GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJU HIRAVA JAI;CA NOVO UZ370 • MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak (četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA COO din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 štev. 24 (534) Leto XI. NOVO MESTO, 16. JUNIJA 1960 Tone Gosoflc — NAŠLO\ uru^mo^,« ... vni trg St 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELJSiroN uredništva in uprave št. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje -Delo« v Ljubljani Pozdrav zletn Vletu 1960 proslavljajo naši narodi petnajsto obletnico svoje nacionalne in socialne osvoboditve. Ponosni smo na to, da je prav v tem jubilejnem letu okraj Novo mesto prireditelj VII. zleta bratstva in enotnosti, velike manifestacije bratske povezanosti med našimi narodi. S sporedom prireditev tega zleta smo pričeli že v letu' 1959 z vzponom na Triglav in izletom v partizanski Rog ter nadaljevali s smučarskim pohodom na Gorjance v januarju 1960. Pred nami pa so glavne prireditve zleta. V teh dneh se bo zbralo v Novem mestu in ostalih krajih Dolenjske 15.000 mladih ljudi iz Korduna, Like, Zumberka, Bo-senske Krajine, Banije, Gorskega Kotara, Kozare, Podgr-nieča, Bele krajine in ostale Dolenjske. Prav te pokrajine so dale nešteto junakov, ki so prelivali kri in dali svoja dragocena življenja zato, da mi danes lahko živimo in delamo v svobodni domovini in mirno gledamo v prihodnost. VII. zlet bratstva in enotnosti bo ena največjih prireditev na Dolenjskem, prav gotovo pa do sedaj največja manifestacija telesne vzgoje v okraju Novo mesto. Glavna naloga te prireditve je, da še nadalje razvija bratstvo in enotnost naših narodov, ki sta se pričela kovati in utrjevati že med veliko narodnoosvobodilno borbo in se nenehno krepita vsa leta po osvoboditvi. Ta vez med našimi narodi postaja od zleta do zleta trdnejša. 2e prvi zlet v letu 1944 Je bil odločen odgovor tistim, ki so hoteli sejati razdor In sovraštvo med jugoslovanskimi narodi. Zleti po osvoboditvi pa so pokazali, da žrtve naših narodov za svobodo, za njihovo enotnost in medsebojno bratsko sožitje niso bile zaman. Prav tako pa naj VIL zlet bratstva in enotnosti pokaže, da želimo tudi mir in enotnost med narodi vsega sveta, kar je namen vseh podobnih športnih in telesno-vzgojnih prireditev pri nas hi v svetu. Naslednja naloga te velike Prireditve je, da spodbuja mladino na Dolenjskem in v vseh okrajih, ki sodelujejo na tem zletu, da se vključi v športne organizacije, v organizacijo »Partizan« in druge množične organizacije, ki sodelujejo pri zletu. Tovariš Aleksander Ranković je na Vil. kongresu ZKJ, ko je govoril o pomenu in problemih telesne kulture, rekel med drugim tudi naslednje: »Organizacije »Partizan«, Športne zveze. Planinske in Strelske zveze Jugoslavije so zajele določeno število državljanov, ki pa je še zelo majhno. V organizacijah za telesno kulturo je vključenih samo 3,14 odstotka državljanov. Z rednim poukom v šolah smo zajeli samo 48 odstotkov učen-°«v. Telesna vzgoja ljudstva mora postati stvar, za katero J« naša družba širše zainteresirana in zanjo morajo na do-•očen način skrbeti vsi organi, zlasti pa -sindikati m Ljudska mladina.« Te besede so že našle plodna tla. VII. zlrt bratstva In enotnosti bo prekoračil okvire telesnovzgojne organizacije »Partizan«. Ta zlet organizira Socialistična zveza delovnega ljudstva. Na zletu bodo sodelovale poleg »Partizana« vse športne in tudi druge organizacije: atleti, strelci, nogometaši, plavalci, kegljači, kolesarji, taborniki, gasilci, lovci, šahisti, Ljudska tehnika in drugi. Zastopana bo tudi šolska mladina, sodelovale bodo sindikalne organizacije in Ljudska mladina ter enote Jugoslovanske ljudske armade. S to veličastno prireditvijo proslavljamo petnajsto obletnico osvoboditve naše domovine. Zlet torej ni le manifestacija razvoja telesne kulture v pokrajinah, ki sodelujejo, temveč tudi manifestacija njihovega vsestranskega razvoja. Dosežen je velik in vsestranski uspeh, predvsem v gospodarstvu. Uspehi so še posebno pomembni, ker so bili ti kraji pred vojno med najbolj nerazvitimi področji v državi. Pov- sod tu se s hitrim tempom razvija industrija, zlasti še okrog Siska, Karlovca, Prijedora in Novega mesta. Tudi v turističnem o zim so ti predeli dosegli velik napredek, saj so pomembni po naravnih lepotah in zanimivostih, polni zgodovinskih in kulturnih spomenikov preteklosti In predvsem znameniti po svoji borbenosti, po svojem trpljenju in žrtvah in po čudovitem junaštvu svojih sinov in hčera v osvobodilni vojni. Naj bo ta svetli vzgled iz naše najbližje preteklosti nenehna spodbuda naši mladini danes in jutri pri njenem delu in naporih za lasten vzpon in vsestranski napredek v bratstvu in enotnosti združenih jugoslovanskih narodov! NIKO BELOPAVLOVIČ PREBIVALCI NOVEGA MESTA IN NOVOMEŠKEGA OKRAJA PRISRČNO POZDRAVLJAJO VSE UDELEŽENCE VII. ZLETA BRATSTVA IN ENOTNOSTI, VSE NASTOPAJOČE IN DRAGE GOSTE, KI BODO TE DNI Z NAMI! Neka slet zbliži radosna srca! Okrajni odbor Socialistične zveze in Okrajna zveza Partizan iz Siska pozdravljata udeležence in organizatorje sedanjega zleta Tovorih Aleksander Rankovič-Marko, generalni sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je pokrovitelj VII. zleta bratstva in enotnosti. Svim učesnicima i organizatorima VII. sleta Bratstva i jedinstva — velike manifestacije jugoslavenske omladine — upućujemo naše bratske pozdrave! Slet Bratstva i jedinstva postao je tradicionalna manifestacija našeg kraja. Još u toku revolucije, dok su vodjene žestoke borbe s neprijatelji*m, organiziran je u malom banij-skom nebi Tr^-.v ulet, na kojem su pored, nareda » omladine Korduna, Banije i Krajine učestvovale jedinice VII. Banijske i VIII. Kordu-naške divizije. Ovaj slet bio je manifestacija bratske povezanosti i nepokolebljive odanosti naroda, omladine i vojske organizatoru svih slavnih pobjeda naših naroda — drugu Titu i Komunističkoj partiji Jugoslavije. U želji da i ovogodišnji naš doprinos bude što dostojniji, te da i ovom prilikom manifestira privrženost miroljubivoj politici naše zemlje, snagu i pripremljenost naših naroda za obranu socijalističkih tekovina i pokaže odanost Savezu Komunista Jugoslavije i drugu Titu,, na ovogodišnjem sletu Bratstva i jedinstva učesetvo-vat će preko 400 naših aktivnih učesnika u masovnim vježbama i nizu sportskih disciplina. Želja nam je, đa uspjeh sleta bude što veći i korisniji za daljnji razvitak fizičke kulture naših gradjana, i da se njime uveliča i proslava 15-godišnjice oslobodjenja naše zemlje i 10-godišnjica uspješnog djelovanja organa radničkog upravljanja. Ispunjeni radošću što se ova velika manifestacija bratstva i jedinstva održava u nama dragoj NR Sloveniji, ovom prilikom izražavamo narodu Dolenjske i Bele krajine drugar- Prisrčno dobrodošli! Prebivalstvo partizanske Dolenjske je z veseljem sprejelo sporočilo stalnega, zlet-nega odbora, da bo VII. zlet bratstva in enotnosti v Novem mestu. Vsi delovni ljudje našega okraja z navdušenjem pozdravljajo srečanje, na katerega se pripravljajo že več mesecev. Po daljšem času se bomo spet sestali z bojnimi tovariši iz Like, Podgr-meča. Kozare, Banije, Bosen-ske Krajine in Korduna in z njihovo mladino. Prvi zlet Bratstva in enotnosti je bil v mali bamijski vasici Trnovcu na Hrvatskem že leta 1944 sredi krvavih bojev in nečloveških naporov naših narodov za svobodo in novo, srečno domovino. Razen tamkajšnjih domačinov in mladine Korduna, Banije in Krajine so se prvega zleta udeležile tudi enote VII. Banijske in VIII. Kordunaške divizije. Z ljudstvom in partizani teh krajev smo bili že med leti narodnoosvobodilnega boja tesno povezani. Nepozabni so trenutki srečanj in skupnih borb, ki so jih imele XII. Pro-letarska brigada in naši Can-karjevci ter številne druge partizanske enote s teh področij in Dolenjske z Belo krajino. Prav tu so bili postavljeni čvrsti temelji, na katerih stoji neuničljivo bratstvo in enotnost vseh narodov Jugoslavije. Zleti po osvoboditvi so nadaljevali svetlo tradicijo prvega zleta, razvijali so v borbi utrjeno tovarištvo in povezovali prebivalstvo teh predelov v skupnih naporih vseh jugoslovanskih narodov za obnovo domovine. Se bolj kot drugi kraji v državi pa so se delovni ljudje teh pokrajin ob nesebični pomoči socialistične skupnosti FLRJ zavzeli za hiter dvig in razvoj svojih krajev, saj so bili prej ros zapostavljeni in za- radi tega slabše razviti kot drugi predeli države. Prav s to pomočjo skupnosti, z mobilizacijo vseh svojih sil in z neomajno, trdno voljo svojih delovnih ljudi in mladine smo uspeli ustvariti dobre materialne osnove za razvoj, ki je potreben v socialistični družbi in v novih družbenih odnosih. Se poseben pomen daje letošnjemu zletu proslavljanje petnajste obletnice osvoboditve naše domovine. Vsi napori in prizadevanja vseh naših delovnih množic v minulem obdobju — tako od celotne jugoslovanske skupnosti kot tudi od prebivalstva teh pokrajin — nas vedno bolj povezujejo v neločljivo socialistično skupnost. Sadovi take naše enotnosti so vidni povsod: v novih tovarnah, šolah, bolnišnicah, cestah in progah, novih posestvih in delavnicah, v mogočnem vzponu našega gospodarstva, v dviganju kulturnega in znanstvenega udejstvovanja ter v vsesplošnem utrjevanju socialistične demokracije. Desetletnica delavskega upravljanja prepleta dosežene uspehe in jim daje še večjo, trajno vrednost. ' Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Novo mesto izreka v imenu prebivalstva novomeškega okraja prisrčno dobrodošlico vsem udeležencem VII. zleta! To srečanje naj nas spodbudi, da bomo še nadalje kovači in čvrsti graditelji nezlomljivega bratstva in enotnosti med našo mladino, nosilcem naše svetle bodočnosti. OKRAJNI ODBOR SZDL NOVO MESTO Ognjemet, kakršnega Novo mesto še ni videlo Vse prebivalce Novega mesta in okoličane posebej opozarjamo na veliko sobotno prireditev na novem stadionu, ki bo zaključena s slavnostnim ognjemetom. Ne zamudite izredne priložnosti in obiščite 1^'ovadnn akademijo! St*dlan bratstva in enotnosti, ke armade, »devetega grajen za VII. zlet in tovariiko srečanje mladine, ljudstva osmih okrajev ter Jugoslovanske sodelujočega okraja«, ki Je sodelovala ie na prvem zletu 1. 1944 v banljskl vaalcl Trnove« ZLETNA INFORMATIVNA PISARNA posluje vsak dan od 7. do 22-•ire v I. nadstropju občinskega 'iudskega odbora (magistrata) na r«lavnem trgu. Tu dobite vsa "otrebna pojasnila in nakazila. "e>efon inofrmativne pisarne »n zletnega odbora: Novo mesto 213. ske pozdrave, sa željom za svestran napredak i procvat bratske republike Slovenije i svih naroda Jugoslavije. Neka i ovogodišnji slet u Novom mestu poveže našu omladinu, zbliži radosna srca, rasplamta bratsku ljubav, pojača našu snagu! Zdravo! PREDSEDNIK TITO: Za množično telesno kulturo in množični šport » ... Jaz sem tudi doslej že večkrat poudarjal velik pomen telesne kulture za zdravje in dviganje delovne sposobnosti naših ljudi, za pravilni telesni razvoj in vsestransko izobraževanje in vzgojo mladine, kot tudi za odmor in razvedrilo naših državljanov. Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da je danes pomen telesne kulture še večji, glede na to, da se naša mesta vse bolj razvijajo, da nastajajo nova industrijska središča in da se je način življenja in delo naših ljudi v marsičem spremenilo. Danes je telesna kultura ena od bistvenih vsakodnevnih potreb naših državljanov in lahko bi rekli, da predstavlja dej njihovega standarda. Naša družbena skupnost je tudi doslej odvajala znatna materialna sredstva za razvoj telesne kulture. V povojni dobi smo dosegli nekatere znatne uspehe rudi v tej družbeni dejavnosti. Vendar pa menim, da bi bili ti uspehi lahko še večji, če bi bilo več razumevanja in če bi bili hitreje odpravljali slabosti in preživeli konservativna pojmovanja, ki jih še danes imamo na tem področju. Naša telesna kultura je usmerjena pretežno v atraktivni šport. Temu se podreja tudi politika graditve objektov in razdeljevanje finančnih sredstev, zraven se pa pozablja, da v naših pogojih le množična telesna kultura in množični šport, kot njen neločljivi del, lahko zadovoljita različne interese državljanov in izpolnita naloge, ki jih ima telesna kultura v naši družbeni skupnosti. Zato je nujno, da se v naslednjem razdobju od sredstev, ki bodo v ta namen na razpolago, izloči večji del za tiste dejavnosti, ki bodo lahko zajele čim večje število naših državljanov v raznih oblikah telesne vadbe. Ta razlog morajo upoštevati tudi ljudski odbori, zlasti pa podjetja, ko odvajajo sredstva za telesno kulturo. Za naprej je treba, da se orientiramo na gradnjo manjših in cenejših, toda za državljane dostopnejših objektov v bližini šol in tovarn, v delavskih naseljih, stanovanjskih blokih, pri počitniških domovih in na drugih krajih, kjer delovni ljudje preživljajo svoj prosti čas. Posebno bi rad poudaril pomen telesne vzgoje v šolah, kajti tukaj je največje število otrok in mladine, ki so ji telesne vaje najpotrebnejše in kjer moremo hkrati doseči tudi največje vzgojne uspehe. Sola mora postati osnovni činitelj v celotnem delu za telesno vzgojo mladine, mora biti mesto, kjer se oblikujejo pravilni nazori o vlogi telesne kulture in pridobijo trajne navade. Zaradi tega je nujno potrebno, da telesni kulturi v šolah posvetijo večjo skrb ljudski in šolski odbori, prosvetni delavci in družbene organizacije za telesno kulturo, da bi se tako ustvarili čim ugodnejši materialni pogoji in da bi si zagotovili potrebne kadre za izvajanje uspešnejšega in sodobnejšega pouka telesne kulture v naših šolah .. .* (Iz pozdravnega pisma tovariša Tita kongresu za telesno kulturo — 4. novembra 1958). Neizpodbitni so dokazi napredka VII. zlet Bratstva in enotnosti, na katerem sodelujejo okraji Karlovac, Bihać, Prijedor, Gospić, Ogulin, Sisak, Banja Luka in Novo mesto, mi nudi priložnost, da popeljem bralca ix> poti, ki razkriva velikanski napredek, dosežen v petnajstih letih svobodne graditve v bratski skupnosti jugo-slizvodtJVrt>pek* reblti bos vzkliknil kot ne** tujec, ki kar ni mogel odtf- (Nndaljcvanje na 3. strani) Stov. 24 (534) DOLENJSKI LIST Stran S OGULIN U nošenu štafete: 2.000 nosilaca Pozdravljajući VII. slet stvom i ogromnim žrtvama bratstva i jedinstva, pozdrav- doprinjeo neobično mnogo za ljamo ujedno i narod junačke stvaranje novog socijalističkog i lijepe Dolenjske krajine i uredjenja u našoj zemlji. Kao čitave Slovenije, koji je u što je iz vašeg kraja, iz baza svoju sredinu primio učesni- koje su se nalazile na vašem ke VII. sleta iz sedam kota-v području. Glavni štab Narod- reva Slovenije, Hrvatske i noosvobodilačke vojske i par- Bosne i Hercegovine Neobično nam je drago, da ^erno kao učesnici ovog Sleta Oioći zajedno sa vama i predstavnicima omladine i naroda iz kotareva Hrvatske i Bosne i Hercegovine manifestirati bratstvo i jedinstvo naših naroda, skovano u toku naše narodne revolucije. Kao što je narod Dolenjske U toku NOB davao ogromne žrtve za stvaranje nove Jugoslavije, isto tako je i narod kotara Ogulin svojim heroj- PRIJEDOR: tizanskih odreda Slovenije 1 CK KP Slovenije rukovodio borbom slovenačkog naroda, tako je i naša junačka Drež-nica u svojim šumama krila Glavni štab NOV i PO Hrvatske i CK KP Hrvatske. Povezala nas je narodno-oslobodilačka borba, u ratu smo jedni drugima pomagali i kovali jedinstvo naših naroda, u poslijeratnoj izgradnji u stvaranju socijalističkog društva još više smo se ujedinili i shvatili da zajedno sa Živost ie sve veća... Ovogodišnji slet Bratstva i jedinstva, koji se prvi put održava u Novom mestu, probudio je izvanredno intereso-Vanje svih članova »Partiza-to-t. Koliko je to interesova-Bje, izmedju ostalog pokazuje 1 Ćinjenica da preko 2000 naših članova zna sletske vježbe Hi se pripremaju za razna sPortska takmičenja. U radničkom gradu — u Ljubi j i kod Prijedora, održana je 5. juna Seneralna proba članova naših društava, gdje je učestvovalo preko 600 takmičara. Svi su oni pokazali veliko intere-sovanje za slet, svi su nastojali da budu najbolji. Na ovu Probu moglo je doći znatno više učesnika, da je bilo više transportnih sredstava i finan-sijske mogućnosti. Ni to nije moglo spriječiti dolazak jedne Srupe omladinaca pa čak i Pionira iz Sanskog Mosta. Oni su pješice prevalili preko 25 kilometara i došli u Ljubiju. da pokažu da su najbolji! Takvi su stvarno i bili. Pripreme i probe odvijaju se i u drugim društvima koja nisu učestvovala na generalnoj probi. Svi, medjutim, ne mogu doći u lijepu Sloveniju Pa da pokažu svojim drugovima da je vole koliko i svoju Kozaru i da prikažu ono što Su naučili. To će moći njih samo 348. 2ivo interesovanje vlada me-đju seoskom omladinom. Do sada su pokazali mnogo volje i truda. To se može reči i za svu ostalu našu omladinu. Sto se primiče bližu dani odlaska u Novo mesto i početka sleta, živost je sve veća i interesova- nje raste toliko da se nezna ima li tome kraja ... Tahir Tanović pretsjednik sreskog saveza DTV Partizan Prijedor svim narodima Jugoslavije možemo stvoriti velika djela za sreću svih nas, pa i med-junarodnog socijalističkog pokreta. Pripremajući se za VII. slet, na kojem je sa našeg kotara uzelo učešća 230 učesnika, u prednat jecanjima sudjelovalo je na našem području više od 1350 omladinaca i omladinki i drugih članov sportskih organizacija, a naročito društava za tjelesni odgoj Partizan. Pripreme za slet so kod našeg naroda pobudile veliki interes a pogotovo štafeta sa pozdravima VII. sletu, koja je našim kotarom prošla stazom od 130 km. U njenom nošenju uzelo je učešća oko 2000 nosilaca, a preko 5000 gradjana sudjelovalo je u njenom ispraćaju kroz pojedina mesta. Me želimo da VII slet bratstva i jedinstva, kojem je pokrovitelj drug Aleksandar Ranković, zaista ispuni naša očekivanja, a naročito da se na njemu ispolji istinsko bratstvo i jedinstvo naših naroda. Vjerujemo, da ćemo u narodu Dolenjske naići na gostoprimstvo i najlepši prijem, kojeg ćemo u sjećanju ponijeti svojim kućama kao dragu uspomenu i nezaboravne utiske iz Novog mesta. Dosadašnji susreti sa vama oko priprema VII. sleta u Novom mestu, nastojanja i zalaganje organizatora čitave ove manifestacije, učvrstili su u nama opravdane nade, da će Slet i ciljevi kojima je on namjenjen biti podpuno ispunjeni. Na kraju, najtopliji pozdrav svim učesnicima Sleta, organizatorima i slovenskom narodu, a napose pokrovitelju VII. sleta drugu Alekandru Rankoviću! FRANJO SPEHAR, predsjednik Kot. odbora SSRN — Ogulin KARLOVAC: Podoba Karlovca, starodavnega mesta ob Korani Pozdrav narodu kotara Novo mesto Prijedor: ulica maršala Tita Drugarice i drugovi učesnici VII. sleta bratstva i jedinstva, narode kotara Novo mesto! Dozvolite nam, da Vam u prvom redu izručimo drugarske pozdrave u ime svih učesnika Sleta iz karlovačkog kotara i naroda ovog kraja. Uvjereni smo da će i ovogodišnji, sedmi po redu, slet »Bratstva i jedinstva«, koji se održava u vašem lijepom gradu na Krki pridonijeti daljnjem jačanju i učvršćenju ideje bratstva i jedinstva svih naših naroda. Ova uzvišena ideja okupljala je iz godine u godinu na sletovima sve više učesnika i pretvorila se danas u veličastvenu manifestaciju omladine i naroda bratskih republika. Mi u karlovačkom kotaru, koji je bio jedan od osnivača sleta i učesnik u svih šest dosadašnjih sastanaka omladine iz raznih krajeva naše zemlje, pažljivo smo pratili pripreme, koje ste sprovodili, kako bi ovogodišnji — do sada naj-masovniji — slet Bratstva i jedinstva što bolje uspio. — Brojka od 15.000 učesnika ovogodišnjeg sleta je zaista im- sumjivo je porastao činjenicom što se pokroviteljstva sleta prihvatio drug Aleksandar Ranković. Na sletu Bratstva i jedinstva u Novom mestu sudjelovat će oko 800 učesnika iz našeg kotara. Pripreme takmičara i vježbača, koji će nastupiti u vašom gradu već su u završnoj fazi, a svi učesnici s nestrpljenjem očekuju početak sleta. Kao i svi dosadašnji sletovi 1 ovogodišnji će pored sportskog karaktera imati ogroman moralno politički značaj, omogućit će omladini iz tri susjedne bratske repu- blike da se upoznaju i ogledaju na sportskom polju i što je najvažnije, da s ove veličanstvene manifestacije omladinske solidarnosti • ponesu najlepše uspomene. U prilog tome govori i činjenica, da je u svakom mjestu našeg kotara, kroz koje je prošla, Štafeta mladosti bila dočekana s velikim oduševljenjem i izrazima najvećih simpatija prema uzvišenoj ideji — vodilji ovih sletova. Me ćemo sa naše strane nastojati da u granicama naših mogućnosti što više pridonesemo uspjehu ovogodišnjeg sle- ta Bratstva i jedinstva, koji se održava u vašem gradu, i koji će — kako pred vid j amo — biti ne samo najmasovniji već i najveličastveniji do sada. Još jednom najsrdačnije pozdravljamo čitaoce vašeg lista i narod kotara Novo mesto kao i sve učesnike ovogodišnjeg sleta u ime svih društvenih i političkih organizacija i učesnika sleta iz karlovačkog kotara, sa željom da slet što bolje uspije! KOTARSKI STAB SLETA BRATSTVA I JEDINSTVA KARLOVAC Stadion-naš ponos Smo pred začetkom zleta. Dela se z mrzlično naglico končujejo. Vreme je organizatorjem zleta in posebno še vsem tistim, ki pripravljajo stadion, naklonjeno. Se nekaj dni nas loči od zleta. Se nekaj dni in fanfare bodo naznanile začetek velike prireditve, velike parade mladosU, bratstva in enotnosti. Stadion je dobil prav v zadnjih dneb novo, končno preobleko. Rdeča steza, potem zelen pravo- BANJA LUKA: pozantna, a značaj sleta ne- kotnik trave na sredini, med stezo in pravokotnikom črno zemljišče za atlete. Tribuna, ki se v s topni- Manifestacila mladosti i ljubavi Sedež novinarske poročevalske službe — 0L0 VII. slet Bratstva i jedinstva pretstavlja značajnu i snažnu manifestaciju još čvršćeg povezivanja i zbližavanja omladine naše zemlje. Svojim programom i imenom ovaj slet osvježava uspomene na nadčovječanske napore i podvige mladića i dje- Razvijanje telesne vzgoje je sestavni del naših prizadevanj za splošno blagostanje delovnih ljudi, za krepitev zdravja in obrambne moči države. vojaka — boraca revolucije, koji nas uvjek oduševljavaju i vaspitaju našu mladu generaciju, kako treba voliti i razvijati najveću tekovinu naše revolucije, to jest bratstvo i jedinstvo. Na tim osnovima kroz slet Bratstva i jedinstva naša omladina će i ove godine kao i dosad manifestovati svoju mladost, snagu i ljubav prema našoj socijalističkoj Jugoslaviji i njenoj izgradnji, prema našem voljenom drugu Titu. Narod banjalučkog sreza učesnicima i domaćinima VII. sle- ta Bratstva i jedinstva upućuje najtoplije želje za potpun uspjeh! Sreski odbor SSRN Banja Luka Telesna kultura bistveno prispeva h krepitvi zdravja, delovne in obrambne sposobnosti delovnih ljudi in pomeni neločljiv del splošnih prizadevanj za socialistično vzgojo mladega rodu! Novinarji dnevnega in tedenskega tiska, poročevalci radijskih postaj ln TV bodo imeli v zletnih dneh rezervirani v stavbi OLO dve pisarni, felefonsko omrežje ln potrebne pisalne stroje. Stanovanja so jim zagotovili v dijaškem internatu v Smihelu. Na razpolago Jim bo tudi več kurirjev, stalne stike pa bodo imeli tudi z domačimi časnikarji Novege mesta, z novim stadionom dobilo popoln ran dviga nad stadionom, gozd za njo. . . res bi bilo težko najti lepši prostor za nov stadion. Ivan 2idanek. Eden izmed najstarejših delovodij pri Pionirju. Tam dela že petnajst let. On o stadionu: »Zelo smo se bali, da nam bo nagajalo vreme. Sni veste, da Je bil od novembra do aprila dež. Rušo smo polagali v blato. Bali smo se tudi, da se bo stadion na nekaterih mestih podrezal. Vreme se je končno le ustalilo in dela končujemo .. •»Koliko zemlje ste premetali?" »Na desettisoče kubičnih metrov.« »Kako ste bili zadovoljni s pomočjo mladine?« »Bili so pridni. Saj so delali zase!« »Koliko ruše ste porabili za zeleni pravokotnik na stadionu?« »7350 m*.~ »Vi ste delali že več stadionov. Kaj mislite o tem?« »Res sem delal že na stadionih. Ta, ki smo ga sedaj zgradili, je eden najlepših, kar sem jih dela) in tudi videl.« Dela so končana. Novo mesto je športni park, s kakršnim se lahko pohvali le malokatero mesto. Zahvaljujemo se našim graditeljem, Pionirju, mladincem in bor- Mladini, vrelcu novih pobud! t>RAGA MLADINA, TOVARISICE IN TOVARIŠI, POZDRAVLJENI! Novo mesto, središče Dolenjske, je ponosno, da more t> svoji sredi pozdraviti vse txw, ki ste od sosednjega Po-kolpja ter Posavine pa tja do Podgrmeča in Drvarja prišli, da na VII. zletu bratstva in enotnosti ponovno na najbolj vnanifestativen način izpričate zvestobo ideji, ki jo je v ognju *n krvi prekoiml skw}yni in bratski osvobodilni boj. Počaščeno je naše mesto, da t>am lahko nudi svoje gostoljubje, počaščeno posebej, da more sprejeti tebe, mladina iz *aMh sosednjih bratskih pokrajin, tebe, ki si kri in življenje onih očetov in mater, s katerimi smo ramo ob rami tali v težki borbi z nadmoćnim sovražnikom in si očuvali "om in čast. Beograjski Novomešča-ni na zletu Zvedeli smo, da je za zletne Prireditve prav posebno veliko zanimanja tudi v beograj-Wo »novomeški koloniji", kakor lahko upravičeno nazivajmo veliko število naših roja-*°v v glavnem mestu republi-V soboto zjutraj bodo pri -*P°li z vlakom v Zagreb, od 1,1111 pa jih bo prepeljalo *vtobusno podJetJt »Gorjanci* J*° avtomobilski testi v Novo mesto. S Krka in iz Splita: 58 prostovoljcev' ttaaen iz okrajev, ki stalno ****luJ>jo na žlebih bratstva *>onotno»tl, v7.!)uj;i letos po-^>no in prijetno |mv/.ornost •D^buda članov Partizanu * otoka Krka in iz Splita: pri-■frlll io 58 udeležencev, ki bo-»»delovali tudi v nedeljski Prireditvi, Kot se vsako leto obnavlja pomlad, tako se v vsaki pomladi zbirate tudi vi, da v svečanih dneh praznika vseh mladih in pogumnih obnovite prisego zvestobe visokim vzorom, h katerim nas danes prav tako, kot nas je v dnevih bojev proti tujim in domačim sovražnikom svobode in napredka vodil in nas vodi naš dragi in ljubljeni maršal, tovariš Tito. Tovariši in tovarišice, draga mladina! Ne druži nas samo slučajno sosedstvo naših pokrajin, ne veže nas samo brat- tere graditvi je prav tvoje delo, mladina, osnovni in naj-častnejši delež! Zato s takim ponosom v imenu naše občine in našega mesta izrekam prisrčno dobrodošlico tebi, naša mladina, in iskreno želim, da bi zletni dnevi v Novem mestu potekali v najboljšem počutju in pravem vzdušju bratske enotnosti. Naše starodavno Novo mesto je vedno znalo z vsem gostoljubjem sprejemati brate in sestre juga slovanskih narodov. Prepričan sem, da bo pobud pri trdem, a zanosnem delu graditve vse lepše in boljše prihodnosti. Dobrodošli in prisrčno pozdravljeni! Maks Val«, predsednik ObLO Novo mesto Ivan Zidanek nam je dejaj te dni: »Kar hudo mi je, da nc moremo prekriti žc zdaj cele tribune ... Tako lepega stadiona še nisem videl!« cem JLA, ki so pomagali pri delih. V nedeljo bo stadion prvič oživel. Tisoči iz vseh krajev bodo prisostvovali njegovemu rajstnemu dnevu. Pridite tudi vi! Z okrajnega zleta Partizana v Ogulinu (junij 1957) Jutri zvečer: balkanska štafeta Jutri, ▼ petek zvečer ob pol devetih, bodo na Glavni trg v Novem mestu pritekli nosilri Balkanske štafete. Nosilci štafete bodo najboljši športniki vseh okrajev, ki sodelujejo na zletu. Stafetne palice bodo prižgane bakle. Proga bo dolga 1S00 metrov. Tekači se bodo menjavali na 800, 400, 200 in sto metrov. Zadnji tekači, predstavniki Slovenije, Hrvatske in Bosne, bodo nadaljevali pot z baklami na I.oko, "sjer bodo prižgali taborniški osenj. Štafeta je na zletih bratstva in enotnosti postala že tradicija. Za zadnjih dveh zletih so nosilci štafete, športniki novomeškega okraja prvi pritekli na cilj. i Neizpodbitni so dokazi napredka Košček Novegu mchta, spredaj ovinek mestnim jezom Krke nad zadnjim stvo krvi ln jezika. Vse več! Dolga stoletja trpljenja in muk, ki so naše prednike povezovala p boju prav tako proti sanuvpašnl gospodi v nekdanji fevdalni ureditvi kot v obdobju kapitalistične laži-demokracijc, se danes prelivajo v svetla obzorja nove, srečnejše bodočnosti, pri ko- te dni še z večjo ljubeznijo sprejelo tebe, mladina, ki si in moraš biti ohranjevalec in nikdar presihajoči vrelec novih Naj živita bratstvo in neločljiva enotnost jugoslovanskih narodovi (Nadaljevanje z 2. strani) gati zasanjanega pogleda od tolikšne lepote: »Ni ga lepšega kraja pod tem soncem!« Kadar se peljem po cesti do Mačkovca in nato naprej proti Otočcu, se vedno znova veselim pogleda na kristalno čisto Krko v jutranjih urah. Otoški grad je pravcata čarovnija. Posadili so ga v tak kotiček, ki ga je narava ustvarila tako čudovito, da ljudje kaj takega z največjim trudom ne bi zmogli. Kam te naj še popeljem? V katere izmed toplic, • ki razen naravnih lepot razdajajo še zdravje? Ali pa na katero izmed planinskih postojank: Li-sco, Mirno goro, Gospodično, Bohor, Trško goro ali drugam? Tudi Novo mesto je zanimivo, zlasti njegov Glavni trg, Tintorettova slika v Kapitlju, Studijska knjižnica, muzej itd. Črnomelj privlači zaradi pomembne vloge, ki jo je imel med zadnjo svetovno vojno, ko je bil »partizanska prestolnica« — središče NOB in osvobojenega ozemlja. Tu se je sestal prvi slovenski parlament — SNOS. Napolnili bi cele strani, če bi hoteli našteti številne konference, skupščine in bitke, ki so vezane za ime Črnomlja, Kam pa sedaj? Časa je maki, turističnih privlačnosti ne na pretek. Za trenutek se bomo ustavili v Karlovcu, mestu, ki je bilo ustanovljeno, da bi branilo Zahod pred Turki. Se danes so vidni zidovi, trdnjave in rovi, ki so nekdaj delali središče Hrvatske vojne krajine močno in nepremagljivo. Ce bomo potovali v ogulinski okraj, ne smemo pozabiti obiskati najlepšega planinskega hotela v Jasenku, ki živi sredi bogatih gozdov, polnili divjadi, življenje modernega samotarja. Skoro se ni mogoče ubraniti mikom Plitvičkih jezer, ki se kopljejo drugo v drugem ko dragulji v biserni vodi. Ce b naredili primero z niagarskim slapovi, bi za Plitvička jezera rekli, da so še čudovitejša Razlika je kot med dekleti: tistimi, ki zaradi zapeljive zunanjosti padejo takoj v oči in jih hitro spet pozabimo, in tistimi, ki so nas prevzela z notranjo lepoto, ki zapusti trajnejše vtise. V bihačkem okraju bom' obiskali najprej sam Bihač, I Je leta 1942 gostil I. zaseda nje AVNOJ in I. kongre ISAO.J. V dvorani, kjer je bi lo zasedanje, je zdaj lepo urejen muzej, ki privablja ljudi z najoddaljencjših kontinentov. Tu se ni kovala samo nova Jugoslavija, tu se je kovala tudi mogočna ideja, ki danes osvaja cel svet — ideja aktivne koeksistenec, ustvarjalnega sožitja. V Prijedoru je vsak kamen spomenik, ki spominja na slavno preteklost partizanov ?. legendarne Kozare, o kateri pojejo celo pesmi. Nedaleč je letališče, s katerega so poleteli nad sovražnika prvi partizanski piloti — Franjo Kluz in Kudi Cajevac. ! i .uikopanski stolp iz XV. stoletja, v katerem jc 1>i 1 zaradi svojega revolucionarnega dela saprt tovariS Josip Ilroz-Tito v letih 1927, 1933 in 1934 Banja Luka — mesto žveple-nih izvirov, baje znanih že v zimskih časih. Nad izviri je moderen planinski dom, zgrajen v stilu muslimanskih hišic. Nepozabna je Kozara, ki pozna svojo resnično povest o časih, ko je bila velik dom hrabrih partizanov. Segestica. katere ime so zapisali že 35 let pred našim štetjem, predstavlja temelje današnjemu Sisku. Na ustju Kolpe je dobro ohranjena trd-ijava, ki je bila živa priča logodkov leta 1593, ko je Sisak •roslavljal zmago nad Turki. Se več krajev je, ki jih u kakor ne bi smeli prezreti. Prostor je preskop, da bi jih lahko vse naštel in jih opisal. Toda dveh mest le ne smem izpustiti: Drvarja in Jajca. V Drvarju je bil nekaj časa sedež Vrhovnega štaba naše vojske. 25. maja 1944 so Nemci organizirali zračno izkrce-vanje na predel, kjer so bili Vrhovni štab in tovariš Tito. ' imenom Drvarja je povezan -omin na gojence oficirske ile, ki so se do poslednjega iha borili, da bi zaščitili umik /rhovnega štaba in ljubljenega Tita, — Zgodovinsko pomembno je Jajce, ki je bilo priča, ko so bili na drugem zasedanju AVNOJ položeni temelji novi Jugoslaviji. FRANCE MIHALOVCAH Tudi prehrana in stanovanja: v redu! C« vas ie v turistični sezoni ktiai zanesla pot po svetu, ste že. okusili kako težko je za e. nočišce. za hrano in vse tisto, kar naj bi utrujenemu popotniku nućUo vsaJ skromen košček doma. Znano je, da so zmogljivosti naših gostišč majhne, v zletnih dneh pa se bodo zbrali pri nas tisoči obiskovalcev. Komisija za prt-hrano in stanovanja v zlelnem odboru ima zato res polne roke dela. Njen predsednik, tovariš Boris Andrijanič res ni bil v zadregi za razgovor- »Približno 10.000 nastopajočih. 300 predstavnikov ;z zletnih okrajev. 70 novjnariev od radia televizije in različnih časnikov ter 15.000 gledalcev pričakujemo Za 10.500 nastopajočih in gostov moramo oskrbeti hrano in stanovanje, množici gledalcev pa nuditi možnost nakupa tople hrane. Največ preglavic nam je povzročilo vprašanje hrane in sta. novania za nastopajoče. Zmogljivosti naših gostišč so sorazmerno majhne, za tolikšno množico Uudi pa pomeniio kapljo v morje. Na razpolago so nam bile le novomeške šole in Internat v Šmjhelu. Vse. to bi morali s precejšnjimi stroški preurediti v zasilna bivališča, pa tudi to bi le 6težka zadostovalo. Takrat nam ie z velikim razumevanjem in re.; tovariškn priskočila na pomoć garnizija JLA. Na razpolago nam je dala vojaški tabor z vsemi prostori. s kuhinjami tn z ostalim- Tako smo težavo s prenočišči in prehrano za 8.000 udeležencev rešili. Ce bo potrebno bomo za tisoč ljudi še našli prostora v šolah. Ker bo 2000 nastopajočih prišlo 17 in 18 junija, preostalih 8.000 ->a imamo na skrbi 19. in 20. junUa upamo s pomočjo vojske naloge rešiti brez večjih težav. Od JLA smo dobili na razpolago vojaške kuhinje in strokovno osebje. To bo zadoščalo za Drehrano 10.000 nastopajočih. Hrana bo okusna, kalorična (4 000 kalorij na dan) ln raznovrstna. Poskrbeli bomo tudi »a sadje. Celodnevni obrok bo stal 220 dinarjev. Predstavnike bomo namestili po hbtelih. v šmihelskem internatu in pri Novomeščanih. Hrano smo jim oskrbeli v m en za h šmihelskega Internata ln osnovne šole. Po lastni želji se bodo seveda lahko hranili tudi v gostiščih. Približno 250 prenočišč za goste so ponudili Novomeščanl. Tako lepega odziva res nismo pričakovali vrhu vsega pa so vsi (z redkimi izjemami) ponudil' ležišča brezplačno. Rad bi izrazil posebno hvaležnost vsem meščanom, ki s0 pokazali razumevanje ln nonudill pomoč. Dokazali so. e), trditev o naši gostoljubnosti drži. kar je poseben pomembno prav zato. ker smo turizem In gostinstvo na našem področju šele pričeli razvijati- Zdaj pa še prehrana gledalcev. Povečali smo zmogljivosti naših gostišč, odprte bodo vse trgovine s prehranskiml izdelki razen tega bo pa v mestu še 16 paviljonov, kjer bodo gledalci lahko kupili tudi toplo hrano. Te paviljone bodo prevzela domača gostinska podJetja in tovarne. V posebni štabni pisarni ki posluje v nrvem nadstropju občine od 10. junija, lahko vsi gostje dobijo informacije in nakazila za stanovanje in hrano. Za tabor odgovarjata major Veliko Zubenica in Jože Vidmar, za stanovanja dr. Karel Gošler, za prehrano Sergej Thoricvski, glavni intendant pa je Janez Potočar. NOVO MESTO SKICA MARKIRANJA MOTORNIH VOZIL %m ZLET mBRATSTVA in ENOTNOSTI* Zdravstvo: predvsem preprečujemo! Dr. Adolf Spiler, predsednik zdravstvene komisije zlet-nega odbora, nam je povedal mnogo o sistematičnem delu komisije, ki poteka že polnih sedem tednov. — Kadar se. čeprav za kratek čas, zbere veliko število ljudi na majhnem prostoru, se pojavi nevarnost obolenj. Prav zato naša komisija že dlje <*a- Za red v zletnih dneh — Naša komisija je zelo široka, v njej delajo mnogi ki sicer niso zajeti v pripravah na zlet. — Tako je priče razgovor predsednik komisije za promet pri zletnem odboru, tovariš Boris Cižmek-Bor. — Desettisoči se bodo udeležili zleta, brezhibno bo moralo delovati vse: od elektrike, pošte, vode, komunale, železnice tja do cestnega prometa. Številni ukrepi so potrebni za to. Rad bi poudaril nekaj: kadar se zbere veliko ljudi, skušajo v množici vedriti razni krošnjarji, sejmarj: in klateži. Vse te bomo odločno preganjali. Skrbeli borne za osnovno varnost prometa in državljanov po svojih najboljših močeh, precej dolžnosti pa odpade prav na državljane. Z zdravo pametjo in discipliniranim obnašanjem nam bodo prihranili nemalo truda. Zaklepajmo kolesa, ne vozimo tam kjer je prepovedano, parkirajmo le na parkirnih prostorih, bodimo previdni pri kopanju v Krki če bc vroče, ne približujmo se preveč vodi, pokažimo se kol dobro vzgojeni in zavestni državljani, pa bo potekalo vse brez težav! Posebej bi rad nanizal nekaj misli in želja o prometu V načrtu imamo ločene parkirne prostore za kolesa, motorje in avtomobile. Stremimo za tem, da bi bili čim bliže stadionu, nobenega vozila pa ne bomo pustili naprei po cesti od železniškega nadvoza pri železniškem mostu' Promet po obvozni cesti Novo mesto — Dolenjske Toplice bo ves čas zleta potekal nemoteno. Parkiranje si zamišljamo tako: Parkirni prostori bodo za vozila, ki prihajajo z desnega brega Krke. na desnem bregu, za ona z levega brega pa na levem. Vsem udeležencem zleta bomo oskrbeli parkirne prostore v neposredni blizini prenočišč in začasnih bivališč. Skice s točnimi navodili za promet in parkiranje bodo pravočasno objavljene v časopisju. Za spravljanje koles bomo uredili kolesarnice, kjer bodo lahko lastniki spravili kolesa za majhno odškodnino. Za obiskovalce in goste so parkirni prositori določeni tako, da promet in cestni red ne bosta ogrožena. Za vzdrževanje reda bo potrebnega mnogo truda in precej sredstev. K vzdrževanju prometne varnosti bomo pritegnili tudi člane avto-moto društev in združenja šoferjev in avtomehanikov. gojence predvojaške avto-moto šole ter po potrebi še druge. Vsak miličnik bo imel tako Še nekaj pomožnih miličnikov. To nas bo stalo mnogo manj, kot če bi zaprosili za pomoč LM iz drugih pod-ročii. Želimo, da bi vsi vozniki motornih vozil vozili pravilno in previdno, da bi upoštevali cestno prometne predpise in da bi bili vsi, ki se bodo zleta udeležili, res disciplinirani. Novomeščani naj dajejo povsod vzgled! Le tako bomo dosegli največjo varnost oziroma popolnoma pre-urečiM nesreče, to pa je naša največja želja! sa preventivno deluje, torej to nevarnost preprečuje. Pripravljamo pa se seveda tudi na kurativo, na nuđenje praktične zdravstvene pomoči v zletnih dneh. S preventivnim delovanjem skušamo ustvariti vsem, ki se bodo zleta udeležili, popolne sanitarne in higienske pogoje. V ta namen smo ustanovili dve podkomisiji: prva je higiensko - sanitarna druga pa skrbi za nadzorstvo nrane in vode. Pred sedmimi tedni smo začeli s čiščenjem vseh gostinskih in trgovskih obratov in -; posebno akcijo te vrste na vseh zletnih prostorih. Pn-oravljamo dosledno sanitarno ureditev bivakov za nastopajoče. Vse to spada v področje sanitarno - higienske podkomisije. Novem mestu bo takrat delovalo 7 ambulant; tri izmed njih bomo preuredili posebej v ta namen. Samo za zlet bo angažiranih 6 zdravnikov, 28 bolničark iz bolničarske šole. 8 medicinskih sester 8 rednih bolničark, razen tega bo na razpolago še vse zdravstveno osebje v bolnišnici. Pet rešilnih avtomobilov bo v nenehni pripravljenosti za prevoze v ambulante ali bolnišnico. V soboto, 18. junija, bodo med povorko skozi mesto ob cesti na vsakih 200 metrov pripravljene bolničarske ekipe, ki bodo sprevod spremljale. Takšnih ekip bo 15. Zares, tudi s te plati je za varnost in zaščito gostov, nastopajočih in obiskovalcev prireditev dobro poskrbljeno. rWI- v. H L rZGEkJP A PPl MLtkAPNI - n.sr C t i ta I_A vJA MOTORNA VOZILA IN KOLCiA PRI 0OJMLNI HA DUiKI ZA V4/\ HOTOPMA »OIIL/S iK «OLE>A NAKLADALNA RAMPA V KANPlJI r« AVTOMOBILI lamičf TVO.PABTiZAH' NA LOKI ZA CUE0MC AvrOMOftlLl.HOTORJfc m KDLtiA **/ N<\RiA!VUMn BANPA V »»SUMU ZA rOfODNf AVrOflOBrLC CESTA TALCE - v CELOTI • tA TorOPHt AVTOMOSfLt mcp novim t«oom m gi/sijANJKo c«to 1.1 AVTO&IMB ha (iLnvktN raeu - po označbi V BRiLlNV- RtZtRVlRANO Zfl NdiTOPAJOCE.' *ONTOH5KI MOST MtEKO ICKKt V BfiŠUNU zDumrH/Jtcn DfiuftuR sLutdn Voznikom motornih vozil in kolesarjem! Za obiskovalce glavne prireditve Zleta bratstva in enotnosti na dan 19. VI- 1960. pridejo na prireditev z motornimi vozili in s kolesi, so določeni naslednji Novo mesto za zlet Tudi komisija, ki skrbi za nadzorstvo hrane in vode, deluje že lep čas. Zaradi velike množice obiskovalcev že prihajajo potrebne količine hrane". Vsa živila sproti temeljito pregledujemo, tako da bodo do zleta vsa došla in ona iz zalog pregledana. Smo zelo strogi in ne bomo dopustili, da bi nam karkoli ušlo. Vemo namreč, da se na podobnih prireditvah po geslu: »vse gre v promet« kaj rado proda vse, kar sicer v običajnih pogojih velja za škodljivo. Tudi zdrava pitna voda je zelo pomembna. Vodo bomo v glavnih zletnih dneh še dodatno klorirali in jo še posebej nenehno pregledovali. Preostane še tretja podkomisija, ki bo skrbela za kurativo. Točen načrt zdravstvene zaščite vseh zletnih prireditev je že izdelan. Za vsako tekmovanje so določene zdravstvene ekipe; v vsaki je zdravnik, medicinska sestra in bolničarka ter še posebej reševalna služba z rešilnim avtomobilom. Njihova naloga je nuditi prvo pomoč nastopajočim. Hitro, brezhibno in učinkovito prvo pomoč bomo zagotovili tudi gledalcem in gostom v dneh glavnih zletnih prireditev. V Želimo si samo še tole: da bi naši zdravniki in njihovi sodelavci imeli v zletnih dneh kar najmanj dela! Kje si lahko postrežete? V času zleta bodo v Novem mestu in okolici postavljeni paviljoni za prehrano in osvežilne pijače. Pavifljoni bodo postavljeni na na-slednjih mestih: Na stadionu bosta dva paviljona, eden desno od tribune., drugi pa v Portovem. Razen tega bo pred vhodom kiosk za tobak. Ob Krki bo stal paviljon z osvežilnimi pijačami. Na stadionu bosta tudi dva paviljona na kolesih. Hotel Kandija bo postavu na vrtu paviljon za prehrano. Tržnica v mestu bo nekak Center, kjer bodo prodajali sadje, hrano in osvežilne pijače. Paviljoni bodo postavljeni še: pri Metropolu, pri novi po&ti, na Loki pri atletskih IgriSčih, na kopališču, pri Železniški sekciji, dva bosta na kolodvoru v BrSljlnu. Tudi taborišče za udeležence zleta v Brsljinu bo opremljeno z njimi. Poslovanje vseh paviljonov Ln zabavnega parka na Loki bo objavil organizator zleta s plakati. Na dragocenih temeljih N0B gradimo srečno domovino, deželo svobodnih skupnosti vseh naših narodov parkirni prostori, prika-zani na situacijsi skici: Parkirni prostor P-rl: ob Zagrebški cesti pri Mlekarni parkirajo vozila, ki pripeljejo iz srneri Karlovca in Zagreb (oesta I reda št. 1). Najbližja pešpot na stadion je Po Zagrebški In Partizanski cesti mimo Kandij ske bolnice. Parkirni prostor P—II: ie m Drskl za vsa vozila, ki pripe Ijejo lz smeri Žužemberk. Doi Toplice (cesta II. reda št. 333) Najbližja pešpot na stadion i' ob železniški progi. Parkirni prostor P—III: je .i, razkladalnem prostoru želez niške postaje Kandija za vsi vozila, ki pripeljejo iz smer Vršna sela (cesta III- reda š< 1501). Najbližja pešpot do sta diona je preko ceste (II. reda *33) ob železniški progi. Parkirni prostor P—IV: je n. letnem telovadišču Loka. Na le vem delu je prostor za osebni avtomobile, na 0?snem delu po sta ločena prostora za motoriste in kolesarje. Najbližja pešpot do stadiona j« Po lesenem mostu preko reke Krke. Parkirni prostor P—V: j« na razkladalnem prostoru železniške postaje Bršljin, na desn; strani ceste Bršljin—Mirna peč. (cesta I. reda št. 1.) Namenjen je tovornim avtomobilom in avtobusom, ki pripeljejo iz Ljubljane po avtomobilski cesti na odcepu pri Karteljevem. Najbližja peš-oot do stadiona za potnike je nnimo tovarne Novoteks, preko ontonskega mostu čez reko \rko. Parkirni prostor P—VI: je na Jesti talcev za tovorne avtomobile, ki pripeljejo Po avtomobilski cesti iz smeri Zagreba na odcepu Mačkovec. Vozila pripeljejo po Cesti herojev, po Cesti kom. Staneta, nato pa pri gostilni Košak zavijejo levo na Cesto talcev. Najbližja pešpot na stadion je mimo hotela Metropol na Loko in po lesenem mostu čez reko Krko. Parkirni pro- stor za avtobuse, ki pripeljejo iz iste 6meri. \e pred stavbo JLA na Novem trgu. Parkirni prostor P—VII: na Glavnem trgu je rezerviran prostor za osebne avtomobile ln motorna kolesa. Dne 19. VI. 1960 od 13- do 18-ure Se preusmeri promet za motorna vozila, ki nameravajo potovati skozi Novo mesto iz smeri Dol. Toplic ali obratno, na obvozno pot Dnska-Smihel-Novo mesto in obratno. Prosimo, c)a vsi vozniki vozil izvršujejo vsa navodila u-službencev LM in upoštevajo znake, k! so v zvezi s pankimirni prostori postavljeni na določenih mestih. Iz pisarne ONZ OLO Novo mesto Novomeščani niso stali krliemrok pri pripravah na zlet. Posebno na stadionu so delali prostovoljno prenekatero popoldne. — Na sliki: skupina članov sindikalne podružnice OLO naklada zemljo N \ 8 OBISK ARMADA IN LJUDSTVO STA ENO Predstavniki JLA o zletu — Podpolkovnik Vid Jerič, podpolkovnik Milivoj Mulatović in major Veljko Zubenica pripovedujejo o sodelovanju ljudske armade za velike zletne dni — Zlet razumemo kot manifestacijo bratstva in enotnosti ljudstva iz raznih pokrajin. To je tradicionalna prireditev, tradicionalna ne samo zato, ker jo ponavljamo že sedem let po osvoboditvi. Glavna vsebina njene tradicije sega tja v leto 1944, ko so navzlic vojni vihri takšen zlet organizirale enote NOV. Prav zato je zlet v širšem smislu tudi manifestacija povezanosti Armade z ljudstvom. Zato smo se tako široko vključili v priprave, zato pomagamo po najboljših močeh, skratka — sodelujemo. Naša pripravljenost za sodelovanje vsebuje nujno tudi pripravljenost za stvarno materialno pomoč. Pomagamo tudi z željo organizatorjem zleta zmanjšati stroške, saj hi bili ti brez nase pomoči za znaten odstotek višji. Zato smo prevzeli namestitev ljudi in organizacijo namestitve. Odstopili smo kasarniške in ostale prostore, da bi udeleženci tam lahko prebili tri dni. Naši vojaki bodo ta čas nastanjeni v taboru v bližnjem gozdu. Organizatorjem nudimo tudi naše poljske kuhinj'* in strokovno osebje, da bi jim olajšali težave s prehrano nastopajočih. Dali smo na razpolago tudi slamo za ležišča, saj jo je »daj, malo pred žetvijo, drugod težko dobiti. Pomagamo že dlje časa, saj m mmil vojaki opravili precej prostovoljnih delovnih ur pri gradnji zletnega stadiona. Dan za dnem se prostovoljno javljajo in odhajajo na gradbišče. Sodelujemo v skupni delovni akciji družbenih organizacij Novega mesta. Prebivalci in vojska skupno gradijo stadion, ki bo stal še dolga leta po zletu in oboji ga bomo uporabljali. Vzporedno z gradnjo stadiona smo dali pobudo za gradnjo novega sodobnega strelišča v Brsljinu. Pomaga nam zletnl odbor, pomaga okrajni odbor strelske organizacije, sodelujejo tudi naši vojaki, novo strelišče bo pa odprto prav za zlet. Zgrajeno bo z združenimi močmi, uporabljali pa ga bodo člani strelskih družin, naši vojaki, obvezniki predvojaške vzgoje in tudi lovci. Na glavni telovadni prireditvi bo nastopilo 300 naših telovadcev, mladincev, ki služijo obvezni vojaški rok. Za prireditev -Noč na Krki« smo posodili čolne., pomagamo tudi s strokovnim osebjem. To je le na hitro povedano vse tisto, kar smo kot pripadniki ljudske armade naredili za zlet. Prav v tej pomoči, v sodelovanju in v skupnem nastopanju pa čutimo glavni smoter zleta, nadaljevanje bratstva in enotnosti naših narodov, ki sta bila rojena že med NOV. Povezanost in enotnost vojske z ljudstvom gojimo tudi na drugih področjih. Oboje se je Takole jc bilo zadnje tedne na .stadionu skoraj vsak dan: popoldne so prihiteli na pomoč tudi mladinci — borci novomeške garnlzije JLA — Na novem stadionu se bodo po zletu tudi oni in fantje, ki pridejo za njimi, merili v plemenitih športih in si krepili telo živahnejc razvilo posebno v razdobju priprav na zlet. Tu mislimo razna športna tekmovanja, kulturna srečanja in obiske, izmenjane med okoliško mladino in mladino, ki v našem garnizonu služi obvezni vojaški rok. Našteli bomo le nekaj takšnih prijateljskih srečanj. Mladinske delegacije iz našega garnizona so obi- skale vse večje delovne kolektive. Tam jih je mladina iz proizvodnje zelo prisrčno pričakala. Razkazal! so jim svoje tovarne, stroje In jim razložili tehnološki proces proizvodnje. Ta obisk Je bil za marsikaterega mladinca, ki je prišel v vojsko iz kmečkega predela in je prvič v življenju videl tovarno od znotraj, nepozabno doživetje. Na dan mladosti je enote našega garnizona obiskala 150-članska skupina mladincev Iz okraja. Naši vojaki so jim priredili lep kulturni program, razkazal! so jim vojni muzej naše enote in jim pomagali spoznati življenje vojaka v ljudski armadi. Prav tako smo priredili prijateljsko srečanje v šahu na 30 deskah in organizirali podobno tekmovanje v namiznem tenisu. Naši vojaki so šli dvakrat v okoliške vasi s celovečernim kulturnim programom. V kinu Doma JLA smo ie nekajkrat brezplačno predvajali priložnostne filme za mladino, v zletnih dneh spet pripravljamo nekaj takih brezplačnih riimskih predstav. V prostorih Doma bo za zlet zgodovinska razstava bratstva in enotnosti narodov v NOV. iviladinci - vojaki pripravljajo niz kulturnih in zabavnih prireditev za svoje goste, ki bodo stanovali v naših prostorih. V teh programih bodo sodelovale tudi kulturne sku-•iine Iz vseh osmih zletnih >krajev. Povezanost ljudstva in armade ter medsebojno sodelovanje sta se še posebej razvila v pripravah na zlet in za letošnji dan mladosti. Vojaki že dobra dva meseca živahno sodelujejo, vsak dan sproti so o zletu obveščeni in o njem razpravljajo. V sodelovanju z ljudstvom in v povezanosti z njim vidimo najpomembnejšo vsebino bratstva in enotnosti naših narodov, oboje pa je hkrati dokaz, da je naša armada res ljudska armada. Prav to pa Je njeno najmočnejše orožje. MILOŠ JAKOPBC OD ŠTIRIH DO ŠTIRIDESETIH M ur nov a J v a je stara 54 let, pa bo med članicami nastopila na nedeljskem zletu v prostih vajah. Težko je najti toliko starega moškega trlormdca, starejše žene telovadke pa so res prava redkost, še posebno pri nas. Obiskal sem jo in ji zastavil tri vprašanja: — Od kdaj telovadiš, koliko let in zakaj si tako navdušena telovadka? — Ko sem bila stara -J leta sem prvič videla telo vadnico. Dobila sem veselje wi pričela. Takrat je bil še Sokol. Najprej sem telovadila pri deci, nato pri naraščajnicah in pozneje pri članicah. Več let sem bila načelnica za telovadbo in telesno x>zgojo Sokola Novo mesto in nekaj času tudi načelnica zo oboje t sokolski župi Novo mesto Leta so minevala, jaz (M sem redno zahajala v telovadnico, na letna telovadi-šča se udeleževala zletov in nastopov. Veselja je bilo konce leta 1941. ko se je začela vojna. Kljub temu sem do takrat preživela 16 let kot aktivna telovadka. Spet sem poprijela lani Zbrala sem vrsto 90 tplo-vadk iz Novega mesta. Pričele smo varfifi. Med njimi je le nekaj deklet, vse druge so }x>ročene žene in matere. S telovadbo so zelo zadovoljne, moram jih poli valiti kot delovne in po-irtvovane članice. Težko čakajo večerov, ko se zberemo v telovadnici. Nekatere se pohvalijo, da so s telovadbo pregnale razno bolezni, ki so jih čutile prej. Čeprav sem stara 54 let, bom v nedeljo nn.sfopiln rta stadionu med 900 članicami v prostih vajah. Pravijo, da bom najstarejša nastopajoča žena iz našega okraja in verjetno od vseh, ki bodo nastopile. Vesela in ponosno sem. sni boni p 1 dolgih letih spet nastopile na veliki tclesnovzgojni prireditvi, na našem zletu-Telovadba mi je vse živ-IjfltJl pomenila razvedril" in svojevrstno sprostitev-Prepričana sem, da se (fn4Tn prav njej zahvaliti za nenačeto zdravje. Prav zato priporočam vsem ženom in tnafernm, naj se vključujejo v telovadec vrste članic, saj sr bodo razgibale, razvedrile *n hkrat\ koristile sebi ter vsej družbi. V naših telovadnicah je zanje dovolj prostora! M. J Naj živita neločljiva enotnost in bratstvo vseh delovnih ljudi Titove Jugoslavijo! Stev. 24 (534) DOLENJSKI LIST Stran 5 V petek ne smete zamuditi! Cesa? Zaključnih tekmovanj in zanimivih srečanj. Ob 7. uri bo pričetek tekmovanja strelcev v Brsljinu, na letališču v Prečni pa se bo prav tako začelo tekmovanje modelarjev. Pol ure kasneje se bodo pomerili najboljši strelci iz raznih okrajev v streljanju na glinaste golobe (v Bišljinu), ob 8. uri pa bo začetek lahko-atletskih tekmovanj in tekmovanj v košarki (na Loki). Na kegljišču Vrhovnik (Dilančeva ulica) se bodo v istem čas.i začeli kosati kcgljači. Ob 9. uri bo začetek tekmovanja v odbojk" (na Loki,, v Črnomlju pa hkrati začetek tekmovanj v rokometu. Ob desetih dopoldne bo na novomeški Loki pričetek tekmovanj v tenisu, v osnovni šoli pa tekmovanje v namiznem tenisu. Popoldne ob 15. uri bo kolesarsko tekmovanje na progi: Novo mesto-Otočcc-Kronov-Sentjornej-Ratcž-Novo mesto. Ob 19. uri se bo začel namiznoteniški dvoboj Hrvatska : Sloveniji' moških in ženskih reprezentanc v novomeški osnovni šoli. Ob 20. uri bo po ulicah Novega mesta Balkanska štafeta z baklami, ob 20.30 pa bodo priredili taborniki združenih okrajev taborni ogenj z zabavo na travniku pod pralnico peska. V SOBOTO VAS VABIJO na svoje prireditve in zaključna tekmovanja strelci, modelarji, atleti, košarkarji, ođbojkarji, tenisači, igralci namiznega tenisa, malega rokometa in kegljači. Vse prireditve se bodo začele ob 8. uri zjutraj. Ob 9. uri bo v Brsljinu zaključno tekmovanje v mnogoboju (-Narodno tekmovanje-«). Zvečer ob 18. uri bo polaganje vencev v počastitev padlih borcev v spominski avli na Vratih, ob 19. uri pa bo sprevod skozi mesto. Ob 20,30 bo na novem stadionu VELIKA AKADEMIJA Z OGNJEMETOM. Kaj bomo videli v nedeljo Glavna prireditev zleta bo množični telovadni ir. športni nastop na novem stadionu — Glavni vodja zletnega nastopa prof. Milan Smerdu: »VSE JE PRIPRAVLJENO. NASTOP B0M0 IZPELJALI! Prostor za statdion je že pred več leti izbral pokojni inženir Stanko Bloudek. Takrat smo dvomili, da bo kdaj uresničena drzna zamisel graditelja planiških smučarskih skakalnic. Zdaj, ko leži urejeni prostor pred nami. vsakogar prevzame lep pogled s tribune preko travnate ploskve proti Novemu mestu. Na tem športnem prostoru, ki bo uporaben za največja Športna tekmovanja, bo prva prireditev za desetinke sekunde. Ves stadion bo utihnil, ko se bo cul mirni, a odločni glas starterja- »Na mesUU Najhitrejši tekači Slove, ruje se bodo pripravili. »Pozor!« — kot jeklene vzmeti se bodo na. pele mišice atletov. V sekundo popolne tišine bo odjeknil strel in atleti se bodo pognali proti cilju, v dobrih desetih sekundah bo najboljši pretrgal vrvico, napeto prek cilja. ■ Na prostrano zeleno ploskev stavi vaj Nuše Smerdujeve pokazale lahkotnost v gibanju, smisel za ritem in smisel za šegtvo Igro s preprostimi belim trakom. Bs Na 800 m dolgi progi se bodo pomerile najboljše atletinje. Ko BO pred 25 leti prvie nastopile na tej progi ženske. Je bilo mnogo ugovorov, češ, da je vse to za ženski organizem prenaporno. V NOB so dokazale žene, da1 zmore, jo tudi nadhujše napore in dianes nihče več ne oporeka, da so za Doslej je imelo tudi novomeško TVD Partizan zelo malo anic. Sindikati so povabili v vrste Nedelja 19. junij — GLAVNIZLETNIDAN Ob 9. uri bo na Glavnem trgu PR0MENADNI KONCERT mladih harmonikarjev KPD Triglav iz Karlovca; sodeloval bo tudi moški vokalni zbor KUD dr. D. Drakulič iz Karlovca. Hkrati se bo začelo TENIŠKO TEKMOVANJE SLOVENIJA : HRVATSKA nad Loko, ob 11. uri pa bodo na stadionu na Loki razglasili REZULTATE ŠPORTNIH TEKMOVANJ. Ob 15. uri na stadionu bratstva in enotnosti: GLAVNI ZLETNI NASTOP telovadečih lepo število žena množični telesnovzgojni nastop. Pravilno bo s tem poudarjeno, da je podlaga vsakemu uspešnemu športnemu udejstvovenju splošna telesna vzgoja, ki mora zajeti čim večje števulo mladine. ■ Za začetek nastopa bodo predali štalctno palico Bratstva m enotnosti, v štafeti sodeluje pre. ko 2000 tekačev na okoli 1200 km dolgi progi. ■Deca telovadi je naslov prvi točiki, ki jo bodo gledali navzoč: na zeleni trati. Otroci telovadijo najraje v obliki preproste igre. Posnemajo gibanje živali, gubo-nje dreves v vetru, pa tudi gibanje človeka prt delu. Nekaj takih prvin gibanj d. je povezala avtorka Nuša Smerdu v ljubko kompozicijo, ki bo pritegnila gledalce s svojo prisrčno domačnostjo. ES Sledil bo napet prizor — kdo bo najhitrejši na 100 m. Le tisti, ki Je kdaj sam tekmoval na kratki progi, ve, kakšna je napetost živcev tik pred startom. Saj gre in deklet, ki so se zadnje nedeljski nastop se bodo nato vsule množice pionirjev — napolnile jo bodo do zadnjega kotička, v vajah, ki jih je sestavila Dragica Barletlč, bodo pionirji pokazali temeljne prvine giilbanja m prilagoditev skupnemu ritmu, ki je v življenju družbe tako potreben za uspešno delo. ■ Modelarji — Clani Ljudske tehnike, bodo preizkusili svoje izdelke. Mogoče je med njimi bodoči konstruktor vozila za polet na Luno? SE Nato se bo spet napolnila zelena trata. Pionirke bodo v se- tedne prav vneto pripravljale na take napore potrebne priprave. 9 V sedanjem času postajajo izleti in taborjenje last ljudskih množic. Šotor je preprosto sredstvo, ki omogoča človeku ceneno bivanje v prirodi. Kako se šotor lahko hi'tro posUvi in pripravi, bodo v tekmovalni obliki pokazale skupine tabornikov iz Slovenije, Hrvatske in Bosne. ■ Zmotno Je mišljenje, da je telesno gibanje potrebno samo mladini do 13. leU. V organizaciji Partizana ravno pri članih še vedno čutimo vrzel. Koliko bo napolnjeno telovadlsče pri član- Pjtiietna noč na Krki V soboto ob pol osmih zvečer Je vse kazalo, da s« se gasilci in ostali državljani dobro pripravili za Noč na Krki; pravzaprav so so nekateri še pripravljali. Dve brhki dekleti, natakaric« za en večer, sta se učili na pamet cene. Prva je izpraševala, druga odgovarjala: _ pečenka? — 160. — A ino? — 200. — »Sendvič? — 40. — Pivo? Malo dalje Je nekdo ležal na trebuhu Pred kotlom, v katerem so se kuhale klobase, in pihal v ogenj. Bil jc že ves solzan, izpod kotla pa je prihajal lc dim. Godba je igrala. Dekleta so no. sile vodo, da bodo pomivale kozarce. Major jc s pomočniki pripravljal rakete za ognjemet. Kazalo je, da se bo tudi ta Noč (kakor skoro vse druge v Novem mestu) začela s precejšnjo zamudo, in se Jc res. Po dolgem času so se na ovinku Krke, tam proti železniški postaji, le prikazale prve lučke. Ljudje so se zgrnili k bregu Krke, zahreščale so zlomljene deske kopaliških naprav, k srce-i ni bll0 hujše škode, ranjen pa tudi ni btl nihče. Tu pa tam je pod preveliko težo počila tudi kaka Veja dreves ob Krki. Možje so si dali otroke za vrat. Ti so z višine ugotavljali: — Mami, lcj lučke. _ Ne mami, da bomo šli lučko trgat? Mame so pritrjevale, čeprav niso nič vedele, ker so jim pogled zakrivali možje in otroci. — Rakete!!! Prižgali so jih na nasprotnem bregu Krke, ko h h jim osvetljeni čolni prilično približali (vendar malo prezgodaj). — Čudovito! — Krasno! Colrni so se vedno bolj bližali kopališču. Počasi so gledalci začeli opaiatiu , , . -~ ....... — Glej naS grb! — Tulipani! Napenjal sem ocl, toda tulipanov m .>•!!! videl. — Triglav I 'i i -in Je Ml pravzaprav »eno-glav« in sicer grb SGP Pionir. Nekdo se Je rinil naprej, da bi kaj videl in se končno ustavil za žensko: — Vas lahko primem za rame? — Morate očeta vprašati. Čolni so se vedno bolj bližali. Vse Jc bilo vedno bolj čudovito. Končno smo zaslišali s čolnov še muzJko ln nekdo jc ugotovil: — Plešejo. Kes, videlo se Je da plešejo v narodnih nošah. — Pa misliš, da Imajo res ženske gor? Je neverno vprašal nekdo soseda, njegova boljša polovica pa mu Jc malo zlobno razložila: v — Ne boj se, kakor vse, tako tudi noč na Krki ne mine brez babndc... Colnl so potem dalj časa krojili pred kopališčem, da so si Jih lahko vsi ogledali, medtem pa se Je začela na kopališču prijetna prosta zabava, ki se Je za nekatere, končala šele naslednje jutro. J. P. Mladi kegljači Novega mesta: drugi! V nedeljo, 12.6. 1960, Je bilo na štiristeznem kegljišču »Proleterja« v Zagrebu državno mladinsko prvenstvo v kegljanju ekip 3x100. Ekipa mladincev Novega mesta je "Sbsegla izreden uspeh, dosedaj največji uspeh športnega kegljanja v Novem mestu, ko je z odličnim rezultatom 1191 točk zasedla med 19 nastopajočimi ekipami iz države drugo mesto ter si priborila ličen pokal. Z malo več sreče bi bili mladinci Novega mesta celo prvi, saj so za prvakom mladinci »Ljubelja« iz Tržiča zaostali samo za tri keglje. V reprezentanci Novega mesta so nastopili Peter Sajevec - 418 kegljev, Lojze Padovan - 398 kegljev in Slavko Dravinec - 375 kegljev. K. V. Pozdravljamo gospodarski napredek pred vojno nerazvitih, zaostalih krajev, katerim je socialistična ureditev nove Jugoslavije omogočila nesiuten napredek! Telesna kultura ima pri nas velik družbeni pomen, saj bistveno prispeva h krepitvi zdravja ter delovne in obrambne sposobnosti delovnih ljudi in predstavlja neločljivi del splošnih prizadevanj pri socialistični vzgoji mladega rodu. Njena vloga je toliko večja, ker predstavlja telesna kultura v sodobni družbi del življenjskega standarda, če to upoštevamo, potem delo za telesno vzgojo naroda ne more biti le skrb družbenih organizacij za telesno kulturo in tistih požrtvovalnih strokovnih in drugih amaterskih delavcev, ki vodijo telesnovzgojne organizacije, temveč mora postati skrb vse družbe, naših prosvetnih organov, zdravstvene službe, urbanistov in drugih. Mislim, da je povsem pravilno In potrebno, da bodi osnovna orientacija tudi poslej prizadevanje za množičnost telesnovzgojnega gibanja. V ta namen je treba glavno skrb posvetiti šolam, saj zajemajo nad 2 in pol milijona otrok in mladincev, tovarnam in industrijskim naseljem. Za uspeh take orientacije je nujno, da naše politične in množične organizacije, predvsem Zveza komunistov. Socialistična zveza, sindikat in Ljudska mladina kot idejno politična gibala celotnega socialističnega razvoja, v svojem delu zagotovijo tudi telesni kulturi ustrezno mesto. Ker so prizadevanja vseh zavestnih socialističnih sil usmerjena v izgradnjo socializma in socialističnih družbenih odnosov z željo, da se izboljšajo pogoji delovnega človeka, je povsem naravno, da ima vse to odločujoč pomen pri določevanju značaja telesne vzgoje pri nas. Zato je docela razumljivo, da vse naše politične organizacije in njihovi člani skrbijo, da bo idejna vsebina telesne kulture prežeta in povezana z našo borbo za socializem. Pravilno usmerjanje telesne kulture s tega stališča bo dalo nov razmah njenemu razvoju In pomagalo odstraniti dosedanje negativne tendence in pojave. Iz govora tovariia Aleksandra Rankovlća na kongresu za telesno kulturo. Dobri uspehi kmečke mladine Z okrajnega tekmovanja mladincev v NARODNEM MNOGOBOJU v Brsljinu Glavni nastop bo v soboto dopoldne ob 9. uri Okrajni komite LMS Novo mesto je pred dnevi p<> občinskih tekmovanjih v »Narodnem mnogoboju« organiziral okrajno tekmovanje, katerega se Je udeležilo več kot uo najboUdih tekmovalcev lz Brežic, Krškega, Trebnjega, Črnomlja, Zu/.emberka ln Novaga mesta. Čeprav so tega milo/. k-nega tekmovanja niso ude. fe&aLl &• tekmovalci \v. i d tu m h občin, moramo biti zadovoljni. Udeležba Je b:ila lepi n doseženi rezultati so iIi>Iji;. U:><>.stcvv!l moramo, da Je nastop.la pretežno kmečka mladina, ki Je šele prvie oziroma drutv.c tekmovala. Posebna komisija je rut osnovi rezultatov določila ml*id«ne« in niladinike, ki bodo zastokam na., okraj na tekmovanju z ostalim: sodelujočimi <>kra|i V soboto 18. junija. Z doseženiiml rezultati moramo bitu v celoti zadovoljni Nekateri *o nas celo prijetno iznenadili Pli mladinkah je zlasti presene-tlla C m I veva r/. Črnomlja' (>net žogice 46.50 m), Vcbletova i/, f.n *lc (met žogice 48.50 m, skok v dallino z mesta 2.20 m, tek n« fio m 9.3 sok.) Hogina Angela Iz No-ve«a mesta sek.) skok v daljino 2.08 !n met žogice 42 0" **>•). Sk<»|xirr .liif.it i/. Tiet>nje«a na (jO m: 8 9 Mk.): dalje moramo pohval.H .iii.n Ktrnjnnr. •OjJ CerovUek. Miirleto K.rvMi! 1» J^kega, Mileno Kozole te Br*-5*° hi Angelo Kegina 11. Novo mesto. l*ri miidinclh so se posebno Dostavili; Pavi lui Miro (100 m — ^■7>. Stepanovir Mila Oliet Uioi-.le «i*j*7 "0 <>ba 17. Črnomlja, dalje *J0mle Ivan (skok v duljino z mr. 2*a 2.75 m), Mavrtn Stane, Baje 5*eanl«>, 8,wn:i( Franci, Smrke ^''J-m ln vrsto mladih tekm >v..l. ^TV' ki se sicer niso Uzkazan I 22JJUII rezultat!, so pa pokazali ■^cej borbenosti in I ruda. Ti: 11 n i n i iti /n t vri: JOadirikc — tek na 60 m: sji MapaK (Trebnje) 8.9 sesu 2. ncglna (Nov0 m.) 9,0, 3. Strajnar (Krško) 9.1, 4. Veble (Brežice) 9.2, ."). Kavč.č (Krško) 9.2. 6. Crnič (Črnomelj) 9.3. 7. Gcrjevlc (Brc-ttoe) 9.3. 8. Kozole (Brežice) 9.3, •:. Cerovšek (Krško) 9.4. 10. Za-gOTC (Krško) 9.4. niša (N. m.) 36.50, 10. Zagore (Krško) 33.50. Skok v daljino z mesta — mladinke: 1. Veble (Brežice) 2.20 m (odličen rezultat), 2. Cerovftok (Krško) 2.10, 3. Kavčič (Krftko) 2.10, Viit; kaže, da so prav panoge »narodnega mnogoboja«, k| jc posebno priljubljena oblika telesne vzgoje in zabave v drugih republikah, posrečen način za začetek Športnega življenja na podeželju. Na sliki: skok deklet z mesta Mladinke — mrt žojrlcc 250 cr: i. Cmie (Črnomelj tfJOm (od- I ven rezultat), 2. Veble (Brežice) 1&.50. 3. lteglna I. (N. m.) 42.00. 4. Kači* (Krško) 40.80, S. Cerovftok (KrSko) 39.90, 6. Jaklič (Trebnje) :«)..')(), 7. Fink (Črnomelj) 37.50, fl. Pangerc (Trebnje) 37.00, 9. Sta- 4. noi;ina (N m.) 2.08, 3. Kozole illrcžlce) 2.08, 6. Skoperc (Trebnje) 2.03, 7. Crnlč (Črnomelj) 2.00 R. KoIm> (Novo m.) 1.90, 9. Stral-nar (Krško) 1.98. 10. Jaklič (Trebnje) 3.98. Mladinci — tek na loom; 1. Pavlih* (Črnomelj) lfl.7 sek. 2. Mavrin (Črnomelj) 12.1. 3. Novak (Krško) 12.2, 4. Kavče (Krško) 12.3, 6. Tom.še (Brežice) 12 3, 6. Span (Krško) 1B.4, 7. Matekovič (Črnomelj) 1B.5 8. Smrke (Žužemberk) 12.5, 0. Poček. (Brežice) 12.5, i«. Istenič CKrško) 10.6. Mladinci — met krogle 5. kg: 1. Stcpanovič (Črnomelj) 13.17 m, 2. Baje (Krško) 12.52, 3. Kotar (Krško) 12.03. 4. Poček (Brežice) . M.34. 5. Horžen (Brežice) U.83, 6. Istenič (Krško) 11.72 7. Opara (Trebnje) lfl.57, 8. Tomse (Mrežice) 11.40. 9. Savnik (Brežice) 11.30, 10. Kavčič (Krško) 11.19. skok v daljino z mesta — mladinci: 1. Tomftc (Brežice) 2.75 m 2. Savnik (Brežice) 2.71. 3. Baje (Krško 2.70, 4. Smrke (Žužemberk) •-'.fifi, 6. Jurkas (Brežice) 2.64 fi. Kavči* (Krftko) 2.60, 7. Burnik (Trebnje) 259, 8. Pavliha (Črnomelj) 2.59, 9. Poček (Brežice) 2.50. 10. Obranovič (Črnomelj) 2.56. Komisija je določila v okrajno reprezentanco naslednje mladince ln mladiinkc: Pavliha Miro, Stepanovi« ulja, Mavrin stana (Črnomelj), Tomše Ivan, Poček Jote, Jurkas Vlado, Savnik Franci (Brežice), Baje Branko, Istenič Frcdi, Novak Karel, Kavčič Lojze (Krško), Smrke Marjan (Žužemberk) tn Grmovsek P.udi (Trebnje). Skoporc Justl. Stari« Zora,, Jaklič Lojzka (Trebnje). Crnič Ani. ca (Črnomelj), Vehle Marila. Ko. zole Milena (Brežice), Belina Angela I. In II., Kobc Marija (Novo mesto), Cerovsck Kozi, Kavčič Marjeta, Strajnar Justl. Zagore Milka (Krško). Na zletu bodo moSki tekmovali v naslednjih dlsciiplinah. 100 m, skok v daljino z mesta, nict krogle .-i kg, ln vlečenje vrvi. Mladinke; tek 60 m. skok v da-IIno z mestai in met žogice 250 gr. Orgnniznclla tekmovanja s pomočjo sodnikov Partizan—Novo mesto je bila dobra, Pozdrav mladini Bosenske Krajine, Like, Banije, Korduna, Bele krajine, Spodnjega Posavia in Dolenjske! Telesna kulture je v sodobni družbi sestavni del življenjske ravnil skih vajah, ki Jih je sestavil Zdenko Blaškovič, se sprašujemo skoro z bojaznijo. A vendar. . . 3 1500 m je postala že skoro hitra proga. Preteči jo prej kot v štirih minutah je bila nekoč nedosegljiva želja naših najboljših tekačev. Sedaj pa pneakuje-mo rezultat pod 3 minute 55 sekund. ■ Članice v sestavi Dragice Barletlč bodo pokazale, da je tudi odrasli ženi potrebno gibanje, zlasti v sproščenem ritmu ljudskega plesa—kola. ■ Mladinci bodo nastopili z vajami s hlodi. V slogi je moč — b: iahko rekli tej vaai. En sam, za-bušant, — ln vrsta je pokvarjena! S kakšno lahkoto bo pognala hlod v višino ubrana vrsta! V vrtiljaku se bodo mladinci sprostili in se bolj v štafetnem tekmovanju, ob zaključku bodo mla. dlnci pokazali, kako znajo plezati. Avtor teh vaj je pri sestavi mislil predvsem na podeželsko mladino, ki se je res tudi z voljo odzvala. ■ Telovadno orodje je še vedno privlačno. Zahteva1 pa izredne vztrajnosti in požrtvovalnosti pn treningu. Za elegantno izvedene vaje bodo želi izvajalci, med katerimi pričakujemo tudi državnega prvaka Cerarja, zasluženo priznanje. ■ Mladinke bodo v sestavi Nu-še Smerdujeve pokazale nato v prvih dveh vajah prvine, potrebne za pravilen telesni razvoj zlasti šolske mlađane, v tretji vaji pa bodo pokazoie inhkotno rajo:".> v ritmu valčka. V četn: vaji se bodo razživele v poskočni polki. ■ 110 m ovire — kakšen užitek je gledati t ekače, ki naravnost plavajo preko zaprek & hitrostjo, da jih povprečen tekač ne dohaja na prosti progi! Stanko Lorger. naš olimpijski kandidat, bo gotovo navdušil s svojo hitrostjo in tehniko tisočglavo množico gledalcev. ■ JLA be pri nastopu svojih pripadnikov pokazala telesno iz. vežbanost in strumnost, ki bo v gledalcih vzbudila občutek ponosa in samozavesti. ■ V zaključni točki v sestav; Flaškovič—Adamič b^ simbolično nnkazano bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Ogromno truda je bilo vloženega v priprave za ta nastop Pritegnjeni so bili številni izkušeni praktiki. Ze lansko jesen so bile izbrane vaje. Izvršenih je bilo več predelav z vodnikd. V zadnjem mesecu pa je strokovna komisija pregledala vaje nai terenu. Glavni vodja zletnega nastopa Milan Smerdu je v razgovoru omenil: »vse je pripravljeno. Nastop bomo izpeljali. Vreme gotovo ne bo slabše kot je bilo prvo leto v Bihaču.a a Ves nastop, v katerem bodo sodelovali športniki in telovadci :z vse Jugoslavije, bo bratstvo in enotnot v dejanju. Tako bratstvo in enotnost v praksi naj bd prepojilo naše delo, da bo v bodoče še bolj uspešno! M. D. Tovariš Stanko Lorger, večkratni državni reprezentant v tekih, ponovno izvoljen kot »športnik štev. 1«, je zgled borbenosti, tovarištva in prave skromnosti. Nastopil bo na glavni zletni prireditvi v nedeljo popoldne V NEDELJO: 7400 NASTOPAJOČIH! V zletni pisarni smo včeraj zvedeli, da bo v nedeljo popoldne nastopilo na glavnem nastopu skoraj 7400 pionirjev, mladincev in članov. Od tega jih bo iz našega okraja 5500, iz Siska 215, Karlovca 392, Ogulina 76, iz Banje Luke 340, Bihaća 232 in iz Prijedora 224, medtem ko okraj Gospić na tem nastopu ne bo sodeloval. Iz slovenskih okrajev je prijavljena sledeča udeležba: Nova Gorica 20, Celje 130, Maribor 33, Kranj 50 in Ljubljana 100. V 16 športnih panogah se bo v petek in soboto pomerilo skoraj 1100 tekmovalcev iz sledečih okrajev: Novo mesto 280, Ljubitelji folklore! V petek, 17. junija, ob pol 9. uri zvečer bo na Loki nastopil ansambel narodnih plesov in nape-vov -Veselin Masleša- iz Banje Luke. Prireditev je namenjena novomeškemu občinstvu. Naj omenimo, da je ansambel »Veselin Masleša* eden najboljših v BiH in tudi v Jugoslaviji. Ker je nastop uvrščen v zletni program naknadno, poudarjamo še enkrat, da pomeni za Novo mesto res prijetno spremembo. Program Izvajajo narodni orkester, plesni ansambel in pevci solisti. NajmočnejSa zasedba tudi v namiznoteniSklh srečanjih! Tik pred zaključkom današnje številke smo zvedeli od tehničnega tajnika glavnega zletnega odbora, da bodo jutri zvečer na republiškem dvoboju Hrvatska — Slovenija nastopili nekateri najboljši igralci namiznega tenisa naše države.. Iz Hrvatske so najavljeni Hrbud, Uzo-rinac in Franjič ter Dinka in Ružica Nikoli«, izmed predstavnikov Slovenije pa Teran, Kern, Tomaži«, Tome ter Plutova in Petračeva. Obetajo se torej nadvse zanimive, napete in razburljive tekme, ki jih ne kaže zamuditi! Karlovac 140, Banja Luka 130, Gospić 70, Ogulin 120, Prijedor 90, Sisak 130 in Bihać 110. Skupaj vseh tekmovalcev (tudi veslače v, plavalcev šahistov in nogometašev, ki so medtem že nastopili) bo približno 1500. Priložnostni zletni poštni žig v Novem mestu Generalna direk. PTT v Beogradu je za VII. zlet bratstva in enotnosti odobrila priložnostni poštni žig, ki ga bo v petek in soboto 17. in 18. junija uporabljala pošta Novo mesto, v nedeljo. 19. junija pa njena izpostava, ki bo poslovala na glavnem prireditvenem prostoru. Filatelistično društvo PTT Slovenija v Ljubljani bo za to priložnost izdalo spominski ovitek štev. 18 z motivom poštnega žiga. Ovitki bodo frankirani z 20 dinarsko znamko — »Olimpiada 1960« jas Ta 1 a v n .«06 Zletni stadion BRATSTVA IN ENOTNOSTI, dolgoletna želja Novomeščanov, gostujočih moštev in vseh športnikov ter telesnovzgojnih delavcev okraja, j« gotov. Pravo ceno mu bo dalo seveda šele vsestransko razgibano telesnovzgojno delo po zletu <-- - _ ., — Upamo, da bo prireditev zaradi dobrih priprav lepo uspela Predsednik zletnega odbora tov. NIKO BELOPAVLOVIC o pomenu letošnjega srečanja mladine osmih okrajev in JLA v Novem mestu — Največja pridobitev zletnih manifestacij naj bi bilo poglobljeno vsestransko organizacijsko delo za telesno vzgojo v okraju: za množično razširitev telesnovzgojnih organizacij v mestu in na vasi — JLA — naš »deveti sodelujoči okraj« na Zletu LotLU smo se pravzaprav nehvaležnega dela - sredi največjih priprav trgati ljudi od njihovih skrbi ln nefitetih odgovornosti, toda predsednik OLO ln predsednik zletnega odbora tovariš NIKO B£-LOPAVLOVIC je tudi tokrat na'el 6as za kratek pomenek o stvareh, ki zanimajo vso na.šo javnost. Na kratko naj opišem ta »leteči intervju-« (saj smo ga opravili med ogledovanjem novega stadiona, gradnje mostu in obiskom pri delavcih v Šmarjeških Toplicah ter na Otočcu!). Tovariš predsednik, v teh dneh pred zletom zanima naše bralce kratka ocena: kako potekajo in kaj kažejo priprave na skorajšnje veliko srečanje v Novem mestu« — 2e vee kot leto dni dela zletni odbor in njegove komisije. Vsa predtekmovanja in del glavnih srečanj so te dni že za nami. Sem štejem tudi pot na Triglav, izlet na Partizanski Rog. zimsko tekmovanje na Gorjancih in vsa izbirna tekmovanja v posameznih okrajih. Srečali so se tudi že šahisti in ribiči, plavači in veslači, v nedeljo pa smo videli res lepo prireditev gasilcev. Zdaj nam ostanejo še finalne tekme v posameznih panogah in glavna zletna prireditev. Kolikor imam vpogled v delo stalnega sekretariata zleta, pripravljalnega odbora in njegovih komisij-, lahko trdim, da so vsi zavestno in uspešno reševali številne naloge. Ne le strokovni delavci v Partizanovih vrstah in Športnih društvih, temveč tudi tovariši v političnih organizacijah posameznih mest okrajev in občin. Zaradi tako široke aktivnosti m zares vsestranskih priprav imam občutek, da bo prireditev res dobro uspela, če seveda ne bo kakšnih vremenskih težav. Doslej so bili zletni dnevi vedno združeni z Dnevom mladosti ;tokrat pa so vse glavne prireditve prestavljene na konec šolskega leta. Cemu? — Tudi letošnji zlet je v celoti namenjen prazniku mladosti, čeravno nekoliko kasnejši. Vzrok? 2e v pripravah 7. zleta smo postavili zamisel vse prireditve širše kakor doslej, saj sodeluje mnogo več organizacij kot prejšnja leta. Hkrati je posvećen 15-letnicl osvoboditve. Skušali smo ga postaviti na tak datum, ko je udeležba omogočena tudi tisti mladini, ki Je v vajenskih in drugih strokovnih šolah in bo hkrati tudi neke vrste ^irsi zaključek šolskega dela za mladino. In končno je Novo mesto premajhen kraj, da bi lahko sprejelo tolikšno število gostov v morebitnem slabem vremenu, kot je bil tudi letošnji maj. Kdo je nosil glavni delež pripravljalnih dela za zlet? — Na to vprašanje Je zelo težko čisto določeno odgovoriti. To Je bilo v raznih okrajih zelo različno, še bolj pa v posameznih občinah. Namen pa Je bil, da že same priprave zajamejo zelo širok krog ljudi. Naj omenim samo naš okraj: imamo pribl. 4000 članov Partizana, nastopilo pa jih bo pribl. 7000 na glavni zletni prireditvi. Pokazalo se je, da brez sistematične, vsestranske skrbi in dela tehnične komisije tega ne bi zmogli; tako so pomagali k mobilizaciji za udeležbo tudi sindikati, Socialistična zveza in drugi. Prav gotovo ima stalni sekretariat zleta ogromen delež, dalje tehnična komisija, komisija za prehrano in stanovanja, gradbena komisija, predvsem pa številni strokovni in športni de-lavci-amaterji in poklicni telesno-vzgojni delavci. Sem moramo prišteti razen političnih delavcev tudi številne tovariše iz gospodarskih organizacij, ki so krepko priskočili na pomoč, potem prosvetni delavci, ki so pripravljali mladino na nastop že od jeseni, naši zdravstveni delavci in Se številni drugi. Težko je reči, kdo pri zletu ni delal ali pomagal v tej ali oni obliki. Pri vseh teh pripravah pa zaslužijo javno priznanje vojaki, podoficirji in oficirji novomeške gamizije JLA, kakor tudi drugi njihovi predpostavljeni, pri katerih smo naleteli na vse razumevanje in sodelovanje, tako pri urejevalnih delih na stadionu, pri strokovni pomoči in materialnem sodelovanju kot pri udeležbi v samem zletnem sporedu. Ljudska armada je pravzaprav nas »deveti zletni okraj«. Le 48 dni za most čez Težko vodo Z mostom čez Težko vodo so težave, tako smo izvedeli. Gradbeni delovodja Anton Jankovič je radevolje pojasnil: — Za gradnjo takega mostu je potrebnih najmanj 100 dni in to le za obok in fundiranje, brez mostnih kril. Mi pa smo v 48 dneh porušili stari most, opravili pripravljalna dela in zgradili novega. Precej preglavic so nam povzročili temelji za krila Vrtanja so pokazala na levi strani skalo 3 m višje kot je v resnici, zato pa smo moral: kopati 3 m pod vodno gladino. Delali smo v več izmenah noč in dan. Prostor Je majhen, zato se da s pridom uporabiti le omejeno število ljudi. Tudi to je bila svojevrstna težava. UTRJUJM0 IN KREPIMO V KRVI ROJENO BRATSTVO NAS1H NARODOV! NASE OBČINE PRED ZLETOM: »Priprave so pokazale, da bo treba poslej Partizanu in športnim društvom bolj pomagati,..« Tik pred zletnimi dnevi smo zaprosili občinske odbore SZDL našega okraja za nekaj kratkih podatkov o pripravah in udeležbi na VII. zletu. Odgovorili so nam: V B R E 2 I C E : — Na zlet se pripravljamo že od oktobra 1959. Dne 29. maja je sodelovalo na telovadnem nastopu v obč. merilu v Brežicah 800 nastopajočih z zlertrumi vajami. Bil Je resničen Dan mladosti, hkrati pa glavna vaja za nedeljski nastop v Novem mestu. Ta dan bo nastopilo 750 naših članov in pionirjev, razen njih pa le pribl. 700 gledalcev, ki bodo prišli v Novo mesto s kamioni in z avtobusi. Za zlet je v občini precejšnje zanimanje, predvsem med mladino in kolektivu • ČRNOMELJ: — Za nastop smo pripravili 300 udeležencev, glavno zletno prireditev pa si bo v nedeljo ogledalo pribl. tisoč odraslih. Priprave na zlet so nam odkrile, da nam v Partizanu manjka članov in članic, zato nas prav tu čaka veliko dela. Pohvaliti moramo članice v Semiču in prof. Franca Skedlja v Črnomlju, kn je neutrudno vadil skupine. Izmed šol velja posebej omeniti Vinico, Črnomelj in Semič. Za jutrišnje srečanje v rokometu J« veliko zanimanja, saj b'o v Črnomlju. — Pri delu TVD Partizan bo treba poslej v širino; ne bomo smeli gledati več tako ozko, naš cilj mora biti: množičnost. Zlet nam je pri tem poznan j u zelo pomagal. • METLIKA: — Priprave so v polnem teku. Najbolj se pripravljajo pionirji in pionirke osnovnih šol v občini. 19. junija popoldne bo sodelovalo 220 nastopajočih, pribl. 500 odraslih pa bo šlo na glavne zletne prireditve. • SENOVO: — Priprave so dobre. V nedeljo, 29. maja smo na domačem Javnem nastopu s parado mladosti ugotovili, da so naša pričakovanja o uspešnem sodelovanju na zletu upravičena. Nas.topi>lo bo 160 tekmovalcev, razen njih pa še 400 gledalcev. Najtemeljiteje se na zlet pripravljata osnovna šola Senovo in TVD Partizan Senovo. • SEVNICA: — Nastopajoče vrste so dobro pripravljene; približno 300 udeležencev bo nastopalo, kakšnih 1000 bo pa gledalcev. V pripravah vodi TVD Partizan Sevnica in nekatere šole v občini, ki imajo vrste popolnoma pripravljene Pripravljamo se na slovesen sprejem zletne štafete, ki bo tekla skozi našo občino 17. in 18. junija. — Članov imamo v partizanskih društvih premalo — to pa je delo, ki nas čaka po zletu . . . • VIDEM-KRŠK0: — Prvič bomo sodelovali na tem zletu, zato se nanj pripravljamo s .precejšnjo vnemo. Občinski zletni štab usmerja delo vseh društev in organizacij. Nedeljske plavalne tekme so na Vidmu lepo uspele. Kmečka mladina se je vneto pripravljala na tekmovanja v »narodnem mnogoboju«, šole pa so pripravile pionirje in mladince za glavni množični nastop. Računamo, da bo na zletu sodelovalo 600 pionirjev, mladincev in članov, 19. Junija pa bo šlo v Novo mesto še 900 odraslih s kamioni in avtobusi, • TREBNJE: — Zelo aktivno in z velikim veseljem se pripravljamo na srečanje v Novem malti), Nastopilo bo 126 pionirjev, 175 pionirk, 24 mladincev in 40 članic. V nedeljo bo šlo na glavno zletno prireditev še 1300 miših občanov ali celo nekaj več. Zlet je glavna skrb LMS, SZDL, Zveze borcev, gasilcev, lovcev in TVD Partizan. • ŽUŽEMBERK: — Pripravljalni št"?h za zlet Javlja: nastopilo bo 100 naših mladincev in pionirjev. Starejših članov nismo mogli sestaviti v posebno skupino, ker ni bilo pravega odziva Rasen naftopa-Jočih bo šlo na glavne prireditve še 400 ljudi iz nafte občine \i Žužemberka, Dvori AHnvca. Hinj in Sela-ftumberka. Kljub temu bo most za zlet gotov, le krila bomo naredili lesena. Po zletu pa bomo enkrat za dva dni ustavili promet in dokončali še to. Most bo torej kijub vsem težavam gotov; v promet bo dan danes zvečer. Kaj meniš, tovariš predsednik, o objektih, zgrajenih za letošnji zlet in njihovem pomenu? Zelja Novomeščanov, zlasti še mladine, je bila že dolga leta, da bi mesto dobilo prepotrebne Športne objekte. SoleMn podjetja takih prostorov nimajo. Zdaj smo to željo in potrebo nekako uresničili. Dobili smo sodoben stadion z vsemi sanitarnimi m drugimi pripravami, prepotrebno stavbo na Loki in popravili smo nekaj starih objektov. Seveda se moramo za to 7-ihvaliti predvsem novomeškemu Partizanu, ki je leta ln leta zbiral denar za te gradnje, pravtako pa delovnim kolektivom, ki so lani v obliki športnih znamkic prispevali znatna sredstva. Poleg okraja je priskočila na pomoč tudi republika in CK LMJ, še posebej pa so za letošnja dela prispevala lokalna podjetja. Velik Je seveda tudi delež prostovoljnega dela meščanov, mladine in JLA. Pravo vrednost novih objektov pa bomo v celoti cenili lahko šele takrat, ko bodo mladina in odrasli tudi po zletu množično uporabljali stadion in vse druge športne naprave. Cenili jih bomo tako, če bomo vse objekte res pravilno izkoriščali, se jih množično posluževali in hkrati skrbno varovali, da bodo sestaven del telesne vzgo-ie in poraben komunalni objekt. To pa bodo, če bo objekte upravljal močan upravni in družbeni or-zan, ki bo znal to varova«, vzdrževati in pametno uporabljati. Tg. Lkipa najboljših lahkoatletov našega okraja, ki je zmagala minuli teden na dvoboju v Karlovcu; ti fantje in dekleta Aas bodo zastopali tudi na zaključnih tekmovanjih prihodnje dni Uspešen start v Karlovcu Iz roke v roko, od sreo do srca... V okviru I. kola zvezne atletske lige »B- program so novomeški atleti in atletinje gostovali v Karlovcu, kjer so se pomerili z odgovarjajočima ekipama Atletskega kluba »Karlovac«. Ženska ekipa je nastopila kompletna, dosegla pa je 7144 točk, kar daje upanje, da se bo znova uvrstila med najboljše. Po zadnjih podatkih je v republiškem merilu v prepričljivem vodstvu, po rezultatu sodeč pa so resne kandida trnje, da ponovno osvojijo naslov državnega prvaka v »B« programu zvezne lige. Moška ekipa je nastopila nekoliko oslabljena, ker zaradi izpitov ni dopotoval Derganc in se nekateri tekači. Navile temu so moški za skoraj 300 točk presegli najboljši rezultat v lanskem letu, kar daje upanje, da bi kompletni mogoče prekoračili celo mejo 11.000 točk. Pri dekletih je najbolj presenetila poinirka Serbčeva, ki je zmagala na 100 m pred. (Hudetovo(!), v skoku v daljino pa je znova izboljšala osebni rekord na 4,41 m. TEHNIČNI REZULTATI: MOŠKI: 100 m: l. Zaletelj (Nm) 11.4, Milčič (K) 11,6, Maznik in Kle-pac (K) 12,0. 400 m: 1. Pavletič (K) 53,6. Gr-movšek (Nm) 54,6. Maznik in Kle-pac (K) 55,1. 1500 m: 1. Pavletič (K) 4:26,9, Tek (K) 4:35,1. Lukšič (Nm) 4:36,4. 3000 m: 1. Macedonl (Nm) 9,59.6, Pavlič (K) 10:21,0, Majer (K) 10:35.0. Štafeta 4X100 m: 1. Partizan Novo mesto 46,0 (nov novom, rekord), Karlovac 46,9. Skok v višino: 1. Potrč (Nm) 180 cm. 2. Markulin (K) 180, 3. Krpan (K) 175. Motoristi ELEKTR0 NOVO MESTO V soboto, 4. Junija 1960, je priredila sindikalna podružnica Elektro Novo mesto ocenjevalno — spret-nostno vožnjo z avtomobili, motorji ter mopedi, skupaj 50 vozačev. Proga je potekala iz Novega mesta pred Dol. Toplic — Stare žage — Semič — Stranska vas. kjer je bil start tekmovalne proge, ki je potekala preko Jugorja na Hrast v dolžini 14 km. Povprečna brzina za avtomoblli-ste ter motoriste je znašala 30 km, za mopediste pa 20 km na uro. Po ocenjevalni vožnji so se morali vozači pomeriti se v spretnostni vožnji: avtomobilisti v vzvratni vožnji ob začrtani progi ter točno ustavljanje na črti. Motoristi in mopedisti so vozili polževo vožnjo, slalom vožnjo med postavljenimi Slična ocenjevalna vožnja je bila že lansko leto na Čatežu. Letošnja vožnja sovpada z desetletnico delavskega samoupravljanja ter s 15-letnico osvoboditve Tako prireditev bomo Imeli vsako leto - to bo »Dan motoristov-, članov sindikalne podružnice Elektro. i.f. Skok v daljino: 1. Zaletelj (Nm) 667 cm (nov novom, rekord), Zure 645 cm, Markulin (K) 627 cm. Suvanje krogle: 1. Penko (Nm) 14,40 m, 2. Potrč (Nm) 13,13 m, 3. Krpan (K) 12,44 m. SKUPNO TOČK: L PARTIZAN NOVO MESTO 10.603, 2. KARLOVAC 10.182 točk. ŽENSKE: 100 m: i. Serbec I4,fl, 2. Hude (obe (Nm) 14,3, 3. Tome (Nm) 14,8 800 m: 1 rSin 2:31,8 2. Kuk-man (obe j.38,4 3. Žalec (Nm) 2:41,2. Štafeta 4X100 m: 1. Partizan Novo mesto, 56,0, 2. Karlovac 60,6. Višina: 1. Kotnik in Gantar (obe Nm) 135 cm, 3. Arh (Nm) 125 cm. daljina: i. Hude (Nm) 466 cm, 2,-3. Serbec (Nm) in Njegovan (K) 441. Suvanje krogle: l. Vidmar 10,20 m. 2. Kotnik 9,93 m, 3. Bartelj (vse Nm) 9,51 m. Skupno točk: l. Partizan Novo mesto 7144 točk, 2. Karlovac 5153 točk. Izven konkurence: Met kopja: 1. Spilar (Nm) 56,86 m (noy novom, rekord), 2. Klamfar (K) 53,95 m. Me* diska: 1. Penko (Nm) 41,30 m, 2. Jasič (K) 40.40 m. Troskok: 1. Jovan (Nm) 13,42 m (nov dolenjski rekord), 2. Ilic (K) 12,74 m. V soboto zvečer: presenečenja na stadionu V luči reflektorjev se bo v soboto zvečer na novem stadi- paiieami ter prenos steklenic med onu razvila skrbno pripravlje-dfmQs^pr?vrnriak0 na drugo'teWadha "akademiji'^ Nad tisoč kilometrov poti bo obšla Zletna štafeta, ki je stekla 1. junija opoldne s Partizanskega Roga. Danes bo šla čez zagrebški okraj in Samobor , jutri pa si jo bodo predajati iz roke v roko mladinci občin Brežice, Videm-Krško in Sevnice. V soboto bo prispela štafeta v glavni zletni tabor v Bršljin, kjer bo prenočila, v nedeljo popoldne ob treh pa jo bodo tekači prinesli na novi stadion BRATSTVA — ENOTNOSTI, z njo pa najtoplejše pozdrave delovnih ljudi Bele krajine. Gorskega Kotara, Zumberka, Korduna, Like, Bosenske Krajine, Banije, Kozare, Podgrmeča, Spodnjega Posavja in osrednje Dolenjske. Zato ne zamudite v nedeljo popoldne na novi stadion onkraj Krke! V skupnem plasmaju je dosegel 1. mesto Anton Vukšinič iz obrata Črnomelj. Drugo mesto Jurij Rogi-na, tretje Peter Slapničar. Nagrade so bile praktičnega značaja: mo-torska zaščitna čelada, zračna tla-čilka ter zaščitna očala. Podeljene so bile tudi diplome, prvi pa Je prejel še prehodni pokal. Prireditev je za delavce podjetja Elektro Novo mesto velikega pomena pri tehniki upravljanja motornih vozil, kar je posebno važno ob raznih defektih, da so takoj na mestu sposobni za manjša popravila. Taborniki obetajo presenečenja Tajnika Okrajnega starešinstva ZTS Branka Lukića smo d 'bili kakor številni- druge or- . ganizatorje sredi največjega dela. — Na zletu bomo sodelovali s taborniki iz Karlovca, Ogulina, Siska, Trbovelj, Ljubljane, Nove Gorice in še iz nekaterih drugih krajev. Vsi so pri-javifj svoj program ob tabornem ognju, ki ga bomo imeli v petek zvečer ob 20.30 na travniku pred sedanjo pial-nieo peska (nasproti Loke, na desnem bregu Krke). Iz Ogulina napovedujejo taborniki izviren program, ki ni bil še nikoli pred tabornim ognjem, zato nam niso zaupali niti naslova svoje »oddaje* ... Taborni prostor za 200 tabornikov urejujemo pri drevesnici; tu bodo taborili le nastopajoči, medtem ko bodo (SrtlgJ taborniki prenočevali v glavnem zletnem taborišču v Brsljinu. V nedeljo popiVrini' nas bo nastopilo na glavni prireditvi približno 300; pripravljamo dvojni program — postavljanje šotorov po Par-t'znnovem tekmov.-tlnom sistemu in po načinu naših mnogobojev. Prav verjetno bo ta nastop zanimivost posebne vrste kakršno Novo mesto še ni v delo. Kaj še pripravljamo? V ponedeljek po zletu bo ostala večja skupina tabornikov našega okraja ti v Novem mestu — imeli bomo okrajni mnogoboj. kot izbirno tekmovanje za republiški taborniški mnogoboj, ki bo letos avgusta v Lescah pri Bledu. Za daljši pomenek s taborniki že ni bilo več časa. Polne roke dela imajo, da bo tudi nj Slov prispevek zletndm dnem kar najlepši. Zbor toborniške delovne brigade Stab lokalne taborniške mladinske delovne brigade obvešča vse prijavljenee. da bo ob-" vezen zbor brigade v petek, 17. junija, ob 16. uri pri vhodu na novi stadion. STAB BRIGADE Reaktivci nad Prečno Popravek o uspehih ribičev Ce Ima kdo smolo, potem )o i Imajo novomeški ribiči ln naše uredništvo - skoraj v vseh dosedanjih poročilih v njihovem delu nam jo ie tl»k irski Škrat zasolil ln povzročil večio ali m.mlšo zmedo V dopisih, ki so i-Dvorlli o dolu in tekmovanjih naših ribičev. Tako tudi v zadnji številki. V članku -nibičl Slska, Ot»ul!na In Novega mesta so namočili trnke v Suslei-se moralo tekmovalni izidi pravilno glasiti takole: »Plasma posameznikov: prvo mesto ie osvojil naš znani tekmovalec Silvo Požar, drugo mesto je zasedel PodrgaJs Ivo. Sledijo . . .«■ Prt kortglranlu 1r tlskarlu po pomoti Izpadla crln vrstica, za-i .rti iesar je zadnjič objavljeno poročilo netočno, kar s tem popravljamo. UREDNIŠTVO (Objavljamo drugI del čilanka, ki je zadnjič izpadel) Navdušenje se še ni poleglo, ko so gledalce že presenetila štiri re. aktivna letala, ki so letela nizko nad letališčem, kot da ga napadajo- Nadlet so nekajkrat poeio-vla. Gledalci so pozabili na prejšnje navdušenje in vzklikali: — To |r letalstvo! To Je brzina Kasneje sta pokazali Se dvr •Vaji« (Jadralni letali) svoje spoeobnosU v svobodnem letenju In v ostrem zavijanju; trije M»-tajurjt m trije Aero 2 pa skupinsko letenje. Vendar vsa ta letal* niso zasenčila prejšnjega navdušenja, saj Je neki mladnec Ironično pokazal na letečo štorkljo ln de|al sosedu. - Vldift, Jožko, taka Štorklja ]• pa tebe prinesla . . . Zanimanje so ponovno vzbudili šele trije Thunderboltl (tender- Pregled dosedanjih zletov bratstva in enotnosti I. zlet - leto 1953: VELIKA KI ADUSA II. zlet - leta 1954: SLUNJ III. zlet - leta 1955: CAZIN IV. zlet - leta 1956: VRGINM0ST V. zlet - leta 1957: BIHAĆ VI. zlet-leta 1958: SISAK v||. zlet - leta 1960: NOVO MESTO bolti), ki so Imitirali napad na letališče. Prileteli in tzglmlt so kot bbsk. Zaradi njihovega ropota so si dekleta ln žene zatiskale uSe-sa, vsi gledalci pa so bili z njimi zadovoljni. Program se zaradi dežja nI odvijal po prvotni zamisli. Nastope je bilo treba prilagoditi prihajanju vojaških letal, ki so priletela Iz drugih letallSC. Zaradi tega so bih med posameznimi točkami včasih malo preveliki presledki. Ms mitingu bi moral nastopiti is helikopter, a zarada slabega vremena ni priletel. Letalski prireditvi, ki Je ena izmen prireditev v okviru sedmega Zleta bratstva m enotnosti, je prisostvoval med ostalimi gosti tudi predsednik okrajnega Iludskega odbora in odbora za pripravo zleta Nlko Belopavlovič ves mltin« je minil brez nezgod, tako dja gasile! in reševalci, ki so bili ves čas v pripravljenosti, niso imeli dela. Precel zasluf? za izvedbo nv.tin-ga imajo tudi oficirji In vojaki jjarnizona Novo mesto, ki so pla. Hirali letališče, med samo prireditvijo pa so pomagali vzdrževati red. Jote 1'rlmr gatim sporedom. Začeli jo bodo mladi harmonikarji KPD SLOVENSKI DOM - TRIGLAV iz Karlovca. Sledili bodo Veseli poskoki pionirk, nastop folklorne skupine TRU-SKO iz Banje Luke in pionirk TVD Partizan Narodni dom iz Ljubljane, medtem ko bodo mladinci novomeškega učiteljišča nastopili s Turškim maršem. Članice TVD Partizan Celje - Gaborje pripravljajo vaje z obroči, banjaluški folkloristi pa bodo za njimi nastopili s Siptarsko suito. Mla- Plakete nastopajočim gasilskim moštvom Okrajna gasilska zveza Novo mesto je podarila moštvom okrajev Ogulin. Sisak, Prijedor. Karlovac in Novo mesto v spomin na prijedorsko srečanje na Zletu bratstva in enotnosti spominske plakete. Predstavnikom ,-menjenih okrajev jih j* na tribuni na Novem tn-gu razdelil v nedeljo dopoldne predsednik Okrajne gasilske zveae Novo mesto, tovariš Lojze MHrttč. POZDRAV MLADINI, Kl B0 NASTOPILA NA VIL ZLETU itiiudTSTVA IN ENOTNOSTI! dinke domačega Pa i uzana bodo sledile z valčkom, mladinci. y.£je 4Ql«,za..tfc>j. A3&(*jo iz Ljubljan« pa s preskoki ce» mizo. Pionirji TVD Partizan Maribor se bodo postavili z vajami -Lestve«, članice Par-t zana Narodni dom iz Ljubljane pa z -Dvanajstorico v ritmu«. Mladinke iz Maribora pripravljajo vaje s trakovi, medtem ko bodo vaje na orodju (bradla. konj. gred) izvajali tekmovalci zvezn-ga razreda iz L RS in LRH. Akademija bo zaključena z nastopom združenih pevskih zborov iz Karlovca in godbe Ljudske milice iz Ljubljane v točki -Jugoslavija« (Hercigo-nja). Na stotine raket in velik ognjemet bodo zadnja slika sobotne nočne priredi'lve. Napovedovalec bo Slano Urek, RTV Ljubljana, tehnično vodstvo pa imata tovarišici Ruža Ko-vačič in Nuša Smerdu. IZ Siska: 430 udeležencevl JEDINSTVO, glasilo okr. odbora SZDL iz Siska, sporoča U. junija, da se pripravlja na veliko srečanje v Novem nu'.tu 430 tekmovalcev in tekmovalk iz tega okraja. Tovariši iz Siska bodo nastopili na glavni zletni prireditvi in v desetih športnih pano:; ih. Posebno se pripravljajo njihovi modelarji, odbojkarji, rnkometasi igralci namuiuva tenisa, kegljači, kolesarji in Irelci. V nedeljo so nastopili tudi njihovi gasilci, jutri pa pridejo še taborniki iz Siska. Telesno vzgajanje ljudstva ne sme biti samo skrb družbenih organizacij za telesno kulturo in posameznih strokovnih ter amaterskih delavcev, temvel- .nora postati skrb vse naše socialistične skupnosti 1 Nastop bo množičen in kvaliteten Milan Smerdu, član zletnega odbora, ki odgovarja za izvedbo množičnega nastopa na stadionu, nam jc dal naslednjo izjavo: — S pripravami na nastop sem zelo /udovoljen. Vsi pregledi v okraju so pokarali, da so vajo povsod res lepo pripravljene. Mnogo so pripomogli magnetofonski posnetki glasbene spremljave, ki smo jih pravočasno priskrbeli. Od bratskih okrajev iz so ; dnjih republik moramo za posebno kvaliteto in lep odnos v vseh pripravah posebno pohvaliti Banjo Luko. Pri izboru nastopajočih je odpadlo le malenkostno iteviln. Težave so s pionirji in pionirkami, ker Je Htadion prcr.ajhen. da hi lahko vsi nastopili. Marsikateri pionirček bo zato. čeprav Je lepo pripravljen, moral ostati med cledr.lrl. Clani avtorske komisije Nuša Smerdu. Marjan Dobovfiek, Dragica Mislr.j in lltr/a Kn-vačič so žrtvovali ves prosti čas in zaslužijo posebno pohvalo. Prrv tako sm.j hvaležni našemu iičilcl1 stvii. ki je svojo nalogo v pripravi vaj | vso vestnostjo in odgovornostjo izpolnilo. Ce nam bo le vreme naklonjeno, lahko pričakujemo, da bo nastop ne samo množičen, ampak tudi kvaliteten In hn pomenil prireditev, ki je pri nas Se nismo doživeli. Stev. 24 (534) DOLENJSKI LIST Stran 7 Gasilci-nad vse strumno! Plavalna manifestacija v Vidmu-Krškem Novo mesto je bilo v teh dneh malone preplavljeno z gasilskimi uniformami, saj se je na gasilski zletni prireditvi zbralo nad 3500 gasilcev. Približno 300 je bilo gostov lz zletnih okrajev, 1000 iz ostalih Okrajev Slovenije, več kot 2000 pa iz našega okraja. 12. Junija zjutraj ob sedmih so tekmovalne desetine iz okrajev Prijedor, Sisak, Ogulin, Karlovac in Novo mesto pričele na letnem telovadiscu na Loki deseteroboj. Tekmovalci so nad vse spretno obvladali številne prepreke in pokazali izredno obvladanje gasilske tehnike vseh vrst ter hkrati mnogo sportncea duha. Deseteroboj si je ogledal tudi predsednik zletnega odbora Niko Belo-pavlovic. Sodobni gasilski avtomobili, razstavljeni na trgu od 9. do 10. ure dopoldne, so privabili mnogo radovednežev. Največ pozornosti je bila deležna raztegljiva mehanska Map.vrus lestev, ki jo je moč raztegniti 30 m visoko. Gasilec poklicne brigade lz Ljubljane je splezal na vrh, ko je bila popolnoma raztegnjena. Gledalcem so preko zvočnika posredovali razlago o uporabnosti in raznih prednostih posameznih vozil. Kmalu po 10. uri je sledil mimohod sodelujočih enot. Na tribuni pred magistratom smo med številnimi predstavniki gasilcev, ki so na zletu sodelovali, opazili tudi generala LM Ivana Lokoska-Jana, predsednika Gasilske zveze Jugoslavije Borisa Krauta, predsednika Gasilske zveze Slovenije Matevža Haceta ter predstavnike oblasti ln družbenih organizacij. Zletni odbor Je zastopal načelnik Tajništva za notranje zadeve Boris Cižmek-Bor. Po raportu komandanta parade je sledil mimohod nastopajočih. Zvrstile so se .številne gasilske enote ln vozila posebno lep je bil pogled na skupino zastavonoš in na paradni ešalon. V sprevodu Je bilo mnogo gasilcev — pionirjev, kar Je dokaz, da vse gasilske enote skrbno vzgajajo mlade kadre. Zaključna prireditev m hkrati ena najbogatejših za gledalce, je bila na Novem trgu. Nastopajoče je v imenu Zletnega odbora s kratkim jedrnatim govorom pozdravil tovariš Boris Cižmek-Bor, nato pa sta govorila se predsednik Gasilske zveze Slovenije Matevž Hace in predsednik Gasilske zveze Jugoslavije Boris Kraut. Objavljeni so bili rezultati tekmovanja. - Prvo sredstvi. Pripadniki poklicne ga-3ilske brigade lz Ljubljane so pri gašenju le-teh pokazali izredno iz-vežbanost. Zatem so enote poklicne gasilske brigade Ljubljana in gasilskih društev Videm - Krško, -Sevnica, Novo mesto in tovarne papirja Videm-KrSko sodelovale v reviji gašenja. Reševanje ogroženih iz goreče stavbe z odskokom iz prvega nadstropja v lovnico ln s Mesto je bilo polno gasilcev iz bratskih republik in domačih okrajev mesto Je zasedla ekipa lz Slska, drugo mesto Karlovčani, tretje mesto Novomeščani, četrto Ogulinčani In peto Pjrijedorćanl. Tovariš Hace je nato predstavnikom sodelujočih zletnih okrajev razdelil spominske grafike, delo akademskega slikarja Božidarja Jakca. - Predsednik Okrajne gasilske zveze Lojze Mir-tič je sprejel darila gasilcev iz drugih okrajev in razdelil spominska darila naših. Gledalci, ki so vse dohode na Novi trg dobesedno zaprli, so si nato napasli oči na prikazih gašenja vnetljivih tekočin s sodobnimi spustom iz višjih nadstropij po drsalnem prtu. uporaba magirus lestve, enoten hiter in zanesljiv nastop vseh sodelujočih enot, brezhibno sodelovanje s sanitarno služ- bo, vse to Je dogodek, ki ga v Novem mestu Se ni bilo videti ln se je prav zato vsem gledalcem posebno vtisnil v spomin. Gasilske enote so tokrat prvič sodelovale na Zletu bratstva in enotnosti. Presenetila sta nas vojaška strumnost ln izredno obvladanje gasilske tehnike, kar so gasilci pokazali v nizu prireditev. Na koncu Se kratka ugotovitev: gasilci so nas presenetili, organizacija prireditve je bila brezhibna, skratka s svojim nastopom so dokazali, da Mm lahko na požarisču brez skrbi zaupamo! Miloš Jakopec Predsednik finskih qasilcev na Zletu Gasilske prireditve 11. in 12. Junija v Novem mestu si Je ogledal i udi predsednik Gasilske zveze Finske, gospod Keijo Hyrsky s soprogo, ki se te dni mudi na obisku v Jugoslaviji. 11. junija zvečer je prisostvoval prireditvi Noč na Krki, 12. m m 1.1 pa je obiskal tekmovalne ekipe na Loki in bil ves čas prisoten na paradi in na zaključni prireditvi na Novem trgu. Tam so gasilci pionirji njemu in soprogi poklonili šopke cvetja. - Gospod Hyrsky je v zaključku svojih opažanj poudaril, da je začudn nad naglim gospodarskim razvojem naše dežele, da imamo močno tradicijo narodnoosvobodilnega boja, hkrati pa se Je nadvse laskavo izrazil o naši zletni gasilski prireditvi, na kateri je, kot je Izjavil, spoznal ln se naučil mnogo novega. S sodelovanjem plavalnih klubov Karlovac, Partizan Zagreb, 2PK Ljubljane. PK Celuloza Videm-KrSko, PK Naprijed Zagreb ter članov Poljske državne reprezentance, ki so trenutno na treningu v Vidmu-Krškem, Triglava Kranj in Neptuna Celje so bile danes plavalne in vvaterpolo tekme v bazenu v Vidmu-Krškem. Tekmovanje je bilo v okviru VII. zleta bratstva in enotnosti. Okraj Novo mesto je zastopa] PK Celuloza Videm-Krško. Zanimanje za tekmo le bilo veliko. Zbralo se je nad 1000 gledalcev, ki so napeto spremljali vsako dramatično borbo 1n Jo z burnim aplavzom nagradili. Organizacija tekmovanja tudi to pot ni zatajila. Vse je bilo lepo in dosledno izpeljano. Temperatura vode 25 C, zraka 25 C, vreme mirno in sončno. Vrhovni sodnik: 2ibert Marjan, Darilo aasilcev iz Siska Predstavnik gasilcev lz okraja Sisak, ki so se udeležili nedeljske gasilske prireditve na Zletu bratstva in enotnosti, je našim gasilcem poklonil lepo svileno, z zlatom Izvezeno zastavico. «- Na eni strani zastavice je posvetilo, na drugi pa vtkan gasilski emblem. Darilo je sprejel predsednik Okrajne gasilske zveze Novo mesto Lojze. Mirtič. Vsi gasilci, ki so se zleta udeležili, so bili nad prireditvijo navdušeni, vsi pa so bili hkrati enotni: takšnih prireditev si želimo čimveč, saj se bomo na njih pobliže spoznali ln v skupno korist izmenjali izkušnje. Videm-Krško. Posredujemo tehnične rezultate prvih treh mest: 100 m prosto ženske: 1. Verzi Srebrenka, Partizan Zagreb 1:14,4 (jugosl. drž. prvakinja). 2. Horvat Eta, 2PK Ljubljana 1:18,1 (jugosl. drž. prvakinja), 3. Lončar Vladimira, Partizan Zagreb, 1:20.0. 100 m prsno moški: 1. Pele Janez, 2PK Ljubljana 1:19.0 (jugosl. drž. prvak). 2. Jamnicki Nikola, Mladost Zagreb 1:19,9 (jugosl. drž. prvak). 3. Kraševič Mario, Karlovac 1:24,4. 100 m metulj ženske: 1. Breskvar Vesna. Celuloza Krško 1:25,7 (jug-slov. drž prvak.). 2. Verzi Srebrenka, Zagreb 1:35.3, 3. Bivič Nada. Zagreb 1:54.4. 100 m metulj moški: 1. VijaJenski Stanislav, Poljska 1:09,0 (poljski drž. prvak). 2. Poljanfek Lojze. Ljubljana 1:15,8, 3. Majdič Mato. Ljubljana 1:23.1. 100 m crawl moški: 1. Komur Janez, Triglav Kranj 0:58,8 (jugosl. drž. prvak). 2. Lutomski Jan. Poljska 0:59,4 (poljski drž. prvak), 3. Kostevasi Štefan. Poljska 1:01.2. 50 m hrbtno ženske: 1. Večerina Sanda, Zagreb 0:41,8, 2. Grozina Polnokrvni d rkači iz Bihaća, Cazina in LRS v Šentjerneju Pogled na šentjernejski hipodrom med dirko Šahisti BANJE LUKE in mladinci SISKA najboljši! Zletno tekmovanje v ?ahu, ki •o ga priredili preteklo soboto ln nedeljo v Centru za izobraževanje odraslih v N. mestu je zbralo 6 ekip - 8 okrajnih prvakov lz Bama Luke, Slska, Ogulina, Blha-ča. Pricdora in Novega mesta. Pri članih jn tekmovalo 6 ekip, pri mladincih pa le dve Po otvoritvenih besedah predstavnikov Okrajne šahovske zveze v Novem mestu in Šahovske zveze SlovenHe so izžrebali pare. V prvem kolu je Bihač nepričakovano, a zasluženo premagal Slsak s 3:1, Prijedor pa Ogulin z Istim rezultatom, medtem ko sta se Banja Luka In Novo mesto uvrstila v pol-finale brez borbe. V polfinaAu so Novomeščani (Sitar, Radovanovič, Skerlj in Picek) premagali Bihač ■ 3:1, n.-mi.i Luka pa Prijedor s 3:1. Finalni dvoboj je sprva potekal v znamenju premoči domačih Sa-histov, ki pa boljših položajev niso znali v polni meri izkoristiti. Radovanovič. Skerlj ln Picek so le remlzlrall, Sitar pa je zaradi grobe napake celo Izgubil. Z zmago 2 bi pol proti ena in pol so Ba-njalučani osvojili naslov zletnega prvaka v šahu. Pri mladincih se Je dvoboj za prvo mesto med Siskom ln Novim mestom končal neodločeno 2:2, vendar so plaketo zmagovalca prejeli mladi šahisti tz Slska, ker so imeli boljši rezul- tat na prvih treh deskah. Za Novo mesto sta nastopila Gabrijelčič in Dular (Nm) ter Petric ln Obrano-vie iz Črnomlja. V srečanju za 3. mesto (pri članih) so • šahisti Bihaća premagali Prijedor z visokim rezultatom tri in pol proti pol. fur. Naj povemo kar v začetku: čudovito vreme, pribl. 2500 gledalcev, zanimiv program, 32 konj na startu za različne točke. Hipodrom: Šentjernej. Dirke so bile v okviru zletnih prireditev. Začel jih je predsednik ObLO Novo mesto tov. Maks Vale s krajšim nagovorom, v katerem je še posebej pozdravil udeležence in tekmovalce iz sosednih bratskih republik (Bihač in Cazin). Udeleženci tekem so bili še iz Ljubljane in okolice, Celja, Maribora in Spod. Posavja ter domačini. Dirke so bile letos posebno zanimive še zaradi tega. ker Sta bili na sporedu dve ravni galopski dirki in eno preponsko tekmovanje poleg kasaških in domačih voznih dirk. Dirke je vodil kot predsednik Konjeniške zveze Slovenije tov. Jaka Avšič, organizacija dirk pa je bila tudi to pot v rokah Kluba za konjski šport v Šentjerneju. Rezultati dirke: V spominski dirki Martina Kocjana (kasaški dirki za domače konje) je zmagala kobila Abri, last Janeza Košaka iz Hrvaškega broda. Prvo nagrado v 2. dirki -ObLO Novo mesto- (enovprežni heat vožnji s temeljem 1,37) je dobil Ivan Lipej z Bizeljskega s kobilo Balinko. V tretji dirki »Naša tradicija- je zmagal jahač Alojz Gorišek iz Dol. Stare vasi s kobilo Žerjava. Dramatična borba se'Je odvila v glavni dirki dneva »Bratstvo in enotnost-, kjer so se kosali polnokrvni konji konjeniških klubov iz Bihaća, Cazina, Maribora, Celja in Liubljane. Konj 2irant, last KK Bihać, je v dirki vodil vse do 50 m pred ciljem, tedaj pa je po ne- sreči izgubil jahača ter sam brez jezdeca kot prvi prišel skozi cilj. Po pravilniku KSJ je moral biti diskvalificiran ter je prvo mesto priznano konju Saja, last KK Cazin z jahačem Asimom Pupičem. V kasaški dirki »Gorjanci- (enovprežni handicap vožnji s temeljem 1.47) je zmagala kobila Jelma z vozačem Lojzetom Gorjancem iz Kranja. Izredno zanimivo Je bilo skakalno tekmovanje »Krka- v parkurju kategorije »L«, kjer so sodelovali konji konjeniških klubov iz Ljubljane, Maribora in Celja. Zmagala je kobila Pupa, last KK iz Ljubljane, s časom 0:58,2 brez kazen. točk. Na drugem mestu je bil konj Walls v 60 sekundah brez kazen, točk, na tretjem mestu konj Jadran, last KK Maribor s časom 59 sek. in 4 kazen, točkami. V kasaškem dvovpregu »Šentjernej- Je zmagal par Balinka-Ro6e Mary z vozačem Ivanom Lipejem z Bizeljskega. Zmagovalcem so bile razdeljene relativno visoke nagrade, lahko pa tudi upravičeno trdimo, da so bile dirke v športnem pogledu na višini. Potekle so brez pritožb ln z manjšo nezgodo brez posledic. Predstavniki konjeniškega športa so prireditev ugodno ocenili. A.T. Polovičen uspeli novomeških odbojkarjev TVD Partizan:OK Jesenice (ženske) 3:1 (15:o, u:ll. 13:15, 15:2) TVD Partizan:OK Jesenice (moš-ld) 2:3 (16:14, 14:16 JJJU- 4:15. 14:16) Nedeljsko srečanje z, otJbojkar-ji Jesenic smo v Novem mestu pričakovali z veliko nestnpnostio. Znano nam Je. da je zlasto moška ekipa gostov med najboljšim! v Sloveniji, zato smo pričakovali da bodo domači odbojkarji skušali popraviti svoj neuspeh z Kamnika. Zgodilo pa se Je kar nismo pričakovali. Ponovil se Je neuspeh iz Kamnika in prav na podoben način! Vprašamo se. ali •ie.PF! odbojk|i.ittio en recept, ki petje do zmage, alt jm je ka] več? Ce niso preteklo nedeljo s svojo taktiko in načinom uspeli zmagati, zakaj poskušati s tistim, kar ne gre? Ob tej priložnosti moramo omeniti tudi nediscipliniranost igralcev, ki se ne ro-koravajo "tehničnemu vodji. Vse Tople tovari ške pozdrave vsem delovnim ljudem v okrajih Ogulin, Gospić, Kar'ovac, Bihać, Prijedor, Banja Luka, Sisak ln Novo mesto! Branka, Celuloza Krško 0:43,8, 3. Volčanjšek Zvonka, Zagreb 0:44,0. 100 m hrbtno moški: 1. Gerslć Andrej, Ljubljana 1:12,8, 2. Vagnaj Damijan, Naprijed Z. 1:1712, 3. Dvoržak Osvit, Naprijed Z. 1:17,8. 100 m prsno ženske: 1. Breskvar Vesna Celuloza Krško 1:30,3, 8. Peterman Miloj ka 2PK Ljubljana 1:38.2. 3. Cizelj Boža Celuloza Krško 1:38,6. Štafeta 4 x 50 prosto ženske. 1. Partizan Zagreb 2:28,4, 2. Celuloza Krško 2:33,5, 3. 2PK Ljubljana 2:53,9. Štafeta 4 x 100 crawl moški: 1. 2PK Ljubljana 4:33,9. 2. Celuloza Krško 4:36,3, 3. Partizan Zagreb 5:01,6. Stareta 4 x 50 mešano ženske: 1. Partizan Zagreb 2:45,6, 2. Celuloza Krško 2:45,9, 3. Naprijed Zagreb 2:57,6. Štafeta 1x100 m mešano, moški: l. 2PK Ljubljana 4:59.0, 2. Partizan Zagreb 5:00,3, 3. Naprijed Zagreb 5:17,4. Waterpolo tekma med kombiniranima moštvoma Celuloze ln Ljubljane ter Zagreba se je končala 9:2 (5:2) v korist Zagreba. Drago Kastelic Med Športi, ki so razgibali mladino našega okraja, je zadnja leta tudi rokomet to zelo negativno vpliva na vse! Posebno še v igri, kjer ni nobene požrtvovalnosti, ki je nedvomno potrebna, če hočemo priti do uspeha. To je drugi zaporedni poraz, ki meče grd madež na ugled, ki so ga uživali novomečki odbojkarji. 2enske so zabeležile v svojem tretjem srečanju prvo zmago. Dokaj lahko so premagale mlade odibojkarice. ki niso dorastle izkušenim irralkam. ki bi z malo več pazljivosti lahko zmagale celo s 3:0. Tako so gostje prišle poceni do seta, ki ga po svoji igri ne bi nikoli zaslužile. sd Telovadni nastop v Metliki V nedeljo 12. junija dopoldne je bil v Metliki javni nastop TVD Partizan. Z zletnimd prostimi vajami so nastopile članice, mladinci, mladinke, pionirji ln pionirke. Zadnje so pokazale svojo spretnost na gredi in tudi dvovi-šinski bradlji, mladinci pa skokih čez konja in v talni telovadbi. Z metliškimi članicami so nastopile tudi članice iz Gradaca. To je bila zadnja vaja pred velikim skupnim nastopom v Novem mestu. TVD Partizan v Metliki bo skušal letošnje poletje zbrati denarna sredstva — potrebnih bo približno 700.000 din — za delovno brigado, ki naj bi na metliškem Pungartu uredila igrišče za šolsko m člansko telovadbo, na kopališču ob Kolpi igrišče za odbojko in rokomet ter na bivšem vojaškem vežbališču nogometno Igrišče. Tako bo Metlika letos dobila lepa športna 'grišča, kar bi močno prispevalo k razvoju telovadbe in *porta v tem kraju. Šahisti CELULOZE sole oddolžili V nedeljo je bilo v Vidmu-Krškem povratno srečanje med šahisti tovarne Celuloze in tovarne Cinkarne Celje. Domačini so se s ore/prieljivo zmago 6:2 oddolžili za lanski poraz 9:1. Naj pripomnemo. da so bili gostje trdno prepričani v zmago, saj so okrajni slnd!ik?i'mi šahovski prvaki za okraj Celje. Požrtvovalnim šahistom tovarne Celuloze »Djuro Salaj« Videm- KTMco čestitamol d. K. Hude borbe veslačev V zletni tekmi veslačev zmagala KRKA, na Dolenjski regati pa si je priboril največ prvih mest mariborski BRANIK — Regato so si ogledali tudi predsednik Veslaške zveze Slovenije Boris Kocjančič, general LM Ivan Lokošek - Jan, predsednik zletnega odbora Niko Belo-pavlovič in predstavniki nekaterih sodelujočih okrajev Lepo nedeljsko popoldne je privabilo na Loko precej ljudi -domačinov in gostov. Se malo in ura je dve popoldne. . . vrhovni sodnik je že dvignil ln spustil zastavico . .. start! Casomerilci so pritisnili na ure. gledalci pa obrnili glave proti Novoteksu. odkoder bodo izza ovinka pravkar priveslali tekmovalci. Tak je bil začetek tekmovanja veslačev v okviru sedmega zleta bratstva in enotnosti v Novem mestu, ki Je bil hkrati tudi sedma dolenjska regata. - K6-ra-na! K6-ra-na! so navijali za svoje Karlovčani, da so jih gasilci komaj pomirili, da niso vdrli k bazenom, medtem ko je čoln Korane zmagoslavno zapeljal skozi cilj. Tistih pet strastnih Karlovčanov pa ni moglo razvneti polno kopališče naših gledalcev, čeprav so jih poskušali, ko so navijali za naše: - Krka! Krka! Krka! toda tokrat Je zapeljala Krka poslednja skozi cilj • Tekmovanje je potekalo točno po programu (se pravi da so čolni odhajali s starta po programu). 2al pa so bili med točkami malo preveliki presledki. Do četrte točke so naši zasedli vsa zadnja mesta, prav zdaj pa Je povedal zvočnik: - Skif mladinci. Tekmujejo: Korana, Branik in Krka. Za pol čolna vodi Krka. Veslači novomeške »KRKE« imajo lepe načrte za krepak nadaljnji razvoj kluba Končno bomo le dosegli prvo zmago! Toda glej! Naš zaostaja! Se mu je zlomilo veslo? Ona dva se bližata. Zmagal je Branikovec Cez nekaj minut je pripeljal tudi naš in na vsa vprašanja odgovoril s: Pokvaril se mi je sedež. Neki gledalec je malo ironično pripomnil: - Pa što je sa vašima? Uvek su posledni, a kad bi trebali biti prvi, onda se jim nešto pokvari? Potem je prišlo do male nesreče. Cilju so se bližali mladinci v double scoollih. Prvi je zapeljal srečno skozi cilj, drugi pa je vozil z vso brzino proti lesenemu splavu, pravzaprav lesenemu tekmovalnemu bazenu za plavanje. Vrhovni sodnik je mahal z zastavico, kričal, naj zavijeta proti sredini Krke, gledalci so onemeli. Se malo in čoln bo šel v trske! Se en zaveslaj in — konica čolna je švignila za kakih pet centimetrov mimo splava, potem pa ...tresk! Tekmovalca sta začudeno pogledala okoli. Imela sta srečo, saj se jima je zvilo le železno nosilo za veslo. Vendar je nekaj zaspane domače gledalce le razmigalo: - Pravkar so startali starejši mladinci, skif! Za Korano vesla Kosturim, za Branik Bezjak in za Krko Markovič - Markovič, ta je naša nada! - je bilo slišati več pripomb. In res. NI nas razočaral. Na cilj Je pripeljal daleč pred ostalima, saj Je bilo med njim in drugim razlike okoli 18 sekund... in to je razvnelo domače gledalce, da so ga pozdravili s ploskanjem. Se nekaj točk in tekmovanje je bilo končano. Komisija se je umaknila in izračunala naslednje rezultate: V zletnem tekmovanju sta nastopila le novomeški klub Krka ln karlovška Korana, ker ostali, na zletu nastopajoči okraji, nimajo veslaških klubov. Rezultati - člani: 1. Korana 210 točk. 2. Krka 200 točk: članice: l. Krka 100 točk; starejši mladinci: l. Krka 200 točk, 2. Korana 150 točk: mladinci: 1. Krka 100 točk, 2. Korana 100 točk; mladinke: 1. Krka 200 točk. Skupno je dosegla Krka 800 točk, Korana pa 460 točk. Rezultati Dolenjske regate (v njej so nastopili klubi Korana, Branik. Bled. Savica - Ljubljana in Krka) pa so v skupnem točkovanju naslednji: člani: 1. Savica 260 točk, 2. Korana 150 točk. 3. Branik 100 točk in 4. Krka 100 točk: članice: 1. Branik 150 točk. 2. Krka 100 točk: starejši mladinci: l. Branik 270 točk. 2. Bled 2nn. 3. Krka 140 in 4. Korana 60 točk: mladinci: 1. Branik 350 točk. 2 Rled 160 točk. 3. Korana 60 točk in mladinke: 1. Krka 160 točk in 2. Branik 100 točk. . j. PRIMC 0 športih v novomeškem okraju Po osvoboditvi, zlasti pa Se zadnja leta, smo dosegli tudi na Športnem polju velik napredek — Priprave na zlet so nam odkrile tudi več resnih pomanjkljivosti: nekatere panoge ne skrbe načrtno za vzgojo mladega kadra, nekaterih Športnih udejstvovanj pa Se nismo razvili v taki meri, kot bi jih že lahko V petek «e bodo v Novem mesta in Črnomlju pričela športna tekmovanja v okviru VII. zleta bratstva in enotnosti. V vseh panogah, ki ImmIo na •porodu, bodo nastopile tudi ekipe in posamezniki Is našega okraja, ki so si to pravico priborili na okrajnih prvenstvih ali pa so bili za okrajne predstavnike določeni na pod-l.u i dosedanjih uspehov. Ponekod jc bilo težko določiti okrajne predstavnike, ker so nekatere panoge (košarka, kolesarjenj« itd.) slabo razvite, drugod pa Je položaj boljši in zato sestavljaloem okrajnih ekip ni bilo težko določiti, kdo bo zastopal okraj •ta zletnih tekmovanjih. Ni naš namen, da bi na dolgo in •roko pisali o ekipah in posameznica, ki bodo imeli častno toda tudi odgovorno nalogo, da zastopajo okraj. Omejili se bomo na kratek pregled razvoja posameznih panog po osvoboditvi, na posamezne probleme in na imena ekip — predstavnikov okraja na zletnih tekmovanjih. Odbojka: čemu nazadovanje? Pregled bi začeli z odbojko, ki je v primerjavi z ostalimi panogami napravila največji vzpon v letih po osvoboditvi. NOVO mesto je v nekaj letih postalo pomemben odbojkarski center v Sloveniji. Ekipa članov in članic novomeškega Partizana že dalj časa uspešno nastopa v republiškem in tudi zveznem merilu — na dosedanji poti pa je imela poleg blestečih uspehov tudi precej nepričakovanih nazadovanj, ki so posledica pomanjkljivosti v delu z mladino. Tako nazadovanje je ravno sedaj pred nami. Kdo bi pričakoval, da se bo novomeška ekipa po vrnitvi iz zvezne lige tako slabo obnesla v republiški ligi? Nihče, tudi največji pesimisti ne! Moramo pa se sprijazniti z dejstvi. Dva zaporedna poraza v republiški ligi — z ekipami, ki kvalitetno zaostajajo za našo šestorko (s Kamnikom in v nedeljo Še z Jesenicami), sta posledica nerednih treningov, neresnosti in nebor-benosti posameznih članov ekipe. Pri odbojki in še v nekaterih panogah se pri posameznikih čuti, da se ne zavedajo, da zastopajo društvo, katerega ime nosijo, da zastopajo mesto in tudi okraj — skratka imajo premalo čuta odgovornosti. Drug vzrok je v delu z mladino. Premalo je bilo skrbi, da bi v vrste odbojkarjev zajeli čim več mladine! Vsa skrb je bila posvečena peščici posameznikov, ki so ostali brez zaledja. Posebno pri odbojka-ricah je zelo pereč problem, kje dobiti igralke za posamezne tekme. Nekatere igralke nastopajo že 10 in več let, slej ko prej bodo prenehale nastopati in kaj potem? Ekipa se stalno spreminja, mlade igralke niso dorastle nalogam, ker so prepozno pričeli misliti na zamenjave. Nimajo izkušenj, zato so porazi nekaj normalnega. Vsakomur je jasno, da bo treba nekaj ukreniti, ker je stanje precej slabo. Nujno bo treba poskrbeti za večjo množičnost pri odboj kar jih v novomeškem Partizanu, razen tega pa bo treba nuditi ostalim krajem okraja, kjer sicer odbojko igrajo, toda nenačrtno, da pričnejo resno delati. Zakaj ne bi v vseh večjih krajih imeli vsaj moško ekipo, ki bi igrala v okrajni ligi? Formiranje okrajne lige bi bilo nujno. O tem se je že večkrat razpravljalo, toda do pravih sklepov ni prišlo ali pa so sklepi ostali le na papirju. S tem seveda ni rečeno, da je stanje v novomeški odbojki tako slabo, da bi obu-pavali. Marsikaj se bi dalo popraviti, za ostalo pa bo treba več časa. Upajmo, da se kriza, ki je nastopila v novomeški odbojki, ne bo preveč poznala na zletnem tekmovanju, posebno če se bodo vsi igralci in igralke potrudili. Konkurentov za plaketo Zletnega odbora — iz Karlovca. Siska in Bihača — ni podcenjevati, čeprav omenjene ekipe v tehničnem pogledu precej zaostajajo za našimi odbojkarji. Novomeški okraj bodo na zletu zastopnic štiri ekipe novomeškega Partizana. Posebno seniorske ekipe imajo precej upanja na najvišje mesto. Krepak napredek v atletiki Marsikdo, ki samo bežno spremlja razvoj atletike v okraju, ne pozna vzrokov hitrega napredka. Nasprotno kot pri odbojki je atletika v stalnem vzponu le zaradi Urine in množičnosti! Samo v letošnjem maju je bila v okraju cela vrsta različnih tekmovanj, od šolskih do občinskih in okrajnih prvenstev. Posledice so na dlani: vrsta tekmovalcev, ki prodirajo v republiški vrh, je vedno večja. Posebno pohvalno je, da se kvaliteta ne dviga le v okrajnem središču, ampak da so tudi v manjših krajih in društvih posvetili »kraljici športov* več pozornosti in je tudi tam napredek viden. To velja za Senovo, Črnomelj, Krško, Stražo itd. Kako je prišlo do sedanjega stanja? S trdim delom in požrtvovalnostjo. Ce se posamezniki ne bi nesebično in vztrajno trudili (prof. Glonar, prof.. Kolarič itd.), se sedaj ne bi mogli postaviti s tolikimi uspehi! Skoda je le, da je Črnomelj, ki se je razvijal v pravo atletsko središče, z odhodom prof. Kolariča vse izgubil. Kvalitetne atlete so pobrali drugi klubi (predvsem ljubljanski) in to je povzročilo popolen zastoj, katerega posledice se čutijo še danes. Sedaj gre pot spet navzgor, le da še bolj počasi. Okraj bo na zletu zastopala reprezentanca, ki so jo določili na podlagi okrajnega prvenstva in ostalih tekmovanj. V njej je veliko novih imen iz različnih krajev okraja. Čeprav so nekateri še brez večjih tekmovalnih izkušenj, upamo, da nas ne bodo razočarali. Po rezultatih zadnjih tekmovanj sodimo, da so posamezniki v zelo dobri formi, zato v petek in soboto pričakujemo dobre rezultate in celo nove rekorde Dolenjske. (Konec prihodnjič.) Poravnalni sveti se uveljavljajo Poročila sodišč na zadnji seji OLO Novo mesto, ki je bila 7. junija, so dala precejšen poudarek pred nekaj meseci ustanovljenim poravnalnim svetom. Njihova prvenstvena naloga je mirno, izvensodno reševanje sporov, skratka prostovoljna poravnava sprtih strank. Ti sveti so sestavljeni iz ljudi, ki uživajo v svojem kraju ugled in ki jim ljudje zaupajo. Uspešno posredovanje poravnalnih svetov lahko namreč v znatni meri zavre nepotrebno prav-darstvo, kj ima korenine v drobnolastniških, stanovanjskih in drugih sporih. Razen tega pomagajo ti sveti pri odpravljanju individualistične hn sebične miselnosti, ki je še marsikje močno zakoreninjena in ovina hitrejši razvoj so-cial;stičnih družbenih odnosov, V okraju je izvoljenih do zdaj 52 od predvidenih* 56 poravnalnih svetov. Vsi so že začeli delati. Reševali so 407 zadev in jih približno 55% re- IMV na Mednarodnem sejmu v Ljubljani Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila v soboto odprta midnarodna razstava motorjev in motornih> vozil. Slavnostni otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko. Veliko pozornost vzbujajo na razstavi izdelki Industrije motornih vozil Novo mesto, ki razstavlja 13 vozil (sanitejca, kombije, mcili avtobus in druga vozila ter še nekatere izdelke tovarno«). Več o naši IMV na sejmu v naslednji Številki. Otroci z vžigalicami V drugi polovici maja je zgorel v Dolenji vasi pri Mirni peči kozolec. Zažsal ga je osemletni otrok. Naj prej je zakuri; pod kozolcem ogenj in ga hotel kasneje poteptati. Pri tem se je opekel, kozolec pa je kljub temu zgorel. Škode Je okoli 50.000 dinarjev. V Oresju je triletni otrok zažgal drvarnico. Doma je vzel Vžigalice in se igral, toda igre z vžigalicami so nevarne ... Spet je po nepotrebnem dvakrat gorelo. Pred majhnimi otroci je treba vžigalice, vžigalnike ln podobne reči skrivati, ko pa doraste-jo, jih moramo najprej doma vzgajati In jih učiti, kaj se sme in kaj ne, kasneje pa naj to vlogo nadaljuje tudi šola! Precej je požarov zaradi otrok, zato storimo vse, da jih v bodoče preprečimo! šili s poravnavo. Odstotek rešenih zadev je nekaj nižji kot v ostalih slovenskih področjih in nam pove, da nekateri državljani temu organu še ne priznajo potrebne avtoritete in da so naši ljudje bolj nepo pustljivi (trmasti). V 62% so se ljudje sami obrnili na poravnalne svete, ostale zadeve pa so jim odstopila sodišča, postaje LM in javno tožilstvo. V poročilih in razpravi je bilo poudarjeno še, da delujejo vsi sedanji poravnalni sveti izven stanovanjskih skupnosti. Kljub temu pa bo trebo z ustanavljanjem in utrjevanjem stanovanjskih skupnosti misliti na to, da bodo razen ostalih dejavnosti prevzele tudi poravnalne svete. Prav zaradi tega bo razvoj poravnalnih svetov terjal še nekatere spremembe, predvsem glede svojih okolišev. Zdaj ima poravnalni svet približno vsak krajevni urad, v bodoče pa naj bi bil pri vsakem krajevnem odboru. Glede pravne pomoči državljanom je bilo poudarjeno, da bodo morale odigrati pomembno vlogo kolektivne odvetniške pisarne, ki v nekaterih večjih krajih Sloven;je že poslujejo. Te pisarne bi morale združevati politično in strokovno kvaliteten kader Za ustanavljanj? takih psarn naj bi se zavzeli tudi ljudski odbori in sindikati. V razpravi o mladinskem kriminalu (ki ne predstavlja nobenega problema, če izvzamemo cigane) je bilo poudarjeno, da se skrbstveni organi ne udeležujejo redno sodnih razprav zoper mladoletnike, čeprav so nanje vedno vabljeni. Le kako bodo potem lahko skrbel-; zn vzgojo mladine, ki je zašla na slaba pota? KOLEKTIV ELEKTRARNE BRESTANICA PRISRČNO POZDRAVLJA VSE UDELEŽENCE VII. ZLETA BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREK.III Minuli teden je bilo veliko dogodkov, ki bi jih kazalo omeniti v našem pregledu. Za vse nas je bil'zelo pomemben zvezni kongres sindikata gradbincev, ki je bil v Ljubljani. Tu so tri dni temeljito razpravljali o nalogah gradbene industrije, zlasti pa o tem, kaj bo treba storiti, da bomo gradili stanovanja in druge objekte hitreje in ceneje. Potem je tu še Mednarodni sejem motornih vozil. Na tem sejmu so prikazani uspehi, ki jih je dosegla naša motorna industrija v zadnjih letih. Od 30 milijard se je vrednost proizvodnje povečala v lanskem letu že na 110 milijard dinarjev. Za to vrednost proizvodnje moramo uvoziti le še za 30 do 40 milijard dinarjev različnih delov, ki jih še ne delamo doma. Vsekakor lep uspeh! Kot rečeno, vse to so zanimivi dogodki, toda nam se zdi najpomembnejši gospodarski uspeh, ki smo ga dosegli v prvih mesecih letošnjega leta. Zato danes predvsem o tem. Vsi smo bili prepričani, da bodo proizvajalci komaj komaj zmogli nalogo, ki smo si jo zadali z letošnjim gospodarskim načrtom. Sklep je bil namreč, da naj bi se Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji povečala letos za 14 odstotkov. Če bi to dosegli, bi izpolnili petletni načrt za razvoj gospodarstva že v štirih letih. Proti vaem pričakovanjem pa so naši delavci Nezadržni uspehi proizvajalcev demantirali tudi te, ie tako optimistične napovedi in povečali proizvodnjo v prvih itlrih mesecih letošnjega leta kar za 19 odstotkov. Torej plan v prvih mesecih leta nI le dosežen, temveč močno presežen. Daleč od tega, da bi pričakovali, da bodo vsak mesec dosegli tako povečanje proizvodnje. Toda, najmanj kar je, letni in s tem tudi petletni plan razvoja industrijske proizvodnje bosta prav gotovo izpolnjena. Od kod taki uspehi? Na prvo mesto sodi nagrajevanje po učinku. Prepričani smo, da je prav to največ pripomoglo k doseganju teh izrednih uspehov. Tako nagrajevanje je odkrilo rezerve nakljub tistim, ki so govorili, da v naši industriji rezerv sploh ni več. Prav ti menijo, da bi bilo treba to dejstvo upoštevati tudi v petletnem načrtu gospodarstva, ki ga bomo sprejeli za obdobje 1961—1965. Prepričani smo, da jih bodo proizvajalci spet demantirali in dokazali, da njihove trditve ne drže. Izredne uspehe pa smo dosegli tudi v naši republiki. Za letošnje leto je značilna velika gospodarska aktivnost na vseh področjih. Veliko aktivnost povsem razumljivo spremlja tudi povečanje vseh oblik potrošnje, osebne in splošne. Industrijska proizvodnja se je v obdobju od leta 1938 na 1939 povečala za 7 odstotkov, v letošnjih prvih mesecih pa za 15,8 odstotka, kar je daleč nad planom, ki smo ga predvideli za našo republiko. V enaki primerjavi »e je splošna potrošnja povečala od 17 na 27 odstotkov, denarni dohodki prebivalstva pa od 15 na 20 odstotkov. Tudi v maju, torej v petem mesecu letošnjega leta se Je industrijska proizvodnja v Sloveniji povečala za 15 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, čeprav je treba upoštevati, da Je bilo v tem mesecu zaradi praznikov le 24 delovnih dni. V petih mesecih jc industrijska proizvodnja za 14.5 odstotka večja kakor lani v enakem obdobju. V letošnjem planu smo predvideli le 11 odstotno povečanje. Ce kaj, so ti podatki za razvoj gospodarstva v Jugoslaviji in v Sloveniji sami zase dovolj zgovorni In skoraid* ne terjajo posebnega komentarja. Seveda, mimo industrijske proizvodnle nas močno zanima tudi kmetijska proizvodnja. Letos nc pričakujemo izredne letine. Toda zaradi velikih površin, posejanih z vlsokorodno pšenico, lahko mirno pričakujemo žetev. Strokovnjaki že danes trdijo, da ho pridelek tolikšen, da bruno ponovili uspehe lanskega leta: hrane nam ne bo treba uvažati in bomo pokrili sami vse domače potrebe, le itajtl v;>?.nn pa je delstvo, da se naglo povečuje tudi živinsk' fond. To I« razveseljivo, ker se zavedamo, da bomo Je s povčaitiem živinskega sklada zagotovili normalno preskrbo a mevom. Končno še to. dn se le tudi Izvoz letos povečal /;i W nrfs*n"'0" Obenem pr> ie tudi uvoz 7* 10 odstotkov večji. Kirer le ohičaino tako. da je uvoz v začetloi leta. ko uvažamo su*ovine 7.1 predelavo več.ii. toda pazljivost ne bo odveč, kajti že v letošnjem letu bi morali močno Izravnati našo ■manjetrgovln«:Vn bUanro Ob zaključku razprave o sodiščih je bil sprejet še pomemben sklep, da moramo vložiti večino sil v preprečevanje kaznivih dejanj. Sklep s cer ni bil podrobneje ob-fielan. vendar je jasno, da bomo to dosegli z vsesplošno kulturno in socialistično vzge jo državljanov. J. P Uradne ure okrajnega ljudskega odbora Na zadnji seji OLO Novo mesto je bil sprejet odlok o določitvi uradnih ur in dni za sprejemanje strank pri upravnih organih OLO Novo mesto. Uradni dnevi so: ponedeljek, sreda in petek. Te dni sprejemajo stranke od osme do dvanajste ure. v sprejemno in glavno pisarno OLO pa iimjn državljani dostop VMk dan ves delovni čas. Kaj moramo vedeti, Ce dajemo zemljo v zakup Sprejet je bil odlok, da morajo vsi kmečki proizvajalci prijavljati občinskim ljudskim odborom vsako oddajo zemljišč v zakup. V prijavi mora biti določena v denarnem znesku višina zakupnine. Prednost pri zakupu bodo mele kmetjske organizacije (kmetijske zadruge in posestva), če Pa one te možnosti v določenem roku ne bodo izkoristile, bo smel ponudnik dati zem-jo v z^kup pod istimi pogoji privatnikom. Ce bi pa ponudnik hotel znižati prvotno določeni znerek zakupnine, bo moral to spremembo spet priglasiti občini. Odškodnina za razlaščena zemljišča Sprejet je bil predlog odloka OLO. ki določa odškodninske tarife za razlaščena zemljišča. Za popolno razlastitev travn:ka je odškodnina 8-krat-ni enoletno katastrski doho-hek za popolno razlastitev njivskih in ostalih kultur je odškodnina 5-kratni enoletni katastrski dohodek, odškodnina za nerodovitna zemljišča pa je 2 dinarja za kvadratni meter. Odškcdn'nska tarifa je znižana zato, ker pada vrednost zemljišč. Veterinarski postaji v Sevnici in Brestanici združeni OLO Novo mesto je dal soglasje k sklepu občinskega LO Sevnica da Se sevniška Veterinarska potaja pripo-poji brestnn:ški. Do združitve je prišlo zato. ker sevniška postaja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi organizacijskih težav že od« ustanov'tve (julija 1959} nI /ačela delati. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI .PREGLCD Kisennovver se je le umu.! , «a ... obiskal Japonsko. Ko to pišemo, se demonstracije proti njegovemu prihodu nadaljujejo. Predsednik ZDA bo po programu prispel v Tokio 19. junija, pre.i pa bo obiskal še Filipine (tam jc že bil) n Tajvan. Obiskal "a bo tudi Južno Korejo in Okinavo., V središču pozornosti je vsekakor "okio. Odpor "roti obisku ameriškega »redsednika ima zanimivo ozadje. Kakor so poudarili voditelji socialistične tranke, demonstracije niso naperjene -»rvenstveno proti Eisenhovverju, temveč so predvsem posledica odpora proti ratifikaciji ameriško-japonske obrambne oogodbe in deloma sestrelitve ameriškega letala »U-2« nad Sovjetsko zvezo. Ameriško-j.-»"onskn obrambna pogod-ki jo je japonski ministrski pred-'\ Nabosuke Kiši osebn > podpisal " VVashingtonu v začetkr letošnjega *a. postavlja — po mnenju številnih Japoncev — Japonsko v podrejen polovi. Predvsem pa povečuje njeno ranlji-t za morebitni napad ZSSR, ker >mogoča ameriškim silam delovati z ;*oonskega ozemlja, ne da bi japonska vlada imela zadostne nadzorstvo nad V^eriškimi akcijami. Ko so nad Sovjetsko zvezo sestrelili icriško vohunsko letalo in so visoki sovjetski funkcionarji, vštevši Ilrušče-va, zagrozili z uničenjem tistih ameriških oporišč v tujini, s kate-ih bi v prihodnje šc prihajala ameriška letala nad sovjetsko ozemlje ali ozemlje sovjetskih zaveznikov, jc odpor proti ratifikaciji - -^eriško-japonskega obrambnega pakta na Japonskem dobil nov zamah. Začele so se množične demonstracije, 'rajajo že tri tedne. V teh demon- ...,j«m soceluje tudi po več tisoč ljudi, kakor so dokazali najnovejši neredi v Tokiu po prihodu načelnika tiskovnega oddelka Bele hiše Jamesa Hagertvja. Takoj po odhodu z letališča je množica demonstrantov obkolila njegov avtomobil in mu ga razbila, »V prav se njemu ni zgodilo nič zalega. Vsekakor pa je bilo neprijetno čakati eno uro v avtomobilu, medtem ko so mu ljudje lezli Turčiji. Toda nobenega dvoma ni, da Kiši zastopa podobne interese kot oba omenjena režima. Dogodki v Južni Koreji in v Turčiji in morda še kje drugje bi morali biti opozorilo ameriški vladi, da ni modro podpirati take krhke režime. Za japonski položaj jc značilno dej* stvo, da desnica po vsej verjetnosti še zmerom razpolaga z določeno večino OBISK V TOKIU na streho avtomobila, mu razbijali okna in tulili, naj se vrne domov. Hagertvja so naposled rešili z ameriškim vojaškim helikopterjem. Ce je to napoved sprejema, ki ga pripravljajo Eisenhower«ju med njegovim obiskom na Japonskem, težko govoriti o kakršni koli prisrčnosti. In vendar je japonski premier Kiši - veliki meri sam kriv za sedanje nerede. Očitajo mu, da .;e hotel — brez prave obravnave — po vse l sili in na •at na nos spraviti zakonski načrt o —mbnem paktu nalorej skozi spodnv ^m japonskega narlarrenta in potem >e skozi senat. Pri tem ga nc opravičuje 'lejstvo, da ima v obeh domovih večino, zakaj večina glasov v parlamentu ni zmerom izraz razpoloženja ljudstva v neki državi. Ne bi bilo mogoče -diti, da sta Kiši in njegova vlada enakovredna pravkar strmoglavljenemu režimu SIng Man Rija v Južni Koreji ali Mendercsovi vladi v glasov tistih ljudi, ki pač iz lastnih interesov glasujejo za desnico. Toda sedanje demonstracije dokazujejo, da je politična pobuda prešla v roke opozicije. In v tej opoziciji trenutno niso strnjeni samo komunisti, ampak celo konservativni socialisti. Kakor je bilo rečeno, glavna ost demonstracij ni naperjena proti Eisenhovverju osebno, ampak proti takšni politiki Kišijeve vlade, ki po mnenju številnih Japoncev ne ustreza japonskim koristim. V zadnjih dneh se je močno uveljavila na Japonskem mi- I o neopredeljeni in izvenbloko-s' Taponski, ki bi na Daljnem vzhodu lahko igrala neodvisno vlogo. Sele po Eiscnhovvcrjcvem obisku bo nogoče določneje govoriti o položaju na Japonskem. Toda ni dvoma, da bo "»o teh demonstracijah ostal v japonskem političnem življenju močan vtis, ki ga desnica ne bo mogla izbrisati. Gre za nove premike in tendence v množicah prebivalstva, ki jih bo moral odslej ♦udi desničarski, režim upoštevati Usposabljanje občin za prevzem vseh pristojnosti Zapiski z zadnje seje obeh zborov 0L0 Novo mesto — Največja šibkost je še vedno pomanjkanje zadostnega števila strokovnih kadrov - Z zastarelim in neizpodbudnim načinom nagrajevanja tudi tu ne bo pravih uspehov Na zadnji seji obeh zborov OLO Novo mesto, ki je biLa < junija, smo iz poročila tajnika o delu upravnih in drugih organov OLO ter iz razprave, ki je sledila zvedeli, da je javna uprava z ozLrom na prejšnja leta lani precej napredovala. Ugodne rezultate je čutiti predvsem v odnosih do državljanov. Javna uprava Je dosegla pomembne uspehe Pri samem strokovnem delu, kakor tudi pri delu za nadaljnji razvoj družbenih sil. V drugi polovici lanskega leta (na to obdobje se nanaša poročilo) je uprava okrajnega ljudskega odbora izvrševala vse upravne in strokovne naloge. za katere le pristojen okraj, hkrati pa je začela pripravljati pogoje za prenos nekaterih pristojnosti iz okrala na občine. Pristojnosti okrajnega ljudskega odbora bodo vedno bolj prevzemale občine, dokler ne bodo okralni upravni organi imeli le še pristojnost usklajevati težnje občin (komun) in podjetij. Za prevzem vseh teh dolžnosti pa manJka komunam strokovnega kadra (predvsem ekonomsko-pravnega), saj opravljajo nekatere službe pri okrajnem ljudskem odboru prav zaradi šibkega kadrovskega sestava v občinskih ljudskih odborih še razna dela, ki že spadajo v pristojnost občin (komun). Torej, razen pomanjkanja dobrih delovnih prostorov, prepočasnega uvajanja mehanizacije in še nekaterih drugih stvari manjka 1 upravnim in drugim organom OLO predvsem strokovnega kadra- Od 472 sistematiziranih delovnih me6t jih n! zased enih kar 55! Od tega mani-ka uslužbencev prve vrste 29 druge 7. tretje 19. četrte r« j'h imaJo 12 preveč. Kakor vicTmo manjka nalveč uslužbencev prve vrste, se pravi visoko izobraženih — ekonomistov ln pravnikov. Ekonomisti bi na okraju ln občinah sestavljali razne gospodarske in druge analize, ki so zaradi hitrega gospodarskega in družbenega razvo- ja vedno bolJ potrebne. Gospodarske in ostale spremembe ter vse hitrejši splošni napredek zahtevata, da se z njima spreminjajo In nenehno izpopolnjujejo tudi oblike dela v javni UDravl. Najvažnejše delo v sedanjem obdobju je usposabljanje občin (se pravi kadra v občinah), da bodo lahko prevzelc in opravljale vse tiste naloge, za katere so pristojne. V ra namen je okrajni IJudski odbor (skupno z OLO Celje) že organiziral več raznih seminarjev in tečajev za strokovno Izpopolnjevanje; za potrebe ljudskih odborov ln zavodov je štipendiral še 42 srednješolcev in 115 visoko-šolcev (največ na srednji ekonomski šoli ter na pravni in ekonomski fakulteti). Vzrok za pomanjkanje kadra v javni upravi ne tiči samo v splošnem pomanjkanju kadra, ampak tudi v zastarelem in nestimulativnem načinu nagrajevanja. Niso redki primeri, da posamezni uslužbenci beže 'z Javne uprave v gospodarske organizacije in podjetja iz povsem preprostega razloga — ker so tam bolje plačami. Tako je odšlo v drugi polovici lanskega leta v podjeUa precej strojepisk in stenografk. Fluktuacijo kadrov iz javne uprave v gospodarske organizacije in podjetja bi nedvomno omejili, če bi vskladili nagrajevanje uslužbencev v javni upravi z nagrajevanjem v gospodarskih organizacijah. Razen tega je treba začeti tudi v javni upravi nagrajevati po učinku. Res je, da taki načini nagrajevanja še niso izdelani, upamo pa, da bodo kmalu, ker bodo povečali za-nimanie posameznikov za vsestransko izboljšanje dela uprave in njenih organov- Hkrati s kadrovskim vprašanjem bo pa bomo dobili, če nudili stanovanj. jim ne bomo Jamstvene izjave Na zadaj i seji obeh zborov OLO Novo mesto je bilo med drugim sklenjeno, da odobri ljudski odbor jamstvene izjava za nameravano najetje pocoj'Ia naslednjim gospodarskim organizacijam in politično teritorialnim enotam: Podjetju Belt Črnomelj za 58,181 milijonov pri Jugoslovanski investicijski banki centrali za LRS, in 24,935 milijonov din pri KB Novo mesto — za dopolnitev opreme. Občini Znžembrrk za 6 milijonov dinarjev pri Meitni hranili !c' ljubljanski za gvainjo '/(■aovoda v Žužemberku. Občini Novo mesto za 15 mi-l.jorov din pri Mestn' hranilnici ljubljanski a gradnjo stadiona in drugih Spo-;tnlh objekta v Novem mestu Mladina bratskih okrajev: ostani vedno tako enotna kot so bili tvoji starši v narodnoosvobodilni vojni! Agroservisu Brežice 117 milije nc"' din za najeto P^ioj'lc zr. obratna sredstva pri ZKP Brežice Poroštvena izjava bo dana \i če bo izdal O&iO Prež.ce rjroštvM.0 izjiivo z\ šu m.Vjo-nn ' dinarjev. Občini Metlika za najeto posojilo za osnovna sredstva (za gradnjo skladišča v zameno za odstopljena skladišča, kd jih uporablja Beti) pri KB Nov0 mesto iz okrajnega investicijskega sklada v znesku 26 milijonov dinarjev. (Poroštvena Izjava je dana pod določenimi pogoji). Kmetijski zadrugi Šentjanž za najeto posojilo za osnovna sredstva pri Kmetijski banki Ljubljana v znesku 29,465 milijonov dinarjev« Izjava bo dana le. če bo izdal ObLO Sevnica predhodno svojo poroštveno Izjavo. DELOVNI KOLEKTIV N0V0LESA NOVO MESTO pozdravlja ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI in se priporočal Razpis Tehniške srednje šole Videm-Krško Tehniška srednja 9ola Vldem-Krsko bo sprejela v I. letnik Šolskega leta 1960/61 30 dijakov v strojni odsek; 40 dijakov v elektro odsek; 20 dijakov v papirniško kemijski odsek. Pogoji: uspešno dokončana osnovna Sola, kandidat nc sme biti starejši od 18 let, duSevno ln telesno zdrav. Prijava: l. proJnja s kolekom za 50 din; 2. šolsko spričevalo o dokončani osnovni Soli; 3. mnenje Sole, ki jo je kandidat obiskoval; 4. zdravniško spričevalo, da je kandidat sposoben za tehniško Solo; 5. priložite dopisnico za odgovor o sprejemu. . . Kandidati z dokončano vajensko industrijsko Solo se lahko vplfiejo v II. letnik. - Razpisna komisija si pridržuje pravico preveriti sposobnosti kandidatov za šolo pri nadštevllu prijav. Prijave bomo sprejemali najkasneje do 25. Junija 1060, Ravnateljstvo Izdelujemo vse opečnih izdelkov vrste 0 polne zidne, 0 votlake, stropnjake, 0 porolit in strešnik ter se priporočamo! Gornjeradgonško opekarniško podjetje GOR. RADGONA » A P I S « VELE2GANJARNA tovarn* likerjev ln sokov ŠENTILJ v Slov. Goricah izdeluje vse vrste žganih pijač, '.ikerjev in sokov, predvsem pa priznano sll-vovko. vermut in ma-llnovec Najbolje boste postreženl v poslovalnicah Trgovskega podjetja »IZBIRA« V NOVEM MESTU Predzadnjo soboto je obiskal Novo mesto g. Ibrahlm Vazlrl, minister za zdravstvo republike Nigerije iz Afrike. Med drugim si Je ogledal tudi tovarno zdravil KRKA, kjer se n| mogel načuditi, da se Je podjetje t tako kratkem času razvilo Iz majhnesa laboratorija v sodoben industrijski obrat- Zanimal se Je za našo družbeno ureditev, pri čemer ga Jc zelo presenetilo, koliko žena je pri nas na odgovornih mestih v upravi, proizvodnji, kulturi tn na drugih področjih. Na Otočcu so mu priredili kosilo; od tam Je tudi Kornja fotografija, na kateri so (z leve proti desni): tajnik ministra, poni. direktorja Krke mr. ph. Marta Slapar, g Vazlrl, podpredsednica OLO Inž. Vilma Plrkovlč in pomočnik repuhl. sekretarja ta I.KS dr. Saša Cvahte Ibrahlm zdravstvo PRIPOROČA SE ZADRUZ: 1 KMETIJSKO PODJETJE »MATIJA GUBEC« LESK0VEC pri KRŠKEM 0 Jutri, v soboto in v nedeljo vas vabijo številne zletne prireditve! Ne zamudite finalnih športnih ln drugih srečanj, na katerih bodo nastopali tudi vrhunski tekmovalci naše države! Oglejte si spored glavnih tekmovanj v prvem delu današnje .U: vilke! # Pontonski most čez Krko so /.'.v ,,dile enote novomeške gar-nizije JLA pod tekstilno tovarno NOVOTEJCS. Cez most tmajo pncbivaJci BršlMna, tamkajšnje okolice In vsi, ki bodo parkirali v Brsljinu. najkrajšo pot na novi stadion! # V Šmarjeških Toplicah so v soboto dopoldne prvikrat polnili odprti športni bazen lz x*0-vc)*,;> zajetja. Bazen je napolnjen zdaj 8 ur prej kakor svo-ječaano, voda pa je celo malo toplejša, ker prihaja naravnost i/, navitanega izvira. Zaključna dela v novih prostorih hotela se nagi«-) bližajo koncu. # V hotelu GRAD OTOCEC hite z zadnjimi dopolnilnima In olepševalnimi doli, da bo noš biser na KfffcJ dostojno sprejel drage goste ln vse, ki g;i bode) š<" obiskalil. Del« za novi motel nadaljujejo , zadnje dni pa •> postorili to jn ono tudi na earn-,ing prostoru. # Za novi hotel v Sevnlcj bodo te dni dokončno razčltf^11 vso programsko osnove. Strokovnjaki evetujojo ciapno giraditev hotele, ka* bi bll° .spričo ponvanjkunja »reds*ev dobr0 in koristno. Ker ac nagj« približuje Izgradnja «vnl*« industrije (Jugotanlnl), bod» prav med montnžo potrebo v« precej »ob za atrofcovnj*'1« druge sodelavce. Končno J*.v začetnih 20 sob Se vedno vev kot nič. čeprav bi na*"!** izgradnjo hotela s tom malo P*" dailŠaJi. hi tu* KULTURA IN PROSVETA Poletje ne bo več mrtva sezona zaključku nekaj osile ki Svo-dru.štev v Prav je, da ob sezone podčrtamo novnih značilnosti bod in prosvetnih tem kratkem, vendar po uspehih bogatem obdobju. Po silno dinamičnem iskanju novih oblik in nove vsebine dela* po načrtnem usmerjanju VSe naše kulturnoprosvetne dejavnosti, so Se rezultati pokazali celo prej, kot smo marsikje pričakovali. Kakor moramo ugotoviti, da smo Se ob tekanju novih oblik v večji meri ustavili le pri klubih »kot edini novi dejavnosti--, da ta oblika le s težavo — cesto zaradi objektivnih težav (prostori in denarna sredstva) — in le počasi prodira, vendar Pa kjer je, hitro osvaja širok krog delovnih ljudi, željnih kulturnega in hkrati aktivnega razvedrila, pa po drugi strani Se z večjim zadovoljstvom vidimo, da je napravljen močan preokret v idejnosti in vsebini našega dela. V delu Svobod in prosvetnih društev od dramske in glasbene pa pevske in folklorne dejavnosti, se Vse močneje zrcali uresničena težnja za pravilno vrednotenje kulturne preteklosti, za dokončen obračun z osladno solzavo navlako, za s'Moben izraz in vsebino, za notranje •bogatenje našega delovnega Človeka. Do teh dosežkov smo Prišli z načrtnim usmerjanjem društev, s programi dela, ki so Plod temeljitega in zrelega razmišljanja širokega kroga kulturnih in političnih delavcev, ki izhajajo iz bogatih izkušenj in občutljivega posluha za današnje potrebe. Stotine kval tetnih odrskih uprizoritev, koncertov, nastopov mladih pevcev, proslav, oživljeno belokranjsko folkloro, skremne, vendar z veseljem sprejete klubske prireditve, jc v tej sezoni gledalo približno 150.000 ljudi, skoraj vsak prebivalec našega okraja. In vsak Je s prireditve odnesel nekaj, kar ga navaja k lepemu, mu plemeniti duha. Opravljeno ie bilo veliko delo, ki počasi, toda vztrajno obrodeva sadove. Pred kratkim sprejeti zaključki predsedstva okrajnega svela pomenijo, da sezone pravzaprav ni konec, da se bo nekdaj mrtva vrzel med mi- šanj, ki jih bodo Svobode in prosvetna društva v novi sezoni poglobljeno reševale. Večje število vodilnih funkcionarjev in strokovnih vodij Se bo udeležilo seminarjev, kjer se bodo seznanjali s smotr- Pozdrav umetnikom nim načinom reševanja problemov na metodah, preizkušenih v praksi. Izpopolnjevali bodo svoje strokovno znanje kot režiserji, pevovodje in vodje klubov. Nad 50 aktivnih delavcev v Svobodah in prosvetnih društvih našega okraja, ki bodo obiskovali seminarje in tečaje, bo spet vneslo v delo nove, pozitivne elemente, predvsem pa tisti optimizem, ki včasih premaguje izredne težave, nerazumevanja in često tudi strah, da so Svobode in PD svojo vlogo odigrala. Neupravičena je vsaka bojazen, da dejavnost Svobod in PD zamira, če v tem ali onem kraju več ne igrajo ali pojo. fcakor še pred leti. Od takrat do danes smo vendar šli naprej, spremenilo se je okolje, spremenila so se mišljenja in hotenja ljudi. Spremeniti se mora naše delo! Prilagoditi dejavnost potrebam in razvoju je pogoj za opravičenost obstanka naših društev. Potrebo še bolj aktivnega dela Svobod in prosvetnih društev, z vnašanjem sproščenih vsebinsko in idejno bogatih oblik, pa dokazuje prav delo, ki smo ga v korist skupnosti opravili v minuli sezoni. JANEZ GARTNAR VLADO L A M U T : Otočec (tuš, 1958) Pred novo maturo Intervju z direktorico novomeške gimnazije prof. Palmiro Kasesnik — Kakšne so prednosti novega zrelostnega izpita? -- Rezultati letošnjih izkušenj bodo dali gradivo za obliko izpitov, ki bodo najbolj odgovarjali potrebam današnjega časa V: Zanima nas, v čem je bistvena razlika med prejšnjim *n sedanjim zrelostnim izpitom, ki ga opravlja kandidat po četrtem razredu gimnazije? NOCOJ PRAZNIK V NOVOMEŠKEM GLEDALIŠČU Gostovanje Drame SNG se začne nocoj s slavnostno otvoritveno predstavo v Novem mestu. V režiji Slavka Jana bodo najboljši slovenski igralci zaigrali »DVANAJST POROTNIKOV«, dramo, ki je požela v minulem tednu v Pomurju izreden uspeh. Jutri bodo dragi gostje obiskali Črnomelj, 18. junija Kočevje, 19. junija Ribnico, 20. junija Kostanjevico na Krki in 21. junija Brežice. Prisrčno pozdravljeni, dragi gostje! ZLETNI PROSPEKT JE IZŠEL V tričlanski redakciji za pripravo zletnega prospekta so bili: književnik Severi« Sali, novinar Dela Francek Šetinc ln urednik Dolenjskega Usta Tone Gošnik. Severln Sall md Je, ko sem ga obiskal, opisal delo za pripravo prospekta takole: — Zletni odbor je v začetku nameraval izdati obsirneJSi almanah s slovenskimi in hrvaškimi teksti, v kratkih sestavkih naj bi pisci zgoščeno obdelali zgodovl- nulo in prihodnn sezono letos v marsičem razlikovala od preteklih let. Ko se bodo zagrnile zavese za poslednjimi prireditvami, bo steklo živo in intenzivno organizacijsko delo. Vodstva društev in sveti bodo organizirali posvete o reper-toarni politiki, o investicijah za gradnje in adaptacije kulturnih domov, o programih kulturnega in estetskega izobraževanja in še o vrsti vpra- Prireditve v Karlovcu — pravcati festival! Iz Karlovca nam poročajo, da so potekle svečanosti ob 30-letnici dela KPD SLOVENSKI DOM - TRIGLAV tako slovesno, da jim je javnost upravičeno dala prizvok >*festi-vala bratstva in enotnosti«. Tako je prireditve ocenil tudi predstacnik Prosvetnog sabora LR Hrvatske, ki je bil navzoč pri zadnjih prireditvah. Nad 900 ljudi je gledalo uprizoritev Korenove VOHUN-KE v izvedbi PD Lojze Košak iz Kostanjevice; prireditve se je udležila tudi ljudska poslanka ing. Vilma Pirkovič iz Novega mesta. Koncerta mladih harmonikarjev se je udeležilo skoraj 1000 ljudi, zaključne prireditve na Korani pa nad 2000 Karlovčanov in gostov iz različnih krajev. Posebno je prišlo do izraza tesno sodelovanje vseh društev, za kar je treba izreči agilnim odbornikom KPD SLOVENSKI DOM - TRIGLAV vse priznanje, društvu kot celoti pa prav tako dati zasluženo pohvalo za dosedanje zgledno delo im vsestranskost, ki jo kaže na vsakem koraku!! no, NOB, gospodarstvo, kulturo ln telesno vzgojo okrajev Gospić. Bihać, Prijedor, Banja Luka, Sisak, Ogulin, Karlovac ln Novo mesto. Almanah bi bil tore i pisani prelet vseh zletnih okrajev. Na teren je bUa poslana posebna komisja, da bi našteti okraji dali potrebno gradivo. Celotno gradivo pa so poslali le okraji Banja Luka in Bihać, Karlovac le delno, novomeškega pa smo imeli tako pri roki. Kasneje, toda prepozno smo dobili nepopolno gradivo še iz nekaterih okrajev. Ker smo zamudili določene roke, al manah, ki bi imel l-lo strani, ni izšel. Mimo tega tudi vse poslano gradivo nI bilo dovolj zrelo, in torej ni ustrezalo za knjižno izdajo. Zletni odbor se je nato v zadnjem trenutku odločil za prospekt. Ta Je že rzšel. Šteje 12 strani na katerih Je spored prireditev, slika pokrovitelja zleta podpredsednika ZIS Aleksandra Kan-Kovir.i in njegov citat o telesni vzgoji, pozdravna beseda predsednika zletnega odbora Nika Belopavloviča ter vrsta fotografij. Prospekt je po obsegu skromen, ker tiskarna večjega pač ni mogla o pravem času natisniti. Vsak okraj Jc zastopan le s po l sliko, nekaj več slik pa je lz novomeškega okraja, ker Je zlet v Novem mestu. Prospekt Je resda skromen, če ga merimo z merilom prvotnih načrtov, je pa zelo okusno opremljen in bo udeležencem predstavljal lep spominek na zlet. J. M. PREGLED IZVENS0LSKE DEJAVNOSTI Ob razstavi dijakov-fotoamaterjev novomeške gimnazije in učiteljišču Prizor iz »AKCIJE«, novega filma TRIOLAV-FILMA. s katerim bodo naši filmski ustvarjalci letos sodelovali na festivalu v Pulju Ob zaključku šolskega leta so dijaki fotoamaterji novomeške gimnazije ln ucriteijišaa priredili razstavo svojih del. Raizstava Je bila odprta v prostorih gimnazije v soboto dopoldan. Obsega čez Šestdeset fotografij večjega formata po trideset od vsakega krožka. Krožki za fotoa male rje so na šolah priljubljen* oblika lzvcn- Oto javnem nastopu novomeške Nižje glasbene šole Letošnji nastop Nižje glas bene šole v Novem mestu bi človek najraje obšel z molkom. Molk je zlato — a nobeno pravilo ni brez izjem. V nastopu ni bilo t'sc slabo. Toda šibkosti, za katerih krivde ne nosijo učenci šole, marveč predvsem tisti, ki so jih na nastop pripravljali, je bilo U preveč. Največkrat smo se Poslušalci spraševali, zakaj siliti učenca, da igra skladbo na Pamet, če tega ne zmore. Zakaj mu učitelj ne pusti not pr> klavirju, potem pa prihaja do mučnih presledkov, ko se nit sPomina utrga. In še: zakaj zbrati pri skladatelju, ki ima Poleg odličnih skladb tudi manjvredne, prav tiste, ki so za učenca in poslušalca strašno dolgočasne, kakor na printer Čajkovski v nekaterih Primerih. Večkrat smo že izrazili željo, da nimamo tnfere-8* poslušati preko učencev *kladb lastnih učiteljev, ki jih nihče ne pozna. Dovolj je le-8*1 prikujme in poslušalcem ** znane pedagoško grajene yterature znanih skladateljev. j* ob izvajanju teh si ]>oslu-,fllec lahko ustvari objektivno sodbo, kako stopnjo po-'totvarjanja je učenec že do-**0cl. , Veseli pa smo bili orkestra, J* Je dokazal, da se ie z naj-r-^&mi da izvajati skupno vranje. Napovedovalec pa je 2j*do žalil čut za slovenščino. Novem mestu to ni potreb- Al Janez Cesar, naš rojak in slovenski igralec, o sebi »Dolenjski Janez, rojen leta 1896 na Težki vodi pod Gorjanci, maturiral na novomeški gimnaziji, študiral jus, bil oficir in železniški uradnik; ob prostem času, od leta 1914, ko sem prvič nastopil na odru čitalnice t; Novem mestu, sem bil član, igralec in včasih tudi režiser diletantskih odrov v Novem rnestu, na Jesenicah in na Šentjakobskem odru, naposled pa sem prijadral kljub vsestranskim oviram, grožnjam in zaničevanju v decembru leta 1921 do svojega že izza mladih dijaških dni zaželenega pokliea slovenskega igralca. V prvih letih me je nerodnega začetnika brez vsakih strokovnih študij, prvi spoznal in s prav posebno ljubeznijo spremljal in učil ter mi pripomogel že prvo leto do prvega velikega uspeha v vlogi Ferdiščenka v »Idiotu* in kasneje še do nekaterih drugih, veliki, tal prerano umrli mojster, igralec in režiser slovenskega gledališča Rus Boris Putjata. Njemu, tej zlati, široki, plemeniti, neumorni ruski, pa vendarle tako naši duši, ki ja sipala sloven- ski Taliji tako zlata semena, velja moj najlepši in največji spomin! O sebi ne bom govoril. Bodo že drugi, če bo kaj prida iz mene in kadar bo čas, povedali in zalajali.* (Naši razgledi, 6. septem. 1952/ Nastop 200 pevcev Iz Karlovca V zaključni točki velike akademije, ki bo v soboto ob 20,30 na novem stadionu, bo nastopilo tudi 200 pevcev iz Karlovca. To so člani KUD dr. Dragomir DrakuLič (40 pevcev), zbor RKUD JOSIP KRAS, člani mladinskih KUD Milonko Drozdov (gimnazija), KUD Budučnost (učiteljišče) in KUD Mladi ekonomist. Nastop uglednih pevcev bo svojevrstno doživetje, ki ga ne kaže zamudili! šolskega dela. Na učiteljišču obstaja ta krožek že dve leU. Krožek ima dva fotoaparata in man). So količino drugega fotomateri-ala. Sirke razvijajo v Internatu v Smihelu, v temnioi osemletke in v foto klubu. Krožeic Je letos imel več predavanj, dijaki so tudi študirali gradivo A—tečaja. Izpitov zaradi pomanjkanja časa niso mogli opraviti. Pravijo, da Jih bodo v jeseni, takoj Ob začetku šolskega leta. Foto krožek na gimnaizrirji je bil ustanovljen v Jeseni. Z razvijanjem slik si pomagajo tako kot dijaki učiteljišča. Imajo fotoaparat, ki je last gimnazije. Razen tega ima skoraj tudi vsak član svoj fotoaparat. Tudi oni so letos naštud.rall gradivo A-tečaja. Pogrešajo predvsem kvatiitetnih predavanj. V bodoče si bodo skuhali urediti lastno temnico. Fotografije, ki so razstavljene, prikazujejo v vr^ji meri izvensol-sko dejavnost diskov obeh Sol. Tu so slike z raznih prireditev, proslav itd. Kazen tega Je precej posrečenih posnetkov z izletov, drobna zapažanja in situacije, ki privabljajo objektiv. Najboljše fotografije so vsekakor posnete v okolici Novega mesta. Krka s svojimi mostovi. Gorjanci, dimniki tovarn, nova poslopja, ki so zrastla tako rekoč čez noč kot pravo nasprotje staremu- vse to so bili hvaležni moUvl za mlade fotoa mate rje. Fotografija Je danes postala pniiljubljenai zabava tisočih ljud Seveda pa na splošno pri fotografijah največkrat pogrešamo estetski Čut. Zanimivo j«; da so nekatere fotografije n* tej razstavi s svojo izvirnostjo in duho vltostjo daleč prekosile številne fotogrnfske izdelke, ki Jih lahko ob podobnih priložnostih ogledujemo. Razstava Je nevsiljiv pregled iz-venšolske dejavnosti novomeških dijakov. Dijaka drugih Sol, ki bo- POJASNILO Pri podlistku »VSE MESTO JE VZNEMIRJENO-«, ki smo ga objuvili v zadnji številki nagega, listu so pomotoma izpadli podintki <> knjigi, iz katetre Je objavljeni odlomek. Gre za pravkar izišli roman TAIS i/, zbirko Ljudske knjigi1, ki jo izdaja Prešernova družba v Ljubljani. Roman je prevedel Karel Dobička. IZŠLA JE 4 IN 5. KNJIGA VECEROVE ZBIRKE »ZA ZAPRTIMI VRATI« ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA v dveh delih Knjigo, opremljeno s številnimi dokumentarnimi fotografijami, dobite v vseh knjigarnah, podružnicah časopisov, kioskih ter pri kolporterjlh. 9 NAROČITE PA JO LAHKO TUDI NEPOSREDNO V UPRAVI VEČERA — MARIBOR. Gosposko 23. do te dni prihajali na zlet. se bodo seznanili z delom dijakov učiteljišča in gimnazije. Vsekakor bo tudi ta razstava prispevek veliki prireditvi — Zletu bratstva ln enotnosti. (bp) Za SVOBODE in PD pomembna revija Kulturnoprosvetni svet Jugoslavije izdaja mesečno revijo Kulturni život (Beograd, Tera-zje 41)- Nedavni V. kongres SZDL Jugoslavije ima tudi za kulturni napredek naših ljudi velik pomen. Revija, ki jo pred. stavljamo, ima v 5. številki zbrano vso gracXvo (številne referate In diskusijski material), k', posega v področje kulturne preobrazbe naših ljudi. Za vse bo zanimiv posvet Kultu-mo-prosvetnega sveta Jugoslavije o proslavah državnih in društvenih praznikov !n pomembnih ju-bihejev. Številni debatni prispevki, ki so objavljeni v reviji, so važni z« vsakega organizatorja proslav in jubilejev. Omenjamo še kulturno kroniko, izvlečke iz lokalnega tiska ter statistični material o življenju, oddihu ln zabavi zaposlenih žena. Posamezna številka stane 100 dinarjev. Pozdrav zletu 1 »Pozdravljava Zlet bratstva in enotnosti v Novem mestu in želiva nastopajočim še mnogo uspehov! — Ličanka KATICA GVORDIC in Dolenjka DRAGICA ROBIC, učiteljici iz Parunovca pri Kruševcu*. O: Medtem, ko je prejšnja matura aH zrelostni izp:t zahteval od kandidata obvladanje snovi, ki jo je kandidat absolvi-ral v teku svojega študija na gimnaziji, predstavlja današnji zaključni izpit ob koncu gimnazijskega šolanja preizkus kandidatove samostojnosti, ustvarjalnosti in sposobnosti presoje problemov, ki segajo včasih tudi izven šolske sinovi. Ker si vsak kandidat Izbere temo za domačo nalogo sam. odpadejo s tem morebitni očitki, da je za morebiten neuspeh kriva ožina izpitnih predmetov. Znano je, da se dijaki v toku svojega študija na gimnaziji ukvarjajo tudi s problemi, ki segajo preko učnega načrta. Sedaj Imajo Priliko, da si za domačo nalogo izberejo temo, ki odgovarja njihovim Interesom, ki jih prei niso fT1<^-gli uveljaviti pri posameznih predmetih. V: Kakšne teme so si letošnji kandidati izbrali za svojo domačo nalogo? O: Izbrali so si teme. ki odgovarjajo njihovemu zanimanju in interesom. Precej Je bioloških in kemičnih, nekai je gospodarskih, fizikalnih, literarnih in ?.godovnskih. ki obravnavano obdobje NOB. So pa tudi matematične, naloge iz tehnike, arhitekture Itd. V: Ali kaže izbira teme za domačo nalogo na po?ineišo orientiranost za vpis na univerzo in na druge višje šole? O: Kaže, čeprav izbira teme ne bo vplvala na vpis na fakultete. V: Kje ln kako «o se pripravljali letošnji četrtošolri za izdelavo domače naloge? O: Podatke za svoje naloge So dobili od vsepovsod. Tudi na Okrajnem ljudskem odboru, na Zdravstvenem domu, pri raznih podjetjih, n- pr. v tovarni roto-papirja v Krškem ln od drugod Poleg te<»a pa <=o največ literature dobili v Studijski knjižnici v Nov*>m mestu, kjer so "a j več tudi študirali In Izbirali rod«tka za svoje naloge. Podatke za nekatere teme, ld obravnavajo obdobio NOB na Dolenjskem pa so dobili tudi iz pripovedovanja posameznikov, kajti o nekaterih važnejših dogodkih iz tega obdobja Se nimamo ra-riskov. Ustanove in posamezniki so pokazali izredno pripravljenost, da pomagaio kand;dn-tom pri zbiranju podatkov. Kandidati so vzeli ?7.p't resno In *«* *e po svojih spOVohnetiih in močeh solidno pripravlH. Delovni kolektiv trgovskega podjetja SL0VENIJAŠP0RT LJUBLJANA pozdravlja VII. ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU! Priporočamo bogato izbiro nadih športnih rekvizitov! V: Kako ocenjujete naloge? O: Teme so oddali v pregled korektorjem. Pregledati pa jih morata dva korektorja strokovnjaka. V nekaj primerih smo zaprosili za korekturo in oceno tudi strokovnjake, ki niso čLani profesorskega zbora. Vendar ti postanejo s tem člani izpitnega odbora zaključnega izpita. S tem. da so pritegnjeni tudi drugi strokovnjaki, postane matura mnogo bolj javni izpit kot prej. In ravno v tem je večja demokratičnost In korak naprej k obliki izpita, ki bo odgovarjal po trebam današnjega časa. V: Kaj morajo kandidati opraviti za zaključni izpit razen domače naloge? O: Poleg domače naloge spada, k zaključnemu izpitu tudi pismena naloga v materinem jeziku- Teme za te naloge bodo izbrana iz širokega področja družbenega življenja, gospodarstva, (kifture in znanosti. Ta naloga mora bi ti povezana. z našo družbeno stvarnostjo, da lahko kandidat pokaže hkrati splošno razgledanost in ideološko zrelost. V: Kako ie z zagovorom domače naoge? O: Domačo nalogo mora kandidat zagovarjati pred obema preR'edovalcema ln izpitno komisijo, k; jo sastavljena iz članov prof>.-ors3cega zbora. V zagovoru mora kandidat, pokazati globljf poznavanje snovi, ki jo je nakaza] v svoji nalogi, pokazati mora. kaflco le prišel do za-kljurikov. Pregledoval ca in ostali člani komisije postavljajo kandidatu vprašanja, ki so v zvezi 7. obravnavano snovjo, da ocenijo, aH je kandidat izvršil delo samostojno. V: Letočn;i zrelostni izpit Je gotovo velik korak naprei k zbližanju šole živl.lenhi. Pokazal bo svoje pozitivne in. kot nri v.sakem novem, fndl negativno strani novega zaključnega izpita. O: Vsekakor bodo rezultati leioSniega leta dali Po podrobni analiz! material za oblifko Izpita, ki bo odgovarjal naši družbeni stvarnost! Peter Rreščak Razstavi v Domu JLA In v Dolenjskem muzeju sta še odprti Vabimo prebivalce mesta in goste, da obiščejo zanimivi razstavi, odprti v okviru zletnih prireditev v Domu JLA v Novem mestu in v Dolenjskem muzeju! •»Dve povorki roz prizor, smo ga videli 10. junija na novomeških ulicah, gotovo pa tudi drugod. Učitelji in profesorji so se opoldan vračal] iz šol obloženi s Šopki rož, dijaki in učenci, ki so hiteli k pouku popoldanske izmene, pa so jih sreča-vrd- prav tako obloženi. Konec šolskega leta je, zato so se otroci svojim vzgojiteljem ob koncu pouka oddolžili za njihov trud s skromnimi darili. Obojim, učencem in dijakom kot vsem profesorjem in učiteljem želimo vesele in zadovoljne počitnice! Stran 10 DOLENJSKI LIST Btev> u im Tekmovanje koscev v Metliki Aktiv minulu iadi uzruttiuv v Metliki, ki šteje 65 članov — v svojih vrstah ima 25 deklet — Je v nedeljo, b junija, organiziral tekmo koscev, pri kateri So tekmovalci nastopili z ročnimi kosami, nato pa še z vprež-no in s traktorskima kosilnicama. V tekmovanju z ročnimi kosami je bil najboljši Slavo Cajnar iz Križevske vas:, ki si je kot zmagovalec dobil ročno uro Drugi je bil Franc Govednik lz Čuril — dobil je koso z oselni-kom in oslo —, tretji pa je bil Martin Molek lz' Slamne vasi, ki je prejel koso. Trije naslednji so dobili kot tolažilno nagrado oslo. Sledila je košnja z vprežno kosilnico, nato pa sta svojo spretnost pokazala še kosca na traktorskih kosilnicah. Gledalci ka jih je bilo okoli 400. so bili navdušeni zlasti nad obema traktoristoma, saj sta obe kosilnici odmerjeni travnik pokosili Izredno hi-tro ln, kar je še več viedno. zelo čisto. Po tekmovanju se je razvila prosta zabava. Mladi metliški zadružniki so se letos izkazali tudi na tekmovanju Radiotelevizije Ljubljana v oddaji »Spoznavaj svet in domovino«. Z mladimi zaci-užniki iz Bertokov na Primorskem so se pomerili v vprašanjih o vinogradništvu, vendar sta bili tako v prvem kot v drugem tekmovanju obe skupini (metliško so zastopali France 2ugelj in Curil. Milan Vrani-čar lz Slamne vasi ln Franc Suklje Iz Trnovca) v odgovorih povsem enaki, tako da ni nihče zmagal in sta obe skupini pre-ieli le tolažilnl nagradi. Najslavnejši med mladimi metliškimi zadružniki bodo v kratkem obiskali svoje tovariše v Bertokih In se tam seznanili z njihovim delom. To poučno ekskurzijo bo denarno podprla Kmetijska zadruga v Metliki, ki ie mladim zadružnikom izkazala svojo pomoč tudi pri tekmovanju koscev- To tekmovanje s, s prispevki podprli še Kmetijsko posestvo Mestni log, uprava Vinske kleti In tovarna BETI. za kar se jim mladi zadružnik tu zahvaljujejo. Sevnica - stanovanjske stolpnice? E3 v tem tednu so v Sevnici sklenili, da bodo še letos pričeli z gradnjo še enega stanovanjskega bloka. Po prvem predlogu bi bilo za to gradnjo 5 soinvestitorjev. DES - Elektro Krško bi za svoje ljudi zgradilo šest stanovanj, priključili pa bi se še: občina z dvema, Lisca z dvema, Gostinsko podjetje in Zdravstveni dom s po enim stanovanjem. Za letošnje leto je na razpolago 15 milijonov dinarjev, gradnjo pa bi nadaljevali drugo leto. Zanimiva novost pri tej gradnji bo tudi razširjenje namena spodnjih prostorov. Tam bi des zgradil poleg pisarne ln skladišča Se garaže. Stanovanjska skupnost pa bi investirala v pralnico za pribl. 1000 ljudi. Zgradili bi tudi dva upravna prostora za stanovanjsko skupnost. O Pri nadaljnji izgradnji stanovanj se Vedno pogosteje slišijo v Sevnici glasovi, ki gredo v prid stolpnicam. Zaenkrat bi jih v to sicer še ne silil problem pomanjkanja zazidalnih prostorov, mikavna pa je cena 1,8 milijona za eno Med šentjernejsko mladino ■ Kolesarski krožek na šentjer-nejski osemletki ima 109 članov, se pravi da ga obiskujejo vsi, ki se vozijo v šolo s kolesi. V kratkem bodo polagali krožkarji izpite lz prometnih predpisov. Izpitna komisija bo sestavljena iz predstavnikov Ljudske tehnike ln Ljudske milice. ■ Šahovski krožek je organiziral ekipno ln posamezno prvenstvo šole. Pri tem je sodelovalo 60 mladih šahistov. Udeležili so se tudi občinskega in okrajnega prvenstva. Na okrajnem so zasedla njihova dekleta drugo mesto. Na simultan-ki z domačim zdravnikom dr. Podobnikom so se mladi šahisti tudi dobro odrezali, saj so Igrali neodločeno 5,5:5,5. Dvoboja s šolama v Skocjanu ln Kostanjevici so šent-jernejski šahisti odločili v svojo korist z rezultatoma 7:3 in 10:0. B Dramski krožek študira v dveh grupah. Starejši pripravljajo Janka in Metko, mlajši pa Mačeho in pastorko. Z njima bodo nastopili ob koncu šolskega leta. Krožkarji so nastopili z drama tizirani-mi odlomki iz raznih del tudi na proslavah med šolskim letom. ■ Redtacijski krožek je pripravil 4 zborne recitacije. Posamezni recitatorji pa so nastopili na ve-čeh proslavah. V šoli imajo tudi dopisniški krožek, ki dopisuje v Najdihojco in Dolenjski list (bolj poredkoma) in vodi dopisovanje med šolami. Literarni krožek, ki ga imajo tudi, pa Izdaja šolski stenski časopis. M Sadjarski krožek, ki Ima okoli 60 članov, je izkopal 35 jam in posadil prav toliko nizko in srednje-debelnih jablan in hrušk. Dvakrat so delali tudi v zadružni drevesnici, očistili pa so še vse Šolsko drevje. Pri delu pomaga mladim Prijavljenci za mladinsko delovno akcijo v Žužemberku! Pripravljalni štab obvešča vse Irijavljence za omenjeno akcijo, a bo ibor brigade 25. junija ob petih popoldne v Žužemberka (popoldne zaradi neurejenih avtobusnih zvez). Zvečer bo brigadirski večer. Nove prijave zbira Občinski komite LMS Žužemberk do 20. t. m. PRIPRAVLJALNI 9TAB sadjarjem kmetijski tehnik KZ Šentjernej. ■ Mladi tehniki ln modelarji so delali razna fizikalna učila in letalske modele. Med drugim so izdelali tudi šahovsko demonstracijsko desko za šolski šahovski krožek. ■ Šolsko zadrugo so ustanovili marca letos. Vanjo je vključenih 240 učencev. Za delo imajo na razpolago 20 a zemlje, ki jim jo je odstopila KZ. Na tej parceli so posadili in posejali zgodnje zelje, paradižnike, paprike, rdečo peso, fižol, krompir ln rž, na katero bodo cepili rožičke, ki jih potrebuje naša zdravstvena industrija. Šolsko zadrugo, ki nosi Ime »Mladi udarniki«, vodi -30 članski zadružni svet in 9-članski upravni odbor, strokovno pa vodi delo zadruž- nikov-šolarjev kmetijski tehnik KZ Šentjernej. B9 Pionirska in mladinska organizacija šole sta pripravili skupaj dve šolski oddaji Pokaži kaj znaš. Udeležili so se je lahko le Šolarji. ■ Sindikat prosvetnih delavcev Šentjerneja je organiziral 3. junija v Šentjerneju pionirsko glasbeno-recltacijsko oddajo. Na njej so nastopili pionirji iz vseh okoliških šol. 8. junija pa Je bil v Šentjerneju športni nastop — mladina se je spoprijela v raznih disciplinah - pravtako tudi za učence okoliških šol. ■ 43 pionirjev, učencev 7. razreda, so sprejeli na dan mladosti v mladinsko organizacijo. Slavnostni sprejem je bil združen s pogostitvijo. J.P. Kulturnoprosvetna dejavnost v Šentjanžu Občinski svet Svobod in PD Sevnica je čas tekmovanja med društvi podaljšal za mesec dni. Zato so člani PD Šentjanž tudi v maju aktivno delali. Organizirali so obisk zdravstvenega predavanja, povečali so število članov za 33, pobrali in odvedli so članarino za leto 1960 in pod. Najbolj pomembna akcija je bila Titova štafeta. Organiziralo jo je PD, sodelovala pa so tudi druga društva in organizacije. V okviru Tedna kulture, ki je bil v alprilu, je organiziralo Prosvetno društvo »Milan Majcen* javno oddajo »Pokaži, kaj znaš!*. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, kar kaže na to, da si prebivalci Šentjanža želijo še več podobnih akcij. Prvo nagrado je dobila Milka Završnik, učenka VI. raz. osemletke v Šentjanžu. Prve pesmice je objavila v »Pionirju*. Drugo nagrado sta dobila Albin in Milan Agrež. Poslušalstvo sta osvojila s svojimi melodijami, ki stanovanje. V taki 10 nadstropni stolpnici se hkrati lzgotovi kar 40 stanovanj, kar bi znatno omililo stanovanjske probleme v tem kraju. Resno se ta misal povezuje tudi z novim gigantom v Sevnici — z izgradnjo tovarne lesonita. Tam bo namreč zaposlenih dokaj strokovnjakov ln novih delavcev, ki bodo tudi potrebovali stanovanja. S primerno koncentracijo sredstev stanovanjskega sklada bi se v dveh letih ta zamisel lahko uresničila, saj redni priliv sredstev v stanovanjski sklad v višini 5« milijonov dinarjev letno nl*1 rti tako zelo mala vsota. ■ Izlet po Sloveniji kot pot v neznano je organizirala sindikalna podružnica Jugotanina. Ker proizvodnja ne sme stati, so ga izvedli v dveh etapah. Prva skupina le napravila nad 450 kilometrov dolgo pot preko Savlniske do'ine, Pohorja. Stalerske ln Bizeljskega. druga pa v obratni smeri. VzdtiS-1e je bilo izredno sproščeno ln so se vsi udeleženci kllub naporni vožnji, ki je trajala kar dva dni pohvalno Izrazili o vsem. V Jugo-taninu so ustanovni aktiv mladine. Tudi ta Ima dober delovni program, ki predvideva Izobraževanje učenje ln zabavno življenje. ■ Pretekli teden sta v Sevnici zasedala razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta in občinski komite mladine. Oba sta obravnavala tekoče probleme s svojega področja dela. ■ V ponedeljek Je zasedal tudi svet za šolstvo ObLO Sevnica. Pregledali so rezultate razpisa za prosta učna mesta in ugotovili, da bodo šole ob prometnih žilah tudi prihodnje leto zasedene polno. Težji bo slučaj za hribovite kraje, kjer bo učiteljev primanjkovalo. Svet za šolstvo je na tej seji analiziral končno stanje ocen za prosvetne delavce. Te so v povprečju znatno boljše kot v preteklem letu, veliko večjo objektivnost pa je omogočil tudi sistem petih ocen. sta jih izvajala na harmoniki in kitari. V preteklem mesecu so odprli tudi nov klubski prostor PD. V okviru tedna kulture je bilo tudi šahovsko tekmovanje. A-ž KOLEKTIV TOVARNE ZDRAVIL Novomeška kronika B Drogerija Novo mesto je že začela preurejati lokal. Notranje lice je močno spremenjeno, lokal je globlji, prodajni prostor pa seveda večji. Navzlic preurejanju je zaradi prizadevnosti kolektiva prodaja Ves čas potekala nemoteno. In nanjk, ki sledi: z večjim naporom kolektiva je moč manjšo preruiredHev uresničiti, ne da bi lokal zaprli. H Avtomobilizem in mope- ddzem se hitro razvijata. Ze-leznina Novo meesto je letos prodala 51 »Fičkotov* in kar 253 mopedov, 120 resnih naročnikov na Fiat - 600 še čaka, vendar vsem letos najbrž ne bodo mogli ustreči .Pri nakupu avtomobilov je "opaziti da imajo kupci večje vsote denarja prihranjenega in je »pufarjev* mnogo manj kot prejšnja leta. Mopede pa kupci že v precejšnji rneri plačujejo kar z gotovino. ■ Krka je oživela. Zadnji teden je precejšnja vročina privabila v kopališče na Loki že precej kopalcev. Posebno mladina že kar pridno čofota po vodi in pravi, da ni mrzla. Tudi kopališče so začeli pospravljati, le Čolni, ki so jih prejšnja leta izposojali, so nerabni, ker puščajo vodo. Bo vse poletje tako ostalo? ■ V ponedeljek je bil na živilskem trgu zelo živahen promet. Zasedene so bile skoro vse stojnice. Prodajali so češnje od 70 do 90 din kg, jajca Po 19 din jagode in borovnice po 100 din liter, solato po 70 din kg ,ter razno zelenjavo semena, sadike, obleke in pletenine. Za drva je bilo precej interesentov, vendar Jih je bilo naprodaj le nekaj voz (po 2800 din m). ■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Štefka Gačnik s Smihela 2 — dečka, in Tončka Zoran iz Paderšičeve ulice — dečka. Porok ta teden v mestu ni bilo. Umrl je Ivan Pavlin, upokojeni jetniški paznik iz Kolodvorske 2, star 62 let. ČESTITA VSEM UDELEŽENCEM. NASTOPAJOČIM IN VSEM GOSTOM ZA VII. ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI! Razpis Industrijske rudarske šole Trbovlje OD VČERAJ MLEKO SAMO NA TRŽNICI! Upravi novomeške mlekarne nas Je obvestila: Prodaja mleka v Novem mestu spada med resne probleme preskrbe mesta s konzumnim mlekom, ker Mlekarna Novo mesto nima ustreznih prostorov, kjer bi mleko prodajala. Za začasno rešitev tega problema nam le priskočila na pomoč še v letu 19J9 PEKARIJA Novo mesto ln nam dovolila, da v njihovih prostorih prodajamo mleko. Dne 1. VI. 1960 nas je PEKARIJA Novo mesto pod štev. 136 obvestila, da nam bo od 31. V. ifleo dalje zaračunala od vsakega prodanega litra konzumnega mleka najmanj 3 din. Ker pri prodaji že sedaj dosežemo pribl. 11 din Izgube po litru, naše podjetje ne more pristati na še večjo obremenitev konzumnega mleka, ker bi se s tem povečala Izguba na pribl. 14 din po litru, aH pa bi s povečanjem prodajne cene na 40 din zadeli potrošnika in mu povečali življenjske •»roške. Zaradi navedenega le Mlekarna Novo mesto primorana s 15. Junijem 1960 ukiniti prodajo mleka v prodajalnah PEKARIJE in celotno prodajo orenesti v prodajalno na tržnici. Prosimo potrošnike, da sprejmejo naS ukrep z razumevanjem, |H le s tem bomo preprečili nadaljnji porast cene mleku, termi m živilskemu artiklu. MLEKARNA za vpis v I. razred rudarskega ln elektro odseka Industrijske rudarske sole Trbovlje v Šolskem letu 1960-61. POGOJI: I. Rudarski odsek: Sprejetih bo 66 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti najmanj 8. razredov osemletke. V koledarskem letu 1960 mora dopolniti 15. leto starosti ln sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno in duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. II. Elektro odsek: Sprejetih bo 20 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti 6 razredov osemletke. Biti mora telesno ln duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Ako se bo priglasilo več kandidatov, kakor predvideva plan vpisa, bodo sprejeti oni, ki bodo u-spešro opravili sprejemni izpit lz slovenskega lezika In računstva z geometrijo. Šolanje v obeh odsekih traja tri leta. Po uspešno opravljenem zaključnem Izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke - kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne električarje. Mladinci, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu predložiti a 30 din državne takse ln 20 din občinske takse kolkovano proSnJo ln ji priložiti naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko »pričevalo, I. Izpisek * mwttfo« knjig« rojenih (rojstni MvO, V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek 1«. junija - Beno Petek 17. junija - Gorazd Sobota 18. Junija - Bogdan Nedelja 19. junija - Iskra Ponedeljek 20. junija - Nenad Torek 21. junija Alojz Sreda 22. junija - Gostimir GLEDALIŠČE SNG Drama iz Ljubljane bo gostovala danes, v četrtek, 16. 6., z dramo -Dvanajst porotnikov«. Na posebno željo prebivalstva bo predstava tudi popoldne ob 14. uri. ter večerna ob 20. uri. Črnomelj: 17. m 19. VI. angleški barvni film -Doktor brez dela*. 22. VI. ameriški barvni film -Ovčar'«. Dol. Toplice: 18. In 19. VI. ameriški film -Jahali so na Zapad«. 22. ln 23. VI. -Dama lz Sanghaja«. Kostanjevica: 19. VI. ameriški barvni film -Sedem nevest za sedem bratov«. 22. VI. ameriški film -Maščevalci«. Metlika: 18. ln 19. VI. francoski barvni film -Belo pero«. 22. VI. jugoslovanski film -Dobro morje«. Mokronog: 18. in 19. VI. ameriški film -Tamango«. Novo mesto -Krka«: od 17. do 20. VI. ltalijansko-japonski barvni film »Madame ButterQy«. Od 21. do 23. VI. francoski barvni film -Mo1 striček«. Semič: *19. VI. Japonski film -Godzila«. Senovo: 18. ln 19. VI. češki film -Kod in kam«. 22. in 23. VI. italijanski film »Sto let ljubezni«. Sevnica: 18. ln 19. VI. švedski film »Tat ljubezni«. Trebnje: 18. in 19. VI. italijanski film -Njune zablode«. Predstava v nedeljo ob 16 in 18.30. Videm-Krško: 18. ln 19. VI. ameriški barvni film »Vičita«. 22. in 23. VI. Italijanski film -Okno proti Luna parku«. Žužemberk: 19. VI. . francoski film -Julleta«. OBV€St»tA Obveščamo vse kandidate, ki žele opravljati pomočniški Izpit, naj vlagajo pismene prošnje s prilogami za polaganje izpitov na Pomočniško izpitno komisijo pri Okrajni obrtni zbornici Novo mesto do 15'. julija 1960 ln ne več na Izpostavo zbornice v Krškem oziroma v Črnomlju, ker sta izpostavi ukinjeni. Okrajna obrtna zbornica \oyo mesto MOTOR -ADLER« 100, novejšega tipa, prodam, Magajna, Ljubljana, Opekarska 40. PRODAM STAVBNO PARCELO V Ločni. Naslov v upravi lista. (715-60). SADJ'EVEC V VSEH KOLIČINAH nudi Vinogradniško gospodarstvo Kapela-Slatlna Radenci. PRODAM ENODRU2INSKO HlSO z garažo in vrtom. Loka 63, Črnomelj. SKORAJ NOV MOPED -Colibrt« s ščitnikom, brez pedalov, na za-ganjač, v odličnem stanju, prodam tudi na ček. Prevoženih 2800 km. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM dobro ohranjen športni čoln in moško kolo. Naslov v upravi lista (710-60). PRODAM OTROŠKO POSTELJO in emajlirani štedilnik. Grm, Pa-deršičeva 5, Novo mesto. DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejme Hodnik, Novo rhesto. Oskrba zagotovljena. SLUŽBO DOBI TAKOJ 5 delavcev za delo v skladišču. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na naslov trg. podjetje UNTVERSAL, Jesenice. GOSPODINJSKO POMOČNICO za gostinsko kuhinjo sprejmemo takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na Jezeršek Mara, Kranj. 9. JUNIJA SEM OD NOVEGA MESTA do Straže izgubila žensko Jopico drap barve Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na Postajo Ljudske milice v Novem mestu. 12. JUNIJA SEM IZGUBIL na G NUDI KVALITETNE SODOBNE AVTOMOBILE IMV-1000 TURIST, IMV-10O0 KOMBI, IMV-1000 SERVIS, IMV-1000 SANITET IN IMV-1000 KURIR. Okrajni ljudski odbor CELJE pozdravlja vse udeležence VII. zleta bratstva ln enotnosti ter želi, da pozdrave prenesejo tudi ostalim prebivalcem Korduna, Like, Kozare, Bele krajine in Dolenjske, ki so se v narodnoosvobodilni borbi skupno borili proti okupatorju. Zeli tudi mnogo uspehov pri nadaljnji izgradnji ln napredku vseh sodelujočih okrajev! »METALKA« Trnovsko ln uvozno podjetje Ljubljana nudi železnlnski ln tehnični material ter se priporoča! VSA TAPETNIŠKA DELA OPRAVLJA HITRO, SOLIDNO IN POCENI »TAPETNIK« NOVO MESTO -HJLMO Na stotine pralnic v industriji, ustanovah, bolnišnicah, hotelih in stanovanjskih blokih dela že več let s priznanimi »Hirno« stroji za pranje, izžema-nje, sušenje in likanje perila. Hidromontaža MARIBOR, Gosposvetska 86 Telefon: 40-31 Stran 12 D O L E N J / K I LISI Stev. 24 (534) (Nadaljevanje in konec) Preiskovalni prostor, v katerega je moral Griffin vstopiti zaradi testiranja s poligrafom, ni bil velik, zato pa svetel in prijazen. Oba policista, ki sta ga pripeljala v prostor, sta se umaknila in zaprla za seboj vrata, ki niso propušča.a zvoka. Griffin je ostal sam z zasLiševalcem. Pred njim i»-stal udoben stol, poleg tega pa pisalna miza, v katero je poligraf vgrajen. Griffin je vide: samo gladko ploščo z neka.' gumb: in nekaj papirnimi trakovi, ki so moleli iz določenih odprtin. Ko se je nagnil nekoliko na stran, je videl svoj obraz v ogledalu. Optimist č.~o se je nasmehnil. Toda to ogledalo je bilo le transparent, bilo je zveza s posebnim opazovalnim prostorom, v katerem sta sedela dva kriminalistična uradnika in gledala skozi ogledalo, kakor skozi okensko steklo. Zasliševalec je Griffinu ponudil stol. Neopazno je pritisnil neki gumb pod ploščo oi-salne mize. Vgrajeni magnetofon je stekel, vsaka izgovorjena beseda je bila odslej na- Kot vsako leto, Izvolijo fotografi v ZDA svojo Mlss — dekle, ki se je v minulem letu najbolj obnesla kot fotografski model. Letos je ta -tast- doletela Lono Pierce, ki je skoraj počila od veselja (na sliki). Naprava na sliki je prvi atomski motor za vesoljske rakete. Čeprav je razmeroma izredno majhen, je motor natančna kopija velikih reaktorjev, kakršni poganjajo atomske podmornice ln atomsko ladjo Savannah. Raketo z motorjem nameravajo prvič preizkusiti prihodnji mesec v pusćavi N'evada. Tekma za vstop v vesolje se divje nadaljuje ... Lipicanec Favorv Slstlna je zagledal beli dan 9. marca 1945 In Ima svoj rodovnik vse do leta 1779, ko se je rodil njegov davni »praded-. Slika je lz znane kobilarne v Lipici na Krasu. I\!k'ftl Po vsem svetu Je slišati o hudih naravnih nesrečah — potresih ln povodnjih. Za Marokom je bil na vrsti Cile, razdejanje na Havajih in Japonskem. Med nesreče spada tudi potres, ki je pred kratkim razdejal japonsko mesto Fukul. Na sliki: nagnjeni nebotičnik v tem mestu. V genovski ladjedelnici so dokončali veliko potniško ladjo »LEO-NARDO DA V1.NC1-, ki Ima 33.000 BRT. 30. junija bo odplula na prvo vožnjo s potniki, na tako Imenovano »Sončno pot-. Ladja bo tekmovala za »Modri trak« — za najhitrejši prevoz med Evropo ln ZDA preko Atlantika. prej zabeležena na magnetofonskem traku. Zasliševalec je z Griffinom še enkrat »predelal* ves primer. Morda so pa bile nekatero stvari le drugačne, kot jih je Griffin opisal? Toda Griffin je trdovratno ostal pri svoji izpovedi. S po-ligrafskim testiranjem so Griffin strinja. Podpisal je izjavo, da se je prostovoljno in bre? pritiska podvrgel preizkusom Zasliševalec mu jo potem v nekaj besedah razložil način delovanja naprave ter mu tudi dejal, naj na vprašanja odgovarja samo z »da- ali »ne: vprašanja ne razume, naj ne da nobenega odgovora. Pred pravim zaslišani?m je zasliševalec napravil najprej poizkus, da bi ugotovil Grif-finovo reakcij.sko sposoenost. Osumljencu so pokazaii dtset kart, ki so bile oštevilčene od ene do deset. Eno od teh številk si je moral Griffin zapomniti in lagati, tudi če ga bodo vprašali, ali je ta tista k^.rta. ki si jo je izbral. MODERNA TEHNIKA POMAGA KRIMINALISTIH) Zasliševalec je okoli Griffi-novih prsi položil pnevmograf, ki je zaznamoval vdihavamo in izdihavanje. Na levo nad-iaktnico mu je pripel napravo za merjenje krvnega pri. ska, preko konic prstov desno roke pa mu je pripel eJekt-ode, ki naj bi zaznamovale upor kože. Igra s kartami se je p-ičela. Griffin si je izbral Številko sedem in ko je pričel zasl'ševn-lec naštevati številke, je Griffin tudi pri številki sedem avtomatično rekel ne kot pri vseh ostalih. Ko je bil poizkus r-on-čan in je preiskovalec pregledal grafično sliko, je povsem mirno dejal Griffinu: »Izbrali ste si številko sedem.- Griffin ga je začudeno pog.ed;il. »Kaj takega je vendar nemogoče!- Da, pri številki sedem ste lagali- je potrdil zashx>e-valec še enkrat. Začelo se je pravo zasliševanje V naslednjem trenutku je uradnik napravo zopet vklju- Spet medvedkin obisk Znano jc, da žive v roških gozdovih in na Brezovi rebri rjavi medvedi, hi so zaščiteni. Včasih se približajo tudi ljudem in vasem. Tako je že pred leti obiskal medved Po-glajnov čebelnjak na Riglju in se lotil čebel. Ob drugi priložnosti se je lotil sliv in drugih sadnih dreves. V letošnji pomladi pa je šofer, ki je v zgodnjih jutranjih urah vozil les proti Straži, opazil, da se nekaj počasi premika po cesti. Trobil je In svetil z žarometi, toda stvar se je še vedno premikala. Ko je bil že dosti blizu, je ustavil kamion in opazil, da je bil na cesti medved. Preteklo sredo je tovariš Markovič zgodaj zjutraj odšel iz Toplic proti Podturnu. Hodil je ob gozdu in naenkrat zapazil medvedko z dvema mladičema. Nekoliko je postal, da se je oddaljila, nato pa je nadaljeval pot. Drago Gregorc DOBRA SOLA »Veš, hčerka, moraš pač že takega poročiti, ki je končal kako šolo.« "O, saj moj Pepi jo je: avto šolo!« ČUDNO... Na razpravi razglasi sodnik sklep sodišča: »Ločena sta od postelje in mize.« Neka ženska v dvorani zaskrbljeno zmaje z glavo: »Čudno, kaj tudi jesti ni znal?« LETOŠNJA BEOGRAJSKA i-J »He, koliko stane Beograd,« je vprašal neki kmet, ko je prodal koš češenj. PROTEKCIJA »He, zdravniki so mi prepovedali pitje. Zdaj je pa za šefa ambulante prišel moj šolski tovariš ...« — Toda gospa! Kolikokrat vam bom še mora] povedati, da nimamo takšnih čevljev, ki bi bili znotraj veliki, na zunaj pa majhni! Mak> Suzano Therrlort lz Santa Cruza ob kalifornijski obali v ZDA Je letos 19. maja blizu obale, kjer se je kopala, napadel morski pes in Ji odgriznil levo nogo pod kolenom. Takoj nato so jo resili ln je zdaj v mestni bolnišnici, kjer se pogumno smehlja ob .številnih pismih, ki jih prejeoia od vseb strani. — Samo cas Izgubljate, dragi moj! Naju vaša glasba prav nič ne gane, ker se pravkar dogovarjava za ločitev ... čil. Griffin je nekoliko izgubi, samozaupanje, kajti že prv: poizkus je nanj naredil velik vtis. Trudil se je, da bi bil miren, toda zasliševalec je že vprašal: »Se pišete Jack Griffin?- — »Da,- je odgovoril Jack. »Ste bili rojeni v Michiga-nu?- — »Da- »Je bil revolver vaš?* — »Da.* »Kadite cigarete?- — »Da.* »Ste s svojim revolverjem pred štirimi dnevi streljali?* »Ne.* Vozite tovorni avtomobil?« — -Da.- »Ali veste kdo je ustrelil Boba Wooda?- - »Ne.-»Ste že zajtrkovali?- — »Da.-»Ste med poizkusom lagali?--Ne.- Uradnik je izključil napravo in si ogledal rezultate poizkusa. Jaok je videl, kako drsi svinčnik v zasliševalčevi roki po grafični sliki in naredil tu in tam Črto, še eno in zopet eno. Jack je globoko dihal in gledal ogledalo, ni pa slutil, da izza tega ogledala zreta vanj dva para oči. Zopet se je oglasil zasliševalec: »Prosim, bodite popolnoma mirni, zdaj bomo opravili še drugi poizkus- Detektor je bil spet vključen in v Časovnem razmahu 15 sekund slede vprašanja: »Ste stari 36 let?« — »Da.- »Imate namen na moja vprašanja po resnici odgovarjati?-- »Da* ->Ste po poklicu uslužbenec bencinske črpalke?- — »Da.* »Ste se z Bobom VVoodom kdaj prepirali?- — »Ne.* »Imate brate ali sestre?* — •Da« »Ste iz svojega revolverja ustrelili šest strelov?* — »Ne-»Ali vaš oče še živi?- — »Da.* V nedeljo, 5. junija so v Lipici pri Sežani slovesno proslavili 380 let obstoja tamkajšnje kobilarne. Slovesnosti se je med drugimi visokimi gosti udeležil tudi predsednik republike tovariš Josip Broz-Tito s soprogo. Med drugimi točkami sporeda, ki so ga priredili */ čast-visokim gostom, s čistokrvnimi lipicansklmi konji, so bile tudi voinje lipicanskih zapreg pred častno tribuno. — Na sliki: dvovprega vozi mimo častne tribune »Ste ustrelili Boba Wooda?* »Ne* »Ali imate ročno uro?- — »Da« »Ste skupaj z VVoodom pre-kupčevali z mamili?- — »Ne.- »Stanujete na Fosterjevi cesti?" — »Da* »Ste vedno pošteno zaslužili svoje dolarje?- — »Da.« Tiho brnenje poligrafa je prenehalo. Zasliševalec se je nagnil nad poligram in analiziral rezultate. Čez nekaj časa ie stopil h Griffinu in mu po-ligram pokazal. »Glejte, Griffin, že pri prvem poizkusu s številkami ste pokazali emocionalno reakcijo: in zdaj poglejte krivulje pri kasneje zastavljenih vprašanjih. Griffin. tu se javlja vaša slaba vest. Vaše srce je tolklo hitreje, vaše dihanje je postalo sunkovite jše in vaša koža je postala vlažna. Pri vsakem vprašanju, ki se je tikalo umora Boba Wooda so postale krivulje večje in sunkovitejše« Nekaj časa je vladala tišina, potem pa je Griffin zopet slišal mirne besede zasliševal-ca: »Opravil sem že več kot dva tisoč testiranj. Poglejte si svoj pol igram Griffin. Same laži. Tako reagira samo krivec!« Potem je vprašal isti glas: »Priznajte: aLi ste umorili Boba Wooda?« Griffin je bil bled. Več sekund je strmel na papirni trak, kjer so bile zapisane krivulje. Bilo je naravnost smešno: ta aparat ga je spoznal! Ko je dvignil slavo, v njem ni bilo nobene moči več. »Da.- je dejal, »jaz sem ustrelil VVooda*. Štiri dni in noči so kriminalistični uradniki zasliševali Griffina. da bi priznal svoje dejanje, toda brez uspeha. Šele pred rezultatom poizkusa s poligrafom je kapituliral. Pred Iuidmi, ki so ga zasliševali, se je znal obvladati in prikriti svoje notranje razburjenje. Šele stroj je bil tisti, ki je segel v vse kotičke Griffinove notranjosti in kateremu osumljenec ni mogel lagati. (7 dni) Konec varšavskega geta »Po ulicah so se začeli ljudje postavljati v vrste. Nato sem zagledal nekaj nenavadnega. Moški so se briii. se umivali in se očedili. Ženske so uporabljale rdečilo in lepotilo, se ogledovale v zrcalcu, česale lase in gladile obleko. Storile so, kar so mogle, da bi se napravile zale in privlačne za samega hudiča. Delavci iz tovarn in delavnic so se zbirali ob zastavah z značilnimi napisi. Opazil sem skupino pekov, kar sij Ji so v belini svojih čepic in predpasnikov; ime svoje pekari je so nosili spredaj na transparentu. Kar najsnažneje so se pripravili za usodno izbiro.« V to mračno prizorišče je treščilo 18. januarja 1943 kakor strela in neurje. Neka kolona odbrancev je • * poti k nakladališču potegnila pištole iz žepov in začela streljati na esesovsko spremstvo. Se preden so se Nemci ovedeli, se je krdelo razpršilo in izginilo, kakor bi se v zemljo pogreznilo. Bil je velikanski dogodek. Ferdinand von Sammern-Frankenegg, višji esesovski in policijski vodja, je priredil velik lov v židovski četrti, s poljskimi havbicami je dai sestrelit' nekaj židovskih hiš; zaman, ni mu uspelo iztakniti udeležence ali pobudnike. Cez mesec dni, 26. februarja 1943, je zapo-vedal Himrrler: varšavski geto podreti do tal! Sammern-Frankenegg in Odilo Globocnik pa sta se — očividno iz vzrokov, ki smo jih opisali — obotavljala in tako se je na prizorišču iznenadno pojp-il esesovski brigadir in general policije Jiirgen Stroop in prevzel komando. Dne 19. aprila e je zapeljal s tremi topovi in tremi oklopniki v geto. Ta dan se je začel tragični smrtni boj varšavskih 2idov. Trajal je skoraj mesec dni, do 16. maja 1943. Nemška sila je poteptala odpor; toda zmago, ki sije skozi stoletja, je odneslo židovsko ljudstvo. \ nurnberški s.idni dvorani je poizkušal ameriški tožilec John Harlan Amen zvedeti, kaj bo nadrobneje povedal Ernst Kaltenbrun-ner. Amen: »Kaj ste imeli opraviti pri dokončnem uničenju varšavskega geta? Nič, kakor po navadi?« Kaltenbrunner: »S tem nisem imel prav nič opraviti.* Amen: »S Stroopom sta bila prav dobra prijatelja, kajne?« Kaltenbrunner: »Stroopa sem videl v vsem svojem življenju morda dvakrat ali trikrat pri državnem vodji Himmlerju« Amen: »Bomo skušali dognati, ali Stroop potrjuje, kar skušate natveziti sodišču.* S temi besedami je predložil Amen izjavo, ki jo je podal Stroop pod prisego za sodišče. V nji je zapisano: »Razen tega sem sprejel Himmlerjev daljnopis, ki mi je zapovedal. naj varšavski geto izpraznim in do tal porušim. Oberstur.-nbannfuhrer doktor Hahn je ta čas poveljeval varnostni policiji v Varšavi. Hahn je dal varstveni policiji povelja o njenih nalogah pri tej akciji. Teh povelj nisem jaz dal Hahnu, marveč mu jih je poslal Kaltenbrunner iz Berlina, Vse eksekucije je odredil Reich-sicherheitshanptman, — Kaltenbrunner.* Amen: »Zdaj pa povejte, ali je tale Stroo-pova izpoved resnična ali kriva?« Kaltenbrunner: »Neresnična je.« Kaltenbrunr.erjeva izjava pa ni mogla oslabiti vrednosti nekega drugega niirhberškega dokumenta, Stroopovega poročila o pokonče-valni akciji, napisanega v obliki dnevnika. Tako je ustvai 1 SS-Brigadefuhrer pod naslovom »Judovske četrti v Varšavi ni več!- edinstveno Zgodovinsko spričevalo, tako, da je tožilec Walsh lahko rekel: »Tale odlični vzorec nemške umetne obrti, vezan v usnje, bogato ilustriran, natisnjen na težkem, ročno izdelanem papirju, vsebuje domala neverjetno poročilo Jiirgena Stroopa, ki je vse to podpisal s pogumno roko. General Stroop proslavlja v tem poročilu predvsem pogum in junaštvo nemških odredov, ki so sodelovali pri brezobzirni in neusmiljeni akc ji zoper skupino 2idov: da bomo natančni, zoper 56.065 ljudi, seveda vštevši žene in otroke.« V nurnberškem zaporu je rekel nekdanji šef vodstvenega štaba nemške vojske, Alfred Jodl, sodnemu psihologu Gustavu M. Gilbertu: »Te umazane, arogantne esesovske svinje! Pomislite, takle tič vam napiše 75 strani dolgo hvalisavo poročilo o navadni morilski ekspediciji!« Pa vendar ga ni predirljivej.šcga spričevala kakor je opis nemškega poglavitnega udeleženca. Ton njegovega poročila nam pove prenekikrat več kakor besedilo samo in je značilno že to. kar je nekje zapisano: »Kljub Izredni obremenitvi, ki jo je moral prenašati sleherni pripadnik SS in policije za časa teh akcij, sta bila razpoloženje in duh teh mož od prvega do poslednjega dne izredno dobra in vse hvale vredna!« Tako, kakor so poročilo prebrali v Niirn-bergu, naj pride Stroop sam do besede: Ki M. Preden se je močilo, so se domenili za stražo. Najprej je bil na vrsti Jure, nato Bojan, Milo je bil sadnji. Pravil je, da je proti jutru na morju najlepie. Pripravili so si vse potrebno sa naslednji dan In legij sp.it. Ko se je znočilo, je odlel na stražo Jure. Morje je tiho pošumevalo. Na eestl nad njimi so pobliskavali žarometi avtomobilov, ki so brzeli v obe smeri. Doli v zalivu je postalo nemirno. Jure Je oprezal v temo. V zaliv je priplavala jata velikih rib, ki so švigale nad valovi In se spet zamolklo potopile. »To bo imenitno,« je pomislil. »Koliko rib bomo nalovili! Drugrsga dela nimamo. Mil« je seve prenapet.« n. Ob svitu je straŽil Mlio. NI se motil, jutro je bilo sveže In lepo. A tega, kar je prihajalo, nI pričakoval. Pred sončnim vzhodom je zgoraj na eestl zabrnel avto. Miso je skočil s kamna. Kaj je, kdo se je prtpeljal z avtomobilom? Kmalu zatem je avto obrnil ln se "racal, od koder je priiel. Na robu ceste pa je stal možak visoke rasti, s nahrbtnikom In palico v roki. Spustil se je po strmini ln se med grmlčjem in skalami bližal taboru. Mlio je ugibal, ali naj cbudl prijatelja. Naglo Je snel s lotora karton, na katerem je bilo zapisano »Tabor morskih piratov«. Sklenil Je, da bo priileoa počakal. Gotovo Je kak izletnik ali ribič! 18. Milo se je skril sa oljkov grm. Kot ds s| Je Izbral prav njihov zaliv. Je koračil tujec naravnost proti nJemu. Bil Je človek krepke rasti, rumenih las In strogega obraza. Njegove oči so kalno *a~ blestele, ko Je zagledal pred seboj dečka. »Guten Morgen!« je pozdravil. »Zdravo!« Je odvrni! Milo. Zdaj Je vedel, da Je mol pred njlns Nemec. Moral je napeti spomin, da Je nalovil vse tiste nemlke besede, ki se Jih je uči) v loli. Nemec se Je rszgledal in ko J« opazil šotor. Je prhnil predse: »Hm, ste mi zasedli prostor?« 50