Štev. €6.
V Ljubljani, sreda dne 6. marca 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
traamiklh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob • uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v Hpravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na &>m K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno F 10‘— četrtletno K 5'—, mesečno K l-70. — Intrjemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se *'	pošilja	upravništvu.
m
i
H »'O««!
Telefon številka 118 mww mmmmmma
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev*
n:	Uredništvo in upravništvo:	p
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St &
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana ptaMk se ne sprejemajo, rokopisi >e ne vračajo. Za oglMf se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana m zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa» n; pust. — Za odgovor je priložiti znamko. HI
• •• •••
Telefon številka 118.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 5. februarja.
Župan dr. Ivan Tavčar otvori ob 6. uri sejo, imenuje verifikatorjem obč. svetnika Jegliča ■n Novaka. Natop rečita zahvalo nadvojvode Rainerja za čestitke povodom njegove diamantne poroke; poroča o prijavah glede armadnega streljanja in avtoniobilne tekme, ter bo stavil v pravem času občinskemu svetu primerne nasvete; omenja dopise mest. ki so se izjavili glede prispevka za državno policcijo, Praga Plačuje danes 125.000 K, Krakov plačuje 25 odstotkov. Cernovice 60.000, v Zadru pride na glavo 1 K 32 vin., Pulj ne plačuje ničesar. Od deželne vlade je došlo poročilo, da je imenovan kot član kuratorija liceja prof. Novak; v stalni zdravniški svet je poslalo društvo zdravnika dr. Jenka in dr. Dolšaka. Nato predloži načrt glede regulacije plač užitninskih uslužbencev, ki se izroča direktoriju užitninskega zakupa. Samostalne predloge so izročili obč. svet. Reisner in M. Lilleg glede uvrstitve uradništva v prvi plačilni razred. Jeglič pa, da se Komenskega ulica zveže z Ilirsko. Ti predlogi pridejo na vrsto v prihodnji seji.
K dnevnemu redu se oglasi obč. svetnik Zajc, ki vpraša župana, ako hoče opozoriti načelnike odsekov, da izdelajo svoja poročila Predno se razdele vabila za sejo občinskega sveta. Župan pojasnuje, da se zakasnuje delo v odsekih zato, ker imajo odseki vsled zaostalega dela toliko posla.
O prošnjah za sprejem v občinsko zvezo ljubljansko poroča dr. Zarnik; vsem predlaganim se podeli občinska pravica.
Poročilo finančnega odseka.
Poroča obč. svet. Milohnoja: Glede predloga Štefeta, glede zvišanja miloščine predlaga, da naj se odkloni, ker reveži ne bodo imeli ničesar od tega, ako se jim miloščina zviša za Par vinarjev. Stavi pa predlog, da se ustavi v Prihodnji proračun postavka za zvišanje miloščine.
Štefe govori o tem sklepu, da je vsa zadeva zavita v tajnost, (klic na galerji, kakor v Censtohovu! Smeh), ker se je v odseku razpravljalo jako površno. Ko začne zabavljati na Tivoli, ga župan pokliče k redu. Zabavlja na vse strani, govori o slovenski prestolici, o žemljah, župan ga pokliče drugič k redu in mu Preti vzeti besedo. Predlaga, da naj se njegov Predlog vrne finančnemu in ubožnemu odseku, da ga na novo preštudirata; predlaga, da naj upelje davek na drage ženske klobuke in nočne kavarne! (Splošen smeh!) Hvali kranjsko hranilnico in priporoča, da naj župan prosi hranilnico za prispevek glede zgradbe grelnic.
Svetnik Franclietti zavrne Štefeta in predlaga, da naj se skliče enketa, glede zboljšanja položaja siromakov.
Svetnik Kristan govori proti predlogu odseka, Ki ]e nejasen in predlogu Štefeta, ki je negotov, vendar bo glasoval za Štefetov predlog.
Ložar in dr. Zajc zagovarjata Štefetov predlog m govorita proti Franchettijevem predlogu glede enkete.
Poročevalec Milohnoja odklanja vse predloge, obsoja demagostvo in neresničnost Stefe-tovega postopanja in priporoča sprejem odse-kovega predloga. Ker se Zajc ves čas vmešava, ga župan poklice k redu. Stefetov predlog se odkloni, odsekov se sprejme. (Nemci in klerikalci glasujejo skupaj). Isti poročevalec poroča
o magistratnem dopisu glede zakupa prostorov za razširjenje c. kr. merosodnega urada, ter o sklepu predloga odseka, da se splene prepustiti v najem ves prostor, da izvrši adapcijo prostora, ako se sklene pogodba za 20 let in zviša najemnina na 2000 K. Sprejeto.
Nato poroča poročevalec glede prevzetja deželnega gledališča v mestno last. Povdarja kulturni namen gledališča in predlaga, da se ponudi deželi za preustitev gledišča 100.000 K izpllačanih v petih obrokih.
Svetnik Novak toplo zagovarja odsekov predlog, povdarja potrebo, da dobi gledališče enega samega gospodarja, ki ima srce in voljo vzdrževati gledališče, ter apelira na deželni odbor, da ne stavi pretiranih zahtev pri prevzemu gledališča.
Svetnik dr. Zajc izjavi v imenu svojega kluba, da bodo glasovali proti predlogu finančnega odseka. — Isto izjavlja tudi obč. svetnik Pammer.
Svetnik Kristan se toplo zavzema za odsekov predlog, mesto mora prevzeti gledališče, ker v deželi ni faktorja, ki bi se brigal zanj! V temeljitem govoru opisuje razmere pri gledališču in zahteva, da se mora skrbeti za ekzi-stence toliko in tolikih ljudi. Denar, ki ga mesto žrtvuje za gledališče, bo nosil obresti najprej kulturne, potem pa tudi gmotne!
Dr. Zajc pravi, da vsakega Ljubljančana strese strah, ako čuje ime Zajc, da se ga vse boji! (Hrupen smeh!) Pravi, da je treba treznosti. (Klic:Tako je! Smeh!) Ta medklic razburi Zajca, da začne kričati o beznicah in šnopsarijah, zakar ga župan pozove k redu.
Predlog finančnega odseka je bil sprejet.
Predsedstvo prevzame podžupan dr. Triller.
Poročilo stavbenega odseka.
Poročevalec Štembov poroča o triletnem dobavljanju materijala za mestno občino. Sprejeto.
Svetnik Rojina predlaga, da se oferte odpirajo v navzočnosti stavbenega odseka, predlog je sprejet.	►
Deghenghijeva prošnja glede spremembe regulačnega načrta se odstavi raz dnevni red. Odkoni se zamenjava sveta ob Gajevi ulici in ob podaljšani Gledališki ulici, glede regulacije Grubarjeve ceste, predlaga stavbeni odsek, da se dovoli kredit v znesku 65.000 K, s katerim denarjem naj se zniža Gruberjeva cesta in Streliška ulica, od tega prispevka pa dovoli društvo za osuševanje barja eno tretjino.
Svetnik Ložar se zavzema na dolgo in široko, da naj se Grubarjeva cesta položi nižje ob Grubarjev prekop.
Svetnik Likozar se izjavlja za odsekov predlog, ki nudi nekaj gotovega, med tem pa je Ložarjev predlog samo zavlačevalen. Stavi pa resoluciji, da naj se cesta po možnosti razširi in da se svet med Orlovo in Šarcovo hišo zniža od 3 stopinj na 2. Poročevalec govori iz tehniških ozirov proti Ložarjevim nasvetom in predlogom. To pa Zajcu ne zadostuje, zato pojasni g. nadinženir Prelovšek v temeljitem strokovnjaškem govoru nemožnost izvedbe Ložarjevih projektov, nakar Ložar umakne svoj predlog, ter se sprejme soglasno odsekov predlog.
Nato župan prekine sejo. ter se ista nadaljuje jutri ob 6. uri popoldne.
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Teh češem je preveč; naj rajši postavi nekoliko mostov.«
»Češme hoče zidati radi tega. ker imajo v Nemčiji malo vode vsled česar na Nemškem radi popivajo pivo,« mu pojasnuje Gregor.
Bej je na to pojasnilo pritrjevalno pokimal z glavo.
»A kje je Golos?« vpraša bej, iskajoč gospoda Trata med igralci.
»Temu nikakor ni prilično biti ondi.« »Prav praviš ... Takšnega lopova bi imeli °oesiti. Ce bodo še enkrat igrali, reci konzulu, nai ga ne pusti živega. Drugače je to nemogoče.
Zares gopoda Frata ni bilo med igralci. ;Jn jfi takoj, ko se je jela peti nevarna pesem, ^c>o pametno popihal, ne hoteč čakati na lovor" leve vence občinstva.
Igralci so končali pesem in zavesa je pri urnem klicu na slavo, padla. Zadonela je zo-et avstrijska himna ter spremljala občrn-tvo iz dvorane, ki se je kmalu izpraznila.
Igralci so se za zaveso preoblekli, veselo stitaatZg0Vai^ai°Č S pr^ate^'’ ^ s0 jim prišli če-
kai Kableškov, da bi te drevo zdrobilo, sp i1 iVS?x 12 talKakor z jasnega prideš ter kat° Sl j3 m°l'm hrbtom, pričenši rjoveti Kor obseden. Cigansko srce imaš...« se je
šalil Ognjanov, sezuvajoč škornje kneza Sve-toslava.
»Nisem se mogel premagati, bratje, presedale so mi že solze in to cvilenje nad tvojo »mučenico«. Bilo je treba pripraviti ta narod k pameti... A tu mi je prišla volja obiskat pozo-rišče... In videl si s kako sijajnimi posledicami.«
»Jaz sem se oziral neprestano, če me mar kak zaptij ne pograbi za ovratnik...« se je smejal Ognjanov.
»Bodite brez skrbi, Stefčev je zbežal še pravočasno,« reče Sokolov.
»Bej ga je nagnal,« se oglasi učitelj Fran-
gov.
»Kaj samo to, za beja se vi ne brigajte, sem ga, kako je pozorno poslušal... Jutri bo 12 tega kuca-paca.
m.	sam° *°> za beia se vi ne brigate.
Mar baj Damenčo ni bil pri njem? Ta ga je varno peljal preko klopi. Če tega ni izvršil, odvzamemo mu naslov, češ, da ni diplomat.«
Jaz sem ga nalašč povabil ter ga posadil poleg oeja. ki rad posluša pripovedke. Ne bojte se, to je ze kakor bi vr^el kamen v vodo, jih je zagotavljal Nikola Petkovič slačivši si tanko »raso« popa Dimča, v kateri je predstavljal na pozoriscu Genofefinega očeta. Toda on ni računal z izdajstvom. Drugi dan zarano so pozvali Ognjanova v korak.
»Konzulos efendi,« ga vpraša bej, »ali je resnica, da ste sinoči popevali puntarske pesmi?«
Ognjanov je ugovarjal.
»Toda on-baši me je zagotavljal o nasprotnem.«
»On je kaj slabo poučen. Vi sami ste bili ondi.«
Bej pokliče on-bašija.
Društvo inženirjev v Ljubljani
(Konec.)
Iz blagajnikovega poročila ing. Strgarja posnamemo:
V pričetku je vodil blagajniške posle ing. Ska-berne. Ta je sprejel na vstopnini 702	96	vin.:
naložil je 100 K in imel stroškov 300 K 99 vin. Blagajniku (ing. Strgarju je izročil 301 K 97 vin. Blagajnik sam je prejel na članarini in vstopnini 244 K, torej je ‘imel 505 K 97 vin. Naložil je 468 K 24 vin., in imel stroškov 77 K 73 vin. Po poštni hranilnici je prejel na članarini in vstopnini 82 K. Stanje blagajne v poštni hranilnici (čisto premoženje) znaša 650 K 24 vin. Ing. Sbrizaj izjavlja v imenu pregledništva, da je našlo društveno blagajno in vse društvene knjige v i)olnem redu in da predlagata s kolegom ing. Santručkom blagajniku in odboru absoluto-rij s pohvalo. Sprejeto. O proračunu za 1. 1912 se je vnela živahna debata, v katero so posegali ing. Sbrizaj, ing. Skaberne, ing. Kasal, ing. Gustinčič, ing. Strgar kot blagajnik in drugi. Proračun izkazuje 2321 K dohodkov in 1175 K stroškov, torej 1146 K preostanka. Od tega se ima porabiti še 300 K za znanstveno knjižnico. Ta svota se je votirala odboru, da razpolaga ž njo po svojem previdu. Nabaviti se imata med drugim lista »Der Kulturtechniker« in »Schwei-zerische Bauzeitung« in literarni pripomočki za terminološki odsek. V smislu društvenega poslovnika se je izžrebala iz odbora polovica članov, ki mora letos odstopiti. Izžrebani podpredsednik ing. Turk je bil takoj zopet izvoljen za podpredsednika, prav tako dosedanji odbornik ing. Še^a. Na novo sta bila izvoljena ing. Kasal in ing. Stembov. Za preglednika sta bila izvoljena zopet dosedanja: ing. Sbrizaj in ing. Santru-ček. Prav tako je bil izvoljen dosedanji društveni sod s člani: stavbnim nadsvetnikom '”g. Pavlinom, ing. Endlicherjem, ing. Hilbertom, ing. Krivancem in ing. Foersterjem. Za zastopnika društva v »Stalni delegaciji« je bil zopet izvoljen na samostojen predlog odbo*"' ' ~ Šega, ki je prisrčno pozdravljen izjavil, da hoče zastopati društvo na lastne stroške. Kot dru:ri samostojni predlog se obravnava nredlog ing. Gustinčiča na protest društva proti vporabljan-ju akad. naslova »inženir« za označbo činov-nih razredov pri avstrijskih »agrarnih operacijah«. Predlagatelj izvešča, da so dobile lani v novembru »agrarne operacije« nav status za tehnično osobje, v kterem so kreirani za inženirje zemljedelstva naslovi: inženir II. razreda«, »inženir I. razreda« in »nadinženir«. Ker stoji društvo na stališču, da se ima rabiti »ing.« samo za označbo akademične stopnje, mora društvo proti tej kreaciji poljedelskega ministrstva najodločneje protestirati. Po predlagateljevem mnenju je najbolje, da se spravi to vprašanje pred forum »Zbora avstr, inženirjev in arh.« tako, da se uvede skupna močna akcija. Po živahni debati je prišel občni zbor do zaključka, da se ima ing. Gustinčiča predlog razširiti tudi na rudarske in druge javne urade in da se ta predlog razmnoži in dopošlje vsem avstrijskim inženirskim društvom, tako da bo stalna delegacija »Zbora« čimpreje v položaju, storiti v tem oziru primerne korake. Kombinirani Gu-stinčič-Šegov predlog je bil s splošnim odobravanjem soglasno sprejet. Po živahnih debatah o slučajnostih, med katerimi se je podala marsikatera dobra iniciativa, in je bil sprejet prisrčen pozdrav bratskemu hrvatskemu društvu v Zagrebu, je svetnik ing. Sbrizaj predlagal, da izreče občni zbor prisrčno zahvalo društvenemu
—'‘-.J,
Dr. Lampe: .Mi orjemo!"
Glosa.
Ubogi kmetič se vse dni s težavnim delom vpira. Komar na plužni mu sedi. brenči, žuzi in se mu zdi, — da kmeta komandira.
tajniku ing. Skabernetu, ki je res zelo delaven, in uredniku »Vijesti« ing. Gustinčiču, čigar naloga ni najlažja, na kar zaključi podpredsednik občni zbor ob pozni uri.
SPLOŠNI PREGLED.
Odgodltev nižjeavstrijskega deželnega zbora. Včeraj se je vršila zadnja seja nižje-avstrijskega deželnega zbora. Nemci so hoteli po poročilu odseka za posvetovanje narodnostnih vprašanj zopet spraviti na dnevni red znani kolisko-zakon, ki je naperjen proti češkemu šolstvu na Nižjeavstrijskem. Odsekov poročevalec je hotel izpodbiti mnenja in trditve vlade, ki nasprotuje takemu nasilju, a cesarski namestnik Bienerth je izjavil, da se sedanje predloge popolnoma krijejo z Ko-lisko-zakonom, katerega vlada odklanja. Ako bi pa deželni zbor vseeno sprejel odsekove predloge tedaj vlada zakona ne predloži v sankcijo. O ti vladni izjavi je nastala daljša debata, ki je končala z velikim hrupom in prepirom, zlasti tekom Weiskirchnerjevega govora, katerega je po svoji stari navadi napadal posl. Heilinger. Ko je bil hrup največji je deželni maršal naznanil odgoditev nižjeav-strijskega deželnega zbora.
Parlamentarno. Vprašanje o finančnih predlogah in njih rešitvi se zlasti natančno razmo-triva v čeških krogih. Češki agrarci sestavljajo načrt, po katerem naj se doseže junktim med uradniškimi in finančnimi predlogami in sicer na ta način, da uradniške predloge stopijo šele takrat v veljavo, ko bo za večje stroške dano pokritje in to je le mogoče v slučaju ugodne rešitve finančnih predlog. Tudi med drugimi češkimi strankami se to vprašanje živahno razpravlja, zato se je sestal že poseben odsek, ki bo študiral finančne predloge in potem poročal enotnemu češkemu klubu. — Nemški »Nationalverband« pa je razpravljal včeraj o brambni predlogi, po obširnem referatu posl. Hummerja je izjavil zastopnik nemške delavske stranke dr. Seidel, da njegova stranka odklanja brambno reformo, ker stavi rešitve te prevelikih gmotnih zahtev na prebivalstvo, a ne nudi nikakega povračila niti z deletno vojaško službo. Značilna pa je izjava nemških radikalcev, ki so se toplo zavzemali za brambno reformo, pa ne morda za to. da bi ta koristila Avstriji, ne po njih mne-
»Šerif-aga, kedaj so peli take pesmi: ko sem bil tam, ali potem, ko sem odšel?«
»Pred vami so popevali puntarsko pesem, bej efendi, Kiriak efendi se ne laže ...«
Bej ga strogo pogleda; čutil se je razžaljenega v svojem samoljubju.
»Kaj mi kvantaš sedaj, Šerif-aga? Ali je bil Kiriak tam. ali sem bil jaz? Mar nisem poslušal pesmi na lastna ušesa? Ali mi čorbadži Damenčo ni prevajal besedo za besedo? Raz-govarjal sem se sinoči tudi s čorbadžijem Markom, tudi njemu je pesm zelo ugajala... Glejte, da mi drugokrat ne doprinesete kaj takega!« se pogrozi bej razjarjen, na to pa se obrne k Ognjanovu: »Konzul, odpusti, da sem te dolgočasil; zgodila se je pomota... Počakaj, kako je že bilo ime temu veš, v verigah?«
»Golos.«
»Da, da, Golos... Vidiš, bilo bi dokaj bolje, da bi ga bil dal obesiti. Jaz na tvojem mestu bi bil to učinil... Ne smel bi poslušati ženske pameti... Nu. pri tem je bilo vse lepo, najlepša pa je bila pesem,« je govoril bej ter s težavo vstal s sedeža.
Ognjanov ga je pozdravil in odšel.
»Kmalu začuješ tudi drugo pesem ter jo razumeš celo brez pomoči baj Damenča,« je momljal pod nosom, odhajajoč skozi duri.
Pri tem pa ni zapazil kako zlokobno je gledal on-baši za njim.
XVIII.
V	Gankovl kavarni.
Nekoliko dni po tem dogodku je v Gankovl kavarni, kakor običajno od jutra napolneni z obiskovalci, bilo polno trušča in dima. Ondi so se shajali stari in mladi, ondi so rešetarili vprašanja, tikajoča se občine, kakor tudi vzhodno vprašanje, z eno besedo vso notranjo in una-
njo politiko Evrope... Pravcat parlament v malem obsegu. Sedaj pa je bila predstava Ge-nofefe še zmerom na dnevnem redu ter je nudila največ tvarine za razgovor. Ta bi jih imela zanimati še dolgo in njen vtis bi imel postati še globši. Pogostoma je nanesla govorica tudi na ono puntarsko pesem, ki je dala povod k nenavadno živemu pričkanju. Sedaj so mnogi, po hladnokrvnem prerešetanju reči, obsojevali Ognjanova, katerega se je tudi prijelo ime »grof«, tako kakor se to dogaja vsem igral-cem-diletantom, ki so napravili na gledalce močan vtis; gospoda Frata pa se je prijelo ime »Golos«. Da. drugi dna zarano po predstavi on ni bil malo začuden, ko se je srečal z mračnimi pogledi nekaterih častivrednih starcev, ki mu niso mogli odpustiti njegovega ravnanja z Ge-nofefo. Neka babica ga je vstavila na poti in mu dejala: »Todačuj, človek, kaj vse sidoprinašal? Ali se nisi bal Boga?
Toda s prihodom čorbadžija Miča Bejzada je bil danes prenešen razgovor na brezmejno oblast politike.
Čorbadži Mičo Bejzajd je bil postaren človek, nizke rasti, začrnelega lica, oblečen v šalvare* in sukneno saltamarko.** Kakor njegovi sovrstniki, tudi on ni bfl izobražen, toda življenje in njega skrbi mu je prineslo že nekaj izkušenj. Njegove črne. žive in premične oči so dajala njegovemu suhemu, z globokimi vraskami razoranemu licu kaj umen izraz. Med svojimi občani je bil znan s svojo čudovito, strastno naklonjenostjo do politike ter s svojim neovrgljivim prepričanjem, da se Turčija kmalu razpade. Naravno, da je bil skrajni fana-
* Široke v gube nabrane hlače, ki so se od kolen tesno poprijemale nog.
** Kratek jopič, segajoč do pasu. .. !S
nju inora Avstrija z ozirom na zavezništvo z Nemčijo vzdržavati močno armado.
V	ogrsko-hrvaškem državnem zboru se nadaljuje najizbornejša obstrukcija, katero izvaja Justhova stranka s skrajno doslednostjo. Včerajšnja seja na primer je trajala do dveh popoldne, a se ves čas ni doseglo ničesar drugega nego to, da je bil overovljen zapisnik zadnje seje. Obstrukcijonisti so se vedno pri-glašali k poslovni debati in razvlekli razpravljanje do druge ure, takrat mora po poslovnem redu ogrske državne zbornice predsedstvo prekiniti dnevni red in začeti z reševanjem predlogov in interpelacij, ko je bil overovljen zapisnik zadnje seje, se pa ni smela nadaljevati debata in predsednik je moral sejo zaključiti. — Tako se o predmetu, ki je na dnevnem redu ni spregovorila niti ena beseda. — Ravnotako živahno kakor v zbornici je pa tudi na hodnikih kjer se vrše vedno spopadi med večino in opozicijo. Tekom manifestač-nega obhoda je prišla v parlament tudi so-cialno-demokratska deputacija, da se zahvali Justhu za njegove zahteve po splošni in enaki volilni pravici; ker je govornik deputacije hvalil Justhovo stališče, so člani večine poklicali policijo, ter pustili vso deputacijo aretirati. lstotako so poslanci večine napadli dejansko na hodniku nekega obiskovalca galerije, ki se je navdušeno izražal o J usti 10vem postopanju, ko so ga pretepli, so ga tudi izročili policiji.
Komandant italijanske mornarice admiral Aubry je umrl včeraj nenadne smrti na krovu svoje admiralske ladje »Vittorio Emanuele«. — Del italijanske mornarice križari sedaj po egejskem morju. V turških vladnih krogih vlada prepričanje, da začno Italijani vsak čas s svojo akcijo pred turškimi pristanišči, zato se pripravljajo z vso naglico na odpor. V bližini Soluna križari večji oddelek križark in torpedovk.
DOPISI.
Od Vrhnike. Pot za pravico. Tam v onih krajih v okolici Vrhnike, od koder je bil nekoč. že hlapec Jernej nastopal svojo pot za pravico, leži prijazna vas Lesni Brd. Tam žive ljudje po božji in po svoji volji, kakor vedo in znajo. Pred par leti se je pa zazdelo nekaterim ljudem, da bi se v čast božjo teh krajev lepše glasilo, če bi dali zvonove preliti. Pri nas se sicer za cerkev vedno pobira toda kadar je kak strošek morajo ljudje sami plačati in takd je bilo tudi v Lesnem Brdu. Nove zvonove niso plačali tisti, ki so jih dali preliti niti cerkev, — ker ta nikoli nima denarja, ja — ampak stroški so se razdelili na hiše, na revne in bogate, na ubožne in premožne. Kako je danes z denarjem v deželi, ve vsakdo. in naravno je. da kdot' nima denarja, ne more plačati. Neki kajžar, ki so mu odmerili za njegove razmere veliko previsoko svoto, ni hotel plačati, ker je bil v ubožnih razmerah. Pred kratkim pa mu je umrl otrok in tedaj so mislili ljudje, ki govore mnogo o — ljubezni do bližnjega, da lahko pokažejo svoje maščevanje. Cerkmošter je kratkomalo povedal da otroku ne bo zvonilo, ker kajžar še ni plačal določene svote. Kajžar je povedal po pravici, da je delež za njega previsoko odmerjen in da ne more plačati. Toda kratkomalo se je reklo: plačaj zvon, pa bomo zvonili. Kajžar je šel torej na Vrhniko k dekanu in se je tam pritožil. Otrok je ležal na parah in nihče mu ni zvonil. Dekan je seveda zahteval predvsem denar in ker mu je kajžar povedal, da ne more plačati, mu je dekan pokazal fige svojih debelih rok in je rekel: Sem-le gori se vsedite, pa bo zvonilo, Kajžar pa se ni dal ugnati in je sklenil, da gre v Ljubljano do škofa. Dekan ni imel nič zoper to, saj je vedel, da vrana vrani ne izkljuje oči. Celo pripoiočilno pismo je dal kajžarju. Kajžar je prišel v Ljubljano in je šel naravnost v škofijo. Tam je pojasnil, kako je cela stvar. »Odmerili so mo preveliko svoto« je rekel, »ako bi bilo manj bi že plačal. Zdaj pa je umrl otrok' in mu nečejo zvoniti.« Gospod v škofiji pa je kajžarja lepo potolažil. »Veste oče«, je dejal, saj je vse eno, če zvoni ali ne zvoni, saj je to samo en cahen ali eno znamenje, da je nekdo umrl. Vendar, da bi mož zastonj ne delal poti
tik, skoro smešni rusofil. Vsi so se še spominjali, kako se je enkrat razjezil pri skušnji, ko je nek učenec dejal, da je bila Rusija premagana pri Sebastopolu. — »Motiš se, sinko. Rusija ne more biti nikdar premagana. Zahtevaj nazaj denar od učitelja, ki te je to učil«, se je hudoval Mičo razjarjen. Toda ko je učitelj takoj na to z zgodovino v roki dokazoval, da je Rusija v krimski vojni zares doživela poraz, je Miča zakričal na glas, češ, da njegova zgodovina laže in ker je bil tudi šolski nadzornik, tudi ni dopustil, da bi bil ta človek nameščen za učitelja.
DROBIŽ.
—	Viljem Mrštik. Predvčerajšnjim je prišla vest, da je češki pisatelj Viljem Mrštik izvršil samomor. Mrštik je prebival zadnje čase na svoji vili na Moravskem, v vasi Divaki. Mrštik je bil Moravan in je ljubil svojo mirno plodno Moravo. Njegovo največje delo je »Pohad-ka maje« (Bajka maja) kjer slika v vsej natančnosti krasoto prirode, pomlad v moravskih lo-gih in gajih in ljubezen mlade zasanjane deklice do praškega študenta. »Pohadka maje« je vsakemu Čehu znana knjiga in je pridobila pisatelju slavno ime. Mrštik je rad pisal tudi e-seje in se je oziral tudi na druge motive (Santa Luzia) najrajše pa je slikal domače moravsko življenje. S svojim bratom Alojzom je napisal dramo »Marijša«, ki je dosegla na odru lep uspeh, igrala se je na Dunaju in tudi v Ljubljani. Ustanovil je za Moravsko književni krog »Mo-ravsko-slesko revijo«, ki ji je bil urednik. Mrštik je tvoril včeški literaturi svoj krog, po svojih nazorih je pripadal starejši generaciji okoli »Maja«. Po svoji umetnosti je bil na prehodu od naturalizma k moderni. Z modernimi je doži-
mu je dal pismo na vrhniškega dekana. — Tam notri je stalo napisano, da je mož rekel, da bo plačal, samo ako sedaj zvoni mrličku. Tako je prišel kajžar domov in je sprevidel, da so ga tudi v škofiji hoteli prevariti in da ni nikjer nobene pravice. Tako je pri nas.
Iz Postojne. Včeraj se je vršil v Postojni ob veličastni udeležbi pogreb vladnega svetnika Antona Globočnika pl. Sorodolskega. Pokojnik, ki je dosegel visoko starost 87 let je rodom iz Železnikov na Gorenjskem in je služil kot političen uradnik večinoma na Kranjskem, 24 let pa je bil okrajni glavar v Postojni. Za Postojno in zlasti postonjsko jamo si je bil priboril rajni Globočnik neprecenljivih zaslug — zato pa mu je pripravilo postonjsko meščanstvo, kot svojemu častnemu meščanu, zadnje spremstvo, kot ga Postojna ne pomni. Raz javnih poslopij so vihrale črne zastave. Šolska mladina, požarna brarnba, skoro polnoštevilni občinski svet na čelu postonjska godba in pevsko društvo so tvorili s sorodniki, znanci in prijatelji veličasten sprevod. Na grobu je imenom mesta Postojne in imenom jamske komisije govoril rajniku v slovo g. podžupan Josip Lavrenčič, ki se je spominjal pokojnika kot dobrotnika in podpiratelja postonjskega okraja. Pogreba so se med drugim udeležili: dvorni svetnik Kli-ment, višji fin. svetnik Avjan, ces. svetnik Savnik, predsednik odvetniške zbornice dr. Majaron itd. Včerajšnji pogreb je pokazal, kako znajo biti hvaležni Postonjčani svojim dobrotnikom.
I/. Loža. Tako zanemarjenega mesta kot je bil do zadnjega časa Lož, ni na Kranjskem in menda na svetu ne. Razun sodnije in davkarije nimamo nikake šole, ne čitalnice in sploh nikake dvorane za javne prireditve, kratkomalo nič. kar ima že vsako mesto. In kdo je vsemu temu kriv? V prvi vrsti meščani sami, v drugi pa občinska uprava, ki je sicer napredna. ki pa vodi prazne občinske blagajne, ne ukrene nič za olepšavo mesta. V zadnjem času smo vendar dobili dve stvari in sicer: občinsko hišo, ki bo v kratkem otvorjena in pa nov vodovod! — Kaj ko bi začel občinski odbor malo misliti na ustanovitev kake šole, n. pr. meščanske, gospodinjske; na olepšavo mesta. Sai je vendar Lož že od nekdaj napreden in ker je ravno v naprednih rokah, naj pokažejo občinski odborniki, ki znajo kaj storiti v blagor in napredek mesta! Klerikalcem se sicer že dolgo sline cede po našem mestu, posebno v zadnjem času so se začeli prav repenčiti in to zlasti neki klerikalni propadli občinski odbornik, ki je začel kazati svojo ne-voljo v zadnjem »Domoljubu«, seveda po peresu znanega »Domoljubovega« dopisnika! Ga je revčka gotovo sram, da je prišel ob čast občinskega odbornika, posebno zdaj, ko se je začelo misliti na napredek mesta! Bi gotovo rad oviral, da bi ne ostal Lož še nadalje stari, umazani Lož! Novi občinski odbor pa naj se pobriga in kmalu ne bo nosil Lož več zastonj imena — mesto!
DNEVNI PREGLED.
Klerikalci v ljubljanskem občinskem svetu bi prav lahko prosili enkrat škofa Bonaventuro. da jim da papežev, ali še kak večji »že-gen«. Drugače bodo spravili ob kredit še tisto drobtino imena, ki ga imajo klerikalci v Ljubljani. Kadar se zberejo pri sv. Treh kraljih pastirji imajo boljši in resnejši nastop kot te duševne reve od S. L. S. v ljubljanskem občinskem svetu. Za resnost in važnost teh ljudi naj služi v dokaz naslednje dejstvo. V finančnem odseku so vsi klerikalci glasovali za predlog referenta radi nakupa deželnega gledališča. Včeraj so glasovali vsi klerikalci proti svojemu predlogu iz odseka. V finančnem odseku sta glasovala Lilleg in Štrukelj za predlog referenta glede miloščine občinskih revežev. Ložar je bil v odseku proti. Včeraj so glasovali vsi klerikalci zoper predlog odsekovega referenta. Klerikalni občinski svetniki naj raje puste politiko in naj prosijo župana, da jim dovoli pod Tivoli »kašperlteater«. To bi bolj odgovarjalo njihovim močem. Tudi bi tamkaj bogu ne kradli po nepotrebnem časa kot ga v občinskem svetu.
Najbolj smešna figura v Ljubljani hoče po vsej sili biti in ostati dr. Zajc. V deželnem odbo-
vel par literarnih bojev. Zato se je odtegnil v samoto. Zapadel je duhomorni sentimentalnosti in v trenutku bolesti si je končal življenje. Imel je komaj petdeset let.
—Zlata Praha prinaša v svoji zadnji številki spis o petdesetletnici sokolstva z nekaterimi slikami, med njimi tudi slike iz slavnosti v Reprezentančnem domu, ki jo je priredil Sokol enajstim članom, ki so že od prvega začetka pri praškem Sokolu. Med člani sta tudi založnik Ott in posl. prof. Vlad. Celakovsky.
— Predavanje o Palackem v Nizzi. Poljski kružok v Nici je naprosil češkega publicista in pisatelja F. Howorka, da predava v Nici o slavnem češkem zgodovinarju in politiku Fr, Palackem. lioworka se je odzval povabilu. V nedeljo se je vršilo predavanje v slavnostni dvorani poljskega društva.
— Časnikarski jubilej. Urednik »Narodnih listov« v Pragi Josip Anyž praznuje letos svoj 60 rojstni dan; v uredništvo »Nar. Listov« je stopil 1. 1883. in prevzel odgovorno uredništvo, kateri posel opravlja še danes. Poprej je bil profesor, a se je posvetil nato politiki in časnikarstvu. Velikih zaslug ima tudi v organizaciji mla-dočeške stranke.
— Tenorist Burian pride baje na Dunaj. Burian sedaj gostuje v Novem Jorku, kamor se je odtegnil vsled raznih škandalov, ki jih je imel zaradi svojega razmerja do žensk. Ako se dunajski operi posreči napraviti z Burianom pogodbo bo draždanska opera mnogo zgubila
—	dunajska pa pridobila.
— Operni pevec Benedikt Felix je umrl te dni na Dunaju v 52 letu.
— Dvofakov festival bodo proizvajali v Pragi dne 23., 26. in 28. t. m. v Rudolfum. Festival bo imel obenem namen proslaviti 701etnico rojstva slavnega mojstra.
ru je sklenila njegova stranka ponuditi ljubljanski občini deželno gledališče na prodaj. Tudi Zajc je moral biti in govoriti za ta predlog. Včeraj je bila seja občinskega sveta in glej! Dr. Zajc je govoril proti nakupu deželnega gledališča. Kako je dr. Zajc v občinskem svetu včeraj govoril in nastopil niti ne govorimo ne. Veliko bolj kot v občinski svet bi pač on spadal za čuvaja na obrtovališče svojega tasta.
Za božjo voljo nikar ne! Kakor čujemo, se hoče napraviti bufet za občinske svetovalce« ker utegnejo seje dolgo trajati. Za božjo voljo nikar ne! Z dr. Zajcem je že sedaj težko izhajati!
Nesmiselno zadiranje. Naše notice proti klerikalcem strašno peko, ker jim klerikalci ne vedo nobenega odgovora. Da bi nam zamašili usta, vpijejo, kako da smo nehvaležni, ko kritiziramo pogubno delovanje klerikalnih poslancev, dočim se ti ravno sedaj potegujejo na vseh koncih in krajih za Ljubljano ter da zna to naše kritiziranje škoditi dobri uspešni akciji, ker klerikalci lahko pokažejo zobe in potem bomo videli hudiča. Z ozirom na to povemo klerikalcem samo tole: Klerikalce in njih poslance sodimo samo po dejanjih. Kar so doslej storili, bilo je vse naperjeno proti našemu stolnemu mestu. Klerikalci so povsod delali nato, da bi Ljubljano oškodovali in ji naprtili novih bremen. Ako se klerikalni poslanci sedaj potegujejo za obrtno šolo in znižanje prispevka ljubljanske občine k podržavljenju policije, je to samo njih prokleta dolžnost. Ako se bo dognalo, da so klerikalci res kaj dosegli za Ljubljano v gornjem oziru, bomo lojalno priznali, zapomnijo si naj pa gospodje pri »Slovencu« tudi, da bomo istotako pazili, da se klerikalni poslanci ne bodo bahali s pavjim perjem. Dosedanje klerikalno delovanje za Ljubljano je bilo tej vedno škodljivo, kakšno bo v prihodnje, bomo pa videli. Pričakovati se pa ne sme, da bomo gledali v dr. Šušteršiča in druge klerikalne veljake kot v bogove, če so res storili kak korak Ljubljani v prid. Tako daleč še nismo.
Čenstohovski menihi pred sodiščem in »Slovenec«. Senzacionalna razprava v Pjotr-kovu proti čenstohovskim menihom rinesla na dan stvari, o katerih bi se človeku še sanjalo ne. Ti menihi, ki so imeli vsak dan Boga v rokah, ki so dajali odvezo verske tolažbe potrebnim, ki so na prižnici grmeli proti sovražnikom svete cerkve, so bili naravnost izvržek človeštva. Denar, ki ga je zaslepljeno ljudstvo prinašalo za maše in si ,ga pritrgalo od ust, so zapravljali z vlačugami, s katerimi so se svinjah po cele noči in so jih imeli kar v svojih celicah. Hodili so v zabavelišča v druga mesta, se vlačili z ničvrednimi ženskami in trošili cerkven denar po tisočakih. Zapeljali so deklice v spovednici, uganjali svinjarije po cele noči v samostanu in zunaj njega, pater Mačoh	'mel
razmerje z ženo svojega brata ter tega ubil nekega dne. Še le to grozodejstvo je vrvlo žarek luči v samostanske razmere čenstohovske, ki so danes odkrite vsemu svetu, ki se —-za nad tako propalitni oznanjevalci božje besede in namestniki Kristusovi. Klerikalcem je seveda vse to skrajno zoperno in papež bi "otovo izdal nastirsko pismo, če bi se dalo potlačiti. Tudi »Slovenec«, ta izredna klerikalna cvetka, je v silni zadregi. Dasi o vsaki klerikaH -~HrTani, ki pogine v kakem farovžu. napiše cel roman, nima za čenstohovski proces nič kaj besedi in ga odpravi z dvema, tremi stavki. Zdaj so jo pa katoliški modrijani vseeno pogruntali: kon-statirali so, da proces v Pjotrkovu ni ničesar drugega kot justična pomedija ruske uprave, ki da je nalašč delala na to, da bi se godile svinjarije v čenstohovskem samostanu, da bi mogla potem nastopiti proti »katoliškemu« samostanu. Mačoha da so iz navadnega občinskega pisarja posvetili v mašnika! Proces pred ruskim sodiščem ne bo spravil resnice na dan, tolaži se »Slovenec« in s tem je tudi svojim bralcem povedal vse. Čudno je, da »Slovenec« ne piše, da je ruska vlada ukazala ubiti menihu Mačohu brata ter da je tudi drugim menihom pomagala zapeljavati nedolžne deklice! Naj se »Slovenec« zvija, kot se hoče, eno ostane: V Čenstohovu so prišli na sled skrajni nemoralnosti in svinjarstvu za samostanskim obzidjem, v drugih samostanih pa ne pridejo. Ker je ruska vlada odločno nastopila proti čenstohovskim krivcem, bo pa ona kriva lumparij in grozodejstev posvečenih katoliških duhovnikov! To je že prebedasto!
Skupil jo je: Znani klerikalni pretepač^ O-rehek, uradnik »Vzajemno podpornega društva v Ljubljani«, sitnaril je v nedeljo dne 3. marca v Keržičevi gostilni v Spodnji Šiški. Ker se je nahajal v družbi priznanih klerikalnih velemož, med katerimi je bil tudi večni ljubljanski kandidat mizar Rojina, je bil mnenja, da lahko razgraja in ljudi »hruli«. A naletel je na odpor, ki je bil tako silen, da je dobil Orehek tako gorke okrog ušes, da je bil ves krvav. Milo je prosil svojega zaveznika Rojino, naj mu pomaga, a ta je bil pameten ter je lepo mirno pustil, da je letel njegov polititični tovariš Orehek iz gostilne. Kakor se čuje, je pri tem venmetanju pomagal sam Tone Rojina. Orehek bode kmalu lahko praznoval svoj petindvajseti »izletni« jubilej, ker se, na prstu ene roke lahko preštejejo gostilne v Šiški, kjer še te »sitnosti« niso postavili pod kap. Končno besedo bo imelo sodišče, kamor se bode Orehek zopet zatekel po »flajšter«.
Svetnike prekrstujejo ne kaki liberalci, ampak najbolj zanesljivi verniki katoliški, naši klerikalci. Doslej smo v vseh pratikah, koledarjih, življenju svetnikov brali o sveti mučenici Neži, ki je tako ljubila Kristusa, da je prelila zanj svojo srčno kri. Klerikalcem se pa to ime ne zdi lepo, ampak so je prenaredili v Agnezo, kot se bere v sob. »Slovencu« parkrat. Kot vidimo, se tudi svetniki modernizirajo in ker so naši klerikalci veščaki v vsem, pričakujemo z vso gotovostjo, da izda Katoliška tiskarna imenik novih imenovanj svetnikov, da klerikalce starih imen ne bo več sram!
Učite vse narode! se glasi Kr isto v nauk, ki pa ne velja za poreškega Škofa Flappa, ki je prepovedal v Pulju hrvaške pridige, ki so bile že več let sem v stolni cerkvi. Mi se za pridige gotovo ne potegujemo, ker se v njih uči kleri-
kalna hinavščina in politična nemoralnost, o-menili smo to le, ker so danes škofje med nami, ki so tako vzorni Kristovi nasledniki.
»Graz in Bohmen«. Avstr. Nemci se vedno in povsod radi sklicujejo na svoje brate, prijatelje in zaveznike v Nemčiji, kateri baje čutijo z njimi. Ako je temu res, bi Nemci iz rajha gotovo vedeli, kje da bivajo ti »zatirani« avstrijski Nemci; v dokaz da se Nemci prav malo brigajo za svoje nesvobodne brate v Avstriji, da niti ne vedo za njih središča je dogodek, ki ga poroča s krvavečim srcem graški Tagblatt! iz Berlina je namreč neka velika nemška tvrdka poslala v Gradec neko pošiljatev in jo naslovila »Graz in Bohmen«. Tako torej še berlinski Nemci ne vedo za kulturno in politično središče alpskih Nemcev, da jim je nazadnje vseeno ali je Gradec na Štajerskem, Češkem ali pa nazadnje celo v deveti deželi!
Skrajna germanska predrznost. Nemški listi poročajo, da je avstr, zveza nemških železničarjev poslala državnozborskim poslancem spomenico, v kateri pravi: Letos se začne graditi belokranjska železnica; zato so se obrnili na zvezo naši nemški kolegi iz Kranjske in Primorske, da naj izposlujemo, da se nastavi na novi progi razmerno število uradnikov, pod-uradnikov in slug nemške narodnosti. Sicer je nevarnost, da postaneta obe krono,,:”: v tem oziru popolnoma slovenski. Obstanek nemškega elementa v teh provincah je radi zahrbtnega dela slovenske železničarske lige skrajno ogrožen, za to je treba, da nemški poslanci takoj izposlujejo v merodajnih krogih upoštevanje njih zahtev. — Skoro manjka izraza, da bi ožigosali predrznost nemške železničarske zveze. Belokranjska proga je izpeljana v krajih, kjer ne pride z nemščino nikdo ne koraka naprej, a zveza zahteva nemškega osobja, ki se bi pač asnio lepo zahvalilo, ko ga pošljejo v kraje, kjer jih nikdo ne razume. Skrajna predrznost teh nemških kolegov iz Kranjske in Primorske pa je, da očitajo slovenskim železničarjem zahrbtnost, dobro bi bilo spoznati natanko te »kolege« ter jih pokazati javnosti. Stvar je namreč popolnoma enostavna. Nemci imajo strah in to velik strah pred slovanskimi železničarskimi organizacijami, ker je zavednemu železniškemu osobju že preveč, da bi se pustilo voditi od par kričavih nemških nacionalcev, in noče imeti več zvez z njimi! Slovanske železničarske organizacije pa pozivljemo, da naj takoj nastopijo v merodajnih krogih in razkrinkajo brezobzirno te nemške nesramnosti.
Imenovanje. Za ravnatelja ljubljanske kreditne banke je imenovan dr. Vladimir Pertot.
Statistiko zakonskega stanu prinaša »Slovenec« po »Oesterr. statist. Han^Jbuch«. Številke kažejo veliko množino ločitev. Ločitev je bilo na temelju obojnega sporazuma 1756, na temelju sodnega postopanja 677, razporok med nekatoliki 380 in za neveljavne proglašenih 36 zakonov. Med katoliki je bilo 2185 ločitev ined evangeliki 120; med Židi 263, med brezkonfesi-jonelnirni in drugimi 281 ločitev in razporok. Največ ločitev je imel Dunaj (1069), potem Češko (546), Štajersko 245, Morava 182, Nižje Avstrijsko (brez Dunaja) 148, Galicija 135, Bukovina 132, Tirolsko 104, Gornje Avstrijsko 85, Slesko 35, Koroško 34, Solnograško 31, Kranjsko 15 in Dalmacija 14. Manj kakor leto je trajalo 170 zakonov, 1—5 let 860 zakonov, 825 od 5—10 let, 482 od 10—15 let in po 251etnem zakonu se je razšlo 108 parov. Te številke mnogo govore in nudijo materijal za premišljevanje o ločitvi zakona, ki je danes važno socialno vprašanje.
Iz ljudskošolske službe. Za učitelja in voditelja na enorazrednici v Osilnici v kočevskem okraju je imenovan Franc Povše, za povizorič-nega učitelja na štirirazrednici v Raki je imenovan sedaj suplent v Krškem Alfonz Završnik, namesto obolele učiteljice Romich-Schmidin-gerjeve v Krškem pa volonterka Friderika Povh. Suplentinja Ana Čolnar v Orehovici je imenovana za prov. učiteljico na dvorazrednici v Št. Vidu pri Zilcah. Prov. učitelj v Rovtah Metod Požar je imenovan za učitelja in voditelja na Ostrožnem brdu. Prov. učitelj Ivan Va-dnjal v Knežaku za učitelja in voditelja na dvo-razredniei^ v Premu, prov. učiteljica v Vipavi Jutina Suša za učiteljico v Knežaku in J. Ambrožič kot prov. učiteljica na paralelnem oddelku ljudske šole v Vipavi in absolvirana kandidatinja Marijana Potočnikova za prov. učiteljico v Nadanjem selu. Okrajni šolski svet v Krškem je vpeljal zaradi bolezni učiteljice Ivane Mesec v Cerneči vasi ekskurentni pouk in prestavil tja učiteljico iz Kostanjevice Angelo Kuhelj.
Izpretnembe pri sodiščih. Deželnosodni svetnik g. dr. Iv. Presker je prestavljen iz Ormoža v Ljubljano. Imenovani so: za svetnika: dež. sodnije okr. sodnik g. Alojzij Zebre, za o-krajne sodnike so imenovani dr. Anton Furlan iz Brda v Novo mesto, Alfonz Modic za Brdo in Ferdinand Meditz iz Kočevja v Ljutomer. Za deželnosodna svetnika sta imenovana dr. Otokar Censtein v Kočevju in dr. Alfonz Seliškar v Sevnici.
Premestitev polka. V noči od 5. na 6. t. m.
se pelje skozi Ljubljano v treh posebnih vlakih 32. pešpolk, ki je premeščen z Dunaja v Trst.
Vojaški psi pri domobrancih. Pri vseh kom-panijah gorskih čet domobrancev so vpeljali pred kratkim vojaške pse. Za oskrbo vsakega psa se plača 20 kron na mesec. Vsak pes dobi tudi svojega vojaka-strežnika. Pri drugih vrstah vojaštva se taki psi ne bodo vpeljali, ker so skušnje pokazale, da se ne obneso.
Kinematograf »Ideal«. Pri popoldanskem sporedu je omeniti posebno, krasno historično dramo »Polyenat« začasa zasledovanja krist-janov. I ri večernih predstavah je učinkovita ^ielsen »Moč zlata« in veseloigra »Naklonjenost tete Roze«. V soboto drama pre-tresujoče tragike »Skrivnost, dveh duš«.
Vremensko poročilo. 5. dne sušča 1.1. Predpoldne. Stanje barometra v mm: 735.0 — Temperatura v C stopinj: 1.6. — Veter: sl. jug. — Megleno. — Popoldne:	Stanje .barometra^
732.9. — Temperatura: 12.3. — Veter: p. jzah. — Deloma oblačno.
Idrija.
Občni zbor društva »Sokolski dom« v Idriji se je vršil preteklo soboto ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Občni zbor je otvoril s primernmi besedami predsednik brat E. Oangl. Izrekel je najiskrenejšo zahvalo trgovcu Ivanu Mejaču, lastniku tvrdke Gričar & Mejač v Ljubljani, ki je naklonil našemu društvu 100 K podpore. Opozoril je končno na nove društvene nabiralnike ter prosil brate požrtvovalnosti. — Tajniško poročilo je podal brat Alojzij Kavčič, blagajniško poročilo pa brat Fr. Prah. Iz tega poročila je razvidno, da je imelo društvo v letu 1911 dohodkov 4081 K 52 v, stroškov pa 3961 K 95 v, torej prebitka 119 K 57 v. — Ker brat Gangl zaradi preobilega posla ni mogel več sprejeti predscdništva in ker bo delitev dela društvu samo v korist, je bil za predsednika soglasno izvoljen brat Alojzij Kobal, za njegovega namestnika pa brat Fran Ciniburk. V odbor so bili izvoljeni bratje: Gosler Aleksander, Grilc Josip, Šebenik Josip, Šraj Josip in Žagar Janko; za njih namestnike bratje: Ferjančič Iv., Novak Julij. Troha Rafael, pregledovalca računov pa sta brata Dežela Fran in Sepetavec Josip. Končno je občni zbor izrekel bratu Ganglu zahvalo za dosedanje njegovo uspešno delovanje. — Vse napredno prebivalstvo Idrije pozivljemo, naj pristopi k temu društvu. Število članov je v primeri s številom naprednega našega prebivalstva še vse premajhno. Mesečnino po 30 vin. pač zmore vsakdo.
Lokal z trgovino. V hiši, ki je last idrijskega Sokola in ki jo upravlja društvo »Sokolski dom«, sta na razpolago dva lokala. Večji je pripraven za kako trgovino (n. pr z narejeno obleko, manjši pa za kako obrtno delavnico ali za skladišče).Kdor se zanima za enega teh dveh lokalov, naj se obrne na odbor društva »Sokolski dom« v Idriji.
Nameravani izlet idrijske podružnice S. P. D. je moral zadnjo nedeljo zaradi skrajno slabega vremena izostati. Ker pride sedaj več drugih priredb na vrsto, se ta izlet napravi kdaj pozneje. O veliki noči pa poleti naša podružnica v Gorico. — Podružnica si je v delikatesni trgovini »Pri Fani« v I. nadstropju uredila lepo lastno sobo, kjer bo odslej shajališče planincev in prijateljev planinstva. Opozarjamo na ta društvni lokal vse č*ane S P D., ki jih morebiti kdaj nanese pot v Idrijo. Tamkaj dobe prijazen sprejem in dobro postrežbo. — Pod vodstvom novega odbora in marljivega načelnika prof. B. Baeblerja idrijska podružnica S. P. D. lepo napreduje in obeta obilo uspešne delavnosti.
Pomanjkanje prostora. Na zadnjih dveh javnih ljudskih shodih, ki sta se vi šila pi etekli dve nedelji v pivarni pri »Črnem orlu«, se je zopet pokazalo, kako nam v Idriji za take in enake priredbe primanjkuje pripravnega prostora, ki bo zadoščal za ono množico, katera se v našem mestu sedaj udeležuje shodov, gledaliških predstav, predavani itd. Naše ljudstvo je politično zrelo in zavedno, tako da so mu take priredbe živa potreba, in se nam ni nikoli bati, da bi trpele zaradi prepičle udeležbe. Res je sedaj pivarna pri »Črnem orlu« nekoliko popravljena in očejena, ampak želeli bi si več svetlobe, več zraku, več prijaznosti. Pa moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo. Kaj bi šele počeli, ako še te dvorane ne bi imeli? Oswald je pač vedel, zakaj je s svojim protiljudskim postopanjem preprečil prezidavo št. 509, katere prostorna dvorana bi služila vsemu idrijskemu prebivalstvu v vseh zadevah. Sovražnik ljudstva ne privošči ljudstvu niti kulture niti razvedrila. On hoče imeti hlapce in sužnje. Ampak v Idriji jih ne bo imel. ker je sovraštvo do njega presplošno in preveliko!
»Dan» v razprodaji. Opozarjamo ponovno, da ima »Dan« v razprodaji tiskar g. Hinko Sa'x v svoji trgovini na Glavnem trgu. Kupujte, širite, naročajte »Dan«, da preženemo z njim temo in potuhnjeno licemerstvo iz vseh idrijskih kotov! Ako smo že trpini po telesu, pa hočemo imeti svobodo misli in prepričanja — zato povsod stran s klerikalnim
mračnjaštvom!
Trst.
Dva konzula aretirana. Nemški in peruan-ski konzul iz Trsta sta napravila izlet na laško mejo in jo tudi prestopila. Tam so ju pa nriieli in odvedli v zapor. Izpustili so ju šele čez par ur da so dobili nekega Lloydovega inženirja, ki’ju je poznal. Pritožila sta se pri italijanski vladi.	,,,	, u , , c i
Nesreča na Hitu. V »Palače Hotel Excel-
sior« je bil uslužben 18 letni natakar Ivan Pospihal z Dunaja. Ko je hotel iti včeraj po-poludne v svojo sobo, se je peljal z liftom. Stopil je preje z dvigala predno se je ta vstavil zato so ga vratca pritisnila k steni, da si je posnel kožo in poškodoval na desni stran, glave. Z rešilnim vozom so ga odpeljali v bolnico. Težko bo ozdravel.
Ljubezen radi denarja. Kuharica Marija j. se je zaljubila v lepega Petra Zebochinai iz Zadra. Peter je izvabil od Marije ves njen prihranek, ko pa ni imela več denarja, joje začel zanemarjati. To je kuharico ujezilo in je začela poizvedovati več o njem. Zvedela j , da jo Peter vodi za nos, zato ga je naznanila policiji radi goljufije. Izročili so ga sodišču
Potopljena jadrnica. V puljski luki je zadel parnik »Jason« v jadernico »Amelia«, ki je iz Trsta vozila premog za mornarico. Jadrnica se je lootopila.
Kap je zadela Karla Meditza, poštnega tajnika.
Slov. gledališče. V nedeljo zvečer je be-nefica gospe in g. Dragutinoviča. Uprizori se Scherlock Holmes.
Tržaška podružnica »Slovenskega pla* ninskega društva« ima redni občni zbor v soboto dne 9. marca 1912 ob polu 9. uri zvečer v gorenjem prostoru restavracije »Balkan« (Narodni dom). Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo jam. upraviteljev. 5. Predlogi in nasveti.	Odbor.
Velik plavalni dok v Trstu. Cantiere navale Triestino si je nabavilo velik plavalni dok, katerega sta pripeljala dva parnika iz balearskih otokov, kjer se je zgradil. Dok je tako velik, da more obseči vse največje parnike domače in inozemske mornarice, ki ima zveze z adrijanskim morjem; dok je 137 m dolg, 35.6 širok, razdeljen je v sedem pontonov, ter nosi do 15 tisoč ton.
Umrljivost v Trstu. V pretečenem tednu je umrlo v Trstu 53 moških in 31 žensk, skupno 84 oseb. Lansko leto jih je umrlo v istem tednu 162 oseb. Torej je umrlo letos 78 oseb manj kakor kakor lansko leto v istem času.
Koliko so bili stari? Od 84 oseb umrlih v pretečenem tednu v Trstu, jih je bilo starih 16 do 1 leta, 15 do 10 let, 2 do 20 let, 9 do 30 let, 5 do 40 let, 18 do 60 let, 15 do 80 let in 4 nad 80 let.
Štajersko.
Mariborska »Straža«, mila in vredna sestrica »Slovenca«, se strašna huduje nad Wa-stianom in njegovim shodom, ki ga je priredil v kazini. Pravi, da se je izrazil Wastian: »Den Slovencu muss man den Brotkorb hoher han-gen«, in radi tega je postala »Straža« kar v tre-notku vsa narodna. Tudi mi bi prav na široko podpisali njena izavajajnja, ako bi ne vedeli, da se skriva pod krinko hinavščine pristna brez-narodnost. Ali »Stražini« redakterji niso faktorji »Slovenske Straže«? In kaj da ta družba za obmejne Slovence? Niti vinarja ne pokaže nikjer, ampak demoralizira s tistim denarjem pošteno ljudstvo na Kranjskem — pa še več: z vsemi silami deluje zoper Ciril-Metod. družbo in bi jo utopila rada v žlici vode. In kaj store poslanci Slov. Kmetske Zveze? Niti ene koristi, ki bi jo zastopali, ne moremo navesti. Romajo od vasi do vasi, kar na vatle prodajajo svojo »ljubezen do vernega ljudstva« ter zavezujejo ljudem oči. Kadar pa je treba udariti po naprednjakih, takrat jim ni nobeno sredstvo presramotno, prijateljski sežejo v roke z Nemcem: hajdimo, pobijmo slovenske liberalce. In če zasledujemo občinske volitve po raznih krajih, vidimo, da se klerikalci zadovoljijo z enim samim kandidatom, pa še to le v tretjem razredu; najbolj dično pa je to, da so taki kandi-datje navadno Nemčurji s slovenskim imenom: tako se pokrijejo oči slovenskim volilcem, pri Nemcih pa tudi ni zamere. Ljudje božji, ali je to znamenje narodne zavesti, ali se tako ščiti naša draga dedščina po naših očakih? Dr Ver-vstošek in kaplan dr. Korošec naj morda to stvar nekoliko natančneje premišljujeta in si zapišeta za uho, da prav pridno delata pri zgradbi nemškega mostu do Adrije. — Nemški »Drang nach Siiden« je silno močan, ves njihov aparat je sestavljen iz najtrpežnejših e-lementov in baterij. Slovenec, ki pozna to življenje, — odkrito povedano — to vztrajno in marljivo nemško gibanje, temu skoraj upade slednja iskra poguma in mora obupati: ničesar več se ne da rešiti, prekasno je, izgubljeni smo, udajmo se prostovoljno. In človek bi tako tudi storil, ako bi ne vedel, da se kolo sreče neprestano vrti, in samo nada nam še ostane, da računamo na boljšo bodočnost. Nehote se nam vrine misel, kdaj bo napočila tista stokrat in stokrat oboževana boljša bodočnost. V bratski slogi je moč! To zgodovinsko dokazano dejstvo se je od strani naprednjakov že neštetokrat na-glašalo. Slov. Kmetski Zvezi se je že^ opeto-vano ponudilo prijateljstvo, a njena ušesa so bila gluha, šla je naprej po svoji strastni politični poti, in ni ji bilo dovolj, da sama ni storila ničesar, ampak je še celo ovirala narodno delo, kjerkoli je mogla. Zato pa naj širokousta »Straža« molči in naj ne pretaka krvavih solz po potrpežljivem papirju — za njo stoji narod, ki strogo obsoja take solze. Slovenski Štajer bi ne smel j^oznati politične strasti: pripadaj tej ali oni stranki — moj brat si ]30 krvi, daj mi roko, da greva skupno v boj proti narodnemu sovražniku. Tako geslo naj bi si izbral vsakdo, stopil na krov ter branil narodne svetinje in le tedaj bi napočila boljša bodočnost!
Mariborska policija zasluži vso grajo. Mirne pasante, če se ji zde »verdachtig«, da so Slovenci, kar tebi nič meni nič brez vsakega povoda ustavlja in jih nadleguje — med tem ko je za razne kriminalne zadeve gluha in slepa. Z vso odločnostjo proti temu protestiramo in želimo, da se razmere izboljšajo. Ce se bo to le prepogosto ponavljalo, bomo nekaj takih slučajev konstatirali in jih javili višji oblasti, kakor je moriborska ix>licijska direkcija.
Nemški denarni zavodi darujejo naravnost ogromne vsote »Siidmarki«, »Schulvereinu« in drugim nacionalnim ter političnim društvom, banke delajo to tudi kar iz tekočih sredstev in ne štedijo z denarjem, če se jih prosi »fiir die Briider im bedrohten Land«. Odkrito si moramo priznati, da Slovenci kaj takega ne premoremo. Uvaževati pa moramo nekaj drugega. Poglejmo ob uradnih urah v te denarne zavode in videli bomo, da je pretežna večina slovenskih strank, ki denar hranijo in si ga iz-posojujejo, in čisti letni dobiček teh zavodov je oni denar, ki so ga Slovenci znosili skupaj. Ozrimo se še na kmeta, ki se trudi in muči od zore do poznega mraka, po obrazu mu lije pot, roke so mu žuljave, telo izmučeno, obleka raztrgana, želodec lačen — dela in dela, da si pridobi potrebne novce vsaj za obresti. Toda vse to bi še ne bilo najhujše: on gre, pa vrže pri-stradane krajcarje v žrelo nemškega zmaja. Ali ni to neodpustljiv greh — slovenski živelj daje sain denar za oni nož, ki ga Nemec brusi, da ga zasadi v slovensko meso!
Mesto okrajnega sodnika in sodnijskega predstojnika v Vlil. plač. razredu je razpisano pri c. kr. odniji v Cmureku, oziroma pri kakšni drugi sodniji. Prošnje do 14. marca t. 1. na prezidij c. kr. dež. sodišča v Gradcu.
Učiteljske vesti. Iz seje štajerskega deželnega šolskega sveta: Provizorični učitelj Josip Golob iz Sv. Ivana na Dravskem polju je imenovan učiteljem na trirazrednici v Saldenhofen, nadučitelj Štefan Firm iz Podbrda (Goriško) nadučiteljem dvorazrednice v Olimljah; provizorični učitelj Ivan Vomer v Čadramu je nameščen definitivno istotam, provizorični učitelj Ciril Pregel definitivnim učiteljem v Kletrov-čah. Umirovljeni sta učiteljici Marija Negove-tič in Olga Bradaška.
PROSVETA.
Repriza »Tekme«. Slavospevi so se pisali, članki cele kolone dolgi, hvala se je pela v obeh deželnih jezikih, uspeh so priznali vsi listi odvisni in neodvisni — včeraj je bila repriza in glorija je bila dospeta. Cela leva stran lož
— niti enega človeka. Parter deloma zaseden, dijaško stojišče polno, galerija — po navadi. In vendar je Tekma izpadla za pisatelja, za igralce in za oder tako častno, da si je zaslužila več repriz. Predstava ie bila torej srednje obiskana, vsako dejanje je pohvalil aplavz
— pa le enkraten. Igralci so igrali enako dobro kakor prvič. G. Nučič je bil v elementu — sploh vse v redu. Ako bi bili tuintam potegnili par črt. bi ne škodovalo, vendar Tekma je zanimiva igra in so ji po pravici priznali največji letošnji uspeh. Zato nam je žal, da je bil tako slab obisk. Toda tu se ravno vidi: delaj, kar hočeš, z ljubljansko publiko je težko — tekmovati.
Sattnerjev oratorij je največje slovensko koncertno delo. Njega izvajanje bo trajalo najbrž dve uri. Delo obsega tri dele: I. del Marijina smrt na zemlji in prehod v večnost; II. Marijino vnebovzetje, prihod v nebesa; III. Mari-
jino kronanje v nebesih. Oratorij vsebuje samostojne orkestralne točke, mogočne mešane zbore. dva moška in dva mešana zbora, ki predstavljajo deloma nebeščane, kore angelov in zemljane. Solistične vloge imajo: Marija v svojih spevih in v svojem hrepenenju združiti se z nebeškim ženinom, njen govor pred smrtjo in njeni Boga slaveči spevi-jubilacije ob njenem kronanju v nebesih, (sopran); drugo glavno vlogo ima ženin — Sv. Duh v nebesih, ki kliče Marijo k sebi v I. delu in pripovedovalec ter proroški glas v I. in II. delu ima bas-baritonist; nadaljne vloge imajo angeli in sicer sopran in tenor. Pri koncertu bodo sodelovali: vlogo Marije poje koncertna pevka gospa Pavla Lovše-tova. vlogo sopranskega angelskega glasu poje gospa Jeanetta pl. Foedranspergova, vlogo tenorskega angelskega glasu g. operni pevec Lju-biša Iličič, in vlogo Sv. Duha — ženina, pripovedovalca ter proroškega glasu — operni pevec g. Josip Križaj.____________________________
Najnovej*e Vesti, telefonska pomočita.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj. 5. marca. Današnja otvoritvena seja državnega zbora je bila od strani poslancev najštevilnejše obiskana. V zbornici in na hodnikih se je živahno razpravljalo o položaju, ki je nastal radi zaostritve situacije na Ogrskem. Ko je predsednik otvoril sejo, se je najprej spomnil umrlega poslanca Rieseja, nato poroke princese Izabele z bavarskim princem Jurjem, demantne poroke nadvojvode Rainerja in smrti zunanjega ministra grofa Aehrenthala. Nato je storil obljubo novoizvoljeni poslanec Hotzen-dorfer. Vlada je predložila več zakonskih predlog, med njimi službeno pragmatiko za državne učitelje in profesorje. Poročilo glede poštne pogodbe z družbama »Dalmatia« in »Lloyd«. Kontrolna komisija držvnega dolga je j)oročala o takozvani Weisskirchnerjevi transakciji, to je o onem zloglasnem nakupu 3000 delnic južno-nemške podonavske paro-plovne družbe. Nato je bila seja prekinjena, da so se mogli govorniki vpisati k debati o teh ])oročilih. Nato se je vršila debata o poročilih dragonjskega odseka, predlogi odseka merijo na to, da naj vlada dožene znižanje petrolejskih cen in tarifa glede prevoza premoga. Posebnega upanja, da bi se predlogi draginskega odseka rešili ugodno ni. Danes so govorili samo poročevalci in to večinoma socialni demo-kratje. Izmed samostalnih predlogov je omeniti Biankinijevega in tovarišev glede razmer na Hrvaškem, Rybafev glede razpusta tržaške lX)rotnc klopi in Krekov glede prepovedi izvoza avstrijskega premoga .z ozirom na angleški štrajk.
Dunaj, 5. marca. Skupni češki klub in nemški Nationalverband sta imela danes plenarni seji glede stališča v brambnem vprašanju, a sklenilo se ni nič definitivnega.
Dunaj, 5. marca. Koncem današnje seje je skupni finančni minister Bilinski odložil državnozborski mandat, dementiral je vesti, da bi on posredoval med avstrijsko in ogrsko vlado v brambnem vprašanju. — V parlamentu se splošno trdi, da je usoda Khuenovega kabineta zagotovljena, da poda tekom teh dni svojo demisijo.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Carigrad. 5. marca. Italijanska bojna mornarica se približuje Dardanelam, tako da je
Priznano	tlvSvft sz delniške pivo-
najboljše SI0V€f!SliO piVCI varne Laški trg
—	se	toči	v	hotelu	„ILIRIJA“.	:
Miavarnst je vsako noč do jutra odprta*
176
zopet moja, kajti le jaz jo moram razumeti, le jaz ji moram pomagati do njenih sanj... Peklo. Kako je lepa! Pa zakaj je ne morem ljubiti...
Stisnilo mu je grlo, kakor v plaču. Strašni mož je drhtel. Občutek, ki ga morebiti ni nikdar poznal, niti ko ie prisegel večno ljubezen Lavri d’ Ambrun, niti ko so ga Izabelini pogledi objemali z žgočo pohoto, da mu je vrela kri, občutek nepremaglive mehkobe in sladkosti ga je prevzel in stresal sleherno vlakno njegovega bitja... Ivan Neustrašni je ječal:
— Zakaj ne moreni ljubiti Izabele, ki bi me napravila za kralja!... Zakaj!... Norec! Blaz-nejši kakor kralj v Hiši Saint-Pol!... Ljubim Ljubim do pogina deklico, za^ katero bi dal svoje vojvodstvo, svoje upe, žezlo in krono Karla Velikega, ki si jo v sanjah posajamna glavo ... Odette!... Odette!... Kje ste, Odet-te!... zakaj vas ni tu, da bi plakali z Ivanom
Neustrašnim!...
Zgrudil se je v širok naslonjač, uprl komolce na mizo objel glavo z rokami in krčevito ihtel.	.
Njegovo srce je utripalo, kakor se nikdar« In nad njim je plaval grozni in tajinstvem smehljaj nepoznane usade, kakor nad tragičnimi ljubeznimi poganskega sveta, preprezenega z uboji in grozotami. Kajti njegovo srce je biio za Odette de Champdivers.
Za Roselyo,... njegovo lastno hčer! Vojvoda Burgundski je vztrajal tako neKai časa. Ali natura se je zopet oglasila, plaml je pokoncu. stresal glavo, bil s petami ob tla m kri mu je zalila oči. Brutalna sila mu je stresala vse ude in izbruhnila v strašen smeh:
O
— 173 —
mogla postati tovarišica njegovih srčnih in duševnih misli.
Živela je v trpki pozabljenosti. Le v trenutkih, kadar je vojvodu grozila velika nesreča, je zastavila svoje sile v njegovo rešitev. V svoji starosti in v svojem položaju je predstavljala plemenito žensko, enako materi Grakhov, sukajoč kolovrat, spoštljiv zgled čednostnega življenja, navajajoča in vzpodbujajoča može le k plemenitim činom...
— Vi, madame, je kriknil Ivan Neustrašni. Hm, vse ste brčas slišali? Gre za odpomoč ljudski bedi! Povšeči vam mora to biti, se mi zdi?
— Pojdete li na zborovanje? je vprašala Margarita. Ali bolje, kako pojdete? ...
— Rekli ste, madame, je odgovoril vojvoda. Ali prisegam vam, da to pot ničesar ne opravite z vmešavanjem! Pojdem, je jeknil Ivan Neustrašni in njegov glas se je otlo odbijal po dvorani. Pekla mi, da pojdem. Ampak na čelu petsto konjenikov in šesttisoč pešcev. Hočem videti, kdo se bo tresel! Vedeti hočem, kdo je gospodar Pariza, Burgundec ali Orle-anec!...
In v blaznem napadu je izkričal svojo naj-pohlepnejšo nakano:
— Pojutrajšnjem zvečer, madame, bo spal Ivan Neustrašnj, vojvoda Burgundcev v kraljevski palači Hiše Saint-Pol!...
Vojvodinja Margarita je povesila glavo; smrtno je obledela in zašepetala:
— Vem, da mora prej ali slej izbruhniti po-kolj med Orleancem in vami. Upala sem, da bom mogla, obvarovati kralja. Valentino Mi-
Hiša Saint-Pol.
pričakovati vsako uro italijanskega napada. Tekom današnjega dne sta se vršila dva ministrska sveta o varnostnih odredbah za slučaj napada italijanskega brodovja.
Rim, 5. marca. Pri Ainzari je prišlo do hudega boja med Italijani in Turki, ki so bili pognani v beg. Izgube so na obeh straneh precej izdatne.
ŠTRAJK USLUŽBENCEV DUNAJSKE CESTNE ŽELEZNICE.
Dunaj, 5. marca. Uslužbenci dunajske cestne železnice pripravljajo štrajk, danes se vrši v Ottakringu štrajk, kjer se oldloči vprašanje o štrajku. Ob uri še ni znan sklep, ker zborovanje še traja.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Šivilje In učenke se takoj sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.____________
Stanovanje z dveina sobama, kabinetom in pritiklinami se odda za maj. Več v »Delni-ški zalogi Žalec Laški trg«. Sp. Žiška.__
Natakarica, katera se razumi tudi na kuhanje se sprejme na račun. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«.______________
Mala meblovana soba se išče v dvorskem okraju. Ponudbe pod »Soba« na »Prvo anon-čno pisarno«.____________________________
Mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda v Novi ulici 3, I. nad.	189—3
Dr. B. Ipavic
asistent oddelkov za ženske bolezni in porodništvo deželne bolnice
crd.In.ira, od. danes naprej
Dalmatinova oiica 11.
Restavracija
,Narodni dom‘
v Ljubljani ---------------
sporoča, da ima vpeljano dobro domačo ter pristno češko, dunajsko in Italijansko kuhinjo, ter se priporoča za prireditev skupnih banketov, obedov in večerij.
Za večerje je poskrbljeno pred in po gledališki predstavi.
Sprejemajo se deklice za učenje v kuhanju.
Zajtrki od 20 vin. nadalje, kosilo od 60 vin. nadalje, večerjo od 40 vin. nadalje.
Dobra vina in vedno sveže pivo.
Veliki gostilniški prostori in arena so jako primerni za
obene zbore, shode in zborovanja.
Vsako nedeljo in praznik je ves dan in zvečer kegljišče na razpolago.
Na vrtu krasen prostor za balincanje.
Vljudno se priporoča
Marija DražIIova,
gostilničarka.
(9 g) (g) g) fe e) (9 g) (9 g. (g g) (9 e) fo g) fo (9 (j) p) fo G’’ Gre) (9 e);(gre) (9 G/ (£> g) (o(£
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
y
BLAZ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CESARK, feelenfcurgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
?■: O. Bračko
Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12
priporoča prave fine francoske parfume,
ijjj bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče pred-mete v najfinejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
Viktoria Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Največja zaloga moških, dam-skih, otročjih in pristnih gor- Jr !|, skih čevljev. Elegantna in jt ko skrbna izvršitev po vseh cenah.
lajpriležnejši čevlji sedanjosti.
»NARODNA KAVARNA".
Danes in vsak dan
dunajski damski orkester.
Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
2v£oc£i istim, j a,
Minka Horvat
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča cenjenim damam vsakovrstne
= slamnike =
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje.
Za obilen obisk se priporoča	195
Minfea Horv at.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijoniranl optik in strokovnjak svoj
opticmi znvod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na (zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
m
I
I
I
m
H
H
m
N
8
I
pi\
»
Najnovejše, dobro in ceno se kupi
edino le v
Angleškem skladišču oblek", Mestni trg 5.
Ogromna zaloga najnovejših spomladanskih oblek, raglanov, klobukov itd. za gospode in dečke, ter najmodernejša konfekcija za dame in deklice, nudi vsakemu okusu v popolno zadovoljnost. — Dospeli so tudi iz Pariza, Berlina in Dunaja osebno kupljeni modeli damske konfekcije, katere zadene poseben chic in pozornost. — Cene priznano nizke in brez konkurence
O. BERN ATOVIČ.
ene e. MK
J
K sfoom Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. t
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
2 0
—	174 —
lansko, Pariz in vas bridkosti in gorja. Pa povelja, ki s te jih ravnokar izdali in duševni položaj v katerem se nahajate, mi puščajo le še eno pribežališče: moliti hočem in prositi Boga... Z bogom, gospod.
— Da. da, idite madame. Molite za vašo prijateljico Valentino in njenega plemenitega soproga! Idite!
— Moliti hočem za vas, je dejala Marge-rita udano. Molila bom za vas, da vam Vsemogočni ohrani življenje. Prosila ga bom, da vas obvarje vsega hudega, kar bi vas moglo spraviti v zlo luč pred zgodovino.
Margerita de Hainaut se je počasi umaknila in odšla skozi vrata v ozadju.
T .Zgodovina! se je zakrohotal Ivan Ne-ustrasm. Kdo je zgodovina? Par siromašnih pisačev, kakor sta Froissard in Juvčnal des Ursins. Kaj me brigajo posmrtna opravljanja! Živeti hočem. Življenje je oblast. In oblast je tistega, ki jo zna zagrabiti s polnimi pestmi z največjim nasiljem!... Postati kralj! Vrhunec mojega življenja! Prelestne sanje, ki jih je spredla Izabela bi bile že uresničene... ako bi ne bil slab v tisti minuti... ako bi satan ne obvestil Margarite! Da bi mogel dobiti v svojo oblast tega nesrečnika in mu iztrgati srce!...
Zopet je meril dvorano, a s počasnejšimi koraki.
— Čudno je to bilo, je nadaljeval. Zapustil sem Pariz, trdno odločen storiti, kar je hotela Izabela. Nihče naju ni mogel slišati. Nihče ni vedel. In vendar je tistega večera stopila Margerita pred me in me imenovala ubijalca! Kdo jo je obvestil? Imeti moram nekje sovražnika,
—	175 —
ki ga ne poznam, mogočnega urnega in odločnega... Kdo ve, kdaj mi prikriža pot, morebiti v najusodnejšem trenutke?...
Ogledal se je z nezaupljivim pogledom. Dvanajst let je že minulo, odkar je v diru nesel smrt Margariti v Dijon in dvanajst let je bilo med njimi in Izabelo vse, kakor umrlo. Bila so dolga leta in kratka obenem. In celo to dobo je ždel v vojvodovih možganih spomin na neznanega suhega in pošastnega jezdeca, ki se je gnal po poti pred njim ...
;— Ako bi ne bila Margarita obveščena, je mislil dalje, bi bilo moje delo že davno dovršeno. Kralj bi bil. vladar! Najmogočnejši človek sveta! Zapovedoval bi neštetim vojakom, milijonom podložnikov; kraljeval bi, bodisi v Parizu, v Dijonu, v Ličge-u ali v Aix-la-Cha-PpHe; bojeval bi se, ukrotil in si podvrgel Italijo in bpanijo. Postal bi bog... Izabela mi je odgrnila koprena te božanske vizije ...
Postal ja. Z brado v pesti; nepremičen, kalnega očesa je gledal v duhu veličnstvo neomejenega vladarstva ... Žile so se mu nabrekale in srce mu je utripalo v burnih udarih.
— Kako me mora sovražiti Izabela! je šepetal. Kako čutim v njfenih posmehih vso pohoto, raztrgati me, razgriztj me. pokončati me s peklenskim ognjem!... Norec, ki sem bil slab le trenutek! Udariti bi moral... kaka bistroumnost počiva v Izabeli!...
In tišje je nadaljeval z bolečim očitanjem:
— Lubila me je!... In še me ljubi!... Z ljubeznijo duši svoje sovraštvo... čutim vem» vse drhti iz nje. Če bi se ji vrgel pred noge. če bi je skušal premagati s krilom strasti, bi bila
,DAN” se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan,
Trevisan, ulica Fontana,
Bajc, ulica Geppa,
Lavrenčič, Tojašnični trg,
Pippai), ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Gramaticopulo, ulica Barriera. Rončelj, ulica S. Marko,
Rankcl, ulica del Rivo štev. 227. Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Bilan, ulica Covana štev. 14, Raunachcr, Čampo Marzio, Retinger, ulica Grumulo,
Schimpff, državna železnica* Geržina, Roj an,
Može, ulica Miramar,
Magolo, ulica Belvedere,
Hreščak, ulica Belvedere,
Vivoda, Roj an,
ŠCgUlin, ulica Industria,
Sekovar, Vojašnični trg,
Schmelzer, južni kolodvor, Ivan Tre V en, Bazovica pri Trstu-