MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK ilridnlitvo in uprava: Maribor, AlaksMdrova easta M.13 , Tatofon 3440hi 2486 hhaja razen nedelje In praznBrav vsak dan ob 10. uri , Volja i v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen no dom 1» Din , Oglaal po oonOai i Otfiaoa eprejema tudi oglaenl oddelek .Jutra** v Llubljenl , Poštni Eokovn Čekovni račun It 114W 99 JUTRA 99 Razkrajanje bolgarskih strank Stanje političnih strank in pokretov v sedanji Bolgariji Kraljevina Bolgarija spada med tiste države, ki jih je svetovna gospodarska depresija najtežje prizadela. Kot agrarna država se mora boriti z vsemi težko-dami, ki jih povzroča stagnacija na mednarodnem trgu. Njene finance so do skrajnosti oslabljene, plač, obresti, anuitet in reparacij sploh ne more več redno plačevati. Zato ni čudno, če se tudi v lavnem političnem življenju pojavlja vedno večja zmeda. Ta zmeda se kaže najbolj v cepljenju vseh strank in v vedno bolj se množečih klicih po diktaturi, samo da nihče ne ve, kdo in kako naj n* to diktaturo izvedel, tako, da bi Ustvarila tisto, kar bolgarsko ljudstvo Pričakuje. Kriza strankarskega parlamentarizma Postaja vedno bolj očita. Bolgarija je •niela že doslej obilico strank, sedaj pa Uha vsaka stranka Se kopico frakcij, ^emljoratiniška stranka je danes gotovo največja politična organizacija v Bol-?ariji, a tudi ona se obupno krha. V njej 3e organizirana ogromna večina kmečkega ljudstva, a mnogo pristašev ima tu-med meščani. Za časa osnovanja ta-kozvanega »Narodnega bloka«, ki je sestavil tudi sedanjo vlado, je bila stranka Še dokaj enotna. Danes tvori le še skupino raznih delov, od katerih Ima vsak Svojega voditelja In svojo voljo. Skupni voditelj je še vedno sedanji poljedelski niinister Dimitrij Gičev, proti njemu pa se bori najbolj frakcija, ki nastopa pod •menom »Aleksander Stambolijski« in jo vodita Aleksander Obov in Kosta Todo-rov. Razen tega sta osnovala Konstantin Tomov in Georgij Markov posebno zemijoradniško zvezo. Pa tudi skupina Nedeika Atanasovega in Hrista Stojanovega, ki sicer podpira Gičevega, se z njim ne strinja v vseh. vprašanjih. Ako se Gičevemu v najkrajšem času ne posreči utrditi stranke nanovo, bo izgubil sploh ves up:j,v, in zemljoradniška stran-1(3 se bo definitivno razšla. Nekdanja komunistična stranka, ki je 13 1. 1924. razpuščena, se je obnovila Pozneje v legalni delavski stranki in v legalni komunistični stranki. Prva se v zadnjem času zaradi nezadovoljstva z vlado krepi v mestih in na deželi, in je zato. zemljoradniški najbolj nevarna. Toda za revolucijo ni sposobna in zato tudi ni opasna. Cepi se v pristaše Stalinovih in Trockijevih metod. Trockisti so pričeli nedavno Izdajati tudi svoje 'astno glasilo »Osvoboždenie«. Demokratska stranka, ki je sedaj osredje »Narodnega bloka«, je enotna le po zunanji obliki. Po 9. juniju !. 1923.. ko se*je usta- navljal demokratičeski žgovor, se je razcepila na dva dela. Ljapčev se je pridružil zgovoru, Malinov pa je ostal s svojimi pristaši sam. Narodna liberalna stranka je razcepljena že več ko 4 leta. Eno skupino vodi Bojan Smilov, drugo Georgij Petrov. Skupina Smilo-vega je bila v prejšnji vladi Ljapčevega, Petrovega pa je zastopana v sedanji »Narodnega bloka«. Toda prav te dni sta se poslanca Jurtov in Angelov odcepila od Smilovega in ustanovila novo stranko po načelih pokojnega Stambolo-vega. Demokratičeski zgovor je bil formiran 10. avgusta 1. 1923. iz demokratov, radikalov, narodnjakov in voditeljev de^ veto-junijskega prevrata pod vodstvom Cankovega. Pozneje pa sta se demokratska in radikalna stranka na novo osnovali in v zgovoru je ostal samo de njunih pristašev. L. 1926. je j>ostal voditelj zgovora Ljapčev. Borba med Can kovim in Ljapčevim se je vodila pod' talno že V9a leta, te dni pa je postala že javna. Kako se bo stranka razdelila, še ni jasno, verjetno pa je, da bo vodil zgo vor nadalje Cankov, dočim se bo Ljapčev s svojimi pristaši pridružil radikalom ali demokratom. Mogoče pa je tudi, da osnuje skupaj z njima novo narod' no stranko pod vodstvom Atanasa Bu-rovega. Socialna demokratska stranka je šib ka, a je kljub temu razprta. Oficielno skupino vodi Pastuhov, »socialistično fe^ deracijo« pa dr. Džldrov; vendar je mogoče, da bo zopet dosežen sporazum-Radikalna stranka je slabotna in brez poleta. Drži se samo zaradi tega, ker je v vladi. Proti njenemu voditelju, ministru Kosturkovemu, se bori prof. Genov. Obrtno stranko je osnoval že Stambolijski, a nima sedaj v parlamentu nobenega poslanca in razpada. Narodna gospodarska stranka pod vodstvom dr. Jago rldkovega je le skupina inteligentov. Pred meseci se je pridružila zemljorad-nikom, zdaj se pa spet organizira samo' stojno. Rodna zaščita, bolgarska fašistična stranka, se je, odkar se udejstvuje strankarsko, razcepila na dve skupini. Na novo se snuje narodna socialistična stranka po Hitlerjevem vzorcu, a Izdaja tudi že svoje glasilo »Ataka«. Macedon' ske stranke ni, a macedonski klub v parlamentu tvorijo poslanci Macedonci i? džumajskega in petriškega okrožja. Kam bo krenila Bolgarija h te zme de, je težko prerokovati. Opaža se dve smeri: ena proti Moskvi, druga proti Rimu. MACDONALDOV OBISK V PARIZU. LONDON, 9. junija. Ministrski predsednik M a c d o n a i d 'bo v soboto odpotoval v Pariz, kjer bo ostal do ponedeljka ali torka in konferiral s H e r-Motom o vseh mednarodnih vprašanjih, ki pridejo na dnevni red iozanske reparacijske konference. Želja Anglije je, da se v Lozani prouče vsi problemi in da se tako pripravi podlaga za svetovno gospodarsko konferenco. Debata o Lozani se bo pričela v angleški spodnji zbornici v jionedeljek 13. t. m. NEMIRI V ŠPANIJI, VIGO, 9. junija. V mestu Vigu in okolici je proglašena splošna stavka. Trgovine so zaprte. Guverner je odredil strogo pripravljenost policije in vojske. MADRID. 9. junija., Staykujoči delavci so sinoči razstrelili elektriške vode. Mesto je bilo zaradi tega v temi in tudi nekateri obrati so morali počivati. Danes Je vode zastražilo vojaštva | STRAHOVIT GOZDNI POŽAR V KANADI. NEW-YORK, 9. junija. Po vesteh iz Kanade divja v pokrajini Quebec velikanski gozdni požar, ki grozi opustošiti razsežna ozemlja. Prebivalstvo beži na jezera in reke. Požar pospešuje silna suša.. VELIKA NESREČA V EGIPTU. Na postaji Naghamadi v gornjem Egiptu je eksplodirala velika lokomotiva br-zoylaka in ubila 8 železničarjev, 12 pa nevarno ranila. Pri lenlvosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca ali črevesja, obolenjih, danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Borba za oblast v Prusiji Sestanek vodltellav zborničnih klubov — Pogajanja hit-lerjevcev s centrumail — Hitlerjeve! zahtevajo zase ml. nlstrsko predsedstvo BERLIN, 9. junija. Na poziv državnega kancelarja P a p e n a je sklical predsednik pruskega deželnega zbora, narodno-soclallstlčnl poslanec K e r r I vse voditelje zborničnih klubov na sestanek, ki bo jutri, v petek popoldne. Voditelji bodo sklepali o predčasnem ponovnem sklicanju zbora, ki naj izvoli novega ministrskega predsednika. Med tem se narodni socialisti in cen-trumaši pogajajo za skupen nastop pri voiitvi, a uspeh doslej še ni bil dosežen. Levičarski listi pravijo, da bo tak sporazum sploh nemogoč. Najresnejši predlog ja baje, naj postane novi pruski ministrski predsednik nacionalist von W l n t e r f e I d. Hitlerjevska časniška agencija pa objavlja vest, da narodni socialisti ni- kakor ne morejo dopustiti, da bi postal šef pruske vlade kdo drugi kakor njihov človek. Če se centrumaši in nacionalisti ž njimi ne sporazumejo na tej podlagi, potem bodo glasovati tudi proti nacionalističnemu kandidatu in izvolitev sploh onemogočili. MONAKOVO, 9. junija. Narodno-so-cialistični poslanec G o r i n g, bivši aktivni stotnik, je bil po zakonu o zaščiti republike obsojen na denarno kazen 300 mark, ker je na nekem zborovanju imenoval weimarsko ustavo »weimarsko cunjo«. BERLIN, 9. junija. »Deutsche Z e 11 u n g« poroča, da je raeklenbur-ško-streliški deželni zbor sklenil, da se letos ne bo več praznovala obletnica welmarske ustave kot državni praznik. Romunska volilna vlada Izpopolnitev kabineta Vajde Voevoda - Razpust parlamenta In razpis novih volitev BUKAREŠTA, 9. junija. Novi ministrski predsednik Vajda Voevod je včeraj zaključil pogajanja z liberalnimi disidenti Bratianujeve skupine, in sicer brez pozitivnega uspeha. Bratlanu je zahteval notranje ministrstvo, katerega mu pa Voevod ui mogel Izročiti. Zato je izpopolnil svojo volilno vlado s člani svoje narodne kmečke stranke. Nova vlada je sedaj sestavljena tako-ie s Predsedstvo, notranje in zunanje zadeve Vajda Voevod* finance Georg Mlronescu, pravosodje Virgll Potarca, trgovina Joan Lugosea n u, vojska general Anca Stefanescu, poljedelstvo Voica Nltescu, prosveta Bergentianu, ministra brez portfelja pa sta Pan-balipa in Emil Haciegan, ki pa bosta najbrže še danes prevzela ministrstvo javnih del in prometa. Novi ministri in podtajniki, ki so bili včeraj imenovani, so zvečer prisegli kralju Karlu, in so nato sestali h kratki seji celokupnega ministrskega sveta. Kakor zatrjujejo, je bilo na tej seji sklenjeno že danes predložiti kralju v podpis in objaviti, dekret o razpustu parlamenta. Nove volitve bodo razpisane najbrže istočasno z razpustom parlamenta, ali pa vsaj v prihodnjih dneh. Dan volitev še hf dokončno določen. Irska zahteva Ulster če Velika Britanija dovolt priklopitev Ulstra k Irakl, je de Valera pripravljen popustiti — Pogajanja v Londonu LONDON, 9. junija. O konferenci veiikobritanskega ministra za domi-nione Thomasa in vojnega ministra lorda H a i I s h a m a ter irskega ministrskega predsednika de Val ere v Dublinu, ni bilo izdano nikakršno uradno obvestilo. Vendar doznavajo, da je glavna zahteva, katero je de Valera stavil, priklopitev Ulstra k svobodni Irski državi. če Velika Britanija Izpolni to zahtevo, potem je de Valera pripravljen razpravljati tudi o vseh drugih spornih vprašanjih prijateljsko in Popustljivo, sicer pa je vsak sporazum nemogoč. LONDON, 9. junija. Ministra Tho-mas In lord Hal Is h am sta se včeraj vrnila v London. O pogajanjih z de Valero nista hotela ničesar povedati. Izjavila sta le, da sta bila v Dublinu zelo iskreno sprejeta. Ko sta odhajala, jima je velika množica priredila navdušene ovacije. Dve uri po vrnitvi v London se ja pričela seja ministrskega sveta, na kateri sta poročala o dublinski konferenci. De Valera prispe v London jutri, v petek, in sicer v spremstvu še nekaterih članov svoje vlade, da nadaljuje započeta pogajanja z Veliko Britanijo. Zaenkrat še ni znano, če se bo pogajanj udeležil tudi Macdonald ali ne, kakor tudi ne, katero stališče bo londonska vlada zavzela glede dokončnega sporazuma z Irsko. DUBLIN, 9. junija. Ministrski predsednik de Valera bo odpotoval v. London nocoj ob 17.50: Z njim potujejo tudi podpredsednik republikanske' stranke O Kelly, tajnik Kean in tajnik zunanjega ministrstva W a I s h e. Zakon o odpravi prisege angleškemu kralju je senat danes končno odklonil kot protiustaven. Izročen bo zato zopet parlamentu. ŠKOFI PRI MARINKOVIČU. BEOGRAD, 1. junija. Knezoškof ljubljanski g. dr. G r e g o r Rož m a n in sarajevski nadškof g. dr. Š a r i č sta danes prispela semkaj ter se v avtomobilu nuncija P e 11 e g r i n e 11 i j a odpeljala k ministrskemu predsedniku doktorju Marinkoviču in pravosodnemu ministru Boži Makslmo vi -u. ŠVICA ZA POSOJILO AVSTRIJI. BERN, 9. junija. Švicarski zvezni svet je sklenil sodelovati pri dovolitvi posojila Avstriji. Švica bo prispevala 40 milijonov švicarskih frankov, ako prispevajo sorazmerno tudi ostale države. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Splošna zvedritev, topleje. Moder človek ne žaluje za izgubo, marveč gleda, da jo nadomesti SHAKESPEARE Poslovilni večer polkovnika Radovanoviča. Uprava častniškega doma priredi v soboto 11. t. m. ob 21. uri (9.) v dvorani pri »Orlu« poslovilni večer odhajajočim častnikom: polkovniku g. Radovanoviču, polkovniku g. Dedinacu, majorju g. Po-jetu in kapetanu g. Pavloviču. Častniki mariborske garnizije, prijatelji in znanci iskreno vabljeni. Gasilski sestanek. Gasilski sestanek mariborske župe za desni breg bo v nedeljo 12. t m. v Dogošah pri Mariboru. Po sestanku bo .velika družabna prireditev. Iz carinske službe. Za uradniškega pripravnika pri blagajni tukajšnje glavne carinarnice je imenovan g. Janko Eferl. Dva ponesrečenca. V Vrhlogi je doletela komaj triletno hčerkico Terezinko posestnika Jernej-ška huda nesreča. Prišla je po nesrečnem naključju z obema rokama v slamoreznico, ki ji je popolnoma zmečkala prste. Ubogega otročiča so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Težka nezgoda se je pripetila tudi izvoščku Jakobu Arnejčiču iz Maribora. Včeraj popoldne se je peljal po Tržaški cesti, kjer se mu je splašil konj. IzvošČek je napel vse sile, da M obvladal svojega konjiča, pa je padel z voza ter se hudo poškodoval na gla-KL Pri padcu je na nesrečo obvisel še na nekem kavlju voza, in ga je spla-šeni konj vlekel za seboj po cesti. Pa santom se je s težavo posrečilo ustaviti konja in pomagati nesrečnemu izvoščku iz nevarnega položaja. Precej poškodovanega moža so takoj spravili vj bolniš nico. Zgradarina za letošnje davčno leto. Davčna uprava nas prosi za objavo: Razpored zgradarlne, pridobnine In davka na poslovni promet ter davka na rente za letošnje leto je razgrnjen na javni upogled davčnim zavezancem na tukajšnji davčni upravi od 13. do vštetega 20. t m. O ugotovljenih davčnih osnovah in o odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni plačilnimi nalogi, proti katerim bodo Imeli pravico pritožbe. Štipendija za Češkoslovaško. Ministrstvo prosvete je razpisalo po deklaraciji o šolskih in kulturnih stikih naše države s Češkoslovaško več počitniških štipendij, in sicer 5 štipendij po 4600 Din za profesorje srednijh šol. Prednost imajo tisti, ki so obiskovali tečaje češkoslovaškega jezika ali aktivno delovali na kulturnem zbližanju češkega in našega naroda. Nadalje je razpisanih 10 štipendij po 2250 Din za dijake srednjih šol in 10 štipendij po 3600 Din za visoko-šolce. Podrobnejše informacije dobijo za-nimanci pri mariborski JČ-ligi. Kje pa smo? Na našo beležko pod tem naslovom v torkovi številki »Večeraika« smo prejeli od načelstva društva »MSnnergesang-verein« v Mariboru naslednje pojasnilo, ki ga objavljamo, ker ne maramo niko mur storiti krivice: Po slavnostnem koncertu v »Unionski dvorani« povodom 85!etnice našega društva je bil v naših društvenih prostorih družabni večer pevcev in pevk, ki so pri koncertu sodelovali, torej tudi pevcev in pevk celjskega in ptujskega pevskega društva Zato ne ustreza resnici, da so bili zbrani sami zaupniki iz Celja, Ptuja in drugod. Tudi je neresnično, da so bili pr tej priliki politični nagovori, pri čemer 'da so padali razni klici kot »hoch der Anschhiss« in slično. Naše društvo je zmeraj, od preobrata dalje, v vsakem pogledu pokazalo svojo skrajno lojalnost do države in večinskega naroda ter se je tudi omenjeni družabni večer giba docela v tem okviru. Zato moramo od ločno zavrniti očitek v navedeni notic kot neosnovan. V spomin pesnika Antona Aškerca Odkritje spominske plošče na njegovem domu Zgodovinsko društvo v. Mariboru odkrije v nedeljo, dne 12. junija spominsko ploščo na A. Aškerčevem domu v Rimski Toplicah, na Senožetih št. 5. To je stari dom Aškerčevega rodu. Že pesnikov ded France se je rodil v tej hiši, enako njegov oče Anton. Pozneje je ta Anton Aškerc, pesnikov oče, zapustil domačijo in se priženil v Globoko, kjer je bila doma njegova žena Agata, rojena Knezova. Ko je prvorojenec iz tega zakona, naš pesnik, bil star tri leta, so staršem hišo v Globokem prodali in morali so se seliti. Preselili so se v Senožeti^ nazaj na očetov dom, ki ga je imela v posesti njegova sestra Ajtka. Tako je na tej stari domačiji svojega rodu preživel Aškerc svojo mladost. In ko se je pozneje v eni svojih pesmi spomnil rodnega doma, je brez dvoma imel v mislih dom na Senožetih, ne onega m Globokem, ko pravi: Ves kakor nekdaj še se mi zdiš, ko izmed drevja ljubko blestiš. Na ta dom je za dvajsetletnico pesnikove smrti Zgodovinsko društvo v Mariboru dalo vzidati ploščo, ki naj priča, da je iz tega zatišja zrastel prvi pomembni pesnik zelene Štajerske, eden najznamenitejših slovenskih pesnikov sploh. Slovesno odkritje plošče bo v nedeljo 12. t. m. po prihodu predpoldan-skega mariborskega vlaka ob 12.15. Za udeležence z ljubljanskim vlakom, ki pride skoraj tri ure prej, bo poskrbljeno, da si v tem času lahko ogledajo Aškerčev prvi, sedaj že razpadli dom v Globokem. Da eden največjih naših pesnikov šele dvajset let po smrti dobiva prvič tisti vidni spomin, s katerim se mu, nesmrtnemu, želimo pokloniti, kaže, da smo še vedno narod, »kriv dokaj zamud«. Ali bi ne bilo prav, da se vsaj ob tej priliki z nekoliko večjo pijeteto spomnimo nanj? Najlepše pa bomo lahko storili to na pesnikovem domu. Pripravljalni odbor. Kot obrambno sredstvo proti golši od lično služi Sisaška mineralna voda, zato je potrebno, da jo redno pijete. Pohorski dom vabi Za nedeljo 12. t. m. vas narodni bram-jovci kličejo na mejo, Sokoli vas zoveio na Tezno, zgodovinarji - literati vas vabijo v Rimske Toplice (odkritje Aškerčeve plošče), a jaz vas vlečem na Pohorje. Vsi se trgamo za vas. Ubogi vi! Koliko pa vas je? Zmenimo se tako: Kdor ne gre na mejo ali na Tezno ali v Rimske toplice, ta naj pride gor k meni in jaz mu bom dal tolikšen razgled, da bo videl mejo, Tezno, Rimske Toplice in mene. Tako bo zadostil na vse strani. »Pohorski dom, naj-komfortnejša in najudobnejša planinska postojanka«. (Fr. Baš »Vodnik po Mariboru« str. 171, 10. vrsta) »O pridite k meni vsi, ki ste obteženi z dolinskimi grehi in jaz vas bom obudil k pohorskemu življenju.« (Iz plan. evang.). Razstava risb na moškem učiteljišču Uspeh truda profesorja in dijakov Na državnem moškem učiteljišču je priredil naš znani slikar g. profesor Gvajc razstavo risb, ki so jih narisali gojenci 4 letnikov. In ta razstava je dokaz tako lepega uspeha, da jo kaže še prav posebej omeniti. Gospod profesor Gvajc je bil dolga leta nadzornik za risanje na srednjih šolah, a kot profesor je poučeval veliko generacij učencev. Bil je seveda tudi v šoli zares umetnik, plemenita duša, ki išče v vsakomur zdravo, nepokvarjeno jedro ter ga skuša doumeti v, vsej neposredni človečnosti. Gvajčevi učenci so se v resnici naučili gledati, opazovati, pravilno dojemati podobo lika ter presoditi možnosti upodabljajočega materiala. Risbe so same sebi namen. Prava risba je kakor pisava, pisanje vtisa doživljaja. Iz spontane neposrednosti linije zraste telesnost, oživi duša. Ta neposrednost črte, blagoslov heroičnega obdobja impresionizma živi svoje življenje. Tako uči svoje učence mojster Gvajc. Poštenost, čistoča v vsaki Črti! Upoštevane so vse tehnične možnosti: risbe s svinčnikom, lazirane risbe, pe-strobujni ornamenti v prefinjeni, delikatni zamisli. Risanje po naravi je uprav dovršeno. Kar zagrabil bi! Pavovo pero, meniš, da je nalepljeno. Vse stopnjevano do višine, ki jo pa izrazito dosezajo in izpričujejo trije oljnati portreti in tri pokrajine v olju, ki jih razstavlja nadarjeni Zornik (4. 1.). Vmes pokrajinski akvareli v ljubki svojevrstnosti. Znameniti obračun letne žetve visoko časti mojstra in izpričuje nadarjenost in ljubezen učencev, kar utegne obroditi še bogate sadove. —c. Iz »Narodno strokovne zveze«. V nedeljo 12. t. m. ob 9. uri bo v dvorani DelaVske zbornice v palači OUZD v drugem nadstropju širši članski sestanek, na katerem bodo razpravljali o aktualnih delavskih vprašanjih. Sestanka se udeleži tudi predsednik izvrševalne-ga odbora NSZ g. Rudolf Juvan in za-stopniki sorodnih narodnih delavskih organizacij. Za članstvo je udeležba strogo obvezna, iskreno pa so vabljeni vsi prijatelji NSZ in delavskega pokreta. Dnevi ljubljanskega velesejma .L '■ \ rnrpa .\v/r , "v**. m ■>$ *" Prvi štirje dnevi ljubljanskega velesejma so potekli navzlic težkim splošnim gospodarskim neprillkam in zmanjšani kupni, moči konzumentov zelo ugodno in beležijo že zdaj uspeh, ki presega vsako pričakovanje. Velesejem so obiskali gostje iz najrazličnejših krajev, osobito pa iz južnih delov naše države. Inozemcl so posebno številno zastopani Iz Dunaja, Budimpešte in iz Italije. Živahno povpraševanje je po našem dovršeno tepem pohištvu, tekstilnem blagu, strojih za obdelovanje tesa, čevljarskih strojih, volnenih izdelkih, trikotaži, domačih čipkah, kartotekah ter poljedelskih strojih. Posebno zanimanje pa vlada za letošnje velesejmske specialne razstave. Obiskovalci opažajo letos leoo sistematično vrejenost posameznih panog industrije in obrti. Zasebna ženska učiteljišča izgubijo pravico javnosti. Prosvetno ministrstvo je na temelju zakona o učiteljiščih in po poročilu ban-s ih uprav odredilo, da lahko razna zasebna učiteljišča usmiljenih sester in uršu-link, med njimi tudi zasebno učiteljišče šolskih sester v Mariboru, še nadalje obstojajo, toda pod pogojem, da smejo sprejemati v prvi letnik s prihodnjim šolskim letom 1932-33 kot učenke saftio samostanske pripravnice (kandidatinje reda). Absolventke zasebnih učiteljišč, sprejete s prihodnjim šolskim letom, ne morejo biti sprejete v državno službe, ampak morejo biti nastavljene samo na privatnih šolah verskih organizacij, kar bo tudi zabeleženo na njihovih diplomah o učiteljskem izpitu. Učiteljice odnosno profesorice na teh zavodih morajo imeti kvalifikacijo profesorjev učiteljišč, ki jo zahteva uradniški zakon'in mora njihove izpite odobriti prosvetno ministrstvo. V vsem se morajo ravnati po učnem načrtu in programu, kakor tudi po drugih zakonitih predpisih, ki veljajo za državna učiteljišča. One učenke pa, ki so v šoli na dan, ko stopi v veljavo ta odredba in do-vrše študije na zasebnih učiteljiščih, lahko dobe po absolviranju šole državno službo, če izpolnijo vse. pogoje, ki se zahtevajo za državne uslužbenca. Občni zbor Kmetijske družbe. Včeraj ie imela Kmetijska družba,-ki je najstarejša organizacija slovenskega kmeta, pod predsedstvoom g. Otona Detele, v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo nad 270 delegatovi in je bilo zastopanih 266 podružnic kmetijske družbe. Na občnem zboru so bila sprejeta nova pravila z dostavkom, da se sprejmejo za Člana tudi taki kmetovalci, ki se od zemljišča le deloma preživljajo. Razpravljali pa so tudi o novi akciji, s katere pomočjo naj bi se uredi-la produkcija v pravem razmerju s konzumom in o uplivih na naš uvoz in izvoz. Pri volitvah sta bila med drugimi izvoljena v nadzorstvo gg. Andrej Žmavc, vinarski nadzornik iz Maribora, in posestnik Anton Kupčič s Ptujske ?ore> za namestnika pa posestnik Ivan Šegula iz fllaponcev. V glavni odbor so bih med drugimi izvoljeni Lovro Peto-var, narodni poslanec, Stanko Terčelj od Sv. Marjete ob Pesnici in Jakob Zem-llifi, narodni poslanec iz Radencev. Vreme. Stoletna pratika ima letos prav, vse kar je napovedovala, se je točno izpolnilo. Sedaj nam od danes naprej napoveduje lepo vreme, ki bo trajalo do konca meseca. Po teh deževnih dneh smo res potrebni solnca in lepega vremena. Kopalci si ga žele, planinci, vši ostali športniki in tudi mi. Samo sedaj napoči doba kislih kumare... »Imenuj mi kako tekočino, ki ne zmrzne.« »Vroča voda, gospod profeaoc,« Sokolstvo Nastop zvezne prednjaške šole. Nastop »savezne« prednjaške bo v soboto 11. t. m. ob 17. in ne ob 16. uri, kakor je bilo pomotoma najavljeno. Nastop bo na letnem telovadišču Sokola matice. — Zdravo! Koroško sokolsko okrožje. Okrožni izlet koroškega sokolskega okrožja v Guštanju bo 19. junija. Sicer maloštevilno, a zelo agilno in delavno Sokolsko društvo Guštanj, ki je priredilo že celo vrsto sijajno uspelih sokolskih manifestacij za zmago jugoslovenske narodne misli v tem delu naše Koroške, se v polni meri zaveda važnosti tega izleta. Kratko pred plebiscitom se je vršil sijajno uspeli zlet mariborske sokolske župe. Leto dni popreje je padel v okolici junak Malgaj, in od vseh strani so tedaj prihiteli Sokoli, da spremljajo brata junaka na zadnji poti v domači kraj. Impozantna je bila manifestacija Sokol-stv ob priliki odkritja Malgajevega spomenika, združenega z okrožnim izletom. Letos pa naj velja izlet proslavi Tyrše-ve lOOletnice. V spomin dr. Tyrša je gu-štanjski Sokol kljub hudi gospodarski krizi zgradil lansko leto lasten sokolski dom. V zvezi s tem bo letos otvorjeno letno telovadišče, ki ga člani in naraščajniki gradijo s kulukom prav pridno. Naš okrožni izlet mora biti veličastna manifestacija sokolske misli in sokolskega dela tu ob severni meji. Na njem je treba pokazati sadove sokolskega dela fca povzdigo telesnih in nravstvenih sil. Dvignite se vsi, oklenite se z največjo ljubeznijo dela, ki naj bo v teh poslednjih dneh res vztrajno in neumorno, da bo uspeh res popoln. Storite v polni meri svojo sokolsko dolžnost, da bo okrožni izlet res veren odsev naše moči, naše delavnosti! Zdravo! Šport Veslaški izlet v Ormož. Pred tednom dni ustanovljena veslaški klub priredi v nedeljo 12. t m, izlet s čolni po Dravi v Ormož. Klub bo priredil večkrat take izlete, da bodo Člani lahko spoznali vse naše vode. Vožnja v Ormož je zelo lahka, zato so vabljeni vsi čolnarji, da se je udeleže. Vrnitev z ■viakom. Lahkoatletski odsek ISSK Maribora ima v nedeljo 12. t. m. odsekov izlet k Pohorskemu domu. Odhod ob 4.30 s Kralja Petra trga. Na izlet so vabljeni .vsi prijatelji odseka, oziroma kluba. Iz Radvanja Letošnji nabori bodo za našo občino v ponedeljek 13. t m. v Gambrinovi dvorani. Zbirališče pred občinskim uradom ali v Gambrinovi dvorani ob 6.30. Človekoljubnost. Po Radvanju je krožila nabiralna pola v prid pogorelcu g. Mirku Gomilarju, ki mu je na Telovo pogorelo gospodarsko poslopje. Radvanjčani so svojemu soobčanu v obilni meri priskočili na pomoč in pokazali svojo človekoljubnost, za kar jim vsa čast. Hud vihar je razsajal v ponedeljek, ki je na sadnem drevju povzročil dokaj škode. Tudi opeko je pometalo s streh. Poročila sta se g. Anton Hecl, ključavničar drž. žel. in gdč. Ana Tern jak, kuharica iz Maribora. Bilo srečno! Honorarji Constance Bennet. Pred sodiščem v Hollywoodu se vodi proces proti filmski igralki Constanci Bennet, katero toži neki gledališki a-gent. Tožilec zahteva izplačilo 16.000 dolarjev za razne usluge in posredovanja, ki jih je opravil za igralko. Pri preiskavi je sodnik ugotovil, da je prejela Bennetova za nastopanje, v dveh filmih honorar 300.000 dolarjev. Ker je posnemanje obeh filmov trajalo le deset tednov, se da lahko izračunati, da je igralka prejela za vsako uro 175 dolarjev ali okoli 11.000 Din. . Besednjak najstarejših besed. L. 1924. so pričeli nemški učenjaki sestavljati besednjak, ki bo docela svojevrsten. Vseboval bo vse besede, napisane na starih pergamentih in papirusih od Oleksandra Velikega do arabske dobe. Doslej so dovršili že dva zvezka. Ma terial je sedaj že ves zbran, zato bo na-daljno urejevanje in izdajanje šlo hitreje od rok kakor doslej. Iz Mežiške doline Jeklarna v Guštanju ustavila ves obrat. Kar nihče ni pričakoval, se je zgodilo. Jeklarna na Ravneh počiva, peči so ugasnile, ne sliši se več ropotanje mogočnih strojev in brezposelnih delavcev in njihovih družinskih članov se polašča obupen strah pred bodočnostjo. Vodstvo tovarne je na merodajnih mestih vse poizkusilo, preden se je odločilo m skrajni korak, zatvoritev celokupnega obrata, toda brez uspeha. Naša težka železna industrija je pač v krizi že od lanskega leta. Tovarna je polagoma reducirala delavstvo in delo, odlašala je in se borila, dokler ni popolnoma omagala. Samo livarna deloma še obratuje in zaposluje izmenoma okoli 50 od prejšnjih 250 delavcev. To delo pa bo trajalo samo tako dolgo, da bo izvršeno po pogodbi vezano naročilo. To se bo zgodilo najbrže že ta teden. Kaj bo potem? Kdo ve? Nesreča kmečkega fanta. Te dni se je dogodila v Tolstem vrhu huda nesreča. Kmečki sin Štefan Žaže, star 24 let, je šel z vozom v gozd po podrte smreke, da bi jih pripeljal domov. Na nekem strmem klancu pa je popustila zavora, sunek je fanta vrgel pod vole in voz in kolesa so mu šla preko prs in trebuha. Obležal je nezavesten na tleh z nevarnimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnišnico v Slovenjgradec, kjer se sedaj bori medi smrtjo in življenjem. Žaže je priden fant, ki se zelo rad izobražuje in neumorno čita knjige, zato vsi sočustvujejo z njim. Smrt starčka v valovih Drave. Že pred tremi tedni je neznanokam izginil starček Jurij Erjavec od Svetega Janeza. Kljub vsemu iskanju ga domači nikjer niso našli, zato so mislili, da je odšel kam preko meje v Avstrijo. Te dni lihUlUmill Zlllti.iLl.alaliMDiMlUOill ODOL gobna pasta' dnevno uporabljena prepreči zopemo pobarvilo zob, in slab duh ust« pa je Drava odložila v bližini falskega jeza moško truplo, ki je bilo že močno načeto. Po obleki in rožnem vencu v njej, so naposled, spoznali vi mrliču pogrešanega Erjavca. Kako je zašel v reko, ni mogoče ugotoviti in bo najbrže sploh ostalo skrivnost. Truplo nesrečneža so pokopali v Selnici ob Dravi. SIRITE „VEČERNIK“! Memelskt ali klajpedski spor pred haaškim razsodiščem glpt^ . Pravda radi statuta Memela (Klajpede), avtonomnega mesta z okolišem, med Nemčijo in Litvansko, je zdaj na razpravi pred svetovnim razsodiščem v, Haagu. Predsednik sodnega dvora je Guerreo, podpredsednik tega razsodišča (levo). Litvansko vlado zastopa njen poslanik Zidsikavski (desno). Na sredi palača haaškega razsodišča. Kače v Afriki O zanimivih, a tud! nevarnih doživljajih s kačami pripoveduje Richard Coudehhove-Kalergl, ki Je kot lovec in raziskovalec prepotoval Vzhodno Afriko. Najbolj razširjen je gad puff, čegar pik je skoro vedno smrten. Ta kače je posebno nevarna, ker je lena in najrajši leži na kaki stezi. Če se ji Človek približa in je ne zapazi ali pa če celo stopi nanjo, tedaj je nesreča neizbežna. Ta gad piči vedno v takem primeru. Čisto drugačnega značaja in vedenja pa je druga afriška kača, po imenu mamba, katere se vse boji. Sama na sehi je zelo plašna, pozorna in gibčna, ona takoj opazi že od daleč, ako se ji kaj približuje. Če imaš srečo, da ji irisi na poti, tedaj bo takoj hitro pobegnila, da se skrije v luknjo, če pa imaš smolo, da stojiš na primer med njo in njeno luknjo, tedaj ta kača izgubi takorekoč svoje živce, misli, da jo preganjaš, in se bo bliskoma kakor smrtonosna pušica zaletela vate. Tedaj je ni rešitve. Popolnoma dorasla mamba lahko doseže dolžino treh metrov ali pa celo več in je debela ko zapestje odraslega moža. V hitrosti pa se lahko kosa z galopirajočim konjem. Radi svoje dolgosti in ker, različno od drugih kač, polzi z visoko od tal vzdignjenim vratom in glavo, lahko tudi višje useka kakor pa segajo varujoči škornji ali gamaše. Njen pik usmrti v 10 do 15 minutah. Splošno so ljudje mnenja, da je drugi ali tretji, neposredno zaporedoma zadani pik kače manj nevaren kakor prvit ali pa celo nenevaren, ker da kača že pri prvem piku izbrizga ves nabrani strup. To velja mogoče za vse druga kače, za mambo pa ne. Izvedel sem za več popolnoma verodostojnih primerov, ki dokazujejo, da je vsak pik mambe smrten. Tako je nekoč neka mamba, ki jo je splašila čreda oslov, po bliskovo zaporedoma pičila pet oslov in vse usmrtila. Neki potujoči Bur je na isti način izgubil vso svojo uprego. Dva moja prijatelja sta doživela, da ju je preganjala mamba prav kakor pes zajca. Eden je bil na konju, drugi na kolesu. Oba sta srečno ušla. Neke vrste kobra, istotako zelo strupena, ima povrh še to slabo navado, da na razdaljo več korakov % največjo sigurnostjo in spretnostjo ubrizgne svoj strup žrtvi v oči. To povzroča silne bolečine in ta za nekaj časa popolnoma oslepi, vendar se dš ozdraviti z mlekom, če si vsaj tri ure neprestano z njjm izmivaš oči. Seveda mora biti mleko pri roki; v samoti, če te doleti ta nesreča, si ob vid. Marsikak črnec je na.ta način oslepel.. Naravno, da je v nekaterih krajih Afrike več kač, v drugih manj. Natal v Južni Afriki s svojim subtropičnim podnebjem, je zaradi številnih kač na slabem glasu in baš mamba je tam zelo pogosta, naletiš nanjo celo v neposredni bližini glavnega mesta Durbana. Ko sem nekoč par tednov prebival v neki vili v okolici Durbana, so me domači opomnili na previdnost, ker so zasledili nekaj mamb v vrtu. Svetovali so mi celo, naj pri obisku nekega samotnega, a potrebnega lokala tam na vrtu vedno vzamem s seboi oalico. V splošnem je pa število primerov, da je človek v Afriki pičen od kače, razmeroma zelo majhno, v primeri z možino strupenih kač in s pogosto priliko, da prideš z njimi v neprijetno dotiko. Mislim, da je to razlagati samo z dejstvom, da nevarne kače in tudi strašna mamba ne napadajo iz samega veselja do morije, ampak iz strahu in samoobrambe. Kakor vsakdo, ki je delj časa živel v Afriki, sem imel tudi jaz nekaj prav razburljivih srečanj s temi strašnimi živalmi. Nekoč bi bil v temi kmalu stopil na puffa, ki je ležal zvit v kolobar sredi pota. Moj spremljevalec Zulu, ki je korakal za menoj, pa je še pravočasno s svojimi risjimi očmi opazil, da leži tam nekaj sumljivega in me potegnil nazaj. Imel sem pri sebi lovsko puško in sem s šibrami ustrelil na tisti komaj vidni klobčič. Na strel se je klobčič razmaknil, — in dvoje kačjih teles se je v smrtnih krčih poganjalo proti nama. Menda je na tri korake oddani strel presekal kačo na dvoje in je bil zadnji del enako gibljiv kakor prednji, ali pa sta bila zvita v en klobčič dva gada. Ni me mikalo, da bi razrešil v temi to uganko, ampak sem gledal, da sem se v svojim spremljevalcem brž'izgubil iz tega nevarnega kraja. Drugikrat se je zgodilo, da sem opoldne počival pri neki zapuščeni slamnati koči. Ni me mikalo iti v temno umazano in smrdjivo kočo, zato sem se na svojem lovskem stolčku vsedel zunaj tik nje, da bi me vsaj njena slamnata streha nekoliko varovala proti žgočemu solncu. Bil sem na tem, da malo zadremljem. Na srečo sem obdržal na glavi svojo tropsko čelado. Tedaj sem naenkrat začutil prav lahek udarec ob čelado, kakor da sem zadel ob kako vejo. Ko se obrnem, vidim tik pred svojim obrazom, komaj ped daleč, glavo precej velike, temne kače nihati sem in tja. Visela je z glavo navzdol z roba strehe. Seveda nisem izgubljal ča» sa in sem hipoma povečal razdaljo med njo in seboj s pravcatim akrobatskim skokom preko dveh tovorov in spečega zamorca. Morda istotako presenečena in prestrašena kakor jaz, je v istem trenutku padla kača naravnost dol na moj stol in nato bliskovito izginila v travi. Ne vem zagotovo, če je bila mamba, toda moji od tega pripetljaja skrajno razburjeni!jud-je so to trdili ž vso gotovostjo. Njena velikost, bila je najmanj dva in pol do tri metre dolga, in njeni hitri gibi vsekakor potrjujejo to domnevo. Dasj je vsa stvar, trajala samo par sekund, vidim še danes v duhu tisti mrzli, togi, iz zelenih oči vame oprti kačji pogled. Proti kačjemu piku imajo črnci razna svoja, često tajna sredstva, ki včasi presenetljivo učinkujejo. Moj brat je bfl priča, ko je neko zamorko pičila strupena kača. Noga je strašno otekla in sirota se je zvijala v bolečinah. Njen mož pa je tekel v bližnji gozd, natrgal nekaj zelišč, jih požvečil in je pljunek ukapal v rano. Za nekaj ur se je bolnici že obrnilo na bolje, bolečine so popustile, in po dveh dneh je bila popolnoma zdrava. Mene je nekoč pičil v tilnik škorpijon. Pomagal mi je moj spremljevalec, domačin. Namočil je v vodi tobaka, ga položil na mojo rano, jo od časa do časa malo s tobakom podrgnil — in čez dve uri je oteklina splahnila. t.sokuc »Hutter Velesejmu Velesejmu MaTHKbrski »V E 'CfmrfKk ,WWa VOHUNI Iz tajnih arhivov. Jeos pa se ni mogel takoj odločiti, da bi sprejel to ponudbo, čeprav so mu rekli, da bo sicer moral nazaj na fronto. Ni se bal nevarnosti, imel pa je predsodke ljudi njegovega stanu, ki so v poklicu .vohuna videli nekaj sramotnega in nečastnega. Nekaj dni je kolebal, konečno pa si je dejal, da je služba vohuna, čeprav se mu je zdela odvratna, vseeno boljša kot pa življenje v močvirjih Flandrije. Nemški tajni urad pa je potem res našel pravo pot in način, odkriti skrite talente v Jensu in njegovih tovariših in jih tudi izrabiti. Potem ko se je v vohunski šoli štirinajst dni vestno in pridno učil, so ga poslali v Kopenhagen. Tam je bilo njegovo življenje sigurno; saj najhujše, kar ga je moralo v nevtralni državi zadeti, je bil dolgoleten zapor. Pod razmeroma ugodnimi pogoji se je dodobra uživel v svoj novi poklic; njegovi živci niso bili izpostavljeni oni razrva- nosti in uničenju, kot je to pri agentih, ki delujejo v sovražni deželi, običajno. Rešiti je moral najrazličnejše naloge; poročati o jakosti in ustroju danske armade. Nemčija je hotela imeti točne podatke o moči svojega severnega soseda. To je bilo zelo važno za primer, če bi se Danska hotela udeležiti vojne na strani antante. Predvsem je moral dobiti podatke o danskih trdnjavah na meji Schleswiga. Nadalje je opazoval plovbo v danskih in norveških lukah in je na ta način dobil podatke o angleški trgovini v severnem morju. Zanimati se je moral tudi za angleške podmornice in tor-pedovke, ker je nemška admiraliteta sumila, da si je Anglija ustvarila oparacij-sko bazo v norveških fjordih. Da pa zakrije svoje pravo delovanje, je nastopal kot trgovec in je izvažal v Nemčijo ribe. Dali so mu procente od vseh njegovih kupčij, kar mu je bil dobrodošel postranski dohodek, ker je sicer moral polagati natančen račun o vseh izdatkih. Nadalje je moral obiskovati angleške konzulate, kjer se je izdajal za dezerterja iz Schles-wlga, odkoder je pobegnil, ker simpatizira z Dansko. Šel je celo tako daleč, da se je prostovoljo ponudil za vohuna proti Nemčiji. Tako je prišel v stike z angleškimi vohuni v Skandinaviji, o čemer je vestno poročal svojim predpostavljenim. Izgleda, da je Jens vse naloge izvršil v popolno zadovoljstvo nemškega tajnega urada, čeprav je čez nekaj časa obrnil nase pozornost danskih oblasti. V presledkih se je vračal v Nemčijo, kjer ie delal kot protivohun. Prvič si je na ta način nekoliko odpočil, drugič pa naj bi danske in norveške oblasti nekoliko pozabile nanj... Ko se je popolnoma uživel v svoj novi poklic, je prevzel prvo misijo v sovražno državo. Kot danski trgovec je šel preko Švedske na Finsko, od koder je moral poročati o ruski vojni sili in položaju njenih čet. Sam je kasneje povedal, da se ni počutil posebno prijetno, ko so ga na meji podvrgli dolgemu zasliševanju. Neki danski tolmač, ki je bil v službi ruske policije, ga je preizkušal, da-li je njegova izgovorjava danščina res brez naglasa. V Helsinkih so ga tako strogo nadzorovali, da je bil vesel, da je lahko odnesel pete. Na svojih poznejših potovanjih pa je nastopal že mnogo sigurneje in samozavestneje. Posrečilo se mu je iztakniti slabe točke v obrambnem sistemu angleške obale. Zopet se je izdajal za Šlezvičana, ki sim-patira za Dansko, iti tako so mu dovolili, da je delal kot kurjač na nekem švedskem parniku, ki je vozil tovor v Anglijo. V Blythu je šel na kopno, kjer ga je luška policija na dolgo in široko izpraševala. Povedal je, da je nemške narodnosti, da pa je dezertiral, ker je v srcu Danec. Njegove izjave so napravile takšen vtis, da so ga peljali k nekemu uradniku poročevalske službe, ki ga je niatan, čno izpraševal. Na ta način je uspelo V M a r i b o r u. dne 9. VI. 1930. Jensu dobiti mnogo .vesti o položaju in jakosti angleških čet na severovzhodu. Ko se je zopet izkrcal na svojo ladjo, je videl, kako je angleška bojna mornarica odplula proti vzhodu. Takoj, ko je prispel v Gotenburg, je poročal nekemu tamošnjemu nemškemu agentu o svojih uspehih na tem potovanju. Medtem pa so dobili agenti angleške poročevalske službe na Švedskem tako dobro mnenje o njem, da so mu ponudili, naj gre za angleškega agenta v Nemčijo. Tako je odpotoval s ponarejenimi angleškimi' potnimi listi v domovino. Med potjo pa je v Kopenhagnu zvedel o izidu bitke pri Skagernaku. V Nemčiji so mu rekli, da so bile njegove vesti za zadnjo pomorsko bitko neprecenljive vrednosti in da so se docela ujemale z vestmi, ki so jih poslali agenti iz Anglije. Iz tega razvidimo, da je Nemčiji uspelo prepresti angleško obalo z vohuni, ki so bili porabni in zanesljivi. V okolici Ptuja (Podlehnik) dobro idoča gostilna in pekarna, 7 oralov zemlje takoj na prodaj Naslov v upravi »Večernika«. 1847 Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem na prodaj. Tezenska ulica 7, Pobrežje. 1828 Naselbina Eldorado v Argentini Primer pametne moderne kolonizacije. V južnoameriški državi Argentini je ob gornjem toku reke Parane v, pokrajini Mlsiones osnoval 1.1919. Anglež A. Schwehn naselbino Eldorado, ki sedaj sijajno napreduje in ji tudi svetovna gospodarska kriza ni škodovala. Schwelmovo delo je važno posebno radi tega, ker je zgrajeno na zasebni inicitivi, ki je pokazala najboljše rezultate. Ti rezultati so dali pobudo za nadaljnjo akcijo, in prav sedaj ustanavljajo Angleži v Misionesu novo slično kolonijo, uporabljajoč vse stare izkušnje. Imenovala se bo Victoria. Osnovatelj Eldorado je bil več let bankir v Londonu in ko se je 1.1919. kot lovec mudil ob reki Parani, ga je pokrajina tako očarala s svojo sijajno vegetacijo, podnebjem, plodnostjo itd., da se je sklenil tam stalno naseliti. S pomočjo indijanskega rodu Guaranov je prodrl v pragozd in postavil temelje koloniji, kateri jc dal ime Eldorado. Naselbina je naglo napredovala. L. 1924. je Schwelm osnoval delniško družbo za izkoriščanje Eldora-da in postal njen predsednik, kar je še sedaj. Naseljenci so večinoma Danci, Nemci, Angleži, Švedi in Švicarji, ker je ustanovitelj namenoma zbral v Eldoradu le zastopnike severnih narodov. Nagli napredek naselbine se je pa pričel pravzaprav šele 1.1925. Naselbin^ je oddaljena 700 milj od Buenos Airesa. Najbližje mesto je Posanos, oddaljen 150 milj. Toda reka Parana je plovna vse do Eldorada, zato je promet razmeroma dober in cenen. Glede prehrane je docela neodvisna od ostalega sveta, izvaža pa pretežno tobak, les, paragvajski čaj in sadje. Prebivalci pa goje tudi prašiče, govedo, perutnino, sejejo riž, koruzo, povrtnino, cvetlice itd. Podnebje je subtropično, dež pada vse leto, torej ni suhih in deževnih dob, zato je rastlinstvo zares bujno. V naselbini živi sedaj 700 ljudi, glavni vzrok uspeha je pa organizacija. »Times«, ki poročajo o Eldoradu, pravijo, da je ustanovitelj Schwehn začetnik docela novega kolonizacijskega sistema. Njego ve izredne sposobnosti se poznajo povsod. Schwelm je uvedel sistem odkupa posestev v sedmih letih, mnogi naseljenci pa store to že prej. Kupljeno zemljišče pa mora ustrezati sposobnosti kupca. Naselbino upravlja posebna družba, ki daje kolonistom na razpolago strokovnjake in ustanavlja vzorne farme za pouk. Kolonist lahko svojo farmo tudi poveča ali pa razširi delo na druga področja. Zgraditi si mora hišo, družba mu pa daje posebne ugodnosti in mu pomaga tudi pri prodaji pridelkov. Upravni stroški so zato tudi mnogo manjši, kakor bi bili sicer. Razen tega dobe kolonisti lahko tudi kredit. Kolonisti se sprejemajo zelo previdno; kdor nima individualnih sposobnosti, v Eldorado ne more priti. To so tajne vsega uspeha, to pa je tudi najboljša nauk za vsa bodoča slična podjetja. Jutranja telovadba za štedlJSvce TOČEN IZVESTOTELJ Gospod se obrna na postzežčka, U