PoAlnina plačan« » gotovini Leto LXII V Ljubljani, v četrtek 19. aprila 19*54 Štev. 89 n Čemi 1 "HI I )m Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna aiožba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Crk ranili I 1111 > I ja ua st. 10 blu ia 10.544 za mserate. Sarajevo šiv Tib* Zagreb štv. V>.()| I, Prapu-Duunj 24.7Ч7 Uprava: Kopitur-ieva b, telefon 2У93 m Francija se probuja Že 50 let vlada Francijo neomejeno framason-ska družba. Framasonstvo je postalo politična sila, ko se je meščanstvo »ačelo dvigati, da stre plemiški fevdalizem. Pod geslom svobode, enakosti in bratstva je mali meščan uničil monarhistično, hierarhično in stanovsko državo srednjega veka in si uetvaril politično vladavino, ki je najbolj odgovarjala njegovi težnji po gospodarskem dvigu. Toda ta parlament splošne in enake volivne pravice, ki bi sam po sebi moral voditi do vladstva večine, to je nižjih delovnih slojev, je posbal sčasoma instrument velekapitaliaina, h kateremu se je meščanstvo na ruševinah stanovskega reda povzpenja-lo. Najbolj klasičen je ta razvoj bil v Franciji, kjer se je liberalno meščanstvo posluževalo zlasti dveh institucij, da do dna skorumpira parlamentarno demokracijo: velebank in framasonstva. Pod vplivom framasonstva je zdrava demokracija v Franciji že pred dobrimi petdesetimi leti zamrla. V parlamentu vlada blok svobodomiselnih elementov, ki si je znal ob pravem času zasigurati tudi pomoč socialnodemokratskih voditeljev, ki so vsi člani lože. Kakor nam je zdaj odkril škandal Stavijskega, je imela ta klika v svojih rokah ogromen aparat volivnih agentov, med katerimi so bili najbolj temni elementi velemest, ki so pridobivali ljudi z denarjem in dragocenimi koncesijami iz milijardnega volivnega fonda. Denar so jim preskrbovali taki tipi, kakor je bil Stavijski, ki je upropaščal francoske male hranilnice, da je s pri-goljufaninvi milijardami vzdrževal volivno blagajno klike. Kdor se ni pokoril njenemu političnemu diktatu, tega so uničili, mu onemogočali kariero, mu izpodkopali gospodarsko eksistenco, in ga, če treba, tudi spravili s sveta s pomočjo zločina. Kliki je bil pri tem na razpolago velik del upravnega policijskega in sodnijskegia aparata. Pristaši lože so mogli goljufati, podkupovati, ljudi spravljati ob kruh ali pa jim pripomoči v najkrajšem času do nezaelužene kari j ere in bogastva, postavljati in odstavljati državne funkcionarje, potlačevati preiskave in škandale — sploh vse, knr so hoteli — ne da bi jih kdo oviral. Vse te akcije pa so imele svoje središče v framasonski loži, oziroma v ta-kozvanem »Velikem orientu«. Odpor proti diktaturi framasonske buržuazije se je začel že pred voino. Odziv seveda takrat ni bil velik, kajti, kdor se je predrznil nastopiti proti framasonstvu, ni bil samo v največji nevarnosti, da se uniči njegova eksistenca, ampak tudi ni mogel računati s popularnostjo, ker si je nakopal takoj očitek, da je reakcionar. Bil je takoj osumljen, da hoče restavracijo monarhije, da simpatizira z aristokracijo in dn hoče potlačiti politično enakost, to najdragocenejšo pridobitev moderne dobe. Danes pa se je tudi v tem oziru izvršil temeljit preobrat. Danes so namreč tudi ideje, ki jih framasonstvo propagira, prišle ob svoj kredit. Vsak ve, da je politična enakost liberalne ere gola fraza, ker tisti, ki je gospodarsko šibak in socialno zapostavljen, s politično enakostjo ne more ničesar začeti. Godi se mu kakor Indijancu v pragozdovih Amazone, ki bi bil slučajno našel demant, katerega pa nima nikomur prodati. Socialni dvig delavskega ljudstva pa raivno framasoneriia preprečuje, ker ji je glavni cilj, da ohrani politično premoč plutokratičnega meščanstva. Reakcija proti framasonstvu, ki je bila do voine bolj literarnega značaja, je danes prešla na politično polje in škandal Stavijskega je najbolj pripomogel k temu, da je boj proti framasonstvu postal geslo vseh protirežimskih strank v Franciji. Proti framasonstvu je v Franciji predvsem vse, kar je mlado. Mladim silam je na potu stara fra-masonska generacija poslancev, odvetnikov, upravnih svetnikov itd., ki so imeli dozdaj v rokah vsa vplivna in važna mesta in ki so diktirali vsak zakonski predlog ter vodili vsako debato v parlamentu in od katerih so bili odvisni vsi važnejši upravni dekreti in vse načelne sodnijske razsodbe, ki so imele količkaj političnega pomena. Ta klika političnih starinov, odevajočih se v liberalne, anti-klerikalne in svobodnjakarske fraze, je ovirala vsako politično in gospodarsko reformo. Kapitalistična gospodarska anarhija, ki je v prid samo mali kliki, dočim upropašča malega in srednjega človeka, zahteva državo 7. močno avtoriteto, ki bi mogla voditi gospodarski proces po načrtu 7, ozirom na splošni blagor. In ravno framasonstvo je tista sila, ki se temu nujnemu gospodarskemu in socialnemu preobratu z vsemi krplji up'ra, zato da ohrani gospodarski privilegij kapitalističnega meščanstva. Potrebna je Franciji kulturna revolucija, ki bi zopet spravila do veljave neminljive moralne vrednote ljudstva, naroda, vere, narodne države in njene krščanske tradicije, stanovske ideje in resnično demokratičnega ljudskega občestva, v katerem bi vsak, ki je zmožen in«*moralno krepak, prišel do primerne veljave in vpliva. Treba je omiliti tudi pretirani centralizem, ki je zamoril samodelavnost francoskega ljudstva in ovira rast njegovih tradicionelnih narodnih sil. Treba je brzdati divjo strankarsko borbo, kateri je geslo uničenje nasprotnika, in zbrati vse različne nazore in težnje francoskega ljudstva, da bi harmonično sodelovale za blagor Francije, ne pa za blagor posameznih klik, kakor se je delalo doslej. Nedopustno je, da bi stare sile iz francoske revolucije 18. stoletja vladale Francijo naprej s pomočjo tajnih družb, ki jih moderni čas absolutno ne trpi. Sploh francoska mladina teži za tem. da bi se priznale vse one sile, ki so ustvarjale francoski narod in francosko zgodovino, in da bi se javno življenje postavilo zopet na temelje vere, krščanske morale, družine in posameznih delovnih stanov. Danes so te miselnosti tudi pošteni republi-čanski elementi in zato ni več mogoče odpraviti upravičenih teženj po moralni, politični in gospodarski preoenovi Francije z očitkom, da pomeni to »reakcijo*. Zakaj tu ne gre za sile duhovne in politične reakcije v smislu kakega inonarhizma, fevdalizma ali antisocialnega konservatizma, ampak za čisto sveže ideje mlade generacije, ki je uvidela puhlost liberalizma, prosvetnjakarstva in lažinaprednosti liberalnih velepurgarjev in njihovih od meščanskih velebank kreditiranih socialno-demokratičnih zavetnikov. Svetovna vojna je naučila Francoze, kako ogromnega pomena je solidarnost vseh državljanov na osnovi skupnega narodnega in etičnega čuvstvovanja ter socialne vzajemnosti, ki ne deli ljudi v sovražne razrede, ampak v delavne skupine, ki druga drugi bratovsko pomagajo in uživajo v sorazmerju s svojim delom Trdovratnost nemške vlade je premagala francosko potrpežljivost Polom razorožitvenih pogajanj вИИ^ИИИИВИИИИИИИНННИИИН! Neposrednih pogajanj z Nemčijo Oster odgovor francoskega zun. ministra Angliji ne bo več - Pogajanja pa bodo nadalje le v okviru Zveze narodov Pariz, 18. aprila, b. Snoči je zunanji minister Barthou poslal britanskemu odpravniku poslov Campbellu francosko noto, ki obsega tri s strojem pisane strani. Med drugim izjavlja francoska vlada v noti, da bi ona, če bi že nameravala podpisati predloženo konvencijo o oborožitvenem stanju, odstopila od svojega sklepa zaradi zvišanja nemških vojnih izdatkov ter zaradi nemškega odgovora na britansko vprašanje v tem oziru, kajti Nemčija je s tem dokazala, da ostane pri sklepu, da se kljub vsem obveznostim, ki jih je prevzela v mednarodnih pogodbah, hoče oborožiti. Francija, ki pod takimi razmerami ne more dokazati svoje dobre volje za mir na način, da se odreče varnostnih jamstev, se je odločila po neuspelih direktnih pogajanjih za ženevsko rešitev, pri čemer bo ostala zvesta svoji tradicijonelni politiki. Končno izraža francoski zunanji minister svoje obžalovanje, da Francija ni mogla v manj kategorični obliki odgovoriti na britanska prizadevanja za sporazum, čeprav zna ceniti prijateljski značaj angleških prizadevanj, ki jih priznava in spoštuje. Francija upa, da bodo vzroki za ta sklep naleteli v Veliki Britaniji na popolno razumevanje, to tembolj, ker angleško javno mnenje vse bolj pričenja pojmovati in razumevati nevarnost, ki jo predstavlja ponovno oboroževanje Nemčije, posebno pa še nevarnost, ki jo predstavlja nemško letalstvo za Anglijo. Nota bo objavljena takoj v celoti, kakor hitro bo Velika Britanija s tem sporazumna. Francoski tisk odobrava energičen korak vlade „iz meglenosti na jasno" Pariz, 18. aprila, b. Jutranji listi označujejo novo francosko noto kot novo dobo v zgodovini razorožitvenih pogajanj in kot začetek nove orientacije francoske oboroževalne politike. Brez predhodnega sklepa ženevske konference o dopolnilni oborožitvi Nemčije, je vsaka nadaljna debata brezpomembna in preuranjena. Sele, ko bo oborožitvena konferenca pristala na nemško' oborožitev, bo mogoče, da se prično pogajanja o varnostnih garancijah in o eventuelni omejitvi oboroževanja, ker pod danimi razmerami po mnenju Francije o kaki razorožitveni konvenciji ne more biti govora. Organ francoskega generalnega štaba »Echo de Pariš« je zelo zadovoljen s sklepi vlade in smatra, da je tu začetek nove in zdrave politike. Sedaj je pri- šel trenutek, ko je Francija prisiljena, da spremeni vso svojo dosedanjo vojno politiko. Tehnika je bila doslej nepopolna v francoski vojski. List sicer priznava, da bo taka politika izzvala tekmovanja v oboroževanju, toda povdarja, da bi enostransko, lakczvano nemško dopolnilno oboroževanje, ki bi ga Nemčija do skrajnosti izkoristila na tajen način oboroževanja, bilo mnogo večja nesreča in nevarnost, kakor pa bi bilo odkrito tekmovanje pri oboroževanju posameznih držav. Francija je stopila iz meglenosti na jasno polje. Italijanski tisk : „Francija hoče prisiliti Nemčijo, da se vrne nazaj v Zvezo narodov Rim, 18. aprila, b. Fašistični tisk trdi, da je odgovor francoske vlade na britansko vprašanje glede garancij za izvedbo bodoče razorožitvene konference spreten diplomatski manever francoske vlade, katerega posledice se zaenkrat ne morejo predvideti. Francoska vlada je vprašanja jamstev trenutno postavila popolnoma v ozadje in postavila v ospredje vprašanje nemškega oboroževanja. Francija je uporabila pravi trenutek, ko je Velika Britanija zaradi tega storila diplomatsko demaršo v Berlinu, ki pa doslej še ni razjasnila položaja. Fašistični tisk smatra francosko noto kot poskus, da se končnoveljavno prekinejo diplomatska pogajanja za razorožitev in varnost in da se razoro-žitvena akcija zopet prenese na razorožitveno konferenco v Ženevo. S tem hočejo Nemčijo prisiliti, da se tudi ona čimpreje vrne v Zvezo narodov in da aktivno sodeluje na razorožitveni konferenci. Francosko stališče je jasno: če bo glavni odbor razorožitvene konference priznal Nemčiji pravico, da lahko poveča svoje obrambno orožje, in čc ji torej odobri ono, kar je Nemčija žc izvršila oziroma še namerava izvršiti, naj se nadaljujejo diskusije o vprašanju varnosti v okviru razorožitvene konference in Zveze narodov. Ofenziva francoske diplomacije Rusijo hočejo na vsak način vloviti v Zvezo narodov Pariz, 18. aprila, b. O včerajšnjih pogajanjih Tilulesca z Bartnoujem in Tardieujem piše dobro po.ičeni radikalni list »L'Oevre«, da so pogajanja velikega pomena. Na njih se je proučevalo razorožitveno vprašanje, nemško-poljski odnosi, priznanj- sovjetske Rusije de iure in njen evenluelni vstop v Zvezo narodov, kakor ludi balkanski pakt. Posebno izčrpno se je proučilo razorožitveno vprašanje in položaj Romunije za slučaj sklenitve razorožitvene konvencije. Romunija namreč zastopa stališče, da sta v povojnih letih Češkoslovaška in Jugoslavija izpopolnjevali svojo vojsko, medtem ko tega ni storila Romunija in bi torej nikdar ne mogla priznati svoje sedanje vojne sile kot mejo za »mejitev v oboroževanju. Kar tiče priznanja sovjetske Rusije, je Titulescu izjavil, da bi bilo umestno, da se sovjetsko Rusijo čimpreje prizna, Prej pa jo morajo priznati vse države četudi ostanejo nekatera vprašanja nerešena, zlasti vprašanje Besarabije. Medt.'tn pa zastopa Romunija stališče, da bo sovjetska Rusija v trenutku, ko vstopi v Zvezo narodov, po čl. 10 palda Zveze narodov priznala teritoriialno stanje Romunije, lorej tudi pripadnost Besarabije k Romuniji. Nadalje sije govorilo tudi o vstopu sovjetske Rusije v Zve/o narodov, ker bo v tem slučaju brezpogojno nastala v F.?vropi stabilnost, čeprav je, kakor kaže, proti vstopu sovjetske Rusije v Zvezo narodov Poljska, kar se lahko vidi iz dejstva, da Berlin in Varšava v zadnjem času pokazujeta vse močnejše skupne interese. Glede odnosov Bolgarije napram balkanskemu paktu je Francija pripravljena, da nagovori Bolgarijo, da vstepi v pakt ter da se tako razmere na Balkanu končno utrdijo. Nova Uzunovičeva vlada Vlada 14 ministrov — Izpadli so ministri brez listnice Belgrad, 18. apr. AA. Nocoj je ministrski predsednik g. Nikola Uznnovič sestavil novo vlado. Ob 9 so novi ministri prisegli. Nova vlada je sbstavljena tako-le: predsednik vlade: Nikola Uzunovič, kmetijski minister: Dragulin Kojič, prosvetni minister: dr. II i ja Šunienkovič, pravosodni minister: Boža Maksimovič, prometni minister: Svetislav Milosav-Ijevič, dosedanji ban vrbaske banovine. minister za telesno vzgojo: dr. Grga Angjelinovič, finančni minisier: dr. Milovan Gjor-gjevič, minister za trgovino in industrijo: J tiraj Demetrovič, zunanji minister: Bogoljub Jevtič, notranji minister: Zivo.iin Lazič, minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. Franjo Novak, vojni minister: Milovan Milovanovič, armadni general in dosedanji načelnik generalnega štaba, minister za gozdove in rudnike: dr. Milan Ulmanski, dosedanji generalni ravnatelj gozdarskega podjetja »Sipad«, gradbeni minister: dr. Stjcpan Srkulj. Ministre katoliške veroizpovedi je zaprisegel insgr. dr. Avguštin Juretič. Novo imenovani minister za socialno politiko dr. Franjo Novak, ki pri nocojšnji zaprisegi novih ministrov ui bil navzoč, bo zaprisežen jutri popoldne. Predsednik vlade Nikola Uzunovič Kakor je iz sestave vlade razvidno, so iz vlade izpad I i vsi ministri brez portfelja, in sicer dr. Albert Kramer, dr. Karamehniedovič in ministri Ivan Pucelj, dr. La vos lav llanžek in general Sto-janovič. po prisegi so ministri zapustili predsedstvo vlade. Ko so časnikarji zvedeli, da je ukaz o sestavi nove vlade Nikole Uzunoviča podpisan, so prosili predsednika vlade, da jim da krajšo izjavo o sjire- in moralno sj>oeobnoetjo ter čutom za skujmost dobrine gosjiodarske proizvodnje in kulturnega napredka, ne da bi se kršil oni naturni princip hierarhije vrednot, ki vlada »|>lošno v naravi in brez katerega je kulturna družba sploh nemogoča. Te-! mu spoznanju je takoj po vojni odgovarjal tudi dolgotrajni kabinet narodne unijo g. Poincareja, toda temne sile framasonstva niso mirovale, dokler se ta kabinet, ki je pomenil prvo zarjo narodnega preporoda Francije, ni strmoglavil in se niso prikazali zopet iz tal kabineti protežejev frainason-ske lože, ki so se zdaj žalostno pogre/.nili v močvirje škandala Stavijskega. Upati je, da je ta udarec, ki ga je zadalo framasonstvo mlademu patrio-tičueinu dvigu francoskega naroda v uovo ero, bil poslednji in da bo kmalu prosta pot za mlade sile, ki hočejo ustvariti novo Francijo, ki bo res pripadala Francozom, ne pa ljudem, ki so že davno izgubili čuvstvo pripadnosti k globoko vernemu in z vsemi svojimi koreninami v krščansko kulturo vraščeneniu narodu sv. Ivane d'Arc. Z eno besedo: Francija zbira svoje velike duhovne sile, moralno zdravje naroda se upira elementom, ki so izkoreninjeni iz vere, naroda in zemlje, francoski politični genij zahteva, da se država postavi na novo podlago. Zahteva, du se Iramasonstvo razpusti (tozadeven predlog je ie stavljen v |>ar1amentu), kaže, kakšne globoke iz-premembe so se izvršile v politični in duhovni strukturi francoskega naroda. menihi vlade. Predsednik vlade Uzunovič je izjavil, da tudi pri zadnji spremembi vlade ni podal nobene izjave, in smatra, da tudi sedaj (o ni potrebno, ker se značaj sprememb lahko vidi iz same sestave tc nove oziroma rekonstruirane vlade. Izjava oredsednika Uzunoviča Ko so ga časnikarji po prisegi ponovno prosili za izjavo, so lahko ugotovili, da Uzunovič gleda približno tako-le na nove spremembe: Niti la sprememba ni nobena politična sprememba vlade, kakor luili ni bila ona od 27. jami arja. Nova. pravkar rekonstruirana vlada b« vodila politiko, ki je zasnovana s šeslojaniiarskiin manifestom, ki temelji na državni ustavi, na ideologiji državnega in narodnega edinstva iu na obvarovanju državne celote. V zunanji politiki, ki se vodi pod vodstvom našega velikega iu dobrima kralja v sodelovanju г našimi zavezniki in prijatelj, tako uspešno za ohranitev miru, istnlakii ne lir nobenih spremenil). Vsa skrb vlade ho usmerjena li konstruktivnemu delu iu bo vlada preiskala vse možnosti, da se doseže C i m večji gospodarski napredek države s čim manjšimi težavami in žrlva-mi. Vlada ho delala intenzivno v vseh smereh in lio rada sprejela vse zdrave ideje in -ngestije. ki so se /e slišale v zakonodajnem telesu in o kateri!* s" je že živahno debatiralo. Ker moramo var cvali, je potrebna redukcija na vseh straneh, in to sc ie i.iiclo ob rekonstrukciji vlade tudi pred o "mi. Kakor sc vi-'i, dan-ss ni več v vladi nobenega miristra brez listn'ce. Delovanje ministrov, ki d.ines niso več v vla-'i, nam je bilo drago in koristno, in zaradi tc(fa ne bodo manj marljivo slu?ili v korist splo?nosti, kakor so tedaj, ko so bili še v vladi. Iz tega, kar je gori povedano ip iz sestave nove vlade jasno izhaja, da la sprememba ni nikakršnega političnega značaja, em ak Јч so io diktirali poslovni razlogi, kor naibolj dokazuje tudi dejstvo, da je zn ministra za gozdove in rudnike postavljen znani strokovnjak za potic tc"'a resora g. Ulmanski, za prometnega ministra ps istotako priznani strokovnjak M'losavljcvič d sedanji ban vrbaske banovine in bivši pioinetni minister. Guverner Narodne bonf e Ignjat Bajloni je odstopil Belgrad, 18. iii>rila. A.\. Guverner Narodne banke Ignjat Itajloni je podal ostavko, ki jo je Nj. Vel. kralj z ukazom i dne 17. t. in. sprejel na znanje. Dunajska vremenska napoved: Razširjajoča s? oslabitev toplote. Z za pada sem naraščajoča oblačnost. Mogoče tudi na posameznih krajih nevihte Zagrebška vremenska napoved. Vreme se bo znatno poslabšalo, ker ie baromclcrski pritisk v zadnjih M urah zelo padel. Strnil 2. »SLOVENECV, dne 111. nprlln ШЛ. Stev. 89. Naš zunanji minister v Ankari Potovanje bo poglobilo smisel za sodelovanje Jugoslavije in Turčije Ankara, 18. tiprilu. ЛЛ. Kkspresni vlak s posebnim vagonom ministra g. Jevtiča je danes ob 10 dopoldne prispel v Ankaro. Nn postajnem peronu v Ankari so ministru g. Jevtiču priredili uraden sprejem. Na peronu je bil častni bataljon pohote republikanske garde \ čeladah z zastuvo iu godbo na čelu. I urški zunanji ini-ii is t c i- 1 e v lik lUi/di-bej je gostu prisrčno pozdravil, nato je pa godba intonirnln jugoslovansko iu liirško himno. Množica /brunih ljudi je jugoslovanskega ministra burno akluinirala. /.ena in hči l ev Tika Ku/.ili-beja -ta i/.ročili ge. levtieevi prekrasna šopku cvetlic. \a postajnem peronu je bilo /brano veliko število uglednih osebnosti, med njimi Niinuin-bej, g, generalni tajnik zunanjega ministrstva, poslanik Alihujdar-bej, turški poslanik v Belgradu, g. Iclal Osinuii, ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva, g. kot 1'uud. šef protokola, s svojim pomočnik oni Niiri-bejem, ankur--ki valija .Nev/.ad-bej iu preo preganja Krislusovc učence, dokler ludi zanj ne pride Damask -. Bosenberg razširja protikrščaiiski. uovo-poguiiski svetovni nazor, in ničesar drugega. Ali naj je ta nazor bistveno listi kol pu narodni socializem? N interesu cerkve in države smo primoraiii postaviti lo vprašanje. Postavili hočemo še eno drugo: Ali nuj jc Rosebcrgovu knjiga Mitus JO. stoletju.- z vsemi svojimi idejnimi blodnjami in napadi na krščanstvo, evangelij tudi narodno socialističnega gibanja? Milijoni vestnih Nemcev, ki hočejo o bencin z vseiifi svojimi silami služiti svoji cerkvi iu svoji domovini. kričijo po jasnem odgovoru na ta vpraša n ju.« Na grožnjo, ki jo je zapisal Rosenbf-rg, -da naj katoličani nikar ne igrajo vloge inti-eenikov,« odgovarja Barresov list s temile beseda mi: Vsak. kdor po/.na zgodovino katoliške cerkve, mora ra/iimeti. da katoliški škofje, ki so nasledniki tistih apostolov, ki so z veseljem sprejeli preganjanje v imenu Kristusovem iu ki -o na dan po i/hodu ir. ječ /nova oznanjali Kristusovo vero. da katoliški škofje torej ne bodo nikoli molčali na človeška povelja, kadar jim Bog ukazuje, naj govorijo. Danes je Bog ukazu! najvišjim pastirjem, da govore v zaščito svoje njim poverjene črede in ni je sile na zemlji, ki bi katoliške škofe ml te njihove (Iolž.nosti odvrnila! Naši škofje so pripravljeni, ee bo Bog. njihova pastirska dolžnost ali pa njihova vest zahtevala žrtev, da žrtve, kakršnekoli so, rudevolje sprejmejo, da gredo /n svoje dolžnosti, mililo groženj iu mimo vsakega obrekovanja v trpljenje in v sinit. To si naj zapomni Rosen berg in njegovi idejni sotrudniki. škoda bi bilo zn državo, ki jo katoliško prebi-valslvo lako ljudi, ee bi morala prestali novo preizkušnje zaradi tega, ker se je neki Rosen-berg motil glede Ic zgodovinske resnice.« Hitlerjevci so razbili uredništvo katoliškega lista - Policija je nato aretirala - urednike Mannlieini. 18. upi b. Danes dopoldne so narodni socialisti priredili demonstracije pred poslopjem in v redakciji Neues Maiinheiiner Volks-blatt , znanega katoliškega ceiitrunuaškegn lista. Demonstranti so razbili okua, nato so prišli močnejši polieijski oddelki. Ker policija ni mogla p<>-tisaiti demonstrantov od poslopja, jc nato zasedla zgradbo iu vse navzoče urednike in i'lane uprnie aretirala ter jih odpeljala un policijo. Zaradi lega je prenehal danes izhajati gori omenjeni list, Starhemberg razfogo avstrijsko Kclmtn »Kot vodja Heimivehra sem dela! na sodeio-SloSO U9J vanje Italije, Avstrije in Frfadjarske Rim, 18. aprila, b. Knez Starhemberg, ki se od j predvčerajšnjim nahaja v Rimu, je imel intervju z j urednikom > Giornale d'ltalia «, v katerem poudar- ! ja, da v sedanjem trenutku avstrijski položaj ka-rakterizira izdelava nove ustave. Starhemberg jc prepričan, da bo pretežna večina avstrijskega naroda sprejela novi politični program, ki bo prišel do izraza v novi ustavi, saj je po mnenju kneza Starhemberga večina avstrijskega naroda protidemo-kratska, protiparlamentarna in protimarksistična. Nova avstrijska ustava jc inspirirana od fašizma. V njej prihaja do popolnega izraza načelo avtoritativne države in načelo kolektivizma. Razlika med italijanskim in avstrijskim fašizmom je v tem, da v Avstriji ne bo prišel do izraza takšen centralizem kakor v Italiji. Vsekakor bo nova avstrijska ustava fašistična in ne bo v skladu s potrebami in težnjami avstrijskega naroda. Nemški problem nc obstoja nič več, je dejal Starhemberg. Avstrija jc del nemškega naroda po svoji kulturi in književnosti, toda ona hoče braniti svoje pravice in sc v nobenem primeru ne bo odrekla samostojnosti zato, da postane služkinja Berlina. Italijansko-avstrijski odnosi so bili vedno za bodočnost Avstrije največjega pomena. Jaz sem kot vodja Heimvvehru vedno delal na to, da se med Italijo. Avstrijo in Madjarsko vzpostavi čim ožje in čim popolnejše sodelovanje, Takoj, ko se je heimvvehrovski pokret okrepil, jc prišla do izraza ta politika Od le linije Heimvvelir ne bo odstopil. Heimvvehr je v vseh vprašanjih sporazumen z zvezi im kanclerjem dr. Dollfussom. Med dr. Dollfussom in voditeljem Heimvvehra vlada popolro soglasje glede državne ureditve. Zvezni kancler dr. Doilfuss je moderni mislec, ki jc dobro razumel idejo fašizma. Z njim bomo sodelovali za dosego končnega cilja in ne bomo nikdar omahovali, je končal knez Starhemberg svoj razgovor z urednikom lista »Giornale d'Ilalia Japonska zahteva pravico do nadzorstva nad Kitajsko Tokio. 18. aprila, b. Po informacijah iz dobro pončenili krogov pripravlja japonska vlada noto. ki jo namerava poslati vsem državam. V tej noti bo japonska povdarjala svoj;- pravice do Kiiajske in zahtevala priznanje neke vrste azijske Monroe doktrine. Predvsem bo Japonska zahtevala kontrolo nad kitajsko zunanjo politiko, nad uvozom vojnega materijala v Kitajsko in nad kitajskimi inozemskimi posojili. Japonska gre pri leni s sia-lišča, da je njena naloga, da se briga za ohranitev miru in reda v vzhodni Aziji, kajti dokler ne ho nadzora nad uvo/oin orožja ua Kitajsko in dokler bodo zapadne velesil? pošiljale ua Kitajsko svoje svetovalce, po mnenju japonske vlade ni mislili na pomiritev vzhodne Azije. fl7itšanot> na potu v Berlin London, 18. aprila. A A. Ob odhodu iz Londona je predsednik bolgarske vlade g. Nikola Mu-sanov izjavil, da je svoje poslanstvo v Londonu zadovoljivo opravil, (i. Mušanov je odpotoval v Berlin, ostali člani bolgarske delegacijo pa se vračajo naravnost v Sofijo. Svetovni kongres za mir Pariz, 18. aprila. AA. Upravni odbor mednarodnega urada za mir je sklenil, da se bo iti. svetovni kongres za mir vršil od I. do 0. septembra t. 1. v Locarnu. Na ta kongres bodo povabljena vsa mednarodna društva pacifističnega značaja, med posamezniki pa večje število uglednih osebnosti iz raznih evropskih držav. Kam je oobcgnil Trochi? Pariz, 18. upr. c. V javnosti vlada največje zanimanje za to. kam bo sedaj šel Trocki, potem ko je vlada sklenil«, da mora zapustiti Francijo. Vlada mora čimprej rešiti vprašanje izgona Trockega, ker se že pojavljajo različni Troekijevi prijatelji, ki hočejo začeti s kampanjo proti izgonu. Iz vladnih krogov se doznava, da se je vlada že za v ln pogajati z nekaterimi državami, ali hočejo sprejeti Trockega Ker pa Trocki nikjer no preneha s svojo revolucionarno dejavnostjo, je jasno, da lanes j ni v Evropi države, ki bi hotela Trockega sprejeli. Zato bo najbrž vlada prisiljena, da Trockega in-i ternira v kaki francoski koloniji. Pariz, 18. aprila, p. Vila Barbusson, v kaleri ; slunuje Trocki s svojim spremstvom, je še vedno zastražena. Trockiju sklep francoske vlade o njegovem izgnanstvu do zvečer še ni bil sporočen. Uradno pa sedaj poročajo, da bo moral Trocki odpotovati v Španijo. Madrid. 18. aprila, c. Tukaj so se razširile vesli, da je Trocki dobil dovoljenje za naselitev v Španiji. Iz vladnih krogov pa se zatrjuje, da vlada še ni razpravljala o lem. Požar na Prerlarlshcni Krlilkireh lia Preilarl-kem. IS. apr p. Danes je začela goreli vas Eraclisern. Ker je pihal močan veter, se je požar izredno hitro rvizširil in dopoldne zajel vso vas. šele velikemu številu gasilcev in vojaštvu se je posrečilo oknli poldni' lo-kalizirati požar. Skupno je požar uničil '.VI hiš, tned njimi kolodvor in dve gostilni, dočim se jo posrečilo cerkev ubranili prod požarom. Z vso skrbjo jc Brejc opazoval razvoj slovenskega gospodarstva, in da se temeljito pouči, ic pristopil kot odbornik Celovški posojilnici. Dalje časa se jc redno udeleževal tedenskih sej, četudi je bil preobložen s pisarniškim delom. Trudil sc je, združiti vse posojilnice v ljubljanski Zvezi. Poprej so bile članicc Celjske zveze, nekatere tudi članice nemške zveze v deželi. Hotel je pač, da se slovenski denar zbira v slovenskem zavodu in da sc vrši od tam zanesljiva revizija. Posojilnice so postale na Koroškem kakor drugod temelj narodne-ga življenja. Posojilnicam jc bil Brejc požrtvovalen in vešč zastopnik. V Brejčcvi pisarni sc je delalo ločno. Nekoč jc bilo Ireba posojilnico zastopali pri sodišču v Mariboru. Brejc in predsednik sc peljeta tja. Bilo jc to v drugem letu vojne. Ko se zvečer pripeljeta precej pozno, nista našla prenočišča v nobeni gostilni. V prvem hotelu sta prosila, naj ju puste čez noč vsaj v točilnici, a duri so se zaloputnile pred njima.. Morala sla ven in prenočevati na klopeh mestnega parka, četudi je bila noč zelo hladna. Breje je bil pri vsem tem dobro razpoložen in jc bil ob devetih pri obravnavi popolnoma na svojem mestu. Pri preobilnem delu je Breje seve potreboval tudi nekaj razvedrila. Trciba mu je bilo prostega gibanja. Zato si je najel lov v Hodišah. Na hribih ob Vrbskcm jezeru je pred tridesetimi leti v pomladi, ko kopni sneg, šc pihal veliki petelin in gnezdili so še jezerski orli. Zlasti je bilo pozimi ob jezerskih toplicah veliko rac. Nekega dne se je ob Hodiškem jezeru Brejcu na lovskem pohodu udri led. Prišel je šc iz blata, spremblckcl se je v, gostilni, ali odnesel je neki spomin na listo nezgodo. ko ga je odslej naprej nadlegoval revmali-zcm. Danes hiti pisarniški svel ob nedeljah v gore. Pred 30 leli tisto še ni bilo tako v navadi. Vendar so se, leta 1908 menda, zgovorili dr. Brejc, neki učitelj, neki trgovec in neki duhovnik, da gredo na Mangart. Mangart jc najlepši naših planinskih orjakov in prislop ni težak, ali vendar za nevajenega človeka ponekod neprijeten. Preden se steza severno od vrha zavije, so Brejca zapustile moči. »Nc morem več,« de tovarišem, motiti se mu jc začelo. Prijatelji mu poiščejo zložen prostorček in mu naroče, naj tukaj obsedi dočas, da se družba vrne z vrha. Pot na vrh se je vlekla. Ko pride družba nazaj, sc ustraši: Brejca ni nikjer) Kličejo ga, ali odgovora ni od nikoder. Eden pogleda doli v prepad: za božjo voljo, tam na snežišču nekaj leži, ali ni morebiti doktor padci tukaj doli po skalovju? Daljnogleda niso imeli s seboj. Vsi preplašeni lezejo doli in ko pridejo na vznožje, sc jim Brejc prismeji izza neke skale: »Kakor hitro sem se obrnil navzdol, mc ie minila vsa omotica in vas nisem več čakal.« Tisto črno na snežišču pa ic bila le luknja, katero je lam izpral potoček, ki je pljuskal po skalovju doli Kol odbornik Mohorjeve družbe se je Brejc zavedal, da jc Ireba v dobi tolike narodne sile posluževati se premoženja narodu v prid. Vedel je, da je nespametno, zlagati premoženje k premoženju dočas, da vse vzame vrag. Treba je premoženje prislužiti, treba pa tudi rabiti ga pametno. Brejc je imel v odboru loliko vpliva, da so njegovi predlogi obveljali. Podpirali so se dijaki, podpiralo sc jc zadružništvo, podpirala šolska zavoda v St. Rupertu in Št. Jakobu. Posebnega pomena jc bil nakup hotela Trabesinger s pomočjo Družbe. V slari dobi so v Celovcu tudi Slovenci še lahko dobivali proslora za svoja zborovanja. Pozneje se jc razmerje poslabšalo in noben gostibiičaT se ni več upal sprejemati Slovence kol lake, Ako Slovenci v Celovcu niso marali izginiti iz javnega življ»nia, so si morali poskrbeti svoj proslor za zborovanja, Z denarjem Mohorjeve družbe se je kupil hotel Traibesinger na ime tržaškega trgovca Milkmiga. Slovensko življenje jc potem doživelo kaj vesel razmah. Pri Trabesingerju so sc prirejale gledališke igre. so se prirejala zborovanja, lam se je zbirala slovenska družba. Žal sc za obratovanje hotela ni dobilo veščega podjetnika in je hotel kmalu začel propadati. Lastnik Miilonigije bil potem lako pošten, da je Družbi vrnil njeno last, ki bi jo bil proti plačilu 30 šilingov moicl obdržati zase. Tako si je končno Družiba le rešila iz denarnega poloma nekaj svojega premoženja. Brejčevo domače družinsko življenje je bilo kar vzorno. Iskrena ljubezen ga je vezala z gospo Maro. Bog mu je zakon blagoslovil z vrslo ljubeznivih olrok, ki so sc vrstili okoli mize, kakor angelčki okrog oltarja. Brejc in gospa Mara sla bila dobra vzgojitelja. Dekletca so hodile k uršulinkam v šolo, Mamica jih nekoč čaka pri vratih. Iz šole stopi ludi katehet in gospo ter njene otroke spremlja. Na cesti čaka otroke Goričan, prodajavec sladoleda. Vsa otroška mladež ga obsuje, samo Brcj-čeve ne. Gospa Mara de katehetu: Moji otroci ledu niti ne prosijo, ve-do« že poprej, da ga ne dobe.« Blaga stara gorenjska pestunja Minka pa je vso Brejčevo otroško družbo po Celovcu vodila kakor koklja piščeta. Ljudje, zlasti gospe so postajale: Brejčevi otroci so ti, kako so ljubki! Dolga vrsta otrok je seve očetu nalagala drugo dolgo vrsto skrbi za njihovo bodočnost, njihovo vzgojo, njihovo zdravje. Kolik je bil strah v družini, ko so mali revčki nalezli po okuženem mleku kugo na gobčkih. Kolika je morala bili žalost očeta in matere, ko jc smrt posegla ludi v to. sicer tako srečno družino! Posebnega pomena je bilo Brejčevo delo ludi za koroške Ncincc, ko jih je zadel nesrečni polom Osrednje blagajne — Zentralkassc. V nemški osrednji zadružni blagajni je bilo veliko denarja in vodstvo zadruge je bilo neizkušeno in neprevidno. Imeti veliko denarja na razpolago, je vedno velika nevarnost. Tedaj nastopi v deželi pruski pustolovce msgr. Kayser. Mož jc bil menda, preden je poslal duhovnik, gledališki jgravec. Kayser je znal zbirati, nabral jc v Nemčiji najmanj milijon zlatih kron. Ustanovil je v Trgu veliko sirotišnico: lo je bilo vzorno in dobro in mu ic pridobilo neomejeno zaupanje škofa, opata Eggcrja na Tancen'bergu in predsednika Osrednje blagajne. Zdaj Kayscr zaide na pot pogube. V Trgu zida pivovarno in hotel, priredi si veliko ekonomijo, prične lesno trgovino in končno kupi premogovnik Sonnbcrg pri Starem Dvoru. Pristopili so zdaj šc »strokovnjaki« z gra-ške univerze in od drugod s svojimi znanstvenimi poročili o rentaibiliteti premogovnika. Samo nekaj rovov je bilo treba, nekaj priprave, treba je bilo še žičnega prevoda na kolodvor in dobička bo kakor nikjer drugod. Vse se je pripravilo _ z denarjem Osrednje blagajne in ko je bilo vse pripravljeno, je bil konec strahovit, Wciss je bežal v Ameriko, Kayser pa je prišel v zapor. Požrtvovalnost katoliških krogov je nemške posojilnice obvarovala izgub. Ali prizadete so bile tudi inozemske banke v Concglianu in Curihu in s tistimi je bilo Ireba pravdali sc in pogajati. Javnost se ie čudila, da noben sodnik ni vprašal po krivdi inženeriev in profesorjev, ki so predlagali Osrednji blagajni svoje nesmiselne proračune samo z namenom, da pri tem nekaj zaslužijo. Vso to stvar je uredil, izvršil, poravnal, kolikor jc bilo mogoče, dr. Breje. Nemci so vedeli, koliko hvale so mu dol-žn* in škof Kall-ner jc Brejca kar najvišje cenil. V tem času se je zgodilo, da je Brejc posodil graščaku conte Veit na Gruscrhofu pri Brežah več-'jo vsoto. Ako ic ni hotel izgubiti, je moral prevzeti graščino. Lepa je bila, krasno opremljena, z dragoceno knjižnico in orožarno. Več je bil vreden talkov rudnik (Speckslein) in dragoceni kamen »serpentin«, ki se lam lomi. Denarno močen lastnik bi mogel lo posestvo sijajno izkoristiti. Brejc je imel svoje dalekosežne načrte, izvesti jih ni več mogel, ko jc moral ob koncu vojne bežali iz Celovca. Življenja ni bil več varen in družino je moral spraviti v zavetje. Koroški Slovenci blagega prijatelja ne morejo zabiti. Spomenika mu v Celovcu ne moremo postaviti, ulic po njem nc imenovati, v srcu koroškega slovenskega ljudstva pa ostane njegov spomin neizbrisen — aere perenniusl Kralj sam bo dal zgraditi na Avali spomenik neznanemu vojaku Belgrad, 18. aprila, m. Danes dopoldne je Nj. Vel. kralj v spremstvu maršala dvora, generala Di-initrijeviča in dežurnega adjutanta obiskal Avalo ter si ogledal rušenje starega gradu, na mesto katerega bo kralj sam zgradil monumentalni spomenik neznanemu junaku, za katerega je napravil načrtf umetnik Mešlrovič. >rr * Knez Pavle predsedpik RK Belgrad. 18. aprila. AA. Nj Vel. kralj je blagovolil imenovali kneza Pavla za predsednika društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Požar na Dravskem polju Ptuj, 18. aprila. Danes popoldne je izbruhnil silen požar v vasi Medvedce pri Ptujski gori. ki jc upepelil D posestnikom vse imetje. Trenutno, ko to poročamo, šc zmeraj gori. Pet požarnih hramb jc na licu mesta. ki skušajo omejiti ogenj. Ker pa primanjkuje vode. je gašenje zelo ntežkočeno. Kdo je povzročil nesrečo, sc še ne ve. Požar je nastal najbrž od iskre iz lokomotive z industrijskega tira, ki vozi tam mimo. Trenntno presega škoda nad pol milijonu dinarjev. Upokojitve sodnikov Belgrad, 18. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog pravosodnega ministra so upokojeni: dr. Branislav V i n k o v i č in Stjepan B r a l a n i č , sodnika stola sedmorice v Zagrebu v 2. skupini 1. stopnje; .lovan Dimilrijevič, sodnik stola sedmorice v Zagrebu v 2. skupini 1, stopnje; Stjepan B a k a r i č in Marijan R u č e v i č, sodnika stola sedmorice v Zagrebu v 2. skupini 2. stopnje; Rudolf Ježič, podpredsednik apelacii-skega sodišča v Zagrebu v 3. skupini 1. stopnje; Stjepan Kovačevič, predsednik okrožnega sodišča v Slavonski Požegi v 3. skupini I. stopnje; Bogomil L a d i k in Stjepan Sram, sodnika ape-lacijskega sodišča v Zagrebu v 3. skupini 1. stopnje, in Milutin Jurčič, sodnika apelacijskega sodišča v Zagrebu v 3. skupini 2. stopnje. Zagreb, 18. aprila, b. Davi je prispel z bel-grajskim brzovlakom v Zagreb notranji minister Žika Lazič. iUtrinki Drobne vesli Ilelgratl. 18. apr. ш. V .">. pol. skup. je napredoval Ivarlo Puliur, učitelj šole zn slu l.oiinine otroke v Ljubljani. Premeščena je Zora feivee-f.oknr, učiteljica, iz Mnrcnlier za v Vel. Lnšee. Rim, 18. aprilu, e. Nemški iKidkuncler von Papen >e .ie zojiet vrnil v Ritn, tokrat s svojo soprogo. Obiskal je danes razstavo eo'-kvene umetnosti. Atene. 18. nprlln. e. Urški železničarji sn vstopili v enodnevno stavko. Ek*pr«sni vlak je obstal v Solunu. Vojaške čete vozijo le najvažnejšo vlnke. Milan. 18. nprila. e. Italijanska vlada je sklenila, dn podaljša velcsejein do i!!). Hn.i Nemški turtzerv Berlin. 18. apr. p. Nemške devizne ložkuče se po/najo tudi pri turističnem prometu. S I. majem -i- zniža največja vsota, ki jo sine nem-1 i državljan v tujih valutah nesli s seboj, na •">(> mark, obenem pa se zniža ludi ii.-.jvečja v-nla čekov, kreditnih pisem ild., ki jo smejo nemški pnlniki vzeli ua podlagi polnega lista s seboj v inozemstvo, na 150 mark mesečno. Iz Španije Madrid, 18. npr. p. Danes -e je zapel /ueelo zasedanje španskega parlamenta. Izvrši hi si: jc tudi izjiieiiieiiiha v vladi, kier je namesto Alvarezn prevzel pravosodno ministrstvo Mndaria^a poleg svojega n sora. Pričakujejo |ia -e nndalinjih izprememb v španskem kabinetu, tod« Ic na potll-i-sedanjega stanja v paiiameiilu HLODECl 21P t finiconka iiiiliciiii ju shičiijiio uilkrila skrivali-šfc Tr o 11 k i j a , ki sc jc s stojo teno skrionl c bližini lliirbiciinn (pri Fonttiinebleau-ju blizu Parizu ) c neki vili, ki ju jp imel vso za sebe najrto. Pri njeni so bili Imli trije komunisti, ki jih Trolgki uporablja kol svojo telesno gardo. Od njili sta itr.a .Semen, eilen />" l'oljak, razen hfia pa ima še svo-I јеца ruskega šoferja. Trotih'i je kakor znano lisli krvolok, ki ima iaa rasa svoji ga leomisarijata r llilsiji na vesti stn-tisoče človeških iivljenj. Zaradi opozicije proti Malimi je moral Rusijo zapustiti. In od tedaj se la rlorek potika po Evropi, preganjan menda nit maščevalnih duliov nedolžno pomor jenih žrtev boljše-viške revolucije. Trolski, ki je kol desna roka Lenina hladnokrvno ibit tisoče m tisoče pobijali, se ,e takoj po izgona ie Uiisije pokazal kot neverjetno boječ človek, ki je po svoii brezprimerni slraho-| pelnosli zaslovel že skoraj bolj kol pn svoji krvo-j točnosti. O h m so svoje dni listi mnogo pisali, ko I je bival še ob Bosporu na Jurskem, obdan od iiHicne lelesre straže, redno nekaj revolverjev na pisnlnikn, vedno prisluškujoč in trepetajoč, kdaj н po njegovem zločinskem življenju stegne maščevalna roka. /vn ie iz Carigrada potoval z ladjo na evropski si vn, ipi vet fas potovanja ni nihče videl, d a In slo pil 'Z sroii kabini. Možakar je treprinl r medkrovju, v sirahii, da mi »ici/ mm nar ji ah pot iiiki ljudje, ki bi ga hoteli končali. Sedaj pa ja svel naenkrat presenetila vest, da je boljševiški revolucionar bival tik zraven Pariza, prav lako skril pod drugim imenom. Toda, kar je ie bolj presenetilo: vsi njegovi papirji so bili v redu! Ni ločno, da je s Korziki: na skrivnem prišel pred vraln Pariza, ampak je imel ml notranjega ministra Cliaulempsa izrecno dovoljenje, da se sme naselili v Barbiconu pri Parizu. Viikn je Trotzki pripomogel framapontkim politikom. du si vpletejo nov lisi k svojim političnim trofejam. Masonerija. ludi francoska, na zunaj preganja komunizem, češ. da ruši obstoječi red v državah. kar je res. Toda na lihem pa izda g. Kom i I Chautemps, eden med poglavarji loie, dovoljenje velikemu holjševiku Trolzkiju, da sc naseli v pa riški okolici in ilela priprave za ustanovitev četrte inlernac.ionalc s ciljem trajne revolucije.. V kleli rile r Barbiconu so odkrili mah) tiskamo na električni pogon, kjer so sc tiskale komunistične brošure in letaki. škandal jr trdi, j luka j, saj se celo »Malin« j i udi, kako je bilo mogoče, da je Trotzki dobil do-coljenje. da stanuje r bližini Pariza, ko pa policija celo Francozom lega ne dovoljuje, ako so se s čim I pregrešiti. Idejno prijateljstvo med masnncrijo in marksizmom postaja redno boli očitno. Oba nargrei ridila r religiji svojega največjega, skupnega so-oruiniku. Sem in tja po Zagreba Slovenska pesem v Zagrebu Tretja obletnica slovenske službe božje V soboto in nedeljo smo imeli čast pozdraviti in slišati zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, Pa se slovenska javnost nedvomno zanima za to, kako je Zagreb sprejel in sodil elovenske pevce. V soboto je bil sprejem. Lepo je bilo. Pozdravili so zastopniki raznih društev, v imenu Slovencev pa prof. dr. Zarnik. Bolj bi bili seveda zadovoljni, če bi videli pri tem sprejemu malo več hrvaškega občinstva, pa smo ugotovili, da je večina slovenska. Menda so nekateri kritizirali neke okoliščine tega obiska in je zato hrvaška javnost le bolj od strani gledala in prepuščala te zunanje slovesnosti organizatorjem. Koncert v sobolo večer je lepo uspel. Največ užitka so dale one točke, ki jih je pela Mezetova, posebno ona pesmica: »Kaj bi le gledal«. Zbor je najbolj vžgal z »Zelenim Jurjem«, Višek pa je bil dosežen v zadnji točki, ki bržčas po pravici uživa sloves najboljše Lajovčeve kompozicije. Dolgo pa je bilo — kar cele tri ure — kar malo preveč. Dvorana je bila dotbro zasedena. Le na prvih, najdražjih mestih je bilo videti nekaj praznih stolov. Nedeljski koncert v stolnici je bil privlačna točka za ves Zagreb. Mislim, da sem bbzu pravega, če trdim, da je bilo 1800 poslušalcev. Zanimali smo se pač, kako znajo »za Petelinom« Ljubljančani peti. In takole je sodila kritika: pojo lepo, fino. Posebno zadnja dva komada sta bila toplo in melodiozno izvajana. Samo to je kritika oporekla: pozabili so, da je zagrebška stolnica velikanska in neakustična. Mesto piano bi že morali seči po forte, da bi napolnili s svojimi glasovi ogromne svode te prostorne in visoke cerkve. Takole bi bilo približno mnenje zagrebške javnosti, ki se je na splošno držala nasproti gostom nekoliko rezervirano, ki ji nekatere okolnosti tega obiska niso povsem ugajale. Naši ljubljanski gostje so pa z vsem morali biti vseeno prav zadovoljni in upamo, da so odnesli s seboj tudi najlepše vtise. V soboto ob 11 smo imeli v Zagrebu priliko pozdraviti zastopnika slovenske znanosti in umetnosti, dr. Franceta S t e 1 e t a , ki je obiskal že v drugič Zagrebčane. Prvič s predavanjem na ljudski univerzi, to pot pa s predavanjem o slovenskem slikarju Stroyu, ki je naslikal več stvari tudi v Zagrebu in Samoboru. Njegovemu predavanju v palači Strossmayerjeve galerije, ki se je vršilo v okviru razstave »Sto let hrvaške umetnosti«, je prisostvovalo večinoma le akademsko izobraženo občinstvo, ki je bilo govorniku za njegova izvajanja jako hvaležno. ^ Preteklo nedeljo je skoraj neopaženo zdrsela mimo nas triletnica slovenske službe božje pri Svetem Roku. Komaj toliko smo se zavedli, da smo zapeli zahvalno pesem. Menda smo tako zaposleni, da iz razmišljanja, kaj je treba storiti, da se zadosti najnovejšim potrebam, kar ne utegnemo razmišljati o preteklosti. Pa je vendar vredna, in lepega spomina je vredna la preteklost triletnega skritega in javnega dela, ki ga je pred tremi leti z njemu lastno gorečnostjo začel prečastiti g. Kalan Janez! Da, tudi tu je njegovo delo! Res, Janeza Kalana srečate povsod! Dr. Klemene, Marko Težak in dr. Marjetič so zabili prvi klin, a Janez Kalan je privezal nanj vrv. da bodo po njej plezali v nebo Slovenci, ki jih je pot zanesla v Zagreb Pa so se le počasi nizali na to vrv, tako da je bilo celo za Janeza Kalana, ki bi pač najraje m najuspešneje govoril tisočglavi množici, pa jih je bilo za začetek Ге nekaj desetoric... da je bila celo zanj trda preizkušnja. Tako žalosten je bil njegov pogled ob misli: iz Ljubljane sem prišel, pa za teh par ljudi! Pa je še in še prihajal, cerkev pa je bila vsako nedeljo bolj polna... Ko bi si mogel gospod svetnik danes ogledati sad svojega dela, bi se pač mogel razveseliti! Cerkev Svetega Roka nabita vsako LJUTOMERSKA IN RADGONSKA VINA . t v sodih in steklenicah ter svoj priljubljeni SEKT nudi Vinogradniško veleposestvo in vinske kleti CLOTAR BOUVIER v GOR. RADGONI Zastopnik: KAREL FAVAI. Ljubljana, Celovška cesta 44, istotam ZALOZNA KLET IN BUFFET nedeljo dojx>ldne in popoldne, a zunaj cerkve poln grič naroda, ki ne najde več prostora v cerkvi! Ko bi bila cerkvica vsaj trikrat tolikšna! Marsikaterega, ki je že kar jx>zabil v letih tujevanja, da ima tudi neke verske dolžnosti, je Sf>et ganila slovenska pesem in slovenska beseda. Koliko, koliko jih je, ki niso šli v nobeno cerkev, a k Svetemu Roku ne zamude nikdar. Tako so pred tremi leti navedeni pričeli velikansko, neprecenljivo delo, ki je za premnoge pravi rešilni čolniček v čudnem in zmeša.-nem velemestnem vrvežu. Pač najlepša proslava tega triletnega delovanja je bil misijon, ki je razgibal tisoče in tisoče, kateri sedaj tudi težijo k Svetemu Roku, ki je pa za nove jx>trebe docela premajhen. Marsikatero željo smo imeli ob tej tri-letnici. In niso nam ostale vse neizjx>lnjene. Dobili smo namreč tudi zjutraj sv. mašo. In to pri Sveti Mariji, ki ie za to pač najprimernejša, ker je najbolj centralna, a tudi najprijaznejša. Pač bi bil vesel g. svetnik Janez Kalan, ko bi si mogel vse to od blizu ogledati, kako bi pa bili tudi veseli tukajšnji Slovenci, če bi ga mogli med sabo pozdraviti. Tako mu pa piošiljamo tja v daljo prav prisrčen pozdrav kot izraz hvaležnosti za delo, Ki ga je začel tako jx>žrtvovalno. Naša zahvala pa velja tudi tistim, ki so to gibanje s pravim razumevanjem jxxlpirali, kot res IX. PROSLAVO MATERINSKEGA DNE priredi Krščansko žensko društvo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4 popoldne v operi. Spored: Anica Černej: Mamica ti je najbližja. (Deklamacija.) Dr. Adlešič: Slavnostni govor. Anica Černej: Mamica spi. (Prizorček.) Mirko Kunčič: Živi in mrtvi mami. (Prizorček.) Mirko Kunčič: Slovenski fantje slovenskim materam. (Nastop dečkov v narodnih nošah.) P. Krizostom Sekovanič: Očala. (Igrica v 2 dej.) Vstopnice v predprodaji v unionski trafiki. Cene običajne dramske. prvi katoliški možje — predvsem cerkvenim krogom, ki so to delo omogočili. Tako je v Zagrebu vsakovrstnih dogodkov, veselih in zabavnih, pa tudi žalostnih in bridkih. Pač bridka stvar je. če je takole na cesto vržen cel venec otrok, kot se je zgodilo štirim otrokom slovenske matere, ki se je v duševni zmedenosti obesila in zapustila otroke bolj dobroti drugih ljudi ko pa njihovemu očetu, ki se je tako daleč zapil, da je jx>polnoma zgubljen. Najmlajši, fantek, ima 4 leta, drugo so deklice 5, 7 in 10 let stare. Morda bi se pa dobila dobra duša, ki bi se hotela katerega teh otrok usmiliti? Ce bi kdo mogel storiti to dobro delo, naj sjx>roči na Zupni urad Sv. Marije v Zagrebu. Novi šel Presbiroja S kraljevim ukazom od 9. aprila je bi! imenovan za novega šefa Presbiroja ,tiskovnega urada v Belgradu) dr. Kosta L u k o v i č. S tem imenovanjem prihaja na to mesto mož velike izo&razbe. Zanimivosti iz zgodovine Mostarja Med 20.295 Mostarci je 235 Slovencev Kolilko ima Mostar prebivalcev? Odkar sem tukaj, bi bil rad to izvedel, a nisem dobil nikjer zanesljivih podatkov, dokler mi niso ž njimi postregli pri občinski upravi. Mostar je imel po zadnjem ljudskem štetju (leta 1931) 20.295 prebivalcev, med njimi 235 Slovencev. Relativno večino imajo v mestu muslimani, ki jih je 8844, za njimi pridejo katoliki (5763), katerim so sikoraj enako močni pravoslavni (5502). Židov je v Mostarju samo 136; tvorijo torej samo 0.67%. Zanimiva je statistika Židov: dasi igrajo v vseh večjih mestih na jugu in vzhodu naše države — da o Zagrebu niti ne govorimo — tako veliko vlogo, se v Mostarju nikakor ne morejo držati. Po ljudskem štetju iz leta 1921 jih je bilo še 186; v desetto letih se je zmanjšalo njih število za 27%. Zakaj? Najprej bi človek mislil, da se židje zato ne naseljujejo v Mostarju, oiziroma izseljujejo iz Mostarja, ker je dežela siromašna in ni prilike za večji razvoj trgovine. Nekaj je gotovo na tem. Važnejši razlog je pa ta, da so Mostarci sami izredno sposobni trgovci. Mostarca dobiš kot trgovca skoraj po vsej Jugoslaviji. Te dni sem imel priliko, da sem se razgovarjal s tukajšnjim domačinom, ki je živa mostarska kronika za zadnjih sto let. Sam je star 75 let, spominja se pa natančno tudi tega, kar mu je pripovedoval oče in drugi starejši ljudje. G. Jeftan Milišič — tako je ime mojemu informatorju — je bil 19 let star, ko je prišla v Mostar avstrijska vojska (»24. julija 1878 po starem koledarju — bilo je ponedeljek ob treh popoldne«). Njegov oče je bil trgovec, pa mi je g. Milišič naštel po imenu vse trgovce, ki so imeli v Mostarju znatnejše trgovine še pod Turki: bilo jih je 70 pravoslavnih, 13 muslimanov, katolika pa — nobenega. Danes je sicer v Mostarju precej katolikov trgovcev, vendar ne zavzemajo v trgovini tistega mesta, ki bi ga človek pričakoval po njihovem številu, O vzrokih Viničarija v plamenih Ptuj, 17. aprila. V pozni noči pretekle sobote je požar uničil viničarijo posestnika Štefana Tomažiča v Velikem vrhu v Halozah. Zgorela je vsa vinska posoda, mnogo žganja in pohištvo. Škoda znaša ЗО.СОО Din, zavarovan pa je bil le za 5000 Din. Tomažič, ki je nameraval usodno noč prenočiti v viničariji, je bil že v globokem spanju, ko je začelo goreti. Rešil si je le golo življenje in se je pri reševanju hudo opekel. Kako je požar nastal, še ni dognano. Dve avtomobilski nesreči Guštanj, 16. aprila 1934. Včeraj sta se zgodili kar dve nesreči. Okoli 4 popoldne se je vozil iz Mežics v Kotlje g. Ivart-nik Franc s kolesom. Na Poljani pri Prevaljah ga je od zadaj zadel avto, ki je z vso silo privozil iz Avstrije. Ker šofer na ovinku ni dal svarilnega znaka, se kolesar ni mogel pravočasno ogniti in avto ga je zadel tako, da ga je vrglo nekaj metrov od ceste. Dobil je precej hudo poškodbo na nogi. tega pojava sem se večkrat razgovarjal z znanci, tudi v »Slovencu« sem to že omenjal, pa se morebiti ob priliki kdaj pozneje še povrnem na to vprašanje. G. Milišič mii je tudi dal — upam: zanesljiv — odgovor na vprašanje, koliko ima Mostar — džamij. Wendel pravi, da jih je 39; špecielna nemška knjiga o Mostarju se izogne točnemu odgovoru s tem, da pravi, da jih jc »daleč preko trideset«, g. Milišič jih pa zna vseh 34 našteti po imenu. (Imenujejo se po ustanoviteljih.) Bilo jih jc 35, a so pred dvema letoma eno prodali v Čapliino; prav za prav so prodali samo minaret, ki so mu zaznamovali vse kose s številkami, ki so ga v Mostarju porušili, in ga nato enakega postavili v Čapljini. Tako veliko število džamij je imelo svoj pomen, dokler so bili muslimani premožni in so jim posestva, ki so jih obdelovali kristjani, omogočala udobno življenje. (G. Milišič sodi, da ni bil pred okupacijo niti 1% zemlie v lastništvu kristjanov.) Časa je bilo dovolj, hoditi po petkrat na dan v džamijo na klanjanje, denarja tudi dovolj za potrebne hodže in mujezine. Sedaj se ob navadnih dneh vršijo molitve samo v kakih šestih džamijah. Kakor so Hercegovci prebrisani, so jih pa vendar Avstrijci ob okupaciji hudo ukanili. Nekoliko tednov pred okupacijo je začela Avstrija popravljati pota okoli Metkoviča; razne voiaškc edinice so tam manevrirale in hercegovski muslimani so smatrali za gotovo, da bo sovražnik prodiral v deželo od juga ob Neretvi. Zbrali so svojo vojsko na južni meji dežele — med tem so pa Avstriici prišli v smeri od Makarske in sicer s tako naglico, da so s Huma nad Mostariem štrleli avstrijski tonovi na mesto, preden so se njegovi branitelii motdi vrnili z juga. In Mostar se je predal, ne da hi oočila puška. I. Dolcnec. Avto se ni niti ustavil, ampak ie drval kar naprej. Bil je svetlo zeleno pobarvan. Ponoči pa je zade! v Guštanju v drevo avto g. Lahovnika iz Prevalj. K sreči ni bilo smrtnih žrtev, le 4 gospodje so ranjeni, med njimi dva huje. Enega so danes z rešilnim avtom Rdečega križa spravili v slovenjgraško bolnišnico. Razume se, da je avto zelo pokvarjen in trpi lastnik občutno škodo. Skolia Loka Dolgi prsti že dalje časa »gospodarijo« po Loki. Pa kar ob belem dnevu! Pri »Homanu« je bilo zadnje dni ukradeno veliko zlatnine: ure, zapestnice, pa tudi denar. Že preje je bila okradena , trgovina »Bafa«. Pa tudi v župnišču je poizkušal j nekdo svojo srečo, toda pri vsem »naporu« je izginil le dežnik g. kaplana v zlikovčevih rokah. Z vso skrbjo se pripravljajo po župnijah loške dekanije cerkveni zbori za svoj veliki koncert, ki bo nepreklicno v nedeljo 29. t. m, v mestni župni cerkvi. Po gimnaziji je dr. Lukovič dovršil filozofijo v Belgradu, nato pa je študiral dramaturgijo v Mo-nakovem, študije pa je nadaljeval še v Parizu in Reimsu. V Reimsu je pred kratkim napravil šc doktorat iz filozofije. Sodeloval je že pri raznih srbskih listih, dnevnikih in literarnih revijah, v »Književnem glasniku« in drugih. Nato je bil v službi propagande v inozemstvu. Znan je zlasti kot odličen gledališki kritik. Sodeloval je tudi pri mnogih francoskih in angleških listih, v katere je napisal nešteto člankov. V Franciji si je znal pridobiti mnogo zvez s časopisjem in s književniki. Po vojni je med drugim osnoval tudi belgrajski dnevnik »Vreme«. Dr. Lukoviču k imenovanju čestitamo! Šolanje za ženske poklice Vse kaže, da je pregrupacija pri izbiranju poklicev za žensko mladino neobhodno potrebna. Ženstvo se bo moralo vsaj v prvi vrsti posvečati izrazito ženskim poklicem, za katere pa odpira moderna socialna in zdravstvena politika obsežna poprišča. Za te nove ženske poklice treba strokovne izobrazbe, a tovrstnih učnih zavodov še po-vsodi primanjkuje, posebno tudi v Jugoslaviji. Zato opozarjamo našo javnost na »Socialno žensko šolo« na Dunaju, ki je ustanova Katoliške ženske organizacije dunajske nadškofi je in je edin zavod svoje vrste v Avstriji, ki ima pravico javnosti. Zavod vodi ravnateljica dr. Berta Pichl. Socialna ženska šola obsega: šolo za sestre pomočnice, tečaje za pomočnice v dušnem pastirstvu, tečaje za policijske pomočnic«, šolo za vzgojiteljice in otroške vrtna-rice, socialno-pedagoške tečaje in tedne, večerne kuharske tečaje, nadaljevalne tečaje, tečaje, ki šolajo za praktično življenje, tečaje za mlade matere, tečaje za prvo pomoč v nezgodah, tečaje za bolniško strežbo v domači hiši in slednjič večerne pogovore o socialnih in socialno-skrbstvenih vprašanjih. Izobrazba, ki jo daje socialna ženska šola, ne usposablja samo za samostojne socialne poklice na poprišču socialnega, zdravstvenega in dušnega skrbstva, marveč daje tudi najboljši temelj za praktično življenje in za polnovredno socialno častno delo. To pa tembolj, ker sloni vsa vzgoja in izobrazba na verskonravnih načelih in sc polaga največja važnost na šolanje značajev. Poučujejo prvovrstne učne moči. Učenke so deležne raznih ugodnosti na železnicah, tramvaju, pri resnih umetnostnih prireditvah (gledališče, koncerti) itd. Ravnatelj-stvo gre na roko, da dobe učenke stanovanje v kakem zavodu. Za vsa podrobnejša pojasnila so je obrniti na naslov: Direktion der Sozialen Frau-enschule, Wien, 8. Bezirk, Florianigasse 4G. Priložiti je znamko za odgovor. JECLJACl! imajo zdaj priliko doseči v najkrajšem času normalen govor po odlični metodi znanega dunajskega pedagoga za govor in psihologa dr. S. Loevva. Prijave za tečaj, ki se bo vršil v okviru gluhonem-nice, se sprejemajo v torek 24. in v sredo 25. aprila 1934 od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne v gluhonemnici v Ljubljani, kjer bo dajal dr. Loevv tudi brezplačna pojasnila. Slovenka popisuje London, Windsor in Eton Bil je to nedeljski pojioldanski izlet, — ki jih mladina v Ljubljani ne pozna in nc prizna več — brez priprav in namenov, zato mi naj bodo ti vtisi blago sojeni. Široka asfaltirana cesta proti zahodu. London je približno tak: prostrani parki — sentimentalni kot angleške deklice, — gosposki domovi, menda so angleški najidealnejši na vsem svetu, ker Angleži so res mojstri, kar se tiče njihovega »sweet liomc-a«. Brez prehoda zaideš v žalostne ulice monotonih delavskih hiš, pa sc milje spet »boljša, spet lepu, široka High Street z bogatimi izložbami, — skoro vsak okraj ima svojo centralno High Street, — spet prijazni domovi v vrtovih, sj»et delavska žalost. Počaei, — ker Londona ni zlepa konec — postanejo parki le še pohojene trate z zanemarjenimi otroci, trgovine so umazane kra-marije, pred vhodi predmestnih vurijetejev nedeljska publika. Potem novozidane delavske kolonije, kjer so bil še pred leti stari sadni vrtovi. Tovarne — Jantzen, Coty —, avtobusne Saraže. Še nekaj starih sadnih vrtov, pa spet elavske barake, zelenjadne njive, tam proč od ceste ciganska kolonija: nič drugačna ko pri vi s. Angleška dežela je lepa. Malo naseljena celo tukaj v neposredni bližini velemesta. Polja in redki gozdovi in tu iu tam nekaj hiš s tca shop.Največ jki jc neploden — ali vsaj neobdelan — teren, podoben gmajnam tam v Krški okolici: z nizkim grmičevjem med ne-»b'oko travo. Celo male gričke občutiš, kar jc redko v južni Angliji. Edino taui pri staro- davnem Chester-ju se spominjam gora na obzorju, a kje je že to proti severu. In ure daleč okoli Londona srečuješ igrišča za golf, šport, ki je vzrastel iz tega tipičnega terena in je tudi navezan nanj, zato je redek in umetno gojen v drugih dežela h, tako kot je tukaj po-puluren in naturen. Sredi parkov in igrišč srečamo po dimenzijah in oblikah kraljevsko poslopje: internat za odrastle deklice. Ustanova kraljice. Še nekaj ovinkov po gozdu in na odprtem pobočju griča zagledamo pravljično podobo: zeleni travniki, prostrani kot jih pri nas ni, v ozadju drevje, za njim v solncu belo mestecc in nad njiin srednjeveško trdnjavsko zidovje. Kraljevi parki, mesto Windsor in stari grad. reziddnca angleških vladarjev od 12. stoletja do današnjih dni. Prevozili smo 25 milj od Londona do Wind-sorja, tam do spomenika Viktorije v sredi mesta in obenem pred vhodom v grud: Angleži častijo to svojo kraljico na najbolj vidnih in pomembnih krajih, dobro zavedajoč se, kaj je bila njim viktorijanska doba. Kakor je bila od daleč podoba pravljična in kraljevi grud aristokratsko nedostopen, prav tako jc vtis, ki ga imaš od tukaj blizu, ravno nasproten. Staro mesto sc vzpenja po pobočju griča s ponižnimi hišicami prav do grajskega zidu in vrata tega so tako na široko odprta in tako široka cesta vodi tja na grajsko dvorišče, kjer stoje v Horse-Shoc spet iste ponižne stare meščanske hi.šc iz rdeče opeke povezane /. lesenimi tramovi in ob nji viteška St. Georgc Chapcl s službo božjo, pristopno vsakomur in dalje tam preko dvorišč in skozi Norman Gatc je eden izmed mnogih ludi vhod v kraljevo stanovanje. Dvorna jahalnim in hlevi so pu tostran obzidja, v mestu samem. Tako I prehajata mesto in grad drug v drugega.' In 1 veste, cla po vsem tem zidov ju gradu samega I so privatna stanovanja upokojenih oficirjev, kanonikov in podobnih spoštljivosti, tam v onem traktu so .sobane za tuje suverene, jioleg njih kruljeve, v kapeli so grobišča vladarjev in aristokratov. Vso to pisano družbo enako straži vojak kraljeve garde z visoko kučmo. Ob vsem temle močno občutiš angleški smisel za demokratičnost in tradicijo, prav tako kot pri lx»u-vru ali Versaillcsu smisel za sijaj in bogastvo. Če vidiš Eatcn Hali vojvode VVcstminster-skega, ali druge podeželske rezidence angleških aristokratov, moraš priznati, da so bolj bleščeče in bolj izolirane, kot je Windsor. Tako kot je marsikatera privatna palača v Londonu bolj razkošna kot Buckinghamska, kaj šele St. Jaines-ku, kjer stanuje princ Wuloški. Čudno za človeka, ki pride od drugje; kot mu je čudna neobičajna popularnost kraljeve družine. Treba je poznati tukajšnje razmere in китеп družbe zu Angleža. Kraljeva družina je c nuturni vrh družbe, onu je tuko organsko izrastlu preko najnižjih, srednjih in najvišjih v njen zaključek. In družba sama je harmonično razvita, v njej ni prepadov, ki so nevarna gnezda tnržnjc in kar izvira i/, nje. Povsod in vedno najdeš naravni prehod. Vsaj danes šc lahko opaziš to, kur pa jc bilo šc bolj razvito v časih splošne prosperitete. VVindsorski grad je produkt stoletij, skoro vsi angleški vladarji so udeleženi pri njegovi gradnji. Po zidovju vidiš tudorske iu stuurtske rože, pa Flcur-dc-Lis, wos!minslcrsko mrežo in waleško perjunico. Centralna in najstarejša — Se danes nujiinpo/antncjša — stavba je Itonild lovver ali Keep. baje iz normutiskih časov, kjer so zgodnji angleški vladarji zbirali svojo >Round Table« po šegi mitičnega krulja Ar- 1 turja. ZajMidno od stolpa jc starejši del gradu s stolpi Henrika III., Henrika VIII., Curfevv Tovver in Winchester Tovver; severno je poslopje kraljice Elizabete, južno stolp Edvardu IL. Vzhodno so državni reprezentančni prostori in kraljevi privatni v poslopjih, zidanih pod Karlom II. po načrtih in |iod vodstvom najbolj znanega angleškega arhitekta Krištofa Wrcn-a, graditelja St. Paul-ske katedrale v Londonu. Na dvorišču, ki ga oklepa zapad.no zidovje, stoji gotska kapela sv. Juriju, prav tuko v stoletjih sezidana, prezidana in dozidana. To je prav za jirav svntiščc vitezov Order of the Carter. Ob obeh straneh koru imujo svoje bogate izdelane sedeže in visoko nad njimi pod stro-jom imu obešen vsak svoj prapor, plašč, čc-ado in meč, na naslonjalu stola pa svoje ime. naslove in grbe. Ob smrti vsakega viteza sna-mejo njegov jira|)or in insignijc, pod zcvajočo praznino ob steni ostane le še njegovo ime in grb nad praznim sedežem. Vrtički tukaj okoli Okroglega Stolpa in |x> dvoriščih med zidovjem iu terasah |io bregu so umetno urejeni: njiliov osiiovni stil je isti, kot sc je jKijavil pri vrtovih v Ljubljani zadnja leta. Kamenje med nizko travo in ni/ko nežno cvetje in grmičevje. Take vrtičke najdeš tukaj pogosto v velikih privatnih parkih ob bogatili dvorcih. In tukaj sc ti zdijo tako naravni, ker kamenje ima svojo tcinno patino od vlage in prcrastlcgu nia.lin. trava je tukaj vedno iiiko temna, gosta in nizka. Tako so ti vrtovi v lepi harmoniji s prostranimi parki, ki so le čiste priproste zelene trate /. redkim drevjem. Okoli vVindsorja se širijo daleč naokoli, tja do Tem-se in ob njej. Z gradu lahko prideš po 100 >topnicah na vznožje v mesto: tako kot pri ljufiljanskcni gradu. Po mestu si hitro do reke Theuisc, ki Ljubljanske vesti: Rak v Ljubljani narašča Ljubljana, 18. aprila. Omenili smo žc, da v Ljubljani stalno pada umrljivost za jeti.ko. Kakor se umika ta sovražnica človeštva, tako postaja vedno bolj nevaren drugi uničevalec ljudskega zdravja — rak. Medtem, ko jc bila pri vzrokih umrljivosti v Ljubljani jetika včasih na prvem mestu, se je .sedaj umaknila na četrto, rak pa je po statistiki za lansko lelo napredoval na tretje. Za rakom in novotvorbami je namreč lani umrlo v našem mestu kar 79 oseb, samo za rakom pa 64, med temi 23 moških in 4t žensk. Ženske torej bolj umirajo za rakom kakor moški, kar ie umljivo, ker so tu všteti tudi primeri raka na maternici itd. Nedomačinov, ki so prišli v Ljubljano iskat zdravja v razne bolnišnice ali zavetišča, je umrlo 20 (15 moških in 14 žensk). Ženske z dežele, ki so, bolne za rakom, torej manj iščejo zdravja kakor Začasna otroška postaja Slar je že načrt mestne občine, da uredi v Ljubljani stalen otroški dom za vse tiste otroke, za katere mora skrbeti in za katere dejansko že skrbi, pa tudi za liste, ki so javnega skrbstva potrebni, vendar pa še ne deležni. Meslna občina je najprej nameravala v ta namen preurediti hotel Tivoli. Ta hotel je bil nesrečno zgrajen lur je do-našal mestni občini dolga leta samo izgubo. Misel, da bi se hotel spremenil v otroški dom. pa se je izkazala kot neizvedljiva, ker bi bili stroški pri preurejanju poslopja preveliki. Načrt otroškega doma mestne občine je zaenkrat padel v vodo. Mesto tega pa je mestna občina uredila zadnje čase v šentpeterski vojašnici začasno otroško postajo, kamor spravlja tiste otroke, ki pridejo neposredno s ccste in še niso godni za državni otroški dom. oziroma tiste, katerih vzdrževanje na tej postaji ie bolj primerno, kakor pa vzdrževanje pri zasebnih gospodinjah kje na deželi. Predvsem ima mestna občina skrb. da daje otrokom priliko za šolski pouk. Takih otrok v sedanji začasni otroški prevzemni postaji je sedaj 16. Nadzorstvo in pouk oskrbujeta dva dijaka. Med zapuščeno ljubljansko mladino, ki je je v Ljubljani mnogo več, kakor kdo misli, nastajajo žalostne razmere. Moderen tok življenja izvablja tako mladino v kriminal in v nemoralo. Mestna občina bo morala prei ali slej ustanoviti svoj lasten otroški dom za zapuščeno mladino. Prvič bi ji ta dom zmanjšal stroške za otroke. ki jih ima sedaj pri raznih zasebnih rednicah, drugič pa bo morala mestna občina vendarle enkrat izpolniti svojo dolžnost, tudi do onega velikega števila mladine, ki sedaj bega po ulicah in ne ve ne kam ne kod ter postaja resna socialna nevarnost drugemu prebivalstvu. (e kdo izvrstni sladoled napravit zna, potom je ta, oj dragi striček, pač strokovnjak PETRIČEKll • Obveščeni smo, da pobira nekdo po mestu prispevke za Kolodvorski misijon. Vsem dobrotnim darovalcem vljudno sporočamo, da je za nabiranje teh prispevkov pooblaščena samo gospa Marija Jerman, ki ima knjižico s tozadevnimi priporočili in štampiljkami Vsakega drugega nabiralca ali nabiralko jc javili najbližjemu varnostnemu orjjanu. — Kolodvorski misijon. ■ Požar na Dunajski cesti. Včeraj dopoldne je izbruhnil na Dunajski cesti št. 6. kjer jc lekarna dr. Piccoli, precej nevaren požar. Goreli je začelo po 10 na strehi dvonadstropnega dvoriščnega trakta. Streha ie ravna in pokrita s pločevino, ki je pregorela. Poklicani so bili poklicni gasilci, ki so prihiteli -s lovornim avtom. Gasilci so hitro zadušili plamene, ki so že načeli tramovje podstrešja, Ier odstranili pokvarjeni del strehe, ki jc je ogenj uničil neka) kvadratnih metrov. Škoda znaša okoli 1500 Din. • l'stavljene podpore. — Ljubljanski brezposelni se kar nekam boje pomladi. Dobro vedo, dii ло jim spomladi ustavijo še tiste skromne podpore, ki jih dobe ua mestnem socialnem uradu. Res so že tn teden ustavili vse brezposelne podpore ter daje socialni urad odseduj dalje podpore samo stalnim podpiraneeni. kakor ostarelim revežem. vdovam in invalidom. Socialni urad skuša zaposliti brezposelne pri raznih javnih delili. Ko si' prične regulirali Ljubljanica (iz neznanih vzrokov je bilo delo zopet odloženo), upa urini, da zaposli tam tinli nekaj svojih stalnih prosilcev. Dela na Gradu se Iniilii nadaljevala, kakor je bilo določeno ter hodo imeli lam zaposleni delavci stalen, čeprav skromen zaslužek vso pomlad in vso poletje. Tudi pri gradnji šole za IV-žigrndotn bo sknšnl socialni urad preskrbeti nokiij dela za brezposelne podpirnuce. moški, čeprav jih nedvomno več boleha za to bo- I leznijo. Skupno |e lani umrlo v Ljubljani samo za ' rakom 93 ljudi. Med domačini je bil najbolj pogost primer raka na želodcu (10 smrtnih primerov), dalje rak na maternici (9), rak na jetrih in v zadnjem črevesu (po 7 primerov), Smrl za rakom je v visokih lelih bolj pogosta kakor v mlajših. Tako jih jc ined domačini umrlo laui v starosti nad 70 let kar 28, v starosti 60—70 let 17, med 50 in 60 11. med 40 in 50 šest in v starosti med 30 in 40 dva. Pogosli rak na želodcu je znak, da prehrana pri mnogih ni v redu — lačni ljudje navadno nc dobe na želodcu raka, prej nezmerni, oziroma tisti, ki naglo, hlastno in še vroče jedo, pa ludi tisti, ki radi jedo razne specialilete«. Rak na maternici pa je manj znak pogostili porodov, temveč bolj — bele kuge. • S«- že kopljejo. Na Savi, p;i inili olj Ljubljanici naleti sprehajalec te tople dni že iui prve skupine kopalcev, ki se vesele'toplega pomladanskega sonca. Včeraj iu predvčerajšnjim je bilo meti loiuačcvim iu Jezico .skoraj živahno. Prevladujejo seveda le tisli kopalci. ki se samo sončijo, \ vodo se upa le redko kdo in še tak se navadno |>o mrzli kopeli pritoži. 04. — Ogritie Marija, mestna uboga, 84 let, Japljcva 2. Fritsch Ana, roj. Hariug. zasebnien, 80 let, Lnngnsova nI. 5. — Žužn Frane, davčni upravitelj v p., 57 let. Zaloška c. 11. — Rune Marija, žena ključavničarja, 48 let. Poljanski nasip 52. - Kovnčic Ana (sestra Fnbijola). 41 let, usmiljenkn. Slomškova ul. 20. — Krašovec Ana, zasebnien, 80 let, Streliška ul. 2. — .leršek Rozn lijn. žena upok. pošt. podurndnikn. 60 let. Baragova ul. II. Umrli v ljubljanski bolnišnici: Zidnrič Franc, hotelski sluga, 51 let. Hvušicn 13. —■ Praprotnlk Anu, dninarion. 3(1 let, Brezje 20. — Knez Dušan, sin trgOv. poslovodje. 2 leti. Vič. — (iril Franja. roj. Sl'iiks. babica, 61 let. Heethovnova ul. I">. Slad ie Mnrija. pomivnlka, 21 let. Sv. Petra c. št. 54. — Petrin Km i I i.in, hči delavca, I leto. Moste. — Hukšič Angela, krojačica, 21 let, Tyršcva 12. — Ljulov Sergej, dnevničar mest. gradb. urada. 50 let, Jurčičev trs1 3. Mali Franja, žena bajtarja, 00 let, Kamnik. — Podlcsuik Jakob, sin kočarja, 27 let, Gn-herskn gora. — Rožič Franc, krojaški ino.j-slev, 71 let, Kongresni trg 7. — Skok Janez, sin služkinje, 2 meseca, Ižanska 181. — Zu pančič Janez. obč. revež, 09 lel, brez stalnega bivališča. Zevuik Dominik, sin zidarja, 5 let:, Mavčiče 9. © iUaloinestna cesta. Del ceste — od Potočnikove ulice 11 o bivše prisilne delavni«' — je brez vsakega hodnika za pešca, cesta im Kodel.ievo pa tudi ni nič boljša, ker pešec no vo. ki iko bi se ogibal avtomobilom in kolesarjem. 0 Gmajna na Ambroževem trgu. Ivo bi ranjki župan Ambrož vstal_ in pogledal to goličavo in puščavo, ki so jo ob potresnem času krstili njemu na čast za park , bi se 7,a glavo prijel in zbežal nazaj k Sv. Krištofu. Od leta do lela je In prostor bolj opu-stošen, Iravu pomandraiia, klopi večinoma že i/.rnviine in prižgane, grmičevje uničeno. le še pav dreves reprezentira In zanikrni mestni : park«! Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Preskcrju, Sv. Petra cesla 14. Mariborske vesti: Proslavimo don Bosca - svetnika! V četrtek, potek in. soboto, 1. j. 10., 20. jn 21. aprila ob 19. uri bo v stolni in mestni župni cerkvi pridiga, po pridigi.pu liluuije preti Najsvetejšim in blagoslov ob koncu. V petek iu soboto ob pol 0 zjntraj slovenska pridiga. V nedeljo 22. aprila bo ob pol 6 pridiga, sv. maša pred Najsvetejšim, med sv. mašo skupno sv. obhajilo, po sv. mast blagoslov; ob pol 10 slavnostna pridiga prevzv. g. kftczoškota, pontifiknlnn sv. maša z zahvalno j)osmijo pred Najsvetejšim iti blagoslov. Polog cerkvene proslave se vrši tudi slavnostna proslava v nedeljo 22. aprila ob 3 popoldne v dvorani Uniuna v Mariboru, SPORED: IJvod: Uvodna koračnica, orkester. Prolog. Slavnostni spev, mešani in moški • zbor z orkestrom. Prvi dol: Slavnostni govor: Fran.jo Žebol. — Drugi del: Don Bo-skovo delo, melodramatičen prizor v treh slikah. — Zn odmor: V norišnico, vesela deklnnincija. čigav je don Moško, zborna deklamuciju. Pustite male k meni, odlomek iz Evangelija. Tretji del: Njegova pot, melodramatičen prizor v treh slikah. Sodelujejo: Sale/.ijanski gojenci /. Rakovnika pri Ljubljani (120 po številu) in mariborska vojaška godba. Vstopnina: sedeži |iu 0 do 15 Din, stojišča 3 Din, dijaška 2 Din. Predprodaja vstopnic: Cirilovu knjigarna na Aleksandrovi cesti št. 0. tt Kobilica" in „Vrana" inni tukaj neobičajno nalogo: da razdeli isto nepretrgano skupino lii; in dvoje mest: VVind-sot' in Kton. Onstran mostu je že prav tako stari iu častitljivi Kton, znan po svoji baje najstarejši šoli iui svetu. Le/i nu ravnimi iu le stara gotska kapela kipi iznad ostalih streli. Ona je kol poslopje in po svoji nalogi del Kton СоПсде-а, ki je središče in ponos mesta. Na inarsikuki od starosti nagnjeni iu s pijeteto podprti hišici vidiš ponosni napi*: l loreat Ktona. moto kolegija. Kton ( o I lege so v dolge širine razlogu jenu poslopju, /iduna v čotverokotu. s kloštrskinii dvorišče * jedru. Vse v starem angleškem stilu, zamolklo rdeča opeka in veliko zelenja. N uredi dvorišči) glavnega poslopju je spomenik Henrika \ L. ki je I. 1440. ustanovil kolegij. 1'od arkadami ol) stenah dvorišču so črne marmorne plošče v spomin v svetovni vojni padlim (•tonskim gojencem. I lika j je vklesanih 1157 imen sinov najstarejših in na j plemenite jšili angleških družin, ki so šli prostovoljno v vojno in se niso vrnili Sami mladi fantje, is. I(). ло let. Zrnstli v ra/.košju in toplini angleških domov. / ctonsko vzgojo. Cninbridgeiu ali O lordom pred siibo, / bogastvom in bodočnostjo, ki si jo vi lani te/ko predstavljate. In vendar, oni so videli svojo dolžnost v tem. du gredo v vojno. Pri vas so ljudje, v relativno enakem položaju, ka j drugačnega obnašanji! in mišljen jn. Morda bo /daj predsodek, s katerim glednte 1111 \Vind-sor' in Kton. manjši, ko vam povem, kakšna je angleška visoka družbu. Po dvoriščih in Irgili med poslopji mrgoli mladih fantkov v črnih salonskih oblekah, / belimi telovniki in kravatami, r. visokimi, svetlimi cilindri. Nekateri so še otroci — Šolajo se tukaj približno med 12.—20. letom — pu že v tej dostojanstveni uniformi. Včasih je kar ,smešno, ko vidiš nema jestel ično tekanje leh pobičev /. zvezki in knjigami pod pazduho, pa s 1'rfotujočinii sklici za sabo. Nekateri nosijo celo k 111 plašč črna večerna ogrinjala. Med njimi profesorji v isti noši, le s čudnim uks-fordskim klobukom. Kton iniii okoli 150(1 učencev vsuko lelo in če je naraščaju preveč, mi včasih slavili /a pogoj. da se je moral že oče šolali tukaj, kar se pa danes ne /godi več. šolanje traja po t) lel in stane letno N00—1000 l'uiitov. kraljevi otroci se vzgujajo tukaj in otroci drugih vladarskih evropskih liiš pa orijrutalski princi. In najstarejša in najvišja angleška uristokrncija. Seveda je samo ob sebi umevno, du so s cvetjem te s ture kulture (»oniešani tudi neuprinalni poganjki degeuerueije: to je neizbežen tribul. ki ga plačuje star narod. Po manjših poslopjih v mestu slannjejo študentje, v starih poslopjih /. vsem modernim кошГоПот, ker le velike čotverokotno stavbe so le učni prostori. \ se vodstvo in administracija kolegija jc v rokah predstojnika, 15 so-učcnccv. glavnega in ni/jegu učitelju in 110-mo/uill učiteljev. \,se delo in življenje jc kolikor je pač možno, ker kolegij 111 isto kot zavod — pod kontrolo: gojenci ne sinejo brez dovoljenja prek mej mesta l.ton. Poučni Ivnrini odgovarja šola / večjimi ali manjšimi razlikami našim .srednjim šolani. Največja razlika je gotovo tu. da je obvezno udej-stvovatlje v Športu, l.ton jc obdan daleč naokoli / najrazličnejšimi igrišči, od jahalnega prostoru / /aprekami tja do nogometnega. V I liemsi imajo svoje čolne in kopališča. Najbolj poknžejo \mrle/i svoie občudovanje in liube-j /en do starih Grkov pač s lem. da so /vesti j njihovemu principu v/gojc: vzporedno la/viti ' in vzgojiti duha in lelo tnladeuu človeka. Na tezenskih livadah ie letos na pomlad zavladala zopet taka živahnost, kako: pred leti zu življenia blagopokojnega zračnega pionirja mariborskega dr, Šeslana. Le da sedai ne brnijo več letalski motorji. Dvigajo se v zrak mogočni ptiči brez šuma in hrupa. Mlada letalska generacija se vadi že od zime sem na lezenskeni letališču v zračnem jadranju. 15 mladih pilotov šteje jadralna špla, ki bo v nedeljo slavila svoj maii jubilej: 200" zračnih jadralnih vzletov, izvežbanih v teku tečaja, ki se vrši samo ob sobolah popoldne in v nedeljskih dopoldnevih. Vsi poleti so se izvršili s »Kobilico«, ki je letos popravljena Ier se je izredno izkazala. Med tem pa dovršujc v Studencih v delavtiici mizarskega mojstra g. Lešnika, ki je sam navdušen pionir zračnega letalstva ter predsednik studenškega jadralnega kluba, novo jadralno letalo, zgrajeno po vzorcu poljskih letal »Vrana«. Letalo se bo uporabljalo za šolske polete, bo pa prikladno tudi za visoke polete s takozva-nim vlečnim startom, ki se izvrši s pomočjo motornega letala, ki potegne brezmotornega tovariša na vrvi v zračne višine. Krst novega jadralnega letala bo v nedeljo, dne 13. maja. Za Binkošti pa se zaključi jadralni lečaj z iz.piti, katerim bo prisostvoval upravnik državne jadralno-lelalskc šole iz Belgrada. 15 kandidatov bo polagalo pilot- 1 ski izpit — prvi jadralni letalci v naši državi, ki se bodo izučili v zračnem jadranju doma. * J Prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič podeli drugi višji red ali dijakonat letošnjim novo-inašnikom v nedeljo, dne 22. aprila ob pol 6 v cerkvi sv. Alojzija. □ Časten poziv jc prejel naš tukajšnji šahovski mojster Vasja Pire in siccr povabilo na mednarodni šahovski turnir v Budimpešto, ki se bo vršil od 1. do 20. maja v proslavo 25 letnice šahovskega kluba v Uj-peslu. Pri lurnirju bo sodelovalo poleg ogrskih mojstrov še 16 inozemcev, med njimi znani šahisti Flohr, dr. Treybal, Spielmann, Griinfeld, dr. Tartakovver, Canal in najbrže ludi dr. Vidmar. [j Poroke. V zadnjem času so se v mariborskih župnijskih cerkvah poročili: Repincc Mihael, čevljar, pomočnik, in Krančiška Vogrincc, šivilja; Jernej Unuk, tovar. delavec, in Lucija Kidrič, posestniška hči; Male Avgust, ključavničar, in Kurbus Kristina, prodajalka; Ozimič Alfred, pek. pomočnik, in Pelhan Amalija, tov, delavka; Murgelj Jožef, kazn. paznik, in Lipcj Jožefa, hči posestnika; Pire Lenart, pek. pomočnik, in Hclbl Magdalena, kuharica; Kovač Janez, šofer, in Kocjan Emilija, predica. — V Zagrebu sta se poročila tamošnji trgovec Stevo Martinič in gdč. tlela Chromak iz Mladoporočencem naše iskrene častitke. □ Mrtvaški zvon. V starosti 79 let jc umrla gospa Hermina Frisch, vdova šolskega svetnika in mati priznanega mariborskega komponista in ka-pelnika g. Hermana Frischa. Bila je blaga in dobra žena, ki jo bodo ohranili vsi znanci v trajnem spominu. Naj počiva v miru, g. sinu naše iskreno sožalje. — V bolnišnici jc podlegel zavratni jeliki v cvelu 27 let trgovski sotrudnik Vilko Krajnc. Svetila mu večna luč! □ Protest proti gremijalnim volitvam. Kakor doiznavamo, je bil vložen protest proti volitvam v mariborski trgovski gremij. Ker je bila pritožba vložena v zakonitem, to jc 15 dnevnem roku po volitvah, jo bo morala Trgovska zbornica kot prva instanca obravnavati, medtem pa še izvolitev novega vodstva ni pravomočna. □ Razglasitev vojnega razporeda. Mestno načelstvo razglaša, da bo razglasitev obvezniškega razporeda na Tcznem ob vsakem vremenu 22. t. m. od 7 do 18. Razglasitve se morajo udeležiti voj. obvezniki roj. leta 1884 do vključno 1912, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor, pa bivajo v mestu ali njegovi neposredni bližini: Kamnici, Krčevini, Košakih, Št. Petru, Teznu, Radvanju in v Studencih. Vsak obveznik naj prinese s seboj voj. knjižico. Izvzeti so: obvezniki, ki stanujejo v mestu, pa niso vojaško pristojni v Maribor, obvezniki, pristojni v Maribor mesto, ki bivajo izven območja mestne občine razen v bližnji okolici, rez. častniki naše armade, vsi duhovniki, vsi stalno in začasno nesposobni, vsi težko bolni in nujno zadržani, kar morajo uradno dokazati. Razglasitve razporeda sc morajo udeležili ludi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj. S seboi naj prinesejo »ko-nmrskc ispravc«, a ni jim treba prignali živine. Mestni avtobus bo vozil z glavnega trga na lezcn-sko vc/.bališče in nazaj. □ Končno sc je pričelo s podiranjem Scbmie-dererjeve hišice, ki cj doslej zapirala prehod iz Slrosamajerjeve v Smetanovo ulico. Včeraj zjutraj so zapeli krampi in lopalc in v nekaj dneh bo zadnja ovira pri dokončni regulaciji Smetanove ulice odstranjena. • G »Hotel pri zelenih livadah ..Na naše opozorilo o porastu števila gostov v hotelih pri zelenih livadah« v neposredni mestni okolici jc sledila v noči na sredo racija v vpošlev prihajajočih področjih. Zdi se, da jc bila brezuspešna radi nekaterih doslej še neugotovljcnih informacijskih kanalov, ki jili bo menda vendarle treba i z t a k niti . .. П Smrt ppd lopatami vodnega kolesa. V Vti-hredišici je utonil 18 mesečni sinko Marije Fajso-ve Ier našel smrt p>d lopatami vodnega kolesa bližnje ža^c. Ko je mati mesila kruh, sc jc otrok neopaženo odstranil i r. hiše. Mati je pohitela takoj za njim, pa je bilo vse iskanic zaman. Kmalu nato pa je prišel od bližnje žage Žagar Gašper Ivan ter nosil na rokah malega Alfonza — že mrtvega. Žagar je pripovedoval, da ie začutil na žagi, kako je vodno kolo udarilo ob neki predmet, nato pa zopel normalno leklo. Šel jc pogledal ter našel v lolmunu pod žaiSo trupelce malega otroka, ki ic padlo nckai io metrov višje v žel Ier ga je voda zanesla ped kolo, ki mu ie z udarcem lopate zdrobilo i^lavo ter ga usmrtilo. □ Gledališki dinar sc nc bo pobiral. Ko jc izšla naredba v pobiranju takozvanega gledališkega dinarja, so ga pričeli pobirali ludi v mariborskih kino-gledališčih. Pravilnik, ki je med tem izšel, pa predvideva pobiranje lega dinarja samo v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, torej samo na se-dežih državnih gledališč. V Mariboru imata obe kino-gledališči na leto približno 200.000 obiskovalcev Ier bi »gledališki dinar« vrgel lepo vsoto 200.000. IJ Ponovna razprava. V znani Scsslcrjcvi aferi jc razpisalo tukajšnje okrožno sodišče ponovno razpravo za 8. maj. □ Prvo četrtletje v tujskem prometu. V prvem letošnjem četrtletju jc bilo priglašenih pri mariborski policiji 4427 tujcev, od tega 1279 inozemcev. Med slednjimi so bile tudi nekatere eksotične prikazni in sicer Kitajci, Perzijci, Turki in Arabci. П Južno konkurenco na marborskem trgu sedaj že izpodrivajo domače dobrote, ki so letos radi zgodnje toplote nenavadno rane. Cene na včerajšnjem malem trgu so bile nizke: Italijanska solata jc po 8—14, domača pa po 2—3 za kilogram. Gospodinje so včerai prodajalci presenetili s prvim gralioin — kilogram za 14—16 Din. Celje SS 70 lctnico rojstva je praznoval te dni v krogu svoje rodbine v Parizu, kjer se sedaj nahaja, velik prijatelj Slovencev in naš dobri znanec g. dr. Lujo Vojnovič. Naš jubilant izhaja iz stare hrvaške rodbine, ki je dala hrvaškemu narodu več odličnih mož, njegov oče je bil vseučiliški profesor dr. Ko-sta Vojnovič in je bil med prvimi začetniki katoliškega gibanja na Hrvaškem, njegov bral Ivo je bil pa znamenit hrvaški pesnik. Tudi dr. Lujo je znan v hrvaških krogih kot znamenit esejist in zgodovinar. S Slovenci ga vežejo posebno ozke vezi, saj je njegova življenjska družica slovenskega rodu. G. slavljencu, ki se v kratkem zopet vrne v Celje, ki si ga je izbral za svoje bivališče, želimo še mnogo srečnih in veselili lel. £3 K večnemu počitku so položili v torek moža stare korenine g. Dolenca Franca. Pokojni je bil vedno slovenskega in katoliškega prepričanja, česar ni tudi nikdar zatajil. Starejša generacija ga je dobro poznala. Naj mu bo lahka žemljica. & Dar za Vincencijevo konferenco. Tajnik upravnega sodišča v Celju g. dr. Jakob Mlinar je daroval Vincencijevi konferenci 500 Din, zakar mu izreka odbor najlepšo zahvalo. 0 Nadškof dr. Jeglič se je mudil v torek ob priliki svojega povratka iz Ljubljane, kjer se je udeležil slavnosti v čast Don Bosku, v Celju. iS Jugoslovanski akademski pevski zbor prispe na svoji turneji po Sloveniji v Celje v petek ob 16.08 z vlakom, ki prihaja z Zidanega mosta. Koncert bo v petek ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Goričar nasl. Sprejema na kolodvoru se udeleže tudi člani »Celjskega Zvona«. •©■ Najemninski vinar. Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je dne 1. aprila t. 1. zapadel v plačilo drugi obrok najemninskega vinarja (gostaščine). »Zlate« prstane je prodajal in kradel. Mladoletni brezposelni delavec Stojan V. iz Like je prodajal v Celju imitirane zlate prstane. Ko je neki gospe prodajal prstan, ji je ukradel, ko se je gospa za trenutek odstranila v drugo sobo, v resnici zlata prstana in broško, nato pa izginil. Kmalu je en prstan prodal dalje, a je goljufijo hitro izsledila policija, ki je mladega možakarja takoj prijela in oddala v zapore okrajnega sodišča. Ptuj Posledice izdiranja zob po neveSčaku. Pri Veliki Nedelji je neki vaščan izdrl 8 letni Zori Šu-menjak, hčerki posestnika iz Osluševcev, zob lako primitivno, da je nastalo zastrupljenje krvi .Otroka so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Novo mesto Smrtna kosa. V cvetju mladosti je umrla gdč. Cirila Schvveiger dne 15. t. m. Priporočamo jo v molitev. Preostalim naše iskreno sožalje. Poročila sta se v nedeljo 15. t m. v kapiteljski cerkvi gdč. Pelko Sonja i/, znane Pelhove družine v Novem mestu, z g. Turkom Ivanom. Obilo sreče! Kopanje v Krki. Gorki pomladanski dnevi so izvabili mladino ne samo v prosto naravo, marveč tudi na kopališče. V ponedeljek sc je kopalo nad 20 oseb. Jurijev semenj v Novem mestu, ki se ji vršil 17. t. m., je bil slabo obiskan. Prodajalcev je bilo veliko, a kupcev malo. Tudi živinski Irg јг bil slab. Obrtna vest. S smrtjo pok. Gregorca Jurija smo ostali brez dežnikarja. Dobro bi bilo, ko bi sc nas kaleri izmed obrtnikov te široke spomnil. Pri družini Gregorc se morajo vsi dežniki, izročeni v popravilo, prevzeli v teku enega meseca, ker bodo sicer prodani. Občni zbor pevskega društva »Gorjanci«. Vršil se je pred kratkim dobro obiskan. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da društvo stopi ludi letos pred občinstvo z dramatskim delom Kulturna pri-redilev v Črni mlaki., katero ie spisal ravnatelj gledališča Golia. Zdravstveno gibanje. V našem okraju jc bilo v prvem četrtletju lega lela rojenih 112, mrtvorojenih 10, porok 32, umrlo jih je 187. V starosti do 5 lel jih jc umrlo 34, nad 70 let starosti pa 73, jetika jih je pobrala 30. K lemu bi še pripomnili, da so se vsled pregrupacije občin priklopili k našemu srezu župni urad Šmarjeta, del župnije St. Ru-pert iz sreza Krško. Iz okraja je odpadla župnija Stari log. Pred pregrupacijo je imel okraj 50.407 prebivalcev, sedai iih ima 51.611 Kako je škof Slomšek birmance м/1«(л<1л«Л S|)ominou 95 letne Korošice Neže Rauc nagovora v lešah pri Pret,aliah Leže pri Prevaijah, 10. aprila V pri jazni vasi Leše živi vdova Neža Rane, ki ima na svojem hrbtu žc 05 let. Dolgo sem nameraval jo obiskati. Pravijo, da kaj nerada kaj o svojem življenju in o svoji starosti pove. Pa sent vendarle šel. Njena koča sloji na levi strani eeete, ki vodi k cerkvi. Ravno .je prišla iz hleva. sDober dan, tnali! Kaj pa delate?« sem jo nagovoril, »lih kozo sem krmila, ker je že malce čas«, mi je veselo odgovorila. »No po kaj si pa ti prišel, ko te že dolgo nisem videla?« »Vam bom kar povedal. Gospodje v Ljubljani bi o vašem življenju radi kaj vedeli, zato vas bom v časopis dal, da ne bodo Kranjci rekli, da imajo samo na Kranjskem stare ljudi, Korošci pa nc.t »Л tako je tu reč? Pa bo dolga spoved!« »Rojena sem bila dne I. jan. 1840 na Mali Kopi nu Pohorju, krščena pa v Starem trgu pri Slovcnjgradcn. Vsa svoja mlada leta sem služila. Oblečeni smo bili čisto drugače, hodili smo v lesenih eokljah leto in dan. Ko sem šc mlada bila, mi je pravil star možak, ko bo kmetsko ljudstvo hodilo oblečeno, kakor sedaj mestna gospoda in ko bo kmet jedel kavo, ter ko se bodo ljudje po zraku vozili, da bodo takrat hudi, hudi časi. Ali sc ni zgodilo tako? Včasih je imel kmetski človek obleko i/ domačega platnu, gumbe si je napravil sam iz lesa, pa coklje na noge, jedel pa to, kar mu je na domači grudi /raslo. A bili no dobri časi. Birmami sem bila I. 1849 v Sloven.jgradcu. Birtnali so me Anton Martin Slomšek. Bili so prijazen škoL Ko je bila birma končana, so rekli škof: »Zdaj pa le idite i/, cerkve, a čez cBumuUe učaX& zMojifja! Pred vsako jedjo, zlasti pa pred kosilom in večerjo malo časa pridite zopet nazaj, bom vuni pa en kratek nauk napravil.« Ko pridemo nazaj, so nuni škof Slomšek ta-le nauk napravili, ki ga šc dobro vem, tako kol bi to včeraj bilo. Rekli so: »Zdaj ko ste zakrament sv. birme prejeli, morate biti hvaležni predvsem Bogu, pa tudi botrom. Vi botri pa morate za svoje birmance tudi lepo skrbeli. Ako birmaneu starši umrjejo, so botri dolžni skrbeti /a dušni in telesni blagor svojih birmancev. Zdaj jih pa, botri, pcliite svoje birmance lepo iz cerkve, pa jim tudi kupite breskve, oranže, fige in druge take reči, pa tudi krajcer dajte otrokom, da bodo pridni, in da na svoje botre ne bodo pozabili.« Bil je zlati nauk škofa Slomška. Na Leše sem prišla letu 1871 ter sem delala tri Igla v jami. Tedaj so še tudi ženske delale v jami. Cerkev sv. Križ. nad Dravogradom so zidali leta 1874, u so jo podrli, ter začeli šc enkrat znova. Tu na Lešah sem služila tudi pri oskrbnikih, nakar sem sc oniožila z Jožefom Iinunom, pu ga je leta 1886, ravno 29. aprila, v jami ubilo in ga grdo razmesarilo. Leta 1885 je strelu udaril« v leško cerkev sv. Bolfcnka. Sem še pomagala vodo nositi, da smo jo potem šc deloma |K)gusili. Vdova sem bila 10 let, nakar sem se zopet omožila /. Jakolnmi Rauc, ki mi je pu že čez eno leto in mesec dni umrl. S prvim možem sem imela 4 otroke, same lan te, ki pn so že vsi umrli, v drugem /uknnu nu ni bilo otrok. Letu 1889 jc že sneg padel o sv. Lukežu, tako du sem morala korenje izpod snega piputi, iu tisto leto sploh ni več skopnel. Povodnji kakršne so sedaj, včasih ni bilo, le snegu jc padlo vedno dosti. Ko mi je bilo 18 let, sem prvič jedla kavo, pa šc ni biia tako dobra kakor pa krompirjeva juha. Ko sem na Leše prišla, je delalo v rudniku 1800 ljudi in vsi so dobro zaslužili. Pomnim tudi, ko so I__čiIti gradili železnico, so jedli samo polento, zato smo jim pravili, du so »po-lentarji«. In ko je prvi vlak peljal, smo rekli, da se »hudi« pelje. »Koliko pa imate pokojnine?« |a, samo 100 Din na mesec in v resnici zelo slabo živim, davka pa plačam letno 50 Din. Moram še za polje plačati in bajtico sama popravljati. Bi mi pač lahko davek odpisali. V cerkev rada hodim, vid itn • šc prav dobro, še si sama šivam in tudi nit vtaknem v šivanko, perem si tudi sama. Berem pa le bol j debelo tiskano, ker nisem hodila v šolo. ko jih še ni bilo toliko ko sedaj. Le zadnja leta bolj slabo slišim Grdo pošast kri/o« bi pa jaz tako rešila: Kdor ima preveč, naj da tistemu, ki iin« premalo. Ako dolgo kaj v košu ne nosim, me začne kar hrbet srbeti. Ko je še bil premog, sem še vedno nesla poln koš premoga. Na sliki vidimo Nežo Raubc, ki je v 95. letu, čilo, zdravo in ve.selo pred njeno bajtico v cokljah. Čepruv je majhne postave, pa jc pridna ko mravlja, vrhulega ima p« i/boren spomin. V bajtici vlada red in snaga, ter je lahko marsikateremu mlademu dekletu današnjega sveta za vzgled. — Bog ji daj dočakali 100 let! Iienje brezposelnosti. Treba je, da končno od | teorij in lepih besed preidemo na praktično delo i in izvaiamo socijalnost z dejanji. S samim ponižujočim razdeljevanjem nezadostnih podpor in mi- j loščin ne bomo odpravili ali zajezili zla, ki ogroža danes posredno tai neposredno že slehernega. Nalogo, ustvariti tako organizacijo, si ie stavilo društvo »Delo in eksistenca«, in zato naj društvu pristopajo nezaposleni brez razlike stanu ali spola, pa tudi vsi, ki čutijo socijalno in jim hočejo pomagati v borbi za temeljno pravico slehernega človeka do dela in eksistence. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 31 od 18 t. m. je objavljen »Pi ■avilnik o opravljanju pregledov zadrug (zvez) in o skladu za opravljanje pregledov«, dalje »Objava k čl. 51 zak. o taksah glede listin, na katere ni prilepljena taksa ali nc zadostna taksa«, »Izjava Poljske o vlogi Rdečega križa v vojnem času«, »Izjava Španije o vlogi španskega Rdečega križa ekladno s čl. 20 konvencije o izbolišanju usode ra-nejncev in bolnikov v vojskah za vojne«, »Ratifikacija mednar. radiotelegrafske konvencije — po 1'ranciji, Ekvatorialni in Zapadni francoski Afriki, Indokini in Madagaskarju«, »Ratifikacija konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil — po Holandski«, »Razglas o prepovedi nasadov, zgradb itd. okrog zrakoplovn h pristanišč« in »Objave banske uprave s pobiranjem občinske trošarine v letu 1934«. PALMAOKMA GUMIJASTO USNJE ZELO TRPEŽNO P0CEN I. kozarec rogaške slatine, ki /.boljša tek, gasi žejo in utrja zdravje! Dobra je, okusna in poceui. Kaj pravite ? Resnično — špijonlcu Mulo Hliri so ustrelili, eesarjeviča Rudolfa, so v Maycrlingu na nekakšen način spravili na oni svet (če se ni sam?), vedno jc bilo dovolj snovi, du sta mogla slovenska dnevnika »Slovenski Narod in »Jutro« sproti servirati svojim bravccm dovolj sveie snovi, Najbrže je bil v teh dveh časopisih naštet vsak trak, ki ga jo lepa. Mata tiari nosila na sebi, smrt eesarjeviča Rudolfa pa jc »Slovenski Narod■ ie tako temeljito preiskul, da res ne vemo, kako je prav za pruv bilo. Vedno se najde ta ali ona »zadnja« priča viaperlin-ike tragedije. Sem in tja je najbrže koga o naši deželi že, skrbelo, kaj bo potem, ko se bodo ljudje naveličali brati vedno eno in isto o Mati H ari in Rudolfu, toda sreča je »Slovenskemu Narodu< mila. Prinesla je Slavijskega blaženega spomina in dolge kolone tega lista imajo sedaj dovolj snovi, da se morejo napolnili. 2e dva meseca sproti daje nesrečni Stavijski vsak dan »Narodu pol metra dolgo povest o vseli mogočih lumparijuh. ki jih jc zakrivil. (Ako bi Stavijski vedet, kako ga bo Narod* na dolgo in široko opisoval ter popisni vsnk kozarec konjaka, ki ga je spil, kdo ve, morda bi sc bil premislil početi take lumparije, kakor jih je.) Slava, ki jo žanjela, Stavijski in »Nvrod<, pa očitno ni dala spati mlajšemu bratcu »Naroda*, »Jutru*. Včeraj jc tudi »Jutro« pričelo priobčevat.i dolgo klobaso o S/avijskem. Hodimo potrpežljivi in ne preveč radovedni ler počakajmo, kaj še pride. Le kateri obeh listov je bolje poučen o Stavijskem? Kateri ima boljše zveze in boljše informacijske vire? Ne bodimo tudi radovedni, zakaj tako dolge klobase o Stavijskem? Saj vemo. du niti »Narod niti •Jutro ne bosta božala Slavijskega z rožicami ler mu bosln že pokazala, knkor zasluži! Samo Stavijski ni en sum, ni bil prvi in nc zadnji. Tudi pri nas smo imeli nekaj Starijskičev, čeprav dosti manjših, knkor je bil pravi, veliki francoski Stavijski. Ko bodo hravci brali o Stavijskem, bodo pozabili na Stavijskiče. Tulca pozaba namreč pride bravcu kar sama od sebe. — Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnesti izboljšuje naravne »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca ra črevesa in traino pospeši prebavo. Koledar aprila: Leon Osebne vesti Četrtek, H), aprila: Leon IX., papež; Konrad. = Župnijski izpit je napravil v Mariboru g1. Anton Boštele, kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Napredovali so šlevši od 17. deccmbra 1932 v čin rezervnega poročnika pehotni podporočniki Danilo Kante, Karol Pirnat, Viktor Ilerc, Ljudevit Luckarsa, Franjo Krajčcvič in Franc Strukel, dalje topniška podporočnika Branko Novak in Ivan Burja ter zrakoplovni podporočnik Rudolf Intihar. Novi grobovi -f- V uršulinskcm samostanu v Ljubljani jc umrla nu praznik varstva sv. Jožefa ob tri četrt na 1 popoldne M. Marija II u do ver ni k iz znane muziknlič"ne Hudovernikove rodbine iz Radovljice. Blaga pokojnicu je bila v 76. letu starosti in v 52. letu redovnih obljub. Naj se raduje v Bogu, ki nitt je s toliko zvestobo služila! Pogreb bo v petek, 20. aprila ob 2 popoldne. + V Ljubljani je umrla gospa Helena Zaplotnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše sožalje! -f V Litiji je umrl po daljšem bolehanju g. Ivan Novak, železniški upokojenec, star 61 let. Vsled svojega mirnega in vedrega značaja je bil splošno priljubljen. Ob obilni udeležbi Litjanov je bil v torek popoldne pokopan na litijskem pokopališču. Žalujočim naše tso-žalje! Njemu pa naj sveti večna luč! Ostale vesti — Zgradba katoliške ccrkve v Vrbasu, V Vr- basu je število katoličanov tako narastlo, da je tamkajšnja katoliška cerkcv postala premajhna. Ker jc cerkvena občina siromašna, ne more sama zgraditi nove cerkve. Sedaj je škof Budanovič sporočil cerkveni občini, da bo iz svojih sredstev zgradil katoliško cerkcv v Vrbasu, Cerkvena občina se je obrnila na politično občino, da ji da na razpolago potrebno stavbišče. —■ Slovenska šola v Sarajevu. Številna kolonija Slovenccv, ki jih jc v Sarajevu okrog 2000, bo letos otvorila ljudsko šolo za otTokc sarajevskih Slovencev. — Najstarejše gasilno društvo v državi. Va-raždinsko gasilno društvo bo letos praznovalo svojo 70 letnico. Društvo jc najstarejše ne samo na Hrvatskem in v Jugoslaviji, marveč na vsem Balkanu. Proslava se bo vršila 14. in 15. julija. Mar-šalat dvora je sporočil društvu, da je pokroviteljstvo nad proslavo prevzel Nj. Vis. princ Toinislnv. Sodeč po pripravah, bo ta proslava ena najlepših v zgodovini gasilstva. — Učiteljsko društvo Mežiške doline jc imelo 14. aprila svoje redno zborovanje. Med drugim je bilo na dnevnem redu tudi predavanje šol. upravitelja Kotnika Zorka, ki je predaval o pouku slovenščine v naših šolah. Po refaratu se je razvila prav živahna debata. G. nadzornik Močnik pa je podal učitelistvu nekaj praktičnih nasvetov za snujočo se razstavo šolskih vrtov, ki se bo vršila oktobra na Prevaliah. — Organizacija nezaposlenih in duševnih delavcev ie danes brez dvoma važna, kajti le močna organizacija more kaj uspešnega doseči za omi- — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: \dam, Die wahrc Frommig-keit. Propovcdi. 110 strani. Nevez. 40 Din Adam, Das Wescn des Katholizlsinus, 295 slrani. Vezano 136 Din. Amstad, Um die Seclc des Kiades. t-10 strani. Vezano 60 Din. Frči, Um die Scelc des Kindes. Praktična navodila za vzgojo otrok. 76 strani. Nevezano 30 Din. Hanss, Zu mcinem Jesus lass mich geh"n! Pripomoček za katehete in vzpodbuda prvoobhajancem. 160 strani. Vezano 57 Din. Konn, Die Maienkonigin im Lichte der Heiligen Schritt. 31 svetopisemskih beril za majnik. 144 str. Nevezano 15 Din. Schreiber, Fiihrer durch das Kir-chenjahr. 382 slrani. Vezano 136 Din. Wagner, Christusjugend. UL zvezek. Heilige Magdlein. 97 strani. Nevezano 28 Din. Will, Handbuch der ka-tholischen Aktion. 137 strani. Nevezano 60 Din. — Bolečine in tiščanje v želodca, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. — Svojo hišo je zažgal. V Lomašu pri Belo-varju je zgorela hiša Mitra Barakoviča. Ker jc bila streha slamnata, jc bila hiša naenkrat vsa v plamenih. Škoda zuaša 22.000 Din. Oblasti so sumile, da je hišo zažgal sam lastnik in so takoj uvedla preiskavo, ki je ugolovila, da je bila hiša zavarovana in v zelo slabem stanju, tako da jc grozila nevarnost, da se podre. Poleg tega jc bil lastnik pre-zadolžen. Neka priča jc v preiskavi izjavila, da jo Trdos'avost In lenoba sta dve slabi svoistvl. Mnogo bi se dalo popraviti, če ljudje ne bi bili leni in trdogiavi. Tudi Vi sto taki! Vi dobro veste, da jo Itadenska slatina izvanredna pijača in zdravilna, da leči mnogo bolezni, dokler niso zastarelo, pa vendar še do danes niste posluti Vašega naslovu da bi Vam mogli poslati cenik za dobavo slatine, obširno brošuro o njej in kopališki prospekt. Vse to dobite brezplačno. Ne bodite apatični in še danes pišite na naslov: Kopališče in zdravilišče Slatina Radenci, Slovenija. jc BaTakovič nagovarjal, naj reče, da je neka neznana oseba podtaknila ogenj. Na podlagi teh ugotovitev so Barakoviča zaprli, — še 12 dni, pa gremo pii rogaško slatino k izviru — v Rogaško Slatino, kjer velja v času od I. maja do 15. junija popolna 20dnevna oskrba Din 1000 iu Din I2IX>. Prospekte in cenik dobite pri upravi zdravilišča ali pri cPutuikuc. — Smrtna nesreča lovca. Janko Šokič iz Fočc je šel na lov. Med potjo sc mu jc puška zapletla v grmovje in sc sprožila. Strel je zadel Šokiča v srce in jc obležal mrtev. — Mož ubit, žena znorela. V Foči jc neki Jovi Arscnič v svoji hiši zaklal Milorada Blagojcviča. Ko je Miloradova žena zvedela, kaj se jc zgodilo z njenim možem, se ie onesveslila. Šele čez tri dni se je zbudila, vendar pa se ji jc omračil um. — Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec notranje žleze in čiščenje krvi ic veudar najboliša naša Radenska slatina Zahtevajte vedno in izrcc-no le Radensko slatino — Nadzornik državnega posestva Belje umor jen. Na pristavi Sutaraš pri Belem Manastiru j« bil umorjen nadzornik državnega posestva Bcljc, Dušan Miodragovič. Pretekli ponedeljek okrog 23 so šli nameščenci posestva pogledat živino v staje, pri tem pa so na nekem dvorišču našli mrtvega Dušana Miodragoviča. Takoj so obvestili orožniško postajo. Zdravnik je ugotovil, da jc bil Dušan zaklan z nožem. Morilca še niso našli. Miodragovič je bil star 40 let in je bil žc več let na Belju. Bil jc miren in dober mož. — 25 steklenic rogaške slatine je zadel pri srečkunju / voznimi listki električne cestne železnice Krmelj Ciril, trgovec, Dravlje (29. — Pri boleznih srrn in poapnenju žil, nagnjenosti b krvavitvam ln napadih kapi zasigura »Fran/ Josetova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Liti ia V zadevi organista sc je naše včerajšnje poročilo v toliko zakasnilo, da je medtem občinska uprava od cerkvcne oblasti imenovanega organista vpoklicala v službo, lako da jc organist g. Stanko Ivanič že v nedeljo nastopil službo organista, ki je zvezana z opravki občinskega sluge. Od občine bo prejemal mesečno 800 Din, od cerkve pa 200 Din. V nedeljo smo čuli zato tudi že pri obeh sv. mašah lepo ccrkveno pelje, spremljano z orgijami. — Za vaje novega cerkvenega zbora je litijska občina dala na razpolago sobo v občinski hiši. Osebne vesti. Za podnačelnika na okrajnem glavarstvu je napredoval okrajni pristav g. Vinko Vidmar. Na litijski davčni upravi je napredoval za davkarja g. Josip Vajdelič. Naše dijaštvo Akademska kongregacijo Marijinega Oznanjenja ima danes, dne tO. t. m. svoj redni cerkveni seslancK v hišni kapeli on. frančiškanov točno »b 20. Pridite točno in pol-noštcvilno! Spoct Hermes: Celje V nedeljo dne 22. t. m. v Ljubljani Kot nadaljevanje podzveznega spomladanskega prvenstva nastopita v nedeljo v Ljubljani gornja kluba. Moštvo »Celja«, ki smo ga že prejšnjo nedeljo videli v Ljubljani, se je pokazalo kot livaževanja vreden nasprotnik. Tudi rezultat prejšnje nedelje 5:2 dovolj nazorno kaže, da je moštvo lit in v dobri formi. O moštvu Hermesa« trenotno, predvsem sodeč po njegovih zadnjih dokaj nesrečnih rezultatih, tega ne moremo trditi. Naloga Ilerinežauov torej jc, da nam zopet enkrat zaigrajo tako, kot smo jih bili šc do nedavno vajeni videti. In ker nastopijo llerme-žani v nedeljo po dolgem presledku zopet enkrat s kompletno svojo prvo garnituro, je to več kot garancija, da bo tekma zopet na višini. Javen športni tečaj v zimskem kopališču Ilirije Z ozirom na bližajočo se plavalno sezono priredi SK Ilirija v svojem zimskem kopališču javen športni tečaj, v katerem se bo poučeval cravvl za začetnike in za izvežbane plavače. tečaj je namenjen odraslim damam in gospodom, ki se želijo izpopolniti v plavalnem športu. Poleg plavanja sc bo poučevala tudi moderna gimnastika po sistemih berlinske visoke šole za telesno kulturo. Nadaljevalni tečaj, ki je namenjen lanskim udeležencem, se prične v petek 20. t. m. in se bo vršil redno ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Začetniški tečaj se bo vršil ob sredah in sobotah ob isti uri. Vsakokratna vstopnina znaša 10 dinarjev. Prijaviti se jc pismeno na SK Ilirijo, ali pa ustmeno na licu mesla, Informacije se dobijo ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah od t5 do 17 v zimskem kopališču. Nov športni list »Olimpijski spori«. Prejeli emo na vpogled prvo številko novega športnega mesečnika »Olimpijski šport«, katerega izdaja Jugoslovanska Iahkoatletska zveza v Zagrebu. Novi lisi je po večini strokovne narave, kar se vidi žc iz j vsebine prve številke. — Prva številka »Olimpijskega športa« prinaša poziv predsednika Veljka Ugriniča pod naslovom »Na balkanske igre«, ki se bodo vršile letos v Zagrebu; dalje informativno-tehnični članek o teku od M. Dobrina z nekoliko prav dobrimi skicami in slikami. V organizacijskem pogledu prinaša »Olimpijski šport ■ članek o obvezni telesni vzgoji mladine od istega pisca, v katerem se peča z važnim vprašanjem učiteljev in igrišč. Poleg tega je še nekaj drugih zanimivih stvari. t »Olimpijski spori« je športni list, ki more vsakega aktivnega športnika zadovoljiti, osobito pa one, ki se hočejo strokovno izpopolnili. V tem pogledu spopolnjuje 'Olimpijski šport v naši športni literaturi precejšnjo vrzci ter ga moremo vsako- mur pripoiočati. »Olimpijski šport« sc naroča v Za grebu, Draškovičeva 23-III. Stane 20 Din za pol in 36 Din za celo leto. Čekovni račun št. 38.716. Dobiva se tudi v športnih trgovinah v Ljubljani po 4 Din za en izvod. Odlior sodnikov JLAZa. Ljubljana. Odborov o seja se bo vršila v petek, dne 20. I. ln. ob 20 v restavraciji SI n ln ič. /.a propagandni omejeni lahko atletski uiccting t a povabljene, ki ga priredi ASK Primorje na ovojem igrišču. Ivr.šrva e., v soboto, dne 21. in v nedeljo, dne 22. t. ni. s pričetkoin prvi dan ob П.30 drugi dan ob l\ se določa naslednja jurija: gg. dr. Kubelj, (inidovee, Cck Sancin Savo, Karba, Griinfeld. geotn. fernc. Uradne, Me-gušar, Luin, dr. Alujevič. Miliel, Polokar, Kos. Keruinv-ner. Naprošajo se gg. sodniki, da borln na igrišču v-.tko-krat najpozneje pol ure pred pričctkom tekmovanja. SK KOROTAN (I.jnbljann). Danes ob JI) redna pred kavarno EJuiouo tekmovalci, ki so si priborili državno prvenstvo v lotile tenisu. SK IIJRIJA (smučarsko sekcija). Strogo obve/eri sestanek celokupnega članstva bo drevi ob pol 19 na tribuni nogometnega igrišča. Ob vsakem vremenu! SK ILIRIJA (lalikoalletska sekcija). I rcniugi na igrišču sc vršijo ob torkih, četrtkih in sobotah od |s dalje. Razpored treningov je objavljen na deski v garderobi. Sestanek celokupnega članstva sekcije tio v potu ■ deljek, dne 25. I. m. ob IS.1(1 ita tribuni liogomeinega igrišča. Drevi naj pridejo na trening tudi gg.. prof Ste pišnik, Dergatie, žabjek. Rotar. /.upati, Oluerza. ASK PRIMOKjK (lahkoaltetika sekcija). Redni i>• uingi se \ ršc vsaki ponedeljek, sredo, četrtek in sobotn ol> Hi naprej. Obvezni so /lasti zn naslednje atlete: /org.-t Iv in /gur. Žemljic, \Voibl, Vablar, I ršar, Seliadp. Atok. Slantič, Stolfa. Srtikar I'". In I., Skcl J. in R.. Sku-sek. Slanuta, Serfle, SkrbinSek .Svctnia, Silnoni-ek, s\elr Itaič, D. in M.. Riluiikar R.. Putiuja. IVIrnvič I. ni J. Prof. Potkovšck, Perpnr, Polič. Prosen Marjan. Ranner. Ora/ern. Oitabnik. Orožen. Orehovec k . Ogrin Medica. Murck Lukcž, lavčar, Korče. Krevs, Kovaeič, Kermav-ner, knrb.i. Kramer. |c/ Frane iu Alojz, tue V., (.rnd. Grabeč. Gombuč. Gvardljančlf, l.ašperšič rakin, čebuli Černelič, Cepin, Corkvcuik. ( erar, ('impe.rnnin, ( surda ("aleari. Rcrtoncelj S. in P.. Kranjec. Jurkas Hočevar Kranc, Pajnn, Kruuko, Camernik. Cernigoj. Ceučič, Cvahle Rnumkirrnner. I£ci, Za^c Anton Zdešar, /emtjak, Vitli. Krik. Urack. Tomšič, tajnik. Tattčar Tiatenšek, Steiubul. Šinkovce, šiubert, Skrabur. Stulec. Skeleli. Kotnimi Porine, Pcterin, Počkaj, Pogačnik lože in tonu. PodluniVI.. Pečenko, Roris Godunov. dr Omladič, Majnik. Mahorču Medved Mara/. I evart. Lučovnik. kranjc Peter, kuibo-Kosič, Kosi, Kobal. Kinkcl. Krušnvee. lorda. Prireditve klnbovc: 21. in 22. I. in., r>. in b. li r 4. iu 10. maja kakor ludi državno prvenstvo moštev Jfi. in 27. inaja. ao pred vratmi. Zalo vsi redno in ločno na treningel SK Istra. Icžicii. Na rednem letnem občnem /born v nedeljo so bili izvoljeni v upravni odbor kot predsednik Oblak Franc, podpredsednik sluhee Mirko, tajnik Me/.an Franc, blugajnik Sme.rajc Janko, gospodar !'•«»' Vit (em in kot odborniki Ivan Snnf, Pnnčnr Stane in Po-sinek I otip. Revizijski odbor: Dejan Slavko, Kovačič .Viko. sitierer Igo. V razsodišče pn: Pavlic Karel. Lcbar Danilo in Dežnn Josip. Novemu odboru želimo vso srečo in uspeli ua njegovem delovanju. — (Nogometna seketja.l Done« ob trlčetrl nn H sestanek celokupnega člauslfa pred gostilno Smernic, t.ubič, Goriušck, llergnnc - gotove stulicc naj obvesti Kranjca. Poravnajte članarino en tne-scc a (iri I. SSK MARATON, Maribor. Opozarjajo «<• rsi kliilu in tekmovalci, tla se /nčite mceling SSK Miituvuiui ločno olt 'i na I.ivntli. Je to »posiovilnot tekmovanje obeh mali'1, atletov CrmovSeka in 1'ikc, ki odhajata k rojakom. Berlin - Rio de Janeiro — nonstop! Letalo na paro - Gnalo ga bo plinsko olje buje kri, bi lahko napravili sedem srednje-velikih žeblje v; iz fosforja okoli 800.00(1 vžigalic; s tem fosforjem bi lahko zastrupili tudi 500 ljudi. Mast lahko porabimo za 60 sveč. V človeškem telesu je 20 kavnih žlic soli. Največ pa je vode in sicer okoli 40 kg, to je približno 53% skupne teže. * Množina krvi v našem telesu predstavlja 7 % vse naše teže. a V zadnjem času so se oglasili nekateri zdravniki, ki trde, da se z uživanjem hrane, ki ne vsebuje mnogo beljakovin, lahko borimo proti izpadanju zob in las. Povsem tem bi ne smeli jesti mnogo mesa, jajc, mleka, sira, kruha in močnntih jedi, pač pa le sadje, zelenjavo, zelje, repo, sladkor, med, mast, olje, maslo, jetra. 84 let s srčno napako! Srčno napako srečamo prav pogosto. Mnogo je tudi ljudi, ki so na srcu bolni, a si to bolezen preveč jemljejo k srcu in se brez potrebe razburjajo. Znano je, da zelo pogosto ljudje s srčno napako učakajo tudi najvišjo starost; posebno napaka pri srčnih zaklopnicah ni tako nevarna, kakor si mnogi mislijo. Tako pripoveduje neki specialist za srčne bolezni o primeru, ki je dokaj poučljiv: »Od časa do časa me obišče neki star gospod, ki je dočakal že 84. leto. Leta 1868 je prof. dr. Bamberger, eden največjih klini-kov na dunajski medicinski fakulteti, ugotovil pri njem srčno napako, srčne zaklopke niso delovale pravilno. Priporočil je bolniku, naj v svojem poklicu preveč ne dela, naj ne izrablja svojih sil do skrajnosti, naj ne kadi, naj nc pije alkohola itd. Ta gospod sc je po teh nasvetih tudi ravnal. Svoje zdravnike je moral pogosto menjati, kor je vsak umrl pred njim! Zo več let prihaja k meni v posvete. Njegova srčna napaka je danes po tridesetih letih — zdravnik je to pisal v svoji knjigi okoli leta 1900 — prav takšna kakor takrat. Z mano prav za prav ta bolnik ni zadovoljen. On je namreč načelen nasprotnik dvigala, in če hoče priti k meni, se mora peljati z dvigalom; sicer toži, da sedaj ne hodi po stopnicah z isto lahkoto kakor nekdaj, toda pri 84. letu še hoče peš v tretje nadstropje!« Goethe je za časa studiranja v Lipskem lako hudo knšljal, dn se mu jo včasih vlila kri. Zdravniki so mu svetovali, naj menja zrak In preselil se je v Strasbourg. Kljub vsemu je učakal 82 let. 800.000 vžigalic iz človeškega telesa V zadnjem času so vnovič preiskali sestavine človeškega telesa in prišli do zanimivih zakljnčkov. Kisik in dušik, ki ga vsebuje človeško tolo, bi lahko napolnil balon, ki bi lahko nosil enega človeka. Ogljik v človeškem telesu tehta okoil 10 kg in če ga izpremenimo v grafit, lahko napravimo iz njega 65 svinčnikov. Iz železa, ki ga vse- Bodoča kardinala Dr. Bares, škof v Berlinu, in državni podtajnik v vatikanski državni pi sarni Pizzardo se imenujeta kot bo doča kardinala. V Budimpešti sta se pri med arodnih tekmah amaterjev v boksu izkazala ti di Nemec X;'stner, ki je zrnata v lahki teži, in Madjar Szigeti ki je zmagal v srednji teži. Nekaj za tvo'e telo Hitlerjeva Nemčija -mravljišče Rektor monakovske univerze je otvoril po veliki noči novi poletni semester s predavanjem o »Državi v mravljišču« kot zgledu za človeštvo. Mravljišče pomeni idealno državo, kjer imajo vsi prebivalci od kraljice do vojakov in delavcev svojo področje. Sleherni posameznik je primoran delati za skupnost, ker ima slabo razvito živčevje in ni v stanju postati sebičen. Vodi ga samo nagon, ki pa se ozira samo na splošni blagor. Delovno prebivalstvo se tudi ne more množiti, ne pozna družinskega življenja in misli samo na državo. Lahko bi mislili, da ne pozna mravljišče nikakih ovir pri uresničenju začrtanega cilja. Toda obstojijo zunanje zapreke. To so tuje mravlje, ki prihajajo motit delavce in vojake. Zato gospodarji neusmiljeno pomorijo nadležne tujce. Rektor je našel popolno sličnost med mravljiščem in Hitlerjevo Nemčijo, ki na isti način zatira osebno sebičnost in nezaželjene izvenarijske goste... in ne zaradi profesorskih stolic, kaj? Pač značilen primer, kako se znanost vdaja politiki, seveda samo zaradi skupnosti Za vročino - hladno V zadnjem času je tudi pri nas pritisnila poštena vročina, ki smo se je po dolgi zimi prav razveselili. Tega veselega presenečenja nismo bili deležni samo mi. Tako n. pr. poročajo iz Prage, da je bilo v ponedeljek v Pragi 25.7, iz Pariza zopet pišejo, da je bilo tam 24, v Londonu 23.8 stopenj, v Berlinu je dosegel toplomer celo 27.5 stopenj. Nastopili so tropični tokovi in istočasno se je nebo razvedrilo. Odtod prijetna toplota, ki pa ne bo trajala dolgo. Prof. Schmidtu gre na bolje Iz Moskve poročajo, da bo prof. Schmidt po vsej verjetnosti ozdravel. Zdravi se v bolnišnici v Nome na Aljaski. Več dni je imel 40 stopenj mrzlice, v ponedeljek pa je mrzlica padla na 38 stopenj. Od Tilmenta do Snežnika Rezultat: „vsi za fašizem" O »volitvah« v Italiji, še posebno v Julijski Krajini, prihajajo še vedno kaj zanimiva poročila, ki kažejo v pravi luči to »ljudsko glasovanje« ali plebiscit. V Idriji je vsak paznik zbral svoje rudarje v rudniku in jih nato odpeljal na volišče »korpo-rativno«, da tako javno izpričajo svoje navdušenje za fašizem in za Italijo. V rudnik so morali seveda priti vsi rudarji. Treba je bilo tudi poskrbeti za kontrolo, ali so vsi rudarji res volili, in se prepričati, ali so volili za ali proti. Zato so pazniki naročili rudarjem, da morajo prinesti z volišča glasovnico z »Ne«, medtem ko morajo glasovnico z »Da« izročiti predsedniku volivne komisije. No, nesreča je hotela, da so nekateri rudarji po pomoti prinesli nazaj glasovnice z »Da«, ker so naročilo slabo razumeli. K sreči ni bilo zaradi tega nikakega incidenta in volivni rezultat je kl.iub temu izkazoval »vsi za fašizem«. — Drugi meščani so opazili na glasovnicah tako mimogrede, da je pečat volivne komisije na glasovnicah z »Da« pritisnjen v desni kot, na glasovnicah z »Ne« v levi kot. Tako je volivna komisija takoj vedela, za koga je volivec glasoval, čeprav je bila glasovnica v predpisanem zavitku. Slana je napravila veliko škodo _ na Goriškem. Z Vipavskega poročajo, da je uničila vse breskve in poškodovala tudi drugo sadje. Tudi krompir je nekoliko prizadet. Nova zgodovina tržaškega pristanišča, Stabilimento tipografico Nazionale je izdal knjigo »II porto di Trieste da 1700 in poi« (Tržaško pristanišče po 1. 1700). Izšla je pod psevdonimom Marina Alga. V knjigi je predvsem popisana zgodovina pristaniških naprav, pomolov, svetilnikov, ladjedelnic itd. Redukcije v Idriji. Za junij napovedujejo nove redukcije v idrijskem rudniku. Danes dela v rudniku še okoli 700 rudarjev in uradnikov, nekdaj je delalo 1200 ljudi. V zadnjem času je bilo odpuščenih 150 rudarjev. Poročenim rudarjem, ki so bili odpuščeni, gredo toliko na roko, da jim delijo v nujni potrebi brezplačno kosilo. Barvni zvočni lilm! Filmski režiser Karel Lamač je te dni javil vsemu svetu, da se mu je po dolgem in vztrajnem delu posrečilo izumiti barvni zvočni film. Njegova iznajdba ne sloni nn dosedanjem kemičnem postopanju, kakor ga zahteva barvno fotografiranje, temveč pri njej pridejo v poštev samo optični zakoni, ki se uveljavljajo že pri zvočnem filmu. Lamač bo v najkrajšem času nastopil s takšnim barvnim filmom. Lamač trdi. da ..e treba bnrve razkrojiti na temeljne žarke in šele te je treba fotografirati. To ravnanje je deloma podobno snimanju zvočnega filma. Boks za zabavo Žrtve silne katastrofe v norveškem fjordu so prepeljali s čolni na ladjo, ki je potem peljala nesrečne Norvežane do pokopališča. Kakor je našim bralcem že znano, se je v fjord zrušila skala in morje je poplavilo vas Tafjord. Von Papena niso v Vatikanu sprejeti? Nekateri listi poročajo, da se je von Pa-pon za časa svojega bivanja v Rimu razgovarjal z g. Mussolinijem. Dolgo sta razpravljala, toda do praktičnih zaključkov nista prišla. Pravijo, da bi bil von Papen rad govoril tudi v Vatikanu; vendar jc državni tajnik kardinal Pacelli na zadevno tipanje g. Papena odgovoril nlkalno. Američan John Lyman je, prav tako kakor niegov LcV ga je Ugriznil rojak Torrence, vrgei kroglo 16.30 m daleč. To do- ' ,, . ,. . . , r, , , • , . . . .„ , . . ,. V nedelio >e v cirkusu »Bonelo« lev ugnznd kazuje, da so Američani izvrstno pripravljeni na krotilca Antona Kratochvila. Krotilca jc zgrabil o limonado. za vrat. Tako poročajo češki listi. Prav za prav bi motor na paro ne smel biti takšna senzacija; saj so se v zadnjem času pojavili žc motorji na paro za avtomobile. Le zgraditi motor na paro, ki bi lahko gnal letalo, je še vedno nekaj izrednega. Tako poročajo nemški listi o iznajdbi inž. Hiittnerja, ravnatelja velike elektrarne v Klingenbergu, ki dobavlja elektriko za- padnemu delu Berlina. Parni stroj z betom je za letala preneokreten, prav tako ni bila doslej uporabna parna turbina zn letala, ker potrebuje za proizvajanje pare poseben kotel. Inž. Hiittiier je zdaj sestavil vrtilni kotel, ki se je stopil s turbino v celoto. Turbina in kotel se vrtita, goni ju para v nasprotni smeri, iti sicer deluje para tako, kakor n. pr. voda pri vodnih turbinah. Inž. Hiittiier ni doslej še javno preizkusil svoje iznajdbe na letalu; berlinski listi kljub temu zatrjujejo, da ustreza njegova iznajdba glede teže in proizvajanja energije zahtevani letala. Še več, inž. Hiittner je prepričan, da bo s pomočjo njegove iznajdbe mogoče zgraditi ogromna prevozna letala. Svoje domneve je podkrepil z natančnimi računi. Njegove napovedi prekašajo vprav fantastične načrte. Po njegovih računih bi veliko letalo lahko nosilo s seboj motor na turbino, ki bi proizvajal 2500 HP. Takšno letalo bi bilo dolgo 21 m, njegova krila pa bi merila skupno 35 m. Gnala bi ga dva vijaka, en vijak bi za tako ogromno težo ne zadostoval. Kotel bi kurili s plinskim oljem. Takšno letalo bi lahko vozilo s hitrostjo 380 km na uro. Dvignilo bi se lahko tudi 13.000 metrov visoko. V višini 900 m bi doseglo najvišjo hitrost in sicer 430 km. Zdaj pride še najvažnejša posebnost tega letala: letelo bi namreč lahko silne daljave, lic da bi mu bilo treba pristati. Tako bi lahko letelo iz Nemčije naravnost na Japonsko, ali pa v Cap-Town v južni Afriki, v St. Francisco, v Rio de Janeiro ali Singapore. Vse te razdalje bi lahko preletelo z letom »nonstop«, t. j. ne da bi moralo pristati. Iz Berlina do vzhodne Azije bi preletelo v 60—70 urah. Nemški listi zaenkrat še ne poročajo, ali so priprave za parno letalo že dokončane, pač pa pristavljajo, da bo kmalu nastopil čas, ko bo letalo takšnega tipa zletelo. KULTURNI OBZORNIK Slovenska drama v Ameriki (Pismo iz Newyorka) li.isi -.- s ■ enslvo v Ameriki hvalevredno drži po večini naših naselbin, vendar mora vsak resep opa/.o' glec ugotoviti, da se iz lela v leto bolj pi>-ji.'i.zamo v n'■ zo'4ihnu amerikani/iranje. Kakor uto-nojo več '- iKi oJnostj, tako tudi .-slovensko drugo, z ašli pa tre e pokolcnje prehaja v ameriški .»vet skoro brez. s edi o svojem izvoru. Organizacije so sicer i nn' nr'do nekake skupnosti Slovencev, ki druži tudi tretje pokolenje, čeprav je mogoče žo pozabi en jezik staršev in dedov. Ako ne več jezik, bo vsaj prihodnjih nekaj generacij šc vezala duhovna sorodnost; cerkev, drušlvo, narodni dom in vodilni posamezniki vztrajajo, da se la ne zatre, V amerikaniziranju lorej ostaja vsaj nekaj dobrega za slovenstvo Jezik in vezi s starim krajem pa sc ii e dajo ohranili; jezik- nc radi tujine, vezi pa no radi domovine, katera ni še nikdar pokazala dovolj smisla za 'svoje ljudi na tujem Slovenec v Ameriki danes nima več intenzivnega zanimanja za stari kraj, čeprav je mogoče med najaktivnejšimi udi slovenskih ustanov svoje naselbine, Staro-kranjska literatura, mu po^laja čedalje bolj tuja; slovenska pesem sc še poje na naših odrih, meša pa se vmes angleška in cclo nekaj takega kot ame-riško-slovenska. Čudno ni, saj večina naših prosvetnih društev v Ameriki odvisi po svoji aktivnosti od tu rojene mladine. Značilne za ta prehod so naše dramske prireditve v Ameriki. Dočim so bili vsi naši odri še pred desetimi leti popolnoma navezani na dramal-U0) hišica očetova«, kalerc vsebina ic zajeta iz domovine. Te igre so — zaključuje naš dopisnik — najnovejša dela profesorja Kobala, pisana za_ameriške Slovcncc. Prejšnja dela se nanašajo večinoma r.a slari kraj. Kolikor mi je znano iz razgovorov z g. Kobalom, ima pa šc zasnovana druga dramatska dela, ki ise nanašajo izključno na naše živlienje v j ■Ameriki. Taki sta tudi njegovi angleški drami eJlete Go Vankce« in -The Apostlc«, katere podpisuje, kakor svoje angleške pesmi, z imenom Andy Kay. Slovenska tlela na nemškem odru Takole, vsake svete čase se zgodi, da priroma po čudežnih polih kaka slovenska drama v dunajsko gledališče. Največ sreče ima še Čeh L a n g c r, Neznansko dolgo jc že, ko jc režiral z ogromnim uspehom Reinhardt njegovo »Periferno«. Lani so dajali v Volksteatru »Iz. preobrnitevl i -štore«, zdaj pa. igrajo v Akademieteatru »Kamela skozi uho šivank e«, delo, ki se sicer imenujc veseloigra, ki pa zgovorno priča v vsaki sceni, da je pisano z mojstrsko, pesniško roko. 1 ri občinstvu velik uspeh — kritika pa navaja par inrzlih dejstev. — Veste, Langer je Čeh! Je hudo! _ Te dni se je predstavila Diinajčanom prvič Olga S c h e in p f 1 u g o v a z »Okencem«. — V Ljubljani dobro poznajo simpatično igravko in knu-ževnico. Za Scheinpflugovo je bila dunajska predstava iskren uspeli, da ne rečem zmaga! Kritiki eo si v laseh! — Režija — nemogoča! Dobrih 25 let bo tega — direktor M a h 1 e r pred dirigentskim pultom — (mož, pri katerem je pel naš Betet-t o. V Ljubljani ne vedo, kakšnega mojstra imajo v tem pevcu — zlepa ne najdeš takega basista v Evropi. Dunajska opera ga nimal) Dunajčani so hiteli v Hofopero poslušat »E v g e n a O n j e g i n a«. Sladka romantika Čajkovskega jc takrat napolnjevala hišo. In danes? Želi občinstvo danes še »Onjegina ? Ne! Bruno Waller, Lottc Lehmann: li dve imeni sta napolnili pred dnevi — ob novi uprizoritvi »Onjegina« opero — ne Čajkovski. Izgovarjajo se, da ne preneselo več pafuma te ruske muzikel Pa spet pravijo: Poznali nismo še Musorg-skega, Rimskega Corsakova, ne Borodina! Je že mogoče! Kaj res ni - Onjegina. več? Je šla ta opera res v pozabljenje? Ne! Pri dirigentu \Valterju je vse lu,- omana, bistvenost! Toda za njim, saj tako pravijo, ne bo v dunajski operi več »Onjegina«. Pa šc to: na »Burgteatru« dajejo že lep čas Tolstega ludi Bcgoviča obljubljajo. Obljubljajo, pravim! Zakaj, le vsake svete čase se zgodi, da priroma na nemški oder slovanska drama! Peto Malcc. ANDREJ P1RC, ŠMARNICE Izdala Mohorjeva družba v Celju, 1934. Navidezno so preproste, a vendar so zelo času primerne. Šmarničar obravnava v njih poljudno vsa najvažnejša verska in vzgojna vprašanja. Vsak '.lovor je zase celota. Pisec razpravlja tu o vprašanjih, ki so zelo poučna in korislna, a sc o njih prav malo sliši. Tako: l.ilurgija, Marijine organizacije, Cerkev, župnijsko življenje, Marija in slovenski narod, vzgoja, avtoriteta, poklic, apostolslvo, vera, nevera, pohujšanje, trpljenje itd., a vse tako z živo besedo in s lako toploto, da najde odmev v srcih. Knjiga jc tako sestavljena, da sc bo lahko uporabljala kol mnlilvenik, ker jc Šmarnicam pridejana tudi sv. maša z vsemi potrebnimi molitvami, lc Smarnicc so sestavljene kot nalašč za sedanji čas in nobena družina kakor tudi posameznik naj nc bo brez njih, ker obsegajo toliko primernega č t i v a za današnje razrvano življenje. Posebno jih bodo lahko rabili duhovniki za zelo posrečeno majniško berilo. — Za člane Družbe sv. Mohorja stanejo vezane z rdečo obrezo 20 Din. za nečlane 28 Din; z zlalo obrezo ЗП Din, za nečlane 40 Din. Prejeli smo: Rudolfo Fronjin Magjer. Študija. Napisal Ivo Kozarcanin — Pojav, da so podeželni književniki in umetniki v očeh kulturnih središč manjvredni, jc po vsem svetu enak, dasiravno so na deželi živeči umetniki po večini bolj neposred- ni, iz sredine zajeti tvorci kakor mestni, ki hlastajo za sleherno uvoženo novolari o ler jo neprežve-čino pretiskavajo v domačem jeziku. Ista misel-nost in borba jc doma ludi v Hrvatih. Zagrebški književniki jn neknjiževniki žive od bleska velemesta. V njihovo vrsto pa nima pristopa podeželje. Odtod Klub hrvatskih književnikov in umetnikov v Osjeku«, pod čigar ozrać'cni cvete provincialna kn|;ževnost, za katero mesto nima očesa. V tem klubu so organizirani vsi pokrajinski književniki in umetniki iz Slavonije in Srema 'Saj je res težko, da bi človek, ki je zaprl med prostrane ravni, kamor nikoli ne dos-pe glas o novih umetnostnih smereh, stopil v strugo novih smeri (izjemni so veliki duhovi, ki iz sebe zaslutijo nov čas in nov izraz), loda njegovo delo je iztrgano iz osrčja kraja in tamkajšnjega človeka, kar ima nedvomno toliko (ako nc večjo) vrednost, kakor delo nekoga, ki ga sicer mesto priznava, a je vsa niegova moč v goleni posnemanju tuje manire brez sleherne osebnostne note. Nekako tako pot v hrvatsko književnost ie imel slavonski pesnik in pisatelj R. F. Magjer, ki jc živel vso svojo učiteljsko dobo v podeželju, katero je v pesmi in črtici iskreno odkrival, a Zagreb jc zrl nanj zgolj s pomilovalnim očesom. Ko je namreč Magjer (v začetku 20. stoletja) nastopil, je prevladovalo v hrvatski književnosti golo presajanje zapadnoevropske književnosti v domačo. Magjer jc v svoji zakoreninjenosti v domačo zemljo liuino doživljal le posmeh. V zgoraj imenovani knjižici ga je KoZarčanin v študiji pokazal v nepristranski luči; ne toliko radi pisatelja'samega, ki ic korakal svojo notranje osebno pol po uglajeni umetnostni strugi prednikov in delno sodobnikov, marveč predvsem, da pokaže ob njem vso oz-kosrčno, malomeščansko miselnost kavarniških omizij, kjer sede ponajveč diktatorji posameznih umetnostnih struj in ki švrkajo z žgočo satiro po vseh, ki hodijo kakorkoli svoja pota. Magjer ;e v tej knjigi izčrpno analiziran kol pesnik in pisatelj. —č. Pomen Stelelove knjige »Cerkveno slikarstvo«, ki jo je izdala Mohorjeva družba. Že lani smo se nekajkrat ustavili ob Steletovih poglavjih o cerkveni umetnosti, ki so izhajala v Mladiki«. I a poglavja niso smela radi svoje pomembnosti ostati raztresena po posameznih revijalnih zvezkih, zato jih je nedavno izdala MD v posebni knjigi. O te' knjigi piše dr Ivan Esih v današnjem »Obzoru« (18. aprila) l velikim priznanjem. Najprej poroča o cclolni vsebini, katero je Stcle z jasnim slogom in na poljuden način obdelal in katera ima za problem cerkvenega slikarstva ogromen pomen. Nato pa zaključuje: Stclctova knjiga pobuduije stoga i nas na razmišljanje, da li tc crkve svoje unijetnine konserviraju i prema modernim umjetničkim načetima uzdržavaju i restauriraju. Ta nam knjiga služi kao vademecum u uredjivanju ponutrice naših crka-va . . . Instruktivna knjiga dr. Steleta nesumluvi je plod velike autorove erudicije i duhoke krščanske i umjetničke kulture, koja mu je diktirala posljednji imperativ, kojim apostrofira naš kler: »Otvorile crkvena vrata umjetničkim ličnostinia.« Iz revij in listov. Izšla ie prva številka novega mesečnika »Bodočnost«, ki je glasilo »Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani«, a ima namen bržiniti stanovske koristi in reševati socialno vprašanje v smislu papeževih enciklik. Svojo misel pokaže list zlasti v članku »Svetovni nazor in socializem«, kjer obravnava pisec —er sodobno duhovno zmedo človeštva in končuje: Za naš svetovni nazor odločuje samo eno: deposilum fidei. V njem ima katoličan svoje merilo za vrednotenje tuzemskih in onostran-skili dobrin. Značaika svetovnega nazora jc za katoličana odnos med naravnim in nadnaravnim redom ter njuna medsebojna odvisnost. Za ta svetovni nazor mu ne zadostujejo nobeni nadomestki raznega samoveličja, metafizičnega spiritualizma, historičnega materiaiizma ali dobrinskih odnošajev marksizma . . . List ima na maloštevilnih straneh mnogo vsebine, zlasti za člane društva. »P r o -teus«, ilustriran časopis za poliudno prirodoznan-stvo, ki je v zadnji številki vzbudil mnogo zanimanja z znanimi »zakladi Kranjske«, prinaša v 6.-7. številki med drugim življenje in delo velikega ruskega kemika Dimitrija Ivanoviča Mendelje-ieva (ob stoletnici rojstva), »Planet Merkur«, »Ribnico in Suho Krajino« ild. — »Kres«, lisi slovenskih fantov, o katerem smo žc rekli, da se je lelos oblikovno in vsebinsko povečal, je posvečen v zadnji številki izključno kmetski mladini (Domovina. Zemlja, O izobrazbi, Kmečka mladina vstaja itd.). List lepo izpolnjuje svojo nalogo. »Mentor«, ki ga' Joža Lovrenčič prav spretno urejuje, prinaša v 8. številki nadaljevanje Mlakarjevih »Spominov«, ki so ludi za sodobno štu.liraiočo mladino poučno čtivo, nadaljevanje Pregljevih •Osnovnih črt iz šolske književne teoriie« (na kar opozarjamo tudi izvenšolsko razumništvo), več leposlovnih sestavkov, ocen knjig ter narodopisnih prisepvkv. Tudi lo poslednje pozdravljamo. Če žc nimamo osrednje reviie, ki bi reševala slovensko folklorno bogastvo, na> inu dajo vsaj posamezne reviie prostora! Gosoorfa«"i(< o Obvezno tah&han'e računov Povračilo ene četrtine takse pri tOO računih ( Da' eni oddelek finančnega ministrstva jo | in sploh vsi obvezniki pridobuillc izdajali o i/.i.nl tole pojasnilo k olivi/.neinii taksiranju ra- vseli svojih terjatvah, dobavah in ulroških čil nov, ki stopi v veljavo _>«. aprilu. j predpisane račune. Ravno tako se bo smatralo /. novim zakonom o i/.prcinmiiiuli in dupol- zn taksni pregrešek, če se bodo posamezne no-nitvuh taksnega zakona je i/premenjen pred- bave. da bi se izognilo plačilu takse, pa znaša pis t. post. ^^ (fiksne talile, ki določa, da mo- njih vsotu najmanj 2U Din, delile na dve ali rujo vsi trgovci, obrtniki iu mdilstrijci obvezno i nekoliko nabav izpod te vsot«, ker se bo za ...............'" s ličil a pisanja, ki i/vi- | en nakup siualrulo vse ono. kar se naenkrat izdajati račune, nute rajo i/, lljih posla kakor tudi ua porabo iu i/ dajanje sob v hotelih, kavarnah, pen/ionih, kuhinjah iu v vseh lokalih, kjer se. trosi jed in pijača. Na Ic račune, note. poročila in slična pisanja če v njih ni označena vsota ali |ia /naša 2(1 100 Din se mora plačati taksa I Diu. Po ti-ni predpisu je plačilo le takse pred videno ali s porabo moiiopolskih računov, katerih bloki so izdelani v drž. murkami in ž« kupi, oilu. nabavi. Poleg tega apelira davčni oddelek na vsi kupce iu koii/uiiicnte. da oil 20. aprila dalje znhlevujo za vsak svoj nqkup ali potrošnjo, /a katero bi enkrat i/dali najmanj 20 Din, izdajo taksiianega računu, ker bodo na podlagi tako /branili računov imeli pravico, da dobijo vrnjeno eno četrtino plačane takse na podlagi teh računov. Pravi dalje, da te pravice lic gre za- dam > piodiljo pri pooblaščenih prodajalcih ucuiarjuli in ila je v interesu vsakega, da za- inonopulskih in taksnih predmetov, ali :!. /. v po- ; hleva i/dajo računov. rabo računov in sličnili pisanj, ki jih trgovci, i \ sem interesentom, ki morajo izdajati tak. obrtniki iu induslrijci lahko sami uaroče in sirane račune, obeta davčni oddelek finančnega nabavijo posvoji zamisli ali potrebi, toda pred- ministrstvu, da bo vpošfcval njih predloge. Ii hodim se morajo taksirali pri davčnih upravah. ; bi v formalnem oziru bili za poslovni svel iigod- Nadalje jc določeno, da se moril ob vsakem nejši, za državne interese pa nc nevarni. nakupu, nabavi ali potrošnji taksirani račun, nota ali slično pisanje izdati kupcu ali potrošniku. ki imajo pravico, da dobijo eno četrtino tc takse, ko predložc najmanj 10» kom. takih računov in sličnili pisanj brc/, kakršnekoli prošnje katerikoli davčni upravi. V slučaju, da se ugotovi, da kakšna oseba, obvc/.unn izdajati takšne račune iu slična pisanja. teh ni izdala ali pa jih je i/dala brc/ takse ali ' manjšo takso, kot je predpisano, jc določeno, dn sc za vsak dokazan slučaj kaznuje s ncldcsefkralno neplačano ali premalo plačano takso. Z ilucui 20. aprila so vsi. ki so obve/aui izdajati Ic račune itd. s po predpisih plačano takso pod svojo odgovornostjo dolžni, da tc račune in slično izdajajo s predpisano takso. Zato morajo vsi trgovci, obrtniki iu induslrijci Radio Program* Radio Ljubljana: Četrtek, 19. aprila: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 O človeku (dr. Božo Škerl) 18.30 Srbohrvaščina (dr. Mirko Kupel) 19.00 Plošče po željah 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. 1'rezelj) 20.0U Vokalni dueti: ga. Šuštarjeva in g. Brand-6teter 20.30 Orgelski koncert izvaja p. dr. Gotfrid Ploj, vmesne solospeve poje gdč. Laharnarieva 21.15 Radijski orkester 22,00 Čas, poročila, lahka glasba. Petek, 20. aprila: 11.00 Šolska ura: Kadar zemlja bobni (dr. Valter Bohincc) 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Plošče 18.30 Izleti za nedelio (dr. Rudolf Andrejka) 19.00 Francoščina (prof. Preželi) 10.30 Predavanje Narodne odbrane 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas, poročila, lidika glasba. Drugi programi: ČETRTEK, 19. aprila. Belgrad: 19.30 Nar. pesmi 20.00 Simf. konc. — Zagreb: 20.0U Belgrad — Dunaj: 17.30 Ital. pesmi in arije. — 19.15 Žab. koncert 10.15 Org. koncert. — Budimpešta: 20.00 Igra 22.00 Cig. gl. — Milan-Trst: 20.45 Mascottn, opereta, Audran. — Rim: 20.45 Orfcj, lir. drama. Oedi-pus rcx, opera, Stravinski. — Praga^ 19 20 Sketch. 20.05 Filharm. konc. — Varšava: 20.05 Ork. in vok. konc. 21.15 Lahka gl. — Vsa Nemčija: 20 15 Večer na vveimarskem dvorcu muz. Produkcija avtomobilov v naši državi Včeraj je stekel prvi voz Avtomobilizem je zajci ludi našo državo. Sicer je mnogo vzrokov, ki so doslej preprečevali nagli razvoj avtomobilizma pri naš, saj jc zadnji dve leti doživel |)adanje, vendar si ne stnetno zapreti oči, da je avtomobilizem nujnost modernega prometa, ki prihaja zlasti do veljave v najtežjih časih narodnega življenja Zadnje čase se je pri nas veliko govorile o potrebni ustanovitvi avtomobilske tovarne, ki naj bi jo zgradil inozemski kapital, toda iz vsega tli bilo ; nič. Zato je lem bolj cenili, pogum podjetnikov, ki so v Ljubljani osnovali delniško družijo »Avto-montaža«, ki je začela izdelovati avtomobile iz do-' tnačih sirovin z domačimi močmi. Včeraj je stekel prvi voz. ki ga je firma izdelala in jc za lo priliko povabila naše časnikarje na ogled obrata iu poskusno vožnjo, ki je pokazala vse vrline novih voz znamke Triglav«. Novi tip je deloma sestavljen iz domačega, deloma inozemskega materiala. Motorje in del potrebnih sirovin dobavlja znana nemška DKW. do-čiin se ostalo izdeluje in montira na šasijo doma. Lahko cenimo, da je približno 50% porabljenega maleriaala domačega izvora, ostanek pa lujega. Vendar je Ireba vpoštevali, da tvrdka namerava povečati delež domače produkcije, ki kaže za lo panogo veliko zanimanja in sposobuosli, tako da bo potreben uvoz le komaj 10% vsega materiala, ki pride pri sestavi v pošlev. Tip motorja DKW jc izbran predvsem radi nizkih obratnih troškov, najnovejši patent »Um-kehrspiilung« omogoča namreč dvakratno izrabo bencinskih plinov, kar zniža potrošnjo bencina za skoro polovico. Dve jjoskusni vožnji sta pokazali porabo 6.1, odu. 6.35 litrov mi 100 km. Majhni so pri tem avtomobilu tudi strdki radi defektov, saj so ixisamezni dela kompaktno in močno zgrajeni m konstruirani z ozirom na najslabše ceste. Končno omenjamo še najvažnejše, da ima DK\V pogon na sprednjih kolesih, zato odpade podolžna toga os in se prostornina karoserije poveča za pripadajoči del. Nadalje ima Še avtomatično mazanje in istočasno uporabo bencina. Poleg tehnične popolnosti, ki je združena s tulilo iu elastično konstrukcijo z ozirom na slabo ' stanje cest, pa je najvažnejša cena. lak voz velja v Nemčiji 2500 mark ш pride pri nas na 60.000 Din, novi voz pa slane 33.000 Din. z luksuznim in prometnim davkom pa pricle ua 39.800 Din, cena je torej za 35% nižja kot pri uvoženem izdelku. Poleg lega je še dana možnost, da si da vsak kupec napraviti karoserijo |x> lastnem okusu. Da je cena tako nizka, je pripisovati dejstvu, da je večina potrebnih izdelkov domačega izvora. Cene teli so pri nas nizke, pa proizvodi naših obrtnikov ne zaostajajo za proizvodi Nemčije m drugod. Karoserije izdeluje g. Fajfar iz Trboveljske ul -15, tapetniško in Iičarsko delo pa izvrši 5. Belanlič Bruno. Jernejeva cesta 29. Poleg tega je Ireba tudi povdariti, da delo naših delavcev ne zaostaja za inozemskimi in da so obratni stroški podjetja naravno manjši kot pri veletovarnah drugod. Pri podjetju sodeluje ludi naš priznani stro kovujak g. ing. Bloudek. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke kaže za 15. aprila te-le najvažnejše postavke Ivse v milij. Din. v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. aprila): Aktiva- zlato 1.743.30 (plus 0.1), valute 0.05 (- 0.145), devize 107.4 (plus 5.3), skupno podlaga I.850.9 (plus 5.3). devize izven podlage 34.4 (plus II.0), kovani denar 258 35 Ipius 18 36). posojila: menična 1.629.8-1 (plus 5.26), na vredn. papirje 237.0 (plus 0.1), vredn. papirji 13.2 (plus 1.2), prejšnji predujmi državi 1.717.5 (plus 0.1) Pasiva: bankovci v obtoku i.131.7 (- 51 3), drž. terjatve 7.8 (—0.4). žirovni računi 136.1 (plus 70.8), razni računi 630.6 (-2.35), skupno obveznosti po vidu 1.074.55 (plus 68.1), obveznosti z rokom 989.5 (plus 0.05), razna pasiva 212.23 (plus 32.0). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.206.3 (plus 13.8), skupno kritje 35.55 (35 54)%, od tega v zlatu 33.48 (33.57)%. Namesto odtoka deviz imamo v tem izkazu zabeležiti večji dotok (zlalo in levize skupai) za 16.3 milj. Din. kar pn še ne i zmeni ' >' 'enja vsega zmanjšanja v dobi od 31 inaic.i lo 8. aprila. Upr ava združenja trgovcev v Ljubljani poro-; ča. da stopijo nova določila glede kolkovanja ra-i čunov in not v veljavo v petek dne 20. I, 111. Vsi ra-I čuni od zneska 20 do 100 Din se morajo faksirati 1 s^ 50 parami, nad zneskom 100 Din pa z I Din. Bloke in note morajo trgovci taksirati sami, ter jih dati predhodno pred uporabo davčni upravi v potrditev. Ravuotako morajo bili taksirane vse nabavne knji/icc s 5 Diu. katera taksa pa velja za dobo enega leta. V ostalem pa je za vsa pojasnila 11,1 razpolago tajništvo združenja. Tel. 29-27. Uprava končno opozarja, da je soglasen sklep, da se taksa kupcu na računu ali noti posebej vračuna, iu sicer tako. da trgovci delajlisti zaračunavajo to takso odjemalcem trgovci engrosisli pa detajlislom. Ta sklep ic za vse člane obvezen. Uprava združenja trgovcev. Poleg tega kaže izkaz običajno razbremenitev pri obtoku bankovcev radi povečanja žirovnih računov in dotoka srebra v bančne blagajne. Vajbolj važno pa je, da so narasla menična posojila, kar pomeni, da je banka zopet začela dajati kredile. * Klirlng s Švico. |)„ 4. aprilu je liiio vplačano v Belgradu za švic. ručun 14,050.-1-29 šv. fr. (do 7, marca 14,097.517), od lega so dobili Švicarji 566.100 /u blagovne lerjatve in 59.728 zu ostale terjatvi (786.30$, oz. 33.334); mula I (c je prijavljeno še 5.256.41 I (2.982.687) šv. |'r, in ostane /;i obračun 3,862.239 (3.S04.548) ,šv. I r. Naša trgovina s Švico je bila tudi v marcu aktivna; uvoz v Švico je /nušnl 1,553,970, i/vo/ iz Švice, pa (11O.OI8. Js 11 j > 11 c > p- v treh mesecih znašal uvoz 3.274.999, izvoz pn 1,489.470 šv. fr.. kav ilu je zn nus aktiv nost v /uesku I .743.329 švicarskih frankov. Klub trgovskih akademikov. .Na občnem zboru kluba je bil i/.voljen zu predsednika g. Pavel .Vlagdič (nc Pavel Majdič). Avtomontaža, d. d. v Ljubljani. Osnovna glavnica znaša 0.5 mili. Din, upravni svel pa je eslav-ljen takole, kol posnemamo iz vpisa v trgovinski register: Ljubic Josip. Graner Hinko mL. Jenko 1 ihomil, dr. Marinovič Mirko, prokura pa ie podeljena Creinter Zalmenu, industrijcu iz Ljubljane. Občili zbori. Novobor. splošna ind. d d. v Ljubljani. 3. maja ob 10 v post. prostorih; Crna-Kaolin 3. maja ob II. Borza Dne 18. aprila 1434. Denar Danes so bili višji tečaji Amsterdama in Bruslja. lieizpremenieni so ostali Curih, Pariz in Praga. dočim so bili nižji Berlin, London. Nevvvork iu Trsi. V zasebnem klirittgu so bili lile tečaji: Avstr. šiling: Ljubljana 9.23—9.325, Zagreb 9.305, Belgrad 0.325, 0.30. Grški boni: Zagreb 33.50 blago. Angl. funt: Ljubljana 255.50 257.10, Zagreb 255:45-257.05, Belgrad 256, 255. Pezeta: Ljubljana 6.40 den., Zagreb 6.33 den. Ljubljana. Amsterdam 2310.29- 2330.65, Ber lin 1347.91-1358.71, Bruselj S00.24 - 804.18. Curih 1108.35—1113.85. London 175.97 177.57, Nevvvork 3393-3421.26, Pariz 225.88—227, Praga 142.23 143.09, Trst 291.57—293.97. Promet na zagrebški borzi 61.607 Din. Curih. Pariz '20.38, London 15.91, Nevvvork 308.62, Bruselj 72.20, Milan 26.34, Madrid 42.225. Amsterdam 209.25, Berlin 121.80. Dunaj 73.30 (56.80). Stockholm 82.05, Oslo 79.95. Kopenhagen 71.05. Praga 12.84, Varšava 5S.325, Atene '2.93, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes za vojno škodo slabša iu so tečaji znatno popustili. Ostali tečaji pa so bili v glavnem neizpreiuctijeni. Promet je bil slab in je bila na zagrebški borzi zaključenim samo voj na škoda 700 kom. Ljubljana. 1% invest. pos. 71—72, agrarji 36 -37, vojna Skoda 306 -307, begi. obv. 54- 55, 8?„ Bler. pos. 54—55, 7% Bler. |x)S. 52—53. 7% pos. DlIB 6>—67, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Dr/, papirji: 7% invest pos. 71 den., agrarji 36.50-37 50, vojna škoda 306 309 ('307, 308. 310, 311), 4.. 5., 6. 300 309, 7., S., )«o bl„ 6% begi. obv. 54 54.75, 8% Bler. pos. 54 - 54.75. 7% Bler. |x>s. 52—52.75. — Delnice: Narodna ban ka 4050 -4200, Priv. agr. banka 245-251 (248), Osj. sladk. tov. 145—105. Impex 50 deti., Trboveljska 100—107.50. Belgrad. Drž. papirji: Vojna škoda 310.50 311 (313. 310.50), 6% begi obv. 54.30 54.50 ( 54.30). 8% Bler. pos. 55.50 hI.. 7?,', Bler. pos. 52 52.75. 7% pos. L)IIB 68 bi - Delnicc: Narodna banka 4100 4130 ( 4100). Priv. agr. banka 25-1 hI. Dunaj. Donavsko-savsko-jadranska 64.(K). 11.6" LUnderbank 15.70. Narodna banka 152, Sleg 15.30, Stevveag 11.25, Alpine 11.05, Rima 24. Trboveljska 12.20. Živina Ljubljanski sejem 18. aprila. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): voli 29 (16). krave 24 (8), teleta 9 (7), prašiči 4, prašički za rejo 573 (297) in konji lil (21). Cene so ostale neizpre menjene pn srednji kupčiji. Prav živahna pa jc kupčija s prašički za re|o, ki stanejo 6 12 tednov stari 140 do 210 Din. Naznanila Liubljana I Slovanski klub priredi v četrtek, dne Aprilu v verandni dvorani hotel« llnion, predavanje o • ... - • ■ • ■ -t 11 • i h iz Bol- Bolgariji. Predaval bo dr. Fr. Štelo o v (arije. Predavanje bodo pojasnjevale lepe ukioptlčnc slike. Vstop prost. Po predavanju bo občni zbor »Slovanskega kluba« z običajnim dnevnim redom. 1 Materinski dan v operi. Kakor vsako leto, priredi Krščansko ionsko društvo proslavo materinskega dne tudi lolos v ljubljanski operi in sicer v nedoljo ob 4 popoldne. Ta prireditev jc poslala tako popularna v najširših kropili. Kola srpskih sestara«, Krankopanova ul. II. Začetek občnega zbora točno ob 10. Prijeli smo 13 objav za polovično vožnjo, ki veljajo od 17. do 26. aprila za člane, ki so zadostili vsem članskim dolžnostim. Objave se dobe pri tov. podpredsedniku Žagarju v Kolodvorski ul. št. 6 v Ljubljani. Odbor vojnih dobrovoljcev. I Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« iina redni letni občni zbor v torek, dno 24. t. m. v društvenih prostorih »Mestni dom«, točno ob 20. I Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkozy ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Maribor m V Ljudski univerzi ima jutri v potek 20. t. m. senator dr. Frangcž. iz Zagreba predavanje o temi: Italija, Nemčija ill mi iz politično ekonomskega vidika. — V ponedeljek, dne 23. t. m. na predava dr. Rajko Lozar. kustos narodnega muzeja v Ljubljani, o moderni slovenski umetnosti. Skioptičnc slike! m Spored akademije, ki jo priredijo dijaki drž. trg. akademije v soboto, dne 21. aprila t. I., je sledeč: pozdravni nagovor, Svatba Krečinskcga. komedija v treh dejanjih: narodno pesmi in »Dobro jutro«. m Družabni večer priredi drevi ob 20 v veliki dvorani pri Orlu tukajšnji akademski sabljaski klub. Celie c Vstopnice 7.a Don Roskovo proslavo, ki bo v soboto ob 8 zvečer v veliki dvorani ljudske posojilnice, so v predprodaji v Slomškovi liskovni zadrugi in v knjigarni C.oričar nasf. Slomškova tiskovna zadruga prodaja vstopnice za desno stran dvorane, knjigarna Goričar nasl. pa ra levo stran. r Ustanovni občni zbor društvo >Dclo in eksistenLa« za Celic ho v soboto, dne 21. t. ui. ob 8 zvečer v mali dvorani Celjskega doma. c Akademija Pomladka Rdečega križa nn celjski gimnaziji bo v nedeljo 22. aprila ob 10 dopoldne v mestnem gledališču. Predprodaja vstopnic v knjigarni Domovini!. C Mlin MOVensKin "иоамс, т v...... j. .. . ske dirke v nedeljo 22. aprila nn progi Celjc-Velenje-Soštanj — 30 km. Start v Celju nn l jubljanski cesti oo Glaziji ob 14, cilj v Šoštanju približno ob 15. Drugi k roti JUU-sroz.ko društvo v Litiji ho zborovalo v soboto П t m ob 9 v osnovni šoli v Višnji gori. Mimo raznih društvenih zadev lin na dnevnem redu tudi predavanje nčiteljn g. Alberta Žerjava iz Trbovelj o vlogi sodobnega mladinskega časopisa v osnovni šoli. Kranj Redni letni občni zbor emigrantskega društva »Sloga« v Kranju bo dne 29. aprila 1934 v restavracijskih prostorih Narodnega doma ob 10 dopoldne. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Četrtek. 19. aprila: VISOSKA KRONIKA. Red Četrtek. Petek. 20. aprila: Ob 13 KONEC POTI. Dijaška predstava. Globoko znižane cenc od 5 do 14 Din. Sobota, 21. aprila: GOSPODA GLEMBAJEVI. Izven. OPERA (Začetek ob 20) Četrtek. 19. aprila: VILJEM TELL. Red R. Petek. 20. aprila: SIMFONIČNI KONCERT skladb dr. A. Dvoraka v Unionu. MARIBORSKO C.IFDMI^E četrtek. 19. aprila: GORENJSKI SLAVČEK. Red B. — Zadnjikrat. Petek, 20. aprila: Zaprto. Sobota. 21. aprila: HOKUSPOKUS. Red C. Znižane ccne. Cerkveni vestnih Karmcl na Selu. V nedeljo, 22. nprila bo v Karmel-ski cerkvi nn Sein pri Ljubljani, slovesnost v čast Var-utvu sv. Jožefa. Ob 6 bo tiha sv. maša. Ob pol 8 slovesna ev. maša. Ob lb pridiga in pete litanije. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ienl-tovanjski oglasi Din '£'—. Najmanjši znesek ca mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inataja ee računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 250. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JO S, REICH Ljubljana Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica Preddelavec vinogradniški — išče kakršnekoli boljše zaposlitve do 1. maja. Ponudbe pod značko »Pošten« št. 4391 na upravo »Slov.«, a IШШШ1 Pekovskega vajenca sprejme Stane Vovk, — Kandija, Novo mesto, (v) Učenca 14. do 16. let starega, za kovaško obrt — iščem. Flander J., podkovski kovač, Železniki nad Skofjo Loko, (v) Denar Trgovec pos., Ljubljana, - išče ca. 150.000 Din posojila. — Vknjižba na prvo masto. Obrestna mera po dogovoru. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Solidnost« št. 4396. (d) Hranilno knjižico s par tisoč dinarjev kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dober zavod« št. 4394. (d) Stanovanja Stanovanje štirisobno in trisobno — komfortno — oddam z majem. Streliška ul. 22. č Enosobno stanovanje se odda. Rožna dolina cesta VI. št. 4. (č) Enosobno stanovanje manzardno, lepo, solnčno, oddam 1. maja ali pozneje. Bleivveisova 9-II. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico se odda za 1. maj. Lepodvorska 3 -Ljubljana VII. (č) Skladišče primerno za trgovino z lesom, kurivom, za stavbenika, tesarja ali podobno — se odda. Prelesnik, Janševa, Šiška. (n) Trgovina z gostilno v letoviškem kraju na Gorenjskem, se odda v najem. Latni promet v trgovini ca. 800.000 Din, v gostilni se stoči ca. 50 hI vina. Poleg lokalov, ki so v najboljšem stanju, je stanovanje in pa nekaj tujskih sob. Pogoji: Odkup zaloge in pa inventar, ki je ves v najboljšem stanju. Potrebni kapital 200.000 Din, in sicer polovico v gotovini, ostanek v 6 mesecih v gotovini. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na: upravo »Slov.« pod »Sigurno obrestovanje« št. 4380. (n) Logarska dolina V nedeljo, dne 22. aprila se odda na javni dražbi v najem hotel Plasnik z vsem inventarjem za Din 48.000. - Postelj 52. (n) MAJNIŠKE KIPE od 10 cm velikosti dalje, bele kakor barvane, domače in tuje izdelave nudi po izredno nizki ceni Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2. Posestva ItllllltlllMIllllttllltllltlltlllllllltltlltlllltlllltltltlllll Droben oglas v •Slovencu-oosestvo ti hitro proda; če ie ne ж gotovim denarjem oai kupca ti s kniiiieo da. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIUIIIIIUIMIUIIIIUUI Stavbno parcelo ob Dunajski cesti, poUg »Produkte«, 500 m2, prodam za 22.000 Din. Ob parceli vodovod, elektrika. Posredovalci izključeni. Stavbenik Gabrijelčič, Kersnikova 5. (p) Več stavbnih parcel v zelo ugodni legi v Sp. Šiški med Celovško cesto in Gorenjskim kolodvorom — naprodaj. Poizve se v pisarni Dr. F. Luck-manna, Ljubljana, Gradišče 4-1. (p) Stavbišče z vrtom na lepem prostoru v trgu Gornja Radgona, naprodaj.' Načrt za stavbo, te-mzlji in studenec že gotovo. Dražba se vrši dne 23. aprila ob 11 dopoldne v Občinski hranilnici v Gornji Radgoni, (p) Obrt Telefon 2059 /4 PREMOG KARBOPAK ЕТБ DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica š). 5. ШШШ IIIUIIIIIIUIIIIIIUUUIIIIUIIIIIIUIIIIIIIII Ce avto s v o/ stan prodajaš аГ motorja bi znebil se rad. bri kunetv ti mnogo prižene S ta venčen na/mani? inserat IIIIIIUIIIIIIIIIUIIUUIIIIIIIUIUUIIIIIIIII Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (1) Slaščičarna dobro vpeljana, se zaradi preselitve takoj ugodno proda. Celotna gotovina ni potrebna. Naslov pove uprava »Slov.« Maribor. (D Moško kolo prvovrstne znamke - se poceni proda, Dvorakova ulica 3-1. nadstr., levo. (1 Konkurzna dražba raznega špecerijskega, galanterijskega, manufaktur-nega blaga in železnine se bo vršila dne 29. in 30. aprila, vsakokrat od 9. ure naprej v Hrastniku, trgovina Agrež. (1) 6—7 šolcu inštruktorju, nudim za pouk prvošolca gimnazije brezplačno stanovanje z zajtrkom. — Vijolinisti imajo prednost. Ključavničarska ulica 4-1. (u) Kupimo Vsakovrstno zlato Кпоцје po naivislib cenab CERNE. luvelir Liubliana, VColtove ulica It 3. Potrti v globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša srčno ljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa HELENA ZAPLOTNIK dne 17. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 19. aprila 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Igriška ujica št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. aprila 1934. Žalujoči ostali TTiflTk f P°m°čite bolne * noge v kopel SALTRAT R0DELLA in Vaše bolečine bodo takoj olajšane. Občni zbor Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo v Ljubl jani r. z. z o. z. se bo vršil dne 7. maja 1934 ob IS'A v zadružni pisarni v Ljubljani, Kogresni trg 2 po sledečem dnevnem redni 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1933, 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši po § 17 pravil občni zbor pol ure kasneje ob' vsaki udeležbi. ____Odbor. Iz proste roke sz bo v konkurzni zadevi S 11/33 prodala HIŠA v Cerkveni ulici št. 5, vi. št. 2153 k. o., Trnovsko predmestje. — Rellektanti se pozivajo, da si hišo ogledajo in stavijo pismene ponudbe podpisanemu upravitelju konkurzne mase do 5. maja 1934. Ljubljana, dne 14. aprila 1934. Dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani konkurzni upravitelj Ludvik Ganghoter: 67 Samostanski lovec »Klees nas je ustavil — ne glas se ni čul in ne stopinja — in potem je šel sam do nasipa in je poklical stražarja. Nisem dobro čul, bil sem med zadnjimi, menda je zaklical stražarju, da je sel grajskega gospoda in da prihaja z nujnimi stvarmi. Ne vem, ali je Kleee vedel za geslo ali pa je bil stražar lahkoveren revček, ki je verjel kar prvi besedi — kakor sem prej rekel, komaj sem se prav ovedel, kaj je, je bil dvižni most že doli in klanje se je začelo in strahovito kričanje — in ko sem čez čas med zadnjimi prišel na dvorišče, se je tisto malo domačih že valjalo v svoji krvi, naši so vdirali pri vseh vratih v grad in goreči posmoljeni venci so leteli v vsa okna. Tedaj sem se mahoma streznil — in obstal kakor okamenel, le gledal sem In se prijemal za glavo — in gnusilo se mi je v dne duše. Če bi me na ampfinški dan kdo pobil, mislim, da bi mi bilo bolje v tisti uri. Res da nlsent ganil ne z mezincem in ne stegnil roke — ali zraven sem pa le bili In vsa ta leta sem — ко-llkorkrat je zadelo kaj hudega mene in moje domače — zmerom sem se moral zmisliti nn tisto noč in reči: Vidiš, zdaj moraš za to trpeti!« VVolfrat je prcmolknil in gluha tišina je na stala v samotami. Patrovo lice je potemnelo, vroče oči so buljile v prazno. »Ko so plameni švignili skozi strehe, so spj-daj v vasi opazili, kaj se dogaja in so začeli biti plat zvona. Trumoma so se kmetje stekali z vs-;h strani v grad, eni z meči in kopji, drugi s cepci (n kosami. Tedaj se je klanje začelo znova. Jaz sem si pa mislil: s tole grdo stvarjo nočem imeti nič več opravka. Toda, ko sem se že hotel zmuzniti skozi vrala in ubežati, začujem iznenada grozovito tarnanje neke ženske — in ko pogledam kvišku, stoji ne stolpnih pomolih sredi plamena mlada, lepa ženska. Poleg nje pa majhen deček in na rokah je žena nosila otroka v povojih. Jezus, Marija! — sem kriknil in skočil in menil, da morem še gori v stolp in pomagati. Toda takrat Je grozno zabreščalo, vsi lemezi so se zrušili in kakor da bi izbruhnilo peklo, so se vdrli zidovi in se valili v ognju narazen.« Trepetaje po vsem telesu si je pokril pater Dezert z rokami obraz. »Kajne, gospod? To grabi človeku srček jo zamontljnl VVolfrat. »Obstal sem takrat, kakor da bi vse zledenelo v meni. In ko sem zmogel grozo ter pogledal kvišku — nisem nikjer več videl uboge ženske in ne fantička — toda na šilastem ra-inu, ki je molel iz razvalin, sem videl viseti otro-čička, ki se je za povoje nateknil na les. Tedaj se nisem ustrašil ne speke ne plamena več in sem planil in pograbil kričečega črvička — in sreča je hotela: prišel sem iz ognja. Tedaj pa je že skočil Klees proti meni. J)aj sem,' je kričal, ,mar ne ču-ješ, da veka otrok za svojo materjo?' Hoče mi ga iztrgati, jaz sem mu pa dal s pestjo eno v obnaz, da je lopnil po tleh kakor ubit vol. Tedaj je že kazalo, da bodo tlačani premogli naše — Klees se je spravil spet na noge, pa z golim mečem nadme — pa se je že tako namerilo: v tem hipu je pri-dirjal od neikod splašen konj — zgrabim ga za grivo, se zavihtim nanj — in sem planil skozi vrata, knr nad glavami ljudi!« »Ni nobenega dvoma več It je vzkliknil pater Dezert z drhtečimi ustnicami; in svojo silno vzburjenost, kjer se je borila žalost z veseljem, le s težavo kroteč, je dejal spet gospodu Henriku: »Bila je moja žena — in moj otrok, moj otrok!« Svetle solze so se mu vdrle po licih v brado. Prestrašeno ga je pogledal šolar in se potem z vprašanjem v očeh okrenil k prošlti. »Pripoveduj dalje, VVolfrat lc je rekel gospod Ilenrlk. »Visel sem na splašenem konju kakor žaba na mlinskem kolesu in sem venomer samo otročička stiskal k sebi — in konj je dirjal, dalje in dalje, dokler se za mano goreči grad ni potopil v temno noč. Ko se je zdanilo, so konju pošle moči. Malo je postal in povesil glavo, potem pa stopal v koraku naprej. Dete je zaspalo in držal sem ga na rokah in nisem vedel, kaj naj zdaj počnem. Kraja nisem poznal, v kako vas si nisem upal. Mislil sem, da mora vedeti že ves svet, kaj se je ponoči dogodilo. Jahal sem kar naprej in naprej, ker je živela v meni samo ena misel: glej, da prideš daleč, daleč iz kraja. Opoldne sem naletel na samotno hišo sredi gozda. Neko dekle mi je dalo ponvico mleka za otroka. In potem sem jahal dalje, kar naprej, dokler na noč nisem prišel do večje vode in kmalu potem do trga. Tedaj sem se razpoznal: voda je bila Vils in trg je bil Velden, odtod nisem imel več ko tri ure do doma. Kaj bi sedaj se več premišljeval! Zapodil sem konja, dokler nisem prišel domov. Položil sem dete materi v naročje — kje in kako sem ga dobil, sem zamolčal, bal sem se materinih in očetovih oči — poleg sem le bil...« VVolfrat je komaj še govoril, glas mu je popolnoma oslabel in se tresel. »Na noč potem sem spet zapustil dom. Toda vojaštva sem bil sit do grla. V Landshutu sem šel k eplavarjem. Trajalo je dolgo, da je ta grda reč v meni umolknila. Vedno se je oglašalo v meni, da ni prav, če spravljam otroka ob njegovo pravico in ime. Pa si nisem upal spraševali okoli in govoriti — sem le bil zraven, bi mi lahko trda šla, če bi se zagovoril — in to mnlo življenja ima le vsakdo radi In ko sem pozneje spet prišel domov v Dorfcn in videl, dn mati vsa živi v otroku, sem mogel še manj govoriti in sem si mislil: Naj gre, kakor gre — v imenu božjem lc »In nikdar več,« je vprašal pater Dezert z negotovim glasom, »nikdar več nisi kaj čul o oni strašni noči? Nikoli izvedel, kako se je grad imenoval?« VVolfrat je odkimal. »Pa ti je morala v glaivi ostati vsaj slika tistega gradu?« VVolfrat je pomislil. »Ne vem, bil je grad, kakršen je pač grad. Stolpi in zidovje, obširno dvorišče in velikanska hiša,« je rekel medlo, komaj še razumljivo. »Ali — da, da, gospod — nečesa se pa še spominjam. Nad vrati v grad in vrati v stolp sem v žaru ognja videl naslikan grb!« »Govori, VVolfrat, govori!« se je trgalo s pa-trovih ustnic. VVolfrat je nekaj bebljal, a se ni dalo razumeti, kaj govori; vzburjenost mu je izčrpala moči. Bil je blizu omedlevici. »Govori, VVolfrat, govori!« In pater Dezert se je zgrudil pred posteljo na kolena in pritisnil uho prarv na solarjeve ustnice. VVolfrat je pojemajoč hlipal: »Grb — bil je — bel sokol — v sinjem polju ...« »Grb moje hiše I« je kriknil pater Dezert. Pokril si je z rokama obraz, omahnil ven, kakor da bi mu mali prostor bil pretesen, in se ihteč zgrudil na solnčno klop. Gospod Henrik je stekel za njim. Prav tedaj je pristal ob bregu čoln z dvema veslačema in enim popotnikom. »Dietvvald, obvladaj se!« je šepetal prošt. »Ljudje prihajajo.« Stopil je tujemu vojščaku nasproti. »Koga iščeš?« »Gospoda Henrika z Inzinga, prošta!« »Kdo si?« »Ukaznik iz Salzburgvi. Prednica kanonisin) vam pošilja tole vest.« Izročil je proštu zapečaten perganient. (Dalje.) Zh »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Coč, Tzdnjntcl.i: Ivan Rakovotv. 'Jrednik; Lojze Golobi«.