo progo v 22’57”5 s p. h. 42,599 km na uro
2.	je M Ocana (šp.) 23'08”7
3.	Grosskost (Fr.) 23’08”9
4.	Guimard (Fr.) 23’23”6
5.	Bračke (Bel.) 23’23”9
6.	Simonetti (It.) 23’38”1
7.	Thevenet (Fr.) 23’39”8
8.	Agostinho (Pori.) 23'47”
9.	Zoetemelk (Niz.) 23’51”5 10. Letort (Fr.) 23’52” itd.
* * *
Jutrišnja 15. etapa od Luchona do Superbagneresa na kronometer bo merila 19,600 km.
Mehikanec Pedro Rodriguez je sodil med najbolj priljubljene avtomobilske dirkače na svetu. Stokrat se je že ognil hudim nevarnostim. Tokrat pa ga je v Niirnbergu čakala smrt zaradi banalne okvare: s platišča se mu je snela guma
AHBTIKA
Nov svetovni rekord za ženske na 800 m: Falck-Janze 1’58"3
Zahodna Nemka Hildegard Falck-Janze je postavila nov svetovni rekord v teku na 800 metrov in je postala prva ženska, ki ji je uspelo preteči to razdaljo v manj kot dveh minutah. Njen čas novega svetovnega rekorda je namreč 1’58”3, medtem ko je bil dosedanji najboljši čas na svetu last jugoslovanke Vere Nikoličeve 2'00"5.
				
1 i	I 1J			1 lJ —«—-
1.	- 1. Fidyi
2. Adelajde Adams
2.	— 1. Globor
2. Sfarakin
3.	— 1. Tennis
2. Capinera
4.	— 1. Lombardo
2. Manoppello
5.	— 1. Cacito
2. Antalja
6.	— 1. Rodengo
2. Regolo
KVOTE
12 - 1.504.749 Ur 11 —	98.349 »
10 -	11.263 »
2
1
1
1
1
X
X
1
1
2
2
X
HAVANJi
CAPRI — NEAPELJ
Presenečenje: zmagal je Jugoslovan Rogošič
V tekmovanju za svetovno prvenstvo v plavanju na dolgih progah, od Caiprija do Neaplja, je prišlo do velikega presenečenja. Zmagal je namreč Jugoslovan Veljko Rogošič, ki sploh ni bil med favoriti. Rogošič si je že v začetku priboril nekaj sto metrov prednosti, katero je nato obdržal prav do cilja. Morje je bilo dokaj mimo in tudi veter je bil ugoden.
Rogošič sodi med najboljše jugoslovanske plavalce na dolgih progah. Na olimpijskih igrah v Rimu je bil na 1.500 m sedmi, v Tokiu pa osmi.
Lestvica:
1.	Rogošič (Jug.) 7.43’51"9
2.	Echevarria (Meh.) 7.50’33”3
3.	Iglesias (Argentina) 7.53’51”2
|«V'JJP9w	fgjsapni
.	■	- -.— -v -
{Q l N
NA MEDNARODNI PLAVALNI PRIREDITVI V SANTI CLARI
Fassnacht na 200 m metuljček v času evropskega rekorda
Tudi v nadaljevanju velikega mednarodnega plavalnega tekmovanja v Šantl Clari v KaUfomiji so tujci odnesli vrsto zmag, tako da so domačini komaj vzdrževali ravnovesje sil. Tekmovanje je vsekakor pokazalo, da Amerikanci trenutno niso v najboljši formi.
Sicer pa je tudi nadaljevanje prireditve prineslo nekaj zelo dobrih časov. Padla je vrsta sezonskih rekordov, Nemec Fassnacht pa je postavil tudi novi evropski rekord na progi 200 m metuljček.
Rezultati, ki so jih tekmovalci dosegli v zadnjih dveh dneh so bili naslednji:
100 m prsno ženske
1.	Galina Stepanova (SZ) 1’ 16” 4
2.	Laudia Clevenger (ZDA) 1' 17" 5
3.	Linda Kurtz (ZDA) 1’ 17” 9
100 m prsno moški
1.	Nikolaj Pankin (SZ) 1’ 06” 6
2.	Brian Job (ZDA) 1' 06” 7
3.	John Hencken (ZDA) 1’ 06” 8
100 m metuljček ženske
1.	Deena Dearduff (ZDA) 1’ 06” 8
2.	Karen Moe (ZDA) 1' 05” 9
3.	Aliče Jones (ZDA) 1’ 06" 1
100 m metuljček moški 1. Mark Spita (ZDA) 56” 0
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki se udeležuje evropskega prvenstva «kadetov» v Gorici. Jugoslovanski košarkarji so v pr vem delu prvenstva Igrali zelo do bro in so si že predčavsno zagotovili vstop v finalno skupino
liiiiiniiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
NA EVROPSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU «KADET0V»
Jugoslavija si že zagotovila vstop v finalno skupino
GORICA, 12. — Predvidevanja, o katerih smo pisali še pred začetkom prvenstva, se uresničujejo. V prvi skupini sta na čelu lestvice Španija in Sovjetska zveza. Zelo dobre rezultate so doslej dosegli Španci, ki so vse tri doslej odigrane tekme osvojili. Sovjetski igralci so doslej zmagali v obeh odigranih tekmah, nocoj bodo igrali tretjo tekmo proti Švedom. Brez dvoma bodo zmagali in se tako povzpeli začasno na drugo mesto takoj za Španci; morda pa bo razmerje točk po nocojšnji tekmi njim v korist.
Popoldne smo gledali tekmo med Španci in Avstrijci. Dolgočasna tekla, polna napak in težke igre, se ; zaključila s predvideno špansko mago.
Nedeljske in današnje tekme v
Sovjetska zveza — Grčija 51:35 Švedska — Avstrija	52:49
Španija — Turčija	39:38
Grčija - Turčija	53:43
Španija — Avstrija	63:31
« « *
V drugi skupini pa si je Jugoslavija že v nedeljo zagotovila vstop v finalno tekmovanje. V tej skupini predstavlja francoska ekipa precejšnje razočaranje. Francozi so bili med favoriti, po dosedanjih rezultatih pa so praktično potisnjeni navzdol. Izraelska ekipa je presenetila. Nihče ni nanjo računal, po rezultatih sodeč pa so kandidati za prva mesta na lestvici... seveda.
če jim bo nocoj uspelo premagati Italijane.
V B skupini so nedeljski in današnji rezultati naslednji:
Izrael — Švica	110:45
Italija — Nemčija	69:45
Jugoslavija — Francija	85:64
Francija — Nemčija	77:58
¥ ¥ ¥
Jugoslovanska peterka	si je z
zmago nad Švico dokončno zagotovila vstop v finalno tekmovanje. Novoselovi igralci so, tako vsaj sodimo po njihovi igri, resni kandidati za evropskega prvaka.
Švicarje so sicer premagali z ne preveč blestečim rezultatom (77:37), kar bi lahko ustvarilo vtis, da so Jugoslovani igrali slabše kot Italijani, ki so Švicarje odpravili z večjo razliko točk. Povedati pa moramo, da so Jugoslovani sinoči igrali umirjeno, ne da bi se preveč pretegnili. V prvem polčasu so gladko vodili z rezultatom 44:17, v drugem pa so nekoliko popustili in so se »prebudili* šele v zadnjih minutah igre. Jugoslovanska ekipa je igrala zelo homogeno in tako dokazala, da ima Jugoslavija precej dober košarkarski naraščaj.
Rezultat:
Jugoslavija — Švica 77:37 (44:17) JUGOSLAVIJA: Zalokar 9 točk, Kicanovič, Miličevič, Grgin 18, Mar-tinovič, Todorovič 20, Delibasič, Bio-rac 16, Morel, Trpkovič 2, Vizič 4, Lukovac 8.
ŠVICA: Meyer, Steiger, Durer, Mariehotz 5, Devantheri 13, Oso-
wietzki 4, Caillat 4, Perther, Buher 4, Duvernois 11.
Sodila sta Kokoviev (SZ) in Hol-min (Švedska).
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli še naslednja dva izida: Italija — Izrael	70:58
SZ - Švedska	106:36
2.	Ross VVales (ZDA) 57" I
3.	Gary Hall (ZDA) 57" 2
800 m prosto ženske
1.	Shane Gould (Avst.) 9’ 03" 9
2.	Karen Moraš (Avst.) 9' 12” 6
3.	Ann Simmons (ZDA) 9’ 13" 4
200 m mešano ženske
1.	Cindy Plaisted (ZDA) 2' 28” 3
2.	Tina Rothhammer (ZDA) 2’ 29" 8 3 Jenny Bartz (ZDA) 2' 30" 2
200 m mešano moški
1.	Gary Hall (ZDA) 2’ 12" 4
2.	Pat 0’Connor (ZDA) 2' 12" 9
3.	Mark Chatfield (ZDA) 2' 13” 0
1500 m prosto moški
1.	Graham VVindeatt (Avst.) 16’14”7
2.	John Kinsella (ZDA) 16' 22" 8
3.	Graham White (Avst.) 16’ 27" 3
štafeta 4x100 m prosto ženske 1. Long Beach 4’ 07” 0
štafeta 4x100 m prosto moški 1. Los Angeles A C 3' 36" 2
100 m hrbtno ženske
1.	Keena Rothhammer (ZDA) 1‘8"2
2.	Sue Atwood (ZDA) 1' 8" 5
3.	Tatjana Lekvejšvili (SZ) 1’ 8" 6
4.	Lynn Watson (Avst.) 1' 8" 9
100 m hrbtno moški
1.	Mark Chatfield (ZDA) 1’ 01”
2.	Mike Stamm (ZDA) 1' 01" 3
3.	John Murphy (ZDA) 1’ 01” 4
200 m prosto ženske
1.	Shane Gould (Avst.) 2’ 06” 6
2.	Nancy Spita (ZDA) 2’ 08" 6
3.	Shirley Babashoff (ZDA) 2’ 10"5
200 m prosto moški
1.	Gunnar Larson (Šve.) 1’ 57" 2
2.	John Kinsella (ZDA) 1' 57" 6
3.	Tom McBreen (ZDA) 1' 57" 8
200 m metuljček ženske
1.	Karen Moe (ZDA) 2' 21”
2.	Aliče Jones (ZDA) 2’ 22" 2
3.	Elie Daniel (ZDA) 2' 23" 2
200 m metuljček moški
1.	Hans Fassnacht (Z. Nem.) 2’06”1
2.	Viktor Šarigin (SZ) 2' 07" 2
3.	Jaširo Komazaki (Jap.) 2' 09” 3
400 m mešano ženske
1.	Cindy Plaisted (ZDA) 5' 07” 9
2.	Karen Moraš (Avst.) 5’ 08” 1
3.	Debye Mayer (ZDA) 5' 15" 2
400 m mešano moški
1.	Graham Winteatt (Avst.) 4’40”5
2.	Gunnar Larsson (Šve.) 4' 40" 9
3.	Steve Power (ZDA) 4’ 43” 9
štafeta 4x200 m prosto ženske 1. Cincinnati 8’ 57” 7
štafeta 4x200 m. prosto moški 1. Long Beach 7’ 54” 8
SABLJANJE
Na svetovnem sabljaškem prvenstvu na Dunaju je zmagala v sablji ekipno za moške Sovjetska zveza. 2. je bila Madžarska, 3. pa Italija.
'ti.*-, .Oljk
Med slavnimi osebnostmi, ki se zelo zanimajo za šport sta tudi dvojčica Aliče Kessler in igralec Umberto Orslni. Najbolj se navdušujeta za tenis
j^Lko časa je minilo — vračali so se, kašljali in preklinjali, so bili mimo, je zdrsnil iz skrivališča in se napotil za Rmi. Na srečo so šli počasi in svetili samo naprej, na pot. “^pravil se je za njimi, brez oklevanja in brez strahu, kot Jihova senca. Luči so se po votlinah pred njim kotalile kot tlri izgubljenje krogle, ki jih težnost vleče v dolino.
Nekajkrat se je zadel v steno, sprožil kamen, a sla po vežem zraku ga je gnala naprej, da se je na nekem ovinku. Jer so obstali, že nevarno približal sovražnikom. Stisnil se Jj 2a kapnik in čakal, da so odškomjali naprej. S poslednji-1 močmi se je vlekel za njimi, dokler se niso spet ustavili. . e<*aj je pretrgal tišino rezek glas, presunljivo podoben klicu,
I	S& je vselej vrgel po tleh: «Halt!»
Toliko da ni vrgel bombe. Zadnji hip se Je zavedel, da ^ ga ne sme. Pognal se je nazaj v temo in utonil v stranskem Čakal je, dokler se ni vse umirilo. Najbrž je bil Nemec ^klical kaj drugega, ker se nihče ni vračal in je bilo vse živc^0tn0 11141110 111 fciho' <<NaJbrž so me prevarali prenapeti
Zlezel je iz skrivališča. Svetlobe ni bilo več in tudi ne frakov. Spet je ostal sam v temi. Najraje bi bil zaklical: bt°jte! Zmotil sem se. Počakajte...«
Pijano se je opotekal naprej. V glavi mu Je kljuvala ne-bolečina, obtolčene, do krvi ranjene noge so ga bolele, a Jih je stežka premikal.
, Na smrt utrujen se je zavlekel v kotanjo, kjer je obležal *aspal. Prebudil ga je mraz. Bil je ledeno mrzel, udje so 11111 otrdeli.
Večna noč ga bo zagrnila In stisnila. Podzemlje ga bo Sonobiio ko bednega črva. Ne! Nel... Spet je hodil, plazil se J > zašel v mrtev rov in se vračal in neumorno lezel dalje, oi mogel obstati, če je malo počival, ga je stisnil mraz
II	lotevale so se ga samomorilne misli: «Daj, potegni, razletel hoš in nihče te ne bo prepoznal...«
<<Ne!» mu je velevala volja. «Cas imaš. Ko boš povsem ko ti ne bodo služile ne roke ne noge, ko boš komaj iahko odprl usta, takrat šele potegni.«
Zbral je še tisto bore moči, ki je še ostalo v ožganem in okrvavljenem telesu. «Svoboda bo, praznik vseh ljudi sveta, ti pa mrtev? Ne, ne...«
Saj mora biti že blizu umetnega rova v črno jamo. Zaznal ga bo po svežem zraku.
Vrnil se je iz slepega rova in izbral novega, že po nekaj metrih mu je zavel v razgreto čelo hladen zrak. To je dih gozdov, dih pomladi! Zajel je z vsemi pljuči. Zdaj je hitel dalje z nezmotljivim čutom kakor žival.
Kmalu je otipal mesto, kjer je bil z železnim drogom prebil zid. Ves se je opraskal po še svežih ranah in opeklinah, ko se je po ostrem kamenju spustil v umetni rov.
Zdaj ne more več zaiti!
S stropa so padale kaplje, čedalje bolj so štropotale, kot bi se bližala ploha. Lovil jih je v usta in se plazil naprej, proti rahlemu svitanju — čutil ga je v očeh in v vsem telesu, z vsako celico, ki je bila prepojena s smrtjo in nočjo, pa je hotela še obstajati.
V Črno Jamo je lila svetloba v prelestno belih curkih. Z roko si je zastri solzne oči. Zrak je bil čist. Počasi se je privajal na svetlobo, potem pa se je spravil bliže k izhodu.
Potuhnil se je med skale v bližini stopnic in prisluhnil, če so Nemci še v zasedi. Ničesar ni bilo slišati razen žvižganja ptičev. Zato se je opogumil in krenil po stopnicah. Tu in tam je obstal in poslušal.
Nič. Molk gozda in šelestenje drevja v vetru... Gozd, ki gja je tako zelo ljubil, in življenje — vse je bilo tako blizu, da ni več vzdržal. Z naglimi skoki se je pognal prek zadnjih stopnic. Bil je zunaj.
Petdeset metrov nad njim, na vrhu skalovja, so sedeli trije Nemci in buljili v sonce. Za vhod v Jamo se niso zmenili. Ko so Iznenada zagledali golega in osmojenega človeka, so bili tako presenečeni, da jim je kar sapo zaprle. Šele ko je prikazen skočila v gozd, so zavpili: «Halt! Halt! Halt!« in začeli na slepo streljati za človekom, ki je bil zanje bolj privid kot človek.
Krogle so žvižgale visoko nad Rudijevo glavo. Vedel Je,
da niso nevarne, pa je kljub temu bežal, kot se spodobi golemu. Bežal je po najbolj gostem grmovju, ki mu je na ožgano in golo telo risalo nove rane. Gola in razbolela stopala mu je rezalo kamenje, v členke se je zabadalo trnje.
Pribežal je v visok borov gozd. Nemci ga niso zasledovali. Zdaj si je lahko malo oddahnil. Skozi borovo igličevje se je iskrilo sinje nebo, trava je mehko zelenela. To je življenje! Zdaj pa čdmprej k ljudem!
Na robu gozda je naletel na dva drvarja. Gledala sta ga kot prikazen. Prosil ju je, naj mu dasta piti in, če imata, kakšno cigareto. Hlastno je pil črno kavo, ki sta mu Jo ponudila in potem prižgal. V glavi se mu zavrtelo. Ni se maral muditi, še zmeraj je smrdelo po sovražniku. Od možakarjev je izvedel, da se divizija že dva dni tolče z Nemci. Torej je bil toliko časa v jami... Dala sta mu stare hlače. Potem se je počutil bolje.
Začudeno sta gledala za njim. «Ljudje so od hudiča,« je dejal stari drvar, «kaj vse si upajo!«
Hodil je še nekaj časa, ko je med zelenjem zavohal dim. «Aha, oglarji.«
Tudi ti so ga sprejeli, ko da je padel z neba. Povedal jim je, kako je z njim, in dali so mu jesti in piti. Prinesli so mu nekaj cunj, da sd je vanje zavil noge. Eden mu je hotel odstopiti celo čevlje, ki pa jih je odklonil, saj jih na tako otekle in razbolele noge ne bi mogel obuti.
Zdaj je hodil laže. čez kakšno uro Je spet naletel na ljudi. Med njimi je bil tudi terenec, ki ga je brž odpeljal domov. Ko so ga zagledale dekleta, so se v strahu razbežale. «Zares moram biti čuden, ko se me tako boje,« si je dejal. Seveda — skoraj nag, ožgan, krvav, s posneto kožo na obrazu in z velikimi vročičnimi očmi je zares vzbujal grozo... Toda kmalu so premagale odpor proti živemu mrtvecu. Umile so ga, obvezale to oblekle. Zahvaljeval se je z očmi in besedami. Pravzaprav še ni dojel svojega drugega rojstva. Vse, kar se Je z njim dogajalo, se mu je zdelo prečudno, neresnično. Tu in tam se mu je zazdelo, da leži v jami, da se mu blede, da samo sanja to da bo umrl.
Potem so ga spravili spat. Med spanjem je večkrat ne razumljivo govoril. Zbudil pa se je šele naslednji dan, ko j prišla ponj patrulja najbližje enote odreda. Vodja patrulje golobrad mladenič, ga je začel zasliševati, kot bi prijel bele gareiističnega vohuna. Nekaj časa mu je odgovarjal, poten P® je vzrojil:
«Pojdite k hudiču! Povedal sem, kdo sem to kako je In nit »esede več ne povem. Povprašajte v divizijskem štabu, p; vam bo komandant Lazar povedal vse, kar želite.«
Tedaj je bilo dosti tudi terencu.
«Ne norite... Saj vidite, da mora fant takoj v bolnišnico:
Patrulja je odšla to ga pustila v hi&i
,.y svitu dneva so iz mesta krenile tri bojne kolone z ba terljo topov ta minometov. Nemci, Mongoli to domobranci. Napotah so se proti vasem na obronkih hribovja, kjer so iz vidmld prejšnji dan zdaleč zaznali sovražnika in kjer se i< moral prejšnji bojni odred umakniti.
Obveščevalna služba je odpovedala. Redki zaupniki domo brancev so se ob prihodu divizije poskrili, brez partizanskeg; dovoljenja pa je bilo civilnemu prebivalstvu prepovedano ho dati v mesto.
Poročnik Valjhun je bil razočaran. Tisti trije, ki jih je bil Duh poslal na poizvedovanje, preoblečene v civilne obleke se niso vrnili. Prepričan je bil, da so se poskrili doma in da’ jih do konca vojne ne bo več na spregled. Ko je po neprestani noči taval po dvorišču kasarne, kjer so se razporejale enote za napad, je srečal poročnika Veldmanna. V senci sivega zidovja so mu podoficirji urejali bojne skupine, delili mutacijo za mitraljeze, puške in tromblonke. Pred vsako desetino so prinesli zaboj ročnih granat, ki so si jih vojaki zatikali za pas, kolikor je kdo hotel.
(Nadaljevanje sledi)
Uradnlitvo TRST	Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnica	GORICA	Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprei, polletna 6 100 lir celoletne 11 000 lir Letna naročnina za inozemstvi 15 500 lir	v SFRJ posa-
mezna Številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poitni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaSko in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubblicitš ltaliana»<
Strm 6
13. julija 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tiska ZTT - Trst
Položaj Slovencev v Benečiji
(Nadaljevanje s 1. strani)
ralo čimveč Slovencev kandidirati na naprednih listah, da bi jih izvalili v krajevne organe oblasti. «Ne moremo stati križem rok in čakati, da nam bodo drugi demokratizirali občinske uprave.»
Kam s« nam Je izgubilo 250 slovenskih dijakov?
Kakšna se nam kaže prihodnjost? V Benedji smo doslej delali premalo načrtno, s preveč skromnimi človeškimi in materialnimi sredstvi. «Pri nas ni nihče investiral, in to se nam bo kruto maščevalo.* Kako zaposliti ljudi in jih obdržati doma. Skozi goriški in tržiški Dijaški dom je šlo okoli 250 dijakov, ki jih sedaj — z redkimi izjemami — v Benečiji skorajda ni. Društvo »Trin-ko» se ubada tudi s socialnimi storitvami in je na takšen način stkalo tesne vezi s prebivalci Nadiških dolin. Govornik je omenil turizem ter možnost nakupa zapuščenih hiš. S prekategorizacijo nekaterih prebodov bi dosegli večji turistični priliv.
Ob koncu je Predan omenil študijo deželne ustanove za kmetijstvo ERSA. ki predlaga hitre posege, če hočejo preprečiti popolno obuboža nje prebivalstva in njegovo izselitev.
Kako učinkovito delovati
Profesor Viljem Oerno je dejal, da je beneška zemlja revna in da predstavlja največji dohodek ravno BMtuielr. H ga emigranti pošiljajo svojcem. Zadružni Hlevi niso zaustavili Izseljevanja ter niso zbudili zaupanja pri živinorejcih. Sklep ob-čine Brdo o potrebi znanja stoven-*ega dialekta za namestitev na občini je m nadzorni odbor protizakonit.
Dr. Cemo js predlagal, naj bi postalo društvo »Trtolko« središče za delovanje vseh osveščenih ljudi. Potrebno je premagati osamljenost ter v najbolj primernih oblikah Iskati podporo In zaupanje prebivalstva.
Odgovorni urednik Matajurja Voj-mir TedcMi Je govoril o razširjenosti nekaterih listov, Iris Batalno se Je vprašala, če je tudi njej usojeno, da kot mlada učiteljica ne bo našla zaposlitve doma.
Benečija potencialni rezervat delovne sile za Trst In Gorico
Stanislav Bole je omenil turizem, ki bi ga mor Šil dvigniti na kvalitetno raven s šolanjem kadrov, ter specializirano obrtništvo, ki bi predstavljalo obliko za zaposlovanje emigrantov. Nekaj desetin bi jih mogii zaposliti tudi v večjih obratih v Manzanu. Gorici in Trstu. O zaposlovati iu mladih absolventov je govoril tudi dr. Stanislav Oblak, ki je hkrati predlagal, naj posnamemo beneške pesmi na plošče. Dr. Loke Beroč vidi izobraževanje beneških otrok v zdomstvu prek mreže potovalnih učiteljev, za katere bi morala skrbeti Izseljeniška matica. K besedi so se prijavili še Kufersin. dr. F11Benedetlč, Ofihor, dr. Demšar in Edvin Švab.
Sklepna beseda
V svoji sklepni besedil je pred tednik SKGZ Boris Race dejal naj se strnejo okoli «Trinka» vsi o-sveščeni beneški ljudi. Na takšen način bo mogoče učinkoviteje voditi boj za narodno zaščito in večjo kulturno • prosvetno prisotnost. Obstajajo možnosti za vračanje izseljencev ter njihovo zaposlovanje predvsem v Trstu in Gorici. Dru-Mveoo delovanje bo obogatilo od-
prtje »patronata*. Omenil je možnost nakupa kakšne zapuščate beneške hiše ter njeno ureditev po vzgledu zadruge cNaš Kras*. Ob koncu je pozval člane izvršnega odbora ter predstavnike članic, naj v čimvečji meri sodelujejo z beneškimi tovariši za dober izid nakazanih prireditev.
Smrt na japonskih plažah
TOKIO, 12. — 65 ljudi, med katerimi je 26 otrok, se je v zadnjih dneh utopilo na Japonskem. Gre za nesreče, ki so se pripetile ko palcem na številnih japonskih pla žah. V zadnjih dneh se je na Ja ponskem temperatura zelo dvignila Policijski organi so sporočili, da je na Japonskem od začetka junija vsaj 471 ljudi zgubilo življenje pri kopanju oziroma jih pogrešajo. Od teh je 243 otrok.
Šesta žrtev sadističnega morilca
GIFHORN (Spodnja Saksonska), 12. — Neznani morilec, ki že od
jeseni 1968 stalno napada mlade pare, ki iščejo zakotoejže kraje, je ponoči med soboto in nedeljo umoril še enega mladeniča.
Kdo ie morilec, oblasta še ne vedo, saj razpolagajo le z zelo meglenimi in negotovimi podatki o njegovi postavi. Ljudje ga poznajo kot človeka, ki streže po življenju zaljubljencev.
To pot je zločinec napadel nekega 24-letnega delavca, ki se je zatekel na samoten kraj s svojo prijateljico. Presenetil ju je napadalec, ki je bil zakrinkan. Moški je ustrelil mladeniča in potem posilil dekle.
Policija meni, da gre za istega mladeniča, ki je v preteklosti zagrešil že šest podobnih napadov. Oblasti so obljubile 3000 mark nagrade tistemu, Id bo posredoval podatke o zločincu.
NEAPELJ, 12. — V zadnjih časih je pojav dviganja tal v krajih o-koli Pozzuolija postal očitnejši. Podatke o dviganju tal so objavili geologi in tehniki civilnega tehničnega urada v Neaplju. V sporočilu tehničnega urada je rečeno, da se .je zemlja na področju Gerolimini -Pozzuolj - Serapeo dvignila od tč junija do 9. julija letos za skoraj en milimeter vsak dan.
TRAGEDIJA TREH FRANCOSKIH TURISTOV V ANGLIJI
Umor pod platneno streho: žrtve en moški in dve ženski
Politija še ni odkrila nobene sledi za neznanimi marilti
TRŽAŠKI DNEVNIK
LONDON, 12. — V nekem šotoru blizu Mouldswortha pri Chesterju so mimoidoči našli davi dve trupli in neko žensko, ki je bila hudo ranjena in ki je kmalu potem umrla.
Policijski organi so izjavili, da gre za tri francoske turiste, in sicer za enega moškega in dve ženski. Vsi trije so bili stari okoli 20 let. Ko je policija prišla na kraj, kjer je bil postavljen šotor, sta bila moški in ena ženska že mrtva. Drugo žensko so medtem že prepeljali v bolnišnico, kamor pa je prišla že mrtva.
Do sedaj policijski organi še niso sporočili, kako so bili francoski turisti ubiti in niti, kdo bi bil morebitni krivec te tragedije. Stotine policijskih agentov preiskujejo področje v upanju, da bi našli vsaj kak znak ali kako sled za skrivnostnimi morilci. Ministrstvo za notranje zadeve je naročilo policijskim zdravnikom, naj opravijo obdukcijo
..............................m..........................................ni.i.iii.„......
PO MNENJU SOVJETSKE VLADNE KOMISIJE
Uhajanje zraka iz «Sojuza 11» je umorilo sovjetske kozmonavte
Dokončno zavržena domneva o smrti zaradi izčrpanosti človeškega telesa v breztežnem prostoru
treh trupel. Edini zunanji dokaz, da je šlo za tri francoske turiste, je bila navzočnost v bližini šotora avtomobila znamke »citroen 2 cv» s francosko evidenčno tablico.
MOSKVA, 12. — Sovjetska vlad- lahko premikajo bolj sproščeno. Šele na komisija, ki so .ji poverili na- \ pred pristankom pride do ločitve logo, naj preišče vzroke katastrofe i kabine in servisnega modula. Mor-vesoljske ladje »Sojuz 11» pri kateri j da se ie prav v tej fazi nekaj so zgubili življenje kozmonavti Ge zataknilo ter se vrata niso popol-
orgij Dobrovoljski, Vladislav Volkov in Viktor Pacajev, je izdala uradno poročilo.
Poročilo morda ne pojasnjuje še vseh okoliščin, ki so povzročile vesoljsko katastrofo, vendar Pa nedvoumno potrjuje, da ni šlo za smrt, ki bi bila posledica izčrpanosti človeškega telesa zaradi dolgega bivanja v breztežnem stanju v vesolju. Trije sovjetski kozmonavti so umrli samo zato, ker je iz njihove vesoljske ladje nenadoma izginil zrak. Kaj je povzročilo uhajanje zraka iz kabine, pa se še ne ve. Na vsak način gre prav gotovo iz-kljuno za tehnično okvaro in ne za zdržnost človeškega telesa v razmerah breztežnosti. Medtem ko se tehnične pomanjkljivosti in okvare razmeroma lahko in hitro popravijo, bi bilo nekaj takega nemogoče pričakovali v primeru nezmožnosti člo veškega telesa, da prestane tedne in tedne bivanja v vesolju.
V poročilu sovjetske vladne komisije .je rečeno, da je zrak naglo ušel iz vesoljske kabine kakih trideset minut pred pristankom vesoljske ladje na zemljo. Ni še znano, kakšen je potek vseh operacij pri pristajanju sovjetskih vesoljskih ladij na Zemljo. Zato je skoraj nemogoče ugibati, kakšen pomen pripisati izrazu »trideset minut pred pristankom*. V nekaterih zapadnih krogih domnevajo, da je prišlo do okvare na vratih, ki hermetično zapirajo vesoljsko kabino, ki pristaja na Zemljo in ki so prej odprta ter omogočajo prehod iz kabine v servisni modul. Ta je namreč mno; go večji, a v njem se kozmonavti
noma zaprla.
Ta ali pa kaka druga podobna tehnična okvara je imela usodne posledice. Zrak .ie nenadoma ušel iz kabine in trije kozmonavti so se znašli v brezzračnem prosto ru. Zunanji pritisk ni več deloval na njihovo telo. kar .ie povzročilo pravcato eksplozijo raznih plinov v njihovi krvi. Tako je prišlo do blo-kHftP> Wp.aU pa do ustvarja velikih {Minskih mehurjev v krvi, ki so onemogočili redni krvni obtok. Smrt treh kozmonavtov je bila prav gotovo takojšnja. Taka vrsta smrti je podobna smrti, ki so ji izpostavljeni potapljači ali podmorski ribiči, ki pridejo iz velikih globin morja nenadoma na površino in ki so ji zdravniki nadeli znanstveno ime »embolija*.
postaje. Še preden se je pogovoril s predstavniki oblasti, je Saba telefoniral svoji ženi. Po zaslišanju so ga agenti prepeljali na njegov dom.
Neznani banditi so ugrabili odvetnika neko popoldne, potem ko je zapustil svoj urad. Po enem dnevu njegove odsotnosti je žena obvestila policijske oblasti, da se mož ni vrnil domov.
Osvobojen na Sardiniji odvetnik Alberto Saba
NUORO, 12. — Sardinski banditi so davi osvobodili odvetnika Alberta Sabo iz Sassarija, ki je bil u-grabljen že pred 53 dnevi. Banditi so izpustili ugrabljenca v razdalji 3 km od kraja Orotelli na pobočjih hriba Nieddu. Še preden so ga izpustili, so mu ukazali, naj se uleže pod grm in naj se ne premakne do 10. ure. Odvetnik je ubogal ter se je iz tistega kraja premaknil po več kot eni uri. Prišel je do nekega pastirja, ki je molzel svoje ovce in ki ga je potem pripeljal z avtomobilom do bližnje karabinjerske
Japonski kapital
(Nadaljevanje s 4. strani)
iiifiiiiiuiiiiiMtiiiiiiiinHtntiiiiiiiiiimi
iiiiiiiiiiimitimiimmiiimiiiiiiiiiii
Ob obletnici bitke pri Boynu


•- -i'M.; •


m....
ICV
Ir * mi %
h mm ™ iNfc
fv4 * ju
2e lest dni zaporedoma se v okolici Londonderryja vrstijo eksplozije ln požari. Na sliki: poslopje tovarne American Essez Internationa v pi«"»»nih Okoli pa se zbirajo ljudje, ki radovedno zrejo v goreče poslopje
BELFAST, 12. — Davi so bile v vseh večjih severnoirskih mestih manifestacije Oranžistov ob obletnici bitk« pri Boynu, do krta«* je
prišlo 12. julija 1690.
Skoraj 100.000 pripadnikov oran-žističndh organizacij se je zbralo,
da bi v sprevodu šli po mestnih
ulicah, seveda le mimo katoliških četrti. Pred leti so take manifestacije potekale po vseh mestnih četrtih, lani pa so protestanti izpustili katoliške četrti, da bi ne povzročili incidentov. Kakor smo poročali pred nekaj dnevi so se severnoirske oblasti precej bale, da bi letos ne prišlo do hujših spopadov. Najbolj napeto je bilo ozračje v Londonderryju, tudi v Belfastu pa ni bilo prav mirno, čeprav v zadnjih dneh ni bilo ostrejših spopadov. Da bi onemogočile vsak incident, so oblasti mobilizirale poleg 4.000 agentov še skoraj 9.000 vojakov, ki bi lahko nastopili v primeru nevarnosti. Na razpolago so imeli celo helikopterje.
Katoličani so danes nekoliko presenetili Oranžiste. Nikjer ni prišlo do odkritega spopada, kar bi bilo sicer tudi težko izvedljivo, ker so se pohodi odvijali po samo protestantskih četrtih, ki so bile zastražene. na raznih mestih pa so nastale eksplozije, Id so povzročile precej ranjencev. Šest eksplozij so zabeležili v krajih Pomeroy. Irvi-nestow in Newry. Pet eksplozij je nastalo v samem mestu Belfast, kjer je bilo ranjenih dfivet občanov. znatna pa .je bila tudi škoda, ki so jo eksplozije povzročile na bližnjih trgovinah in poslopjih.
Glasnik britanskega vojaškega poveljstva je sporočil, da so ponoči j aretirali sešt oseb, med katerimi dve ženski, ki jih sumijo, da so sodelovali pri nastavljanju kake bombe. Isti glasnik je kasneje sporočil, da je v bližini katoliške četrti Falls Road v Belfastu prišlo do streljanja, med katerim je bil ranjen britanski vojak, ki je kasneje umrl. še ni znano, če je bil vojak sam. ali so ob njem stražili (kugi. Tudi o raznih atentatih še ni podrobnejših vesti.
skih naložb v tujini. Pri tem je zanimivo, da se dve tretjini ln več te velike vsote nanašata na Brazilijo. Neposredne japonske naložbe v tej deželi so se do ieta 1969 povzpele na 213 milijonov dolarjev, v naslednjem letu pa so znašale že 360 milijonov.
Zaradi primerjave bomo navedli še naslednje: ameriške družbe so konec leta 1969 prijavile, da Imajo na področju Južne Amerike naloženih skupno 11.6 milijarde dolarjev. Računa se, da družbe iz Velike Britanije in lz Zahodne Nemčije sodelujejo v Investicijah na področju Južne Amerike skupno z 1 milijardo 200 milijoni dolarjev. Ce so zahodinanemški in angleški finančniki vložili v gospodarstvo Južne Amerike tolikšna sredstva, so to storili v oeli vrsti desetletij, medtem ko se Japonska pojavlja kot Investitor .šele v zadnjih letih ln vse kaže, da Ima glavno besedo sedaj na tem področju prav japonski poslovni človek, kot je to izjavil pred nedavnim v tVa&hlngtonu neki japonski funkcionar, ki je tudi dodal, da bi to dejstvo moralo zagotoviti Japonski tudi «lažje nabavljanje cenejših surovin« na tej celini.
Trenutno operira v Južni Ameriki kakih 200 japonskih družb, ki so tudi majhna predstavništva, ki jih zastopa le nekaj ljudi, pa tudi velika Industrijska podjetja, ki slovijo po svoji mogočnosti na Japonskem In bodo v kratkem zaslovela tudi na tako imenovani zeleni celini. Med drugim bomo navedli velikane «Micul», «Micibl-ši», «Sumitorno», «Išdkavajima do BrasU« Itd. Zadnje podjetje, kt smo ga navedli, je dejansko že največja ladjedelnica v vsej Braziliji.
Japonski poslovni «vdor» v Južno Ameriko je prišel bolj do Izraza zaradi dejstva, da se je pojavil z vso silo ln z vso naglico. Sicer pa je še vedno za ameriškim ln evropskim vdorom, ki pa se je ustvarjal dolga desetletja. Po izjavi japonskih funkcionarjev v Limi so nekatere japonske družbe dosegle s sorodnimi ameriškimi družbami medsebojni sporazum, da bodo skupno Izkoriščale razne koncesije. Ko se je neka ameriška družbe umaknila s svojih koncesij, je to storila tudi Japonska, kajti ((proti našim Interesom je, da tekmujemo z ameriškimi družbami«, je Izjavil neki japonski funkcionar v Limi. Morda bi nam prav ta Izjava mogla najbolje obrazložiti strah, ki ga Imajo določeni južnoameriški javni delavci pred japonskim vdorom v njihovo ekonomijo. Znano je, da se napredni politiki nekaterih južnoameriških držav s težavo otresajo ameriške ((navzočnosti« v svojih deželah. Solidarnost, ki jo japonske družbe kažejo do svojih ameriških «sester», da slutiti, da bodo tudi japonske družbe ubrale pot, ki jo že dolgo hodijo ameriške družbe, ki držijo ((zeleno celino« v kleščah, kot bi se polip s svojimi ovijalkami oklenil plena.
Protest v Moskvi georgijskih Judov
MOSKVA, 12. — Danes popoldne po 17. uri je 27 Judov iz Georgije, ki so začeli gladovno stavko v palači prezidija vrhovnega sovjeta za pustilo palačo ter odšlo v poslopje osrednjega brzojavnega poslopja, ki je v bližini Ulice Gorki. Georgij-ski Judje so začeli gladovno stavko v znak protesta proti oblastem, ker jim še niso dovolile, da bi se lahko izselili v Izrael.
Po drugih vesteh je baje v prejšnjih dneh prispelo v Moskvo okoli 300 Judov iz Georgije, ki vsi zahtevajo, naj jim sovjetske oblasti dovolijo izselitev v Izrael. 27 predstavnikov te skupine je davi, ko so bili še v čakalnici vrhovnega sovjeta, izjavilo, da se ne bodo umaknili, dokler ne bodo prejeli pozitivnega odgovora na svoje zahteve. Demonstranti so poslali tudi pismo predsedniku prezidija Nikolaju Pod-gornemu. Zdi se, da policijske oblasti niso sprejele nobenega ukrepa proti skupini Judov.
Tožilec se je pritožil proti osvoboditvi Davanija
RIM, 12. — Pomočnik državnega pravdnika Domenico Sica je vložil priziv proti sklepu preiskovalnega sodnika Francesca Amata, ki je spustil na svobodo Livia Davanija, ki je znan široki italijanski javnosti, ker je v avgustu lani umoril svo.ie-ga 23 dni starega otroka, ki je bi/ fokomeličen.
Preiskovalni sodnik je menil, da se ne more uvesti kazenski postopek proti Davaniju.
Pomočnik državnega pravdnika se strinja sicer z mnenjem preiskovalnega sodnika glede tedanjega duševnega stanja obtoženega očeta, pravi pa, da se ne more trditi, da se mu je prisebnost sedaj vrnila. Zato tožilec meni, da bi bilo treba poslati Davanija za deset let v psihiatrično bolnišnico.
.............
TRŽAŠKA KRONIKA
V nedeljo slovesnost v vojašnici <cBeIeno»
Proslava 119. obletnice korpusa javne varnosti
Z daljšo slovesnostjo so v nedeljo zjutraj proslavili 119. obletnico ustanovitve korpusa agentov javne varnosti. Slovesnosti, ki so jo kakor vsako leto priredili v policijski vojašnici «Beleno» v Ul. Revoltella, so se udeležili najvidnejši predstavniki mestnih oblasti. Med drugimi so bili prisotni župan Spaccini, vladni komisar Cappellini, kvestor D’An-chise. predsednik sodišča Jannuzzi, državni pravdnik Palermo, predsednik prizivnega sodišča Renzi, inšpektor V. cone polkovnik Del Donno in drugi.
Ob 10. uri je vladni komisar, v spremstvu kvestorja in poveljnika V. cone, pregledal postrojene oddelke agentov javne varnosti, od prometne policije in oddelkov hitrega posega do agentov pomorske policije. Po verskem obredu ie polkovnik Del Donno prebral pozdravne brzojavke predsednika republike Saragata, ministrskega predsednika Colomba, notranjega ministra Restiva ter vrhovnega poveljnika policije Vicarija. Ob tej priložnosti je Del Donno naštel odlikovanja, ki jih je korpus agentov javne varnosti prejel od 21. junija 1970 do 30. junija letos. To so štiri bronaste kolajne za civilne zasluge ter 26 priznanj za javno zaslužnost. Posebno priznanje so podelili agen-tu Giancarlu De Angelisu za n.jego-ve zasluge ob lanski oktobrski povodnji v Genovi.
Prefekt Cappellini je imel nato priložnostni govor.
NA TRGOVSKEM TEHNIŠKEM ZAVODU tZIGA ZOIS»
Komisija je zaključila izpraševanje Dijaki sedaj nestrpno pričakujejo izide
Včeraj je stopila pred profesorje se zadnja skupina sedmih dijakov - Kratek intervju s predsednikom komisije, profesorjem slovenščine in dvema kandidatoma
Včeraj je profesorska komisija na trgovskem tehniškem zavodu zaključila izpraševanje zadnjih sedmih kandidatov. Usposobljenostni izpit je torej pri kraju, napetosti pa le ni konec, vsi nestrpno pričakujejo izide. Na znanstvenem liceju in na učiteljišču se je izpraševanje zaključilo v soboto, izidi bodo znani danes dopoldne. Na tehniškem zavodu se bo danes sestala komisija jutri dopoldne pa bodo znani izidi. Na klasičnem liceju izpraševanje še ni zaključeno: zadnja dva dijaka bosta morala stopiti pred komisijo jutri zjutraj, izidi pa bodo znani predvidoma v četrtek ali celo petek dopoldne.
Včeraj zjutraj smo torej na TTZ lahko prisluhnili zadnjim »žrtvam*. Za profesorsko komisijo je bil zadnji dan pravi »tour de force*, prav gotovo pa tudi ni bilo prijetno za tiste dijake, ki so prišli zadnji na vrsto. V preteklih dneh smo jih večkrat opazili na šoli, ko so pri sluškovali izpraševanju svojih »sotrpinov* in nekoliko nestrpno ter včasih tudi nervozno brskali po zvezkih ali knjigah. Dekle, ki je bilo prav zadnje izprašano, je sicer izjavilo profesorjem, da je to ni posebno motilo, saj je imela to prednost, da se je lahko učila nekaj dni več.
Zadnji dan smo s posebno pozornostjo prisluhnili izpitu iz slovenščine. Od sedmih dijakov si je namreč kar pet dijakov izbralo slovenščino ,dva pa italijanščino. Sledili smo tako izpraševanju dekleta, ki je skoraj tekoče govorila o Žu pančiču in njegovih delih, nekoli pa se ji je zatikalo pri sodobni literaturi in Pahorjevih delih. Sicer je bilo jasno, da je dekle nekaj knjig prebrala, saj je vsebine lepo podala, celotne problematike pa le ni znala prikazati. Njena sošolka je nekaj minut kasneje govorila o Finžgarju in Preglju. Pred komisijo je stopila tudi dijakinja, ki ’o je doletelo vprašanje 0 Ivanu Cankarju. Precej tekoče je govorila o Cankarjevih dramah in potopisih, zatalrilo.paae ji je pri naslednjim vprašanju, ko jo je profesor vprašal, naj mu pove nekaj o Kajuhu. Tudi Koche*, o katerem je nat,: podala nekaj misli, ji ni bil prav domač. Ve le.a je, da je bil partizan in istočasno veren katoličan, nekaj besed je spregovorila o »ruralizmu*, tociejse slike o pesnku in oznake problematike, ki jo obravnava, ra le ni spravila iz sebe. Ista dijakinja pa jc' malo kasneje dokazala, da pr :ce. dobro obvlada knjigovodstvo in da se bo precej dobro izkazala uradu, kjer se bo verjetno zaposlila. Nekoliko Se ji je zataknilo samo pri »indosamentu*. o plačah in družinskih dokladah pa je znala povedati še kar precej.
Zdi se nam potrebno, da bi poudarili, kako se je v nekaterih primerih razvila med dijaki in profesorsko komisijo zelo razgibana in
zanimiva debata. Pretekli teden je stopila pred profesorje dijakinja, ki je morala pri italijanščini govoriti o Leopardiju. Dekle je najprej podalo jjesnikovo oznako, dalje pa je bil govor o pesimizmu, ki je bil Leopardiju lasten in ki je najbolj prizadel maturantko. Dejala je celo, da tak jjesimizem zelo dobro razume in skoraj čuti, čeprav se ji zdi, da Leopardi ni »življenjski*, ker se je nekaterih izkušenj ogibal ali ker ga enostavno niso doletele. Ista dijakinja je dalje govorila o Siloneju in njegovih delih, nekoliko težje pa je podala primerjavo med antifašistom Silonejem in drugim pisateljem iz iste pokrajine — iz Abruzzov — d’Annunziom.
Nekatera vprašanja — tako pri italijanščini kot pri slovenščini — so zadevala sodobno literaturo ali domače Pisatelje. Dijaka, ki si je izbral italijanščino, so mimogrede vprašali, kaj misli 0 tržaških italijanskih pisateljih. Nehote so profesorji zadeli prav predmet, ki je predstavljal dijakov «konjiček». Fant se namreč očitno rad bavi s tržaško literaturo in je tako iahko podal precej točno sliko o Slata-perju, Svevu in Tomizzi. Razvila se je seveda razprava, ki je dokazovala, kako lahko pride med dijakom in profesorjem — celo članom maturantske komisije, kaj še bi lahko bilo med šolskim letom — do dialoga. Govor je bil tako o socialnem problemu v Trstu, o malomeščanski družbi, ki jo je opisoval Svevo, in o političnem prepričanju tržaških pisateljev, ki so se najbolj uveljavili v italijanski literaturi.
Da_ bi bralcem posredovali zaokroženo ali bolje točnejšo sliko o letošnji maturi, smo zaprosili dva dijaka — diiakinjo iz 5,a razreda in dijaka iz 5.b razreda — predsednika maturantske komisije na TTZ prof. Aleša Lokaria in za slovenščino prof. Jožeta Seražina. naj nam od tovorijo na nekaj vprašanj.
Prva tri vprašania smo zastavili predsedniku prof. Lokarju in dijakoma. Zanimivo je, da so nam vsi triie odgovorili enako:
V: Sledili ste lanski maturi. Se Va*n »dl boljša lanska al| letošnja?
O: Na sološnn letošnja.
V: Žanjejo boljše uspehe fantje ali dekleta?
O: Absolutno dekleta.
V: V kaierih predmetih so bili dijaki (ste bili j boi je prtaravljenl: v znanstvenih ali literarnih?
O: V znanstvenih. — Preds: V literarnih predmetih so dijaki nerazgledani.
Prof. Lokarju smo zastavili še nekaj vprašanj:
V: Na splošno se vam zdijo dijaki zreli?
O: Za njihov poklic že . ..
V: Katere so največje pomanjkljivosti?
O: Ne znajo se izražati: slovenščina nekoliko «škriplje». Mislim, da se bolje znajdejo z izražanjem v
italijanščini.
V: Z novim načinom mature Im* te točnejšo sliko o dijakih?
O: S sedanjim načinom dobimo točnejšo sliko o dijakovi zrelosti, stara matura pa je bolje prikazali nocionistično znanje.
V: Kaj pa strah dijakov?
O: Ne bi rekel, da so prav prestrašeni, pač pa so nekateri nervozni, kar je razumljivo.
Pogovorili smo se nato s profesorjem .slovenščine Jožetom SeraŽi-nom:
V: Se vam zdi, da dijaki obvladam slovenščino?
O: Imam občutek, da jim je lažje izražanje v italijanščini... I
V: Kakšen jezik uporabljajo pr* izražanju?
O: preveč uporabljajo pogovorni jezilk in tehnične izraze, kar ni prav lepo.. Očitno je slovenščina nekoliko zapostavljena.
V: Se vam zdi, da dijaki dovolj berejo, ne samo revij in časopisja, temveč predvsem knjig?
O: Vsekakor premalo.
V: Bi se dalo tako stanje I* boljšati?
O: Seveda, nekoliko bi se morali jx>truditi profesorji, predvsem p® dijaki, ki bi morali iz lastnega zanimanja seči po nekaterih knjigah,
V: Dijaki poznajo sodobno literaturo in aktualna vprašanja?
O: Premalo; nekaj nocionističnega znanja imajo, problematike p« ne obvladajo.
Nekaj več vprašanj smo zastavili dimkoma:
V: Se vama zdi, da obvladat* slovenščino?
Dekle: Ne.
Fant: Da.
V: Zakaj?
D: Očitno se pozna vpliv italijanskega čtiva.
F: Od rojstva živim v slovenski družini, okolju in družbi, poleg tega precej berem.
V: Kakšno čtivo predvsem pr* birata?
D: V glavnem berem kako slovensko knjigo, nekaj več italijanskih, slovenski dnevnik (na katerega je naročena mama) in italijanske revije.
F; Berem slovenske knjige in časopisje, nekaj manj — precej italijanskih časopisov, italijanskih krili g na skoraj nič.
V; Zakai sta se vpisala na teh' niški zavod?
D: Zaradi osebnega zanimanja.
F: Pri 14 letih je pač težko i*' brati pravo pot. ..
V: Kaj vama je dala šola?
D: Nekaj splošne kulture, nekaj tehničnega znanja in ... dovolj.
F: Premalo splošne kulture & nekaj več tehničnega znanja, praV gotovo ne narodne zavesti.
V: Sa se bala mature?
D: Tn še kako ...
F: Nekoliko že ...
N. K.
Izlet v Auschwitz
Združenje bivših političnih deportirancev (tržaška skectja) organizira, od 4. do 11. septembra avtobusni telet skozi Avstrijo ln Češkoslovaško na Poljsko, ln sicer v Oswiecim (Auschwitz) in Krakov. Glavni namen Izleta Je ogled zloglasnega taborišča smrti Ausch-witz, udeleženci izleta pa bodo lahko spoznali razne lepe kraje in sl ogledali zlasti Krakov, Brno, Bratislavo ln Dunaj.
Odhod iz Tista, skozi Videm ln Trbiž, bo 4. septembra ob 6.30, povratek pa 11. septembra ob 22. url. Cena za Izlet (prevoz, prenočevanje, hrana in ogled muzejev) znaša 70 tisoč lir. Ob vpisu Je treba plačati na račun 25 tisoč lir, razliko pa mesec dni pred odhodom. Mesec dni pred odhodom bo treba tudi Izročiti potni list In štiri oseb-ne fotografije za vizume.
Prijave sprejema tajništvo omenjenega združenja Ul. Crlspi 3, tel. 730306.
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15,
17.15,	20.15, 23.15 Poročila; 7.30
Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Rotundo; 12.25 Za vsakogar nekaj ;	13.30 Glasba po željah;
17.00 Boschettljev trlo; 17.20 Plošče; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 «The Plnnjekas«; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Parlamentarizem v Italiji; 19.20 Glasbeni best-seller-ji; 19.40 ((Danica lz St. Vida v Podjuni«; 20.00 Šport; 20.35 Ma-soagni:	«Cavalleria rusticana«;
22.05	Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45Tretja stran; 15.10 Kot Julke box; 15.45 Ober-dorfer: «Norl kralj«; 16.15 Giordano:	»Andrea Chenier«; 16.45
Gaberjeve pesmi.
KOPER
7.30, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30,
20.15,	23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Jutro skupaj; 10.00 Z nami je... 10.30 Poletne plošče; 11.15 Blackov orkester; 12.00 Glasba po željah;
14.05	Polke to valčki; 14.30 O perna glasba; 15.00 Naši pevci; 15.40 Zabavna glasba; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Iz priljubljenih oper; 18.10 Lahka glasba; 18.45 Iz melodije v melodijo; 20.30 Prenos RL; 23.20 Glasbeni koktajl; 23.35 Novo to moderno; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 to
23.05	Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 VI to jaz; 11.10 Trodejanka; — «Knook»; 12.10 Plošča za poletje; 13.15 Lahka glasba; 14.00 Veselo popoldne; 18.00 Počitniški mikrofon; 16.20 Za vas mlade;
TOREK, 13. JULIJA 1971
18.15	Pesmi za vse; 18.45 «Belo,
rdeče, rumeno«; 19.00 Dirigent Wilhelm Purtbaengler; 19.30 Poje Nina Simone; 20.20 Verdi; aRlgoletto«;	22.25 Madžarska
ljudska glasba.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30,	10.30, 13.30, 18.30,
19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Orkestri;
9.15	Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Zabavni spored; 14.00 Kako to zakaj; 14.05 Lahka glasba; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Lahka glasba; 15.40 Tečaj francoščine; 16.05 Odprti studio; 18.35 Plošče; 18.50 Spored s Ptppom Baudom; 19.15 Plašča za poletje; 20.10 Zabavna glasba; 21.50 Ženska ’70; 22.40; Radijska Igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Italijanska sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Simfonični koncert; 17.20 Strani albuma; 17.35 Jazz plošče; 18.20 Lahka glasba; 18.45 Raziskava o prometu; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Klasična glasba.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 J. S. Bach; 9.40 Italijanska sodobna glasba; 10.00 F. J. Haydn;
10.20	Vzporedne skladbe; 11.00 Medigra; 12.00 Klasična glasba;
12.20	De Boismortierova sonata; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret avtorja; 14.15 Antologija Izvajalcev.
SLOVENIJA
7.00, 9.00,	10.00, 13.00, 18.00,
19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05
HIŠI«!
Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 S pevcema L. Dimitrovsfco ta B. Stefanovičem; 10.40 Počitniški pozdravi;
11.15	Pri vas doma; 13.10 Risto Savin: odlomki Iz opere ((Matija Gubec«; 13.30 Kmetijski nasveti ; 13.40 Z ansamblom bratov Avsenik; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 18 tednov, — 18 oktetov; 15.40 «Na poti s kitaro«;
16.30	Glasbeni intermezzo; 16.40 Majhen koncert Mariborskega pihalnega kvinteta; 17.40 Z orkestrom Girard Calvl; 18.10 Popoldanski simfonični koncert;
19.15	V torek na svidenje! 19.45 Četrt ure s pevko Eldo Viler;
20.00	Lahko noč, otroci! 20.15 Z ansamblom Zadovoljni Kranjci; 21.00 Prodajalna melodij;
21.30	Radijska igra; 22.30 Majhen koncert lahke glasbe; 23.15 Karlhetoz Stockhausen — glasbeni novotar; 0.05 Literarni nokturno ; 0.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 TV za otroke; 19.15 Suh ’71; 19,45 Športni dnevnik ta kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Un’estate, un taverno«, TV nadaljevanka:	22.00 »Tretja B»;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL ,
16.00	Evrovizijski prenos: Tour de France; 21.00 Dnevnik; 21.15 Boomorpna: 22.15 TV film.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanke; 20.30 Dokumentarec; 21.10 TV film; 22.00 Ljubljanski mednarodni jazz festival 71.
JUG. TELEVIZIJA
19.20 Obzornik; 19.35 Prijatelj Ben; 20.05 Srečanje v studiu 14; 20.35 Promet in alkohol; 21.00 TV dnpvnik:	21.35 časovni stroj;
23.15 vaterpolo MladostiPartlzam; 00.20 Poročila.