Poštnina plačana v gotovini. Štev. 15. 4. /vumh V Ljubljani „NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto 15*20 L, za četrt leta 3*80 L, zapoi leta 7*60 L — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = -XIX. Cena posamezni številki 1*50 L. Leto XXIII. NAS GLA Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. k«. SSS1 ••tt'iSfe j emaj o. — tovni X.jdO|Hi .ro»mm —... ii.iiiii. niče v Ljubljani štev. 11.467. List za državne in samoupravne nameščence in upokojence - i .ini ■■ini r ■pui—ugaro—«HmnnmMHi n i i i r niinniin nm i ni'in nimiri ili i« m iwiiniTiiTtnirTmt ii ■'i Podaljšanje stanovanjske zaščite Za vse stalne nameščence, kamor spadamo vsi javni nameščenci!, je vprašanje stanovanjskih najemnin izredne, naravnost življenjske važnosti, saj ogromna večina med nami stanuje v tujih hišah in so1 le silno* redki posamezniki tako srečni, da imajo lastno* streho* nad glavo. Izdatki za najemnino pa predstavljajo* poglavitno ohremenitev naših skromnih družinskih proračunov. Odkar se je zaradi izjemnih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila vojna, začela pojavljati draginja, je postajal položaj stalnih nameščencev zmerom težji. Zato so* bili oblastveni ukrepi, s katerimi se je stanovanjskim najemnikom zagotovila na eni strani neodpovedljivost stanovanj, na drugi strani pa se je preprečilo zviševanje najemnin, v naših slojih sprejeti z največjim veseljem in* odobravanjem. Sicer so* res posamezniki, dasi precej redki hišni lastniki, uvideli nevzdržni položaj* pretežne večine najemnikov in niso skušali podražiti stanovanj, vendar jih je bilo* prav mnogo, ki bi se bili brez pomislekov okoristili s težavnim stanjem javnih nameščencev, ki ne bi bili mogli za svoja stanovanja plačati pretiranih najemnin. Vsako tako brezvestno izrabljanje gmotno šibkejših slojev je zdaj popolnoma onemogočeno*. Z odredbo z dne 9. okt. t. 1. je Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli podaljšal veljavnoist uredbe bivše jugoslovanske države z dne 17. okt. 1. 1., s katero se je omejila pravica hišnih lastnikov, odpovedati najemnikom stanovanja in poslovne prostore. Ta uredba, ki je bila omejena na eno leto in ki bi bila prenehala veljati 19. oktobra 1941, je s tem podaljšana, ker se razmere, ki so privedle do izdanja uredbe, mfeo v-' ničemer spremenile. S svojo novo odredbo je Visoki Komisar podaljšali prvotno uredbo do konca leta 1942. Prejšnja uredba je ostala v glavnem nespremenjena, le v eni točki se je deloma spremenila tako, da je hišnemu lastniku omogočena odpoved stanovanja oz. Obratnega prostora tudi tedaj, če je sam izzval najemnika ali njegovega družinskega člana k ža- Že mnogo let so italijanski uradni krogi in najboljši šolski strokovnjaki poskušali preosnovati celotno šolstvo v Italiji. Vsi ti poskusi so* v bistvu obravnavali samo v glavnem čisto strokovno vprašanje šolanja in pouka samega, ne pa tudi še mnogo važnejšega vprašanja vzgoje. Šele z nedavno* izdanim novim šolskim zakonom Carta de-lla Scuola -— ki ga je na Dučejevo zapoved in po njegovih zamislih izdelal sedanji prosvetni minister Giuseppe Bottai, mednarodno priznani kulturni delavec in odlična osebnost fašistične Italije, se je začela izvajati temeljna preo-snova celotnega šolstva. Duče je že v oktobru1 1929 na iseji velikega fašističnega sveta naglasil: »da ni samo pravica in dolžnost države, poučevati narod, temveč ga tudi vzgajati«. Prav ta izjava je dala tudi pobudo za izdajo novega šolskega zakona. V smislu Dučejevih navodil je bilo treba šolstvo popolnoma povezati z državnim življenjem. Ker danes ni naloga šole samo v poučevanju in raziskovanju, temveč predvsem pripravljanje za življenjski boj, so bile te preoisnove nujno potrebne. Novi šolski zakon zlasti naglaša, da je vse naravne, politične in gospo- Ijenju časti ali telesni poškodbi. Vendar mu pa vseeno ne more o*dpove-dati, če je tudi sam žalil ali oškodoval najemnika oz. njegovega svojca in ga s tem izzval. Ostali pogoji, pod katerimi je dovoljena odpoved, so pa ostali nespremenjeni. Odpovedati torej sme hišni lastnik stanovanje: 1. če je potrebno njemu samemu ali njegovim oženjenim sinovom oz. omoženim hčeram; 2. če se mora poslopje podreti, da ise postavi novo; 3. če najemnik ostane najemnino nad en mesec dolžan, če ni kaj zanj ugodnejšega izrečno določeno v najemni pogodbi; 4. če najemnik protipogodbeno izrablja ozir. zlorablja stanovanje ali ga neopravičeno* oddaja v podnajem ali namenoma hudo kvari, tako* da nastane škoda; 5. če najemnik ali njegovi svojci in sostanovalci nenravno ali pohujšljivo žive oz. s* svojim vedenjem otežujejo drugim prebivanje v hiši; 6. če najemnik hišnega lastnika ali njegove svojce žali, hudo ogroža ali napade, razen če je to storil lastnik kot prvi. Razen v navedenih primerih ostanejo torej tudi za naprej najemne pogodbe do* konca prihodnjega leta ne-odpovedljive in so vse temu nasprotujoče pogodbene določbe nevejavne. Prav tako je pa tudi nedopustno zviševanje najemnin;, ki1 morajo ostajti na stari višini, tudi če hišni lastnik odda stanovanje novi stranki. Pač pa je izjemoma dovoljeno* za stanovanja v novih, šele na novo sezidanih hišah, zahtevati najemnino* v poljubni višini — seveda kolikor bi pretirana zahteva ne pomenila prekoračenje predpisov o* izrabljanju stiske in o* brezvestni špekulaciji. Z izdanjem odredbe, ki je podaljšala neodpovedljivost stanovanj in s tem krepko zaščitila vse tako* mnogoštevilne stanovanjske najemnike v slabih gmotnih razmerah, je Visoki Komisar Eksc. Grazioli pokazal vnovič svoj globoki smisel za sociaimio pravičnost in potrebo pravilne ureditve in po*štene vzporeditve medsebojnih interesov raznih stanov. Javno* usluž-benstvo* je za ta zares uvidevni in dalekosežni ukrep Visokemu Komisarju iskreno hvaležno. darske sile italijanskega naroda treba med seboj povezati s socialnimi gibali in to od družine do korporacij in stranke in da je ravno s pomočjo šole treba novim rodovom italijanskega naroda vcepljati človečansko in politično samozavest. Tako mora poistati tudi šolstvo odločilen političnokonstrukti-ven element, ki bo služil celotni zamisli narodne preosnove. Po tem novem zakonu je fašistično šolstvo tako urejeno, da upošteva vse narodne zahteve, ki jih stavljaj o več-nostne vrednote italijanskega naroda in prosvete. Z novim šolskim zakonom se je šolska vzgoja mladine povezala s politično, tako da mora vsa italijanska mladina hkrati s šolanjem opravljati tudi te politöne dolžnosti in sicer že od zgodnje mladosti pa vse do dovršenega 21- leta starosti. Gre predvsem za obvezno delovno službo v mladinskih fašističnih organizacijah. Tako se povežejo vse italijanske šole, od naj-nižjih do najvišjih, s političnim življenjem naroda, s čimer se izpolnjuje zamisel, ki jo je podal Duče: »da ni edini namen italijanskih šol, da vzga jajo, temveč da ustvarjajo prave ljudi, ki bodo s svojimi telesnimi in nravnimi močmi in z znanjem mogli služiti državi in narodu.« Priprave za ta zakon, ki so trajale mnogo let, so bile nadvse skrbne in vestne. Prosvetni minister Bottai je povabil na sodelovanje prav vse organizacije učnih moči, od ljudskošolskih do visokošolskih učiteljev, pa tudi učence in dijake same. Novi zakon ni preobsežen, temveč vsebuje le nekaj poglavitnih točk, ki izražajo osnovna načela italijanske znanosti, italijanskega razumevanja in delavnosti na šolskem poprišču, tako da se bo šele sčasoma našel dokončni pravni temelj za končni .šolski zakon. S tem zakonom se je v Italiji prvič šolsko vprašanje Obravnavalo kot politično vprašanje. Po njegovih načelih je cilj šole ne samo ustvarjanje italijanskih razumnikov, temveč tudi vzgoja pravih italijanskih ljudi z vsemi njihovimi nravnimi in umskimi odlikami ter značilnostmi italske rase. Da bo mogoče doseči te cilje, določa zakon, da mora biti šolanje urejeno po dejanskih možnostih zlasti glede moške mladine, ki hkrati s šolsko vzgojo dobiva v »Italijanski liktor-ski mladini« (G. I. L.) tudi svojo politično in vojaško vzgojo. Važna je določba, da more učenec nadaljevati šolanje samo tedaj, če dejansko dokaže sposobnost in nadarjenost. Sposobnim učencem je pa treba omogočiti šolanje z državno pomočjo, tudi če njihovi starši ne morejo* skrbeti zanje. Zato bodo italijanske srednje in visoke' šole dostopne predvsem tudi vsem revnim a nadarjenim mladeničem. Učenci, ki po dovršenem petem razredu osnovne šole ne žele obiskovati obrtno, strokovno ali tehnično šolo, morejo nadaljevati šolanje v srednji šoli šele, ko polože izpit o sposobnosti. Te nižje gimnazije, nižja učiteljišča in nižje tehnične šole imajo po tri letnike, v katerih je pouk precej slično urejen. Po teh treh letih se v drugič izbirajo učenci. Predpisan je spet vnovični sprejemni izpit za višjo srednjo šolo, ki se deli v klasične in realne liceje, v učiteljišča in strokovne V Službenem listu z dne 4. oktobra je bila objavljena odreba Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino o ureditvi oddajanja opremljenih sob v podnajem. Odredba ima št. 115 in je bila podpisana dne 27. septembra. Po tej odredbi je odslej' za oddajanje sob ali opremljenih stanovanj predpisano posebno predhodno dovoljenje oblaistev. Na ozemlju mesta Ljubljane mora vsakdo, ki namerava obrtoma (to je redno in proti odškodnini) oddajati sobe ali opremljena stanovanja ozir. sicer jemati tuje osebe na stanovanje, zaprositi za dovolilo kr. kvesturo. V drugih občinah v naši pokrajini je take prošnje treba predložiti pristojnemu okrajnemu načelstvu. — Glede sob, ki so bile na dan* 4. oktobra že oddane v podnajem, je bilo treba do vštetega 9. oktobra naknadno vložiti predpisane prošnje. V prošnji za dovolitev oddajanja v podnajem je treba navesti prosilčeve osebne podatke, natančno lego hiše ter število sob in postelj, ki se oddajajo. Kdor oddaja celotna opremljena stanovanja, mora navesti natančno vse prostore, ki jih stanovanja obsegajo. Nihče, kdor obrtoma sprejema druge osebe v opremljene sobe ali stanovanja kot podnajemnike, ne sme sprejeti oseb, ki nimajo osebne legitimacije, opremljene s fotografijo, ki jo je izdalo javno oblastvo. Najemodavci morajo tudi voditi seznam (vpisnik), ki ga potrdi na vsakem listu kr. kvestura ozir. okrajno načelstvo. V tem seznamu je treba vpisati osebne podatke podnajemnikov in od kod so prišli Vsak dan mora pa najemoda- šole ter v umetniški licej. Na teh višjih srednjih šolah traja pouk po 4 do 5 let. Klasični in realni licej pripravljata za visokošolske nauke, njuna smer je izrazito humanistična. Drugi zavodi so namenjeni praktičnim vednostim in vzgajajo bodoče ljudiskošolske učitelje, napredne obrtnike, umne kmetovalce itd. Za vstop na vseučilišče je v nekih primerih predpisan sprejemni izpit. Dočim so se doslej poučevali srednješolski dijaki in dijakinje skupno, je novi zakon razdelil mešane šole v moške in ženske. V teh iS*lednjih je poglavitna pozornost obrnjena na duhovno pripravo učenk za vodstvo gospodinjstva in za opravljanje materinskih dolžnosti Značilno je, da se v vseh srednjih šolah polaga posebna važnost na učenje latinščine, ker naj šola učencem da kar najtrdnejše temelje humanistične izobrazbe, v kateri italijanski narod vidi izvor svojega ponosa. Pouk latinščine naj pripomore k boljšemu poznavanju slavne minulosti klasičnega sveta, hkrati pa koristi za nadaljnje znanstveno izobraževanje. Novi šolski zakon daje vso možno podporo verski vzgoji, ki je v vsaki civilizaciji poslednji življenjski temelj. Prav tako je pa naglašeno tudi načelo obveznega telesnega dela, ki je uvedeno že v nižje razrede ljudske šole. Vsi učenci morajo biti nekaj časa dejavno zaposleni v vseh panogah obrtne ozir. kmetijske proizvodnje, tako da praktično spoznajo pogoje in napore telesnega dela. »Carta della Scuola« je italijansko šolstvo zavestno podredila višjim narodnopolitičnim ciljem in postavlja italijanske šole v isto vrsto z drugimi državnimi napravami, s katerimi sodeluje v svrho okrepitve duha, vežbanja telesa, utrjevanja značaja in vseh drugih kreposti, ki so potrebne za izgraditev in spopolnitev narodne kulture. Tako že navsezgodaj nova italijanska šola navaja učence na odgovornost do Naroda in Države. vec sporočiti s posebno prijavnico kr. kvesturi ali okrajnemu načelstvu prihod podnajemnikov in njihov odhod ter, kam iso namenjeni. Vse pogodbe o podnajemu je treba sestaviti pismeno in morajo vsebovati podatke o obsežnosti, o opremi in legi sobe ozir. stanovanja, dalje o postrežbi in najemnini. Cene za podnajem vštev-ši uporabo, pranje in likanje posteljnega perila in brisač kakor tudi snaženje, ne smejo presegati sorazmernega dela najete sobe ali stanovanja, pri-števši dodatek za rabo opreme in za postrežbo*. Za določitev pravilne cene [za v podnajem oddani del stanovanja se mora vzeti kot temelj celotni znesek najemnine, kakor je z davčno zgrada-rinsko napovedjo ugotovljena pri davčni upravi — in sicer za celo* stanovanje z vsemi pripadki. Ta znesek se razdeli s številom sob, ki jih stanovanje vsebuje, pri čemer se štejejo kuhinja in drugi poslovni prostori kot ena soha. Tako dobljena vrednost v podnajem oddanega objekta ise sme zvišati edinole v naslednjih primerih: če je soba moderno opremljena in ima naslanjač ali ležalni divan, če je dovoljena uporaba kopalnice dvakrat na teden in je na razpolago telefon, se sme znesek zvišati za 100 %'. Cena za dobro opremljene sobe z uporabo kopalnice enkrat na teden se sme zvišati za 90 %. Pri navadno opremljenih sobah brez uporabe kopalnice se more vrednost zvišati za 70 %. Če je bila soba medtem že vnovič oddana drugemu podnajemniku, se zanjo ne sme Šolska reforma v Italiji Oddajanj© opremljenih soh Stran 2. »NAŠ GLAS« Štev. 15. zahtevati višja odškodnina, kakor pa je bila določena na dan 15. marca t. 1, Kadar nastane glede določitve cen za v podnajem oddane sobe spor, odločajo mešane komisije, ki se postavijo pri vsakem občeupravnem obla-stvu prve stopnje. Te komisije iso sestavljene iz zastopnika tega oblastva, ki je obenem predsednik, _ iz enega Finančna direkcija razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki so zase in družinske člane dobili iželezniške legitimacije od finančne direkcije in ki od nje še vedno prejemajo pokojnino, naj ji predlože legitimacije zaradi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto že v novembru ali decembru 1941, zlasti če jih nameravajo uporabljati takoj v začetku leta 1942. Železniškim legitimacijam je treba priložiti: 1. odrezek ček. nakaznice, s katero je bila izlačana pokojnina za zadnji mesec; 2. železniško znamko za L. 076 (2 din), ki je v legitimacijo nihče ne sme nalepiti sam. Če žel. legitimaciji poteče letos petletna doba in v njej ni več prostora za vpis za leto 1942., direkcija železnic ne bo P. n. naročnikom! Prosimo vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine za tekoče četrtletje naj to čimprej store in po možnosti plačajo naročnino vnaprej. Kdor je pa na dolgu še za minule mesce, naj svoj dolg nemudoma poravna, ker moramo tudi mi sproti plačevati vse stroške za izdajanje lista, ki so zaradi draginje hudo narasli. P. n. tovariše, ki so zadnjič prejeli položnice, a še niso poslali naročnine, nujno prosimo naj se poslužijo prejetih položnic in zaostanke kar najprej nakažejo. - Uprava. Nove uredne ure. Duče je zaradi kar najintenzivnejšega varčevanja s kurivom in razsvetljavo odredil, da se bo od 5. novembra 1941 dalje v državnih in drugih javnih uradih, ki jih nadzira država, uradovalo ob delavnikih to zimo nepretrgoma od 9. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Ta zimski čas bo‘ veljal do konca marca 1942. Inspekcija dela. Visoki Komisar je odredil, da se dosedanji odsek za inspekcijo dela, ki je bil doslej priključen oddelku VII. za socialno politiko in ljudsko zdravje, preosnuje v samostojen odsek Visokega komisariata in se imenuje »Inspekcija dela za Ljubljansko pokrajino«. Načeljuje mu šef odseka. Pristojnost ostane v vsem ista kakor doslej. Poziv na sodelovanje. Kakor že večkrat, spet ponovno vabimo vse tovariše, državne in samoupravne uslužbence ter upokojence, naj se priključijo krogu sotrudni-kov našega lista. Samo s sodelovanjem vseh strok in iz vseh krajev Ljubljanske pokrajine, bo mogoče obdržati list zanimiv in aktualen. Zato sodelujte vsi pri edinem svojem strokovnem skupnem glasilu! Podaljšanje železniških legitimacij, železniška direkcija modrih legitimacij aktivnih javnih uslužbencev in njihovih družin-skh članov za neomejeno oz. omejeno število potovanj s 50% popustom, katerim Vložitev prijav za doklade. Znano ie da morajo drž. upokojenci vsako leto \ oktobru predložiti izplačilni blagajni (finančni direkciji) prijave za sprejemanje draginjskih doklad. Tudi letos je finančna direkcija uradoma razposlala vsem upokojencem, ki jim izplačuje pokojnine, pri- pre dstavittelj a najemodavcev (Društva hišnih posestnikov) in enega predista-vitelja najemnikov (Društva stanovanjskih najemnikov). Proti odločitvi take mešane komisije ni pritožbe. Za prekršitve te odločbe so določene kazni in sicer do 5000 L., v hudih primerih pa zapor do 3 mescev. izdala nove legitimacije, ampak vložek k sedanji legitimaciji. Na njem se bo moral imetnik podpisati. Pri nakupu vozovnic po znižani ceni ga bo moral pokazati potniški blagajni vedno hkrati z legitimacijo zaradi žigosanja v ustrezni rubriki. Kdor hoče naročiti vložek, mora legitima-«ijo ta kot j poslati, priložiti za vložek 1 L. v gotovini, železniško znamko za 0,76 L. in odrezek ček. nakaznice. Finančna direkcija mora namreč vložke naročiti pri direkciji železnic že do 15. nov. 1941. Upokojenci(ke) iz Ljubljane naj izroče in prevzamejo legitimacije v poslopju fin. direkcije, v pritličju, soba št. 3, in sicer ob delavnikih od 10. do 12. ure. Ostalim ukojoncem(kam) bo direkcija vračala legitimacije po pošti. letos poteče veljavnost, ne bo zamenjavala za nove. Veljavnost teh poteklih legitimacij se bo podaljšala tako, da bodo za leto 1942 legitimacije uslužbencev podaljšali njihovi uradni predstojniki z vpisom na prvi ali drugi strani legitimacije. Tam bodo tisti predstojniki uradov, ki so podpisali legitimacijo samo, zdaj vpisali klavzulo, da se legitimacija podaljša za leto 1942. Za družinske člane se pa prav tako ne izdajo nove legitimacije, temveč se v vsako vloži poseben vložek za 24 voženj s 50 % popustom. Vložek preskrbi železniška direkcija na zahtevo osrednjega urada zadevne stroke. — Za upokojence bo preskrbela vložke, s katerimi se bodo za prihodnje leto podaljšale njihove legitimacije, finančna direkcija. Dodatni krušni deleži. Odločujoča oblastva v Rimu so izdala nedavno navodila, kdo dobi dodatni delež 100 g kruha, ali 85 g moke na dan. Po tem navodilu dobe ta dodaten delež ročni delavci, vsi uslužbenci, ki izvršujejo težko delo v domačih obratih, obrtniki in obrtniški delavci ter kmetijski delavci. Med naštete spadajo tudi sluge, vratarji, šolski sluge, služkinje, čuvaji itd. Po tem navonilu gre torej dodatni delež kruha oz. moke tudi služite-Ijem v državnih in drugih javnih uradih. Zaostanki na invalidnini. Zadnje leto in lani so bili mnogi vojni invalidi preve-ni po novi invalidski uredbi, ki jim je priznala višje invalidnine. Razliko je minuli čas bilo treba izplačati iz proračunskih prebitkov oz. iz sredstev narodnega invalidskega sklada. Mnogi vojni invalidi so sicer prejeli odločbe o prevedbi in nove prejemke, razlike pa jim niso bile še nakazane, ker je medtem izbruhnila vojna. 1: zaostanki se za enkrat ne morejo izplačati kolikor se tičejo proračunskega 1. 1939./40. Upati je, da se to vprašanje kmalu uredi in da dobe vojne žrtve te zaostanke. javne obrazce. Opozarjamo vse upokojence, ki prijave, katero je bilo treba vložiti do 15. oktobra, morda še niso vložili, naj to takoj store, ker sicer ne prejmejo več pokojnine, dokler ne izpolnijo te dolžnosti. Prijava mora biti datirana po L oktobru 1.1. Kdor je prijavni obrazec izgubil, naj IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIlil zaprosi fin. direkcijo, da mu pošlje še enega. Osebne legitimacije upokojencev. Po odredbi Visokega komisariata morajo imeti vsi javni uslužbenci zaradi veljavnega legitimiranja nasproti oblastvenim organom uradno potrdilo o istovetnosti. Aktivni ulužbenei so si že pri svojih nadrejenih uradih priskrbeli v ta namen posebno službeno potrdilo o zaposlitvi, ki se jim je vpisalo oz. odtisnilo v njihove železniške legitimacije. Upokojenci se pa izkažejo s svojo železniško legitimacijo, v katero vnese finančna direkcija uradno potrdilo, da pri njej prejemajo pokojnino. Vse to velja seveda tudi za svojce aktivnih in upokojenih uslužbencev. Kdor izmed upokojencev še nima tega potrdila v svoji železniški legitimaciji, naj isto predloži finančni di-rekeji z odrezkom čekovne nakaznice za zadnji mesec. Dučejeva podpora slovenskim akademikom. Na poročilo Visokega Komisarja Eksc. Graziolija o posebnem položaju slovenskih visokošolcev, ki bi radi nadaljevali študije v Italiji, je Duče odredil, da se v dokaz njegove posebne dobrohotnosti stavijo nepremožnim dijakom iz naše pokrajine, ki bodo študirali drugod v Kraljevini, na razpolago ustanove. Določenih je 100 študijskih ustanov po 4000 L. Podeljevale se bodo predvsem slušateljem ljubljanske nepopolne medicinske fakultete, dalje pa prvenstven«' bivšim slušateljem beograjske in zagreške univerze, ki v Ljubljani ne morejo nadaljevati svojih naukov. Izdan je bil že poseben razpis za podelitev teh podpor. Hkrati se je tudi ukrenilo1, da bodo slovenski slušatelji z ljubljanske medicinske fakultete oproščen: plačevanja šolskih taks in drugih šolskih dajatev v Kraljevini. Glasbena šola »Sloge«. Z novim šolskim letom jo ljubljanska glasbena šola Sloga, ki jo vzdržuje organizacija narodnih železničarjev, razširila svoj delokrog. Uvedla je na novo vaje v komorni glasbi, pevski skupinski pouk, uvedla pouk zborovskega pe- lz ljubljanske Nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgu 5. Ta naša agilna pabav-Ijalna zadruga tudi v sedanjih hudih razmerah nemoteno deluje v polnem obsegu. Ödbor skuša na vse načine olajšati oddajo in razdeljevanje racioniranega blaga, prizadeva si pa tudi, da bi priskrbel prav vse različne druge predmete vsakdanje potrošnje, ki so članom potrebni. Navzlic omejenim finančnim sredstvom in skrajno tesnim ter nezadostnim poslovnim prostorom zadruga res uspešno deluje v korist članstvu, kolikor je to v teh časih sploh mogoče. Razdeljevanje blaga se je uredilo v splošno zadovoljstvo kupujočega članstva in ni več navala in nepotrebnega razburjenja, saj je večina članov disciplinirana in rada sledi navodilom odbora. Odbor je skušal priskrbeti članom, ki so se pravočasno priglasili, primerne količine krompirja in je z velikim trudom in žrtvami vsaj deloma uspel v tem prizadevanju. Tudi s sadjem, zlasti z jabolki je zadruga mo- Ugotovitev premoženja na Hrvatskem. Zagrebški pravosodni minister je imenoval predsednika in člane državne komisije, ki bo proučila in ugotovila, kako so prišli do svojega sedanjega premoženja razni bivši ministri, državni podtajniki, senatorji in politiki, živeči na ozemlju Neodvisne države Hrvatske. Komisijo tvorijo člani Stola sedmorice v Zagrebu. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH. Zimska pomoč državnim uslužbencem v Srbiji. Po uredbi, ki je pravkar izšla, dobe državni uradniki, upokojenci in invalidi v Srbiji enkratno zimsko pomoč. Dobili bodo uslužbenci oz. invalidi z najnižjimi prejemki v ta namen enkratne mesečne prejemke, uslužbenci z višjimi plačami pa sa- Upokojenci za izseljene tovariše. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev je uvedlo akcijo za socialno pomoč državnim in samoupravnim upokojencem izseljencem, ki so se nastanili na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Prvi seznam došlih članskih prispevkov znaša 801.84 L., društvo samo je pa v ta namen namenilo znesek 3800 L. Celotna vsota 4601 L. 84 c. je bila izročena sekciji za socialno pomoč pokrajinskega odbora Rdečega križa v Ljubljani.. Društvo ponovno vabi vse člane, naj prispevajo v ta plemeniti namen, kdor izmed upokojencev pa le more, naj pristopi k Rdečemu križu kot član. Članarina znaša na leto komaj 10 L. Društvo pri tem opozarja člane in vse upokojence sploh, da aktivno uslužbenstvo v Ljubljanski pokrajini prispeva redno že dalj časa vsak mesec znatne prispevke v podporo nezaposlenim aktivnim tovarišem. tja za starejše gojence in otvorila pouk glasbene zgodovine. V teku leta bo skušala ustanoviti tudi mladinski orkester, če bo dovolj prijav. Dečki, ki bi imeli veselje za nastopanje v mladinski godbi, se bodo učili igranja na pihala in trobila. S temi novimi predmeti se je delokrog Sloge znatno razširil, omogočilo pa hkrati marsikomu nadaljnje izobraževanje v glasbi. Zlasti izvajanje komorne glasbe bo olajšano z novo uvedenimi vajami. Glasbena šola Sloga izdaja tudi lastno glasbeno revijo »Mlada Sloga«, ki objavlja spise o raznih panogah glasbene vede. Malo srednješolske statistike. V Ljubljanski pokrajini je zdaj 9 javnih gimnazij, od teh 8 realnih in 1 klasična, ter tri zasebne dimnazije. Po en zavod je v Novem mestu oz. v Kočevju, ostali vsi v Ljubljani. Na vseh gimnazijah je 4497 dijakov in 3004 dijakinje, vseh učencev torej 7501. Na zasebnih gimnazijah je 712 učencev. To so: mestna ženska gimnazija, uršulin-ska realna gimnazija in škofovska klasična gimnazija sv. Stanislava, ki je bila prej v Št. Vidu. gla postreči članstvu. Odbor je priskrbel najrazličnejše živilske in druge predmete iz Kraljevine. Tako je članom zdaj na razpolago dovolj zdrave in cenene čebule, razne ribje konzerve, kondezirano mleko, sir različnih vrst, prav okusne sadne mezge, paradižnikov sok, razni kozmetični predmeti itd. Če upoštevamo izredno veliko število članov, ki stalno kupujejo v zadrugi, (nad 2000 članov s preko 7000 osebami), moramo priznati, da je poslovanje zadruge res zadovoljivo in da so doseženi uspehi kar lepi. S še tesnejšim sodelovanjem članstva bo mogoče tudi v sedanjih izrednih časih prebrodili vse težave. Odbor z veseljem sprejme vsako izvedljivo pobudo, vsak resen in ustvarljiv nasvet, ki bi mogel izboljšati in spopolniti poslovanje ter s tem koristiti vsemu članstvu. Zato naj vsi člani podpirajo odbor z nasvetom in aktivnim sodelovanjem; zgolj negativno, neplodno in površno kritiko naj pa prepuste poklicnim zabavljačem. mo polovico mesečnih prejemkov. Ta izredni prispevek naj služi uslužbencem kot podpora za nakup življenjskih potrebščin. Davčna služba na Spodnjem Štajerskem. Že zadnjic smo objavili imena davčnih uprav, ki so bile odpravljene na Spod. Štajerskem. Ostale so samo uprave v Mariboru, Ptuju, Celju, Brežicah in Gornji Radgoni, imenujejo se pa odslej »finančni uradi« (Finanzamt). Finančni urad v Mariboru obsega ozemlje ondotne mestne občine in okolice, celjski je pristojen za mesto in podeželsko okrožje Celje in Trbovlje, ptujski za ptujsko okrožje, radgonski za okrožje ljutomerskega okraja, finančni urad v Brežicah pa za brežiško okrožje. — Na Južnem Koroškem sta pa dva finančna urada in sicer v Kranju za kranjski, škofjeloški in radovljiški okraj ter v Kamniku za kamniški in litijski okraj. KROJAŠKI ATELJE futkltUu LJUBLJANA - PRAŽAKOVA ULICA Uradnikom znaten popust ali na obroke. Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. La-stnazaloga modnega blaga. Podaljšanje železniških legitimacij za upokojence Vestnik Upokojenec Prosveta Zadružne vesti Po svetu Kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j. v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljanski pokrajini, ustanovljena 1. 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681 Tel. 3413. Daje le svojim članom posojila največ do 1.000 Lir po 7 % proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. Priporočamo tvrdko M. TIČAR LJUBLJANA za nakup pisarniških in šolskih potrebščin Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. MANUFAKTURNA trgovina ABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 3 TELEFON 27-91 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospod« in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog (pliš, tapestri itd). Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih tovarn. Izdaja Konzorcij „Naš glas“, odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.