15. štev. Novo mesto, 1, avjïiiHta 1^08. XXIV. letnik. DOLENJSKE NOVICE Izhajajo !• in 15. vsacega niescca. Cena jim jc a poštnino vred za cclo leto naprej 2 K, za jiol leta 1 K. Naročnina za NeniCijo, Bosno in druge evrojiske države znaša 2 ti 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise siirejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO. Zaradi kuhanja slivovke. Letos se obeta dobra čespljeva letina in marsikdo želi napraviti doma nekoliko elivovke, naj si bo za domačo rabo ali pa za prodajo. Važno je, da v takih slučajih pravilno postopamo in da se ravnamo po vsili predpisih, ki 80 izdani zaradi kube žganja. Zato hočemo danea vsem, ki so se namenili za kuhanje slivovke (ali pa dru-gej^a žf^anja) podati nekaj navodil, da se bodo znali ravnati poklicanim oblastim nasproti. Kdor hoie knhati slivovko, mora imeti seveda pred vsem potrebni kotel za to. Ako si kupil potrebni kotel ali pa si ^a izposodil, je treba to naznaniti jinančni straži, ('e si kupil kotel, potem moras v teku ur napraviti prijavo, ki se glasi n. pr. tako-le: C, kr. finančne straže oddelek v Novom mestu. Naznanjam, da sem kupil danes žf^anjarski kotel obstoječ iz kotla, kajio in hladilnih cevi. Ta kotel so nahaja v moji hiâi fit, 18 v Stojiičah. Stopičc, dne 20. julija 1908. lanez Potokar, posestuik, Ijabko se to seveda tudi ustno opravi, Če si potrebni kotel si izposodil, potem mora lastnik kotla naznaniti to fiaaneni straj^.i na sledeči način: C. kr. finančne straže oddelek v Novem mestu. Naznanjam s tem, da som moj kotel, ki ^se nahaja v njoji hiši v Stopićah št. Iři posodil lože Vidmarju iz 8t. Jošta hiií. ňt. 5. Ta kotel se bo prenesel dné 21. avgusta 1908 v teku dopoldneva. Stopiče, dne 16. avgusta 190tí. lanei Potokar, poBestuik. Nadalje je važno, da prosimo za davka prosto kuho. Kuhanje žganja je namreč lahko davka prosto ali pa je obdaČeno. Prosta kuha je dovoljena le nekaterim deželam v državi. Med te spada tudi nasa Kranjska. '^Fa prosta kuha velja seveda le za žganje, ki se ima doma porabiti. Gospodarji, ki se pečajo s prodajo žganja ali ki žganje doma točijo, nimajo pravice do proste kuhe. Nadalje je prosta kulia dovoljena le za doma pridelano sadje in ne za sadje, ki se nakupi od sosedov. Tudi je množina žganja za prosto kulio omejena. Po postavi se dovoli proste knhe k večjem 56 1 žganja, nič več. In tudi to množino le za 50 odstotno žganje, namreč za žganje, ki ima 50 odstotkov alkohola. Koliko se pa v enem in drugem slučaju dovoli proste kuhe, to se ravna po številu gospodarjeve družine in poslov. Ravno tako je poudarjati, da je prosta kuha dovoljena le v lastni hisi oziroma na lastnih tleh. Kdor hoče dobiti dovoljenje za prosto kuho, se mora zadnji čas do 15. oktobra zglasiti pri občini ali pa pri finančni straži in sicer na sledeči način : Slavno županstvo (C. kr. finančne straže oddelek) v Kandiji. Podpisani so s tem oglasim za prosto ktiho K^'anja za do* inaco rabo. Za kuhanje liom rabil kotel, ki je v moji hiši v Stopičah át. 18 in ki obstoji iz kotla s 60 litri vsebine, kape in hladilnih cevi. Kuhati so ima sadje t. j. ćesplje pridelane na mojem posestvu. Kuhanje žganja nameravam izvršiti v . . . dneh in najiraviti .. . litrov žganja za porabo v moji hiši, ki šteje 6 oseb. S top i če, dné 25. 8cj)tembra 190tí lanez Potokar, posestnik Ako se posije to naznanilo županstvu, ga mora v 3 dneh oddati pristojnemu c. kr. finančne straže oddelku. Predno se prične z davka prostim kuhanjem, mora to stranka zopet naznaniti in sicer 24 ur pred nastopom tistega tedna, v katerem smo se namenili kubati in sictr tako-le : C. kr. finančne straže oddelek v Novem mestu. Na podlagi dovoljenja za davka prosto kuhanje naznanjam s tem, da bodom pričel s kuhanjem češpelj dné 20. decembra 1908 ob 5. uri zjutraj. Dovoljeno mi množino ... litrov žganja bodem skrbel v 2 dneh iz ... hI zdrozgalice in bo vsa zdrozgalica kuhana v ... dneh in žganje pa prekuhano v . . , dneh. Stopiće, dné 20. novembra 1908. lanez Potokar, puíieiítuik. To naznanilo se seveda lahko poda tudi ustno ob uradnili urah pri c. kr. finančne straže oddelku. —r— Obdržimo potrebno živino! Spričo pomanjkanja krme se je začela živina moČno prodajati. Vsak se boji zime in vsak skusa že sedaj prodati živino, ki jo ne bo mogel preživeti čez zimo. Taka odprodaja živine je v letih pomanjkanja čisto naravna. Če ni krme, tudi živine ni mogoče rediti. Ali vse do gotove meje! Ako bi redili živino le zaraditega pri gospodarstvu, da bi z njo izkoriščali pridelano krmo in jo na ta način spravljali v denar, potem bi bilo odprodaja živine čisto opravičena ali vsa živinoreja ima tudi druge namene in je potrebna tudi iz drugih vzrokov pri vsakem gospodarstvu. Živina nam daje potrebni gnoj za njive, vinograde in travnike, ona nam daje v mleku in mlečnih izdelkih vsakdanji živež, ona nam opravlja potrebno delo. Tega ne smemo prezreti in ravnodušno smatrati ! Pozabiti tadi tega ne smemo, da živina ne zraste čez noč, da potrebuje njena izreja po več let in da se da le stežka in počasi nadomestiti, kar smo oddali iz hleva. Pomisliti je tudi to, da gre živina sedaj pod ceno v denar, da bo pozneje njena cena močno poskočila in da jo bo stežka dobiti za popolnitev hleva. Zato si pa ne moremo kaj, da ne bi gospodarjev na vse to opozorili in jih svarili pred preobilnim odprodajanjem živine. Omejujmo toraj prodajo živine kolikor se da in kupujmo raje krmo, ako jo dobimo po zadosti ugodoi ceni! Rea je kmetu težko kupovati krmo, ali v letih pomanjkanja je to potrebno ia za vzdrževanje ualega gospodarstva važno. Ne ustrasimo se tedaj stroškov za nakup potrebne krme, če jo dobimo po ugC'dni ceui! liolje je, da kupujemo po ugodni ceni krmo, kakor da bi živino pod ceno prodajali. Pomisliti je, da je živina iz zgoraj naštetili vzrokov vendar le glavna podlaga vspesnemu gospodarstvu in da mora gospodarstvo rakovo pot, ako ne bo potje pognojeno in dobro_ obdelano. Ce tudi je treba letoa živino zaradi pomanjkanja krme prodajati, vendar naj se ta prodaja kolikor mogoče omeji in naj se raje dokupi nekaj krme, da bo mogoie tisto živino preživeti čez zimo, ki je za redno in dobro gospodarstvo neobhodno potrebna. Obračajte se zaraditega raje na županstva in iščite tam pomoči zaradi dobave potrebne krme ! V^lada je kupila 4000 vagonov sena. Ce se bo dobil» 100 kg sena po 6 K, potem je bolje, da se odločimo za nakup sena kakor da bi praznili hleve. Storimo to in skrbimo, da ne bodo trpela nasa gospodarstva preveč škode zastran prodaje živine. —r— Politični pregled. Dne 19. jul. zaključil je predsednik dr, Weiss ki roh ner zadnjo sejo poslanske zbornice pred počitnicami, 21. imela je se gosposka zbornica sejo. Končano je b tem prvo zasedanje novega ljudskega parlamenta, kojega uspehi zagotavljajo tej zbornici Častno mesto v parlamentarni zgodovini Avstrije. Ker poteče letos predsedniku severo-ameriskih Zveznih drŽav Rooseveltu čas predsedoistva, kandidirajo republikanci Tafta, dosedanjega vojnega tajnika, Bryana pa demokrati. Gibanje Mladoturkov, kteri so si postavili cilj, jednakost in bratstvo vseh turških narodov doseči, in kojega voditelji so bili v prvi vrsti višji in nižji Častniki, imelo je sijajen vspeh. S pomočjo armade^^ ktera je z večine prestopila mladoturškemu gibanju in odpovedala pokorščino, dosegli so isti, da je sultan uviděl, da s pomočjo armade ne potlači ustaje, in dal Turčiji ustavo, ktera se je pred armado slovesno proklamirala, kar je vzbudilo po celej Turčiji velikansko veselje. Nov turski parlament je sklican v mesecu novembru. Z volitvami, ktere so tajne, se prične v kratkem. Sultan je vže prisegel na ustavo, vsled česar je odbor Mladoturkov sklenil opustiti nadaljnje demonstracije. Poražen in obkoljen je bil v Maroku Abdul Azia med Sajr si Ajdo iu ildakrom, pri Abdi pa se je moralo umakniti Abdul Aziaevo vojaštvo. Na HrvaŠkem obsodili so zaradi demonstracij proti banu baronu Ranchu več kninskih meščanov na 44 dni zapora in 460 kron globe. V Perziji, kjer še sedaj ni miru, mislita, kakor poročajo listi, napraviti mir Rusija in Anglija, Sedem banjaluških veleizdsgalcev je zaprtih v aradski trdnjavi na Ogrskem. Ločeni so od ostalih jetnikov in jim ne smejo odkazati dela. Smejo pa si sami skrbeti za hrano, kar je začasno dovolil vojni minister. Angleški kra|j Edvard, kteri pride v Isclil, bode tam sijajno sprejet, vsled česar se delajo tam velikanske priprave. -H- Zgradba nove župne cerkve v Prečni. XI. Sem in tje smo t>ri skladanji opeke imeli poniislikc. liait so 80 ncktori, da bi sc velikanski kupi, na ktcrib je bilo nino^o nad 200,000 komadov, ne prevrnili in se tako opeka razbila ali pa pokala od težo. Drugi so bili mnet^a, da so bodo ajmdnje ))la8ti njene najiojilo vlažnosti iz zenice in se bo taka mokra opeka tekom par let kar razsula. — Zopet druffi so pomiSljcvall, da tako narejena streha no bo držala, ter da bodo jesenski in zimski nalivi opeko zgoraj raziuocili, ki bo v hutlcm mrazu zmrznila, so razzcbla in razsula. Tako jiojile njnoi^o tisoč komadov v zg-nbo, Skoda, dola, akrbi i denarja! No jcdiio ne drugo se ni zgodilo. Opeko smo namreč na dnu pokládali na doske, ktcro smo nažagali iz razzcbenih ali trhlih hrastovih in tudi drugih hloflov, nekaj smo jih pa tudi naprosili po fari; nektcri vozniki so jib kar s seboj iirijietjali, ko so |>rišli na vožr^o. Tudi na to smo jtazili, da smo dve ali tri plasti v dnu naložili samo iz prav ostro žgano opeke, ktera je trda ko kamen in zato ao no napoji kaj vlage. — Da so kupi trdno stali, smo opeko skladali na plosko, ne na stranice, kakor imajo navado pri opekarnah; tako je jedcn kos druzega tiščal in ves kup je bil zvezan kakor zid in tako trdno stal, da ga sploh ni bilo mog:očo podreti. Streha je pa tudi tako dobro držala, da s(j ni niti najvišja plast poil t^o nikdar od nalivov zmoči)»; tudi v tistem kupu, ki je stal tri leta, namreč od iy05, jo bila vsa opeka od vrha do tal tako suha, da sc je prašila, ko smo jo s kuj>a nizdoli pobirali za zgradbo Marsikdo bi radovedno vprašal, koliko opeke ste vendar nažgali v treh letih'.'' Zidarske opeko smo,nabavili 701.015 in strešne 16.28Í), skupej 717..^04 komadov. Še več, kakor jo jo bilo treba za novo zgradbo cerkveno, ktera meri v dolžini 40 m, v širjavi 20 m, v visočini, ne-vštcvši betonski fundament in obok 14 m. Da nismo delali betonskih obokov, bi nam bilo preostalo malo opeke, tako jo pa nismo porabili prav pol milijona komadov. Tudi drago nas ni stala jedcn vinar komad, ker smo imoli hvala Mogu! sreiio tudi pri tem podjetji: lepo vreme, vestnega in veščega mojstra, na leto 7 do 9 pridnih (ielavcev, pa požrtvovalne in modro farane; vredna jta je taka opeka med Í)rati štirikrat in tudi petkrat toliko; za cerkvene stavbe ima jta še dvojno vrednost, ker tu jc treba imeti ozir posebno na trpežnost materijala in trdnost stavbe in njeno lepoto. — Corkev se ne zida kakor navadna hiša za jcden rod ali dva, ampak za rodove in rodove, za stoletja iu da^o, tedaj: „in Eeternum et ultra" — vskliknil bi kraljevi pevec v svoji pesniški navdušenosti. Sicer je pa tuili resnica, da za večnost ni zgrajena nobena stavba, vnariji v[divi zimskega mraza, poletne vročine, suše in moče, viharji in huda vremena, grozni elementi v osrčji zemlje, ogenj znotraj in zunaj, slednjič jfa tudi starost, rahlajo ali počasi rušijo stavbo ali jo pa tudi urno, tudi kar hipoma podirajo v razvalino. Zato jo treba zidati kar najtrdneje, ker taka trdna zgradba, čc tutii je dražja, ni j)redraga; rablo zidana pa, če tudi je ceneja, je vodno i)redraga — ker so premalo vstavlja razdirujočira elementom. Darovali so: Prvoobhajanci 9 K 60 v; )»ušica sv. Antona 32 K 19 v; Novak Marija 3 K, Potočar .Jožef ."5 K; Murgetj Jožefa g. kom. 18 K; darovanje na sv. Elije nedeljo 51 K 17 v; Kramar.šić Amalij« 1 iv; Saje Uršula 2 K; gpdč, Anica Ilobek 5 K; Lovšin Neža 2 K; Murn Franca 1 K; g. Bile Ivan, poslov, I) K; Toplice — Strniša Ivana 1 K; veleč. g. vikar Zaplotnik 10 K; g. Ignacij Hladnik 2 K; Potočar Koza 1 K 40 v; Saje Marija I K; Uršula Kondorfer 1 K; Plut Jernej 1 K. — Hog povrni stotero! (Dnlje sledi.) Mirna prva postaja na železnici Trebnje-Šent-Janž. (V zadnjem oil.stavko v spisu o Sent Jíii]>ertu „Dol. Novic" štev. 12. str. 96 se je vrinila grda napaka : „nad potokom Gotlo" mesto ^,,Sotlo",) Še prod kakimi dvajsetimi leti smo so vozili iz Trebnjega na Mirno ia od tukaj da^e v Sont Rupert in Mokronog poštari prav nerodni cesti skozi Rodne in mimo graščine Lanšpre,š. Najhujši klanec je bil ravno malo pred Hogovilo, kjer se »ioli cesta na Veliko Loko iu Trebtge. Nova ecsta na Trebijo je izpeljana zdaj od Rogovile prav zložno po dolini ter pride izpod V'inagorice na glavno državno cesto pri Trebi^jem. Ob tej cesti jo izpeljana zdaj tiiiii nova žolczuica Trobnje-tíeiit Janž. Odkar jc odprta cioîoujska íclo/nica, se je vršil skoraj ves promet z iiiironsko, Senti'Djierško in deloma tudi mokronoňko okolico yo toj cesti na Trebnje, in le iiini^i del po cesti na Sevnico. Zdaj bode odpadel J>a tudi ta cestni promet, ker so bodo različna roba vozila po novi žcleznici. Trva jiostaja bode na Mirni, Ker je pa dolina pri Mirni šc ozka, jo ostal kolodvor malo izven vasi, vendar pa je dosta bliKu,^ter so Alirenci s svojim kolodvorom mnogo na bo^-Sem, ncjťo ŠeiitrupcrČani in Mokronožani, katere so ptistili vendar le preveč na strani. Mirna je prav jirijazna vas na početku vece doline, ki sc od tukaj razširiije i)roti JVIokronogu. Nekaj je stoji na obronku hriba Trebinca, tudi cerkcv in žujmi dvor, večidel Jia se je zmcstil ob cesti z ene in druge strani vode Mirne, prek katere vodi jak zidan most. Niže izpod tega mosta jc postavljen novi žciczni.ški most. Voda Mirna jc malo veča od Bistrice. Svoje povirje ima blizu "Wagensperga. Do svojega izliva naproti Sevnici v Savo jc dolga malone 50 km. Malo nad mircnsko vasjo prihaja iz soteske izpod starodavnega mîrenskcga grada. Do tukaj teče brzo; izpod vasi pa je do nedavna vsled slabej^a strmca tekla v mnogih ključih po ilireiiski in Mokrono.ški dolini ter poplavila večkrat na leto travnike, kar je bilo velik kvar posebno ob ko.š^i. Zdaj je Mirna precej «rcjena ter bodo tudi travniki ob nji bolji. Bistra voda oživ^juje kraj, a vodena moč se da uporabiti tudi lahko v obrtne svrhe. Razen mlina in žag pa ni na tej vodi nobenega večega obrtnega podjetja, dasi je kraj prav pripraven zato. Tudi domačo obrtnije ni v tej okolici. Pred nekaj leti so se jiogovar-jali, da se bode osnovala sladkoruica, ker tukaj prav dobro uspeva sladkorna jiesa. Toda od vsega tega ni bilo nič. Morda podigne obrt v tem kraju nova železniška zveza. Skoda, da je premog, ki so ga našli v bližini Mirne, jako slab. Morda pa zadenejo sčasoma na boljo žilo, kar bi bilo za Mirno velikega pomena. (Dftije sledi.) —♦s— PiSe se nam: Iz Prečne, — Prvo sv. mašo je daroval č. g. Fr. Golob v PieČDÍ dne 2G. jiilija z izvanredno slovesnostjo ob navzočnosti obilo gostov od blizu in daleč, in, lahko rečem, ob pri.sotnosti skoraj vseh svojih vrlih župljanov Prečinskih. S cerkvenim govorom počastil jc č. g. novomašiiika iiiilostiyivi gospod prošt iz Novega mesta dr. Seb. Elbert. Narisal je s jirisrćno besedo krotkost in ponižnost novomašnika od njegove prve mladosti žo, ter se pohvalno spominjal njegovih vzgojite^ev, kateri so vsi brez izjeme znali na verski podlagi ohraniti mladenčn-dijaku krščansko krepost in čednost ter otroiiko jiobožnost in ljubezen do vsega dobrega in blaženega. Nadalje je razlagal milostijivi gospod govornik pomen vseh obredov po stopinji do mašni,stva ter vzvišenost in svetost dnliovskega stanu, ter je konečno vzjiod-bujal vse navzoče do neomahljive zvestobe do sv. katoli.ške cerkve. Na to je opravil prvič najsvetejšo daritev č. g. novoma.šnik ob zelo veliki asistenci vkljul) temu, da jc bila ravno isti dan sv. birma v sosednji župniji Šmihelski ter tudi nova maša v Smarjeti. Latinsko petje jmskrbel je nad vse mojstrsko naduči-tell in organist g. Mikuž s svojimi izvrstno izvežbanimi domačimi pevkami in s i)omoČjo nekaterih gospodov. Odkrito povemo, da tako dovršenega petja ne slišimo kmalu. Zato je jia tudi žel pevski zbor sidošno laskavo pohvalo in vsestransko priznanje za petje pri priniiciji kakor tudi pozneje za petje pri obedu in gostovanju. Novomašni blagoslov zaključil je cerkveno slavnost na Kar 80 se podali prcčastiti gg. duhovniki in gostje z čast. gosp. novomašnikoin na njegov dom v Spod. Stražo, kjer jc bila pripravljena kaj prijazno okinčana uta za sprejem dobrodošlih. — Pri slavnostnem obedu je pozdravil najprvo milostljivi g, prost č. g. novomašnika s prav lepo napitnico, in na to je sledilo več krasnih_ govorov in prisrčnih najdtnic, ki so pa imeli vsi le eden pomen in isti namen, namreč najdostojncjše poslaviti cast. gosj). novomašnika. Vmes pa se je razlegalo krasno petje domačega pevskega zbora z najrazličnejšimi narodnimi pesmicami, V rcsnlci čast pevcem in pevkam. Ob 4. uri popoludne spremili so gostjo in vse vaško prebivalstvo Ć. g. novomašnika v mično cerkvico na Spodnji Straži, kjer so se pele Lavretanskc litanijo a takšnim srčnim navdušenjem, kakoršno rabi našo ljudstvo, ako želi počastiti svojo nebeško mater Marijo. Po litanijah podelil je č. g. novomažnik §c enkrat svoj novomaSni.ški blagoslov. Zares, to je bil dan Gospodov, dan ljubezni! Ostal bodo nam in vsej župniji v Prečni v trajnem najlepšem 8]tominu in to šo tudi zaraditega, ker sedajna cerkev ne bode več včakala nove maše, ker že poka in je prišel čas za njo, da se umakne novi cerkvi čiidodelnika sv. Antona, ki bode gotovo najlepša na Dolenjskem. Prisrčno ^jub^cnemu gospodu novomašniku pa želimo k njegovemu odgovornosti polnem delovanju v vinogradu Gospodovem obilno milosti in blagoslova iz nebes. Iz Šent Jerneja. — O vže zadnjič naznanjeni lepi slovesnosti naše nove Ltirške slavnosti, naj še nekaj sporočim. Na sv. Petra in Pavla dan prenesli smo v veličastni procesiji, ktere sc jc udeležilo do pet tisoč ljudi, kip „Lurške Matere Božje", ter ga jio končanih obredih postavili v skalnati prostor, podoben onemu v Lurdu na Francoskem. Ko je vsa ta lepa slovesnost minula, so zdolaj na obširnem travnik« šolsko mladino vis. čast. oo. Kartuzijani obdarovali. Pripeljal je na vozu samostanski brat dva velika zaboja kruha, dva velika zaboja češenj in dva sodčeka vina. Bazdelili so to uicd male šolarje, pa tudi odraščeni šolarji so bili deležni U'h darov. Ko sc jc pa zvedelo, da niso ,še vsi bolj boječi otroci dobili teh darov, so čast. gg, oo. Kartuzijani v Pleterjah naročili, naj gospod Leopold Kolbezen, kaplan in katchet, poizve za one otroke, ter jih naj 16. julija 1908 pripelje pred samostan Ple-terski. In res doslo je se ta dan do 80 otrok, razdelil je vratar pobožni brat in Se drugi brat, potem čast. g. kaplan in načelnik bralno-izobražcvalnega dru.štva pa tudi vis. čast. g. o. vikar Bruno vsakemu eno lepo belo Štruco, jioteni kozarec dobrega vina in hrušek, kolikor jih jc vsaki hotel. Nazadnje so šc ostale hruške kar med učence razjnetali, da so jih otroci jiobirali. Bilo je tudi nekaj gledavccv videti pred samostansko kapelo. Potem jo g. o. vikar Bruno še nam drugim po stari lepi navadi postregel z hruškami, sirom, nekim dobrim jiccivom, izvrstno kapljico domačega pridelka in na zadnje pa tudi nam dal hlebček belega kruha, kakor otrokom; med nami je bil tudi vis. čast. gosp. domači Šent Jernejski župnik, ki jc imel opravila v samostanu i. t. d. Mi drugi, smo se hvaležno poslovili in šli romat v novi Lurd v Kakovnike. Bila je lepa procesija, ob petju Marijinih pesmi in molitvi rožnega venca. Ko pridemo do novega ljurda k Mariji, začelo sc je streljati. Naokrog bilo je jia vse polno ljudstva, ktero je klečalo 1er molilo. Nagovoril je ljudstvo usta-novnik tc lepe nove božje poti častiti gospod Leopold Koll>czen, kaplan, ki je v izvrstnen navdušenem govoru povedal, da ravno ob tem času, to je ob e. uri popoldne, imajo v pravem Lurdu z dovoljenjem rim.skega papeža Pija X. sveto mašo in da jc premnogo kardinalov, škofov, duhovnov in velika množica ljudstva tam sedaj zbrana itd. itd., naj tudi mi se v duhu z onimi združimo in molimo veseli sv. rožni venec. Molili smo liotem in na to zapeli litanije, pri kterib je vse ljudstvo odpcvalo: „Na skali stanuješ, v nebesih kraljuješ, le prosi Marija v ncljcsih za nas", tako nekako. Na to so zopet ])evke in pevci peli Marijine pesmi, med 1em so pa k sreči bili tudi imvzoči oni, ki so deklamovali, in so vsi po vrsti govorili in deklamirali, vmes pa zapeli lepe pesmi. Med leni je zopet g, kaplan vlil prave lurške vode v studenec, iz katerega smo vsi na to pili. Ljndje so pa napolnili svoje stckleničice, eni so pili, drugi se vmivali, neki od veselja jokali. Dajali so tudi za večno luč, da gori tam, že v steklenicah olja, nekteri so pa denarja dajali v posodo za take darove. Za slovo je še ogovoril gosjiod vse v tako obilnem številu navzoče ljudi ter jih spodbudil, naj le pridno obiskujejo to novo božjo i)ot in naj bodo pre sricani, da Mati Božja bo vse tisočkrat povrnila itd. Vsem, m adim in starim, je bilo nekako težko ločiti se od tc skalnate dupline, v kateri prebiva Lurška Mati Božja in solznih oči smo se domov podali ter na tihem obljubili, jo .še večkrat obiskati. Ko pridemo nazajgrede k jirvi hiši v Vrbovcih, ponudi nam vsem dobra deklica, naj si iz polne ko.šare izvolimo vzeti romarskih hrušek. Nabasali so si jih po žci)ih in še v robce ter jih domov nesli svojim dra^m, v spomin te zopet lepe romarske slovesnosti. Tako naj tudi jaz končam s popisom t« ginljive slovesnosti, ter se v varstvo izročim Mariji Devici. Ave! J. S, H. DomaČe vesti. (Premembe pri duhovnižtvu.) Imenovana sta kajdana g. Karol Gross v Kočevju in g. Alojzij Kurent za prefekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, — Premeščeni 80; Ignacij Zaplotnik, kapitejjaki vikar v Novem mestu, v Kranj; iUtej ])a;rariii Iz Skodjana^ [»ri Dobravi v .St. Jernej ; Janez Florijančič iz Staro Loke v Škocijan i>rî Dobravi; Janez Mikuž iz Pojjaii v Staro Loko; Josip^ Bambič z Březnice v l'oijanc; Frančišek Rakovťc z Biok v Žiri; ilatej Ježek iz Mokronoga na RJoke; Matija Selun Dobrnič v Proserje; Janez Horstncr 9 Hinj za ekspozita v Harijc; Martin Pečarič iz Smihela pri Novcni iiiestn v Prtîdos\je ; Frančišek Sparovec iz Morav6 v Trebnje ; Jakob O^rrizek iz iMirne peči za župncga upravitctj'a v Št. Lambert. — Nameščeni so HCtiieniški dnbovniki: Jakob Fatur za kaplana v Križevein pri Kostanjevici; Toniai Klinar za kapiteljHkCfia vikarja v Novem mestu; .\ndrcj Kronland v Kočevju; Valentin Zupančič v .Mokrouoj,'a. — Novomašniki: Martin Dimnik v Hinjah, Frančišek Goloî» v Dobrničah, Janez Jaklitsch v Ormošnjicah, Janez Klemenčič v Moruvčali, Anton Lovšin v Mirni peči, Valentin Tomcc v šmibeiu pri Novem mestu. (Novo sv. maSo) darovali so dne julija o. g. Franc Golob iz Straže v Prečini; č. fç. Kriscbe Franc v Kečici; č. g. Omerza Frane v Cerkjjah pri Krâkcin in č. g. Permo Lavoslav v Šinarjeti, (Dgled kmetijske šole na Grmu.) V sredo 22. julija je ^prišel v kmetijsko šolo na Grmu deželni j^lavar dvorni svetnik g. šuklje. ki je prisostvoval nekaj časa pouku, potem pa ogledal na novo urejene šolske prostore. V četrtek 23. t. m. je bil na zavodu vladni svétnik K u rman iz ministrstva, ki jc kot višji vinarski nadzornik ořfledavál trtnico in sploh trtoe nasade in ki se je pohvalno izrazi o letošnjih vspehih, (Slovo,) Usmiljeni brat, ć. g. Willibald Belec iz Gradca je prišel slovo jemat, ker se poda v sv, deželo, kjer bo v zdravniško pomoč v tamošnjem zavodu. Želimo mu srečno pot! (Imenovanje pri sociniji.) Naslov ia značaj vi.šjega deželnejia soiinoga svetnika je dobil deželnosodni svetnik g. Anton Leveč v Novem mestu, ťPremenibc pri uradništvu.) Sodnijski pristav dr. J. Cvetko premeščen je iz Metlike v Trebnje; sodnijski pristav g. dr. J. Poic pa iz Trehnja v Radovljico. Avskultant dr. J. 1'ichler imenovan je sodnijskini adjunktom v Metliki. (Premeinbo pri učiteljstvu.) Definitivno nastavljeni sogg.: Klotilda Kunasz v Suhorju, Marija H a be v Brusnicah; nadučitell v Št. Petru pri Novem mestu je postal g. Fr. Mlakar; na.stavliena je g. Josii)Ína Verce v Vavti vasi. Upokojena sta učitelja g. Anton Pegan v Matenji vasi in g. Ludovik Fetticb-Frankbeiiii v Mokronogu. Premeščena sta učitelj g- Rajmund Mežan v Sodražico in gpdč. Frarya -\iikec iz Dragatuša v Žužemberk. (V stalni pokoj) je stopil na lastno prosiqo davčni višji oskrbnik novomeške davkarije g. Ribard Murgol. Ob tej priliki prejel je od linančne direkcije zelo laskavo priznanje in zahvalo za vaoskozi vestno, mar^ivo in natančno iiradovanjo. — Gospod vpokojenec službovat je nad 36 let, mej temi polovico v Novem mestu. Ziian je ttidi po širni Kranjski kot vesten urad-uik izza njegovega službovanja v Planini, Tržiču, v Idriji, Litiji, Kranju in Kranjski gori in nazadnje tukaj v Novem mestu. Značilno za njegovo marljivost je dejstvo, da je postal že tekom treh let kontrolor. Gospodje uradniki c. kr. okr. glavarstva in davčnega nrada počastili so ga z zabavno odliodnico v hotelu g. Kokliča, pri katerem je okrajni glavar visokorodni gospod baron Vitjem lîecbbacb v svojem govoru posebno naglašal zasluge in vrlitie v pokoj stopivšega gospoda. Istotako počastila sta ga v svojih na[dtnii:ah davčni nadzornik blag. gospod Kari IÏ i h 1 in e i er in davčni oskrbnik blagorodni gospod Fr. Auniann. Vsled njegovega Ijudomilcga občevanja v urad» in v zasebnem življenju zelo priljubljenemu gospodu iz srca častitamo k temu odlikovanju z že\jo, dal mu Bog še mnogo let nživati v krogu svojo blage obitelji zasluženi pokoj! (Vodstvo tukajšnjo davkarije) je prevzel na mesto v pokoj stopivšega višjega oskrbnika g. R. Murgelja davčni oskrbnik gospod Fr. Aumann. (P. Alojzij Bobnar) je 26. jul. umrl na Brezjah in bil pokopau v torek, dno 28. julija dopoldne. Bil je rojen 14. jan 187.5. v Mirnipeći na Dolenjskem, gimnazijo je izvršil v Novem mestu. Leta je vstopil v frančiškanski red in bil 28, sept. 1899. posvečen v mašnika. Služboval je pri sv. Trojici na Štajerskem, največ pa v Pazinu v I,iitri. Ker je bil izboren matematik, so ga v Pazinu pritegnili na gimnazijo za suplenta matematike, dokler ni bilo mesto zasedeno z izprasanim učiteljem. Potem je p» večino let preživel na raznih župnijah tržaške škofije, kjer je veliko pomanjkanje duhovnikov. V jeseni je prišel na Brezje. Bil je jako rahlega zdravja, večkrat se mu je udria kri; tako tudi v noči od sobote na nedeljo, zjutraj so ga našli mrtvega, na tleh ležečega v lastni krvi. Naj počiva v Bogu! (Pri občinskih volitvah na Mirni) bili so enoglasno izvoljeni: žu)ianom g, .Mihael Strah iz Mirne, svetovalcem jia gg.: Zidar Iga, iz Tibaboja, Kaforle Jožef iz Sela, Bon Anton iz Zabrdja, Solar Anton iz Trbinec. Bule Jožef iz Mime, Jlostar Anton iz Škrjanč in Mavsar Janez iz Gorenjevasi. (Um se jo omráčil) davčnemu oficijalu g. Ivanu Jiaj-žarju. Nesrečneža, ki je rodom Ljubljančan, oddali so v bolnico. (Umrla) je dne 16. jul. ob uri zjutraj gospa baronica Lilly Schfinberger, soproga okr. glavarja g. Krnesta Schiin-borgerja v Kočevju. Kratko pred njo umrla je ji hčerka. — V Ribnici jc umrl HSletni g. Ivan iiobck, okrajni udravnik v pokoju in hišni posestnik. (Najstarejši mož) v Št. Jernejski župniji Anton Ran-gus z Drame št. 7 umri je 12.Jul. v visoki starosti 94 let. (Umrl) je v LaniSah pri Škofeljci posestnik in gostilničar g. Ivan Zupančič v 55. letu svojo dôbe. Svetila mu večna luč! (Poštni urad v Kandiji.) Ker jo trgovsko ministrstvo tozadevni prošnji ugodilo, »o ta urad v kratkem ustanovi. (Poučni izlet učencev kmetijsko šole na Grmu.) Z učenci kmetijske .šole na Grmu sta na)>ravila vodja g. Rohrmaii in pristav g. Z dol sok poučni izlet vvipavsko dolino in na Primorsko v času oii 28, do 31. julija t, I. Na toj poti so izletniki ogledali gospodarske naprave v Marijanisču v Ljubljani, zadružno mlekarno in mlekarsko šolo na ^Vrhniki, trtnico in silnico v Št. Vidu, vii)avsko vinograde v Št. Vidu, Podragi, Lozu in na Slapu, zadružno vinsko klet v Vipavi, nasade in živinorejo kmetijske šole v Gorici, trtnico, vinograde, zelonjadne kulturo in živinorejo barona Kittorja v Monastiru pri Ogleju. (Novo šolsko leto na kranjski kmetijski šoli na Grmu) se prične z mescem novembrom t. 1. Učenci so ali notranji, ki stanujejo v šoli, ali vnanji, ki stanujejo v okolici, — Notranji učenci so deželni štipendisti in plačujoči učenci. Vsak notranji plačujoči učenec ])lača za hrano po 80 b na dan in po 40 K šolnine na leto tor stanuje i)rezplačno v zavodu. Hrano je ilačevati naprej v mesečnih obrokih po 24 K, šolnino pa v poletnih jiredplačanih zneskih po 20 K. Plačujoči učenci, kateri naj izvrše šolo s posebnim dovoljei^em deželnega odbora v onem letu, plačajo šolnine 80 K. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K .šolnine na leto. Za šolo je ustanovljenih deset deželnih ustanov po 240 K na leto, katere oddaja deželni odbor. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z do!)rÍm vs|ichoin dovršili judsko Solo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in so bodo )ječali s kmetijstvom, vinarstvom in .sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo brano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo «ami skrbeti. Kdor želi vstopiti v .šolo, mora dokazati: 1.) da jo dovršil 16. leto; če je kdo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15, letu. Mladeniči, ki so dovršili 24. leto, sprejmejo se le izjemoma v zavod; 2.) da je prosilec z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo ali obiskal kako meščansko ali srednjo šolo, kar mora dokazati s spričevalom zadnjega tečaja; 3.) da je telesno sposoben za kmetijska dela, kar mora dokazati z zdravniškim spričevalom; 4.) da jo lepega vedenja, kar mora izjiričaii z župnijskim in županjskim potrdilom; 5.) da so stariši ozir. varuh pripravljeni tr leti stroške za šolanje. Prošnji za sprejem v šolo je priložiti te( aj: 1.) rojstni list, 2.) izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli; a.) zdravniško potrdilo o trdnem zdravju; 4.) izpričevalo županstva in župnoga urada o lepem vedenju prosilca, in fi.) obvozno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha zarad vzdržavanja učenca. Prošnjo svojeročno pisane in koleko-vane s kolekom za 1 K je ]>oslati vodstvu, ki jih jiredloži deželnemu odboru. Učenci, ki dovrše šolo z do))rim vspehom, imajo pri voja,ščini pogojno pravico le do dvoletno prezentno služlic. Ako natnreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve loti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentno služlje kmetovali na svojem ali svojih starišev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dno 22. julija ítíyí, št. 4f)4.^, prositi proti koncu druzega vojaškega leta, da so jim odinisti tretje službeno leto. (Važno za konjorejce.) 0. kr. ministrstvo za doino-brambo namerava v mesecu septembru tega leta (bržčas 12. sept.) v Št. Jerneju na Dolenjskem za vojaštvo koiyo-rotnonte nakupa-vati. Kakor je znano, plačevalo ao bode 3—4 letne konje, kateri imajo sposobnost za vojaitvo, po 750, aOO—850 kron, tudi već. Konjcrejco, kaUîri imajo sposobne koiye, na to opozarjamo že sofiaj, da konje do tog-a (msa ]»rÍm(;rno pripravijo, da bodo T dobrem stanu, doliro podkovani in da jih morda v lastno škodo poprej nc prodajo. Ker je znano, da vsak kor\j z dobro hojo korakoma, kakor v teku najvcć pridobi, treba je že acdaj konje večkrat in sicer tudi neoprežcne propcljnvati, ker se je že pogosto pri jednakih priiikab opažalo, da naši koi^jorcjci nc znajo konj prepe^avati. iJan sejma za remonte se bode žc pravořaano objavil. (Dolenjsko in vipavsko belo vino) iz državne kleti v kiidolfovcm toči v Pra^ri na razstaviáóu in v svoji vinarni na „Pernstýnc" vinarnar Václav Kleinham])!. (Stava Og-orentz P. — Olivb-) | zmaf^alcc] K 2 in stava Ker,šióev izpit K 5 mesto .5 1 vina, sta biU podarjeni (.'iril-lletodovi družbi in ji izročeni prva po dr. Straškn, druga po g. VI. Gol i i. Blagajnik. (Prva dva grozda) s Trško gore, takozvane avgu.štano, popolnoma dozorela prinesel je dne ^5. julija iz svojega vinograda g. lekarnar J. Bergniann. Prvo (iozorele grozde jm jo tudi vžc poslal viničar g. Šup an a te dni v ijjubljaiio. (Na Kaki) ustanovili so rajfajznovo posojilnico in hranil-iiieo, kojc delokrog obsega župnije Kaka, Studcnec in sv. Dub. Želimo ji blagoslova v blagor narodu! (Kaj res ni mogoče) odpraviti v Novem mestn že staro navado, da se otroci igrajo po cesti in ulicah prcii hi.šami in sicer navadno tam, kjer je i>o dnevu največji promet, na glavnem trgu, ali pa na ovinkih ceste, kjer tudi iiajpozorncjSi voznik no more biti odgovoren za to, ako mu otroče priteče pod kolesa? Pri večini na.ših mestnih družin pač niso vsi otroci jednako veliki, toraj so jih lahko po.štie pod nadzorstvom katerega bo^j od-rasčenega na kakšen Itližcn, varen in senčnat kraj, kjer se lahko gibljejo v svežem zraku in v senci ter so na varneuj pred vozovi in vodo; kajti prvič ni ccsta igrališče otrokom, drugič je pa prizor, kako sc motajo ti mladi Iju^lj« "lej vozovi, nekaj neznosnega. Promet na naših cestah se jo zadnji čas povzdignil in skrajni (^s je, da merodajni krogi nekaj v tem ozirn ukrenejo in sicer prej, ko so zgodi kakšna večja nesreča. V svarilo povemo, da jo bil přetečeno dni povožen otrok od nekega biciklista in sicer i)ri belem dnevu. Kaj so lahko vse zgodi v večernih urah, si lahko mislimo, ako pribijenio, da večina naSih kolesarjev nima luči, katere bi pač morali imeti. (Za pogorolce v Vinivasi) so darovali; Dr. Schle-singer-Goriany polovico stavbenega lesa; župni urad Brusnico '22 K; župni itrad Toplice 16 K 80 v; župni urad Stopičo 19 K 90 v; me.stni župni urad Novo mesto 17 X; župni urad Šmihel 8 K; zbirka c, kr. okr, glavarstva Novomesto 87 K 71 v; hranilnica în posojilnica v Kandiji 150 K. — Vsem blagim do-Ijrotnikom se v imenu pogorclcov iskreno zahvaljuje Žujmi urad Podgrad, 28. jul. 1908. Andrej Oescnô, župnik. (Poseben vlak trgovsko zbornico v Prago) bo vozil kakor že naznanjeno po državni železnici. Vozne ceno iz Jjjubljane (iu iz vseh ijostaj med Ljub(jano in Jesenicami) do Prago znašajo za tja in nazaj in sicer za III. razred 20 K 50 v, za II. razred 40 K 20 v in za I. razred 69 K 60 v. Udeležniki, ki se priklopijo na kakšni postaji med Ljubljano in Je-senicatni i>lačajo iste vozne cene, kakor oni, ki so peljejo iz Ljubljane. Na povratni vožnji je dovoljeno samo enkrat vožnjo prekiniti. Povratek sc lahko izvrSi tudi čez Dunaj toda le po progi državne železnice in je v tem slučaju doplačati za voži\jo v IIL razredu 4 K 90 v, v II. razredu 10 K 90 v, v 1. 20 K. (Poziv!) Vse za vero, dom in za cesarja! ýiršim svetom Avstrije tekmujejo se državljani medsebojno za sijajno proslavo 00 letnega vladanja Njega Veličanstva prcsvitlega našega cesai-ja Franc Jožefa I. Komu ni znano, da gre smoter našega i>rosvit-Icga vladarja v proslavo z Božjo previdnostjo naklonjenega toli-ninogolotncga modrega in blagodejnega vladanja pred vsem, da celo edino le tja, proslavljati ta dar božji z blagodejnimi sredstvi. Med drugimi dobrodejstvl je na dnevnem rodu tudi za vzdrževanje države zelo važno geslo: „otroško varstvo, mladinska skrb," Pod tem naslovom osnovala so se že v večini sodnijskih okolišev društva. Da se tudi Gornjegrajski okraj uvrsti med te tekmovalce, usojam 80 vse slavne urade, karkoli zvane državno pri-pozaane korporacije in društva tega sodnega okraja vijudno vabiti na razgovor v svrbo osnovanja „okrajnega društva za otroško varstvo, mladinsko skrb." Tudi vsaki posameznik, kteremu gre to goslo k srcu, je dobrodošel! Tu naj vtihno vsakoršno politično nasprotje in geslo naj bode, vso za vero, doni in za cesarja! Dan zborovanja določi se na 6. avgusta 1908 ob 10. uri dopoldne [in sicer vsied jirijaznega dovoljenja visokočastitoga stolnega kapitela Jjjubjanskega] v veliki dvorani Gornjegrajske graščino, drugo nadstropje. Cm miiogobrojnejša udeležba, tem boljši u.speh! Na sviilenje toraj omenjeni dani Bog in domovina Vam v pozdrav! Gornjigrad, dne 18. julija 1908.— kr. deželnosodni svetnik in ]»redstojnik okrajnega sodišča: Grebene, (Pasji kontumac) na. Dolenjskem. Vsled i»asje stekline jo upeljan pasji kontuuiac v novotrieSkem okraju v Valti vasi, Jurkivasi, Potoku, Srebrničah, Vrbu pri Ljubnem, Malem Pod-Ijubneni, Petanah, Gorei^em in Dolenjem Mra.ievem, 1'raprečah in Rumargi vasi občine Žmihel-Stojiiškc, da^je v Gorenji in Dol. Straži, Hruševcu, Selih, Lokvah, Zalogu, Cečnivasi in Podgori, občine Prečenske, potem v Toplicah, Meni.škivasi, Gorenjem in J>ol. Gradišču, Gorenjem in Dol. 1'otju, Soti'ski, Loškivasi, DrcBsjah, Obrhu, Selih, Suhorju, Podbosti in Podturen, tojdiSke občine, do 9. oktobra t. 1. — V krškem okraju do preklica v občinah: Bučka, Cerklje, Krško, liaka in Stndenec, (Ol)isk nekaterih živinskih semnjov) meseca julija. Najznamenitejši bil je, kakor navadno, živin.ski semenj v Veliki Loki dne 25. julija, kateri spada mod največje Jia Dolenjskem. Prignali so do 12oO govedo, večinoma lepe pitane, pa tudi plemene živine, 200 konj in 160 glav (irobnice. Kupci so bili domači in tuji z Goreiqskega, Štajerskega, Koroškega in Tirolskega, celo iz Italije. Naložilo se je in po ^leznici odposlalo 17 bikov, 221 volov, 51 krav in telic, 40 telet, 53 ovac in 1 konja, skupaj tedaj 383 glav živine. Cena volov je bila od 52 h do 76 h 1 kg živo teže. — Na semnju v Novem mestu 6. julija je bilo 500 goved in 370 prašičev, v Žužemberku i), julija .510 goved in h4 drobnice, v Kandiji 16. julija 167 govede, IGO prašičev in 28 ovac in,v Tojilicah 27. jul. le 180 govede. Kupčija bila je bolj slaba. (Živinski semnji na Dolenjskem) meseca^ avgusta (važnejši) bodo: 3. v Novem mestu in Ribnici, C. v Ùrnomijii, 10. na Igu, St. Lovrencu in v Raderàb, 13. v Toplicah, 16. v Vačah, 17. v Trebnjem, ^8. v Metliki, 20. v Kandiji in Zaticini, 22. v Mokronogu, 24. v St. Jerneju, 25, v Novem mestu, 29. na Veseli gori in v Zagorji in 31. v Dobrempo^ju, in vsak pondeljek v Novem mestu prešičji semenj. (Blagovno semnje) v Mokronogu dovolila je deželna vlada in sicer na soboto po prazniku Srca Jezusovega (dne 6. junija) in na tretjo soboto v septembru. (Umor.) Dne 22. julija t. 1. je bil zaklan v Brusnicah posestnik Josii» Boites, star 29 let, oženjen, doma iz Gabrja št. 53. Zaklal ga je Franc Kajk iz iste vasi, 24 let star, kateri je celo njegov sorodnik. Vzrok je popolnoma neznan, v prepiru nista bila nikdar in tudi v gostilni se nista skregala. Ko je le-ta svoj zločin storil, se je ponesrečenec takoj na tla zgrudil, bil je v nezavesti, odteklo mu je toliko krvi, da je bila cela gostilniška soba okrvavljena. Od tu so ga odnesli na dom, kjer je še celo noč bil brez zavesti ter zelo nemiren; na strani mu je stala vsa zbegana žena, sestra in on sosed. Probudivši se, vpraša svojo ženo, kaj da je to, da ga danes noga tako boli. Ko nm žena raztolmači vso stvar, potem se je šele vsega spominjal. Pripekali so ga drugi dan v bolnico, kjer so mu žilo podvezali ter napravili umetno kri, a vse sknji ni nič pomagalo, žo HH. jul. zvečer je pokosila smrtna kosa njegovo mlado življenje. Nesrečnež zapušča vdovo z dvema odraslima in enim prihajajočim otrokom. Pripoveduje se, da je morilec, ko je videl, kaj se je zgodilo, šel na prosto ter upih „Bfiltes je zaklan ! Boites je zaklan !" Krčmarica pa, ki je videla, kdo ga je, začela ga je kregati, zakaj ga je, ker mu ni nič zalega storil. Izgovarjal se je tudi, da ga ni on, in drugič zopet, da ni lyega mislil. (Požar v St. Petru.) Dne ^4. julija zjutraj naznanilo so je iz Bajnofa telefonično, da v Št. Petru gori. Takoj odrinil je oddelek novomeške požarne hrambe pod vodstvam g. J. Bergman na na kraj požara ter združeno z domačo požarno hrambo omejil požar na sedejn s senom in žitom napolnjenih kozolcev, moj temi en topler. Župan g. Florijančič ima največ škode, kajti zgorela sta mu dva kozolca in en topler in se ceni škoda približno na 2500 K. G.Josip Bojane ima Škode okolu 2000 K, vsi drugi oškodovanci pa imajo škode fiOOO do 7000 K. Moj oškodovanimi zavaroval je baje samo jeden i>ridelek na 1200 K. Zažgala sta 12- in 41cten deček, ki sta kadila cigarete, ktere jo starejši prinesel iz Kronovega. Javno pohvalo zasluži pač g. iodjetnik J. Olivo, ktcri je drage volje takoj na trgu pustil zpreči konje od svojega tovornega voza ter jih vpreči k brizgahu in s tem omogočil, da je požarna bramba tekom petih minut odrinila na kraj nesreče. Oaet mu ! (Ogenj) v Šmarju na Dolenjskem. Dne 30. julija zjutraj ob^četrt na peto uro je izbruhnil ogenj pri g. Ivanu Babšeku v Šmarju na Dolenjskem. Ogeqj mu jc'linićii letienico, gospodarska poslopja in ves pridelek tega leta. Na lice mesta je prišla razun^ domače požarne hrambe tudi požarna bramba iz Skofeljce. Škode je nad 8000 K. Zgorelo jo tudi vse po-tjedeîsko orodje. SreOa je bila, da je pri rokah vodovod, ker se je radi tega posrečilo ogenj lok ali hirati. Ljudje so delali pridno in tako sc je posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil proti vasi. Ce bi se ne bilo posrečilo ogenj ustaviti, bi bila cela vas v nevarnosti, tudi župna cerkev, katera je ravno sedaj pojjrav-tjena in na novo prenovljena z izdelki domačih umetnikov. Tttdi se mora omeniti, da je C. kr. žendarmcrija jako pridno pomagala pri vodstvu rešilnih del. Bilo je videti dva stražmojstra, katera sta na vsak mogoć način pripomogla k rešitvi objektov. Sosedje so že spravili opravo in obleko iz stanovanj, ker so se bali, da se ogeiy razširi. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. — Najbrže je bil vzrok ognju neugasen jiepel ali pa je kdo vrgel kak konec sniodke v lesovje. Ogenj se je pokazal pri vhodu v ledenico. Gospodarja je obžalovati, ker bo z zavarovalnino pokrite komaj polovico škode. (Nesreče.) V pondeljek 27. julija je gnal posestnik Ivan Tomšič iz Starega trga bika v semeiq v Vi.šiyo goro. Ko je istega predal na tehtnico ter ga šel odvezovat — zajtodil se je z vso močjo v gospodarja, ga pritisnil k zidu — pri tem je ponesrečenec padel — v tem hijm mu je pa bik zasadil rog ge vzadi ter ga tako čez sebe vrgel, kjer je zopet pri padcu za-dobil težke poškodbe. Dne 30. julija so ga pripeljali v bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je malo upaiqa, da okreva, — iliklavčiču Ignacu je pri podiranju jtôda en hlod na nog'o zdrsnil ter mu nogo popolnoma zmečkal. Pripeljali so ga v noči 28. julija v bolnico v Kandijo. (Nesreča.) Na Laščah pri Žužemberku je padel neki deček pod voz, naložen z bukovimi erklji. Kolo, katero mu je Slo čez glavo, mu je isto tako strlo, da jo bil na mestu mrtev., (Nesrečno smrt) storila je dne 13. julija v Čikagi v Ameriki Marija Gril roj. Kure, doma iz Svibnika pri Črnom^u. Delala je v neki tovarni za izdelovale poljedelskih strojev in sicer v oddelku za pletenje vrvi, kjer delajo skoraj same ženske, ťo nesreči prišla je preblizu strojnemu jermenu, kteri jo je zgrabil za lase ter potegnil med kolesa stroja, ki ji je zmečkal glavo, da je bila takoj mrtva. (Tatova) okradla sta v noči od 2'j. na 23. julija majorja in posestnika g. Jermana (Kambida) v Črnomlju ter odnesla 308 kron. Isto noč pokradli so tudi na Paki in na Selih pri Ornomlju. Tatove zasledujejo. (Slavnostna himna) zlatomašniku svetemu očetu papežu Piju X. za mešani ali moški zbor, s spremljavo orgetj ali orkestra zložil Ign. Hladnik. Cena partituri 60 h, posamezni glas 10 h. Instrumentalni glasovi v prepisu 2 K. (Družinska Pratika) za navadno leto 1909 ho dotiska-na v prvi polovicí prihodnjega meseca, na kar že sedaj opozarjamo cenjene čitatelje. Kakor je razvidno iz tozadevnega oglasa med inserati, bo letošnja pratika kot jubilejna posebno krasno opremljena ter bo že po zunanji obliki prekosila vse dosedanje letnike. Cenj. somišljenike, posebno nasa društva ter gg. poverjenike za našo časopisje vljudno prosimo, da že sedaj opozore svoje prijatelje im to edino našo „Pratiko" ter po svojih močeh pripomorejo, da se ta pratika vseli v prav vsako na.io družino. Cena jej ostane vkljuh krasnim slikam neizpremetijena. Gospodarske stvari. — (Cešpijeva letina.) Letos so po dolgih letih zopet enkrat obrodile češp(je in nadejati se je bilo najugodnejše letine. Žal pa, da so začele češpjtje močno odpadati. Češplje se nekoliko pomodré, potem pa odpadejo. To škodo, ki se je začela pri češp^ah sploh kazati, dela letošnja suša in tako nam bo napravila letošnja suša tudi pri češptjah veliko škodo. — (Prodaja telet zaradi pomanjkanja krme.) Po Doleqskem se je po krajih, ki ležijo ob železnici, vnela močna kupčija s teleti. Vse prodaja teleta, ki se odvažajo na vagone v večja mesta. Po drugih krajih se pa teleta zopet doma koljejo. Močno so se poprijeli tega klaiga v šentjernejski okolici. V nedeljo se razglasi, kdo bo klal, kdaj bo klal in po kaki ceni bo prodajal meso, soseska pa kupuje meso. Tudi po drugih občinah so sc poprijeli takega zasilnega klaiya, ker upajo gtS)»odarji na ta način lažje priti do primerno ugodne prodaje. — (Letošnja otava) se je začela po zadnjem dežju nekoliko popravljati ali kaj pomaga, ko le noče hiti konec sušnemu vremenu. Nujno potrebujemo zopet dežja, pa ga le ni. JWarsikaj hi se dalo Se popraviti, ali čeho su.ša lako naprej trajala, potem ho silno slaba otava. Zemlja je pri nas še zmeraj razpokana, studenci so suhi, tako da morajo ljudje od daleč voziti potrelmo vodo. Zemlja je pa trda, da se ne da obdelovali. Kes žalostno! — (Vinska letina.) Letos se nam obeta izvanredno ugodna vinska letina. Trto so zdrave in obložene, da jih je veselje gledati. Vse kaže toraj, da bo letos pravo vinsko leto kakor ga že dolgo ni bilo. Bog daj, da bi trte tudi dobro dozorile in da bi jesenski dež ne kvaril pridelka. Bog nas varuj pa tudi toče! Po nekaterih delih naše Belokranjske je prizadela toča ža-libog že mnogo škode, pa tudi drugod jo je že nekaj padlo, če tudi ni napravila i)0sebfie škode. — (Škropljenje vinogradov.) Če tufii so letos trte močne in zdrave, vendar ne smemo opustiti ohičajnega škrop-^eiQB. Kdor je dvakrat poškrojiil, naj po.škrojd še v tretje, da zabrani kak poznejši napad peronospore. Po nekaterih vinogradih se je pa sicer že prikazala peronosjiora, Zato pa ne zamiijajmo škropljenja, dokler nismo na varnem z letino. — (Letoijnje zeleno cepljenje) se ni nič kaj dobro Bponeslo. Kriva je temu suša, ki smo jo imeli j>red cei»lji'njrni in po cepljenju. Kdor i;iia nove nasade z zelfnimi cepljenkanii, bo moral drugo leto zopet cepiti, vsicd česar bo ves nasad seveda neenakomeren. Marsikatero ceji^enje se je letos prepozno zvršilo. Tudi to je deloma krivo slabemu vspehu. Sicer pa tudi ni vsaka roka enako dobra za cepljenje. To se je lotos tudi lahko opazovalo. Spreten in dober cepljar, ki se je jiravočasno lotil dela, je mnogo več do.segel kakor drugi. — (Letošnje cepljenke v trtnicah) so prav lepe. V novomc.ški okolici se v dijo v trtnici kmetijske šole na Grmu, v državni trtnici in v podružnični trtnici krasne cejtljenke. Podružnična trtnica in trtnica kmetijske šole na Grmu bosta imeli do 100.000 cepljenk na j>rodaj. — (Vinske stiskalnico in grozdni mlini.) Sedaj je čas, da sc preskrbimo s potrebnim orodjem in posodo za jesensko trgatev. Kdor namerava kupiti novo vinsko stiskalnico, naj se o pravem času pobriga za to in ravno tako tudi zaradi grozdnih mlinov. Sedaj se močno hvalijo vinske stiskalnice s putiškom od zgoraj. Te stiskalnice imajo ob straneh koša in zgoraj močan hrastov okvir. Sredi jirečnika je vijak, na katerem je stiskalna priprava. To je dobro, ker nc pride na ta način mošt v nobeno dotiko z železom. Stiskalnica s košem, ki meri 185 litrov, stane okolu 300 kron. Dobe se pa tudi večje in manjše tako stiskalnice. Poleg navadnih grozdnih mlinov sc dobe tudi grozdni mlini, ki so za pecljanje grozdja urejeni. Kdor želi tedaj bolj.ša bela vina napravljati, naj skuša doldti grozdni mlin, ki jc ob enem za pecljarje. Taki mlini so seveda dražji in stanejo okolu 120 K. Razne stvari. * (Grozen umor v Trstu.) 27. julija našel je težak Viktor ijakovič v Trstu v morju nasproti Lloydovc palače zavitek obdan z brisačo. Ker je pa iz zavitka pritekla strjena kri, pokliče redarja in v navzočnosti redarskoga pristava Kreinerja, kteri jo med tem prišel, razvežejo zavitek in najdejo v njem — o groza! — glavo kake 30 let stare ženske s kratkimi lasmi in z hrčicami ohra-ščenimi ustnicami, tako, da se je sprva mislilo, da je mladenič, je pa zapisano Na lapirju, v kojem jo bila glava zavita, bilo neko iko muzikalnih not in ime Fiidran. Julij pl. Fddransperg je član ljubljanskega kolena te rodbine ter imel v svojem življenju razno službe. Pri jireiskavi, katera se jo vršila v njegovem stanovanji vsled ijitena na popirji, našli so razkosane ostanke trupla, ki so bili zaviti v cunje. Fiidransperg je lahkoživec in je tu pa tam vsprejel v hišo kako elegantno žensko. Trdi se, da je umorjena francoska pevka Liide Fabry, Kaj jo bilo povod umoru, se še ne ve, ker Fiidransberg taji, da bi bil on morilec. Pri njemu so na.sli sekiro, s katero je dekletu odsekal glavo, in bodalo. Morilec je obiskoval ljud. šolo v nek-daigi reduti v Jjjubljani. Iz ljudske šole jo bil izključen, ker je po Ljubljani s pomočjo litrianic kradel iz i)0.štnih nabiralnikov pisma in znamke. Julij pl. Fddransperg je bil I. ISfifJ, rojen v Kamniku, pristojen je pa v Kostanjevico. Mati mu je bila Marija pl. Fddransperg rojena Dolinar ter jc bila radi goljufije oh- 15 àtev. sojena v trilotno ječo ter jo vsled tega izgubila ploinstvo. 06o JnIijo7 Ewald Fiiilranspcrg: jo ]cta 1870. bil obsojen v dove^ letno jeùo. Umrl je Ifi. novembra 1876. v pradiški kaznilnici. Brat Julijev jo bil aretiran jired približno SOleti v franeiSkanski cerkvi, kjer ee jo skril za nekega svetnika, (ia bi po noći izvršil tatvino. Smešnice. (Iz .šolo.) Katebet: „Jakec, kaj moramo storiti, da iiridcmo v nebesa?" — Jakec: „Umreti moramo!" (Sveže mcao.) Gost: „Je tudi goa resnično sveža?" — Gostilničar: „Gotovo! Tam sodi avtoiuobilist, ki jo je ravnokar jjovozil!'' (Jubilej.) Zena: „Ljubi moj mož, Ictoa praznujeva srebrno poroko!" — Mož: „Ti misliš menda „svoj jubilej vladanja"!" Loterijske številke. TRST, 18. julija 34 22 7 82 36 GRADEC, 25. julija 49 61 45 69 48 Vladimir ^^ojsha ft 4 i-4 « 4 oHiigela Vojslia roj. ^nola poiTOČena. Cřradec, Novomesto, Ig. julija 1908. ■ Î (151) Podpisani Gregor Jjuzar iz Potovrha obžalujem, kar sem Kovoril o vinu gosp. Franceta Možine v Novemmestu in preklicujcm vse kot poiiolnoma neosnovano. Zavezujem so tudi, plačati stroške. fi«dolfov«, 16. julija 1908. ^^^^^^ ^uzar. Pozor slavno občinstvo! (U9-o-2) Vinska trgovina Franjo Možina — Novo mesto ima v zalojfi dobra in jamčeno pristna vina, kakor: dolenjska, bizeljska, istrska bela od 32 vin. liter naprej. Odda se v najem {HB-0.2) S tremi sobami, knbinjo, shrambo in pcrilno kuhinjo s 1. novembrom t. 1. — Več sc izve št. 60 za Šolami v Novem mestu. raznih premičnin in hišne oprave vršila se bode radi selitve dne 25. avgusta t I. ob 10. uri dopoldne v prvem nadstropju takozvano Križatijo v Križatijski ulici. (iSG-o-i) Vino izvrstnega lastnega pridelka na Strugi (Dolenjsko) belo in rndeěe liter kr. ali 40 h, i»ii tudi od 5(5 litrov naprej, cenejše, se vedno dobiva. f]6i.g.i) Prijateljem {167-2-1) prav dobrega in pristnega doienjslcega vina uljudno naznanjam, da bodem točil od 1. avgusta 1908 naprej : : rudeče vino (liter) po 36 kr. ali 72 vin. belo „ „ „ 40 „ ,, 80 „ v gostilni „Na vratiti" v Novem nnestu. Rosmann Iz proste roke je naprodaj na Brodu št. 2 pri Novem mestu ■ v -4ÍÍ Z dvema sobama, kubiko in vežo, vse v dobrem stanu, dalje klet in 3 svinjaki, lep sadni vrt in vrt za domačo zelenjavo. — Hiša je pripravna za obrtnika aii penzijonista. — Natančneja pojasnila pri lastniku Franc Lapuh Hrod pri Rndolfovem. {136-0 3) I90CI v malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitar jevc ulice St. 5, krasno opremljena Družinska li •8 Fratika za leto 1909. Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. Letošíma (159a.l) t L V lepem in zdravem trgu Šoštanj ob železnic! Celje-Dravograd : 1.) Pritlična hiša, zidana tudi s podstrešnimi sobami, gospodarskim poslopjem in lepo urejenim večjim vrtom ~ cena 8500 K, s travnikom, ki nese 60 gld. letne najemnine, vred. pa 10.500 K. 2.) Enonadstropna hiša na glavnem trgu z velikim zidanim marofom, tremi magazini, živinskimi hlevi in s travnikom okoli (i oralov. — Cona 28,000 K. Hranilnica ima jfori H.OOO K. Za obrtnika. (ICO-S-i) Kdor želi eno ali drugo posestvo si pridobiti, obrne so naj na - dr. L. Filipič-a, odvetnika v Celju. - Pratika" bo presegala po svoji krasni 0 opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela || poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi štiri krasno izvršene slike v troharvncra tisku ; Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožeta 1. ter izložbo „Katoliške Bukvarne" v Ljubljani. Katol, slov. ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika" je edina naša pratika I Sezite pridno po igej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljen a slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko" in ne dajte si usiliti nobene druge! Kupujte in priporočajte le našo pratiko! Glavno zalijgo imajo: „Katol. Bukvama", Prodajalna „Katol. tiskovnega društva" in nekateri večji trgovci v LJubljani. Oena za razprodajalce pri naročilu do 10(J kom. 17 vin. izvod, nad lOO kom. pa po Ki vinarjev. ^ Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico =- reg. zadruga z neomejeno zavezo — ■ —- sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne ter obrestuje po (135-5-3) Obresti ae pripisujejo k glavnici koncem leta brez posebnega naroČila. Kentni davek plačuje posojilnica iz svojega, ne da bi istega vlagateljem odtegovala. Hiša št. 16 V Dolgi ulici : : ; v lliulolfovem lepa, močna honja za vsako viioratio sta takoj na prodaj. Odda se tudi vsa oi)rava in voz. — Natan(;neje pri Jan. Blatniku na Dol. Težki vodi pri Novem mestu. Prav dobro vmo ^ domačega pridelka je na prodaj v Bajnofu pri Rudoltovem. (tssss) na najlepiem prostoru z vrtom, je naprodaj ali pa se da tud] v najem. — Kje, pove uredništvo „Uol. Xoviu". {U2-6-2t (UB S-2S Pekovskega učenca lepepa vcdcíýa tor poštenej,'«, s[)rejnie takoj F. Lojk, pekovski mojster v Idriji, katerega skrb bode, da se učenec dobro izuči. Najprimernejša darila za sv. birmo so gotovo haterih Imata v največji Izberi in po nlzhl ceni knjigarni ]. Krajec nasi. In U. Horvat v Rudoltovem. iz hribčkih malin, jako okusen, ima v veliki množini i8a8-7> lekarna J. Bergmann — Rudolfovo, Učenca, kateri dobi tudi nekoliko plače, takoj sprejme „ Ljudevit Ferlič, | mesar In gostilničar v Novem mestu. ^ z malim vrtom in brajdo ter kletjo pod hiio se takoj iz proste roke proda.— Več pove lastnica Marija Platnar ravnotam. (i83-3-8j nabilo za nahup istr. vino. Fino pristno garantirano vino, več tisoč hektolitrov, Itelo, nitieče, in črno od 3i> v naprej postavljeno na tukajšnji drž. kolodvor jiroti gotovemu plačilu, je za jirodati in se ekspedira iz vzorne kleti kršČ. vinarske zadruge v Vodnjanu. Ceno za vagone po dogovoru. Tro-pinovoc in drožcnka (istr. konjak) od 70 do HO novC. liter. Za, kršč. vinar, zadrugo: (t3l-l.')-4j ■■■ Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra. Eiiie^niie m rt^Kntit: liii|iit-jeill po IlOJTi^ji RFIli. Izdelujem vun vtAfillljiirirbut odUkaTatiB » 10 zlntinii kulajiiKini, HAARPETROL rn raMi p», uiladtia, NUSIOL iz orehovega iztleâka ta laite in brnde čutlnvii iiHpeh, tirekaňa vna doseilniija barvila, t'uleg teji^ti iiripum^Atn iiioj itnaiii BRIVSKI SALON tin imvo nrejen x najnovejilimi higijeniOnimi kumfirci, ti bit.ro, inato in dobro [lOHtrirxbo, íeleii nm 0(^0 broj ti etra obiska Spoílovtiiijetn Ke priporoíaiii IVEIl SvSteC, (b-24-18 brivec In vlasul|ar, Rudolfovo, Glavni trg. (Naiproli mostne hljs.) Nov mlin in /aga vedno na močni vodi in lepi priliki polcjç ceste, doset minut od Prečine pri Novem mestu, je na prodaj. (i66.a-i) - Več se izve pri lastniku - Jožefu LavrlČU v sboru pri Prećini pri Novem mestu. Enega vajenca in enega pomočniha sprejme takoj v trajno delo ■ (iďí-s-I) Franc Kambič, mizarski mojster v Črnomlju. V najem se odda na deželi poslopje za več let. — fJena je jako nizka. — Kdor hoče srečo poskusiti, naj se oglasi — ali pi.šc na uredni.štvo IJol. Novic, kjer .so liobi na-slov. (152-3-1) Slngepjevi šivalni stroji ne samo za vse mogoče industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših proda-= jalnah, ~ katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. : Singer Ko. aitcijsliD druživa za finalne stroje v Rudolfovera, Glavni trg. iïTï Podružnice v vseh večjih mestih, m V«i iWalni Jtroji, ki Jih ponujajo pod imttiom „SIttger'", to ponartjeni po naieni sUrejÍsm tlttemu, ki ga sedanji novsjii lUtitni rodbinskih strojev dalofi pre^gajo po konstrukciji, delazmoinostl In Irpeinosti. Odgovorni tireduik, iidajaalj ia saloidk Urban Horvat TUk J. Krajac nasi.