OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPR EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXX. — LETO XXX. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 7, 1947 ------- f ŠTEVILKA (NUMBER) 68 Novi grobovi MtANK MARKOVIC V petek je umrl po daljši bolezni Frank Markovič, star 73 let. Stanoval je na 6912 Peck Ave. Doma je bil iz Topol, fara Bloke, Nova vas pri Rakeku, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. Bil je član društva Ribnica št. 12 SDZ in Baragovega dvora. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Travnik, sina Johna in dve hčeri, Mrs. Mary Klein-dienst in Mrs. Ann Kostanšek, bratrancu Henry Markovič in Joe Zakrajsek, in dve nečakinji, Mrs. Rose Lach in Mrs. Mary Komočar. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:15 uri iz, Zakrajš-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. * anton russ Po eno-tedenski bolezni je v petek večer ob osmih umrl Anton Russ, p. d. Bučer, star 58 let, stanujoč na 9009 Union Ave. Doma je bil iz vasi Dob, fara Št. Vid, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je član društva Mir št. 10 SDZ, društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, društva sv. Antona, društva sv. Alojzija, društva Tabor št. 139 SNPJ in društva sv. Imena. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Magdaleno, rojeno Blatnik, sinova Antona in Augusta, hčere, Mrs. Magdalene Kristančič, Christine, Julia, Josephine in Stephanie, vnuke in vnukinje ter brata Josepha, v Kanadi brata Louisa in v starem kraju sestri Marijo in Anno. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 uri iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. * Marko gucich Na svojem domu je včeraj zjutraj umrl Marko Gucich, star 60 let, stanujoč na 854 E. 139 St. Doma je- bil iz Nove Cičke,-Polje pri Zagrebu, kjer zapušča sestro Katarino Stepančič in več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let in je bil član društva Sloboda št. 235 HBZ. Zapušča žalujočo soprogo Agnes, rojeno Mikulich, tri pastorke; Mrs. Katherine Krall, Mrs. Sarah Pire in Mrs. Anna Prah, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St v cerkev sv. Pavla ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. » william richards Včeraj zjutraj je preminil na domu na 1030 E. 66 Pl. William Richards, star 72 let. Truplo bo poslano v Big Spring, W. Va., v torek popoldne ob 3. uri, kjer bo pokopano. Tukaj zapušča Soprogo in osem otrok ter mno-So sorodnikov. Pogreb oskrbuje •želetov pogrebni zavod na 6502 ^t. Clair Ave. Vlada namerava podvzeti ofenzivo proti gerilcem bolnica Mount Sinai Postala del univerze Med zdravniško šolo univerze Western Reserve v Cleve-^&ndu in bolnišniso Mount Sinai J® bil sklenjen sporazum, gla-katerega bo bolnišnica po-stala del univerze v svrho pou-kar pomeni, da bodo zdrav-strokovnjaki in laboratorji obeh ustanov vzajemno rablje-^oudarjano je, da bo zdrav-'iiska gola univerze, ki je žo da-^es na glasu kot ena najboljših Zed.državah, stremela zatem, a postane eden najznamenitej-centrov zdravniško vede na svetu. Nemčija dobi začasno vlado po enem letu MOSKVA, 5. aprila—Zunanji ministri štirih velikih sil so danes sklenili, da za Nemčijo ustanovijo sedem uradov in ištotako so prišli do sporazuma, da se leto dni po delovanju teh uradov ustanovi začasna vlada. Ni pa prišlo do zaključka gle-* '—-- de sestave uradov, ki bi na naci-' krall onalni podlagi vršili administra- J cijo hrane, transporta, komuni-' Jm*|j po)(;on^]| kacij, industrije, finance in zu- " nanje trgovine. Zedinjene države, Anglija, Francija in Sovjetska zveza so se sporazumele, da se takšne urade ustanovi, toda Francija je izjavila, da bo pri- ATENE, 6. aprila—Danes je stala na to edino, če se upošte- Po ceremonijah, ki so se vr-vajo njeni pokoji. Nemške agen- j ^ atenski katedrali, v priči je bi po predlogih Francije bi-1 motnosti kralja Pavla, pokopano le pod administracijo predstav- ^truplo grškega kralja Jurija II, nikov nemške države, toda izje-J® nenadoma umrl pretekli to-ma bi naj bil Saar, ki takšnega j^^k. Umrli kralj je pokopan v Tatoji, ki se nahaja 14 milj od Aten. Vlada je danes izjavila, da bo do sporazuma glede predloga so- ^ "Minister mornarice v spremstvu vjetskega delegata, ki je zahte-; ameriškega admirala J. A. Snac-val, da bi vsak komandant v po- ^ kenberga odšel na inšpekcijo sameznih zonah imel pravico, da moi-nariških sil v Volosi in si-vetira katere koli sklepe agenci- cer soglasno z načrti, da se pri-je, ki bi bili nasprotni politiki čne z ofenzivo proti gerilskimi zavezniškega kontrolnega sveta, silami v severni Grčiji. arshall proti vetu Grški premier Dimitros Maxi- ...... . . . 'n^os je snoči sklical sejo članov Amenski državni tajnik Mar- . ,_ , . „ , v, u -1 J v,- 4. 1 ' kaameta, šefov generalnih šta- shall je .z;av,l da h. b.la taksna ^ov armade, mornarice In letal-pravica veta ki bi se jo dalo istotako predstavnike urada ne bi smel imeti. Ministri niso mogli sprejeti teh pogojev in istotako ni prišlo zavezniškim komandantom v po sameznih zonah, škodljiva in da bi razbila enotnost, katero nameravajo zavezniki ustanoviti z ustanovitvijo centralnih uradov. Do soglasja je prišlo v zvezi s predlogom angleškega zunanjega ministra Bevina, ki je predlagal, da se sestavi svetovalni odbor tri mesece po ustanovitvi uradov in da se devet mesecev pozneje ustanovi začasno nemško vlado. Na seji odbora, ki se je vršila izven sveta, je sovjetski zastopnik Andrej Višinski napadel ameriškega ambasadorja Roberta D. Murphya, da krivo podaja sovjetsko stališče z trditvijo, da Rusi nameravajo ustanoviti močno centralno vlado v Nemčiji, podobno tisti, ki je obstojala za časa Hitlerja. Spor pa se je rešil po pojasnjenju, ki ga je podal Murphy. 3 fašisti dobili 30 let ječe ra^ umora Matteottija RIM, 5. aprila. — Trije fašistični teroristi, ki so leta 1924 umorili socialističnega poslanca Giacomo Matteottija, so bili danes obsojeni na 30 let zapora. Umor, ki je bil izvršen na ukaz Mussolinija/ je bil eden najbolj notoričnih političnih zločinov v moderni zgodovini. Trije obsojenci, katere je doletela kazen po 23 letih, so: Amerigo Dumini, v St. Louisu rojeni bivši podpoveljnik fašistične tajne policije, ki je vozil avto, v katerem je bil Matteotti umorjen. Amleto Poveromo, član fašistične milice, ki je pomagal ugrabiti Matteottija in je bil ž njim v avtomobilu, ter Gui-seppe Viola, ki je bil sojen v odsotnosti. Štirje drugi obtoženci so bili oproščeni ali pomiloSčeni z am-nestijskim odlokom z dne 5. ju angleške vojaške misije v Grčiji. Na seji se je razmotrivalo o "javnem redu in o prihodnji ofenzivi proti gerilcem. Z diplomatične strani je vlada obravnavala protest Sovjetske zveze zaradi poročila, ki je bilo priobčeno v treh grških časopisih in po katerenf poročilu je baje Stalin izrazil svoje presenečenje zaradi ameriške odločitve, da pomaga Grčiji in Turčiji. Grški časopisi so javili,'da je tozadevne izjave dal Stalin nekemu dopisniku United Pressa, toda United Press je zanikal to poročilo. V svojem odgovoru je vlada poudarila, da je grški tisk priobčil zanikanje, da bi Stalin podal takšno izjavo in sicer po objavi tega zanikanja od strani sovjetske agencije Tass. Nemiri na Cipru radi žalne zastave KYRENIA, 6. aprila—policija je razpršila gručo demonstrantov, ki je vdrla v mestno dvorano, ko je komunistični župan Ploutas Servas odbil zahtevo, da razobesi na pol droga grško zastavo v znak žalovanja za umrlim kraljem Jurijem. Zahtevo, da ae razobesi žalno zastavo so postavile cerkvene oblasti. Defnonstrantje, ki pripadajo desničarskim strankam, so poskušali, da spustijo na polovico droga zastavo in ob tej priliki je prišlo do spopadov. Prvorojenka Pri družini Mr. in Mrs. Clarence Vokač so se dne 1. aprila zglasile vile rojenice in jima pustile v spomin zalo hčerko, prvo-rojenko. Mladi oče je sin Mr. in Mrs. Victor Vokača iz 1165 E. 61 St. Čestitamo! SOVJETSKA AGENCIJA OKRCALA AMERIŠKO POLITIKO V KINI LONDON, 7. aprila—Poročilo sovjetske časnikarske agencije Tass pravi, da ameriška vojaška pomoč Kini vodi v "zašuž-njenje Kine, v poslabšanje položaja in v razširjenje civilne vojne." Tass pravi, da število ameriških vojaških svetovalcev v Kini znaša več tisoč. "Vojni sporazum med Zedi-njenimi državami .in Kino je bil podal;šan v januarju. Ameriška obveščevalna služba je že povsod postavila svoje agente in sicer s podporo kitajskih uradnikov." De Gaulle imel zopet govor Hvalil je enotnost Zed. držav in Francije Kardelj predložil Jugoslavije proti zahteve Avstriji Amerika stoji za Združenimi narodi, izjavlja Truman Odgovbril je kritikom, da administracija skuša ignorirati organizacijo za mednarodni mir . STRASSBOURG, 6. aprila — General Charles de Gaulle je ob priliki počastitve spomina ameriškim vojakom, ki so padli za osvobojenje Francije, izjavil, da bi Francija morala stati skupaj z Zedinjenimi državami proti "vsaki novi tiraniji." De Gaulle se je pojavil skugaj z ameriškim ambasadorjem Jefferson Cafferyjem v katedrali Srassbourga, kjer je bila odkrita spominska plošča z imeni ameriških vojakov, ki so padli v Franciji. De Gaulle je poudaril, da je mlada država (Zedinjene države) isto kot starejša Francija pokazala, ne samo ljubezen "za svojo lastno svobodo, ampak tudi spoštovanje za svobodo ostalih." Jutri bo de Gaulle imel govor, v katerem bo podal važne politične izjave. Socialistična in komunistična stranka pa nadaljujeta z napadi proti de 5aulleu, katerega dolžita, da ima "diktatorske ambicije." cene plymouth avtom znižane $25 do $55 WASHINGTON, 5. aprila. — Predsednik Truman je danes na slavnostnem banketu demokratske stranke, ki se vrši letno na rojstni dan Thomasa Jefferso-na, ki velja za ustanovitelja demokratske stranke, imel govor, v katerem je povedal svetu, da Zedinjene države odločno stoje za organizacijo Združenih narodov, o kateri je rekel, da predstavlja nade vsega človeštva, "da se za vse čase pogasi požare vojne." Trutnan je udaril po kritikih v kongresu, ki so ga obtožili, da je s predlogom za finančno pomoč Grčiji in Turčiji pokazal, da Zedinjene države ignorirajo obstoj Združenih narodov. Hem-y Wallace se ni udeležil banketa Na banketu je bilo navzočih 2,000 vodilnih demokratov iz vseh delov dežele, ki so plačali po $100 vstopnine. Dobiček od banketa gre v blagajno stranke. Banketa se ni udeležil bivši podpredsednik Henry A. Wallace, ki je svojo vstopnico dal svojemu zetu Leslie-u Dougla-su. Odsoten je bil tudi novoizvoljeni čikaški župan Martin Ken-nelly, o čigar zmagi je predsednik Truman na dan po volitvah izjavil, da je znamenje, da se politični sentiment v deželi zopet obrača na demokratsko stran. Kennelly je odšel na počitnice na zapad. Jugoslavija hoče biti gotova, da ne bo Avstrija nikdar več služila kot baza za napad na njeno ljudstvo MOSKVA, 5. aprila—Jugoslovanski podpremier Edvard Kardelj je danes predložil zahteve Jugoslavije proti Avstriji ter vzporedno s tem v razgovoru s časnikarji ostro napadel Avstrijo kot orodje nemškega imperijalizma, ki je dvakrat v teku 40 let služila kot baza za napad na jugoslovansko ljudstvo. Med drugim je Kardelj za-* -—-— hteval, da konferenca zunanjih ministrov Jugoslaviji prizna $150,000,000 iz tekoče avstrijske industrijske produkcije kot vojne? odškodnino. Vodja jugoslovanske delegacije v Moskvi je zahteve Jugoslavije objavil dva dni po konferenci s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom, ki v imenu Sovjetske zveze zahteva plačilo vojnih reparacij iz tekoče nemške produkcije. Avstrija utegne zopet nastopiti v stari vlogi Kardelj je v izjavi, katero je podal pred časnikarji, rekel, da so Avstrijci dvakrat v teku zadnjih 40 let služilf kot orodje v rokah nemškega imperijalizma, v poizkusu, da zatrejo odpor jugoslovanskega ljudstva, ki se ,je borilo za neodvisnost in svobodo. : "Z obžalovanjem moramo opo-> zoriti," je nadaljeval Kardelj, "da ni niti sedaj prišlo do nika-kih sprememb v političnem življenju Avstrije, kar bi upraviče-valo nado, da ne bo Avstrija nikoli več v bodočnosti zopet nastopila v svoji stari vlogi." šest jugoslovanskih zahtev glede Avstrije Kardelj je podal sledeče zahteve Jugoslavije proti Avstriji: Naložitev pogojev, ki bodo preprečili, da bi nemški imperi-alisti in proti-nemški elementi še kdaj izvajali ekonomsko in po- Truman je v svojem govoru DETROIT, 6. aprila. — Chry- j drugim zahteval,, da Zed. Utično kontrolo v Avstriji sler Co. je danes naznanila' zni-' ostanejo vojaško močne žanje cen za Plymouth avtomobile, ki bo znašalo od $25 do $55. Naznanilo je bilo podano brez in "ekonomsko zdrave", kar se smatra kot namig, da bo veti-ral zakonski načrt za davčno pojasnila sredi pogajanj s CIO, redukcijo, ako ga bosta sprejeli unijo glede mezdnih zvišanj in j zbornici kongresa. drugih sprememb v obstoječem kontraktu. I Pismo iz domovine Seja direktorija Jutri večer ob osmih se vrši seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., na katero se vabi vse direktorje. Frančiška Dolenc, doma iz Ja-kovice pri Planini, ima pismo od sorodnikov iz Cerknice pri Mrs. Mary Jerman na Bishop Rd., v Wickliffe, Ohio. Če sama to čita ali pa če kdo ve zanjo, je prošen, da ji sporoči. Zadušnica V sredo zjutraj ob 9. uri se bo brala pogrebna maša za pokojno Mary fiuštaršič v cerkvi nija lanskega leta. Sodnija ni sv. Frančiška na Superior Ave; podala nobene odločitve glede' Sorodniki in prijatelji ter člani- strijo deležni narodnih pravic in predmet izmenjave prebivalstva. Avstrija naj plača $150,000,-000 vojne odškodnine s preselitvijo industrijskih naprav in v obliki tekoče produkcije. Popolna demilitarizacija jugo-slovansko-avstrijske meje v glo-bočini 20 kilometrov. Avstrija naj bi se prisilila, da izroči Jugoslaviji vse vojne zločince, kvizlinge in izdajalce, ki so našli zavetišče na avstrijskem teritoriju. WASHINGTON, 7. aprila—Neki predstavnik narodne - federacije telefonskih uslužbencev je izjavil, da je unijai "gloyg^jiQy" kOIlCOrt zavrgla sugestijo vlade, da se stavka telefonskih uslužben-j, cev, ki je napovedana za danes ob 6 uri zjutraj, odloži za "li VGllK USpBll 24 do 48 ur, v teku katerih bi se nadaljevala pogajanja. Vlada je v svojih poizkusih,* —- da odvrne stavko, urgirala predstavnike unije in kompanije, naj VLADA POSREDUJE, DA PREPREČI STAVKO TELEFONSKIH DELAVCEV Sovjetski listi napadajo Trumanov načrt za Grčijo LONDON, 5. aprila—Sovjetski časnikarji so začeli z novimi napadi proti Zedinjenim državam. Posebno se v svojih člankih ukvarjajo z ameriškim programom za $400-milijonsko posojilo Grčiji in Turčiji. Eugene Tarle, politični zgodovinar, ki često piše za vladni časopis "Izvestija," je napadel Vanderbergov amendment glede te pomoči, kot "zelo prozoren manever, da se pridobi organizacijo Združenih narodov za ameriški načrt." Tarle je rekel, da je senator Vandenberg predložil amendment, po katerem bo o posojilu odločali) večina članic organizacije Združenih narodov, in da se pojavljajo protesti proti predlogom predsednika Trumana v njegovem programu za spodbijanje komunizma na Srednjem vzhodu. Tudi Anglija je; tarča "Izvestija" je napadla angleško vojaško misijo v Grčiji, da še vedno daje navodila grškim ministrom. Pisatelj članka, R. Morin, je rekel, da so grški generali v skrbeh zaradi možne prisotnosti dveh vojaških misij v Grčiji in sicer angleške in ameriške. Neki angleški uradnik zunanjega ministrstva je izjavil, da bo mala vojaška misija ostala v Priključitev Slovenske Koroške, kjer biva 120,000 Jugoslovanov (Slovencev) in 60,000 Avstrijcev in jan^stvo, da bodo Ju-1 Grčiji, ki bo dajala nasvete gr-goslovani, ki ostanejo pod Av- škim četam v Severni Grčiji in Včerajšnji koncert zbora "Slo-cev. Warren se je sestal z pred- van" v Euclidu je bil velik , stavnikom unije takoj, ko je bilo' v vseh ozirih. Dvorana je nadaljujejo s sejami in poskuša- j objavljeno, da vlada predlaga natrpana popoldne in zve- ' kompromisno rešitev spora, to- ^^vci so svojo nalogo doda, ker se je seja vršila za zapr-1 izpolnili. timi vrati, niso znane nobene j Občinstvu je zlasti ugajala podrobnosti o zaključkih. j opereta "Snubači". Zbor in so- lz delavskega oddelka javlja- listi so se kar kosali med seboj, jo, da še ni napuščena poslednja t Izmed solistov so se zlasti od-nada, da se stavko odloži. likovali Danica Hrvatin, John osmega obtoženca, ki je bil proglašen mrtvim. ce podružnice št. 53 SZZ so vabljeni, da se udeleže. jo doseči sporazum. Pogajanja so se vršila v Washingtonu, toda enaka pogajanja se vršijo v ostalih mestih. V Washingtonu so se celo noč vršile pogajanja med Edgar L. Warrenom, pomirjevalnim direktorjem in Joseph A. Beir-nom, predsednikom narodne fe- Snoči je Beirne izjavil, da se bo stavka pričela jutri zjutraj in da je unija pripravila vse po- deracije telefonskih uslužben- trebno, da se prekine z delom. ko £ie bo Anglija umaknila, "mi pričakujemo, da bodo Zedinjene države povečale svoj vpliv v Grčiji." Morin je napadel tpdi Zedinjene države, ki poskušajo izvršiti ekonomski, predor v Italijo in z intervencijo poskušajo ustvariti "italijansko-grško-tur-ški blok pod vodstvom Zedinjenih držav." Sovjetska časnikarska agencija je tudi prinesla poročilo, da Zedinjene države pritiskajo na Vatikan, da se kardinala Speli-mana imenuje za vatikanskega državnega tajnika, toda Vatikan je to poročilo zanikal. angleški "uporniki" uživajo podporo LONDON, 6. aprila—Uporni člani laboritov v angleškem parlamentu, ki so se uprli Bevinovi zunanji politiki, pravijo, da uživajo v vrstah stranke v zahtevah, da vlada razbije "anglo-ameriški blok proti Rusiji," podporo 40 do 50 odstotkov članov. Grabner, Anton Smith, Ciril Oz-bič in Andy Noch. V prvem delu programa je "Venček narodnih pesmi" žel največ aplavza, da se gotovo udeležijo. Klub društev SDD Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja Kluba društev SDD na Recher Ave. Vsi odborniki so prošeni. STRAN 2 ENAKOPRAVNOSt 7, aprila lUlY, " E iSJ AK OP RAVNOST/' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRIHTINO It PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 631142 iBBued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays » « . SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town-(Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) -—_ For Half Year—(Za pol leta) —---- For 8 Months—(Za 3 mesece)--—_ -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)-- For Half Year—(Za pel lela) -— For 3 Months—(Za 3 mesece)------ -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto)------ For Half Year—(Za pol leta) -—__ -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Pofit Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 ZAKAJ A. D. HVALI FRANCA? Z nepotrebnim napadom na naš list nas je A.D. izzvala, da se spuščamo v diskuzije, ki se sukajo okrog vprašanja, če je ali pa ni Vatikan "proti-fašističen borec." V enem članku, s katerim se je ta polemika začela, je A. D. napadla naš list, da smo davnega leta 1931 slavili papeža kot "proti-fašističnega borca" in da ga danes ne slavimo več kot takšnega. Smatrali smo za potrebno, da pojasnimo to zgodovinsko zadevo glede spora med Vatikanom in Mus-solinijem, ki se je pričel zaradi "katoliških klubov" in zaradi, kot to urednik A.D. pravi, "monopola na mladino." Poudarili smo, da satno dejstvo, da je prišlo do takšnega spora med Vatikanom in Mussplinijem zaradi "monopola na mladino" še vedno ne pomeni, da je Vatikan "protifašistični borec," kot niti dejstvo, da je prišlo do spora med Hitlerjem in Mussolinijem zaradi "monopola na Brenner," ne pomeni, da je bil Hitler "proti-fašistični borec." Urednik A.D. navzlic nasvetom, da se ne spušča v razprave okrog zadev, ki slonijo na krutih in potrjenih dejstvih, še vedno vztraja, da je Vatikan "protifašističen." Mi pa, seveda, vztrajamo da ni. To sporno vprašanje moramo torej še enkrat pojasnjevati, ne toliko zaradi urednika A.D., ali pa tistih vernikov A. D., ki itak iz strahu pred "smrtnim grehom" ne bodo imeli priliko čitati to pohuj-šljivo pojasnjevanje, ampak zaradi tega, ker je to vprašanje vatikanskega "proti-fašizma" zelo aktualno vprašanje tudi danes. Potrebno je, da se celo zadevo postavi v pravo luč, brez ozira, če je komu prav ali pa ne. Ker smo na neka bivstvena vprašanja odgovorili v prejšnjem članku, je seveda potrebno, da gremo malo bolj naprej, da diskuzijo porinemo iz "mrtve točke," namreč iz tiste točke, na kateri bi jo urednik A.D. hotel ustaviti. Ta točka je papeževa okrožnica iz davnega leta 1931. Na ostalo razdobje pa želi A.D. spustiti debelo zaveso, posebno pa na razdobje med letom 1939 do 1945, v katerem se je celi svet nahajal v borbi proti fašizmu, z izjemo tega istega Vatikana, katerega želi A.D. danes vključiti v splošno "proti fašistično fronto." Toda v temu razdobju ne samo, da Vatikan ni nastopal proti, ampak je celo podpiral fašizem! (Urednika A.D. smo vprašali, če. ve za kakšno en-cikliko, s katero bi papež obsojal fašizem med leti 1939 in 1945, a nam ni znal odgovoriti. Da bi se temu nerodnemu vprašanju izognil, se je poslužil taktike ognjegascev, namreč na vse pretege se trudi, da ne bi plamen diskuzij zajel tudi dobo po letu 1931.) Mi smo povedali že, da se niti strokovnjaki pri "Osser-vatore Romano," ki je uradno glasilo Vatikana, ne spuščajo v takšne nerodne razprave. Urednik A.D. je pa bolj koraj-žen. On kar slepo drvi naprej, se huduje, izziva, žah, laza in potvarja dejstva. Ne bo težko to dokazati, če se malo pomudimo pri njegovemu članku "Nerodno jim je," ki jrc opisan še bolj nerodne kot prvi, kajti nam sam pojasnjujk razloge, zakaj Vatikan podpira fašizem in zakaj ga hvali V svojem članku "Nerodno jim je," pravi urednil: A.D. med dstalim; "Sta pač bralec fašizem in komunizem;, z istimi nameni in z istimi sredstvi!" S tem misli povedati, da je njemu, odnosno njegovi vatikanski centrali, popolnoma vseeno, kakšna je neka "diktatura," dali je "fašistična" ali pa "komunistična," ter da ne dela nobene razlike med fašizmom in komunizmom. Brez dvoma bi s tem stavkom bilo vse v redu, če ne bi Uiednika A.D. 23 vrstic nižje zapustil spomin in bi ne zapisal tele besede: "Franco je natepel komuniste v Španiji in ustavil njih divjanje. V tem ga hvalimo. Pozablj i vi urednik A.D. je s tem zanikal tisto, kar je napisal 23 vrstic pred tem, namreč "sta pač bratec fašizem in komunizem z istimi nameni in z istimi sredstvi." Tu nastane tisto vprašanje, na katerega bi želeli, da nam urednik A.D. odgovori: "Če sta pač bratec fašizem in komunizem, z istimi na'meni in istimi sredstvi," kakšen vražji razlog ima urednik,/A.D., da bi hvalil Franca zato, ker je "natepel komunisteVin ustavil njih divjanje"? "Ce sta pač bratec z istimi namepi in istimi rredstvi," bi mu moralo biti vseeno, kdo bo koga natepel! Zakaj hvaliti Franca, ker je natepel "komuniste"? Ker vemo, da bp uredniku A.D. to vprašr^nje zelo ne-'•■6dno, mu pa bomo pomagali iz zadrege. Res je„ da je papež ' iLgoslavljfil Franca zato, ker je natepel "kc^muniste" (to LC p::;vi legalno spansko republikansko vladen, katero si je Zvonko A. Novak: Stremljenje po enem svetu . . ko se bodo vsi narodi| znebili politične lakomnosti' in narodnega šovinizma, se j otresli verske zagrizenosti in praznoverja, se oprijeli pra-' vičnosti in plemenitosti ter se oklenili zdravih načel človeške vzajemnosti s trdno ve-' ro v človeka — tedaj bo prešinilo vse ljudi na zemlji pravo krščanstvo in zavladalo iskreno bratoljubje med njimi, tedaj bo svet v zarji zlate svobode, telesni in umske, z vsemi svojimi ljudstvi po vseh celinah in otokih postal zares en svet. Še pred nedavnim sem znova čital zgodovino Združenih držav ameriških. Njena zanimiva, pestra slika je napravila name sila mogočen vtis, pa si nisem mogel kaj, da bi ne napisal sledeče študije. To, da je bila Amerika tedaj, ko je prvi evropski človek stopil na njena tla, čisto navadna prerija z džunglami in zato prav nič drugačna kakor ostali svet v podobnih okoliščinah, pač ne more biti nobena tajnost tistim, ki so pri zdravi pometi. Vsi deli so slični svoji celoti. Amerika je del našega planeta in se zastran tega ne more v bistvu nič razlikovati od njega. Brez potu ni medu nikjer in za vsako mrvico kruha, za vsako kepico masla } a vsako žličico strdi je treba dela, napora in znoja tudi v Ameriki. Bogastvo, po katerem sedaj slovi ta velika celina sirom po svetu, ni nastalo kar čez noč in ne samo od sebe. V domala štirih stoletjih so ga ustvarile žuljave roke priseljenca, ki je pred prihodom semkaj v svoji naivnosti mislil, da se med in mleko cedita po tej deželi. Po odkritju novega sveta so se po malem začeli seliti vanj ljudje iz Evrope in med prvimi ameriškimi naseljenci je najti Špance večji del v Mehiki, Francoze v Kanadi in Angleže po ozemlju nh obrežju Atlantskega morja. Ker pa je bilo že tacaš največ angleških izseljencev v Ameriki in so pozneje ti igrali najvažnejšo vlogo v zgodovini Združenih držav ameriških, bo menda najbolje, če se najprej malo pomudim pri razmerah, ki so vladale v sedemnajstem in osemnajstem stoletju na Angleškem. Anglija je seveda tudi tedaj imela kralje za svoje vladarje. Ti so bili v ravnanju zunanjih državnih zadev lastni sodniki, a v notranjih pa bi morali vladati s pomočjo angleškega parlamenta. Ampak tega so dolgo lahko sklicali in razpustili, kakršna muha jih je že pičila ali kakor jim je že bolje kazalo. V parlamentu so bili zastopani lastniki zasebne imovine. Ta je bila takrat in še dolgo potem glavni stožer, okoli katerega se je sukalo vse delovanje in miš- ljenje v Angliji. Toda prevesna večina naroda ni imela nobene zasebne lastnine in zato tudi ne nobenega zastopstva v parlamentu. Največ ljudi je bilo sko-ro brez vsakršnih pravic, dasi so ravno te brezpravne ljudske množice predstavljale v deželi najmočnejšo silo, ki se je pa žal še niso prav nič zavedale. Temu sta bili največ krivi splošna ljudska nevednost in slepa vdanost cerkvi, ki se je le pre-rada udinjala kraljem, četudi so jo posebno nekateri izmed njih iztrebljali za to, da so laže prisilili svoje podložnike k pokorščini zlasti tedaj, ko so delali največje neumnosti ali pa uganjali najhujše malopridno-sti. Tipičen primer takega kralja je Karel I., ki je po smrti svojega očeta Jakoba I. I. 1625 zasedel prestol angleške monarhije. Ko je parlament temu kralju odklonil denarno pomoč za avanture v njegovi zavoženi zunanji politiki in obenem se bolj omejil oblast kraljev, ga je leta 1629 ves jezen kratkomalo razpustil ter potem vladal angleško deželo enajst let brez njega. Tega bi si pa seveda ne upal, da ni imel na svoji strani visoke duhovščine, ki je potegnila z njim, ko je postavil svojega privrženca Lauda za canteburyj-skega nadškofa ter ga s tem naredil obenem tudi za poglavarja anglikanske cerkve. Tako je na Angleškem zopet zagospodoval brezobzirni in iz-koriščevalni absolutizem v vsej svoji odurnosti. Kralj Karel je bil sedaj v svojem elementu. Kajti v vseh svojih početjih seje lahko neovirano naslanjal na krive nauke florentinskega diplomata Machiavellija. In cerkev mu je bila v tem mogočna zaščitnica. Pri svojih mahinacijah je pa ta monarh tako globoko zabredel v dolgove, da se je moral rad ali nerad obrniti do parlament* za pomč. Zato ga je 1. 1640 sklical kar dvakrat, a domov poslal pa samo enkrat. Ko se je parlament drugič sešel na zborovanje tisto leto, se je nemudoma pokazalo, da se misli zasebna lastnina to pot resno spoprijeti z absolutizmom. Kajti parlament je aretiral can-teburyjskega nadškofa Lauda ter ga obdolžil veleizdaje. Potem je dal kralju hudo pod nos, ko mu je kar brez ovinkov povedal, kaj in kako misli o njem. In to ni bilo.baš preveč laskavo. Nadalje je tudi določil, da se mora angleški parlament vsaj enkrat vsaka tri leta sniti na ljudstvo izvolilo na demokratičnih volitvah in v kateri so se poleg komunistov nahajali socijalisti, sindikalisti, mo-narhisti in celo napredni katoličani). To pomeni, da Vatikanu ni povsem isto, kdo bo kje zmagal, in če je podprl Franca v borbi proti "komunistom," je menda to dovolj močan dokaz, da pač nista "bratca fašizem in komunizem z istimi nameni in istimi sredstvi," ampak da msd njima obstoja ogromna razlika. Stališče Vatikana po tem vprašanju je vedno isto, tudi ko ne gre za Španijo, ampak za ostale države, kjer se borba posameznih narodov proti fašizmu in za dosego resnične demokracije označa za "komunizem." Na Cehoslovaškem je Vatikan podpiral Tisa, ki je porinil s pomočjo Hitlerja nož v hrbet eni od najbolj vzornih demokracij v predvojni Evropi. Na Hrvaškem so škofje z pastirskimi pismi podpirali hrvaškega morilca Paveliča in pozivali vernike, naj molijo za "našega ljubljenega j)0-glavnika Ante Paveliča." V Franciji so podpirali francoskega izdajalca Petaina, da druge slučaje za enkrat niti ne omenjamo, Kje v vseh teh primerih najdemo sledove, da bi Vatikan obsojal fašizem in nastopal proti njemu? Ali ni vendar jasno, da se Vatikan poslužuje fašizma v borbi'proti "komunizmu," kar pomeni proti prebujanju širokih plasti naroda, kateremu so fašizmi in klerofašizmi prizadeli toliko gorja? Ne, urednik A.D. ne more s kazanjem na "komunistično pezdirje" v očesu resnično demokratičnih držav zakriti fašistična brunu v očesu Vatikana! zasedanje, pa če ga kralj skliče ali ne. Vrh tega je obtožil vse glavne Karlove ministre, zlasti pa še grofa Strafforda, ki je bil kralju najbol pri srcu in čigar smrtno obsodbo je podpisal ta le iz strahu pred razdraženim prebivalstvom londonskega mesta. Odtlej naprej se je napetost med kraljem in parlamentom čimdalje bolj večala, dokler se ni naposled tako poostrila, da je prišlo do dejanskega, odprte-ba boja med njima. Tako se je I. 1642 začela dolgotrajna meščanska vojna, ki se je odločila in končala šele tedaj, ki se je pojavil Oliver Cromwell s svojimi versko navdušenimi konjeniki na strani angleškega parlamenta. Zasebna lastnina je 1. 1649 slavila svojo zmago nad absolutizmom in kralja Karla I. je poslanska zbarnica obtožila tiranije, moVije in veleizdaje. Bil je obsojen na smrt in obglavljen. Gosposka zbornica, ki je sestavljala iz lordov in škofov, se je iz razumljivih razlogov v tej zadevi držala proč. Ni se marala pridružiti postopanju proti kralju, a preprečiti ga pa tudi ni mogla. To dokazuje, da je bila poslanska zbornica takrat močnejša od nje, dasi ni bilo v marsičem posebno dosti razlike med njima. Sedaj je parlament vodil državne posle v zunanjih in notranjih zadevah brez kralja in njegovih ministrov. Anglija je postala republika in ostala ta- ko do Cromwellove smrti leta 1658. S tem je pokazala tedanjemu svetu, da se ljudstva lahko vladajo tudi brez kronanih glav. Brez homatij pa niti sedaj ni šlo. Katoliškim Ircem se je zazdelo, da je treba popolnoma zatreti protestantovske Angleže na Irskem, pa so jih začeli klati, da je tekla kri v potokih. Škotom so rojile uporne muhe po glavi. Holandci so se izzivalno usajali po angleških morjih. V Franciji je na jugu savojski vojvoda preganjal protestante, da joj, in dežela se je zapletla celo v vojno s Španijo. Ali republikanska vlada — parlament s Cromwellovo vojsko — je prišla vsem tem ne-malim preglavicam zapovrstjo v okom. Cromwellu se je kaj kmalu posrečilo ustaviti tisto strašno krvoprelitje na Irskem. Koj nato se je lotil škotske ter jo hitro ugnal. Potem pa je poskrbel za to, da je bilo proti objestnim Holandcem poslano angleško brodovje, ki jih je po hudih pomorskih bitkah pregnalo iz angleških voda. Krepka roka angleške republike se je potegnila za protestante v južni Franciji in angleški admiral Blake je uničil čjansko vojno brodovje pri Tenerifu. Kakor je lahko razvidno že iz tega, jo je Anglija v tej republikanski do-Anglija v tej republikanski do-radi Karlovega obglavljenja pri vseh evropskih dvorih v hudo zamero. (Dalje 'prihodnjič) ŠKRATI Zinka Milanova ooročila generala Ljubomira llica Washington, D. C.—V prosto-j življenju arhitekt, tekom špan-rih tukajšnje jugoslovanske am- jske civilne vojne je pa bil povelj- basade se je 31. marca opoldne završila poroka svetovno znane pevke Zinke Milanov in general-majorja Ljubomira llica, pooblaščenega ministra Jugoslavije, ki je pred kratkim dovršil svojo misijo v Južni Ameriki. Poroka je bila civilna in je tozadevne obrede oprayil ambasador Sava N. Kosanovič v navzočnosti povabljenih gostov, ki so vključevali člane Metropolitan Opere, med katerimi je bil tudi Lawrence Tibbet, vodilni'nih -držav, bariton, ki je bil za prvega druga pri poroki. Z letalom se je za to priliko pripeljal v Washington tudi Jack Adams, Zinkin koncertni ravnatelj. nik Mednarodne brigade, za časa zadnje vojne pa je bil kot general aktiven v francoski armadi podtalnega gibanja proti na-cijem. Poveljeval je podtalnim silam v južnem delu Francije. General bo kmalu odpotoval s svojo nevesto v Jugoslavijo, kjer bo Zinka tekom poletja nastopala kot pevka, potem pa se bo vrnila v Ameriko, kjer bo spet pela v Metropolitan operi in na koncertih širom Zedinje-"Glas Narodu." Spevodnik; "Opozarjam vas, gospod, da je ta kupe za nekadilce. Ugasnite cigareto! Potnik; Saj vendar vidite, da sem sam v kupeju. Sprevodnik: Nič zato, predpis je predpis. Ugasnite cigareto in počakajte, da kdo vstopi. In če vam dovoli, potem lahko kadite dalje. — Danes je bil eksekutor pri nas. Amjfak rečem vam; obnašal se je kakor otrok. — Kako pa to? — Vse, kar je videl, je hotel imeti. Pina: Jaz bi se rada enkrat tako našminkala, da bi me nihče ne spoznal. Pepa: To je lahko! Pojdi enkrat na cesto, ne da, bi se namazala. Gospa: Eno uro vas ni bilo nazaj, Micka pa ste rekli, da greste samo do poštnega nabiralnika na vogalu. Služkinja; Saj sem šla, a tam me je čakal moj fant. Bolnik: In potem, gospod doktor, če napeto kaj premišljujem, mi začne naenkrat kar migljati pred očmi. Doktor; In kolikokrat se vam to ponavlja? Bolnik; No, tako vsakih par mesecev enkrat. » A: Ne vem, kaj naj bi storil. Lahko bi poročil bogato vdovo, ampak je ne ljubim. Po znam pa tudi dekle, ki ga imam rad, a je revno. Kaj naj storim? B: Poslušaj glas srca. Vzemi tisto, ki jo ljubiš. A: Prav imaš. Vzel bom revno dekle. B: A meni, prosim, povej naslov vdove. Jugoslovanskemu živi ju v Ameriki je Zinka že stara znanka, saj je prišla v Ameriko že leta 1937 in je pogosto nastopila tudi pred jugoslovansko publiko, posebno tekom vojne, ko je sodelovala v korist raznih dobrodelnih namenov. Kot pevka, se je Zinka pričela udejstvovati že v zgodnji mladosti, ko je s svojim bratom Boži-darom pogosto nastopala na raznih koncertih v dobrodelne namene. Svoj debut je napravila v operi "Leonora" in "II Trova-tore" v Zagrebu, odkoder prihaja, nakar jo je AHuro Tosca-nini najel, da je pod njegovim vodstvom nastopila na znanem Salzburškem festivalu. Kasneje je še pogosto nastopila pod njegovim vodstvom v Evropi, Zed& njenih državah in v Južni Ameriki. Sedaj je Zinka vodilna dramatična sopranistka Metropolitan opere, ter tekom operne sezone nastopa v operah "Aida," ' Gio-conda," "Tosca," "Don Giovanni," "Cavalleria Rusticana," v Verdijevem "Maškaradnem plesu' in v njegovi skladbi "Re-qium," kot tudi v Bellinijevi lirični tragediji "Norma." Navzlic svetovnemu priznanju in slavi, ki jo je žela in jo še zanje kot operna pevka sijajnega gladu in dramatičnega nastgpa, je Zinka po značaju predvsem tipična ženska, ki se v prostem času rada ukvarja s kuho in krojenjem klobukov. General Ilič je bil'v civilnem Jugoslov. pevka Danica Ilič, ki so jo nacisti obsodili na smrt, bo pela v Clevelandu Ob priliki gostovanja Metropolitan opere v Clevelandu, ki se začne nocoj, nastopi v glavni vlogi "Aide," jugoslovanska sopranistka Danica Ilič, ki je pred kratkim prišla v Zedinjene države. Ta opera bo podana v soboto zvečer. Pred dvemi' leti je nacistična sodnija obsodila Danico Ilič na smrt in sicer na Dunaju, kjer se je nahajala s svojo sestro Rado. Nahajala se je v zaporu in pričakovala izvršitev smrtne kazni, ko so Rusi osvobodili Dunaj in tako tudi rešili življenje Danice Ilič. Danica Ilič je rojena v Bel-gradu in se je nahajala na Dunaju, ko so leta 1938 nacistične horde vdrle v Avstrijo. Ostala je v Avstriji še nekoliko časa in pela v gledališču Staatsoper, do- kler niso Nemci ukazali, da se gledališče zapre. Danica Ilič se je za časa okupacije pridružila podtalnemu gibanju dr. Kurta Glauberja, ki je postal angleški državljan po svojemu odhodu v tujezemstvo. V avgustu leta 1944 se je dr. Glauber ponovno vrnil na Dunaj, odkoder je obveščal Angleže o podzemeljskih tovarnah, katere so nacisti gradili na Dunaju. Za časa bivanja na Dunaju sta ga sprejeli na svoj dom Danica in Rada Ilič. Glauberja so nacisti ujeli in ga ustrelili, Danico Ilič pa vrgli v zapor, kjer je pozneje bila obsojena na smrt. Jugoslovanska pevka je žela velik uspeh že ob priliki svojih prvih nastopov pri Metropolitan operi v New Yorku. Anglo-ameriška konkurenca za petrolej (Posneto iz "Primorskega tednika") žo takoj po pr\ i svetovni voj- j Američane vrelci v severni Per-ni se je v proizvodnji pojavila I ziji. Na vseh drugih točkah veli-ostra anglo-ameriška konkuren- [ kega polkroga od Irana do EgiP' ca; velike ameriške petrolejske ta je angleška nadvlada izločila družbe so si tedaj skušale zago- toviti na /Srednjem Vzhodu svoje posebne koncesije, toda naletele so na številne ovire. Naj- boljše' položaje, in sicer tiste v angleško kontrolo. Leta 1919 so ameriške družbe. Končno J® Standard Oil pristala na poča3?io prodiranje s tem, da je odkupila 23% akcij od Iraka, ki je bil"? južni Perziji je imela v rokah anglo-iranska petrolejska družba, katere del je bila last angleške vlade. Iz zemljepisnih in političnih razlogov niso bili primerni za v Saudovi Arabiji odkrili nove petrolejske vrelce. Ameriške in nemške družbe so takoj zahtevale konccsije in neki ameriški petrolejski družbi je uspelo te (Dalje na 3. strani) y. aprila 1947. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Od pluga do tovarne Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" v današnjih dneh "vzeti pot pod noge" ali se peljati z vlakom odnosno z avtomobilom—ni težko. Koder koli se peljemo, povsod se nam odpira nova domovina—nova Jugoslavija, ki človeku srce ogreje, ga razveseli in mu daje moči in poguma za bodoče delo, katerega je naš maršal Tito v svojem novoletnem govoru tako jasno nakazal; . .ta požrtvovalnost naših državljanov je temeljni kapital za dosego dosedanjih uspehov pri obnovi in gradnji, to pa je hkrati poroštvo za popolno uresničenje vseh naših ciljev. Naj bo leto 1947 leto še večjih zmag v graditvi naše države. Zgradimo letos vsem v vojni trpečim rodoljubom strehe nad glavo! Ozdravimo v tem letu rane, ki jih je zadal okupator našim narodom! Naj bo to leto leto splošnega delovnega poleta in ustvarjanja! Naj v tem letu izvrši vsak državljan svojo dolžnost do države in ljudske skupnosti, naj bo v tem letu čim manj napak in neizpolnjevanj dolžnosti!" Tako je povedal maršal Tito, katerega besede je brala prav gotovo tudi Kunstkova mati, ki se je pred dnevi z nami skupaj peljala proti Rakeku. Mraz je bil zunaj, ko pa je stopila v vagon, je dejala: "Kako lepo zakurjeno je." Nasmejala se je nam vsem, se vsedla na klop v kotu in skozi zaprto okno opazovala, kako ljudje na ljubljanskem glavnem kolodvoru hite na vse strani. Na Vrhniki smo izstopili iz vlaka, Kunstkova mati nam je pomahala v pozdrav, se nam do-brovoljno nasmejala in nadaljevala razgovor z starejšim človekom, ki je sedel poleg nje na klopi. Vrhnika je kraj, katerega človek koj vzljubi: lepa lega, dobri ljudje, red na ulicah in snaga T domovih. Zgovorni domačini ne govore mnogo o preteklosti— pač pa s ponosom pripovedujejo o tovarni usnja, ki bo zaposlila na stotine in stotine ljudi. Z neprikrito srečo se ozirajo na Btran, kjer je zrastla mogočna stavba, katera bo v kratkem času dajala mnogim malim kmetom, danes še ne dovolj preskrbljenim, dober zaslužek in z njim Ugodno in srečno življenje. Klem'enc J., delavec v tovarni usnja na Vrhniki je prav kar zapustil svoj dom "Ob potoku" in odšel na svoje vsakdanje delo v tovarno. Doma je zapustil pridno ženo—gospodinjo in mater Francko, ki leži bolna v postelji. Med tem, ko bo Janez z požrtvovalnim delom v tovarni izpolnjeval svojo dolžnost, mu bo njegova žena pripravila kosilo, ki ga bo pri opoldanskem odri oru ogrelo in okrepilo. Že je pristavila na štedilnik lonce. Dobre stvari kuha žena svojemu možu-delavcu v tovarni. "Tako rada mu nesem vsako opoldne v tovarno kosilo, da vam tega (pisati ne morem. In kako tudi ne bi! Preskrbljeni smo tako, da nam ne manjka ničesar! Mislim, da ni vse povsod po svetu tako, da bi žena s takim zadovoljstvom kuhala svojemu možu, kot to delamo me—žene delavcev pri nas!" Stara mati Francka je kljub bolezni dobre volje: "Vse gre tako, kot sem si želela še v tistih časih, ko sem bila še mlada in sem se morala kot služkinja preživljati. Meni in mnogim z menoj vred se je izpolnilo: vsak delaljuben človek lahko dela in tudi pošteno zasluži. Bila sem v Ameriki, kamor me je odgnalo pomanjkanje. Danes slišim, da se iz Amerike in Francije, kakor tudi iz drugih krajev vračajo naši ljudje domov. Tako je prav— zakaj bi se podili po svetu, ko pa jim pri nas doma ne bo nič manjkalo." Spremili smo Janezovo ženo, ko je nesla kosilo svojemu možu. Nasmejan jo je pričakal, vzel iz skrbnih ženinih rok dobro skuhano kosilo in ga s slastjo pojedel. Pripovedoval nam je o svojem delu in rekel, da se nič bolj na svetu ne veseli, kakor nove tovarne. "Z kakšnim veseljem bomo delali!" Petletni načrt industrializacij je in elektrifikacije ni tuj tamkajšnjim delavcem. S ponosom ugotavljajo prve uspehe in gledajo z globoko vero v bodočnost. Pa tudi iz okoliških in daljnih vasi kmetje z zadovoljstvom spremljajo dela v novi tovarni. Robida, kmet iz ene okoliških vasi živahno pripoveduje o Državni strokovno-kmetijski šoli v bližini Vrhnike. "Tam je mladina, ki nas bo naučili zemljo pametnejše obde-lavati. Pojdite tja—ne bo vam žal!" Šli smo. Sedem in dvajset učencev—samih mladih ljudi— se dan za dnem izpopolnjuje v strokovno kmetijskem delu. Kar nestrpni so in komaj čakajo, da zaključijo šolo, da potem kar se da hitro odhite na vse strani domovine, kjer bodo pomagali svojemu ljudstvu, kakor je rekel kmet Robida, "da se nauče^zem-Ijo koristnejše obdelovati!" Čudoviti so ti ljudje. Pridni in disciplinirani pri učenju in prebogati v ljubezni do domovine. Komaj čakajo trenutka, ko bodo sedli kot brigadirji za traktor in orali zemljo, ki bo mnogo, mnogo več dajala kot je do sedaj, ko je bila obdelovana z primitivnim in enostavnimi orodji. Tam tovarna, ki bo potrebovala vedno več novih moči—tukaj mladina, ki bo z modernimi orodji pripomogla, da bo naš kmetovalec z mnogo manj delovne sile koristnejše obdelal polja in s tem omogočil tovarnam zamašiti vrzel pomanjkanja delavstva, vse to prinaša zadovoljstvo v srce kmetu Robidi in z njim tisočem in tisočem kmetom ter delavcem, ki bodo v našem petletnem gospodarskem načrtu sprejeli med sebe toliko novih tovarišev. Hodimo po zasneženih poljih, mimo tovarne, da se spet povrnemo k delavskim družinam. Pri Jurjevčiču na Hribu je živahno. Gospodinja se je prav kar vrnila domov, kjer so jo sprejeli trije malčki. Debeli in rdeči v obraz so vsi srečni pozdravili mamo in goste. Mala Micka je odložila na mizo veliko skodelico, v kateri je bilo še pred minuto polno mleka. Lepo oblečeni in zdravi otroci so se kar dobro počutili. Gospodinja je pripovedovala, da že težko čaka, ko bodo otroci vsaj toliko dorasli, da bo tudi ona sama lahko šla v tovarno na delo. Taka je Vrhnika v pričakovanju velikega dela. V vseh srcih in na licih odseva velika ljubezen do velikanov, ki rastejo po vsej domovini, do velikanov, v katerih je živelo v časih stare Jugoslavije sovraštvo in nezadovoljstvo, danes ljubezen in zadovoljstvo—do tovarn nove Jugoslavije. Anglo-ameriška konkurenca za petrolej (Nadaljevanje z 2. strani) ' koncesije tudi dobiti. Te koncesije je dobila Texas Oil Company, ni jih pa dobila velika družba Standard Oil iz New Jer-seya, to pa zaradi tega, ker je bilo mnogo laže skleniti pogodbo y malo družbo kot je Texas Oil Company in ne z veliko, kot je Standard Oil. Iz tega je torej nastala arab-sko-ameriška Oil Company. Kljub temu pa se pritisk velikih ameriških petrolejskih družb ni nehal. Četudi so velike ameriške družbe doživele dva zaporedna poraza s tem, da so hotele dvojno zmago. Dogovor, ki so ga sklenili Angleži in Američani ob koncu leta 1946, dopušča družbi Standard Oil in družbi Socony Vacuum na podlagi trgovinskega ugovora kupovati surove produkte od anglo-iranske petrolej-ske družbe za dobo 20 let. Istočasno preidejo koncesije arabsko-ameriške petrolejske družbe v last Standard Oil družbe, in sicer zato, ker se je petrolejska družba Texas Oil spojila s Standard Oil družbo. Ta dogovor predstavlja ponovno velik uspeh velikih ameriških trustov. Velike ameriške družbe so uspele doseči zmago zato, ker so bili potrebni novi petroiejski vodi za povečanje produkcije na Srednjem Vzhodu in bi večje petrolejske družbe delale ovire pri dajanju potrebnih kapitalov, če bi same ne sodelovale v izkoriščanju teh koncesij. Razen tega so si angleške oblasti hotele zavarovati ameriško pomoč v svoji politiki v Palestini. Zaradi tega je možno, da nadzorujejo velike ameriške petrolejske družbe še bolj kot doslej evropska tržišča na Daljnem Vzhodu, kamor pošiljajo svoje produkte. Anglo-ameriška petrolejska družba, ki je angleška podružnica Standard Oila, ima v načrtu razširiti svoje čistilnice v South-amptonu' od 800 tisoČ ton letne kapacitete na tri milijone in pomnožiti število petrolejskih ladij. Ker se petrolej Standard Oil prodaja na evropskem tržišču in na tržišču Daljnega Vzhoda, ne bo Standard Oil plačevala anglo- RED CROSS IN FINLAND . . . The Timonen family, shown above, formerly of Suojarui, Carelia, is among 450,000 Finnish evacuees from the Baltic province which now forms part of Russia. The American Red Cross, whose relief program to Finland has cQunted heavily during the cold winter months of the past two years in alleviating the needs of the nation, is taking care of families like the Timoa^in with warm clothing, such as the boy's pajamas—hia first. iranski družbi v dolarjih; to predstavlja veliko prednost ameriške družbe. Ameriški imperializem, ki si je zagotovil važne baze v Saud-ski Arabiji, si je s tem priboril nov kos Srednjega Vzhoda v pričakovanju pridobitev vsega tega predela Azije. Ker je njegov cilj zagotoviti si popolno in neposredno nadzorstvo nad vsemi pe-trolejskimi vrelci v Perziji, bo nadaljeval svojo politiko ustrahovanja proti angleškemu imperializmu na Srednjem Vzhodu in se prav gotovo ne bo zadovoljil z dosedanjimi uspehi. Jasno je, da teži ta cinični način postopanja za tem, da oropa arabsko'in perzijsko ljudstvo še za ono malo nadzorstvo, ki so ga ta ljudstva imela nad svojim lastnim prirodnim bogastvom; posledica tega je naraščanje že prej obstoječega sovraštva onih narodov proti ameriškemu imperializmu. Ta način postopanja še bolj podčrtuje odvisnost angleškega naroda od ameriškega imperializma in nevarnost, ki jo tvori sedanja angleška politika, ki teži za tem, da poveže svoje gospodarstvo z nekompromisnim imperialističnim gospodarstvom Zedinjenih držav. Društveni koledar 11. aprila, petek. — Gophers Veterans Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. aprila, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. aprila, nedelja. — Veselica društva Brooklyn štev, 135 SNPJ v Domu Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 13. aprila, nedelja. — Glasbena Matica — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. aprila, sobota. — Loška Do- Uncle Sam Says Did Junior ever ask you whether you ever hit a home run? This is the time of the year when questions like that one will come poppin' at pop. Well, daddy, you can look junior right in the eye and say truthfully: "Yes, son, I did many times," (that is if you are investing in Savings Bonds every payday.) Figure it out yourself. Every Savings Bond represents a four-base hit for junior's future. Even Babe Ruth couldn't hit one over the fence every time he came to bat. Step to the plate, dad, and clout one more Savings Bond into your strong box. Some day junior will stand up and cheer a real home run hitter. U. S. Treasury Dcpartmeni lina — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. aprila, nedelja. — Opereta pevskega zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. aprila, petek. — Cavalier Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. aprila, sobota. — Društvo Marije Magdalene štev. 162 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. aprila, nedelja. — Društvo Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ — proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2. maja, petek.—G. I. Buddies Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 3. maja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ — ples v avditoriju Sloven- skega narodnega doma na St. Clair Ave. 3. maja, sobota. — Večerja in ples v počast vojnim veteranom društva Napredek št. 132 ABZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 4. maja, nedelja, — Croatian Cultural Club — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, petek. — Veterans of W. War No. 2 post 25 — pies V avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. maja, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. maja, nedelja. — Zbor Abra-ševič — koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. maja, nedelja. — Ženski odsek Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave. priredi Materinski dan ob 10-letnici obstoja. 16. maja, petek. — 23rd Ward Democratic Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. maja, sobota, — Društvo Geo. Washington št. 180 ABZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. maja, nedelja. — Slovenska Dobrodelna Zveza — program v avditoriju Slovenskega na-roanega doma na St. Clair Ave. 24. maja, sobota. — Društvo Sv, Katarine št, 29 ZSZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. maja, nedelja. — SDZ Bowlers — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 1. jimija, nedelja.—Piknik dru-štva' "Sočar št. 26 SDZ na prostorih Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave. i skušamo dovršiti nnjnostne klice grandmother a stowaway ... Mrs. Grace Albanesc, Italian- American wife of a Bronx, N. y., grocer, as she arrived atioard .army-operated American liner Marine Perch—a stowaway. Mrs\ Albanese sailed to Italy last November to visit her failing mother and her married son, Tony, a sailor, who won a Silver Star in action. Strand-®d after four months, she walked aboard the Marine Perch in 43enoa« adventurous grandmother arrived wearing a navy jacket, on which She sewed her navy son's service insignia. Žal nam je, da imamo stavko v Clevelandu. Storili bomo vse v naši moči, da dovršimo nnjnostne klice. Vaše sodelovanje, da omejite rabo telefona tekom stavke samo na take klice, bomo zelo cenili. Prosimo, ne glmšajte napraviti klice, ki zahtevajo postrežbe operatorice, razen v nujnosti. To se nanaša na ki ce "dolge-distance" in "informacije," na telefonski bizniški urad, in na lokalne % klice, ki jih vršijo operatorice. THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY U. N. RULE FOR JAPAN . . . Turn the problem of occupation of Japan over to the United Nations is the advice that Gen. Douglas MacArthur recently gave the world. He is shown with Ambassador Paul V. McNutt, who visited Tokyo recently. STRAN i ENAKOPRAVNOST 7. aprila 1947. PRE2IH0V VORANCs JAMNICA ROMAN SOSESKE Spisan lela 1941. tik pred razpadom dare Jugoslavija (Nadaljevanje ) Mudaf svojim ušesom ni mogel verjeti. Vedel je, da mu starec ni naklonjen, dobro pa je tudi vedel, da njegovi nameni z Bunkovino niso popolnoma čisti. Videč, kaJto gredo stvari pri sosedu, je tudi on pristavil svoj lonček k ognju, ki je pričel tleti. Zadnja leta je Bunku kdaj pa kdaj posodil kak sto-tak, tako da se je sčasoma Ž3 precej nabralo, čeprav njegov delež ni bil velik in je prišel šele nazadnje k pojedini. Ves čas pa je upal, da bo svoj delež še povečal. Ker pa je konec Bun-kovine prišel nepričakovano hitro, se je potuhnil in ostal previdno v zatišju, zavedajoč se svoje brezpomembnosti. Kar tako si je Bunkovine ni upal kupiti. Bal pa se je tudi javnega mnenja, ki je bilo gotovo na Bunkovi strani, zavedajoč se da bo tisti, ki se bo zdaj polastil grunta, vzel nase prekletstvo deveterih, v nekaj tednih pa deseterih Bunkovih otrok. Zato se je delal, ko da bi ga vse skupaj nič ne brigalo. » Dasi je bilo vse to le navidezno in je na tihem bil na preži ga je nenadni Munkov prihod hudo iznenadil in skoraj težko zadel. Poznal je svojega soseda in njegovo strast do Bunko vine in Bunkovega rodu, njegovo zakrknjeno ljubezen do zemlje in doslednost, s katero jo je vedno znal braniti. Zato je tudi vedel, koliko je starega Munka veljalo, da se je odločil za to pot. Začutil je neko']^'omi lovanje, ki ga dotlej ni poznal. In pozabivši za trenutek na svoj delež onkraj globače, je vzkliknil s premehkim glasom: "Kaj pa govoriš, Munk? Saj vendar; še ni tako hudo. če Bunk hoče, $e še vedno lahko izkoplje ' I Mujik ni mogel nikdar prena-I šati mehkih, sočutnih, glasov, j najmanj pa sedaj. Mudafova mehkoba se mu je zazdela prej porogljivost kakor sočutje. A i tudi sočutja ni maral. S trdim glasom se.je obrnil k Mudafu: "Ne mlati prazne slame, sosed. Kar je, je! Ti veš in jaz vem . . . Gotovo se ti čudno zdi, da sem prišel ravno k tebi, ki si v življenju sicer nisva bila pes in mačka, a se vendar nisma posebno marala. Ali ni tako? Toda zdaj gre zares in morava to pozabiti. Bunkovo bo prodano in meni ni vseeno, kako bo prodano in kdo bo kupil. Če kupi Jelen, ali če kupi Tripalo, ali če kupi tudi kateri izmed obeh jamniških pležihov, je skoraj gotovo, da bo posestvo razpar-celirano. Nobeden izmed naštetih. ne bo kupil Bunkovine iz ljubezni, ampak zaradi dobička, Že zdaj se oglašajo razne kavke . . . Kupi ga ti, da bo grunt ostal skupaj, kakor je zdaj ..." Ob pogledu na Munkov otopeli, a strastni obraz, na kate-riem se ni zganila niti ena kocina, je Mudafa postalo skoraj f groza. Zdelo se mu je, da ga že . zdaj gleda deset takih obrazov, kakor je ta, in da jih bo moral gledati vse življenje. Kakor koli mu je bila misel na Bunkov grunt prijetna, se je vendar bal. Zato je dejal; "Ne upam si, ne bom kupil." v Tedaj se je vtaknila vmes Mudafica, ki je medtem prišla zraven; "NaS bi kupil, ali kaj bodo re-" ^li otroci, kaj bi rekla Jamni-ca? To so hude stvari, Munk." Munk je čul to, kar je slutil, in pri srcu je začutil bežen, ske- r pa kupec . Omagan in strt, a vendar olajšan se je dvignil stari Munk. Mudafa sta takoj pristopila k njemu in ga posadila za mizo. O zadevi, ki je vsem do skrajnosti napela živce, niso več govorili. Mudafa sta bila na tihem vesela, ker sta dosegla nekaj, kar je bila njuna skrita, grešna želja, a dosegla tako, da jima Jamnica ne bo mogla oporekati. Miza je bila kmalu polna jedi in pijače in v hišo je prišla vsa Mudafova družina. Stari Munk je bil kakor spremenjen, jedel je in pil in govoril z Vsemi, ko da bi bil član iste družine, in vsi so se veselili in kramljali z njim, kakor bi bili njegovi otroci. Že prihodnji teden je Jamnica zvedela, da je Bunkovino kupil sosed Mudaf za sto osemdeset tisoč. Vsa Jamnica se je strinjala v sodbi, da je Mudaf poceni prišel do enega izmed najlepših posestev na Hojah, čeprav je v tako hudih časih bil to za kmeta presneto velik denar. Navzlic temu, da se je zvedelo, s kakšnimi pogoji in v kakšnih okolžčinah je prišlo do prodaje, je soseska vendar sko-mizgala z rameni: "Vrag vedi, če bo to prav prineslo. Devet otrok pri hiši, oziroma deset ..." leč mraz, ki pa ga je takoj pregnal in znova dejal: "Mudaf, kupi Bunkovo . . " Mudaf se je dvignil. "Ne upam si. Ti bi me kl6l, Bunk bi me klel, otroci bi me kleli. Naj si kdo drug um^že dušo, jaz si je ne bom. Tudi brez Bunkovine bom živel ..." Njegov glas je bil razdvojen, na pol zatajljiv, na pol bojazljiv. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je Mudafa in njegovo ženo grozotno prijelo. Stari Munk je naenkrat pokleknil na gola tla, dvignil proti Mudafu sklenjene roke in zakričal z obupanim, prosečim glasom: "Če si človek, Mudaf, kupi grunt, reši grunt, zaradi mene ga reši ..." V sobi je postalo neizrečeno tesno in mučno. Munk je še vedno klečal na tleh in povzdigoval roke proti sosedu. Njegova raševinasta postava z belo glavo je bila podobna eni tistih nizkih, iz mahovine štrlečih skal, ki jih je po Bunkovih go zdovih bilo vse polno in ki so tam že od zdavnaj branile strma pobočja pred plazovi in usedli nami. Tudi glas, ki je donel po sobi, je prihajal kakor iz skale Mudafa sta se prestrašeno, spo gledala, potem je mož zastrmel pod strop, nato pa svečano re kel: Dobro zaradi tebe naj doba oddaljenih gora na obzor-bx Cbinendigenelmldd, M!m ju. ^ bibpobtb Stari Munk je hotel tako pogodbo, da sin lahko ostane še eno leto na Bunkovem. Ta čas bi mu zadostoval, da bi si našel nov dom, kako bajto kje v strani, kjer bi lahko redil dve, tri krave. Kupec se temu načrtu ni upiral, toda Bunk ni hotel o tem nič slišati. "Kar je šlo, je šlo," je trdil ''in bolje bo zame in za nas, ako se čimprej izgubimo od tod. Bilo bi mi hudo živeti na zemlji, na kateri nisem imel sreče. Peklo bi me in hiša bi se mi zdela kakor rakev. Zato od tod . . " "Kakor hočeš," se je naposled vdal oče ves zamišljen. Zdelo se mu je, da ima sin prav in da bi na njegovem mestu tudi sam tako ravnal. Bunkova selitev pa se je vendar še precej zavlekla. Bil je že maj, ko so nekega jutra stali na Bunkovem dvorišču štiri vozovi, pripravljeni, da odpeljejo od hiše to, kar je ostalo Bunku po še ne petnajstletnem gospodarstvu. Munk je prišel z dvema vpregama, Mudaf z eno in Pernjak z eno. Imeli so lepo vreme. Jutro je bilo čisto in jasno in vsa pokrajina je bila kakor umita. Na dnu jamniške kadunje so se še vlačile rahle meglice, medtem ko je hribovje okrog nje že bleščalo v sončni luči. Daljne gore, ki so pokrajino obdajale v širokem polkrogu, so nepremično zastirale obzorje vedre ga neba. Sneg na vrhovih nekaterih gora je počasi izgubljal svojo plamenečo barvo, dokler se ni čisto neopaženo tudi on strnil s svetlobo vidregnega dne. ]^a jugu je stražila gora, janf-riiška večna soseda. Zaradi ne posredne* bližine njena podoba ni bila tako sanjava kakor po s sivim, umazanim snegom, njena pobočja pa so bila še vedno rjavkasta, kajti macesen in bukev še nista pognala novih mladik. Zdelo se je, da njena glava šele prisluškuje novemu življenju, ki je za.gomazelo po njenih korenikah, ki so še grbile po Hojah, se spet pogrezale pod jamniško kadunjo in znova pri hajale na dan tam, kjer sta bila Drajna in Sončni kraj ... Po Bunkovem polju je bliska la rosa in spomladna zelen je puhtela iz spočite zemlje, ka mor koli je seglo oko. Ena njiva je bila temnozelene barve tam je rasla ozimna rž. Druga njiva je bila svetlozelena, tam je rastla ozimna pšenica. Drevje okrog hiše je bilo že močno brstnato in popkasto. še nekaj tako lepih dni in sadovnjak se bo spremenil v en sam rajski vrt. Po rasti trave in setve, po kipenju sadnega drevja se je obetalo bogato leto. Bunk svojega očeta ni pozval k selitvi in se zato z žsno nista malo začudila, ko je stari Munk z zetom že navsezgodaj prišel k hiši. Mož sam ni' vedel, kaj ga je gnalo tja. žena mu je zjutraj branila, naj ne hodi k Bunku, ker je rahel ter bi se lahko pre-vzdignil in zbolel. Te besede pa so bile le krinka njene skrbi, da bi staremu lahko škodovala ža- lost, ki jo bo občutil ob pogledu na zadnje dejanje Bunkove nesreče. Mož ji ni nič odgovoril, ampak je šel, kamor ga je vlekla čudna, nevidna moč. Tudi sam je čutil, da bi bilo bolje, ako bi ne hodil blizu, ako bi šel bog ve kam proč. Toda sili, ki ga je vlekla na prizorišče, se ni mogel upirati in se ji je vdal z nekim strastnim občutkom bolestne, trpinčene tolažbe. Munk je bil prvi, ki je po kratkem, neodločnem postajanju voznikov zaklical: "No,,.ali bomo? Kaj pa še čakamo . . . ?" Potem je čisto mirno in hladnokrvno pomagal pri nakladanju pohištva in pri tem vse videl, vse opazil in tako rekoč ukazoval. Bunk in vozniki so ga molče ubogali. Vsi so slutili, da v starčevem srcu gori strašna bolečina, ki jp skuša potlačiti, zato so bili do njega obzirni in skoraj otroško ubogljivi. Vozovi so bili že skoraj naloženi in nakladali so še zadnje stvari. Bunk je hotel zgrabiti zibelko, ki je že ležala na tleh, in jo naložiti na enega izmed prvih voz, ki so stali v vrsti na dvorišču. Stari Munk je priskočil in zaklical: "Ne, zibelka pride na zadnji voz, vedno na zadnji voz . , , " Zgrabil je zibelko, jo iztrgal sinu iz rok in jo sam odnesel k zadnjemu vozu. Z neverjetno lahkoto jo je dvignil in položil vrh drugega pohištva, čeprav-je bila dovolj težka. Na tem vozu so nato na njegovo zahtevo napravili tudi prostor za majhne otroke, ki ne bi mogli hoditi. Dokler vozovi niso bili do vrha naloženi, stari Munk ni imel oči niti za Bunkinjo niti za otroke, čeravno so se vsi čez čas vrteli okrog njega. Ko pa je bilo že vse naloženo in so vozovi čakali na odhod, se je šele zave-vedel tudi teh. Ali tudi zdaj ni pokazal, da ga pogled na veliko družino boli, le njegove ustnice, ki so se naenkrat tako stisnile, da se mu je na čelu napravila globoka, siva zareza, so pričale, kaj se godi v njegovi duši. (Dalje prihodnjič) Po posebni znižani ceni — Oprema za tri sobe DA SI PRIHRANITE DENAR, PRIMERJAJTE NAŠE CENE. Smerda s Music & Furniture Appliances Ronn ^ ...____ r r ALHAMBRA THEATRE 10403 EUCLID AVENUE V NAŠEMU GLEDALIŠČU VEDNO KAŽEMO NANOVEJŠE SLIKE, PREDNO JIH VIDITE DRUGJE Posebnost so britski in drugi importirani filmi. UGODNA PRILIKA Ako vložite denar v našemu zavodu na hranilno vlogo od 1. do 10. aprila 1947, bo vloga donašala obresti že od 1. aprila 1947 Vloge so zavarovane do $5,000 po FSLIC Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVE. Razno Plačamo v gotovini za rabljeno pohištvo^ preproge in šivalne stroje. LI 9375—HE 0111 Iz tovarne do vas—Prihranite 50% na Vsemu pohištvu. Tudi nanovo tapetiramo in popravimo pohištvo. Damo $25 popusta za staro pohištvo. Mordus Furniture, 7020 St. Clair Ave. MEDICINSKI KABINETI ZA KOPALNICE se proda; tovarniška čistka poškodovanih komadov; izbera treh velikosti. 1807 COLUMBUS RD. MA 1031 Posluga Plumbing-Heating. Izvršimo popravila; damo nove inštalacije; tanke za vročo vodo, vodovodne naprave in ščistimo forneze. Popolna grelna in monterska dela. — HE 7943. Ali ste naročnik "Enakoprav' nostf" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vs