Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija „Boris Kidrič“ Kidričevo Smelo v leto 1981 Tudi leto 1980 bo kmalu minilo, kot jih je že mnogo pred njim in čeprav je bilo tudi tokrat mnogo razburljivih dogodkov, pa nas kaj boljšega ne čaka niti v predstojećem letu, ki že prične prvo leto srednjeročnega obdobja o katerem pa smo že mnogo govorili in bomo tudi v prihodnje glede na stanje v katerem se tudi mi v naši DO nahajamo. Ko konec leta podaja roko novemu, ko se vedno oziramo na prehojeno pot, si prav gotovo vsi skupaj želimo in mislimo na lepši jutri, o katerem tako radi ter tolikokrat govorimo, čeprav se dobro zavedamo, da je za lepši in boljši jutri treba tudi nekaj storiti. Pa poglejmo malce v novo 1981. leto in skušajmo vsaj malo analizirati oziroma predvideti kaj vse je, oziroma bo potrebno storiti že v prvem letu pričetka novega petletnega srednjeročnega obdobja, ki bo za vse nas zares izredno težko, vendar pa tudi pomembno. Zato, kot sem omenil, raje na pragu novega leta 1981 poglejmo naše glavne naloge, ki so pred nami, predvsem zato, da bi kljub poostrenim pogojem gospodarjenja bilo (Nadaljevanje na 2. str.) Transportne poti Smelo v leto 1981 (Nadaljevanje s 1. str.) leto 1981 boljše od leta 1980. Ne gre ponavljati, vsekakor pa tudi ne mirno iti mimo dejstva, da bomo morali več delati (in to seveda vsi — ne le nekateri), delati tudi boljše in kar se da cenejše in seveda kar je najbolj pomembno v tem trenutku s skupnimi močmi in skupno odgovornostjo. Vse to pa velja seveda za prav vsa področja ter razumljivo za vse zaposlene v naši delovni organizaciji. Zavedati se moramo, da danes lahko uspešno posluje samo tisti, ki lahko dobro razvija svoje temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, prav tako pa tudi več prispeva za razvoj drugih dejavnosti v kraju in v občini. Omenil sem že, da bomo brez oklevanja mnogo bolj morali izkoriščati delovni čas ter naše proizvajalne naprave. Odločno se bo treba boriti za čimmanjše normative oziroma skrbeti za to, da bi bil izplen čimbolj-ši, saj vemo kako drage so danes naše surovine (boksit, petrolkoks, premog in druge), pa je zato naša odgovornost še toliko večja. Pri tem velja še kako omeniti tudi štednjo z energijo, ki je prav v naših proizvodih še kako prisotna, kot so električna energija, mazut, premog, boksit, kavstični lug ter še in še. Možnosti za to vsekakor imamo — vsaj del njih, pa je zato pri vsem potrebna le večja zagnanost delavcev v proizvodnih obratih, to pa še kako velja tudi za o-stale strokovne kadre in službe, ki bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju resnično morale dati od sebe mnogo več kot doslej v smeri izvajanja stabilizacijskih ukrepov in izboljšanja našega gospodarstva pa tudi stanja v naši delovni organizaciji v okviru SOZD UNIAL. Da bi bilo prihodnje leto vsaj takšno kot je bilo minulo, tako večkrat slišimo marsikateri vzdih in pripombo bodisi posameznikov ali pa tudi skupin pred vstopom v novo leto. Iz tega je seveda moč razbrati, da take želje vsebujejo tudi nekakšno plahost ter negotovost za naslednje leto in petletno obdobje, ki so pa marsikdaj skoraj odveč, seveda pod pogojem, da smo enotni in se zavedamo svojih delovnih nalog in opravil. Ne vem, če je potrebno zastavljati pred vse nas vprašanje kam v bodoče — v novem le- tu 1981 — usmeriti naša prizadevanja? Tukaj ne sme in ne more biti pomislekov na to vprašanje, saj je za nas odgovor povsem jasen: v realizacijo tistega, kar imamo tako dobro in bogato zastavljeno. To pa je, da bodo naša skupna prizadevanja morala biti usmerjena v ustvaritev čimbogatej-ših materialnih dobrin. Nihče seveda ne more zanikati dejstva, da smo v minulih letih storili mnogo, da je mnogo šlo neopazno tudi mimo nas, vendar pa nismo storili vsega kar bi nam danes v novih pogojih gospodarjenja dajalo večje jamstvo za še bolj uspešno poslovanje. Seveda tukaj ni posameznih krivcev, ker smo to mi vsi — člani DO, samouprav-Ijalci, člani DPO, člani v raznih društvih in organizacijah in podobno. To je prav za naslednje obdobje izredno pomembno za naš veliki izpit, ki je pred nami. Delavci samoupravljale! se zavedamo, da so naši rezultati odvisni od celotnega prispevka vsakega izmed nas, ki smo s skupnimi cilji združili svoje delo v temeljnih organizacijah združenega, v delovnih skupnostih in delovni organizaciji ter SOZD UNIAL. Ko govorimo o naših uspehih v združenem delu v okviru TOZD in DO pa je potrebno ka| več spregovoriti še o eni pomembni komponenti, to so medsebojni odnosi ter spo- štovanje in izvajanje sprejetih sklepov in stališč — o čemer pa kaj več v drugem sestavku. Konec leta je vsekakor čas, ko se ozremo na minulo leto, čas ko ugotavljamo, kako smo izvršili naloge, ki smo si jih sami začrtali že v začetku leta, kako smo sploh delali, kje smo imeli težave vendar to vse z namenom, da bi nam te izkušnje še kako koristile v naslednjem 1981. letu. Zato bi naj kot novoletno voščilo ali bolje rečeno novoletna čestitka glasila takole: »Začnimo bitko za naš plan v letu 1981 že prvi delovni dan Montaža v novem letu.« To bo tudi največje jamstvo, da bomo nekako le kos težkim nalogam in izkušnjam, ki nas čakajo v letu 1981. Smelo v novo leto brez vsakih utvar, da bo že nekako, kot smo bili navajeni. SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1981 VSEM BRALCEM IN DELOVNIM LJUDEM TER OBČANOM. PRIJETNO PRAZNOVANJE NOVOLETNIH PRAZNIKOV TER MNOGO USPEHOV PRI OPRAVLJANJU NAŠIH DOLŽNOSTI! France MEŠKO Srečno, zdravo in uspešno novo leto 1981 želijo vsem našim delavcem in njihovim družinam, upokojencem, fantom, ki služijo vojaški rok in vsem štipendistom: - samoupravni organi DO in SOZD, - družbenopolitične organizacije, - vodstvo DO in SOZD Uniai, - uredniški odbor Aluminija S praznovanja tovarniškega praznika Slavnostni govornik inž. Franjo Gnilšek, glavni direktor Čestitali so nam tudi pionirji OŠ Kidričevo IN Nastop članov KUD železničar iz Varaždina ■I ...J V : .S ____i ■ I . Udeleženci proslave smmm. Za čestitke se je zahvalil predsednik DS TGA Darko Ferlinc Nastop članic KUD železničar iz Varaždina Dobitniki zlatega znaka Franjo Gnilšek, glavni direktor TGA in Darko Ferlinc, predsednik delavskega sveta TGA sta podelila zlati znak Janko Zajšek Franc Emeršič Franc Emeršič Anton Kurilič Letos, ob tovarniškem prazniku, smo ponovno podelili štiri zlate znake za področje samoupravljanja, gospodarstva, ljudske obrambe in družbenopolitično delovanje. Janko Zajšek je dobil zlati znak TGA za področje gospodarstva. Je dober in prizadeven delavec, ki kvalitetno in pravočasno opravlja dane naloge. Ves čas je vodja skupine za elektro meritve, katere delo ima velik vpliv na porabo električne energije v elektrolizah (meritve padcev napetosti na celicah, temperature, kontrola V — m in žarnic). Uspešno deluje tudi na področju inventivne dejavnosti. Do sedaj je prijavil tri koristne predloge za izboljšanje opravljanja nalog v elektrolizi. Prijavljenih predlogov bi bilo lahko še več, pove tovariš Zajšek, vendar je potrebno toliko poti in dopovedovanja,' preden ti kak predlog potrdijo, da človek odneha. Vse nove ideje, ki se mu ob delu porajajo in mu ga olajšujejo ali izboljšujejo, pa koristno uporablja. Aktiven je tudi v samoupravnih organih, saj je bil član centralne komisije za osebne dohodke, disciplinske komisije TGA, sedaj pa je član samoupravne delavske kontrole TOZD KK Emeršič Franc je dobif zlati znak za področje samoupravljanja. Je družbenopolitično aktiven, saj je deloval že kot predsednik sindikalne podružnice TGA in TOZD. V svojem tozdu deluje kot aktivist in večkratni funkcionar raznih komisij in odborov. Sedaj je predsednik disciplinske komisije TGA. Njegov odnos do dela in delovnih sredstev je pozitiven, kar precej u-godno vpliva tudi na njegove sodelavce. Udejstvuje se tudi na slehernem področju dela v KS Kidričevo, SLO in drugih društvih in organizacijah. Anton Kurilič je dobil zlati znak za področje družbenopolitičnih dejavnosti. Je vodja železniškega prometa. Kot družbenopolitični delavec ves čas od leta 1951 aktivno dela v sindikatu in samoupravnih organih ter ZK. Tako je bil kar dvakrat tajnik pri sindikatu TGA, sekretar osnovne organizacije ZK TGA, dva mandata predsednik sindikalne konference TGA, pet mandatov član delavskega sveta TGA in še bi lahko naštela več podobnih funkcij. Med tem časom je bil tudi član občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZK Ptuj, republiškega odbora sindikata, predsednik sindikata Unial in opravljal vrsto drugih funkcij. Tovariš Kurilič ima velike zasluge za organiziranje sindikata v TGA in razvoj samoupravljanja ter razvoj tozda. Franc Korpar je v tovarni že od 1948. leta. Opravlja delo skupino-vodje za popravilo kompT resorjev in črpalk. V svoji skupini je priljubljen saj ima human odnos do tovarišev in veliko pomaga pri vzgoji mladih ključavničarjev. Med NOB je bil borec Šercerjeve brigade in tudi komandir čete v tej brigadi. Po osvoboditvi je svoje revolucionarne izkušnje nesebično prenašal na mlajše in to v pro-tiavionski obrambi TGA, kjer je bil komandir baterije. Bil je tudi organizator strelske družine in kot dober strelec je sodeloval na vseh aluminija-dah in večjih sindikalnih tekmovanjih. Pogovarjala sem se s tremi tovariši, ki so o tem, kaj jim pomeni zlati znak, odgovorili tako: Zajšek: »Pomeni mi zadoščenje in izkazano priznanje za dolgoletno delo.« Emeršič: »Pomeni mi priznanje in zahvalo za osemindvajsetletno delo v naši tovarni.« Kurilič: »Kljub temu, da sem dobil že več različnih priznanj za delo v sindikatu in družbenopolitičnem področju ter medaljo dela in srebrni znak ZSS, mi pomeni zlati znak TGA največ, saj ga jemljem kot priznanje za dolgoletno delo na raznih področjih v TGA.« O tem, kako dolgo so naši tovariši že v TGA, kakšna dela so opravljali, jim je všeč, bi kaj spremenili, so rekli: Zajšek: »V TGA sem prišel 23. 3. 1953. leta in dobil delo pri elektro meritvah, kar delam še danes. Delo mi je všeč, plača malo manj. Zelo sem zadovoljen s tovariši v svoji skupini in seveda z vodjem. Želel pa bi si, da bi bili boljši odnosi med tozdi in tudi skup-nami v samem, tozdu. Prav tako imam občutek, da v skupnih službah ni take kolegialnosti kot pri nas v tozdu. Včasih je bilo več tovarištva in disciplina je bila večja. Preveč smo postali prevzetni, mislim pa, da nas bo stabilizacija zopet malo spametovala.« Emeršič: »V TGA sem že osemindvajset let. To je bila moja prava redna služba, pred tem pa sem le sezonsko delal v Ljubljani pri Megradu, kjer sem vozil žerjav in si tam že nabral nekaj prakse. Ko sem prišel v TGA je bila hala A še v montaži, čez leto dni pa je že šla v pogon in dobil sem delo žerjavista, ki ga opravljam še danes. Vsa leta delam v izmeni. Ko sem bil še mlad, sem večkrat pomislil, da bi šel kam drugam, toda tukaj sem dobil stanovanje in tako sem ostal. Z delom sem zadovoljen, ne pa z delovnimi pogoji, ki so iz teta v leto slabši. Do leta 1963 sem delal v hali A, od ta- j krat dalje pa sem v hali B, kjer je morda le nekoliko boljše. Delo je precej zahtevno, moraš paziti na veliko stvari hkra- ! ti. Sam sicer v vseh teh letih nisem povzročil nobene nesreče, zgodilo pa se je, da so mi fantje o- j besili na vrata žerjava delovno obleko, ki se je vnela in plamen je zajel tudi mene, da sem dobil precej močne opekline. Kaj bi rekel o odnosih? Če gledam na naš tozd in še ožje, na našo skupino, bi rekel, da sem zelo zadovoljen. Motijo pa me čudni medtozdovski odnosi, saj vsak trmoglavi po svoje. Tudi odnosi med ljudmi so se spremenili. Ne vem, kaj nas je pokvarilo. Vsak vidi le svoje pravice, na dolžnosti pa pozabljamo. To bo veljalo predvsem za naš mlade sodelavce. Morda bi koga spremenilo nagrajevanje po delu. Ne vem. Težko bi bilo urediti tako, da bi dobil vsak res toliko plačila, kot je vložil truda. Govorim za naš tozd in morda še za glinico, kjer ni nobene kosovne proizvodnje. Mi delamo npr. z osmimi različnimi surovinami, ki so različne kakovosti in se v procesu tudi različno obnašajo in tako so tudi rezultati dela zelo različni. V ostalih tozdih bi nagrajevanje po delu veliko lažje speljali. (Nadaljevanje na 5. str.) Dobitniki zlatega znaka (Nadaljevanje s 4. str.) Pa še to bi lahko rekel, da se je včasih bolj vedelo, kdo je za kaj odgovoren in tudi odgovarjal je, če je bilo kaj narobe.« Kurilič: »V TGA sem že od 1951. leta. Sem sem prišel takoj po odsluženju vojaškega roka, pred tem pa sem končal prometno šolo in bil zaposlen na Reki pri železnici, kjer sem si pridobil nekaj prakse. Ko je bil v TGA ustanovljen prometni oddelek, sem postal vodja železniškega prometa in to sem še danes. Z delom sem zadovoljen in prav tako s sodelavci. Nikoli nismo imeli kakšnih večjih problemov; tudi z mladimi ne. Le nekaj me moti, če primerjam mlade danes, z mladimi nekoč. Res je, da smo bili zadovoljni z malim, ker nismo mogli imeti velikih želja in hrepenenj za višjim standardom, ker ga ni bilo, a i-meli smo nek čut odgovornosti in spoštovanja do starejših, ki so nas u-čili. To pogrešam. Mislim, da odnosi med tozdi niso najboljši, prav tako tudi med ljudmi ne. Veliko bolj enotni bomo morali biti, saj nas čakajo veliki napori. Bili so časi, ko smo imeli v Kidričevem veliko denarja in takrat bi morali misliti na naše delavce, ki so danes že invalidi. Danes vodstvu ne moremo očitati ničesar, saj ni krivo za zamujeno. Imamo pa v TGA še veliko reči, ki jih je vredno pohvaliti. Naj naštejem le nekatere: imamo veliko stanovanj, čakalna doba za stanovanje je kratka, dajemo kredite za individualno gradnjo, poskrbeli smo za aktivno rekreacijo naših delavcev, v Kidričevem imamo lastni bazen in restavracijo, tu je še naša godba in pevski zbor in še bi lahko našteval. To so stvari, ki so tovarniške, naše in na katere smo ponosni. želel pa bi si, da bi čimprej uredili nagrajevanje po delu. Vodstvenim in vodilnim delavcem v našem tozdu bi to veliko pomagalo.« Kaj delajo naši tovariši v prostem času? Imajo kak hobi? Zajšek: »Veste, kaj rad delam in moram delati — popravljam star avto. I-mam tudi hišo, kjer je potrebno vedno kaj postoriti in dolg čas mi ni nikoli.« Emeršič: »Večino prostega časa preživim v svojem najljubšem kraju v Halozah, kjer imam vinograd in zidanico. Tam, v še neokrnjeni naravi, ob delu v vinogradu in sadovnjaku, pozabim na vsakdanje skrbi in to mi je v veliko zadovoljstvo.« Kurilič: »Moj hobi je bil nogomet, bil sem trener Aluminija, ko je bil še v drugi zvezni ligi, nato pa sem treniral moštvo v Ptuju. Zdaj pa imam veliko več dela z urejanjem okolice okrog hiše in v veselje mi je tudi vrtnarjenje.« In želje za novo leto? Zajšek: »Mnogo mnogo zdravja, to je največja želja, potem, da se bi uredili odnosi v tovarni in da bi bili že v novem letu plačani po delu.« Emeršič: »Želim si zdravja in veliko uspehov celotnemu kolektivu in novo elektrolizo.« Kurilič: »Želim si zdravje kakor tudi svojim sodelavcem in da bi zbrali dovolj sredstev za modernizacijo.« V. P. Franc Korpar Sprejem priznanja za športne dosežke Sprejem priznanja za strelske dosežke Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V NOVEMBRU 1980 V TOZD TOVARNA GLINICE: Janez Zelenik in Milan Šegula V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Slavko Križanič, Hamo Zahovič, Naser Kaloshi, Lemush Baj-ramaliu, Jožef Sakelšek, Alojz Herga, Rudolf Zajšek in Danilo Reihss V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Brigita Purg in Roman Lampret V TOZD VZDRŽEVANJE: Bojan Žinko, Vinko Plej in Ljubomir Huzjan V DS SKUPNIH SLUŽB: Ana Kavarič V TOZD LLBK TRBOVLJE: Dragan Džakič, Lju-bislav Pauškič, Anža Di-zdarivič, Jožica Benega-lija, Manika Lipičnik, O-mel Dežonkovič, Manol Manov, Cenat Bosnič in Nurija Mošič IZ JLA SO SE VRNILI: Stanislav Zavec, Stanko Pukšič, Anton Nahberger, Milan Kralj-Smiljan in Andrej Ogrizek DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V NOVEMBRU 1980 IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Franc Mikolič, Stanko Korošec, Branko Jus in Branko Koren IZ DS SKUPNIH SLUŽB: Brigita Dorič in Mirko Peklar IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Miroslav Golob UPOKOJENI: Ivan Juriševič in Janez Bezjak iz TOZD Vzdrževanja Franc Štumberger iz TOZD Predelava aluminija Naši petdeset- letniki V decembru so praznovali petdeseti rojstni dan: Štefan čuk iz tozda LLBK, Vrtačnik Janez iz tozda Vzdrževanje, Franc Slameršek iz tozda Kontrola kvalitete, Štefan Kocmut, Anton Sluga, Franc Jus in Marija Kovačič iz DSSS. Vsem iskreno čestitamo in želimo še veliko zadovoljnih let pri delu in v družinskem krogu. Ali se zavedamo posledic in odgovornosti? Srečanje upokojencev Srečanje upokojencev TGA Po nekaj neprijaznih dneh zavitih v meglo in hlad, se je v sredo devetnajstega novembra 1980 pokazalo sonce, ki nas je toplo grelo in privabilo marsikoga izza tople peči. Bilo je kot naročeno. Ta dan smo namreč povabili naše upokojence na že tradicionalno srečanje ob tovarniškem prazniku. Prišlo jih je veliko — čez 400 — òd vsepovsod: iz Haloz, Slovenskih goric in celo iz sosednje Hrvatske. Pripravili smo jim krajši kulturni program in seveda pogostitev. Najprej je spregovoril glavni direktor, ki je zaželel vsem prijetno počutje in se zahvalil za ves trud, ki so ga vložili v delo v TGA in sploh za vse, kar so storili za naš boljši danes. Potem se je zvrstilo 24 malčkov, torej dve skupini iz vrtca v Kidričevem, ki sta zapeli in deklamirali nekaj pesmic, svoj delež je prispevala tudi osnovna šola iz Kidričevega z recitacijo in glasbeno točko. Kot na vseh proslavah in prireditvah, je tudi tokrat igrala tovarniška godba na pihala, pel pa je naš mo- ški pevski zbor in ženski pevski zbor DU iz Kidričevega. Po proslavi so stopili v akcijo naši mladinci, ki so hitro in solidno postregli goste — upokojence TGA. Bilo je prijetno gledati množico zadovoljnih ljudi. Kdor je slišal, koliko lepih besed je bilo izrečenih, ko so se srečevali, se rokovali in trepljali po ramah, ta mi bo pritrdil, če zapišem, da za takšna srečanja nikoli ne sme zmanjkati denarja. V. P. Vse preveč jemljejo samoupravljanje površno ter nedosledno, bi lahko bila osnovna ugotovitev tega sestavka. Čeprav nam samoupravljanje nudi veliko več, ali bolje rečeno, še precej nalog v okviru našega skupnega dela in prizadevanj, pa lahko samo ugotavljamo, da so razprtije med določenimi strukturami in ne nazadnje tudi temeljnimi organizacijami združenega dela še kar velike. Morda bo kdo dejal, da pretiravam, (potem naj tisti sestavek o-poreka in pove svoje mnenje ali stališče), kar pa mislim da ne, in da že nekaj časa nekaj med nami v DO ni v redu. Ne bi rad bil noben prerok ali kaj drugega, vendar lahko trdim tudi v imenu mnogih delavcev, da nas tako stanje in medsebojni odnosi tako v vrhu kot med TOZD, pelje v povsem napačno smer, ki jo bomo prej ali slej krepko občutili, če ne bomo sposobni sedanjega napetega stanja odpraviti. Mislim in v to sem tudi o-sebno trdno prepričan, da z dosledno in konkretno opredelitvijo odgovornosti (in seveda tudi z izvajanjem) dosegli tisto, kar si vsi v tem trenutku najbolj želimo. Sestavek ni senzacionalen niti ni naperjen proti komurkoli, toda resnica je boleča stvar, vendar je junak tisti, ki jo zna prenesti in tudi biti dosleden ter odločen. Ko smo ustanavljali TOZD in DS SS smo vsekakor vsi želeli in upali, da se poraja nekaj kar si že dolgo želimo in, da vse ideje pokojnega tovariša Edvarda Kardelja tudi dosledno ures-sničujemo tako v smislu zakona o združenem delu, kot tudi v okviru samoupravnih pravic delavcev v TOZD in DSSS v DO. Vsi vemo, da je centralizem pri nas že davno odpravljen in da je prav zato že resnično skrajni čas, da se TOZD postavijo na prave lastne noge in seveda predvsem na trdne temelje samoupravljanja. Če bi bili pri nas dobro kadrovsko organizirani in bi vsak zares dosledno odgovarjal za opredeljene odgovornosti, potem nikakor ne bi smeli danes pri nas biti prisotni vse večji vsakodnevnim trenjem in določenim problemom med vodilnimi ter strokovnimi kadri. Osebno sem prepričan, da bi z dosledno opredelitvijo odgovornosti odpadle vse razprtije, ki so vsebolj prisotne, in ki nam še kako škodujejo na vseh področjih našega delovanja in angažiranosti. Skoraj odveč nam je že vsem skupaj, da moramo na raznih sestankih od OO ZK, OOS, samoupravnih organov ter vseh DPO nenehno po- slušati temo o naših notranjih medsebojnih odnosih od vodilnih in vodstvenih kadrov pa vse tja do nekorektnega obnašanja med TOZD. Vprašajmo se, kako dolgo bo šlo tako naprej, komu služijo taki odnosi znotraj kolektiva in kam nas bo prej ali slej vse to pripeljalo. — Na kaj pozitivnega vseka-kokor ne! Skrajni čas je, da se tudi TOZD samoupravno vsebinsko opredelijo in po tej poti utrdijo svoj gospodarski položaj. Nedvomno pa so zato potrebni tudi sposobni strokovni kadri, ki bi poleg individualnih poslovodnih organov bili sposobni vzporedno s strokovnostjo dojeti tudi naš samoupravni sistem. Samo s strokovnimi in samoupravnimi kadri je možen napredek TOZD. Sicer pa kaj komu koristijo razne pridige o samoupravljanju, če pa danes imamo tudi pri nas že v vsaki TOZD svoj način samoupravnega odločanja, ne znamo se koristno dogovoriti o naših predstojećih nalogah ter s skupnimi močmi določene usmeritve tudi speljati v koristno smer za celotno DO v okviru SOZD — UNI-AL. Vsemu temu pa bi lahko rekli, le to, da so razprtije še vedno velike, in da je nujno najti pot iz tega nemogočega položaja. Dokler bodo tekla ie medsebojna tor-dovska obtoževanja, dokler tudi vodilne strukture v DO ne bodo našle skupnega jezika, dokler ne bo sleherni (pa tudi direktorji) odgovarjal za svoje področje dela in ne bodo upoštevali sprejetih skupnih stališč, tako dolgo ni moč govoriti tudi o kakršnikoli odgovornosti in disciplini med delavci, za katere pa lahko smelo trdimo, da so še najbolj disciplinirani, kajti če bi tudi med njimi v TOZD nastalo tako trenje in neodgovorno obnašanje, potem nam preostane samo še to, da sami priznamo našo nesposobnost ter tovarno kratkomalo zapremo. Resnično je še mnogo — mnogo premalo zavzetosti med nami, najbolj pa med tistimi, ki bi morali biti za vzgled in boljšo aktivnost, saj bi tako tudi delavci na delovnih mestih imeli več zaupanja v svoje strokovne in vodilne kadre oziroma strukture. Ali ne bi bilo mogoče bolje, če bi se vsi vodilni — recimo direktorji, vodje tehnološke o-perative in ostali, lepo sestali ter z razumevanjem pretresli stanje v katerem smo in predlagali predloge za bolje poslovanje, za boljše izkoriščanje naših naprav in surovin, za boljše medseboj- (Nadaljevanje na 7. strani) aluminij 6 Ali se zavedamo posledic in odgovornosti? Silicij Aspekti razvoja aluminijske industrije Prvi začetki aluminijske proizvodnje aluminija so bili pred 100 leti, natančneje od 1889. leta, ko je bila startana prva industrijska celica na osnovi Heroult-o-vega elektrolitskega postopka. Zanimivo je povdariti, da se niti osnova niti medij, v katerem se odvija elektroliza glinice, do danes niso spremenili. Razvoj tehnološkega postopka je šel po poti izpolnjevanja konstrukcije celice, mehaniziranem in avtomatizacijo poedinih delovnih operacij pri posluže-vanju celic, računalniškim vodenjem ter posodobitvijo organizacije dela. Izboljšave Heroult-Hall-o-vega postopka so se največ odrazile na znižanju specifične porabe enosmerne e-lektrične energije po enoti proizvedenega aluminija. Zato se razvoj tega postopka kvantificira skozi prikaz znižanja specifične porabe e-lektrične energije. Prva tovarna aluminija, ki je bila zgrajena od P. He-roult-a 1889. leta v Froge-su (Francia), je imela elektrolitske celice velikosti 1.000 A, kjer je bila specifična poraba električne energije celo 100.000 kWh/t. Tri leta pozneje, t. j. 1892. leta so bile zgrajene celice velikosti 4.000 A s srednjo napetostjo 8 V po celici in porabo energije cca 40.000 kW/t, a leta 1898 če obratujejo celice z 9.000 A in 6 V po celici, s porabo el. energije 25.000 kWh/t. Od takrat pa vse do 1924. leta ni narejen praktično nikakršen napredek v razvoju Heroult - Hall - ovega po- stopka, oziroma v znižanju specifične porabe el. energije. 1924. leta se na Norveškem gradijo prve celice s kontinuirano Söderbergo-vo anodo, ki dominirajo nad dotedanjimi celicami s pred-pečenimi anodami preko 30 let. Celice s Söderbergovimi anodami so predstavljale takrat velik tehnični napredek, pa je že po nekaj letih t. j. od 1930. leta bila potrošnja električne energije od 20 — 21.000 kWh/t pri napetosti na celici 5-6 V. Ko so v letih po II. svetovni vojni Söderbergove celice doživele zelo intenzivno industrijsko uporabo, a posebno, ko so okoli leta 1955 doseženi veliki uspehi pri kon-tinuiranju zelo velikih celic tipa Söderberg reda velikosti 100.000 A, je izgledalo, da bodo celice s predpeče-nimi anodami za vedno potisnjene v ozadnje. Vendar, danes spet Söderbergov tip celice popolno izgublja tekmo s svojim predhodnim tekmecem, t. j. celicami s 'pred-pečenimi anodami, ker so le-te mnogo bolj fleksibilne pri procesu regulacije in avtomatizacije, zato ker koristijo surovine, do katerih se lažje pride in ker imajo a-nodni padec napetosti nižjih za cca 0,35 V. Nadalje, poleg nižje porabe električne energije je prednost pred-pečenih anod tudi v tem, ker manj onesnažujejo okolje. Obstojajo informacije, ki govore, da Söderbergove celice z vertikalnim dovodom toka, brez sistema za zajemanje anodnih plinov, sprošča v okolje od 30 - 32 odst. od vseh v procesu Iz- ločenih fluorovih spojin, medtem, ko je to pri Söder-bergovih celicah s horizontalnimi klini in pri celicah s predpečenimi anodami izpod 10 %. Ko se k temu doda še to, da pri leteh ni izločanja smolnih par, jasno sledi zaključek, da ekološki aspekt popolno izloča iz obratovanja Söderbergov tip celic. V zadnjih dvajsetih letih se je specifična poraba enosmerne el. energije zmanjšala od 20 — 21.000 na cca 14.000 kWh/t pri povprečni napetosti celice od 4 — 4,5 V in izkoristku toka 88 — 91 %. čez pol stoletja po prvi Heroult-Hall-ovi celici t. j. I. 1937 je v Jugoslaviji zgrajena prva tovarna za proizvodnjo aluminija, snovana na dalmatinskem boksitu in hidroenergetskem potencialu v Lozovcu, 15 km iz Šibenika. Po letu 1970 se začne intenziven razvoj kapacitet za proizvodnjo aluminija v Jugoslaviji. Zgrajene so moderne elektrolize v Titogradu in Šibeniku. Sedaj je Jugoslavija eden od glavnih proizvajalcev primarnega a-luminija v Evropi. Skupna kapaciteta jugoslovanskih e-lektroliz, ki sedaj obratujejo predstavlja 1,5% sestavnih kapacitet. že prej je bilo predvideno, da se stopnja dosedanjega razvoja Heroult-Hall-ovega e-lektrolitskega postopka za pridobivanje aluminija lahko (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) ne odnose, kar bi bil ogromen korak naprej, saj kolektiv, ki že dvomi v delo svojih vodilnih strokovnih delavcev, ne more dosegati ne vem kakih uspehov. Vso kreganje okrog tega, kdo je kriv za, tako ali drugačno stanje, ne služi prav ničemur, obtoževanje enega TOZD-a na račun drugega, o tem ali onem problemu, bi se moralo reševati skupno z razumevanjem, ne pa, da smo skregani križem med seboj. Stanje v karšnem smo za nas ni niti malo rožnato in, če bodo k temu še kar naprej doprinašali nesprejemljivi medsebojni odnosi, o katerih smo mnogo govorili na raznih sejah in sestankih, potem vemo, koliko je za nas ura. Že poleg mnogih drugih sej, sestankov, zborov in še kaj se nam sedaj še pridružujejo taki nepotrebni sestanki, name- Zeoliti Veliki zahodnonemški proizvajalec pralnih praškov »Henkel« je pričel s proizvodnjo Sasila (komercialno ime za zeolit) v svoji drugi tovarni. Sa-sil zamenjuje fosfate v proizvodnje pralnih praškov. Nova tovarna je stala 10 milijonov mark in je povečala kapaciteto za proizvodnjo »Sasila« od 10.000 ton na 35.000 ton letno, kar zadovolju- sto, da bi se bolj poglobili v to, kako v novem letu pričeti z vsemi silami biti bitko za stabilizacijo in za uspeh našega kolektiva. Vsi moramo razmisliti, najbolj pa tisti, ki so najboli odgovorni za tako stanje. Še enkrat poudarjam, brez vsakršne senzacionalnosti, da so razprtije v kolektivu še velike (dobro vemo kje) in u-pam, da bomo vse to rešili znotraj kolektiva po samoupravni in razumni poti, če ne, pa tudi z drugačnimi u-krepi, ki nam jih daje naša ustava, zakon o združenem delu ter seveda na vsem tem urejeni naši pravilniki. Mislim, da je čas, da razmislimo in ukrepamo! Franc Meško je za proizvodnjo 150.000 ton pralnih praškov. V jeseni 1981 prične v ZR Nemčiji veljati zakon, ki omejuje dovoljeno porabo fosfatov v pralnih praških in daje večje možnosti za uveljavljanje zeolitov. V letu 1982 bo Henkel zgradil še tretjo tovarno »Sasila«. Povzeto iz Privrednega vjesnika Aluminij pričakuje vaše prispevke zamenjujejo fosfate v pralnih praških aluminij i Iz livarne Aspekti razvoja aluminijske industrije (Nadaljevanje s 7. strani) identifirira z doseženo stopnjo znižanja specifične porabe električne energije. To pomeni, da je potrebno bodočnost današnjega industrijskega postopka ocenjevati skozi možnost znižanja napetosti celice in povišanja izkoristka toka. Za obdržavanje tehničnega ravnotežja procesa v celici je potrebno v njej generirati določeno količino toplote, ki kompenzira izgubo toplote v okolico, zagreva-nje surovin do temperature tehnološkega procesa in e-nergijo za razkroj glinice. Tej nujno generirani toplotni odgovarja določen padec na petosti v medelektrodnem prostoru. Do znižanja napetosti celice bi lahko prišlo samo pri zmanjšanju izgub v okolico, oz. s povečanjem toplotne izolacije celice (večje investicije). To bi privedlo do znižanja izkoristka toka, pa je jasno, da obstoja ena vrednost napetosti celice, pri kateri je specifična poraba el. energije minimalna oz. obstaja meja zniževanja napetosti celice. Po dolgotrajnih raziskavah elektrolita (kopeli), je prišlo do čvrstega spoznanja, da se z nadaljnjo raziskavo e-lektrolita ne more pričakovati nadaljnji bistveni napredek pri povišanju izkoristka toka. To pa iz razloga, ker se pri današnjih velikih enotah (celicah) reda velikosti preko 100 Ak ne dajo več bitno zmanjšati velike turbu- lence kovine in elektrolita v medelektrodnem prostoru, pogojene z elektromagnetnimi efekti in emisijo anod-nih plinov iz elektrolita. To onemogoča, da bi se med-elektrodni razmak pri sedanji geometriji celice zmanjšal izpod 4 cm, a to pomeni, da se pri izkoristku toka ne more niti v bodočnosti pričakovati večje vrednosti od 94 95%, kolikor se danes samo občasno dosega v nekaterih celicah z dobro reguliranim hodom. Dosedanji razvoj specifične porabe električne energije predpostavlja minimum, ki je med 10 in 12 kWh/kg, in je osnovan na spodnji meji napetosti celice (0,3 — 3,5), za doseganje le-te pa danes obstojajo velike tehnične in ekonomske zapreke. V novejšem času je določen impulz v razvoju klasičnega Heroul-Hall-ovega postopka dobljen z uspešnim prehodom iz polindu-strijske faze nove generacije elektrolitskih celic jakosti preko 150 kA, katere imajo osnovno karakteristiko t. i. centralno prebijanje in doziranje glinice. S postavitvijo sistema za prebijanje skorje in doziranje glinice znotraj zaprte celice je dosežena zelo visoka stopnja zajemanja anodnih plinov (98 — 98,5%). S po-služevanjem celice v sredini med dvema vrstama anod je mogoče boljše izkoristiti katodno površino, a isto tako tudi povišati anodno gostoto toka, kar vodi do o-paznega povečanja produktivnosti celice po enoti horizontalne površine. Jasno je, da je bilo izpopolnjevanje nove generacije celic možno z že zelo razvitim sistemom regulacije in avtomatskega vodenja procesa v elektrolizi, čeprav je ta celoten sistem osnovan samo na kontroli t. i. notranjega upora celice. To se je doseglo z uspešnim odkritjem funkcionalne povezave med drugimi tehnološkimi parametri in mikrodi-namičnimi karakteristikami upora celice. Navedni sistem omogoča zadrževanje praktično konstantne in željene (optimalne) sestave AI2O3 v elektrolitu, s čemer se doseže tehnološka stabilnost celic z možnostjo izključitve pojava anodnih efektov. Vsaka celica ima več (npr. 4) prebijaicev skorje in dozirnike glinice. S kontinu-irnim merjenjem upora celice se določa pogostost dodajanja glinice, recimo v povprečju 100 — 200 s med dvema doziranjema. Zaradi navedenega sistema upravljanja s procesom je izkoristek toka pri najno-vejših 175 kA celicah 92 — 94%, kar pogojuje specifično porabo enosmerne el. energije od 13.300 — 13.500 kWh/t Al. Navedeni rezultati pri celicah s centralnim posluže-vanjem predstavljajo eno stopnjo pri izpopolnjevanju konstrukcije celic in večji avtomatizaciji vodenja procesa proizvodnje. Večje korake v razvoju Heroult-Hall ovega procesa pa bi pred- stavljali eventualni uspehi pri uvajanju novih materialov v katodno korito in zamenjava dosedanje ogljikove anode z neko inertno anodo, ki se ne bi trošila. Ivana- Banič - Kranjčevič Problemi v hrvaškem aluminijskem kompleksu — v kratkem odločitev: proizvodnja ali stečaj Naslov deluje resnično precej zastrašujoče, toda skozi večmesečne razprave v hrvatski skupščini in celotnem združenem delu se je izoblikovalo stališče, da je do konca leta potrebno odločiti: nadaljnja proizvodnja ali stečaj. V mislih imamo predvsem tovarno glinice v Obrovcu, ki zadnjih nekaj let razburja duhove v hrvaški javnosti. Da bi lahko natančneje spoznali stanje aluminijske industrije v sosednji republiki, bo v nadaljevanju prikazanih nekaj karakterističnih podatkov v hrvaški aluminijski industriji, katero tvorijo predvsem: tovarna glinice v Obrovcu, TLM v Šibeniku in Omial v Omišu. Nabavna vrednost osnovnih sredstev v omenjenih delovnih organizacijah je na koncu preteklega leta znašala več kot 10 milijard dinarjev v njih pa je zaposlenih več kot 5200 delavcev in to na relativno nerazvitem področju, kjer ni druge industrije. Tovarno glinice v Obrovcu so gradili 7 let, tako da se je predračunska vrednost investicije 1,3 miljarde dinarjev povzpela na 3,6 mi-larde dinarev pri realizaciji investicije. Zaloge boksita v okolici Obrovca so mnogo manjše kot so predvidevali, tako da znašajo ugotovljene rezerve boksita samo za 6,5 let obratovanja tovarne s polno kapaciteto, pri tem pa so v zadnjih 10-letih izvažali boksit iz tega področja. Zaradi pomanjkanja boksita in njegove vedno slabše kvalitete bi _ bilo potrebno boksit uvažati, za kar pa so potrebne dodatne naložbe v luke Maslenico, Zadar ali Šibenik. Glavni vzroki za kritično stanje v tovarni glinice so predvsem: visoka amortizacija in obresti, podcenjena prodajna cena primarnega aluminija in s tem tudi glinice, slaba izkoriščenost kapacitet, mnogo višji normativ porabe surovin od projektiranih, kar se odraža še posebej pri neproporcionalnih podražitvah osnovnih surovin v tekočem letu. Predvidevajo, da bo izguba v tovarni glinice v letu 1980 znašala cca. 1,4 miljarde dinarjev. V TLM Šibenik se ne ubadajo s takšnimi problemi, kot v Obrovcu, čeprav še tudi TLM ni zaokrožena proizvodna celota. V gradnji so še dodatne kapacitete za proizvodnjo primarnega aluminija, nimajo tovarne anodnih blokov, zastarela je tudi večina predelovalnih kapacitet. »Omial« v Omišu je fina-lizator dela valjanih polproizvodov iz Šibenika in se u-bada predvsem z problemi slabe izkoriščenosti kapacitet, saj je oskrba z aluminijskimi trakovi iz Šibenika neredna. Kljub težkim pogojem gospodarjenja in nekim nerešenim sistemskim vprašanjem, je jasno, da je vzrok za kritično stanje tudi v slabi usklajenosti proizvodnih kapacitete in največkrat ne najboljših odnosih med posameznimi delovnimi organizacijami. Za rešitev nakopičenih problemov je bilo vloženo mnogo truda in raziskovalnega dela (samo v letu 1980 je bilo potrošeno cca. 6 milijonov dinarjev za študijo o položaju aluminijske industrije v Hrvaški), toda kljub temu še do danes niso poznane željene rešitve. Predlaganih je bilo več variant rešitev, vendar nobena izmed njih ne zagotavlja u-činkovitega izhoda iz kritičnega stanja. Po mnenju Ekonomskega inštituta iz Zagreba bi za izhod iz te situacije bilo potrebno dodatno investirati cca. 12 milijard din, za kar pa bo seveda potrebno soglasje hrvaškega združenega dela. Iz že omenjenih vzrokov (nerazvito področje, stanje na tržišču) se bo na osnovi razprave v združenem delu verjetno izoblikovala pozitivna rešitev, to je nadaljevanje proizvodnje. Kljub temu pa bo potrebno opredeliti, kaj mora storiti aluminijska industrija, koliko mora prispevati ostalo združeno delo in širša družbena skupnost. Povzeto po Privrednom vjesniku-jb aluminij s Iz vsebine samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti Elektroliza Aktivna rekreacija da ali ne? Omenjeni samoupravni sporazum nam prinaša pravice, pa tudi dolžnosti. Med temi pravicami in dolžnostmi je tudi tale: če nekdo nekaj »pogrun-ta«, lahko to prijavi kot inovacijski predlog po postopku, ki je predviden v samoupravnem sporazumu, ali pa posreduje svojo idejo v tehnološko pripravo dela posamezne TOZD, ki bo predlog podrobno pregledala, ga morda dopolnila in nato izvedla poizkus, v kolikor je predlog ekonomsko in iz varstva pri delu opravičen. V nobenem primeru pa naj inovatorji ne preizkušajo svojega predloga sami, saj prav gotovo ne želijo ogroziti varnosti pri delu sebi in drugim sodelavcem, ali pa storiti delovni organizaciji škodo. Naš »SS o inventivni dejavnosti« pravi v 13. točki 73. člena, da je samovoljno delo delavcev na izdelavi inovacijskih predlogov med delovnim časom ali izven delovnega časa v delovni organizaciji hujša kršitev delovne obveznosti. Pri vsakem inventivnem predlo- Delavski svet TOZD Vzdrževanje je 25. 9. 1980 potrdil inventivni predlog št. 219 avtorja Matjašič Stanka z naslovom: »IZBOLJŠAVA PRI SEKANJU IN IZDELAVI IZOLACIJE ZA ELEKTROLITSKE PEČI«. Tovariš Stanko Matjašič dela v TOZD Vzdrževanje že 24 let in je to njegov drugi prijavljeni predlog, ki se u-porabija v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Pri izdelavi tesnil iz azbestnih plošč debeline 10 mm se sedaj uporablja luknjač, ki ne razganja plošč, zaradi česar je bil izmet 50 odst. Letna korist predloga je 5.000,— din, za katero je avtor prejel posebno nadomestilo 75Ö,— din. gu se ugotavlja, v kolikšni meri je bila to avtorjeva delovna dolžnost, saj je treba med drugimi vprašanji odgovoriti na sledeče vprašanje: Ali je lahko avtor o predmetni realizaciji predloga odločal popolnoma sam? V primeru, da je odgovor pritrdilen, pomeni, da je bila ta naloga v sklopu njegovih delovnih opravil in zato se mu zniža posebno nadomestilo za prijavljeno inovacijd za 20 odst. Z ozirom na to, da je vprašanj pet in da pri vsakem odgovoru lahko dobimo ali ne dobimo 20 odst., se nam lahko posebno nadomestilo še bolj zmanjša. Inovatorji! Iz vsega o-menjenega je razvidno, da se ne izplača samovoljno preizkušati raznih zamisli »kako kaj izboljšati«, ker se lahko zgodi, da ob tem ogrozite svojo varnost, varnost sodelavcev, naredite delovni organizaciji škodo, ste disciplinsko kaznovani in na koncu vsega si tudi sami znižujete posebno nadomestilo, ki vam pripada za inovacijo. P. B. Delavski svet TOZD Proizvodnja aluminia je 14. 10. 1980 potrdil inventivni predlog št. 223 avtorja Petrovič Mirka z naslovom: »IZBOLJŠAVA NA ŽERJAVU V A-NODNI MASI«. Tovariš Mirko Petrovič dela v TOZD Proizvodnja aluminija že 23 let in je to njegov prvi prijavljeni predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Avtor je s svojim predlogom, da se na boben žerjava, na katerega se navija vrv, naredi ob strani plošča, ki bo večja od bobna za 10 do 15 cm preprečil izpadanje in uničevanje vrvi. Letna korist predloga je 6.711 din, za katero pa je prejel avtor posebno nadomestilo din 1.361,55 P. B. Komu bi naj posredoval gornji naslov? Ali tistim, ki nam v TOZD kreirajo rekreacijo ali tistim, ki imajo v vidu finančna vprašanja ali pa morda celo nekomu tretjemu. Toda naj bo vseeno, komurkoli bi naj bil namenjen gornji naslov, lahko že takoj uvodoma ugotovimo to, da tista rekreativna ali kakor je nekateri imenujejo aktivna rekreacija ni dosegla cilja, za katerega je bila namenjena niti ga v bodoče tudi ne bo ob takih stališčih in odnosih nekaterih do tega izredno pomembnega vprašanja za delavce v proizvodnih obratih na težjih delovnih mestih in podobno. Poskušal bom osvetliti nekatere probleme, čeprav bo nasprotna stran na vsak način skušala in želela prikazati določene razrede in podobno, kar pa nima nobene zveze z zahtevnostjo in težavnostjo delovnih pogojev, ki jih nekateri v pisarni ne vidijo, ne želijo videti ali pa sploh ne vedo kakšni so pravzaprav osnovni delovni pogoji določenih struktur naših delavcev. Če se kdo boji kakršnekoli kritike ali celo morda poznejših takih ali drugačnih sankcij proti komurkoli, potem to vsekakor nisem jaz, o tem problemu skušam pritegniti v razpravo še vse tiste, ki radi govorijo v odsotnosti, ne upajo pa tega povedati tam, kjer je za to mesto (kljub temu, da sem mnogim to že sam večkrat povedal in omenil, kje so mesta za take razprave.) Vsi, ki na tej liniji — aktivna rekreacija — delovni človek in njegovi delovni pogoji delajo, imajo po moje tudi določene svoje osebne misli, svoja osebna mnenja in stališča. Tisti, ki v tej smeri največ delajo morajo še kako dobro poznati delovne pogoje delavcev (seve- da ne le po nekih analitičnih ocenah in po daljinskem u-pravljanju), ki delajo večkrat v nemogočih pogojih, vsekakor pa to velja še zlasti za letni in zimski delovni čas. Sedaj pa postavljam konkretno vprašanje tistim, ki določijo kdo po nekih razredih lahko pride v poštev za aktivno rekreacijo, kje so težji in zahtevnejši delovni pogoji (trenutno govorim le o svojem tozdu — glinici------čeprav vem, da tudi drugje ni vse tako, kot bi moralo biti. Vsem, ki bi bili morda prizadeti se opravičujem, ker ni moj namen komurkoli kratiti te rekreacije, čeprav menim, da imamo do nje največ pravice prav mi v izmenih — glede na delovne pogoje in ostalo. Ali se lahko primerja delo in odgovornost neke čistilke (ponovno poudarjam brez zamere, ker so primerjalni predlogi) v TOZD Tovarna glinice (ali tudi v kateri drugi TOZD) s tistimi, ki delajo v nemogočih pogojih tako v zimskem kot letnem času, na produkcijskih ali filtrih za cepivo, pa tudi kurjači peči bi naj spadali sem, pa jim po nekaterih mnenjih (ne vem, če preveč pametnih) ne upoštevajo, ker pač nekdo smatra, da je z nekaj pičlimi razredi na odgovornost lahko tak način rekreacije odpisal. Jaz sem pred meseci o tem aktualnem primeru že pisal, vendar ni bilo odziva. Zato sem tudi tokrat primoran, da o tem odločneje spregovorim z željo, da bi se pozneje bodisi preko našega glasila ali preko zborov delavcev in DS oglasili tudi tisti, s katerimi smo tako živahno razpravljali o tem kako se pri nas razvija aktivna rekreacija. Ko smo namreč nekoč govorili o tem, da bi se naj rekreacija iz leta v leto vsebolj razvi- jala, pa smo sedaj priča prav nasprotnemu (sprašujem se, kdo je tukaj osnovni krivec za tako stanje — morda denar? ali neki osebni faktor?), saj se namesto napovedanemu povečanju številu udeležencev za tako odliko kreiranja to število vedno bolj zmanjšuje (glinica menda v letu 79 preko 150 do 160 upravičencev, letos po večji delovni dobi in starosti pa menda le še neka čez 66 številke morda niso povsem točne). Ali smo res pri nas tud: zabredli v tiste tokove stabilizacijskih ukrepov, ko lete želimo ustvarjati na račun delavca, ne glede na njegovo zdravje in potrebo po obnovi vsaj delnih zmogljivosti in moči za nadaljnje delo morda celo pred zasluženo upokojitvijo, če smo se nekoč še kako potegovali za to, da bi aktivne rekreacije bili udeleženi delavci v čim-večjem številu, pa danes u-gotavljamo, da se preko nekaterih zadev ne more. Tukaj pa seveda odpadejo vsi tisti, ki so za rekreacijo imeli vse pogoje in možnosti pa se je niso hoteli udeležiti, vendar bi pa take probleme morali obravnavati drugače in veliko ostreje ter odgovorneje. Zakaj ne bi namreč mogel iti iz enega tozda namesto tistega, ki ne želi ali ne more, nekdo drug? Seveda tisti, ki se prijavi kot upravičenec, pa tega ne izvede, naj nosi sankcijske ukrepe proti neizpolnjevanju sprejete obveze brez slehernega opravilčila. Morda se bo našel kdo, ki bo dejal: (in v to sem prepričan). Ja, kaj pa bi spet nekdo rad, saj o tem odločajo delavski sveti in podobno!« (Nadaljevanje na 12. strani) Iznajditeljstvo aluminij 9 Kako smo poslovali ? I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu oktobru. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1980. v tonah TOZD Proizvod Enota mere Plan 1980 Doseženo Indeks X I-X 1979 1980 1980/1979 1980 X I-X X I-X 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE — Al hidrat AI203 t 10.540 99.260 9.848 100.715 9.363 98.941 95 98 89 100 — Kalcinirana glinica t 9.114 89.670 8.209 87.145 9.146 88.664 111 102 100 99 — Prodani hidrat t 1.100 10.127 1.833 15.154 653 11.116 36 73 59 110 — Skupaj (kale. gl. + prod. hid.) 10.214 99.797 10.042 102.299 9.799 99.780 98 98 96 100 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA — Elektrolit. Al — hala A t 1.733 16.943 1.740 17.011 1 694 16.852 97 99 98 99 — Elektrolit. Al — hala B t 2.116 20.826 2.134 20.722 2.119 20.898 99 101 100 100 — Anodna masa t 961 22.253 2.327 22.608 188 20.358 8 90 20 91 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA — E aluminij t 81 3.300 342 3.035 232 2.800 68 92 286 85 — Al formati (T in H) t 1.431 17.055 1.689 17.910 1.908 18.638 113 104 133 109 — Zlitine: gnetne t 628 6.175 423 2.894 716 6.420 169 222 114 104 livarske t 1.211 11.916 1.401 14.403 1.129 10.556 81 73 93 89 — Predzlitine: — last. por. t 71 692 54 703 77 773 143 110 108 112 — prodaja t 10 100 66 766 — 67 — 9 — 67 — Drogi za kline t 9 90 5 95 3 122 60 128 33 136 — Stikala t 0,494 5,002 11 — — — — — Livarna skupaj: t 3.441 39.334 3.980 39.817 4.065 39.376 102 99 118 100 Al iz pretapljanja t 127 1.250 109 1.288 — 482 — 37 — 39 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu oktobru smo proizvedli 9.363 ton Al hidrata Al 203. kar je za 1.177 ton manj kot smo planirali v letnem planu poslovanja (indeks 89) in za 485 ton manj kot isti mesec preteklega leta (indeks 95). Proizvodnja kalcinirane_ glinice je v primerjavi z načrtovano večja za 32 ton (indeks 100), v primerjavi s preteklim letom pa za 937 ton (indeks 111). Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v tej TOZD odvisna od trenutnih možnosti prodaje. V obdobju I-X smo proizvedli 1% manj kal-cinirane glinice in 10°/o več hidrata, kot je predvideno v letnem planu poslovanja. Iz tabele II je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata Al 203 v obdobju I-X večja poraba boksita (indeks 102) in električne energije (indeks 101). Poraba pare je enaka planirani, medtem, ko smo porabili 7% manj apna in 4% manj NaOH — 100%. Pri proizvodnji kalci-nirane glinice smo presegli planirano porabo mazuta za 2%, pare za 12% in električne energije za 22%. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v mesecu oktobru proizvedli 1.694 ton elektrolitskega aluminija, kar je za 39 ton oz. 2% manj kot smo predvidevali v letnem planu poslovanja in za 46 ton manj kot isti mesec preteklega leta. V elektrolizi B smo proizvedli 2.119 ton elektrolitskega aluminija in s tem dosegli planirano proizvodnjo. Proizvodni rezultat obeh elektroliz v mesecu oktobru je za 1% nižji od planiranega, medtem ko je proizvodnja elektroliz v obdobju I-X enaka — sto procentna. V mesecu oktobru je poraba surovin večja od planirane v hali A pri porabi Al fluorida (indeks 123), el. energije (indeks 103), anod-ne mase (indeks 102) in kri-olita (indeks 101). Odstopanja oz. prekoračitve so tudi v hali B pri porabi Al fluorida (indeks 102) , električne energije (indeks 102 in anodne mase (indeks 101). Poraba glinice je enaka planirani, poraba kriolita pa je za 5% nižja od planirane. Proizvodnja anodne mase je v primerjavi z načrtovano v mesecu oktobru nižja za 773 ton zaradi generalnega remonta, ki je trajal od 3. 10. do 23. 10. 1980. Kumulativna proizvodnja I-X pa je manjša za 1.895 ton oz. 9% Doseženi normativi porabe surovin so bili v oktobru višji od predvidenih pri porabi katranske smole (indeks 103) in električne energije (indeks 150), poraba petrol-koksa pa je za 2% manjša od planirane. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni smo v oktobru proizvedli 4.065 ton različnih livarniških proizvodov, kar je za 624 ton več kot smo planirali oz. 18%. Proizvodni program odstopa od planiranega pri proizvodnji E-aluminija (indeks 286), H T formatov (indeks 133), gnetnih zlitinah (indeks 114) in predzlitinah za domačo porabo (indeks 108). Proizvodnja livarskih zlitin pa je dosežena 93%. V obdobju I-X je dosežena proizvodnja v livarni enaka planirana (indeks 100), v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je za 1 % nižja. Gradivo pripravila: Dragica Perkovič II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA Proizvod Enota Plan DOSEŽENO INDEKS Surovina mere 1980 X I-X 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 — boksit t *2,516 2,917 2,554 116 102 — NaOH — 100% t *0,08696 0,12851 0,08374 148 96 — Para Gcal 2,55006 2,65588 2,55858 104 100 — El. energija kWh 317,117 345,441 319,003 109 " 101 — Apno t 0,04367 0,02466 0,04068 56 93 Kalcinirana glinica — Tekoče gorivo-mazut t 0,11976 0,12051 0,12233 101 102 — Para Gcal 0,02464 0,02745 0,02763 111 112 — Al fluorid t 0,00026 0,00016 0,00021 62 81 — El. energija TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA kWh 26,812 30,606 32,767 114 122 Elektrolitski Al — hala A — glinica t 1,920 1,91914 1,91978 100 100 — Anodna masa t 0,580 0,59333 0,59126 102 102 —- Krioiit t 0,035 0,03548 0,03501 101 100 — Al fluorid t 0,035 0,04318 0,03777 123 108 — El. energija kWh 17.856 18.332 18.115 103 101 Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,920 1,91977 1,91979 100 100 — anodna masa t 0,565 0,57335 0,56541 101 100 — krioiit t 0,035 0,03341 0,03614 95 103 — Al fluorid t 0,035 0,03577 0,03142 102 90 — El. energija kWh 17.255 17.599 17.577 102 102 Anodna masa — Petrolkoks t 0,67165 0,66108 0,66404 98 99 — Katranska smola t 0,338015 0,34858 0,34562 103 102 — El. energija kWh 145 218 132 150 91 — Mazut t 0,0048 — 0,00493 — 103 * programiran normativ aluminij 10 Kako smo poslovali ? I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu novembru. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1980. v tonah TOZD Proizvod Enota mere Plan 1980 Doseženo Indeks XI 1979 1980 1980/1979 1980 XI I-XI XI I-XI 7:5 8:6 ««J GO 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE — Al hidrat AI203 t 10.200 109.460 11.978 112.693 10.956 109.897 91 98 107 100 — Kalcin. glinica t 8.820 98.490 8.151 95.296 8.252 96.916 101 102 94 98 — Prodani hidrat t 1.100 11.227 1.039 16.193 — 11.116 — 69 — 99 — Skupaj (kale gl. + prod. hid.) 9.920 109.717 9.190 111.489 8.252 108.032 90 97 83 98 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA — Elektrolit. Al — hala A t 1.677 18.620 1.674 18.685 1.539 18.441 95 99 95 99 — Elektrolit. Al — hala B t 2.049 22.875 2.068 . 22.790 2.084 22.982 101 101 102 100 :— Anodna masa t 1.904 23.420 2.105 24.713 1.712 22.070 81 89 90 94 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA — E aluminij t — 3.300 239 3.274 244 3.044 102 93 — 92 n*; Al formati (T in H) t 1.384 18.439 1.934 19.844 1.657 20.295 86 102 120 110 — Zlitine: gnetne t 607 6.782 209 3.103 460 6.880 220 222 76 101 livarske t 1.172 13.088 1.477 15.880 1.453 12.009 98 76 124 92 — Predzlitine — last. por. t 68 760 46 749 64 837 139 112 94 110 prodaja t 10 110 41 807 — 67 \ : 8 — 61 — Drogi za kline t 9 99 23 118 17 139 74 118 189 140 — Stikala t 0,490 5,492 7 18 — — — — — — Livarna skupaj: t 3.251 42.585 3.976 43.793 3.895 43.271 98 99 120 102 Al iz pretapljanja t 123 1.373 — 1.288 — 482 — 37 — 35 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu novembru smo proizvedli 10.956 ton Al hidrata A( 203, kar je za 756 ton več kot smo planirali v letnem planu poslovanja (indeks 107) in za 1.022 ton manj kot isti mesec preteklega leta (indeks 91). Proizvodnja kalcinirane glinice je v primerjavi z načrtovano manjša za 568 ton (indeks 94), v primerjavi s preteklim letom pa je večja za 101 tono oz. 1 %. Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v tej TOZD odvisna od trenutnih možnosti prodaje. V obdobju I-XI smo proizvedli 2% manj kalcinirane glinice in 1% manj hidrata, kot je predvideno v letnem planu poslovanja. Iz tabele II je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata Al 203 v obdobju I-XI večja poraba boksita (indeks 101). Poraba pare in el. energije je planirana, medtem ko je poraba apna nižja za 11 % in NaOH za 2%. Pri proizvodnji. kalcinirane glinice smo presegli planirano porabo mazuta za 2%, pare za 12% in električne energije za 22%. Poraba Al flu-orida pa je 23 % manjša od predvidene v letnem planu. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v mesecu novembru proizvedli 1.589 ton elektrolitskega aluminija, kar je za 88 ton oz. 5 % manj kot smo predvidevali v letnem planu poslovanja in za 85 ton manj kot isti mesec preteklega leta. V elektrolizi B smo proizvedli 2.084 ton elektrolitskega aluminija in s tem presegli planirano proizvodnjo za 2 %. Proizvodni rezultat obeh elektroliz v mesecu novempru je za 1 % nižji od planiranega, medtem ko je proizvodnja elektroliz v obdobju I-XI sto procent-na. V mesecu novembru je poraba surovin večja od planiranih v hali A pri anodni masi (indeks 102), Al fluoridu (indeks 107) in električni e-nergiji (indeks 102). II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA Proizvod Enota Plan DOSEŽENO INDEKS Surovina mere 1980 XI I-XI 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Odstopanja oz. prekoračitve so tudi v hali B pri porabi kriolita (indeks 105) in električne energije (indeks 102). Poraba glinice je enaka planirani, anodna masa je za 1 % nižja, Al fluorida pa za 11% nižja od planirane. Proizvodnja anodne mase je v mesecu novembru 1.712 ton in je za 192 ton oz. 10% nižja od planirane. Kumulativna proizvodnja pa je nižja za 6%. Doseženi normativi porabe surovin so bili v novembru višji od predvidenih pri porabi katranske smole (indeks 103), poraba petrolkok-sa je za 1 % nižja, električne energije pa za 8% Al hidrat — AI203 — boksit t *2,536 2,626 2,561 104 101 — NaOH — 100% t *0,08815 0,11348 0,08670 129 98 — Para Gcal 2,55006 2,46440 2,54919 97 100 — El. energija kWh 317,117 290,219 316,133 92 100 — Apno t 0,04367 0,02085 0,03870 48 89 Kalcinirana glinica — Tekoče gorivo-mazut t 0,11976 0,11692 0,12187 98 102 — Para Gcal 0,02463 0,02605 0,02749 106 112 — Al fluorid t 0,00026 0,00015 0,00020 58 77 — El. energija kWh 26,812 31,034 32,620 116 122 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni smo v novembru proizvedli 3.895 ton različnih livarniških proizvodov, kar je za 644 ton več kot smo planirali oz. 20% Proizvodni program odstopa od planiranega pri proizvodnji Al formatov (indeks 120) in livarskih zlitin (indeks 124). Proizvodnja gnetnih zlitin je za domačo porabo pa 94%. dosežena 76%, predzlitin za domačo porabo pa 94%. V obdobju I-XI je dosežena proizvodnja v livarni za 2% večja kot smo planirali, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je za 1 % nižja. Gradivo pripravila: Dragica Perkovič — glinica — Anodna masa — Kriolit — Al fluorid — El. energija Elektrolitski Al — hala B — glinica — anodna masa — kriolit — Al fluorid — El. energija Anodna masa — Petrolkoks — Katranska smola — El. energija — Mazut * programiran normativ t 1,920 1,92004 1,9198 100 100 t 0,580 0,57968 0,59027 100 102 t 0,035 0,03590 0,03508 103 100 t 0,035 0,03301 0,03736 94 107 kWh 17.856 18.686 18.164 105 102 , t 1,920 1,91969 1,91978 100 100 t 0,565 0,52509 0,56175 93 99 t 0,035 0,04115 0,03659 118 105 t 0,035 0,02738 0,03105 78 89 kWh 17.255 17.219 17.545 100 102 t 0,67165 0,64242 0,66236 96 99 t 0,338015 0,36722 0,34730 109 103 kWh 145 150 133 103 92 t 0,0048 0,00298 0,00478 62 100 aluminij n Nezgode v mesecu oktobru 1980 _3 O T3 O O d a a. 3 d m Tozd glinica 1 — 1 TOZD PROIZVOD. AL. 4 — 4 TOZD VZDRŽEVANJE 8 .. 8 TOZD KONTROLA KVAL. — 1 1 SKUPAJ: 13 1 14 VZROKI NEZGOD cevovod, el. celica, prebija-lec skorje, dvigalo, anodni klini, katodna omara, pnevmatska pištola, odpadni material, strojno olje, jekleni transporter, neprimerno del. okolje, jermen in stopnice. TOZD GLINICA 1. Ferenčec Štefan, mat. št, 429 iz TOZD — beli del, se je poškodoval 16. oktobra. Ponesrečenec je pregledoval nivo vode v rezervoarju za pranje vparilnikov. Pri hoji se je spotaknil na tleh ležeči cevovod pri čemer si je izvil gleženj leve noge. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA I. Kajzba Viktor, mat. št. 4986 iz TOZD Proizvodnja aluminija, se je poškodoval II. oktobra. Ponesrečenec je opravljal dela na zame-navi klinov na celici 428. Ko je s skleščami prijel klin je prišlo do izbruha anodne mase in je plamen' ponesrečencu oplazil po obrazu. 2. Kovačec Marjan, mat. št. 4932 iz TOZD Proizvodnja aluminija, se je poškodoval 15. oktobra. Ponesrečenec je opravljal dela na zamenjavi anodnih klinov. Ko je hotel izvleči sornik iz čeljusti pulilca klinov je žer-javist pritisnil čeljust ob klin in ponesrečencu stisnil palec desne roke. 3. Bedjanič Zlatko, mat. št. 5140 iz TOZD Proizvodnja a-luminija, se je poškodoval 13. oktobra. Ponesrečenec je prestavljal pnevmatski prebijalnik skorje iz ene vrste na drugo, pri tem pa je na 215 celici zadel z glavo prebijalnika v katodno omaro tako, da se gibljivi del zavrtel in je ponesrečencu stisnil stopalo desne noge. 4. Kurbus Janez, mat. št. 4046 iz TOZD Proizvodnja aluminija, se je poškodoval 18. oktobra. Ponesrečenec je odpenjal jekleno vrv z anod-nega plašča, pri tem pa mu je na robu katodnega korita zdrsnilo in je stopil v topato ter utrpel opekline po gležnju desne noge. Aktivna rekreacija da ali ne? {Nadaljevane z 9. strani) Morda res, toda kar smo imeli na seji DS TOZD tovarne glinice res nismo povsem dojeli tistega kaj sploh pomeni aktivna rekreacija, kdo jo je lahko deležen, kakšni so pogoji, da pa o nekih opredelitvah razredov tu sploh ne govorimo. Ker bo brez dvoma na moj sestavek verjetno prišel tudi kakšen komentar ali odgovor, bi za danes to problematiko zaklučil, s ponovnim apelom na vse tiste prizadete, ki so se javljali tudi pri meni, da odkrito in jasno povedo svoja mnenja, stališča in seveda predvsem predloge, saj bomo le na tak način tudi skušali uspeti, da se le enkrat dogovorimo za upravičence, kakšni so kriteriji za take upravičence ter še morda nekatere druge zadeve. Nikakor pa ne bi želeli in tudi ne bi smeli dovoliti, da se nekdo med nami igra tudi z aktivno rekreacijo ne glede na vpro sanje, kdo pa sploh plačujb in financira tak način našega prizadevanja za aktivno rekreacijo, seveda zares tistim, ki so je najbolj potrebni in, ki za njo tudi največ prispevajo. Vsekakor pa bi v imenu vseh naših bralcev (če si to seveda lahko dovolim) apeliral na vse odgovorne v tej smeri, da vsi skupaj trezno in razumno ugotovimo, kdo in pod kakšnimi pogoji ter kdaj in kako lahko ustrezno odločamo o naši aktivni rekreaciji, ki je pa vsekakor še kako pomemben in viden dejavnik v nadaljnjih prizadevanjih za uspešno prizadevanje v proizvodnji, saj moramo imeti pred očmi tudi to, da generacije odhajajo, ki so v preteklosti dale mnogo in, da se jim nekako obdolžimo tudi po tej poti, pa če je komu prav ali ne. Komentar na vse bi pa bil odveč, razen sprejemljivih pripomb in tudi predlogov. F. Meško TOZD VZDRŽEVANJE 1. Sukanec Anton, mat. št. 2501 iz TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 13. oktobra. Ponesrečenec je šel po gorilnik, ki se je bil ob kupu anodnih klinov pri tem pa je stopil na kocko anodne mase in mu je noga klecnila ter je udaril z levo stranjo reber po palicah anodnih klinov. 2. Lobenwein Viktor, mat. št. 4293, iz TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 7. oktobra. Ponesrečenec opravlja varilska dela na popravilu katodnih omar. Ko je pomagal ravnati pašč je veter dvignil prah, ki se nahaja na robovih, in je dobil ostre delce glinice v desno oko. 3. Golob Marjan, mat. št. 4750 iz TOZD Vzdrževanje — gradbeno, se je poškodoval 1. oktobra. Ponesrečenec je v livarni klesal betonska tla. Med delom je hotel popraviti priključno gumi cev, takrat pa mu je orodje padlo in ga udarilo po zapestju leve roke. 4. Skrbinšek Stanko, mat. št. 1862 iz TOZD Vzdrževanje — gradbeno se je poškodoval 6. oktobra. Ponesrečenec je po končanem delu čistil odpadni material okrog kotla v kotlarni, ko je pometal je prepih dvignil prah in je ponesrečencu priletel drobec v desno oko. 5. Varžič Stanko, mat. št. 4021 iz TOZD Vzdrževanje, se je poškodoval 7. oktobra. Ponesrečenec je menjaval orode za razbijanje katodnih omar, ker pa je bilo mastno mu je zdrsnilo iz rok in padlo po prstancu desne noge. 6. Turkuš Marjan, mat. št. 5392 iz TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 27. oktobra. Ponesrečenec je s sodelavcem s avtogenim va-0 30. Da ne bi odrezana os padla, jo je ponesrečenec pomotoma hitro prijel za o-d reza ni vroči del, pri čemer ga je skozi rokavico opeklo po levi roki. 7. Drevenšek Mirko, mat. št. 4686 iz TOZD Vzdrževanje, se je poškodoval 29. oktobra. Ponesrečenec je razkla- dal opeko iz »MIAG« vozička v skladišču. Med prenašanjem mu je spodrsnilo na kosu opeke in je padel ter z glavo udaril po robu po-letizirane opeke. 8. Slavkovič Miro, mat. št. 3578 iz TOZD Vzdrževanje — elektro, se je poškodoval 23. oktobra. Pri montaži klinastih jermenov na el. motorju v razklopu mu je stisnilo palec desne roke med jermen in žleb jermenice. TOZD KONTROLA KVALITETE 1. Djurica Katarina, mat. št. 3401 iz TOZD Kontrola kvalitete, se je poškodovala 28. oktobra. Ponesrečenka je službeno potovala v Beograd. Pri hoji po stopnicah na območju »Zelenega Venca« se je spotaknila ter padla. Pri padcu si je ponesrečenka poškodovala mezinec leve roke. Frančka Zajšek Gretje peči Izid referenduma V nedeljo, dne 7. decembra 1980, so se občani krajevne skupnosti Kidričevo z naselji Kidričevo, Apače, Njiverce, Strnišče in Kungota odločili, da bodo s samoprispevkom prispevali k razvoju krajevne skupnosti kot celote in za razvoj vsakega naselja posebej, izid referenduma je bil tak: naselja glasovalo vpisanih za v % Kidričevo 1020 941 72,5 Njiverce 260 236 65,0 Apače 542 490 70,85 Strnišče 60 60 58,33 Kungota 255 252 45,17 Vsem, ki ste se kakorkoli trudili, da je referendum v vaših naseljih uspel, se zahvaljuje Skupščina in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Kidričevo aluminij 12 NEZGODE v mesecu novembru 0 ČISTOČA KDOR SU)t) V DARDI DRACO VIDMAR UDOBJE, u&o»yjosT IZVRŠNI SVET SOW. KONSTRUKTOR, A WO NO/ I AMOE R ■ KL SAMT nevata Bolezen ŽUPANČIČ ČASTNI NftSLOV V vran cm TR&E.U3E OMIKA ZDRAVILA mìrVr suro. auch. 0RRR3V NETO HATANČNA, WIOIOY3KA JADRAN. OTOK OSEBA V BIBLIJI soss KANTON V 3. SVICI AVSTRI3A 1. SADEŽ. E&IPT. VLADAR TtT«A DOMAČE M. IME SNEŽNI ČLOVEK Mesto V ZRN STARI SlOVMl VZKLIK NIZ. NOG. KLUfc VRSTA AFR. ANTILOPE ITAL. PESNIK. KRAVJI Glas FRANC. SUHAR VEK TEŽA OVOJNINE PRAV TARO, ENAKO žnamka CIGARET TORHOtA IGRALKA TARROW privrženec ANIMIZMA ČRRA STARE GLAGOLICE VEZNIK. ZNAK ZA OSMI} IVO ANDRIC ElEHENT HOJE (MMOi) REKA,KI Teče SKOKI PARIZ LITER. ŽUŽELKA ilDOVSRO 1 IHE Mt. OZNAKA NORVEŠKE aluminij Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljalo: Janez Bedrač — predsednik« Franc Vreže. Lili Hojnik, Pavla Metličar, Viktoii|a Petauer. Ivan Obran, Anton Zadravec, Franc Selinšek, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tenhlčnl urednik Franček štefanec — Tisk ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna. Murska Sobota — člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 2.700 izvodov. Oproščeno temelinega prometnega davka po mner ju Sekretariata za informaciie pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.