PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni tSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
0- H C--2	G	
£>■ “ ’•		
O G C	70	
O	!—!	m	
a? r	»	
m x	z;	
— C 3>	r_	
G G 70		
-n !~ C_		-J
rn g to	—	O
70 G	72T	'C
•—i	C_	O'-
c_	i—i	
m	nh:	
	■z.	>
	Is	G	
-o	X"	
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Pomembno srečanje Šol v Kopru
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 133 (12.165)
Trst, sobota, 22. junija 19
Po zaključku De M it ovih posvetovanj s strankami ustavnegt
-n
G-i
IO
O-
o
—x
o
o
ro
o
o
Francesca Cossigo podpirajo vse stranite razhajanja so možna le med demokristjani
BOJAN PAVLETIČ
Nič novega ne ugotovimo, če povemo, da se je odnos do slovenske narodnostne skupnosti v Trstu v zad njem času precej ohladil. Pripravljenost vlade v Rimu, da končno pristopi k oblikovanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je pač dvignila temperaturo krvi določenih nam nenaklonjenih krogov v Trstu, pa tudi v Gorici in Vidmu ter drugod. Prav ti krogi nam skušajo odmerjati kje in koliko nas čevelj žuli, mi sami pa naj bi o tem ne imeli pravice reči besede.
Če tako stanje ne ustvarja ravno spodbudnega vzdušja med obema tu živečima narodoma, pa je treba vendarle objektivno priznati, da vse le ne teče po tem tiru. Kljub pritiskom, katerim smo podvrženi v boju za lastne pravice, le prihaja do pojavov, ki kažejo, da je tudi med našimi i-talijanskimi sodržavljani dovolj demokratično čutečih ljudi, ki sodijo, da je treba taka nazadnjaška stališča presegati in to tudi s praktičnimi primeri.
Tak primer pa je jutrišnja prireditev v Kopru, kjer se bodo med seboj srečali profesorji in dijaki slovenskih in italijanskih srednjih šol iz Kopra in Trsta. V nekaterih športnih panogah in na okrogli mizi se bodo namreč srečali dijaki slovenske manjšine in italijanske večine iz Trsta ter italijanske manjšine in slovenske večine iz Kopra.
Manj pomembno je, katere šole bodo tu zastopane in v katerih športih se bodo pomerile med seboj, kot so v bistvu tudi povsem nepomembni športni dosežki in rezultati te prireditve. Pomembno je predvsem to, da je do tega srečanja prišlo in je z njim padla prva opeka iz zidu, za katerega lahko rečemo, da je bil v Trstu zelo visok.
Res je sicer, da je med demokratičnimi dijaki že pred leti prišlo do dialoga, v okviru katerega je tekla strpna in konstruktivna beseda o odnosu med obema skupnostima na našem področju. Res je pa tudi, da je do takih in podobnih pobud prišlo v glavnem na verbalnem področju, z informativno vrednostjo. Tokrat pa je prišlo prvič do stvarnega sodelovanja na bolj akcijskem področju. Slovenski in italijanski dijaki iz Trsta bodo tokrat prvič skupaj odšli na srečanje preko meje in bodo tamkaj skupaj, čeprav vsak s svojimi e-kipami, branili barve svojega mesta. Prvič pa je na strani italijanskih šol v Trstu tokrat mnogo prizadevanja za realizacijo tega srečanja prišlo tudi iz vrst šolskih vodstvenih struktur.
Ena lastovka res še ne naredi po-
NADAUEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Včeraj so se končala uradna posvetovanja demokrščanskega tajnika De Mite z delegacijami strank ustavnega loka. S teh posvetovanj je razvidno, da se vse stranke vključno s komunistično strinjajo s kandidaturo Francesca Cossige. Jutri bo skupščina »velikih volivcev« na predlog De Mite prav tako osvojila ime predsednika senata. Ni pa rečeno, da bo ta skupščina potekala mirno in brez zapletov. Za prvi znak nezadovoljstva v demokrščanskih vrstah je poskrbel Donat Cattin, ki je včeraj skrajno polemično ocenil taktiko svojega tajnika. Stari voditelj »forze nuove« je obsodil komunistični veto do Forla-nija in je s tem odkrito napovedal vojno uradnemu kandidatu, Francescu Cossigi.
Kljub vsemu temu ima Cossiga izredne prednosti. V Rimu se že širijo govorice, da bi ga lahko izvolili za predsednika republike že med prvimi glasovanji. Na papirju razpolaga z ogromno večino, da bi mu izvohtev preprečilo lahko le 200 prostih strelcev. Cossigova moč je predvsem v dejstvu, da ga podpirajo vse stranke ustavnega loka od KPI do PSI in vseh strank vladne koalicije. Cossiga je torej kljub pomanjkanju markantne osebnosti tisti kandidat, ki v sebi združuje potrebe demokrščanskih centrističnih smernic in je sprejemljiv tudi za levo opozicijo.
Srečanje med Natto in De Mito je bilo torej uspešno. Nedvomno je bil {»govor izredno težak, trajal je dve uri in pol, o njem bo danes »L’Unità« dal izčrpne poročilo. Sporazum so najprej dosegli glede na metodo in nato še glede na vsebino. Kar je nedvomno pospešilo položaj, je bila
bojazen partije, da bi se brez nje ojačila moč vladnih strank, kar bi predstavljalo že tretji politični poraz po upravnih volitvah 12. maja in referendumu 9. junija. Da bi omilil razsežnosti in pomen sporazuma je Natta navedel De Miti celo pahljačo kandidatov od Zaccagninija, Elie, bivšega rektorja katoliške univerze Lazzattija, do laičnih kandidatov, med katerimi socialističnega filozofa Bobbia. Zadnjo besedo pa bodo morali seveda izreči na skupščini komunističnih skupin, ki se bodo sesta'e v ponedeljek, nekaj ur pred glasovanjem.
Katere zapreke bi lahko torej srečal Cossiga na svoji poti? V prvi vrsti so nevarnosti v demo-krščanski hiši. Donat Cattinova izjava je zelo jasna. De Mita se je včeraj sestal tudi s Fan-fanijem, s katerim je razpravljal o predsedstvu senata. Prav tako ni nobena skrivnost, da so stopili v akcijo najzvestejši Ferlanijevi »prijatelji«. Jutri se bi lahko torej marsikaj pripetilo na skupščini demokrščanskih »velikih volivcev«. Navsezadnje zadostuje le malenkost, da se tako perfekten De Mitov mehanizem pokvari in da je treba vse začeti znova. Pomisliti je treba, da so socialisti sprejeli Cossigovo kandidaturo brez navdušenja in bi z veseljem zagrabili razhajanja v demokrščanskih vrstah. Claudio Martelli je včeraj jasno povedal, da je vse odvisno od KD. Če bi demokristjani nasprotovali Cossigi, ali bi se zanj izrekla le polovica KD, bi b,ilo treba vse začeti na novo. Socialisti nočejo torej sodelovati v običajnih manevrih in demokrščanskih spletkarjenjih v boju za Kvirinal.	R. G.
VČERAJ S SINDIKATI IN DELODAJALCI
De Michelis si prizadeva za obnovitev pogajanj
RIM — Čeprav zelo previdno in neformalno, je začel minister za delo De Michelis graditi temelje za obnovitev pogajanj med vlado, sindikati in delodajalci glede spleta vprašanj, ki so povezana z reformo draginj-ske doklade, da bi prišlo do sporazuma po možnosti še pred začetkom velikih poletnih dopustov. Pri tem ponuja kot osnovo svoj predlog o delnem povračilu davčnega grabeža, ki naj bi bil glavna protivrednost za nadaljnjo okrnitev draginjske doklade, ko so pred referendumom pogajanja propadla.
Včeraj se je De Michelis srečal na delovnem kosilu z voditelji CGIL, CISL in U1L Lamo, Carnitijem in Benvenutom, ki so mu izrazili pripravljenost sindikatov na obnovitev dialoga o vprašanjih davkov, zaposlovanja, delovnega časa in v tem okviru tudi o draginjski dokladi, oziroma o reformi plač. Prej se je bil De Michelis že sestal z delodajalskimi združenji, male industrije, veleposestnikov, kmetov in trgovcev, ki so pristala na izplačilo decimalk draginjske doklade, popoldne pa še s predsednikom Confindustrie Lucchinijem.
Medtem ko so tudi suniti siti šiitov
Diplomatski napori za talce v Bejrutu
BEJRUT — V mednarodnih dogajanjih je še vedno v ospredju drama v zvezi z ugrabitvijo potniškega letala ameriške družbe TWA. Predsinoč-nja tiskovna konferenca skupine u-grabljencev je še bolj zapletla položaj, saj Američanom ni jasno, kaj so hoteli ugrabitelji s to »čudno farso«, ki spominja na podobne trike iranskih »revolucionarnih študentov« med zasedbo ameriškega veleposlaništva v Teheranu. Vsekakor pa ZDA stopnjujejo diplomatske napore, da bi po mirni poti dosegli izpustitev 40 talcev. Mednarodni rdeči križ in Švica sta ponudila svoje posredovanje, a do sedaj ni bilo odziva. Ugrabitelji vztrajajo na zahtevi o predhodni izpustitvi kakih 700 šiitov.
Dvome je dokončno razblinila včerajšnja manifestacija Amala in šiitov v podporo »pravičnih« zahtev ugrabiteljev. ZDA torej nemočno sledijo razvoju dogodkov ob skelečem spoznanju, da bi vsaka nasilna pobuda
zapečatila usodo talcev. Po vsem sodeč so potnike razdelili v štiri skupine: tri se nahajajo v južnih predmestjih Bejruta, razpršene po stanovanjih aktivistov Amala, manjšo skupino pa so premestili v Baalbek, kjer imajo svoj sedež »hezbolahi« božje proiranske_ stranke. O tej skupini je ameriško časopisje navedlo, da je ne sestavljajo potniki z judovskimi pri-imld kot se je to prvotno mislilo, temveč kakih pet ali šest pripadnikov ameriških oboroženih sil.
Medtem pa so bili šiiti in pravosodni minister Beri včeraj v Bejrutu priča neobičajnemu dogodku. V zahodnem delu libanonskega glavnega mesta, ki je pod nadzorstvom šiitov, je v znak protesta proti šiitski strahovladi in nasilju zamrla vsaka dejavnost. Zaman so šiitski oddelki po spuščenih navojnicah muslimanskih (sunitskih) trgovin pisah grozilne opomine, protest se je kompaktno nadaljeval’.
Gorbačov septembra
ne pojde v New York
NEW YORK — Bela hiša je včeraj dokončno potrdila, da se ne bo sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov udeležil septembrskega zasedanja generalne skupščine OZN v newyorški Stekleni palači. S tem pa avtomatično odpade možnost, da bi se med zasedanjem generalne skupščine Gorbačov sestal z ameriškim predsednikom Reaganom.
Glasnik Bele hiše Robert Sims pa je ob tem pristavil, da se med obema supersilama nadaljujejo diplomatski stiki, ki naj bi določili datum morebitnega »vrha« Reagan - Gorbačov. Po vsem sodeč hoče torej Moskva izrecno povabilo in ne neke vrste naključno srečanje v okviru generalne skupščine OZN.
Strokovna okrogla miza o vodi v severnem Jadranu in zalivu pod pokroviteljstvom dežele
NA 5. STRANI
Slovenci med nagrajenci TZ za dolgoletno predano delo in prispevek k razvoju
NA 4. STRANI
Ob sinočnji otvoritvi v Moderni galeriji
Žirija že podelila nagrade grafičnega bienala v Ljubljani
LJUBLJANA — Sinoči so v prostorih Moderne galerije v Ljubljani odprli 16. mednarodni grafični bienale. Od začetka te prireditve, ki je ime Ljubljane ponesla v ves umetniški svet, mineva letos 30 let. Tokrat raz-stavlja 536 avtorjev iz 55 držav 1380 grafičnih listov. Mednarodna žirija je podelila naslednje nagrade: velika častna nagrada Joe Tilson (Velika Britanija), velika premija Susan Ro thenberg (ZDA) in premije: Harumi Sonoyama (Japonska), Karen Dugas (Kanada) in Klavdij Tutta (Jugosla-vtJ.a) ■ Podeljenih pa je bilo še 22 odkupnih nagrad. Odkupni nagradi
sta med drugimi dobila tudi Irma Blank in Emilio Tadini iz Italije.
16. mednarodni grafični bienale je sinoči odprla predsednica skupščine mesta Ljubljana Tina Tomlje, ki predseduje tudi upravnemu odboru bienala. Bienale, ki bo odprt do konca septembra, spremlja vrsta drugih razstav: v razstavišču Rihard Jako pič se predstavljajo z izbori svojih del nagrajenci 15. bienala, v Cankarjevem domu je odprta razstava Joanu Miroju v čast, v Mali galeriji pa je predstavljen eksperimentalni program ameriškega grafika Jasperja Johnsa.
OBČNI ZBOR ZSŠDI
Odo Kalan potrjen
za predsednika
OPČINE — Na sinočnjem 15. rednem deželnem volilnem občnem zbo-1 u Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bil v Prosvetnem domu na Opčinah in katerega so se udeležili številni gostje, je bjl za predsednika potrjen Odo Kalan.
Na občnem zboru so poleg drugega sprejeli tudi novega člana, Primotor klub, ki se je tako pridružil ostalim tridesetim društvom, ki so včlanjena v ZSŠDI.
Sinočnjega občnega zbora, na katerem je Kalan podal predsedniško in Ivan Peterlin tajniško poročilo, se je udeležilo 81 od 113 možnih delegatov. Od skupno 30 društev pa jih je bilo zastopanih štiriindvajset.
Daljše poročilo o občnem zboru bomo objavili v naši jutrišnji številki.
• Pomembno
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mladi. Morda eno samo srečanje tudi še ni znak kakih širših premikov v prizadevanjih za večjo odprtost takega sodelovanja na našem področju. Vendar pa je glavna vrednost tega dogodka v tem, da opravičuje določen optimizem in je dokaz, da jo tako sodelovanje ne le mogoče, ampak nekaj povsem normalnega, nekaj, čemur se moramo čuditi, če se doslej še ni zgodilo.
Če naj upoštevamo reklo, da je prvi korak najtežji in da je bil ta storjen v času, ki glede na protagoniste in čas, ni ravno spodbuden, potem se ga moramo še posebno razveseliti.
Še zlasti zato, ker so njegovi akterji mladi, tisti, katerih čas šele prihaja.
Želimo si, da bi bil ta čas boljši od današnjega. B. PAVLETIČ
□ OSLO — Tri ure in pol po ugrabitvi norveškega potniškega letala bo-eing 727 se je včeraj v Oslu predal policiji zračni gusar, ki je hotel s svojim dejanjem le opozoriti oblasti, da so se mu v zaporu godile krivice. Ugrabitelj je namreč pred kratkim prestal na Norveškem zaporno kazen zaradi navadnih prestopkov. Letala se je polastil takoj po vzletu iz Trondheima, na letališču v Oslu pa je zahteval pogovor s pravosodnim ministrom Mono Roekkejem.
Po posegu v zvezni SZDL intervju v zagrebški reviji Danas
Ribičič o enoletnem mandatu, odgovornosti in menjavi generacij v vodstvu Jugoslavije
ZAGREB — Razprava Mitje Ribičiča, člana predsedstva CK ZKJ, na nedavni seji zvezne konference SZDL, je precej razgibala pogovore tako v uradnih kot manj uradnih krogih. Vznemirila je tudi novinarje, ki so kaj kmalu začutili, da bi se dalo iz te razprave potegniti kaj atraktivnega. Novinarji zagrebške revije Danas so Ribičiča poprosili kar za intervju, ki je spet zelo iskano čtivo — čeprav se sicer omenjeni politik zelo pogosto pojavlja v časopisih in se za to pogostnost včasih v določenih krogih pojavi že tudi očitek. Novinarjem pač ne gre zameriti: radi vidijo, če jim kdo sploh hoče povedati kaj bolj »sočnega«, kajti formalnih in papirnatih floskul je tako in tako dovolj na političnem in časopisnem tržišču.
Tokrat so sodelavci revije Danas Mitjo Ribičiča spraševali predvsem o temah, ki so trenutno v ospredju jugoslovanske politične scene: o enoletnem mandatu, odgovornosti, menjavi generacij v vodilnih sestavah, volitvah.
»Pred leti sem sprožil polemiko z izjavo, da bi lahko prišli v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejše partijsko vodstvo. Če ga ne bomo pomladili, se bomo vpisali v knjigo skupaj s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Pa so tudi v teh dveh državah poskrbeli za to, da ne pridejo med rekorderje — pri nas pa še ni znakov, ki bi obetali pomlad,« je
priznal Ribičič. Glede enoletnega mandata pa meni, da je preprečil ustvarjanje novega velikega »Tita«, ker bi bila to farsa — naredil pa je na tisoče majhnih predsednikov na vseh ravneh. To je prva pomanjkljivost tega mandata, še večja pa je ta, da je zmanjšal osebno odgovornost ljudi na položajih.
S tem v zvezi se je pogovor dotaknil tudi republiškega ključa, o katerem ima Ribičič že precej časa nekoliko »heretično« mnenje. Najbolje in najbolj naravno bi bilo, da bi bilo poglavitno kadrovsko merilo sposobnost in bi torej v zvezni upravi, pa celo v zvezni vladi, lahko sedelo tudi več predstavnikov neke republike, če so sposobni. Kadrovsko mešetarjenje in preštevanje pa je tako med drugim eden od vzrokov gospodarske krize Jugoslavije.
Veliko je bilo kritik zaradi dejstva, da isti funkcionarji leta ostajajo na vrhu in se le vodoravno premeščajo s funkcije na funkcijo, se je glasilo eno od vprašanj. Kdo je lahko strokovnjak za vse? V zvezi s tem se je Ribičič spomnil enega od nekdanjih predsednikov republiške vlad-de, ki je pred dolgimi leti rekel sinu: »Vidiš, ni mi bilo treba hoditi v šole, ker se lahko enakopravno pogovarjam s slehernim univerzitetnim
profesorjem tudi o temi, v kateri velja on za strokovnjaka«. To je bil zelo »spodbuden« nasvet sinu, da se mu ni treba učiti, ampak naj gre raje med politike. To je skrajnost, kot je skrajnost tudi miselnost, da politika nima nobene zveze z znanostjo. Prav tako kot ta pa tudi ni dobra teza, češ da se revolucionar - politik ne more upokojiti. »Pokojninskih zakonov ne bi smeli prilagajati poklicnim politikom.«
Na koncu pa je komentiral tudi pojave, ko zadnje čase nekateri, ne samo strokovnjaki, odbijajo kandidature za pomembnejše funkcije, oziroma funkcije nasploh. Omenil je primer Janeza Zemljariča, bivšega predsednika republiškega izvršnega sveta Slovenije, ki je odšel na dolžnost podpredsednika ZIS. Ko je kandidiral, so v Sloveniji vsi prisegali, da mu bodo pri delu nudili vso pomoč. »Opozarjal sem, naj prihranijo to navdušenje za tisti trenutek, ko bo sprejel prvi ukrep, s katerim bodo prizadeti obstoječi interesi Slovenije. Hitro je prišel čas, ko se je bilo treba spomniti na obljube. V slovenskih časopisih se že pojavljajo kritične ocene zaradi tekoče gospodarske politike, pa pri tem kritiki ne upoštevajo vedno dovolj vseh dejavnikov in tudi ne vpliva Slovenije in drugih republik na stanje v jugoslovanskem gospodarstvu.« (Z.š.)
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI	piše Pavel Stranj
Parabola šiitov je dosegla vrh
Libanonska državljanska vojna je dosegla letos aprila svoje deseto leto trajanja. V teh letih je bilo v tej majhni deželi že tohko preobratov, da javno mnenje v Evropi gleda na to tragedijo že z veliko mero nerazumevanja in brezbrižnosti, morda celo otopelosti. Površne in srhljive novice v dnevnem pretoku informacij dajejo vtis, da v libanonskem vozlu skoraj ni kaj razumeti, ker je to že čisti kaos, popolna zmeda.
In vendar vlada tudi tam določena logika in vsak preobrat zavezništev in vzpon ene od bojujočih se skupnosti, ima svoje korenine in svoja načela. Zadnji primer te zakonitosti v navideznem nesmislu je vzpon politične in vojaške moči šiitskega dela prebivalstva.
Šiiti, nekakšni muslimanski protestantje, so še leta 1956 veljali za »tretjerazredno« skupnost v Libanonu. Njihovo število je bilo ocenjeno na 250.000 in v parlamentu so imeli 19 poslancev na 99. Do danes pa so »prehiteli« nekdanje vodilne kristjane ter pravoverne, sunitske muslimane in s svojim milijonom in četrt tvorijo približno tretjino libanonskih državljanov.
Poleg števila pa se je v teh letih razvila tudi njihova struktura. Šiiti so tradicionalno živeli na jugu, ob izraelski meji in v dolini Bekaa kot revni kmetje ter v pasu revščine okoli Bejruta. Leta 1960 se je
mednje naselil verski voditelj — imam Musa Sadr, kj je iz njihove družbene, politične podrejenosti začel graditi močno organizacijo, seveda na verski osnovi.
Znotraj šiitske skupnosti so se počasi oblikovali tudi različni sloji: novo malo in srednje meščanstvo. Ko se je začela državljanska vojna, je imam postal orientacijska točka za vse te sestavine šiitske skupnosti in gibanje Amai se po njegovem skrivnostnem izginotju (avgusta 1978 v Libiji) ni ošibilo.
Ob koncu dolge razvojne poti se je šiitska skupnost pojavila kot politično močno povezana (čeprav ne monohtna) in sposobna vojaško obvladati Bejrut ter prevladati na jugu! Tako je dohitela in celo preva-gala krščanske maronite in druze, medtem ko sunitska skupnost po porazu svojih enot Murabitun ne zmore več izraziti enakovredne politične sile,
Vse kaže torej, da uspeh gibanja Amai lahko končno odpre šiitski skupnosti v Libanonu lepo bodočnost. Toda na tej poti sta dve veliki zapreki. Prva je ta, da dejanske libanonske države, kjer bi se šiiti lahko uveljavili, ni več. Drugo zapreko pa predstavlja Sirija, ki ima kot temelj svoje politike v Libanonu načelo, da libanonske notranje vojne ne sme zmagati nobena domača stranka, da Sirija tako lahko ostane glavni in neobhodno potrebni posrednik v pokrajini nekdanje Velike Sirije.
Včeraj so jo izročili prometu
Odprtje avtoceste Ljubljana - Naklo
LJUBLJANA — »Ko odpiramo to cesto ob štirideseti obletnici osvoboditve, velja poudariti, da so vse nove ceste kapitalna naložba, ki ho v korist tudi bodočim generacijam. Ta novi odsek med Karavankami in Gev-gelijo pa ni pomemben samo za Slovenijo in Jugoslavijo, ampak tudi za širši svet.«
S temi besedami in ob izreku pohval načrtovalcem in izvajalcem je včeraj Vinko Hafnar, predsednik slovenske skupščine, svečano odprl za promet del avtoceste Naklo - Ljubljana.
Na novi gorenjski magistrali, ki je zamenjala že petdeset let staro betonsko cesto, nekoč dokaj sodobno, pričakujejo dnevno promet tudi do 7500 vozil. Glede na pričakovani promet, ki bo počasi vračal v ta objekt vložena sredstva (10,7 milijarde dinarjev), je tudi ta cesta gospodarski objekt — je med drugim dejal
ob predstavitvi »osebne izkaznice« — nove avtoceste A2 Ilirike, Andrej Le-vičnik, predsednik Skupnosti za ceste Slovenije.
Cestno gospodarstvo pa čakajo že letos nove in pomembne naloge. Mednje sodi začetek del na predoru skozi Karavanke, ki bodo samo z jugoslovanske strani veljala 110 milijonov dolarjev, kakor tudi nadaljevanje del na južni mestni obvoznici. Poleg tega je v programu še tretja etapa hitre mariborske ceste in razširjanje prometnih zmogljivosti na dolenjski magistrah, (dd)
□ BEOGRAD — ZIS je ob južnoafriški razglasitvi tako imenovane začasne vlade v Namibiji objavil posebno izjavo, v kateri izreka zaskrbljenost zaradi ravnanja rasističnega režima Južne Afrike in Namibije ter najostreje obsoja vlado Južne A-frike.
Lz gibanja neuvrščenih
Nerazvite dežele vlagajo vse večje napore, da bi utrdile medsebojno sodelovanje, zadnje čase pa zmeraj bolj ugotavljajo, da vzajemni stiki na področju gospodarstva žal niso rodili potrebnih sadov. Zategadelj vse bolj intenzivno načenjajo ta problem na sestankih, ki jih imajo na tem ali onem nivoju, pri tem pa izhajajo iz dvoje stališč: da samo tesnejše sodelovanje med njimi lahko pripelje do boljšega stanja posamezne dežele ali skupine dežel v gibanju neuvrščenih ter čvrstejši medsebojni stiki lahko dvignejo ugled in zahtevno moč nerazvitih v odnosu do razvitih dežel.
Potreba po večji povezanosti na področju gospodarstva izhaja iz nuje po večji zaslombi in zaupanju lastnim silam, ki konec koncev niso majhne. Energetski potenciali držav v razvoju so žal izkoriščeni le v višini okrog 10 odstotkov; raziskave odkrivajo, da ima 70 držav v razvoju velike rezerve nafte in zemeljskega plina, toda samo 20 držav izkorišča to energijo, ali se pripravlja na izkoriščanje. Podobno je stanje na primer v zvezi s premogom: zdajšnji izkop premoga v deželah v razvoju predstavlja samo okrog 6 odstotkov svetovnega izkopa, znano pa je, da imajo te države več kot 20 odstotkov, bržčas pa
še več, svetovnih rezerv premoga. So pa še številni drugi primeri.
Utrjevanja medsebojnega sodelovanja v gospodarstvu dežele v razvoju kajpak ne jemljejo kot nalogo, ki naj pripelje do avtarkične zaprtosti, pač pa kot vzgon, da bi pospešili odnose med Severom in Jugom, ki jih Sever za enkrat še zmeraj razume kot možnost za svoje koristi. O tem vprašanju bo govor na letošnji ministrski konferenci, ki bo septembra v Luandi, kjer bo pravzaprav najpomembnejše srečanje po zadnjem sestanku neuvrščenih na vrhu, ki je :nl pred dvema letoma v New Delhiju. Vemo, da so pomemben poudarek vprašanju gospodarskega sodelovanja med deželami v razvoju namenili tudi na zadnjem zasedanju UNCTAD (Konference Združenih narodov za tr-
govino in razvoj), ki je bilo junija 1983 v Beogradu.
Zmeraj bolj se med deželami v razvoju, ki so večinoma članice gibanja neuvrščenih, krepi spoznanje, da bi morale pot h globljim vzajemnim gospodarskim stikom seveda utirati najbolj razvite dežele v gibanju, se pravi na primer Indija, Alžirija, Egipt, pa tudi Jugoslavija. Povezanost med temi deželami pa je pomanjkljiva, zato pa so na zadnjih bilateralnih srečanjih odločneje kot prej menili, da bo treba to popravili. Vrednost blagovne menjave na primer med Jugoslavijo in Egiptom še zmerom ni presegla 220 milijonov dolarjev letno, med Jugoslavijo in Alžirijo je nekoliko boljša, toda še ni prelomna, stiki z Indijo pa so izrazit primer, ki terja preusmeritev. Vrednost menjave med
dvema deželama znaša komaj okrog 110 milijonov dolarjev, že pred petimi leti pa so na eni in drugi strani prepričljivo naglašali, kako bi morala menjava preseči vsaj pol milijarde dolarjev letno.
Na pogovorih o utrjevanju gospodarskih stikov ugotavljajo praznine, ki so včasih večje, včasih manjše, nasploh pa je vzrok v pomanjkanju pobud, ki naj bi upoštevale svojstvenosl tega sodelovanja. Še vedno je preveč tradicionalnih kriterijev in premalo je podpore sodobnejšim oblikam, kot bodo zanesljivo navajali tudi letos v Luandi.
Očitno je na primer, dz bo treba prekiniti z mo nekulturnim sodelovanjem, ki je po svoje kajpak logično, je pa hkrati tudi najbolj tvegano. Odločnejši korak naprej bo treba na-
praviti pri industrijski kooperaciji, ki zaostaja, kljub objektivnim nujam, da se uveljavi. Industrija v nerazvitih deželah je navsezadnje dosegla že skoraj 38 odstotkov vsega bruto proizvoda, vrednost industrijskega izvoza pa je prekoračila 20 odstotkov vsega njihovega izvoznega iztržka.
Vse bolj podčrtujejo tudi to, da bi neuvrščene dežele v svojih gospodarskih odnosih lahko širše izvajale politiko tako imenovanih preferencialov, preprosto mnogo nižjih carinskih tarif, ki bi jo nemoteno lahko uveljavile pri več kot 150 proizvodih in pridelkih, kot je bilo že rečeno na konferenci UNCTAD v Beogradu.
Tesnejše gospodarske stike med deželami v razvoju pa navsezadnje narekujejo tudi nič kaj obetavne perspektive o gospodarskem razvoju med razvitimi državami. Zadnje analize organizacije OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) sicer predvidevajo zmanjšanje inflacije, toda hkrati tudi zmanjšanje bruto proizvoda od 4,9 lani na 2,8 prihodnje leto ter povečanje brezposelnosti od 8,25 odstotka aktivnega prebivalstva letos na 8,5 v letu, ki prihaja. V Italiji, za primer, naj bi brezposelnost zajela okrog 11 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva.
MIRO KOCJAN
Naš sedež je v Ul. Giotto 8 in v Ul. Rossetti 6. Letos nas lahko obiščete na TRŽAŠKEM VELESEJMU v paviljonu F pritličje, kjer razstavljamo zadnje novosti podjetja Rex.
nuovi magazzini gerbini
Ma velesejmu s Rex
Ob začetku Koprskih srečanj
KOPER — V Kopru se danes začenjajo že šesta Koprska srečanja. Ta pomembna politična, kulturna in športna manijesta-cija je letos v znamenju 40-letnice življenja v svobodi in miru. Koprska so znova srečanja narodnosti, ki živijo v Jugoslaviji in v sosednjih Italiji, Avstriji in Madžarski. V tednu dni jih v tem obalnem mestu pričakujejo okoli dva tisoč. Med njimi so člani številnih kulturno zabavnih skupin in ansamblov, ki bodo oblikovali šest večernih prireditev na Titovem osrednjem koprskem trgu in drm nastopa v Lapidariju Pokrajinskega muzeja. V Kopru pričakujejo tudi številne ugledne goste iz Slovenije in Hrvatske; svojo udeležbo v pogovorih za okroglo mizo pa so potrdili tudi strokovni delavci iz Furlanije - Julijske krajine. Tudi športniki bodo te dni v Kopru, saj Srečanja obetajo turnirje v košarki, nogometu in seveda jadralno regato.
Kot že rečeno, se ta koprska manifestacija začenja danes popoldne, ko bodo v prostorih Osrednje knjižnice Srečka Vilharja odprli veliko razstavo Garzantijevih publikacij, ki jih je za to priložnost posodil Italijanski kulturni center iz Zagreba. V galeriji Meduza pa bodo odprli slikarsko razstavo.
Med »političnimi« manifestacijami obljubljajo organizatorji Koprskih srečanj še ponedeljkovo predstavitev nove publikacije rovinjskega Centra za zgodovinske raziskave. To bo o-sma številka iz zbirke Quaderni; na pogovor v prostorih italijanske skupnosti Antonio Gramsci pričakujejo goste z obeh strani meje. Koprska mladinska organizacija pripravlja v torek razpravo o ekologiji; na koprski televiziji pa bo pogovor in prikaz sodobne vzgoje z uporabo video naprav. Obalna in republiška konferenca SZ DL organizirata v petek, predzadnji dan Koprskih srečanj, jugoslovansko -italijansko razpravo ob 40-letnici zmage, življenja v svobodi in miru. Narodova istovetnost pa bo tema sobotnega pogovora, ki ga pripravljata dnevnik La voce del popolo in revija Panorama, oba sta glasili italijanske narodnostne skupnosti na območju I-stre in Reke.
Od danes pa do prihodnje sobote torej vabijo Koprska srečanja. Skupnost Italijanov in družbenopolitične ; kulturne in športne organizacije Kopra, ki manifestaciji prirejajo, so se pri oblikovanju programa tudi tokrat resnično potrudile. Ponudba je res tolikšna in taka, da bo vsakdo zadovoljil svojim željam, tako, da se za ponovni, že šesti uspeh Koprskih srečanj ne gre bati!
MIRJAM MUŽENIČ
Olimpiada mladih fizikov
PORTOROŽ — Od 23. do 30. junija bo v Portorožu in Kopru mednarodna olimpiada mladih fizikov iz 24 držav. Gre za tekmovanje najboljših srednješolcev v teoretičnem in eksperimentalnem znanju fizike. Udeleženci bodo tekmovali individualno, m sicer v reševanju treh teoretičnih in dveh eksperimentalnih nalog.
Po odstopu načelnika skupine KPI Pascolata
Cavallo (DP) izvoljen med »velike volivce
Koroška delegacija končala obisk v naši deželi
TRST — Demoproletarec Giorgio Cavallo bo tretji zastopnik naše dežele, ki bo od ponedeljka dalje sodeloval pri izvolitvi novega predsednika republike. Cavallo je prevzel mesto načelnika komunistične skupine Pascolata, ki je bil v torek skupno z Barnabo (PRI) in Comellijem (KD) izvoljen med »velike volilce«, a je nato v četrtek presenetljivo odstopil. Spričo tega odstopa je bil včeraj predsednik Manzon primoran spet sklicati sejo deželnega sveta, da sprejme Pa-scolatov odstop in da izvoli Cavalla za tretjega predstavnika Furlanije-Julijske krajine na rimskem »kon-klavu«.
Kaj je pravzaprav privedlo Pascolata do odstopa je povsem jasno, ni p« jasno zakaj so komunistični svetovalci izvolili prav njega, potem ko je bilo že določeno, da bo šel v Rim kot predstavnik svetovalske manjšine Cavallo. V Rimu so se namreč prejšnji teden sestali predstavniki vseh strank, ki so zastopane v parlamentu, da se domenijo o proporčni prisotno-
sti političnih sil med deželnimi svetovalci, ki poleg poslancev in senatorjev prispevajo k izvolitvi predsednika republike. Dosegli so sporazum, iz katerega je med drugim izhajalo, da bo predstavnik Proletarske demokracije izvoljen v naši deželi in da bo torej svetovalec Cavallo. V torek pa je prišlo do presenečenja in je bil kot predstavnik manjšine namesto Cavalla izvoljen Pascolai, kar je takoj sprožilo ostro reakc’jo vsedržavnega vodstva DP, ki je obtožilo komuniste, da se niso držali sprejetih obvez in hkrati protestiralo pri partijskem tajništvu, ki je v četrtek zvečer zahtevalo in doseglo Pascolatov odstop.
Za izvolitev Cavalla je bila potrebna zato izredna seja deželnega sveta, ki je potekala v nenavadno polemičnem vzdušju, čeprav je šlo navidez samo za tehnični problem izvolitve Cavalla namesto načelnika komunistične skupine. V resnici pa ni b:lo tako. Najbolj hrupni in polemični so bili misovci, ki so takoj po Pascolatovi odpovedi formalno zahtevali, da
Ugo Poli včeraj na obisku na Koprskem
KOPER — Na slovenski Obali se je včeraj mudil sekretar tržaške federacije komunistične partije Italije Ugo Poli. Dopoldan se je pogovarjal s predstavniki medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenijc'i ter občinskih konferenc Zveze komunistov Slovenije iz Sežane, Kopra, Izole in Pirana. Obiskal je tudi tovarno Tomos. Tu se je Poli zanimal zlasti za najnovejši sanacijski program v okviru katerc-ga je tudi sodelovanje z italijanskimi partnerji. Zanimal se je zlasti za možnosti za okrepitev sodelovanja ob meji, za možnosti vlaganj tujih partnerjev v Jugoslaviji in nato navezal tudi predpise, ki bodo v Italiji urejali vlaganja na območjih ob meji. Popoldan je sekretar tržaške federacije KPI obiskal še radio in televizijo Koper, kjer se je pogovarjal o vlogi teh medijev. Za kratek čas pa se je mudil tudi v Portorožu na letališču, ogledal pa si je tudi marino v Luciji in se seznanil z razvojem tega pristanišča za jahte.
DUŠAN GRČA
pripada to mesto svetovalcu Morelliju, kot prvemu neizvoljenemu predstavniku opozicije in so glede tega že napovedali uradni rekurz, ki bi znal v teoriji (čeprav se to skoraj gotovo ne bo zgodilo) celo odložit; za en dan al; dva volitve novega predsednika. Nejevoljni do tega kar se je zgodilo pa so bili tudi mnogi svetovalci večinske koalicije, k; so celo predlagali zavrnitev Pascolatovega odstopa z u temeljitvijo, da je . deželna skupščina avtonomno telo in da lahko spričo tega pošlje v Rimu kogarkoli, brez zunanjih pritiskov in podobno.
Okrog teh proceduralnih vprašanj se je razvila živahna debata, v kateri se niso oglasili komunisti, z izje mo Pascolata, ki je v osebnem imenu vprašal predsednika Manzona, če je s svojim odstopom kršil dostojanstvo in suverenost deželnega sveta. Predsednik je odgovoril, da ne, sklicujoč se tudi na pravilnik, ki pravi, da je v primeru odstopa enega izmed »velikih volilcev« za izvolitev novega potrebna izredna seja skupščine. Man-zonov poseg je sprožil proteste nekaterih svetovalcev ne samo MSI in Furlanskega gibanja, a tudi predstavnikov večinske koalicije, kot npr. An-gelija (KD), Carboneja (PSI) in Štoke (SSk). Slednji se ni udeležil glasovanja z utemeljitvijo, da skupščina ne b; smela sprejet; rimskega sporazuma, češ da je kršil njeno avtonomijo.
Po skoraj dveumi razpravi je predsedniku Manzonu vendarle uspelo prepričati svetovalce, da je Pascolatov odstop v skladu z zakonom in da je zato treba izvoliti novega deželnega predstavnika v parlament. Končno je bil izvoljen Cavallo, k; je prejel 16 glasov, ostal; ali so oddali belo glasovnico ali pa se iz protesta niso udeležili glasovanja, (st)
TRST — Delegacija koroške deželne skupščine je včeraj zaključila prvi uradni obisk v Furlaniji - Julijski krajini. V teku včerajšnjega dne je bilo na programu uradno srečanje z delegacijo deželnega sveta F-JK, ki jo je vodil predsednik Manzon, nakar se je delegacija srečala s predsednikom deželne vlade Biasuttijem, obisk v naši deželi pa je sklenila z ogledom Vile Manin v Passarianu.
Na uradnih pogovorih sta si delegaciji deželnih skupščin izmenjali mnenja o raznih problemih, ki so povezani z delovanjem skupščin. Koroška delegacija je pozitivno sprejela predlog predsednika Manzona o ustanovitvi organizma na organizacijski ravni predsedstev deželnih skupščin delovne skupnosti Alpe Jadran, ki bi deloval vzporedno z že obstoječim organizmom deželnih vlad, da bi s političnega in zakonodajnega vidika utrdila tisto važno institucijo, ki je Alpe Jadran.
Delegaciji sta se nadalje pogovarjali o vprašanjih notranjega značaja o-beh dežel na gospodarskem, kulturnem, političnem in institucionalnem področju, s posebnim ozirom na carinske probleme na Kokovem ; proučili sta tudi vprašanji predora pod Monte Croce Gamico in organizacije olimpijskih iger leta 1992 ter podčrtali potrebo po stalnih odnosih med obema skupščinama. V imenu koroške delegacije je predsednik Schantl povabil predsednika Manzona in delegacijo deželnega sveta F-JK, naj obišče Koroško.
Koroške goste je nato sprejel predsednik deželne vlade Biasutti, ki je med drugim podčrtal važnost podobnih srečanj za vse boljše spoznavanje in sodelovanje obmejnega prebivalstva.
Deželni komite KPI o refendumu in političnem položaju
TRST — Na zadnji seji deželnega komiteja KPI je tajnik Roberto Viez-zi v svojem poročilu, kateremu je sledila razprava, namenil glavna pozornost izidu referenduma. Med drugim je poudaril, da je bil boj, ki ga je KPI vodila proti odloku z dne 14. februarja, pravilen in da je »DA« dosegel velik uspeh, kljub temu da je zmagal »NE«; pristavil je še, da je zmaga »NE« utrdila zmerno fronto, za katero je sedaj upravičeno zahtevati ukinitev premične lestvice.
Viezzi je govoril tudi o političnem položaju na deželni ravni in ugotavljal, da spori, do katerih prihaja v večini, med drugim odražajo določeno neugodje PSI v odnosu do premoči KD tako v deželnem odboru kot v glavnih krajevnih ustanovah dežele. KPI si želi — je dodal —, da bi znotraj socialistične stranke prišlo do razmisleka, ki naj bi stranko vzpodbujal, da bi ponovno upoštevala potrebo po tesnejših enotnih nastopih z ostalimi strankami levice.
Ob zaključku svojega poročila se je deželni tajnik KPI zaustavil ob pripravah na bližnji deželni kongres, ki bodo morale teči z močno zunanjo projekcijo stranke s pobudami o problemih dela, industrije, miru in gospodarskega sodelovanja na obmejnem področju, decentralizacije, krize državnih soudeležb, informacije, manjšin in okolja.
Program prireditev ob koncu tedna
OBALA IN KRAS
PIRAN; 21. 6 - 30.8., Kriški hodnik - Piranski večeri; v Mestni galeriji so razstavljena dela Apollonia, Lenassija, Toma Vrana, Janeza Mateliča, Borisa Benčiča in drugih.
PORTOROŽ: 22.6., ob 21. uri v Avditoriju nastop folklorne skupine Magija črne Afrike; 22. 6. Hotel Bernardin: grill fest. družabne igre, folklora, šport; 22.6., ob 15. uri: republiško prvenstvo v kartingu na poligonu v Luciji; 23. 6., ob 15. uri: mednarodno prvenstvo v kartingu na poligonu v Luciji; 22. in 23.6.: jadralna regata prijateljstva Milje -Portorož - Milje, štart ob 14. uri v Miljah; 23. 6. v Avditoriju: 16. mednarodna fizikalna olimpiada.
KOPER: 22. - 29. 6.: Koprska srečanja, mednarodna kultura, športna in folklorna prireditev, sodeluje 45 ansamblov iz 4 držav; v galeriji Loža je na ogled razstava skulptur ak. kiparke Dube Sambolec.
POSTOJNA: V Rakovem Škocjanu, 9 Icai od Postojne, je možna organizacija piknikov, poročnih kosil, restavracija je odprta od 9. do 21. ure (tel.: 061-796078).
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Moderni galeriji od 21. 6. do 30. 9. 16. mednarodni grafični bienale; 21. - 23 . 6. 26. mednarodni festival jazza v Križankah, vsak večer ob

20. uri; hotel Ilirija prireja od 20. do 30. 6. Beograjske večere z bogato ponudbo srbske kulinarike, nastopa ansambel Ima Dana, vsak večer od 19. do 23. ure; do 30. septembra so organizirani redni informativni ogledi Ljubljane in sicer: ob 9. uri v angleškem in francoskem jeziku, ob 17. uri pa v nemškem in italijanskem — začetna točka je pred Magistratom, Mestni trg 1, cena po osebi je 300 din (informacije TIC LJ, telefon: 061 -215412); 24.6., ob 13. uri bo v avli Commerce otvoritev razstave bežigrajskih ak. slikarjev in kiparjev, odprta bo do 12. 7.
GORENJSKA
BLED: 20. 6. - 23. 6., ob 10. uri: Golf turnir — mednarodno amatersko prvenstvo Jugoslavije za seniorje in seniorke za nagrado kazino Bled in hotel Crans Montaža Švica, na golf igrišču Bled; 21. - 23.6.: mednarodna veslaška regata, vsak dan ob 15. uri; 22. 6., ob 17. uri: rekreacijska prireditev — tek okoli Blejskega jezera; 22.6., ob 17. uri: uvodna prireditev v okviru otvoritve turistične sezone, gostinsko turistič-
ne igre brez meja, posebna gostinska ponudba in zabava; 23. 6., ob 10. uri: matinejski koncert na ploščadi pred hotelom Park; 24. 6., ob 20. uri: večer komorne glasbe na Blejskem jezeru izvaja ga KPZ iz škofje Loke; 26. 6., ob 21. uri: večer jugoslovanske 'folklore v festivalni dvorani — KPD France Marolt iz Ljubljane.
BOHINJ :	v hotelu Zlatorog je
vsako soboto ples, vsako sredo, ob 21. uri pa folklorni nastop; 21. - 22. 6.: ribiško srečanje, tekmovanje v ulovu rib na Savi in Boh. jezeru z zaključkom z ribiško veselico pod Skalco.
JESENICE: 22. 6., ob 8. uri: srečanje invalidov Sozd - SZ Lesce; 23. 6., ob 13. uri: gasilska parada s proslavo ob 90-letnici društva v Završnici, veselica s srečolovom, igra ansambel Slak.
KRANJSKA GORA: vsak dan od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure je možno jahanje. Ura jahanja je 1.000 din, ura učenja jahanja pa 1.400 din za tujce, domači gostje imajo popust, vse informacije v Porentovem domu; v hotelu Kompas je vsak četrtek pokušnja vin, v hotelu Lek vsak pfctek folklorni večer; glasba je v hotelu Alpina in na vrtu hotela Prisank. Cesta čez Vršič je prevozna samo za osebne avtomobile.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
31.
Po cerkvi so še vedno odmevali koraki, Katica je bila nemirna. Organist je sedel nad orglami in prebiral tipke. Iskal je nežne melodije, kakor bi se hotel nečesa spomniti. Morda pa se je ta trenutek spominjal mladih dni, ko je tudi sam prvič stopil na kor, da bi zapel. Daleč so tisti časi, skoraj tako daleč kakor Koštrčeva mladost. Kakor jih včasih Koštrca z besedami izkopava iz pozabljivosti, tako jih je iskal organist s tipkami. Zdelo se je, da niti ne misli na Katico, ki stoji poleg in čaka, da najde naposled še melodijo njene pesmi. Tedaj se je stari Koštrca nagnil h Katici, rekoč:
»Cerkev je že skoraj polna ljudi!« Katica se je zdrznila. Nemo je stala in čakala, z obrazom proti organistu, kakor bi ga hotela zazreti, kakor bi hotela videti, kaj misli. Organist pa se je še vedno sklanjal nad orgle, samo melodija je postajala vse izrazitejša in nič več ni igral tako tiho, pesem je postajala glasnejša, dokler niso orgle na vso moč zabučale, da se je cerkev tresla. Toda še vedno se ni ustavil pri njeni pesmi, temveč samo igral, kakor
bi bila velika maša. Najbrž ni niti slišal, kako se cerkev še vedno polni; samo dedek je, sklanjajoč se prek pregrade, videl, kako stoje ljudje v cerkvi in čakajo. Nihče ne moli, vsi se skoraj nestrpno ozirajo na kor. Spredaj pred oltarjem v klopi je sedel župnik, ogrnjen v velik črn plašč, poleg je sedelo še nekaj gosposkih ljudi; bili so učitelji in dve učiteljici, kakor jih je prepoznal Koštrca. Tedaj ni več zdržal, da se ne bi še enkrat sklonil h Katici in dejal nemirno:
”C5k<tv, ie zares polna, in tudi šolski ljudje so prišli. Glej, da ti zdaj ne spodrsne.«
Morda je bila potrebna dedkova beseda, zakaj Katica, ki je prej bila čudno nemirna, je zadobila novega poguma; ne, zdaj ni smela razočarati niti dedka niti svojega dobrega organista, a tudi drugih ni smela, razočarati in naj bo še tako grenko spoznanje, da, ji je dovoljeno samo enkrat zapeti v cerkvi — m kakor se zdi, pred ljudmi — bo zapela tem lepše. Zdaj je razumela organista, ki se poigrava na orglah; razumela je vse tisto, kar je igral, čeprav tega ni še nikdar slišala. Melodije so bile trgane iz njenega srca.
Tedaj je organist, ki je še ta trenutek igral mo-gočno m s oraj divj'e iz svojega srca, nenadoma zadušil orgle in ubral en sam glas, nežno in tiho, a takoj nato prešel na Katici tako znano melodijo. To je bila njena prva pesem. Zganila se je, kakor bi
nekoga iskala. In našla ga je, ko se je dotaknila dedkove roke. Nič več ni bilo strahu v njenem srcu.
Vedela je natančno, kdaj je treba začeti peti. Organist je napravil majhen odmor, ko ji je prej poiskal njen začetni. glas. Sicer pa, če tega niti ne bi, bil storil, bi bila zapela s tistim glasom, s katerim ji je prvič zaigral.
Začela je.
S kora se je utrgala nežna pesem; glas, ki je zaplaval po cerkvi in se odbil od stene pri oltarju, je bil jasen, čist in tako čudovit, da so se župnik in učitelji že pri prvem zvoku spogledali. Tudi cerkev je prisluhnila. Orgle so se tiho razlivale, nad vsem tem pa je plaval lep dekliški glas, poln čudovite nežnosti in človeške topline. Besede so bile tako razločne, kakor bi jih kdo govoril. Pesem je postajala čedalje izrazitejša. Katičin glas, ki je sprva še nekam tipal po prostorni cerkvi, kakor bi bil iskal dobrih ljudi, je postajal čedalje močnejši, jasnejši in zvočnejši in je zdaj pa zdaj zagrabil za srca vse, ki so ga poslušali.
Sama ni vedela, kdaj se je prijela dedka za roko, kakor bi iskala oporo, kar je najbrž tudi storila. In zdaj se ji je zazdelo, da sta sama na svetu, da gresta po mehki poljski poti ob močvirnem jarku, kjer kričijo divje rače. Spomnila se je tistega večera, ko sta odhajala obupana od organista in sta se prav tako vodila za roke. Bila sta tako sama in tako prepolna žalosti, da bi se najrajši razjokala.
V upanju, da ne bo prišlo do novih zamud in zavlačevanj
Razlastitveni postopek na trasi avtoceste do Proseka je pri koncu
KRUT prireja dve enotedenski bivanji v Domu Mangart v Zabnicah
Razlastitveni postopek na avtocestni trasi med Sesljanom in Prosekom je dejansko pri koncu in pričakovati je, da bodo vsi prizadeti razlaščenci iz Nabrežine, Križa in s Proseka morda še pred koncem leta prejeli zadnji del odškodnine, ki jim po zakonu pripada, seveda če bo državno podjetje za ceste ANAS držalo obljube in preprečilo dodatne zamude in zavlačevanja, kot so na nedavnih sestankih s predstavniki Kmečke zveze in z razlaščenci javno obljubili predstavniki ANAS in gradbene tvrdke, ki ima v zakupu dela na tem odseku.
Zainteresirani razlaščenci (približno jih je 150) so v prejšnjih dneh prejeli na dom poziv, naj se med 25. junijem in 5. julijem zglasijo na sedežu podjetja »Place Moulin« (državna cesta 202 pri Proseku). S seboj naj prinesejo dokumente, ki so navedeni v vabilu in brez katerih podjetje ANAS ne bo moglo zaključiti razla-
stitvenega postopka in torej izplačati odškodnine. O teh dokumentih je tekla beseda na sredinem in na četrtkovem sestanku v Nabrežini in v Križu, ki ju je priredila Kmečka zveza, katere tajništvo je še na razpolago za vse dodatne informacije in navodila v zvezi s temi vprašanji. KZ vsekakor opozarja, da se razlaščenci po možnosti javijo na sedežu »Place Moulin« na dan, ki je naveden v vabilu. Če ne morejo ali so zasedeni, naj to predhodno sporočijo podjetju, ki jih bo obvestilo, kdaj naj se zglasijo.
ANAS ne bo izplačalo odškodnin med sestankom na sedežu »Place Moulin«, ampak bodo tam razlaščenci podpisali uradni zapisnik, ki dejansko končuje ves (birokratski) razlastitveni postopek, ki bo šel nato svojo pot naprèj. Lahko pričakujemo, če ne bo prišlo do zavlačevanj in do zamud, da bodo lahko razlaščenci dobili denar v roke pred koncem leta. Vse
razlaščence ob tem opozarjamo, da imajo na sestanku na sedežu gradbenega podjetja tudi po vsej verjetnosti zadnjo možnost, da opozorijo ANAS na morebitne probleme in odprta vprašanja (ograje, zidovi, ceste itd.), ki so kakorkoli vezana z razlastitvami. Tudi za te informacije je vsako jiitro na razpolago tajništvo Kmečke zveze.
Sporočilo sindikata upokojencev CGIL
Sindikat upokojencev CGIL nudi ob torkih od 9.30 do 12. ure in ob četrtkih od 16. do 18.30 v prostorih pokrajinsko zveze tržaških obrtnikov na Proseku št. 1 vsem zainteresiranim informacije glede pokojnin, socialnega skrbstva, prošenj za povišanje pokojnin za bivše borce in begunce (glede na zakon št. 140/1985), prošnje za oprostitev ticketa itd.
Krožek za rekreacijsko udejstvovanje, ali kot ga bolje poznamo pod kratico KRUT, namerava letos organizirati za svoje člane, ki so sicer tudi člani Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Zveze vojnih invalidov NOV v Trstu in Društva slovenskih upokojencev, dve enotedenski bivanji v Domu Mangart v Žabnicah v Kanalski dolini. Prvo bivanje naj bi bjlo od 7. do 13. julija, drugo pa od 4. do 10. avgusta.
Vpisovanje se bo začelo v ponedeljek na sedežu KRUT v UL Montecchi 6. Tu bodo zainteresirani dobih tudi vse potrebne informacije glede odhoda z vlakom iz Trsta, ki odpelje od tod okrog 12. ure in prispe v žabnice okrog 15.30. Železniška postaja v Žabnicah je blizu Doma, tako da imajo zainteresirani do njega kakih pet minut hoje.
Dom Mangart je bil postavljen v Žabnicah (Camporosso) z namenom, da nudi zatočišče vsem planincem, i-stočasno pa da postane tudi nekakšno zbirališče in kulturno središče Slovencev v Kanalski dolini. Tako je napisano na prospektu, ki so ga prejeli tudi vsi udeleženci nedavnega
Izleta v Žabnice in v Rezijo. Na prospektu je še zapisano, da ima dom 13 dvoposteljnih, troposteljnih in šti-riposteljnih sob in še dve skupni ležišči. Ima dve jedilnici, sodobno o-premljeno kuhinjo in večji kletni prostor.
Žabnice so v bližini Trbiža, do koder lahko pridejo letoviščarji z avtobusom, ki vozi na tej progi vsake pol ure. V Trbižu imajo zainteresirani možnosti še drugih izletov, na primer v Rateče in Kranjsko goro, ali pa v bližnje kraje Koroške. Kraj Žabnice ima klimo, primemo, za počitek in živčno sprostitev. Tisti, ki ljubijo izlete v naravo in hribe, bodo tudi prišli na svoj račun.
Ker je do odhoda prve skupine še relativno malo časa, bi bilo prav, da bi se interesenti čimprej zglasili na sedežu krožka, kjer bodo na razpolago še preostale informacije.
• Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku jeruzalemskega škofa Capuccija, ki mu je orisal položaj na Bližnjem vzhodu zlasti v luči tragičnih dogodkov v Libanonu.
Danes začetek ustnih izpitov na poklicnem zavodu Stefan
Po opravljenih pismenih preizkušnjah se slovenski maturanti te dni pripravljajo še na zaključni, ustni del zrelostnih izpitov. Premor med prvim in drugim delom so gotovo izkoristili za izpopolnitev svojega znanja. Na ustnem izpitu bodo odgovarjali na vprašanja iz dveh predmetov: prvega si bodo sami izbrali, drugega pa jim ga bo določila ocenjevalna komisija.
Že danes se bodo začeli ustnj izpiti na poklicnem zavodu za industrijo in obrt »Jožef Stefan«. Prvi bodo pred izpraševalno omizje stopili dijaki, katerih priimek se začenja s črko »P«. Na tej šoli se bodo ustni izpiti nadaljevali še v ponedeljek in v torek. Danes bodo opravili sprejemne izpite za dostop k ustnim izpitom tudi kandidati, ki so se prijavili k zrelostnim izpitom kot privatisti.
Na vseh drugih naših višjih srednjih šolah bodo ustni izpiti stekli s polno paro v ponedeljek. Ponekod bodo z njimi opravili kar v enem samem dnevu (kot na primer na klasičnem liceju »France Prešeren«, kjer bodo člani komisije v nekaj urah »potipali« kosti vsem šestim maturantom), drugod se bodo razvlekli tudi do julija. Tako dolgo bodo namreč trajale ustne preizkušnje na trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois«, kjer bo morala komisija preveriti ustno znanje 40 kandidatom s trgovskega tehničnega zavoda in enajstim z oddelka za geometre. Na »trgovski« bodo prišli najprej na vrsto dijaki, ki se bodo udeležili tradicionalnega izleta po Jugoslaviji.
V ponedeljek se bodo začela izpraševanja tudi na učiteljišču »A. M. Slomšek« (s črko »K«) in na znanstvenem liceju »France Prešeren«. Na tej šoli bodo najprej odgovarjah dijaki 5. A razreda (črka »V«).
Usposobljenostni izpiti za vzgojiteljice
Poleg dijakov petih razredov naših višjih srednjih šol opravljajo te dni zaključne izpite tudi dijakinje 3. razreda šole za vzgojiteljice. Usposob-Ijenostne izpite na tej šoli polaga osem kandidatk. Usposobljenostni izpiti se precej razlikujejo od zrelostnih izpitov. Z razliko od kandidatov na maturah morajo »maturantke« vzgojiteljske šole opraviti več pismenih preizkušenj, pri ustnih izpitih pa morajo odgovarjati na vprašanja iz vseh predmetov.
Kandidatke so v četrtek zaključile pismeni del izpita. V ponedeljek so pisale nalogo v italijanščini, v torek nalogo iz pedagogike, v sredo je bila na sporedu naloga v slovenščini, v četrtek pa preizkus iz grafike in plastike in iz telovadbe.
Ustni del usposobljenosinih izpitov na šoli za vzgojiteljice se bo začel v ponedeljek.
Praktična naloga za bodoče mizarje: na zaključnem izpitu so naredili mizo
Dijaki, ki obiskujejo tečaje Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, imajo te dni polne roke dela z zaključnimi šolskimi preizkušnjami. Tako dijaki drugega letnika tečaja s kvalifikacijo za mizarje, kot tudi dijakinje drugega letnika tečaja s kvalifikacijo za tajnice v podjetju so opravili v začetku tedna del zaključnih izpitov. Udeleženci tečaja za mizarje so se morali v praktičnem
delu kvalifikacijskega izpita izkazati za prave mizarje; v mizarski delavnici v Saležu (na sliki) je moral namreč vsak izmed kandidatov za praktično nalogo narediti mizo iz lesenih desk.
O učnih uspehih dijakov letošnjih tečajev Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje bomo poročali v prihodnjih dneh.
Delavcem hotela Savoia grozijo odpusti
Najbolj reprezentančen hotel v Trstu Savoia-Excelsior je z 19. junijem prešel v upravljanje družbe Star Hotels iz Milana. Novi lastniki so tudi že napovedali, da nameravajo zapreti hotelsko restavracijo zaradi stalnih izgub. Ta ukrep, če bo uresničen, bo povzročil tudi odpust 16 delavcev od trenutno 53 zaposlenih.
Na to vest so takoj reagirali sindikati CGIL-CISL-UIL, ki trdijo, da bi ukinitev restavracije predstavljala veliko izgubo za goste hotela in tržaško prebivalstvo. Ukrep je tudi v nasprotju s poslovno politiko drugih hotelskih podjetij, ki si prizadevajo za ponoven razcvet gostinske dejavnosti, kar naj bi tudi prispevalo k čimbolj popolnim hotelskim uslugam. Kljub temu, da se v Trstu dosti govori o razmahu turizma, kot faktorju ekonomskega razvoja, pa konkretna dejstva kažejo drugačno sliko. Sindikati so za ponedeljek, 24. junija, že sklicali skupščino delavcev, da se dogovorijo za najbolj primerno akcijo. Obenem pa sindikati tudi opozarjajo, da bi se restavracija hotela Savoia lahko opomogla z gosti kongresov, seveda ob primerni preureditvi, ki bi zmanjšala stroške upravljanja.
• Tržaška občina je zaradi svečanosti ob bazovski fojbi v nedeljo zjutraj, 23. 6. odredila enosmerno vožnjo na občinski cesti, ki povezuje državno cesto št. 14 med Jezerom in Bazovico. Med 9.45 in 12.15 bo ta cesta tudi zaprta za promet.
Med nagrajenci Trgovinske zbornice za zvestobo delu in gospodarski razvoj je tudi devet Slovencev
Priznanje je plačilo za trud in dolgoletno predano delo
Kot smo že poročali, so preteklo soboto podelili letošnja priznanja Trgovinske zbornice za zvestobo delu in prispevek k ekonomskemu razvoju. Skupno so podelili 52 priznanj odvisnim delavcem, podjetnikom in pa kmetovalcem.
Z veseljem lahko ugotovimo, da je med letošnjimi nagrajenci kar devet Slovencev. Tako najdemo med odvisnimi delavci imena Rudija Savija iz Križa, Marije Škabar s Cola in Renata Scroccara iz Boršta. Nagrajenih je bilo tudi šest naših kmetovalcev in sicer: Giusto Kariž s Kolonkovca, Anton Petaros z Gročane Sonja Pirc - Antonič iz Cerovelj (vsi trije so člani Kmečke zveze), Mirko Hrovatin iz Milj, Anton Bri-ščak iz Brišč in Edvard Guštin s Cola. Ker gre za pomembna priznanja, si nagrajenci zaslužijo nekaj več pozornosti. Zato vam danes predstavljamo pet nagrajencev, ostale štiri pa bomo predstavili v naši jutrišnji številki.
MARIJA ŠKABAR je dobila nagrado Trgovinske zbornice za 30-letno delo pri družim Ferraro. Rodila se je 23. 3. 1931 na Colu. Preden je prišla k k ' družini Ferraro, je pomagala v gostilnah na Repenta-bru, eno leto pa je delala tudi kot delavka v manjši tovarni. Ves ta čas ni bila zavarovana, saj, kot nam je sama povedala, je morala biti zadovoljna, da ima sploh delo. K družini Ferraro je prišla spomladi leta 1954 in pri tej družini je še danes. Začela je z varovanjem o-trok, opravljala gospodinjska dela. O-troci iz te družine so se odselili, danes pa je ostal le še gospodar, ki pa ima že blizu 90 let in je skoraj popolnoma paraliziran. Marija skrbi
zanj in drugo leto namerava v zasluženi pokoj.
Glede nagrade nam je zaupala, da jo je gospodar družine Ferraro stalno nagovarjal, naj vloži vlogo za nagrado. Letos jo je res vložila in bila neskončno presenečena, ko jo je tudi dobila.
Če prideš do kmetije ANTONA PE-TAROSA (roj. 23. marca 1922) na Gročani, ga vedno najdeš pri delu, saj si je težko predstavljati, da bi kmeta, čigar dru-| žina že več rodov živi od kmetije, na-: šel v brezdelju. Kar pomni, so se njegovi vedno u-kvarjali s kmetijstvom. Sam je kmetijo močno posodobil, saj si brez te-
ga danes ne moremo predstavljati kmetijstva. Največ dela ima v hlevu, kjer je 8 glav živine. V glavnem prodaja mleko, ki ga vsakodnevno, kot ostali gročanski kmetje, odda Kraški mlekarni. Pri delu mu pomaga tudi žena. Poleg živine ima približno štiri hektare zemlje in nekaj gozda preko meje. Obdeluje njive, vendar nič več toliko kot nekdaj, ko je poljedelstvu posvečal dosti več časa. Sedaj prideluje povrtnine v glavnem za domačo rabo, nekaj malega pa tudi proda. Anton Petaros pa ni aktiven samo kot kmetovalec. Že skoraj deset let je odbornik Kmečke zveze, v zadnjih dveh letih pa je postal tudi odbornik pri združenju rej cev. Aktiven je tudi v politiki, saj je bil svetovalec v dolinskem občinskem svetu, sedaj pa je član občinske komisije za kmetijstvo.
GIUSTO KARIŽ (roj. 31 januaria 1931), član Kmečke zveze, se je začel poklicno ukvarjati s kmetijstvom leta 1960 ko je od matere prevzel posestvo na Ko-lonkovcu. Kmetija ima več kot stoletno tradicijo, saj je bil že njegov ded kmet v tej hiši. Pred H leti je prenovil stanovanjsko -gospodarsko poslopje. Takrat je imel 80 arov zemlje, danes pa le še 60. Pred dobrima dvema letoma so Kari-ževim razlastili precej zemlje za grad-
njo ljudskih stanovanj. Razlastitev mu je pobrala tudi 600 trt, ki jih je gojil le za domačo porabo.
Kariž zalaga tržaški zelenjavni trg z radičem, blitvo (blede), špinačo, solato in drugo zelenjavo. Vse delo opravlja sam, saj mu priletna mati ne more več pomagati, gospodinji pa mu prav tako ostarela teta. Sadike goji v dveh tophh gredah, pri kmetijskem delu pa mu je nenadomestljiv pripomoček motokultivator. Na koncu naj omenimo, da ima Kariž obdelan prav vsak košček svoje zemlje.
RENATO SCROC-CARO se je rodil 8. 7. 1930 v Riema-njih, vendar se je že kot otrok preselil v Boršt, kjer živi z družino tudi sedaj. Z delom je začel takoj po vojni, vendar so bili takrat drugi časi. Dolgo časa sploh ni bil socialno zavarovan, tako da mu sedaj do pokojnine manjka še 6 let, čeprav dela že skoraj 40 let.
Redno so ga vpisali šele pri gradbenem podjetju Mirelli, kjer je ostal celih 28 let, lani pa se je zaposlil v gradbenem podjetju Alberi. Ves ta čas je delal kot šofer tovornjakov in izredno ponosno pove, da ni manjkal v službi niti en dan, čeprav je bil kdaj pa kdaj tudi bolan.
V prostem času se ukvarja z vrtom, pridela pa tudi nekaj vina. Nagrado
je dobil za dolgoletno zvestobo podjetju Mirelli. Nanjo je zelo ponosen in pravi, da mu je to najboljše plačilo za predano delo.
SONJA PIRC iz Cerovelj je med mlajšimi letošnji-mi nagrajenci. Ro-I dila se je. 26. av-M gusta 1946. Poklic-' no se z živinorejo ukvarja štiri leta
_________ in skupno z mo-
ff !	r fžem. Josipom An-
Š	tomcem upravlja
veliko zajčjo farmo. V sodobnih prostorih za kunce ima trenutno med 8000 in 9000 kuncev. Glede na to, da take farme v širši okolici ni, je prav njena zasluga, da se je ta dejavnost uveljavila tudi na Krasu, kjer nima večjih tradicij.
Za farmo se je odločila pred nekaj leti. Zgradila in uredila je sodobne prostore za zajčerejo in njeni kunci so dveh pasem: novozelandske (samice) in kalifornijske (samci). Farma je popolnoma mehanizirana in omenili bi posebno mehansko metlo za čiščenje prostorov, ogrevalne naprave, ki poleti služijo za zračenje prostorov in posebne žarnice za uničevanje mrčesa. Zajčje meso prodajo v severni Italiji, skoraj izključno v bližino Coma. Krma je v glavnem domača in zajce hrani z nakošeno travo in senom. Pirčeva je tudi članica Kmečke zveze.
Številni strokovnjaki na okrogli mizi v organizaciji deželne uprave
Kakšne so dejanske razmere, v katerih se nahajajo vode Severnega Jadrana in zlasti Tržaškega zaliva
Kakšno je dejansko stanje voda Severnega Jadrana? Vse prevečkrat se o tem razpravlja ali piše na alarmi-stičen in slabo utemeljen način, kar povzroča škodo tako gospodarstvu in zlasti turističnim dejavnostim, kot tistim, ki si prizadevajo preprečiti o-nesnaževanje in zaščititi okolje v pnd boljše kakovosti življenja in večjih možnosti gospodarske dejavnosti.
Na vprašanje so zato skušali odgovoriti javni upravitelji in strokovnjaki na okrogli mizi, ki jo je deželna uprava oziroma odbomištvo za javna dela včeraj pripravilo v kongresnem centru Pomorske postaje. Uvodno besedo je udeležencem naslovil predsednik deželnega odbora A-driano Biasutti, ki je poudaril, da je treba morje kot naravno bogastvo zaščititi na najbolj učinkovit način, za kar se morajo obvezati javne u-prave z najprimemejšimi in zanesljivimi sredstvi. Zavrniti je treba vse špekulativne posege, povezane s pri stranskimi interesi, ki nimajo nič opraviti v zaščito voda in ki s po-močja nepopolne informacije ustvar-
jajo negotovost glede dejanskih razmer, v katerih se vode nahajajo in glede sistemov za njihovo zaščito pred onesnaževanjem. Že sam podatek, da Severni Jadran predstavlja le 15 odstotkov italijanskih vodà in da je v skupnem ulovu morskih živali udeležen s kar 51 odstotki, je dovolj zgovoren dokaz o njegovi izredni gospodarski pomembnosti za območja, ki gravitirajo nanj. Prav zato si dezela Furlanija - Julijska krajina prizadeva iskati odgovore na vprašanja zaščite Severnega Jadrana ludi zunaj svojih teritorialnih meja - je dejal Biasutti — tako v sodelovanju s štirimi deželami, ki mejijo na Jadransko morje, kot v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran. Konkretni stiki so bili v tem smislu že vzpostavljeni z Venetom, Slovenijo in Hr vaško, ki so skupaj začele delo za ugotavljanje stopnje onesnaženosti o-balnih voda. Povrhu so sklenili začrtati skupno strategijo nadzora in posegov za zaščito morja, ki predvideva ustanovitev znanstvene opazovalnice in operativne enote, pristojne
za vso delovno skupnost Alpe - Adria, v Trstu.
Uvodno poročilo je imel odbornik za javna dela Adriano Bomben, ki je vodil okroglo mizo, na kateri so po obseženem poročilu prof. Raffaella 0-livottija s tržaške univerze, sodelovali izvedenci iz Trsta, Benetk, Ancone in Milana ter raziskovalca Alenka Malej in Jadran Faganelj iz piranskega Inštituta za morsko biologijo. Faganelj je svoje poročilo posvetil vplivu izliva reke Pad na organske procese v Jadranu, medtem ko je prof. Malejeva govorila o vplivu človekovih posegov na naravne spremembe v morju, kakršen je na primer pojav meduz, ki uničujejo organizme, ki se hranijo z algami in tako povzročajo negativne spremembe v morskem okolju.
Včerajšnja okrogla miza je s svojo visoko strokovno ravnijo nedvomno osvetlila celovito in zapleteno problematiko varstva voda, hkrati pa je potrdila neumestnost alarmističnega in nestrokovnega pristopa k njej. Vprašanje stopnje onesnaženosti morja je danes še vedno odvisno od me-
ril, ki jih uporabljamo pri ugotavljanju in ki v nobenem primeru niso i-dealna. če se omejimo na Tržaški zaliv, so si strokovnjaki edini, da je onesnaženost dosegla nevarno raven ob miljski in notranji koprski obali, medtem ko prozornost vode od Bar-kovelj do Sesljana trikrat presega italijanske norme. Naša dežela je že leta 1982 sprejela splošni načrt sanacije voda, ki predpisuje kriterije za izgradnjo čistilnih naprav, specifične za pet pasov, v katere je bilo razdeljeno deželno ozemlje. Velik poudarek pa je bil na okrogli mizi posvečen skrbi za preprečevanje onesnaževanja vodà, za kar namerava dežela izdelati poseben program, ki naj bi ga finansirali iz skladov FIO v znesku 200 milijard lir.
Vtis, ki je nedvomno izšel iz včerajšnje razprave, bi lahko strnili v ugotovitev, da je pozornost tako strokovnjakov kot javnih uprav za problem onesnaževanja Severnega Jadrana dosegla raven, ko lahko pričakujemo učinkovitejšo in bolj usklajeno trajno skrb za zaščito te naravne dobrine.
Nadaljujejo se spremne prireditve na velesejmu
Na tržaškem velesejmu se vrstijo številne prireditve, tako za obiskovalce kot za razstavljalce in zastopnike gospodarskih sektorjev, zlasti treh sosed, Italije, Avstrije in Jugoslavije.
V četrtek zvečer je bila v okviru dneva obrtništva v kongresnem centru uspela modna revija, ki jo je priredil Odbor za modo pod pokroviteljstvom deželne ustanove za razvoj obrti ESA. Sestavljajo ga člani iz vrst treh tržaških združenj obrtnikov, Associazione degli artigiani, CNA in Slovensko deželno gospodarsko združenje, med svetovalci tega organizma pa je tudi članica združenja Silva Bogateč. Številno občinstvo in gostje so si na reviji ogledali izdelke tržaških šiviljskih salonov, skupine furlanskih in treh tržaških zlatarjev ter pričeske, ki jih je oskrbel tržaški salon Hair free style studio.
Včeraj je bil na velesejmu dan ita-lijansko-avstrijske trgovine z lesom in uradni dan Češkoslovaške, medtem ko je današnji dan posvečen Egiptu.
Prispevajte za
Dijaško matico
Baletni nastop danes na Opčinah
Danes ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastop gojencev toaletne šole ŠD Mladina iz Križa, ki jo že vrsto let požrtvovalno vodi Anka Kocjančič. Mladi kriški plesalci se bodo predstavili s pisanim sporedom, ki obsega med drugim cirkuški prikaz, kolo iz operete Mala Florami in baletno izvedbo Rdeče kapice. Gojenci baletne šole ŠD Mladina so že nastopili z velikim uspehom v Križu in na Kontovelu.
Claudio Baglioni v torek v Trstu
Claudio Baglioni bo imel v okviru svoje turneje po Italiji, po dveh letih premora, svoj koncert v Trstu na Trgu Unità. Vstopnice so na razpolago v Galeriji Pretti v Trstu. Koncert se bo pričel ob 21. uri.
KOMUNISTI NE PODPIRAJO KOMEMORACIJE NA FOJBI
Tržaška federacija KPI se ne bo udeležila in ne bo podprla jutrišnje svečanosti na bazovski fojbi ob 40-letnici konca druge svetovne vojne. Po mnenju komunistov, jutrišnja pobuda zaradi svoje oblike in zaradi značilnosti sil in organizacij, ki jo prirejajo, ne daje jamstev, da bo 40 let po koncu vojne izzvenela kot manifestacija sprave po tistih tragičnih dogodkih, med katerimi je prišlo v Trstu tudi do nedolžnih žrtev.
Nedeljska svečanost, pravi komunistična federacija, ima nasprotno po mnenju nekaterih organizatorjev namen sprožiti nova sovraštva in zaostriti narodna nasprotstva na tem obmejnem prostoru, ki potrebuje razumevanje, strpnost med razhčnimi tukaj živečimi narodi ter prijateljstvo in mdr med sosednjima državama. V tem okviru in kljub temu, da razumejo duha in razpoloženje dela
tistih, ki so to pobudo podprli, komunisti sporočajo javnosti, da se ne strinjajo z nedeljsko komemoracijo, tudi zato, ker nihče nima pravice, da bi pozabil in spregledal odgovornosti nacifašističnega barbarstva. Ne smemo pozabiti, podčrtujejo tržaški komunisti, da je to barbarstvo sprožilo vojno v Evropi, medtem ko hočejo danes nekateri podlo zlorabljati v politične namene spomin na mrtve iz tistih časov.
• V četrtek ponoči so neznanci vlomili dvoriščna vrata poslopja na Trgu Oberdan 3, stopili v vratarnico, pobrali šop ključev in si z njimi u-trli pot v urade komercialista Paola Valenti ja. V tajništvu so nagrabili 600 tisoč lir, v bližnjem uradu pa še milijon 280 tisoč lir. Policija je uvedla preiskavo.
Za informacije o gradbenem odpustu je bolje počakati vsaj še nekaj dni
karkoli ilegalno zgradil do tega datuma, ima čas do 30. novembra letos, da prijavi ta prekršek občinski upravi in da plača globo, ki jo predvideva zakon. Tisti, ki je opravil notranja gradbena popravila ali notranja dela brez ustreznega dovoljenja, mora do 31. decembra letos to prijaviti občini z ustreznim poročilom in z novo planimetrijo poslopja. Občinske uprave bodo vsekakor šele proti koncu prihodnjega tedna prejele od ministrstva navodila kako izvajati ta zakon, zato svetujemo zainteresiranim, da počakajo nekaj dni preden se javijo na občini.
Senat je v četrtek pozno zvečer uzakonil vladni dekret ministra za javna dela Nicolazzija o tako imenovanem gradbenem odpustu. Dekret je imel zelo težko pot, prej v poslanski zbornici in nato v senatu, kjer je tvegal zavrnitev. Gre za v marsičem zelo zapleten zakon, ki je že naletel na proteste zlasti naturalističnih in ekoloških organizacij, ki vidijo v njem prikrito uzakonitev »črnih gradenj«. V pričakovanju izvršilnih norm tega zakona, ki jih pristojni organi niso še izdelali, predvideva komaj odobreni normativ sanacijo vseh urbanističnih prekrškov do 1. oktobra 1983. Torej tisti, ki je
PRAPROT VABI TE DNI NA XI. VAŠKO SAGRO
V Praprotu bo danes, jutri in v ponedeljek XI. vaška Sagra z razstavo vin, ki jo prireja vaška skupnost. Za to priložnost smo imeli krajši razgovor z odborniki društva, ki so nam povedali marsikaj o delovanju in življenju te skupnosti. Pred nami so se tako razgrnili dokaj obširna dejavnost in številni načrti. Med drugim smo izvedeli, da namerava vaška skupnost z izkupičkom šagre in drugih praznikov urediti igrišče za mladino. Marsikaj so že naredili. Na primer novo ploščad. Igrišče je v teh krajih posebno potrebno, saj je najbližji tovrstni objekt v Nabrežini. Nadalje je vaška skupnost organizirala vrsto izletov in rekreacijske' pobude, zavzema pa se tudi za ohranitev raznih spomeniških zanimivosti v vasi. Letos je na primer poskrbela za popravilo lesenega »pilja«, ki ga je neznani mojster izdelal že v prejšnjem stoletju. Restavracijsko delo je opravila domačinka, umetnica Bogomila Doljak.
Vaška skupnost si tudi prizadeva, da bi preuredila spomenik padlim. Za to preureditev obstaja že načrt, ki ga je izdelal arhitekt Darij Jagodic. Na žalost so se vsa prizadevanja vaščanov izjalovila zaradi nekaterih birokratskih zapletljajev.
Še dve besedi o programu praznika. Danes bo tekmovanje v briškoli. in ex tempore za najmlajše. Zvečer bodo nastopali otroci šempolajskega vrtca z igrico »Sneguljčica« ter gojenci plesne šole KD F. Prešeren. Za ples bo poskrbel ansambel Taims. Jutri pa bo ob 8. uri pohod po bližnjih vaseh. Popoldne bo tekmovanje v košnji in koncert godbe na pihala iz Ric-manj. Zvečer bo za zabavo in ples
Klavirski recital Damjane Kralj
V	Prosvetnem domu na Opčinah je imela v četrtek zvečer klavirski reci-
tal absolventka šole Glasbene matice Damjana Kralj. Mlada glas emc , o-ma iz Križa, ki je začela svojo glasbeno pot pred vec kat desetrm leti in se je izpopolnjevala najprej v razredu proj. Ermimja m o , zadnje pa v razredu prof. Neve Merlak, se je predstavila o cmsvu s programom klasičnih in modernejših skladb. Pianistka ]e zaff , .	^
chovo Toccato v e-molu, izvedla je nato dva Bachova
Busonijevi transkripciji ter zaključila prvi del s tremi pi
V	drugem delu so po Franckovem Preludiju, koralu in fugi prišle na
vrsto modernejše skladbe treh italijanskih avtorjev, j	^
Viozzijev Spleen in Manzinov Fogli d’album.	Zndn
nagradilo izvajanje Damjane Kralj z aplavzi, ob ko pa ]
pianistka obdarjerm s cvetjem.	GUlsbem matica s sodelovanjem
r , TeCt '	1 na ^	nSaFkoncertantski krst in vse-
SKD Tabor, je bil za Damjano Kralj pravem ^	^
kakor dobra priprava za diplomski izpit, ki Ba bo P	VB P
nedeljek na konservatoriju Jacopo Tomadini v viamu.
Na »Gorici« bodo jutri gostili s pristnimi boljunskimi kolači
Danes se bo v Boljuncu začela ša-gra, ki jo prireja KD »F. Prešeren« v sodelovanju z mladino in s sekcijo Zveze borcev.
V popoldanskih urah bo »ex tempo-re«, ki se ga vsako leto udeleži z velikim zanimanjem precej otrok. Zvečer pa bo obiskovalce zabaval ansambel Pomlad.
Jutri bo že v jutranjih urah otvoritev razstave ex tempore. Popoldne pa bo kulturna prireditev. Program bodo otvorile domačinke, ki bodo prišle na »GonciK s košarami kolačev, kar je postala že prava tradicija. Na Gorico
pa bodo prišli tudi vaški otroci v nošah in otvorili ples.
Sledil bo nastop folklorne skupine »Karol Pahor« iz Pirana. Plesalci se nam bodo predstavili z belokranjskimi, koroškimi in srbskimi plesi. Sledilo bo še nagrajevanje najlepših risb otrok, ki se bodo udeležili ex tempore.
Medtem ko se bo odvijal program, bo vaška mladina prižgala tradicionalne kresove na raznih koncih vasi.
Zvečer se bomo spet razvedrili ob glasbi ansambla Pomlad. V ponedeljek zvečer se bo sagra zaključila ob zvokih že znanih »Veselih godcev«.
Nadja Švara
Vladni komisariat o kontingentih »Alpe-Adria«
Služba za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu sporoča, da je za uresničitev posebne operacije »Alpe Adria« 1984 (izmenjava med italijanskimi m jugoslovanskimi proizvodi) v skupnem znesku 17 milijard 916 milijonov lir v vsako smer, in ki se je lahko udeležijo vsa podjetja z legalnim sedežem v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu, potrebno: predložiti prošnjo, naslovljeno na omenjeno službo do vključno 20. julija 1985: veljaven bo datum prejema in ne oddaje prošnje. Prošnje, ki bodo prispele po tem datumu, bodo prišle v poštev samo v primeru neizkoriščenih ostankov kontingentov. Prošnje mora spremljati blagovno spričevalo (za podjetja, ki bodo vložila več prošenj zadostuje eno samo) in dokumentacija o konkretnosti operacije.
Za natančnejše informacije se lahko podjetja obrnejo na Službo za zunanjo trgovino, Trg Unità ah na trgovinske zbornice v Trstu, Gorici, Vidmu m Pordenonu.
poskrbel ansambel The Devils. V ponedeljek pa se bomo zavrteli ob zvokih Lojzeta Furlana. Delovali bodo dobro založeni kioski. Nasvidenje torej v borovem gozdiču pri Praprotu.
(w)
V Aristonu danes film »Impiegati«
Ob zaključku filmskih večerov 5. Festivala festivalov v kinodvorani A-riston bodo danes vrteli film italijanskega režiserja Pupija Avatija »Impiegati«. Režiser se bo udeležil današnjega filmskega večera in dvignil nagrado iz sklada Paolo Persoglia. Te novoustanovljene nagrade, ki ima kot cilj, da vsaj v malenkostni meri finančno podpre nove projekte kulturno bogatih in originalnih režiserjev, je bil Avati deležen zaradi svojega celotnega opusa, predvsem pa za radi visoke kvahtete najnovejših filmov. Ob srečanju z režiserjem bodo predstavniki Aristona izročili tudi o-stale nagrade letošnjega festivala.
(ef)
Dotrpel je naš dobri mož, oče, nono in brat
Felice Krašovec
Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v ricmanjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Silva, sinova Nereo in Silvano z družinama, svakinja Milena, sestre in sorodniki.
Ricmanje, 22. junija 1985
Žalovanju se pridružujeta družini Concina.
Ob prvi obletnici smrti
Vladimira Berginca
se ga spominja
žena Lidia
MP I. GRUDEN prireja 22. in 23. junija
na igrišču ŠD Sokol v NABREŽINI
1. KRAŠKI PRAZNIK PIVA
DANES, 22. junija: ob 18. uri odprtje kioskov; ob 21. uri LIVE CONCERT COUNTRY BAND »PLAVA TRAVA ZABORAVA« (v primeru slabega vremena bo koncert v občinski telovadnici); ob 22.30 igrica »Primga, dr-žga, dejga. . . in še kej blizi«, nato drugi del koncerta ansambla »Plava trava zaborava«.
JUTRI, 23. junija: od 10. do 12. country zajtrk; ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18.30 Popeye tekma z bogatimi nagradami in medvaška tekma s pivom (L nagrada kraški pršut); od 21. do 1. ure pop koncert z ansamblom »PRIZMA«.
Vabljeni!
Športno-rekreacijsko društvo »Vaška skupnost Praprot« prireja 22. - 23. - 24. junija
SAGRO V PRAPROTU in 11. RAZSTAVO VAŠKIH VIN
DANES, 22. junija: ob 15. uri odprtje kioskov, tekma v briškoli in ex tempore za mladino do 14. leta; ob 18.30 nastop otrok šempolajskega vrtca z igro »Sneguljčica« in nagrajevanje ex tempore; ob 19. uri nastop plesne šole KD F. Prešeren; ob 21. uri ples z ansamblom TAIMS.
JUTRI, 23. junija: ob 8. uri pohod; ob 9. uri odprtje kioskov; ob 15. uri otroške zabavne igre; ob 17. uri tekmovanje v košnji; ob 19. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj; od 21. do 1. ure ples z ansamblom THE DEVILS.
V PONEDELJEK, 24. junija: ob 17. uri odprtje kioskov; od 21. do 1. ure ples z ansamblom L. FURLAN.
Med plesom razna presenečenja
KD F. PREŠEREN iz BOLJUNCA s sodelovanjem MLADINE in ZVEZE BORCEV
priredi SAGRO NA GORICI
22., 23. in 24. junija 1985
DANES, 22. junija: ob 16. uri otroški in mladinski ex tempore; ob 18. uri odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD.
JUTRI, 23. junija: ob 11. uri otvoritev razstave ex tempore; ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18. uri kulturni program; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD.
V PONEDELJEK, 24. junija: ob 18. uri odprtje kioskov; ob 20.30 ples z VESELIMI GODCI.
PD KOLONKOVEC - Ženjan 46
prireja
22., 23. in 24. junija
TRADICIONALNI
PRAZNIK
DANES, 22. junija:
ob 19. uri kresovanje ter otvoritev razstav domačega vina in starega vinskega orodja; ob 20. uri nastop učencev osnovnih šol iz Skednja in od Sv. Ane pod vodstvom D. Jakomina. Sledila bo zabava z Veselimi godci.
JUTRI, 23. junija:
ob 15. uri odprtje kioskov; ob 19. uri krstni nastop in poimenovanje pevskega zbora; nato nastop ansambla TAIMS.
PONEDELJEK, 24. junija: ob 19. uri odprtje kioskov; ob 20.30 nagrajevanje razstavljenih vin.
TPK Sirena
priredi
JUTRI, 23. JUNIJA
KRESOVANJE
Ob 20.30 bo na sporedu PREMIERA predstave v komični magiji z naslovom
»VIKJ SHOW«
Vabljeni člani in prijatelji.
Deloval bo dobro založen bife.
KD F. VENTURINI
vabi na
klavirski recital TATJANE BLOKAR
danes, 22. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri DOMJU.
Sekcija Slovenske skupnosti Devin-Nabrežina čestita Mariji in Osvaldu ob rojstvu hčerke
SARE
kateri želi obilo sreče v življenju.
gledališča
GRAD SV. JUSTA
Danes, 22. t. m., ob 21. uri: koncert NINE HAGEN. Prodaja vstopnic pri UTAT, Pasaža Protti.
ROSSETTI
Od 29. t. m. do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »Festival operete 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita« F. Lebarja, »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Frimla in H. Stot-harta.
POLETNO
GLEDALIŠČE KRIŽANKE
Še danes, 22., in jutri, 23. 6., ob 20.00 26. mednarodni festival jazza. Sodelujejo skupine: Vienna Art Orkestra, Paquito d’ Rivera Quintet, Big Band RTV Ljubljana, Quatebriga, Anthony Braxton Quartet. Nana, Enrico Rava Quarte! in Julius Hemphill Yah Band.
kino
Ariston 19.00 in 21.30 »Impiegati«. Režija Pupi Avati.
Ob 20.30 srečanje z režiserjem.
Eden 15.30 — 22.10 »Strapazzami, rompimi, prendimi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.00 »Professione poliziotto«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 18.00 — 22.15 »Biade Run-ner«. Harrison Ford.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Fantasie super sensuali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Scuola guida«.
Dvorana št. 3 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 in 22.15 »La rosa purpurea del Cairo«.
Mignon 16.30 — 22.15 »Baby, il segreto della leggenda perduta«.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Breakfast club«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 16.30 — 22.00 »Starman«. J. Bridges, K. Allen.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Fenomeni paranormali incontrollabili«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Questo pazzo, pazzo, pazzo, pazzo mondo«.
Alcione 16.00 — 22.00 »La bella addormentata nel bosco«. Walt Disney.
Radio 15.30 — 21.30 »Abbracci di corpi in orgasmo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet po novi sabotinski cesti v Goriška Brda 7. julija z odhodom s Trga Oberdan ob 8.30. Vpisovanje 25. in 26. junija od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure v Ul. Val-dirivo 30, 2. nadstr. (tel. št. 61011 ah št. 732-858).
čestitke
Na Notranjskem praznuje danes svoj rojstni dan METKA ČELIGOJ. Vse najboljše ji želijo zamejski sorodniki in prijatelji.
20. junija je upihnila prvo svečko ALENKA NOVAK, danes pa praznuje 11. rojstni dan DAVID NOVAK. Vse najboljše z željo, da bi David bil vedno tako priden v šoli, Alenka pa da bi zrasla v pridno dekle, jima kličejo nono Slavko, oče Vojko in mama Zlata ter pranono Peter.
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje vabi na zaključno prireditev, ki bo v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 v četrtek, 27. t. m., ob 20.30. Sodeluje domači mešani pel -ski zbor M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot.
KD V. Vodnik - Dolina vabi na 4. junijske glasbene in bkovne večere. V petek, 28. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina zaključni koncert mešanega pevskega zbora iz Nove Gorice. Dirigent Štefan Mauri. Galerija Torkla: razstava umetne obrti Silve Bogateč in Gabrijele Ozbič. Odprto danes, v torek, petek in soboto od 19. do 21. ure.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da so redne vaje v ponedeljek, 24. t, m., ob 20.30 v partizanskem domu v Bazovici.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 22. junija, ob 18. uri NASTOP GOJENCEV BALETNE ŠOLE ŠD MLADINA iz Križa. Vodi Anka Kocjančič. Na sporedu: Cirkus, kolo iz operete Mala Florami, Rdeča kapica itd.
Moški in ženski pevski zbor Tabor vabita jutri, 23. junija, ob 21. uri na KRESOVANJE NA PIKELCU. Poskrbljeno bo za veselo vzdušje.
KD Slovan priredi jutri, 23. junija tradicionalno KRESOVANJE, ki bo ob 21. uri (Zad za kalom) na Padričah. Sodeluje domači pevski zbor Slovan. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji!
razna obvestila
Praznovanje Janeza Krstnika bo v Boljuncu 24. junija ob 20. uri, ko bo maševal koprski pomožni škof Metod Pirih. Sledilo bo srečanje v Mladinskem domu.
Glasbena matica vabi na celovečerni koncert harmonikarskega ansambla SYNTHESIS 4 pod vodstvom Klavdija Furlana, ki bo v sredo, 26. t. m., ob 21. uri v gledabšču F. Prešeren v Boljuncu.
KRUT prireja za člane in prijatelje enotedensko bivanje, v dveh izmenah, v Domu Mangart v Žabnicah. Informacije in vpisovanje na sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6 (tel. 795-136) od ponedeljka, 24. junija, dalje.
Vabimo 50-letnike rojene ali bivajoče pri Sv. Ivanu na skupno srečanje. Za informacije telefonirati na št. 575-145 v večernih urah.
Združenje Italija - ZSSR sporoča, da so možni vpisi za sodelovanje na 12. svetovnem festivalu mladine, ki bo v Moskvi od 25. julija do 4. avgusta 1985. Vse informacije dobite v tajništvu vsak dan od 17. do 20. ure razen v soboto od 10. do 12. ure.
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo v poletnih mesecih urad posloval vsak daft od 8. do 12.30 ter od 16. do 19. ure, ob sobotah zaprto.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA. 22. junija AHAC
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 8.53 in zatone ob 0.13.
Jutri, NEDELJA, 23. junija
KRESNICA
Vreme včeraj: temperatura zraka 21,7 stopinje, zračni tlak 1012,8 mb rahlo raste, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Stella Chiara Kavčič, Marco Boncompagno, Andrea Casalanguida.
UMRLI SO: 65-letni Giovanni Bubnič, 79-letni Attibo Giurini, 54-letna Giti an-na Grassi por. Zacchigna, 83-letna Bianca Krisovitz, 80-letni Ermando Scaricci, 73-letni Emilio Bieker, 86-letni Andrea Fabian.
OKLICI: agronom Jean Koukoulakis in psihologinja Rossella Belsasso, podjetnik Giancarlo Poldrugo in uradnica Anna Maria Furlan, agent javne varnosti Francesco Vono in uradnica Gabriella Bevilacqua, mehanik Rino De-ebeh in gospodinja Irma Dolenc, finančni stražnik Antonio Zambob in gospodinja Antonietta Capuano, pobcijski agent Antonio Fuggiano in gospodinja Giovanna Scarano, fizìoterapist Vincenzo Coslovich in učiteljica Sarah de la Motte - Harrison, gasilec Franco Tripar in točajka Lucilla Glavina, študent Maurizio Prester in uradnica Antonella Arcangeb, delavec Nicola Marilli in trgovka Adriana Giovanna Meiacco, šofer Roberto Ferletti in uradnica Maria Elena Bergo, zdravnik Roberto Fiorini in univerz, študentka Elisabetta Ama-di, finančni stražnik Emanuele Dico-rato in bolničarka Teresa Indaco, klepar Floriano Giacomini in prodajalka Maura Debse, specializiran delavec Claudio Schina in prodajalka Sabrina Sergas, gasilec Ennio Lipez in socialna delavka Manuela Barbiani, šofer Walter Furlan in frizerka Donatella Hervatic, stavec Lauro Tremul in uradnica Marina Steffè, trgovec Massimo Boscolo in univerz, študentka Daria Dallegno, geometer Luigi Stocchi in prodajalka Ebsabetta Foschi, zidar Aldo Berkovic in nameščenka Sabrina Mondo, finančni stražnik Giubano Di Giacomantonio in gospodinja Camilla De loris, Sandro Marass in odvetniška pripravnica Ebsabetta Tomiz.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
Foto Trst 80 vabi na ogled razstave .Janja Toroša danes od 18. do 20. ure v Babni hiši v Ricmanjih.
V	TK galeriji. Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava grafik Vladimira Makuca.
V	tržaški občinski galeriji na Trgu Unità bo od 24. junija do 1. julija razstavljala sbkarka Claudia Raza. Otvoritev razstave bo 24. t. m. ob 18. uri.
menjalnica
21. 6. 1985
Ameriški dolar							1.955,—
Kanadski dolar							1.400.-
Švicarski frank							758,—
Danska krona .							175,—
Norveška krona							219,—
Švedska krona .							218,—
Holandski fiorini							563,—
Francoski frank							207,—
Belgijski frank							29.50
Funt šterling .							2.490,—
Trski šterling .							1.980.—
Nemška marka							636,—
Avstrijski šiling							90.-
Portugalski eskudo							10,-
Japonski jen .							‘	7.-
Španska pezeta							10.-
Avstralski dolar							1.180,—
Grška drahma .							14,—
Debeli dinar							6.50
Drobni dinar							6.60
iaM
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZMG -	(S? 61-AAB * V
mali oglasi
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Narodna 28, pri tramvajski postaji« nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami*
PRODAJAM hišo v predmestju. Tel.
227-	488 v večernih urah.
PRODAM dirkalno kolo v odličnem stanju. Tel. od 13. do 14. ure na št.
228-	276.
KUPIM plastični čoln brez motorja, dolžine 4-5 m, tudi potreben popravila. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik v Gorici, pod oznako »čoln«.
V	ZGONIKU na št. 15 je odprl osmico Marjo Milič. Toči dobro črno in belo domačo kapljico.
POHIŠTVO KORŠIČ — Ul. S. Cilino 38, Trst — nadaljuje z razprodajo do konca junija. Obišči nas. Splača se ti: do 50% popusta!
IŠČEM v bližnji okolici Trsta hišo z vrtom, tudi staro, ali zazidljivo zemljišče. Tel. Alpe-Adria št. 794-672.
PRODAM klavirsko harmoniko scandali! 7+2 registrov, v odličnem stanju. Tel. 229-246 v večernih urah.
PSIČKO po imenu Lilly sem izgubila v Miljah, kratka dlaka, rjave barve, z ovratnikom, reg. Občina Trst št. 001540. Tel. 271-685.
PRODAM motor SUZUKI GS 550 E. letnik konec 1981, v odbčnem stanju. Tel. 227-284.
V	REPNU ima odprto osmico Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo rutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
darovi in prispevki
Ob plačilu članarine so darovali za sekcijo VZPI Prosek - Kontovel: Angal Škrk 5.000 br, Josip Štoka 3.000 lir, Dario Štoka 7.000 lir, Rihard Štoka 15.000 Ur, Štefanja Štoka 5.000 br, Stanislav Štoka 2.000 br, Štefan Trampuž 5.000 lir, Marcelo Trampuž 2.000 br, Leopold Vatovac 5.000 lir, Josip Verša 5.000 Ur, Mario Verša 5.000 Ur, Radovan Zorn
5.000	Ur, Oriella Caharija - Zacchinia
10.000	br, Josip Pertot (Mužin.) 5.000 lir, Josipina Volarič vd. Matjašič 5.000 lir, Mario Matjašič 5.000 br, Slavoljub Štoka 11.000 br, Sadko Briščik 2.000 br, Alojz Guštin 2.000 Ur, Miranda Kapun - Blažon 5.000 lir, Paolo Stibil
10.000	Ur, Mario Cirielh 7.000 Ur, Edvin Brus 5.000 Ur, Giorgio Bordon 2.000 Ur, Marino Briscbia 7.000 lir.
Namesto cvetja na grobova Lojzke MiUč in Viktorja Grudna daruje družina Škabar (Repen 84) 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Paolo Barič daruje družina Škabar (Repen 84) 15.000 lir v isti namen.
V	spomin na Milko Ferlugo darujeta Rudi in Karmela (Trebče 177) 100.000 Ur v isti namen.
Namesto cvetja na grob Franje Kuželj daruje Angela Raubar (Repen 2)
10.000	lir v isti namen.
Openski prvoobhajanci župnika Poha-jača darujejo 284.000 br za Skupnost družina Opčine.
Za Skupnost družina Opčine daruje družina Rafael Kraščenov (Bazovica)
10.000	Ur in sestra Calina Kantelj (Križ 9) 20.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Franca Kaića darujeta družini Vrše in Antonič (Gropada 87) 20.000 Ur v isti namen.
V	spomin na Franca Kalca daruje družina Milan Grgič 2.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grobova Lojzke MiUč in Viktorja Grudna daruje družina Kalc (Gropada 83) 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na Franca Kalca daruje družina Kalc (Gropada 83) 5.000 br v isti namen.
Namesto cvetja na grob Franca Kalca darujejo družina Naturai (Gropada 49) 5.000 Ur, družina Svetko Kalc (Gropada 48) 5.000 lir in družini Milkovič
in Slavec (Gropada 86) 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Odv. Drago Štoka daruje 100.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Ob peti obletnici smrti drage mame darujeta Lidija in Nada Kapun 15.000 br za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 15.000 br za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Ob peti obletnici smrti dragega Tončka Kalca daruje brat Miro z družino
10.000	lir za KD Lipa, 10.000 br za spomenik padlim v NOB v Bazovici in
10.000	Ur za sklad M. čuk.
V	spomin na Zorana Tavčarja daruje nižja srednja šola F. Levstik v Križu 50.000 Ur za sklad M. Čuk in
50.000	Ur za Skupnost družina Opčine.
Marija Stopar - Berce daruje 10.000
lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici, 10.000 lir za Tržaški oktet in
10.000	Ur za sklad M. čuk.
V	spomin na Abela Toškana darujeta Marija in Avgust Castellani 10.000 br za Društvo slovenskih upokojencev in 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško o-zemlje.
Namesto cvetja na grob pok. Danila Petarosa daruje Slavko Ota 20.000 Ur za Združenje prostovoljnih gasilcev »Breg«.
V	spomin na dragega moža Janka Obada daruje žena Marica 20.000 br za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Ivanko Vodopivec por. Pirc daruje Marica Obad 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Vladimira Berginca daruje žena lidia 50.000 lir za Dijaški dom v Trstu.
Namesto cvetja na grob Milice Do-Ijak daruje Marija Kocman (Šempolaj) '5.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na strica Umberta darujejo Jadranka. Boris in Igor 60.000 Ur za Center za rakasta obolenja.
Mihca Fabi daruje 37.000 lir za zbo-ta Vesela pomlad.
Za Bor - Infordata darujeta trgovina Kerže 50.000 Ur in podjetje Edilma
20.000	lir.
Namesto cvetja na grob Zofije Škerlj vd. Sancin daruje Anica Žerjal 50.000 lir za sklad M. Čuk.
RESTAVRACIJA FURLAN
Repentabor
obvešča cenjene goste, da bo zaprta do 30. julija zaradi obnovitvenih del.
POPUSTI
OD 10 DO 50%
TUDI PRI
ZIMSKIH ARTIKLIH
■
trgovina pelletterie VGrgaill
TRST - TRG SV. JAKOBA 6
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
POVEST 0 DOBRIH LJUDEH
Režija: France Štiglic. Igrajo: Elvira Kralj, Karel Pogorelec, Bata Ži-vojinovič, Olga Kacjan, Majda Grbac, Sandi Krosi in drugi. TV Ljubljana, danes, v soboto, 22. junija, ob 15.55.
ATTENZIONE
ALLA PUTTANA SANTA
»Warnung der heilige Niitte« - 1983
Režija. R. W. Fassbinder. Igrajo: H. Schyguila, L. Castel in drugi. Italia 1, v ponedeljek, 24. junija, ob 23.15.
Sorrento. Hotel visoke kategorije gosti filmsko ekipo. Vsi pričakujejo režiserja, da bodo začeli z delom; v pri čakovanju jo glavni posel ustvarjalcev popivanje in ljubimkanje. Cuba libre in seks vežeta raznolike protagoniste do prihoda režiserja, ki končno da ukaz za prvo klapo: toda kaže, da za film sploh ni denarja . . .
Avtobiografsko delo preminulega režiserja Fassbinderja pusti kot prvi vtis občutek, da si je skupina ustvarjalcev enostavno privoščila službene (plačane) počitnice. Kot v igri sta kamera in to, kar se na' traku osvetli, predmet zabave, hedonistično zrcalo osamljenih in osamljenosti. Film u-stvari skupnost, skupnost igralcev, ki imajo za določen čas isto bivališče: film in hotel. Čudovita zadnja sekvenca je Fassbinderjevo slovo osebnostim, ki so z njim ustvarile novi nemški film,
LA VACCA
E IL PRIGIONIERO
»La vache
et le prisonnier« - 1959
Krava in zapornik
Režija: Henri Vemeuil. Igrajo: Fer-nandel, René Havard, Albert Remy, Bernard Musso, RAI 2, v torek, 25. junija, ob 16.35.
Film je ironična zgodbica francoskega deportiranca v Nemčijo, ki se odloči za beg in povratek domov, s seboj pa pelje priljubljeno kravo. Žival je dobil v varstvo na farmi, kamor je bil deportiran; v prvi fazi bega postane »Karolina« zanj alibi za nemoteno premikanje po nemških tleh. Ko pride do vlaka, ki pelje naravnost v Pariz, pa se mora od nje posloviti. Neobičajni živinorejec je priljubljen Femandel, ki v »tragični komediji« njegovega vračanja domov vzljubi in naposled zapusti nevsakdanjo prijateljico. Ločitev pa je zanj u-sodna: kolikor je bila njegova pot »v družbi« srečna, toliko je njegova od ločitev, da vzame vlak, tragična: vlak namreč pelje naravnost v lager.
SLOK - 1972
Režija: John Landis. Glavni vlogi: J. Landis, S. Kahan. RAI 3, v torek, 25. junija, ob 22.40.
John Landis, režiser hiperkomičnih filmov z Belushijem in Aykroidom (Brata Bluz) in realizator najbolj znanega in dragega videoclipa za Michaela Jacksona (Thriller, na sporedu na isti mreži po filmu), je vsem dobro znan. V torek ga bo sicer težko prepoznati. V Slok, njegovem prvem filmu, nastopa v vlogi opice, ki se prebudi iz tisočletnega spanja in
dobi povsem spremenjen svet, na katerega pa reagira povsem normalno. Paleolitsko bitje zna voziti avto, igrati klavir in rado pije pivo. Kot slavnejšemu filmskemu predniku se tudi usoda Sloka sprevrne ob srečanju z drobnim dekletcem, v katero se zalju bi. Nizkoproračunski film, parodija horror žanra, je dostojno izdelan, ciničen in brezvezen v svoji komičnosti. Prejel jo prvo nagrado na tržaškem festivalu znanstvenofantastičnega filma leta ’73 (žal ukinjenem festivalu) in še druga mednarodna priznanja, kar je za debitanta laskav u-speh, še posebno ker je film neobičajen. Režiser rad citira klasične pa tudi povprečne avtorje: npr. prebujanje pošasti — Odiseja 2001 Stanleya Kubricka, dogodivščine Sloka so preveč podobne scenariju King Konga itd.
IL PRIGIONIERO Dl AMSTERDAM »Foreign
Corrispondent« - 1940
Dopisnik iz tujine
Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Joel McCrea, Laraine Day, George Sanders, Herbert Marshall in drugi. RAI 1, v četrtek, 27. junija, ob 14.00.
IL SIPARIO STRAPPATO »Tom Courtain« - 1966
Raztrgani zastor
Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Paul Nevvman, Julie Andrews, Lila Kedrova, Hansjorg Felmy. Rete 4, v petek, 28.. junija, ob 20.30.
Hitchcockova filma druži skupna lastnost obeh protagonistov: potovanje in akcija v tujini. Dopisnik iz tujine prikazuje zgodbo ameriškega novinarja v Evropi, kjer vohlja za skrivnostnim ambasadorjem na predvečer druge svetovne vojne. Diplomata u-grabijo nacisti, ker hrani tajni dokument angleške vlade. Razplet je v slogu klasičnih Hitchcockovih filmov: večina junakov se izkaže, da niso to, kar smo od začetka mislili, domov pa se vrnejo le pošteni. Film drugorazredne hollywoodske proizvodnje 50. let, ki postane zanimiv primer režiserjeve taktirke. Predvsem v sekvenci letalskega brodoloma, ko gledamo padec letala v ocean in utopitev dveh pilotov v enem samem nepretrganem kadru: spektakularno in srhljivo, boljše od Spielberga. Drugi film, Raztrgani zastor, označuje mednarodno prizorišče dogajanja v ozračju hladne vojne. Ameriški raziskovalec lahko dobi rešitev znanstvenega problema samo pri kolegu v nasprotnem taboru. Med simpozijem v Evropi, se ponoči odpelje na drugo stran, kjer bo opeharil nasprotnika. Napetost, oziroma privlačnost filma je v režiserjevi dvojni igri z gledalcem, ki po eni strani pozna namige protagonista, režiser pa ga prisili, da spremlja zgodbo iz zornega kota znanstvenikove žene, zaskrbljene zaradi čudnega obnašanja moža. Kako je mogoče ustvariti takšen efekt, dokazuje film sam. Nocoj je na sporedu še tretji film angleškega »mojstra ekrana«, Sever proti severozahodu, film iz leta 1959, v katerem igra Cary Grant vlogo pisatelja, ki so ga zamenjali za sovražnega vohuna (it. naslov: Intrigo internazionale, Rete 4, ob 23.00).
Plodnih 78 let našega Viktorja Bogatea
Odbor Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje je na svoji seji v sredo počastil 78-letnico rojstva svojega člana Viktorja Bogatea. Bila je to kratka, skromna proslava, ki pa je pokazala, kako je slavljenec priljubljen tudi v tem združenju, v katerem deluje od njegovega nastanka dalje, kjer je njegova topla, tovariška beseda še posebno cenjena m zaželena.	v .	.	.
Ko smo tako sedeli ob kozarčku njegovega domačega vma, je stekel pogovor o njegovem preteklem, pa tudi sedanjem delovanju.
»Spomini bežijo in težko jih je strniti v nekaj besedah. Morda se v tem trenutku najbolj spomnim svojega odhoda, leta 1929, v Argentino, kjer sem ostal pet let. S težkim srcem sem se poslavljal od svojega rojstnega kraja, a tu so me preganjali fašisti in tako sem moral na to pot. Življenje v Argon im ni bilo lahko, delovni pogoji so bdi težki, zaslužek majhen. Pa vendar imam na Uste čase tudi lepe spomine, saj sem bil že politično m kulturno aktiven. Bd sem že tedaj član komunistične partije m sem se tudi po njenem nalogu vrnil zopet domov, kjer pa me je že v Neaplju pričakala fašistična policija.« »To verjetno tvoje dejavnosti ni zavrlo?«	.
»Prav gotovo ne Bil sem še mlad, poln idealov m zelje, da se upremo in da stremo fašizem'. Spomnim se, da sem se tedaj povezal s tovarišem Vojkom Bogatcem, ki pa je bil kmalu zatem obsojen na pet let konfmacije. Z ostalimi tovariši smo se nato sestajali in vodih dejavnost, kolikor je pac
bilo mogoče v tistih težkih časih.«	....	. , ,
»Odveč je skoraj, da te vprašam, ce si bd med prvimi, ki si začel de-
10Va^>To0s™Tazmmvsfostoh?čakali, kot sonce po dežju. Vedeli smo, da bo naša vas odgovorila tako, kot je bilo prav in potrebno. Ze septembra 1941 smo imeli Vvoi odbor OF Po svojih močeh sem v njem delal in bd aktiven ^"tjer jl So pot^bno. L junija 1944 so me aretirali, bil sem poslan Buchen vald kjer sem okusil grozote tega taborišča Že dvakrat po vojni sem obiskal ta kraj in se tam poklond spominu vseh tistih tovansev in pn-
jateliev ki se na žalost niso več vrnili.« .	vi -u
»še danes si aktiven, tako v našem združenju, pa tudi v vseh vaških organizacijah. Radi te imajo vsi vaščani, tudl >™adi.<<
»To mi io v naivečie zadoščenje in veselje. Rad pomagam kjer in kolikor morem to upam! df mi bo zdravje dopuščalo, da bi s tem delom še
nadaijevaU	zdravih letj ^agi naš Viktor.	N.L.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
Prvi kanal
11.15 Televideo - poskusni program
13.00	želja po glasbi
13.30	Dnevnik 1
14.00	La scuola deda violenza - film Nastopa Sidney Poitier
15.45	Dogodivščine na dnu morja
16.35	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	R sabato dedo Zecchino -otroška oddaja
18.05 Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.25 Zgodovina Itadje - Srednji vek
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Al Paradise
22.10	Dnevnik 1
22.20 Posebna oddaja Dnevnika 1
23.10	Zimsko križarjenje -TV priredba
23.40 Programi prihodnjega tedna
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.15 Televideo - poskusni program
11.45	Programi prihodnjega tedna
12.00	Evropski dnevi
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Itadja Mesta, vasi, ljudje in stvari, ki jih je treba ščititi
14.00	Nadaljevanka dneva Sterline, svastiche e spie -5. nadaljevanje
14.55	Športna sobota Rim: plavanje Evrovizija - Praga: atletika
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti
20.30	I guappi - film
Nastopajo: Claudia Cardinale, Franco Nero, Fabio Testi, Lina Podto...
22.40	Dnevnik 2 - Nocoj
22.50	Rim : gimnastika
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.50	Atlantic City: boks
Don Curry - Pablo Baez
Tretji kanal
11.45	Televideo - poskusni program 18.15 Šola to vzgoja
18.45	Programi prihodnjega tedna
19.00	Dnevnik 3
19.45	Programi tretje TV mreže
19.55	Geo - dogodivščina to odkritje 20.30 Koncert
22.00	Dnevnik 3
22.25	La montagna incantata -3. to zadnji del
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.00 Poročila
8.05	Slovenske ljudske pravljice: Goslač
8.25 Pojoče ure
8.40	Naš prijatelj Tito - TV nadalj.
8.55 Miti in legende: Antični miti -
Orfej
9.10 Nihče Kakor Jaz - TV nanizanka
9.40	Simon to Sara - film
10.10	Republiška revija MPZ - Zagorje - 8. oddaja
10.40	Poročila
16.10	Poročila
16.15	Človekovi možgani: Gibanje
17.05	Retrospektiva filmov Franceta Štigdca: Povest o dobrih ljudeh
18.40	Boj za obstanek: Tiger, ki živi med koreninami trav - poljudnoznanstvena oddaja
19.05	Risanka
19.24 TV to radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30 TV dnevnik
19.50 Vreme
20.00 Zgodba o Charleyu Floydu -film
21.15	Zrcalo tedna
21.40	Videogodba
22.45 Poročila
Koper
13.00	Alta Mercato
14.15	TV Novice
14.20 Bermudski Trikotnik - film 15.45 Risanke
16.00	Nepremagljivi Shogun - risanka
16.30	Bratje to sestre - TV film
17.00	Neznana obzorja
17.30	Čudoviti ranč Rumene žolne 17.55 TV Novice
18.00	Sužnja Isaura - TV film
18.30	Govorimo o...
19.00	Atletika
Med odmorom TVD Stičišče
20.25	Quiller Memorandum - film
22.00	TVD Vse Danes
22.10	Kamera in svet
23.00	Taksist - TV film
24.00	Vaterpolo - mednarodni turnir v Budvi
Zagreb
16.10	Sedem TV dni 16.40 Narodna glasba
17.10	Poročila
17.15	TV koledar
17.25	Budva: vaterpolo
18.25	To je to - dok. oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	ženska za nedeljo - film 22.05 Za konec tedna
8.30
9.30 10.00
11.45
12.50
13.30
15.30
17.30 18.00
19.00
19.30
20.30
23.00
8.30
8.50
9.40
10.30
10.50
11.15 12.00
12.45
13.15
13.15
13.45
14.15
15.10
15.45
16.10
17.00
18.00
18.50
19.45
20.30 23.10
23.30 1.00
8.30
9.30 11.15
11.30 12.00
13.00
14.00
16.00
ZASEBNE
CANALE 5
Alla ricerca di un sogno -Phyllis - TV film Non mangiate le margherite -film
Campo aperto - kmetijska oddaja
Il pranzo è servito -nagradno tekmovanje I tre ladri - film L'allegro mondo di Stanilo e Olito - film TV film
Freebie & The Bean - TV film
I Jefferson - TV film
Zig Zag - nagradno tekmovanje
Risatissima - zabavnoglasbena
oddaja
L’uomo che uccise Liberty Va-lance - film
RETEQUATTRO
Mi benedica padre - TV film La fontana di pietra - TV novela Malù - TV novela Alice - TV film Mary Tyler Moore - TV film Piume e paillettes - TV novela Febbre d’amore - TV film Alice - TV film Alice - TV film Mary Tyler Moore - TV film Tre cuori in affitto - TV film La fontana di pietra - TV novela Ruy il piccolo Cid - risanka L’uomo ragno - risanka Vicini troppo vicini - TV film La squadriglia delle pecore ne-ne - TV film
Febbre d’amore - TV film
Malù - TV novela
Piume e paillettes - TV novela
Intrigo intemazionale - film
Retequattro za vas
Hec Ramsey _ TV film
Tre soldi nella fontana - film
ITALIA 1
L uomo da sei milioni di dollari - TV film
Tarantella napoletana - film H salotto di Minilinea - rubrika Sanford and Son - TV film Agenzia Rockford - TV film Chips - TV film Šport: american ball Bim Bum Barn - otroška oddaja Nana Supergirl - risanka La famiglia Mezil - risanka
POSTAJE
I fantastici viaggi di Fiorellino - risanka
18.00	Musica è - glasbena oddaja
19.00	Cassie and Company - TV film
20.00	Supercar - TV film
21.30	La banda dei sette - TV film
22.30	Automan - TV film
23.30	Šport: grand prix
00.30 Deejay Television - Video music non stop - glasbena oddaja
TELEPADOVA
11.30	Luisana mia - TV film Ì2.00 Operazione ladro - TV film
13.00	Šport: catch
14.00	Eurocalcio
15.00	Luisana mia - TV film
16.30	Risanke
18.00	Coccinella - risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre -risanka
19.00	Le avventure di Huckfinn -risanka
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
21.30	High Potot - film
23.30	Rombo TV
00.30 La gatta dagli artigli d’oro -film	>
TRIVENETA
9.30 George Superpollo - risanka
10.00	Q.P. Coupon
12.30	Primo mercato
14.45 L’enigma che viene da tonta no - TV nadaljevanka
15.30	Huckleberry Finn - risanka
16.00	Primo piano
16.30	A sud dei Tropici - TV film
17.00	Dražba
20.15 Filmski program
20.30	Scusi ma lei paga le tasse? -film
22.30	Primo mercato
TELEFRIULI
14.30	Un’inglesina va in America -film
16.00	Superclassifica show -glasbena oddaja
16.50 Risanke
17.30	Sottocolle una città da inventare - otroška oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja 19.20 Športne vesti
19.30	Obrtništvo
20.00	Zelena dežela - dokumentarna oddaja
20.30	Lo stato dell’unione - film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev) ; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert zbora »Collegium musieum« iz Beograda, ki ga vodi Darinka Matič -Marovič, v Kulturnem domu v Trstu 11. aprila letos; 11.30 Beležka ; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ bTe« - glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: Zanimivosti iz živalskega sveta; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Swing - time; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Človek v sodobnem svetu; 16.15 Glasbeni listi;
17.10	Zadnji sklop: Mi to glasba: 3. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel 8. maja letov v Kulturnem domu v Trstu. Prvi del; 18.00 Dramska vetrovnica: Franček Rudolf: »Skriti pred sosedi: kamion«. E-nodejanka, zabavna kriminalka; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.00, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -Prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.35 Vremenske razmere za pomorščake; 7.00 Dober dan; 9.03 Glasba; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani -pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 12.18 Radijska priredba; 12.45 Pike na i; 14.45 Oddaja o nogometu; 15.45 Glasbeni vikend; 16.33 Film in glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasba; 17.33 V dveh je boljše; 18.00 Erano famosi; 18.33 Vse iz New Yorka; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Vikend; 10.15 Blackout; 11.00 Glasbena srečanja z Mino; 11.44 čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti : Mahatma Gandhi; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 14.05 Od blue eyes: Frank Sinatra; 15.03 Radijski variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Napotki za avtomobiliste; 18.00 Objektiv Evropa;
18.30	Glasba; 19.20 Tudi mi smo tu; 19.55 Black-out; 20.35 Pogovor s poslušalci; 21.03 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Nocoj na pomladanskih koncertih; 22.27 Gledališka predstava; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6 30 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Ženske, konjeniki, orožje, ljubezni...; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Radijska priredba; 11.00 Plošče; 15.00 Potniki v Trstu; 15.50 Plošče; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Radijska trodejanka; 19.50 Glasba; 21.00 Simfonična sezona; 22.50 Glasba; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 5.30 Prva jutranja kronika - Promet, obvestila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 S poti po Jugoslaviji;
11.30	Srečanja republik to pokrajin;
12.10	- 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za našo najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Slovencem po svetu - vmes: Domovina je ena. Mladi mostovi, Naši kraji to ljudje; 22.50 Literarni nokturno - Stanko Majcen: Pesmi; 23.05 Od tod do polnoči.
Včeraj zjutraj na prefekturi
Župana Primožič in Humar prisegla prefektu Pierangeliju
Sovodenjski' župan Vid Primožič in števerjanski župan Ivan Humar sta včeraj zjutraj prisegla pred goriškim prefektom Pierangelijem. Svečanost je bila na prefekturi ob prisotnosti tajnikov obeh občin. S tem formalnim aktom župana lahko odslej tudi dejansko vršita svojo dolžnost, saj sta oba občinska sveta, tako kot je navada, odobrila ob izvolitvi tudi sklep o takojšnjem nastopu.
Oba župana bosta že v prihodnjih dneh sklicala na prvo sejo odbornike, ki so bili prav tako izvoljeni na prvih sejah občinskih svetov. Med
njimi bosta porazdelila funkcije in odgovornosti. Kmalu zatem se bosta sestala tudi občinska sveta, da uredita vse kar se je nabralo v času od zadnje seje svetov pred vohtvami.
Kar se tiče drugih občin na Goriškem lahko povemo, da sta bila ta teden izvoljena še dva župana, in sicer komunist Amedeo Cosolo v Škoci-janu ob Soči ter, prav tako komunist, Flavio Brumat v Foljanu. Brez novega župana je samo še ena majhnih občin, in sicer Medea, ter nekaj večjih občin. To so Gradišče, Krmin, štaran-can in Gorica.
V goriškem Kulturnem domu
Srečanje odbornikov SKGZ
z občinskimi upravitelji
V	Kulturnem domu v Gorici so se v četrtek zvečer, na povabilo teritorialnega odbora SKGZ zbrali pred mesecem in pol dni izvoljeni svetovalci na listah občinske enotnosti v Števerjanu, Doberdobu in Sovodnjah ter socialistični in komunistični občinski, pokrajinski ter deželni svetovalci kot tudi zastopniki rajonskih skupščin v goriški občini. Goste je pozdravil predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič, ki je povedal, kako si ta zveza prizadeva sodelovati z našimi občinami še posebej takrat ko gre za dobrobit vsakega našega človeka in za vprašanja, ki so skupna in ki zadevajo izvajanje pravic slovenskega prebivalstva ter prizadevanj za dosego globalnega zaščitnega zakona.
V	imenu vseh povabljencev so se zahvalili sovodenjski župan Vid Primožič, doberdobski dr. Mario Lavrenčič in števerjanski Ivan Humar. Povedali so, da si b,odo kot že doslej, prizadevali imeti med občinami čimveč stikov, pa čeprav bo vsaka tudi vnaprej hodila po svoji lastni poti, saj ima vsaka svoja specifična vprašanja.
Sestanka so se udeležili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič in zastopniki SZDL iz Nove Gorice.
Ocena komunistov z obeh strani meje
Veliko narejenega v 10 letih Osima marsikaj pa je treba še uresničiti
Rajonski sveti
še en demokristjan je bil izvoljen za predsednika rajonskega sveta in sicer v Stražicah, medtem ko je bila seja rajonskega sveta za Svetogorsko četrt - Placuto odložena ker je večina svetovalcev zapustila sejno dvorano. To je znak nesoglasja, ki vlada v vrstah pristašev koalicijskih strank in tudi nezadovoljstva rajonskih svetovalcev na pritiski, ki prihajajo s političnega vrha.
Najprej o seji rajonskega sveta za Svetogorsko četrt - Placuto. Svetovalci KPI, PLI, PSDI, PRI in zelenih ter en demokristjan so po kratkih izjavah zapustili sejno dvorano, ker ne sprejemajo navodil od zgoraj. Zastopnice SSk sploh ni bilo na sejo. Pet demokristjanov in en misovec, ki so ostali v dvorani, pa niso seje mogli nadaljevati.
Potem je bila seja še v Stražicah. Tudi tu je prišlo do polemik. Potem ko so trije svetovalci, en socialist, en socialdemokrat in tudi en demokristjan, dejali, da zaradi znanih nesporazumov ne sodelujejo pri glasovanju, je Enzo DeU’Osto (DC) bil izvoljen s petimi glasovi svoje stranke, komunist Selli dva glasova ena glasovnica misovca je bila bela. Tudi tu zastopnika SSk sploh ni bilo zraven.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi jutri, v nedeljo, 23. t.m. izlet na Snežnik. Prevoz z lastnimi sredstvi, hrana iz nahrbtnika. Odhod ob 7. uri s Travnika.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI: Alesani, Via Carducci 33 - tel. 84268.
Stiki med Jugoslavijo in Italijo na Goriškem se zelo pozitivno razvijajo. Prav v zadnjem času je prišlo do u-resničitve nekaterih pomembnih sklepov. Seveda pa ostajajo še vedno odprta nekatera vprašanja, ki jih bo treba poglobiti in uresničiti. Nasploš-no vzeto, če pogledamo izven meja Goriške, pa je bilo veliko storjenega marsikaj pa čaka še uresničitve. Tako bi lahko strnili misli izrečene v četrtek zvečer na posvetu ob deseti obletnici osimskih sporazumov, ki sta ga v mah dvorani goriškega Espome-ga priredili posoška federacija KPI in občinski komite ZKS iz Nove Gorice.
Porečah so ugledni komunisti z o-beh strani (žal sta manjkala napovedana evropski poslanec Rossetti in senator Battello, pa tudi udeležba z itahjanske strani ni bila taka kot bi si jo lahko pričakovah).
Jože Smole, član CK ZKS in odgovoren za stike s tujino, je podal dokaj optimistično shko desetletnega izvajanja Osima. Vehko je bilo napravljenega, je dejal, vehko se izvaja. Ostajajo pa še vedno odprta vprašanja zaščite Slovencev v Italiji (jugoslovanska stran je bila pred desetimi leti prepričana, da se bo stvar hitro izpeljala), gradnje prometnih infrastruktur na jugoslovanski strani, uresniči-
tev višjih oblik gospodarske kooperacije na industrijskem področju. Sliko sta dopolnila svetovalec Gospodarske zbornice Slovenije Tomo Vujnovič in Lucijan Vuga, prvi o vlaganjih tujcev v jugoslovanska podjetja, drugi pa o vseh možnostih, ki bi jih bilo moč uresničiti v obmejnetm pasu.
Senator Silvano Bacicchi se je zaustavil ob vprašanjih industrijskega razvoja na italijanski strani meje. Omenil je zakonska določila, ki bi lahko omogočila tak razvoj in prizadevanja komunistov na tem področju. Še zlasti je govoril o možnosti lokacije mešanih industrijskih con ob meji. Deželni svetovalec Ivan Bratina je dejal, da mala trgovina, ki jo sicer pozitivno ocenjuje, ne more rešiti gospodarskih vprašanj ob meji.
Zaradi tega gre podpirati druge obh-ke gospodarskega sodelovanja. Uresničitve globalnega zaščitnega zakona za Slovence, bi pripomogla k razvoju manjšine in tudi k povečanju sodelovanja čez mejo, kar sicer velja tudi za Italijane v jugoslovanski Istri. O uresničitvah osimskih sporazumov na goriškem območju pa je podrobno govoril pokrajinski svetovalec Silvino Poletto.
Posvet sta vodila tajnik goriške federacije KPI Redivo in občinskega komiteja ZKS Nova Gorica Zorn.
Ocena komunistov z obeh strani meje je torej ta, da je bilo v desetih letih vehko napravljenega, da pa je treba marsikaj še uresničiti in da je treba sodelovanje še razširiti.
Danes in jutri v Krminu
Odprta bo do konca julija
Krmin, Friesach, Dobrovo praznik trojnega prijateljstva
V Gradežu danes razstava čipk, izdelanih na Goriškem
V Krminu bo jutri velik praznik prijateljstva z avstrijskim Friesachom in jugoslovanskim Dobrovim. Krmin-ška občina je namreč pobratena z mestom Friesach na avstrijskem Koroškem. Krmin pa goji tudi dobrososedske stike s krajevno skupnostjo na Dobrovem v Brdih. Prebivalci Frie-sacha so že prišli v velikem številu na obisk v Krmin, Krminčani pa so šh na obisk v koroško mesto.
Praznovanje se bo pričelo že danes zvečer. Na nogometnem igrišču bo igrala godba na pihala iz koroškega mesta. V slučaju slabega vremena bo koncert v mestnem gledališču.
Jutri, v nedeljo, pa bodo tri godbe na pihala, iz Mariam, iz Dobrovega ter iz Friesacha, imele koncert že ob 11. uri na Trgu Libertà, v neposredni bhžini kipa cesarja Maksimilijana.
Popoldne, od 15. ure dalje, pa bo na nogometnem igrišču nastop slovenske, furlanske in koroške folklorne skupine, potem bodo spet koncertirale godbe, sledil bo še ples ob zvokih Metnitztaler kvinteta. Seveda bodo ponujali pivo iz Friesacha, vino iz Dobrovega ter iz Krmina, pa še dunajske klobase, čevapčiče, pečene piščance. Vse v znaku trojnega sodelo-
vanja in tud; gastronomskega prijateljstva.
V Krminu seveda pričakujejo, da pride na ta praznovanja vehko ljudi, ne samo domačinov in Bricev, marveč tudi od drugod. In seveda upajo v lepo vreme.
• Po večmesečnem delu so te dni zaključili posodobitvena dela na občinskem atletskem stadionu na Rojcah. V glavnem so dela zadevala ureditev slačilnic in sanitarij ter tekmovalno progo. Uradna otvoritev stadiona bo v soboto, 29. junija, ob 9. uri.
Drevi ob 18.30 bodo v razstavnih prostorih v Drevoredu Europa unita v Gradežu odprli razstavo čipk, ki so jih izdelale gojenke čipkarskih tečajev v Gorici in v drugih krajih pokrajine. Razstava bo odprta v juniju in juliju. Turisti, ki so sedaj v Gradežu, oziroma, ki bodo tja še prišli, bodo imeli možnost seznaniti se s čipkarskimi izdelki in jih seveda tudi kupiti ter naročiti.
Pri nas v Gorici ima čipkarska šola še kar precej bogato tradicijo. Tečaje so odprli tudi v drugih krajih na goriškem podeželju. Gre za čipke
idrijske tradicije, ki jih kar precej napravijo tudi na tej strani meje. Večina čipk seveda ostane doma pri dekletih, ki obiskujejo te tečaje. Marsikdaj pa so tudi razstave koristne, saj se tako napravi koristna reklama. V časih ko ni moč najti dela v tovarni ali v trgovini bi lahko marsikatera ženska našla zaslužek s čipkarstvom.
V Biljah in Mirnu pevski zbori
V	Biljah bo danes zvečer ob 20.30 v šolskih prostorih pevska revija »Goriški zbori pojo«, ki jo pripravljajo ZKO iz Nove Gorice, ob sodelovanju zborov iz Bilj, Orehovelj in Mirna. Ob tej priložnosti se bodo občinstvu predstavili moški zbor iz Mirna, mešani zbor iz Doberdoba, mešani zbor Zarja iz Bilj ter mlajši in starejši zbor Bilje, Orehovlje Miren.
V	mirenskem gradu pa bo jutri zvečer ob 20.30 koncert pevskega društva iz Fare ob Soči Nova et velerà. Skupino vodi Marco Giglione.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU:
Al Redentore - Ulica Fratelli Rosselli, tel. 72340.
DREVI OB 18. URI ODPIRAMO NOVO TRGOVINO	
TUTTOCUCITO	SINGER PFAFF
Lorenzo Oblach	DURKOPP UNION SPECIAL
Šivalni stroji za domačo in	EASTMAN
industrijsko rabo.	LEWIS
Prodajni center in strokovna	COMPLETT
pomoč.	SUCCESS
GORICA, Ulica Marconi 4, telefon: (0481)33317	
Gibanje prebivalstva v slovenskih občinah
Podatki o gibanju prebivalstva v treh slovenskih občinah na Goriškem kažejo, da je potek v prvih mesecih leta običajen. To velja tudi za maj, ko nismo zabeležih večjih sprememb v primerjavi s prejšnjimi meseci.
Občina Sovodnje. V maju niso zabeležih nobenega rojstva, umrla pa je Frančiška Devetak. Okhcev ni bilo, poroka pa ena med Marizo Sussi in Francem Petejanom. V občino sta se priselili dve osebi, ena se je izselila.
Občina Števerjan. V prejšnjem mesecu se je rodila Anna Lucia Bergamasco, umrla pa je Pierina Buzzineh vd. Terpin. Porok ni bilo, oklici pa zadevajo Tatjano Perše in Stanislava Škorjanca.
Občina Doberdob. Prejšnji mesec so v kraški občini zabeležih tri rojstva: Nicole Pahor, Barbara Visintin in Mitja Visintin. V Doberdob se je priseh-la ena oseba, izsehl se ni nihče.
Odprtje trgovine šivalnih strojev
V Ulici Marconi v Gorici, nekdanji Stolni ulici, odpira danes zvečer ob 18. uri naš goriški rojak Lorenzo Oblach svojo trgovino šivalnih strojev. Bil je več kot dvajset let vodja trgovine znane tovarne Singer na Verdijevem korzu, sedaj se je osamosvojil. V trgovini bodo kupci lahko našli šivalne stroje svetovno znanih znamk, tako za domačo kot industrijsko rabo. V trgovini bodo kupcem nudih tudi strokovno pomoč.
1 ecaji
nemščine za dijake
Pokrajinska uprava obvešča vse šhr dente nižjih in višjih srednjih šol, ki so si kot tuj jezik izbrali nemščino, da lahko zaprosijo za večtedenske izpopolnjevalne tečaje v nemščini. Pobudo je omogočil nemški konzulat v Milanu ob, sodelovanju Goethe instituta. Sicer bo sama pokrajinska u-prava seznanila s potekom tečaja goriške šole, ki uvajajo nemščino kot tuj jezik.
ŠZ SOČA in
PEVSKI ZBOR RUPA - PEČ
vabita na
PRAZNIK V
RUBIJSKEM GRADU
DANES: ob 18. uri zabavna tekmovanja za otroke; sledi ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
JUTRI: ob 18. uri kulturni program s pevskimi zbori in dramsko skupino; nagrajevanje odbojkarskega turnirja in otroškega tekmovanja; ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
razna obvestila
Na trgovinski zbornici imajo nove telefonske številke. Centrala odgovarja na številko 3841. Posebne številke imajo: generalni tajnik 384222; register tvrdk 384232; urad za kmetijstvo 384234; urad za zunanjo trgovino 384228; urad za prosto cono 384250; tehnični urad in ekonomat 384245.
Ob 90-letnici ustanovitve kolesarskega društva Gorica organizirata ZSŠDI ter ŠD Sovodnje kolesarsko srečanje, ki bo v Sovodnjah, v nedeljo, 23. junija, s pričetkom ob 10. uri. Na sporedu so tri proge: družinska (9 km), rekreacijska (18 km), ter tekmovalna (55 km).
Vpisovanje eno uro pred pričetkom prireditve. Organizator opozarja tudi, da bo v soboto, 22. junija, s pričetkom ob 18. uri na sporedu kolesarski poligon za otroke in mladino od 6. do 15. leta starosti. Ta prireditev bo na dvorišču zavoda Lenassi v Gorici.
kino
Gorica
VERDI Zaprto za dopust.
VITTORIA 17.30-22.00 »Una donna particolare«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »H testimone«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 »La rivincita dei Nerds«. Barvni film.
COMUNALE 20.30 Koncert zbora Aris iz Tržiča.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Maščevalec iz pekla«, ob 22.30 »Raj za kamioniste«. SVOBODA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Učiteljica«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Eugenio Blarasin iz kapele glavnega pokopališča.
Mladi zamejski raziskovalci bodo letos delali na Sovodenjskem
Raziskovalni tabor mladih, ki ga organizira Slovenski raziskovalni inštitut v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter z nekaterimi drugimi ustanovami in društvi, bo letos v Sovodnjah, potekal pa bo v prvi polovici septembra.
Pred kratkim so se že pričele priprave na to pomembno akcijo, pri kateri bodo sodelovali poleg mentorjev iz zamejstva in matične domovine predvsem mladi raziskovalci, dijaki višjih srednjih šol z Goriškega in Tržaškega. Te dni je bila namreč na
Gradnja posebnega televizijskega pretvornika ni izvedljiva zaradi zasičenosti kanalov od zasebnih televizijskih postaj. Rahlo izboljšanje v sprejemanju programov državnega televizijskega omrežja bo mogoče šele potem ko bodo zvišali televizijski pretvornik na Debeli griži, vendar bodo kljub temu nekatera območja še naprej v senci. Tak je odgovor, ki ga je te dni sovodenjski občini posredovala radijska in televizijska služba.
Občina je namreč pred kratkim ponovno s pismom opozorila na pritožbe občanov z Vrha in iz Gabrij, ki zelo slabo sprc-jemajo programe državne te" levizije, nekateri pa so sploh v »črnih conah«, to pameni, da signala ne prejemajo, a kljub temu plačujejo televizijsko naročnino. Kriva je pa, tako je mogoče soditi p» odgovoru radijske in televizijske družbe, orograf-ska lega naselij, oziroma posameznih hiš, kjer so nameščeni televizijski sprejemniki.
Naj ob tem omenimo, da je bila pred časom omenjena možnost postavitve manjšega pretvornika na območju ob meji. Zdaj je bila očitno taka možnost povsem opuščena.
O Cirilu in Metodu
Hvalevredno je delo, ki ga v Gorici opravlja Zavod za družbeno m versko zgodovino, ki ga vodi profesor tržaške univerze Fulvio Salimbe-ni v sodelovanju z več goriškimi katoliškimi kulturniki. V zadnjem času
obisku skupina organizatorjev in mentorjev, si ogledala območje, kjer bo raziskava potekala ter se dalj časa pogovarjala s predstavniki občinske uprave ter kulturnega društva in mladinskega odseka. Namen delovnega o-biska je bil iz splošnega okvira raziskovalne akcije točneje opredeliti posamezna področja, ki bodo predmet raziskave. Samo tako bo raziskovalni tabor dal zaželene in uporabljive podatke.
Delo bo tako kakor doslej, potekalo px) skupinah, ki jih bo predvidoma
so imeli več predavanj in pwsvetov o nekaterih aspektih slovenske in slo-vanske prisotnosti tako pai nas kot v širšem svetu. Zadnje predavanje ob 1100 letnici Metodove smrti. Posvečeno je bilo genialnosti in kulturnemu udejstvovanju Cirila in Metoda. Spet je privabilo v predavalnico nekdanjega semenišča precej poslušalcev. Precej je bilo Slovencev, morda kar večina. Na eni strani je tako paav. Na drugi pa je treba že skoro obžalovati dejstvo, da paihaja premalo italijanskih kulturnikov na take px>svete, na katerih je govor o slovanski problematiki. Bolj bi veljalo, če bi bila na talcih predavanjih publika predvsem italijanska, saj bi se tako naši someščani lahko seznanili z našo kulturno realnostjo.
Tokrat je o dveh slovanskih blagovestnikih obširno predaval prof. Jurij Eldarov, docent na pepieški univerzi Seraphicum v Rimu. Zelo podrobno je analiziral delo, ki sta ga opravila Ciril in Metod ter osvetlil tudj vlogo, ki sta jo imela pri pxnlitiè-nem, ne samo verskem osveščanju slovanskih narodov ter tudi težave v (calere sta pri tem naletela v Rimu.
obvestilo
Pri sindikalni zvezi UIL za Goriško so se odločili, da bodo svojim članom priskočili na pomoč glede izprolnitve obveznost; v zvezi z zakonom 'o legalizaciji črnih gradenj in drugih nepravilnosti. Interesentom je na razpolago urad UIL v Gorici, Korzo Italia 54 ter v Tržiču v Ulici E. Giacich 12.
pet, največ šest. Vsaka bo delala, seveda ped vodstvom mentorjev, na točno opredeljenem območju, čeprav bo najbrž vmes tudi nekaj prepletanja. Na delovnem sestanku so tudi že opredelili katera področja naj bi raziskala vsaka skupina: naravoslovci bodo ugotavljali značilnosti območja v sotočju Vipave in Soče ter izdelali nekakšen okvirni načrt za zaščito tega področja, etnologi bodo zbirali podatke o gojenju sviloprejk in o vrtnarstvu, sociologi še niso povsem o-predolili v katero smer bo šla njihova raziskava, medtem ko naj bi člani zgodovinske, oziroma arheološke skupine poskušali določiti traso stare rimske ceste od Soče do državne meje ter p» možnosti evidentirati sedanje stanje gradišča nad Ušjami.
Pred samim pričetkom raziskovalnega tabora pa se bodo sodelavci srečali še enkrat ali dvakrat, da bi med drugim ugotovili obseg in možnosti razpolaganja z nekaterimi pxxlatki. To velja predvsem za delo, ki ga nameravajo opraviti sodelavci sociološke skupine.
Naj omenimo še, da bo raziskovalni tabor gmotno podprla sovodenjska posojilnica, predstavniki občinske uprave pa so organizatorjem pjonudili najširše sodelovanje. Najširše sodelovanje pa bo potrebno seveda tudi s strani domačinov.
Letos manj pšenice v Vipavski dolini
V Vipavski dolini bo letos za okoli 20 odstotkov manjši pridelek pšenice, v primerjavi z načrti in pričakovanji. To je zlasti posledica slabega vremena v obdobju rasti in dozorevanja kar je sicer prizadelo tudi druge kulture. Pšenico so posejali na okoli GOO hektarih polj, z žetvijo pa bodo začeli v prvih dneh julija. Po mnenju strokovnjakov bo pridelek znašal od 5 tisoč do 5 tisoč 500 kilogramov pšenice na hektar površine.
Kmetje imajo 15 kombajnov za žetev pšenice, pri čemer si med seboj pomagajo. Živilskoprehrambena organizacija Mlinotest v Ajdovščini je že pripravljena za prevzem in odkup vsega pridelka pšenice in drugih žit na Primorskem. Menijo, da bo odkupna cena znašala okoli 4 tisoč starih dinarjev za kg pšenice. Dodati pa je treba še premijo, ki naj bi jo tudi letos priznali zasebnim pridelovalcem žita.
(m.d.)
Se motnje v sprejemu državnega tv programa
Izdala jo je jugoslovanska posta
Posebna znamka s FDC ovitkom ob otvoritvi sabotinske ceste
©TVOfSMV SASOThVSKE c a rt ikn m : s H va aoè©
nova mmsk t s, ♦, isti

Poročali smo že, da je bila v soboto, 15. junija, svečano odprta sabotinska cesta, sad italijansko-jugoslo-vanskega prijateljstva in osimskih sporazumov, ki so jo zgradila italijanska in jugoslovanska podjetja in ki delno poteka v ekstrateritorialnem režimu po italijanskem ozemlju. Cesta služi le civilnim potnikom, in gre iz jugoslovanskih Brd v Novo Gorico oziroma v obratni smeri.
Deseto obletnico osimskih sporazumov je počastila tudi jugoslovanska Poštna uprava. Izdali so spominsko znamko, modre barve, v vrednosti 6 dinarjev. Znamko so izdali že preu nekaj meseci, saj se je mislilo, da bo sabotinska cesta odprta že takrat. Znamka je modre barve v dveh odtenkih. Je alegoričnega značaja. Os nutek je izdela novogoriški umetnik in oblikovalec Oskar Kogoj. Sredi znamke je krog z upodobljenim stiskom
rok. V tem krogu je napis: »osimski sporazumi cesta prijateljstva«. Tu je seveda mišljena sabotinska cesta.
Pobudo za izdajo znamke je dal filatelistični klub dr. Franca Marušiča v Novi Gorici. O tem so člani tega društva, v katerem so včlanjeni tudi nekateri zamejci, razpravljali in dali pobudo že lani. Pobudo je podprla Filatelistična zveza Slovenije in še drugi politični organi. Znamka je bila tako vključena v letošnji emisijski program jugoslovanske pošte.
Izdali so jo v nakladi 350.000 komadov. Precejšen del je na prodaj na goriški pošti. Kot je običaj je izdajateljsko podjetje jugoslovanske PTT službe, t.j. Jugomarkd, izdala tudi ovitek prvega dne (FDC) in priložnostni listek z opisom znamke.
Filatelistično društvo v Novi Gorici pa je v soboto, 15. junija t.L, izdalo posebni ovitek. To je že 28. ovitek
FD tega društva. Na ovitku je risba novega cestnega mosta čez Sočo pri Solkanu.* V ozadju je viden star solkanski železniški most. Poskrbeli so tudi, da je poštni urad v Novi Gorici ta dan izdelal posebni žig, ki ponavlja motiv s priložnostne znamke.
Filatelistični klub dr. Franca Marušiča je ob tej priložnosti izdal tudi maximum razglednico. Risbo je napravil B. Bole. Na sliki je prav tako vidna Soča z obema mostovoma, novim cestnim in starim železniškim ter s prvimi ovinki trase nove ceste na Sabotinu in železniško progo. Tudi na to razglednico so nalepdi priloznouno znamko in posebni žig novogoriške pošte.
Filatelistično vzeto ne gre za strogo maximum razglednico, saj bi moral biti na* njej isti motiv kot na znamki. Najbrž pa ni bilo moč narediti drugače, saj je na znamki upodobljena simbolika. Nekateri filatelisti, ki imai jo seveda vpogled ne le v lastne zbirke znamk, marveč tudi v revije in kataloge so menili, da bi bilo treba na znamki najbrž naslikati kaj drugega, nov solkanski most ali zemljevid Primorske na primer. O tem so govorili tudi v novogoriškem filatelističnem društvu. Najbrž pa je bila izbrana rešitev simbolike najboljša, saj imamo' danes, ob priliki kongresov* ali* okroglih obletnic na znamkah vec držav veliko simbolike. Treba pa je tudi vedeti, da je bil solkanski železniški most že naslikan takoj po drugi svetovni vojni na znamkah takratne Cone B.
Znamka, ki so jo izdali v Jugoslaviji pa daje veliko priznanje vsem tistim, ki si prizadevajo za uresničitev sporazumov med Jugoslavijo in Italijo. Vsa zahvala pa gre novogoriškim filatelistom, ki so dali pobudo za izdajo znamke.
MARKO WALTRITSCH
Letošnji goriški maturanti
V teh dneh so dijaki na slovenskih .višjih srednjih šolah delali maturitetne izpite. V začetku tedna so imeli pismene naloge, v teh dneh pa ustne izpite. Nekateri so z maturo že opravili, drugi pa se bodo z ustnimi izpiti spoprijeli še čez kak dan. Tam sredi prihodnjega tedna pa bodo znan; rezultati za vse. Pred dnevi smo objavili fotografijo letošnjih maturantov klasičnega liceja Primoža Trubarja. Dobili smo tudi fotografije dijakinj in dijakov, k; so maturirali na drugih
treh slovenskih višjih srednjih šolah in sicer učiteljišča Simona Gregorčiča, strokovnega zavoda za trgovino Ivana Cankarja, trgovsko tehničnega zavoda Žige Zoisa. Objavljamo tudi fotografije otroških vrtnaric, ki so delale izpit na učiteljišču Simona Gregorčiča, ter dijakov in dijakinj tretjih razredov strokovnega zavoda Ivana Cankarja, ki so delali izpit čez tretji razred. Nekateri teh bodo s pridobljeno diplomo šli v službo, drugi pa bodo nadaljeval; študij še dve leti.
Dijaki 5. razreda strokovnega zavoda za trgovino Ivana Cankarja
Dijaki 5. razreda tehnično trgovskega zavoda Žige Zoisa
Dijakinje tečaja za vrtnarice na učiteljišču Simona Gregorčiča
ssSL	"si#	"	%
:*• t ••	■ V •
Dijaki tretjega razreda zavoda Ivana Cankarja
Avtomobilizem: poskusne vožnje za VNDetroita
Kolesarska dirka po Jugoslaviji
Senna (lotus renault) znova najhitrejši
Včeraj naporni etapi
DETROIT — Kot je že običaj za poskusne vožnje, najdemo tudi v Detroitu, kjer bo jutri dirka v formuli ena, na prvem mestu Brazilca Ayrto-na Senno. Verjetno bo to svoje prvo mesto tudi obdržal, saj za danes napovedujejo dež, tako da imajo ostali malo upanja, da bi ga prehiteli. Še zlasti na taki progi kot je v Detroitu, kjer je izredno težko prehitevati, pa je start v prvi vrsti še kako pomemben.
Na drugo mesto se je prebil Man-sell, ki se na ozkih in težkih progah vedno dobro znajde. Takoj za njim je bil Albereto na ferrariju, ki je imel nekaj težav z obesami, tako da ni mogel povsem izkoristiti vse moči svojega motorja.
Prišlo je tudi do hude nesreče, ki se na srečo le za las ni končala s človeškimi žrtvami. Na delu proge, kjer vozijo s hitrostjo tudi do 260 km na uro, se je namreč De Angelis zaletel v Tambaya, ki mu je zaprl pot. Vozili sta se zatem nekajkrat odbili od varnostne ograje, pilota pa sta ostala nepoškodovana. Slabo pa se je končalo za Avstrijca Bergerja, ki je zatem zletel s proge. Morali so ga odpeljati v bolnico, kjer se bojijo, da si je poškodoval hrbtenico.
VRSTNI RED
1. Senna (Braz.) lotus renault 1’42”051; 2. Mansell (VB) Williams
honda	1’43”249 ; 3. Alboreto (It.)>	romeo	1’46”592; 15. Tambay	(Fr.)
Terrari	1’43”748; 4. Prost (Fr.) mela-	renault	elf 1’47”028; 16. Laffite	(Fr.)
ren 1’44" 088 ; 5. Rosberg (Fin.) wil- ligier 1’47”267; 17. De Cesaris (It.) liams honda	1'44”156; 6. Warwick	ligier 1’47”393;	18. Brundle	(VB)
(VB) renault elf r44”163; 7. Cheever tyrrell ford 1’47”563; 19. Bellof (ZRN) (ZDA)	alfa romeo 1’44”231; 8. De	tyrrell	ford 1’47”911; 20. Winkelhock
Angelis	(It.) lotus renault 1’44”769;	(ZRN)	ram hart 1’47”926 ; 21.	Bout-
9.	Johansscm (Šve.) ferrali l’44”921;j; fsen (Bel.) arrows BMW 1’48”023 ; 22.
10.	Piquet (Braz.) brabham BMW	Ghinzani (It.) osella alfa romeo	1’48”
1’45”194; 11.	Surer (Švi.) brabham	546; 23. Alliot (Fr.) ram hart	1’50”
BMW 1’45”979; 12. Lauda (Av.) mela- 455; 24. Martini (It.) minardi ford ren 1’46”263;	13. Fabi (It.) toleman	3’04”446; 25. Berger (Av.) arrows
hart 1’46”546; 14. Patrese (It.) alfa BMW 25’47”340.
Liverpool in Juventus proti sankcijam
Liverpool bo vložil priziv proti sklepom UEFA o sankcijah v zvezi s tragičnimi dogodki s finala pokala prvakov v Bruslju. Za podoben korak se bodo verjetno odločili tudi pri Juventusu, ko bodo proučili utemeljitev. Oba kluba sta namreč te sklepe (tri leta prepovedi igranja za Angleže, dve pokalni tekmi za zaprtimi vrati za Italijane) neugodno ocenila. Pri Juventusu so dobesedno padli z neba. Predsednik Boniperti meni, da je kazen krivična za obe društvi, trener Trapattoni pa pravi, da so Juven-tusovi »navijači« le reagirali na provokacijo (nekateri s pištolo op. ur.). Drugačnega mnenja je predsednik angleške nogometne zveze, ki je začuden nad prizanesljivostjo UEFA do Juventusa v primerjavi s strogimi ukrepi zoper Liverpool. Kakorkoli že, v utemeljitvi sklepa UEFA je nesporno rečeno, da je treba krivdo za smrt 38 ljudi pripisati Liverpoolovim navijačem, Turinčane pa obtožujejo, da so se spopadli s policijo, poškodovali stadion, metali rakete in vdrli na igrišče.
Prihodnji teden se bo najbrž sestala tudi mednarodna zveza FIFA, ki bo ponovno pregledala svoje sklepe proti angleškim klubom (suspenzija za nedoločen čas na svetovni ravni) v luči sklepov UEFA.
SARAJEVO — Udeleženci 4L mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji so tokrat vozili kar dve etapi, dopoldne od Titovih Užic do Više-grada, popoldne pa od Ustiprače do Sarajeva. Obe etapi sta bili izredno naporni, saj je karavano kolesarjev motil hud naliv, sicer pa ni prišlo do bistvenih sprememb. Jugoslovanski kolesar Jure Pavlič si je praktično že zagotovil končno zmago, medtem ko je jugoslovanska ekipa izgubila vse možnosti, da bi zmagala na dirki, saj za vodilno ekipo ČS SR zaostaja že več kot za 4 minute.
VRSTNI RED 6. ETAPE; 1. Wo-dynski (NDR) 1.45’28”; 2. čubrič (Jug.) 1.45’28”; 3. Zanatta (It.) 1 ura 4S’02”; 4. Pavlič (Jug.); 5. Jer-mačenko (SZ); 6. Polanc (Jug.); 7. Fiala (ČSSR); 8. Jesse; 9. Groger; 10. Miiller (vsi NDR) vsi v času 1.46’05”.
VRSTNI RED 7. ETAPE: L Groger (NDR) 2.20’24”; 2. Renke (ČS SR); 3. Ž. Pavlič (Hrvatska); 4. Al-varez (Kuba); 5. Staikov (Bol.); 6. Mateijka (ČSSR); 7. Amardeile (Fr.); 8. Cruz (Kuba); 9. Tatar-kin (SZ); 10. Fuchs (Švi.) vsi v času zmagovalca.
SKUPNA LESTVICA:	1.	Pavlič
(Jug.) 21.31’53”; 2. Miiller (NDR) 21.33’19”; 3. Staikov (Bol.) 21.33’53”; 4. Mateijka (ČSSR) 21.33’57”; 5. A-
mardeDe (Fr.) 21.34T6”; 6. Fuchs (Švi.) 21.34’48”; 7 Fort (ČSSR) 21 ur 34’52”; 8. Mazzocco (It.) 21.35’44”; 9 Renke (ČSSR) 21.35’55”; 10. Penko (Slvenija) 21.37’«”.
EKIPNO:	1. ČSSR 64.44’52”; 2.
Jugoslavija 64.48’54”; 3. NDR 64 ur 50’12”	(F.B.)
Kolesarstvo: dirka po Italiji
Sovjetskemu amaterju končna zmaga
BASSANO DEL GRAPPA (Vicenza) — Že tretje leto zapored je končno zmaga na amaterski kolesarski dirki po Italiji osvojil sovjetski tekmovalec. Tokrat je bil na vrsti 22-letni Sergej Uslamin, ki se je s silovito vožnjo na zadnji etapi (Coneglia-no - Bassano del Grappa 158 km), katero je osvojil pred Galleschijem (po 46”) in Parisejem (po 49”), tudi prebil na končno prvo mesto skupne lestvice.
Končno drugo mesto je zasedel Styks (ČSSR) z zaostankom 20”, trstii je bil Bugno (Lombardija) 28” Sledim še: 4. Moro 42”; 5. škoda (ČSSR) 59”; 6. Bergamo 1T6”; 7. Kačirine (SZ) 1’32”;	8. Vandelli
1’48”; 9 Votolo 2’26”; 10. Zen 2’47”.
Šah: Vidmarjev memorial
Po uspehu na treh preselekcijah v razredu finn
Kar trije zmagovalci
Bogateč (Sirena) na evropskem prvenstvu
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu v Ljubljani se je končal tradicionalni 6. Vidmarjev šahovski memorial, prvič doslej pa se je zgodilo, da ni imel enega samega zmagovalca. Prvo nagrado so si razde-lili trije velemojstri: Madžara Por-tisch in Ribli ter Anglež Miles. Zadnje kolo ni bilo posebno borbeno, madžarski derbi je prinesel bled remi, Anblež Miles pa je zlahka opravil s slovenskim mednarodnih mojstrom Barletom.
Kolesarski prireditvi v Gorici in Sovodnjah
Ob 90-letnici ustanovitve kolesarskega društva Gorica organizirata Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in ŠD So-vodnje kolesarsko srečanje, ki bo jutri v Sovodnjah s pričetkom v 10. uri. Na sporedu so tri proge: družinska (9 km), rekreacijska (18 km) ter tekmovalna (55 km).
Vpisovanje eno uro pred pričetkom prireditve same. Prireditelj opozarja tudi, da bo danes s pričetkom ob 18. uri kolesarski poligon za otroke in mladino od 6. do 15. leta starosti. Ta prireditev bo na dvorišču zavoda Penassi v Gorici.
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Cigan -Parma remi, Smislov - Karlsson remi, Nikolič - Popovič remi, Miles -Barle 1:0, Gligorič - Christiansen remi, Ribli - Portisch remi.
KONČNI VRSTNI RED: Portisch, Ribli in Miles 7, Christiansen 6,5, Nikolič 6, Popovič 5,5, Gligorič, Karlsson in Parma 5, Smislov 4,5, Barle 4, Cigan 3,5. (F. Božič)
Pokal Nogometne zveze Slovenije
Koper poražen
Slovenski nogometni prvak Koper, Id je lani osvojil pokal Nogometne zveze Slovenije, letos v tem tekmovanju ni uspel. Finalno srečanje je v sredo izgubil v Murski Soboti z domačo Muro z 0:1.
Koprčani so nastopili brez Jakopiča, Stepančiča, Vilerja, Kleve in Ba-džina, pa vendar so v drugem delu srečanja zapravili priložnost, da bi pokal osvojili še enkrat. (J. Kreft)
Rossi k Veroni?
RIM — Zgleda, da s prestopom Paola Rossija od Juventusa k Milanu ne bo nič. Po zadnjih vesteh pa naj bi se zanj zanimala Verona. Do prvih kontaktov med igralcem in predstavnikom Verone naj bi prišlo ob srečanju med Juventusom in Milanom.
Še eno veliko zadoščenje za TPK Sirena in za njegovega jadralca v olimpijskem razredu fin, 18-letnega Lorenza Bogatea: po treh preselekcijah, ki so bile marca v Rivi del Garda in Genovi ter aprila v Anziu, si je Bogateč priboril vstop v finale evropskega jadralnega prvenstva fin, ki bo od 5. do 13. avgusta v Barceloni.
V omenjenih preselekcijah, ki so bile mednarodnega značaja, je Bogateč v Rivi del Garda osvojil drugo mesto med mladinci, ravno tako drugi je bil v Genovi, tretji pa v Anziu.
Ostali štirje jadralci, ki bodo nastopali na evropskem prvflnstvu, so Mi-
cheli iz Barija, Bergamaschi iz Riminija, Lachi iz Arezza in Vaccari iz Rima. Slednji ima tudi 18 let, ostali so starejši.
Na evropskem prvenstvu bo Bogateč nastopil z novo jadrnico, ki mu jo je nalašč zgradilo podjetje Nauti-vela iz Milana. Jadrnica je deloma iz plastike, deloma iz lesa.
Bogateč je dolgoletni jadralec Sirene. Svojo pot je začel najprej v razredu optimist, v katerem je ostal do 14. leta, nato prestopil v razred evropa, a zaradi močne postave je takoj zatem začel jadrati v klasi fin, v kateri je že tri leta in vsa ta le-
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
ta je tudi član mladinske državne reprezentance.
Z veseljem moramo torej zabeležiti še en športni dosežek in s takimi uspehi, kot jih zadnje čase žanje Sirena, pa si bomo priborili priznanje, da obstajamo, ne samo od večinskega naroda, ampak tudi širom po svetu.
(Na sliki: Lorenzo Bogateč)
V Kopru jadralno EP v razredu 470
Koprski zaliv bo od 6. do 14. julija letos prizorišče evropskega prvenstva v jadranju za olimpijski razred 470. Nastopilo bo 21 posadk iz 20 držav, med njim; vsi najboljši. Organizacijo je jadralna zveza Jugoslavije zaupala koprskemu klubu Jadru, ki je bil leta 1977 že uspešen organizator svetovnega prvenstva za razred optimist. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Kopru je predsednik organizacijskega odbora Mirko Kosmina povedal, da bodo vsa dogajanja na mestnem kopališču, ki so ga za to priložnost posebej pripravili, sekretariat prvenstva in press center pa bosta v hotelu Triglav.
Na prvenstvu bo šest regat, med kandidati za najvišje uvrstitve pa so odlične posadke iz Španije, Vzhodne Nemčije in Italije. Najboljši Jugoslovani pričakujejo uvrstitev do 15. mesta.
PRIPRAVE SO ŽE STEKLE
Tretji kolesarski maraton
V teh dneh so že stekle priprave za 3. kolesarski maraton, ki bo 7. julija s startom v Celovcu in ciljem v Gorici. 182 km dolgo progo bodo udeleženci prevozili skozi Avstrijo, Slovenijo in našo deželo. Prireditelji, Gruppo Sportivo Pedale Gorizia opozarjajo, da so že pričeli z vpisovanjem, ki bo trajalo do sobote, 2. julija.
Sicer o prireditvi bomo še podrobneje poročali. Za vse informacije se je treba obrniti do urada športnega društva (Korzo Italija 49, tel. 328-20).
Nov italijanski rekord
RIM — Z znamko 2T6”30 je italijanska plavalka Loredana Vigarani (»pravila državni rekord na 200 m hrbtno. Prejšnji rekord 2T8”28 je pripadal isti tekmovalki.
Wright in Kea
pri Australiano
VIDEM — Pri videmskem košarkarskem ligašu, ki je v pretekli sezoni nazadoval v A-2 ligo, so včeraj potrdili nakup Larryja Wrighta in Clarencea Kea. Poleg tega so od Bancorome kupili še Renza Tombolata. Pogodbi s Tombolatom in Wrightom so že podpisah, a tudi s
Keo niso daleč od podpisa. Poleg tega so sporočili, da so Swena Nater-ja odstopili Violi iz Reggio Calabrie, ki je letos napredovala v A-l ligo.
Panjek, Sterni in Ferfoglia v Alpagu
Od ponedeljka, 24. do sobote, 29. t. m., se bodo Sirenini jadralci Aleksander Panjek in Peter Sterni (razred evropa) ter Maksi Ferfoglia (laser) v Alpagu udeležili jadralnih treningov pod vodstvom trenerjev italijanske državne zveze. (A. D.)
Rottoli še prvak
VERCEIA (Sondrio) — Z zmago po točkah v 12 krogih proti izzivalcu Guidu Traneju je Angelo Rottoli u-branil italijanski boksarski naslov v težki kategoriji.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Po povratnih četrtfinalnih tekmah italijanskega nogometnega pokala je disciplinska komisija za eno kolo izključila Bria (Juventus), Bruna (Parma), Ferrija (Torino) in Hateleya (Milan).
odkrij
razliko
med
nakupom in nakupom pri
tommaoini
*ì9port
COPATE
za jogging, trening, tek, taborjenje, tenis
POPUSTI od 20 do 60 %
ob koncu serij
TRST- UL. MAZZINI 37 - 39
VSE ZA VSE ŠPORTE
POLETNE CENE
artikli najboljših proizvajalcev
s POPUSTI od 20 do 607»
■s
■§
>
X)
O
ellesse
fji SUPERGA
^i^kmerican
O
m 1881
fžter gterht M
ROSSKSNOL
ÉtBwuiiK
PRI
OLINVIC
TRST - Ul. del Bosco 10/A - Telefon 773902
ONCLER
DOIMIMAY
Dokument ZSŠDI ob zaključku nogometne sezone
Naloge in načrti Nogometne komisije
Danes in jutri v Tolminu
Slavje naših športnikov
Nogometna komisija pri Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji je ob zaključku letošnje nogometne sezone objavila poročilo o nalogah in načrtih te komisije v bodoče, ki ga zaradi konkretnosti predlogov in tehtnosti načrtovanja objavljamo v celoti. Glasi se tako:
Pojasniti položaj našega nogometa je prva naloga nogometne komisije. Večkrat se v športnih krogih sliši in ponavlja to vprašanje: Zakaj se tudi pri nogometu ne ustanovi združeno ekipo ali izbere določeno obliko združevanja?
To vprašanje ima veliko odgovorov, praktično pa lahko navedemo tri razloge. Prvi razlog je nesporazum, ki še obstaja med društvi. Odnosi so se v zadnjih časih vidno izboljšali. Ostaja pa še dober del odbornikov in športnikov, ki nočejo zapustiti stari sistem delovanja ter prevzeti novo, skupno in točno programirano pot. Taka stališča so tudi največja ovira za izboljšavo sedanjega nezadostnega vodenja na mladinskem področju.
Drugi razlog je pomanjkanje pobud in pomoči strokovnih organizacij ter preskromno zanimanje šolskih telesno-kulturnih vaditeljev za nogomet, kateri raje usmerjajo učence oz. dijake v druge panoge. Nogomet, recimo, ni bil vključen v letošnji DOSP (Dijaško obmejno srečanje Primorske), kot je bil v preteklih letih. Tekme bi lahko potekale po pravilih košarke.
Tretji razlog je najvidnejši: nogometa ne moremo in ne smemo primerjati z drugimi panogami. Bistvene razlike z drugimi panogami so:
1.	večje število igralcev za sestavo ekipe (16-18 igralcev);
2.	večji stroški za vzdrževanje tako številnih ekip;
3.	delovanje in vzdrževanje nogoihet-nih igrišč;
4.	daljša prvenstva;
5.	ostra konkurenca.
Nedvomno, združevanje mora biti bodoči smoter Nogometne komisije. S tem bi lahko društva bila olajšana mnogih težav. Nujno je torej ustanoviti organizacijo ali društvo, ki bi s svojim delovanjem krila čimširši teritorij. Istočasno bi moralo delovati več mladinskih centrov na določenih
področjih. Nogometno igrišče na Vr-delski cesti, last slovenskih ustanov, je gotovo primeren prostor za ustanovitev takega centra. Ob prilik; se bomo obrnili na odgovorne oblasti in vprašali, da bi nogometno igrišče na Vrdelsk; cesti bilo na razpolago slovenski mladini, podobno kot ostali prostori, namenjeni drugim športnim panogam.
Za dobro izvedbo programa bo treba v vodstvo organizacije postaviti primerne odbornike in poskrbeti za izobražene trenerje.
Ob koncu sezone je Nogometna komisija ZSŠDI v sodelovanju s športnimi društvi priredila 1. rnedšolski nogometni turnir, katerega se je udeležilo približno 260 učencev in dijakov. Tako številne udeležbe si organizator ni pričakoval, zato je včasih prišlo
Pred kratkim sta se na rojanski osnovni šoli »Bazoviški junaki« zaključila šahovska turnirja za učence 3. in 4. razreda ter 5. razreda te šole. S tema turnirjema se je zaključil šahovski tečaj, ki sta ga skozi celo šolsko leto vodila požrtvovalna prof. Drago Bajc in učiteljica Marija Batagelj.
Turnirja petošolcev se je udeležilo
11	mladih šahistov, prvo mesto pa je osvojil Igor Filipčič.
LESTVICA PETOŠOLCEV: 1. Igor Filipčič 9,5; 2. Marko Posega 9; 3. Valentina Franca 7,5; 4. Marija Ma-molo 6,5; 5. Iztok Bajc 6; 6. Marko Sancin 5. Sledijo še Federica Pir-
chio, Alex Majcen, Marko Korošic, Erik Baitz in Ingrid šiškovič.
V turnirju mlajših otrok pa je zmagal Igor Gvardjančič, ki je osvojil
12	točk na 13 možnih.
LESTVICA TRETJE- IN ČETRTOŠOLCEV: 1. Igor Gvardjančič 12; 2. Saška Ažman 11,5; 3. Marko Verri
do nezaželenih spodrsljajev v organizaciji. Turnir pa je vseeno zadovoljivo potekal. Zahvala za to gre predvsem učiteljicam, staršem in otrokom, ki so iz tekme v tekmo 'turnirju vedno bolj sledJi. Take prireditve so zelo pozitivne. Turnir naj bi zato postal tradicionalen.
Končno še bodoči načrt; Nogometne komisije;
1.	ustanovitev organizacije, ki bi vsej slovenski mladini nudila možnost igranja nogometa;
2.	organizacija 2. Medšolskega nogometnega turnirja v prihodnjem letu;
3.	organizacija turnirja za 2. Trofejo ZSŠDI v mesecu septembru;
4.	nadaljevati z združevanjem pri mladinskih ekipah in krepiti sodelovanje med društvi.
10.5; 4.-5. David Korošic in Igor Gia-comini 9,5; 6. Pavel Bembi 9; 7. Mauro Nadlišek 6,5; 8.-9. Tatjana Sivic in Tatjana Dolhar 5; 10. Federica FrasineUi 4,5. Sledijo še Katja Oma-
Danes se v Tolminu začne »9. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel«, ki ga pod pokroviteljstvom Občinske konference SZDL Tolmn prireja Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. Srečanja se bodo udeležile ekipe in posamezniki Združenja slovenskih spori n ih društev v Italiji, Slovenske športne zveze iz avstrijske Koroške, Prosvetno športnega oddelka SO Monošter iz Porabja na Madžarskem in pa ZTKO Tolmin v predstavništvu matične domovine.
Športniki se bodo pomerili v namiznem tenisu, nogometu in šahu, na sporedu pa bo tudi srečanje v ženskem rokometu med ekipama iz Porabja in Tolmina. Srečanje se bo začelo danes ob 11.00 s prihodom ekip v šolski center Vojvodina. Uro kasneje bo slovesna otvoritev v šport-
ri, Marjana Debeljuh, Dimitri Pisani in Tamara Bessarione.
Na sliki: zbrani mladi šahisti rojan-ske šole s svojima mentorjema Dragom Bajcem in Marijo Batagelj.
nem parku Brajda, ob 15.00 pa bo začetek tekmovanj v nogometu, namiznem tenisu in šahu.
Slovenija proti Makedoniji
Danes bo v Kopru zanimivo nogometno srečanje amaterskih nogometnih reprezentanc Slovenije in Makedonije. To je prvo kolo v okviru tekmovanja republik in pokrajin »Bratstvo-enotnost«. Selektor slovenske amaterske reprezentance Lučo Petrič, sicer trener slovenskega prvaka Kopra, je v reprezentanco med drugimi povabil igralce Kopra Božičiča, Omanoviča, Kariža, Vilerja in Studena ter Milaniča iz Izole. Tekma bo na koprskem stadionu s pričetkom ob 18. uri.
(J. Kreft)
V	prijateljski košarkarski tekmi
Zarja boljša od Gaje
Pred kratkim je bila na stadionu »1. maj« prijateljska košarkarska tekma med Zarjo in Gajo. Ekipi so sestavljali nogometaši, pa tudi drugi športnild, gladko pa so zmagali Ba-zovei z rezultatom 57:43 (24:21). Po prvem polčasu, ki je bil še precej izenačen, so v drugem delu igre zarja-ni »pritisnili na plin« ter zmagali s 14 točkami razlike. V bazovski ekipi je bil najboljši Albert Komar, pri Gaji pa Max Grgič.
Visoka zmaga Tende Rosse
V	nadaljevanju nogometnega turnirja za memorial Delbello je v četrtek zvečer v Križu ekipa restavracije Tenda Rossa premagala Ljudski dom kar z 10:1, ekipa Pub 1902 pa trgovino z obutvami Madotto 4:0.
Danes se bo na malem nogometnem igrišču v Križu turnir nadaljeval. Ob 19.00 bo ekipa Pam - Pam igrala s Pub 1902, ob 20.15 pa se bosta spoprijela Gamma in Tenda Rossa. Jutri bo ob 19.00 tekma Madotto - Bellariva, ob 20.15 pa Ljudski dom - Godba Vesna.
Šahovska turnirja za učence rojanske osnovne šole
L Filipčič in I. Gvardjančič zmagovalca
obvestila
Pogovor s predsednikom NK Koper Karlom Emeršičem
Z nacrtnim delom do 2. lige
AD BOR - INFORDATA obvešča, da bo seja odbora v torek, 25. t. m., ob 19.30 na stadionu »1. maj«. JK ČUPA IN TPK SIRENA organizirata v soboto, 29. t. m., REGATO ZA JADRALNE DESKE iz Bar-kovelj do Sesljana. Start ob 10.30 pred sedežem TPK Sirena v Barkovljah. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena.
JK ĆUPA
organizira v soboto, 29. t. m., ob 19. uri DRUŠTVENI PRAZNIK. Vabljeni člani in prijatelji.
JK ČUPA
organizira v soboto, 29. t. m., REGATO V RAZREDU OPTIMIST pred se sljanskem zalivom. Start ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu JK čupa.
JK ČUPA
obvešča redne člane, da bo 25. junija ob 19. uri v uradu notarja dr. Vladimira Claricha — Ul. XXX. ottobre 19 v Trstu — IZREDNI OBČNI ZBOR.
ZSŠDI IN ŠD SOVODNJE organizirata ob 90-letnici ustanovitve kolesarskega društva Gorica kolesarsko srečanje, ki bo v Sovodnjah jutri, 23. junija, s pričetkom ob 10. uri. Na sporedu so tri proge: družinska (9 km), rekreacijska (18 km) ter tekmovalna (55 km). Vpisovanje uro pred pričetkom Prireditve. Organizator opozarja, da bo danes s pričetkom ob 18. uri na sporedu kolesarski poligon za otroke in
mladino od 6. do 15. leta starosti. Ta prireditev bo na dvorišču zavoda Le-nassi v Gorici.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo seja društva v torek, 25. t. m., ob 18. uri na stadionu »1. maj«.
ZSŠDI
obvešča, da so za letošnji slovenski košarkarski tabor v Postojni, ki bo od jutri, 23., do sobote, 29. junija, sklicani naslednji igralci: MLADINCI: Pieri, Korošec; KADETI: Lippolis, Terčon, Pertot, Dolhar, P. Sterni, Stanis-sa, Kocman, Birsa in čebulec; DEČKI: Arena, Ažman; TRENERJA: Furlan in Pangos. Zbor udeležencev bo jutri, 23. junija, ob 12.39 na Trgu O-berdan; zbor v Postojni bo ob 14. u-ri pred motelom Proteus. Kdor gre z lastnim prevoznim sredstvom, naj telefonira na št. 51036 - Walter Vatovec.
TPK SIRENA
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Tel. 422-696.
TPK SIRENA
prireja julija meseca jadralne tečaje v razredu optimist in v razredu Jadralnih desk. Informacije in vpisovanje na sedežu društva vsak dan, razen ob sredah, nedeljah in praznikih, od 18. do 20. ure, ali po telefonu (422-696).
Koprčani so osvojili naslov republiškega nogometnega prvaka in se tako neposredno uvrstili v drugo zvezno ligo. Prijatelji nogometa v Kopru in tudi v vsej regiji so navdušeno pozdravili ta uspeh. Ob vrnitvi nogometašev iz Maribora, kjer so zmagali v odločilnem srečanju, se je zbralo na glavnem koprskem trgu nad dva tisoč ljudi in slavje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Nogometaše je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Janko Kosmina, sklepna prireditev pa bo konec junija, ko se bodo domači nogometaši pomerili z eno izmed vodilnih jugoslovanskih ali italijanskih nogometnih enajsteric. Sicer pa zdaj razmišljajo predvsem o problenvh, kako' si zagotoviti sredstva za tekmovanje v višjem razredu in se tudi primerno igralsko okrepiti. To je bilo tudi prvo vprašanje, ki sem ga zastavil predsedniku kluba Karlu Emeršiču.
»Odbor kluba pripravlja načrt stroškov za tekmovanje, za priprave, za ureditev igr.šča in za vse drugo, kar
je povezano s tekmovanjem v drugi ligi. S tem načrtom bomo seznanili pristojne činitelje v občini, hkrati pa seveda tudi zaruženo delo in širše prebivalstvo. Šele nato se bomo odločili za ali proti nastopu. Osebno sem proti krpanju in enoletnemu životarjenju, kakor je bila to doslej običajna praksa slovenskih klubov. Glede moštva menim, da mora biti ogrodje sestavljeno izključno iz igralcev, ki so dosegli napredovanje. Nekaj manjših okrepitev pa bomo poiskali samo v slovenskem prostoru in na Reki, s katero že več let uspešno sodelujemo.«
Koper ima danes eno izmed najlepših igrišč v Sloveniji, vendar so razmere za gledanje tekem zelo slabe?
»Ob izredno velikih obiskih, ki smo jih imeli in ki jih tudi pričakujemo, če bomo igrali v drugi ligi, je res velik problem, kako zagotoviti vsem gledalcem dober pogled na igrišče. Naša prva naloga bo zgraditi betonske stopnice na zahodni strani, hkrati pa smo začeli načrtovati izgradnjo tribun na vzhodni strani za okrog 3
tisoč gledalcev. Večidel stroškov za tribune bodo pokrila podjetja, ki bodo spodaj uredila trgovske in gostinske prostore.«
Za konec bo nedvomno zanimivo slišati vaše mnenje, kako ste dosegli uspeh izključno na amaterski osnovi.
»Rad bi poudaril, da je uspeh rezultat kolektivnega dela uprave, igralcev in trenerja. Ne gre. samo za trdo delo na treningih in za požrtvovalno igro na tekmah. Tukaj je tudi pomoč pri izgradnji igrišča, kjer so igralci in prijatelji kluba vložili nad 27 tisoč prostovoljnih delovnih ur, tu je tudi pomoč pri organizaciji prireditev in pri raznih drobnih delih. Velik delež pri uspehu imajo tudi navijači. Ko je v Kopru tekma, je to pravi nogometni praznik, vse je v rumenih zastavah, godba igra koprsko nogometno himno, navijači v zboru prepevajo in vzklikajo parole. Res pa je tudi, da je vse v mejah korektnosti in da doslej nismo zabeležili niti enega samega incidenta.«
L. O.
Vest, ki je pomenila novo dobo domačega športnega delovanja, je bila v našem dnevniku objavljena 23. oktobra 1958. Najavljen je bil »Prvi slovenski športni dan«. V treh dneh zgoščeno tekmovanje je Pomenilo začetek organiziranega delovanja in led-nejše nastope v panogah, ki sicer tedaj niso bile najbolj razvite.
Organizatorji pripravljalnega odbora se niso omejili le na odbojko in namizni tenis, ki bi imela zanesljiv uspeh, temveč so poskusili srečo tudi v at e-tiki, šahu, nogometu in orientacijskem pohodu. a izrecno zahtevo mladincev in mladink, ki so na “1. maju« že par let gojili telovadbo, so v program vključili tudi gimnastični nastop.
Za prvi športni dan se je prijavilo vsega 165 športnikov in športnic. Z dodatkom organizatorjev in sodnikov se je število aktivnih udeležencev po-
večalo do nekaj več kot 200 enot. Več sto je bilo tudi gledalcev, ki so se gnetli na odru dvorane. Daleč najbolje so bile obiskane odbojkarske tekme, sledil pa je namizni tenis.
Za prvi športni dan so se prijavila PD Škamperle, PD Pregare, Krožek mladih izobražencev, telovadni odsek SPZ, ŠD Zarja, športna skupina iz Doline, PD Cankar, PD Škedenj, PD Bark ovije. Slovenski tržaški skavti, Taborniki RMV, Društvo slovenskih srednješolcev, Dijaški dom, Prosek in Križ. Prijava za eno panogo je veljala 50 lir, za več panog pa 100 lir. Prijave so sprejemali do dva dni pred začetkom tekmovanj v Tržaški knjigami. Športni dan je bil 2., 3. in 4. novembra.
Na veliko je športni dan zaživel z odbojko, ko so se v enem večeru zvrstile kar štiri tekme moškega turnirja. Igrali so sicer na dva dobljena seta, organizatorji pa sd se gotovo na tihem veselili, da se ekipa PD Pregare ni predstavila na srečanju s Cankarjem, ker so s tem prihranili uro spanja. Presenečenje turnirja je bila zmaga Škednja nad Cankarjem z 2:1, Škamperle pa je imel do zmage razmeroma lahko pot. Tabornike in Škedenj je odpravil s čistima 2:0. Za ekipo škamperla, ki je z leti postala prava legenda, sta igrala tudi Adrijan Pavlica in Učo Jurkič. Pri Cankarju se je tedaj odlikoval Vojko Cesar.
Med junaki prvega športnega dneva najdemo tudi
Sašo Rudolfa, danes športnega novinarja. Rudolf se dobro spominja dogodkov izpred 27 let.
»Pri društvu Rade Pregare smo lahko igrah samo namizni tenis, ker za druge športne zvrsti na sedežu v Ul. Ruggero Manna nismo imeli prostora. Z namiznim tenisom — tedaj je sicer bolj tekel izraz ping-pong — sta se poleg mene ukvarjala še brata Cesaree.«
Miranda Batista med telovadnim nastopom 30. maja 1959
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000	Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . j	TRST Ul. Montecchi 6 PP 5S9
lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zaseb-	viš. 23 mm) 43 000 hr. Finančni m legalni oglasi 1 2 900 hr za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 1	Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270
nike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organi-		GOBICA Drevored 24 maggio 1
zacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00,	550 hr beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA	Tel. (0481)83382-85723
letno nedeljski 800.00 din.	Osmrtnice, zahvale m	formatu	''l	Jr	ČEDAD Stretto De Rubeis 20
	Oglasi iz dežele Furlanije	noro IKž&Jćj	BH	SB HB WH ISEH IHffl	Tel. (0432) 731190
	pn	PUBLItST ^IrsTUlj	Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana	Montecchi 6	tel	tlx 460270	iz	gj JSEB Rj	Hj	|H H|	JR ^B	L	j v Italiji	podružnicah'SPI j	JIBL B	dnevnik	Izdaja L J ZTT	IpJrjjl Član talijanske m tiska P ^Trst	[H Jj] zvezo Easopisnih f	1	založnikov FIEG
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023		«
	22. junija 1985	
Po neuspehu pogovorov Contadore v Panami
Združene države obtožujejo
Nikaragva ponuja sporazum
WASHINGTON — Po vesti po neuspešnem krogu mirovnega procesa v Srednji Ameriki je ameriško zunanje ministrstvo izrazilo obžalovanje zaradi zadržanja Nikaragve na sestanku skupine Contadora v Panami. Bela hiša je priložnost izkoristila, da obtoži Nikaragvo, da se noče pogovarjati o predlogih, ki odpirajo pot k resnim pogajanjem.	.
Predsednik Nikaragve Daniel Ortega pa je takoj za panamskim krogom pogovorov Contadore dejal, da je njegova država še vedno pripravljena podpisati mirovni sporazum v obliki, ki jo je Contadora ponudila že septembra lani. Zahteva pa, da sporazum sprejmejo tudi vse druge države Srednje Amerike. Za prekinitev pogovorov v Panami pa je obtožil nepopustljivost Kostarike, Salvadora in Hondurasa, ki da po ameriškem nalogu, skušajo onemogočiti dosego sporazuma.
Položaj je prvič po dveletnem delovanju skupine Contadora zašel v slepo ulico in je zelo podoben tistemu, ki je obstajal v samem začetku mirovnega procesa, ko so ZDA skušale, da zanemarijo vse njene predloge. Sedaj Bela hiša apelira na Nikaragvo, naj se pridruži naporom
Contadore ter tako skuša zvrniti krivdo za sedanji neuspeh na sandiniste. State department trdi, da je nikaragovska delegacija zapustila pogovore v Panami v trenutku, ko se je soočila z dejstvom, da se je treba resno pogajati. Istočasno je voditelj republikanske manjšine v predstavniškem domu ameriškega kongresa obtožil vlado v Managui, da je konec koncev odgovorna za atentat v Salvadoru, kjer so izgubili življenje štirje marinsi in dva ameriška civilista. V tem vzdušju ponovnega zaostrovanja v Srednji Ameriki so neznanci skušali v četrtek zjutraj podtakniti požar v poslopju nikaragovskega veleposlaništva v Washingtonu. Ameriško zunanje ministrstvo je atentata obsodilo, nikaragovsko veleposlaništvo pa ga je pripisalo tukajšnjim protisandinističnim skupinam.
Kar zadeva položaj v Srednji Ameriki pa Nikaragva trdi, da predsednik Reagan nalašč ni hotel počakati na miren konec pogovorov pod okriljem Cantadore, temveč je s povečanjem ameriške vojaške aktivnosti ustvaril vzdušje nevarnosti neposredne agresije in intervencije v Nikaragvi.
Nekaterim je že vroče
SEATTLE — Petletni azijski slon v woodlandskem živalskem vrtu se z užitkom nastavlja vodnemu curku, ki ga je paznik usmeril v njegovo zatilje
»Začasna vlada« v Namibiji podaljšana roka Južne Afrike
WINDHOEK — »Klofuta Organizaciji združenih narodov«: tako označuje večina afriškega tiska ustanovitev »začasne vlade« v Namibiji, do katere je po odločitvi južnoafriških rasističnih oblasti prišlo v ponedeljek, m to kljub resoluciji OZN in obsodbam mednarodne javnosti. Njeni člani so predstavniki Večstrankarske konference (MFC), zveze štirih belih in dveh večrasmh strank, ni pa predstavnikov SWAPO, osvobodilnega gibanja, ki se že 19 let bon prot1, nadoblasti Pretorie in ki ga OZN ima za edinega zakonitega predstavnika namibijskega ljudstva.
Začasna vlada v Windhoeku bo vsekakor imela omejena pooblastila, saj bo Južna Afrika obdržala nadzor nad namibijskimi zunanjimi zadevami, obrambo in notranjo varnostjo. Po južnoafriškem načrtu naj bi vlada imela pooblastila, odpraviti ali spremeniti rasistične zakone, ki veljajo tudi v Namibiji, toda opazovalci menijo, da je to zgolj farsa in da bo Pretoria obdržala pravico veta pri vsaki odločitvi, ki bi nasprotovala njeni politiki. Južnoafriški rasistični režim si je obdržal tudi pravico do pogajanj za popolno neodvisnost Namibije, Bot je predvidena v resoluciji 435 OZN.
Namibijski začasni vladi predseduje David Bezuidenhout, ustoličil pa jo je sam »jastreb iz Pretorie«, predsednik Pieter W. Botha, ki je za to priložnost prišel v Windhoek. Gre za drugi poskus Južne Afrike v zadnjih šestih letih, da bi ustanovila prehodno vlado v Namibiji kot prvi korak do »vodene« neodvisnosti te dežele. Prva takšna vlada je odstopila januarja 1983, potem ko je narodna skupščina sama sebe razpustila zaradi nenehnih vetov Pretorie proti zakonom, ki so skušali omejiti sistem rasnega razločevanja v Namibiji. Proti novi marionetni vladi je seveda že ostro nastopila SWAPO, ki je pozvala Namibijo na njen bojkot, obsodila pa sta jo, med drugimi. Organizacija za afriško enotnost in OZN.
Namibija oziroma Jugozahodna Afrika je pod upravo Južne Afrike že polnih 70 let. Do leta 1915 je bila nemška kolonija, ob izbruhu prve svetovne vojne pa jo je zasedla južnoafriška vojska. Po vojni jo je upravljala z mandatom Društva narodov, leta 1966 pa je OZN ta mandat preklicala zaradi rasistične pobtike pretorijskega režima.
VS obsodil Južno Afriko
NEW YORK — Varnostni svet OZN je soglasno obsodil napade Južne Afrike na Angolo in zahteval, naj umakne svoje čete. Vseh 15 članov VS je podprlo osnutek resolucije skupine neuvrščenih držav, ki obsoja Južno Afriko, ker uporablja ozemlje Namibije za napade na Angolo in za okupacijo nekaterih njenih ozemelj. Neuvrščeni priznavajo Angoli pravico do finančne odškodnine.
Gre za drugo obsodbo Južne Afrike v zadnjih 24 urah. Pred tem je Varnostni svet obsodil Južno Afriko in sprejel sankcije, če Pretoria ne bo Namibiji priznala neodvisnosti.
Zavrnjeni vsi pozivi za pomilostitev štirih Indonezijcev
Malo upanja za obsojene rodoljube
DŽAKARTA —- Vedno manj je upov, da bi odložili, kaj šele preklicali izvršitev smrtne obsodbe štirih članov prepovedane indonezijske komunistične stranke. Takšna ocena se širi v diplomatskih krogih. Dan za dnem pričakujejo izvršitev smrtne razsodbe nad Djokom Untugom, Gatotom Sutarjom, Rustonom in Rosnanom Wijayasa-strom, pred 15 leti obsojenimi na smrtno kazen, ter so kot partijski aktivisti sodelovali pri neuspelem poskusu državnega udara, ki ga je točno pred 20 leti poskušal izvesti pokret 20. september.
Džakarta je najprej hladno sprejela pozive Avstralije in Nizozemske, naj v imenu humanitarnih razlogov ohrani pri življenju obsojeno četverico. Šef indonezijske diplomacije dr. Mochtar Kusumaatmadja je po predhodnem posvetu s predsednikom Suhartom izjavil, da gre »za notranje vprašanje Indonezije« in da Džakarta nikomur ne bo dopustila, da bi se vmešaval v njene notranje zadeve. Še bolj hladno so poziv sprejeli odvetniki v Džakarti predsedniku Suhartu, poslan prekb u-rada za zaščito ljudskih pravic.
Tuji opazovalci so mnenja, da notranjepolitični položaj v Indoneziji, kakor tudi zunanje okobščine, ne govori v prid tega, da bi predsednik Suharto pomilostil četverico obsojencev. Indonezija se prav sedaj pripravlja na proslavo dveh pomembnih obletnic, 40-letnico neodvisnosti in 20-letnico zloma poskusa državnega udara.
Prav gotovo bodo na proslavah tesno povezali obe obletnici in bodo zlasti poudarili neodvisnost, ki jo je država zavarovala s porazom notranjih sovražnikov povezanih z zunanjimi zavezniki. Ta obletnica bo imela prednost pred obletnico izgona okupatorjev. Ob poudarjanju nacio-
nalne tragedije pa bo beseda tekla tudi o aktualnih domačih problemih. Uradna politika je pri iskanju krivcev za nedavne spopade enako krivila desne muslimanske ekstremiste kot pripadnike leve (prepovedane) komunistične partije.
Ni brez pomena tudi dejstvo, da razmere pri indonezijskih sosedih niso naklonjene obsojenim. Država, kjer so sklicali znano bandunško konferenco, znano po temeljih miroljubnega in aktivnega sodelovanja, danes deli svet po čmo-beli logiki
med kapitalistični in socialistični (dejansko komunistični) tabor. To državo vznemirja prisotnost Sovjetske zveze in Kitajske v tem delu sveta. Vedno več je dokazov, da Džakarto moti krepitev komunistične »nove ljudske vojske« (NPA) na filipinskem otočju in rast levičarskih sil na celotnem področju.
Tako vse kaže, da bodo tik pred 30. septembrom v Indoneziji izvedb potezo, ki bo utrnila življenje štirih rodoljubov in bodo s tem dejanjem dali ton proslavam.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - |etra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih In surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
grandi marche avtobus: 23-40-41
PROSTORNO PARKIRIŠČE
»Mostiščarji«
ALI JE ŽE PRIŠEL
jutranjik ?
Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK
^7 PA BOM VEDEL, KAJ SMO $>E PRAVZAPRAV DOGOVORILI V NA VČERAJŠNJI SEJI....