__. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI ŠTEV. (No.) 91. CHICAGO, ILL., TOREK, 10.JUNIJA. — TUESDAY, JUNE, 10, 1924. LETNIK XXXIII. POZDRAVLJENI! Danes stopata pred slovensko javnost združena katoliška lista "Amerikanski Slovenec" in "Edinost" v en sam list in kot taka pozdravljata svoje cenjene naročnike, prijatelje in dobrotnike. Združena sta in odslej bosta hodila eno pot, skupno se bosta borila za pravice slovenskih delavcev v Ameriki, skupno bosta branila slovenskim katoliškim delavcem najdražjo svetinjo sv. vero, skupno bosta delala za napredek in prospeh katoliških Slovencev v Ameriki. V tem duhu pozdravljata in obenem kličeta pod svoj prapor vse kar med Slovenci, katoliško misli in dela. Ime obeh se bo ohranilo, ker oba lista imata neprecenljive zasluge z?, našo skupno katoliško stvar. Oba sta priljubljena, zato naj odslej hodita skupaj med naš mili slovenski narod v novi domovini. Katoliški list "Amerikanski Slovenec in Edinost" pozdravlja vso slovensko javnost, pred vsem našo častito slovensko duhovščino in apelira na vse še količkaj katoliško in slovensko čuteče rojake, da istega naroče in razširijo v zadnjo slovensko hišo v ^pneriki. List "Amerikanski Slovenec in Edinost" je sedaj edini slovenski politični neodvisni katoliški list med katoliškimi Slovenci v Ameriki. Kot tak bo vedno glasnik in zagovornik katoliške misli po naših slovenskih naselbinah. Amerikan-ski Slovenec in Edinost" sedaj ni kak lokalni list, pač pa narodni list vseh Slovencev v Ameriki. "Amerikanski Slovenec in Edinost" bo nosil naprej in to bolj kot kedaj tradicijo njegovega prvega lastnika, izdajatelja in urednika msgr. Fran Jožef Buha, ki si je med Slovenci s tem, da je začel izdajati ta list spletel venec nesmrtne slave. Zato ne bo nič častnejšega in nič bolj ne bo povzdignilo spomina na tega tako vernega slovenskega sina in obenem navdušenega Gospodovega služabnika, kakor to, da ta list sedaj združen z listom Edinost povzdignemo kar najprej mogoče na dnevnik. Zato, ko pozdravljamo te dni to združenje dveh katoliških listov v en sam list, ne pozabimo tudi za njega dvigniti močne agitacije. Ta list moramo zanesti med narod na najširši podlagi, kar mogoče. S tem bomo pokazali, da katoliški Slovenci nismo pozabili na tradicijo našega najzaslužnejšega slovenskega pionirja v Ameriki msgr. Fran Jožef Buha, ki je zapisal kot geslo na prvi slovenski list v Ameriki: "VSE ZA VERO IN NAROD!" S tem, da bo list "Amerikanski Slovenec in Edinost" ščitil in krepko zagovarjal interese slovenskega delavstva v Ameriki, da bo stal vedno čuječ na braniku svetih krščanskih načel: za križ častni in slobodnu zlatnu; da bo vedno pazil, da bo slovenska javnost pravilno informirana in poučena o resnici, karkoli se bo godilo med njo; da ne bo dovolil nikdar, da bi kdo izkoriščal slov. trpine v Ameriki, bo vršil svojo dolžnost v najčastnejši meri. In tak list slovenski narod v Ameriki mora imeti, ga je potreben, ga hoče in zato ga bo imel! V tem duhu in s tem jasnim programom stopata sedaj oba lista združena v en list "Amerikanski Slovenec m Edinost" pred slovensko javnost in isto pozdravljata. Ti slovenski narod pa, ki poznaš oba lista kot svoja zvesta^ prijatelja, sprejmi jih sedaj združena. List "Amerikanski Slovenec in Edinost" bo delal vedno in vsepovsod za napredek slovenskega naroda. Za pravico in resnico _ za vero in narod — bo šel naprej od boja do zmage! To njegovi cilji, njegove obljube in njegov program! RAZNE YESTI. I IZP0YED MORILCEV. — Washington. — Vlada Morilca Robert Franksa sta Zdrž. držav je poslala rušilec oba enako izpovedala. Le- I c -r-» 1 ,. T-v ATI___: ___1J • __1____M__ Iz Jugoslavije. "Bulmer" v Durazzo, Albanija, da ščiti življenje in imetje svojih državljanov za časa re-volucie. opold je zelo nasilen. Washington. Chicago. — Leopold je izpovedal, da sta načrt izdelala T _ ... i že meseca novembra lanske-S* leta. Nista pa bila odlo- STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V PRESTRANKU. — PASIČ DOBIL MANDAT ZA POSLOVNO VLADO — ODGODITEV POSETA KRALJA V PARIZ. — DRUGE NOVICE. te je dal naročilo delegatom čena ra;.no za tiga dečka. Ka-iz drž. Wisconsin naj njega kor izpovedala še dan ne nomimrajo na konvenciji v , ^ . . . . , J pred umorom nista imela v Clevelandu. , , D , . _ . načrtu ravno Robert Frank- — Cairo, Egiptr. — Dr. Ma- sa, pač pa enega od milijonar- cy Brooks, neki amerikanski jev. Pri celi stvari je bilo naj- Ekspresni vlak zavozil na na- ko bo notranja kriza Francije rešena. pačni tir. Postaja Prestranek leži med Postojno in St. Petrom. Je to' Regulacija Drave. manjša postaja, na kateri se' z regulacijo Drave se je brzi in . ekspresni vlaki ne' Priielo v ki vozi iz Carigrada pre- zato> <*a se zavaruje okrajno ko Sofije in Beograda narav-1 cest0- nost v Pariz, proti postaji -0- Prestranek. Tu sta imela nočno službo železniški uradnik bilski nesreči s svojo ženo u-bit nino. Napravila sta več načrtov, katere sta pa vse iz ene- , Xu * i-* - ga ali drugega vzroka mora- so uslužbenci poulične zelez- f , XT ...... ___L,-__^ la odvreči. Naj bolj i se je jima London. V Londonu Cezare Prudenciati in kretnik nice zastavkali, ne da bi prej kaj naznanili, tako je na ti- j 1 v , , , iz vozečega viaxa na prostor------ . j- soce delavcev čakalo na Ka- kamor b j tik pred prihodom ekspresne re zjutraj kar je povzročilo gta . daU natančen na_ ga vlaka opozoril Prudenc^a- velike zmede. ; v . ~ . crt. — O umoru priznata tu- — Tokio. — Pet častnikov di, da sta po obrazu svoje žrt-letalnega oddelka na Japon- ve polila neko kislino, da bi se skem je bilo ubitih, ko je njih' truplo ne spoznalo; iz tega letalo padlo iz visočine. j vzroka sta tudi dečka slekla — London. — Policija in ™ obIek? sežgala — Očala rdečkarji v Lizaboni so se spo-jJ" 80 ™da}a morilca je rekel prijeli, pri kateri priliki soi Leo.pold'1da 80 Pfdle bile štiri osebe mrtve, med nji- 12 ze?a' ko Poblral ob,eko umorjenega dečka. Tatica premoga. Marija Zmagent, zaradi" tatvine tudi sicer že večkrat mi tudi vodja policije. — Granite City, 111. — Wabash potniški vlak štev. 51, ki je vozil iz Chicage v St. Louis še zdel, da bi se denar vrgel _ ------------------------------------ -- -------- iz vozečega vlaka na prostor Franc Vodopivec. Slednji je Pred kaznovana, se je specija- > Mo+^ltik pred prihodom ekspresne- lizirala zadnji čas v tatvini premoga. Že trikrat se je zagovarjala radi sličnega delik-ta. Pred so d ni j o je tatvino priznala. Sodnik ji reče: Ker male kazni pri Vas ne pomagajo, bomo danes malo več naredili: 14 dni strogeg^fea-pora, 1 post, 1 trdo ležišče. — Ce pa pridete še enkrat, dobite en mesec, potem dva, potem Vas pa pošljemo v Be- je pred par dnevi bila neka priča pripeljana, da vidi Leopolda, si je zakril obraz z je na križišču blizu tega me- op.u,aa: f Je zaKril obraz z sta zadel v neki avto, nakar f0^1' P* mVe stražnik se je stroj s štirimi vozovi pre- hoteI p lahko, ko je vlak trčil v njih avtomobil, ter ga zbil 150 čevljev daleč. Sestra od Mrs. Zunke, ki se je tudi nahajala v avtomobilu, je ostala nepoškodovana. da njih odvetniki ne dobijo več, kakor toliko, kar je pač postavno dovoljeno. Morilca preiskana duševnega glede njihovega stanja. Ljubica Richard Loeba je bila tudi izprašana, ker je na sumu, da je ona mogoče pisala pismo na stroj, katerega, ji ie mogoče diktiral Leopold --II mu Je Pa sledila in ga izroči- led silnega trčenja so bili ta- ]a stražniku, koj zdrobljeni trije vagoni tovornega vlaka in oba poštna vagona orijent-ekspresa. Od treh vagonov tovornega Toča v Črni gori. Koncu maja je padala v _ Črni gori zelo obilna toča, ka-vlaka se ne da spoznati ali so j tera je napravila ogromne bili to železniški vozovi ali škode po sadovnikih in vino- kaj druzega, ostal je namreč na progi le kup železa.. Dva železničarja sta bila mrtva več pa ranjenih. Cezare Pru- gradih. -o- Poroka. V Petrovčah pri Celju se je denciati, ki je bil kriv nesre- poročil Milko Hrašovec z go- če, je zblaznel in si pognal krogljo v srce, nakar je takoj izdihnil. pošto in zanesljivimi bankami t j .... . . . i starem kraju in naše pošiljatve dve ah tri seje in bi se po- dostavljene prejemniku na dom 21 tem prečital ukaz O odgoditvi na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. Naie cene za pošiljke ▼ dinarji* H lirah se bile včeraj sledeča: Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6.80 ( 1.000 — Din.........$ 13.25 I 2,500 — Din.........$ 33.00 5,000 — Din.........$ 65.50 10.000 —.Din.........$130-00 Kralj ponudil mandat Pasiču. Kralj je ponudil mandat za rp ^ , .. . . - . poslovno vlado Pašiču, kate- ---------— To sodbo utemeljujejo, ker je, • 5i ime,a vg gk .,s pošto « zan, na pismu v kateremu se zah- dve aJH w seie in se teva od očeta umorjenega dečka $10,000 kot odkupnino, pod podpisom Georg Johnson, tudi začetne črke G. K. H. kar pomenijo Germaine K. Reinhard; ime Leobove ljubice. Policijski vodja v Chicagi Collins je dobil pismo sledeče vsebine: — Dragi gosp. — Bral sem v časopisih od umora mladega Franksa, kakor tudi, da so stariši ' morilcev premožni, radi kar se ponudim, da za slučaj, ako se bo sodba glasila na vešala, sem pripravljen jaz sprejeti eno kazen namesto enega od dečkov, za ceno $1,000.000, katero svoto naj bi se izplačalo mojim dedičem. Jaz sem krojač star 25 let, zdrav, močan, pošten in dober državljan, ki nisem še drugega zločina storil, kakor pa da trdo delam že od 12. leta. spodično Berto Vaničevo. DENARNE POŠIUATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne sej do 20. oktobra. Ta vlada še ni natanko precizirana, kak značaj bi naj imela. Kralj je bil zato, da bodi po-24slovna in, če le mogoče, koalicijska. -o- Kraljevska dvojica gre na po-set v Pariz. Beograd. Odhod kraljevske dvojice v Francijo je uradno odgoden. Sestanek se bo vršil, Ker nimam nič dobrega od življenja za pričakovati, zato prosim, da sporočite stari-šem morilcev mojo ponudbo. — Udani Curt Geissler. — -o- Reichstag odobril vlado. Berolin. — Reichstag je o-dobril stališče vlade pod kan-celarjem Marksom s sprejet- 100 — Lir.........$ 5.10 200 — Lir.........$ 9.85 500 — Lir.........$ 23.75 1,000 — Lir.........$ 46.25 Pri poiiljatvah nad 10,000 Di*. 1« nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja častokra menja .dostikrat docela nepričakora no, je absolutne nemogoče doloŽft cene vnaprej- Zato se posiljatve ma kaiejo po cenah onega dne, k« mi sprejmem« denar? DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICM PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vae poSilja tve naslovite jem na< Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Publishing 1849 - West 22nd Street, Telephone: Canal 0098. Chica**, I1L Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evrooo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2 50! SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00! For United States per half year ..............$2 00' For Chicago, Canada and Europe per year ... .$4.75 _" For Chicago., Canada and Europe per half year $2.50 f^e dobrega okusa in zdrava.1 Da je naša voda močna, raz-j vidiš iz tega, ker cvetice z njo zalite, jako bujno vspeva-j jo, dočim zalite s slabo jezer-j no vodo niti ne všpevajo niti, ne ginejo, ampak v posodi, ki drži 4 galone zemlje ti tri in-j Če visoka pelargonija rase in Bureettstown Pa lo ledeno mrzla in *ko si že- tl ^hko redno zalivaš, bo tvo-Durgeus own, ra. t noniieš io lahkn n-r ja roža se na sodnji dan k vec- Ko sem skončal v canons- JopV, ® J lar\Ro, p,ar jpmtl tri inče in nol visoka burški naselbini spm in ™*h kvortov." Za njo ni treba e- Je™u trl ?nc® l® po/ >1S0K«-DursKi naselbini sem jo mah- velikih mestih kier Zato pa Vldlš' ako Sres po ml v tukajsno naselbino, ki . ^ po \Km mest1^ kJer l ki naseibini na Q\r. ie Da boli maihna ker no št p Je voda napeljana iz jezera,1 nasi slovenski naseiDim na ok je pa Doij majnna, Ker po ste- letij izgubilo, tHJ N„ileT>še nač ima Pa še te kolikor jih je tukaj - ^c in m ostalonjem. S^^ST^ ima v svojih krempljih proti- koTbro počuti travno ima čez glavo dela jo dve kompanije ki delajo1 in posla s številnimi malčki, verski tisek, ki jih je že veliko otrgal od sv. vere. Le nekaj je še dobrih, da spolnu- vendar ne- zanemarja svojih rožic. Naš prijatelj Nace Slap- Bil sem v neki hiši, ki mi je' ,. povedala, da bi sla rada vi ljudl na vse zSodaj. Po, zimi Entered as second clas matter October Iith IQIQ. at Fo«t Office at Chicago. 111., under »he act of March ^rd t87Q_ 1 Naša nova naslovna glava. Kaj? Zopet nov klobuček? — Hm, ste pa res, kakor kaka "frajlica" — za vsako sezono nov klobuček — tako bo marsikdo vskliknil, ko bo pogledal na dananšjo glavo lista "Amerikanski Slovenec in Edinost." In zakaj ne? Ali ni to nova sezona za katoliške Slovence v Ameriki ? Gotovo je, naše sile se združujejo in današnja nova naslovna glava lista "Amerikanski Slovenec in Edinost" predstavlja združenje, predstavlja pobratimstvo in srečnejšo bodočnost katoliškim Slovencem! Ime "Amerikanski Slovenec" vidite natisnjeno prvo To pomeni, da se mu je dalo prednost radi njegove čast-ljive starosti in radi njegovih dolgoletnih zaslug, ki si jih je stekel za katoliško stvar med Slovenci v Ameriki. On koraka na čelu kot star izkušen veteran. Za njim je natis-neno ime "Edinost," ki predstavlja naš dosedanji list, ki se je energično in neustrašeno boril celih deset let v prvi liniji za pravico in resnico in v tem boju je korakal krepko ^od zmage do zmage. — V sredi vidite dve roki, ki sti si segle v znak pobratimstva in združenja. Ta znak je za nas katoliške Slovence za lajike in druge najznačilnejši. Ta znak nas vabi: "Bratje, v kolo si stopimo, roke, srca k zvezi zdaj!" In tam odzadaj vzhajajoče solnce, iz katerega sijejo svetli žarki. Ali ne pomenijo ti solnčni žarki boljše bodočnosti ? Ali ne oznanjajo lepših dni za nas katoliške Slovence? Gotovo! Ce kdaj, pomenijo ti žarki to pot boljšo in Srečnejšo bodočnost za VSE, kar katoliško misli. Po slovenskih naselbinah se kurijo kresovi s katoliškimi shodi, s katerimi se opominja naš narod, da naj se pripravi proti sovražniku, kateri že več let krvavo kolje med nami. Koliko vernih slovenskih src je danes uničenih radi izprijenih slovenskih odpadnikov, ki kvarijo naš narod. In katoliški shodi ti naši kresovi v tej novi domovini so kakor nekak opomin katoliškim možem, da naj se pripravijo in postavijo v bran, kajti moderni Turki prihajajo nad nas v obliki škodljivega časopisja, v obliki raznih protiverskih organizacij, itd. In kako velika sprememba je po tistih naselbinah, kjer so take kresove zakurili. Tam plamti zdaj ogenj katoliškega navdušenja, kar je garancija, da ne zidamo na pesek svojih nad, ako pravimo, da za ameriške Slovence prihaja BOLJŠA in SREČNEJŠA doba. Seveda bo tudi tukaj, kakor pravi Gregorčič: "Pač bo zagnal sovražnik brum; a kaj nam srd sovraga! Razum nas, bratje, in pogum sovrage vse premaga. — Orodje v de-' sni, v levi meč, — svoj dom gradimo, se boreč, — napad-nik mora pasti, — naša sveta stvar pa vzrasti!" To torej predstavlja naša nova naslovna glava. Kjer je dobra glava, je navadno vse dobro. Zato smo trdno prepričani, da bo tudi delo tega lista "Amerikanskega Slovenca in Edinost" dobro vzpelo, ker ima v svoji glavi izražen in začrtan tako plemeniti načrt in program. Ti slovenski narod, za katerega koristi se izdaja ta list, pa vstani in na delo za "Amerikanskega Slovenca in Edinost." Pokaži se, da to združenje in pobratimstvo odo-bruješ, da ti je pri srcu skupno delo za naše skupne vzvišene cilje. Ako stopimo na delo za skupno stvar v tem duhu, potem jo NI sile, ki BI zavrla napredek naši katoliški stvari. Zato krepko NAPREJ! strupeno piše proti veri trga rojake od spolnjevanja katoliških dolžnosti. To je tista nepristranost, pod katero se: izvabi tudi katoličane h tej led in ga prodajajo. Pred ka- jejo svoje dolžnosti do Boga. ^o ledeno stojnico ti stoji in; nik"nim£lerpšihVsvoiTh ižlož-Bil Spm V npki hiši. ki mi ip! caka cela vrsta leduzeljnih ^h "k^ih Seveda Fajdigova mama se fudi z njimi postavijo,, dasi-ravno so okna njihovega "greenhouse" obrnjena od solnca. Mrs. Frank Stiberni-kova ima na fronti samo cvetje po oknih. Jaz siceiv„zelo velik prijatelj rož in rožic (pri sv. Treh Kraljih doma v starem kraju sem jih imel do 500, kakšno leto še več) zaostajam za drugimi, vendar jih imam danes že 40, majhne so še, o pa bodo že enkrat velike postale, če ne pod mojo oskrbo pa pod kakšno drugo spretno roko. Toliko sem se nedeljo k sv. maši, pa se so-i led nevšečni gost, pre- seda takoj krega. Pač žalost- klmjajo ga, godrnjajo čeznj, no, da se eden drugega boji- ko cePaJ° tla in vse Prl' jo. Zraven pa še Prosveta* Pomocke ™bijo, da se ga zne- glasilo S. N. P. J. ki najbolj Po [etl Pa komai čakajo, da se odpro razne barake po mestu, kjer je naloženega ledu za prodajo. Prav noben noče piti vode, ako ni v njej ledu ali pa da voda stoji pri Jednoti. Radi pisave listov kot: }ed?. *U v l?du- Koliko fe po- so GI. Smrdobe, Prosveta in-Proletarca so nekateri že čisto izprijeni in se ne znajo s človekom že niti več človeku dostojno pogovoriti. Tak element vzgaja protiverski tisek. Strašne so razmere po nekaterih naselbinah. Z Boga in vere se norčujejo javno, dasi so bili vzgojeni .od katoliških starišev. Vse to ima na vesti pohujšljivi tisek. Zato vidite rojaki, da smo katoliški Slo- troši denarja za to. Saj drag ni, za par centov ga dobiš velik kos, ampak narejeni led nima obstanka, se kmalu stopi in tako moraš dan začnem hoditi z vozičkom ponj. VČa-,v , si h sem gledal in opazoval ?e Posfavi1 na n°£e' da ?.er; ljudi, ki so stali okrog ledenice. Videl sem male vozičke vse vrste tipov. Nalagali so led in vozili domov. Pot do ledenice do doma ti je bila začrtana, ker se je več kot po- venci dolžni razširjati dober! }?y\co xledudo d.°Jma st°Pil0' tisek, da se te zgubljene lju- NajJeč JUdl , Pn$? z*od*i>. di pouči, kje je resnica. i predno pripelje fraeton svoj kev lahko okrasim s svojimi! cvetlicami. Seveda za 29. ju-! nija, ko pridejo škof nas obiskat, bodo morali mi prisko-: čiti na pomoč vsi naši lead-; villski cvetličarji in cvetličari-j ce. Farovž mora biti en sam; cvetlični gaj, še lepši kot je bil lani, ko so škof položili naši cerkvi vogelni kamen. Ima fwiiul FI148 WIUJ1 v ^JI zvečer ko da solnrni vo? mo tu dva cvethčnjaka, eden naselbini sem dolžan dobri zno z\ece , ko da solnem ^oz- . Slusheria dnuH Mrs in Mr Pintaripvi Hrn*i nik svoje konje v nebeško šta- J. iasi snisnerja, • ^ Mrs. in Mr. Pintarjevi druži- ]q posebno zyečer je jako žj_ ie na mestni. Slniili«ri*v ^ ni, ki so me tako z veseljem sprejeli, mi nudili postrežbo in pomoč pri agitaciji. Z delom gre tudi tukaj bolj slabo, vendar so Slovenci ponosni ter drugi katoliki, ki so si postavili krasno šolo z dvorano, ki je zares krasna stavba. Spodaj je cerkev, v sredi soba ter na vrhu krasna dvorana, ki bo služila vsem katoliškim narodom, ki se trudijo vahno okrog ledenic. Saj otrokom ni toliko za led, katerega oče prišedši ves znojen iz tovarne komaj čaka, da bi popil glaž "dobre vode." Piva nekaj vreden, dobi se mičke-na pelargonica za 10c. ali 15.' Večina pa oba dobivata nagelj ne in drugo iz Denverja.' Sedaj v kratkem bom šel v ni, vino in druge alkoholne1 Denye*\ogledal si bom razne pijače se pa pod državnim velikim grehom ne sme piti, torej ne preostane drugega tebi ubogemu trpinu kot zadovoljiti svojo žejo z ledeno vodo. A kaj briga fantiče, ki so šli za dobro stvar Najlepši pozdrav vsem do- P^^d žeja očeta doma, "bo- brotnikom in prijateljem! a . ln ?.? kaj d™gega zraven, to je njihovo veselje. To ti kri- Leo Mladich poft*zastopnik. čijo okrog stojnice, lovijo o--slepe miši, igrajo bolo in se Leadville, Colo, i f>ode semtertja in navsezad- njaka P?dariIa v.elik in IeP šo" cvetličnjake in bom začel od njih direktno naročati, prišlo bo ceneje in morda tudi boljše blago, ker beseda: Rev. i-ma še nekaj reš^ekta. Leadville je bil poprej? malo znan po svetu, a odkar nam je cerkev zgorela, nas večina že pozna. Nisem se posebno začudil, ko mi je sedaj en dan! oskrbnica mestnega cvetlič- Saj malokateri umrje, da se. nje pozabijo na voziček in smrt ne upa preveč gospodari-j led; ledeni mož zatvori ledenico in otroci, kakor so se pri-podili tako se odpode domov. Oče pa doma čaka in čaka in ko le fanta ni domov, reče svoji ženki, naj mu skuha eno skodelico dobre fine črne kave in ledeno vprašanje je temeljito rešeno zaenkrat. Po- ti v Leadville, je vzrok dober, čist, gorski zrak in izvrstna studenčna voda. Voda za naše mesto je zelo daleč tam v visokih hribih in na potu v mesto obišče razne sklade različnega kamenja, pobere seboj najboljše snovi iz nje- ga in vesela, obložena s temi leg tega pa še dobiček, ker novmi priskaklja do mesta. Zunaj mesta je vjeta in mestni očetje so ji dali postave in teči mora v mesto tako kakor hočejo oni. Če jo doma nato-čiš v kozarec in pogledaš vanjo proti luči, je čista kot kristal, pa kako je sveža, da ce- mati onih par centov dene nazaj v kaso, ker fant ni mogel dobiti ledu. Vseh teh ceremonij pa pri nas ni. 4. julija je ravno tako mrzla voda kot o božiču in ker ima v sebi bogato zalogo raznih kemičnih tvarin, pek belih snežnic (snowball) in višnjevega španskega bezga, l^r je dobila iz Denver j a za nasha cerkev. Čč. očetje Frančiškani so kupili eno farmo zunaj Chi-cage, to je Vam vsem znano. Farma sama na sebi še ni nič, a če jo eden lepo obdeluje in marsikateri prazen prostorček zasadi s cvetlicami, dobi farma lepo lice in vsakdo si jo rad ogleda. Očetje nameravajo sezidati lepo cerkev Marije Pomagaj in spodaj pod cerkvijo pa kolegij sv. Frančiška. Gotovo bodo imeli lepo po farmi in v kolegiju ter v cerkvi. Mene pa že iz mladih vesele farme saj sem veci: mladih let prebil na kmetih. Moja mati je hodila delat na kmete, jaz pa sem šel z njo in včasih naju ni bilo domov po cel teden. Zato ker imam veselje do farm, bi se drznil vprašati predstojnika slovenskih Frančiškanov P. Hugona: če bi kedaj kmalu ali pozneje rabili kakega delavca na farmo, naj bi tudi name ne pozabili. Ne bom pomagal samo na farmi, pač pa bi tudi pomagal učit v kolegiju, ako bi manjkalo učnih moči in poleg tega bi še bratu cerkovniku lahko pomagal pri cerkvi, ker sem že od 8. leta nato navajen. Za vročinsko boleznijo je umrla 18. maja pridna in pobožna Angela Bradač, hči od zastopnice naših listov. Stara je bila 13 let. Pogreb je bil jako lep, otroci in sorodniki so jo z venci kar obsuli. Na mrtvaškem odru je ležala v dvorani slovenskega doma. 50 belo oblečenih deklic jo je spremilo k večnemu počitku in tam zunaj mesta med borovci in gozdnim drevjem čaka častitljevega vstajenja. Materi izražamo globoko so-žalje. Res mati Bradačova mnogo trpe. Naj prvo je pred dvema mesecema zbolel mlajši sin, za njim pa Angela, o-na je umrla, dočim mlajši in starejši sin oba ležita še bolna. Našemu načelniku cerkvenega odbora Franku Zaitzu ml. in odborniku Franku Sti-berniku se je povrnilo, zdravje. Težko bolan leži v bolnici sv. Vincenca starejši sin Johna Ponikvarja iz String-townu. John Hrabčak ml. že poskuša hoditi, ko je pred tremi tedni prestal hudo operacijo. Mama Johnova je že dalje časa bolna na vodenici, toda vešča roka Dr. Calkinsa jo je ohranila še pri življenju. Naš prijatelj in cerkveni kolektor Anton Ponikvar v Stringtownu je obresti od svojega kapitala porabil v to, da je kupil lepo veliko zaprto karo. Pomenljiv dan bo meseca avgusta, ko bodo vse slovenske kare zdrčale na piknik v obližju mesta. Pri farni seji 1. junija se je sklenilo napra* viti ta piknik za dobrobit nove cerkve in kupiti eno Ford karo, pri kateri upajo cerkveni možje napraviti do 600 dolarjev. Pozdravljeni. Rev. John Miklavčič. -o- O vojni proti Italiji "GLAS SVOBODE" IN "PROSVETA" STI SE JAVNO ZLAGALE. Imenovana brezverska lista Sta se te dni javno zlagala slovenski javnosti v Ameriki. G, Svobode v štev. 68. in Pro-sveta v štev. 134 t. I. Ako kdo dokaže, da se omenjena lista nista zlagala v omenjenih svojih številkah dobi $500 nagrade. Uredništvo Edinosti. OD FELDMARŠALA BOROEVIČA. (Dalje.) Italijanska vrhovna koman da se , je branila ustreči želji antante, da bi poslala čete na Balkan, češ da ne bi -mogla tako zbrati vse armade za ponovno odločitev zahtevajočo akcijo proti Avstro - Ogrski. Ta se je pričela v drugi polovici meseca oktobra in je privedla do jesenskih bojev na Soči od 18. oktobra do 11. decembra 1915. leta (tretja in četrta soška bitka.) Kar ni mogel izvojevati v prvi in drugi soški bitki sveži napad jedra italijanskih čet, to naj bi se sedaj izsililo z vztrajnostjo bojev in sistematičnim u-tr j en jem žilavega branilca. ozemlje, tolminsko mostišče, Plave, goriško mostišče in zlasti dobrdobska planota, to so bili glavni napadalni objekti v tej dolgotrajni bitki. Po uvedenju v boj nakonec 26. deloma ojačenih infante-rijskih divizij s skupno okoli 345 bataljoni proti 11, nakonec 13 avstro-ogrskim divizijam s 159 bataljoni je prinesla ta bitka Italijanom ponovno izgubo 150.000 mož in poleg tega še večje razočaranje, ko obe prvi bitki. Te dve bitki sta se vodili s posebno div-jostjo. Skovali sta soško fronto v najtrše jeklo in pripravile Italijane do jasnega spoznanja, kako .težavna je bila naloga, katero so prevzeli. Morali so se sedaj ponovno "pre- učiti," ker jim je prvo leto vojne prineslo samo neuspehe- dočim so vojske centralnih sil, korakajoče od vspe-ha do vspeha, stale globoko v Rusiji in na Balkanu. Tekom spomladi leta 1916. je prišlo na Soči samo do krajevnih bojev, ki so imeli v prvi vrsti samo demonstrativen namen. Najbolj obsežne borbe, ki so se odigrale okoli polovice marca na Dobrdobski visoki planoti, so dobile ime 5. soške bitke. Med tem se je morala Italija za gotovo dobo zelo potruditi, ne samo, da nadoknadi prestane težke izgube, temveč, da tudi svojo vojsko bolje reorganizira, da bi ona vsaj nekako odgovarjala pred-stoječim dogodkom. S težko muko ji je to vspelo v hipu, ko je dne 16. maja pričelo prodirati 15 in pol avstro-ogr-skih divizij iz Tirolske. S tem napadom si ni Avstrija osvo- jila samo važne planote Fol-garije in Luzerne, temveč tudi večji del "7 občin" (Sette comuni). Brusilova ofenziva je preprečila daljno izkorišče-vanje vspeha avstro-ogrske vojske v Tirolu, toda ključ do vrat v italijansko ravnino je o-stal od tedaj do konca vojne v avstro-ogrskih rokah. ' Ni se Italija sama rešila pred najpopolnejšim porazom, temveč jo je to pot rešila Rusija. Z odpošiljanjem čet za u-dar na Tirolskem, dalje za u-stavljenje Brusilove ofenzive, je trpela fronta na Soči v tako veliki meri, da je bila v letu 1916. bistveno oslabljena in da je bila podobna tankemu zastoru. Samo s tem se more razjasniti, da je Cadorna v tem času — in vrhu tega podprt od izdajstva — obvladal Gorico in s tem tudi Do-brdobskb visoko planoto do Valonskega .odseka. Štiri italijanske divizije, o-krepljene ,od -specijalnih čet,, skupno 52 bataljonov, so vspe-le, da iztisnejo iz mostišča po tridnevnem žilavem odporu 20 avstro-ogrskih bataljonov, podpiranih samo od 68 lahkih in 23 težkih kanonov (proti katerim so postavili Italijani 90 lahkih in 80 težkih kanonov). Po tem dom dogodku je bila pomaknjena avstro-ogrska soška fronta na drugo črto, ki je tekla neposredno vzhodno od Gorice in v zvezi s tem se je moralo zapustiti tudi hrib sv. Mihaela (Monte S. Miche-le). Tedaj je bilo stanje avstro-ogrske soške fronte do skrajnosti kritično. Številčno? slabe čete vsled težke borbe,j izmučene in izčrpane, na" sla-! bo utrjenih položajih, brez iz-' gleda, da bodo podkrepljene z izdatnimi svežimi rezervami, nudile so možnost, da izvrši inasprotnik v najkrajšem i . . , V , t* ^ . ^ ... ^ času preboj v Vipavsko dolino in to tem prej, ker so Italijani že napadali te nove položaje od Solkana do morja z močnimi silami. Ali so bili I-talijani pijani zmage vsled težko osvojene Gorice, ali niso imeli zaupanja v svojo lastno silo, ali pa so bili ostanki trdovratnega branilca, čegar upornost je opominjala na previdnost; skratka do predora bojne črte ni prišlo in s te.m Jevizgubil Cadorna zadnjo možnost odločilnega vspeha na tej fronti. Ko je odredil Cadorna še tekom tega leta trikrat napad, da bi popravil to, kar je bilo zamujeno (sedma soška bitka od 14. do 18. septembra, 8. soška bitka, od 9. do 12. oktobra in 9. sdška bitka od 31. oktobra do vembra 1916.), je bilo že; pozno. Soška fronta je na novo utrjena in zmagonosen od] "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." ; V NEDELJO POPOLDNE. KOLEDAR. ca. Flo- TEDENSKI 1. po bink. — O ljubezni do bližnjega Mat. 28. 15 Nedelja — Presv. Troji-Vid. 16 Pondeljek — Frančišek Keg., spoz. 17 Torek — Adolf, škof. Lavra, nuna. 13 Sreda — Mark in Marceli j a, muc. 19 Četrtek — Praznik pre-svet. Reš. Telesa. 20 Petek — Silver., p rentina, dev. 21 Sobota — Alojzij koslav.) -o- ČETRTA TEMELJNA RESNICA: Jezus Kristus je za Adamov greh in za grehe vsega sveta zadostil božji pravici s tem, da je dolg vsega človeštva vzel nase in ga poravnal z lastnim trpljenjem in lastno smrtjo na križu. "Resnično, on je prevzel naše bolezni in nosil naše bolečine . . . Ranjen je bil zavoljo' naših grehov in potrt zavoljo naših hu-p (Ve-| v nebesih. Svoji človeški naravi pa je; Kristus zaslužil: poveličanje svojega telesa, slavo svojega imena, najvišjo čast in oblast, ki jo ima tudi kot človek nad vsemi stvarmi v nebesih in na zemlji. Sv. apostol Pavel piše: "Ponižal je samsga sebe in bil pokoren do smrti, do smrti na križu. Za-raditega ga je Bog tudi povišal in mu dal ime, katero je! nad vsa imena, da se v njego-j vem imenu pripogne vsako k I leno" (Fit. 2, 8—10.) toliške vere, ker na njej temelji vse naše prizadevanje za krepostno ali čednostno življenje. Ali imam dušo, ali je nimam? Ali bo moja duša po smrti telesa še živela? Ali bo živela vekomaj ? Ali večno srečno, ali večno nesrečno življenje? — To so vprašanja, tako imenitna,,tako važna, da _gov izpovedal, da se je napad Predragi, pripogibajmo svoja kolena pred milim Zve-ličarjem, ki je med nami kot; Bog in človek resnično pričujoč v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa. On je naš najvišji Gospod in naš kralj. Odreči pokorščino Kristusu je v tem življenju mogoče, odtegniti se njegovi oblasti pa ni mogoče. Blagor mu, kdor se ga oklene v živi veri, trdnem zaupanju in goreči lju bežni. Amen. VIII. dobij" (Iz. 53. 4.) "Ljubil PETA TEMELJNA RESNICA proti njim kakor nič izgine važnost vseh drugih vprašanj. Kaj mi pomaga vsa vednost in vsa učenost, ako sem v zmoti glede na ta vprašanja? Kaj mi bo koristila slava in čast, kaj bogastvo in vse časne dobrine, ako svoje duše ne rešim večne smrti? "Kaj pomaga človeku, če tudi ves svet pridobi, ako pa svojo dušo po-, gubi?" — govori Jezus Kristus. (Mat. 16, 26). (Dalje sledi.) -o—:— RAZBOJNIK ČARUGA PRED SODIŠČEM. bojnikov je dobil delež 800 kron. Predsednik: V preiskavi ste pa priznali, da ste tudi vi streljali. Čaruga: Priznal sem res, a streljal nisem. Nato predsednik naglasa, da je eden Čarugovih sockru- nas je in v svoji krvi nas je o-pral naših grehov" (Skriv. raz. 1. Vsako, tudi najmanjše Od- Da je človeška duša neumrlji- va. m-Jf Naj odličnejša stvari božje rešenikovo delo je imelo za-; so angeli. Bogu so podobni, voljo dostojanstvarfcnžfe ose-j ker so zgolj duhovi, to je, ta-be neskončno vKfednoVl: in bi ke stvari, ki imajo um in svo-moglo zadostitj/za grehe ve-j bodno voljo, telesa pa ne. Od soljnega svet^f Jezus Kristus vekomaj niso, kakor je Bog, pa v naše odrešenje ni odme-nil lahkega trpljenja, ampak nas je hotel odrešiti z nepopisnimi mukami, katerih mera naj bi bila polna šele s smrtjo na križu, da bi nam z velikostjo trpljenja in najbrid-kejšo smrtjo tem bolj razodel gnusobo greha in neizmernost svoje ljubezni. Zato smo res- ampak jih je Bog v času ust-j varil; vendar pa so tudi v tem podobni večnemu Bogu, da' bodo vedno živeli, ali da so! po svoji naravi neumrljivi. Za angeli so najimenitnejše stvari božje ljudje. Človek je iz telesa in neumrljive duše. Po telesu je podoben drugim telesnim stvarem, po du- uično odrešeni z njegovo smr- ši pa je tudi človek božja po- tjo na križu. doba in postavljen le malo Osjek, 14. maja. Danes ob 9. dopoldne se je nadaljevala razprava proti Čarugi. Predsednik sprašuje Čarugo, kako je Čarugova tolpa oropala cigane v Pore-ču. Čaruga pripoveduje: "V hiši Jurija Radivojeviča smo sklenili, pismeno se obvezati, da postanemo legalni člani društva, ki ima izvajati razbojstva. Najprej je bilo treba opleniti cigane v Pore-ču. Po dolgem govoru sem odšel v hišo, da pokličem cigane." Ko je Čaruga bil v hiši, so njegovi tovariši začeli streljati v hišo. "Naravno je, da sem kričal, naj ne streljajo." Ciganu Štefanu Šajne so odvzeli 16 tisoč kron, v koči Toša Šajne pa 8 tisoč. Ves čas ropanja so cigani morali ležati na trebuhu. Vsak od raz- Predragi kristjani! Premiš-jniže od angelov. Sveto pismo ljujmo radi Kristusovo trplje- pravi o njem: "Malo pod an- nje, kar se najlažje zgodi, a-ko s sočutjem opravljamo po-božnost svetega križevega pota. To nas bo odvračalo od greha in vnemalo v nas hvaležno ljubezen do trpečega Odrese'nika. Odrešenikovo delo pa ni le zadostilno, ampak tudi zaslužno, to je, vredno plačila; njegovo zasluženje je neskončne vrednosti. . Človeškemu rodu je Kristus zaslužil odpuščanje grehov in odpuščanje kazni, ki smo jih z grehom zaslužili, zlasti kazni večnega pogub ljenja; dalje rešitev iz sata nove oblasti, nadnaravno mi lost in nadnaravno zveličanje gele si ga ponižal, s slavo in častjo si ga ovenčal in postavil si ga nad dela svojih rok"j (Ps. 8, 6). I Tudi človeška duša je duh ne zgolj duh, kakor Bog in kakor angeli, ampak združena s telesom, ki ga oživlja, a kakor angeli obdarovana z u-mom in svobodno voljo in kakor le-t i po svoji naravi n umrljiva. Da je človeška duša neumrljiva, to je peta temeljna resnica katoliške vere, ki vam jo hočem sedaj razložiti, da nadaljujem vrsto govorov o temeljnih resnicah. Neumrljivost Človeške duše je zares temeljna resnica ka- LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premof — le» — in vse kar spada * prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 ZA MESEC JUNIJ. Mesec junij je posvečen če ščenju božjega Srca Jezuso vega. Krasno premišljevanj* za vsaki dan tega meseca je spisal frančiškan P. M. Hole ček, in jih tudi izdal v posebni knjigi, da se je lahko poslužujejo tudi drugi. Vse one ki si žele naročiti to knjigo o pozarjamo, da jo lahko dobe v Knjigami samo 60c. Edinost. — Cen: na cigane izvršil po Čarugi-nem načrtu. Čaruga: To ni res! • Predsednik: Štefan Šajne priča, dfei ste vi njegovi ženi vzeli 16 tisoč kron. Čaruga: Nisem jih vzel, sa ma mi jih je dala. Predsednik: Seveda, ker ste jo hoteli ubiti! Čaruga: Ni res! Potrkal sem na vrata in rekel: Ne boj se, samo denar daj! Predsednik: 2ena Toše šajna vam je dala cekin. Čaruga: Ni res_! Dva mi je dala. Predsednik: Vsi pripovedujejo, da ste vi napravili načrt za ta rop. Čaruga: Slavno sodišče! Kako bi mogel jaz kaj takega storiti, ko o teh ciganih še nikdar nisem nič slišal. Predsednik vpraša nato, zakaj je osnoval novo razbojniško tolpo, ko je prejšna bila razbita. Čaruga tolmači to tako, da je to novo tolpo osnoval Vid Preradovič. Temu se je pridružil. Predsednik: Kaj ne, zato, da še to društvo razbijete. Čaruga : Seveda, da tudi te razpodim. Nato se obravnava zločin v šumi Vučjak. Čaruga: Slavno sodišče! O tem mi ni prav nič znanega. Predsednik ugotavlja, da se je Čaruga mnogo preoblačil. "Imeli ste mnogo obleke." Čaruga: Seveda! Mogel bi napolniti cel vagon obleke. Predsednik nato čita izpoved priče Mihajloviča, kateremu je Čaruga dejal :^"Ne boj se, jaz delujem v sporazumu z orožniki in ministrstvom." NAZNANILO IN PRIPORO-ClLO. Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi p-jglase in vse, ki je v zve^i z i-menovanimi listi. , Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska. Uprava Edinosti in Ave Maria. Čaruga: Nisem imel dogo-j vora z ministrstvom. Nato Čaruga zopet pripoveduje, kako se je priključil tolpi Vida Pre-radoviča samo s tem namenom, da tudi te roparje raz-žene. (Velik smeh.) Predsednik nato opisuje, kako je Čaruga v gozdu Vuč njak napadel železniški motor, ki je vozil blagajno. Čaruga vse taji. Predsednik ga opozori, da bodo prišle priče* ki bodo vse povedale, kako je bilo. Čaruga: Saj je tudi treba, da pridejo. — Med svojim go-1 vorjenjem Čaruga ves čas) gleda na galerijo, kjer je polno žensk, s katerimi koketira in jim kaže verige, s katerimi je uklenjen. Ker čaruga na ponovno prepoved, naj ne gleda vedno na galerijo in namiguje gori ni tega prenehal, je dal predsednik zato izprazniti galerijo. Ko je bila ista prazna, je Čaruga bolj zbrano odgovarjal. Predsednik nato razpravlja uboj orožnika Franca Ši-role. Dne 21. junija 1921. je orožnikška patrulja v Po-dravski Moslavini izvedela, da se v bližini nahaja Čaruga. Začelo se je zasledovanje. Opolnoči so orožniki planili v gostilno, v kateri je bil Čaruga. Orožnik Širola ga hoče prijeti, a Čaruga pa prehiti in ustreli. Čaruga izjavlja, da to ni res. Orožnik je prišel v soboto in prašal: Kdo so ti ljudje? — Čaruga je odgovoril: Sedite, pa boste videli kdo so. Orožnik nato seže v žep, Čaruga pa zgrabi revolver in dvakrat ustreli v svetUko, da je nastala tema. Nato se je začelo streljanje na vse strani. On ni streljal na orožnika. Popoldne je bil zaslišan Čarugov oče Peter Stanisav-ljevič, kateremu je sin iz ječe SLOVEČI UMETNIŠKI FITOGRAHST " Za gospodinje . Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsa- [jlj ko sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihra- gj ni denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in zelenjava je okusneje in ceneje, ,nego kupljeno v baksah! Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuharica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig naše gospodinje ne morejo veliko posneti, ker večinoma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinjstvu," katero , je spisal M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo pripo- jjjl ročamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih ^ slik. Cena 75c. i i i Naroča se v KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street. Chicago, III. Za splošno kuho priporočamo: v^L ali .Va*P° kuharico, cena..............$1.00 * * o ali Sldvensko kuharico cena............$4?00 i 1 2. 3. GORIŠKA MATICA. Od Goriške Matice iz Gorice smo sprejeli dopis, v katerem nžs prosi sodelovanja pri nabiranju naročnikov za knjige, katere bo izdala za leto 1925. Goriška Matica je slična Mohorjevi družbi in bo izdala za prihodnje leto 4 knjige in sicer: 1. VELIKI KOLEDAR z raznimi leposlovnimi in poučnimi članki. ZADNJI DNEVI OGLEJA. Zgodovinska velezanimiva povest, spisal Lukovič Carli MLADA ZORA. Izbor narodnih pripovednih pesmi Priredil France Bevk. 4, ŽIVOTOPIS SV. FRANČIŠKA KSAVERSKEGA, ki je nesel luč krščanske vere med Kitajce in Japonce. CENA ZA VSE 4 KNJIGE $1.00. Mi z veseljem sprejmemo poverjeništvo za to družbo in vsem Slovencem širom Amerike topld priporočamo te knjige. Zanimale bodo gotovo v prvi vrsti naše rojake iz zasedenega zemlja, ker se tam tiskajo, zanimale pa bodo tudi vse ostale rojake, ki čutijo z ubogimi zasužnjenimi brati, kateri se nahajajo pod italijanskimjarmom. S tem namreč, da podpiramo in naročamo slovenske knjige iz zasedenega ozemlja, podpiramo slovensko narodno idejo in dejansko pomagamo bojevati boj proti italijanskemu nasilju. Našim bratom iz tužne Primorske bo gotovo v veliko tolažbo zavest, da jih ne pozabimo in jim po moči tudi dejansko pomagamo. Bratie Primorci, naročite si knjige iz domovine. Slovenci, podpirajte zasužnjene brate. Vsa naročila moramo odposlati na pristojno mesto do 1. julija. Zato prosimo vse one, ki žele naročiti gori imenovane knjige, da to store takoj. Naročila sprejema poverjeništvo "Goriške Matice" KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. NemecoK 14» W. 18th Street IZBMLVJK NAJBOLJŠE tU KBI •VOJ POKLIC VRŠI ŽE i .»•-LETNO IZKUŠNJO I ZASTAJA ban 'era, rezali ie in zlato ni* ke zrn slovenska društva Izdeluje najbolje in najceneje 1 E MIL BACHMAN. si«7 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. pisal, naj mu prinese ______ Oče, ves potrt, izjavlja krat^ ko: "Naj gre k vragu! mi da mir!" Nekdo z galerije napravi medklic o vešalih in štriku, kar starega moža tako pretrese, da mu je postalo slabo. Sluge odneso očeta iz dvorane. Nato se razpravlja slučaj, kako je Čaruga ustrelil tovariša Jožo Matota. Matot je v prepiru streljal na PreradoVi-ča ter pobegnil. Društvo ga je obsodilo na smrt. Čaruga ga je našel v neki koči in ustrelil. Čaruga to taji in pravi, da je slučajno tedaj res bil blizu tam in čul neko streljanje, Čaruga nato priznava, da je pisal pismo upravitelju pristave v Krivaji, ki se glasi: "Logor, 30. julija 1921. Spoštovani gospod! Čaruga vodja komitov vam nalaga, da v petih minutah izročite 5000 Din. Če tega ne storite, se vam bo zgodilo kot trgovcu Slosber-gerju. Zakaj iščem od vas denar, tudi vi ste mene iskali z orožniki in ste od moje bivše žene odnesli 2 stola, ki sem jih kupil za svoj denar od Miške Mate iz Bara. Vi ste rekli, da sem vam stole uropal. Zato mi izročite v 5 minutah 5000 Din. Če se temu uprete, boste kaznovani. Spoštovanjem Jovan Čarug. P. S. Ko denar izročite, vam je na voljo dano, če hočete to javiti orožnikom, ali ne. Če ne javite, vas ne sme nihče več nadlegovati. Če pa javite, da ste mi denar dali, boste zopet i kaznovani z 10.000 Din. Z e-1 no besedo, jaz se ne bom jezil, ' če javite ali ne. To je vaša stvar." ; JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. 1 sem rabila Wahči- čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpafeli tako, da bi bila vse zgubila, ako ne bi rabila WahčičcTy*-Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje kra-^ sno in gosti rastli tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase, zakar se g. Wah-čiču lepoj zahvalim. ^ Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHGIG 1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR A VENUE CLEVELAND, OHIO. PRISTOPAJTE — k — NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje ie 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v * lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Njeno skupno premoženje znaša $1.200.000.00. Solventnost 100.36% K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t. L je K. S- K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore. Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250-00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta. Rojake (nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote je: "VSE ZA VERO, DOM IN NARODI" Glede vstanovitve novih društev in gledfc drugih pojasnil se obrnite pismenim potom na glavnega tajnika: Josip Z al ar, 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. mm 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." I. "V deželi »rečni svoje dni Prebival sem vesel . . ANT. HRIBAR. Žarko pomladansko solnee je priplavalo ravnokar izza strmega, z gostim bukovjem obrastlega Viškovca ter obsijalo jednonadstropno gozdarsko hišo, stoječo sredi male jase v trnovskem gozdu. V vrtič pred hišo sta vstopila dva možaka. Prvi je bil čokat in vže prileten, drugi pa blizu petindvajsetleten mladenič visoke, krepke rasti. Zelenkasta obleka in puška ste pričali, da sta bila gozdarja. Šla sta naravnost v hišo, odložila puški ter sedla v čedni izbici za malo štirivoglato mizo. "Tako je, vidite, gospod Hostnik," je rekel mladenič resno in nekako otožno ter naslonil laket ob mizo. "Čudno se menjajo prizori življenja. Zibelka mi je tekla daleč doli ob hrvatski meji, sedaj sem pa tukaj." "Res, moj mladi prijatelj, izkusili ste vže dovolj za svoja leta. — Zaslužili ste boljšo bodočnost, nego-jo smete pričakovati. O človeku, ki je izgubil , kot otrok stariše in ostal na svetu sam, ne da bi radi tega opešal ali zdvojil, se lahko reče, da je ne samo možatega, ampak tudi blagega značaja." "Gorje mu, ki mora sedati za tujo mizo! Vsak griž-ljej mu greni zavest, da je odvisen. Mnogo dobrih src utrip-lje sicer na svetu; a jeden je Bog, in materino srce le — eno." Mladenič umolkne in si otare solzo, potem pa nadaljuje: "Če bi bila živela rajna mati, dovršil bi bil gimnazijo in dosegel marsikaj, o čemer ne smem sedaj niti sanjati." "Čudim se v resnici, kako ste se dali v šestem gimnazijskem razredu pregovoriti, da ste šli na gozdarske šole. Saj bi si bili prislužili takrat vže sami lahko toliko, da bi mogli skromno izhajati." "Saj ne razumem sedaj niti sam, kako sem se bil dal premotiti takrat. — Kaj hočete: človek je v mladosti lahkomiseln in omahljiv. Imel sem prijatelja, sošolca, ki je bil sin feogatih starišev. Njemu ni šlo na gimnaziji nič kaj gladko, in sklenil je, da pojde v gozdarske šole. Razkril je to tudi meni in mi večkrat tako živo in idealno slikal gozdarsko življenje, da bi bil kmalu še mene pregovoril za to. Ker mi je pa vedno in povsod polnil ušesa s pogovori o gozdarstvu, sem bil nazadnje vže tako nevoljen, da sem mu rekel kar naravnost, naj mi ne zine več o tem niti besedice. A kaj se je pripetilo na to! — On je pregovoril doma svoje stariše, da bi vzdrževali tudi mene, ako bi šel z njim v gozdarske šole. In to me je zavedlo. — Zdelo se mi je, da je zažarela na obzorju mojega življenja nova zvezda — zvezda sreče. Sel sem s prijateljem v Zagreb, odkoder sem se pa vrnil sam, ker on — je umrl tam za sušico. Izgubil sem očeta, izgubil sem mater, izgubil edinega prijatelja : sedaj — sem na svetu sam." — Molče, kakor bi ga bilo prevladalo sočutje, zre nadgozdar Hostnik nekoliko časa na solzo, ki se je zalesketala v mladeničevem očesu; potem pa udari, kakor bi se bil premislil, ob mizo in reče: Skupno potovanje v Jugoslavijo. Na 2.julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sicer na splošno priljubljenem parniku "francoske linije" Paris. Za te potnike bodo na parifiku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradnik naše tvrdke, ki bo rade\olje šel potnikom na roke v vseh ozirih, ter še z njimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasnila se obr- nife na - Slovensko Banko ZAKRAJSEK & CESARK 70 — Ninth Ave.. New York. N. Y. DOSTAVEK: — Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, in vselej, kadar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi že v dinarjih ali dolarjih, in gotovo bodete najbolje postreženi. ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI % Se prip&ročamo pri nakupu razne zeleznine m kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Priporočamo se za obilen obisk. BEN J. KICHHOLZIR Trgovec z vsakovrstno železnino "Gospod Mirko, pogum velja! Pustimo preteklost in J poračunimo raje malo s sedanjostjo. Prišli ste torej sami semkaj in nimate nikogar, ki bi vam snažil in pospravljal po hiši?" "Začasno nikogar ne; pomagala mi bode sila in potreba. Revež sem bil, odkar, me nosi zemlja. Vajen sem vsemu." — "No, saj si bodeva soseda, in kot sosedu vam ne odre-čem nobene usluge, dokler ne uredite svojega gospodarstva. — Vem tudi za dobrega kuharja in pometača, a nisem gotov, bi vam-li bil všeč ali ne. Tu v okolici živi namreč človek, star okoli štirideset let, povsem pošten in zanesljiv in vrhu tega dober kuhar. Edina napaka njegova je ta, da je sem pa tje malo zmešan. Izvršil je vseh osem gimnazijskih razredov; v drugem letu bogoslovskih študij je pa zbolel na umu tako, da se še sedaj pojavljajo pri njem nasledki te bolezni." "Povem vam odkritosrčno, gospod nadgozdar, bilo bi mi ljubše, ako bi dobil v hišo pripravnega moškega nego žensko. Spoznal bi pa vendar rad tega človeka sam malo natančneje, predno ga vzamem k sebi." "To se zgodi prav lahko. — On blodi rad tu okrog po gozdu: gotovo ga srečate kje v kratkem. — Toda, gospod Mirko, oprostite, jaz moram domov. — Prosim, poglejte večkrat malo k nam. — Z Bogom!" Nato spremi Mirko Stojan — tako namreč se je novi gozdar pisal — nadgozdarja do vrtnega prelaza. Od tam se vrne sam zopet v izbo, vrže puško čez rame, zaklene vrata in jo zavije mej drevje, da bi si malo ogledal okolico.j II. f "Dekle je zajemalo v vedro vode, V vedro kovano vodice hladne . . ." Levstik. f Sveža sapica je vela skozi mlade drevesne liste ter se igrala z blestečimi rosnimi kapljicami po drevju in grmič-ju. Sem pa tje je smuknila lahkonoga veverica po raska-vem drevesu in se plaho skrila v gostem vrhu kake smreke. V nizkem grmiču je gostolel slavček milo jutranjo pesem. V tamno-zelenem bršljanu, ovijajočem se okrog močnega, razsohastega gabra, se je oglašal rumeno-klju?ii kos ._ Mej temi prijetnimi naravnimi prizori koraka Mirko naprej po stezi, posuti z večletnim listjem. Pol ure ne hodi še, kar se odpre pred njim precej prostorna dolina, katere naravno središče je selo po imenu Prelazje. Krog in krog sela so zeleni vrtovi in plodna polja. Vsa poslopja v selu so krita s slamo; le eno, ki se pa po velikosti zelo razlikuje od drugih, je krito z opeko. — Kakor očaran od prijetnega razgleda stoji Mirko na strmini in misli, — misli morda na detinska leta, na rojstni kraj, na zeleno gomilo svoje mamice . . . Iz teh misli ga vzdrami droban ženski glas, pojoč pesmico : "Davi j.e pa slan'ca pala, Na zelene travnike, In vse rož'ce pomorila, Vse te žlahtne rožice . . ." VSEM DOSEDANJIM NAROČNIKOM "AMERIKAN-SKEGA SLOVENCA." Obvestilo se Vas je že, da je bil "Amerikanski Slovenec" prodan naši tiskovni družbi Edinost, kateri bo sedaj izhajal združen z listom Edinost pod imenom "Amerikanski Slovenec in Edinost." Ker torej "A. S." izhaja sedaj v Chicagi so prošeni vsi naročniki, da se obračajo, kakor tudi svojo pošto, pošiljatve in vse drugo naslavljajo na naslov: "AMERIKANSKI SLO-VENC IN EDINOST" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Za slučaj, da bi se pri sedanjem preurejevanju imenika naredila kaka napaka, in da bi kdo lista ne dobil, naj nemudoma naznani na upravo lista na gori navedeni naslov. Naročniki "A. S.", ki imajo, list v naprej plačan, se jim bo dotična svota, kolikor znaša, kreditirala na račun sedanjega štirikratnega izdajanja. To je: "Amerikanski Slovenec in Edinost," ki izhaja štirikrat na teden stane $4.00 na leto. Torej kdor je imel plačan list "A. S." za celo leto naprej $2.00 se mu bo dalo pri sedanjemu listu "A. S. in Edinost" kredita za pol leta. Kdor ima pri "A. S." še SLOVENSKA RESTAVRACIJA. « 1385 E. sstfTStreet, CLEVELAND, O. Se priporoča rojakom Sloven cem za poset. Pri njemu se doi bi vedno domača hrana, kak« tudi sobe za prenočišče. kredita za pol leta, se mu b0 dalo pri listu "A. S. in Edu nost" kredita za tri mesen j. svota $1. Ker list izhaja daj po štirikrat na teden stane ravno še enkrat toliko kot je stal preje list "A. ki je izhajal po enkrat na den, bo najbolj jasno vsa____ mu, če mu povemo, da njegov kredit, ki ga ima pri predpla-čani naročnini pri "A. S." sedaj skrajšan ravno za pol< vico časa. Do kdaj bo ii_, kdo plačan list bo zaznamovano poleg njegovega imena na naslovu. Kdor bi opazil kako napako naj takoj spo-roči upravi, da se bo stvar popravilo in uredilo pravilno. Vsem, kateri za list dolgu* jejo pa prosimo, naj naročnic no poravnajo, da se jim ne bo lista ustavilo. Z izdajanjem lista so zvezani veliki stroški zato se listu veliko pomagaj ako se naročnino redno pla^ čuje. Uprava "Amerikanskega 51^ venca in Edinosti." — Praviš, da si katoličan, in da ti je vera sveta; če je ta res, potem' priporočaj in siri katoliško časopisje, ki se za sv. vero bori. J.KOSMACti^ > x8o4 W. 2and St. Chicago, IB, Roiakom se priporočam w% nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELE* TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliie delo. najnižje cent. Prevzamem barvanje hii zunst in znotrai. trokladam stenski oaoir. I7 ctaraffo 1/roio smo Pravkar dobili U Mdiegd Kraja naslednje knjige. 537 — Main Str. Forest City, Pa. "Sur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. 1 Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo tcako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno dtelo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI 4 ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. •Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo konstil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, HI .75 1.00 .35 .35 5.00 1.50 Povesti in razne knjige. Hudo brezdno. Povest $ .35 Tri povesti.....................40 Kozaki. Povest ............ Knezova Knjižnica. Gospod Lisec. Povest..... Brez Vere. Dr. M. Ope- :atovi govori................. Sa Resnico. Dr. M. Ope- katovi govori ............... Hand Woerterbuch, Nemško Slov. Slovar .. Življenje svetnikov vel. izd. broš......i................ 3.00 Junakinja iz Štajra .... 1.50 Tolovaj Mata j ............ 1.00 John Marija Poljhar,^ Roman ....................... Jos. Jurčič, 2. zv. mehko vez. Juri Kobijla — Tihotapec — Košter-ski žolnir — Smukova ženitev — Grad Roji-nje, Golida. Broš. 80c. 9 zv. Jurčičevi spisi Ro-kovnjaČi. Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal ko je kradel krompir. — Ponarejeni bankovci........................... Mladi Gozdar .............. Vera. Roman .............. Zločinci...................... Za Miljoni. Roman .... Zgodbe Zdr. Muznika. Povest ......................... Mlekarstvo................ Perutninar — drugi let. meh. vez..................... Krščanski nauk za prvence . . ........................ Zgodbe Sv. Pisma dva zvezka trdo vezana...... 10.00 Kratko navodilo za po-božnost, do matere božje, kralj, src................. O dveh grehih. 13 govorov za moralo......... Začetek in Konec ........ Zgodovina 17. peš polka............................ Zgodovina fare Domžale. Spisal Bernik ...... Zgodovina Fare Škoc- jan pri Dobravah ........ Za krščanski socializem ............................. Martin Krpan iz -Vrha Slepi Palčki ................ GLASBA. Aljaž, Slovenska pesmarica I. zv.................$ 1.2S Aljaž, Slovenska pesmarica II. zv................. 1.25 Bernik, Kraljica Maj-nika, trije mešani zbori .10 A. Foerster, Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor Partitura.........75 Foerster, Deset Euha-rističnih pesmi za mešani zbor Partitura.....75 Posamezni gl................20 Foerster, Šest Marijinih pesmi za tri ženske ali tri moške Posamezni glas ...........:...............20 Partitura. ;.....................50 Foerster, Cecilija Cer^ kvena pesmarica II. zvezek. . .................. 1.25- G rum, deset Obhajil- nih pesmi .....................50 Hladnik, 23 cerkvenih pesmi za moški zbor Partitura ..................... .7S Hladnik, Ave 17 Marijinih pesmi, mešani zbor, solospeve, gprem- ljevanje orgel.............. l.OO Hribar, Postni in velikonočni napevi za mešani zbor Partitura .... l.OO Posamezni glas .......... .35- Kimovec, missa de An- gelis Partitura .............50 Posamezni glas.............20 Kimovec, Pred Bogom, 14 mešanih pesmi za mešani zbor deloma za orgle, Partitura ......... l.OO Posamezni glas.............20 Kimovec, Ceščena bodi Kraljica, Partitura..... Posamezni glias .............05> Miklošič, Slovenska sv« maša, za mešani zbor. Partitura.................... .50 Posamezni glas ............. Medved, Bonre Deus.. .20 Premrl, Dve Božičnici Sveto nočno zvonenje Čuj Premila, Partitura .S£ Sattner, Bratom Orlom Partitura ..................... .25- Holmer, Ameriška Slovenska Lira Koncertne pesmi za moške in mešane zbore............. Miller, Lumpaci Vaga- . bund. Kupleti .............. KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St., CHICAGO. 1.00 .50 .75 .75 .75 .55 1.00 .90 .50 .75 .60 1.00 .50