Št. 48 (16.698) leto LVI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni
"Doberdob" v Govcu pri Gorenji T'	ora
1944 do 1. maja i 15 v _	pri
Idriji, do 7. mr O c: V V U O	Sla
zadnja števil	za-
sužnjeni Evrcr
TRST l V<y‘oc, -iNCE BEVK
GORICA-Ul. Garibo'
CEUU p n •[ •'■■0432//3 .
Internet:	.primofski.it/ e-m .	yski.it
1500 IIP	POŠTNINAPUČANAV tOTOVINI
. Spedizione in abbonamenlo postale 45%
0,77 EVRA Art2,comma20*,legge66296-RBalediTrieste
C/	\RSO	Izredna
h	-\last. Giraldi R.	promocijska prodaja
/z	\\	elektrogospodinjskih
//	\\	aparatov
/luce\		do razprodaje zaloge
NABREŽINA (TS) tel. 040/200238		
Trg sv. Roka 105		fax 040/2025042
NEDEUA, 27. FEBRUARJA 2000
Če bodo vsi
brez fige v Upu
Vojmir Tavčar
V pismu predsedniku republike Carlu Azegliu Ciampiju je najprej predlagal enoten spomenik vsem žrtvam totalitarizmov in političnega preganjanja, nato pa je predlog dopolnil še s predlogom, naj bi se vsem žrtvam poklonili prvi dan pomladi. Občina Trst bi organizirala eno samo spominsko svečanost in ne bi več prirejala slovesnosti ne v Rižarni ob 25. aprilu in niti na fojbi pri Bazovici 2. junija in 4. novembra.
Tržaški župan Riccar-do Illy je očitno sklenil, da izoblikuje v vsej njegovi izzivalnosti predlog, ki ga je samo nakazal med obiskom italijanskega predsednika v Trstu. Skupen spomenik vsem žrtvam totalitarizma je že dovolj izzivalen predlog (ko je podoben projekt pred več kot desetimi leti predlagal tedanji dolinski župan ni naletel na velik odziv), še večji izziv pa je, da bi dosedanje slovesnosti za 25. april, 2. junij itd zamenjali z eno samo, uradno slovesnostjo na prvi dan pomladi. »Tako bi lahko poudarili željo, da pustimo za sabo spore preteklosti in se hočemo zazreti v prihodnost,« je župan pojasnil svoj pred-log.
Trst je nekaj korakov v tej smeri v zadnjih letih Ze naredil, prav polemike teh dni pa kažejo, da spo-6e preteklosti niso povsem popustile in da se mesto še ne more in noče zagledati v prihodnost, ob vsaki priložnosti pogled spet obme nazaj in to pristransko.
Ali bi Illyjev projekt lahko prispeval k preseganju preteklosti? Odgovor je lahko pritrdilen, Vendar so pri tem potreb-Ui nekateri pogoji, predvsem ta, da ga vsi sprejmejo iskreno in brez fig v žepu. Ob tem pa morajo biti jasne in za vse nesporne še tri stvari: 1. antifašisti so bili na pravi strani in fašisti na zgreše-»i; 2. v Trstu so si vsi tunazali roke, Italijani niso bili nobenena izjema, uasprotno; 3. fojbe so bile tudi odraz teženj jugoslovanske vojske, da odstranijo tiste, ki so dvomili v to, da Trst pripada Jugoslaviji, bile pa so tudi - in morda predvsem - nasilna reakcija - vse obtožbe J^edna seveda, a vendar-le reacija na dvajset let tašističnega terorja v
naših krajih.
Co te te stvari niso jasne,
niso temelj projekta, ta Izgubi ves svoj pozitivni izzivalni naboj.
TRST / PREDLOG ZUPANA 1LLYJA
»V Rižarni in na fojbi nič več uradnih svečanosti«
»27. marec 2001 prvi dan proti vsem totalitarizmom«
TRST - »Ce bo prodrl predlog za skupen dan proti vsem totalitarizmom, ki naj bi ga praznovali 21. marca, prvi dan pomladi, bo mestna uprava vzela v pretres možnost, da ne organizira več tradicionalne slavnosti v Rižarni«. To je sinoči povedal Zupan Riccardo Illy v podporo predlogu, ki ga je osebno iznesel predsedniku republike Carlu Azegliu Ciampiju. Illy je namignil tudi na možnost postavitve spomenika proti vsem totalitarnim režimom, ki naj bi ga postavili na griču sv. Justa.
Občina bi se torej lahko odpovedala priredbi spominske slavnosti v nekdanjem nacističnem taborišču, isto pa bi morale narediti tudi organizacije, ki prirejajo tradicionalne slavnosti na fojbi pri Bazovici. Illy predlaga tudi odpravo vseh spominskih svečanosti, tudi tiste, s katero se mesto vsako leto spominja priključitve Italiji.
Na 2. strani
TRST / DVODNEVNO ZASEDANJE
Nesprejemljivost zgodovinskega revizionizma iz političnih razlogov
TRST - Dvodnevno zasedanje o zgodovinskem revizionizmu se je včeraj končalo z okroglo mizo, pri kateri je sodelovalo več uglednih zgodovinarjev, med katerimi tudi Milica Kacin in Jože Pirjevec. V svojem uvodu je Enzo Col-lotti začrtal meje med procesom obnavljanja in posodabljanja zgodovinske raziskave, kar ni samo primerno pač pa celo potrebno, in opuščanjem vrednot in resnic predvsem zaradi zasledovanja političnih rezultatov, kar ni samo ne-
sprejemljivo, pač pa nevarno. Med nevarnostmi je Collotti omenil Haiderjevo uveljavitev v Avstriji, pa tudi naklonjene reakcije, na katere je naletel na krajevni ravni, kar spominja na kolaboracionizem z nacisti. Iz ostalih posegov v razpravo je izstopalo, da je treba preseči vrsto mitov in neresnic, ki jih uveljavljajo predvsem mediji na pritisk politike, po katerih pravzaprav fašizem ne nosi posebne odgovornosti.
Na 2. strani
AKTUALNO / MASELLIJEV PREDLOG
Visla naporov in pritiskov v prid zaščitnega zakona
CUNEO - »Poslanska zbornica mora čimprej odobriti zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. Vlada naj opravi svoje, da se bo razprava lahko nadaljevala, kajti, če bi ne odobrili tega zakona, bi mizi, ki smo jo postavili z okvirnim zakonom za zaščitno manjšin, manjkala ena noga.« Tako je poročevalec za zaščitni zakona za slovensko manjšino v poslanski zbornici Domenico Ma-selli dejal na včerajšnji manifestaciji, ki so jo Okcitanci organizirali v Cuneu z namenom, da proslavijo odobritev zakona za zaščito jezikovnih skupnosti v Italiji. Po-
slanec Maselli torej ne prikriva zaskrbljenost glede nadaljevanja razprave o tem zakonu vendar pa poudarja svojo zavzetost, da do konca izpelje zaupano mu nalogo.
Na njegove besede se je navezal podtajnik pri predsedstvu vlade Luciano Caveri, ki je dejal, da se vlada obvezuje, da bo pospešila razpravo o zakonu za zaščito slovenske manjšine. Caveri je tudi napovedal za prihodnji teden vrsto sestankov »z namenom, da ugotovi, iz katerih razlogov je dejansko zastal postopek za odobritev zakona.«
Iz Rima je medtem prišla vest.
da je zbornica za en dan (od 15. na 14. marec) anticipirala nadaljevanje obravnave zaščitnega predloga. V zvezi s tem bo predsednik poslanske zbornice Luciano Vio-lante, kot znano, v sredo, 1.marca sprejel predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudija Pavšiča in predsednika Sveta slovenskih organizacij Sergija Pahorja. V prihodnjih dneh bo na sporedu, kot napoveduje podtajnik Caveri, vrsta neformalnih srečanj, 8. marca pa je v Rimu napovedan uradni obisk novega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla.
FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE
Skupina Avion Travel prva v Sanremu
Na drugem mestu Irene Grandi, tretji pa Gianni Morandi - Odmeven nastop Bona in The Edgea
SANREMO - Skupina Avion Travel (f. Ap) je zmagala festival italijanske popevke v Sanremu. Na drugo mesto se je uvrstila Irene Grandi, tretjo stopničko si je priboril veteran Gianni Morandi.
Sicer pa so Avion Travel dobili še dodatni priznanji, saj jih je žirija izvedencev nagradila za najboljšo glasbo in za najboljše aranžurano popevko, medtem ko je bil nagrajen C. martone za najboljše besedilo. V oceni ljudske žirije so bili Avion Travel na 11. mestu, tehni-ca pa se je prevesila njim v prid ob glasovih žirije izvedencev.
Zaključni večer festivala se je začel z nastopom pevca Bona in kitarista The Edgea, ki sta bila nosilna stebra skupine U2.
SKGZ: v Trstu naglasili pomen sodelovanja
TRST - S tržaškim se je včeraj zaključil niz pokrajinskih kongresov SKGZ pred deželnim, ki bo 18. marca. Branko Jazbec, ki so ga ponovno izvolili za predsednika, je podal pregleden prikaz dogajanja, predvsem pa je naglasil pomen sodelovanja tako v okviru manjšine kot v splošnem. K besedi se je priglasilo veliko gostov, ki so precej pozornosti namenili tako zaščitnemu zakonu oz. ponovnemu zastoju v parlamentarnem postopku, kot tudi povezovanju na različnih nivojih.
Na 3. strani
Semolič predsednik goriške SKGZ
GORICA - Livio Semolič je novi pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško. Izvolili so ga v petek zvečer na pokrajinskem kongresu, kjer so kritično ocenili kadrovsko ošibitev v minulem mandatu, obenem pa začrtali smernice za ponoven zagon organizacije. Semolič je poudaril zlasti potrebo po večji inovativnosti pri delu, tesnejšem sodelovanju s članicami in izpolnjevanju pričakovanj vseh pripadnikov naše narodnostne skupnosti, vključno s tistimi, ki so ob robu naših organizacij.
Na 8. strani
Zdravniki solidarni s krajani Štandreža
GORICA - Člani društva slovenskih zdravnikov so v Gorici podpisali izjavo v podporo prizadevanju štandreškega prebivalstva proti kvarnim posegom v okolje, ki pretijo z novim goriškim regulacijskim načrtom. Ti posegi, ugotavljajo zdravniki, niso le nasilje nad okoljem, temveč tudi nad ljudmi, njihovim zdravjem in kakovostjo življenja.
Na 9. strani
Železniški koridor naj ne obide Gorice
GORICA - Goriški upravitelji z obeh strani meje strnjeno zagovarjajo izbiro severnejše variante 5 železniškega koridorja. Ta proga bi iz Trsta proti Ljubljani šla mimo Vipave, kjer bi se nanjo lahko priključila železnica Gorica - Ajdovščina. Ta neposredna zveza bi bila za severno Primorsko in goriško pokrajino velikega pomena.
Na 8 strani
Pust na Opčinah in v Sovodnjah
OPČINE, GORICA - Naslednjo soboto bo krenila s Pikelca na Opčinah pustna povorka 33. kraškega pusta, ki se je bo udeležilo deset vozov in devet skupin, katerim se bosta pridružili še dve gostujoči skupini iz Trsta oziroma Zagraja. Nastopajoči se bodo borili za lovoriko Kraškega pusta, vsem pa bodo podarili tipično kraško plaketo iz lesa in kraškega kamna, ki jo je uresničil obrtnik Pavel Hrovatin. Glavne značilnosti kraškega pusta so predstavili včeraj na Opčinah.
V Sovodnjah pa bo v nedeljo, 5. marca v pustnem sprevodu sodelovalo sedem vozov in tri skupine mask. Sprevod bo krenil ob 14.uri.
Na 4. in 8. strani
Motorne in električne nahrbtne kosilnice vseh znamk

po
izrednih cenah
<&*
AGRARIA MOČILNIK
Ul. Udine 18 - Trst Tel. 040418878
Na voljo tudi rezervni deli vseh znamk
ZGODOVINSKI REVIZIONIZEM / OKROGLA MIZA NA DVODNEVNEM ZASEDANJU
ILLVJEV PREDLOG
Revizionizem naj ne zamegli vrednot sodobne zgodovine
Intelektualci o vlogi spomina in o nevarnosti opuščanja antifašizma
»Zgodovina teh krajev ni krajevna zgodovina, ker zaobjema celotno zgodovino italijanskega fašizma in italijanske zunanje politike.« Tako je ugledni italijanski zgodovinar Enzo Collotti uvedel včerajšnjo okroglo mizo o revizionizmu, ki jo je priredilo združenje Dialoghi euro-pei skupaj z institutom Gramsci in z oddelkom za italijanistiko na tržaški univerzi.
Prof. Collotti je v svojem uvodu povezal zgodovinsko analizo z aktualnim vprašanjem Haiderjevega vzpona v Avstriji. Med drugim je Collotti primerjal razumevanje in podporo, ki jo je koroški nacionalistični politik deležen v delu tukajšnje javnosti, s kolaboracioniz-mom tržaškega vodilnega razreda v okviru nacističnega Adriatische Kiisten-landa. Kot sodelavec pri načrtu za ureditev uničevalnega taborišča Mauthausen je Collotti tudi opozoril na takratno zadržanje Haiderjeve stranke, ki ni bila daleč od stališč negacionistov, ki popolnoma zanikajo obstoj uničevalnih taborišč. Glede osrednje teme srečanja, zgodovinskega revizionizma, je Collotti mnenja, da je nedvomno treba obnavljati vire in analize, kar predstavlja t.im. »visoki revizionizem«. To pa je nekaj povsem drugačnega od vsakodnevnega, medijskega revizionizma, ki meri k sprevračanju vrednot, ki ne sloni na pravem raziskovalnem delu. Naloga zgodovinarjev je vestno in poglobljeno nadaljevati raziskave in zavračati poskuse, da bi prikrojili spomin na preteklost trenutnim
političnim potrebam. Collotti je kot zgled v tej smeri navedel tesno sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi zgodovinarji, obenem pa je pozval politične predstavnike, naj ne izkoriščajo zgodovine za svoje trenutne strankarske interese. Kot primer je navedel zakonski predlog, ki leži v parlamentu, po katerem naj bi potomcem vseh »infoibirancev« dodelili državno priznanje: vse žrtve je treba spoštovati, ni pa mogoče legitimirati tiste, ki so se borili proti partizanom in sodelovali pri deportacijah, je dejal Collotti, ni sprejemljivo, da se pozablja, kdo je bil na eni in kdo na drugi strani: to je politični revizionizem, je zaključil Collotti, ki nima ničesar skupnega z resno revizijo zgodovine.
Milica Kacin z Inštituta za sodobno zgodovino iz Ljubljane je orisala delovanje slovenskih zgodovinarjev pri poglabljanju dogajanj med vojnama na zasedenem primorskem in istrskem ozemlju, in seve-
da med vojno in po njej. Odpirajo se nove raziskovalne smeri, pri katerih je pomembno tudi sodelovanje tukajšnjih mlajših zgodovinarjev. Novo slovensko zgodovinopisje je torej revizionistično v smislu, da poglablja teme, ki so v nekdanjih razmerah bile potisnjene v kot predvsem iz političnih razlogov, nima pa ničesar skupnega z revizionizmom, ki se uveljavlja v drugih državah, predvsem zahodne Evrope, je zaključila slovenska zgodovinarka.
Prenavljanje zgodovine je potrebno, je dejal Raul Pupo s tržaške univerze, sicer pa sodelavec deželnega Inštituta za zgodovino odporništva, vendar tega procesa ne smejo vsiljevati kontingentne politične potrebe, kot se dogaja pri nas. Res je treba premostiti nekatere mite preteklosti, od akritičnega poveličevanja jugoslovanskega partizanstva do samohvalnega prepričanja o »dobrem italijanskem okupatorju«. Pupo je tudi naglasil, da naj-
bolj znane revizionistične teze ne slonijo na pravem zgodovinskem raziskovanju in da se na medijih pojavljajo neosnovana posploševanja. Glavni cilj je antifašizem in uveljavljanje stališč tukajšnjih nacionalistov, je pristavil Pupo, za katerega gre predvsem za manipulacije s političnimi cilji, kot bi bila Haiderjeva legitimacija z obiskom v Rižarni.
Jože Pirjevec je začrtal obrise zgodovinskega revizionizma v Sloveniji, ki meri k rehabilitaciji kola-boracionizma, k priznanju pozitivne vloge ljubljanskega škofa Rožmana in k enačenju osvobodilne borbe s komunističnim prisvajanjem oblasti. Revizionističnih stališč se poslužujejo določeni politični krogi in tudi slovenska Cerkev, vendar brez prevelikega uspeha v javnosti. Seveda je poleg takega revizionizma prisotno tudi resno poglabljanje zgodovinskih tem, kar pa nima ničesar skupnega s tukajšnjimi poskusi, da bi
celo zabrisali spomin na fašizem v okviru načrtne kampanje, ki meri k ustvarjanju napetosti v odnosih do Slovencev. Zal se levica in veliko italijanskih intelekrualcev ne zoperstavlja tem poskusom, tako da je v Trstu Haider pravzaprav zmagal, je zaključil Pirjevec.
Ni sprejemljivo, da bi površno medijsko sporočanje potisnilo zgodovinopisje za desetletja nazaj, je mnenje predsednice deželnega Inštituta za zago-dovino odporništva Anne Vinci. Revizionizem teži k minimizuanju italijanskega fašizma, ki je bil do Slovencev in Hrvatov skrajno nasilen, medtem ko ita-Ujanska javnost še goji mit o »dobrem Itahjanu«.Vin-cijeva se je zavzela za tesnejše sodelovanje s slovenskimi zgodovinarji, omenila je tudi potrebo po poznanju njihovega jezika, ki ga tukajšnji kolegi skoraj brez izjeme ne obvladajo. Univerzitetni raziskovalec Giampaolo Valdevit pa je zarisal vrsto smernic za t.im. visoki revizionizem, ki mora razčistiti nekatere pomembne a premalo obdelane teme, med katerimi je nakazal predvsem u-verjavljanje nacionalizma na prehodu prejšnjega stoletja, množični pristanek na fašizem in povojno obnovo pod ameriškim vplivom.
Razpravi, ki je bila res na visoki kakovostni ravni, je v avditoriju muzeja Re-voltelle sledila številna publika, po okrogli mizi pa je bila še dokaj živahna razprava, tako da je organizatorjem res uspelo prirediti v pravem trenutku zasedanje o zelo aktualni in občuteni temi.
»21. marca 2001 prva slovesnost proti vsem totalitarizmom«
»Če bo prodrl predlog za skupen dan proti vsem totalitarizmom, ki naj bi ga praznovali 21. marca, prvi dan pomladi, bo mestna uprava vzela v pretres možnost, da ne organizira več tradicionalnih slavnosti v Rižarni«. To je sinoči povedal župan Riccardo Illy (na sliki) v podporo predlogu, ki ga je osebno iznesel predsedniku republike Carlu Azegliu Ciampiju. Illy je namignil tudi na možnost postavitve spomenika proti vsem totalitarnim režimom, ki naj bi ga postavili na griču sv. Justa.
Občina bi se torej lahko odpovedala priredbi spominske slavnosti v nekdanjem nacističnem taborišču, isto pa bi morale narediti tudi organizacije, ki prirejajo tradicionalne slavnosti na fojbi pri Bazovici. Illy predlaga tudi odpravo vseh spominskih svečanosti, tudi tiste, s katero se mesto vsako leto spominja priključitve Trsta Italiji.
»Zavedam se, da bo moj predlog morda prizadel občutljivosti vseh tistih organizacij in združenj, ki se nočejo odpovedati tradicionalnim spominskim prireditvam. To bodo lahko seveda delale tudi v bodočnosti, uprava, ki jo vodim, pa hoče premostiti sedanje razkole in dejansko tudi številne prireditve, ki se redno odvijajo v našem mestu«, podčrtuje še žu-
pan. Če bo šlo vse po načrtih naj bi bila prva manifestacija proti totalitarizmom že 21. marca prihodnjega leta, »saj se je treba konCno zazreti v bodočnost in dokončno pustiti za seboj razkole in zamere iz preteklosti«.
Illy je, kot rečeno, omenjeni predlog iznesel predsedniku republike Ciampiju, hkrati pa razmišlja o postopku (političnem in diplomatskem), po katerem naj bi se slavnosti marca leta 2001, poleg Ciampija, udeležila tudi predsednika Slovenije in Hrvaške.
Med prvimi so linjev predlog kritično ocenile nekatere borčevske organizacije, ki pravijo, da bodo še naprej prirejale slavnosti v Rižarni. Kritike na ta predlog (kot poročamo na drugem mestu) pa prihajajo tudi iz vrst Stranke italijanskih in slovenskih komunistov.
_______KRAH TRŽAŠKE KREDITNE BANKE / IZJAVE MILANA TAUCERJA IN VITA SVETINE_
Svetina: prav ničesar nisem zamolčal
IX.
Nadaljevanje izjave, ki jo je bivši komercialni direktor TKB Milan Taucer dal med zaslišanjem 9. julija lani.
Nisem vedel za denar, ki je bil dan Camberju, tudi nisem vedel, da se je eden od stikov, o katerih govorimo, nanašal tudi na Camberja. Vendar moram povedati, da me je Svetina leta 1994 in pred prihodom Popolare di Brescia pospremil k dr. Monassijevi pri Pristaniški ustanovi, in sicer z namenom, da bi naša banka delala s Pristaniško ustanovo. Opazil sem, da sta se Svetina in Monassijeva tikala. Ker sem vedel za odnose med Monassijevo in Camberjem, sem ob tem poznanstvu ostal presenečen, zlasti glede političnega aspekta tega poznanstva, saj je bilo znano, da so Cam-berjeva politična stališča nasprotna manjšini. Nisem pomislil, da bi Svetino vprašal, kako je Monassijevo spoznal.
Spominjam se tudi, da mi je Svetina v prav v tistem obdobju kot komercialnemu direktorju predstavil podjetnika Lina Calcino iz Trsta. Calcine namreč nisem poznal, nikoli ni bil klient banke.
Spominjam pa se, da je veliko govoric zbudilo javno srečanje med letoma 1994/95: srečanje je bilo gospodarskega značaja, udeležili so se ga tudi Svetina, Camber in druge osebnosti, pozornost pa je zbudilo dejstvo, da sta se Svetina in Camber znašla med poročevalci. O tem je govoril tudi tisk.
Vedno sem mislil, da je do odnosa med Svetino in Camberjem, ki se je očitno vzpostavil, dal pobudo Querci. To pravim zato, ker mi je Querci večkrat povedal, da stična točka s Camberjem in torej z Listo za Trst predstavlja za manjšino edino upanje glede na vzdušje v Trstu, sicer bo ostala stalno osamljena.
Odgovor na vprašanje: Spominjam se, da se je dejansko govorilo o spojitvi s CRT, vendar iz tega ni bilo nič, mislim da zaradi političnih izbir.
Odgovor na vprašanje: Ni bilo logično in dosledno, da bi se Svetina obrnil do senatorja Spetiča, ker njimi odnosi niso bili dobri kot niso bili dobri z okoljem Safti - Skgz. Senator Spetič je bil zelo kritičen do tistega vodstva manjšine. S senatorjem Bratino so bili odnosi vsekakor boljši.
Odgovor na vprašanje: Kot je me-
ni znano, v tistem Času ni bil nikoli omenjen Fassino.
omissis
»Dodatno dokazno moč«, piše v poročilu, ki ga je tukajšnje sodišče naslovilo v Rim, »o izplačilu 100 milijonov lir izhaja iz pogovora, ki sta ga Tabacco in Svetina imela 12. junija in 21. julija 1999 v baru Cavour v Trstu.« Svetina pravi, da sta mu odvetnika, bodisi tisd iz Milana kot tisd iz Trsta svetovala, da sodnikom pove o odnosih, ki jih je imel s Trau-nerjem in Camberjem. Tabacco se s takim stališčem ni strinjal. V dokumentih v Rimu je naveden pogovor med Svetino in Tabaccom, a ta pogovor je Svetina bolje pojasnil sodnikom med zaslišanjem z dne 16. junija lani, ko je povedal naslednje:
Dan prej me je poklica] po telefonu, določil je zmenek. Ob tem hočem opozoriti, kot sem že večkrat dejal, da je med nama vladalo večdesetlet-no prijateljstvo, trenutno imava tudi delovne odnose, med drugim v zvezi z neko nepremičninsko operacijo v Bazovici. Trenutno sem konzulent, odločil sem se za prosti pokbc.
Glede na prijateljske odnose sem Čutil moralno dolžnost, da Tabacca seznanim s svojo namero, da poja-
snim nekatere epizode, pri katerih sem pri upravljanju banke imel vlogo protagonista. Ker bi se zaradi teh epizod lahko znašel vpleten, kot je izšlo iz mojih prejšnjih izjav, me je v prejšnjih dneh in potem, ko sem z njim govoril, večkrat zaskrbljeno iskal, vraCal se je na eno in isto vprašanje.
Pravil je, da se ne strinja z mojim stališčem, da me ne bo podprl. Vendar je bil zelo zaskrbljen, zato je na srečanju v baru Cavour spet navezal besedo na vprašanje, hotel je vedeti, kaj se dogaja, torej je hotel vedeti, kaj dejansko poCnem. V tistih dneh sva torej pogostoma govorila o tem. Če ga bodo poklicali, je v bistvu dejal, bo povedal samo to, da mi je omogočil stik, a da nic ne ve, da bi opravljal nekakšno vlogo zbiralca ati poštarja.
Na tistem srečanju sem potrdil svojo namero, dejal sem mu, da sem se posvetoval s svojima odvetnikoma, vendar tudi po njunem navodilu nisem omenil zaslišanja, ki sem ga imel v uradu.
Pri branju pogovora opažam nekatere napake pri prepisovanju. Kjer piše njihov načelnik iz Milana, se verjetno razume odvetnik iz Milana, kjer pa piše Cramber, je treba
razumeti Trauner. Kjer piše Mar-tuaro, je treba razumeti Maltauro. Na vprašanje, kaj je imel v mislih Tabacco v zvezi z Vami (javnim tožilcem Titom, op.ur.), ko je dejal, da predstavlja »zelo^ veliko vprašanje v sodnem kontekstu«, naj povem, da je ne vem na kakšni osnovi prepričan, da so v Trstu politične sile, ki se zavzemajo za Vašo premestitev in zato je zaskrbljen glede zaupanja v Vas: Ce bi bili dejansko premeščeni, ne bi imel veC nobenega zagotovila, da bi mu verjel tudi morebitni sodnik, ki bi Vas nadometil.
HoCem opozoriti, da je pogovor o tem vprašanju trajal še nekaj Časa, a ni prepisan, pri Čemer je Tabacco omenil dr. Trampuša in njegovo premestitev, govoril je o zadevi, ki je nisem dobro razumel in o kateri nic ne vem.
Tabacco mi je dejansko dejal, da bi moral torej poročati ne samo o epizodah, ki so se nanašale na Travnerja in Camberja, temveč tudi drugih. Odvrnil sem mu, da neposredno o drugih nisem seznanjen. Med drugim je to res. Urad bi ral opozoril, da nisem zamolčal nič takega, s čimer bi bil neposredno seznanjen.
(Se nadaljuje)
TRST / POKRAJINSKI KONGRES SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE
Ob zaskrbljenosti za zakon naglasen pomen sodelovanja
Jazbec ponovno izvoljen zo predsednika - Pozdravi številnih gostov
H POLITIKA / AVTONOMNA POKRAJINA
TRST - Z včerajšnjim tržaškim se je zaključil niz pokrajinskih kongresov Slovenske kulturno gospodarske zveze v vidu deželnega, ki bo v soboto, 18. marca v Gorici. V uvodnem razčljenjenem poročilu je dosedanji pokrajinski predsednik za Tržaško Branko Jazbec, ki so ga zbrani ob zaključku izvob-li za novo mandatno obdobje, podal prikaz širšega dogajanja, ki zadeva manjšino, in pa delovanja organizacije. V dokaz pozornosti, ki jo uživa SKGZ, je zbrane delegate pozdravilo veliko gostov tako iz FJK kot tudi iz Slovenije. Kot že v predsednikovem poročilu je v pozdravih in tudi v razpravi prišla do izraza zaskrbljensot zaradi ponovnega zastoja parlamentarnega postopka osnutka zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Med obravnavanimi temami so bili seveda tudi odmevi na »afero Haider« in na nedaven obisk predsednika republike Ciampija, zelo jasno pa je prišla do izraza nuja po tesnem sodelovanju tako v okviru manjšine, rečeno je bilo, da je treba uspešno nastavljeno dogovarjanje med SKGZ in SSO še utrditi in uveljaviti v širši manjšinski sredi, povezovanje pa je nujno tudi na drugih relacijah. Kot že omenjeno, je bil včerajšnji pokrajinski kongres volilnega značaja. Zbrani so potrdili zaupanje dosedanjemu predsedniku (bil je edini kandidat), izvolili Člane novega pokrajinskega sveta (predstavljena je bila ena lista), izbrali tržaške delegate za deželni kongres in izvolili tudi tržaške člane v razne organizme zveze. Na začetku Včerajšnjega zasedanja na tržaški Pomorski postaji Pa je se predsedujoči Edvin Švab v imenu organizacije poklonil spominu Številnih zaslužnih članov manjšine, ki so v zadnjem Času odmanjkab.
S tretjim tržaškim pok-mjinskim zborom v man-datni dobi se je želela zveza vrniti v Trst, je v svojem poročilu uvodoma naglasil predsednik Branko Jazbec. Zelja je izvirala predvsem iz upanja, da bo v poslanski zbornici odobren zaščitni zakon in da bi o njegovem uresničevanju prišlo do soočenja s tržaško občinsko in drugi-nti javnimi upravami na Tržaškem. Zakona še ni in zato soočenje o besedilu, ki bi imelo imprimatur vsaj ene veje parlamenta, ni bilo mogoče, kljub temu Pa je Jazbec navedel nekaj mish o uporabi slovenščina v Trstu. Tako je med drugim naglasil, da bo veliko odvisno od Slovencev sanuh, kot učijo izkušnje, f oglavje o zakonski zaščiti )e Jazbec zaključil z ugotovitvijo: »Ker gledamo na vprašanje zaščite naše narodne skupnosti tudi kot na priložnost za Trst, obžalujemo, da zakonski Predlog napreduje tako
Delegati in gostje včerajšnjega pokrajinskega kongresa SKGZ (f. KROMA)
počasi in s stalnimi zastoji, saj se postopno približujemo tisti kritični točki, ko postaja perspektiva dokončne odobritve v tej mandatni dobi parlamenta vse težje dosegljiva, če ne že dvomljiva.« Precej pozornosti je Jazbec posvetil gospodarskemu utripu mesta in manjšine, pri tem je analizbal spremembe, ki nujno vodijo v povezovanje na krajevni in čezmejni ravni. Pozitivno je ocenil zadnje pobude v tej smeri in opozoril na novosti, ki jih bo prinesla vključitev Slovenije v EU. Navezal se je tudi na »afero Haider«, pojav hai-derizma pa je povezal s splošnim strahom pred prihodnostjo.
Bodočnost je v sodelovanju, vendar zaenkrat slovenske ustanove v Italiji niso posebej upoštevane in vabljene, ne s strani Italije in niti Slovenije, je ugotovil Jazbec in si nadejal sprememb, saj »gospodarstvo odigrava pomembno vlogo v prizadevanjih za ohranitev skupnosti in za uporabo jezika v vsakodnevnem življenju«. Pomembna so seveda še druga področja, ki jih je Jazbec v svojem poročilu navedel. Zaustavil se je še ob vprašanju nepremičnin, povedal, da so s prenosom družbenih deležev oz. delnic v Podporno društvo Tržaška matica uredili lastninska razmerja znotraj nekaterih nepremičninskih in gospodarskih družb, hud problem pa predstavlja pomanjkanje sredstev za prenovo, adaptacijo in vzdrževanje sedežev ustanov in društev. Vsekakor bodo potrebna nadaljnja zavzemanja in napori, do uspehov pa vodi, je zaključil Branko Jazbec, pot dogovarjanja med SKGZ in SSO.
Pozdravi gostov na včerajšnjem pokrajinskem kongresu SKGZ niso bili formalni, temveč so posegli v številna aktualna in akutna vprašanja. Beseda je najprej pripadla tržaškemu podžupanu Robertu Damianiju, ki je še enkrat potrdil, da se tržaška občinska uprava zavzema
za čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona. Glede Ciampijevega nastopa v Trstu pa je menil, da je predsednik države pozabil izrecno omeniti slovensko manjšino. Deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič je ob sodelovanju v okviru slovenske civilne družbe (SKGZ-SSO) izpostavil tudi pomen sodelovanja s pobtično, opozoril pa je na izzive, ki jih bo prinesla vključitev Slovenije v EU. V imenu prefekta je zbrane prisrčno pozdravil Giovan-ni Volpe. Po oceni sen. Ca-merinija je razočaranje zaradi ponovnega zastoja zaščitnega zakona v poslanski zbornici povsem razumljivo, zato sta s kolegom Volčičem tudi posegla pri načelnikih svetovalskih skupin. Po Gramscijevem vzorcu za »optimizem volje in pesimizem razuma« glede zaščitnega zakona se je opredelil Stojan
Spetič, ki pa je tudi pozval manjšino k aktivnejšemu odnosu, »da nas ne bodo dogodki preraščali«. Pozdrav predsednika SSO Sergija Pahorja z zaključno željo, da bi skupaj nastopih za skupno dobro, je zbranim predal livij Valenčič. Predstavnik LDS v državnem zboru Slovenije in član komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Davorin Terčon je negativnim notam v zvezi z zaščitnim zakonom dodal pozitivnejši, ki se nanašata na ponovno »dobro počutje« SKGZ in na uspešno dogovarjanje med krovnima organizacijama. Podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin je načel tri vprašanja: naglasil je, da se je ustvarilo novo vzdušje medsebojnega spoštovanja, kar je potrdil tudi Ciampi na nedavnem obisku; podčrtal je, da manjšina ob močni civilni družbi, ki jo
POBUDA SGPS
Drugačne ocene položaja Italijanov na Hrvaškem
Na pobudo Slovenske gospodarske prosvetne skupnosti je bila včeraj v hotelu Savoia razprava o položaju italijanske manjšine v Istri, s posebnim ozirom na Hrvaško. O tem sta spregovorila Guido Zanella in Tullio Persi, pristaša organizacije oziroma stranke Unione democratica italiana (Italijanska demokratična unija), medtem ko je razpravo uvedel predsednik SGPS Boris Gombač.
Dejal je, da se njegova organizacija bori za prozornost in za pluralizem v slovenski manjšini ter napovedal ustanovitev Observatorija za nadzorstvo nad uživanjem manjšinskih pravic v Italiji, Sloveniji, Hrvaški in Avstriji. Dejal je, da SGPS ne zaupa Evropskemu uradu za manjšinske jezike, ki ga vodi Bojan Brezigar. Kako naj zaupamo Brezigarju, je dejal Gombač, ki je kot glavni urednik PD sprožil pravo kampanjo proti novi avstij-ski vladi ter zamolčal dejstvo, da je predsednik republike C. A. Ciampi med nedavnim srečanjem na tržaški prefekturi izrecno omenil slovensko manjšino.
Persi, ki je na zadnjih volitvah neuspešno kandidiral za mandat v hrvaškem parlamentu, in Zanella sta bila zelo kritična do delovanje in do politike Italijanske unije v Sloveniji in Hrvaški. Po Persijevem mnenju je ta organizacija v rokah oligarhije, v bistvu naslednikov tistih, ki so soodgovorni za množični izgon Italijanov iz Istre. Zastopnik UDI se je dejansko zavzel za vrnitev imetja istrskim optantom ter očital rimski vladi, da se pogovarja le z enim delom (Italijansko unijo) italijanske manjšine v Istri. Srečanja v hotelu Savoia so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki ezulskih združenj, medtem ko ni bilo povabljenih uradnih predstavnikov Slovenije in Hrvaške, kar je Gombač obžaloval.
predstavljata SKGZ in SSO, potrebuje tudi močno politično in sodelovanje med obema; glede zakona pa je dejal, da zastoja ni zakrivilo pomanjkanje politične volje, vendar je zaskrbljenost upravičena. Aurelio Juri, ki v DZ Slovenije zastopa ZLSD, je menil, da je glede zaščitnega zakona upravičeno nelagodje, vendar ni še čas za razočaranje. V vrsti županov je najprej pozdravil devinsko-na-brežinski Marino Vocci, ki se je pozitivno izrazil o Jazbečevem opominjanju na pomen skupnega načrtovanja za razvoj obširnejših območij. Po mnenju milj-skega »prvega moža« Roberta Di Piazze mora nad ideološkimi razlikami prevladati želja po sodelovanju pri konkretnih projektih. Novi koprski Zupan Dino Pucer pa je predvsem opozoril na vse večjo nujnost pri sodelovanju oz. povezovanju sosednjih območjih na specifičnih področjih. Po oceni dolinskega župana Borisa Pangerca je sodelovanje med župani z obeh strani meje privedlo do dobrih rezultatov, dobrodošli pa bi bili tesnejši stiki krovnih organizacij z javnimi upravami. V imenu generalnega konzulata Slovenije je zbrane pozdravila Tea Stanič, ki je še enkrat zagotovila, da Slovenija budno spremlja dogajanja v zvezi z zaščitnim zakonom. Tržaški občinski svetovalec in pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik pa je naglasil pomen dogovarjanja med SKGZ in SSO glede strateških problemov, ki pa bi moralo po skupnih ustanovah zaobjeti še dnevnik, (bip)
Predsednik FJK zavrnil predlog sen. Camberja
»Nova os« Antonione-llly? Med diskutanti tudi Degano
Kakšna je razlika med mestno občino in avtonomno pokrajino? Vprašanje je dejansko ostalo brez odgovora tudi po včerajšnjem posvetu Krščansko-de-mokratskega centra in Forza Italia, ki ga je zaključil predsednik Dežele Roberto Anto-nione. V razpravi sta poleg najvidnejših predstavnikov Pola svoboščin in Lige sodelovala tudi zastopnik Ljudske stranke Cristia-no Degano in župan Riccardo Illy.
Ge hočemo biti iskreni je bil med vsemi najbolj jasen senator Giulio Camber, ki se je edini jasno in odkrito zavzel za popolno (tudi ustavno) avtonomijo tržaške pokrajine po zgledu Trenta. Njegovo stališče (pismeno poročilo obolelega senatorja je prebral svetovalec CCD Bruno Marini) pa je ostalo osamljeno, saj so bili vsi ostali diskutanti zelo previdni, začenši z Illyjem, ki je bil svojčas zagovornik t.i. metropolitanske občine. Previden je bil tudi poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, ki je med drugim opozoril, da kakršna koli upravna sprememba zahteva soglasje okoliških občinskih uprav.
Antonione se je v svojem sklepnem posegu odkrito ogradil od stališč somišljenika Camberja, tako da nekateri že napovedujejo neke vrste »novo os« med predsednikom FJK in Illyjem,
vsaj na upravnem področju. Antonione je bil vsekakor precej kritičen do lokalizmom in do politike »zaprtih gred ali gredic« ter dal razumeti, da je napočil čas tudi za premostitev preživelih sporov med Trstom in Furlanijo. Nekatere stvari na upravnem področju bo sicer treba spremeniti (vse preveč je javnih ustanov, odborov itd.), radikalne spremembe pa po An-tonionejevem mnenju očitno niso potrebne. Predsednik deželnega odbora sploh ni omenil primera Haider, s katerim je imel v preteklih dneh in tednih preveč težav ter nevšečnosti.
Ostre kritike na račun župana zaradi njegovega sodelovanja na včerajšnjem posvetu Pola svoboščin prihajajo iz vrst Stranke italijanskih in slovenskih komunistov. Illyjeva prisotnost na posvetu, meni SIK, sledi njegovemu predlogu za veliko "manifestacijo proti totalitarizmom”, saj hoče župan očitno sedaj tako ali drugače popraviti slab vtis, ki ga je napravil ob primeru Haider. Isto skuša po mnenju komunistov narediti tudi Antonione. SIK meni, da morajo vsi antifašisti odkloniti predlagano "manifestacijo proti totalitarizmom" in »če Illy potem ne bo želel 25. aprila več priti na prireditev v Rižarno ga ne bomo pogrešali«.
ČRNA KRONIKA
Po dveh letih aretirali roparja
Grozila sta z ostrim rezilom, skrivala sta se pri tržaškem pajdašu
Po skoraj dveh letih je preiskovalcem tržaške kvesture uspelo, da so zasledili in aretirali dva pripadnika tolpe, ki je spomladi leta 1998 oropala dve bančni izpostavi z gročnjo ostrega rezila. Točneje 23. maja in 4. junija predlanskim sta mlajša moška s prikritim obrazom in z ostrim rezilom v rokah stopila v prostore podružnic hranilnice CRT v komercialnem centru Giulia oz. banke Popola-re Antoniana Veneta v Ul. Settefontane 4. Z ostrim rezilom sta grozila uradnikom in strankam, v prvem primeru sta celo razorožila zapriseženega stražarja, in pobrala denal iz blagajne: v hranilnici nekaj več kot 13 milijonov lir, v banki pa 10 milijonov lir.
Preiskovalcem je z veliko vztrajnostjo uspelo odkriti, da sta roparja bila doma iz Catanie, v
Trstu pa sta imela pajdaša, 29-letnega Andrea Toninija, ki jima je nudil skrivališče v stanovanju v Ul. Petronio. Toninija so nemudoma aretirali po nalogu državnega pravdnika Raffaeleja Tita, ki je izdal tudi zaporni nalog za sicilska roparja. Tamkajšnjim policistom je uspelo, da so aretirali samo enega, in sicer 35-letnega Alfia Panebian-ca, ki je že večkrat imel opravka s pravico zaradi podobnih podvigov, kaže pa, da so že za petami drugega roparja.
Jugoslovanski nasilnež je kradel po trgovinah
Predvčerajšnjim so karabinjerji aretirali moškega, ki je pri Stari mitnici napadel njihovega kolego in mu grozil s fizičnim obračunom. V vojašnici, ka-
mor so ga odpeljali, je povedal, da je jugoslovanski državljan Sken-der Radoncq - po imenu bi kazalo, da gre za albanskega Kosovarja. Karabinjerji so ga zaprli v koronejsko jetnišnico, policisti pa so ugotovili, da jim je to ime že znano: gre za človeka, ki je star 35 let in ki so ga že velikokrat ujeli zaradi	različnih
prekrškov, v glavnem tatvin, in ga na kvesturi poznajo z desetino različnih imen. Radoncq je specialist za tatvine v trgovinah, kjer si ogleduje različno blago, dokler se mu ne ponudi ugodni trenutek, da zagrabi denar v blagajni ali nekaj kosov razstavljenega blaga. Policija vabi tiste, ki so jih v zadnjih časih okradli v trgovinah, naj se javijo v uradu letečega oddelka, tel. št. 040 3790528 in 3790525, da prepoznajo tatu.
POLITIKA / AKTUALNO
ORGANIZACIJSKI ODBOR / VČERAJ SO PREDSTAVILI LETOŠNJO IZVEDBO
Primer Haider: jutri pobuda SIK, v torek pa SKGZ
Na srečanju v knjigarni Minerva tudi Zveza kulturnih društev
Tržaška federacija SIK prireja jutri z začetkom ob 17.30 v dvorani Ocea-nia v kongresnem središču na Pomorski postaji javno razpravo pod naslovom »Haiderji: korenine rjave kuge«. Govorili bodo član vodstva Komunistične partije Avstrije Mirko Messner, ki je tudi odgovorni za In-terkulturni center v Celovcu, zgodovinarka in predstavnica SKP Licia Chersovani in član vsedržavnega vodstva levih demokratov Claudio To-nel. Srečanje bo vodil časnikar Stojan Spetič.
»Primer Haider in strahovi novega stoletja oz. Evropa v boju proti nacionalizmu, ksenofobiji in rasizmu« pa je naslov okrogle mize, ki jo pojutrišnjem v konferenčni dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Nicolo z začetkom ob 17.uri) prireja Slovenska kultumo-gospodarska zveza v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Novost torkove okrogle mize je predvsem v tem, da bodo za njo sedeli trije predstavniki treh manjšin iz treh različnih držav. Rojake iz Koroške bo tako zastopal predsednik Sosveta za slovensko manjšino pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja ter istočasno predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm. Slednji bo spregovoril o splošnem političnem stanju v Avstriji, s posebnim ozirom na učinke Haiderjeve politike v odnosu do manjšin. V dopoldanskih urah bo predsednik
ZSO Sturm o tem predaval tudi dijakom zadnjih razredov slovenskih višjih srednjih šol, popoldne pa se bo srečal še z novinarji Primorskega dnevnika.
Za govorniško mizo bo sedel tudi pripadnik italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in politik iz vrst stranke LDS Franco Juri. Večletni veleposlanik Republike Slovenije v Madridu, ki je novi karikaturist ljubljanskega Dnevnika, je bil še do pred nekaj tedni državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu. Gre torej za dobrega poznavalca mednarodnih zadev, ki bo z manjšincu prirojeno občutljivostjo podal svoje poglede na avstrijsko vprašanje.
Tretji gost torkovega omizja pa bo kulturni delavec in publicist Ace Mermolja, ki ga bralcem Primorskega dnevnika res ni treba posebej predstavljati, saj se vsak teden oglaša v rubriki Ogledalo. Ze od nekdaj se posveča raznovrstnim vprašanjem, ki spremljajo večkulturno evropsko družbo. Svoje poglede je objavil v eseju "Narod in drugi“, ki je že takoj sprožil pravi plaz odzivov - razprav, pohval, pa tudi kritik. Svoje poglede na avstrijsko politično situacijo bo iznesel tudi predsednik Evropskega urada za manj razširjene jezike in odgovorni urednik našega dnevnika Bojan Brezigar, sicer pa so svoj poseg v razpravo že zagotovili razni predstavniki kulturnega in političnega življenja v tem prostoru, (igb)
Na Opčinah se bo v soboto pričel že 33. kraški pust
Sodelovanje s Tržaško občino - Tudi voz iz Lokve - Finansiranje FJK
Z včerajšnje novinarske konference za predstavitev Kraškega pusta (foto KROMA)
Vozovi in skupine Kraškega pusta
Nastopajoči vozovi:
1.	Sempolaj: Čuvajte naravo -življenje sveta
2.	Prečnik: Nemima mlada leta
3.	Križ: Ma ka zaščita
4.	Opčine: Vesoljski kaos
5.	Praprot: Vzeti ali ne vzeti... ta je problem
6.	Bazovica: V novem tisočletju... bo ali ne bo?
7.	Podlonjer: Vsi zmešani z reklamo
8.	Repentabor: Millennium bug-čud-ne živali
9.	Medja vas-Stivan: Od astrov do obeliskov
10.	Lokev (SUD): Zemljevid Slovenije
Nastopajoče skupine:
Caipe diem klan-Trst (skupina skavtov iz Trsta): Millenium bu... al’ne bu?
SD Polet-Opčine: Aliča v čudežni deželi
CRN Sklad Mitja Cuk Cirkus KD F. Prešeren-Boljunec: Compa-gnia de mucha alvgria
Združene kraške vasi: Euro Villaggio del fandullo-Opidna: Pan-cho Villa detto Opicina ed il ratto della Carlotta
Brišče: En liter in arošto... vse je a pošto
Padriče-Gropada: Luna... puhna Mačkolje: Zamrznjena manjšina
Izven konkurence bosta nastopih še priznana skupina iz Zagraja (bila je že v Benetkah, v Abanu, letos bi se bila morala udeležiti pusta v Rio de Janei-ro) in skupina Unidos da berimbao iz Trsta, ki se bo predstavila z brazilsko glasbo.
Naslednjo soboto bo krenila s Pikelca na Opčinah pustna povorka 33. kraške-ga pusta, ki se je bo udeležilo deset vozov in devet skupin, katerim se bosta pridružili še dve gostujoči skupini iz Trsta oziroma Zagraja. Nastopajoči se bodo borili za lovoriko Kraškega pusta, vsem pa bodo podarili tipično kraško plaketo iz lesa in kraškega kamna, ki simbolizira Kraški pust in jo je uresničil obrtnik Pavel Hrovatin.
Letošnji Kraški pust sta predstavila javnosti včeraj podpredsednik organizacijskega odbora Igor Malalan in odbornica Živka Peršič. Poudarila sta dejstvo, da se bodo Kraškega pusta udeležile vasi s celega Krasa, letos pa bo prisoten tudi voz iz Lokve v Sloveniji, kar dokazuje, da »ni več meje med državami«. Letošnja izvedba se bo pričela že v petek, 3. marca, ob 18. uri, ko si bosta Kralj in Kraljica pusta ogledala izložbe openskih trgovin in nagradila najlepšo. Ob 21. uri bo v Prosvetnem domu revija mask, na katero vabijo organizatorji vse, ki se je hočejo udeležiti, sleuil bo nastop mednarodne plesne skupine X2C Ballet, ki bo predstavila muzikal.
Pomen uspeha Kraškega pusta je tudi v tem, da postaja vedno bolj popularen, tako da je med najznamenitejšimi v deželi, letos pa je tudi Dežela FJK zanj obljubila prispevke. Pustni sprevod bo krenil ob 14. uri s Pikelca in se bo ustavil na Brdini, sledili bodo nagrajevanje, slavnostni zaključek in nastop skupine žonglerjev Rototrans iz Humina. Najlepši voz bo izvolila žirija, v kateri bo letos pet predstavnikov
združenja slovenskih zamejskih zdravnikov. Slednji se bodo pomešali med gnečo ljudi, ki bo sledila pustnemu sprevodu, in bodo lahko na ta način ocenili nastopajoče vzdolž celotne njihove poti.
Malalan se je posebno zahvalil številnim sponzorjem, med katerimi je v prvi vrsti Zadružna kraška banka, ki so omogočih prireditev, poudarek je šel tudi na Tržaško občino. Slednja je »končno opazila, da obstajamo tudi mi, da spadamo v tržaško občino in da imamo lastne tradicije«, poleg finansiranj pa je Občina Trst nudila tudi tehnično pomoč pri organizaciji Kraškega pusta. Ob tem je Malalan omenil napoved podžupana Damianija, da se bo sodelovanje v prihodnje okrepilo.
Vozovi iz Repna, Opčin in Lokve se bodo udeležili tudi Tržaškega pusta, podčrtati gre tudi, da je tako za Kraški kot za Tržaški pust bilo odlično sodelovanje med občinama Sežana in Trst, vse to v duhu prihodnje odprave meje med Slovenijo in Italijo. Za deželni prispevek, ki ga sicer niso še odobrili, gre največja zahvala podpredsedniku deželnega sveta Milošu Budinu, je povedal Malalan, po mnenju katerega bodo v prihodnje pobude še bolj obogatili, tudi zahvaljujoč se podpori openskih trgovcev in zasebnih podjetij.
Predstavitve letošnjega Kraškega pusta sta se udeležila tudi njegov Kralj Sj-mič 33. oz. Kraljica Rossa-na 33. iz Prečnika, katera je tudi izžrebala vrstni red, po katerem bodo nastopili vozovi.
Aljoša Gašperlin
SINOČI V MESTU
Slikovita baklada v čast očetu skavtizma Povvellu
Vsako leto se skavti z ga vala bodo praznovali vsega sveta spominjajo dan posvečen očetu skav-svojega ustanovitelja lorda tizma skupaj z ostalimi Badna Povvella. Ta dan skavti iz Trsta, in sicer z imenujejo Dan spomina organizacijami AGESCI, ah pa tudi z mednarodnim CNGEI, AMIS in Scout nazivom Thinking day. To d’Europa. Sinoči je bila je gotovo njihov najvaž- slikovita baklada (na nejši praznik in ga zato tu- sliki) , ki se jo odvijala z di primemo proslavljajo. griča sv. Justa, preko sre-Slovenska zamejska dišča mesta do gledališča skavtska organizacija Trst Miela, kjer je bila sklepna in Taborniki rodu Modre- prireditev.
Priprave na pust tudi na Padričah in v Gropadi
Po skoraj desetletnem zatišju je »pust« vendarle ponovno oživel tudi na Padričah in v Gropadi. Mladina iz obeh vasi se je namreč odločila, da po nekaj letih ponovno obudi nekoč bogato pustno tradicijo in se udeleži openskega pustnega sprevoda, letos pa le kot skupina, saj je zaradi marsikaterih teZav projektao pustnem vozu ni bilo mogoče uresničiti. Letošnja tema pa je prava skrivnost. Pustni odbor, kijev celoti sestavljen iz mladih sil, poziva vse mlade in manj mlade iz obeh vasi in tudi iz bližnje okolice, naj se čimprej pridružijo »pustni klapi«, ki že nekaj tednov pridno gara v prostorih nekdanjega begunskega taborišča na Padričah, seveda s primemo urejenimi prostori. Dobrodošla je vsakršna oblika pomoči, skoraj obvezna pa bo prisotnost na sobotnem pustnem prosto-m, kjer ne bo manjkalo šale in zabave.
Pustovanje na tržaškem sejmu
Ob priliki pustovanja so poskrbeli za zabavo od 4. do 7. marca tudi na tržaškem sejmišču v paviljonu A s pobudo Carnival club. V soboto, 4. 3., bo ob 21. uri pustni ples s skupino »I favolosi ripidi« in nastopom plesne šole Batucada club, v ponedeljek bo po 22. uri glasba z »Olindo d.j.-I Bmzai«, v torek bo po 21. uri na vrsti južnoameriška glasba z »Maria del Carmen y su Son cuba-no« in »Tropicana show dance«. Poskrbljeno je za notranje brezplačno parkirišče, vstopnina je 15.000 lir, v torek 25.000. Za informacije tel. 040314195, 0337/907111.
RAZISKOVALNI CENTER
»Dogovori ostali mrtva črka«
Protest Združenja vzhodnokraških vasi na državni cesti 202
Kdaj bodo pristojna telesa spoštovala sprejete obveze in podpisane dogovore v zvezi s postavitvijo dvojezičnih napisov in tabel v sinhrotronu pri Bazovici in v znanstveno-raziskovalnem centru na Padričah? To se že nekaj let sprašuje marsikdo, začenši z Zdmženjem vzhodnokraških vasi, ki je v znak protesta razobesilo transparente
(na sliki) na cestnem križišču na Ključu.
Vsi protesti krajanov in organizacij vzhodnega Krasa so doslej žal naleteli na gluha ušesa. Gre kot rečeno za sp0 razume, ki jih je zgoraj omenjen0 združenje podpisalo s. pristojnimi telesi ob pristanku politikov ter krajevni upraviteljev.
FOLKLORA / ZAHTEVNA PREIZKUŠNJA
ŽPS Slu ledi nastopa na festivalu v Rimu
Zaokrožen prikaz pevskega izročila FJK
Zenska pevska skupina Stu ledi sodi med tiste zamejske sestave, brez katerih bi na kulturnem prizorišču res ne bili tako bogati: s svojim značilnim delovanjem ohranja, vrednoti in obenem tudi Siri ljudsko izročilo, iz katerega rastejo globoke korenine našega kulturnega in narodnostnega izraza. Ob gojenju slovenskega in krajevnega ljudskega petja pa sega tudi v zakladnico sosednjih stvarnosti, kar še dodatno veča ugled te skupine; pevke so sestavni del folklorne skupine Stu ledi, še edine, ki se v zamejstvu ukvarja s tovrstnim kulturnim izrazom, skupaj s plesalci pa so tudi nadvse primerna vizitka, s katero se Slovenci v Italiji lahko predstavimo širšemu svetu. V teh dneh pa se ZPS Stu ledi podaja na pomembno preizkušnjo: v ponedeljek, 28. trn., bodo namreč zapele ocenjevalni komisiji letošnjega mednarodnega zborovskega festivala Orlando di Lasso, ki se od včeraj, 26. tm., pa vse do srede, 1. marca odvija v italijanski prestolnici, točneje v Rimu in Vatikanu.
Prvič se v svoji veC kot dvajsetletni življenjski poti ta pevska skupina udeležuje tekmovalnega srečanja: doslej so pac svoj uspeh žele predvsem na gostovanjih po bližnji in daljnji okolici, na folk-
lornih festivalih, ob raznih priložnostnih nastopih, še posebno skupaj s plesnim ansamblom, in pa s številnimi samostojnimi koncerti. Ne glede na izid - čeprav smo prepričani, da se bodo pevke izvrstno izkazale! - je že to pomembno, da so si zadale zahtevno nalogo in da jo z veliko vztrajnostjo mresniCujejo. Potovanje in večdnevno bivanje v Rimu namreč ni od muh, saj terja kar precej truda: velik del tega so pevke, ki v zadnjih letih delujejo pod umetniškim vodstvom Savice Malalan, vložile predvsem v pripravo prijavljenega sporeda. Ob rednih vajah so se posvetile še dodatnim intenzivnim vajam pod mentorstvom slovenskega etnomuzikologa Igorja Cvetka, sicer že veC let stalnega sodelavca naših folkloristov. Za rimski tekmovalni festival, ki doživlja letos sedmo izvedbo, je ŽPS Stu ledi pripravila zaokrožen pevski prikaz ljudskega izročila naše dežele, s posebnim poudarkom seveda na slovenskih pesmih s Tržaškega, Goriškega, iz Benečije in Rezije, ob katerih bodo še italijanske, furlanske in istrske. Po ponedeljkovem nastopu bodo v torek, 29. t.m., zveCer razglasili letošnje nagrajence: srCno upamo, da bodo med njimi tudi predstavnice našega kulturnega prizorišča! (dam)
OPČINE / OBČNI ZBOR SKLADA MITJE CUKA
Še nerešene finančne težave
Predsednica Stanka Čuk zato kritična do krovnih organizacij
V ponedeljek, 21. februarja, je sklad Mitje Cuka imel svoj redni občni zbor (na posnetku). V predsedniškem poročilu je Stanka Cuk poudrila, da ima Sklad Mitje Cuka 'za seboj že dvajset let de-lovnja in zelo intenzivno in delovno leto 1999.To leto bi moralo pravzaprav biti v znamenju praznovanja, vendar so morali proslavo dvajsetletnice Sklada, razen občutene maše v spomin na Mitjevo smrt 4. novembra, prenesti na leto 2000 zaradi problemov s financiranjem in s prostori. Glede na to, da je Sklad tesno vezan na dejavnost VZS Mitje Cuka, je največji del razpoložljivih energij in Časa šel za reševanje prostorskih in finančnih problemov tega središča, hkrati pa tudi za prostorski problem in negativni saldo Sklada.
Že od leta 1988 si odborniki prizadevajo, da bi dejavnostim Sklada našli ustrezno mesto, zaradi tega so se svojCas odločili za nakup stavbe na Proseški ulici na Opčinah. Po dolgih letih so konCno tudi Prejeti odgovor na prošnjo iz leta 1996: dodeljen jim je bil prispevek za popravilo sedeža. Vendar so se kasneje stvari zapletle in so do konca leta morali reševati tudi ta problem. Kakor se zdi, se bo to sedaj kmalu rešilo, napoveduje Pa se novo vprašanje v zvezi s kritjem razlike, ki presega deželni prispevek za gradnjo.
Sicer je postala delitev sredstev iz Slovenije, ki se realizira preko krovnih organizacij, v zadnjem letu ustreznejša. Kljub temu pa Se ni rešeno vprašanje primanjkljaja 80 milijonov nr, ki izhaja iz štiriletja, ko Sklad Mitja Cuk ni prejel niti najmanjše podpore iz nraticnih sredstev. Pred-sednica je povedala:
»Kljub temu da že poldrugo leto intenzivno opozarjamo obe krovni organizaciji na ta velik problem, bančna posojila nam z negativnimi obrestmi namreč krepko odžirajo sedanje letne prispevke, primanjkljaj pa nam bo v velikansko oviro tudi spričo nameravane gradnje, še nismo prejeli konkretnega odgovora, ki bi dokončno rešil to vprašanje.«
Sklad Mitje Cuka že 20 let pomaga otrokom, tudi z neposredno finančno pomočjo za šolska zimo-vanja, vključevanja prizadetih v delo, nakup šolskih pripomočkov organizaciji posebnih igralnih terapij. Pomaga tako prizadetim otrokom kot tistim, ki jim navidezno niC ne manjka. Svoje dejavnosti je Sklad razširil na Goriško in na Videmsko. Na Goriško predvsem s poletnim središčem - v Sovodnjah, na Videmsko pa z vzgojno svetovalnico v dvojezični šoti v Spetru.
Sklad je uspešno sodeloval s celo vrsto društev in ustanov, predvsem z domačim KD Tabor in SD Polet, pa tudi SD Jadran in drugimi. Kakor vendo je tudi lani s finančno pomočjo stala Skladu obs tra-ni Zadružna kraška banka z Opčin.
Pomembno novost pomenijo statutarne spremembe v smislu Zakonskega odloka št. 460 iz leta 1997. Novi statut je orisala s svojem poročilu tajnica Sklada Jelka Cvelbar. Odslej je naziv Sklada Asso-ciazione - Sklad Mitja Cuk ONLUS. Darovalci - izključno s pologom na pošti ali na baki - pa imajo pravico svoje denarne darove odbiti od davCne prijave.
Cvelbarjeva je nato orisala še predvideno prihodnje delovanje: skrbstvene dejavnosti, nepo-srendo finančno pomoč, vzgojno in izobraževalno dejavnost v popoldanskem Času, razpoložljivost Skladovih učilnic in računalnika za univerzitetne študente v dopoldanskem Času, kulturno dejavnost, ki se bo letos s štirimi koncerti in vsaj dvema razstavama vezala predvsem na proslavo 20. obletnice Sklada, dejavnost poletnih središč na Tržaškem in na Goriškem, vzgojne svetovalnice na Opčinah in v Spetru ter tiska revije Škrat in še nekaterih drugih publikacij.
Občni zbor s je zaključil z blagajniškim poročilom Seigia Pettirossa, ki je orisal obračun in proračun Sklada Mitja Cuk.
J PRIREDITVE
SKD PRIMORSKO vabi danes, 27. februarja ob
17.30	v Srenjško hišo v MaCkoljah na kulturno prireditev z mladimi izvajalci. Sodelujeta MePZ Brmistra iz Bertokov, zborovodja Marko KocjanCiC in dramska skupina PD Slovenec iz Boršta z veseloigro Daria Foja “Niti tat ne more pošteno krasti...”, režija Aleksander Corbatto.
PRIJATELJI VST-VARJAMO GLASBO IN GLASBA PRIJATELJE. Vabimo vas na koncert, ki ga bodo oblikovali Godbeno društvo Nabrežina, Godbeno društvo Viktor Parma Trebče in Pihalni orkester Breg iz Doline, danes, 27. februarja ob 18. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. V sodelovanju z ZSKD in pod pokroviteljstvom Zadružne kraške hanke.
SDD JAKA STOKA in OSNOVNA SOLA AVGUSTA ČERNIGOJA vabita na prireditev NASI NAJMLAJSI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, danes, 27. februarja ob
17.30	v Kulturnem domu na Proseku.
SKD LIPA iz Bazovice gosti danes, 27. februarja ob 17.30 v župnijski kinodvorani v Bazovici dramsko skupino SKD Tabor z OpCin s komedijo Toneta Partljiča “Gospa poslančeva” v režiji Olge Lupine. Toplo vabljeni!
KD SLOVAN - Padrice
priredi danes, 27. februarja ob 18. uri v prostorih Gozdne zadruge DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo MPZ Slovan, gledališka igralca SSG Daniel Malalan in Vojko Belšak ter har-monikaš Egon TauCar. Priložnostno misel bo podal Ace Mermolja. Vabljeni!
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA
vabita danes, 27. februarja, ob 17. uri na proslavo praznika slovenske kulture z naslovom VEČER SLOVENSKE PESMI IN BESEDE, ki jo bodo oblikovali zbori Vesela pomlad, Igralska skupina Tamara Petaros ter duo Martina Feri in Pavel Bembi. Priložnostno misel bo podal Franc PohajaC. Prireditev bo v Finžgarjevem domu na Opčinah, Narodna ul. 89.
ZH OBVESTILA
KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno še neobjavljeno komorno skladbo za katerikoli instrument ali glas (s slovenskim besedilom). Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom-sklada-teljem. Dela je treba posredovati do 30. septembra 2000 v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Koncertna pobuda Rojan, Ul. Cordaroli 29, 34135 Trst. V zapečateni ovojnici je treba priložiti IME in PRIIMEK, NASLOV in GESLO. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. 1. nagrada znaša 500.000 lir, 2. nagrada 300.000 lir in 3. 150.000 lir.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi jutri, 28. februarja, na predstavitev knjige Antona Rupnika TRETJI
RIM, RUSIJA NEKOČ IN DANES. Knjigo bo predstavil prof. Jože Pirjevec. Večer bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom bo 20.30.
KD LONJER-KATTNA-RA namerava spet prirediti tečaj FUNKY PLESA za dekleta od 10. do 14. leta starosti. Prvo srečanje bo v torek, 29. februarja od 18. do 19. ure. Informacije na tel. št. 040-910178 od 13. do
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi na ogled videofilmov Fulvia Grimaldija “Jugoslavia, il popolo invisibile” in “Serbi da morire”. Videofilma nam prikažeta posledice Natovih bombardiranj, posebno na okolju, v torek, 29. februarja v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20. uri.
SLOVENSKA KUL-TURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA in ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejata okroglo mizo z naslovom Primer Haider in strahovi novega stoletja oz. Evropa v boju proti nacionalizmu, ksenofobiji in rasizmu. V torek, 29. februarja ob 17. uri v konferenčni dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Nicolo 20 v Trstu). Sodelujejo: Marjan Sturm -predsednik Sosveta za slovensko manjšino v Avstriji pri uradu zveznega kanclerja, Franco Juri - bivši sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, pripadnik italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, in Ace Mermolja - novinar in esejist. Vljudno vas vabimo, da se srečanja udeležite in posežete v razpravo!
ZGONISKA WAL-DORFSKA SOLA sporoča, da je do 29. februarja možno vpisovanje v jasli in otroški vrtec. Urniki po želji. Starši, ki jih zanima, si lahko ogledajo Solo, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 15. in 17. uro, ati kličejo na tel. št. 040-229540.
TRŽAŠKA FEDERACIJA ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH KOMUNISTOV prireja v ponedeljek, 28. februarja, ob
17.30	v dvorani Oceania na Pomorski postaji v Trstu: JAVNO RAZPRAVO: HAIDERJI - KORENINE RJAVE KUGE - Predseduje Stojan Spetič - novinar; sodelujejo: Licia Chersovani - zgodovinarka, clanika PRC-SKP, Margherita Hack - astrofizik, Fausto Monfalcon -deželni tajnik P.d.C.I. -SIK, Claudio Tonel - levica DS-LD in Mirko Messner - odgovoren za iterkulturni center v Celovcu, elan zveznega vodstva KP Avstrije.
KD FRAN VENTURINI vabi elane, da obnovijo Članarino za leto 2000. Odborniki so na voljo ob sredah, od 17.00 do 18.30 in ob sobotah od 14.30 do 16.30.
SLOVENSKI KLUB obvešCa, da so v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje) na ogled fotografije Miroslava Janeka in ilustracije Luise Tomase-tig. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 15. ure.
BI RADI SODELOVALI na DEFILEJU MASK, ki bo ob priliki 33. kraškega pusta tudi letos v Prosvetnem domu na Opčinah, v petek, 3. marca ob 21. uri? Res je škoda, da izkoristite vaš kostum samo za plesno zabavo, ko bi ga lahko
uveljavili na defileju, kjer boste deležni tudi primerne nagrade za vaš trud. Prijavnice za tekmovanje, ki je brezplačno, so na razpolago v baru KD Tabor na Opčinah. Vpišite se Cimprej, termin zapade v sredo, 1. marca. Na vas Čakajo lepe nagrade.
KROŽEK 91 in ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na predstavitev knjige Miroslava Košute Me-moria del corpo assente -Spomin odsotnega telesa. Prisotni bodo avtor, prevajalka Daria Betoc-chi in prof. Marija Pirjevec. V Četrtek, 2. marca 2000, ob 20. uri, v Grudnovi hiši v Nabrežini.
ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU in NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST vabita na ogled razstave Dekleta in šola, v prostorih Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Razstava bo na ogled do 2. marca 2000.
ZSKD prireja Tečaj za vodenje društev, namenjen predsednikom, blagajnikom in drugim odbornikom včlanjenih društev, v sodelovanju s SDZPI. Vsa pojasnila glede vsebin, pogojev udeležbe in poteka vam nudi tržaški urad ZSKD (od ponedeljka do petka, med 10. in 16. uro, tel. št. 040-635626). Rok za vpisovanje zapade v petek, 3. marca. Člane vljudno prosimo, da he Čakajo zadnjega trenutka!
SKD VALENTIN VODNIK vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v društvenih prostorih v Dolini, ki bo v petek, 3. marca, s pričetkom ob 16. uri. Pridite, zabavali se bomo!
FOTOKROŽEK TRST 80 obvešCa, da bo seja v petek, 3. marca ob 20.30.
SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA prireja PUSTOVANJE: 3.3. -od 21.00 do 2.00 ples s skupino Malibu, 4.3. - od
20.30	do 4.00 ples s skupino Kalamari, 5.3. - od
14.30	do 18.00 Otroško rajanje, od 21.00 do 2.00 ples s skupino Kalifornija, 6.3. - od 20.00 do 1.00 ples s skupino The Simpsons, 7.3. - od 20.30 do 4.00 ples s skupino Kalamari. Predprodaja vabil v gledališču France Prešeren danes, 26. februarja od 15. do 17. ure, od ponedeljka, 28. do srede, 1. marca od 20. do 21. ure.
ZAMEJSKI KVINTET in	MLADINSKI
KROŽEK RDEČA ZVEZDA vabita na PUSTOVANJE 2000 v petek, 3., soboto, 4. nedeljo, 5. in torek, 7. marca 2000, v velikem ogrevanem šotoru pri Sportno-kultur-nem centru v Zgoniku.
SREDNJEŠOLCI! Pridite na MLADINSKI PUSTNI PLES (namenjen samo vam!), ki bo v prostorih KD F. Venturini pri Domju v soboto, 4. marca od 20.30 do 24. ure. Znani D.J. bo poskrbel za primerno glasbo.
KD SKALA prireja v soboto, 4. marca v prostorih zadruge PUSTOVANJE z veselo glasbo Lojzeta Furlana in okusno večerjo. Rezervacije na tel. št. 040-226631 ali 040-226332.
DOLINSKI PUST -škrmate in vaščane vabimo, naj se pridružijo letošnjemu koledovanju po vasi, ki bo kot po navadi na pustno nedeljo, 5. marca 2000. Najko-rajžnejši se dobimo na Kluži že ob 8.30, od tod pa bo sprevod godcev in
veseljakov šel po vaških ulicah. Letošnja pot bo skoraj taka, kot je bila lani, ker so pustarji odločili, da se je dobro obnesla: zaključili pa jo bomo z družabnostjo v društveni dvorani. Pridite z nami ali čakajte nas na svojem domu!
KD F. VENTURNINI
vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih doma Antona Uk-marja-Mira pri Domju, v nedeljo, 5. marca od
15.30	od 19. ure. Za zabavo in glasbo bo poskrbel ansambel Čudni akordi.
ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD Slavko Škamperle in SD Bor OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, v nedeljo, 5. marca od 15. do 19. ure, in v torek, 7. marca od 15.30 do 18.30 v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7. Igral bo ansambel The Simpsons.
PUST 2000 - SZSO Trst - Prvi steg priredi pustovanje za vse skavte in prijatelje v nedeljo, 5. t.m., od 20.30 dalje v župnijski dvorani v Nabrežini. Glasba v živo (Last Chance in DJ Stefane!). Pridite, zabava zagotovljena!
KD. F. VENTURINI
vabi v torek, 7. marca v prostore doma Antona Ukmarja-Mira pri Domju, od 15.30 do 19. ure na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in od 20. do 24. ure na PUSTNI PLES. Za zabavo in glasbo bo poskrbel ansambel Čudni akordi.
KOORDINACIJSKI ODBOR ŽENA SPI -CGIL Trst organizira ob priliki 8. marca kosilo v gostilni Savina in Ana v Gabrovcu. Za informacije in vpis tel. št. 040-363336 (Stara Mitnica 15), vsak torek in petek od 9.30 do 11.30 in vsak torek in Četrtek, od 15. do 18. ure.
KD SKALA IZ GRO-PADE razpisuje ob priložnosti dneva žena, natečaj ZENSKA KREATIVNOST in sprejema do srede, 8. marca najrazličnejše prispevke in izdelke Vaših skritih sanj in želja na temo TUDI JAZ SEM... slikarka, pisateljica, restavratorka, plesalka, mizarka, glasbenica... Prejeta dela bodo v nedeljo, 12. marca razstavljena v društvenih prostorih, od 10. do 18. ure. Sledilo bo nagrajevanje, krajši kulturni program in družabnost. Prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko inte-resentke dobijo na sedežu društva - Gropada št. 82, ob ponedeljkih in Četrtkih, od 17. do 20. ure. Dodatne informacije dobite pri Sonji (tel. 040-226631), ali Petri (tel. 040-912843) v večernih urah.
ZVEZA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST
prireja ob 8. marcu, v sredo, 8. marca, ob 16. mi v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje “Z ATLASA V SAHARO”. Diapozitive bo predvajal Gigi Abram. Sledila bo družabnost. Vljudno vabljeni!
KUD MAGNET je priredilo razstavo likovne dejavnosti ustvarjalk multikulturnega umetniškega projekta »Izrazne poti«v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Urnik: do 9. marca 2000, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. me in od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, ob sobotah zaprto.

ZAMEJSKI KVINTET IN MLADINSKI KROŽEK RDEČA ZVEZDA ,s, V	VABITA NA...
PUSTOmJE

4. 3. aooo
Mm-
mmtm
happv mx
&

NEDELJA 3. 3. 2000
TOREK 7. 3. 2000
. A F" «.*»
«MM OGHEMUHIŠOTORM
Š.K.C. ZGONIK
ŠPORTNR ŠOLR TRST
prireja v sodelovanju s
KD SLAVKO ŠKAMPERLE in ŠD BOR
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
v nedeljo, 5. marca od 15. do 19. ure in v torek, 7. marca od 15.30 do 18.30
v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7 Igral bo ansambel THE SIMPSONS
SODI&E V TRSTU
Inleiek h poliva n pripesestvovan|e
Gospodje Fail Gobriello, rojeno v Trstu 27.9.1919 in bivajočo v Trstu, ul. S. Froncesco 54, Scherli Silvestra, rojen v Trstu 20.6.1923 in bivajoč v Trstu, ul. Bonomeo 112 ter Scherli Daniela, rojena v Genovi 6.6.1955 in bivajoča v Trstu so začeli postopek zo priposeslvovanje, med drugimi, za sledeče nepremičnine:
CT. III - zemljiški vložek Pl 2064 Greta, zdaj vknpženi kol lastniki med drugimi tudi Pasguole lazzarini pok. Gregork) s 1/2 CIN
Giuseppina Sellidi tudi Pellegrini z 1/4 Frantesto Pellegrini pok. Froncesco z 1/4 Carla Pellegrini pok. Froncesco z 1/4 Clementina Pellegrini pok. Froncesco z 1/4 Poziva se zgoraj omenjene osebe na obravnavo, ki bo na tržaškem sodišču dne 26. junija 2000 ob 11. uri pred preiskovalnim sodnikom Dr. Picciottom.
Predsednik tržaškega sodišča je z odlokom z dne 20.12.1995 avtoriziral nolifikacijo z javnim razglasom v smislu ex čl. 150 civilnega zakonika.
H 16.2.2000
Mnoge registerske blagajne ne bodo sprejele tega datuma!!!
(e je to tudi Vaš primer, brez pomislekov' pokličite tel. 040/370802 ali	-	-
0339 5988099 (Stojan)	>59,1661116? 2000
in takoj bomo rešili Vaš problem!!!
PU^HMEL
ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS
Ul. S. Froncesco 11 - TRST	££ SVVEDA
Tel. 040.370802
Ponudba do razprodaje zaloge:
Registrske blagajne za manj kot 1.000.000 lir
W7x« •
^	^	N
, *	SdCU France Prešeren
iz Boljunca prireja
•^•/PUSTOMNJE
v občinskem gledališču France Prešeren
Petek, 3. marca, od 21. do 2. ure ples s skupino MAUBU Sabatu 4. marcu od 20.30 do 4.00 ples s skupino KALAMARI
Nedelja, 5. marca, od 14.30 do 18.00 OTROŠKO RAJANJE;
'	od 21. do 2. ure ples s skupino KALIFORNIJA
, ^ Ponedeljek, 6. marca, od 20. do 1. ure ples s skupino THE SIMPSONS tV	V torek, 7. marcq, od 20.30 do 4.00 ples s skupino KALAMARI

PRIDPRODAJA VABIL DO 1. MARCA,
OD 30. DO 31. URE V GLEDALIŠČU FRANCE PREŠEREN.
prirejo v soboto, 4. morco v prostorih zadruge v Gropodi
z veselo glasbo LOJZETA FURLANA in okusno večerjo
Rezervacije na tel. št. 040-226631 ali 040-226332
SKD VALENTIN VODNIK - Dolina
mmtm mmm e/uamje
v društveni dvorani
v petek, 3. marca z začetkom ob 16. uri
Pridite, zabavali se bomo!!!
VČERAJ-DANES
Danes JNEDELJA,
27.	februarja 2000 GABRIJEL
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.47 -Dolžina dneva 10.58 -Luna vzide ob 1.13 in zatone ob 11.00
Jutri, PONEDELJEK,
28.	februarja 2000
ROMAN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,7 stopinje, zračni tlak 1032,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 86-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,1 stopinje.
OKLICI:	uradnik
Marc o Pobbe in uradnica Lara Susel, Solnik Roberto Fumich in tehnična operaterka Elsa Toffolini, bolničar Stefane Pangher in Študentka Maria Diletta Longo, elektromehanik Massimiliamo Rosati in prodajalka Serena Urbani, železničar Diego Gionechetti in študentka Luana Delezotti, uradnik Enrico Recchia in agent JV Elisabetta Di Mauro, šolnik Lorenze Chiandussi in Solnica Lucia Ghirardi, trgovec Antonio Nu-gnes in prodajalka Ma-nuela Nar doni, inženir Pietro Maria Perelli-Rocco in študentka Alessandra Anna Maria Cantil, elektrikar Bori-
POOBLASCENA
AVTOMEHANIČNA
DELAVNICA
»ENZO«
OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 040.214618
poslovodja Cristina Robba, uradnik Paolo Bertoia in menedžerka Valda Macionyte, finančni stražnik Vin-cenzo Giuseppe Da-gnello in prodajalka Te-resa Colletta, prekupčevalec z nepremičninami Michele Sagues in vzgojiteljica Anna Vi-terbo, inženir Stefano Giaconi in inženir Morena Cantamessa, kuhar Daniele Ricatti in natakarica Maura Radin, upravni funkcionar Marco Lombardo in upravna funkcionarka Elisabetta Lazzer.
□
LEKARNE
slav Michelini in prodajalka Radmila Ereiz, delavec Fabio Miailovi-ch in s prostim poklicem Elisabetta Manfredi, uradnik Marco Lon-za in uradnica Marina Torelli, uradnik Giulio de Barogno in uradnica Vera Vattovani, delavec Ruben Udoni in v pričakovanju zaposlitve Francesca Vittozzi, zapriseženi Čuvaj Ales-sandro Crevatin in socialna asistentka Emanuela Sallustri, uradnik Alessandro Cepek in prodajalka Lara Mondo, upokojenec Flavio Grego in gospodinja Edda Cigoj, uradnik Fabio Bais in uradnica Maria Stella Farone, finančni stražnik Michele Do-ronzo in uradnica Maria Maimone, zavarovalec Dario Vascotto in gospodinja Alessandra Rafanelli, upokojenec Stelio Millo in gospodinja Darinka Cicovin, trgovec Davide Sola in delavka Chiara Cam-pion, uradnik Marco Fabbri in glasbenica Ni-coletta Sanzin, trgovski agent Aldo Zucca in funkcionarka Paola Maria Vajra, uradnik Giu-liano Pecorari in prodajalka Cristina Porco-rato, elektronski izvedenec Claudio Me in
Nedelja, 27. februarja 2000
Lekarne odprte od
8.30	do 13.00
Trg Cavana 1, Barko vij e - Miramarski drevored 117, Ul. Oria-ni 2, Boljunec.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 040 300940), Barko vij e - Miramarski drevored 117 (tel. 040 410928)
Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Trg Cavana 1, Barko vij e - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2.
Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Oriani 2 (te. 040 764441).
Od ponedeljka, 28. februarja do sobote, 4. marca 2000
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Gioberti 1 (tel. 040 635264), Ul. Bel-poggio 4 (tel. 040 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253).
Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Bel-poggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 33 (tel. 040 638454).
118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Zdravstveno podjetje - Informacije:
• - Ul. Stock 2 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30, ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
-	Ul. Nordio 15 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30;
-	Ul. Farneto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od
8.00	do 13.00, ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00;
-	Ul. Puccini 48 (tel. 040 281099) - od ponedeljka do petka od
10.00	do 13.00.
Urad za informacije bolnišnic:	(040
3992724) od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
____________KINO
ARISTON - 15.30,
17.45,	20.00, 22.20 »American beauty«, i. Kevin Spacey in Annet-te Bening, prepovedan mladini pod 14. letom.
EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »The beach«, i. Leonardo Di Caprio.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Non uno di meno«, r. Zhang Yi-mou, i. Wei Minzhi, Zhang Huike.
AMBASCIATORI -
15.45,	17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »II mistero della strega di Blair«.
GIOTTO MULTISA-LA 1 (Ulica Giotto 8) -
16.45,	17.50, 20.00, 22.15 »The beach«, i. L. Di Caprio.
GIOTTO MULTISA-LA 2 - 16.15, 18.00,
20.00,	22.00 »Un mari-to ideale«, i. Rupert Everett, Minnie Driver, Julianne Moore.
DVORANA »DINAMIČNEGA FILMA« -od 16.00 do 22.30 vsakih 15 minut, »Egypt in 3D«.
NAZIONALE 1	-
15.00,	16.45, 18.30
»Toy story 2«, prod. Walt Disney; 20.15, 22.15 »Canone inver-so«, r. Ricky Tognazzi, i. Hans Matherson.
NAZIONALE 2	-
16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II mistero di Sleepy Hollow«, i. Johnny Depp.
NAZIONALE 3	-
16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Colpevole d’in-nocenza«, i. Tommy Lee Jones, Ashley Judd.
NAZIONALE 4	-
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »Fine di una sto-ria«, Ralph Fiennes, Julianne Moore.
SUPER (Drevored 20. septembra) - 16.15, 19.00 »Insider - Dietro la verita«, i. Al Pacino.
MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »Anna ed il re«, i. Jodie Poster.
CAPITOL - 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »007 il mondo non ba-sta«, i. Pierce Brosnan.
ALCIONE - 16.45,
18.30,	20.15, 22.00 »Garage Olimpo«, r. Marco Bechis, i. Domi-nique Sanda, Chiara Caselli.
H
Kam
po
bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
Drevored Čampi Elisi
Largo Sonnino 10
Trg Sansovino 6
Milje - Trg caduti liberta 2
Sesljan - drž.c. 14
SHELL
Rotonda del Bosphetto Ul. Baiamonti 1 Istrska ulica 212
ESSO
Largo Roiano 3/5
Ul. Giulia 2 (pri ljudskem
vrtu)
Opčine - cesta 202 (križišče)
IP
Nabrežje O. Avgusta 2
ERG
Ul. Piccardi 46
API
Ul. F. Severo 2/5
Ul. Baiamonti 48
TAMOIL
Ul. F. Severo 2/3
Nabrežje N. Sauro 6/1
Miramarski drevored 233/1
SAMOSTOJNI
SIAT
Trg Cagni 6 (IP)
NOČNE ČRPALKE IN SELE SERVICE
TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza)
ESSO - Zgonik - Državna cesta 202
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24
AGIP
Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta
POOBLAŠČENA AVTODELAVNICA SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV CENTER ZA REVIZIJE
Vodopivec Giovanni e C. sne - Zgonik so/a - tax: 040/2296006
skladišče nadomestnih delov: tel. 040/229595 prodaja vozil in revizije: tel. 040/2296000 delavnica in urad: tel. 040/229122
* Avlo?unt4gf' Smerokaz°m
PRIJATELJI USTVARJAMO GLASBO IN GLASBA PRIJATELJE
Vabimo vas na koncert, ki ga bodo oblikovali
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA, GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE in
PIHALNI ORKESTER BREG DOLINA
danes, 27. februarja ob 18. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu
V sodelovanju z ZSKD in pod pokroviteljstvom
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM
in
OPENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST
vabita ob Prešernovem prazniku na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN BESEDE
danes, 27. februarja, ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah
Večer bodo oblikovali:
□	DPZ Vesela pomlad pod vodstvom F. Pohajača
□	duo Martina Feri in Paolo Bembi
□	dramska skupina Tamara Petaros
Splet recitacij in prizorov iz Prešernovega življenja je pripravila Lučka Susič
Govornik bo Franc Pohajač
Te dni je diplomirala na tržaški Filozofski fakulteti
Marija Milič
Čestitajo ji
mama, tata in brata Rudi in Marko
Laura
ima danes 30 let.
Vse, kar si sama želi ji voščijo
mož Gianni, Angela, Tiberio, Edvin in Ondina
V Krogljah naša
Nicole
stoji in zmeraj na smeh se drži.
Danes bo eno leto slavila in prvo svečko ugasnila.
Sreče in veselja ji želita nona Marta in nono Bruno
V Dolini
Mario Slavec
80 let slavi.
Vse najboljše mu želijo
vnuka Erik in Elena ter hci Nevenka in zet Dario
Botra
Loredana
je se enkrat doktorca postala.
Sedaj poleg angleščine tudi zgodovino zna, tako, da še enkrat več velja.
Ludvik
	
E3	ČESTITKE
Danes slavi naša teta FRANCKA 101. rojstni dan. Da bi bila še naprej čila in zdrava ji želijo Vesna, Zmaga,
Ada in Radivoj z družinami.
Naši mali NICOLE, ki bo danes ugasnila svojo prvo svečko, želimo vse najboljše teta Fabia, stric Giuseppe, Samoa, teta Vida z družino in pranona Ika.
V vetrovnem, hladnem jutru neke daljne, skoro pomladi, je pri Uzevih privekala najina nona SAVI. Danes rojstni dan praznuje: Jakob in Veronika ji želita še nešteto zdravih in srečnih dni, z njima pa še ostali vsi.
SDD JAKA STOKA
in
OSNOVNA SOLA AVGUSTA ČERNIGOJA
vabita na prireditev
NAŠI NAJMLAJŠI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
danes, 27. februarja ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku
SKD PRIMORSKO
vabi danes, 27. februarja, ob 17.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah na
KULTURNO PRIREDITEV
SODELUJETA:
MePZ BRMISTRA iz Bertokov - zborovodja Marko Kocjančič, DRAMSKA SKUPINA PD SLOVENEC iz Boršta z veseloigro
Niti tat ne more pošteno krasti...
režija ALEKSANDER CORBATTO
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA in ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
prirejata okroglo mizo z naslovom
PRIMER HAIDER
IN STRAHOVI NOVEGA STOLETJA
OZ. EVROPA V BOJU PROTI NACIONALIZMU, KSENOFOBIJI IN RASIZMU
V torek, 29. februarja ob 17. uri v konferenčni dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Nicolo 20 v Trstu)
SODELUJEJO:
MARJAN ŠTURM
predsednik Sosveta za slovensko manjšino v Avstriji pri uradu zveznega kanclerja
FRANCO JURI
bivši sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, pripadnik italijanske narodne skupnosti v Sloveniji
ACEMERMOLJA
novinar in esejist

IZLETI
TRŽAŠKA DELEGACIJA KULTURNEGA ZDRUŽENJA MITTE-LEUROPA organizira izlet na Ptuj ob priložnosti najveCjega pustnega sprevoda v Sloveniji, v nedeljo, 5. marca. Informacije ob torkih in Četrtkih, od 18. do 20. ure na sedežu v Ul. Coroneo 15, ali na tel. št. 040-772286 ali 040-910945.
SPI-CGIL	in
KROŽEK AUSER za Kraško območje vabita ob priliki dneva žena, v soboto, 11. marca na izlet v Goriška Brda z ogledom gradu Dobrovo. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 040-200698 ali 040-327229 (g. Stana).
MOSP (Ul. Donizet-ti,3) obvešča vse mlade, da so na razpolago informacije o PRVOMAJSKEM IZLETU V PARIZ. 6 dni (od 25.
do 30. aprila), v organizaciji društva Severni sij. Informacije na tel. št. 040 370846 od pon. do pet., od 9. do 17. ure.
MOSP (Ul. Donizet-ti,3) obvešCa vse mlade, da so na razpolago informacije o PRVOMAJSKEM IZLETU V
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure

QtC tau**
Škofije
tel. 0038666 - 549588
Terme CATEZ
1 noč gratis!
22.-25.4. » 238.000 lir
29.4.	-1.5. >> 235.000 lir
hotel 4*, 3 oz. 2 pol penz., kopanje v bazenih, takse...
OTOCEC
Prvi maj: 29. 4. -1. 5.
115.000 lir
bungalovi 3*, 2 pol penziona, hidromasaZni bazeni, fitness
Začetek poletja v
Klubu na KORČULI
Različni paketi v terminu od 21. 4. do 7. 5.
AMSTERDAM
27.4.	- 2.5. >- 347.000 lir
Z avtobusom, lepi apartmaji, ogledi po programu
> V PRIPRAVI:
POMLADANSKI IZLETI
(Španija, Francija, Madžarska)
POLETJE 2000
> VSAK MESEC PONUDBE za Rdeče morje, Kanarske in Karibske otoke, itd...
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vabi na predstavitev
Anton Rupnik:
TRETJI RIM, RUSIJA NEKOČ IN DANES
Knjigo bo predstavil prof. Jože Pirjevec
Jutri, v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi 3
KROŽEK 91
in
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabita na predstavitev knjige Miroslava Košute
Memoria del corpo assente Spomin odsotnega telesa
Prisotni bodo
avtor, prevajalka Daria Betocchi in prof. Marija Pirjevec
V Četrtek, 2. marca 2000, ob 20. uri, v Grudnovi hiši v Nabrežini
EGIPT. 15 dni (od 25. aprila do 10. maja), v organizaciji društva Severni sij. Kairo, Asuan, Luksor, Dolina kraljev, relaks na Rdečem morju. Informacije na tel. št. 040 370846 od pon. do pet., od 9. do 17. ure.
MOSP (Ul. Donizet-ti, 3) obvešCa vse mlade, da so na razpolago informacije o PRVOMAJSKEM IZLETU V LONDON. 6 dni (od 27. aprila do 2. maja), v organizaciji društva Severni sij. Informacije na tel. št. 040 370846 od pon. do pet., od 9. do 17. ure.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
ANIMATORKO/JA,
prosto/ega ob torkih popoldne, išče kulturno društvo Primorec. Interesenti naj pokličejo na tel. št. 040-212900.
PRODAM Aprilia RX 50, letnik ‘96, enduro v odličnem stanju, za 2.200.000 lir. Tel. od 19. do 20. ure na št. 040 228016.
PRODAM Fiat Uno, letnik 90, za 2.500.000 lir, prevoženih 75.000 km. Tel. št. 0338-8528974.
Y10 i.e. LX, 1.100,
letnik 1991, nekatalizi-ran, prevoženih 47.000 km, popolna oprema,
TERMOHIDRAVLIKA
ItPEALE
geom.FORAUSGIANCARLO
V teku je prednaročniška ponudba za klimatizacijo delovnih prostorov in zasebnih stanovanj po posebno ugodnih pogojih (5-letno jamstvo, možnosti finansiranja idr.) Na razpolago smo Vam v ul. Settefontane 3/c (od ponedeljka do petka, 6.00-12.30 in 14.30-16.00, tel. ISDN 040 660600).
			■			
	BARI	48	60	54	81	10
	CAGLIARI	7	89	48	42	44
	FIRENCE	69	53	40	73	28
	GENOVA	68	72	47	75	79
	MILANO	57	41	34	74	70
	NEAPELJ	35	14	44	87	16
	PALERMO	90	52	33	7	2
	RIM	4	22	70	2	75
	TURIN	39	52	28	75	54
	BENETKE	34	36	32	10	67


Nagradni sklad
18.466.259.010-lir
Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 34.148.398.049 - lir Brez dobitnika s 5+1 točkami Jeckpot 10.526.087.624 - lir 45 dobitnikov s 5 točkami	82.072.300 - lir
5.908 dobitnikov s 4 točkami	625.100-lir
208.414 dobitnikov s 3 točkami	17.700 - lir
notranjost alcantara, avtoradio, edini lastnik prodaja za 2,5 milijona lir. Tel. dopoldne 040/947948.
V	NAJEM dajemo stanovanje, 100 kv. m, 5. nadstropje, v okolici športne palaCe na Pončani, za 850.000 lir mesečno + stroški. Poklicati na tel. št. 040-330798 v večernih urah.
PRODAM dobro upeljano trgovino v centru Opčin (Narodna ulica). Za informacije tel. na št. 040-214465 (SDGZ), ob torkih in četrtkih od 14. do 17. ure.
NUDIM LEKCIJE iz
slovenščine, italijanščine, filozofije in zgodovine in pomoč pri pisanju domačih nalog za osnovne šole. Klicati na tel. št. 040-771909 ali 0338-6901501.
ZARADI prenovitve trgovine prodam zmr-zovalik z izložbenim oknom in hladilnik za mlečne izdelke. Tel. št. 040-212197 ob uri trgovine.
PRODAM štiri stare kamnite posode. Ogled v Doberdobu, Ul. Bo-neti 2.
PONOVNO JE ODPRT kmečki turizem Pri Cirili v Doberdobu. Odprti smo v petek, soboto in nedeljo.
PRODAM 2000 starih strešnikov. Cena po dogovoru. Tel. št. 0481-78229 ob uri obedov.
KMEČKI TURIZEM
sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. št. 040-200898.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino.
V	ZGONIKU ima osmico Kocman Janko.
OSMICO imata v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO ima Ušaj -Nabrežina št. 8. Toči belo in črno vino,
POHIŠTVO
3tovblc
tel. 040/54390 - TRST
Sedežna garnitura in raznovrstno pohištvo
po izrednih cenah.
OSMICO ima odprto Boris Pernarčič, Medja vas 7. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 040-208375.
OSMICO ima Emil Purič, Veliki Repen 15.
OSMICO ima Srečko Štolfa, SaleZ 46. Toči belo in črno vino.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SaleZ št. 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah.Tel. 040-229253.
KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA, Zagradec št. 1, je odprt ob petkih sobotah in nedeljah. Tel. 040-229594.
KMEČKI TURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj, Bajta pri Saležu št. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251.
KMEČKI TURIZEM
Gruden-Žbogar v Sa-matorci je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-219191.
ZAHVALA
Edoardo
Gregori
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami.
Vsi njegovi dragi
Bazovica, Boljunec,
27. februarja 2000
ZAHVALA
Iskreno ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega
Bruna
Miheliča
SVOJCI
Nabrežina,
27. februarja 2000
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja ob izgubi nase drage
Albine Purič
SVOJCI
Repentabor, 27. 2. 2000
ZAHVALA
Vsem, ki so pospremili na zadnji poti
Mariana
Sorga
iskrena hvala.
Žena Silvia in ostalo
sorodstvo
Proseška postaja,
27. februarja 2000
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Stanka Renarja
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Bani, 27. februarja 2000
SKGZ / POKRAJINSKI KONGRES ZA GORIŠKO
Več inovativnosti in sodelovanja članic
Novi pokrajinski predsednik zveze je Livio Semolič
Prof. Livio Semolič je bil predsinoci izvoljen za pokrajinskega predsednika Slovenske kulturne gospodarske zveze za Goriško. Kongres je bil izrazito delovnega značaja in se ga je udeležiL:	^ de-
legatov v zastopstvu 27 od skupnih 35 Članic na Goriškem. Semolič je prejel 39 glasov. Poleg njega so na kongresu izvolili tudi 66-članski pokrajinski svet.
Ob zahvali za zaupanje je novi predsednik poudaril zlasti potrebo po inovativnosti. Na kongresu je bilo izrečenih kar nekaj kritičnih ocen o minulem obdobju. Naloga novega odbora bo, ob aktivnejšem doprinosu vseh elanov, da poiščejo odgovore na odprta vprašanja in začnejo takoj z uresničevanjem pričakovanj vseh pripadnikov manjšine, tudi takih, ki so danes še nekoliko ob robu manjšinskih organizacij. »Ge smo laična in levičarska organizacija, potem moramo biti predvsem inovativni, preseči moramo stare ritme dela, biti moramo protagonisti v prostoru, kjer živimo«, je dejal Semolič.
Kongresno razpravo je uvedel dosedanji pokrajinski predsednik Karlo Devetak, ki je ocenil, da ima zveza za seboj tri leta kritičnih razmer, tudi zato, ker je morala reševati vrsto težav zaradi napak iz preteklosti. Obstajajo pa tudi spodbudni znaki, da se stvari spreminjajo. Kulturni in dijaški dom, ZSKD in včlanjena društva zelo pozitivno razvijajo svoje delovanje in tudi na gospodarskem
področju so na Goriškem posledice krize in napak preteklosti manj občutene kot v Trstu. Zveza se bo morala prilagoditi novim razmeram po odpravi meje s Slovenijo, strniti kapilarno mrežo organiziranosti na teritoriju, biti učinkoviteje prisotna v javnosti in v politiki. Pogoji za delo so danes boljši, je zaključil in pozval člane k večji soudeležbi in odpiranju novim izzivom, s čemer rezultati ne bodo izostali.
Deželni predsednik Rudi Pavšič je stagnacijo zadnjega obdobja, ki je nadzornikoma Nadi Komjanc in Mirku Primožiču narekovala dokaj kritično oceno o sestajanju organov, udeležbi članov in nastopanju v javnosti, pripisal kadrovski krizi v jedru zveze. »Danes imamo priložnost, da spet obrnemo krivuljo navzgor«, je dejal in apeliral na tesnejšo povezavo s članicami. Skrb za članice in, še posebej, za kakovostno rast našega šolstva je nakazal
kot vodili za naslednje obdobje. Ocenil je politično stanje: pokrajinska uprava je ena najboljših, kar smo jih kdaj imeli, in podpreti gre njeno prizadevanje za samostojno vlogo Goriške spričo pritiskov Trsta in Vidma. Po drugi strani je občinska uprava iz mandata v mandat bolj zaprta. Pozitivno je sodelovanje obeh Goric, ki pa žal izključuje manjšino. Ob tisočletnici Goriče bo treba odmevno opozoriti, da smo tudi Slovenci od vedno aktiven del mestne stvarnosti. Pavšič je obsodil ponovno poseganje po zemlji, ki manjšini odvzema življenjski prostor. Opozoril je na kočljiv trenutek glede zaščitnega zakona in nevarnost odlašanja v nedogled.
Glede odnosov v manjšini je pozdravil sodelovanje med krovnima zvezama, saj je nesmisle-no trositi energije v sterilnih prepirih (s tem zvezi je bila nato v razpravi še posebej poudarjena absurdnost oh-
ranjanja dualizma glasbenih šol). Sočasno s složnim nastopanjem vseh Slovencev, ko gre za bistvene skupne probleme pa je menil, da mora slovenska levica aktivneje nastopati, saj je njen potencial danes v javnosti in politiki še podcenjen.
Na to misel se je navezalo nekaj posegov v razpravi, kjer so delgati opozorili na splošno krizo levice in potrebo po novih vsebinah, na aktivnejšo prisotnost slovenske levice v politiki, na novo kakovost sožitja in sprejem pozitivnih izzivov s strani do nas odprtega dela italijanske javnosti, na potrebo po večji propozitivnosti in sposobnosti nastopanja v javnosti tudi z alternativnimi projekti za razvoj. Glede same zveze so člani poudarili potrebe po utrjevanju sredin, ki že uspešno delujejo, po boljši koordinaciji in vzajemni izmenjavi s članicami ter po profesio-nalnejšem delu na čelu organizacije.
GORIŠKA / JAVNI UPRAVITELJI SOGLASNI
Železniški koridor naj ne obide Gorice
Številne prednosti vipavske variante - Načrt sprave: prioriteta blagovnima terminaloma
Javni upravitelji na Goriškem si prizadevajo, da bi hitra železniška proga na relaciji Mestre - Ljubljana ne obšla Gorice. Glavna os proge bo od Ronk šla v smeri Trsta, za nadaljevanje proti Ljubljani pa je več variant. Najsevernejša je zelo zanimiva za obe Gorici, saj bi proga Trst -Ljubljana šla v predoru pod Krasom in prišla spet na površje pri Ajdovščini. S posodobitvijo proge Ronke-Gorica-Nova Gori-ca-Ajdovščina ter dograditvijo le 7 km priključka bi Goriška res veliko pridobila. Po novi železnici bi do Ljubljane potovali le 50 minut; še večje bi bile ugodnosti za blagovni promet, saj bi bila goriška varianta najkrajša med vzhodno Evropo in vozliščem v Cervinjanu. S
tem bi razbremenili cestni transport z blagodejnimi učinki na okolje.
Vnet zagovornik go-riške variante je predsednik Pokrajine Brandolin, ki je v ta namen sklical v prejšnjih dneh sestanek z občinskimi upravitelji obeh Goric in predsednikom KGS Lavrenčičem. V prid te variante je tudi ekonomska plat, saj bi proga Trst-Ljubljana po Vipavski dolini stala 700 milijar lir manj (4.900 proti 5.600) kot druga južnejša smer, za katero pa se menda bolj ogrevajo v Ljubljani. Tudi Nova Gorica in vsa Severna Primorska sta odločno za to rešitev. Na obeh straneh meje se zavedajo, da bi v nasprotnem primeru Gorici, kar zadeva železnice, bili skoraj odrezani od sveta.
Zamisel so v petek podprli na sestanku županov Gorice, Nove Gorice in Šempetra, ki se ga je udeležil tudi evropski poslanec Mitja Volčič. Zupani Valenti, Špacapan in Valenčič se pri tem sklicujejo na skupno stališče 40 županov v obmejnem pasu. Na sestanku so tudi oceni-li uresničevanje projektov sodelovanja v okviru ti. načrta sprave. S koordinatorjem prof. R. Leonar-dijem so se domenili, da bodo za naslednje posege skušali osredotočiti investicije na strateško najpomembnejše projekte: prvi med temi naj bi bil razvoj obmejnih blagovnih terminalov v Vrtojbi in Stan-drežu, intermodalnega vozlišča in servisne cone za tehnološko razvita podjetja.
Leva sredina bo izoblikovala skupne shateške smernice
Prestavniki strank leve sredine, večinski pokrajinski svetovalci in upravitelji so se predsinoči sestali na sedežu SSk. Sestanek je sledil razpletu nedavne krize na Pokrajini in je bil po ocenah sodelujočih zelo ploden in koristen. Polemike med strankami in predsednikom Brando-linom so presegli in se na tri in pol urnem sestanku raje posvetili vsebinskim vprašanjem. Cilj ni le v tem, da bi začrtali program prioritet pokrajinske uprave v poldrugem letu do konca mandata, temveč da bi leva sredina izoblikovala svoje strateške smernice za razvoj Goriške. V letu 2000 bo naša pokrajina razpolagala z izdatnimi sredstvi, so ugotovili: 21 milijard bo prišlo iz Goriškega sklada, drugih 60 je že razpoložljivih po-
leg drugih virov (Cilj 2, Frie itd.). Denarje torej ne manjka. Kateri strateški projekti so najpotrebnejši, katere smernice so vredne, da se jih razvija? Na ti vprašanji naj bi odgovorili konec marca na široki »convention« vseh levosredinskih sil in javnih upraviteljev. Dotlej pa bo predloge za specifična področja izoblikovalo pet delovnih komisij, ki so jih imenovali predsinoči in bodo obravnavale institucionalna vprašanja, gospodarstvo, kulturo, storitve in infrastrukture, socialo in zdravstvo.
Sestanek je bil po splošni oceni ploden in brez senc preteklih polemik. Tudi vloga Zelenih, ki jih je zastopal pred kratkim imenovani deželni koordinator Alessandro Bon, kaže biti zelo konstruktivna.
NOVICE
SOVODNJE / ORGANIZATORJI PREDSTAVILI PUSTNE PRIREDITVE
PALKIŠCE
Trije ranjeni v nesrečah
Dva 21-letnika sta bila ranjena včeraj ponoči ob 3.25 na Majnicah v alfi 75, s katero sta zavozila s ceste malo po restavraciji Puia v smeri Gorice. Avto se je prevrnil sredi njiv. Iz razbitin so potegnih lažje ranjenega voznika Cristiana Scardovellija in njegovega prijatelja Alberta De Piera, oba iz Gorice. Zdravila se bosta nekaj dni.
Težje posledice je včeraj ob 11.20 dobila 58-letna Judith Horvat iz Škocjana, v trčenju med njenim fiatom 126 in lancio delta 21-letnega Fabia Berga-masca iz Turjaka. Nesreča se je zgodila na pokrajinski cesti št. 1 pri Turjaku. Horvatovo so prepeljali na zdravljenje v Videm, prognoza še ni znana. Vzroke nesreče ugotavlja prometna policija.
Aretirala Hrvata v ukradenem bmw-ju vrednem 160 milijonov
Prometna policija iz Tržiča je predsinoči ob 19.30 prijela še enega avtomobilskega tatu, ki je prevažal ukraden luksuzen avto za vzhodna tržišče. V Ul. Boito so ustavili bmw-M5, avto, ki je vreden nič manj kot 160 milijonov. Za volanom je sedel 27-let-ni Hrvat. Izkazalo se je, da je bil avto pred dnevi ukraden v Valenzi pri Alessandrii. Kravata so aretirali in pospremili v goriški zapor.
Delavec kradel telefonske kartice
Agenti tržiškega komisariata so včeraj uspešno zaključili preiskavo o kraji telefonskih kartic v vrednosti več milijonov lir, do katere je v noči na 24. februar v baru Gessi v Ul. d’Aosta v Tržiču. V sodeloavnju s karabinjerji so izsledili 40-letnega A. R. iz Južne Itafije, na začasnem delu v ladjedelnici. Kdove, najbrž je kartice potreboval za pogovre s svojci. Ovadili so ga sodstvu zaradi kraje.
V sprevodu bo sedem vozov
Sedem vozov in tri skupine mask bo sodelovalo na pustnem sprevodu v Sovodnjah, prihodnjo nedeljo, 5. marca (v primem slabega vremena pa 12. marca). V Sovodnjah se bodo zbrale skupine iz Dola, Stan-dreža, Gabrji, Stmavra, Steverjana, Podgore in seveda domačini iz Sovodenj. Vsaka bo sodelovala s posebnim vozom. Sprevod bodo popestrile tri skupine mask, kotalkarji društva Vipava, učenci OS Vrh ter OS Sovodnje. Ker se rok za prijavo skupin še ni iztekel, pričakujejo do torka še prijave iz dragih krajev.
Upamo, da ne bomo izdali podrobnosti, če povemo gesla vozov. Doljani so prijavili voz Momento-mania, KD O. Zupančič Cmo zlato, Gabrci bodo predstavili Prednike, Stmavrci računajo, da bodo uspešni z Millenium bug, Osmico v košu pripravljajo Podgorci, medtem ko so se Steverjanci (KD Briški grič) prijavili z vozom St. 1. Tudi startali bodo prvi, je določil žreb. Sprevod, ki ga pripravlja pustni odbor, v katerem so predstavniki štirih društev, pokroviteljstvo pa je prevzela Občina Sovodnje, so v petek predstavili na srečanju z novinarji na županstvu v Sovodnjah, kjer so izžrebali tudi vrstni red vozov. Prvi v
sprevodu bodo Steverjanci, zadnji pa Sovodenjci. Na čelu sprevoda bo ena od dveh pihalnih godb - iz Doberdoba in Trebč - ki bosta skrbeli, da bo prireditev tudi s tega vidika primemo opremljena.
Sprevod se bo začel ob 14. uri v zgornjem delu vasi, pri Ušarju, sklenil pa pri telovadnici. Za sodelujoče in obiskovalce bodo poskrbeli v ogrevanem šotoru pri Kulturnem domu, kjer se bodo pustne prireditve že v petek in soboto. Tam bodo v
nedeljo popoldne tudi razglasili oceno komisije in nagradili skupine (za nagrade so enogastronomski izdelki). Pokrajinska cesta Gorica -Zagraj bo v času prireditve zaprta. Prireditelji bodo poskrbeli za urejena in označena parkirišča.
Potek 3. pustne povorke v Sovodnjah sta na srečanju predstavila Bernard Florenin in Ladi Boškin ter posebej poudarila zanimanje za manifestacijo, ki naj bi prihodnje leto dobila še večji obseg.
Počastili dan kulture
Prejšnji petek so s prijetno proslavo ob dnevu slovenske kulture počastili Prešernov lik tudi na Palkišču. Večer, ki je potekal v prostorih nekdanje šole je priredilo KSD Kras Dol-Poljane. O pomenu in vlogi kulture danes, še posebej v naših vaseh, je spregovoril predsednik društva Zvonko Frandolič.
Proslavo, ki jo je povezoval Fabio Vižintin, so v celoti obikovale in izpeljale članice društva Danica z Vrha, s katerim društvo Kras goji tesne prijateljske stike. Poleg ubranega petja dekliškega zbora, ki ga vodi Patricija Rutar-Valič, so poslušalci lahko izvedeli marsikaj zanimivega o Prešernovem življenju. Odlomke iz njegove biografije, pe' sniškega opusa in korespondence so podale Vesna in Viljena Devetak, Karolina Černič, Elena Murenec in Morena Vi sintin. (AF)
ZDRAVNIKI / IZJAVA n
Ne nasilju nad okoljem
Stroka ugotavlja, da se s tem ogroža tudi zdravje ljudi
Slovenski zdravniki so nam poslali v objavo sledečo pomembno izjavo v zvezi s posegi, ki jih novi goriski regulacijski naCrt predvideva na območju Standreža. Predstavniki stroke posebej opozarjajo na posledice, ki jih nasilni posegi v okolje imajo na zdravje in kakovost življenja ljudi. Izajava se glasi: »Podpisani člani Slovenskega zdravniškega društva, ki združuje slovenske zdravnike, zobozdravnike, farmacevte in živinozdravnike v Italiji, izražamo v tej izjavi za tisk svojo popolno solidarnost in globoko sočutje s pobudami štandreškega prebivalstva za varstvo okolja in kakovost življenja v vasi. Boj proti raznim oblikam onesnaženja in proti nasilni spremembi okolja, ki onemogočajo zdravo in človeku dostojno življenje, bi moral biti dolžnost za vse ljudi. Prav zato z velikim zadoščenjem pozdravljamo neposredno prizadevanje štandreškega ljudstva in se mu pridružujemo.
dr. Dimitri Tabaj, dr. Dorina Tommasi, dr. Gior-gio Sore, dr. Caterina Bauzon, dr. Edi Bertossi, dr. Vesna Paulic, dr. Giuseppe Vrtovec, dr. Marco Rojec, dr. Domenico Vrtovec, dr. Marko Vrtovec, dr. Alenka Vrtovec, dr. Marjetica Vrtovec, dr. Maria KorSiC, dr. Denis Conzutti, dr. Susanna Pregare, dr. Franco Crismancich, dr. Katja Lavrenčič, dr. Vasja Jarc, dr. Mario Gergolet, dr. Bomt Spacal, dr. Goran Rustja, dr. Bernardo Spazzapan, dr. Giuseppe Antonie, dr. Federico Mirko Spazzapan, dr. Re-becca Rinelli, dr. Giovanni Gej.«
GORICA / OD 1, MARCA
S kartico na avtobus
75-minutne karte in bonusi za abonente
V sredo, 1. marca, bodo v mestnem avtobusnem prometu v Gorici zaceli poskusno uvajati nov način plačevanja vozovnic. Gre za prvo eksperi-mentacijo v deželnem merilu. Namesto tradicionalne vozovnice (listka) na papirju oziroma kartončku bodo potniki lahko uporabljali elektronsko kartico. Zgodilo se bo nekaj podobnega kakor pred tremi leti, ko 80 papirnate bencinske bone zamenjali s kartica-nri. Sistem, ki se uvaja poskusno, so načrtovali pri družbi za informatiko In-siel.
Prvi neposreden učinek novega sistema, piSe y tiskovnem sporočilu za javnost, naj bi občutili uporabniki: kdor bo vec uporabljal avtobus, ta bo manj plačal. Predvidene so tri vrste kartic: enourna kartica, ki bo veljala 75
minut na celotnem mestnem omrežju, kartica za deset voženj z značilnostmi prejšnje ter abonmajska kartica (osebna), ki bo veljala eno leto in ki jo bo mogoče, ob izrabi, ponovno napolniti. Prav imetniki te kartice bodo deležni najveCjih ugodnosti novega sistema, saj so ob ponovnem »polnjenju« predvideni bonusi in popusti.
Mestno avtobusno podjetje AMG obvešča, da bodo v poskusnem obdobju uvajanja novega načina plačevanja storitev v veljavi tudi dosedanje (tradicionalne) vozovnice. Podjetje bo tudi poskrbelo za kapilarno informiranje uporabnikov. Te dni so dosedanjim abonentom že dostavili novo kartico, ki jo bodo lahko prvič napolnili od jutri dalje na sedežu AMG v Ul. 9. avgusta 15.
GLEDALIŠČE / SSG
KINO -a GLEDALIŠČE
Poseben dan prvič v Gorici
Jutri in v torek predpremierni uprizoritvi igre po filmu E. Scole
Slovensko stalno gledališče bo jutri in v torek ponudilo svojim go-riskim abonentom delo E. Scole, R. Maccarija in G. Fantoni Poseben dan. Zaradi obnovitvenih del v Kulturnem domu v Trstu, ki Se zmeraj trajajo, je bilo potrebno poiskati možnost, da se del študija ene izmed predstav odvija v drugem gledališču. Tako kakor v lanski sezoni je uprava go-riskega Kulturnega doma tudi letos prisluhnila potrebam gledališča in ponudila razpoložljivost svojih prostorov, za kar se ji Slovensko stalno gledališče prisrčno zahvaljuje, saj bo to možnost, da si tudi v tej sezoni goriski abonenti prvi ogledajo predstavo.
Delo Poseben dan je gledališka priredba filmskega scenarija po katerem je leta 1977 nastal imeniten film s podpisom Ettoreja Scole in v katerem sta nastopila Sophia Loren in pokojni Marcello Mastroianni. V Času, ki ga živimo, glede na politične in socialne razmere, predvsem v strahu, da bi se najbolj boleči trenutki zgodovine ne ponovili, drama Poseben dan predstavlja velik gledališki izziv in skorajda nujnost, da se
gledališko udejani. To se bo torej zgodilo v Gorici z imenitno igralsko zasedbo, pri kateri je treba omeniti tudi prisotnost Šestih mladih, ki bodo odigrali sinove in hčerke glavne protagonistke in njenega moža. Slednji so bili že na začetku januarja izbrani na avdiciji, ki jo je za to priložnost organiziralo Slovensko stalno gledališče. Režiser predstave je dolgoletni gost gledališča, Dušan Mlakar, ki je skupaj z Marjanom Kravosom podpisal tudi sce-nografjio. Kostumi so delo Marije Vidau, lektor pri predstavi pa je Jože Faganel. Zdaj pa k igralcem, dejansko protagonistom izjemne zgodbe. V naslovnih vlogah bosta nastopila Lučka Počkaj (na sliki -foto KROMA) in Borut Veselko. Ob njiju pa Se Gregor Geč, Vesna Pernarčič in kot smo že omenili poprej, šest mladih obrazov: Majrim Keber, Ernesto Felletti, Igor Pison, Mira Fabjan, Jurij Verč in Ilija Bufon.
Slovensko stalno gledališče torej vabi na goriski premieri dela Poseben dan, ki bosta jutri in v torek, 29. februarja, v Kulturnem domu v Gorici ob 20.30.
GORICA
VTITORIAl 15.40-17.50-
20.00-	22.10 »The beach«. I. Leonardo Di Caprio.
VITTORIA 3 16.00-18.00 »Toy story 2«. 20.15-22.15 »Canone inverso«. Rež. Ricky Tognazzi (po romanu P. Maurensiga).
CORSO RdeCa dvorana:
15.00-	16.45-18.30-20.15-22.15 »D mistero della stre-ga di Blair«.
Modra dvorana: 16.00-
18.00-	20.00-22.15 »Fine di una storia«. I. Ralph Fien-nes in Julianne Moore.
Rumena dvorana: 15.15-17.30-19.45-22.00 »Come-dian Harmonist«. J. Wil-smayer.
TR2IC
EXCELSIOR 15.50-17.30-19.10-20.50-22.30 »II mistero della strega di Blair«.
COMUNALE 15.15-17.30-19.45-22.00 »American beauty«. I. Kevin Spa-cey in Annette Bening.
ij PRIREDITVE
KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo in z ZSKP vabi v Stmaver na praznovanje ob sv. Valentinu. Danes, 27. februarja, ob 15.00: Vesel otroški popoldan, s predstavitvijo igrice Veselo na delo, sledil bo nastop OPZ Stmaver; ogled razstave kiparskih del Slavka Pahorja.
KROŽEK ANTONA GREGORČIČA vabi na večer Slovenci na Goriškem in prva republika. Srečanje, ki bo v komorni dvorani KG Lojzeta Bratuža v sredo, 1. marca, ob 20.30, bodo oblikovali dr. Mirko Špacapan, odv. Peter Sancin, prof. Ivan Bratina, vodil pa bo novinar Bojan Brezigar.
KD DANICA vabi na DAN ZENA v petek, 10. marca 2000, ob 20. uri v KSC Danica na Vrhu. Vpisovanje do 7. marca pri Dolores 0481-882222 in pri Vesni 0339-5696957.
Nas
Pepe
jutri 80. rojstni dan slavi.
Se na mnoga zdrava leta
iz Legarja voščimo mu vsi
ODER 90 - SKPD M. FI-
LEJ vabi na premiero igre Dohodnina (J.J. Bricaire), v veliki dvorani KC L. Bratuža danes ob 17. uri.
KC L. BRATUŽA in ZSKP vabita na gledališko predstavo Marjana Marinca, v režiji Emila Aberska Poročil se bom s svojo ženo v izvedbi dramskega odseka PD Standrež, v Četrtek, 2. marca, ob 20.30 v veliki dvorani KC L. Bratuža.
J} OBVESTILA
ZSKD obvešča, da je v Kulturnem domu možen ogled razstave starih ljudskih glasbil do četrtka, 2. marca med delovnim Časom in prireditvami.
GLASBENA MATICA GORICA obveSCa, da vpisujejo za delavnico o zvoku, ki jo bo vodila pevka Shirhe Roden, Se do srede 8. marca. Prijave na tel. 0481-531508 ah pa osebno v uradih Glasbene matice v ulici Croce 3.
UPRAVA OBČINE SO-VODNJE sporoča, da je odprt rok za dostavo prošenj za spremembo regulacijskega načrta do petka, 17. marca. Prošnje sprejema tehnični urad na županstvu (M. Lo-vriha, tel. 0481/882001).
SPDG SMUČARKI ODSEK obvešča, da bo društveno tekmovanje 12. marca na Trbižu. Rok in datum prijav bodo sporočili v prihodnjih dneh.
KC L BRATUŽA vabi na enkrat tedenski tečaj telovadbe ob ponedeljkih od 18.45 do 20. me. Za informacije tel. 0481-531445 v jutranjih urah.
ZSKD obvešča, da je zaradi internega izobraževalnega tečaja ob ponedeljkih popoldne urad zaprt.
E3 ČESTITKE
Včeraj je praznoval 60. rojstni dan MARJAN PAVLICA. Se mnogo zdravja in veselih užitkov mu v čast poje moški pevski zbor Jezero.
Vida! Prehodila si slovenske gore, bila si na Triglavu in v Dolomitih, obiskala Veliki in tudi Mali Klek in Bijele Stijene. Ob okrogli obletnici ti planinci želimo Se lepih doživetij v gorah in prijetni družbi "Se je čas".
KD DANICA
vabi na
DAN Ž€NA
v petek, 10. morco 2000, ob 20. uri v KŠC Donita no Vrhu.
Vpisovanje do 7. marca pri Dolores 0481-882222 in pri Vesni 0339-5690957.
ODER 90 - SKPD M. Filej
vabi na premiero
IB)(DH®[D)Ki3iM
J.J. Bricaire
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž,
danes, 27. februarja 2000, ob 17. uri.
KULTURNI CENTER LOJ^E BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Marjan Marinc
POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO
DRAMSKI ODSEK PD STANDREŽ REŽIJA Emil Aberšek
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, četrtek, 2. marca 2000, ob 20.30
Krožek Anton Gregorčič vabi na večer
SLOVENCI NA GORIŠKEM IN PRVA REPUBLIKA
Srečanje bodo oblikovali dr. Mirko Špacapan, odv. Peter Sancin in prof. Ivan Bratina. Večer bo vodil novinar Bojan Brezigar.
Komorna dvorana KC Lojze Bratuž, sreda 1. marca, ob 20.30.
KULTURNI KONZORCIJ ZA TRZISK0 OBMOČJE ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Vabita na predstavitev knjige Miroslava Košute
MEM0RIA DEL C0RP0 ASSENTE SPOMIN ODSOTNEGA TELESA
Prisotni bodo avtor prevajalka Daria Betocchi in predstavniki založb.
Jutri, 28. februarja 2000, ob 18. uri v sejni dvorani Občine Ronke
%■
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Koncertna sezona 1999/2000
Igrive melodije
Simona Saturova - sopran Dalibor Tolaš - bariton Evgen Sokalo - bas
PRAGA MOZART ORKESTER,
dir. Damiano Binetti
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž Nedelja, 5. marca 2000, ob 19. uri
rezervacija vstopnic - tel. 0481/531445
■mtLM© (iittiEDAUie©!
Ettore Scola-Ruggero Maccari-Giguola Fantoni
POSEBEN DAN
(La giornata particolare) Režija Dušan Mlakar
GORIŠKI PREMIERI
Jutri, 28. februarja (Red A) in v torek, 29. februarja 2000 (Red B) ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20)
Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu
n RAZSTAVE
KSD VIPAVA vabi na ogled razstave "1915-1917 Rupa in Pec v vojni" v društvenih prostorih na Peci pri kotalkarski plošči vsak dan do 5. marca s sledečim urnikom: od 18. do 20. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
KD DANICA vabi na odprtje razstave fotografij in diapozitivov vrhovskega pusta, ki bo v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.30 v dvorani KSC Danica na Vrhu. Prikazala jih bo avtorica Barbara Zinelli. Razstava se bo nadaljevala Se v torek, 29. februarja, in sredo, 1. marca, od 18. do 21. ure.
jS_______________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta avtobusa za tradicionalni izlet 8. marca odpeljala kot sledi: 1. avtobus izpred gostilne Paulin (Primožič) ob 8. uri, nato skozi Podgoro v Standrež; 2. avtobus ob 8. uri iz Sovodenj v Standrež. Drutvo opozarja, da je še nekaj prostih mest v avtobusih. Interesenti naj se cimprej telefonsko javijo poverjenikom ali predsedniku društva.
PRISPEVKI
V	spomin na Marijo Fer-letic por. FrandoliC darujejo: mož Valerijo 700 tisoč, Bensa Dario 50 tisoč, Lidija Žnidaršič 50 tisoč, Marija Fran-dolic 100 tisoč lir za moški pevski zbor Jezero.
Namesto cvetja na grob Cirilu Terpinu darujejo Drago Maraž, Mirko Humar in Ivan Humar 150 tisoč lir v sklad za vzdrževanje spomenika padlim v Steverja-nu.
V	isti namen daruje Judita KorsiC z Jazbin 50 tisoC lir za vzdrževanje spomenika padlim na Jazbinah.
B ČRPALKE
Danes popoldne so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
MONTESHELL - Ul. Trieste
IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FENA - Korzo Itaha
TRZIC
MONTESHELL-Ul. Mat-teotti
ESSO - Ul. 1. Maggio IP-U1. Bolto FINA - Ul. Cosulich
KRMEN
MONTESHELL - na državni cesti Štev. 56
GRADIŠČE
AGIP - na cesti proti Marjanu
RONKE
ERG-U1. Aquileia
POLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia
ROMANS
API - Trg Candussi
FOSSALON
MONTESHELL - Fossa-lon
I ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481/531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 0481/40497.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ulica 2, tel. 0481/78300.
TRBIŽ / V OBČINSKEM KULTURNEM SREDIŠČU
VATIKAN / V ORGANIZACIJI PSI
Odmevno praznovanje dneva slovenske kulture
Ob domačinih pesnik Ervin Fritz in kantavtor Vlado Kreslin
Zamejski obisk kapele Redemploris Mater
Trideset-člansko skupino je osebno pospremil avtor poslikave p. Marko Ivan Rupnik
ČEDAD - Na predsi-nocnje praznovanje dneva slovenske kulture v občinskem kulturnem centru na Trbižu, se je odzvalo lepo število Slovencev Kanalske doline. Temu je gotovo prispeval kakovosten in uspešno izpeljan spored, v katerem so sodelovali domači otroci, obiskovalci tečajev slovenskega jezika, pesnik Ervin Fritz, kantavtor Vlado Kreslin in oktet iz Žirovnice.
To je želel biti vpogled v sodobno slovensko kulturno ustvarjanje, kot je v imenu organizatorja, Slovenskega kulturnega središča Planika, dejal predsednik Rudi Bartaloth. In bil je nedvomno občuten vpogled, ob prisrčni interpretaciji igrivih pesmi Ervina Fritza s strani domačih otrok. Dokler ni še sam stopil na oder, je pesnik iz kota dvorane opazoval dogajanje, nemara z zadoščenjem, da je tudi njegova poezija zraven pri kulturnem oza-veščanju mladih Ka-nalčanov.
Glede Vlada Kreslina pa je med nekaterimi, zlasti italijansko govorečimi ljudmi v dvorani krožil glas, da je nekakšen slovenski Lu-cio Dalla. S svojim navdušujočim koncertom je Kreslin občasno tudi potegnil za seboj sicer po naravi bolj zadržane domačine, ki so radi zapeli z njim.
Predsednik Planike Rudi Bartaloth je v pozdravnem nagovoru podčrtal dejstvo, da je Kanalska dolina izjemna zlasti po tem, da tam ljudje različnih jezikov
in kulturnih izročil živijo v dejavnem in strpnem sožitju. »Takšno sožitje pa je možno le, če drug o drugem veliko vemo in naše različnosti čimbolje razumemo. Takemu delu se posveča naše kulturno središče,« je dejal Bartaloth in omenil burno zgodovino doline, v kateri so nekdaj, ne prav dolgo nazaj, mnogi uresničevali drugačne programe. »Programe nacionalnih eksk-luzivizmov, zatiranj, celo fizičnih razločevanj in razseljevanj. Pred to zgodovino nismo nikoli varni, kakor kažejo tudi nekateri pojavi v naši sedanjosti in neposredni bližini«, je dejal predsednik Planike.
V sozvočju z Barta-lothom je bil pozdrav tr-biškega župana Franca Baritussia, ki je poudaril bogat prispevek središča Planika kulturni podobi Kanalske doline. Podobne misli je izrekel tudi
odbornik za kulturo Car-lantoni, medtem ko je v imenu slovenskega ministrstva za šolstvo pozdravil Roman Gruden. Sicer pa so bili na prireditvi med drugimi prisotni tudi predstavniki slovenskega zavoda za šolstvo, poslanca Božič in Anderlič, načelnik Upravne enote Tolmin Likar, bovški župan Ger-movšek in tajnik koroške Krščanske kulturne zveze Tolmajer.
Kot rečeno je spored navdušil prisotne, poleg Fritza in Kreslina pa so bili dejanski protagonisti otroci Francesca Bartaloth, Jan Trossolo, Livio Autischer, Elisa Auti-scher, Rossella Palmieri, Eliza Kandutsch, Simo-netta Michelotti, Marile-na Martinz, Nicol Zel-loth, Debora Di Benedet-to, Giulia Lister, Andrej Bartaloth, Jan Piuk, Silvia Mischkot, Verena Mischkot, Frderica Grilz in Luciano Lister. Za
uspešno organizacijo večera in povezovanje programa pa so skrbeli Tonči Sivec, Irena Sumi in Nataša Komac. (D.U.)
RIM - »To je zame bila milost« Tako rad odvrne p. Marko Ivan Rupnik, če ga kdo povpraša, kako si razlaga dejstvo, da mu je bilo dano poslikati v mozaiku kapelo Redempto-ris Mater v Vatikanu, s čimer si je med drugim zaslužil Prešernovo nagrado za leto 2000.
V resnici je šlo za izjemen podvig. O tem se je lahko na lastne oči prepričala tudi 30-članska skupina Slovencev iz Italije, ki jo je imela včeraj možnost obiskati na pobudo Društva slovenskih izobražencev iz Trsta. Skupino je vodil predsednik društva (in hkrati predsednik Sveta slovenskih organizacij) Sergij Pahor, v njej pa so bili tudi nekateri vidni predstavniki našega kulturnega, političnega in sploh javnega življenja.
2e priti do kapele je vse prej kot preprosta zadeva. Nahaja se v osrčju Apostolske palače, ob samem papeževem domovanju. Pot do nje vodi mimo treh ali štirih švicarskih straž. Sicer pa ni odprta za javnost in bi brez Rupnikovega spremstva oziroma brez posebnega dovoljenja vatikanskih oblasti nihče ne mogel do nje. »Resnici na ljubo je zanimanje zanjo zdaj tolikšno, da je teh posebnih dovoljenj kar veliko,« nam je zaupal p. Pupnik. »Skoraj ni državnika, ki bo obiskal Vatikan v prihodnjih mesecih in ki ne bi izrazil želje, da bi si kapelo ogledal«, je pristavil z neprikritim ponosom.
Ko stopiš v kapelo, te mozaik na mah prevzame. Na enkrat se znajdeš sredi plesa likov in barv,
Zgoraj nastop otrok, spodaj pa pogled na občinstvo (foto D.U:)
NOVICE
PTUJ / 40 LET PUSTNE PRIREDITVE
Sum o strupenih ribah
bodo potrdili
ali zavrgli v ponedeljek
LJUBLJANA - Inšpektorji Veterinarske uprave RS (VURS) so pred nekaj dnevi pri redni analizi rib, ki jih predelujejo v izolskem Delamarisu, izrazih sum, da so v ribah, ulovljenih v Jadranskem morju, odkrili pesticid. Zadevo po besedah direktorja VURS Zorana Kovača še vedno preiskujejo, dokončne rezultate o morebitni vsebnosti te zdravju škodljive substance pa je pričakovati v ponedeljek popoldne, je za STA še dejal Kovač.
V Delamarisu so ob pojavu suma o vsebnosti večjih količin pesticida od dovoljenih ustavili predelavo rib oziroma promet z njimi, in to vsaj dokler ne bodo znane dokončne analize. Po neuradnih podatkih naj bi prve analize pokazale, da je bilo v maščobi pregledanih rib štirikrat več strupenega DDT, kot je dovoljeno. Obstaja pa možnost, da je prišlo v laboratoriju, kjer so opravili meritve, do napake, zato so naročili vnovične analize novih vzorcev. (STA)
Ambasador Inzko za krepitev politike dobrega sosedstva
CELOVEC - Bivši avstrijski ambasador v Sarajevu in novi vodja oddelka za vzhodno Evropo v avstrijskem zunanjem ministrstvu Valentin Inzko se je med nastopnim obiskom pri koroškem deželnem glavarju Jorgu Haiderju izrekel za krepitev pohtike dobrega sosedstva o stičišču treh kultur. Ugledni diplomat iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem je posebej poudaril potrebo po realizaciji čim več prekomejnih projektov, s Haiderjem pa se je pogovarjal tudi o širitvi Evropske unije na jugovzhod in vzhod. (I.L.).
Začetek jubilejnega kurentovanja
Prisoten je bil tudi predsednik združenja karnevalskih mest Henry Ferdinand M. van der Kroon
Čezmejno pustovanje v Benečiji
ČEDAD - Osrednji čezmejnega, ki se ga bo udeležilo več vozov ter skupin iz Benečije in Kobariškega, bo pustni sprevod od Ceplesišč v beneški občini So-vodnja, preko mejnega prehoda pri Polavi, do Livka na Kobariškem. Sprevod bo danes, 27. februarja in se bo začel ob 13. uri z zbiranjem pustov v Ceplesiščih. Prihod na Livek je predviden ob 15. uri. Za to priložnost so obmejni organi spremenili prehod, ki bo odprt do 22. ure, iz druge v prvo kategorijo, se pravi, da bo možno čezenj tudi le z osebno izkaznico.
PTUJ - Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek se je včeraj kot častni pokrovitelj udeležil tradicionalnega 40. kurentovanja na Ptuju, ki se je z otvoritveno slovesnostjo pričelo na Mestnem trgu na Ptuju. Tudi letošnjega kurentovanja se udeležuje Henry Ferdinand M. van der Kroon, predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), ki povezuje več kot 360 mest v 46 državnih združenjih.
Letos na Ptuju praznujejo 40 let organiziranega kurentovanja, ki je v zadnjih letih z mednarodnimi vsebinami in članstvom v FECC, v katerem se predstavlja, pridobilo tudi mednarodno razsežnost in pomen. Osrednje prireditve kurentovanja se bodo poleg tistih v središču mesta odvijale tudi v karnevalski dvorani, kjer bodo nastopile številne zabav-
noglasbene in pustne skupine. Kurentovanje na Ptuju je v vseh teh letih bogate tradicije doseglo zavidljivo raven ne samo najpomembnejše prireditve na ptujskem območju, temveč tudi osrednje tovrstne prireditve v Sloveniji. Na le-' tošnjem kurentovanju, ki bo trajalo do 7. marca, bo na več kot 50 etnografskih nastopih sodelovalo okoli tisoč kurentov - ko-rantov in skupaj 5000 maskiranih udeležencev.
Včerajšnja otvoritvena slovesnost se je pričela s 3. srečanjem slovenskih pustnih likov in mask,
danes bo na Ptuju potekalo mednarodno srečanje kurentu podobnih likov Evrope, Filatelistično društvo Ptuj pa bo pripravilo tudi filatelistično razstavo Kurentovanje, pustni karnevalski liki in maske.
Z začetkom pustne prireditve se je končala mednarodna konferenca, ki je v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU od četrtka potekala na temo Maske in maskiranje v Sloveniji in za-mejstvu.(STA)
SfOfi Slovenska kulturno-gospodarska zveza SKLICUJE
v soboto, 18. marca 2000
v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass 20
XXI. DEŽELNI KONGRES SKGZ
ob 16. uri v drugem sklicanju
živo nagovorjenega od razgibanih kompozicij, iz tisočerih kamenčkov in emajlov. Vseh je baje okrog 4 milijone, so različnih velikosti in prihajajo tako rekoč z vsega sveta. »Pri izdelavi mozaika smo skušali prisluhniti govorici kamna. Samo ko zaznaš besedo, ki je v kamnu, lahko prek kamna tudi kaj sporočiš,« je pojasnil p. Rupnik.
Sicer pa ima poslikava kapele Redemptoris Mater tudi svoj simbolni pomen. Iz besed p. Rupnika je bilo pravzaprav razumeti, da gre za cele teološke traktate. Papež Janez Pavel II., ki je dal pobudo za obnovo in okras kapele, je izrazil željo, da bi mozaik predstavljal nakakšno sintezo med krščanskim vzhodom in zahodom, da bi »dihal z obema kriloma pljuč krščanske Evrope«, kot je povedal. P. Rupnik je s svojimi sodelavci problem rešil tako, da je iz vzodne tradicije vzel temeljno ikonografsko strukturo, iz zahodne pa način izražanja.
Mozaik se tematsko in hkrati fizično deli na petero sklopov, na četvero sten in strop. Stene uprizarjajo po vrsti Novi Jeruzalem ali Cerkev v popolnosti, utelešenje Besede oziroma približanje Boga človeku, Kristusov vnebohod in binkošti oziroma pobotanje človeka ter Paruzijo ali dopolnitev zgodovine z vesoljno sodbo. Vse štiri stene povezuje križ, ki reže strop in sredi katerega kraljuje Kristus pankreator.
Mozaik je izdelal Atelje duhove umetnosti Centra Ezio Aletti iz Rima, ki ga vodi p. Rupnik ob duhovni asistenci moravskega teologa p-Tomaša Spiolika. V sklopu celotne poslikave se nekoliko razlikuje sten3 Novega Jeruzalema, ki j° je na osnovi Rupnikove risbe realiziral ruski mo-zaičar Aleksander Kor-nouhov, ostale tri stene in strop pa je p. Rupnik s svojimi asisteniti tudi fizično sestavil.
Med včerajšnjim skoraj dveurnim vodenim obiskom je p. Rupnik povedal marsikatero anekdoto iz triletnega nastajanja mozaika. S p°
sebnim zadovoljstvom
pa je pripovedoval, kako je papež delo sprejel. Ob novljeno in okrašeno ka pelo je praktično prvl. videl 14. novembra lam-ko jo je prišel blagoslovit. Zanimivo ga je bfio videti, kako je, prihajajoč v paramentih, na ma obstal ter se zagledal v simfonijo barv in likov radostnim obrazom- P"* pež Slovan pred prvl
pomembnejšim del°nn ki ga je kdaj ustvaril s vanski likovni umetni Vatikanu. In slovens
POVTh' Martin Brecelj
V sa dogajanja zadnjih dni, povezana po eni strani s postopkom za odobritev zaščitnega zakona, po drugi strani pa z obiskom predsednika republike Ciampija v Trstu, torej dogodki, o katerih smo obširno poročali, dajejo slutiti, da obstaja neko zakulisje, ki ga morda ne poznamo, vendar je dovolj močno, da Se preprečuje normalizacijo, ki bi bila v teh Časih potrebna.
Naj začnemo pri obisku. Predsednik Ciampi zagotovo ni sam sestavljal sporeda svojega obiska, pa tudi govora ni pisal sam. Seveda, lahko bi vključil nekatere poudarke, ki jih ni bilo. Ce je po eni strani Skoda, da tega ni naredil, je po drugi strani dobro, da je prišla do izraza režija celotnega obiska in razgalila nekatera dejstva, ki v zadnjem Času niso bila v središču pozornosti, ker smo, morda malce naivno, tudi mi upali, da se je ozračje v Trstu spremenilo.
Osnovno dejstvo namreč je, da Slovenci Se nismo upoštevani kot polnopravni del Trsta. Kakorkoli zadevo obrneš in jo poskušaS olepšati, dosežeš vedno isti rezultat.
Poglejmo na primer besedilo predsednikovega govora: previdno izogibanje imenovanju slovenske manjšine in tudi omembi Slovenije je sad prefinjene diplomacije. Normalno bi namreč bilo, da visok (v tem primeru najvisji) predstavnik države pred vsakim obiskom poizve za glavne probleme. V Trstu pa je med glavnimi problemi, tistimi, ki burijo duhove že vsa povojna leta, prav zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. In stališče o tem
ZAKON ZA ZAŠČITO SLOVENSKE MANJŠINE
...	««111: ■.iiilSS
Žrtve bomo šteli po koncu vojne...
so paC ljudje pričakovali. Drugi problem je gospodarski razvoj Trsta in dežele, ki je vezan na integracijski proces, ki v tem prostoru vključuje najprej in predvsem Slovenijo. Tudi tu bi bile potrebne vsaj načelne besede, pa jih ni bilo.
Človeku se kar vsiljuje vtis, da v Rimu niso razumeli, kaj se dogaja v Trstu; da prevetritve, ki jo je Trstu prinesla Illyjeva uprava in da odpiranja zaledju, ki ga sedaj podpira celo desnosredinska deželna vlada, v Rimu še niso vzeli na znanje miselne sheme ter da o Trstu razmišljajo še isti ljudje, ki so o njem razmišljali v petdesetih in šestdesetih letih (kar samo po sebi ni napačno) ter da razmišljajo na enak naCin kot takrat (kar pa seveda je napačno). V teh letih je namreč tudi tisti del Trsta, ki je desetletja nojevsko skrival glavo v pesek, vzel na znanje, da v tem mestu živijo tudi Slovenci. PoCasi so padale pregrade in izginjala so svetišča »italijanstva«; tudi zato, ker dejstva, da je Trst sestavni del Italije, prav nihče ne postavlja v dvom. Začelo se je pri sv. Justu s sedaj že pokojnim škofom Bello-mijem, slovenska beseda se je prerinila na trg Unita, v deželni skupščini je dobila polnopravno državljanstvo in tudi v občinski palači ni veC tabu tema. Dejstvo, da so v Trstu slovenske Sole in slovenske inštitucije je mesto sprejelo kot danost in Čedalje veC ljudi zahaja k tečajem slovenščine. Tudi meja ne vzbuja veC strahov, Slovencev nimajo veC za petokolo-naše kakega
Bojan Brezigar
ma, poanta zadnjih mesecev pa je povezava s koprskim pristaniščem, kar je bilo nekoč enako kletvici; še Diego de Castro v eni svojih zadnjih knjig opisuje, kako krčevito se je Italija borila proti zahtevi Slovenije, da bi imela lastno okno v svet.
Vendar naši kraji beležijo tudi druge spremembe. Še v Času, ko sem sedel v deželnem svetu, je takratni predsednik dežele Biasut-ti postavil kot ciljno točko sožitja trenutek, ko bodo slovenski župani sli na svečanost na fojbo. V odgovor je prejel opozorilo, da fojba ni edini spomenik v Bazovici, pa ga je seveda preslišal. Prisotnost slovenskih županov na bazovski fojbi danes ni veC redkost. Zavest, da spomina na žrtve ne morejo pogojevati drugačna gledanja na preteklost in na sedanjost, je med Slovenci, ki zasedajo mesta na oblasti, globoko zakoreninjena. Tržaški župan Illy je veliko pripomogel k tej zavesti, tudi s tem, da je sam, skupaj z našimi župani, stopil onstran ceste k spomeniku bazoviškim junakom, ki je vendarle simbol odpora proti dvajsetletnemu fašističnemu terorju v naših krajih.
Ta zavest pa ni segla globoko v duše Tržačanov, ki se Se vedno otepajo zgodovinske resnice, da je mnogo pred nacizmom tu obstajal fašizem kot samostojen totalitari-
velik naslov tržaškega italijanskega dnevnika, ki omenja samo fojbe in Rižarno kot predmet sprave v Trstu, (verjetno namerno) opušča tretji element, ki je prisoten v naSih srcih in na katerega je opozoril tudi župan Illy.
Vendar je tudi samemu Illyju pri tem (verjetno nenamerno) spodrsnilo, saj je celotno zadevo postavil na raven Italija-Slovenija, torej na nekakšno mednarodno platformo, na kateri je Rižarna skupni spomenik, fojbe spomenik italijanskim žrtvam, treba pa je dobiti tudi spomenik slovenskim žrtvam. Da je tako, priča tudi način, kako so v zadnjem trenutku zakrpali nerodnost pri sestavljanju programa in poslali predsednikovega vojaškega atašeja v, Gonars. Dogodek je pomemben in je vreden pohvale.
Istočasno pa velja opozoriti, da je izbira padla na taborišče, ki je delovalo med vojno in na kraj, ki je bolj simbolnega značaja za republiko Slovenijo kot za Primorsko; kajti v Času, ko je bilo začelo delovati taborišče v Gonarsu, so bili številni zavedni Slovenci, ki so po koncu prve svetovne vojne živeli pod Italijo, že dolga leta v konfinaciji v enem tolikih taborišč po vsej državi ali v zaporu.
Tudi pri tej pobudi so nas nekako skušali obiti. In vendar bi bilo tako enostavno, Ce bi predsedniški sprevod zapeljal onstran ceste na bazovsko gmajno, ali pa se za trenutek ustavil pri spomeniku padlim v Bazovici. To bi
bila tista
gesta, ki jo Slovenci pričakujemo, kajti zadevala bi nas, Slovence v Italiji, našo težko zgodovino in našo voljo do obstoja. Česa takega še nismo doživeli, Čeprav je Cas verjetno že dozorel. In tu ne bomo ponavljali vsega, kar smo napisali na začetku tega zapisa o spremembah v družbenem tkivi v Trstu. Dodali bi le, da očitno te spremembe niso prepričale tistih, ki za kulisjem držijo niti.
Ali se isto dogaja z zaščitnim zakonom? Znaki, ki prihajajo iz Rima, niso ohrabrujoči. Očitno se je nekje nekaj utrgalo; kaj, tega še ne vemo, in pravzaprav tudi ni pomembno. Ob začetku te zakonodajne dobe smo izrazili pričakovanje, da bo prišlo do odobritve zakona. Časa je bilo pet let. Minila so skoraj štiri in zgodilo se ni nic. Zaenkrat so to dejstva, o katerih lahko pišemo in prav malo pomembno je, kaj se skriva med vrsticami, kaj je v tistem zakulisju, ki je bilo že nekajkrat omenjeno. Vendar nas ne bo nihče prepričal, da gre za pozabljivost pri določanju finančnega kritja. To je lahko trenutni izgovor, ne more pa biti dolgoročni razlog za zaustavitev postopka.
Kaj je torej narediti? Predvsem vzeti na znanje, da je Se dovolj Časa za odobritev zakona, seveda Ce v parlamentu s tem pohitijo. Poleg tega pa tudi sprejeti dejstvo, da nam zakona nihče ne bo prinesel na srebrnem krožniku, Ce se zanj ne bomo borili. Odobritev zakona je Se možna in to je zaenkrat osrednja bitka. Žrtve bomo Steli po koncu jf. H vojne.
NEDELJSKE TEME
NASI
OTROCI
RIŠEJO
IN
PIŠEJO
Nedelja, 27. februaija 2000
CfllSTIflN POTOČNIK
1. razred
PREŠEREN
PETER ® VOZk
1 T 1
FRANCeSCO LOZČJ
1. razred
V ponedeljek, 7. februarja, v sklopu tedna kulture, smo si učenci osnovne šole »F. S. Finžgarja« iz Barkovelj in malčki zadnjega letnika vrtcev iz Barkovelj ter Grete ogledali Kulturni
se po stopnišču, kjer visi ogromen lestenec iz muranskega stekla in je postavljen kip - traged Stojana Batiča. V prvem nadstropju je foyer parterja z barom, ki se je po lanskih obnovitve-
vsako predstavo. Blizu krojačnice je skladišče za kostume in lutke. Valentina nam je pokazala čudovite lutke iz predstave Bine Brvinc, ki smo si jih z veseljem od blizu ogledali. Po stran-
dom,-v katerem ima svoj sedež Sloven- nih delih še obogatil z novo opremo in skem stopnišču smo se vrnili v
sko stalno gledališče.
Sprejela nas je Valentina Repini, ki je organizatorka in odgovorna za stike z javnostjo. Najprej nam je orisala zgodovino poslopja; otvoritev Kulturnega doma je bila leta 1964, prej pa so se Slovenci zbirali v Narodnem domu.
kaktusi, starimi dvajset let. Nato smo vstopili v veliko dvorano v obliki amfiteatra, ki je razdeljena na parter s 320 sedeži in na balkon s 230 sedeži. Skupno dvorana znaša 550 sedežev: to omogoča, da ima naše gledališče naziv »stalno gledališče«. V ospredju
Imena vseh tistih, ki so denarno podrli dvorane, ki je okrašena z barvanimi
gradnjo Kulturnega doma, so napisana v spominski listini, katera je vzidana v temelje zgradbe same. V vhodnem foyerju smo videli izložbe s panoji o raznih predstavah in slike vseh igralcev tega gledališča, ki so: Zlata j Rodošek, Livio Bogateč, Lidija Kozlovič, Alojz Milič, Mira Sardoč, Vojko Belšak, Barbara Cerar, Stojan Colja,
preprogami, je oder, ki meri 450 kvm.
spodnje prostore, kjer so obrekovalni-ca, frizerski salon in garderobe za posameznice igralce. Končno smo tudi mi stopili na oder in ugotovili, da je resnično velik, kajti ima dvajset metrov vrvišča. Pri glavnem odru pa sta inšpi-cijentova kabina in še stranski oder za scene, ki jih naložijo na tovornjake ob priliki gostovanj. Za odrom so še razni
Naš obisk smo nadaljevali po glavnem prostori za tehnike in delavce, pod stopnišču, kjer se na novo vzpenjajo odrom pa smo videli vrteči oder, ki ra-lepe rastline. V zgodnjih nadstropjih, v bi lev posebnih primerih.
Ogled Kulturnega doma je bil zelo zanimiv in razlaga Valentine Repini zelo izčrpna. V šolo smo se vrnili posebno
mali dvorani in v uradih, še potekajo obnovitvena dela. Povsod pa so že postavili protipožarna vrata. Iz balko-
ozred
jiriridridrt H r| rj H rj j ri HrvMrl
PETER, IM VOLK •<
na pa smo si lahko ogledali, kako elek- navdušeni, ker so nas učiteljice že na-
tričar Rafael Cavarra upravlja luči in
Lučka Počkaj, Gregor Gec, Vesna Per- kako dela tehnik glasbe Diego Sed-
narčič, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Danijel Malalan, Janko Petrovec, Aleš Kolar, Miranda Caharija, Anton Petje, Bogdana Bratuž in Adrijan Rustja. Tu sta še blagajna, kjer dela gospa Magda Grgič, in garderoba. Napotili smo
mak. Videli smo še krojačnico, ki se nahaja blizu terase v zadnjem nadstropju; zato je tam zelo vroče. Tu delata kostumografinja Marija Vidau in šivilja Silva Gregorčič, ki pripravljata od dvajset do šestdeset kostumov za
ročile za naslednjo otroško gledališko rpedstavo, ki bo meseca marca - Mojca Pokrajculja.
Učenci 3. in 5. razreda osnovne šole: llenia Cassanelli, Veronica Rustignoli, Domen Stanič, Flavio Crasso, Boris Gaggi Slokar.
Letos smo se odločili, da bomo na osnovni šoli »F. S. Finžgar« v Barkovljah, praznovali Dan slovenske kulture oziroma teden kulture na poseben način. Povabili smo sovrstnike italijanske šole »R. Battistig«, s katerimi delimo šolsko poslopje in sodelujemo v raznih pobudah že nekaj let. V torek, 1. februarja, smo šli v prostore barkovljanskega kulturnega društva, kjer smo si ogledali gledališko predstavo »Peter in volk« v priredbi gledališča La Contrada.
V sredo, 9. februarja, smo imeli
skupno likovno delavnico, kjer smo risali nageljne - slovenski narodni motiv iz ljudske umetnosti. Naslednjega dne, 10. februarja, smo ob diapozitivih sledili bogati razlagi o Prešernovem življenju. Zelemi smo se namreč približati našim sosedom italijanske šole tako, da smo jim odprli vrata naše kulture.
Učenci 2. razreda: Aleksander Bruss, Roberta Chissich, Ester Gaggi Slokar, Ivo Ilič, Claudio Nardin, Michael Piapan in ErikaValenčič
Rtom« iihfct,
‘**T'52r - V'B 'Sr
Končno smo se poslovili od januarja in je napočil nestrpno pričakovani 1. februar - dan, M sva ga z mamo določili za začetek desetdnevnih počitnic na Madeiri in v Lizboni. Z letaloma Ljubljana-Miinchen in Miin-chen-Lizbona je slo vse kot po olju. V čakalnici v Lizboni se je okrog naju začela zbirati večja gruča starejših moških in ženic; vsi so bili oblečeni v črno, okrog vratu so imeli polno križcev... -verjetno so se vračali z romanja v Fatimi. Bodisi pred poletom kot med letom proti Madeiri so bili nenavadno tihi, da sva se z mamo večkrat ozrli po letalu, če so sploh še živi. Verjetno pa so se le pripravljali na kasnejše podvige na funchalskem letališču. Ob vstopu v letališko zgradbo so se kar zagnali proti premičnim stopnicam. Nenadoma se zasliši strašanski krik. Starka že leži na stopnicah z glavo navzdol in se kotali do spodnjega nadstropja. Preplah ... Moški ustavi stopnice. Kar bojimo se pogledati dol. Zenska pa se kar pobere s tal, zmedena pogleda malo naokoli, otrese prah s svoje bluze in gre mimo naprej. Kakšna sreča! Ob meni koraka suha starka v ozkem krilu. Verjetno jo je podvig prejšnje gospe navdušil, da se tudi ona zažene na stopnice. 2e ima eno nogo na stopnici, druga pa je prepočasna in ostane na tleh. Moja mama priskoči na pomoč, ji ponudi roko, ženska jo zagrabi, a stopnice so premočne: starka skoraj napravi raznožko, ker pa tvega uničenje krila, raje potegne še drugo nogo k sebi in se kar po zadnji plati spusti v spodnje nadstropje. Z mamo zbeživa naprej pred ostalimi starci. Na vrsti je dvig prtljage. Nekaj minut čakanja in že se pred nami začnejo vrteti kovčki. Najinih sicer kar precej časa ni ven, ko pa zagledam svoj kovček, se odpravim proti njemu. Starka pa si ga kar pred mojim nosom vzame, pogleda ime na njem - zdi se ji njeno - in si ga prepričano postavi na svoj voziček Seveda sem morala takoj poseči.
Na letališču je mene in mamo čakal taksist. Po prvih ovinkih se na najinih obratih začenja risati razočaranje, [ofer vozi kot zmešan med samimi gradbišči, okrog naju je vse razrito, sama zemlja ... - je to »zelena Madeira«? V Funchalu je skoraj več prometa kot v Trstu, tudi najin hotel se nahaja sicer ob morju, vendar v kar precej prometnem predelu. V ogromnem hotelu imava potem tudi nekaj težav pri iskanju sobe, da se zvečer sprašujeva, kaj naju je sploh prineslo na ta hrupni otok.
Drugega jutra naju je spravil v dobro voljo izredno pester in obilen zajtrk. Najbolj privlačno se nama je zdelo sadje najrazličnejših vrst. Hotel je bil proti najinim pričakovanjem skoraj poln, in to Nemcev. Kot sva kmalu potem ugotoviti, so turisti na Madeiri v glavni meri Nemci srednjih let, večinoma debe-luharji, ki se prihajajo tja sončit in mastit v restavracije in hotele. Madeirski turistični operaterji in prodajalci znajo tako poleg materinega jezika še nemščino in angleščino, kar - kot sva pozneje spoznati - sploh ne velja za Liz-bonce. Govorjena portugalščina je bila za naju že od vsega začetka precej nerazumljiva; s Številnimi šumniki in mehčanji Crk se nama je sprva zdela bolj podobna kakemu slovanskemu
jeziku kot pa romanskemu. Pisana beseda pa nama je bila precej bolj jasna. Zanimivo je, da med enotedenskim bivanjem na otoku nisva srečali niti enega Slovenca in nobenega Italijana.
Po sončenju in plavanju v bazenu na odprtem sva se popoldne odpeljali po nepopisnih str-
(»lobo marino«) in kjer je nekaj časa živel in slikal pokrajino sam VVinston Churchilli. Ta dan sva spoznali enkratno lepoto Madeire. Otok ima svojo mikroklimo - na njem so namreč prisotne Stili različne vrste podnebij: tropsko, za katerega so značilne plantaže banan; konti-
goče kopati v naravnih bazenih v morju, ki so vulkanskega izvora. To je eden redkih predelov otoka, v katerih je kopanje mogoče; na otoku namreč ni peščenih plaž, saj je sam otok vulkanskega izvora; plaže so torej precej neenakomerne, polne kamenja in torej za turiste malo
iz leta v leto bolj narašča, in to zlasti z denarjem iz Evropskega monetarnega sklada, ki financira tudi mnoge nepotrebne ceste v okolici Funchala. Med vračanjem proti Funchalu smo lahko pasti oči na čudoviti pokrajini, prekriti z drevesi mimoz v cvetju, z agapantosi, kalami in estrelicijami, ki rastejo kot pri nas plevel. Seveda nas je čakal tudi postanek v ti. »pousadi«, to je gostilni, kjer ti postrežejo z značilno alkoholno pijačo.
S tem izletom je začelo moje navdušenje nad Madeiro vse bolj naraščati. Potrdilo je dobilo tudi v naslednjih dveh dneh. En dan sva z mamo namenili očarljivemu sprehodu po stezah ob levadah. S kombijem smo se v devetčlanski skupini odpeljali v naselje Santo da Serra, od koder smo peš kreniti v gozd. Med levadami, potočki, evkaliptusi in mahagoniji smo prehoditi okrog 11 kilometrov do prelaza Porte-la. Hoja na Madeiri je še toliko lepša, ker v gozdovih skorajda ni mrčesa in sploh ni nevarnih živali. Kar se tiče živali, je Madeira res zanimiva. Tamkajšnjim živalim ne manjka nič. Najbolje se
mih in ozkih uličicah do botaničnega vrta, ki naju je dobesedno očaral. Prvič sem videla, kako rastejo ananasi, avokadi, kokosi, banane... Kaktusi najrazličnejših oblik in velikosti so se mi zdeti skoraj neverjetni. Najin dan se je zaključil s pravo pojedino v restavraciji nad morjem s tipično madeirsko hrano. V restavracije te vabijo z zvončkom, ob vratih ti kot aperitiv ponudijo sladko vino Madeira, na mizi pa te nato že čaka doma pečeni kruh z maslom. Za manj kot 20.000 lir lahko dobiš dnevno juho, krožnik s pohano ribo »espada« (peščena jegulja), cvrtimi bananami, rižem in prikuho, sladoled in kavo. Namesto te ribe lahko za isto ceno dobiš tuno ati
pa meso. Mene je najbolj navdušil krožnik z bananami, katerih je na otoku ogromno. Naslednjega dne sva se namreč z mamo odpravili na izlet po otoku in kmalu po odhodu se nama je odprl pogled na brezmejne nasade bananovcev. Audovito se je voziti v hrib po ovinkih med samim zelenjem dreves, na katerih visijo težki »grozdi« banan. Z razgledišča se nama je odprl širok pogled na ribiško naselje Camara do Lobos, kjer so nekoč loviti zlasti tjulnje
nentalna klima, ki je primerna za gojenje trt; še više so gozdovi; najvišje pa je podnebje sušno in tam skorajda ni rastlinja. Na izletu sva na planoti sredi otoka prvič videti t.i. »levade«, to je kanale, ki z najvišjih predelov otoka donašajo vodo za zalivanje skoraj do morja. Z levadami obenem proizvajajo 25% energije na otoku (70% energije proizvajajo termoelektrarne, 5% pa mlini na veter). Avtobus naju je pripeljal do skrajnega severa otoka, v naselje Porto Moniz, kjer se je mo-
privlačne. Sledila je enkratna vožnja ob Atlantiku, po izredno ozkih in nevarnih ovinkih, ob pogledu na številne slapove, od katerih nekateri padajo čisto na cesto in ti tako zastonj operejo avto. Na tem severnem predelu otoka pridelujejo drugačno vino, katerega trte obvarujejo pred močnim vetrom in slabim vremenom z nenavadnimi ograjami iz suhega resja. Tej ljudski modrosti pa se zoperstavlja po mojem mnenju zelo nespametna gradnja predorov, katerih število
godi kravam. Ker kmetje potrebujejo njihovo govno, da lahko pobirajo pridelek tudi večkrat letno, sezidajo vsaki kravi na visoki terasi lastno hišico. Verjetno je tudi zaradi tega mleko na Madeiri tako dobro. Tudi psi se nimajo nad čim pritoževati, saj živijo prosti, mimoidočega niti ne povohajo in se cele dneve pražijo na soncu. Slednje sije v tem času nad Madeiro od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Na otoku je tudi pozimi toplo, tako da v hišah sploh nimajo ogrevanja. Sredi letošnjega januarja pa jih je presenetil sneg z ostrim mrazom, zaradi katerega je zbolel precejšen del otočanov.
V nedeljo sva z mamo najeti avto in prevoziti več kot 150 kilometrov po vzhodnem delu otoka. Z avtom sva se od morja dvigniti do 1818 metrov visokega Pico do Arieiro, od koder pelje lepo speljana steza do 11 kilometrov oddaljenega Pica Ruiva. S poti se odpira krasen pogled na številne vulkanske stožce, pod hribom pa navadno leži bela meglena odeja. Tudi ta dan sva se sprehoditi ob lepi le-vadi, nato pa sva se odpeljati do znane vasi Santana, za katero so tipične hišice s slamnato streho. Eno od najbolj znanih obrti na Madeiri predstavljajo pleteni izdelki iz vrbovja, ki si jih je moč ogledati v vasi Camacha. Ves
dan sva imeti čudovito vreme. Med vožnjo sta naju stalno spremljala cvetje in drevje v barvah. Morati pa sva paziti na ženske, ki sedijo čisto ob cesti ter prodajajo sadje, zelenjavo in cvetje. Domačini se z avtomobili ustavljajo kar sredi ceste, da poceni kupujejo pri njih. Zdi se mi, da so tamkajšnji prebivalci med seboj zelo povezani, saj lahko tako v okoliških vaseh kot v samem mestu Funchalu najdeš pred vsako gostilno skupino kakih dvajsetih moških, ki igrajo na karte in kramljajo.
Res je, da so Madeirčani med seboj zelo povezani, vendar je njihov odnos do turistov precej različen. Ob nakupu avtobusnih vozovnic me je hotel prodajalec pošteno oslepariti, v restavraciji ti večkrat po čudni logiki zasolijo račun, v hotelu si je uslužbenec izmislil, da sva z mamo spiti vino iz hladilnika v sobi, in je hotel, da bi ga plačati... V hotelu pa sem bila zelo prijetno presenečena nad čistilkami, ki, poleg tega da poznajo tri jezike, pospravijo vsako stvar, od pižame do straniščnega papirja, s skorajda umetniškim čutom. Ta smisel za estetiko je značilen nasploh za večino madeirskih žensk Naše cvetličarke bi jim gotovo zavidale ob pogledu na čudovite kompozicije cvetja, natakarji pa ob pogledu na skrbno pripravljene in okrašene mize v restavracijah.
Po enotedenskem bivanju na otoku so mi pred odhodom kar silile solze v oči. Tolažila sem se, da bo verjetno tudi v Ližboni zelo lepo. Pozneje sem ugotovila, da sem se malce motila. Trije dnevi, ki sva jih z mamo preživeti v Lizboni, so biti res nabito polni ogledov lepih stavb in zanimivih muzejev. Ogledali sva si Belemski stolp, veličastni samostan sv. Hieronima, Spomenik odkritij, pomorski muzej, muzej ljudske umetnosti, grad sv. Jurija, mestno četrt Alfama, katedralo, muzej glasbe, muzej sodobne umetnosti, muzej ploščic iz pečene gline, areno, trg Prača do Comercio ... Splošni videz Lizbone pa me je zelo razočaral. V mestu vlada precejšnja revščina, veliko je pohabljenih ljudi, slepcev, brezdomcev ... Z mamo sva prvi večer celi dve uri iskati dostojen bar, v katerem bi lahko kaj pojedli. Tako v starem predelu mesta kot ob morju in v samem centru so namreč bari in restavracije vse prej kot higienski. Na pultih in na tleh kar mrgoli smeti, iz kuhinj večkrat smrdi, jestvine so v trgovinah skorajda nametane po neprečiščenih poticah, da ne govorim o pekarnah. Tudi avtobusi in tramvaji vse prej kot dišijo. Nekateri znanci, ki so pred časom obiskati Lizbono, so se čuditi, ko sem jim to pripovedovala. Morda je bil moj vtis različen od njihovega, ker sem Lizbono doživela zelo od blizu; ko pa obiščeš kako mesto v sklopu organiziranega izleta, ti navadno pokažejo samo lepe plati kraja. Upam, da je preostati del države različen od prestolnice, ki je sicer arhitekturno zelo zanimiva, vendar je življenje v nji za precejšen del prebivalstva res bedno in žalostno.
Jadranka Križman
Na slikah (od zgaraj navzdol) ribiško naselje Camara do Lobos; naravni bazeni ob kraju Porto
to streho v Santani.
Nedelja, 27. februarja 2000
NEDELJSKE TEME
Raziskovanje, ta velika uganka
Dragi prijatelji, v zadnjih mesecih (letih?) vse več govorimo o potrebi po konkretnejši povezavi med šolskim oz.študijskim svetom in delovnim tržiščem. Iskanje zaposlitve, udejanjanje svojih želja in konkretna uporaba prisluženega znanja je prav gotovo eno bistvenih vprašanj današnje dobe. Slovenski raziskovalni inštitut se je tokrat želel podati ravno na (prerahlo?) povezavo med ustanovami, ki so namenjene formaciji, in širokim svetom zaposlovanja, ki se človeku odpira zatem, z vsemi problemi, ki so danes na dnevnem redu.
Tokrat Vam predstavljamo dve raziskavi, ki se,
vsaka iz svojega zornega kota, dotikata problematike študija in iskanja zaposlitve. Prva raziskava, katere avtor je Aldo Rupel, obravnava temo, ki je nadvse zanimiva: slovenski goriški intelektualni potencial. Beseda potencial kaže na ne dovolj izkoriščeno "snov", naj bo to v razmislek.
Druga današnja predstavitev raziskave - katere avtor je Norina Bogateč - se tiče slovenske ustanove, katere sloves izjemne organiziranosti je v zamejstvu poznan. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je organizacija, ki se je v dvajsetih letih povzpela na stopnjo kvalitetne po-
nudbe študijskih smeri, izobraževalnih tečajev, pobud, ki težijo predvsem k tesni povezavi med človekom in družbeno-gospodarskim okoljem okrog njega. Zavod je vzpostavil stike s številnimi gospodarskimi strukturasmi v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, uspelo pa mu je predvsem ustvariti nekaj Z okoljem in ne PREK njega. Najučinkovitejši primer predstavljajo tečaji v Benečiji, ki so direktno vezani na specifiko ambienta, ne pa na kak zunanji model. Ob dvajseti obletnici delovanja naj gredo Zavodu iskrene čestitke.
Prijetno branje!
Norina Bogateč:
20 LET SDZPIV ŠTEVILKAH
Lani novembra je SDZPI - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje praznoval dvajsetletnico. Ob tej priliki je SLORI pripravil statistično analizo njegovega dosedanjega delovanja. Analiza se nanaša na obdobje med 8.1. 1979/80 - 1998/99 in je bila izvedena na osnovi arhivskega gradiva SDZPI. Razpoložljivih podatkov sicer ni bilo veliko, nanašali pa so se na zelo obsežno populacijo tečajnikov in predavateljev.
Zavod deluje v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Svojo dejavnost namenja zelo širokemu krogu naslovnikov. Ker se ti razlikujejo po starosti, izobrazbi in zaposlenosti, je tipologija tečajev zelo raznovrstna in tudi razporeditev po sektorjih kaže
na veliko razčlenjenost družbenih in gospodarskih poklicnih usmeritev ter na široko paleto obravnavnih tem.
V 20 letih delovanja je Zavod priredil skoraj 400 tečajev, pri katerih je sodelovalo nekaj manj kot 500 predavateljev, obiskalo pa jih je nad 6.000 tečajnikov.
Poleg številčnega in tipološkega pregleda o doslej izvedenih pobudah, ponuja študija zanimive podatke o tem, kdo tečaje zasnuje, oblikuje in vodi oziroma kdo se teh tečajev udeležuje.
Primerjava s statistiko o poklicnem izobraževanju, ki jo je Deželna uprava pripravila za šolsko leto 1995/96, omogoča oceniti delež, ki ga dejavnost Zavoda predstavlja v deželnem oziroma pokrajinskem merilu. S
primerjavo z rezultati drugih dosedanjih SLORI-jevih analiz pa skuša študija ugotoviti, v kolikšni meri so se posamezne izobrazbene kategorije potencialne populacije tečajnikov odzivale na pobude Zavoda.
Cceprav je opravljena analiza opisna, so njeni izsledki nedvomno solidna osnova za nadaljnje raziskovalno preverjanje. Zelo zanimivo bi bilo na primer ugotoviti, ali mladi, Ki so obiskovali kvalifikacijske tečaje, opravljajo poklic, za katerega so se uspo-.....................blie-
sobili, in ali je bila pridoblje-
20 Ut SDZPI v Številkah
n&n'«a šogatec
2000
131
gotovo obogatili in do-
analizo in bi bili zlasti tistim, ki upravljajo, vodijo in vsakodnevno »gradijo« Zavod, v veliko po-
P:	„	„	_	_
polnili opravljeno statistično moč in zadoščenje.
SLOVENSKI
RAZISKOVALNI
INSTITUT
Osrednji sedeZ:
ul. Carducci 8
34133 Trst
Tel.: 040-636663
Fax: 040-369392
E-mail: slori.ts@tmedia.it
Gorica:
ul. Della Croce 3 34170 Gorica Tel.: 0481-81827 Fax: 0481-531381 E-mail: slori.go@tmedia.it
Benečija: uk IX agosto 8 33043 Čedad Tel./Fax: 0432-732500 E-mail: sloricedad@iol.it
Kanalska dolina: ul. Nazionale 113 33010 Ukve Tek: 0428-60266
Tržaški in goriški sedež imata na razpolago bogat izbor strokovnih del, s posebnim poudarkom na gradivu, ki specifično obravnava slovensko manjšino v Italiji in manjšinska vprašanja nasploh. Nekatere knjige in publikacije nudi Slovenski raziskovalni inštitut brezplačno, ostale si lahko interesenti izposojajo; na voljo je tudi fotokopirni servis.
Stran uredila Vida Valenčič
A/do Rupel:
Kje so in kaj delajo maturanti slovenskih šol v Gorici iz obdobja 1945-1995
Ta mesec je SLORI izdal novo raziskavo v knjižni obliki o maturantih slovenskih šol v Gorici v letih 1945 -1995. Za to raziskavo se je inštitut odločil, da bi povečal všdenje o slovenski skupnosti v Italiji ne le v zvezi s šolo temveč tudi z vrsto drugih pokazateljev, ki nam nudijo bolj izostreno sliko o intelektualnem potencialu.
V prvih desetletnih po drugi svetovni vojni je slovensko go-riško prebivalstvo bilo praktično brez šolanih ljudi, ki bi lahko uspešno - vsaj tako kot italijanska večina - prevzemali odgovornosti v gospodarstvu, novinarstvu, prostih poklicih, prostorskem načrtovanju, zdravstvu itd. Potrebno je bilo počakati precej dolgo obdobje, da smo prišh do stanja, ki ga opisuje sedanja raziskava Družbene, gospodarske in geografeke okoliščine se zelo hitro spreminjajo in le z intelektualnim potencialom opremljena skupnost jih bo znala pravilno in pravočasno dojeti, obrazložiti in zanje poiskati ustrezne rešitve.
Ni zgolj subjektivno mnenje, da je med narodno skupnostjo na Goriškem malo tehniCno-znanstveno in družbeno-eko-nomsko osveščenega kadra. Vzroke moramo iskati v smereh višješolskega študija kot tudi v potrebah tržišča, ki ni vselej nevtralno tržno ali enako odprto za vse, temveč je za pripadnike manjšine v nekaterih segmentih zaprto (velike zavarovalnice, občinska in pokrajinska uprava, prefektura, notarstvo). Gre za zaCaran krog, ki ga Slovenci na Goriškem niso znali ali mogli premostiti, kar pa ne pomeni, da ne bo to mogoCe v prihodnosti, Čeprav z velikim naporom posameznikov in skupnosti in pod prisilo spreminjajočih se makrogospodar-skih pogojev, ki jim je Goriška podvržena.
Glede podatkov, izsledkov, pokazateljev in sklepanj vabimo bralce, da dvignejo izvod knjige na goriškem sedežu SLORI ah da telefonirajo in izvod rezervirajo.
PUBLICISTIČNA DEJAVNOST
Publikacije v letu 1998
Nicola Golemac
Comunita e beni comunali nel Carso triesti-no e goriziano
Publikacija sodi v zbirko diplomskih nalog, ki jih SLORI objavlja študentom naše narodne skupnosti, če dosegajo določeno kakovost in obravnavajo vprašanja, ki se tičejo same skupnosti.
Avtor obravnava srenje na Primorskem s posebnim ozirom na tržaški in goriški Kras v 18., 19. In 20 stoletju. Sledove te vrste lastnine dobimo danes skoraj po vsej Evropi. Specifika naših krajev pa je odvisna od ukrepov, ki jih je uvajala Italija v svojih različnih oblikah državne ureditve. Mimo vprašanja o lastnim in pravici do upravljanja ter gospodarsko-družbenega vrednotenja teh dobrin prihaja pri nas v ospredje tudi narodno-politična razsežnost te danosti.
Mitja Cebulec
II Parco - strumento di sviluppo
Publikacija sodi v zbirko diplomskih nalog.
Avtor obravnava zaščito Krasa, zato najprej prinaša najvažnejše mednarodne sporazume o zaščiti okolja in tolmačenje italijanskih predpisov ustavnega zakona, ki uvajajo zaščito okolja. Posebna pozornost je namenjena deželnemu zakonu ot. 42 z dne 30. 9.1991.
Drugi del je posvečen Kraškemu parku in določilom za načrtovanje zaščite; pri tem se opredeli za anglosaški model upravljanja okolja. Model sestavljajo lokalni načrti, ki dopolnjujejo glavne smernice razvojnega načrta.
Darko Bratina
Znanje - Kultura - Istovetnost
Publikacija sodi med predstavitvene izdaje o smernicah in načelih, ki jim SLORI sledi pri svojem delu
Inštitut se je leto dni po smrti svojega nekdanjega ravnatelja želel pokloniti njegovemu spominu z objavo vrste govorov, stališč in razmišljanj, ki so bila značilna za BratinoVo dejav-
nost in njegovo gledanje na vsebine, ki so navedene v naslovu.
Sodelavci Inštituta so zbrali 25 sestavkov - od teh je nekaj bilo že objavljenih v posameznih revijah - ki opredeljujejo avtorjevo misel glede višje stopnje izobraževanja mladih, glede znanja, ki ga manjšinska skupnost potrebuje v sodobnem svetu, o kulturi na splošno, o odnosih med kulturo in politiko, o narodni istovetnosti in o multinacional-nem prostoru.
Zabeležena je tudi začasna Bratinova bibliografija.
Irena Šumi
Socialna lega slovenskega jezika v Kanalski dolini
Publikacija sodi med delovne zvezke SLORI in nosi številko 130, kar pomeni, da je doslej izšlo 30 zvezkov z najrazfičnejšo vsebino.
Avtorica je opravila empirično raziskavo v družinah slušateljev tečaja slovenskega jezika, ki so ga obiskovali v dveh zaporednih šolskih letih. Obravnavala je jezikovno stanje v mladosti anketirancev in v sedanjem času, položaj krajevne govorice, kakovost sožitja v Kanalski dolini, izražanje jezikovne in narodne pripadnosti, ogroženost in potrebo po zaščiti, vzroke medskupniskih napetosti in še kaj, kar predstavlja srž prvega poročila. Projekt je večleten, kar pomeni, da bomo o tej problematiki še poročali in objavljali ustrezne izsledke.
The minority daily press in Europe - a di-rectory Vida Valentič
Publikacijo je avtorica pripravila za L Evropski kongres manjšinskih dnevnikov. V njej je nazorno predstavljen ves manjšinski tisk v Evropi v obliki krajše sheme in kontaktnih naslovov ter številk. Publikacija vzame pretežno v poštev države članice Evropske Unije, vključuje pa tudi nekaj primerov manjšinskih dnevnikov iz držav kandidatk za vstop v Unijo.
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 27. februarja 2000
VINOGRADNIŠTVO IN KLETARJENJE
Načini in sredstva
za čiščenje vina
Prijava dohodkov po obrazcu 730
Bliža se mesec marec in z njim rok o izpolnjevanju prijave dohodkov. Prijave dohodkov po obrazcu 730 bo izpolnjevala tudi Kmečka zveza, in sicer na centralnem sedežu v Ulici Cicerone v Trstu ter na sedežih podružnic v Dolini, na Opčinah in v Nabrežini.
DavCni zavezanci, ki so se za izpolnjevanje obrazcev doslej že posluževali uradov Kmečke zveze, do dobili ali bodo v naslednjih dneh dobili na dom obvestilo za sestanek. Ce se pa kdo namerava prvič poslužiti uslug stanovske organizacije, je vljudno naprošen, da se Cimprej dogovori za sestanek. To lahko stori s telefonskim klicem na številko 040/362941 ali 040/361389, od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih tudi od 14. do 18. ure.
Kmečka zveza obvešCa, da je za izpolnitev obrazca 730 predviden minimalen organizacijski prispevek, obdelava podatkov za že izpolnjene obrazce 730 pa je brezplačna.
Pred Časom smo v strokovnih nasvetih pisali o najpogosteje uporabljenem Čistilnem sredstvu bentonitu. Poleg bentonita pa uporabljamo za omenjen poseg še razna druga Čistila. Omenili bomo le tista, ki so lažje uporabljiva .in primernejša za reševanje problemov CišCenja vin glede na tipe delcev, ki pogosteje povzročajo motnost naših vin.
ZLEATINA: to je že dolgo znano in pogosto rabljeno Čistilno sredst-
vo, predvsem za rdeča vina. Želatina ne odstranjuje le motnih delcev, mapak vpliva tudi na barvo in okus vina. Izloča namreC oksidirane in kondenzirane po-lifenole in s tem izboljšuje okus in barvo rdečih vin. Poleg tega želatina odstranjuje kondenzirane tanine, grenkega in zapirajočega okusa in vsled tega postanejo vina mehkejša in manj oksidirana.
Sredstvo dobimo v tekoči obliki ali pa v prahu. Za določanje ko-
ličine, ki je odvisna od vrste želatine, lastnosti vina in od načina priprave želatine, je priporočljivo, da se posvetujemo s strokovnjakom.
JAJČNI BELJAK: tudi to je eno najstarejših sredstev za bistrenje vina, predvsem rdečega. Uporabljamo ga za čiščenje trpkih in motnih vin. Čistilni učinek temelji na ambuminu, ki je v beljaku. Jajčni beljak tvori s Creslovinastimi snovmi vina drobno zrnato usedlino. Za 1 hi vina potrebujemo, odvisno od učinka, ki ga želimo doseCi, 4-8-12 gr albumina v prahu. Količina je odvisna od stopnje motnosti in grenkobe. To sredstvo uporabljajo na primer na območju Bordeauxa, ki slovi po svojih rdečih vinih.
OGLJE: cišCenje z ogljem je primerno le pri moCnih napakah vonja in okusa vina, ki jih ne moremo odstraniti z drugimi čistilnimi sredstvi. Gre za izredno ostro čistilno sredstvo, ki vino osiromaši z aromatičnimi in enkratnimi snovmi, zato ga uporabljamo samo v izjemnih primerih. Pri določanju količine je nujna strokovna pomoC.
SESTAVLJENA BI-STRILNA SREDSTVA: za bistrenje težko bistri-vih vin so primerni iz-deli sestavljeni iz veC posameznih čistilnih snovi (bentonit, albumin, kalijev kazeinat, želatina in desodorant-no olje). Tako vinu sočasno dodamo sesta-
vine z nasprotnim elek-trokinetiCnim nabojem -proteine z pozitivnim in bentonit z negativnim, ki se v kisli raztopini kot je vino, med seboj koagulirata.
Vino se kmalu razbistri. Na tržišču je danes več sestavljenih bistril-nih sredstev, v katerih je vsebnost raznih Čistilnih snovi v različnih razmerjih. Izbira sestavljenega sredstva je odvisna od učinka, ki ga želimo doseCi z ozirom na napako, ki je prisotna v vinu.
ANTIOKSIDATIVNO BISTRENJE: za bistrenje belih vin in vin rose uporabljamo tudi an-
tioksidativna sredstva, ki temeljijo na antioksi-dativnem principu vitamina C in kalijevega pi-rosulfata. Sredstva absorbirajo samo oksidirano frakcijo barve ter tako nadomestijo upora-vo oglja, ki ga uporabljamo tudi za razbarvanje vina z prej navedenimi možnimi posledicami, ki jih prinaša uporaba te snovi.
Antioksidativni proizvodi selektivno vplivajo tudi na odstranjevanje nepravilnih vonjev zer absorbirajo veC železa in bakra in s tem preprečujejo bakreno motnost in okus po kovinah.
Poenostavljenja obveznosti glede uvajanja metode HCCP
Kmečka zveza z zadošCenejm ugotavlja, da so bili številni posegi stanovskih organizacij glede poenostavitve higienskih postopkov na kmetijah naposled uspešni.
Uradni list je namreC objavil zakonski odlok, ki poenostavlja obveznosti kmetijskim podjetjem v zvezi s takoime-novano metodo HCCP, ki uvaja nadzor nad proizvodnjo hrane. Odlok nalaga deželnim upravam, naj v roku 60 dni izdelajo nov ustrezni pravilnik za vsa kmetijska podjetja, ki ne presegajo petih zaposlenih odvisnih delavcev.
Porazdelitev površin za nove vinograde
V	deželnem uradnem biltenu je bila objavljena vest, da je odbornik za kmetijstvo določil kriterije za porazdebtev nadaljnjih 100 hektarov površin, ki so namenjene novim vinogradom. Dežela je omenjeno količino prejela iz skupnega fonda, ki ga je Evropska skupnost dodelila Itabji.
V	sicer doslej še okvirnem dekretu je za tržaško pokrajino predvidenih 15 hektarov, nadaljnih 30 hektarov je namenjenih gričevnatemu območju Brd in vzhodne Furlanije, ostalo pa je namenjeno ravninskim predelom. Dokončna porazdelitev bo potekala na podlagi natečaja, za katerega bo moral predsednik Dežele v kratkem izdati poseben odlok. V tem odloku pa bodo podrobno navedeni kriteriji in prioritete. Kmečka zveza bo o tem pravočasno obveščala, že sedaj pa je treba vedeti, da prednosti nove dodebtve ne morejo koristiti tisti vinogradniki, ki sb od dežele že brezplačno prejeti površine za nove nasade.
NOVICE
Naši deželi pripada 86.500 stotov novih mlečnih kvot
Vsem je še dobro v spominu znana afera o mlečnih kvotah, ki je lani in predlanskim povzročila množične nerede in manifestacije po Italiji in v Bruslju. Država se je nato z Evropsko Unijo dolgo pogajala za dodelitev novih kvot. Dosegla je količino 650.000 stotov. Ministrstvo za kmetijstvo je v dogovoru z deželami porazdelilo omenjeno količino kvot mleka, pri Čemer pripada naši deželi 86.500 stotov. Tem je treba dodati še 20.000 stotov iz državne rezerve, ki se je ustvarila na osnovi kupoprodaj. Tako razpolaga naša Dežela dejansko s približno 110.000 stoti in v prihodnjih mesecih jih bo razdelila, po kriterijih, ki morajo biti še določeni. Kmečka zveza pri tem izraža pričakovanje, da bodo pri delitvi upoštevani parametri dejanskih potreb, ki so jih stanovske organizacije že večkrat izrazile deželni upravi. Gre predvsem za mlade rejce, za rejo na manj razvitih predelih in vsekakor za kmetije, ki morajo doseCi minimalno količino proizvodnje, zato da lahko sploh uspevajo.
Nov deželni pravilnik za določanje statusa kmetijskega podjetnika
Kmečka zveza sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da je z odlokom predsednika deželnega odbora, ki je bil objavljen 9. februarja, stopil v veljavo nov pravilnik o izvajanju zakona 6/96. Omenjeni zakon ureja kriterije za določanje statusa kmetijskega podjetnika, oziroma profesionalnega kmeta.
Glavna značilnost odloka je, da določa avtomatično priznanje profesionalnosti vsem tistim kmetom, ki so vpisani v sezname INPS in plačujejo prispevke za socialne dajatve. Nadalje so v odloku zapisani tudi drugi kriteriji za določanje statusa profesionalnega kmeta. Ta je namreC tudi tisti (tudi Ce ni na seznamu INPS), ki se dejansko ukvarja samo s kmetovanjem in ima od njega pretežni del dohodkov.
___________________KORISTNI NASVETI____________
Kmetijska opravila v mesecu marcu
V tem mesecu je v vinogradu, sadovnjaku in oljenem nasadu vse veC dela. Povišanju temperature včasih lahko sledi ponovno zmanjšanje temperature, kar lahko privede do spomladanskih pozeb. Zato naj se z nekaterimi opravili ne prenaglimo in raje počakamo, da se temperature stabilizirajo na sezonsko povprečje.
VINOGRAD - V vinogradu dokončamo obrezovanje. Obrezani les lahko zmeljemo s posebnim strojem in pustimo v vinogradu. Na ta način obogatimo zemljo z organsko snovjo. To lahko storimo le v primeru, da naše trte niso okužene z glivičnimi boleznimi, kot so kap vinske trte, Črna pegavost in druge. Po končanem obrezovanju trte povežemo. Mimogrede med tem opravilom preverimo obstojnost kolov in žic, da bodo dobro zdržali tudi v primeru obilne proizvodnje ali moCne burje ter jih po potrebi zamenjamo. Za boljšo obstojnost lesenih kolov je priporočljiva odstranitev lubja spodnjega dela kola, nato premazanje s
koncentriranimi bakrenimi pripravki, ali drugimi zaščitnimi sredstvi. Med kovinskimi koli so najboljši iz pocinkanega železa. So lahki, a ne dosti stabilni, zato so primerni le na nizke vzgojne oblike in v krajih, ki so manj izpostavljeni burji. Koli iz cementa so trenutno najbolj razširjeni, najcenejši in najbolj obstojni.
S prebujanjem narave se prebujajo tudi razne bolezni in škodljivci rastlin. V primeru, da je lansko leto trto napadla Črna pegavost, po obrezovanju, ki ga v tem mesecu dokončujemo, preventivno ukrepamo tako, da takoj odstranimo iz vinograda okuženo rozgo in jo sežgemo.
Sedaj ukrepamo preventivno tudi proti KAPI VINSKE TRTE in HIRANJU VINSKE TRTE. Bolne trte odstranimo ati obrežemo do zdravega dela rastline. Obrezane dele rastline takoj odstranimo iz vinograda in jih sežgemo. Rane med obrezovanjem in škarje razkužimo z varekino. Rane premažemo s cepilno smolo
oz. s fungicidi (npr. BENLATE
1%).
KLET - V kleti preverimo obstojnost vina. PriporoCjliva je analiza vina, posebno Ce nameravamo vino ustekleničiti. Pred usteklenicenjem pripravimo steklenice, zamaške in vse, kar je potrebno za to opravilo.
OLJČNI NASAD - Marec je najprimernejši Cas za sajenje novih oljk. Cas je tudi za obrezovanje, pa Čeprav je za obe opravili najbolje počakati do konca meseca. Pri oljki je posebno važno dobro redčenje notranjosti oljke. Dobro osvetljene veje rodijo bolj kakovostne plodove, obenem pa je sadov veC, vsebujejo večji odstotek olja in so debelejši. Redka krošnja je tudi bolj odporna raznim glivičnim boleznim, škodljivcem in burji. Pri redčenju odrežemo po možnosti bolj navpične veje. Slednje v glavnem ne rodijo. Na splošno je pri obrezovanju zelo važno, da poznamo rodni les. Pri oljki bo letos rodil tisti les, ki je zrastel lani. Zato bomo izrojene veje, posebno tiste, ki
so zaradi teže pridelka nagnjene navzdol, odstranili in pustili eno srednje bujno mladico v bližini debla, ki bo letos rodila.
Ce spomladi več dni zaporedoma dežuje, se lahko na oljkah pojavi oljena kozavost. Bolezen zatiramo z bakrenimi pripravki (npr. RAME CAFFA-RO), in sicer 125 gr na 10 litrov vode. Z istimi pripravki istočasno zatiramo tudi morebitne ostale glivične bolezni, pa Čeprav so slednje pri nas redkejše.
SADNI VRT - Prav tako kot v vinogradu nadaljujemo z obrezovanjem tudi v sadnem vrtu. Obrezane veje odstranimo iz sadovnjaka ali jih zmeljemo tako, da je obdelovanje zemlje ali košnja omogočena. Ce nova sadna drevesa še nismo sadili jeseni, to storimo sedaj.
Ko se brsti napenjajo, škropimo peCkarje proti SKRLUPU in RAKU. V ta namen uporabljamo bakrene pripravke, v odmerku 200 g na 10 litrov vode, mankozeb (DITHANE, 20 -25 gr na 10 litrov vode), ditia-
non (DELAN) ali bitertanol (BAVCOR). V tej fazi škropimo tudi proti breskvini kodra-vosti. To škropljenje je zelo pomembno. Ce slednjega zamudimo, bo vsako škropljenje neuspešno. V primeru, da je bila bolezen v prejšnjih letih množično prisotna ali Ce so podnebne razmere posebno ugodne za razvoj glivice (visoka vlaga, padavine, nizke temperature), škropimo še enkrat tik pred cvetenjem. Proti breskvini kadravosti uporabljamo pripravke na polagi bakra (RAME CAFFARO, v odmerku 100 gr na 10 litrov vode, CUPRAVIT, v odmerku 70-100 gr na 10 litrov vode ali druge), a le, ko so brsti napeti. V primeru, da škropimo tudi tik pred cvetenjem, raje uporabljamo pripravke na podlagi ziram-a (Crittam, 80, 50 gr na 10 1 vode) ali druge površinske pripravke, kot so na podlagi ditianon-a (DELAN), mankozeb-a (DIHTANE) in ostati. Bakreni pripravki namreC lahko delujejo fitotoksiCno na mlade, zelene dele rastline. Z bakrenimi ali drugimi po-
vršinskimi pripravki škropimo tudi proti luknjičavosti košCiCarjev.
V primeru dolgotrajnega dežja pred cvetenjem škropimo vse vrste sadnega drevja, posebno pa košCiCarje, proti mo-niliji s specifičnim pripravkom na podlagi bitertanola (BAY-COR), vinklozolina (RONI-LAN), thiophanate metila (ENOVIT METIL) in drugimi, v odmerku 10 gr na 10 1 vode. Takoj po cvetenju, ob vlažnem vremenu škropljenje ponovimo. V marcu je tudi skrajni Cas, da poberemo iz dreves posušene bolne sadeže, t. i.m mumije. To so sadeži, ki jih je v prejšnjem letu napadla moni-lija in v katerih gliva prezimi. Zato so vir okužbe v tem letu.
Ko so brsti napeti, škropimo sadno drevje proti keparjem, jajčecem listnih uši, pršic in drugih škodljivcev z belim oljem (npr. OLEODIAZINON, OLIOCIN) v odmerku 200 gr na 10 1 vode. To škropljenje opravimo le, Ce smo v lanskem letu imeli napad teh škodljivcev.
dr. Magda Sturman
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 27. februarja 2000
Danev: Zgoniška obrtna cona je za nas velik izziv
Na Občini Zgonik so prejšnji četrtek pregledali ponudbe za prodajo urbaniziranega zemljišča pri Devinščini, ki ga je Občina namenila proizvod-no-storitvenim dejavnostim. Edini ponudnik na razpisu je bil konzorcij "Zona artigianale -Obrtna cona Zgonik - Societa Consortile a r.L", ki ga sestavljajo obrtniki, člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in ki bodo torej v naslednjih letih zgradili novo obrtno cono in se vanjo umestili. O zadevi smo se pogovorili z znanim tržaškim podjetnikom Dragotinom Danevom, ki je bil pred poldrugim letom ob ustanovitvenem občnem zboru izvoljen za predsednika konzorcija. Danev od leta 1972 vodi podjetje za čiščenje greznic s 15 uslužbenci, ki ga je prevzel od očeta. Obenem je član ožjega odbora obrtne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, lani pa je postal tudi predsednik Zadružne kraške banke, v kateri je odbornik od leta 1978. Kljub velikim izkušnjam je bilo zanj vodstvo konzorcija novost, ki je ni sprejel lahkomiselno, tudi zato, ker se tiče ene najpomembnejših pobud na obrtnem področju doslej v naši pokrajini.
Konzorcij je bil formalno ustanovljen 16 julija 1998, skupina, ki ga sestavlja pa se je aktivirala še veliko prej. Zdaj ste končno prišli do prvega konkretnega rezultata.
Tako je! Povedati moram, da smo si močno oddahnili, ko smo videli, da smo edini ponudniki za območje. Razpis je bil namreč odprt kateremukoli konzorciju z edinim pogojem, da mora imeti vsaj 20% včlanjenih podjetij svoj sedež v Občini Zgonik. Veliko časa smo delali brez nikakršnega jamstva za uspeh, ob dejstvu, da že sama struktura konzorcija predstavlja nezanemarljiv vir stroškov.'Domači obrtniki so se začeli s takratnim županom Milošem Budinom že leta 1989 zanimati za obrtno cono, ki naj bi nastala po vzorcu dolinske. Dolinski obrtniki so se ravno v tistem obdobju pripravljali na začetek gradnje. Od takrat je minilo že veliko časa in po dobrih desetih letih prizadevanj smo tudi mi na Krasu končno dosegli prvi cilj. Zadevo gre še formalizirati, dejansko pa raču-
namo na to, da bomo v naslednjih mesecih od Občine odkupili urbaniziram teren zraven območja, ki je širši javnosti znan kot center Lanza, nasproti križišča za Devinščino. Gre za površino 16.253,- kvadratnih metrov, ki jo je zgoniška občinska uprava namenila za gradnjo proizvodno-storitvenega središča. Pot do tega rezultata je bila zelo dolga in strma, vendar pri tem podjetništvo ni bilo samo: poudariti gre namreč, da so pogoje za nastanek cone ustvarili sama Občina Zgonik, ki si je v teh letih močno prizadevala za razvoj domačega podjetništva, Občina Trst, ki je razumela potrebe zgoniške uprave in ji prodala jusarsko zemljišče pri Proseku, ter seveda sami proseški jusarji, ki so se v prvi vrsti zavzeli, da se na osrednjem Krasu nudijo potrebna izhodišča podjetjem, od Cesar bo v srednjem roku imela korist vsa skupnost. Seveda ne gre pozabiti vloge Sklada za Trst, ki je Občini dal na razpolago sredstva za nakup cone in za urbanizacijska dela.
Potek dogajanj do sedanjih rezultatov je pretirano zapleten, da bi ga orisali v podrobnostih v tem intevjuju, gotovo pa se moram zahvaliti vztrajnosti tistih, ki so pred menoj zastavili vse sile v to pobudo v prepričanju, da bo trud gotovo poplačan. To velja z našega vidika za kolege obrtnike pri Združenju, ki so se borili za uspeh naše skupine, širše gledano pa gre seveda največja zahvala zgoniški občinski upravi in posebej bivši županji Tamari Blazina, ki se je v prvi osebi dolgo angažirala za to zadevo. Brez napora, ki ga je Občina zastavila, da bi ustvarila predpogoje za gospodarski razvoj, bi danes ne govorili o obrtni coni, ne glede na to, kdo bi se vanjo želel umestiti.
Glede na zadolžitve, ki Vam puščajo zelo malo prostega časa, se verjetno niste zlahka odločili za sprejetje iunkdje predsednika Konzorcija.
Priznati moram res, da nisem sprejel predsedniškega mesta brez strahu. Vsaka gospodarska pobuda, pa naj si bo še tako perspektivna, se lahko zaradi birokratskih zapletov ali političnih pritiskov izjalovi. Občutek, da imam ob sebi zelo sposobne sodelavce, posebno v
sklopu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je s strokovnostjo stalo ob strani od vsega začetka razvoju pogajanj, me je prepričal, da lahko tako vodilno funkcijo sprejmem, saj sem lahko računal na stalno pomoč pri upravljanju konzorcija. Ob tem gre poudariti, da smo si tudi v sklopu samega konzorcija porazdelili naloge, saj zadolžitve predsednika olajšajo upravni odbor, ki ga ob meni sestavljajo še štirje kolegi - Ivan Colja, Radko Guštin, Dean Milkovič in Aleks Milic -, ter tehnična komisija, v kateri so trije elani Konzorcija - Peter Kante, Gio-vanni Piculin in Franko Skerla-vaj -, ki bodo pobliže sledili problemu gradnje, še prej pa izbiri dobaviteljev in materialov.
Kako si zamišljate razvoj obrtne cone pri Zgoniku?
Na ustanovnem obenem zboru konzorcija 16. julija 1998 se nas je zbralo 12 obrtnih podjetij. Ko se je glas o pobudi razširil, so se prošnje pomnožile in v kratkem so se konzorciju pridružila še 4 druga podjetja, več interesentov pa še čaka na formalni sprejem. Ob tem gre poudariti, da so k pobudi lahko pristopili vsi interesenti, ki so lahko dajali določena jamstva, ne glede na to če so bili ali niso
bili člani Združenja.
V osnovi menim, da je razvojna zamisel teh podjetij in torej celotnega Konzorcija, ki je izraz svojih članov, zelo slična tisti, za katero se je v postavkah razpisa opredelila tudi zgoniška Občina. Sploh gre povedati, da smo pristali na vse pogoje, ki jih je Občina predvidela. Prednost gre seveda domačim podjetjem - na 16 formalnih članov jih je 6 iz same občine, ostala pa so vsa iz kraškega območja, večina iz osrednjega Krasa. Štiri podjetja, ki še čakajo na formalni pristop h konzorciju, so vsa iz Zgonika, kar pomeni, da je kar polovica interesentov "ozko" domačih, pmizvodno-storitvena cona pa je bila seveda od samega začetka zamišljena v funkciji razvoja lokalnega gospodarstva. Prednost imajo strukturirana podjetja, ki že zaposlujejo delovno silo in ki imajo obenem potencial za dodatno ustvarjanje delovnih mest. Naj povem, da formalno včlanjena podjetja zaposlujejo skupno 74 oseb, v naslednjih letih pa naj bi se v coni ustvarilo od 50 do 60 dodatnih delavnih mest. Lokacija območja je seveda idealna, saj smo v neposredni bližini trgovskega središča Lanza, avtoceste, železniške postaje, državne meje, ipd., kar že samo po sebi zagotavlja odlične izglede za prihodnost. Bralce in posebno prebivalce kraškega območja pa bo verjetno najbolj zanimalo kaj bomo lahko vsega nudili: na razpolago bodo popoln avtopopravljalni servis z mehaničnimi, kleparskimi, av-toelektričnimi in vulkanizerski-mi storitvami, popoln servis za stanovanjsko in industrijsko gradbeništvo z gradbenimi, elektro in termoinštalaterskimi ter mizarskimi podjetji, kamnoseštvo, čiščenje greznic in vzdrževanje zelenih površin, živilska proizvodnja s slaščičarno in predelavo mesnih izdelkov, avtoprevozništvo ter zelo specifična proizvodnja precizne mehanike, audiovi-zuelnih sredstev in zgoščenk s storitvami za internet, komponent za grafično industrijo ter za dirkalne avtomobile, motorje in gliserje, nazadnje pa še delavnica za popravilo in vzdrževanje športne opreme. Gre torej za zelo popolno paleto
proizvodov in storitev, s čimer bomo lahko zadovoljili dobršen del potreb lokalnega prebivalstva in tudi širšega tržaškega območja.
Kako naj bi cona izglodala?
Glede tega aspekta si nimamo kaj izmišljati, kajti podrob-nostni regulacijski načrt, kot ga je odobrila Dežela, daje zelo jasna navodila: zgradili bomo 6 hal modularnega tipa, v katerih imamo možnost urediti delavnice od minimalnih 150 do maksimalnih 1500 kvadratnih metrov pokrite površine, ki si jih bo v notranjosti vsako podjetje uredilo glede na svoje potrebe. Skupno bomo pokrili od 8.600 do 9.000 kvadratnih metrov površine. Hale bodo glede zunanjega videza enake, Dežela pa je določila, da bodo morale strehe biti ravne in pokrite z gramozom, same hale pa bodo morale biti prebarvane z "zemljato" barvo ... Seveda imamo veliko prednost, ki jo predstavlja izkušnja iz Doline: ta je bila povečini močno pozitivna, a nas je naučila tudi, čemu se moramo izogniti. Mislim na izkušnje pri sami gradnji, predvsem pa na vprašanje cest, ki so se v Dolini žal izkazale za preozke, ta napaka pa v Zgoniku ne bo ponovljena. Vsekakor bo šlo za zelo mejeno območje, z zgledno vzdrževanimi zelenicami, obsežnimi parkirišči za osebje in obiskovalce, na katerega bomo kot manjšina lahko ponosni, kakor smo ponosni na obrtno cono v Dolini, ki velja za model, po katerem so se v the letih zgledovali tako v naši deželi, kot tudi v Sloveniji in drugih bližnjih regijah.
Rekli ste, da so se prvi stiki za izgradnjo cone začeli že leta 1989. Koliko časa bodo morah obrtniki še počakati, da bodo
izvesti. V tem obdobju seveda ne bomo stali križem rok. Izbrati moramo svojega projektanta, dobavitelja za montažne hale, ipd. Načrte za hale moramo v roku 180 dni predstaviti Občini. Vendar si za del podjetij ne moremo privoščiti niti tega roka. Naših 20 podjetij bo v to pobudo skupno vložilo od 10 do 12 milijard lir. 5 podjetij ima že nakazane prispevke Cilja 2 za skupno milijardo in 200 milijonov lir, ki so izrecno namenjeni investiciji v zgoniški obrtni coni. Problem je v dejstvu, da morajo biti investicije v sklopu Cilja 2 zaključene do 30. junija leta 2001, kajti v nasprotnem primeru bodo sredstva izgubljena. V tem kontekstu je bilo v okviru konzorcija sklenjeno, da se posebne potrebe posameznikov podredijo tej okoliščini in da se nudi prednost podjetjem, ki se jim najbolj mudi. To vsekakor ne pomeni, da bodo ostali zapostavljeni, saj bodo gradnje potekale kar se da vzporedno. Računamo, da bodo vse hale gotovo izgotovljene do polovice, ali kvečjemu do konca leta 2002. S strukturo Združenja bomo preverili, kakšnih olajšav bodo lahko deležna še ostala podjetja. Zgonik je bil tudi za nadalje uvrščen v območje Cilja 2: proizvodnja bo lahko računala na te prispevke, ki so gotovo najbolj zanimivi, tudi za ostale pa bomo lahko poiskali še kaj zanimivega.
Po desetih letih prizadevanj se pravo delo torej komaj začenja!
Seveda! Ge ta teden bomo imeli srečanje z vsemi člani konzorcija, da se skupno domenimo, kako naprej. Dokončno moramo določiti lokacijo posameznih podjetij v okviru cone, prioritete ter potrebe po-
V četrtek na SDGZ srečanje z izvedencem Giuseppom Razzo
Sekcija za mednarodno trgovino in storitve pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju prireja prihodnji Četrtek, 2. marca, sreCanje z izvedencem Giuseppom Razzo, na tržaškem sedežu združenja, ul. Cicerone 10, začetek ob 17.30.
Inž. Razza ima bogato izkušnjo svetovanja na mednarodnem področju (evropski projekti, balkanske države) in ob vlogi koordinatorja deželne Taskforce in dana vsedržavne Taskforce za obnovo Južnovzhodne Evrope, opmvlja tudi vlogo vodje Avtonomnega oddelka za mednarodne odnose pri predsedstvu deželne vlade F-]k.
Ob tej priložnosti bo sekcija za mednarodno trgovino in storitve tudi seznanila včlanjene operaterje o opravljenem delu na tem področju ter bo dala na razpolago članom dokumentacijo, ki je vezana na problematiko poslovanja na Balkanu.
Združenje vabi vse mednarodne opemterje, naj se udeležijo koristnega strokovnega srečanja, saj bodo dobili informacije iz prve roke o dejavnostih na vsedržavni in evropski ravni pri oblikovanju pomoči, investicij, tenderjev in drugih posegov, ki se pripravljajo v okviru obnove Kosova in vsega balkanskega območja.
Zlasti so vabljena podjetja, ki imajo konkretne potrebe in tudi načrte za nadaljnje delo na tem območju. Za informacije je na razpolago organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-67248.23)
svoje dejavnosh lahko vselili v nove prostore?
Občina Zgonik mora v naslednjih dneh uradno razglasiti zmagovalca razpisa za proiz-vodno-storitveno območje, nato pa moramo teren tudi dejansko odkupiti. S tem pa bomo seveda šele pri začetku, ob čemer moramo upoštevati, da mora občinska uprava komaj zaupati dela za urbanizacijo cone in dela tudi dejansko
sameznih podjetij, ki jih borno posredovali projektantu. Čaka nas izredno "živahno" obdobje in nam ne preostaja nič drugega, kot da si pošteno zavihamo rokave in se končno lotimo de-
Pogovor zapisal Andrej Sik
Na posnetkih: zgoraj pr® " sednik konzorcija Dragotin D® nev, spodaj pa odpiranje ku veri: na Občini Zgonm
BLIŽNJI VZHOD / MED OBISKOM V BIR-ZEITU
EGIPT / OBISK NA SINAJU
Lionel Jospin tarča palestinskih kamnov
Francoski premier je napade Hezbolaha na izraelske položaje označil za terorizem
BIR ZEIT, RAMALLA - Francoskega premiera Lionela Jospina, ki se mudi na obisku v Izraelu, je vCeraj po njegovem odhodu s palestinske univerze v Bir-Zeitu na Zahodnem bregu skupina Palestincev obmetavala s kamenjem (telefo-to Ap).
Kot je še poročala famcoska tiskovna agencija AFP, so zbrani protestirali zaradi Jospinove četrtkove izjave, da gre pri napadih Hezbolaha na izraelske položaje na jugu Libanona za terorizem. Ta izjava je naletela na ogorčene odzive v Libanonu, francoski predsednik Jac-ques Chirac pa je Jospina že pozval, naj se po vrnitvi z Bližnjega vzhoda oglasi pri njem.
V včerajšnjem nastopu pred palestinskimi študenti je skušal Jospin nekoliko popraviti svojo izjavo. Dejal je, da Francija obsoja izraelsko zasedbo juga Libanona in navzočnost izraelskih enot na tem območju.
Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je napad na Jospina v Bir-Zeitu obsodil. Po incidentu sta se politika pogovarjala po telefonu in Arafat je ob tem izrazil željo, da dogodek ne bo spremenil tradicionalno naklonjenega odnosa Francije do palestinskega vprašanja.
Francoski premier Lionel Jospin, ki si je z izjavo o terorizmu Hezbolaha prislužil jezo Libanona in drugih arabskih držav, je odpovedal za včeraj napovedani obisk v enem od palestinskih begunskih taborišč v Gazi.
Francoski uradni viri niso sporočili, zakaj je obisk odpovedan, zelo verjetno pa je, da je odpoved povezana z dopoldanskim napadom palestinskih študentov na francoskega premiera. Tako arabski gostitelji kot francoski varnostniki najbrž niso hoteli tvegati novih problematičnih situacij.
Sirsko zunanje ministrstvo, ki ga težave francoskega premiera niso ganile, pa je včeraj poklicalo na pogovor francoskega veleposlanika in od njega zahtevalo uradno pojasnilo Jospinove izjave. Namestnica sirskega zunanjega ministra Šiba Naser je veleposlaniku izrazila ogorčenje zaradi izjav francoskega premiera, ki so po mnenju Damaska pristranske in navajajo Izrael k nadaljevanju napadov na Libanon.
Tudi egiptovski zunanji minister Amr Musa je včeraj izrazil upanje, da Jospinova izjava v zvezi s Hezbolahom ne pomeni spremembe francoske politike na območju. (STA/AFP)
Papež podčrtal pomen desetih božjih zapovedi
Res slikoviti okvir samostana Svete Katarine
KAIRO - Ob koncu svojega romanja v Egiptu je papež Janez Pavel II. včeraj zjutraj obiskal samostan Sv. Katarine na gori Sinaj, kjer je opravil zasebno mašo. Papežev obisk samostana Sv. Katarine je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi in lokalne oblasti so za včeraj prepovedale kakršnekoli turistične obiske.
Samostan in gora Sinaj imata v krščanski zgodovini velik pomen, saj je prav na Sinaju Mojzes prejel deset božjih zapovedi. Papež Janez Pavel II. je v okviru svojega obiska v Kairu voditelje drugih krščanskih cerkva pozval k dialogu in približevanju med kristjani.
Janez Pavel II je na Sinaju obširno spregovoril o pomenu desetih božjih zapovedi. Brez spoštovanja načel teh zapovedi človeštvo res nima prave bodočnosti, je podčrtal papež, ki se je nato zaustavil pri moralnem in tudi pri čisto konkretnem pomenu zakona, ki ga je Bog izročil Mojzesu.
Vse to se je dogajalo v res slikovitem, skoraj čudežnem okviru samostana Sv. Katarine, kjer še je Bog - kot piše v svetem pismu - prikazal Mojzesu. Papež je izrazil veliko osebno zadoščenje, da je lahko obiskal Sinaj in še posebej samostan, ki, poleg legend in svetopisemskih izročil, ohranja tudi velike umetniške dragocenosti.
Pošiljatelj pisemskih bomb Fuchs naredil samomor
DUNAJ - Avstrijski pošiljatelj pisemskih bomb Franz Fuchs je včeraj popoldne naredil samomor. Kot je sporočila policija v Gradcu, se je Fuchs obesil v svoji jetniški celici, kjer je prestajal dosmrtno kazen.
V letih od 1993 do 1996 je Fuchs pošiljal pisemske bombe, ki so ranile več ljudi, leta 1995 pa je v eksploziji njegovega paketa - bombe umrlo pet Romov. Fuchs (50), doma iz južne Štajerske, je bil tudi sam žrtev svoje zločinske dejavnosti. Bomba, ki je eksplodirala oktobra 1997, ko so ga tudi aretirah, mu je odtrgala obe roki, v zaporu pa so mi vstavili umetni. Na dosmrtno kazen zaradi večkratnega umora je bil obsojen lani. Večina Fuschsovih žrtev so bili pripadniki manjšin ah ljudje, ki so jim pomagali. Med njimi je bil tudi nekdanji dunajski župan Helmut Zilk. (ST A/AFP/AP A)
Strokovnjaki ZN raziskujejo vzroke nesreče s cianidom
BUKAREŠTA - Skupina 15 strokovnjakov Združenih narodov je včeraj začela s preiskavo okoliščin cianidne katastrofe v mestu Baia Mare na severozahodu Romunije.
Po navedbah privatne romunske televizijske postaje Pro TV pa predstavniki Združenih narodov niso hoteli dati nikakršnih izjav o domnevnem vzroku za nastalo nesrečo. O rezultatih raziskave bodo poročali čez tri tedne na sedežu Združenih narodov v Senevi.
Iz romunskega ministrstva za okolje so sporočili, da so v petek v reki Crasna na severu Romunije opazili dva kilometra dolg rdeči madež. Po navedbah predstavnika ministrstva za okolje Captimius Mare so v reki Crasni, ki se izliva v reko Tiso, našli veliko plastično vrečo z rdečo barvo. (STA/dpa/AP)
_____________________NEW YORK / SODBA, KI JE IZZVALA VELIKO NEGODOVANJE_________________
Oproščeni policisti, ki so umorili afriškega imigranta v Bromcu
Mati umorjenega Ganca je pozvala prebivalce New Yorka, naj ne povzročajo neredov, saj boj za pravice njenega sina še ni končan
ALBANV - Porota v glavnem mestu države New York Albanyju je sinoči izrekla oprostilno sodbo štirim newyorškim policistom, obtoženim umora afriškega imigranta Amadoua Dialla v Broimi. Ustrelitev miroljubnega uličnega prodajalca po rodu iz Gvineje, proti kateremu so policisti pred vrati njegovega stanovanjskega bloka v Bronxu 4. februarja lani poslali kar 41 nabojev, je sprožila ogorčenje med pripadniki črnske skupnosti v New Yorku, kakor tudi v širši skupnosti.
Policisti so domnevali, da imajo pred sabo množičnega posiljevalca, ki so ga že nekaj tednov neuspešno lovili po mestu, Diallo pa je med poskusom aretacije iz žepa nenadno potegnil temen predmet, za katerega se je na koncu, ko je bilo že prepozno, izkazalo, da je denarnica. Po razglasitvi oprostilne sodbe je morala policija v Albanyju izpred sodne dvorane pregnati protest-
nike, ki so zahtevali kaznovanje policistov, medtem ko se je druga skupina demonstrantov, v kateri so bili kolegi in privrženci obtoženih, skupaj s četverico in odvetniki veselila sodbe.
Samoklicani vodja gibanja za državljanske pravice temnopoltih Newyorčanov, pridigar Al Sharpton, je takoj po ustrelitvi Dialla organiziral mirne proteste pred sedežem newyorške policije, v New York povabil Diallove starše, pripravljenih pa je bilo še nekaj demonstracij po različnih delih mesta. Newyorške oblasti na čelu z županom Rudijem Giulia-nijem so proteste pred policijsko postajo prepovedale, Sharpton, kateremu se je kasneje pridružilo veliko znanih imen, kot sta nekdanji župan mesta New York David Dinkins in filmska igralka Susan Sarandon, pa je proteste nadaljeval. Policija je v času protestov, med katerimi so ljudje zahtevali sojenje policistom, začasno
aretirala več kot 1.000 ljudi. Do sojenja je na koncu le prišlo, vendar ne v Bronxu, ampak v Albanyju, ker so pravosodne oblasti domnevale, da v napetem okolju Bronxa ne bi mogli izvesti nepristranskega sojenja, kaj šele, da bi našli porotnike, ki nimajo stališča do medijsko izredno odmevnega dogodka.
Sojenje je trajalo tri tedne, celoten proces pa je neposredno prenašala tudi televizija. Porota, v kateri je bilo 8 belih in 4 temnopolte osebe, je sinoči po 20 urnem odločanju Seana Carrolla (37 let), Edvvarda McMellona (27), Kennetha Bossa (28) in Richarda Murphyja (27) spoznala za nedolžne v vseh pogledih. Odvetniki policistov so zatrjevali, da je do dogodka prišlo ponoči (00:40), v nevarnem delu mesta, osumljenec pa je nenadoma izvlekel iz žepa črn predmet. Eden od policajev je zakričal "pištola", kar je kasneje potrdila ena od prič,
nakar se je na nesrečnega Ganca usula toča 41 nabojev, od katerih jih je cilj zadelo le 19. Obramba je uspela dokazati, da policisti niso imeli namena ubiti Dialla, ampak so ukrepali v strahu za lastno življenje.
Eden od njih je po streljanju pristopil do negibnega Dialla in spoznal napako, ter zakričal, kje je prekleta pištola, mrtvega Dialla pa v grozi prosil, naj ne umre. Diallo je imel to nesrečo, da je bil pač črnec v Bromcu, ki se je znašel pred prenapetimi pripadniki posebnih policijskih enot za boj proti pouličnemu kriminalu, ti pa so bili seveda vsi po vrsti beli. New York je v času županovanja Rudija Giulianija postal najvarnejše veliko mesto v ZDA, saj se je policija neusmiljeno lotila velikih in malih kriminalcev, na žalost včasih za ceno tragedije. Po Diallovi smrti mestne oblasti obljubljajo nove ukrepe za zmanjševanje takih nesrečnih primerov, na primer po-
sebno izobraževanje policistov, ki jim je treba vtepsti v glavo, da vsi temnopolti niso kriminalci.
Oprostilna sodba v Albancu je povzročila zbiranje protestnikov pred Diallovim stanovnajskim blokom v Bromcu, o napetosti položaja ter nevarnosti izbruha rasnih nemirov pa pričajo pozivi voditeljev vseh ras k miru. Supan Giuliani je ustrelitev Dialla vnovič označil kot tragedijo, njegovi družini znova izrekel sožalje. Mati Amadoua Dialla Kadiatou Diallo je skupaj s Sharptonom pozvala prebivalce New Yorka, naj ne povzročajo neredov, saj boj za pravice njenega sina še ni končan. Strah pred nemiri je razumljiv, saj je še vedno živ spomin na katastrofo pred leti v Los Angele-- su, ko je porota v podobnem primeru oprostila policiste, ki so neusmiljeno pretepli temnopoltega Rodneyja Kinga. Dogodek je bil posnet na videotrak, slika neusmiljenega pretepanja brez razloga pa
je obkrožila svet. Porota je policiste oprostila, Los Angeles pa izbruhnil v kaos.
Policisti sicer niso ušli roki pravice, saj je bila proti njim sprožena civilna tožba, vmešala pa se je tudi zvezna vlada s tožbo o kršenju človekovih pravic Rodneyja Kinga. Pričakovati je, da bo družina Amadoua Dialla v kratkem vložila civilno tožbo proti policistom in mestu Nevv York, pravosodno ministrstvo ZDA pa napoveduje temeljito revizijo primera, na podlagi katere se bo odločalo o nadaljnjih korakih. Oprostilna sodba v primeru Diallo je bila dokaj nepričakovana, saj so imeli porotniki več možnosti za kaznovanje policistov. Lahko bi jih obsodili v razponu od umora druge stopnje do nepremišljenega ogrožanja življenja, kar bi bil neke vrste kompromis, saj nihče ne verjame, da so policisti nalašč ustrelili neznanega prodajalca ulične krame. (STA)
NOVICE
Ivaldi: »Black magic jadrnica za leto 2004«
AUCKLAND - Po porazu v tretjem dvoboju finala pokala Amerike v Aucklandu je bilo vzdušje v taboru italijanske Lune Rosse dokaj klavrno. Vtis o neizogibnosti poraza s 5:0 je bil muCen. Pesimizem je še najbolj potrdila izjava stratega Prade Marco Ivaldi, da je Luna Rossa jadrnica za leto 2000, a Black Magic za 2004. Krmar Francesco De Angelis je priznal nemoč, na kritiko, zakaj ni na Startu bolj agresiven pa je odgovoril, da tisti, ki so bili poznani kot agresivnejši od njega zdaj Pokal komentirajo za televizijske mreže. Mislil je kajpak na Paula Cayar-da.
V tretji regati so Novozelandci vodili od starta do cilja, njihova prednost pa je na koncu znašala minuto in 39 sekund. »Bili smo odlični. To je bil eden od odlocilnejsih plovov. Ce bi zmagali Italijani, bi lahko prišlo do preobrata. Zdaj pa nas bo težko premagati,« je dejal Brad Buttervvorth, ki pri novozelandski jadrnici skrbi za taktiko.
Sisley in Brescialat finalista
MILAN - Sisley Treviso in Brescialat Montecatini sta finalista letošnjega italijanskega odbojkarska ega pokala. Izida včerajšnjih polfinalov: Sisley - časa Mondea 3:1 (23:25, 25:22, 25:22, 25:14); Brescialat -Piaggio Rim 3:0 (25:23, 25:19, 25:23).
C2: Triestina za zmago
TRST - V 25. kolu nogometne C2 lige bo danes vodilna Triestina igrala v gosteh proti Fiorenzuoli, ki je z 29 točkami na sredini lestvice. Tržačani so favoriti za zmago, saj bodo nastopih z najboljšo postavo.
Celjski rokometaši naprej
CELJE - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na povratni Četrtfinalni tekmi lige prvakov premagah španski Ademar Leon s 26:20 (12:10) in se tako uvrstili v polfinale, saj so prvo tekmo izgubih le z dvema zadetkoma razlike (28:30). Žreb polfinalnih dvobojev bo v torek 29. februarja.
Schmitt najboljši v ZDA
IRON MOUNTAIN - Nemec Martin Schmitt (128, 5/132, 5 m; 270, 8) je zmagovalec tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih v ameriškem Iran Mountainu. Drugo mesto je osvojil Norvežan Tommy higebrigtsen (132, 0/132, 0; 262, 2), tretji pa je bil Avstrijec Stefen Homgacher (115, 5/127, 5; 229, 9). Slovenski skakalec Damjan Fras je osvojil deseto mesto (107,5/109,0; 181, 7).
Olano končni zmagovalec
VALENCIA - Spanec Abraham Olano je zmagovalec kolesarske dirke po Valenciji. Zadnja, peta etapa je bila razdeljena na dva dela. Na prvi poletapi (68 km) je zmagal Italijan Mario Cipollini, na drugi, kronometru (19, 8 km), pa je slavil Olano in se tako s petega mesta v skupni razvrstitvi prebil na vrh.
Švedi svetovni prvaki
KUALA LAMPUR - Švedska moška namiznoteniška reprezentanca je v finalu ekipnega svetovnega prvenstva v Kuala Lumpurju premagala Kitajsko^ s 3:2 in tako že petič v zgodovini osvojila naslov svetovnega prvaka. To je po sedmih letih, leta 1993 so slavili na domačih tleh, za Švede prvi naslov najboljših na svetu. Najzaslužnejši za zmago je bil Joergen Persson, ki je v finalu ugnal Kong Lin-ghuija in tudi Liu Guolianga. Bronasto medaljo sta osvojih reprezentanci Italije in Japonske.
Za najboljšega igralca moškega dela turnirja je bil izbran Šved Jan-Ove VValdner.
Prva Muehlegg in Čepalova Belmondova 2., Piller Cotter 3.
FALUN - Nemec s španskim potnim listom Johann Muehlegg je zmagovalec 15-kilometrske tekme za svetovni pokal v smučarskih tekih v Falunu. Vodilni v svetovnem pokalu je zmagal z 29, 1 sekunde prednosti pred Fincem Jarijem Isometsaejem in 35, 6 sekunde pred Italijanom Pietrom Pillerjem Cot-trerjem.
Med ženskami je Rusinja Julija Čepalova zmagovala na 10 kmu. Čepalova je svojo Četrto zmago v karieri dosegla z 8, 4 sekunde prednosti pred Italijanko Stefenio Belmondo in 20, 7 sekunde pred rojakinjo Lariso Lazutino.
Vse večje zanimanje za Evropski maraton v Trstu
Za 1. evropski maraton v Trstu 7. maja letos vlada vse večje zanimanje. Samo iz Avstrije se je ze prijavilo skoraj 200 tekaCev. Organizator La Bavisela bo vpisovanje Tržačanov na maraton in ostale spremne pobude (mah maraton, netekmovalna Bavisela) omogočil s kioski, ki jih bo postavil na Borznem trgu v soboto 4. marca in 1. aprila (od 16. do 19. ure) ter v nedelno 9. aprila od 9. do 13. ure in še v soboto, 15. aprila od 16. do 19. ure. Iščejo tudi glasbene skupine, ki bi bile pripravljene poživiti prireditev z nastopanjem ob progi (informacije 040-3220224). Starter maratona 7. maja bo nekdanji boksar Nino Benvenuti.

■


NOGOMET / VNAPREJ IGRANI TEKMI A LIGE
ROKOMET n
Skromen nastop Udineseja v Rimu, polom Parme
Lazio zmagal z 2:1, imel pa je še več priložnosti - Spet rasistični izpad rimskih navijačev - Štirje goli Fiorentine v Parmi
Podvig
ni
uspel
Poraz (-5) Tržačanov
Lazio - Udinese 2:1 (1:0)
STRELCI: Negro v 18. min.; d.p.: Salas v 3. in Locatelli v 44. min.
LAZIO (4-4-2): Marchegiani 6.5, Negro 6, Mihajlovic 6.5, Nesta 6.5 (24' dp Couto), Pancaro 5, Concei-cao 5, Stankovič 5.5 (24' dp Simeone), Veron 7, Nedved 6, Ravanelli 6.5 (33' dp Mancini), Salas 6.
UDINESE (3-5-2): Turci 6, Bertot-to 6, Sottil 5.5, Gargo 5.5, Alberto 5 (4' dp Locatelli 6), Jorgensen 6, Giannichedda 5.5 (21' dp Appiah 6), Fiore 5 (19' dp Van der Vegt), Manire dim 6, Muzzi 6, Sosa 5
SODNIK: Castellani iz Verone 6.5. RUMENI KARTON: Alberto. GLEDALCEV: 45.000.
RIM - V anticipirani tekmi 23. kola italijanske nogometne A lige je vCeraj v Rimu Lazio zasluženo premagal Udinese, ki je po treh zaporednih zmagah v gosteh tokrat nekoliko odpovedal. Igra sicer ni bila na visoki kakovostno ravni, veC od igre pa so imeli gostitelji, ki so povedli v 18. minuti prvega polčasa
z Negrom, že v osmi minuti drugega polčasa pa je Salas dosegel drugi gol. Gostitelji so imeh še nekaj priložnosti, da dokončno zapečatijo srečanje. Proti koncu tekme je Loca-telli zmanjšal izid na 1:2, do konca srečanja pa je preostalo premalo časa, da bi lahko Videmcani stanje izenačili.
Naj omenimo, da je med srečanjem spet prišlo do rasistične nestrpnosti navijačev Lazia. Ti so namreč ob vsakem dotiku žoge Udi-nesejevega nogometaša iz Gane Mohameda Garga glasno izraževali svoje negodovanje. Skratka, navijači Lazia vztrajajo s svojim skrajno sramotnim ravnanjem vsem vladnim ukrepom navkljub.
Parma - Fioientma 0:4 (0:1)
STRELCI: Balbo v 25. min.; d.p.: Rui Costa v 65. in 75., MijatoviC v 85. min.
PARMA (3-5-2): Buffon 5, Sartor 4.5, Thuram 5, Lassissi 4 (26 dp Va-noli), Fuser 4, Dabo 5, Sousa 6, Lon-go 5 (35‘dp VValem), Benarrivo 5.5
(1' dp Griega 5), Crespo 4, Di Vaio 4.5. (12 Guardalben, 18 Maini, 4 Breda, 13 Stanič).
FIORENTINA (3-5-2); Toldo 7, Repka 6, Adani 6.5, Pierini 6.5, Torricelli 6.5, Cois 6 (37' st Rossitto sv), Rui Costa 7.5 (39' dp Okon), Amo-roso 6.5, Di Livio 6 (22' dp Tarozzi), Balbo 7, Mijatovic 6.5.
Sodnik: Farina 6.5. Rumeni kartoni: Griega in Sousa.
V središču pozornosti tega kola pa bo seveda drevišnji obračun v Turinu, ko se bosta spoprijela vodilni Juventus in CetrtuvrSCene Rome.
VRSTNI RED: Juventus 47, Lazio 46, Milan 44, Roma 42, Inter 40, Parma 34, Udinese 33, Fiorentina 30, Lecce 28, Bologna in Bari 27, Perugia 25, Torino 23, Reggina 22, Verona 21, Venezia 19, Cagliari 16, Piacenza 15.
DANAŠNJI SPORED (15.00): Bari - Torino, Bologna - Piacenza, Ca-gliari - Milan, Inter - Venezia, Perugia - Verona, Reggina - Lecce, ob 20.30: Juventus - Roma.
Kolding - Generali 24:19 (12:9)
KOLDING (DANSKA) - Tržaškemu Generaliju ni uspel zgodovinski uspeh, da bi se uvrstil v polfinale rokometnega pokala pokalnih zmagovalcev. Na povratnem srečanju na Danskem je domači Kolding zmagal s petimi goli razlike (prvo srečanje v Trstu se je končalo s 26:22 za Generali) in se tako uvrstil v polfinale.
TrzaCani so imeli močnost, da izgubijo z manj kot štirimi zadetki razlike, toda so bili v napadu pomanjkljivi in poleg tega so zgrešiti kar tri sedemmetrovke.
SMUČANJE / VELESLALOM V JUŽNI KOREJI
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE EP
Kunc odličen četrti
Težje od pričakovanj
Slovenija se je namučila proti Belgiji
JONG PJONG - Sesti moški veleslalom 34. sezone svetovnega pokala v korejskem Jong Pjongu je v odsotnosti prvega veleslalomista sezone Hermanna Maierja dobil njegov rojak 22-Bejamin Raich. To je njegova peta zmaga v karieri. Avstrijec je za 25 stotink sekunde premagal Švicarja Michaela Von Gruenigena, tretje mesto pa je z zaostankom 79 stotink sekunde zasedel Francoz Joel Chenal. Takoj za najboljšimi se je z zastankom 93 stotink na Četrto mesto uvrstil najboljši Slovenec Mitja Kunc, ki je s tem dosegel najboljšo slovensko veleslalomsko uvrstitev po letu 1996.
Drugi Slovenci niso biti tako uspešni. Jernej Koblar je za mesto zgrešil nastop v finalu, Uroš Pavlovčič je bil 33., Jure Košir, Drago Grubelnik in Rene Mlekuž pa v prvi vožnji niso prišla do cilja. Skromen je bil nastop Italijanov, najboljši je bil s 13.mestom Arnold Rieder (Ita) (+2, 42), sledijo Alessandro Rtiberto (15.), Patrick Thaler (18.) in Matteo Nana (25.)
»Tudi v Koreji je bilo tako, kot na prejšnjih tekmah. Trenutno je Kunc edini, ki se lahko uvršCa med najboljše. Drugi so
lahko zadovoljni, Ce osvojijo kakšno točko, kar jim danes ni uspelo,« je po tekmi dejal vodja moške reprezentance Klemen Bergant.
Zenski super-G: po 14 letih Kanadčanka!
INNSBRUCK - Zenski superveleslalom v Innsbrucku se je končal presenetljivo. Na prvo stopničko je presenetljivo stopila Kanadčanka Melanie Turgeon, ki je svoji državi prismuCala prvo zmago po letu 1986. Drugo mesto je z zaostankom 36 stotink sekunde zasedla vodilna v skupnem superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala Avstrijka Renate Goetschl, tretja pa je bila Se ena Avstrijka Tanja Schneider. Za Isolde Kostner se nadaljuje kriza. Tokrat je izpadla. Suhadolčeva, ki se v superveleslalomskem seštevku bori za medaljo - pred tekmo je bil na tretjem mestu, je imela smolo. V zgornjem delu je izgubila palico in odstopila, s čimer je v seštevku padla na šesto mesto. Tako je slovensko Čast reševala Spela BraCun, ki se je uvrstila na 14. mesto (+1, 36). Danes bo v Innsbrucku še en superveleslalom.
Slovenija - Belgija 74:69 (40:40)
SLOVENIJA: Šporar 3, Dragšič 2 (0:2), Petrov 7, DušCak 17 (6:6), Brezec 2, Smodiš 24 (4:6), Jagodnik 6 (4:5), Jurkovič 13 (1:4).
BELGIJA Jaumin 20 (10:10), Struelens 12 (2:2), Moors 2 (2:2), Lauvvers 6 (1:2), Cleymans 13 (2:3), Du-pont 2, Mandič 2, Goethals 12 (4:8).
Prosti meti: Slovenija 15:23, Belgija 21:27. Met za dve točki: Slovenija 16:31, Belgija 15:33. Met za tri točke: Slovenija 9:23 (DušCak 3, Smodiš 2, Jurkovič 2, Šporar, Petrov), Belgija 6:16 (Cley-mans 3, Jaumin 2, Lauvvers). Skoki: Slovenija 24 (18 + 6), Belgija 24 (14 + 10).
Slovenska košarkarska reprezentanca je v 5. krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2001 (skupina D) v Murski
ATLETIKA
Nov rekord C. Coslovich
Ce se dan vidi po jutru, si lahko nadejamo, da bo bivši Borovi atletinji Claudii Cosloviche-vi vendarle uspel nastop na olimpijskih igrah v Syd-neju. VCeraj je zdajšnja atletinja tu-rinskega Sisporta z rezultatom 61, 16 izboljšala svoj lastni državni rekord v metu kopja (prej 60, 12). Zaradi uvedbe novega orodja rekorde zdaj določajo na novo. Glede na zimski Cas, je bila Coslo-vicheva s svojim nastopom zadovoljna, za nastop na OI pa mora biti njen met vsaj še za en meter daljši.
r ATLETIKA / DVORANSKO EP V GENTU
Bikarjeva osvojila srebro
Italija še brez medalje - M. Macchiut z devetim časom
GENT- VrhniCanka Alenka Bikar je na dvoranskem evropskem prvenstvu v teku na 200 metrov presenetljivo osvojila srebrno odličje, svoje prvo na velikih članskih tekmovanjih. S Časom 23, 16 je za tri stotinke popravila svoj državni rekord, ki ga je dosegla v petek v polfinalu. Celjan Gregor Cankar je tokrat ostal brez odličja - na petem mestu - v skoku v daljavo (7,94 metra).
Bikarjeva je bila pred tem najboljša leta 1996 v Stockholmu, ko je bila četrta. Po zelo dobrem startu je v zadnjem zavoju pred ciljno ravnino prišla v vodstvo in bila pred Francozinjo Muriel Hurtis še slabih deset metrov pred ciljem, vendar je tekmica, ki ima najboljši letošnji rezultat v Evropi in je bila mladinska svetovna prvakinja, v finišu strla odpor slovenske prvakinje (23,06).
Današnji zadnji dan bo imela Slovenija štiri finatiste: Prokofjevo in Bikarjevo na 60 m, Čeplakovo na 800 metrov in Javornikovo na 3000 metrov.
Cankar je pred finalom je veljal za favorita za odličje, vendar pa so se znova ponovile težave z zaletom, ki so se kazale skozi vso zimsko sezono. »V finalu je šele v
zadnji seriji uspešno skočil, vendar bi bil lahko dosegel 20 centimetrov večjo daljavo, kot 7, 94 metra. Prehitro se je spustil v doskok,« je menil Cankarjev trener Srdjan DjorjdeviC.
Italija bo imela danes šest finahstov, največ pa pričakujejo od Paola Camnossija, ki je bil 3. v kvalifikacijah troskoka (16,86), in od Gennara Di Napohja. Za maloje uvrstitev v finale spodletela Tržačanki Margaret Macchiut, ki je na 60 m z ovirami v polfinalu s Časom 8,22 zasedla 9. mesto.
Ostali včerajšnji zmagovalci, 200 m moški: Malcolm (VBr) 20, 54; Daljina: DraCev (Bol) 8, 26 m; 60 m ovire: Ferga (Fra) 7,88. Višina ženske: Bergqvist (Sve) 2, 00 m. Krogla ženske: Pelešenko (Rus) 20, 15 m; 1500 moški: Redolat (Spa) 3:40, 51; 60 m ovire moški: Olijars (Lat) 7, 50; palica moški: Averbuch (Izr) 5,75 m; Sedmeroboj, moški: Dvorak (Ceš) 6424 ER (60 m: 6, 92; daljina: 7, 81 m; krogla: 16, 82 m; višina: 2, 04 m; 60 m ovire: 7, 78; palica: 5, 00 m; 1000 m: 2:45, 68); 1500 ženske: Szekely (Rom) 4:12, 82; troskok ženske: Lebedjeva (Rus) 14,68 m.
Soboti premagala Belgijo. Izbrana vrsta tudi po več kot štirih letih ostaja neporažena na domačih tleh, zmaga v Prekmurju ji podobno kot tista lani skoraj že zagotavlja nastop na zaključnem turnirju najboljših evropskih ekip v Turčiji. Gostje so kreniti zelo ambiciozno, povedli z 9:2 in dokler selektor Zrinski ni zamenjal Jurkoviča, ki je bila zadolžen za Struelensa, najnevarnejšega belgijskega košarkarja, se razmerje moči ni spremenilo. Belgija je bila povsem enakovredna, na trenutke celo boljša in Ce ne bi bilo Smodiša (11) ter DušCaka (9), bi se polčas zagotovo končal drugače. Izenačenje je očitno malce uspavalo slovenske fante. Sest minut pred koncem tekme so gostje še voditi s 63:58, Čemur sta sledili odrešujoči trojki DušCaka in Petrova.
Italija - Francija 69:65 (30:29)
ITALIJA: Scarone 3 (0:1. 0:1), Basile 10 (2:3, 2:4), Ga-landa 2 (1:3, 0:3), FuCka 8 (1:3, 1:1), Marconato 11 (5:6). Rotondo n.v. Myers 20 (4:6. 1:1), Meneghin 3 (0:1, 1:4). Abbio 10 (3:5 za tri), Mian (0:1 za tri), Chiacig 2 (0:2). Maggioti n. v.
FRANSIJA: Rigaudeau 21 (5:7,1:8), Dioumassi 6 (1:3)’ Sciarra 11 (1:3, 3:5), Meriguet n.v., Fauthomc 5 (1:1 za tri). Laure n.v., Bernard n.v., Weis 5 (2:3, 0:1), Bilba 4 (2:5, 0:2 . Dubos 2 (1:2), Nebot 2 (1:2). Gautier 9 (3:6,0:1).
PFCGTnFMn.TA-V4.ko-lu košarkarskega Pokala narodov je Italija vCeraj premagala še Francijo in je tako prva na lestvici. Zmaga »azzurrov« proti trdoživim Francozom Pa je bila vse prej kot lahka- Odločilen za včerajšnji uspeh )e bil odlični Myers, ki je bil z 20 točkami tudi najboljši strelec svojega moštva. Pri gosnf1 se je odlikoval Rigaudeau, si cer elan bolonjskega fOnderi3, ki je dal 21 točk.	,
Minuto pred koncem te . me si je poškodoval gležeU Scarone.
__________KOŠARKA / SINOČI V C LIGI_________________-
Jadran Nuova Kreditna uspešen
Zasluženo je zmagal v Montebelluni Samec (23 točk) in Slavec (26) naboljša
Montebelhma - Jadran Nuova Kre- monfalconeju. Že iz uvodnih minut elitna 86:95 (41:45)	je bilo jasno, da so naši košarkarji
MONTEBELLUNA: Visentin 16 stopili na igrišCe s pravim odnosom (10:10, 3:9,0:2), Gagliazzo 5 (1:2,2:3, - do tekme, saj so vodili tudi za 10 j, Gioseffi 10 (-, 2:4, 2:7), Groppo 4 točk. Bili so zelo točni pri metu. V (0:1, 2:6, -), Martignago 3 (3:4, -, 0:3), obrambi so sicer tokrat nekoliko po-Saulino 11 (-, 1:6, 3:5), Binotto 23 (3:4, pustili, saj so gostiteljem pustili, da 10:13, -), Bedin 14 (0:1, 7:9, -), Girotto so metali iz izdelanih položajev in n.v„ Fraccaro n.v., trener Bettio.	tudi dosegli veliko število točk (86).
SON 27. PON: Gioseffi (39), Bedin Na srečo pa so bili jadranovci še
(39)	, Gagiazzo (40). 3T: Saulino 3, boljši v napadu od domačinov in
Gioseffi 2.	tako tudi zasluženo zmagali.
JADRAN: Cociancich, Oberdan 23 Od posameznikov bi tokrat predv-(14:14, 3:9,1:1), Slavec 26 (-, 4:5, 6:9), sem pohvalili Stefana Samca, ki je Hmeljak 17 (3:8, 7:9, -), Semec, Crisa- zares igral v velikem slogu, saj je do-fulM 6 (2:4, 2:5, 0:2), Samec 23 (7:8, segel kar 23 točk in bil pod košema 8:14, -), Budin n.v., Šušteršič n.v., pravi steber, saj je imel kar 13 Franco n.v., trener Brumen.	skokov. Zelo dobro se je odrezal tudi
SON 21. PON: Hmeljak (39), Slavec Christian Slavec, ki je bil s 26 točka-
(40)	. 3T: Slavec 6, Oberdan 1.	mi tudi najboljši strelec srečanja in
SODNIKA: Tausecchi in Caputo iz je imel izredno serijo metov za tri
Pavie.	točke (kar 6:9). Sicer pa je vsa ekipa
MONTEBELLUNA - Jadranovci so igrala požrtvovalno, zbrano in odloč-sinoči v Montebelluni osvojili zlata no ter se tako ohranila v boju za eno vredni točki in se tako oddolžili za od prvih osem mest, ki peljejo v neroden domači poraz proti Ital- »play-off«. (Kaf)
ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA
Razlika le ni bila prevelika
Mirna Eurospin na težkem gostovanju iztržila en set
Monselice - Mirna Eurospin 3:1 (25:17,22:25, 25:16, 25:20)
MIMA EUROSPIN: Božič 9, Celledoni 16, Cola 13, Colautti 1, Drasič 3, Mikolj 2, Peterlin, Riolino 13, Slabile (Ubero).
S težkega gostovanja v Monseliceju se Mirna Eurospin vrača z osvojenim setom in ponovno rahlo razočarana, saj se ji je v četrtem setu osvojitev točke izmuznila res za zelo malo. Tokrat je bilo naših igralcev le devet, saj sta poleg Princija ostala doma še Sgubin in Strajn. Peterlin zaradi lažje poškodbe ni mogel igrati, tako da sta od mlajših stopila na igrišče le Drasič in Mikolj, ki sta tudi tokrat zadovoljila. Sploh pa lahko rečemo, da so se eni najboljših ekpi v ligi slogaši res dobro upirali. Izjemo predstavlja le 3. set, v ostalih pa se ob razpletih na igrišču res ni dalo sklepati, da je bilo med ekipama na lestvici kar 33 točk razlike. Slogaši so tokrat zelo forsirali servis. Nekaj so jih resda zgrešili, zato pa so velikokrat onemogočili domačinom hibe napade. Dober je bil tokrat blok, tako da odlični tolkač Vianello ni prišel toliko do izraza kot je bilo pričakovati. Nekaj preveč pa je bilo napak v obrambi in premalo podaj v center, tako da se je domači blok vedno postavljal na krilo in ga je bilo težje ukaniti. Prvi set je bil veliko bolj izenačen, kot bi se dalo sklepati iz končnega izida. V drugem so igralci Mirne Eurospina res dobro začeli in po izenačeni borbi zasluženo zmagali. Kot rečeno je bil nato 3. set v domeni domačinov, medtem ko se je v 4. igra spet razživela. Niz je bil zelo izenačen, skoraj do konca sta se ekipi za točko ah dve izmenjavali v vodstvu, nekaj naivnih napak v končnici pa je slogašem preprečilo osvojitev točke. (INKA)
ODBOJKA / ZENSKA B2 LIGA
Orceana v Repnu upravičila svoj visok položaj
Okrnjene slogošice s svojim nastopom niso razočarale
Nuova Kreditna - Orceana Brescia 0:3 (11:25, 19:25,15:25)
NUOVA KREDITNA: Coretti, Crissani, Furlan, Kalc, Mamillo, Pertot, Prestifilippo, Vin-cenzi.
Sinočnji nasprotnik Nuove kreditne povsem upravičeno zaseda visoko mesto na lestvici, ki je sad tudi povsem profesionalnega društva, ki je ob začetku sezone nakupil kar nekaj igralk.
Slogašice so včeraj nastopile okrnjene. Monica Piccoli je zbolela in je na tekmo ni bilo. Eva Vincenzi in Jesenka Furlan pa sta igrali kljub povišani temperaturi.
Tekma bi bila zelo zahtevna tudi ob popolni postavi, tako pa je bil nasprotnik objektivno boljši. Kljub temu so se mu slogašice po svojih močeh upirale. Zlasti v drugem setu so v obrambi prestregle lepo število tolčenih žog, uspešno je deloval blok, dobro so bili izvedeni napadi, v ključnih trenutkih pa je takoj prišla na dan premoč Orceane.
Trener Drasič je tako strnil vtise po tekmi »Lahko rečem, da sem zadovoljen z nastopom mladih igralk, ki so pokazale veliko mero požrtvovalnosti in volje do igre. Nasprotnik, ki ima kot cilj napredovanje, pa je bil tokrat za nas le premočan«. (INKA)
KOŠARKA / V C2 IN D LIGI
ODBOJKA / DE2ELE LIGE
Borovci boljši od Porcie, Dom Mark zasluženo
Brežani (s trenerjem Kraševcem ) in Cicibana spet praznih rok
V zmagoslavnem dnevu Ctigašev izstopata zmagi šesterk Olympie
Agraria Terpion se oddaljuje od dna - Naš prapor ni dovolil presenečenja
C2UGA
Porcia - Bor Radenska 68:72 (33:36)
BOR: Grbec 23 (3:5, 7.9, 2:3), Simonič 3 (1:2, 1:5, -), Stokelj 9 (4:4, 1:3, 1:1), Pettirosso n.v., Tomšič 2 (-, 1.2, 0:2), Ra-sman 10 (4:6, 3:4, -), Ru-stja 2 (2:2, 0:1, 0:3), Segi-na n.v., Uršič 2 (-, 1:1, 0:1), Stefani 21 (8:13, 5:10,1:2), trener Martini.
SON 23. PON: Rustja (34). 3T: Grbec 2, Stokelj 1, Stefani 1.
Proti ekipi, ki se na vse kriplje bori proti izpadu iz lige, so borovci sinoči zasluženo zmagali in tako tudi izpolnili letošnji cilj, obstanek v ligi. Borovci so dobro začeli in tudi povedli, gostitelji so nato reagirali in sklenili polčas le s tremi točkami zaostanka.
Tudi v drugem polčasu se je bil izenačen boj do poslednjih minut, borovci pa so bili predvsem z Grbcem in Štefanijem v zadnjih in ključnih potezah prisebnejši ter tudi zasluženo zmagali.
D LIGA PLAY-OFF
Dom Mark - Fontana-fredda 77:73 (34:31)
DOM: Visintin 5 (1:4, 2:4, 0:2), Garra 7 (3:3, 2:3), -), Ambrosi 4 (-, 2:5, '), Gej (-, 0:1, 0:1), Franco 32 (7:12, 11:15, 1:5), Faganel 7 (1:2, 3:9, 0:3), Baisero, Covi 11 (6:6, 1:4, 1:4), j are 11 (1:2, 5:10, -), Bavcon, trner Leban
SON 21. 3T: Franco 1, Covi 1.
Tudi včerajšnja tekma domovcev se je konačala Po razburljivih zadnjih sekundah, tokrat pa na srečo z zmago naših košarkarjev, ki so tudi zasluzeno premagali Fon-tanfreddo, saj so bili sko-
raj vedno v vodstvu.
Domovci so še dve minuti pred koncem vodili kar za 10 točk razlike, tedaj pa se je med gosti razigral odlični Clemente, ki je dal kar 11 točk in je imel tudi zadnji met na razpolago za vodstvo, ki pa ga je zgrešil. Domovci so tako ohranili mirne živce do konca in slavili dragoceno zmago, s katero so še v boju za napredovanje.
Od posameznikov si zaslužita pohvalo predvsem Franco, ki je dal kar 32 točk, in Covi, ki je bil zelo natančen pri prostih metih. (L.S.)
PLAY-OUT
Breg Graphart - AIB 70:75 (33:34)
BREG:	Berdon,
Klabjan 23 (5:7, 9:10, -), Senica, Fodero (-, 0:2, -), Zuppin 6 (0:1, 3:6, -), Filipčič 19 (6:13, 5:8, 1:3), Susani 18 (2:2, 5:7, 2:7), Barini 4 (-, 2:8, 0:1), Schiulaz, Zeriali. ON: 23. PON: Berdon (35), Zuppin (38).
Brežani so doživeli nov poraz proti ekipi, s katero so doslej delili položaj na lestvici. Resnici na ljubo so Brežani, na klopi katerih je sedel novi trener Tomaž Krašovec (vodil je le en trening), bivši slovenski prvoligaš in reprezentant, pokazali napredek v igri in medsebojnem odnosu. Brežani so si zmago sami zapravili, ko niso uspeli izkoristiti velikega števila nasprotnikovih izgubljenih žog proti conski obrambi 3:2. AIB (tudi ta z novim trenerjem) se je predstavil kot homogena celota. Ekipi sta se nenehno izmenjavali v vodstvu. Prvi polčas pa so gostje končali v vodstvu s
trojko v zadnji sekundi. V drugem polčasu je AIB vodil do 10. min., ko so ga Brežani prehiteli s consko obrambo. Netočnost in površnost v napadu pa sta bili na koncu usodni, medtem ko so bili gostje točni pri metih iz igre in prostih metih. (D.S.)
Polisigma - Cicibona 98:68 (49:35)
CICIBONA: Bajc, Jogan 2 (2:2, 0:1, -), Smilovich 4 (-, 2:4, 0:2), Battilana 5 (1:1, 2:2, -), Carbonara 30 (14:15, 8:10, 0:7), Coretti 13 (5:5, 4:7, -), Stokelj 4 (-, 2:3, 0:1), Valente 5 (1:1, 2:4, 0:4), Jankovič, Križ-mančič 5 (1:2, 2:9, -), trener Vascotto.
SON 26. PON: Križ-mančič in Coretti.
Proti razigranim košarkarjem Polisigme, ki so bili zelo točni pri metu (predvsem za 3 točke), so cicibonaši igrali dokaj slabo in so tudi zasluženo visoko izgubili. Naši fantje so imeli zelo slab odsostek pri metu (celo 0:14 za tri točke), poleg tega tudi 24 izgubljenih žog.
Pri gostiteljih pa je bil neustavljiv play-maker Cipolla, ki je dal kar 43 točk (8:9 za tri).
Jutri derbi mladincev za naslov
V telovadnici v Ul. Ginna-stica bo jutri, s pričetkom ob 20. uri košarkarski derbi mladincev med Jadranom Nuova kreditna in Cicibono Videobox. Tekma je bržkone odločilna v boju za naslov prvaka. Trentuno vodi Cicibona s točkama prednosti pred jadranovci.
MOŠKA C LIGA
Rojalese - 01ympia Agraria Terpin 1:3 (20:25, 20:25, 29:27,19:25)
OLVMPIA: Simon Terpin 15, Janez Terpin 10, Sfiligoj, Domi 6, Pintar 2, Grarmar 24, Komjanc 14, J. Hlede 1, S. Hlede, Guzzon.
Blok: 15, Asi 6. Zgrešeni servisi 18.
Goričani so dosegli temeljno zmago v boju za obstanek. Rojalese je zastavil vse sile, da bi jih z zmago prehitel na lestvici, vendar je bil proti razpoloženi 01ympii brez prave moči. Izid 3:0 je visel v zraku, saj so Goričani tudi v tretjem setu zanesljivo povedli z 20:16, potem pa samo še čakali na nasprotnikovo napako in se pri tem opekli, saj jih je Rojalese nepričakovano dohitel. No, v končnici so imeli še nekaj zaključnih žog, a napada niso mogli uspešno zaključiti. Po četrturni prekinitvi zaradi pomanjkanja električnega toka v dvorani (res le naključje?) je Rojalese v začetku 4. seta povedel s 4:1, vendar so Goričani v nadaljevanju spet poprijeli in zadušili še poslednja upanja gostiteljev po preobratu. Pri 01ympii so vsi igrali dobro, še posebej učinkovita pa sta bila Kristjan Grauner in Evgen Komjanc.
Soča Unitecno - U Pozzo
Slogašicam prvi finalni obračun
V prvi finalni tekmi za naslov odbojkarskega pokrajinskega prvaka med mladinkami je Sloga Nuova kreditna na Proseku s tesnim 3:2 (25:22, 29:27, 10:25, 23:25, 15:12) premagala Kontovel. O resnično zanimivem dvoboju bomo še poročali.
3:0 (25:20,25:20,25:16)
SOČA: Feri 21, Petejan 9, Mitja Černič 5, Tomšič 4, Marko Cemic 4, Braini 143, Mucci (libero), Andrej Černič, Brisco, Battisti, Hlede, Jelen.
Sočani so proti Pradama-nu uveljavili zakon močnejšega. Po učinkoviti igri centrov je bilo opazno, da se je v moštvo vrnil standardni podajač Tomšič. Zlasti Braini je bil za nasprotnike v napadu nerešljiva uganka. II Pozzo se je v prvih dveh setih upiral Sočanom skoraj do konca, vendar so bile niti igre skoraj vedno v rokah gostiteljev. Se nekoliko lažje se je izteklo v tretjem setu, ko so gostje razobesili belo zastavo že na polovici seta. Soča je igrala dobro, ko je bilo to najbolj potrebno.
Mossa - Val Imsa 0:3 (21:25,21:25,21:25)
VLA: Florenin 8, Radetti 25, Cemic 4, Mucci 2, Orel 6, Devetak 0, Figelj 0, Paoletti 5, Poletto (libero).
Valovci v Moši niso blesteli a so se domov vrnili z gladko zmago, ki je bila tudi pričakovana. Tekma je bila precej izenačena, vendar so valovci v končnicah vsakič pritisnili na plin in razmeroma zlahka prišli do 25. točke. Najbolj izenačen je bil 2. set, v katerem je Mossa vodila z 20:19, najlažje pa v zadnjem, ko je domača šesterica, ki jo trenira Rajko Petejan, naredila precej napak. Pri valovcih je bil Danjel Radetti neustavljiv v napadu, tokrat pa je dobro igral tudi v polju. Manjkal je Rajan Grauner, ki že nekaj časa ne trenira, nanj pa v društvu še računajo.
ZENSKA C LIGA
OIympia Kmečka banka -’ Ottica Tomasini 3:0 (25:20, 25:15,25:22)
OLVMPIA: Bulfoni 1, Mirjam Černič 7, Corsi 10, Lendaro 8, Lucia Princi 9,
Silvana Princi 6, Trapuz-zano 1, Graden, Seculin.
Goričanke so dosegle prestižno zmago proti mladi ekipi Cordenonsa, ki ima pred sabo gotovo lepo bodočnost, a je še nekoliko nezrela. Na trenerjevi klopi je bolno Kristančičevo tokrat izjemoma nadomestil priznani trener Stefane Castagnaro, ki pri 01ympii letos sicer skrbi za kondicijsko pripravo šesterke. Goričanke so zaigrale zelo učinkovito, predvsem pa konstanto v vseh elementih in nasprotnicam niso pustile do sape, še posebej v drugem setu. Najbolj izenačen je bil zadnji set, v katerem se je Cordenons v končnici nevarno približal Goričankam, a priključka mu te niso dovolile.
H Pozzo - Val Siderimpes 0:3 (22:25,22:25,18:25)
VAL: Safronova 10, Monica Tomasin 5, Zuccarino 3, Paola Uršič 9, Ambrosi 9, Visintin, Tomšič, Barbara Uršič libero.
Kljub povprečni igri so Goričanke osvojile lahko zmago. Povsem so se prilagodile počasni igri gostiteljic, zato tekma ni bila lepa, saj so večino točk dosegala že po napakah nasprotnic. Vsekakor so z zmago utrdile svoj položaj na vrhu lestvice. Michelo Tomasin, ki si je med tednom na treningu zvila gleženj, je dobro nadomestila Zancarlijeva.
MOŠKA D LIGA
Naš prapor - Project Casar-sa 3:0 (25:21,25:21,25:15)
NAS PRAPOR: Boškin 8, Cevdek 14, Devetak 2, Faganel 8, Juretič 8, Korečič 4, Paulin (libero), Prinčič 4, Sfiligoj 3.
Brici zadnjeuvrščeni Ca-sarsi niso dovolili presenečenja, čeprav so igrali manj učinkovito, kot v zadnjih nastopih. V prvem setu je ravnovesje z odličnimi servisi prekinil Mitja Cevdek, nabra-
no prednost pa je Naš prapor ohranil do konca. Dragi set je bil najbolj borben, Brici so nasprotnikov odpor strli šele po 20. točki, lažje pa je šlo v 3. setu, v katerem so gostitelji že vodili z 20:10. Tokrat bi posebej pohvalili libera Andrea Paulina, ki je dobro sprejemal in se v ključnih trenutkih izkazal z učinkovitimi obrambnimi posegi.
ZENSKA D UGA
Bor - Trivignano 1:3 (25:23,21:25,14:25,20:25)
BOR: Lara Masten 3, Miličevič 7, Vodopivec 17, Martina Kosmina 5, Visintin 2, Seppi 5, Zadnik 12. Tanja Masten (libero).
Borovke proti Trivignanu, razen v tretjem setu, niso igrale slabo, žal pa je bil njihova šibka točka servis. V tem elementu so naredile veliko število napak, pa tudi sicer je bil servis premalo oster, tako da so nasprotnice zlahka organizirale napad. Trener Brusa-din je na začetku režijo zaupal Miličevičevi, od tretjega seta dalje pa Visintinovi, Mi-ličevičevo je pomaknil v vlogo korektorja, Vodopivčeva pa je na krilu zamenjala Sep-pijevo, ki je tokrat igrala namesto odsotne Faimannove.
Breg Alta Rubinetteria -Torriana 0:3 (12:25, 9:25, 28:30)
BREG: I. in U. Pettirosso, F., M. in S. Sancin, Mamo, Cauter, Obad, Zeriali, Mingot, Rodella, Sturman (libero).
Brežanke se v prvih dveh setih niso držale dogovorjene igre in popolnoma odpovedale. Vse drugače je bilo v tretjem setu, ko je vse teklo kot po olju. Hitra igra preko centrov se jim je zelo obrestovala (14 točk), tako da so bile povsem enakovredne nasprotnicam in le škoda, da jim v končnici ni uspelo izkoristiti niti ene od treh zaključnih žog, s katerimi so razpolagale.
NOVICE
NOGOMET / DANES
NOGOMET / 1. AMATERSKA LIGA
Danes
NEDELJA , 27. februarja 2000 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
15.00	na PadriCah: Zarja/Gaja - Futura; 15.00 na Proseku: Primorje - Gradese;
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Opčinah, Ul. degli Alpini: Opicina -Mladost; 15.00 v Standrežu: Juventina - Portua-le; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Farra;
15.00	v Marianu: Mariano - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trebčah: Primorec - Medeuzza; 15.00 v Dolini: Breg - Villa
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras - San Vito; 15.00 v Tapo-glianu: Torre - Breg B
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primojre - Ponziana; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans NAJMLAJSI
10.30	na PadriCah: Zarja/Gaja - CGS A
ODBOJKA
1. ZENSKA DIVIZIJA
11.00	na Opčinah: Sloga Pizzeria Veto - Nuova Pallavolo
NARASCAJNICE
9.30	v Trstu, Sola Rossetti: OMA B - Breg Co-mec; 11.00 na Opčinah: Nuova Kreditna - Planet Altura B
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
18.00	v Repnu: Kontovel Nord Est - Rimaco Soul Team
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Trstu, Sola Suvich: Libertas Barcolana -Kontovel La Nuova edile
Obvestilo
TPK SIRENA - sekcija Športnega ribolova organizira dva tečaja in sicer: tečaj za odrasle (vabljeni starši mladih ribo-lovcev) od danes, 26. februarja vsako soboto od 15.30 do
17.30.	TeCaj bo na pomorskem sedeZu v Miramarskem drevoredu. Za informacije poklicati na telefonsko številko 040-414006 vsak dan od 18. do 20. ure.
Športel: o dirki za Trofejo ZSŠDI
Na jutrišnji oddaji TV Koper-Capodistria bo med drugim govor o mednarodni kolearski dirki za Trofejo ZSSDI in o tiskovni konferenci, ki je bila ta teden v novih prostorih telovadnice v Lonjerju. Pester bo tudi spored z ligaških tekmovanj. Sportelovi sodelavci bodo poročali o nogometnih tekmah mladincev in elanov Zarje/Gaje, odbojkarskega srečanja B2 lige Nuove Kreditne ter C lige SoCe in 01ympie Agrarie Terpin. V studiu pa bodo nekateri jadranovi košarkarji in Livio Semolič, ki bo govoril o Domovi ekipi v »play-oSu«. N aj omenimo še rubriki Šport pod Triglavom in VeC sreCe prihodnjič.
Primorje na vse ali nič
Zarja/Gaja proti Futuri
Vesna na nevarnem gostovanju, za Mladost in Sovodnje važni tekmi
V 2. AL Breg in Primorec tokrat doma
Primorje EffeErre - Gradese
Na Prosek prihaja danes prvouvrSCeno moštvo iz Gra-deža, ki odkrito meri na prestop v elitno ligo in to brez vsakršnih dodatnih tekem oziroma »play offa«.
ProseCani so v prvem delu prvenstva tesno izgubih in tudi tokrat bo naloga »rdece-rumenih« vse prej kot lahka. Po nedeljskem porazu s Flumignanom imajo primorjaSi vse manj možnosti za rešitev pred izpadom in samo Čudež bi lahko rešil proseško moštvo. Poleg tega bo trener Marassi ponovno imel na razpolago zelo okrnjen napad, saj sta diskvalificirana tako Pellaschiar kot Dagri, tako da bodo danes morali priskočiti članski ekipi na pomoč tudi naraščajniki. 2e sama točka bi danes predstavljala pravi podvig za proseško enajsterico, ki pa se bo morala zares pošteno potruditi, da iztrže pozitiven rezultat.
SODNIK: Gabriele Burdin iz Cordenonsa.
Zarja/Gaja - Futura
»Rumeno-modri« že ves teden »brusijo nože« za današnje srečanje s Futuro, ki je v prvem delu prvenstva vzhodnokraSko enajsterico naedigralo kar s 5:2. Prav ta rezultat predstavlja dodaten izziv za Zarjo/Gajo, da se primemo oddolži navijačem za ta visok spdorsljaj.
Trener Lenarduzzi ne bi smel imeti večjih težav s postavo, saj poškodovanih in diskvalificiranih igralcev ni, tako da bo lahko računal na najboljšo postavo. V primem negativnega izida, bi Zarja/Gaja ponovno odprla nekaterim drugim enajstericam pot, ki vodi v »play-off«, Futura pa bi danes v primem zmage prehitela vzhodnokraSko enajsterico. Zaradi tega bo današnje srečanje izjemno zanimivo in vroCe nasploh, saj bo konCen razplet prvenstva odvisen prav od takih srečanj in le najboljše si bodo zagotovile mesto v konCnici prvenstva, (jng)
SODNIK: Iztok Prinčič iz Gorice.
NARAŠČAJNIKI
Poraz ProseCanov
Muggia - Primorje 3:1 (2:1)
PRIMORJE: Venanzi, Raseni, Gregori, Merlak, Pilat, Be-licie, Balde, Milic, Nabergoj, Povletič, Švara, Strajn.
V	zaostali tekmi naraščajnikov je proseško moštvo izgubilo v Miljah. Ekipi z igro nista zadovoljili. Prvi so povedli gostitelji, sredi polčasa pa je Pavletiču uspelo rezultat izenačiti po lepi podaji Švare. Pred koncem polčasa so nasprotniki zopet povedli, tokrat iz 11-metrovke.
V	drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo.
Kmalu so gostje ostali v desetih, ker je bil Pavletič izključen. Pred koncem tekme so Miljcani, ki so igrali dokaj trdo, spet premagali Venanzija.	^ Kante
Juventina - Portuale
V Standrež prihaja danes »pepelka« prvenstva Portuale. Juventina tokrat ne bi smela imeti večjih problemov, saj so Standrci vsaj na papirju nesporni favoriti, v nogometu pa ni vedno tako...
»RdeCe-beli« pa so večkrat dokazali, da so na domačem igrišču skoraj nepremagljivi, štan-drežko igrišče pa se je izkazalo kot prava »trdnjava« za vsa moštva, in tudi »pristanišC-niM« ne bi smeli presenetili. Poleg tega pa bo domači trener lahko računal na vse igralce in na najboljšo postavo. Zaradi tega so tri točke za Juventino imperativ!
SODNIK: Dario Praturlon iz Portogmar.
Mariano - Vesna
Po sredini zmagi proti moštvu iz Zavelj Čaka Križane nelahko gostovanje z moštvom iz Ma-riana. Mariano je že v prvem delu prvenstva prekrižal marsikateri račun »plavim«, saj so morali v Križu pristati na delitev točk Tokrat pa bi dehtev točk prav gotovo »oškodovala« Križane pri svojem, do sedaj uspešnem pohodu proti vrhu lestvice. Trener Tul pa tokrat bo imel nekaj težav s postavo, saj skoraj verjetno ne bosta nastopila Sirca in Ribarich, ki sta se v sredo lažje poškodovala. Pod vprašajem pa je tudi nastop kapetana Sedmaka. Kriški navijači pa računajo, da bodo njihovi varovanci potrdili dobro formo in osvojili 20. zaporedni uogden rezultat Križanov.
SODNIK: Stefano Fachin iz Tolmeca.
Sovodnje - Pro Farra
Sovodenjce Čaka danes zelo pomembno srečanje z moštvom iz Fare, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici in je skoraj že usojeno na izpad. »Belo-modri« bi se z zmago le nekoliko povzpeli na lestvici in bi se oddaljili od nevarnih voda. Poraz pa bi lahko dvignil precej prahu in jim zamešal štrene. Pri domačinih bo odsoten le diskvalificirani Tunis, vsi ostali pa bi morali biti nared za današnjo važno srečanje. Zmaga in tri točke pa so danes za Sovodenjce obvezne!
SODNIKLuigi Mininni iz Vidma.
Opicina - Mladost
Tudi Doberdobce Čaka danes zelo pomembno srečanje z ekipo z Opčin, ki se bori pred izpadom iz lige. Trije zaporedni porazi pa gotovo niso dobro izhodišče za Doberdobce, ki morajo nujno prekiniti ta negativni trend, saj bi se
lahko stvari v primera ponovnega poraza močno poslabšale.
Mladost bo tokrat nastopila zelo okrnjena v obrambi: odsotna bosta Sita in Kobal ter diskvalificirani Fontana. Glavno vlogo bodo tudi tokrat odigrali mladi, ki so že večkrat izkazali. Navsezadnje bi z zmago Doberdobci naredili veliko uslugo Sovodenjcem, ki bi tako pustili . Opicino za petami.
SODNIK: Andrea Merilno iz Vidma.
2.	AMATERSKA LIGA
Breg - Villa
Brežani bodo danes stopili na igrišče zagrizeno, da bi se oddolžili za tesen poraz iz prvega dela prvenstva. »Plavi« pa bodo nastopili nekoliko okrnjeni, saj manjkal bo diskvalificirani Biondi in poškodovani Laurica. Ponovno pa bo igral Vuk Z zmago bi si lahko Brežani močno opomogli in ciljali celo na uvrstitev v »play-off« in s tem izpolnili društvene cilje.
SODNIK: Carlo Taverna iz Gorice.
Primorec - Medeuzza
V tabora Primorca še vedno iščejo prave razloge za neuspešen začetek drugega dela prvenstva. Nedeljski poraz v Sredipolju pa je potrdil slabo formo »rdeCe-belih«. Že danes bodo Trebenci imeli možnost, da popravijo slab vtis, ki so ga pustili pred tednom dni. V domačih vrstah bo gotovo odsoten Andrej Legiša, kije diskvalificiran. V moštvo pa se bodo vrnili Sre-bemich, Parovel in po vsej verjetnosti tudi Savino. Zmaga bi tako danes Trebencem ponovno vrnila samozaupanje.
SODNIK: Federico Pivetta iz Tržiča.
3.	AMATERSKA LIGA
Kras - San Vito
Krašovci bodo danes gostili tržaški San Vito, ki trenutno zaseda spodnjo sredino skupne razpredelnice. Zmaga je danes za Repence imperativ, saj se bo samo tako nadaljevala repenska uspešna pot proti vrhu lestvice. Neposredni tekmec Audax, ki zaseda prvo mesto, danes igra proti solidnemu Poggiu in v primera spodrsljaja bi tako prepustil Krasu prvo mesto na lestvici.
Torre - Breg B
Torre ima dve točki več od Brežanov. Današnja naloga pa bo vse prej kot lahka, saj Torre letos odločno cilja na »play-off«. Že to dejstvo kaže, da je ta ekipa dokaj solidna.
r SMUČ. TEK n
Več
naših
prvakov
Na Piancavallu je bilo vCeraj Tržaško prvenstvo v smučarskih tekih, ki se je za naše barve dobro izteklo. Naslov pokrajinskih prvakinj so si prislužili elani SD Mladina Ana Košuta med cici-bankami (Veronika Bogateč je bila 2.), Mateja Paulina in Eros Sullini med naraščajniki, med najmlajšimi pa je s prvim mestom presenetila smučarka SK Brdina Mery Perti. Posebej velja omeniti nastop Paulinove, ki je dosegla tretji absolutni čas. Med mlajšimi mladinci je bil Alek-sadner Tretjak podprvak. Med elani je bil Aljoša Paulina 10., med Članicami pa je nastopila tudi Krasova pingpongašica Vanja Milic in zasedla 9. mesto. Skupno je nastopilo kar 160 tekačev.
Danes bodo na vrsti alpski smučarji.
^ SMUČANJE / TEKMA ŠD MLADINA n
Crismancich prvi v svoji kategoriji
Trofeja Zadružne kraške banke Cimentiju
V priredbi kriškega Športnega društva Mladina je bilo vCeraj na Nevejskem sedlu veleslalomsko tekmovanje FISI za mešCane B kategorije. Veljalo je za Trofejo Zadružne kraške banke. V moški konkurenci je nastopilo 55 tekmovalcev, od katerih jih je do cilja prispelo 44. Zmagal je elan SS Ravascletto, enaintridesetletni Luigi Plazzotta. Od slovenskih tekmovalcev je bil po pričakovanjih najboljši Matej Crismancich (Devin). Zmagal je med mlajšimi mladinci, na absolutni lestvice pa je bil šesti. Borut Bogatez (Mladina) je pristal na absolutnem 28. mestu in bil deveti med mladinci, njegov klubski tovariš Claudio Mirceta pa je bil štirideseti, medtem ko je Alex Prašelj odstopil. V ženski konkurenci je nastopilo samo enajst tekmovalk, Martina Bogatez je bila 9. (6. med mlajšimi mladinkami), Lara Prašelj pa deseta (obe Mladina) in druga med Članicami Med 20 nastopajočimi društvi Mladina le za pešCico točk ni prišla na zmagovalni oder. Bila je torej Četrta a Elevin deveti. Trofejo Zadružne kraške banke je osvojilo društvo Cimenti. Za SD Mladina je bila to prva večja organizacijska preizkušnja FISI po več letih, prestalo pa jo je dobro, saj si je prislužila Čestitke nastopajočih, še zlasti pa so bili zadovoljni nagrajenci, ki so bili deležni prlepih umetnin Pavla Hrovatina. Skoda le, da je bila udeležba po številčnosti daleC pod pričakovanji. Glavni sodnik je bil Luigi Popovič, direktor dirke je bil Ennio Bogatez, med predtekmovalci pa je bil tudi Jara Cossutta. Absolutne lestvice:
Moški: 1. Kuigi Plazzotta (Ravasceletto): 1:01,86; 6. Matej Crismancich (Devin) 1:05, 06; 28. Borut Bogatez (Mladina) 1:13, 84; 40. Claudio Mirceta (Mladina) 1:21, 39. Zenske: 1. Thaila Bologna (CAIXXX ottobre) 1:05,87; 9. Martina Bogatez (Mladina) 1:21, 31; 10. Lara Prašelj 1:26,11
NOGOMET / MLADINSKO PRVENSTVO
Točka za Zarjo/Gajo, lep podvig Vesne
Združena ekipa je igrala neodločeno proti Zaulam - Križani premagali vodilnega
Zarja/Gaja - Zaule 1:1 (0:0)
STRELEC	ZA
ZARJO/GAJO: Berce.
ZARJA/GAJA: Bergagna, Kapun, Zornada, Benčič (Grgič), Altarac, Kri*man-cic,
Primosi, Berce, Babudri, Jan Gregori, &Scaron; trajn (Longo).
IZKLJUČEN: Berce.
Vzhodnokraški enajsterici ni uspel špodvig na včerajšnjem derbiju proti ekipi Zaule.
Kljub temuda so gostitelji prvi povedli z Ber-cejem, je kmalu zatem uspelo trdoživim gostom iz Zavelj stanje izenačiti. Tekma je bila na dobri kakovostni ravni, Čeprav se je v drugem polčasu pri obeh ekipah poznala utrujenost.
V prvem delu igre so imeli domačini veC od igre, saj so dobro zaustavljali napade gostov ter se lepo in organizirano podajali v napad. Najugodnejše priložnosti sta imela Babudri in Berce, pri strelih pa sta bila netočna.
Drugi polčas je v glavnem potekal kot prvi, gostje pa so bolj napadali. Zarja/Gaja pa se je osredotočila na protinapade, in v
Posnetek z včerajšnje tekme v Repnu med Zarjo/Gajo in Zaulami (Foto KROMA)
enem izmed teh so domačini tudi povedli. Nato pa so pobudo prevzeli gostje, ki pa niso bili tako učinkoviti, kljub temu pa jim je uspelo izenačiti, sicer z lepim zadetkom, pri katerem je bil vratar Bergagna brez moCi. Tekma se je nato razživela ogrela in stopnjevala se je živčnost, tako da je sodnik izključil, Berceta in domačini so tako ostali v desetih. Kljub številčni premoti gostom ni uspelo doseči zmagovitega zadetka, tako da je bil na koncu izenačen izid povsem pravič-
no plačilo za obe moštvi, ki sta dokazali, da sta med močnejšimi v letošnjem prvenstvu. (jng)
Vesna - Pro Romans 2:1 (0:0)
VESNINA STRELCA: Gallo in Micheli.
VESNA: Znolla, Kermac, Riccobon, Germani, Stanci-ch, Corini, Tenina, Babich (Marino), Non (Gallo), Rus-so, Micheli.
Po zelo lepi tekmi je kriška Vesna včeraj zasluženo premagala vodilni Pro Romans. Že v prvem polča-
su, ki se je konCal brez zaetkov, so imeli Križan1 veC ugodnih priložnosti za zadetek od gostov.
Gostitelji so tudi v dni' gem polčasu imeli pohodu v svojih rokah in v 68. nuti zuasluženo povedli Gallom. Le sedem min11^ kasneje pa so gostje stan) izenačili. Čeprav je kriS moštvo ostalo z igralce manj, pa je v 82. minuti ^ seglo zmagoviti azdeteK Michelijem.	-e
Za lepo zmago in W0 ' treba pohvaliti ekipo v c loti.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče F-JK »II Rossetti«
Dvorana Tripcovich
Se danes, 27. februarja ob 16.00 bo Compagnia Luca Barbareschi izvajala delo »La grande truf-fa«. Režija Luca Barbareschi.
Gledališče iz Messine bo od 7. do 12. marca uprizarjalo Shakespearovo zgodovinsko dramo »Vita e Morte di Re Giovanni«. Režiser Giancar-lo Cobelli. Spored: 7. marca ob 20.30, 8. marca ob 16.00, 9., 10. in 11. marca ob 20.30 in v nedeljo, 12. marca ob 16.00.
Za vse naslednje prireditve, »Vita e Morte di Re Giovanni«, »Giu al Nord«, »II malato immagina-rio«, »Ma che c’entra Peter Pan?« in Annata Ricca«, so vstopnice v predprodaji pri blagajni dvorane Tripcovich od ponedeljka do petka od
8.30	do 12.30 in od 15.00 do 19.00 ter ob sobotah od 8.30 do 12.30, pri UT AT Pasaža Protti od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30 in od
15.30	do 19.00 ter ob nedeljah od 9.00 do 12.00. Informacije in nakup s kreditno kartico na zeleno St. 800-554040.
»Palatrieste«
V ponedeljek, 6. marca ob 21.00 bo nastopil Beppe Grillo.
Stalno gledališče La contrada
Gledališče Cristallo
Do 5. marca bo na sporedu delo »Alarms«, izvajala ga bo skupina Fox & Gould produzioni. Režiser Andrea Brambilla. Urnik: danes, 27. feb. ob 16.30, v torek, 29. feb. ob 16.30 in ob 20.30,
1.,	2., 3. in 4. marca ob 20.30 in v nedeljo, 5. marca pa ob 16.30.
Od 10. do 19. marca bo skupina Plexus T. podala Pirandellovo delo »Pensaci, Giacomino!«. Režija Guglielmo Ferro. Urnik: 10. in 11. marca ob 20.30, v nedeljo, 12. marca ob 16.30, v torek ob 16.30 in ob 20.30, 15., 16., 17. in 18. marca ob 20.30 in v nedeljo, 19. marca ob 16.30.
Gledališče Silvio Pellico
Gledališka skupina »La Goldoniana« iz S. Stina di Livenza (VE) bo danes, 27. februarja ob 16.30 podala delo »I pettegolezzi delle donne«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	okviru kinematografske sezone 1999/2000 bo danes, 27. februarja na sporedu film »American Beauty« Sama Mendesa. Urniki: ob 15.15,
17.30,	19.45 in ob 22.00.
Jutri, 28. in v torek, 29. februarja ob 20.45 v priredbi Stalnega gledališča iz Veneta ’C. Goldoni’ in v režiji Gabrieleja Vacisa bo na sporedu delo »La storia di Cyrano«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	okviru niza veseloiger ljubiteljskih odrov bo danes, 27. februarja ob 17.00 skupina Oder 90 izvajala delo »Dohodnina«.
V	četrtek, 2. marca ob 20.30 vedno v okviru niza veseloiger ljubiteljskih odrov, bo Dramski odsek Prosvetnega društva Standrež podal delo »Poročil se bom s svojo ženo«.
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče - jutri, 28. (red A) in v torek, 29. feb. ob 20.30 (red B) - goriski premieri - E. Scola - R. Maccari - G. Fantoni »Poseben dan« v režiji Dušana Mlakarja.
VIDEM
Gledališče Giovanni da Udine
Se danes, 27. februarja ob 20.45 bo Stalno gledališče iz Umbrije izvajalo Shakespearovo delo »Nevihta«. Režiser Giorgio Barberio Corsetti.
Od četrtka, 2. do 5. marca ob 20.45 bo na sporedu delo »Le Polygraphe« (La macchina del tempo). Tekst in režija Robert Lepage.
Avditorij Zanon
V	torek, 29. februarja ob 21.00 predstava »Shop-ping & Fucking«, Mark Ravenhill.
Od 8. do 11. marca ob 21,00 bo na sporedu delo, ki ga bo podala skupina Centra Servizi e Spetta-coli iz Vidma, »La resurrezione rossa e bianca di Romeo e Giulietta«. Režija Rita Maffei.
Teatro delle mostre
Teatra delPArchivolto bo 9. in 10. marca izvajal delo Stefana Bennija »Pinocchia«. Režiser Giorgio Gallione.
______________SLOVENIJA___________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	četrtek, 2. marca ob 20.00 premiera komedije Marina Držiča »Lazar spod klanca«. Predstava v kraskem narečju, režija Sergej Verč.
LJUBLJANA
MGL veliki oder
Jutri, 28. februarja ob 19.30 David Hare »Modra soba«.
V	torek, 29. februarja ob 19.30 Curth Flatow »Mož, ki si ne upa«.
t - GLASBA
Trsta in Zveze glasbenih šol Primorske bo na sporedu 3. mednarodni festival kitare. V ponedeljek, 6. marca bo nastopil Franco Platino. V petek, 31. marca pa Žarko Ignjatovič.
NOVA GORICA Kulturni dom
V ponedeljek, 6. marca bo v okviru glasbenega abonmaja nastopil Mozart orkester iz Prage.
LJUBLJANA Opero balet
Jutri, 28. februarja ob 15.00 Igor Stravinski »Ognjena ptica«.
V Kranju včeraj predstavili program že 30. Tedna slovenske drame
Svet Prešernovega gledališča Kranj je potrdil izbor sedmih tekmovalnih predstav selektorice 30. tedna slovenske drame Petre Pogorevc. Za jubilejni Teden slovenske drame, ki bo letos potekal od 13. do 20. aprila, se bodo za veliko nagrado festivala potegovale predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta v režiji Vita Tauferja in Vladimir Matjaža Zupančiča v režiji avtorja - obe v izvedbi SNG Drame Ljubljana, "1821" avtorjev Milana Dekleve, Alje Predan in Mojce Kranjc v režiji Zvoneta Šedlbauerja in Sončne pege Evalda Flisarja v režiji Dušana Mlakarja - obe v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, Triko Milana Jesiha v režiji Matjaža Latina in izvedbi gledališča Ptuj, predstava Alisa, Aliča Drage Potočnjak v režiji Matije Logarja in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja ter predstava domačega Prešernovega gledališča Samorog na besedilo Gregorja Strniše in v režiji Sanje Ivič ter Zlatka Boureka. Slednja bo obenem otvoritvena predstava Tedna slovenske drame.
V Kranju so včeraj tudi povedali, da je na jeseni objavljeni natečaj za Grumovo nagrado pripselo 26 dramskih besedil, ki jih bo do Tednov ocenila strokovna žirija. Ime nagrajenca bodo objavili 13. aprila, torej na dan začetka 30. tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču.
Nagrajenka Tedna slovenske drame je bila lani predstava ION mariborske drame in centra EPI iz Ljubljane. Njeni ustvarjalci - avtorja besedila Primož Vitez in Sebastijan Horvat, obenem režsier, ter igralci Petra Govc, Nataša Matjašec, Primož Ekart, Aljoša Ternovšek, Saša Mihelčič in Tomaž Gubenšek, so prejeli veliko nagrado - plastiko, ki jo je izdelal Dimitry Orlač. Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo, uprizorjeno v predhodni sezoni ali poslano na natečaj, pa je žirija pod vodstvom dramaturginje Marinke Poštrak lani prisodila Zdenku Kodriču za dramsko besedilo Vlak čez jezero. (STA)
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASB
FURLANIJA*JULIJSKA
_________KRAJINA____________
IRSI
Gledališče Verdi
Od 7. do 19. marca bo na sporedu Verdijeva »La Traviata«. Predstave: v torek, 7. in v četrtek, 9. marca ob
20.30,	v soboto, 11. marca ob
17.00,	v nedeljo, 12. marca ob
16.00,	v torek, 14., v četrtek, 16. in v soboto, 18. marca ob 20.30 in v nedeljo, 19. marca ob 16.00. Za razpoložljive sedeže možnost nakupa vstopnic od 29. februarja naprej pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do
19.00,
Dvorana Tripcovich
V	priredbi Tržaškega koncertnega društva bo jutri, 28. februarja ob 20.30 nastop pianista Michela Dal-berta.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 1. marca ob 20.45 bo nastopil kot solist Yuri Bashmet.
V	petek, 3. marca ob 20.45 bo nastopil pianist Leif Ove Andsnes.
VIDEM
Palasport Carnera
Jutri, 28. februarja ob 21.00 bo na-
stopil Francesco Guccini.
V	četrtek, 2. marca ob 21.00 Les Tambours du Bronx.
Gledališče Giovanni da Udine
6. marca ob 21.00 bo koncert, ki ga bo imel Elio e le Storie Teše.
Trg Matteotti
V	petek, 3. marca ob 18.30 nastopa Fanfara Ciocarlia.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	priredbi Glasbene matice iz
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo 1 (I. nad.): zgodovinska fotografska razstava »I 100 click sulla scienza a Trieste«.
Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industrija v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca od torka do nedelje od 8.30 do 13.30.
Deželna palača (Trg Unita); do 29. februarja, bo na ogled razstava »Emporium - Mostra di abiti e accessori d’epoca«. Urnik: od 9.00 do 13.00 'in od 15.00 do 19.00, ob praznikih od 10.00 do
19.00.
Muzej judovske skupnosti: do 30. aprila na ogled »Viddishland - poštne karte srednje vzhodnih evropskih judovskih skupnosti«. Urnik: ob nedeljah od 10.00 do 13.00 in od
17.00	do 20.00, ob ponedeljkih in četrtkih od
10.00	do 13.00, ob torkih in sredah pa od 16.00 do 19.00.
Gledališče Miela: na ogled skupinska razstava z umetniki: Eleonora Del Brocco, Michele Mari-naccio in Carmine Mario Muliere. Odprta bo Se jutri, 28. februarja.
Muzej Revoltella: do začetka marca bo odprta retrospektivna razstava Gina de Finettija. Kulturni dom (Ul. Petronio 4): do 2. marca bo na ogled razstava Dekleta in šola.
Gregorčičeva dvorana (Ul. sv. Frančiška 20, H): na ogled so fotografije Miroslava Janeka in ilustracije Luise Tomasetig. Urnik: ponedeljek -petek od 90.00 do 15.00.
OPČINE
V dvorani Zadružne kraške banke, Ul. Ricrea-torio 2, je KUD Magnet priredilo razstavo likovne dejavnosti ustvarjalk multikulturnega umetniškega projekta »Izrazne poti«. Urnik: do 9. marca 2000, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, ob sobotah zaprto.
GORICA
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava slikarke Veselke Šorli Puc in sicer do 29. februarja ob urah prireditev.
Na gradu je odprta razstava o goriskem baroku. Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00.
V	Ars Galeriji v Katoliški knjigani razstavlja do 5. marca Viljem Cigoj umetniške fotografije o Vipavskem križu.
PORDENON
Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): do 2.
aprila razstavlja Fausta Squatriti. Urnik: v tednu od 16.00 do 19.30 ob praznikih od 10.30 do
12.30	in od 16.00 do 19.30.
_________________LACIJ__________________
RIM
Papeške konjušnice Kvirinala (Ul. XXIV maja 16): do 16. junija na ogled »Sto umetnin iz Er-mitaža«. Urnik: 10.00-19.00, v četrtek, petek in soboto 9.30-2300. Informacije in rezervacije: 06-4747373-385.
______________SLOVENIJA_________________
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
TUPELČE
V	galeriji posestva Jazbec je na ogled razstava
likovnih del z naslovom Odisejada 2001 akad. slikarja Darka Slavca iz Ljubljane. Štiri njegove razstave v letošnjem letu bodo odprte od petka do nedelje med 12. in 22. uro.
SENOŽEČE
Gostišče Stari grad: ob dnevih slovenskih domačih jedi je na ogled razstava fotografij s kmečkimi motivi Jane Pečečnik in Vojka Franetiča. Odprto vsak dan, razen ponedeljka in torka, med 10. in 22. uro.
KROMBERK
Grad Kromberk je do nadaljnjega zaprt zaradi priprave razstave.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: Stefan/Stipe/Stekar (1899-1986) - Razstava ob stoletnici rojstva. Razstava bo odprta do 10. marca. Urnik: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. ura, ob sobotah in nedeljah med 15. in 18. uro.
NOVA GORICA
V paviljonu Poslovnega Centra HIT (Delpinova
7a) je na ogled razstava slik in fotografij Valentina Omana, vsak dan od 10.00 do 19.00, do 29. februarja.
Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do
26. marca na ogled razstava »Poljski gledališki plakat«.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na
ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12, do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125.
DOBROVO
Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Mušiča. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«.
Narodni muzej Slovenije: do 5. marca je na ogled umetnostno-znanstvena razstava »Leonardo da Vinci«. Urnik: od ponedeljka do nedelje od 9.00 do 19.00, razen ob četrtkih od 9.00 do
21.00.
Slovenski etnografski muzej: do junija je na ogled razstava Ljubezen je v zraku - Ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi. Poslovni center Mercator: ilustracije in risbe razstavlja do 9. marca Klavdij Palčič.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure.
VRSNO
Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Goriške razglednice: Na | Krozu (2. del)
Teletine vnik Športna tribuna TV MOZAIK
RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
S
RAI 1
Enron e ws
Nan.: Planet Zemlja -Avatar
Variete za najmlajše: -Aspetta la banda, vmes nan. Le simpatiche cana-glie
Variete: Piavo drevo La Banda dello Zecchi-no, vmes risanke Topo Gigio
Aktualna odd. o naravnih dobrinah: Linea ver-de
Nabožna oddaja: A sna
immagine
Masa
Nabožna oddaja Angelus in papežev blagoslov
Aktualna oddaja o naravnih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde - V živo iz narave - Dolina Aoste, Valtournanche (vodi Fa-brizio Binacchi)
Dnevnik
Variete: Domenica in 2000 iz gledališča Ari-
8.00,	9.00, 9.30, 10.00 Dnevnik
Jutranji razvedrilni variete: V družini Jadranje: America’s Cup Nedeljski Disney, vmes nan. in risanke Variete: V družini (vodita R. Capua, T. Timperi) Dnevnik, vreme Tg2 Motorji Vremenska napoved Variete: Quelli che la domenica..., 14.55 Quelli che il calcio...
Šport: Stadio sprint Tg2 - Dosje Vremenska napoved Nan.: Sentinel, 19.40 Komisar Quandt (i. M. Armknecht)
Dnevnik Tg2 TV film: II clovvn - Kitajska afera (thriller, Nem. ’96, i. S. Martinek, D. Frank, T. Anzenhofer) Športna nedelja Dnevnik
Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Vremenska napoved Film: Pericolo nell’ om-bra (thriller, ZDA ’95)
RAI 3
Aktualno: Fuori orario Živali na prizorišču Aktualno: T3 Evropa,
12.00	TeleCamere, 12.30 Okkupati Variete: Doppiavu Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Aktualno: Alle falde del Kilimangiaro
Nan.: Zingara
Pregled tiska
Nedeljski koncert
10.45 La domenica del
villaggio
Maša
Dnevnik
Aktualno: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: Base artica Zebra (pust, ZDA ’68)
Film: La grande sfida (vestern, ZDA '56, i. E. Bor-gnine, R. Hudson) Dnevnik
Nan.: Detektiv Mike Land - (i. Fred Dryer) Nan.: Questa časa non e un albergo (i. S. Ciuffini, N. Grimaudo, S. Bini)
Film: Peccato che sia femmina (kom., Fr. ’95, i. V. Abril, A. Chabat)
Tg4 - Pregled tiska Film: Baciami, stupido (kom., '64, i. D. Martin)
8 CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Variete: Titolo (vodi Enzo lacchetti)
Nan.: Happy Days - Dobre novice (i. Ron Hovvard, Henry VVinkler) Risanke: Yogi, Jetsons in Flintstones
Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby)
Dnevnik
Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio
Variete za najmlajše, vmes risanke
Nan.: Mystic Knigbts -Legenda štirih konjenikov - Kraljica za en dan Nan.: Star Trek - The next generali on SP v smučanju: moški slalom
Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva, 13.35 Zadnje novice s športnih igrišC
Nan.: Melrose Plače (i. Heather Locklear, Josie Bisset)
Nan.: Party of Five (i. Neve Campbell)
Nan.: Beverly Hills (i. Ja-son Priestley)
Variete: Benny Hill Show Odprti studio Risanke: Looney Tunes Film: Sorvegliato speciale -Lock Up (dram., ZDA '89, i. S. Stallone, D. Sutherland) Športna odd.: Contro-campo, 0.40 Controcam-po B lige
America’s Cup 2000 SP v smučarskem teku: Štafeta 4x5, zenske, štafeta 4x10, moški Šport studio
Slovenija 1
Teletekst TV prodaja
Živ žav: ris. nan. Čarovnik iz Oza, 8.25 FraCji dol, 8.50 Babar, 9.15 Te-lerime, 9.20 nad. Dobri duh iz Avstralije, 9.50 Ozare
# TELE 4
I Božanska komedija £M Fantastica... mente Film: Dr. Jekill in Mr. Hyde (i. S. Tracy)
0 Nan.: The Bold Ones Športna oddaja Komedija v narečju: Ta-pedi e savonette
	ston v Sanremu		Kviz o književnosti: p er		Lippi, Massimo Lopez,		| Una ragione per amare
	Domenica in 2000		un pugno di libri		Paola Barale)		
	Dnevnik		Aktualno: Art’6, 18.25		Nan.: Hiša Vianello (i. R.		
	Šport: 90. minuta Vremenska napoved		Bell’ Italia Vreme in dnevnik,		Vianello, S. Mondaini) Variete: Buona domenica	® MONTECARLO	
	Dnevnik		deželne vesti		Dnevnik TG 5 in vreme		
	Rai Šport		Atletika: Gross dei 5 mu-		Variete: La sai 1’ ultima?		
	Nan.: Zdravnik v družini -		lini		(vodita Gigi Sabani in		19.45, 22.25 dnevnik
	Pričakovanje (i. Giulio		Variete: Blob		Natalia Estrada)		Souvenir d’ Italie
	Scarpati, Lino Banfi, Clau-		Aktualna odd. o zdravju:		Aktualna odd.: Target		Crazy camera
	dio Pandolfi)		Elisir		(vodi Tamara Donit),		Papežev blagoslov
	Dnevnik		Dnevnik, deželne vesti		23.30 Nonsolomoda (vo-		Film: Classe 1999 - The
	Aktualna odd.: Frontiere		Aktualna odd.: Tak je		di Michelle Hunziker)		substitute (fant., ’94)
	Glasb, oddaja: Sanremo		svet		Aktualno: Parlamenta in		Film, ki ste ga vi izbrali
	Rock & Trend (vodi Eli-		Dnevnik, pregled tiska,		NoCni dnevnik		Šport: Goleada
	sabetta Ferracini)		vremenska napoved		Film: Un mondo senza		Dokumenti Stargate, nato
	NoCni dnevnik, pregled		Aktualno: TeleCamere		pieth (dram., Fr. '89, i.		nan. Stargate SG-1
	tiska, zapisnik, vremen-		Fuori orario - film: Casa-		Hippolyte Girardot)		Jadranje: America’s Cup
	ska napoved		blanca (’42, i. H. Bogart),		Nan.: Lepotica in zver		TMC Reporter
	Sottovoce - Potihoma		11 giuramento dei forzati		NoCni dnevnik		Film: Gran bollito
	Pihalni orkester Logatec	
	List in cvet: Hortenzije	
	Neverjetna potovanja	
	Obzorja duha	
	Ljudje in zemlja	
	Poročila, vreme. Šport	
	Vremenska panorama	
	4x4	KS
	Čari začimb: Finska,	
	14.40 Res je!	
	Prvi in drugi, Po domače	
	Obzornik, vreme, šport	
	Alpe-Donava-Jadran	
	Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije: Dolenjska	
	Žrebanje lota, Risanka	
	TV Dnevnik, vreme, šport	
	Zoom	
SR	Družinske vezi	
$$$	Poročila, vreme, Šport	
m	Opera: Livietto in tracol-lo (G. B. Pergolesi)	
	Zgodovinski parki	
	Alpe-Donava-Jadran	
		
		$9
	TV PRIMORKA	
		
	Tedenski pregled	
	Naj viža stoletja	
	Pogovor z: V. Gradnik	
	Drugačne zvezde	
	Risanka	
	Videostrani	
Mm	Oder občutkov (TV Pika)	
	Kmetijska oddaja	
	Folkl. skupina SKD Sloga	
	Moj video, Selnica	
g	Odd. o internetu: Ajd’dijo	
Slovenija 2
TV prodaja VBideoring
Nad.: Nikoli v dvoje brez tebe
Nan.: Nevami zaliv Nan.: Popolna tujca SP v biatlonu: štafeta (M) Policija na naši strani Vremenska panorama EP v dvoranski atletiki Rokomet: Prale 67 - Zel-lezničar (pokal pokalnih znagovalcev)
SP v smučanju: slalom
Videoring
Dok: Hladna vojna
Nan.: Raymonda imajo vsi
radi
Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Šport v nedeljo Film: La machine (thriller, Francija, r. F. Dupey-ron, i. Gerard Depardieu, Nathalie Baye)
Koper
Čezmejna TV- T3 FJK Euronevvs, 14.30 Odmev Sanremo: 50 Festival italijanske popevke Kabaretno satirična oddaja: TV Poper Minute za..., 18.50 risanke
TV dnevnik
Risanke, 20.00 Vesolje je... Istra in...
Vatikan in moc papežev Vsedanes - TV dnevnik Športni dnevnik EP v atletiki Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV-T3 dnevnik v slovenskem jeziku
OVEN 21. 3. - 20. 4,: Pri delu vas čaka teden zatišja. To pa ne pomeni, da vam tudi načrtov ni treba delati. Od partnerja zahtevate nekaj, cesar mu tudi sami ne bi bili pripravljeni dati.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Ponočevanje ni dobro ne za kožo ne za denarnico. Za ambicije, ki jih imate v življenju, je treba včasih kar nekaj mesecov trdo delati in se odreci postopanju.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Načrte uresničujte počasi in s pametjo. Ne bo odveč, ce boste bolj pazili na zdravo prehrano in se odrekli kakšni večerji Denar boste vložili v projekt, ki vam je zelo pri srcu.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Čaka vas razburljivo potovanje, vendar boste morah potem krepkeje zagrabiti za vajeti svojega življenja. Do denarja boste imeti resnejši odnos, drugače boste vedno praznih žepov.
/"
"\
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Stare grške bajke - Odisejeva popotovanja (E. Pe-tiška.dram. T. Oletič, r. M. Sosič); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.30 Nabožna glasba: 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igra: Vrata (F. Lainšček, r. A. Ru-stja); 14.50 Krajevne stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev: Dan slovenske kulturei, nato Jazz; Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 -100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz)
7.15	Otvoritev in napoved; 7.45 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.00 Noč in dan;
8.15	Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.15 Portret: Lof ze Pustni; 10.00 Kongres SKGZ; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gla-
\^sba po željah; 12.30 Primorski dnevnik;
14.00	Du jes?i; 14.30 Nedelja na športnih igriščih, pregled vesti; 15.30 DIO; 17.30 Poročila, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s T. FurlaniCem; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 Kje, kako, kdaj;
10.15	Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih;
12.00	Glasba po željah; 13.15 Razglednica; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 19.00 Potopisna odd.; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Drobci; 22.00 Ženski svet; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Vonj po besedi; 10.05 Veseli tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO;
16.00	Pod lipo domačo; J 7.05 Reportaža; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.00 Izlet; 9.35 Popevki; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 11.30 Superveleslalom (2); 13.00 Šport, Gost izbira, zimzelene melodije; 16.05 Popevki; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Drugi val.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00, 14.00,18.00 Poročila; 6.05 Dobro jutro; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Kantate (Bach); 10.40 Izbrana proza; 11.05 Matineja;
13.05	Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.00 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma..; 19.30 Cerkvena glasba;
20.00	Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe; 22.05 Literarni portret; 22.30 Vokalno-instrum. gl..
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškal-Guten Mor-gen, Kdrnten- Duhovna misel; 18.00-18.30 Glasb, mavrica; -13.30 ORF 2. Radio Ago-ra: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00. ORF 13.30: Volitve NSKS, Perspektive 2000,
LEV 23. 7. - 23. 8.: Ljubite daljne kraje in se radi spogledujete s tujimi kulturami. Bodite zadovoljni s taksnim življenjem, saj vam prinaša tudi drobne užitke. Z denarjem bodite varčni.
DEVICA 24.8. • 22.9.: Znate poskrbeti za to, da imate v denarnici in na računu vedno kaj okroglega. Se naprej ostanite natančni pri izponljevanju tedenskih dolžnosti, ki vam prinašajo dobiček.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Tokrt bosta se posebno koristni vaša umirjenost in treznost, ki vas včasih celo ovirata. Nasmeh je pri vas bogastvo, ki ga lahko vedno dobro unovčite.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Zelo ste družabni, kar se bo v naslednjih dneh še bolj izrazilo. Zlahka navežete stike, pripravljeni ste se lotiti tudi organizacijskega dela in spodbujati ljudi.
STRELEC 23. 11.-21. 12.1 Nikar tako ne oklevajte! Ce ne gre drugače, se odločajte tako, da si boste na papir pred odločitvijo zapisali pluse in minuse, pa boste videli, da se bodo stvari hitro reševale v vaš prid.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.1 Trma ne vodi daleC. Do cilja je pogosto lažje priti s premislekom in po nekaj ovinkih. Naj vam to ne bo pod Častjo! To velja za študij ali željah po boljšem delovnem mestu.
VODNAR 21.1. -19. 2.1 Premalo ste dejavni, da bi si preurediti življenje in si privoščiti tisto, o čemer sanjate. Začnite z majhnimi koraki, zdaj ja pravi Cas za to. Počasi se daleč pride.
RIBI 20. 2. - 20. 3.1 Kar naprej si dajete lažne obljube. Se niste spoznati, da ste prešibki, da bi kar čez noC temeljito spremenili svoje življenje. Pazite na zdravje in bodite previdni z avtomobilom.
RAI3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Risanka: Prismojeni zajec
TELEDNEVNIK,
Športna tribuna
6 RAM
6.00
6.30 6.40
9.45
10.00
11.30
Euronevvs
Pregled tiska in vreme Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska 10 minut programov pristopanja
TV film: Missing parents (kom., ZDa ’94, i. Nancy Lenehan)
Dnevnik
11.35
12.25
12.35
13.30 14.05
16.00
16.30
17.45
17.50 18.00 18.10
18.35 19.25 20.00
20.35 20.40
20.50
22.50
22.50
0.15
0.50
1.20
Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 14.00 gospodarstvo
Variete: Ob dveh na RAI
I	- Giocajolly Aktualo: Dnevi Evrope Mladinska oddaja: Solle-tico, vmes risanke in nan. Zorro
17.00 mladinski dnevnik Gt ragazzi 17.10 nan.: Zorro Danes v parlamentu Pred dnevnikom Dnevnik
Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik
Tema dneva: II Fatto Variete: Tiho! Beseda otrokom
Nan.: Zdravnik v družini (i. Giulio Scarpati, Lino Banfi)
Dnevnik *
Aktualna odd.: Porta a porta
Nočni dnevnik,pregled tiska, vreme
II	grillo/Aforizmi Potihoma
RAI 2
6.45
7.00
9.40
10.10
10.50
11.10
11.30
13.00
14.00 14.30
15.15
17.30 18.10
18.30 19.00
20.30
Aktualno: LavOra Jutranji Go cart Rubrika o protestantizmu Nan.: Hunter Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti)
Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete
Aktualno: Namesto tebe (vodi Alda D’ Eusanio) Aktualno: Fragole e mambo, 16.05 Kronika v živo (vmes (16.00) Poročila Kratka poročila Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nanizanki: Jarod, 20.00 Friends
Večerni dnevnik
20.50
22.35
23.45
0.30
Nan.: ER - Medici in prima linea (i. A. Edwards, G. Clooney, J. Margulies) Aktualna odd.: Teleanch’ io (vodi A. Vianello) Nočni dnevnik, v parlamentu, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita
A, RAI 3
	6.30, 7.00, 7.30 dnevnik
	Aktualno: Media/mente, 9.00 Mi smo zgodovina
	Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa)
	Dnevnik, šport
	T3Italie
	Nogomet Bin C lige
	Kultura in prireditve, 13.45 T3 Articolo 1
	Deželne vesti, dnevnik, vreme, 14.50 Znanstveni dnevnik
	T3 Neapolis, 15.15 Risanke
	Variete: Dan za dnem
	Dok.: Geo & Geo
	Vremenska napoved
	Dnevnik, deželne vesti
	Blob
	Nad.: Un pošto al sole
	Aktualno.: Naključni turisti - Japonska
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Sfide
	T3, pregled tiska, vreme
	Glasb, odd.: Pred premiero
	Fuori orario: Pred 20 leti
	RAI News 24-Superzap
RETE 4	ITALIA 1
	Nad,: Zingara, 7.00 Aro-		Otroški variete, vmes na-
	ma de cafe		nizanke in risanke
	Pregled tiska		Nan.: A-Team (i. Geroge
	Nad.: I due volti deli’ amo-		Peppard)
	re, 9.45 Libera d’ amare,		Nan.: MacGyver, 10.25
	10.45 Febbre d’ amore		Magnum P.I. - Sošolci (i.
	Dnevnik		Tom Selleck), 11.30 Re-
im	Aktualno: Forum		negade
	Dnevnik		Odprti studio, 12.50 Fatti
BF	Kviz: Kolo sreCe		e misfatti
IfiTiTi	Nad.: Sentieri - Steze		Nan.: Tata
	Film:	La montagna		Risanke
	(dram., ZDA '56, r. E.		Variete: Mai dire Maik
	Dmytryk, i. S. Tracy)		Aktualna odd.: Fuego!
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Glasbena odd.: Express
	sto		Risanke
	Dnevnik in vreme		Nan.: Hercules in magic-
	Nan.: Ceste San Franci-		ne barve (i. Kevin Sorbo),
	sca (i. M. Douglas)		18.15 Nash Bridges -
	Tv film Perry Mason: As-		Maščevanje (i. Don John-
	sassinio in diretta (krim.,		son)
	ZDA '86, r. C. Nyby II)		Aktualna odd.: Real TV
	Film: Mystere (thriller, It.		Odprti studio
	'83, i. C. Bouquet)		Glasba: Sarabanda
	Tg4 - Pregled tiska		Film: Caccia a »Ottobre
	Film: I nuovi angeli		Rosso» (pust. ZDA '90, i.
			S. Connery, A. Baldvvin, Scott Glenn)
			
S CANALE 5			Variete: Le iene Odprti studio
			Šport: America’s Cup
			2000, 0.45 Šport sutdio.
	Na prvi strani, vreme		1.10 Champions League
	Jutranji dnevnik Tg5		SP v smučarskem teku
	Aktualna odd.: La časa		Nan.: Noro zaljubljena
	deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi)		
	Nan.: Družina Brock (i. Kathy Baker)	S TELE 4	
	Variete: Maurizio Costan-		
	zo Show		
	Aktualna odd.: A tu per		16.45, 23.00, 1.30 Do-
	tu (vodi Antonella Cleri-		godki in odmevi
	ci)		Nogomet: Fiorenzuola -
	Dnevnik TG 5		Triestina
	Nad.: Beautiful, 14.10		Film: A tutto gas
	Vi vere (i. Paolo Calissa-		Šport v Posočju
	no, Lorenzo Ciompi)		Nan.dl mondo di Sherley
	Aktualna odd.: Uomini e		Športna oddaja
	donne - Moški in ženske		Šport v Posočju
	TV film: La mamma di un angelo (dram., ZDA		
	'96, i. James Marshall, Marcia Gross)	© MONTECARLO	
	Kronika v živo: Verissi-		
	mo Variete: Passaparola		19.45, 22.50 Dnevnik
	Dnevnik TG 5		Film: Caccia al montone
	Variete: Striscia la notizia		(kom., Fr.-It. ’75)
	Film: Bugiardo bugiardo		Nan.: 11 Santo, 13.00
	(kom., ZDA '97, i. Jim		Kojak
	Carrey, Maura Tierney, J.		Film: Breakway (pust.)
	Cooper, S. Kurtz)		Film: Le strade del crimi-
	Variete: Maurizio Costan-		ne (pust., ZDA ’92)
	zo Show		Variete: Crazy camera
	NoCni dnevnik	BOM	Biscardijev proces
	Striscia la notizia		Aktualno: Rosa rosae
	Nan.: Lepotica in zver,		Športna odd.: Crono
	3.10 Seaquest		Variete: Tappeto volante
{r Slovenija 1 Jr Slovenija 2
8.50
8.55
9.25
13.00
13.15
14.50
15.20
16.30
17.00
17.15
17.30
18.00 18.10 19.00 19.10
19.30 20.05
21.00
22.00
22.25
22.30
22.50
0.30
Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Miško-lin: Miški sovražnici, 9,30 Potujoči škrat: ostani zvest svojemu značaju, 9.55 Zenit, 10.25 Dosežki, 10.45 Na vrtu, 11.10 dok. serija: Spet na poti s Simonom Dringom (ZDA, 3. del), 11.35 Osmi dan, 12.05 Utrip, 12.20 Zrcalo tedna, 12.30 Prvi in drugi
Poročila, vreme, šport Film: Zgodbe divjine: Bojevnikov duh 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
Polnočni klub Dober dan, Koroška Radovedni Taček: Gaj Kotiček - Pisana delavnica: Sestavljenka Nad.: Dobri duh iz Avstralije (4. epizoda) Obzornik, vreme, šport Dober večer Risanka
Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Klinika pod palmami - Pogodba s hudičem (2. del)
Odstiranja
Odmevi
Univerzitetni razgledi Kultura, vreme šport Pogovor Odstiranja Dober večer(pon.)
2.00 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Bramwell (VB, 4.) Sanremo 2000, festival italijanske popevke Dok. serija: Hladna vojna (ZDA, zadnji del) Euronevvs	«
TV prodaja
Tedenski izbor: Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
16.10 PoUcija na naši strani Glasbena serija: Umetnost dirigiranja
Po Sloveniji, oddaja TV Maribor
Nan.: Snežna reka (Av-stral., i. Andrew Clark, Joshua Lucas, 34. ep.)
TV igrica: Lingo Videoring Štafeta mladosti Studio City
Brane Rončel izza odra Film: Stroj (Fr.)
K Koper
TV PRIMORKA
15.25
15.30
16.30 17.10 18.00
18.30
19.00
19.25
20.00
20.40
21.40
22.25 23.00
Videospot dneva Oder občutkov (prod. Te-ve Pika)
Kmetijska oddaja Folkl. skupina KD Sloga Moj video, Selnica ob Dravi
Ajd’dijo, odd. o internetu Risanka Videostrani Dnevnik, vreme Športni ponedeljek Svetovni moto šport Glasbeni premor Dnevnik TV Primorka
14.00
14.45
15.30
16.00
17.00
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
22.30
23.30
Čezmejna TV, deželne vesti, 14.20 Euronevvs Nad.: Scoop (i. M. Gre-non, Roy Dupuis))
Risanke
Koncert: Slovensko ljudsko izročilo Vesolje je...
Istra in...
Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Gugalnica Sredozemlje
Aliča, 21.00 Meridiani, 22.00 Vsedanes Oddaja o zamejskem športu: Sportel Primorska kronika

"N
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 11.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nad.: Večno si živa Gorica (r, S. Verč); 8.50 Soft mušic; 9.00 Odprta knjiga; Pomladni dan (C. Kosmač, dram. D. Kraševec); 9.30 Koncert operne glasbe; 11.10 Iz studia z vami: gospodarstvo; 13.20 Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Planet Gorica; 15.00 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: hornist T. Freyer Majaron, pianistka N. Vodišek; 18.00 Milenlj: čas v človeku, nato Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.);
20.30	Loža v operi - Un palco ali' opera.
Radio Koper
(slovenski program)
6.00	Otvoritev; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik;
7.30	Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Portret; 11.00 Dopoldan In pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Porr-gram CRPOV; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po
h; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Priredit-
ve, kronika; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Sotočje; 0.00 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.15 Bubbling;
8.05	Horoskop; 8.15 Po telefonu; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 O živalih;
10.05	Sigla single; 10.10 Prej In potem; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Leto šole; 11.30 7 popevk; 12.55 Pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu, čestitke; 14.33 Sigla single; 14.45 New Age; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Maglc bus; 18.45 Poezija; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 20.45 Drobci; 21.00 Folk studio; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.45 Ringaraja; 9.05 Radio plus; 10.00 Varnostna kultura, pregled tiska; 11.15 Slovenščina;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-lh;18.15 Kultura; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila,
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10,00 Strokovnjak svetuje; 12.00 PPP; 13.45 Gost Izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 17.00 Hip hop; 17.40 Šport; 18.45 črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Odpri termin; 13.30 Zbori; 15.00 Pihalne godbe;
15.30	DIO, šport; 16.15 Glasb, generacije;
17.15	Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa;
20.30	S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kratki stik; Radio Agora dnevno 10.00-14,00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ), ORF 2: 2.20, SLO 1: 16.30: Volitve NSKS, Ok-
rogla miza, monodrama Blagi pokojniki, itd/
Ptvtmla dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov *
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 120.000 LIT, finančni in legalni 180.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
. SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANT1-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

*X\C A
VREMENSKA SLIKA
Nad srednjo Evropo in vzhodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska, nad Skandinavijo pa območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje s šibkimi zahodnimi vetrovi priteka topel zrak.
1010

1020
1000	990
1010
1020
oBRUSEU oPARIZ 0/8 0/10
HELSINKI-8M OSLO STOCKHOLM '------
MOSKVA
-17/-« °
o KIJEV -/-
KOBENHAVl)
-^LONDONo AMSTERiAM 2/8 BERUN -/- VARŠAVA
S
DUNAJ 3/13 o
S
ŽENEVA o/ll LJUBLJANA -4/8
LIZBONA 11/20 °
e
MILANO ° 2/11
MADRID 2/20 o
-
SPLIT -/-
'^Sl
BEOGRAD 3/lV^ ./
KOPJE o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
A\
13
-/•
• N.
Xx

'"ATENE 4/TO^
1030
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.47 Dolžina dneva 10.58
LUNINE MENE >
Luna vzide ob 1.13 in zatone ob 11.00
27
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.31 najvišje 23 cm, ob 10.32 najnižje -16 cm. Jutri: ob 2.53 najvišje 18 cm, ob 12.26 najnižje -24 cm, ob 20.50 najvišje 10 cm, ob 23.58 najnižje 8 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,1 stopinje C.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
500 m........
1000 m........
1500 m........

°c
...6
...3
...1
2000 m.. 2500 m.... 2864 m..
°C ...2 .... -4 .-5
DANES
MARIBOR o -4/10
M. SOBOTA O -5/10

' ZAGREB -4/10
N. MESTO -3/11	°
O
Večinoma jasno bo z občasno zmerno oblačnostjo, le na Primorskem bo pretežno oblačno.
SOSEDNJE POKRAJINE: V krajih zahodno od nas bo delno oblačno, drugod pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo.
JUTRI
GRADEC
■AHO

TRBIŽ
CELOVEC O -5/10
M. SOBOTA O -5/9
.	KRANJSI
M	.:g-
CEDAI 1/14 O OVIDEM 1/14
~ -T/6 O
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -6/8
O KRANJ
9 GRADEC -7/7
MARIBOR O -4/9
CELJE O -4/10
*N. GORICA 1/12

LJUBLJANA
•4/10
POSTOJNA -5/9
^ KOČEVJE
<S-X°
N. MESTO
O
RNOMEU
-3/11
ZAGREB
-4/10
o

V	ponedeljek bo večinoma jasno, le v zahodnih, hribovitih kraijih bo nekaj več oblačnosti.
V	torek se bo od severozahoda postopoma pooblačilo, v hribovitih krajih zahodne Slovenije se bodo pojavile manjše padavine.
MILAN / LEP ZAKLJUČEK PRIKAZOV MODELOV ZA JESEN-ZIMO 2000-2001
Veliki italijanski mojstri so za fino, izzivalno in veselo barvito modo
Ob zaključku so nastopili Donatella Versace, Miuccia Proda in Armani
MILAN - Po desetih dnevih so se včeraj z glavnimi kolekcijami nekaterih najbolj znanih italijanskih mojstrov zaključili prikazi ženske pripravljene mode za jesen-zimo 2000-20001, prav na zaključku pa je -kot vselej - nastopil »kralj Jurij«, se pravi Giorgio Armani, ki se je tokrat prikazal navdušenemu občinstvu kot nekakšen huda. Kljub nespornemu svetovnemu uspehu, nadalje privilegiju, da je vselej zadnji in tokratnemu prevzemu »božje poze«, je Armani zagotovil, da je »samo podanik mode«. Kakorkoli že, ostaja lahko dokazljivo dejstvo, da so Armani j evi predlogi vselej
privlačni, verjetno tudi zato, ker so nad trenutno modo. Odlika tega ustvarjalca je v tem, so npr. zapisali francoski strokovnjaki, ki se na tematiko nedvomno spoznajo, da Armani ne preobleče žensk tako, kot bi sam želel, temveč zna prisluhniti njihovim željam in vsrkati splošne težnje. Tokrat se je tudi on usmeril k bolj barviti modi, vendar se črni barvi ni odpovedal (na srednji sliki spodaj).
Barvita in izzivalna kot vedno je bila tudi tokrat Doffatella Versace, ki je prevzela težko dediščino za bratom Giannijem. Njeni modeli so namenjeni lepi ženski, ki se
zaveda svoje čutnosti (na desni sliki). V najožji krog najuspešnejših italijanskih modnih hiš se je v zadnjih letih prebila Prada, predvsem odkar je glavna ustvarjalka Miuccia Prada. V kolekciji Miu Miu je pripravila vrsto na videz preprostih oblekic in kompletov v nežnih barvah (na prvi sliki z leve, f. AP).
Ko je padal zastor na milanske prikaze, pa so v Parizu začeli prikazovati svoje modele ustvarjalci in hiše, ki raje nastopajo v Parizu. In tako se spet postavlja vprašanje, katera je pravzaprav prestolnice sodobne mode.
Ministrant želel umoriti župnika
RIM - Ministrant v cerkvi v Pedari na Siciliji je - nezadovoljen zaradi pogojev dela - želel umoriti župnika, tako da mu je v mašno vino dodal sredstvo za uničenje plevela. 66-letni župnik je sredi maše, takoj po evharistiji, izgubil zavest in odpeljali so ga v bolnišnico, o njegovem stanju pa zdravniki še niso dah poročil. Ministrant, pri katerem je policija našla stekleničko s sredstvom za uničenje plevela, je obtožen poskusa umora. (STA/AFP)
V	poljskem parlamentu prepovedno pivo, vino in vodka
VARŠAVA - Poslanci v poljskem parlamentu v tamkajšnjih restavracijah in barih odslej ne morejo več naročiti piva, vina in vodke. Odlok o tem so sprejeli mestni svetovalci, člani vladajoče katoliške desnice, odločitev pa mora potrditi še prefekt. Po mnenju nekaterih poslancev je ta ukrep odgovor na nedavno odločitev parlamenta o zmanjšanju plač za mestne svetovalce. (STA/AFP)
Prebivalci majhnega japonskega otoka vabijo Scnroederja
MIVAKO - Na japonskem otoku Mivako v pacifiškem oceanu je izbruhnila prava Schroeder-mrzlica. Otočani skušajo namreč na najrazličnejše načine na otok privabiti nemškega kanclerja Gerharda Schroederja, ki se bo julija udeležil svetovnega gospodarskega vrha na otoku Okinavva. Pri tem so oživili spomin na brodolom nemške ladje R. J. Robertson, ki je v bližini otoka potonila pred 127 leti. Prebivalci Mivaka so posadko rešili, za kar jim je cesar Viljem I. poslal spominski kamen-Poleg tega so otočani na koralni obali postavili natančno kopijo gradu Marksburg, ki sicer stoji nad mestom Braubach v Nemčiji. Vodilni na otoku so ustanovih se komisijo, ki bo kanclerja skušala privabiti na otok, zaseda pa v viteški dvorani Marksburga. Steklenice žganih pijač so polepih z etiketami z dobrodošlico Sch-roederju. Otočani pričakujejo, da bi kanclerjev obisk pospešil razvoj turizma na otoku. (STA/dpa)
V	Turčiji zdaj
dovoljena vzreja prašičev
CARIGRAD - V prihodnje bodo v Turčiji lahko gojili prašiče. Po besedah turškega zunanjega ministra Hue-snueja Yusufa Goekalpa bodo tako turško zakonodajo uskladili z evropskimi stimdardi, je poročal časnik Sa-bah. V supermarketih in mesnicah bo svinjsko meso sicer shranjemo ločeno od preostalega mesa, poleg tega pa bo tudi jasno označeno. Svinjsko meso bo na prodal predvsem za turiste in nemuslimane. Muslimam nam reč ne smejo jesti svinjine, saj je v islamu svinja "ned sta" žival. (STA/dpa)