Tomuenut Ste*. KSw Posamezna iter« K 2*— S „TABOK* lihaja Tuk du, turen, g nedelj® in prunikov, ob 18. uri z ' LAKH30K, Juuiie-M uiitk š4«t, 4, ; UREDNIŠTVO s« a*)nj» v Mui- ■ bora, Jurčičeva ni, et» 4, 1. nad- 2 strop jTeielon internrb, št. 276. » UPRAVA se nahaja v Jurčičevi 2 ttlioi št. 4, pritličje« desno. Tele- ; ion št« 24. SHS pošlnooekovai.ni« S ena štev. 11.787. m -v J Haročith brez denarja se n« v ozira. — Eokooisi se ne vračajo. obota 18. marca 1922 številka; 64. %\ teto: lil u Socijaližem magis • ;# nfh socijalistov. V SGcijalnoueuiokratični stranki na Slovenskem so kaže dan. aa dnom bolj jtjcmio degeneracija in propadanje, to-2® ao le' na zmot,ruj, organizrtorično, ®®ak tudi moralno. Stranka »zatira-•®w iu '»lačnih« jo postala lc še stranka_ ko-ritar jev in- teroristov* ki ;jo drži pokonci, edino Se brezmejno farizejstvo ' "“Soslaviji sicer ta stranka v celoti ho-mehi ničesar, ker ima v v celom ••’c®aa5' devet poslancev v skupščini, ra’® Pa si je v ožjih mejah Slovenije jMhborila nekaj občin ter ima svoje ?u-pane Uidi v treh večjih mastili, Ljubija-• b Mariboru .'in Ptuju. V Ljubljani je' j soc-ijal-nl demokrat žu-pnn po mi-cs„i klerikalcev in narodnih socijali-tov, v Marj boru in v Ptuju pa veči-®tls po milosti Ncmčurjov ter napo-®rodno istotako kakor v .Ljuljaai po roilosti. klerikalcev, oziroma narodnih ^'/•jalištov. Kako‘pnšu jejo ti župani in .uhove kliko- koaliranega sovraštva v *flubljani in v Ptuju ter v mnogih fll?ih občinah, zaenkrat ne bomo go- ■ °rxli, ozreti pn se hočemo na njihovo Vasovanje v Mariboru. t, .Mariboru so pomagali socijainim ■ ^Diokratom do relativno na j višjega _-f-vija jriarov pri občinskih volitvah G>mč*u.rji, ki so so pori krinko slovenskih jhen preriii, v volilno imenike: radi , 'j*a i® tudi naravno, da izkazujejo se-vedno usluge.'Njihovo glasilo U ■■ tlHisstimmp.r, ki. je ob enem. lajbžur-_ al župana, Giohrja, živi sploh sarao-od ^rnčurjev; dokaz, ze. to je dovolj dej-rp'0’ ^ W njihov slovenski organ, Jakost c, prav. kmalu zmrznil, ker '>ae Qi bilo njegovo iždajanje v intore-ku Ueipčurjcv. Ker bi pa to moglo praviti te gcspčd« v Ljubljani itd. v ' luč xo si najeli za. take slučaje v seoi g. Grčarja .»rlobrovoljca in bor-Aw; jugoslovensko- osvobojen jo in u-“fmnjenjGk ter g«, kljub temu. da. se Ne^na ni gtriujkla z njegovo kandi-a-turo, spravili* po pritisku Ijitbljan-sodrugov na županski stolček, s e'. kr°gaseob raznih slovesnostih ©gladi1 '’®s ginjen od patrijotizma in pohlev-k, 1 do vlade. To pa velja seveda s«.-- ? blieijeluo, kajti inoiieijclno urekli-njegovi pristaši ' že takoj drugi VVolksstiinmcv vsa pjegova ya-> štol ična nagnjenj a. j p,.-Pa ^1 se-ta klika šo bolj utrdila, je ] fjet*"*6^ ustanavljati. kapitalistična, pod- I Gof3' .^a '-že-lfan-ičarškcm shodu .v b >v3Sovi dvorani jo župan Grčar nav-l opozarjal na. - koalicijo lačnih.:: I)e.'a"?r’m 38 seveda prišteval tudi se-g ’ ,u3Bgova uujožje, koalicija lačnih« fcesp0 ■Pl;.iv uoda.vno' kupila ha Koroški br‘ \ ve^^° .milijonsko lesno podjetje, toiv katerem je glasnik .s koalicije lač-klav • ?'*■ &im ukcijonar. Odkod so ti cux« in »zatirani« dobili milijone! «“PV«nju podjetij pa seveda &Dr ** Sana za res revfic in trpeče. Zn toj^PjT^ijo ubožne.išega mestnega rtod ^val®tva j)i so daio storiti mnogo, i, a to najbrži} he spada v njihovo in-sfero in. po nese toliko kakor k©,?11, pa za. aprovizadjo žo radi teli'1 i1Pl l^krbe, ker bi potom ne mo-|er ^dirihati po vladi in pb demokratih fea '1,rih°vedov;](i. ubogemu ljudstvu, jrM ? v’ada in demokrati krivi dragi-bolu^v Pumanjkauja, čeprav vo vsak Idi -j1®6? otrok, cla aprovizaci-ja, mesta a‘°Sa. vlade, vsaj neposredno ne. toov* to, ter ozrimo se na sta- fcti 3skl':uirad, kateremu predseduje Nk h• ^M^o^omokratični župan. Člo-•paj-l1 'Ptičakoval, da se bo vjgflij tu iz-|fcrbeb,S0P^a^n;a Pravičnost te klike ter le, i,T . \jftji vrsti za. nižje sloje ter ®i8^vo i° ntttuoščeas®« , L " Dogodki v Beogradu. Pred razpravo o moratoriju v parlamentu. ZM Beograd, 17. marca. Tukajšnji krogi čakajo z velikim zanimanjem na parlamentarno zasedanje, ki se otvori v pondeljek. Kakor znano, je na dnevnem redu zakonski osnutek o moratoriju, Ker si v tem vprašanju stališča demokratov in radikalcev dijainefrslno hb-sprotujeio, je pričakovati burnih prizorov. Zadnja Pašičeva izjava je s teni v zvezi. « Redukcija uradništva. ZM B e o g r a d, 17. marco. Parlamentarni odbor za redukcijo uradništva je končal svoie posle v ministrstvu za so-cijalno politiko. Stalež uradništva se ja znižal povprečno za 30 odst. Na ta način se bo prihranilo letnih 35 milijone v dinarjev. .■!?>- / • iv^vir i Državne podpore gledališčem. ZM Beograd, 17. marer. Na včerajšnji seji finančnega odbora je bilo sklenjeno, da dobi beograjsko gledališče 3 milijone dinarjev, ljubljansko 1,900.000 dinarjev in mariborsko 300.000 dinarjev državne subvencije. Glede zagrebškega gledališča še niso končana pogajanja. Iz seje ministrskega sveta. ZM Beograd, 17. marca. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bil sprejet sklep, da se naša meja nasproti Albaniji dobro zavaruje. Nadalje se bodo ojačile vojaške posadke ob bolgarski meji, katero stalno napadajo bolgarske tolpe. — Narodni banki se je dal na razpolaganje kredit v znesku 25 milijonov dinarjev, da osnuje liirvidacijsko banko. Krivda rimske vlade na reških dogodkih. ZM Zagreb, 17. marca. Današnji , Obzor“ poroča iz Reke, da je zadnje dogodke povzročila italijanska vlada. Dokaz za to je izjava italijanskega -vladnega komisarja Gsstollija, ki je^ dejal že 1. 3919., da ne bo miroval, predno ne bo izival oboroženega konflikta med Italijo in Jugoslavijo. , ' Dogodki na Reki v italijanski luči. i *" •vi DKU Rim, 16, jnarca. Ker se je Giumtti odpovedal mestu predsednika na Reki, se dozdeva, da se( je položaj na Reki razjasnil. Namerava se takoj sklicati ustavotvorna narodna skupščine, da se izvoli nova vlada. (Druge vesti, ki ne izhajajo iz Rima, slikajo položaj na Reki v popolnoma drugi luči. Fašisti vr*e svojo strahovlado s vsemi sredstvi. Op. ur.) Zveza narodov in genovska konferenca. DKU Pariz, 16. marca. (Havas). V bližnjem čaru se sestane bržkone v Parizu svet Zveze nrrodcv, ki bo razpravljal o vprašanju, ali noj se Zveza narodov udeleži genovske konference. Konec rudarskega upora v Južni Afriki. DKU J o,h a p n i s b u r g, 14. m -,rca. (Reuter). Upor rudarjev je z vojaškega stališča toliko kot končan. V poslopju strokovne zveze Sordsburg so po za-vzeiju mesta cdkrili sni se, iz katerih je razvidno, da so nameravali uporniki zasesti mesto Jobanoisburg. Tam so tudi našli listino, vsebujočo imena najodličnejših meščanov, katere bi pomorili.' Amcrikar.cl in Obnova Evrope. DKU Pariz. 36. marca. (Wolff.) Kakor poroča „Nt\v York Htralcl*, je senator Kahn zahteval, da s» črtajo v*i dolgovi, ki jih dolgujejo zavezniki Ameriki. V protiuslugo pa bi se morali dolžniki zavezat?, da bodo storili vse, kar je v njihovih. močeh, da se konča v Evropi sedanja gospodarska mizerija. Senator je v svojem govoru naglasa), da mu 'ne gre za Nemčijo, marveč da govori s trgovinskega stališča o stvari, ki jc izvedljiva. , • * C-', •• f ' Sporazum v mezdnem gibanju v Nemčiji. DKU Berlin, 16. marca. (V/olff). Pogajanja s strokovnimi organizacijami, glede ureditve delavskih nijzd so bila včeraj zvečer končana s popolnim spo®-' razunmm, " *V ' Stavka v Gornji Slezlji. DKU Beuthen, 16. marca. Delavstvo gomješlezijskih'elektrarn je stopilo v stavko, ker se njegovim zahtevam za zvišanje mezd ni ugodilo. Dobava električnega toka za luč in obrat jo popolnoma prekinjena. Ameriška pomoč Avstriji. DKU Washington. 16. marca. Senat je sklenil, da se dovoli Avstriji ponovno posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev za olajšanje bede. TufTWW sojilo je, kskor prejšnje za nabavo živil, izplačljivo še le v 25 letih. ■ Letni čas v Franclji, Angliji in Belgiji. DKU London, 16. marca. V smislu pogodbe, ki se je pred kratkim sklenila med Francijo, Anglijo in Belgijo, se uvede v teh državah s 25. marcem letni čas, ki traja do 8. oktobra., VIžulna kriza na Angleškem? DKU London, 16. marca. Med posvetovanjem n fingleško-irski pogodbi je' izjavil Lord Curzon, da sedanja vlsda v par tednih he bo več obstojala. V političnih krogih vlada mnenje, da se z gotovostjo lahko pričakuje vladna kriza. Kratke brzojavke. DKU Budimpešta, 16. marca. Trgovski minister je odtegnil v Pragi izhajajočim listom „Rudč prsvo“ in ,Rudč pravo večernih" poštni debif. DKU Praga, 16. marca. »Narodni demokracije* poročajo, da se direkcija državnih železnic na Češkem preseli' v Moravsko Ostravo, kjer se bo zgradil nov centralni kolodvor. fjijT’ 'V *:: Borza 16. muren. '**■ ,v Zagreb, devize: Berlin 130 -KN, Buharošt 230—2-50, Milan ložO—lonC, London 1330—1370, New. Tork' 283— Pariz 2600—2675, Praga 57$—600, Švica 5800—5850, Dunaj 4.50— ^80, Budi m peštft 38.50; valute: dolarji 278—283, avstr, krone 5, napolebiu 000. leji 235 — 240, švic. franki 5750—5800, lire 1510 — 1530. Beograd, devize: London 320, Pariz- 620, New York 73, Ženeva 1400, Milan 330, Praga 132, Berlin 32.50, Dunaj 1,03, valute: i:eŠke-kronov132. Uurih: Berlin 1.89. New York: 5.15, London 22.33, Pariz 45.90. Milan 25.80. Praga 9.03, Budimpešta' 0.6?. Zagreb 1.65,' mršava, 0.13, Dunaj 0,06 in pol. avstr, krone 0.06' in tri četrti ! kdor ni bankir, veletrgovec, ali vsaj carinski uradnik, ta bo zaman čakaj na socijalistično milost, da bi mu na* klonila stanovanje. Uradniki in name* ščenei umirajo lahko leta v luknjahi denarni plemiči i n drugi veli kaši pa dobo .stanovanje takoj, ko so blagovolijo naseliti v Mariboru. Reveže tolaži g. stanovanjski predsednik s tem, d® si laliko najmejo posojilo ter zidajo hi* šs. Ironija, katero naj si dobro zod pomni, naše širše ljudstvo. Takoj, ko so prišli socijalisti na naš magistrat, so si osvojili tudi glodali* šče tor ga potom svojega univerzalne* ga strokovnjaka in ženija, diktatorja)* Grčarja vodili tako\ izborno, da je prvn padlo. Seveda, saj 1o je bilo tndi. v njihovem interesu — imeli so svoja »Svobodo«, ki je že željno čakala, da se! naseli v gledališki zgradbi, potem pa oo Nemce, ki bi tudi radi dobili zopet vi svoje roke kazinsko poslopje. Socijal-nost naših socijalistov pa se kaže vi giedr-iišču najsijajnejše ravno -v postopanju z gledališkimi igralci, kate* re mečejo »socijalno« na cesto. Da eo se polastili tudi šolstva-je umevno ten delajo tudi na tem polju po cnakibl metodah kakor na drugih, je snmoob-' sobi. umevno. Socijalistični župan, kije obenem sam učitelj in katerega soproga še danes poučuje, nima za. učiteljstvo stanovanj, obenem pa. jih sika* mira kjer le more- Tudi. kolegijal-1 nost! — 'Uradniško.menzo, v. kateri!, obeduje tudi mnogo magistralnih na-., meščoncev tor drugoga uradništva id uslužbenstva, skuša s šikanami izri-tOA^ti na cesto ter jo uničiti, ker najbrž« ni v interesu socijalno demokracije. — Nemogoče pa tudi ni. da. intajo kakega »lačnega« sodruga, ki bi rad otvoril v, sedanjih prostorih menze, gostilno, restavracijo, ali kaj podobnega, To je s-socijalizem« mariborskih' so-' cijalnih demokratov, ki že odpira oči zapeljanim, jih bo pa sčosoin še bolj! odprl. Že dane« se čuje ravno med1 nižjimi sloji meščanstva, med. nekdanjimi volilei te stranke, dovolj zabavljanja na postopanja magishrainifc. mogočnikov in nas to veseli, lior smo to' napovedali že davno pred volitvami, Vse to kar smo našteli, pa je lc majhen odlomek iz celote, k kateri sc bomo ša povrnili ter osvetlili to kliko tudi še z drugih strani. . ■> v,--ip r-) DovoS|S Včerajšnje vesti, iz Reke poročajo 6 novem prevratu na Reki. Kakor znano, je fašlstovskft organizacija prisilil* ustavno izvoljenega predsednika Za-j nello, da je zapustil svoje mesto. Nal Reki so zavladali fašisti in proglasili! fašistovskega poslanca Giurattija za! predsednika roške države. Giuratti, ki hi Rečan, marveč Italijan iz kraljevino, je pred nastopom potoval v Rim, da se pri rimski vladi informira, kako stališče bi zavzela glede njegove kandidature in fašistovskega režima n®1 Reki. Giuratti ni dobil po vol j nega odgovora in je odklonil predsedstvo. Ob istem času, ko je rimska vlada sklepala, da se ima roško vprašanje rešiti v okvirju rapallske pogodbe, so se reski fašisti uprli fašistovskemu vodstvu in strmoglavili lastno vlado. V mestu ja zavladala poulična tolpa pod vodstvom d’ Anminzijevegu poročnika Ca bruna. Razni pritepenci sumljivega značaja med njimi več izrazitih kriminalnih! tipov — so se oolnstiii inskega mesta in izjavljajo, da ga bodo rajši iz premotili v kamen in prah, kakor da bi ga izročili legalni vladi. Reška tragi* ka jo dospela do konca: Reka se zopet' nahaja pod oblastjo vaznih pritepence1*! in na mesto d’Anhunzia vlada njegov ' tivši norfx“ ii 5.1r_ Istran 3 _ ....... Grožnje, s Katerimi žugajo mležno-tfobi renjikoli, niso tako vročo_ kot se kuhajo. Treba pa je takojšnje proti-B-kcije, ali * drugimi besedami^ treba je rešiti reško vprašanje definitivno. (Vsak provizorij jo samo voda na miin tra®nim »fašistom« in »arditom«, i. j. »nim življem, ki hočejo Reko uničiti tako v političnem kakor v gospodarskem oziru. Trije faktorji pridejo tu v poštev: reška konstituanta, italijanska vlada in jugoslovenska vlada. Jasno je, da se reško vprašanje ne da rešiti z nasiljem in s takimi eksperimenti, kot jih jo uganjal d’Annun-zio. Zadnja tri leta so tako poučna, da so se treznejši in razsodni Rečani naučili dovolj. Na podlagi rapallske pogodbe, ki je v bistvu lcontrakt dveh rivalov, borečih se za Reko: Jugoslavija, katera je njen pravni posestnik, in Italije, ki si jo je hotela z napačnimi argumenti in sredstvi pridobiti — samo na podlagi te pogodbo se lahko vprašanje reške samoodločbe reši tako, da no pride do novega konflikta med obema silama. Ker jo pa Italija namenoma izigravala rapallsko pogodbo in ovirala miren konstitucijonelni razvoj' na Reki, si reška konstituanta ni mogla pridobiti odločilno besede in še predno^ie imela vse va jeti v rokah, so ji zdrčale v pest nelegalnim elementom. Krivda ni samo na italijanski vladi, krivda je na vseh treh faktorjih'. Kakor je italijanska vlada izigravala rapallsko pogodbo, tako je naši vladi manjkalo potrebne odločnosti, da bi že v naprej preprečila vsak fak manever. Naša zunanja politika je bila premalo konsekveutna 'in premalo odločna. Eešld avtonomisti pa se niso mogli osvoboditi vpliva svojih poetičnih simpatij do Italije in niso bili imeli poguma, da hi. naglašali tudi nasproti rimski vladi reško neodvisnost. Tako je imela poulična množica (precej široke razpoke, skozi katere jo lahko preluknjala zid reške konstitucije in postavila na vago mednarodni obstoj ter vso gospodarsko bodočnost Reke. i Komedija ardilov bodi vsem trem faktorjem glasen memento: Dovolj je bilo cincanja in izigravanja, dejstva govore ob zadnji uri! Italija in Jugoslavija se v današnjem položaju ne moreta in ne smeta več puliti za Reko; gre zgolj za to, da se pogodba izvrši striktno in brez vsakega ovinka. Reški konstituanti, ki naj se zave svojih ekonomskih dolžnosti in ogroženega obstoja Reke, naj obe državi ponudite lojalno in prijateljsko pomoč, da ojači svojo avtoriteto ter izčisti Reko onih življev, ki ji pripravljajo propast, de se Italija ne bo zavedla te dolžnosti, je žreba spraviti reško vprašanje na mednarodni forum. Bodo vsaj zapadite sile rv zrcalu reškega vprašanja spoznale .vso pohabljenost svojo jadranske politike! BatorsaSa. (Ginconrtova literarna nagrada1. 1921. Piavi aamorski roman}.* Črnec Rene Maran, ki je kot deček prišel iz ekvatorijglne Afrike v nek i francoski zavod, kjer so ga naučili kako se je z vilicami in z nožem in kako se piše francosko, jo dosegel ono, r,o ! čemer zaman stremo legije nadebudnih. Francozov: postal je slaven. In kakor se je bilo treba nekoč za .časa »ancien regimea« fevdalnim gospodom samo roditi, a vse udobnosti so jim servirali lakaji na tasi, tako je tudi ta črni pisatelj imel že s tem, da se je rodil črn, vso predpogoje za Gon-courtovo literarno nagrado. On je torej neke vrste aristokrat po barvi kožo. Kajti njegov roman »Batonala« jo vse j prej nego umetniško delo. Ta roman 'nima niti srednjih kvalitet in povprečen Francoz zanj niti ne bi mogel reči ,'v stilu šolskih pohval, da ima »du merite«. Največja in edina odlika »Bato-pale« je ta, da nam predočuje daljne in nepoznane kraje, obsijane z žarkim solneem, o fauno in floro, neobičajno za naše poznanje. Toda to ha vse zadnje niti ni zasluga Rene Mara.na, ker afriško solnce sveti popolnoma neodvisno od njegovih literarnih produkcij. *) Rcile Maran': Batofiala, Veritable rotaan negrc. Pariš. Nouvelle Collectiop lAlbih Mjchel. Riijt; 3.75 frs. Poljska in Mala antanta Politična vloga Poljsko je v teh dneh aktuelna z dveh vzrokov: 1. Kakor znano, je Poljska pristopila k beograjskemu sporazumu gledo skupnega nastopa na genovski konferenci. 2. Poljska je začela organizirati baltiške državo in se uveljavljati kot važen političen činitelj na severoiztoku Evrope. Za na.s ima poseben pomen zbliža-njo med Poljsko in državami Mam antante. To zbližanje je pravzaprav nabavna konsekvenca poljske zunanje politike. Poljska no moro voditi drugo politike kot politiko mirovnih pogodb. Samo v tesni zvezi z ostalimi državami, ki so nastale ali se razširile na razvalinah podonavsko monarhije, lahko zaščiti svoje interese nasproti premaganim državam in nasproti zapadno-evropskim zaveznikom. Poljska se nahaja v težkem položaju. Dolga meja proti Rusiji je negotova. Kljub boljševizmu še ni likvidiran stari rusko-poljski spor in nikdo ne more reči, koliko bo veljala sedanja itak trhla pogodba z Rusijo, če nastopi nov režim. Isto velja gledo Ukrajine in za moje nasproti manjšim državam. Drug velikan, ki pritiska na Poljsko, jo Nemčija. Tudi tu nimajo za Poljsko prijaznih oči in prijateljskih čustev. Na zapadu imajo Poljaki iskrene prijatelje v Francozih, deloma po zaslugi tradicij, deloma pa — v političnih krogih skoraj izključno — vslod tega, ker je Poljska naravno oporišče francoske politike na.pram Nemčiji in Rusiji. — Ra-zrovana in neurejena na znotraj, nesigurna na zunaj, išče Poljska jasnejšo orijentacijo v zunanji politiki. Zbližanje z državami Malo antante ne pomeni pristopa k Mali antanti, pomeni pa pripravo, da v doglednem času pristopi. Odločevalo bo predvsem to, kakšno stališče bo zavzela Mala antanta impram ruskemu vprašanju in za koliko se bo ublažilo proti poljsko razpoloženje na Češkem. Seveda tudi to, kako daleč se bo poljsko javno mnenje, ki rado hodi svoja posebna pota, približajo miru političnim smotrom, ki vodijo češkoslovaško in jugoslov. javnost. Danes se še ne da apelirati na slovansko vza jemnost, ki jo prazna fraza, če ni podprta z realnimi političnimi in ekonomskimi interesi ter z živahnejšo kulturno izmenjavo. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri trenutnem sporazumu, tdmveč da se bodo započeti stiki učvrstili in poglobili v smeri realnega in poštenega zavezništva. ■ -...... i----- .Izjava italijanske vlade. DKU R i m, 15. m krca: Izjava vlade jo bila v zbornici, posebno od centruma in nacijonalistov, z odobravanjem sprejeta. Soeijalnopolitičnemu programu so naoijonalisti ugovarjali. Kakor vsi eksotični romani tako tudi »Batonala« računa z zunanjimi, formalnimi efekti, toplimi barvami pejsa-ža, običaji primitivnih nabodov, bogatimi in razkošnimi dekori. Toda dočim priChateauoriiandu inesohito šePiore Lotili ta zunanja dekoracija zavzema moč lirskih inspiracij in zamah širokih zanosov, pri Reneju Marami nima pesniškega duha. nego sestoji ves njen kolorit iz lokalnih običajnih črt, katere bi zabeležil tudi vsak drug potopisec. Razen tegobe željo za dokumentirano resničnostjo dotiral tako daleč, da je vsako drugo besedo vzel iz zamorskega jezika. To je originalno, toda zoperno in pretenciozno. črnca Reneja Marana jo dirnil žalosten položaj njegovih sobratov, ki izumirajo vsi c d prodiranja civilizacijo ter po apostrofiranju civilizacijo poziva francosko književnike, da pomagajo zamorskemu rodu. Vendar pa je njegov roman popolnoma objektiven, kakor pravi sam v predgovoru. »On niti noče tolmačiti, nego samo konštatira. Drugače bi niti ne moglo biti. V mesečini je sam zleknjen v svoji chaiee-longuo r. verando poslušal razgovore teh belih ljudi. Njihovo šale so dokazovale, da so reslgnirani. Oni trpe in se smejejo, Ker trpe.« t Čudno stvari je videl Renč Maran s svoje verande: Batonala, odlikovan črnec s karikom v ploščatem nosu, jo »ornik rwn-to-uaWe -idej svojo i§se. R* Avstrijska vladna kriza Dunaj, 15. marca. Na Dunaju imajo zopet obligatno periodično krizo, katero povzročajo so-cijalni demokrati, ker so obotavljajo vstopiti v vladno večino in vlado. Sedaj gre samo za to, bodo ]i vstopili Ve-lenemci ali ne. Ta histerična skupina, ki se dela veliko mogočnejšo kot jo v resnici, pa vsak hip odpoveduje službo. Tokrat vodi kampanjo proti pogodbi v Lani, da bi na ta način izpodbila dra. Schobra. To pa bo čisto brezuspešno. Zastopniki antantnih dTŽav na Dunaju eo izjavili odkrito in odločno, da no izplačajo niti vinarja francoskega in angleškega posojila kateri drugi vladi kot jo Sehobrova. Ne preostane tedaj nič drugega, kakor da se Schoberjev režim podaljša vsaj tako dolgo, da bodo končano kreditne operacije. Selo potem eo bodo lahko izvedle nove volitve v Narodno -skupščino. Po teh volitvah ni izključena nova koalicija krščanskih socialcev s socijalnimi demokrati. V dunajskih političnih krogih se doznava, da bo Anglija dovolila prihodnje kredite le pod pogojem, da ostane na krmilu Schoberjev kabinet. V tem smislu je tolmačil stališčo angleške vlade avstrijski vladi angleški kontrolor Youn?;. Včeraj so se vršila pogajanja med krščanskimi socialci in Ve-lenomci. Odločitev še ni padla, izgloda pa, da bo sedanja vlada ostala. Situacija je nedvomno obupna, zakaj vlada s tako malenkostno večino se ne bo mogla dolgo držati. Madžari zahtevajo 74 burgenland-skih občin. Če bi se ugodilo njihovim zahtevani — upanja ni — bi ostalo Avstriji samo par vasi; tenek pas v bližini Dunajskega Novega mesta. — Madžari groze, da si bodo Burgenland osvojili s silo, če ne bo šlo mirnim potem. Baje imajo žo tolpe pripravljene. Politične vesti. e Inozemski glas o Radičevem memorandumu. »Nova Evropa« prinaša pismo Setona Watsona o Radičevem memorandumu, v katerem pravi: Radičev memorandum jasno dokazuje, da on (Radič) kljub vsej svoji sposobnosti za organizacijo stranko nima smisla za faktično stanje in potrebe Evrope. Genovska Konferenca bi morala ne samo molče preiti njegovo spomenico, temveč bi morala Radiča samega pozvati k redu. Ujedinjenje so želeli in pozdravljali vsi Jugoslovani in sprejel ga jo vsak posamezen član predstavnikov, med ostalimi tudi Radič sam. Da pa so pozneje ozkosrčni in manjvredni Srbi dobili tako velik vpliv na državne posle, so krivi Hrvati in Slovenci sami, ker so se sami odtegnili sodelovanju v državni politiki. Tudi od-pomoč leži samo v njihovih rokah' — TPiOT&pr, TS. marca toda oznanjajoči svoje rodno politično bankrotstvo se bodo lo sami osmešili ter še bolj škodovali prestižu Jugoslo-vije v ostalem svetu, * Italijanski poslanik pri ziinanieffl ministru. Italijanski poslanik v B?.ogr.v du,. grof Manzoni ie včeraj obiskal našega zunanjega ministra dr. Ni n Čiča tel i konferiral z njim o zadnjih protestnih shodih radi dogodkov na Reki: Msnzo- , ni je spoznal, da ie razpolozenie v Ju* goslaviii naprsni Ilaliji neugodno. To neugodno razpoloženje dosedaj sicer Še ni presegalo dovoljenih mej, računati pa je treba a tem da bodo nsdaljni izgred' fašistov L-T ri nas našli odmev, kiba** Ih v neugoden. Italijanski po* sl * /.pirls uvideva, da se mora rs* psllskc pogodba brezpogojno in takoj izve t:. ' 1 * Jugoslavija in avslro-ogrska meja na Burskem. Budirr.peštsnslii ,Az Ul* ssg“ ki ima dobre zveze z ministrskim predsednikom grofom Bethleriom, d°' znava iz diplomatskih krogov, da h° komisija za določitev meje med Avstrijo in Madžarsko na Burskem v kratkem ustavila svoje delo. To se je baie zgodilo po navodilu konference velepo* slanikov*, ker potom pogajanj med pr®' bivalstvom ni mogoče doseči sporazum*« Zato bo odločil veleposlaniški svet, dr* 2eč se beneške pogodbe. List poreci da je francoski poslanik na Dunaju \z‘ javil avstrijskemu kanclerju Schoberju, da se bo rešitev opirala na peroiij0 razmejitvene komisije. List namiguje, da bo to poročilo izražalo željo burškeg? prebivalstva za povratek k Madžsrs^1, „Az Ujsag“ pravi dalje, da je avstrijska vlada poslala konferenci veleposlaniku'1 noto, v kateri pravi, da bi z izpolnitvi)0 madžarskih zahtev zopet oživelo vpra* Sanje češkoslovaško-jugoslovenskega ko* ridora. Italijanski zunanji minister Sekan* zcr je naznanil avstrijski vladi, da b° v vprašanju Burgenlanda zasledoval drtf* tračno politiko, kakor Della Torrettu l Schanzer se je odločil, vztrajati pri r?' pallski pogodki in rešiti burško vprašanji sporazumno z Jugoslavijo. , Dnevna kronika. — Svarilo vsem zdravnikom! K®1 je1 med bolniškimi blagajnami in nek?” terirni tovariši prišlo do nesoglasja- (e sklenilo ,.Zdravniško društvo v M®1’1' boru“ da svari vse tovariše pred spre' jetjem blagajničnih služb v Zidane151 tnostu in Rajhenburgu, dokler se sPof ne poravna. ,.Zdravniško društvo v riboru“. — Imenovanja učiteljstva na m*48"* canskih šolah. Na meščanski šoH L Celju sta imenovani za stalni učitelju-1 .Marija Kern in Frančiška Levstik. — Imenovanje učiteljstva. Za u®1* telja v Gornji Radgonj je imenovan A' lojzij Menhart, za učiteljico pri S1'* On je neprestano zaspan ter mrzi Evropejce, ker silijo črnce k delu, da jim potem v obliki davkov odvzamejo denar. On ljubi mirno življenje, nične misli in so ničesar ne spominja, ampak uživa samo v pvezentu, kakor njegov pes. Lepe senzacije doživlja, ko spi pri kateri izmed svojih devet žena, ali se dobro napije. Evropejce sovraži instinktivno, ne samo zato, ker j.im smrde noge, nego tudi zato, ker so spremenili ves dnevni red življenja črncev, ki je bil vedno isti od pnmtiveka in ki, sestoji iz gotovih običajev, v katerih so zbrane vso modrosti in skušnje pradedov. Batonala ljubi izmed vseh svojih žen najbolj Tassiguindo, toda ona »flirtujo« s Bissibinguiem in on se mora na vse načine truditi, da prepreči njuno popolno zbližanje. Oba. rivala skušata ubiti eden drugega, toda situacijo razčisti neki tiger s svojo-šapo s tem, da sih.rt.no rani Batanalo, ki umre od zndobljenih ran, dočim srečna zaljubljenca pobegnetn. To je vsa zgodba Batonale. Preprosta in neotesana, brez psiholoških analiz in motivacij. Kakor njegov praoče gorila skače Batonala na ženske, kadar čuti potrebo. In to je vse. V našem slučaju jo to tipična črta zamorskih običajev, Ker jo bilo piscu mnogo do tega, da se njegov roman vzame kot verno sliko običajev, Tadi česar mu jo da! tudi Podpariov: »Pravi zamorski ro- man«. Je li s lem napravil svoji ra-Sl uslugo, to je drugo vprašanje. j Zavedajoč se, da bi so to IjubavF5 afero ekvatorialno Afrike dalo naP1' sati v nekoliko vrsticah, je Rene kf‘a' ran, da napolni knjigo, postavil v&re* d.ino opis neke svečanosti, s katero e je nadejal, da bo osobito požgečkal °* topele živce francoske publike. Potno* grafija belokožcov je običajna &tvar.’ je kalkuliral naš črni pisatelj, zah3'! bi jim torej ne prožil isto stvar v barVi. Njegov kalkil jo bil pravil®®' ker se na Francoskem vsak dan ptoda 8.000 izvodov »Batonale«. Ta svečanost jo obrezovanje. Sr® . plesa in udarjanja tam-tama v OiPote5 alkohola odrezujeta. odnosno izrezuj®5^ dva starca in dve starki d očk cm in klicam nekaj, kar g. Renč Maran podrobno opisuje tako, da. čitatelj D1, nepriliki, kam naj namesti to Qpera7- To bo prvi krematorij na:-.i državi in sploh v jugovzhodni ^Viroipi, , "j Smrtne obsodbe pred šihenlško Kwl°’ S'.hen^-a porota je obsodil p,n! ki so — da bi lahko neovi S, tihotapili; blago v Italijo, ubi rrJ, .av Smoljanovičo, in sicer Ivana 1 revica na smrt na vešalih, njegova P‘ 33gača, brata Vidak pa na dvajset vp/.*!-!13 . ^5-letao ječo. Na smrt na p sim bila obsojena tudi Antonija .'as, ki ja ubiia svojega moža in ga Vr8la v morje. IBS* s«ja načelstva kraj. org. JDS v Mn oru nocoj v petek 17. t. m. ob C. ur: v J^jiznici. Abor zaupnikov JDS iz Slovenijo je a* «PrUa v Ljubljani. Vdu zau-Pnihov JUS za mariborsko 'iiKo okrožje je 9. aprila v Mariboru. Mariborske vesti. f Maribor 17. marca 1922. m Danes zvečer v Ljudski univerzi trarejj ve^er z recuaC3j0 slovenskih Modernih lirikov. m m. »Cerc!e francais." Sinoči ob OruiUn se. J’e vršil v moškem učiteljišču fr-J r^ni občni zbor društva »Cercle cm'jls6“, katerega je vodil g. dr. Jos. oriu^ predsednik pripravljalnega Q b?ra- ■ Po čitanju pravil se je izvolil pV1 odbor in sicer: predsednica gospa j -Jeral Maistrova, podpredsednic dr. kj^P. Sinodlaka, tajnik prof. Gssparin, ..tajnica ga. Grasselli jeva, knjižničar ..•Kotnik; odborniki: polkovnik Draš-gn-Ašičevj?, ga. Stupca, major Gri-kov Preg^dovalca. računov: inž. Ku-frar C in So<:lni fivetniti Sernec. »Cercle ke^a!s“. bo gojil poznavanje francos-SeJa. J.ezika id francoske kulture. Do ?tvn -^•pristopiio 2e 100 tla«°v. Diu-želimo mnogo uspeha. Ciljem po zemlji, šo nekoliko trza ^ črnci pozaspo kakor kropaiu ta plevar^ bi sc, kdor bi mislil, da je tu v°pulacijska ceremonija pridejaaa So da osladi eitanje tako\3raker Hi p . 6 Hanino drugače suhi govedi Vij v Maran 3e preračun,tono posra- ciio ' to na vidno mesto kot kulmina-s]t0 ,STroti severu. Piku te mravlje se pripi suje izredno velik odstotek umrljivosti otrok v Argentitjiji. nosebno na na \ m* /ijtlr. Na Madejri Je uničila ta mravlja nabroj raznovrstnih ptic. Nebrojne žetve kave, oranž, bombaža itd. so padle kot 'žrtev te mravlje. Ta argentinska mrav-ilja je res nenavadna »zverina*. Njene sposobnosti so organizirane, Haravnost Jlmperijalistične. Te mravlje premagajo in zasužnijo druge žuželke, kakor so to delali posamezni narodi v starem veku ali kakor so si ljudje podjarmili domače živali. Tako so te mravlje zasužnjile dobro zuar.o špansko muho. Zgradijo ji sicer »stanovanje" ter jo ščitijo pred napadi. Ko pa pričnejo mravlje svojo ofenzivo ria kako polje, pa pošljejo 'špansko muho kot predozrianjevRlko naprej. Razentega pa prenašajo te mravlje razne epidemične bolezni. Trdi se, da so argentinske mravlje prve nri-nesle na Špansko danes že v vsej Evropi znano »špansko* bolezen. Zelo nevarna človeštvu pa je tudi muha. Statistično ja dokazano, dn so muhe samo v Indiji povzročile v zadnjih petih letih nad sedem milijonov smrtnih slučajev. Na Anglcžkem umre letno nad 1000 dojenčkov vsled mušjega pika. Muhe so najboljši rszšTjevalci disente-rije, kolere, tifusa itd., vendar pa je danes bolezni na svetu ravno toliko sli pa še morda več, kakor za časa križarskih vojn. Tudi materijalnemu svetu ■preti s strani raznih žuželk velika nevarnost. Neka posebna vrsta teh razdiralcev je uničila stoletni hrastov strop v Westmioster ballu, ki je bil na glasu .kot remek-delo renesanče rezbarske u-metnosti. Tudi starodavna cerkev sv. Pavla, ponos Londona, bo postala žrtev jteh žuželk, če se ne bodo pravočasno ipodvzeli potrebni koraki. Ze sedaj so nekateri trami tako razjedeni, da obstoja 'nevarnost, da se poderejo. Profesor Lefroy je omenil, da neka ličinka, do-sedej še malo'znana žuželka, povzroča žensko histerijo. Koliko zarnorejo škodovati človeštvu uši, smo najbolje spoznali v minuli svetovni vojak Brez-dvomno pa bp človeški intelekt premagal elementarno moč teh malih človeških sovražnikov. V nekem društvu je sedel mladino?, ki se je svoj čas zaljubi! v svojo ženo, mr. kakor se pravi,'»na prvi pogled*. Vzela sta se, a kmalu je bil razočaran. Govor v družtvu je nanesel tudi na ljubezen. Nek dragi gospod je mladooženjenega smelo vprašal: »Verujete vi na ljubezen na prvi pogled?" »Seveda," mu je ta odvrnil po kratkem preudarku. »Koliko možev bi se (nikdar ne oženilo, ko bi svojo zaročenko dvakrat pogledali." »■s aOS oric« pa imajo svoje "obvežnice shranjene v Gospodarstvo. g Mariborski trg. SejmsVo poročilo od 14. marca: Prignalo se je: 4 bike, 176 volov, £68 krav, 9 telet in 1 konji. Skupaj 458 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli 24 do 29 K, poldcbeli voli 21 do 25 K, plemenski voli 21—24 K, biki za klanje IS’-— do 21 K, klavne krave debele 20 do22‘5K, plemenske krave 14 do 20 K, molzne krave 16 do 22 K, breje krave 16 do 22 K, mlada živina 16 do 22 K, teleta — do — K, krave za klobase 1 kg žive teže od 13 do 17 K. Mesne cene: Volovsko meso 1. vrste 1 kg —■ do — K, II. vrste 40 do 48 K; meso od bikov, krav, telic — — K; telečje meso I. vrste 48 K, brez kosti — K. H. vrste 40 K; svinjsko meso sveže 58 — 80 K. g Obveznice ogrskih predvojnih posojil. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod finančni minister je v smislu odloka re-paracijske komisije s svojim rešenjem z dne 4. marca D-br. 4112 odfedil: 1. Da imetniki obveznic ogrskih predvojnih posojil, ki teh obveznic v od-redjenem roku niso dali žigosati, to lahko še do vštetega 31. marca 1922. naknadno storijo. 2. Obveznice je poslati s prošnjo vred pred pretekom tega roka neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. 3. Predložitev obveznic radi žigosanja je obvezna tudi zn tuje državljane: vendar pa le ti lahko hkratu zaprosijo, da se obveznice samo zaznamujejo kot svojina tujega državljana: V lem primeru ja-treba priložiti prošnji potrdilo o državljanstvu in dokazati lastnino. 4. Naši državljani, ki bivajo na ozemlju naše kraljevine, ki inozemstvu na Ogrskem ali v' kateri nasledstvenih držav bivše Ogrske, morajo, ako tega doslej Še njso storili, do vštetega 20. marca 1922. pri generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu vložiti prošnje radi protesta proti žigosanju. Take prošnje je vlagati v smislu nsredbe D.-br. 1683 z dne 24. ja-nuzrja 1922. (Tir., list št. 10 z dne. 1. februarja 1922.) m jim priložiti potrdilo o državljanstvu. 5. Nsši državljani, ki žive izven mej naše kraljevine, na imajo svoje obveznice deponirane na Ogrskem ali v kaicri nasledstvenih držav bivše Ogrske, morajo sstni vložiti protest proti žigosanju pri vladi dotične države, O vloženem protestu morajo takoj obvestiti kr. poslanstvo v dotični državi in hkratu, navesti vse podatke, ki so potrebni radi evidence. 6. Na prošnje, vložene no preteklem roku, se ne bo oziralo. Imetniki nežigosanih obveznic naj sami sebi pripišeje posledice, ki bi utegnile nastati. g Dobava drv. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje na dan 30. msrca t. 1. ob 10. uri dopoldne v pisarni intendanture dravske divizijske oblasti v Ljubljani, nadalje istega dne in ob isti uri v pisarni komande vojnega okrožja v Mariboru in Celju ter komande mesta v Ptuju in Slov. Bistrici ustmeno licitacijo glede dobave drv na garnizije Maribor, Celje, Ptuj in Slov. Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih vojaških komandah interesentom na vpogled. pr Zgradba naših železnic. Te dni se ,ie ministrski svet resno bavil s p reti logom neke ameriške družbe, ki je stavila naši vladi predloga glede zgradbe naših železnic, posebno onih, ki bi najboljše vezalo notranjost državo z jadranskimi lukami v Dalmaciji, Kakor doznavarno, jo ministrski svet slyenil, da te predlogo vsestransko prouči in gotr"' znaki govore za/ to, da ni izključen v naj hrže tudi gotovo, da bodo Američani prevzeli zgradbo za našo državo tako važnih železniških prog. Beograjski listi poročajo, da je " ) ,s'tavilo ppmidbo za zgradbo naših1 z®* leznic največje podjetje te vrste^ nSj svetu, »Foundation Company« iz Nev* yorka. To podjetje ima naložbenih 6w najboljših’ ameriških inženerjev ter 3«* izvedlo že nc-broj naj večjih zgradb na svetu. A:; Vprašanje zgradbe naših1 železni* jo stopila v resen stadij, čim so se za* čeli zanj zamimhti. Američani velik0 »Foundation •Company«, a s tem je^P®*. stalo tudi nktuelno. da. prične tudi ja?" uost aktivno sodelovati pri, reševanj® tega za narod in njegovo gospodarek® bodočnost' tako važnega, vprašanji8*, Seveda je najidealnejše, če Iftliko država sama gradi in gospodari s svojin**; komunikacijami, posebno pa z železu1* esimi. Priznati morama, posebno trehletnih raznih, m-pinotnih težkocaJ)« da naša država žali bog še ni zmožna* držati to, kar ima. v redu, ter bi goto*! vi* minila, desetletja, da bi samo- izgra* dila potrebno železniške proge- in PrK stanišea. Oa.k5j.tl.desetletja in morda s® več, pa bi pomenilo državo gospodar* sko uničiti. Kakor d# sicer tuji kupita v državnih'.podjetjih, osobito pri žele«' i'icnh nesimpatičen, ga moramo v t** slučaju ne samo anreintiv ampak celo » veseljem pozdraviti. Vprašanja, kat«** kapital bomo favorizirali, pač »0 .** težko. Politični razlogi govore za t°’ * so po možnosti, čim/bolj izognemo kap;* t.ala evropskih držav, no, gleclc na Pf1} jateljsf vd in zavezništvo. Evropski"} iritalisti spjxa.ib.olj tipični predstavi**'. bivšoin sedanjo politike evropskih 9 ■ žhv.- — a kakšna je ta politika, o l6K ni treba posebej govoriti. FrekoOp8811^ ski ameriški kopitni za nas pl tako n?" varen. Razen tega im gradijo APlf>rl čani sami in se baš oni zavzemaj0 vso stvar. Zo kar pa se zavzameš0 meriean i. to bo brezdvomno dobro ] solidno iu 'že to jih priporoča svetu 1 ‘tudi nam. .... > Ravno raicli tega 'pa. kor ss za zelo važne vprašanje, je d~-_ naše vlade, da pred svojimi sklep*,®,. ■vesti javnost o podrobnosi i amer*8'* ponudbe, da za morejo tudi' naši 5 kovnjaki in gospodarski krogi syo.ie stališče. Poskusi al« »On*,*11. Ssrbe« se ne smejo nikdar več vršit-*-* , Avaiilusi.stič.n reman. Spisal: Karl F ipd or. 1’revtl: R. R. (Dalje.) (35) Mavda »toji pred njimi, bela in zla la, visoko vzrav-(Siaiia, Joker nadnaravna prikazen, Lesk neskončne sreče zari v njenih očeh. Ni. razumela duhovnovib l’e-fcerl, toda dejanja sama, ji govore, kaj so-jo zgodilo in lli)jena roka se nehote dotakne zlatega znamenja golobice. , ,v Sinovi Sobica so spoznali to znatnim,ie. Rešena jo. In! med tem. ko se oklepajo njeni nožni beli prstki zlatega znamenja, iztegne desnico visoko nad klečeče Jjudstvo. _ Tako stoji in, vzvišen,-i v svoji tuji lepoti, kakor •boginja Ljubezni in Življenja Nepremično stoji, samo j,veter, ki pihlja preko višine Svete gore, se igro z nje-pimi zlatimi lasmi. Na cilju je! ’ 36. Zunaj pred mestom! — na najvišjem izmed terasi-Iranih gričev —. stoji med prastarim drevjem velik 1 tempelj kraljice Ljubečni. Aleja kipov krilatih pravljičnih živali vodi do njega. V dolgih vrstah se vije po njej ljudstvo iz Siin-.roabije. ,V pozabljenem mestu vladata radost iu ve-Helje. V. Mahoma je prenehala kuga. 'Astarta se je zopet povrnila! Rabo jutro je. Danes praznujejo veliki praznik boginje tako, kakor ga niso še nikdar. Na višini izklesanih skal stoji v vsem sijaju sie-ibrovja, grajfov in levov prekrasno svetišče. Pradedi iso ga, tako pripoveduje pravljica, zgradili na tem 'tatesin, ker .se tu izmed skal dviga iz razpoko skrivnosten' večen' dim, prihajajoč iz središča zemlje. Pred .velikimi vrati svetišča čakajo duhovni. N.ji-j!io'va oblačila blešče v vzhajajočem solnen. Njihova čela, so okrašena z zlatimi simboli svete golobice. Pred trunfo prihajajoče množice se peljejo v umet-diiiško izdelanih srebrnih in zlatili vozoh simbnbijski (.velikaši in knezi. Ponosno sede na, svojih vzvišenih (Sedežih, vodeč na purpurnih vajetih vprežene divje, 'psle in čebre. Na glavah nosijo knezi čelade iz kotanega zlata, phlikovano v podolji, demonškili glav. Za njimi jaha na prekrasnih ce.brnh državua garda tor drugo plemstvo, odeto v zlato oklepe, okrašene '$ pmetiiiško izrezljanimi podobami grajfov in' levov. y- Zadaj koraka ljudstvo z dolgimi »uticami na ra-fnenih, polunago. goneč na zlatih verigah živali dolO-joene za žrtveno daritev. Daleč za njimi koraka velikanski bik ^pozlačenimi i-ogovi, okrašenimi s cvetnimi [venci. Na obeli straneh ga držo nagi središčni služah- *--------------------------------------- Piki. Na njegovem hrbtu sedi z visoko dvignjeno desnico naga mladenka. Mladenka je najuglednejša devica vsega mesta. Duhovni so jo posvetili za službo boginje Astarte. Zakon veleva, da morajo dekleta posvetiti veliki boginji svojo nedolžnost, prodno postanejo vredne vršiti svojo žensko dolžnost. Pred uživanjem zeniskega veselja-mo-rajo izpolniti svojo nebeško dolžnost. Za bikom korakajo 7. venci okrašena dozorela dekleta,, pripravljena na prvo posvetitev. Za njimi se gnetejo pod nadzorstvom stražnikov vrsto širokih ljudskih mas. I v"-’' ryj Iliadi n polumrak napolnjuje velikansko dvorano svetišča. Le ob stenah plapolajo b^klje. mečoč svojo svetlobo med temne senco visokega stebrovja vso do vzvišenega, zlatega prestola, na katerem sedi, boginja. Astarta! Na pjenih valovitih laseh blešči v svitu bakelj težak, zlat diadem. Zlatnina ji krasi vzbokla prsa. Telo ,ii pokriva, dragoceno, z diamanti posejano oblačilo. Na belem vratu ji visi simbol golobice. , Pred boginjo kleči v molitve zamaknjen veliki duhoven. Povsod po templju le,skeče nešteto zlatih posod, kipov iuj okraskov. Tile pred stopnjiščbm, vodečim k prestolu boginje, zija le s čevelj visokim robom obdana odprtina. Iz njo.se dviga rdečkasto obžarjen steber dima, izgubljajoč so polagoma pod , visokim obokom. To so vrata sedmih pečatov, žrelo, katerega dno še nihče živih ni dosegel in iz katerega se včasih, ko grmi mogočni Fara, dvigajo goreči plameni: iz katerega prihaja neprestano dan in noč že stoletja dih matere zemlje k njenim sinovom. Tu je žrtvenik. v katerega polagajo živino v slavo velike Astarte; gori na Sveti gori sprejema Astarta. kraljica Ljubezni, samo človeške žrtve. Velikanska, jvratn svetišča se odpro. Val, svetlobe, plane v svetišče, se razlije preko prestola boginje. Veliki, duhoven se vzravna, stopi na stran, stoji čakajoč, naslonjen na zakrivljeno palico. Duhovni srt približajo. Za. njimj pride, gnati od mož. oboroženih z goliti)! meči, sprevod za žrtev določenih živali. Verige zarožljajo in živali se razdale pa levo iii desno. Skozi med njimi stopa s pozlačenimi rogovi majestetičrio velikanski bik z nago, le s cvetlicami okrašeno devico. Pred odprtino, vodečo v osrčje zemlje, se bik ustavi. Stražarji pritisnejo njegovo glavo k tlom. Skokoma plane devica 7, njegovega hrbla na tl«, strese v divji ekstazi svojo ude. Hipoma ovije svoje rjMjj© krog glave orjaškega simbola moške oči tor mn pritisne divji poljub na čelo. Potem izdere kakor blisk naglo najbližjemu stražarju iz rok.svetel meč,g«; dvigne ter 2 vso silo zabode v prsa orjaške živali. (Dalje prihodnjič.) Mata oznanila. Trgovski poslovodij, nrvo-vrstna ftareiS«. nioi, 40 let. flar, s kavcijo r v^aki irno-ziei, izvežbim v vseli strokah; 7. la la referencami, želi primernega mesta. Cenjene ponudbe pod ..Puslovodia'', po-žtnolcžcče Maribor. 41S 2-2 Džem boljšo mlado gospodično k ‘2 maihsima otrokoma. Obviadati mora popolnoma nemščino in tudi pomagati pri gospodinjstvu. Nastop * 1. rr.aiem event. 15. aprilom. Potni stroški se potrne'o. Ponudbe z navedbo plače na Edmunda W se‘prif)proča z.v nakup ,n ^ dajo po naiuBodr.c:ših *’-p a t, Rrzoiav: Andrei *"■*.„ ,5 Maribor. 405 * reli' pt»' Suha bukova drvo, skiTn velenjski premo? JL, dnia tvrdka Linnert, b arh o ra ulica 13. 0 Enonadstropna hišB ' fjt sl.im stariovaniem iu j,iic9 se takoj proda. Prečne- j št 4. , 4-39 ' Ka' Proda se ctanski telof®0, * tslov peve uprava. Ravnatelj išče mebl®',*po' sobo r sredini mesta- . 4 nudbe na upravo »Tabo*1, [ Žepne ure, preeuijske m Sedlar In likar Celinšet, Zenskega trg »e gg- poses|ni-korn astomobilov in vozov- j piiporoca, Istotsm se poprav-i ___ Jjiijo tudi vozički zs. otroke, J / «7 2-1 ^ s.« popravila najsolidn«.!® -o' R. Bizjak, Maribor, ske ka • ka ulica 16. OfeSeke za fante, && :: me m gospode* •* kajtor tudi vse porllo in mod**® predmete razpošilja na debelo in na drobno po čudovito r'12*1 | ccnnh veletrgovina iu razpošilja*11® R. Stermecki, Celje št. 368 Slov* Zahtevajte iluitrovani' cenik- 17Rr $} ne ugaja, so (»menja ali vrne denar- ? Glavni urednik) KaJlv-oj JiMiar* y.,Ta,':w* Odgovorni urednik: Ruifolf (fSljn. "r'“ Stanovatije blizu Grajske 7. dvema sobama, predsobo, kopalnico, sobo z® Kiojo, kuhinjo, jedilno shrambo, električno '“j jjžaF noni in kletjo, se zamenja za enako v po**31' 0o' Koroščevi ulici ali v njeni okolici, Pisrnerie4^ rntdbe pod ?t. "426 na u^avb »Tabora*. 4' p1- Lgstnik ia izdajatelj: Konzorcij »Tabor*. •— Tiska: Mariborska tiskarna d. d