e
Á. S LOVEN SKI POROČEVALEC
G U A
I L O
O S V O
O D I L N e
naročnina Ur 45.—, RM15—-
Smrt fašizma —
svobodo naroda
FRONT
Leto VL, št 53
Ljubljana, četrtek 21. junija 1945
Cena L 2.— oz. RM 0.70
Govor muríalo Tita v Mladeaovcu
Pred zaključitvijo konference v S. Franciscu
Sporazum je dosežen že v vseh glavnih vprašanjih, v soboto bo najbrže zaključna seja konference
London, 19. junija. (Reuter.) Dopisnik H. C. Taussig javlja iz San Francisca, da bodo pesimisti, ko po navadi, bržkone tudi to pot prišli na svoj račun. Počasni napredek dela po komisijah bo morda privedel do tega, da bo formalna ustanovna listina podpisana pozneje v Washingtonu, medtem ko bosta v soboto 23. junija podpisana le angleški in francoski izvod, in sicer na slovesni seji, ki ji bo prisostvoval prezident Truman. Drugi prevodi, kot n. pr. ruski in kitajski, ki povzročujejo težave pri izvršitvi, bodo dovršeni pozneje. Ravno tako bodo mogoče nekateri tehnični odbori nadaljevali delo še eden ali dva dni po sobotni slovesnosti.
Delegacija Združenih držav podpira nazi-ranje prezidenta Trumana, da mora ameriški senat kot prvi odobriti ustanovno listino, kjer je potrebno, da se doseže psihološki učinek na zapadno poloblo in vzdrži navdušenje med ameriškim ljudstvom. Gotov napredek je bil dosežen pri ustanovni listini na ta način, da je bilo v besedilu sprejeto načelo »v dobri veri«, kakor tudi, da so bili sprejeti predlogi glede svetovnega sodišča. Še vedno razpravljajo o vprašanju, ali naj velika petorica obdrži pravico veta pri odobritvi bodočih dodatkov. V komisiji, ki se peča s tem vprašanjem, je bilo glasovanje odloženo, ker niti male niti velike države niso bile sigurne, če bodo dobile dvetretjinsko večino.
Velika petorica soglasno zahteva, da je za dodatke po ustanovni listini na prihodnjih sestankih potrebna tričetrtinska večina, vključivši glasove celotne Velike petorice. Druga neurejena vprašanja so še n. pr. način izključitve iz organizacije, pravice do izstopa, gotovi Izrazi pri obravnavanju mandatov, nekatere prehodne priprave, predno se izdela vojaško ogrodje, kakor tudi način izvolitve namestnika glavnega tajnika. Na tem mestu posebno srednje države ne žele videti dvojmka, ki bi upravljal zvezo samo po načrtih Velike petorice. Ve-
liko se tudi razpravlja o načrtu, da bi se ustvarila začasna komisija v Londonu, ki naj bi poenostavila ustanovne listine iz San Francisca, ji dala uporabno obliko ter pripravila načrt za zasedanje prve svetovne organizacije ter uredila prenos pravic in imetja narodne zveze na novo organizacijo.
Začasna komisija naj bi razdelila stroške za vzdrževanje med države članice ter bo imela pravico, da uredi nujne zadeve, kot
n.	pr. da skliče zdravstveno in trgovsko konferenco, če bi se pokazala potreba. Predstojeći sestanek Velikih treh in dejstvo, da so tehnične zadeve na varnostni konferenci večinoma v rokah tehničnih organizacij in komisij, vse to daje v San Franciscu prisotnim zunanjim ministrom možnost, da v čim dalje večji meri posvečajo svojo pozornost različnim vprašanjem visoke politike, ki bodo tvorila jedro mirovne konference. Nekateri predsedniki delegacij skušajo dobiti priliko, da bi velikim silam predložili spomenice, v katerih označujejo svoje zahteve. čisto gotovo se že vršijo razgovori o teh zadevah, pri čemer skušajo tako veliki kot mali narodi ustvariti podlago za mirovne razgovore.
Konferenca v Sara Francisca odklanja Francovo Španijo
London, 19. junija. (Reuter) Lloyd Bur-lingham, Reuterjev posebni dopisnik v San Franciscu, 'sporoča, da je bil m današnji javni seji konferenčne komisije z vzklikom sprejet poziv zastopnika Mehike, Luisa Quintanilla, da naj se Francovi Španiji ne dovoli včlanjenje pri organizaciji Združenji narodov. Mehiški delegat je dejal, da se ne sme dovoliti pristop državam »katerih, vlade so bile ustanovljene s pomočjo voja-škili sil, pripadajočih državam, ki so se borile proti združenim narodom, dokler ao take vlade na krmilu.« Zahteval je, da naj se ta izjava vstavi v poročilo komisije.
Bratfe in sestre!
Tovariši in tovarišice!
Danes je prvič, toda ne zadnjič, da vas lahko tu v vašem Miadenovcu pozdravim ter vam čestitam k zmagi, ki ste jo izbojevali skupno z ostalimi narodi Jugoslavije, s pomočjo junaške Rdeče armade ter njenega genialnega stratega Stalina. Ko sem našel nekaj časa, da lahko pridem v šumadijo, sem mislil, da bom morda tu videl obraze, ki niso najbolj veseK. Srečen sem, da sem priča, kako šumadinjsko ljudstvo danes tu izraža v polni meri svoja čustva, ki so odraz velikega zgodovinskega trenutka, v katerem se nahajamo, odraz sijajne zmage, katero so naši narodi izbojevala. Vesel sem, ker vidim, da je šu. madija v veliki večini pripravljena braniti svoje pridobitve, izbojevane s krvjo najboljših sinov šumalije in Srbije ter vseh ostalih narodov Jugoslavije. Prišel sam k vam, da bi videl, kako živite. Hotel sem se prepričati, koliko je resnice na onih pri. povedkah, ki jih širijo po Beogradu o razpoloženju ljudstva v Srbiji.
Vem. da se zavedate, kako težko je urediti državo, ki je pretrpela takšne strahote, take pretrese in razrušenja, kakor se je to dogodilo z našo državo, ki je bila zasužnjena in onesrečena v 1941, 1., v 1945. letu pa osvobojena in zato srečna. Koliko naporov je potrebnih, da bi se vse pripeljalo na pravi tir. Ni treba, da se razgovorim, ker vemo, da so v nekaterih stvareh mnoge pomanjkljivosti, pomanjkljivosti zaradi neznanja, pomanjkljivosti zaradi premajhne iniciative in aktivnosti, napake, katere naši sovražniki zlohotno izrabljajo, da bi nam preprečili obnovo razrušene države. Toda po drugi plati ne smemo pozabiti, da je naša Jugoslavija federativna država, v kateri imajo vsi narodi enake pravice in dolžnosti.
Mi smo v tem boju čestokrat mtelfK. kako bomo uredili našo Jugoslavijo. NI dovolj Imeti puško na rami ali strojnico v roki. niti biti dan za dnem in noč za nočjo v boju in biti vsak trenutek pripravljen umreti, znati je treba tud" odrejati za danes in kako mora biti jutri. Naši borci, naš; omladinci, naši junaki niso šli v boj zato, da bi poginfli kot obupanci šl; so v boj. da bi s svojo borbo in pripravljenostjo tudi na smrt prinesli srečo bolečim rodovom. Naši borci so ŠH v boj in smrt tudi zato, da bi se nikdar ne ponovilo več tisto staro, temveč da se ustvari novo, boljše kot je bilo.
Srbski narod je naredil vee, da bi bila naša država ln naši narodi svobodni. Najboljši sinovi srbskega naroda so umiraE od 1941. leta na bojnih polajnah v Srbiji, Vojvodini, Dalmaciji, Hrvatski ‘ ter po vseh drugih krajih paše države, povsod, kjer je bil boj. Povedati vam moram, da so prve edinf ce naše narodno osvobodilne vojske, ki so bile takrat še partizanske, sestavljali v glavnem ljudje iz naših vasi, naši otroci, naši bratje. (Zadnji stavek ni točno sprejet.) Mnogi izmed njih se ne bodo nikdar več vrnili. Veliko jih je ostalo na bojnih poljanah, toda oni so izvršili junaško delo, ki bo večne čase v ponos srbskemu narodu. Oni niso bili samo borci za svobodo, bili so nosilci bratstva in enotnosti. Srbski sinovi so bili nosilci bratstva in enotnosti, prav sinovi srbskega naroda, katere so hoteli prikazati kot zasužnjeval ce.
Po prvi svetovni vojni so govorili o bitkah na Kajmakčalanu. o žrtvah na solunski fronti, o novih žrtvah, ki so padle za svobodo in lepšo bodočnost srbskega naroda. Da, one so padle za boljšo bodočnost, toda te boljše bodočnosti srbski narod ni bjl deležen. In prišel je čas. da srbski narod vzame svojo usodo v svoje roke. Vzel jo je in to prav v tej vojni, šele sedaj so njihovi novi bojni tovariši dovršili čelo, za katero so se boriH borci' na solunski fronti, na Kajmakčalanu in povsod drugod za svobodo m za bolišo bodočnost srbskega naroda ter vseh narodov Jugoslavije. Tudi takrat je narol šel v boj, da bi mu bilo boljše in da bi bil svoboden. Toda stvar je v tem, da oni. ki so takrat vladah, niso dali narodu tistega, do česar je imel pravico. Narod ni imel oblasti, goljufali no ga ln to težko. Špekulirali so s tistimi kostmi,
s tisto krvjo, ki je bila pretita na bojnih poljih Srbije, Makedonije in na solunski fronti- Mj nočemo, da M se še kdaj špekuliralo s krvjo našega naroda. Naj narod vlada eamega sebe.
Srbski narod je v tem boju največ žrtvoval, Toda Istočasno moram poudariti, da je v tem boju vsak narod Jugoslavije posebej dal maksimum tega, kar je mogel dati. I Hrvatje I Slovenci 1 vali drugi narodi so dali vse, kar so mogli dati. Dali so ln dosegli so tudi uspehe — zmagali smo.
Toda tisto staro hoče še nasprotovati, hoče še nekako podaljšati svoje življenje. Toda mi ga bomo uničili s svojim konstruktivnim delom, z ustvaritvijo boljših oblik notranje državne ureditve, boljših odnosov med narodi. Na ta način bomo uničili staro. Ne nameravamo ga uničevati s silo orožja, temveč s silo duha, ki preveva danes vso Jugoslavijo, vse naše narode, ki hočejo aveti večno v bratski slogi in ki ne žele, da bi se še kdaj ponovili stasi prepiri, (»živelo bratstvo ln enotnost narodov Jugoslavije!«)
Naša država stoji pred velikimi in težki, pni nalogami, V vojski je še vedno večji del naših najsposobnejših sinov, naših bratov in sester. Toda kaj hočete, ne moremo jih še pustiti domov, ker morajo biti na straži, ker morajo čuvati pridobitve, da bi vi v zaledju lahko nemoteno obdelovali svojo zemljo (Vzkliki »Svojega ne damo, tujega nočemo!«), šli smo v boj 1941. leta, da b6 se borili za svoj obstanek, da bi očuvali svojo čast, svojo zemljo. Na naši strani je bila naša velika zaveznica Sovjetska zveza. (Dolgotrajni vzkliki: »živela Sovjetska zveza!) Dolgu časa smo se borili tako rekoč sami. Naša velika zaveznica Sovjetska zveza in njena nepremagljiva Rdeča armada sta se borili proti največji sili, katero je Evropa kdaj koli poznala, ter jo tudi premagali. Mi pa smo se tu borih bolj oboroženi s trdno voljo in duhom nego z orožjem, ker smo verovali, da bo zmaga na naši strani, ker smo imeli zaveznico, kot je Sovjetska zveza. Sovjetska zveza na čelu b svojim genialnim voditeljem Stalinom nam je dajala moralno in materialno podporo jn nam jo daje füdi danes v polni meri, ter smo zato popolnoma gotovi, da bomo svoje delo — popoL no ureditev Jugoslavije in zgraditev države — izvršili do konca. (»Hočemo!«) Tega nam ne bodo nobene sile preprečile. Videli ste, kako so tu brzd} sovjetski sinovi na vojnih strojih. Tu so še sledovi velikega boja, tanki, katere so Sedel ali uralski kovinarji. Tu ste videli, kakšna je ljubezen sinov ruskega naroda do našega naroda, kako so se bojevali za našo svobodo, da bi nam pomagali očistiti zemljo oi sovražnika. In kakor so nam pomagali pri osvoboditvi naše države, tako nam bodo pomagali tudi v bodoče, če bosta ogroženi naša svoboda ta neodvisnost, (»živela Sovjetska zveza!«)
Podpisali smo s Sovjetsko zvezo pogodbo o vzajemni pomoči, o prijateljstvu ln o povojnem sodelovanju. Bil sem še v Moskvi, ko sem čul, na kakšen način je bila sprejeta ta pogodba. Vse naše ljudstvo, vsi narodi Jugoslavije so pozdravili to zvezo, Id so si jo želeli mnogo ln mnogo let vsi narodi Jugoslavije, katere pa razni reakcionarji v Jugoslaviji niso hoteli omogočiti. Danes obstoji tudi formalno podpisana listina, ki nas veže za dolge ln dolge čase. (Odobravanje.) Naša pogodba ni delo po-edincev, diplomatov, politikov, uradnikov. Ona je dozorela v vaših srcih, v srcih Srbov. Makedoncev, Črnogorcev, Hrvatov in Slovencev. V vsaki vasi, v vsakem mestu je globoko zakoreninjena v naši zemlji, v našem ljudstvu. In zato je nerazrešljiva, večna. Stoletja smo se bojevali ločeni od naših veEkgi slovanskih bratov. Prišli so najtežji dnevi, ko je M! svet postavljen pred izbiro, ali gre na zasužnjevalno delo ah pa na pot svobode. Zahvaljujoč se nepremagljivi Sovjetski zvezi, njeni nepremagljivi Rdeči armadi je izšlo sonce svoboda, oni pa, W so nas nameravali uni. čiti, so somi padli v temo. Torej, tovariši ln bratje, zahvaliti se moramo naši veliki zaveznici, da smo danes svobodni, da smo končno oSatili našo zemljo od stoletnega sovražnika — nemških osvajalcev.
Sedaj je vrsta na nas. da se oddolžimo. Da se bomo oddolžili, ni potrebno ničesar drugega, kakor da živimo v najiskreneišem prijateljstvu z našo veliko zaveznico Sovjetsko zvezo, da utrjujemo kulturne in druge stike. Predvsem v našem interesu je, da obvarujemo pridobitve, katere smo izbojevali v tem boju. (»Hočemo!«) Naša usoda j« zvezana z našimi ruskimi brati, z našimi brati Slovani.
Hoditi moramo po poti čim tesnejšega zbližanja tudi z našimi bolgarskimi brati. Videli ste manifestacije v boju proti skupnemu sovražniku, videli ste jih ob povratku L bolgarske armije. Tu je treba torej, đa gradirao in utrjujemo, da nadaljujemo bratsko »vezo. katero so vedno rušili rasni reakcionarji tako v Bolgariji kakor v Jugoslaviji. (»Živela bolgarska armada!«) Gre za to, da bodo Slovani, ki s» bih vedno v nevarnoeti pred istim sovražnikom — germanskimi osvajalci, v bodoče tako združeni duhovno in materialno, da se ne bo nikdar več ponovila takšna katastrofe., kakršna je zadela Slovane ▼ tej vojni. (Tako je!)
Drag} bratje In sestre! Kakor sem poudaril v uvodu, je mnogo težav. Naša država Ja obubožana in jaropan«.. Sovražnik
je požigal naše vasi, rufitt naše ceste in železnice. Vpreči moramo vse naše sile, da se bo naš promet čimprej izboljšal in da bomo mogli začeti z izgrajevanjem naše države. Tu je mnogo kmetov in želel bi, da me slišijo vsi šumadijski kmetje. Naša vlada federativne Jugoslavije ni mogla še ničesar dati kmetu, ne zaradi tega, ker ni hotela, temveč zato, ker še ni prišla do tega, ker še ni mogla ničesar dati. Toda verujte tovariši, da današnja vlada federativne Jugoslavije, da današnji voditelji Jugoslavije na to mislijo, ker mi, ki smo bili med kmeti, ki smo se skupaj z njimi bojevali in smo tako rekoč izšli iz kmetov, v glavnem iz kmetov, ker je bila to večina v naši vojski, današnji jugoslovanski armadi, ne moremo pozabiti, da lmaio naši kmetje veliko zaslugo za to veličastno snago.
Kmetje, delavci in poštena inteligenca, to so trije činitelji, trije najvažnejši činitelji v naši deželi, ki so jamstvo, da bomo lahko zgradili našo državo.
Niti eden od vseh treh faktorjev ne sme biti zapostavljen, nobeden ni važnejši od drugega, vsi so enaki. Naša država mora enako upoštevati i prvi i drugi i tretji faktor.
Glede vprašanja agrarne reforme, ki je sedaj postala aktualna, se pripravljajo načrti zakona, ki bo dokončno razmotren, verjetno v konstituanti. Kako bo ta problem rešen, tega za sedaj še ne morem razložiti. Vendar mislimo to rešiti zelo radikalno in popolno, tako, da se to vprašanje ne bo več ponavljalo, kakor se je to dogajalo v teku zadnjih petindvajset let. O tem bodite prepričani. Naša skrb je tudi, kako bomo rešili vprašanje razdolžitve. Mislimo tudi na druga važna vprašanja- Vodimo račun tudi o tem, kako bomo rešili vprašanje plačila za kmečke proizvode. Tudi to vprašanje še ni rešeno. Napravili smo začasne ukrepe in morda se komu zdi, da kmečki proizvodi sedaj niso pravično ocenjeni, da smo jih podcenili. Rečem pa vam, da bodo pravilno ocenjeni. Tudi kmetje bodo dobili pravično plačilo za svoje proizvode. Bodite uverjeni, da bo tako. Popolnoma druge okolnosti preprečujejo, da se to že takoj sedaj ne izvrši.
Videli ste, koliko težav smo Imeli z zamenjavo denarja. Ljudje, ki so imeli mnogo denarja, nam niso verjeli. Mislili so, da jih hočemo prevariti in da jim nočemo dati protivrednosti, pa so rajši zažigali denar, sedaj pa jim je žal. Toda mi nismo krivi za to. (Odobravanje.)
Več zaupanja, bratje in sestre v današnjo oblast, ker s prevaro nobena oblast ne more dolgo časa živeti. Prej ali slej mora oditi, toda mi nočemo oditi, ker je laba volja ljudstva. Ne zato, ker nam je lepo ta ker mi to hočemo, temveč zato, ker je to v interesu ljudstva. Zato današnja oblast dela in mora delati tako, kakor zahteva interes ljudstva. Nočem reči, da ni napak in da . jih ne bo. Pomagajte, da jih odpravimo. Pomagajte, kritizirajte, ne mislite, da bomo koga varovali ali protežirali. Protekcije ni, s protekcijo in korupcijo ne bi prišli daleč. To je pokazala preteklost. Hočemo pošteno oblast. Nočemo, da bi bila izvirala od ljudstva, pa bi delala proti ljudstvu, ker se tako ne bi mogla obdržati. Zakaj se je naša vojska, naša narodno osvobodilna vojska — partizani — vzdržala v teku teh štirih let. Zato, ker je delala ta se borila tako, kakor je želelo ljudstvo. Zato, ker je ljudstvo na vsakem koraku videlo v njej svojo vojsko, zato ker je rajši lačna ta bosa šla v borbo, kakor pa jemala od kmeta. Prav to je pokazalo našemu ljudstvu, našemu kmetu, da je to njegova vojska ta on ji je sam dajal zadnje grižljaje. Vem, da so kmetje v Bosni sami jedk koprive, kruh pa so dajali svojim vojakom.
Tako je tudi z narodno oblastjo. Narodna oblast mora biti ne samo po obliki, temveč tudi po vsebini taka, da bo zares narodna. Potem se bo obdržala, potem ni nobene nevarnosti. Zakaj smo mi tukaj? Tukaj smo zato, da služimo ljudstvu, bik smo v vojski zato, da smo se borili za ljudstvo. In če je tako, potem moramo delati tako kakor je v interesu ljudstva, če pa ne bomo delali prav, recite vi svoje. (Odobravanje.)
Dragi bratje ta sestre! Grozijo nam, češ, da je narod v Srbiji nerazpoložen proti nam. Pretijo nam razni reakcionarji, pretijo nam pa tudi nekateri, za katere se ni moglo prej reči, da so reakcionarji. Preveč je bilo prelite krvi naše vojske, da bi mogli kupčevati z našimi pridobitvami. Ko bo prišel čas za to, se razume, da se bodo naše notranje razmere dokončno ta zakonito uredile.
Mi nismo ničesar uzurpirali, toda čakati ne
moremo, življenje teče in moramo delati. Ne moremo čakati. Graditi moramo mostove, mobilizirati ljudi, ustvarjati delovne bataljone. Uporabili smo vojsko, da se je bojevala namesto tistih, ki so padli, da smo Izgnali okupatorja. (Zadnji stavek ni točno sprejet.)
Vse to je narekoval položaj ta bila je naša dolžnost, ker je to bilo v Interesu ljudstva. Tudi če sedaj pri svojem delu pogrešimo, verujte nam, da ne grešimo hote, temveč, da pride do tega zato, ker je toliko težav, da jih je težko obvladati. Zato se obračam na vas, pomagajte nam. Ne nasprotujemo temu, da tud: vi kritizirate naše napake. Vedno sem govoril in tudi sedaj pravim, da je treba kriitizdrati napake, W j!h je napravila oblast, toda kritizirati upravičeno, ne pa kakor špefcvlao-
. ti, M prično takoj razgrajati in napadati naše celotno delo, čim opazijo kakšno napako. H niso samo sovražniki oblasti, temveč vsega ljudstva. Oni niso vaši prijatelji, ampak vaši sovražniki.
Vem, da vas zelo zanima, kakšne bodo volitve, kako bomo končno uredili našo državo. Glavni temelji — oblast — «o postavljeni. Jasno je, da bomo izvedli volitve v konstltuanto, kamor boste poslali svoje predstavnike, ljudi, v katere imate polno zaupanje. V tej konstituanti bomo razpravljali še enkrat o vsem, kar je bilo doslej izvršenega in vse, kar je dobro, bo potrjeno, kar pa je nepopolno, bo dopolnjeno ta uzakonjeno. Ljudstvu nismo hoteli nikoli usi-ljevati nekaj, česar ono ne bi hotelo. MI narodne oblasti nismo zgradili z dekreti, temveč je ljudstvo samo zgradilo svojo oblast. Kaj bi bilo sicer z nami, če bi napravili nekaj, kar ljudstvo ne bi hotelo? Izginili bi že zdavnaj. Toda upirali smo se ▼sem nevihtam ki so šle proti nam in vsem viharjem Ostali smo zmagovalci, ne zato, ker smo nekakšni legendami heroji, ki se jim nič ne more upirati, temveč zato, ker je na naši strani vse ljudstvo vsake federalne ediniee. Ljudstvo se je globoko zavedlo pomena te borbe to pomagalo, zmagali smo samo zato, ker smo bili zakoreninjeni v ljudstvu in ker nam je ljudstvo pomagalo. Noben čudež nas ni rešil, noben čudež nam ni pomagal. Ge lahko govorimo o čudežu, potem je ta čudež naše ljudstvo, ki je zmoglo talce orjaške žrtve ln napore, mi pa, sinovi tega ljudstva smo vršili samo svojo dolžnost ta nič več.
Potemtakem dragi bratje Srbi, se bo v bližnji bodočnosti v konstituanti odločala končna usoda naše države, tedaj boste lahko zopet izrekli svojo voljo. To pa ne pomeni, da bo izrečena enkrat za vselej. Prišel je čas, ko ne prihajajo na oblast tisti, ki bi hoteli upravljati ljudstvo, temveč ljudje, ki jih ljudstvo postavlja ta jih lahko zamenja, kadar koli hoče. (Dolgotrajno odobravanje in klicanje »šumadija hoče Tita«.)
Na koncu vas pozdravljam ta želim, da bi v svojem bodočem delu imeli mnogo uspeha. Mnogo upov polagam v našo mladino (»Živela mladina«), ki je bila prva v borbi in bo, upam prva tud: pri izgraditvi države. Mnogo upov polagam v naše kmete, ki so vztrajni in se zavedajo svojih nalog in svojih pravic. Mnogo upov polagam ▼ naše žene, ki so si v borbi priborile pravico, da sodelujejo v družbenem življenju prav tako kakor moški. Zaupam v vas vse, ki boste varovali naše pridobitve, priborjene s toliko krvjo.
živela naša nova federativna Jugoslavija (»živela«)!
živelo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov! (»živelo!«)
živela junaška jugoslovanska armada!
(»živela!«)
Živela naša velika zaveznica Sovjetska zveza na Čehi s svojim genialnim voditeljem Stalinom (Dolgotrajno vzklikanje »Živel«!)
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Opomba uredništva: Govor maršala Tita I je zaradi motenj pri sprejemanju na dveh i mestih pomanjkljiv. Popravke priobčimo i prihodnjič.
General Stsifeev
maršaln Tita
Beograd, 19. jim. (Tanjug). Maršal Tito je prejel naslednjo brzojavko generalnega poročnika Vladimirja Stojčeva, komandanta I. bolgarske armije:
»Pii povratku v domovino se Vam znova toplo zahvaljujem za prisrčni sprejem v bratski Jugoslaviji, kakor tudi za to, da smejo predstavniki Vaše slavne armade skupno z armado, ki mi je poverjena, prisostvovati simboličnemu povratku, potem ko smo skupaj prelili junaško kri v borbi proti splošnemu sovražniku. Srečen sem, da more velikansko navdušenje bolgarskega naroda objeti tudi Vaše junake. Obenem Vam pošiljam prisrčne želje, da bi še naprej vodili narode slavne bratske Jugoslavije po sveti poti, ki ste jim jo pokazali.«
Maršal Tito je poslal generalu Stojčeva naslednji odgovor: »Prisrčno se Vam zahvaljuj«111 za Vašo pozdravno brzojavka. Veseli me, da ste zapustili Jugoslavijo 0 najlepšimi vtisi o simpatijah naših narodov napram bratskemu bolgarskemu narodu. Mnogo uspeha želim Vaši domovini in pa še močnejše prijateljstvo in sodelovanje med našimj narodi.«
Emili® Grazieli
aretiran v Pisl
Rim, 19. jun. d. V Piši so aretirali Emilija Graziolija, bivšega visokega komisarja v Ljubljani. Grazioli je bil do odhodu la Ljubljane nekaj časa prefekt v Brescii, potem pa v Turinu, kjer ga je doletela nemška kapitulacija. Emilio GrazoTi je na listi vojnih zočimcev zaradi krvoprelitjai ki so hia izvršena v Ljubljani ta ljubljanski pokrajini
V	Sieni so aretirali 19 fašistov, ki as sodelovali z Nemci ta preganjal} Italijansko partizane. V Benetkah so prepeljali v zapore 25 fašističnih policistov. Številne aretacije fašistov sd bile izvršene tudi v Via-reggiu, Luccd, Genovi, Arezzu ta Florenci.
V	Severni Italiji zasedajo posebna ljudska sodišča, ka sodijo bivše fašiste. Tako sta bila obsojene na smrt v Trevisu bivši fašistični prefekt Francesco Bellini in komandant črnih srajc Bruno CappeUtaL Bivšega kvestorja Vico Far ha so obsodili »a 20 let rotoije.
Francoski veleizdajalec obsojen na smrt
Pariz, 19. jun. Posebno sodišče v Pariza je danes obsodilo na smrt zaradi veleizdaje in sodelovanja s sovražnikom Marcela Deata, delovnega ministra vichyjske vlada ta poveljnika francoskih »prostovoljskih« divizij, ki so se borile na strani Nemčija-
Volilni poraz predsednika kanadske vlade
Newyork, 19. jun. Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah je doživel predsednik kanadske vlade Mackenzie King v svojem volilnem okraju popoln poraz, ki je politične kroge zelo presenetil. Zmagal je soci aHstični protikandidat.
Zastoj v pegafanjih
JugoStovansko vojaško odposlanstvo zahteva, da zavezniška vojaška uprava na Primorskem prizna obstoječe
organe oblasti
Veliki uspehi pri obnovi železnic v Sloveniji
Beograd, M. Janija. Agencija »Tanjug« Javlja:
Ker zavezniško odposlanstvo ni pristalo na besedilo, ki ga je predložila jugoslovanska delegacija o civilni upravi na področju, ki je po sporazumu od 9. junija prišlo pod zavezniško upravo, je nastal v pogajanjih zastoj. Jugoslovanska delegacija se sicer noče vmešavati v delo zavezniške vojne uprave, toda naravno je, da se Interesira za tamošnji živelj in za oblasti, ki ga predstavljajo. Zato je v skladu s tretjo točko beograjskega sporazuma v svojem predlogu glede besedila o civilni oblasti zahtevala, da zavezniška vojaška uprava prizna obstoječe organe oblasti, ker je ta živelj takoj po kapitulaciji Italije najaktivneje sodeloval v borbi proti italijansko-fašistični vojski in oblasti na strani zaveznikov in začel za časa borbe upor, da bi ustvaril in ohranil svojo civilno oblast. Dalje je jugoslovanska delegacija zahtevala od zavezniške vojaške uprave: da ne obnavlja italijanska civilne oblasti, ki temelji na fašističnih zakonih; da ne prizna italijanski vladi kakor tudi ne njenim določenim organom pravice, da bi se vmešavali v zadeve te pokrajine, da izvede eventualno izmeno poedinih sedanjih organov oblasti na demokratični način, to je preko Pokrajinskega narodnega odbora kot prvega podrejenega civilnega organa.
To so glavne točke, zaradi katerih je nastal zastoj. Zavezniško odposlanstvo je sicer ustmeno pristalo nanje, zastopa pa stališče, da teh točk ni mogoče sprejeti v nov sporazum, dočim smatra jugoslovanska delegacija, da ni nobenega razloga, da ne bi bile sprejete. Pogajanja se bodo nadaljevala.
Maitiiesisdle na Iseli
Izola, 19. jun. Nad 5000 manifestantov je z zastavami, transparenti In z godbo na čelu prikorakala pred poslopje mestnega odbora v Izoli, da glasno terja svoje pravice. Zbrane manifestante je nagovoril tov. Šemo Antonio in spomnil prisotne, kako sta Izola In vsa Primorska trpeli pod fašizmom, vendar smo danes s knjigami, časopisi, delavskimi in kulturnimi društvi dvignili to ljudstvo, da je postalo še bolj udarno in odločno kakor kdaj koli.
V imenu tržaškega okrožja je spregovoril tov. Bukovec, ki je poudaril bratstvo italijansko-slovenskega naroda, žigosal fašiste. ki se zaman trudijo, da bi zrušili narodno oblast, kajti Tržačani so že dovolj zgovorno dokazali, kaj so in kaj zahtevajo.
Po končanih govorih se je množica razšla med navdušenim vzklikanjem: »Tudi v bodoče se bomo Italijani in Slovenci skupno borili za svoje demokratične pravice.
Blokiral?« žfvlfenjške potrebščine
Trst, 19. jun. Zavezniško poveljstvo je blokiralo večje količine sladkorja, soli, tobaka in žveplenk, ki ga je ljudska oblast že nakazala posameznim krajem Primorske, In sicer tudi onim, kjer predstavlja
zasedbeno oblast Jugoslovanska armada.
Vodstvo tržaškega preskrbovalnega urada SEPRAL je v rokah Dolzani-ja, bivšega tajnika GUF-a ter generalnega tajnika pokrajine Enna na Siciliji.
Maialšastacije v Pulju
Pulj, 19. run. (Tanjug.) Nad 7000 puljskih meščanov je ponovno manifestiralo na mestnih ulicah Na stotine italijanskih in hrvaških zastav je vihralo nad glavami manifestantov. Nosili so na stotine transparentov, na katerih so bili napisi: »Tu>ega nočemo svojega ne damot Hočemo Titovo Jugoslavijo!« V poedinih delih mesta so se vršili mitingi.
Velike manifestacije ¥ Girici za Jugoslavije
Gorica, 19. jun. Ker ni bilo ugodeno poslanici, ki jo je goriški Mestni narodno osvobodilni odbor oddal pristojnim oblastem, so se v torek popoldne začele zbirati po goriškib ulicah množice ljudi iz Vipavske doline, Kanala, Podgore, Brd, Furlanije, s Krasa itd. Skupine so prihajale z zastavami in transparenti. Na Travniku se je nabrala ogromna množica, ki je dvigala zastave in transparente in burno vzklikala: »živel Tito, živela naša vojska, živela naša Gorica! Hočemo partizane v Gorico! Hočemo ljudsko sodišče!« Ko je ljudstvo spoznalo med policisti na an-glo-ameriških kamionih, ki so se pripeljali na Travnik, nekaj bivših fašistov, jih je razjarjeno potegnilo iz avtomobilov in jih preteplo.
Množice so s Travnika krenile pred palačo Izvršnega odbora, kjer Ima svoj sedež tudi angleško poveljništvo. Nabralo se je nad 5 tisoč ljudi, ki so dali duška svojemu razpoloženju. Navdušenje je doseglo višek, ko so Anglo-američani dovolili, da se med ameriško in angleško zastavo izobesi tudi naša trobojnica, in ko so mladenke v drugem nadstropju razvile sovjetsko in italijansko zastavo z zvezdo. Odtod so množice krenile pred stolnico, kjer so se manifestacije nadaljevale do policijske ure, ki je bila za ta dan določena ob 9.
Prsti£ašfst 'ene demonstracije v Čedadu
Čedad, 17. jun. Nekaj sto ljudi, po večini žena in deklet, je danes vdrlo v občinske prostore, kjer je imel sedež Narodno osvobodilni odbor mesta Čedad. Množica je glasno zahtevala vzpostavitev oblasti, ki so jo zavezniki zamenjali z novo, s starimi fašisti na čelu. Dekleta so prijela in izvlekla fašistične uradnike iz občinskih prostorov, ki bi naj predstavljali njihovo oblast, in izročila jih nato množici, ki je z njimi obračunala. Zavezniška oblast je nato iste fašiste zaprla in priznala zopet Narodno osvobodilni odbor, ki ga je če-dadsko ljudstvo izvolilo.
Smrtna nesreča generala Berzarina
London, 19. jun. (Reuter.) Berlinski radio poroda, da je generalni polkovnik Berzarin, sovjetski poveljnik v Berlinu, umri za posledicami poškodb, dobljenih včeraj pri avtomobilski nesreči.
General Berzarin, poveljnik 15. sovjetske udarne armade in vojaški guverner Berlina, junak Sovjetske zveze, je napravil težko pot od navadnega vojaka Rdeče armade do generala. od pristaniškega delavca do armadnega poveljnika. Dokazal je svoje vojaške sposobnosti v bitkah pri Kasunskem jezeru, »jer je bil poveljnik pehotne divizije, in kasneje kot armadni poveljnik z zmagovitimi in uspešnimi o"erariiami na vsej so-vjetsko-nemški fronti Njegovo ime je bilo obdano z lovorikami slave v uspešnem ob-kolitvenem manevru ter uničenju nemške armadne skupine v Kišinjevu. Njegove Sete so se borile na dolgi poti od Visle do Berlina. Bile so prve. ki so vdrle v prestolnico nemškena fašizma. V usodnih dneh napada na Berlin si je njegova armada pridobila nevenljivo slavo in je igrala odločilno vlogo pri zavzetju fašističnega glavnega mesta Čete armadnega generala Berzarina so bile ponovno imenovane v dnevnih poveljih vrhovnega poveljnika, maršala Stalina. Sovjetska vlada je ponovno odlikovala generala z visokimi redi in mu nodeiila tudi naslov mnaka Sovjetske zveze. Odlikovan je bil z Leninovim redom, z dvema redoma Rdeče zastave, redi Suvorova prve in druge stop-' nje, redom K utorov a in Bogdana Hmel-nickega prve stopnje, redom Rdeče zvezde in kolajno dvajsete obletnice Rdeče armade. Po zavzetju Berlina je bil general Berzarin 'menovan za poveljnika mesta, kjer je vršil obsežno delo zagotovitve miru, reda in uravnavanja v normalno življenje. Globoko vdan stvari Lenina in Stalina, spreten general, pogumen v bitkah in ljubljen od svojih čet, mož visoke kulture, ie Berzarin užival globoko spoštovanje sovjetskih narodov in Rdeče armade.
Japonci se koje Invazije
London, 19. jun. (Reuter) Japonska poročevalska agencija naglaša, da morajo Japonci storiti vse, da čim bolj utrdijo vse domače otočje. »Obstoja namreč zelo napeto ozračje po vsej deželi in sicer kot posledica povečanih sovražnikovih letalskih napadov in naraščajoče možnosti, da sovražnik poizkusi z invazijo. Ničesar drugega ne preostaja, kakor da se vse domače otočje izpremeni v resnično trdnjavo,« pravi agencija. »Pasivnost v vodstvu vojne vodi samo k porazu. Utrditev domačega otočja je prvi pogoj za drzno pozitivno ofenzivno operacijo v primernem trenutku.«
Stalin — častni doktor imiverae v Bruslju
Bruselj, 20. jun, (Reuter) Te dni je bila v Moskvi jzaočena maršalu Stalinu diploma _ bruseljskega vseučilišča o izvoHiitvi za častnega doktora te najstmrejše belgijske univerze. Diplomo je izročil maršalu Stalinu profesor Rrien, ki se je udeležil proslave 220 letnice Akademije zntsmosti v Moskvi
Nevi predsednik Irske
Dublin, 18. jun. Seaghan O’Kellv, ministr. podpredsednik in finančni minister v De Va-lerovi vladi, je bil danes izvoljen za predsednika Irske s 565.165 glasovi proti 458.424 glasovom, ki jih ije prejel general Mac Eoin, njegov glavni nasprotnik. Glasovali so po proporčnem volilnem sistemu.
Vaški in kvartni odbori: objavite prostor, in kraj, kamor naj se oddajaj^ star material, odpadki in razbitine!
L°ndon, 19. jun. (Reuter) Ko so danes v francoski posvetovalni skupščini obnovili zunanje politično debato o Levantu, je general de Ganile izjavil med drugim: »Govori zunanjega ministra Bildauta in drugih govornikov so pokazali, kako veliko važnost polagajo Francozi na vprašanje Srednjega vzhoda. Želimo sicer Ohraniti prijateljstvo, ki obstoja med Francozi in Veliko Britanijo, ne želimo pa, da bi se kdo vmešaval v ureditev naših odnosov s Sirijo in Libanonom. Moram priznati, da se je Velika Britanija, ki poseduje ogromno moč vsake vrste — monopol na oskrbo in velikanski poročevalski aparat, z vsemi vrs:a-mi agentov, ki nosijo britanske uniforme — stalno vmešavala. Vse to je dalo Veliki Britaniji možnost, da je izvajala pritisk na rnše zastopnike. Seveda so isti pritisk čutEi tudi zastopniki Sirije in Libanona. Britanski pritisk je zavzel najrazličnejše oblike — od prijateljskih prošenj do odkritih groženj. Včasih so poizkušali celo predstaviti britanske interese kot francoske, n. pr. takrat, ko so uporabljali francoski delež mosulskega petroleja ali pa, ko so se polastili čistilnic olja v Tripolisu. London je sicer podal mačeta® izjavo, to la
London, 19. junija. (Reuter.) Diplomatski dopisnik »Timesa« pravi, da bo v Moskvi kmalu pričela s svojim delom komisija, ki bo določila, kako naj Nemčija plača škodo, ki so jo povzročile njene čete v zavezniških deželah. V zvezi s prihodom sira Walterja Moncktona, vodjo britanskega zastopstva zavezniške reparacijske komisije, v Moskvo, poudarja dopisnik, da Jalta ni omejila komisije samo na tri glavne zaveznike. Upajo, da bodo Francija in zastopstva drugih
Ljubljana, 19. junija.
Edina proga, M je p» osvoboditvi ostala nepoškodovana, je bila vrhniška in proga Ljubljana—Ribnica. Na vseh drugih progah so bili uničeni ali poškodovani vsi važnejši pa tudi mnogi manjši mostovi in viadukti. Na progi Ljubljana—Trst je bil uničen viadukt pri Prestranku, po bombnih napadih poškodovan borovniški in paški most, nadalje most čer Ljubljanico pri Preserjih, most pri Notranjih Goricah in dva manjša mostova med Notranjimi goricami in Ljubljano.
Na progi Ljubljana—Maribor—avstrijska meja sta bila poškodovana mostova v Zalogu in v Laškem, porušen pa je bil most v Pesnici.
Najhuje je bila razdejana proga Pragersko— Ptui—Kotoriba Celotna dolžina 33 razrušenih objektov znaša blizu 1000 m. med katerimi sta mostova čez Dravo v Ptuju in most čez Muro.
Od Zidanega mostu proti Zagrebu je razrušen od bombardiranja železobetonski lok ‘‘v Zidanem mostu. Na progi Ljubljana— Jesenice—Bistrica—Podbrdo sta bila porušena mostova v Medvodah in v Otočah, poškodovana pa mostova pri Žirovnici in v Bohinjski Bistrici. Predor Bohinjska Bistrica—Podbrdo je bil zalit z vodo. železniški most v Podbrdu pa porušen.
V Črnučah na progi Ljubljana—Kamnik je oorušeno srednje polje železniškega mostu.
Zelo poškodovana ¡e proga, ki vodi iz Ljubljane proti Novemu mestu in Bubnjar-cem. Nemci 90 porušili most čez Gruberjev prekop. Razbit je viadukt pri Žalni (porušenih je pet lokov), železniški most v Novem mestu (trije oboki) in železniška konstrukcija v Otovcu, viadukt v Krupi in most čez Kolpo na progi Rosalnice—Bubnjarci.
Skupaj je bilo v Sloveniji porušenih približno 120 mostov. Tik pred osvoboditvijo pa je ostalo porušenih še 70 mostov v razpetini preko 2000 m. ki jih je bilo treba obnoviti.
Organizacija prometno-tehnične službe se je ustanovila na osvobojenem ozemlju že julija 1944 v prometno-tehničnem oddelku Glavnega štaba Slovenije. Pripravili so podatke vseh železniških in cestnih mostov in sestavili pregledne karte. K obnovi prog so pristopili prometno-tehnični oddelek Glavnega štaba Slovenije, sedaj vojna oblast IV. armade s svojo vojno delegacijo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, ki ima v svojem sestavu izvežbano gradbeno brigado, in železniška direkcija s svojimi delavnicami in tehničnim osebjem.
Slovenija ima samo manjše mostovne delavnice v Trstu, na Teznem pri Mariboru in mostovne delavnice direkcije državnih že-Ieznnic ter Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah. Ostalo je nekaj železnih nosilcev za gradnjo provizorijev, ostala je po bombardiranju in od Nemcev razstreljena konstrukcija sestavljivega mostu v Borovnici poleg nekaj provizorijev na drugem tiru ler na manj razni progi St. Vid—Laze. S temi razpoložljivimi sredstvi se je moral napraviti program za vzpostavitev prometa po enem tiru najvažnejših prog. Nekaj materiala smo dobili iz starih skladišč, iz dvotirnih železnic smo napravili enotirno. Vse te konstrukcije je bilo treba prevažati z avtomobili, z mobiliziranimi vozniki. Tako so 30 m dolge nosilce prevažali z vozovi. Iz Primorske smo pripeljali v Ljubljano traverze in provizorije z vsemi pomožnimi prevoznimi sredstvi. Na preserskem mostu je 14 vertikal, ki smo jih šli iskat v Avče nad Kanalom. Medtem ko smo imeli največ dela, smo morali poslati avtomobile, da so šli iskat stroje, kompresorje in drvp material na Koroško, ker smo jo morali izprazniti. Tam smo rešili preko 20 vagonov gradbenega materiala. Težavno je bilo tudi
dejansko je bilo jasno, da ima namen postopoma pregnati Francijo iz Sirije in Libanona.
Ko je genenaS de Gaulle poudaril izredne pr dihe, ki vladajo v Siriji in Libanonu, je dejal: »MI nismo mogli enostavno zapustiti teh dežel sredi vojne, niti nismo mogli opustiti vzdrževanja čet, kar je bilo v skladu z naSimi mednarodnimi podvigi. Vsekakor je bilo števillo čet majhno, če ne bi bilo naših četj bi Velika Britanija kaj lahko v našem imenu prevzela vlogo gospodarja v teh pokrajinah. Kakor danes tako tudi jutri ne bomo sprejeli dejstev, ki so se izvršila na naš račun, če bi to storili, bi podpisali naše lastno obsodbo, če bd pristali na to, da se na naš račun zlorablja sila, potem smo prepričani, da bi to imelo pogubo-nosne posledice za bodoči svetovni red. Svet je postal zelo majhen, tako da more v njem obstojati samo ena vrsta pravice — moralna pravica.«
Ko je razpravljal o francosko-britanskih odnosih, je de Gaulle nadaljeval: »Francija nikakor ne želi, da bi se sedanji položaj podaljšal, seveda pod pogojem, da ne bo uroditev vprašanja potrdila krivic, ka so bale storjene Frarcdji.«
zavezniških držav, ki so tudi močno trpele, kmalu poklicani k sodelovanju.
Dopisnik pravi: »Zdi se, da bo Nemčija v glavnem plačala škodo, ki jo je povzročila, s tovarnami, ki jih bodo preselili, s surovinami in dobrinami, katere bodo poslali v opustošena področja, In z delom delavskih bataljonov, ki bodo obnovili vse, kar so nemške armade porušile.' Ena izmed prvih zahtev pa je, da naj Nemčija podpira za-ve_zniške čete, ki so jo nasedle.
vprašanje prehrane. Bilo je treba organi-ziraiti kuhinjo, organizirati taborišče za delavce, napeljati povsod razsvetljavo, ker smo delali ponoči in podnevi.
Vodstvo si je predvsem zadalo nalogo, postaviti glavne železniške proge: Trst—Ljubljana—Zidani most—Zagreb, Ljubljana— Gradec, Ljubljana—Jesenice—Podbrdo, Maribor—Ptuj—Kotoriba. To so najvažnejše proge za dovažanje hrane civilnemu prebivalstvu in vojski iz Vojvodine, pogonske sile iz Rumunije, premoga, ki ga potrebuje industrija na Jesenicah in v Trstu. Zato je bil najprej vzpostavljen promet z Zidanim mostom. Popravili smo most v zalogu za desni tir. S popravo mostu v Litiji in novim mostom v Pesnici je bil dne 3. junija vzpostavljen promet Ljubljana—avstrijska meja odnosno madžarska in so istega dne prispeli prvi transporti nafte, bencina in živil v Maribor in Ljubljano.
Tehnična progovna sekcija je začela takoj z delom na obeh porušenih mostovih med Brezovico in Notranjimi goricami na progi Ljubljana—Trst. Po dovršitvi mostov v Notranjih goricah, Preserju in Paškega viadukta pri Bregu ter dokončne izvršitve deviao jake pr3ge pri Borovnici je bil 12. junija 1945 vzpostavljen prihnet s Trst°m.
Zaradi velikega vzpona, ki znaša 35 promil in malih radijev, je kapaciteta te deviacijske proge v Borovnici premajhna. Zato so takoj začeli z deli za novo devi-acijsko progo Preserje—Borovnica. Do zime bo treba zgraditi preko 11 km nove proge. Izkopati bodo morali okrog 350.000 kubičnih metrov skalnatih tal. Za to delo bo treba ogromno orodja, kompresorjev cevi za kompresorje itd. Napravili bodo dajno-vod iz Vrhnike, da bo elektrika nadomestila bencin in nafto. Daljnovod je že ▼ delu ta bo tudi ostal, kot definitivni daljnovod za Borovnico. Prav tako je trasa že zakoličena, delajo načrte za baraike, da bodo delavci čimiprej pod streho.
Na gorenjski progi je bil železniški most v Medvodah z razpetino 70 m dovršen 17. junija. Poleg dovršenega mostu čez Gruberjev kanal, popravil na mostu v Litiji, Laškem, Pesnici, popravljajo progo Ptuj— Kotoriba, ki je zadnja važna železniška veja, dokler ne steče promet po progi Zagreb—Beograd. Prvo delo prometnotehnič-nega oddelka z železniško direkcijo v Ljubljani je bil prevoz dveh lokomotiv za vzpostavitev prometa Ljubljana—Kočevje.
V celoti je bilo obnovljenih 30 mostov v skupni razpetini približno 1000 metrov, k^r znaša več kot 50%.
Most čez Ljubljanico pri Preserju hns. železno mostno konstrukcijo 61 m razpe-ttae na obrežnih kamnitih opornikih. Tik pred osvoboditvijo so Nemci rušili vse mostove. Dva dni preden so vkorakale ntaše edincce v Ljubljano, so z lokomotivo skušali doseči most im ga razstreliti z dvema vagonoma municije, kar pa je preprečila s puškami im mitraljezom sprednja straža 29. hercegovske divizije, ki je štela približno 10 borcev. Popoldne pa so prišli z oklepnimi vagoni, postavili minomete ter pregnali stražo. Postavni so na most dva vagona municije in jo zažgali. Pri eksploziji je levi del mostu padel v Ljubljanico, meditem ko je desnega vrglo iz trase. Treba je bilo avtogemsko prerežita celo konstrukcijo, napraviti oder iltd. Nov most je bil sestavljen iz stare porušene in potem, razstreljene konstrukcije borovniškega viadukta. Vse je bilo zvito, razbito in so morali naši ljudje vsak del najprej odviti. Po 500 kg težke dele je bilo treba nalagati in odpošiljati v Preserje v progovnih vozičkih, kamionih, celo z ročnimi vozički približno 500 m daleč, jih tam montirati vse to z ljudmi, ki niso bili strokvnjaki. Napravili so točen program za delo in ko je bil oder postavljen, je bilo tudi že v domačih delavnicah izdelano potrebno orodje. Rotvvagnerjeva konstrukcija, kj je povsem vojaška konstrukcija in jo civilni inženirji ne poznajo, je bila montirana v desetih dneh.
Vojaški in civilni organi so brez kakršnihkoli direktiv pričeli obnavljati železnice in ceste. Vedeli smo, kakšno je stanje naše motorizacije im da more prometne razmere rešiti edino želez lca. Pogon delu pri. obnovitvi železnice je dala predvsem vojska. Pokazala se je tudi velika vnema dvEnih organov in železničarjev. Pri vseh. delih se je videlo, da inženirji, kakor delavci streme m tem, da čimiprej popravijo železnico, zavedajoč se pomena železniškega prometa za oskrbo civilnega prebivalstva in vojske. Pri gradnji mostu v Pesnici, ki je bil obnovljen v rekordnem času treh. dni, je bilo po 14 uraih dela 80% delavcev zato, da z delom nadaljujejo. Pri teh delih niso zaposleni samo težaki in profesionisti, ampak tudli uradniki. Tako se je pn Pesnici prostovoljno prijavilo na delo okrog 50 železnških uradnikov. Pri delu se je pokazala vsa odločnost delavcev, tehnikov, inženirjev, da' čim bolj pomagajo pri obnovi. Le tu in tam je bilo še opaziti tisto staro uradovanje, ki je nekoliko zaviralo hiter potek dela. Pokazala se je razlika med partizani in med ljudmi, ki so živeli pod okupatorjem in ki so manj odločni in se zlasti boje vsake odgovornosti.
Sedaj je na vseh delih pri obnovi železnice in očiščevalnih delih na ljubljanskem kolodvoru zaposlenih 1000 železu .carskih in gradbenih delavcev ta 6000 vojakov in ujetnikov. V tem številu je vključena tudli gradbena briga da kot prvi tehnični veterani V njej je tri četrtine ljudi še iiz prve dobe: rudarji, tesarji iz Bele Krajne, vmes stari partizani. Ta brigada je v največjem mrazu, v največjem pomanjkanju hrane, raztrgan, v snegu in dežju izvrševala premostitve v Beli Krajini še pred osvoboditvijo. Danes pa je ta brigada vzgled vsemu delavstvu, ki sodeluje pri izgradnji železniške proge. Brigada^ ki je veljkokrot imela vlogo tudi operativne inženirje, je piri bojih v Suhi Krajini pred Starim* žagami pod ognjem sovražnika delala mostove in obnavljala ceste. Ta brigada je bila tista, ki je postavila Viniški most v šestih dneh, in to s težkim gradivom, s komaj posekanimi hrasti. Obnavljala je mostove tudi v smeri proti Kočevju in v Ljubljani ter odstranila vse cestne zapreke, prekope in obnovila približno 20 manjših cestnih mostov. Sedaj sodeluje ojačena z ujetniki ta nekaj civilnim! inženirji pri delu na progi Ptuj—Kotoriba. Gradbena brigada, k* je vzdržala v najhujših dobah, je tudi danes vsem vzgled vztrajnosti in udarnosti pri ofbnovi razrušene domovine,
f
Parafeva vlafla v Rimu
Nov® italijansko vlado je sestavil Fesrrssccio Parri in je v njej zastopanih 6 strank
Rim. 19. jun. (Reuter). Nova italijanska vlada, naslednica Bonomijeve vlade, je bila sestavljena danes pozno ponoči. Sestavil jo je Ferruceio Parri, ki je min. predsednik in minister za notr. zadeve. Podpredsednika sta Manlio Brosio (lit».) in Pie-tro Nenni (soc.) zun. minister Alcide Dega-speri (kršč. dem.), minister za sodstvo Pal-miro Togllati (kom.), minister za obnovo Mouccio Ruini (del. dem.), zakladni minister Marcello Soleri (Ub.), finančni minister Mauro Soeceinarro (kom.), minister za vzgojo Včncenzo Araagio Ruis (lib.), minister za industrijo in trgovino Giovan-ni Gronchi (kršč. dem.), minister za delo in socialno skrbstvo Gaetano Barbarocchi
Kratke vesti
Hacha pred sodiščem. Bivši predsednik češkega protektorata Emil Hacha se bo moral v kratkem zagovarjati pred češkim ljudskim sodiščem kot vojni zločinec in veleizdajalec. Preiskava prati njemu je končana. Z njim pridejo na zatožno klop tudi vsi njegovi ožji sodelavci. Eden glavnih med njimi, minister za propagando in bivši polkovnik čsl. vojske Moravec se je po prihodu Rdeče armade sam ustrelil.
Albanski ministrski predsednik zahteva izročitev vojnih krivcev. Predsednik Hedža je poslal zavezniškim velesilam brzojavko, v kateri zahteva v imenu albanskega ljudstva izročitev albanskih vojnih zločincev, ki se nahajajo trenutno v zaveznikih konc er ttrac' jsfldh taboriščih v Italiji.
podtalni nac‘stični tisk. Švicarski listi poročajo, da izhata nekje na švicarško-nemški meji dva nemška podtalna nacistična lističa. Prvi se imenuje »Bodenseerund-sčhau«, drugi pa »Führer«. Oba prinašata večinoma radio vesti.
*
Američani so odkrili v Rjavi hiši v MĐn-chenu obširen seznam s podrobnimi podatki vseh članov nacistične stranke v Avstriji, posebno on:h, ki so biU v stranki že pred letom 1938. Ta seznam je Izredne važnosti za ugotovitev nacistov.
Vrhovni Sovjet ZSSR je imenoval Nikolaja Dimitrijeviča Kuznecova za veleposlanika v Norveški.
Mihael Pezmaglozov, pomočnik finančnega ministra in grški zastopnik v komisiji za vojne zločince, je odpotoval v London. S selb; je vzel seznam nemških, italijanskih in bolgarskih generalov in drugih častnikov, ki
Svobodo smo si priborili s trudom in krvjo. Tudi pri obnovi bomo imeli težave. S požrtvovalnim delom in junaštvom jih premagali!
(soc.), minister za promet Ugo La Valfa (stranka olpora), minister za javna dela Giuseppe Romita (soc.), minister za povojno rehabilitacijo Emilio Lusso (stranka odpora), minister za prehrano Enrioo Mole (del. dem.). Ime ministra za komunikacije še ni bilo javljeno, vendar domnevajo, da bo krščanski demokrat.
Ministrstva za vojno, zrakoplovstvo in mornarico bodo zasedli po en krščanski demokrat, delavski demokrat in neodvisen, njjh imenovanje pa mora biti potrjeno od zaveznikov. ManliO Brcsio ima nalogo, da sestavi posvetovalno skupščino, Pietro Nenni pa, da pripravi ustavodajno skupščino.
jih Grčija zahteva zaradi zločinov, ki so jih zakrivili med zasedbo.
Glavni britanski poveljnik na Srednjem vzhodu, general Sir Bernard Paget, je prispel danes v Bejrut Smatra se, da je cilj njegovega potovanja, da si pridobi avtentična obvestila o levantskem položaju in da stopa v razgovore z uradnimi krogi.
Španci so poslali ojačenja na Pireneje. Razlog za ta izredni vojaški varnostni ukrep je baje preprečenje poizkusov španskih beguncev, da bi vpadli iz Francije v Španijo. Vse utrdbe v Pirenejih so bile ojačene in čete poslane na mejo. Razen tega sta priplule pred kratkim v Barcelono dve ladji s člani tujske legije.
Kralj Leopold bo odstopil?
London, 19. jun. Reuter poroča iz Bruslja, da prevladuje v belgijskih političnih krogih vtis, da se je kralj Leopold, sodeč po raznih znakih, končno vendarle odločil za odstop. Tudi voditelji katoliške stranke, ki je edina-^ zagovarjala povratek kralja, so sedaj prepričani, da je to edina rešitev. Nasprotno pa prihajajo iz okolice kralja'Leopolda, ki se mudi v okolici Solnograda, poročila, da o kakem odstopu kralja ni govora. Nasprotno, kralj Leopold smatra, da je z odstopom belgijske vlade zopet prevzel vse ustavne pravice.
Oddaj razbito steklo na zbirališče, da boš čim prej imel steklo za okna!
Podpirajmo našo narodno industrijo s tem, da ji damo surovine! Zato zbirajmo staro železo, krpe, panir. gumo itd.!
Zberi v svojem okolišu star papir, gumo, staro železo itd. ter predaj nabrano na odrejeno mesto.
B® Ganil® o Irancoski
levantski politiki
Frandja tte želi, tla bi se kdo vmešaval v ureditev njenih otesov do Sinje In Libanona
Kako naj Nemčija plača škodo,
ki jo Je povzročila
V Masle vi se bo v kratkem sestala reparacijska komisija, id bo določila način plačevanja nemške vojne odškodnine
NASE GOSPODARSTVO
čebelar]! za obnovo čebelarstva
Slovensko debetusta» Je v pceiednjšii Sttnh ledi mnogo tapeto. Neflteti čebelarji so bili mobilizirani, eni so morati v mternadjo, drugi ca prisilno delo, tretje so iaselllL Mnogi pa so zagrabili za orožje Ja se uvrstili med bocee osvobodilne fronte. V vseh primerili so ostale čebele brez skrbne roke čebelarjeve. V bojih po naát domovini je bilo požganih mnogo čebelnjakov, drugod nešteto čebelnjakov izropanih. Statistični podatki kažejo žalostno sliko prej lepo razvitega in cvetočega čebelarstva. Ali naj zato obupamo? Ne!
Po doseženi svobodi je dolžnost čebelarjev, da krepko zagrabimo za delo in skušamo nastalo škodo čimprej popraviti. Predstavniki obeh naših čebelarskih organizacij, t. j. Slovenskega čebelarskega društva in Železničarske čebelarske zadruge so pravilno razumeli noy čas. Zavedli so se, da je le v skupnem delu Ln v slogi moč. Zato sta oba odbora sklenila predlagati občnim zborom likvidacijo svojih dosedanjih organizacij in ustanoviti enotno in Skupno čebelarsko organizacijo ter Jo postaviti na zadružno podlago. Osnoval se je po nasvetu Iniciativnega zadružnega odbora 233. Slovenijo Skupen poslovni odbor, ki bo pripravil nova zadružna pravila, čim bodo ta sprejeta in potrjena, bo novi odbor pristopil k obnovitvenemu delu na čebelarskem polju. Po vsej Sloveniji bo osnoval čebelarske podružnice ali poslovalnice. Ugotovil bo nastalo škodo in zbral inventar
rjénjüi podružnic. ObnovU bo opazovalne plemenilne postaje ter rejska središča.
Za ustanovitev novih ima že pripravljen Inventar. Odbor se že zdaj trudi, da bi si nabavil dovolj panjev in potrebnega čebelarskega orodja. Nanovo bo treba urediti pasdšča. Predvsem pa bo treba nujno priskočiti na pomoč čebelarjem v onih krajih, kjer je balo čebelarstvo docela uničeno. Da bi čimprej dvignili število čebelrih družin, je odbor svetoval čebelarjem, naj uvedejo začasno čebelarjenje na med in na roje, ki bi jih oddali oškodovanim čebelarjem brezplačno ali pa proti nizki odškodnini.
Prejeli smo zagotovilo, dn bo Narodna vlada Slovenije, ministrstvo za kmetijstvo, krepko podprla naša stremljenja. Podpore pa bomo deležni le tedaj, če bomo vedno in povsod pravilno usmerili svoje delo.
Ob tej priliki opozarjamo vse člene Že-lezničairske čebelarske zadruge, tudi one po Gorenjskem in Štajerskem da bodo dobivali vse čebelarske potrebščine, kolikor so seveda na razpolago, pri Slovenskem čebelarskem društvu v Ljubljani. Saj jim je znano, da so biU pri nedavni nesreči uničeni s poslopjem železničarske nabavljalr.e zadruge tudi prostori in skoraj vse potrebščine čeb. zadruge.
Končno omenjamo, da so se po več krajih Slovenije že sami čebelarji zavedli obnovitvenega dela na čebelarskem področju in poslali Slovenskemu čebelarskemu društvu svoje predloge. Ostali čebelarji, posnemajte in ne čakajte navodil od zgoraj!
Zač. poslovni odbor Čebelarske zadruge v Ljubljani.
škoda v novomeškem
In mariborskem okrožju
Novomeško okrožje je prijavilo 2.8, ma riborsko pa 3.2 milijarde din vojne škode
na zasebnem premoženju
Ljubljana, 18. junija
Novomeško okrožje je pri popisu vojne Ekode prijavilo skupne osebne in stvarne škode 2 miljardi 863 milijonov dinarjev. Iz popisa osebne škode izhaja, da je v bojih, zaporih, internacijah in na drugih posledicah vojne umrlo 6.908, pogrešajo pa še 12.525 oseb. Zaradi vojnih posledic je popolnoma ali delno onesposobljenih za delo nad 3000 oseb. Zaprtih, interniranih, na prisilnem delu In prisilno mobiliziranih je bilo 22.764 oseb.
Velika je škoda na nepremičninah. Stanovanjskih zgradb je bilo delno poškodovanih ali popolnoma uničenih 18.968 v vrednosti 717.6, dragih zgradb pa 17.695 v vrednosti 440.8 milijona din. škodo na premičninah so oškodovanci ocenili z naslednjimi zneski: stanovanjska oprema 157.5, obleka, obutev, perilo 113.2, živež, kurivo 73.0, knjige in umetnine 61.0 milijona din, goved in konj je bilo uničenih ali uropanih 39.298 glav v vrednosti 172.7 milijona din, prašičev in drobnice 24.987 glav v vrednosti 25.1 milijona din In malih živali 137.338 glav v vrednosti 10.2 milijona din.
V kmetijskih obratih je popis ugotovil naslednjo škodo: uničenih je bilo 36 traktorjev v vrednosti 0.3 milijona din, 697 mlatilnic v vrednosti 5.7 milijona din, 4.140 plugov v vrednosti 4.7 milijona din, 68.702 drugih strojev in orodja v vrednosti 41.9 milijona din, 17.023 vozil in vpreg v vrednosti 57.4 milijona din in 29.795 posod (sodov) v vrednosti 31.5 milijona din. Na pridelkih povzročena škoda je bila ocenjena takole: poljski pridelki 56.1, sadni pridelki in izdelki 77.5, vino 47.3 in dragi pridelki 17.7 milijona din. Sadnih dreves je bilo uničenih 156.845, trt pa 2,017.941.
škoda na trgovski ali obrtniški opremi, strojih, orodju in prevoznih sredstvih znaša 83.8, na blagu, surovinah, izdelkih in pogonskem materialu pa 205.1 milijona din. škode v gotovini je bilo za 54.1, v vrednostnih papirjih po nominalni vrednosti za 4.8 in v dragocenostih za 28.5 milijona din. Ostale škode je novomeško okrožje prijavilo v iznosu 374.3 milijona dinarjev.
Vojna škoda v mariborskem okrožju
Mariborsko okrožje je prijavilo osebne in stvarne škode skupno 3 miljarde 278 milijonov din. Popis osebne škode ugotavlja, da je v bojih, zaporih, internacijah in na drugih posledicah vojne umrlo 4367, pogrešanih pa je še 11.965 oseb. Zaradi posledic vojne je popolnoma ali delno za delo nesposobnih nad 2500 oseb. V zaporih, internacijah, na prisilnem delu ali po okupatorju prisilno mobiliziranih je bilo 24.781 oseb.
Stanovanjskih zgradb je delno poškodovanih ali popolnoma uničenih 8.736 v skupni vrednosti 657.6 milijona din, drugih zgradb pa 4.857 v vrednosti 122.6 milijona din. Na premičninah je škoda naslednja: stanovanjska oprema 217.7, obleka, obutev.
perilo 95.4, živež, kurivo 48.4, knjige in umetnine 59.5 milijona din, goved in konj je bilo uničenih ali uropanih 48.881 v vrednosti 158.8 milijona din, prašičev in drobnice 23.862 glav v vrednosti 18.3 milijona din in malih živali 216.832 glav v vrednosti 3.7 milijona din.
Škoda ugotovljena v kmetijskih obrat h: traktorjev je bilo uničenih 92 v vrednosti
4.1	milijona din, mlatilnic 215 v vrednosti
1.2	milijona din, plugov 815 v vrednosti 1.2 milijona din, drugih strojev in orodja 14.530 ■v vrednosti 10.4 milijona din, vozil in vpreg 10.270 v vrednosti 29.9 milijona din in posod (sodov) 45.788 v vrednosti 17.4 milijona din. Na pridelkih znaša škoda: poljski pridelki 85.2, sadni pridelki in izdelki 19.8, vino 53.8 in drugi pridelki 26.7 mihjona din.
Trgovinske ali obrtniške opreme, strojev, orodja in prevoznih sredstev je bilo poškodovanih za 177.6, blaga, surovin, izdelkov in pogonskega materiala pa za 213.8 milijona din. Škoda v gotovini znaša 139.2, v vrednostnih papirjih 734.5 in v dragocenostih 38.6 milijona din. Ostale škode je mariborsko okrožje prijavilo za 344.2 milijona din.
Skupna škoda na zasebnem premoženju 24.4 milijard dinarjev
V prejšnjem in današnjem članku smo priobčili prve podatke o izidu popisa vojne škode na zasebnem premoženju v petih slovenskih okrožjih: celjskem, ljubljanskem, novomeškem, mariborskem in v mestu Ljubljani. Manjkajo še podatki za Primorsko m Koroško. Iz razpoložljivih podatkov za navedenih pet okrožij si je mogoče ustvariti naslednjo sliko vojne škode na vsem slovenskem ozemlju brez Primorske in Koroške:
Okupator in njegovi izdajalski pomagači so napravili skupne škode 24.4 milijarde predvojnih dinarjev. Največ škode je prijavilo ljubljansko okrožje (11,2). V bojih, zaporih, internacijah in na dragih posledicah vojne je umrlo 27.594 oseb, največ v ljuhlj. okrožju (9743). Pogrešajo še 56.955 oseb, največ v celj. okrožju (21.173). Za delo je delno ali popolnoma nesposobnih 19.800 oseb, največ v mestu Ljubljani (7300). Svoboda je bila odvzeta 127.078 osebam, največ v celjskem okrožju (40.976).
Stanovanjskih hiš je bilo delno poškodo-. vanih 33.684. največ v celjskem „krožju (9500), popolnoma je bilo uničenih 20.335 stanovanjskih hiš, največ v novomeškem okrožju (10.938).
Drugih zgradb je bilo delno poškodovanih 20.137, največ v novomeškem okrožju (5854). Popolnoma uničenih je bilo 19.680 drugih zgradb, največ v novomeškem okrožju (11 tisoč 841).
Goved in konj je bilo uničenih ali uropanih 185.369 glav. največ v celjskem okrožju (65.000). Prašičev in drobnice ie bilo uni-
fenih ali uropanih 1012)18 glav, največ ▼
celjskem okrožju (35.000). Malih živali, med temi so nedvomno v veliki večini kokoši, je bilo uničenih ali uropanih 696.408 glav. največ v mariborskem okrožju (216.832).
Sadnih dreves je bilo uničenih 3,457.935. Hud udarec, ki je zadel tako naše sadjarstvo, je najbolj oškodoval mariborsko okrožje (3,137.189). Vinskih trt je bilo uničenih 22,307.407. Tudi v vinogradništvu je najbolj prizadeto mariborsko okrožje (12,317.808).
Gospodarske vesti
= Konferenca o predelavi nafte. V nedeljo je bila v ministrstvu za industrijo in rudarstvo v Zagrebu konferenca o vprašanju proizvodnje hi predelave nafte v naši državi. Da bi se to vprašanje reševalo v sodelovanju vseh zainteresiranih podjetij z državnimi oblastmi, so bili na konferenco poklicani predstavniki vseh rafinerij v državi Ugotovljeno je bilo, da so bile nekatere rafinerije v teku vojne precej poškodovane, nekatere pa imajo težave z železniškim dovozom in ne morejo izkoristiti vse kapacitete. Občutno je zlasti pomanjkanje vagonov (cistern), ki so bilj poškodovani ali uničeni v zvezi z bombardiranjem. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik državnega podjetja »Ju-gopetrol«, ki je bilo nedavno ustanovljeno za uvoz in razdelitev nafte in njenih derivatov. Poudarjeno je bilo vprašanje popolnega izkoriščanja izvorov nafte v naši državi To je velika in važna naloga Pred vojno se naši izvori nafte skoraj niso izkoriščali in je znašala letna proizvodnja le okrog 2000 ton, kar je malo v primeri s kapaciteto rafinerij Za boljše izkoriščanje naših rafinerij je velikega pomena obnova železniškega prometa na progi	Zagreb—Beograd, ker bo s tem
omogočeno, da se k rafinerijam, ki leže ob tej progi pripelje domača ali pa inozemska nafta.
ZADRUŽNI VESTNIK
O Inicijativnih zadrnžnlh cifi&skiia m njihovih oalsgah
Iniciativni zadružni odbon so izraz napredne ljudske volje in obenem porok, da se bo ta volja izvajala v smislu demokratičnih in naprednih pridobitev osvobodilnega gibanja. Danes je ljudstvo že spoznalo, da mu stare strankarsko politično in stanovsko razcepljene zadružne orgaaii-zacije niso prinesle prave koristi, zato bodo imciativr.i odbori izvedli načelo enotne zadružne organizacije, ki bodo množično zajele vzajemno samopomoč širokih ljudskih množic, zgrajeno na politični genenaJni liniji narodno osvobodilnega gibanja.
Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo je na željo zadružnikov samih imenovalo Predsedstvo SNOS-a koncem preteklega leta rua slovenskem osvobojenem ozemlju. Odbor ima nalogo, da pripravi in izvede vse potrebne načrte za «stvaritev enotnega slovenskega zadružništva in za reorganizacijo tega zadružništva. Svoj sedež ima v Ljubljani, Tyrševa cesta 38, v poslovnih prostorih bivše Zadružne zveze v Ljubljani.
Za naglo in temeljito organizacijo nove zadružne mreže po vsej Sloveniji so postavljeni okrožni in okrajni iniciativni zadružni. odbori, ki irmajo svoje sedeže na okrajih in okrožjih. Naloga teh iniciativnih zadružnih odborov je, vključiti slovensko zadružništvo v naše narodno osvobodilno g'banje in pritegniti v to zadružništvo široke ljudske množice ter na temelju 70 letnega razvoja slovenskega zadružništva reorganizirati tako, da bo lahko očiščeno vse reakcionarne navlake vršilo novo vlogo in opravljalo nove naloge v političnem in gospodarskem življenju našega naroda in naše ljudske države. Reorganizirano zadružništvo bo zmožno voditi borbo proti brezvestni špekulaciji, bo zmožno izrezati iz našega narodnega telesa smrdljivi tvor sebičnih spletkarjev, črnoborzijancev in brezvestnih prekupčevalcev ter tako rešiti delavno ljudstvo pijavk, ki so se redile od krvi njihovih žuljev. Iniciativni odbori bodo stali budno na straži, da naše zadružništvo ne bo valilo nobenih »kukavičjih jajc« reakcije.
Nadaljnji reizvoj bo zahteval, odkrivaj in razčlenjeval nove naloge. Iniciativni zadružni odbori jih bodo obvladovali v okviru začrtanih osnovnih smernic.
Odlok o prijavljanju gradenj električnih naprav
Za vse nove gradnje ln bistvene preureditve naprav za proizvodnjo, prenos, transformacijo in usmerjanje električne energije in za vse nove elektrifikacije naselij je treba predhodno dobiti dovoljenje oddelka za elektrifikacijo pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo* v Ljubljani.
Prošnje z vsemi potrebnimi načrti in popisi se vlagajo v 3 izvodih preko okrožnih NOO (OF) — 1 izvod ostane pri okrožnem NOO (OF).
KULTURNI PREGLED
Fran Albrecht:
Pomen m naloge Brsištva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo
(Govor na ustanovnem občnem zbora)
Z ustanovitvijo Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR bomo opravili važno in pomembno nalogo. Izpolnili bomo vrzel, ki je v našem kulturnem življenju nastala s tem, da so nas ljudstvu sovražni reakcionarni režimi v bivši Jugoslaviji ločili od kulturnega in umetnostnega snovanja v bratski Sovjetski zvezi ves čas od njenega nastanka dalje. Slovenci smo vzdrževali pred prvo svetovno vojno še dokaj ozke kulturne stike z Rusijo, kolikor je bilo to v tedanjih okoliščinah politično nesvobodnega naroda mogoče. In dasi je bila naša kulturna rast nesorazmerno v manjši meri vplivana od vzhoda kot od zahoda, se je vendar naše kulturno življenje razvijalo precej harmonično v okvira tedanjih me-ščansko-naprednih in meščansko reakcionarnih ideologij. Kljub temu so že tedaj vstali med nami možje, ki so s svojim delom in svojo miselnostjo daleč presegali okvir meščansko-naprednih naziranj. Tu naj omenim samo delo Ivana Cankarja, 'in njegov za tedanjo slovensko miselnost naravnost epohalno-revolucionaren pomen.
Svetovna vojna je prekinila vse naše stike z Rusijo, tako imenovana osvoboditev pa nas je pod vplivom zmagovite reakcije na zahodu in njenih razrednih interesov hermetično zapirala pred kulturnimi in gospodarskimi vplivTž vzhoda. Obdala je Sovjetsko zvezo z donehesniml zidovi laži in porokovanj, nizkotnih sumničenj in podlih
potvarjanj. In zgodilo se je, da se v državni tvorbi južnoslovanskih narodov ni mogel v šolah poučevati jezik največjega slovanskega naroda, veliki, prekrasni ruski jezik! Kakšna zabloda, kolika škoda po zaslugi naših omejenih, strahopetnih pritlikavih politikantov! Da, to umetno in nasilno zapiranje pred bratskim ruskim narodom in dragimi narodi Sovjetske zveze, to je bilo prvo izdajstvo naših ljudi nad slovanstvom. Temu prvemu izdajstvu nad slovanstvom pa je moralo po vseh zakonih logike nujno slediti v sedanjem krvavem spopadu še hujše izdajstvo istih ljudi, izdajstvo nad lastnim ljudstvom ih narodom, že s samo postavitvijo blodne teze »Rim ali Moskva« so se ti ljudje izločili iz občestva svojih ljudskih množic, ki so neprekinjeno ves čas nagonsko čutile pravo pot in smer, to je prirodno pot krvno sorodnih vezi in občečloveškega napredka. Žrtev v obeh primerih tega izdajstva pa je bilo slovensko ljudstvo samo. A kakor je zaradi prvega izdajstva trpelo ljudstvo škodo predvsem v socialnem in kulturnem življenju, ki je bilo v razdobju med prvo in drago svetovno vojno mnogo bolj nesmotrno, mnogo siromašnejše in brezkrvnejše nego bi bilo sicer, če bi mu bilo omogočeno prosto sodelovanje z vsemi narod! sveta, predvsem pa sodelovanje z največjim in najtvornejšim slovanskim narodom, tako mu je drugo izdajstvo zadalo stokrat stražnejše rane, kot bi mn jih bil
mogel povzročiti kdaj koli kak tuj krvnik in okupator na naših tleh.
A to zločinsko izdajstvo je rodilo s svojim usodnim porazom velik, življenjsko neprecenljiv uspeh. Ta razkol je ločil luč od teme. Ločil plodno, čvrsto zdravje od jalovega, gnilega životarjenja. Postavil je mejnik med resničnim svobodoljubjem in dedno obremenjenim podložništvom. Ločil je pogum in značajnost od bojazljivosti in po-prečnosti. Slovenski človek je v krvavih žrtvah, ki so mu bile prisojene, dozorel do polnega razmaha svojih siL Ozračje je prečiščeno, razblinila se je megla laži in krivic in pot je prosta pred nami. Tista pot, po kateri je slovensko ljudstvo vedno hlepelo in želelo. To je pot prostega in neoviranega sodelovanja z vsemi svobodoljubnimi, naprednimi, demokratičnimi narodi sveta, predvsem pa sodelovanja z najnaprednejšim, resnično svobodoljubnim in globoko demokratičnim narodom Sovjetske zveze. Z narodom, ki je s svojim domoljubjem, s svojo moralno in fizično nadmočjo odločil in omogočil tako veličastno zmago za sve« to in pravično stvar.
Ozračje je čisto, pot je prosta, a dela je mnogo. In treba je pohiteti, da nadomestimo vse tisto, kar so nam onemogočili tuji in domači sovražniki, da izpdlnimo vrzel, ki je nastala v zadnjih desetletjih v našem javnem in kulturnem življenju. Dela je mnogo, potrebe so velike, a tudi sredstev ne pogrešamo. In eno od teh sredstev je v prvi vrs\i društvo, ki ga ustanavljamo danes — Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR.
Kultura, človeško kulturno udejstvovanje in vzajemno sodelovanje, to je tista vez, ki gradi mostove med narodi, ki jih najintimneje veže in spaja, da se spoznavajo in sporazumevajo med seboj. Kultura, če prodre resnično v vse plasti ljudstva in
KRIŽEM PO LJUBLJANI Beležnica
KOLEDAR
Četrtek: ZL junija: Alojzij, Veknefiar.
DEŽURNE LEKARNE
Dr. Kmet, Ciril Metodova 43; Tmkoczy ded. Mestni trg- 4; Ustar, šelenburgova uL št. 7.
Ustanavljanje podružnic Strokovne zveze prosvetnih delavcev
Prosvetni delavci m nameščenci se te dni pridno združujejo v svojo novo sindikal. organizacijo SZPD, dobro se zavedajoč, da bodo le tako najbolj koristili svojemu stanu in domovini. Na ustanovnih občnih zborih razpravljajo v največji slogi in solidarnosti o vseh perečih vprašaniih sedanjega časa, da tako takoj začnejo z delom za izgradnjo in obnovitev slovenske zemlje. Zvezno tajništvo SZPD (Frančiškanska ulica 6-1.) poziva še vse ostale prosvetne delavce in nameščence, da jim slede in takoj pristopijo k delu za ustanavljanje svojih sindikalnih podružnic po navodilih, ki jih prejmejo v njegovi pisarni. Odbori že ustanovljenih podružnic SZPD naj takoj pošljejo po svojih tajnikih osebno v dvojniku :	imenik članstva, obračun vpisnine in čla-
narine, pristopne izjave imena neorganiziranih, poročila o ustanovnih občnih zborih, odbornike z na slovi predsednika, tajnika in blagajnika. Prav tako naj odbori že ustanovljenih podružnic pošiljajo vsakih 14 dni podroben opis svojega dela, do vsakega 10. v mesecu pa obračune vpisnine in članarine. Potrebne obrazce dobe podružnice v pisarni Zveznega tajništva SZPD. Denar naj podružnice nakazujejo Glavnemu odboru ESZDN za Slovenijo po ček. položnici Delavske zbormce. Tajniki že ustanovljenih podružnic SZPD naj se takoj javijo v pisarni Zveznega tajništva iZPD.
Dnevne vesti
Vsem delodajalcem v okrožnem mestu Ljubljani ki zaposlujejo težke in najtežje delavce, sporočamo dodatno k odredbi ministrstva za trgovino in oskrbo z dne 18. junija 1945. da sprejema prijave za dodatne živ. nakaznice v Ljubljani Odsek za preskrbo. palaca Bata, I na-dstr.. soba 3. Od sindikata delavcev overovljene prijave naj delodajalci čimpreje oddajo. Izdaja dodatnih kart za polovico junija bo objavljena v časopisih
Vojn! dobrovoljci iz osvobodilnih vojn 1912-1918
se pozivajo na sestanek, ki bo 24. t. m. ob 10 dop. v Ljubljani v dvorani OUZD. Miklošičeva cesta. Poročal bo tov. Josip Jeras, član TOOF.
Za pok. Vladimirjem Arkom, veleindustrijcem v Zagrebu, bo zadušnica >v petek, 22, t. m. ob 8 zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Sv. maša zadušnica za pok. Polakom Pavlom sc bo darovala 25. junija ob 7 2jntraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Sv. maša zadušnica 2a pok. mž. Jožkom Pol en-Čičem se bo darovala v soboto. 23. t. m. ob 9 dop. v cerkvi Mar. Oznanjenja.
Maša zadušnica za pok. inž. Gržinič Zorkom se bo darovala 28. junija ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Sv. maša zadušnica za Milanom Primožičem, _ ing. cbem.. ki ie padel 24. aprila 1945 kot okrožni komisar na Koroškem, bo v soboto 23. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pred glavnim oltariem.
Obvestilo gledališkim abonentom. Uprava Državnega gledališča v Ljubljani sporoča svojim abonentom, da ie abonentska sezona 1944 4r zaključena in jih zato naproša, da se blagovolijo javiti zaradi obračuna zaostalih odn. preveč vplačanih obrokov pri dnevni blagajni v Operi k: nalašč v ta namen posluje vsak delavnik od 10 do 12.30. Uprava ie sestavila tabelo z zneski, izračunanimi točno po številu za posamezne rede abonmajev v tej sezoni od igranih predstav. Abonentom ie ta tabela pri obračunu odn. pri poravnavi razlik za kontrolo na vpogled.
Ne delajte Shode po poljfh! Na Komando Narodne milice prihajajo v zadnjem času prijave o poljskih tatvinah, ki 1ih vršijo otroci ln nekateri odrasli brezvestneži. Posebno škodo dela. jo take osebe z ruvanjem nedozorelega krom-pirla. Starši, ki pošiljajo svoje otroke na take nedovoljene pohode, se motijo, če mislijo, da jih ne more zadeti kazen, ker so odgovorni za vsa dejanja svojih otrok. Apeliramo na vse prebivalstvo da pomaga Narodni milici v prizadevanju da se odpravijo te grde navade in s tem zavaruje nepotrebno uničevanje poljskih sadežev.
Komisija za repatriacijo vojnih ujetnikov Ib internirancev r.a glavnem kolodvoru dnevno sprejema darila, namenjena okrepčevalnici za vračajoče se internirance In vojne ujetnike. Naše žene in mladina pridno pobirajo prispevke po kvartih in kvarti kar tekmujejo med seboj, kdo bo nabral več za naše drage, ki se vračajo skozi Ljubljano na svoje domove. Nekateri kvarti pošiljajo svoje darove naravnost na zbirališča povratnikov in bolnim na raznih bazah. Kvarti pošiljajo tudi mladenke, ki se vrste v službi na kolodvoru podnevi in ponoči ln so vedno pripravljene sprejeti in obdarovati drage povratnike. Ob ustanovitvi svojega urada na glav. kolodvoru je Komisija za repatriacijo prejela ves potrebni pisarniški material brezplačno od treh tvrdk. Posamezne tvrdke in poedinci, ki Jih ne moremo vseh navesti, stalno pošiljajo okrepčila. Prisrčna hvala!
Poziv vsem. ki so pripravljeni darovati kri za bolnike Transfuzijska postaja Splošne bolnice, išče nujno čim več krldajaicev za svoje bolnike, katerih dotok v bolnico je vedno večji (Interniranci, vojne poškodbe itd.). V poštev pridejo vsi zdravi moški in ženske. Vsakdo, ki da kri Ima pravico do denarne nagrade in do dodatne živilske karte. Zglasiti se Je ponedeljek ali sredo na I. kirurškem oddelku Splošne bolnice pri dr. Zalokarjevi.
Gospodarski sestanek vseh krajevnih sekretarjev in gospodarstvenikov Je bil 11. t. m. v Ptuju, kjer se je podrobno obravnaval načrt prehrane ljudstva in dobav Industrijskih izdelkov kmetovalcem. V gradu Tatenbergu so uredili zavetišče ea 400 do 500 otrok, oskrbovali bodo predvsem otroke partizanov in otroke, ki so radi okupatorja obubožali ali izgubili roditelje. V Ptuju so uredili mlekarno, ki razpolaga z najmodernejšimi stroji in napravami. Mladina Je zbrala 500 kg
če organsko raste iz njega, je najboljše jamstvo in najmočnejši instrument za ohranitev miru med narodi. Kulturno sodelovanje med dvema jezikovno in krvno sorodnima narodoma pa pomeni še neizmerno več. To pomeni stalno medsebojno bogatitev in oplajanje, tako globoko in iskreno medsebojno povezanost, da ne odpove niti v časih najtrših preizkušenj in nesreč.
Tako kulturno sodelovanje si želi z narodi Sovjetske zveze in predvsem z velikim ruskim narodom slovensko ljudstvo. Posredovati in dajati prijateljskemu narodu iz ■sebe vse, kar je v njem najbolj samoniklega, najpopolnejšega in najtrajnejšega ter hkrati zajemati, spoznavati ln vzljub-Ijati iz kulturnega udejstvovanja prijateljskega naroda vse podobne vrednote njegovih mislecev, znanstvenikov, graditeljev in umetnikov: v tem je očrtan delokrog, smer, pomen in namen našega društva.
Zato bo moralo naše društvo po vsej -naši zemlji na globoko in široko razpresti svoj delokrog. S proučevanjem ruskega jezika, s predavatelj:, knjigami, čitalnicami, koncerti in razstavami bo širilo ljudsko obzorje in ga seznanjalo in zbliževalo s sovjetsko kulturo, z njenimi ustanovami in pridobitvami na vseh področjih. Z obojestranskim izmenjavanjem tvornih, pomembnih ljudi pa bo utrjevalo tiste bratske vezi najožjega poznavanja in medsebojnega umevanja, o katerih sem govoril zgoraj, vezi, ki naj se med narodi Jugoslavije in narodi Sovjetske zveze’ ne prekinejo nikdar in nikoli več!
Ozračje je - zdaj čisto, pot leži prosta pred nami. Stopili bomo na to pot vedrih src, delavnih rok in z radostno zavestjo, da je to edino prava in plodna pot za slovensko ljudstvo in za njegovo usodo v prihodnosti. In dovršili bomo svojo nalogo!
Odlok o ustanovitvi in organizaciji statističnega urada Slovenije
§ 1. Pri predsedstva Narodne vlade Slovenije se ustanovi sta trstični orad Slovenije,
ki mn načeluje direktor, postavljen od Narodne vlade Slovenije.
§ 2. Naloga statističnega urada Slovenije je, da po smernicah državnega urada zbira, obdeluje m objavlja vse splošne in specialne statistike s področja federalne Slovenije, posebno pa da izvaja na tem področju vsedržavne demografske, industrijske, kmetijske in druge statistike; da skrbi za koordinacijo vseh statistik, ki jih vodijo kateri koli organi narodne oblasti ali javne ustanove.
§ 3. Zaradi koordinacije statističnega dete 90 vse oblasti in jarme ustanove na področju federalne Slovenije dolžne predtofitt predhodno v pregled in odobritev statistične osnutke vseh popisov, ki jih nameravajo izvesti na svojem sektorju.
§ 4. Narodna vlada Slovenije bo predpisala s posebnim pravilnikom podrobno organizacijo in poslovanje statističnega urada Slovenije.
§ 5. Ta odredba stopi v veljavo k dnem
objave.
Ljubljana, dne 16. junija 1945.
Za predsedstvo SNOSa;
Sekretar:	Predsednik:
Lubej Franjo 1.r. Vidmar Josip L*.
Prijava elektrotehničnega materiala
Ministrstvo za Industrijo in rudarstvo objavlja:
Za časa okupacije in ob osvoboditvi Je bOo mnogo električnega materiala, ki Je bil last elektrarn, tovarn, privatnikov in okupatorja, odnesenega, poskritega ali leži kje brez pravega gospodarja.
Pozivamo vse ki tak material (žice. aparate, stroje, transformatorje, izolatorje, orodje itd.) hranijo ali vedo zanj. da ga nemudoma lzroče ali prijavijo krajevnim NOO (OF), ki material proti potrdilu prevzamejo ali shranijo. Ako Jo za demontažo potrebno strokovno >sebje, obvesti krajevni odbor naj bližje električno podjetje, ki mora poskrbeti za strokovno demontažo. Se. znam zbranega materiala* pošljejo krajevni od-bori ali direktno eni spodaj navedenih zbiralnih postaj ali pa okrajnemu NOO (OF) da ta bbvesti najbližjo zbiralno postajo.
Zbiralne postaje za elektrotehnični material so naslednje:
1.	obrati Kranjskih deželnih elektrarn ▼ Žirovnici, Kranju, Črnučah. Grosupljem, Novem mestu, Kočevju. Črnomlju. Krškem Podlogu, Velenju in Slovenj gradcu;
2.	obrati elektrane Fale v Mariboru, Laškem ln Ormožu;
3.	elektrarna premogovnika Trbovlja;
4.	elektrarna Dravograd:
5.	elektrarna Mariborski otrifc.
Zbiralne potaje elektrotehnični matert&I proti Izročitvi potrdila, prevzamejo in vskladlščtfOfe Seznam po*lie*o ministre tv*? 7-a industrijo in ra» derstvo, oddelk?? z* elektrifikac'Jo. ki edino raz. oolaga z materialom.
Brez posebnega dovoljenju ministrstva se ts material ne sme Izročiti nikomur.
V^ako prikrivanje ze^rai imenovanega ma tori al g ah samolastno razpolaganje z -njim se bo na j strožje kaznovalo.
moke, 300 Jajc in druga živila sa trg. V Ptuju so izročili prometu nov most. ki Je 158 m dolg ln nosi 16 ton. Izgotovili so ga v 17 dneh.
Odsek za Industrijo in rudarstvo okrožnega odbora OF — Ljubljanskega okrožja se je preselil iz sv. Petra ceste št. 2 na Miklošičevo cesto št. 14 I. nadstropje. Uradne ure za stranke dnevno od 8. do 12. ure.
Internirance iz Gonarsa, ki so nastopali na prireditvah v taborišču, posebno še pevce s pevovodjem tov. Hancem J., naproša kvaurt Strogi center, da se v svrho nastopa za miting zanesljivo udeleže sestanka v petek, 22. t. m. ob 19-30 ▼ kvartni pisarni Strogi center, Beethovnova 2.
Povratniki iz Dacbau-a in ostalih nemških kocr centradjskih taborišč so vabljeni na zborovanje, H bo ▼ nedeljo ob 10 dopoldne v dvorani Trgovskega doma.
Samarijani, samarijanke, bolničarji in bolničarke^ sestanek vseh bo v četrtek, 21. t. m. točno ob pol 20 v Komenskega ul. 12-1. Obvezno za vse one, -ki želijo sodelovati in pomagati pri mladinskem kongresu v dneh od 23. do 28. t. m. Javite se tudi vsi ostali bolničarji, ki imate čas (tudi svoj prosti čas) in niste še nikjfcr dodeljeni na službo, odnosno ste že porazdeljeni, pa službe še ne vršite. Prosimo vse tiste, ki ste sodelovali na II. kongresu SPZ2 in ste prejeli od bolničarskega odreda Rdečega križa v Ljubljani sanitetno opremo (nosila, sanitetne torbice, halje, čepice m trake Rdečega križa), da. jo takoi vmete. najkasneje pa do 22. t. m. v pisarni bolničarskega odreda. — Načelstvo bolničardceg*. odreda.
Obvestila OF
Miting velikega obsega priredi politlčno-pro-svetni odsek XV. udarne divizije s sodelovanjem ZSM šentviškega okraja v soboto 23. tm. na prostoru sokolskega letnega telovadišča v St. Vidu nad Ljubljano. Sodelujejo: Frontno gledalt-šče, Kulturna skupina in vojaška godba XV, udarne divizije ter pevski zbor šentviških mladink. Prebivalstvo tovariško vabljeno.
Kvartni odbor OF uradov finančne direkcije vabi vse tovariše" (tovarišice) na miting, ki bo r petek, 22. junija ob 20 v frančiškanski dvorani.
šcisfca obvestila
Državna drorazredna trgovska Ma t Ljubljani. Začasno vpisovanje učencev in. učenk, ki nameravajo v šol. letu 1945-46 začeti ali nadaljevati študije na tej šoli, bo od 25. do 30. junija od 9. do 12. ure. Prinesite rojstna list, spričevala gimnazije ali meščanske šole in prijavo za vpis, ki jo dobe pri šolskem slujgu. Za II. razred se učenci in učenke samo javijo in ni treba dokumentov z izjemo tistih, ki pridejo od drugod. Ti predlože rojstni list, spričevalo I. razreda in prijavo za vpis.
I.	ženska realna gimnazija (Poljane) r Ljubljani. Ravnateljstvo poziva vse redne učenke tega zavoda, naj se javijo v soboto 23. t. m. za začasna vpis v šolskem letu 1945-46. pri svojih razrednikih, ki bodo vpisovali v II. nadstropju gimnazije na Poljanah (ne več v Lichtentumovem zavodu), m sicer: za II. in III. razred od 8—9, za IV. m V. razred od 9—10, za ostale razrede od 10;—11 dopoldne. Učenke, ki bi se ne mogle osebno vpisati, naj prijavijo vpis pismeno ravnateljstvu do 26. t. m, — Obenem javlja ravnateljstvo vsem strankam, da po-sluje^ sedaj v poslopju gimnazije na Poljanah.
Lichtentumov zavod, meščanska šola. Vse učenke tukajšnje šole. ,ki bivajo v Ljubljani m okolid. naj se zbero danes, 21. junija, popoldne ob četrti uri na zavodovem dvorišču.
II.	ženska državna realna gimnazija sporoča vsem učenkam, ki hočeio v šolskem letu 1945-46 začeti ali nadaljevati svoje študije na tem zavodu, da se prijavijo k začasnemu vpisu v petek 22. t. m. m v soboto 23. t. m. od 8 do 11 v pisarni ravnatdfetvri na Trgovski akademiji. — Ravnateljstvo.
Objave
Centralne vojne bolnice
Vsem vojaškim bolnišnicam. C. V. B., odd. ri
transfuzijo sporoča vsem vojaškim bolnišnicam^ da so jim na razpolago konservirana kri in hematesti. — Obenem sporočamo, da se je pričel tečaj za določevanje krvnih skupin na ploščici in v epruveti. Zato naj pošljejo bolnišnice ime reflektanta (-tke), da jih bomo razporedili.
Krvodajalcem! Vsi tisti krvodajalci, ka so dali kri pa še niso dobili potrdila za prejem dodatne živilske nakaznice in še nimajo legitimacije krvodajalcev, naj se sigurno javijo v teku tega tedna od 8 do 12 dnevno. — V petek, 22. iunija naj se od 8. do 10. dop. javijo nasledni: Skal ja Manca, Kapusova 3;. Pirc Helena, Kamnik. Graben Blažič Breda, Žiri 9; Novak M ar Vodovodna 39; Gornik Zdenka, Mestni trg 7-PL : Česnik Viktorija. Gledališka 12; Turk Ema. Jesenko v ^ 6; Kokalj Mara, Nunska 3; Jamšek Viktor, Kr?m; Grebenc Dora, St. Vid, vojno taborišče: Ogrinc Štefanija, Medvedova 5b; Farčnik Beti, Sv. Petra 49.	t
t
Skrb za izboljšanje prehrane
Ministrstvu za trgovino in preskrbo je z
velikimi žrtvami, uspelo, da je moglo zvišati ctoroke živil delavstvu in to težkam in najtežjim delavcem. Industrija v Sloveniji je močilo razvita in velik del prebivalstva tvorijo industrijski delavci, ki morajo baš danes prav tako kakor drugi stanovi napeti vse svoje sile, da se naša irktustrija v okviru rednega gospodarstva čimprej normalizira in še poveča svojo predvojno proizvodnjo. Jasno je, da delavstvo pri težkem delu ob dosedanjih obrokih živil ni moglo zadovoljivo opravljati svojega normalnega dela, da udarniškega, dela sploh ne omenjamo. Vendar je treba ugotoviti, d» je delavoljnost delavstva na zelo visoki stopnji. Z zvišanjem obrokov delavstvu bo za prvo Silo pomagano, vendar gre vsa težnja naših oblasti za tem* da se vsa prehrana čimprej otrese oklepa racionalizacije.
Z novimi dodatki bodo dobili težki delavci z osnovnim obrokom skupaj 365 gramov enotne moke dnevno, poleg tega pa 270 gramov dodatkov — fižola, koruzne moke, testenin, ješprenja — maščob pa 23 gramov dnevno. Najtežji delavci bodo prejemali skupno z osnovnim obrokom 465 g enotne moke in 270 g dodatkov (koruzne moke ali fižola), maščob pa 33 g. Razmerje z normalnim obrokom je zelo ugodno. Obrok za težke delavce presega normalni obrok za več kot 100 % pri enotni moki, pri maščobah oa 75 %. Pri najtežjih delavcih pa presega obrok moke normalni obrok skoraj za 200 %, obrok maščob pa za 150 %.
Ministrstvo zs trgovino in preskrbo si je zastavilo nalogo, da čimprej odpravi v pretirani razmere, ki so vladale pod okupatorjem, in oskr bi prebivalstvo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v oni meri, ki je neobbodno potrebna. Poljedelcem in osta-
lim ppoasvodnikom bo naložena določena količina, ki jo bodo morali oddati, ves ostati presežek bo pa lahko v prosti prodaji.
Ko bo pridelovalec izpahnil svojo osnovno obvezo, bo ostanek lahko ponudil na trgu, da bo tako omogočeno vsem, da si za svoje prihranke kupijo živil in ostalih produktov preko racioniranih obrokov. Od tega bo imel veliko korist tudi kmet, ki bo svoje pridelke lahko prodal, ne da bi se moral posluževati črne borze. Osnovna razlika med stanjem prehrane pod okupatorjem in sedaj je ta, da je veljalo prej pravilo: »Vsak sme dobiti določen obrok«, sedaj pa: »Vsak mora dobiti gotovo količino!«
Poleg zvišanih obrokov za delavstvo je ministrstvo za trgovino in preskrbo odredilo enkratni obrok za noše repatriirance, za katere je nujno potrebno, da sj opomorejo. Vsi repatriiranci dobe te dni po 4 kg moke, i/2 kg masti in po 2 mesni konzervi. če bodo prilike dopuščale, bo ministrstvo to dajatev ponovilo. Poleg teh zvišanih obrokov za delavstvo in dodatka za repatriirance bo znatno zvišan obrok bol-nik°v v bolnicah in sanatorijih.
Prehrano Slovenije kr je ministrstvo za trgovino in preskrbo večji del z dobavami izven Slovenije. Izboljšanje prehrane je v manjši meri pripisovati izboljšanju prometa, predvsem pa okolnosti, da je ministrstvu za trgovino in preskrbo z velikimi napori uspelo dobiti nekaj hrane, ki jo je nakazala TJNRA in ki je bila prepeljana iz Splitu in Dubrovnika. Oblasti delajo tudi nia tem, da bo v manjši meri mogoče zvišati tudi obroke v onih krajih Slovenije, ki so pod okupacijo najbolj trpeli.
Ne pust! ničesar, da strohni, segnije ali zarjavi — poberi vsak star material in ga predaj na odrejeno mesto!
NIhš® siss uiti zasluženi kazni!
tučfi tisti ne, ki so bili obsojeni pred le
pobegnili b
Področno vojaško sodišče v Ribnici je 9. marca 1944 na javni ustni razpravi obsodilo večje število vojnih obveznikov, ki so se pred nošo mobilizacijo umaknili v neznano smer in s tem kršili predpise o mobilizaciji v No V in POS ter javljanju in službovanju v NOV kakor tudi predpise o kretanju oseb in štiri obtožence, ki so brez dovoljenja oblasti NOV in POS odšli s teritorija, kontroliranega po NOV ir POS na teritorij, zaseden po okupatorju, s čemer so kršili predpise o kretanju cseb. tr-dišče je obsodilo Lovšina Antona, mesarja in posestnika iz Ribnice, Češarka Ivana, delavca iz Ribnice, češarka Jožeta, delavca isz Ribnice, Baumgartna Jurija, zo-batehnika iz Ribnice, Kobentarja Jožeta, lesnega manipulanta iz Ribnice, Srebotnjaka Ivana, lesnega manipulanta iz Ribnice, Oražma Franca, mizarja in posestnika iz Ribnice, škrabca Stankota, gostilničarja in posestnika iz Ribnice, Burgarja Ludvika, kleparja in trgovca iz Ribnice, Petelina Jožeta, mizarja iz Ribnice, Petelina Andreja, mizarja iz Ribnice, Pahuljo Janeza, krojača in hišnega posestnika iz Ribnice, Rudeža Maika, posestnika in industrijalca iz Ribnice, Trdana Andreja, čevljarja in posestnika iz Ribnice, češarka Franca, čevljarja in posestnika iz Ribnice na zaplembo njihove celotne imovine, premične in nepremične, bodisi da jo posedujejo že sedaj kot lastniki, bodisi ga so udeleženi pri rodbinski imovini po pravilih zakonitega dednega nasledstva z omejitvijo, da se puste rodbinam obtožencev sredstva za začasno nujno vzdrževanje, v kolikor so ob-
tom dni, ker so dezertirali iz NOV ali pa okupatorju
| toženci po pravilih rodbinskega prava k j temu vezani. Nadalje je področno vojaško I sodišče obsodilo Lesarja Jožeta, bivšega I javnega notarja iz Ribnice, Srebotnjaka j Ivana, lesnega trgovoa. z Ribnice in Petka ; Franca, posestnika iz Rubniee na zaplembo j njihove imovine do zneska 50.000 lir in ! Burgarja Vinka, trgovca iz Ribnice na za-| plembo imovine do zneska 20.000 lir. Sled-! nji štirje obtoženci so bili obtoženi, da so | brez dovoljenja naše oblasti odšli na teri-j torij, zaseden po okupatorju.
Višje vojaško sodišče je v nejavni seji dne 21. marca 1944 sodbo področnega vo-I jaškega sodišča v Ribnici glede prvih 15 obtožencev v celoti potrdilo, dočim je sodbo glede zadnjih štirih obtožencev spremenilo tako, da se tudi ti obtoženci obsodijo na zaplembo njihove celotne im.ovir.ie, premične in nepremične, bodisi da jo posedujejo že sedaj kot lastniki, bodisi da so udeleženi pri rodbinski imovini po pravilih zakonitega dednega nasledstva, z omejitvijo, da se puste rodbinam obtožencev sredstva za začasno nujno vzdrževanje, kolikor so obtoženci po pravilih rodbinskega prava k temu vezani.
Gornje obsodbe tedaj, ko so bile izrečene, niso mogle biti takoj izvršene, ker je imovina vseh obtožencev bila na. ozemlju, kontroliranem po okupatorju. Danes, ko so okupatorji, h katerim se je večina gornjih obsojencev tudi zatekla, pregnani, bodo sodbe v polni meri izvršene. Iz tega se vidi, da nihče, ki je izdal svoj narod in se podal pod zaščito okupatorja, ne bo ušel zasluženi kazni.
OBJAVE „NAVODA“
Oddaja moke in kave
MOOF, odsek za preskrbo, obvešča trgovce in zadruge, naj dvignejo 22. t. m. v njeni poslovalnici (»NAVOD«, Novi trg 1) nakazila za moko za drugo polovico meseca junija in obenem nakupila za kavo, ki jo dobijo v »Navodovem« skladišču. Dopoldne naj pridejo začetnice A—M, popoldne pa ostale.
Potrošniki znotraj in zunaj bloka prejmejo od 23. t. m. dalje pri svojih stalnih trgovcih in zadrugah moko (165 g dnevno) za drugo polovico tega meseca, in sicer na 10 odrezkov osnovne živilske nakaznice enotno krušno in na 5 odrezkov belo pšenično moko.
Na odrezek »Jun-18« osnovne živilske nakaznice dobijo potrošniki po 100 g kave. Prodajna cena: 200 lir za kg.
Delitev kondenziranega mleka
Od 22. do 25. junija bedo dobili po 1 dozo (450 g) kondenziranega mleka na nakaznice za mleko:
1.	a) bolniki z nakaznico B proti predložitvi izkazala o istovetnosti (osebna izkaznica in podobno);
b)	mladina od 10—14 na odrezek II-E3.
Tem upravičencem bodo razdeljevale mleko samo rajonske mlekarne, ki marajo vsakega bolnika vpisati v seznam, bolnik pa moia potrditi prejem mleka s podpisom,
c)	Interniranci na potrdilo o internaciji in na mlečno nakaznico (skupina 3 dc dnevno) šemo v mlekarni Jug, Dunajska cesta 31, ki mora vsakega upravičenca vpisati v seznam..
d)	Ostali bolniki z vpisano količino v prostoru za skupino naj se zglase na Navodu, Novi trg 4-m., vrata k7.
2.	Otroci od 4—6 na odrezek H - C 7.
3.	Noseče žene na odrezek NO 1.
4.	Starostniki od 60—65 na odrezek 3 -St KM.
5.	Starostniki od 65—75 na odrezek n - G 4.
6.	Starostniki od 75 naprej na odrezek n - D 4.
Mleko za skupine od 2. do 6. bodo razdeljevale mlekarne: Rajnar, Borštnikov trg 1; Peček, Praznikova 15; Mulej, Slomškova 9; Lovšin, Strossmayerjeva 4; Rejec, Kopitarjeva 1; Novak, Tržaška 14; Žiberna, Tržaška 5; Režek, Janševa 2; Kovačič, Celovška 34; Cvelbar, Sv. Petra 8; Potokar, Pokopališka 1; Cenčič, Stari trg 24; Seničar, Stari trg 30; Krže, Florijarska 28; škriba, Tržaška 60; Mahov-č, Tržaška 48. Mlekarne naj pridejo 21. t m. od 7—12 in od 3—4 po nakazila in plačati mleko v Maistrovo ulico, dvignile pa bodo blago v skladišču Navoda A (Gregorc, Gosposvetska 1). Mleko ni sladkano in ga je treba takoj porabiti. Cena 18 Ur za dozo. Prazne doze je treba vrniti prodajalcu. -Mlekarne naj vse neprodano blago vrnejo 26 n 27. t. m. v Maistrovo ulico 10 in predlože tudi odrezke.
iiaaio Svobodna Ljubljana
569 m/46 m
Četrtek, 21. junija
7.—7.15: češke popevke, polke in valčki; 7.15— 7.45: Poročila in objave; 7.45—8.: Nekaj malih, glasbenih slik; 8.—8.30: Objave, poizvedbe, pozdravi; 8.30—9.: Ziljska ohcet in drugi narodni običaji; 12.—12.30: Odredbe, obvestila, poizvedbe; 12.30—13.: Ciganski orkestri; 13.—13.20: Napoved časa ln poročila; 13.20—14.: Koncert orkestra RL pod vodstvom dir. A. Neffata; 18.— 18.30: Mladinska ura; 18.30—19.: B. Smetana: VItava. simfonična pesnitev; 19.—20.:	Oddaja
kulturno prosvetne skupine DNO; 20.—20.30: Koncert violinista Nikole Petroviča, pri klavirju prof. Ciril Cvetko; 20.30—21.: Bethoven: Lunina sonata, op. 27, št. 2; 21.—21.30: Poročila in pregled tiska; 21.30—22.: Pisana glasba; 22.—22.15: Oddaja za tovariše v taboriščih Nemčije; 22.15—•
Vsek upravičenec sdeikaDDe Kestuec, Ko-
zarje 83, bo dobil po 1 dcoo tendaznteaDegte mleka dne 23. t, m,
*
Mlekarne, ki so jim pri zadnjih delitvah
ostala v zalogi jajca, maslo ali kondenzirano mleko, naj te' ostanke do vključno 23. t. m. vrnejo odseku za mleko, Maistrova ulioa 10. Rray tako vse posojene zaboje in posodo. V kolikor še niso predžožile odrezkov, naj vse izdano blago opravičijo tudi z odrezki.
Dodatek hrane izčrpani mladini
Mestni odbor Zveze slovenske mladine je zaprosil oddelek za zaščito mater, otrok in mladine pri ministrstvu za socialno politiko za pomoč pri izvedbi akcije za dodatek v hrani izčrpani mladini. Ministrstvo je prošnji ugodilo in z njegovo pomočjo je mladinska organizacija že danes dopoldne začela razdeljevati kruh otrokom po vseh ljubljanskih osnovnih in nižjih razredih srednjih šoL 10.435 otrok je dobilo po 10 dkg kruha. V naslednjih dneh pa se bo število povišalo na 12.000.
Priključitev telefonske centrale v Št. Vidu na centralo v Ljubljani
Doslej je bila avtomatska telefonska centrala Št. Vid priključena na avtomatsko centralo v Kranju. Naročniki v št. Vidu so mogli govoriti z naročniki v Ljubljani le preko medkrajevne centrale v Kranju. Da se ta anomalija odpravi, se je 19. junija 1945 prekl j učila avomatska centrala v Št. Vidu na avtomatsko centralo v Ljubljani, $ čimer se je vzpostavilo stanje, ki je bilo pred vojno. Zaradi tehničnih sprememb, ki so v telefoniji nastale na Gorenjskem med okupacijo., daje poštna uprava naslednja pojasnila:
Telefonske številke naročnikov v Št. Vidu ostanejo iste, kakršne imajo naročniki sedaj, torej od 10 do 99. Telefonski naročniki v Št. Vidu se kličejo med seboj prav tako ko doslej, torej z izbiranjem dveh številk. Če hoče telefonski naročnik v Št. Vidu naročnika v Ljubljani, mora najprej klicati 0 in nato šele želeno številko ljubljanskega naročnika.' Če pa hoče ljubljanski naročnik klicati naročnika v Št. Vidu, mora najprej klicati številko 7 ¿n nato šele številko šentviškega naročnika.
Če pa zahteva naročnik v Št. Vidu medkrajevno zvezo (n. pr. s Kranjem) prijavi svojo željo medkrajevni centrali v Liubliani z volitviio številke 00. Pri tem pripominja ptt. uprava, da začasneea zasebnega telefonskega prometa še ni tn da zasebni naročniki začasno ne bodo mogli obavljati medkrajevnih razgovorov.
Naročnik v Št. Vidu dobi zvezo s prijavo napak, če voli številko 08; zvezo z informacijami pa. čc voli številko 09.
Če bodo naročniki pazili na značilni številki 0 in 7, ki jo je staviti pred željeno naročniško številko, se bo telefonski promet nemoteno razvijal.
Sprejem jadralcev v vojno službo
Naše vojno letalstvo potrebuje več jadralcev z diplomo »C«s ali pa onih. ki so napravili strokovni tečaj. Vabijo se vsi Jadralci, ki izpolnjujejo gornje pogole. in ki se želijo izpopolniti v tej panogi letalstva ter služiti potem kot inštruktorji v našem jadralstvu. Prijave sprejema Komanda aerodroma. Ljubljana.
S seboj naj prinesejo dinlomo »C«, odnosno dokazilo, da so z uspehom končali »nastavniški kurz« in podatke o svojem življenju po 6. aprilu 1941 overovljene od pristop*ga Krajevnega (rajonskem) in Okrajnega NOO.
Iz pisarne Mobilizacijskega oddelka Vojne oblasti IV. Armije, dne 18. junija 1945.
Sprejntemo lo delavk
po možnosti izvežbanih v Izdelavi krtač ali nove moči ter 1 mizarja za izdelavo lesa. ARMIČ SLAVKO specialna ščetarska delavnica, Tržaška 47.
Objava
Delegat Ministrstva trg. tn preskrbe, oddelek za upravljanje narodne imovine gostilne »MANA«, Karl Rose::wlrth Ljubljana, Bleiweisova 12, tem potom poziva vse, ki Imajo kakšna plačila ali terjatve do gori Imenovanega, da iste prijavijo v roku 4 (štirih) dni. pismeno ali osebno v prostorih gostilne »Na-Na«, Vhod z dvorl-
Ljubljana, 20. junija 1945.
omisi
Cenjene čitatelje s StajersKe^ ki se zanimajo za nakup m prodajo raznih, predmetov, naštetih med malimi oglasi, pozivamo, da se v svrho vseh informacij, podatkov, naslovov itd. obračajo neposredno na naši podružnici v Celju in Mariboru.
POSTREŽNICO, dnevno od 8. do 10. ure, iščem za Eežigradom. Naslov v upravi. •	2930-la
GOSPODIČNA, trg. na-obražena. išče mesta v trgovini ali pisarni, kjerkoli. Ponudbe upravi pod »Trgovina ali pisarna«.	2898-1
IŠČEM službe restavra. tersko hotelske stroke ali delavske kuhinje kot poslovodja ali oskrbnik, sem strokovno izobražen z 20-letno prakso. Ponudbe upravi pod »Poveri j iv in pošten«.
2959-1
PO LIR s več letno prakso za nizke in visoke stavbe, išče mesta. Grem tudi na deželo, najraje na Dolenjsko. Ponudbe upravi pod »Polir«.
2939-1
DEKLE mlado, išče službo pri manjši boljši družini. Ponudbe upravi pod »Manjša družina«. 2944-1
28-LETNA. vajena samo. stoj nega	gospodin j stva
izvežbana v gostilniškem poslu, išče primemo zaposlitev. Ponudbe upravi pod »Izvežbana«.
2988-1
ELEKTROTEHNIK absolvent delovodske šole. ravnokar prišel iz ujetništva, išče dobro zaposlitev, mesto delovodje ali slično. — Ponudbe upravi pod »Elektrotehnik«.	2978-1
URADNICO mlajšo, z znanjem slov. stenografije in strojepisja, sprejme večje podjetje v Ljubljani. — Ponudbe upravi pod »Dobro in stalno mesto«. 2909-la
OBRTNIK boljši vdovec, sred. let. sprejme gospodično ali vdovo brez otrok v starosti od 30 do 35 let svrho gospodinjstva. Naslov v upravi.	2316-la
DEKLE, mlajše, pošteno, sprejmem za pomoč v gospodinjstvu proti dobri hrani in plači pri dobri družini. Predstaviti se pri Cerlini. Krojaška 5-1.	2767-la
GOSP. POMOČNICO — ki zna dobro ¿ahati m opravljati vsa hišna dela, sprejmem. Plača ln brana dobri. Zglasiti se med 12. in 2. uro. Naslov v upravi. 2"57'la
OSEBO zanesljivo, starej šo sprejmem za postrežbo k bolni gospe. Ižanska cesta 36.	2664-la
POSTREŽNICO za vsaki dan od 7.30 do 15. ure, sprejmem. Naslov v upravi.	2699-la
SLUŽBO dobe takoj: 3 delavci za skladišče — praksa Ima prednost. — 3 konjarji vozniki, ki imajo veselje do konj 2 kuhinjski pomočnici — vajeni vseh del v kuhi-njL Zglase naj se pri Ekonomskemu odd. Začasne Glav. Uprave tiska za Slovenijo, Kolodvorska ul. 8.	2034-la
POSTREŽNICO za 2 uri dopoldne, iščem. Naslov v upravi.	2936-la
POSTREŽNICO, vajeno kuhe, iščem za ves dan. Naslov v upravi. 2975-la
PLAŠČ za kolo. nov — prodam. Celovška 102 — Kovče.	2945-6
POMOČNIKE mizarske, sprejme mizarstvo Šenk Franc, Trata 13. Ljubljana.	3010-la
ZA POMOČ v knjigarni potrebujemo marljivo tovarišico, lahko tudi začetnico. Ponudbe upravi pod »Knjigama«. 2935-la
GOSP. POMOČNICO — sprejmem za vsa hišna dela izvzemši večjega perila. Naslov v upravi.
2931-la
MOŠKEGA zanesljivega, za domača hišna opravila. sprejmem takoj. — Več osebni dogovor. Karel Polajnar, Mivka 16 ali kavarna Prešeren.
2979-la
POSTREŽNICO — sprejmem za en do dva dni v tednu. Cesta v Rožno dolino 24-L	2999-la
UČENEC in sluga se sprejmeta takoj v stalno službo. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja Julij Meinl. Ljubljana, Dunajska 2. * 2957-la
KUHARICO, vajeno vseh gospodinjskih del, sprejmem takoj k petčlanski rodbini pod ugodnimi pogoji. Predstaviti se med 10. in 12. uro. Karlovška 18-1,	2962-la
PERICO, pošteno, sprejmem vsak torek plača 100 lir in dobra hrana. Naslov v upravi 2954-la
GOSP. POMOČNICO — mlajšo, pošteno, veščo meščanske kuhe, takoj sprejmem v centru mesta. Pogoji dobri. Isto-tam se sprejme enkrat tedensko perica. Naslov v upravi.	2955-la
GRADBENE DELAVCE in profesioniste za večje gradnje v Ljubljani in okolici, sprejme Direkcija drž. gradbenih podjetij. Lj., Dunajska c. Ib-H. Za izdatno hrano je preskrbljeno. Zaradi nastopa dela se Je javiti takoj!	2813-la
SLUGA za vsa dela v trgovini, mlad, samski po možnosti nekadilec, dobi službo. Zadostna hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe upravi pod »Le stalen«.	3002-la
HIŠNA pomočnica za vsa hišna dela, dobi službo. Zadostna hrana zajamčena. Plača po dogovoru — Ponudbe upravi pod »Dobra pomoč«. 3003-la
ČEVLJE črne, nove, št. 33 in par nošenih, moško športno obleko rabljeno, prodam ali zamenjam. Naslov v upravi.
2929-6
POSTELJO z nočno omarico, mizo in stolom, ugodno prodam. — Vošnjakova ulica 8.
2946-6
ČEVLJE, ženske, semiš, skoraj nove salonarje št. 33, nošene črne ter plav jesenski plašč, prodam. Puc, Prekmurska 2.
2964-fc
POLČEVLJE, damske, rjave, nove, nizka peta, št. 37 ali moške polčev-lje št. 38, nudim ugodno v nakup. Najraje pa osebi, ki mi da 1 m belega pike j a* Šib en iška 12, Vič.	2953-6
URO, precizno, 120 ur idočo, v krasni stoječi omarici in moško zapestno ankarico. prodam ali zamenjam za boljše moško blago ali obleko. Sv. Petra c. 40, podpritličje. Bačei.
2948-6
POSTREŽNICO za par ur dnevno, iščem. Naslov v upravi.	2985-la
URADNICO s perfektnim znanjem slov. Stenografije, knjigovodstva, nemščine in italijanščine se išče za stalno namestitev. Ponudbe upravi pod »Perfektna 25743« 3011-la
POUK angleščine na moškem učiteljišču se vrši redno vsak ponedeljek, sredo in petek ob 7. uri zvečer.	2970-3
KDOR* se hoče učiti srednješolske matematike. izve naslov profesorja v upravi. 2974-3
ŠIVILJA za pletenine — dobi delo na dom. Naslov v upravi. 2986-3
m
KOLO moško, skoraj novo, itaftjanske znamke, prodam. Naslov v upravi 2987-6
VOZIČEK športni, ugodno prodam. Naslov v upravi.	2950-6
KOLO za 10 do 16 let
starega dečka, prodam. Poizve se iz prijaznosti pri tvrdki »Herkules« — Poljanska c. 42, poleg vojašnice.	2952-6
SPALNICO zakonsko — kompletno, svetlo, rablje no, ugodno prodam. Tu-gomirjeva 5. Tramvajsko postajališče pred remizo.
2940-6
HARMONIKO prvovrstno — 5-tonsko na gumbe, ročna izdelava — malo rabljena, ugodno prodam. Florijanska 13-HE. desno, zadnja vrata.
2997-6
LIKALNIK električni — 3 kg — in rabljeni elekt. kuhalnik, prodam. Naslov v upravi. 2932-6
PRODAM večjo množino znamk Nemčije in drugih držav. Kupim radio aparat 34-1 in dve harmoniki, in sicer eno Da 80 basov drugo na 120 basov. Ponudbe upravi pod »Takoj rabim«.
2930-6
DEŽNI PLAŠČ damski nov, balonski, prodam ali zamenjam. Florijanska ul. 13-m desno. — zadnja vrata. 2993-5
ČEVLJE kača, krasne — letne. št. 37J/s, prodam. Naslov v upravi. 2941-6
KOLO damsko, prodam. Pekarija Jazbec, Rožna dolina, cesta V. 2992-6
PELERINO dežno, prodam. 'Naslov v upravi.
2993-6
KLAVIR dolg, ugodno prodam. Ogled v skladišču Turk, Kotnikova.
2989-6
KLAVIR stari model — dobro ohranjen — zelo ugodno prodam. Ogled med 8. in 12. uro. Naslov v upravi. 2758-6
ČEVLJE ševro, moške — parkrat nošene, črne, št. 41, prodam ali zamenjam Za črni skunks ali za bele moderne sandale ali za črne damjie čevlje št. 39. Naslov v Upravi
2984-6
KOLO damsko, novo — prodam ali zamenjam. Naslov v upravi. 3006-6
ČEVLJE, moške, št. 40 nizke črne, dobro ohranjene, iz predvojnega blaga, prodam. Ogled pri vratarju »Slov. Por.«
3008-6
ISTRSKI BRAKI. Razprodajo se čistokrvni, desasti istrski braki različne starosti, mladiči po 2 meseca in starejši od 4 do 6 let. Uprava psame Podgora, p. Vrhnika.	2085-6
KNJIGARNA Dolžan Janez, kupi vsako slovensko knjigo. Stritarjeva ulica 2.	9-M
STEKLENICE različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo j ib prevzamemo na domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2.	SP 2-7
ZNAMKE — vsakovrstne tudi pokrajinske, kupim. — Ponudbe upravi pod »Dobro plačilo«. 2920-7
BICIKEL, gumo in zračnico, kupim takoj. Šušteršič, žibertova 27 — dvorišče levo. 2938-7
PREKLJE fižolove, kupim. — Ponudbe upravi pod »Fižolovke«. 2949-7
OPREMO, kuhinjsko, ku pim. Ponudbe na upravo pod »Kuhinja«
2943-7
LINOLEJ sobni ali preprogo v velikosti oa 2.50 X 3 m, kupim. Naslov v upravi	' 2995-7
2 PLAŠČA ln zračnici za kolo. kupim. Kladezna 1 3009-7
GUMI za otroški vožl-ček, globok kupim ali zamenjam (nogavice — cigarete). Naslov v upravi.	2991-7
POZOR! — kupim malo rabljen pisalni stroj in en radio aparat. Klavžer, Vošnjakova 4.	3001-7
POZOR! — Kupujem in prodajam rabljene čevlje — vzamem v račun ter zamenjam večje in manjše številke. Klavžer, Voš njakova 4.	3000-7
OMARO trodelno ali dve posamezni za obleko — kupim ali dam protivrednost. Ponudbe upravi pod »Plačam najboljše«.	3013-7
SPALNICO in kuh. opravo, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbo upravi pod »Oprava«.
2973-7
ŠIV. STROJ — najraje Singer, dobro ohranjen, takoj kupim. — Cirila Zdorc, Krakovski nasip 14.	2965-7
BICIKEL-gumo in zračnico, kupim. Šušteršič, žibertova 27, dvorišče, levo.	3005-7
Zamenjam
ZAMENJAM dobro ohra njene športne čevlje št. 37 za letne čevlje štev. 35Vs ali 36, event. prodam. Ogled od 18. ure dalje, čehak Marmon-tova 45.	3042-8
ČEVLJE, otroške, št, 36 in 37, dobro ohranjene, zamenjam najraje ženske šolne, rjave — športne št. 38Vi—39 ali jih kupim ali dam protivrednost. Rešetič. Ma-sarykova 14-n (Palača Grafike).	2976-8
OKOŠI, izvrstne jajča-rice, zamenjam za riž, moko, ženske čevlje ali za drugo protivrednost. B. F., Privoz 8-1. 2977-8
STRUŽNICO majhno — malo rabljeno, kompletno. zamenjam za dobro ohranjeno Italijansko damsko kolo in dober radio aparat. Naslov v upravi.	2815-8
OGRTAČ zimski, moški, nov, za sred. velikost, zamenjam za en par gojzeric št. 42, v dobrem stanju in moški dežnik. Ponudbe upravi pod »Neizrabljeno«.
2958-8
CIGARETE, da dietik za živila. Naslov v upravi.
2956-8
MOKO koruzno, zamenjam za sladkor ali maščobo. Naslov v upravi.
2928-8
živilih. Ponudbe upravi pod »Ves dan odsoten«.
2951-23a
SOBICO opremljeno, išče gospodična s 1. julijem. Posebni vhod. Naslov v upravi.	2937-23a
DRVA — zamenjam za zračnico in plašč za dvokolo. Naslov v upravi.
299$-8
SANDALE št. 43. zelo dobro ohranjene, zamenjam za št. 40 ali 41. Cesta v Rož. dolino 24-1.
2998-8
GOJZERJE št. 44, nove, zamenjam za živila. Naslov v upravi. 2980-8
ZA PRSTAN, poročni — dam maščobo ali cigarete. Naslov v upravi.
2981-2
OPANKE št. 37, popolnoma nove. bele, usnjene. zamenjam za malo rabljene črne event. tudi rjave salonarje št. 38. — Naslov v upravi. 2969-8
SRAJCE, moške in spodnje hlače, ter dva suknjiča za 14—16 let. dečka, vse malo rabljeno, zamenjam za moko m sladkor. Ogled Vodnikova c. 12-L	2971-8
POSTELJI dve. novi, šperani, še ne pleskani. — zamenjam za moko, mast ali prodam. Matja. nova 13, Zg. šiška.
3007-8
RUŠČINO poučujem v zameno za angleščino. Celje, Vrvarska 2, stan. 7.	2961-37
PARNE PEČI pekovske, vseh velikosti izdeluje in popravlja Aleš Franc ključavničarstvo, Ježica st. 12, pri Ljubljani.
10-37
DENARNICO z nekaj gotovine, uro in slikami padlih bratov sem izgubila od kopališča Ilirije do stare cerkve v šiški. — Poštenega najditelja naprošam, naj jo vrne v upravo ali blagajni kopališča Ilirije. 2963-37
V CELJU na glavnem kolodvoru je bil 9. maja odpeljan ročni voziček. Javiti proti nagradi Navodnik, Cesta na grad 36.	2960-37
ČEVLJE moške, nove, nizke, elegantne, črne. predvojne št. 41. zamenjam za enake štev. 43. z doplačilom. Enako zamenjam fine rjave, predvojne nizke čevlje, samo parkrat nošene, št. 42 za št. 43 z doplačilom event. razlike. — Ogled od l/?14. do V-15. Naslov v upravi. 2899-8
FOTO-atelje oddam zaradi bolezni s 1. Julijem v najem. Foto Vilar. Logatec.	2356-17

STANOVANJE enosobno, zamenjam kjer koli znotraj bloka Za enako. Naslov v upravi- 2982-21
SOBO opremljeno ali neopremljeno, po možnosti s souporabo kopalnice, iščem v centru ali bližini takoj ali s 1. julijem. Plačam event. v
SPOROČAM Baričevem v Sred. Radence, obč. Stari trg ob Kolpi. Naj pride eden po konje v Ljubljano ker Jih bodo po. trebovali v pomoč za ob novo zgorelih poslopij. Zglgasi naj se pri Bariču Jožefu, C VB. Bežigrad.	2942-37
KOLO št. 10808 »Steyer-Kpsmus, shranjeno nekje na Viču. prosim vrnite ali sporočite svoj naslov na Fornezzi, Vegova 8.	2947-37
DOBRE POSNETKE — aktualnih dogodkov, — osebnosti in stvari primemo honoriramo. Kopije ali povečave na gladkem, belem papirju, pošiljajte s kratkim besedilom in navedbo naslova v upravo lista.
2966-37
URICO, zlato, damsko, starinsko z dvema pokrovčkoma ter verižico, sem izgubil. Poštenega najditelja naprošam, naj jo vrne proti nagradi v upravo, ker mi je drag spomin.	3012-37
STANOVANJE oddam v svoji hišici (bivši zidanici) v Straži pri Novem mestu. — Prednost dam priletnemu zak. paru, ki bi oskrboval čebele ln druge malenkosti. Možna je tudi zaposlitev na parni žagi. Ponudbe na Janko šiška, Puccinijeva 4, Ljubljana. 2972-21
+ Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem, da je nate mila tn
Edita, roj. Šimenc
po kratki in mučni bolezni dotrpela drse S. «to» cembra 1943. Neprežaljena počiva in sniva ve5* ni sen v Šmarje tl pri Rimskih toplicah. Bodi Ji lahka domača gruda!
žalujoči: Franc Deželak soprog, Antonija Aft-menc mati in ostalo sorodstvo.
+ Umrl nam je naš ljubljeni mož, oča, eteri oče, brat ln stade, gospod
Planinec Edmund
želez n. uradnik v pok.
Pogreb bo v četrtek, dne 21. junija tl. ob 4. uri iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana dne 19. junija 1945.
Žalujoči ostali
+ Vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem sporočamo žalostno vest, da Je dne 20. t. m. preminul gospod
Gašperlin Ivan
Pogreb pokojnika bo v četrtek dne 21. t m. ob 'M. iz žal, kapelice sv. Jakoba k Sv. Križa. Ljubljana, 20. junija 1945.
Žalujoči: Amalija in sestra Alojzija.
Naznanjam tužno vest. da se je ponesrečil moj nadvse dragi sinko
Mihec Skopec
Pogreb bo dne 21. t. m. ob 5. uri Viške cerkve.
Žalujoči oče in sestra Milena.
+ Zapustila nas je za vedno v starosti 50 let naša ljubljena, zlata sestra in teta
Marija Anžič
posestnica, Poljanska c. 6S
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek firm 22. ton. ob 17. uri z 2al, kapele sv. Nikolajo, v domačo grobnico k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 20. junija 1945.
Žalujoči: Albin, Anton brata; Ivana por. Sander, Fani por. Bezlaj, Anica por. dr. Smole sestre; ing. Oto Sander. Miha Bezlaj, dr. Albin Smole svaki in ostalo sorodstvo.
+ Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni, spravljena z Rogom, zapustila za vedno naša ljuba mama
Marija Bel jan
posestnica in gostilničarka
v 61. letu starosti danes ob 3. zjutraj. Draga pokojnica bo prepeljana iz ljubljanske bolnice v Kočevje in tam položena k večnemu počitku v soboto dne 23. VI. 1945.
Kočevje, Ljubljana, Dolenja vas. dne 20. Junija 1945.
Globoko žalujoči sinovi Jože, Franci, Ivsaj hčerka Mimica; snaha Iva; vnuk Joško in ostalo sorodstvo.
+ Koma j se je izčrpan vrnil iz težke internacije v domovino je d otrpel po kratki, & mučni bolezni moj najboljši mož, zlati očka in ljubi brat
Anton Albert
bivši jugosL kapetan L Id. in dobrovoljce
K zadnjemu počitku ga bomo spremili v petek 22. Junija ob pol 17. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, Sarajevo, 20. junija 1945. Žalujoča žena Ankica roj. I.ledič, hčerke a»*-nja, Mercedes in Pija, sestri in ostalo sorodstvo.
+ Vsem svojim sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš iskrenu ljubljeni sin, odnosno brat, svak in stric, gospod
Dr. Fohn Vladimir
srezki pod načelnik v pok.
dne 10. Junija 1945 v Vrbnjl pri Radovljici nepričakovano umrl. Njegov pogreb se Je vršil 12. junija 1945 v Radovljici. Sv. maša zanj se bo darovala v Marijini cerkvi v Celju. Priporočamo ga v molitev in prosimo tihega sožalja.
Celje, Loka pri Zid. mostu, Gradec, Dunaj, dne 16. junija 1945.
žalujoči: Marija Fohn, vdova po ravn. zemfj. knjige, mati; Vekoslav .major v pok., brat; Leo-poidina, Hedvika, Ana, učiteljici, sestre.
+ Za svobodo slov. naroda Je žrtvoval svoje življenje moj ljubljeni mož in zlati atek
Viktor Vrenjak
trgovec na Viru
v Auschwitzu dne 21. VI. 1942, kjer so mu po groznem trpljenju uničili njegovo mlado po svobodi in domu hrepeneče življenje.
Vir pri Domžalah ob obletnici smrti 21. Janija 1945.
žalujoči: Ema, žena; Viki fn Marija, otroka; Minka, mati ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. — Prav vsem, ki ste ob težki izgubi naše nenadomestljive žene. ljubljene mame
Josipine Puc roj. Rohrich
pomagali lajšati njene bolečine v zadnjih rtn<»h njenega trpljenja. Jo počastili na njeni zadnji poti, Ji poklonili cvetja, naša iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Benediku, ki Je z nesebično požrtvovalnostjo lajšal njene zadnje
(*n^*	Rodbina Pueova.
ZAHVALA. — Vsem, ki ste nas v nesreči tolažili, z nami sočustvovali, nam pomagali, poklonili cvetje in spremili na poslednji poti nepozabnega sina
Dragotina Arko
hodi izrečena prisrčna zahvala. Posebno zahvalo izrekamo g. profesorjem klasične gimnazije in njegovim sošolcem za spremstvo na zadnji pon. Žalujoči starši s sinčkom, staro mamo in ostalim sorodstvom.
ZAHVALA. — Ob izgubi naše ljube sestre, tete Itd.
Cencič Angele
učiteljice v pokoja,
se najiskreneje zahvaljujemo vsem izraženo sožalje, spremstvo na njeni zadnji poti m darovano cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni tovarišem pevcem za v srce segajoče žalostmi». Maša zadušnioa bo v torek dne 26. t. m ob 7. url zjutraj v frančiškanski oerkvl v Kamniku.
žalujoči ostali.
ZAHVALA — Vsem, ki ste z nami sočustvovali m z nami del Ul bot ob prezgodnji tzgnro šega nepooabnega
Tomo Vidmarja
poštnega inšpektorja v pokoju
so Iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. gospodu patru dr. Romanu Tomincu, vsem sorodnikom prijateljem in znancem, njegovim stanovskim tovarišem in vsem dragim sostanovalcem, ki ste ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. mu pc*. klonili cvetja ln počastili njegov spomin z dobrimi deli. Našim dragim Matičarjem za poslovilno petje ln poklonjeno cvetje ter njegovim zvestim prijateljem VUkotu, Mihi ln Vilko tu ki so mu lajšali zadnje trenutke, naša prisrcn» zahvala. Vsem in vsakemu posebej tisočera hvale I — Maša zadušnica za blagopokojnim bo darovana v petek dne 22. trn. ob 7. uri zjutr^ pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 19. junija 1915.
Žalujoči: Vidmarjevi in dr. M. Hribarjevi.
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, JLuailjeva ulica št. 5/IL Ielei on uredništva in uprave št 31-22 do 31-23. ^ tiskarna »Slovenskega poročevalca* £ GUavai urednik Ciril Kosm-aA