PRIMORSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini „ ..... Abb. postale i gmppo Cena 5UU lir Leto XXXIX. Št. 121 (11.537) TRST, četrtek, 26. maja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvtodL * ------- . ...................................................................................... . . -------- --- - - - - ---------------.............. ...— ■ -......... ■ ■ ■ ■ - -- ... - -------------- SEDAJ BO TREBA IZDELATI POLITIČNE PROGRAME TUDI PSI IN KRŠČANSKI DEMOKRATI Tito je bil osebnost, na katero smo se SO PREDLOŽILI KANDIDATNE LISTE ljudje navezali z delom in življenjem MITJA RIBIČIČ V INTERVJUJU BEOGRAJSKI POLITIKI Na seznamih več znanih imen - Tudi včeraj sta Craxi in De Mita polemizirala - KD napada glasilo komunistične partije RIM — Včeraj zjutraj sta tudi krščanska demokracija in socialistična stranka predstavili svoje kandidatne liste in s tem je volilna kampanja skoraj dokončno definirana. Sinoči ob 20. uri je namreč tudi zapadel zadnji rok za predstavitev vseh list posameznih strank. Od tega trenutka naprej bi se morala vsa razprava osredotočiti na konkretne politične izbire in na vprašanja, ki zadevajo posamezne programe. Tajnika KD in PSI sta tudi tokrat bila njun običajni dvoboj v tej volilni kampanji. De Mita je spet Postregel s svojim priljubljenim refrenom: edino možno večino, za sestavo vlade po volitvah, je mogoče sestaviti med KD, socialisti in laiki. Krščanska demokracija in komunistična partija sta si med seboj »alternativni sili in socialisti se bodo korali mimo sedanjega zadržanja o-dločiti za KD tudi zato, ker bi lahko v dobro definiranem zavezniškem okviru dobili predsedstvo vlade. Tudi Craxi se je včeraj izkazal s svo-običajno polemiko proti KD in KPI. Obtožil je stranko relativne ve-o>ne, da je na čelu zaskrbljujočega konservativnega napada: kar zade- va stališče do KPI pa je Craxi potrdil, da levičarska alternativna ni verodostojen in uresničljiv predlog, ker bi se moral naslanjati na večino, ki bi jo podpisala Pannella jn Capanna. Skratka, po mnenju tajnika PSI predstavlja edino pozitivno karto okrepitev same socialistične stranke: v nasprotnem primeru, je dejal Craxi, bo nastopil kads ali pa vsaj poudarjena politična nestabilnost. - Kot je iz vsega tega razvidno, ne gre torej za nobeno vidno novost, če izvzamemo žolčne napade De Mite proti komunistični partiji in predvsem proti njenemu glasilu. Po stopinjah Eugeniia Scalfarija, ki je imel intervju z Enricom Berlingue- tudi scottijevi napori do sedaj neuspešni Splošna stavka odgovor na izziv delodajalcev Poleg delavcev v industriji se bodo stavke udeležili delavci drugih strok - Sindikat poziva viadofnu uveljavi sporazum o ceni dela RIM — Pred jutrišnjo splošno •favko v industriji raste napetost * livarnah in obratih ter širom po dfžavi. Izgledi za skorajšnji zaklju-Cek pogajanj za obnovo delovnih P°š°db so zaradi zapiranja delodajalcev in nemoči vlade izredno bor-51- Minister za delo Scotti se trudi, da se ne bi položaj izrodil v pravi ^užbeni spopad nepredvidljivih raz-s®žnosti. Včeraj se je sestal s tek- a položaja ni premaknil z nutve| točke. Ob tem pa sindikat odločno zah-d Va poseg in ne posredovanje vla-?•. saj se niso delavci temveč delodajalci izneverili sporazumu o ceni ala- Po besedah generalnega tajska CGIL Lame, so delavci s tem .Porazumom prevzeli nase zelo tež-,? breme. Predvideva namreč le • "■odstotno povečanje plač, medtem 0 je inflacija še vedno 16-odstotna, jPorazum je prav tako predvideval ? -odstotno podražitev tarif in dr.l,gih storitev, kar pa se ni zgo-'lo. Vrhu vsega tega skušajo sedaj ;?'odajalei izigravati delavstvo in 'Onikat še ob vprašanju zniževanja kovnega časa. Vlada mora torej ^siliti delodajalce, da spoštujejo ane obveznosti. Kaj vse to pomeni v predvolilen1 obdobju, je lahko vsakomur ,a dlani. Nič čudnega torej, da P*hunistični senator Chiaromotite j°?lva vso levico, naj bo ob strani elavstvu med jutrišnjo splošno tovko. Delovne pogodbe je namreč eba obnoviti pred volitvami. Chia-Ohionte predlaga tudi protiukrep v, ,.vse tiste obrate, ki ne bi obno-11 delovnih pogodb: vlada bi jim J/fala odvzeti dosedanje finančne ^Pore in olajšave. vi. Italiji bo torej jutri ena naj-ačjih splošnih stavk v predvolilen1 °bd°bju. Sindikat se namreč r*3*-0 zaveda manevra Confindu-d- v že dovolj skaljenih odnosih med obema supersilama, dovolj zgovorno dokazujejo., sovjetske reakcije. bril ukrep, ki nakazuje 625 milijo- Za «TASS» je odločitev «le nov ko-’ ■ • . . .. rak v oboroževalni tekmi* in »stop- njuje nevarnost jedrskega spopada*. Sovjetska zveza navaja tudi, da bodo medcelinske rakete «MX* nameščene pred letom 1986, z njimi pa skušajo ZDA dobiti strateško nadvlado nad Sovjetsko zvezo. Kaj takega pa bržkone ne bodo v Moskvi dopustili. Sovjetska zveza bo torej v kratkem skušala izničiti domnevno ameriško strateško premoč, ki bi jo ZDA dosegle z novimi raketami. Predsinočnjim so torej v predstavniškem domu ameriškega kongresa postavili trdne temelje za novo o-boroževalno tekmo. nov dolarjev za izdelavo in poskusne izstrelitve medcelinske rakete sistema «MX». Reaganova administracija lahko torej slavi zmago, saj je prodrla v predstavniškem domu, kjer je v manjšini. Za tem rezultatom pa so običajni pritiski in druge metode, ki so običajne v ameriškem političnem življenju, kjer se prepletajo osebni interesi z interesi skupnosti. V Washingtonu sedaj brez glavobola pričakujejo razpravo v senatu, tu jim je namreč zmaga že v naprej zagotovljena, saj i-majo republikanci večino. Kaj pomeni predsinočnja odločitev ■iiiiiMiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hudi nemiri na pariških ulicah Porast političnega in gospodarskega kriminala v SFRJ Beograd — Delegati v odboru eznega zbora skupščine SFRJ za tfanjo politiko so včeraj podprli j.] dejavnosti zveznega so-da i *n Zw,-Rega javnega tožilstva, »ost '• zakonitost in odgovor-ga ,Pri preprečevanju gospodarske-jav.ln političnega kriminala v dr- Po podatkih, ki sta jih delegaotm Rat^*a zvczn* Ja v™ tožilec Miloš Z\jTlc ‘n namestnik predsednika .. Rega sodišča dr. Dušan Cotič, stJ* gospodarski in politični pre-Ijj.bai lani povečali. Prijavljenih je 10 ve 'kot 318 tisoč oseb. neznanih prtičev je bilo 120 tisoč', kar je za oziroma za 9.92 odstotka " , °t lef g^s-ijaafsa 3e manj kot leta 1981, ko je bilo tak« prijav 594. Kljub temu pa točilo zveznega javnega tožilstva Pariški študentje čedalje bolj protestirajo proti predvideni reformi univerzitetnega študija. V zadnjih dneh je prišlo do hudih spopadov s policijo, kar je razvidno tudi s posnetka (Telefoto AP) nove rakete. Celo mormonska Cerkev, ki je washingtonski administraciji. naklonjena, se je iztekla proti novemu orožju. Reaganova administracija seveda trdi, da bodo nove rakete služile miru. Tega mnenja pa niso milijoni in milijoni ljudi širom po svetu, ki ne delajo razlik med smrtonosnim tovorom ameriških ali sovjetskih raket. Ameriško javno mnenje je skušalo do zadnjega preprečiti tak porazen rezultat. Ameriška zvezna policija je v kongresu aretirala 200 ljudi, ki so molili za mir. Administracijo, ki je s prisilo uvedla obvezno molitev pred poukom v vseh šolah ZDA, moti sedaj njej nenaklonjena molitev. Pred kongresom pa je bilo kakih tisoč ljudi vseh veroizpovedi, ki so ob pe vanju nju psalmov in ob molitvi skušali prepričati vsaj demokratske poslance, naj se uprejo Reaganovim načrtom. Ameriški predsednik pa je i-mel nedvomno bolj otipljive in prepričljive argumente, da je na svojo stran pritegnil tudi marsikaterega demokrata. Washington sedaj trdi, da odločitev ne bo negativno vplivala na prihodnja sovjetsko - ameriška pogajanja o strateškem orožju START 8. junija. Do tedaj bodo celo pripravili novi predlog, ki bo vključeval tudi rakete «MX». A le redki lahko verjamejo, da bo Moskva klonila pred novim izzivom. Rakete «MX» predstavljajo namreč izredno nevaren kakovostni skok v ameriškem raketnem sistemu. S svojimi desetimi jedrskimi konicami in s posebno premično silažo so za SZ nesprejemljive. Proti njim pa se u-pirajo tudi tiste ameriške krajevne uprave, kjer bi morali namestiti Prvi uspehi uvedbe dinarskih čekov SPLIT — Po uvedbi dinarskega čeka se je devizni priliv Narodne banke Jugoslavije povečal. V skoraj vseh menjalnicah v Dalmaciji, kjer jih je več kot 100, so do zdaj tuji turisti kupili čeke v vrednosti več kot 9 milijonov dinarjev. Po podatkih splitske banke se je zanimanje tujih turistov za te vrednostne papirje posebej povečalo v minulih dese- tt,,,tt.ti.MMiiiiii«iiiiiiiiiiiiiniii»»iiiM»mninimmniinimmi»»miinmiiiimmniiniimin»i»ii»iiiininniiiiiinnnniiiiniiiimimiiminniiiiiuiuiiiinniiiininiinniiinnnun.. PO VEČ DNEH ALARMNEGA STANJA ZARADI DEŽEVJA IN ZEMELJSKIH USADOV V Alpah se položaj polagoma umirja SONDRIO — Včeraj so našli še dve žrtvi usadov v Vatellini, tako da so doslej izkopali skupno 17 trupel. Dokončnega števila mrtvih pa oblasti še ne morejo sestaviti, ker so našli tudi nekaj posameznih delov tru-nel ki bi lahko pripadali drugim osebam, število žrtev pa bi bilo v tem primeru višje. čeprav je nad vsem področjem vreme že dva dni lepo in se položaj polagoma umir- ( ja, pa še zdaleč ni mogoče reči. da se stanje normalizira. Usadi se namreč še vedno vrstijo drug za drugim. Tudi včeraj jso podrli nekaj hiš, ki so pa bile k sreči eva-kuirane. Poškodovali so tudi nekaj cest, ki so jih komaj usposobili za promet m po mnenju strokovnjakov bo n.pr. cesto Sondrio -Aprica treba zdaj obnavljati še vsaj deset dni. Nad Sondriom se je pojavila cez noc tudi nevarna, 150 m dolga zemeljska razpoka, v bližini pa je uničilo tudi vodovodne napeljave. Pri Montechiaru drsi ves gozd na nekakšni vodni blazini proti dolini in ogroža spodaj ležečo cesto. Oblasti zaradi negotovega stanja še vedno iz 20 naselij izseljujejo prebivalstvo (do včeraj 5202) zlasti s področij, ki so najbolj o-grožena. Prav evakuiran ju vaščanov se je treba zahvaliti, da žrtev doslej ni bilo še več. Doslej so izpraznili 1491 hiš. Še vedno je odrezanih od sveta kakih 15 manjših naselij in zaselkov, v katerih je trenutno blokiranih tudi kakih tisoč turistov. Tudi v okolici Stelvia se položaj polagoma izboljšuje, vendar pa živi prebivalstvo v strahu pred novim poslabšanjem vremena, ki bi prav gotovo prineslo pravo katastro- fo. Do danes bodo očistili ceste do skoraj vseh zaselkov, ki bodo tako spet dobili zvezo s svetom, domov pa se bodo lahko vrnili tudi številni turisti, ki so jih usadi ukleščili na tem področju. Škoda je vsekakor ogromna in le najstarejši ljudje pomnijo, da je do podobne ujme prišlo v daljnem letu 1881. Sicer pa je nebo na Južnem Tirolskem še vedno oblačno, vendar ne dežuje. Narasla Adiža je že toliko upadla, da so včeraj lahko odstranili opazovalce ob reki. O poslabšanju vremena poročajo s področja Macerate. Tam je močan veter podiral drevje in rušil razne naprave, ozračje se je močno ohladilo, v gorskih predelih nad 1700 m pa je zapadel sneg. Slabo vreme in mraz sta povzročila veliko škode tudi poljščinam. tih dneh, tako da so do zdaj i zahtevo menjalnic v Dalmaciji dali ■v obtok dinarske čeke v vrednosti 38 milijonov dinarjev. Največ dinarskih čekov so prodali v Bolu na Braču, na Hvaru in v Makarski. (dd) To so besede iz poslanice mladih predsedstvu SFRJ, predsedstvu CK ZKJ in konferenci ZSMJ, v štafeti mladosti, ki so jo na včerajšnji zaključni slovesnosti v Beogradu izročili predsedniku predsedstva Zveze socialistične mladine Jugoslavije Draganu Iliču. »Prinašam štafeto, v kateri bije srce mladih Jugoslavije,* je ob tem dejal zadnji nosilec tega simbola, 28-letni mornar iz Bara Miodrag Mrdak. Udeležence slovesnosti na stadionu JLA ter vse mlade je pozdravil predsednik predsedstva SFRJ Mika 6pi-ljak ter jim čestital ob dnevu mladosti. V enournem programu, v katerem je nastopilo okoli 7000 deklet, fantov in pionirjev iz vse Jugoslavije, so mladi simbolično prikazali njihov včeraj, danes in jutri ter vebko ljubezen do Titovega dela in voljo, da bodo šli še nadalje po poti, ki jo je začrtal. štafeta mladosti, ki je včeraj pri-soela na cilj. je opravila več kot 135.000 kilometrov, nosilo pa jo je več tisoč mladih iz vseh krajev države. (dd) SALO — Prva faza preiskave o tragični prometni nesreči, ki je terjala življenja 13 starejših romark in voznika majhnega kombija, se je zaključila z identifikacijo trupel in dovoljenjem za njihov pokop. Pretor Fuzio pa je izdal začasni zaporni nalog za lastnika turistične agencije, ki je romanje organizirala, Lina Cerrija. V treh dneh bo sodstvo maralo potrditi obtožnico proti Cerriju, ki ga bremenijo večkratnega namernega umora. Predsedstvo SFRJ sprejela izhodišča u 6. UNCTAD BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Mika Špiljak, preučilo in sprejelo izhodišča za delo jugoslovanske delegacije na 6. zasedanju konference OZN za trgovino-in razvoj UNCTAD, ki bo od 6. do 30. junija letos v Beogradu. Jugoslovanska delegacija bo na zasedanju UNCTAD sodelovala v najožji povezavi z delegacijami drugih neuvrščenih držav in držav v razvoju in sicer na tenrtčftlftf skupnih dogovorov in sklepov, ki so jih sprejeli na 7. konferenci na vrhu v New Delhiju in na nedavnem ministrskem sestanku skupine 77-ih v Buenos Airesu. Na seji so tudi izrekli pričakovanja, da bo zasedanje prineslo konkretne akcijsko usmerjene ukrepe glede ključnih vprašanj, ki jih bo konferenca obravnavala. Uspešen izid 6. zasedanja konference OZN za trgovino in razvoj bi prispeval tudi k zagotavljanju pogojev za čimprejšnji začetek globalnih pogovorov. Predsedstvo se je seznanilo tudi s poročilom o bližnjem obisku predsednika Argentine Renalda Bognone-ja v SFRJ. (dd) IZJAVA ZDA PRED VRHOM SEDMERICE V WILL1AMSBURCU Pomembna vloga držav v razvoju za gospodarski napredek sveta Končno je Washington uvidel, da o svetovnem gospodarstvu ne morejo odločati le razviti - Fanfani danes pri Reaganu WASHINGTON - Pred vrhom sedmih najbolj razvitih industrijskih držav sveta, ki bo od 28. do 30. t. m. v Williamsburgu (Virginija) je prišla iz krogov Bele hiše prvič pomembna izjava. Ameriški politični voditelji so namreč vendarle priznali, da za gospodarski napredek sveta ne nosijo odgovornosti le industrializirane države, ampak so v tem kontekstu zelo pomembne tudi države v razvoju. Ta sprememba v dosedanjih ameriških stališčih sodi vsekakor med tiste, ki bi lahko privedle v Williamsburgu do pogojev za pomemben preokret v načrtovanju celovite svetovne gospodarske politike. Sicer pa prevladuje mnenje, da bodo morali na sestanku načelnikov držav sedmih najbolj razvitih držav sveta razpravljati predvsem o štirih točkah. Ustvariti bodo morah pogoje za utrditev konjunkture v tistih državah, kjer postajajo znaki gospodarskega napredka vse bolj vidni. Opredeliti se bo treba za znižanje interesne mere, pri tem pa bo moral Washington prevzeti še posebno odgovornost, da bi prišlo do še tesnejšega sodelovanja na denarnem področju. Kot tretjo točko navajajo potrebo po povečanju finančnih zmogljivosti mednarodnih denarnih ustanov, da bi olajšali tež ko stanje v najbolj zadolženih državah in omogočili delovanje zasebnih bank v manj nevarnih okoliščinah. Končno pa bi se morah tudi dogovoriti, da bi ne prišlo do novih zaščitnih mer, ker bi le tako lahko ponovno vzpodbudili sistem prostih, večstranskih in lojalnih izmenjav. Na sestanku zunanjih ministrov evropske deseterice v Bruslju pa so izrazili upanje, da bo vrh v Wil-liamsburgu dal pozitiven signal na področju odnosov Sever - Jug. Obenem naj bi bila ena njegovih te- meljnih nalog vzpodbuditi sodelovanje med razvitimi državami in tretjim svetom za izboljšanje mednarodnega gospodarskega položaja. Zahodnonemški zunanji minister Genscher je ob tej priložnosti tudi potrdil, da je prišlo «do določenega napredka v pogovorih med ZDA in evropsko deseterico kar se tiče gospodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom*. Genscher je tudi priznal, da glede tega niti vse članice deseterice niso enotnih pogledov, vendar pa te razlike niso take, da bi jih bilo treba dramatizirati. Te razlike se odražajo tudi v stališčih, ki jih imajo posamezne članice EGS do junijske konference OZN za tr-lovino in razvoj v Beogradu. Sta-išč EGS glede te konference še niso izdelali, vendar pa se bodo o njih domenili v prihodnjih dneh, morda pa še celo med trajanjem konference same v Beogradu. V Wasbington je včeraj prispel predsednik italijanske vlade Fanfa-ni, ki se je že sinoči sestal z ameriškim podpredsednikom Bushem in zunanjim ministrom Shulzom. Danes popoldne pa bo imel pogovor s predsednikom Reaganom. Namen Fanfanijevega obiska pri ameriških voditeljih (spremljata ga tudi zunanji minister Colombo in zakladni minister Goria) je predvsem zgladiti nekatera neskladja med obema stranema na dosedanjih pripravljalnih sestankih za vrh v Wilhamsburgu, Nasprotna so si predvsem stališča obeh držav v pogledih na ponovno rast svetovnega gospodarstva, ki prihaja do izraza zlasti v ZDA, ZRN in Japonski, •MiMniituaNiiiiMiniMiiuiii«iiNiiiiiiiiiaii«HiiiiaiiiliH9nivmuiitiiiiiiiiiitiii|iiuii„||l|l|,|,lll„,l|MIU,IH9U| Juventus praznih rok ATENE — Italijanski navijači, ki so se z velikimi upanji zgrnili v Atene, se razočarano vračajo domov. Ekipi Juventusa namreč ni uspelo, da bi v enajstem naskoku na pokal evropskih nogometnih prvakov, odnesla to prestižno lovoriko. Zahodnonemški Hamburger je zasluženo slavil, čeprav bi bil najpravičnejši neodločen rezultat. Vendar o tem pišemo na športni strani. Na tem mestu gre poudariti predvsem to, da je bil v Atenah pravi spektakel in to predvsem s strani občinstva, ki je do zadnjega napolnilo atenski olimpijski stadion. Italijanskih navijačev je bilo kar 45 tisoč in že ta podatek pove, kakšna nogometna mrzlica je ob tem prijela Italijo. Po vsej državi so bile ulice od 20. ure naprej prazne, zamrla je vsakršna dejavnost, vsi so se tiščali pred televizijskimi zasloni. ' Ob tem pa gre opozoriti tudi na dejstvo, koliko milijard so italijanski navijači »izvozili*, ali vsaj stotin milijonov. In koliko bi zaslužili Juventusovi nogometaši, ko bi osvojili poknl prvakov. Od tega seveda sedaj ne bo nič. Razočaranje in prazni žepi — to bo ostalo tistim, Id so potovali v Atene, Juventus pa bo spet brez najbolj prestižnega pokala. Vendar kaj hočemo, ko se igra in šport sprevržeta v fanatizem, je vsaka govorica odveč. TRŽAŠKI DNEVNIK 26. maja 1983 Novi župan zaprisegel pri prefektu Novoizvoljeni tržaški župan Deo Rossi je včeraj zjutraj v skladu zakonskimi normami zaprisegel pri vladnemu prefektu Marrosuju. Uradni priči na krajši slovesnosti, ki se je odvijala na prefekturi, sta bila generalni tajnik tržaške občine Ra-va ter šef kabineta vladnega komisarja Mazzurco. Novi župan pa medtem ni še sklical zasedanja tržaškega občinskega sveta, ki bi moral med drugim že na prvi seji izvoliti novega odbornika za urbanistiko, razen seveda, če noče Rossi začasno obdržati to funkcijo, ki jo je kot znano izvrševal pet let. Tržaški pokrajinski svet pa se bo sestal v ponedeljek, 30. maja. Na tej seji bi moral odbor predložiti skupščini proračun za finančno leto 1983, kar se ni zgodilo na prejšnji seji. Ta odločitev je sprožila val polemik, opozicija pa je iz protesta zapustila sejno dvorano ter tako onemogočila sklepčnost zasedanja. Do polemik v zvezi s tem dogodkom je prišlo tudi med samimi listarji, saj je dvorano skupno s komunisti, demokristjani in ostalimi svetovalci opozicije zapustil tudi svetovalec I.pT Marchio. NA OBČINI IN NA POKRAJINI Razprava o proračunih bo povzročila nove polemike med volilno kampanjo Opozicija obtožuje koalicijo LpT-laikir da hoče zavlačevati z debato do julija Torkova seja tržaškega občinskega sveta, na kateri je bil kot znano za Cecovinijevega naslednika izvoljen njegov strankarski somišljenik Deo Rossi, je znova potrdila, da bo pri nas volilna kampanja o-strejša kot drugod po državi. In to iz več razlogov. Med te je treba u-vrstiti dejstvo, da bo prav sredi volilne kampanje tako na občini kot na pokrajini tekla razprava o finančnih proračunih za leto 1983, ki ju morata odbora po zakonu predložiti pred koncem tega meseca. V obeh primerih pa koalicija LpT - laiki ne razpolaga s pritnemo večino glasov, ki je potrebna za izglasovanje tega dokumenta, zato bi hotele nekatere sile vso zadevo odložiti po volitvah, ko bo vsekakor jasneje začrtano število (in torej tudi politično) ravnotežje med strankami. Tej nameri pa odločno nasprotuje opozicija, od komunistov do demokristjanov. ki zahteva, da se o proračunih glasuje pred volitvami. Drugi dejavnik, ki bo označil le- tošnjo volilno kampanjo, pa je potres, ki je skrhal temelje melonar-skemu gibanju. Manlio Cecovini, zdaleč najbolj prestižna osebnost v LpT, je po mnenju velike večine o-pazovalcev ^pravočasno zapustil potapljajočo se ladjo» in predal «vro-čo štafetno palico* skoraj neznanemu odborniku za urbanistiko Rossiju. Priletna poslanka Gruber - Ben cova, ena ustanoviteljic gibanja, pa je pobrala šila in kopita ter bo kot neodvisna kandidirala na listah PSI, čeprav izjavlja, da ostaja še dalje članica liste. Govori pa se, da misli melonarsko vodstvo že v tem tednu formalno izključiti iz gibanja zaradi «veleizdaje». V zvezi z vse bolj zapletenimi tržaškimi vozli gre zabeležiti, da prireja jutri KPI ob 18. uri na Trgu sv. Jakoba javno manifestacijo na temo «Kakšno upravo za Trst». Govorili bodo pokrajinski tajnik in nosilec liste KPI ža deželo Tonel ter kandidata za _parlament Spetič Martone. Na Trgu Cavana pa bo- ...................................iiim.iminiiiir,........... ROK ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV SE JE ZAKLJUČIL SINOČI Dvanajst kandidatnih list za senat za poslansko zbornico pa trinajst Za nastop na deželnih volitvah bo treba kandidatne liste vložiti od sobote do torka Glasovnica, s katero bomo obnovili senat, bo sivo-rumene barve: kot vidimo se »a njej predstavlja dvanajst strank. Poleg volilnih znakov strank bo na glasovnicah že natisnjeno ime njenih kandidatov. Ko bomo torej prekrižali znak stranke, za katero mislimo glasovati, bomo istočasno podprli tudi njenega kandidata Glasovnica za obnovitev poslanske zbornice bo sinje barve, na njej pa se bo predstavilo, kot vidimo zgoraj, trinajst strank. Potem ko bomo prekrižali volilni znak stranke, ki jo želimo podpreti, bomo še zraven pripisali največ tri preferenčne glasove sta danes ob 19. uri za PSI govorila kandidat za deželni svet Car-bone in pa posl. Gruber - Bencova. Zastopniki radikalne stranke pa so medtem na včerajšnji tiskovni konferenci najavili vrsto sodnih prijav v zvezi z nedeljskimi dogodki pred tržaško sodno palačo. Sodišču so tako prijavili kvestorja Bartolini-ja in pa vrsto komunističnih aktivistov, med temi tudi načelnika svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Monfalcona. Radikalna stranka bo kot znano sodelovala na volitvah s svojimi kandidati, ljudi pa poziva, da oddajo belo glasovnico. Iz zapora v naročje LpT Tržaško melonarsko gibanje je v teh predvolilnih dneh preletelo skoraj ves polotok ter spustilo tu pa tam majhne melončke, ki bodo tako obogatili to ali ono glasovnico. Včeraj je prišla vest, da so naši nadebudni someščani s svojim volilnim znakom pristali tudi na Siciliji, točneje v Palermu, kjer jih je kot leaže sprejela lepa druščina privržencev tsicilske avtonomije*, ki so se takoj lotili dela, da zagotovijo j *izvoženi» listi LpT čimveč prestižnih kandidato-v. Dejanja dokazujejo, da so prijatelji naših melonov zadeli v živo. Za nosilca liste so tako izbrali Ernesta Di Fresca, bivšega predsednika pokrajine, ki je bil dalj časa v zaporu zaradi navadnih zločinov in so ga sodniki šele pred kratkim izpustili na začasno svobodo. V pričakovanju sodne obravnave je medtem Di Fresco zamenjal nekega umrlega poslanca ter postal parlamentarec, v tem času pa so ga iz previdnosti tudi izključili iz Krščanske demokracije, človek pa je vendarle trdovraten in hoče na vsak način še naprej sedeti v parlamentu (in uživati imuniteto). «če demokristjani me nočejo», je zato pomislil, «bom poskusil srečo drug-je.» In res, predstavila se mu je edinstvena priložnost, ki so mu jo ponudili melonarji ter kot spreten politik brez oklevanja vstopil v avtobus Cecovinija in tovarišev. Ta vest, ki nam jo je posredoval deželni tajnik KPI Rossetti, res ne potrebuje' dodatnega komentarja. Upati je le, da bo marsikateremu našemu someščanu odprla oči glede resniUhe narave metoMrskega gi-bwtjar;\ ;t ■ ' ' H« v**- ii > »ii, h« .!-• uiiun ) .*»« Prihodnjo soboto glavni svet KZ V soboto, 4. junija, se bo sestal glavni svet Kmečke zveze. Dnevni red seje predvideva razpravo o uporabi finančnih sredstev v višini dveh milijard lir za uresničitev kmetijskega razvojnega načrta Kraške gorske skupnosti ter razpra-vo o tradicionalnem letnem izletu KZ, o raznih organizacijskih vprašanjih ter razno. Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA V GREGORČIČEVI DVORANI POZIV KZ Pohiteti je treba s prijavo dohodkov Kmečka zveza opozarja, da se bo konec meseca zaključil rok za prijavo dohodkov. Zato poziva vse svoje člane, ki te obveznosti še niso izpolnili, naj ne čakajo zadnjega dne in naj se zato čimprej zglasijo v njenih uradih, kjer jim bo osebje nudilo vso potrebno pomoč. S seboj naj prinesejo vso potrebno dokumentacijo. Naše naročnike in bralce obveščamo, da je za potovanje v Turčijo in Anatolijo na razpolago še pet prostorov. Morebitni interesenti naj se zglasijo v potovalnem uradu Aurora za nadaljnja pojasnila. Dragoceno poslanstvo Društva slovenskih upokojencev v Trsta V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil včeraj dopoldne izredni občni zbor Društva slovenskih upokojencev, na katerem so člani sprejeli nekatere spremembe pravil društva, med temi spremembo naziva, saj se je do sedaj društvo imenovalo «Dru-štvo slovenskih upokojencev v Italiji*. Z ustanovitvijo samostojnega društva v Gorici se je pokazala potreba, je v svoji obrazložitvi poudaril podpredsednik društva Stanko Andolšek, da se naše društvo imenuje «Društvo slovenskih upokojencev v Trstu». Udeleženci so ta sklep soglasno sprejeli, kot so tudi sprejeli sklep, da vključijo v upravni odbor Nadjo Pahor in Maria Magajno, v razsodišče pa izvolilo Vlada Švaro, Stanislava Renka in Stanislava Kodriča. Mariu Magajni, dobitniku visokega priznanja Tomšičeve nagrade za življenjsko delo. so ob tej priložnosti izrekli tudi tople čestitke. Udeležence izrednega občnega zbora, med katerimi je bil tudi konzul SFRJ Mirošič, je v imenu Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje pozdravila tudi predsednica Neva Lukeš, ki je poudarila velik pomen sodelovanja obeh društev, ki je v obojestransko korist, in tudi dejstvo, da so številni člani Društva upokojencev tudi člani Združenja aktivistov, oziroma Zveze vojnih invalidov NOB. Tako je naše sodelovanje, je dejala, še bolj utemeljeno ter daje vsem trem organizacijam možnost, da že z večjim uspehom načrtujejo in tudi izvajajo skupne, pa tudi samostojne družbene prireditve, predavanja in izlete. Obvestila je navzoče o izletu, ki ga bo imelo Združenje aktivistov 12. junija na Goriško, kjer si bodo udeleženci ogledali spomenike padlim za svobodo ter se v Gorici srečali tudi z aktivisti osvobodilnega gibanja na Goriškem. Predsednik društva dr. Vladimir Turina se je Lukeševi zahvalil za pozdrav in željo po sodelovanju ter pozval tudi svoje člane, da se udeležijo izleta. Naj ob tej kratki kroniki včerajšnjega izrednega občnega zbora poudarimo koristno dejavnost Društva slovenskih upokojencev v Trstu, ki ■tiiilliiiliiiiiiiiimitiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiitiiifiiiiiim.iiiiinainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit ZANIMIV PREDLOG, 0 KATEREM BO RAZPRAVLJALA ZSKD Kulturna in športna društva so. '" da se lotijo prirejanja poletnih centrov Skozi takšno izkušnjo sta lansko poletje nadvse uspešno šli kulturno društvo Igo Gruden in športno društvo Sokol iz Nabrežine Predsednik Colli yv" sprejel novega odgovornega urednika PD Predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mario Colli včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega odgovornega u-rednika Primorskega dnevnika Bogota Samso. Potem ko sta se zadržala v prisrčnem in prijateljskem pogovoru, je predsednik Colli izrazil novemu odgovornemu uredniku našega dnevnika iskrena voščila ob prevzemu nove važne odgovornosti; Samsa, katerega je spremljal urednik Aleksander Sirk, pa je predsedniku skupščine F-JK zaželel, da bj po tako pozitivno zaključenem obdobju v deželni skupščini (Colli namreč ne bo predstavil na prihodnjih volitvah), uspešno nadaljeval svoje delo v stranki. izdelala krajši dokument, s katerim se obrača na Zvezo slovenskih kulturnih društev in vanjo včlanjena društva. Osnovni predlog socialnih delavk je, da bi vlogo organiziranja poletnih centrov prevzela kulturna društva, in ta predlog bo ZS KD dala v razpravo na prihodnji seji glavnega odbora v Doberdobu. Kot vemo, sta bila v preteklih letih dva takšna centra za slovenske otroke na pobudo tržaške občine v slovenskem dijaškem domu in na Proseku. Pokrajinska uprava pa je podobne centre priredila najprej v sodelovanju z zgoniško, potem pa še z devinsko - nabrežinsko in repenta-brsko občinsko upravo. Zaradi fi- Kulturna sezona se tudi letos počasi izteka. Kulturna društva bodo kmalu delala račune o svoji dejavnosti, istočasno pa bo treba, vsaj okvirno, pomisliti že na prihodnjo sezono, še pred tem pa bodo morala kulturna društva nekoliko razmisliti tudi o tistem razdobju, ko običajno ni posebnega kulturnega delovanja. To je čas počitnic, ko kulturno življenje zamre, čeprav ne manjka poletnih prireditev. Prav vprašanju prireditev, o katerih zatrjujemo, da si ne znajo nadeti prave kulturne vsebine, bo treba posvetiti večjo pozornost. Tega mnenja je tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, ki namerava posvetiti prihodnjo sejo glavnega odbora v prvi vrsti poletni dejavnosti. Seja bo v prostorih, kulturnega društva Jezero v Doberdobu 6. junija ob 20. uri. Med problemi, ki zadevajo poletno dejavnost kulturnih društev, so tako imenovani poletni centri za o-snovnošolske otroke. V zvezi s tem je skupina socialnih delavk, ki delujejo v javnih ustanovah na področju socialne oskrbe za mladoletne, ________________________________________________ f llllltil m tim nit li lil m um m H im Hlinil iit,iiiiiiit,„ljlui,li1ii,i,i„,lil„„lllllllllliijilllil|||iil|l||j||||||||||||| BLIZU PROSEKA NAŠLI KOMAJ ROJENO SRNICO ridtdUi il- . [JAJlIlCliiL/lHJ nančnih omejitev je lani deloval |^gled,,za .dcpge da namesto, da bi se praksa poletnega učno - rekreacijskega organiziranja otrok razvijala, vidno propada. Tudi za letošnje poletje ni perspektiv s strani javnih uprav. Zadevo bi moral zato po mnenju socialnih delavk prevzeti v roke kdo drug in pri tem so mišljene predvsem naše kulturne in športne organizacije. Da je takšna možnost izvedljiva, sta lansko poletje dokazali kulturno društvo Igo Gruden in športno društvo Sokol iz Nabrežine, ki sta s prostovoljnim delom mladih društvenih članov organizirali poletni center. Njihov poskus je povsem uspel in obogatil društvi s pomembno izkušnjo, ki je lahko je nastalo najprej iz potrebe, da rešuje probleme upokojencev, predvsem tistih, ki so imeli nekaj službene dobe tudi v matični domovini, potem pa je zraslo v pomembno organizacijo, ki bogati s svojimi pri' reditvami, družabnimi večeri in predavanji kulturno življenje v središču mesta, ki vzdržuje prijateljske stike s podobnimi organizacijami v matični domovini, tesno sodeluje z društvom upokojencev v Gorici in prireja tudi zanimive in poučne izlete. Enega takih namerava prirediti tudi 23. junija, ko bodo udeleženci obiskali razne kraje v Istri, kot Hrastovlje, Hum, Beram in Mo-tovun, 15. decembra lani so bili na izletu v Brdih, 11. maja pa na Urhu. Bogenšperku in v Stični. Seveda je imelo društvo še vrsto predavanj, med temi predavanje Maria Magaj; ne o potovanju v Brazilijo. Ob tej priložnosti so tudi predstavili njegovo knjigo «Trst v črno-belems, v gosteh so imeli tudi tajnika SLORI Pavla Stranja, organizirali pa so še Prešernovo proslavo, skupno z Združenjem aktivistov in Zvezo vojnih invalidov pa proslavo 8. marca. Poziv SSk pred današnjo skupščino KZE Sinoči se je sestalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti s člani komisije za zdravstvo. Ob koncu srečanja je izdalo naslednje sporočilo: «Zdravstvena oskrba življenjskega pomena za vse prebivalstvo. SSk poziva pred današnjo sejo skupščine KZE vse politične sile k odgovornemu zadržanju in sodelovanju v skladu s pričakovanji prizadetega prebivalstva. P^e" kinitev upravljivosti brez jasnih iz-gledov za premostitev nastanka krize bo povzročila ogromno škodo m poslabšanje zdravstvene o-skrbe. Prišlo bo do neupravičenega zastoja celotne zdravstvene dejavnosti, odprtje katinarske bolnice pa se bo zavleklo v nedogled vsemi negativnimi posledicami za prebivalstvo. Prav tako bo prišlo do odložitve nujnih ukrepov za izboljšanje glavne bolnišnice in u-stanovitve zdravstvenih okrajev za socialno in zdravstveno oskrbo na ozemlju.* samo poletni center na Proseku. To- Stanku Širci je žena Marica povila rftalo * KRISTINO Staršema čestitajo, Kristini pa jzelijo uglajeno pot skozi življenje delovni kolegi ZTT Sinoči ob 20. uri se je v volilnem uradu tržaškega prizivnega sodišča zaključil rok uradnih predstavitev kandidatnih Ust za poslansko zbornico in senat. Na glasovnici za poslansko zbornico, ki bo sinje barve, bo trinajst volilnih znakov (ravno toliko jih je bilo tudi na zadnjih volitvah), na o-ni za senat, ki bo svetlo rumene barve, pa ena manj (na zadnjih volitvah se jih je predstavilo enajst). Včerajšnji dan ni prinesel bistvenih presenečenj razen onega, ki ga predstavlja predstavitev kandidatne liste vsedržavne stranke upokojencev, ki pa bo nastopila samo na volitvah za poslansko zbornico. V dneh 26. in 27. junija pa bomo, kot znano, obnovili tudi deželni svet Furlanije . JuUjske krajine, v katerega bo v tej mandatni dobi izvoljenih 62 svetovalcev. Rok za vlaganje kandidatnih list se bo začel v soboto ob 8. uri in se bo zaključil v torek ob 20. uri. Gotovo je, da se bo za deželne volitve prijavilo več strank, kot pa za pohtične; dodati gre še, da na glasovnici, ki bo o-ranžne barve, ne bo znaka radikalne stranke, ker ga ni predložUa. Sedaj pa objavljamo še popoln seznam kandidatov za poslansko zbornico in senat. SENAT (na prvem mestu kandidat v volilnem okrožju Trst I., na drugem mestu kandidat v volilnem okrožju Trst II.) 1. KOMUNISTIČNA PARTIJA: E-zio Martone, Jelka Gerbec 2. RADIKALNA STRANKA: Clau-dio Tenze (v obeh okrožjih) 3. MSI . DN: Enrico Tagiiaferro, Luciano Tenze 4. FURLANSKO GIBANJE: Glaco-mo Zucehi (v obeh okrožjih) 5. LISTA ZA TRST: Manlio Cecovini (v obeh okrožjih) I. REPUBLIKANSKA STRANKA: Edoardo Cumbat, Renato Corsi 7. PROLETARSKA DEMOKRACI-JA:Micheie Montecalvo (v obeh okrožjih) 8. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA: Bruno Maier, Ciaudio de Puiciani 9. SOCIALISTIČNA STRANKA: Aureiia Gruber Benco (v obeli okrožjih) 10. LIBERALNA STRANKA: Dario Vinci (v obeh okrožjih) 11. SLOVENSKA SKUPNOST: Hum-bert Mamolo, Karlo Guštin 12. KRŠČANSKA DEMOKRACIJA: Nerio Tomizza, Luigi Favotti POSLANSKA ZBORNICA 1. KOMUNISTIČNA PARTIJA: An-tonino Cuffaro, Ciaudio Rigo, Stojan Spetič 2. RADIKALNA STRANKA: Gianni Pecol Cominotto, Marino Busda-chin, Stojan Cossutta 3. MSI . DN: Mauro Di Giorgio, Sergio Dressi, Lina Marineili 4. REPUBLIKANSKA STRANKA: Giordano Callegari, Fabio De-giovanni, Enzio Volli 5. LISTA ZA TRST: Manl|> Cecovini, Gianfranco Gambassini, Giorgio Bonat 6. PROLETARSKA DEMOKRACIJA: Giacomino Candotto, Guido Gasparo, Vincenzo Menon 7. INDIPENDENT1STIČNO GIBANJE (TLT): Giovanni Marche-sich, Tulilo Bassi, Carlo Kreus 8. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA: Flavio Orlandi, Oberdan Pierandrei, Bruno Padovani 9. SOCIALISTIČNA STRANKA: Aureiia Gruber Benco, Arduino Agnelli, Dario Jagodic 10 LIBERALNA STRANKA: Marino Bolaffio, Piero Borgna, Renzo Sagues 11. SLOVENSKA SKUPNOST: Jurij Slokar, Boris Slama, Tomaž Simčič 12. KRŠČANSKA DEMOKRACIJA: Giorgio Tombesi, Sergio Coloni, Michela Scarazzato por. Pase 13. VSEDRŽAVNA STRANKA UPOKOJENCEV : Stelio Pranzo, Tom-maso Scoccimarro, Ulderico Pampili DoUnski župan Švab in podžupan Pečenik sta včeraj sprejela delegacijo tovarniškega sveta obratov VMl in VM2 (dizlovi motorji), ki jima je obrazložila kritične razmere v tovarni VM - TS kot taki: proizvodnja nezadržno upada, zaposle-nostna raven se je znižala, nič koliko delavcev je v dopolnilni blagajni, ki obenem grozi še drugim, a sanacijskega načrta nobenega, kljub obvezam, ki jih je nedavno sprejel minister za državne soudeležbe De Michelis. «iu»o mifjui | ^ de, ker rešujejo v. prvi vrsta problem otrok, ki bi bili sicer prepu- dajejo možnost prizadetim otrokom, da nadaljujejo s posebnimi prevzgojnimi programi, ki jih začnejo med šolskim letom. Zaenkrat je vsa zadeva še v obliki predloga, ki bi se ga morala vsa naša kulturna pa tudi športna društva temeljito lotiti. Morda bi se dalo takšne pobude vskladiti z delovanjem javnih uprav vsaj do takšne mere, da bi imela društva, ki bi se tega dela lotila, na razpolago določene strukture, deloma tudi o-sebje, prevozna sredstva in še kaj podobnega. Predlog je skratka zanimiv. Treba si bo pač nekoliko zavihati rokave. Za društva bi to bil tudi tisti nov način delovanja, o katerem se toliko govori, do katerega pa nismo še povsem dokopali. V Grljanu se je včeraj začel drugi vsedržavni kongres ladijskih kapitanov in strojniških vodij, ki se zaključi jutri. Udeležuje se ga okrog Poletni centri so- pozitivne pobu- <300..ladijskih oficirjev, ki zahtevaj0« «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuniiiiuuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii|(|iiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiil|iiililii„„iiiiiliiiiiiiiiiii NA OBČNEM ZBORU DELAVSKIH ZADRUG ODOBRILI OBRAČUN 1982 Z milijardo lir dobička bo možno uresničiti nove koristne naložbe Na pomorski postaji je bil sinoči redni občni zbor Delavskih zadrug, med katerim je članstvo odobrilo poslovni obračun za leto 1982, ki izkazuje milijardo in 60 milijonov lir čistega dobička. Znesek, ki pojde deloma v redni in delno v izredni rezervni sklad, bo zadrugam omogočil nove naložbe in izboljšanje zadružnih storitev v prid tako članom kot nečlanom — poprečnim občanom, ki se vse bolj poslužujejo prodajnih uslug DZ. Poročilo upravnega sveta je v navzočnosti predstavnikov zadružništva iz vse dežele pa tudi novoizvoljenega tržaškega župana Dea Rossija, podal predsednik Ruggero Rovatti. Po uvodni ugotovitvi, da je prodajni obseg Delavskih zadrug v minulem letu dosegel 62 milijard lir (brez IVA) in bil potemtakem kljub inflacijskim zobem ugoden, je naglasil, da se je promet v 40 prodajnih enotah v dosedanjih letošnjih mesecih skrčil zaradi splošne, krize in predvsem spričo jugoslovanskih stabilizacijskih ukrepov. Toda prav dobiček več kot milijarde lir daje upati v nadaljnji razvoj DZ, je pri- pomnil Rovatti in navedel ustrezne načrte: Odpreti treba čimprej novo prostorno skladišče za zaloge, s čimer se bo razbremenilo zdajšnje, ki ga bo tako mogoče smotrneje izkoristiti; v tržaški pokrajini bodo upravitelji zadrug še letos odprli dve novi diskontni trgovini, od teh eno pri Sv. Jakobu, torej tisti mestni četrti, ki je v prvi osebi bila priča zgodovinskemu razvoju DZ; v dolgoročnejšem roku bo zrasla velika tržnica na Rocolu-Melari, poleg tega bodo DZ skušale čimbolj razširiti prodajno mrežo še v gori-ški in videmski pokrajini (v Tržiču so pred kratkim obnovili obstoječi supercoop). Predsednik Rovatti je zatem poudaril važno vlogo DZ v boju zoper draginjo, saj so že doslej opravile pomembno vlogo zadrževalen cen najnujnejšim živilom, kot so npr. kruh, olje, meso, testenine, a enako velja za drogerijske artikle. V bodoče, je dejal Rovatti, bodo Delavske zadruge še izboljšale kakovost svojih storitev; v tem okviru bodo skrbele za višanje strokovne ravni uslužbencev. Teh je bilo konec lanskega leta 421, katerim pa gre prišteti še 380 enot, ki jih zaposlujeta pridruženi podjetji Dispral in Di-spral-luka. Ti sta dnevno pripravili osebju kakih sto industrijskih obratov in šolarjem 20.000 jedilnih obrokov, Z izpeljavo teh načrtov in z raznimi pobudami, kot npr. z novembrskimi «dnevi mladih potrošnikov*, ki naj bi izzveneli v vzgojo mladine k smotrnejši prehrani, je pristavil Rovatti, bomo najbolje proslavili letošnjo 80-letnico ustanovitve DZ (1903), Predsednik je še povedal, da je bilo v vsej deželi odprtih 19 članstvenih sekcij, kar naj bi omogočilo dejansko soudeležbo vseh članov pri sklepih in odločitvah vodstva zadrug. Odnos med »bazo* (nad 16.000 članov) in upravitelji zadrug očitno doslej ni bil dovolj demokratičen, kot je bilo izrecno naglašeno med poznejšo razpravo, ko je prišla na dan še marsikatera kritika Uradni naziv Delavskih zadrug je Ko so prejšnji petek v bližini Proseka kosili in spravljali travo, so presenečeni zagledali v gnezdu drobno, nežno, komaj rojeno srnico. Ker navadno srna - mati zapusti mladiča, če ga odkrije človek, so novorojenčka prinesli v vas in dali v varstvo in rejo družini, ki ga je seveda ne le zaradi ljubezni do živali, pač pa tudi v radost otrok, prav rada sprejela. Zdaj je v stanovanju srnica delež na vse pozornosti, nege in ljubezni. Rada pije umetno mleko z dudo ali še raje z dlani, in če je trenutek sama zaspi ali milo zajoče kot otročiček. Tudi na nežne nogice se že postavi in radovedno, pa prav brez strahu, opazuje ta nenavadni človeški svet okoli sebe. Po nasvetu izkušenih lovcev bodo srnico - bambija še nekaj časa hranili z mlekom, potem jo bodo začeli spuščati na vrt ali pa jo bodo izročili komu, ki ima že kaj več izkušenj s srnimi mladiči. Ko pa bo prišel čas in se bo srna znala že sama hraniti, se bo seveda vrnila v svoj svet, tja kamor spada. Žal... mogoče prej ali slej tudi pod strel... Konzul Mirošič na Trgovinski zbornici Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je včeraj obiskal tržaško trgovinsko zbornico, kjer se je pogovarjal s predsednikom zbornice dr. Marcellom Modianom. Razgovor, ki se ga je udeležil tudi generalni direktor dr. Maurel. se je nanašal na nekatera aktualna vprašanja obmejnega gospodarskega sodelovanja, še posebej glede obmejnih gospodarskih sporazumov. Obravnavali so tudi možnosti za nove dejavnosti, pri katerih naj hi sodelovalo gospodarstvo z obeli strani meje. naj vlada osvoji mednarodne pred-piše glede varnosti med plovbo,J0' melječi na strokovnost} pomorščakov. Prav tako zahtevajo -ažurira-nje plovbnega zakonika, ki je še # leta 1942. Včeraj je spregovoril tudi predstavnik organizma IMO (International Maritime Organisation) i* Londona Esthimios E. Mitropulos- Po naključju laže ranil prijatelja s pištolo Prepričani so bili, da gre za roparja, ki ga je predvčerajšnjim med poskusom ropa ranil Mario Ferluga, lastnik zlatarne na Stari Istrski cesti. Včeraj, ob enih zjutraj, je namreč prišel na zdravljenje v glavno bolnico 23-letni Sergio Gerzel iz Ul. Emo 47, zaradi ran® na desnem stegnu, ki mu jo je o#t' no povzročilo strelno orožje. Toda takoj se je izkazalo, da m mladenič v ničemer podoben roparju, kakršnega so opisale priče poskusa ropa. Sam Sergio Gerzel Pa je izjavil, da je do nesreče prišlo v slačilnici Polisportive na Opčinah v Ul. Alpini, kjer so, po teniški tekmi, poleg njega bili 30-letni Franco Di Lenardo iz Ul. sv. Frančiška It ter drugi prijatelji. Di Lenardo ,ie jemal brisačo iz torbe, ko mu jc iz nje nenadoma padla na tla pištola beretta kal. 7,65 in izstrelila kroglo. Lastnik pištole, ki ima d°( voljenje za uporabo orožja komaj tn mesece, je izjavo potrdil. Ker je bil Sergio Gerzel le lazJe ranjen, ‘ga niso zadržali v bolni«- Ob prerani smrti tovariša Sergij* Visintina izreka odi>or sekcije KPI Devin - Nabrežina najgloblje sožalj« ženi, staršem in sestri. Jutri občni zbor konzorcija Grmada Jutri ob 20.30 bo na sedežu v Ul. Cicerone 8/B občni zbor konzorcija Grmada. Na njem bo po-„ „ . dan obračun delovanja konzorcija, še vedno enak: Looperative operaie ki gre v smeri koordiniranja pano di Trieste, Istria e Friuli. 1 či posameznim članicam. Naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, nona in pranona ŠTEFANIJA KURET vd. SEMENIČ Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev. Žalujoči: hči Aleksija z možem Nicoloin, vnuk VValter z ženo Patrizio, pravnukinja Nočmi ter drugo sorodstvo Ricmanje, 26. maja 1983 Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi SERGIO VISINTIN Uro in datum pogreba bomo javili naknadno. Žalujoči: žena Ondina, mama Emilia, oče Abdan, sestra Miranda Llvijem ter nečak Ivan z možem Nabrežina. 26. maja 1983 Gledališča SSG Victor Lanou.\: «Odpirač», v soboto, 28. t.m., ob 17. ur? v Divači. Alojz Rebula: «Hribi, pokrijte nas», v nedeljo, 29. t.m., ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Piero Chiara: «Delitev», v ponedeljek, 30. t.m., ob 19.30 v Varaždinu; v torek, 31. t.m., ob 19.30, v Zagrebu. VERDI Jutri ob 20.30 red A in v soboto ob 18. uri red B bo v gledališču Verdi, v sklopu koncertov spomladanske simfonične sezone, koncert ansambla Trio di Trieste, ki ga sestavljajo Dario De Rosa (klavir), Renato Zan-nettovich (violina) in Amedeo Bal-dovino (violončelo). Ansambel slavi letos svojo 50-letnico in bo izvajal Ghedinijeve in Beethovnove skladbe. Dirigent Piero Bellugi. AVDITORIJ Jutri, 27., in v soboto, 28. t.m., ponovitev satirične predstave «Gior-dob, cardragi» kabaretne skupine «Le balcon*. Rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder Danes, 26. t.m., ob 11. uri za osn. šolo «M. štrukelj* v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici: Jan Grabovvski «Volk in kozlički*. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Srednja dvorana Danes, 26. t.m., ob 17. in 19. uri: Modna revija. Okrogla dvorana Danes, 26. t.m., ob 19. uri: Kitajska tradicionalna medicina in njena raba pri nas, javna tribuna. Vstop prost. Jutri, 27. t.m., ob 22. uri: Nočni program «Igralec... je igralec* (Zi-jah Sokolovič). KULTURNI DNEVI SLOVENCEV IZ ITALIJE Jutri, 27. t.m., (sprejemna dvorana) ob 18. uri: Otvoritev razstave »Likovni obrazi*. Jutri, 27. t.m., ob 19. uri (okrogla dvorana): Večer s slovenskimi književniki iz Italije «Veter z morja*. Od 27. do 30. t.m., (I. preddverje): Razstava leposlovnih izdaj desetih let slovenskih avtorjev v Italiji. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 8- do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Razstave KD Ivan Grbec - skedenj obvešča, da bo razstava Atilija Kralja odprta še jutri. Urnik: od 17.30 do 20. ure. V galeriji Romani v Ul. U. -Fosco-fu,te'40/a je odprta razstava skhlptur. ,,'to .grafik Sergia Gerrija 'in Maria Tavolarellija, ki bosta razstavljala do konca maja. ;59ffe/n ! -ci V tržaški galeriji «11 Tribbio* na Piazza Vecchia razstavlja tržaški u-tnetnik Livio Rosignano. V Repnu se v Kraški hiši in kratkem muzeju nadaljuje razstava Tržaški Kras. narava in človek. Razstava je odprta ob sobotah od 15- do 17. ure ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18.30. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA 16. REDNI OBČNI ZBOR bo danes, 26. maja 1983. ob 17.30 v prvem in 18. uri v drugim sklicanju v čitalnici Primož Trubar Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. Včeraj-danes Ireme včeraj: najvišja temperature 15 stopinj, najnižja 12, ob 18. uri 1*1.5 stopinje, zračni tlak 1008,7 mb Ustaljen, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 80-odstotna, padlo Je 3,8 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morju 19 stopinj. Danes, ČETRTEK, 26. maja FILIP Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.40 — Dolžina dneva 15,17 — Lu-ba vzide ob 20.27 in zatone ob 5.19 Jutri, PETEK, 27. maja JANEZ ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roberto Puissa, Fmiliano Mecchia, Michelangelo Missio. UMRLI SO: 74 letni Giuseppe Zer-^neni. 71-letna Ada Valentin vd. “Usa, 84-letna Stefania Kuret vd. Semeniči), 57-letni Isidoro Visintin, 29-jetni Walter Struja, 86-letna Thalia Rudossich vd. Leva, 99 letna Franica Clon vd. Della Valle, 52-letni Felice De Gioia, 67-letni Dionisio NovieUo, 76-letna Anna Starec por. Uisot. dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) p Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančiška) 1, Trg Osoppo 1. Ul. z°rutli 19. Prosek, Milje (Lungo-mare Venezia 3). °<1 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN m (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, “rosek, Milje (Lungomare Venerina 3). LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: ml. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Brosek: tel. 225 141: Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. zdravstvena dežurna služba , Nočna služba od 21. do 8. ure ml- 732 627, predpraznična od 14. do •L ure in praznična od 8. do 20. Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev Slovenski raziskovalni inštitut Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici VABIJO SLOVENSKE DIJAKE 3. mladinski raziskovalni tabor «Beneeija 83>: 29. avgust * 10. september Delo bo potekalo v petih skupinah: etnološka, geografska, naravoslovna, sociološka, zgodovinska. Prijava in vpis udeležencev na sedežih: SLORI - Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure NŠK, OZ - Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure SLORI, Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure. SLOVENSKO V TRSTU ^ FEDOR M. DOSTOJEVSKI Sanje smešnega človeka fantastična povest Igra Andrej Kurent, član Drame SNG iz Ljubljane V soboto, 28. maja, ob 12.15 na Trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois* v Trstu Kino Cappeila Underground 18.00 - 20.00 - 22.00 «Lisztomania». Režija K. Russell. Ariston Danes zaprto. Eden 17.00 «1 guerrieri della palude silenziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazlonale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Peryersion». Dvorana št. 2 ob 15.00 «Le mie undici amanti*. O-ba prepovedana mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 16.30 «Cin-que giorni e un’estate». Grattacielo 17.30 «The blues bro-thers*. Fenice 18.00 «Tootsie». D. Hoffman in J. Lange. Mignon 16.30 «L’ultima vergine ame-ricana*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Blue extasy*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 18 00 «La storia di Piera*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Danes zaprto. Moderno 16.30—22.00 »Fort Bronx». Radio 15.30 «Dominio dei sensi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «La dolce osses-sione*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Quadrophenia». Prepovedan mladini pod 14. letom. f Čestitke IGOR LAINE’ praznuje danes rojstni dan. Mnogo sreče in veselja v življenju mu želijo nono Vinko, Aljoša, Lili in Drago. . :j.. ’ - - -*-l -- -• -» i\ v_¥¥/l k Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Vesna vabi v soboto, 28. 5. ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križu na gostovanje dramske skupine SKD «Tabor», ki bo uprizorila farso «Krokodil». Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi na «Večer naravoslovnih filmov*. Filme bo prikazal Rado Smerdu, samostojni svetovalec pri republiškem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine -Ljubljana, jutri, 27. maja, v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška 20. Začetek ob 20.30. SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi na ogled najnovejšega filma Aljoše Žerjala «TRIGLAV» ki bo danes, 26. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20. Šolske vesti Razna obvestila Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov vabi v nedeljo, 29. t.m., v Pod-lonjer na «V. rajonsko razstavo vin*. Program bo obsegal skeče Borisa Kobala in Sergija Verča, nastop zbora V. Vodnik in ples z Veselimi godci. Združenje zaščite Opčin sklicuje danes, 26. maja, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah - Ul. Ricreatori 1 - redni občni zbor. Med drugim bo razprava o perečih problemih Opčin, kot so prva pomoč, novo pokopališče itd. SK Devin priredi v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol v soboto, 28. 5., in v nedeljo, 29. 5., športni praznik. Program vsebuje vaške igre, tekmovanje v briškoli, ples z ansambloma L. Furlana in Aries ter slikarski ex tempore za učence otroških vrtcev, osnovnošolce in srednješolce. Poskrbljeno za domači prigrizek in pristno domačo kapljico. Bivši borci 30. divizije, ki se nameravajo udeležiti slavnostne proslave 9. korpusa, ki bo 11.9. v Novi Gorid, naj čimprej stopijo v stik s predsednikom kriške sekcije VZPI - ANPI Ferdinandom Bogatcem (tel. 220-175). Foto Trst 80 sporoča, da bo redna seja jutri, 27. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20 - H. nadstropje. Slovensko planinsko društvo Trst - Alpinistični odsek SPDT vabi na ogled najnovejšega filma Aljoše Žerjala «Triglav», ki bo danes, 26. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Glasbena matica priredi danes. 26. t.m.. ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma nastop mladinskega in mešanega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Stojana Kureta. TISKOVNA KONFERENCA VODITELJEV TE STRANKE KD obljublja, da bo tokrat izvolila goriškega zastopnika v parlament Za poslanca naj bi bil izvoljen Luciano Rebulia, ki ima tudi oporo deželnega tajnika Riasuttija ■ Jutri posvet KPI v Štandrežu * Na listi PSI tudi slovenski kandidat dr. Vladimir Nanut Vse naročnike in bralce, ki so se prijavili za izleta v Turčijo in na Gradiščansko, obveščamo, da lahko dvignejo programe in navodila danes, 26. in jutri, 27. t.m., pri vratarju Primorskega dnevnika,.j-. Ul. Montec-chi 6, med 8. iiL2Q,, uro. Uredništvo \. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 Združenje staršev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom «Ivan Grbec* v Skednju poudarja, da je optimalna uresničitev načrta uvedbe celodnevnega pouka na škedenj-ski šoli odvisna predvsem od števila otrok, ki jih bodo starši vpisali v šolo v prihodnjem šolskem letu. Vsa potrebna pojasnila in informacije s tem v zvezi bodo starši prejeli na sedežu šole. Šalita De Marchi 8, tel. 814-379, vsak dan, od 9. do 12. ure. Združenje staršev izraža prepričanje, da se bodo znali slovenski starši odzvati temu vabilu v korist celotne naše narodnostne skupnosti. Osnovna šola »Prežihov Vorancs v Dolini vabi na prireditev v okviru srečanja Prežihovovih šol iz matične domovine in zamejstva, ki bo v soboto, 28. t.m., ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren. Osnovna šola na Proseku vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v šolskih prostorih jutri, 27. t.m., ob 11.30. Istočasno vabi na ogled razstave risb in ročnih del, ki bo odprta v soboto, 28. t.m., od 17. do 19. ure in v nedeljo, 29. t.m., od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. Osnovna šola P. Trubar iz Bazovice vabi starše in prijatelje na otvoritev trim steze, ki bo na šolskem vrtu v soboto, 28. t.m., ob 11. uri. Obenem bo odprta tudi razstava likovnih in ročnih izdelkov. Priapevajte ta DIJAŠKO MATIfO OBČINA DEVIN - NABREŽINA išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo splošne(ga) bolničarke (ja), ki ga bo dodelila Domu za o-starele «B. tov. Stuparich* v Se-sljanu. Začetna neto plača 690 tisoč lir mesečno. Rekviziti: starostna doba najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon; italijansko državljanstvo; spričevalo splošne(ga) bolničarke! ja). Interesenti mo- rajo županstvu (soba št. 2Q) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 30. maja 1983. OSMICO je odpri Zoran Pangerc Dolina 474. Toči belo in črno vino. PRODAM gumijast čoln zodiac 4,20 m, z motorjem johnson 25 KS v odličnem stanju. Telefonirati v Večernih urah na št. 43463. FRIZERSKI salon NEVA - Dolina št.75, tel. 228807, obvešča cenjene stranke,; da se bo s 1. junijem urnik zaradi letnega1 počitka spremenil. Namestb srede bo salon za prt ob ponedeljkih, ostale dni bo namesto deljenega urnika odprt Od 13. do 20. ure. Ob sobotah ostane urnik nespremenjen. OSMICO je odpri Maks Kralj - Slivno 12. Toči belo in črno. i PRODAM prazno udobno dvosobno stanovanje v centru mesta. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 421412. OSMICO je odprla Olga Grilanc -Salež 23. Toči belo in črno vino. PRODAM staro enostanovanjsko hišo v Ronkah. Ponudbe v večernih urah. Tel. (0481) 778827. 1 PRODAM prazno stanovanje v okolici Sv. Justa v Trstu - 5. nadstropje, površina 50 km. m. Telefonirati na št. 745762. PRODAM motor suzuki enduro TS 400 letnik 1979. Telefonirati na št. 574963. PRODAM po ugodni ceni motorno kolo morini 350 kub., letnik 1982. Telefonirati v delovnem času na št. (0481) 86821 ali 87265. PRODAM priključek za prikolico, 6 m dolg čoln z motorjem diesel 2 KS, opremljen s hladilnikom in WC ter motorni čoln (skutter ba-racuda). Mario Devetak, Ul. Za-netti 22/a - Sovodnje, tel. 0481/ 882112 okrog 13. ure. PRODAM elektronske orgle znamke GEM. Telefonirati na št. 416150 ob uri kosila. OSMICO je odprl Emil Purič, Repen št. 15. OSMICO je v Nabrežini odprl Du šan Radovič. Poskrbljeno za pri erizek. OSMICO ie odprl Emil Mučič v Štandrežu - Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek. PRODAM fiat 500 L letnik 70 - prevoženih 87.000 km. Opravljena revizija. Telefon 228436 v večernih urah. OSMICO je odprl danes Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico. Goriški demokristjani obljubljajo, da bodo tokrat izvolili njih predstavnika v rimski parlament. Izvolitev jim je zagotovil nov deželni tajnik stranke Biasutti in v zvezi s tem bo goriški demokristjanski kandidat za poslansko zbornico Rebulia dobil preferenčne glasove tudi v Vidmu. To so povedali voditelji KD na tiskovni konferenci, kjer so tudi u-radno predstavili kandidate te stranke v parlament in v deželni svet. V poslansko zbornico naj bi bil torej izvoljen, če bodo videmska zagotovila obveljala, sedanji pokrajinski tajnik Luciano Rebulia, 33-letni funkcionar finančne družbe Friulia-Lis. ki je tudi občinski svetovalec v Tržiču. S ponovno izvolitvijo goriškega poslanca te stranke naj bi ponovno prišlo do goriške prisotnosti v vseh organih odločanja. Padec pomembnosti Goriške pripisujejo nekateri, ne samo med demokristjani, dejstvu da ni bilo v Rimu goriškega parlamentarca in tudi zmanjšanju pomena goriških deželnih svetovalcev v deželnih organih KD. V goriškem senatorskem okrožju bo za KD kandidiral dr. Bruno Gre-gorig, dolgo let občinski in pokrajinski zdravnik. Na kandidatni listi KD za deželni svet so že znani obrazi, čeprav je tudi tu prišlo do precejšnje prenovitve. Ne kandidirata več Tripani in Cocianni, ki sta bila v deželnem svetu od vsega začetka, t.j. štiri mandatne dobe. Na čelu liste je Mario Brancati, ki je v deželnem svetu že eno mandatno dobo in ki mu obetajo tudi mesto odbornika v bodoči deželni vladi. Drugi kandidati so po abecednem redu na listi in Sicer Ivano Blason, Tullio Cam-pestrini. Rino Fabbro. Nicolo For-nasir, Bruno Lcngo in Silvano Pa-gura. Za Brancatijem bi bil moral biti drugi izvoljeni Bruno Longo, ki je deželni podtajnik stranke. O tretjem so mnenja deljena. Nekateri menijo, da bo to prof. Silvano Pa-gura. sedanji [»krajinski svetovalec, drugi pa inž. Nicolo Fomasir, sedanji občinski svetovalec. Posoška KD hoče prenoviti svojo podobo, so povedali tako voditelji stranke kot kandidati na že omenjeni tiskovni konferenci. Njih volilno propagando bodo osredotočili na stike s strokovnimi združenji in na debate. čeprav niso še uradno--predstavili list kandidatov za pokrajinske in pet občinskih svetov je bil govor tudi o koalicijah po volitvah v občinah na Goriškem. Demokristjani ne bodo trpeli, da bi se socialisti in socialdemokrati povezali s komunisti v Tržiču, je bilo rečeno. Zavzemali se bodo za podobne koalicije na vseh ravneh. Volilna kampanja zavzema nove oblike. Vodstvo komunistične celice v Štandrežu bo jutri, v petek, ob 20. uri povabilo na posvet, ki bo v Domu Andreja Budala v Štandrežu, predstavnike društev in organizacij. ki delujejo na območju Štandreža. Na srečanju bodo sodelovali izvoljeni predstavniki KPI v raznih svetih. Obrazložili bodo predloge goriških komunistov za rešitev nekaterih perečih vprašanj štandre-škega območja. Na tržaškem sodišču so v torek predstavniki strank predstavili svoje kandidate za senat. V goriškem okrožju bodo kandidirali za PSDI Eldere Bon, za PSI Mario Del Ben, za PLI Sergio Fomasir. Na sodišču v Vidmu pa so bile predstavljene še nekatere kandidatne liste za poslansko zbornico. Na čelu socialdemokratske liste bo podtajnik Martino Scovacricchi. Na njej sta tudi dva kandidata iz Goriške in sicer Giovanni Santarelli in Lan-franco Zucalli. Kandidati liberalne stranke so na listi po abecednem redu. Iz Tržiča kandidira Alessan-dro Cutrino, iz Gorice pa Sergio Fomasir. Listi socialistične stranke načelujeta minister Loris Fortuna in bivši podpredsednik dežele Fran-cesco De Carli, drugi kandidati so po abecednem redu. Med temi tudi dva iz Gorice in sicer Sergio Me-deot, podpredsednik IACP, in dr. Vladimir Nanut, podpredsednik Fri-ulie in univerzitetni profesor na tržaški univerzi, ki zastopa slovensko komponento. V GOSTE PRIDE SKUPINA SHOTA Jutri v Kulturnem domu folklora iz Prištine Predvajali bodo albanske in srbske narodne plese s Kosova Kulturni dom bo jutri zvečer ponovno odprl svoja vrata ljubiteljem bogate folklorne dediščine jugoslovanskih narodov. V goste v naše zamejstvo pride reprezentančna folklorna skupina Shota iz Prištine na Kosovu. Gre za skupino, ki predstavlja plese na tem območju in sicer predvsem albanske in srbske, saj bivata na Kosovu ta dva naroda skupno že stoletja. Folklorni ansambel Shota je bil ustanovljen leta 1961 in že od vsega začetka je pričel z nastopi v raznih krajih Kosova in Jugoslavije. V več kot dvajsetih letih delovanja je ta folklorna skupina bila v mnogih tujih deželah širom po Evropi in drugih kontinentih, doslej so imeli nad dva tisoč nastopov. Sedaj so na turneji v Sloveniji, prišli pa so tudi v naše zamejstvo in nastopili bodo tudi na Koroškem. Na programu imajo seveda predvsem plese, ki so tradicionalni na Kosovu, to so pesmi tam živečih Albancev in Srbov. Prav zaradi tega je folklora Kosova zelo bogata, aiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiinitiiiiiiiMniMiiiiiiiuiiiiiiiifiiitiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiii« 2 DRUGIMI DIJAKI SO SE POMERILI V STROJEPISJU Pomemben uspeh dijakov Ivana Cankarja na državnem tekmovanju v Montecatiniju Lepi uspehi posameznih dijakov - Na električnih strojih so najboljši v naši deželi saj se tu prepletajo pesmi, plesi, navade dveh narodov, vsemu temu pa je treba dodati še pesmi in plese Črnogorcev in Turkov. Prejšnji teden smo imeli v Kulturnem domu v Gorici srbski folklorni ansambel,' v ponedeljek Slovenski oktet. Sedaj, ob zaključku sezone pa še reprezentančno folklorno skupino iz Prištine. Vsem, ki bodo prišli v Kulturni dom ne bo žal za to izjemno prireditev. OB JUTRIŠNJI STAVKI Osrednja manifestacija bo v Tržiču Osrednja manifestacija ob jutrišnji vsedržavni stavki delavcev v industrijskem sektorju bo v Tržiču, z zborovanjem na Trgu republike. Delavci na Tržiškem bodo stavkali od 9.30 do 12. ure, na Goriškem pa se bo stavka pričela že ob 9. uri. Že v prejšnjih letih so bili dijaki slovenskega strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar na vsedržavnih tekmovanjih v strojepisju, ki jih ustanova EUSI prireja vsako pomlad v Montecatiniju. Tudi takrat so dijaki te naše šole prinesli domov vrsto nagrad in priznanj. Tudi letos, v začetku maja, je šla skupina dijakov našega zavoda, v spremstvu nekaterih profesorjev, na to tekmovanje, na katero je prišlo na tisoče dijakov iz vse države. Dijaki so delno izkoristili to študijsko ekskurzijo tudi za majhen ogled Toskane. Pred nekaj dnevi je ravnateljstvo zavoda Ivan Cankar prejelo petnajst diplom EUSI. Od 27 slovenskih dijakov, ki so se udeležili tekmovanja, se jih ,je uvrstilo kar petnajst, in sicer trije v kategoriji ŠOO^udajcev na minuto, sedem, za 240 udarcev na minuto, pet pa v kategoriji 180 udarcev na minute! Uspeh, ki so ga dijaki dosegli je res dober, če upoštevamo uvrstitev v absolutnem smislu, naravnost presenetljiv pa, če pomislimo, da gre ■ lili UH II ivni lil II MII lili lili lin imilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIlillll M IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllMIIIIIIIIIII PREDSEDNIK SANDRO PERTINI BO 4. JUNIJA V TRŽIČU Prisoten bo na slovesnosti ob splavitvi vojne ladje «Garibaldb Predsednik republike Sandro Per-tini bo v soboto, 4. julija, prisoten na slovesnosti ob splavitvi vojne ladje «Giuseppe Garibaldi* v tržiški ladjedelnici Italcantierl. Slovesnosti se bosta udeležila tudi ministra La-gorio in De Michelis ter vrsta drugih visokih vladnih funkcionarjev. Pertini se bo s posebnim letalom pripeljal na ronsko letališče v popoldanskem času, slovesnost v Tržiču pa napovedujejo za 18. uro. Vse kaže pa, da bodo predsednika republike ob njegovem prihodu pozdravili tudi delavci - kovinarji, zlasti tisti, ki so zaposleni v ladjedelnici ter ga o-po7oriIl aa težave v tem in drugih industrijskih podjetjih v naši pokrajini in deželi. Menda se na protestno manifestacijo pripravljajo tudi razne pacifistične skupine, ki na-| sprotujejo oboroževanju. V Tržiču pričeli graditi nov tanker za družbo SNAM V ladjedelnici Italcantieri v Tržiču so včeraj pričeli graditi tanker Crudeoi) po naročilu državnega podjetja SNAM. Ladja bo imela 113 tisoč ton nosilnosti, dolga bo ,248 metrov, široka 41, visoka pa 21. Predvidoma jo bodo naročniku izročili v začetku prihodnjega leta. V jeseni bodo postavili temelje za ladjo dvojčico, ki jo je prav tako naročila družba SNAM. S tem pa se bo spet bistveno skrčil obseg naročil, ki jih ima ladjedelnica v Tržiču. Perspektive za redno nadaljevanje proizvodnje v 1984. letu torej niso najbolj rožnate. ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV Živahna dejavnost v organih krajevnih ustanov Kljub temu da smo že skoraj sredi leta. se v vseh krajevnih ustanovah te dni pripravljajo finančni proračuni za letos. Finančni načrt morajo, v smislu zakona .o ‘inan-cah krajevnih ustanov, odobriti do 31. maja, oziroma se mora v tem roku vsaj pričeti razprava o dokumentu. Nič čudnega torej, če bo .v prihodnjih dneh občutiti zelo živahno dejavnost v občinskih svetih malodane vseh občin, razen redkih iz- jem (recimo Tržič), kjer so finančni načrt že odobrili še pred zapadlostjo mandata občinskemu svetu. Občinski svet v Sovodnjah bo proračun za tekoče leto in nekatere druge postavke v zvezi s finančnim poslovanjem, zlasti tako imenovani dodatni davek na dohodek od hiš, vzel v pretres 31. t.m. • V nedeljo, 29. t.m., bo v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah prvič obhajilo za slovenske otroke. Slovesnost je bila prvotno napovedana za 11.30, vendar so morali urnik nekoliko spremeniti, oziroma prilagoditi. O-bred bo zato ob 8.30. za dijake slovenske šole, ki se prvi dve leti vadijo skoraj izključno na slovenskih tekstih in šele v tretjem razredu preidejo tudi na italijanske tekste. V kategorijo 300 udarcev na minuto, v katero se je uvrstilo le majhno število italijanskih tekmovalcev, so trije dijaki 4. razreda zasedli zavidljiva mesta. Pavel Bagon je dvanajsti, Pavel Vižintin sedemnajsti, Robert Antoni devetnajsti. V kategorijo 240 udarcev so se naši dijaki uvrstili takole: Klavdija Terpin (4. razred) na 6. mesto, Flavij Mosetti (4. r.) na deseto, Nadja Kovic (4. r.) na petnajsto, Gemma Kovic (3. r.) na šestnajsto, Ivan Brajnik (4. r.) na enaindvajseto, Julijan Čavdek (3. r.) na dvaindvajseto in Aleš Šuligoj (4. r.') na štiriindvajseto mesto. V kategorijo 180 udarcev je Va-sil Korošec (3. r.) zasedel šesto mesto. Mavricij Jurefi XS. rl) "Se&fo," Robert Juren (3. r.) trinajsto mesto, Igor Waltritsch in Marko Ferfolja (oba 4. r.) pa štirinajsto mesto. Dodajmo še, da so se letos slovenski dijaki uvrstili kot najboljši med vsemi tekmovalci za strojepisje na električnih strojih iz naše dežele. Dijakom in njihovim vzgojiteljem ter zavodu Ivan Cankar ob tem u-spehu seveda čestitamo! v petek, od 18. do 20. ure. Prav tako bodo prijave sprejemali v torek, od 18. do 20. ure. V Ločniku pa bodo prijave sprejemali v pisarni rajonskega sveta v Ulici Camposanto 7, in sicer še v soboto, od 10. do 12.30. no, N „ ’ . posl uspešno vodil. Pogreb bo danes, ob 11. uri iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče. Sprejemanje davčnih prijav v Lenassiju in v vaseh Davčne prijave je od danes moč izročiti v telovadnici Lenassi v Gorici tudi v popoldanskem času. V tej telovadnici v Kapucinski ulici, bodo občinski uradniki sprejemali prijave dopoldne od 8.30 do 12.30, popoldne pa od 16. do 19. ure. Davčne prijave sprejemajo tudi v Štandrežu, Pevmi ter Ločniku. V štandrežu je sprejemni urad v tamkajšnji telovadnici danes, v četrtek, od 17.30 do 19.30, v soboto od 10. do 12.30, in v torek, zadnji dan sprejemanja, pa od 17.30 do 19.30. V Pevmi je sprejemni urad v poslopju osnovne šole, in sicer jutri, VČERAJ PRED POROTNIM SODISCEM V TRSTU Calogero Picardo obsojen na štirinajst let zapora 15. septembra krni je s strelom iz lovske puške ubil 28-letnega Itala Biziaka Z obsodbo na štirinajst let zapora in trajno prepoved opravljanja javnih funkcij, se je včeraj pred porotnim sodiščem v Trstu končala prvostopenjska kazenska o-bravnava proti 71-letnemu upokojencu Calogeru Picardu iz Gorice zaradi namernega in premišljenega umora. Picardo, ki je po rodu s Sicilije, je 15. septembra lani s strelom iz lovske puške, na cesti, v bližini svojega doma, ubil 28-letnega Itala Biziaka, vsiljivega in predvsem nasilnega ljubimca hčerke Michele vdove Bradaschia. Je šlo res za namerni umor, ali pa za usodno nesrečo? Obtoženec je na razpravi, ki se je pričela že v torek, izjavil, da je nameraval Biziaka, ki je že nekaj mesecev nadlegoval hčer, samo prestrašiti in da se je puška sprožila sama od sebe. ne da bi pritisnil na petelina. Šibre prvega strela so za- dele torbo, ki jo je žrtev imela v roki, tiste iz drugega strela so me rile v srce in nesrečni mladenič je obležal v mlaki krvi, sredi ceste. Po dogodku je Calogero odhitel domov, spravil puško na svoje mesto ter nato odhitel k Soči (stanoval je namreč v bližnji Ulici Ponte del Torrione in je torej to področje dobro poznal) in se skril v votlino. Tu ga je kmalu zatem našla policija. Dogodek sam je močno odjeknil med prebivalci Gorice, saj se podoben zločin v našem mestu ni pripetil že dolga desetletja. Nekateri so Picardovo dejanje skušali opravičiti s preveliko očetovsko ljubeznijo in s prizadevanji, da bi umsko prizadeto hčerko zaščitil pred nasilnežem in izkoriščevalcem, drugi so dogodek ocenili drugače. Javni tožilec je za Picarda zahteval šestnajst let zapora ter trajno prepoved opravljanja javnih funkcij. Umrl je Julij Budin tiskar v Gorici Danes bodo na goriškem pokopališču pokopali Julija Budina, solastnika in soustanovitelja znane goriške tiskarne Budin na Placuti. Julko se je rodil v Mirnu, v zna ni družini Budinovih, leta 1911. Nje-S0v¥aŠSJg*V(^il v Mirnu kamnoseško detevpiep. Sredi tridesetih let j©1 Orati Ravel: s pomočjo družin- skih članov postavil na noge trstarr- > v Katoliškemu .lifuni) da- —i. kjer je bil Julko ves cas za- nes °b 20.30. islčn ln jo "V čSŠu tudi PritežflSlHfii govori, nastop gojencev šole, nastop gojencev oddelka za staro glasbo pri GM v Trstu. SLOVENSKO /»STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU F. M. DOSTOJEVSKI Sanje smešnega človeka fantastična povest Igra Andrej Kurent, član Drame SNG iz Ljubljane. Danes, 26. maja, ob 8.30 na učiteljišču «Simon Gregorčič* in ob 12. uri v Kulturnem domu v Gorid Produkcija baletne šole 1. ŠTUDIJSKI PRIKAZ 2. L. Boccherini: MENUET 3. L Rossini: ULICA SANJ Koreografa: Nada Križmančič in Janez Mejač Jutri, 27. maja. ob 10. in ob 11.30 v Kulturnem domu v Gorici. SKPD MIRKO FILEJ - GORICA vabi na PROSLAVO 10-LETNICE GLASBENE ŠOLE n aniimiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiimiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuMmiiHiiiiM NAGRADA GRAN PREMIO NOE Jutri v Gradišču odprtje razstave deželnih vin Med udeleženci tudi slovenski vinogradniki V Gradišču ob Soči bodo jutri, v petek, ob 19. uri odprli v dvorani Bergamas 18. razstavo vin naše dežele, ki je povezana z nagrado Gran Premio Noe. Priložnostni govori ne bodo v tej dvorani, marveč uro prej v sejni dvorani na županstvu. Kot smo že pisali se je na letošnje tekmovanje prijavilo rekordno število vinogradnikov, ki so poslali v oceno 549 vzrocev vin. Zaradi po ostrenih predpisov je komisija pri-pPustila na razstavo le nekaj več kot polovico vin, in sicer 297 vzorcev. Razstavljena bodo vina 85 pridelovalcev. To pomeni, da je komisija izključila tudi nekaj tekmovalcev in kar precej vin. To je seveda vzbudilo negodovanje, kajti izvedeli smo, da so bila številna vina le za malenkost pod zahtevano mero. Razstavo bodo torej odprli jutri zvečer, odprta bo, seveda s pokušnjo vin in tudi drugih dobrot deželne in emilijanske kuhinje, do ori-hodnje nedelje 5. junija. Na razstavi bodo sodelovali tudi nekateri slovenski vinogradniki in sicer: Karlo in Alojz Bužinel iz Krmina, dva vzorca: zadruga Br-: da iz Števerjana, dva vzorca; Marčete in Marino Humar iz Števerjana, štirje vzorci; Renzo Keber in Nerina Kren iz Krmina, en vzorec; Stanislav Keber iz Krmina, trije vzorci; Stanislav Mavrič iz Krmina, en vzorec; Zoran Parovel iz Doline, en vzorec; posestvo Primožič z Oslavja, en vzorec; posestvo Pintar iz Števerjana, 10 vzorcev; Izidor in Anton Polenčič s Pleši-vega, en vzorec; Emil Sfiligoj z Oslavja. dva vzorca. Razna obvestila Sindikat UIL je odprl svojo pisarno v Krminu v Ul. Matteotti 72. Na otvoritvi so bili prisotni zastopniki občine. Spregovoril ie tajnik UIL Flavio Snidero. Kino MENJALNICA tel. 0481/83909 TEČAJI BANKOVCEV 25. 5. 1983 Ameriški dolar 1.460,- Kanadski dolar 1.170.— Švicarski frank 160.- Danska krona 162.— Norveška krona 200,- Holandski florint 522.— Francoski frank 193.— Belgijski frank 28,- Funt šterling 2.280,- Nemška marka 590,- Avstrijski šiling 83,50 švedska krona 188.— Debeli dinar 16,- Drobni dinar 17,- Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica Jutri, 27. t.m., ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici izjemno gostovanje FOLKLORNE SKUPINE IZ PRIŠTINE SHOTA » i. uri ca VERDI 18.00—22.00 «Missing scom-parso*. J. Lemmon in S. Spaček. CORSO 17.45—22.00 «L’aereo piu paz-zo del mondo... sempre piu paz-zo». R. Hays in J. Hagert. VITTORIA 17.30-22.00 «Orgia d'a-more*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 18.00-22.00 «Scusate U ritardo*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Per la pel-le di un poliziotto*. Mura ('.urica in ukulicu SOČA Danes zaprto. SVOBODA 20.30 »Bolnica groze*. A-meriška kriminalka. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 84879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sv. Antona, Ul. Romana, tel. 40497. POGREBI Danes v Gorici ob 11. uri Julij Budin iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče; ob 13.30 Giuseppe Feregin iz bolnišnice sv. Justa v Tržič; ob 13.30 Anna Medeot Feresin iz splošne bolnišnice v Moš. V AVGUSTU BI PRAZNOVAL SVOJ DEVETDESETI ROJSTNI DAN Avtor Doberdoba se je v Trstu prvič srečal s tujim svetom Lovro Kuhar ali tudi Prežihov Voranc se je rodil na jugoslovanskem Koroškem Veliko je popotoval po svetu ■ Študiral bolj malo, veliko pa se samoizobraževal V tistem delu slovenske Koroške, ki je edini po prvi svetovni vojni pripadel osvobojeni Sloveniji, se je blizu Kotelj rodil v družini Kuhar 10. avgusta 1893, otrok, ki so mu pri krstu dali ime Lovrenc — in ki so ga v domačem narečju klicali »Voranc*. In ker se je pri Kuharjevih po domače pravilo pri Prežihovih, se je mnogo pozneje, ko je Lovro postal pisatelj, podpisoval »Prežihov Voranc*. Bil je iz najemniške kmetije, ki je bila, kakor mnogo drugih, tudi jeklarne v bližnjih Ravnah, last nemških grofov in nemškega kapitala, kar je precej oviralo razvoj slovenstva v teh krajih. Šolanja je dobil bolj malo; izobraževal se je sam, s pomočjo knjig in naprednih časopisov, ki jih je dobival pri redkih zavednih učiteljih. A velika ljubezen do rodne zemlje in domačega ljudstva sta ga že precej zgodaj spod- budila, da je začel tudi sam pisati. In leta 1909, ko ni imel niti 16 let, je objavil v celovškem »Miru*, svojo prvo črtico. Kot se bere, pa domači nad tem njegovim delovanjem niso bili ravno navdušeni, ter so ga prenašali le, ker je zanj prejel plačilo. To nerazumevanje v družini pa ga je počasi odtujilo in odgnalo od doma. Hotel se je vsega tega rešiti in je jeseni 1911 odšel v Trst, da bi se skrivaj vkrcal na ladjo in se izselil v Ameriko. Načrt pa mu je spodletel. Nekaj časa je nato živel v Trstu in Gorici, kjer se je udeleževal z delavci protestnih bojev za družbene pravice, ter se že tedaj opredelil na stran trpečih in zatiranih. Razočaran nad doživetji, se je spomladi 1912 vrnil domov. Posrečilo se mu je, da je preko znancev prišel v Ljubljano na družbeno šolo, nato pa je še na Dunaju 1. 1914 opravil neki tečaj in si s tem razširil svo- miMimitiiifmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiuit JUBILEJ STAROSTE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV V TRSTU Dr. Stanislav Pavlica danes devetdesetletni Dr. Stanko Pavlica, zobozdravnik, praznuje danes svojo devetdesetletnico. To je častitljiv jubilej in še bolj častitljiv je, če vemo, da je jubilant ne samo krepak in čil, pač pa da še vedno opravlja svoj poklic z mirno roko, čistim vidom in predvsem z ljubeznijo, ki mora biti pomembna odlika vsakega zdravnika. «če dva dni ne delam, se kar slabo počutim,» pravi in doda: učlovek mora delati do zadnjega, samo delo ga drži pokoncu in ohranja svežega in zakaj ne — tudi pri devetdesetih letih mladostnega.» Dr. Pavlica je človek tiste generacije, ki je šla skozi dva svetovna pretresa in ima zato za seboj pestro preteklost in bogastvo doživetij: še posebej yplja to za naše primorske ljudi. Ijjojen 26. ________________t_____________ maia 1S93 v Rihemberku. dana- .Jt.mii. najprej v pokretniJieM^ likov iz preprostega, vsakdanjega šnjem Braniku, v premožni krneč- - ... . ..... ki družini, je nemško gimnazijo, toda v izključno slovenskem raz redu, dokončal v Gorici. Za razrednika je imel dr. Osvalda, poznejšega profesorja na ljubljan ski univerzi. Po maturi leta 1913 se je vpisal na medicinsko fakulteto graške univerze. Končal je le dva semestra, ko se je začela vojna in so ga leta 1914 vpoklicali k vojakom v Prago in v Kralovi Hradec, kjer je delal v vojaški bolnici. Vojaška pot ga je potem vodila v Srbijo in nazaj na italijansko fronto pri Sv. Luciji in k Doberdobskemu jezeru, pa spet nazaj na Mrzli vrh nad Volčami, od tam na Tirolsko in s Tirolske nekaj z vlakom, nekaj z ladjo in nekaj peš, kot se je pač dalo, v Albanijo čez Boko Kotorsko, Cetinje, Skadar vse tja do bližine Va-lone in potem spet nazaj, v glav nem peš do Boke. Med potjo so od jugoslovanskih vojakov zvedeli, da je vojne konec. Skozi Reko se je nazadnje pretolkel do Ljubljane, ker pa mu je bila pot v rodni Rihemberk zaradi nastalih razmer zaprta, je ostal za krajšo dobo v slovenski prestolnici in se nato vrnil v Gradec, da bi nadaljeval univerzitetne študije. Na graški univerzi, kjer je študiralo veliko jugoslovanskih viso-košolcev, je takrat prišlo do precejšnje napetosti z nemško govorečimi študenti zaradi vprašanja državne pripadnosti dela Štajerske, kar je imelo za posledico, da se je večina jugoslovanskih študentov odpravila na Dunaj, naš jubilant pa jo je raje mahnil v slovansko Prago in na tamkajšnji medicinski fakulteti leta 1921 diplomiral iz splošnega zdravstva. Med študijem v Pragi je zaradi pomanjkanja vsakršnih stikov z domom ttolkel črno mizerijo» in se s težavo preživljal le s pomočjo ne kega daljnega sorodnika iz kraške Škrbine, ki je imel v Pragi go stilno in mu je dajal nekaj de narja za najnujnejše potrebe. Na prigovarjanje znanega mariborskega zdravnika dr. Matka, ki je pogosto prihajal v Prago, se je dr. Pavlica preselil v Maribor in od tod po enoletni zaposlitvi v bolnico v Vipavo, kjer je prevzel mesto takratnega vipavskega zdravnika dr. Kunca. Bil je to seveda čas vse večje fašistične arogantnosti. Naš jubilant se je nekako znašel v novi stvarnosti, vendar zdržati ni mogel. Leta 1931 se je vrnil na Dunaj, opravil tečaj iz zobozdravstva, potem pa še dodatno zobozdravniško specializacijo v Bologni in tako dokončno postal specialist za zobne in ustne bolezni Zasebni poklic je potem opravljal do za četka druge svetovne vojne v Vipavi, vse do leta 1941, ko so ga vpoklicali v vojsko v Gorico, a so ga vrnili kot vojaškega zdravnika v Vipavo. Ko pa je izšel znani odlok, da morajo v krajih, kjer se je že začelo razvijati partizanstvo, vse Slovence izločiti iz vojske, so ga premestili v Chie ti, kjer je dočakal kapitulacijo Ita lije in se vrnil v Vipavo. A ne za dolgo. Narodnoosvobo dilni boj na Primorskem je bil takrat že » polnem razmahu in našega jubilanta ]e seveda potrebovala partizanska vojska. Tako je' sredi poletja 1944 postal partizanmei- ci na Cerkljanskem, potem pa zdravnik gorenjskega vojnega področja. Med drugimi partizanskimi dogodivščinami je malo pred koncem vojne doživel znano nemško-domobransko ofenzivo na Poreznu in se le po srečnem naključju prebil iz obroča in zased na stran Blegoša ter se po več kot 14 dneh hajkanja in stradanja ponovno pridružil enoti v Železnikih. Takrat pa je bilo vojne že konec in ker je bilo naročeno, naj se vsi borci s tržaškega in goriške-ga področja podajo na svoje domove, se je tudi dr. Pavlica vrnil v Vipavo in imel privatno zobozdravniško ordinacijo do leta 1950, ko se je preselil v Trst. Po začetnih težavah, povezanih s priznanjem državljanstva, je odprl privatno ordinacijo najprej v Ul. Rittmaper in od leta 1960 dalje v Ul. Ghega, kjer ordinira še danes skupno s sinom dr. Pavlom, drugi njegov sin, Peter, pa je rentgenolog v bolnišnici v Bologni. Oba sinova sta obiskovala slovensko višjo srednjo šolo v Trstu in univerzo v Bologni. Dr. Pavlica je seveda včlanjen v Društvo slovenskih zdravnikov v Trstu in je danes nesporno starosta med slovenskimi zdravniki v Trstu, verjetno pa je tudi najstarejši ak tivni zdravnik v Trstu sploh. Naš jubilant je mož prijaznih, ljubeznivih lastnosti, vesele narave in zato prijeten sogovornik in družabnik v vsaki družbi. Da bi tak ostal še dolgo let. JOŽE KOREN je svetovno obzorje in pogled na človeka. Kmalu je začel objavljati tudi v Ljubljanskem zvonu in v drugih naprednih glasilih. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil takoj mobiliziran, predvsem zato, ker je bil politično osumljen. Čeravno je Kuhar opravil omenjeni kratek dopolnilni šolski tečaj, se lahko trdi, da je bil kot pisatelj samouk, ter so mu bili začetni pisateljski zapisi že veliki in lepi uspehi. Posebno pisateljica Zofka Kvedrova ga je v prvih časih bodrila, ter imela mnogo zaupanja vanj in v njegovo pisanje. V svojih vojnih zapisih je Prežihov Voranc ostro obsojal grozote in krivice tega nesmiselnega, strahotnega početja mednarodnega imperializma. In verjetno je radi tega 1. 1916 pobegnil v ujetništvo v Italijo. Po končani vojni se je Kuhar vrnil v svoj domači kraj, ter se takoj pridružil delavcem, ki so se morali tudi v novi državi — Jugoslaviji — boriti za boljše družbene razmere. V tistih prvih povojnih letih je skoro popolnoma opustil slovstveno ustvarjanje, ter se povsem posvetil družbenopolitični dejavnosti. Bil je že od leta 1920 član komunistične partije. A to ga je spravilo v spor s tedanjimi desničarskimi oblastmi, ki so ga zato začele preganjati. Da bi se temu izognil, je zapustil domovino ter odšel v svet. Dolga in s trnjem je bila posuta pot , ki jo je moral prehoditi Kuhar na tujem. Vodila ga je po Avstriji in Češkoslovaški v Francijo, od tam v skandinavske dežele, nato v Sovjetsko zvezo, Romunijo, Bolgarijo in še kam. In morda prav ta prisilna oddaljenost od doma je vzbudila v njem še večje hrepenenje po domačih krajih in ljudeh, ter mu narekovala pisanje polno nežnega razumevanja in ljubezni do preprostih stvari in ljudi. To dokazuje večina Vo-rančevih del: »Samorastniki*, »Doberdob*, »Jamnica*, »Požgani-ca» in še druga, so kot izložbe polne njegovih močno obdelanih POSREČENA POBUDA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA «Pravljica za najmlajše» ali Drolčeva pripoveduje Naša dobra znanka, odlična slovenska gledališka umetnica Štefka Drolčeva je obiskala na Tržaškem veliko slovenskih šol in šolarjem pripovedovala pravljice, nato je to nadaljevala tudi na Goriškem življenja. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je Prežihov Voranc leta 1940 vrnil v domovino, seveda v osvobodilno ilegalno borbo. Po treh letih uspešnega delovanja je padel v roke sovražnikovi policiji, ki ga je najprej vrgla v ječo in ga tam mučila, nato pa so ga odpeljali v neko nemško taborišče, od koder se je vrnil maja 1945 v osvobojeno domovino. A zdravje mu je bilo hudo načeto od prestarega gorja. Podeljena so mu bila mnoga literarna in družbena priznanja in odlikovanja. Pisal in ustvarjal je nadalje, ker je čutil, da ima še mnogo povedati. kot je sam izjavil. A prezgodnja smrt mu je iztrgala pero iz roke. Umrl je 18. februarja 1950. Počiva v svoji domači zemlji — v Kotljah — ker si je sam želel biti tam pokopan. LADO PREMRU »Pravljica za najmlajše* je naslov srečanjem znane slovenske i-gralke Štefke Drolčeve z otroki slovenskih osnovnih šol na Tržaškem in sedaj tudi na Goriškem. Lahko bi jih pa imenovali tudi Štefka Drolčeva pripoveduje. Kajti tako so se tudi odvijala ta lepa. prijetna in prisrčna srečanja med umetnico, ki je otrokom pripovedovala pravljice in otroki, ki so jo z zanimanjem in tudi navdušenjem poslušali. Vse šole na Tržaškem je že obiskala, pretekle dni je začela z obiski tudi na Goriškem. Najin razgovor pa je stekel pred dnevi v veži Kulturnega doma v Trstu, kjer je tisto jutro pripovedovala pravljice 150 otrokom iz Dekanov, ki so se za to priložnost pripeljali v Trst. Nekoliko nervozna je bila zaradi tolikšnega števila poslušalcev in zaradi ambienta (dvorana Kulturnega doma je velika in težko je pripovedovati enemu samemu s tako velikega odra). No, pa je bila kljub vsemu takoj pripravljena na kratek razgovor. Koliko krajev si že obiskala, sem jo vprašala. «Joj. veš, da točnega števila niti ne vem. Vem samo. da sem bila tudi v takšnih krajih, ki jih nisem niti poznala, ali pa se jih ne spomnim s svojih gostovanj, ko sem delala še v tržaškem gledališču. Ta srečanja so bila zato zame kar dvojno, čudovito doživetje, ki ga ne bom pozabila. Srečala sem se s šolarji od Devina, pa vse do Milj in povsod sem bila deležna lepega in toplega sprejema.* Prijetno je bila presenečena, mi je še povedala, ko jo je vodstvo tržaškega Slovenskega stalnega gledališča povabilo na to »pripovedovanje*. Prve dneve je imela tudi malo treme, saj ni imela še takšnih-izkušenj z mladim poslušalstvom. No. potem pa se je vse «odprlo». Otroci so ji prisluhnili, vse je steklo z največjo lahkoto in kmalu jih je pritegnila v svet pravljic. Pripovedovala jim je kratke pesmice iz «Najdihojce», ki jo je napisal Fran Levstik, in dve pravljici Svetlane Makarovič o «Sapramiški» in «Glavnem petelinčku*. »Seveda jih v svoje pripovedovanje -tudi vključujem-. Tnalo- jih provociram, da mi laže in ž večjo pozornostjo sledijo. Še tri lutkice imam s seboj, ki jih vmes pokažem, da si jih ogledajo, tudi igram se z njimi.* «Približno uro traja takšno pripovedovanje. je še povedala, ki pa se nikoli ne zaključuje tako »formalno*. Po moji pripovedi prihajajo k meni po podpis, me sprašujejo o mojem delu, ponekod pa so mi tudi sami kaj zapeli, recitirali. Celo s cvetjem so me sprejeli, da sem bila do solz ganjena.* Še me je zanimalo, če so otroci dovolj poučeni o našem gledališču in igralskem poklicu. »Imela sem občutek, da mnogi hodijo redno na gledališke predstave in da so bili tudi mojega obiska veseli. Sploh so tako otroci, kot njihove učiteljice izrazili željo. da bi gledališče organiziralo še takšna srečanja tudi z drugimi igralci.* »Moj vtis o naših šolah je izredno dober* je še pristavila »in če so bili otroci in njihovi učitelji z mojim pripovedovanjem zado- voljni, moram reči, da sem bila tudi jaz z njimi zelo zadovoljna.* Pa te bomo v kratkem še kaj srečali tu pri nas, sem hotela še vedeti. «Sedaj sem trenutno močno zaposlena v Ljubljani, kjer delam tudi na igralski akademiji. Toda vedno se bom rada odzvala vabilu iz Trsta, saj veš, da se sem vedno rada vračam.* Tako. kot so jo sprejeli otroci na Tržaškem, tako jo sedaj z veseljem in zanimanjem sprejemajo tudi na šolah goriškega področja. N. L. Gledališka umetnica Štefka Drolčeva, ki je obiskala toliko slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, kjer je pripovedovala pravljice, je imela izredno poslušno in hvaležno občinstvo lllllllllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllimill OB TRADICI0NALNI ŠTAFETI MLADOSTI ..V RC* 'Otti'. Tudi zamejska mladina izrazila svoja voščila Svoje pozdrave in želje so zamejci izrazili v Kopru, Sežani in Novi Gorici, ko /e štafeta mladosti med svojim tekom obšla tudi sosednje kraje Včeraj se je v Beogradu zaključila letošnja štafeta mladosti, ki se je tokrat ponovila že tolikokrat, kolikor je let po drugi svetovni vojni. Krenila je na pot iz Zadra v Dalmaciji, obšla vso Jugoslavijo in obiskala tudi naše bližnje kraje, saj je štafeta tekla tudi skozi vse Slovensko primorje. V četrtek, 12. maja, je prispela v Idrijo, nato skozi Ajdovščino. Razdrto in Kozino prihitela v Piran, Portorož, Izolo in Koper, nato se je vrnila skozi Kozino, Sežano in Štanjel v Novo Gorico, od- Večer zamejskih umelJiikov v Divači V petek, 20. maja, je bil v di-vaški knjižnici zanimiv likovni in literarni večer. Knjižnico v Divači, ki je podružnica Kosovelove knjižnice iz Sežane, so odprli pred enim letom. V tem letu je bila knjižnica dobro obiskana in ob krajevnem prazniku so upravitelji priredili srečanje s tržaškima ustvarjalcema, pesnico Ireno Žerjal in grafikom Frankom Vec-chietom. Predstavila se je tudi Barbara Gruden, ki je prebrala nekaj svojih pesmi. Ravnateljica sežanske knjižnice Lučka Čehovin je uvedla večer in občinstvu predstavila razstavo Vecchietovih grafik in «zabav» ter spregovorila o poeziji Irene Žerjal in njeni zadnji pesniški zbirki »Gladež*. Povedala je tudi, da ni naključje dejstvo, da prirejajo v knjižnici srečanja večinoma z zamejskimi ustvarjalci, saj državna meja ne more razdvojiti tega kulturnega prostora, ki ga ustvarjajo Slovenci Irena Žerjal je predstavila izbor svojih najnovejših pesmi, ki niso bile objavljene v zbirki Gladež. Sledil je pogovor, v katerem sta Vecchiet in Žerjalova spregovori la o težavah slovenskega ustva rjalca v italijanskem prostoru in možnostih uveljavljanja. Na koncu je še Barbara Gruden spregovorila o težavah, ki jih na začetku svoje poti srečuje mlad ustvarjalec. Patronat KZ - INAC svetuje Preklic invalidske pokojnine Vpr.: «Stara sem 49 let in že dalj časa boleham, tako da ne morem več delati. Pred osmimi leti mi je 1NPS priznal invalidsko pokojnino, ki sem jo redno prejemala do pred nekaj meseci, ko so mi jo odvzeli. Tako sem se sedaj znašla v položaju, da nimam več ne pokojnine in ne zadostnega števila delovne dobe, da bi dobila starostno pokojnino (6 let zavarovanja). Zanimata me predvsem dve stvari: obstaja kakšna možnost, da mi ponovno priznajo invalidsko pokojnino in je res, kot trdi neka moja znanka, da mi 1NPS mora priznati prispevke za tistih osem let. ko sem prejemala pokojnino? Če to ni mogoče, bi lahko doplačala prostovoljne prispevke na osnovi avtorizacije, ki sem jo dobila od INPS že pred desetimi leti? Lahko plačam tudi za nazaj? Zahvaljujem se vam za vaš odgovor:» M. Š. Zavarovalni zavod INPS je imel vselej možnost, da periodično preverja zdravstveno stanje invalidskih upokojencev, predvsem mlajših. V izjemnih primerih, ko se je zdravstveno stanje oziroma zmožnost do zaslužka izboljšala, so tudi preklicali invalidsko pokojnino, ki so pa jo potem po prizivu običajno ponovno priznali. Stvari pa so se v zadnjem času bistveno spremenile. To pa ne zaradi zakonskih določil, ki so o-stala nespremenjena, temveč za radi proračunskih težav zavoda INPS in kriteriji so sedaj postali tako ozki in togi, da je dejansko priznanje nove invalidske pokojni- ne postala prava redkost. Še več, INI% je začela neke vrste «lov na čarovnice* in sprožil postopek revizije marsikatere invalidske pokojnine, ki se običajno zaključi s preklicom invalidnine in ukinitvijo nakazovanja pokojnine. To se je pripetilo tudi naši današnji dopisnici. Kaj storiti? Vsekakor ne smete vreči puške v koruzo in vam svetujemo, da vložite priziv in zahtevate reintegracijo invalidske pokojnine, seveda pod pogojem, da lahko s primerno dokumentacijo dokažete, da se vaše zdravstveno stanje in zmožnost do zaslužka nista izboljšala. Če INPS ne sprejme tega vašega zahtevka, se avtomatično sprosti tistih 6 let zavarovalne dobe, ki pridejo nato v poštev za starostno pokojnino ob dopolnitvi 55. leta starosti. Vendar pa je za to vrsto pokojnine potrebnih 15 let pokojninske dobe, torej vam manjka polnih 9 let. Absolutno ne odgovarja resnici trditev, da se tistih 8 let uživanja invalidske pokojnine šteje kot pokojninska doba, zato vi danes razpolagate le s šestimi leti prispevka. Glede avtorizacije INPS za plačevanje prostovoljnih prispevkov je še zmeraj veljavno, vendar pa ni možno, da bi retroaktivno poravnali prispevke za nekrita obdobja. Do konca junija letos lahko plačate prostovoljne prispevke za prvo trimesečje od 1. januarja 1983 dalje. To pa pomeni, da boste lahko uveljavili starostno pokojnino komaj z 58. letom starosti. Francoska žendarmerija nadzira ali bolje varuje ameriški vesoljski »avtobus«, ki so ga pripeljali v Pariz na ogromnem letalu «hoelng 747», da bi ga pokazali na mednarodni letalski razstavi na letališču Le Bourget koder so štafetno palico novogoriški mladinci odnesli do Ročinja, nakar se je štafeta nadaljevala skozi Tolmin, Bovec in so nato štaletno palico odnesli vse do A-ljaževega stolpa na Triglavu, nakar so jo prevzeli mladi Gorenjci. Toda ob prihodu štafete mladosti v kraje tik čez mejo, so pri tej tradicionalni mladinski manifestaciji sodelovali tudi mladi Slovenci iz našega zamejstva in sicer na o-bali in v Sežani Tržačani, v Novi Gorici pa Goričani. Povsod so mladi zamejci izrekli svoj pozdrav, v Kopru je prinesla pozdrav štafeti Nevenka Škrl iz Zgonika, v Sežani Walter Orel kot predstavnik mladinskega krožka Prosek - Kon-tovel, v Novi Gorici pa Mauro Dornik iz Gorice. Predstavniki zamejske mladine so prinesli letošnji štafeti mladosti naslednji pozdrav: »Pozdravu štafeti mladosti se kot vsako leto pridružujemo tudi mi mladi zamejci. Toda za nas to ni le gola dolžnost, ki jo izpolnjujemo že zaradi tradicije, pač pa je to v malem tudi naš praznik. Z veselimi občutki namreč spremljamo klic k prihodnosti, k še boljšemu jutri, ki prihaja iz grl jugoslovanskih mladenk in mladeničev. Ponosni smo, ko vidimo toliko zdravih sil, ki so pripravljene s svojim delom in aktivnostjo prispevati k razvoju dražbe, ki se zavedajo svoje vloge in ki jo hočejo izpeljati do konca. Tudi mi mladi Slovenci, ki živimo izven meja matične domovine, hočemo biti v naši skupnosti in v širši družbi, v družbi, v kateri živimo, aktiven subjekt razvoja. Osnovni pogoji za to pa so boljši in bolj enakopravni odnosi med obema skupnostima, uveljavljanje naših pravic ter zakonska zaščita, ki jo zahtevamo. V tem boju, ki ga podpira demokratični del večinskega naroda, vas hočemo imeti ob strani, želimo, da bi bili stiki med mladimi na obeh straneh meje čimbolj številni in plodni. Naša obveznost ob današnji priložnosti ne more biti nič drugega kot premagovanje umetnih ovir, ki jih postavlja meja. težiti mora k pretakanju ljudi, idej, izkušenj in informacij, ki naj pripomorejo k razvoju obmejnih krajev, ki naj spremenijo miselnost, da so obmejna območja nujno manj razvita. V tem duhu prinašamo bratski pozdrav štafeti mladosti, v upanju, da bo tudi v bodoče ohranila smisel in pomen, ki ga ima sedaj.* Mladinski odbor SKGZ Trst • Gorica - Čedad ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.15 - 11.35 Kinematografski program 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Izredna zgodba Italije 15.15 Evrovizija: »Giro dTtalia* 17.00 Dnevnik - Flash 17.05 Risanka 17.20 «Happy magic* — serijski film 18.20 Jug kliče Sever - Sever kliče Jug 18.50 Stanilo in Ollio — komični filmi 19.00 «Italia sera* — dogodki, o-sebe in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Test 21.40 Dnevnik 21.50 «Benedetta & Company» — 4. del 22.45 Umetniki danes — Fausto Melotti 23.15 Dnevnik — Zadnje vesti — Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 Tandem 14.15 Risanka 14.35 V studiu 14.55 Blondie — serijski film 15.50 Risanka 16.20 V studiu 16.30 Šola in vzgoja 17.00 Boomer pametni pes 17.30 Dnevnik - Flash 17.35, 17.55 in 18.15 Risanka 18.40 šport 18.50 «Eddie Shoestring, privatni detektiv* — serijski film Vremenske razmere 19.45 TV dnevnik 20.30 Reporter 21.20 Srečanje s kinematografijo 21.25 «Due di tutto* «Samo dva* - 2. del Due di tutto ali po naše Samo v dveh je naslov oddaje, ki pride danes drugič na vrsto. Pred kamero se zvrsti več znanih obrazov, prava pravcata druščina varietejskih in odrskih ljudi, kot na primer Maurizio Micheli, ki se vrne k svojemu skeču, ki govori o »radijskem človeku*, vendar zasebne radijske postaje, sledi mu Gaz-zelloni, pa tudi rokohitrc Alexander in nato spet Fio-renzo Fiorentini, končno je tu tudi Luciano Salce, ki «slači» Michelo Miti. .. 22.25 Dnevnik 2-.^o 23.45 Dnevnik — Zadnje vesti ...o TretjLkanpl ,.u taiM 10.15 - 11.35 Kinematografski pro= grami 17.50 Koncert organista Piera Pa-sinija 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30, Deželni dnevnik 20.05, šola in vzgoja 20.30 «Brigitte Bardot, prav ona* - 2. del Brigitte Bardot, prav ona. Zares prav ona. In po tolikih letih, ko je nismo vi- deli še manj pa videvali v kinematografih in na malem zaslonu. Ko je BB pred tolikimi leti «izbruhnila» v svet s svojim filmom »In bog je ustvaril žensko*, je njen sloves postal tolikšen, da je pravzaprav postala nekakšen mit francoske ženske, ali celo ženske nasploh. Po njenem zgledu se oblačijo ženske, po njenem zgledu se ženske obnašajo, rekli bi. da jo papagajsko oponašajo. Ker je tako močno zaslovela, je samo ob sebi razumljivo, da je bila stalno pred filmsko kamero in njeni filmi so se vrstili kar drug za drugim. 21.30 Dnevnik 22.05 «Peccato che sia una ca-naglia* — film »Peccato che sia una ca-naglia* bi po naše pomenilo nekako tako »škoda, da je baraba*. Torej že naslov sam je «privlačen». Hkrati pa v filmu nastopajo Sophia Loren, Vittorio De Sica in Marcello Mastroianni, torej tri tako popularni in hkrati tako dobri igralci, da se nam obeta prijeten večer pred malim zaslonom. Ob tem velja dodati, da je Vittorio De Sica v tem filmu hkrati eden glavnih akterjev, pa tudi režiser filma. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 - 10.35 TV v špli 16.50 šolska TV 17.50 Poročila 17.55 Živali v gibanju 18.25 Podravski obzornik 18.40 Čas, ki živi 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 21.05 Francoski šanson s Cathe-rine Sauvage 21.30 Dolgo iskanje: Dežela izgi-. njajočega Bude — dokumentarec 22.20 V znamenju Koper 14.00 - 17.00 Odprta meja Danes bo v okviru oddaje ODPRTA MEJA pogovor z dobitnikom Tomšičeve nagrade MARIOM MAGAJNO. 17.30 TVD novice 17.35 TV šola 18.00 Obiskovalci — serijski filn® 19.00 Z nami pred kamero 19.30 TVD, stičišče , ,moa#f Ž0.45 • Košarka 22.15 Turistični vodič - 22.31LTVD danes 22.45 Proces - TV drama Zagreb 16.50 Videostrani 17.45 Modro kot pisano 18.15 TV koledar 18.25 Kronika- občine Split 18.45 Afrika pleše 19.30 TV dnevnik 20.00 Panorama — politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.25 Unctadu naproti TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S kon certnega in opernega repertoarja; 11.00 - 11.20 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 14.00 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji «Primorska poje*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v na daljevanjih: Ivan Pregelj - »Tolminci*; 14.30 Otroški kotiček: «Sem in tja skozi čas*. 15.00 Diskoteka; 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski orogram) 6.30, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved sporedov; 7.15 Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.20 Iz glasbene ustvarjalnosti; 14.45 Glasbene želje poslušalcev; 15.30 Ljubljanski in Nedeljski dnevnik; 15.50 Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o . .. KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 - 9.30 Jutranji program; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta in glasba; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasbeni program; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna glasbeni program; 15.00 Leteči zmaj - ponovitev; 15.20 Glasbeni program; 15.45 Plošče Savio Record; 16.15 Igra orkester Edig Galetti; 16.32 Glasbena oddaja; 18.45 Lahka glasba; 20.00 Žaklju ček programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 23.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranji programi; 9.02 Radio in jaz 83; 10.33 Pesem v času; 11.10 Mednarodna lahka glasba: 11.33 Spomini telegrafistke - nadaljevanka; 12.03 Ulica Asiago Ten-da; 13.25 Poštna kočija - nadaljevanka; 13.35 Master; 15.03 »Giro dTtalia*; 16.30 II Paginone; 17.30 Globetrotter; 18.05 Igra orkester Alessandro Alessandroni; 18.30 Biblioteca RAI; 19.30 Jazz glasba 83; 20.00 Zgodbe prijatelja: Moj prijatelj TeU; 20.28 Per-mette, cavallo?; 21.52 Objektiv Evropa; 22.22 Autoradio flash; 22.27 Fonosfera; 22.50 Glasbeni premor; 23.05 Telefonski pogovori. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30. 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30. 22.30 Poročila; 6.00 - 10.30 Jutranji programi; 10.31 Radiodue 3131: 12.10 Deželni programi; 12.48 Zgubljeni otok; 13.41 Sound - Track; 14.00 Deželni programi; 15.00 Zlati pokal;- 15.30 Oddaja o ekonomiji; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival; 17.32 Ure glasbe; 18.32 Krog sveta; 19.50 šola in vzgoja: 20.10 Predmet pogovora; 21.00 Večerno srečanje z melodramo; 21.30 Izbrana poezija in proza; 22.50 Radiodue 3131- LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 21.00. 22.00 , 23.00, 24.00 Poročila: 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7-45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Mladina poje: 9.05 Glasbena mati- neja; 10.05 Rezervirano za . • 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pe- smi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 KmeUjski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Jezikovni pogovori; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00:- 18.00 Z ansamblom Toneta ža- garja; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Preludiji A. Lajovca in A. Srebotnjaka; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 četrtkov ve čer domačih 21.05 Literarni v<£ čer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših spO' redov; 22.30 Večerna podoknica: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk; 00.05 - 4.30 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30 Moja, tvoja in naša kuhinja; 19.00 V studiu z vami R°b> s hit lestvico in diskoglasbo. nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT 26. maja 1983 DESET LET-PO PORAZU V BEOGRADU PROTI AJAXU Juventus zopet ob pokal prvakov Sinoči ga je v Atenah povsem zasluženo premagal Hamburger - Nemci dosegli odločilni zadetek z Magathom že v 8. minuti - Turinčani razočarali HAMBURGER — JUVENTUS 1:0 (1:0) STRELEC: v 8. min. Magath w.. HAMBURGER: Stein, Kaltz, \Vehmeyer, Jakobs, Hieronymus, Rolff, 'lilejvski, Groh, Hrubesch, Magath, Bastrup (od 56. min. Von Heessen). JUVENTUS: Zoff, Gentile, Cabrini, Bonini, Brio, Scirea, Bettega, lardelli, Rossi (od 56. min. Marocchino), Platini, Boniek. SODNIK: Rainea (Romunija) KOTI: 7:4 za Juventus. GLEDALCEV: 75.000, od katerih 45.000 Italijanov. RUMENI KARTON: Bonini, Rolff, Cabrini in Groh. ATENE — V grškem glavnem me-stu je sinoči Juventus doživela isto !®xlo kot pred točno desetimi leti v pogradu, ko se je prvič prebila v hnale pokala prvakov in prav tako * 1:0 zgubila proti nizozemskem A-Jaxu, v tistih letih gotovo najboljši evropski ekipiti, saj je trikrat zaporedoma osvojila najprestižnejši Pokal. Hamburgerju pa se je usoda nasmehnila že v drugem poskusu (v finalu se je pred tremi leti srečal * Nottinghamom in tesno zgubil z 1:0). Ualiko takoj rečemo, da sinočnje srečanje ni posebno navdušilo, še zlasti ne v drugem polčasu. Ekipi sta začeli zelo oprezno, posebno živ-onost pa je bilo opaziti prav v Ju-ventusovih vrstah. Vsekakor pa so Prvo priložnost imeli prav Trapatto-Pfjevi varovanci z Bettego, čigar strel z glavo je Stein s težavo zau- stavil. V osmi minuti pa hladna prha za 45 tisoč italijanskih navijačev na tribunah in milijone pred televizijskimi ekrani: Magath je zbežal proti levi strani in s parabolič-nim strelom s precejšnje razdalje v nasprotni zgornji kot vrat premagal Zoffa, ki se je neprevidno pomaknil nekaj korakov naprej. Ekipi pa sta si bili v tem delu precej enakovredni, čeprav so Nemci le hitreje prihajali do Juventusove-ga kazenskega prostora. Omenimo le izredno natančen Kaltzov strel, ki je Boniek rešil pred najhujšim na sami gol črti. Tudi Turinčanom pa sta se ponudili dve lepi priložnosti: najprej je Stein ubranil Platinijev strel z glavo, nato pa je z izrednim posegom odbil žogo po Cabrini jcvem strelu, gotovo enem najlepših v vsej tekmi. Prav Cabrini je bil skupaj z Briom in požrtvoval- '"iiiliiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii kolesarstvo DIRKA PO ITALIJI Podvig Segersalla Saronni še okrepil vodstvo na skupni lestvici REGGIO EMUJA - Včerajšnjo *tapo je označeval pobeg 27-letne-ga Šveda Alfa Segersalla, ki je sam prevozil kar 125 km, si na-bral precejšnjo prednost (okrog šti-r* minute in pol) in tudi sam prispel na cilj. Njegov podvig je še mliko večji če upoštevamo, da se sam moral lotiti 1261 m visoke VzPetine do Prelaza Cerreto. Kdor pa se je včeraj najbolj o-aoristil, je bil ponovno Saronni, ki je bil najhitrejši v zaključnem na-eju za drugo mesto, pridobil no-dvajset sekund odbitka in tako Se povečal svojo prednost na skup-n' lestvici. To je še toliko bolj pomembno pred današnjo etapo na Jhtonometer (38 km od Reggio Emi- . do Parme), na kateri vsekakor m o:L ?®daj ne tvega dosti, da bi zgu-P1! roza majico. Contini, BattaglSn P, Baronchelli so namreč v precej-?nJih težavah, Lejarreta, Panizza ln Van Impe, odlični gorski vozači, b® bodo morali predvsem paziti, aa čim bol omilijo zaostanek. 2a Saronnija bosta tako najnevarnejša Thuran, ki pa je njegov eltlPni tovariš, in pa Roberto Vidini. VRSTNI RED 1. Segersall (Šve.), ki je 180 km P® Pietrassante do Reggio Emilie Prevozil v 4.24'10” s poprečno hi-,r°stj0 40,883 km na uro; 2. Saronni; ?• Cavazzi; 4. Host (Belg.); 5. Miit-;er (Švi.); 6. Moser; 7. Pavanello; Ereuler (švi.); 9. Bincoletto; 10. °e Wolf (Belg.); 11. Ricco; 12. Ci-t^Hini; 13. Mayer (Avs.); 14. Savini; p • Algeri. . . 41. Baronchelli; 44. V^Uni; 52. Visentini; 53. Beccia; 64. Argentin; 76. Battaglin vsi po 22". . SKUPNA LESTVICA ,,*• Saronni 59.or04”; 2. Lejarreta po 50”; 3. Panizza po 1'05"; Tburau (ZRN) 108; 5. Van Impe }°el.) 1*12”; 6. Contini 1*16”; 7. Bat ^glin; 1T8”; 8. Baronchelli 1*27”; 9. '‘sentini 1*30”; 10. Verza 1’44”; 11. vandi 1'57”; 12. Chioccioli 2*00”: 13. .,ernandez (šp.) 2’02”; 14. Chozas )Sp.) 2’22”; 15. Beccia 2'22"; 16. Wunoz (šp.) 2’28"; 17. Grop 2’34”; j®- Prim (šve.) 2’44”- Antoni 23. M( 19. Santoni 20. Ruperez (Šp.) 2'55”. . . 'loser 3'52”. izločen nosilec skupine sedem Argentinec Clerc, eden glavnih favoritov, Američan McEnroe, pa je strl odpor skoraj neznanega rojaka Testerma-na (149. na svetovni lestvici) šele po petih setih igre. Naj omenimo tudi. da sta bila izločena Jugoslovan Željko Franulo-vič in Italijan Claudio Panatta. IZIDI 2. KOLA MOŠKI Connors (ZDA) - McNamee (Avstralija) 6:4, 6:4, 6:3; McEnroe (ZDA) _ Telsterman (ZDA) 3:6, 6:1, 2:6, 7:6, 6:2; Higueras (Šp.) - Kir-mayer (Braz.) 7:5, 6:2, 6:2; Pecci (Par.) - Mitchell (ZDA) 6:4, 6:2, 6:2; Luna (Šp.) - Clerc (Ar.) 6:2, 6:1 ŽENSKE • Rossi (It.) - Herreman (Fr.) 6:1, 7:5; Ružiči (Rom.) - Raschiatbre (ZDA) 6:4, 6:3; Hanika (ZRN) -Sands (ZDA) 6:1, 7:6. nim Boninijem gotovo najboljši v Juventusovih vrstah (ravno v zadnji minuti je Cabrini za las zbil Magarthu žogo v kazenskem prostoru). Razočarala sta zlasti Rossi, ki ga je v drugem polčasu Trapat-toni^ poslal v slačilnico, kar »najboljšemu* igralcu nedavnega «mun-diala» gotovo ni ravno v čast, ter Boniek, ki tudi ni naredil nič posebnega. Izkazal se ni niti Platini, ki pa je bil nekako odrezan od igre, vse preveč osamljen. Drugi polčas je bil na dokaj skromni ravni, tako tehnično kot a-gonistično. Nemci so vidno popustili, v glavnem so se branili in sicer neurejene Juventusove napade v glavnem razbremenjevali z osamljenimi protinapadi. Turinčani pa so kljub temu delovali dokaj nemočno in niso mogli prodreti v bližino Steinovih vrat. Tudi ritem je precej upadel, čeravno v prvem pol- DOSEDANJI PRVAKI 1956: Real Madrid (Španija) 1957: Real Madrid (Španija) 1958: Real Madrid (Španija) 1959: Real Madrid (Španija) 1960: Real Madrid (Španija) 1961: Benfica (Portugalska) 1962: Benfica (Portugalska) 1963: Milan (Italija) 1964: Inter (Italija) 1965: Inter (Italija) 1966: Real Madrid (Španija) 1967: Celtic (škotska) 1968: Manchester Un. (Anglija) 1969: Milan (Italija) 1970: Feyenoord (Nizozemska) 1971: Ajax (Nizozemska) 1972: Ajax (Nizozemska) 1973: Ajax (Nizozemska) 1974: Bavern (ZRN) 1975: Bajern (ZRN) 1976: Bayern (ZRN) 1977: Liverpool (Anglija) 1978: Liverpool (Anglija) 1979: Nottingham (Anglija) 1980: Nottingham (Anglija) 1981: Liverpool (Anglija) 1982: Aston Villa (Anglija) 1983: Hamburger (ZRN) Za Juventus se je tako letošnja sezona dokaj klavrno končala, saj še zdaleč ni bila tisto «strašilo», ki naj bi ji domače prvenstvo pomenilo brezskrben sprehod (take so bile napovedi po prihodu Bonieka in Pla-tinija ob svetovnih prvakih Zoffu, Gentileju, Scireii...) in ki naj bi se po hudih razočaranjih končno u-veljavila tudi v evropskem merilu. Ostala je praznih rok tako doma, ker je naslov šel Romi, in sedaj še v Evropi. Pot domov številnih navijačev, ki so ji z vsemi sredstvi sledili v Atene in tam pustili težke milijarde, ne bo vesela... MLADINSKE IGRE Odložili tekmovanje v atletiki Kvalifikacijskega dela za nastop na državnem finalu v atletiki v okviru mladinskih iger za višje srednje šole včeraj ni bilo. Tekmovanje, ki bi moralo biti na občinskem stadionu «Grezar», je namreč odpadlo zaradi dežja. Mladi visokošolci se bodo tako med seboj pomerili šele v torek. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri. (C. D.) KOŠARKA DANES PRIČETEK EVROPSKEGA PRVENSTVA V FRANCIJI «Azzurri» in «plnvi» takoj pred težko nalogo Italija bo danes igrala proti Španiji, Jugoslavija pa proti Franciji - Obe tekmi po TV LIMOGES — Danes se bo v dveh francoskih mestih (Limoges in Caen) pričelo evropsko prvenstvo v moški košarki. In že v prvem kolu bosta Italija in Jugoslavija, ki nastopata v A skupini (Limoges), pred izjemno težko nalogo. Italija bo namreč danes igrala proti Španiji, ki je bila že od nekdaj za «azzurre» zelo neugoden nasprotnik. V medsebojnih srečanjih imajo Italijani sicer dokaj ugoden obračun (20:10), zvezni trener Gam-ba pa meni, da gre jemati Špance zelo resno, saj razpolagajo z nekaterimi odličnim posamezniki (Martin, Sibilio, San Epifanio), poleg tega so izredno nevarni predvsem zaradi hitre igre in hitrih protinapadov. Španski trener Diaz Miguel pa meni, da je Italija favorit v tem srečanju in da je celo eden naj-večjih kandidatov za visoko'končno uvrstitev. Diaz pa je znan kot pravi «košarkarski lisjak» in zato mu v italijanskem taboru ne preveč verjamejo . . . Na dlani pa je, da je to srečanje izredno pomembno za obe reprezentanci glede nadaljnjega poteka na tem EP. Ekipi bosta nastopili v naslednjih postavah. ITALIJA: Caglieris, Bonamico, Tonut, Gilardi, Costa. Brunamonti, Villalta, Meneghin, Riva. Vecchia-to, Marzorati, Sacchetti. ŠPANIJA: Arcega, Creus, Sibilio, Margall. Jimenez, Romay, Martin, Corbalan, Solazabal, De La Cruz, Iturriaga, San Epifanio. Pred izjemno težko nalogo pa bo danes tudi jugoslovanska reprezentanca. «Plavi» se bodo namreč po-, merili s Francijo, ki je organizator tega prvenstva in zato bo tudi imela nekaj nemajhnih prednosti in predvsem to, da bo igrala pred svojim občinstvom ter povrhu v Li-mcgesu, kjer je navdušenje za košarko izredno. Limoges je namreč že dvakrat osvojil Koračev pokal. V »normalnih okoliščinah?, bi bili seveda Jugoslovani v tem srečanju nesporni favoriti. Igrali pa bodo proti organizatorju prvenstva, proti košarkarjem, ki bodo pred svojim SPORED IN TELEVIZIJSKI PRENOSI Skupina A (Limoges) DANES, 26. 5. 14.30: Švedska - Grčija; 17.30: Italija - Španija (TV 2 v okviru oddaje «Sportsette»), 20.45: Jugoslavija -Francija (TV KP in LJ — neposredni prenos). JUTRI, 27. 5. 14.30: Italija - Švedska (TV 3 — neposredni prenos); 18.00: Francija -Grčija; 20.30: Jugoslavija - Španija (TV KP in LJ — neposredni prenos). SOBOTA, 28. 5. 14.30: Italija - Grčija (TV 2 - neposredni prenos); 18.00: Jugoslavija - Švedska (TV KP in LJ — posredni prenos ob 21.45); 20.30: Francija . Španija. NEDELJA, 29. 5. 14.30: Jugoslavija - Grčija (TV KP in L J — neposredni prenos); 17.00: Italija - Francija (TV 2 — neposredni prenos); 19.30: Španija - Švedska. PONEDELJEK, 30. 5. 14.30: Francija - Švedska; 18.00: Jugoslavija - Italija (TV KP in LJ — neposredni prenos, TV 2 ob 23.00); 20.30: Španija - Grčija. Skupina B (Caen) DANES, 26. 5. 14.30: Izrael - Nizozemska: 18.00: ČSSR . ZRN; 20.30: SZ - Poljska. Od 1. do 4. junija bodo v Nantesu polfinalna in finalna srečanja. Finale za 1. mesto bo 4. junija ob 20.30. občinstvom dali vse od sebe. Če dodamo še, da je vprašljiv nastop ključnega igralca jugoslovanske reprezentance Dragana Kičanoviča, ki dlje časa sploh ni treniral zaradi poškodbe v Budimpešti, potem je tudi jasno, da bo danes varovancem trenerja Josipa Gjergje trda predla. Ekipi bosta nastopili v naslednjih postavah. JUGOSLAVIJA: Grbovič, Poljak, Slavnič, Dalipagič, Sunara, Kičano-vič, čosič, D. Petrovič, Radovanovič, Žižič, Savovič in Vilfan. FRANCU A: Larroquis, Senegal, Dacoury, Monclar, Szanyiel, Bro-sterhouse, Faye, Dubuisson, Haquet, Cachemire, Beugnot, Vestris. Glede B skupine (Caen) bi morala Sovjetska zveza danes brez vsakršne težave premagati Poljsko. Izrael je favorit v srečanju z Nizozemsko. medtem ko bo dokaj zanimivo na tekmi med ČSSR in ZRN. DOSEDANJI Sovjetska zveza Jugoslavija Litva Češkoslovaška Egipt Letonska Madžarska PRVAKI 13 3 2 1 1 1 1 KOŠARKA PRED SOBOTNIM GOSTOVANJEM V VICENZI Jadran z borbenostjo do B lige V taboru naših košarkarjev vlada optimistično razpoloženje času gotovo niso iztrošili vseh e-nergij, saj je bil sicer hiter, vendar ne prav pretirano. Prava slika pomanjkanja idej in moči je bil Bettega, ki je skoraj nemočno taval po igrišču. Tudi Nemci pa, razen Gro-ha v 33. minuti, ko je z neposredne bližiBe streljal naravnost v Zoffa in Magatha, kije .pjglo pred koncem streljal tik nad prečko, niso pokazali kaj takega, kar bi vredno finala pokala prvakov. če navijači z velikim zanimanjem pričakujejo sobotno srečanje v Vi-cenzi, kaj bi torej lahko rekli o Ja-dranovih igralcih in o njihovem trenerju. Menimo namreč, da marsikateri od njih ponoči ne zatisne očesa .. . In verjetno prav nežno ne spi niti trener Americanina Badinotti, ki ima še dokajšnje težave predvsem glede enakovrednih menjav, kar je bilo očitno na sobotni tekmi v Trstu. Pa tudi s svojo obrambo trener iz Vicenze gotovo ni povsem zadovoljen. Ko je namreč Marko Ban igral na mestu «posta», se je lahko po nasprotnikovi obrambi «sprehajal» prisebni Ivo Starc. Ko je skušal spremeniti consko obrambo od 3:2 na 2:3, pa so lahko Rap-ber, Daneu in Ban neovirano metali iz razdalje štirih metrov. Tudi Jadranov trener Splichal ni brez težav. Kako preprečiti Canil- lijeve podaje Salmistratu? Kako zapirati prostor pod košem in s tem zaustaviti nasprotnikove visoke igralce? Oba trenerja se torej ubadata z vrsto «taktičnib vprašanj*. Tako ali drugače pa naj omenimo, da je med našimi košarkarji optimistično razpoloženje. Zavedajo pa se, da bodo morali dati vse od sebe. Odigrati bodo morali svojo najboljšo tekmo na tujem. Kajti žal, njihova največja hiba je prav igranje na tujem, kjer so le nekajkrat igrali tako, kot znajo in zmorejo (tako pa so igrali v Centu in v San Bonifaciu). Če bodo igrali odločno, zagrizeno, hitro in borbeno, potem • smo- -prepričani,' • da - jim bo uspel veliki podvig — zmaga v Vicenzi in > napredovanje v drugo italijansko ligo. (Niko) NOGOMET «POKAL SAN GIOVANNIJA* Tudi Kras in Vesna Na igrišču pri Sv. Ivanu se bo drevi pričel nogometni turnir za «Pokal San Giovannija», ki ga že drugo leto zaporedoma prireja sve-toivansko nogometno društvo. Na tem turnirju bosta nastopili tudi dve slovenski ekipi, in sicer Kras ter Vesna. Kras, ki bo prvo srečanje igral v soboto ob 20.30 proti Stocku, se je za ta turnir ojačil z dvema nogometašema Gaje, z Markom Ris-h)ondom.,in...GabrieUijeai___ Vesna pa bo prvo tekmo igrala 6. junija proti Pol. Opicini. Turnir bo po izločilnem sistemu. (Z. S.) Veselje ob napredovanju Vodstvo in odbojkarice Brega so napredovanje v C-l ligo ob veselem razpoloženju proslavili s torto in penečim se vinom Predsedniki naših društev v glavnem zadovoljni tenis Nogometna prvenstva 1. in 2. a-materske lige so se v nedeljo končala. Podroben statistični pregled bomo objavili v prihodnjih dneh, tokrat pa smo se obrnili do predsednikov posameznih društev in jih vprašali za mnenje o komaj končanem prvenstvu. ANGELO BOGATEČ (Vesna): «Srečen sem. To zadovoljstvo so pokazali tudi vsi naši navijači ob trikratnem žvižgu sodnika v Pieri-su. Zadoščenje je še toliko večje, ker smo si zagotovili obstanek v ligi z lastnimi močmi, brez nobene pomoči. Zalo res nimam besed, s katerimi bi izrazil zadovoljstvo in obenem pohvalo trenerju, nogometašem, odbornikom in vsem našim zvestim navijačem, kj so bili e-kipi vedno ob strani v teku tega prvenstva, ki se je za nas res dobro končalo.* MAGDA MILKOVIČ (Gaja): »Čeprav nismo pričakovali velikih podvigov ekipe, smo vseeno upali na obstanek v ligi. Letos pa je imela ekipa tudi precej smole in prav zato smo nazadovali v 3. AL. Kljub temu pa ekipi nimam kaj očitati, morda le nekateri naši mladi nogometaši niso povsem izpolnili pričakovanj. Vsekakor upam, da nam čilj nekaj naših domačih fantov, vendar mislim, da prav slednji niso povsem izpolnili pričakovanj. Pokazali so morda premalo hvaležnosti do tistih, ki se trudijo in delajo za obstanek in razvoj našega društva.* B. Rupel bo prihodnje leto šlo boljše.* STANKO BUDIN (Kras): »Glede na cilj, ki smo si ga zastavili, smo lahko zadovoljni, kljub temu, da ekipa v nekaterih tekmah ni pokazala najboljše igre. če pa upoštevamo problem, ki smo ga imeli z zamenjavo trenerja, katerega smo sicer pozitivno rešili, mislim, da je bil potek prvenstva za nas še kar dober.* DANILO ŽUŽIČ (Primorje): »Dosegli smo cilj, ki smo si ga zadali ob začetku prvenstva. Dosegli bi lahko tudi boljšo uvrstitev, saj je ekipa v prvem delu prvenstva zbrala že 21 točk in bila na solidnem tretjem mestu. V povratnem delu pa, Primorju ni šlo najboljše in mislim, da so poškodbe, ki so pestile nogometaše, glavni vzrok za nekatere slabe nastope e-kipe v drugem delu prvenstva. Kljub vsemu pa sem ob koncu še kar zadovoljen s potekom letošnjega prvenstva.* MIRJAN ŽAGAR (Zarja); »Nasploh lahko rečem, da smo zado voljni z letošnjim prvenstvom. Startali smo brez velikih ciljev, vseeno pa smo pričakovali nekoliko 1 pina B). več od ekipe. Osebno sem zelo Tekma med Primorjem in Do-zadovoljen. da smo v ekipo vklju- I miom bo drevi ob 20. uri na igri- Na turnirju za «Kraški pokal* Tudi šest naših ekip S srečanjem med Primorjem in Domiom se bo drevi pričel tradicionalni nogometni turnir za «9. kraški pokal*, ki ga organizira društvo Polisportiva ' Opicina. Na turnirju bo sodelovalo osem amaterskih ekip, in sicer Breg, Primorje, Domio, Op. Supercaffe (skupina A) ter Pol. Opicina, S. Andrea, Zarja in Kras (skupina B). Poleg tega bo na sporedu tudi turnir začetnikov za «3. kraški pokal*, na katerem se bodo pomerili S. Andrea, Breg, S. Vito in Op. Supercaffe (skupina A) ter Pol. Opicina, Don Bosco, Ponziana in Kras (sku- Mednarodno prvenstvo Francije Clerc izločen PARIZ — Na mednarodnem teni-*etn prvenstvu Francije so bila vče-aj na sporedu prva srečanja druge-*a kola. Iz nadaljnega boja je bil """••IH................................................................................................ šču «Nereo Rocco* na Opčinah, jutri bosta na vrsti Pol. Opicina in S. Andrea. Zarja in Kras pa se bosta pomerili v ponedeljek. Celotni spored turnirja, ki se bo zaključil 18. junija, bomo objavili jutri. Prvi tekmi med naraščajniki pa bosta 31. t.m. in sicer S. Andrea - S. Vito (17.15) ter Breg - Op. Supercaffe (18.15). Iz planinskega sseta Bližnje delovanje SPDT SPDT prireja v nedeljo, 29. maja, izlet z osebnimi avtomobili na Male Golake. Izlet bi moral biti predvidoma avtobusni, ker pa je bilo premalo vpisanih, bo izlet z osebnimi avtomobili. Zbirališče izletnikov je ob 8. uri izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). Izlet vodi Franc Armani, na katerega se lahko obrnete za vse informacije (tel. 415-318). -Z- Zadnje sezonslco predavanje SP DT je bilo zelo zanimivo, saj je udeleženec lanskoletne beneško-fur-lanske alpinistične odprave na Groenlandijo Rezijan Marino Di Le-nardo govoril o tej svoji nepozabni izkušnji OBVESTILA lili . ............................................................................ ■ lili m na Padričah. Vpis na začetku tečaja. Do konca šolskega leta bodo vaje enkrat tedensko, med počitnicami pa vsak dan, do opravljene desete lekcije. Cena tečaja znaša 20.000 lir. . ..............................................»■■»m..m................................. »„...........................mm....mm immmimimmmm umu m...............■minimumi,mmiimimmmmmm mirni Jutri na nogometnem igrišču v Repnu ŠK Kras prireja «1. športni dan» za osnovne šole Športni krožek KRAS Odsek za otroško telovadbo prireja jutri. 27. t.m., s pričetkom ob 9. uri na nogometnem igrišču v Repnu «1. športni dan* za osnovne šole iz zgoniške in repentabrske občine (skupno 5 šol). To .je prva tovrstna pobuda društva, ki je naletela na pozitiven odziv s strani šolskih o-blasti, saj se bo tekmovanje odvijalo v dopoldanskih urah ob sodelovanju učiteljstva in staršev. Program tekmovanja predvideva: skok v daljino z mesta, met kroglice, krajši tek fza 1. in 2. razred 30 m, za ostale pa 60 m) in daljši tek (za L in 2. razred 120 m. za o-stale pa 230 m). Kočne lestvice bodo sestavili po razredih in spolu; najboljši tekmovalci bodo nagrajeni. Nagrajevanje bo na licu mesta ob 12.20. Skupno število nastopajočih je 118. Ta pobuda je prav gotovo še en dokaz prizadevanj društva na po dročju naših najmlajših. Kako z Jadranom v Vicenzo Za sobotno srečanje v Vicenzi bodo na sporedu razni izleti. Klub prijateljev Jadrana priredi v soboto, 28.5., avtobusni izlet za tekmo Americanino - Jadran. Odhod avtobusov ob 16. uri. Vpisovanje pri potovalnem uradu Auro-ra, pri cvetličarni Nadja na Proseku in v trgovini obutve Malalan na Opčinah.' Navijači Brega Navijači iz Brega prirejajo ob priliki odločilnega gostovanja Jadrana v Vicenzi avtobusni izlet. Vpisovanja in informacije pri Franki Žerjal (tel. 228254) in Valterju Žerjalu (tel. 228530). Mladinski center Gorica in ŠZ Dom priredita avtobusni izlet v Vicenzo v soboto, 28.5., z odhodom iz Gorice približno oh 15. uri. Cena izleta (vključno z vstopnico) je 15.000 lir. * * * ŠZ Gaja obvešča, da se bo teniški tečaj za otroke in mladince od 8. do 16. leta starosti pričel 28. maja, ob 17. uri Praznik SK Devin Tudi letos priredi SK Devin že tradicionalni praznik, in si cer 28. in 29. maja 1983. Letošnja novost je, da bo praznik v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol in ne, kot prejšnja leta, v Mavhinjah. Tudi običajne tekme v rolkah (Pokal Grmada) ne bo. ker je bila odložena na po znejši datum. Kljub temu bo na prazniku precej živahno, saj bodo prisotni lahko tekmovali v bri-školi in se med seboj pomerili v raznih vaških igrah. Učence otroških vrtcev, o-snovnošolce. in srednješolce pa čaka slikarski ex tempore. Plesalci se bodo lahko zavr teli ob zvokih ansamblov «L Furlan in Aries*. Seveda ne bodo manjkali dobro založeni kioski in pristna domača kap ljica. Rumignani dal ostavko MESTRE — Trener nogometnega tretjeligaša Mester (ki nastopa v isti ligi kot Triestina) Giorgio Rumignani je včeraj dal ostavko. Turnir Mladinskega centra v Gorici iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n 11111111111,,!,m, ..Mladinski center v Gorici bo tu-_ letos priredil tradicionalni tur-jjr: ki je vse doslej privabil 'ia jp^ce Dijaškega doma veliko tek-ovalcev iz mesta in okolice. Kot tun S'Cer že nekaj let običaj, bo - ,* letošnja manifestacija obse-a*a moško in žensko odbojko ter Psko košarko. r, °t je iz spodnjega pravilnika zyidno, naj bi se prve tekme rerrf*e. ze v ponedeljek, zato pri-tn!?. j' opozarjajo vse, ki bi se rihrja radi udeležili, naj pohitijo vPisovanjem. ^ Pravilnik tekmovanja »saka ekipa mora pred začetkom Prve tekme predstaviti seznam pralcev, ki bo veljaven do konca turnirja. ^ Med turnirjem ni mogoče prijaviti igralcev, ki niso bili javljeni Pred prvo tekmo. " Vsak igralec lahko nastopa v posamezni panogi samo za eno ekipo; nastopa pa lahko v vseh Panogah tudi v različnih ekipah. POSAMEZNE PANOGE 'loška odbojka: V ekipi lahko na-^Pajo trije igralci, ki so člani vse- državne odbojkarske federacije; vsi I ekipi sta lahko dva igralca člana ostali člani ekipe pa so lahko igral- [ vsedržavne košarkarske zveze in ki nastopata v prvenstvu; ne smeta ci, ki v letošnji sezoni niso nastopali na uradnih tekmovanjih FIPAV. Ženska odbojka: V ekipi lahko nastopajo štiri igralke, ki so članice vsedržavne odbojkarske zveze, vse ostale članice ekipe so lahko igralke, ki že eno leto niso nastopale v prvenstvenih tekmah. Moška košarka: člani ekipe so lahko igralci, ki vsaj eno leto ne nastopajo v prvenstvenih tekmah. V JUTRI NA «1. MAJU» Jutri, 27. maja, ob 20.00 bomo lahko preživeli prijeten večer na stadionu «1. maj* v družbi priljubljenega animatorja ljubljanske televizije Mita Trelalta. V Borovem športnem centru bo poskrbel, da se bodo vsi gostje prijetno zabavali in razvedrili, šal in družabnih iger ne bo manjkalo. Prigrizka, dobre kapljice in bogatih nagrad tudi ne. Pridite, ne bo vam žal! pa biti oba istočasno na igrišču. Ostala pravila — Organizator ne odgovarja na mo- rebitne poškodbe med odvijanjem turnirja. ' — Vse ekipe morajo javiti svojo ude ležijo najkasneje do sobote, 28. maja 1982. Vpisovanje poteka na uradu ZSŠDI v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 33029) ali v Dijaškem domu (Ul. Montesanto 84 -Gorica - telefon 83495). — Vpisnina za vsako prijavljeno e-kipo znaša 5.000 lir. Vpisnino je treba poravnati ob vpisu. Spored tekmovanj v posameznih panogah bo objavljen v Primorskem dnevniku ob koncu vpisovanj. Predvidoma bi se morala tekmovanja pričeti v zadnjih dneh meseca maja. Organizator opozarja vse zainteresirane skupine, ki pa ne smejo nastopati kot športna društva, naj pohitijo z vpisom. Zamudnikov namreč ne bodo sprejemali. Pili SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH Z drevišnjo zaostalo tekmo med e-kipama VIS in CGSS se bo končal prvi del prvenstva v skupini za napredovanje v D ligo. Neporažen je samo še VIS. ki je v pomembnem srečanju premagal Kras s 3:1. s čimer je slovenskim odbojkarjem zadal prvi letošnji prvenstveni poraz. Kljub spodrsljaju, kateremu je botrovala tudi odsotnost dveh najboljših tolkačev, pa ostajajo krasovci skupaj z VIS najresnejši kandidat za višjo ligo. saj napredujeta dve ekipi. IZIDA 3. KOLA VIS - Kras 3:1, Inter 1904 - CGSS 3:0. LESTVICA VIS in Kras 4, Inter 1904 2, CGSS brez točke. PRIHODNJE KOLO Inter 1904 - Kras, CGSS - VIS. NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina za napredovanje Do konca prvenstva manjka le še zaostala tekma med Mobilcaso in Juventino, ki pa ne bo vplivala na končni razpored. Z zmago proti Tor-riani je Naš prapor osvojil končno tretje mesto, Juventina pa je še naprej na dnu lestvice. IZIDA ZADNJEGA KOLA Naš prapor - Tomana 3:0, Liber-tas Capriva - Juventina 3:1. LESTVICA Italcantieri Tržič 18, Mobilcasa 14, Naš prapor 10, Torriana 6, Libertas Capriva 4, Juventina 2. ZAOSTALA TEKMA: Mobilcasa -Juventina (28. 5. ob 20.30 v Fo-ljanu). TOLAŽILNA SKUPINA CP Pleris — Olympia 0:3 (16:14, 15:1, 15:2) OLYMPIA: S. in A. Terpin, P. in H. Kosič, R. in I. Cotič, I. in S. Špacapan. L. Batistič. S to zmago si je 01ympia zagotovila prvo mesto na skupni lestvici. Proti skromni ekipi iz Pierisa so i-meli »plavi* nekoliko težav le v prvem setu, v ostalih dveh pa so nasprotnika popolnoma nadkrilili. V predzadnjem kolu sta oba naša predstavnika gostovala v Pierisu. O-lympia je z zmago utrdila svoj položaj na čelu lestvice, Soča pa je ostala praznih rok. IZIDI CP Pieris - Mossa 2:3: 01ympia -ARCI Pieris 3:0: CP Pieris 01ym-Pia 0:3; ARCI Pieris - Soča 3:1. LESTVICA 01ympia 12, ARCI Pieris 10, Mossa 8, Soča 4. CP Pieris 2. PRIHODNJE KOLO ARCI Pieris - Mossa. Soča - O-lympia (30. 5. ob 20. uri v Štandre-žu). Počiva: CP Pieris. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kljub porazoma sta obe naši ekipi v tem kolu prikazali lepo odboj ko, kar dobro obeta za prihodnost. Tako Soča in Sovodnje drago plačata svojo neizkušenost, saj bi sicer lahko imeli šesterki na skupni lestvici precej več točk. IZIDI Libertas Krmin - VC Tržič 0:3; Soča - Torriana 1:3; Mossa - Sovodnje 3:0: VC Tržič Soča 3:0; Torriana - Sovodnje 3:1; Mariano - VC Tržič 3:2. LESTVICA Mossa 22, Torriana 20. Mariano 18, Corridoni in VC Tržič 16. Libertas Krmin 14, Italcantieri 6, Sovodnje 4. Soča 2. PRIHODNJE KOLO Sovodnje - Soča (30. 5. ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu), Mossa -Torriana. Corridoni . Libertas. Počiva: Italcantieri. (ik) Juventiiii zmaga ob «25. maju» Juventina - Naš prapor 3:2 (9:15, 15:7, 12:15, 15:8, 15:12) NAŠ PRAPOR: Bensa, Bevčar. Klanjšček, Komel, A. in S. Sošol, Grinover, Gravner, Mikluš. JUVENTINA: Vogrič, Brajnik, Devetak, Cingerli, Bastiani, Cej, Bensa in Mučič. SODNIK: Knezova. štandrežka Juventina je osvojila odbojkarsko tekmo ob praznovanju «25. maja dneva mladosti*, ki jo je organiziralo ZSŠDI ob robu številnih kulturnih prireditev, ki so te dni v Gorici. Ob robu odprtega igrišča v Di jaškem domu se je zbralo veliko število gledlacev. ki so uživali ob lepi in zanimivi ter nadvse izenačeni igri. Zmaga je zasluženo pripadla Štandrežcem, ki so se še posebej izkazali v zadnjem setu. ko so zagrizeno lovili vsako žogo. Trenerja Bensa in Corva sta na igrišče poslala vse razpoložljive igralce.. Naj omenimo še, da je bilo to | srečanje pravzaprav uvod v tradicionalni odbojkarski turnir Mladinskega centra, ki se bo pričel naslednji teden, (ik) POKAL PRIJATELJSTVA Bor Intereuropa - Kontovel Electronic Shop 3:1 (15:10, 15:6, 12:15, 15:7) BOR INTEREUROPA: Maver. Cergol, V. Klemše, čač, V. in S. Stoper, Foraus. KONTOVEL ELEKTRONIC SHOP: Ban, E. in B. Prašelj, Maver, Regent. Černjava, Rupel. V nadaljevanju kvalifikacijskega dela pokala prijateljstva so borov-ke brez težav premagale Kontovel-ke. Ekipi sta si že zapravili možnost za uvrstitev v finalni del, zato je bila tekma le prestižnega pomena. Domačinke, ki so nastopile v zelo pomlajeni postavi, so uveljavile svojo premoč v napadu, kjer sta prišli do izraza Maverjeva in Klemšetova. S to zmago so si bo-rovke menda zagotovile četrto mesto, Kontovelke pa bodo obtičal« na zadnjem, petem mestu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchl 8, PR S59 Tel. (040) 79 40 72 (4 Unije) TLX 400270 Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 lir — celoletna 108.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|anfl Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1 500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir bes®da-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juhisk® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih aezei v Italiji pri SPI. Član italijanska! zveza časopisnih | založnikov FIEG' 26. maja 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa Izdala) in tiska I iZTT lTrst 0 PROCES «7. APRIL* PREHAJA V ODLOČILNO FAZO Prvi zagovorTonija Negrija na težko obtožnico sodstva Padovski docent je z železno logiko branil organizirano avtonomijo, vseeno pa je pred koncem izrazil vse svoje ogorčenje Posebna volilna kampanja RIM — Končno je na procesu proti organizirani avtonomiji v Rimu napočil čas, da je spregovoril tudi glavni obtoženec padovski univerzitetni docent Toni Negri. Predsednik sodišča Santiapichi je namreč spoznal, da bi branje zapisnikov o zasliševanju Tonija Negrija dokončno zamorila obravnavo in je zato to branje začasno prekinil, da je dal besedo padovskemu docentu. še prej je Santiapichi zastavil vprašanje, ali je bil prav Toni Negri tisti, ki je skušal kot trdi skesani avtonomist Mario Ferrandi združiti razne ekstraparlamentarne protestne skupine tako imenovanega ♦gibanja* s terorizmom. Negri je v dvajsetminutnem posegu obnovil vse dileme in cilje organizirane avtonomije. Svojo organizacijo je branil z železno logiko, ki pa je vse preveč izdajala njegova čustva. Izpodbil je tezo o združevanju, saj se ni nanašala na operativno temveč samo na politično združevanje vse ilegalnih sil v državi. Priznal je svoja srečanja z zgodovinskim voditeljem rdečih brigad Curciom. Njuni pogovori pa niso bili »vojaške* temveč samo »politične* narave in še ti so propadli. Toni Negri je jasno povedal, da je obtožnica osnovana na zgrešenih izhodiščih, »oborožena vstaja ni namreč končni temveč začetni cilj*. Za Italijo je vstaja leto 68, od takrat pa je bilo glavno vprašanje združiti vse sile, ki jih je »težki državni protinapad* razpršil. Prav zato je avtonomija poskusila tudi pri teroristih, da bi ponovno vzpostavila pogoje za uresničitev svoje »utopije*. Ob tem je Negri provokativno vprašal, ali je tudi država pomislila, kako bi vskladila s svojimi interesi produktivne sile proletariata. Rešitev tega vprašanja bi bila ♦edini omikan način izhoda iz sedanje krize, iz teme, v kateri živimo*. Prav ob tem se je do tedaj Negri-jeva železna logika skrhala. S povzdignjenim glasom "in s stisnjenimi pestmi je skoraj zakričal, da je laž, popolna neresnica, da so vse te pretrese italijanske družbe doživljali kot teroristi. ♦Državni zakon nas rte sme kriminalizirati na podlagi take absurdne obtožbe...* Ob teh Včeraj iz neznanih vzrokov Na Nilu je potonila ladja s 600 potniki KAIRO — Neko egiptovsko rečno ladjo je na Nilu pri Wadi Halfi, v bližini sudanske meje, zajel požar in se je kmalu nato potopila. V trenutku nesreče je ,bilo na krovu 599 potnikov in članov posadke, med temi 547 Sudancev, 48 Egipčanov in 4 tujci. Policijski načelnik iz Asuana je sporočil, da so približno 500 oseb rešili, o usodi ostalih pa poročilo ne govori. Izvedelo se je, da je več rešenih potnikov ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnico v Abu Simbel. Doslej so potegnili iz Nila, kakih deset trupel, ostale pa še iščejo. Vzroki nesreče še niso znani. Zaradi asuanskega jezu je Nil na tem področju spremenjen praktično v jezero, ki so ga poimenovali po Naserju. Ker na tem področju ni nobenih cestnih in železniških zvez se prebivalstvo poslužuje za svoja potovanja skoraj izključno rečnih ladij. Ena izmed teh je bila tudi ♦10 Ramadan*, ki se je včeraj potopila. Na progi med Asua-nom in Wadi Halfo je plula že od leta 1973 in je pripadala neki egiptovski državni družbi. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile vzroke te hude nesreče. besedah je Santiapichi Negrija prekinil, obravnava se bo nadaljevala že danes dopoldne. Pred pričevanjem Tonija Negrija je Emilio Vesce napovedal, da prekinja svojo gladovno stavko. Vse večje zanimanje raznih politikov o vprašanju dolgoročnih preventivnih zaporov je namreč premaknilo z mrtve točke ta problem, ki je pravi madež za italijansko sodno prakso. Esesovec pred sodniki v Vzhodnem Berlinu BERLIN — Včeraj se je v Vzhodnem Berlinu začela obravnava proti bivšemu esesovskemu častniku Heinzu Barthu ki naj bi bil soodgovoren za pokol v kraju Ora-dur sur Glane v Franciji, dolžijo pa ga še drugih vojnih zločinov v Franciji in na Češkoslovaškem. Glede na veliko publiciteto, ki so jo dali temu procesu proti 63-letne-,nu Barthu, menijo poznavalci, da želi NDR poudariti odgovornost nacistov za te zločine prav v trenutku «ko v Zahodni Nemčiji tolerirajo raznovrstne revan.šizme.* Procesu bodo prisostvovali mnogi tuji dopisniki, številne priče pa dobo prispele tudi iz tujine. JACKSON — Poplave, ki so prizadele v ZDA področje Mississippi-ja, prekrile z vodo 80.000 hektarjev polj in povzročile milijone dolarjev škode, so prinesle še eno nevšečnost: vode so naplavile v poplavljena bivališča množico izredno strupenih in napadalnih kač, ♦vodnih mokasinov*, za katere menijo strokovnjaki, da se bodo po koncu poplav zanesljivo ugnezdile na podstrešjih hiš. Angleži se pripravljajo na volitve, ki bodo 9. junija, Margaret Thatcher pa je včeraj obiskala rešilne ladje in tako na poseben, če ne že zgovoren način, začela svojo volilno kampanjo (Telefoto AP) VČERAJ TUDI 20-LETNICA USTANOVITVE ORGANIZACIJE AFRIŠKE ENOTNOSTI «Dan Afrike» je včeraj potekal brez slavja ob mnogih nesoglasjih in oboroženih spopadih Sicer pa so ob tej priložnosti odprli novo vseafriško tiskovno agencijo PANA, ki je iz Dakarja že poslala v svet prvo vest (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI - Včerajšnji »Dan A-frike*, ki sovpada z 20. jubilejem ustanovitve organizacije afriške e-notnosti (OAE), so na črni celini proslavili brez velikega slavja, sredi medsebojnih nesoglasij in oboroženih spopadov, kot na Čadskem jezeru. Edini slavnostni dogodek, ki ga je pozdravil predsednik OAE, kenijski voditelj Moi, je začetek delovanja vseafriške tiskovne agencije PANA, ki je včeraj poslala iz Dakarja svojo prvo vest, v angleščini, francoščini in arabščini. Začetek delovanja PANA pomeni uresničitev dolgoletnih skupnih prizadevanj 50 neodvisnih afriških držav, da se na informativnem področju spopadejo z dozdaj prevladujočim vplivom velikih tujih agencij in utrdijo svojo neuvrščenost. Ta je zapisana kot eno temeljnih načel v ustanovni listini OAE. Ko je 30 neodvisnih afriških držav pred 20 leti podpisalo v Adis Abebi ustanovno listino OAE, si je zastavilo za cilj popolno osamosvojitev na vseh področjih. Generalni sekretar OAE Edem Ko-djo je ob 20. jubileju izjavil, da je predstavljala ustanovitev celinske organizacije uresničitev dolgoletnih ciljev vseh afriških borcev za neodvisnost. Toda nasploh v Afriki ob jubileju ni opaziti optimizma in v Keniji, denimo, opozarjajo na nevarnost, da bi se celina lahko povrnila v čas pred ustanovitvijo OAE, ko sta delovali dve grupi, radikalna casablanska in zmernejša mon-rovijska. I-ani so zaradi sporov dvakrat preložili 19. vrh OAE. Zavoljo sporov tudi niso mogli sklicati, kot so sprva predvidevali, slavnostni vrh OAE, 25. maja v A-dis Abebi. Tako se bodo afriški voditelji zbrali v Adis Abebi šele čez dva tedna, od 6. do 11. junija. Se danji predsednik OAE Moi je izrazil prepričanje, da bo vrh uspel, češ da so v manjšini tisti, ki terjajo njegovo preložitev ali pa grozijo z bojkotom. Tudi drugi menijo, da bo dvotretjinski kvorum tokrat zagotovljen. Toda libijski voditelj Gadafi je zdaj izjavil, da bi ga morali preložiti za več mesecev ali celo leto dni, češ da se zmerom nista razrešena ne zahodnosaharski in ne čadski spor. Toda v večini afriških držav prevladuje mišljenje, da vse tisto, kar je v minulih dveh desetletjih storila OAE za afriško enotnost in dokončno dekolonizacijo celine, odtehta vse tiste sebične interese, ki so jo danes pahnili v mrtvilo. Afrika je že .v preteklosti preživljala krize v Kongu, Biafri, Angoli in drugod, poudarjajo v afriških prestolnicah, toda vselej so prevladali skupni interesi. Ekonomski vrh v Lagosu predlani pa je zgovorno pokazal, kako tesno je medsebojno povezana usoda afriških držav v sedanji hudi gospodarski krizi. Vrhu tega še ni uresničen eden izmed temeljnih ciljev, ki si ga je ob ustanovitvi zastavila OAE, to je dokončna dekolonizacija celine. Reševanje namibijskega vprašanja je že dalj časa v slepi ulici, za povrh pa se zaostruje boj proti rasizmu v Južni Afriki, ki bo terjal čedalje več skupnih naporov afriških držav, kot je pokazal najnovejši agresivni napad rasistov iz Pretorie na Mozambik. Ob jubileju OAE je to nedvomno najbolj resno opozorilo o potrebi afriške enotnosti. TIT lbdBERŠEK Šestnajst milijard lir plen roparjev v Franciji PARIZ — Spretni roparji so o-kradli francosko družbo «Varnost-zaščita-nadzor*. ki zbira in prevaža denar svojih klientov, za 16 milijard lir. Včeraj ponoči so s svojim vozilom, maskiranim v policijski avto, sledili oklepnemu dostavniku. ki je prevažal ta denar, na samotnem kraju pa so ga ustavili Uslužbenci družbe so menili, da imajo o-pravka s policisti in so zato izsto- pili. Tedaj pa so se roparji polastili dostavnika ter so z obema avtomobiloma in denarjem izginili neznanokam. WASHINGTON — Danes ob 17.18 bodo v Kaliforniji izstrelili evropski umetni satelit Exosat, s pomočjo katerega bodo proučevali žarke N. PRIZNANJE NEKDANJEMU IZSELJENCU Dino Del Medico postal član pokrajinskega vodstva ANiEM ČEDAD — Dino Del Medico, ravnatelj gradbenega podjetja Benedil s sedežem v Čedadu, je postal član pokrajinskega izvršnega sveta vse-dižavnega združenja manjših gradbenih podjetij (ANIEM). Izvolili so ga na nedavnem referendumu, v katerem je sodelovalo 180 v to organizacijo včlanjenih gradbenih podjetij. Ta odbor, ki šteje devet članov, se bo 10. junija sestal na svoji prvi seji in izvolil nove vodilne člane, vendar je mogoče že sedaj predvideti, da bo za predsednika za nadaljnji dve leti ponovno izvoljen En-rico Galassi. Gradbeni sektor je eden izmed proizvodnih panog Združenja malih industrij (API), hkrati pa je sestavni del konzorcija Edil API, ki je zadolžen za obnovo Furlanije po po- tresu. V tem okviru je tudi podjetje Benedil, zelo angažirano, saj zaposluje okoli 70 delavcev, med katerimi jih je tudi veliko takšnih Beneških Slovencev, ki so se iz tujine vrnili domov in našli zaposlitev pri podjetju, ki ga vodi nekdanji izseljenec. Del Medico je to mesto zasedel zaradi svojega uspešnega udejstvovanja v gradbeništvu in je eden izmed redkih pripadnikov naše skupnosti, ki se je tako uveljavil v tovrstnih gospodarskih telesih. Hkrati je podpredsednik videmske delegacije italijansko - jugoslovanske gospodarske zbornice, ki ji predseduje družbenopolitični delavec in predsednik videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo, (gv) MIMIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIlilllllillllHIIIIIIIIIIIIItlllinnilllllilllllllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlilllllllllllllllllllllUIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIklllUIIIIIIIIIIIIIIMimilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIia PRIMORSKE VESTI Poenotiti kmetijstvo na Obali in Krasu KOPER — Če bodo hoteli na balno-kraškem območju še v tem rednjeročnem obdobju do take me-; razviti kmetijstvo, da se bodo 5-odstotno sami preskrbeli s hra o, bo potrebno še krepko zavihati akave in predvsem poenotiti vso azvojno politiko kmetijstva. To je il glavni namen in tudi bistveni klep s sinočnjega sestanka obal okraškega medobčinskega sveta ZDL v Kopru. Da je stanje zelo zapleteno pove e podatek, da so celo vrtnine na bali pogosto dražje kot v drugih lovenskih krajih, pa čeprav bi me alo obalno območje zaradi ugod e lege in klime pridelati veliko eč (in cenejših) vrtnin, kot 'ih amo potrebuje. Po drugi strani ia je še zmeraj prisotno, da vsaka bčina zase piše načrte, progra ne razvoja, sešteva denarce in 'es razvoj kmetijstva se pravza-rar vrti v krogu. S poenotenjem kmetijstva, ki ga bo odslej v regiji obravnavala ena sama delovna organizacija — »Droga Agraria*, so storili na tem območju najpomembnejši korak. Zdaj so na vrsti na primer pospeševalne službe, ki že vrsto let v glavnem mirujejo in zasebnemu sektorju še vse premalo pomagajo. Oživiti bo končno potrebno tudi SIS za razvoj kmetijstva, ki ga v izolski in piranski občini nikakor ne morejo spraviti k življenju. Morda bi bilo še najprimerneje oblikovati le dve interesni skupnosti za kmetijstvo — obalno in sežansko, so predlagali nekateri člani medobčinskega sveta. Vsekakor bi bilo najbolj narobe, če bi se na tem kmetijsko enotnem (in ne ravno velikem) prostoru obnašali vrtičkarsko, če bi vsakdo zbiral denar le za svoje njivice in načrtoval svoj razvoj, ločen od ostalih. Prav zaradi tega, ker so se delavci iz kmetijstva odločili za eno delovno organizacijo, je jasno, da je potrebno zdaj celotno kmetijsko politiko zasnovati enotno. Člani medobčinskega sveta >o imeli v mislih predvsem boljši pretok strokovnih izkušenj med kmetijskimi ozdi, boljšo povezanost zasebnega stektorja z raziskovalnimi organizacijami in strokovnimi službami, intenzffikacijo pridelovanja pšenice. Predvsem pa večjo proizvodnjo mesa, mleka, rib in vrtnin, še v tem letu naj bi na primer sežanski živinorejci povečali število glav živine za 370, za kar pa bi morali zagotoviti nekaj manj kot sedem milijonov dinarjev. Izolski ribiči obljubljajo letos za 36 odstotkov večji ulov od lanskega in se sklicujejo na prve tri mesece, ko je bilo v njihovih mrežah za 2,2 krat več rib kot v enakem lanskem obdobju. Seveda tudi oni zahtevajo višje cene, ali pa vsaj take kompenzacije, kot so jih deležni živinorejci. Ribiči namreč trdijo, da njihovi stroški veliko hitreje naraščajo, kot cene rib. Tako naj bi se v petih letih (od 1978 do 1983) nafta, ki poganja njihove ladje podražila za 762 odstotkov, sardele za predelavo pa le za 207 in za prodajo za 317 odstotkov. Pri pridelovanju vrtnin je še vse premalo vključen organiziran zasebni sektor, vrtnine pridelujejo le v najbolj ugodni sezoni (ko je zelenjave tako in tako dovolj na trgu), pri tem niso specializirani za predelavo posameznih vrst vrtnin, zastarela tehnologija zahteva preveč ročnega dela, zemljišča ja preveč razdrobljena, primanjkuje ustreznih skladišč, dohodkovnih odnosov med proizvajalci in trgovci ni, pri vsem imajo zato največ koristi prekupčevalci. BORIS ŠULIGOJ PO ODKRITJU ILEGALNE ISLAMSKE ORGANIZACIJE Narodi Bosne in Hercegovine proti muslimanski iredenti Z bratstvom in enotnostjo bodo v kali zatrli poskuse ustanavljanja «islamske republike» - Vprašanje zastave muslimanskega naroda SARAJEVO — Pred kratkim so v Bosni in Hercegovini odkrili ilegalno organizacijo muslimanskih nacionalistov, ki so z agresivnim delovanjem želeli ustvarjati etnično čisto Bosno in Hercegovino in u-stvanoviti tako imenovano islamsko republiko v Jugoslaviji. Ta naj bi po eni inačici vsebovala BiH, po drugi pa BiH, Sandžak (območje severne Črne gore in jugozahodne Srbije) ter Kosovo. Ni naključje, da so delovni ljudje v BiH prek svojih družbenopolitičnih organizacij energično zahtevali, da je treba proti posameznikom in organizacijam kleronacionalistič-nega delovanja najodločneje politično in zakonsko ukrepati. Te zahteve je mogoče razumeti ob dejstvu, da je BiH, republika treh narodov Srbov, Hrvatov in Muslimanov, ki tod živijo desetletja v slogi in prijateljstvu, kar so med vojno morali plačati s številnimi žrtvami. Cilji omenjene ilegalne organizacije muslimanskih nacionalistov so podobni ciljem iredente na Kosovu, ki želi ustanovitev tako imenovane albanske republike v Jugoslaviji. Tako kot je bila kosovska iredenta povezana s hrvaškimi ustaši in albansko obveščevalno službo, se je tudi ta organizacija povezala z mladomuslimansko fašistično emigracijo in obveščevalnimi službami nekaterih držav. Obenem pa so bili povezani s pripadniki teroristične organizacije »muslimanski bratje* v Jugoslaviji, ki so do pred kratkim kot študentje živeli v Jugoslaviji. Člani te skupine so spodbujali posebno obliko muslimanskega nacionalizma, ki Muslimane v BiH konfrontira s Srbi in Hrvati, po drugi strani pa jih zbližuje s pripadniki islama po svetu in to v težnji ustvarjanja vseislamske kon- ! federacije, ki je zasnovana na koranu. Predsedstvo sarajevske sociali- j stične zveze, ki je tako kot mnoge druge družbenopolitične organizaci- j je v raznih bosanskohercegovskih o- j koljih nemudoma razpravljalo o tem i pojavu, je med drugim ugotovilo, da muslimanska nacionalistična organizacija skuša vplivati na posameznike v Sarajevu in drugih mestih. Med pripadniki skupine so poleg članov bivše teroristične organizacije »mladi muslimani* tudi nekateri verski uslužbenci islamske skupnosti in posamezniki, ki so že prej delovali s teh in podobnih pozicij, zaradi česar so nekateri tudi kazensko odgovarjali. Muslimanski nacionalisti jasno izražajo svoje težnje tudi pri vprašanju zastave. Ker še niso določili zastave muslimanskega naroda, skušajo nacionalisti vsiliti dve rešitvi. Ena je sedanja verska —. islamska, drug predlog pa je zastava socialistične republike Bosne in Hercegovine. Prva rešitev bi šla na roko tistih, ki želijo dokazati, da je tako islamska skupnost dosegla afirmacijo muslimanskega naroda in da to ni posledica pravilne narodnostne politike Zveze komunistov Ju- goslavije oziroma pravilne rešitve narodnega vprašanja v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. Druga rešitev pa bi bila v po® tezi muslimanskih nacionalistov, da je Bosna in Hercegovina država samo muslimanskega naroda. Pri obnovljeni tezi o «islamistanu» (etnično čisti državi) pa je paradoksalno to, da je prav krepitev identitete muslimanske nacionalne bi“ v vzajemnosti z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije muslimanske klerikalce pripravilo do tega, pa iščejo različne variante «zelene» internacionale in pri tem uporabljaj® vse izkušnje «čme» internacionale-Panislamistične aspiracije in njin^ vi avtorji imajo tudi praktičen cilj-da v imenu onostranstva zadrzij® «zemeljske» vplive duhovščine, da razvodenijo procese nacionalnega konstituiranja, v katerem se krepi delovsko-razredna komponenta, da skalijo mednarodne odnose. BORIS LENIČ XVIII. NATEČAJ-RAZSTAVA VIN DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE «GRAN PREMIO N0E'» Mestna dvorana za razstave GRADIŠČE - GORICA 27. MAJA • 5. JUNIJA 1983 • Javna pokušn|a vin Furlanije -Julijske krajine, ki so prisotna na razstavi • Sestanki, razprave • Prvi ljudski natečaj za pokušnjo vin I domači proizvodi živilski proizvodi Furlanije-Julijske krajine od 23. maja do 4. junija i 5' I I 6f =r 1983 pod pokroviteljstvom deželuc&a o^ora supeRcoop DELAVSKE ZADRUGE COOPERATIVE OPERAIE največja prodajna organizacija v deželi 24 eupefcoop 7 DScoop 3 trgovine s specialitetami