Aktualno Elesove odškodnine • Od velikih napovedi do pomenljivega molka O Stran 3 Štajerski Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl S ee. tU g i Ptuj, petek, 27. januarja 2023 Letnik LXXVI • št. 8 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,95 EUR Ptuj • Volkmerjeva polna udarnih jam, celovite sanacije še dolgo ne bo Slalom med znaki za nevarnost V najbolj naseljenem delu Ptuja z visoko frekvenco prometa, na Volkmerjevi cesti, so se po prvih letošnjih snežinkah odprle ogromne udarne jame. Vzdrževalec, Javne službe Ptuj, jih je moral neposredno zavarovati z znaki za nevarnost, vozniki pa so vijugali med njimi po obeh cestnih pasovih... Več na strani 2. Aktualno Haloze • Zimska idila bo terjala visok račun O Stran 2 Podravje Juršinci • Zakaj je župana skoraj zadela kap O Stran 5 Politika Ptuj • Pomoč na domu dražja kot dom upokojencev O Stran 5 V središču Podravje • Stari pijejo kratke, mladi si zvijajo džointe O Stran 6 Črna kronika Podravje • 81-letni Ciril: »Takšnih vod ne pomnim« O Stran 12 Mejni prehod Gruškovj Zakaj regionalni ki vodi na Hrvafko ostaja zaprta V središču • Delovna mesta v vse manj zammiM! za delavce z Balkana 170 Štajerski Podravje petek m 20. januarja 2023 Haloze • Zimska idila bo terjala visok račun Gajser: »Sreča je, da ni bilo poškodovanih« Zima je minuli konec tedna že drugič ta mesec Haložane obdarila s snežno pošiljko, a zdi se, da tokrat zimske službe ponekod niso bile kos razmeram. V Halozah je snežna odeja dosegla tudi do 50 cm snega, sneg pa je povzročal preglavice tudi v nižinskih predelih haloških občin. V Žetalah je odpovedal del šolskih prevozov, prav tako v Makolah, kjer je dodatne težave povzročal snegolom, kije trgal električne povezave. V Majšperku je za očiščenost občinskih cest zadolžen podjetnik - domačin Jožef Žolger. Te dni mu je telefon skorajda pregorel, številni odseki, ceste so bili v začetku tedna slabo prevozni ali sprva sploh ne. Žolger pravi: »Mnogi bi želeli imeti očiščeno cesto, še preden začne dobro snežiti. Nikdar ne bo tako, da bi vsem lahko zadostili, res pa je, da smo imeli težave z voznim parkom, imeli smo tudi nekaj primerov, ko je plužno vozilo zapeljalo v jarek, dodatne težave so nam povzročala podrta drevesa, prizaneslo pa nam ni niti sneženje, ki ni ponehalo. Za državne ceste je odgovorno Cestno podjetje Ptuj, tudi oni so imeli težave, žal nismo vsemogočni.« V Žetalah za čiščenje cest pozimi skrbijo člani Strojnega krožka Že- Več tisoč gospodinjstev brez električne energije Na območju Haloz, Pohorja in tudi Ptuja je padajoče drevje prekinjalo električne povezave. Kljub trudu zaposlenih v Elektru Maribor, upravljavcu električnega omrežja, je bilo v torek brez napajanja z električno energijo več tisoč odjemalcev, tudi v Makolah, kjer je popravilo električnih vodov dodatno oteževala še narasla Dravinja... Vse razpoložljive ekipe Elektra Maribor so bile na terenu, domačim ekipam pa so pomagali tudi sodelavci iz drugih delov, ki jih snežna ujma ni tako dosegla. talanec, ki so podizvajalci CP Ptuj. »Delali so v skladu s svojimi zmožnostmi. Pripomb je seveda ogromno, tako je bilo in tako bo. Sicer pa prevoznost cest ni bila težava le pri nas, tudi avtoceste so obstale,« je spomnil župan Anton Butolen. Strmi odseki stoperških cest so bili težko prevozni. Priznal je, da so imeli izvajalci probleme s posipnim materialom, ki je bil različnih kakovosti, a da so po reklamaciji to težavo odpravili. Izvajalcem zimske službe prevoznosti vseh cest zaradi sneženja ni uspelo vzpostaviti niti v popoldan- Foto: Dominik Gajser Makolski gasilci so imeli polne roke dela z odstranjevanjem podrtih dreves, zgolj v ponedeljek so bili pozvani na več kot deset intervencij. Težak sneg je lomil drevesa tudi ob številnih drugih cestah po haloških občinah. skih ponedeljkovih urah. Tako je izvajalec dela avtobusnih prevozov, podjetje Krodo, prevoz otrok iz šole odpovedal. »Šoli je odločitev sporočil ob 14. uri, individualno smo obvestili vsakega starša, izvajalec pa je bil pripravljen z osebnim avtomobilom razvoziti tiste otroke, po katere starši ne bi mogli priti. A smo vse uredili,« je zagotovila ravnateljica Silvestra Klemenčič. Podjetje Arriva je svoj del prevozov izpeljalo. Odločitev domačega prevoznika je pokomentiral tudi župan Anton Butolen: »Varnost je na prvem mestu, šofer pa je tisti, ki oceni, ali lahko izvede prevoz, navsezadnje je on odgovoren za potnike.« V Halozah pol metra snega, v ravnini ni niti centimetra Neprespane noči in delo čez dan je tudi za zimsko službo v Podlehniku. »Že nekaj let ni v tako kratkem obdobju zapadlo toliko snega. Sneg je bil težek in moker in sneženje skorajda ni prenehalo. V 24 urah smo opravili štiri plužne akcije, s katerimi smo skušali zagota- vljati prevoznost. Težave pa so se začele pojavljati pri pluženju, kjer imamo varovalne ograje, saj nismo imeli snega več kam odrivati. Trudili smo se po najboljših močeh,« je dejal podlehniški župan Sebastian Toplak. Pomagali so tudi domačini, kajti poleg snega so prevoznost cest onemogočala tudi podrta drevesa, ki so bila kriva za izpad električne energije v Zgornjem Gruškovju. »Preseneča pa me, da imamo tukaj v Halozah nekaj deset centimetrov debelo snežno odejo, nekaj kilometrov od nas pa snega skorajda ni.« Z okoli polmetrsko snežno odejo so se soočili tudi v Makolah. »Plužne ekipe so se osredotočile na višje predele občine, kjer so zapadle velike količine snega, tako da se je nato pojavila težava s slabše očiščenimi cestami v nižini. Danes so ceste prevozne, skrbi pa nas račun za zimsko službo,« je v torek dejal direktor občinske uprave Igor Erker. Padlo na desetine dreves Težak sneg in povrhu še veter sta v minulih dneh podrla na desetine dreves po Halozah. Pod težo Foto: Romana Bedenik snega so klonili številni leseni velikani. Član PGD Makole Dominik Gajser je povedal: »Sama sreča je, da ni bilo poškodovanih, tako med prebivalci kot gasilci, ki so podrto drevje odstranjevali, kajti ves čas smo poslušali pokanje lesa.« Ma-kolčani so imeli zgolj v ponedeljek več kot deset pozivov za odstranitev podrtega drevja. »Večja intervencija je bila odstranitev podrtega drevesa z gospodarskega poslopja, drugod so nam intervencije oteževale večje količine snega in slabša dostopnost.« V Majšperku so prevoznost cest zagotavljali tudi domačini, pa je dejal poveljnik GZ Majšperk Zlatko Letonja. »Te dni je bila za mnoge obvezna oprema v avtomobilih in traktorjih tudi motorna žaga, tako da je marsikateri domačin kar sam poprijel za delo in vzpostavil prevoznost ceste.« Za odstranitev podrtega drevja čez cestišča so pristojni vzdrževalci cest, in sicer v primerih, ko je težava le v prevoznosti ceste, kadar pa gre za ogrožanje življenja ali premoženja prebivalcev, so na pomoč poklicani tudi gasilci, je še pojasnil Letonja. Mojca Vtič Ptuj • Volkmerjeva cesta polna udarnih jam, do celovite sanacije bo preteklo še veliko Drave Slalomska vožnja med znaki za nevarnost Ptujčani so v začetku tedna na cestah ponovno doživeli neprijetno presenečenje. V najbolj naseljenem delu Ptuja z visoko frekvenco prometa so bile udarne jame na cesti tako velike, da jih je bil vzdrževalec, Javne službe Ptuj, primoran neposredno zavarovati z znaki za nevarnost, tako imenovanimi klemfiksi. Situacija na Volkmerjevi cesti je bila videti prav bizarno, saj so bili znaki za nevarnost postavljeni na cestišču, tudi po sredini voznih pasov, in so se jim morali vozniki izogibati, kot da bi vozili slalom. Zaradi znaka in luknje pod njim ali ob njem, je bilo treba med vožnjo vijugati po obeh voznih pasovih, hkrati pa biti še pazljiv na pešce, ki jih je v tem delu mesta največ, saj so ob Volkmerjevi cesti srednješolski center in gimnazija, dom upokojencev in zdravstveni dom. Cesta prav tako pelje do največjega blokovskega naselja, v Rabelčjo vas in Mestni Vrh. Ker je ena najbolj obremenjenih v mestu, bi jo najbrž veljalo boljše vzdrževati, da bi se situaciji, kot se je zgodila v letošnji zimi, izognili. Cesta je bila prerešetana z udarnimi jamami, tudi v velikosti pletenih košar, bližnje srečanje s takšno luknjo pa bi avtomobil nedvomno poškodovalo. Cesto bodo še naprej samo krpali Da je cesta v slabem stanju, so pritrdili tudi v Javnih službah, kjer so odgovorni za njeno vzdrževanje. „Cesto bi bilo treba rekonstruirati v celoti. Kot vzdrževalec krpamo udarne jame, ki so se pojavile v zimskih razmerah," so pojasnili ter dodali, da je cestišče dotrajano, v zimskih razmerah se je odprlo, nastale so udarne jame. Na cesti postavljene oznake, ki so opozarjale na nevarnost, so po pojasnilu Javnih služb začasna rešitev. „Kratkoročno udarne jame smo zakrpali s hladno asfaltno maso. Po končani zimi jih bomo sanirali s toplo asfaltno maso in lokalnim pregretjem," je način za kratkoročno rešitev situacije opisal vzdrževalec. Za rešitev dolgoročnega značaja, torej celovito rekonstrukcijo ceste, bo morala poskrbeti lokalna skupnost. Kot je razumeti iz odgovora Mestne občine (MO) Ptuj, bo do sanacije te ceste skozi Ptuj preteklo še veliko Drave. „Za Bizarna situacija na Volkmerjevi cesti z znaki za nevarost zaradi lukenj na cesti v začetku tedna Volkmerjevo cesto do Mestnega Vrha se pripravlja projektna dokumentacija obnove vozišča, površin za pešce in kolesarje ter odvodnja- vanje. Ko bomo imeli projektno dokumentacijo dokončano do te mere, da bomo lahko naredili tudi finančno oceno projekta, bomo v skladu z razpoložljivimi sredstvi fazno začeli izvajati obnovo," so navedli v kabinetu županje MO Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: CG petek • 27. januarja 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S Podravje • Regionalna cesta, ki vodi na Hrvaško, ostaja zaprta Skozi Gruškovje še vedno le z vinjeto Za prečkanje meje s Hrvaško v Gruškovju res ni treba več čakati pred mejno rampo z osebnimi dokumenti v roki, a vinjeta je še vedno potrebna. Do drugega najbolj obremenjenega mejnega prehoda namreč vodi zgolj avtocesta, vzporedna regionalna cesta pa se z betonskimi preprekami še vedno končuje na slovenski strani. Kdaj bo slednja odprta, ni znano, ministrstvo za notranje zadeve in direkcija za infrastrukturo pa si kljuko odgovornosti predajata iz roke v roko. Podlehniški župan Sebastian Toplak si je že pred leti prizadeval, da bi zgrajena vzporedna regionalna cesta povezala državi, kajti tako bi bilo prečkanje meje v Gruškovju omogočeno tudi kolesarjem. »Policija je takrat izdala negativno mnenje, saj da niso imeli ustreznega kadra za nadzor meje na novi točki, prav tako ne infrastrukture, s katero bi zadostili potrebam schengenskega nadzora. Rečeno nam je bilo, da bomo morali počakati na odprtje meje, sedaj pa imam občutek, da odprtje ceste upočasnjujejo ostali interesi,« je dejal župan. Čez mejni prehod Gruškovje letno pelje nekaj manj kot štiri milijone vozil, torej vozil s kupljeno vinjeto, tudi po vstopu v schengen Državna cesta Zgornje Gruškovje, ki sicer vodi na Hrvaško, zaradi fizičnih preprek ni v uporabi. Foto: Sebastian Toplak Po makadamu lahko prek meje ... Podlehniški župan Sebastian Toplakje opozoril še na eno anomalijo oz. nevarnost: »Pri problematiki prehoda meje bi izpostavil obstoječo makadamsko pot, ki sojo v preteklosti lahko uporabljali samo tisti z maloobmejnimi prepustnicami in poteka proti hrvaškemu naselju Cafuti. Sedaj grozi, da bo veliko bolj obremenjena in vsekakor bo to velika prometno varnostna težava. Osebno prav tako ne verjamem, daje mogoče prakso izogibanja nakupa vinjete in uporabo vzporednih cest preprečiti z eno zaprto cesto.« vinjeta ostaja, a del vozil bi se lahko preusmeril na vzporedne ceste. Hrvati ovire na regionalni cesti takoj odstranili »Bojazen je, da bodo ob morebitnem odprtju v času turistične sezone nastajali zastoji, a Hrvaška je že takoj po odpravi schengenskega nadzora odstranila ovire, pri nas pa še ostajata betonska ovira ter panelna ograja. Zagotovo bo prišlo do zgostitev in občasno tudi do zastojev, vendar bi bil z odprtjem te ceste omogočen še en dodatni prehod meje, kar bi vsekakor vidna razbremenitev obstoječih prehodnih točk v bližini,« je poudaril Toplak. Do kdaj bo nadvoz čez avtocesto vodil v slepo ulico, namesto da bi potnike povezal s Hrvaško, še ni znano. Iz direkcije so namreč odgovorili, da se državna regionalna cesta Zgornje Gruškovje, ki torej sodi pod upravljanje direkcije, zaključi pred nadvozom čez avtocesto. »Del ceste, ki se nadaljuje čez nadvoz proti Republiki Hrvaški, ni v upravljanju direkcije, temveč je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve.« Z ministrstva pa so odgovorili: »Na navedenem mestu so trenutno še vedno postavljene začasne tehnične ovire, ki bodo odstranjene skladno z načrtom odstranitve. Glede prevoznosti ceste pa se obrnete na direkcijo.« Ob tem pa so dodali, da glede na to, da med Slovenijo in Hrvaško ni več zunanje schengenske meje, je prehod meje mogoč na vseh prehodnih mestih med državama. Mojca Vtič Foto: CG Ptuj • Kmalu 15 odstotkov višje cene vrtca Nejasnosti pri višini plač pomočnic vzgojiteljic Glede na prvotni dnevni red bi ptujski mestni svetniki v ponedeljek morali obravnavati nov predlog cen programov v Vrtcu Ptuj, a so to točko na predlog županje Nuške Gajšek umaknili. To pa še zdaleč ne pomeni, da so se plačniki položnic izognili podražitvi, ta namreč sledi v kratkem, in sicer za približno 15 %. »Ceno vrtca smo umaknili, ker je prišlo do nejasnosti na relaciji ministrstva in sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ). Različno si tolmačijo dvige plač pomočnic vzgojiteljic. Po interpretaciji ministrstva za javno upravo je dvig štiri plačne razrede, nekatere interpretacije SVIZ--a, ki so jih prejemali tudi naši ravnatelji vrtcev, pa so, da to obenem pomeni sprostitev vseh napredovanj za nazaj. To bi pomenilo, da bi plače nekaterih pomočnic poskočile tudi za devet plačnih razredov. Po naših izračunih je to bistvena razlika v ceni. Dokler ministrstvo ne bo dalo jasnih navodil, kaj v ceni upoštevamo in česa ne, bomo počakali z obravnavo predloga na mestnem svetu,« je razlog za umik točke pojasnila Gajškova in dodala, da bodo na višje cene vrtca vplivali tudi dražji energenti. Gajškova meni, da bodo nove cene programov predšolske vzgoje v Vrtcu Ptuj potrjevali na naslednji, februarski seji. Neuradno sicer že imajo odgovore, da se bo upoštevalo le napredovanje za štiri plačne razrede. Če bo tako ostalo, so nove predlagane ekonomske cene že znane. Šlo bi za približno 15-odstotni dvig. Če bi obveljala razlaga SVIZ, bi višje plače pomočnic vzgojiteljic bistveno bolj zvišale stroške oskrbe otrok oz. cene vrtca. Stroški dela namreč predstavljajo najvišji (okrog 80 %) del skupnih stroškov. Trenutna ekonomska cena programa v prvem starostnem obdobju (1-3 let) znaša 506 evrov, za otroke, stare od 3 do 4 let, 459 evrov, v tretjem starostnem obdobju pa 416 evrov. Te cene veljajo za občane ptujske občine, za druge so še za nekaj deset evrov višje. Največji delež staršev in skrbnikov plačuje približno tretjino tega zneska, preostanek krije občina. Kljub temu se bo vsaj 15 % dvig, ki se obeta v kratkem - najverjetneje že naslednji mesec - poznal vsem plačnikom. Dženana Kmetec Videm • Tri milijone evrov za celotno traso daljnovoda Od velikih napovedi o odškodnini do pomenljivega molka Pogajanja z Elesom o plačilu škode, kije na javni infrastrukturi nastala med izgradnjo visokonapetostnega voda Cirkovce-Pince, naj bi bila v zaključni fazi. 0 izplenu pogajanj še ni nič znanega, videmski župan Brane Kolednikje dejal le: »Zneski po prvih popisih in ocenah škode so bili takšni, da jih niti ne upam povedati na glas.« V minulem mandatu je bil v Vidmu Eles obravnavan kot svetinja, pričakovanja glede odškodnine so bila izjemno visoka, tudi zaradi namigovanj takratnega občinskega vodstva. Z argumentom, da bo Eles popravil ceste v Šturmovcih, se je tam tudi začela gradnja kanalizacije, a kot je sedaj pojasnil Brane Ko-lednik: »Kanalizacija v Šturmovcih in Eles nimata nobene povezave.« Novembra izvoljeni župan, ki je v začetku decembra nastopil funkcijo, je povedal, da so po prvi podani oceni škode z Elesom še enkrat pregledali ceste, ki jih je državno energetsko podjetje uporabljalo med gradnjo daljnovoda. »Smo v zaključni fazi pogajanj, verjamem, da bomo uspešni in da bomo primerljivi z ostalimi občinami, morda bomo prejeli kakšen evro več. Denar, ki ga bo Eles namenil, moramo nameniti območju, kjer je bila ško- da narejena, ne moremo pa graditi ostalih stvari.« Kolednik je še dodal, da je v preteklosti, še kot svetnik, večkrat slišal, da ima Videm poseben status v pogodbah z Elesom, a da gre za poslovne skrivnosti. »Občina nima nobenih posebnih dogovorov. Tako kot občina je tudi Eles porabnik javnega denarja in pri ocenitvi sodeluje s sodnimi cenilci, ki so zavezani poštenemu delu. Sicer pa je za celotno traso predvidenih tri milijone evrov odškodnin, zahteval pa sem podatek, kolikšne odškodnine so bile izplačane lastnikom.« Odškodnina za Videm borih 27.000 evrov ... Dolgoletni svetnik Andrej Rož-man in glasen nasprotnik gradnje daljnovoda pa je k povedanemu na seji občinskega sveta dodal: »Gre za nečloveške, izjemno trde pogajalce, vendar moramo stati za zahtevami. Kaj so delali z ljudmi po vasi - kako se je kadilo, kakšno blato je bilo, koliko hrupa... Sedaj pa nočejo sploh več slišati za nas. Še enkrat prosim, da gremo vsi skupaj po trasi.« Župan je odgovoril, da so bile ceste pred investicijo posnete in škoda bo ocenjena na dejansko stanje. »Pogajanja potekajo, verjamem, da bomo imeli na koncu občutek, da smo bili uspešni, še posebej v primerjavi z ostalimi občinami,« je odvrnil Kolednik. Neuradno pa je bilo slišati, da naj bi bila prva ponudba Elesa borih 27.000 evrov. Kje so tisočaki, ki jih je med vrsticami obljubljal prejšnji župan, oz. če so sploh bili, ne ve nihče, niti Ro-žman, dolgoletni svetnik in del koalicije v prejšnjem mandatu. »Želel sem videti pogodbo, o kateri se je Foto: Črtomir Goznik Pogajanja občin z državnim podjetjem Eles, ki je sistemski operater prenosnega električnega omrežja v Sloveniji, glede odškodnin oz. poplačila škode, ki je nastala na infrastrukturi, so v zaključni fazi. govorilo, saj so ljudje od mene ter- izvedel. Če drži, da bomo upraviče- cesto, ljudje zahtevajo kanalizacijo jali odgovore, informacije, vendar ni le do nekaj deset tisoč evrov, mi ... Sramota,« je sklenil Rožman. nikdar nisem ničesar konkretnega pa bi morali popraviti tri mostove, Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje petek m 20. januarja 2023 Gorišnica • Žulji svetniške skupine SDS Še vedno brez podžupana Prvi mož občine Borut Kolar največ pozornosti v začetku župano-vanja posveča tekočim zadevam in nadaljevanju že zastavljenih projektov, manj nujne zadeve pa morajo počakati - med njimi tudi imenovanje podžupana. Svetnike SDS je zanimalo, zakaj ga župan še vedno ni imenoval. »Zakonodaja me ne obvezuje k temu, da bi moral na to funkcijo že nekoga imenovati, časovni rok ni nikjer zapisan. Zatrdim pa lahko, da bom to storil v najkrajšem možnem času,« je dejal Kolar in dodal, da je veliko stvari novih, hkrati pa je treba izvajati naložbe, ki so že v teku. Foto: EK V Gorišnici bodo najverjetneje februarja imenovali vaške odbore in podžupana oz. podžupanjo. Miran Černesl (SDS) je izpostavil, da mora občina glede na Zakon o lokalni samoupravi imeti vsaj enega podžupana: »Tega se moramo držati in ne moremo delati kar prosto po Prešernu. Zavedati se moramo, da smo vsi ljudje minljivi, vsakomur izmed nas se lahko zgodi nesreča ali je kako drugače odstoten. Podžupan pa nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti.« Župan ima sicer možnost, da za nadomeščanje določi enega izmed svetnikov, lahko pa je za to zadolžen najstarejši član občinskega sveta. Bojazni, da bi občina zaradi nepredvidenih dogodkov ostala brez vodstva, torej ni. Vaški odbori bodo formirani februarja Černesla je prav tako zanimalo še, kdaj bodo formirani vaški odbori. Kolar mu je pojasnil, da bodo srečanja po vaseh predvidoma razpisali v začetku februarja: »Moja želja je, da čimprej imenujemo predsednike in člane vaških odborov. Zato, ker bi želeli čim več njihovih predlogov vključiti v občinski proračun.« So pa na januarski seji potrdili člane občinskih odborov, statutarno-pravne komisije in nadzornega odbora. Večino predlogov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetniki in svetnica potrdili brez daljše razprave. Estera Korošec Podlehnik • Osnovnošolci že štiri mesece z omejenim dostopom do knjig Nadgradnja šolske stavbe zamuja Z nadgradnjo vrtca in OŠ Podlehnik naj bi učenci pridobili novo knjižnico, ki bi sčasoma lahko postala tudi krajevna. Sprva do konca novembra predvidena gradnja seje v OŠ Podlehnik podaljšala tudi v novo leto, kar pomeni, da so osnovnošolci že dobre štiri mesece brez šolske knjižnice, dostop do knjižnega gradiva pa je posledično močno omejen. V okviru nadgradnje osnovne šole je predvidena gradnja novega prostora za arhiv zavoda ter nov prostor za šolsko knjižnico. »V sklopu gradnje smo morali prostor stare knjižnice izseliti in knjižnično gradivo arhivirati. Trenutno smo v ta namen, kot tudi za namen arhiva, morali nameniti obstoječe prostore, ki trenutno od gradnje niso «prizadeti». Knjižnično gradivo je tako arhivirano,« je pojasnilo začel podlehniški ravnatelj Dejan Kopold. Dostop do gradiva šolske knjižnice je šola učencem seveda omogočila, a je ta trenutno zelo omejen. »Dostopno je najnujnejše gradivo, potrebno za izvajanje bralne značke in raznih šolskih tekmovanj. Dostop do ostalega gradiva je žal trenutno zelo otežen. Zadevo smo omilili na način, da imamo dogovor z bibliobusom, da po potrebi naši odjemalci prejmejo katerakoli gradiva, ki trenutno niso dostopna v šoli. Rešitev je bila načrtovana začasno, saj naj bi bila gradnja po prvotnem načrtu končana s 30. 11. 2022, se pa je sedaj na žalost vseh vpletenih precej podaljšala,« je dodal ravnatelj. A odprtje novih prostorov naj bi bilo tik pred vrati. »Gradbena dela so bila do roka končana, sledil je tehnični pregled, ki je ugotovil še določene pomanjkljivosti, ki so že odpravljene. Izvedena je bila ztudi zadnja meritev, in sicer zrakotesnosti, čakamo le še na obratovalno dovoljenje,« je pojasnil župan Sebastian Toplak in še enkrat povzel: »Gradbena dela so bila končana do roka, administrativni del projekta pa je zahteval še svoj čas.« Zeleno luč za opremo novih prostorov z Foto: Črtomir Goznik Učenci OŠ Podlehnik skušajo omejen dostop do šolske knjižnice nadomestiti z obiski bibliobusa, ki pa haloško občino obišče vsake tri tedne. znanimi vsebinami tako pričakuje v roku enega tedna, odprtje knjižnice pa okrog kulturnega praznika. Dobrih 22.000 evrov za bibliobus V OŠ Podlehnik je torej oblikovana šolska knjižnica, ki je glede na velikost zavoda zakonsko ustrezno založena, pravi ravnatelj. Založenost z gradivom v šolskih knjižnicah predpisuje „Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe". Ta predpisuje, da šolska knjižnica v šoli, v kateri je do 300 učencev, kar zajema tudi podlehniški zavod, zagotavlja knjižnično gradivo za učence ter strokovne delavce šole v obsegu najmanj 3.000 enot gradiva za učence in 1.000 enot pedagoške in strokovne literature za strokovne delavce. »Točnih podatkov v tem trenutku nimam, a že pred štirimi leti smo imeli slabih 4.000 enot gradiva za učence in nekaj manj kot 1.500 enot gradiva za strokovne delavce. Zakonske zahtevane vrednosti imamo precej presežene, in to ob predpostavki, da imamo „le" 124 otrok, kar je le dobrih 41 % števila otrok, o katerem govori Pravilnik,« je še glede opremljenosti knjižnice z gradivom dejal Kopold. Ne glede na številke o založenosti pa je za majhne šole, kot je podlehniška, izrednega pomena bibliobus, ki v sklopu Splošne knjižnice Ptuj se- veda razpolaga z občutno večjim številom gradiva, meni ravnatelj. »S pomočjo bibliobusa tudi naši otroci in krajani v Podlehniku lahko dostopajo do najnovejših enot gradiva. Tako da smo zelo veseli, da bibliobus obstaja in da je na voljo tudi v Podlehniku.« Za delovanje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in s tem tudi bibliobusa v Podlehniku občina letno nameni 22.440 evrov. Potujoča knjižnica pred osnovno šolo v tej haloški občini postoji enkrat do dvakrat mesečno oz. vsake tri tedne, ob sredah. V februarju obiska bibliobusa v Podlehniku ne bo, saj je sreda, ko je predviden prihod, državni praznik, 8. februar, ironično ravno praznik kulture. Mojca Vtič Ormož • Ob odprtju novih prostorov Centra za socialno delo »Socialni delavci bi se morali vrniti na teren« Socialne delavce je treba razbremeniti administracije in vrniti na teren, je ob uradnem odprtju novih prostorov ormoškega Centra za socialno delo poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Ormoška enota Centra za socialno delo (CSD) Sp. Podravje je že novembra lani začela delovati v novih, sodobnejših prostorih skorajda sosednje stavbe, kjer med drugim domuje okrajno sodišče. Po besedah direktorja Mirana Kerina so se za ta korak odločili predvsem zaradi zmanjšanja stroškov. Prav tako so s selitvijo pridobili večjo sejno sobo ter sobo za stike pod nadzorom, hkrati pa rešili težavo z varnostnega vidika, saj stavbo varuje varnostnik. Pohvalo za delo in čestitke ob novi pridobitvi je zaposlenim z vodstvom na čelu izrekel župan Danijel Vrbnjak. Čestitkam se je pridružil tudi minister Luka Mesec, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal, da je delo socialnih delavcev zaradi stigme in prezrtosti njihovega pomena v družbi, ki jo bolj kot ljudje na dnu zanimajo milijonarji, podcenjeno in podhranjeno. »Sedaj, ko vlada prenavlja plačni sistem, je ena ključnih nalog našega ministrstva, da poskušamo pokazati, kako pomembna je vloga socialnih delavcev za družbo. Prizadevamo si, da bi bilo to delo v skladu s tem tudi družbeno priznano in nagrajeno.« Več dela na terenu - več zaposlenih v CSD Pri tem pa je še poudaril, da mu niso všeč rezultati dosedanjih reorganizacij sistema, ki so pripeljali do tega, da se zaposleni pretežni del časa ukvarjajo z administracijo oz. s tem, ali je nekdo, ki išče pomoč, do nje upravičen in v kakšni višini: »To pa ni bistvo. Iščemo rešitve, kako to delo prerazporediti, da se bodo delavci ukvarjali s tistim, s čimer se morajo - s pomočjo na terenu. Če je nekdo v stiski in se mu je zgodilo nekaj hudega, ni dovolj, da mu damo socialni transfer. Treba mu je ponuditi roko, mu pomagati, da se zopet postavi na svoje noge in vključi v družbo. To je bistvo socialnega dela.« Da so zaposleni zares preveč obremenjeni z administracijo in da je posledično premalo časa za delo na terenu, kar bi moralo biti njihovo osnovno poslanstvo, se je strinjal tudi direktor Kerin. Nakazane spremembe ministrstva vidi kot korak na bolje, a jih ni mogoče uresničiti s sedanjim številom zaposlenih. »Socialni delavci si želijo iti na teren, hočejo videti in se spoznati s težavami ljudi... Zlasti starejši so izredno hvaležni obiskov socialnih delavcev. To bi moralo biti naše osnovno delo. Poslanstvo socialne službe, ki je bilo pred 40 leti, žal ni v ospredju, kar me zares žalosti,« je še dejal. Vse več prejemnikov izrednih pomoči CSD Spodnje Podravje, pod katerega spada tudi ormoška enota, skupno pokriva okoli 86.000 prebivalcev. Po besedah Kerina se je v Uradnega odprtja novih prostorov se je udeležil tudi minister za delo Luka Mesec. Na fotografiji ob njem direktor CSD Spodnje Podravje Miran Kerin in na drugi strani pomočnica direktorja za ormoško enoto centra za socialno delo Marina Novak. zadnjih letih zaradi upada brezposelnosti število prejemnikov redne socialne pomoči precej znižalo, a se je na drugi strani povečalo število prosilcev za izredno pomoč, ki prejemajo najnižje plače, s ka- terimi ne zmorejo poravnati vseh obveznosti. Monika Horvat Foto: MH petek • 27. januarja 2023 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Pomoč na domu seje že in se bo še enkrat podražila Pomoč na domu dražja kot dom upokojencev Ptujski mestni svet je kljub nekaj pomislekom potrdil predlog nove cene pomoči na domu. Ta se je konkretno povišala, za kar 80 odstotkov! V kratkem, najbrž aprila, sledi še ena podražitev te storitve. Kdo bo takrat prevzel breme, občina ali uporabniki, še ni znano. Očitno si bo le še malokdo lahko privoščil to obliko pomoči, ki za mnoge pomeni ločnico med preživljanjem starosti doma ali v domu upokojencev. Ptujska občina je doslej krila 73 % ekonomske cene ure pomoči na domu. Po novem je ta delež subvencioniranja zmanjšan na 60 %, kar je toliko bolj skrb vzbujajoče, saj se je sočasno cena povišala za kar 80 %, in sicer na 23,88 evra za uro pomoči med delovniki in ob sobotah. Kot je na seji pojasnila županja Nuška Gajšek, so nov izračun pripravili na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, ki je izvajalec pomoči na domu. Občina je delež sofinanciranja zmanjšala zato, da so ostali v predvidenih proračunskih okvirih za letos. Če bi delež financiranja povišali na 85 %, bi morali v proračunu zagotoviti dodatnih 18.000 evrov. Sicer možnosti povečanja subvencioniranja v prihodnje županja ni izključila. Je pa dejala, da bodo najprej počakali nov predlog, v katerem bodo zajeti tudi novembrski in aprilski dvigi plač v javnem sektorju. To pomeni, da je še ena podražitev spomladi neizogibna. Konkretne izračune naj bi imeli na mizah aprila. Bodo pa iskali vse možnosti racionalizacije stroškov. Metka Petek Uhan je izrazila nekaj pomislekov, čeprav se zaveda, da je dvig nujen, saj stroški plač predstavljajo kar 85 % skupnih stroškov: »Vsaj nekoliko lažje je, ker občina za tiste z najnižjimi prihodki krije celoten strošek pomoči na domu.« Svetnik Milan Klemenc je opozo- ril, da ptujska občina krije kilometrino za vse okoliške, kar da bo treba v luči racionalizacije spremeniti: »Poskrbeti moramo za svoje, ne pa da subvencioniramo ceno na ta način še občanom drugih občin.« Ob tem je opozoril, da je marsikje sicer delež sofinanciranja večji, a imajo bistveno manj uporabnikov, ponekod nič, medtem ko jih je bilo na Ptuju lani 57. Kar pa tudi pomeni, da so stroški kilometrin za ostale občine bolj kot ne zanemarljiv strošek ... Gajškova je jasno povedala, da to ni edina podražitev in da nas v naslednjih mesecih čaka še več po- dobnih ukrepov. Opozorila je, da ni logično in razumljivo, da je ura pomoči na domu postala skorajda enakovredna celodnevni oskrbi v institucionalnem varstvu. Sploh upoštevajoč dejstvo, da naj bi bila usmeritev države pomagati tistim, ki želijo starost čim dlje preživeti v domačem okolju: »To je zadeva, ki jo bo treba reševati na sistemski ravni. Skrajno nenavadno je, da so domovi upokojencev cenejši kot pomoč na domu. Ta storitev je prav tako zelo pomembna. Rezerve so morda tudi v občinskem proračunu, skušali bomo pomagati ljudem. Preverili bomo elemente Foto: DK na uporabnike različnih storitev, tudi cene, pa tudi to solidarnost z ostalimi občinami, vezano na kilometrino. Cena je namreč enaka za vseh 16 občin bivše skupne občine, ki jih pokriva CSD Spodnje Podravje. Vsi plačujemo sorazmerni delež kilometrine in tu je neka rezerva. Ne vem, če je velika, je pa nekaj, kar je treba preveriti.« Kljub debati in pomislekom so svetniki nov predlog potrdili. Za uporabnike to pomeni, da bodo od ponedeljka do sobote namesto dosedanjih 5,3 evra na uro po novem plačevali kar 9,55 evra. Od aprila naprej morda še celo več. Dženana Kmetec Trnovska vas • Energetska sanacija občinske stavbe in zdravstvenega doma Najprej obnova, potem trženje prostorov Vodstvo trnovske občine se dolga leta ni moglo lotiti obnove občinskih prostorov zaradi nerešenega solastni-štva z najboljšim slovenskim sosedom - Mercatorjem. Zgradba nekdanje prve osnovne šole v Trnovski vasi in stanovanja za učitelja je bila namreč lastniško razdeljena: v zgornjem delu ima sedež občinska uprava, medtem ko je spodnji pripadal Mercatorju, ki pa je svojo trgovinico in skladišče že zdavnaj zaprl. Ker je nepremičnina stara, zgradili so jo leta 1894, je nujno potrebna celovite obnove. Urejena ni bila niti etažna lastnina, zato je občina morala sama kriti vse stroške vzdrževanja. Pogajanja za odkup praznih prostorov Mercatorja so se vlekli veliko let, poleti 2021 pa je županu Alojzu Benku slednjič uspel dogovor o odkupu dobrih 209 kvadratnih metrov pritličja, in sicer za nekaj manj kot 60.000 evrov. Lastništvo je bilo končno urejeno, stavba v celoti občinska, torej birokratskih ovir za začetek sanacije ni bilo več. A se ta po letu in pol še ni začela, na občini pa se še niso niti zedinili, kaj bodo storili z novo pridobljeno nepremičnino na eni najpomembnejših lokacij. Kot je že v prejšnjem mandatu dejal župan, se uprava v pritličje ne bo selila. O nujnosti njegove sanacije so govorili svetniki na svoji prvi seji v tem mandatu, obenem pa razmišljali tudi o dejavnosti, ki bi lahko potekala v teh prostorih. Benko jih je seznanil z nekaj lokalnimi pobudami, med katerimi sta boksarski klub domačina iz Bišečkega Vrha in mrežni podje- tniški inkubator Podravje, ki bi ga v Trnovski vasi uredila Regionalna razvojna agencija Podravje-Ma-ribor. Svetniki so predlagali, da župan preveri, kako takšni inkubatorji delujejo v drugih občinah, še bolj pa so se nagibali k ideji, da bi kupljene prostore tržili, a bi jih dali v najem šele po obnovi. »Čakamo na predračune za energetsko sanacijo, poleg oken bo treba menjati tudi energent, kar bo projekt samo še podražilo,« pravi Benko. Bodo spomeničarji popustili? Tako kot je energetske sanacije z izolacijo in menjavo stavbnega pohištva potrebna občinska stavba - uprava bo sredstva zanjo iskala tudi preko razpisov - je ta nujna še za bližnji zdravstveni dom. Kot smo že poročali, se je pojavil zasebnik, ki bi stavbo nadgradil s stanovanji, obenem pa jo energetsko obnovil in menjal streho. Posel, ki bi bil dober tako za investitorja kot za občino, je padel v vodo zaradi spomeniškega varstva, ki je načrtom o nadgradnji stavbe dalo rdečo luč, saj bi zaradi dodatne etaže v zdravstvenem domu po njihovem mnenju cerkev sv. Bolfenka izgubila dominanco v prostoru oziroma v zaščitenem območju vaškega jedra. A upanje za vse strani sprejemljivo rešitev še ni povsem izgubljeno, saj pogovori z ZVKD še potekajo. Senka Dreu Foto: SD Stavba, v kateri domuje trnovska občinska uprava in je zdaj v celoti v občinski lasti, je nujno potrebna energetske sanacije. Juršinci • Boleče rane regijske politike Zakaj je župana skoraj zadela kap Župan občine Juršinci Robert Horvat se je na januarski seji dotaknil vključenosti občine v regijske projekte, pri katerih je kar nekaj ovir in vprašanj. Za kolesarsko stezo, ki je v izgradnji, je dejal, da pričakuje podpise vseh lastnikov zemljišč in nemoteno nadaljevanje projekta. Bolj zaskrbljen je bil glede vodovoda, ker je spoznal, da evropska sredstva za projekt za vse občine ne bodo na voljo. Foto: MŽ Župan Robert Horvat, ko je svetnikom razstiral tančico neljube resnice o vodovodu. „V naslednji finančni perspektivi EU občine Juršinci pri vodovodu ni zraven. Ob tej informaciji me je skoraj zadela kap. Iskali smo vse mogoče papirje, zbirali podatke, ves čas se je govorilo o regijski obnovi vodovoda z evropskimi sredstvi. Občina Juršinci je v 7. sklopu, v novi finančni perspektivi bi sredstva za vodovod šla samo za prve tri sklope, to so med drugim povezovalni cevovod in vodnjaki. Naš del v tem projektu vključuje samo eno črpališče. Tudi župan Benko je znorel, kaj jim pomaga glavni vod in kako naj se nanj priključijo, če denarja za primarne in sekundarne vode ne bo ..." je nezadovoljstvo o projektu izrazil župan Horvat. Poudaril je, da imajo v občini v zelo slabem stanju 22 kilometrov vodovodnih cevovodov, ki jih bodo prej ali slej primorani obnoviti. Ves čas se je govorilo, da bodo dotrajani vodovod obnavljali s pomočjo evropskih sredstev. „To je okoli tri milijone evrov denarja, v to kislo jabolko bo treba zagristi, upamo, da bodo poleg evropskih sredstev za ta namen še morda kakšni državni razpisi." „Če ne znamo sami, naj red naredi država" Podžupanja Dragica Majcen Toš je pripomnila, kako jim je lahko nekdo v preteklosti govoril, da so pri projektu, pa se sedaj izkaže, da dejansko niso. Župan je ponovil, da res upa, da bo z denarjem za vodovod prišla naproti vsaj država. Izpostavil je, da bi bilo smotrno, da bi imela roko nad vodovodi država in da župani o tem več ne bi odločali. „Kaj bomo rekli ljudem? Bili smo prepričani, da sodelujemo v projektu za evropska sredstva, a to ne drži. Teh 22 kilometrov bo treba sanirati. Menim, da bo najboljše, da gremo v projektiranje in bomo imeli projekt pripravljen, če bi se bilo možno prijaviti na katerega od razpisov," je pojasnjeval župan. Tudi svetnika Franca Šmigoca je ta informacija precej zbodla. „To pomeni, da smo v letu 2010, torej 12 let nazaj. Vodovod smo ljudem obljubili. Če tega ne bomo izvedli, je boljše, da kot svetnik odstopim." Župan Horvat je na temo vodovoda dodal, da vsak od županov vleče na svoj mlin in je očitno o razmerju sil med županskim zborom še premalo podučen. „Vprašanje je, kako med nami doseči konsenz. To je nemogoče. Je pa res, da ima vsak po svoje malo prav. Možnost za soglasje vidim v tem, da bi župani glasovali in bi prevladala odločitev večine. Sicer pa menim, da bi bila rešitev, da red naredi država, druge poti ne vidim." Mojca Zemljane Foto: FB Občina brez optike Boleči žulj za Juršince je tudi optično omrežje, saj nimajo niti enega samega priključka. Že nekaj let se dogovarjajo z Rune, vendar ta aktivnosti ves čas odlaga oziroma prelaga. „Junija naj bi dobili idejni projekt. Edini, ki ima poleg Rune interes za gradnjo optike pri nas, je še Telekom, medtem ko za ostale operaterje zaradi razpršenosti poselitve nismo zanimivi. Sestal se bom s sodelavci Telekoma, pa bomo videli. Rune sicer sedaj gradi v haloškem delu, preko vozlišča v Markovcih naj bi prišli tudi do nas, a ne moremo reči, kdaj bo to," je povedal župan. 6 Štajerski V središču petek • 27. januarja 2023 Slovenija, Podravje • Alkohol in prepovedane droge na delovnem mestu Stari pijejo kratke, mladi si zvijajo džointe Detektivsko varnostna agencija (DVA) iz Ljubljane je nedavno presenetila z izjavo, da vsak peti delavec v Sloveniji uživa prepovedane droge, najraje marihuano. Občasni uživalci povzročijo 80 odstotkov težav na delu, tveganja za pogostost napak in nesreč pri delu se povečajo za 3,5-krat, odsotnost z dela pa celo za 16-krat. Prepovedane droge pa niso edina težava, s katero se soočajo delodajalci, saj še vedno na prvem mestu ostaja »dobri stari« alkohol. »V Sloveniji pije 68 odstotkov odraslih nad 15 let, med njimi 73 odstotkov moških in 62 odstotkov žensk. V zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo. V naši več kot 17-Ietni detektivski praksi smo na delovnem mestu večinoma odkrili moške, ki so bili pod vplivom alkohola, kar pa nujno ne pokaže realne slike,« razlaga direktorica DVA Bernarda Škrabar Damnjanovič, tudi sama detek-tivka in certificirana mednarodna preiskovalka. Vse bolj ločijo službeno in zasebno Da starejši delavci raje pijejo, po garderobah bojda zlasti »ta-kratke«, torej žganje, mladi pa si na skrivaj zvijajo džointe, je slišati. Kakšne izkušnje pa imajo njihovi delodajalci, nas je zanimalo. V bistriškem Impolu delajo občasne preglede alkoholiziranosti med zaposlenimi, je povedala njihova predstavnica za stike z javnostmi Nina Potočnik. »Rezultati v zadnjih šestih mesecih so pri vseh pokazali 0,0 promila v krvi, kar nas izjemno veseli. Nazadnje smo detektiva najeli novembra, ki je opravil testiranje v naših dveh delovnih sredinah. V preteklosti smo občasno imeli težave, a opažamo, da je tega zdaj iz leta v leto manj. A pri 1.400 zaposlenih seveda ni mogoče trditi, da alkohol ali prepovedane droge sploh niso več prisotne.« V Elektro Maribor so že pred časom sprejeli ustrezen pravilnik o izvajanju testov alkoholiziranosti in prisotnosti drugih psihonarko-tičnih sredstev. »Imamo redne preventivne zdravstvene preglede, kjer se omenjeno ne izkazuje kot problematično, izvajamo pa tudi redne kontrole, kjer prav tako večjih odstopanj ne zaznavajo,« je kratka Karin ZagomilšekCizelj. Odpust kot skrajni ukrep Tudi v lenarškem TBP-ju že nekaj časa ne beležijo težav s prepovedanimi substancami, pravi direktor Danilo Rojko. »Ničelna toleranca do prepovedanih substanc in preventivne akcije v preteklosti so se pokazale kot uspešen dejavnik pri preprečevanju zlorabe teh substanc v podjetju. Za testiranje sicer najemamo detektive. Če pri osebi opazimo uporabo katere od njih, sledimo internim postopkom, ki zajemajo testiranje in osebni razgovor, med katerim skušamo najti razloge za takšno početje in poiskati rešitev, kako delavcu čim bolj pomagati. Ta pomoč vključuje tudi predstavitev možnosti zdravljenja od odvisnosti, ambulantno ali bolnišnično, pri čemer zaposleni seveda obdrži vse pravice iz delovnega razmerja in se ozdravljen vrne na delovno mesto. Žal smo morali pred nekaj leti poseči tudi po najbolj drastič- V Sloveniji spijemo več alkohola kot povprečni Evropejci, zadnja leta narašča delež mladih žensk, ki tvegano pijejo, ugotavlja Bernarda Škrabar Damnjanovič iz Detektivsko varnostne agencije. nem ukrepu, odpovedi delovnega razmerja, saj je delavec odklonil vsako pomoč, tudi zdravljenje od odvisnosti od alkohola, in s svojim početjem nadaljeval kljub večkratnim opozorilom.« V kidričevskem Talumu ima- jo z notranjim aktom predpisan postopek ugotavljanja kršitve zakonske prepovedi dela pod vplivom alkohola in drog, v primerih ugotovljenih kršitev pa ravnajo skladno z internimi predpisi in de-lovnopravno zakonodajo. Foto: arhiv ST Testiranju delavci skušajo uiti In kako se odzovejo testiranci? »Večinoma pristanejo na izvedbo alkotesta, so spoštljivi in sodelujejo. Pri tistih, ki so v vinjenem stanju, pa seveda obstaja strah pred posledicami, ki so bodisi opomin ali celo odpoved delovnega razmerja. Zato se skušajo tudi skriti in pobegniti iz podjetja. Zgodilo seje že, daje bil delavec pod vplivom alkohola nasilen, daje grozil in vpil, doživeli smo tudi fizični napad. A običajno se takšne in podobne eskalacije vendarle rešijo s pogovorom, človeka delodajalec pošlje domov. Če delodajalec ne ukrepa, je lahko oglobljen za 2.000 do 40.000 evrov.« Pri DVA letno opravijo približno 1.000 alkotestov in okoli 100 testov na prepovedane droge, bodisi preventivnih bodisi urgentnih. »Delujemo po celotni Sloveniji in tudi v tujini, poleg tega pa imamo svojo poslovno enoto v Mariboru in Slovenskih Konjicah, torej nas najemajo tudi podjetja v Podravju. Glede na našo statistiko opravljanja detektivske dejavnosti težko rečem, da navedena regija bistveno odstopa, bolj bi lahko rekla, da izstopajo dejavnosti, kje se največ popije, in sicer so to gradbeništvo, proizvodnja, transport ter priprava hrane in pijače.« Vsak primer rešujejo individualno Pomembno je, da se ob postavitvi nekega podjetja in imenovanju njegovega vodstva jasno določijo pravila igre. »Če so ta pravila jasna in se opravi tudi redni nadzor nad njihovim spoštovanjem, zadošča le kratek čas, lahko zgolj pol leta, da bodo rezultati testiranj na prisotnost alkohola ali prepovedanih drog pri delavcih negativni,« pripoveduje kadrovnica Helena Rous iz kidričevskega usnjarskega podjetja Boxmark Leather, v katerem so večinoma, v 80 odstotkih, zaposlene ženske. »Seveda se občasno tudi pri nas pojavijo primeri, nikar ne mislite, da ženske ne pijejo, ki pa so danes zanemarljivi, saj ne dosegajo niti odstotka. Vsakega se lotimo individualno. Kar se prepovedanih drog tiče, jih bolj koristijo mladi in si med malico zvijejo džoint. Tudi lastnega otroka se, če ga zalotiš pri tem, ne boš kar odpovedal, ampak se boš z njim lepo pogovoril. Isto je v službi. Po pogovoru delavca opozorimo, da prihodnjič tolerance ne bo več. Po mojih izkušnjah je bilo polovico zalotenih tako sram, da so nas sami zapustili, druga polovica pa česa podobnega v službi ni več počela.« Več težav pa je z alkoholom, priznava. »Če pride delavec na delo pijan, ga po protokolu pošljemo domov, saj takšen v službi nima kaj iskati, ker je nevaren sebi in okolici. Ko se to zgodi drugič, sledi opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, zadnji korak pa je odpoved. Zgodi se, da nekdo praznuje rojstvo otroka in naslednji dan pride ves zmačkan. Povemo mu, kar mu gre, poskrbimo za varnost, ga odstranimo iz delovnega procesa in mu v roke vtaknemo metlo. Pa naj tisti dan pometa dvorišče.« Senka Dreu Podravje, Slovenija • Po labirintu trga delovne sile: Delovna mesta v Slove Na trgu dela je v zadnjih nekaj letih prišlo do tektonskih premikov. Sredi leta 2014 je bilo uradno število brezposelnih v državi blizu 120.000, lani konec leta 53.000. Enako kot na ravni države seje število brezposelnih zdesetkalo na regijskem nivoju. Na območni službi Ptuj-Ormož Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) so predlani v evidencah vodili 3.500 brezposelnih oseb, danes jih je okoli 2.100. Visoka zaposlenost in nizka brezposelnost sta ustvarili pomanjkanje delovne sile, ki ga občutijo v marsikateri dejavnosti. Delodajalci se poslužujejo zaposlovanja tujcev, ki pa tudi vedno ne teče popolnoma gladko. V Domu upokojencev na Ptuju so želeli zaposliti delavko iz Srbije, ki je ustrezala vsem zahtevanim kriterijem za razpisano delovno mesto. Za njeno zaposlitev bi v prvem koraku potrebovali soglasje območne službe ZRSZ. A ga niso dobili, saj je bilo v bazenu brezposelnih na območni službi več kot dovolj primernega kadra za to delovno mesto. Na ZRSZ so ocenili, da bi to delo lahko opravljale 103 osebe, ki so vpisane v njihove evidence. Na razgovor za delo so jih napotili 42, Dom upokojencev je med njimi izbral tri kandidatke za zaposlitev, vendar si je ena od njih premislila in dela zaradi prenizkega plačila ni sprejela. Tudi kandidatka za zaposlitev iz Srbije si je medtem po besedah direktorice Doma upokojencev Ptuj Vesne Ši-plič Horvat službo našla drugje. Slovenija za delavce z • v • • • juga vec ni zanimiva Medtem ko je slovenskim delodajalcem kadrovsko vrzel v minulih letih še uspelo krpati z delavci z Balkana, se tudi slednji vse bolj ozirajo za boljše plačanimi službami višje v Evropi, zlasti v Avstriji in Nemčiji. Službe v Sloveniji so jim zaradi nižjega plačila postale neza- nimive. Dejstvo je, da so slovenski delodajalci na 500-milijonskem evropskem trgu delovne sile, na katerem očitno glede na aktualne težave z iskanjem sodelavcev niso konkurenčni. Minimalna plača, ki je v zadnjih letih v Sloveniji nominalno vidno zrasla (realno zaradi rasti stroškov sicer bistveno manj), je, kot kaže, še vedno prenizka, da bi bil delavec zadnjo pripravljen vzeti ponujeno mu delo. Če brezposelni ne sledi navodilom, ga Zavod sankcionira V primeru, da brezposelna oseba delo odkloni ali se na vabila Zavoda in napotitve na razgovore ne odziva, lahko zanjo sledijo sankcije. „Vpis v evidenco brezposelnih pomeni pravice in obveznosti. Med pravicami sta denarno nadomestilo (ki je odvisno od višine plače, delovnih let in morebitnega predhodnega koriščenja), pa tudi denarna socialna pomoč, za katero oseba zaprosi na Centru za socialno delo. Med obveznostmi so sodelovanje z ZRSZ, torej odzivanje na naša vabila in napotitve na razgovore k delodajalcem, aktivno iskanje zaposlitve, vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja in pa seveda sprejetje službe, ko pridemo do tega koraka," je navedel direktor območne službe Ptuj-Ormož ZRSZ Tomaž Žirovnik. Miran Murko: „Nadaljeval se bo trend zaposlovanja tujcev v poklicih kovi-narstva, gradbeništva, prometa, elektro stroke, živilstva, verjetno bo prišlo do množičnejšega zaposlovanja tujcev iz držav izven EU še v zdravstvu in negi ter gostinstvu." Statistika trga dela na ptujsko-ormoškem območju Od 2.053 brezposelnih v evidenci območne službe Ptuj-Or-mož ZRSZ jih je bilo konec lanskega leta največ (843) dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so bili na zavodu prijavljeni več kot eno leto, nekateri tudi več let. Kratkotrajno brezposelnih, ki so bili na zavodu do dva meseca, je bilo lani 608. Po starostni strukturi so prevladovali starejši od 55 let (637), mlajših od 30 let je bilo 434. Med brezposelnimi sta denarno nadomestilo prejemala 502 upravičenca, denarno socialno pomoč pa 839 upravičencev. Iskalcev prve zaposlitve je bilo 338, 263 jih je na zavod prišlo kot presežnih delavcev, 1.672 pa zaradi izteka zaposlitve za določen čas. 2.316 brezposelnih seje v lanskem letu zaposlilo ali samozaposlilo. Foto: CG petek • 27. januarja 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S od pomanjkanja delavcev do zaposlovanja tujcev sniji vse manj zanimiva tudi za delavce z Balkana Zavrnitev dela, izpis iz evidence in ukinitev finančnih transferjev Zavod osebo, ki je pri iskanju zaposlitve nekooperativna, se na njihova vabila in ponudbe za delo ne odziva, iz evidence brezposelnih izbriše. Prvič je oseba na takšno ravnanje opozorjena, drugič sledi izbris. Izjema so upravičljivi razlogi, ki jih je treba dokazati. V primeru, da bi lahko brezposelna oseba dobila službo, a jo zaradi neopravičljivega razloga, kot je denimo prenizka plača, zavrne, potem je izpis iz evidence zavoda neizbežen. Zavod za ta korak potrebuje podpis delodajalca, da je oseba delo zavrnila, čemur pa se delodajalci menda tudi radi izognejo. „Če kandidat zaposlitev na ustreznem ali primernem delov- Tomaž Žirovnik meni, da bi lahko bilo večanje razlike med višino denarne socialne pomoči in zneskom minimalne plače stimulacija za zaposlovanje brezposelnih oseb. Dokler je bila razlika majhna, je imelo to na iskalce zaposlitve destimulativni učinek. nem mestu zavrne, sledi prenehanje vodenja v evidenci in prepoved prijave v 6-mesečnem obdobju. Lani je brez statusa brezposelne osebe na naši območni službi ostalo 190 oseb," je povedal vodja urada za delo Ptuj-Ormož Miran Murko. Foto: Sta/M24 Iz Spodnjega Podravja dela v Avstriji 3.000 ljudi Na ptujsko-ormoški enoti zavoda za zaposlovanje ocenjujejo, daje rekordno nizka brezposelnost rezultat rasti gospodarske aktivnosti. „Delovna mesta nastajajo na območju celotne EU, ne samo v Sloveniji," je dejal Tomaž Žirovnik. Na vprašanje, koliko je za rekordno nizko brezposelnost v Sloveniji zaslužna Avstrija, je odgovoril, da tudi v neki meri. „Ocena je, da iz ptujsko-ormoškega območja v Avstriji dela okoli 3.000 ljudi. Številni dobri delavci so tam našli priložnost. Sicer pa avstrijski in nemški trg dela nista zanimiva samo za Slovence, temveč celotni vzhodni del Evrope: delavce iz Hrvaške, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in tudi iz Italije ter Španije." „Uvoz delovne sile je v evropskih državah realnost. Zahodni svet je to že dal skozi, mi se temu trgu dela šele prilagajamo. Apeliram pa na delodajalce, da ustvarijo delovne pogoje, ki bodo zanimivi tudi za domače delavce. Vsak najraje dela doma, nekateri delavci se iz tujine vrnejo na delo v Slovenijo, nekateri se ne vrnejo nikoli," je izpostavil Tomaž Žirovnik. Z izpisom iz evidence brezposelnih oseba izgubi pravico do denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči. Če brezposelna oseba (ki je v evidenci) prejema denarno socialno pomoč, je po besedah sogovornika dolžna sprejeti vsako ponujeno zaposlitev, ne samo tistih po kriterijih ustreznosti in primernosti. „Tako določa zakon o socialnem varstvu," je poudaril Murko. Včasih delodajalci izbirali delavce, danes delavci delodajalce Konkurenca delovnih mest je velika. Pred leti so imeli delodajalci možnost izbirati med večjim številom dobrih kandidatov za zaposlitev, danes je iskalec zaposlitve tisti, ki lahko izbira med več (tremi, štirimi) dobrimi delodajalci oziroma delovnimi mesti. „Zagotovo bo izbral najboljšega, z najugodnejšimi pogoji. Naloga delodajalcev, če bodo želeli dobre delavce ohraniti in privabiti nove, bo nedvomno ustvarjanje stimulativnega delovnega okolja, treba bo iti korak bližje delavcu. Mladi in ljudje z izkušnjami več ne želijo sprejeti čisto vsega. Verjamem, da bi vsak gostilničar želel imeti mlado, spretno, energično in komunikativno natakarico, ki bi jo plačal po minimalnih pogojih. Ampak ta natakarica bo našla delodajalca, ki bo pripravljen ponuditi nekaj več. Če si nekdo obeta, da bo lahko dobil boljšo službo z višjo plačo in ugodnejšimi delovnimi pogoji, bo temu cilju sledil in ne bo sklenil delovnega razmerja, ki mu ne ustreza," je pojasnil Tomaž Žirovnik. Dolgotrajno brezposelni za delodajalce niso zanimivi Če pogledamo še z vidika delodajalcev, pa je tudi res, da vsi iskal- Kako do delauca iz Srbije in BiH Ker v EU velja pravilo prostega pretoka zaposlovanja, se lahko delavec iz katerekoli države članice v Sloveniji zaposli popolnoma enako kot slovenski. Pod določenimi pogojije lažje zaposliti tudi delavce iz Srbije in BiH, s katerimi ima naša država sklenjene posebne sporazume. Za 15 profilov kadrov je zaposlitev moč izvesti brez preverjanja trga na ZRSZ, se pravi, da lahko gre delodajalec kar v postopek pridobivanja delovnega dovoljenja. To so poklici zdravnik splošne medicine, kuhar, bolničar, negovalec, zidar, tesar, monter inštalacij, livar, varilec, orodjar, strugar, elektroinštalater, elektrome-hanik, mesar in voznik težkih tovornjakov. Za ostale poklice in delovna mesta je treba pred iskanjem delavca v tujini najprej preveriti razpoložljivost domače delovne sile. Če so na krajevno pristojni območni službi na voljo kadri, ki ustrezajo kriterijem delodajalca, potem se jih napoti na razgovore za zaposlitev. V primeru, da primernega kadra ni, izda Zavod delodajalcu mnenje, da sme po delovno silo v BiH, Srbijo ali katerokoli drugo državo izven EU. Na območni službi Ptuj--Ormož prejmejo med 5 in 10 vlog dnevno. „Seveda ni nujno, da prejmejo vsi pozitiven odgovor, a opažamo, da se obseg potreb po zaposlovanju delavcev iz navedenih držav povečuje," so povedali na zavodu za zaposlovanje. ci zaposlitve, ki jih trg dela ponuja, za delodajalce niso zanimivi, denimo dolgotrajno brezposelni. Teh je v Sloveniji po zadnjih podatkih nekaj čez 25.000, od tega v Spodnjem Podravju 843. Z najdaljšim stažem, kar pomeni, da so brezposelni več kot osem let, jih je v regiji 57 in v državi 4.500. „Okoli 20 odstotkov oseb v naši evidenci brezposelnih je s trajnimi omejitvami pri zaposlovanju, na primer zaradi invalidnosti. Približno enak delež jih je z začasnimi omejitvami, kot so bolezenska stanja, rehabilitacije, zdravljenja ... To so osebe, ki se jih lahko zaposli na prilagojena delovna mesta - takšna, ki ustrezajo njihovim omejitvam," je razložil Miran Murko. Nemalo zaposlenih se pred upokojitvijo, ker jim delodajalec iz poslovnih razlogov prekine delovno razmerje, vpiše v evidence brezposelnih. Zavod jih, enako kot druge, vabi na razgovore s svetovalko na ZRSZ in napotuje na razgovore za delo. Velikokrat so to ljudje s poklici, ki jih delodajalci ta čas najbolj potrebujejo. Tako se lahko zgodi, da tistih dveh let do upokojitve ne preživijo ob denarnem nadomestilu in vpisani v evidenco brezposelnih, temveč se nekateri zaposlijo pri novem delodajalcu. So pa tudi ljudje, za katere ponujeno delo zaradi zdravstvenih razlogov ni sprejemljivo," pravijo na ZRSZ. Nizko plačana delovna mesta v prestrukturiranje Kadrovski primanjkljaj najbolj občutijo v gradbeništvu, obrtniških in rokodelskih poklicih, pri monterjih instalacij, v turizmu in gostinstvu, vse pogosteje pa tudi v javnih zavodih, med katerimi izstopajo domovi upokojencev. Delo v njih poteka 24 ur na dan, vse dni v tednu, vse praznike. Ob takšnem delovnem ritmu in plačnem razredu, ki ne zagotavlja niti minimalne plače, temveč je treba do nje izplačati dodatek, pač dela marsikdo ne sprejme. Podobna situacija je tudi v drugih dejavnostih javnega sektorja, največje težave so z zaposlovanjem sodelavcev s srednješolsko izobrazbo, ki z osnovno plačo minimalne ne dosega. „Nekatera delovna mesta bodo vedno bolj prepuščena delavcem iz tretjih držav. Najnižje plače so v podjetjih, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost, pogoji dela pa so zahtevni. Ti delodajalci imajo zadnja leta težave in jih bodo verjetno imeli tudi v prihodnje, če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, na primer recesija, ko so ljudje za golo preživetje pripravljeni opravljati delo za nizko plačo, ne glede na zahtevnost pogojev. Samo v tem primeru lahko ta delovna mesta preživijo, v nasprotnem jih bo treba prestrukturirati ali graditi na optimizaciji delovnih procesov, avtomatizaciji, robotizaciji. Medtem ko so v podjetjih z optimizacijo dela v smislu avtomatizacije še rezerve, pa je delo v socialnem varstvu vezano izključno na delovno silo, kjer brez delavca ne gre. Da bodo ta delovna mesta za iskalce zaposlitve zanimiva, bo po mojem mnenju treba spremeniti standarde in normative, na primer skrajšanje delovnega časa, zaposliti več ljudi ..." je še dodal direktor ptujsko--ormoške območne službe ZRSZ Tomaž Žirovnik. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 27. januarja 2023 Ormož • Dva jubileja lekarništva 30 let strokovnosti in srčnosti Lekarna Ormož je na nedavni slovesnosti počastila kar dva jubileja - tridesetletnico samostojnega delovanja zavoda ter 100 let lekarništva na Ormoškem. Marku Hanželiču, poklonil tudi župan Danijel Vrbnjak. V začetku leta 1993 je začel delovati Javni lekarniški zavod Lekarna Ormož. Pred tem je lekarna v Ormožu delovala pod okriljem Lekarn Ptuj. Tridesetletnica samostojnega javnega lekarniškega zavoda pa ni edina obletnica, ki jo lekarništvo na Ormoškem slavi v letošnjem letu, saj je pred natanko sto leti farmacevt Gustav Trautvetter zgradil hišo na današnji Skolibrovi ulici 19, v kateri je do leta 1996, ko se je lekarna preselila v sedanje prostore na Ptujski cesti 25, delovala ormoška mestna lekarna. Kot je na nedavni svečanosti povedal sedanji direktor Marko Hanže-lič, ki je vodenje zavoda prevzel v lanskem letu, se je v vseh teh tridesetih letih pogum tedanjega vodstva lokalne politike, ki so v samostojnem zavodu videli potencial in dodatno vrednost za lokalno skupnost, izkazal za smelo odločitev, kar vedno znova potrjujejo zadovoljni uporabniki njihovih storitev. »Čeprav farmacija stereotipno velja za področje, kjer se globalno kujejo veliki dobički, sem prepričan, da je prav farmacija skupaj z medicino tista veda, ki je v zadnjem stoletju najbolj spremenila življenje ljudi na bolje. Če mislite, da se motim, dovolite eno provokativno vprašanje - si upate ugibati, koliko bi nas bilo v tej dvorani, če ne bi bilo razvoja na področju farmacije,« je izzval publiko in nadaljeval, da so javni lekarniški zavodi del zdravstva, a da so v primerjavi z ostalimi običajno potisnjeni nekoliko v ozadje: »Kljub temu smo bili praktično edini del zdravstva, ki smo tudi v času najhujše zdravstvene krize moderne dobe - pandemije covida 19 - delovali praktič- Foto: arhiv ST no brez omejitve, in edini del zdravstva, kjer danes ni čakalnih dob in ki v sodelovanju s svojimi poslovnimi partnerji kljub negotovim časom zagotavlja neprekinjeno dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov.« Ob tem se je zahvalil še nekdanjemu vodstvu in vsem zaposlenim ter nagovor zaključil: »Tudi v prihodnjih letih želimo uporabnikom zagotoviti maksimalno strokovnost na področju svetovanja, kakovost na področju uporabniške izkušnje, hkrati pa ostati tako srčni in človeški, kot ste nas poznali doslej.« Čestitke in zahvalo za uspešno delo sta ob lepem jubileju med drugim izrekla ormoški župan Danijel Vrbnjak in predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Javni lekarniški zavod Lekarna Ormož ima sicer poleg lekarne na Ptujski cesti 25 še lekarno v trgovsko-poslovnem centru Holermuos in podružnico na Trgu talcev v Središču ob Dravi, v letošnjem letu pa bo vrata odprla nova lekarniška podružnica pri Svetem Tomažu. Monika Horvat . Donirali defibrilator Lekarna Ormož je ob 30-letnici samostojnega delovanja občini donirala avtomatski defibrilator, ki bo nameščen pred prostori Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Prav tako so v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož pripravili priložnostno . razstavo o zgodovini delovanja ormoške lekarne. Spodnje Podravje • Pogovor s predsednico sodnega okrožja Albino Hrnec Pečnik »Po duši in profesiji sem civilna sodnica« Ptujsko okrožno sodišče je predlani po 25 letih dobilo novo vodstvo. Predsednicaje višja sodnica Albina Hrnec Pečnik, ki je odgovorna za delo vseh treh sodišč v okrožju: ptujskega okrožnega in okrajnega ter okrajnega v Ormožu. Hrnec Pečnikova se je na ptujskem sodišču zaposlila pred 28 leti. Ves čas poklicne kariere v pravosodju dela na področju civilnega prava. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani, tam je v eni od odvetniških pisarn dobila prvo službo. Po opravljenem pravniškem državnem izpitu je kot strokovna sodelavka kariero nadaljevala na Višjem sodišču v Mariboru, leta 1994 se je zaposlila na Ptuju, napredovala do statusa višje sodnice, od pomladi 2021 je predsednica Ptujskega okrožja. „Po duši in pro-fesiji sem civilna sodnica, civilno področje me je zanimalo že na fakulteti. Rešujem pravdne in družinske zadeve, občasno dežuram kot preiskovalna sodnica. Vrsto let sem vodila Pravdno gospodarski oddelek, znotraj slednjega še družinsko področje. Bila sem članica imple-mentacijske skupine za uveljavitev Družinskega zakonika, sem tudi mediatorka na Okrožnem sodišču v Mariboru. 2013 so me imenovali v državno komisijo za pravniško državni izpit. V okviru projekta za izboljšane kakovosti sodstva sem kot predstavnica Sodnega sveta delovne skupine članica IKSA. Šest let sem bila članica Sodnega sveta, kar si še posebej štejem v zelo veliko čast. Državni zbor me je imenoval v komisijo za presojo ustreznosti kandidatov za člane Državne revizijske komisije, sem pa tudi predsednica občinske volilne komisije na Ptuju in predsednica okrajne volilne komisije na državni ravni." »O sodnih zaostankih se v kratkem ne bo več govorilo« Predsednica Hrnec Pečnikova meni, da je slovensko sodstvo v zadnjih treh desetletjih rešilo ogromno zadev. „O sodnih zao- Albina Hrnec Pečnik je bila šest let Članica Sodnega sveta, ki med drugim odloča o imenovanjih in napredovanjih sodnikov ter imenuje predsednike sodišč. Sodelovanje v sodnem svetu si šteje v posebno čast. Dan odprtih vrat s prikazom dela na sodišču Predsednica Albina Hrnec Pečnik za konec januarja napoveduje dan odprtih vrat sodišča, ki bo v soboto, 28. januarja: „Vsem zainteresiranim - učencem in odraslim - bomo prikazali delo na sodišču. Želimo pokazati, kako poteka postopek vse od vložitve zadeve na sodišču do osnovanja spisa in predložitve slednjega sodniku. Izvedli bomo dve glavni obravnavi, eno civilno in eno kazensko. Želimo predstaviti, kakšna je vloga priče na sodišču, kakšna vloga odvetnika in tožilca, ne nazadnje želimo prikazati, kako pomembno vlogo ima pri vsem tem sodnik. V ta namen smo se povezali z Okrožnim državnim tožilstvom na Ptuju in Odvetniško zbornico na Ptuju. Obe strani sta bili nad idejo zelo navdušeni in sta potrdili sodelovanje. Natančna pojasnila o možnosti obiska na dnevu odprtih vrat bomo na naši spletni strani podali naknadno, se je pa bilo treba za obisk najaviti." stankih se v kratkem ne bo več govorilo," je poudarila in dodala: „Ko sem leta 1994 zaprisegla kot sodnica, sem prejela v reševanje 1.500 pravdnih zadev. To so bili spisi sodnikov, ki so se upokojili ali napredovali na sodišča višjega ranga. Danes imam v omari, ob hkratnem pripadu, še zgolj 30 nerešenih zadev, podobno je pri ostalih sodnikih. Slednje gotovo veliko pove o delu vseh nas sodnikov, ki ves čas zavzeto delamo, smo odgovorni in si delo dobro organiziramo." Predsednica sodišča za ptujsko sodno okrožje za prihodnje obdobje napoveduje zaposlitev še vsaj dveh sodnikov za kazensko področje, če čim prej ne bo uveden enoviti sodnik. Prizadevanja tečejo tudi v smeri, da strankam čim bolj približajo postopke medi-acije. „Ta se je na sodišču pred leti dobro uveljavila in je dobrodošla, saj stranke zadevo rešijo na hiter in enostaven način. Z mediacijo se lahko v celoti rešijo vsa sporna vprašanja, brez stroškov za stranko. Slednje velja zlasti za družinske zadeve, pri čemer menim, da morajo odvetniki stranke spodbuditi, da dajo soglasje, česar pa žal v zadnjem času ni zaslediti." V prostorih pošte bo I» v v sodišče Premike v pozitivno smer je prav tako zaslediti na investicijskem področju. Sodišče je na Vodnikovi ulici pridobilo prostore pošte, ki jih bodo preuredili v razpravne dvorane, prostore zemljiške knjige in arhiva, ki je prenatrpan s spisi. Pridobili so tudi parkirne prostore za sodnike, uredili klimatski sistem ter izvedli nekaj manjših investicij, kot je nabava službenega vozila in podobno. Mojca Zemljarič Foto: CG Ptuj • Javna stranišča na mestni tržnici Gostinec in upravljavec v kratkem stiku Medtem ko seje prijavnih straniščih na mestni tržnici občasno še zatikalo v začetnem obdobju obratovanja, zaradi izpadov električne energije, povezanih z zalivanjem z vodo, po remontu razlogov za njihovo predčasno zapiranje v popoldanskem prazničnem decembrskem času ni bilo. Po zimskem obratovalnem času bi morala biti odprta tudi v prazničnem času od 9. do 18. ure. Negodovanje ljudi, zlasti pa še obiskovalcev od drugod, je bilo veliko, ker je bila v tem času zaprta tudi večina bližnjih gostiln. Za dixije v Zelenikovi ulici, sicer skrite očem, pa niso vedeli, ker o njihovi lokaciji ni bilo podatkov na dostopnih omrežjih oz. turističnih porta-lih. Dobrih praks, ki jih poznajo v drugih turističnih mestih, ki imajo javna stranišča po dogovoru tudi v nekaterih gostilnah, morajo pa biti odprta tudi v prazničnem času, pa na Ptuju še ne poznajo. V podjetju Javne službe, ki so upravljavec mestne tržnice in tudi javnih stranišč, pravijo, da javna stranišča na tej lokaciji odpirajo in zapirajo po dogovoru skupaj z gostincem. Kot se je decembra pokazalo, to le ni najboljša rešitev. „Verjetno so gostinci tistega dne zaprli prej in so tedaj zaklenili tudi javna stranišča. Če bi nas obvestili, da se gostilna (predvidoma) prej zapira in naj tisti dan mi zapiramo sanitarije, skladno Foto: Črtomir Goznik Javna stranišča na mestni tržnici decembra občasno niso obratovala skladno z odpiralnim časom. z dnevnim redom, bi to storili. O tem pa nismo bili obveščeni," so odgovorili, pri čemer naj bi po njihovih naknadno pridobljenih podatkih šlo le za en primer, ko niso obratovala. Najemnik gostinskega lokala na mestni tržnici po dogovoru v zameno za souporabo javnih sanitarij za svoje goste dnevno skrbi za kontrolo in pregled le-teh na 90 minut, tako je zapisano v pogodbi o najemu. Čiščenje in toaletni material pa je strošek upravljavca, ki se sooča tudi s škodo zaradi van-dalskega početja, video nadzor pa ne ovira tudi drugega nedovoljenega početja, od seksa do uživanja drog. Tudi tablo z obratovalnim časom so jim pred dnevi sneli. MG petek • 27. januarja 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S Podravje • Perutnina Ptuj strateško investira v kadre Največje regijsko živilsko podjetje postaja zaželen delodajalec Perutnina Ptuj je od nekdaj slovela kot eno najstabilnejših in najuspešnejših podjetij v živilskopredelovalni panogi. Turbulentno obdobje po finančni krizi pred desetimi leti je povzročilo določena finančna prestrukturiranja in posledično lastniške spremembe ter zagon investicijskega ciklusa, ki že kaže dobre rezultate, tako poslovno kot tudi v odnosu do zaposlenih. Ker se je ta recept izkazal za izjemno učinkovitega, bodo v naslednjih letih nadaljevali s strateškimi naložbami in predvidoma investirali več deset milijonov v avtomatizacijo in izboljšanje delovnih pogojev ter zaposlene, kjer so že v letu 2022 povečali maso plač za skoraj pet milijonov evrov in enako načrtujejo tudi v letu 2023. Z vstopom strateškega lastnika v letu 2019 so v Perutnini Ptuj zagnali obsežen investicijski cikel v avtomatizacijo in okoljske projekte ter povečanje, posodobitev in op- timizacijo proizvodnje. Strateške investicije so se izkazale kot ključne za povečanje produktivnosti in dodane vrednosti, ki omogočata višanje ekonomskega standarda zaposlenih. Letos 12-odstotni dvig plač po tarifni lestvici Perutnina Ptuj je v letu 2022 vpeljala novo sistemizacijo delovnih mest in prenovila plačni sistem, tako od leta 2022 nihče v Perutnini Ptuj nima več izhodiščne plače, ki Goran Gledič, direktor za kadre v Skupini Perutnina Ptuj Perutnina postavlja nove standarde v branži Poslanstvo Perutnine Ptuj je ustvarjanje trendov in novih standardov v panogi ter razvoj v skladu s pričakovanji in željami sodobnega potrošnika. Perutnina Ptuj je tako bila prva, kije na trg lansirala barjeno piščančjo klobaso POLI (leta 1974), prva, kije vzpostavila popolno sledljivost do potrošnika, prva, kije uvedla napredni način vzreje - certificirano, piščancem prijazno rejo in prva v regiji, kije prejela certifikat »vzrejeno brez uporabe antibiotikov«, kije posebno priznanje ter potrditev najvišje kakovosti vzreje in proizvodne tehnologije. bi bila pod zakonsko določeno minimalno plačo, ob tem pa v celoti izplačujejo vse zakonsko določene dodatke in enega najvišjih regresov v panogi. V letu 2023 načrtujejo 12-odstotni dvig plač po celotni tarifni lestvici, pri čemer so z novim plač-nim modelom definirali možnost razvoja in napredovanja zaposlenih. Zaradi delovno intenzivne proizvodnje se v Perutnini Ptuj zavedajo, kako pomembna sta regeneracija in počitek zaposlenih, zato jim omogočajo subvencioni- Foto: Arhiv PP rana letovanja v počitniških kapacitetah, obisk term in medicinsko programiranega aktivnega oddiha. Vsi zaposleni so tudi kolektivno nezgodno zavarovani. »Investiramo tudi v izboljševanje delovnih pogojev, varnost pri delu in predvsem v dobro počutje zaposlenih. Zavedamo se namreč, da samo dobri delovni pogoji ali samo dobra plača nista več dovolj, temveč je za dober in zadovoljen kader treba zagotoviti oboje, kar nam je v zadnjih letih tudi uspelo, saj Perutnina Ptuj v regiji danes zaposluje že preko 4.000 ljudi, od tega dobro polovico v Sloveniji,« je poudaril Goran Gledič, direktor za kadre v Skupini Perutnina Ptuj. Možnosti napredovanja zaposlenih Prepoznavajo lastne interne talente in jim omogočajo pridobiva- nje višjih kvalifikacij za opravljanje dela in posledično tudi napredovanje na višja, zahtevnejša dela v obliki študija ob delu, opravljanje dodatnih certificiranj in usposabljanj. Za mlade omogočajo študentsko in počitniško delo, opravljanje obveznih praks, pisanje seminarskih in diplomskih nalog ter mentorstvo. Promovirajo in predstavljajo se na kariernih dogodkih, kjer študentom in dijakom predstavljamo možnosti kariernih izzivov in priložnosti v Perutnini Ptuj. Zavedajo se, da se v dinamičnem in vedno bolj konkurenčnem okolju lahko prilagajajo le s strokovnimi, motiviranimi in prilagojenimi zaposlenimi, ki so sposobni sprejemati nenehne izzive, zato v svoje vrste aktivno vabijo nove zaposlene. Trenutno imajo razpisanih več prostih delovnih mest, tako na področju najenostavnejših del v proizvodnjah kot na področju teh- ničnega in strokovnega kadra. »Za vse zainteresirane, ki bi se želeli pridružiti našemu uspešnemu podjetju, zbiramo prijave za različna delovna mesta na portalu www. mojedelo.com in po elektronski pošti na naslovu zaposlovanje@ perutnina.eu,« še dodaja Gledič. Poslanstvo Perutnine Ptuj je ustvarjanje trendov in novih standardov v panogi ter razvoj v skladu s pričakovanji in željami sodobnega potrošnika. Perutnina Ptuj je tako bila prva, ki je na trg lansirala barjeno piščančjo klobaso POLI (leta 1974), prva, ki je vzpostavila popolno sledljivost do potrošnika, prva, ki je uvedla napredni način vzreje - certificirano, piščancem prijazno rejo in prva v regiji, ki je prejela certifikat »vzrejeno brez uporabe antibiotikov«, ki je posebno priznanje ter potrditev najvišje kakovosti vzreje in proizvodne tehnologije. B. Č. Foto: Arhiv PP Ptuj • Iskanje najemnika še ni obrodilo sadov Lokal pod gledališčem še vedno zaprt Pred približno tremi leti je ptujski občinski svet obravnaval poročilo o delovanju Mestnega gledališča Ptuj (MGP) v letih 2018 in 2019. Ena ključnih ugotovitev nadzornikov seje nanašala na domnevne nepravilnosti pri oddajanju lokala pod gledališko stavbo, posledica česar je bila odpoved najemnega razmerja med gostincem in gledališčem. V vmesnem času seje spremenilo še lastništvo stavbe, to je prešlo v roke občine, ki pa doslej z iskanjem najemnika za gostinski lokal ni imela sreče. MA r _/ J v - t ni 1 1 1 Foto: ČG Lokal pod gledališčem je prazen že več kot dve leti. Po pokritju celotnega dela dolga banki je lastništvo gledališke stavbe konec leta 2020 prešlo v last občine. Ta je kmalu za tem naročila etažiranje in izpraznitev gostinskega lokala, v katerem je dolga leta deloval Legend pub. Vse od takrat naprej pa je ta del objekta prazen. »Namera za oddajo lokala pod ptujskim gledališčem je bila objavljena 7. 9. 2022, vendar se nanjo nihče ni prijavil. Mestna občina Ptuj ima vsa soglasja za izvajanje dejavnosti na navedeni lokaciji in bo v bližnji prihodnosti znova objavila namero za oddajo,« so pojasnili na občini. Prostor so sanirali, saj je bil vlažen in potreben prenove. Uredili so ga do te mere, da je primeren za oddajo. Na občini pravijo, da je to eden redkih občinskih poslovnih prostorov, ki ni zaseden: »Trenutno nimamo praznih urejenih poslovnih prostorov v lasti MO Ptuj.« Brez najemnika so še vedno tudi na ptujskem gradu. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je pojasnil, da kljub več poskusom iskanja gostinca, ki bi prevzel izvajanje te storitve v grajski kavarni, niso bili uspešni. Niti nizka cena najema, ki znaša nekaj več kot 400 evrov, nikogar ni prepričala, da bi se opogumil in v tem prepoznal poslovno priložnost. Kljub temu da sta oba lokala na odličnih lokacijah - sredi mesta in v idilični grajski kulisi - je to le še en kazalnik, da je gostinstvo ena izmed panog, ki se srečuje z resnimi težavami. Dženana Kmetec Ormož • Lani razdelili skoraj ves denar 35.000 evrov za male čistilne naprave Občina Ormož je pred kratkim objavila razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav. V ta namen imajo zagotovljenih 35.000 evrov. Prav toliko denarja je bilo na voljo tudi v lanskem letu. Skoraj ves denarje bil porabljen. Foto: Primorske novice Upravičenci lahko pridobijo do 50-odstotno subvencijo oz. največ 1.000 evrov za nakup in vgradnjo posamezne male čistilne naprave. Do nepovratnih sredstev za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav so upravičeni lastniki (več)stanovanjskih stavb ter društva s statusom javnega interesa s sedežem v občini in so lastniki ali upravljavci objekta, ki služi izvajanju dejavnosti društva. Gospodinjstva, ki se bodo med seboj povezala in vgradila skupinsko čistilno napravo (za večstanovanjski objekt ali več stanovanjskih stavb), bodo upravičena 1.000 evrov za prvo enoto, za vsako nadaljnjo pa 500 evrov, posamezni objekti pa bodo v primeru nakupa in vgradnje nove male komunalne čistilne naprave deležni do 50 % subvencije oz. največ 1.000 evrov. Upravičeni stroški so stroški dobave, vgradnje in montaže čistilne naprave. Upravičenec lahko kandidira za sredstva za en objekt le enkrat, do subvencije pa niso upravičene pravne osebe. Prijavitelji morajo vlogo z vsemi dokazili oddati v sprejemno pisarno ali priporočeno poslati na naslov občine najkasneje do vključno 29. septembra. Monika Horvat 10 Štajerski Kultura petek • 20. januarja 2023 Knjigarnica Še ne povedane zgodbe Skrb za telesno kondicijo je vseprisotna v današnjem času - pogosto le zaradi trženjskih učinkov. Zadnja leta opažam pravo medijsko eksplozijo skrbi za dvig imunskega sistema, za vnašanje vitaminov in mineralov v naša telesa. Manj in skorajda sramežljivo je prisotna skrb za vse preostale človeške sposobnosti, ali bolje odlike, kot so socialne veščine, bralske in miselne spretnosti, razvijanje argumentiranega dialoga, splošna razgledanost, estetske vrednote, zmožnost empatije, spoštovanje vseh živih bitij in celotne narave, razumevanje in sprejemanje naravnih pojavov ...(Oprostite, a včasih pomislim: pa kaj čem, kaj mi država, če narava s človečnostjo vred počasi propada.) Oh, zgornji uvodni zapisek je res mukotrpen. Zato začenjam znova: Zraven spodbujanja telesnega zdravja je zelo pomembna skrb za razvijanje in ohranjanje umskih sposobnosti in čustvenega ravnovesja. K temu najbolj pripomorejo bralne navade ter skrb za kulturno udejstvovanje. Ah, dragi bralci, tokrat bom raje začela brez uvoda. Še ne povedane zgodbe je naslovljena 56. knjiga iz zbirke Kinotečni zvezki. Izdajatelj je Slovenska kinoteka - filmski muzej (www. kinoteka.si). Podnaslov se glasi: Režiserjeve beležke o izgnanstvu, družini in filmu, njen avtor pa je priznani in priljubljeni hrvaški režiser Rajko Grlic (1947), zdaj profesor filmske teorije na univerzi Ohio. Priznam, da sem ob knjigi, ki ima značaj osebne in univerzalne zgodovine, pričakovala neko podobno, zanimivo in atraktivno branje, kakor mi je bila knjiga Voli me više od svega: Priče o propadanju filmske dive Mire Furlan (1955-2021), ki še ni prevedena v slovenščino in si jo lahko izposodite v Študijskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča. Kako brezpametno sem razmišljala, le kako bi lahko pričakovala običajne življenjske zapiske in prigode filmskega ustvarjalca takega formata! Naj spomnim na njegove filme: Bravo maestro (1978) z Radetom Šerbedžijo, Samo jednom se ljubi (1981) z Mikijem Manojlovicem, V čeljustih življenja (1984), po odličnem romanu Dubravke Ugrešic.. Knjiga, ki jo je prevedla Zenja Leiler Kos, začenja z daljšim citatom, ki je pobran s spletne strani vinarija.com in natančno opisuje klasičen postopek odpiranja buteljčnega vina. Zelo natančen. Na strani devet sledi Predgovor, kjer avtor Rajko Grlič predstavi sebe in svoje prednike. Med drugim pravi: Moja družina, če jo pogledamo podrobneje, prej ko na zgledno meščansko družino spominja na selitveni servis.« Selimo zanesljivo in hitro! Selimo kakovostno! Selite se z nami!« Tako nekako bi lahko pisalo na našem družinskem grobu. Razni Gerlichi, Grlici, Izraeli, Klingebergi, Huni, Cekici, Kostinčerji, Schwarzi, Domanyji, Alčevici, Brozovici, Janeši, Hardyji, Glavaši in na stotine drugih so se vraščali v to družinsko drevo in od njega odpadali, kot da stoletja ne počno ničesar drugega, razen da se selijo. Po tem in širših prostorih Evrope... V vseh teh selitvah in zmedi življenjskih prostorov je samo Zagreb, majhno mesto na robu Evrope, že stoletja točka naših združevanj in razhajanj . Kakšen knjižni uvod! nadaljevanje ima naslov Leksikon še ne povedanih zgodb. In res je ogrodje pripovedi leksikalno, od črke do črke, a vsaka črka začenja s strokovnim, ali pa tudi bolj poljudnim filmskim izrazom - tujko, ki pa je tako udomačena v filmskem svetu in pri filmoljubih, da prevod ni potreben. Torej: A naznanja pojem Animal Movies. Avtor izpiše značnico, da so to filmi, v katerih so glavni junaki živali ter našteje najbolj razvpite (King Kong, Lassie se vrača, Zrelo, 101 dalmatinec, Volk samotar) in doda brezštevilne risanke, lutkovne filme in dokumentarce. Nato sledijo posamezni memoarski pasusi, ki so označeni kakor v leksikonih, z drobno puščico, ob tem navede kraj in letnico. Pisanje ni historično zaporedno, marveč preskakuje glede na tematiko, kar daje branju poseben čar. Pravzaprav je ta knjiga svojstvena spominska in hkrati poučna proza, ki se dotika bivše države Jugoslavije, kakor tudi učbenik za vse tiste, ki se tako ali drugače ukvarjajo s sedmo umetnostjo. Kar se pa tiče preduvodnega citata o odpiranju vinske steklenice, je premišljeno, metaforično izbran, dojame bralec tedaj, ko avtor navaja priznane vinarje in udejstvovanje na filmskih festivalih (tudi Ščurek in Kristančič). Upam, da bo knjiga Še ne povedane zgodbe (381 strani s spremno besedo vred) tudi vam privlačno, poučno in prijetno branje. Liljana Klemenčič Ps.: Zdaj vem, da sem imela težave z uvodom današnje Knjigarnice -enostavno, ker ima priporočeno branje tako odličen uvod in vse za tem. Ptuj • Galerija mesta Ptuj z Inventuro 2.0 Pogled v ustvarjalnost ptujskih umetnikov V Galeriji mesta Ptuj so odprli prvo letošnjo razstavo z naslovom Inventura 2.0, na kateri so na ogled dela sodobne likovne produkcije 32 ptujskih ustvarjalcev in ustvarjalk Gre za enajst slikark in slikarjev, šest intermedijskih umetnic in umetnikov, pet grafičark, devet fotografinj in fotografov ter samo enega kiparja: Doro Benčevič, Gabrijela Berliča, Andreja Božiča, Aleksandra Brezlana, Davorina Ciglar-ja Milosavljevica, Tjašo Tio Cush, Aleksandra Farazina, Borisa Fariča, Jožeta Foltina, Jerneja Forbicija, Mita Gegiča, Roka Goloba, Stojana Kerblerja, Dušana Kirbiša, Martine Korošec, Alje Košar, Blažke Križan, Andreja Lamuta, Branka Lenarta, Bojana Lubaja, Tomaža Plavca, Ajde Podgorelec, Sandre Požun, Tamare Rimele, Blaža Rojsa, Gregorja Samasturja, Klarise Sipoš, Aleksandra Štumbergerja, Stanke Vauda Benčevič, Tanje Verlak, Ma-rike Vicari in Metke Zupanič. Kustos razstave je Marko Ko-šan, ki pravi, da je cilj zaokroženih preglednih razstav, kakršna je tudi Inventura 2.0, vendarle v prvi vrsti pragmatičen: poiskati in pokazati domet ustvarjalnega potenciala na Ptuju, ki je, kar se tiče sodobne vizualne umetnosti, z osupljivo energijo vzcvetelo s festivalom Art Stays, Galerijo FO.VI v Strnišču in pred petimi leti še z začetkom delovanja Galerije mes- Foto: Črtomir Goznik V Galeriji mesta Ptuj so na ogled dela sodobne produkcije ptujskih ustvarjalcev, umetnikov, ki so rojeni na Ptuju, živijo na Ptuju oz. so kako drugače povezani s Ptujem. ta Ptuj. „Čeprav razstava, enako kot njena predhodnica pred petimi leti, nosi naslov Inventura, nikakor nismo hoteli, da bi pomenila zgolj inventarizacijo in tehnični popis del umetnic in umetnikov, ki bodisi izhajajo s Ptuja in okolice, ali pa tukaj živijo in delujejo. Ustvarjalci so se s svojimi deli prijavili na razpis oz. poziv galerije, že z odzivom nanj pa so izrazili pripadnost temu okolju. Pomembnejši (subjektivni) merili selekcije sta bili inovativen pristop in vzmerljivost umetni- škega nagovora," še pove kustos Košan, ki je opravil ožji izbor in napisal tekst v katalogu razstave Inventura 2.0 - Sodobna likovna produkcija ptujskih ustvarjalcev. Galerija mesta Ptuja je namreč tokrat k sodelovanju povabila zunanjega kustosa zaradi čim bolj objektivnega ovrednotenja umetniške scene Ptuja. Razstavo je odprla ptujska županja Nuška Gajšek. Razstava je še en dokaz, kako je to mesto bogato, da ima marsikaj pokazati, je povedala. Galerija si zasluži tako množičen obisk, kot je bil ob tej priložnosti, vsak dan v letu. Prepričana je, da jim bo s skupnimi močmi to uspelo. Galerija mesta Ptuja je še po petih letih vedno nedostopna za invalide oz. je brez dvigala, ki ga nujno potrebuje tudi za prinašanje in odnašanje razstavnega materiala. Prav tako pa je še vedno tudi izjemno kadrovsko podcenjena. Vodja galerije je zaposlen za polovični delovni čas. MG Ptuj • Razstava o arheoloških raziskavah na Panorami Nov pogled na preteklost antične Petovione V ptujskem gradu je od srede decembra preteklega leta na ogled razstava Vojna in mir: Arheološke raziskave na Panorami na Ptuju leta 2020. Izkopavanja na tem območju so pripeljala do presenetljivega odkritja obzidja legijskega tabora. Po razstavi, ki je nastala v sodelovanju PMPO in Inštituta za arheologijo ZRC SZU, je vodila njena avtorica Iva Ciglar. Razstava je v bistvu prikaz celotnega bogastva Panorame, ki so ga razkrile raziskave na majhnem prostoru, velikem okrog 60 m2. Panorama je eno najpomembnejših arheoloških območij Ptuja, odkritja zadnjih let pa odpirajo nov pogled na preteklost antične Petovione, ki jo zaznamujeta dve obdobji: čas vojaške utrdbe v 1. stoletju in čas civilnega mesta od 2. do prve polovice 5. stoletja. Gre za prikaz georadarskih posnetkov, na katerih je mogoče videti, kaj je pod zemljo, kot temne ■ sledi se vidijo zidovi, ulice, območja močnejših ruševin in tlakov ter samih najdb. Na malem izkopnem polju so v letu 2020 odkrili obzidje s stolpom in sedem faz rabe prostora. Šlo naj bi za t. i. legijski tabor, ki je bil oporišče legije - enote s 5.000 do 6.000 vojaki. Tabor je po vsej verjetnosti zajemal prostor Panorame in Vičave. V steklenih vitrinah si je mogoče ogledati najdbe. Iz obdobja, ko je mesto najbolj cvetelo, so izkopavanja odkrila obrtniške delavnice na samem robu mesta. Na ogled so koščene šivanke, lasnice, zapestnice in koščena igralna kocka, podobna današnji kocki za igro Človek, ne jezi se (sicer so bile igre za srečo zelo razširjene v vsakdanjem življenju Rimljanov), steklena jago- Foto: Črtomir Goznik Iva Ciglar, avtorica razstave Vojna in mir: Arheološke raziskave na Panorami na Ptuju leta 2020. V ptujskem gradu je na ogled od decembra 2022. da, stekleni igralni žeton, lončena posodica za mazila in še veliko drugega. Iz livarske delavnice pa je zagotovo najbolj dragocen bronasti kipec boga ognja in kovaštva i, < »^»jii pa m i; I * I Foto: Črtomir Goznik Na Panorami bodo postavili rekonstrukcijo nekdanjega obzidja. Vulkana. Med najdbami na Panorami sicer prevladujejo keramični predmeti, predmeti za vsakdanje življenje. Na vrhu Panorame je stala prva krščanska cerkev. Raziskave bodo nadaljevali tudi na območju te cerkve. V okviru projekta Transfer bodo na Panorami postavili tudi rekonstrukcijo obzidja, kar bo na-zornejši prikaz, kakšna je bila nekdanja Petoviona, je še povedala Iva Ciglar, ki je razstavo Vojna in mir poimenovala tudi zaradi značaja samih odkritij, vojaškega življenja in obdobja po njem. Vse, kar se danes dogaja v zvezi s Panoramo in odkritji na tem prostoru, pa znova oživlja idejo o mostu, ki bi vodil iz Term na Panoramo. V preteklosti so nekateri že vedeli, zakaj bi bil potreben ta most. Boljšega izhodišča za prihod v mesto namreč ni. MG petek • 27. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Polenšak • Večer s starimi kmečkimi zimskimi opravili Po delu še petje, ples in malica Člani turističnega društva Polenšak, ki ga vodi predsednik Franc Kukovec, so se v turističnem domu družili ob starih kmečkih opravilih. V roke so vzeli delo, kije bilo ob zimskih večerih značilno za štajersko podeželje, ljudje po vaseh so se ob njem veselo družili. Tako je vsako leto tudi na Po-lenšaku. Okoli 60 ljudi dobre volje in pridnih rok je prikazalo različna nekdanja opravila. Največja skupina zbranih ob omizju, več kot 30 parov rok, je trla in čistila orehe. Jedrca bodo počakala do poletja, ko bodo za razstavo kruha in pogač na tradicionalni polenški žetvi spekli potice in različna peciva. Domača izdelava metel je predraga V vsakem kotu turističnega doma se je dogajalo nekaj zanimivega. Mojster Franc je delal sirko-ve metle. Povedal je, da jih sicer v večjem obsegu ne izdeluje, saj jih je na sejmih moč kupiti po zelo ugodni ceni. Na večeru nekdanjih zimskih kmečkih opravil je sirko vzel v roke zgolj za prikaz te nekdanje obrti. Mirko in Janez sta brusila nože, Drago in Rado sta poskrbela Žetev letos slavi 60 let „Ob zimskih opravilih se v našem društvu družimo tradicionalno vsako leto. To so dejansko že priprave na naš praznik žetve, letošnji bo jubilejni, 60. po vrsti. Dogajanje bo tri dni, od 14. do 16. julija. Med drugim bomo pripravili muzikal s prikazom zgodovine in razvoja društva," je napovedal predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec. za klobase. „Malo svinjskega, malo govedine, klobase bodo zagotovo odlične. Naredila sva okoli 15 kilogramov mase," sta povedala. Klobase so še sveže dali v lonec in pekač, jih skuhali in spekli ter se z njimi okrepčali po opravljenem delu. Jm • • | V V • I • Česali perje in luščili koruzo Skupina štirih žensk se je na večeru starih opravil lotila česanja perja. Ja, tudi to so počeli nekoč, ko so ljudje skoraj vse pridelali in izdelali doma. Perje od domače perutnine so posušili in shranili v vreče, ob dolgih zimskih večerih so ga ženske česale (skubile), kar pomeni, da so ostre dele peresc ločile od mehkega puha. Veliko ur dela in dosti pridnih rok je bilo treba, da so načesale perja za en vzglavnik, kaj šele za blazino ali odejo. Tudi večino dela na njivah so nekoč opravili ročno ali s pomočjo Ženske pri česanju perja. Zamislite si, kako dolgo je trajalo, da so ga sčesale za celo odejo ali blazino. Letina orehov je bila dobra, zato so imeli zbrani ob omizju s trenjem in čiščenjem veliko dela. krav in konjev. Ker so koruzo trgali v klasih, jo je bilo najprej treba zličkati in nato še zluščiti. Kako so jo luščili, so prav tako prikazali na Polenšaku. Z likalnikom levo in ■ I v • • v • desno, da žerjavica zazari Še k dvema opraviloma, za kateri so pri hiši poskrbele gospodinje. Pranje, sušenje in likanje perila je bilo pred desetletji bistveno drugačno kot danes, ko vse to večinoma opravijo električni gospodinjski aparati. Ko so gospodinje nekoč prale perilo, je bilo za začetek treba iz studenca ali potoka prinesti vodo. Vedra so si oprtale kar na ramena, kot je to prikazala Marta, ki je žehto perila oprala v lesenem škafcu in z ribežem. Ko je perilo suho, je na vrsti likanje. Zanj je poskrbela Jožica, likanje z likalnikom na oglje je bilo zelo zanimivo pogledati. Jožica je k oglju v likalnik dala jabolčni olupek, da je ustvarila aromo, sicer pa Drago, Jože in Rado so poskrbeli, da druščina ni ostala lačna. je bilo oglje v likalniku žareče rdeče. Ko se je ohladilo, je gospodinja z likalnikom malo zanihala sem in tja, oglje je ponovno zažarelo. Li-kalnik na oglje ni imel regulatorja toplote, zato so morale biti ženske s temperaturo zelo previdne. Res pa je tudi, da sta bili nekoč glavni tkanini pri hiši bombaž in lan, blago je bilo platno, ki za likanje tudi ni bilo tako občutljivo. Tako veselo in zanimivo je bilo na Polenšaku v sredini januarja, bil je petkov večer. Ko je družba delo opravila, je sledilo veselo druženje s pogovori, pesmijo in plesom do poznih večernih ur. Več kot odlično so teknile tudi domače klobase, ki so jih pripravili domači mojstri. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Videm • Trije tedni fašenka so pred vrati Koranti Demoni so pripravljeni Korantija Mirka Slatiča, predsednika KTED Koranti Demoni in dolgoletnega člana, je pripravljena. Pripravljena na začetek fašenka, čas veseljačenja, rajanja ter ohranjanje tradicije. »Ne naježi se mi več koža, ko prvič zaslišim zvonce, ampak, ko imaš to rad, komaj čakaš... Vedno sem bil korant in dokler bom živ, bom korant,« je dejal Slatič in najlepše povzel svojo zavezanost korantom in s tem fašenski tradiciji. Priprave na pustni čas, ki bo letos nekoliko krajši kot lani, v društvu s sedežem na Poslančevi domačiji v Vareji, potekajo že več mesecev. »Že pozno jeseni se sestane-mo in opravimo pregled korantij, pred svečnico se na občnem zboru dogovorimo glede obiskovanja karnevalov, povork ter drugih prireditev.« In teh vsekakor ni malo. Ko je Slatič začel naštevati vse obveznosti, ki se začnejo na svečnico oz. na korantovem skoku, ki se ga bodo člani KTED Koranti Demoni udeležili v Podlehniku in na Ptuju, se seveda porodi vprašanje, ali se ne bodo člani že prve dni fašenka iztrošili. A predsednik društva je samozavestno odgovoril: »Če smo lani zdržali 30 dni, bomo še letos.« O tem, kaj porečejo na natrpan urnik gostovanj doma in v tujini partnerke, pa se je nagajivo nasmehnil in odgovoril: »To pa je problem.« Sicer pa Demoni ohranjajo tudi tradicijo obiskovanja domačinov, ko se sprehodijo od hiše do hiše ter z zvonjenjem odganjajo zle duhove ter prinašajo srečo. »Ljudje nas radi sprejmejo. Če nas ni, nas sprašujejo, kaj je bilo narobe.« Pustno tradicijo pod okriljem društva neguje okrog 60 članov, moški, ženske in otroci. Vsak je dobrodošel, ob tem pa se društve-niki zavedajo, da jim lahko le s sodelovanjem in dobrim delom uspe uresničiti cilje. Enega od teh so dosegli; pred tremi leti so v man-sardnih prostorih uredili zbirko pustnih likov z Dravskega polja, kjer si je mogoče ogledati koran-tovo opravo, ki jo nosijo Podlehni-čani, pa Lancovljani, razstavljena je tudi korantija žal preminulega Darka Cafute, korantovo rekonstrukcijo iz kozje kože, ki je bila značilna za Haloze, pustni lik babe, ki deda nosi, ruse in oračev. Člani pa so dejavni tudi v ostalih sekcijah društva, s katerimi prijateljske vezi ohranjajo tudi čez leto. »Korantije pri nas pospravimo s pepelnico, nato pa začne delovati letna sekcija, s katero prav tako obiskujemo letne karnevale, izvajamo pa tudi druge delavnice, srečanja ... Uredili smo piknik prostor, društvene prostore ... Ponosni smo lahko na delo, ki smo ga opravili, ter na dob- Foto: Mojca Vtič Predsednik Kulturnega, turističnega in etnografskega društva Koranti Demoni Mirko Slatič v muzeju, ki so ga društueniki odprli na dan kulturnega praznika pred tremi leti. ro in vestno ohranjanje kulturne in etnografske dediščine ter prenašanje na mlajše rodove.« Mirko Slatič si želi, da bi jim ljubezen do fašenka uspelo ohraniti in bi ga negovali tudi mladi, kajti pre- pustiti se demonu koranta je bojda edinstvena izkušnja. Predsednik društva svoje korantije nikdar ne pusti vnemar, ves čas je na preži, da je oprava primerno zračena, zaščitena pred molji in torej pripravljena na fašenk, na obdobje, ko se Slatič pomladi. »Ko si nadenem korantijo, sem prepričan, da jih štejem 25 ali še manj, čeprav se približujem 60 letom,« je še smeje dodal. Mojca Vtič 12 Štajerski Črna kronika petek m 20. januarja 2023 Spodnje Podravje • Poplavljanje Pesnice povzročilo kar nekaj težav 81-letni Ciril: »Česa takega ne pomnim« »Česa takega ne pomnim,«je ob močno narasli reki Pesnici na Forminu v občini Go-rišnica, ki je v torek zalila dvorišče dveh stanovanjskih objektov, povedal lastnik, 81-letni Ciril Horvat. V delu naselja Formin so minuli torek vaščani strahoma pogledovali proti močno narasli Pesnici, ki je že zgodaj zjutraj začela presta-pljati bregove. Voda je nato drla čez najbližje dvorišče dveh stano- vanjskih hiš. »Okoli polnoči sem odšel pogledat ven, a je bilo še vse mirno. Potem pa sem prišel ob pol petih zjutraj in je bilo že vse v vodi. Teklo je preko škarpe na dvorišče. Voda je prekrila tla v višini 10 cm,« Kako in kdaj bo stekla sanacija? Za vzdrževanje vseh vodotokov v porečju reke Drave je kot koncesionar zadolženo Vodnogospodarsko podjetje Ptuj. Njihov predstavnik Gašper Černigoj, kije bil ob poplavljanju Pesnice na terenu, je povedal: »Najprej je treba počakati, da vodostaj pade. Sledil bo popis škode, nato pa bomo videli, kako naprej - ali bomo ukrepali preko sanacijskega načrta ali pa bo šlo za redno vzdrževanje. Težko pa rečem, kdaj bi lahko prišlo do kakšnih aktivnosti, kajti naše podjetje zgolj predlaga, na Direkciji za vode pa je, da sredstva za sanacijo odobri ali pa ne...« je povedal lastnik Horvat, ki je ob tem tudi dejal, da ga zelo jezi, kako država ravna na tem področju. Nekoliko višji nasip že leta le obljubljajo »Že večkrat so iz VGP Drava prišli pogledat in obljubljat, naredilo pa se ni nič. Rekli so, da bodo za 20 cm povišali nasip, a kot rečeno, iz tega ni bilo nič. Mi plačujemo davke, država pa za narod ne poskrbi. Struga bi morala biti poglobljena in očiščena,« je še dejal in dodal, da je sicer reka že nekoč prestopila bregove, toda nižje, nikdar pa ne v tem delu. »Če protipoplavnih vreč ne bi bilo, bi bilo hudo. Česa takega še v svojem življenju nisem videl,« je bil še jasen Horvat ter Takole je voda zalila dvorišče dveh stanovanjskih hiš. Domačini pravijo, da česa takega ne pomnijo. obenem hvaležen gasilcem za vso pomoč. t| t I I V» • Gasilci in domačim s protipoplavnimi vrečami Vtl • V V* VI I preprečili še večjo škodo Okoli 60 gasilcev iz celotne GZ Gorišnica se je borilo z naraslo Pesnico, za delo je poprijelo še približno 20 domačinov, ki so polnili protipoplavne vreče ter z njimi zgradili nasip praktično ob celotni strugi Pesnice do konca vasi. »Zgradili smo skupaj okoli 350 metrov dolg nasip v višini 20 cm ter tako pred poplavami obvarovali več stanovanjskih objektov. Napolnili smo okoli 750 velikih vreč. V veliko pomoč so nam bili tudi domačini, ki so z dvema traktorjema razvažali vreče in z bagri očis- Gasilci so v dežju polnili protipoplavne vreče ter z njimi gradili nasipe ob podivjani reki in jih nastavljali pred vrata ogroženih objektov. Tako je eno izmed hiš zalila podtalnica. tili odtočne jaške. K sreči do vdora poplavne vode v hiše, razen tam, kjer je prišlo do dviga podtalnice, ni prišlo. Stanje se je začelo umirjati popoldan, ko je gladina vode začela počasi upadati. Reka je sicer v dopoldanskem času izjemno hitro narasla. Sam sem 15 let poveljnik, dobrih 30 let delujem kot operativec, toda česa takega še nisem videl,« je po obsežni intervenciji, ki je trajala skoraj cel dan, strnil poveljnik domačega gasilskega društva in vodja intervencije Danilo Zebec. Na drugi strani so se z naraslo Pesnico borili tudi v sosednji vasi Osluševci, v občini Ormož, kjer je približno 25 gasilcev polnilo vreče ter z njimi pred poplavami zaščitilo tri stanovanjske hiše in gospodarsko poslopje. Monika Horvat Slovenske gorice • Dimniški požari in vdori meteornih vod Ko se vnamejo saje December in januar sta meseca, ki veljata za najbolj požarno aktivna, saj takrat v povprečju beležimo dva- do trikrat več požarov kot v ostalem delu leta. Na seznamu vzrokov za nastanek požara pozimi poleg najpogostejšega - dimniškega - najdemo še vžig drv, adventnega venčka, pregretje peči ali pa zagori zaradi pozabljene hrane na štedilniku. Kadar peči ne uporabljamo pravilno ali dimnika ne vzdržujemo ustrezno, lahko zagorijo saje; takrat je pogosto potrebna gasilska intervencija. Slovenjegoriški gasilci so zadnje dni pogosto na terenu, med drugim tudi prav zaradi dimniških požarov. Vnete saje v dimniku so bile najbrž vzrok torkovega požara v naselju Biš v Trnovski vasi. Gasilci in policisti so bili o njem obveščeni okrog 15. ure, na prizorišče so prihiteli domači gasilci iz PGD Biš, na pomoč pa so poklicali še kolege iz sosednjega društva PGD Vitomar-ci. Na srečo je požar še v začetni fazi uspelo pogasiti že lastniku, gasilci pa so počakali, da se je dimnik ohladil in ga pregledali še s termovizijsko kamero. Obenem so lastniku svetovali, da z nadaljnjim kurjenjem počaka, da dimnik najprej pregleda dimnikar. Ptujski policisti škodo ocenjujejo na približno 5.000 evrov, so pa za požar že izključili tujo krivdo. Komaj so zaključili opazovanje v Bišu in slekli zaščitne obleke, so gasilci iz omenjenih društev slabo uro po polnoči, v noči na sredo, znova odhiteli na intervencijo, tokrat v Hvaletince v občini Sveti Andraž. Tudi tam so v stanovanjski hiši gorele saje, ki so jih družno pogasili. Uspelo jim je preprečiti večjo škodo, nato pa so tudi tam ponovili ustaljeni postopek: prezračili so prostore, počakali, da se je dimnik ohladil, ga pregledali s termovizij- sko kamero in odsvetovali kurjenje do prihoda dimnikarja. Zaradi snega in obilice dežja so narasli vodotoki, med njimi tudi Pesnica, ki je pošteno prestopila bregove in se razlila po bližnjih njivah in travnikih. Marsikomu pa so jo zagodle meteorne vode, ki so poplavljale zlasti kleti. Regijski center za obveščanje Maribor je tako v minulih dneh dvakrat na pomoč klical gasilce, da so izčrpali vodo iz stanovanjskih objektov v Lenartu in Sveti Trojici. SD Foto: PGD Vitomarci V Hvaletincih so v dimniku zagorele saje; požar so z roko v roki pogasili andraški in trnovski gasilci. Gasilci so bili na delu tudi zaradi meteornih vod, ki so zalile kleti. Koliko dni pred Petrovim (28.) stolom grmi, toliko po njem mrazi. Danes bo na Primorskem in v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod povečini oblačno. Na jugovzhodu bo občasno naletaval sneg. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, na Primorskem okoli 2, najvišje dnevne od -1 do 3, na Goriškem in ob morju do 8 °C. Napoved za Podravje oblačno gPIEW Nedelja 29.1. oblačno Ponedeljek 30.1. pretežno oblačno Foto: MH Foto: M H Foto: MH Foto: SD Vir: ARSO Rokomet Močno stopile skupaj... in uspele! Stran 14 Nogomet Nekdanji trener Zavrča z Avstrijci do zmage Stran 14 Atletika Anej drugi, Maji in Veroniki zmanjkal kanček sreče Stran 15 Tenis V reprezentanci znova tudi Blaž Rola Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Športnik leta 2022 v MO Ptuj tednik {Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zidanškova petič, Čeh četrtič zapored V četrtek je v dominikanskem samostanu na Ptuju potekala prireditev Športnik leta v mestni občini Ptuj. Začetki te tradicionalne prireditve segajo v leto 1957, le šestkrat doslej ni bila izvedena, zato je letošnja jubilejna, 60. po vrsti. Smetano izbora sta tudi letos pobrala Tamara Zidanšek v ženski in Kristjan Čeh v moški konkurenci. Članica TK Terme Ptuj je najboljša petič zapored, član AK Ptuj pa četrtič. Tamara Zidanšek trenutno zaseda mesto znotraj TOP 100 igralk sveta in je že nekaj let najboljša slovenska teniška igralka. Za njo je solidno tekmovalno leto 2022, ki ga je dobro začela. Najprej je prišla do polfinala WTA turnirja v Adelaidi in do 3. kroga Odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu. Ta dva odlična rezultata sta ji prinesla tudi najvišje mesto do sedaj v njeni karieri, 28. februarja 2022 je bila uvrščena na 22. mesto svetovne ženske računalniške teniške WTA lestvice. Kasneje je prišla še do tretjega kroga grand slam turnirja v pariškem Rolland Garosu. Ob dobrih rezultatih med posameznicami je Tamara nanizala nekaj dobrih rezultatov tudi med dvojicami. Največji uspeh je dosegla skupaj z Avstralko Ellen Perez, s katero sta junija osvojili turnir na travi v nizozemskem 's-Her-togenboschu. Med dvojicami Tami trenutno zaseda mesto znotraj TOP 50 igralk sveta. Drugo in tretje mesto v izboru za naj športnico MO Ptuj sta osvojili Nina Potočnik (Goja tenis center) in Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj). Potočnikova se je z nekaterimi dobrimi nastopi povzpela na 270. mesto na WTA lestvici. Med drugim je osvojila turnir serije W25 v nemškem Leipzigu, igrala pa je tudi v finalu turnirja W60 v srbski Vrnjački Banji. Njena najodmevnejša zmaga lani je bila dosežena v Pokalu Billie Jean King, ko je Sloveniji zagotovila odločilno točko v dvoboju proti Kitajski (zmaga proti Xiyu Wang). Domjanova se je lani veselila dveh naslovov članske državne prvakinje, v svoji paradni disciplini metu diska in v suvanju krogle. V moški konkurenci dvoma ni bilo, prvo mesto je osvojil Kristjan Čeh, ki je prvo mesto zasedel tudi na izboru za najboljšega športnika Slovenije. Za Kristjanom je najboljša sezona v njegovi športni karieri, saj je v metu diska v letu 2022 dobil kar 19 od 21 tekem, na katerih je tekmoval. Največjo zmago je dosegel na svetovnem prvenstvu v Eugeneu, ko je za zlato medaljo disk vrgel 71,13 metra. Veselil se je tudi srebrne medalje na evropskem prvenstvu v Munchnu. Svoj primat v metu diska je potrdil tudi s skupno zmago v Diamantni ligi, kjer je na tekmovanju v Birmin-ghamu popravil osebni rekord v metu diska, ki sedaj znaša 71,27 metra. Za Čehom sta se zvrstila Uroš Krajnc (Footgolf klub Ptuj) in Sašo Stojak (Strelski klub Ptuj). Krajnc je predstavnik novejšega športa - fo-otgolfa - in je bil lani najuspešnejši slovenski igralec v tem športu - postal je državni prvak. Na mednarodnih tekmovanjih je solidno nastopil na turnirjih na Slovaškem in Madžarskem, medtem ko je zablestel z zmago na velikem mednarodnem turnirju na Ptuju Slovenian Footgolf Open FIFG 500. Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh je ob nazivu Športnika leta 2022 v Sloveniji lovoriko najboljšega pričakovano dobil tudi v MO Ptuj. Članica TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek se trenutno v Avstraliji pripravlja na nadaljevanje sezone. Stojak je zadnjih nekaj let najboljši ptujski strelec z zračno pištolo. Lani je z ekipo SK Ptuj osvojil drugo mesto v Pokalu Slovenije v 1. A državni ligi v streljanju v zračno pištolo. V tem tekmovanju je kot posameznik zasedel drugo mesto. Tudi na državnem prvenstvu je med posamezniki osvojil drugo mesto, skupaj s klubsko sotekmovalko Majdo Raušl pa je postal državni prvak med mešanim pari v streljanju z zračno pištolo. Med ekipami najboljši strelci in rokometašice Naziv najboljše moške ekipe je pripadel Strelskemu klubu Ptuj, ki je že vrsto let stalnica med najboljšimi slovenskimi klubi v streljanju z zračno pištolo. V 1. A državni ligi so se dobro znašli v novem tekmovalnem liga-škem sistemu v dvobojevanju, saj so zasedli drugo mesto. Najprej so suvereno zmagali v treh kvalifikacijskih krogih, nato pa so v finalnem delu tekmovanja zaostali le za SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem. Pod nov velik ekipni ptujski uspeh so se podpisali Sašo Stojak, Matija Potočnik, Zlatko Kostanjevec in Majda Raušl. Ob uspešnem ligaškem nastopu so člani Strelskega kluba Ptuj zasedli ekipno šesto mesto na državnem prvenstvu v streljanju z zračno pištolo. Iz SK Ptuj prihaja tudi najuspešnejši trener lanskega leta v MO Ptuj - Zlat-ko Kostanjevec. Najboljša ženska ekipa je postala Ženski rokometni klub Ptuj. Za ptujskim rokometnim kolektivom je ena najuspešnejših tekmovalnih sezon v zgodovini kluba. Po rednem delu tekmovanja so Ptujčanke zasedle 7. mesto, v končnici pa so to mesto še izboljšale in sezono zaključile kot šesta ekipa v Sloveniji. Ob tem so zabeležile še zgodovinski uspeh v pokalnem tekmovanju, saj so se uvrstile na zaključni turnir najboljše četverice. V Ormožu so kot organizatorke turnirja osvojile četrto mesto. DB, M Nagrada za življenjsko delo na področju športa v roke Otona Velunška Oton Velunšek se je rodil 17. marca 1943. Kot otrok se je ukvarjal z atletiko, ob koncu nižje gimnazije pa se je prvič srečal z modelarstvom, v katerega se je hitro zaljubil. Hitro se je včlanil v Aeroklub Ptuj, kjer se je naučil osnov letalskega modelarstva. Tekmoval je v različnih kategorijah letalskih modelov, kot so prostoleteči motorni modeli, sobni modeli, vezani hitrostni modeli in modeli za ekipno tekmo. Najprej se je z rezultati izkazal na republiških tekmovanjih, nato na državnih tekmovanjih in kot član jugoslovanske reprezentance tudi na mednarodnih tekmovanjih. Oton Velunšek je bil v različnih kategorijah 21-krat jugoslovanski prvak, postavil je deset državnih rekordov in je za reprezentanco Jugoslavije zbral 40 nastopov. Leta 1973 je v kategoriji F1C na svetovnem prvenstvu zasedel ekipno tretje mesto, medtem ko je leta 1972 z ekipo dosegel prvo mesto na evropskem prvenstvu. Po končani tekmovalni karieri je ostal na različnih funkcijah aktiven v Aeroklubu Ptuj, katerega član je še dandanes. Oton Velunšek je bil petkrat izbran za najboljšega športnika Ptuja, dobil je Bloudkovo plaketo in leta 1977 zlatega orla, ki je bilo najvišje odličje Zveze letalskih organizacij Jugoslavije. Prejemniki nagrad na prireditvi Športnik leta 2022 v MO Ptuj: Najuspešnejše športnice: 1. Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) 2. Nina Potočnik (Goja tenis center) 3. Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj) Najuspešnejši športniki: 1. Kristjan Čeh (Atletski klub Ptuj) 2. Uroš Krajnc (Footgolf klub Ptuj) 3. Sašo Stojak (Strelski klub Ptuj) Najuspešnejša moška ekipa: Strelski klub Ptuj Najuspešnejša ženska ekipa: Ženski rokometni klub Ptuj Nagrada za življenjsko delo na področju športa: Oton Velunšek Najuspešnejši trener: Zlatko Kostanjevec (Strelski klub Ptuj) Najuspešnejša srednja šola: Gimnazija Ptuj Najzaslužnejši športni delavci: - Matjaž Franjo Murko (Brodarsko društvo Ranca Ptuj) - Zvonko Hajduk (Strelski klub Ptuj) - Janko Veršič (Plavalni klub Ptuj) - Edvard Štegar (Klub borilnih veščin Ptuj) - Izudin Kanlič (Boksarski klub Ptuj) - Anton Kokol (Avto moto društvo Ptuj) - Andrej Petrovič (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) - Majda Volgemut (Judo klub Drava Ptuj) - Andrej Orovič (Nogometni klub Podvinci) Državni prvaki v individualnih športnih panogah v letu 2022: - Patrik Šulek (Klub borilnih veščin Ptuj) - Gašper Valentin Mlakar (Klub borilnih veščin Ptuj) - Tilen Repina (Klub borilnih veščin Ptuj) - Anej Čurin Prapotnik (Atletski klub Ptuj) - Aleš Golob (Klub tajskega boksa Ptuj) - Filip Jeff Planinšek (Teniški klub Terme Ptuj) - Žiga Kovačič (Teniški klub Terme Ptuj) - Lara Vuzem Vajda (Klub borilnih veščin Ptuj) - Teja Marot (Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj) Najperspektivnejša športnika: - Taja Pučko (Atletski klub Ptuj) - Andraž Rajher (Atletski klub Ptuj) Najuspešnejši športnik na področju športa invalidov: Žiga Bedenik (Rokometni klub Drava Ptuj) Nagrade za posebne dosežke: Minea Kolen-ko (Ženski rokometni klub Ptuj) - najboljša strelka 1. A državne rokometne lige Okrogle obletnice: - 30 let Golf kluba Ptuj - 50 let Športnega društva Grajena - 60 let Športnega društva Rogoznica Foto: Črtomir Goznik Oton Velunšek, letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju športa 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. januarja 2023 Rokomet • 1. A SRL (ž) - modra skupina Močno stopile skupaj ... in uspele! Teja Luknjar, ŽRK Ptuj: „Čeprav se na samem uvodu to ni poznalo in nismo takoj ujele ritma tekme, smo imele povsem drugačen občutek, kot smo ga imele na zadnji tekmi proti Velenju, predvsem smo bolj garale v obrambi in stiskale tekmice. Končno smo odigrale tekmo, kot smo je sposobne in kot smo se dogovorili pred tekmo, res smo močno stopile skupaj in pomagale druga drugi v obrambi, tudi v napadu je bilo zelo spodobno. Ta tekma je dokaz, da smo sposobne in da zmoremo odigrati tekmo v visokem ritmu ter da lahko tudi ob številnih izključitvah s skupnimi močmi prebrodimo vse težave. Po zmagi se nam je odvalil velik kamen od srca, sedaj veliko lažje dihamo." Kaja Korpar, ŽRK Ptuj: „Tokrat smo na igrišču pokazale res veliko željo po zmagi, po mojem mnenju je bilo to odločilno. Ko smo ujele pravi ritem, smo to nadgradile z vzajemno pomočjo v vseh segmentih igre in prišle do zaslužene zmage. Ključ do dveh točk je bila nedvomno obramba, imela sem veliko pomoč soigralk, sama pa sem po najboljših močeh z obrambami dodala še svoj delež k uspehu ekipe. Kakšna ubra-njena sedemmetrovka je pri tem seveda dobrodošla, saj daje dodatno motivacijo. Pomembno bi bilo, da bi takšen nivo igre zadržale tudi na naslednjih tekmah, tudi proti Ajdovščini se v soboto ne bomo vnaprej predale. Za nas pa sta še pomembnejši tekmi z Izolo. Omenila bi še podporo navijačev, res so bili naš 'osmi igralec'." Foto: Črtomir Goznik Igralke ZRK Žiher hiše Ptuj-Ormož so se zasluženo veselile druge zmage v sezoni. Žiher hiše Ptuj-Ormož -Krka 27:25 (13:11) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Korpar (9 obramb), Kmetič (2 obrambi, 1 x 7-m); Frangež 13 (5), Kolenko 7, Kreft 3, Puž 1, Petrovič 1, Zel 1, Luknjar 1, Pacek, Šemrl, Ciglar, Krasnič. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Žiher hiše Ptuj-Ormož 6/5; Krka 6/3. IZKLJUČITVE: Žiher hiše Ptuj-Or-mož 20 minut; Krka 12 minut. RDEČI KARTON: Danijela Kreft (54., ŽRK Ptuj - tretja izključitev) Rokometašice ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož še naprej igrajo tekme v zgoščenem ritmu sobota-sreda--sobota, tokrat so med tednom v zaostali tekmi 10. kroga gostile Krko. Dolenjke so bile v prvi medsebojni tekmi v sezoni uspešnejše in so sla- 1. A SRL (ž) - modra skupina Zaostala tekma 10. kroga: Žiher hiše Ptuj-Ormož - Krka 27:25 (13:11). 1. KRIM MERCATOR 11 11 0 0 22 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 11 10 0 1 20 3. Z'DEŽELE 11 6 1 4 13 4. KRKA 11 5 0 6 10 5. VELENJE 12 5 0 7 10 6. LITIJA 10 3 1 6 7 7. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 10 2 0 8 4 8. TRGO ABC IZOLA 10 0 0 10 0 vile z visoko razliko (33:22), tokrat pa je bila slika precej drugačna ... Trener Matej Bračič se je skupaj s svojimi varovankami zavedal, da je Novomeščanke mogoče presenetiti in tako so se domačinke tudi postavile na igrišču - zelo odločno. Na za- četku srečanja jim ni šlo po njihovih željah, s (pre)številnimi in (pre)stro-gimi izključitvami sta jim ritem načenjala tudi sodnika Žiga Burič in Anton Lovrič. V 19. minuti je na semaforju pisalo 5:8, nato pa so domačinke odigrale odlično končnico prvega polčasa in z delnim izidom 8:2 prišle do prednosti 13:10. Tudi prejeti zadetek v zadnji sekundi prvega polčasa ni pokvaril razpoloženja v ekipi in na tribunah. V drugem polčasu je bila tekma napeta od prve do zadnje minute. Eden od odločilnih trenutkov srečanja se je zgodil v 36. minuti, ko so pri izidu 15:15 domačinke ostale na igrišču le s štirimi igralkami, a kljub temu niso prejele nobenega zadetka, za nameček so enega celo dosegle! Do konca tekme so držale vodstvo v svojih rokah, največ za tri zadetke. Tudi samo končnico so tokrat odigrale zelo zbrano in tekmicam iz Novega mesta niso dovolile preobrata. Šele druga, a za nadaljevanje sezone izjemno pomembna zmaga, je bila vpisana ... Slavje po koncu tekme je bilo pristno in glasno, zanj pa so zaslužna vsa dekleta, ki so stopila na parket. Kljub temu velja izpostaviti nekaj posameznic; v napadu je voz tokrat skozi celotno tekmo odlično vlekla Asja Frangež, ki je bila za tekmice praktično neustavljiva, odlična pa je bila tudi iz črte sedmih metrov - zadela je vseh pet metov. Ključ do zmage je bila vendarle obramba, ki je pod vodstvom odličnih Teje Luknjar in Nuše Puž delovala izjemno, le v zelo redkih primerih so gostje prišle do neoviranih metov na gol vratarke Kaje Korpar. 19-letnica je odigrala najboljšo tekmo v sezoni, verjetno pa tudi v dosedanji karieri, in je zaustavila številne strele v kritičnih trenutkih. V soboto v dvorano Ljudski vrt na Ptuju prihaja drugouvrščena zasedba Ajdovščine. Jože Mohorič Nogomet • Prijateljska tekma Nekdanji trener Zavrča Avstrijce popeljal do zmage nad Aluminijem Aluminij - Austria Celovec 0:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Pink (17.), 0:2 Karwe-ina (33.), 0:3 Soto (48.), 0:4 Soto (52.). ALUMINIJ, 1. polčas: Banič, Ko-blar, Schaubach, Jovan, Rahle, Grajfoner, Frešer, Marinšek, Brest, Baskera, Čavara. 2. polčas: Pavli, Crn-čec, Hempt, Munič, Borovnik, Jagič, Gorenak, Medved, Katuša, Čeh, Ski-ba. Trener: Robert Pevnik. V sredo so nogometaši Aluminija na igrišču z umetno travo v Beltincih odigrali drugo pripravljalno tekmo, po Mariboru (poraz 0:2) je bil tokrat njihov tekmec celovška Austria. Klub iz avstrijske Koroške v avstrijski 1. ligi po jesenskem delu zaseda 6. mesto v 12-članski konkurenci. Trener Korošcev je Peter Pacult, ki je med drugim vodil München 1860, Dinamo Dresden, Leipzig, najmočnejši pečat pa je pustil kot trener dunajskega Rapida (od 2006 do 2011). Zelo pozorni ljubitelji nogometa se ga bodo spomnili tudi kot trenerja Zavrča, kamor ga je leta 2015 angažiral takratni predsednik Miran Vuk. Avstrijec pa v Halozah ni ostal dolgo, le 14 dni ... Celovčani so na pripravah v Sloveniji, to pa je bila njihova že četrta Plavanje • Plavalna akademija Kurent Zala državna prvakinja v daljinskem plavanju V četrtek, 19. 1., je na bazenu v Radovljici potekalo Zimsko odprto prvenstvo Slovenije na 5 km. Plavalno akademijo Kurent je zastopala Zala Mojsilovič Meznarič, sprem- ljal jo je trener Boštjan Maračič. Na tekmovanju je nastopilo 30 plavalk in plavalcev in treh držav (Slovenije, Hrvaške in Srbije). To je bilo najštevilčnejše prvenstvo doslej. Zala Mojsilovič Meznarič je v Radovljici stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. pripravljalna tekma - vse so zmagali (z Beltinci 7:1, op. a.). Proti Aluminiju so v vsakem polčasu dosegli po dva zadetka, med strelce so se vpisali 31-letni kapetan Marcus Pink, 23-le-tni Nemec Sinan Karvveina in dvakrat 22-letni Američan s čilskimi koreninami Sebastian Soto. Trener Aluminija Robert Pevnikje tudi tokrat v vsakem polčasu ponudil priložnost za dokazovanje drugi enajsterici igralcev. Naslednjo pripravljalno preizkušnjo imajo šumarji na urniku že ta petek, ko se bodo v gosteh pomerili z Domžalami. M V kategoriji kadetinj je Zala odplavala odlično in postala nova državna prvakinja s časom 1.08:01,11 s (eno uro, osem minut, eno sekundo in enajst stotink). Zala je plavala zelo dobro, saj je imela povprečen čas na 100 m plavanja v 50 m bazenu 1,21 minute. V mednarodni konkurenci je bila Zala druga, za minimalno razliko 3,8 sekunde jo je prehitela mlada plavalka iz Hrvaške. To je za Ptuj prvi državni nastop in naslov v daljinskem plavanju na 5 km. Množična udeležba mladih »kurentov« na mitingu v Kranju V soboto so se najmlajši člani PA Kurent s številčno zasedbo odpravili na tekmovanje Dr. Fig v Kranju. Nastopilo je skoraj 400 plavalk in plavalcev, med katerimi je bilo tudi 18 mladih Kurentov 3. in 4. skupine. Ekipo sta vodila trenerja Borut Petrovič in Gorazd Aurednik. Tekmovanje je bilo zadnje za doseganje norm za nastop na državnem prvenstvu, ki bo za kategorijo dečkov in deklic konec tedna v Ljubljani. Norme in nastop na prvenstvu sta si iz ptujskega plavalnega kolektiva zagotovili Nuša Planinšec in Žanin Krušič. Nogometaši Aluminija so tudi drugo pripravljalno tekmo proti močnemu tekmecu izgubili, tokrat proti celovški Avstriji. Na mitingu, na katerem so organizatorji poskrbeli za pravi šov, so vsi „kurenti" popravili svoje osebne rekorde. Nastopili so: Frida Dimovski, Brina Mojsilovič Meznarič, Pija Pisar, Nuša Planinšec, Ota Brina Podlesnik, Zala Rus, Jaka Krajnc, Pascal Krevs, Mitja Marin, Žiga Medik, Rene Me- sarič, Vid Petek, Timotej Plošinjak, Lovro Polanec, Žan Predikaka, Tjaš Sel, Jaka Štalcer, Nejc Vizjak. UR Zasedba PA Kurent na tekmovanju v Kranju petek • 27. januarja 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S Atletika • Sredozemsko prvenstvo, troboj reprezentanc Aneja na poti do medalje ustavil krč V španski Valencii je potekalo sredozemsko atletsko dvoransko prvenstvo za mlajše člane in članice. Na tekmovanju je bil najmočnejši slovenski adut šprinter Anej Čurin Prapotnik (letnik 2003), ki ga je na tekmovanju spremljal trener Gorazd Rajher. 19-letni član AK Ptuj je v polfina-lu dokazal, da je resen kandidat za odličja, saj je zmagal v prvi polfinalni skupini z zelo dobrim časom 6,78 s. Na koncu se je izkazalo, da je to drugi izid polfinala, hitrejši je bil le Edhem Vikalo iz BiH z izidom 6,76 s. Tek na 60 metrov, kvalifikacije, 1. skupina: 1. Anej Čurin Prapotnik (Slovenija) 6,78 s 2. William Aguessy (Francija) 6,81 s 3. Guillem Crespi (Španija) 6,81 s 4. Matteo Melluzzo (Italija) 6,82 s Ker je Anej pred nekaj tedni na tekmovanju v Ljubljani postavil osebni rekord 6,73 s, je bilo moč v finalu pričakovati še kakšno stotinko boljši čas od polfinalnega, a se je ni izšlo po željah. Že po približno 30 metrih je upočasnil svoj tek in rahlo šepajoč pritekel v cilj (7,86), kjer se je prijel za desno mečno mišico. Po besedah Gorazda Rajherja je šlo le za krč, tako da je že potrdil udeležbo na sredinem reprezentančnem nastopu v Beogradu. Z rekordom prvenstev 6,71 je sicer zmagal Francoz William Aguessy (2001), drugo mesto je zasedel leto mlajši Edhem Vikalo iz BiH. Tek na 60 metrov, finale: 1. William Aguessy (Francija) 6,71 s 2. Edhem Vikalo (BiH) 6,73 s 3. Matteo Melluzzo (Italija) 6,74 s 4. Antoine Thoraval (Francija) 6,75 s 5. Guillem Crespi (Španija) 6,77 s 6. Orestis Chaidas (Grčija) 6,87 s 7. Roko Farkaš (Hrvaška) 6,88 s 8. Anej Čurin Prapotnik (Slovenija) 7,86 s Troboj reprezentanc v Beogradu: Anej drugi, Maji in Veroniki za boljši izid zmanjkal kanček sreče Slovenska atletska reprezentanca se je v sredo v Beogradu merila na troboju reprezentanc Slovenije, Srbije in Hrvaške (v vsaki disciplini nastopata po dva predstavnika svoje države). Gre za tradicionalno tekmovanje v zadnjih letih, ki se glede zmagovalcev enkrat obrača na eno, drugič na drugo stran ... Slovenci so tokrat zasedli zadnje mesto, a so za Hrvati zaostali za pičlo točko ... Del izbrane vrste so bili tudi trije člani AK Ptuj: Anej Čurin Prapotnik, Maja Bedrač in Veronika Domjan. Anej je v teku na 6o metrov odtekel čas 6,79 sekunde in zaostal le za odličnim domačim šprinterjem Alekso Kijanovičem (letnik 1997), ki je s 6,66 izenačil srbski rekord. Za primerjavo: slovenskega od leta 2004 drži Matic Osovnikar in znaša 6,58 s. Maja je nastopila v dveh disciplinah, v skoku v daljino in v teku na 60 metrov z ovirami. Predvsem v skoku Maja Bedrač (AK Ptuj) Anej Čurin Prapotnik (drugi z desne) je v Beogradu osvojil 2. mesto. v daljino je imela precej smole, saj je imela kar štiri neveljavne skoke... Veronika se je dobro kosala s tekmicami v suvanju krogle, ki sicer ni njena primarna disciplina (met diska, op. a.). Tekmice so bile zelo izenačene, saj je peterico najboljših ločilo zgolj 33 centimetrov. Domjanova je na 4. mestu za tretjeuvrščeno Hrvatico Viktorijo Vujovič zaostala za en centimeter... Rezultati: -člani, 60 m: 1. Aleksa Kijanovič (Srbija) 6,66 2. Anej Čurin Praprotnik (Slovenija) 6,79 - članice, 60 m ovire: 1. Nika Glojnarič (Slovenija) 8,22 6. Maja Bedrač (Slovenija) 8,63 - daljina: 1. Teodora Boberic (Srbija) 6,20 4. Maja Bedrač (Slovenija) 5,88 - krogla: 1. Mirjana Dasovic (Srbija) 13,75 4. Veronika Domjan (Slovenija) 13,43 - ekipno: 1. Srbija 180 točk 2. Hrvaška 163 3. Slovenija 162 JM Tenis • Davisov pokal V reprezentanci znova tudi Blaž Rola Slovensko moško teniško reprezentanco čaka v začetku februarja tekma Davisovega pokala s Turčijo v gosteh. Gre za kvalifikacije za svetovno skupino 1. Selektor Gregor Žemlja je v tem tednu objavil seznam vpoklicanih igralcev, na njem pa so Bor Artnak, Sebastian Dominko, Blaž Rola, Jan Kupčič in Matic Križnik. 32-letni Blaž Rola ni igral uradnega dvoboja vse od lanskega maja, zaradi poškodbe kolena se je odločil za operacijo in dolgotrajnejše okrevanje. Sedaj je znova v pogonu. „Z Blažem sem bil v procesu rehabilitacije ves čas v kontaktu. Vemo, da je imel težave s kolenom. To se je zelo dolgo vleklo, od tistega dvoboja s Čilom v Davisovem pokalu. Blaž je rekel, da vse poteka po načrtih in da ni komplikacij. Pravi, da je na dobri poti k vrnitvi v tekmovalni program. Kot izkušen igralec nam lahko zelo pomaga, predvsem v igri dvojic. V vsakem primeru pa nam bo pomagal ob igrišču s svojim znanjem in izkušnjami," je odločitev pojasnil Žemlja. V reprezentanci se je prvič znašel Jan Kupčič, nekdanji član TK Terme Ptuj (sedaj ŽTK Maribor). »Zelo sem bil hvaležen, da meje kapetan vpok-lical v reprezentanco. Vesel sem, da sem del te ekipe. Član reprezen- tance sem bil že v mlajših kategorijah, a članska reprezentanca je nekaj povsem drugega, posebnega. Januar sem izkoristil za priprave. Mislim, da sem dobro treniral. Zame je to nova izkušnja in nov zagon. Cilj je, da dvignem nivo in da se povzpnem po lestvici navzgor," je povedal 21-letni Kupčič. Na papirju je favorit Turčija, saj bo igrala pred domačimi gledalci, ima na razpolago izbiro podlage, hkrati ima tudi višjeuvrščene igralce na lestvici ATP, vseeno pa je kapetan Grega Žemlja optimističen. Prepričan je, da pozicije, ki jih za- sedajo slovenski igralci na računalniški lestvici, ne odražajo dejanskega stanja. Naša ekipa bo v Carigrad odpotovala v nedeljo, v ponedeljek pa bo imela prvi skupni trening. Takrat bodo prisotni vsi in potem jih čakajo skupni treningi do petka. Anže in Rok iz Murske Sobote z medaljama Konec tedna je v Murski Soboti v organizaciji domačega kluba potekal prvi regionalni turnir v letu 2023 za igralce iz štajersko-pomur- ske regije. Podobni turnirji so namenjeni igralcem, ki se spogledujejo s prvimi tekmovalnimi koraki. V soboto so se mladi merili v kategorijah mini, midi in maxi tenis, v nedeljo pa v kategorijah U-12, U-14 in U-14 +. Vidne vloge so odigrali tudi štirje mladi predstavniki TK Terme Ptuj. Na najvišjo stopničko je tokrat stopil Anže Zavratnik v kategoriji U-12, le stopničko nižje pa je tekmovanje zaključil Rok Stopar v kategoriji midi tenis. Turnirja sta se iz ptujskega kluba udeležila še Suelha Brahaj in Neva Gorše. JM Grega Žemlja in Blaž Rola Kikhoks • KBV Ormož Zmage na turnirju u Murski Soboti se je ueselil Anže Zauratnik (drugi z leue). Suelha Brahaj, Rok Stropar in Neua Gorše (usi TK Terme Ptuj) Ormožani na Hrvaškem najboljši klub v light contactu Člani Kluba borilnih veščin Ormož so se konec tedna udeležili 10. odprtega turnirja Zabok Open 2023, ki se ga je udeležilo 149 tekmovalcev iz 25 klubov. Ormoški klub je pod vodstvom trenerjev Danila in Milana Korotaj zastopalo šest tekmovalcev. Dosegli so številne odlične rezultate. V disciplini Point Fighting: - Leja Trstenjak - 3. mesto, starejše kadetinje začetnice do 60 kg - Lana Korošec - 2. mesto, starejše kadetinje začetnice do 46 kg; 3. mes- to do 50 kg; - Elena Hudin - 2. mesto, starejše kadetinje do 50 kg; - Ana Hudin - 3. mesto, mladinke do 60 kg; - Nejc Korotaj - 1. mesto, člani do 89 kg. V disciplini Light Contact: - Lana Korošec - 2. mesto, starejše kadetinje do 46 kg; - Elena Hudin - 1. mesto, starejše kadetinje do 46 kg, 1. mesto do 50 kg, 1. mesto do 55 kg; - Ana Hudin - 1. mesto, mladinke do 55 kg, 1. mesto do 65 kg; - Mitja Rozman - 1. mesto, člani do 89 kg. Predstavniki KBV Ormož so tako skupno osvojili 7 zlatih, 3 srebrne in 3 bronaste medalje. S tem so si prislužili še posebne nagrade: - Elena Hudin; najboljša starejša kadetinja v disciplini Light Contact, - Ana Hudin; najboljša mladinka v disciplini Light Contact, - Nejc Korotaj; najboljši član v disciplini Point Fighting, - KBV Ormož; najboljši klub v disciplini Light Contact. „S turnirjem v Zaboku smo naredili uvod v letošnjo tekmovalno sezono. Dokazali smo, da smo dobro pripravljeni, kar potrjujejo odlični rezultati. Čez 14 dni nas čaka druga težka preizkušnja na tekmi evropskega pokala v Karlovcu," je dejal Danilo Korotaj iz KBV Ormož. UR Ekipa KBV Ormož (na fotografiji skupaj s trenerjema) je na tekmovanju v Zaboku nanizala odlične rezultate. Foto: CG 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. januarja 2023 Šolski šport • Nogomet, fantje Ekipi OŠ Ormož in OŠ Ljudski vrt na državno tekmovanje V športni dvorani OŠ Ormož je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi domače šole potekalo območno tekmovanje v nogometu za učence letnika 2008 in mlajše. Izmed šesterice nastopajočih ekip so se prestižnega naslova območnih prvakov veselili učenci domače šole. V predtekmovanju so bile ekipe razvrščene v dve skupini, nastop v finalu in posledično napredovanje v četrtfinale državnega tekmovanja sta si zagotovili prvouvrščeni ekipi (drugouvrščeni sta se pomerili za končno 3. mesto). V skupini B je z Naslou območnih pruakou je osuojila ekipa OŠ Ormož. dvema zmagama slavila ekipa OŠ Ljudsko vrt, v skupini A pa je odločala gol razlika, saj sta ekipi PŠ Grajena in OŠ Ormož v medsebojni tekmi remizirali. Zaradi višje zmage proti OŠ Oplotnica je bila prva ormoška ekipa. Ta je nato tudi v finalu pokazala večjo učinkovitost od ekipe OŠ Ljudski vrt in se okitila z naslovom območnih prvakov. Rezultati, predtekmovanje: skupina A: OŠ Ormož - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 6:2, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - PŠ Grajena 0:2, PŠ Grajena - OŠ Ormož 1:1; skupina B: OŠ Ljudski vrt - OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 2:1, OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava -OŠ Kidričevo 5:2, OŠ Kidričevo - OŠ Ljudski vrt 2:4; tekma za 3. mesto: PŠ Grajena -OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 5.2; tekma za 1. mesto: OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 3:1. Končni vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Grajena 4. OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 5. OŠ Kidričevo 6. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica UR Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Ljudski urt. Planinski kotiček Urnik aktivnosti PD Ptuj - 4. 2. - 22. MAKOLSKI ZIMSKI POHOD Planinsko društvo Makole nas vabi na zimski pohod, ki bo potekal iz Makol do cerkve sv. Ane in nazaj v center Makol. Ob 6.15 se bomo podali s Ptuja proti Makolam. - 8. 2. - MIKLOŠIČEV POHOD NA JERUZALEM Planinsko društvo Ljutomer organizira na dan slovenskega kulturnega praznika tradicionalni pohod na Jeruzalem, ki vsako leto privabi vedno več planincev. Med griče, posejane z vinogradi in številnimi zidanicami, se bomo podali tudi mi. Pridružite se nam. - 11. 3. - KOROŠKA PLANINSKA POT S Ptuja se ob 6.00 odpravimo proti Koroški, kjer bomo nadaljevali s 4. etapo koroške planinske poti. - 16.-19. 3. - PLANINARJENJE PO KVARNERJU IN V OKOLICI OPATIJE Ptujski planinci vas vabimo na potepanje po hribih in planotah Kvarnerja. Ljubitelji pestrega preživljanja prostega časa ter obmorskih planinskih poti in morja, prijetne družbe vas vabimo, da se nam pridružite na planinarjenju po Kvarnerju in hribih nad Opatijo. - 27.-30. 4. - PLANINARJENJE PO ISTRI Pripravili smo nov program, saj nas poleg poti 7 slapov ob reki Mirni in planinarjenja v zaledju Rovi-nja čaka še pohod na območje Pazina in Čičarije, od koder je prelep razgled na Istro. Ljubitelji pestrega preživljanja prvomajskih počitnic, planinskih poti in morja ter prijetne družbe vas vabimo, da se nam pridružite. Več informacij: www.pdptuj.si Tretje mesto je zasedla ekipa PŠ Grajena. Športni napovednik Rokomet • 1. A SRL (ž) - modra skupina 12. KROG: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - Mlinotest Ajdovščina (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). 1. B SRL (m) ZAOSTALA TEKMA 13. KROGA: Velika Nedelja - Jadran Hrpelje-Kozi-na (v petek ob 19.30 v Veliki Nedelji). Futsal • 1. SFL RAZPORED 17. KROGA, V PETEK OB 20.00: Sevnica - Mlinše, Do-bovec - Dobrepolje; OB 20.30: Meteorplast Šic bar - Oplast Kobarid, Siliko Vrhnika - Bronx Škofije. Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 12. KROG: ŽOK GSV Ptuj - KEA Šempeter (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Namizni tenis • 2. SNTL (m) 7. KROG: NTK Ptuj - Xiom Muta (v soboto ob 10.00 v Mladiki). 3. SNTL (m) 6. KROG: Inter Diskont II - Cirkovce (v soboto ob 10.00), Vesna II Cirkovce (v soboto ob 16.00). Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj ČLANI, RAZPORED KONČNICE, V NEDELJO, 29. 1., OB 15.00: KMN Draženci - VD Mont & Metal projekt; OB 16.30: ŠD Selan - KMN Dra-ženci; OB 18.00: VD Mont & Metal projekt - ŠD Selan. V končnico je ekipa VD Mont & Metal projekt prenesla 3 točke, ŠD Selan 1 in KMN Draženci o točk. Veterani RAZPORED 5. KROGA, V NEDELJO OB 15.45: Ormož Pomaranča -ŠD Selan 50+; OB 17.15: ŠD Hajdoše - KMN Tomaž. ONL Videm Veterani RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: ŠD Tržeč veterani - ŠD Pobrežje veterani; OB 14.40: ŠD Selan girpica - KMN Majolka veterani; OB 15.20: ŠD Zg. Pristava veterani - ŠD Videm veterani. Člani Skupina za prvaka, ob 16.00: KMN Majolka - ŠD Tržeč R21; OB 16.40: ŠD As-ŠD Selan. Skupina za mesta 5-8, OB 17.20: ŠD Pobrežje - Nogometna šola Klopotec; OB 18.00: ŠD Zg. Pristava - ŠD Lancova vas. Hokej na ledu • Winter Classic Ptuj 2023 Hokejska zveza Slovenije, Zavod za šport Ptuj, Javne službe Ptuj in PureSport organizirajo v petek, 27.1., od 17. ure naprej na drsališču na ptujski tržnici hokejski turnir Winter Classic Ptuj 2023. Ob 17. uri bo najprej predstavitev hokeja za otroke, nato pa predvidoma ob 17.45 sledi hokejski turnir, na katerem bodo igrale vsaj štiri ekipe, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije (ena bo iz Ptuja). Jože Mohorič, DB 22. Makolski zimski pohod Sobota, 4. 2. Planinsko društvo Makole vabi člane PD Ptuj na zimski pohod, ki bo potekal iz Makol do cerkve sv. Ane in nazaj v center Makol. CILJ: cerkev sv. Ane (460 m) VODNIKI: vodniki in markacisti PD Makole (info. 041 923 705 - Jožica) ZBIRNO MESTO: glavni trg v Makolah ob 7.30 ODHOD: ob 8.00 ZAHTEVNOST in DOLŽINA HOJE: lahka pot, 4-5 ur OPIS POTI: pot nas bo vodila iz Makol v smeri Va-roš, Dežno, sv. Ana - na tem mestu se pohod uradno zaključi. Vračamo se čez Rove ali mimo Galerije Dvor-šak (Dugec) do glavnega trga v Makolah. Višinska razlika je 460 m. OPREMA: planinska zimska obutev, pohodne palice (kdor jih uporablja), prva pomoč, oblačila, primerna vremenu HRANA IN PIJAČA: topel obrok na zaključku pohoda - na trgu v Makolah. Možno naročilo toplega obroka - zjutraj nabava bona za malico pri vpisu. ŠTARTNI NA: štartnina znaša 3 EUR (krof, čaj), startnina s toplim obrokom znaša 7 EUR (krof, čaj, malica) PRIJAVE: prijave zjutraj od 7.30 dalje Pohod bo v vsakem vremenu! Prijavite se na spletni strani www.pdptuj.si ali v pisarni društva do torka, 31. 1. Strošek izleta je 10,00 € in startnina, ki se poravna na izhodišču, kjer se lahko naroči topla malica. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 20230204, namen Makole. Izlet vodi Miran Ritonja. Šah • Regijske kvalifikacije v v Članom ŠD Ptuj kar 13 medalj od 27 možnih V organizaciji Šahovske zveze Slovenije in Šahovskega društva Ptuj so bile izvedene kvalifikacije mariborske regije za mlade šahistke in šahiste v starostnih kategorijah od U8 do U20. Med sedmimi klubi in društvi so bili najuspešnejši člani domačega društva, ki so osvojili kar 13 medalj, od tega 5 zlatih, 5 srebrnih in 3 bronaste. Na drugo mesto so se uvrstili mladi šahisti ŽŠK Maribor Poligram z osvojenimi devetimi medaljami (4 zlate, 2 srebrni in 3 bronaste). Mladi so odigrali sedem krogov v pospešenem tempu. Posebne pozornosti je bila deležna skupina fantov do 12 let, ki je bila tudi najštevilčnejša, v njej pa kar trije domačini, kandidati za prvo mesto. Ob koncu bi lahko rekli, da so Ptujča-ni v tej konkurenci odigrali društveno prvenstvo, saj so osvojili vse tri medalje. Podobna situacija je bila tudi v skupini fantov do 14 let. Maksimalno število sedem točk sta osvojila Svit Gomboši iz Ptuja pri fantih do osem, in Maksim Krajnc iz Maribora pri fantih do deset let. Vsi, ki so sodelovali na tekmovanju, so si priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo od 4. do 12. februarja 2023 v Čateških Toplicah, saj je le-to odprto. Dodatno pa se ga lahko udeležijo še tisti, ki imajo FIDE rating, čeprav je bilo nekaj takšnih tudi na teh kvalifikacijah. Na ta način so imeli možnost povečati zbirko medalj, obenem pa odigrati močan pripravljalni turnir in preizkusiti svoje sposobnosti. Izpostaviti velja članico ŽŠK Maribor Meto Heric, ki je v absolutni konkurenci do 14 let osvojila drugo mesto. Dokaj zahtevno nalogo je odlično opravila sodniška trojka, ki so jo sestavljali glavni sodnik Boris Perkovič ter pomočnika Danilo Polajžer in Leon Selišek. Mariborska regija je tudi po zaslugi številnih uspešnih Ptujčanov ena najmočnejših šahovskih regij v Sloveniji, zato verjamemo, da se bomo veselili njihovih uspešnih nastopov tudi na državnem prvenstvu. Dekleta - najboljše tri po skupinah: - U8:1. Zarja Gomboši (ŠD Ptuj) 4 točke, 2. Karla Vukovič (ŠK Branik) 2,5, 3. Frida Kaloh (ŽŠK MB 1) ... - U10: 1. Lučka Heric (ŽŠK MB) 4,5 točke, 2. Vita Prelog (ŠD Ptuj) 4, 3. Mara Predin (ŽŠK MB) 3,5 ... - U12:1. Zoja Pintarič (ŠD Ptuj) 5 točk, 2. Larisa Bedenik (ŠK Branik) 2, 3. Ema Flac (ŠK Slovenec Poljčane) 2 . - U14: Meta Heric (ŽŠK MB) 5 točk, 2. Arandjela Horvat (ŠD Ptuj) 3, 3. Sara Žnidarič (ŠD Ruše) 2,5. Fantje - najboljši trije po skupinah: - U8:1. Svit Gomboši (ŠD Ptuj) 7 točk, 2. Jakob Krajnc 6, 3. Edvard Kaloh 5 (oba ŽŠK MB) ... - U10: 1. Maksim Krajnc (ŽŠK MB) 7 točk, 2. Tibor Veber (ŠD Ptuj) 5, 3. Peter Slak (ŽŠK MB) 4,5 ... - U12: 1. Tom Crnjakovič 5,5, 2. Maksim Kaiser 5,5, 3. Maks Mai Kokol 5 (vsi ŠD Ptuj) ... - U14: 1. Jan Čurkovič 5,5, 2. Vitan Šuman 4,5, 3. Tilen Kovačec 4,5 (vsi ŠD Ptuj) ... - U16: 1. Aljan Klajnšek (ŠŽK MB) 4,5 točke, 2. Bron Hostej (ŠK Impol) 3, 3. Anej Zlatolas (ŠD Ptuj) 3 ... Silva Razlag tadnSIt kje-s na enem meiLt najdete najuečfr Zp&rftiikih Ui ekipah ¿ f ß^d^aoja petek • 27. januarja 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S PISATELJICA PEROCI Kupljena in doma pridelana semena je treba hraniti v ustreznih razmerah, da ostanejo čim dalj časa živa in sposobna za kalitev. Najbolje jih je shraniti na čimbolj suhem in hladnem mestu. Zato semen nikoli ne hranite v rastlinjaku. TRACl NOGOMETNI KLUB OTOK ČAROVNICE KIRKE RAFAEL NADAL TRAVA DRUGE KOŠNJE NAS IGRALEC (TONE) KRILO POSLOPJA Tedenski horoskop Za shranjevanje so najboljše steklene posode z nepredušno zaprtim pokrovom. Če jih postavite v hladilnik, bodo imela semena še daljšo življenjsko dobo, včasih celo do desetkrat daljšo od semen, shranjenih v sobnih temperaturah in vlažnostnih razmerah. Življenjska doba semen: 1-3 leta: korenček, nizki fižol, por, čebula, peteršilj, pastinak, grah, rukvica, rožmarin, turški (laški) fižol, sladka koruza, begonije, ostrožniki, lilije; do 5 let: bazilika, rdeča pesa, bob, zelje, cvetača, zelena, solata, paprika, redkvice, paradižnik, repa, kapucinke, mačehe, sončnice; 5 let ali več: artičoka, boraga, potrošnik, kumare, endivija, buče, lubenice, ognjič, kozmeja, volčji bob, slezi, okrasni slak. AJA - otok čarovnice Kirke, SATRAP - kraljevi namestnik v provinci (satrapiji) v staroperzijski državi, SOU - nekdanji francoski kovanec za 5 centimov Ormož • Že 20. let Vincekovanje s pohodom 150 pohodnikov, tudi iz drugih koncev države »S potjo sem navkljub starosti in operaciji kolena opravil brez težav. Dobra družba in zanimiva pot sta razlog, da se te prireditve že nekaj let rad udeležim,« je navdušeno razložil najstarejši udeleženec 20. Vincekovanja s pohodom v Podgorcih, 85-letni Jožef Konec iz Polene pri Si. Konjicah. Pohod so končali tam, kjer so ga začeli - v kulturni dvorani. Zimskega pohoda po slikoviti poti med vinogradi v okviru tradicionalnega vincekovanja, ki ga prireja turistično društvo Podgorci, se je udeležilo okoli 150 udeležencev iz domačega kraja pa tudi iz drugih koncev države. Zbirno mesto je bilo ob 9. uri zjutraj v tamkajšnjem kulturnem domu, nato so se podali na nekajki-lometrsko traso. »Zelo smo zadovoljni. Že 20. let organiziramo pohod po vinsko-turistični cesti 14. Imamo številne redne udeležence, ki prihajajo tudi od drugod. Letos smo imeli tri avtobuse, in sicer iz Črne na Koroškem in Ribnice na Pohorju, kar nas še posebej veseli,« je povedala predsednica krajevne skupnosti in tu- rističnega društva Natalija Volmut. »Pokrajina je izredno živahna, pot pa zanimiva. Dogaja se marsikaj in ni tako kot pri nas, ko se iz 500 metrov nadmorske višine takoj povzpneš na 2.000 metrov. Prvič nas je pred leti prišlo za en kombi, sedaj nas je že za avtobus. Bilo je enkratno, če bo sreča, se prihodnje leto vidim zopet,« je dejal Bojan Šipek iz Črne na Koroškem. Tudi tokrat so se poleg članov društva, ki so poskrbeli praktično za izvedbo celotne prireditve, izkazali gostoljubni vinogradniki. Pet jih je na široko odprla vrata svoje kleti ter poho-dnike pogostilo z domačo kapljico in prigrizki. Prijeten pohod so med drugim popestrili še z vmesnim programom - opravili rez vinske trte ob godu Sv. Vincenca kot se spodobi za tak vinogradniški kraj ter s tem naznanili novo vinsko letino, udeležencem pa razdelili tudi spominske rozge. »Kot so mi povedali nekateri, dajo rozgo doma v vodo, ko požene korenine pa jo posadijo. In nekaterim se obdržijo,« je še pristavila Volmutova. V kulturno dvorano so se polni dobrih vtisov vrnili po približno petih urah, še predno je pričelo snežiti, se okrepčali z domačo kislo juho in nadaljevali z druženjem vse tja do poznega popoldneva. Monika Horvat oven (21. 3. - 20. 4.) Pričakovati je, da boste blesteli na vseh področjih življenja. Pravzaprav se ne boste predajali trenutnim situacijam, ampak vestno in aktivno iskali svoj prostor pod soncem. Vzeli si boste mnogo časa za družbo in družbene aktivnosti. V ljubezni se bosta v tem tednu cedila med in mleko. BJk bik (21. 4. - 20. 5.) Naredili boste načrt in uvideli, kaj morate še spremeniti, da pridobite tisto pravo zaupanje tako vase kot v življenju. Se vam ne zdi, da je počasi čas, da naredite nekaj zase in se poglobite v svet raziskovanja? Čas bo primeren, da stvarem pridete do dna in znali boste reči bobu bob. 0 (21. 6. - 22. 7.) rak Čaka vas zanimiv teden, boste se pa spoprijeli z nekimi novostmi, ki vas bodo sprva bremenile in kasneje jih boste sprejeli z odprtimi rokami. Prijetnosti se vam bodo obetale tam, kjer se bo zahtevala ustvarjalnost. Konec koncev boste kot školjka - tihi v vsej svoji lepoti. m lev (23. 7. - 22. 8.) Dinamičen čas, vajeti boste vzeli v svoje roke in tako pridobili možnost, da se odpravite na oddih čez vikend. Čeprav boste v nedeljo nekoliko bolj občutljivi, boste intenzivni in poskrbeli boste, da boste v središču pozornosti. Romantična čustva bodo božalo vašo dušo. Srečen dan: ponedeljek. I fm devica ^ (23. 8. - 22. 9.) Spremljala vas bo delavnost in analiziranje dogodkov. Vsekakor boste šli korak za korakom naprej in sledili tistim sanjam, s katerimi ste odlašali. Na nek način vas bodo reči presenetile. Pridobite lahko zanimivo ponudbo na delovnem mestu. Četudi ste človek rutine, sprejmite val novosti. c O tehtnica (23. 9. - 23. 10.) Besedno boste napredovali in končno boste znali stvari povedati tako, kot občutite v svojem srcu. Partnerjeva roka bo tudi v tem tednu močna zaveza ljubezni. V primeru, da ste še samski, se razglejte okoli. Blesteli boste tudi v kreativnih in umetniških dejavnostih. škorpijon (24. 10. - 22. 11. Napredek bo viden v finančnem smislu, materialno stanje se vam bo v veliki meri izboljšalo in tako boste pridobili nov zagon in motivacijo. Bodite nekoliko bolj prožni, kajti projekti se bodo v tem tednu odvijali v vašo korist. V ljubezni boste cveteli. Zdi pa se, da boste morali intenzivno uporabiti intuicijo. /aya/ai dvojčka JW>V (21. 5. - 20. 6.) Lepote življenja lahko opazujete na vsakem koraku. Veliko se boste naučili od ljudi in počasi bo čas, da spoznate osebo nasprotnega spora, ki vam bo spremenila življenje. Ljudje, rojeni v zadnjih dneh tega znamenja, boste morali biti nekoliko previdni. Prijetni projekti se vam obetajo v službi. strelec (23. 11. - 21. 12.) Zavedali se boste dejstva, da so vam planetne energije naklonjene. Zaradi dobrega počutja boste sijali kot že dolgo ne. Prijetnosti se bodo harmonično razpletale na vseh področjih, izpostaviti velja ljubezen, kajti tam boste blesteli. Če ste še samski, si boste lahko kmalu našli sorodno dušo. kozorog (22. 12. - 20. 1. Preživeli boste dneve v tišini in gradili po majhnih korakih pot uspeha. Ne bodite pretirano pesimistični in se veselite življenja. Če zadev iz tega ali onega razloga ne morete povedati na glas, je pravilno, da si jih zapišete. Finančno bo treba narediti sintezo, kako porabljate denar in za kaj. w vodnar ^r» (21. 1. - 18. 2.) Prijetnosti vas čakajo glede neke širše skupine ljudi. Vaši napori se bodo obrestovali in tako boste pridobili neko motivacijo in pohvale. Odprle se vam bodo nove in drugačne poti. Prijetnosti bodo nakazane na poslovnem področju in partnerjevi namigi vam bodo tudi tokrat koristili. ribi (19. 2. - 20. 3.) Cveteli boste v svoji harmoniji, obetajo se vam nekatere novosti, te pa boste sprejeli z odprtimi rokami in ne boste se predajali malodušju, ampak iskali nove izzive. Nekateri projekti se vam bodo obrestovali takoj in nekateri čez čas. Ljubezen prinaša romantična doživetja. Foto: MH 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. januarja 2023 Videm • Ekološka biodinamična kmetija Ajda - vse povezuje in vse prepleta Oaza drugačnosti v Zgornji Pristavi Ekološka kmetija Ajda je kmetija, kije prerasla termina ekološka in kmetija. V ospredju namreč ni pridelava hrane, in to zgolj na ekološki način. Ajdovci - to sta Bernarda in Peter Cafuta ter njuni otroci - namreč dojemajo hrano, pridelano na biodinamični način, kot najboljšo podporo fizičnemu telesu, skupaj s podpornimi dejavnostmi na kmetiji pa zraven telesa nahranijo še duha in dušo. Kmetijstvo sta zakonca Cafuta cilj pa ni popolna samooskrba, pač prepletla z duhovnostjo, ki obliku- pa povezovanje z drugimi kmetija-je tudi njuno življenjsko pot, njun mi, nabiralci, naravnimi terapevti, Foto: Družina Cafuta Izdelki kmetije Ajda temeljijo na ekološki in biodinamični pridelavi ter združujejo na videz nezdružljive okuse. Tako se v namazu Bio Lukav z lešniki povežejo okusi čebule, lešnikov, jabolčnih krhljev in kokosovega masla, edinstvena je tudi marmelada iz rožmarina in fig, na tople kruhke pa se prileže tudi bio Vegilux oz. Vegi biftek, dobrota iz leče, suhih paradižnikov, oljčnega olja, kislih kumaric, harmonične mešanice začimb... izobraževalnimi organizacijami, ki zasledujejo holistično, trajnostno in miroljubno delovanje. Ajda s svojo ponudbo tako človeka nagovarja skozi različna področja: zeleni turizem, izobraževanje, bio-dinamiko, kulinariko, naravne terapije, osebno rast, duhovnost. Vse povezuje, vse prepleta. S prihodom na košček zemlje v Zgornji Pristavi, kjer stoji 140 let stara domačija, je družina odkrila svoj pravi dom. Bernarda Gregorec Cafuta je odprla dvoriščna vrata na kmetijo, odprla prostor v Ajdino kuhinjo, ki je namenjena predelavi ter pristavila vodo za čaj. Odprla je omarico in posušena zelišča so pozdravila s police. Njene kretnje so umirjene, misli in govor pa begajoč z ene teme na drugo, ko z radostjo pripoveduje Ajdino zgodbo. Ta ni stkana iz samo ene rdeče niti, pač pa se niti prepletajo v vzorec. Bernarda prihaja iz Prlekije, otroštvo, vse tja do študija, je preživela na živinorejski kmetiji svojih staršev, ki so ji dali pravo zakladnico vrednot. Po vzgledu svoje mame Bernarda sedaj nadgrajuje ljubezen do gostoljubja in zdravega kuhanja, ki temelji na rastlinski hrani, torej veganstvu. Promocijsko sporočilo Najugodnejše cene v Qcentru Ptuj Januar je v največjem nakupovalnem centru na Ptuju mesec najugodnejših cen in izjemnih nakupov. Zdaj je čas, da si priskrbite udobna in modna zimska oblačila, kajti zima zagotovo še ni rekla zadnje. V prodajalnah NKD, MANA, Pepco in KIK so za vas pripravili bogato in pestro izbiro zimskih oblačil. Na enem mestu-znotraj Ocentra - tako najdete zimske bunde, tople puloverje, mehke nogavice in najudobnejše spodnje perilo in še marsikaj, kar bo poskrbelo za tople in prijetne zimske dni tako otrok kot odraslih. Cene so vjanuarju - mesecu razprodaj in znižanj - še ugodnejše in zdaj je pravi čas, da osvežite svojo zimsko gardero- bo in omare napolnite z novimi udobnimi oblačili. Spotoma pa se odpravite še v prodajalno PittaRosso saj so vam pripravili širok nabor nove trendovske obutve v kateri boste zasijali. Obiščite pa tudi Glamur bar v Ocentru Ptuj, kjer kuhajo najboljšo kavo. Privoščite si številne dobrote, ki vas bodo pogrele v hladnih dneh - latte macchiato z okusi, vroče čokolade in premium vroče čokolade z okusi snickers, m&m's, twix in kit kat, vroči gin, crazybunny, vroči punc in vroči cosmopolitan, vroče limonade z okusom brusnice, medu in ingverja, jagode ter va-nilje in manga. Ob vsaki pijači vam podarijo še kurtoš obroček, da bo dan še slajši. poslovni prostori so primerni za vse vrste kozmetičnih dejavnosti, kot so pedikura, manikura, masaže, ličenje ali laserska depi-lacija. Prostor se oddaja v celoti ali posamično po sobah. Če imate še kakšno vprašanje, nanj z veseljem odgovorimo. Pokličite na številko 051620 420 ali pišite na naslov info@qcenterptuj.si. Od 1. februarja dalje pa se v Glamur baru v Ocentru Ptuj že pričenjajo priprave na pustno dogajanje. Pred vsemi dogodki v karnevalski dvorani namreč v Glamur baru pripravljajo pustni pre-party, ogrevanje pred veselim rajanjem maškar, v okviru katerega bo vsaka tretja runda gratis. V Ocentru Ptuj imamo za vas super poslovne prostore, ki so pripravljeni za oddajo-potrebujejo samo še pridne roke. Urejeni Ocenter Ptuj bo odslej bogatejši za napravo AED. K postavitvi defibrilatorja ste pomagali tudi obiskovalci Ocentra, saj ste 1% svoje dohodnine namenili Društvu AED, ki poleg namestitve defibrilatorja poskrbi tudi za informiranje o sami uporabi defibrilatorja. V petek, 27. januarja, med 13.00 in 17.00, vabljeni v Ocenter Ptuj, kjer bo društvo AED obiskovalcem prikazalotemeljne postopke oživljanja z demonstracijo na lutki ter pravilno uporabo defibrilatorja. Vabljeni, skupaj rešujemo življenja. Foto: Družina Cafuta Družina Cafuta je u Zgornji Pristavi odkrila svoj pravi dom. Delo z zemljo je meditativno V stiku z naravo in samim seboj sta zakonca naredila tudi prve večje korake na duhovni pot. Ta sedaj družini odpira drugačen pogled na življenje in svet, na svoji poti pa se neprenehoma učijo in spreminjajo. Sledijo učenjem živečega duhovnega učitelja Paramaham-se Sri Swamija Vishwanande, ki je ustanovitelj mednarodne organizacije Bhakti Marga s sedežem v Nemčiji, njegova učenja pa imajo izvor v svetih Vedskih spisih. Torej ni naključje, da se je družina Ca-futa ustalila prav v Halozah, kjer so že od nekdaj tekle jagode, tiste grozdne in one, na rožnem vencu. »Meditacija ni omejena na jogijsko blazino v zaprtem prostoru, pač pa je lahko meditacija prav vse, kar z ljubeznijo opravljaš skozi cel dan. Ravno delo na zemlji je čudovito opravilo za čiščenje telesa, uma, za prizemljitev in umiritev. Pomen terapije lahko najdemo v sestavljenki: terra - zemlja, pia -zdravljenje. Ljudje so to nekoč že vedeli, treba jih je spet opomniti na ta znanja.« Procesirana industrijska hrana je mašilo za želodec Kmetijo sta z možem kupila pred devetimi leti, seveda nista vedela, da ju bo pot pripeljala do točke, kjer so zdaj, niti se ne omejujejo pri nadaljnjem razvoju posestva Ajda. »Na svet prideš s stisnjeno rokico, tudi s sveta ne moreš odnesti nič. Trenutno tukaj snujemo dom in smo sredi obnove domačije.« Za turizem že nudijo apiterapevtski čebelnjak, wellnes razvajanje ter nočitve. »Dodatne namestitve bomo, skladno z zmožnostmi, urejali nad gospodarskim poslopjem ter poleti nudili prostor za šotorje-nje. Se že veselimo načrtovanja poletnih otroških tematskih kampov na kmetiji, reka Dravinja in jezero Koti sta pravi dragulj v neposredni bližini domačije.« Tukaj je še Ajdina kuhinja, kjer Bernarda ustvarja namaze in druge veganske obroke, ki temeljijo na biodinamično (lastni) Foto: Družina Cafuta V Ajdino kulinarično ponudbo zraven gojenih začimbnic in zelišč vključujejo še bogastvo haloških divjih rastlin in zdravilnih plevelov. in ekološko (kupljeni) vzgojenih pridelkih. »Kuhamo z živosti polnimi sestavinami in z ljubeznijo. Procesirana industrijska hrana je namreč le mašilo za želodec, naša hrana pa vsebuje življenje, energijo doma, skuhana in pripravljena je z ljubeznijo. To je začimba, ki ne sme manjkati.« Pot razvoja kmetije se sedaj že precej razlikuje od tiste, ki sta si jo zakonca zastavila na začetku. »Prilagajamo se danostim posestva in jih usklajujemo z našimi zmožnostmi za kmetovanje. Medtem ko smo začeli z biodinamično pridelavo žit in zelenjave, sedaj ob turizmu in izobraževanju prilagajamo našo zasaditev na njivah, kmalu povečamo sadovnjak ter drevesa in grmovnice za senčenje zelenjavnega vrta in sprehajalne poti kot odgovor na čedalje večje klimatske ekstreme. Učiva se, ob nama tudi najini otroci. Opazujemo, kar nam narava že nudi, in tako želimo v Aj-dino kulinarično ponudbo zraven gojenih začimbnic in zelišč vključiti še bogastvo haloških divjih rastlin in zdravilnih plevelov.« Mir, ki ga izžarevaš, je nalezljiv Na vprašanje, kako so se s svojo drugačnostjo umestili v podeželski prostor, pa Bernarda Gregorec Cafuta odgovarja: »Kadar si dobro zasidran s svojim notranjim jazom in s stvarstvom, potem si tudi ob spremembah miren. Drugim do-voliš biti drugačen, svoboden, ker si to edinstvenost in svobodo najprej znal podariti samemu sebi. Ne moreš dati drugemu nekaj, česar sam nimaš. Kadar pa izžarevaš mir, ko namesto obsodb zmoreš sprejemati drugačnost, se ljudje v tvoji bližini tega nalezejo in odpadajo stari, neuporabni vzorci. Delo na sebi in naših otrocih ter ljubeč odnos do vseh živih bitij in narave je prvi korak k spremembi sveta, k dvigu zavesti človeštva. Ne obupujmo, delujmo!« Mojca Vtič petek • 27. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Spodnje Podravje • 30 let uspešnega poslovanja podjetja Modmed Pomembna sta spodbudna beseda in iskren stisk roke Podjetje Modmed, ki se ukvarja z zdravstveno dejavnostjo, je zaznamovalo 30 let poslovanja. „Začetki niso bili najlažji, zahtevali so veliko predanosti in entuziazma," je v nagovoru na slavnostni prireditvi ob jubileju poudaril direktor Danijel Modlic. Podjetje danes daje delo 24 redno zaposlenim sodelavcem in trem študentom zdravstvene nege; voznikov reševalcev je 21. V voznem parku imajo 12 sodobnih reševalnih vozil in osem osebnih za izvajanje sanitetnih prevozov. Konec lanskega leta so se razveselili še ene pomembne naložbe - v Zagojičih v občini Gorišnica, kjer imajo garažirana vozila, so zgradili nove poslovne prostore (180 m2). Pridobili so dispečerski center, upravne prostore, dnevni prostor s kuhinjo, predavalnico, MODMED spalni prostor za nočne izmene in še nekaj drugih namenskih prostorov. Direktor Modlic je dejal, da so dobri delovni pogoji nujni za uspešno delo ekipe. Povedal je še, da pri izvajanju dejavnosti sodelujejo z zdravstvenima domovoma, bolnišnicama, domovi upokojencev ter vsemi ambulantami v ptu- jsko-ormoški regiji. „Najpomemb-nejše pri opravljanju našega dela so točnost, zanesljivost, varnost, komunikacija in sočutje do pacientov. Prijazna in spodbudna beseda ter iskren stisk roke pacientu pred zahtevnim pregledom ali terapijo veliko pomenijo, ga pomirijo. Sploh pred prvim obiskom onko- MODMED* 3 mL c A ■ fl fi f\ 3 ÜBÉSSSftJl (■¡¡i» f y T i 1 1 m^riLT- Foto: arhiv podjetja Kolektiv podjetja Modmed na slavnostni prireditvi, ki jo je vodil Tilen Artač, gostje pa so bili med drugimi župana občin Gorišnica in Ormož Borut Kolar in Danijel Vrbnjak, direktor SB Ptuj Aleksander Voda in Matjaž Trontelj iz zavarovalnice Vzajemna. Foto: arhiv podjetja Ustanovitelja podjetja Anton Modlic in dr. Stanko Janžekovič v družbi sedanjega direktorja Danijela Modlica, ki je v delo podjetja vpet že od srednješolskih dni. Delo voznika reševalca je opravljal deset let, osem let je bil dispečer in sodeloval pri vodenju podjetja kot prokurist. Leta 2020 je prevzel direktorsko funkcijo. loškega inštituta sta razumevanje in toplina vredna več kot sam prevoz, ko pacient začuti, da v tem, zanj težkem trenutku, ni sam," so prepričani v podjetju Modmed. Na teren do pacientov z vojaškim zemljevidom V treh desetletjih so se delovni pogoji zelo spremenili. „V prvih letih smo imeli vojaško karto - zemljevid, po katerem smo iskali hišne številke pacientov. Problem na terenu je nastal, ker marsikatera hiša sploh ni imela označene hišne številke. Najtežje je bilo delo na hribovitih območjih in ponoči, ko niti ni bilo možnosti ob cesti vprašati koga od vaščanov za usmeritev. Tudi po priimku smo paciente težko našli, saj so na podeželju še zelo živa domača hišna imena, ki nam seveda niso bila poznana. Visok sneg in neprevozne ceste so bili stalnica v tistih letih. A hvaležni pogledi pacientov, ko smo jih našli in nosili po pobočjih do ravnice, so poplačali vse tiste še tako težke poti," se začetkov dejavnosti spominja Anton Modlic, tako rekoč oče podjetja Modmed. Ves čas rast in razvoj podjetja Pod imenom Modmed, podjetje za zdravstvene dejavnosti, je leta 1992 v Aškerčevi ulici na Ptuju vrata odprla prva zasebna in sodobno opremljena internistična kardiološka ultrazvočna ambulanta. Ustanovitelja sta bila dr. Stanko Janžekovič in Anton Modlic. Kmalu so dejavnost razširili na nenujne reševalne prevoze, ki so še danes srce podjetja. Anton Modlic in Milko Štrucl sta prve prevoze s prvima reševalnima voziloma opravila 1. novembra 1998. Podjetje se je v vseh 30 letih razvijalo in nadgrajevalo. „Z zadovoljstvom lahko pogledamo tudi na rezultate. Prevozili smo 8,8 milijona kilometrov, kar za razmere v naši majhni Sloveniji ni zanemarljivo. Opravili smo 262.418 prevozov, od tega nekaj v tujino in iz nje. Povprečno opravimo 11.000 prevozov na leto oziroma blizu tisoč na mesec," je še povedal direktor Modmeda Danijel Modlic. Mojca Zemljarič Ptuj • Andraž Babšek, avtor zgodovinskega romana o generalu Maistru »Neskončno me je prevzela njegova odločnost« V Zgodovinskem arhivu na Ptuju je mladi avtor Andraž Babšek iz Medvod, dijak prvega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, predstavil svoj zgodovinski roman o generalu Maistru, z naslovom Junak, ki gaje napisal še kot osnovnošolec. Z njim je zmagal na natečaju Novi roman založbe Kulturni center Maribor v letu 2021. Foto: Črtomir Goznik Prui roman že pri enajstih letih Andraž je že v vrtcu kazal številne talente. Bili so tako izstopajoči, daje obstajala celo bojazen, da jih ne bo mogel razvijati v pravi smeri. Babica Irena je bila še posebej v skrbeh, da ga bodo „dotolkli", kot se je izrazila. V prvem razredu je igral klavir, nato seje preusmeril na frajtonarico, ki jo je igral dedi Andrej. Kmalu pa je začel pisati razne povesti, zgodbe. Prva povest je bila o dobrem in zlem. Babica Irena je bila že pri njegovih enajstih letih tajnica in tipkarica, kije pisala njegove povesti, pri tej starosti pa ji je že tudi narekoval roman. Njegovo prvo povest je izdala v samozaložbi. Zaslužen je, daje v Medvodah ponovno sestavil pevski zbor in postal njihov zborovodja. Andraž piše tudi pesmi, za sedem zvezkov jih je že. Zelo ga zanimata zgodovina in filozofija. Predvsem pa je domoljub. Za natečaj je izvedel po naključju, nanj je roman poslal iz anonimnega e-naslova, ki ga potem ni niti spremljal, saj ni verjel, da bi bil lahko izbran. Odprl ga je šele čez kakšen mesec. Čakalo ga je pet sporočil, kjer je lahko prebral, da je zagotovo avtor, ki je roman prodal Mladinski knjigi, ki se noče razkriti. Kot prvonagrajenega so ga iskali tudi po Facebooku. Poklical je založnika Dušana Hedla, povedal, da bi knjigo rad izdal, hkrati pa se opravičil, da je zamujal z odzivnostjo. Pogovor z Andražem je vodil Aleš Arih, predsednik domovinskega društva General Maister Maribor: „Brez pretiravanja trdim, da smo z romanom Junak dobili še enega junaka - zavednega Slovenca Andraža Babška. Nisem mogel verjeti, da je pri tako rosnih letih že napisal tak roman. Mladi avtor z romanom sporoča: Živimo v dobi, ko se bo naš narod preporodil in bomo končno znali ceniti svojo preteklost." Junak je roman o generalu Maistru, ki se dogaja med letoma 1918 in 1919 v Mariboru in na Koroškem. Samo zgodbo pa predstavljajo trije pripovedovalci, ki so se odločili, da se vpišejo v Maistrovo Foto: Črtomir Goznik V ZA Ptuj je mladi avtor Andraž Babšek v pogovoru z Alešem Arihom predstavil svoj roman z naslovom Junak, ki ga je napisal še kot osnovnošolec. Zanj je prejel prvo nagrado na natečaju založbe Kulturni center Maribor. vojsko: Jani Sušnik, 18-letni vojak, 50-letni častnik Alojz Derganec in 65-letna gospodinja pri nemškem grofu Josipina Lončar. General Maister v zgodbi nastopa kot sopotnik Alojza Derganca. Roman je napisan po resničnih dogodkih, upošteva zgodovinska dejstva, pri čemer pa je v njem kljub vsemu veliko kreativnosti. „Neskončno me je prevzela njegova odločnost, njegova briljantnost in domoljubje, ki ga je čutil do svoje domovine Slovenije," je o tem, zakaj se je odločil napisati roman o generalu Maistru, povedal mladi avtor Andraž Babšek. Tako kot Maister moramo biti optimisti Andraž je pred pisanjem pregledal številne zgodovinske in druge vire, jih upošteval, a spisal umetniško delo: „Maister je bil estet, domoljub, pogumen, človek dejanj in tudi besed, kar je povedal, je držalo, kar je storil, je bilo na mestu, premišljeno. Skozi svoja dejanja je v bistvu pokazal svojo moralo. Svoja čustva, želje in ambicije je uveljavljal pošteno. Rekel je, da gre za Slovence, to je tudi dosegel. To je zame nekaj najlepšega. V vsakem obdobju zgodovine so bili dobri in slabi dogodki. Danes lahko samo mi rešimo zapleteno stanje, noben Maister ne bo prišel. Zagotovo ga bomo, tako kot Maister moramo biti optimisti, on je vedno bil," je še povedal mladi avtor. MG 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 20. januarja 2023 Ptuj • Županjin sprejem za člane ekipe prve pomoči Civilne zaščite Najpomembnejše tekmovanje je tisto za življenje Člani ekipe prve pomoči Civilne zaščite Mestne občine Ptuj so v zadnjih letih dosegli zavidljive rezultate na številnih tekmovanjih. Veliko več kot to pa štejejo življenja tistih, ki so jih dejansko rešili. V vseh letih obstoja seje v njihovih vrstah zvrstilo 127 bolničarjev, ki so rešili kar 22 življenj, kar je izjemno. »Čeprav že nekaj let nismo v tekmovalnem delu, smo zmeraj veseli, ko se dobimo, pogovorimo o dosežkih. Ko prvič prideš na tečaj, pridobivaš znanje in enostavno čutiš dolžnost to deliti z drugimi in pomagati. Veliko zgodb je, težko je izpostaviti katerokoli. Ko nekomu pomagaš, te prevevajo različni občutki. Od zadovoljstva, da si nekoga rešil, do vprašanj, ki se pojavijo, če si vse naredil pravilno. Zadnja faza je zadovoljstvo, da ti je uspelo nekomu pomagati,« pravi eden izmed članov ekipe prve pomoči Matjaž Antonič. Rešili številna življenja... Lani je odmevala zgodba o tem, kako je bolničar prve pomoči CZ Mestne občine Ptuj Janez Fridl na avtocesti rešil življenje deklici. Tudi Miran Arnuš se spominja več svojih posredovanj, od reševanja človeka, ki gaje na mariborskem mostu zadel srčni infarkt, zaustavljanja hude krvavitve iz dimelj enega od ponesrečencev, pomoči v več prometnih nesrečah in primerih srčne kapi...: »Kot bolničar in pripadnik CZ sem bil v času korone v rdeči coni UKC Maribor, kjer sem skrbel za izolacijo, prevažal bolnike z oddelka na oddelek.« Podobne izkušnje opisuje Klemen Bedrač z ekipo: »Spominov je veliko in med njimi bi izpostavil reševanje osebe po hudi zastrupitvi s hrano, reševanje majhnega otroka iz vročega zaklenjenega avtomobila, pomoč pri porodu v avtomobilu, oskrbel sem kolesarja, ki po močnem epileptičnem napadu hudo padel, pa občana, ki gaje zadel srčni infarkt na volišču v Dornavi... Reševal sem tudi svojo hčer pri napadu vročinskega krča, ko je že padala v nezavest.« Kot je navedeno v zborniku, je ne glede na dejstvo, daje zdravstvena služba najbolje organizirana, vloga bolničarjev nenadomestljiva: »Marsikomu tudi najboljši zdravniki ne morejo pomagati, če je čas - pot do njih predolga.« Vseh 127 članov, ki so se jim pridružili od leta 1996 naprej, je pokazalo veliko mero pripravljenosti zagotavljati neposredno oskrbo, prvo pomoč poškodovanim v najrazličnejših naravnih in drugih nesrečah. V priprave in urjenje so vlagali veliko truda in časa. To potrjujejo tudi izjemni rezultati na regijskih tekmovanjih, šestkrat so bili državni prvaki, uspešni pa so bili tudi na evropskem nivoju. Za njihove dosežke in pomoč se jim je zahvalila ptujska županja Nuška Gajšek. Sočasno so predstavili še zbornik z naslovom Prva pomoč v Mestni občini Ptuj, tekmovanje za življenje. Vanj so kronološko skušali zajeti pomembne dogodke in mejnike. »Veščine, ki jih pridobijo, so izjemno pomembne, na podlagi tega so rešili številna življenja. Vsi si želimo ob sebi imeti ljudi, ki znajo v primeru nesreče pravilno ukrepati!« je ob tej priložnosti dejala Gajškova. Nepogrešljivi na terenu Prav vsak član predstavlja nepogrešljiv in pomemben delček ekipe, dva med njimi pa sta vsa ta leta imela izjemno pomembno nalogo. To sta Rozika Ojsteršek in Janez Merc, ki te dni svoje dosedanje zadolžitve predajata drugim. Za izjemno opravljeno delo sta Rozalija Ojsteršek in Janez Merc prejela pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Ojsterškovo bo v štabu civilne zaščite nadomestila medicinska sestra Simona Obran, na področju zaščite in reševanja pa bo odslej na občini zaposlen Primož Korošak. Merc je sodeloval že v začetni fazi ob ustanavljanju civilne zaščite v ptujski občini: »Vztrajali smo in marsikaj dosegli tudi na tekmovanjih. Najbolj pa smo ponosni na to, da imamo vse te bolničarje. Ko se zgodi nesreča, si veliko bolj varen ob njih ... « Doprinos ekip prve pomoči je izjemen, o tem Rozika Ojsteršek pravi: »Rešili smo 22 življenj, različni člani ekip. Zadnje prav med nastajanjem zbornika. Na letalu se je zgrudil človek, naš bolničar mu je priskočil na pomoč. Bil je edini, ki je ukrepal in človek je preživel le zaradi znanja bolničarja. Zgodilo se je, da si včasih koga reševal, pa neuspešno. To so grozne zgodbe, ampak se tolažiš, da si naredil, kar si lahko.« Ojsterškova je na usposabljanjih tudi ustvarjala čim bolj realne situacije, na katerih so trenirali. Pripravljali so se na razne scenarije, od opeklin do podhlajenosti, utopitev ... »Ko prideš na prizorišče, moraš vedeti, kaj storiti. Mentorstvo je vedno sledilo situaciji. Naredila sem tudi šolo za maskerje, da so bile ureznine, udarnine, barva kože pri zastoju srca ipd. čim bolj realne.« Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Novo poglavje ansambla Petovia kvinteta Razšli so se s pevcema Lariso in Dejanom Leto 2023 se je pri ptujskem ansamblu Petovia kvintet, tudi hišnem ansamblu družbe Radio-Tednik Ptuj, začelo malo drugače, kot so si predstavljali. Razšli so se s pevcema, Lariso Majcen in Dejanom Zupanom. Zgodbo nove knjige bodo do nadaljnjega pisali sami, kot 5-članska zasedba, takšna, zaradi katere seje vse skupaj začelo. „Skupaj z Lariso in Dejanom smo spisali čudovito knjigo spominov in lep kolaž nastopov doma in na tujem. V vsaki knjigi pa se pojavi zadnji list, ki zaključuje celoto in hkrati napoveduje nekaj novega. Še vedno bomo ustvarjali in razveseljevali vse ljubitelje narodno-za-bavne glasbe, hkrati pa bomo tudi predstavljali nekaj novega in dru- gačnega, česar se že veselimo. O tem več takrat, ko bomo pripravljeni na to. Srčno pa se zahvaljujemo Larisi in Dejanu za doprinos našemu ansamblu. Želimo jima vse najboljše na novih poteh. Povedati moramo, da smo se razšli v mirnem, spoštljivem odnosu in ostajamo pravi prijatelji. V težkih trenutkih je najbolj dragoceno imeti ■ — M. Foto: Zan Pernat Larisa Majcen prijatelje, to so naši dragi zvesti podporniki in ljubitelji naše glasbe, ki se jim zahvaljujemo," je o spremembah v ansamblu Petovia kvintet povedal Kristijan Markež. Larisa ostaja v narodno-zabavni glasbi „Zaradi različnih interesov, pogledov, tudi vzponov in padcev, včasih nesoglasij, je prišlo do prijetnih in neprijetnih situacij. Dejan je sklenil oditi svojo pot in temu je potem sledila še ena sprememba. Po daljšem mirovanju so se fantje odločili, da postanejo zabavni in narodno-zabavni rock fanatiki (kot so si nadeli opis na Facebook strani) in da gredo v zabavne vode, brez mene, pač kot 'boy band'. Mislijo, da narodna glasba nima prihodnosti in so se zato odločili podati v drugo glasbeno zvrst. Seveda tem idejam ni za oporekati, lahko se jim zaželi le uspešno pot, kakršnakoli že pač bo. Ker so njihove ideje glede zabavnega boy banda bile zasnovane že nekaj časa, verjamem, da vam kmalu pokažejo kaj novega. Fantom želim veliko uspehov na poti do zabavnega vrha," je pojasnila pevka Larisa Majcen, ki jo vsi sprašujejo, kaj se dogaja z njo in Petovia kvintetom. „Sama ostajam zvesta našim koreninam, ker preprosto nosim narodno-zabavno glasbo v srcu, z njo diham, jo čutim, spoštujem, predvsem pa mislim, da ta glasba ne bo nikoli izumrla in bo večna, četudi ji zna včasih čas pokazati zobe. Verjamem, da se bom ponovno našla v glasbi, ki me osrečuje, znova navdihuje predvsem pa mi požene kri po žilah," je še povedala. Zaenkrat bo pomagala več ansamblom, ki so jo že kontak-tirali. Vse drugo bo prinesel čas. Dejan Zupan z novim poglavjem že pri ansamblu Svizci Na novo pot stopa tudi zdaj že nekdanji pevec Petovia kvinteta, Dejan Zupan. „Petovia kvintet je definitivno odličen ansambel, perspektiven in ambiciozen, žal pa sem zaradi določenih nestrinjanj na nastopih, glasbenih in osebnih stališč sklenil, da grem svojo pot, saj bi njihove ideje ter potek njihove poti samo oviral. Fantom želim veliko sreče in uspeha na nadaljnji poti. Obenem pa se jim tudi zahvaljujem za vse kratke, a k? Foto: zasebni arhiv Dejan Zupan lepo preživete trenutke," je povedal Dejan ob svojem odhodu iz ansambla. Novo smer je izbral z domačimi glasbeniki. „Vsi smo namreč že od nekdaj dobri prijatelji, kar je pri doseganju skupnih ciljev in kompromisov zelo pomembno; to sem spoznal skozi čas. Smo sicer ansambel v nastajanju. Našli pa nas boste pod imenom Svizci. Člani smo: Enej Valjavec (klarinet, vokal), Gašper Jakopič (kitara), Aleš Jakopič (harmonika, vokal), Boštjan Vidic (bas, bariton, vokal), Urška Borovinšek (vokal) in Dejan Zupan (vokal, trobenta). Pri doseganju ciljev na glasbeni poti nam pomagata izkušeni Jure Valjavec, član ansambla Gašperji ter zame največja legenda na kitari, nekdanji član ansambla Slavka Avsenika, Renato Verlič. Vsem se že vnaprej zahvaljujemo za pomoč, saj nam to res veliko pomeni, čaka nas veliko dela, truda, ampak mislimo, da, če oseba glasbo nosi v srcu, vse to ne predstavlja posebnega problema." MG petek • 27. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 -ŠT 11 3.2.-19.2.2023 , KARNEVALSKA DVORANA 1uWmLtpWmJe CANIPUS SAVA PTUJ —---- CECA • SIDDHARTA DRAŽEN ZEČIČ • MAGNIFICO MAMBO KINGS • JASMIN STAVROS POLKAHOLIKI • KINGSTON • ČUKI TOMISLAV BRALIČ IN KLAPA INTRADE AKTUALOVA GALAMA • NATALIJA VERBOTEN • GADI BURYANA • LETEČI ODRED • SAŠA LENDERO • ROK 'N' BAND PETKOVA PUMPA ♦ CHICAS • RIBIČ PEPE • SKUPINA SMILE CAHPUS SAVA PTUJ ss& medifl 24 ®^dioptui štajerski tednik prodaja vstopnic: eventim N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. STOP SPORED NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov: _ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:____ RADIO TEDNIK Ptuj d,,. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. januarja 2023 OKNA NJA VRATA 02 / 780 04 24 f, H INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. FRAJERSKI PROFESOR JURE HENIGMAN Tudi svojima otrokoma je za vzor TILEN LOTRIČ V SOLZAH Mame ni več, ostala muje pesem EVA LONGYKA MARUŠIČ SREČNA BREZ KAMER Družinaje njen varni pristan MODRI NASVET BOJANA EMERŠIČA IN NJEGOVE VIKTORIJE Prepiru ne pustita, da se razvname Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. Štajerski TEDNIK »Brati časopis ni natfada> jeprirttegij biti Verodostojno 'obveščen« Spoštovani naročniki Štajerskega tednika Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije in z željo f prispevati k varovanju narave želimo sl.l. 2023 združbi Radio-Tednik Blesti posredovanje mesečnih položnic preko elektronske pošte. Vljudno Vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: majda.segula@radio-tednik.si ali na tel. št. 02 749 34 16. Se vedno pa bo ostalo v veljavi za vse, ki tako želite, tudi klasično plačilo s položnico. / Hvala Uredništvo Štajerskega tednika Na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic. SAMI POMAGAJ SI SAM Revija tokrat predstavlja: Najboljši recepti terapevtov ZDRAVILNE JUHE Preizkusili smo - in uživali! PLANETARNA DIETA Malce drugačni smutiji POMOČ ČAROBNIH RASTLIN Milena Fras, najstarejša učiteljica joge JOGA DELA ČUDEŽE Hildegardin hruškov med ODLIČNO POČISTI ČREVESJE Medeni eliksirji Metke Klemene ŽLICA NA DAN! Nimate pravih pogojev? VSI LAHKO VZGOJIMO SVOJE SADIKE! Poškodovani, krhki, suhi lasje? S TEMI PRIPRAVKI NIČ VEČ! NARAVNA POMOČ PRI VIROZAH Mraz, sneg in veter so najtežja preizkušnja BI ZNALI PREŽIVETI V MRAZU? POMAGAJ SI SAM -edini pravi vodnik za preživetje! www.salomongroup.si petek • 27. januarja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Noč, ki ne pozna jutra, ni vajina poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh vajinih dragih vseh, ki sta jih ljubila nekoč. SPOMIN V teh dneh minevata dve leti, odkar sta se za vedno poslovila od nas nam draga Lizika Starčič Gustek Starčič S POLENSAKA 50 Zahvaljujemo se vsem, ki prižgete svečo ali postojite ob njunem grobu. Počivajta v miru! Vajini domači Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne. dragega očeta, dedka, pradedka, tasta, ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi brata, strica, svaka in botra Jožeta Kujavca 16. 1. 1937-10. 1. 2023 IZ ŽABJAKA 49 Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala Vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo tolažbe. Hvala vsem tistim, ki ste njemu v spomin darovali cvetje, sveče, za svete maše ali nam na kak drug način priskočili na pomoč. Iskrena hvala vsem Vam, ki ste se v tako velikem številu udeležili zadnjega slovesa in z nami delili nepopisno bolečino ob izgubi tako drage osebe. Zahvala gre duhovniku za opravljen obred in sveto mašo, govornici za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za poslednjo melodijo ter pogrebni službi za opravljene storitve. Največja zahvala pa gre tebi, ki si odšel tja za mavrico, k svoji ljubljeni. Hvaležni smo, da smo s teboj preživeli veliko lepih trenutkov, da smo te lahko poznali in spoznali v vsej tvoji veličini. Beseda hvala je premalo za to, kar si nas naučil! Na dan, ko si nas zapustil, so te angeli sprejeli medse! Neutolažljivi tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojda.segula@radiMednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. TEDNIK Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor, mulčer, kosilnico, pajka in ostale priključke. Tel. 041 540 364. PRODAM luščilnik koruze. Tel. 040 619 714. PRODAM jabolka sorte jonagold, idared, zlati delišes, fuji, možna dostava. Tel. 041 963 411. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. DOMAČE ŽIVALI KUPIM psa, hišnega čuvaja, do starosti 3 let. Tel. 051 376 732. RAZNO UGODNO prodam centralno peč na olje Buderus G25, modri plamen. Tel. 031 895 529. PRODAMO - 3-sobno stanovanje na Ulici heroja Lacka na Ptuju, skupne površine 98,20 m2, l. 1879, 2. nadstropje. Cena: 155.000 EUR.,-., Tel.: 041 933 151, ♦ Rc/MAX > ▼ POETOVIO 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio v.novareha.si Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Ljubljeni nikoli ne umrejo. Živijo, dokler živimo mi, ki jih imamo radi. SPOMIN 28. januarja minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Janez Krajnčič IZ BELŠAKOVE UL. 55, PTUJ Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. ZAHVALA ob boleči izgubi našega drage mamice, babice, prababice in tašče Frančiške Kokol (4. 3. 1947-11. 1. 2023) S KUKAVE 49 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, besede tolažbe, darovane sveče, cvetje, za svete maše in dar za cerkev. Hvala g. župniku Dušanu za opravljen pogrebni obred, g. Janku za molitve, pevcem za odpete pesmi, zastavonošema. Prav tako hvala ge. Dragici in ge. Marti za izrečene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste se spomnili na našo mamico z lepo mislijo v srcu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče Marije Kozoderc IZ ŽUPEČJE VASI 58 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovane maše, cvetje, sveče in darove za cerkev. Posebna zahvala požrtvovalnemu osebju UKC Maribor -Oddelku abdominalne kirurgije. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir, gospe Roziki za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: njeni najdražji Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. SPOMIN Danes, 27. januarja, mineva leto žalosti in bolečine, odkar si nas zapustila, naša draga žena, mamica in zlata babica Sonja Mlakar IZ ULICE 25. MAJA 3 PTUJ Pogrešamo te. Tvoji najdražji rt www.tednik.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, A A PVC OKNA, SENČILA &M m^L VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKA AKCIJA DO -20% POPUSTA TRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2023 A sezona L 9 , projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem na šolske prireditve. Dan po prireditvi bomo na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj objavili kratke izseke nastopov, na koncu posnetka bodo objavljeni tudi zmagovalci. v^y \ v /Uj -v Ali veš, da... ... si znanstveniki želijo različne vrste vedenja in možganskih struktur sistematizirati in oblikovati preglednico, podobno periodnemu sistemu. Več v reviji Science Illustrated in na www.alivesda.si 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 27. januarja 2023 J^jii^ (ÁMÁ Destrnik, Sv. Andraž • Malčki ne bodo brez daril Božiček je pakete deponiral Lanski december ni bil samo prazničen mesec, pač pa tudi mesec številnih prehladnih obolenj. as, v katerem živimo, je hiter in nemalokrat nas preganja v površne stiske rok in mi-mobežne odnose. A življenje je več kot to in k sreči so med nami še ljudje, ki se ustavijo, prisluhnejo, objame-jo, pomagajo. Prav je, da za trenutek postanemo ter tem posameznikom in posameznicam namenimo pozornost. To so ljudje, ki s svojim čutom za solidarnost in sočloveka puščajo sledi v vseh plasteh naše družbe. Na področjih humanitarnosti, okolje-varstva, zdravstva, v skrbi za živali, kulturno dediščino, v prizadevanjih za boljše medgeneracijske odnose in odnose nasploh. Drage bralke in bralci, prav vi najbolje poznate te ljudi. V vašem okolju živi- jo. Morda v vaši ulici, vasi, sosednjem kraju. Je to morda vaš sosed, ki vedno nesebično priskoči na pomoč ljudem v stiski? Je to znanka, ki v prostem času obiskuje osamljene, starejše, bolne, odrinjene na rob? Je to učiteljica iz vaše šole, ki s prav posebnim žarom opravlja svoje poslanstvo in še več od tega? Poznate koga, ki bi si zaradi svojega odprtega srca, odprtih rok zaslužil poklon javnosti? Sporočite nam njegovo ime in njegovo zgodbo. Začenjamo namreč akcijo Dobrotnik leta, v kateri bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zaznamovali preteklo leto. Kandidate za regijski izbor bomo predstavili v našem mediju, bralci pa boste izmed njih izbrali tistega, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. ' MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA 2022 Ime in Priimek ZAKAJ SI ZASLUZI NAZIV DOBROTNIK LETA DOBROTNIKA 2022 PREDLAGA: Ime in Priimek:.................................. Naslov:................................................. Telefonska številka:........................... Email: ...................................................... Datum:.................................................... Podpis:.................................................... Destrniške in andraške otroke, ki božičnega darila niso mogli prevzeti na uradnem obdarovanju v decembru, paketi čakajo na občini. £ Predloge sprejemamo vključno do 6. 2. 202B Predloge s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. WÊmTS Zato ne preseneča, da se mnogi predšolski otroci zaradi bolezni, in tudi zaradi kakšnih drugih razlogov, niso mogli udeležiti uradnega obiska Božička v njihovi občini. Zato seveda niso dobili njegovega darila, pa čeprav so bili vse leto pridni in so si ga zaslužili. Ker dobri mož z belo brado takšne zade- ve zelo razume, je v dogovoru z vodstvi nekaterih občin neizročena darila deponiral pri njih, starši pa jih lahko tam prevzamejo. Na De-strniku lahko darila prevzamejo na občini v času uradnih ur, in to do 6. februarja, v Svetem Andražu pa jih bodo paketi čakali še nekoliko dlje - do 15. februarja. (SD) Jfytidfc (JpdiA %oA o ZAKAJ LJUDJE ODPRTIH ROK? Podeliti priznanje za dobrodelnost je način, da izrazimo našo hvaležnost in počastimo tiste, ki srčno in predano delijo svoje talente, čas in sredstva za pomoč drugim. To je način, da jim pokažemo, kako cenimo njihovo žrtvovanje in trud, ki ga vlagajo v izboljšanje življenj drugih. To je način, da jim damo glas in jim dajemo vedeti, da njihova dela niso ostala neopažena. Podeljevanje priznanj za dobrodelnost je način, da pokažemo, kako pomembni so ti ljudje za našo družbo in kako velik prispevek imajo v svetu okoli nas. , 1 1 seYn si moral usa M íWn snežni top za smučišče, Žičnvčarjeua na .aseneWnared^orakau vw «.ofkrat podstamp nogo, pa ČetuAv ni pravnica, žena Vat" napre) neka) p^el Vsi njegova pre< AmkisoHUzaAnjiB. PZi DOLENJSKI UST VESTNIK štajerski l.'.limi.ll'l primorske novice HOSt.AK oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Nagradno turistično vprašanje Foto: SD boljšo tem cy Bolj ali manj so v teh dneh v ospredju že dogodki 63. Kurentovanja. Bogato dogajanje na ulicah in trgih bo pospremilo tudi glasbeno dogajanje v dvorani Campus, na katerem letos v 75-odstotkih prevladujejo slovenski glasbeniki. Organizatorji pričakujejo dober obisk tako na po-vorkah in spremljajočih dogodkih kot v zabavnem delu. Ob domačih obiskovalcih računajo tudi na tuje. Ptujsko Kurentovanje je osrednja pustna prireditev v Sloveniji in v tem delu Evrope, pa tudi eden od osrednjih pustnih festivalov na svetu. V Turističnem društvu Ptuj, ki je 23. januarja praznovalo 137-letnico delovanja, že potekajo priprave na letošnjo prireditev Spoznavajmo države EU, ki jo prirejajo v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami s Ptujskega ter Vrtcem Ptuj, da bi povečali vedenje o Evropski uniji. Prvič so prireditev izvedli že leta 2010. Ko-ordinatorica projekta je ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. Letošnja prireditev ima prosto temo, kar pomeni, da so se sodelujoči sami odločili, kaj bodo predstavili v okviru tega projekta. Z najboljšimi izdelki kmetij se bo na letošnjem festivalu Dobrote slovenskih kmetij predstavilo okrog 900 kmetij. Ocenili jih bodo v okviru 17 skupin izdelkov. Prvo ocenjevanje bodo izvedli že v teh dneh. Gre za kise in suho sadje, je povedal predsednik organizacijskega odbora 34. festivala Peter Pribožič, ki bo potekal med 19. in 21. majem. Na sejmu Alpe-Adria, ki bo pote- tni Vr kal med 15. in 18. februarjem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bodo razglasili letošnjega prejemnika nagrade Jakob 2023 in prejemnika naziva Ambasador tematskih poti. Tema 12. izbora je Tematska pot kot turistični proizvod. Strokovna komisija bo izbrala pet najboljših projektov, ki se bodo potegovali za že omenjeno nagrado in naziv. Zavod za turizem Ptuj se je na ta izbor prijavil s tematsko potjo Pot na Mestni Vrh, idilično pohodno potjo med vinogradi in sadovnjaki, ki preseneča s panoramskimi razgledi na Ptuj, razvaja z lokalnimi vini, domačo kulinariko, ob poti pa lahko pohodniki obiščejo Rimski kamp, vinogradniški muzej Stara preša, železničarski park in druge zanimivosti. Tujskoprometno društvo Ptuj je s svojim delovanjem spodbudilo usta- Foto: Črtomir Goznik Že v prvih štirinajstih dneh si je muzejske zbirke v ptujskem gradu ogledalo toliko obiskovalcev kot v celem januarju leta 2018 in 2019. Prišli so s celega sveta, tudi iz Sri Lanke. Muzejska sodelavca na blagajni Sandra in Teodor od letos naprej na zemljevidu, ki sta ga izdelala sama, označujeta države, iz katerih prihajajo. Obiskovalci kar ne morejo verjeti, da je ptujski grad tako prepoznaven. OKNA, VRATA GARAŽNA VRATA www.naitors.si novitev Muzejskega društva v letu 1893, katerega naloga je bila ustanovitev muzeja. Prvotni muzej je bil izrazito arheološki, z donacijo prof. Franca Ferka, ki je muzejskemu društvu podaril bogato arheološko, kulturnozgodovinsko in etnološko-muzejsko gradivo, pa se je hitro razširil. Aktivnost društva je pripomogla, da je število turistov hitro naraščalo. V nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali o tem, kdo je bil predsednik Tujskoprometnega društva v času ustanovitve Muzejskega društva. To je bil Josef Ornig. Pravilnega odgovora nismo prejeli. Danes sprašujemo, kdaj se je ptujski muzej preselil v obnovljene prostore nekdanjega dominikanskega samostana. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj in muzejski koledar ob 130-letnici njegovega delovanja. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 3. februarja. NAIiORSD Tel.: OZ 741 1380. Mob: 031 793 204 Gorišnica 1. Gorišnica V NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj se je muzej preselil v obnovljene prostore dominikanskega samostana? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:...................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.