BVlIka 45 • leto XXXVn • cena 12 ain
Cel/e, 10. novembra 1983
IVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
^iser Branko Baletič ter igralca Tanja Baškovič in Radko Polič, ki so se na TDF predstavili s filmom Balkan
ppress, so obiskali tudi Tekstilno tovarno Prebold.	(Foto: E. Masnec)
pF se le iztekel, vezi se trdnelše
Programi Todna so skušaš! približati film širokomu krogu glodalcev
s podelitvijo priznanj in nagrad
'Metod Badjura« Društva slovenskih
ilmskih delavcev, pa revije Stop in
*Jovega tednika ter Radia Celje, se je v
'elju včeraj zaključil 11. Teden doma-
Sega filma, prireditev, ki vsako leto
tot kulturna manifestacija privabi ve-
iko profesionalnih in amaterskih film-
ikih delavcev, občanom Celja in so-
iednjih občin pa nudi kakovosten pre-
[led filmske ustvarjalnosti.
In letos je Teden domačega filma
ipet imel kaj pokazati: devet premier-
lih filmov, od tega štiri slovenske no-
vitete, sedemnajst filmov srbske kine-
matografije, devet mladinskih filmov,
izbor kratkih filmov slovenskih pro-
ducentov (Viba, Unical studio in DDU
Univerzum), program ekoloških fil-
mov, izbor filmov KUC in študentov
AGRFTV. Posebno poslastico letoš-
njega Tedna pa je predstavljal izbor
filmov pionirja slovenskega fibna Me-
toda Badjure. In pozabiti ne smemo
niti na najmlajše filmske ustvarjalce,
ki delujejo v filmskih krožkih po Slo-
veniji, saj so se predstavili v zaokrože-
nem programu, pa tudi na amaterje, ki
so predstavili nekatere svojih kratkih
filmov.
Skratka, ob posvetovanjih, ki so
znova zagrizla v aktualne teme, pogo-
vorih, razstavah, srečanjih in drugih
oblikah je tudi letošnji Teden domače-
ga filma znova izpričal svoj namen:
približati film in filmsko kulturo naj-
širšemu krogu gledalcev. Ob tem pa so
mu kot vsakič prej pomagali vsi tisti,
ki so gmotno in drugače podprli to
prireditev.
(Več o TDF na sredinskih straneh
Novega tednika)
Dušo menjamo, ne
obleke!
v celjski Libeli načrtujejo temeljito
samoupravno in proizvodno preobra-
zbo. Okrogla miza o tem je na 3.
strani
Več pomen! krava v hlevu kot prašič v
gozdu
Tako razmišljajo na Črnem vrhu nad Taborom, potem ko
so jim travnike preorali divji prašiči. Reportažni zapis na
9. strani
Iz pretelil^tl rudnika rjavega premoga
Štroe
Friderik Jemejšek odgrinja tančico pozabe nad nekda-
njimi rudniškimi rovi v Štorah in okolici. Stran 19.
Več konkretnosti tn
drobno gospodarstva
Ko je izvršni svet skupščine
občine Celje obravnaval oce-
no o uresničevanju družbene-
ga dogovora, o pospeševanju
drobnega gospodarstva, je
opozoril pa še na vrsto po-
drobnosti, ki lahko precej do-
dajo k pospeševanju drobne-
ga gospodarstva.
Med predpisi, ki zavirajo hi-
trejši njzvoj drobnega gospo-
darstva, bi bilo potrebH' '. -
čiti orgcinizacije združ--
dela s področja gospo » ^-si 'a
in samostojne obrtnii. • ■
sredno izvažajo, razb; - .
drobno gospodarstvo 01
sti plačil za razvoj manj
tih območij in ta sredstva .. '
rati na posebnem skladu . <
razvoj drobnega gospodarst .c
ter z ugodnejšo posojilno pol;
tiko omogočiti zlasti boljše po
goje za razvoj deficitarnih de-
javnosti. Izvršni svet je predla-
gal, da bi organizacije zdruite-
nega dela s področja industrije
pripravile analizo proizvodnih
programov za izdelke, ki jih je
treba bolj ekonomično proi-
zvajati v drobnem gospodar-
stvu. Enako velja za proizvode,
ki jih organizacije združenega
dela uvažajo, pa bi jih lahko
proizvajali v kooperacijah z
drobnim gospodarstvom.
Izvršni svet je tudi ocenil, da je
potrebno proučiti vse primere
v drobnem gospodarstvu, kjer
se pojavlja potreba po zaposlo-
vanju večjega števila delavcev
od sedmih ter takšno zaposlo-
vanje tudi omogočiti.
MBP
Gaurlshankar
le premagan
Slavko Canka^ Smiljan
Smodiš, Bojan Srot, Aco
Pepevnik in Jože Zupan,
člani alpinističnega odse-
ka iz Celja, so 1. oziroma
4. novembra osvojili vrh
himalajske gore Gauri-
shankar.
Kljub zelo slabemu vre-
menu in veliki nevarnosti
zaradi plazov so požrtvo-
valni cel^ki alpinisti na-
peli vse sile in zmagali. To
je od i^tnajstih odprav
tretja, ki je uspela osvojiti
vrh, visok 7145 metrov.
Golt ne more reševati samo
telesna kultura
Nadaljne zagotavljanje sredstev za RTC Golte je bila
ena izmed pomembnejših točk dnevnega reda zadnje
seje skupščine TKS Celje, ki jo je vodil predsednik Da-
niel Rine. Sedanji polo^ na Golteh je zbranim delega-
tom predstavil sedanji vodja tozda Golte Jože Melanšek.
Z jedrnatimi besedami brez ovinkarjenja je opozoril na
^ave, ki se vlečejo že vrsto let ter spregovoril o željah
in načrtih sedanje »vladajoče« garniture, ki ima velike
načrte, pravijo, da tudi obetajoče.
V zadnjih petnajstih letih se je na Golteh menjalo kar
pet gospodarjev, izmed katerih je vsak nekaj poskušal,
naredil pa ne dosti ali celo nič. Samo lani so po besedah
Jožeta Melanška imeli na Golteh 4 milijone 820 tisoč din
ttgube na obrestih in enajst milijonov na amortizaciji.
Stirinajstčlanski kolektiv na Golteh predlaga, da se na
zgodovino pozabi in začne na novo ustvarjalno delati.
I^vi pogoj, ki ga morajo izpolniti pa je, da se ustvarijo
na Golteh pogoji za turizem in rekreacijo skozi vse leto,
ne pa samo tri zimske mesece.
Center na Golteh je nedograjen, problem je gondolska
žičnica, ozko grlo pa je premajhno število postelj. Ob
tem tudi lastniki depandans ob hotelu nočejo nič slišati
za kakršnokoli sodelovanje. Za letošnjo sezono so se po
besedah Jpžeta Melanška dobro pripravili, saj so med
drugim tudi očistili vse pfoge ter tpposobili vseh sedem
žičnic. Tudi hotelske zmogljivosti so razprodane, zdaj
i«?lijo to doseči tudi v dolini. Problem pa je seveda denar.
I^legati skupščine Telesnokultume skupnosti Celje so
enoglasno potrdili finančno pomoč RTC Goltem, vendar
s pripombo, da naj takšni odločitvi sledijo tudi ostali:
(ostinci, turistične organizacije in drugi. V obratnem
^imeru samo pomoč TKS ne bo dovolj in bomo kaj
vnalu prišli do podobne situacije, kot smo ji bili priča
»mogokrat že v prejšnjih letih.	T.VRABL
NI časa za čakanje, da bi belle delali
An poročilo o gospodarjenju na območju s posveta, k! to nI bil
o dolgoročnem programu gospo-
darske stabilizacije in nuji vgrajeva-
nja njegovih ciljev v sprotne rešitve,
brez dvoma ni več potrebno rz^lab-
Ijati. Program je treba poznati in ga
uresničevati. Poznamo pa ga bolj sla-
bo kot dobro. Posvet, ki ga je sklical
medobčinski svet SZDL v Celju v do-
govoru z republiško konferenco
SZDL in ostalimi republiškimi druž-
benopolitičnimi organizacijami, naj
bi oblikovali pripombe k programu
in dosegel dogovor o aktivnostih v
posameznih oMinah. Pa mu to ni bilo
dano. Kljub predstavnikom izvršnih
svetov in skupščin občin, predstavni-
kom občinskih in regijskih družbeno-
političnih organizacij o dogaja^ih v
občinah ni bilo kaj dosti slišati, tako
da je bil tudi vtis, da v večini iščejo
kratkoročne rešitve, opravičen. Da
pa to ne drži, donekle dokazujejo tudi
doseženi gospodarski rezultati v de-
vetih mesecih tega leta.
Na območju Medobčinske gospo-
darske zbornice Celje oziroma šestih
občin, ki jih združuje, je v devetih me-
secih izrazito porasel fizični obseg pro-
izvodnje. Pri tem izstopa občina Slo-
venske Konjice s 13,8 odstotka večjim
obsegom. Ob manjši rasti zaposlova-
nja je tudi očiten porast produktivno-
sti. Veliki so tudi dosežki pri izvozu na
konvertibilna tržišča. Očitno so letoš-
nje prizadevanja zalegla, saj se je ob
30-odstotnem povečanju konvertibil-
nega izvoza uvoz s tega področja
zmanjšal, tako da je pokritje uvoza na
območju dosežene z indeksom 125,5.
Medtem- ko je bil lani delež izvoza celj-
ske regije udeležen v izvozu Slovenije
s 7,8 odstotka, pa je bil v letošnjih
devetih mesecih že z devetimi odstot-
ki.
Kljub temu pa so izgube še vedno
velike. Ob polletju so bile 250 milijo-
nov dinarjev, kljub obetom, da se bo-
do v naslednjih mesecih zmanjšale, pa
so celo narasle. Največji izgubaši osta-
jajo v glavnem isti, tako kot tudi na
območju Savinjsko-šaleške gospodar-
ske zbornice, ki združuje občini Mozir-
je in Velenje. V Velenju so v devetih
mesecih imeli 64 milijonov izgub,
predvsem v Gorenju in Rudarsko
energetskem kombinatu. Skupno z iz-
gubami v Mozirju so tako izgube v
primerjavi z lani porasle za 320 odstot-
kov. Izgube so takšne kljub povečane-
mu fizičnemu obsegu proizvodnje in
kljub uspešnemu reševanju proble-
mov Gorenja. Tudi pri razvoju kmetij-
stva jim ne gre najbolje, medtem ko so
na celjskem območju dosegli precej-
šen napredek.
Seveda pa nekatere ugodne pokaza-
telje gospodarjenja spremljajo tudi
drugačni - takšni, ki že sedaj kažejo na
veliko breme, s katerim bo stopilo
združeno delo v leto 1984. Naraščajo
obveznosti do dobaviteljev, krenditi za
obratna sredstva in neplačane realiza-
cije. Združeno delo opozarja na nujno
zmanjševanje splošne porabe, saj so
njegove obremenitve prevelike. Opo-
zarjajo na zastarelo opremo, ki jo je
treba modernizirati, na povezovanje
trgovine s proizvodnjo in družbenega
z zasebnim kmetijstvom, na prilagodi-
tve izobraževanja potrebam drobnega
gospodarstva, na neurejeno politiko
cen in še in še. Pričakujejo, da bo zdru-
ženo delo oblikovalo dobre plane za
delo v prihodnjem letu in vanje vgra-
dilo temelje razvojne politike, isto-
časno pa še sedaj ne ve, v kakšnih
pogojih bo v letu 1984 gospodarilo, To-
da, čakati ni treba, so dejali na posve-
tu, saj imajo prav v vsakem okolju do-
volj možnosti za boljše delo.
MILENA B. POKLIC
2. stran - novi tednik
10. november ifiih
Neznanje Je krivo za slabo
delovanje političnega sistema
Komunisti v občini Mo-
zirje preslabo poznajo delo-
vanje političnega sistema.
Tako so ugotovili na zadnji
seji občinskega komiteja
ZKS Mozirje, kjer so največ
pozornosti namenili oceni
lastne aktivnosti in nalo-
gam svoje organizacije pri
razvoju političnega sistema
socialističnega samouprav-
ljanja v občini.
To, da niso oboroženi z do-
volj lastnega znanja o tem,
kateri forum, organizacija ali
politična institucija politič-
nega sistema, je pristojna za
razrešitev posameznega
vprašanja, povečuje neučin-
kovitost. Precej slabosti in
nepoznavanja je tudi med
delavci in občani, kar pome-
ni, da je stik z njimi slab in
zanemarjen. Tako se v praksi
pogostokrat uveljavljajo sta-
ri odnosi, iščejo se nespre-
jemljive kratke poti odloča-
nja. Poleg tega bo potrebno
nekaterim komunistom v
bazi raztolmačiti, da sistem,
ki ga imamo, ni neka v na-
prej dana linija ali politična
metoda dela. Stalno ga je tre-
ba dopolnjevati.
Na komiteju so ocenili, da
je delovanje političnega si-
stema v delovnih organizaci-
jah sicer dobro, da pa delega-
cije za samoupmvne interes-
ne skupnosti in skupščino
občine precej slabše deluje-
jo. Slaba iniciativnost dele-
gatov, in neuporaba možnih
poti delegatskega odločanja
so po oceni komiteja slabo-
sti, ki imajo korenine znotraj
skupščine. Iniciativa izvrš-
nih in strokovnih organov
včasih jemlje delegatom ob-
čutek, da lahko tvorno sode-
lujejo v odločanju, pri obli-
kovanju predlogov. Nekaj pa
je pri tem tudi zunanjih vzro-
kov, ki so povezani z vpraša-
nji izbire in usposabljanja
delegatov. Temu pa so krivi
tudi komunisti, ki sede v de-
legatskih klopeh.
Sklepe z razprave bodo
mozirski komunisti obliko-
vali na prihodnji seji občinr
skega komiteja, a že zdaj je
mogoče ugotoviti, da mora
biti eno izmed zdravil za več-
jo idejno enotnost komuni-
stov izobraževanje, širok
krog aktivistov in dobra vod-
stva osno\Tiih organizacij.
Prav ob slednjem pa velja
poudariti, da so na seji dobro
ocenili potek evidentiranja
novih vodstev OO ZKS ter
pripravo na volilne seje
osnovnih organizacij.
R. PANTEUC
Razstava Človek, delo, kultura v Muzeju revolucije
v ponedeljek so v Muzeju revolucije odprli zanimivo razstavo fotografij z naslovom
Človek, delo, kultura. Svoja dela so razstavili člani Foto-kino kluba Celje, DLT fotoklubov
Cinkarne, Ema, Libele in Klimer ter Fotokluba iz Velenja. Razstava je pregled dela
amaterjev v fotoklubiii in zatorej vredna ogleda.
FOTO: EDI MASNEC
Zdravstvo lahko samo še bolie zdravi
y smotrno porabo pa se moramo vkUučovatl vsi
z zgraditvijo zdravstve-
nih postaj, predvsem pa
osrednjega zdravstvenega
doma v Slovenskih Konji-
cah, so v zadnjih letih v ko-
njiški občini tesno približa-
li zdravstveno varstvo upo-
rabnikom. Novi prostori,
boljša opremljenost in ka-
drovska zasedba pa ob večji
dostopnosti zahtevajo tudi
več sredstev. Da bi uskladi-
li raven zdravstvenega var-
stva z materialnimi mož-
nostmi združenega dela v
občini, so pripravili kon-
kreten program ukrepov, ki
temelje na analizi uresniče-
vanja zdravstvenega var-
stva v občini.
Da je treba pričeti pri spoz-
navaju problemov in priza-
devanj za njihovo premago-
vanje, je pokazal posvet, ki
so ga pripravili kormški sin-
dikati. Ugotovitev, da je pre-
malo neposrednih stikov
zdravstva z združenim de-
lom in da je tudi njegova od-
govornost za uresničevanje
zdravstvenega varstva pre-
majhna, so potrdili predstav-
niki večine delovnih organi-
zacij že s tem, da jih tudi na
ta posvet ni bilo. BiU pa so
predstavniki zdravstvenega
centra in v razgovoru z de-
lavci temeljne organizacije je
bilo povsem očitno, da je ta-
kih srečanj premalo. Druga-
če si ne moremo razlagati, da
v konjiškem zdravstvenem
domu pogrešajo pomoč pri
organizaciji nege na domu, v
zdfavstvenem centru pa so
program za regijo že davno
naredili.
Sprejela ga je le celjska ob-
činska zdravstvena skup-
nost. Konkreten program
ukrepov so sprejeli v zdrav-
stvenem domu in tudi posla-
li svoji delovni organizaciji
že pred meseci, pa do posve-
ta ni bilo nanj nobene pri-
pombe, istočasno pa še ve-
dno pogrešajo celovit, dolgo-
ročen program Zdravstvene-
ga centra Celje.
Zdravstveni delavci so že
poskušali zmanjšati razko-
rak med potrebami in mož-
nostmi. Da bi delavcem
omogočili obisk pri zdravni-
ku izven delovnega časa, so
uvedli več popoldanskega
dela, a kljub temu še vedno
80 odstotkov aktivnega pre-
bivalstva prihaja k zdravni-
ku dopoldan, med delovnim
časom. Večina delovnih or-
ganizacij to mimo dopušča.
Pričeli so že z bolj smotrnim
predpisovanjem zdravil, ta-
ko po številu izdanih recep-
tov kot po njihovi vrednosti.
Zmanjšujejo prevoze z reše-
valnimi avtomobili, pa ven-
dar ocenjujejo, da je še vefi-
ko nepotrebi^ voženj. Te
bo treba še zmanjšati, kot tu-
di nepotrebne obiske pri
specialistih in zdravljenje v
bolnišnicah. Podvajanje sto-
ritev se mora nehati - če je
na željo pacienta, potem bo
ta samoplačnik, sicer pa bo
več reda treba znotraj same-
ga Zdravstvenega centra.
Enako velja za čakanje na
izvide ali odpustnice, ki po-
večuje že tako prevelik sta-
lež bolnih. Očitno je, da so s
konznijem vsaj delno omejili
stalež nad 30 dni, medtem ko
do trideset dni še kar nara-
šča. Večji interes delovnih
organizacij za njegovo
zmanjševanje pričakujejo od
ustanovitve kontrole bolnih
v delovni organizaciji in od
drugačnega odnosa do stale-
ža prihodnje leto, ko bodo
neposredno zagotavljali
zdravljenje in rehabilitacijo
poškodb pri delu in poklic-
nih boleznih ter nadomestil
osebnega dohodka. Takrat
lahko pričakujemo tudi več-
je sodelovanje s pristojnimi
zdravniki, poostrene ukrepe
iz varstva pri delu, pa tudi
več preventivne dejavnosti.
Gotovo pa bi tudi predlog,
da bi delovne organizacije,
ki imajo manj nesreč in bol-
niškega staleža plačevale
nižjo prispevno stopnjo za
zdravstvo, rodil sadove.
MILENA B. POKLIC
Sicer pa so problemi konjiškega zdravstva podobni pro-
blemom zdravstva v Sloveniji. V zadnjem času je narasel
obseg zdravstvenih storitev, kar je tudi odraz večje do-
stopnosti zdravstvenega varstva. Vsak občan je lani pov-
prečno petkrat obiskal osnovno zdravstveno službo, ve-
čina storitev pa je bila opravljena v konjiškem zdravstve-
nem domu. Drugače je z obiski pri specialistih in z bolniš-
ničnim zdravljenjem. Tu je odliv v druge zdravstvene
regije precejšen, tudi zaradi dolgih čakalnih dob v Celju.
Za bolnišnično zdravljenje je namenjenih kar 30 odstot-
kov vseh izdatkov, zato res ni vseeno, da imajo samo-
upravne sporazume o svobodni menjavi dela podpisane le
na Celjskem območju. Ena najvišjih prispevnih stopenj za
zdravstvo v Sloveniji tako kljub manjši porabi na posa-
meznika ne zagotavlja dovolj sredstev. Svoj delež pri tem
ima tudi nadpovprečen bolniški stalež.
Vrtci Zarje ndplrajo vrata
Vrtci Zarje v Celju razširjajo svojo dejavnost tudi na tiste
otroke, ki niso vključeni redno v to vzgojno varstveno
ustanovo.
V tem mesecu so začeli s pripravo otrok na šolo v Drap-
šinovi 5 in sicer za tiste otroke, ki ne obiskujejo dopoldan-
ske male šole.
Srečanje malih šolarjev bo do januarja 1984 potekalo
enkrat tedensko in sicer vsako sredo od 16. do 19 ure, od
januarja dalje pa dvakrat tedensko.
Zarja odpira vrata tudi za otroke, ki niso v vrtcu in so
rojeni v letu 1978 in 1979. Srečanje teh otrok z vrtcem bo
vsak petek od 15.30 do 18.30 ure v vrtcu v Novi vasi.
Z. S.
Rešitev za šentjurski Transport?
TOZD Transport kmetijskega kombinata iz Šentjurja že dal'
časa posluje z izgubami. Zato prejemajo delavci TOZD-a zajam-
čeni osebni dohodek, v isti višini kot so ga prejemali meseca
junija. Za izgube niso krivi samo delavci tozda, ker cenovna
razmerja za notranji transport ureja kombinat. Odnosi delitve
dohodka v kombinatu pa niso urejeni. V TOZD-u Transport so
pripravili predsanacijski prodam in na podlagi tega se bo danes
izvršni svet občine odločil ali naj ugodi njihovi zahtevi po izpla-
čevanju normalnih osebnih dohodkov.
V.E.
Divja odlagališča smeti
Divja odlagališča smeti so v šentjurski občini že dolgoletni
problem. Zato je izvršni svet zahteval od krajevnih skupnosti, da
v roku 30 dni pošljejo inšpekcijskim službam predloge lokacij za
odlagališča. Rok je potekel, krajevne skupnosti pa svoje naloge
niso izpolnile, ker niso imele dovolj časa za tehten premislek.
Zato so se na izvršnem svetu odločili, da rok podaljšajo. Se en
droben primer učinkovitega ukrepanja.
V.E,
Za zdravje delavcev in manj stroškov
v Interesu humanIzacUe tlela In stabilizacije gospodarstva bomo morali boli
skrbeti za varstvo preti boleznijo, nesrečami In požari_
Posvet varstvenih inženirjev in te-
hnikov v Rogaški Slatini je ob včasih
tudi razvnetih razpravah resno opo-
zoril na marsikje še vedno premaj-
hno skrb za zdravje delavcev, za var-
stvo pred nesrečami pri delu in var-
stvo pred pož^. Več kot 300 sodelu-
jočih ljudi, ki se ukvarjajo z' var-
stvom pri delu v vsej Sloveniji, je'
dalo dosti idej in pobud, ki naj bi jih
uresničili v priho^bije.
Če je imelo higiensko-tehnično var-
stvo nekoč več ali manj prizvok po-
stranske skrbi in dejavnosti, potem to
danes gotovo več ne more biti. Prav
zastrašujoče so namreč številke, da
nam v poprečju že okrog pet odstot-
Jcov delavcev zaradi obolenj dnevno
ostaja doma in da imamo v Sloveniji že
okrog 60.000 invalidskih upokojencev,
vrh tega pa še čez 20.000 delavcev z
zmanjšano delovno sposobnostjo.
Že samo za nadomestila osebnega
dohodka za čas bolezni dajemo mili-
jarde din na leto (lani 2,4 milijarde
din), če pa prištejemo stroške zdravlje-
nja, izpad v proizvodnji, stroške zaradi
predčasne upokojitve ali zmanjšane
delovne sposobnosti, potem gre dejan-
sko iz družbene blagajne še nekajkrat
več sredstev. Pa ne gre le za material-
no plat - nič manj pomembne so tudi
tegobe posameznika in družine, če pri-
de do invalidnosti.
Seveda ni mogoče reči, da v povoj-
nem obdobju glede varstva pri delu
nismo napredovali. Marsikje so veliko
storili za boljše klimatske razmere,
manj prahu in manj ropota, tudi za
varstvene naprave pri strojih. Vprašu-
jemo pa se lahko, cdi smo dovolj hitro
sledili nagli industrializaciji in marsik-
je spreminjajočim se tehnološkim po-
gojem. Poleg dane tehniške in higien-
ske možnosti, je važno tudi, kako so v
posamezni delovni organizaciji poskr-
beli za ustrezno družbeno klimo, za
red in spoštovanje ter uporabo var-
stvenih predpisov in tehniških naprav.
Koliko so v tem ali onem podjetju do-
umeli težino posledic, ki jih lahko po-
vzroči sleherna malomarnost. Ciril
Blagotinšek, predsednik republiške
zveze društev varstvenih inženirjev in
tehnikov, sicer Celjan, ima gotovo
prav, ko je dejal, da varstvo pri delu in
varstvo pred požari tudi sodi med po-
membne naloge stabilizacije, torej za
boljše gospodarske učinke.
E)vo^evni posvet v Rogaški Slatini
se je končal z napotilom, da moramo
kljub pomembnim dosedanjim dosež-
kom skrb za varstvo pred obolenji,
pred nesrečami-in tudi požari dalje ra;
zvijati. To pa t>o bolj uspešno zlasti
tem, kjer ljudje, ki poklicno skrbijo zž
varstvo, v svojih prizadevanjih ne ba
do več' ali manj prepuščeni sami sebi
S sklepi, so jih sprejeli na posve
tu, zlasti opozarjajo, da bi sprememb«
in dopolnitve zakona o varstvu pri de
lu morale j^no opredeliti redno in do
polnilnd izobraževanje kadrov za po
dročje varstva in da dosežkov tel
služb ne kaže omalovaževati. Z zako
nom naj bi zagotovili tudi ugotavljanj'
nevarnosti del, tudi kje so potrebni
ekološka merjenja, občasni pregled
registriranje poklicnih bolezni itn.
Z noveliranjem zakona naj bi zaht«
vaH tudi posebno varstveno dokumen
taci j o pri graditvi in modernizaciji ot
jektov. Pozabili niso na kmetijsko i)
obrtno dejavnost, pa na potrebno sc
delovanje z medicino dela. Pričakuje
mo lahko,da bodo društva dela prec«
konkretnih predlogov, ko bodo raJ
pravljali o dopolnitvi oz. sprememba
zakona o varstvu pri delu, ki mora p^
stati širša družbena skrb.	V. •
Enotna evidenca socialnih pomoči
z uvedbo skupne evidence socialno varstvenih pomoči
naj bi bilo onemogočeno kopičenje več vrst pomoči pri
družini ali posamezniku. Pri tem se ne ugotavljajo le ozki
cenzusni kriteriji, ampak dejansko stanje družine.
Največja ovira pri izvajanju evidence, ki se zbira pri Cen-
tru za socialno delo Celje od lani, je še vedno raznolikost
podatkov o eni družini ali posamezniku. Podatki so največ-
krat pomanjkljivi, postopki sami pri uveljavljanju socialnih
pomoči pa neenotni. Spanji sistem še vedno ne realizira
načela, da občan le enkrat letno posreduje podatke o svoji
družini in da se organizacije zdmženega dela razbremeni
različnih potrdil o osebnih dohodkih in prejemkih delavcev.
Med delovnimi organizacijami in centrom za socialno delo
tudi še ni prave povezave, za dobro evidenco socialnih po-
moči pa je tudi nujen računalniški sistem obdelave zbranih
podatkov. Šele, ko bo zagotovljeno slednje, bo skupna evi-
denca dosegla zaželjeni cilj,
Z. S.
rlovemBer 1983
novi tednik - stran 3
)ušo menlamo, ne obleke!
cBlIskI UbeH se oaiočajlo za vsebinsko preobrazbo načina dela, gospodarjenja
f vrednotenja dela In doseženih rezultatov
Tako kot je, ne gre več naprej. Takšno je osnovno, vsem
lavcem v Libeli skupno spoznanje. Samo popravljanje
,pak. samo dograjevanje na majavih temeljih, ne more
inesti rešitve. Treba je zgraditi trdno osnovo v obliko-
iiiju nove organizacije na področju tehnologije dela in iz
t izhajajočo samoupravno organiziranost. Libelin 950-
iiiski kolektiv si prizadeva za jasne razvojne cilje, ki bi
H naj zagotovili ustvarjanje takšnega dohodka, ki bi
DOgočal naložbe v višjo raven tehnologije, v doseganju
jje produktivnosti in boljših rezultatov gospodarjenja,
^ika in težka je ta naloga, saj se ne odločajo le o površin-
lem prestrukturiranju ali celo samo o ukinjanju treh
0ieljnih organizacij. Odloč^ se za vsebinsko preobra-
,0 načina dela, gospodarjenja, vrednotenja dela in dose-
gih rezultatov, za drugačen način mišljenja o delu in
idaljnjem razvoju.
Dvoli razlogov za
remislok
Ko so v delovni organizaci-
Libela sprejeli program
rizadevanj za učinkovitejše
pspodarjenje, je bilo tudi
lezadovoljstvo delavcev z
lekaterimi pogoji in rezulta-
i gospodarjenja že očitno.
>rogram stabilizacijskih pri-
adevanj je predvidel oceno
)oložaja delovne organizaci-
e z vidika gospodarske učin-
kovitosti in razvojnih mož-
nosti, kakor tudi z vidika de-
leža, ki ga prispeva v celjsko
in širše gospodarstvo. Spoz-
janja so vse prej kot razvese-
liva.
Dohodek se v strukturi
prihodka v Libeli že nekaj
let znižuje. Za več kot polo-
vico se je zmanjšal njihov de-
lež na celotnem področju
proizvodnje tehtnic. Po
iistvarjenem dohodku na de-
lavca so izredno nizko, na
posameznih delih celo na
predzadnjih mestih v skupi-
i Očitne so pomanjkljivosti
-ca.področju tehnologije de-
li itvalitete dela, uveljavlja-
nja novih proizvodov na trži-
s(!u, nastopa na tujih tržiščih
a v kadrovski strukturi.
Stroški so previsoki zaradi
nesmotrno organizirane pro-
izvodnje, previsoki so pri po-
rabi materiala in dela, ener-
gije in časa, strojne kapacite-
te in oprema so slabo izkori-
ščeni. Vse to je treba spre-
meniti.
Spremeniti so
morajo lludje
Iz spoznanja, da je treba v
osnovi spremeniti tehnologi-
jo proizvodnje, izhaja obliko-
vanje predloga nove organi-
ziranosti na področju tehno-
logije dela in iz nje samou-
pravne organiziranosti. »Ne
Sre za težnje, po ukinjanju
hmeljnih organizacij, ker bi
oile te vzrok za sedanje teža-
ke in ovira za nadaljnji raz-
^,0]. Izhajamo iz spoznanja,
so že dosedanje spre-
'Hembe v načinu proizvod-
nje in tehnologiji povzročile,
nekateri deli proizvodnje
'^irnajo vseh tistih pogojev za
®bstoj kot temeljna organi-
^cija in, ki so jih imeli ob
[|astanku, še bolj očitno pa
to pri drugačni tehnologi-
Jjdela. Iz tega izhaja predlog,
se organiziramo kot eno-
^'ita delovTia organizacija,
Pravi glavni direktor Libele
'®ne Rozman.
Samo nova organizacija pa
H® pomeni ničesar. Ce se ne
Wo spremenili ljudje, se ne
^ spremenilo nič. Ljudje
^^tajajo isti. Dovolj je pro-
za vse, ki so se priprav-
J^ni vključiti v boljše delo,
Pfavijo v Libeli. Potrebovali
Odo celo več delavcev - za
^^oizvodno in kreativno raz-
jojno delo. Očitno se bo to-
rnoral spremeniti odnos
^^di do dela. Pametna in do-
■"a organizacija lahko veliko
wispeva k teinu, da s svojim
^ ^ološkim procesom
j^Podbuja delavce k večje-
^^ prispevku. Marsikaj bo k
^u lahko še dodalo svoj
__
delež. V Libeli se tega zave-
dajo. Urediti bo treba realen
obseg del in oblikovati učin-
kovito nagrajevanje po delu.
Tega sedaj skoraj ni, na-
sprotno, očitne so celo težnje
po uravnilovki, po enotnem
osebnem dohodku v delovni
organizaciji. Bodoča organi-
ziranost predvideva tudi
stroškovna mesta in po nji-
hovih dosežkih ter deležu
posameznega delavca bodo
lahko pravičneje oblikovali
tudi osebne dohodke.
Samoupravljanju več
vsebino
Cilji sprememb v Libeh ni-
so politični, pa vendar je tudi
veliko pomislekov prav zara-
di predvidenih sprememb
samoupravne organizirano-
sti. Pa ne, da bi bilo sedaj
samoupravljanje v Libeli
pretirano razvito. Po obsegu
sicer je, ne pa po vsebini, saj
so razprave v glavnem
usmerjene le v delitev do-
hodka, ne pa tudi v ustvarja-
nje pogojev za njegovo pri-
dobivanje. Ce bo dohodek
večji, ga bo mogoče tudi več
deliti, tudi za osebne dohod-
ke, ki so sedaj v Libeli vse
prej kot visoki. Z večjim do-
hodkom bodo lahko tudi raz-
vojne ambicije drugačne,
večje. Vlaganja v razvoj, pro-
dor na tuja tržišča, ustvarja-
nje še boljših delovnih pogo-
jev, vlaganja v izobraževanje
in štipendiranje ter ob tem
ustvarjanje delovTiih mest za
nove delavce. Za sorazmer-
no mlad kolektiv mora biti
taka pot vabljiva, saj zago-
tavlja obstoj in razvoj dolgo-
ročno. Odločitev med tem in
med kratkoročnimi željeimi,
vezanimi, na primer, na kon-
kreten delovni prostor, ob
pošteni predstavitvi in goto-
vosti, da se bo predvideno
tudi uresničilo, ne more biti
pretežka. Da pa tudi lahka
ni, prepričljivo govore bese-
de delavcev iz različnih oko-
lij v Libeli, ki so se zbrali na
okrogli mizi o vsebinskih
spremembah in ciljih predla-
ganih sprememb. Iz naše re-
dakcije sva pri okrogli mizi
sodelovala Mitja Umnik in
Milena Brečko-Poklič.
Nekaj Jo treba
narediti, samo...
Brane Hace, predsednik
mladinske organizacije v te-
meljni organizaciji Tehtnice:
»Mladi smo enotni, da je tre-
ba nekaj spremeniti. Tako
kot je, ne bo šlo več. Čudimo
pa se, zakaj nekaterih spre-
memb nismo že naredili, za-
kaj nismo nekaterih služb,
kot je na primer nabava, že
združili.«
Boris Kralj, predsednik
OOS v temeljni organizaciji
Tehtnice: »Menimo, da je po-
nujen predlog strokovnih
služb in zavoda za organi2:a-
cijo poslovanja iz Ljubljane
dober, .endar ga bo treba
uresničiti tako, kot je zapi-
san. Delavci so bili že preve-
likokrat izigrani in se boje
novih stvari."
Božo Cani, predsednik ak-
cijske konference ZK v de-
lovni organizaciji: »Po vseh
dosedanjih razpravah v de-
lovni organizaciji osebno
menim, da še nismo priprav-
ljeni na referendum. V Fino-
mehaniki, na primer, še pre-
vladuje čustvena pripadnost
temeljni organizaciji. Ljudje
se boje preseljevanja, še zla-
sti v tej temeljni organizaciji,
ki je pridobila končno lepe
prostore, urejene delovne
pogoje. Zaenkrat še bolj gle-
dajo to, kot na tisto, kar bi
vsi skupaj lahko pridobili.
Samo poznavanje makroor-
ganizacije jim ne zadošča.
Vedeti žele tudi, kaj konkret-
no bo z njimi, z vsakim posa-
meznikom. V temeljni orga-
nizaciji Servisi pa se najbolj
boje svojega obrobnega po-
ložaja, saj bi naj bili predvi-
doma le še enota marketing
sektorja. Zato mislim, da
moramo razčistiti še vrsto
podrobnosti. Komunisti smo
se dogovorili, da ne gremo v
referendum, dokler ne bojio
ustvarjeni vsi pogoji.«
Janez Brodej, predsednik
delavskega sveta temeljne
organizacije Fmomehanika:
»Zagovarjam vsako reorga-
nizacijo, ki nam bo prinesla
boljše rezultate, kot jih ima-
mo sedaj. Razdrobljeni smo
in tehnološka povezava je
nujna. Katera oblika bo naj-
boljša, ne morem reči, a tako
kot je, ne more biti več. Tudi
v naši temeljni organizaciji,
čeprav imamo trenutno do-
bre rezultate. Za samouprav-
ljanje pa se ne bojim. Me-
nim, da bomo imeli enake
pogoje kot sedaj, sedaj pa
imamo dobre.«
Friderik Guček, predsed-
nik OO sindikata temeljne
organizacije Finomehanika:
»Res je pri nas očiten ču-
stven odnos do naše temelj-
ne organizacije. Navsezadnje
smo le bili dolgo samostojna
delovna organizacija. Pa ni
samo to. Delavci še ne vedo,
kaj bomo združili, kaj bodo
delali, kako bo z njimi. Ce
tega ne bomo znali razložiti,
ljudje ne bodo za spremem-
be. Doslej smo še tudi pre-
malo poudarili naš razvoj v
Libeli. Ne vidimo še jasno, v
čem bi naj bil naš napre-
dek.«
Franc Dobovšek, namest-
nik vodje delegacije za zbor
združenega dela, prav tako iz
Finomehanike: "Veliko sla-
bih izkušenj je že za nami.
Bili smo samostojni, prežive-
li smo leta prisilne uprave in
leta 1968 neizpolnjene oblju-
be ob združitvi z Libelo. To
je pustilo v nas negotovost.
Vedno smo bili nekako odri-
njeni. Sedaj, ko smo končno
dobili svoje prostore, pa naj
bi se spet vse spremenilo.
Nekako neresno izgleda, če-
prav je povsem jasno, da ta-
ko kot je, tudi ne more več
ostati. Dobro je pripravljen
predlog makroorganizacije,
prav tako dobro bi ga morali
pripraviti tudi za mikroorga-
nizacijo. Ljudi res zanima,
kaj bo z njimi. Pa ne gre za
stolčke. Pomisleki so pač ve-
zani na tradicijo samostojno-
sti in neuresničitev obljub,
danih ob integraciji. Nikoli
ni bilo časa, da bi analizirali,
zakaj niso bile uresničene.
Pa še nečesa se bojim ob no-
vi organiziranosti. Kako jo
bomo izpeljali, če ne bomo
spremenili delovnih navad?
To je osnovni pogoj za uspeh
nove organiziranosti.«
Stane Jelenko, direktor te-
meljne organizacije Tehtni-
ce: »Menim, da je položaj v
naši temeljni organizaciji do-
ber in lahko tudi "pričakuje-
mo uspešno izvedbo referen-
duma. Nekateri še seveda
omahujejo, a teh je malo in
ne bo jim težko razložiti nuj
nost in smiselnost nove or-
ganiziranosti in jih s tem tu-
di prepričati.«
Dušan Rijavec, predsed-
nik centralnega delavskega
sveta, iz temeljne organizaci-
je Servisi: »V servisih smo za
spremembe, ki bi nam prine-
sle boljše, a zaenkrat je še
precej bojazni, da nekaterih
posebnosti, ki nastopajo pri
našem delu, ne bomo mogli
uveljaviti. Na primer, osebni
dohodki. Nesprejemljivo bi
bilo, če bi veljal za vse enak
pravilnik, ki ne bi upošteval
posebnosti našega terenske-
ga dela. Podobnih vprašanj
je še precej in, če jih bomo
razrešili, bomo tudi pri nas
za novo organiziranost. Za
samoupravljanje pa menim,
da v predvideni organizira-
nosti ne bo okrnjeno. Saj za-
kon o združenem delu pred-
videva tudi samoupravljanje
v enoviti delovni organizaci-
ji. Ce bomo z boljšo tehnolo-
gijo ustvarili več dohodka,
bo navsezadnje lahko tudi
samoupravljanje še boljše.«
Franjo Cene, predsednik
OO sindikata v temeljni or-
ganizaciji Servisi; -Drugač-
na organizacija je potrebna.
Ljudje menijo, da je skrajni
čas, da preidemo iz obrtnega
v industrijski način proiz-
vodnje. So torej za spremem-
bo, a boje se za svoj status, ki
so si ga težko pridobili, za
ohranitev pravic, ki jih imajo
sedaj kot temeljna organiza-
cija. Nikakor ne žele, da bi
prišli na rep nekega sektorja
in ne bi več mogli samostoj-
no odločati o svojem delu,
organizaciji in zaslužku. Za-
ključena enota naj bi še na-
prej ostali, saj je naše delo
drugačno, kot je delo v proiz-
vodnji. Da pa je večja pove-
zanost potrebna, se že sedaj
dobro zavedamo.«
Zlata Nikolajevič, pred-
sednica samoupravne delov-
ne skupine finančno računo-
vodskega sektorja skupnih
služb: »Pri nas se delo ne bo
spremenilo. Sedaj delam.o za
posamezne temeljne organi-
zacije, potem bomo pač za
enovito delovno organizaci-
jo. Verjetno se bo delo tudi
racioniiziralo, a zaenkrat še
ne vemo, kako. Osebno pa
mislim, da če nam bo nova
organiziranost zagotavljala
boljše poslovne rezultate, bo
to dobro tudi za vsakega po-
sameznika, saj so od tega
odvisni naši osebni do-
hodki.«
MILENA B. POKLIC
Samomorilski atentatorji in agonija PLO
v sodobnem, razviharjenem sve-
tu, v katerem je govorica orožja ta-
ko rekoč marsikje nekaj vsakda-
njega, smo zadnje tedne in mesece
priče po svoje novega pojava - sa-
momorilskih atentatov. Spomnimo
se: aprila letos je tovori^ak, zvrha-
no poln eksploziva, pridrvel pred
stavbo ameriškega veleposlaništva
v libanonskem glavnem mestu Bej-
rutu, se zaletel vanjo, odjeknila je
strahovita eksplozija. Mrtve pod
sesutim delom visoke železobeton-
ske stavbe so potlej šteli na deseti-
ne. Pred nedavnim sta - v razmiku
dveh minut - v taistem Bejrutu
dva tovor^aka prodrla do štabov
ameriške in francoske vojske: okoli
230 mrtvih samo med pripadniki
ameriške elitne mornariške peho-
te. Pred dnevi v libanonskem Tiru:
tovornjak zoper štab izraelske voj-
ske. Nekaj dni kasneje: z eksplozi-
vom natovorjeni džipi blizu iran-
skega veleposlaništva v Bejrutu. In
predvčerajšnjim majhna eksplozi-
ja bombe celo v Washingtonu, na
Kapitolu, sedežu kongresa ZDA.
V prvih treh primerih je šlo za
sistem kamikaz: šofer tovornjaka
dobro ve, da pelje v lastno smrt
zato, da bi povzročil smrt čimveč
njegovih oziroma njegove organi-
zacije (ali gibanja) sovražnikov.
Ker se to praviloma dogaja v več-
no nemirnem Libanonu, sredi več-
no nemirnega Bliži^ga vzhoda, je
še tembolj dramatično. Zaradi ne-
nadnih atentatov, ki praviloma
terjajo veliko žrtev, predvsem pa
zaradi tega, ker je to del pospeše-
valnih prvin drame, se pravi silovi-
tega zaostrovanja položaja.
y veliki igri v Libanonu in okrog
Libanona, v katero sta neposredno
in posredno zapleteni obe supersili,
več velesil, raznorodne, med seboj
praviloma na smrt sprte libanon-
ske politične grupaci^, regionalni
velesili Izrael in Sirija, posredno in
tudi neposredno pa še vrsta arab-
skih in islamskih držav (med njimi
ne nazadnje Iran) pa se zdaj dogaja
drama, v primerjavi s katero zbledi
celo serija kamikazovskih atenta-
tov: drama Palestinske osvobodil-
ne organizacije (PLO).
To je drama razraščajočih se spo^
rov, obračunov v PLO. Podpihova-
nih od zunaj, v interesu vseh, ki jim
je želja palestinskega naroda brez
domovine, brez države že od nekdaj
napoti. Izrael je kajpada zainteresi-
ran, da dobi PLO vsaj silovit uda-
rec, če se že ne razbije na pragu
desete obletnice ustanovitve tega
osvobodilnega gibanja. Sirija si po
drugi strani skuša podrediti PLO,
ga hočeš nočeš izločiti kot samosto-
jen politični dejavnik v razmerju
sil na Bližnjem vzhodu.
Drama, lahko bi rekli, celo trage-
dija PLO in njegovega voditelja Ja-
serja Arafata se dogaja v okolišči-
nah in na ozadju velikanske eskala-
cije vojaštva na tem območju. Mno-
ži se število ameriških bojnih ladij
ob libanonski obali. Množi se števi-
lo modemih sovjetskih raket na
sirski strani in s tem število sovjet-
skih vojaških strokovnjakov Si-
riji. Tako izraelska kot sirska voj-
ska sta v pripravljenosti. Bo izbru-
hnila nova vojna? Bodo ameriške
enote množično intevenirale v Li-
banonu?
Vprašanja so še brez odgovora.
Jasno pa je, da PLO in Jaser Arafat
in s tem vsi Palestinci doživljajo
najbolj trpke ure in dneve svoje
trpke, krvave zgodovine.
Piše Jože SlroelJ
4. stran - novi tednik
10. november ifiih
IVlalo iz Gorenja za dinarje
y Gorenju /e v pripravi nov televizor K 11
Končan je 8. hišni sejem
SOZD Gorenje, ki je bil več
kot deset dni v Rdeči dvora-
ni v Titovem Velenju ter si
ga je ogledalo okrog 2000
domačih in tujih poslovnih
partnerjev, organiziranih
šolskih skupin in drugih.
Žal je večina prišla na se-
jem zato, da vsaj vidi, kaj
lepega Gorenje dela, kupiti
pa tako vsega tistega ali
najnujnejšega ni bilo mogo-
če. Ali: redkim je to name-
njeno, morda celo določeno!
Med 8. hišnim sejmom so
vodilni predstavniki SOZD
Gorenje, ki že nekaj mesecev
vodijo hude bitke za poteg
poslovne barke v mirnejše
vode, pripravili več srečanj.
tudi s predstavniki novinar-
skih hiš.
Med vodilnimi izrečenimi
mislimi sta bili predvsem
dve: da so normalizirali oskr-
bo z reprodukcijskimi mate-
riali in zagoto\^ potrebno
število delavcev v proizvod-
nji. Tako je bilo do konca
septembra premeščenih 400
delavcev v proizvodnjo, od
tega 320 za nedoločen čas in
75 do konca leta. Zal je še
vedno delavec najožje grlo v
Gorenju in zato jih še naprej
premeščajo z željo, da z nji-
hovo pomočjo izpolnijo
sprejete naloge. Prav največ-
ja perspektiva je v delavcu,
ki je zaposlen v Gorenju in
ima potrebno znanje »v
glavi«!
V Gorenju se radi pohvali-
jo, da nobeden izmed njiho-
vih kooperantov ni v izgubi
ter da bodo servisni službi,
ki je nekoč slovela kot odlič-
na, z nekaterimi akcijami vr-
nili ugled. V Gorenju želijo
tudi v prihodnje zadržati 70
odstotkov izvoza na konver-
tibilno področje in 20 na kli-
rinško, ostalo pa naj bi pro-
dali doma, kjer so že zahtev-
ki po novih cenah, ki naj bi
bile pri nekaterih izdelkih
višje celo do 200 odstotkov!
Pravijo, da bodo zbežali z be-
lo tehniko z našega tržišča,
ki ji ni naklonjeno. To seve-
da ni prav, žal pa je tako.
T.VRABL
Herman Rigelnik
V Gorenju po prenosu iz
Kortinga (tam je trenutno za-
poslenih še 25 delavcev, vsi
ostali so bili odpuščeni po ve-
ljavnih zakonskih predpisih,
kar je stalo sedem milijonov
mark!) načrtujejo nov televi-
zijski sprejemnik K 11, kate-
remu ni primere na domačem
tržišču. Zelja Gorenja po ceni
je 72 do 79 tisoč din, kar v
bistvu predstavlja izvozno ce-
no. Podobni televizorji stane-
jo na konsignaciji pri Avtote-
hni 140 do 190 tisoč din!
Prvi Korini Icoralfi v izvoz
BoUšI pogon za delo tlelaucev In kooperantov
V	radeški Kori se dobro
zavedajo, da je stabilizacija
tudi vlaganje v boljše de-
lovne pogoje zaposlenih.
Ravno letos so na tem po-
dročju storili velik korak
naprej. Spomladi so zaklju-
čili z adaptacijo in razširi-
tvijo ter posodobitvijo
obrata v Njivicah, prešli so
na enoizmensko delo, tre-
nutno pa uvajajo manjše te-
hnološke izboljšave v kro-
jilnici v Radečah.
V	krojilnico, ki so jo pred
časom prepleskali, bodo pre-
selili vzorčni oddelek in od-
delek dela na domu. Nekaj
naprav in strojev bodo te-
hnološko dopolnili. Kupili
bodo še nekaj plastičnih ko-
rit in polic. Tako bodo pove-
čali število srajc za 30 odstot-
kov, zmogljivosti proizvod-
nje ostalih izdelkov pa bi se
v povprečju povečale za tri
odstotke. S temi spremem-
bami, ki ne zahtevajo večjih
finančnih vlaganj, bi občut-
no povečali proizvodnjo,
obenem pa izboljšali tehno-
loško izkoriščenost strojev,
organizacijo dela in delovne
pogoje.
Vendar v Kori ne ostajajo
sžuno pri skrbi za svoje de-
lavce. Veliko pozornost na-
menjajo svojim kooperan-
tom - delavcem na domu.
Teh šivilj imajo 55 iz Radeč,
Trbovelj, Hrastnika, s po-
dročja Leskovca in Zagorja.
Svojim kooperantkam po-
magajo, da pridejo do boljših
strojev, omogočajo jim tudi
da se po potrebi poslužujejo
strojev v sami tovarni. Zato
je zadnja leta kvaliteta njiho-
vih izdelkov boljša, kar gre
tudi na račun strokovne po-
moči s strani Korinih stro-
kovnjakov. Kora z delom
oskrbuje tudi obrtnike. Tako
se je proizvodnja Korinih
kooperantov v zadnjih dese-
tih letih podvojila.
Nenehne izboljšava v pro-
izvodnji in boljši pogoji dela
se odražajo tu^ v poslovnih
rezultatih. Večja proizvodnja
in kvalitetni izdelki omogo-
čajo tej delovni organizaciji,
ki ima okoli 200 zaposlenih,
da zadovolji vse svoje naroč-
nike, ki pa so še vedno le na
domačem tržišču. Šele letos
so storili prve korake za pro-
dor na tuje tržišče. V juniju
so preko tekstilne tovarne
Prebold izvozili 2300 koma-
dov ženskih oblek v Zvezno
republiko Nemčijo, do kon-
ca leta pa bodo skušali ure-
sničiti plan izvoza, ki naj bi
obsegal 20 odstotkov celotne
proizvodnje. Izvoz pa črtuje-
jo preko Unitexa iz Ljublja-
ne ter Textila iz Zagreba.
VVE
V mozirsici občini
podvojiii izvoz
V občini Mozirje so v de-
vetih mesecih letošnjega le-
ta presegli načrtovano go-
spodarsko rast. Celotni pri-
hodek je za 77 odstotkov
večji kot v enakem obodbju
lani, s tem pa so resolucij-
ske cilje presegli za dva od-
stotka. Še hitreje sta nara-
ščala dohodek in čisti doho-
dek, tako da se je ob 47-od-
stotnem povečanju produk-
tivnosti tudi ekonomičnost
izboljšala za 2,7 odstotka.
Za več kot 460 milijonov
izvoženega blaga pomeni, da
so izvoz povečali skoraj za
polovico, na konvertibilni
trg celo za 75 odstotkov. Med
najuspešnejšimi oblikovalci
takšnih rezultatov so dele
ne organizacije Elkroj, Zgo
njesavinjska kmetijska z
druga, ter temeljne organiz
cije Kemija, MGA-Goren
in Kovinarstvo Ljubno. I
gub v tem obdobju ni, vei
dar so ocenili, da lahko zar
di sezonskega značaja prod
je nekaterih izdelkov prič
kujejo slabše rezultate posl
vanja ob koncu leta.
Največ pozornosti bo
namenili povečanju inc
strijske in kmetijske prc
vodnje, kooperacijskemu ^
delovanju med gospodars
mi ozdi in drobnim gos)
darstvom, hitrejšemu r
voju turistične dejavno^
produktivnemu zaposlo
nju, ter hitrejšemu prestn
tuiranju gospodarstva. Gl
na naloga gospodarstva
še vedno čimvečji izvoZ
konvertibilno tržišče.
R.PANTEI
Po pripravljenem osnuti
resolucije naj bi povečali
prihodnjem letu obči^
izvoz na konvertibilno tržiJ
za 20 odstotkov. Od tega
MGA-Gorenje Nazarje za 30
zadrugi za 10, Elkroju za
ter v lesno predelovalni ini
striji za 20 odstotkov. Ob p<
pori matičnih organizacij i
bi začeli neposredno izvai
tudi v tozdih Kemija in Ko
narstvo, svoj delež pa naj
prispevalo tudi turistično I
spodarstvo.
Dovoli dela za Ingrad
TOZD INGRAD gradbena operativa Šentjur je pred kratT
kim končala z izgradnjo dijaškega doma pri krnetijski šoli,
opravila obnovitvena dela na šoli Kalobje, zgradila trgovino
in skladišče kmetijskega kombinata na Ponikvi, kuhinjo v
osnovni šoli Šentjur ter kulturni dom na Dobju. Opravili so
tudi večja vzdrževalna in obnovitvena dela v železarni Štore
in toplotni postaji na Lipi.
V zaključni fazi je 40-stanovanjski blok na Pešnici, ki bo
vseljiv v prvi polovici novembra. Do 29. novembra bodo
zgradili trgovino v Debru v občini Laško. Zastavili so dela
na ALPOS-ovi hali za izdelavo tehničnih lestev. V teku je
montaža objektov po sistemu INGRAD v Požegi, Velikih
Zdencih, Neverkah, Preboldu in Celju, kjer gre za dobavo in
montažo gradbenih elementov za farme in tovarniške dvo-
rane.
Zastoj pri gradnji stanovanjskega bloka na Pešnici je na-
stal zaradi rekonstrukcije kotlarne iz olja na trdo gorivo.
Predelana kotlarna bo ogrevala 140 stanovanj in prostore
novega otroškega vrtca. Gradnjo 36-stanovanjskega bloka
na Pešnici pa so ustavili, zaradi nerednega dotoka denarja.
E. RECNIK
Ali bo bitka dobliena?
Bo! To seveda velja za velenjske rudarje, ki so zdru-
ženi v Rudniku lignita Velenje iz vseh republik in
pokrajin z željo, da do konca leta ne samo izpolnijo
letni plan, temveč ga vsaj z nekaj sto tonami tudi
presežejo. Čeprav so bili podatki v začetku in sredini
leta nekoliko skromnejši od lani, pa se je vse skupaj
spremenilo na bolje po počitnicah.
Oktobra so velenjski rudarji delali 24 delovnih dni in
v njih nakopali 433 tisoč ton premoga ali poprečno na
dan 18 tisoč 42 ton. S tem so presegli osnovni načrt za
18,7 odstotka, delovnega pa za 4,8!
Dobro so začeli tudi v novembru, ko so v štirih dneh
(vključno sobota, 5. november, podatke smo zbirali v
ponedeljek, 7. novembra zjutraj) nakopali 74 tisoč ton
premoga ali poprečno na dan 18 tisoč 500. Osnovni
načrt presegajo za 5,3 odstotka, delovnega pa za 0,8!
Sicer pa so od 1. januarja do 5. novembra v velenjskem
rudniku nakopali že 4 milijone 162 tisoč ton premoga.
V novembru bodo delali vse sobote, tako da bodo
razen nedelj v jami 22 dni. Za praznike, (29. november)
se bodo rudarji na svojih domovih dobro spočili in v
decembm poskušali ne samo doseči osnovni, temveč
tudi preseči delovni načrt. Ta pa je ponovni preseg
izkopa petih milijonov ton premoga, kar jim je uspelo
že v zadnjih dveh letih.
T.VRABL
p. november 1983
novi tednik - stran 5
pionirska
hranilna služba
pionirska hranilna
služba v šentjurski občini
zajema vse učence petih
popolnih in petih podruž-
ničnih šol. Varčevalcev je
2250, trenutne hranilne
vloge pa znašajo 1,5 mili-
jona din. Povprečni zne-
sek na učenca je 680 din.
Učenci imajo navadne in
vezane vloge od treh me-
secev do treh let z razpo-
nom obresti od 12 do 28
• odstotkov. Največ zaslug,
da hranilna služba med
pionirji tako dobro delu-
je, imajo učitelji - men-
torji. Varčevalna navada
prodira tudi v otroški
vrtec, kjer imajo že štiri
skupine varčevalcev.
E. RECNIK
Listič ni zgoij formalnost
¥ltlnl uspeh! treii !et preaza!tons!€ega svetovanja
»Ob v^ini odločitvi za
skupno življenje, za to, da
ustanovita družino, vama
želimo vso srečo. Dobro in
uspešno družinsko življenje
je vir moči in zdravja ter
sreče. Živimo in delamo v
socialistični in samouprav-
ni družbeni skupnosti, ki si
je postavila za cilj ustvarja-
ti boljše in srečnejše življe-
nje, razvijati ustvarjalnost
in zagotavljati socialno
varnost za vse. Pri uresniče-
vanju tega cilja smo vsi
udeleženi in medsebojno
povezani. Tudi uspeh vaji-
ne skupnosti je odvisen od
povezanosti z okoljem, kjer
živita in delata, kjer bodo
rasli vajini otroci.«
Te besede so namenjene
vsem bodočim zakonskim
parom, vsem tistim, ki žele
skleniti zakonsko zvezo.
Mladim in starejšim, izreče-
ne pa so v mnogo širšem ob-
segu na predzakonskem po-
svetovanju, ki se odvija v ok-
viru zakonske svetovalnice v
Celju že skoraj štiri leta.
Bodoča zakonca morata
potrdilo o obisku zakonske
svetovalnice predložiti mati-
čarju ob prijavi zakonske
zveze.
Namen predzakonskega
svetovanja je posredovanje
informacij bodočim zakon-
cem o skupnem življenju
ženske in moškega, o zakon-
skem in družinskem življe-
nju in to iz pravnega, social-
nopolitičnega, sociološkega,
psihološkega, pedagoškega
in medicinskega vidika.
Tega svetovanja se v za-
konski svetovalnici v Celju
udeleži na leto okoli tisoč
oseb, obisk pa je povsem
svoboden. Celo njegov čas in
obliko predzakonskega sve-
tovanja izbirajo obiskovalci
sami. Na voljo sta dve obhki
predzakonskega svetovanja.
»Prvi stik« in širše skupin-
sko predzakonsko svetova-
nje.
Pri »Prvem stiku« se stro-
kovni delavec pogovarja z
enim parom, pri čemer daje
osnovne informacije. Mar-
sikdaj pa gre tudi za poglob-
ljeno svetovanje, ki traja
povprečno eno uro.
Pri širšem skupinskem
predzakonskem svetovanju,
ki se ga udeleži najmanj de-
set parov, največ petdeset,
pa tim strokovnjakov posre-
duje informacije iz psiholo-
gije, socialne terapije ter me-
dicine. To svetovanje traja
dve uri in pol.
In kaj so pokazale triletne
izkušnje? Mladi se največ
udeležujejo širšega skupin-
skega svetovanja, kar je tudi
zaželjeno, stremeti pa mora-
mo, da bi izginila »uradnost«
obiska, ki za nekatere morda
ni najbolj prijetna. Lahko tu-
di sproščeni klepet po preda-
vanju, ko se v nevezani bese-
di izreče tudi tisto, kar leži
morda komu na duši?
»Prvega stika« se največ
udeleže starejše osebe, ki jih
bolj zanimajo specifična
vprašanja (premoženjska
razmerja, stanovanja, dedo-
vanje, ipd).
In tu je še en bistveni
uspeh: opaža se, da vse več
oseb, ki so se udeležile pred-
zakonskega svetovanja išče-
jo strokovno pomoč v zakon-
ski svetovalnici takrat, ko v
začetnem medsebojnem pri-
lagajanju v zakonu ne znajo
sami ubirati poti.
ZDENKA STOPAR
Krepitev delegatskega sistema
ostala opredelitev SZDL
v vseh krajevnih organi-
zacijah socialistične zveze v
občini Mozirje že imajo no-
va vodstva. Poleg ocene de-
la v preteklem mandatnem
obdobju so opredelili tudi
naloge za naprej, najpo-
membnejša med njimi še
vedno ostaja krepitev dele-
gatskega sistema.
V minulem mandatnem
obdobju so v krajevnih orga-
nizacijah ustanovili svete po-
trošnikov, ob obravnavi re-
solucije, srednjeročnega pla-
na in drugih pomembnih do-
kumentov so sklicali zbore
krajanov, ustanavljali so
skupnosti stanovalcev. So-
cialistična zveza je bila nosi-
lec vseh aktivnosti ob refe-
rendumu, uspešno so tudi
zaključili dve akciji NNNP,
v krajevnih organizacijah pa
so vodili tudi postopke v pri-
pravah za volitve v krajevnih
skupnostih in občini. Poleg
tega so vedno našli čas tudi
za reševanje vsakdanjih,
drobnih skrbi krajanov.
V občini so se dogovorili,
da bo občinska volilno pro-
gramska seja 16. novembra,
do takrat pa bodo imeli še
problemsko konferenco o
uresničevanju socialne poli-
tike v občini. Znan pa je tudi
predlog kandidatov za vodil-
ne funkcije v občinski kon-
ferenci. Na čelu OK SZDL
naj bi bil dosedanji predsed-
nik Hinko Cop, za podpred-
sednico je predlagana Rezka
Plaznik, novi sekretar občin-
ske konference pa naj bi bil
Zdravko Novak.
RP
Novi predsedniki krajev-
nih konferenc SZDL: v Mo-
zirju Slavko Žagar, v Na-
zarju Tomaž Križnik, na
Ljubnem Franc Trbovšek, v
Šmartnem Martina Zakraj-
šek, v Solčavi Stanko Štif-
tar, v Bočni Aleksander
Štrbenk, v Gornjem gradu
Vika Venišnik, na l^čici
Franc Slapnik, v Lučah An-
ton Hladnik in v Novi Štifti
Viktor Grudnik ml.
ttsnova je vedno pri ljudeh
¥ šmarsti! občin! obnovijo letno dobrih 20 km cest
Odveč bi bilo poudarjati,
kolikšnega pomena so do-
bre cestne povezave. Tega
se zlasti zavedajo občani v
odmaknjenih krajevnih
skupnostih, zaselkih. Ugo-
tovitev velja še posebej za
občino Šmarje pri Jelšah,
prav zato se s cestno proble-
matiko ukvarjajo morda
bolj kot kje drugje.
Od 25 kj-ajevnih skupnosti
ni bilo v zadnjih letih niti
ene, kjer bi ne posodobili
vsaj del cestnega omrežja.
Pri tem ima pomembno vlo-
go samoupravna cestna ko-
munalna interesna skupnost
občine Šmarje pri Jelšah ob
{^srečenem in učinkovitem
sistemu financiranja gradnje
cest.
V praksi ta sistem poteka
nekako takole. Občani se do-
ma zedinijo, katera cesta bi
Dila v kraju najbolj potrebna
obnove. Nato se v interesni
skupnosti dogovorijo, kolik-
^n naj bo, glede na razpo-
ložljiva sredstva skupnosti
[n pomen ceste, finančni de-
[^ž interesne skupnosti in
l^olikšen prispevek občanov.
Ta delež si potem občani
Jl^ed sabo porazdehjo. Tudi
sto tisoč dinarjev pride
J^^o na posameznika,
"zporedna pot so stiki z or-
Sanizacijami združenega de-
ki ponavadi z razumeva-
njem primaknejo milijon,
ali več, ob tem pa ponu-
^Uo tudi svoje usluge, ki so
^jvečkrat brezplačne. Na
^nioč priskočijo tudi doma-
avtoprevozniki, kmetje s
^'^ojimi traktorji, ki pri tem
^ pomišljajo na stroške
^ncina in obrabo svojih
^ojev. Dodatni vir sredstev
krajevni samoprispevek.
ki ga občani največkrat zdru-
žijo za obnovo cest.
Osnova je torej vedno pri
ljudeh, v medsebojni pomo-
či in razumevanju posamez-
nih organizacij združenega
dela, Id jim ni vseeno, v
kakšnih razmerah žive njiho-
vi delavci. Ob dejstvu, da so
sredstva občinske cestne ko-
murialne skupnosti pičlo od-
merjena, je to še kako po-
membno. Z asfaltom prevle-
čenih cest pa je v šmarski
občini iž leta v leto več.
M.AGREŽ
Delegate skrbilo pripravnild
Mlad! mislijo, da v Celju zanemarjajo vprašanje
brezposelnosti
Kaj bo s pripravniki, je
najbolj vznemirilo delega-
te na zadnji seji skupščine
skupnosti za zaposlovanje v
Celju. Več kot polovica jih
je zaiMs lenih za določen čas
Mladinska organizacija je
še vedno osamljena pri re-
ševanju problema brezpo-
selnosti, bi lahko zaključili
iz razprave na seji.
Delegati si upravičeno po-
stavljajo vprašanje okoli pri-
pravništva, saj vemo, kaj sle-
di, če so pripravniki zaposle-
ni le za določen čas. Podalj-
šala bi se lista brezposelnih,
brez dela bi ostalo več mla-
dih kvalificiranih delavcev,
skupnost za zaposlovanje pa
verjetno ne bi zmogla stro-
škov za kritje denarnega na-
domestila tem brezposelnim
osebam.
Vendarle zadeva ni tako
tragična. To nam priča tudi
podatek o pripravnikih, ki so
lani opravljali pripravništvo
in je bila tudi takrat večina
sprejeta za določen čas. De-
lovne organizacije so storile
vse, da so jih le zaposlile,
svoje pa je storila tudi skupn
nost za zapKJslovanje. Tako,
da iz vrst pripravnikov letos
dobiva denarno nadomestilo
le 8 občanov. Pripravnikov
pa je preko 300.
Kljub temu so se delegati
na seji, kjer so obravnavali
tudi osnutek predloga letne-
ga načrta za zaposlovanje,
zavzeli za to, da v njem zapi-
šejo obveznost za stalno za-
poslitev pripravnikov. Ce ne
bo šlo drugače, naj jih zača-
sno razporedijo na druga de-
lovna mesta, od koder bi
imeli prednost pri zaposlitvi
v svojem poklicu, če se bodo
kasneje pokazale potrebe.
Delegati so tudi na premaj-
hno aktivnost mladih in nji-
hove organizacije pri reševa-
nju problemov zaposlovanja.
Mladinska organizacija raz-
pihuje problem brezposelno-
sti, 5,0 menili delegati, in ka-
že da ni dovolj seznanjena s
poročili skupnosti za zapo-
slovanje. Tu je med drugim
zapisano, koliko je prostih
delovnih mest, ki krepko
presegajo številko brezpo-
selnih. Problem pa je v tem,
ker mladi nočejo poprijeti za
vsako delo. Delegatka ZSMS
iz Celja pa je povedala, da
tem vprašanju mladinska or-
ganizacija namenja dovolj
pozornosti, da imajo izdelan
tudi svoj prodam dela na
tem področju in da se zavze-
majo za to, da bi zaposUli vse
šolane mlade ljudi in to na
taka delavna mesta, ki ustre-
zajo njihovim kvalifikaci-
jam. Neskladja v kvalifika-
cijski strukturi brezposelnih
in strukturi prostih delovnih
mest ne bi smelo zavajati
češ, da na Celjskem ni pro-
blema brezposelnosti. Očit-
no je, da so v občini Celje
storili velik korak naprej pri
reševanju brezposelnosti,
verjetno pa imajo tudi mladi
ideje in programe, ki bi jih
morali upoštevati. Navse-
zadnje imamo dovolj zrelo
mladino, ki bo verjetno znala
odgovorno reševati svoje
probleme. Zakaj jim ne da-
mo do besede.
Kakorkoli že stvari stojijo
v tem trenutku, bo verjetno
potrebno enkrat za vselej ja-
sno izoblikovati odnos do
brezposelnosti, ki sicer ni
pereča v tem trenutku ven-
dar iz leta v leto raste.
VIOLETA V. EINSPIELER
Glasba je različna,
pa vseeno bogata
V zadnjem času vse pogo-
steje slišimo, naj bi v Celju
dobili simfonični orkester,
ki bi ga v glavnem sestav-
ljali člani godalnega orke-
stra in celjskega plesnega
orkestra Žabe. Radovan
Marvin je kot dirigent go-
dalnega orkestra v zadnjem
času vložil precej napora,
da bi uresničili to idejo, ki
^ kot kaže pri glasbenikih
in ljubiteljih glasbe nalete-
la na plodna tla.
Kdaj se je porodila ide-
ja o simfoničnem orke-
stru v Celju in kaj naj bi
ta orkester nudil ljubite-
ljem glasbe?
Radovan Marvin: »Ideja o
večji zasedbi, ki bi lahko
izvajala resno glasbo v Celju,
verjetno niti ni tako nova.
Vedno pa je bila ob tem pri-
sotna misel, da nimamo do-
volj kakovostnih glasbeni-
kov, ki bi lahko igrali v ta-
kem ansamblu. Lanski no-
voletni koncert, ki smo ga
pripravili skupaj s plesnim
orkestrom Zabe pa je poka-
zal, da so v Celju in okolici
glasbeniki, ki lahko in želijo
igiati v takem orkestru.
Celjski godalni orkester je
v svojem dosedanjem delu
dosegel določeno raven svo-
jega igranja in bi jo z amater-
skim delom verjetno le stež-
ka nadaljeval. Zato moramo
poiskati širšo obliko svojega
delovanja, kajti s tem bomo
lahko nudili poslušalcem
večji, pestrejši in boljši pro-
gram tako resne kot tudi
druge	instrumentalne
glasbe.«
Kakšni naj bi bili cilji
tega bodočega orkestra?
Radovan Marvin: »Na-
men tega orkestra je, da bi
zapolnil vrzel na področju
instrumentalne glasbe, ki je
v Celju že dalj časa opazna.
Pri tem ne mislim samo na
resno, temveč tudi na vso
ostalo instrumentalno glas-
bo. In ne samo to. Orkester,
ki ga nameravamo ustanovi-
ti, bi lahko imel pomembno
vlogo tudi pri vzgoji poslu-
šalcev.
V Celju imamo kakih dve-
sto ljubiteljev resne glasbe,
ki hodijo na koncerte. Mogo-
če je še kakih sto poslušal-
cev, ki pridejo na koncert za-
res znanega in popularnega
izvajalca. Toda ti izvajalci
običajno nudijo kakovosten
in težak program. Novi orke-
ster bi lahko nudil tudi pre-
hodno glasbo od revialne do
resne glasbe. Tu imamo v
mislih priredbe resne glasbe,
ki jo izvajajo orkestri kot so
James Last, Ray Conniff in
drugi. S tem bi približali tudi
Beethovna, Mozarta in druge
skladatelješiršim množicam.
Ne nazadnje lahko tak orke-
ster, v sodelovanju z ostalimi
društvi, pripravi tudi mju-
zikl, rok opero ali kaj podob-
nega.«
Kakršne so trenutno
največ^ ovire pri usta-
novitvi orkestra, ka-
drovske, materialne ali
druge?
Radovan Marvin: »Piav
gotovo to niso kadrovske te-
žave. V Celju in okolici je do-
volj kakovostnih glasbeni-
kov. ki bi lahko nastopali v
takšnem orkestru. Toda te-
žave so z instrumenti in se-
\ eda tudi z denarjem. Ce je
bila \ časih zadrega z glasbe-
niki. ki naj bi igrali flavto,
oboo. pikolino ali kak drug
instrument, tega zdaj ni.
Glasbeniki so, nimamo pa
primernih instrumentov.
No, težave so tudi v tem, da
marsikdo misli, da v Celju ni
prostora za nastop simfonič-
nega orkestra. Oder v dvora-
ni Narodnega doma je na-
mreč premajhen za nastop
60 ali 70 glasbenikov. Me-
nim, da bi z manjšo preure-
ditvijo kinodvorane Union
dobili ta prostor. Toda o tem
se bo treba še'dogovarjati.«
V Celju smo letos dobi-
li novo oziroma prenov-
ljeno glasbeno šolo.
, Kakšno vlogo naj bi ime-
la ta šola pri izobraževa-
nju bodočega kadra za
takšen orkester?
Radovan Marvin: »Prav
gotovo je vsakemu jasno, da
je glasbena šola tista, ki naj
bi v bodoče dajale glasbeni-
ke, ki bodo nastopali v takš-
nem ansamblu. Dosedanja
prostorska stiska je omeje-
vala možnost organiziranja
večih oddelkov. Toda sedaj
je ta možnost dana. Tako bo-
mo lahko odprli tudi oddel-
ke za oboo. rog, tolkala in
druge instrumente, ki jih do-
sedaj v naši šoli nismo pou-
čevali in smo morali te glas-
benike iskati v Žalcu. Vele-
njil in drugod. Seveda pa bo
treba tudi nekoliko več se-
lekcije. Mi smo odprti pri
izbiri inštrumenta, ki ga ho-
če učenec igrati. Toda učenci
ponavadi poznajo le tiste
glavne instrumente, kot so
klavir, violina, hannonika in
še nekatere. Malokdo pa poz-
na fagot, oboo. tolkala in še
nekatere instrumente, ki ni-
so tako popularni. Zato bo
treba učence usmerjati, se-
veda na osnovi njihovih
zmogljivosti.«
Za obstoj simfonične-
ga orkestra so potrebna
velika sredstva, ki jih bo
v sedanjem položaju tež-
ko zbrati. Kje vidite reši-
tev glede materialnega
položaja?
Radovan Marvin: "Res je.
da je za obstoj in kakovo.stno
delo take skupine glasbeni-
kov potrebnih veliko sred-
stev. saj so samo instrumenti
izredno dragi. Toda. ker naj
bi vsaj začetku vse ostalo
na amaterski bazi kot sedaj,
je to že nekoliko lažje. Del
sredstev naj bi tudi poslej
dobili od zvezekulturnih or-
ganizacij. preostali del de-
nai-ja pa s pomočjo delovnih
organizacij. Osebno menim,
da lahko v Celju delovni ko-
lektivi prispevajo nekaj de-
narja tudi za kulturno, ali
tem primem boljerečeno.
glasbeno dejavnost, če daje-
jo izredno veliko denarja za
šport in drugo. -
F P
6. stran - novi tednik
10. november im,
■—SI*!:
Krog Je
sklenjen
Naj nam tisti, ki so pri
stvari z vsem srcem in z
življenjsko zagnanostjo,
ne zamerijo: mesec boja
proti alkoholizmu enkrat
v vsem letu - je v bistvu
zanikanje tega boja. Je
mesec iz leta v leto ena-
kih gesel, tiskovnih kon-
ferenc, podatkov, zagna-
nosti, ogorčenih člankov,
ki preplavijo časopise, in
potem je meseca konec in
potem vse utihne. Ko da
bi bil kralj ALKOHOL
druge mesece v letu ne-
nadoma spet neaktualen,
bagatelen, morda celo
»čisto zabaven«!
Enkrat na leto da torej
ljudstvo svojim Don Ki-
hotom palice v roke in
jim dovoli: Dajte, le udri-
hajte po mlinih, le krmite
zoper naše socialno zlo
številka ena (kot pravimo
našim ljubim pijančkom),
povejte kaj ste - malošte-
vilni idealisti, zadnje leto
dni spravili vkup v svo-
jem tihem, neopaznem
boju! Potem pa lepo uti-
hnite do prihodnjega no-
vembra in nas pustite v
miru božjem žlampati na-
še cvičke, konjičana in vi-
njake in encijane in pre-
pevati naše vinske pesmi,
ki se nam tako lepo po-
dajo!!
Se predno bomo dali
naš boj proti alkoholizmu
za leto dni v naftahn, pa
poglejmo še sebe, sr^-
stva množičnega obve-
ščanja, kot nam pravijo!
V novembru mesecu
morda uvodnik na to te-
mo, na eni naslednjih
strani pa desnico s kozar-
cem v roki, ki lahko ra-
zvrednoti vse, pa če se je
uvodničar še tako potru-
dil.
Tako je krog sklenjen.
Kdo ga bo razklenil? Mi
vsi, z našo (dvojno) mora-
lo? Kako radi bi v to ver-
jeli, pa si ne upamo!
ZDENKA STOPAR
Krajevna samouprava In »umazanija«
KS Teharje več kot štiri mesece brez vode
s preklopom samskega doma žele-
zarne Štore na celjsko vodovodno
omrežje, so se v KS Teharje končale
težave, ki jih je povzročala oskrba z
vodo. Le-ta je namreč porabil tretji-
no vode iz lokalnega vodovoda. Do
preklopa bi lahko prišlo že mnogo
prej, če ne bi vse skupaj zabredlo v
ozke interesne vode.
Zakaj so morali biti krajani več kot
štiri mesece tudi po nekaj tednov za-
pored brez vode? So krivi samo posa-
mezniki, ki so krojili krajevno sa-
moupravo po svoje? Ali ni že čas, da
prenehamo ščititi posameznike samo
zato, ker so naši znanci in sosedje? Je
krivo samoupravljanje?
Alja Štefančič, predsednica sveta
skupščine KS, je razložile: nastale za-
plete: »Najprej smo imeli probleme z
lastnikom zernljišča Marcenom, ki ni
dovolil kopati po svojem zemljišču.
Ko je dal svoj pristanek, se kljub temu
še cel mesec ni naredilo nič, čeprav je
bila žele2:ama Store kot investitor pro-
jekta pripravljena začeti z delom. Ma-
rica Mernik, predsednica vodovodne-
ga odbora je sicer delala oo svojih mo-
čeh, vendar je premalo sodelovEila z
vodovodnim odborom. Problem trase
vodovoda je hotela rešiti s pomočjo
Ferda Ježovnika, ki pa ni član vodo-
vodnega odbora in je v tem primeru
nastopil le kot krajan. Od vodovodne-
ga odbora ni dobil nikakršnih poobla-
stil, kakor tudi ne od sveta skupščine
KS, katerega član je kot predsednik
komunalne komisije. Pri svojem delu
ni skušal pregovoriti lastnika zemlji-
šča, da bi dovolil prekop, temveč si je
zamislil drugo varianto trase, ki naj bi
potekala po njegovem in po sosedo-
vem zemljišču. Po njegovem predlog
bi bila trasa cik-cak speljana, kar je
bilo tehnično in finančno nesprejem-
ljivo. S to se je stvar zavlekla do te
kritične točke.« točke.«
Kot že rečeno gre za osebne interese
in za na svoj način razumljeno izvaja-
nje krajevne samouprave, vendar so si
krajani težav z vodo krivi tudi sami.
Ferdu Ježovniku je že bila izrečena
nezaupnica, ki pa na glasovanju ni bila
potnena. Prav tako se že dalj časa go-
vori o razpustitvi vodovodnega odbo-
ra, ki je v sedanji sestavi neučinkovit,
saj mnogi izmed članov ne hodijo niti
na sestanke. Skratka, dokler ne bodo
krajani pripravljeni, da se sami odgo-
vorno spopadejo z vsakdeinjimi pro-
blemi, se bo vedno našel prostor za
ljudi, ki bodo samoupravljanje izkori-
ščali za uveljavitev osebnih interesov.
Za nastale probleme v naši družbi ni
krivo samoupravljanje, temveč ljudje,
ki ga izvajajo. Morda bo Teharčane že-
ja in lastna »umazanija« le streznila.
VILI EINSPIELER
Pogoreli
tudi
gasilci!
v zadnjih dveh večjih
požarih v Dobju so »po.
goreli« tudi domači gasil-
ci. Ker niso imeli priklju-
čene sirene na električno
omrežje gasilskega doma,
niso slišali alarma. Zdaj je
ta nesrečna sirena prik-
ljučena in krajani upravi-
čeno pričakujejo od svo-
jih gasilcev, da bodo v na-,
slednjih požarih hitrejši
od gasilcev iz Šentjurja.
S tem bo tudi material-
na škoda znatno manjša,
kar je zaželeno tudi zaradi
tega, ker šentjurska obči-
na vodi na lestvici požar-
ne škode v celjski regiji.
V. E.
Radečani so
dobri »komunalci«
Krajani Radeč so lahko
zadovolpi. Leto še ni okrog
in so že izpolnili komunalni
plan krajevne skupnosti za
to leto.
Največ preglavic jim je
zadnja leta delala cesta na
Krakovo, ki je bila zaradi
gostega prometa tudi ne-
varna za vse udeležence v
prometu. Cesto so letos as-
faltirali, speljali razsvetlja-
vo, odbojne ograje, z uredi-
tvijo ulic, ki se vežejo na to
cesto, pa je ta soseska dobi-
la novo urejeno podobo.
Novih cest niso j^adili, za-
radi večje varnosti v prome-
tu pa so opravili vsa vzdrže-
valna dela, namestili so var-
nostne ograje, dokončali
pragove in kanale za odvod-
njavEinje.
Vzporedno z regulacijo So-
pote so oričeli z gradnjo ko-
lektorskega omrežja od Mu-
flona proti Radečam. Ta pro-
jekt že vsebuje elemente bo-
dočega celovitega sistema za
čiščenje odpadih vod iz to-
varne paoirja Radeče in "iz
kanalizacijskega omrežja na
območju mestnih naselij.
Dokončali so tudi regula-
cijo ootoka Ropovšce z nje-
nim izlivom v Sopoto, kjer
so tudi uredili okolico.
V naselju Brumška gora so
z^adili vodovod za 15 dru-
žin in tako je celo območje
krajevne skupnosti dobro
oskrbljeno s pitno vodo, kar
se je pokazalo tudi v letoš-
njem sušnem poletju.
Iz sredstev krajevnega sa-
moprispevka so zgradili tudi
pretvornik za drugo televizij-
sko mrežo in tako izboljšali
televizijski sprejem.
To so bile večje naloga s
področja komunale, veliko
tega pa je ostalo še za prihod-
nja leta. Za sedaj pa menijo,
da bo potrebno največ storiti
za ureditev telefonskega
omrežja in za izgradnjo nove
veleblagovnice.
Za konec velja omeniti, da
so k uspešnemu zaključku
delovnega leta v veliki meri
pripomogli tudi krajani sami
in delovne organizacije, s ka-
terimi radeška komunalna
skupnost izredno dobro so-
deluje. Poleg denarja so kra-
jani in delovne organizacije
prispevah gradbeni materii,
stroje in tudi stotine ur pro-
stovoljnega dela.
VIOLETA V. EINSPIELER
Tomaž Košec
Alenka Završnik
Sašo Ravtar
Suzana Blažič
Rekordna udeležba
na TOF na Polzeli
v okviru tedna domačega
filma v Celju DPD Svoboda
na Polzeli vsako leto pri-
pravlja teden mladinskega
filma. Letos je bil po vrsti že
osmi, mladi pa so si ogledali
naslednje filme: Nevidni ba-
taljon, Sinji galeb, Kakršen
ded, t^šen vnuk. Mah na as-
faltu, Zadnja oaza. Zadnja
dirka. Ti loviš in Kekec.
Udeležba je bila letos rekor-
dna, vsako predstavo si je
ogledalo 280 mladih. Več o
tednu mladinskega filma so
takole pripovedovali:
Tomaž Košec: »Za nas
mlade je to edina priložnost
v letu, da si lahko za vsega
sto dinarjev ogledamo kar
deset filmov. Imel sem abon-
ma, najbolj všeč pa mi je bil
film Zadnja dirka, v katerem
je dečkova velika ljubezen
do konja premagala namene
odraslih.
Alenka Završnik: »Letos
sem imela prvič abonma, za-
to mi nobena predstava ni
ušla. Slovenske filme rada
gledam, ker ni treba brati
podnapisov in lahko zato bo-
lje sledim dogajanju na
platnu.«
Sašo Ravtar: »Ogledal
sem si vse filme in vsi so mi
bili všeč. Najbolj navdušil pa
me je film nevidni bataljon,
ker imam rad partizanske fil-
me. Da je teden mladinskega
filma na Polzeli resnično za-
živel, vidimo tudi po iz leta v
leto večjem obisku.«
Suzana Blažič: »Odkar ho-
dim v šolo, si ogledam pred-
stave v tednu mladinskega
filma. Kot mnogim mojim"
sošolcem je tudi meni nar
bolj všeč film Nevidni bata^i
Ijon in kot nekatere druga
tudi mene moti, da se neka-
teri fUmi ponavljajo.«
TONE TAVCAK
Boris Zrinski
Lani je pripeljal svoja
dekleta v dnigo žensko
košarkaško ligo. Vsa Ro-
gaška od tedaj dalje še
bolj živi s košarko, Boris
pa s svojo ekipo snuje na-
črte, kako premagati
športne nasprotnike in se
uvrstiti čim bolje. Seveda
pa je za to treba trdo dela-
ti, predvsem pa, znati de-
lati. Ko sva zadnjič klepe-
tala, je bil nervozen. S
svojimi postavnimi žen-
skami se je Peter Zrinski,
trener ženske košarkar-
ske ekipe iz Rogaške Sla-
tine, odpravljal v Spht, na
srečanje z domačo ekipo
»Lavčevič«.
Boris je predvsem do-
ber pedagog. Na osnovni
šoli v Šmarju pri Jelšah
uči telesno vzgojo in je
mentor šolskega športne-
ga društva. Ključ do nje-
govih uspehov je v tem,
ker ima mladino rad. K
temu pripomorejo še do-
bri prostorski pogoji za
delo in splošno razume-
vanje v občini do razvoja
telesne kulture.
Prve trenerske izkušnje
si je nabral pri celjskem
košarkaškem klubu Libe-
la, kjer se je učil od teda-
njih trenerjev MUeta Ce-
pina in Zmaga Sagadina.
Treniral je mladinsko eki-
po in bil pomočnik tre-
nerja v članski. Ko je de-
lal z mladinci, bodočimi
članskimi reprezentanti
Libele, je imel vselej pred
očmi človeka, ki mora
imeti predvsem pravilen
odnos do učenja. Šele v
drugem planu so bili zanj
športni rezultati posa-
meznika. Enako razmišlja
in dela še danes. »Že pred
pričetkom lige so nas vsi
odpisali, vedoč, da smo
,zelenci'. Pa smo jih že
dvakrat presenetili z zma-
go. Zaenkrat nimamo vi-
sokoletečih ciljev. Borili
se bomo za obstanek v li-
gi, za to pa bo treba zma-
govati na domačem tere-
nu, kjer imamo enkratno
navijaško publiko,« ra-
zmišlja o bližnjih načrtih.
Pri tem ne pozabi omeniti
gradnje nove telovadnice
pri osnovni šoli.
Hobi mu je poklic, delo
z mladimi ljudmi, od svo-
jih učencev na osnovni
šoli do svojih vrstnikov,
ki so v tem primeru žen-
skega spola. Pravzaprav
je med nami malo ljudi,
ki jim je poklic obenem
najljubši konjiček.
MARJELA AGREŽ
Osnovnošolci med gasilci
Več kot 800 obiskovalcev si je ogledalo razstavo likovnih izdelkov podmladka gasilcev'
Šempetru, ki je bila štiri vikende zapored odprta v tamkajšnjem gasilskem domu. Mladi sj
na svoj način prikazali pomen in vlogo gasilcev in s tem tudi prispevali svoj delež '
letošnjim proslavam 105-letnice domačega gasilskega društva. Gasilci, ki tesno sodelujejo
osnovno šolo bratov Juhart bodo v teh dneh z osnovnošolci pripravili obrambni dan.
FOTO: EDI MASNE<
rlOVEMBER 1983
novi tednik - stran 7
rak v Celju
Vremenske razmere:
fjad vso južno Evropo se že dalj časa
držuje območje visokega zračnega
itiska, ki vzdržuje suho vreme nad
i^imi kraji. Vsi frontalni valovi potu-
je preko severne Evrope.
Vremenska napoved ne predvideva
jrememb vremena do konca tedna.
2. Onesnaženost zraka:
Zaradi pričetka ogrevanja stano-
anjskih prostorov, ki se je praktično
jčelo okrog 20. 10. je onesnaženost
raka z SO2 in drugimi primesmi že
lovečana. Doslej dnevno povprečje
oncentracij SO2 sicer še ni preseglo
iovoljene meje 0,30 mg SOa/m^, pa tu-
i najvišja '/2 uma povprečja še niso
iDsegla 0,75 mg SOa/m^.
Za ves pretekli teden je sicer značil-
no, da imamo vsak dan dopoldansko
inverzijo, ki jo spremlja jutranja me-
jla, kljub temu pa najvišje Vz-ume
fncentracije SO2 dosežejo le okrog
O mg S02/m3.
Predstojnik službe m
zdravstveno ekologijo
Anton Stergar, dipl. biol.
Revija v Llbojah
18. decembra
Zdaj že XI. revija narodno
zabavnih ansamblov v Libojah
ne bo konec novembra, pač pa
prvič šele v nedeljo, 18. decem-
bra. Do sprememb« je prišlo
zaradi obnove dvorane.
Sprememba datuma je orga-
nizatorju povzročila nemalo te-
žav, saj je večina ansamblov ra-
čunala na november, medtem
ko so za december že načrtovali
različne nastope. Kljub temu bo
letošnja revija zanimiva, pa če-
prav bo nastopilo nekaj manj
ansamblov. To pa omogoča
manj napet program in še druge
kvalitete.
Tudi letos bo organizacijski
odbor, ki ga vodi Heri Kuzma,
pri DPD Svoboda Ludvika
Oblaka pripravil dva koncerta,
in sicer ob 15. in 18. uri. Vsak
ansambel bo zaigral po dve do
tri melodije. Letos ne bo vokal-
nih skupin in posameznikov,
ampak samo tisti, katerim je re-
vija namenjena, torej narodno
zabavnim ansamblom. Priprav-
ljena so tudi nova priznanja, ki
so delo pokrovitelja. Keramične
industrije Liboje. V pripravi je
tudi tekst sporazuma, kjer je
točno zapisano, kdo vse lahko
in pod kakšnimi pogoji nastopi
na reviji v Libojah.
Veliko novosti se torej obeta,
vse pa z željo, da revija kako-
vostno napreduje. Razveseljivo
je, da poleg pokrovitelja KIL to
prireditev resnično iskreno
podpirajo še ZKO in Kulturna
skupnost Žalec, Mirosan, kra-
jevna skupnost in drugi. An-
sambli se lahko prijavijo pri
DPD Svoboda Ludvika Oblaka
Liboje do 22. novembra!
TV
Srečanje ob
45. obletnici mature
Takrat, poleti 1938 nas je bilo 54, ko
smo po opravljeni maturi zapustili
celjsko državno realno gimnazijo: 15
maturantk in 39 maturantov.
Ob prisrčnem srečanju v hotelu
Evropa v Celju - naša srečanja so tra-
dicionalna vsakih pet let - se nas je
letos ob 45. obletnici zbralo petnajst.
Nežni spol so predstavljale: Krynders
- Mravljak Tatjana, Baša Zdenka in
Šalamun - Trtnik Vida. Iz Kanade
nam je poslal pozdrave Jože Ropotar,
iz Anglije Dollbey - Kopušar Marjana,
iz Avstrije Greta Kossar, iz ZR Nemči-
je Jože Barle, iz Švice Vlado Kresnik,
iz ožje in širše domovine pa Maks Gru-
den, Mrkovič - Horvat Matilda, Kol-
man Ljudmila, Lukanc Aleksander,
Mahkota - Mulaček Jelena, Lasič -
Tom Vida, Milkovič Zvone in Marko-
vič - Just Traute.
Od vabljenih profesorjev se zaradi
težkega obolenja žal ni mogel udeležiti
srečanja dr. prof. Pavle Blaznik in za-
radi nujnega zadržka prof. Janko Oro-
žen. Oba sta nam poslala lepe pozdra-
ve in čestitke k jubileju.
Po uvodnem pozdravu in dobrodoš-
lici smo s trenutkom molka počastili
spomin pokojnih gimnazijskih men-
torjev: ravnatelja prof. Franca Mrav-
Ijaka, profesorjev Pavla Holečka, Iva-
na Bračka, Josipa Napotnika,
dr. Karla Zeleznika, Ivana Minama,
dr. Franca Zgeča, dr. Petra Kovačiča,
Danila Modrijana, Ivana Krašna ter 18
kolegic in kolegov: Friderika Gajška,
Staneta Gologranca, Ladislava Cven-
ka, Vladimira Hosnerja, Marjana Jago-
diča, Smilja Jerina, Slavka Kobeta, Ni-
ves Merljak-Gk)lobičeve, Vladimire
Langus, Emila Milanez, Amalije Pili-
hove, JVanca Rebevška, Slavka Repi-
ča, Ivana Stera, Cvete Vidic, Vinka
Vovka in Gustava Zupana.
.	F. JERNEJSEK
Anderluhovlh 50 zlatih let
O redkokateri zlati poroki se je v Šmarju toliko govorilo kot
pred kratkim, ko sta pred občinskega matičarja ponovno stopila
Amalija in Avgust Anderluh.
Opis njune 50-letne skupne življenjske poti bi bil lahko dolg,
zanimiv in poučen roman, poln pretresljivih dogodkov, veselih
in tragičnih. Govoril bi, med drugim, o čudovitem dopolnjeva-
nju dveh mladih ljudi v času vojne vihre, ko sta -utirala pot
partizanskemu zobozd-avstvu in tehniki, o njuni sreči ob rojstvu
in vzgoji dveh otrok, pa o skupnih korakih na amaterskih oder-
skih deskah v Črnomlju in pozneje v Šmarju...
Amalija Anderluh je bila tudi prva županja v šmarski občini.
Avgust pa je potem opravljal funkcijo predsednika občinske
skupščine polnih enajst let. Se danes se v občini marsikdo živo
spominja Barbare in Friderika, pa pozneje Ulrika iz Celjskih
grofov in mogočne uprizoritve v Mestinju. Veliko lepega in
zanimivega vedo ljudje povedati o Amaliji in Avgustu Anderli-,h.
Na zdravje in srečno do njune bisernice!
MARJELA AGREZ
Foto: S. Mestinšek
V takšnem vzdušju je na-
rednim slovenskim kro-
Mii v Celju vendarle uspelo
te 1881 ustanoviti Celjsko
asojilnico, ki je poslovala
D prihoda okupatorja v na-
dnem domu, tam, kjer je
8daj galerija. To je bil mo-
in slovenski denarni zavod,
i ga je vodil Miha Vošnjak
ko uspešno, da je že po ne-
aj letih bilo mogoče posta-
iti mogočen narodni dom v
^Iju. Celjska posojilnica je
ila hrbtenica gospodarske-
a razvoja na širšem območ-
ne le na celjskem. Veliko
do je bilo opravljeno z do-
raditvijo narodnega doma,
je v njem bila lepa dvora-
a in oder, tako je bilo omo-
Sofeno kulturno in pohtično
'^lo slovenskim društvom.
Kot že rečeno. Celjska po-
®iilnica se je odločila za po-
^be narodnih društev zgra-r
Narodni dom. Obsežno o'
^ piše Janko Orožen v
^'ojem delu Zgodovina celj-
J^ga Sokola (Sokolsko
f>ištvo Celje-matica 1940).
bližini nekdanjega dolne-
^ gradu (mestna vojašnica,
? A. V.) so kupili zemljišče,
^ se je imenovalo »na ruše-
Takratni kranjski de-
Jfni arhitekt inž. Ivan Vladi-
^ Hrasky je izdelal načrte
J to vehčastno stavbo,
^tni svet celjski, ki je bil
^"^ško usmerjen, je seveda
^ Vse načine nasprotoval
^dnji. Kot utemeljitev, da
gradnja ni na tem mestu mo-
goča, so navajali načrtovano
cesto na Otok. Vendar so v
upravnem odboru Celjske
posojilnice, pod vodstvom
M. Vošnjaka, vztrajali na
svoji odločitvi in tako je leta
1897 bila pomladi načrtova-
na otvoritev Narodnega do-
ma. Celjski Sokol je zaprosil
za odložitev slovesnosti zara-
di predvidenega srečanja So-
kolov v Celju, tako bi pove-
zali odkritje s sokolsko prire-
ditvijo. Najprej je bilo v dvo-
rani novega doma zborova-
nje slovenskih akademikov
združenih v Triglav^ na-
slednji dan pa so imeli otvo-
ritev Narodnega doma (8. av-
gust 1897). Ob tej priliki fee je
zbralo veliko število Sokolov
od blizu in daleč. Prišli so
srbski, hrvaški in češki So-
koli. Takšna narodna prire-
ditev pa je razburila nemške
prenapeteže, ki so fizično na-
padali udeležence, tako je
morala pomagati avstrijska
žandarmerija in vojaštvo, saj
je mestna straža zatajila v
prid nemškim razgrajačem.
Celje je bilo takrat kot srše-
nje gnezdo, pišejo sodobniki
in za slovenske in slovanske
udeležence slavja je bilo ne-
varno hoditi po mestu brez
oboroženega spremstva. Ker
je takratni okrajni glavar At-
tems želel ohraniti mir in red
v Celju, so ga Nemci pozneje
hudo napadali.
V Neirodnem domu so ta-
krat odkrili ploščo gradite-
ljem, ki so jo ob prihodu
okupatorja odstranili, stavbo
pa »oklestili«, da ne bi slo-
vanski slog njenega zvmanje-
ga izgleda vznemirjal »nem-
ško« Celje.
Ob vsem navedenem bi
kazalo omeniti še nekatere
dogodke, ki dobro ponazar-
jajo takratne razmere v slo-
venskih območjih pod av-
strijsko monarhijo. V vse to
so vpletena imena odločnih
narodnih voditeljev, kot bra-
ta Vošnjaka, dr. Semec,
dr. Dečko, dr. Hrašovec in še
mnogih. V čitalnicah, na ta-
borih in shodih so bodrili na-
še ljudi k enotnosti, jih nav-
duševali za enotno Sloveni-
jo, krepili so gospodarske te-
melje in se javno zoperstav-
Ijali napadom na našo naro-
dnost. V tistih časih so bili
Slovenci enotni, žal pa se je
to proti koncu stoletja spre-
minjalo na slabše in ob pre-
lomnici stoletja so se delili v
glavnem na dva tabora. To je
seveda imelo dalekosežne
posledice, tako v političnem,
kot v gospodarskem pogle-
du. Tudi posojilništvo se je
razcepilo, skoraj v vseh kra-
jih so imeli dve posojilnici,
ena je pripadala napredni,
druga klerikalni strani. Se-
veda so bili takšnega razkola
najbolj veseli strnjeni na-
sprotniki slovenstva v nem-
ških vrstah. Tako razdeljeni,
seveda niso bih več toliko
močni, da bi se kot nekdaj
postavljali v bran vsakemu
poskusu raznarodovanja.
O težavah s predpisano
dvojezičnostjo je bil že go-
vor. Najtrše je bilo glede tega
na sodiščih. Slovenski po-
slanci so odločno zahtevali
upoštevanje od države zago-
tovljenih pravic. Tako je
M. Vošnjak na zasedanju dr-
žavnega zbora dne 24.5.1888
na Dunaju ostro napadel raz-
mere v Celju. Bil pa je pobu-
dnik zahteve po ur^itvi
dvojezičnega šolstva. Začel
je postopek za dosego dvoje-
zičnih paralelk na celjski gi-
mnaziji in pri tem naletel na
strupen odpor nemških po-
slancev iz tega dela Avstrije.
Posebej je opozoril na nemo-
goče razmere na ptujski gi-
mnaziji in na zlo, ki se godi
slovenskim otrokom, ko se
vzgajajo v tujem jeziku in v
materinem. Najprej je dose-
gel enotnost v taboru sloven-
skih poslancev, pozneje pa je
za sodelovanje v šolskem
vprašanju pridobil še Cehe.
Po hudih parlamentarnih
bojih so končno uspeli dose-
či sklep o slovenskih paralel-
kah na nižjih razredih celj-
ske gimnazije. V vsem av-
strijskem cesarstvu je po-
vzročila ta zmaga velik ne-
mir.
Narodni dom zgrajen leta 1897.
8. stran - novi tednik
10. november ifiih
Odgovornost lia drug hrbet?
Kakšne misli pobudi podatek, da si v Sloveniji letno
približno osem milijonov obiskovalcev ogleda filmske
predstave, na vseh ostalih kulturnih prireditvah (v gleda-
liščih, v galerijah, na koncertih, razstavah ipd.) pa jih je
samo tri milijone. To vprašanje s primerjavo, če je ali če
ni primerna, naj bi namreč še bolj podčrtalo odgovornost
sredstev javnega obveščanja do filma. Splošno združenje
za kinematografijo pri slovenski gospodarski zbornici ni
zadovoljno z množičnimi mediji, češ da filmska kritika in
informacija o filmu (z njo pa tudi propaganda) nista za-
dostni, tudi nista dovolj kakovostni, predvsem pa je poro-
čanje o filmu enostransko in naključno. Mnogo bolj se
ukvarjajo s filmsko produkcijo, precej m^ s prikazo-
valci, torej s kinematografijo in i distribucijo. Družbeno-
ekonomski odnosi v celotni kinematografiji ter mate-
rialna, samoupravna, organizacijska in razvojna vpraša-
nja so v spremljanju kinematografije kot dejavnosti po-
sebnega družbenega pomena neutemeljeno v ozadju.
Skorajda podobno razmiš-
ljajo v sredstvih javnega ob-
veščanja. Zbirno misel
mnenj, kako je s filmsko kri-
tiko, propagando in informa-
cijo v tisku, radiu in televizi-
ji, bi se dalo povzeti takole -
kritičnega vrednotenja doga-
janj v kinematografiji ni do-
volj oziroma nazaduje. V
kulturni politiki javnih me-
dijev imajo gledališča, likov-
ne razstave in glasbeni do-
godki prednost pred filmom
- navzlic podatku o priljub-
ljenosti sedme umetnosti.
Slovenski gledalec pa se let-
no ne sreča samo v kinodvo-
rani z več kot deset filmi,
marveč mu s filmskim bli-
ščem vsako leto raje postre-
že tudi televizija.
Slovenci potemtakem o ti-
stem, kar najbolj vznemirja
njihove kulturne ali kultur-
no zabavne interese, naj-
manj zvedo. Na filmski trg
so potisnjeni celo tako, da v
časnikih praviloma prebere-
jo samo naslov filma, ki si ga
naj bi šli ogledat, v kinema-
tografu pa jih vabi na film-
sko predstavo največkrat ne-
kakšen lepak z nekaj foto-
grafijami. Domišljene, načrt-
ne, strokovne informacije o
filmu in kinematografiji
manjka. Se bolj to velja za
tuji film, ki predstavlja 90
odstotkov celotnega kine-
matografskega sporeda.
Celjsko posvetovanje o fil-
mu v sredstvih obveščanja
(kot eno izmed srečanj, ki
poskušajo problematizirati
aktualni položaj kinemato-
grafije) pa ni moglo povpra-
ševati le po odgovornosti
uredniške politike. Četudi je
kritična ost kinematografije
do novinarskih hiš še tako
močno zašiljena in če je še
tako upravičena, je kajpak
res tudi nekaj drugega. Kul-
turne redakcije zagotovo
premalo storijo za obiskoval-
ce filmskih predstav, za ki-
nematografijo torej. A še
manj hvale si lahko pojejo
vsi tisti, ki od gledalcev živi-
jo - zlasti kinematografi in
distribucija.
Ce kinematografija pozab-
lja na propagando domačega
in tujega filma zaradi tega,
ker ji zmanjkuje kulturnega
navdiha, potem vsaj ne bi
smela spregledati komercial-
nega, ekonomskega interesa.
Kaže pa, da ni enotne skup-
ne volje Vibe, Vesne in kine-
mato^afov. Kinematografi,
za primer, vseh domačih fil-
mov sploh ne predvajajo,
fUmskih vsebin že več let
gledalcepi ne ponujajo, tele-
vizijska reklama kakovost-
nega filma pa je redka, sko-
rajda tako kot sodelovanje
znotraj slovenske kinemato-
grafije. Kinematografi Ljub-
ljane se ne morejo pritoževa-
ti nad ekonomskimi rezulta-
ti. A če bi pošteno in samo-
kritično an^izirali, kako ob-
veščajo gledalca o sprotnem
repertoarju in kaj mu ponu-
dijo za ožlahnitev njihovih
estetskih pogledov, bi si mo-
rali zapisati v spričevalo svo-
jega kulturnega poslanstva
kar nizko oceno. Viba se je v
zadnjem letu celo odpoveda-
la predstavitvam filmskih
ekip na puljskem festivalu,
avtorji filma Dih pa so si mo-
rali celo sami sofinancirati
lepak za vabilo na premiemo
slavje.
Kaj to pomeni?
Kinematografija ne more
stresti odgovornosti za višjo
kakovost informacije in pro-
pagande o filmu na pleča
drugih. Odgovornost do gle-
dalca kot temelja ekonom-
ske baze za pril^ovalce in
distribucijo je prav pri delav-
cih v kinematogr^iji malo
razvidna. Tudi producent, to
je Viba film, bi moral konč-
no spoznati, da mora med
proizvodne stroške všteti tu-
di vse, kar naj bi omogočilo
čimbolj ši plasma domačega
filma v kinodvorane po Ju-
goslaviji. Brez slavnostnih
premier, brez lepakov, brez
propagandnega materiala,
brez srečanj s filmskimi
ustvarjalci in gledalci ipd.,
torej brez zelo domišljene
odgovornosti prikazov^ca,
producenta in distributerja
do filma in gledalca, si pred-
vsem gledalec ne bo mogel
ustvariti drugačnega mnenja
od današnjega, ko se zaveda,
da je povsem odtujen od do-
gajanj v kinematografiji. A
ker ne gre le za odgovornost
do domačega filma, ampak
do celotnega kinematograf-
skega sporeda, je dolžnost
delavcev v kinematografiji,
da mnogo več kot doslej pri-
spevajo za višjo kakovost
filmske kritike, za več infor-
macij o filmu in za boljšo ter
načrtne j šo propagando, zla-
sti umetniško najvrednejše-
ga. In končno - gledalec ozi-
roma obiskovalec filmskih
predstav naj se vendarle po-
časi začne spreminjati v sa-
moupravnega uporabnika ti-
stega, kar mu ponujajo de-
lavci v kinematografiji.
No, nekaj več kot doslej pa
bodo morah za filmskega
gledalca postoriti tudi v
sredstvih javnega obvešča-
nja.
J02E VOLFAND
Pojasnilo uprave SLG Celje
v tednu od 31. oktobra do 5. novembra je v SLG
Celje gostovala z osmimi predstavami za abonente
Drama SNG iz Maribora s Partljičevo igro Moj ata,
socicdistični kulak. Zaradi terminskih in orgžuiizacij'
skih razlogov smo bili prisiljeni izjemoma združiti
abonmaja 2alec in torek (zaradi praznika v torek,
1. novembra) ter razpoloviti abonente Tehniške sred-
nje šole in jih polovico pridružiti abonentom srede,
polovico pa abonentom četrtka. O tem smo pravoča-
sno pismeno obvestili vse abonente torkovega abon-
maja, ostale pa preko rednih obvestil v Delu in Novem
tedniku ter preko organizatorjev kulturnega življenja
oziroma mentorjev kulturne vzgoje na šoli. Kljub zdru-
žitvam je bil prednostno zagotovljen prostor za vse
abonente, ki pridejo k predstavi pravočasno.
Zal pa se je v četrtek^, 3. novembra, pri predstavi za
abonma četrtek zgodilo, da je zaradi izjemnega zani-
manja ljubiteljev gledališča in navkljub izrednim na-
porom biljeterske službe ostalo nekaj gledalcev pred
vrati prenapolnjene dvorane. Med njimi, žal, tudi nekaj
abonentov, ki so začetek predstave zamudili. Vsem, ki
so ostali ta večer razočarani pred vrati v dvorano, se
iskreno opravičujemo in jih hlo-ati vabimo k ponovitvi
Partljičeve igre za abonma Laško in izven, ki bo v
petek, 25. novembra, ob 18. uri. Vse abonente četrtko-
vega abonmaja, ki si omenjenega dne predstave niso
mogli ogledati, prosimo, da si brezplačne vstopnice za
predstavo 25. novembra rezervirajo takoj in jih prevza-
mejo do petka, 18. novembra. Le tako si bodo l^iko
zanesljivo zagotovih sedež ter hkrati omogočili rezer-
vacije tudi številnim ostalim zainteresiranim gledal-
cem.
Uprava SLG Celje
Bodočnost je tistega, ici veruje vanjo!
PrlnMev ¥ Uvoranl Golovec bo Imela letos enotno potlobo
ste že slišali za kakšno
veliko proslavo brez dolge-
ga govora? Najbrž ne. V Ce-
lju jo bomo laliko doživeli.
Družbeno-politične organi-
zacije in kulturni delavci
Celja se že od meseca avgu-
sta sem pripravljajo na pri*
reditev, s katero želijo sku-
paj z gledalci počastiti
praznik republike in 40-let-
nico II. zasedanja AVNOJ-a.
Samostojna kulturna pri-
reditev bo s svojo kakovost-
jo in vsebino govorila o naši
preteklosti, izročilu naše re-
volucionarne borbe in o vseh
tistih vrednotah, ki bi mora-
le biti tudi danes, prav tako
aktualne in žive.
Na prireditvi bodo nasto-
pili najboljši ansambli, sku-
pine, zbori in posamezniki,
ki so se že do sedaj s svojim
delom uveljavljali ali na lju-
biteljskem ali pa na poklic-
nem področju. Takole raz-
členjuje ta kulturno politični
dogodek dramaturg priredi-
tve Slavko Pezdir:
»To bo splet zborovskih
pesmi, recitacij, modernega
izpovednega plesa, folklore
in instrumentalne glasbe,
Hkrati pa bomo poživili pro
slavo še s projekcijami z do-
kumentarnimi diapozitivi in
partizansko grafiko. Krog]
sodelavcev za proslavo je iz-
jemno širok in kakovostea
Tu je vrsta znanih ustvarjal-
cev: akademski slikar Av^
gust Lavrenčič, ki je poskr-i
bel za sceno, Edo Goršič ko^
glavni zborovodja bo vodfil
pevske zbore, godalni orke-
ster, ki bo tokrat posebej
okrepljen, bo vodil profesor
Radovan Marvifi. Sodelovali
bosta dve plesni skupini, ki
sta se že doslej dodobra uve
Ijavili s svojim sodobnim
plesom - to sta Plesno gleda
lišče in skupina Akt s PSC
Nastopili bodo najboljši reci
tatorji iz SLG, AG Zelezar ii
KUD Zarja ter folklorna sku
pina France Prešeren. Vs
skupaj naj bi povezano izra
žili voljo in prepričanje posa
mezni^, da je možno v vsi
ki, še tako težki družbeni s:
tuaciji najti rešitev, pot r\i
prej. Ali kakor pravi Kosov(
lov verz: bodočnost je tist<
ga, ki ven^ v njo. To pa ni
bi bilo tudi osnovno sporoč
lo celotne prireditve, ki b
imela drugačno, toda enotn
podobo.
MATEJA PODJE)
Premiera Plesnega
gledališča Celje
v soboto, 12. novembra 1983, ob 19,30 uri bo v SLG Celje
premiera najnovejše kreacije Plesnega gledališča Celje z
naslovom: »Kam gre nebo spat«. Koreograf predstave je
Damir Zlatar-Frey, dramaturg Igor Likar, sceno si je zami-
slil Franc Purg, kostume pa Miroslav Sokolovski. Plesalci
so: Sonja Polanšek, Gordana Stefanovič, Sava Malenšek,
Tatjana Pocajt, Matjaž Farič, Spela Znidaršič, Janja Judež in
Natalija Petrovič, kot nuklearci nastopajo Mojca Dimec,
Mojca Kužner in Rosanda Zatler, otroka pa igra Stina Gor-
šič. Glasba je od Antonia Vivaldija in Carla Orfa. Za uvod v
večer pa bomo lahko videh Belokranjsko legendo, na glasbo
Janija Kovačiča, ki v predstavi tudi nastopa kot muzikant.
Predstava »Kam gre nebo spat...?« je nastala na osnovi
zapisov s£inj in ne na podlagi klasično napisanega scenarija.
Je izrazito tematsko delo in po izjavah nastopajočih so vanjo
vložili vsak svoj delež. Za spremljanje predstave je po-
membno še to, da se prizror Nuklearka I, s katerim se pred-
stava začne, dogaja v jutru sedem let po nuklearnem uniče-
nju, ko se zbira vse, kar je še preživelo.
V.E.
Pisatelja na
obisku
v Celju se še vedno vr-
stijo prireditve v počasti-
tev meseca knjige. Tako
se bosta danes ob 11. uri z
mladimi bralci v prosto-
rih knjižnice Edvarda
Kardelja v Celju srečala
pisatelja Branka Jurca in
Ivan Potrč. Za ob 13. uri
pa so ju povabili učenci
osnovne šole iz Frankolo-
vega.
Na Tehniški šoU v Celju
pa bodo zaprli razstavo U-
teramih glasil celjskih
srednješolcev in v okviru
prireditev ob mesecu
knjige pripravili tudi kul-
turni program in razgo-
vor.
MP
Letni koncert Komornega moškega pevskega zbora
Koncerti celjskega Komornega moškega pevskega zbora
so bili vedno kulturni dogodek za Celjane, kar se je nedvo-
nmo potrdilo tudi v petek, 28. oktobra, ko je bil v popol-
noma zasedeni in z dodatnimi stoli maksimalno oprem-
ljeni ter še s stojišči napolnjeni veliki dvorani Narodnega
doma letni koncert tega našega prominentnega vokalnega
ansambla, ki čuva v svojih vitrinah na desetine najvidnej-
ših priznanj z domačih in tujih pevskih tekmovanj, ki ga
pogosto zasledimo na radijskih in televizijskih sporedih,
ki je izdal že zdavnaj razprodanb veliko LP ploščo in, ki ga
vidimo in slišimo na mnogih pevskih, kulturnih in politič-
nih manifestacijah.
Zbor, ki je pred 34 leti pod
vodstvom prof. Egona Ku-
neja uspešno zarezal v slo-
vensko zborovsko kulturo in
ki ga vodi sedaj prof. Vid
Marčen, je postavil norme, ki
jih ne more zlahka doseči
ibor, če nima v izvrševanju
Ivojega poslanstva zapisanih
gesel, kot so: »hočem«, kar
pomeni prostovoljno, zavest-
no in nesebično prevzema-
nje vseh naporov, ki so v zve-»
zi s pogostimi vajami in na-
stopi ter sprejemanje študij-
ske samodiscipline pri vsem
delu.
Z geslom »zmorem« misli-
mo na pevca, ki ima kvalite-
ten in zdrav pevski organ ter
obvladanje teoretskih in
praktičnih pevsko-tehničnih
prvin, kar se končno združi v
geslo »znam«, to je: v rezul-
tat dela oziroma v zborov
umetniški dosežek.
Te tri komponente vodijo
zbor že vsa leta in tudi zame-
njava zborovodje ni bistveno
vplivala na bogato, doživeto
in lahko bi rekel, skoro pro-
fesionalno glasbeno repro-
dukcijo.
Odlike zbora so v pretežno
srednjemladem pevskem ka-
dru s svežimi in nenačetimi
glasovi, v primernem, tj. do-
brem glasovnem razme^u, v
nasplošno čisti intonaciji in
gojeni dikciji, v okusni in ob-
čuteni dinamiki, ki se razte-
za med najnežnejšim pianis-
simom in izdatnim, vendar
nikdar kričavim forte-pet-
jem ter cela paleta dobrih so-
listov, ki nedvomno vplivajo
tudi h glasbeni dispoziciji
ostalih pevcev.
S takimi odlikami je Ko-
morni moški zbor iz Celja ve-
dno veljal ne samo za prota-
gonista lepega zborovskega
petja, marveč tudi za vzorni-
ka v izbiranju kvalitetne, pri-
memo zahtevne ter intere-
santne pevske literature.
Izbor literature je bil v več-
jem delu programa prime-
ren, ne pa v celoti. Zbor s
tako reputacijo in tradicijo
ter s tako izvajalsko zmoglji-
vostjo bo moral biti tu^ v
izbiranju programa kažipot
vsem ost^m zborom. Ne
mislim, da bi morali najlažje
pesmi v sistemu tonika-do-
minanta črtati, prav tako tu-
di ne že zdavnaj izpetih, izra-
zito homofonih in začetni-
ških pesmi, vendar pa bi mo-
ral letni koncert vsebovati v
glavnem pesmi, ki so po
izraznosti in zahtevnosti
sorazmerju z zmogljivost
zbora. To pa predvsem po
fonske skladbe, zahtevnej
skladbe s poliritmijo in di
matskimi zapleti, intonar
no zahtevnejše skladbe t
bogatejše umetne prired
narodnih pesmi.
Poleg tega bi bila skc
dolžnost takega zbora, da
na letnem koncertu krstil r
kaj še neizvajanih ali celo r
ročenih skladb. Skladbe n
lažjega karakterja pa naj
veljale komaj za dodatke
oficielnem koncertnem p
gramu. Najina literati
gotovo ne koristi razvoju
kega zbora, še manj pa j«
skladu z njegovo vzgojno i
sijo. Kdo pa naj izvaja vrhi
ske skladbe naših ustvar;
cev, če ne ravno naj bo
zbori? RADOVAN GOB
rlOvember 1983
novi tednik - stran 9
eč pomeni krava v hlevu kot prašič v gozdu
firin Je sveto prepričan Kan PucelJ s Črnega vrha, ki so mu aivjl prašiči razrlll travnike
)koli dva in pol do tri
tarje, od skupno štirih,
kor jih imamo pri hiši,
isjn uničili divji prašiči,
je razrito, kot bi zorali s
[torjem. Kositi ne more-
tako trave ne moremo
rabiti za krmo. Tod oko-
a že dolgo ni bilo slišati
^nega strela, ki bi nad-
le merjasce vsaj malo
pial. Divjih lovcev pa
0	že dolgo ni več...«
ako je pripovedoval Kari
;elj, mladi gospodar kme-
V zaselku 1%-esedle. na
lem vrhu nad Taborom.
Jco leto je namreč v njiho-
1	kraju, v okolici hribov-
1 kmetij, ki leže 750 me-
I nad morsko gladino, vse
divjih prašičev. Lani so
nendrali in razrili več kot
rtar njegovih travnikov,
irci, pa tudi z občine so
prišli pogledat, so povrnili
škodo. Tudi letos so že dobili
otavo, za več kot dva hektar-
ja so jo priznali. A kdo bo na
novo uredil uničene površi-
ne, saj poleg tega, da košnja
ni mogoča, tam tudi rastlo ne
bo nič več. Lovci iz Tabora
so sicer obljubili, da bodo
uničene travnike preorali in
ponovno zasejali, a kaj več
od obljube niso storili.
Pridnih rok na domačiji si-
cer ne manjka. Ob gospodar-
jevi ženi Mariji Pucelj sta tu
še njena starša Berta in Jože
Novak, ter otroka mladih,
Karli in Marinka, še šolarja.
Le s kmetijstvom si režejo
kruha, kmetijstvom, ki je v
strminah povezano s trdim
delom. Kljub traktorju, na-
kladalki in kosilnici zaradi
strmin veliko površin obde-
lujejo ročno, na tolkovec (sa-
djevec), kot je v šali dejal
Kari Pucelj. Pšenico, rž, ječ-
men, koruzo..., vse imajo,
tudi čez deset glav živine v
hlevu. Tudi brez obiska v tr-
govini bodo preživeli, zase
imajo vsega dovolj. A če bo-
do divji prašiči še naprej uni-
čevali travnike, bo tudi živi-
ne v hlevu manj in s tem se
na višinski kmetiji na Pre-
sedlah ne morejo kar tako
sprijazniti. Preveč poznajo
in cenijo delo.
Kari Pucelj se nikoli ne
pritožuje, četudi je v hribih
kmetom težje kot v dolini.
Še cesto mora pozimi sam
zorati, da gresta lahko njego-
va dva in sosedovi trije v šo-
lo. Pa še za nafto ne dajo,
omeni mimogrede. Sam pa,
kadar je treba kaj skupnega
postoriti, ali pomagati, ni le
od besed. Krajani Črnega
vrha in Ojstre, ki leži dva ki-
lometra niže, v dolini, so sa-
mi zbrali les, največ sta pri-
spevala Kari Pucelj in Anton
Bergant, ki sta ga obdelala in
v Ojstri postavila zaprto hiši-
co, zavetišče za otroke in de-
lavce, ki se od tam vozijo na
delo in v šolo. Ne pozabi po-
vedati, da je streho prispeva-
la krajevna skupnost, gasilci
pa so dali cement in pesek.
Na Črnem vrhu in v Ojstri
si torej znajo pomagati in to
je velikokrat dokazal tudi
Kari Pucelj. A sam sedaj ne
išče in prosi pomoči, temveč
zahteva, da mu odgovorni
omogočijo normalno kmeto-
vanje. Ob tem, da sam ni na-
sprotnik lovstva in varstva
divjadi, pa vseeno misli, da
za kmetijstvo več pomeni
krava v hlevu kot prašič v
gozdu.
R. PANTELIC
Kari Pucelj in tast Jože Novak na delu travnika, ki ga ne moreta več kositi.
\vtobusno postajališče v Ojstri, ki sta ga postavila Kari Pucelj in Anton Bergant
Mi, mestni In
oni, vaški
Kaj se le greje naši ob-
čani v vaseh, zlasti tistih v
hribih in daleč stran od
naših središč! Enostavno
se dobijo skupaj pri kate-
rem od kmetov ali kar v
domači gostilni, pa se
zmenijo, da bodo zgradili
svojo cesto v domači vasi.
Prav nič se jim ne zdi ško-
da svojega denarja in ča-
sa, ki ga vržejo v izgrad-
njo ceste, ki je vendarle
stvar in problem družbe.
Ona mora poskrbeti za to,
da se bomo vozili po as-
faltu in da bomo v tovar-
nah in na kmetijah lahko
prispevali večji delež za
skupno blagostanje. Tile
posebneži pa kar sami
zvozijo na kubike peska,
pri tem pa sploh ne pomi-
slijo, kako drag je danes
bencin. Ob tem, da itak
plačujejo krajevni samo-
prispevek, za katerega se
ti norci še kar naprej
ogrevajo, dajejo milijone
še iz lastnih žepov. Kaj ta-
kega se pri nas, v mestih,
sploh ne more zgoditi. No
j a, za kakšno čistilno ak-
cijo že še zbobnamo ljudi
skupaj, saj se moramo
vendar zavedati razsežno-
sti ekološke problemati-
ke. Ampak tisti na kme-
tih - nak, to pa že presega
vse meje razumljivega! In
namesto, da bi -»lifrali«
svojo robo v zadruge ozi-
roma klavnice, se ti ljudje
ukvarjajo z gradnjo svo-
jih cest.
Mi, mestni imamo pač
svojo logiko. Ce kaj ne bo
klapalo, bomo že udarili
po tistih, ki se ne zmenijo
za naše potrebe. Le kdo
bi zapravljal dragoceni
čas za sestanke v krajevni
skupnosti. Ampak o neki
diferenciaciji ali krivici
pa vendarle lahko razmiš-
ljamo, medtem ko si oni
na vasi gradijo »svojo«
cesto.	M. AGREZ
Končno v aaznem taboru!
Navsezadnje smo le prispeli tJo vznožja Svete gore
šele naslednji dan smo
izvedeU, kaj se je dogajalo
z nosači in z našimi alpini-
sti, ki so prejšnji dan zao-
stali za nami. Noč so pre-
živeli na prostem.
»Nekajkrat so nam ho-
teli pobegniti,« je pripove-
doval Bojan. »Zelo so se
bali Tigrov.«
»Ko se je stemnilo, so
nosači začeli valiti velike
skale po strmini. Potem
so iz naših tovorov vzeli
sveče, jih prižgali in po-
stavili v trikotnik. Mi smo
ostali zunaj te 'utrdbe' - za
vabo tigrom,« je pripove-
doval Aleš.
Aco je imel s svojo sku-
pino nekoliko več sreče.
Smel je spati skupaj z no-
sači pod veliko ponjavo,
ker je deževalo.
»Nosači so se drli in pre-
pevali. Potem so drugi za-
spali, štirje pa so ostali na
straži in vso noč kričali in
peli, da bi pregnali tigre.«
Popoldan smo le zbrali
ves tovor in nadaljevali
pot. V Gangarju smo se
proti večeru utaborili pri
reki in zgodba prejšnje
noči se je ponovila: nosači
v varni utrdbi, mi smo
spali zunaj nje.
Naslednji dan je sledila
etapa do Simigaona. Ko
so se razkadili oblaki, smo
lahko od blizu opazovali
Gaurishankar, ki se je v
večernem soju ponosno
dvigoval nad ostalimi vr-
hovi. Ta dan sem večkrat
stopil v lužo ali blato, ker
mi je pogled venomer
uhajal proti gori, ki naj bi
za naslednji mesec dni po-
stala moj dom.
Na poti do Simigaona
sem se ustavil pri nepal-
ski družini. Pot me je uže-
jala in prosil sem za pija-
čo. Ponudili so mi čang,
lahko alkoholno pijačo, ki
jo pripravljajo iz prosu po-
dobne rastline ah iz kakš-
ne druge žitarice. Povabili
so me v hišo, kjer smo
skupaj popili čang in po-
jedli krompir, ki se je pe-
kel v žerjavici. Začinili so
ga s čili jem (krompir nam-
reč), ki je zelo ostra začim-
ba, v Nepalu pa jo veliko
uporabljajo. Ker zelo pe-
če, človek pravzaprav
sploh ne zazna pravega
okusa hrane. Pri njihovi
enolični hrani pa to niti ni
potrebno. Zaradi čilija
smo se potem vsi skupaj
solzili, popili še nekaj čan-
ga in pokadili cigareto.
Pogovarjali pa smo se se-
veda bolj z rokami in se
ves čas nasmihali. Kljub
vsemu je bilo pri domači-
nih prijetno domače.
0 suhem kozlu in
koncu zamere
Tistega dne smo poslali
tudi Pasabga v bližnjo
vas, naj nam kupi kozo.
»Woomen! (Žensko)!«
smo mu dopovedovali.
Kakšno uro kasneje se je
Pasang vrnil. Vsi smo se
mu morali smejati, saj je
izgledal kot pristen Ki^a-
velj s kozo na vrvi.
»No woomen!« (ni žen-
ske) je v zadregi izjecljal.
Smo se pač morali zado-
voljiti s kozlom, in dej-
stvom, da mleka pač ne
bomo pili. Kasneje, ko
smo ga pohrustali, pa se
nam je zdelo, da je imel ta
kozel zelo veliko kože in
kosti in zelo malo mesa.
Večer v Simigaonu je
minil v maratonskih po-
gajanjih z nosači. Odločili
smo se, da bomo odpustili
enega od treh naik (to so
nekakšni posredniki med
nami in nosači), ki je slabo
opravljal svoje delo. Poga-
janja je vodil zvezni oficir
Mr. Dabadi in seveda se je
nagibal bolj na stran svo-
jih ljudi. Sploh se večina
takšnih pogajanj konča
skoraj vedno na škodo ek-
spedicij. To se je izkazalo
potem še enkrat čez dva
dni, ko so nas spet opeha-
rili za nekaj sto rupij, ker
so nosači opravili prekrat-
ko etapo.
Zadnja etapa do bazne-
ga tabora je zelo zahtevna.
Pot sta lani izbrala Slave
in Juš, ko sta bila na ogle-
dni odpravi in sta izbrala
tudi prostor za bazni ta-
bor, ter uredila kuhinjo
pod veliko skalo.
Pot se najprej strmo
vzpne po grapi in kmalu
je že prvo nevarno mesto,
zavarovano z vrvjo. Malo
naprej je treba preplezati
še dve lestvi.
Skrivaj sem opazoval
spretnost nosačev, ki so
nosili 30 kilogramov tovo-
ra na hrbtih oziroma gla-
vah (nosači imajo vrv, ki
jo obesijo na čelo in na tej
vrvi nosijo tovore).
Pot so dan prej pripravi-
li in zavarovali Juš, Brane,
Smiljan in Zvone. Tik pod
grebenom so izbrali l^o,
a daljšo pot. Nosači pa so
se odločili za krajšo in ne-
varnejšo. Dostikrat bi za-
dostoval en sam napačen
korak, da bi prišlo do ne-
sreče.
Ko sem jih tako gledal
in jih občudoval, sem jim
sam pri sebi odpustil vse
težave, ki smo jih imeli z
njimi. In mislim, da so jim
tudi drugi odpustili.
Tako smo prispeli v baz-
ni tabor.
(prihodnjič dalje)
SREČKO SROT
Brv čez reko. Nevajena noga le težko najde oporo.
10. stran - novi tednik
10. november ifiih
Najprej stroji, nato hiša
Tako mmIšUalo In delalo Enlhovl z Raven nad Soštanlem
Bil je sončen in topel je-
senski dan, ko sem se v Rav-
nah namenil k Hrastnikovi
domačin - po domače pri
Epihu. Čeprav je do zime še
daleč, je tisto sredo v okto-
bru Mozirske planine,
Smrekovec in Urši jo goro že
pobelil prvi sneg, ki je pri-
čaral pravljično podobo
okoliške pokrajine.
Epihova domačija je le
streljaj oddaljena od podruž-
nične šole v Ravnah in od
"tod se vidi dominantna Gora
Oljka ter ostalo gričevje, iz
doline pa štrlijo izza obron-
kov gozdov visoki dimniki
in hladilni stolpi šoštanjskih
termoelektrarn. Sredi pro-
stranega dvorišča raste ogro-
men že okrog 300 let star in
približno 40 m visok lipnik,
ki ima v spodnjem delu več
kot dva metra premera, kar
je verjetno daleč naokoli edi-
ni primerek te vrste in hkrati
svojevrsten strelovod, saj je
vanj že neštetokrat udarila
strela.
Hiša, katere kamniti pod-
boji imajo vklesano letnico
1858 (čeprav je hiša še starej-
ša) in ostala gospodarska po-
slopja so razporejena v obli-
ki podkve, nekoliko višje
nad cesto pa je še ogromen
kozolec. Zanimivo je, da je
cesta tekla prav skozi dvori-
šče in so jo šele pred leti z
ozirom na vse večji promet
prestavili na drugo stran hle-
va. Ko sem stopil v prostor-
no vežo je gospodinja ravno
telefonirala, kar me je sprva
začudilo, saj tu gori nisem
pričakoval te civilizacijske
naprave in gospodinja je ta-
koj pristavila, da še kako
prav pride.
Od Jožice in Ota sem zvedel
marsikaj zanimivega, vmes
pa se je oglasila tudi najmlaj-
ša hčerka Alenka, ki obisku-
je prvi razred bližnje celo-
dnevne šole v Ravnah. Osta-
lih otrok, Ota, ki hodi v četrti
razred, in Franca, ki se vozi v
osnovno šolo Biba Roeck v
Šoštanj, ter Tončka, ki obi-
skuje strojno tehnično šolo v
Titovem Velenju, in najsta-
rejše Jožice, ki je v srednji
kmetijski šoli v Medlogu pri
Celju, ni bilo doma, saj pri-
dejo šele pozno popoldne.
Kadar pa ima Jožica prakso
na kmetijski šoli v Šentjurju
pa mora prenočevati pri stri-
cu v Celju. Tako sta preko
dneva za delo na kmetiji sa-
mo starša in gospodinja je
dejala, da je dobro vsaj to, da
imajo otroci kosilo v šoli pa
čeprav so že lačni, ko pridejo
domov. Glavno pa je to, da
se dobro učijo, je še zado-
voljno dodala.
Domačija, ki sta jo Oto in
Jožica, doma iz sosednje Taj-
nikove domačije, prevzela
leta 1966, ko sta se tudi poro-
čila, obsega 35 ha, od tega
27 ha gozdov, drugo pa so
njive in pašniki po bližnjih
bregovih in globačah. Na nji-
vah pridelajo vse kar rabijo
doma - pženico, ajdo, ječ-
men, koruzo, krompir in pe-
so za 10 prašičev, ki jih nekaj
prodajo, v glavnem pa pora-
bijo meso zase in za delavce,
ki jim pomagajo pri kmeč-
kem delu in spravilu. Koope-
rant ERE iz Titovega Velenja
temeljne organizacije
Kmetijstva iz Šoštanja je od
leta 1975, ko je dobil 20 sta-
rih miljonov kredita, s kate-
rim je v štirih poletnih mese-
cih postavil nov velik in mo-
deren hlev, dva sUosa in
greznico. Tisto leto je imel v
zasilnem hlevu le sedem go-
vedi. V novem hlevu pa se je
število povečalo na 20 glav,
od tega 7 molznic in telic ter
6 bikov, ki so za oddajo. Mle-
ko vozijo zjutraj in zvečer v
zbiralnico k Francu Rotniku,
oddajo pa ga letno po 16 ti-
soč litrov, letos pa ga bo ver-
jetno kar čez 20 tisoč Utrov.
Za liter dobijo 16 do 20 di-
narjev, pač odvisno od tol-
ščobe, ki jo merijo dvakrat
do trikrat na mesec v zbiral-
nici. Oto z meritvami ni naj-
bolj zadovoljen, ker so zelo
različne, kar se seveda pozna
pri plačilu. Preskrba s krmili
za krave molznice je v redu,
žal pa se krmila prepogosto
dražijo tako, da mora dati za
kg krmila več, kot dobi za
liter mleka.
Tudi za umetna gnojila je
dejal, da so le nekoliko pre-
draga. Letos bo oddal tudi tri
bike stare dve leti, težke
okrog 650 kg. Gozdnemu go-
spodarstvu Šoštanj pa je od-
dal tudi 80 kubikov lesa, od
katerega je izkupiček delo-
ma porabil za 1 km gozdne
ceste, katere gradnjo sta
podprla tudi gozdno gospo-
darstvo in zemljiška skup-
nost.
Tako so vsa ta leta v glav-
nem skrbeli za nabavo pre-
potrebnih strojev, osebni
standard pa je moral nekoli-
ko počcikati. Sele lani so na
novo prekrih okrog 150 let
staro hišo, začeli so tudi z
obnovo oken in notranjost
in, če bo šlo vse po sreči, si
bodo letos napeljali še cen-
tralno ogrevanje. Se marsi-
kaj zanimivega bi se lahko
pogovorila s prijazno gospo-
dinjo in gospodarjem, ki sta
mi postregla s sladkim mo-
štom, vendar so se medtem
vrnili otroci in ker se je dan
že nagibal proti večeru, ko se
hitro stemni, je gospodinja
hitela krmiti svinje, gospo-
dar pa z otroci na bližnji trav-
nik po krmo za 20 glav gove-
di. In tako gre iz dneva v
dan, iz leta v leto. Dopust in
malo počitka imajo le pozi-
mi, ko zapade sneg - in poči-
va narava, kakor tudi zuna-
nja kmečka opravila.
VIKTOR KOJC
Urejanje
planinskih
pašnikov
Komisija za razmejitev
planinskih pašnikov v
Gornji Savinjski dolini je
tudi letos uspešno nada-
ljevala delo, začeto v letu
1981. Potem, ko so lansko
leto razmejili pašnika Ra-
degundo in Ter, so letos
nadaljevali z delom na
pašnikih Rakovo, Kašna
planina. Gospodinja-glo-
bača. Travnik in Ravni.
Zanimanja za planin-
ske pašnike, ki so bili od-
merjeni v letih 1953 do
1959 v velikosti 3164 hek-
tarjev, je vse več, poseb-
no, ko sta pašništvo zače-
la skupno urejati kmetij-
ska zemljiška skupnost in
zgornjesavinjska kmetij-
ska zadruga. Sklenili so,
da bo potrebno na zane-
marjenih in zaraščenih
pašnikih ponovno urediti
meje med pašnimi in goz-
dnimi površinami.
RP
Med novostmi v Farminu je tudi aparat za pridobivati
BIO energije
V Farminu
Ob kuncih še lisice
Med zanimive delovne or-
ganizacije v Sloveniji in Ju-
goslaviji se brez dvoma
uvršča inženiring Farmin iz
Titovega Velenja. Morda tu-
di za to, ker v zadnjem času
prav kmetijstvu posvečamo
vse večjo pozornost. Farmi-
nove glavne dejavnosti so
farme za perutnino, s katero
so tudi začeli, nadal^vali
pa s kunčerejo in prašičere-
jo, pripravljajo pa se še za
govedorejo.
Na vseh'področjih so no-
vinci v Jugoslaviji. Tako so
prvo farmo za kunce naredili
v Rimskih Toplicah in z nji-
mi orjejo ledino v Jugosla-
viji.
Pri farmi za prišiče težijo k
tem, da bi s svojimi objekti
zainteresirali čimveč indivi-
dualnih kooperantov!
Delajo na programu klav-
nice za piščance, kar smo do-
slej v glavnem uvažali.
Nadaljujejo z novimi far-
mami v Banatskem Brestov-
cu pri Pančevu in v Aleksan-
drovcu.
Vedno so prisotni na treh
največjih sejmih v Hanovr
Parizu in Veroni!
Tri do štiri odstotke svoji
proizvodov letno prodajo
Sloveniji, vse ostalo izvf
nje!
So edini, ki izdelujejo ij
kubatorske postaje za p
ščance!
V	letošnjem letu so organ
zirali prodajo svojih izdelke
preko trgovin na celjskesi
območju od Hmezada inc>
gove zelene trgovine v m
cu, do Agrotehnike v Celj]
in še dalj.
Razmišljajo tudi o farmi!
sic, ki jih je zaradi znane sti
kline vedno manj ali skor
nič. Takšne farme imajo;
na Poljskem in Cehoslov
škem, morajo pa biti v nep
sredni bližini kurjih far
kjer je smrtnost dva do
odstotke. Torej je dovolj hi
ne za lisice.
V	Farminu si prizadeva
da bodo na poljih tak!
stroji in stavbna oprema,
bo koristila hitrejšemu i
predku kmetijstva.
iVIladi kmeUe so za združevanje
zemljišč in kmetijskih strojev
v občini Mozirje ugotavlja-
jo, da je izvajanje srednjeroč-
nega programa razvoja kme-
tijstva zaradi težkega dohod-
kovnega ^ložaja v agroživil-
stvu manj uspešno, kot so na-
črtovali. Tudi številni zako-
nodajni, socialni in ekonom-
ski ukrepi, vgrajeni v sistem
vzpodbujanja proizvodnje ni-
so v pričakovanem obsegu
prispevali k hitrejšemu ure-
sničevanju razvojnih ciljev.
Se zlasti skromni so dosežki
pri izboljšanju osnovnih pogo-
jev za bolj produktivno pride-
lovanje hrane. Arondacije raz-
drobljenih parcel ter širjenje
vseh oblik smotrnejšega go-
spodarjenja v raznih kmečkih
skupnostih sta le dve področji,
kjer vidijo možnosti nadaljnje
rasti kmetijske proizvodnje.
Kot kaže, bodo načrtovane
prostorske ureditve in melio-
racije ostale neuresničene le
zaradi kadrovsko-finančnih
problemov. Kmetijska zemlji-
ška skupnost občine Mozirje,
glavni pobudnik in nosilec teh
nalog, ob sedanjem sistemu fi-
nanciranja ni imela sredstev za
takšne posege (kljub temu so
opravili 40 medsebojnih zame-
njav zemljišč v izmeri 25 hek-
tarjev). Na nesprejemljiv si-
stem financiranja kmetijsko
zemljiška ^ skupnost opozarja
______*_________
že vse od svoje ustanovitve.
Predlagajo, da se sredstva
kmetijskih zemljiških skupno-
sti oblikuje solidarno med ob-
čincimi, podobno kot v gozdar-
stvu. Obstaja namreč očitno
neskladje med finančnim po-
ložajem mestnih in podežel-
skih kmetijskih zemljiških
skupnosti. Neskladje favorizi-
ra položaj mestnih zemljiških
skupnosti, seveda upoštevajoč
dejstvo, da so mesta kot naj-
večji porabniki hrane še kako
odvisna od razvoja agroživil-
ske proizvodnje podeželja.
Boljše
gospodarjenje v
kmečki skiipnostl
Proizvodne skupnosti imajo
v občini že od leta 1972. V
strojne skupnosti se vključuje-
jo predvsem mlajši gospodarji,
ki za razliko od trdno zakoreni-
njene lastniško posestniške
miselnosti starejših gospodar-
jev, kažejo več zanimanja tudi
za združevanje zemljišč z aron-
dacijami, saj zaokroženi kom-
pleksi zemljišč omogočajo več-
jo storilnost dela. Vsekaikor bi
v pospeševalni službi v Zgor-
njesavinjski kmetijski zadrugi
radi še povečali število skup-
nosti saj je po dosedanjih iz-
kušnjah izkoriščenost kmetij-
skih strojev v njih veliko bolj-
ša. Tudi tu bo potrebno izkore-
niniti miselnost kmetov, da
lahko svojo zemljo dobro ob-
delajo le s svojim traktorjem.
R. PANTELIC
V vsej Gornji Savinjski do-
lini je 1200 traktorjev, 955 mo-
tornih in traktorskih kosilnic
ter 400 pobiralnih kosilnic.
Vse v zasebni rabi, poleg tega
pa se je 70 strojnih linij za
pridelova^ silaže, krompir-
ja in gnojenje z gnojevko, ki
se uporabljajo skupinsko v
strojnih skupnostih.
Sadike tudi za izvoz
Mirosan se postopoma uveljavlja tudi na tujem trgu in se s tem uspešno vključuje v i
gospodarska prizadevanja za čim večji izvoz. Tako so letos izvozili 170 ton jabolk, v teh d
pa pripravljajo 25 tisoč sadik sorte idared in jonagold za Belgijo. Kot prej pri jabolka
tudi pri sadikah dosegli zelo ugodne cene. Na sliki: Priprava sadik za izvoz.
T. TAV(
0. november 1983
novi teomk - stran 11
Po snegu bo zadišalo, kako z vlečnicami?
^kršne žičnice morajo vrteti strokovno podkovani ljudje
Po snegu še ne diši preveč, a nas
lahko kaj kmalu preseneti. Smučarji,
predvsem tisti, ki že imajo smučar-
sko opremo, ga nestrpno pričakujejo,
komunalci ga ne bodo tako veseli,
fjičkaj pa se letošnjega snega ne vese-
le nekateri upravitelji malih vlečnic
na našem območju. Občinske inšpek-
cijske službe namreč zahtevajo dosle-
dno spoštovanje zakona o žičnicah
ter zakona o redu na smučiščih.
Majhne vlečnice in smučišča, večina
teh je minulo zimo obratovala po za-
slugi amaterskega in ljubiteljskega de-
la, nikakor ne ogrožajo poslovanja več-
jih smučarskih centrov. 2e t^o so
vrste pred našimi vlečnicami predol-
ge, zato je pobuda za gradnjo manjših
smučišč in postavitev Uniorčkov in
podobnih manjših vlečnic vredna poh-
vale. A največkrat se, tako kot ob vsa-
kem amaterskem delu, pa seveda ob
pomanjkanju finančnih sredstev, zati-
ka pri redarski službi ter drugem ob
upravljanju z vlečnicami. Lani in v za-
četku letošnjega leta so inšpekcijske
službe še zamižale. Letos naj bi za red
na smučiščih skrbeli s posebnim izo-
braževalnim programom usposobljeni
red^i, vlečnice pa morajo upravljati
strojniki. Medtem ko v Celju ne odsto-
pajo od tega, so se v velenjski, po zad-
njih podatkih pa tudi v žalski občini
dogovorili, da bodo redarsko službo
opravljali smučarski vaditelji in učite-
lji, včlanjeni v svojo zvezo (ZVUTS),
sklenih pa so tudi, da za upravljanje
majhnih vlečnic ni potrebno posebno
znanje strojništva, elektrotehnike ter
prometa. Za takšno ureditev so tudi v
Celju.
Tine Veber, sekretar celjske TKS je
o tem dejal: »Prav je, da se na smuči-
ščih in ob vlečnicah vzpostavi red,
vendar bi se morali v Celju o načinu
izvedbe pametneje dogovarjati.
Upravljalci imajo že tako dosti težav,
zdaj pa naj bi za upravljanje vlečnice
na Golovcu ali Gričku dobili takšen
kader, kot je na Kaninu ali Golteh.
Smučarski vaditelji in učitelji poznajo
zakon o redu na smučiščih, da so dobi-
li izkaznico, so morali opraviti tečaj
prve pomoči in kar je tudi važno, do-
bro smučajo. Tudi, če je potrebno še
posebno izobraževanje, se bi lahko do-
govorili, mislim pa, da je nespametno
zahtevati, da z majhnimi vlečnicami
upravljajo strojniki.«
Brez dvoma morajo biti z znanjem
strojnika in še česa oboroženi uprav-
ljalci velikih ter gondolskih žičnic,
medtem ko bi lahko z manjšimi uprav-
ljali za to posebej usposobljeni kadri.
Seveda s potrdilom, na osnovi katere-
ga ne bi bilo težko poiskati odgovorne-
ga ob morebitni nesreči. Vendar, na
odgovor, kdo bo lahko upravljal z žič-
nicami in kdo krojil red na smučiščih
v občini Celje, bomo še počakali. Upaj-
mo da ne dlje kot do prvega snega,
zaradi rekreacije, in najmlajših, ki se
snega tako veselijo. r. PANTELIC
Slovensko ljudsko gledališče Celje
t-etek, 11. nov. ob 20.30: Peter Shaffer: AMADEUS Go-
stovanje v Trstu.
Ob 20.00: Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi, ki
jih bodo izvedli člani folklorne skupine 2PD France Pre-
šeren ob 40-letnici zasedanja AVNOJ-a in 10. letnici delo-
vanja skupine.
Sobota, 12. nov. ob 20.30: Peter Shaffer: AMADEUS.
Gostovanje v Trstu.
Ob 19.30: KAM GRE NEBO SPAT. Praizvedba. Gostuje
Plesno gledališče Celje. Glasba: Vivaldi, Orff, scena: Franc
Purg, kostumi: Miroslav Sokolovski, dramaturg: Igor Li-
kar, koreografija: Damir Zlatar-Frey; nastopa ves ansam-
bel Plesnega gledališča Celje z gosti.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je
odprta razstava z naslovom iz Starih tiskov. Razstava je
posvečena mesecu knjige, ogledate pa si jo lahko vsak dan
v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 17. no-
vembra.
Danes ob 17. uri pa bo v avli knjižnice srečanje mladih
bralcev s pisateljico Branko Jurca.
Mladinska knjiga Celje
v okviru prireditev ob mesecu knjige pa bo danes ob 17.
uri v Mladinski knjigi srečanje bralcev s pisateljem K a-
nom Potrčem.
Galerija Mozirje
v razstavnilTprostorih mozirske Galerije si lahko v teh
dneh ogledate razstavo slikarskih del Rama Selimoviča.
Razstava bo od pita do 18. novembra.
Zdravilišče Dobrna
v avli hotela Dobrna razstavlja svoja slikarska dela sli-
kar samorastnik Rudolf Šalej. Razstava je prodajnega zna-
čaja, ogledali pa si boste lahko do konca meseca.
Narodni dom
v dvorani Narodnega doma bo v torek, 15. novembra II.
abonmajski koncert, ki se bo pričel ob 19.30 uri. Predstavil
se bo Colegium Musicum iz Maribora.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu razstavljata kipar Ivan Dvoršak in
slikarka Veronika Rakuš. Dvoršak se predstavlja s skulp-
turami i? litega železa, Rakuševa pa z olji, ogledali pa si jo
boste lahko do prihodnjega petka, saj so čas razstavljanja
podaljšali.
Danes zvečer pa bo v Pivnici zdravilišča koncert žen-
skega pevskega zbora skladateljev Ipavcev.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v Restavraciji hotela Pošta bo v soboto, 12. novembra ob
20. uri Veselo Martinovanje, na katerem bo goste zabaval
ansambel Francija Lesjaka.
V torek, 15. novembra ob 19.30 uri pa bo v dvorani
Zdraviliškega doma nastopila celjska folklorna skupina.
Predstavila bo jugo^ovanske plese.
Kino Vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 13.
novembra ob 10. dopoldan za matinejsko predstavo jugo-
slovanski film Zadnja oaza, popoldan ob 17. in zvečer ob
19.30 uri pa prav tako jugoslovanski film Balkan express.
Gornjo Savinjsko dolino odpreU
Iz turizma Je mogoče v mozirski občini še več Iztržiti
Do konca avgusta je Gor-
nje Savinjsko dolino obi-
skalo že skoraj 40.000 turi-
stov, kar enkrat več kot v
lanskem letu. Vzpodbudna
vest torej, ki potrjuje, da so
v občini Mozirje začeli o tu-
rizmu razmišljati in delati
resneje kot v zadnjih letih.
Ko so o tem spregovorili na
za(^i seji Gomjesavinjske
turistične zveze, so sklenili,
da morajo v dolino privabi-
ti še več gostov.
Se bolj bodo okrepili pro-
pagando. PosneU bodo nekaj
video kaset, ki bodo predsta-
vile naravne lepote tega pre-
lepega predalpskega sveta,
etnografske posebnosti,
možnosti preživljanja počit-
nic na kmetih, kulinarične
posebnosti Gornje Savinjske
doline. V kratkem, že 11. no-
vembra, bo na turističnem
sejmu Ferijal v Zagrebu dan
Gornje Savinjske doline; pri-
ložnost, da se dober glas o
dolini še bolj razširi.
Poleg bolj agresivne pro-
pagande gredo zasluge na ra-
čun večjega obiska tudi na
račun letos odprtega avto-
kampa Menina, večjega zani-
manja za počitnice na kme-
tih, organizirane paketne po-
nudbe ter aktivnega dela tu-
rističnih društev. Po nekaj
letih prizadevanj so letos od-
prli turistični biro, kjer ima-
jo največ zaslug za povečan
obisk. Stane Podsedenšek,
vodja biroja, je povedal:
»Verjetno je res, da so boljši
rezultati sad organiziranega
dela. V osmih mesecih nas je
obiskalo 39.900 gostov, lani v
istem času le 14.300. Največ,
okoli 60 odstotkov nočitev je
bilo na turističnih kmetijah,
v novem avtokampu se je
ustavilo 2500 tujcev. Sicer pa
Gornja Savinjska dolina,
kljub velikemu številu po-
stelj še ni pripravljena na
kvalitetni stacionarni turi-
zem, zato moramo v tej prvi
fazi našega ponovnega pre-
bujanja razviti izletniški turi-
zem. Naravne možnosti doli-
ne so takšne, da jih lahko
vČEisih dosti bolj predstavi-
mo z izletniškim turizmom.
Tako smo letos, samo jeseni
sprejeli več kot 2000 izletni-
kov, ki smo jim sami pripra-
vili programe bivanja v doli-
ni in so jih vodili naši vo-
diči.«
S takšno obliko privablja-
nja gostov bodo nadaljevali
tudi drugo leto. Začetki so
vzpodbudni in drugo leto, ko
bo nadaljnji razvoj turizma v
občini Mozirje spet na najvi-
dnejšem mestu občinske re-
solucije, bo potrebno še mar-
sikaj izboljšati. Predvsem sa-
nirati stanje v največji druž-
beni turistični organizaciji v
občini. Turistu iz Nazarij.
Bolj pa bo potrebno poma-
gati turističnim društvenim
organizacijam, ki so največ-
krat deležne le moralne pod-
pore.
R. PANTELIC
Zlata vrtnica '83
Blizu 500 nagrajencev
Zlato vrtnico, najvišje priz-
nanje za lepo ureditev oko-
lja, je letos prejela Srednja
pedagoška šola. Celjsko turi-
stično društvo pa je poleg te-
ga podelilo še 9 vrtnic, 36
priznanj šolam, ustanovam
in podjetjem ter kar 456 priz-
nanj posameznim krajanom
sedemnajstih krajevnih
skupnosti.
Krog ljubiteljev in gojite-
Ijev lepega cvetja, urejenih
zelenic, balkonov in oken ter
vrtov je vse širši, kar dokazu-
je skoraj 500 podeljenih priz-
nanj na tradicionalni, letos
že dvaindvajseti Zlati vrtni-
ci. Akcija turističnega druš-
tva, ki je letos sodelovalo tu-
di s Hortikultumim druš-
tvom, se vse bolj seli v kra-
jevne skupnosti, šole, usta-
nove. Celje ob tem, da se ure-
jajo tudi zanemarjena proče-
lja hiš, postaja lepše mesto.
Ocenjevalna komisija, ki je
sodelovala s Hortikultumim
društvom in krajevnimi
skupnostmi, so ugotovili, da
je bilo letos še posebno lepo
okrašeno mestno jedro, za
lepše počutje stanovalcev ter
v občudovanje turistov. Tudi
v drugih celjskih krajevnih
skupnostih je bilo več cvetja,
zelenice so bile bolj urejene
kot prejšnja leta. Delo komi-
sije je bilo tako še težje, odlo-
čitev o nagradah nič lažja.
Čeprav so bih predlogi za.
vrtnice izredno podobni, je
komisija odločila, da bodo
podelili eno zlato, dve srebr-
ni ter sedem bronastih
vrtnic. Nagrajenci so:
Bronaste vrtnice: Marija
Knez, KS Pod gradom, Ne-
venka Tiselj, KS Pod gra-
dom, Dora Hrastnik, KS Hu-
dinja, Alojzija in Dušan
Roje, KS Skofja vas, Matija
Palir, KS Savinja, Komun^-
no podjetje Celje, Hmezad,
TOZD Vrtnarstvo Celje.
Srebrni vrtnici: Marija in
Stanislav Vengust, KS Lava,
Ana in Štefan Trojak, KS
Aljažev hrib.
Zlata vrtnica: Srednja pe-
dagoška šola.
12. stran - novi tednik
član predsedstva zvezne konference SZDLJ Marjan Rožič se je na dan otvoritve TDF
pomenkoval s predsednikom občinske konference SZDL Celje Dragom Medvedom in
predsednikom OO TDF Borisom Rosino
V imenu pokrovitelja, EMO Celje, je razstavo likovnih vtisov celjskih osnovnošolcev in
srednješolcev po ogledu filmov odprl Adi Kozovinc.
Krajani Vojnika so toplo sprejeli slovenski film Dih Boža Sprajca in se po projekciji
pogovarjali tudi z njegovimi ustvarjalci.
Mnogi kratki filmi iz programov letošnjega TDF - med njimi tudi čudoviti filmi Metoda
Badjure-so se iz dvoran preselili na odprta platna celjskih ulic. Zanimanje je bilo veliko.
Nagrade in priznanja najboljšim
ustvarjalcem
Žirija za podelitev nagrad
Društva slovenskih filmskih
delavcev »Metod Badjura«
za vidne dosežke na področ-
ju kinematografije v SR Slo-
veniji v letu 1983 (Fran Ži-
žek, Mirjana Borčič, Igor
Koršič, Brane Kovič in Ivan
Marinček), je po pregledu
vseh filmov dodelila nasled-
nje nagrade:
1.	Zlato plaketo »Metod
Badjura« z diplomo in nagra-
do režiserju Filipu Robarju
za dokumentarni film Opre
Roma.
2.	Srebrno plaketo »Me-
tod Bad»:ura« z diplomo in
nagrado scenografu Zdrav-
ku Papiču, snemalcu Slavku
Vajtu ter režiserju, scenari-
stu in montažerju v filmu
Kronika norosti Borisu Jur-
jaševiču.
3.	Posebni priznanji »Me-
tod Badjura« z diplomami je
Društvo podelilo snemalcu
Zoranu Hochstatterju in
filmskem avtorju Igorju
Šmidu.
4.	Priznanja »Metod Ba-
djura« z diplomami pa so
prejeli igralka Majda Poto-
kar, igralka Miranda Cahari-
ja, kostumografinja Meta Se-
ver in tonska mojsterka Han-
na Preuss Slak.
5.	Posebno priznanje »Me-
tod Badjura« z diplomo je
prejel avtor animiranega fil-
ma Bojan Jurca.
6.	Priznanje »Metod Ba-
djura« z diplomo pa so pode-
liU študentu AGRFTV Bošt-
janu Korbarju za montažer-
sko delo.
Žirija revije STOP ter No-
vega tednika in Radia Celje
(Tone Partljič, Miha Brun in
Franci Horvat), pa je ob za-
ključki! TDF podelila naslo-
ve igralcu in igralki leta ter
debitantu. Naslov igralka le-
ta so podelili Mirandi Caha-
rija, naslov igralca leta Petru
Boštjančiču, naslov debitant
leta pa Vojku Zidarju.
Gre za odlično sodelo-
vanje zdniženega dela in
družbenopolitičnih
skupnosti z organizator-
ji Tedna domačega fil-
ma, ki se kaže tako v fi-
nančni pomoči, kot v
tem, da se ljudem ponudi
priložnost za ogled kako-
vostnih filmov.
Andrej Pirkovič,
Val 202
Gledalcem premieru^
premiemega sporeda \
mierah, so se vedno prt
Pogovori - vez med gledalci In
ustvarjalci filmov
Teden domačega filma se-
seda niso le filmi, čeprav je
manifestacija delana zaradi
njih in njihove popularizaci-
je. Ena od že močno uveljav-
ljenih oblik Tedna so tudi
pogovori gledalcev z ustvar-
jalci filmov, ki so se tudi le-
tos pokazali za izredno po-
srečeno obhko vsebinskega
poglabljanja TDF. Pogovori
so letos sledili vsem popol-
danskim projekcijam pre-
miemih filmov (razen za film
Nekaj vmes, kjer ekipe
ustvarjalcev v Celje ni bilo),
o filmih so se pogovarjali tu-
di po projekcijah kratkih fil-
mov. Organizirani so bili tu-
di pogovori krajanov Vojni-
ka, delavcev Tekstilne tovar-
ne Prebold, delavcev Zdrav-
stvenega centra Celje in
filmsko vzgojnih delavcev
celjskega območja po ogledu
nekaterih filmov iz premier-
nega programa. Izredno pe-
ster in zanimiv je bil tudi po-
govor celjskih srednješolcev
z ekipo ustvarjalcev filma
Dih, spontani pogovori pa so
se razvili še po projekcijah
nekaterih premiemih filmov
v rezpriznem programu v
žalski občini.
Skratka, tudi letos se je na
Tednu domačega filma po-
kazalo, da si gledalci želijo
pogovorov z ustvarjalci fil-
mov, gre pa jim za to, da po-
trdijo svoje mnenje o filmu,
da vprašajo in razjasnijo, če-
sar ne razumejo, ali pa da
kritično povedo avtorjem ti-
sto, s čemer se v filmu ne
strinjajo.
In še podatek: sanio v do-
mu JLA, kjer so bili pogovo-
ri po popoldanskih projekci-
jah premiemih filmov, je
dnevno prihajalo v povpreč-
ju okoli 70 gledalcev. Največ
jih je bilo na pogovoru z eki-
po Medenega meseca (103),
najmanj pa z ekipo Eve (42X
Nekako ne razumem, kako lahko Celjani napolnijo
dvorane s tem, da vrtijo kakovostne, nekomercialne
filme. Verjetno so o fiunih manj govorili, za njihovo
popularizacijo pa več storili. Predvsem pa niso poza-
bili na nekaj: gledalcem dajejo popolne informacije,
kot jih dajemo mi novinarji svojim bralcem. V film-
skih programih pa pokažejo tudi mnogo tistega, kar
v kinematografih malokdaj vidimo in kar slabo poz-
namo.
Manja Anderle,
Ljubljanski dnevnik
Kvalitetni filmi, a slab obisk
Organizatoi^i 11. Tedna
domačega filma so poleg
premiemega sporeda pripra-
vili tudi imeniten izbor
srbskih igranih in mladin-
skih filmov. Predstave teh
dveh izborov so se odvijale v
kinu Metropol in Dom. Obi-
skovalci teh kinodvoran so
tako lahko v enem tednu vi-
deli malodane vse boljše fil-
me, ki so jih po vojni posneli
v Srbiji. Izbor se je namreč
začel z našim prvim povoj-
nim filmskim prvencem Sla-
vica in se nadaljeval s filmi iz
šestdesetih in sedemdesetih
let.
Medtem ko so bili mladin-
ski filmi (tudi po zaslugi or-
ganiziranih ogledov) zadovo-
ljivo obiskani, pa odziv gle-
dalcev na spor^ srbskih fil-
mov ni bil tak, kot so organi-
zatorji glede na izjemno kva-
liteten izbor filmov pričako-
vali. Res je, da so nekatere
od teh filmov predvajali tudi
že na televiziji, toda vzrok za
polprazne dvorane tiči
najbrž še kje drugje. Kronič-
no pomanjkljive propagande
za domač film (ki tudi zaradi
tega še vedno ostaja v ozadju
po gledljivosti in o čemer so
spregovorili na letošnjem
posvetu) seveda niti celjski
teden ni mogel nadomestiti.
Kot na podobnih manifesta-
cijah pa se tudi na Tednu do-
mačega filma prevečkrat do-
gaja, da zaradi prevelike po-
zomosti premiememu spo-
redu, spremljajoči programi
ostajajo v oza^u, čeprav si
tega ne bi zaslužili.
Letošnji Teden dc
mnenju na isti kakot
nekaj pripomb na se
organizatorji izvedb
mogli prikazati, so<
potisnili Medeni mei
kaj boljšega, kot na
matično uničili Slo
film Druga generac)
Druga kritična ||
kritičnem pomenul
še naprej širil filmi
kar se pravzaprav t
popoldanskega proj
ponedel^k pa so o
priredili dvoje proi
jalcev. Mislim na
AGRFTV, kar je sd
težko odločijo, kamj
njem 11. Tednu dod
zen komplimentov I
prirejajo to filmsko^
nim organizacijam,!
le še to, da bi n^
opombe, ki so jih i^
in razgovorih in b|
zopet posvetovanje 1
filmu, nujno poskrb
aparature, ki bi pre<
mov.
TDF spremljam J
njegovih enajst let. "d
vem, da se na njem i
sika j ponavlja in mi
kaj obnavlja. Zelo
je to, da se prostor i
skega delovanja T(
domačega filma šir
dalje bolj v celjsko
Ije in da se čedalje
zbuja zavest v delo
ljudeh, da morajo V
zoženim gmotnim
nostim podpreti njei
prizadevanja.
Drugi vtis, ki je
zelo pozitiven, pa f
stop slovenskega fi
Dobili smo štiri d
dela, pogrešali smo
Štiglica kot vrh i
pričakovanj. Ampal
slim, da je prodor
dih avtorjev tisto, h
Celje zaslužilo za )
pohvalo.
Stanka G€
83
novi tednik - stran 13
kina Union, reprize
iai in na zunanjih pre-
\nekateri ustvarjalci.
i je bil po mojem
bt lanski. Imam pa
iBiov. Potem, ko so
frili Stricev ne bodo
imino v programu
ipa bi lahko izbrali
f so me idioti siste-
ma ali pa Žilnikov
k
■ne sme izzveneti v
iDt želja, da bi TDF
A delovne množice,
pa je, da v nedeljo
Ii filmov ni bilo. V
f domala istih urah
rih mlajših ustvar-
IC-a in študentov
Saj se ljudje potem
togega pa ob letoš-
iiimam kaj reči ra-
eam, ki vsako leto
jo in seveda delov-
I omogočajo. Morda
^ bolj pozorno na
ilnih posvetovanjih
liodnje leto, ko bo
»voru v slovenskem
n Union za ustrezne
!Kn tonski zapis f il-
Majda Knap,
RTV LJubljana
atki filmi velika umetniška
Bdnost
svoj račun so lahko v
■tednu prišli tudi Ijubite-
'^atkih filmov, ki so jih
v mali dvorani kina
'Jn. Po projekciji filmov
^entskega kulturnou-
•^škega Centra smo ene-
'^ed gledalcev zaprosili
^enje o teh filmih. Vasja
^fk: »Filme SKUC sem si
°|ledat, ker Center ponu-
.^JTagačno, ailternativno
ustva^anja in ker teh
doslej še nisem imel
l^^nosti videti,
{'^dati tak fibn pomeni vi-
'^ekaj, kar še nisi videl,
pa tisto, kar si že ve-
del, vendar nisi znal izraziti.
Torej pojasnijo stvari, ki so
nekje v tebi, pa jih z besedo
ne znaš povedati. V tej obliki
kratkih filmov še nisem gle-
dal. Menim, da imajo v pri-
merjavi z dolgometražnimi
večjo umetniško vrednost,
saj so nastali iz resnične po-
trebe po ustvarjanju in izpo-
vedovanju.«
S TDF so poročali:
Damjana Stamejčič, Nada Kumer, Tatjana Cvirn,
Goran Bervar in Ivana Fidler.
Vse foto: Edi Masnec
Teden domjičega filma nadaljuj tradicijo, ki se je
že zakoreninila v Celju. Zato bi bila narejena velika
škoda, če bi se glede na nekatere ugovore kulturna
skupnost zaradi gmotnih težav odrekla financiranju
takšne prireditve.
Strinjam pa se tudi z vsemi tistimi, ki so povedali,
da pri Tednu domačega filma ne gre le za gledanje
filmov. Tu je cela vrsta stvari, ki po svoje prispevajo
k dvigu splošne filmske kulture, ki prispevajo k
temu, da gledalci, ki to še niso, postajajo osveženi
gledalci. In tudi kritični predvsem do domačega,
slovenskega filma. Če danes te gledalce ne bomo
naredili, pomeni, da jutrišnji slovenski film ne bo
imel gledalcev. Zato mislim, da je to res velika stvar,
ki jo Celje v tem kontekstu kulture - pa ne samo
filmske - ustvarja.
Marjan Strojan,
Radio Ljubljana
Posvetovanja - zrcalo trenutka
Tudi posvetovanja in ne le
premiemi program Tedna
domačega filma vedno na
svojstven način zrcalijo real-
ni dnižbeni trenutek. Da v
naši kinematografiji ni vse
tako, kot bi moralo biti in
kot si že leta prizadevajo nje-
ni predstavniki - od ustvar-
jalcev do prikazovEilcev fil-
mov - je kntično osvetlil po-
svet v soorganizaciji Zvezne
konference SZDL Jugosla-
vije na temo »Samoupravna
organiziranost in materialni
položaj kinematografije v
Jugoslaviji«. F*redstavniki
vseh republik in pokrajin so
podobno kot udeleženci po-
svetovanja »O filmu v sred-
stvih javnega obveščanja«
oblikovah vrsto pobud in
predlogov, ki jih bomo mo-
rali nujno upoštevati pri na-
črtovanju kulturnega raz-
voja, izhajajoč pri tem iz te-
meljnih usmeritev dolgoroč-
nega programa ekonomske
stabilizacije. Delegatske
skupščine v občinah, repu-
blikah in pokrajinah naj bi v
prihodnjem letu podrobneje
razčlenile organiziranost in
družbenoekonomski položaj
kinematografije ter poiskale
možnosti za kakovostne pre-
mike na tem področju kul-
turnega razvoja. Gre torej za
več kot le načelno podporo
filmu, ki ima že nekaj let
avreolo posebnega družbe-
nega pomena.
O tem, koliko Slovenci gle-
damo domače filme, je spre-
govorilo zadnje posvetova-
nje »Ogledljivosti slovenske-
ga filma v zadnjih desetih le-
tih« in pri tem razčlenilo po-
jem gledljivosti - komunika-
tivnosti na eni strani in vpe-
tost slovenskega filma v re-
pertoarje jugoslovanskih in
tujih kinematografov. 11. te-
den domačega filma seveda
tudi letos ni minil brez sreča-
nja filmsko vzgojnih delav-
cev Slovenije. Tokrat so se
zbrali na posvetovanju »Mla-
di in nasilje v filmu«, katere-
ga soorganizator je bil Zavod
za šolstvo SRS.
Izreden obisk v žalski občini
Letošnje premieme filme
TDF so si v repriznem pro-
gramu ogledali kar v petih
krajih ^ske občine: na
Vranskem, Polzeli, Prebol-
du, v Žalcu in Šempetru.
Obisk na filmskih predsta-
vah je bil izredno velik, kar
je ponoven impulz orgaiiiza-
torjem Tedna domačega fil-
ma, naj tudi v bodoče še širi-
jo programe tudi v kraje
izven Celja.
Zanimivo je povedati, da
se je po nekaterih projekci-
jah razvil med gledalci in
ustvarjalci filmov nenadejan
razgovor o filmu in njego-
vem sporočilu.
Nič slabše kot v Žalski ob-
čini ni bilo tudi na štirih zu-
nanjih premierah TDF, ki so
bile v Šentjurju, Šmarju, La-
škem in v Zrečah. Dvorane
so bile polne, gledalci pa so
navdušeno pozdravljali eki-
pe filmskih ustvarj^cev, ki
so se jim po projekcijah
predstavi j ah.
Minka Marot, premier-
ni progr^: »Žal sem
uspela videti le tilm Eva
Francija Slaka. Bila sem
tudi na razgovoru z
ustvarjalci tega filma in
mislim, da so takšna sre-
čanja zanimiva oblika
predstavitve domačih
filmov. Prav takšni ne-
posredni stiki filmskih
ekip z ljudmi so namreč
po mojem mnenju naj-
boljša vzž;oja gledalcev.
Teden domačega filma je
za nas, Celjane, vsekakor
pomembna manifesta-
cija.«
Nevenka Zupančič,
projekcije na platno
pred kinom Union: »Ra-
da gledam kratke filme
in zato zdaj, v času TDF'
a večkrat prihajam sem.
Žal mi je, da sem zamu-
dila večer Metoda Ba-
djure, a bom zamujeno
nadoknadila na teh zu-
nanjih pro^kcijah. Se-
veda ni prijetno stati na
mrazu, vendar pa ^ tak-
šen način projekcij hkra-
ti tudi dobra propagan-
da za filme.«
Pogovori med gledalci in ustvarjalci filmov so že ustaljena praksa TDF. V Domu JLA seje
povprečno zbralo na pogovorih po sedemdeset gledalcev.
Aranžerji Kovinotehne so za izložbo »Osvežitev S3« prejeli prvo nagrado celjskega društva
propagandistov. Drugi so bili aranžerji Tkanine (izložba »Slovenski film«), tretji pa Mode
(Belo mesto).
Štiri posvetovanja letošnjega TDF so s svojo vsebino posegla v aktualno problematiko
kinematografije in njenega položaja.
Ekipe filmskih ustvarjalcev, ki so priha^le v Celje, so izkoristile priložnost tudi za ogled
nekaterih delovnih organizacij. Ustvarjalci Medenega meseca so obiskali Toper.
14. stran - novi tednik
10. november ifiih
Nemško Celje
danes in nikdar
več!
Bližajo se usodni, težki, a
usodni dnevi iz novembra
1918. leta, torej pred 65 leti:
Stara Avstrija je razpadla,
prišel je čas, ko bi se naj za
avstrijske narode uresničilo:
»Na svoji zemlji, svoji gospo-
darji!« Nastopil je čas, ko bi
se naj za slovenske narode v
Avstriji nehalo nemško in
madž^sko jerobstvo.
Po mukapolnem potova-
nju s fronte in v nestrpnem
pričakovanju biti zopet do-
ma, sem se vrnil novembra
1918 v Celje. Vlaki so bih
prenatrpani vračaj očih se
raznih vojakov, sestradanih,
raztrganih, do grla sitih voj-
ne. Pri izstopu na železniški
postaji sem naletel pred ko-
lodvorom na četo vod j o
Kranj C Ivana. Ta mi je pove-
dal, da vlada med vojaštvom
v Celju prava anarhija, ob
prevratu je bil sestavljen v
Celju Narodni svet, ki rabi
nujno vojake za mir in red v
mestu in da se je že nekaj
dijakov prijavilo za vojaško
službo.. Cital sem tudi po me-
stu nalepljene letake s pozi-
vom Narodnega sveta.
Prav nič nisem pomišljal,
zato sem se 3. novembra ta-
koj zglasil v šemalni vojaš-
nici.
Tam so bili že zbrani voja-
ki, prostovoljci. Med temi je
bilo predvsem ^^zastopano
celjsko dijaštvo, ki je z nav-
dušenjem in veseljem, prev-
zeto v duhu jugoslovanskega
dijaškega gibanja »Prepo-
rod« sledilo klicu domovine.
Bili so to večinoma vojaki
celjskega pešpolka 87.
Poveljstvo nad vojaštvom
v Celju je prevzel nadporoč-
nik Ivan Sancin iz znane tr-
žaške slovenske družine
Sancinovih.
Vojaško službo smo takoj
nastopili. Pri velikih teža-
vah, ki so bile 2:vezane z or-
ganiziranjem vojaštva v Ce-
lju, se je bližala sedaj velika
nevarnost z itahjanske fron-
te. Z majhno četo vojakov, ki
je bila na razpolago takrat v
Celju, ni bilo misliti na kak
resen odpor v slučaju, da bi
prišlo do kakega napada ali
ropanja. Na severu je rabU
Maribor nujno pomoč proti
Nemcem. Narodni svet v Ce-
lju skupno s poveljstvom
celjske garnizije je sklenil iz-
dati vojakom poziv, da se
priglasijo v službo domo-
vine.
Naše poveljstvo je takoj
odredilo, da se vsi železniški
transporti, ki so prihajali iz
Ljubljane v smeri proti seve-
ru, strogo preiščejo ter se naj
vojakom odvzame poleg
orožja tudi ostalo erarično
blago in vse, o čemer se da
slutiti, da so pokradli v Itali-
ji. Ista odredba velja tudi za
kolone, ki bi prišle peš ali z
vozovi po državni cesti iz Sa-
vinjske doline proti Maribo-
ru. Nabralo se je v enem času
veliko enega in drugega bla-
ga, založili smo se tudi z živi-
li, saj jih je manjkalo povsod.
Blago in odvzeta živila so se
spravljali v Majdičev mlin na
Hudinji.
Tuje vojaštvo se ni dalo
zlahka razorožiti, še bolj kr-
čevito se je držalo svojih do
vrha nabasanih nahrbtnikov
in vrednosti, ki so se nahaja-
le na vozovih. Z energičnim
in discipliniranim našim na-
stopom in s pomočjo naro-
dne straže, ki je bila v onih
dneh organizirana, smo ob-
vladali takrat položaj in nam
je že skoraj zmanjkalo pro-
storov, kamor smo shranje-
vali in napeljali v Italiji na-
kradeno blago. Kar se tiče
živil, odvzetih, je Narodni
svet sklenil, da se del istih v
sporazumu z vojaškim po-
veljstvom razdeli takoj med
celjsko prebivalstvo. To skrb
je opravljal član Narodnega
sveta, takratni celjski trgo-
vec, znani dijaški dobrotnik
Anton Kolenc.
Na magistratu in na
»Deutsches Haus«, kjer je
sedaj Dom JLA, sta bili že
razobešeni slovenski troboj-
nici. Celjski Nemci in nem-
čurji so se razburili in so se
pritožili v pisarni Narodnega
sveta. Tu so jim povedali, da
je njihove oblasti v Celju ko-
nec, o čemer so se ti lahko
prepričali že 6. novembra, ko
je slavilo Celje svoj »Narodni
dan«. Celjski in okoliški Slo-
venci, - okrog 20.000 ljudi, -
so priredili na ta dan veli-
častno manifestacijo za na-
stajajočo jugoslovansko dr-
žavo. V sprevodu, ki se je
premikal po mestnih ulicah,
smo sodelovali tudi vojaki.
Na ta dan je prevzel vladni
tajnik dr. F. Lukan kot od
narodne vlade v Ljubljani
imenovan regent mestno
upravo. Bil je to dan radosti
in navdušenja.
Se isti večer je odpeljal z
»velenjčanom« šentjurski
rojak in celjski dijak nadpo-
ročnik Franjo Malgaj svojo
četo, okrog 50 mož, med ka-
terimi je bilo tudi nekaj celj-
skih dijakov - vojakov. Ob 1.
uri smo že pregnali Nemce iz
Dravograda.
S tem se začenja zgodovi-
na bojev za severno sloven-
sko mejo in za osvoboditev
Slovenske Koroške.
Iz Celja je odšel v Maribor
11. novembra prvi bataljon
200 možakov-prosto volj cev
pod poveljstvom nadporoč-
nika Rode Viktorja, celjske-
ga rojaka.
2e 22. novembra je celjsko
vojaško poveljstvo poslio v
Maribor na pomoč generalu
Rudolfu Maistru še 300 do-
bro opremljenih vojakov in
močan oddelek strojnic pod
poveljstvom nadporočnika
Pavlina, ki je pozneje padel v
koroških bojih.
Pri razorožitvi nemške me-
ščanske garde, zvane »zelene
garde« po belo zelenih ko-
kardah na čepicah, smo Ce-
ljani odločilno sodelovali in
vplivali na osvoboditev Ma-
ribora. Iz Maribora je 15. de-
cembra hitel tretji bataljon
Celjanov, 500 mož na pomoč
Franju Malgaju v Velikovec.
V kritičnih dneh, spomladi
leta 1919. je bila v Celju usta-
novljena Celjska legija, veči-
noma prostovoljcev-dijakov,
da zasede v planinah nad
Gornjo Savinjsko dolino me-
jo in obrani prehod Avstrij-
cev preko nje, saj so se ti že
bližali Sošt^ju in ogrožali
celo Celje. Legijonaiji so se
nato v uspešni ofenzivi kon-
cem maja 1919. udeležili
vseh bojev za osvoboditev
Slovenske Koroške in bili ta-
ko srečni, da so 6. junija 1919
vkorakali v Celovec.
Štirje legijonarji smo bili
na predlog Dravske divizij-
ske oblasti tudi odlikovani z
medaljami za hrabrost v bo-
jih
Se malo borcev iz onih ča-
sov nas je še živih. Živimo ob
prijetnem spominu v prepri-
čanju, da je takratna celjska
mladina častno opravila svo-
jo dolžnost.
Dr. ERVIN MEJAK
Težave s
Ferralltom
Imam težave z livarno Fer-
ralita v Žalcu. Smo namreč
mejaši s stanovanjsko hišo,
ki je bila zgrajena pred vojno
in, ki ima tudi malo zemlje -
ohišnice v bližini livarne. Te-
žave imamo že preko dvajset
let, kar obstoja livarna. Toda
zdaj se težave stopnjujejo.
Ropot, slab zrak, onesnaže-
vanje okolja, odtekanje od-
plak z njihovega nasipa pe-
pela in smeti na naše zemlji-
šče, ob nalivih celo do hiše.
Najhujše pa je stalno izzi-
vanje njihovih delavcev. Ka-
kor se kdo od nas prikaže za
Vogal, je že deležen vse mo-
gočih izzivanj. Skoraj bi
trdil, da je to organizirano.
Zakaj? Vse okrog hiše je ob-
delovalno zemljo od kmetov
Ferralit že odkupil, pretežno
za svoje odpadne nasipe. Od
nas pa zemljo izsiljujejo me-
ter za metrom z odkupom ali
pa z grožnjo, da bodo zemljo
preko občine razlastili. Vsa
leta ni nihče od vodstva ali
kdorkoli drug prišel k nam
na razgovor, vrstijo se le po-
sredne grožnje, da bodo vzeli
vso zerrijo do hiše.
Njihovi delavci pa izzivajo
na vse načine - z žaljivkami,
žvižganjem, opravljanjem
male potrebe tako da so obr-
njeni k nam, pritrkavanje po
zvoni vih, metanje raznih
predmetov na našo zemljo,
brezpotrebno hojo po naši
zemlji oziroma njivi itd.
Ob izrednih primerih orga-
nizirajo tudi ^cijo. Najraje
na kakšen praznik. Predlan-
skim je neko soboto prišel
nekdo od vodstva s tremi de-
lavci, da bodo po naši njivi
ob hiši postavili ograjo. Ko
sem jim hotel dokazati, da
zemlja še ni njihov^ so se
hoteli z menoj skora stepsti.
Letos, 15. avgusta pa se je
pripetilo tole. Pozno popol-
dan je s hčerko delavca vili-
čarista iz livarne prihitela
njegova žena. Na njivi je bil
krompir in nekaj je pulila.
Ko sem zaklical, kaj dela, je
pričela mene in mojo ženo
zmerjati s hudimi žaljivkami
in zraven govoriti, da je zem-
lja Ferralitova. Poslala je
hčerko po moža, ki je takoj
prihitel, se s psovkami zale-
tel proti meni in me začel
grabiti pod vratom. Videti je
bilo, da ima mobilizirano ce-
lo b^ako pajdašev za pretep.
Ker nisem za pretepe, sem se
mu iztrgal in se oddaljil. Za-
to se je zagnal še proti moji
ženi, jo zmerjal, preklinjal in
jo tudi dvakrat udaril. O za-
devi sem obvestil Postajo
milice v Žalcu, kjer pa sem
naletel na negativen odnos.
Tudi ta korak mi ni prinesel
miru pred Ferralitom. Zato
tudi pišem to pismo in vas
prosim, da ga objavite v NT.
J.O.Žalec
Svet za ograjo
že lani so začeli z Naro-
dnim domom v Celju v smeri
kina Dom na Ljubljanski ce-
sti kopati. Kot govorijo, tarn
gradijo zaklonišče. Gradbi-
šče je Gradiš ogradil z obi-
čajnim gradbinskim plotom
vzdolž ceste. Takšno stanje
traja že precej mesecev in
občani se sprašujejo, zakaj
se je delo prekinilo oziroma
zakaj se je gradnja sploh za-
čela, če ni bilo dovolj denarja
ali gradbenega materiala?
Ograjen svet pri vhodu v sre-
dišče mesta pa kvari red in
lep izgled Celja.
PTT je postavilo na raznih
krajih našega mesta javne te-
lefonske govorilnice z vso
potrebno opremo, kar je sta-
lo precej denarja. Nekaj teh
govorilnic je že odstranjenih,
ker so jih huligani poškodo-
vali. Nekaj pa jih je še ostalo,
a so v mizemem stanju. Ne-
znani storilci so uničili apa-
rate in opremo. Verjetno so
bili to otroci. Primer je govo-
rilnica na Trubarjevi ulici. V
boljšem stanju so govorilni-
ce, pristavljene javnim
zgradbam ali ob poslovnih
lokalih, kar naj PTT podjetje
upošteva pri morebitnih no-
vUi postavitvah javnih tele-
fonskih govorilnic.
Di; ERVIN MEJAK,
Celje
Pukštajn
(Buchenstein), grad
Bukovje
Na prepadnem pomolu na Oti-
škem vrhu, na desnem bregu Dra-
ve pri Dravogradu. Občina Dravo-
grad.
Utrdba, ki je obvladovala pre-
hod iz Dravske v Mislinjsko doh-
no, je nekdaj sodila v območje slo-
venjgraške gospoščine, na njej pa
so gospodovah gradniki grofa An-
dechs Metanskega, po 1251 pa
oglejskega nadškofa. Vsaj že 1278
jo je imel zastavljeno Henrik
Pfannberški, 1282 pa jo je Majn-
hard iz Zenzleinsdorfa z dovolje-
njem svoje žene Gertrude Tru-
šenjske z Dravograda oddal v za-
stavo Offu Emerberg - Radelj ske-
mu za 40 funtov srebra, vendar jo
je moral le-ta poprej odkupiti od
grofa Henrika Pfarmberškega.
1302, ko se grad omenja kot Puec-
henstein, ga je verjetno posedoval
Henrik pl. Hohenlohe, ki je bil so-
rodstveno povezan z Vovbrškimi
in Žlemberškimi. 1322 (?) je pa-
triarh oddal v zajem grad Potten-
stein Nikolaju Gallu iz Slovenjega
Gradca. Kot patriarhov zajem so
nato grad - vest P6chenstain do-
bili gospodje Aufensteinski iz Pli-
berka. Aufensteini so gospoščino
1361 priznali kot deželnoknežji
fevd, kar je bila takrat tudi dravo-
grajska gospoščina. Za Aufenstei-
ni je Pukštajn spet prešel v roke
deželnega kneza, ki ga je podelil
Niklasu Gallu, ki je imel predikat
von Puchenstein in je bil pač po-
tomec prej omenjenega Galla. Ni-
klas je 1393 obljubil grofu Herma-
nu Celjskemu, da bo utrdbo pro-
dal samo njemu, kar kaže na njen
takratni pomen. 1516 je bila v po-
sesti Hansa Galla Pukštajnskega,
a je že kmalu nato prešla na Gai-
srucke, ki ob cenitvi imenj 1542 že
nastopajo kot njeni lastniki. Gai-
srucki so malo gospoščino obdrža-
li do 1593. Takrat jo je Jurij Gaš-
per pl. Gaisruck prodal svojemu
bratu Hansu kot svobodno posest
za 10.000 fl, ta pa jo je takoj nato
odstopil Mathesu Animannu. Ker
pa Jurij Gašper ni dobil vsega de-
narja, je terj^ grad nazaj. Med pri-
zadetima strankama se je vnel
spopad, katerega posledica je bila,
da je grad septembra 1595 pogo-
rel. Škodo so oceniU na 6.000 fl.
Ammann je gospoščino sicer ob-
držal, vendar pa so se Gaisrucki še
1639 in 1661 imenovali Pukštajn-
ski. 1612 so ocenili Ammannovo
zapuščino, grad pa je nato kmalu
prešel v dmge roke. 1662 ga je do-
bila kot deželnoknežji zajem go-
spa Zofija Kempinsky roj. baroni-
ca pl. Filbenhaupt in nato še isto
leto Hans M. pl. Saxengang. V le-
tih 1681-1745 so gospoščino pose-
dovali Khosslerji. V tem času,
1706, je grad po nesrečnem nak-
ljučju vnovič pogorel in zdi se, da
ga poslej niso več obnovili. Njego-
vo mesto je prevzela nova grašči-
na, ki so jo pozidali ob njegovem
vznožju v ravnini.
Grad Pukštajn je koncipiran kot
skromen kastel približno pravo-
kotnega tlorisa s pozneje prizida-
nim stanovanjskim stolpom. Stoji
na drzno izbrani lokaciji, na skal-
nem pomolu v pobočju hriba, od
katerega ga loči ozko, nekdaj ^ jar-
kom zavarovano grlo. Njegove ste-
ne so že močno razvaljene, vendar
še omogočajo, da razberemo te-
meljne poteze zasnove. Jedro ka-
stela je pravokotna stavba, ki ima
na južni strani, kjer je bil nekdaj
obrambni jarek, močno odebelje-
no steno, podobno, kot jo srečamo
pri romanskih palacijih gradov v
Celju in na Lindeku. Stena je bila
nekdaj kompciktna, brez predrtin.
Danes je v njej sekundarno prebit
vhod, v obeh nadstropjih pa so
vidne ozke, a za2ddane line. V steni
je ohranjena tudi posebna vrsta
izlivnice. Notranji del stavbe je
povsem izzidan. Razvrstitev no-
tranjih prostorov ni docela razvi-
dna, vendar se zdi, da je prvotni
palas obsegal le slabo polovico
razpoložljive površine obzidanega
pravokotnika in da so šele pozneje
pozidali tudi nekdanje notranje
dvorišče. Na več mestih so ohra-
njeni ostanki obokanih kleti.
Na severni strani se prislanja h
kastelu globoko v pečino zasidra-
ni stolp. Stolp ima štiri etaže, kate-
rih spodnja, kletna, je o. 8 m glo-
boka in brez vidnih svetlobnih od-
prtin. V prvem nadstropju naleti-
mo na delno prezidana gotska
okna z lesenimiprekladami in sle-
dovi obokenskih klopi. VII. in III.
nadstropju so okna večja. Obrob-
ljajo jih profilirani poznogotski
kamnitni okviri, ki imajo v III.
nadstropju ohranjene sledove ka-
mnitnih okenskih križev.
Pukštanj, grad ob koncu 17. stoletja
lo. november 1983
novi tednik ~ stran 15
palove prigode
palček Pal si je od nekdaj
elel kolo. Včasih, ko je lenaril
,od kakšnim grmom, je sanja-
il o lepem, bleščečem, mo-
Irem kolesu. Uf, kako bi drvel!
Ji kako bi mu njegovi prijatelji
zavidali!
Za rojstni dan mu je teta
\gata izpolnila željo. Dobil je
epo, modro kolo. Natanko
;akšno, kot si ga je predstavljal
, mislih.
poljubil je teto Agato in niti
piškota ni utegnil pojesti, tako
se mu je mudilo na prvo vož-
njo z novim kolesom.
Že nakajkrat se je peljal sem
in tja, toda kot nalašč so bili
prav takrat vsi njegovi prijate-
lji nekje skriti. N&omur ni mo-
gel pokazati svojega darila. Ko
je Pal postal že čisto zares žalo-
sten, sta jo izza vogala prima-
hala njegova prijatelja Pim in
Tim. Pal je važno zakrožil oko-
li njiju.
»Glej ga no, odkod pa tebi
kolo?« ga je vprašal Pim, da je
Pal kar zažai el od ponosa.
»Moje je!« je rekel.
Pim in Tim sta nekaj časa
glasno občudovala Palovo ko-
lo in Pal jima je celo dovolil, da
sta se ga dotaknila. Potem je
Tim rekel:
»Veš kaj, Pal, ali naju ne bi
hotel m^o popeljati nao-
krog?«
»Kaj pa še,« je odvrnil Pal,
čeprav mu je bila zamisel kar
všeč, vendar ni hotel kar takoj
privoliti. »Ali bi mi rad zvil prt-
ljažnik?«
»Oh, Pal, daj no mir! Samo
malo bi se peljala!«
»Ce hočeš, ti dam polovico
svojih frnikul,« je predlagal
Pim.
To je Pala prepričalo. Naj-
prej je stopU na prtljažnik Pim
in Pal ga je peljal kar trikrat
okoli trga. Potem je bil na vrsti
Tim. Ko je Pal ravno drugič
obrnil, se je izza vogala prika-
zal miličnik.
»FrllUlll!« je zapiskala njego-
va piščalka.
Pal je zardel in debelo požrl
slino.
»Frlimil!«
»Ali ne vesta, fanta, da je ko-
lo namenjeno samo enemu?«
je rekel miličnik, ki je bil mal-
ce strog, a prijcizen.
Pal je vedno bolj rdel, Tim
pa tudi. Rekla pa nista nobene.
»Glejta, da se to ne zgodi
več!« jima je še rekel miličnik.
»Sicer vaju bom moral vpisati
v svojo beležko!«
In je odšel.
»Uf!« je vzdihnU Pal.
»Prav njega je bUo treba,« je
rekel Tim in seveda mislil na
miličnika.
Ravno tisti hip pa je na prag
stopila teta Agata, ki je videla
prizor.
»No, Pal,« je zaklicala. »Kaj
si spet ušpičil?«
»Ah, nič, nič,« je odvrnil Pal.
»Samo miličnik je nekaj sitna-
ril.«
»Ej, moj Pal,« je rekla tetka,
ko je stopila k njemu. »Milič-
nik je imel kar prav. Na kolesu
naj se vozi samo eden. Veš,
Pai, tudi miličniki niso kar'za-
radi lepšega. Skrbijo za našo
varnost in težko delo imajo,
mnogokrat tudi nevarno.«
Pal je malo razmišljal, potem
pa spoznal, da ima dobra tetka
popolnoma prav. Res ni bilo
lepo, da je na kolesu vozil svo-
jega prijatelja. In res ni bilo
lepo, da je imel miličnika za
sitnega.
»Vesta kaj,« je predlagal svo-
jima prijateljema. »Kaj ko bi
stopili k miličniku in se mu
zahvalili za njegovo delo? Tež-
ko službo ima, vsak dan skrbi
za nas, mi pa ga pogosto še
opazimo ne, kaj šele, da bi se
mu kdo zahvalil. Kvečjemu ne-
godujemo kdaj nad njim.«
Pim in Tim sta se kar čudila
Palu, kako pametno je govoril.
Takoj sta bila za to. V vrtu tet-
ke Agate so nabrali nekaj cve-
tic in se odpravili k miličniku.
Opravičili so se mu in mu po-
vedali, da bodo odslej vzorni
pešci in kolesarji.
Trikrat lahko ugibate, ali je
bil miličnik vesel ali ne.
Prvi matematifini
test
Začelo se je novo šolsko leto.
Dnevi hitro minevajo. Ne pre-
ostane nam drugega, kot da se
pridno učimo.
Pri matematiki tovarišica vsa-
ko uro sprašuje za znake. Oblju-
bila nam je tudi, da bomo pisali
test. Imeli smo tri dni časa za
ponavljanje. Seznanila nas je tu-
di, kako bo potekal test, saj nas
poučuje prvo leto. Prišla je ura
matematike. V razred je stopila z
listi v roki. Takoj jih je razdelila
in še dodatne liste, na katerih so
bile napisane naloge. Začeli smo
reševati. Piscili smo celo uro. Ko
smo test končali, smo liste odda-
li. Nekateri tudi nekoliko prej,
drugi kasneje. Kdor je bil prepri-
čan, da je vse naloge pravilno re-
šil, je lahko reševal še dodatno
nalogo, ki je lahko točke samo
zvišala.
Naslednji dan smo že dobili
popravljene teste. Ocene niso bi-
le tako slabe, kot smo se bali.
Vpisala jih je v redovalnico.
ALENKA ORESNIK, 6. a
OŠ ŠEMPETER
Deževna freska
Gledam skozi okno. Zunaj ra-
hlo dežuje in kapljice dežja pada-
jo na okno.
»Jesen je,« si mislim. Listje ra-
hlo odpada in leži po tleh. Slišim,
kako se deževnica počasi vali po
žlebu. Po dolgi suši že spet pada
dež in zemlja se bo napila.Mrači
se in dežne kapljice plešejo po
oknih in nato se razlijejo. Dežni
kristalčki poskakujejo in se odbi-
jajo od tal. Dež počasi pojenja. To
je znak, da se deževni oblaki
umikajo. Dežuje, da je komaj sli-
šati. Počasi ura odbije devet. Od-
pravim se v posteljo. Razlivanje
deževnih kapljic je najlepša
uspavanka. Kmalu zaspim. Sliša-
ti je samo »Kap, kap, kap.«
ALEN IVANKOVIC, 6. b
COSFranRoš
CELJE
Laž ima kratke noge
Nekoč sem se z žogo igral za
hišo. Streljal sem v garažna vra-
ta, a jih nisem zadel. Zadel sem v
okensko šipo, ki se je v hipu ra-
zbila. Prestrašen sem zdrvel v hi-
šo in mami dejal, da me boli tre-
buh. Oče je opazil razbito šipo in
me vprašal, če sem jo jaz razbil.
Upiral sem se, da nisem, a barva
na obrazu me je izdala. Za kazen
sem moral iz svojih prihrankov
delno plačati šipo.
ANDREJ GLOJEK, 5. b
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Naša muca
Naša muca je črnobele barve.
Cez dan je ni doma, zvečer pa
pride. Rada pride v hlev in čaka
na mleko. Ko poje mleko, gre na
zid in nas gleda. Imena nima.
J02EK RAVNJAK, 4. r
GOS Skomarje
Spet so bili polzelski pionirji
tisti, ki so se edini oglasili za to
našo rubriko.
•	LEOPOLDINA HRIBERNIK
poroča o akcijah za večjo varnost
v prometu. Posebno sl^b posve-
čajo kolesarjem, saj se veliko
učencev vozi v šolo s kolesom.
Skrbno pregledujejo kolesa in le
brezhibno opremljena dobijo
modro nalepko. Kot piše Leopol-
dina, so pri mnogih kolesih našli
več pomanjkljivosti, vendar jih
učenci skušajo odpraviti.
•	O dveh zbiralnih akcijah nam
je poročala JERNEJA JEZER-
NIK. Učenci OS so zbirali star
papir in divji kostanj. Obe akciji
sta uspeli. Denar pa bodo učenci
namenili socialno ogroženim
vrstnikom.
•	Ob dnevu varčevanja so mladi
Polzelani, ki imajo na šoli hranil-
nico, pripravili manjšo proslavo,
piše ZANA KRASOVIC. Nagra-
dili so tri najboljše spise na temo
varčevanja in prvoŠolcem poklo-
nili hranilne knjižice z začetno
vlogo 10 dinarjev.
•	ALENKA MAROVT pa piše,
da so se ob dnevu mrtvih spo-
mnili žrtev, ki so padle za svobo-
do. Spomin nanje so počastili z
enominutnim molkom, pripravi-
li pa so tudi krajšo slovesnost ter
položili venec in prižgali svečke
pri spomeniku padlim.
Narisala NIKA MACUH iz Slovenskih Konjic
Atkina zanka
Tokrat je Atki nekdo nastavil zanko. Ta nekdo je ALES
LESKOV AR, učenec 3. a razreda iz OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice. Takole ji je opisal neko žival:
V Jugoslaviji je žival, o kateri govorim, zašči-
tena. Ima dolge brke in gost kožuh, ki je zelo
dragoceno krzno. Dober plavalec je, saj je njen
dom v vodah, kjer je veliko vodne trave, da se
lahko skrije pred sovražniki. Rada je ribe, kače
in žabe. A največji sovražnik sta ji nesnaga in
človek, zato živi v najbolj čistih vodah.
Atka je malo pomislila, dobro prebrala tekst in že je
ugotovila, katero žival je imel Aleš v mislih. Pa ti, že veš?
Ce ti rešitev dela težave, dobro preglej tekst, saj je rešitev
pravzaprav nekje v njem že izpisana.
Odgovore pošlji na naš naslov do torka, ! 5. novembra
1983. Nagradili bomo enega med reševalci.
Rešitev uganke iz prejšnje številke pa je takšna:
Pri besedi NAJBOLJ manjka zadnji J, naslov knjige
Ostržek je napisan z malo začetnico, knjigo je napisal
Carlo in ne Mario Collodi in Collodi se seveda piše z veliko
začetnico, pravilno se piše slaščičarna in ME JE bi morala
Atka napisati narazen.
Nagrado AERA pa bo tokrat dobila: Andreja Reberšak,
Ljubljanska 56, CELJE.
Mmmm, kako Je dišalo
Pa je res prijetno dišalo. Po kostanju namreč.
Malčki iz VVZ Polzela so namreč imeli kosta-
njev piknik. Pravzaprav kar ves teden prijetnih
dogodivščin in zabavnih dnevov.
V ponedeljek so pripravili kopico šaljivih
igric, ob katerih so se prav vsi od srca nasmeja-
li. V torek so malčki zaigrali lutkovno igrico, v
sredo pa so odšli v gozd nabirat jesenske plo-
dove. Bili so zelo marljivi, saj so se košare in
nahrbtniki hitro polnili s kostanji. V četrtek so
si ogledali veliko lepih risank.
In ker so vse dobre lepe in sladke stvari
ponavadi puste za konec, so tudi polzelski
malčki za zaključek pripravili kostanjev piknik
na igrišču vrtca. Pa niso pekli samo kostanja.
Potrudile so se tudi kuharice, ki so spekle hru-
stajoč krompirček. Hišnik pa je nabral veliko
grozdja. Vse te dobrote so se kmalu preselile
na stojnice od tam pa v otroške trebuščke.
Skratka, tako prijetno je bilo, da smo se odlo-
čih, da se prihodnje leto odzovemo vabilu, ki
ga je na koncu svojega prijaznega pisma pripi-
sala Katja Krašovec.
16. stran - novi tednik
10. november ifiih
Pismo za ijubiteile športa
v celoti objavljamo pismo
navijačem, ki sta ga sestavila.
Predsedstvo in izvršni odbor
Rokometnega kluba Celje. Pi-
smo je pojasnilo in opozorilo
hkrati, za vse tisto, kar se je
zgodilo z željo, da se ne bi po-
novilo. Rokometaši Aera Ce-
lje bodo po skoraj enomeseč-
nem premoru znova startali v
I. A zvezni ligi in sicer na zad-
njem mestu brez točk ter eno
negativno. Spomladanski del
je bil uspešen - uvrstitev v
prvo ligo -, jesenski slabši,
kot bi ga napovedali najbolj
črnogledi ljudje. Za vse sku-
paj je kriva predvsem skupi-
na nestrpnih in »slepih« navi-
jačev, ki svoja bolna čustva
izraža tam, kjer je najmanj
treba in je najbolj boleče. Ob-
javljeno pismo naj bo samo
del prispevka za vse nas, ki
imamo radi šport. To pa po-
meni, da moramo iz naših vrst
izključiti (pravočasno) vse, ki
v športu iščejo vse drugo, sa-
mo športa ne.
Proti vetru je težko... pravi
star pregovor. To je tudi do-
kaz ljudi, ki so se zarotili pro-
ti rokometašem Celja. Žal pa
smo povod takšen ali druga-
čen dali sami oz. peščica ne-
strpnih, katerim ni več mesta
v hali Golovec ali na kakšni
drugi športni oz. javni prire-
ditvi. Težko je bilo pribor jeno
in zagotovljeno ime celjskega
športnika in športnega delav-
ca v jugoslovanskem merilu,
zato se je treba upreti vsem,
ki niso ZRELI, da hodijo na
športne prireditve. Ostanejo
naj raje doma ali kjerkoli
drugje, kjer bo njihova mrač-
njaška, vulgarna in primitiv-
na škoda manjša, kot v hali
Golovec, Tehničnem centru,
drsališču, atletskem sta-
dionu...
ZRELOST pa mora^ doka-
zati tudi tisti, ki nekaj organi-
zirajo.
Šele prihodnji teden (men-
da 19. novembra) bodo celjski
rokometaši zaigrali doma
proti ekipi iz POBRATENE-
GA mesta Doboja, Slogi Bo-
snaprevoz. Upajmo, da ne zad-
njič, kajti že najmanjši prekr-
šek s strani »ljubiteljev« ro-
kometa bi pogojno kazen pe-
tih tekem za šest mesecev
spremenil... Naj zmaga tudi
tokrat viteštvo, pa čeprav bo
treba »žrtvovati« nekaj »pra-
vih« navijačev.
TONE VRABL
Spoštovani navijači!
Zaradi izrednega stanja v ro-
kometnem klubu smo smatrali
za potrebno, da se v zvezi z
incidentom na tekmi Aero-
Partizan in zadnjimi dogodki
na tekmah, v pismeni obliki
obrnemo na vsakega posamez-
nega gledalca oz. navijača ro-
kometa. Verjetno ste seznanje-
ni z ukrepi tekmovalne komi-
sije RZJ, katera nam je izrekla
rigorozne kazni, ki lahko med
dru^m pomenijo tudi konec
kvalitetnega rokometa v Celju.
Ponosni smo na večino navija-
čev RK Aero, čeprav je peščica
le-teh pozabila na športno ob-
našanje in navijanje. Vsi sku-
paj se verjetno zavedamo, da
smo na vseh tekmah doma bili
oškodovani zaradi slabega so-
jenja sodnikov, ki so v veliki
meri tudi največji krivci/a na-
stalo situacijo in izrečene kaz-
ni našemu klubu, vendar pa
smo tudi mi vsi skupaj - upra-
va kluba, navijači in ne nazad-
nje tudi igralci - sokrivi za te
nešportne scene in neuspeh
ekipe v dosedanjem tekmova-
nju. Zavedati se moramo, da s
sUo ne bomo prepričali naših
nasprotnikov, takšnih ali dru-
gačnih, ampak s športnim, ko-
rektnim odnosom nas vseh, bo
ekipa lahko uspešno tekmova-
la v nadaljevanju I. zvezne ro-
kometne lige, kar si vsi močno
želimo.
V primeru prvega izgreda
posameznikov (metanje pred-
metov na igrišče, nešportno
skandiranje, vdor na igrišče in
podobno) bo imelo za posledi-
co preklic pogojne kazni nei-
^anja 5 tekem na domačem
igrišču, s tem pa se bomo mo-
rali v Celju posloviti od I. zvez-
ne rokometne lige, kar pa ni
naš cilj, pa tudi ne vseh navija-
čev rokometa v Celju.
Po izreku kazni se je sestalo
na skupni seji predsedstvo in
izvršni odbor kluba ter v zvezi
s tem sklenil, da se kljub vsem
dogodkom nadaljuje tekmova-
nje v I. zvezni rokometni ligi,
da se vložijo utemeljene pritož-
be na izrečene kazni, da se v
nadaljevanju prvenstva pisme-
no opozori navijače kluba o na-
daljnem športnem sodelova-
nju ter da se na to temo organi-
zira tudi skupni razgovor o na-
daljnem medsebojnem sodelo-
vanju nas vseh.
Na koncu menimo, da ni
odveč, če za dobrobit celjskega
rokometa strnemo svoje vrste
in mu pomagamo zlesti na ze-
leno vejo. Trdno smo prepriča-
ni, da nam boste pri uresničitvi
tega cUja pomagali, kot je to
bila vaša navada že tudi doslej.
Za nadaljno športno sodelo-
vanje se vam vnaprej zahvalju-
jemo
Predsedstvo in izvršni odbor
RK Aero Celje
Rošer nalboiiši »tuji« teiimovaiec
Na 16. memorialu Iva Reye v Celju se je poleg domačih tekmo-
valcev Habjana (dve zmagi), Oštirja in Srečka ter Zvoneta Pli-
berška, ki so zmagali v svojih kategorijah, izkazal tudi mladi
tekmovalec Branko Rošer (zgoraj v borbi z IVnekušem iz Sloven-
ske Bistrice) iz Titovega Velenja, ki so ga proglasili za najbolj-
šega tekmovalca izven Celja. Prisotni so bUi tekmovalci osmih
slovenskih klubov, ekipno pa so zmagali domačini pred Velenj-
čani. Prireditev je lepo uspela ter je bUa dostojen spomin na
učitelja celjskih in slovensldh judoistov ing. Iva Reyo.
Foto: TONE TAVCAR
iViinerva še vedno pri vrliu
II. zvezna liga ženske: rokometašice Velenja so doma z 29:21
visoko premagale Trogir. Bašičeva je bila najboljša strelka, saj je
dala 10 golov. Na lestvici so Velenjčanke četrte s sedmimi
točkami, v prihodnjem kolu pa bodo gostovale v Splitu, ki je na
zadnjem mestu brez točk. Nova možnost za zmago Velenjčank
in njihov obstoj med najboljšimi v vrhu II. zvezne lige.
Medrepubliška liga moški: Šoštanj je doma s kar 37:25 pre-
magal Split, najboljša strelca pa sta bila Mahnič 9 in Potočnik 12
(3). Na lestvici je po 10. kolu brez dveh tekem Šoštanj na sed-
mem mestu, v prihodnjem kolu pa bo gostoval v Kozini proti
Jadranu, ki je trenutno na petem mestu.
Republiška moška liga: Minerva je v Žalcu premagala Us-
njarja 24:22 (Vogler 9 golov), na lestvici je tretja z dvema toč-
kama zaostanka za vodilnim Mokercom KIG, v prihodnjem kolu
pa bo gostovala pri Peku v Tržiču, ki je osmi.
Republiška ženska liga vzhod: Šmartno je doma premagalo
Radgono 26:17 (najboljša strelka Golič 11), Radeče Beltinko
18:17 (najboljša strelka Macele 7), medtem ko bo tekma med
vodUno Polano in mlado ekipo Velenja 20. novembra. Po 10
kolu je Šmartno na tretjem mestu, Radeče sedmem in mlada
ekipa Velenja brez odigrane tekme desetem.	TV
Tretje slavje
Icošarkaric I
Rogašice \
Košarkarice Rogaške so na-
stopile v 4. kolu v Splitu, kjer
so po ogorčeni borbi m večji
zbranosti kljub močnejši izku.
šenosti domačink premagale
ekipo Lavčevič 55:54. To je bi-
la že tretja njihova zmaga v n
zvezni ligi. Trener Rogaške Bo.!
ris Zrlnjski je povedal, da je
tokrat zmagalo srce igralk! Po
povratku iz SpUta nam je pred-
sednik kluba Milan Virant po-
vedal:
»Zmage smo izredno veseli,
saj smo po vodstvu domačink
ob koncu tekme zmogli toliko
moči, da smo vse skupaj spre-
menili v dragoceno zmago. Na
pot smo šli samo z osmimi
igralkami, kar je premalo. Ne-
katere so bile zadržane tudi za-
radi službe! V Splitu smo imeli
svoje navijače, predstavnike
vojaške mornariške šole, s ka-
terimi smo pobrateni. Po tek-
mi smo odšli v drugo dvorano
in bodrili košark^e ljubljan-
ske Olimpije proti Jugoplasti-
ki. Sploh je bU to dan sloven-
ske košarke v Splitu, saj smo
se v hotelu Park zbrali pred-
stavniki Olimpije in Slovana iz
Ljubljane ter mi iz Rogaške.«
Košarkarice Rogaške so ta-
ko kot novinke po 4. kolih na
odličnem tretjem mestu, v 5.
kolu pa bodo v soboto, 12. no-
vembra igrcde v Šmarju pri Jel-
šah proti ekipi Rade Končar iz
Slavonskega broda. Čeprav je
gostujoča ekipa bolj izkušena,
jo lahko domačinke uženejo.
Vendar je ob tem treba veliko
previdnosti, kajti spsinje na do-
sedanjih lovorikah se kaj hitro
lahko maščuje.
Košarkarice Rogaške bodo
imele v petek, 25. novembra,
tudi občni zbor v prostorih
Steklarne Boris Kidrič.
Deset zapovedi med Aero in Kolinsko Slovanom
Po vseh peripetijah je le prišlo do vsaj
tekstovnega dela sporazuma o bodočem,
konkretnejšem sodelovanju med dvema
vodilnima rokometnima centroma v Slo-
veniji, ki ju predstavljata RK Aero v Celju
in RK Kolinska Slovan v Ljubljani. Tekst
SPORAZUMA O SODELOVANJU objav-
ljeno v celoti!
V medsebojnih odnosih in odnosih z dru-
gimi dmštvi v Sloveniji ter v dmgih republi-
kah in pokrajinah bosta obe društvi sodelo-
vali upoštevaje načela športne etike in mo-
rale, spoštovanje medsebojnega dela in re-
zultatov dela in sporazumevanje.
Obe društvi si bosta prizadevali, da osta-
neta v Sloveniji vsaj dva rokometna centra:
v Celju in Ljubljani. Ne glede na trenutne
tekmovalne razultate bosta obe dmštvi de-
lovali tako, da bosta iz Slovenije v prvi zvez-
ni rokometni ligi stalno tekmovali dve roko-
metni selekciji!
Obe društvi bosta aktivno sodelovali v de-
lu organov RZS in RZJ. Pri tem se bosta o
posameznih vprašanjih, ki jih bodo obrav-
navali ti organi, dogovarjali za skupen na-
stop in usklajevali stališča.
Obe društvi si bosta prizadevali pri vzgoji
lastnih igralcev. Ob koncu vsake tekmoval-
ne sezone, po potrebi pa tudi med njo, se
bosta o prestopu igralcev iz enega društva v
Srugo in iz dru^h društev iz Slovenije, po-
sebej dogovorili. Pri tem bosta upoštevali
potrebe obeh tekmujočih ekip v zvezi z
manjkajočimi igralci za posamezna mesta v
ekipi ter želje igralcev v prestopu.
Obe društvi se obvezujeta, da ne bosta
delali ovir igralcem iz Slovenije, ki iz njunih
članskih selekcij prestopajo nazaj v društva,
kjer so prvič igrali za članske selekcije.
V m^sebojnih srečanjih bodo organi
obeh društev zagotovili korektno obnašanje
igralcev in vodstev ekip. Vplivali bodo na
gledalce,, da bo navijanje kulturno in v
športnih mejah.
Pri organizaciji mesebojnih srečanj bodo
organi obeh dmštev skrbeli, da preprečijo
vse možne incidente med igralci oziroma
gledeilci.
Organi in člani obeh društev si bodo priza-
devali, da bodo sredstva javnega obveščanja
o delu obeh društev in reševanju medseboj-
nih soorov obveščali javnost resnično, brez '
napihovanja spornih dogodkov in podti-
kanj.
Obe društvi se obvezujeta sodelovati na
ekonomsko-propagandnem področju in si
tako pomagati pri pridobitvi materialnih
sredstev za njuno dejavnost. O konkretnih
oblikah sodelovanja se bodo tekoče dogo-
v^aU izvršilna odbora obeh društev in nju-
ni organi ter gospodarska komisija Zveze
športnih dmštev Slovan.
V	vsaki tekmovalni sezoni bosta obe druš-
tvi organizirali več tekem vseh selekcij, ki
tekmujejo za društvi. Strokovni vodstvi
obeh društev se do 30. 8. vsako leto dogovo-
rita o številu tekem, tekmujočih selekcijah
in izvedbi tekmovanja za naslednjo tekrno-
valno sezono.
Za uresničevanje tega sporazuma in reše-
vanje morebitnih spornih vprašanj obe
društvi ustanovita skupen koordinacijski
odbor.
Vsako dmštvo imenuje v odbor tri člane.
Ob začetku vsake tekmovalne sezone od-
bor izvoli predsednika, ki mora biti vsakič
izvoljen izmed predstavnikov drugega druš-
tva.
V	tekmovalni sezoni 1983/84 predseduje
odboru predstavnik Zelezničarskega roko-
metnega kluba AERO - CELJE.
Ta dogovor stopi v veljavo z dnem, ko ga
podpišeta pooblaščena predstavnika obeh
društev in ostane v veljavi ne glede v kate-
rem rangu tekmovanja tekmujeta članski
selekciji obeh rokometnih društev.
Republiška liga: dve zma^ in en poraz, to je izkupiček
treh ekip s celjskega območja vil. kolu. Zanimivo je, da
so se vse tri tekme končale z enakim rezultatom - 2:1!
Celjski Kladivar je izgubil v Kranju proti Triglavu (edini
gol ?a ICladivar je dal Triglavčan), Šmartno je dobilo po-
membno srečanje v Izoli z goloma Podvratnika in Bajca,
najbolj razveseljiv pa je rezultat Velenjčanov, ki so v Mari-
boru z goloma Celiča in Boškoviča premagali Železničarja.
S tem so obdržali korak z vodečim Mariborom za osvojitev
naslova jesenskega dela prvenstva. Kdo bo močnejši? Ma-
ribor ali Rudar iz TV?
Pari 12. kola: Mura - RUDAR (TV), ŠMARTNO - Vozila
in Pekre - ELKROJ (Mozirje).
Vzhodna republiška liga: Dravinja po drugem zapore-
dnem porazu izgublja stik s vrhom. Doma je izgubila z zdaj
vodečimi Brežicami, da bi že v tem kolu doživela nov
poraz in sicer v Mozirju proti Elkroju 2:1. S tem je tudi
izgubila vse možnosti za osvojitev vsaj naslova je,senskega
prvaka pa čeprav je na to vse najbolje kazalo. Steklar iz
Rogaške je razbijal svoje »steklo« v obliki nogometne žoge
v Ravnah na Koroškem, kjer je iztržil zanimivo in drago-
ceno točko proti Fužinarju. Lestvica: 4. Dravinja 13 točk, 8.
Steklar 8 in 10. Elkroj 8 točk. V ligi nastopa dvanajst ekip.
11. kolo: STEKLAR - Nafta, DRAVINJA - Fužinar in
Pekre - ELKROJ.	TV
SmučarsId sejem v
Preboldu
Zdaj že 5. smučarski sejem nove in
predvsem rabljene smučarske opre-
me bodo pripravili (namesto od 18. do
20. novembra) V petek, soboto in ne-
deljo od 11. do 13. novembra.
Sejem bo v prostorih osnovne šole
v Preboldu, s predvajanjem športnih
filmov in predavanji za smučarske
učitelje in smučarje (aktivne).
Sejem bo odprt v petek od 16. do 18.
ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 18.
ure.	TV
Prvi točM hokejistov
Cinkarne
v Subotici sta se v 6. kolu zvez-
ne hokejske lige srečali trenutno
na lestvici najslabši ekipi, doma-
či Spartak in gostujoča Cinkar-
na, oba še brez točk. Kdo bo prvi«
ničlo spremenil v dvojko? To je
uspelo Celjanom, ki so zmagali
10:2 (1:0,7:0,2:2), strelci pa so bili
Prusnik 3, Felc in Tepša po 2 in
Marčec, Vrstovšek ter Perčič po
enega.	TV
Ubeia doživela drugi
poraz
Košarkarii Libele so v 5. kolu I.
B zvezne lige doživeli drugi po-
raz in sicer v Tuzli proti Slobodi
Dita 111:96. Medtem, ko so bili v
prvem polčasu enakovredni do-
mačinom, pa so jih ti v dmgem
polčasu z okrepljenim ritmom
»uničili« in prehiteli v borbi za
dragoceno zmago. Koše za Libe-
lo so dosegli: Govc 6, Gole 19,
Prodan 4, Ulaga 2, Tovornik 40,
Aničič 2, Mirt 8, Kahvedžič 15.
Kljub porazu so košarkarii Li-
bele še vedno na odličnem četr-
tem mestu s čestimi točkami, v
prihodnjem, 6. kolu pa bodo igra-
li doma proti Vojvodini iz Nove-
ga Sada, ki je na sedmem mestu.
Dve zmagi Cometa iz
Slovenskih Konjic
Republiška moška liga: košar-
karji Kovinarja iz Stor so v 2.
kolu gostovali v Ptuju in izgubili
75:70, Comet iz Slovenskih Ko-
njic pa je zmagal v Kranju proti
Triglavu 81:82. Na lestvici je s
tekmo manj Comet šesti. Kovi-
nar pa zadnji, dvanajsti. 3. kolo:
KOVINAR - Ježica (2) in Ca
MET - Kraški zidar (3).
Republiška ženska liga: v
prvem kolu je Metka doma viso-
ko 94:76 premgala Jesenice, Co-
met pa Maribor 67:52. 2. kolo: Po-
murje - METKA in Cimos - CO-
MET.
TV
ljubitelji konj se
dobijo v soboto,
12. novembra v prostorih Ko-
njeniškega kluba Merx Celje in
sicer ob 16. uri. Tam bodo začeli
48 umi tečaj, ki bo trajal dva me-
seca za vse tiste, ki bi se radi
udeležili in spoznali z delom s
konji ter športnim ali rekreativ-
nim jahanjem. Za to srečanje se
lahko prijavijo vsi, ki so starejši
od 14. let.
Marko Urankar po
naslov?
Marko Urankar in Branko Sa-
farič, oba člana Partizana Celje
mesto, sekcija dviganje uteži, bo-
sta nastopila na državnem mla-
dinskem prvenstvu v soboto, 12.
novembra v Beogradu. Branko
Safarič je novinec na tako po-
membnem tekmovanju, zato v
močni konkurenci od njega kaj
posebnega ne moremo pričako-
vati. Naš adut je mladi, 16 letni
Marko Urankar, ki je lani na po-
dobnem tekmovanju že osvojil
drugo mesto, letos pa računa ce-
lo na osvojitev naslova državne-
ga prvaka. Ob tem naj bi izboljšal
tudi celo vrsto republiških in dr-
žavnih rekordov, s tem pa potrdil
da dela v dobrih strokovnih ro-
kah očeta Jožeta Urankaria, na-
šega olimpijca iz Munchna leta
1972.
TV
Vodita Dramlje A in
Trabia
v občini Šentjur so odigrali
predzadnje kolo lige v malem no-
gometu. V A skupini vodijo
Dramlje A pred Aero Loka, Mag-
nunom. Veterani, Prijatelji, Pan-
terji, Ponikvo, Grobelnim, Pri-
možem in Jakobom. V B ligi je
na prvem mestu ekipa Tratne,
sledijo pa Cosmos, Stopče,
Vrbno, Interstil, Bukovje, Dram-
lje B, Blagovna, Slivnica in Mara-
tonik.
Tri zmage za 2alec
in ena za Griže
v Žalcu je bilo občinsko pr-
venstvo osnovnih šol v rokome-
tu. Najboljši so bili predstavniki
Žalca, ki so izmed štirih osvojili
tri prva mesta, eno pa Griže. Med
mlajšimi pionirji je zmagal Žalec
pred Grižami, Preboldom, Vran-
skim in Šempetrom, med mlajši-
mi pionirkami so slavile pred-
stavnice Griž pred Vranskim,
Žalcem in Prebodom, med sta-
rejšimi pionirkami so bile naj-
boljše Zalčanke, sledijo Petrov-
če, Prebold in Griže ter med sta-
rejšimi pionirji Zalčani pred Gri-
žami, Preboldom in Petrovčami.
Odlični ŽalCanI v
namiznem tenisu
v telovadnici stare osnovne šo-
le je bil turnir v 2. kolu B sloven-
ske Uge v namiznem tenisu. Na-
stopile so štiri ekipe, presenetili
pa so domačini, ki so premagali
trenutno vodeči Maribor 3:5 in
Ptuj 5:4, medtem ko so izgubili z
Lendavo 3:5. Po 2. kolu vodi Ma-
ribor s 6 točkami, na drugem me-
stu pa je Žalec s štirimi. Za ekipo
Žalca so doma nastopili Herič,
Diklič, Gajšek in veteran Podpe-
čan, ki je bil najboljši domači po-
sameznik.
GREGOR CULK
rlovember 1983
novi tednik - stran 17
» B. P. je sklenil, da bo
biskal domače. Njegova
elja ne bi bila nič nenava-
inega, če ne bi bil trenutno
f zaporu. Kljub temu je
Iclenil, da jo uresniči. Mi-
itniki pa so ga prestregli
e na poti, ko se je utrujen
atekel v klet neke trgovi-
le, kjer je hotel prespati.
I Neznanec se je odločil,
la si bo služil priboljšek s
jeko in prodajanjem kosta-
ija. Ker pa ni imel pri roki
proizvajalnih sredstev, pa
;udi denarja ne, si je peč za
peko za nedoločen čas spo-
sodil kar pri J. M., ki se je s
tem ukvarjal že prej. Seve-
da pa je to storil tako, da
J, M. ni ničesar vedel. Sele
zjutraj je opazil, da je okra-
den. Zmanjkalo pa mu je
tudi 40 kilogramov kosta-
nja. Očitno neznani lopov
tudi pridnih rok nima...
•	F. G. menda navdušeno
navija za Olimpijo, zato se
je zadnjič pošteno razjezil,
ko je na dvorišču našel svoj
avtomobil počečkan z napi-
si Hajduk, Zvijezda, Bina-
rno. Kar takoj je hotel pac-
karijo izmiti s pločevine, a
neznanci, ki so mu jo tako
zagodili, so dobro opravili
svoje delo. Ker F. nikakor
ni mogel očistiti vozila, je
zadevo prijavil miličnikom
in ti so ugotovili, da so mu
strastni privrženci omenje-
nih nogometnih klubov po-
vzročili za star milijon
škode.
•	Ko je K. K. sedel v svoj
avtomobil, ki ga je imel
parkiranega na Ljubečni in
se hotel odpeljati, se vozilo
ni hotelo premakniti. Nič.
čudnega, kajti neznanci so
mu ukradili vsa štiri ko-
lesa.
•	lAidi pretekli teden so
imeli miličniki zasedena
svoja »prenočišča« za pre-
več vnete pivce. S. A.,
Z. G., T. P. in F. K. so se
stepli v Pigalu. A. N. si je
dal duška z razgrajanjem
po Merxu itd. itd.
•	P. K. je reden gost sod-
nika za prekrške. Tako se je
že navadil na ta stalna sre-
čanja, da brez njih sploh ne
more več. Tokrat se je pre-
tepal na Pigalu in si spet
prislužil vstopnico za obisk
starega znanca sodnika.
N. K.
Obtoženec zanika krivdo
Martin Pavllč, 47, Iz Kranla zanika, da bi novembra lani na
Teharlu na grozovit način ubil svojega očeta Alojza Pavllča
»z atom"sva se dobro ra-
zumela, večkrat sem ga obi-
skal, v oporoki mi je zapisal
hišo. Zakaj bi mu torej sto-
ril kaj žalega?«
Tako je med drugim pove-
dal Martin Pavlič, 47, priu-
čen soboslikar iz Kranja, ki
se pred velikim senatom
Temeljnega sodišča v Celju
zagovarja, da je 9. novem-
bra lani okrog 14. ure na do-
mu svojega očeta Alojza Pa-
vliča v Slancah, Teharje, na
grozovit način tega ubil s
sekiro, zatem z benzinom
poiskušal zažgati hišo, ki pa
so jo gasilci kmalu pogasili.
Meid vožnjo z osebnim avto-
mobilom iz Teharja proti
Celju, pa naj bi iz malomar-
nosti povzročil tudi hudo
prometno nesrečo, v kateri
se je zaletel v avtomobil, ki
ga je pravilno vozil naspro-
ti Marjan Došler, 30 iz Pro-
žinske vasi pri Štorah in je
po trčenju podlegel.
Obtoženec je dogodke uso-
dnega dne opisal takole: »Na
Teharje sem prišel zjutraj in
potem sem tam ves dopol-
dan popravljal osebni avto.
Bila sva sama z očetom. Ko
sem blizu 15. ure šel v hišo,
sem zavohal smrad po benzi-
nu. Skozi odprta vrata na
podstrešju sem zagledal po-
sode, v katerih je bil benzin,
zraven pa je gorelo pet sveč.
Pogasil sem ogenj in jezen
odšel k atu v kuhinjo, saj
sem vedel, da je le on lahko
poskušal zažgati, saj sva bila
sama v hiši.
Ko sem prišel v kuhinjo, je
imel ata v roki pištolo, sku-
šal se je ubiti in je govoril, da
bo vsega konec. Zagrabil
sem za pištolo, oče pa je
ustrelil in me zadel v roko..
Krogla je še danes notri. Za-
radi vsega sem popolnoma
ponorel in odrinil očeta, da
je padel na tla, potem pa sem
ga z nogo večkrat udaril. Ves
zmeden sem šel na pokopah-
šče, na grob matere. Ker sem
ugotovil, da nimam denarni-
ce, sem se vrnil v očetovo
hišo ponjo. Takrat očeta ni-
sem videl. Peljal sem se v
Store, kupit pisma in kehiič-
ni svinčnik, od tam pa proti
Celju, da bi si v lekarni kupil
povoj za rane. Pri očetovi hi-
ši se nisem ustavil, kaj je bilo
potem ne vem, saj sem se
zbudil v bolnišnici.«
Ko je med obravnavo - za-
čela se je v ponedeljek in naj
bi bila predvidoma končana
v štirih dneh - Martin Pavlič
pojasnjeval posamezne do-
godke, je tudi povedal, da se-
daj ugotavlja, kako je takrat
ravn^ napak, saj bi moral
očetu pomagati, ne pa ga pu-
stiti samega.
Z drugega dne sojenja naj
omenimo zaslišanje izveden-
ca medicinske stroke, ki je
med drugim povedal, da ni
mogoče, da bi poškodbe, ki
jih je našel na truplu Alojza
Pavliča, lahko izhajale le od
udarcev z nogo, zagotovo je
šlo tudi najmanj za en uda-
rec, zadan z večjo silo in za
oster predmet z večjo težo,
kar bi lahko bila sekira. Ob-
toženec sicer trdi, da je šel
po sekiro šele takrat, ko je
oče že ležal na tleh, da je ho-
tel z njo odpreti ene izmed
vrat na podstrešju, da pa ne
ve, kje je sekiro pustil. Glede
pištole pa je izvedenec jasno
povedal, da z njo obtožene-
mu ni bilo ničesar prestrelje-
nega in tudi krogle ni v nje-
govi roki. To so nedvoumno
pokazali rentgenski posnet-
ki. Možno pa bi bilo, da je
krogla le oplazila obtoženče-
vo roko. Martin Pavlič, vzne-
mirjen zaradi razlage sodne-
ga izvedenca je temu na
obravnavi dejal: »Pojdite v
šolo še malo študirat!«
Romi iz Celja oškodavall
občane za več kot staro
milijardo?
Na celjskem temeljnem sodišču teče preiskava zo-
per skupino Romov, ki naj bi od leta 1980 zagrešila
na Slovenskem vrsto kaznivih dejanj in oškodovala
občane za več kot milijardo starih dinarjev. Ro„ii so
odnašali predvsem denar in zlatnino. V preiskavi so
Ruža Nikolič, 22, Djurica Šerkezi, 27, Zdravko Kuz-
necov in dva mladoletnika. Vsi so bili stalno prijav-
ljeni v Pečovniku pri Celju.
Kot je pokazala dosedanja preiskava, je skupina de-
lovala tako, da je Nikohčeva z mladoletnico z raznimi
izgovori prihajda v stanovanja. Izbirah so predvsem
hiše in stanovanja starejših ljudi. Ce ni bilo nikogar
doma, je v stanovanja vlamljal mladoletnik. Plen so
odnašali predvsem iz spalnic. Marsikje sploh vedeli
niso, da jim je kaj zmanjkalo, mnogi pa tudi niso
prijavili, da jim je kaj izginilo.
Romi so očitno na veliko zapravljah denar, saj so se
velikokrat s taksijem peljeh v Avstrijo ali ZRN in celo
do Niša. Po Sloveniji pa jih je večkrat z osebnim avtom
BMW vozil Djurica Serkezi. Kriminalistom je skupina
napravila veliko težav, zlasti zaradi tega, ker so
uspešno skrivali vzeti denar in blago in poskrbeli, da je
plen s pomočjo prijateljev in znancev hitro potoval v
druge kraje.
Po dosedanjih podatkih so Romi na Ljubljanskem
področju obiskali nad 50 stanovanj, na Mariborskem
nad 45, na Celjskem 40, več pa tudi na področju Mur-
ske Sobote, Kopra in Nove Gorice. Obširna preiskava
bo predvidoma končana do konca leta.
Družbena samozaščita (še vedno) šepa
devetih mesecih letošnjega leta Je bilo na Celjskem najbolj ogroženo družbeno
premoženje
»Čeprav bi lahko celoviti podobi
stanja na celjskem območju rekli, da
je zadovoljivo, pa ne smemo biti za-
dovoljni. Očitno je, da smo v vseh
okoljih še premalo storili za boljšo
družbeno samozaščito in da ^ prav
zaradi tega omogočeno kaznivo po-
četje nepridipravom razne vrste.«
Tako je dejal Janez Pavel, načelnik
UNZ Celje, ko je govoril novinarjem
o devetmesečnih podatkih.
Iz podatkov izhaja, da so zabeležili
4751 kaznivih dejanj ali 250 več kot
lani. V porastu je gospodairski krimi-
nal, raste število kaznivih dejanj mla-
doletnikov. Na področju javnega reda
in miru je opaziti manjši upad, pro-
metnih nesreč je manj za 15 odstotkov,
mrtvih pa je bilo za četrtino manj kot
lani.
O pomanjkljivem samozaščitnem
ravnanju jasno govorijo primeri, ko
oškodovanci ne vedo, kakšne barve je
bilo njihovo kolo, ki so ga pogrešali,
celo številke motornega vozila, ki jim
je bilo odvzeto, ne vedo. Posebno sla-
bo varujejo premoženje na gradbiščih.
Zadnji pregled avtobusov na nekate-
rih najbolj obremenjenih celjskih pro-
gah pa je pokazal, da so vozila prena-
polnjena, saj so v nekaterih našli milič-
niki tudi 110 do 120 potnikov.
Iz podatkov izhaja, da je najmočneje
ogroženo družbeno premoženje. V de-
vetih mesecih znaša škoda zaradi kaz-
nivih dejanj nad 118 milijonov, v veliki
večini na škodo družbe. Skupna škoda
je sicer skoraj dvakrat večja kot lani,
za dvakrat pa je porasel tudi gospodar-
ski kriminal.
Izboljšanje na področju javnega re-
da in miru pripisujejo med drugim do-
slednejšemu ukrepainju zoper gostin-
ce, ki točijo pijačo vinjenim. Ugotav-
ljajo namreč, da je prav pijača vse pre-
večkrat vzrok za številne prekrške. La-
ni so prijavili 51 gostincev, letos pa že
120. Pri mladoletnem prestopništvu
zlasti vzbuja skrb, da je med storilci
vse več otrok in vse več mladih, ki
nimajo dela. Pri podatkih o prometni
varnosti pa na UNZ opozarjajo, da nas
ne smejo zapeljati, saj je bistveno
manjši tudi promet, gledano skozi šte-
vilo prevoženih kilometrov, pa je šte-
vilo nesreč pravzaprav poraslo.
Razloge za porast gibanja kriminali-
tete je treba po oceni delavcev UNZ in
temeljnega javnega tožilstva ter te-
meljnega sodišča v Celju, razen v pre-
šibki družbeni samozaščiti, iskati še v
padcu življenjskega standarda, v raz-
nih ukrepih zvezne administracije in
pomanjkanju določenega blaga na tr-
žišču. Na sodišču tudi ugotavljajo, da
se med storilci znova pojavljajo tisti, ki
so bili pred sodniki že pred 10 ali več
leti.
18. stran - novi tednik
10. november ifiih
HOROSKOP
•	OVEN	21.3.-20.4.
s svojimi pripombami boste izzvali samo nepotrebne komentarje v
službi. Zaenkrat boste morali biti zadovoljni le s plačo. V osebnem
življenju se boste zapletli v odnose, katerih si niste želeli. Sami ste
krivi za hladnost partnerja.
•	BIK	21.4.-20.5.
v sporu med sodelavci ne potegnite na nobeno stran, ker ste premalo
poučeni o ozadju. Ne pozabite, da gre, večini le za osebne interese.
Ne zapravljajte! Z vašo trmo bodo pridobili drugi, vi pa doživeli
neuspeh.
•	DVOJČKA	21.5.-21.6.
Nevšečnosti bodo zmanjšale vaš delovni zagon. Poskusite si neko-
liko odpočiti. Pokazala se bo priložnost za dodatni zaslužek. Utrdili
boste stike z osebo, ki vam je že dolgo simpatična. Vaše strasti vam
bodo kmalu načele zdravje.	,
•	RAK	22.6.-22.7.
Poskusite bolj izkoristiti delovni čas in kmalu boste dosegli zaže-
Ijene rezultate. Ne pomišljajte in povejte svoje mnenje tudi drugim.
Nenadno srečanje bo razjasnilo nekaj, kar vas'muči. Ne sumničite
partnerja, ampak zamižite na obe očesi.
•	LEV	23. 7.-23. 8.
Pri dosegi cilja bodite zelo odločni, nastopa neugodno obdobje, tako
da bi najmanjše popuščanje imelo negativne posledice. Denarno
stanje boste izboljšali. Presenečeni boste, kako neka nepoznana
oseba dobro pozna vaše življenje.
m DEVICA	24.8.-23.9.
čeprav ste upravičeno nezadovoljni, ne pokažite tega tistim, ki so
krivi za to. Izkoristite vse možnosti za boljši zaslužek. Vaša nepozor-
nost do znane osebe presega vse meje. Težki časi vas bodo zbližali s
partnerjem.
•	TEHTNICA	24. 9.-23.10.
Nagibate k temu, da se radi pridružite mnenju večine.' Poskusite
tokrat odpraviti to slabost in bodite samostojni. Borite se za lastne
interese, nekdo vas hoče oškodovati. Bodite bolj ljubeznivi s partner-
jem in dosegli boste vse, kar želite.
•	ŠKORPIJON	24.10.-22.11.
Vaša pretirana samozavest se vam bo maščevala. Niste dorasli prav
vsaki nalogi. Imejte več razumevanja za druge. Denarno stanje bo
boljše. Vaša naklonjenost družini vas bo prisilila, da boste ravnali
proti svojemu prepričanju.
•	STRELEC	23.11 .-21.12.
v trenutnem stanju bodite bolj iskreni, vaš molk, bi lahko sodelavci
razumeli kot neiskrenost. Denarno stanje bo slabo še naprej. Vesel
dogodek v družini bo pomagal, da boste za kratek čas pozabili na
nevšečnosti, ki se kopičijo. Držite dieto.
•	KOZOROG	22.12.-20.1.
Kljub močnemu prizadevanju se boste zamerili sodelavcu, s katerim
se ne strinjate. Denarne težave vas bodo prisilile, da boste poiskali
dodatni zaslužek. Ne mešajte se v prepire znancev, čeprav dobrona-
merno. Ohlajeni odnosi doma. Obiščite zdravnika.
•	VODNAR	21.1.-19.2.
Nobenega odnosa do dela nimate, zato bodite bolj vestni vsaj v
službi. Vse kar pd^njate, nekdo budno opazuje in komaj čaka na
maščevanje. Denarno stanje bo dobro. Za nekaj boste morali odgo-
varjati, čeprav niste krivi vi.
•	RIBI	20.2.-20.3.
Zeio velik smisel za pretvarjanje imate, zato boste iz prepira v službi,
odšli kot zmagovalec. Kar boste dosegli, budno čuvajte, ker vam
želijo vzeti. Ne pozabite ha obljube. V odnosu do partnerja prihajate
v podrejen položaj.
rlovember 1983
novi tednik - stran 19
^KT O NENAPADANJU
Slišali smo, da sta ljubljanski Slovan in celjski
iro sklenila »pakt« o nenapadalnosti.
Samo, da ne bo to pomenilo, da celjski rokome-
;i zdaj na nobeni tekmi ne bi več pokazali nobene
padal nosti.
SLOVENSKI NOGOMET
Zdaj, ko gre edinemu sloven-
skemu prvoligaškemu klubu sla-
bo, smo slišali, da je Olimpija
vendar naš slovenski nacionalni
klub in da mu moramo vsi poma-
gati. In kot pravijo v upravi, bi
bila že veliko vredna pomoč v
obliki polnega stadiona navija-
čev.
Bodeči Tednik zato predlaga:
ob bogato razvejanem delegat-
skem sistemu ustanovimo še de-
legacije za obisk nogometnih te-
kem v Ljubljani. Glede na to, da
imamo z raznimi razrezi že boga-
te izkušnje, tudi s sestavo te na-
vijaške delegacije ne bi bilo te-
žav.
POSKUSNO
Nova mlekarna v Pirešici bo začela kmalu
poskusno delati.
V bližini pa poskušajo začeti graditi novo
farmo prašičev.
IONSKA VALUTA
Iz Zahodne Nemčije je prišla zanimiva vest. Od-
;rili so ponarejevalce ameriških dolarjev, njihove
jomače valute mark in - in naših bonov za bencin.
Pa da ni kdo zda]^ ko pri nas vsi bolj mislimo na te
one kot pa na dinarje, kdo zunaj pomislil, da
namo novo valuto.
PRAKTIČNO
-	Oči, če bi bil jaz zdaj velik, bi pa delal pri rent-
a-car službi.
-	Ja, kako pa ti to pride na misel?!
-	Ja, saj veš, kako se jeziš, ker nimaš dovolj
bonov za bencin. Oni se pa lahko s tistimi avtomo-
bili vozijo, kolikor hočejo in kamor hočejo!
Novo leto se že bliža. .
O kakšnih novih paketih pa na srečo še nič novega!
STARO ZA NOVO
Do nedavna smo samo pri avtomobilih poznali
tako imenovano prodajo staro za novo.
Zdaj se lahko pri Trimu samo prepričamo, da je
možna taka prodaja tudi pri smučarski opremi.
Nekateri pa vseeno pravijo, da vse to ni nič no-
vega. Da so taki primeri ponekod v uporabi že nekaj
časa - da mnogi naši ljudje že dalj časa tako delajo
s svojim - prepričanjem.
Na hitro ga ziiajo zamenjati: staro za novo.
Razlika je morda le v tem, da jih večina staro še
vseeno zadrži.
Za vsak primer!
IZ preteklosti rudnika rjavega premoga Store
Vzrok, da je bilo zgodovini tehničnega in gospodarskega razvoja v preteklosti posve-
ieno vse premalo pozornosti leži predvsem v dejstvu, da je bila industrija v slovenskih
^ajih večinoma v rokah tujcev, predvsem vladajočih Nemcev, ki so brezobzirno izkori-
iiali naša naravna bogastva, izžemali socialno šibkega slovenskega delavca in si priza-
ievali germanizirati slovenski narod.
Tako so šle v pozabo mnoge slike in prikazi takratnega gospodarskega in socialnega
Uvljenja, ki bi nam bile danes verne priče težkega življenja in hudih socialnih borb
Ušega človeka za vsakdanji kruh.
Tako tudi ni čudno, da obstoja le malo pričevanj o življenju in delu ter usodah ljudi, ki
o daljši ali krajši čas kopali in spravljali na dan rjavi premog iz rovov nad Štorami, v
asu od leta 1845 do leta 1926, ko je bil rudnik dokončno opuščen zaradi vdora vode.
Eksploatacija premoga je bila v rokah zasebnikov oziroma delniških družb, t. imeno-
vanih »družb na kukse«. Posest kuksov (beseda kuks je češkega izvora, prihaja od kukus,
lar pomeni rudniški delež) je namreč dajala pred delnicami določene prednosti glede
iavčnih olajšav.
Gospodarske krize in brezposelnost so naše ljudi gnale v tujino, kjer so garali v
•elgijskih, nizozemskih in nemških rudnikih, odhajali pa so tudi v Ameriko. Usoda je
lila še dvakrat huda, saj so bili tako odtrgani še od svojih družin. Lastniki rudnikov pa
tt v »črnem zlatu« videli le vir za svoje bogatenje, za socialne razmere delavcev pa so se
t malo brigali, prav tako jim je bilo malo mar za varnost rudarjev, zato so bile tudi
^oste nesreče, ki niso terjale le invalidnosti, ampak tudi življenja, kot posledico pa
isirotelost družin.
Pričujoči prispevek, če-
prav kratek, naj bo obenem
^omno posvetilo vsem, ki
>0 v medlem soju karbidovk
" rovih nekdanjih storskih
Premogovnikov kopali pre-
"^og, ga spravljali do na-
''lembnih mest ali pa oprav-
ljali kakršnokoli drugo delo
jamah.
Danes je le še redka sled za
^ dejavnostjo: gozd in druga
l^egetacija sta prerasli povr-
šine, vhode v rove, vemo le
^ za mesta, kjer se je to na-
^jalo.
Sledeč geološki opredeli-
so premogovna slojišča
Storami vzhodno nada-
tevanje premogovnega oko-
^ Savinje ter nekako v sre-
tako imenovanega sred-
"^lega sloja Slovenije, ki se
'''ičenja v Tuhinjski dolini
Kamniku ter se razteza
^foti vzhodu čez Motnik, Za-
^ovco, Liboje, Pečovnik
^ Store, nato pa vodi v sme-
J proti Rogaški Slatini. Te-
^Ijno gorovje te kadunje se
^toji iz apnenca triadne do-
ki je pokrito s konglome-
na teh je ležišče apnene
gline, na tem pa leži sloj rja-
vega premoga v debelini 1
do 5 m. Premog ima do 6000
kalorij. Nad premogom je
plast ilovnatega laporja v de-
belini 100 do 500 m, na tem
pa litvanski apnenci. V tria-
snem apnencu so ppgosto z
vodo napolnjene votline (ka-
veme), ki ogrozijo obratova-
nje, če se jih odpre. Zato je
tudi v Storskem rudniškem
polju, kjer je večkrat vdrla
voda, leta 1926 prenehalo
obratovanje dokončno.
Podjetje v Storah je nasta-
lo kot rudarsko podjetje in
viri navajajo kot ustanovite-
lja Ignacija Novaka, ki je bil
tudi lastnik Spodnjega La-
novža, steklarne v Rakovcu
nad Vitanjem, Jelšingrada in
izvira kisle vode v Kostrivni-
ci. Podjetje je ustanovil kot
Rudnik rjavega premoga,
pozneje se je pridružila žele-
zarna. Jamske mere si je Ig-
nacij Novak pridobil na pod-
lagi patenta z dne 21. julija
1819 in na podlagi fevdnih
pisem. Odprli so več rovov,
tako rov sv. Boltežarja, rov.
sv. Frančiška, rov. nadvojvo-
de Ivana, sv. Viljema, sv.
Rajmunda in drugih. Posa-
mezen rov je zaobsegal po 1
jamsko mero, poimenovali
pa so jih po svetnikih ali po«)
posvetnih mogočnikih, vča-
sih tudi po imenih družin-
skih članov. Zavetnica ru-
darjev je bila sv. Barbara in
na ta koledarski dan so bile
prirejene cerkvene sloves-
nosti s procesijo.
Površina tako imenovane
montanske posesti je znašala
36 ha.
V Železarni so že zelo zgo-
daj uporabljali kot energet-
ski vir mineralni premog iz
lastnih premog^ovnikov. Le-
ta 1857 so na Štajerskem le
še tri druge železarne upo-
rabljale tudi premog, t. j. na-
vi in črni, ne pa tudi li^ta.
2e ustanovitelj podjetja, za
njim pa tudi Paiol v. Putzer,
sta bila obenem tudi lastnika
premogovnikov v bližnji
okohci.
Premogovniki Paula Put-
zerja so ležah v Govcah, Pe-
čovju in v Breznem.V letih
1863 so dajali ti premogovni-
ki 112.915 metrskih stotov, v
letu 1865 pa že 279.875 m.
stotov (ca. 28.000 ton). Vsega
premoga niso porabili v Sto-
rah, večje količine so ga pro-
dajali. Transportirali so pre-
mog do postajališča ob južni
železnici s pomočjo vprežne
živine, transport je bil dokaj
težaven. Zato se je direkcija
podjetja že leta 1^6 ukvarja-
la z misUjo, da bi dala zgradi-
ti ozkotimico od premogov-
nika v Govcah do postajali-
šča v Laškem. Načrt ni pred-
videval transporta s pomoč-
jo lokomotive, temveč z
vprežno silo, pa tudi z izkori-
ščanjem nagiba ali strmine.
Lastniki zemljišč so se upira-
li in niso bili pri volji, da bi
dali svoja zemljišča za grad-
njo, pa tudi oblasti so bile
mnenja, da ta gradnja ni v
splošnem interesu. Kljub te-
mu, da se je takratna štorska
direkcija pritožila, je prete-
klo še nekaj let, preden so
načrt uresničili. Direkcija ru-
dnika in železarne je namreč
leta 1861 zadevo znova pog-
nala v tek in tokrat je Ola-aj-
no glavarstvo v Celju načrt
ne le odobrilo, temveč grad-
njo celo nadvse priporočilo.
Zemljiškim oosestnikom, ki
so se še upirali, je bilo zapre-
teno z razlastitvijo, pa so po-
pustili in 28. av^sta 1861 je
bila dana privolitev za grad-
njo proge od premogovnika
v Govcah oziroma Breznem
do postajališča v Rimskih
Toplicah.
Po razpadu Avstro-Ogr-
ske, po prvi svetovni vojni,
je montanska posest obstaja-
la iz 4 dvojnih jamskih mer,
lastništvo rudnika pa je pri-
padalo od leta 1921 do 1946
Rudarski in plavžarski
združbi Store, nakar je last-
ništvo prešlo v splošno ljud-
sko premoženje DFRJ.
Za razdobje od leta 1921 do
1925 imamo na razpolago ne-
kaj podatkov o številu zapo-
slenih in količini izkopanega
premoga.
V	Pečovju je rudnik trikrat
zalila voda in je trikrat stal:
od leta 1889 do 1897, od leta
1913 do 1917 in končno od
leta 1926 dalje povsem in do-
končno.
Leta 1921 je Rudarsko gla-
varstvo v Ljubljani podelilo
združbi rudno polje Nove
Store v katastrski občini
Kresnike z rjavim premo-
gom visoke kalorične vre-
dnosti (6000 kal.) čigar ugo-
tovljene rezerve so znašale
okrog 100.000 ton, premo-
govno ležišče je bilo odprto s
135 m globokim jaškom in
mnog^ rovi in vpadniki
Zaradi vdora vode so bile le-
ta 1925 vse zunanje naprave
demontirane.
V	razdobju od 1. 1878 do
1926 se je v tedanjem rudni-
ku in železarni zaposlilo (in
je iz različnih vzrokov tudi
zapustilo delo) 5070 delav-
cev. Od tega jih je bilo 1770
samo iz različnih delovišč v
premogovnikih: kopači,
izvažalci iz jaškov, rudniški
delavci. Podatki kažejo na
izredno fluktuacijo, saj je
pretežna večina na teh delo-
viščih delala manj kot eno
leto, le redki delavci so osta-
jah od dveh do štirih let. Ru-
dniški nadzornik Loibner
Aleksander in nadzornik
Huszka ter kopač Valentin
Vemovšek so bili zaposleni
več let. Delovni pogoji v pre-
mogovnikih so bih zelo neu-
godni, saj so bile tu tako ime-
novane mokre jame, kar je
dovolj zgovorno. Samo v ča-
su od leta 1900 do 1905 se je
zaposlilo in je zopet zapusti-
lo delo 520 delavcev, med-
tem ko je večja ustaljenost
nastopila z letom 1918. od te-
ga leta pa do leta 1925 ugoto-
vimo v enakem sorazmerju
le 196 delavcev, čeprav je
razdobje daljše, namreč 8 let
in je bilo povprečno v tem
času zaposleriih 40 delavcev.
Naj poimensko navedem
nekaj delavcev iz različnih
obdobij, ki so bili v premo-
govnikih zaposleni, tako da
bodo morda nekateri bralci
našli med njimi sami sebe ali
pa svojce.
Leta 1878:
Oset Anton, Okom Ivan,
Mraz Ivan, Centrih Matija,
Gajšek Ivan, Kamer Martin,
Koprive Ivan, Kolar Matija,
Planko' Franc, Jelovšek
Ivan, Perše Franc, Kozolc
Mihael, Korošec Ludvik, Je-
senšek Anton. Kamenik An-
ton, Jevšinek Martin, Novak
Anton, Pilko Rok, Vovk Mi-
hael, Plahuta Jakob, Brečko
Martin, Blatnik Miha, Peček
Anton, Gradišnik Anton,
Košak Gregor, Recko Ivan,
Stor Miha, Planko Franc,
nadzornik rudnika je bil An-
dras Huszka, po rodu Mad-
žar.
(Nadaljevanje in konec pri-
hodnjič)
20. stran - novi tednik
10. november ifiih
Široko in udobno
Jesensko zimska moda bo
trezna, umirjena, malo pu-
ščobna in zelo elegantna.
Modeli sešiti po novem mo-
dnem stilu z^tevajo večje
količine blaga. Samo večerni
modeli so skrojeni iz manj-
ših količin blaga s »Seduc-
tion« (zapeljevanje) težnjo
po vzoru hollywoodskih
filmskih zvezd iz obdobja
šestdesetih let.
Novi modeli so torej pred-
vsem široki in dostikrat ovi-
jajoči. Včasih je trda in širo-
ka linija omiljena s širokim
mehkim pasom.
Široko in udobno je geslo
letošnje mode. Prav takšen
je komplet jakne in krila, ki
ga predstavljam danes. Ja-
kna ima poudarjena ramena,
široke - na^jihnjene srajčne
rokave in je stisnjena na zad-
njem delu s pasom, ki je pri-
šit ob straneh jakne.
Vsi robovi so prešiti z
okrasnimi šivi. Poleg je širo-
ko krilo, stisnjeno s širokim
pasom.
pripravila
Duška Sorn
Nove možnosti
mineralnih vod
Vsled čedalje pogostejših
ekoloških katastrof, one-
snaženja pitnih in rečnih
vod, ozračja in celo prehra-
ne se v svetu in pri nas po-
javlja mnogo nerešenih
vpraš^. Eno važnejših je
ohranjanje čistosti pitne
vode, za katero vemo, kako
umetno jo moramo vzdrže-
vati še užitno. Sonce, čista
voda in čist zrak so trije
osnovni pogoji življenja in
zdravja.
In vsi trije so ogroženi. I-«-
talski promet, industrija, ku-
rišča nam jemljejo sončne
žarke, isti povzročitelji tudi
čist zrak. Odplake, gnojila,
splošna nepazljivost pa vo-
do. Nekaj možnosti zdravih
pitnih vod nam dopušča na-
rava sama s svojimi, do sedaj
neokuženimi mineralnimi
vrelci. Gre za del naše pre-
hrane, našega vsakdana.
Vsled razhčnih vsebnosti do-
ločenih mineralnih sestavin
v teh vodah, takozv. mikro in
oligoelementov in zaradi ra-
zličnih zakonodaj o vodah ši-
rom po Evropi so se proizva-
jalci mineralnih vod združih
in skušali reševati problema-
tiko v okviru Evropskega
združenja proizvajalcev mi-
neralnih vod in tudi v okviru
EGS. Distribucija in upora-
ba mineralnih vod gre preko
državnih mej in zapleti so
kaj hitro možni. Letos je to
združenje GESEM-UNE-
SEM imelo svoj Evropski
znanstveni kolokvij pri nas v
Beogradu v zadnjih dneh ok-
tobra. Okrogla miza je v Cen-
tru Sava združila okoli 50
znanstvenikov, strokovnja-
kov in proizvajalcev iz ši-
rnih evropskih držav, ki so
pod pokroviteljstvom tega
organa dva dni v ciklusu pre-
davanj in bogatih razprav ra-
zreševali toksikološka, ke-
mična, farmakološka, medi-
cinska in proizvajalna vpra-
šanja. Tako so predstavniki
Francije obravnavah pro-
blem arzena v vodah in hra-
ni, ma^ezijeve soU v njiho-
vih mineralnih vodah, one-
snaženja pitnih vod z nitrati
in nitriti. Prav tako metode
določanja rizičnih mej in
vpUva uporabe umetnih
gnojil, ki uhajajo v vodno za-
ščitena območja. Govora je
bilo o vplivu nekaterih snovi
na pojav razvojnih napak,
genske motnje in rakotvor-
nost.
Udeleženci iz ZRN so pri-
kazah problem fluorja v pit-
ni vodi, kot tudi mineralnih
vodah in možnosti prepreče-
vanja pojava zobne gnilobe z
dodajanjem vodi, hrani, pa
tudi pitjem s fluridi bogatih
mineralnih vod. S tem je bil
povezan tudi prispevek
predstavnika zdravihšča Li-
pik, kjer ugotavljajo po pitju
njihove jodne mineralne vo-
de, bogate s fluorjem manj
zobne gnilobe pri okohš-
njem prebivalstvu. Eden od
raziskovEilcev iz ZRN je pri-
kazal pomen pravilne mine-
ralizacije pitne vode tudi s
strani uporabe kuhinjske so-
li, predvsem pa vpUva pre-
komerne teže in nepravilne
prehrane na pojav zvišanega
krvnega pritiska in spremlja-
jočih srčnih obolenj.
Od Slovencev sta bili pri-
kazani dve raaskavi.
Prof. dr. H. Zaveršnik in
prof. dr. Ozim sta prikazala
zanimivo epidemiološko štu-
dijo medsebojne odvisnosti
magnezija in kalcija v 79 slo-
venskih pitnih vodah ter po-
gostnost nastopanja koro-
narnih bolezni in infarktov
tam, kjer je v pitni vodi pre-
malo magnezija. Seveda, da
je množina rudnin v vodi pač
odvisna od geološke sestave
tal. V izvajanjih je nakazana
možnost, kar je bilo tudi raz-
iskovano, dodajanja magne-
zija človeškemu telesu tudi s
pitjem ene najbogatejših
evropskih vod po magneziju,
mineralne vode Donat. Ta se
že sedaj, kot je splošno zna-
no uporablja za zdravljenje
prebavil, možnost pa bi bila
tudi v preventivnem delova-
nju na obolenja srca in žil,
posebno tam, kjer je po-
manjkanje te rudnine že v
pitni vodi.
Drugo predavanje pa je
imel doc. dr. Kraševec o me-
todah določanja učinkov in-
halacij naših slovenskih mi-
neralnih in termalnih vod na
dihalno sluznico in nakazal
nadaljnje možnosti raziskav
v namene rehabihtacije di-
halne sluznice pri človeku s
celinskimi mineralnimi in
termalnimi vodami, kar po
Evropi kar s pridom uporab-
ljajo. Tako ne moremo mimo
dveh možnosti, ki bi z na-
daljnjimi raziskavami i»go-
ievali nova pota v ohranjanju
našega zdravja s pomočjo
naših, bližnjih naravnih vrel-
cev, s katerimi je Slovenija
bogata.
J. K.
Nagrada aH kazen
Piše
Ignac Jevnišek
Neprijeten in težak
vonj po blatu se spaja z
jutranjo meglo. Iz ribnika
je iztekla vsa voda, le po
sredini v jarku jo je nekaj
še ostalo. Povsod po bla-
tu ležijo ribe in se obupno
trudijo najti rešilno teko-
čino. Ogromno jih je. Na
tisoče malih, nekaj centi-
metrov dolgih niladičk,
na stotine porcijskih rib
in na desetine vehkih ta-
ko imenovanih plemenk.
Krapi, tolstolobiki in
amurji. Vmes tudi kakšen
klen ah pa hnj. Med njimi
gazijo po blatu ribiči. Glo-
boko se vdira blato pod
njihovimi nogami, obuti-
mi v visoke škornje. S sa-
bo vlačijo velike plastič-
ne košare in v njih meče-
jo ribe. Drugi spet nosijo
polne košare na drugo
stran do plastičnih baze-
nov. Najprej ribe operejo,
nato jih dajo v bazene,
kjer jih razkužijo. Ple-
menke zatem spustijo v
drug, poLn ribnik, mladič-
ke odpeljejo v vode ugo-
dne za rast, porcijske ribe
pa vozijo v športne vode,
v	Smartinsko jezero, v
Savinjo in v Hudinjo. In
tako od ranega jutra do
kasnega popoldneva. Po-
birajo ribe in nosijo ko-
šare.
Zakaj pravzaprav
opravljajo ribiči to težko
delo? Kaj pomenijo odlo-
vi	ribnikov na Blagovni
celjskim ribičem?
Predvsem so z vlaga-
njem v športne vode iz-
polnih plan, ki jim ga je
zadala družba. Ogromno
število vzrejenih rib jim
služi za dokaz, da so pri-
dno delah in pametno go-
spodarUi. Te ribe so jim
zadoščenje za celoleten
trud, za ure in ure dela, ko
so nosih apno za razkuži-
tev, ko so varovali ribe
pred nepredvidenimi uj,
mami, ko so jih krmili irj
tudi čuvali pred nepovab-
ljenimi gosti. Odlovljene
ribe pomenijo ribičem tu-
di denar. Ne bo jih treba
kupovati drugje, saj jih
imajo toliko, da bi jih
ko sami prodali, če bi bilo
potrebno.
Nekaj pa je ribičev, ki
jim jesenski odlovi pome-
nijo več kot vse našteto.
Ni jih vehko in kdor ni
vsak dan z njimi jih težko
loči od tistih ribičev, ki na
odlov pridejo le poredko.
Pa vendar se od njih razli-
kujejo. Mogoče po tem
kako držijo ribe. Nekako
tako kot mati norovojenč-
ka. Mogoče po tem, da
svoje delo opravljajo re-
sno brez nepotrebne buč-
nosti, za razhko od tistih,
ki se odlova enkrat udele-
žijo, pa so glasni kot da so
pojedU vso ribogojno zna-
nost. Mogoče po tem, da
te opozorijo, da velike ri-
be ne smeš prijemati za
škrge. Mogoče jih spoz-
naš po tem, da nikdar ne
zaidejo v blatne luknje,
svojevrstne pasti, razme-
tane po ribnikih. Spoznaš
jih lahko tudi po tem, da
prvi pridejo in zadnji odi-
dejo, najbolje pa jih spoz-
naš, če vsako soboto in
nedeljo prideš na Blagov-
no, kajti oni so vedno
tam.
F^edJ^atkim mi je nek
ribič dejal, da je obvezno
delo (10 ur), za katerega
so se celjski ribiči letos
odločili, za njega prava
kazen. Naj povem, da je
možno 10 obveznih ur
opraviti tudi na očiščeval-
nih akcijah. Nič težkega
torej, le sprehod ob Smar-
tinskem jezeru in pobira-
nje papirčkov, pa so se
kljub temu mnogi ribiči
izognih takemu delu s po-
močjo zdravniških opra-
vičil, pa čeprav redno de-
lajo v naših OZD.
Ljudje smo res razUčni,
ah ne?
Glog
Glog je poleg rdečega naprsteca pomembna zdra-
vilna rastlina, ki deluje na srce. Medtem ko izvlečki
rdečega naprsteca sodijo v roko izkušenega zdrav-
nika, ki dobro pozna n^ovo delovanje, uporabo in
odmerek, glog ni škodljiv, tudi če grobo prekoračimo
zaužito količino pripravka.
Danes brez digitalisa ni srčne terapije in je za bolno
srce idealno primeren... Njegova uporaba sodi v »ve-
liko« srčno terapijo... Čeprav je diptahs strupen, je
njegova zdravilna moč kljub strumnim učinkom tako
pomembna, da ti stranski učinki izgubijo svoj pomen
in se jim tudi ne moremo popolnoma izogniti. Cisto
drugače je pri glogu, ki je z^ed za zdravila, ki delujejo
počasi, a temeljito. Omenil sem že, da glogovi pri-
pravki niso strupeni in tudi njihov učinek ni t^o hiter
kot je pri digjt^isu, temveč je treba čakati nanj dalj
časa. Tudi ni tako jasen, temveč se kaže najprej v
olajšanju, ki ga je težko opisati, a bolniki ga občutijo
kot zmanjšanje pritiska okoU srca, in tudi občutek
tesnobe izginja.
Tako je naprstec vrhunsko zdravilo za odpovedu-
joče, hudo bolno srce, in se lahko uporablja le tedaj, ko
srce reagira nanj. Moči zdravega srca ne moremo p>ove-
čati z digitahsom in zato z njim ni možna preventiva.
Kjer torej kaže, da digitahs profilaktično učinkuje, gre
vedno za srčno bolezen. Cisto drugače deluje glog. Je
izrazito zdravilo za »degenerativno« srce. Njegova izra-
zita področja delovanja so: starostno srce, srce pri
visokem krCmem pritisku in srce pri obolenju srčnih
venčnih žil. Te imajo ime po tem, ker desna in leva
venčna arterija obdajata srce v obliki venca in ga pre-
skrbujeta s svežo ki^o. Drugače jih imenujemo tudi
koronarne in ko danes govorimo o koronarnih srčnih
boleznih sta najpogostejši angina pektoris in srčni in-
farkt Danes živimo zelo nezdravo. Kajenje je zelo raz-
širjeno, tudi ^bamo se manj, kot je potrebno, živčna
obremenitev je večja in vse to vodi v degeneracijo srca.
Tukaj odUčno pomagajo glogovi pripravki, ki delujejo
tudi preventivno.
Pri glogu učinek sestavljajo najrazUčnejše snovi, ki
so m^ seboj povezane v kompleks. Kot kaže, so pri
njem najpomembnejši flavoni in flavonoidi, a tudi
črtale snovi, ki jih šele delno poznamo. 2^to je naj-
boljši učinek z izvlečkom iz cele rastline. Glog ima tri
pomembne učinke: najprej veča koronarno prekrvavi-
tev, učinkuj na celice srčne mišice in sicer na tiste
skupine celic v srčni mišici, za katere n>enijo, da ureju-
jejo energetsko porabo srca. Tretji učinek je v delova-
nju na prevodnost živčnih dražljajev, ki pa se pojavi le
pri intravenozni injekciji večjih koUčin izvlečka. Za
nas sta pomembna prva dva učinka, ker tako vidimo,
kako glog krepi srce. Poleg tega glog tudi pomirja in
zato priporočam glogov čaj vsem, ki se postijo utru-
jeno, slabo spijo, težko dihajo, imajo težave zaradi
vrtoglavice, razbijanja src^ ki jih muči šumenje v uše-
sih aU previsok krvni pritisk. Torej vsem, ki se hočejo
zaščititi pred nevarnostim holesterola in poapnenja žiL
Zdravljenje pa je koristno le, če traja zelo dolgo. V ta
namen si pripravljamo poparek iz mešanice cvetov in
listov ah si pripravimo osvežujoče kopeU za roke in
noge. V ta namen vzamemo 1(X) g gloga in ga poparinK)
z Utrora vrele vode. Pustimo stati pol ure in precedimo
ter vhjemo v kad. Po takšni kopeh bo izginila utruje-
nost, in počutih se bomo svežega, zlati po napornem
delu.
BORIS JAGODIC
Z neka] truda bo trata lepa
Pogosto pozabljamo, da je trata eden izmed najpo-
membnejših elementov, od katere je večkrat odvisen
videz domačega vrta. O primerni izbiri vrtnih trav in
^travnih mešanic najdemo dovolj po^tkov v Ut^raturi
pa tudi v trgovinah že dobimo primerne mešanice.
Poudarimo le, da nikoU ne sejemo samo eno vrsto
trave, temveč mešanico, saj bomo le tako uspeh.
Priporočamo, da za trato pripravimo res dobro pog-
nojeno zemljo, ker je njen poznejši videz odvisen tudi
od nje. Ob i^n^ši primerni negi se v^ ni treba bati
»travnih pleš«. Ce pa vseeno nastopajo, ne obupajte
takoj, rajši poiščite vzrok, zakaj so se pojavile. Največ-
krat je krivda v mrtvi zemlji, zelo pogosto pa nastajajo
zato, ker prejšnjega odkosa niste dobro odstranih in se
je pod njim naselila uničujoča plesen. Škodljiva so
tučh razna kemična sredstva in specialni pripravki za
nego trat, če jih nismo uporabih v pravilnih kohčinah.
Ce želimo popraviti takšno trato, moramo najprej ugo-
toviti povzročitelja, nato pa zemljo zamenjati hi po-
novno sejati s travno mešanico.
Za dosego dobre trate pa je predvsem potrebna in
pomembna nega. Ta obsega: redno košnjo, gnojenje,
zračenje, zalivanje pa tudi valjanje. Ce bomo izvajah
vse te ukrepe, usp^ ne bo izostal.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Clmetovi piškoti
Potrebujemo: 25 dkg masla, 12 dkg sladkorja, 4 rume-
njake, 50 dkg moke, beljak, 4 žlice sladkorja, žlico cimeta
v prahu.
Maslo zmehčamo na sobni temperaturi, nato ga penasto
zmešamo z rumenjaki in sladkorjem. Dodamo moko in z^
mesimo testo, ki ga tanko razvaljamo na pomokani deski. 2
modelčki izrezujemo poljubne oblike. Piškote polagamo na
pergamentni papir, vsako plast piškotov prekrijemo z novO
plastjo papirja in nato vse skupaj postavimo za uro, dve ^
hladilnik. Nato piškote premažemo s cimetom in p>olagam<?
s papirjem vred na pekač. Piškote spečemo v ogreti p^f^'
pri 180 °C. Pečene piškote shranjujemo v dobro zaprtih pO"
sodah.
rlovember 1983
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
10. november ifiih
rlOVEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. stran - novi tednik
10. november ifiih
Zlata
Kranjčeva
v soboto sta svoj zlati da
izrekla v poročni dvorani
žalske občinske skupščine
Franc in Antonija Krajnc iz
Zaloške giorice. Z njima so
se na slovesnosti zbrali nju-
ni številni otroci, 27 vnukov
in 6 pravnukov ter drugi so-
rodniki.
Ob takih priložnostih lju-
dje prav radi obujamo spo-
mine. Tudi 77-letni Franc in
70-letna Antonija sta jih.
Spomin je segel daleč v
otroštvo, ko sta že, komaj sta
se zavedla, okusila revščino.
Imela sta kopico bratov in
sestra, zemlja pa je premalo
rodila, da bi nasitila številna
lačna usta. Tako sta oba, sta-
ra komaj štirinajst let, mora-
la s trebuhom za kruhom.
Franc je šel za hlapca. Anto-
nija na dnino. Ko sta se pred
50 leti poročila, sta se prese-
lila na Planino pri Sevnigi.
Tu sta bila do leta 1948, ko
sta se naselila na Zaloški go-
rici.
Zaposlila sta se v kmetij-
ski zadrugi Arja vas in se tu
tudi invalidsko upokojila.
Mnogo težkih trenutkov je
bilo na njuni skupni poti.
Boj za vsakdanji kruh, kajti
tudi "mlada zakonca sta imela
številno družino, potem voj-
na, ki je minevala v nepresta-
nem strahu, saj sta Krajnče-
va zvesto služila domovini,
potem pa bolezen. Vsemu
navkljub sta znala vedro ži-
veti, zato sta tudi dočakala
tako lep jubilej.
T. TAVCAR
Bodice
Mnoga naša podjetja so podobna avto:}
mobilu, ki ima za krmilom - mrtvo pija-
nega voznika.
Znajdi se: pravijo nekateri - in preva- ]
žajo zmrzovalne skrinje s helikopterji.
Še malo, pa se bodo lahko dogodki j> j
gospodarstva zapisovali - v črno kroniko.
Pregledi pri zdravniku so podobni spre- ^
jemu kadrov v podjetja - nikoli se ne ve, i
kdaj kdo vstopi skozi stranska vrata. |
Ali morda erotični filmi sodijo v pro-j
gram usmerjenega izobraževanja bodočih^,
administrativnih kadrov?	j
Ženska in paragraf imata eno skupno^^
lastnost - oba sta najbolj koristna, ko jima
najdeš luknjo.
MARJAN BRADAČ^
Pletenje košev le veselje In zaslužek
»I, kaj bi pleteničil okoli
košev, delam jih zaradi ve-
selja, pa tudi kak dinar za-
služim za cigarete,« nas zvi-
to in zvedavo, po kaj smo
sploh prišli k njemu, ker ne
»dela« nič posebnega, izpod
čela pogleduje enainšestde^
setletni upokojeni rudar
FRAN SEVNIK iz Zabuko-
vice pri Žalcu.
Ko je po šestindvajsetih le-
tih prenehal vihteti kramp in
s premogom polniti vozičke
v 'zabukovniškem rudniku,
je začel misliti, kako bi si iz-
polnil čas. Oko je vrgel na
šibje in pred šestimi leti je
pričel s pletenjem košev. Za-
čel je kot samouk, zdaj pa je
tej obrti vešč kar se da. Stro-
kovno razlaga, kako je za
pletenje najboljša vodna
vrba, lešovna pa le tista, ki je
iz mike, nabirati pa jo je tre-
ba na jesen in pozimi. Najbo-
lje se dela iz »frišne«, če pa
se posuši jo je potrebno pari-
ti. V korito natoči vrelo vodo
in šibje še vroče ščisti. Okoli
trideset košev naredi čez zi-
mo, ponje pa hodijo iz vse
Savinjske doline.
Pa France Sevnikov ne
ostaja le pri pletenju košev.
Poprime za vsako delo, naj-
raje za tako, ki mu »leži«. Iz-
deluje še miniaturne kozol-
ce, pa ptičje kletke. S priva-
jeno naglico, ki ji komaj sle-
dimo, vrti v rokah šibje, ki se
marljivo upogiba pod spret-
nimi prsti in lanalu je naoko-
li ena vrsta. Tej sledijo še
ostale. Potem z zado-
voljstvom dvi^e svoj izde-
lek in ga položi k drugim.
Tako iz dneva v dan, jutro
poveže z večerom - nekdanji
rudar France. Mačke in pes
mu delajo druščino, največja
njegova sreča pa je v tem, da
ne pozna osamelosti, ki se v
človeka tako rada prikrade
na stara leta.
ZDENKA STOPAR
Frakeljni niso
protiustavni
Alkoholne pijače, pol-
njene v steklenice manjše
od pol litra, se bodo spet
vrnile na police trgovin.
Tako so namreč sldenili
na Ustavnem sodišču Ju-
goslavije in s tem razve-
ljavili odlok zveznega za-
voda za standardizacijo,
ki je to prepovedoval.
Ker se zakon o standar-
dizaciji nanaša le na na-
čin pakiranja, so bili so-
dniki mnenja, da je s tem,
ko je prepovedal embali-
ranje alkoholnih pijač v
steklenice manjše od pol
litra, zavod za standardi-
zacijo prekoračil svoja
pooblastila. Velikost ste-
klenice namreč ne vpliva
na kakovost pijače, pa tu-
di na kakovost stekla ne.
Tako imenovani fra-
keljni se bodo torej spet
pojavili v trgovinah. Da
bi s tem spodbujali alko-
holizem? Sodniki so
mnenja da ne, saj ko je iz
prodaje vzeta manjša em-
balaža, ljudje prično ku-
povati večjo - pijejo več.
M. G.
Temperatura pada iz dneva v dan
prihaja grozni zimski čas,
kje kakšen vroči Je dan Juan,
ki pregnal bo mraz in z nJim še dolgčas?
Kdor se znajde, temu ni doigčas
Pa čeprav preganja dolgčas v smetiščni kanti pred staro
hišo na trgu V. kongresa. Andrej pravi, da je star šest let, da
se rad igra in kot vidimo na sliki, mu ni težko najti primer-
nega prostora. Dovolj je domišljija, kanček humorja in do-
nriiselnosti, pa se tudi prazna smetiščna kanta spremeni v
kraj za veselo otroško igro. Mimoidoči, nekateri seveda, so
se zgražali, češ kaj le počne otrok v posodi za smeti, drugi pa
so se spet zamisUli, kaj počno starejši, da se otroci zdaj igrajo
že v l^tah za smeti. Pa ne, da bi hoteli natolcevati, da v
Celju ni primernih otroških igrišč.
IVANA FIDLER