dolenjka.dd
NOVO MESTO
AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V MESECU DECEMBRU ’99 V PRODAJALNAH DOLENJKA: BLAGOVNICA ČRNOMELJ BLAGOVNICA TREBNJE SALON POHIŠTVA NOVO MESTO MARKET ŽUŽEMBERK V soboto, 18. decembra, od 7. do 19. ure dežurna trgovina SAMOPOSTREŽBA GLAVNI TRG, Novo mesto.
Št. 50 (2625), leto L • Novo mesto, četrtek, 16. decembra 1999 • Cena: 210 tolarjev
MERCATOR IN DOLENJKA
MERCATOR IN DOLENJKA Z ROKO V ROKI - Direktorja Mercatorja Dolenjske Stanislav Hribar (levo) in Dolenjke Maksimilijan Jakopin (desno) sta si pretekli petek takole podala roki, kajti v bodoče bosta morala tesno sodelovati. Mercator Dolenjska naj bi do konca decembra odkupil večino delnic notranjih delničarjev Dolenjke. Obe družbi bosta v naslednjem letu trdo delali pri usklajevanju poslov, naložb in razvoja, še v letu 2000pa naj bi prišlo tudi do formalne pripojitve in nastanka družbe Mercator Dolenjka, ki bo največji trgovec v regiji in tretji največji trgovec v siste-niu Mercator. (Foto: B. D. G.)
Za odličnost zaslužni vsi delavci
Najvišje priznanje Revozu - Med nagrajenci tudi Trimo
NOVO MESTO, LJUBLJANA - Podjetje Revoz je po večletnem sistematičnem delu na področju izboljševanja kakovosti ter z metodo samoocenjevanja doseglo tako raven kakovosti, da se je lani uvrstilo v ožji izbor, letos pa Prejelo priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. Kot smo pretekli teden že na kratko zabeležili, je priznanje predsedniku Revozove uprave Bernardu Coursatu podelila ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin.
Ministrica je istočasno podelila Se pet diplom podjetjem, ki so se v posameznih kategorijah uvrstila v ožji izbor. Med njimi je bil v kategoriji družb z več kot 250 Zaposlenimi na področju izdelkov Irebanjski Trimo. Za to najvišje državno priznanje za kakovost 'zdelkov in storitev ter kakovost Poslovanja se je letos potegovalo 15 podjetij. Model poslovne odličnosti, po katerem se podjetja ravnajo, je uveljavljen tudi drugod y Evropi, zato omogoča podjetjem, da se primerjajo s tamkajšnjo konkurenco.
Revoz je začel svojo pot k ponovni odličnosti že leta 1991, ko Je zastavil sistem celovitega obedovanja kakovosti in odtlej nenehno napredoval. Samoocenjevanja po modelu evropske nagrade za kakovost (EQA) se je l°til leta 1994 in se leto pozneje na Prvi presoji uvrstil v najvišji (A) razred dobaviteljev ter pridobil Certifikat ISO 9002. Oktobra letos Je novomeška tovarna prejela še
okoljevarstveni certifikat ISO 14001.
Predsednik uprave Coursat je ob prevzemu priznanja poudaril, da je h kakovosti prispevalo vseh 2.500 zaposlenih revozovcev, kajti kakovost se ne nadzira, ampak ustvarja na vseh ravneh poslovanja in proizvodnje.
B. D. G.
VODA SMRDI PO NAFTI
VELIKE MALENCE PRI BREŽICAH - 13. decembra so krajani obvestili OKC Krško, da ima voda v Velikih Malencih vonj po nafti. Policisti so ugotovili, da ima voda tudi madeže svetlorjave barve. Pri pregledu nepravilnosti niso ugotovili in tudi ne vzroka onesnaževanja. To bo pokazala analiza vode - vzorec je odvzela sanitarna inšpektorica. Uporabniki vode so bili po medijih obveščeno o-oporečnosti vode. Zdravo pitno vodo jim zdaj s cisternami dostavljajo iz KOP Brežice.
VESELI VEČER
ŠENTJERNEJ - Turistično društvo Šentjernej bo pripravilo v soboto, 18. decembra, Veseli večer, ki se bo pričel ob 19. uri v domači osnovni šoli. Gostje večera bodo Slovenski muzikantje, za dobro voljo pa bo poskrbel humorist Franc Pestotnik - Podokničar. Vstopnice prodajajo v trgovini Gaia v Šentjerneju.
POKOJNINSKA REFORMA
Trije stebri z
Naslednjih 30 let bo upokojencev vse več, medtem ko bo število pokojninskih zavarovancev še 15 let ostajalo na isti ravni. Pred 20 leti so trije zaposleni preživljali enega upokojenca, zdaj morajo že dva, čez 25 let pa bi moral kar vsak zaposleni skrbeti za enega upokojenca! S temi podatki so pred leti predlagatelji želeli ogreti ljudstvo za korenite spremembe pokojninskega sistema. Pretekli petek jim je uspelo, saj so poslanci sprejeli zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki že s 1. januarjem 2000 postopoma uvaja pokojninsko reformo. Minister Anton Rop, zagrizeni borec za reformo, si bo nekoliko oddahnil, čeprav je sam napovedal, da bo reformo že v nekaj letih potrebno zaostriti. Kljub mnogim očitkom in tudi dejanskim pomanjkljivostim bo ublažila pritisk starajočega se prebivalstva na državni proračun. Prinaša precej neprijetnih novosti, saj povečuje potrebno pokojninsko dobo ter uvaja manj ugoden izračun pokojninske osnove in dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
Če bomo hoteli poskrbeti za varnejšo starost, bomo plačevali dodatne prispevke: kolektivno v podjetju ali pa na lastno pest pri zavarovalnicah. Več denarja bo morala za to nameniti še posebej srednja generacija, ki se ji piše najslabše. Torej bo naša prihodnost poslej veliko bolj v naših rokah, zato se bo treba nasloniti na vse tri stebre pokojninskega sistema, nič pa ne bo narobe, če si bomo omislili še četrtega v različnih oblikah varčevanja.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Leto 2000 prinaša enega trgovca
Družba Mercator Dolenjska bo do konca decembra odkupila večino od 58,8-odst. deleža notranjih lastnikov v novomeški Dolenjki - Zaposleni dve leti ne smejo med presežke
NOVO MESTO - S 1. januarjem 2000 se bo začelo vsestransko poslovno sodelovanje med trgovsko družbo Dolenjka in Mercatorjem Dolenjske, ki temelji na dogovoru o dolgoročnem sodelovanju iz začetka novembra in konec novembra podpisani pogodbi o pripojitvi Dolenjke k Mercatorju. Do formalne pripojitve naj bi prišlo v prihodnjem letu, medtem ko je že v tem tednu Mercator Dolenjska začel s pomočjo borznoposredniške družbe Publikum odkupovati Dolenjkine delnice. Mercator ima za zdaj v lasti 20 pokazalo, da Dolenjka ob močni
odst. Dolenjkinih delnic, še 20 odst. jih je v lasti Nove Ljubljanske banke. Lastniki 1,2 odst. so mali delničarji (43), medtem ko je 58,8 odst. družbe v lasti 550 delničarjev družbe pooblaščenke Dolenjka - Izbira. Delničarji Izbire so 7. decembra na skupščini spremenili statut družbe in sprostili prodajo delnic. Na skupščini je bilo prisotnih 70 odst. notranjih delničarjev, ki so jih poprej na 6 zborih delavcev temeljito informirali o razlogih pripojitve Dolenjke k Mercatorju.
“Razlogi so seveda ekonomske narave, saj se je v zadnjem letu
konkurenci ne bo zmogla sama in da se je bolje povezovati v regiji kot izven nje. Nova družba se bo imenovala Mercator Dolenjka in bo po pogodbi prevzela vse Dolenjkine delavce, ki so zaposleni za nedoločen čas. Člani Dolenjkine uprave bodo v letu 2000 še ohranili status, s prenehanjem mandata pa so jim zagotovljena ustrezna vodilna delovna mesta,” je povedal direktor Dolenjke Maksimilijan Jakopin.Družba Mercator Dolenjska je dolžna do 10. januarja 2000 odkupiti vse ponujene delnice Dolenjke po ceni 2500, kar je glede na doseženi
Voda naša vsakdanja
Pri založbi Erro je v zbirki Razbore izšla četrta knjiga primarija dr. Petra Kapša Voda za zdravje
NOVO MESTO - Predpraznični dnevi letošnjega decembra se bodo v anale dolenjskega kulturnega utripa gotovo zapisali kot izjemno živahni na založniškem področju. Toliko knjig domačih avtorjev, kot jih je pri različnih založbah izšlo ta mesec, nekdaj tudi v več letih ni ugledalo belega dne. Med knjižne novosti se je uvrstila tudi knjiga primarija dr. Petra Kapša Voda za zdravje. Likovno bogato opremljeno že četrto knjigo tega avtorja je izdala založba Erro. Z njo se je dr. Kapš znova potrdil kot eden najplodo-vitejših slovenskih piscev poljudne zdravstvene literature.
Knjigo so predstavili v ponedeljek, 13. decembra, v Hotelu Krka, na predstavitvi pa so govorili recenzent knjige prof. dr. Jože Drinovec, avtor, založnik Toni Vovko
in fotograf Marko Pršina. Oblikovalska in vsebinska novost knjige je namreč tudi v izvirni fotografski opremi, za katero je Pršina prispeval dolenjske in belokranjske vodne motive.
Dr. Kapš se v svoji najnovejši knjigi loteva obširne in zahtevne teme. Voda je element, ki omogoča obstoj vsega živega na našem planetu in je bistvena sestavina tudi človeškega telesa, zato je usodno vpletena v njegovo delovanje. Avtor pouči bralca o pomenu vode za življenje, spregovori o onesnaženosti pitnih voda in predstavi njeno vlogo v delovanju človeškega organizma in v povezavi z različnimi boleznimi, od sladkorne in visokega krvnega tlaka do revmatičnih bolezni, vmes pa natrosi koristne nasvete, kako ravnati z vodo in kako jo uživati v korist dobrega počutja in zdravja, pri čemer posebej poudari, kako pomembno je vsakodnevno pitje vode. Knjiga je napisana dovolj poljudno, da bo razumljiva povprečno izobraženemu bralcu, temelji pa na stroki in znanstvenih
d°gnanjih- M. MARKELJ
ceni v dosedanji medsebojni prodaji (od 400 do nazadnje 1200 tolarjev) ugodna cena. Sočasno s prodajo delnic bodo delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas, podpisovali tudi pogodbe o zaposlitvi v novi družbi Mercator Dolenjka. Do formalne pripojitve bodo veljale še pogodbe z Dolenjko, potem pa bodo imeli enak status kot vsi delavci Mercatorja Dolenjske. “Kot določa pogodba o pripojitvi, Mercator Dolenjka brez soglasja .. delavca samega nikogar od sedanjih zaposlenih za nedoločen čas v Dolenjki ne more opredeliti za tehnološki presežek, kar je celo prednost pred Mercatorjevimi delavci. Vsi delavci bodo dobili sklepe, da ostajajo na sedanjih delovnih mestih, kako bo pozneje, pa bo piokazal čas. Do prerazporejanja bo vsekakor prišlo pozneje, saj bodo morale biti vse enote rentabilne,” pravi direktor Mar-catorja Dolenjske Stanislav Hribar, ki tudi napoveduje presežke delavcev v skupnih službah. Kot pravi, so nanje že računali, zato v zadnjem letu niso nanovo zaposlovali.
Vodstvi obeh družb zdaj čaka veliko usklajevanja na področju poslov, naložb in načrtovanja razvoja. Med prednostnimi nalogami bo racionalizacija Dolenjkinega skladišča v Novem mestu, uskladitev dejavnosti Cash & Carry ter lokacij v nekaterih krajih, kjer imata obe družbi prodajalne. Ena prvih usklajenih akcij Mercatorja Dolenjske, Dolenjke in trgovske družbe Posavje iz Brežic bodo novoletni boni, ki jih svojim zaposlenim pred prazniki podarjajo mnoga podjetja. Vsi boni bodo vnovčljivi v vseh prodajalnah Dolenjke, Mercatorja Dolenjske in Posavja Brežice.
B. DUŠIČ GORNIK
METLIŠKIM GASILCEM ČASTNI ZNAK SVOBODE
METLIKA - V ponedeljek, 13. decembra, je predsednik države Milan Kučan na posebni slovesnosti v predsedniški palači v Ljubljani izročil predstavikom prostovoljnega gasilskega društva Metlika častni znak svobode Republike Slovenije. Metliško društvo je bilo ustanovljeno pred 130 leti kot prvo gasilsko društvo na Slovenskem, odlikovanje pa je prejelo za organizirano, vztrajno in nesebično varovanje pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami.
Primarij dr. Peter Kapš
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Odkupujemo delnice: Akripol, Begrad, Iskra kondenzatorji,  Komet, SGP Posavje, TEM Čatež, TPV, Trimo...____________
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, “S 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, s 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, “S 0608/41-371
hiše maribor d.o
DeS US
DEMOKRATIČNA
STRANKA
UPOKOJENCEV
SLOVENIJE
POKRAJINSKI ODBOR ZA DOLENJSKO, BELO KRAJINO IN POSAVJE ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN SIMPATIZERJEM STRANKE VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2000!
Hiše po vaši meri
IfcVBEME
Oh koncu tedna bo delno jasno l občasno povečano oblačnostja, zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla.
Košarka	Liga	Kolinska
KRKA TELEKOM: TRIGLAV
Novo mesto, športna dvorana Marof, sobota, 18.12.1999, ob 20. uri
Pokrovitelj: TOTAL, d.o.o.
Žrebanje vstopnic: Mobičuk (Kobra)
□
Berite danes
stran 2:
•Skladišče bo varno za okolico
stran 3:
•Novomeščani v leto 2000 pod šotorom
stran 4:
• Semiški učenci niso narkomani
stran 7:
•S poletjem odpro nove trgovine
stran 9:
• “Kmetje nismo nikogaršnje ovce!”
stran 11:
•Pokajoče veselje brez joka in žalosti
stran 18:
•Prvi avstrijski partizanski bataljon
ZA NOVO DIALIZO
NOVO MESTO - “Projekt 200” za izgradnjo nove dialize v novomeški bolnišnici je dobil veliko podporo tako med obrtniki in podjetniki kot tudi med občani. V sklad za izgradnjo nove dialize je prispevalo že 83 doantorjev. Do 10. decembra se je nabralo skupaj 2.798.000 tolarjev. Posebej je potrebno pohvaliti akcijo Obrtne zbornice Metlika, ki je na svojem novoletnem srečanju upokojenih obrtnikov zbrala 63 tisočakov. Za darovane zneske se Projektni svet za izgradnjo novega dializnega centra vsem najlepše zahvaljuje.
UMRL JE STANE DOLANC
LJUBLJANA - V ponedeljek je po hudi in dolgi bolezni v 75. letu starosti umrl Stane Dolanc, eden izmed vodilnih slovenskih politikov v povojni Jugoslaviji. Rodil se je leta 1925 v Hrastniku, po maturi pa je leta 1944 odšel v partizane. Po vojni je ostal v JLA in opravljal različne vojaške in politične funkcije ter obenem doštudiral pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je član predsedstva centralnega komiteja ZKJ, član zvezne vlade in prvi Slovenec na čelu zveznega notranjega ministrstva, od leta 1987 do upokojitve leta 1989 pa je bil član zveznega predsedstva.
L—
bL
L—L. S
L—L
ETz. ® z.
L--L
|L3.
L-i
(3
O
:!
*
©
j
>&5
*
*
ISSN 0416-2242
9 770416 2240
0
Mariborsko pismo
METLIČANI ZA “DIALIZO 2000”
METLIKA - Metliški svetniki so na seji pretekli teden soglasno sprejeli pobudo svetnika in hkrati predsednika Območne obrtne zbornice Metlika Marjana Cerjanca, da eno sejnino namenijo za projekt Dializa 2000 in s tem prispevajo k čim hitrejši ureditvi dializnega oddelka v novomeški bolnici. Metliški svetniki so bili prvi na Dolenjskem in v Beli krajini, ki so se odločili za takšno humanitarno gesto, hkrati pa so povabili tudi svetnike iz drugih občin, naj jih posnemajo. Upokojeni obrtniki iz metliške občine pa so na tradicionalnem predprazničnem srečanju, na katerem so se zbrali pred tednom dni, kar iz žepa potegnili denar za Dializo 2000. Zbrali so 63 tisoč tolarjev.
Skladišče bo varno za okolico
Z rekonstrukcijo in razširitvijo skladišča v Ortneku naj bi pričeli v prvi polovici prihodnjega leta - Dokumentacija usklajena z okoljevarstveno zakonodajo
Legalizirati mehke droge?
Kupčije z mamili dajo letno okrog 400 milijard dolarjev, kar pomeni 8 odstotkov celotne vrednosti svetovne trgovine. Če od prodaje mamil dobro živi lepo število preprodajalcev, gojenje rastlin za mamila pomaga preživeti prebivalstvu celih pokrajin. Mamila so kot temna krona sodobne civilizacije, ki zagotavlja veliko gospodarskih in čustvenih stisk. Zato so jim izrekli bojno napoved. Ampak ta stane veliko denarja. Za vojno proti mamilom so samo Združene države Amerike že pred sedmimi leti namenile preko 12 milijard dolarjev. V posmeh vrtoglavo visoki vsoti za pregon trgovcev z mamili so udeleženci posebnega zasedanja Generalne skupščine OZN nekaj let pozneje morali priznati, da je na svetu rekordno veliko mamil po dokaj nizkih cenah in da vojna zoper kokainsko in drugo mafijo torej ni presekala poti med proizvajalci in uživalci prepovedanih drog. Očitno je mafija, ki oskrbuje svet z mamili, ena najbolje organiziranih svetovnih nevladnih organizacij. Mamila so svetovni proces, žal ne svetovni dogodek. Ce se v Evropski skupnosti pojavljajo zamisli o legalizaciji posedovanja majhnih količin mamil za osebno rabo, drug del sveta prisega na stroge ukrepe zoper imetnike in uživalce omenjenih snevi. Kako naj ravna Slovenija v boju z obravnavanimi prepovedanimi zvarki? Ali legalizirati mehke droge, je vprašanje tokratne ankete.
ALEKSANDRA HRASTAR, dijakinja Tekstilne šole Metlika: “Morda bi bilo dobro, da bi legalizirali mehko drogo, saj vsi dobro vemo, da je prepovedan sad najslajši. Mogoče bi z legalizacijo mehkih drog končno le omejili uporabo trdih drog, ki so v Sloveniji na vse večjem uničevalnem pohodu. Sem namreč proti trdim drogam, manj pa proti mehkim, če seveda pri uživanju ne gre za pretiravanje.”
JANEZ BUTALA, upokojenec iz Črnomlja: “Nisem za to, da bi v naši državi legalizirali mehke droge, ker bi se njihova uporaba še bolj razpasla. Nasprotno, razpečevalcem drog, kakršnih koli pač, bi morali bolj stopiti na prste. Uživanje mehkih drog je namreč le stopnica k trdim drogam, ko pa ljudje začnejo s trdimi drogami, jim nobeno mamilo ni več dovolj močno. In zlo je tukaj.”
BRIGITA PRELESNIK, prodajalka v Dolenjki Mokronog, z Mirne: “Seveda sem kot mati 14-letne-ga fanta še toliko bolj občutljiva in v skrbeh za otroka. Zato se ni čuditi, da ne bi dovolila uzakonitve mehkih ali kakršnih koli mamil. Se več: če bi imela vpliv in moč, bi odločno posegla v preprečevanje razpečevanja mamil že na začetku te nesrečne verige.”
MOJCA ŠVAB, medicinska sestra v sevniškem zdravstvenem domu: “Sem odločno proti legalizaciji mehkih drog, ker se mi zdi, da se lahko tudi iz tega izcimi prej kaj slabega kot dobrega za uživalca in za okolje, v katerem živi. Mislim, da bi na tak način dajali potuho in še povečali število zasvojencev. Proti sem predvsem zato, ker se da čisto lepo živeti brez drog.”
MATEJ BAN, študent prava z Zdol: “Načeloma sem za legalizacijo pod določenimi pogoji. Z legalizacijo bi vzpostavili nadzor in to bi prineslo veliko pozitivnega. Prodajo bi nadzorovali, po tem bi lahko nadzorovali cene. Lahko bi dosegli zdravstveni nadzor. Zdaj, ko so ilegalne, družba nima vpogleda v problem drog. Predvsem je potrebna odprta diskusija o drogah.”
STANE RADANOVIČ, občinski svetnik, predsednik Slovenske nacionalne stranke v Brežicah, iz Brežic: “Družba si dela stroške, vsi se ukvarjajo z zmanjševanjem mamil, s preveti-vo. Mamil pa je vsak dan več. Občasno se odkrije kaka manjša veriga, velikih linij pa ne odkrijejo, institucije so neučinkovite. Za to niso same krive, saj zbirajo podatke, vendar jih ne smejo uporabiti.”
ANDREJA HOČEVAR, učiteljia iz Ribnice: “ Sem jrroti legalizaciji drog. S strogim protikadilskim zakonom smo si zadali neke pozitivne cilje, z legalizacijo drog pa bi te docela izničili. To bi bila reklama za droge in bi prinesla več slabega kot dobrega. Mehke droge so lahko odskočna deska za trde, zato me je strah pomisliti, kam bi legalizacija drog lahko pripeljala!”
MARIJA PIŠKUR, upokojenka iz Kočevja: "Načeloma sem proti vsem drogam, tudi alkoholu, saj vse povzo-čajo zlo. Z legalizacijo mehkih drog bi država vzpostavila določen nadzor nad njihovo prodajo in zajezila nelegalno ustvarjanje dobička oziroma onemogočila preprodajalce. Legalizacijo je poskus, da bi se na tem področju nekaj spremenilo, vprašanje je, ali bi se na boljše.”
BOJAN JAKLIČ, profesor športne vzgoje Iz Mirne peči: “Sem strogo proti legalizaciji mehke droge. To ni rešitev za probiem naraščajoče zasvojenosti mladih z drogami in hi prineslo samo negativne posledice. Že tako preprodajalci drog kot akviziterji stojijo pred šolami in čakajo na nove žrtve. Tem ljudem gre samo za denar, katastrofalnih posledic svojega početja se ne zavedajo.”
JUBILEJ BELOKRANJSKEGA MUZEJSKEGA DRUŠTVA
METLIKA - Novembra pred 50 leti je bilo v Metliki ustanovljeno Belokranjsko muzejsko društvo, ki združuje 275 članov iz vse Bele krajine in tudi onkraj njenih meja. Ta lep jubilej bo društvo počastilo s slovesnostjo, ki bo v sredo, 22. decembra, ob 18. uri v metliškem kulturnem domu. Na prireditvi bodo nastopili kulturniki iz vseh treh belokranjskih občin, predstavili pa bodo tudi novo knjigo prof. Zvonka Rusa o pomembnih dogodkih v Metliki do začetka druge svetovne vojne.
KRKIN PREDNOVOLETNI KONCERT
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Krka z dirigentko Sonjo Čibej vabi v sredo, 22. decembra, ob 19.30 v veliko dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine na prednovoletni koncert. V prvem delu bodo predstavili slovensko ljudsko pesem, drugi del koncerta pa bo z instrumentalno spremljavo ameriško obarvan. Gost večera bo pesnik Tone Pavček.
OKRADEL MERCATOR
NOVO MESTO - Neznanec je med 11. in 13. decembrom vlomil v skladišče prodajalne Mercator Dolenjska, d.d., na Livadi in ukradel dve kartonski škatli čipsa, okoli sto zavitkov kave, 30 buteljk, več manjših steklenic ruma in tri zavitke napolitank. Trgovina je oškodovana za okrog 70 tisoč tolarjev.
METLIŠKI OBČINI PRIZNANJE MUZEALCEV
METLIKA - V začetku decembra je bilo na Ptuju srečanje slovenskih muzealcev, ki so medse povabili tudi sponzorje. To so bili pretežno predstavniki podjetij, od slovenskih občin pa je zahvalo za pomoč in podporo pri uresničevanju muzejskih projektov v letošnjem letu dobila le metliška občina. Po mnenju Skupnosti muzejev Slovenije, Šlovenskega muzejskega društva in Belokranjskega muzeja iz Metlike je namreč metliška občina odigrala zelo pomembno vlogo pri obnovi metliškega gradu, v katerem domuje muzej, saj je za adaptacijo odrinila polovico potrebnega denarja.
Kako hiša postane dom?
Štefka Kučan gostja Razborskih večerov o ljudeh in stvareh, ki spreminjajo hiše v domove
POŽAR JIM JE UNIČIL HIŠO - Prejšnji teden se je iz neznanega razlogi1 vžgala stanovanjska hiša na Ljubljanski cesti, last M. M. iz Novega mesta-Sosedom gre zahvala, da so pravočasno prispeli gasilci in požar omeja1’ da se ni razširil na bližnje stavbe. Skoda pa je bila kljub temu gromozanska, znaša okrog 1,5 milijona tolarjev. Lastnica ne more verjeti, da seje to zgodilo. “Letos smo kupili hišo in parcelo ter se vse leto trudili z obnovo-Za božič smo se nameravali vseliti, zdaj pa iz tega nebo nič. Ogenj je popolnoma uničil ostrešje in strokovnjaki pravijo, da bo potrebno podreti vso hišo razen prizidka, ker stene niso več dovolj stabilne. Začeti bo treba vse znova, "je žalostna lastnica. (Foto: L. Mum)
OTRNEK - Zavod RS za blagovne rezerve ima v načrtu še pred iztekom letošnjega leta pridobiti dovoljenje za gradnjo prvega izmed petih načrtovanih rezervoarjev naftnih derivatov v bivšem vojaškem skladišču v Ortneku. Z rekonstrukcijo in razširitvijo skladišča, s katero bodo njegove zmogljivosti povečali od sedanjih 30 na 120 tisoč kubičnih metrov, bodo po besedah vodje sektorja za obvezne rezerve naftnih derivatov, Dušana Garzarollija, če jim bo uspelo zagotoviti denar, pričeli že v prvi polovici prihodnjega leta.
Projekta za gradbeno dovoljenje in izvedbo obsegata gradnjo novega rezervoarskega prostora s spremljajočimi objekti, napravami in potrebno infrastrukturo ter rekonstrukcijo obstoječega skladišča. Rekonstruirali bodo objekt za sprejem derivatov z vagonski-mi cisternami in polnišče vagon-skih cistern, tehnološke cevovode za povezavo obstoječih rezervoarjev in tudi same rezervoarje. Dva najstarejša bodo opustili in ju namenili za rezervoarja za požarno vodo, ki jo bodo zajemali iz potoka Zvezda in vodovoda. Rekonstruirali bodo tudi trafo postajo in ograjo s sistemom varovanja, na novo pa bodo zgradili poleg petih rezervoarjev prostornine 20 in 10 tisoč kubičnih metrov ter manipulativnega črpališča tudi vso potrebno infrastukturo. Vsi novi rezervoarji bodo nadzemni, podzemnega bodo opustili, celotno novo skladišče pa bo računalniško vodeno.
Kot zatrjuje Garzarolli, dokumentacijo izdelujejo v skladu z okoljevarstveno zakonodajo in najnovejšimi izsledki tehnike, zato rekonstruirano in razširjeno skladišče ne bo predstavljalo nevarnosti za okolico. Vpliv na vode naj
bi bil minimalen, prav tako pa tudi ne bi prihajalo do onesnaževanja zraka, saj bodo imeli vsi rezervoarji zajem hlapov, cisterne pa bodo polnili po sistemu zaprtega
Dušan Garzarolli
zgornjega polnjenja. Za primer požara in eksplozije imajo obdelane varovalne cone, razlitje, do kakršnega je v skladišču prišlo lani, pa je po Garzarollijevem zatrdilu onemogočeno že s samo zasnovo rezervoarjev, saj bodo imeli dvojno dno in dvojen plašč. Dodatno bo možnost onesnaževanja okolja zmanjševala navezava tehnološke kanalizacije na oljm čistilec, pa tudi meteorna kanalizacija bo zgrajena ločeno od tehnološke.
M. leskovšek-svete
ODPRTA VRATA V EKONOMSKO ŠOLO
NOVO MESTO - Srednja ekonomska šola Novo mesto vabi danes od 9. do 12. ure na dan odprtih vrat, kjer bodo predstavili šolo ter izobraževalne programe ekonomske gimnazije, ekonomskega tehnika in trgovca. Posamezni učitelji bodo pripravili ure iz nekaterih predmetov, na koncu pa se bo mogoče se posamezno pogovoriti z ravnateljem in šolsko svetovalko.
RAZBOR - Otrokom je treba omogočiti, da pridobivajo izkušnje. Otroci imajo pravico, da delajo napake in da jih skušajo tudi popraviti. Sebe dajemo skozi knjigo! To so le nekatere misli sobotne gostje Razborskih večerov Štefke Kučan, ki jih prireja v tej vasici pod Lisco pater Karel Gr-žan že drugo leto.
Za vsako zgoraj zapisano misel Kučanove je zadaj izpoved, izkušnja in nauk. Denimo tisto o edini češnji v vasi, ki je tako zaskomina-la otroke, da se niso mogli upreti skušnjavi. A nesrečne okoliščine so pripeljale do zapleta: lastnik češnje je zasačil otroke, ravno ko so hoteli pokusiti nekaj prepove-
danih sadežev. S težko roko se je spozabil nad najmljašim otrokom. Eipilog: lastnik češenj je vsem bližjim hišam položil na prag skodelo češenj; češnjo, ki bi skoraj pokvarila dobre medsosedske odnose, pa je, seveda na žalost otrok, raje požagal.
Kučanova je na primeru svoje matere (ob lupljenju krompirja) prikazala, kako bi morali odrasli takoj prisluhniti otrokovim vprašanjem in jih skušali tudi rešiti, četudi gre še za tako drobne stvari. Iz skodelice, ki jo je prinesla še od doma in je uspešno zdravila otroke s čajčki, pije čaje tudi Milan, kadar je bolan, je povedala Štefka Kučan.	P.	P.
ŠTEFKA KUČAN NA RAZBORJU - Nastopi mladih, ljudskih pevk, otvoritev razstave slik slikarke Severine Trošt - Šprogar iz Trbovelj so nabito polno mladinsko sobo razborske župnije izpolnili s pozitivno energijo, ki jo je še nadgradila iskrena izpoved Kučanove o svojih izkušnjah iz otroških let v toplem domu v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in iz zrelih let matere dveh hčera. (Foto: P. Perc)
Ena poštna enota za okrog 3.500 ljudi
Izboljšali dostavo
V večini podjetij v Mariboru, kjer prevladujejo kovinska,
elektro in tekstilna industrija,
se število delovnih mest že ne-
kaj let zmanjšuje, zato je v regiji več kot 30.000 brezposelnih delavcev. Na srečo pa ima v Mariboru od leta 1995 sedež tudi Pošta Slovenije, ki je v zadnjih letih močno razširila svojo dejavnost ter povečala obseg storitev in število zaposlenih. Samo v letošnjem letu so slovenski poštarji zabeležili 12-odsto-tno rast storitev, število delovnih mest na Pošti Slovenije pa seje povečalo za 125. Ta čas je
v tem podjetju, ki sodi med največje v Sloveniji, že 5.770 zaposlenih.
Pred koncem leta je Pošta Slovenije v Mariboru pripravila tiskovno konferenco, na kateri je direktor mag. Alfonz Podgorelec orisal poslovanje podjetja v letošnjem letu in načrte za naslednje leto. Povedal je, da so v letošnjem letu odprli kar šest novih poštnih enot, in sicer v Novem mestu, Prvačini, Celju, Kotljah, Godoviču in Mariboru. Tako trenutno ena poštna enota v Sloveniji opravlja storitve za 3.597 prebivalcev in pokriva v povprečju 36,7 kvadratnih kilometrov.
Poštarji so v letošnjem letu izboljšali tudi kakovost dostave. Tako trenutno 96,7% gospodinjstvom v državi dostavljajo pošto pet do šestkrat na teden. Ker bodo s prizadevanji za dvig kakovosti dostave nadaljevali, bo konec leta 2000 tri- do štirikrat na teden prejemalo pošto
samo še 1,5% oziroma nekaj manj kot 10.000 gospodinjstev.
Poslovni rezultati Pošte Slovenije pa niso tako obetavni kot rasf obsega in kakovosti storitev. Razlog za to so cene storitev v prenosu pisem, dopisnic m telegrafskih sporočil, ki jih nadzira vlada.
Za letošnje leto so pri Pošti Slovenije načrtovali, da bodo poslovno leto končali z 1,6 milijarde tolarjev izgube, vendar bo dejansko izguba znašala samo 200 milijonov tolarjev. Razlika med ocenjeno in načrtovano izgubo je posledica izrednih prihodkov (prodaja računalniškega centra, prodaja poslovnih prostorov) in prihodkov od prodaje tržnih storitev. Bilanca obvezne gospodarske javne službe izkazuje izgubo v visim 4,3 milijarde tolarjev, medtem ko dosegajo poštarji z opravljanjem drugih storitev dobiček v višini 4,1 milijarde tolarjev. Do izgube v poslovanju prihaja torej zaradi zaostajanja cen storitev pri prenosu pisem, dopisnic in telegrafskih sporočil, ki so v pristojnosti vlade. Daleč največjo izgubo prinaša prenos pisem in dopisnic v notranjem prometu, saj s trenutno veljavno ceno poštarji krijejo samo 55 odstotkov stroškov omenjenih storitev.
Kljub težavam pa Pošta Slovenije veliko vlaga v razvoj. Tako so naložbe v obnovo in organizacijo poštnega omrežja v Sloveniji letos znašale 4,2 m1'1" jarde tolarjev, v naslednjem letu pa nameravajo slovensk' poštarji investirati okoli 4 mm" jarde tolarjev. Okoli polovico teh sredstev bodo namenih za izgradnjo novega poštnega centra v Mariboru in za posodobitev informatike, odpreti pa nameravajo tudi dve novi pns,n' enoti: v Malečniku in v Stožicah pri Ljubljani. Posebno pozornost posvečajo tudi izboljšanji' dosedanjih in uvajanju novm storitev. TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
v- __________________ž
MILLENIUM - Histerija ob prehodu v novo tisočletje je dosegla vrhunec. Vse je v znamenju “milenija”, kot so imenovanje tisočletja spakljivo prevzeli slovenski hohštaplerji in ga sedaj papagajsko ponavljajo vsevprek. Vsem tem milenijomanom pa je skupno pomanjkanje osnovnega znanja. Leto 2000 namreč ni prvo leto novega tisočletja, ampak zadnje leto starega, tako kot mladenka, ki je dopolnila 19 let, ni v tretjem desetletju, ampak se ji začenja iztekati zadnje leto drugega. Morda so pa prav to imeli v mislih pri Pivovarni Union, ko na novoletnih čestitkah piše: Z Unionom v novi milenij. Za prehod v novo tisočletje pa bodo morali ljudje še celo leto 2000 izdatno vaditi. Pa da se ne bi kdo slučajno zmotil in se celo leto nacejal z Zalo...
POŠTAR - Jože Kukec, dolgoletni vodstveni uslužbenec na novomeški Pošti in zagnani (amaterski) politik, je ne dolgo pred pokojem postal gastarbajter, kot se razumljivo reče delavcu na začasnem delu v tujini. Iz toplega domačega zavetja je odšel povsem na drug konec; res ne sveta, ampak domovine. A za naše razmere je že več kot dovolj, če greš (približno po Vodniku) “od straže hrvaške, kjer sonce mi pride, v nograde laške, kjer doli zaide”. Jože je namreč postal vodja pošte v Novi Gorici. Ampak samo med tednom. Konci tednov so pa strogo dolenjski.
BAVBAV - Šentjernejska opozicija z velikim nezaupanjem in slabimi napovedmi pričakuje prihod avstrijskega podjetja llbau, ki je izdelalo študijo za zbiranje in čiščenje odpadnih voda v občini. Nič dobrega opozicijski svetniki ne pričakujejo niti od mešanega javnega podjetja, ki naj bi za to priskrbelo čimveč denarja, zlasti od Evropske skupnosti. Strah je tako velik in opozorila tako resna, da ne bi bilo čudno, če bi avstrijsko podjetje preimenovali v Ilbau-bau.
Ena gospa je rekla, da za obilno hrano in čaj za hujšanje ni nikoli škoda denarja.
v BTC-JU DELAVNICE ZA OTROKE
NOVO MESTO - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto v mesecu decembru pripravlja za otroke v novomeškem BTC-ju delavnice Otroški svet. V hali A s kreativnimi domislicami srednješolski prostovoljci krajšajo čas malčkom, katerih starši se napotijo po nakupih. Od ponedeljka do petka J*m lahko najmlajše zaupate med 16.30 in 19., ob sobotah pa °d 9. do 12. ure. V istem prostoru lahko kupite tudi Unicefove voščilnice in izdelke Regionalnega odbora za Unicef Novo mesto.
I	Z M A š_l H	OBČIM
Suhokranjski drobiž
PRAZNOVANJA - Pričela so se novoletna praznovanja različnih društev in organizacij. Skupno so nazdravili in se poveselili že dvorski upokojenci in starostniki jo nedeljo v gostilni Stupar na Dvoru, podobno praznovanje pa hodo pripravili tudi žužemberški upokojenci, člani Turističnega društva in Društvo prijateljev mladine iz Žužemberka to soboto Jj gostilni Zupančič v Žužemberku.
NOVO DRUŠTVO v- Novo Konjerejsko društvo v Žužemberku, ki ga vodi Franc Pucelj, >ma pred sabo veliko nalog. Mnogi člani društva so tudi že pred ustanovnim občnim zborom veliko delali pri vzgoji in promociji konj. Na Miklavževo so popeljali *,udi samega Miklavža po ulicah Žužemberka. Na trgu se jim je Pridružil tudi župan Franc Škuf-ca in prisedel med hudičke. Janez Gliha je hitro župana premestil med angelčke s pripombo, da med hudičke in vrage pa res ne sodi.
DANES SEJA - V prenovljenih prostorih sejne sobe občine Žužemberk bo danes 9. seja občinskega sveta občine Žužemberk. Svetniki bodo med drugim ^Pregovorili o novem grbu občine Žužemberk, obravnavali plače funkcionarjev in nagrade delovnih teles v občini, pregledali Pa bodo tudi osnutek proračuna občine za leto 2000. S. M.
NAMESTO NOVOLETNIH DARIL ZA DIALIZO
NOVO MESTO - Jože Papež, lastnik in direktor novomeške Termotehnike, se je letos že tretje leto zapored odločil, da bo firma denar, ki bi ga sicer namenila za novoletna darila, dala za humanitarne namene, tokrat za izgradnjo novega dializnega oddelka novomeške bolnišnice. K temu je pozval tudi kupce in dobavitelje Termo-tehnikine. Lani so tako zbrali 1.260.000 tolarjev za nakup sodobnega ultrazvočnega aparata za novomeško bolnišnico, letos pa Papež računa še na boljši odziv.
SPORED PRIREDITEV NA GLAVNEM TRGU
Sobota, 25. december - ob 17. uri nastop pihalnega orkestra, ob 20. uri pa koncert Borisa Novkoviča. Nedelja, 26. december - ob 17. uri nastop Nove arkade: Mateja in Tomaž, ob 20. uri koncert Simone Weiss. Ponedeljek, 27. december - ob 10. uri humanitarna prireditev Za otroški nasmeh novega tisočletja s čarovnikom Grego, fotografiranjem z dedkom Mrazom in darili; ob 16. uri humanitarni nastop Vilija Resnika, Foxy Teens, Igorja the Primca, skupine Durhmarš, predstavitvijo košarkarjev Krke Telekoma in nagradnimi igrami; ob 20,'uri koncert Gorana Karana. Torek, 28. december - ob 17. uri nastop Mačkonov in Saša Dukiča; ob 20. uri koncert skupine Agropop. Sreda, 29. december - ob 17. uri nastop Dolenjskega okteta, okteta Adoramus, literanega kluba Dragotin Kette in pevskega zbora Šmihel; ob 20. uri koncert Petra Graša. Četrtek, 30. december - ob 10. uri nastop mladih novomeških ansamblov^ ob 17. uri koncert novomeške mestne godbe; ob 20. uri koncert Štajerskih 7. Petek, 31. december - ob 20. uri Odštevajmo skupaj z radiem Max; ob 22. uri začetek silvestrovanja z Brati iz Oplotnice, Silvestrom Polakom in Sonjo Povhe. Sobota, 1. januar - ob 20. uri koncert Davorja Radolfija in Ritma Loca.
NOVO MESTO - Novomeški Glavni trg bo od 25. decembra do 1. januarja prizorišče številnih prireditev, ki jih bosta pripravila trebanjski radio Max pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z mestno občino Novo mesto. Za ta namen bodo po 20. decembru sredi trga med Mladinsko knjigo in Kettejevim vodnjakom postavili 60 m dolg in 15 m širok ogrevan šotor z lesenim podom, kjer bodo potekale vse prireditve, na katerih bodo poleg nekaterih slovenskih glasbenikov nastopili številni pevci in skupine iz Hrvaške. Medtem ko bodo dopoldanske in popoldanske prireditve praviloma brezplačne, bo treba za ponedeljkovi humanitarni prireditvi za obnovo otroškega oddelka novomeške bolnišnice in Varno hišo plačati 700 oziroma 800 tolarjev vstopnine, za večerne koncerte pa bo treba odšteti od 800 do 1200 tolarjev.
V šotoru se bo program vsak dan začel ob 10. uri, ko bodo za glasbo skrbeli sodelavci radia Max, otroci pa se bodo v McDo-
naldsovem kotičku igrali z računalnikom in brskali po internetu. Varnostniki bodo med vsemi prireditvami poskrbeli, da obiskovalci ne bodo prinašali v šotor pirotehničnih sredstev, orožja in alkoholnih pijač. Od 20. decembra do
3. januarja, ko bo sredi trga stal šotor, bo ta del Glavnega trga seveda zaprt za promet, ta bo speljan mimo frančiškanskega samostana, na Silvestrovo pa bo za promet zaprt cel Glavni trg.
I. V.
Labod z inovacijami nad krizo
Ker inovativnost vzpodbujajo že več let, se iz proizvodnje širi na druge službe, predlogi pa prinašajo že tudi večje prihranke - Inovacija leta in dve nagradi za inovatorja leta
Center za izobraževanje in rekreacijo diabetikov na Otočcu - Strokovni programi za različne skupine diabetikov
OTOČEC - Prejšnji četrtek so na Otočcu odprli Center za izobraževanje in rekreacijo diabetikov in predstavili strokovne programe, namenjene različnim skupinam diabetikov.
V Sloveniji je okoli 90.000 ljudi s sladkorno boleznijo. V 38 društvih diabetikov je včlanjenih 20.000 bolnikov. Sladkorno bolezen lahko dobi vsak v katerikoli starosti in kjerkoli na svetu, traja pa do konca življenja in je ne morejo pozdraviti. Ždravljenje je dosmrtno in je učinkovito, če se bolnik nauči dobro voditi svojo bolezen, skrbi za svoje zdravje in upošteva nasvete zdravstvenih delavcev. Tako lahko človek s to boleznijo živi polno življenje.
“Ljudje, ki zbolijo za sladkorno boleznijo, dobijo v zdravstvenih ustanovah informacije o jemanju zdravil, samovodenju bolezni in življenjskem režimu, organiziranega, vsebinsko strokovno določenega izobraževanja pa je pri nas premalo,” pravi Vlasta Gjura Ka-loper, dr. med., podpredsednica
Zveze društev diabetikov Slovenije. Društva diabetikov so že pred leti iz potrebe po druženju članov in izmenjavi izkušenj začela organizirati tako imenovana preventivna okrevanja. Med enotedenskimi skupnimi bivanji so pripravili predavanja o različnih temah s področja diabetesa, močna spodbuda za organiziranje centra za zdravstveno vzgojo diabetikov pa je bil ogled takega centra na Finskem.
Zveza društev diabetikov in Krka Zdravilišča so pridobili slovenske diabetologe in strokovnjake za prehrano ter telesno vzgojo, da so napisali izobraževalne programe za različne skupine diabetikov. “Želim, da bi ti programi našli mesto v procesu izobraževanja ljudi s sladkorno boleznijo, da bi se diabetiki z veseljem in pričakovanjem udeleževali tečajev in da bi strokovnjaki še naprej sodelovali tako pri njihovem izvajanju kot pri njihovem nenehnem vsebinskem dopolnjevanju,” pravi dr. Vlasta Gjura Kaloper. A. B.
DIABETIKI NA OTOČCU - Ob odprtju Centra za izobraževanje in rekreacijo diabetikov na Otočcu so se udeleženci zelo zanimali za strokovne programe za različne skupine diabetikov. Odprtja centra se je udeležila tudi prof. dr. Andreja Kocjančič (prva z leve), predstojnica klinike za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, ki je tudi predsednica strokovnega odbora centra. (Foto: A. B.)
Mestna občina in radio Max bosta na Glavnem trgu od 25. decembra do 1. januarja pripravila vrsto koncertov in drugih prireditev - Postavili bodo 60 m dolg šotor
NOVO MESTO - “Konfekcijska in obutvena dejavnost je v zelo težkem položaju, saj skorajda ne mine mesec, da ne bi kako podjetje šlo v stečaj ali prisilno poravnavo, zato so nujne pospešene spremembe,” je minuli petek na slovesnosti v tovarni Labod, kjer so nagradili najboljše inovatorje, dejal direktor Andrej Kirm. Inovacije spodbujajo že več let, zato prinašajo znatne prihranke. Inovativnost seje iz proizvodnje razširila tudi v strokovne službe, želijo pa si, da bi se še na področje trženja.
Ob podelitvi nagrad je Barbara Kranjc iz Revoza predstavila sistem sugestij in drobnih predlogov izboljšav ter uspehe, ki so jih dosegli pri tem. V Labodu iz leta v leto dobivajo več inovativnih predlogov in so odločeni še naprej vzpodbujati izboljšave. Letos je bilo največ predlogov v enotah Trebnje, Libna in Ločna, k čemur so s spodbudami prispevale tudi direktorice obratov. Komisija za inovacije je letos obravnavala in nagradila 58 predlogov, ki jih je dalo 42 inovatorjev. Med temi predlogi sojih 14 dali v strokovnih službah. Labodova komisija vsako leto svoje inovatorje prijavi tudi na občinski razpis za podelitev nagrad za inovativno dejavnost.
Tokrat je nagrado za raziskovalne
Zdravstvena vzgoja diabetikov
Pred tednom dni so na Otočcu predstavili drugi Almanah slovenskih občin 2000
dosežke in inovativno delo prejel strojni tehnik Anton Redek, vodja vzdrževanja v tovarni Temenica.
Tudi tovarna Labod je za inovacijo letošnjega leta razglasila ravno Redkov inovativni predlog za dvojno robljenje šala, ki omogoča robljenje brez likanja dolžin. Ža ta namen je inovator predelal potisno nogo na aparatu in upora-
bil pravilno pregradno garnituro na šivalnem stroju. Kot so povedali, inovacija prinaša velike prihranke in poleg tega tudi bistveno izboljšuje kakovost opravljenega dela pri izdelavi šala.
Pretekli petek so v Labodu podelili tudi dve nagradi Inovator leta. Prvo so prejeli Ivan Jarc, Andrej Horvat, Jože Pavlin in Robert Zupančič iz mehanične delavnice, ki so skupaj poskrbeli za sedem izboljšav v proizvodnem procesu. Na direktorjev predlog so letos enako nagrado podelili še Miri Pleskovič iz finančno-računovod-skega sektorja za tri predloge izboljšav pri urejanju podatkov v poslovanju.	.	.
F 1 B. DUSIČ GORNIK
Almanah, da bomo vedeli
NAGRADA ZA INOVACIJO LETA - Strojni tehnik iz tovarne Temenica Anton Redek (levo) je na posebni svečanosti v Labodu prejel priznanje kot avtor letošnje inovacije leta. Njegov predlog za dvojno robljenje šala je, kot je povedal direktor Laboda Andrej Kirm (desno), izboljšal kakovost dela in prinesel prihranke. (Foto: B. D. G.)
OTOČEC - Almanah sta izdala novomeški Studio Fokus in celjska družba Sinergija. Direktor projekta ter glavni in odgovorni urednik Primož Žižek upa, da bodo tiskane in elektronske strani almanaha prispevale h konkurenčnosti slovenskih okolij ter vz-
Mag. Stane Vlaj
Novomeščani v leto 2000 pod šotorom
podbudile medsebojno poslovno in drugo sodelovanju. Svetovalec pri projektu je bil mag. Stane Vlaj.
Almanah skozi prizmo občin, upravnih enot in 12 statističnih regij s skupno 250.000 podatki predstavlja dogajanje in življenje v Sloveniji. 192 slovenskih občin so predstavili s splošnimi podatki ter s podatki o javni upravi, gospodarstvu in negospodarstvu. Tako na straneh almanaha lahko izvemo, kdo je za kaj odgovoren v posamezni občinski upravi, kakšna je politična sestava občinskih svetov, kako je z gospodarstvom, katere so najpomembnejše panoge in največje družbe ter kateri so najpomembnejši projekti s področja gospodarstva in komunalne infrastrukture. Vključene so še upravne enote, kulturne ustanove in pomembne kulturne prireditve, športne dvorane in lokalni mediji.
Izdajatelji so pripravili še vrsto aktualnih tem, ki so povezane z življenjem lokalnih skupnosti: o lokalni samoupravi, približevanju Evropski uniji, gospodarstvu, organiziranosti študentov, šolstvu, kmetijstvu, gozdarstvu ter o notarjih. Med drugim je v almanahu predstavljen tudi pilotni turistični projekt Po poten Dolenjske in Bele krajine, okrog katerega se združuje več občin.
V almanah lahko sežete kot v vsako drugo knjigo ali pa po elektronski poti preko podatkovnega in servisnega portala www.ASIO.NET.
B. D. G.
OBUTI MAČEK
NOVO MESTO - Danes, 16. decembra, bo ob štirih popoldne v Domu kulture lutkovna predstava Obuti maček v režiji Matije Milčinskega in izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor.
CEPETA VČKOV ZBORČEK-Brez glasbe in petja v vrtcu Cepetavček ne gre. Zborček (na sliki) je popestril tudi proslavljanje 15-letnice, ki jo je zaznamovala velikanska in slastna torta, česar so bili še posebej veseli malčki. Na desni je ravnateljšole Aleksander Rupena. (Foto: L. M.)
Praznično v Cepetavčku
Mirnopeški vrtec praznuje 15 let - Prisrčna proslava - Pet skupin in dve družinski varstvi - Se vedno utesnjenost
MIRNA PEČ - Vrsto let je bil velik problem Mirnopečanov varstvo otrok, zato je bil 28. november 1984 pomemben dan: v dvosobnem stanovanju takratnega učiteljskega bloka so odprli vrtec, kjer je prostor dobilo 18 malčkov. Že takoj na začetku ni mogel kriti vseh potreb po predšolskem varstvu, zato je bilo veselje še toliko večje, ko so čez štiri leta ob dograditvi osnovne šole dobili tudi štiri nove igralnice in spremljevalne prostore, že kar nekaj let pa v vrtcu deluje pet skupin in od letos dve družinski varstvi: Gorenc in Ajdič.
“Vrtec spet doživlja utesnjenost, toda v materialnem smislu nam stoji ob strani Občina Mirna Peč. Z dograditvijo šolske stavbe za potrebe devetletke bodo tudi pogoji za delo v vrtcu ustreznejši,” je na proslavi ob 15-letnici vrtca Cepetavček 10. decembra spodbudno dejal ravnatelj OŠ Mirna Peč Aleksander Rupena, kije pohvalil delo vzgojiteljic in vseh, ki
imajo zasluge, da je vrtec v teh letih postal prepoznaven v kraju. Vodja vrtca Anica Krese je povedala, da se trudijo za čim boljše sodelovanje s starši in daje Cepetavček “radoživ, razigran in včasih nagajiv otrok, ki hodi v vrtec, kjer ga sprejmemo takšnega, kakršen je, predvsem pa mu dovolimo biti otrok.”
Da je Cepetavček vrtec veselja, smeha, igrivosti in radosti, so na proslavi dokazali tudi otroci. V pestrem kulturnem programu so navdušili mladi pevci, ki so najprej zapeli svojo himno, nato pa še nekaj drugih pesmic. Zanimiv je bil sprehod skozi igralnice in pa skrbno pripravljeni razstava o njihovem delu. Ob 15. rojstnem dnevu so izdali Cepetavčkove novice, prav potiho pa so povedali tudi, da pripravljajo svojo kaseto. Zagnanosti jim očitno ne manjka, to pa pomeni tudi, da vrtec nudi nešteto izzivov za ustvarjalno in bogato otroštvo ter sploh za življenje.	L.	MURN
IZ NAŠIH OBČI M MMU
Za metliškim županom naporno leto
Zupan Slavko Dragovan sprejel novinarje, ki poročajo iz metliške občine - Politika ni na prvem mestu - V letošnjem letu začeli z nekaj velikimi naložbami ■ Kmalu nadzidan gasilski dom
METLIKA - Metliški župan Slavko Dragovanje pretekli teden pripravil predpraznični sprejem za novinarje, ki “pokrivajo” metliško občino. Leto potem, ko je bil izvoljen, je iskreno priznal, daje županovanje zelo naporno in zahtevno. Vendar po njegovih besedah pri odločitvah ne igra najpomembnejše vloge politika, medtem ko na sejah občinskega sveta dovoljuje zvrhano mero demokratičnosti in s tem tudi veliko replik. Zato so seje daljše kot drugod, a se razidejo kot prijatelji in ne kot sovražniki.
Sicer pa je Dragovan govoril predvsem o večjih naložbah v letošnjem letu, kot sta obnova strehe metliškega gradu in nadzidava gasilskega doma v Metliki, ki naj bi bili zaključeni do 20. decembra. Pomemben za razmah metliškega podjetništva je začetek gradnje obrtno-podjetniške cone ob mestni obvoznici. 95 odst. zemljišč na
RAZSTAVA BOŠTJANA MATJAŠIČA
METLIKA-V četrtek, 16. decembra, bo ob 18. uri metliška območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti v čitalnici Ljudske knjižnice Metlika pripravila otvoritev razstave fotografij domačina Boštjana Matjašiča. V kulturnem programu bodo nastopili mladi glasbeniki iz metliške podružnice Glasbene šole.
22.000	kv. metrih je že rezerviranih za devet kupcev. Občina je kupcem pri nakupu omogočila tudi nekaj ugodnosti, a čeprav je župan priznal, da te morda res niso tolikšne kot v sosednjih občinah, so se potrudili, kolikor je bilo največ v njihovi moči. Zanimanje podjetnikov pa je potrdilo, da je Metlika na strateško pomembni legi.
Nadaljujejo tudi z regionalnim projektom vodooskrbe Bele krajine, za katero so vse tri občine nedavno dobile od kmetijskega ministrstva in ministrstva za ekonomske odnose in razvoj 100 milijonov tolarjev, denar pa pričakujejo tudi od ministrstva za okolje in prostor. Občinarji so kar pol leta od 200 lastnikov zbirali soglasja za prekop zemljišč. Nekateri so bili precej nezaupljivi, saj so že doslej imeli slabe izkušnje. Ponekod so morali celo premakniti traso, ker niso dobili soglasij. Tudi sicer so v občini precej vložili v vodooskrbo, zadovoljen pa je, da
jim je uspelo pridobiti tudi vso dokumentacijo in soglasja krajanov za vodovod Jugorje. V teh dneh
• Precejšen zalogaj je tudi gradnja mrliških vežic. Sedaj ju gradijo na Radoviči in v Podzemlju, vsaka pa bo veljala 15 milijonov tolarjev. Zgrajeni naj bi bili v dveh letih. Mrliško vežico pri Treh farah v Rosalnicah pa naj bi pričeli graditi s pomočjo občine in sedmih krajevnih skupnosti prihodnje leto.
naj bi pričela s poskusnim delovanjem tudi čistilna naprava v Rosalnicah.
M. B.-J.
MLADI ZA STAREJŠE - Pretekli teden je ZPM Metlika skupaj s svojimi društvi pripravila v okviru Veselega decembra delavnice “Mladi za starejše ”, Delavnic v Metliki, Podzemlju, Gradcu, na Suhorju in Radoviči se je udeležilo okrog 180predšolskih in šolskih otrok pod vodstvom številnih prostovoljcev, ki so izdelovali preprosta darilca iz naravnih materialov. V drugi polovici decembra bodo s temi darilci obiskali občane, starejše od 70 let, ki - živijo povsem sami, in jim s tem polepšali praznične dni. (Foto: M. B.-J.)
Jevšček dela tudi svedre za zobe
Obrtnik Stane Jevšček ima veliko naročil, a kaj, ko je zaradi prostorske stiske že tako utesnjen, da tudi novih delavcev ne more zaposliti - Večina izdelkov gre na tuji trg
ČRNOMELJ - Stane Jevšček je pred 21 leti pričel s kovinostru-garstvom, ki je še danes osnovna dejavnost v njegovi obrtni delavnici. Ves ta čas je ohranil enak proizvodni program, izdeluje pa predvsem po načrtih in naročilih znanih kupcev. Gre za dele za elektroniko in elektroindustrijo. Zalaga mnoge slovenske tovarne, še najmanj izdelkov pa proda v Beli krajini. Skoraj 95 odst. izdelkov, v katerih so vgrajeni tudi deli iz njegove delavnice, pa prodajo na tujem trgu.
Priganjala dozidava šole
Zaradi gradnje prizidka k metliški osnovni šoli svetniki na izredni seji že sprejeli proračun za prihodnje leto
METLIKA - Metliški svetniki so pretekli teden nadaljevali sejo, ki je niso dokončali teden poprej. Razpravljali so le o osnutku proračuna za prihodnje leto, ki naj bi ga na predlog župana Slavka Dragovana in nekaterih svetnikov na isti seji sprejeli tudi kot predlog.
A svetnik Branko Matkovič je opozoril na prvi odstavek 101. člena poslovnika, ki pravi, da “o drugih aktih razen o odloku o proračunu občine in.o prostorskih in drugih planih razvoja občine odloča svet praviloma na isti seji”. Pomeni torej, da svetniki ne bi smeli na isti seji sprejeti osnutka in predloga proračuna, čeprav nekaterih svetnikov ni prav nič motilo, če bi kršili poslovnik. Svetovalec župana Nikola Ladi-ka je opozoril, da bodo, če ne bodo
Z GODBO V NOVO LETO
METLIKA - Mestna godba Metlika bo letos že tretjič pripravila predpraznično prireditev, s katero bo obiskovalcem zaželela srečno novo leto. Prireditev bo v petek, 18. decembra, ob 20. uri v tukajšnji športni dvorani. Poleg metliških godbenikov bodo nastopili še Pihalni ortester Kostanjevica, plesna skupina Harlekin plus iz Kostanjevice, plesna para iz Kostanjevice in Vojnika, pevka Maja Dobrotin-šek, Anton Filak s harmoniko, trio Breza, ženski pevski zbor Lan, oktet Vitis ter humorista Brajdimir in Berta iz Modre kronike. Program bo povezoval Toni Gašperič.
sprejeli proračuna, še bolj zamujali z začetkom gradnje prizidka k metliški osnovni šoli in lahko bi nastale celo nepremostljive težave.
Matkovič je protestiral, da je nekorektno povezovati sprejem proračuna po hitrem postopku z gradnjo prizidka k osnovni šoli, za katero so dobili svetniki terminski plan na mizo šele tik pred sejo. Ker po Matkovičevem mnenju naložba v osnovno šolo ni vprašljiva, saj je v državnem proračunu, je predlagal le sprejem sklepa o tej investiciji. A je Dragovan svetnike opozoril, da bodo naložbe v občini uresničene znatno pozneje, če ne bodo svetniki dovolj podjetniški in hitri. “Celo Begrad je obljubil, da bo pomagal pri naložbi v osnovno šolo, seveda pa jo bomo morali odplačevati leta 2001 in morda še 2002. A zadolževanje občine ne bo tolikšno, da bi zaradi tega koga bolela glava,” je dejal Dragovan in potrdil, da prav zaradi gradnje šolskega prizidka zagovarja sprejem proračuna po hitrem postopku. Kajti čim pozneje ga bodo sprejeli, tem pozneje bodo dobili tudi soglasje na ministrstvu za finance, to pa pomeni tudi zamik pri začetku gradnje. Vendar je tudi on spoznal, da nima smisla kršiti poslovnika, zato je zaključil redno sejo ter čez četrt ure sklical izredno sejo. Na njej je bil ustno podan le amandma za povečanje sredstev Zvezi prijateljev mladine, ki ni bil sprejet, medtem ko so proračun za leto 2000 svetniki sprejeli.
M. B.-J.
Eden redkih izdelkov, ki jih Jevšček ne izdeluje po naročilu, so zobozdravstveni svedri, ki pa jih ni lahko prodati. “Mnogi niti ne vedo, da jih izdelujemo. Poleg tega jih veliki trgovci uvažajo in z domačim izdelkom je težko priti na trg ne glede na kakovost. Je že tako, da se slovenski trg vse bolj odpira za tuje blago,” pravi Jevšček, ki je začel svojo obrt v kleti domače hiše. Ko je širil dejavnost, je dozidaval tudi delavnico, sedaj pa je zmanjkalo prostora za dozidavo, a tudi za stroje v delavnici. “Kupci, za katere delam, imajo certifikate kakovosti ISO in po njihovih zahtevah delam tudi sam, čeprav nimam ISO. Tudi sam bi dal zahtevo za ISO, a kaj, ko nimam primernih prostorov za delo! Žal pa spoznavam, da tudi v črnomaljski občini ni pravih možnosti za gradnjo delavnice,” je razočaran Jevšček, ki ima poleg
BOŽIČNI KONCERT V METLIKI
METLIKA - V soboto, 18. decembra, bo ob 20. uri v športni dvorani osnovne šole Metlika božični koncert, ki ga pripravlja metliška mestna godba. Slavnostni govornik bo metliški župan Slavko Dragovan, v programu pa bodo sodelovali še: Pihalni orkester Kostanjevica ob Krki, Modra kronika, pevski zbor Lan, plesna skupina Harlekin plus, trio Breza, harmonikar Anton Filak, dvanajstletna pevka Maja iz okolice Celja ter dva plesna para. Program bo povezoval Toni Gašperič, za sceno bo poskrbela Bariča Flaj-nik, za ozvočitev in razsvetljavo pa Darko Plut. Prireditev bo popestril Božiček, za vstopnino pa bo treba odšteti tisoč tolarjev. T. G.
sina Bojana zaposlenega še enega delavca. Zatrjuje, da bi zagotovo zaposlil še koga, a zaradi prostorske stiske to ni mogoče.
Zaradi pretesne delavnice je Jevšček še toliko bolj slabe volje, ker ima veliko naročil za delo, saj sodeluje z resnimi firmami, ki mu
Semiški učenci niso narkomani
Ravnateljica osnovne šole Semič Silva Jančan zanikala, da bi na njihovi šoli razpečevali mamila, kot je na seji občinskega sveta dejal predsednik SNS Božidar Hančič - Dobro varovanje
SEMIČ - Predsednik občinskega odbora SNS Semič Božidar Hančič je na zadnji seji tukajšnjega občinskega sveta opozoril, da seje v občini že tako razpaslo uživanje mamil, da jih razpečujejo celo že v osnovni šoli. Zanimalo ga je, kako je zavarovan vhod v šolo. Svetnik Jože Mihelčič je dodal, da so v mamilih na občinskem svetu že razpravljali, a očitno brez pravega učinka. Po njegovem bi morali pripraviti predavanja, na katerih bi o narkomaniji govorili tako staršem kot otrokom.
Če bi bila kot gostja na seji ravnateljica semiške osnovne šole Silva Jančan, bi lahko svetniki takoj dobili odgovor iz prve roke. Tako pa je, ko so svetniki zapuščali sejo, ostal grenak priokus. “Dan po seji me je poklical župan Bukovec in ugotovili smo, da so tisti mladi Semičani, ki kadijo travo, naši nekdanji učenci in danes že srednješolci. Povsem odveč pa je očitek, da razpečevalci drog hodijo po naši šoli,” je dodala Janča-nova ter pojasnila, da imajo dopoldne glavna vhodna vrata za-
klenjena. Odprta so le zadnja vrata, tam pa je tudi dežurni učene?. Sicer pa je njihova šola s 420 učenci še toliko majhna, da se med seboj vsi poznajo, zato bi takoj opazili, če bi se med njimi sukal tujec. Popoldne pa je šola zaklenjena, še dodatno pa jo varujejo plačani varnostniki.
Jančanova je bila celo zelo zadovoljna, da prav letošnje šolsko leto nimajo na šoli nobenega učenca z izrazitimi vzgojnimi problemi. Tlidi šolski socialni delavki učenci veliko zaupajo, in če bi bilo kar
koli narobe, bi hitro zvedela in tudi ukrepala. Da prav opozorilom na posledice, ki jih povzroča droga, posvečajo na šoli veliko pozornost, dokazuje tudi to, da so v lanskem šolskem letu pripravili obširen projekt z naslovom “Droga ali zdravje”. Učenci in učitelji so pritegnili k sodelovanju tudi socialno službo, zdravstvene delavce, policiste in kriminaliste.
“Ne zatiskamo si oči pred zlom, ki ga povzroča uživanje mamil, saj se zavedamo, da ta nevarnost preži prav povsod. Zato učence osveščamo na vsakem koraku, tudi pri razrednih urah. Res pa je, da se bodo morali tega problema zavedati tudi starši, saj šola ne more popolnoma nadomestiti družine,” je prepričana ravnateljica Jančanova.	M.	BEZEK-JAKŠE
Stane Jevšček ob stružnem aparatu
Januarja bo denar za podjetnike
Že decembra pa tudi cvenk za veliki črnomaljski ognjemet
ČRNOMELJ - Potem ko tukajšnji svetniki sredi novembra niso
sprejeli rebalansa letošnjega proračuna, so pretekli teden sklicali izredno sejo. Na njej je bilo le nekaj točk dnevnega reda, razprav-ljalci pa so se najdlje zadržali pri spremembi proračuna.
Iz opozicijskih vrst, kjer so sicer že vnaprej vedeli, da bo rebalans sprejet tudi brez njihovih glasov, so znova opozorili na prenapih-njen proračun. Motilo jih je, da so jim ponudili v odločanje povsem identično gradivo kot pred skoraj tremi tedni, opozorili pa tudi na to, da se je poraba občinske upra-
ve in sveta v primerjavi z lanskim letom povečala za 30 odst., kar pomeni velik pritisk na gospodarstvo. Zaskrbelo jih je tudi, ker so tri tedne pred koncem leta za drobno gospodarstvo porabili le 400 tisočakov od sprva načrtovanih 18 miljonov tolarjev, ki so jih
v rebalansu zmanjšali za milijon tolarjev.
Župan Andrej Fabjan je o napihnjenosti poračuna dejal, da so ga pisali glede na napovedi ministrstev o obljubljenem denarju. Denar za drobno gospodarstvo bodo razdelili v januarju, dobiti pa bo mogoče od enega do deset milijonov tolarjev posojila. Kar se tiče za nekatere spornega ognjemeta s prehoda iz starega v novo leto, je zatrdil, da ga bodo pripravili. Sedaj še toliko bolj zagotovo, ko so svetniki z večino glasov sprejeli rebalans proračuna.
M. B.-J.
zaupajo. Z nekaterimi je podpisal pogodbe o sodelovanju že nekajkrat zapored po pet ali celo deset let. Prav zato, ker se zaveda, da konkurenca ne spi, po drugi strani pa so vse večji pritiski na zniževanje cen, ve, da mora neprestano vlagati v stroje. A ker je na prvem mestu natančnost, precizni stroji pa stanejo od 300 tisoč DEM naprej, ve, da jih ni mogoče kupiti čez noč. Zato toliko bolj vzdržuje in obnavlja stare stroje in jim s tem podaljšuje življenjsko dobo, čeprav se mu marsikdaj zazdi, da na njih že dela čudeže.
M. BEZEK-JAKŠE
NASTOPI MLADIH GLASBENIKOV
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Učenci in učitelji Glasbene šole Črnomelj pripravljajo skupaj z metliško in semiško podružnico praznične koncerte. V četrtek, 16. decembra, se bodo v metliškem kulturnem domu predstavili mladi metliški glasbeniki. Naslednji dan bodo nastopili v Domu upokojencev v Semiču mladi Semičani, v torek, 21. decembra, pa bodo učenci matične šole pripravili koncert v črnomaljskem kulturnem domu. Vse prireditve se bodo pričele ob 17. uri.
NOVOLETNI DIRENDAJ SE NADALJUJE
ČRNOMELJ - Jutri, v petek, 17. decembra, bo ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu v okviru Novoletnega direndaja predstavitev zgoščenke in kasete ansambla Tonija Verderberja z naslovom “Zibka”. Naslednji dan bo prav tam ob isti uri večer s folklorno skupino Dragatuš ter v nedeljo, 19. decembra, prav tako v kulturnem domu ob 19. uri koncert za mlade s skupino Foxy teens. V ponedeljek, 20. decembra, pa bo dedek Mraz v kulturnem domu pripravil troje srečanj z otroki.
PRAZNIČNO VZDUŠJE
SEMIČ - V Semiču bodo pred prazniki pripravili številne prireditve. Tako bo v ponedeljek, 20. decembra, v večnamenskem prostoru osnovne šole lutkovna igrica. Naslednji dan bodo otroci v šolski knjižnici prisluhnili pravljici, v sredo, 22. decembra, pa bo v večnamenskem prostoru osnovne šole likovna delavnica. V četrtek, 23. decembra, se bo pred penzion Smuk pripeljal dedek Mraz. Vse prireditve se bodo pričele ob 16.30.
DEDEK MRAZ ŽE ZAČEL Z OBISKI
METLIKA - V okviru Veselega decembra bo v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri v metliški športni dvorani žur z dekleti Foxy teens. V torek, 21. decembra, bo ob 15.30 v tukajšnjem otroškem vrtcu ura pravljic za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, v podzemeljski osnovni šoli pa ob 13.30 dedek Mraz obdaril predšolske otroke, kar bo naslednji dan ob 15. uri storil še v kulturnem domu na Suhorju. V četrtek, 23. decembra, pa bo ob 18. uri v metliški športni dvorani prireditev z naslovom “Otroški pozdrav letu 2000”, na kateri bodo v pestrem programu nastopili otroci iz otroškega vrtca, osnovne in srednje šole.
Sprehod po Metliki
DRAGOCENOST - Metliški župan Slavko Dragovanje pretekli teden na predprazničnem sprejemu novinarjev priznal, da.je pitna voda v metliški občini vse prej kot dobra. Zato se bodo po njegovem morali ljudje naučiti ceniti zdravo pitno vodo in se zavedati, da ni poceni. Zlasti slednje nekateri občani vedo že dolgo, saj za pitje iz varnostnih razlogov raje kupujejo vodo v plastenkah. Liter takšne vode velja približno toliko kot prost, meter vode, ki priteče iz pipe. Kako dragocena je voda iz plastenk in predvsem kako dobro jo je imeti vedno pri roki, pa so Metličani še bolj spoznali dan po županovem srečanju z novinarji, ko so bile metliške vodovodne pipe suhe in so se z ustekleničeno vodo celo umivali.
ŽUPANOVANJE - Župan Dragovan samokritično priznava, da ga njegovi trije otroci bolj pogosto videvajo na televiziji kot v živo. A je televizijcem položil na srce, naj se tej praksi tudi v bodoče ne izneverijo. Najbrž ga bodo res še naprej vztrajno snemali na sestankih, sprejemih, prireditvah, otvoritvah in kar je še takih dogodkov. In njegovi otroci ga bodo še naprej gledali na TV, za njihovo mnenje pa bomo morda zvedeli vsaj takrat, ko odrastejo.
SMETNJAKI - Metliški svetniki so na dveh sejah prekinili točko dnevnega reda o ceni zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v občini. V tretje pa je šlo, tako kot v pregovoru, kot po maslu. V čem je bil razlog, da so v pol minute sprejeli novo ceno, ki so jo prej dvakrat zavrnili, ni mogoče trditi z gotovostjo, saj ni nihče obrazložil svojega glasu. A najbrž nismo daleč od resnice, če rečeno, daje bilo pri njih odločilno, da so se v šestih dneh, torej od prekinitve seje do njenega nadaljevanja, smetarske kante zelo skrčile. Medtem ko so komunalci najprej postregli s podatkom, da ima štiri petine gospodinjstev v občini 120-litrske kante, so potem trdili, da jih ima prav toliko 73-litr-ske posode. Če bi morali o tem razpravljati še na naslednji seji, bi morda celo ugotovili, da metliški občani nimajo ne kant ne smeti.
Črnomaljski drobir
ČESTITKE - Pretekli teden so se na seji sveta zopet izkazali opozicijski svetniki.. Čestitali so svetnici dr. Liljani Spec ob njej nem rojstnem dnevu in ji izročili šopek. Morda ne bi bilo to nič posebnega, če ne bi bila slavljenka svetnica v vladajoči koaliciji; Razumljivo torej, da se je poziciji zdelo to pod častjo. “Spet so bolje obveščeni kot mi,” je prijazno gesto opozicije komentiral svetnik iz pozicijskih vrst.
OKRAŠEVANJE - Ko je (še ;dno) edini črnomaljski semafor pri policijski postaji lanskega decembra samo utripal, so mimoidoči in mimovozeči ugibali, če ne gre morda le za novoletni okrasek. In Črnomaljcem so dali dobro zamisell.Danes semafor sicer dela, so pa Črnomaljci ugotovili, da lahko drog, na katerem visi semafor, koristno porabijo za obešanje svetlečih se novoletnih okraskov. Odslej ne bodo vec potrebovali novoletnih jelk. Zadostovali bodo “kandelabri”.
Semiške tropine
SNEG I - Pravijo, daje čiščenje snega eno najbolj nepotrebnih del na svetu. In še najbolje jo odnesejo tisti, ki se držijo pravila: “Bog ga je dal, bog ga bo vzel”. In ga je res. Tudi tistega debelega, ki gaje nasulo 19. in 21. novembra. A takoj, ko bo spet zapadel, se bo ponovila ista zgodba: mnogi Semičani se bodo zaradi slabo očiščenih cest odpravili na vlak, a kaj, ko bo najbrž - vsaj tako je bilo doslej - tudi železniška postaja vse prej kot splužena. In nejevolja bo tukaj. Še dobro, da obujamo spomine in napovedujemo prihodnost sedaj, ko ni snega. Drugače bi morda še mi od razjarjenih Semičanov dobili v glavo kakšno snežno kepo.
SNEG II - Sicer pa so na železniški postaji prepričani, da so vozniki sami krivi, če na njihovem parkirnem prostoru še nekaj dni potem, ko je obležal sneg, ni tako, kot bi moralo biti. Podnevi, ko vozijo okrog snežni plugi, je park'; rišče polno avtomobilov, ponoči, ko ni avtov, pa očitno tudi plug°v ni. Sicer pa: le zakaj bi si železničarji gnali k srcu sneg, saj jm navadno sliši župan, ki ga občani gnjavijo celo po domačem telefonu, kdaj jim bo prišel zorat sneg-Ne bi bilo napak, če bi si Bukovec to zapomnil in si že sedaj zagotovil koncesijo za pluženje snega za čase, ko ne 6o več župan.
SRAMOTA - Kljub nevšečnostim pa nekateri Semičani zelo pogrešajo sneg, debel sneg. Čim vec ga zapade, tem bolj zakrije znamenito semiško sramoto: stopnice proti železniški postaji.
Drobne iz Kočevja
MOLČEČNOST BILA DOKAZ - V zapisnikih s sej kočevskega občinskega sveta se pogosto pojavljajo zapisi, da je razpravljal Bojan Kocjan. Čeprav ga ni nihče izzval, je Kocjan na zadnji seji sveta slednje pojasnil z dogovorom, sprejetim znotraj poslanske skupine Zelenih. Dejal je, da kadar je za govorniškim odrom - to pa je pogosto! - je to v imenu poslanske skupine Zelenih in ne zato, ker bi sam rad toliko govoril. Njegovo pojasnilo je bilo seveda popolnoma odveč. Že samo molčečnost svetnika Braneta Dekleve na vseh sejah občinskega sveta v sedanji postavi je namreč govorila o tem, da so se tako dogovorili! V svetu iz prejšnjega mandatnega obdobja je bil namreč Dekleva poleg strankarskega kolega Kocjana in domala pri vsaki razpravi nepogrešljivega mag. Vinka Pintarja iz LDS med najzgovornejšimi svetniki!
“NEFORMALNI” PREDSTAVNIKI - Medtem ko so Zeleni določili Kocjana za zastopnika in razlagalca strankinih stališč na vseh sejah občinskega sveta, pa, vsaj kolikor nam je znano, ostale v svetu zastopane stranke niso sprejele takšne odločitve. Vendar je po udeležencih v razpravah po letu dni dela sveta že moč opaziti, da so se oblikovali “neformalni” zastopniki posameznih strank - če je seveda možno mednje uvrstiti tudi vodje poslanskih skupin. Tako podjetniško stranko zastopa skoraj izključno Dušan Popovič, SKD Vincenc Janša, SDS pa ima v Alenki Gabrič najpogosteje za govorniškim odrom prisotno predstavnico, ki ji v doslednih kritikah pozicije priskočijo na pomoč tudi strankarski kolegi. Predstavniki ZLSD in LDS, ki imata župana in oba podžupana, pa tako v razpravah le redko sodelujejo!
Ribniški zobotrebci
PODPORA - Iz skladišča blagovnih rezerv naftnih derivatov v Ortneku se bo, ko bo to v celoti rekonstruirano in razširjeno, po železnicah do skladišč drugod po Sloveniji in od tod do bencinskih črpalk letno razvažalo 15 od skupno 120 tisoč ton goriva. Ker bo tako polnjenje kot praznjenje rezervoarskega prostora potekalo z vagonskimi cisternami, bo zaradi skladišča zaznati povečano Prometno obremenitev na železnici, cestni promet skozi Ortnek Pa se bo menda povečal samo za Približno 1 odstotek. Kljub temu pa bo nevarnost nastanka prometnih nesreč tovornih vozil z ekološko nevarnimi snovmi zahtevala ustrezno usposobljenost in opremljenost za intervencijske posege. Zato bodo morali usposobiti ustrezno gasilsko službo, Pri čemer računanjo, da bodo na svoj račun prišla tudi domača gasilska društva, dobrodošla za Ribnico pa bodo tudi nova delovna mesta, ki jih bosta prinesla razširitev skladišča in v celoti računalniško krmiljeni tehnološki Proces in sistem protipožare zaščite. Ob tem, da na Zavodu RS za blagovne rezerve obljubljajo Ortneku popolno varnost, saj bi bila tudi požar in eksplozija, če bi do njiju prišlo, po njihovih zatrdilih omejena na skladišče, si v ribniški občini ne želijo več, zato načrtovanemu projektu razširitve skladišča v Ortneku vsi pristojni občinski odbori in tudi sam občinski svet izrekajo polno podporo. Toliko v času, ko šele pripravljajo dokumentacijo!
Ribniški zobotrebci
STALA POBUDA O SEMAFORJIH - V Velikih Laščah so naslovili oziroma naslavljajo na Direkcijo za ceste tako rekoč “stalno pobudo o postavitvi semaforjev na zelo prometnem križišču nasproti občinske hiše oziroma pri gostilni Kukclj. Kaže pa, da imajo odgovorni na Direkciji hfiloševičevo bolezen, saj “ne slišijo dobro” (Ne čujem dobro!).
ZADRUGA OBNAVLJA - Na trgu v Velikih Laščah domača Kmetijska zadruga obnavlja mesnico in bife. Na terasi bodo uredili gostinski vrt. Prenovili bodo tudi Pročelje obeh stavb, ki sta sosedi.
SOLSKA ČESTITKA - Iz osnovne šole Primoža Trubarja so razposlali te dni praznične čestitke. “V novem letu 2000 vam želi-
mo, da bi vsak dan prisluhnili vsaj cni pesmi, si ogledali lepo sliko, Prebrali nekaj verzov in slišali čim
yeč prijaznih besed,” tako želi prijateljem, znancem, sodelavcem •td. ravnatelj šole s sodelavci.
OSNUTEK PRIPRAVLJEN -Fred kratkim je občinski svet sprejel osnutek občinskega proračuna za leto 2000, ki predvide-va za 2 odstotke več prihodkov in odhodkov, kot jih bo letos. V osnutku je predviden v odstotku Približno enak porast na vseh Postavkah, vprašanje pa je, kako bo, ko bodo obravnavali predlog.
RIBNICA - Na podlagi dogovora, sprejetega sredi junija letos v Kočevju na sestanku ministra dr. Pavla Gantarja z župani občin Kočevje, Kostel, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Semič in Žužemberk, je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo osnutek sporazuma o sodelovanju pri ustanovitvi regijskega parka Kočevsko-Kolpa. Sporazum ureja način medsebojnega sodelovanja, informiranja lokalne in širše javnosti, skupnega nastopanja pri pridobivanju mednarodnih sredstev ter reševanja sporov, za ribniško občino pa je sporen, ker opredeljuje tudi sofinanciranje občin pri pripravi strokovnih podlag ta razglasitev parka.
Ribniška občina je osnutek spo- veznosti občin, čeprav ne natanč-
A\
MMbfc I	Z NAŠI	H OBČI M MAA
Pridržali možnost odločanja brez obvez
Ribniška občina ni pripravljena sofinancirati priprave strokovnih podlag za razglasitev parka, želi pa pri njegovem ustanavljanju sodelovati in odločati
zemljišč in ribniško občino. Soglasno, kot so sprejeli vse sklepe, so svetniki župana pooblastili, da lahko podpiše sporazum, če bo usklajevanje uspešno.
M. L.-S.
SREBRO V KOČEVJE
KOČEVJE - Člani fotografskega društva Grča: Anja Papež,
Janez Papež, Stanko Lavrič in Darko Mikulič, so se odlično odrezali na tekmovanju v danskem mestu Naestved, kjer je tekmovalo skoraj dva tisoč fotografov iz vsega sveta. Darko Mikulič je prejel celo srebrno medaljo. Nasploh so člani društva Grča v zadnjih mesecih letošnjega leta kar nekajkrat posegli po nagradah in priznanjih. Uspeh je doživel tudi Stanko Pelc, inženir gozdarstva, ki je zmagal na natečaju Skrivnosti gozda. Njegova fotografija z naslovom Praprot je bila izbrana za fotografijo leta 2000.
J. PAPEŽ
Na Robu za devetletko
Otvoritev nove učilnice in prenovljenih šolskih prostorov
VELIKE LAŠČE, ROB - V šoli na Robu, ki je podružnična šola osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah, so pred kratkim odprli prenovljene prostore, kjer so dogradili še eno učilnico za potrebe devetletke. Po sodobnih načrtih so dela opravili s prostovoljnim delom krajani Roba in obrtniki z območja občine Velike Lašče ob pomoči domače občine in centralne šole. V šoli so zdaj trije oddelki z 32 učenci, v minulem šolskem letu pa sta bila dva z 28 učenci. Tudi število učiteljev je porastlo od dveh na tri. Prvi razred osemletke in prvi razred devetletke delujeta v kombinirani obliki.
Ravnatelj centralne šole Edi Zgonc pravi, da so z dograditvijo nove učilnice na Robu izpolnjeni pogoji za devetletno šolanje na vseh treh podružničnih šolah (Rob, Turjak, Karlovica) in na centralni šoli v Laščah. Pohvalil je tudi zagnani in inovativni učiteljski kader, ki je prevzel izvajanje pouka v devetletki na vseh šolah.
“Stopili smo na pot, ki veliko obeta in prinaša veliko kakovostnih sprememb v osnovnošolsko delo,” pravi Zgonc.	J.	p.
razuma prejela v prvi polovici oktobra, občinski svetniki pa so razpravljali o njem prejšnji četrtek. Ker opredeljuje tudi finančne ob-
RAZGRNITEV OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA
KOČEVJE - Občinski svet občine Kočevje je sprejel sklep, da se od 9. decembra letos pa do 9. januarja prihodnje leto javno razgrne osnutek zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Mestni log v Kočevju - Dolga vas II. Območje, ki ga zajema navedeni osnutek zazidalnega načrta, je v neposredni bližini mesta Kočevje, zato je pričakovati, da bodo številni zainteresirani občani in podjetje dali k temu svoje predloge in pripombe. Da le ne bi bilo tako, kot govore izkušnje iz preteklosti, ko je bilo po sprejetju in izvajanju zazidalnih načrtov znatno več pripomb kot pa v času razgrnitve. Vsi tisti, ki bodo želeli sodelovati v javni razpravi, bodo imeli možnost, da se udeleže javne obravnave, ki bo prirejena v času razgrnitve.	'	-	vd
no, vendar pa že za letošnje leto, je statutarno-pravna komisija svetnikom predlagala, da sporazuma v predlaganem besedilu ne bi sprejeli. Da si ne bi “zaprli vrat pri nadaljnih možnostih odločanja o ustanovitvi parka”, kot je dejal predsednik komisije Lado Orel, so svetniki ob v nadaljevanju razprave obrazloženi nameri, da ne bodo prevzeli nobenih obveznosti, sklenili, da ribniška občina pristopi k usklajevanju sporazuma.
Predmet usklajevanja bosta sklepa, ki soju svetniki sprejeli na predlog župana Jožeta Tanka. Prvi je, da občina Ribnica ne more zagotoviti finančnih sredstev pri realizaciji projekta, da pa lahko sodeluje s kadri, in drugi, da bo občinski svet ponovno razpravljal in odločal o nadaljnjem sodelovanju pri regijskem parku Kočevsko-Kolpa po ugotovitvah in rezultatih posameznih faz, to je, ko bodo določene meje parka in cone znotraj parka na področju ribniške občine in ko bodo ugotovljeni finančni učinki za lastnike
PO ASFALTU DO ZADOU - V sredo, 8. decembra, je na krajši svečanosti ribniški župan Jože Tanko odprl 5 kilometrov asfaltirane ceste med Ribnico in vasjo Zadolje. V njej je pred leti živelo 40 krajanov, danes pa jih vztraja še 14; v eni hiši imajo tudi dva otroka. Vasico pod obronki Velike gore so ljudje zapuščali tudi zaradi slabe ceste, ki je bila pozimi večkrat zaprta. Po besedah Antona Adamiča, lastnika lesnopredelovalnega podjetja bo poslej cesta vrnila življenje. Obnova je občino stala okrog 70 milijonov tolarjev, svoj delež pa sta prispevali tudi ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ekonomske odnose in razvoj. (Foto: M. Glavonjič)
Stroški prevozov postali breme
Kočevje zavrnilo vlogo Kostela za sofinanciranje prevozov
“Kriva” Obnova in vreme
V stavbi kavarne bo kavarna ponovno zaživela šele prihodnje leto ■ Občina zbira interesente za poslovne prostore in stanovanja
KOČEVJE - V zadnjih desetih letih, odkar so v Kočevju pričeli prenavljati staro mestno jedro, so obnovili stavbi na TZO 12-18 in bivši hotel Ust, sedaj pa dokončujejo še stavbo bivše kavarne. Kljub želji občine in v letošnjem proračunu za to zagotovljenemu denarju, da bi v stavbi nekdanje kavarne ponovno zaživela kavarna še pred iztekom letošnjega leta, bodo obnovitvena dela končali šele prihodnje leto.
Potem ko so na podlagi različnih mnenj strokovnjakov propadajočo stavbo bivše kavarne v centru Kočevju nameravali najprej porušiti in na njenem mestu postaviti novo, so se kasneje odločili, dajo bodo obnovili. Z zahtevnimi obnovitvenimi deli, ki so po začrtanih fazah obnove predvidevali dokončanje ureditve pritličnih prostorov še pred iztekom letošnjega leta, so pričeli pred skoraj natanko dvema letoma. Najprej so utrdili kamnite temelje in nosilne stene z injektiranjem ter stene zaščitili pred vlago, nato pa z jeklenimi vezmi ojačali posamezne etaže in oboke. Obnovili so tudi streho in ostrešje, vse inštalacije ter fasado. Sedaj je objekt na zunaj prenovljen tako, da je prepoznavno opredeljen starejši
del. stavbe, zgrajen že pred II. svetovno vojno ter novejši po njej.
V skladu s fazno gradnjo za prihodnje leto načrtujejo ureditev I. in IT. nadstropja ter podstrehe, bodo pa morali prihodnje leto opraviti tudi še nekatera dela iz III. faze, ki zajema ureditev fasade, pritličja in okolice objekta. Zaradi pritožbe kočevskega gradbenega podjetja Obnova glede izbire izvajalca del je Gramiz pričel z deli šele oktobra. Zato se je občina že novembra znašla pred podobno negotovostjo kot leto poprej, ali se držati pogodbeno dogovorjenih rokov ali pa počakati na ugodnejše vremenske razmere. Tudi tokrat so se odločili, da ne bodo hiteli na račun slabše kvalitete opravljenih del. Je pa občina, ki bo za celotno ureditev stavbe morala odšteti skoraj 181,5 milijona tolarjev, že začela zbirati interesente za najem prostorov. Skupno je na razpolago 1000 tisoč kv. metrov površin. V pritličju stavbe bosta poleg kavarne še dva manjša lokala in kiosk, v I. nadstropju bodo poslovni prostori, v II. in na podstrehi pa, odvisno od interesentov, poslovni prostori ali neprofitna stanovanja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
OKRASITI ZA PRAZNIKE
KOSTEL - Turistično društvo Kostel je pozvalo svoje člane in druge občane, naj okrasijo svoje domove, poslovne objekte, trgovine pa tudi križišča, da bo Kostel kar najlepše pričakal praznike. Posebna komisija društva si bo ogledala vse območja Kostela in podelila nagrade za najlepše urejene objekte in kraje.
KOSTEL, KOČEVJE - Prešo-lanje otrok iz kočevske občine na šolo v Fari je šolo rešilo pred problemom predimenzionirano-sti, vendar pa so postali vozači za novo občino Kostel preveliko breme. V letošnjem šolskem letu imajo na šoli kar 50 otrok iz kočevske občine, zato je občina Kostel na kočevsko naslovila vlogo za sofinanciranje prevoznih in dru-gih.stroškov, vendar so jo v Kočevju z obrazložitvijo, da za to v proračunu nimajo namenjenega denarja, zavrnili.
Z rebalansom proračuna je kočevska občina letos namenila za prevoze otrok 45,6 milijona tolarjev, kar pomeni, da za prevoze dajo v povprečju okoli 5 milijonov tolarjev mesečno. Že ob tako velikem bremenu se je občinskim svetnikom na zadnji seji sveta zdela prošnja Kostela, da za prevoze dodatno zagotovijo še preko 6,6 milijona tolarjev, neuresničjiva. Kot je povedala načelnica oddelka za družbene dejavnosti Vlasta
BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ LE ZA NAJMLAJŠE
LOŠKI POTOK - Te dni fe zaznavno opaziti, da so bliža konec leta in prestop v novo tisočletje. O tem že kar nekaj dni priča slavnostno okrašeno občinsko središče, svoje pa bodo dodale številne ustanove in podjetniki. Potočani bodo silvestrovali, tudi na prostem. Organizator silvestrovanja PGD Retje prosi občane za sodelovanje pri pripravah in izvedbi kar zahtevne organizacije. Pevski zbori - nastopil ne bo le kvintet iz Retij - že pridno vadijo za nastop na novoletnem koncertu. Tistega pravega dedka Mraza, kije desetletja razveseljeval staro in mlado, pa najbrž ne bo več. Pa ne da ga ne marajo, marveč zato, ker ni več namenskega denarja. Bo pa Božiček, ki bo hkrati predstavljal še dedka Mraza, obiskal in obdaroval male varovance otroških vrtcev iz Loškega Potoka in Podpreske skupaj. Prireditev bo 24. decembra ob 9.30 v osnovni šoli dr. Antona Debeljaka na Hribu. Tej bo ob 12. uri sledil nastop čarodeja. A. K.
Marušič, imajo pravico do brezplačnih prevozov učenci, ki živijo oddaljeni od šole več kot 4 kilometre; če pa obiskujejo šolo izven šolskega okoliša, v katerem prebivajo, imajo pravico do povračila stroškov prevozov v višini, ki bi jim pripadala, če bi obiskovali šolo v šolskem okolišu, v katerem prebivajo. Zato učenci, ki se vozijo v šolo v Faro iz Dolge vasi in Livolda, po zakonu niso upravičeni do povračil, sporni pa ostajajo učenci iz Kočevske Reke. Ti so do povračila stroškov prevozov upravičeni, vendar jih kočevska občina ni dolžna plačati občini Kostel, ampak, če že, kot je povedala Marušičeva, staršem prešola-nih otrok. Da pa občine Kostel in svojih otrok ne bi docela pustili na cedilu, so svetniki sklenili, da bo kočevska občina Kostelu pomagala pridobiti dodatna sredstva na ministrstvu za šolstvo.
M. L.-S.
Najlepši balkoni in kmetije
Akcija TD Dobrepolje
DOBREPOLJE - Člani Turističnega društva Dobrepolje so letos organizirali tekmovanje za najlepši balkon in kmetijo. Tudi tokrat sta udeležence ocenjevali strokovna komisija in komisija občinstva. Strokovna komisija je za najlepši balkon razglasila balkon Janeza Noseta iz Predstrug, drugo mesto si delita Roman Bukovec in Marjan Andoljšek iz Podpeči. Najlepše urejeno kmetijo ima Viktor Volek iz vasi Cesta, nato Marjan Andoljšek in Anton Kastelic iz Predstrug.
Tudi žirija občinstva je prisodila, da ima Janez Nose najlepši balkon, na drugem mestu je bil Tomaž Blatnik iz Predstrug tretji pa je Franci Kastel iz Ponikev. Marjan Hočevar iz Male vasi je prejel priznanje za najlepšo kmetijo, za njim sta se uvrstila Štefan Adamič z Vidma in Janez Somrak s Ponikev.
Ribniški svet vztraja pri svojem!
Kljub usklajevalnemu sestanku z ostalimi ustanoviteljicami bodočega Hydrovoda sprejeli osnutek odloka o preoblikovanju Hydrovoda z “neusklajenimi” pripombami
RIBNICA - Ob zaupanju v delo pristojnih odborov so ribniški občinski svetniki prejšnji četrtek obdelali 16 točk obsežen dnevni red v samo dobrih dveh urah. Brez razprave in s samo enim vzdržanim glasom so sprejeli osnutek odloka o proračunu občine za prihodnje leto, prav tako brez razprave in soglasno kot vrsto drugih zadev pa so sprejeli tudi osnutek odloka o statusnem preoblikovanju javnega komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje-Ribnica, p.o., v javno komunalno podjetje Hydrovod, d.o.o.
V RIBNICI OBNOVILI GLASBENO ŠOLO - Po večletnih prizadevanjih za boljše razmere v Glasbeni šoli Ribnica, ki je junija letos praznovala 35 let obstoja, so v torek, 7. decembra, v Kolodvorski ulici v nekdanji Lekarni in banki SKB odprti prostore nove glasbene šole. Obnova stavbe se je začela septembra leta 1996, denar je občina Ribnica zagotovila v občinskem proračunu, svoj delež je prispevalo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. V novi šoli bo imelo več kot dvesto učencev na razpolago enajst učilnic, dvorano, zbornico, dve pisarni in sprejemne prostore. Šola je le delno opremljena, dokončno vsebino bo pa dobila prihodnje leto. (Foto: M. Glavonjič)
Ribniški svetniki so osnutek odloka o statusnem preoblikovanju Hydrovoda obravnavali že na svoji 6. redni seji v začetku oktobra, vendar pa ga zaradi številnih pripomb, ki jih je podal župan, niso sprejeli. Na zahtevo ribniškega občinskega sveta je Hydrovod v drugi polovici oktobra sklical sestanek z vsemi ustanoviteljicami bodočega javnega komunalnega podjetja Hydrovod, d.o.o. Poleg ribniškega župana so se sestanka,
na katerem naj bi uskladili pripombe, ki sojih ribniški svetniki opredelili kot izhodišča za pogajanja pri pripravi novega osnutka odloka, udeležili še župani Loškega Potoka, Sodražice, Kostela in kočevski podžupan Jože Lindič.
Udeleženci usklajevalnega sestanka so večino pripomb uskladili s pripombami ribniškega občinskega sveta. Tako denimo tudi, da lahko občine ustanoviteljice v skupščini zastopajo “le” župani ali
po njihovem pooblastilu druge osebe, ne pa tudi predstavniki, ki bi jih imenovali občinski sveti. Niso pa podprli pripombe, da naj bi skupščina odločala s tričetrtinsko večino glasov. Prav tako se večina županov ni strinjala s predlogom, da bi prenesli pristojnosti z nadzornega sveta na skupščino. Kljub za ribniško občino neuspelemu usklajevanju pa so ribniški svetniki prejšnji četrtek brez razprave sprejeli osnutek odloka s pripombami, da se iz njega v celoti črta poglavje o nadzornem svetu in da se v osnutku predlagana dvotretjinska večina, potrebna za sprejem odločitev na skupščini, zamenja s tričetrtinsko večino oddanih glasov.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Kako zapolniti praznino samote?
Trebanjske iveri
Društvo upokojencev TVebnje pomaga svojim članom tudi pri kmečkih opravilih - Več pozornosti humanitarni dejavnosti in skrbi za socialno ogrožene - dejavne pletilje
TREBNJE - “Program dela s člani našega društva je bil za leto, ki se izteka, kar dobro naravnan. Morda bi kazalo v prihodnjem letu poiskati še kakšne nove oblike dela, da bi prišla bolj do izraza humanitarna dejavnost društva in skrb za socialno ogrožene,” pravi podpredsednica Društva upokojencev Trebnje Ivanka Lazar.
Obisk starostnikov nad 80 let in let in je zato prejela zlato prizna-
SEVNIŠKI DIREKTORJI Z GRABEUŠKOM - Sevniški župan Kristijan Janc je na sestanek z direktorji na sevniškem gradu povabil državnega sekretarja na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Antona Grabeljška. Zupan je izrazil upanje, da se bo Jutranjka rešila iz alarmantnega položaja, saj gre za okrog 700 delovnih mest, od tega samo v sevniški občini za 500! Grabeljšek je napovedal nadaljnjo liberalizacijo cen, dejal je, da so se inflacijska pričakovanja umirila in da ni realno misliti, da bi Slovenija postala članica EU pred letom 2005! Janc se je direktorjem zahvalil za Uspešno vodenje in zaželel osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 2000. Na posnetku župan Janc nazdravlja z direktorji Stillesa Aleksandrom Hatlakom, območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje Antonom Korenom in Marijo Jazbec. (Foto: R P.)
ZAPORNICE ZA HE BOSTANJ - Prejšnji teden so na deponijo pri odcepu ceste za Boštanj oz. pri graščini tovornjaki krškega Transporta pripeljali 20 zapornic, ki jih bodo uporabili pri gradnji boštanjske hidroelektrarne. Vsaka zapornica, izdelana že za HE Vrhovo, tehta okrog 16 ton. Kor kaže, se kljub zavlačevanju s podelitvijo koncesije za gradnjo spodnjesavske verige'stvari vendarle premikajo... (Foto: P. P.)
PRIZIDEK IN RAZSTAVE - Obnovljeni prizidek so si prišli ogledat številni otroci in odrasli, seveda tudi zaradi kar treh razstav: v delovni terapiji so na ogled izdelki oskrbovancev, zanimiva je razstava starih predmetov, v galeriji doma pa so na ogled dela domačih slikarjev Mirka in Alenke Bogovič. (Foto: P. P.)
bolnih v decembru okrog novega leta je sicer hvalevredno dejanje, toda čez leto ostaja praznina za vse, ki že vstopajo v tako imenovano četrto življenjsko obdobje. Vsi mlajši člani društva najdejo v programu društva mnoge dejavnosti, kijih privabijo, da se družijo v okviru svojih sposobnosti in nagnjenj. Pletilje so najbolj aktivna interesna skupina že več kot 20 let. Pavla Gorenc je bila pobudnica in mentorica skupine več kot 15
O NOVEM ZAKONU O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
SEVNICA - Društvo kadrovskih delavcev Posavja priredi v Četrtek, 13. januarja 2000, v prostorih Term Čatež seminar, na katerem bodo predstavili aktualno vsebino sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje (o novem zakonu bo spregovoril namestnik generalnega direktorja ZPIZ Miran Kalčič) in osnovne značilnosti trga dela v Posavju v letu 1999 z usmeritvami za leto 2000. Zaradi uspešne organizacije seminarja prosijo, da sporočite udeležbo.
VEČNAMENSKA DVORANA PGD SEVNICA
SEVNICA - Sevniški župan Kristijan Janc se je sestal s člani odbora za obnovo kulturne dvorane v sevniškem gasilskem domu in projektantom. Sprva so nameravali prenoviti samo tla in stene dvorane ter zamenjati sedeže. Zdaj pa so se dogovorili, da bodo dvorano preuredili v večnamenski prostor za različne kulturne, poslovne in društvene prireditve, za kar bodo potrebovali še večjo finančno pomoč občine.
DOMSKA KAPELICA NA IMPOLJCI
SEVNICA - Pretekli ponedeljek so v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica predali namenu zelo lepo domsko kapelico v prenovljenem dvorcu. Blagoslov je opravil ljubljanski pomožni škof Jože Kvas, maše in slovesnosti pa so se udeležili tudi župniki iz sosednjih dekanij, ki duhovno skrbijo za 270 oskrbovancev v domovih Impoljca, Sevnica in Brežice ter oskrbovanci in delavci doma.
Thibarjev dom v novi preobleki
S svojim denarjem temeljito obnovili prizidek Trubarjevega doma upokojencev v Loki pri Ziadanem Mostu - 210 stanovalcev oz. oskrbovancev - Pomoč mednarodnega društva Sila
ja. Z obnovo prizidka niso povečali zmogljivosti, pač pa so poskrbeli za nekoliko višji standard oz. boljšo opremo, vse sobe pa so ejio- ali dvoposteljne. Pretekli petek je ob otvoritvi obnovljenega prizidka čestital kolektivu in vodstvu zavoda tudi sevniški župan Kristijan Janc za uspešna prizadevanja, da bi oskrbovancem omogočili čim prijetnejšo jesen življenja.
Na jesen 1991 so po načrtih arhitektke - krajinarke Alenke Kocuvan-Polutnik iz Razvojnega centra Celje temeljito obnovili propadajoči častitljiv park ob graščini, saj najzgodnejši podatek datira iz 1805. leta. Zasadili so drevored z 39 drevesci rdečega divjega kostanja in 126 iglavcev, med njimi tudi 10 kavkaških jelk in 55 omorik. Med 215 listavci je tudi 7 japonskih dreves in 26 ste-brastih gabrov. Posadili so še 138 grmovnic od češmina, sleča pa do tise. Zeleno razkošje za oči ni te raj za ptice, ampak tudi tovarna dišečega, zdravega zraka. Urejen park je v ponos domu, njegovim stanovalcem in 77 zaposlenim.
P. P.
nje društva. Sledila ji je Milka Novak, ki je tej skupini dala zabavni značaj in vse pletilje so postale tudi dobrodošle pevke na številnih prireditvah. Danes vodi to skupino Anica Pust, ki skuša doseči večjo razpoznavnost prizadevnih članic ob razstavah in preko medijev.
Predsednik trebanjskega društva upokojencev je hkrati organi-
ZA VITRAZNA OKNA CERKVE, NE ZA SPOMENIK
TREBNJE - Občinski odbor za družbene dejavnosti, ki mu predseduje Marjan Zupančič (SKD), je zavrnil prošnjo odbora skupnosti borcev 7. korpusa NOV in POS za sofinanciranje postavitve doprsnega kipa častnemu občanu občine Trebnje Stanetu Potočar-ju-Lazarju iz proračunske postavke kultura. Zupančičev odbor je predlagal županu, naj to sofinanciranje (v višini 200.000 tolarjev) realizira iz drugih postavk. Odbor pa ni imel pripomb na predlog, da sredstva, ki so bila namenjena za vzdrževanje podružnične cerkve sv. Križa (150.000 tolarjev), in sredstva za postavitev kipa Stanetu Potočarju-Lazarju prerazporedijo za vitražna okna na podružnični cerkvi Vrhtrebnje.
zator skrbno načrtovanih in odlično vodenih mikavnih pohodov. Pohod na Debenec 27. aprila je postal že tradicionalen. Lani je zaživela interesna skupina ljubiteljev družabnih iger, najbolj pa seje prijel pikado. Ob letu starejših so v okviru akcije “Pomagajmo si!” pripravili ličkanje koruze pri Francki Kužnik-Štrukelj v Železnem pri Dobrniču. Ko so pospravili njeno koruzo, jih je napotila še k Pintarjevim. Vaščanom so naredili veselje, sebi pa zabavo, in opravili koristno delo, ki ga ne zmore dvoje rok.
Vsako prvo nedeljo v juliju imajo trebanjski upokojenci srečanje svojih članov. Že drugo leto so jim prijazno odstopili sVoje prostore v Trimu. Zadnjih nekaj let se je udomačilo tudi martinovanje. Izleti pa se najbolj obnesejo pozno spomladi in v začetku jeseni. V maju prisegajo že nekaj let večdnevne izlete v Izolo, kjer najdejo v hotelu Delfin vselej dobro oskrbo. Še najbolj pa so bili zadovoljni s potovanjem po Beneški Sloveniji, na Staro goro k Črni Mariji in nato v Bregin, kjer so občudovali ozko dolino in pokončno držo Slovencev na tem koščku slovenske zemlje pod Italijo.
Mnogi trebanjski upokojenci so našli veliko zadovoljstva tudi v univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer v različnih krožkih in. delavnicah uresničujejo svoje skrite želje in konjičke, ki jih v času službe niso zmogli.
P. P.
POSTAVLJANJE JELKE - Mirenska Dana je prešnji teden pred tovarno med prvimi postavila lepo novoletno jelko, ki bo okrašena zaljšala tudi božične praznike. Bodo Dani sledila še druga podjetja in dostojno obeležila bližnje praznike in prihod leta 2000? (Foto: P. P.)
v
Stricelj pri dr. Drnovšku
Sevniški podžupan v stiku s predsednikom vlade in tremi ministri
LJUBLJANA - Sevrriški podžupan se je pogovarjal s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom o izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Po besedah predsednika vlade se intenzivnost vseh aktivnosti na tem področju povečuje in ne vidi razlogov, da ne bi prišlo v nadaljevanju pogovorov do dokončne rešitve projekta, torej tudi do podelitve koncesije za gradnjo te spodnjesavske verige-
Z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Antonom Ropom seje Štricelj pogovarjal o problematiki podjetja Jutranjka in usklajeval možni termin za skupen razgovor vodstva Jutranjke s predstavniki ministrstva. Z ministrom za kulturo Jožefom Školčem seje sevniški podžupan prejšnji teden pogovarjal o morebitni pomoči ministrstva pri obnovi kulturne dvorane v Sevnici, o možnosti pridobivanja dodatnih
BO KOPALIŠČE PREVZELA KOMUNALA?
SEVNICA - Sevniško kopališče z olimpijskim in otroškim bazenom ne zmore samo kriti vseh stroškov. Doslej so razliko krili s sredstvi za šport v občini, kar pa po mnenju Občinarjev ni najboljša rešitev. Občinski svetniki bodo verjetno kmalu dobili na mizo predlog o prenosu upravljanja iz Športne zveze Sevnica na javno podjetje Komunala Sevnica.
sredstev za vzdrževanje kulturnih spomenikov v sevniški občini in o načrtovanem obisku ministra Školča v Sevnici. Ta teden, 16. decembra popoldne, pa se bosta Štricelj in direktor sevniške Komunale Bojan Lipovšek v Ljubljani pogovarjala še z ministrom za okolje in prostor dr. Pavlom Gantarjem o morebitni pomoči ministrstva pri obnovi komunalne infrastrukture v Sevnici.
P. P.
UGRABITEV KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE!? - Zgodilo seje sredi tedna, sredi belega dne in sredi Mirne. “Ugrabitev!” je zasikala gospa in odločno potisnila postavnega možaka v terensko vozilo, kjer je “ugrabljenec” našel tolažbo pri človekovem najzvestejšem prijatelju. Takoj zatem je “terene” odbrzel... Spremljevalcu ugrabljenega možaka se je bliskovito “zavrtel film” o dogajanju pred tem šokantnim dogodkom. V gostilni Pri Francki je še pol ure prej poetično razpoložen možak prisedel piscu tehle vrstic in prijatelju. Vprašal je, če veva, kdo bo po Kučanu kandidiral za predsednika države. Ker sva odvrnila, da ne veva, nama je zaupal, da bo to kar on in da se nadeja na vsaj 20 odstotkov glasov slovenskega volilnega telesa. Dobrodušni možak je zahteval, naj to objavimo ekskluzivno na 1. strani Dolenjskega lista. A bomo raje še počakali, da se misli razbistrijo in ne bi še mi postali žrtve kakšne ugrabitve ali Krambergerjevega sindroma...
“NAJ” MIRNČANI - Na Mirni so izbirali “naj” Mirnčana. Kdo je to, naj bo še skivnost! Zaupamo pa lahko, da to ni niti bivši mirnski “mini” župan Pavel Jarc, ne sedanji predsednik sveta KS Janez Bračko in tudi bivši taknik KS Marjan Umek ne. Imajo pa Mirnčani spet še eno dobro kost za glodanje, kajti govorijo, naj bi ugleden krajan grozil celo s puško delavcem, ki so po naročilu krajevne skupnosti rezali živo mejo okoli kužnega znamenja ob cesti proti Mokronogu, ker je ta gospod prepričan, da so posegli v njegovo posest...
KAMERA ODKRIVA - Mirna je tokrat v žarišču naše pozornosti. Na ozkem kamnitem mirn-skem mostu smo opazili deklico
Vito, ki jo je mama (zavoljo večje varnosti!?) popeljala na sprehod, kar takole po ogradi mostu. Pa srečno! (Perc: P. P.)
DELAVNICE NA DORBNIŠKI ŠOLI
DOBRNIČ - Učenci in učitelji dobrniške šole vas vabijo, da jih obiščete v četrtek, 16-decembra, med 8. in 11.30, ko bodo ustvarjali na likovni m glasbeni delavnici ročna dela, izdelovali okraske iz slanega peciva in aranžirali.
Sevniški paberki
HOČEJO DENAR, NE OBLJUBE - Občinski svetnik Lojze Zalašček (SLS), v teh krajih morda še bolj znan kot odličen vinogradnik in vinar, saj je tudi kralj cvička, ima dober posluh za krajane. Zalašček je že na zadnji seji sevniškega občinskega sveta opozoril, da krajevna skupnost Boštanj že 4 ali 5 let čaka na rento zaradi pokanja in onesnaževanja okolja na strelišču Izem, ki še vedno nima uporabnega dovoljenja. Direktorju občinske uprave dr. vet. Zvonetu Košmerlu je ušlo: “Naženite jih! To je 'šverc^ objekt. Bomo dali odgovor! Svetnik Franc Pipan (ZLSD) j6 dejal, daje prejšnji župan izjavili da je po mnenju ministrstva za obrambo strelišče pomembno za nacionalno varnost. Zalašček pa je odvrnil: “Z odgovorom ne bomo zadovolnji, hočemo denar!
IZIDOR IN IZBIRA - Kmalu zatem, ko je sevniška kmečka zadruga odprla v nekdanjih pr?' štorih pošte prodajalno Izidor, je
s posodobitvijo samopostrežnice in boljšo izbiro blaga postregla še laška Izbira, med ljudmi jo p°' znajo še vedno kot Mera. Izidor je poskrbel z za sevniške razmere nenavadnim delovnim časom, saJ odpirajo že ob 6. uri, zapirajo pa pozno zečer! S podaljšanjem odpiralnega časa je odreagira tudi Jankovičev Mercator, moral pa bo še s čim, če hoče (pJoštan najboljši sosed. Tak delovnik Je všeč kupcem, ne pa prodajalkam-A to je že drug problem!
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Thubarjev dom upokojencev v Loki je star 52 let, vse večje potrebe po domskem varstvu starejših pa so že pred 30 leti presegle omejene prostorske zmožnosti približno poldrugo stoletje stare graščine. Zato so ob njej zgradili prizidek. Tbdi tega je v tem času razvoj že prehitel, zato so se v zavodu odločili za temeljito obnovo. Gradbena in obnovitvena dela je SGP Posavje uspešno zaključilo že po treh mesecih.
Kot pravi direktorica Trubarjevega doma upokojencev, Olga Hočevar, so se podvizali, da bi okrog 100 milijonov tolarjev vredno naložbo, ki so jo v celoti krili z
Olga Hočevar
lastnimi sredstvi, iz amortizacije, končali še v letošnjem mednarodnem letu starejših. Zmanjkalo pa jim je denarja še za nekaj opreme. Zato so bili toliko bolj veseli obvestila Slovenskega mednarodnega društva žensk (Sila) iz Ljubljane, da bodo z delom izkupička letošnjega 6. mednarodnega dobrodelnega bazarja, na katerem so zbrali 11 milijonov, pomagali tudi Trubarjevemu domu. Še do konca leta naj bi v Loko pripeljali 4 bolniške postelje. Članice dru-štva-Sila namreč nikoli ne pomagajo z gotovino, ampak se pozanimajo, kaj ljudje potrebujejo, in tisto potem kupijo. Podobno kot drugi domovi starejših po Sloveniji je tudi loški hvaležen sleherne pomoči.
V Trubarjevem domu upokojencev je od 200 do 210 oskrbovancev, pretežno s širšega Celjskega in iz sevniške občine, precej pa jih je tudi iz Posavja in Zasav-
PLAKETE SEVNIŠKIM OBRTNIKOM - Območna obrtna zbornica Sevnica je podelila za 15 let neprekinjenega dela v obrti 9 priznanj, za 20 let dela 13 plaket; za 25 let dela so prejeli plakete Franc Blaznik, Vladimir Zajber, Evgen Novak, Ivan Hohkravt, Slavica Bunderšek in Janko Revinšek, za 30 let dela pa so dobili plakete Marija Krevelj, Štefanija Redenšek, Matko Kurnik, Janez Tomažin in Silva Fric (na desni), cvetličarka iz Sevnice. (Foto: P. Perc)
Krške novice
MŠŠ IZ M ASIH OBČIM ftMUt
“Ne delajmo, ljudje, mej turizmu!”
V Kostanjevici na Krki odprli prvo turistično informacijsko pisarno v Posavju -Turistično zanimiv kraj - Občina Krško bo bolje organizirala turizem
KOSTANJEVICA NA KKKI - V Kostanjevici na Krki, edinem slovenskem otoškem mestu, so preteklo sredo odprli prvo turistično informacijsko pisarno v Posavju, ki seje kot pokrajina začelo počasi zavedati, daje treba podjetniški izziv in priložnost za odpiranje novih delovnih mest iskati ravno v turizmu.
Morda se je tudi zato v obnovljenih prostorih na Ulici talcev 20
ob otvoritvi zbralo kar lepo število ljudi različnih strok iz vseh treh posavskih občin, ki so najprej prisluhnili besedam predsednice ko-stanjeviškega turističnega društva Marjete Jankovič. Taje uvodoma dejala, da je Kostanjevica s svojo bogato kulturno, naravno in zgodovinsko dediščino na območju med Otočcem in Čatežem ob Savi gotovo najbolj obiskan turistični kraj. Dodala je, da se je prav z otvoritvijo pisarne, ki organizacijsko sodi v Turistično informacijski center Krško, uresničila Kostanje-vičanom dolgoletna želja.
“Upamo, da bo delovanje turistične pisarne naše goste zadovoljilo, saj bodo tu lahko dobili vse informacije za Kostanjevico in širše območje. Zelja nas vseh je, da bi center, ki ga odpiramo danes, zaživel. Obenem pričakujemo, da bomo kmalu priče boljšemu pove-
zovanju med ponudniki kot doslej,” je še povedala Jankovičeva. Zupan Franci Bogovič je menil, daje naslednji korak, za katerega se pripravlja občina, ustanovitev lokalne turistične organizacije, kot jo predvideva zakon o pospeševanju turizma. Župan je pri tem posebej poudaril, da bo moralo Posavje veliko več kot doslej narediti na regijski ravni. “Turizem ne pozna meja, zato si jih še posebej ne smemo delati sami,” je pribil. Na koncu otvoritvene slovesnosti je o prehojeni poti in smislu organiziranja v turizmu
Politika nič manj pomembna od vremena
V Krškem delegacija ZLSD
	
	sp— "r
	
RADIO KRŠKO - Radio Krško s frekvenco 93,4 MHz se oglaša tri leta po prvih resnejših zamislih o njegovi ustanovitvi. Ko so mu pripravljali vse potrebno za začetek delovanja, so ga nameravali ustanoviti v Krškem še nekateri drugi. Na fotografiji v ozadju Marinka Puntar, direktorica Radia, na njeni desni Srečko Puntar, direktor izpostave zavarovalnice Slovenica. (Foto: M. L.) Veliko informacij, a drugače	
Radio Krško od ponedeljka z rednim programom -Zavarovalnica Slovenica
KAR JE SLABO, JE TUDI DOBRO - Na enem zadnjih jav-. nih pogovorov o kakovosti v gospodarstvu so navzoči iskali primere za dobro delo. Predstavniki krške atomske elektrarne so opozorili nase z izjavo, da jih strogi mednarodni predpisi zavezujejo k res kakovostnemu delu. Direktorica Inpleta, tovarne ki dela oblačila, je sicer pritrdila nuklearki, da elektrarna z visoko tehnologijo pomeni in narekuje kakovost. “Ampak tudi v Inpletu skrbimo za kakovost. Kajti tudi pri nas ni vseeno, če naredimo slabo, da potem kaj pade dol, npr. kakšen modrček.” - S tem da bi Inpleto-vo slabo delo, kakor je omenjeno, verjetno spravilo koga v dobro voljo!
KRŠKO? - Sava priteče v Krško od nekod iz bližine avstrijske meje, se pravi da ni čisto lokalna krška. Elektrarne na Savi pri Krškem bodo verjetno gradili Avstrijci, torej ne domačini Krčani. Jedrska elektrarna V krški okolici je vseslovenska in po malem še tudi hrvaška. Celulozo in papir v Krškem delajo Čehi, kar pomeni, da ljudje s Krškega polja in okolice nimajo prav veliko pri tem. Kulturne prireditve v Krškem podpirajo Avstrijci. Kaj sploh je (še) krškega v Krškem?
MEDIJI - Potem ko krški medijski prostor šteje enega več, Radio Krško, se tukajšnjemu ozemlju in ljudstvu obeta še nekaj medijskih novosti. Vsaj ena od teh že ima tudi ime, ki ostaja do nadaljnjega javna skrivnost. Ni pa skrivnost, da medijski trusti različnih velikosti novačijo na ozemlju med Sotlo in Ljubljanskim barjem možne sponzorje in sodelavce novih posavskih sredstev množičnega komuniciranja. Pri tem se opirajo z eno roko na Jesusa Kristusa, z drugo na Karla Mama, na hrbtu pa nosijo breme liberalne demokracije.
MED SONCEM IN ČEHI
KRŠKO - Krčani imajo sonce skoraj tako radi kot Čehe. Oboji, sonce in Čehi, sicer grejejo vodo krškega plavalnega bazena: sonce z neba, Čehi z napravami v svoji tovarni celoloze in papirja. Sonce ogreje vodo sicer za manj stopinj kot grelci češke tovarne. Ampak za ceno, kije nižja od češke, nižja za kak milijon tolarjev.
PRAZNIČNO VOŠČILO
RAKA - Mladinski klub Raka vabi na prireditev Praznično voščilo, ki bo v soboto, 18. decembra, ob sedmih zvečer v telovadnici OŠ Raka. Nastopili bodo domači glasbeniki, pevci tn plesalci.
Novo v Brežicah
v   „
ŠPORTNIK LETA I - V Brežicah so konec preteklega tedna ob zvokih ločkega pihalnega orkestra svečano razglasili športnike Ida. Za te se še danes ne ve, ali so najboljši, najlepši, najperspektivnejši ali najbolj priljubljeni, saj niti povprečnemu poznavalcu fazmer v občinskem športu ob Pogledu na glasovalno listo ne tnore biti jasno, kako so izbirali. Po katerih kriterijih sta kar dva člana kluba, ki se z žogo igrata na najnižji državni ravni, zbrala neprimerno več glasov od priznanega atleta, ki je na račun svoje kakovosti prepotoval že več kot pol Evrope? Podobno se je zgodilo tudi z njegovim klubom, ki je kljub velikem številu izmerljivih jn primerljivih dosežkov pristal šele na četrtem mestu in bil na koncu le za dve stopnički pred rokometno ekipo brežiške srednje šole! Ker ima glas ljudstva vedno prav, o objektivnosti izbora ne gre dvomiti, mar ne?
ŠPORTNIK LETA II - Zgoraj pmenjcno prireditev lahko štejemo tudi kot neke vrste uvod v objavljeno božično-novoletno rajanje na brežiških ulicah, ki se bo Pričelo sredi prihodnjega tedna. Veliko ljudi v športni dvorani pri osnovni šoli, ki ji nekateri rečejo kar šotor ali celo balon, je namreč tako prezebalo, kot da bi bili pod ■nilim nebom. Tla dvorane pa so tudi močno podobna zgornjemu ustroju ulice, le da so prebarvana na zeleno. Drugače povedano: Pretekli petek je znova prišlo na dan, da občinsko središče nujno Potrebuje spodobno športno dvorano. Če je ne bo, je bolje, da °rganizatorji kljub dobrim na-nienom ne delajo več prireditev, na katerih zbrani mladi športniki zbranemu občinstvu ne morejo Pokazati vsega, kar znajo in s katerih nekatere od njih odnašajo z bolečimi poškodbami.
Angažirani feminizem proti nasilju nad ženskami
Prireditev za oči in ušesa
KRŠKO - Društvo zaveznikov mehkega pristanka bo v okviru evropske kampanje proti nasilju nad ženskami pripravilo v prostorih v.d. mladinskega centra Krško na Cesti 4. julija 58 razstavo tekstila, oblačil in fotografij Petre Petan z naslovom Odsevi. Otvoritev bo v petek, 17. decembra, ob 20. uri. Koncertni del prireditve bodo v živo prenašali preko interneta, in sicer: http:// pina.soros.si/čdzmp/.
Zasnova ustvarjenega, kar prinaša razstava, so bili stekleni kamenčki, katerih fotogram je dal izhodišče nastalemu vzorcu. Vzorec ima celično - kasetno strukturo, ki mu omogoča, da učinkuje kot znak ali površina. To lastnost odsevata tekstil in nastalo oblačilo. Končno zrcalo pa je fotografija, ki zaokroži zgodbo. Na otvoritvi bo nastopila zagrebška punk-noise ali girls atrakcija za oči in ušesa “Schizoid Wiklers”. Njihovi teksti so artistični in angažirano feministični. Zase pravijo, da so lepe in čudovite ter da imajo rade ljudi.
Poleg njih bodo nastopili “Zu”, čudežno dete iz Rima. Zase pravijo, da so instrumentalni hibrid med hardkorom in avant jazzom. Poliritmično topotanje bobnov s pihali in basom vred spušča klene in zameštrane zvoke, ki ne potrebujejo kitare, za glasove pa v funkoidnih poskočnicah in industrijski mehanotehniki ni prostora, kot zagotavlja Dženi Rostohar, predsednica Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško.
M. L.
KRŠKO - Z obiskom v krškem sadjarskem podjetju Evrosad je zaključila ponedeljski obisk v Krškem delegacija Združene liste socialnih demokratov pod vodstvom predsednika stranke Boruta Pahorja. Pahorja sta spremljala Janko Veber in Zlatko Jenko, strankina predstavnika v nekaterih ustanovah, ki se bodisi v stranki bodisi v parlamentu podrobneje ukvarjata s slovensko kmetijsko politiko in podeželjem.
Po Jenkovem in Vebrovem mnenju se Slovenija pusti presenečati Evropski skupnosti, kar dokazujejo po njunem mnenju tudi najnovejši zapleti v zvezi z izvozom slovenskega mleka. Ravnanje Slovenije, ko ta prejema poročila evropskih kmetijskih inšpektorjev, ni tako, da bi se ob njem slovensko razdrobljeno kmetijstvo počutilo varno.
Take značilnosti trenutne slovenske kmetijske politike očitno vrhove slovenskega kmetijstva zanimajo manj kot nekatere ob-robnejše teme, kakršna je npr. ustanavljanje kmetijsko gozdarske zbornice.
Sadjarji bodo mogoče vstopili v Evropo z manj gospodarskimi stresi kot ostalo kmetijstvo, je menil Ivan Kozole, direktor Evro-sada. Vendar ravno Evrosad doživlja težave zaradi slovenskih, ne evropskih posebnosti. Med temi posebnostmi je nerešeno vprašanje denacionalizacije, ki Evrosadu pogosto onemogoča obnovo nasadov. Dejstvo je, da tudi sadjarji budno spremljajo ravnanje kmetijskega ministrstva, saj, kot je dejal Kozole, je za sadjarstvo “politika pomembnejša kot vreme”.
M. L.
• Poznamo samo dve vsti ljudi: prvi so pravični in mislijo, da so grešniki, drugi pa so grešniki in mislijo, da so pravični (Blaise Pascal)
spregovorila še direktorica krškega podjetniškega centra Mari-
• V kostanjeviški turistični informacijski pisarni, na katero opozarja nov logo znak Centra za promocijo turizma v Sloveniji, ki je bil tu prvič uporabljen v praksi, bosta zaposlena dva delavca. Vključena sta v državni projekt javnih del z naslovom Ozavešča-nje v turizmu. Tako sodelovanje zmanjšuje začetni strošek lokalne pisarne. Obenem je dobro, ker bosta delavca kot poznavalca krajevnih znamenitosti verjetno znala odgovoriti na večino vprašanj turistov.
ja Krušič in se zahvalila vsem, ki so kakor koli podprli projekt.
M. L.
Decembrska vesela druščina na poti
Dedek Mraz krškim otrokom
KRŠKO - V sklopu letošnjega Veselega decembra, ki mu v krški občini pomaga ostati v veselju Zveza prijateljev mladine Krško, bo dedek Mraz s spremstvom obiskoval šole v krški občini. Povorka dedka Mraza, ki je odrinila med ljudi v začetku meseca, bo na svojih poteh zabavala šolske in zlasti predšolske otroke. Veselo-decembrska druščina pravljičnega moža z brado bo v torek, 28., sredo, 29. in četrtek 30. decembra ob 15. uri pripotovala v krški dom starejših, tega dne ob 16. uri jo bodo videli na glasbeno plesni predstavi za otroke in starše v Krškem gasilskem domu.
V prazničnem decembrskem sporedu ZPM Krško so še drugi dogodki, kot je ogled prazničnega Dunaja, ki so mu namenili 11. december, in koncert Tunk.
M. L.
NA ČAJ OB PETIH Z JOŽETOM CIUHO
KRŠKO - V restavraciji in kavarni Rondo v Krškem bo v soboto ob 17. uri ob čaju srečanje z Jožetom Ciuho. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo Ciuhovih del, ki bo na ogled do konca februarja 2000.
KRŠKO - Tu je bila v petek, 10. decembra, opoldne otvoritev lokalne komecialne radijske postaje Radio Krško in pooblaščene agencije Zavarovalniške hiše Slovenica. Radio in zavarovalnica poslujeta v podjetju Job Avto Puntar, d.o.o.
Radio, ki je začel oddajati z rednim programom v ponedeljek, bo po besedah njegove direktorice Marinke Puntar informativ-
MAJDA IN RADIQ - Ob otvoritvi Radia Krško je pela Majda Arh. Dobro znamenje za pravkar ustanovljeni medij. Če bo glas krškega radia segel tako daleč kot dober glas pevke Majde Arh, se ustanoviteljem krške radijske postaje ni kaj bati. (Foto: M. L.)
no-razvedrilen. “Z oddajami bomo poskušali pokrivati tako dogajanje v naši občini kot dogajanje po vsej Sloveniji. Želimo posredovati čim več zanimivih informacij, vendar na nekoliko drugačen način. Drugačen v tem smislu, da se bomo izogibali dolgim govornim vložkom. Glasba bo po različnih pasovih namenjena različnim generacijam. Zjutraj in dopoldan bo program bolj informativen, popoldan pa bolj sproščen in namenjen razvedrilu ter kontaktnim oddajam,” je ob otvoritvi povedala direktorica. Poudarila je, da bo Radio Krško prva povsem digitalna radijska postaja v Posavju.
Direktorica je ob otvoritvi spomnila, daje Radio Krško kot edini kandidat s sedežem v krški občini pridobil soglasje občine “in ponosni smo, da je bil občinski svet pri tej odločitvi enoten.”
Zavarovalniška izpostava bo opravljala, kot so povedali ob otvoritvi, vrsto zavarovalniških storitev, in sicer na sedežu podjetja in na terenu.
M. L.
NATEČAJ ZA RAZSTAVE
KRŠKO - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisuje natečaj za razstavni program galerije Krško za leto 2000. Kandidati naj pošljejo do 30. januarja 2000 kratek življenjepis s fotografsko predlogo svojih del na naslov: SLKD OI Krško, CKŽ 23, 8270 Krško.
s prepovedanim zavijanjem v nekatere smeri. Omenjeni prometni red, ki so ga sicer kršili navzlic pogosti policijski kontroli številni vozniki, je bil večkrat na dnevnem redu različnih brežiških ustanov in tudi priljubljena politična tema. Težavo v križišču so odpravili s krožnim križiščem, ki so ga kot prvo v brežiški občini odprli nedavno.
M. L.
SPREJEM - I. decembra je bil v vinotoču v Jeleničevi kleti v Zavo-dah pri Kostanjevici sprejem za duhovnike in dekane videmske in leskovške dekanije. Na sliki: krški župan Franci Bogovič izroča letošnje priznanje občine Krško Janezu Nanutu, župniku na Senovem, ki ga je prejel za delo pri gradnji cerkve, postavitvi orgel in obnovi sakralnih spomenikov.
'SEM, KAR SEM, KAKO LEPO’ - “Sem, kar sem - nič več, nič manj -kako lepo!” Ta japonski rek omenja monografija o Rudiju Stoparju, ki jo je izdala Zveza kulturnih društev Sevnica aprila letos ob Stoparjevem jubileju. Nekako skozi rek se je Rudi Stopar (na sliki tretji z leve) pojavil pred obiskovalci tudi na otvoritvi pregledne razstave svojih skulptur, risb in grafik 9. decembra zvečer v galeriji Posavskega muzeja Brežice. Prireditev je uokviril z opazno osebno, Stoparjevo družinsko črto, med drugim s tem, da je javno obdaril tudi svojo družino, ne le obiskovalce in organizatorje umetniškega dogodka. (Foto: M. L.)
S poletjem odpro nove trgovine
Podpisali pogodbo za gradnjo prodajne hale v nakupovalnem središču Intermarket - Otvoritev predvidoma sredi leta 2000 - Četrtino že kupil Mercator - Množičen obisk Hrvatov
BREŽICE - Marjan Kolman, direktor firme Intermarket Commerce, trgovsko podjetje d.o.o., in Bogdan Korošec, direktor Gradbenega podjetja Grosuplje, d.d., sta 13. decembra podpisala pogodbo za gradnjo prodajne hale v nakupovalnem središču Intermarket v Brežicah. Pogodba obsega gradbena in obrtno-inštalacijska dela in je vredna 1,250 milijarde tolarjev.
Novi objekt, ki so ga zečeli graditi 3. novembra in ga bodo predvidoma odprli junija 2000, obsega 12.500 kv. m prodajnih površin. Približno četrtino tega prostora je kupil Mercator Dolenjska, o nakupu preostalih površin v nastajajoči novi trgovini pa se pogovarjajo z Mercatorjevo Modno hišo Maribor in koprskim Trgoav-tom. Poleg tega so že sklenili nekatere predpogodbe za najem
ZAHVALA ZA SODELOVANJE
BREŽICE - Župnijska Karitas Brežice se zahvaljuje obiskovalcem in nastopajočim na tradicionalnem, že VIL dobrodelnem koncertu Klic dobrote, kije bil 28. novembra v Prosvetnem domu v Brežicah. Zahvaljuje se tudi vsem, ki so omogočili koncert, in sicer: občini Brežice, Radiu Brežice, tiskarni Lamex, Cvetličarni Žič-kar, Franciju Derendi, Zvezi kmetic okolice Brežic in brežiškim krščanskim demokratom. Karitas se zahvaljuje tudi za prostovoljne prispevke namesto vstopnic ob koncertu in darila v tednu Karitas.
prostorov. Investitor prodajne hale je Intermarket Commerce, trgovsko podjetje d.o.o, katerega lastnik in direktorje Marijan Kolman. Podjetje, ki daje v najem lastne objekte, je lastnik nakupovalnega središča Intermarket v Brežicah. Nakupovalni center so odprli junija 1995, in sicer v nekdanji tovarni prikolic, ki sojo leto poprej kupili od IMV v stečaju. Nekdanjo tovarniško halo so uredili po zgledu ljubljanskega BTC in v njej zagotovili 8.700 kv. m prostora za 38 prodajaln, kolikor jih je zdaj.
Nakupovalno središče Intermarket tako kot brežiške prodajalne sploh množično obiskujejo Hrvati. Do nedavnega je bilo težje dostopno, in sicer zaradi križišča
* Prodajno halo v nakupovalnem središču Intermarket v Brežicah gradi novomeško hčerinsko podjetje Gradbenega podjetja Grosuplje. Delo, ki ga je gradbeno podjetje opravilo letos, dosega vrednost 2 milijardi tolarjev. Med drugim je v gradilo v Posavju bazen z valovi in počitniške apartmaje v Termah Čatež.
VEČJI NADZOR NAD POSLOVANJEM - Med tremi manjšimi krškimi podjetji, ki so prejšnji teden prejela certifikat kakovosti ISO, je tudi Agencija za varnost. Certifikat je direktorju Ljubomirju Božoviču (desno) izročil državni podsekretar v ministrstvu za znanost in tehnologijo dr. Aleš Mihelič (levo), vsem prejemnikom certifikata pa so čestitali še: predsednica upravnega odbora območne zbornice Silvana Mozer, krški župan Franci Bogovič in direktor zbornice Valentin Dvojmoč. (Foto: B. D. G.)
V Krškem trikrat ISO 9000
Na pot kakovosti so s pridobitvijo certifikata stopila tri nova krška podjetja
VERIGA HE NA SAVI
Po petih letih Sava še kar teče
23. decembra se izteče rok za podpis koncesijske pogodbe • Sava ponudila precej nižjo ceno elektrike - Stroške infrastrukture naj krije država - Jancev in Avšičev zakon o jamstvu države
LJUBLJANA, POSAVJE - Natanko čez teden dni se spet izteče rok za podpis koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn v spodnjem toku reke Save. Ali bo tokrat le prišlo do podpisa pogodbe ali pa bo vlada spet prestavila rok za mesec ali dva, trenutno še ni znano. To jesen so se v pogajalski skupini le začeli pogovarjati tudi o proizvodni ceni elektrike iz teh elektrarn, država pa seje začela spraševati tudi o smiselnosti naložb.
ti \ r h
o o
Ali bo Bruselj cviček priznal za izjemo?
Pet predlogov za izjeme
NOVO MESTO - V pogajalskih izhodiščih za pogajanja z Evropsko unijo o kmetijstvu Slovenija predlaga prehodna obdobja za osem področij in pet izjem, med drugim tudi pri dolenjskem cvičku. Slovenski pogajalci v Bruslju naj bi tako'vztrajali, da se cviček izjemoma opredeli kot vino, čeprav ne izpolnjuje evropskih zahtev glede alkoholne stopnje. Evropa tudi ne dovoljuje mešanja rdečih in belih sort grozja, ki je značilno za tega dolenjskega posebneža. Slovenija bo, kot rečeno, pri tem zahtevala izjemo, saj ima pridelava cvička tradicijo na Dolenjskem že od 17. stoletja, ima pa tudi precejšen gospodarski pomen za to območje.
UREJENE PRODAJALNE
KRŠKO, NOVO MESTO - V okviru akcije Turistične zveze Slovenije ‘"Moja dežela, lepa in gostoljubna” so letos v 23 turističnih krajih poskusno iskali najbolj urejene prodajalne. Na razpis se je odzvalo 81 prodajaln s področja osnovne preskrbe, tehnike, tekstila in ostalega. Komisija je ocenjevala zunanji izgled, izložbe, prodajne in ostale prostore ter osebje.
Kot so sporočili iz posavske območne gospodarske zbornice, je na razpisu sodelovalo 13 prodajaln iz Posavja. Diplomi sta prejela samopostrežba v krškem nakupovalnem centru Mercatorja Dolenjske (2. mesto ed prodajalnami s področja osnovne oskrbe)) in Shimano service center v Krškem, ki je v lasti družbe Gama Brežice, za 1. mesto s področja tehnike. Priznanje je prejela tudi drogerija v že omenjenem Mercatorjevem nakupovalnem centru v Krškem.
Pri organizaciji ocenjevanja je sodelovalo tudi Združenje za trgovino pri GZS, ki napoveduje, da bo akcijo nadaljevalo in jo v bodoče tudi razširilo iz turističnih krajev na vso Slovenijo.
KRŠKO - Prejšnji torek so v Krškem, kar ni ravno običajno, tri manjša podjetja hkrati prejela certifikate kakovosti po standardih ISO. Listino jim je podelil državni podsekretar dr. Aleš Mihelič, k pridobitvi pa so jim čestitali predstavniki območne gospodarske zbornice in krški župan Franci Bogovič.'
Družba I. H. S. iz Krškega, ki jo vodi Tadej Buršič, izdeluje stroje za transportiranje, ki so v celoti avtomatski in procesno vodeni. Kot je povedal njen predstavnik, gosebno uspešno prodajajo na Češkem, vstopili pa so tudi že na nemški in avstrijski trg: Danes je v podjetju zaposlenih 48 delavcev, od tega se jih kar 9 ukvarja z razvojem. V podjetju so po začetnem sodelovanju s kooperanti uvedli lastno proizvodnjo in ključavničarstvo. Ob taki rasti podjetja bi le težko shajali, če se ne bi lotili pridobitve certifikata kakovosti ISO 9001, čeprav so imeli zaradi načina dela že prej notranje poslovanje dobro urejeno.
Certifikat ISO 9002 je prejela družba T & T AOP servis iz Krškega, ki ga vodi direktor Tine Že-ner. Podjetje s 6 zaposlenimi in zglednim prometom trgu ponuja predvsem računovodske storitve. Majhnim in srednje velikim podjetjem vseh dejavnosti ponuja kompletne storitye, kar pomeni, da poleg knjigovodskih in računovodskih del vzdržuje tudi stike z bankami, domačimi ali tujimi revizijskimi hišami, davčno upravo. V družbi so povedali, da so za zdaj edini računovodski servis v Sloveniji, ki je pridobil tak certifikat.
Certifikat ISO 9002 je uspelo pridobiti tudi družbi Agencija za varnost iz Krškega. Kot je pove-
dal njen direktor Ljubomir Bo-žovič, se je v družbi zbralo preveč raznolikih del, zato sojih morali spraviti pod kontrolo. Priznal je, da v Agenciji enostavno niso imeli takega sistema organizacije poslovanja, ki bi mu zaupali na daljši rok.
B. D. G.
PO TELEFONU 0 NOVOSTIH PRI UPOKOJEVANJU
NOVO MESTO, LJUBLJANA -Ministrstvo za delo in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sta te dni odprla telefonske linije za vsa odprta vprašanjav zvezi z novim zakonom in pokojninsko reformo. Tako lahko na brezplačno številko ministrstva 080-10-05 pokličete vsak delovni dan od 9. do 11. ure. vse informacije o novih pogojih za upokojevanje pa je mogoče dobiti tudi na območnih enotah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsak delovni dan med 9. in 10. uro. Številka novomeške enote je (068)322-141.
DOLENJSKA ZBORNICA O PROMETNIH ZAGATAH
TREBNJE - V ponedeljek se bo vodstvo Območne gospodarske zbornice Novo mesto na svoji seji v prostorih trebanjskega Trima ponovno lotilo težav s prometom na območju Dolenjske in Bele krajine. Kot napovedujejo, se bosta seje udeležila tudi predsednik državnega sveta Tone Hrovat in minister za promet in zveze Anton Bergauer.
Kljub temu je tudi v Posavju kar nekaj družb, ki so s stalnim izboljševanjem že dosegle visoko raven kakovosti v poslovanju. Lisca na primer se že četrto leto poteguje za priznanje za poslovno odličnost. Nekatere družbe je na pot kakovosti prisila nuja, saj bi brez izboljšave na tem področju izgubile trg in propadle, spet druge, med njimi je Nuklearna elektrarna Krško in še nekatera druga podjetja s posebno dejavnostjo, so prisiljene slediti najvišjim mednarodnim standardom kakovosti zaradi posebno zahtevne tehnologije in varnosti pri njeni uporabi.
V Posavju (podobno je tudi na Dolenjskem) je cela vrsta manjših podjetij v zadnjih letih pridobila certifikate kakovosti IŠO, k čemur je pripomogel projekt ISO v mala podjetja, ki je podjetnike in obrtnike vzpodbujal ter jim pomagal tudi s sofinanciranjem dveh ministrstev ter obrtne in gospodarske zbornice. Nikakor pa ne moremo mimo ugotovitve, da je verjetno še največ k napredku v kakovosti prispevala velika vpetost posavskega in dolenjskega gospodarstva v izvoz.
Kot je povedal direktor območne zbornice Valentin Dvojmoč, so na prvem posvetu prikazali različ-
Ker so se razmere na evropskem trgu z električno energijo močno spremenile, je izbrani koncesionar Sava, d.o.o., spustil ceno od 14 na 8,1 tolarja za kilovatno uro skupaj s koncesijsko dajatvijo, če bi bila koncesijska doba 30 let, in na 7,7 tolarja pri 40-letni dobi. Kot so predlagali v Savskih elektrarnah, ki so 65-odst. lastnik Save, ta cena pokriva le dograditev petih elektrarn, zato naj bi energetski del projekta izgradnje ločili od infrastrukturnega. Vse stroške za vzporedne infrastrukturne, vodnogospodarske in druge ukrepe naj bi kril državni proračun. Po nekaterih ocenah gre za 30 odst. vrednosti celotne naložbe oz. za 27 milijard tolarjev. Država naj bi od tega 9 milijard namenila
• Predstavniki Posavja, župana Kristijan Janc in Franci Bogovič, vodja pogajalske komisije za Posavje Niko Galeša in direktor območne zbornice Valentin Dvojmoč, so se v začetku decembra pogovarjali o gradnji HE na Savi s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožkom Čukom ter sekretarjema združenja za energetiko in združenja elektroindustrije. Dobili so vso podporo zbornice za pospešitev projekta gradnje.
za zaščito pred poplavami, 7 za energetske nasipe, 5. za infrastrukturne objekte in 6 milijard tolarjev za zemljišča. Pri tem so še poudarili, da bi država v 30 letih pobrala 18 in v 40 letih 22 milijard tolarjev koncesijskih dajatev.
Od kod koncesionarju Savi denar za naložbo? Savske elektrarne bodo v projekt vložile HE Vrhovo, ki je brez infrastrukture in spremnih objektov ocenjena na dobrih 12 milijard tolarjev, medtem ko bo avstrijski partner Ver-bund Gesellschaft primaknil 6,7 milijarde tolarjev. Preostali denar do 60 milijard naj bi Sava zagotovila s posojili.
Priprave na gradnjo verige elektrarn so se začele že leta 1990, pred dobrimi petimi leti pa je bil objavljen razpis za koncesionarja,
ne pristope k uvajanju kakovosti v družbe, v bodoče pa taki posveti ne bodo tako splošni. Tokrat so udeleženci prisluhnili izkušnjam z zagotavljanjem kakovosti v Nu-
• Na prvem posavskem posvetu o kakovosti je državni podsekretar v ministrstvu za znanost dr. Aleš Mihelič predstavil državne spodbude, ki jih je mogoče dobiti za tehnološki razvoj. Prisotni gospodarstveniki so ugotovili, da je možnosti in denarja kar nekaj, vendar so na osnovi izkušenj povedali, da je do njega izredno težko priti. Dr. Mihelič je zatrdil, da so postopki pri razpisih močno poenostavljeni, tako da se lahko prijavijo velika in mala podjetja, sicer pa je informacije o njih mogoče dohiti na spletni strani ministrstva. O tem, kakšna je vloga gospodarske zbornice v pripravi podjetij za uvajanje sistemov kakovosti, je Posavcem govoril mag. Ivan Grebenc, vodja službe za tehnološki razvoj pri GZS.
klearni elektrarni Krško, Inpletu Sevnica, Alpvesu Raka in brežiškem Matkonergu, družbi, ki se ukvarja z materiali in kontrolo v energetiki ter z raziskovanjem in razvojem.
ki je bil imenovan šele po 4 letih. Čeprav so se ob padcu cen na trgu elektrike in ob presežkih v krški jedrski elektrarni pri nas pojavili dvomi o potrebnosti gradnje verig na Savi, so jeseni na javni tribuni v Krškem vse strani (politika, stroka, gospodarstvo in lokalna skupnost) zatrjevale, da je gradnja nujna in prednostna.
Vsekakor se bo vladna koalicija morala odločiti, kaj bo s projektom ter kako se bodo elektrarne gradile: s koncesijo ali z domačim kapitalom. Avstrijci že napovedujejo, da bodo zahtevali odškodnino, po drugi strani pa naša stran ni pripravljena pristati, da bi koncesionar prevzel vse projektno izvajanje in sam izdajal naročila za delo, ker bi s tem lahko izključil načrtovano sodelovanje domačega gospodarstva.
V novembru so trije poslanci LDS (pobudnika sta Branko Janc in Jože Avšič) v parlamentarni
METLIKA - V delniški družbi Beti je bila pretekli teden že druga skupščina delničarjev v tem letu. Na njej so največ pozornosti namenili novi organizacijski strukturi v družbi, zlasti povezovanju odvisnih družb s krovnim podjetjem. Spremembe, ki sta jih po temeljiti proučitvi skupščini ponudila uprava in nadzorni svet, so delničarji sprejeli z veliko večino glasov.
Družbi Trikotažne tkanine in Modna oblačila sta se namreč združili s krovnim podjetjem v Beti, d.d., Konfekcije v Črnomlju, Mirni Peči in Dobovi, ki so bile prej v okviru Modnih oblačil, pa so postale nove odvisne družbe, tako kot sta to že od prej tudi Be-ti-Preja in Konfekcija Zakanje. “Menimo, da se bomo z združitvijo hitreje in učinkoviteje prilagajali in odzivali na izzive s sve-
V razgovoru po predstavitvah so predvsem poudarjali, da bi bilo treba narediti red na področju izrazov s področja kakovosti in povedati, kdo preverja in izdaja certifikate, da bi v podjetjih vedeli, koga izbrati, da bo delo res dobro opravljeno. Večkrat so opozorili, da ISO standardi in certifikati nimajo neposredne povezave s kakovstjo samega dela. Sam certifikat še ne pomeni, da je izdelek ali storitev dober, saj gre le za sistem organizacije in orodje vodenja, potem pa je od podjetja odvisno, ali bo storilo še korak naprej v kakovosti.
postopek vložili predlog zakona, po katerem naj bi država vendarle jamčila za najetje posojil za gradnjo hidroelektrarn na Savi od HE Vrhovo proti hrvaški meji. Omenjeni poslanci menijo, da bi Savske elektrarne z državnim poroštvom v tujini lahko dobile precej ugodnejša posojila. Izračunali so, da bi tako lahko prihranili 8,7 milijarde tolarjev.
B. D. G.
KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ODPADKOV V GOSPODINJSTVU?
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca in Zavod za varstvo potrošnikov iz Ljubljane sta v avli knjižnice pripravila razstavo “Zmanjšajmo količine odpadkov v gospodinjstvu”. Z razstavo, ki bo odprta do konca decembra, želijo opozoriti na možnost ponovne uporabe odpadkov.
NOVI LASTNIKI
BREŽICE - Trgovska družba Posavje Brežice je v ponedeljek sporočila, da je Dolenjska banka Novo mesto postala lastnica dobrih 16 odst. navadnih delnic te družbe.
tovnega trga, kajti prejšnja organiziranost je preživela. Nova organiziranost nudi tudi racionalnejše poslovanje, hkrati pa smo znova združili kapital. Vse spremembe bodo izpeljane do novega leta, ko bo nova organizacija v Beti tudi v celoti zaživela,” je povedal Ivan Malešič, ki je bil doslej, ko so imeli kolektivno upravo, njen predsednik. V prihodnje bo uprava individualna, Malešič pa bo njen glavni direktor. Poleg njega bo še pet izvršnih direktorjev, ki bodo imeli pri delu precejšnja pooblastila.
Sicer pa tako v upravi Beti kot tudi delničarji s poslovanjem v letošnjem letu niso povsem zadovoljni. Kot je pojasnil Malešič, pri poslovanju niso predvideli tako velikih motenj. Te so se odražale predvsem v manjši prodaji izdelkov v Sloveniji, zlasti zaradi povečane ponudbe cenenega blaga z Bližnjega vzhoda in padca kupne moči v naši državi. Pri izdelkih, ki sojih izvozili, pa so se znižale prodajne cene. Kljub temu po Male-šičevih besedah pričakujejo, da leta ne bodo zaključili z izgubo, saj so z racionalnim poslovanjem in tudi zmanjševanjem zaposlenih precej zmanjšali stroške.
M. B.-J-
IMENIK VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA BORZI
LJUBLJANA - Ljubljanska borza in založniška skupina Gospodarski vestnik sta izdali letni imenik vrednostnih papirjev Ljubljanske borze 1998/1999. V publikaciji so prvič na enem mestu in v pregledm obliki zbrane najpomembnejše informacije o večini dolgoročnih naložb na borzi. Dopolnjujejo jih še prispevki strokovnjakov z borze, ki dajejo celovit pregled dogajanja v zadnjem borznem letu.
KAKO KAZE NA BORZI?
Vratolomni padec Vizije
Indeks, s katerim merimo povprečno gibanje vrednosti najpomembnejših delnic na borzi, se je v prejšnjem tednu znižal še za 0,7, indeks delnic pidov pa za 0,9 odst. Tako je vrednost SBI v ponedeljek znašala 1.804, vrednost PIXpa 1.421 točk. Borzni analitiki do konca leta ne napovedujejo presenečenj. Investitorji bodo v preostalih dneh urejali svoje dohodninske olajšave, zmanjševali kapitalske dobičke in skrbeli za zadnje popravke zaključnih bilanc.
V kotaciji A je bil dogodek tedna skok tečaja delnic SKB banke od 1.950 na 2.100 tolarjev. Rast cene je povzročila Bank Austria CA, ki je od Nove LB kupila
14.000	delnic po povprečnem tečaju 2.080 tolarjev. Kupec ni želel pojasniti ozadja tega nakupa. Novica o 80-odst. deležu, ki si ga je kranjski Merkur pridobil v celjski Kovinotehni, je zmanjšala zanimanje za Kovinotehnine delnice. Cena je zato padla za 15 odst. (od 822 na 700 tolarjev). V rdečih številkah se je trgovalo tudi z delnicami obeh naftnih družb. Vrednost Petrolove delnice se je spustila na okrog 25.000 in Istrabenzove na 2.800 tolarjev. Tečaji ostalih prometnejših del-
nic, predvsem obeh farmacevtskih družb, ostajajo nizki.
Na prostem trgu se je ustavilo padanje cen t.i. praznih in polpraznih pidov. Proti koncu tedna je prišlo do prvega preobrata, saj so se umirili najbolj nestrpni certifikatni lastniki, ki so razprodajali delnice. Dodaten zagon so mu dale tudi nove obljube države in novi spiski podjetij, s katerimi naj bi zapolnili privatizacijsko luknjo. Če bo država svojo obljubo izpolnila vsaj približno tako, kot je napovedala, potem naj bi se cene praznih in polpraznih pidov po-ocenah borznikov popravile za 20 do 30 odst.
Največji padec tečaja je v zadnjem času doživela delnica Vizije. Ko je borzna hiša, ki je nekaj mesecev veljala za glavnega kupca teh delnic, ustavila nakupe, je cena v nekaj dneh padla od 73 na 56 tolarjev. Na žalost je ugibanje o tem, ali se bo in kdaj se bo cena Vizije vrnila nad 70 tolarjev, brezpredmetno, saj so informacije o prevzemanju pida, končnemu kupcu in prevzemni ceni znane le zelo ozkemu krogu ljudi.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
Za mnoge je kakovost lan fari
Posavska gospodarska zbornica je v preteklem tednu pripravila 1. posvet o kakovosti v podjetjih - Izmenjali izkušnje z uvajanjem kakovosti - Certifikat je le začetek
KRŠKO - Posvet je kljub nekaterim začetniškim slabostim pokazal, da je izmenjava izkušenj s področja uvajanja kakovosti v poslovanje družb zelo potrebna. Morda še toliko bolj, ker je kar 38 odst. družb, ki so odgovorile na anketo območne zbornice, prepričanih, da ne potrebujejo posebnega sistema kakovosti. Že to je namreč znak, da so nujna dodatna znanja in vzpodbude na tem področju.
Beti se spet združuje
Tako naj bi bila lažje kos izzivom na svetovnem trgu - Ivan Malešič glavni direktor uprave - Nezadovoljni z letošnjim poslovanjem
B. D. G.
ISO JE NAVADNA KMEČKA LOGIKA - “Standardi ISO so navadna kmečka logika, ki služi za urejanje podjetja. Starši bi morali teh pravd naučiti vsakega otroka do 7. leta starosti: urediti, pospraviti, počistiti tn držati se reda in discipline, "je na posavskem posvetu o kakovosti povedala Marija Jazbec (na sliki) iz Inpleta. Prisotnim je opisala težko pot, k‘ so jo morali prehoditi v podjetju, da so dopovedali zaposlenim vse zapisano■ (Foto: B. D. G.)
tM°
“Kmetje nismo nikogaršnje ovce!”
Mirko Dimeč, kmet iz Dolenje vasi pri Čatežu, ne pristane, da bi namesto njega mislili
drugi, če že na odločanje ne more vplivati, kot bi rad - Pomisleki pred vstopom v EU
DOLENJA VAS PRI ČATEŽU - Po pripovedovanju ljudi spada kmetija Dimčevih iz Dolenje vasi pri Čatežu med največje in najbogatejše na tem območju trebanjske občine. Gospodar Mirko (pardon, po papirjih je to še vedno njegova 74-letna mati Julijana, s katero se lepo razume!) se sploh ne obremenjuje s takimi “naj” vzdevki. Značilno zanj pa je gotovo to, da je zelo odkrit sogovornik, celo tako, da koga, nevajenega takšnega komuniciranje “brez dlake na jeziku”, lahko Dimeč kaj hitro spravi v zadrego.
NOVI PREDSEDNIK LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE
Na izrednem občnem zboru, kije potekal v petek, 3. decembra, so delegati izvolili novega predsednika Lovske zveze Slovenije. Delo dosedanjega predsednika Jožeta Strleta, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov, bo prevzel dosedanji podpredsednik Lovske zveze Slovenije magister Stane Krajnc, doktor veterinarske medicine. V svoji predstavitvi programa je novoizvoljeni predsednik poudaril, da bo skušal urediti predvsem nekatera odprta organizacijska vprašanja, ki jih je v tako veliki organizaciji nujno rešiti.
“Ne bojim se nikogar, pa naj bo to Kučan ali Metelko. Ko je bil gospod Metelko izvoljen za župana, se meje tako izogibal, da je šel raje na drugo stran ulice. Včasih pa sem bil dober, ko sem v najboljši veri, da delam v prid kmeta, bil prvi v stranki (SLS) in nagovarjal ljudi za ljudsko stranko!” pripoveduje Dimeč. Kmetuje na 30 ha zemlje, približno polovico je gozdov. V najemu ima še 12 ha zemlje. Trenutno redijo Dim-čevi 46 glav živine, od tega 20 krav. Mirko poudarja, da gre samo za lastno, domačo rejo, čeprav je član
trebanjske kmetijske zadruge. Pri hiši je bilo pet otrok. Štirje bratje so še živi, edina sestra, nekdanja profesorica na posebni šoli v Šmihelu, pa je žal že pokojna.
Dimeč ni bil zadovoljen s pospeševalno službo in svojega mnenja ni spremenil niti, ko seje ta preoblikovala v kmetijsko svetovalno službo. “V njej imajo le eno dobro žensko,” pravi. Predvsem kmetje pogrešajo pogostejših obiskov, on letos ni doživel še niti enega. Morda tudi zato, ker mislijo, da tako močan kmet ne potrebuje nasvetov in
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Tudi ta ponedeljek je kar nekaj branjevk na trgu ponujalo svoje skrbno pridelane pridelke. Cene v glavnem ostajajo nespremenjene. Korenje in kolerabo je bilo mogoče dobiti po 200 tolarjev kilogram, krompir po 70, fižol od 300 do 500, česen po 500, čebulo v rešti po 250, zeljnate glave za sarmo po 300, repo po 200, peteršilj po 500, zeleno solato po 250, motovilec po 300, jabolka po 80 do 100, jabolčne krhlje pa po 800 tolarjev kilogram. Na voljo je bilo tudi žganje - liter je stal 800 tolarjev, domača ajdova moka - za kilogram je bilo potrebno odšteti 400 tolarjev. Ker se bližajo prazniki, so dobrodošli tudi orehi - kilogram jedrc so branjevke ponujale po 1100 tolarjev, merica majarona je stala 150 tolarjev, šop bele omele, ki naj bi jo za srečo in ljubezen v hiši na prvi dan v novem letu obesili na vrata, pa je stal 300 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 57 do 3 mesece starih prašičev, 8, starih 3 do 5 mesecev, in 28 starejših. Prvih so prodali 15 po 290 do 300, drugih 2 po 270 do 280, tretjih pa 14 po 240 do 260 tolarjev kilogram.
O delu kmetijskih svetovalcev
S predstavitve projektnega dela kmetijske svetovalne službe županom in referentom za kmetijstvo
se tehnologija kontrolirane ekološke pridelave, ki zajema vse panoge. Na področju vrtnarstva se vpeljuje integrirana pridelava vrtnin na intenzivnih kmetijah. V sadjarstvu se poleg že vpeljane integrirane pridelave sadja daje večji poudarek obnovi starih kmečkih nasadov. V vinogradništvu se namerava raziskati optimalna obremenitev trsov za najboljšo kvaliteto vina, katero bi ocenjevali na rednih prerezih letnika za vinorodne okoliše, kijih pokriva zavod. V živinoreji se bo več delalo na izboru ustreznih tehnologij na vodovarstvnih območjihin analizi stanja obstoječih gnojničnih jam in gnojišč. V prašičereji se bo nadaljevalo izvajanje naloge o kvaliteti mesa posameznih pasem s poudarkom na avtohtoni krškopoljski pasmi. Izboljšanje turistične dejavnosti na kmetijah pa se namerava izpeljati predvsem s poudarkom na ustrezni promociji.
Predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marko Verbič je za večino vsebin predstavljenih projektov videl možnost sofinanciranja skozi SAPARD, nakazal pa je tudi možnosti financiranja pro-jektov, vezanih na sodelovanje s Hrvaško, ter sprejem posameznih kmetijskih svetovalcev v krog evropskih ekspertov, pristojnih za izdelavo določenih projektov.
NOVO MESTO - Konec novembra je bila v prostorih novomeškega oddelka Kmetijskega zavoda Ljubljana predstavitev projektnega dela kmetijske svetovalne službe za župane in referente za kmetijstvo občin Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Visoka udeležba vabljenih kaže na veliko zanimanje pristojnih občinskih služb za razvoj kmetijstva in podeželja.
V uvodu sestanka je državni podsekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kuhar predstavil Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici ter poročal o aktivnostih, ki potekajo ob izdelavi volilnega imenika. Predlagal je čimveč izobraževanja kmetov s tega področja, ministrstvo pa je s tem namenom pripravilo tudi tiskovino z osnovnimi informacijami o zbornici. Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Niko Požek je predstavil nujnost projektnih pristopov k posameznim problematikam v kmetijstvu, kar je tudi novost pri delu kmetijske svetovalne službe. Vsebine projektov so izbrane na podlagi analize stanja kmetijstva na celotnem območju ter določene na usmeritve Nacionalnega programa kmetijstva.
Teme projektov so bile sledeče: na področu mehanizacije - preprečevanje nesreč s kmetijskimi stroji, nadaljevanje pri delu s strojnimi krožki in koriščenje biomase; na področju ekonomike kmetijske pridelave se vpeljane naloge dograjujejo, vpeljuje
MATEJA STRGULEC
Mirko Dimeč
pomoči, ali pač nočejo poslušati kritike in neprijetnih vprašanj, kot denimo, zakaj je neki kmet dobil “za štiri golfe nepovratnih sredstev za bike, zdaj pa pravi, da se to ne splača”. Boleč je občutek, da tisti, ki odločajo, bolj zgovorne oz. jezikave kmete kaznujejo, nagrajujejo pa tiste, ki so tiho, bodisi ker si ne upajo nič povedati naravnost ali pa nimajo pravih razlogov za nezadovoljstvo, ker pač spadajo bogsive-di po kakšnem merilu ali ključu med tiste “na pravi strani”.
Dimeč pravi, da tvega, ko takole govori, da ga bodo že jutri kaznovali, se pravi, da mu bodo slabše plačali mleko. V tej luči opazuje tudi zmanješvanje števila članov upravnega odbora trebanjske kmetijske zadruge, v katerem je bil nedavno tudi on. Prepričan je, da so se tako odločili zato, da bi imel nekdo še večjo moč. Evrope se boji tudi zaradi takšne nestanovitnosti kmetijske politike, kakršna se kaže “na terenu”, ne pa v Ljubljani ali Bruslju. Po drugi plati se sprašuje, kako bodo slovenski kmetje zdržali pritisk konkurence iz Evropske unije ob tolikšni posestni razdrobljenosti. Ko je bil z gorenjskimi kmeti in četverico Dolenjcev na obisku pri kmetih v Nemčiji, seje prepričal, da tam v resnici cenijo dobre kmete. “Pri nas pa nas cenijo samo takrat, ko so volitve, drugače pa bi z nami najraje delali, kot da smo ovce, kot da nimamo svoje glave zato, da mislimo,” se jezi Dimeč. Po njegovem bi morala naša država spodbujati višinske kmetije podobno kot v Švici, če hoče, da bo zemlja obdelana. Potem bo tudi sam lažje prepričal 23-letnega sina Tomaža ali hčerko Alenko, ki je bila med najboljšimi na grmski kmetijski šoli, da bo nekdo ostal doma, na kmetiji.
PAVEL PERC
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Nega vina naj bo stalna skrb
Letnik 1999 je “pod streho”, toda razvoj vina ni končan. Trgatve, ki so potekale v novembru in decembru, so pa sploh še v “vrenju”. Za vina posebnih kakovosti iz grozdja, kije dosegalo čez 100 Oe° sladkorja, je normalno, da vsebujejo tudi ostanek nepovretega sladkorja. Kljub temu da stroka že nekaj let priporoča prekinitev alkoholnega vrenja z žveplanjem šele po pretoku iz kvasovk, se še vedno prakticira “žveplanje na smrt” ali šokiranje mošta v vrenju in šele nato pretok. Neredko se zgodi, da kljub močni dozi S02 (100 mg/l) alkoholno vre-nje'ni ustavljeno. V takih primerih je vino velik porabnik žvepla in takšna vina niso za dolgo zorenje v steklenici, ker pospešeno oksidirajo.
Prekinitev vrenja se lahko izvede z manjšo količino SO,, če “vino v vrenju” podhladimo, da se vrenje upočasni in ustavi. Zimske nizke temperature so pri tem dobrodošle, saj se v dveh dneh mlado vino v cisterni ohladi pod 5° C. Čim se vrenje ustavi, se kvasovke začno sesedati na dno posode. Ni treba čakati s pretokom več kot en dan, pretok naj bo brezračen. Med pretokom zažveplamo z dozo 1,5 del 5-odst. H,SCL/hl in vrenje se bo gotovo ustavilo. Po treh dneh določimo prosti SO2 in po potrebi žveplanje popravimo, da bo prostega SO2 med 25 do 35 mg/l. Tako žveplano vino posebne kakovosti bo kasneje, do stekleničenja, potrebovalo manj žvepla. Vino ki je dobilo oceno za vrhunsko vino, a vsebuje velike količine skupnega S02 (čez 50 mg/l), ne zasluži oznake, ki jo nosi, saj povzroča glavobol.
Vina rednih trgatev, ki so že zdavnaj povrela, zaslužijo še vedno našo pozornost, da jih obvarujemo pred nezaželjenimi spremembami. Pisal sem že o neznačilnem starikavem tonu (NST), ki se pojavlja predvsem pri belih vinih. Tako vino dobi neznačilno vinsko aromo, ki nas spominja na umazano perilo ali naftalin in še na drugačne neprijetne vonjave, ki niso vinske. Omenjajo tudi vonj cvetja akacije v popačeni izvedbi, vonj po loščilu itd. V ustih zaznamo nekaj, kar ni normalna vinska grenčica, to je grenak okus. Ta neljuba napaka je pogosta v vinih s sušnih leg, preobremenjenih trt in tudi iz trajno za-travljenih vinogradov. V Nemčiji, kjer se največ ukvarjajo s tem problemom, so razvili metodo za testiranje vina takoj po končanem alkoholnem vrenju, ki pove, če je vino nagnjeno k tej napaki. Pri pozitivnem izsledku si pomagajo z dodatkom (10 do 12 g/hl) askorbinske kisline.
Vonj po žveplovodiku, ki je letos pri nas pogosta vinska napaka, se zdravi s pretoki ob močnem zračenju in z dodatkom bakrovega pripravka, kije sicer učinkovit, toda je težak metal in tudi izzove v vinu motnost. Ugotovili so, daje možno izgnati iz vina to neljubo aromo tudi z vpihavanjem plina CO, v vino. Predvsem pri belih mladih vinih osvežujoči plin CO, ne moti. Dodajanje naj bi bilo s prekinitvami, sunkovito. Pred prvim pretokom, ko bo vino še na drožeh, bomo seveda najprej pretočili in se tako rešili vsaj nekaj H2S. Močno zračenje vinu odvzame svežino (CO,) iq vinsko aromo. Tudi mladim rdečim svežim vinom ne bi škodilo, “pranje” s CO,, da bi pregnali žvepolovodik.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
jL kmetijsko svetovanje
Knjigovodstvo na kmetijah
Kmetijski svetovalci opažamo, da si na mnogih kmetijah redno zapisujejo veliko podatkov, vendar pa teh podatkov ob koncu leta običajno ne uredijo in obdelajo, ker za to ni časa niti potrebnega znanja. Zato kmetom svetujemo, naj se vključijo v sistem knjigovodstva, ki ga je na državni ravni pred šestimi leti uvedla Kmetijska svetovalna služba in ki jim omogoča brezplačno strokovno obdelavo njihovih podatkov.
Kmetje lahko knjigovodstvo vodijo na obrazcih v knjigah ali na računalniku. Zapisovanje podatkov v knjige je v obliki enostavnega knjigovodstva, ki daje informacije o gospodarski uspešnosti kmetije kot celote. Na računalniku pa je možno voditi enostavno ali analitično knjigovodstvo. Oba računalniška programa lahko dobijo kmetje brezplačno, če prispevajo svoje podatke za skupinske obdelave. Analitično knjigovodstvo pomeni natančno zapisovanje vseh Poslovnih dogodkov na kmetiji. Od kmetov terja precej truda, daje Pa zato natančne in zanesljive podatke o ekonomskem položaju na kmetiji in tudi o gospodarnosti pridelave posameznih pridelkov.
Najpomembnejši ekonomski kazalniki, izračunani v obdelavi knjigovodskih podatkov, so: skupni prihodek, skupni spremenljivi stroški, amortizacija, bruto in neto dodana vrednost in dohodek kmečke družine, v sistemu analitičnega knjigovodstva pa tudi lastne cene različnih pridelkov. V izpisu knjigovodskih obdelav pa so še številni drugi rezultati. Te rezultate dobi kmetija za vsako obračunsko leto. Poleg podatkov za svojo kmetijo dobi kmetija tudi povprečne rezultate za skupino vseh kmetij, ki sodelujejo v knjigovodstvu, in za Povprečje skupine kmetij, ki imajo enako proizvodno usmeritev. S Primerjavo z drugimi kmetijami lahko kmetija ugotovi, kje so njene šibke točke in možnosti za izboljšanje gospodarjenja. Podatki, dobljeni v knjigovodstvu, omogočajo tudi boljše načrtovanje razvoja na kmetiji. Če vodimo knjigovodstvo več let, pa lahko ugotovimo, kako se spreminja ekonomsko stanje posamične kmetije.
Kmetom, ki sodelujejo v knjigovodstvu, je zagotovljena anonimnost. Rezultate knjigovodstva je mogoče uporabiti le v strokovne in raziskovalne namene in smejo biti objavljeni le v obliki zbirnih, Povprečnih podatkov za večje skupine kmetij. Vodenje poklicnih kmetij je zahtevno vsaj tako, kot je zahtevno vodenje majhnega podjetja. Podjetniki morajo voditi knjige, od kmetov pa država tega ne zahteva, ker so kmetje obdavčeni pavšalno po katastrskem dohodku. Kljub temu pa si kmet, ki je dober gospodar, ne bi smel privoščiti vodenja kmetije ,na pamet’. Zato je vstop v novo tisočletje morda pravi trenutek, da začnete voditi knjigovodstvo tudi na vaši kmetiji.
mag. TANJA STRNIŠA Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Novo mesto
Združenje ekoloških kmetovalcev Dolenjske
Ustanovnega občnega zbora seje udeležilo 60 kmetov in svetovalcev -Sedež združenja na Smihelski cesti v Novem mestu - V prostorih kmetijske svetovalne službe
Minulo sredo je bil v prostorih novomeškega oddelka Kmetijskega zavoda Ljubljana ustanovni občni zbor združenja ekoloških kmetovalcev Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Zbor je bil organiziran med potekom 20-urnega uvodnega seminarja o ekološkem kmetovanju, kije bil prvič na tem območju Slovenije. Velika udeležba na seminarju in občnem zboru, kjer je bilo prisotnih 60 kmetov in svetovalcev, daje upanje, da se bo kontrolirana ekološka pridelava v naslednjih letih širila tudi na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
Omenjene pokrajine imajo precej omejitvenih dejavnikov za kmetovanje, ki ne dopuščajo kmetijam razvoja v konkurečno intenzivnost pridelave. Takim kmetijam, ki že danes kmetujejo dokaj ekstenzivno (reja krav
dojilj, reja drobnice, vzreja avtohtonih pasem živali), želijo pa še naprej izkoriščati kapital, ki ga kmetija predstavlja, je ekološko kmetovanje prav gotovo priporočljiva usmeritev.
Občni zbor je pozdravil predsednik Zveze ekoloških kmetov Slovenije Janez Turinek in poudaril glavne naloge zveze, ki so predvsem promocija ekoloških kmetij, ustanavljanje blagovne znamke, pogajanja pri vladi, organiziranje oblik sodelovanja s kmetijsko svetovalno službo in druge. Na zboru je bil sprejet sklep o priključitvi združenja v Zvezo. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Sedež združenja bo na Šmihelski 14 v prostorih Kmetijskega zavoda, članarina za naslednje leto bo znašala 2000 tolaijev. Vabimo vse,
ki se zanimajo za ekološko kmetovanje ali so simpatizerji tovrstnega kmetovanja, da se vključijo v združenje.
MATEJA STRGULEC
DECEMBRSKI
KMETOVALEC
SLOVENJ GRADEC - V zadnji številki Kmetovalca, glasila društva kmetijskih svetovalcev, bodo bralci lahko brali o pogajanjih v svetovni trgovinski organizaciji, o gradnji hlevov, potem poročilo z letošnje mednarodne razstave kmetijske tehnike Agritechnika 99 v Hannovru pa o novostih s sejmov in ne nazadnje tudi o stroških pridelave grozdja in vina.
\helenamrzlikar\ gospodinjski kotiček
Napotki za uspešno peko
SLADKORNA PESA Z BREGA - Med kmeti v sevniški občini je vse več zanimanja za pridelovanje sladkorne pese. Na Bregu so samo od dveh kmetov takole z nakladalcem naložili na vagone okrog 80 ton pese, ki jo bodo predelali v ormoški tovarni sladkorja. (Foto: P. P.)
Vsako pecivo bo uspelo le, če bomo vse potrebne sestavine natančno odmerili in stehtali. Kdor želi pripraviti dobro pecivo, mora razen sestavin in postopkov za pripravo različnih vrst testa dobro poznati štedilnik in njegovo pečico. Glede na to, da so pečice različne, je lahko tudi čas pečenja daljši ali krajši od časa, ki je naveden v posameznem receptu. Najbolje je, da se sami prepričamo, ali je pecivo že pečeno, še preden ga vzamemo iz pečice. Ko postavimo pecivo v ogreto pečico, vedno pazimo na to, da leži pekač ali model povsem vodoravno, saj bo sicer bolj tekoče testo steklo na eno stran.
Vsako testo, ki ga pečemo v modlih, postavimo vedno na rešetko v pečici, nikoli ne na pekač ali dno pečice. Pri peki velja pravilo, da vrat pečice ne smemo odpirati prezgodaj, saj nekatere vrste testa zaradi znižanja temperature upadejo. Preden vzamemo pogače, kolače, pletenice in podobno iz pečice, se najprej prepričajmo, ali je že pečeno. Leseno paličico zabodemo v sredino peciva in jo takoj spet izvlečemo. Če na njej ni vlažnih drobtinic, je pecivo pečeno. Če nam delo ne gre ravno od rok, je prav, da si znamo iz zadrege pomagati. Če na primer pečenih
keksov ne moremo ločiti od pekača, je najbolje, da pekač postavimo na vlažno krpo in nekaj minut počakamo. Če pa so se piškoti na pekaču že ohladili in se čvrsto prilepili na podlago, pekač postavimo za kratek čas v vročo pečico in jih nato takoj poberemo z lopatico. V ta namen je priporočljivo uporabljati “peki” papir.
Biskvitno testo se med peko rado na sredini izboči, kar je ovira pri oblikovanju torte ali biskvitnih rezin. Pomembno je, da pri pripravi upoštevamo navodila in da testo zgostimo s polovico moke in polovico škrobne moke ali praškom za puding. Tortnega modla nikoli ne namastimo po obodu, sicer testo med peko zdrsne proti dnu in se dviga le na sredini. Da se biskvitna rulada ne bo med zvijanjem lomila, jo pečemo le 10 minut, da se ne izsuši. Kolač iz umešanega testa se sesede iz dveh vzrokov: testu smo dodali več tekočine, kot jo navaja recept, ali pa smo ga predolgo stepali z električnim mešalnikom. Če gnetenega testa ne moremo razvaljati, je vzrok premehka maščoba. Testo pokrijemo in za nekaj časa postavimo v hladilnik. Pri umešanem testu bodo koščki sadja enakomerno razporejeni po masi, če jih pred tem povaljamo v moki.
V KNJIGI IN NA FILMU -Zvone Šeruga na predavanju v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, kjer je prejšnji teden predstavil svojo šesto potopisno knjigo.
Poti v neznano
Šesta potopisna knjiga Zvoneta Šeruge
Zvone Šeruga, svobodni novinar po poklicu in svetovni popotnik po prepričanju, po rodu pa Dolenjec s Sel pri Ratežu blizu Novega mesta, je izdal svojo že šesto potopisno knjigo. Od prve, Potovanja k ljudem, do najnovejše, Poti v neznano, ki jo je pred kratkim izdal v samozaložbi, je minil kar lep čas. Iz zagnanega avanturističnega mladeniča se je na popotovanjih in v srečanjih z vsemi mogočimi ljudmi in razmerami ter seveda z življenjskimi odločitvami, kot so poroka in rojstva otrok, prekalil v zrelega moža, še vedno z nemirno popotovalno žilico, vendar pa tudi s kančkom krize srednjih let, ki mu v potopise vse pogostejše vpisuje razmišljanja o smiselnosti človeških početij ter hkrati zapisuje, kako se bolj ali manj (ne)us-pešno otepa čustvenih pasti, ki spremljajo sestop iz mladosti.
Še ena bolj zunanja sprememba je opazna. Šeruga svojih potopisnih predavanj, ki jih marljivo prireja po vseh večjih slovenskih krajih, poslej ne spremlja s projekcijami diapozitivov, ampak s filmom. Njegova zvesta spremljevalka je ob nepogrešljivem fotoaparatu že nekaj časa tudi digitalna videokamera, navdušeni fotograf pa postaja prav tako zavzet filmski snemalec. Predavanja so tako postala dodatno zanimiva, ohranjen pa je stik občinstva z avtorjem, saj Šeruga film v živo spremlja z besedo. Odveč je povedati, da vse počne s preskušenim občutkom za potrebe in okus širšega občinstva, ki presliši ali ne zazna cvetk, kot je ta, da je ponekod v tropskih gozdovih “ljudožertsvo še vedno način življenja”.
V knjigi in filmu Poti v neznano je Šeruga zabeležil šest potovanj, ki so ga z večjo ali manjšo skupino potovanjskih doživetij željnih Slovencev in predvsem Slovenk v zadnjih dveh letih vodila v Vietnam, Etiopijo, Kenijo, Indonezijo, Bolivijo, Indijo in Burmo. Popisuje doživetja s turistično zahtevnih poti, na katerih se je seznanjal z za nas eksotičnimi deželami in ljudmi, tudi takimi, ki žive v odmaknjenih območjih in jih civilizacija še ni povsem preobrazila. Ob tem pa je v knjigi veliko pozornosti posvetil osebnim razmišljanjem in čustvovanjem. Vzporedno s potovanji po deželah sveta teče in se v neznano izteče ljubezenska zgodba, ki daje knjigi svojevrsten čar ter jo močno vleče iz risa potopisa v pravo literaturo. Z nekaj posegi bi prav lahko nastal dober in zanimiv roman.
M. MARKELJ
Obrazi ljudi in krajine
Komeljev pregled slovenskega slikarstva 19. stoletja skozi 50 izbranih mojstrovin 18 slikarjev
LJUBLJANA - Dr. Milček Ko-melj, umetnostni zgodovinar, likovni kritik, publicist in prof. za zgodovino slovenske umetnosti na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, po rodu Novomeščan, je pred kratkim pri založbi Nova revija izdal še drugo od načrtovanih treh likovnih monografij, v katerih na izviren, esejistično pronicljiv način piše o pomembnih likovnih stvaritvah slovenskih slikarjev v posameznih obdobjih. V prvi knjigi Poteze, kije izšla lani, piše o izbranih mojstrovinah 47 slikarjev 20. stoletja, druga, z naslovom Obrazi, ki je izšla te dni, pa je
godili bolj umirjenemu bidermajerskemu načinu. Tudi zadnja desetletja ostajajo portretni obrazi ljudi in narave motivno jedro slikarjev realistov, ki so se usmerili v slikanje realnosti z vsem žarom in z večjo ustvarjalno močjo. To in še marsikaj drugega o slikarstvu 19. stoletja zvemo iz Komeljevih pronicljivih in eruditivnih interpretacijah petdesetih izbranih slik, s pomočjo katerih potujemo skozi likovno 19. stoletje od Janševe Gorske krajine do Vavpoti-čeve Dvojne lastne podobe.
Obrazi so izšli v dvojezični izdaji, prevod izvirnega Komeljevega besedila v nemščino sta pripravili Christiane Leskovec Redek in Andrea Leskovec. Z obema dvojezičnima knjigama se vednost o slovenski likovni umetnosti širi v srednjeevropski prostor, z njo pa tudi slovenska istovetnost, kar je ob drugem nedvomno tudi vrednost Komeljevih knjig.
M. MARKELJ
RAZSTAVA O BLEIWEISU
NOVO MESTO - Jutri, 17. decembra, bodo ob šestih zvečer v galeriji Dolenjskega muzeja odprli zgodovinsko razstavo Dr. Janez Bleivveis in njegov čas, ki so jo pripravili v Gorenjskem muzeju. Odprl jo bo Rafko Križman, občinski sekretar za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino, v glasbenem programu pa bodo nastopili profesorji Glasbene šole Marjana Kozine.
KONCERT DEŠKEGA ZBORA
NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo danes, 16. decembra, ob 19.30 koncert za glasbeni abonma in izven, na katerem bo nastopil deški zbor zborovske šole M. I. Glinke iz Sankt Petersbur-ga pod vodstvom Vladimira Be-gletzova.
KONCERT V ŠMIHELU
NOVO MESTO - V soboto, 18. decembra, bo ob 19.30 v šmihel-ski župnijski cerkvi koncert komornega anasambla Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, ki deluje pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza.
ZDRAVILEC ZEMLJE
BREŽICE - Knjižnica Brežice vabi danes, 16. decembra, ob sedmih zvečer na srečanje z Markom Pogačnikom, tudi preko meja domovine znanim zdravilcem zemlje in avtorjem knjige Zdravljenje zemlje - zdravljenje sebe.
Prof. dr. Milček Komelj
posvečena 50 slikam 18 slikarjev iz 19. stoletja.
Z naslovom knjige in z uvodno študijo Življenjska realnost v slovenskem slikarstvu 19. stoletja avtor podaja okvire, v katerih se giblje njegovo doumevanje in razglabljanja o likovni ustvarjalnosti tega obdobja. Govori o obrazih-slikah kot podobah člbveške in krajinske zunanjosti in hkrati kot zrcaljenju in dokumentiranju resničnosti. Vloga slikarjev v prvi polovici 19. stoletja je bila največkrat res dokumentarna, njihove posvetne slike dojemamo najprej kot pričevanje o ljudeh in krajih, umetniško polnokrvna pa so le tista dela, v katerih je ob likovnem prizadevanju čutiti ustvarjalni impulz, ki portretirance oživlja in jih uveljavlja tudi kot individualnosti z enkratnim duhovnim obrazom, prikaz pokrajine pa nadgrajuje v podobo avtorjevega čustvenega doživljanja ali simbol. Slednjega
je v slovenskem slikarstvu prve polovice in sredine 19. stoletja bolj malo, saj so tudi najkvalitet-
nejše slike usmerjene predvsem v zunanji prikaz. V cerkvenem slikarstvu tega obdobja se nadaljuje baročno izročilo, ki pa so ga slikarji postopoma slogovno prila-
Slikarkine podobe duha
Likovna govorica znakov in simbolov na slikah “živega uma” Neve Vranešič Virant iz Ljubljane
NOVO MESTO - V razstavišču restavracije Splošne bolnišnice Novo mesto je na ogled štirinajst slik, akvarelov, akrilov in olj ljubiteljske slikarke Neve Vranešič Virant iz Ljubljane. Razstavo, ki ji je avtorica dala naslov Podobe duha, so odprli prejšnjo sredo, 8. decembra, zvečer. O avtorici in njenem delu, ki smo ga že imeli priložnost videti na naših manjših razstaviščih, je govoril višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, v glasbenem programu pa so nastopili učenci zasebne novomeške glasbene šole Rauch.
Neva Vranešič Virant se ukvarja z likovnim ustvarjanjem, ki ga ne jemlje v običajnem pomenu, ampak mu pripisuje posebne duhovne razsežnosti. Kot je povedala v kratkem razgovoru pred odprtjem razstave, gre pri njenih slikah za vzpostavljanje čutnih stikov s celovitostjo vsega stvarstva, za čutno dojemanje prave resničnosti, kar je prednost umetnosti pred znanostjo oziroma razumskim dojemanjem. Slike so po njenem mnenju “živi um”, ki je človeku na ta način čutno neposredno dojemljiv, s slikami pa se tudi “širi človekova zavest”. Večina njenih slik na prvi pogled de-
Neva Vranešič Virant ob svoji sliki na razstavi v restavraciji novomeške splošne bolnišnice.
luje kot dekorativno slikarstvo, saj se na vseh platnih pojavljajo vzorci, ki jih sestavljajo različni znaki in simboli. Nekateri so znani in obči, kot je denimo oko, križ, srce in podobno, drugi so manj znani, saj gre tudi za simbole starih civilizacij Egipta, Indije, Kitajske. Na nekaterih slikah so v središču cvetlični motivi ali upodobitve sadja, druge so grajene le iz znakov na barvnih podlagah.
MiM
Likovni izziv golega telesa
V kavabaru Pri slonu v Novem mestu odprli razstavo Vita Šaruge, novinca na domačem likovnem prizorišču
NOVO MESTO - Na novomeškem likovnem prizorišču se je letos pojavilo novo ime, ki dopolnjuje dokaj številno vrsto ljubiteljskih slikarjev, resneje predanih likovnemu ustvarjanju. Gre za Vita Sarugo, komercialista Droge, ki se javnosti predstavlja na razstavi v kavabaru Pri slonu. Odprli so jo v četrtek, 9. decembra, zvečer. Avtorja in njegovo delo je predstavil višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, otvoritev pa sta z nastopom popestrila glasbenika Tokac in Tučo.
Vito Saruga ob svoji sliki na razstavi v kavabaru Pri slonu.
Vito Šaruga se predstavlja s ciklom slik velikega formata, ki gaje domiselno naslovil Aktualno. V naslovu je združil pomen cele besede, da se pač nekaj dogaja, hkrati pa s prvim delom besede (akt) nakazal poglavitni motiv svojih likovnih prizadevanj, to je golo človekovo (žensko) telo, motiv, ki že od nekdaj privlači slikarje in očitno ostaja še naprej neizčrpen vir ustvarjalnega navdiha. Šaruga slika akte sproščeno, brez obremenjenosti, da bi lahko zašel v pornografske vode, in se ne ogiblje upodabljanja tudi takih položajev telesa, ki bi bili lahko sami po sebi kočljivi. Z barvo, črto in kompozicijo prenaša golo telesnost v polje estetskega, kjer seveda ne more več učinkovati prostaško ali poceni. Barvno je zadržan, nekatere slike so skoraj monokromatske, prav tako premišljena je tudi črta. Vse skupaj kaže pretehtan likovni okus in pa seveda na skrbno mentorjevo usmerjanje.
Vito Saruga se je s slikanjem začel resno ukvarjati šele letos. Kot je povedal, je dobil “strašno voljo do slikanja”. Lotil se ga je tako teoretično z branjem literature kot praktično s slikanjem pod vodstvom mentorja Jožefa Matijeviča. Resno že tudi razmišlja o šolanju na Sovretovi slikarski šoli-MiM
Ivankin Vikend sredi vasi
Nova četrta knjiga pisateljice Ivanke Mestnik o rodni Suhi krajini - Avtobiografsko delo - Prijetna predstavitev
NOVO MESTO - Upokojena novomeška učiteljica Ivanka Mestnik, ki je predvsem v t.i. tretjem življenjskem obdobju in ga po lastni oceni živi zelo polno, je te dni pri Dolenjski založbi izdala svoje novo delo z naslovom Vikend sredi vasi. To je njena četrta knjiga o rodni Suhi krajini - V dedovi grapi, Medvedek na obisku in Korak s poti - s katero zaključuje ta ciklus.
“Suho krajino imam izredno rada in očitno mi spomini o otroštvu v eni od njenih vasic niso dali miru. V Vikendu sredi vasi, ki je v glavi nastajal deset let in je v veliki meri avtobiografski roman, saj opisujem življenje treh mojih Kovačevih rodov, hočem ohraniti čas zadnjega stoletja, ko smo tako težko živeli: brez elektrike, vodovoda, strojev, kulture itd., da nam danes to mladi težko verjamejo. Predvsem pa želim pokazati, kako pomembni so dobri odnosi med ljudmi,” je na predstavitvi knjige v četrtek, 9. decembra, pred številno publiko v Kulturnem centru Janeza Trdine povedala pisateljica, ki je tudi sama ena od oseb v knjigi. Naslovnico Vikenda sredi vasi je zanimivo oblikovala Ana Guštin.
Literatura o Suhi krajini in njenih ljudeh je tako bogatejša še za eno knjigo, česar so v prvi
PREDSTA VITEV- S pisateljico Ivanko Mestnik je prijetno klepetal Darko Pucelj.
vrsti veseli domačini, na kar so tudi po besedah žužemberške-ga župana Franca Škufce Mest-nikovi zelo hvaležni. Predstavitev knjige so popestrili Janez Gliha in pevke turističnega društva Suha krajina s starimi ljudskimi pesmimi, ter Vlado Kostevč in Ljuba Šenica z uprizorjenim skečem. O delu je spregovoril tudi vodja Dolenjske založbe Franci Šali, ki pravi, da “je Mestnikova dosegla zgleden nivo pisateljske tvornosti”.
Knjigo lahko naročite z dopisnico na naslov: Ivanka Mestnik, Nad mlini 219, Novo mesto, po 2.500 SIT, ki jih boste plačali po položnici.
L. MURN
Stotere odprte kamrice spominov
Izšla je še tretja knjiga reportažnih zapisov Toneta Jakšeta Iz takih korenin - Iz posameznih življenjskih usod spletena podoba časa - Likovno obogatena
in naziranj se, združena in povezana v celoto v treh knjigah, iz osebnega razrašča v splošno, posamezni kamenčki življenjskih usod pa se spajajo v živopisno podobo pravkar minevajočega stoletja. Res, pritrdimo lahko misli, zapisani v uvodni besedi knjige, da “v Sloveniji najbrž ni pokrajine..., ki bi bila predstavljena na tak način”.
Vse tri knjige so po vsebinski zasnovi enake, tretja pa ima neko posebnost, ki je delo dodatno obogatila. Jakše je k sodelovanju povabil štiri slikarje: Danjo Bajc, Dirka Heija, Jožico Škof in Franca Železnika, da so s svojimi slikami opremili knjigo. Gre za realistične upodobitve naših krajev in vasi, za upodobitve krajine, ki so ji rod za rodom pridni ljudje oblikovali obraz, za podobe ljudi in spomenikov ljudskega stavbarstva od kozolcev do zidanic. Tako ob besedni pripovedi na straneh knjige teče tudi slikovna, obe skupaj pa zgovorno pričata, iz kakšnih korenin smo.
M. MARKELJ
NOVO MESTO - Čeprav so časopisi v zavesti ljudi zapisani kot simbol kratkotrajnosti in minljivosti dogajanja, pa je vendar na njihovih straneh zajet in shranjen utrip življenja, marsikdaj zapisan tudi z žlahtnejšo besedo in poglobljenim občutkom. Kljub temu stari časopisi niso ne priljubljeno in ne pogosto branje, zato se z njimi pozabljeni prašijo v knjižnicah tudi prispevki, ki bi si zaslužili trajnejšo pozornost bralcev. Taki usodi je nekdanji novinar Dolenjskega lista Tone Jakše iztrgal svoje reportažne zapise o možeh in ženah iz krajev širše Dolenjske, ko seje odločil, da prispevke izda v trajnejši in bralcem bolj priljubljeni knjižni obliki.
Prva knjiga Dolenjski obrazi je izšla že leta 1996, lani ji je sledila knjiga Naše korenine, pred kratkim pa seje dvojici pridružila še tretja z naslovom Iz takih korenin, ki prinaša več kot sto novih sto reportažnih zapisov, objavljenih v Dolenjskem listu od januarja 1996 do decembra letos. V vseh treh knjigah je tako zbranih več kot petsto zapisov, ki govore o naših zvečine preprostih ljudeh, ko se iz globoke sta-
rosti ali z njenega praga ozirajo na svoje življenje, ko prijaznemu in potrpežljivemu, za sočloveka odprtemu novinarju, kakršen je Tone Jakše, odpirajo svoje kamrice spomina, v katerih hranijo zdaj že skoraj pozabljene, običaje in navade/trenutke radosti in zanosov, a tudi trpka spoznanja in izkušnje zlih časov vojn, nasilja, zatiranj, lakote in bede. Tolikšna množina zabeleženih osebnih usod, življenjskih izkušenj
AVTOR IN SODELAVCI - Tone Jakše (na sredi) in slikarji Dirk Heij, Jožica Škof Danja Bajc in Franc Železnik na predstavitvi knjige Iz takih korenin v gostilni Hrib pri Novem mestu.
PREDPRAZNIČNI KONCERT POMLADI - Mešani pevski zbor Pomlad je pod vodstvom prof Jožice Prus v soboto, 11. decembra, zvečer pripravil predpraznični koncert v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Številnim ljubiteljem zborovskega petja se je predstavil z izborom pesmi domačih in tujih skladateljev, med njimi so bile tudi tri sakralne pesmi, s katerimi je zbor oktobra letos nastopil na mednarodnem tekmovanju v Rivi del Garda in osvojil zlato plaketo, Prusova pa nagrado za najuspešnejšo zborovodkinjo. Na konce tu so kot gostje nastopile pevke komornega zbora Iskra iz Bovca pod vodstvom prof. Ambroža Čopija, slovenskega skladatelja mlajše generacije. Njegovo pesem Pie Juse poje tudi Pomlad, in to v zares dobri izvedbi, kot je na koncertu pohvalno dejal skladatelj. (Foto: M. Markelj)
POTA
Pokajoče veselje brez joka in žalosti
Policija znova opozarja na nevarnost petard in pirotehničnih izdelkov - Omejena uporaba ■ Navodila! - Letos na novomeškem območju ena hujša kršitev - Preventivne akcije
NOVO MESTO - Pred vrati so prazniki in žal jih mnogi ne morejo preživeti brez petard, čeprav izkušnje kažejo, da so povzročile že veliko poškodb in so tudi smrtno nevarne. Slovenija, kar se tiče petard, ostaja sicer ena varnejših dežel v Evropi, vendar so pri nas policisti lani zabeležili kar 50-odstotkov več tovrstnih kršitev: 20 oseb seje pri tem lažje ali huje poškodovalo, v 74 primerih pa je bilo poškodovano premoženje. Ob nastopu novega tisočletja je pričakovati še več pokajočega veselja, zato velja policijska opozorila vzeti zelo resno.
dežurni poročajo
SAMOPOSTREŽNA - V trgovino na Velikem Trnu pri Krškem je v noči na 7. december vlomil neznanec ter s polic ukradel večjo količino cigaret različnih znamk, nekaj steklenic žganih pijač ter iz blagajne nekaj gotovine. Lastnik je oškodovan za 200 tisoč tolarjev.
ALARM GA JE PRESTRAŠIL ' Neznanec, ki je 7. decembra ob 23.30 v Svibniku pri Črnomlju vlomil v gostinski lokal, je hotel na silo odpreti registrsko blagajno. Vključil seje alarm, zato je zbežal, lastniku R- W. pa je vseeno povzročil za 50 'isoč tolarjev škode.
HlADEL V TRGOVINI - Med 9- in 10. decembrom je neznanec iz nietliške trgovine Mercator Dolenjska PC STP s police odnesel za preko 50 tisoč tolarjev vreden avtoradio s cedejem in vvalkman.
PREREZAL STREHO -10. decembra je neznanec na parkirnem Prostoru pred Srednjo kmetijsko solo na Bajnofu z neznanim predmetom D. P. iz Novega mesta prerezal pomično platneno streho na osebnem avtu znamke Peugeot 306 cabrio. Škode je za 300 tisoč tolarjev.
ODNESEL NI NIČESAR - Med in 9. decembrom je neznanec vlomil v zidanico v Kotu pri Semiču, last A. K. iz Ručetne vasi, odnesel Pa ni ničesar.
VRTNA KOSILNICA - Okrog m) tisoč znaša škoda, ki jo je neznanec povzročil lastniku B. J. z Velike pikave. Iz odklenjene drvarnice poleg hiše mu je namreč ukradel vrtno kosilnico, znamke Briggs.
.OB AVTORADIO - D. D. iz Črnomlja od 11. decembra v avtu nima več avtoradia. Ukradel mu ga )e neznanec, ki je vlomil v avto na Parkirnem prostoru v Ulici 21. oktobra.
Vinjen voznik policista z lučjo po obrazu
DOLNJA PREKOPA - Krška Policista sta 13. decembra doživela neprijetno izkušnjo, ko sta zvečer opravljala kontrolo prometa v Dolnji Prekopi. Ob 20.30 je eden mnted njiju z rdečo lučjo ustavljal voznika avta znamke Golf, ki pa je ?dpeljal naprej. Policista sta peljala za njim, dajala zvočne in svetlobne signale, a zaman. Voznik, za katerega seje pozneje izkazalo, da le vinjeni 43-letni J. C. iz okolice Šentjerneja, je policistoma z vožnjo po levi strani vozišča preprečil, ?a bi ga prehitela, v bližini naselja Mihovice pa ju je prisilil, da sta Speljala s ceste na njivo.
Eden od policistov je nato stekel za njim in ga skušal s strokovnim prijemom za davljenje | umiriti, toda J. C. mu je iz rok izžgal luč “megalite” in ga z njo vsaj “vakrat udaril po obrazu. Oba Policista sta kršitelja nato s plin-i skirn razpršilcem in sredstvi za 1 vklepanje le obvladala. Čaka ga hodnik za prekrške, zanj je podana tudi kazenska ovadba. Poškodova-i ''emu policistu so pomoč nudili v n°vomeški bolnišnici.
V Sloveniji se je letos prva nesreča s pirotehničnimi izdelki zgodila novembra v Izoli, ko seje nekemu osnovnošolcu petarda aktivirala kar v žepu. Na srečo jo je fant odnesel le z ožgano hlačnico in veliko mero strahu. Po besedah Janeza Ogulina, inšpektorja za posebne naloge na PU Novo mesto, je na novomeškem območju letos prišlo doslej do ene hujše kršitve, ko je mladina metala petarde kar v vlaku! “Treba se je zavedati, da neprevidna in nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe - opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd., vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Naši policisti bodo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde, kjer to ni dovoljeno,” je povedal Ogulin.
Uporaba pirotehničnih izdelkov je po dopolnitvi pravilnika o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov omejena na čas med 26. decembrom in 2. januarjem, toda tudi v teh dneh je izrecno prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zaprtih prostorih, v bližini domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, na stadionih, v javnih prevoznih sredstvih, na javnih prireditvah in povsod, kjer je zbrano večje število ljudi. Mladostniki do 16. leta starosti lahko uporabljajo sredstva za mali ognjemet le v navzočnosti staršev, otroci pa naj bi uporabljali le izdelke prvega razreda, ki so manj nevarni. Kot je povedal prodajalec v novomeški trgovini Rojal, gre tu za metulje, komarje, vulkančke, pokajoče žabice ipd...
po dolenjski deželi
• SAM NAŠEL KRŠITELJA - Bivanje v stanovanjskem bloku ima svoje slabosti, pa tudi prednosti, kot kaže naslednji primer. Med 6. in 8. decembrom je neznanec iz predprostora bloka na Seidlovi cesti v Novem mestu ukradel kolo z motorjem znamke Peugeot (zaklenjeno z verigo) in čelado. Lastnika S. P. je tako oškodoval za okrog 300 tisoč tolarjev. Kmalu po prijavi kaznivega dejanja tatvine pa je lastnik obvestil policiste, da je našel kolo z motorjem v drugem stanovanjskem bloku in da je neznanec z njega odmon-tiral in ukradel nekaj delov. Tat očitno ni preveč izkušen.
• OZIMNICA - Zima je tu, toda mnogi še niso poskrbeli za ozimnico. Nekateri se Znajdejo po svoje. Neznanec je med 19. novembrom in 11. decembrom v Vrčicah na silo odstranil polkna na vikendu lastnika P. S. iz Novega mesta, razbil steklo na oknu in ukradel več kozarcev vložene zelenjave, olje, kavo, fižol in čebulo. Vse kaže, da ima rad zdravo hrano.
v
Zeno umoril s kolebnico
h hudem prepiru naj bi 75-letni S. Kožar najprej davil svojo 62-letno ženo, nato pa ji okoli vratu zavil še kolebnico
SENOVO - Ravno je minila enomesečna akcija “Kaj ti je, deklica?”, v kateri smo tudi mediji opozarjali I1® nasilje, predvsem nad ženskami m otroki, že se je pretekli teden na "enovem zgodila družinska tragedija.
V sredo, 8. decembra, zjutraj je med zakoncema Kožar prišlo do jjPora in hujšega prepira. Povod naj . Silo ljubosumje. Spor se je stopnjeval, tako da je osumljeni 75-let-1)1 Slavko Kožar okrog 6.30 zbil ženo na tla in jo pričel z rokami daviti. Ko Je62-letna žena Milena obležala na eh, ji je okoli vratu zavil še kolebni-c° in močno zategnil, da je umrla.
“Za nakup izdelkov drugega razreda, kot so rakete in petarde, pa morajo mladi z dokumenti dokazati, da so stari nad 16 let, sicer jim jih ne prodamo. Strankam povem, da se morajo pri uporabi strogo držati navodil,” je povedal prodajalec trgovine Rojal, ki je ena izmed petih na območju PIJ Novo mesto, ki ima za prodajo pirotehničnih izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve.
“Od prodajalca zahtevajte dokaz, da je izdelek vpisan v listo eksplozivnih snovi, ki so dovoljena za prodajo, in daje navodilo za uporabo v slovenskem jeziku. Upoštevati je treba tudi, da se izdelek ne obnaša vedno tako, kot to zagotavljajo navodila,” je poudaril inšpektor Ogulin.V organizaciji PU Novo mesto te dni že potekajo preventivne akcije v šolah. Otroke od 1. do 4. razreda so povabili k izdelavi risb in plaka-
tov na temo pirotehničnih izdelkov, januarja leta 2000 bodo najboljše nagradili. Osnovnošolcem od 5. do 8. razreda pa vodje policijskih okolišev predstavljajo nevarnosti, ki pretijo ob nepravilni uporabi petard in drugih pirotehničnih izdelkov. “Ne smemo pa pozabiti, da na tem področju lahko največ naredijo prav starši z dobrim zgledom,” meni Ogulin.
L. MURN
NEPREMIŠLJENO PO LEVI STRANI - Nepremišljeno prehitevanje kolone vozil v karteljevskem klancu na hitri cesti Brežice-Ljubljana se je konec tedna za voznika osebnega avtomobila zagrebške registracije končalo s telesnimi poškodbami in gmotno škodo. Na poti proti Ljubljani je voznik začel prehitevati, tedaj pa se je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Da bi preprečil trčenje, je zavil vstran. Vozilo se je prevrnilo in obstalo na strehi. Sopotnico in šoferja so odpeljali v novomeško bolnišnico, vendar voznik ni bil huje ranjen. (Foto: M. Markelj).
m	"	-	v	*	v
L.nnv	zaklad
KONEC TEDNA POOSTRENE KONTROLE
NOVO MESTO - Novomeški policisti glede na dejstvo, da se prometne razmere v cestnem prometu ne izboljšujejo, za ta konec tedna najavljajo poostrene kontrole prometa. V petek in soboto, 17. in 18. decembra, bodo v popoldanskem času še bud-neje pazili na hitrost in alkohol.
S
^jASLT
do 24. 12/99, oz. do prodaje za
IMBOLNA
SUKA
Velika izbira smrek
Brivmk-depilator PHILIPS HP 6414 + fen PHILIPS HP 4349
Ozemalnik PHILIPS HR 2791
Kavni avtomat PHILIPS HD 7140 moč: 550 W, 400 ml
KOVINOTEHNA
Gotovinski
popusti
s kartico Kovinotehna
Podaljšani delovni časi v decembru!
1 . ■ ■-« 1 — —————	—		 	 	 CENTER 7.A ZDRAVLJENJE TUDI V NOVEM MESTU						darle ]			
Za dolen t	jsl	ke od	Ivisni	ke zda «	j ven		posk	rblj	jeno
Septembra je začel delovati Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog - Število odvisnikov narašča - Od 16 do 44 let - “Do drog ni težko priti” - V modi kokain in ecstasy ■ Metadonsko vzdrževanje - Osveščanje mladih									
Problematika uživanja drog je vsak dan bolj pereča tudi v Sloveniji, in kot kažejo izkušnje, žal predvsem med mladimi, ki postajajo vse bolj odvisni. Toda čeprav mnogi mislijo, daje to le problem Ljubljane in drugih večjih mest, Dolenjska ni nikakršna izjema. To se je pokazalo že v kratkem času, odkar od septembra v Zdravstvenem domu Novo mesto deluje Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog, kjer z zasvojenci delata Damijan Gazvoda, dr. med., in medicinska sestra Violeta Krampelj.
Tragedija je močno pretresla vso družino in okolico, ki ne more verjeti, da se je to res zgodilo. Policisti so pri preiskavi ugotovili, da je žena umrla nasilne smrti. Po besedah načelnika OKC PU Krško Štefana Hrena, naj bi bili vzrok vse pogostejši prepiri med zakoncema zaradi ljubosumja, svoje pa je gotovo prispevala še ženina težka bolezen.
Osumljenca so policisti pridržali in ga izročili preiskovalnemu sodniku. Sledi kazenska ovadba. ^ M
I DOLENJSKI LIST I
Trenutno je pet odvisnikov na vzdrževalnem metadonskem programu, redno pa jih prihaja enajst. Še zdaleč ne gre le za mladostnike, saj so stari od 16 do 44 let. “Novomeški center je eden izmed petnajstih tovrstnih v Sloveniji, in kot se je zelo kmalu pokazalo, je tu zelo potreben. Do zdaj se v Novem mestu nismo posebej ukvarjali z odvisniki, ki so jih obravnavali drugje. Izjema so prostovoljci. Zdaj pa imamo to možnost in trudimo se po najboljših močeh,” je povedal Damijan Gazvoda, ki z odvisniki od najrazličnejših drog že sedem let dela tudi v zaporih.
Center deluje štiri mesece
V Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog v novomeškem zdravstvenem domu se ukvarjajo predvsem zasvojenci s heroinom, kokainom, marihuano, raznimi vrstami poživil, kot je ecstasy, pa tudi z zdravili, predvsem pomirjevali. “Tudi razširjenost kajenja tobaka in pitja alkohola je velika, toda zaenkrat se s tovrstnimi zasvojenci še ne ukvarjamo. Se pa izobražujemo tudi na tem področju,” je povedal Gazvoda.
Za začetek je napomembnejši pogovor. V centru se z zasvojenci najprej spoznajo, posvetujejo s svojci, potem pa se skupaj odločijo za nadaljnjo terapijo. Ena od možnosti je vzdrževalni metadonski program, s katerim odvisniki s heroinom sicer prekinejo, vendar se brez njega ne morejo vključiti v normalno življenje. “Odvisniki
ma je, da zasvojenec potem nima potrebe po drogi in lahko normalno deluje. Žal to lahko traja vse življenje,” je pojasnil Gazvoda.
voljnimi skupinami, ki se ukvarjajo s problematiko odvisnosti, z ljubljansko ustanovo Odsev se sliši in drugimi.
Med pomembnejše načine dela spada tudi preventivno delo po šolah. “Začenjamo z grmsko osnovno šolo, nadaljevali bomo z ostalimi. Organiziramo predavanja za manjše skupine, za osnovnošolce od 7. in 8. razreda in za srednješolce. V načrtu imamo
B
Z dolenjskimi zasvojenci se ukvarjata Damijan Gazvoda, dr. med., in medicinska sestra Violeta Krampelj.
Ambulantna detoksinacija je primernejša za kratkotrajne odvisnike. Pri nekaterih je čas jemanja metadona kratek, pri bolj zasvojenih pa se zmanjševanje odmerka lahko začne šele po nekaj letih. Hujše primere napotijo v ljubljanski Detoksinacijski center. Nepogrešljivo je seveda testiranje za hepatitis B, C, HIV, tuberkulozo in ostale laboratorijske preiskave. Pogoj, da se nekdo zdravi v centru, je, da ima urejeno zdravstveno zavarovanje in osebnega zdravnika.
Pravočasno reči: “Ne!”
Zasvojence skušajo obravnavati čimbolj psihosocialno, kar pomeni individualno tako s stra-morajo podpisati dogovor, da se ni psihiatra (dr. Cveto Gradišar)
vsak dan ob določeni uri javijo pri nas, kjer dobijo ustrezno raztopino metadona. Pomen tega progra-
kot medicinske sestre. Nepogrešljivo je sodelovanje s starši pa socialno službo, lokalnimi prosto-
razne ankete in podobne akcije. Naše delo namreč ni namenjeno le odvisnikom, temveč tudi ostalim mladim, ki bi se radi seznanili s problematiko drog in odvisnosti ter se naučili ob pravem času reči ne,” je povedala Violeta Krampelj, posebej za to delo usposobljena medicinska sestra.
Po besedah dr. Gazvode je trenutno med mladimi zelo v modi kokain, od poživil pa ecstasy. Sami pravijo, da do teh mamil ni težko priti, glavna trga pa sta Ljubljana in Kranj.
Metadon je zdravilo
Prav metadonsko zdravljenje pa zadnje dni buri duhove. Zdravstveni svet je namreč nedavno sprejel sklep, da naj bi z zmanjšanjem financiranja t.i. metadonskih programov povečali možnosti bolnišničnega zdravljenja.
“Treba je vedeti, da je metadon v osnovi zdravilo, namenjeno preprečevanju bolečin. Ugotovljeno je, da preprečuje abstinenčno krizo pri odvisnosti od heroina. Odvisnik namesto mamila tako jemlje metadon, ki nima učinkov mamila, kot sta na primer lagodje in občutek vznesenosti. Zdaj čakamo, da bo metadon registriran še kot zdravilo za zdravljenje odvisnosti od opijatov,” je povedal Gazvoda.
Jasno je tudi, da metadonski program močno izboljša zdravstveni in socialni položaj zasvojenca, mu omogoči običajno življenje, obenem pa prinese tudi korist širši družbi, saj zmanjšuje stopnjo kriminala in širjenje nalezljivih
• Tel. št. novomeškega Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog je 068/39-16-871. Ambulanta v 2. nadstropju zdravstvenega doma deluje v ponedeljek in četrtek med 8. in 16. uro, v torek, sredo in petek med 7. in 14. uro, zdravnik je dosegljiv ob ponedeljkih in četrtkih med 13. in 16. uro, psihiater pa po dogovoru.
bolezni, kot sta aids in hepatitis. Končna ozdravitev pač ni edini, ampak le eden od ciljev zdravljenja, tako kot pri vseh kroničnih boleznih.
Zagovorniki metadonskega zdravljenja trdijo tudi, da je ta program za družbo najcenejši način spopadanja z odvisnostmi in njihovimi posledicami. Celotna oskrba pacienta v metadonskem vzdrževalnem programu stane 300 tisoč tolarjev na leto - povprečni dnevni 50-mililitrski odmerek metadona stane okrog 500 tolarjev, kar je po besedah dr. Andreja Kastelica, koordinatorja 15 Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, zanemarljiv znesek v primerjavi zdravljenjem hepatitisa C ali aidsa.
LIDIJA MURN
Zvono^fslfcotioiin jsl veselijo
Spoštujemo preteklost. Zaupamo v prihodnost. Pritrkujemo za božični mir in srečo vseh ljudi v novem stoletju.
iselma §e...
/eselimo se
KREKOVA BANKA
REVIJA ZA LJUBITELJE UREJENIH DOMOV IN VRTOV, NARAVE, CVETJA IN MALIH ŽIVALI
Posebna prednovoletna ugodnost v času med 25.11. in 31.12.1999: brezplačna montaža pri nas kupljenih pip!
• prednovoletni popusti na montažo in material
  ■ ■   .................................................................
Termotehnika, Pod Trško goro 83,8000 Novo mesto, telefon: (068) 371800, fax: (068) 322 050 www.termotehnika.si, e-pošta: termotehnika@siol.net
Iz pisem naših bralcev	
Naročnica sem že približno 30 let. Moj mali svet mi veliko pomeni	V DECEMBRSKI ŠTEVILKI PREBERITE:
in da je tako, sem hvaležna vsem, ki ga ustvarjate.	
Marica H., Portorož	• BOŽIČNA ZVEZDA
Z revijo Moj mali svet sem prišla v stik veliko prepozno.	• ZLATA POMARANČA
Letos pa imam vsaj to zadoščenje, da mi je bila vse poletje	KOT LONČNICA
»velika prijateljica«. Skoraj vse nasvete, ki sem jih potrebovala pri	• KAKO
vrtnarjenju, sem našla v njej...	RAZMNOŽUJEMO
Vida Z., Ljubljana	PALME
Zahvaljujem se vam za zelo lepo in dobro revijo z željo, da bi z njo	• ŽIŽULA
še naprej poučevali vse ljubitelje malega sveta. Hvala vam tudi za	• VSE GOBE NE GREDO
drobna darila, s katerimi razveseljujete naročnike.	SPAT
Posebej san vesela avgustovskega darila, to je motovilec žličar, ki je	
obilno vzkalil in zrasel v izredno okusno solato.	
Minka D., Ljubljana	
Če ga še ne poznate, pokličite za brezplačni izvod na telefon	
173 53 59 if 13775 57.
Največji salon kopalniške opreme na Dolenjskem!
• široka ponudba različnih priznanih proizvajalcev • brezplačno svetovanje in ogledi na objektu možnost kreditiranja pri različnih bankah gotovinski popust brezplačna dostava blaga
lastna monterska ekipa, ki vam naredi ah prenovi kopalnico v nekaj dneh
Srečno
Vesel božič in srečno novo leto.
TERMOTEHNIKA
več kot trgovina 'M r ISO 9002
www.posta.si /I info@posta.si
HJF POŠTA SLOVENIJE
Si i
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
IMATE BOLEČINE V KRIŽU?
Obiščite fiziatrično ambulanto!
VAS PESTI REVMA?
Pomagajo vam lahko v revmatološki ambulanti!
VAS BOLIJO KOLKI?
Poiščite ortopedsko ambulanto!
IMATE MRAVLJINČASTE ROKE?
Pomoč boste našli v nevrološki ambulanti!
Rešitev za vse naštete težave vam ponuja Zdravilišče Dolenjske Toplice, kjer visoko usposobljena zdravstvena ekipa, v šestih specialističnih ambulantah, poskrbi za vaše zdravstvene težave.
Za pregled se lahko dogovorite na telefonski številki 068/65-230, 66-012 vsak dan med 15. in 16. uro.
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE - Zavetje vašega zdravja!
<E*krkkzdraviliščk
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
okrepčevalm
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 068/321-878 Vabljeni
DOLENJSKI LIST
BESEDO IMA ZDRAVNIK
Masaža za sprostitev in dobro počutje
mišično moč in gibčnost in odpravlja mišične krče. Poleg tega spodbuja mezgovni obtok in tako pomaga pri odstranjevanju odpadnih snovi, ki se kopičijo med razgibavanjem. Lahko dopolni in popestri program telesnega razgibavanja. Lahko se uporablja pred razgibavanjem za ogrevanje in sproščanje telesa ali pa po razgibavanju, da preprečite togost v mišicah in kopičenje odpadnih snovi. Masaža je idealen način za zmanjšanje stresa, bodisi telesnega ali čustvenega. S sprostitvijo togih mišic omogoča telesu in duševnosti, da se v celoti sprostita.
Dr. David Sobel, vodja oddelka za preventivno medicino v Kaiser-Permanente Medical Centru v San Joseju (Kalifornija), je pri delu s pacienti prišel do spoznanja, da je ravno dotik tisto, kar mnogi potrebujejo. “Občutek imam, da bi marsikomu med njimi veliko bolj pomagali z dobro masažo kot pa z običajno zdravniško pomočjo. Eden največjih problemov, s katerim se mnogi spopadamo, je ta, da smo se napetosti tako privadili, da sploh ne vemo, kaj se pravi biti sproščen. Kako pogosto slišim iz ust pacientov s pogrbljenimi, napetimi rameni in stisnjenimi čeljustmi: 'Saj sem sproščen!’ Masaža ne nudi samo takojšnjega ugodja in olajšanje, ampak tudi priložnost, da spoznamo globljo sprostitev. To pomeni, da masaža lahko krepi zdravje in daje dragocena pomoč tako pri zdravljenju kot pri utrjevanju zdravja. Tisti, ki mislijo drugače, najbrž še nikoli niso bili deležni dobre masaže.”
ZDENKA SOKOLIČ, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Zdravilišče Dolenjske Toplice
Masaža je najnaravnejši način lajšanja bolečine in nelagodja, je eden najlažjih načinov za pridobivanje trdnega zdravja. Ima verjetno tako dolgo zgodovino kot človeštvo. Je najstarejša oblika zdravljenja in so jo skozi zgodovino uporabljale vse kulture. Naša raba besede je razmeroma nova in je verjetno izpeljana iz arabske besede “masah” (gladiti z roko).
Močne korenine ima v tradicionalni kitajski, indijski in perzijski medicini in zaradi kulturnega izročila so se nekatere tehnike masaže ohranile vse do danes in so vedno bolj priznane v svetu. Masaža je danes del ročne terapije in je učinkovita, če jo izvajamo smiselno, ob upoštevanju vseh terapevtskih učinkov in njenih omejitev ter kontraindikacij. Z masažo izboljšamo krvni in mezgovni obtok, sproščamo mišice, pospešimo regeneracijo tkiva, zmanjšamo otekline, zmehčamo zatrdline, poživimo delovanje centralnega in perifernega živčevja, izboljšamo psihofizično počutje ter lajšamo bolečine.
Tehnike masaže, kot so gla-denje, gnetenje, otiranje, udarjanje in tresenje, se med seboj razlikujejo po pritisku, smeri gibanja in uporabi dela roke za določen masažni prijem. Tako tudi z dodatkom različnih masažnih olj in krem izvajamo anticelulitno, relaksacijsko, športno in frikcijsko masažo brazgotin. S pomočjo aparata za vibracijo in tapotoma ročne tehnike masaže v drenažnih položajih izvajamo vibromasa-žo prsnega koša. Ta tehnika nam pomaga k lažjemu izkaš-Ijevanju ter izboljšuje pljučno funkcijo.
Masaža je odličen dodatek telesnemu razgibavanju: vrača
Nakupovalni center 1AJA
Ljubljanska 80, Novo mesto Tel./fax: 068/321-520
Trgovina gOTGIlj©
Ugoden nakup bele tehnike in akustike:
pralni stroj WA442	55.235,40	SIT
hladilnik R141B	35.289,50	SIT
zm. skrinja FME30B	63.199,60 SIT
(economic, 300 I, dvojna izolacija) sušilni stroj WT741	48.684,20	SIT
TV 20MT 51 cm	39.900,00 SIT
(3 leta garancije)
V cenah je vključen gotovinski popust!
Vabljeni ste tudi v trgovino z živili, kjer vam pri nakupu nad 4.000 SIT priznamo 5 % popustal
mobitel
□ BITELCJVIH OMREŽJIH ZA NIŽJE CENE POGOVOROV,
NAROČNI
Redni naročniki boste v dnevnih tarifah slede na naročniško
Informacije na brezplačni telefonski številki
svoboden kot ptica
WWW.MQBITEL.8I
Tomič, Gorenc in Veber v sredini
Naši tekači so nastop na evropskem prvenstvu v krosu v Velenju opravili v skladu s pričakovanji - Gorenc in Veber najboljša med slovenskimi mladinci
SEVNISKI ZMAGI V AVSTRIJI
SEVNICA - Mladi tekači atletskega kluba Sevnica še niso končali letošnje sezone. V nedeljo, 5. decembra, so nastopili na zimskem krosu v Leobnu v Avstriji. Med deklicami do 8. leta je na 700 m dolgi progi zmagala Ana Sotošek, med dečki do 10. leta pa je na 1000-metr-ski progi Alija Mehič zmagal, Lucijan Sinkovič pa je bil četrti. Dečki do 12. leta so tekli na 1800 m, med njimi pa je bil Mario Droždan tretji. Med mlajšimi mladinci je bil na 3.600 m dolgi progi Gregor Vodenik tretji, med starejšimi mladinci pa Robin Pepež drugi in Bojan Berdač tretji.
VELENJE - Evropsko prvenstvo v krosu na progi ob Škotskem jezeru pri Velenju je minilo v znaku tekmovalcev velikih tekaških dežel: Portugalske, Francije, Velike Britanije in Romunije, mednje pa so se uspešno vrinili le redki posamezniki, kot je Švicarka Weyermanova, kije zmagala med članicami, in Belgijec Janssens, kije kot za šalo opravil s tekmeci med mladinci. Žal med posamezniki iz tekaško manj razvitih držav, ki bi jim uspelo vriniti se med velike, ni bilo slovenskih tekačev. Njihove uvrstitve v sredino in drugo polovico uvrščenih so pač odraz dejanskega stanja, kar velja tudi za Tomiča, Gorenca in Vebra, od katerih pa nihče ni veliko pričakoval, so pa svojo nalogo kljub vsemu dobro opravili.
Aleš Tomič, tekač novomeškega kund. S trenerjem sta sicer načr-
kluba Portovald, se pripravlja na sezono zimskih tekmovanj v dvorani, kjer bo nastopal v svoji pravi disciplini 1500 m, zato se na prvenstvo v krosu ni posebej pripravljal. Na blatni velenjski stezi je na 9750 m dolgi progi zasedel zadovoljivo 56. mesto. Po prihodu na cilj je povedal, da ni bil utrujen, a ko je hotel pospešiti, ni šlo.
Novomeški Portovald je imel na prvenstvu dva tekača. Med mladinci je nastopil Marko Gorenc, ki seje uvrstil na 62. mesto, za Janssensom pa je zaostal z 1 minuto in 51 se-
tovala uvrstitev okoli 30. mesta z zaostankom 1:45, a ju je izenačena konkurenca presenetila. Marko se s tekom resneje ukvarja šele drugo leto, medtem ko imajo njegovi boljši tekmeci že 4- do 5-letni staž.
Mladi Sevničan Borut Veber, ki bo med mladinci nastopal še dve leti, se je v Velenju dobro boril s starejšimi tekmeci. Večji del tekme se je držal v sredini in bil med slovenskimi mladinci celo najboljši, v zadnji četrtini pa gaje prehitel Gorenc. Za Janssensom je zaostal 2 minuti in 23 sekund in za sekundo
prehitel celo državnega prvaka, domačina Boštjana Buča, od katerega so v slovenskem taboru pričakovali največ, potihem celo medaljo. Trener tekačev novomeškega Portovalda Borut Retelj je uvrstitve naših tekačev na evropskem prvenstvu v krosu označil kot realne glede na kakovost slovenskih tekačev, pripomnil pa je, da v krosu nastopajo vsi tekači, ki sicer tečejo v različnih dolgoprogaških disciplinah, od 3000 m z zaprekami do maratona, le redki med njimi pa so specialisti za tek na 800 in 1500, kar sta Tomič in Veber, zato je njuna uvrstitev relativno dobra. Med pogovorom s tujimi trenerji je zvedel, da nacionalne atletske zveze v tekaško razvitih državah posvečajo precejšnjo pozornost razvoju mladih in nadarjenih tekačev, ki jim plačajo tudi kakovostne skupne priprave, medtem ko je njihov napredek pri nas na plečih klubov in klubskih trenerjev.
I.	V.
Krki Telekomu gre vse po načrtih
Novomeški košarkarji so si z zmago nad Sakalaijem v predzadnjem kolu skupine H pokala Saporta zagotovili 1. mesto - Na prvenstvu do zmage s Heliosom s polovično močjo
NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke Telekoma so v 9. kolu pokala Saporta premagali litovski Sakalai s 95:62 ter se košarkarjem iz Vilne tako maščevali za poraz na prvi tekmi, obenem pa so se povzpeli na prvo mesto v skupini H. V soboto Novomeščani v Domžalah s Heliosom niso imeli težkega dela, z mislimi pa so bili že pri torkovi tekmi pokala Saporta z Mlekarno Kunin iz Jičina.
Tekma s Sakalaiem je bila odločilna za prvo mesto v skupini H, saj je Krki Telekomu po tej zmagi preostala le še tekma z zadnjeuvrščeno Mlekarno Kunin, ki pa naj ne bi bila pretežek zalogajj čeprav je na prvi tekmi zmagala. Če se je v torek vse razpletlo po načrtih tudi v skupini G, se bo Krka Telekom v šestnajstini finala pokala Saporta srečala s četrtouvrščenim iz te skupine Adec-com iz Milana, ki je za Novome-ščane tudi finančno najugodnejši
VISOKA ZMAGA NA KEGLJIŠČU DOLENJSKEGA LISTA
NOVO MESTO - Kegljači Novega mesta so v 9. kolu tekmovanja v tretji ligi-zahod na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu s 7:1 premagali Pivko in se s skupno 12 točkami še utrdiji na 3. mestu prvenstvene lestvice. Tre-banjke so v 1. B-ligi igrale 4:4 z Eto Kamnik, Ribničani so s 6:2 premagali Kovinotehno, v drugi ligi so Kočevke v Novi Gorici izgubile z 0:8, Črnomaljke pa doma z 2:6 z Gradisem. V tretji ligi so Črnomaljci v gosteh z 0:8 izgubili s Triglavom, Sremič Krško pa je igral z Impolom 4:4. (N. G.)
tekmec. V Milano bodo lahko odpotovali z avtobusom, medtem ko bi morali na Švedsko, v Split ali Carigrad z dražjim letalom.
Pomembnost srečanja z Litvanci je novomeške košarkarje vzpodbudila, da so pokazali eno svojih najboljših iger do sedaj, visoko vodstvo, ki so ga v prvem delu priigrali Smodiš, Petrov, Grum, Drobnjak in Ščekič, so v drugem delu, ko je trener Sunara postopoma zamenjal vse
igralce na igrišču, košarkarji s klopi še povečali, v zadnjih minutah pa so si Novomeščani dali duška tudi z nekaj atraktivnimi potezami, s katerimi so pošteno ogreli dlani vse številnejših gledalcev dvorane Marof. Kako močan dejavnik je motivacija, se je pri košarkarjih Krke Telekoma pokazalo na sobotni tekmi 12. kola v Domžalah, ko so Novomeščani v prvem polčasu komaj držali korak z domačini, svojo naloga pa sta dobro opravila le Smodiš in Petrov. Kakovostna razlika med moštvoma je v zadnjih desetih minutah tekme le opravila svoje, in presenečenja ni bilo.
I.	V.
k
NA KIČ POD KOŠEM - Na tekmi s Salaijem so se novomeški košarkarji predstavili v najlepši luči in tudi Ivo Nakič (na sliki z žogo) je pod košem dokazal, da si je opomogel od operacije hrbtenice in da bo lahko še veliko prispeval k uspehu Krke Telekoma. (Foto: I. V)
Poškodbe krojijo rokometne izide
Ribničani brez petih igralcev, Dobovčani pa brez Dapa - Trebanjci so šele v drugem polčasu pokazali, da znajo - V soboto posavsko-dolenjski derbi v Dobovi
TREBNJE, DOBOVA, RIBNICA - Trebanjci so bili tokrat veliki favoriti tekme s poprečnimi Radečani, a včasih je tako vlogo težko upravičiti, saj se športniki za take tekme nemalokdaj težko motivirajo. Prav temu gre pripisati poprečno igro trebanjskih zvezdnikov v prvem polčasu, ki so ga gostje celo dobili. Očitno trebanjski trener Mišo Toplak med obema polčasoma v garderobi ni molčal, njegove besede pa so zalegle in Trebanjci so v nadaljevanju tekme stvari le postavili na svoje mesto.
V Dolu pri Hrastniku, kjer so se V ribniški športni dvorani se je
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Velenjčani po treh težkih zaporednih tekmah in treh porazih s Trebanjci pomerili z Dobovo, edini od nekdaj treh posavskih prvoligašev ni imel lahkega dela. Dobovčani so tekmo začeli bolje in prvi vodili, a po poškodbi Dapa, enega svojih najboljših mož, ki je igrišče zapustil v
9.	minuti in se do konca tekme ni več vrnil v igro, zanje ni bilo rešitve, kljub temu pa so zadržali visoko šesto mesto.
tokrat na tekmi med Inlesom Ri-kom in tretjeuvrščenim Preventom zbralo skoraj toliko gledalcev kot na vseh ostalih v prvi ligi. Očitno so gledalci še vedno pomemben dejavnik, saj se je zaradi odsotnosti petih poškodovanih igralcev prve postave precej pomlajeno moštvo izvrstno upiralo boljšemu nasprotniku. Ribničani so sredi prvega polčasa celo vodili z 11:10, a tako hudega tempa niso zdržali do konca tekme, kljub
temu pa niso doživeli hudega poraza. Če bi tako igrali v prejšnjem kolu, bi zlahka ugnali Izolo in bi bili na lestvici za dve mesti višje.
V soboto čaka Ribničane tekma v Dobovi, kjer bo marsikaj odvisno tudi od hitrega okrevanja poškodovanih igralcev obeh moštev. Slaba predstava Dobovčanov v Dolu in dobra Ribničanov proti Preventu napovedujeta izenačeno srečanje, zmagovalec pa bo najverjetneje zasedel ali ostal na šestem mestu. Čeprav so Trebanjci do sedaj zbrali več kot še enkrat toliko točk kot njihov naslednji nasprotnik, bi morali tekmo s Slovanom na Kodeljevem vzeti zelo resno, saj so se tam že opekli.
I.	V.
iimuo liiiUi Tiujiif
ATLETIKA 6. Evropsko prvenstvo v krosu, Velenje (zmagovalci in uvrstitve Slovencev), člani (9750 metrov, uvrščenih 80 tekmovalcev) - 1. Paulo Guerra (Portugalska) 32:50... 52. Jože Ceh (Slovenija) +3:27... 56. Aleš Tomič (Slovenija, Portovald Novo mesto) 3:46... 60. Roman Kejžar 4:10... 63. Igor Šalamun 4:30, 64. Tone Kosmač 4:36, 65. Robert Kotnik 4:36 (vsi Slovenija); članice, (4950 metrov, uvrščenih 58 tekmovalk) -1. Anita Weyermann (Švica) 18:53... 47. Silva Vivod 2:25... 51. Veronika Zupanc 2:45, 56. Anica Živko (vse Slovenija) 3:33; mladinci (6550 metrov, uvrščenih 100 tekačev) -1. Hans Janssens (Belgija) 23:00... 62. Marko Gorenc (Slovenija, Portovald Novo mesto) 1:51... 81. Borut Veber (Slovenija, Sevnica) 2:23... 82. Boštjan Buč 2:24... 88. Boris Špes (vsi Slovenija) 2:48; mladinke (3350 metrov, uvrščenih 82 tekmovalk) - L Ines Monteiro (Portugalska) 12:48... 64. Nataša Oset 1:36... 73. Mateja Hojs 1:52... 77. Mateja Šimic (vse Šlovenija) 2:19. Ekipni vrstni red, člani (15 ekip):
1. Velika Britanija 35,2. Portugalska 41,3. Francija 58,4. Italija 71, 5. Irska 94... 13. Slovenija 231 itd.; članice (12 ekip): 1. Francija 34,
2. Romunija 35, 3. Portugalska 39; mladinci (26 ekip): 1. Velika Britanija 26, 2. Francija 38, 3. Irska 43.... 25. Slovenija 225 itd.; mladinke (18 ekip): 1. Turčija 27,
2.	Portugalska 32, 3. Belgija 34	18.	Slovenija	214.
KOŠARKA Pokal Saporta, skupina H, 9. kolo - KRKA : SAKALAI 95:62 (45:28); KRKA: Jevtovič 4, Petrov 18 (50-odst.), Smodiš 20 (1:2, 80-odst., 7 skokov), Deschryver 7 (3:4, 7 skokov), Grum 6 (5 skokov), Drobnjak 9 (67-odst., 5 skokov), Ščekič 9 (2:2,7 skokov), Nakič 22 (2:2, 57-odst.); SAKALAI: Rich 4 (0:2), Priudokas 13 (0:1), Salenga 8 (1:2), Sirvydis 24 (9:10), Matulis 5 (3:4), Jarutis 4 (4:6), Budzinauskas 4 (2:2). Prosti meti: Krka Telekom 8:10, Sakalai 19:27. Odstotek meta: Krka Telekom 58, Sakalai 32. Met za tri točke: Krka Telekom 13:26 (Petrov 4, Smodiš 3, Drobnjak 1, Ščekič 1, Nakič 4), Sakalai 7:19 (Priudokas 3, Salenga 1, Sirvydis 3). Skoki: Krka Telekom 37, Sakalai 21. Osebne napake: Krka 23, Sakalai 14.
LESTVICA: 1. Krka Telekom 15,
2.	Skyliners Frankfurt 15, 3. Sakalai Vilna 15, 4. Radnički Jugopetrol 13,5. Teamvvare Helsinki 12,6. Mlekarna Kunin 11. V zadnjem kolu (torek, 14. december) je Krka Telekom igrala doma z Mlekarno Kunin, Frankfurt doma s Helsinki in Vilna doma z Radničkim.
Liga Kolinska, 12. kolo - HELIOS : KRKA TELEKOM 72:84 (41:39); KRKA TELEKOM: Dra-žovič 3, Petrov 14, Smodiš 27 (5 trojk), Grum 12, Drobnjak 3, Ščekič 2, Nakič 23.
LESTVICA: 1. Union Olimpija 24,2. Pivovarna Laško 22,3. Krka Telekom 22,4. Triglav 19, 5. Slovan 19, 6. Savinjski Hopsi 18, 7.
Zagorje 18,8. ZM Maribor 16, 9. Helios 16,10. Rogla Atras 15,11. Loka kava 14,12. Kraški zidar 13.
V soboto, 18. decembra, bo Krka Telekom ob 20. uri igral doma s Triglavom.
1. B SKL, 11. kolo - KEMOPLAST : TEN KRŠKO 98:68 (48:29); TEN KRŠKO: Zaturoski 21, Rozman 12 itd.
LESTVICA: 1. Bežigrad 20, 2. Nova Gorica 19,3. Kemoplast 18, 4. Radenska Creativ 18, 5. Ten Krško 18, 6. Banex 17 itd. V 12. kolu bo Ten Krško v soboto, 18. decembra, igral v gosteh z zadnje-uvrščenim Simpom Radovljico.
ROKOMET
1. SRL, 13. kolo - TREBNJE : RADEČE 30:23 (11:12); TREBNJE: Torlo, Ostanek 1, Hribar, Radelj, Begovič 4, Blagojevič, Šavrič 3, Stojakovič 7, Likavec 12, Pekolj, Žitnik, Gradišek 3, Žvižej. INLES RIKO: PREVENT 27:31 (14:17); INLES RIKO: Grm, Lesar 4, G. Ilc 7 (3), M. Hojč 4, Iva-nec 4, Zbačnik 2, Pajnič 1, Bartolj 3, Ne. Hojč 1, Djukič, Milulin, Mihelič, Košir 1, J. Ilc. GORENJE : DOBOVA 30:17 (15:10); DOBOVA: Dapo 1, M. Urbanč 3, Martinčič 2, Bogovič, Voglar 1, Barišič, Deržič 3, D. Urbanč 3, Vertovšek 1 (1), Kranjc, Škof, Kukavica 1, Kranjčič 2, Ala-jbegovič.
LESTVICA: 1. Celje P. Laško 26,
2. Prule 67 24, 3. Prevent 22, 4. Trebnje 20, 5. Gorenje 14, 6. Dobova 11,7. Radeče 10,8. Inles Riko 10,9. Slovan 9,10. Termo 7,
11.	Izola HM 2, 12. Jadran 2.
V 14. kolu bo v soboto, 18. decembra, Dobova igrala doma z Inlesom Rikom, Trebnje pa v gosteh s Slovanom.
1. SRL, ženske, 10. kolo - Vegrad : Gramiz Kočevje 16:17 (13:7); Lestvica: 1. Robit Olimpija 20,2. Krim Neutro Roberts 16,3. Žalec 14, 4. M-Degro Piran 11, 5. Vegrad Velenje 10, 6. Jelovica 10, 7. Gramiz Kočevje 8, 8. Bajc Dae-woo Izola 7,9. Branik 2,10. Burja 0.
ODBOJKA 1. DOL, moški, 11. kolo - ASICS TABOR : ŽUŽEMBERK 1:3 (19, -29, -23, -20); ŽUŽEMBERK: Babnik, Gotenc, Petkovič, Drobnič, Obrstar, Smrke, Pucelj, Lazič, Kump. LESTVICA: 1. Bled 25, 2. Žurbi Team Kamnik 23, 3. Fužinar GOK Igem 22, 4. Salonit Anhovo 21, 5. Maribor Stavbar IGM 21, 6. Olimpija 15, 7. Pomurje 11, 8. Žužemberk 9, 9. Granit 9, 10. Astec Triglav 0. V 12. kolu bo Žužemberk 8. januarja igral doma z Granitom.
1. DOL, ženske, 9. kolo - TPV
NOVO MESTO : MARSEL PTUJ 3:0 (18,16, 22); TPV NOVO MESTO: Muhič, Čoralič, Vernig, Rajak, Grabič, Horvat, Guštin, Kopilova, Radak, Nemčeva.
LESTVICA: 1. Infond Branik 27,
2. Kemiplas Koper 20, 3. HIT Nova Gorica 20,4. ZM Ljutomer 15,5. TPV Novo mesto 14,6. For-mis Bell Rogoza 13,7. Šentvid 13,
8. Marsel Ptuj 7,9. Asics Tabor 3,
10.	Jeti Šport Bled 0. V 9. kolu bo TPV Novo mesto 8. januarja igral doma s Hitom Novo Gorico.
2. DOL, moški, 10. kolo - KRKA NOVO MESTO : KOVINAR KOČEVJE 2:3; LESTVICA: 1. Brezovica 29... 10 Kovinar Kočevje 6, 11. Krka Novo mesto 6 itd. Krka bo v soboto, 18. decembra, igrala v gosteh s Šempetrom, Kovinar Kočevje pa doma s IGM Hočami.
3. DOL, zahod, moški, 10. kolo -BOHINJ : PNEUMA CENTER MOKRONOG 1:3; LESTVICA:
1.	Salonit Anhovo II... 6. Pneuma Center Mokronog 18 itd. V soboto, 18. decembra, bo Mokronog igral doma s Kamnikom II.
3.	DOL, zahod, ženske, 10. kolo -PIRAN: ČRNOMELJ 3:1, ASTRA TELEKOM : BRESTANICA 0:3, BOHINJ : KOČEVJE 3:1, TPV NOVO MESTO II : PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 3:2, VIMPRO IZOLA : SEMIČ 3:1; LESTVICA: 1. Kočevje 26... 4. Črnomelj 21... 8. Brestanica... 10,
9. TPV Novo mesto II 8, 10. Semič 6 itd. V soboto, 18. decembra, bo Semič igral doma s Piranom, TPV Novo mesto II v gosteh s Kemiplasom Koprom II, Kočevje doma z Grosupljem, Brestanica doma z Bohiiijem in Črnomelj doma z Astro Teleko-
Če plačate samo pol Škode, lahko dobite do 5 let!
Kredita. Kaj ste pa vi mislili?
Pri nakupu katerega koli modela Škode vam ponujamo posebno ugodnost! Polovico vrednosti avtomobila plačate takoj, plačilo druge polovice pa vam odložimo za vsaj eno leto! Potem se s svojim prodajalcem pogovorite o načinu odplačevanja druge polovice Škode. Lahko jo plačate takrat, lahko pa se dogovorite za kredit! Kar vam pač bolj ustreza. Ponudba velja za vse modele vozil Škoda. Oglasite se v najbližjem salonu vozil Škoda in izberite svojo Škodo!
V METLIKI VODI DABI
METLIKA - Metliški nogometaši so v soboto in nedeljo igrali četrto in peto kolo občinske zimske lige v malem nogometu. Izidi: 4. kolo - Podzemelj : Zidarstvo Begič 5:3, Krasinec Štukelj : Rojal 6:0, Grabrovec Kamnoseštvo Stojnič : Okrepčevalnica Kučar 2:1, Lokvica : Policija 4:2, Hami : Antikristi 1:1, Dabi : Krokar 4:1, Svib : Big Boss 2:2, Gradac Suhor 3:0; 5. kolo - Svib : Gradac 2:1, Dabi: Policija 8:0, Ok. Kučar : Krasinec Štukelj 6:4, Hami : Suhor 1:0, Zidarstvo Begič : Antikristi 8:3, Krokar Royal 8:4, Big Boss : Grabrovec Kamnoseštvo Stojnič 2:0, Lokvica : Podzemelj 4:3. Vrstni red: 1. Dabi 13, 2. Big Boss 10 in Krasinec Štukelj 10 itd. Tekmovanje bodo nadaljevali 8. januarja.
Kolesarji se predstavijo v Italiji
Poklicno moštvo Krke Telekoma se je predstavilo v Senigalliji - Mešano moštvo z italijanskimi kolesarji in pokrovitelji - Uroš Murn še naprej prvi mož moštva
NOVO MESTO, SENIGALLIA - Poklicno moštvo novomeške Krke Telekoma je začelo priprave na sezono 2000 nekoliko nenavadno, s predstavitvijo v italijanskem obmorskem turističnem središču Senigallia. Vzrok, da so moštvo predstavili najprej v Italiji, je le eden - Krka Telekom bo v naslednji sezoni mešano slovensko -italijansko moštvo.
Jedro moštva bodo še naprej tvorili domači kolesarji z Urošem Murnom na čelu. Od lanske ekipe so v moštvu ostali Novomeščani Boštjan Mervar, Milan Eržen in Sandi Papež ki se jim je po učnih letih v italijanskem amaterskem moštvu Fior spet pridružil Martin Derganc. Poklicni kolesarski kruh si bo v Novem mestu še naprej služil odlični Hrvat Vladimir Miholjevič, v moštvu pa ne bo yeč Bogdana Finka, ki si po predlanskem zlomu steg-
nenice ni več opomogel in se bo posvetil zaključku študija na Fakulteti za šport in trenerskemu delu z mladimi novomeškimi kolesarji. Nova v slovenskem delu moštva Krke Telekoma sta izkušeni Ljubljančan Boris Premužič (do sedaj Perutnina Ptuj - Radenska Rog) in obetavni Novogoričan Kristijan Mugerli, ki je zadnje leto podobno kot Martin Derganc nastopal za italijansko amatersko moštvo De Nar-di.
Žužemberk srečno, TPV zlahka
Zužemberčani so se z zadnjeuvrščenimi Kranjčani kar precej namučili - Novomeščanke so zlahka opravile s Ptujčankami - Zanimivo tudi nižjih ligah
ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Žužemberški odbojkarji so v soboto v Kranju dobili za obstanek v 1. ligi zelo pomembno tekmo s kranjskim Aste-com THglavom, ki do sedaj ni osvojil niti točke, a seje kljub temu izkazal za trdoživega nasprotnika, saj so Kranjčani začutili priložnost, da na tekmi z do tedaj predzadnjeuvrščenimi Suhokranjci pridejo do prve in najverjetneje edine zmage v prvi ligi. Lažje delo so imela novomeška dekleta, ki so Ptujčankam le v tretjem nizu dovolila, da se jim nekoliko bolj približajo.
Tekmo s Kranjčani so žužember-čani morali dobiti vsaj z 3:1, saj so se po točkah le na ta način lahko izenačili z Granitom, s katerim bodo v naslednjem kolu 8. januarja doma igrali odločilno srečanje za obstanek v družbi najboljših. Kljub temu so tekmo v kranju začeli neodločno in domačinom dovolili, da so dobili Prvi niz, ki je bil zanje šele tretji v sezoni. Po zmagi v prvem nizu so imeli Kranjčani zaključno žogo tudi v drugem nizu, vse do izida 29:28 za Zužemberčane nobeno od moštev ni prišlo do prednosti dveh točk, na koncu pa je športna sreča nagnila
tehtnico na stran Suhokranjcev. Domačini niti v tretjem in četrtem nizu niso popustili, a je tekmo le odločilo večje znanje in izkušnje Zužemberčanov, ki jih zdaj čaka dober mesec priprav na odločilno tekmo z Granitom, med katerimi se jim bo morda spet priključil izredno močni Gregor Novak.
Novomeščanke so v soboto igrale s Ptujčankami, ki so jim lani v končnici prekrižale pot do tretjega mesta, letos pa Ptujčanke ne bodo ponovile lanskega uspeha, saj so le bleda senca lanske ekipe. Odbojkarice TPV-ja so jih tokrat v slabi uri
ugnale s 3:0. Le v tretjem nizu so nekoliko popustile in gostjam dovolile, da se jim približajo.
Zanimivo je tudi v nižjih ligah. Odbojkarji novomeške Krke se v drugi ligi borijo za obstanek, v dolenjskem derbiju pa so na domačem igrišču neposrednim tekmecem za obstanek, Kočevcem, odščipnili le točko in tako sta dolenjski ekipi zamenjali mesti na lestvici. Še bolj vroče je v tretjih ligah. Med moškimi so se Mokronožani že zelo oddaljili od boja za napredovanje med drugoligaše, kar je bil po lanskem uspehu (2. mesto) njihov letošnji cilj, je pa letos zahodna skupina tretje lige očitno precej močnejša. V ženski tretji ligi v zahodni skupini mrgoli ekip z našega konca. Kar nekaj časa so vodile Črnomaljke, vendar so jih kasneje nadomestile Kočevke, ki so zdaj na najboljši poti k vrnitvi v boljšo družbo. Črnomaljke in Semičanke so v tretji ligi novinke, bolje pa kaže Črnomaljkam. Tudi Brestaničanke se dobro držijo, trenutno so osme, sledita pa jim TPV II in Semič, nobeni od teh ekip pa se očitno ni treba bati za obstanek, saj letos za uvrstitev v ligo ni bilo kvalifikacij, ampak so dobile priložnost vse ekipe, najbrž pa bo tako tudi prihodnje leto.
Tuji del moštva tvorijo italijanski kolesarji Giuseppe Bracci, Paolo Ciciani, Lorenzo Di Lorenzo, Christian Leone, Michele Marinozzi in Davide Tonucci. Moštvo Krka Telekom si je z italijanskimi kolesarji pomagalo že v preteklih letih, a je tokrat sodelovanje drugačno. Italijanska občina Senigallia, kjer bo sedež italijanskega dela moštva, bo tudi novi pokrovitelj kluba. Planirani proračun moštva znaša 1,2 milijona nemških mark, Italijani pa naj bi k temu primaknili tretjino. Tesna
• Predstavitev moštva Krke Telekom je v Italiji pritegnilo izjemno pozornost, saj sta se je udeležila tudi selektor italijanske poklicne reprezentance Antonio Fusi in predstavnik italijanskega olimpijskega komiteja. V soboto je novomeške kolesarje med vožnjo na cesti in v pogovoru za posebno oddajo posnela televizija Monte Carlo, kolesarsko-motoristična revija Route e Motori pa je Krki Telekomu oziroma mešanemu moštvu posvetila 13 strani. Novomeška delegacija seje ob tej priložnosti še enkrat prepričala, kašen ugled sije v treh letih pri Fioru ustvaril Novo-meščan Martin Derganc, ki ga poznavalci kolesarstva v Italiji zelo dobro poznajo.
povezava z Italijani pa novomeškemu moštvu ne bo prinesla le italijanskih pokroviteljev, pač pa si bodo Novomeščani z novimi zvezami zagotovili nastope na nekaterih dirkah najvišjega kakovostnega razreda v Italiji, kamor so se do sedaj prerinili le stežka. Trener italijanskega dela bo Mario Bolletta.
Zadnji trenutek se je Krki Telekomu pridružil obetavni španski kolesar 23-letni Joacquim Lopez. Z njegovim prihodom se se krki Telekomu obetajo nastopi na številnih dirkah v Španiji, morda celo na Vuelti, direktor moštva Mirko Fifolt pa že navezuje stike s pokrajino Galicijo, ki bi bila pokrovitelj nastopov Krke telekoma v Španiji in bi v moštveno blagajno kot drugi pokrovitelj prispevala pol milijona nemških mark. Kljub povezavam s tujci bo tudi v prihodnji sezoni prvi kolesar moštva Uroš Murn, ki ga v letu 2000 čaka tudi nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju.
d! MA PREVISOKO - Letos novomeške odbojkarice igrajo s precej poglajeno vrsto. Svojo priložnost je tako dobila tudi Alma Coralič, ki je od lanske sezone precej napredovala, s tem skokom pa je bila previsoka, da bi jo osamljena ptujska blokerka lahko zaustavila. (Foto: I. V.)
v
Šport iz Kočevja
• KOČEVJE - Rokometašice Gramiza so z odlično igro v drugem polčasu, v katerem se je kar s 15 obrambami izkazala vratarka Barbara Gorski, nekoliko nepričakovano premagale favorizirani Vegrad. Velenjčanke so v drugem polčasu dosegle le štiri zadetke, Kocevke pa deset. Trener Ciril Andoljšek je za veliko borbenost in željo po zmagi pohvalil prav vse igralke, poleg Gor-skijeve pa sta se izkazali tudi sestri Mira in Lili Dragičevič, ki sta bili s po tremi zadetki najboljši strelki na tekmi.
• KOČEVJE-Rokometaši Grče so kot gostje vil. kolu v drugi državni ligi premagali Tržič z 39:21 in prvi del prvenstva končali na drugem mestu. Po vodstvu Tržiča z 8:7 so si gostje z delnim izidom 11:1 že v prvem polčasu priigrali nedosegljivo prednost.
• KOČEVJE - V 11. kolu v drugi državni ligi so košarkarji Sncž-nika premagali Palmo Pur iz
Predgrada pri Ilirski Bistrici s 74:66. Kočevci so bili boljši celo tekmo. Največ točk za Snežnik (23) je dosegel Severin Lušin.
• RIBNICA - Kegljači Ribnice so končali jesensko tekmovanje v 1. B-ligi na petem mestu, kar je več, kot so načrtovali, saj so morali pred sezono okrepiti svoje vrste s Pajničem in Kajfežem, nekdanjima igralcema Kočevja. Prav slednja sta veliko pripomogla, da so Ribničani prijetno presenetili. Tako kot kegljačice Kočevja, ki tekmujejo v prvi ligi, tudi Ribnica prvenstvene tekme kot gostitelj igra v Cerknici, saj v Ribnici sploh nimajo kegljišča.
• RIBNICA - Na današnji prireditvi v športnem centru, ki se bo začela ob 19. uri, bodo razglasili najzaslužnejše osebnosti Ribniške doline v iztekajočem se letu in hkrati_ podelili priznanja in plakete Športne zveze Ribnica za delo v športnih organizacijah in za športne dosežke. (M. G.)
Radijski glasovi Globočanom
V Brežicah sta po menju poslušalcev radia Brežice najboljša športnika Vanja Preskar in Gorazd Kostevc
BREŽICE - V Brežicah so športnika leta 1999 izbrali na petkovi gala prireditvi v športni dvorani pri osnovni šoli, kamor je prireditelju, Občina Brežice v sodelovanju z občinskimi športnimi organizacijami ter domačo radijsko postajo, uspelo pripeljati zares veliko število športnikov in nastopajočih, med katerimi velja omeniti nekdanjo gimnastičarko in novo zvezdo slovenskega popevkarskega neba Nušo Derendo, doma iz bližnjih Artič.
Gledalcem, ki so zasedli vse sedeže v dvorani, so svojo veščino najprej pokazali atleti, gimnastičarji ter predstavniki borilnih športov in športov z žogo, katerih najuspešnejši predstavniki so za uspehe v iztekajočem se leto prejeli priznanja. Finale prireditve pa je bila uradna razglasitev najboljšega športnika, športnice in športnega kluba v občini, o katerih so s svojimi glasovi odločali poslušalci Radia Brežice. Ti so se med dekleti odločili za Vanjo Preskar iz društva za borilne veščine Katana Ten Globoko, med fanti pa za Gorazda Kostevca iz istega kluba, oba skupaj pa sta letos na evropskem prvenstvu v ju-jitsu v Leedsu v Angliji osvojila bronasto kolajno, kar po vrednosti mednarodnih odličij res predstavlja letos
najvišji dosežek brežiškega športa. Ker je najvišje občinsko priznanje pripadlo tudi njunemu klubu, se je tokrat prvič zgodilo, da so prav vsi naslovi odšli na podeželje, v krajevno skupnost Globoko, ki resnično živi s svojimi športniki in je to dokazala tudi z udeležbo pri glasovanju. Do tod lahko kljub vsemu rečemo, da so bili radijski poslušalci pri svoji presoji objektivni, medtem ko uvrstitev športnikov na naslednjih mestih ne kaže takšne slike. Zato bi za prihodnje leto veljalo razmisliti o drugačnem modelu izbora športnika leta.
Izidi glasovanja, ženske: 1. Vanja Preskar (DBV Katana Globoko) 319 glasov, 2. Nuša Hribar (Orientacijski klub Brežice) 210, 3. Vita Preskar (Katana Globoko) 111, 4. Simona Kozmus (Atletski klub Fit Brežice) 85, 5. Anita Strgar (Katana Globoko) 84; moški: 1. Gorazd Kostevc (Katana Globoko) 307, 2. Sandi Barkovič 156,3. Tomo Vukosavljevič (oba Nogometni klub Brežice) 127, 4. Sandi Hotko (Katana Globoko) 123, 5. Primož Kozmus (Atletski klub Fit Brežice) 102; klubi: 1. DBV Katana Globoko 391,2. Rokometni klub Dobova 269,3. Nogometni klub Brežice 178,4. Atletski klub Brežice 176,5. Sokol Brežice 44.
Vanja Preskar in Gorazd Kostevc sta proglašena za brežiška športnika leta.
KRKO TELEKOM PREDSTAVILI V ITALIJI - Novo mesto in novomeški šport, kolesarski klub Krka Telekom in slovenski del poklicnega moštva so v Italiji predstavili (z desne); predsednik kluba Franci Ber-lan, predstavnik mestne občine Novo mesto Rafko Križman in tržaški Slovenec Saško Kalc, ki je najbolj zaslužen, da je do koristnega sodelovanja in združitve moštev sploh prišlo. (Foto: M. K.)
TREBANJKE USPEŠNO ZAKLJUČILE
NOVO MESTO - Trebanjske kegljavke so v 9. kolu 1. B-lige na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu s kamniško Eto igrale 4:4 in so z 9 točkami osvojile šesto mesto.
Novomeščani so v 3. ligi-zahod s 7:1 premagali Pivko in z 12 točkami zasedli za novince visoko 3. mesto.
(N. G.)
REVIJA KEGLJAČEV NA KEGLJIŠČU DOLENJSKEGA LISTA
NOVO MESTO - V soboto in nedeljo bo na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu Revija kegljačev, ki bo odločalo o izboru najboljšega kegljača za leto 1999. Glede na do sedaj zbrane točke imata največ možnosti Milena Veber in Gojko Mišura. (N. G.)
TRIMO IN SLONČEK
TREBNJE - V trebanjski športni dvorani se je začela občinska liga v malem nogometu, po prvem kolu v posameznih skupinah vodita Trimo in Slonček iz Sentlovrenca, v dveh ligah pa nastopa skupno 12 moštev. (N. G.)
TURNIR V MALEM NOGOMETU
ŠENTJERNEJ - Nogometni klub Tabor Zidaki bo 26. in 27. decembra v dvorani osnovne šole Šentjernej pripravil novoletni turnir v malem nogometu. Rok prijav je 21. december, dodatna pojasnila pa dobite po telefonu (041) 581 642 (Marjan).
Turnir se bo začel ob 8. uri.
Urška Salpšak v finalu evropskega prvenstva
Krčanka sedma "na 50 m hrbtno v Lizboni
KRŠKO - Med slovenskimi plavalci, ki so uspešno nastopili na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Lizboni, je odlično nastopala tudi Krčanka Urška Slapšak, ki si zadnja leta plavalni kruh služi pri trenutno najuspešnejšem slovenskem plavalnem klubu v Radovljici. Urška je nastopila v finalu na 50 m hrbtno, kjer je zasedla sedmo mesto. Po polfinalu je Krčanki kazalo še bolje, saj je s časom 28,83 sekunde, kar je njen osebni rekord, dosegla četrti polfinalni čas in se tako znašla celo med favoritinjami za medalje.
V finalu je plavala nekoliko slabše in z 29,13 sekunde zasedla sedmo mesto, po nastopu pa je povedala: “Dva rekorda sta se mi tesno izmuznila, kljub temu pa ne morem biti nezadovoljna. V finalu na 50 m hrbtno, kamor sem šla s četrtim časom iz polfinala sem bila preveč zakrčena in nisem odplavala, tako kot znam.” V polfinalu na 50 m prosto je Slapšakova dosegla čas 25,62 sekunde, kar je bilo dovolj za 10. mesto.
Bralci ste izbrali Jano, Matjaža in košarkarje
Bralci Dolenjskega lista ste za najboljšo športnico Novega mesta za leto 1999 izbrali odbojkarico novomeškega TPV-ja in državno reprzentantko Jano Vernig, ki pa to jesen že nastopa za špansko ekipo Albacete, med fanti je največ točk zbral košarkar Krke Telekoma in državni reprezentant Matjaž Smodiš. Oba sta se izkazala tako v klubskem dresu v državnem ligaškem in evropskem klubskem tekmovanju kot tudi med nastopi državne reprezentance, kjer sta letos v izbranih ekipah Slovenije igrala zelo pomembno vlogo.
Med športnimi kolektivi ste največ naklonjenosti namenili košarkarjem, ki zadnje tedne na mednarodni sceni ne poznajo poraza, doma pa so morali priznati premoč le Unionu Olimpiji. Drugo mesto ste prisodili kolesarjem, tretje pa atletom. Očitno imajo pri Krki in pri Telekomu dober občutek, kdo je najuspešnejši in kdo si res zasluži njihov pokroviteljski denar, saj vsa tri moštva na vrhu lestvice nosijo isto ime -Krka Telekom.
Glasove bralcev Dolenjskega lista bodo danes pripisali h glasovom, ki so jih športnikom namenili športni strokovnjaki in poslušalci novomeških radijskih postaj
ter novomeške televizije. Kdo je zmagovalec skupnega glasovanja, bo uradno razglašeno na prireditvi Športnik leta v športni dvorani Marof ob 18. uri. 20-im izžrebanim bralcem Dolenjskega lista, ki ste z glasovnicami izbirali športnika leta, smo že poslali po dve vstopnici za prireditev.
Izidi glasovanja bralcev Dolenjskega lista za športnika Novega mesta za leto 1999 - ŽENSKE: 1. Jana Vernig 197, 2. Katka Jankovič 116, 3. Tanja Klemenčič 92,4. Nina Janžekovič 74; MOŠKI: 1. Matjaž Smodiš 135,2. Igor Primc 100,3. Uroš Murn 95, 4. Toni Turk 76,5. Aleš Tomič 36, 6. Gašper Cajner 19, 7. Andrej Markovič in Jure Juhasz 16, 8. Sergej Faleskini 10, 9. Simon Petrov 5; ŠPORTNI KOLEKTIVI: 1. Košarkarski klub Krka Telekom 179, 2. Kolesarski klub Krka Telekom 129, 3. Atletski klub Krka Telekom 63,4. Ženski odbojkarski klub TPV 36, 5. Nogometni klub Elan 30,6. Andi 99 - Dolenjska alpinistična odprava 13, 7. Karateklub Novo mesto, 8. Smučarsko društvo Krka Rog 9,9. Lokostrelski klub Novo mesto 5, 10.-11. Rafting-klub Gimpex 3, 10.-11. Ženski rokometni klub Novo mesto 3.
I. V.
/• (	[t KRKKZDRAVILIŠČK ' HOTELI OTOČEC
\	TENIŠKI CENTER OTOČEC
Odgovori,	popravki
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Anarhija v Drgančevju brez konca?
DL, 9. decembra
V Dolenjskem listu je bilo 9. decembra objavljeno mnenje gospoda Tomaža Levičarja pod naslovom “Anarhija v Drgančevju brez konca?”, v katerem opozarja na neustrezno uporabo Drgančevja in na apetite obrtnikov, ki sedaj uporabljajo nekdanje vojaške objekte v tem delu mesta. Glede na to, da sem v članku omenjena in da sem kot svetnica v občinskem svetu (v njem zastopam interese obrtnikov in podjetnikov, ne pa interese političnih strank) od leta 1996 sodelovala pri urejanju odnosov med obrtniki v Drgančevju in mestno občino, želim prispevati k končni ureditvi teh odnosov in pričakujem, da bo sedanje vodstvo občine končno uredilo status teh obrtnikov glede najema ali lastništva teh vojaških objektov.
V območju Drgančevja je bilo zgrajenih 14 vojaških skladiščnih objektov, od tega imajo na podlagi najemnih podgodb z Mestno občino Novo mesto 7 objektov v najemu obrtniki, 7 objektov pa Tovarna zdravil Krka. Obrtnikom je občina dala v najem objekte v letih 1993-1995, obrtnici Mariji Novak pa že leta 1988. Izvršni svet je predtem pozval obrtnike, naj se v svojih vlogah opredelijo do naslednjih treh vprašanj: ali so pripravljeni objekte tudi na svoje stroške sanirati, ali so pripravljeni sofinancirati komunalno opremo in infrastrukturo in če ali pripravljeni objekte pozneje odkupiti.
Vsi obrtniki, ki so kasneje sklenili najemno pogodbo, so seveda na navedena vprašanja odgovorili “da”. Ta vprašanja in sklepi takratnega Izvršnega sveta občine kažejo na to, da je takratno vodstvo občine razmišljajo o Drgančevju kot možni lokaciji za razvoj malega gospodarstva. Odgovori obrtnikov pa kažejo na to, da so bili pripravljeni dolgoročno vlagati v ureditev Drgančevja.
Obrtniki so po prevzemu objektov vlagali v nujno adaptacijo obstoječih objektov in delno dozidavo zato, da so pridobili potrebne površine za zaokrožitev tehnološkega procesa, v asfaltiranje dvorišč in parkirišč in v izgradnjo nujne komunalne infrastrukture. Leta 1996 je problem neurejenih najemnih odnosov s temi obrtniki postal ponovno aktualen. Tako je Občinski svet
11.4.1996 obravnaval problematiko obrtnikov v Drgančevju in sprejel z večino glasov, da se območje Drgančevja v prostorskih sestavinah dol-
goročnega plana za obdobje 1986-2000 opredeli kot proizvodno-sto-ritvena cona za okolju neškodljive in za sosednjo stanovanjsko sosesko nemoteče proizvodne dejavnosti manjših in srednjih zmogljivosti, drobno obrt, trgovino, gostinstvo, turizem, dejavnost osebnih storitev ter dejavnosti komunalne in energetske oskrbe. Takšna namembnost območja naj se upošteva ob pripravi urbanističnih zasnov Novega mesta. Istočasno pa je pristojni sekretariat zadolžil, da pripravi program priprave za izdelavo ureditvenega načrta proizvodno-storitvene cone za Drgančevje.
Tega programa sekretariat za okolje in prostor nikoli ni pripravil. V istem letu se je občina lotila izdelave svojega temeljnega prostorskega dokumenta “Urbanistične zasnove Novo mesto”, v katerem je opredelila območje Drgančevja kot bodoče regijsko univerzitetno središče. To namembnost je v javni razpravi podprlo tudi veliko strokovne javnosti. Obrtniki in podjetniki občine smo se aktivno vključili v obravnavo osnutka tega dokumenta. Opozorili smo na problem lokacij za proizvodno dejavnost malega gospodarstva in na cestno obmrežje Novega mesta kot osnovno namenske rabe prostora. V zvezi s tem smo podali predlog cestne ureditve in predlog novih površin za proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti na območju Cikave, Gotne vasi, Mačkovca, Bršljina in Češče vasi. Vse nove površine smo predlagali ob predvidenih mestnih obvoznicah tako, da bi čim manj obremenjevali mesto.
V zvezi z Drgančevjem smo predlagali, da se v prehodnem obdobju 25 let nameni potrebam malega gospodarstva: dopusti naj se možnost koriščenja sedanjim najemnikom -obrtnikom in podjetnikom - s tem, da se jim poenotijo najemni pogoji in omogočijo načrtovane investicijske naložbe. Predlog je bil kompromisen. Razumljivo je, da želijo najemniki glede na obljube izvršnega sveta občine in glede na dosedanja vlaganja v same objekte 4n komunalno infrastrukturo še vedno odkupiti te objekte in zemljišča. Mestna občina Novo mesto pa še do danes ni sprejela svojega temeljnega urbanističnega dokumenta in ni uredila statusa obrtnikov in podjetnikov v Drgančevju.
Na podlagi navedenih dejstev trdim, da problema obrtnikov v Drgančevju niso povzročil obrtniki sami, ampak nosi vsaj enak delež krivde tudi občina, ker je oddala obrtnikom objekte z nerealnimi obljubami, do sedaj pa ni poskrbela za veljaven prostorski dokument niti za ureditev poenotenih najemnih pogodb. Glede na to, da obrtniki in podjetniki uporabljajo le polovico nekdanjih vojaških objektov, tudi ne gre za celo Drgančevje. Problem uporabljanja Drgančevja pa bo ostajal toliko časa, dokler Mestna občina Novo mesto ne bo sprejela svojega temeljnega urbanističnega dokumenta in uredila najemnega ali lastniškega razmerja s prizadetimi obrtniki in podjetniki.
DARINKA SMRKE, svetnica v občinskem svetu
Mokronožani niso dovolj obveščeni
DL 49, 9. decembra
Te dni mineva tretje leto, odkar so se krajani na referendumu odločili za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa del v KS Mokronog za obdobje naslednjih petih let. Program del je bil oblikovan na osnovi potreb, ki sojih krajani izrazili na predhodnih sestankih, “va-
KA1 H/ BoitcMce.
SSSm,
DIR6KTOK
ških skupnostih”, potrjen na zboru krajanov, 8. decembra pa izglasovan na referendumu. Program del, ki naj bi bil sofinanciran s sredstvi samoprispevka, je bil javno objavljen v UL RS št. 62 8.11.1996.
Javno pa so objavljene tudi vse aktivnosti Sveta KS Mokronog vključno s tistimi, ki so vezane na uresničevanje programa. V KS Mokronog namreč izhaja lično urejeno informativno glasilo z imenom Mokronajzar, ki ga redno prejemajo vsa gospodinjstva mokronoške KS in tudi avtor članka z naslovom “Mokronožani niso dovolj obveščeni”. V Mokronajzarju so objavljeni vsi sklepi sej Sveta KS. Objavljena so poročila o realizaciji programa del, dosežki pa tudi težave, s katerimi se Svet srečuje. Če bi g. Peter Kolenc prebiral Mokronajzarja, se osebno oglasil v pisarni krajevne skupnosti ali pa se morda celo udeležil katere od sej Sveta, saj so te javne, bi znal ločiti hruške od jabolk. Tako morda ne bi mešal izgradnje pločnikov in javne razsvetljave z odprtjem ceste Za zidom, “spalnim naseljem”, Marijinim studencem, kjer je menda že v Kraljevini Jugoslaviji tedanji lastnik načrtoval izgradnjo kopališkega bazena, postavitvijo bančnega avtomata, ustanovitvijo občine Mokronog itd.
Gospod Peter Kolenc v članku prosi za jasno obrazložitev, zakaj ti programi še niso realizirani. Svet KS mu je po tej poti dolžan pojasniti, da od prej naštetega razen razsvetljave in pločnikov program del ne zajema prav ničesar. Kar se tiče pločnikov, pa je vredno povedati, da bodo v prihodnjem letu urejeni ob predvideni krajevni in lokalni cesti brez obljubljenega sodelovanja g. Kolenca. Povabilo k sodelovanju je namreč sprejel z navdušenjem, vendar samo to!
Glede namenske porabe sredstev, zbranih iz samoprispevka, pa “civilni družbi Mokronog”, kot gospod Peter Kolenc sam sebe imenuje, sporočamo, da so do sedaj vsa sredstva samoprispevka porabljena samo in izključno namensko. Poročilo o zaključnem računu (pregled opravljenih del in porabljenih sredstev) pa je vsako leto objavljeno v po-novoletni številki Mokronajzarja. Tistim, ki to prezrejo, smo in bomo z vsemi podatki, ki se tičejo poslovanja in gospodarjenja s sredstvi KS, postregli vedno, kadar bodo ob obisku na sedežu krajevne skupnosti to želeli.
Za Svet KS Mokronog ANTON MAVER
Novinarji pa nič
Ravnateljica podružnične šole gospa Piflarjeva je zjutraj opazila, da je sneg, ki je padal vso noč, zametel šolsko streho in da ta pušča. Ko ji je hišnik prišel povedat, da zamaka v prvem razredu in da ho vrag vzel parket, seje spomnila, da šola nima denarja. Pa še na to, da skrbi za investicijsko vzdrževanje občina, ki je tudi ustanoviteljica vzgojno-izobraže-valne ustanove. Sedla je v avto in vidno zaskrbljena odbrzela v mesto naravnost h gospodu županu, ki je bil kot vedno zaposlen do vratu in čez, zato je s Piflerjevo opravil kar na hodniku. V razkošni pisarni so ga namreč čakali lovci njegovega lovskega revirja, da bi se dogovorili za nedeljsko hajkanje za divjadjo.
“Če mislite, da vam bom streho popravil jaz, se zelo motite, ” ji je razbil sen o prelivu proračunskega denarja z občinskega tekočega računa na šolskega. Navrgel ji je še, naj pokliče novinarje, kot je to storila ob stoletnici šole, ko je ha slovesnost povabila vse, le na občinske veljake z njim na čelu je pozabila. Sedma sila je res v velikem številu prišla v šolo. Ko je Piflerjeva zbranim novinarjem povedala, čemu jih je povabila, so ostali odprtih ust. “Mi znamo pisati, "je hitel pojasnjevati Franc, prvo pero Zapoznelega glasu, “prav nič pa se ne spoznamo na popravilo streh. ”
Čez nekaj dni je v prvem razredu voda privzdignila parket.
TONI GAŠPERIČ
Proti spolnemu nadlegovanju
________________________________________A
S strokovnega srečanja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Ljubljani
Zmanjkalo za prijatelje mladine
Za Zvezo prijateljev mladine Metlika bo v metliškem proračunu prihodnje leto manj denarja
Na izredni seji občinskega sveta občine Metlika dne 8. decembra smo svetnice in svetniki sprejeli predlog proračuna za leto 2000. V njem je za Občinsko zvezo prijateljev mladine, ki skozi vse leto organizira raznovrstne programe, namenjene vsem otrokom v občini, predlagana dotacija le v višini
1.100.000 SIT, kar je za 400.000 tolarjev manj, kot so prejeli v letošnjem letu, ali za ilustracijo: za
400.000 tolarjev manj, kot je predvideno za okrasitev mesta v mesecu decembru. Ker sem bila prepričana, da tako kot mene tudi večino svetnic in svetnikov bode nizki znesek sredstev za OZPM, sem predlagala amandma, da je dotacija v višini letošnje - torej
1.500.000 SIT. Vsi svetniki iz vrst DeSUS-a, ZLDS in LDS so me podprli (8 glasov), žal pa so proti predlogu glasovali vsi svetniki iz SLS, Liste za Metliko, SKD in SDS (10 glasov), in predlog je bil zavrnjen! Kot pojasnilo naj navedem, da je bilo večina denarnih postavk v predlogu proračuna 2000 povečanih za 6 - 7 % in tako je ostala OZPM ena izmed redkih, ki so ji bila dodeljena (celo za 27 %)vmanjša sredstva od leta 1999.
Žal se je to zgodilo ravno organizaciji, ki opravi v občini največ prostovoljnega dela za otroke in katere člani so poleg odraslih prostovoljcev tudi številni šolarji, dijaki in študentje in od katere pomaga programe s svojimi prispevki uresničevati vse večje število sponzorjev. Vsi ti so pravi prijatelji mladine, ki jim je resnično marža naše otroke, tu na “jugu” Slovenije za marsikaj prikrajšane, to so ljudje, ki se zavedajo, da samo mi sami, občanke in občani, lahko veliko storimo za lepše in prijaznejše življenje in sožitje in da tega ne bo naredil nihče namesto nas.
Programi te organizacije so namenjeni vsem otrokom ne glede na poreklo, saj je OZPM nestrankar-
Na nedavnem strokovnem srečanju Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, kije bilo posvečeno temi nasilja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, so ob spoznanju, daje nasilje in spolno nadlegovanje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki vse bolj očitno, zaključili, daje treba o teh pojavih glasno spregovoriti in opozarjati nanje. Uveljaviti je treba ukrepe, ki bi te pojave lahko preprečili, in ukrepe za ravnanje, do I
V skladu s Pravili ravnanja
ce
SURI PRIZNANJA NA DOB
DOB PRI MIRNI - Minister za pravosodje Tomaž Marušič je v torek, 14. decembra, podelil priznanja 13 najzaslužnejšim delavcem, ki so se z dolgoletnim uspešnim delom ali s posameznimi dejanji še posebej izkazali na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Med njimi so priznanja prejeli tudi delavci Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob: pooblaščeni uradni osebi Alojz Hočevar in Andrej Tratar, pedagoginja Vanda Gorenje in vodja 2. oddelka Ivan Kramer.
ska organizacija. V njej so kot redkokje vključeni tudi mlade članice in člani, ki aktivno sodelujejo pri pripravah in izvajanju programov. Ob tem se učijo prijetno in koristno izbrabljati svoj prosti čas, in kar je najpomembnejše - razvijajo prijateljske medsebojne odnose. Župan, svetnice in svetniki v občinskem svetu bi se morali tega še posebej zavedati in delovati (beri glasovati) tako, da bi podpirali programe za otroke, dajali še nove predloge in ideje in iskali možnosti za uresničevanje in širjenje dela za otroke, ne pa se truditi, da se celo že utečene dejavnosti OZPM Metlika zmanjšujejo.
MINKA KOČEVAR
teh pojavov že pr ...	jfi
Evropske komisije za ukrepanje proti spolnemu nadlegovanju, ki so nastala v skladu z Resolucijo Ministrskega sveta o varovanju dostojanstva žensk in moških na delovnem mestu, so za preprečevanje teh pojavov dali nekaj predlogov: Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije so predlagali, naj ustanovi institut ombuds-mana, ki bo zagotavljal dokumentiranje, pravno zaščito in javni
O tem, kako so poskrbeli za nas v Vili Rakar
S sodelavci smo se odločili, da se bomo poslovili od leta v gostišču, ki je na dobrem glasu - v Vili Rakar. Družba šestih nas je začela v dobrem razpoloženju in se pustila streči. Bilo je vse lepo in prav, dokler se nismo odločili, da bi zaplesali. Že po prvi glasbi je glasbenik prenehal igrati in povedal v mikrofon, naj tisti, ki nismo od te družbe, zapustimo plesni prostor.
Vzelo nam je sapo, a smo odšli k svoji mizi in zahtevali vodjo gostišča, ki se je delal, kot da se ga to ne tiče, čeprav so nam pred tednom dni obljubili večerjo in živo glasbo. Organizatorka zabave v drugi sobi nam je razložila, da je njihova družba (100 ljudi) naročila ansambel zase in ga tudi plačala. Skupina se nam je opravičila in nas povabila na plesišče.
Razumeli smo jih, še vedno pa nismo vedeli, kje je tista glasba, ki so jo obljubili nam. Tako je našo družbo že minil apetit do hrane, pijače in plesa v Vili Rakar. Okrog 22.30 smo se odpravili v zdravilišče Dolenjske Toplice, kjer je igral ansambel in so nas lepo sprejeli, tako da smo plesali do jutranjih ur.
Razočarani gostje (ime in naslov v uredništvu)
RAZOČARAN NAD POLICISTI
Zanima me, kakšna pooblastila imajo slovenski policisti. Zgodilo se je 27. novembra letos okrog 17. ure na Kajuhovi 8 v Sevnici. Zaradi družinskega spora so prišli trije policisti. Ne da bi slutil, sem odprl vrata. Takoj so me zgrabili, butali ob zid in na tla ter se nato vsi trije s koleni spravili name. Eden od njih me je držal za usta, da ne bi kričal in bi ljudje slišali. Naj še omenim, da sem tistega dne imel zaradi zloma gips do kolen. Sprašujem vas, ali se kaj takega lahko dogaja v demokratični državi Slovenija?
JOŽEF GRILC Sevnica
vpliv; vodstvom zdravstvenih zavodov, naj sprejmejo pravila obnašanja zaposlenih ter postopke ravnanja ob takih primerih in zaščitijo prijavitelja Žbornici zdravstvene nege Slovenije - Zvezi društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, naj izvaja akcije preventivnega delovanja ter usposabljanja; in pa regionalnim društvom medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, naj v svoje aktivnosti vključijo usposabljanje članic in članov za ravnanje v primerih, ko so žrtve nasilja ali spolnega nadlegovanja.
Poudarili so tudi, da je treba v izobraževalne programe vseh zdravstvenih šol, od srednjih do fakultet, vključiti vsebine s preventivno tematiko proti nasilju in spolnemu nadlegovanju.
16 VOZILO PIJANIH
KRŠKO - V okviru poostrenega nadzora prometa v akciji Promil so krški policisti v soboto, 11. decembra, ustavili 175 voznikov motornih vozil. Od 72 jih je kar 16 vozilo pod vplivom alkohola, dva sta preizkus odklonila. Najvišja stopnja alkoholiziranosti je znašala 2,23 promila pri vozniku na območju krške občine, sicer pa je kar pri šestih voznikih bila nad 1,6 g/kg.
Lovci preprečili odstrel medvedov
Do dokončne odločbe sodišča
Lovska zveza Slovenije je preko svojega pooblaščenca, odvetniške pisarne Miro Senica & odvetniki, na Upravnem sodišču Republike Slovenije začasno preprečila uveljavljanje odločbe Ministrstva za kmetijstvo, ki dovoljuje odstrel medvedov. Tako je Lovska zveza Slovenije do končne odločitve sodišča glede vložene tožbe preprečila po njenem mnenju prevelik odstrel medvedov.
Lovska zveza Slovenije meni, da je s tem storila še en pomemben korak k varovanju medvedov. Izva-janje odločbe bi namreč lahko imele škodljive posledice za populacijo medveda na celotnem območju Republike Slovenije. Prepričani smo, da bo tudi sodba sodišča potrdila, da bi z izvajanjem odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko škodovali naravnemu ravnotežju.
Lovska zveza Slovenije se zaveda, da je potrebno z vsakoletnim odstrelom uravnavati trenutno dokaj stabilno populacijo medveda. Vendar pa mora odločitev o odstrelu medvedov temeljiti na mnenjih strokovnjakov, ki medveda in njegove navade dobro poznajo. Upoštevati je tudi treba rezultate raziskav o življenju medvedov, ki so bile v Sloveniji opravljene v zadnjih desetih letih. Odstrel 70 medvedov, kot gaje odredilo Ministrstvo za kmetijstvo, bi po mnenjih mnogih strokovnjakov pretirano posegel v populacijo medveda v Sloveniji. _ «, MILAN JENČIČ predsednik izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije
• Kar ne boli, ni življenje, kar rte mine, ni sreča. (Ivo Andric)
Kaj je z Agendo 21 v Novem mestu?
Nujnost spremembe načina življenja svetovne družbe
Vse več držav, regij, mest po svetu je že pripravilo oz. pripravlja tako imenovano Agendo 21, programe za omogočanje trajnostnega razvoja. Še najbolj so v tem pogledu dejavne skandinavske države ter Kanada. Ideja o trajnostnem razvoju je že stara, v novi preobleki in določneje definirana pa stopa v zavest obstoječe človeške družbe nekako po obdobju svetovne energetske krize. Pretirano izkoriščanje neobnovljivih oz. težko obnovljivih energetskih virov, soočenje z entropijo, splošna degradacija človekovega življenjskega okolja in temu podobne^nas je pripeljalo v strah pred koncem lastne eksistence, v tesnobo in do nujne iztreznitve, nakazala se je nujnost spremembe življenjskega načina svetovne družbe. Svet je zatorej vsaj v besedah zakoličil svojo pot odmikanja od lastnega konca v začetku
devetdesetih let s konferenco v Riu de Janeiru, kjer je bila sprejeta Agenda 21 in kjer je bilo naloženo državam, naj izdelajo lokalne Agende 21.
Trajnostni razvoj smemo imenovati nova''religija. Človeka in družbo skuša iz življenja zgolj zase
Ereusmeriti v življenjski način, ki o omogočal obstoj tudi novim, prihajajočim človeškim rodovom
in ostalim naravnim bitjem.
Trajnostni razvoj je torej nujnost, vendar zanj v Novem mestu doslej praktično sploh ni bilo nič storjenega. “Zakon o varstvu okolja” sicer nalaga mestnim občinam izdelavo občinskih programov o varstvu okolja, kar je nekako identično z lokalno Agendo 21, toda z izvajanjem določilzakonaso namreč očitno težave, gotovo ne zgolj finančne narave. V Sloveniji v svoji počasnosti žal celo nismo edini, je pa na drugi strani tudi že kar nekaj
občin, ki takšen dokument imajo, denimo: Domžale, Kamnik, Map' bor, izdelujejo jo tudi v Slovenskih Konjicah, Ljubljani, Idriji. Slednje so gotovo v prednosti, vendar je potrebno pristaviti, da dokument sam ne zadošča, potrebno ga Je prenesti v življenjsko prakso. Ageh' da 21 je poleg vsega dokument, ce je seveda kompleksno zastavljef1-ki ponuja celovito sliko, ponuja možnost usklajenega usmerjanja raznih razvojnih politik, polit|K različnih področij, in to tako, da rezultati enega področja ne negiraj0 drugega. Upajmo, da bosta novo proračunsko leto in nov sekretar za okolje in prostor v Novem mestu prinesla oziroma zagotovila dena (cca. 7 milijonov SIT) za izdelav0
Agende 21 oziroma občinskeg'. programa o varstvu okolja, K pomeni prvi, toda neizbežen koral-
na poti v boljšo prihodnost. _ TOMAŽ LEVIČAR
Po 20 letih nova dializa
Srečanje Društva kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske -Opozorili na prostorsko stisko in nehumano nočno dializo
NOVO MESTO - 7. novembra pred dvajsetimi leti je v prenovljenih kletnih prostorih Pljučnega oddelka novomeške bolnišnice začel delovati odsek za hemodiali-zo. Začeli so s štirimi dializnimi mesti, v dializiranje pa so prevzeli bolnike iz Bele krajine in širše Dolenjske, ki so se pred tem dvakrat tedensko vozili na dializo v Ljubljano. Kljub temu da so kasneje število dializnih mest povečali, je število bolnikov naraščalo hitreje in tako so že od leta 1983 prisiljeni dializirati tudi ponoči.
Na začetke dializiranja v Novem mestu in na težave, s katerimi se srečujejo, je na prijetnem sobotnem srečanju Društva kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske v gostišču Na prepihu na Gornji Težki Vodi opozorila dr. Sonja Cimerman Steklasa, ki dializni odsek prizadevno in zagnano vodi
že od samega začetka. Bolniki in zdravstveno osebje že dalj časa opozarjajo, da delajo v neustreznih in premajhnih prostorih, predvsem pa na nehumano in za bolnike kot tudi svojce obremenjujočo nočno dializo. Direktorica novomeške bolnišnice Mira Retelj je okrog 150 ledvičnim bolnikom, ki so se udeležili srečanja, povedala spodbudno novico, da se pripravljajo na ureditev novega dializnega centra z 18 do 20 dializnimi mesti na 760 m2 površine. V ta namen so imenovali poseben projektni svet, v katerega so povabili številne vplivne ljudi, da bi skupaj z njimi zbrali denar za novo dializo. Z deli naj bi začeli spomladi aprila, končana pa naj bi bila do konca septembra. V novih prostorih naj bi se našel prostor tudi za delovanje društva.
J. D.
INVALIDI SILVESTROVALI NA GRMU - Na predzadnjem silvestrovanju v tem tisočletju se je v telovadnici osnovne šole Grm zbralo več kot 150 članov društva invalidov Novo mesto. Večer jim je popestrila folklorna skupina Kres, za zabavo in ples je poskrbel trio Breza, za presenečenje pa s svojim obiskom tudi dedek Mraz.
MOST MED GENERACIJAMA - Na pobudo ge. Milene Matoh, stanovalke Doma starejših občanov Novo mesto, so stanovalce našega doma obiskali otroci dveh skupin iz VVO Kekec in Ostržek. Skupaj s stanovalci Jo zapeli in izdelovali novoletne okraske, s katerimi bodo okrasili novoletno jelko, ob zaključku pa jih je lahko vsak izmed otrok nekaj odnesel tudi s seboj. Gospa Matoh jim je napisala kratko pesem, ki je namenjena Nižajočim se praznikom. Otroci se je bodo v vrtcu naučili. Navdušenje je bilo obojestransko in sklenili smo, da se srečamo tudi drugo leto. (Barbara Čutuk, delovna terapevtka Doma starejših občanov Novo mesto)
ZVESTOBA TABORNIŠTVU
NOVO MESTO - Leto je naokoli in novomeški taborniki so
10.	decembra pripravili v sejni sobi zavajovalnice Tilia redni občni zbor. Vodil ga je starešina Andrej Kotnik, poročilo o delu v preteklem letu pa je podal načelnik Jure Habjanič. Tako je v letošnjem letu 240 članov imelo več krajših in daljših izletov, letni tabor v Zelebeju ob Kolpi in zimovanje na Resi. V Portovalu so začeli z urejanjem hišice, ki so jim jo podarili gozdarji, udeleževali so se tečajev taborniške Gozdne šole v Bohinju, mlajše člane so peljali na Skomarje pod Roglo, pripravili so piknik s starši in še marsikaj. Ne petkovem zboru so najdelavnej-šim članom rodu podelili precej bronastih in srebrnih znakov Zveze tabornikov Slovenije, pa priznanj in spominskih značk za 10, 20 in 40 let zvestega dela v organizaciji. Srečanje so popestrili taborniki iz Mengša, Kuteževega pri Ilirski Bistrici, Trebnjega ter iz pobratenega Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice. Za konec so si ogledali še predavanje z diapozitivi, ko je v januarju 16 novomeških tabornikov obiskalo Jambo-ree, mednarodno srečanje skavtov vsega sveta v Čilu.	M.	G.
RAZGRAJALA IN GROZILA
TREBNJE -11. decembra zvečer so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 37-letnega F. S. iz okolice Trebnjega, ker je doma razgrajal in se pretepal. Podobno se je 12. decembra zgodilo tudi vinjenemu 32-letnemu S. B. iz okolice Trebnjega, ker je doma razgrajal in grozil, da bo ljudi pobil in razstrelil hišo. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
ZAHVALA
Vsem, ki so karkoli pomagali pri organizaciji in predstavitvi zbirke pesmi '‘Dolenjska zemlja” na pred-miklavžev večer: nastopajočim, ki so obogatili program, donatorjem za moralno in materialno pomoč, zlasti pa krajanom, ki so napolnili dvorano, svojim prijateljem in.sorodnikom ter medijem, se lepo, zahvaljujem.
JOŽE GRGOV1Č Gorenja Brezovica pri Šentjerneju
V SENCI OSVETLJENIH
Duška Vlašič
Nastopilo je prednovoletno vzdušje. Društvo prijateljev mladine pripravlja prihod dedka Mraza. Za to je potrebno marsikaj: darila, priložnostni program, lučke... Skratka, pripraviti in izdelati je treba sceno, se pravi: okrasiti bo treba prizorišče. Za zamisel bodo zaprosili likovno učiteljico Duško Vlašič, ki bo potem s skupino osnovnošolskih otrok izdelala vse potrebno.
Dedek Mraz s spremstvom bo prišel v praznično okrašeno okolje, da bodo otrokom sijale oči. Tako je bilo že vrsto let, gotovo letos ne bo nič drugače. Prvič zato ne, ker ob takih priložnostih Duška Vlašič ne zna reči ne, in drugič zato, ker v Metliki le ni toliko likovnih pedagogov, ki bi imeli tudi smisel za postavljanje scen. Pa ne samo smisel, temveč tudi voljo in pripravljenost narediti kaj v veselje otrok in njihovih staršev. Le-ti znajo biti še kako kritični in največkrat težko zadovoljni, čeprav morda vedo, da je treba včasih narediti kaj domala iz nič. Glede tega je Duška Vlašič prava mojstrica: njena prizorišča so okrašena s poceni, a učinkovitimi materiali.
TONI GA ŠPERIČ
KOSTELCI ZA TURISTIČNO ZVEZO
KOSTEL - Na območju zahodne Dolenjske deluje več medobčinskih in drugih zvez: gasilska, lovska, ribiška, športna itd. Ko-stelci predlagajo, naj bi ustanovili za območje zahodne Dolenjske še turistično zvezo, ki bi usklajevala delo turističnih društev na tem območju. Vse občine dajejo namreč vedno večji poudarek razvoju turizma, ki pred desetletjem in več zaradi zaprtega območja Kočevske sploh ni bil zaželjen. Po zvaei je čutiti vedno večjo potrebo tudi zaradi izobraževanja turističnih kadrov, predvsem turističnih vodnikov.
Praznik v znamenju Frana Jakliča
Dobrepoljci slavili občinski praznik v spomin na pisatelja Frana Jakliča s ponatisom njegove knjige Vaška pravda
DOBREPOLJE - Osrednja svečanost ob letošnjem prazniku občine Dobrepolje je bila 4. decembra. Na njej so predstavili Jakličevo ponatis “Vaške pravde”, ki je izšla pri Mohorjevi družbi, spremno besedo je zanjo napisal dr. Milček Komelj, ilustrirana pa je z reprodukcijami del dobrepoljskega slikarja Franceta Kralja. Na svečanosti, ki je bila v Jakličevem domu na Vidmu, je knjjgo predstavil profesor Milan Šuštar. V
RAZDELILI PREKO 1500 PAKETOV
NOVO MESTO - Od marca do decembra letos je Območno združenje Rdečega križa Novo mesto iz na novo ustanovljenega Sklada za pomoč ljudem v stiski razdelilo 1537 paketov. Pokazalo seje, daje tovrstna pomoč v obliki prehrambenih paketov družinam in posa-mezmkorfr, ki se morajo zaradi izgube delovnega mesta, bolezni ali kakršnih koli razlogov soočiti s težkimi finančnimi težavami in si sami ne morejo pomagati, potrebna. Potrebe pa so vedno večje, zato bodo veseli vsake finančne pomoči, ki jo lahko nakažete na žiro račun 52100-678-80144, s pripisom “Humanitarni prispevek za Sklad za pomoč ljudem v stiski”, ali pa vplačate na sedežu OZ RK Novo mesto, Rozmanova ulica 30.
TELEVIZIJSKI SPREJEM TUDI V NAJJUŽNEJŠIH VASEH
SINJI VRH - Prebivalci Selc, Dalnjih Njiv, Kota in dela Sinjega Vrha, torej štirih najjužnejših slovenskih vasi, ki dosiej niso mogli spremljati programa slovenske televizije, so v začetku decembra dobili satelitske antene. Odslej bodo lahko gledali program TV Slovenija 1 in 2. Denar za 19 satelitskih anten je prispevalo ministrstvo za promet in zveze, montažo pa je plačala črnomaljska občina.
PREDNOVOLETNO SREČANJE NAŠIH NAROČNIKOV - V soboto se je več kot sto naših naročnikov v organizaciji Dolenjskega lista in Turistične agencije Mana odpravilo na letošnji tradicionalni izlet in prednovoletno srečanje. Letos smo ga pripravili v gostini Storovje v Šentvidu pri Stični. Spontano zabavo s prihodom dedka Mraza in obdaritvijo sta držala pokonci harmonikarja Dejan Hribar in Marko Rifelj, ki sta nas zabavala že na lanskoletnem srečanju in si tako prislužila naslov dua Dolenjskega lista. Na sliki zgoraj: zdravica prihajajočemu novemu letu, spodaj: Dejan Hribar in Marko Rifelj. (Foto: Majda Luzar)
knjigi so zgodbe o vaških posebnežih, zgodba “Ti pa nimaš očeta” pa govori o pisateljevi mladosti, saj je bil nezakonski otrok.
Člani dramske skupine Scena so se predstavili z dramatizacijo Jakličeve zgodbe “Kako se je ženil Kobaležev Matija”. V nadaljevanju kulturno obarvanega programa so se predstavili še pevci Za-goriški fantje, ki so peli stare ljudske pesmi, in Prifarski muzikantje, ki so se predstavili z ljudskimi pesmimi ostalih slovenskih pokrajin.
Župan Anton Jaklič je govoril o Jakličevem delu na kulturnem, gospodarskem m političnem področju; predstavnik Mohorjeve družbe Matija Remše pa o nezavidljivem položaju slovenske knjige in upadanju bralne kulture. Svečanosti so prisostvovali tudi Jakličeva hči Ivka Sluga in nekateri Jakličevi sorodniki, župani sosednjih občin in drugi gostje.
M. STEKLASA
Kostji Virantu v spomin
Kako boli, prijatelj dragi, kako težko mi je slovo, kako so puste steze tvoje, kako rosi se mi oko.
Saj to je pot, ki se začenja, in slovo je svidenje, v večnem tam lovišču čakam nate, da veselo bo spet srečanje.
Spomin ostal bo tvoj med nami in rahlo božal nam srce, v družbi lovski boš med nami tolažil boleče nam srce.
Saj to je pot, ki se začenja...
Vedrina tvoja bo živela, s humorjem boš krepil vsak dan, saj to je delo tvojega življenja, ki ga zapuščaš za vsak dan.
Saj to je pot, ki se začenja...
V stroju te ne bo med nami, stojišče tvoje prazno bo, zaman te kličejo prijatMji, nazaj te nikdar več ne bo...
J. K.
ZBRALI SO SE UPOKOJENI OBRTNIKI - V sredo, 8. decembra, je Območna obrtna zbornica Novo mesto pripravila sprejem za svoje nekdanje sodelavce - upokojence na Prepihu. V sekciji obrtnikov je na območju šestih občin vključnih 240 upokojenih obrtnikov, od tega se jih je kar osemdeset udeležilo prijetnega novoletnega srečanja, ki so ga posvetili tudi tridesetletnici ustanovitve Območne obrtne zbornice Novo mesto. Na sliki: udeleženci srečanja, ki jih je pozdravil tudi predsednik Ivan Krajnc, so bili s pogostitvijo in sprejemom zelo zadovoljni (Foto: S. D.)
TURBINA - V Brestanico je prispela tudi druga turbina za Termoelektrarno Brestanica. Potem ko so jo pred dnevi s transporterjem pripeljali blizu elektrarne, od koder je fogografija, so za včeraj napovedali premestitev z manjšo prikolico v elektrarno in postavljanje s hidravličnimi dvigali na temelj. Turbina je še zadnji velik tovor opreme, ki jo bodo v naslednjih mesecih vgradili v brestaniški elektroenergetski objekt. V elektrarni bodo gradbena dela, povezana s posodobitvijo, končali do konca leta. Po montaži naprav, ki bo sledila, bo Termoelektrarna Brestanica začela poskusno obratovati že sredi prihodnjega leta. (Foto: M. L.)
5 SREČANJA - Omenjeni jubilej je Društ\’o kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske obeležilo minulo soboto na Gornji Težki Vodi s prednovoletnim srečanjem. Ob tej priložnosti se je društvo zahvalilo tudi dr. Sonji Cimerman Steklasa. dolgoletni vodji dializnega odseka, na fotografiji poleg Tonija Gašperiča, ki je povezoval program, od spomladi pa je tudi član društva. Za zabavo so brezplačno poskrbele Vesele Štajerke, slavnostno torto pa so jim podarile Grajske pekarne iz Žužemberka. (Foto: J. D.)
SPOMNILI SO SE USTANOVITELJEV - Območna Obrtna zbornica Novo mesto je v ponedeljek, 13. decembra, v gostišču na Bregu pripravila sprejem za ustanovitelje Obrtnega združenja za Dolenjsko oziroma njegovega naslednika Območne obrtne zbornice Novo mesto. Združenje je bilo Ustanovljeno pred tridesetimi leti ravno tako na Bregu, in sicer 27. febru-arja 1969. Srečanja so se udeležili: Jože Črtalic, Ivan Bobič, Matija Wachter, Andrej Peric, Roman Doljak, Vinka Novak, Anton Merlin in Miro Vavžik. Na sliki: osmerica od sedemnajstih podpisnikov ustanovne listine pred tridesetimi leti (Foto: S. D.)
SREČANJE KUPCEV TERMOTEHNIKE - Novomeška firma Termoteh-nika je letos že osmič po vrsti pripravila prednovoletno srečanje s svojimi večjimi pogodbenimi kupci iz Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Ljubljane, ki se ga je v prostorih Kmetijske šole Grm na Bajnofu udeležilo okoli 90 kupcev. V izobraževalnem delu so pomembnejši domači in tuji dobavitelji predstavili novosti na področju inštalacij. Vdružabnem delu pa jim je zapel šentjemejski Vinogradniški oktet, član okteta, Jože Simončič, sicer vodja gospodarstva kartuzije Pleterje, pa je pripravil pokušnjo izvrstnih pleterskih vin. (Foto: A. B.)
DOGODEK LETA - Posadka Radia Slovenija je s svojo stojnico volovskega dogodka leta v nedeljo obiskala Posavje in Dolenjsko. Dopoldne so sta se valovca Mirko Stular in Barbara Kužnik mudila v Brežicah, opoldne v Šentjerneju, popoldne pa na novomeškem Glavnem trgu. Med pogovorom z gosti, ki so pripovedovali o najpomembnješih dogodkih iztekajočega se leta, se jima je z mikrofonom v roki pridružil’novomeški dopisnik Radia Slovenija Jože Zura, kar dobro pa Novo mesto pozna tudi Mirko, saj je prav tako Novomeščan. Na sliki: radijci med pogovorom z novomeškimi srednješolko Iko Jazbinšek, ki je letos izpeljala humanitarno kolesarsko prireditev za Varno hišo, in njenima sodelavcema Martinom in Mojco. (Foto: I. V.)
1?®^®!?$®!® • S®DDODTfDDV^©®!^! • ©OBOs® • GD®[pB©B • O3®^®^®!® • g®D1]D[MlflW®©'GD • ©DoDs® • G0®[pfl©fl
OB 55. OBLETNICI
Prvi avstrijski partizanski bataljon
24. novembra 1944 je bil v belokranjski vasici Tribuče z odlokom Glavnega štaba NOV in POS in s podpisom Jake Avšiča in Borisa Kidriča skromno, a svečano ustanovljen prvi avstrijski partizanski bataljon v sestavi slovenske partizanske vojske. Avstrijski partizani in gostje so ob ustanovitvi ponosno pozdravili avstrijsko in slovensko zastavo, pred katerima so prisegli skupno s slovenskimi partizani boj proti nacifašizmu in njegovim pomagačem.
Ustanovitvi v Tribučah so prisostvovali: v imenu GŠ NOV in POS general Jaka Avšič in major Ante Novak, od Avstrijcev pa predstavnika CK KP Avstrije Fridl Fiirngerb in Franz Ho-nen, ki je borce prvi pozdravil. Po pozdravu namestnika Glavnega štaba NOV in POS generala Jaka Avšiča so borci priseg-
li.	Gostoljubni domačini Belokranjci so vse udeležence skromno pogostili.
Ob ustanovitvi se je v obeh bataljonih zbralo okrog 120 borcev, 20 se jih je z letalom pripeljalo iz Moskve. Iz seznama borcev bataljona je razvidno, da se je od ustanovitve 24.11.1944 do 26. maja 1945, ob prihodu v Feldbach v Avstriji v bataljonu borilo 159 borcev. Med njimi je bilo 7 Slovencev, ki so vsi znali nemško.
Ob ustanovitvi so štab bataljona sestavljali v bojih preizkušeni borci. Za komandanta je bil imenovan Max Bair, komisar pa je postal Roman Fiichsel, oba borca španske državljanske vojne (1936-1939). Ranjenega komandanta Baierja je zamenjal novi komandant Leopold Stanzel. V vsako četo bataljona sta bila imenovana za operativna oficirja izkušena prvoborca slovenska partizana, ki sta znala nemško: v prvo četo Boris Butina, doma iz Kočevske, in v drugo Leopold Lesnik-Friedl iz Železne Kaplje na avstrijskem Koroškem.
Polletna bojna pot avstrijskega partizanskega bataljona je bila zelo uspešna in težka. Borci so sodelovali v številnih bojih proti domobrancem in Nemcem in v borbi pokazali izredno hrabrost. Opisal bom le nekaj bolj pomembnih težjih bojev. Po dobri oborožitvi v Tribučah in enotnih uniformah z znakom avstrijske trobojnice na levem rokavu so borci po vajah in urjenju krenili na dolgo, naporno pot od Tribuč do vasi Jama pri Dvoru na Krki, kjer so takoj zasedli bojne položaje, da bi preprečili nemško-domobran-ski skupini prehod čez Krko, ki je prodirala iz Žužemberka. Niso se uspeli še dobro pripraviti, ko so 19. januarja 1945 doživeli prvi ognjeni krst. Sovražnik je zasedel Dvor na Krki in z juriši prek mostu hotel zasesti partizanske položaje nad Jamo pri Dvoru. Najhuje so napadli domobranci podpoveljstvom nemškega polkovnika Ničla. Večkrat so silovito jurišali na most. Mitraljezci in bombaši so z ostalimi borci odbili vse juriše, da sovražnik ni mogel priti čez most na desno stran Krke in pregnati partizane z obrežja Krke.
V noči od 19. na 20. januar se je avstrijski bataljon premaknil v Podhosto pri Dolenjskih Toplicah, kjer je dopoldan 20.1. doživel močan topovski ogenj. Tako sta bila prva ranjena borec Schuc ter operativni oficir bataljona Jože Zaletel.
24. januarja je bil bataljon z ukazom štaba 15. divizije vključen v Cankarjevo brigado kot njen IV. bataljon. V bataljonu je bilo dodeljenih še 5 borcev brigade za tolmače, ki so znali nemško, in tako so se lepo sporazumevali z drugimi borci Slovenci in s prebivalci, koder so potovali. Mnogi pa so se malo naučili slovensko. Omeniti moram, da je ves bataljon nekaj mesecev bojeval hude boje v Suhi krajini, kjer so
nameravali številčno premočni Nemci in domobranci z obkolitvami in napadi uničiti partizanske enote VIL korpusa, da bi tako imeli proste roke in pozneje tudi pot za umik pred partizanskimi armadami, prodirajočimi z juga. Zato so bili borci dobesedno brez počitka vse dneve v bojih ali zasedah do konca vojne, ko je avstrijski bataljon skupaj s Cankarjevo brigado 9. maja 1945 vkorakal v osvobojeno Ljubljano. Prebivalci Ljubljane so borce viharno in prisrčno pozdravili, jih obsipavali s cvetjem in gostili s pecivom ter drugimi dobrotami. Tudi cigaret in vina ni manjkalo.
A vrnimo se v vojno vihro v Suho krajino, kamor je bataljon vnovič prispel v začetku aprila 1945 (v času, ko sta vzhodna in zahodna Evropa slavili zmago, Francozi, Italijani in drugi narodi pa so obračunavali s kolaboranti) in tisti mesec doživel naj-hujše boje. Pri Sv. Petru nad Ambrusom se je zgodaj zjutraj spopadel z domobranci, ki so ga že poprej nameravali obkoliti in uničiti. Po srditem spopadu so se borci umaknili in se pred večerom istega dne zbrali na Visejcu. Nekateri borci so pokazali neverjetna junaštva. Bili so primeri, ko ranjena borca nista hotela iti v bolnišnico ter zapustiti svojih borcev na položaju. Za zasluge v boju je komandant bataljona v vasi Klopce izročil odlikovanj a štirim borcem in poveljnikom. Štab VIL korpusa pa je bataljon začasno vzel iz sestava Cankarjeve brigade in ga poslal v okolico Novega mesta z nalogo, da okrepi enote 18. divizije NOV, ki so blokirale Novo mesto in preprečevale sovražniku dostop v Belo krajino. V tem času je v tabatljon prišlo 11 novih borcev Avstrijcev.
Iz blokade Novega mesta je avstrijski bataljon krenil proti Kočevju in se zopet priključil Cankarjevi brigadi. Zaradi bojev je bilo snidenje s cankarjevci prisrčno, toda kratko, tako rekoč med pohodom. Borci so 3. maja sodelovali v napadu na Kočevje s celotno 15. divizijo. Držali so položaje in zvezo med Cankarjevo in 12. brigado, ki sta napadali mesto iz smeri Klinja vas-Rudnik. Boji za Kočevje so trajali ves dan 3. maja, v noči na 4. maj pa so partizanske enote vdrle v mesto. Nemci in domobranci so se v varstvu tankov umikali proti Ljubljani. Tako je šel avstrijski bataljon skupaj s Cankarjevo brigado 5. maja prek Male gore in Sv. Ane (tu je bila domobranska postojanka, ki so jo v naletu zavzeli) ter prispel 6. maja pred Grosuplje, ki ga je napadla Cankarjeva brigada in v celonočnem boju sovražnika pregnala proti Ljubljani. V boju za kočevje so sodelovale tudi druge enote XV. divizije VIII. korpusa NOV in POS.
Čeprav je nacistična Nemčija 7. maja 1945 podpisala brezpogojno vdajo, ki je začela veljati 8. maja 1945 ob 23. uri, se Nemci in njihovi pomagači domobranci še niso hoteli vdati Titovim partizanom, ampak so
z orožjem hiteli proti Angležem v Avstrijo in Italijo in se hoteli njim predati z orožjem, kar je večini tudi uspelo. Toda kot je znano, so angleški poveljniki v maju in juniju 1945 vse kolaborante vrnile matičnim državam.
Druga svetovna vojna se je v Evropi končala na slovenskih tleh 15. maja 1945 s popolnim porazom in vdajo Nemcev ter njihovih do zadnje ure zvestih po narodnosti tujih kolaborantov: ustašev, domobranov, vla-sovcev, četnikov, domobrancev, čarkezov in drugih.
Avstrijski bataljon je odšel v Avstrijo in prišel šele 7. junija 1945 na Dunaj, kjer so bili drugi štirje avstrijski bataljoni prostovoljcev že od 12. maja.
Borci vseh petih bataljonov so se prostovoljno prijavili v varnostne sile takratne začasne avstrijske vlade. Se pravi, da so tudi na Dunaj že s Šovjeti vkorakali drugi štirje avstrijski partizanski bataljoni in ga nekaj časa varovali kot edina oborožena sila Avstrije za vzdrževanje reda in varnosti.
Tako se je v bojih zelo bogata bojna pot avstrijskega partizanskega bataljona končala v Slo- j veniji 15. maja 1945. Od tega dne so bili avstrijski borci še v raznih krajih Slovenije do 29. maja 1945. V času od 23.5. do 29. maja, ko so bili borci v Ljubnem, so se jim pridružili še Lud-wig Weibel, Franz Iro, Ernest j Marx, Josef Englerin, Josef Wimmer. V polletnih šestmesečnih bojih je padlo 11 borcev,
20 jih je bilo težje ali lažje ranjenih. Poveljnik NOV in PO Jugoslavije Josip Broz Tito je odlikoval 8 borcev z redom hrabrosti, 18 borcev pa z znakom hrabrosti. Bataljon so sestavljali borci skoraj iz vse Avstrije: Salzburga, Dunaja, Raabe, Graza, Insbrucka itd. Najstarej- ^ ši avstrijski partizan v bataljonu je bil Ferdinand Chum, rojen 20-avgusta 1890 v Neubergu, najmlajši pa Hornig Josef, roj. H-fnarca 1927 v Volkermarktu Karten, star komaj 18 let. Vseh j borcev, rojenih med leti 1919 in 1927, je bilo 58. Ostali so bili večina rojeni med leti 1900 in 1918, številni so bili veterani iz prve svetovne vojne.
ZDRAVKO TROHA |
Nekateri poglavitni viri:
Metod Mikuž: Pregled NOB v Sloveniji, IV. knjiga, str. 109, 110’
180, 666, 667 in 668.
Lado Ambrožič-Novljan: 15-divizija, str. 319-321, 46'6-468, 470.
472,475 in 489. Cankarjeva brigada, str. 721,725,740.742,745.757,761,
770, 781, 782.
Seznam poveljniškega kadra 1. m
2.	čete avstrijskega bataljona. Zgp- i dovinski arhiv inštituta za novejšo zgodovino.	.
Borus Butina: Prvi avstrijski bataljon. Borec 1982, št. 8/9.
Opomba: Boris Butina, znani prvoborec Kočevske, doma iz Morave pri Kočevju, je zelo vestno in kronološko nadrobno opisal avstrijski partizanski bataljon, tudi kot operativni oficir tega bataljona od nastanka od 24.11.1 944 do 29. maja, ko je borce pospremil na pot v Avstrijo in se tam od njih poslovil po 6-mesečnem skupnem bojevanju.
PRVI AVSTRIJSKI PARTIZANSKI BATALJON - Komandant bataljona Leopold Stanzel (levo) govori z odlikovanima najmlajšima borcema-
NAŠE KORENINE
Strojepisje mu je rešilo življenje
Mauthausen. Taborišče je imelo svoj ritem. Ta ritem pa ni bil naravnan za življenje, ampak za smrt. Vsak interniranec je dobil svojo številko. Tone je dobil kovinsko tablico, na kateri je pisalo 1364. “Do konca življenja bo ta številka zabita na dno možganov,” pravi še sedaj in jo zdrdra. V nemščini.
Potem je sledilo razvrščanje in čakanje. Končno so pred vsako dolgo vrsto prinesli mizico in pisalni stroj. “Kdo zna nemško in stroje-pis?” so vprašali. Tudi Tone se je javil. Že v trgovski šoli je odlično tipkal. Tudi nemščino je dobro obvladal. Sedli so za pisalne stroje in popisovanje se je začelo. Medtem ko je zapisoval podatke v formular, je Tone gledal sobesednika. Nemški stražar ga je nadrl in iztrgal list iz pisalnega stroja. A kako se je začudil, ko je videl, da je list pravilno popisan. O slepem desetprstnem tipkanju, ki ga je Tone vceloti obvladal, se mu še sanjalo ni.
Po nekaj tednih, ko so v taboriščni pisarni potrebovali novega strojepisca, so ga ponovno poklicali na preizkus. Tokrat naj bi o sprejetju odločal esesovski oficir. Visok in suh kot smrt se je postavil zaTantom in ga motril. Tone je prebral tekst, si ga zapomnil in njegovi prsti so zaplesali po tipkovnici. Esesovec je slišal ropotanje stroja in videl fanta, ki je strmel nekam v prazno. Mislil je, da se Tone norčuje, pa ga je udaril za tilnik, da ga je kar odneslo s stola. A Tone se je zravnal in pomolil esesovcu papir. “Prepisano je,” je dejal. Okoli stoječi so zadržali dih. Vsakdo, ki si je upal nagovoriti Nemca, ne da bi ga ta kaj vprašal, je bil strogo kaznovan. A zgodilo seje nekaj nenavadnega. Oficirje nekaj časa strmel v tekst, ki je bil brezhibno napisan, potem pa dejal vodji pisarne: “Vzemite ga!”.
Tone je ostal v taboriščni pisarni. Pisal je najmanj osem ur na dan, včasih tudi dvanajst in več ur hkrati. Največkrat je pisal sezname umrlih. Včasih po nekaj deset pa tudi sto in več imen na dan. Pisarniško delo ga je obvarovalo marsikaterih nevšečnosti. Saj je moral kljub temu še ure in ure stati skupaj z drugimi: na dežju, na snegu, na mrazu, da sta mu veter in mraz strojila kožo. A tako je lažje zdržal kot pa njegovi sotrpini, ki so bili ob težkem delu še šikaniram in pogosto tepeni. Ko je potekla šestmesečna policijska kazen, ki jim jo je določil okupator v Mariboru, sojih po skupinah začeli vračati domov. Vendar še zdaleč ne vse. 23. avgusta 1941 so jih iz Slovenije odpeljali 251. Dobra tretjina se jih nikoli več ni vrnila.
Tone Gošnik se je vrnil živ v svoje rodno Celje. Tu se je v začetku dvajsetih let kot prvi v vrsti šestih otrok rodil soboslikarskemu in pleskarskemu mojstru Antonu, ki je prišel iz Slovenskih Konjic, in materi Mariji, doma iz Srednje vasi v Bohinju. V Celju je končal meščansko in trgovsko šolo. Ko so Nemci zasedli Štajersko, je že delal kot knjigovodja in korespondent. Fantje bil že dolgo aktiven skavt in se z nemško okupacijo ni zlepa sprijaznil. Kmalu je začel delovati v odporu. Nemcem je organizacija prišla na nos in sojo razbili. Dva Tonetova prijatelja so ustrelili, večino pa odpeljali v Mauthausen. Tudi njega. Doživetja v taborišču je Tone Gošnik popisal v zgodbi z naslovom Nismo bili poslednji, ki je oktobra in novembra 1993 kot podlistek izhajala v časopisu Delo. Spomladi dvainštiridesetega je bil Tone torej spet doma. A le do konca jeseni. Decembra so ga Nemci prisilno mobilizirali. Določili so ga za mornarico in poslali na Dansko, kjer so ga z ost-
rim urjenjem usposobili. Tako je postal vojak nemške obalne artilerije. Oktobra 1943 so ga poslali v Grčijo na otok Kefalonija. To je največji otok v Jonskem morju. Najprej so ga okupirali Italijani, po italijanski kapitulaciji pa so Nemci pometli š svojimi bivšimi zavezniki in vzpostavili svojo oblast. Nekaj italijanskih vojakov je na otoku ostalo v ujetništvu. Nemci so jih uporabili za delovno silo.
Sem so kot vojaka 617. nemške mornariške obalne artilerije poslali Toneta. Mir na tem grškem otoku je le kdaj pa kdaj zmotila skupina angleških bombnikov, ki je prečkala nebo nad njim. Tedaj so se oglasili zaplenjeni italijanski protiletalski topovi. Sicer pa je vladalo zatišje. Tone med vojaki ni imel slovenske družbe, postal pa je pozoren na nekaj italijanskih ujetnikov, ki so se pogosto sestajali in nekaj šušljali med seboj. Bili so slovenski Primorci. Ker niso bili zanesljivi vojaki, jih je Mussolini s kazenskim bataljonom poslal na ta otok. Seznanil se je z njimi, spoznal pa je tudi nekaj domačinov, ki so bili povezani z odporom. V njem je dozorel načrt, kako pobegniti iz nemške vojske. Ko se je ta začela umikati na sever, je nastopil pravi trenutek. Nekemu nemškemu vojaku je smuknil pištolo in si z njo pri grškem zaupniku kupil civilno obleko in skrivališče. Medtem ko so nemški vojaki zapuščali otok, je on že ždel v podzemni jami sredi nekega vinograda.
Zdaj je bil svoboden. Pridružil se je Slovencem med italijanskimi ujetniki in sestavili so četo Primorje. Zbralo se jih je 56. Kot prištabna četa Jonskega odreda 7. brigade ELAS so postali enota grških partizanov. Tone Gošnik in njen komandant Šrečko Likar sta leta 1984 popisala boje in avanture te čete v knjigi Boj pod Olimpom, zato povejmo le, da je četa po napornem in nevarnem pešačenju čez Albanske gore marca 1945 prispela v Skopje. Razvila se je v Prvi samostojni slovenski bataljon in postala zbirna baza za Slovence, ki jih je usoda zanesla v jugovzhodni del Evrope. Do junija 1945 se jih je nabralo 480 in premeščeni so bili v Ljubljano. Bili so dobro izurjeni, disciplinirani in opremljeni, vendar so-preveč izstopali, zato so bili kmalu po prihodu v Slovenijo razpuščeni.
Prva služba, ki jo je povojna oblast dodelila Tonetu Gošniku, gaje pripeljala na okrožni odbor v Novo mesto. Tako je Dolenjska poslej postala njegova usoda. Pa še nekaj gaje tisti čas usodno zaznamovalo. Že takrat je pričel dopisovati v časopise.. Najprej za Ljudsko pravico, pri kateri je januarja 1949 postal poklicni novinar in vodja pokrajinskega dopisništva za Dolenjsko. Konec istega leta se je porodila zamisel, da bi tudi tu izdajali svoj časopis. Januarja ali v začetku februarja 1950 so staknili glave njegov prvi urednik Jože Zamljen, Peter Romanič, Gustelj Burger, profesor Janez Ka-sesnik in on. Tuhtali so, kako naj bo novorojenčku ime. Obveljal je Kasesnikov predlog in tako smo dobili Dolenjski list.
Kot se za dolenjski časopis spodobi, je potem njegov urednik zbral rokopise in s pletenko domačega v Ljubljani podmazal tiskarje, da so se za stroji hitreje obrnili. Leto dni zatem je postal urednik Tone Gošnik in pod njegovim vodstvom je časopis zacvetel. Časopis se je vedno živo spopadal z domačo tematiko, za usodo njegovega urednika, za Mauthausen, Dansko, Grčijo, Albanijo in Makedonijo pa je vedel le malokdo.
TONE JAKŠE
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 16.XII.
SLOVENIJA 1
7.40 -2.10 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Risanka
9.45 Male sive celice
10.35 Zgodbe iz školjke
11.05 National geographic, serija, 5/11
11.55 Vino moje dežele
12.25 Obrti na Slovenskem
13.00 Poročila
13.40 Tedenski izbor Intervju 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan
16.30 Slovenski utrinki
17.00 Enajsta šola
17.35 Mladi geniji
18.00 Obzornik
18.10 Resnična resničnost 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.00 TV Poper
21.35 Turistična oddaja
22.05 Odmevi, kultura, šport 22.55 Gibljive slike
23.25 Temna stran meseca
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Strela z jasnega, nan., 1/ 13; 11.20 Gospa s pustega brega, nad._-12.10 Svet poroča -12.40 Euronews -14.50 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarrvja, ris. nan., 1/26
• 15.15 Madonna, izgubljena nedolžnost, am. film -16.45 Dr. Ouinnova, nan. -17.30 Po Sloveniji- 18.00 Polni -18.15 Košarka - 22.00 Poseben pogled, film - 23.50 Čas očiščenja, am. nad., 1/2 -1.20 Aliča, evropski kult. magazin
kanal a
8-30 Srečni časi. nan. - 9.00 Maria Isabel, pon.
• 9.30 Vse za ljubezen, pon. - 10.30 Uboga Maria, pon.-11.00 Oprahshow-12.00 Adrenalina - 13.30 MacGvver, pon. - 14.30 Čudna 2nanost. nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria. nad. -17.10 Maria Isabel. nad. -
17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša. nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Tujec v moji postelji, film ■ 21.45 Grehi preteklosti, nad. - 22.40 Samo bedaki in konji, nan. - 23.20 Brubaker, film -140 Dannvjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Iz združenja LTV - 18.15 Vroča kolesa - 19.00 Novice-19.15 Tedenski kulturni pregled -19.30 74 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas Poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov: Dobrodelnost
HTV 1
7-15 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Prevare (serija) -13.20 Trenutek za...
• 13.55 Guldenburgovi (serija) -14.50 Popolni tujec (am. film) -16.30 Hrvaška danes -17.00 Volitve -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Volitve - 23.30 Policistka (italij. kom.) -1.10 Poročila -1.15 Zalezovanje (kan. drama) - 2.50 Dok, oddaja
HTV 2
?.10 Kraljestvo divjine - 9.35 Hrvaška kulturna tn naravna dediščina -10.15 Mavrica (ang.-kan. film)-12.15 Zgodovinske slike-14.55 Kraljest-v° divjine -15.55 Poročila za gluhe in -17.20 Hugo, tv igrica -17.45 Žepni nožič (nan.) -18.20 Kolo sreče -18.50 Zloženka -19.05 Županijska Panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) - 21.35 Urgenca (serija) - 22.30 Opazovalnica - 23.05 Live in Vienna - 0.00 Nočni telegram -1.00 Guldenbur-govi (serija) -1.45 Prevare (serija) - 2.25 Pordeti - 3.30 Sončen letni dan (film)
PETEK, 17.XII.
Slovenija i
7-40 - 2.35 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke
9.45 Mladi geniji 10.00 Enajsta šola
10.35 Heavem on Earth, ang. drama 12.05 Resnična resničnost
13.00 Poročila '3.15 Tedenski izbor
Slovenska vas
13.45 Temna stran meseca 14.40 Po domače
'5.30 Naša pesem
16.00 Gibljive slike
16.30 Mostovi
17.00 Rdeči grafit
18.00 Obzornik 18.10 Dober večer
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
70.00 Zrcalo tedna
70.15 Petka
71.40 Vrtičkarji: Voluhar, tv nad., 9/13
72.15 Odmevi, kultura, šport 73.05 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring -
10.30 Dr. Ouinnova, nan. -11.15 Dr. Ouinnova, nan. -11.15 Beneški trgovec, SLG Celje -13.20 Euronews -15.05 Morilčev učenec, Škot. film -16.20 Aliča, evropski kult. magazin -16.45 Na poti po Sibiriji, serija, 2/3 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi, nan. -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -
19.30 Videoring - 20.00 Hiša 1900, dok. oddaja, 1/2 - 21,00 Caroline v velemestu, am. nan. -21.25 Film tedna: Nebodigatreba, ang. film -
23.00 Umori, am. nan., 6/22 - 23.50 Umor 1. stopnje, 7/18 - 0.40 Noč z Dickom, am. nan.
KANAL A
8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel. nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 V soju zvezd, film - 0.00 Veliki pobeg, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Motosport - 21.45 Resnice ovinu
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Prevare (nad.) -13.55 Guldenbergovi (serija) -14.50 Zgodba o Betty Ford (am. film) -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -
17.45 Moj dom (dok. oddaja) -18.20 Kolo sreče -18,55 Večer z Muppetki -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Volitve - 21.30 Foxov filmski večer - 23.35 Poročila - 0.05 Iz temeljev HTV - 3.05 Poročila - 3.55 Pogledi - 5.25 Moj dom
HTV 2
14.45 TV koledar -14.55 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravnik v hiši -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Kviz - 20.30 Oddelek za umore - 21.20 Maggie (serija) - 21,45 Hladna vojna (dok. serija) - 22.40 Opazovalnica - 23.15 Pravi čas - 0.45 Vodič dobrega seksa (serija) -1.05 Guldenbergovi (serija); 2.00 Prevare (serija) - 2.45 Svet zabave - 3.45 Glasbena oddaja
SOBOTA, 18.XII.
SLOVENIJA 1
7.05 - 2.00 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Risanka
8.35 Zgodbe iz školjke 9.05 Radovedni Taček 9.20 Male sive celice
10.10 Denver - poslednji dinozaver
10.35 Božični marsovec, kan. film
11.40 Lassie, am. nan.
12.05 Tednik
13.00 Poročila
13.10 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.30 Prisluhnimo tišini 14.00 Petka
15.25 Arthur 2, am. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Čari začimb, serija, 8/10
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip
20.15 Orion
21.15 Rolada
21.50 Vino moje dežele
22.30 Poročila, šport
23.00 Sorodne duše, am. nan., 12/13
23.30 Velika svoboda, nem. nad., 9/9 0.20 V iskanju sence, ang. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring -
9.30 Noro zaljubljena, 19/25 - 9.55 Angel, varuh moj -10.40 Štafeta mladosti -11.35 Nevarni zaliv, kan. nan. -12.35 Smuk (m) -15.05 Rokomet -15.45 Košarka -17.15 Polni! -19.30 Videoring -
20.00 Raymonda imajo vsi radi, am. nani. 3/22 -20,25 Dracula oče in sin, fr. film - 22.05 Cik cak - 22.35 Sobotna noč - 0.45 Sla, am. nan., 22/22
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Charles je glavni, nan. -11.30 Webster, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Prebeg, film -
15.50 Adrenalina -16.45 Romeo in Julija, film -
19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Ne pogovarjaj se s tujci, film - 21.40 Razburkane strasti, film -23.20 Striptizete - 0.00 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani • 17.00 Videoboom 40 -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Motosport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Belokranjski mozaik - 20.45 Nas poznate? • 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop
kanal
NEDELJA, 1 9.XII.
SLOVENIJA 1
7.05 - 0.35 Teletekst
8.00 Živžav Risanke 9.20 Telerime
9.25 Super stara mama, nan., 20/26 9.50 Ozare
9.55 Glasbena oddaja
11.00 Audubonov živalski svet, serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.15 4x4 13.45 Orion
15.10 Prvi in drugi
15.25 Potepanja
16.30 Čari začimb, 9/10
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Obrti na Slovenskem
19.10 Žrebanje lota
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
22.00 Očetje in sinovi
22.55 Poročila, šport 23.20 Bella figura
SLOVENIJA 2
8.50 Tretje oko, dok. serija - 9.40 Davov svet, nan. -10.05 Veleslalom, 1. vožnja (m) -11.20 Pripravljeni -11.50 Superveleslalom (ž) -13.50 Veleslalom, 2. vožnja (m) -13.55 Nevarni zaliv, nan. -14.55 Ata, ang. nan. 2/6 -15.20 Zvezde Hollywooda -15.50 Cik cak -16.20 Euronevvs -
17.25 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Gospa s pustega brega, angl. nad., 3/3 - 20.55 Umetnost zahodnega sveta, serija 4/9 - 21.55 Šport v nedeljo - 22.40 Nebodigatreba, film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Charles je glavni, nan. -
11.30 Webster, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Poroka, film -15.50 Klik: Atlantis; Bojevniki davnine: Hughlevjevi -19.00 Nemogoče, nan. -
20.00 Rojeni komik, film - 22.15 Stilski izziv -
23.00 Ljudstvo proti Jean Harris, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 20.XII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.45 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Otroška oddaja
9.45 Rdeči grafit
10.35 Dober večer	^ 11.25 Na vrtu
11.50 Alpe-Donava-Jadran
12.20 Utrip
12.35 Zrcalo tedna
12.45 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.15 Božični marsovec, kan. film
14.50 Tedenski izbor 4x4
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.15 Super stara mama, 20/26
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nem. nan., 3/24
21.00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 Konec igre, PDG Nova Gorica
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama - 9.45 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.15 Popolna tujca, nan.;
12.40 Simpsonovi, nan.; 13.00 Hiša 1900, seri-
ja; 13.50 Umetnost zahodnega sveta, serija -14.50 Kinoteka: Njegovo dekle Petek. am. film -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City -
22.30 Leteči cirkus Montyja Pvthona - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Njegovo dekle Petek, am. film
KANAL A
8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. -
9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Hudson Hawk, film - 21.45 Zvezdna vrata, nad.
- 22.40 Samo bedaki in konji, nan. - 23.20 Zadnji tango v Parizu, film -1.40 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00Pokličite župana - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 21.XII.
SLOVENIJA 1
7,40 - 1.50 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček
9.45 Feniks in preproga, nad., 3/6 10.10 Recept za zdravo življenje 11.00 Potepanja
12.05 Klinika pod palmami, nan., 3/24
13.00 Poročila
14.05 Gore in ljudje 14.55 Butasti bratje
16.30 Med valovi
17.00 Sprehodi v naravo
17.15 Žlampirji, nan., 11/13
18.00 Obzornik
18.10 Vesolje Stephena Havrkinga, serija, 6/6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Peta hiša na levi, nan., 1/10 20.35 Slovenci in 20. stol., 1. del
21.00 Omizje
22.00 Odmevi, šport
22.50 Nebesa na zemlji, drama, 2/2 0.20 Drugo življenje Marlene Dietrich, dok. oddaja
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama - 9.40 Slalom, 1. vožnja (m)-10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka. nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 12.40 Slalom, 2. vožnja; 13.45 Jasno in glasno; 15.10 Leteči cirkus Montvja Pvthona. serija; 15.45 Denarne težave, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrhet, kan. nad.. 11/26 -
19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 21.00 Astrologija malo drugače, dok. oddaja - 22.00 Film
- 23.35 Svet poroča
KANAL A
8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, nan. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -
15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad.
- 17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. -
20.00 Adrenalina - 21.00 Visoka napetost, film
- 22.30 Samo bedaki in konji, nan. - 23.10 M. Butterfly, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Brez šminke -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko-19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Medicine River, film - 21.30 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon.
SREDA, 22. XII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.25 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Otroška oddaja
9.45 Sprehodi v naravo 10.00 Žlampirji, 11/13 10.25 Pomp
11.20 Vesolje Stephena Havvkinga, serija, 6/6
12.10 Peta hiša ne levi, nan., 1/10 12.40 Slovenci in 20. stol.
13.00 Poročila 13.35 Tedenski izbor
Obzorje duha
14.05 Ljudje in zemlja
14.55 Drugo življenje Marlene.Dietrich,
dok. oddaja
15.4035 Omizje
16.30 Mostovi
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 National Geographic, serija, 6/11 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, am. film
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25 Beethovnove simfonije
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring -
10.30 Veter v hrbet, kan. nad.; 11.15 Astrologija malo drugače, dok. oddaja -12.05 Šport -
14.05 Nepomembne/, film -15.40 Casanova 70, italij. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Strela z jasnega, nan. -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nad. -19.30 Videoring - 20.00 Športnik leta -21.00 70. let Slavka Avsenika - 22.35 Casanova 70, italij. film
KANAL A
8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon, - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Dannvjeve zvezde -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske zadeve, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -
15.30 Sodnica Jud, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 21.45 Mesečniki, nan. - 22.40 Samo bedaki in konj, nan. - 23.20 Lasje, film -1.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17,00 Medicine River, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Resnice o vinu - 20.30 Rezerviran čas - 20,45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Ajd dijo
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Icai^al
s Trdinovega vrha^l na kanalu TI
|0tENJsi
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Branki Novak, Radovlja 35 pri Šmarjeških Toplicah. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2) Kmečka peč - ansambel Tonija Vcrderberja
2. (1) To mlado vino - Kvintet Dori
3. (4) Otožno dekletce - ansambel Mavrica
4. (3) Le muzika - ansambel Mikola
5. (5) Beli cvet - ansambel Pogum
6. (8) Letu 2000 - ansambel Lojzeta Slaka
7. (6) Osamljeni godec - ansambel Vasovalci
8. (-) Otrokom novega tisočletja - ansambel Mačkoni
9. (7) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm
10. (9) Srečna mladost - Trio Najstniki Predlog: Na Dolenjskem - ansambel Petra Finka
KUPON ST. 50 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADE NA ZDOLE,
V METLIKO IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 47. nagradne križanke izbral Franka Pellaschierja iz Sevnice, Jožeta Balkovca z Vinice in Leopolda Pavčka iz Straže. Pellaschierju je pripadla denarna nagrada, Balkovec in Pavček pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 27. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 50”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 48. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 48. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SPLAKA, AR1M AN, MARON1, KATANEC, ARE, ICA, NEN, PIRIT, ARARAT, SION, PEDERAST, RR, OVES, NERODA, LAJOS, NADAV.1NARI, ANALI.
NAGRADNA KRIŽANKA 50
AVTOR:
JOŽE
UDIR
SRŠENAR
VZPO-
REDNICA
FINSKI
PISATELJ
(JUHANI,
1861-1921)
PRIKRITO
IZRAŽENA
MISEL,
OPOZORILO
MUZA
LJUBEZENSKE
LIRIKE
VNETJE
SLUZNICE
VRSTA
OBUVALA
NAJVEČJA
PUŠČAVA
NASVETU
ORGAN
VIDA
SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST
ZNAMENJE
DRŽAVNE
PRIPADNOSTI
VITAMIN
BI
DES. PRITOK VISLE
PRITOK SAVE PRI MEDVODAH
OSTANKI V TALILNICAH
DEL UMET. IMENA IDE KRAVANJA
KRŠČANSKI
TURŠKI
PODLOŽNIKI
TABORIŠČE
SAMOTAR,
PUŠČAVNIK
ČISTOČA
OKISANA
KRMA,
SILAŽA
IME JAPON. FILMSKEGA REŽISERJA KUROSAVVE
TROPSKI
ROD
STROČNIC
OTOK V ARHIPELAGU TUAMOTU
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
GRŠKA
ČRKA
TRETJI
SKLON
RT NEMŠKEGA OTOKA RUGENA V BALTSKEM MORJU
UNITED
STATES
SREDIŠČE
MOLDAVIJE
ENA
GLAVNIH
EVROPSKIH
REK
HRV. PEVEC (MIRO, MOŽ TEREZE KESOVIJE)
DOMAČE
ŽENSKO
IME
LEVI
PRITOK
LABE
Profil
iskanje in selekcija kadrov
Kardeljeva pl. 1, 1000 Ljubljana
Tel 061 1653 680, 1684 132 Faks 061 1684 472, 1681 585 home page: http: llw w w. profil, si
Partner or A1MS
Associates for International Management Search
PRODAJNI ZASTOPNIK
Naš naročnik, ugledno trgovsko podjetje, uvaja na slovenski trg nov - zelo obetaven prehrambeni proizvod. Zato vabi k sodelovanju mlajše in ambiciozne osebe iz vse Slovenije, ki bi na podjetniški način pristopile k prodaji tega proizvoda.
Pričakujemo, da imajo kandidati najmanj V. stopnjo izobrazbe in nekaj let izkušenj na komercialnem področju. Zaželeno je, da imajo kandidati možnost ali namen delati kot podjetnik. Pri tem bodo dobili vso potrebno pomoč.
Vse kandidate, ki jih zanima nov izziv, vljudno vabimo, da pošljejo svoj življenjepis (CV) v osmih (8) dneh po objavi na naš naslov.
“Vsak dan nekaj novega.”
Vsi otroci imajo pravico do izobraževanja.
Pridružite se kampanji Amnesty International ob 10. obletnici sprejetja konvencije Združenih narodov o pravicah otroka.
Amnesty International Slovenije
Komenskega 7, 1000 Ljubljana tel.: 061/139 38 20 faks: 061/131 91 34 e-pošta: amnesty.slo@guest.arnes.si
o
MM
MM
NOVOTEKS TKANINA, d.d. izdelovanje preje in tkanin Foersterjeva 10, Novo mesto
OBJAVLJA prosto delovno mesto
PRAVNIKA
za nedoločen čas, spolnim delovnim časom
Pogoji:
j VII. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri, lahko je tudi pripravnik
• 3 leta delovnih izkušenj
• 5-mesečno poskusno delo
• znanje programskega jezika windows
Kandidati naj v 8 dneh po objavi oglasa pošljejo pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom na naslov:
Novoteks Tkanina, d.d., Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Kako doseči več ljubezni?
Razmišljanje o odnosu do starejših
NAGRADA ZA LIKOVNA DELA
V začetku novembra se nas je trideset učencev osnovne šole Metlika s spremljevalkami odpravilo na enodnevni izlet v Postojno, kjer smo si ogledali lepote Postojnske jame. To je bila kolektivna nagrada, ki sta si jo s sodelovanjem na likovnem natečaju Slovenskih železnic pridobili dve skupini učencev, in sicer: učenci 4. b razreda pod mentorstvom Minke Omerzel in nekaj učencev iz 5. razreda z mentorico Duško Vlašič. Naša nagrajena likovna dela v tehniki kolažnega tiska in računalniške grafike si boste lahko ogledali na nekaterih vlakih Slovenskih železnic.	..	„
M. (J.
“SIJAJ
DRUGAČNOSTI”
LJUBLJANA - Ekološko-kul-turološko društvo Jasa iz Ljubljane je pred kratkim izdalo zanimivo in neobičajno knjigo z naslovom “Sijaj drugačnosti”. Izbor likovnih in literarnih del, ki so jih prispevali z drugačnostjo zaznamovani ljudje iz domala cele Slovenije, je naredil Anej Sam. Med prispevki so objavljena tudi dela varovancev črnomaljskega Varstveno delovnega centra. Omenjena knjiga le še potrjuje, da imajo tudi drugačni, duševno in telesno moteni ljudje, pravico do samouresničitve, predvsem pa pravico do drugačnosti, ki jo je treba spoštovati.
Ob obiskih starejših ljudi doživim in vidim marsikaj. Ljudje na podeželju živijo v glavnem, hvala Bogu, kar lepo jesen življenja. Marsikje pa ni vse tako, kot bi moralo biti. Mladi si neradi vzamejo čas, da bi mamo ali očeta peljali k zdravniku ali v trgovino. Videla sem, kako so popolnoma obnemoglo mamo pustili samo čakati v ambulanti. Poznam mamo, ki je tako rekoč zgorela za otroke, in vedno govorila “Vse vam bom dala, otroci, samo ne dajte me v dom, ko bom obnemogla.” Ob prvem zlomu roke je že bila v domu.
Opažam, da starši, ki so znali dati svojim otrokom ljubezen in toplino, to od svojih otrok na stara leta tudi prejemajo. Kaj koristijo velike in lepe hiše, dragi avtomobili, če v hiši ni ljubezni!
Opazujem svoje starše. V januarju bosta praznovala 60-letnico skupnega življenja. Kako doseči, zdravih, 86 ali 84 let? Ljubezen in vedno pozitivna naravnanost sta tista, ki prinašata zdravje in dolgo življenje. Čeprav živita sama, nista nikoli osamljena. Otroci ju pridno obiskujemo, jima pomagamo in vsak dan se vsi oglasimo po telefonu. Med vsemi otroki vlada velika ljubezen in to mamo in očeta neizmerno osrečuje.
In kako sta nas vzgajala? Otroci nismo bili nikoli tepeni. Mama nas je zjutraj budila s pesmijo: “Vstanite, zaspanci, se kukav’ca glasi...” Vse nas je naučila delav-
nosti. Skrbno je spremljala naše domače naloge in nam pomagala. Zvečer smo vsi kleče molili rožni venec. Preden smo šli spat, je vsakega otroka objela, poljubila in pokrižala. V hiši ni bilo nikoli alkohola in nikdar nisem slišala nobene kletve, ne iz očetovih ne iz maminih ust.
KATARINA TINCA KUHELJ _ Šmarje 9 Šentjernej
TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT
LOŠKI POTOK - Koncert bo 26. decembra (dan samostojnosti) ob 18. uri v telovadnici osnovne šole dr. Antona Debeljaka na Hribu. Nastopili bodo: otroški pevski zbor pod vodstvom Jožeta Lovka, mladinski PZ, ki ga vodi Marija Montanič, Ave verum, ki ga prav tako vodi Marija Montanič in mešani PZ Planinskega društva pod taktirko Štefke Debeljak. Nastopilo bo tudi nekaj mladih recitatorjev. Organizatorji koncerta so: KUD Loški Potok, osnovna šola in področna izpostava Sklada za ljubiteljsko kulturo iz Ribnice.
ZA VESELI DECEMBER
Od 3. do 13. decembra so na žiro račun DPM ,Mojca’ Novo mesto št. 52100-678-80209 za Veseli december prispevali: Branko Koračin, s.p., Novo mesto, 10 tisoč tolarjev; Bradač, s.p.. Novo mesto, 5 tisoč; Osnovna šola Mirna Peč 20 tisoč; Etos Novo mesto, d.o.o., 10 tisoč; Osnovna šola Bršljin 30 tisoč; Monter Novo mesto, d.o.o., 30 tisoč; Krajevna skupnost Mali Slatnik 30 tisoč; PGD Ajdovec 5 tisoč; Feroni-ka, Novo mesto, 5 tisoč; Trac Šentjernej, d.o.o., 10 tisoč; Jožefa Kovačič, s.p., Šentjernej, 10 tisoč; Hipot - P & EMS, d.o.o., Šentjernej, 20 tisoč; Slavko Kos, s.p., Novo mesto, 5 tisoč; Andrej Avsenik, s.p., Novo mesto, 5 tisoč; Tatjana Sitar, s.p.. Novo mesto, 10 tisoč; Sandi Škedelj, s.p., Šentjernej, 5 tisoč; Galerija Kralj, Novo mesto, 10 tisoč;. Osnov-, na šola Otočec 20 tisoč; Krajevna skupnost Regrča vas 20 tisoč; Krajevna skupnost Bršljin 10 tisoč; Krajevna skupnost Gotna vas 5 tisoč; RIC Novo mesto 30 tisoč; Krajevna skupnost Bela Cerkev 30 tisoč; SMC Industrijska avtomatika, d.o.o., Žužemberk, 15 tisoč; Splošna bolnišnica Novo mesto 100 tisoč; Mirko Majcen, s.p., Novo mesto, 10 tisoč; Željko, s.p., Novo mesto, 30 tisoč; Optika Wachter 5 tisoč; Zofka Cvelbar, s.p., Šentjernej, 6 tisoč; Zvonka Bratkovič, s.p., Šentjernej, 5 tisoč; Ladislav Prešeren, Novo mesto, 2 tisoč; Nemocom Novo mesto, d.o.o., 30 tisoč; Društvo Novo mesto 50 tisoč; Podjetniški center Novo mesto 20 tisoč; ZLSD Novo mesto 30 tisoč; FŠ, d.o.o., Novo mesto, 10 tisoč; Bevec Gomilšek, s.p., 50 tisoč; Slavko More, s.p., 3 tisoč; Terezija Skube, Novo mesto, 3 tisoč; Jože Fink, s.p., 3 tisoč; Miran Štih, s.p., Novo mesto, 2 tisoč; M & MM, d.o.o., 10 tisoč; Lidija Jenškovec, s.p., Šentjernej, 5 tisoč; Arex, d.o.o., Šentjernej, 30 tisoč; Koda, d.o.o., Novo mesto, 10 tisoč; Marija Armič, Ljubljana, 2 tisoč; Cvetka Eršte, Otočec, 3 tisoč; Osnovna šola Grm 10 tisoč; Trg commerče, d.o.o., Mirna Peč, 10 tisoč; Rozalija Kafol 2 tisoč; PGD Zagrad 10 tisoč; Olga Turk 4 tisoč; Dragica Rozman 2 tisoč; Jožica Adamlje 2 tisoč; Pavla Skok 2 tisoč; Meri Sušnik 5 tisoč; Vera Jugovec 2 tisoč; Ivana Buble 3 tisoč; Štefka Humljan 3 tisoč; Anica Pavlina 5 tisoč; Jože Lihteneger 5 tisoč; Pepca Blažič 2 tisoč; Marija Slivnik 4 tisoč; Stane Čebašek 2 tisoč; Jožica Pogačar 2 tisoč; Dragica Lamut 2 tisoč; Štefka Nučič -tisoč; Janez Pavlenič 2 tisoč; Janez Deke 3 tisoč; Marjan Zehar 3 tisoč; Majda Laznik 2 tisoč; Janez Prosen 2 tisoč; Marta Malič, s.p., Novo mesto, 20 tisoč; Anton Gorišek, s.p-, Šentjernej, 2 tisoč; Jože Luzar, s.p., Škocjan, 5 tisoč; Dragica Žnidaršič, s.p., Šentjernej, 5 tisoč; Alenka Zaman, s.p., Šentjernej, 5 tisoč; Sa-meks, Novo mesto, d.o.o., 10 tisoč; Stador AC, d.o.o., 20 tisoč; Berus, Novo mesto, d.o.o., 30 tisoč in Kar-lex Novo mesto, d.o.o., 5 tisoč tolarjev. V imenu na darila čakajočih otrok vsem darovalcem iskrena hvala!
TEŽAVE Z NEPORAVNANIMI OBVEZNOSTMI
KOČEVJE - V teh dneh se na območju kočevske občine pravne osebe in tisti, ki vodijo poslovne knjige po določbah predpisov o gospodarskih družb, že pripravljajo na popis sredstev po stanju konec decembra. Že vnaprej pa pričakujejo, da jim bodo delalf težave neporavnane obveznosti, od katerih so mnoge že zastarale. Ob tem se upniki zavzemajo, da bi s predpisi uredili to že vrsto let pereče vprašanje. Vodstvo območne obrtne zbornice Kočevje želi to vprašanje razrešiti tudi preko Obrtne zbornice Slovenije, zato je na omenjeni naslov poslalo nekaj predlogov, kako pripraviti dolžnike, da bi pravočasno poravnali svojo zakonsko obveznost do upnika.
ZAHVALA
Kje si, ljubi mož in očka, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas?
Delo, skromnost in poštenje,
dragi Ivan,
tvoje je bilo življenje.
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 56. letu starosti tragično zapustil naš dragi sin, mož, oče in brat
JANEZ IVAN OBERČ
Slavka Gruma 38, Novo mesto
Ob neizmerni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na poslednji poti. Posebno zahvalo izrekamo Revozu - vodstvu in delavcem SLI, kolektivu Splošne bolnišnice Novo mesto in Laboda, stanovalcem iz Utice Slavka Gruma 38 in sovaščanom iz Osrečja. Iskrena zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku Nikoli Badovincu za čudovite besede slovesa, pevcem iz Šmihela, pogrebni službi Oklešcn in godcu za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Alojzu Flonancicu v slovo
loval tudi z lovsko družino Padež. Alojz je bil vseskozi zelo navezan na naravo in poznal je precej njenih zdravilnih moči. Ko njegova noga ni mogla več stopiti v gozd, je v visoki starosti posedal na stolu pred domačim pragom in njegove oči so objemale zeleno bogastvo roških gozdov. Takega bomo ohranili v spominu.
Alojz je zustil sina in dve hčerki, sedem vnukinj in tri pravnuke.
T. JAKŠE
Stol pred Florjančičevo hišo na Lazah je ostal prazen in zla slutnja je spreletela vse, ki smo se vozili mimo. In res, v petek popoldne je lovski rog na uršenskem pokopališču naznanil, da so tam k večnemu počitku položili Alojza Florjančiča, čevljarja, interniranca, partizana, gozdarja, lovca, predvsem pa dobrega človeka, očeta, dedka in pradedka.
Alojz je umrl v šestindevetdese-tem letu, v starosti torej, ki jo bo dočakal le malokateri izmed nas. Pa vendar nas je njegov odhod pretresel, saj je marsikateremu pomenil simbol povezanosti in sožitja z naravo, simbol odpora proti človeški lahkomiselnosti in napuhu in simbol samozavestnega in vztrajnega premagovanja časa. Dokler je živel, smo se počutili varne, saj smo vedeli, da je z nami on, živa priča dogajanj v tem stoletju, in dokaz, da dobro na koncu vedno premaga zlo. Po tihem smo upali, da ne bo nikoli umrl.
Zdaj se je to zgodilo in ostali smo vsak s svojim ranljivim življenjem. Nimamo se kaj več izgovarjati: vzeti moramo svojo usodo v svoje roke in živeti naprej, njegov zgled pa nam bo lastno življenje naredil lažje in bogatejše.
, Alojz Florjančič se je rodil v Šempetru leta 1904. Izučil seje za čevljarja, delo pa ga je pripeljalo na Uršna sela, kjer sta si z Micko >z Zamidove hiše ustvarila družino. Italijanski okupator ga je odpeljal v internacijo, po vrnitvi pa se je pridružil partizanom. Gozdu je ostal zvest tudi po osvoboditvi, saj je dolga leta delal kot lovski čuvaj in logar. Kar petdeset let je bil član lovske družine Dolenjske Toplice, tesno pa je sode-
IZŠEL JE DRUGI REGRAT
. LITIJA - V Litiji je pred kratkim izšla druga številka mladih litijskih literatov Regrat. Na predstavitvi so Poleg 11 avtorjev, ki so predstavili vsak svoje delo, nastopili glasbeni-Li in plesalci, na ogled pa so postavili tudi razstavo mlade likovnice. Revijo je sponzoriral klub litijskih študentov, izdala in založila pa jo je Matična knjižnica Litija. (K. Š.)
Lado Blas
Rodil se je 15. septembra 1927 na Velikem vrhu nad Šentjanžem v številni kmečki družini. Kot štirinajstleten fantič je okusil grenkobo izgnanskega življenja na tujem, kjer je moral opravljati težaška dela na kmetiji in žagi. A mladost prenese vse in tudi konec vojne je prišel. Ko takole listamo podobe iz svojega spomina, se pogled ustavi na obledeli fotografiji. Urejen, postaven mladenič, ki ponosno zre na svojo skupino, s katero je opravil toliko udarniških ur v delovnih brigadah.
Verjetno je najlepše obdobje svojega življenja pričel kot matičar in vodja krajevnega urada v Tržišču, kjer je zavezoval sorodne duše k skupnemu bivanju in kjer je spoznal tudi svojo družico, s katero sta si ustvarila skupni dom. Ko mu je bilo najlepše, je doživel rometno nesrečo. Bil je hudo itko, toda z močno voljo in optimizmom jo je izbojeval. Deset let kasneje se je upokojil kot invalid. Najtežja preizkušnja ga je šele čakala. Počasi, a vztrajno mu je bolezen razjedala telo. A duh je bil neupogljiv in kljub bolezni ni miroval. Rad se je družil z ljudmi in za vsakogar je imel dobro besedo. Skrbel je za nešteto drobnih stvari, ki so mu prinašale veselje v življenje. Blasovega dedota ni več, ostale pa nam bodo podobe njegove poti.
RADO KOSTREVC
b,
V SPOMIN
Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki tako boli.
19. decembra mineva 10 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
VIDA RODIČ
Pod TVško goro 23, Novo mesto
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA SENICA
Blatnikova mama
iz Podhoste 37, Dolenjske Toplice
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Novo mesto, dr. Francu Koklju in dr. Darji Vrevc Pavlin, patronažni sestri Jelki Pirc, gospodu župniku za opravljen obred. Hvala tudi pogrebni službi Oklešen, pevcem in gasilcem iz Soteske.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 65. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat
STANISLAV KRAMARIČ
iz Rosalnic 38, Metlika
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala sosedom, prijateljem, ZD Metlika, GD Rosalnice in gospodu župniku. Hvala za darovano cvetje, sveče in mašo ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Kadar vse luči ugasnejo, ti boš še svit,
in ko vsi studenci usahnejo, tvoj bo še živ.
(Gradnik)
V 57. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož, oči, stari ata, tast, brat, svak in stric
JANEZ TOMŠE
Turopolje 10, Šentjernej
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in našega dragega očija pospremili na zadnji poti. Vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi Šentjernej, december 1999
Z MINISTROM O TEHNOLOŠKEM RAZVOJU
LITIJA - Poslanec državnega zbora Franci Rokavec je v Litiji pripravil poslanski večer s pogovorom o možnostih tehnološkega razvoja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, na katerega je povabil ministra za znanost in tehnologijo dr. Alojza Marinčka in državnega sekretarja z tehnologijo dr. Ceneta Babca. Med pogovorom z litijskimi podjetniki so so se strinjali, daje treba poenostaviti postopke za pridobitev denarja, zbranega s tehnološkim tolarjem, kritično pa so ocenili delo občine pri opremljanju stavbnih zemljišč, kijih le-ta ne namenja podjetniški dejavnosti. (K. Š.)
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil dragi brat in stric
FRANC KOCJAN
iz Zaboršta 13
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovane sv. maše in vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem, pevcem, trobentaču in pogrebni službi. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim.
Žalujoči: vsi njegovi Kranj, Ljubljana
ZAHVALA
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
Mnogo prezgodaj nas je v 42. letu starosti zapustil dragi oče, mož, sin, brat, stric in zet
MARJAN KUPLENIK
iz Ul. Slavka Gruma 66
Ob neizmerni bolečini se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, sveče in svete maše ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Dolenjke, Hotelom Otočec, KSŠ Grm, Bahor s.p., Pošti Slovenije, Ljubljanskim mlekarnam, ključavničarstvu Črtalič, pevskemu zboru iz Šmihela, govorniku za besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Oklešen. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
tk fI
ZAHVALA
Ljubezen, skromnost in poštenje -tvoje kratko je bilo življenje.
V naših srcih ostal bo spomin in bolečina.
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi brat in stric
MILAN
KOZJAN
z Božakovega
Ob neizmerni boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, njegovim sodelavcem iz Ljubljanskih mlekarn, čebelarskemu in gasilskemu društvu, ki ste nam bili v pomoč v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje ter nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi, obema g. župnikoma za opravljen obred in vsem, ki ste našega dragega brata pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNE
IN POKOPALIŠKE STORITVE
Peter Blatnik Hrastulje 48, Škocjan tel.: 068/770-013 mobitel: 0609/651-554
delovni čas: NONSTOP
Nudimo vam kompletne storitve, opravljamo pa tudi prevoze iz tujine in v tujino ter uredimo vse potrebne papirje.
Prevzamemo celoletno oskrbo pokopališča.
ZAHVALA
Življenje s seboj te žene, z njim se boriš in veš, da mu ne ubežiš, da ni rešitve nobene, da te bo gnalo s seboj, dokler se mu zdi, in da te odloži morda že nocoj.
(M. Bor)
V 96. letu starosti smo izgubili našega ljubega očeta, dedka in pradedka
LOJZETA FLORJANČIČA
z Laz pri Uršnih selih
Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter sokrajanom, ki so se v tako velikem številu poslovili od pokojnega in nam pomagali v hudi stiski in težavah. Hvala tudi za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala velja dobrim sosedom Porebrovim, lovskim tovarišem LD Dolenjske Toplice za sodelovanja pri zadnjem slovesu, patronažni sestri Jelki Pirc za pogoste obiske in pomoč na domu, pevcem z Ruperčvrha, govornikoma g. Mojci Zupančič in g. Franciju Sajetu. Hvala tudi KS in OOZB Uršna sela, LD Padež ter ostalim posameznikom, ki smo jih morda pozabili omeniti, pa so nam bili v veliko pomoč. Vsem še enkrat iz srca hvala!
Njegovi žalujoči: Joža, Pavle in Marta z družinami
ZAHVALA
Bolečine hude si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal a v srcih naših vedno boš ostal.
Zdaj za vedno je utihnila tvoja ljubljena harmonika.
V 72. letu starosti nas je po težki in neozdravljivi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ FRANČIČ
iz Čadraž pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, posebno Zorkovim, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, ZD Šentjernej, govorniku Slavku Gregorčiču, PGD Bela Cerkev in vsem gasilcem, govornici Tinci Kuhelj za poslovilne besede, Šentjernejskemu oktetu za lepo zapete pesmi, pihalni godbi Šentjernej, pogrebni službi Oklešen ter gospodu župniku za obiske na domu in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki se ga boste radi spominjali.
Žalujoči: vsi njegovi
ANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
KREKOVA BANKA
tedenski
Četrtek, 16. decembra - Albina Petek, 17. decembra - Lazar Sobota, 18. decembra - Teo Nedelja, 19. decembra - Urban Ponedeljek, 20. decembra - Julij Torek, 21. decembra - Tomaž Sreda, 22. decembra - Mitja
LUNINE MENE
16. decembra ob 1.50 - prvi krajec 22. decembra ob 18.31 - ščip
kino
BREŽICE: 16. in 17.12. (ob 18. uri), 18. in 19.12. (ob 18.in 20. uri) ter 20. in 21.12 (ob 20. uri) komedija Prvi poljub. 16. in
17.12. (ob 20. uri) kriminalka Medeni mož.
22.12. (ob 20. uri) kriminalka Kocka. DOBREPOLJE: 17.12. (ob 19.30) komedija Inšpektor Gadged. 19.12. (ob 15. uri in 19.30) pustolovski film Instinkt.
GROSUPLJE: 17.12. (ob 19. uri) pustolovski film Instinkt.
IVANČNA GORICA: 16.12. (ob 19. uri) pustolovski film Instinkt.
KOČEVJE: 18.12. (ob 18. in 20. uri) komedija Inšpektor Gadged. 20.12. (ob 17. in 19. uri) pustolovski film Instinkt. KRŠKO: 17.12. (ob 20. uri) ter 18. in
19.12. (ob 18. uri) drama Mogočni par. METLIKA: 17. in 19.12. (ob 20. uri)
komedija Zvezdniki.
NOVO MESTO: Od 17. do 22.12. (ob 16.30) risani film Tarzan. Od 16. do 22.12. (ob 18. uri) komedija Očka po sili. Od 16. do 22.12. (ob 20. uri) kriminalni film 13. bojevnik.
RIBNICA: 18.12. (ob 21. uri) pustolovski film Instinkt.
TREBNJE: 17.12. (ob 20. uri) in 19.12. (ob 17, uri) komedija Divji, divji zahod.
22.12. (ob 17. uri) risani film Življenje žuželk. 22.12. (ob 19. uri) komedija Moj najljubši marsovec.
VELIKE LAŠČE: 18.12. (ob 19. uri) pustolovski film Instinkt.
KUPIM
film «
• MALO MEŠANO
IN POKVARJENO
V zadnjem mesecu in pol sena tem mestu namerno nismo ukvarjali z aktualno ponudbo v kinematografih. Teh naslovov pa je kar nekaj, zato bi bilo lepo, če bi z njimi “počistili” še pred novim millenniumom, takole na hitro, s kratkim skeniranjem. Rezimi-ranje spregledanega bomo nadaljevali tudi v poslednjih dveh prednovoletnih številkah. V tem primeru si lahko privoščimo tematske ključe, za prvič, recimo, šopek neumnih, povprečnih in “preforsiranih naslovov. ”
Med slednje se več kot odlično uvršča francoski Asterix in Obe-lix proti Cezarju. Francozi, ki jih je tako zelo strah priljubljenosti ameriškega filma pri domačem občinstvu, da od tuje produkcije pobirajo davek, s katerim financirajo svoje filme, so naredili salto mortale. Asterix, ki je bil po holivudsko super drag in sce-nografsko-kostumografsko razkošen, v njem pa so igrali izključno zvezdniki, je tipičen ameriški produkt. Žeblje na krsto je režiser Claude Zidi zabil s specialnimi efekti, ki so eklatantno ne-francoska blagovna znamka, najbolj smešno pri vsem pa je, da
je film kolabiral: po gledanosti naj bi dosegel Titanik, pristal pa je na resda še vedno uglednem, toda samo petem mestu.
Prvi poljub. 25-letnica se kot novinarka z miniaturno kamero infiltrira na gimnazijo infingira, da jih šteje 17. Na misijo jo pošlje šef časopisa, oče šolarjev, da bi dobil realno informacijo o dogajanju na ameriških šolah. Absurdno, ne, urednik bi že moral vedeti, kdaj mediji pretiravajo. Film se niti ne obregne ob trenutno vročo robo: zakaj se šolarji tako radi streljajo?
Druga sestra. Zelo shematičen film s standardnimi figurami in situacijami. Prava šema. Tri sestre, lezbijka, “normalna ”, ki se pravkar moži, in retardirana Ju-liette Lewis. Preplavi nas romantika in bajanje o tem, kako so drugačni ljudje pojem nedolžnosti, plemenitosti in nadarjenosti. Seveda jih šovinistični svet ne razume in jih tlači v margino. Margarina pač nikoli ne bo zamenjala masla.
Izgubljena prtljaga. Nizozemski debakel na temo židovskega vprašanja. Film, narejen na način slovenskega. Svobodnjaška Kaja postane varuška v ortodoksni hasidski družini in spozna gospodijsko verzijo Isabelle Rossellini. Verjeti ni moč nikomur, še najmanj pa nenadni silni potrebi seksi Kaje, ki začuti svoje židovske korenine. Šmerc-ko-merc.
TOMAŽ BRATOŽ
IŠSUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto tr 068/24-791
50%	......	50%
ZDAJ Financiranje tudi na položnice čez 2 LETI
Jimny1.3VX	samo
Grand Vitara 1.6 VX	samo
21.500 tolarjev na mesec 27.875 tolarjev na mesec
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.0.0. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 13 izvodov v.4. trimesečju 2.574 tolarjev, za upokojence 2.314 tolarjev, za pravne osebe 5.148 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.0OO tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.tL, Novo mesto.- 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212.
Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006.
Telefaks: (068)322-898. ■
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
ODKUP smrekove hlodovine. Plačilo takoj! a (041 )622-700, Andrej.	3992
MOTORNA VOZILA
GOLF I D, letnik 1983, modre barve, registriran do 7/00, in avtogeno prodam. B (068)73-317.	3998
R FIVE 1.4, letnik 1995, registriran do 12/ 2000, 49.800 km, prodam, a (040)204-791 ali (068)83-316.	4024
R 5 FIVE, letnik 1995, 55.000 km, nujno prodam, a (068)24-370 ali (041)651-130.
R TRAFIC, letnik 1997, kason 3 m dolžine, prodam za 2.300.000 SIT. a (041)506-840, Dušan.	4029
LADO NIVO, letnik 1995, registrirano do 12/2000, prodam, a (068)58-068.	3995
POHIŠTVO
KAVČ in 2 fotelja poceni prodam. TT (068)23-231, po 15. uri.	4019
POSEST
V SLOVENSKI ISTRI nad Koprom proda-mo veliko istrsko hišo, elektrika, voda, telefon, asfalt, Tf (041)808-034.	3981
OB ASFALTNI CESTI prodam 10 a vinograda. Primerno za vikend! ?T (068)499-130, Polde.	4031
KUPIM parcelo z zidanico 5 do 10 1 na relaciji Grčevje - Trška gora, do vrednosti 2,5 mio. tolarjev. O (068)326-172.	3989
PREKLICI
OPOZARJAM določene občane Gabra in okolice, naj prenehajo širiti laži o meni ter me kakorkoli povezovati z revolveraškim obračunom, ki se je zgodil pred tremi leti, sicer jih bom sodno preganjal. Darko Potokar, Vrčice 2 b, Semič.	4005
PRODAM
KAMEN, pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. S in fax: (063)754-003 ali (041)621-478.	3748
LES, stenski opaž, bruna, ostrešje, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! •S in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna! O (063)451-082. 3780 SYNTHESIZER, 5 oktav, 100 ritmov, adapter, stojalo, kovček, ugodno prodam. TP (041)230-393, popoldne.	3980
CVIČEK, laški in renski rizling prodam, tudi v manjših količinah in dostavim. O (041)781-838 ali (041)692-086.	4002
RABLJEN štedilnik na drva, samostoječi, desni, kupim, (068)75-379.	4007
VILIČAR INDOS, 21, letnik 1988, pregledni teleskop z bočnim pomikom, prodam. B (068)323-575.	4032
HRASTOVE PLOHE, debeline 5 cm, prodam. 0(068)70-233.	4011
RAZNO
INŠTRUIRAM računovodstvo, statistiko in ostale strokovne predmete na srednji in visoki šoli ekonomske usmeritve. “ZT (068)324-377.
V NAJEM oddamo gostinski lokal v obratovanju Šerek, C. na Polževo 2, Višnja Gora. Resni interesenti naj se javijo osebno! (061)784-102.	3982
POKOJNINSKE BONE, delnice vseh skladov in podjetij lahko prodate preko Borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator Centru Novo mesto, © (068)393-0262. TRGOVINO Z ŽIVILI, opremljeno, v okolici Novega mesta ugodno oddam, lahko tudi za podobno dejavnost. V (068)89-216.
STAREJŠA ZAKONCA z novo hišo, brez otrok, iščeta za pomoč v gospodinjstvu mlado dekle brez obveznosti za dosmrtno oskrbo. Pozneje podcdovanje. H (0609)646-932, po 17. uri.	4034
NOVI TRG, oddam ali prodam vpeljano trgovino, 50 nv, primerno za gostinski lokal. TT (041)208-773.	4000
V OKOLICI Novega mesta oddamo vpeljano živilsko trgovino. IT (0608)89-026, zvečer.	3997
SLUŽBO DOBI
SMO PODJETJE, ki distribuira najbolj prodajan artikel. Če želite sodelovati kot zastopnik za Dolenjsko, pokličite na Tf (068)376-330.	4013
V NOVIH POSLOVNIH prostorih zaposlimo avtoelektrikarja, mehanika, trgovca tehnične smeri. Delovno razmerje je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe sprejemamo do 30.12. na naslov: Avtoelektrika Zdravko Klevišar, s.p., Prečna 83, Novo mesto, tt (041)616-151.
REDNO ali honorarno zaposlimo mizarja. tT (0609)625-182.	4022
VOZNIKA C- in E- kategorije zaposlimo. TT (068)375-680.	4026
Za območje Dolenjske
potrebujemo zastopnike za ilustrirano družinsko sv. pismo. Redna zaposlitev.
Inf. na tel. 041/736-727.
V PICERIJI redno ali honorarno zaposlimo dekle z izkušnjami in veseljem do strežbe. Pošteno in redno plačilo. Tf (061)667-361, po 12. uri.	4030
ŠIŠKO STEKLARSTVO zaposli več delavcev v proizvodnji izolacijskega stekla. Pogoj: 4. ali 5. stopnja izobrazbe. Pisne prijave pošljite na naslov: Šiško steklarstvo, Podbev-škova 3, Novo mesto.	4033
AVTOMEHANIKA zaposlim. •S (068)84-237 ali (041)236-092.	4035
SLUŽBO IŠČE
NA OBMOČJU Trebnjega, Mirne ali Šentruperta iščem honorarno delo. S* (068)47-357.	4023
STANOVANJA
STANOVANJE v Dolenjskih Toplicah oddam. fT (068)65-718.	4020
OPREMLJENO SOBO v Ljubljani oddam študentki ali študentu. Tf (068)323-104.
ŽENITNE PONUDBE
SI ŽELITE DRUŽBE, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite !	(090)46-52, 156 SIT/
min.	3727
32-LETEN preprost kmečki fant želi spoznati dekle, ki jo veseli življenje na kmetiji. Šifra: Dolenjska.	3994
33-LETEN FANT z VŠI, avtom, službo, hišo, išče dekle, staro do 35 let, ki bi prišla na manjšo kmetijo. S Tf (041)530-254.	3996
30-LETNA kuharica, zaposlena, išče partnerja, starega do 45 let, za resno zvezo. ?? (090)42-17.	3999
ŽIVALI
PRAŠIČE, težke 140 do 160 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. B (068)42-311.
2 SVINJI, težki 200 in 300 kg, prodam. B (0608)67-328.	3993
KRAVO, dobro mlekarico, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. B (068)325-984.	4001
PRAŠIČA, 160 kg, prodam. B (068)69-367. DOBREGA OVNA prodam. B (061)805-109.	4012
2 PRAŠIČA, težka 180 in 150 kg, prodamo. B(068)81-765.	4015 PRAŠIČE, 90 kg, prodam. B (068)81-062.
3 BREJE TELICE, črno-bele, mlekovod Alfa Laval in 600-litrski hladilni bazen prodam. B (0608)87-004 ali (041)738-324. 4017 DOMAČE PRAŠIČE prodam. B (068)770-243 ali (041)342-225.	4018
BREJO TELICO prodam. B (068)89-343. SIVO TELIČKO, staro 10 dni, prodam. B (068)87-608.	4004
2 PRAŠIČA za zakol, težka po 190 kg, krmljena z domačo krmo, prodam. B (068)321-452.	4009
BIKCA, starega 8 tednov, prodam. B (068)324-172.	3990
ČRNO-BELEGA telička, starega 10 dni, prodam. B (068)75-002.	4008
PRAŠIČA za zakol, 150 kg, domače krmljen, prodam. B (068)73-563.	4014
KRAVO SIVKO, tretjič brejo 9 mesecev, prodam. B (068)76-440.	4025
\0°
** • M ®
° m ^ f
V	jP
HevlU •B 068/324-377
STU
io
103.0 MHZ
g
RADIO
U MIV 0 X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE
PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371-9860 www.krekova- banka.si
Jj?- l/O	vtfu&fc	cfovifCf-
Po sklepu likvidacijskega senata Okrožnega sodišča Krško St 5/ 99 z dne 3.12.1999 Agraria Poslovne storitve, d.o.o. - v likvidaciji, Šentlenart 72, Brežice, objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih nepremičnin:
- poslovna stavba, t.i. Vila Treppo, stoječa na pare. št. 61/5 - v izmeri 436v m2 in dvoriščem v izmeri 481 m2, vpisana pri vi. št. 182, k.o. Šentlenart, z izklicno ceno 82.885.349,00 SIT;
- garsonjera št. 858 v izmeri 22,60 m2, nahajajoča v počitniškem naselju Bučanje-Nerezine, otok Lošinj, Republika Hrvatska, z izklicno ceno 3.355.946,00 SIT;
- počitniško stanovanje št. 521/1 v izmeri 47,15 m2, nahajajoče v pritličju bloka počitniškega naselja Bučanje-Nerezine, Republika Hrvatska, z izklicno ceno 5.512.429,00 SIT,
ki se bo vršila 5.1.2000 ob 13. uri v sobi št. IV/II Okrožnega sodišča Krško.
Dražbe se lahko udeležijo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so njeni državljani, če pravočasno vplačajo varščino.
Dražitelji so dolžni vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na ŽR likvidacijskega dolžnika št. 51620-691 -88025 pri Agenciji RS za plačilni promet, Ekspozitura Brežice, najkasneje do 3.1.2000; neuspelim dražiteljem se varščina brezobrestno vrne najkasneje v 5-ih dneh po končani dražbi, sicer pa všteje v kupnino. Dražitelju, ki na dražbi uspe in v roku ne plača kupnine oz. v roku ne sklene pogodbe, se varščina ne vrne.
Prodajna pogodba - po načelu “videno-kupljeno”, ki ne zajema premičnin, trenutno še nahajajočih na nepremičninah, se z najuspešnejšim dražiteljem sklene najkasneje v osmih dneh po končani dražbi, celotno kupnino je potrebno plačati v naslednjih 15-ih dneh, nato pa se nepremičnina izroči kupcu v last in posest. Kupec je dolžan plačati davek na promet nepremičnin in trpi stroške ureditve zemljiškoknjižnega stanja.
Vse podrobnejše informacije o nepremičninah, vključno z njihovim ogledom, je mogoče dogovoriti po predhodnem telefonskem dogovoru z likvidacijskim upraviteljem po telefonu 0608/41-696, vsak delovni dan od 7.30 do 14. ure.
Verjem^
♦
Krvavec	Kum
104,5	105,9
RADIO I BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
Na koliko časa bi radi plačevali naročnino?
Spoštovani naročniki, z izpolnitvijo spodnjega anketnega lističa lahko še zmeraj izrazite željo, na koliko časa bi želeli plačevati naročnino za Dolenjski list. Da se ne boste trudili zaman, bomo med tistimi, ki bodo pripisali tudi svoj naslov, izžrebali dobitnike za 10 nagrad, in to pet povabil na izlet naročnikov Dolenjskega lista ter pet knjig. Izpolnite in izrežite torej anketni listič ter ga prilepljenega na dopisnici ali v pisemski ovojnici pošljite na naslov Dolenjskega lista, in sicer do 31. decembra letos.
Za kakšen način plačevanja naročnine se boste odločili, vas bomo obvestili v prvi številki prihodnje leto, ko bomo objavili tudi seznam nagrajencev. Če se bo večina odločila za polletni način, ne bo nobenih ovir, da na izrecno željo posamezni naročniki ne bi mogli plačevati naročnine tudi na tri mesece ali celo za vsak mesec posebej, o čemer se bodo dogovorili z naročniško službo.
Uprava Dol. lista
 ^
Anketa o načinu plačevanja naročnine za Dolenjski list
Naročnino želim plačetavti (obkrožite):
Moj naslov (ni obvezen):
na pol leta
na tri mesece
vsak
mesec
Anketni listič pošljite nn naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 74
I p KRKN
Potrebujemo:
v poslovni enoti Hotel Krka tri sodelavce za delo na:
* recepciji - sprejem in nastanitev gostov, vodenje plačilnega prometa v recepciji,
* prodaji hotelskih kapacitet in gostinskih storitev,
* v strežbi gostov;
v sektorju za tehnično oskrbo in energetiko za delo na področju avtomatike in merilno regulacijske opreme
* elektrotehnika-elektronika;
v sektorju Biokemija za delo na področju kemijske proizvodnje
* kemijskega tehnika.
Pričakujemo:
za delo na recepciji:
* zaključen visokostrokovni program hotelirstva in turizma ali ekonomije ali 2-letni višješolski program turizma, gostinstva ali ekonomije,
* znanje angleškega in nemškega jezika, zaželeno je tudi znanje francoskega jezika,
* zaželene so delovne izkušnje iz navedenega področja;
v prodaji:
* zaključen visokostrokovni program hotelirstva in turizma ali ekonomije,
* aktivno znanje angleškega jezika in nemškega jezika,
* zaželeno je tudi pasivno znanje francoskega ali italijanskega jezika in
* zaželene so delovne izkušnje;
v strežbi:
* zaključen srednješolski program za gostinskega tehnika,
* pasivno znanje angleškega in nemškega jezika,
* zaželene so delovne izkušnje;
v sektorju za tehnično oskrbo in energetiko:
* primerne delovne izkušnje,
* znanje angleškega/nemškega jezika,
* poznavanje industrijske elektronike in poznavanje osnovnih gradnikov avtomatizacije,
* poznavanje računalniških orodij oz. uporabniških programov,
* poznavanje strojne opreme;
v sektorju Biokemija:
* pripravljenost dela v izmenskem kontinuiranem delovnem času. Zaradi narave dela je delo primerno za moške.
Vse ostale informacije dobite v Kadrovski službi v Novem mestu, na telefonskih številkah: 068/312-672 (za poslovno enoto Hotel Krka) in 068/312-568 (za oba sektorja).
Pisne ponudbe nam pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: KRKA, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto..
■M
zavarovalnica tilia
%
Zavarovalnica Tilia, d.d.,
Novo mesto
objavlja
naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas, s polnim delovnim časom:
pravni referent v sektorju premoženjskih zavarovanj (dve delovni mesti)
Pogoji:
* univ. dipl. pravnik
* opravljen pravniški državni izpit
* 1 leto delovnih izkušenj
* poskusno delo 6 mesecev
* državljanstvo RS
vodja odseka ocenitve rizika (undervvriting) v sektorju osebnih zavarovanj
Pogoji:
višja medicinska sestra (VI. stopnja)
3 leta delovnih izkušenj znanje angleškega jezika poskusno delo 6 mesecev državljanstvo RS
Kandidate vabimo, da pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Novo mesto Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel:	0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Meniški vasi, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol, Ponikvah, Ljubljani, Domžalah, Cerovem Logu, Trebnjem (okolica);
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Sutenskem hribu pri Podbočju, Tolstem Vrhu, Novi gori nad Stražo, v Kartel-jevem (Poljane), na Trški gori, Ruperč-vrhu.
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentjerneju, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu;
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka), Žužemberku;
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
F1TNESS - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
OOUENJSBl UH
lO
f
V
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
'«MHX
Prodajni center podov
PCP PUREBER2
PARKETARSTVO
DOLAMI LIST
Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto
razpisuje delovna mesta
1. učitelja kemije, prof. kemije - določen čas
2. učitelja slovenskega jezika, prof. slovenskega jezika
- določen čas
3. učitelja angleškega jezika, prof. angleškega jezika
- nedoločen čas
4. učitelja matematike, prof. matematike - nedoločen čas
Delovno razmerje za določen čas sklepamo s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu), in sicer od 1. januarja 2000 do 31. avgusta 2000.
Delovno razmerje za nedoločen čas sklepamo s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. januarja 2000 dalje.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
ERKU
Bozicno-novoletna jelka,
višina 125 cm
CENE
vroče
KURJg?
MER
Bozicno-novoletna jelka,
višina 155 cm
Pabi kupila
Merkurjeva
Jod, k®|ik® iRliC /
Bozicno-novoletna jelka,
višina 185 cm
-I
Lučke za bozicno-novoletno jelko
S 50 žarnicami, bistre, modre, rdeče ali večbarvne
«
■
Viseči venec, ŠTAMBERGER
Za na vrata, z natur okraski premer 28 cm.
pii mhb bbiib
V PRODAJALNAH NOVOTEHNE
GRADAC:	Novotehna. ® 068 69 222
KOSTANJEVICA NA KRKI:
Novotehna, « 0608 87 Novoienna
Bunke in špica za božično-novoletno jelko
V garnituri12 kosov, v zlati, svetleče modri mat rdeči ali svetleče srebrni barvi.
KRŠKO:
NOVO
«068 Novotehna-Glavni trg,
11068 323 080 j
068 44
MERKUJVt
Vec kot 60 izdelkov po vročih cenah tokrat v novoletnem katalogu, na Merkurjevih spletnih straneh in seveda v Merkurjevih prodajalnah.
Vroče cene veljajo od 22. novembra do 31. decembra 1999 za izdelke v zalogi.
PORTRET TEQA TEClNA
v
Semso Sehič
Semsa Sehiča poznajo mnogi, le redko kdo pa ve o njem kaj več kot to, da je mojster karateja in da le leta skrbi, da v diskoteki na Otočcu vročekrvnežem ne zavre kri, če pa se to že zgodi, jih Semso hitro pomiri. S karatejem in športom je sloki 42-letnik povezan že od mladih let. Rojen je v Zavido-vičih v Bosni in Hercegovini, za borilne veščine pa ga je navdušil učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli v sosednjih Gostovičih, ki je fantičem pokazal osnove karateja in boksa, Semso pa se je izkazal tudi v drugih športih, saj je svojo šolo zastopal na rokometnih in plavalnih tekmovanjih.
V Slovenijo ga je privabila štipendija novomeškega gradbenega giganta Pionirja. Ko je kot 15-leten fantič prišel v Ljubljano na srednjo gradbeno šolo, mu ni bilo lahko. Slovenija je bila zanj tujina, tujega jezika, ki so ga govorili učitelji, ni razumel. Zakopal se je v knjige in hitro pozabil na Vuka Karadiča in njegovo pravilo “piši kao što govoriš". Sola mu ni delala težav in jo je končal s prav dobrim uspehom, tako da mu je ostajalo dovolj časa za šport. Kot večino njegovih vrstnikov, ki so prišli k nam iz Bosne, sta ga privlačila nogomet in karate. Odločil se je za karate in v ljubljanskem klubu hitro napredoval do mojstra s črnim pasom okoli kimona, z 18 leti pa je postal tudi najmlajši trener; obenem se je zelo uspešno izkazal na tekmovanjih v tradicionalnem karateju in leta 1974 osvojil naslov študentskega prvaka Jugoslavije.
V Novo mesto ga je takrat zvabilo vodstvo ZSMS, ki je vzpodbudilo ustanovitev karatekluba, ki je prevzel tradicionalno šolo karateja budokai. Zaradi slabih izkušenj s tekmovanj, ko so tekmeci med bojem zaigrali dotik, kar pri udarcih v tradicionalnem karateju ni dovoljeno, čemur so sodniki pogosto nasedli in bolj-
šega diskvalificirali, se je kmalu odločil za kontaktno različico karateja full contact, kjer so dotiki pri udarcih dovoljeni, tekmeci pa so pred udarci dobro zaščiteni s čeladami in ščitniki na vseh občutljivih delih telesa. V tej disciplini je leta 1986 v Tarantu v Italiji osvojil naslov svetovnega prvaka. Kljub lastni tekmovalni karieri je ves čas dobro delal z mladimi in vzgojil naslednike, ki so kasneje ponovili njegove uspehe. Pod Semsovim vodstvom ka-rateklub Novo mesto zelo uspešno deluje še danes.
Vmes se je Semso poročil in si po rojstvu hčerke Mirele poiskal delo v tedaj priljubljeni diskoteki v Čateških toplicah in ob koncu drugega letnika prekinil študij na zagrebški fakulteti za telesno kulturo. Kljub črnemu pasu v karateju je imel tedaj kar precej težav, da je umiril vročekrvneže, ki so si v lase skočili tudi po petkrat na večer. Gostje diskoteke na Otočcu, kjer zdaj dela že dolga leta in je tako rekoč zaščitni znak tega priljubljenega zbirališča mladih, so drugačni in z njimi ponavadi ni nobenih težav.
Semsov dnevni ritem se precej razlikuje od ritma drugih ljudi. Ponoči ne spi, pred dopoldanskim spanjem in jutranjo večerjo ponavadi odigra partijo šaha, popoldneve pa posveti delu z mladimi karateisti in vzdrževanju dobre telesne pripravljenosti. Takemu načinu življenja se družina težko prilagodi. Njegov zakon je kmalu razpadel. Sam pravi, da je krivda njegova, saj se je posvečal vsem drugim bolj kot tistim, ki jih je imel rad.
Za razliko od varnostnikov v mnogih drugih dikotekah, kjer v popete črne majice s kratkimi rokavi oblečeni mladci predvsem razkazujejo napihnjene mišice in komaj čakajo, da jih bodo uporabili, včasih tudi na nič krivih obiskovalcih, Semsovi fantje na Otočcu že ob vstopu poskrbijo, da se gostje počutijo dobrodošle in vame. Semso je od svojih učencev vedno zahteval popolno obvladanje čustev. Karateist se ne sme nikoli odzvati na izzivanje in uporabiti svojega znanja v napadu. Vsak konjlikt mora reševati mirno. Človeka pomiri beseda in ne sprožena pest. Tega se pri svojem delu drži tudi sam. Ze deset let živi v hotelu na Otočcu. O svojih osebnih željah za leto 2000pravi, da se je že naveličal takega življenja in si želi ustvariti dom.
I. VIDMAR
PIJAN ZADEL PEŠCA
NOVO MESTO - 46-letni
A.	C. iz okolice Novega mesta. seje 11. decembra pijan - v izdihanem zraku so mu namerili 2,11 g/kg alkohola -peljal z osebnim avtom z Glavnega trga proti Kandij-ski cesti. Na mostu je vozil preblizu desnega roba vozišča in je z vzvratnim ogledalom trčil v pešca, 15-letnega K. P. iz Novega mesta. Ker voznik ni upošteval prepovedi nadaljnje vožnje, so ga policisti pridržali. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške.
Brajda kot naravni spomenik
Fortunova brajda na Sinjem Vrhu, v kateri raste okrog 50 trt cepljene izabele častitljive starosti, je v okviru krajinskega parka Kolpa razglašena za naravno znamenitost
GOBE TUDI POZIMI - Pri Radejevih na Zigrskem Vrhu pri Sevnici je gobarjenje že kar nekakšen družinski konjiček. Jože Radej, ki nam je ves nasmejan prinesel pokazat zdrava jurčka dvojčka (težka 400 gramov), pravi, da sta pokukala izpod listja ravno na Miklavževo, ko se je snežna odeja stopila. Pred desetletjem je našel gobe celo o božiču. Pred leti je v dveh urah nabral kar 21 kg gob! Za gobarjenje ga je navdušila mama. Zanimivo pa je, da pri Radejevih ne marajo gob, zato jih razdajo prijateljem. (Foto: P.P.)
SINJI VRH - Letošnjo jesen so na cesti med Vinico in Sinjim Vrhom zgradili še zadnji odsek asfaltne ceste, ki sojo speljali nekoliko višje, kot je bila stara makadamska pot. S tem so se izognili tudi zidanicam tik ob stari cesti in hkrati znamenitosti, za katero žal ne ve veliko ljudi, prav domačini pa se najbrž še premalo zavedajo njenega pomena. Gre za brajdo izabele, v kateri raste okrog 50 trt, večina pa jih je stara okrog 90 let.
Brajda je Fortunova in gospodar Jože s Sinjega Vrha pravi, da bi tam dobro uspeval tudi vinograd, a kaj, ko ga nima več kdo obdelovati. Pri njihovi hiši so imeli štiri otroke, a so odšli, podobno pa se je dogajalo tudi na drugih domačijah. Ostala sta sama z ženo Marico in sestro Marijo. In tako kot so se nekdaj mučili s kmetijstvom, ki je v tistih strminah vse prej kot lahko in varno, po svojih močeh nadaljujejo še danes. Tudi zato, da bi jim uspelo zemljo čim dlje časa ubraniti pred zaraščanjem. Seveda pa je ob težkem delu še kako dobrodošel kozarec vina, in če so Fortunovi pridelali za svoje potrebe na kmetiji vse kulture, le zakaj ne bi še vina?
Poleg znamenite brajde ob stari sinjevrški cesti imajo Fortunovi še dve brajdi, a na prvo so najbolj ponosni. “Naši predniki so posadili te trte, ko je vinograde uničila trtna uš. To je cepljena izabela, ki ji pravimo tudi bučevina, prav tako pa imenujemo vino. Ko moš^ vre, namreč buči,” je pojasnil Jože ter pohvalil, da kljub starosti brajda še vedno dobro rodi. Včasih je
Očarljivi svet jaslic
Razstava jaslic iz trebanjske in petih sosednjih župnij -Od lesenih do glinenih jaslic - Tudi umetniške stvaritve
TREBNJE - Društvo Ragle, ki skrbi za ohranjanje ljudskega izročila, je tudi letos v adventnem času pripravilo razstavo jaslic. Lani so bile na ogled družinske božične jaslice, letos pa so v prostorih Galerije likovnih samorastnikov za dva tedna razstavili cerkvene jaslice domače župnijske cerkve in njenih štirih podružnic ter jaslice župnijskih cerkva s Čateža, Dobrniča, Sel pri Sum-berku, Šentlovrenca in Velikega
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Domu za ostarele hvala za skrb, trgovkam za poštenost - Mastna smuka na Lisci - Če je sestra vsak dan slabe volje... - Do kdaj bodo v Kostanjevici še prekuhavali vodo?
Na lanskoletnem novoletnem srečanju v Labodu je direktor upokojencem obljubil, da bodo v prihodnjem letu delili dobiček. Leto je minilo, dividend pa ni, zato se je Alojz Kerin. Labodov upokojenec iz Slinovc pri Kostanjevici, odločil, da letos ne bo hodil na srečanje. “Cer-tifikate sem vložil v Laboda, zdaj pa bi prišlo prav, če bi še kaj imel od tega. Ni čudno, da ni dividend, če ima direktor res toliko plače, kot sem bral,” je dejal.
Boštjančičeva iz Ljubljane se nikakor ne strinja z mnenjem, da v naših domovih slabo skrbijo za ostarele. “V Metliki smo imeli brata in vedno je bilo vse v redu, čeprav smo prišli kdaj na obisk tudi nenapovedano. Ker vemo, da imajo domovi omejene možnosti, moramo tudi svojci pomagati pri skrbi za dobro počutje starejših,” je poudarila. Bratje in sestre Petra Zupančiča se tako najtopleje zahvaljujejo delavcem doma starejših v Metliki za strpnost, nesebičnost, pomoč in trud.
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Včasih ne gre zaupati vabljivi reklami. Tako je ugotovila Darja iz Mokronoga, ki je na Radiu Brežice slišala za vabilo k smuki na Lisci in s fantom odšla na bele strmine. Poklicala nas je razočarana, ker zjutraj vlečnice še niso pognali, pozneje pa so jo le, čeprav sta bila sprva edina obiskovalca. “Če že reklamirajo smuko, naj jo tudi omogočijo,” je rekla. Še posebej se je hudovala, ker je bilo vsako sidro zamaščeno in sta si s fantom za nameček umazala bundi.
Jožeta z Vinice je zmotil napis Mercator pred franšizno trgovino KZ Črnomelj. “Vsak misli, da vstopa v prvorazredno trgovino, a v prodajalni ni ponudbe, kakršno bi pričakoval v Mercatorju. Menim, da je to zavajanje kupcev,” ugotavlja Jože. V Mercatorju Dolenjske so nam povedali, da imajo franšizne prodajalne predvsem prednost zaradi cenejše nabave. Zavedajo pa se, da podeželske prodajalne nimajo vseh vrst blaga.
Trgovke v Mercatorjevi prodajalni v metliški Gali so poštene. Zaradi te lepe lastnosti jih želi pohvaliti Darinka Plut iz Grma, kije že dvakrat izgubila denarnico v tej prodajalni, pa jo obakrat dobila nazaj. Precej manj pa je zadovoljen bralec iz Novega mesta (ime smo na njegovo željo spravili v uredništvu), kadar mora k zdravniku. Trdi namreč, da je sestra v ordinaciji njegovega zdravnika dr. Kranjca vedno sTabe volje.
Dr. Tatjana Gazvoda, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto, nam je povedala, da so obravnavali že več pritožb na delo omenjene sestre. Ugotovili so, da so nekateri bolniki z njo zelo zadovoljni, drugi obratno, predvsem pa je z njenim delom zadovoljen zdravnik. “Če ima bolnik take težave,” pravi dr. Gazvodova, “je najbolje, da se oglasi kar pri meni, lahko tudi pri zdravniku, vodji enote, glavni sestri ali moji pomočnici, in se bomo pogovorili. V zdravstvenem domu je na voljo tudi pritožna knjiga ter skri-
njice za pripombe in pohvale.”
Jordanova iz Kostanjevice pravi, da so spomladi začeli črpati vodo iz novega zajetja in po nekaj mesecih spet priklopili vodovod na staro zajetje. Zdaj prebivalce po radiu obveščajo, da morajo vodo 20 minut prekuhavati. Si predstavljate, kako je to nerodno, da o morebitnih prebavnih motnjah sploh ne govorimo?! O težavah s pitno vodo bomo povprašali pristojne in o tem spisali poseben prispevek.
Marija Šercelj se je razglasila za staro Semičanko. Čeprav ji bo kmalu 80 let, v Semiču in tam okrog še nikoli ni slišala besed “kume” in “dugo”, na kateri je naletela v prispevku o martinovanjskih šegah. “Ti dve besedi ne spadata k nam, kvečjemu kam ob mejo, morda v Adlešiče,” nas je obvestila.
B.	D. G.
Gabra. Razstavo si je ogledalo lepo število ljudi, kar kaže, da je zanimanje za tovrstno kulturno dediščino precejšnje, prenekateri obiskovalec pa si je razstavo najbrž z zanimanjem ogledal tudi zato, da bi ob nji dobil namig za postavitev domačih jaslic. Božični večer, ko v mnogih slovenskih domovih po starem običaju postavijo tudi jaslice, je namreč vse bliže.
Osrednji prostor na razstavi zavzemajo jaslice trebanjske župnijske cerkve Marijenega vnebovzetja. Imajo največ figuric, zelo kakovostno izrezljanih iz lesa in pobarvanih. Kupljene so bile na Tirolskem leta 1916, torej so stare več kot osemdeset let. Pred kakimi dvajsetimi leti so jih obnovili. Po velikosti figur največje jaslice na razstavi so prav tako iz Trebnjega, iz kapele sv. Frančiška v župnišču. Gre za umetniške figure iz gline, delo p. Wolfganga Ko-glerja iz kartuzije Pleterje. Med avtorskimi jaslicami velja omeniti še jaslice akademskega kiparja Konjediča in lesene jaslice Petra Tudje, ki bil doma iz Medvedjega sela in je za časa svojega življenja zrezljal številne komplete jaslic, ki jih še zdaj hranijo po domovih in nekaterih cerkvah. Na razstavi so Tudjeve jaslice iz podružnične cerkve sv. Stefana. Najstarejše jaslice, po vsej verjetnosti iz 18. stoletja, so na razstavo prišle iz župnijske cerkve na Selih pri Sum-berku. Njihova posebnost je, da so narejene na leseni osnovi, dodelane s tkanino in mavcem ter nato pobarvane. M. MARKELJ
celo tako obložena, da grozdje niti ne more prav dozoreti. Zena Marica pa je pristavila, da so na brajdo zelo ponosni, saj tako stare nima v bližini nihče več. Niti na misel jim ne pride, da bi jo posekali, dokler bo v trtah še količkaj življenja, četudi ne bodo več rodile. “Ko je mimo vodila stara cesta, so se včasih ljudje ustavili in si jo ogledali. Očitno so sami spoznali, da je nekaj posebnega, čeprav ni to nikjer označeno. Morda si je kdo vzel tudi kakšen cepič, prosil pa me ni doslej zanj še nihče. Sedaj je brajda nekoliko odmaknjena od ceste, pa je še bolje tako. Se vsaj cestni prah ne
useda na grozde,” pravi gospodar. A brajda ni pomembna le za Fortunove, ki so nanjo čustveno navezani, temveč so njen pomen spoznali tudi naravovarstveniki. Kot je povedala Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, je brajda v okviru krajinskega parka Kolpa razglašena za naravno znamenitost in ima status naravnega spomenika. Po njenem gre namreč za eno redkih tako starih ohranjenih strnjenih brajd, zato bi prebivalci Sinjega Vrha lahko iz nje iztržili tudi kaj več kot le to, da si jo ogledajo naključni obiskovalci.
M. BEZEK-JAKŠE
ČASTITLJIVA STAROST TRT - Čeprav še niti ni konec koledarske jeseni, se je Jože Fortun že odpravil čistit trte v znameniti brajdi, na katero je zelo ponosen. Vesel bo, če si jo bodo prišli ogledat tudi popotniki, ki jih bo pot žanesla na skrajni slovenski jug. (Foto: M. B.-J.)
TDUJEVE JASLICE - Jaslice domačina Petra Tudje hranijo v pr/nekaterem domu v trebanjski občini, ene pa tudi v cerkvi sv. Stefana.
ROMAN ZUPANČIČ S TROFEJNIM SULCEM - Po dvemesečnem ribiškem postu, saj ribiči na Krki niso zapeli niti enega trofejnega sulca, se je v soboto, 4. decembra, ribiška sreča končno nasmehnila Romanu Zupančiču iz Podturna in njegovemu prijatelju Sandiju Štravsu. Pod ru-manjskim jezom sta imela več prijemov, vendar jima je končno na trnku obtičal 106 centimetrov dolg in 10,70 kilogramov težak sulec, ki je tako na Dolenjskem odprl sulčjo sezono. Roman je dozdaj ujel tri sulce, poleg tega pa tudi trofejno potočnico in ščuko. Na sliki: Roman s trofejnim sulcem. (Foto: Marko Klinc)
DOLEMJSKI LIST
19. decembra 1991
Plačilo
Pred časom so se v Krkinih Zdraviliščih lotili uresničevanja projekta verskega turizma. V ta namen so izdali brošuro “Dolenjska -razkošje duše, srca, trte in cerkva”. Pri pripravi brošure so se v Krki obrnili na zunanje sodelavce z verskega, kulturnozgodovinskega in ljudsko-izročilnega področja. Njihov račun pa je krkaše, ki sicer kar znajo (o)ceniti opravljeno delo, vrgel na riti. Dvajset vrst tu, dvajset vrst in nekaj čez tam, vse skupaj tri tisoč mark, tisoč za vsakega av-toija. Račun se seveda ni izšel. Plačilo je bilo na koncu manjše, kot bi verjetno bilo, če bi bil račun trezen.
Novo leto se bo pričelo s podražitvami
Na osnovi novembrskega poslovanja, ocen poslovanja v decembru ter pričakovane 20-odst. inflacije so na črnomaljski Komunali določili višje cene vseh svojih storitev za prvo trimesečje prihodnjega leta. Cene bodo višje od 10 odst. (kanalščina za gospodinjstva) do 21 odst. (voda in odvoz smeti za vse porabnike razen gospodinjstev). Zaradi višjih cen premoga, ki veljajo od 1. decembra, pa bo po novem letu za tiste, ki jih ogrevajo iz kotlovnice, ogrevanje dražje za 14 odst.
Na Jesenicah svetleje
Okolica podružnične cerkve sv. Magdalene na Jesenicah na Dolenjskem se spreminja, kar je vidno zlasti ponoči, ko je pokopališče okoli cerkve razsvetljeno z javno razsvetljavo, ki jo je uredila tam-kajšna krajevna skupnost, lepo vidna pa je tudi cerkev, ki jo osvetljujeta dva žarometa.
Slovenski simbol rešili pred propadom
Novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine velja za tistega v Sloveniji, ki je rešil pred propadom največ starih dreves, med njimi precej lip, simbolov Slovencev. Letošnjo jesen sta tako tudi po njihovi zaslugi ušli zagotovemu propadu dve okrog 400 let stari lipi v Zagozdacu, ki so ju na željo župnika iz Starega trga ob Kolpb Jožeta Pavlakoviča, sanirali strokovnjaki iz ljubljanskega podjetja Tisa.
Sumljivi novci dedka Mraza
V Novem mestu imamo znova novoletni sejem. Enim je v zabavo, veselje in še kaj, drugim povzroča sive lase. Prvi so zadovoljni s preprostim dejstvom, da se na novomeškem Glavnem trgu pač nekaj dogaja, drugi se sprašujejo za ceno, ki jo to dogajanje postavlja. Cc se meri v metrih nezakonitosti, je odločno previsoka, najsi ima sejem še tak blagoslov družbeno koristnega početja. Izvirni greh tega in ostalih sejmov zadnjih mesecev ter let je, da njihov organizator za tovrstno dejavnost kratko malo ni registriran.
Smrečice le z nalepkami
Gozdno gospodarstvo Brežice obvešča vse lastnike gozdov, ki želijo poslovati z novoletnimi smrečicami, posekanimi na svojih gozdnih parcelah, da morajo biti smrečice opremljene z zakonsko predpisanimi nalepkami, katere dobijo lastniki pri revirnem gozdarju.