OlTATSLJIl Prosimo, poglejte na številke poleg naslova ss dan, ka Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS Osi slovenskih delavcevr AmerikL 25th, 1*41 1 tt« P«* Office tU Ntrn Idi N. I, uto Aei «f Ctognm mi March Srd. 1st*. ca nekaj več kot h ' na dan dobivat« • r 1 'C 'GLAS HAB ODA" po poŠti naravnost na dom (Uvzcm&i sobot, nedelj ta ClTAJTE, KAR VAS ZAHIMA No. 211. — fctev. 21}. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 26, 1942 — PONEDELJEK, 26. OKTOBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> ZAVEZNIKI UDARILI V AFRIKI ANGLEŠKA OSMA ARMADA V EGIPTU JE V SOBOTO Z VSO SVOJO SILO VDARILA NA NEMŠKO AR MADO (AFRIKA KORPS) V AFRIKI TER S TEM PRIČELA VELIKO OFENZIVO PROTI OSIŠKI AR MADI. —ZAVEZNIŠKI ARMADI POVELJU JE GENERAL B. L. MONTGOMERY.— OFENZIVO SO PRIČE LI AMERIŠKI IN ANGLEŠKI BOMBNIKI IN NAPADALNI AEROPLANI, KI SO BOMBARDIRALI SO VRAŽNA LETALIŠČA IN PROMETNE ČRTE Boji so osredotočeni okoli Alameina, kjer so Angleži poleti vstavili feldmaršala Rommela. Od tedaj so Angleži neprestano dobivali ojačenia v vojaštvu in vojnem mater-jalu ter sedaj vdarih na sovražnika s poveljem vrhovnega poveljnika: "Uničite Rommela!" S pomočjo amcfičklh, angleških, južnoafriških in avstralskih bombnikov in napadal n'Vi aeroplanov se je zavezniška anna.da vrgla v .boj s sovražnikom med Alameinom in Quattara votlini in je na nekaterih krajih prefoila boj-iM) črto feManaršala Rommela ter je d ostala navzlic močnim protinapadom več uspehov-—pravi zadnje poročilo. Poročila o ofenzivi, ki se. jo pričela v petek ponoči. STANJE PREHRANE NA JUGOVZHODU EVROPE ONA časniška ageutura poroča iz Z-uericha, (Švica), 20. oktobra, da se z rastočo jasnostjo kažejo na obzorju znamenja grozeče lakote—v soglasju z Goeringovo obljtibo, da Nemci ne bodo *7tradali tudi ako bo-do ljudje drugod umirali od gladu, so oblatiti pObrale za iz-Moskva, 24. okt. — Napadalne čete jugoslovanskih par - voz v Nemčijo kolikor tiio?o<'t tizanov, ki operirajo v Bosni, so prisilile nemške in Pa- poljskih pridelkov, veličeve hrvaške čete iz Ključa in Mrkoniča. Obe mesti Paradi pomanjkanja kruha sta bili tekom bojev tega leta že dvakrat v njihovih ro-' ie V™lo v Beograd* do fcgre-kah. Partizani so to pot pognali v beg cel regiment Nem- cev' - J kod kniha sploh ni več dobiti. Drugje dobivajo Jugoslovani Jugoslovani zavzeli 2 mesti To poročilo o bitkah za predele jožno-zapadno od Banja-luke. je najzaduije od časa, ko so Nemci v te kraje do vedli Boji za Stalingrad se večajo Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da so Nemci včeraj i v Stalingradu zopet zavzeli dve ulici v industrijskem delu mesta, da pa je Timo*enkova armada, ki prihaja od' severozapada sasedla neko vas in nek močno utrjen kraj J kjer le le ležalo 300 mrtvih Nemcev v zakopih in za ba-; nova ojačenja tekom tega me seea. V zadnjlli bitkah so se trdno -----------nie»nda posebno odlikovale nahranijo .svoje postojanke in so j čila, se ruska bojna črta v Sta- padalne čete pod poveljstvom včeraj odfbili več močnih nem-1 Hn^radu na nekaterih krajih' Kt*yta x«dtca, katerega bnga-ških napadov. Samo en ruski nahaja samo G00 jardov od Vol de so Pred nedolgo zavzele me-odelek je tekom dneva odibil 5 ge. | Jajee. (Druga, Sesrtnupetde- Na Kavkazu v bližini Moz-! Sedemmpet deseta in O- le2nl^ 6rto Belgrad-Zagreb. semi»petdeseta napadalna bri-' rikadami. V sredini mesta Rusi bodo mmska j>olja enkrat očiščena, pričakovati, da se pri-čno boji s tankL . ~ i Včeraj so se večinoma bili lx>ji v zrakvi in so bili posebno porabljam srednji in lahki bombniki. Ko so se zgodaj zjutraj dvignili prvi lahki bombniki, so opazili mnogo požarov, ki so jih povzročili težki bombniki tekom noči. Papv V-eiiih pLnnja vah so gorela vojaška skladišča in '/alagalni tatfki. Angleži šo na nekaterih krajih že vdrli daleč v nemško črto. Oiški aeroplani kažejo le malenkostno bojevitost, kajti ]>roti velikemu številu zavezniških aeroplanov se ne morejo !>©riti. Zato je tudi razumljivo, zakaj .o bil včeraj izstreljen samo en osiški aeroplan. Tembolj pa so bile zaposlene protizračue baterije in 12 angleškVi aeroplanov se ni vrnilo iz boja. Letalci so zaj>azili veliko število osiških tankov, ki so drvili proti fronti in so jih takoj odmetali z bombami, da jih razbije."o, predno bi mogli priti v bojno črto. Poglavitni boji pa se bodo pričeli, katlar se spopadejo tanki. dve ulici so Nemci tudi zelo ko ponehali, ker so bile izgul>e drago plačali. prevelike. RxL-ki letalei so iz- Severno od Stalingrada jestrelili tri nemške aeroplane rdeča armada, ki je zavzela ob-j in uničili štiri oklopne avtomo-ljuden kraj, uibila 600 Nemcev, bile ter 12 trukov. in jih tudi mnogo vjela. Nek ru-' I>o manjših prask je prišlo ski oddelek, ki je naskočil in pri Voronežu in ob gornjem toku Dona, kjer sta 'bila racist rel j ena dva pooton^ka mo^ta, čez katera so Nemci skušali prekoračiti reko. podajajo sicer le malo p^irobnosti, vendar pa je mogoče sovrainih napaol.ja ter na skrite posto-jake artilerije in protitančne baterije. Prva naloga infanterije je bila pripraviti pot za tanke. Kolikor je mogoče raz videti iz poročil, držite obe stranki svoje tiyike v rezervi, pa vsak čas je mogoče, ko tem predelu. Te nove čraogor- komaj desetino tega kar jim je ske ediniee napadajo Italijan- kilo obljubljeno, ske čete v gorskih predelih in Madžarska bo uvedla raeio-potih. j ni ran je mesa, ki je bilo tam ve- Največje bojne operacije so kili okrajih pobrali v prid Nemcem celokupni pridelek, hudi' nastanili nadzorniško Pada.) ; I V Dahnaci ji .^e vi"še osobje na vseh važnejših posta- Poro<"ilo navaja, da so parti-^popadi na otoku J:I\ar in Ivor- . . . V f. . zani v vzliothii-Ii predelih Bosne ! Otok livar je Mrate^čno« iah ^ ^leznici ter si prizade- | zavzel neko utrjeno ipostojanko. jekrožale. ter} rekoč krije vhode v važno pru skušale odrezati glavne sile od stan išče Split. Na tem otoku so čnno^roiv-kih nanovo sestavljenih oddelkov, ki čšo se sedai, po prebitju nemške črte. priključi- li ostalim silaui partizanov v vili. Italija je baje sprejela, da bo doflmvila v Nemčijo 500,000 ton pšenice in ječmena, 450,000 ton Pokvarjene bombe bili v starih časih naseljeni Benečani, ter je postimo znan za rail i zdravilnih zeli® in me-} rižfl ^ jo mlinov ttm zelja in du, ki ga tam pridelujejo. , Tozadevna pogajanja nemških in italijanskih stro- Rickenbackerja se niso našli No. Arlington, N. J,—Bom-' Honoiulu, 24. okt. — Ameri-be, ki so pred kratkim padale; letalci krožijo vsepovsod na Tobruk,"niffto efcsplodirale, nad vodami pacifškega morja in ko so jih vojaiki preiskali, so, jn iščejo kake sledi za letalom našli v njih kratka sporočila če. j kapitana Bdie Rickeribackerja. ho&lovaškim municijskih delav- ..baterejera pogrešajo od zadnje wv. Neki vojak je pi>al svoji ^rotie. ko je po'mdiju odd«lj je izjavila da ^ hoče o-lclati sestri iz Jomie Afrike o tem. poročilo, da ima letalo, vkate-' nmo^okaj; ,kar b<> znalo kori- rem se je vozil on in njegovi spremijevaci ter posadka, samo še za eno uro gasolrna. Ko je bilo oddano to poročilo, je MRS. ROOSEVELT V ANGLLJI London. 24. okt. — M r« . Eleanor Roo-seveJt^ žena predsednika Rooee veka je dospe La v London, kjer sta jo na postaji čakala amrleški kralj in kraljica. Mrs., Roosevelt se je podala kmalu na ogledovanje lionubardiranih krajev mesta in kovnjakov za (prehrano so bila baje zakljničena v Mouakoveni. V Rurtneniji -rhwiajcr-velike težfeoče zaradi pomanjkanja de dejala, da se je že srečala in pozdravila s Churchillom in _ __ njegovo ženot z «ren. Simitsom. I [a^ev7Pol^aj'-« je š"e poslaib-ki je star znanec in prijatelj zaradi povodenj, suše in Roosevetovih, ter z drugimi I ^ .Podpredsednik vlade, važnimi osebnostmi, a pred-]Mihai Antonescu je izjavil, da vsem je pa želela poudariti, naj ^ posejan lelto(8 ]e šesti del m- Mrs. Rex W. Fro>-t, je dejala, da je prejela od svojejra brata, narednika Henrv Valentina, ki je prideljen Južno-afri- ski m^toriiirani diviziji m je j bilo letalo v zračnem pasu med britski podanik, pismo, v kate- t'0tokoma Oahu in Hawaii in še Zračni napadi na Genovo, Turin, Milan Da feldmaršalu Rommelu kolikor mogoče vstavijo dova-žanje vojakov in vojnega materjala v Afriko, so angleški letalci že tretjo noč bombardirali razne italjanske industrijske kraje, med njimi zlasti Milan in Turin ter največje italjansko pristanišče Gtenovo. Angleške podmornice so tudi potopile 5 italjanskili zalagahiih pun likov v Sredozemskem morju in poškodovale pet drugih, Najbrže so potopile tuii em rušilee in eno oboroženo trgovsko križarko. Posebno veliko bomb so angleški bombniki vrgli na Milan, ki je zelo važno železniško križišče in ima tovarne za aeroplaine in tanke. Po zadnjem napadu na Milanese ui vrnilo pet bombnikov. V treh zaporednih nočnih napadih bili 12 aeroplaov. Po povratku so letalci sporočili, da je ena bomba zadela tovarno rafno v sredini in da je zletela v zrak. rem ji je pisal, da mnoge bom be ne eksplodirajo, ker so nalašč tako pokvarjene po muni-cijskih delavcih, da se ne vnamejo. Včasih najdejo vojaki v takih bombah listke, na katerih je zapisano kratko sporočilo: — "To je vse, kar moremo storiti za va^s." nekim drugim otokom v bližini. Armadne oblasti niso obja\"ile imen drugih oseb. ki so bile v letalu, a smatra se, da je bilo vsega skupaj deset mož. Rickenbaeker je znani ameriški letalci iprvak izza zadnje svetovne vojne. Lahi utrjujejo dalmatinsko obal Hitler snuje balkansko federacijo slično oni, ki jo je namenil Norveški, Danski in Holandski. AP poroča tz Moskve due 30. oktobra, da je uradna čas-niška agent ura Tass dobila iz Turčije poročilo, da je Italija začela graditi na dalmatinskem ozemlju celi niz mogočnih u-trtUb v cilja, da vso obalo Ja- Ta ljuba pijača! Nekaj časa so ljudje hiteli kupovati sladkor, kavo, čaj in slične stvari, o katerih »e je smaitralo. da jib bo težko dobiti tekom vojne, sedaj pa je prišla vrsta na opojne pijane. Naenkrat se je narfnreč ustvarilo mnenje, da bo nastalo pomanjkanje pijač, fH>debno žganja in likerjev 'boljše VPRtt\ Ljudje so aačeli kopičiti pojne |>ijače Roosevelt podpisal predlogo, da se jjviša davek na žgane pijače. V New Yorkiu je bil naval na nekatere department trgovi- začela v soglasju s Hitlerjevim načrtom glede konsolidacije lpod jarmi jenih ozemelj, razisko vati možnosti in predpogoje za balkamsko federacijo stično oni, . , . htju, , v^j«, v«, katero Hitler snuje v severni o Angleži ^^"dranflkoga morja pretvori v! F>\-roni in ki naj bi glasom ne-jsiino trdnjavo. Nemško vr- davnih poročil oblegala Norve-hovno povelj tvo v Beogradu 3ko, Daivsko in Holandsko. — pa se temu protivi. • Madžarska je baje izjavila, da ' " ... , , . . ... 'bi takšno balkansko.federacijo Poroculo trdi, da je rtalijan- nora^a vidt.la. G načrtu je go-ski kralj Viktor Emanuel ne- stit naši lastni protizračni in druiri obranubi. Posebno je zainteresirana v način organiziranja ženske delovne sile in v žen«ko sodelovanje na vseh poljih vojnega prizadevanja, ki se je v Angliji, kot v Rusiji, izkazalo kar najuspešnejše.. Mrs. Roosevelt je ostala dva dni v kraljevi palači in se je tam sestala tudi s svojim sinom, Elliotom, ki je polkovni poročnik zračne sile, ter je bil po kraljevi dvojici povabljen na večerjo v palačo Buckingham. Časopisni poročevalci -so že drugS jutro po njenem T>rilio-du Imeli z njo konferenco, tekom katere je Mrs. Roosevelt se njen obisk ne smatra za preveč. uradnega, ker bi jo to motilo v njenem načrtu, da si o-gleda vise, karkoli bo moglo koristiti našemil ameriškemu prizadevanju za dosego zmage. Kot poročajo anjrl. nedeljski Isti, je Mrs. Roosevelt postala namah priljubljena osebnost med amrlešklmi l judmi, ki se jim dopade njen demokratični nastop, ki nedela razlik m posebno pa še njeuo toplo in prijateljsko razumevanje ljudskih problemov. 1 Grški beerunci na poti . v Beleciisko Kongo Nadaljnih 800 grških begunskih drmin je na potu v okrožje Katanga, v Belgijski Kom n umske zemlje, ki je pripraven za obdelovanje. Rumun-ko poljedelstvo, katero je vojna aes-organizrala, se nahaja v tako težkem položaju, kakor še nikdar dozda j. Tajna radio postaia "Brat Rumuna" obtožava Nemce, da so dobavili le 2500 traktorjev namesto 30,000, ki bi jih morali poslati v plačilo dolgov iz preteklega eta. Nemci so izročali Rumunijo tudi v pogledu živine. jika. Belgijske oblast? so oskrbele za naselitev 400 družin že pred tem. Ti begunci so prišli dol ob reki Nilu in mnogi >-o bivtši vojaki, ki so pobegnili iz taibo- gi, kjer se bodo naselili največ i nemških in italijanskih - mesJrih blizu jezera Tangan-' rčsč za vojne ujetnike GENERAL MACABTHUR ne tolik, da so morali ljudje l-tati na vrsti in še potem niso mogli wi dobiti toliko steklenic, ko bi jih hoteli, ker je zaloga kanalu pošla. Trgovine z likerji po vsem mostu so delale najboljši business. Stvar ni izgledala ravno patrijotična, a ker se je šlo za ljubo pijačo, ni bilo nikomur nič nerodno, ko je stal v vrsti. _ , , da si nakupi zalogo za deževne dni pomaavjkanja ^nih pij,.. davno obiskal dalmatiavsko o-balo in dela na utrdbah med Diihovnikom in iSplirtom. , V teh zgradbah je zaposlenih baje 400,000 mož, izključaio italijanskih vojakov. Utrdbe nameravajo baje graditi tudi dalje na severu, tako da bo tudi reško pristanišče utrjeno. Brzojavka poroča, da je italijanska uradna razlaga teh velikih del v Dalmaciji—"amelio-racija xomlje v svrho .poljedel-Dajte da-nos, ako ne, 9tva." vsaj jutri —1 ampak ne od- Drugo poročilo Tassa iz Ca-lašajte. rigrtuia javlja, da je Nemčija v o ril v Budlmfpešrti von Rihben-trop o priliki svojega nedavnega obiska. Vsi cd tega so se oTI-nošaji med Nemško in Madžarsko baje zelo ohladili. Dnrx»ša Tass poroča, da bi Nemčija želela, da -vstopijo Madžarska, Kwpontja, Slova-SSka im Hn,*aška v enotno federacijo s posebnim upravnim organom, ki bi bil nas-tanjen na Duna ju ali v Bndimtpešti. Nemčija upa na ta način popraviti svoje odnošaje z nekaterimi balkanskimi državami. — Poroča Jrtgoslov. Information Center Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Avstraliji in azijskih otokih general IlDUglas MacArthur govori ameriškim vojakom v A vstraliji. «« l al h a i o d a* *« wwr viCANOVun in -GLAS NARODA 99 (VtK&M otud Kr&nk PUa» < PaUlMtMd by Slovealc PuUUsUng CoBpany, (▲ CorpomUon) towidcat; I«mc Hod«, Tnamicr; Joaepb LojMtaa, Sec. sin M* of Uc corporation awl addresses of abore officer«: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. *. 49tfe Year "Oln Nmroda" Is Imed erery day ocept Saturdays. Sunday« and Holidays. Subscription Yearly K». Advertisement on Agreement Za celo leto velja. Ust n Ameriko ln Kanado $6.— ; s« pol leta J ■a Četrt leta I1J50- — Za New Tork aa celo leto f7.—; *a pol leta $3-00. Za Inozemstvo aa celo leto ; pol leta *&00. "Giu Naroda" tabsjs vsaki dan IsvaemS sobot . nedelj in prmwittarT. -GLAS NARODA" si« west 1Mb street. Telepkwe: CHdsea 3—1242 NEW YORK. N. Y. RUSIJA JE DRUGAČEN T1Č! & ž. 4- Btthsija je naša priznana aa- m^rika in Amalija nimata ča-veznica v tej vojni in Axneri-| sa misliti, čeravno nista niti ka ne izbira besed, kadar gre približno tako resno zaposleni za to, da se da Rusiji v vojaš-13 to vojno kot je zaposlena Bu-kem pogledu zasiuženo prizna- J sija. Pokazala je Rudija pred nje. Vse vprek proslavljamo veem svetom na pomen upor-Rosijo in tu pa tam izrazimo nizkega delovanja v podjarm-celo bolj ali manj prikrito kri-j ljeni Evropi Opozorila je na tiko proti Angliji, češ, da ta dejstvo, da uporniško gibanje SUŽINJA FRANCIJA Francija, domovina prve velike, skoro bi rekli napredne, moderne revolucije, revolucije za osvobojene izpod jarma kraljev in grofov in baronov in -drugih zajedal cev, Francija, ki je bila ponosna na svojo svofbodo in tudi močna, leži danes na tleti pod nogami Nemca, ki ga je sovražila od svojega početka. Kdo je kriv njenega padca, bo dognala zgodovina, le eno vemo: ta njen paidee je bil sramoten in njena pokorščina pod nemško nadvlado je še sramotnejsa. Naj bo temu že kakorkoli, smili se nam francoski narod, ki trpi vsled grehov svojih voditeljev. Najsramotnejsi pečat pa si je na svoje čeio pritisnil Pierre Laval, načelnik francoske vlade, ki je na vse kriplje delal na to, da je prišel na »voje sedan|je mesto na največjo nesrečo francoskega naroda. Kaj ga vodi k temu njegovemu delovanju, ni mogoče razumeti. Lastna korist? Malo je ibo. V prid narold-uf Nikakor ne! Še pod maršalom Fetainom je Francija Ugodila marsikateri Hitlerjevi zahtevi, pred vsem v tem, da so francoski delavci delali v francoskih municijskih tovarnah za — Nemce. Laval pa je šel dalje in se je pogodil s Hitlerjem, da bodo šli Francozi delat v Nemčijo po dogovoru, da bo za vsake tri francoske delavce izpuščen en francoski vojni ujetnik v Nemčiji. Spočetka je Laval trkal na patriotic en čut francoskih delavcev in jih počival, d'a se prostovoljno priglasijo za delo v Nemčiji. Pred tremi tedni pa je vietojyska vlada naznanila, da se je prostovoljno priglasilo samo 17,000 delavcev in so tudi šli v Nemčijo. Marsikdo je to v resnici storil iz usmiljenja, upajoč, da bo mogoče po dolgem trpljenju v umetniškem taiboru odpiJščen njegov lastni brat, mogoče saj kdo drug njegove krvi. Drugi ®o pač imeli tudi druge nagibe, mogoče so šli tudi iz potrefoe. Vseh skupaj pa jih je bilo samo 17,000. Pred netkaj tedni pa je Laval ostrejše prijel. Izdal je odredbo, po kateri se je moral vsak delavec registrirati in od strani je bilo rečeno, da bodo ti delavci "določeni" za Nemčijo. Vsakemu, ki se ne bi hotel registrirati, je bilo zabičano, da bo smatran za dezerterja. In v vojnem času pomeni dezertajci ja — smrt. In že 5. oktdhra so bili poslani prvi priglašeni delavci v Nemčijo. Proti temu Lavalovemu počenjanju pa je med francoskimi delavci nastal velik odpor. Zbudil se jim je narodni čut in v protest so nastale velike stavke, z dinamitom so bile pognane v zrak razne stavfoe, sabotaže v tovarnah itdL Celo v vichyski vladi je nastal velik nesporazum in kot pravi neko poročilo, tudi maršal Petain prejšnji teden ni hotel po radio poovati delavce, da bi šli delat v Nem- <-ijo. • m Najbolj pa razburja francoski narodi dejstvo, da Hitler noče izpustiti 1,800,000 francoskih. vojnih ujetnikov, ki so v Nemčiji že od leta 1940. Samo 600,000, največ pohabljenih in bolnih inneeposctf>nih,jih je foik> izpuščenih, tako je naznanil prejšnji teden Laval. Hitler je Lavalu dal časa samo še do 30. novembra, da preskrbi 150,000 veščih kovinskih delavcev, delovodij in inžinirjev. Da bi jih bilo mogoče dobiti, je prišlo v Francijo 500 gestapovcev. Nearaške oblasti so zagrozile kar najstrožje postopanje, ako delavci ne pridejo na že-k-zruiške postaje, da se odpeljejo v Nemčijo. Nesrečen je narod, če ima taike voditlje, kot je Laval, kajti boljša je smrt, kot sužnost. naša zaveznica številka ena, ne •stori v polni meri svoje dolžnosti do Rusije. Toda pri tem pozabljamo, da se Rusija udej-sftvuje v Evropi in po vsem svetu še na druig način, ne le glede svojih odločnih naporov in uspehov ria bojni fronti. In nevarnost se pojavlja, da bo Amerika zaostala za Rusijo ne le na frontah, kjer se 'bijejo odločilni boji z orožjem, ampak tudi na politični, diplomatrčni in državni fionti. kjer se odločuje preureditev sveta. Almerika in Anglija se brez konca in kraja menita o "drugi fronti'*, Rusija je pa vsekala [V to brezkončno pomenkovanje z jedkimi očitki na račun svojih dveh zaveznic, poleg tega pa z prstom pokazala na neko "drugo fronto" ki se je že davno odprla t ako rekoč sama od sebe, brez pravega sodelovanja Almerike in Anglije Se več, prla se je ta fronta brez prave ga priznanja od strani Ameri ke in Angkije. Rusija to "drugo fronto" priznava in kaže nanjo pred vsem svetom. Oni dan je Rusija sprožila misel, naj bi se takoj izvedel proces zoper Rudolfa Hessa. To samo fee ni tako značilno. Bolj značilno je, da je v tistem svojem dokuimeirtu Rusija navajala veliko pomoč protifašistični fronti, ki prihaja od upornikov iz podjarmljeufh v Evropi zaposluje več nemških in laških vojakov kot jih zapodi j ujeta Amerika in Anglija skupaj, vse dosedaj. O-pozoriki je na to, da v Jngasda-viji, na Norveškem, na Francoskem, na Poljskem,, na Čeho-slovaškem in drugod, pada vsak dan več nemških žrtev ko na vseh — neobstoječih frontaih, kjer naj bi se bile bitke med Afrnerikanci in Angleži na oni strani in med N^irtci in Lahi na drugi strani. To opozorilo ni malenkostna stvar. Amerikanci in Angleži smo ee^ veda trdno uverjeni, da pod-jarmrtjena Evropa ne bo nič Resničnega naredila iz lastne moči in da se ni nadejati kakega resnega uspeha, dokler no .'bodo Amerikanci in Angleži prišli tja kot ssnagovakn nad Hitlerjem. Rusija pa kar naroča po Nemcih zasužnjenim DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki daje ameriški državljan. Poleg rpratanj. ki Jlb navadno lodnlld stalijo pri Izpitu za SarlJaofftTo. vsebuje knjižica fie v II. (Me sekaj važnih letnic b zgedovlu* Zedinjeath drfar, v lib delu pod naslovom Kasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustav« Zedk ojenib ilriar, Lincoln«*- goror V Gettrsburgu, Predsedniki ZedlnJe-nlb držav ln Poedins (1 rta ve. Ccw knitttct Je samo 50 centov. Is se dobi pri: 8LOVEMC PUBLISHING CO. tU Wot IStk St., New ICerk RAZGLEDNIH * " PiieiniMP.KnuBU Kemika pamet Rusi mpogokrat zuje kaj pravzaprav oi, kot baadUje,1 n* . fcdjrtb temu pa gledajo 2 vižkal ^H Hndina, k, je M ujet dol na civilne in vojaške ujfltoi ^ Bj*l\l° ?™Jl}: <\a Je ke, ki jih je vrla armada pri-! v Walgad. kako 80 bili tci m pujskmnm kopiti ter Naj citiram oziroma podam;jLh kl^aVx in ^^2 ^ izvlečke izpieem.ki s ojih ob-. ^^^ ^ mo{fii tcvora javi.iK.usi ^tnu. yj dovoIj hil ro vleči naprej. One- Amerika ne pomisli, da si MP- naziVaJ°v NemciV kl .^-[mo^rle so enostavno po^relili. ... r ' . _____ rsejo svojim možem m fantom svojim "vebkopotesmm" pro- ^ njefnike nekabo ^ ničljivo za "tnjce", ki jim iz-podjedajo kruh. To je razvidno posebno iz sledečega stavka: "Ti progleti tujci kradejo po poljih in njivah vse, kar slavljenjem Italijanov, asneri karwkih in italijanskih Italijanov ustvarja eamo prav majhno možnost, da utegne nekoč pridobiti Italijo na svojo stran --»r- * wv " " - -w - __. , • UU W1JIU lil UJIVtUl > 5Ci , od- narodom: delajte »e naprej ta- na dru^i strani pa si ^va^ mor(?jo ^ ^ Bi. •ave-iko, kot delate sedaj, pa bo prav veliko moo^t, kerJ stražim n^H- v^.T« ri« inum dejal, da 81 uBtvaria gotovost. ^ a _ , ,___ -_______ kmalu p.rišlo do tega, da boste vi sami mogK obračunati z na-cijskiani -zverinami ka.r na svojo roko. Skrbite, da si vzamete na muho čimlprej tole divjačino Hitlerja, Ooeringa, Goeb-belsa, Ribbentaropa. Roseberga itd. Morda je vse to kaka "boljše viška'' otročarija. Morda je zok) nepraktično in mora kak resfen Amerikaneo in «e vse bolj Ansrlež le z rameni zmiga evropskih dežel. Celo vrsto sa- vati nad takimi nrskimi suge«?- botažn2h dejanj je naštela Rusija v tistem dokumentu, vse od paftivne resistemee gori do odkrite gueriteke vojpe. Zraven je naštela vrsto imen iz vrst naeifiona in fašizma, katera naj bi se takoj dejala na listo zločincev ter se izročila v roke vsem. ki bi mogli tem ljudem blizu in jim nemudoma napravile preki sod. Naj bo vse to pripravno za dejal, da si ^arja gotov^t da s. ;bo » tak,m potnemi»d. tu j 1 1 a ne fitoo JXBgo- _ , Slovane in severne Slovane, če' Varujem p^nmtozi jo sta rile količkaj slovansko čutijo.- « ^ ampak poleg vsega tega si H Pr°' odtujila še s\-ojo 7are« zavezni-|k1^ Pa sm11 — Rueiio' i P°r0lcaJ0, da unajo ruske mo J ške in žeitske, ki delajo zanje --- j in da ti strašno preklinjajo IZ ZASUŽNJENE DOMO Nemčijo.. Nekatere ženske, da VINS. 510 pobegniti, pa so jih ujeli, ko ?o že skoro dosegle re-g[IC) — Hrvaški minister ko Bii-cr. Tiemo dalje navaja, poljedeitva je odredil maksi- da so ženske nastanjene v go-malne cene za mleko v Zagre- arknih zakoniih, moški pa blizu xvM.«. c«, j, , bu: 6 kun liter pri kmetu, 9 ^arafc V jo pripomnje- ima" globok pomen. Rusija^se ali 11 kun pri trgovcu na de-| no, da so to precej fanatični je za\-zela z vso svojo veljavo kelo, 11 do 12 kun nrodaji, ljudje. za tiste ljudi, ki res tepejo, na drobne. . NemSci vojak Steukman, ki V cilju, za se izvede pravič-« ga ujeli Rusi je povedal, da tijami. Morda! Toda eno je, kar ki reft vsaj skušajo nekaj res- „ nega narediti za skupno demokratično stvar, ki trpe in umi- na razdelitev žita, je pripojeno imajo doma v njegovi vasi vse mesečno vsakomur 4.200 večje družine po enega ali dva rajo za skupnost brez pomi#lja-lmoke. To iznese približno 140 "'tujca" za delo. Ti w> po ve nja. za svojo lastno varnost —[gramov kruha na dan. Ttrva-.čini Rusi ali pa Poljaki. Vnje-in. to so uporniki v Sloveniji,direkcija za prehrano ie-Varovem domn .«o imeli dva TT-v celi Jugoslaviji, na Francos-; raža upanjo, da bo mogla nak krajinca. On je dejal, da ni eciDo ali ne, za ro keTIIf v Belgiji, itd. Za vse te!nadno razdeliti še po eno kilo brigal kdo sta ali odkod, glav-tn ne gre. Gre za to da je se ^ potegnila te je po-'pfemSne moke na osebo. 140 no je. dasrta ibila mlada in moč- Kusija etem svo^m dokumen-. stavila v w koli ko drugačno toč, gramov sta dva maihna koščka i na, -ker moratn delati od son«-- pred svetom kot jih postavljata(kruha. jfriesra vzhoda do noči. Aanerika in Anglija, ki sita pri- \ Osjeku je mestni poglavar Nemški častnik. Bruno Ott. prepovedal prodajo konjske- je prejel pršimo iz FreSbnrfca, R^isi imajo na razpolago na stotine pisem, ki Izpričujejo jasno in določno, da za nemško 'bedasto in braftakno pamet ni odgovoren samo Hitler in njegova banda. ampak je odgovorno tndi .nemško ljudstvo samo. Vos svet so vrgli v kaos in pognali po svetu na sto tisoče nedolžnih ljudi, ki rami rajo v tujini od mraza, lakote in bo-lezni ali pa sužnji jo proklete-mit nemškemu rodu, pa ima nemška pamet vkljub temu toliko pavliharske korajže. da se pritožuje nad "tujci", ki jim bodo v«e požrli. Pri tem se -pomnim tradnih narsijskih poeametanikov, ki sem jih poznala tukaj v New Yor-icu. Najznačilnejše je bilo pri njih to, da so bili okrajno sebični in strašno so sovražili Slovane in Jude. a Slovane najibolj. Delati so seveda morali z nami vred, a kaiko so gle dali na nas s prezirom in za--mčevanje-m! Takrat -Smo se o^ stali delavci in detavke uoreq* vali z njih naeijske puhloriti. a danes pa vem, da je iz tistih zaničljivcev gledala Nemčija, ki danes kolje nedolžna ljudstva. INVESTIRAJTE X AMERIKO ganHHUHiininiNMtiiitttnniHttS Ne vključujte jestvin v lavoje vojakom 01a\"ni poštni tajnik, AJbert Goldman, je naaaanil javnosti, da v zavojih, ki jih svojci ali prijaitelji pošiljajo vojakom, ne sme torti nobeniii jedil, kakršnokoli vrste, ker drolbtine in duh hraae privlačuje razne mr oese ia pa ker araeri^im vojakom ui treba dobivali hrane od doma. Vojaška hrana naših fantov je zadostna in «ek> dobra. To pojasnilo je bilo dano na željo vojnega in mornariškega dapartottenta. Opaža trn »todi, da se v velikem številu uporabljajo za pošiljanje zavojev škatlje za čevlje. Vzrok tecmi bo menda dej- stvo, da se je pred časom dalo navodila glede velikosti zavojev m ee je t zvezi s tem omenilo, da naj bodo »ti tolike ve-ikoeti. kot je n. pr. škatlja za čevlje. Postni glavni urad želi publiki adaj {pojasniti, da se je primero dak> zgolj zaradi približnega označen ja velikosti paketov. Skatl je za čevlje pa v resnici niso dovolj močne, da bi se jih rdbio ob zavoje, ki se pošiljajo sedaj mašim fantom za Božič. Priporoča se, da sorodniki in prijatelji rabijo moč-aejše vrste škailje aa zavoje. Note i S zm PIANO- s HARMONIKO • li KLAVIR b&eeze8 O F SPRING TIMS OF BLOSSOM (CT«U»l CM) 8LOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA ?0 JEZERU » Q nmn v ALLJSX stl via polka TAM NA VBXXI OBEDI MARIBOR WALTZ 8favaj milka moja OBPHAN WALTZ; M DEKLE NA Vld'U oj, marička. pegutaj babCica MLAPI KAPETAK1 QBEMO NA ŠTAJERSKO gTAJEBlS happy polka čb na tujem 35 centov komad = _ 3 za $1. 1 MOJA DEKLE JE feR MLADA ^ NsroCtte prt S8 KNJIGARNI SLOVEN 1C PUBLISHING GO. = sc. N« s pravljeni prej kramariti s kako izdajniško Italijo kot pa resno razmišljati, kako bi dejansko pomagali delavnim in dokonča se žrtvujoči«« žrtvam nacizma m fašizma . Or of Sforza se je nedavno temu na ves glas uprl same nalahno izraženi misli, da bi "druga fronta" utegnila priti nekje v Italiji. Kaj pa vendar mislite zavezniške euro vine! Moja ljuba Italija naj vam bo na razpolaiganje za kaj takega T Moje milo ljudstvo naj trpi to strašno reč, da bi Amerikanci in Angleži prišli na lašlka tlaH^1' Kaj takega pa vendar ne boste ° storili . . . Jugoslovanski uporniki, ki Bosija silno dobro ve za nje, _g-a mesa ob eetrtkifo in petkih. Agencija Havas javlja iz Budimpešte: V Sisek je prispelo 3.000 sirot iz Bosne. Prebivalstvo v Sisku je sprejeto- sirote v stanju na^kra jnejse izčrpanosti. Med njimi je bilo 200 otrok najnežnejše etfcrostL VILE ROJENCE. iFtred nekaj dnevi so se ogla-šiie vile rojenice pri znani in spoštovani slovenski družini Met. in Mrs. Jerry in Frances v Brooktynu, N. Y. ter postile za spomin krepkega sirfčka prvorojenčka. Mati in kjer so že stare institucije izo brazibe. kot kolegiji, itd. V pi smn je rečeno, aa se tu vidi mnogokrat rurfce ženske, ki morajo tam delati. "Po mestu j hodijo bose in raztrgane, pravi pismo, 4,kar j4h poseboo prika- jerrx koprtvsek tu ilvf in duque8ne cnivkrs1tt TAMBURICA — it». M 571 J« to«, ocolk ln cen« ploM m obrnite a«: JOHN MAR8ICH toa «*3 W«t 4Zo« StrMi. N«« I«k UNITED STATES WAR &%\lN6ft BONDS tu STAMPS otrok se počutita prav dobro v r^^TVT" '(Wyckoff Heights bolnišnici im Amenka m Anglija pa se jako mtu^ ^^ malo, neprestano poudarjajo: l^u pri nas je pripraven teren St. Nicholas Ave. Mladi srečni oče prihaja rr. usrledne slo-> i 'i d venske družine Matije- in Helen Corel, mlada maH pa « »poŠto- Amerikanci in Britanci, ne samo mi uporniki, ki se skrivamo po dnevi v svojih lukajah. ponoči pa delamo vojno, ne same mi. ves narod vas bo pozdravil kot rešitelje in bo stopil kot en mož v bojni vrsto na vase stran. In vendar Amerika koketira s Sforzo in njegovo namišljeno demokratično Italijo, Jugoslavijo pa prepušča Rusiji, da se zanjo poteguje in rsamslja,, kako bi ji moralno in dejansko/ pomagala. V Ameriki je žel spet prevagala politika — ma-1 lenkostna in kratkovidna poli-| tika, državniška modrost jej precej vsa na drugem končuj sveta, daleč tam ookraj Volge, i vane slovenske dnižine Saj-nieh. Prav i>krene čestitke! A. F. Svet.. ISOEJO SE VEZALKE za šivalno delo za izdelke za anmado in mornarico. Stalno delo. Dobra plača m zadovoljive delovne raamere. OEafiSCX), 393 — 4th Ave., New York _10—22., 23., 26 1 ADVERTISE in "GLAS NARODA' i »<» .»it !>!> (M I! ^ r t' 'i 'i H 1 KUHARSKA KNJIGA; Recipes gf All Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je fcrdo vezana in ima 821 stranica i Recepti so nxpisM v angleškem jezik« ponekod pa a» 1 tudi v jeiiku naroda, ki mu je kaka jed pos«buo ▼ navadi Ta knjiga je sekaj posebnega za one, ki se zanimajo za, , kuhanje in ae hočejo v njem čimbolj izveibati hsit izpopolniti. . --%% I x < ^ < X t KNJIGARNI SLOVENir PUBLISHING Ca »a W«t 18th StrMt Hmt Terk, M. T. • DA*« M* Ml MONDAY OCTOBER 26,1942 TmNoiun um GOVOR Dr. MIHA KREKA VIoADO KILuUkOSNOl«?: IZ SIVE DAVNINE Minila so desetletja in sto- voJj mu je,, da je spal v koži da bi jim napravil iz ^rdevanj aa vojne delavce. Deloma je te domove gradila vlada, deloma pa privatni podjetniki. Mr. Blandfo^d^ adminifctra- dolarjev. Ker bo vojna industrija v raznih velikih industrijskih centrih potrebovala Se najmanj 12 milijonov delavcev, se gradi in dokončuje potrebna stanovanja za delavce, ki se bodo morali preseliti v industrijske okraje. znava omejitev barve, plemena •bo Britanija pomagala Sovjet-.ali vere. . ski zvezi z vsemi svojimi sred- stvi in. tudi za ceno največjih jo pecan oreihe v Texasu, in ljadskega zdravja na Illinois univerzi,, so del aH na raziska- fertev. Nedvomno je, da bodo te besede Churchilla kakor tudi njegov obisk in prihod Boo-soveltovega zastopnika v Moskvi ojačile medsebojno zaupanje in vero v skupno n&odo vsefo .zaveznikov. * X«ti teden je tudi Roosevelt govoril ameriškim delavtoem in jih pozval, da podroje svoje nat>ore, da bi čim prej preskrbeli zaveeniške vojsko z nepremagljivimi količinami modernega orožja in jim dale mož nos t za one usodne udarce, ki bodo prieiM na kolena in premagali Nemčijo, Italijo in Japonsko. Pretekli teden so tudi naai najbližji sosedi prvič občutili čistoti in javnemu -si- Arnold, profowxr balrteriologije 'težo zavezniških napadov; Ma- — - dšarsfca in Dunaj sta doživela svoje prve bomflt«, Budimpešta vah z& to značilno iznajdbo, kil™10 takrat. To jej>rvi znak bo veliko pripomogla k javni d* poma««^ fas»to^ »e bodo utekli kazni. Napadi se bodo kajti profesorji trdijo, nada)Jevali ® .rastočo «ilo proti da se bo dalo z n^li kemičnim produktom odpraviti raznotere needrave vzduhe in emradev ki bo škodljivi fpkwnermu ljudske-mu zdravju. Javna stranišča, z ribami in stičnimi pro-e tega zakona so enostavne: nameeeenei, zaposleni v med državni trgovini oziroma t produkciji blaga za tned-državno trgovino, morajo dobivati razun ako so iarecno izvTzeti,. vsaj 30 centov na uro in za vsako uro čez 40 ur na teden* morajo dobivati enkrat in pol toliko, kolikor dobivajo za redni čas. V kakih 40 industrijah je TVage-Hour Administrator odredil višje minimalne urne mezde* od 30 do 40 centov na liro, vsled priporočila industri-jalnlh odborov. ZaBčita tega zakona objema kakih 450,000 podjetij in skoraj 1? milijonov delavcev. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALLJE. blovomsb rane prihajalo z žatezno uvvcuvu> uaitiiiaiij uu ven^e. ki eo se iopah v krn ^ ^ 40 1Jr kasen . ge zaščite. Na primer, tekom leta 1941, ko se je dobro delalo, ceni se, da je približno 3,000,000 Fdškafciena, vo^ka. v SXeve- Idelavcev dobilo $100,000,000 ni ji gre od mesta do roeita, od vasi do vasi. Ona se ne bori naravnost vsled mezduo-urne- časfcoo i» dostojno« po vojaško, je vojska raabojntŠkih. tolp, ki požiga in raestreljnje mirne nedolžne Ičnaje in koije ne- tstvo* Ta vojBka muči in pobija otroke, žeoe ia stance in na- reč plače kot leta 1940» in to pga zakona. Tsi ti podatki pa le dedoma 7a«la to seveda zna no. Zato so takoj po zasedbi Slovenske Knjige ške naslednja raamotrivanja o Hrvaške napeli vse svoje sile, *isoke smreke in se naposled skri'o očrni. "Z Bogom, z Bogom." je zaklicala Jelka. ( kziia se je nazaj. Voter ja zamahnil grmovje in drevje. Prijavljalo se je od gospodinje. Vzpota so stali bergči, i-uhe roke, od solnca ožgane in iazjedene od ran, so se iztezale proti vi-zn. Gospa je sip&la v nastavljene dlani denar. . •'Z Bogom, z Bogom, vi siromaki po telesu! Kako *te ul»ogi moji duši!*' Hrdral je voz, in dvignil se je prah. Gost oiblak se je Ivignil za vozom in piekril očem svet,, ki je ostajal za njim. "Z Bogom, z Bogom/-* je klicala Jelka, ko se je peljala ;.iimo pristave . Nehote se ji je zbudilo vprašanje. "Ali bi ne bilo bolje, •11 bi še vedno tu gospodaril Dominik in poleg njega Nadina?" Obrisala je oči. *'Z Bogom, z Bogom!" In v grad so prišli druigi ljudje. . Najprej so prišli zidarji in so ga začeli prenavljati. Prebujali in preuredili so notranje prostore. iPripravili so jih za ii. ade in za stanovanja. Prekrili so streiho in z zunanjega zidu postrgali ocraelo zanemarjenost. Prebelili so stene in i ravnali vrt. Novo, 'belo, lepo poslopje se je dvigalo iz prijaznega zelenja. Grad je postal last ljudstva, ki je iskalo v njem pravice in pom-oči. Posestvo so razkosal1 in ga popnodali deloma meščanom, deloma kmetom, ki jih nI sila pregnala z doma. Samo Za-vinkovcev ni hotel nihče kupiti. Bilo je tamkaj vse zanemar-j no in prroblju enako. l-stno poročilo in -bujna domišljij* sia očarali razvaline s čudovitimi pravljicami, ki so jih obdajale « prokletstvom in glio^o. dalmatinske otoke, reški okraj in velik del severne hrvaške o-ibalie. (fetalo dalmatinsko obalo, katero so nominalno prepustili hrvaški državi, pa so vojaško zasedli. Madžarska pa je aftektirala dvojico jugoslovanskih oblasti, med njimi tudi Medirmrje, katerega prebivalstvo je izključno hrvatsko. . Nemci pa so se n amestili v Zagrebu, hrvaški prestolnici, in se tam vedejo, ko da so gospodarji vsega ozemlja. Ante Pavelič in njegovi vstaši so njihovi hlapci, katerim so obljubili, da se bodo po vojni "osvobodili" italijanskega vmeševa-nja v 'hrvaške ok:aje na Jadranu. Mussolini -seveda ne zaupa Hitlerju in si je izmislil tžiko-zvani "italijanski življenjski prostor," da bi se zavaroval proti no miškemu xaok rože van jn in prodiranju V italijanski življenjski prostor naj bi vstopile naslednje sile: povečana Madžarska, Hrvaška, Orna gora, Albanija in Grška, ki bi bi-j dela maščevalna krogla ali boan da pridobe dr. Mačeka za sebe in za "sodelovanje/* Dr. Ma ček pa je vse te ponudbe odbil, nakar so ga Nemci internirali. Zdaj «e naliaja v Kupincu pod najletrožjim nadzorstvom vsta-rfike policije. Svobodno kreta-nje mu je prepovedano — kar je simfbol za položaj vsega hrvaškega naroda. . Članek razlaga nadalje da je dobivala Hrvaška Kmečka Btranka odkar ofbstoja jugoslovanska država, pri vseh volitvah od 80 do 90 odstotkov hrvaških glasov. Hrvaški narod je smatral dr. Mačeka za svojega zakonitega predstavnika. »V tem svoistvu je dr. Maček vstopil meseca avigusta 1939 t* jugoslovansko vlado. Vse vesti, ki prihajajo iz Hr-valSke v London, potrjujejo, da dr. Maček še nikdar ni bil toliko priljubljen kakor zdaj in da sovražno razpoloženje napram silam o*i£ča v hrvaškem narodu neprestane ' narašča. Priključitev primorskih predelov k Italiji pa je pognala hf-va.^i narod iz pasivnega odpora v odkrit upor. . TjJpaštevati je treba, da je izšlo onih 15.000 vstašev, ki izvršujejo ukaze zasedbenih oblasti, iz izvržkov hrvaškega na foda in najnižjih kriminalnih značajev, Članek povdarja. da si Pavelič nikdar ne upa na ulico. ker ve, da bi ga kmalu za- LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji arce . . . (Finzgar) poučni spisi le vse podrejene vodstvu iz Rima, Na žalost pa Rim svojim hlapcem ne more nuditi nobene Zavindčalk in Jelka so še nista dobro ustanovila v novem 11mtu v Zagrebu, in že je prišel na Zavinščaka nov udarec. Nekega večera ie logla gospa spat. in drugo jutro so i« i odškodnine, ker je pteveč sia-naišli mrtvo v postelji. Videti je bilo, kakor da se ji dflž« nstnu na s meh. Odšla je odtod, in nič ji ni bilo žal. Meta je bila že p ripravljena, da odide z Egidijem k njegovi atari materi in k niegoveanlu staremu očetu. Doslej ni inr*gla nikamor, ker je bilo treba drediti stanovanje in vse dnisro, kar je ostalo po Egidijevih starih. Varrth, ki ga je otroku postavilo sodišče, je imel v Meti najboljšo oporo, da se ji vse lepo izteklo, kolikor se je pač moglo lepo izteči. Bran-kovičevi upniki so se oglašali in se polastili pohištva in drutge opreme. Meta je ostala z Egidijem, s hranilno knjižico in s pismom, ki ji ga je izročila gospa Nadina. bo t en in siromašen, da bi sw>je partnerje nagradil. Hrvaški kmetje ta položaj dobro razumejo. Oni vedo. je njuuov resnični m. največji sovražnik Nemčija in da bi njena zmaga napravila konec tako hrvaški, kakor jugoslovanski svobodi. . Jasno jim je, da je Italija Zdaj pa je p rišlo Meti poročilo, da ni več Bgidijeve stare^ kljub vstrii visokoletečim ria-n-matere in da tudi stari cče ni več tak. da bi mogel sprejeti skim načrtom le drugo razi edna s\ oje-ga vnuka in paziti ns njegovo vizgojo. j Nemčiji podrejena in pokorna,- Stari ritsmojster je lapadel po ženini smrti otožnosti in1 razmtšljenosti. Povešal jt glavo in je tožil o svoji usodi, ki ji a je udarila bolj, nego je zaslužil. Pol-egal je, roke prekrivane pod glavo, gledai v strop in komandiral svoje vojake, pogubo,, ker ga bo Mussolini več Integra ugleda in tiste moči kakor nrodal Hitleriu. kadarkoli bo Ne dvomijo o tem, da bo Pavelič hrvalakemu narodu le v Jezil se je, da nima prejrtiige čase, ko je oil še mlad Ln lep cficir. Oblačil se je v staro, oguljeno častmško unifer.imo in je s povešeno glavo pohajal po zagrebških ulicah. Oglašal se je večkrat pri vojaških oblastih, poudatjajoe, da je že dovolj star oficir, da mu gre zatorej že zlat ovratnik, ki naj dvigne njegovo moč in nje-guv ugled do prejšnje veljave. Tu in tam je stopil tudi »a vojaško vežbališče, gledal vaje in poslušal poveljevanja, pa se p»»leg jezil, da častniki ne znajo nič več prav vežbati in voditi vojakov. Vsaj tako ne, kakor jih je znal svoje dni on in kakor hi j tli znal se zdaj, če bi mu dali prejšnjo oblast. Ni bilo torej težko spoznati, da ni več ž njim vse v redu. Smatrali ga niso več za resnega človeka. Tudi poulična mfta-dea je kmalu spoznala, kako je s kd>L, da se Egidij izšola. Nič ni govorila z Egidijem o dogodkih zadnega časa. i >trok je otrok, ne umel bi jih. A če bi jih umel, bi -bila še bolj žalostna njegova žalostna mladost. Kadar doraste, zve v»-e. in BŠe to pride prezgodaj. — Ni se dotaknila njegovega de-nai ja. Gbljulbila ga je čuvati kakor čistost svoje duše. Kadar doraste Egidij toliko, da jo bo znal rabiti sam, takrat mra izroči materino dodščino. . Z Egidijem ni več hctela ostati tam, kjer sta mu tako ža-k-tno preminila oče -n mati. Tudi je bilo življenje predrago. Pa rada fci prišla bliže doma. Pride čas* ko bo hotel videti Kgidij kraj, kjer je zatekla zibelka njegovih dedov. In Meti -anri bo počitek slaji, če jo objame smrt v bližini domačega kraja. . Nastanila se je v Ljubljani. Tamkaj bo največ prilike, ila se deček :z*)ila. Na hrano in stanovanje, je jemala dijake, v počitnicah tujce,, iri so za več časa ostajala v Ljubljani, ter si želeli mirnega stanovanja. Tolrko je bilo dohodkov,, da sta plačevala stanarino in da sta se najedla Meta in Egidij poleg drugih Sicer jeypa imela Meta tudi nekoliko svojega denarja, ki »i ga je p rihranila v dclgih letih. Ta je bil za obleko, a nekaj je moralo biti tudi pripravljenega za hudo silo, za bolezen. ' (Nadaljevanje prihodnjič.) Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE (MLADI VOJAKI) Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry % Koprivšek Cena 40 centov • • Naročila lahko pošljite na Slovenic .Publishing Co 2X6 W. 18th St., N. Y. C. ba. Vsi jdoji naroda, brez razlike. se upirajo tujčevi oblasti. Kmetje zažigajo žetev in prostovoljno zman&ijejo pridelek. H. vaški delavci katere so š silo odgnali v Rajh,. pa neprestano stavkajo, tako da so jih Nemci že mnogo poslali nazaj v bi se izognili Škandale, t Koncem meseca julija se je vrnilo domov preko 4.500 hrvaških delavcev. Z orožjem v roki se upira hrvaški narod pred vsent v onih krajih, ki so zasedeni od Italijanov. Neprestani spopadi med italijansko vojsko in oddelki domoljubov se dogajajo v bližini Reke, v oblasti Velike in Male Kapele, v Delnici, Glini in na Velebitu. Boji se vrše tudi v Dalmaciji, na planini Mosor. Patrioti često prekinejo železniški promet na progi Zagreb—Reka in Zagreb—Split. Število hrvaških guerilcev ce nijo na približno 60.000 a število mrtvih na 40,000, bodisi da osvoje- J so poginil v bojih, bodisi v kon eemtracijskih taboritčih. Naraščajoči odpor Hrvatov dela italijanski vladi velike preglavice. Začela je uporabljati zločinske reprisal ije po nemškem vzorcu. Nedavno je italijanska vojska s topovi uničila 8 hrvaških vasi v bližini Reke. Večji del prebivalstva je poginil. Laško letalstvo je uničilo deseto: i co vasi v dalmatinskih planinah, kamor laški vojaki nočejo, ker vedo, kajibi jih tam čakalo. Pred kratkim je 1>H italijanski prefetet v Zadru ubit, nakar je Bastianini, namestnik vlade v anektiraiii Dalmaciji izjavil da bo Hrvaška izgubila svojo neodvisnost, ako se bodo nehvaležni Hrvati še nadalje upirali "vtzvi&enemu pokroviteljstvu Rima." Hrvaški narod, dobro ve, da ki bil on prva žrtev italijanskih imperialističnih načrtov in .se predvisem upira napadalcu, da bi se rešil te grožnje in zaščitil svoj obstanek. On tudi dobro ve, da je njegova svoboda nerazdrqzl?v"0 povezana s svobodo srbskega in sloven skega naroda. PDryati vedo, da bodo njihovi življenjski interesi zajairičeni v federativni demokratski Jugoslaviji v Ev ropi, osvobojeni nacističnega jarma. . ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO (F. J. Kern I — Zvezan o Ona Hv- Badoti driavUanl naj nar«*lj« knjižite — "HOW TO BECOME A CITIZEN 6F THE UNITED STATES** V tej knjigi so vsa pojasnila ln sakonl za naseljence. Cena 35 centov DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK Spisal Franjo Dumr. — 278 strani. Trda t«. — Zelo koristna knjltca za vsakega" llrlnorej<-a ; op L* raznib bolezni ln zdravljenje; slike. Cena $1.5« KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 stranL Cena M centov MLEKARSTVO Spisal Anton Pere. S slikami 168 stranL — Knjiga za mlekarje In tarmerje r sploAnem. Cena M centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 25» strani, eaana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno klJufiaV-ni&irstvo ter Selezollvarstvo. Cena SI— ZDRAVILNA ŽELlSČA ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClO 62 «tranL Cena 25 centov LISTKI Spisal Kaavar (144 strani.) Knjiga je svojevrsten pojav v slovanski knjlCevnostl. kajti v nji Je v trinajstih dolgib poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pofietkov v starem alovanatvn do danainjega dne. Knjiga Je verno zrcalo nafiega »vljenja ln trpljenja. ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih ve« kot mu more nuditi katerokoli naAe zgodovinsko delo. Mcžka. IS POGLAVIJ — 4 IS STRANI V PLATNU VEZANO GOVEDOREJA ftpl*al R. Legvart. sllkaiui. Cena 70c 143 strani Cena SI.— V KREMPLJIH INKVIZICIJE Spisal Michel Zevaco. Nad v»e zanimiv zgodovinski roman iz ča>a inkvizicije. — -lOt "stran j. Gena $2. MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. s2. PoStnina platana Po 75c zvezek Bctfegor (A rt ur Pa strani klobuk ) (Damlr Felrel) UM Cena 75c Po 50c zvezek Andrej TernoTac (Ivan Albreht) B^te noil mali junaka (Doidejevsklj) Filozofska zgodba (Alojz Jlraaefc) Na različnih polili (Franc Frtacfa) Verne duie v vlcafa (Prasper Mi rime) Zločin Po $1 zvezek Verldlcus (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pine vinski otok (Ana tole France) Po $1.50 zvezek ln kazen (F. M. Dostojevski}> KNJIGARNA 1— Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Preki sod je proglašen na vsem srbskem ozemlju Potom AP prihaja poročilo Lz Berna v Š\-ici, ki pravi tla glasom vesti, 'ki &o prišli 21. ofctobra v Švico, je bil na nekem srbskem ozemlju razglašen preki sod, dočini se valovi urnih nemirov širijo skozi vsa ozemlja zasedene Evrope, od Norveške na Severn pa do Balkana na jufiru. •Švicarski list " Ba&ler Nacli-richten" je prejel iz Budimpešte vest, da je marijonetna Xe-dičeva vlada v BeogTatln proglasila preki sod, ker ji je na cistični vojaški |K>veljni'k Srbije. ereneral Bader -s^poroeil, da je tbilo veliko število osetr aretiranih zaradi iKl^ležbe v zaroti, ki bila imela oTgaiiiairati .srplošno revoloicijo proti zrosed-beni oblasti. Socialistični li^t '{Arbeiter Zeitonj? "iz Ba-=la je pred kratkkn javil, da je bilo u j=treljeni'li 500 do 600 Si^bov. dh-dolženih te zarote. V dekretu izjavlja vlada, da tudi vojaški »poraz ni imel tako hudih posledic, kakor bodo posledice te-gu posfeixsa revolucije. Molitveniki v krasni vezavi importirane iz starega kraja... 81ovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (fit. U9) z 3% in Cev — '£±A strani t belem eelolidu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—stv. 415 2M, x BK lnCev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (it. 4*8) z 4 1 d Cev — 25S strnil vstevil Sv. Kriiev Pot Cena |1J« RAJSKI GLASOVI—M. 419) ^ i 4 InCev — 256 strani vstevil Sv. Kriiev Pot Cena I1M I NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2% z 4* InCev — 384 inCev Cena 75e SKRBI ZA DUŠO (it. 416) 3 x inčev—512 strani Cena $1.75 NEBESA NAS DOM—(it. 415) z 4Vs InCev—3S4 straul Cena 75c (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molltvenlke po zelo nizki ceul, Jih tudi moremo prodajati po *orl o-značeui ceni. Zaloga pa ul posebno veUka. zato Jlb naročite Čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-strečl. Angleški molitveniki: N (SA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino v nanje vezano "Pomagajte!" Ta obupni klic slišimo iz krajev iz katerih smo prišli. Ali je naše .srce tako zakrknjeno, da ga temu klicu ne bomo odprli na stežaj I- - _ ■ Slovenic Publishing Company NEW YORK, N. Y. 2H WEST lath STREET ==g=a